D I P L O M S K A N A L O G A

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZITENEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE
KLEMEN HROVAT
Digitally signed by
Klemen Hrovat
Date: 2014.07.16
17:02:35 CEST
Reason: Diplomska
naloga
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
ZAJEM ZAHTEV IN RAZVOJ SPECIFIKACIJ ZA
RAZŠIRITEV ODPRTOKODNE PLATFORME
LOKeT ZA NAMENE ELEKTRONSKEGA
MOBILNEGA POSLOVANJA
Mentor: doc. dr. Matej Mertik
Novo mesto, julij 2014
Klemen Hrovat
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Klemen Hrovat, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjiţnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne _________________
Podpis avtorja ______________________
POVZETEK
Neposredna prodaja pridelovalcem omogoča moţnost dodatnega zasluţka na kmetiji, vendar
zahteva od njih veliko dodatnega truda, časa ter znanja trţenja. Veliko kmetov zna pridelati
hrano in izdelati izdelke, ne znajo pa jih trţiti. Fakulteta za informacijske študije v Novem
mestu je razvila mobilno aplikacijo LOKeT (lokalna elektronska trţnica), ki pridelovalcem
omogoča sodoben način promocije in prodaje lokalno pridelane hrane, potrošnikom pa laţje
iskanje pridelovalcev. V diplomski nalogi smo naredili pregled popularnih elektronskih
plačilnih sistemov in pregled odprtokodnih in lastniških platform za elektronsko poslovanje,
ki razvijalcem aplikacije omogočajo enostaven pregled. Naredili smo tudi diagrame, ki
prikazujejo trenutno in poznejše delovanje (razširjeno z elektronskimi plačilnimi sistemi)
mobilne aplikacije. Predlagali smo, katere odprtokodne poslovne modele in plačilne sisteme
bi lahko v prihodnosti uporabljala aplikacija.
KLJUČNE BESEDE: elektronsko poslovanje, odprta koda, elektronski plačilni sistemi,
LOKeT, mobilno poslovanje
ABSTRACT
Direct sales allow farmers the possibility of additional income on the farm, but require a lot of
extra effort, time and marketing skills. Many farmers can grow food and manufacture
products, but do not know how to market them. Faculty of Information Studies in Novo mesto
developed a mobile application LOKeT (local electronic marketplace), which enables farmers
to promote and sell locally grown food in a modern way and facilitates the access of growers
to consumers. In this thesis, we made an overview of popular electronic payment systems and
an overview of open source and proprietary platforms for e-commerce that allow easy
inspection to the developers of the application. We also made diagrams that show the current
and subsequent operation (extended to electronic payment systems) of the mobile
applications. We proposed the open source business models and payment systems that the
application could make use of in the future.
KEY WORDS: electronic commerce, open source, electronic payment systems, LOKeT,
mobile commerce
KAZALO
1.
UVOD ................................................................................................................................. 1
2.
KMETIJSTVO V SLOVENIJI ........................................................................................... 3
3.
4.
5.
2.1
O kmetijstvu v Sloveniji .............................................................................................. 3
2.2
Neposredna prodaja ..................................................................................................... 3
ODPRTOKODNA PROGRAMSKA OPREMA ................................................................ 7
3.1
Opredelitev odprtokodne programske opreme ............................................................ 7
3.2
Zgodovina odprte kode ................................................................................................ 8
3.3
Odprtokodni poslovni modeli ...................................................................................... 9
ELEKTRONSKO POSLOVANJE ................................................................................... 13
4.1
Opredelitev elektronskega poslovanja ....................................................................... 13
4.2
Zgodovina elektronskega poslovanja......................................................................... 14
4.3
Vrste elektronskega poslovanja ................................................................................. 16
4.4
Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja ......................................................... 20
4.5
Mobilno poslovanje ................................................................................................... 21
4.6
Mobilne naprave in elektronsko poslovanje .............................................................. 23
4.7
Spletna trgovina ......................................................................................................... 24
4.8
Spletno nakupovanje .................................................................................................. 25
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI ........................................................................... 28
5.1
Opredelitev elektronskih plačilnih sistemov .............................................................. 28
5.2
Zgodovina elektronskih plačilnih sistemov ............................................................... 29
5.3
Spletni in mobilni plačilni sistemi ............................................................................. 31
5.3.1
Paypal ................................................................................................................. 33
5.3.2
Google denarnica (Google Wallet) .................................................................... 34
5.3.3
Skrill ................................................................................................................... 35
6.
5.3.4
Bitcoin................................................................................................................. 36
5.3.5
Moneta ................................................................................................................ 38
PREGLED IN PRIMERJAVA SPLETNIH PLATFORM, KI OMOGOČAJO
ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME........................................................................ 39
7.
6.1.1
Metodologija dela ............................................................................................... 39
6.1.2
Izdelava pregleda spletnih platform ................................................................... 40
6.1.3
Rezultati primerjave ........................................................................................... 42
6.1.4
PrestaShop .......................................................................................................... 44
6.1.5
OpenCart ............................................................................................................ 45
6.1.6
Bigcommerce ...................................................................................................... 46
6.1.7
Shopify ................................................................................................................ 47
LOKET .............................................................................................................................. 48
7.1
Kaj je LOKeT? ........................................................................................................... 48
7.2
Kako deluje LOKeT? ................................................................................................. 49
7.3
Nadaljnji razvoj aplikacije LOKeT ............................................................................ 54
8.
ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 56
9.
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 59
KAZALO GRAFOV
Graf 6.1: Prikaz spletnih platform za elektronsko poslovanje glede na ceno in število
plačilnih sistemov ..................................................................................................... 43
KAZALO SLIK
Slika 4.1: Proces B2B poslovanja med podjetjema .................................................................. 17
Slika 4.2: Proces B2C poslovanja med podjetjem in potrošnikom .......................................... 18
Slika 4.3: Proces C2C poslovanja med dvema posameznikoma .............................................. 19
Slika 4.4: Namen uporabe interneta v Sloveniji v prvem četrtletju 2013................................. 27
Slika 5.1: Potek standardne transakcije prek PayPala .............................................................. 34
Slika 5.2: Potek plačila z Moneto ............................................................................................. 38
Slika 6.1: Postopek izdelave primerjalne tabele spletnih platform .......................................... 40
Slika 7.1:Diagram primera uporabe - pridelovalec .................................................................. 51
Slika 7.2: Diagram primera uporabe - potrošnik ...................................................................... 53
Slika 7.3: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 1 .............................................................. 55
Slika 7.4: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 2 .............................................................. 56
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Neposredna prodaja pridelkov in izdelkov .............................................................. 6
Tabela 5.1: Pregled elektronskih plačilnih sistemov ................................................................ 31
Tabela 6.1: Izbor kriterijev z uteţmi (uporabniški vidik) ......................................................... 40
Tabela 6.2: Pregled platform za elektronsko poslovanje .......................................................... 41
Tabela 6.3: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema PrestaShop ............................. 45
Tabela 6.4: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Bigcommerce ........................ 46
Tabela 6.5: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Shopify .................................. 47
Tabela 7.1: Predlogi za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT ....................................... 56
1. UVOD
V trgovinah je danes mogoče kupiti vse, kar si zaţelimo. Kupimo lahko izdelke in hrano iz
različnih predelov sveta, o katerih pogosto ne vemo ničesar. Da pridejo do naših trgovin,
morajo prepotovati ogromne razdalje. Potrošnik se pogostokrat ne zaveda, da bi lahko bila
hrana, ki jo kupi v svoji priljubljeni trgovini, zdravju škodljiva. Veliki ponudniki hrane ţelijo
imeti čim večji dobiček, zato z raznimi škropivi prekomerno zastrupljajo zemljo in pridelke
ter s tem povečajo letino. Med transportom je hrana škropljena še proti gnitju, da ohrani lepši
videz. Ko pride le-ta v naše trgovine, nas ponudniki z raznimi marketinškimi triki zavajajo in
prepričujejo k nakupu nezdrave hrane, za katero zagotavljajo najboljšo kakovost in najniţjo
ceno. V trgovinah se pojavljajo tudi razni bio izdelki, za katere ne moremo z gotovostjo trditi,
da so bili pridelani brez škropiv. Poleg tega je bio hrana v trgovinah draga in si je večina
potrošnikov ne more privoščiti, zato rajši posegajo po cenejših izdelkih (pogostokrat manj
zdravih). Vse več ljudi se tako odloča za lokalno pridelano hrano, ki jo lahko kupijo
neposredno pri pridelovalcu na kmetiji. Lokalno pridelana hrana je bolj zdrava, saj lokalni
pridelovalci uporabljajo bistveno manj škropiv kot veliki ponudniki hrane, ki zalagajo
trgovine. Po navadi je tudi cenejša, saj jo lahko kupimo neposredno in ni vmesne mnoţice
posrednikov. Z nakupom lokalne hrane potrošniki podpirajo razvoj in ohranitev kmetij ter
pozitivno prispevajo k razvoju podeţelja. Razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma
neugodne, saj ima drţava omejene naravne vire, pa tudi stroški, povezani s kmetovanjem, so
zelo visoki (davki, popravila mehanizacije …), zato majhne kmetije propadajo.
Pridelovalci znajo pridelati kakovostno hrano in izdelati izdelke, teţava pa nastopi pri samem
trţenju in privabljanju potrošnikov na njihove kmetije. Nekateri pridelovalci so se tega
problema lotili na ta način, da prodajajo pridelke in izdelke na trţnicah, stojnicah ob cestah ter
jih razvaţajo z avtomobilom po domovih. Ta način prodaje zahteva večjo porabo delovnega
časa in dodatne investicije (prevoz, embalaţa, prostor za prodajo …) (Icra d.o.o. Idrija, 2009).
Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je skupaj s partnerji izvedla projekt z
naslovom »lokalna trţnica«, kjer so razvili mobilno aplikacijo LOKeT. Aplikacija
pridelovalcem omogoča sodoben način promocije in prodaje, potrošnikom pa laţje iskanje
pridelovalcev lokalno pridelane hrane. Trenutno aplikacija ne omogoča moţnosti takojšnjega
plačila potrošnikove nakupovalne košarice in morajo zato naročene pridelke in izdelke plačati
1
neposredno pri pridelovalcu. Razvijalci nameravajo v prihodnosti razširiti aplikacijo z
dodatnimi funkcionalnostmi. Med razširitvami bodo predvidoma tudi elektronski plačilni
sistemi, ki bodo omogočali takojšnje plačilo nakupovalne košarice.
V diplomski nalogi ţelimo poiskati odgovore na naslednja vprašanja, s katerimi bi
razvijalcem olajšali nadaljnji razvoj aplikacije:

Kateri odprtokodni poslovni model bi ustrezal pri nadaljnji razširitvi aplikacije?

Kateri elektronski plačilni sistemi bi bili najbolj primerni za aplikacijo?

Katera platforma za elektronsko poslovanje bi ustrezala pri nadaljnjem razvoju
aplikacije?
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo opisali stanje kmetijstva v Sloveniji, neposredno
prodajo izdelkov in pridelkov, odprtokodno programsko opremo, elektronsko poslovanje,
elektronske plačilne sisteme in mobilno aplikacijo LOKeT.
V empiričnem delu diplomske naloge bomo naredili pregled popularnih elektronskih plačilnih
sistemov, ki omogočajo spletno in mobilno plačevanje. Med njimi bomo izbrali nekaj
kandidatov, ki bi bili v prihodnosti najbolj primerni za integracijo v mobilno aplikacijo
LOKeT. Kandidati morajo omogočati: plačevanje s popularnimi plačilnimi in debetnimi
karticami, plačevanje v Sloveniji, ugodne transakcijske provizije in biti popularni med
uporabniki. Naredili bomo tudi pregled platform za elektronsko poslovanje, ki omogočajo
elektronske plačilne sisteme, saj bi lahko z njihovo uporabo razvijalci bistveno laţje
integrirali elektronske plačilne sisteme v aplikacijo. Zanima nas tudi ali trenutna platforma
Typo3, na kateri je bila razvita mobilna aplikacija, omogoča katerega izmed izbranih
elektronskih plačilnih sistemov. Z diagrami bomo tudi prikazali obstoječe delovanje aplikacije
ter prihodnje delovanje z dodanimi elektronskimi plačilnimi sistemi.
2
2. KMETIJSTVO V SLOVENIJI
2.1
O kmetijstvu v Sloveniji
Najstarejši v knjiţni obliki ohranjeni podatki o kmetijstvu, ki se nanašajo tudi na Slovensko
ozemlje, so iz leta 1921. Zgodovinski podatki o kmetijstvu so še vedno zelo pomembni,
vendar pa zaradi obseţnih političnih in ekonomskih sprememb niso primerljivi z novejšimi
podatki. Leta 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijstva, kjer so
zabeleţili podatke o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljišč, tehnološke opremljenosti in
delovne sile na kmetijskih gospodarstvih. Z istim namenom je bil v letu 2010 izveden drugi
popis v samostojni Sloveniji. Podatke med njima so lahko prvič primerjali (Kutin in drugi,
2012). Iz rezultatov lahko razberemo, da kmetijstvo dosega 2,1 % deleţa bruto domačega
proizvoda v nacionalnem gospodarstvu, trend kmetijstva pa v zadnjem času še upada.
Kmetijske površine se zaraščajo, širijo se zazidalne površine in ceste. V Sloveniji se povečuje
povprečno število velikih kmetij, upada pa število manjših kmetij (Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije). S kmetijsko dejavnostjo se pri nas ukvarja pribliţno 75 tisoč
gospodarstev, kar je skoraj 14 % manj kot jih je bilo leta 2000. V letu 2010 so bila v
največjem številu zastopana kmetijska gospodarstva, katerih ekonomska vrednost (standardni
prihodek izraţen kot bruto proizvodnja posameznega pridelka, vrednotena po cenah na pragu
kmetije) je znašala do 8.000 EUR (Kutin in drugi, 2012). Takih kmetijskih gospodarstev je
bilo 69 %. Po podatkih popisa iz leta 2010 razpolagajo kmetije v Sloveniji s 507 tisoč ha
kmetijskih zemljišč, od katerih se uporablja pribliţno 474 tisoč ha (Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje). Leta 2010 je bilo 40 % kmetijskih gospodarstev razvrščenih med specializirane
rejce pašne ţivine in 20 % med vse tri mešane tipe kmetovanja (mešano rastlinska pridelava ţivinoreja, mešana ţivinoreja in mešana rastlinska pridelava) (Kutin in drugi, 2012).
2.2
Neposredna prodaja
Sodobne razmere v svetu so zelo vplivale tudi na kmetijstvo, zato morajo pridelovalci iskati
nove moţnosti za povečanje dohodka na kmetiji. Kmetije postajajo majhna podjetja,
pridelovalci pa podjetniki. Glavni problem, s katerim se srečujejo pridelovalci, je trţenje
izdelkov in proizvodov. Kmetije znajo izdelke narediti in pridelati pridelke, teţava pa nastopi
največkrat ravno pri sami prodaji. Prodaja je tako postala za pridelovalce nova naloga, ki je do
sedaj večina še ni bila vajena. Neposredna prodaja se je začela v razvitejših delih Evrope širiti
3
v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes ostaja pomemben način prodaje, tudi z
vidika ohranjanja podeţelja in prehranske tradicije. Hrana postaja za potrošnike vse bolj
pomembna, potrošniki iščejo kakovostne prehranske lokalne izdelke, saj se je močno povečala
ozaveščenost o zdravem načinu ţivljenja. Vse to lahko predstavlja za pridelovalne in
predelovalne kmetijske obrate priloţnost, da povečajo dohodek svoje kmetije (Icra d.o.o.
Idrija, 2009). Neposredna prodaja pridelovalcem omogoča moţnost dodatnega zasluţka,
vendar mora imeti pridelovalec za uresničitev dobro informacijsko mreţo (vabljive reklamne
table, brošure, internetno predstavitev v okviru ponudbe na nivoju občine …) ter kontrolo
zagotavljanja varnosti in kakovosti pridelkov in proizvodov (Icra d.o.o. Idrija, 2009).
Omogoča jim tudi neposreden stik s kupcem in lahko takoj dobijo njegovo povratno
informacijo o njegovem zadovoljstvu. Preden lahko začne pridelovalec neposredno prodajo,
je prvi pogoj, da je registriran za prodajo kot pridelovalec primarnih proizvodov pri
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Pridelovalci uporabljajo različne načine neposredne prodaje zaradi različnih vrst pridelkov in
izdelkov, ki jih prodajajo (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 2012). V grobem lahko
delimo neposredno prodajo v dve skupini. V prvi skupini pritegnemo kupce v bliţino kmetije
(turistična dejavnost, prodaja na kmetiji, lastno obiranje) v drugi skupini pa pripeljemo
proizvod ali pridelke v bliţino kupca (trţnica, prodaja z vozilom, dostava na dom, stojnica ob
cesti …) (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 2012).
Pri prodaji osnovnih kmetijskih pridelkov in izdelkov morajo kmetije upoštevati tudi
določena pravila in če je treba tudi plačati davek ob prodaji. Kmetije, ki prodajajo osnovne
kmetijske pridelke in niso zavezanke za DDV, torej ne dosegajo 7.500 evrov prihodka ter so
obdavčene po katastrskem dohodku (ne vodijo knjigovodstva, ne po dejanskih prihodkih in
dohodkih, niti ne po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih), prodajajo pridelke brez
računov. Tiste kmetije, ki pa so vključene v sistem DDV, ali pa se zanje vodi knjigovodstvo,
pa morajo izdajati račune in če so zavezanke za DDV, morajo tega tudi obdavčiti. Ekološke
kmetije in kmetije z integrirano pridelavo imajo stroţje zahteve, podvrţene so tudi kontroli in
morajo letno pridobiti certifikat, s katerim morajo seznaniti kupce. Če pridelovalec prodaja
izven svoje kmetije (sejmi, stojnice, prireditve), mora pridobiti pisno soglasje lastnika ali
upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V primeru, da pridelovalec ţeli, da
prodajajo izven kmetije tudi drugi druţinski člani, mora za dovoljenje oziroma soglasje
4
zaprositi lokalno skupnost. Pogoj je tudi, da so druţinski člani, ki izvajajo prodajo, stari nad
15 let (Kupujmodomace, 2011).
Vse navedeno pa ne velja tudi za neposredno prodajo izdelkov, ki so pripravljeni iz kmetijskih
pridelkov. To so na primer marmelada, suho sadje, salame, siri, kruh, potice, pecivo, izdelki
domače obrti … Pridelovalec mora imeti registrirano dopolnilno dejavnost ali drugo
registrirano obliko prodaje. Če kmetije neposredno prodajajo surovo meso, morajo to
registrirati na Veterinarski upravi Republike Slovenije, ne potrebujejo pa registriranja za
dopolnilne dejavnosti ali druge oblike registrirane prodaje. Pridelovalec mora za vse izdelke,
ki jih proda, izdati račun. Dajatve so odvisne od vrste registrirane dejavnosti in načina
obračunavanja stroškov. V primeru, da je vključen v sistem DDV mora obračunati tudi tega.
Prag za obvezen vstop v sistem DDV, če gre za dopolnilno dejavnost, je 25.000 EUR
obdavčljivega prometa v obdobju zadnjih 12 mesecev. Za prodajo izdelkov veljajo tudi
zakonodajne in zdravstvene zahteve, ki jih je treba izpolnjevati. Ţivila ţivalskega izvora
(čebelji pridelki, med, jajca, salame, siri idr.) zapadejo še pod posebno veterinarsko
zakonodajo (Kupujmodomace, 2011).
5
Tabela 2.1: Neposredna prodaja pridelkov in izdelkov
Neposredna
Registracija
prodaja
dodatne
Izdaja računov
Davek
ne
po katastrskem
dejavnosti
Osnovni kmetijski
pridelki in izdelki
ne
dohodku
(ni zavezanec
DDV)
Osnovni kmetijski
ne
da
od dohodka
dopolnilna
da
glede na dejavnost
pridelki in izdelki
(zavezanec DDV)
Izdelki iz
kmetijskih
pridelkov (npr.
dejavnost
in načina
obračunavanja
marmelada, salame
stroškov
…)
Surovo meso
na Veterinarski
da
glede na dejavnost
upravi
in načina
Republike
obračunavanja
Slovenije
stroškov
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Vsi pridelki in izdelki, ki jih pridelovalec prodaja, morajo biti tudi označeni v skladu z
zakonodajo. Navodila, kako mora označiti ţivila, dobi pridelovalec v »Pravilniku o splošnem
označevanju ţivil«, ki niso predpakirana in v »Pravilniku o splošnem označevanju
predpakiranih ţivil«, ki so predpakirana. Označbe ne smejo zavajati kupca, morajo biti
razumljive in v slovenskem jeziku. Vse kmetije tudi jamčijo v skladu z evropsko in slovensko
zakonodajo za zdravstveno ustreznost svojih pridelkov (Kmetijsko gozdarski zavod Nova
Gorica, 2012).
Neposredna prodaja ima kar nekaj prednosti, kot so (Icra d.o.o. Idrija, 2009):

dodaten zasluţek na kmetiji pri enakem obsegu osnovne proizvodnje

neodvisnost od posrednikov

dodatna zaposlitev delovne sile
6

moţnost izkoriščanja slabo zasedenih trţnih niš

stik z ljudmi

takojšnje informacije s terena

takojšnje plačilo
Slabosti neposredne prodaje so (Icra d.o.o. Idrija, 2009):

večja poraba delovnega časa

pridelovalec mora imeti za uspešno prodajo dobro informacijsko mreţo, ki mu
privablja kupce

dodatne investicije (embalaţa, prostor, prevoz …)

dodatno izobraţevanje

pogosta prisotnost kupcev lahko moti delo na kmetiji
3. ODPRTOKODNA PROGRAMSKA OPREMA
3.1
Opredelitev odprtokodne programske opreme
Odprtokodna programska oprema je programska oprema, ki vključuje izvorno kodo in je po
navadi na voljo brezplačno. Za to programsko opremo veljajo določena licenčna pravila glede
načina uporabe, distribucije, kopiranja in spreminjanja kode. Odprtokodna programska
oprema predstavlja drugačen model distribucije programske opreme, kot smo je vajeni tipično
za osebne računalnike, kjer so produkti prodani kot končen izdelek in ga uporabniki ne
morejo spreminjati in pregledovati. Slaba stran takih programov je tudi, če na primer
zamenjamo Windows platformo za Macintosh, moramo po navadi kupiti tudi novo licenco
programske opreme, ki jo uporabljamo. Prav tako so uporabniki popolnoma odvisni od
podjetja, ki prodaja tovrstno programsko opremo in ne morejo sami popravljati napak v kodi
programa. Odprtokodni programi so čisto nasprotje temu, saj imajo licenco, ki zagotavlja
prost dostop do kode v ozadju. Uporabnikom je tako omogočeno, da namestijo programsko
opremo na novo platformo brez dodatnih stroškov. Treba pa se je zavedati, da odprta koda ni
»shareware«, programska oprema v javni rabi, brezplačna programska oprema (freeware), ali
kakšna podobna programska oprema. Odprtokodna programska oprema je avtorsko delo in je
7
distributirana z licenčnimi pogoji, ki so zasnovani tako, da je koda vedno na voljo (Bretthauer,
2001).
Vse več podjetij se odloča za odprtokodne programe, saj v njih vidijo poslovno priloţnost.
Odprtokodne licence namreč ne preprečujejo posameznikom ali podjetjem, da bi ustvarjali
dobiček z uporabo programske opreme, dokler je koda dosegljiva in je lahko modificirana
prosto. Najpomembnejši način trţenja odprte kode je zagotavljanje storitev in distribucija
paketov programske opreme, ki je bila razvita na odprtokodni način. Odprtokodna
programska oprema je po navadi teţja za namestitev, saj je bila prvotno namenjena hekerski
skupnosti (Gacek in drugi, 2004).
3.2
Zgodovina odprte kode
Zgodovina odprte kode je močno povezana z zgodovino kulture hekerjev, saj so ravno oni
začeli to gibanje (Bretthauer, 2001). Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je začela
nastajati ideja o kodi, ki jo ima sodelujoča skupnost, kjer je izvorna koda dostopna in jo lahko
vsak spreminja ali redistributira. Vse se je začelo s projektom imenovanim GNU, katerega
začetnik je bil Richard Stallman, ki je leta 1985 ustanovil še »Free Software Foundation
(FSF)«. Glavna ideja FSF je, da program uporabnikom omogoča svobodo uporabe programa
za kakršen koli namen, svobodo študiranja in prilagajanja kode lastnim potrebam, svobodo
redistribucije kopij programske opreme, ki bi bila ali brezplačna ali pa bi bilo treba plačati
neko vsoto in svobodo distribucije izboljšanih ali spremenjenih verzij programa. FSF
fundacija teţi proti lastniški (zaprti) programski opremi, saj vidijo vse, ki proizvajajo tovrstno
programsko opremo kot kršitelje prej navedenih svoboščin. Izraz odprta koda se je začel
uporabljati v začetku leta 1998 kot odgovor na objavo, da Netscape namerava objaviti izvorno
kodo svojega brskalnika. Kmalu zatem je nastala odprtokodna pobuda (OSI – Open Source
Initiative) z namenom, da bi upravljala in promovirala definicijo odprte kode. Odprta koda je
dobila devet kriterijev, po katerih se določen program lahko uvrsti kot odprtokoden. Glavni
trije kriteriji so zmoţnost za prosto distribucijo programske opreme, razpoloţljivost izvorne
kode in pravica do ustvarjanja izpeljanih modificiranih del. Drugi kriteriji se ukvarjajo z
licenčnimi teţavami, kot so, da mora integriteta avtorja izvorne kode ostati ohranjena,
prepovedana je diskriminacija med osebami in skupinami, prepovedana je diskriminacija
posameznih področij dejavnosti (licenca ne sme nikogar omejevati pri uporabi programa na
posameznem področju dejavnosti), licenčne pravice se nanašajo na vsakogar, ki prejme
8
program brez kakšnih koli postopkov. Licenca tudi ne sme biti specifična za produkt, vendar
velja za vse pod dele v okviru licenčnega izdelka in licenca mora biti nevtralna do ostale
tehnologije. Odprta koda in FSF gibanje se strinjata pri osnovnih principih, vendar sta si
povsem nasprotna pri praktičnih problemih. Nasprotujejo si pri osnovnih principih, kot sta na
primer komercializacija in licenciranje, strinjajo pa se pri večini praktičnih zahtev, kot so
dostopnost kode in zmoţnost spreminjanja osnovne kode (Gacek in drugi, 2004).
3.3
Odprtokodni poslovni modeli
Na začetku so bili odprtokodni programi videti kot brezplačno darilo druţbi, pri čemer so
programerji trdo delali nato pa so sadove njihovega dela dali vsem, ki so jih ţeleli. Čez čas se
je to spremenilo, saj so podjetja ugotovila, da lahko ustvarijo dobiček in pri tem še vedno dajo
programsko kodo. Ţe Richard Stallman je podpiral idejo, da lahko podjetja zaračunajo, kar
koli ţelijo, dokler lahko potem uporabnik spreminja kodo in deli z drugimi svoje rezultate
dela (glede na licenčne pogoje). Pri odprti kodi ne gre tako za dobrodelnost, temveč za
drugačen način marketinga. Odprta koda je lahko za veliko podjetij priloţnost, da ustvarijo
dobiček (Wayner, 2013).
Obstaja kar nekaj poslovnih modelov, s katerimi se da ustvariti dobiček (Wikipedia, 15. maj
2014a):

Dvojno-licenciranje (Dual-licensing)
Programska oprema je na voljo pod odprtokodno licenco, vendar je na voljo tudi pod pogoji
lastniške licence. Lastniška verzija programske opreme je prodana z namenom, da se
pridobijo sredstva za nadaljnji razvoj brezplačne odprtokodne verzije. Kupce na ta način
privlači brezplačna verzija odprtokodnega programa. Podjetje ustvarja dobiček iz ostalih
lastniških produktov in rešitev, ki vključujejo tudi pogodbo za komercialno lastniško podporo
in storitve. Primer dvojnega licenciranja je popularna podatkovna baza MySQL, ki ima
lastniško verzijo in tudi odprtokodno licenco GPLv2.

Prodaja strokovnih storitev (Selling professional services)
9
Stroške, ki nastajajo pri razvoju odprtokodne programske opreme, lahko podjetja pokrivajo
tudi s prodajanjem storitev, kot so učenje, tehnična podpora in svetovanje. Drugi način pa je
tudi ta, da se brezplačno ponuja odprtokodna programska oprema samo v izvorni kodi,
kupcem pa zaračunavajo za verzijo programske opreme, ki vsebuje prevajalnik in zapakirano
kodo. Še en način komercialne storitve je zagotavljanje programske opreme na fizičnem
mediju (npr. DVD). Primer podjetji, ki pri svojem poslovanju uporabljata ta poslovni model,
sta RedHat in IBM.

Prodaja blaga z blagovno znamko (Selling of branded merchandise)
Odprtokodna podjetja, kot na primer Mozilla Foundation poskušajo prodajati svojo blagovno
znamko tudi s tem, da prodajajo majice, skodelice ipd.

Prodaja programske opreme kot storitve (Selling software as a service)
Prodajanje naročnine uporabnikom za dostop do spletnih računov je način za ustvarjanje
dobička z uporabo odprtokodne programske opreme.

Partnerstvo z ostalimi organizacijami (Partnership with funding organizations)
Vlada, univerze, podjetja in ostale ne vladne organizacije lahko najamejo izvajalca za
modifikacije na njihovi programski opremi, nato pa to različico programa objavijo pod
odprtokodno licenco. Nekatere organizacije podpirajo razvoj odprtokodnih programov z
nepovratnimi sredstvi in štipendijami (Googlova poletna šola).

Prostovoljne donacije (Voluntary donations)
Nekateri neodvisni razvijalci razvijajo odprtokodno programsko opremo samo s sredstvi, ki
jih dobijo od uporabnikov. Primer je podjetje SourceForge, ki uporabnikom nudi gostovanje
projektov, financira pa se z donacijami, ki jih dajejo uporabniki. Še en primer je kampanja
Mozille, ki je leta 2004 zbirala donacije za spletni brskalnik Firefox 1.0.

Darovi (Bounties)
10
Darovi so način zbiranja sredstev, pri čemer uporabniki določene programske opreme pridejo
skupaj na enem mestu in zbirajo denar za implementacijo ţelenih funkcij ali funkcionalnosti.
Primer takšnega poslovnega modela je spletna stran bountysource.com, ki omogoča ta način
odprtokodnega financiranja ţe od leta 2003.

Prednaročila/financiranje
mnoţice/obraten
model
darovanja
(Pre-
order/crowdfunding/reverse-bounty model)
Novejša oblika zbiranja sredstev za odprtokodne programske projekte je tudi financiranje
mnoţice, ki se od darovanja razlikuje, saj gre tu za zbiranje sredstev za zagon projektov. Ta
oblika financiranja je največkrat organizirana preko spletnih platform, kot so Kickstarter,
Indiegogo in Catincan.

Programska oprema podprta z oglaševanjem (Advertising-supported software)
Veliko podjetij (Google, Mozilla, Ubuntu), ki ţelijo trţiti odprtokodno programsko opremo,
se odloča za programsko opremo podprto z oglaševanjem. Oglaševalne funkcije so vgrajene v
ali pa so v paketu s programom. Uporabnikom je programska oprema dostopna brezplačno ali
pa z zniţano ceno.

Prodajanje dodatnih lastniških dodatkov (Selling of optional proprietary extensions)
Nekatera podjetja prodajajo neobvezne lastniške dodatke, razširitve in module za programsko
opremo. Pri tem morajo paziti, da je mešanje lastniške kode in odprte kode v skladu z
odprtokodno licenco, da ne pride do kršenja odprtokodne licence. Primer lastniških
produktov, ki so zgrajeni na odprtokodnih, je Red Hat Enterprise Linux podjetja Red Hat in
programska opremo Apache Hadoop podjetja Cloudera.

Prodajanje delov programske opreme, ki so potrebni za programsko opremo (Selling
of required proprietary parts of a software product)
Pri tem odprtokodnemu poslovnemu modelu gre za prodajo delov programa, ki so potrebni za
popolno delovanje programa. Izvorna koda programa je dostopna vsem pod odprtokodno
11
licenco, medtem ko je treba na primer vse zvočne efekte, grafiko in vsa druga umetniška dela
dokupiti. Primer tega poslovnega modela je video igra »Steel Storm« podjetja »Kot-in-Action
Creative Artel«, katere pogon je objavljen pod licenco GPLv2, ostala umetniška dela pa so
pod drugo licenco.

Ponovno licenciranje pod lastniško licenco (Re-licensing under a proprietary license)
Kadar programska oprema uporablja samo svojo programsko opremo in odprtokodno
programsko opremo v skladu s permisivno odprtokodno licenco (Permissive free software
licence), lahko podjetje ponovno licencira končen program pod lastniško licenco in prodaja
produkt brez izvorne kode. Podjetje Apple Inc. je uporabilo BSD Unix operacijski sistem na
njihovih osebnih računalnikih Mac in jih nato prodajalo kot lastniški produkt.

Omamljena odprta koda (Obfuscation of source code)
Ta odprtokodni poslovni model omogoča trţenje pod nekaterimi odprtokodnimi licencami in
vseeno omogoča varovanje ključnih poslovnih skrivnosti, intelektualne lastnine ter tehničnega
znanja. Ta poslovni model uporablja podjetje Nvidia pri njihovih odprtokodnih gonilnikih za
grafične kartice. OSI gibanje podpira ta način trţenja medtem, ko je FSF jasno proti temu
načinu trţenja.

Zakasnela odprta koda (Delayed open-sourcing)
Nekatera podjetja ponujajo strankam zadnje verzije programov samo za plačilo. Po dolgem
lastniškem trţenju, ko je vloţek v programsko opremo ţe povrnjen, se podjetja odločijo za
objavo programov kot brezplačne programske opreme (free software). Podjetja to storijo, ko
programska oprema v trţnem smislu doseţe konec svojega ţivljenja in bi tako postala
nepodprta in izgubljena zaradi digitalne zastarelosti (Digital obsolescence). Skupnost na ta
način dobi priloţnost, da nadaljuje z odprtokodnim razvojem programa.
12
4. ELEKTRONSKO POSLOVANJE
4.1
Opredelitev elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje ima iz vidika različnih avtorjev različen pomen.
Avtorja knjige »Introduction to e-commerce« Turban in King sta definirala elektronsko
poslovanje kot obliko poslovanja, pri kateri potekajo transakcije preko elektronskih omreţij,
večinoma interneta. Elektronsko poslovanje zajema proces elektronskega nakupovanja,
prodajo proizvodov in storitev ter elektronsko komuniciranje, sodelovanje in iskanje
informacij (Turban in King, 2003).
Svojo definicijo e-poslovanja je podal tudi Kovačič, ki ga obravnava kot poslovanje, ki od
podjetja zahteva korenite spremembe v načinu razmišljanja in samem načinu poslovanja, saj
predvideva, da je podjetje, ki uvede elektronsko poslovanje, sposobno komunicirati
elektronsko ter da zna elektronsko obvladovati tako poslovne dogodke kot izmenjavo
vrednosti. Uspešno elektronsko poslovanje obravnava kot tisto, ki je sposobno agilno in
transparentno prilagajati poslovni model, procese in tehnologijo svoji poslovni strategiji
(Kovačič, 2008).
Andam je v knjigi »e-Commerce and e-Business« podal dve različni definiciji elektronskega
poslovanja. Elektronsko poslovanje se nanaša na širok spekter spletnih dejavnosti za izdelke
in storitve. Največkrat je povezano s kupovanjem in prodajanjem prek interneta ali
opravljanjem katere koli transakcije, ki vključujejo prenos lastništva ali pravic za uporabo
stvari ali storitev prek računalniškega omreţja. Kljub temu, da je ta definicija popularna, pa
pravi Andam, da ni dovolj celovita, da bi zajela nedaven razvoj pri tem revolucionarnem
poslovnem fenomenu. Elektronsko poslovanje je torej uporaba elektronskih komunikacij in
digitalne računalniške tehnologije pri poslovnih transakcijah za ustvarjanje, preoblikovanje in
ponovno definiranje odnosov za ustvarjanje vrednosti med organizacijami ter med
organizacijo in potrošnikom (Andam, 2003).
Chaffey je definiral elektronsko poslovanje kot vse elektronsko posredovane transakcije med
organizacijo in vsako stranko, ki posluje z njimi. S to definicijo pravi, da so ne-finančne
13
transakcije, kot so zahtevki strank za informacije tudi zajete v elektronsko poslovanje
(Chaffey, 2009).
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu definira elektronsko poslovanje
kot poslovanje v elektronski obliki na daljavo ter z uporabo informacijske in komunikacijske
tehnologije (Uradni list Republike Slovenije, 2004).
V zgoraj navedenih definicijah avtorji podajo svojo definicijo elektronskega poslovanja.
Povzamemo lahko, da je e-poslovanje poslovanje s pomočjo uporabe računalniške tehnologije
in elektronskih omreţij, v zadnjem času predvsem interneta, z namenom, da bi poslovanje
postalo uspešnejše in fleksibilnejše. Uporablja se v poslovnih procesih, ki vključujejo
elektronsko nakupovanje, elektronsko prodajanje in zagotavljanje drugih elektronskih storitev
(tudi trţenja in promocije). Elektronsko poslovanje zajema tehnološke, tehnične, ekonomske
in pravne vidike in lahko se trdi, da elektronsko poslovanje ţe nekaj časa ni več samo spletna
stran ali spletna trgovina, ampak je komponenta elektronskega poslovanja, katerega uvedba
predstavlja korenite organizacijske spremembe.
4.2
Zgodovina elektronskega poslovanja
Začetki razvoja elektronskega poslovanja segajo v leto 1968, ko se je začel razvoj
računalniških omreţij in interneta (Blaţič, 2001).
Proti koncu šestdesetih let je vojska razvila ARPAnet z namenom, da bi bile najnujnejše
komunikacije sklenjene v primeru jedrskega napada. ARPAnet je povezoval štiri velike
ameriške raziskovalne univerze (Roos, 14. maj 2014).
V letu 1960 je bil razvit tudi EDI (Electronic Data Interchange), ki je omogočal procesiranje
ladijskih dokumentov in naročil. Michael Aldrich je konec osemdesetih let izumil spletno
nakupovanje, ki je omogočalo elektronske transakcije med B2B (Business-to-business) in
B2C (Business-to-client). Takrat še ni bilo slutiti, s kakšno hitrostjo in kako močno bo razvoj
informacijske tehnologije in telekomunikacij vplival na spremembo načina našega ţivljenja in
poslovanja. Računalniška tehnologija je bila na začetku dostopna le računalniškim
strokovnjakom in znanstvenikom. Z leti je postala veliko bolj uporabna in prijazna ter
nepogrešljiva tudi za laike. V sedemdesetih letih se je spremenil način poslovanja na
14
finančnem trgu zaradi pojava elektronskih fizičnih prenosov med bankami prek varnih
zasebnih omreţij. V okvirju podjetij se je elektronsko poslovanje v zgodnjih osemdesetih
razširilo v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske
pošte. Glavna zamisel računalniških izmenjav podatkov v osemdesetih letih je bila
nadomestitev papirnatih poslovnih listin (naročila, računi, plačilni nalogi itd.) (Blaţič, 2001).
Največja evolucija se je zgodila leta 1982, ko so raziskovalci zamenjali ARPAnet za TCP/IP
(protokol za nadzor prenosa in internetni protokol), protokol, ki še danes napaja sodobni
internet (Roos, 14. maj 2014). V osemdesetih letih je bila tudi eksplozija kreditnih kartic,
bankomatov in telefonskega bančništva, ki je bila naslednji korak pri razvoju elektronskega
poslovanja (Stcbok, 14. maj 2014). Devetdeseta leta so za razvoj elektronskega poslovanja
zelo pomembna. V letu 1990 je Tim Berners Lee skupaj s svojim prijateljem Robertom
Cailiauem izdal predlog za razvoj projekta z naslovom »WorldWideWeb«. Istega leta je Lee
postavil prvi spletni streţnik in napisal prvi spletni brskalnik. Kmalu za tem je razvil še URL,
HTML in HTTP (Merchant, 2011).
Svetovni splet je bil zelo pomemben pri razvoju elektronskega poslovanja, saj je pocenil
poslovanje in s tem omogočil raznovrstnejše poslovne dejavnosti in zagotovil ekonomijo
obsega. Omogočil je tudi, da mala podjetja na bolj tehnološko enaki osnovi uspešneje
tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji, saj lahko vsako podjetje vstopi prek interneta
na večmilijonski trg, investicije v informacijsko infrastrukturo pa so minimalne (Blaţič,
2001).
Leta 1993 je Marc Andreesen predstavil prvi široko razširjen spletni brskalnik z imenom
Mosaic, naslednje leto pa je bil izdan brskalnik Netscape 1.0, ki je vseboval tudi varnostni
protokol SSL (Secure Socket Layer), ki se uporablja pri spletnih transakcijah še danes. V
devetdesetih letih so nastala tudi podjetja, kot so Google, Amazon, eBay, Yahoo, Paypal, ki
so zelo vplivala na elektronsko poslovanja, kot ga poznamo danes. Obdobje po letu 2000 je
obdobje socialnih medijev in je prav tako zelo vplivalo na elektronsko poslovanje (Roos, 14.
maj 2014).
15
4.3
Vrste elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje se deli glede na interakcije subjektov na naslednje vrste poslovanja
(Andam, 2003):

podjetje – podjetje (B2B)

podjetje – potrošnik (B2C)

podjetje – javni sektor (B2G)

potrošnik – potrošnik (C2C)

mobilno poslovanje (m-poslovanje)
B2B poslovanje je opredeljeno kot poslovanje med podjetji. Pribliţno 80 % vsega
elektronskega poslovanja je tega tipa, zato strokovnjaki napovedujejo, da bo B2B eposlovanje raslo hitreje kot B2C (Andam, 2003). B2B e-poslovanje zajema vzpostavljanje
povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji ter elektronskega bančništva do sodelovanja
na skupnih projektih (Blaţič, 2001).
B2B trg je sestavljen iz dveh komponent: e-frastructura in e-trgi. E-frastructura je arhitektura
B2B elektronskega poslovanja in zajema predvsem (Andam, 2003):

logistiko – transport, skladiščenje in distribucijo

aplikacijske ponudnike storitev – zajema postavitev, gostovanje in menedţment
programskih paketov iz osrednjega objekta (Oracle in Linkshare)

zunanje izvajanje funkcij v procesu elektronskega poslovanja, kot so spletno
gostovanje, varnost in rešitve za skrb uporabnikov (customer care solutions)

draţbene programske rešitve za delovanje in vzdrţevanje realno časovnih draţb na
internetu (Moai Technologies and OpenSite Technologies)

sisteme za upravljanje s spletnimi vsebinami za olajšanje upravljanja vsebin spletne
strani
E-trgi so preprosto definirani kot spletne strani, kjer pridejo kupci in prodajalci v stik eni z
drugimi. Primeri B2B poslovanja in modeli najboljše prakse so IBM, Hewlett Packard (HP)
Cisco in Dell. Cisco na primer prejme več kot 90 % njihovih naročil preko spleta (Andam,
2003).
16
Slika 4.1: Proces B2B poslovanja med podjetjema
poslovna
organizacija
material
Proces naročanja
Trgovec
naročila
Spletna stran
prodaja
Kupec
Vir: Tutorialspoint (14. maj 2014)
Slika 4.1 prikazuje proces B2B poslovanja med podjetjema. Trgovec prek spletne strani, ki
sledi B2B poslovnemu modelu, naroči blago pri drugem podjetju. Poslovna organizacija ta
material dobavi trgovcu, ta pa ga nato naprej proda kupcu.
B2C e-poslovanje oziroma poslovanje med podjetji in potrošniki zajema pridobivanje
informacij kupcev, nakup fizičnih stvari (npr. knjige) ali informacijskih stvari (programska
oprema, e-knjige) in prejemanje informacijskih stvari prek elektronskega omreţja. B2C je
druga največja in ena izmed najzgodnejših oblik elektronskega poslovanja. B2C poslovni
model elektronskega poslovanja uporabljajo na primer naslednja podjetja: Amazon.com,
Drugstore.com, Beyond.com. B2C e-poslovanje zmanjša stroške transakcije, saj poveča
kupčev dostop do informacij in mu dovoljuje, da poišče izdelke ali storitve, ki so najbolj
ugodni. B2B e-poslovanje pa tudi zmanjšuje vstopne ovire na trgu, saj je ceneje postaviti
spletno stran in jo vzdrţevati kot pa imeti zgradbo za podjetje (Andam, 2003).
17
Slika 4.2: Proces B2C poslovanja med podjetjem in potrošnikom
poslovna
organizacija
material
Proces naročanja
Kupec
naročila
Spletna stran
Vir: Tutorialspoint (14. maj 2014)
Slika 4.2 prikazuje proces B2C poslovanja med podjetjem in kupcem. Kupec na spletni strani,
ki sledi B2C poslovnemu modelu naroči blago, ki mu ga poslovna organizacija dobavi.
B2G elektronsko poslovanje je splošno definirano kot poslovanje med podjetji in javnim
sektorjem. Nanaša se na uporabo interneta pri javnih naročilih, postopkih za izdajo dovoljenj
in ostalih vladno povezanih postopkih. Z uporabo B2B elektronskega poslovanja se poveča
preglednost postopka javnega naročanja in zmanjša tveganje za nepravilnosti (Andam, 2003).
C2C poslovanje je privatno poslovanje med posamezniki ali potrošniki. Ta oblika
elektronskega poslovanja je na voljo v vsaj treh oblikah (Andam, 2003):

portali z draţbami, kot je na primer eBay, ki omogoča realno časovno ponujanje
(bidding) za stvari, ki se prodajajo po spletu

»peer to pear« sistemi, kot je na primer Napsterjev model (protokol za izmenjavo
podatkov med uporabniki, ki uporabljajo klepetalnice, podobne IRC-u)

zaupni oglasi na portalih, kot sta na primer Excite Classifieds in eWanted
18
Slika 4.3: Proces C2C poslovanja med dvema posameznikoma
Objavi oglas
Spletna stran
Ţeli prodati izdelek
Ţeli kupiti izdelek
Prejme denar
Kupec 1
Kupec 2
Prejme produkt
Vir: Tutorialspoint (14. maj 2014)
Slika 4.3 prikazuje proces C2C poslovanja med posameznikoma. Kupec 1 ţeli prodati izdelek,
zato objavi oglas na spletni strani (npr. eBay). Kupec 2 ţeli kupiti izdelek, ki ga je objavil
kupec 1. Kupec 2 prek spletne strani kupi izdelek in prejme izdelek od kupca 1, kupec 1 pa
prejme plačilo od kupca 2.
C2C poslovanje ima veliko prednosti. Primarna prednost za potrošnika je manjša cena v
primerjavi z oglaševanjem izdelkov na ostalih straneh, ki so po navadi precej draţje. Ljudje,
ki ţelijo prodajati stvari, jih lahko objavijo zastonj ali pa z minimalnimi stroški, odvisno od
C2C strani. C2C spletne strani tako tvorijo popolne platforme za prodajalce in kupce, ki imajo
podobne interese. Takšne strani privabijo veliko obiskovalcev. Še ena korist je, da si lastniki
podjetij lahko privoščijo nizke stroške vzdrţevanja C2C spletnih strani ter z njimi dobro
zasluţijo. C2C poslovanja ima pa tudi slabe lastnosti. Kupec in prodajalec morata sodelovati
za uspešno končano transakcijo in nakup. To lahko vodi tudi do spletne prevare in posledično
tudi do toţbe, kar pa vpliva tudi na ugled C2C spletne strani. Podjetja, ki upravljajo C2C
spletne strani, se zato čedalje bolj trudijo, da preprečujejo spletne prevare (Andam, 2013).
Mobilno poslovanje je katera koli transakcija, ki vključuje prenos lastništva ter pravic uporabe
stvari ali storitev in je začeta ter zaključena z uporabo mobilnih omreţij z uporabo
elektronskih naprav. Mobilno poslovanje je zelo podobno elektronskemu poslovanju, glavna
razlika med njima je ta, da mobilno poslovanje dostopa do telekomunikacijskih omreţij prek
mobilnih naprav (Tiwari in drugi, 2008). Primer m-poslovanja je nakupovanje knjig na
19
Amazon.com z uporabo mobilnih naprav ali pa plačevanje računov prek storitve Nove
Ljubljanske banke »klik«. Japonska je vodilna drţava pri tovrstnem poslovanju. Prenosi
vsebin prek brezţičnih omreţij postajajo hitrejši in varnejši, zato nekateri verjamejo, da bo mposlovanje prekašalo ţično elektronsko poslovanje.
Industrije, na katere je vplivalo m-poslovanje, vključujejo (Andam, 2003):

finančne storitve, ki vključujejo mobilno bančništvo (uporabniki uporabljajo svoje
mobilne naprave za dostop do svojih računov in plačevanje računov) kot tudi
posredniške storitve (prikaz in trgovanje borznih tečajev prek mobilnih naprav)

telekomunikacije, v katerih storitve spreminjajo plačevanje računov in ocene računov
so lahko izvedene iz iste mobilne naprave

servis / trgovine na drobno, saj ima potrošnik moţnost plačila in naročil za naročila,
kadar hoče (on-the-fly)

informacijske storitve, ki vključujejo dostavo zabave, finančnih novic, športnih
podatkov in stanja na cestah iz ene mobilne naprave
4.4
Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje omogoča prednosti tako organizacijam kot tudi kupcem in druţbi.
Organizacijam omogoča globalni doseg, saj lahko pridejo v stik s kupci in dobavitelji iz
celega sveta, zmanjšajo se stroški obdelave podatkov, skladiščenja in distribucije, izboljša se
dostavna veriga, saj se zmanjšajo zaostanki, skladišča in cene. Prednost je tudi, da je
elektronsko poslovanje na voljo vsak dan, vse dni v letu in da se lahko podjetja osredotočijo
na ozko panogo, v kateri sodeluje in še vedno ustvarjajo dobiček. Elektronsko poslovanje tudi
omogoča, da se lahko podjetja cenovno ugodno prilagajajo potrebam kupcev, imajo pa tudi
moţnost inovacij in uporabe novih poslovnih modelov. Pri poslovanju so manjši stroški
komunikacije, saj je internet cenejši, kot so na primer VAN privatne linije. Za elektronsko
poslovanje je podjetjem treba pridobiti manj dovoljenj in plačevati manj davkov kot bi jih
morali sicer (Turban in drugi, 2008).
Elektronsko poslovanje je ugodno tudi za kupce, saj lahko kupujejo kadar koli in kjer koli, pri
tem pa imajo na voljo veliko izbiro produktov in storitev, ki so cenovno ugodnejši. Kupci
lahko tudi laţje najdejo izdelke ali storitve, ki so unikatni. V primeru, da kupec kupi digitalne
20
vsebine je tudi prednost, da jih lahko prejme takoj in mu ni treba za to čakati. Elektronsko
poslovanje omogoča, da imajo kupci dostopnost do podatkov o izdelkih ali storitvah, ki jih
zanimajo in sodelujejo tudi na raznih draţbah, ki se lahko odvijajo v drugih drţavah.
Elektronsko poslovanje premaguje ovire, kot je na primer razdalja, ker lahko ljudje sedaj
delajo in študirajo tudi na daljavo (Turban in drugi, 2008).
E-poslovanje ugodno vpliva tudi na celotno druţbo. Ker se delo lahko opravlja na daljavo in
je manj prometa, je tudi manj onesnaţevanja okolja. Izboljšuje se ţivljenjski standard, saj
lahko ljudje kupujejo več po ugodnejših cenah. Veliko več je tudi javnih storitev, ki so na
voljo več ljudem in zmanjšuje se digitalni razkorak, saj elektronsko poslovanje zdruţuje ljudi
tako iz razvitih kot tudi iz manj razvitih drţav (Turban in drugi, 2008).
Kljub temu, da elektronsko poslovanje prinaša veliko prednosti, ima tudi nekaj slabosti in
nevarnosti (Turban in drugi, 2008):

konstantno je treba vlagati v tehnološko infrastrukturo

konstantno izobraţevanje kadra

največ bo pridobil razviti in povezani del sveta

če je domača industrija šibka, bodo imele od tega dobiček le multinacionalke, ki se
ukvarjajo z informacijsko tehnologijo
4.5

domači proizvajalci bodo izgubili obstoječe stranke

domači dobavitelji bodo potisnjeni na obrobje

cena učinkovitega oglaševanja na spletu je lahko previsoka za mala in srednja podjetja

kdor nima dostopa ne more izkoristiti prednosti elektronskega poslovanja
Mobilno poslovanje
Izraz mobilno poslovanje je nastal leta 1997 in pomeni dostavo zmoţnosti elektronskega
poslovanja neposredno v roke uporabnika, kjer koli ţe je, z uporabo brezţičnih tehnologij
(Wikipedia, 14. maj 2014c).
Mobilno poslovanje je naraščajoči trg. Kot pri vseh naraščajočih trgih so tudi tukaj
pomembne priloţnosti in tveganja. Da se bo mobilno poslovanje še naprej razvijalo in se
razširilo po vsem svetu, so pomembni naslednji faktorji: inovativni poslovni modeli, kako
21
bodo novosti sprejemali potrošniki, razpoloţljivost tehnologije ter interoperabilni sistemi
(neenaki in različni sistemi) (GS1, 2008).
M-poslovanja omogoča karakteristike, ki mu dajejo prednost pred drugimi poslovnimi
transakcijami vključno z elektronskim poslovanjem (Tiwari in drugi, 2008):

Splošna razširjenost (Uporabniku omogoča, da dostopa do storitev in izvaja
transakcije ne glede na geografsko lokacijo.)

Nujnost (Ta funkcija je še posebej pomembna pri storitvah, ki so časovno kritične na
primer informacije na borznem trgu. Uporabnik lahko kupi izdelke ali storitve takrat,
ko jih potrebuje.)

Lokalizacija (Omogoča podjetjem, da ponujajo izdelke ali storitve glede na lokacijo
potrošnika.)

Takojšnja povezljivost (Naprave so lahko vedno na spletu, uporabnikom se ni
potrebno povezovati na splet preko dial-up povezave.)

Pro-aktivne funkcionalnosti (Kratka sporočila SMS se lahko uporabljajo za pošiljanje
sporočil potrošnikom ter informiranju o relevantnih lokalnih ponudbah, ki ustrezajo
njihovim potrebam.)

Preprost postopek preverjanja pristnosti (Mobilne naprave imajo elektronski čip SIM,
registriran je pri mobilnem operaterju, prek njega se lahko identificira uporabnik.)
Mobilne storitve so običajno kar spletne storitve. Pri oblikovanju in razvoju mobilnih storitev
in aplikacij moramo upoštevati značilnosti terminalov in mobilnih omreţij. Mobilne storitve
morajo biti enostavne za uporabo, morajo biti hitre ter uporabniku reševati določen problem.
Mobilne storitve lahko delimo v tri skupine: osnovne storitve (e-pošta, sporočanje, dostop do
interneta, določanje lokacije, dostop do digitalnih vsebin), storitve za uporabnike (rezervacije
potovanj, vozovnice, vstopnice, bančništvo, novice, šport, nakupovanje, plačevanje) ter
poslovne storitve (mobilne trgovine, neodvisno profesionalno sodelovanje pri vodenju,
upravljanju in izvajanju nalog v podjetju). Razvoja mobilne storitve se lahko lotimo tako, da
dodelamo obstoječo spletno storitev na način, da lahko vsebino prikaţe tudi na mobilni
napravi. Lahko pa razvijemo celotno spletno storitev samo za mobilno poslovanje (Hribar,
2001).
22
Spletna stran mora biti prijazna do mobilnih naprav. Pri videzu spletne storitve se je treba
zavedati in zapomniti, da so velikosti zaslonov in hitrosti povezav zelo različne med
uporabniki mobilnih naprav. Velikim slikam je treba spremeniti velikost, da se zmanjša čas
nalaganja strani. Treba je imeti tudi enostavno navigacijo po spletni strani (Webcredible, 27.
junij 2014).
Mobilno poslovanje zajema naslednje produkte in storitve (Wikipedia, 14. maj 2014c):

mobilne prenose denarja

mobilne banke (Mobile ATM)

mobilne vozovnice (uporabniki kupijo vozovnico in jo prejmejo npr. prek SMS
sporočila nato pa lahko pri pregledu vozovnice pokaţejo kar vozovnico na telefonu)

mobilne bone, kupone in kartice zvestobe (so predstavljeni kot virtualni ţeton na
telefonu)

nakup mobilnih vsebin in njihovo dostavo

storitve, ki temeljijo na lokaciji (lokalno vreme, lokalni popusti, sledenje in
spremljanje ljudi)

informacijske storitve (novice, poročanje prometa, rezultati športnih dogodkov, borzni
tečaji)

mobilno bančništvo (dostop do uporabniškega računa, izvajanje transakcij prek
mobilnih naprav)
4.6

mobilno posredništvo (borzni trg, dostopen prek mobilnih naprav)

draţbe (vsakič, ko uporabniki draţijo, se to zaračuna na telefonski račun)

mobilno brskanje (omogoča nakupovanje po spletu)

mobilne nakupe

mobilno trţenje in oglaševanje (marketinške ponudbe, poslane na mobilne naprave)
Mobilne naprave in elektronsko poslovanje
V zadnjih desetih letih so mobilne naprave zelo spremenile način našega ţivljenja in način
dela. Zanimivo je, s kakšno hitrostjo se je sprejela mobilna tehnologija. Telefon je potreboval
v ZDA okoli 45 let, da je postal splošno uporabljan. Mobilni telefoni so potrebovali 7 let,
pametni telefoni pa le 4 leta. Po podatkih iz leta 2013 je danes na svetu okoli 7 bilijonov
23
mobilnih naprav. Uporaba mobilnih podatkovnih omreţij je danes kar 18-krat večja, kot
uporaba celotnega interneta leta 2000 (Dorrier, 2014).
Zgodovina mobilnega poslovanja sega v začetek leta 2000, ko so trgovci začeli ponujati
dodatke za mobilne naprave, kot so toni zvonjenja, igre, ozadja in ohranjevalniki zaslona. Do
leta 2009 so se ponudbe prek mobilnega kanala zelo razvile. Medtem ko je danes rast eposlovanja relativno stabilna, se rast m-poslovanja močno povečuje. V Veliki Britaniji Ofcom
poroča, da več kot polovica uporabnikov pametnih telefonov uporablja svoje naprave na
določen način med nakupovanjem. Potrošniki slikajo produkte, primerjajo cene s spletnimi
cenami in skenirajo črtno kodo, da pridobijo o produktu še več informacij. Potencialna
uporaba pametnih telefonov kot sredstva za plačilo bo rasla z izboljševanjem funkcionalnosti,
kot je na primer NFC (Near Field Communication), ki uporabnikom omogoča plačilo s tem,
ko poloţijo svoj telefon poleg NFC bralnika in potrdijo plačilo (Organization for economic
co-operation and development, 2013).
Mobilno in brezţično računalništvo je za svoj obstoj potrebovalo dve rešitvi. Prva rešitev je
bila razvoj dovolj majhnih računalnikov, da se lahko enostavno prenašajo okrog. Za to so
potrebovali tudi dovolj zmogljive in majhne baterije. Prvo so se pojavili prenosni računalniki,
sledili pa so jim manjši, vendar zmogljivi dlančniki (palmtop computers), ki so bili nedavno
ponazorjeni z oznako OQO. Leta 2006 so imele OQO naprave 800 X 480 velik zaslon, 1 GHz
procesor, 30 GB trdi disk, 512 MB pomnilnika (RAM), Wi-Fi kartico, Bluetooth, USB 2.0,
FireWire, avdio, tipkovnico in odstranljive litijeve baterije. Prav tako so se takrat pojavile še
naprave, kot so pametni telefoni, Blackberry in Ogo naprave. Druga rešitev je bila zamenjava
ţičnih omreţij z brezţičnimi. Kombinacija obeh rešitev je tako prispevala k brezţičnemu
mobilnemu računalništvu. Za vsako mobilno transakcijo ali dejavnostjo je v ozadju strojna in
programska infrastruktura ter njihova podpora. Infrastruktura, ki podpira mobilno poslovanje,
ni poceni in ni enostavna za vzpostavitev. Razvoj programske opreme za brezţične naprave
predstavlja izziv, saj je veliko konkurenčnih standardov za razvoj programov na različnih
napravah (Turban in drugi, 2008).
4.7
Spletna trgovina
Spletna trgovina je oblika e-poslovanje in je lahko definirana kot virtualni prostor na
internetu, kjer podjetja in posamezniki izvajajo ekonomske transakcije. Prednosti spletne
24
trgovine so boljša dostopnost informacij, manjši stroški iskanja za kupce, manj asimetrije
informacij ter da so lahko kupci in prodajalci na različnih lokacijah. Spletne trgovine so
začela prva uporabljati privatna podjetja in industrijski konzorciji (Rowley in drugi, 2009).
Spletne trgovine se glede na tip delijo na: splošne (amazon.com), specializirane
(1800flowers.com) in regionalne (parknshop.com) (Mauritzio, 14. maj 2014).
Nastop na spletu je pogosto povezan s tradicionalnimi marketinškimi kanali (kombiniranje
televizije in spleta npr. oddaja 24 ur na POP TV ima tudi svojo spletno stran z novicami). Če
je oglaševanje dobro zastavljeno, se kmalu pokaţe kot povečano povpraševanje po storitvah
ali izdelkih in z manjšimi stroški. Koristi, ki jih imajo potrošniki, pa so niţje cene kot v
tradicionalnih trgovinah, večja in boljša izbira stvari ali storitev, večje udobje nakupovanja in
dostave ter spletna trgovina je vedno dostopna (Blaţič, 2001).
Spletna trgovina običajno vključuje izloţbe, nakupovalne vozičke, procese plačila ter ostale
sisteme za izpolnjevanje (fulfillment systems). Spletna izloţba kupcem omogoča različne
informacije, kot so opis podjetja, tipi produktov, strani z opisi produktov, politika trgovine ter
kontaktni podatki. Nakupovalni voziček uporabnikom omogoča, da začasno shranijo izbrane
artikle (z uporabo piškotkov), ki jih nameravajo kupiti. Plačilni proces uporabnikom
omogoča, da izberejo, kateri način plačila jim najbolj ustreza, zbere podatke o plačilu (npr.
številka kreditne kartice) ter obdela ali shrani plačilne informacije. Sistemi za izpolnjevanje
zajemajo prejem uporabnikovih podatkov, pošiljanje izdelkov ter vzdrţujejo sledenje dostave
(Emarketingdictionary, 14. maj 2014).
Za uspešno spletno trgovino ni dovolj samo dober dizajn, pomembno je tudi, da se gradi
dober odnos s strankami. Zelo pomemben faktor, ki določa, ali se bo kupec vrnil nazaj, je
enostavnost uporabe in prisotnost uporabniku prijaznih funkcionalnosti (Clyman, 2004).
4.8
Spletno nakupovanje
Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča potrošniku, da kupi
izdelke ali storitve neposredno od prodajalcev na internetu z uporabo spletnega brskalnika.
Spletno poslovanje je spremenilo to, da uspeh trgovine ni več odvisen samo od fizičnih zalog.
Statistični podatki iz leta 2012 kaţejo, da je območje Azija in Pacifika povečalo njihovo
25
mednarodno prodajo za 30 %, kar je več kot 433 bilijonov dolarjev dohodka. To je kar 69
bilijonov več, kot jih zasluţijo ZDA (Wikipedia, 14. maj 2014d).
Spletno nakupovanje je postalo zelo popularno tudi v EU, saj je v letu 2013 nakupovalo ali
naročalo stvari oziroma storitve ţe 61 % uporabnikov spleta. V primerjavi z letom 2008 se je
število povečalo za 11 %. Največji deleţi spletnih nakupovalcev so bili zabeleţeni v
naslednjih članicah: Velika Britanija (85 %), Danska (81 %) in Nemčija (80 %) (Seybert in
Reinecke, 2013).
Drţave Evropske unije se postopoma pribliţujejo drugemu cilju Digitalne agende, ki določa,
da naj bi do leta 2015 uporabljalo spletno nakupovanje 50 % populacije. Po podatkih SURS je
v Sloveniji internetni nakup ţe kdaj opravilo 40 % oseb v starosti 16–74 let. V Sloveniji je po
podatkih iz maja 2013 v zadnjih 12 mesecih opravilo spletni nakup 34 % oseb, kar je 9 %
manj od povprečja EU-27. Osebe, ki so v tistem obdobju opravile spletni nakup, so največ
naročale ali kupovale oblačila in športno opremo, turistične nastanitvene zmogljivosti (npr.
rezervacije prenočišč), različne dobrine za gospodinjstvo, vstopnice za prireditve, knjige,
revije, časopise in računalniško opremo. Večinoma so nakupovali pri spletnih ponudnikih iz
Slovenije. Od tistih, ki so takrat v zadnjih 12 mesecih nakupovali, je bilo 4 % naročil in
kupljenega blaga ali storitev, opravljenih prek ročne mobilne naprave. V največji meri so
uporabniki spleta nakupovali pri ponudnikih iz Slovenije (28 % oseb v starosti 16–74), 13 %
oseb pa je nakupovalo (tudi) pri ponudnikih iz drugih drţav članic EU. Cilj Digitalne agende
je, da bi po spletu nakupovalo pri spletnih ponudnikih iz drugih drţavic EU 20 % oseb,
vendar tega cilja v prvem četrtletju 2012 nista dosegla niti Slovenija niti ostale članice EU
(Statistični urad Republike Slovenije, 2013).
26
Slika 4.4: Namen uporabe interneta v Sloveniji v prvem četrtletju 2013
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2013)
Iz Slike 4.4 je razvidno, da so uporabniki interneta v Sloveniji v letu 2013 uporabljali splet
najmanj za naročanje ali nakupovanje blaga ali storitev. Največ so ga uporabljali za prebiranje
elektronske pošte, branje novic, časopisov in revij, za spletna druţabna omreţja ter iskanje
informacij.
Spletno nakupovanje ima veliko prednosti pa tudi slabosti. Iskanje produktov po spletu je
veliko laţje kot iskanje produktov po lokalnih trgovinah. Izdelek le vpišemo v iskalno polje in
ga najdemo, medtem ko moramo v lokalnih trgovinah izdelek iskati, dokler ga ne najdemo.
Pri spletnem nakupovanju po navadi ni teh teţav, saj v primeru, da ne najdemo iskanega
produkta, le odpremo drugo spletno stran. Na primer, če ne najdemo produkta na eBayu,
gremo lahko le v nekaj trenutkih za produkt pogledati še na Amazon, ne da bi zapravljali
ogromno časa. Prednost spletnega nakupovanja je tudi, da so po navadi izdelki veliko cenejši
v drugih drţavah kot pa v lastni drţavi. Pri spletnem nakupovanju ni treba čakati, da pridemo
na vrsto kot na primer v lokalni trgovini. Kupec ima v spletnih trgovinah tudi svobodo izbire.
Če ti ni všeč cena produkta v eni trgovini, lahko le z nekaj kliki zamenjaš trgovino in poiščeš
produkt po boljši ceni. Danes je nakupovanje preko spleta zelo zanesljivo. Strani, kot je tudi
eBay, zagotavljajo zaščito kupca in s tem motivirajo ljudi za nakupovanje pri njih. V primeru,
da bi šlo pri naročilu kar koli narobe ali pa, da produkt ne bi bil skladen z opisom na spletni
strani, jamčijo, da vrnejo kupcu denar. Splet je tudi odlično mesto za kupovanje unikatnih,
redkih izdelkov. Še ena prednost spletnega nakupovanja je zasebnost. Obstajajo produkti, ki
jih večina ljudi ne ţeli kupovati javno. Spletne strani omogočajo, da se kateri koli produkt
kupi preko spleta anonimno. Proces spletnega poslovanja je pomagal ţe milijonom ljudi.
27
Ljudje lahko prodajajo in kupujejo kar od doma. Kdor si ne more privoščiti najema prostorov
za trgovino, lahko z lahkoto odpre spletno trgovino in prodaja od doma. Spletno poslovanje
tako igra veliko vlogo pri zmanjševanju brezposelnosti (Tnrvrstar, 14. maj, 2014).
Spletno nakupovanje ima tudi kar nekaj slabosti. Ena od slabosti je zamuda dostave produkta.
Pri spletnem nakupovanju ne moreš prejeti produkta takoj, razen če gre za virtualen produkt.
Včasih je boljše, da se izdelek kupi takoj in se s tem izognemo dolgemu čakanju. Pri spletnem
nakupovanju je tudi slabost, da ne vemo, v kakšnem stanju je produkt, veliko elektronike, ki
se prodaja po spletu, nima mednarodne garancije, zato se je dobro prepričati pri prodajalcu, ali
ima produkt garancijo ali ne. Stvari, kot so na primer oblačila, je tudi boljše kupovati v
lokalnih trgovinah, saj ne vemo, kako bodo videti na nas. Glavna slabost spletnega
nakupovanja pa je plačevanje dostave. Včasih ugotovimo, ko prištejemo k ceni produkta še
ceno dostave, da bi bilo boljše, če bi ga kupili v lokalni trgovini. Na spletu so pogoste tudi
razne prevare in goljufije, zato mora kupec vedno paziti, da kupuje samo iz zaupanja vrednih
strani, ki vzdrţujejo svoj ugled. Paziti je treba tudi na prevare pri plačevanju s kreditnimi
karticami. Pri spletnem nakupovanju se lahko pojavijo teţave tudi v primeru vračila produkta,
saj je treba plačati dostavo nazaj do prodajalca (Tnrvrstar, 14. maj, 2014).
Pri spletnem nakupovanju igrajo zelo veliko vlogo tudi elektronski plačilni sistemi, zato bomo
v naslednjem poglavju povedali nekaj več o njih in naredili pregled najbolj popularnih. Teţko
si je predstavljati spletno trgovino, ki ne bi ponujala elektronskih plačilnih sistemov.
5. ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI
5.1
Opredelitev elektronskih plačilnih sistemov
S pojavom in razvojem elektronskega poslovanja se je pojavila tudi potreba po novih načinih
plačevanja. Kot za vsako trgovsko dejavnost je tudi za elektronsko poslovanje zelo
pomembna varna in zanesljiva izmenjava denarja med udeleţenci. V ta namen so začeli
razvijati elektronske plačilne sisteme, ki bi omogočali enostavne, varne in zanesljive
transakcije prek komunikacijskih omreţij. Definirati moramo tudi dva pomembna pojma, in
sicer elektronsko plačilo in elektronski plačilni sistemi, saj je njuno razumevanje ključno za
28
nadaljevanje. Elektronsko plačilo je oblika finančnih transakcij, ki poteka med kupcem in
odjemalcem, olajšano pa je s pomočjo elektronskih komunikacij. Elektronski plačilni sistemi
pa so sistemi, ki omogočajo uporabnikom spletno plačevanje z uporabo elektronskega
denarja, ki je lahko shranjen na elektronski napravi ali oddaljenem streţniku (Abrathevich,
2004).
5.2
Zgodovina elektronskih plačilnih sistemov
Ideja plačevanja s predplačniškimi karticami se je pojavila leta 1880. Ameriški znanstvenik
Edward Bellamy je v svoji knjigi predlagal uporabo predplačniških kartic v poravnavah.
Njegova obetavna ideja na ţalost ni uspela. Leta 1914 so se začeli prvi poskusi uporabe
kreditnih kartic, vendar so vsi propadli. Kot rezultat na tem področju naslednjih 35 let ni bilo
nobenega napredka. Leta 1950 je Diners Club International izdal prvo univerzalno plačilno
kartico na svetu imenovano Diners Club. Leto pozneje je tudi banka Franklin National Bank
izdala svojo kreditno kartico. Čez sedem let je največja ameriška banka Bank of America
izdala prvo univerzalno bančno kartico BankAmericard, ki je danes svetovno znana pod
imenom Visa. Leta 1965 je bilo ustanovljeno tudi zdruţenje bank imenovano Eurocard
International. Prvi resni konkurent Visa kartice se je pojavil le osem let kasneje, ko so vse
večje banke v Kaliforniji začele izdajati kartico Master Charge, ki je dobila kasneje ime
MasterCard. Naslednja faza razvoja kreditnih kartic je povezana z razvojem informacijske
tehnologije in njihovih aplikacij. V drugi polovici dvajsetega stoletja se je začel hiter razvoj
informacijske tehnologije in mikroelektronike. Ameriške banke so kot prve na svetu začele
predstavljati elektronske metode prenosov denarja. Leta 1968 se je pojavila nova tehnologija
za izmenjavo elektronskih podatkov, imenovana EDI (Electronic Data Interchange), ki je
postala kasneje osnova za elektronske transakcije. Pomembna letnica je tudi leto 1975, ko so
v ZDA postavili prve bankomate za dvigovanje gotovine (v ZDA se imenujejo ATM).
Informacijska tehnologija ni mirovala, saj so se leta 1979 začeli uporabljati elektronski
terminali za negotovinska bančna plačila imenovani EFTPOS. EFTPOS so postavili temelje
za elektronska plačila. V letu 1984 so začela podjetja in finančni sektor aktivno uporabljati
elektronsko pošto za komuniciranje s kupci. To je bil prvi korak na poti do elektronskega
bančništva ter spletnega bančništva. Da so banke prvič ponudile spletne storitve, so bila
potrebna še tri leta. Leta 1988 je bila v Rusiji (takratni ZSSR oziroma Sovjetska zveza) izdana
prva drţavna kreditna kartica Eurocard Gold, ki pa so jo lahko uporabljali samo pomembneţi.
29
V Rusiji so se Visa kartice pojavile leta 1991, kar 20 let po pojavu Visa in MasterCard kartic
(E-money, 2013).
Leta 1981 je IBM izdelal prvi klasični PC računalnik. Razvoj mikroelektronike je v tem času
zelo narasel. V drugi polovici osemdesetih let je bil mikroprocesor uspešno nameščen v
plastično kartico. Začela se je nova doba digitalnega denarja. Leta 1993 je Dr. David Chaum
izdelal programsko rešitev eCash za delo z digitalnim denarjem. ECash je postal temelj
DigiCasha, ki je postal prvi svetovni elektronski plačilni sistem in prednik vseh novejših
elektronskih plačilnih sistemov. Ob reorganizaciji podjetja DigiCash inc. je prišlo do bankrota
podjetja in licenca za eCash tehnologijo je bila prodana. Pomembno leto je tudi 1995, ko je
britansko podjetje Mondex razvilo prvo svetovno elektronsko denarnico, ki pa je imela samo
eno valuto. V letu 1996 je tudi podjetje Visa International Association predstavilo svojo
elektronsko denarnico, imenovano Visa Cash. Z razvojem interneta in razvojem elektronskega
poslovanja so se prvič pojavila vprašanja o varnosti elektronskih plačil. Kot rezultat je bil
razvit protokol za varne transakcije prek interneta imenovan SET (Secure Electronic
transaction). V letu 1997 je Visa International Association izvedla v Singapurju prvo uspešno
transakcijo z uporabo SET protokola. Kmalu za tem se je v ZDA odprla prva svetovna banka,
ki je ponujala vse bančne storitve prek interneta. V letu 2000 je zdruţenje 12 največjih
proizvajalcev pametnih kartic, posebne programske opreme in kreditnih zdruţenj objavilo
novico o nastanku prve univerzalne elektronske denarnice. Nadaljnji razvoj elektronskega
denarja je skoraj v celoti povezan s hitrim vstopom interneta v naša ţivljenja. Danes lahko
plačilni sistemi delujejo prek brskalnika in ne potrebujejo nameščanja dodatne programske
opreme za klienta. Številni plačilni sistemi aktivno uporabljajo tudi digitalni podpis za
zavarovanje svojih transakcij. Ravno varnost elektronskih transakcij ostaja glavni razlog,
zakaj ljudje ne uporabljajo digitalnega denarja (E-money, 2013a).
V nadaljevanju bomo naredili pregled in opis najpogostejših spletnih in mobilnih plačilnih
sistemov, ki se danes uporabljajo pri opravljanju elektronskih transakcij. Ravno devetdeseta
leta prejšnjega stoletja so bila zelo pomembna za razvoj elektronskih plačilnih sistemov, ki so
še danes med najbolj uporabljanimi za elektronsko plačevanje.
30
5.3
Spletni in mobilni plačilni sistemi
V tem podpoglavju bomo naredili pregled spletnih in mobilnih plačilnih sistemov, ki se
najbolj uporabljajo pri elektronskem plačevanju. Raziskali bomo, katere plačilne načine
omogočajo, koliko znaša prijavna provizija, transakcijska provizija, ali imajo kakšne dodatne
provizije ter koliko drţav podpirajo. Pogledali bomo tudi ali je med podprtimi drţavami tudi
Slovenija.
Tabela 5.1: Pregled elektronskih plačilnih sistemov
Plačilna
vrata
Plačilna
sredstva
Aktivno
od

PayPal
1999



Google
Denarnica
(Google
Wallet)
Amazon
Payments
2011




2007


Skrill
(Moneybook
ers)
2002





2Checkout
2000


kreditne
kartice
debetne
kartice
eCheck
prenos iz
banke
kreditne
kartice
debetne
kartice
NFC
kreditne
kartice
debetne
kartice
prenos iz
banke
kreditne
kartice
debetne
kartice
prenos iz
banke
predplačn
iške
kartice
kreditne
kartice
debetne
kartice
PayPal
Prijavna
provizija
Provizija na
transakcijo
Dodatna
provizija
Število
podprtih
držav
Podprto
za
Slovenijo
brez
2.90 % +
€0.35
brez
193
Da
brez
2.90 %
brez
161
Da
brez
1.90 % +
€0.35 ali manj
brez
4
Ne
brez
1.90 %
brez
200+
Da
brez
5.5 % + 0.30 €
brez
196
Da
31
Authorize.ne
t
1996




Dwolla
2009

Stripe
2010



Bitcoin
Moneta
kreditne
kartice
debetne
kartice
eCheck
kreditne
kartice
debetne
kartice
bitcoin
kreditne
kartice
debetne
kartice
60 €
Cca. 0.20 €
Mesečna
naročnina
cca. 8–20 €
190+
Da
brez
Brezplačno do
10 $, kar je
več 0.25 $
brez
1
Ne
brez
2.9 % + cca.
0.25 €
12
Ne
2009

bitcoin
brez
Brezplačno do
0.13 $
brez
globalno
Da
2001

transakcij
a se
zaračuna
mesečni
naročnini
telefona
brez
Odvisna od
ponudnika,
začne se pri 7–
10 %
Naročnina
0.49 €
mesečno
1
Da
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Iz Tabele 5.1 je razvidno, da so elektronski plačilni sistemi različno stari. Authorize.net je
najstarejši, nato mu sledita PayPal in 2Checkout. Skoraj vsi plačilni sistemi omogočajo
plačevanje s kreditnimi in debetnimi karticami in tudi vsi razen Authorize.net so brez prijavne
provizije. Authorize.net in Moneta imata tudi mesečno naročnino, ki pa je pri Authorize.net
mnogo višja in znaša od pribliţno 8 do 20 €, pri Moneti pa je 0.49 € mesečno. Med drugimi
spletnimi plačilnimi sistemi, ki pa na ţalost še ne podpirajo plačevanja iz Slovenije, je
potrebno omeniti še plačilni sistem Dwolla, ki ima zelo ugodne transakcije provizije. Za
transakcijo vredno 1 milijon je potrebno odšteti le 0.25 $. Transakcije do 10 $ pa so povsem
brezplačne, kar je zelo dobro za uporabnike, ki izvajajo veliko mikro-transakcij. Trenutno je
na voljo samo v Zdruţenih drţavah Amerike, vendar pa načrtujejo, da bodo sčasoma prodrli
tudi na druge trge. Dwolla bi utegnil v prihodnosti postati velik tekmec PayPalu, saj ima
veliko bolj ugodne transakcijske provizije. Trenutno je v prednost PayPal, saj je njegovo ime
dobro poznano ime in se je ţe dobro uveljavil.
32
V nadaljevanju bomo opisali naslednje spletne plačilne sisteme: PayPal, Google Denarnica,
Skrill, Bitcoin in Moneta. Vsi podpirajo tudi elektronska plačila iz Slovenije, zato jih bomo
bolj podrobno raziskali in opisali v nadaljevanju.
5.3.1 Paypal
Paypal Inc. je mednarodno podjetje, ki omogoča plačila in transakcije denarja. Ustanovljeno
je bilo leta 1998, leto kasneje pa so objavili storitev za denarne transakcije imenovano PayPal.
Do aprila 2000 je več kot 1 milijon eBay draţb uporabilo PayPal storitev. V letu 2002 je
podjetje eBay kupilo PayPal za 1.5 bilijona ameriških dolarjev. Danes PayPal deluje v 193
drţavah in ima registriranih 143 milijonov aktivnih uporabnikov. Uporabnikom omogoča
pošiljanje, prejemanje in hrambo virtualnega denarja v 26 valutah. V začetku leta 2001 so
imeli pri PayPalu precejšnje teţave s hekerji, saj so vdirali v uporabniške račune in prenašali
manjše vsote denarja z računov. Teţavo so rešili tako, da so razvili privaten sistem za
zaznavanje prevar, ki uporablja umetno inteligenco (Wikipedia 14. maj 2014e).
PayPal omogoča štiri vrste računov, in sicer oseben, premier, poslovni račun in študentski.
Osebni račun omogoča brezplačna plačila prek eChecks, takojšnega prenosa ter denarja,
shranjenega na PayPal računu. Osebni račun ima draţje provizije za prejet denar iz kreditnih
in debetnih kartic in omejeno podporo za PayPal trgovske storitve. Premier račun omogoča
neomejena plačila s kreditno kartico, plačilo s PayPal debetno kartico, ima pa tudi polno
podporo PayPal trgovske storitve. Poslovni račun je namenjen za poslovneţe in je zelo
podoben premier računu, podpira pa še dostop več uporabnikov. Študentski račun je namenjen
najstnikom starim več kot 13 let. Račun morajo odpreti starši, ki lahko potem tudi spremljajo
stanje na računu njihovega najstnika in tudi določajo, koliko denarja bodo naloţili na račun.
Uporabniki študentskega računa prejmejo tudi debetno kartico, ki jo lahko uporabljajo
povsod, kjer je omogočena debetna MasterCard kartica (PayPal, 14. maj 2014).
33
Slika 5.1: Potek standardne transakcije prek PayPala
Vir: X-Cart (14. maj 2014)
Slika 5.1 prikazuje potek standardne transakcije prek PayPal plačilnega sistema. Uporabnik se
odloči za zaključek nakupa v na primer XCart trgovini in izbere plačilo prek PayPala.
Uporabnik je nato preusmerjen na spletno stran PayPal, kjer se prijavi v sistem ali pa
registrira in plača naročilo. Plača lahko tudi brez prijave ali registracije v PayPal tako, da
preprosto vnese podatke kreditne kartice ali bančnega računa. Streţnik preveri uporabnikove
vnesene podatke in v primeru, da so vsi pravilni (veljavni podatki kreditne kartice, pozitivno
stanje na račun ipd.) uporabnika preusmeri na spletno stran trgovine, kjer se mu potem
prikaţe potrditveno sporočilo (X-Cart, 14. maj 2014).
Odprtje novega PayPal računa je povsem brezplačno. Uporabnikom PayPal omogoča
brezplačno premikanje denarja iz PayPal računa na bančni račun ter plačevanje spletnih
nakupov brez dodatnih provizij. Od vsake uspešno izvedene prodaje PayPal zaračuna
uporabnikom provizijo 1.9 % do 3.4 % + 0.35 € za vsako transakcijo. Prav tako ima tudi
provizijo na pošiljanje in prejemanje denarja prek PayPal računa, ki znaša 3.4 % + 0.35 €.
PayPal uporabnikom ponuja tudi brezplačno mobilno aplikacijo, ki sluţi plačevanju in
prejemanju denarja (PayPal, 14. maj 2014).
5.3.2
Google denarnica (Google Wallet)
Google Denarnica je mobilni plačilni sistem, ki ga je razvil Google. Google je bil tekmec
PayPalu od leta 2006 s Google Checkout, ki pa je bil zamenjan z Google Denarnico. Google
Denarnica uporabnikom omogoča, da varno shranijo debetne kartice, kreditne kartice, kartice
34
zvestobe in darilne kartice na mobilnih telefonih in jim tako ni treba pri vsakem spletnem
nakupu vnašati podatkov za obračun in pošiljanje. Google Denarnico lahko uporablja za
opravljanje varnih in priročnih plačil tudi NFC, kjer se telefon le dotakne katerega koli
terminala, ki podpira NFC. Leta 2013 je Google objavil tudi integracijo Googlove Denarnice
v Gmail. Uporabnikom omogoča pošiljanje denarja prek Gmail priponk, je pa ta storitev
trenutno na voljo le v ZDA (Wikipedia 14. maj 2014b). Uporaba Googlove Denarnice je
brezplačna. Za nakupe pri trgovcih ni dodatnih stroškov, plačajo se samo nakupi, davki ter
stroški dostave. Tudi prejemanje denarja je brezplačno, če ţelimo poloţiti denar na račun
Google Denarnice z uporabo kreditne ali debetne kartice pa je potrebno plačati 2.90 % na
transakcijo, pri tem je minimalna vsota pribliţno 0.20 €. Google ponuja tudi Google
Denarnica debetno kartico, ki omogoča, da lahko uporabniki porabljajo denar, ki je shranjen
na njihovem računu Google Denarnice (Google, 14. maj 2014).
5.3.3 Skrill
Prvotno ime plačilnega sistema Skrill je bilo Moneybookers. Domena moneybookers.com je
bila registrirana junija leta 2001, leta 2002 pa so začeli uporabnikom nuditi svoj spletni
plačilni sistem. V pribliţno letu in pol so zabeleţili skoraj 2 milijona na novo registriranih
uporabnikov. Leta 2008 je Moneybookers trdil, da deluje ţe v vseh drţavah po svetu ter da
obravnavajo več kot 5.5 milijonov uporabniških računov. Leta 2007 je Moneybookers kupilo
podjetje Investcorp Technology Partners za 105 milijonov evrov. Marca 2012 je imelo
podjetje ţe 25 milijonov strank in okoli 120.000 trgovskih računov. Znamke, kot so
Facebook, Skype in eBay so integrirale plačilni sistem Moneybookers v njihove storitve. V
tretji polovici leta 2013 se je Moneybookers preimenoval v Skrill, avgusta istega leta pa je bil
prodan podjetju CVC Capital Partners za 600 milijonov evrov (Wikipedia 14. maj 2014g).
Skrill uporabnikom omogoča dva različna uporabniška računa: osebni in poslovni račun.
Osebni račun je primeren za pošiljanje denarja prijateljem ali sorodnikom, nakupovanje po
spletu ter za mednarodna plačila. Poslovni račun je primeren za sprejemanje denarja na svojih
spletnih straneh, neposredno prejemanje plačil. Odprtje Skrill računa je brezplačno,
uporabniki ga lahko začnejo uporabljati takoj po potrditvi elektronskega naslova. Skrill nima
mesečne provizije za osebne račune, za poslovne račune pa so lahko provizije, odvisno je
predvsem od dodatnih sporazumov. Nalaganje denarja na Skrill račun je zelo enostavno in se
35
lahko naredi na tri različne načine: prek kreditne ali debetne kartice, paysafecard
predplačniške kartice ali prek ročnega prenosa denarja iz banke. Nalaganje denarja na Skrill
račun prek kreditne kartice stane uporabnika 1.9 % naloţene vsote, prek paysafecard
predplačniške kartice stane 5.50 % naloţene vsote, ročen prenos denarja pa je brezplačen.
Pošiljanje denarja stane 1 % poslane vsote, vendar je cena omejena na največ 10 €. Plačila v
trgovinah ali prenosi denarja s trgovci so tudi brezplačni, prav tako je brezplačno tudi
prejemanje denarja. Paziti je treba tudi pri plačevanju v drugih valutah, saj Skrill zaračuna za
pretvorbo valut. Dvig sredstev iz Skrill računa je za različne drţave drugačen. Dvig na bančni
račun in Visa kartico stane 2.95 €, medtem ko dvig denarja prek čeka stane 3.50 € (Skrill 14.
maj 2014).
5.3.4
Bitcoin
Bitcoin je peer-to-peer plačilni sistem, ki ga je leta 2009 razvil Satoshi Nakamoto in ga
javnosti predstavil kot odprtokodno programsko opremo. Digitalna valuta, ki se uporablja v
sistemu, se prav tako imenuje Bitcoin. Bitcoin je mogoče poljubno razdeliti do osmih
decimalnih mest. Sistem je odprtokoden in si ga nihče ne lasti in kontrolira. Bitcoin omogoča
izmenjavo denarja na drugačen način kot običajna banka (Wikipedia, 14. maj 2014).
Bitcoin ni anonimen, saj so vse transakcije shranjene na javnem in stalnem omreţju, kar
pomeni, da lahko vsak vidi stanje in transakcije vseh bitcoin naslovov. Prav tako se je treba
zavedati, da transakcije ne morejo biti razveljavljene, lahko pa oseba, ki prejme sredstva, vrne
denar plačniku. Zato je treba poslovati z dobro organiziranimi ljudmi in organizacijami, ki jih
poznamo in jim zaupamo. Preden začnemo trgovati z bitcoini, je treba preveriti še, ali so v
drţavi, v kateri smo kakšne omejitve ali prepovedi uporabe bitcoinov. Za trgovanje z bitcoini
potrebuje uporabnik še denarnico, ki omogoča prejemanje in pošiljanje bitcoinov. Na voljo je
več vrst denarnic: namizna denarnica (nameščena je na osebni računalnik), mobilna denarnica
(nameščena je na mobilno napravo in jo lahko imamo ves čas s sabo) in spletna denarnica
(bitcoini so shranjeni na oddaljenih streţnikih). Prav tako kot v resničnem ţivljenju je tudi za
virtualno denarnico odgovoren vsak sam, zato jo je treba tudi ustrezno zaščititi. Denarnico je
dobro šifrirati z geslom, imeti njeno varnostno kopijo in v njej manjše vsote virtualnega
denarja, da se izognemo prevelikim izgubam premoţenja (Bitcoin, 14. maj 2014).
36
Bitcoini se lahko pridobijo na več načinov. Kupiti jih je mogoče na Bitcoin borzah, pridobiti z
rudarjenjem, lahko jih prejmemo od drugih posameznikov ter jih lahko kupimo prek spletnih
storitev (Bitcoinbulletin, 14. maj 2014).
Zanimivo je predvsem rudarjenje bitcoinov, je pa tudi najbolj zapleteno. Vsakemu udeleţencu
v omreţju Bitcoin je znana zgodovina vseh transakcij v omreţju. Naloga Bitcoin rudarjev je,
da potrdijo te transakcije in jih zapišejo v glavno knjigo. Ko se ustvari blok transakcije, ga
rudarji pošljejo skozi proces, ki pretvori zapis v hash. Hash je nato skupaj z blokom zapisan
na konec verige blokov. Rudarji med seboj tekmujejo za uspešno opravljene potrditve
transakcij in zapise v glavno knjigo in so za vsak uspešni zapis nagrajeni s 25 bitcoini. Ker je
zelo lahko ustvariti hash iz zbirke podatkov in so računalniki zelo dobri pri tem, je moralo
bitcoin omreţje oteţiti rudarjenje, saj bi drugače vsakdo lahko ustvaril več tisoč transakcij
blokov vsako sekundo in s tem zelo hitro veliko zasluţil. To so naredili s tako imenovanim
dokazilom o delu. Bitcoin protokol ne bo sprejel kateri koli stari hash, ampak zahteva, da ima
blokov hash določeno število ničel na začetku. Nemogoče je napovedati, kako bo videti,
preden je ustvarjen. Rudarji ne smejo mešati transakcijskih podatkov znotraj bloka, vendar pa
morajo spremeniti podatke, ki jih uporabljajo za kreiranje drugačnega hasha. V ta namen
rudarji uporabljajo še en spreminjajoči se kos podatkov, ki se imenuje nonce. V primeru, da
rudarjev hash ne ustreza določenemu formatu, ki ga zahteva bitcoin protokol, se nonce
zamenja in celoten proces ustvarjanja hasha se ponovi. Da se ugotovi delujoč nonce, je lahko
potrebnih veliko poskusov, poleg tega pa to istočasno v omreţju poskuša narediti še veliko
drugih rudarjev (Coindesk, 14. maj 2014).
Pri uporabi bitcoinov je treba biti zelo pazljiv, saj se lahko cena bitcoina nepredvidljivo
spremeni v zelo kratkem času. To se dogaja predvsem zato, ker je njegovo gospodarstvo še
mlado in ima nov značaj, včasih znajo biti krivi pa tudi nelikvidni trgi (Bitcoin, 14. maj
2014).
Potrošniki in trgovci imajo radi bitcoin, saj jim prinaša kar nekaj prednosti v primerjavi z
običajnimi plačilnimi načini. Trgovci imajo radi bitcoin, ker so nizke provizije na transakcije,
prejemanje bitcoinov je brezplačno, pošiljanje stane manj kot en cent, brez skrbi lahko
prejemajo plačila izven meja, z zaupanjem lahko sprejemajo plačila od kogar koli in plačila
prejemajo neposredno od kupca. Kupci imajo radi bitcoin, saj jim omogoča enostavnejši
37
zaključek nakupa, niţje cene, večjo zasebnost, večjo varnost, izognejo se raznim provizijam
in uporaba bitcoina viša njegovo vrednost (Bitstamp, 14. maj 2014).
Tudi v Sloveniji je čedalje več podjetij, ki sprejemajo za plačilo bitcoine. Po podatkih spletne
strani Coinmap jih je sedaj ţe 44 (Coinmap, 30. maj 2014).
5.3.5
Moneta
Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnimi napravami, ki je bila
ustanovljena leta 2001. Moneta omogoča enostavno in varno plačevanje po Sloveniji.
Uporabniki storitev Mobitel, Debitel ali Si.mobil imajo storitev ţe samodejno vključeno. Z
Moneto lahko plačujejo tudi uporabniki Nove KBM in Poštne banke Slovenije. Prednost
Monete je, da lahko uporabniki plačujejo tudi, ko ni mogoče plačati s plačilnimi karticami.
Moneta uporabnikom omogoča tudi brezgotovinsko plačevanje z odlogom, saj se račun
poravna enkrat mesečno, lahko kar pri računu naročniškega razmerja. Z njo je mogoče plačati
na več kot 2000 plačilnih mestih. Uporabniki Monete imajo nastavljeno začetno omejitev
vrednosti mesečnih nakupov, ki pa jo lahko prilagodijo glede na svoje potrebe. Naročniki
storitev Mobitel lahko porabijo do 80 €, ITAK naročniki do 50 €, Si.mobilovi naročniki do 50
€ in Debitelovi naročniki do 15 € (Moneta, 14. maj 2014).
Slika 5.2: Potek plačila z Moneto
Vir: Moneta (14. maj 2014).
Slika 5.2 prikazuje potek plačila z Moneto. Plačilo poteka kot prenos podatkov od plačilnega
mesta ponudnika do procesnega centra Moneta in nazaj. Uporabnik ob plačilu s svojo
38
mobilno napravo vzpostavi povezavo s procesnim centrom, ki avtorizira nakup. Podatki o
uporabniku so dostopni le procesnemu centru in ne tudi ponudniku Monete. Z Moneto lahko
uporabniki plačujejo na: Moneta Terminalih in pri doplačilu študentske prehrane, Moneta eTerminalih, Moneta mTerminalih in Moneta Avtomatih. Z Moneto se lahko plačuje tudi v
Telefonski prodaji ter z Moneto SMS, kupi se lahko pa tudi Moneta Vozovnice. Od 28.
februarja 2014 je za storitev Moneta treba plačevati mesečno članarino. Naročniki, ki imajo
storitev Moneta vklopljeno, vendar je ne uporabljajo, ne plačujejo mesečne članarine.
Uporabnikom se avtomatsko aktivira osnovna članarina, ki stane 0.49 € mesečno. Odločijo se
lahko še za PLUS članarino, ki jim omogoča do 100 % popust na ceno uspešne izvedene
transakcije (Moneta, 14. maj 2014).
6. PREGLED IN PRIMERJAVA SPLETNIH PLATFORM, KI
OMOGOČAJO ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME
6.1.1 Metodologija dela
Pri primerjavi platform bomo upoštevali predvsem uporabniški vidik, saj je z vidika
uporabnika ključnega pomena, kaj mu za svojo ceno spletne platforme omogočajo. Primerjava
bo izvedena na podlagi podatkov, ki jih ponudniki spletnih platform nudijo obiskovalcem ob
obisku njihove predstavitvene spletne strani. Pri izbiri prave spletne platforme za elektronsko
poslovanje je zaradi potreb nadaljnjega razvoja mobilne aplikacije LOKeT za nas najbolj
pomembno, katere plačilne sisteme omogoča, ali omogoča dodatne razširitve sistema, ali ima
aktivno skupnost ter razvoj in ali je omogočena tudi podpora mobilnim napravam. Odločili
smo se, da platform med seboj ne bomo primerjali iz tehnološkega vidika, saj plačljive
platforme nimajo objavljene izvorne kode in ne vemo točno, katere tehnologije so uporabljene
v ozadju programa.
Slika 6.1 prikazuje postopek izdelave primerjalne tabele.. Na podlagi pregledane literature
bomo izbrali nekaj kriterijev, ki jih bomo filtrirali glede na uporabniške zahteve mobilne
aplikacije LOKeT. Nato bomo izdelali tabelo, v katerih bomo primerjali spletne platforme
glede na izbrane kriterije.
39
Slika 6.1: Postopek izdelave primerjalne tabele spletnih platform
Pregled literature
Izbor kriterijev
Filtriranje kriterijev
glede na
uporabniške
zahteve LOKeT
Izdelava
primerjalne tabele
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Tabela 6.1: Izbor kriterijev z uteţmi (uporabniški vidik)
Izbrani kriterij
Utež oz. pomembnost kriterija
cena
3
podpora plačilnih sistemov
5
razširljivost
4
aktiven razvoj
4
podpora mobilnim napravam
5
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Tabela 6.1 prikazuje izbrane kriterije z vidika uporabnika, ki jih morajo omogočati spletne
platforme za elektronsko poslovanje. Uteţ oziroma pomembnost kriterija je prikazana na
lestvici od 1 do 5, pri čemer je 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno za uporabnika.
Razvidno je, da sta najbolj pomembna podpora plačilnih sistemov ter podpora mobilnim
napravam, nekoliko manj pomembna sta razširljivost ter aktiven razvoj in srednje pomembna
je cena spletne platforme. Za razvijalce ni tako pomembno ali je spletna platforma plačljiva
ali ne, pomembno pa je, kaj nudi za to ceno.
6.1.2
Izdelava pregleda spletnih platform
Na podlagi pregledane literature smo se odločili za primerjavo sedmih odprtokodnih in petih
plačljivih spletnih platform za elektronsko poslovanje, za katere smo v preglednici prikazali
40
ceno, kateri izbrani plačilni sistemi iz prejšnjega poglavja omogočajo, ali omogočajo dodatne
razširitve sistema, ali se aktivno razvijajo (imajo aktivno skupnost) ter ali podpirajo mobilne
naprave.
Izmed odprtokodnih spletnih platform smo izbrali: Magento community edition, PrestaShop,
OpenCart, osCommerce, razširitev za Joomlo! VirtueMart, Wordpress razširitev Woo
Commerce in X-Cart. Med plačljivimi trgovinskimi platformami smo izbrali naslednje:
CubeCart, Shopify, Big Cartel, Bigcommerce in LemonStand.
Tabela 6.2: Pregled platform za elektronsko poslovanje
Platforma
Cena
Magento
community
edition
brezplačno
PrestaShop
brezplačno
OpenCart
osCommerce
Joomla!
brezplačno
brezplačno
brezplačno
VirtueMart
WordPress
Woo
Commerce
X-Cart
CubeCart
brezplačno
Podpora
plačilnih
sistemov
 PayPal
 Skrill
 Bitcoin
 Moneta
 Google
denarnica
 PayPal
 Skrill
 Bitcoin
 Moneta
 PayPal
 Skrill
 Bitcoin
 Moneta
 Google
denarnica
 PayPal
 Bitcoin
 moneta
 PayPal
 Skrill
 Bitcoin
 Moneta
 PayPal
 Skrill

Od 0 do 
1495 $



140 €

PayPal
Skrill
Bitcoin
Moneta
Google
denarnica
PayPal
Razširljivost
Aktiven
razvoj
Podpora mobilnim
napravam
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Ne
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
41
Shopify



Od 29 $ do 
179 $


Big Cartel
Od 0 do 30 
$ mesečno
Bigcommerce

Od 34.95 $ 
do 199.95 
$ mesečno

LemonStand
Od 29 $ do 
139
$
mesečno
Skrill
Moneta
PayPal
Skrill
Bitcoin
Google
denarnica
PayPal
PayPal
Skrill
Bitcoin
Google
denarnica
PayPal
Da
Da
Da
Ne
Da
Da
Da
Da
Da
Ne
Da
Da
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
6.1.3
Rezultati primerjave
Iz Tabele 6.2 je razvidno, da vse platforme za elektronsko poslovanje omogočajo plačevanje
prek PayPal plačilnega sistema. Pri nekaterih platformah je omogočen ţe v osnovi, pri drugih
pa ga je treba namestiti prek modulov (razširitev). Moduli, ki razširijo plačilne sisteme
platforme za elektronsko poslovanje, so večinoma plačljivi. Slovensko podjetje Spletni
sistemi d. o. o. nudi za vse večje trgovinske platforme tudi modul za plačevanje z Moneto.
Odprtokodne platforme so vse razen X-Carta brezplačne. Big Cartel, LemonStand in ne
omogočata dodatnih razširitev platforme.
42
Graf 6.1: Prikaz spletnih platform za elektronsko poslovanje glede na ceno in število plačilnih
sistemov
6
5
4
3
2
1
cena
0
število plačilnih sistemov
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Graf 6.1 prikazuje ceno in število plačilnih sistemov, ki jih omogoča posamezna spletna
platforma za elektronsko poslovanje. Za ceno smo postavili števili 1 in 2, kjer 1 prikazuje
brezplačne spletne platforme, število 2 pa plačljive. Na primer iz grafa lahko razberemo, da je
Magento community edition brezplačen in podpira 5 elektronskih plačilnih sistemov. Iz grafa
je razvidno, da sta pri brezplačnih spletnih platformah najboljša Magento community edition
in OpenCart, ki omogočata največ elektronskih plačilnih sistemov, sledita jima tudi
PrestaShop in Joomla! VirtueMart. Pri plačljivih spletnih platformah najvišje mesto zavzema
X-Cart, sledita pa mu Shopyfy in BigCommerce.
Za majhna do srednje velika podjetja se od plačljivih spletnih platform za elektronsko
poslovanje najbolj splačata BigCommerce in Shopify, saj za svojo ceno največ ponujata in ju
uporabnikom ni treba nameščati na streţnik. Med odprtokodnimi trgovinskimi platformami
sta za nas najbolj zanimiva OpenCart in PrestaShop. Magento community edition nismo
izbrali, saj je namenjen večjim podjetjem in je za nadaljnji razvoj na tej platformi treba imeti
tudi zelo dobro programersko znanje, saj je njegova koda kompleksna. Magento omogoča tudi
veliko funkcionalnosti, ki jih majhna podjetja nikoli ne uporabljajo in samo zavirajo celoten
sistem. Vse platforme omogočajo tudi podporo mobilnim napravam, saj so za njih na voljo
teme, ki so optimizirane v ta namen. Med plačljivimi platformami je cenovno najbolj ugoden
Big Cartel, vendar je namenjen predvsem zelo majhnim trgovinam, ki ponujajo unikatne
43
izdelke (npr. umetniške izdelke, unikatna oblačila …), saj lahko z njim prodajamo največ do
300 artiklov.
V nadaljevanju bomo bolj podrobno opisali spletne platforme za elektronsko poslovanje
PrestaShop, OpenCart, BigCommerce in Shopify.
6.1.4
PrestaShop
Avgusta 2007 je bil PrestaShop uradno objavljen pod odprtokodno licenco. Razvoj se je začel
v Franciji, leta 2011 pa so odprli še drugi sedeţ podjetja v Miamiju v ZDA. PrestaShop je
napisan v PHP streţniškem jeziku. Leta 2010 in 2011 je dobil tudi nagrado za najboljšo
odprtokodno poslovno aplikacijo. Preveden je v 63 jezikov, popolno podporo pri vseh
verzijah pa imajo angleški, francoski, portugalski, nemški, španski, italijanski, nizozemski,
poljski in ruski jezik. Namestitev in uporaba PrestaShop trgovinske platforme je brezplačna
(Wikipedia, 14. maj 2014f).
Dokumentacija programa je plačljiva in je v zelo majhnem obsegu na voljo brezplačno. Velik
poudarek dajejo razvijalci programa na skupnost, saj lahko takoj, ko vstopimo na njihovo
spletno stran, vidimo navigacijska gumba forum in skupnost. Aprila letos je dobil PrestaShop
novo verzijo 1.6, v kateri je bilo popravljenih veliko hroščkov, ima pa tudi veliko izboljšanih
in novih funkcionalnosti in lepši videz. PrestaShop sedaj omogoča tudi privzeto temo, ki
popolnoma podpira odzivni dizajn za mobilne naprave. Sedaj je mogoče prodajati tudi
virtualne produkte in ne samo fizične. To je zelo dobra funkcionalnost, ki je veliko drugih
trgovinskih platform ne podpira. Ţe v osnovi omogoča 310 dinamičnih lastnosti, omogoča pa
tudi še dodatne module in teme, ki jih je sedaj na voljo ţe preko 3500. Moduli so večinoma
plačljivi, je pa tudi nekaj brezplačnih.
Uporabnikom omogočajo tudi plačljivo podporo ter brezplačno na uradnem forumu. Plačljiva
podpora je na voljo v treh paketih Support Deluxe plan, Support Premium plan in Support
Essentiel plan.
44
Tabela 6.3: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema PrestaShop
Število ur letno
Paket
Maksimalno
Cena z
število ur mesečno
davkom v EUR
20
7
1678,80
Support Premium 12
5
838,80
2
478,80
Support
Deluxe
plan
plan
Support Essentiel
plan
6
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Uporabnikom zagotavljajo, da jim bodo pomagali v roku 24 ur od poslanega zahtevka za
pomoč. Pogoj za pomoč je tudi, da uporabnik zagotovi osebju PrestaShop FTP dostop,
MySQL dostop, podatkovno bazo, URL spletne strani ter elektronski naslov in geslo za
dostop do administracijskega dela (Back Office) uporabnikove PrestaShop. Podpora je na
voljo v treh jezikih: angleški, francoski in španski. Kot podporo uporabnikom nudijo še
Starter pack, ki zajema pomoč pri namestitvi trgovine, Template Monster temo po izbiri,
namestitev izbrane teme ter namestitev ter konfiguracijo SEO modula, modula »Pogoji
poslovanja« in plačilnega modula. Paket vsebuje še 6 ur podpore in usposabljanje uporabe
PrestaShop na nivoju 1. Cena tega paketa znaša 2394 € vključno z davkom.
PrestaShop je dobra platforma za elektronsko poslovanje, ki pa je primerna za majhna ter
srednja podjetja. Funkcionalnosti programa uporabnikom omogočajo popolnoma delujočo
trgovino. Če uporabniki potrebujejo še dodatne funkcionalnosti, jim je na voljo uradna
trgovina PrestaShop, ker si lahko kupijo razne nadgradnje za sistem in nove teme. Podpora, ki
jo nudijo uporabnikom, je po našem mnenju predraga za večino manjših podjetij.
6.1.5 OpenCart
OpenCart je razvil Daniel Kerr, ki je pred tem sodeloval pri razvoju osCommerce trgovinske
platforme. Ker ni mogel najti popolnega sistema za elektronsko poslovanje, se je odločil, da
ga bo razvil sam. Njegov cilj je bil narediti majhen, čist sistem, ki uporablja pribliţno 90 %
manj kode kot ostali sistemi in je napisan v veljavnem XHTML in CSS ter ima sistem predlog
45
(template). OsCommerce ni bil nič od naštetih stvari. Kerr je razvijal OpenCart od konca leta
2005 do januarja 2009, ko je bila objavljena prva javna verzija 1.0 (ShowMe, 2013).
OpenCart ponuja tako brezplačno podporo za skupnost kot tudi komercialno podporo.
Omogoča tudi sistem razširitev, prek katerih lahko uporabnik v celoti spremeni
funkcionalnosti ali videz svoje trgovine. Trenutno je na voljo 12883 razširitev, od katerih je
2619 tem, 523 je različnih prevodov OpenCarta v različne jezike (za različne verzije
programa), elektronskih plačilnih sistemov pa je 815 ostalo pa so druge funkcionalnosti za
sistem. Razširitve so večinoma narejene s strani uporabnikov in so plačljive ter nekatere tudi
brezplačne. OpenCart je v osnovni verziji na voljo v 18 jezikih. Glede na funkcionalnosti, ki
jih dobimo poleg programa, lahko rečemo, da je primeren za manjša podjetja. Dokumentacija
programa se lahko dobi na spletni strani OpenCarta. Zadnja verzija OpenCarta je bila
objavljena aprila 2014.
6.1.6
Bigcommerce
Bigcommerce trgovinska platforma je namenjena predvsem za hitro rastoče posle, saj
omogoča postavitev profesionalne spletne trgovine le v nekaj urah. Bigcommerce sta
ustanovila Mitchelle Harper in Eddie Machaalani leta 2009 (Crunchbase, 30. maj 2014).
Bigcommerce ne potrebuje namestitve na streţnik in nobenega znanja programiranja, saj je
storitev v oblaku. Uporabnikom ponujajo tri različne pakete, ki omogočajo vse, kar je
potrebno za začetek spletne prodaje. Ti paketi so: silver, gold in platinum. Preden se
uporabnik odloči za paket, mu je na voljo še 15 dnevno brezplačno testno obdobje. V tem
obdobju lahko postavi spletno trgovino in jo po preteku testnega obdobja tudi naprej
uporablja z nakupom enega od paketov.
Tabela 6.4: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Bigcommerce
Paket
Število
Prostor na
Pasovna
Omejitev
strežniku
širina
produktov plačilnih
Provizija na
Cena (na
transakcijo
mesec)
načinov
Silver
5 GB
neomejena
neomejeno
60+
2%
34.95 $
Gold
neomejen
neomejena
neomejeno
60+
0%
79.95 $
Platinum
neomejen
neomejena
neomejeno
60+
0%
199.95 $
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
46
Iz Tabele 6.4 je razvidno, da paketa gold in platinum ponujata neomejeno pasovno širino,
neomejeno število produktov v spletni trgovini in neomejen prostor na streţniku. Oba sta tudi
brez transakcijske provizije. Paket Silver je omejen na 5 GB prostora, na streţniku pa ima
neomejeno pasovno širino in število produktov v spletni trgovini. Vsaka prekoračitev prostora
na streţniku stane 0,10 $ na megabajt podatkov. Silver paket je najcenejši, vendar pa vsebuje
še 2 % transakcijsko provizijo. Vsi paketi omogočajo več kot 60 različnih načinov plačevanja,
med katerimi so tudi PayPal, Skrill, Bitcoin in Google denarnica.
Platinum paket ponuja največ, je pa tudi najdraţji od teh treh paketov. Kar ponuja več kot
paket gold je pomoč pri pridobitvi in vzdrţevanju certifikata Google zaupanja vredne trgovine
(Google Trusted Store), pomoč pri nastavitvah trgovine in 3 krat večje število klicev APIjeve. Bigcommerce omogoča tudi integracijo z več sto aplikacijami, ki vključujejo statistiko,
upravljanje z naročili ter druge programe. Domeno za spletno trgovino lahko uporabniki
kupijo tudi pri Bigcommerce ali pa jo prenesejo od drugega ponudnika. Za začetek uporabe
spletne trgovine uporabniku ni treba podpisati pogodbe, ampak se stroški plačujejo mesečno.
Bigcommerce uporablja ţe več kot 50.000 spletnih trgovin.
6.1.7 Shopify
Shopify je platforma za elektronsko poslovanje, ki je ravno tako kot Bigcommerce storitev v
oblaku in zato ne potrebujemo spletnega gostovanja za postavitev spletne trgovine. Razvili so
jo Tobias Lütke, Daniel Weinand in Scott Lake, ki so ţeleli odpreti spletno trgovino, vendar
niso nikjer našli primernega produkta, ki bi zadostoval njihovim potrebam (Wikipedia, 30.
maj 2014). Shopify ravno tako kot Bigcommerce ne potrebuje nobenega znanja programiranja
s strani uporabnika. Shopify ponuja tri različne pakete: basic, professional in unlimited.
Tabela 6.5: Pregled paketov elektronskega plačilnega sistema Shopify
Paket
Prostor na
Omejitev
Provizija na
strežniku
produktov
transakcijo
Basic
1 GB
neomejeno
2%
29 $
Professional
5 GB
neomejeno
1%
79 $
Unlimited
neomejeno
neomejeno
0%
179 $
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
47
Cena (na mesec)
Vsi trije paketi omogočajo neomejeno število produktov, ki jih lahko prodajamo. Razlika med
paketi je v velikosti prostora na streţniku, transakcijski proviziji ter v funkcionalnostih, ki jih
ponuja. Vsi paketi omogočajo tudi 24 urno podporo vse dni v tednu. Paketa professional in
unlimited omogočata tudi prodajanje darilnih kartic v spletni trgovini. Preden se uporabnik
odloči za nakup določenega paketa, ima na voljo tudi 14 dnevno testno obdobje. V primeru,
da uporabnik kupi določen paket in nato čez čas opazi, da bi potreboval drugega, ga lahko
brez teţav kadar koli spremeni. Paketi se plačujejo mesečno, razen če se uporabnik odloči, da
plača za leto ali dve vnaprej. V tem primeru dobi 10 oziroma 20 % popusta. Shopify omogoča
tudi aplikacije, s katerimi lahko razširimo sistem. Trenutno jih imajo na voljo 663. Ponujajo
pa tudi teme, ki so večinoma plačljive. Shopify uporablja ţe prek 100.000 uspešnih spletnih
trgovin.
7. LOKET
7.1
Kaj je LOKeT?
LOKeT je mobilna aplikacija, ki omogoča vpogled ponudbe lokalne hrane trenutno na
pilotnem območju Dolenjske in Bele krajine (Loket, 30. maj 2014). Projekt lokalna eTrţnica
je izvedla Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, partnerji pa so bili še inštitut za
trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer, podjetja Agenda d. o. o in Kmetijsko šola
GRM. Projekt je delno financirala tudi Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj (Loket, 30. maj 2014). Aplikacija je namenjena pridelovalcem na pilotnem območju
(lokalnim ponudnikom hrane, turističnim kmetijam, vrtnarijam in druţinskim kmetijam) in
potrošnikom, ki so turisti ali pa lokalni nakupovalci. Aplikacija olajšuje proces neposredne
prodaje izdelkov in pridelkov kmetov, saj ustvarja informacijsko mreţo, ki privablja kupce in
s tem močno razbremeni pridelovalce. Pridelovalcem se ni treba več toliko ukvarjati z
oglaševanjem svoje ponudbe prek drugih medijev, kupci pa lahko tudi zelo hitro izvedo, kdo
in kaj se prodaja v njihovi okolici. LOKeT je uporabnikom na voljo brezplačno v spletnih
trgovinah Google Play, bo pa na voljo še v AppStore in Windows Store. Za delo z aplikacijo
so bile organizirane tudi delavnice, kjer so se lahko ponudniki hrane in izdelkov naučili, kako
uporabljati mobilno aplikacijo (Loket, 30. maj 2014).
48
7.2
Kako deluje LOKeT?
Lokalna eTrţnica LOKeT je zgrajena na Typo3 sistemu za upravljanje vsebin (Content
management system), ki je brezplačen in odprtokoden (Wikipedia, 30. maj 2014a). Kot sistem
za upravljanje vsebin, Typo3 predstavlja spletno stran obiskovalcem, lastnikom spletne strani
pa omogoča upravljanje vsebin (Freewebspace, 30. maj 2014). Poleg Drupala, Joomle! in
WordPressa je med najbolj popularnimi sistemi za upravljanje vsebin na svetu, čeprav pa je
najbolj razširjen v Evropi (Wikipedia, 30. maj 2014a). Leta 1997 ga je zasnoval Kasper
Skarhoj, ko je ideja o sistemih za upravljanje vsebin šele začela nastajati. V letu 2000 je bil
Typo3 izdan kot odprtokodni projekt in kmalu je začel dobivati na popularnosti
(Freewebspace, 30. maj 2014).
Prednosti Typo3 sistema so (Techdivision 30. maj 2014): neprekinjen razvoj (aktivna
skupnost, ki vsebuje več kot 2000 razvijalcev), modularna struktura (dodajanje novih
funkcionalnosti prek razširitev), shranjevanje vsebine v podatkovno bazo (to omogoča, da je
lahko vsebina ponovno uporabljena tudi na drugih straneh), stroga ločitev vsebine in dizajna,
nastavljive lastniške pravice (neomejeno število administratorjev, ki imajo točno določene
pravice, sistem omogoča tudi sledenje spremembam, ki jih naredijo), enostavnost vzdrţevanja
(brez programiranja, vse prek spleta), ne potrebuje posebne programske opreme (potrebujemo
le internetno povezavo in brskalnik), kratek izvajalni čas (projekti so lahko realizirani v zelo
kratkem času zaradi modularne strukture).
Typo3 ţe v osnovi ponuja veliko uporabnih funkcij, omogoča pa tudi razširitve sistema, ki
lastnikom spletnih strani omogočajo prilagodljivost (Freewebspace, 30. maj 2014). Trenutno
je uporabnikom na voljo ţe več kot 6000 različnih razširitev. Typo3 zbirka razširitev vsebuje
tudi brezplačno razširitev za PayPal plačilni sistem, ostalih plačilnih sistemov, ki smo jih v
prejšnjem poglavju predelali pa na ţalost še ne omogoča. Typo3 zbirka razširitev ima na voljo
tudi odzivno predlogo, s katero lahko naredimo strani optimizirane tudi za mobilne naprave.
Slika 7.1 prikazuje funkcionalnosti, ki jih mobilna aplikacija omogoča pridelovalcu.
Pridelovalec se lahko brezplačno registrira in se nato s prijavnimi podatki vpiše v sistem. Ob
uspešni prijavi si lahko uredi svoj uporabniški račun ter doda profilno fotografijo.
Pridelovalec lahko ureja lastnosti svoje trţnice. Spremeni lahko ime trţnice, njen opis, doda
fotografijo, določi tip kmetije, tip kmetovanja, tip pridelave ter velikost svoje kmetije. Nastavi
49
lahko tudi, katere dni je njegova kmetija odprta za obiske potrošnikov. Pridelovalcu sistem
omogoča tudi vnos novega izdelka v trţnico. Najprej mora pridelovalec izbrati sezono, v
kateri prodaja izdelke nato kategorijo, v katero spadajo ter iz seznama izbere točno določen
izdelek, ki ga namerava nuditi. Za posamezen izdelek lahko ureja ceno, enoto mere, letni
pridelek in ga tudi dodatno opiše. LOKeT omogoča enostaven pregled vseh izdelkov, ki jih
pridelovalec ponuja na svoji trţnici, kjer lahko tudi označi, ali ima določen izdelek trenutno
na zalogi. Pridelovalec lahko tudi predlaga dodajanje novega izdelka na seznam izdelkov, če
ga ta še ne vsebuje.
50
Slika 7.1:Diagram primera uporabe - pridelovalec
LOKeT
Ustvari nov račun
Spremeni podatke lastnika
«extends»
Prijavi se v sistem
«extends»
Dodaj sliko
«extends»Nastavi uporabniške podatke
«extends»
Uredi elektronski naslov
«extends»
Nastavi profil
Spremeni prijavne podatke
«extends»
Pridelovalec
«extends»
Uredi ime trţnice
Uredi geslo
«extends»
Uredi opis
«extends»
Uredi lastnosti trţnice
«extends»
Nastavi fotografijo
«extends»
Uredi tip kmetije
«extends»
«extends»
Uredi tip kmetovanja
Preglej svojo trţnico
«extends»
Uredi tip pridelave
Nastavi zalogo
Uredi velikost kmetije
Predlagaj nov izdelek
«include»
Vnesi nov izdelek v trţnico
«include»
«include»
Izberi kategorijo
Izberi sezono
Nastavi odpiralni čas kmetije
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
51
Izberi seznam izdelkov
Slika 7.2 prikazuje funkcionalnosti, ki jih mobilna aplikacija omogoča potrošniku. Potrošnik
se lahko brezplačno registrira in se nato s prijavnimi podatki vpiše v sistem. Ob uspešni
prijavi si lahko potrošnik uredi svoj uporabniški račun in doda profilno fotografijo. V svojem
profilu si lahko tudi nastavi izdelke zanimanja glede na katere mu lahko nato sistem predlaga
kmetije, ki izbrane izdelke ponujajo v njegovi okolici. Potrošnik lahko išče kmetije tudi prek
zemljevida, kjer lahko vidi svojo trenutno lokacijo in kmetije, ki so v njegovi bliţini. Za
izbrano kmetijo mu sistem prikaţe podrobnosti kmetije ter pot, po kateri lahko pride do nje.
LOKeT omogoča potrošniku tudi pregled trţnice, kjer lahko vidi vse izdelke, ki jih ponujajo
posamezne kmetije. Trenutno sistem še nima izdelane nakupovalne košarice, vendar pa je
načrtovana za razvoj v bliţnji prihodnosti. Kot je razvidno iz slike smo nanjo dodali tudi
moţnost plačila nakupovalne košarice z uporabo elektronskih plačilnih sistemov. Potrošnik
ima tudi moţnost pregleda vseh kmetij, za katere si lahko pogleda podrobnejše informacije.
52
Slika 7.2: Diagram primera uporabe - potrošnik
LOKeT
Ustvari nov račun
«include»
Ime uporabnika
Spremeni podatke lastnika
«extends»
«include»
Prijavi se v sistem
«extends»
Dodaj sliko
Priimek uporabnika
«extends»
Nastavi uporabniške podatke
«extends»
Nastavi profil
«extends»
Spremeni prijavne podatke
«extends»
Potrošnik
Nastavi košarico
Izberi izdelke zanimanja
«extends»
Prikaţi lokacijo
Pregled zemljevida
«extends»
«extends»
Načrtuj pot do kmetije
«extends»
Prikaţi kmetije
Izberi kmetije
«extends»
Prikaţi podrobnosti kmetije
«include»
Slika izdelka
«extends»
Preglej trţnice
Preglej izdelke
«include»
Kmetija
«extends»
«include»
«extends»
«extends»
Podrobnosti izdelka
Izberi izdelek «extends»
«extends»
Dodaj v košarico
Preglej predlagane izdelke zanimanja
«extends»
Preglej kmetije
«include»
Izberi kmetije
Informacije o kmetiji
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
53
Plačaj košarico
7.3
Nadaljnji razvoj aplikacije LOKeT
LOKeT je mlad projekt, ki trenutno še pridobiva uporabnike. Trenutno je brezplačen, čez čas
pa bodo verjetno morali izvajalci projekta spremeniti njegov poslovni model, da se bo lahko
financiral tudi sam. Menimo, da bi bili za to primerni naslednji odprtokodni poslovni modeli:

prodaja strokovnih storitev,

programska oprema podprta z oglaševanjem in

prodajanje dodatnih lastniških dodatkov.
Uporabnikom mobilne aplikacije bi lahko nudili strokovne storitve, ki pa ne bi bile več
brezplačne. Aplikacija bi bila lahko še vedno brezplačna, podpora in ostala dodatna
izobraţevanja pa bi bila plačljiva. Mobilna aplikacija bi lahko tudi vsebovala oglase zunanjih
ponudnikov, ki ne uporabljajo aplikacije (npr. ponudniki kmetijske mehanizacije) ter
pridelovalcev hrane, ki ţelijo privabiti več potrošnikov na svoje kmetije. Oglasi bi se
prikazovali na točno določenih mestih v aplikaciji. Izvajalci projekta bi zaračunavali za
objavo oglasov mesečno naročnino. Bolj vidna mesta v aplikaciji bi imela draţjo mesečno
naročnino. Pridelovalcem hrane bi se nato prikazovali oglasi, ki so povezani tudi z njihovim
delom na kmetiji, na primer kmetijsko mehanizacijo, potrošnikom pa bi se prikazovali oglasi
kmetij in zunanjih ponudnikov. Mobilna aplikacija bi lahko poleg osnovne verzije nudila
uporabnikom tudi napredno verzijo, ki bi poleg osnovnih funkcionalnosti omogočala še druge
funkcionalnosti, ki jih osnovna verzija nima in bi olajšale uporabo (npr. zmanjša se število
tapkov po zaslonu mobilne naprave, da se doda nov proizvod). Napredno verzijo mobilne
aplikacije bi lahko kupili za nedoločen čas ali pa bi zaračunavali mesečno naročnino za
njihovo uporabo.
Iz pregleda platforma za elektronsko poslovanje lahko vidimo, da bi bila za nadgradnjo
aplikacije najbolj primerna PrestaShop ali OpenCart, saj omogočata veliko elektronskih
plačilnih sistemov in nimata zapletene izvorne kode. osCommerce vsebuje veliko kode, ki
temelji na stari verziji PHP, Magento community edition pa je zelo kompleksen in velik.
V poglavju elektronski plačilni sistemi smo naredili pregled plačilnih sistemov, ki se danes
najbolj uporabljajo pri spletnih in mobilnih nakupih. Povzamemo lahko, da je eden najbolj
popularnih plačilnih sistemov PayPal. Plačevanje prek njega danes podpira ţe skoraj vsaka
spletna trgovina. Omogoča tudi plačevanje z vsemi popularnimi plačilnimi in debetnimi
54
karticami, ima zmerne transakcijske provizije in je podprt v kar 193 drţavah po svetu.
Plačevanje prek PayPala omogoča tudi Typo3 sistem za upravljanje vsebin. Na Typo3
sistemu je zgrajen tudi LOKeT. PayPal bi bil najbolj primeren elektronski plačilni sistem, ki
bi ga lahko vgradili v aplikacijo. Na ţalost Typo3 ne podpira elektronskega plačilnega sistema
Skrill, ki je v Evropi tudi zelo popularen. Mobilna aplikacija LOKeT bi lahko v prihodnosti
omogočala tudi plačevanje z Moneto, saj prek nje v Sloveniji plačuje veliko ljudi.
Sliki 7.3 in 7.4 prikazujeta proces plačila nakupovalne košarice potrošnika. Potrošnik si izbere
izdelke za nakup in jih lahko pregleduje v nakupovalni košarici. Spreminja lahko tudi količine
izdelkov ter jih odstranjuje. Ko se odloči za zaključek nakupa streţnik LOKeT preveri
količine in potrošnika opozori, če niso dobavljive. Nato sistem potrošniku ponudi
razpoloţljive načine plačila, preko katerih lahko plača vsebino nakupovalne košarice. Po
vnosu plačilnih podatkov elektronski plačilni sistem preveri njihovo veljavnost in v primeru
veljavnosti izvede transakcijo. Obvestilo o plačilu se zapiše v streţnik LOKeT zaradi vodenja
evidence. Sistem nato obvesti o uspešnem plačilu še potrošnika in sporoči naročilo
pridelovalcu.
Slika 7.3: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 1
STREŢNIK
LOKET
ELEKTRONSKI
PLAČILNI
SISTEM
PRIDELOVALEC
LOKET: PLAČILO NAKUPOVALNE KOŠARICE POTROŠNIKA 1
Generiranje
seznama
izdelkov
trţnice
A
POTROŠNIK
Da
ZAČETEK
Zahtevek
seznama
izdelkov
trţnice
Nastavitev
filtrov iskanja
izdelkov
trţnice
Dodajanje
ţelenih
izdelkov v
košarico
Pregled
izdelkov
trţnice
Pregled
košarice
Ne
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
55
Popravi
količine,
odstrani
izdelke?
Da
Ne
Končaj
nakup?
Slika 7.4: Plačilo nakupovalne košarice potrošnika 2
PRIDELOVALEC
LOKET: PLAČILO NAKUPOVALNE KOŠARICE POTROŠNIKA 2
ELEKTRONSKI
PLAČILNI
SISTEM
Obvestilo o
plačanem
naročilu
potrošnika
STREŢNIK
LOKET
A
POTROŠNIK
Generiranje
okna za vnos
plačilnih
podatkov
Poprava
količin
Količine na
voljo?
Da
Podatki
veljavni?
KONEC
Izvedba
transakcije
Da
Zapis obvestila
uspešne
transakcije v
Loket
Seznam
moţnih
načinov plačila
Ne
Ne
Izbira načina
plačila
Prikaz okna za
vnos plačilnih
podatkov
Vnos plačilnih
podatkov
Obvestilo o
uspešni
transakciji
KONEC
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
Tabela 7.1 prikazuje povzetek vseh predlogov in ugotovitev, ki smo jih predlagali za nadaljnji
razvoj mobilne aplikacije LOKeT v tem podpoglavju.
Tabela 7.1: Predlogi za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT
Nadaljnji razvoj aplikacije LOKeT
Odprtokodni poslovni model
Predlog
 prodaja strokovnih storitev
 programska oprema podprta z oglaševanjem
 prodajanje dodatnih lastniških dodatkov
 Typo3 ali
 PrestaShop ali
 OpenCart
 PayPal in
 Moneta
Platforma za elektronsko poslovanje
Elektronski plačilni sistem
Vir: Hrovat, lastni prikaz (2014)
8. ZAKLJUČEK
Ugotovili smo, da so podjetjem in posameznikom na voljo tako plačljive kot tudi odprtokodne
platforme za elektronsko poslovanje. Plačljive platforme večinoma omogočajo postavitev
56
spletne trgovine v oblaku in zato niso primerne, da bi na njih gradili aplikacije, saj je izvorna
koda nedosegljiva. Odprtokodne platforme omogočajo spreminjanje izvorne kode, dokler je v
skladu z licenco, pod katero je objavljena. Ugotovili smo tudi, da mora platforma za
elektronsko poslovanje omogočati plačilna sistema PayPal in Moneta za potrebe nadaljnjega
razvoja mobilne aplikacije LOKeT.
Za nadaljnji razvoj mobilne aplikacije LOKeT bi bila lahko najbolj primerna OpenCart ali
PrestaShop, saj je njuna izvorna koda dostopna, omogočata veliko različnih elektronskih
plačilnih sistemov in imata tudi sistem razširjanja z dodatki. Ugotovili smo, da tudi trenutna
platforma Typo3, na kateri je razvita mobilna aplikacija, ki omogoča plačevanje s PayPal,
zato bi bilo verjetno najbolj smiselno obdrţati celoten sistem kar na tej platformi. S tem bodo
razvijalci privarčevali veliko časa in denarja. Na ţalost pa modul za plačevanje z Moneto na
platformi Typo3 še ne obstaja in ga bodo morali razvijalci razviti sami.
Menimo, da bi morali omogočati potrošnikom tudi dostavo kupljenih izdelkov na dom, saj le
na ta način pridejo do izraza nakupovalna košarica in elektronski plačilni sistemi.
V Sloveniji je bilo do sedaj izvedenih ţe kar nekaj projektov na temo lokalne trţnice:

kmecka-trznica.si (spletna trgovina, ki ponuja dobrote s slovenskega podeţelja)

mojatrznica.si (spletna trgovina, ki ponuja slovenske ekološke vrtnine)

zelenjava-pikapolonica.si (spletna trgovina, ki ponuja medene, ekološke in druge
proizvode)

lokalna-kakovost.si (spletna stran, na kateri so zbrani lokalni pridelovalci in
predelovalci)
Vsi našteti projekti so precej drugačni od mobilne aplikacije, ki jo je razvila Fakulteta za
informacijske študije. Večina izmed njih je preprosta spletna stran, na kateri ponudniki
ponujajo hrano. Mobilna aplikacija LOKeT je edinstvena in enostavna rešitev, ki olajša
pridelovalcem oglaševanje in prodajo, potrošnikom pa omogoča enostaven pregled lokalne
ponudbe izdelkov. Trenutno je aplikacija še vedno v fazi testiranja in pridobivanja novih
uporabnikov, vendar pa ima potencial za uspeh. Uspeh te mobilne aplikacije temelji na čim
večji podatkovni bazi pridelovalcev. Da bo podatkovna baza mobilne aplikacije vsebovala
veliko pridelovalcev, ki bodo nudili izdelke, bo potrebno še kar nekaj časa in truda. Velika
57
večina pridelovalcev je še vedno nevešča informacijskih tehnologij, zato se bodo morali
izvajalci projekta potruditi, da bodo našli zanimive načine, kako jim pribliţati te tehnologije.
Izvajalci projekta so do sedaj organizirali delavnice za pridelovalce, na katerih lahko
preizkusijo delovanje mobilne aplikacije.
Menimo, da bi lahko v prihodnosti izvajalci projekta predstavili mobilno aplikacijo tudi na
kmetijskih sejmih, kjer bi si lahko obiskovalci (med njimi je veliko pridelovalcev) ogledali in
preizkusili LOKeT. Povezali bi se lahko tudi s kmetijskimi svetovalnimi sluţbami in se
dogovorili za predstavitev aplikacije na obveznih izobraţevanjih za kmete, ki jih imajo v
zimskem času. Kmetijske svetovalne sluţbe spodbujajo kmete pri uporabi računalniških
tehnologij in programov v kmetijstvu. Mobilno aplikacijo bo treba pribliţati tudi potomcem
pridelovalcev, saj verjetno ravno oni pomagajo staršem pri opravilih na računalnikih in bodo
verjetno tudi sami nekoč skrbeli za kmetijo. V ta namen bi morali izvajalci projekta
organizirati tudi predstavitve mobilne aplikacije po kmetijskih srednjih šolah in fakultetah.
Opazili smo tudi, da aplikacija deluje le na verzijah 4.0.3 do 4.2 android operacijskega
sistema. Velika večina pridelovalcev verjetno še ne uporablja pametnih naprav ali pa imajo
nameščene še starejše verzije android operacijskega sistema, zato bi bilo treba omogočiti
podporo tudi za starejše verzije tega operacijskega sistema.
58
9. LITERATURA IN VIRI
1. ABRATHEVICH, DENNIS (2004) Electronic Payment Systems: a User-Centered
Prospective and Interaction Design. Dostopno prek: http://citeseerx.ist.psu.edu/
viewdoc/download?doi=10.1.1.126.8492&rep=rep1&type=pdf (14. 5. 2014).
2. ANDAM RUTH, ZORAYDA (2003) e-Commerce and e-Business. Dostopno prek:
https://www.uop.edu.jo/download/research/members/eprimer-ecom.pdf (14. 5. 2014).
3. ANDAM RUTH, ZORAYDA (2013) E-Commerce and E-Business. Dostopno prek:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e6/E-Commerce_and_EBusiness.pdf (14. 5. 2014).
4. BITCOIN. Some things you need to know. Dostopno prek: https://bitcoin.org/en/youneed-to-know (14. 5. 2014).
5. BITCOINBULLETIN. How do i get bitcoins. Dostopno prek:
http://www.bitcoinbulletin.com/2011/03/11/how-do-i-get-bitcoins/ (14. 5. 2014).
6. BITSTAMP. Kaj je bitcoin. Dostopno prek: https://si.bitstamp.net/help/what-isbitcoin/ (14. 5. 2014).
7. BLAŢIČ JERMAN, BORKA (2001) Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana:
GV zaloţba.
8. BRETTHAUER, DAVID (2001) Open Source Software: A History. University of
Connecticut. Dostopno prek: http://digitalcommons.uconn.edu/cgi/
viewcontent.cgi?article=1009&context=libr_pubs (14. 5. 2014).
9. CHAFFEY, DAVE (2009) E-business and E-commerce management: strategy,
implementation and practice. Velika Britanija: Prentice Hall.
10. CLYMAN, JOHN (2004) 12 Tips for a Successful Web Store. Dostopno prek:
http://www.pcmag.com/article2/0,2817,1553684,00.asp (14. 5. 2014).
11. COINDESK. How bitcoin mining works. Dostopno prek:
http://www.coindesk.com/information/how-bitcoin-mining-works/ (14. 5. 2014).
12. COINMAP. Dostopno prek: http://coinmap.org/ (30. 5. 2014)
13. CRUNCHBASE. Bigcommerce. Dostopno prek:
http://www.crunchbase.com/organization/bigcommerce (30. 5. 2014).
59
14. DORRIER, JASON (2014) There are 7 billion mobile devices on earth, almost one for
each person. Dostopno prek: http://singularityhub.com/2014/02/18/there-are-7-billionmobile-devices-on-earth-almost-one-for-each-person/ (14. 5. 2014).
15. EMARKETINGDICTIONARY. Online Store. Dostopno prek:
http://www.emarketingdictionary.com/Internet_Marketing_dictionary_Online_Store_d
efinition.html (14. 5. 2014).
16. E-MONEY (2013) The History of Electronic Payments (Part 1). Weblog [online] 13.
maj. Dostopno prek: http://blog.e-money.com/the-history-of-electronic-payments-part1/ (14. 5. 2014).
17. E-MONEY (2013a) The History of Electronic Payments (Part 2). Weblog [online] 13.
maj. Dostopno prek: http://blog.e-money.com/780/ (14. 5. 2014).
18. FREEWEBSPACE. Typo3 CMS Review. Dostopno prek:
http://www.freewebspace.org/art/typo3-cms-review.html (30. 5. 2014)
19. GACEK, CRISTINA, LAWRIE, TONY in ARIEF, BUDI (2004) The many meanings
of Open Source. Dostopno prek: http://www.cs.ncl.ac.uk/publications/trs/papers/
737.pdf (14. 5. 2014).
20. GOOGLE. Frequently asked questions. Dostopno prek:
http://www.google.com/wallet/faq.html#tab=faq-fees (14. 5. 2014).
21. GS1 (2008) Mobile Commerce: oportunities and challenges. Dostopno prek:
http://www.gs1.org/docs/mobile/GS1_Mobile_Com_Whitepaper.pdf (14. 5. 2014).
22. HRIBAR, UROŠ (2001) Mobilno poslovanje in WAP priročnik. Dostopno prek:
http://ecenter.fov.uni-mb.si/ecomslo/studenti/predmeti/Gradiva/
Razvoj%20WAP%20resitev%20prirocnik%20II.pdf (14. 5. 2014).
23. ICRA D.O.O. IDRIJA (2009) Neposredna prodaja priložnost naših kmetij. Dostopno
prek: www.prc.si/file/download/1210_63c4c07643a (14. 5. 2014).
24. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE. Kmetijstvo. Dostopno prek:
http://www.kgzs.si/gv/kmetijstvo.aspx (14. 5. 2014).
25. KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA (2012) Neposredna prodaja.
Dostopno prek: http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponke/Aktualno/projekti/krog/
neposredna_prodaja.pdf (14. 5. 2014).
26. KOVAČIČ, ANDREJ (2008) E - poslovanje je zakon za uspešno poslovanje podjetij.
Finance, 26. 3. 2008, str. 24–25.
60
27. KUPUJMODOMACE (2011) Neposredna prodaja. Dostopno prek:
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/novice.jsp?id=126 (14. 5. 2014).
28. KUTIN SLATNAR, BARBARA, KRAJNC, ALEŠ, HADŢIHASANOVIĆ
LOJOVIĆ, ENISA in STELE, ALEŠ (2012) Popis kmetijstva 2010 – vsaka kmetija
šteje. Dostopno prek: http://www.stat.si/doc/pub/kmetija.pdf (14. 5. 2014).
29. LOKET. O mobilni aplikaciji. Dostopno prek: http://loket.fis.unm.si/?page_id=43 (30.
5. 2014).
30. MAURITZIO, MAREK. E-Marketplaces, Portals. Dostopno prek:
http://www.dsi.unive.it/~marek/files/02%20-%20e-marketplaces.pdf (14. 5. 2014).
31. MERCHANT, MIVA (2011) The History Of Ecommerce: How Did It All Begin.
Dostopno prek: http://www.mivamerchant.com/blog/the-history-of-ecommerce-howdid-it-all-begin (14. 5. 2014).
32. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE. Poljedelstvo. Dostopno prek:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/poljedelstvo/
(14. 5. 2014).
33. MONETA. Načini plačevanja. Dostopno prek:
http://www.moneta.si/predstavitev/postopki-placevanja/ (14. 5. 2014).
34. MONETA. Prednosti Monete. Dostopno prek:
http://www.moneta.si/predstavitev/prednosti/ (14. 5. 2014).
35. ORGANIZATION FOR ECONOMIC CO-OPERATION AND DEVELOPMENT
(2013) Electronic and Mobile Commerce. Dostopno prek: http://search.oecd.org/
officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=DSTI/ICCP/IE/IIS%282012%291
/FINAL&docLanguage=En (14. 5. 2014).
36. PAYPAL. Customer Support. Dostopno prek:
https://www.paypal.com/us/webapps/helpcenter/helphub/home/ (14. 5. 2014).
37. ROOS, DAVE. The History of E-commerce. Dostopno prek:
http://money.howstuffworks.com/history-e-commerce.htm (14. 5. 2014).
38. ROWLEY, CHRIS, YAND, HEE-DONG, KANG, SORA in KWON, SUN-DONG
(2009) Electronic-Marketplaces And Their Evolving Benefits Over Time. Dostopno
prek: http://www.cassknowledge.com/sites/default/files/article-attachments/
340~~chrisrowley_-_e-marketplaceovertime%28part1%29.pdf (14. 5. 2014).
61
39. SEYBERT, HEIDI in REINECKE, PETRONELA (2013) Internet use statistics –
individuals. Dostopno prek:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Internet_use_statistics_
-_individuals (14. 5. 2014).
40. SHOWME (2013) OpenCart 1.5 User Manual: Manege your online store from the
admin. Dostopno prek: http://www.scribd.com/doc/96725853/OpenCart-15-FREEPreview (30. 5. 2014).
41. SKRILL. Fees. Dostopno prek: https://www.skrill.com/en/personal/fees/ (14. 5. 2014).
42. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (2013) Svetovni dan
telekomunikacij in informacijske družbe 2013. Dostopno prek:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5489 (14. 5. 2014).
43. STCBOK. History of e-commerce. Dostopno prek: http://stcbok.editme.com/Historyof-ecommerce (14. 5. 2014).
44. TECHDIVISION. Typo3 Advanatages. Dostopno prek:
http://www.techdivision.com/en_en/products/typo3/typo3-advantages.html (30. 5.
2014)
45. TIWARI, RAJNISH, BUSE, STEPHAN in HERSTATT CORNELIUS (2008) From
electronic to mobile commerce: tehnology convergence enables innovative business
services. Dostopno prek: http://www.researchgate.net/profile/Cornelius_Herstatt/
publication/228321531_From_Electronic_to_Mobile_Commerce_Opportunities_Thro
ugh_Technology_Convergence_for_Business_Services/file/79e41509260863af62.pdf
?origin=publication_detail (14. 5. 2014).
46. TNVRSTAR. Advantage and disadvantages of online shopping. Dostopno prek:
http://tnvrstar.hubpages.com/hub/online-shoppingtips (14. 5. 2014).
47. TURBAN, EFRAIM in KING, DAVID (2003) Introduction to e-commerce. Upper
Saddle Rive (N. J.): Prentice Hall.
48. TURBAN, EFRAIM, LEE KYU, JAE, KING, DAVID, MCKAY, JUDY in
MARSHALL, PETER (2008) Electronic Commerce 2008: International Edition.
Upper Saddle Rive (N. J.): Prentice Hall.
49. TUTORIALSPOINT. E-commerce business models. Dostopno prek:
http://www.tutorialspoint.com/e_commerce/e_commerce_business_models.htm (30.
5. 2014).
62
50. WAYNER, PETER (2013) Greed is good: 9 open source secrets to make money.
Dostopno prek: http://www.infoworld.com/d/open-source-software/greed-good-9open-source-secrets-making-money-228428 (14. 5. 2014).
51. WEBCREDIBLE. 7 usability guidelines for websites on mobile devices. Dostopno
prek: http://www.webcredible.co.uk/user-friendly-resources/web-usability/mobileguidelines.shtml (27. 6. 2014).
52. WIKIPEDIA. Bitcoin. Dostopno prek: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitcoin (14. 5.
2014).
53. WIKIPEDIA. Business models for open-source software. Dostopno prek:
http://en.wikipedia.org/wiki/Business_models_for_open-source_software (14. 5.
2014a).
54. WIKIPEDIA. Google Wallet. Dostopno prek:
http://en.wikipedia.org/wiki/Google_Wallet (14. 5. 2014b).
55. WIKIPEDIA. Mobile commerce. Dostopno prek:
http://en.wikipedia.org/wiki/Mobile_commerce (14. 5. 2014c).
56. WIKIPEDIA. Online shopping. Dostopno prek:
http://en.wikipedia.org/wiki/Online_shopping (14. 5. 2014d).
57. WIKIPEDIA. PayPal. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/PayPal (14. 5.
2014e).
58. WIKIPEDIA. PrestaShop. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/PrestaShop
(14. 5. 2014f).
59. WIKIPEDIA. Shopify. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Shopify (30. 5.
2014).
60. WIKIPEDIA. Skrill. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Skrill (14. 5. 2014g).
61. WIKIPEDIA. Typo3. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/TYPO3 (30. 5.
2014a).
62. X-CART. X-Cart:PayPal. Dostopno prek: http://help.x-cart.com/index.php?title=XCart:PayPal (14. 5. 2014).
63. Zakon o elektronskem poslovanju in podpisu (ZEPEP). Uradni list Republike
Slovenije 98/2004. Dostopno prek: http://www.uradnilist.si/_pdf/2004/Ur/u2004098.pdf#!/u2004098-pdf (14. 5. 2014).
63