TEMATSKE UČNE POTI po Dravinjski dolini

Transcription

1
TEMATSKE UČNE POTI
po Dravinjski dolini
Delovno gradivo
Avtorji:
Andreja Senegačnik
dr. Ana Vovk Korže
Matjaž Bedjanič
Mojca Bedjanič
Poljčane, avgust 2009
Avtorji:
Andreja Senegačnik
dr. Ana Vovk Korže
Matjaž Bedjanič
Mojca Bedjanič
Oblikovanje: OPA:GROOP
Tisk: Studio 55, naklada: 300 izvodov
Obvestilo uporabnikom
Tematske učne poti po Dravinjski dolini (delovno gradivo) prikazujejo deset vsebinsko
različnih učnih poti in opazovalnic. Poudarjene so naravoslovne vsebine, ki izhajajo
iz doline Dravinje, ki je v evropskem prostoru prepoznana kot območje Nature 2000.
Priročnik je delovno gradivo zato, ker ga želimo skupaj z Vami dopolniti, nadgraditi in
tekom leta izdati nadgrajeno gradivo.
Zato ste uporabniki vljudno vabljeni, da nam posredujete še dodatne predloge vsebin
in aktivnosti za vključitev v učne poti, saj bomo skupaj resnično oblikovali uporabni
priročnik, ki bo dragocen pripomoček za spoznavanje čudovite Dravinjske doline.
Vaše informacije sprejemamo na ana.vovk@uni-mb.si ali 051 622 766.
3
UČILNICA V NARAVI –
GRADIVA ZA INOVATIVNO RAZISKOVANJE, UČENJE IN POUČEVANJE
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
V okviru projekta »Učilnica v naravi« je pripravljenih 10 strokovnih podlag za tematske učne
poti z raziskovalno in izobraževalno vsebino. Te poti so:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Samostanska učna pot
Ekoremediacijska učna pot
Učna točka o čebelicah, zeliščih in njihovih izdelkih
Učna pot po dolini potočnih rakov
Učna pot ob Dravinjski dolini
Učna pot med drevesnimi zakladi
Ekosistemska učna pot Ličnica
Učna pot - Podzemni zakladi Haloz
Učna pot po opuščenih kamnolomih Boča
Gozdna učna pot Boč
Ob raziskovalno - učnih točkah so predstavljena opazovališča, merilna mesta in razgledišča ter
gradiva za učitelje, dijake in učence (na različni stopnji izobraževanja). Tematske učne poti so v
Dravinjski dolini idealne mrežne povezave za naravoslovne, družboslovne in športne vsebine, s
ciljem, da bodo vse generacije (s poudarkom na mladih) celovito doživljale pokrajino, spoznavali
procese v naravi in v naseljih ter pridobili zmožnost vrednotenja ter navezali stik z naravo.
Poudarjen je tudi vzgojni moment ter pomen razvijanja pozitivnega odnosa dijaka (učenca)
do narave. Ključni cilj projekta je vzpostaviti strokovne podlage za mrežo učnih poti, ki bodo
spodbujale celostno učenje (z vključitvijo učnih metod, ki spodbujajo zaznavanje pokrajine
in narave z vsemi čutili – zaznavanje, opazovanje, preizkušanje), oz. doživljajsko zaznavanje
pokrajine, samoaktivnost kot tudi gibanje v pokrajini.
STROKOVNE PODLAGE ZA UČNE POTI SO SESTAVNI DEL EKSPERTIZE »UČILNICA V NARAVI – GRADIVA ZA INOVATIVNO
RAZISKOVANJE, UČENJE IN POUČEVANJE«, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo in šport po pogodbi št. 3311-09-986003 v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013.
(Operacijo delno financira Evropska unija – Evropski socialni sklad – Naložba v vašo prihodnost).
Delovno gradivo
TEMATSKE UČNE POTI PO DRAVINJSKI DOLINI
4
1 - SAMOSTANSKA UČNA POT
S
tudenice, skrite v tihi dolini med Dravinjsko dolino in Bočem, skrivajo številne zaklade kulturne
in naravne dediščine. Samostan, ki ga je ob Studencu milosti v 13. stoletju ustanovila Zofija
Rogaška, najprej kot popotno postojanko ali hospital, je narekoval razvoj kraja in širše okolice.
V Studenicah, ki so doživljale razcvet v času aktivnega delovanja samostana, je ostala ohranjena
dragocena kulturna dediščina, ki se vklaplja v enkratno in ohranjeno naravo, z vsaj dvema
presežnikoma: kraškim pogorjem Boča in reko Dravinjo, ki velja za najbolj ohranjeno nižinsko reko
v tem delu Slovenije.
Lega Samostanske učne poti (podlaga: Atlas okolja)
SPREHOD PO UČNI POTI
Učna pot bo predstavljena na skupni informativni tabli, na kateri bodo označene točke. K učni poti
bo izdelana zloženka z opisi posameznih točk. Označevalne točke bodo nemoteče postavljene k
objektom, ki jih označujejo.
Točka 1:
Predstavljena bo ustanovitev samostana v Studenicah kot tudi izjemna kulturna dediščina, ki jo
skriva samostan s spremljajočimi objekti (Cerkev Sv. Treh kraljev, samostansko pokopališče)
Točka 2:
Predstavljena bo naravna in kulturna dediščina Krajinskega parka Boč-Donačka gora, na območju
katerega ležijo Studenice.
Točka 3:
V vsej svoji mogočnosti bodo predstavljeni kraški izviri, ki jih občudujemo v dolini pod Bočem kot
tudi kraški izvor Boča, ki se vzpenja nad Studenicami.
Delovno gradivo
5
Kraški izviri v Studenicah, iz katerih priteče čista in bistra voda, so lahko dokaz, da je, kot pravi
legenda, v podzemlju Boča mogočno jezero v katerem prebiva več glavi zmaj.
(Foto: M. Bedjanič)
Točka 4:
Topli potok, ki predstavlja osrednje vodno telo Studenic, bo predstavljen v luči pripovedke lokalne
pisateljice Erne Starovasnik.
Točka 5:
Studenec milosti je botroval nastanku Studenic. Ob njem je namreč Zofija Rogaška postavila
samostan. Točka bo namenjena predstavitvi le-tega.
Točka 6:
Predstavljena bo drevesna naravna dediščina- izjemni lipi, ki rasteta na območju vodnega zajetja
znotraj samostana.
Točka 7:
Kleka, ki rasteta ob portalu cerkve Sv. Treh Kraljev predstavljata drevesno naravno dediščino.
Zaradi dimenzij in starosti ju je vredno predstaviti v luči ohranjanja redkih in posebnih drevesnih
vrst.
Točka 8:
Predstavljena bosta kleka ob nunskem pokopališču, ki prav tako predstavljata naravno dediščino
območja.
Točka 9:
Opuščen kamnolom predstavlja habitat redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, zato
je več kot ustrezen za predstavitev naravovarstvenih vsebin.
Točka 10:
Predstavljen bo gozd in avtohtone drevesne in grmovne vrste, ki uspevajo na območju.
Točka 11:
Predstavljena bo Česnova dolina nad kraškimi izviri, kateri ime dajejo preproge divjega česna ali
čemaža, poznanega po blagem okusu, zaradi česar je cenjen v kulinariki.
Točka 12:
Predstavljena bo Dravinjska dolina z reko, ki velja za najbolje ohranjeno ravninsko reko v tem delu
Slovenije. Biser narave predstavlja poleg reke ohranjenost poplavnih travnikov, mrtvice, depresije,
Delovno gradivo
6
trstišča ter mozaična krajina s samotnimi drevesi in mejicami.
Točka 13:
Predstavljena bo cerkev Sv. Lucije, ki dominira na hribu nad reko Dravinjo. Zgradile so jo
Studeniške nune konec 17. stoletja.
Točka 14:
Predstavljen bo grad nad samostanom, ki je bil last Celjskih grofov. Danes ob njem raste potomka
najstarejše vinske trte na svetu – darilo Mestne občine Maribor.
Pripravila: Andreja Senegačnik
Zapiski:
Delovno gradivo
7
2 - EKOREMEDIACIJSKA (ERM)
UČNA POT
Z
ekoremediacijami (ERM) posnemamo delovanje narave. V naravi jih najdemo na mnogih
mestih, kjer se je narava sama začela čistiti in varovati. S pogledom na dolino Dravinje hitro
prepoznamo, kje tečejo vode, kje se le te zadržujejo in kje so že degradirana območja zaradi bočne
erozije. Dravinjska dolina ustvarja naravne ERM oblike in so zgleden primer, kako se narava sama
čisti in varuje. Ponekod pa smo že posegli in spremenili naravne sestavine, zato jih moramo zopet s
pomočjo narave nadomestiti. Tem ERM pravimo grajene ali antropogene.
Lega ERM objektov v Dravinjski dolini (podlaga Atlas Okolja)
Sprehod po ERM učni poti:
Urbane ERM: ureditev okolice Razvojnega centra narave v središču Poljčan z nasadi dreves, zelišči
in vegetacijskimi pasovi. Vzpostavljen bo naravni ekosistem, ki pritegne druga živa bitja in poveča
biotsko pestrost. Funkcija urbanih ERM je blažitev mikro klime, ustvarjanje biotopov in novih
ekosistemov ter vpliv na boljše počutje ljudi.
ERM vodotoka (revitalizacije): ERM ureditev potoka Brežnice ob OŠ Poljčane je šolski primer
revitalizacije vodotoka. Z razgibanjem brežin, dna struge in okolice potoka bo Brežnica znova
zaživela. Potok Brežnica priteče iz severnega dela Dravinjskih goric in teče skozi naselje Poljčane.
ERM bi ga uredili le v urbanem delu območja, ker je pretekla ureditev vodotoka enostranska (služi
le odtoku vode), z ERM pa želimo zagotoviti večfunkcionalnost vodotoka. V urbanem delu naselja
Poljčane bi uporabili ukrepe v strugi in na brežini in sicer lesene pragove, umetne zajede z odbijači,
tolmune in brzice.
Za povečanje zadrževalnega časa vode in s tem omilitev poplavnega vala Brežnice bi z ureditvami
brežin zmanjšali poplave (ERM zajede), z lesenimi pragovi pa bi povečali samočistilnost potoka in
ustvarili nove habitate.
Delovno gradivo
8
V okolici OŠ Poljčane bi razgibali Brežnico z ERM ukrepi, to je lesenimi pragovi, umetnimi zajedami in
odbijači, tolmuni in brzicami.
Potok Brežnica pri OŠ v Poljčanah.
Potok Brežnica pri OŠ Poljčane, teče v smeri proti vzhodu in se po 100 metrih izlije v Dravinjo.
Potok poplavlja in ker je v neposredni bližini šole in športnih objektov ter na šolskem dvorišču bi
lahko bil ERM urejen.
Vegetacijski pas pri kamnolomu: ERM so kot proti prašna in proti hrupna zaščita in ločujejo
regionalno cesto od industrijskega kompleksa. Marsikje bi z vegetacijskimi pasovi izboljšali
kvaliteto bivalnega okolja. Za preprečevanje onesnaženja virov pitne vode iz prispevnih površin
so zelo učinkovite vegetacijske bariere. Vegetacijski pasovi so pasovi lesne grmovne in zeliščne
vegetacije, ki ščitijo vodne vire, stoječe, tekoče vede ter tla pred netočkovnimi (blažilna območja
ob vodotokih ali stoječih vodah, ki mejijo na kmetijske površine) in točkovnimi (samostojna
gospodinjstva, različna naselja, izpusti iz industrije, farm, odlagališč odpadkov, itd.). Z
vegetacijskimi pasovi izboljšamo kvaliteto vode, zaščitimo zrak in tla ter povečamo biološko
pestrost.
Dogradili in podaljšali vegetacijske cone ob vodotokih in ob cestah.
Delovno gradivo
9
Blažilna cona ob Dravinji: za preprečitev širjenja vnosov v tla iz vinogradov in sadovnjakov se
uporabljajo blažilne cone. Z zasaditvijo rastlin v pasovih zmanjšujemo pronicanje fitofarmacevskih
sredstev v tla in tako varujemo podzemno in tekočo vodo ter seveda tla. Blažilna območja (ang.
buffer zones) imajo mnogo ekoremediacijskih funkcij, katere izboljšajo kvaliteto vode, zaščitijo
zrak in tla ter povečajo biološko pestrost, vsled izboljšanih prehrambenih in nastanitvenih lastnosti
obvodnega habitata ter optimalnejših svetlobnih, kisikovih in temperaturnih razmer za vodne živali
in rastline. Ena od pomembnejših iskanih lastnosti je sposobnost čiščenja onesnažene vode in
zemljin.
Vegetacijske pasove bi postavili ob vse vodotoke v občini, s tem bi varovali vodne vire in okrepili
ekosisteme.
RČN v Studenicah: naselje Studenice bo čistilo odpadno vodo z rastlinsko čistilno napravo.
Naprava za čiščenje odpadnih vod iz naselja Studenice (2X 150 PE bo sestavljena iz skupne
greznice (Emšer ali Imhoff), filtrirne, čistilne ter polirne grede, neto površine cca 900m2 oz.. 2x
450 m/2. V idejni zasnovi bodo kot opcije predlagane tudi kompostna greda za mulj iz greznice in
bajer kot okrasni oz. večnamenski naravni sistem.
Previdena lega RČN v Studenicah.
Info točka za RČN v Studenicah: razstavni prostor, gradiva za RČN in ERM, soba za krajše
seminarje in priprave na terenske oglede. Tehnični podatki o delovanju ERM.
Čiščenje v rastlinskih čistilnih napravah temelji na naravni sposobnosti čiščenja vode močvirske
vegetacije. Sistem RČN zahteva mehanično predčiščenje vode, čemur zadostuje uporaba
Delovno gradivo
10
zadrževalnikov ali ČN v primeru terciarnega čiščenja. Posamezne enote sistema so specifično
načrtovane za vsak individualni primer, običajno pa ga sestavlja več vodotesnih bazenov,
nasajenih z različnimi močvirskimi rastlinami, med katerimi se najpogosteje uporablja navadni
trst (Phgramites australis), rogoz (Thypha latifolia) in šaši (Carex gracillis). Voda se skozi sistem
pretaka horizontalno ali vertikalno, pod površino substrata, ki je navadno mešanica različnih vrst
peska. Zato težav z razvojem insektov in smradu ni. Rastlinske grede v glavnem sestavljajo plitki
bazeni, oblikovani skladno z nagibom terena in obloženi z HDPE folijo. Mulj iz mehanske stopnje
oziroma iz usedalnika se praviloma odvaža na najbližjo komunalno čistilno napravo. Napravo je
zelo enostavno postaviti, prav tako pa je enostavno obratovanje in vzdrževanje, ki ne povzroča
večjih stroškov. Voda se skozi sistem pretaka gravitacijsko in zato za obratovanje običajno ne
potrebujemo energetskega vira in strojne opreme. Napravo sestavlja več podenot z različnimi
funkcijami (filtracija, anaerobno, aerobno čiščenje, poliranje), zato jih lahko oblikujemo razgibano,
glede na oblikovanost danega prostora.
RČN Krasna: Rastlinska čistilna naprava za čiščenje odpadnih vod iz naselja Krasna je
dimenzionirana za 50 PE – ljudi. Sestavljena je iz filtrirne, čistilne ter polirne grede, neto površine
cca 130m2.
Fitoremediacije za čiščenje prsti: Rastline vseh vrst so lahko dober pokazatelj biološkega
odpravljanja velikega števila nevarnih snovi, ki so prisotne v različnih tipih okolja. Lahko se
uporabljajo za remediacijo industrijskega onesnaženja, odpravljanja posledic pri morebitnem
razlitju onesnaženih voda ali pri odpravljanju težav, ki nastanejo zaradi slabega odtekanja voda.
Procesi, ki pri vsem tem potekajo, so proces bioakumulacije, fitoekstrakcije, fitostabilizacije in
rizofiltracije. Vse te procese lahko združimo v skupino procesov, ki jo imenujemo fitoremediacija.
ERM poligon: Na ERM poligonu spoznamo naravne in grajene ekoremediacije, njihovo delovanje
in vzdrževanje. Med naravnimi so vodotok, gozdni ekosistem, travniški ekosistemi in med grajenimi
ERM za preprečevanje plazov, razgradnja odpadkov in rastlinska čistilna naprava. Skupaj je 20
ERM objektov.
Pripravila: dr. Ana Vovk Korže
Delovno gradivo
11
3 - UČNA TOČKA O ČEBELICAH, ZELIŠČIH IN NJIHOVIH IZDELKIH
V
zavetju gozdnega roba Dravinjskih goric v centru Poljčan stoji Čebelarski dom, obdan z zelišči
in čebeljo pašo. Na zemljišču Čebelarskega doma, ki je sedež Čebelarskega in zeliščarskega
društva, je tudi vodni izvir s pitno vodo. Ekosistemsko urejena okolica omogoča čebelam mirno
pašo. Po Dravinjski dolini je precej čebelarjev, odkar država daje subvencije za postavitev čebeljih
panjev, se za čebelarjanje odločajo tudi mladi. Čebelarsko društvo tako združuje čebelarje po
celotni Dravinjski dolini in obrobju.
Čebelarski dom v Poljčanah (podlaga Atlas Okolja)
OBISK ČEBELIC IN ZELIŠČ
Čebelice so drobne žuželke, ki z opraševanjem omogočajo ohranjanje ravnovesja v naravi, ob tem
pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše
zdravje.
Učni čebelnjak v Poljčanah
Obiskovalci spoznajo naravne razmere za gojenje čebel in zelišč, način posaditve zelišč in zgradbo
ter notranjost čebelnjaka, njihova bivališča, način življenja, pašo in zelišča, ki obkrožajo Čebelarski
dom.
V čebelnjaku si lahko ogledajo postavitev čebeljih družin, satovje in tehnični postopek priprave
pridobivanja medu. Pri delu s čebelami je potrebno nositi posebno opremo, prav tako je potrebno s
čebelami ravnati strokovno. Za večje skupine se opiše celoten postopek dela s čebelami, saj želimo,
da bi se mladi navdušili nad temi izredno pomembnimi ekosistemskimi členi našega planeta.
Čebele so namreč indikator zdravega okolja in nam hitro sporočijo, če je narava zastupljena (pogini
čebel).
V čebelarskem in zeliščarskem domu je možno opazovati popolnoma od blizu čebelje družine
(čebelje družine sestavljajo delavke, matica in troti). Opisano bo razmerje delitve dela med njimi.
Delovno gradivo
12
Obiskovalci bodo lahko videli čebeljo družino tudi v živo s pomočjo opazovalnika za čebele. Cilj
namreč je, opazovati vsakdanjik čebel, njihovo organiziranost, način del, sporazumevanja, socialno
plat odnosov znotraj čebeljih družin, odnos med matico in delavkami, njihova komunikacija in
reakcije. Gre za izredno dodelan način komuniciranja v čebeljem svetu, ki se je razvil v milijardah
let. Pravimo, da so čebele delavne in pametne, takih vrednot se splača priučiti čimbolj zgodaj v
življenju.
Zajeti so naslednji vsebinski sklopi:
-
Spoznavanje čebele – čebela se predstavi
-
Čebelja družina in prebivališče čebel
-
Razvoj in življenje čebel
-
Življenje odraslih čebel
-
Čebelje telo
-
Hrana čebel in čebelje paše
Čebelarski dom v Poljčanah
PRAKTIČNE DELAVNICE
Izdelovanje spominkov iz voska:
V Čebelarskem domu dobijo obiskovalci tudi informacije o medu in medenih izdelkih (matični
mleček, vosek, cvetni prah, propolis). Na tej učni točki je možnost delavnic, kjer bodo različne
ciljne skupine izdelovale različne izdelke iz voska,
Priprava in peka medenih kolačev:
Naučimo se lahko pripraviti testo za medene kolače, jih peči in tako pripraviti zdrave sladščice, ki
so jih poznale že naše stare mame. Ob tem bodo pridobili informacije o pomenu uživanja medu in
zelišč, kar bo popestreno z legendami, starimi izkušnjami in novodobnimi zdravstvenimi odkritji.
Priprava zeliščnega čaja:
K medenim kolačem se izvrstno pije zeliščni čaj. Tako se naučimo najprej prepoznati zelišča,
njihovo vlogo, kaj pomaga, če nas boli želodec, če nas boli glava ali če smo slabe volje. Zelišča
imajo čudežno moč in iz zgodovine vemo, da so celo boljše zdravilo kot tablete. Spoznali bomo
tudi pogoje, ki jih potrebujejo zelišča (svetloba, toplota, vlaga) in način sušenja zelišč ter si nato po
pravilih skuhali najljubši zeliščni čaj.
Ameriški slamnik na rastiščih ob Čebelarskem domu
Delovno gradivo
13
Apiterapija – naravna pot do boljšega zdravja:
Čebelji izdelki so povsem naravna živila, neposreden dar narave čebel. Izjemno cenjeni so v
apiterapiji, to je uporaba čebeljih pridelkov za medicinske namene, kot so preprečevanje bolezni,
zdravljenje in okrevanje po bolezni. Spoznali bomo, zakaj uživati med in pridobili bomo praktične
nasvete o uživanju čebeljih pridelkov.
Razstava izdelkov iz medu:
Organizirane bodo občasne razstave o čebelah in zeliščih, ki jih bodo sooblikovali obiskovalci in
tako prispevali s svojimi izkušnjami k bogastvu risb, izdelkov in mnenj.
Degustacija izdelkov iz medu:
Z degustacijo medenih izdelkov bomo prepoznavali razlike med vrstami medu, ugotavljali, zakaj
do razlik prihaja in kako le te vplivajo na vrednost izdelka. Spoznavali bomo tudi druge značilnosti
izdelkov iz medu.
Blagovne znamke:
Dravinjska dolina je znana po medu, zato bomo prepoznali glavne pridelovalce medu in njihove
blagovne znamke. Seznanimo se tudi z drugimi čebelarji po Sloveniji in vrednotimo prepoznavnost
medu, njegovo vlogo v življenju.
Kako postanem čebelar?
Z aktivnim sodelovanjem pri obisku panjev, delu z njimi in s pomočjo literature, ki jo ima
Čebelarski dom ter navodil izkušenih čebelarjev, pridobimo pomembne in uporabne informacije,
kako lahko tudi sami postanemo čebelarji. V Čebelarskem domu je tudi vsa potrebna oprema za
delo s čebelami in zelišči ter priročna knjižnica.
Pripravila: dr. Ana Vovk Korže
Zapiski:
Delovno gradivo
14
4 - UČNA POT –
DOLINA POTOČNIH RAKOV
U
čna pot »Dolina potočnih rakov« se nahaja v Dravinjskih goricah, severno od kraja Modraže,
nedaleč od domačije Vovk. Na tem majhnem območju je še danes ohranjen edinstven preplet
ohranjene kulturne in naravne krajine. Dolino krasi ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih
travnikov, bogato strukturiranih gozdnih robov in prelepega nižinskega gozda s potokom. Manjši
potok, ki v več krakih izvira pod domačijo Vouk in se južno od Globokega izliva v Dravinjo, je
ohranjen v naravnem stanju in je idealen učni poligon za prikaz naravne dinamike tekočih voda.
Tukaj so našle zatočišče ogrožene in zavarovane živalske vrste, kot sta na primer rak koščak
Austropotamobius torrentium in kačji pastir veliki studenčar Cordulegaster heros. Za koščaka
lahko celo trdimo, da je potok pod domačijo Vouk najboljše življenjsko okolje na širšem območju
Haloz in Dravinjskih goric. Območje vključuje tudi floristično zanimive termofilne travne površine
na zahodnem robu območja in gozdne jase ob samem potoku, ki z mlakami in gozdnimi povirji
dopolnjujejo pisano paleto najrazličnih bivališč.
Učno pot po dolini bi lahko razdelili v dva dela. Z ureditvijo učnega centra ter ekoremediacijskih
poligonov v bližnji okolici, bo dolinica v prvem delu postala pravcati ekoremediacijski in
naravovarstveni učni poligon. Drugi del učne poti ob spustu v dno doline in naprej ob potoku v
močvirni gozd, je namenjen spoznavanju ekstenzivne kulturne pokrajine in naravnih življenjskih
okolij.
Učna točka 1: Informacijsko-učni center »Doline potočnih rakov« (podlaga Atlas Okolja)
Začetek učne poti po »Dolini potočnih rakov« je pri hiški na vrhu doline pod domačijo Vouk. Tukaj
je začetek in osrednja informacijska točka poti. Majhno povirje je kot nalašč za ureditev vodnega
biotopa – mlake v neposredni bližini centra, kjer se bodo obiskovalci za ogrevanje spoznali z
nekaterimi najpogostejšimi močvirskimi rastlinami in živalmi. V majhnem laboratoriju v centru
bo predstavljeno delovanje rastlinske čistilne naprave, v bližnji okolici pa na praktičnih primerih
izbrane ekoremediacijske vsebine in njih uporaba v vsakdanjem življenju.
Ob spuščanju v dno doline pridemo do manjšega ribnika, ki je značilen primer tipa stoječe vode na
območju Dravinjskih goric, brez večje biotopske vloge. Prestrmi bregovi, ribja populacija in delna
osenčenost ne omogočajo razvoja bujne obrežne in vodne vegetacije, ki bi bila po godu raznolikemu
močvirskemu in vodnemu življu.
Ko zavijemo mimo ribnika, prispemo na travnik v dnu doline, ki je lep in značilen primer
Delovno gradivo
15
ekstenzivno gospodarjenega travniškega življenjskega okolja. Travnik po celotni dolžini prehaja v
lepo strukturiran in floristično bogat gozdni rob, ki mestoma spominja na mejico in bi lepšega le
stežka našli. Nižje ležeči deli travnika so močvirni in so zanimivi za nekatere vlagoljubne živalske
vrste.
Učna točka 2: Sprehod ob potoku raka koščaka in kačjega pastirja studenčarja:
Manjši potok, ki v več krakih izvira pod domačijo Vouk in se po poldrugem kilometru južno od
Globokega izliva v Dravinjo, se na vrhu doline najprej vije ob raztresenih močvirnih travnikih,
njivah in sestojih jelševja. Ko vstopi v gozd se mu s severne strani pridružita še dva manjša potočka
ter iz dolinic tu in tam še kakšno povirje. Močno zavita in vijugava struga, koreninski prepleti,
erozijski useki, pa majhna prodišča, muljasti nanosi, tolmuni, močvirni gozd so značilni elementi
naravno ohranjenih nižinskih potokov, ki jih lahko tukaj spoznamo v najrazličnejših oblikah.
Marsikje drugje smo prav takšne potoke uravnali in »popravili«, močvirsko vegetacijo odstranili in
gozd posekali oz. vse skupaj »pohabili«, skratka uničili.
Naravno ohranjeni in bogato strukturirani potoki v gričevju Dravinjskih goric so optimalno
bivališče raka navadnega koščaka Austropotamobius torrentium. Omenjena naravna ohranjenost
in bogata strukturiranost potoka pod domačijo Vouk tej vrsti zelo ustreza in populacija koščaka
je tukaj zelo številčna. Izmed nevretenčarjev živi v potoku tudi velik črno-rumen kačji pastir veliki
studenčar Cordulegaster heros. Njegovega prav tako ogroženega sorodnika povirnega studenčarja
Cordulegaster bidentata srečamo mnogo redkeje, le tu in tam v katerem od manjših povirnih
pritokov. Ob tem velja omeniti, da sodita koščak in veliki studenčar med evropsko ogrožene vrste
in ju varuje zajeten kupček naravovarstvenih direktiv, med drugimi tudi dodatka II in IV Direktive
o habitatih EU. Močvirni gozd je zanimiv tudi za dvoživke, npr. hribskega urha Bombina variegata
in rjavo žabo sekuljo Rana temporaria. Jasa ob potoku sredi jelševega loga je zanimivo življenjsko
okolje za številne žuželke in pomembno veča pisano paleto bivališč na tem majhnem območju.
Dolino pod domačijo Vouk krasi ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih travnikov, bogato
strukturiranih gozdnih robov in prelepega nižinskega gozda s potokom. V tej pestri paleti
močvirskih, vodnih in gozdnih bivališč ter bivališč ekstenzivne kulturne pokrajine so našle
zatočišče številne zanimive in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Zato nudi dolina potoka
pod kmetijo Vouk sama po sebi idealne možnosti za izvajanje določenih naravovarstvenih in
okoljevarstvenih učnih vsebin in je za nameček prikupen kotiček tudi za izvenšolsko doživljanje
ohranjene narave.
Možne učne vsebine: (1) koncept in delovanje rastlinske čistilne naprave, (2) ekoremediacije,
(3) mlaka kot življenjsko okolje za rastline in živali, (4) močvirni travnik kot življenjsko okolje
za rastline in živali, (5) gozdni rob kot življenjsko okolje za rastline in živali – vegetacijski pasovi
pri ekoremediacijah, (6) življenjski krog vodnih živali – primer žab in kačjih pastirjev, (7) primer
naravno ohranjenega potoka - prepoznavanje značilnih vodnih in obvodnih struktur in bivališč,
(8) močvirni gozd kot življenjsko okolje za rastline in živali, (9) zanimivosti iz življenja koščaka in
velikega studenčarja kot vrst iz FFH direktive EU, ogroženost vodnih nevretenčarjev, NATURA
2000 vsebine etc.
Priporočeni tehnični in učni pripomočki: repelent (zelo pomembno za nemoteno doživljanje narave
in fokusiranje na predstavljene vsebine), škornji (oz. obutev, ki se lahko zmoči), vodna mreža,
banica, kečer, ročna lupa, učni listi za posamezne vsebine etc.
Pripravil: Matjaž Bedjanič
Delovno gradivo
16
Začetek učne poti po dolini potočnih rakov je pri hiški na vrhu doline pod domačijo Vovk. Poleg manjše
mlake bo na tej učni točki v majhnem laboratoriju predstavljena rastlinska čistilna naprava in izbrane
ekoremediacijske vsebine
(Foto: M. Bedjanič).
Močvirni travnik pod domačijo Vovk je lep primer ekstenzivnega travniškega življenjskega okolja, ki
prehaja v lepo strukturiran in floristično bogat gozdni rob (Foto: M. Bedjanič).
Naravno ohranjeni in bogato strukturirani potoki v gričevnem svetu Dravinjskih goric so optimalno
bivališče navadnega koščaka Austropotamobius torrentium. Potok pod domačijo Vovk je najboljše
življenjsko okolje koščaka na širšem območju (Foto: M. Bedjanič).
Delovno gradivo
17
Odrasli potočni raki - na sliki je navadni koščak Austropotamobius torrentium - so največji nevretenčarji
v naših tekočih vodah, saj lahko dosežejo tudi krepko preko decimeter dolžine. Trd hitinast oklep jih kot
srednjeveške viteze dobro varuje pred sovražniki in drugimi neprilikami. Tudi dobro razvite škarje oz.
»klešče« so strah in trepet vsega vodnega življa (Foto: M. Bedjanič).
Veliki studenčar Cordulegaster heros sodi med največje žuželke v Evropi. Kljub zastrašujočemu
črnorumenemu vzorcu so studenčarji človeku popolnoma nenevarni. (Foto: M. Bedjanič).
Pripravil: Matjaž Bedjanič
Zapiski:
Delovno gradivo
18
5 - UČNA POT PO DRAVINJSKI DOLINI
R
eka Dravinja je najbolje ohranjena nižinska reka v tem delu Slovenije. Zanjo je značilna
naravna, v večinskem delu neregulirana rečna struga s sipkimi in erodibilnimi stenami,
obraslimi z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo. Poseben pečat Dravinjski dolini dajejo pol
ekstenzivni poplavni travniki, ki so življenjski prostor številnim redkim in ogroženim rastlinskim in
živalskim vrstam. Drobni biseri narave, med katere prištevamo mrtvice, depresije, samotna drevesa,
trstišča in mejice, zvišujejo naravovarstveni pomen območja. Prav zaradi naštetega je območje
Dravinjske doline prepoznano kot eno pomembnejših v smislu ohranjene narave v Evropi in kot
tako umeščeno v mrežo Nature 2000.
Človek, ki je skozi stoletja sobival v pokrajini ob reki, služeč svoj težko prigaran kruh tudi v
vsakoletnem boju s poplavami, danes prav zaradi njih dobiva priložnost, da le-te izkoristi kot
prednost za razvoj dejavnosti, ki so blizu ohranjanju narave in okolja. Ena izmed njih je prav gotovo
izobraževalni turizem v sozvočju z naravo, kot tudi sonaravno oz. ekološko kmetovanje.
Opazovalna mesta ob Dravinji (podlaga Atlas Okolja)
SPREHOD PO UČNI POTI PO DRAVINJSKI DOLINI
Točka 1:
Predstavljena bo reka Dravinja kot srce Dravinjske doline, vse od njenega izvira v Skomarju na
Pohorju pa vse do izliva v reko Dravo pri Šturmovcih v bližini Ptuja. Izpostavljen bo njen pomen v
smislu ohranjene nižinske reke, ob kateri so razprostranjeni poplavni travniki in mozaičen preplet
kmetijskih površin, ki dajejo čar svetu ob reki. Predstavljena bo kulturna pokrajina, ki se je razvila
skozi delo številnih tu živečih kmetov, ki so prav zaradi modrega kmetovanja in gospodarjenja s
prostorom uspeli ohraniti reko in poplavne travnike ob njej. Nanjo so življenjsko vezane številne
rastlinske in živalske vrste, med njimi bodo posebej izpostavljene ptice, metulji, kačji pastirji, hrošči
pa tudi rastlinske vrste, ki domujejo na poplavni travnikih. Poseben poudarek bo na osveščanju o
naravovarstvenem pomenu območja, ki se uvršča v elitno družbo naravovarstveno najvrednejših
območij v Evropi – med območja Natura 2000.
Delovno gradivo
19
Ohranjena struga z avtohtono obrečno zarastjo uvršča reko Dravinjo med najbolj ohranjeno nižinsko
reko v tem delu Slovenije. (Foto: M. Bedjanič)
Točka 2:
V bližini vstopne table, ob poti med travniki, bo postavljena informacijska tabla, na kateri bo
predstavljeno posebno življenjsko okolje; ostanek stare struge reke Dravinje, v kateri zastaja voda
- mrtvica. Ta mokrotna območja so pravi mali raj v smislu biotske pestrosti območja. V in ob
mrtvicah domujejo številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Posebej bo predstavljen
njihov pomen za ohranjanje dvoživk, ki so hrana belim štorkljam, simbolu Dravinjske doline. Ob
mrtvice je ohranjen pas trstišča, ki je tisto življenjsko okolje, zaradi katerega ob reki še gnezdijo
številne plahe in redke vrste ptic. Jasno bo nakazana usmeritev, ki kliče k ohranjanju tovrstnih
življenjskih okolij, s poudarkom na ohranjanju mokrotnih površin in območij, ki jih poraščajo
trstišča.
Točka 3:
Predstavljena bo mozaična obrečna pokrajina, kjer so na travnikih lepo ohranjena samotna drevesasoliterji kot tudi posamezni grmi in mejice. Navedene in predstavljene bodo živalske vrste, ki so
navezane na ta življenjska okolja: hrošč rogač, ki za svoj obstoj potrebuje stara in trhla kostanjeva
in hrastova drevesa in ptice, kot so pivka, rjavi srakoper, pa tudi pomen ohranjanja dreves, grmov in
mejic za vzdrževanje populacije ptic, ki za svoj obstoj potrebujejo ohranjena drevesa in grmovje ter
mejice.
Točka 4:
Predstavljena bo reka Dravinja z zanjo tipičnimi elementi, kot so: ohranjena struga s sipkimi in
erodibilnimi stenami, v katerih gnezdi ena naših najsijajnejših ptic- vodomec. Predstavljen bo
pomen ohranjanja obrečne zarasti z naravovarstvenega vidika, še posebej pomen ohranjanja starih
in mogočnih dreves, ki se nagibajo nad strugo. Predstavljen bo poplavni ritem reke, ki s poplavami
v prostor prinaša življenje. Na reko in vodni ter obvodni svet so vezane številne ogrožene vrste, med
njimi kačji pastir, kačji potočnik in riba platnica. Ob reki so ohranjeni zanjo značilni habitatni tipi,
ki pa jih na precejšnjih površinah izpodrivajo rastline pritepenke ali neofiti, kamor sodi ob Dravinji
pogosta žlezasta nedotika pa tudi deljenolistna rudbekija in japonska dresen.
Delovno gradivo
20
6 - UČNA POT MED DREVESNIMI ZAKLADI
S
lovenija se, med drugim, lahko ponaša z izjemno pestrostjo drevesnih in grmovnih vrst. Naši
gozdovi so med bolje ohranjenim; po površinah, ki jih poraščajo, smo med vodilnimi v Evropi.
Da bi lažje in bolje spoznali gozd, je potrebno spoznati drevesne vrste, ki ga gradijo. Posebej
pomembne so tiste, ki so v našem prostoru avtohtone.
Drevesa pa seveda ne rastejo zgolj in samo v gozdu. Poseben pomen v slovenski zgodovini so
imela in imajo tista, ki so bila sajena na pomembnih mestih, kjer so se dogajali ključni zgodovinski
dogodki. Tako so še kako pomembne lipe, ki so jih sadili naši predniki pri svojih kmetijah, da
so v senci njihovih vej posedali in sklepali kupčije, ali tise, s katerimi se ponaša domala vsaka
mogočnejša pohorska kmetija, pa seveda pravi kostanji, ki so predstavljali vir preživetja številnim
generacijam. Pozabiti ne smemo na pionirske vrste, ki poseljujejo še posebej revna tla, kot je brin
ter seveda na posebnosti, ki vedno bolj izginjajo iz slovenskega prostor. Žal med njimi najdemo tudi
staro slovensko drevo – skorš, ki je s svojimi zdravilnimi učinki, ne tako daleč nazaj, lajšal tegobe
tako ljudem kot živalim.
Pot med mogočnimi drevesi (podlaga Atlas Okolja)
Točka 1:
V vasi Podboč, pri domačiji Černoga, bo na informativni tabli predstavljena mogočna Černogova
tisa, ki velja za najdebelejše drevo te vrste v občini Poljčane.
Poleg drevesa bo predstavljena drevesna vrsta, njen pomen v mitologiji ter uporabna vrednost
drevesa in njegovih delov, v smislu zdravljenja in lajšanja različnih vrst bolezni.
Tise so v preteklosti pa tudi danes povezovali z demonskimi silami, ki naj bi jih ponazarjale. V grški
mitologiji je bila tisa posvečena boginji maščevanja, ki je krivičnike kaznovala s tisinim strupom.
Pri kristjanih pa je bila, vedno zelena, simbol večnega življenja. V slovenskih gozdovih je le nekaj
Delovno gradivo
21
rastišč, kjer se je uspela ohraniti, nam najbližja so rastišča v Halozah.
Točka 2:
V Križeči vasi, pri domačiji Švagan, bo na informativni tabli predstavljen brin, ki je v naravi pogost
na področjih, kjer se je nespametno gospodarilo z gozdom, tukaj pa je sajen kot hišno drevo in sicer
ob vhodu stare domačije. Pravzaprav gre za dve drevesi, ki krasita vhod in se naslanjata na hišo, s
krošnjami pa se pneta visoko nad ostrešje domačije. Poleg drevesa bo predstavljena drevesna vrsta,
njen pomen v zdravilstvu ter njena dolgoživost.
Brini in njegove veje ter jagode ima pomembno vlogo v ljudskem zdravilstvu. V preteklosti so v času
kuge okužene stavbe dimili z brinovimi vejami; njegove jagode veljajo kot eden najučinkovitejših
antiseptičnih sredstev, kar jih poznamo. Je dolgoživa drevesna ali tudi grmovna vrsta, saj doseže
starost do 2000 let.
Točka 3:
V Križeči vasi, pri domačiji Švagan, ki se že ponaša s parom izjemnih brinov, raste v njuni
neposredni bližini skorš. Na informativni tabli bo predstavljena ta staroslovenska drevesna vrste,
ki vse bolj izginja iz spomina še živečih. Včasih je veljala za uporabno in zdravilno ter hranljivo
drevesno vrsto, ki je bila v pomoč predvsem pri problemih s prebavo. Predstavljena bo, poleg
drevesne vrste in njene uporabnosti ter zdravilnih učinkov, tudi prva omemba, ki jo povezujejo s
Teofrastom. Skorš naj bi bil več kot 2300 let uporabljan v prehrani ljudi in živali, kar je dodaten
argument, da se potrudimo za njegov obstanek. V številnih, predvsem germanskih deželah, je
nadvse cenjeno skorševo vino pa tudi žganje in marmelada. Pri nas je skoršev zgolj za vzorec, vsako
še živeče drevo je izjemno v smislu ohranjanja genetskega fonda, ki vse bolj izginja.
Točka 4:
V Brezju pri Poljčanah, v gozdu, ki je last kmeta Švagana, sicer ponosnega lastnika dveh zgoraj
omenjenih brinov in skorša, raste pravi kostanj, ki je zaradi starosti in dimenzij razglašen za
naravno vrednoto. Na informativni tabli, ki bo postavljena v bližini drevesa, bo poleg drevesne
vrste predstavljen njen pomen v prehrani in preživetju ljudi v preteklosti kot tudi njegova siceršnja
uporabnost v kulinariki. Poudarjene bodo njegove zdravilne lastnosti, ki so ga proslavile poleg
hranilne vrednosti plodov, ki so jih v davnih časih poimenovali Zeusov želod. V preteklosti je
namreč to, ali so kostanji dobro obrodili ali ne, določalo ali bodo ljudje preživeli zimo siti ali lačni.
V Italiji in Švici je kostanj veljal za hrano revežev, pri nas pa so si ga privoščili tudi premožnejši
sloji. Posebej so bili v času Avstro ogrske monarhije čislani Slovenci, ki so na Dunaju v hladnih
jesenskih dnevih pekli in prodajali vroč kostanj. Danes ga, tam kjer uspeva, ogroža kostanjev rak,
ki povzroča propad in sušenje drevesa. Mogoče bi, glede na recesijo, ponovno veljalo obuditi izrek
izpred stoletij, ki pravi: ''Za vsaka lačna usta eno kostanjevo drevo''.
Točka 5:
Pri domačiji Kosirnik, v Novakah, raste ob čudoviti stari hiši najdebelejše drevo v občini Poljčane –
Kosirnikova lipa. Na tabli, ki bo postavljena v bližini drevesa, bo predstavljeno drevo, njen pomen
v mitologiji, simbolika in zdravilni učinki lipe. Tudi tisti v smislu sprave, na katero Slovenci čakamo
že desetletja. Lipa sodi med najbolj spoštovana in čaščena drevesa; njeni listi in cvetovi naj bi, kot je
napisal že Plinij Starejši, pomagali pri tisočerih boleznih. Slovenci smo si lipo izbrali za svoj simbol.
Pogosto je bila sajena kot vaško drevo, okoli katerega so se zbirali ljudje ob pomembnih dogodkih.
Že v antiki je simbolizirala prijateljstvo. Njeno grško ime je bilo 'Filira', tako je bilo ime ljudem
vedno naklonjeni gozdni nimfi. Poleg Slovanov so lipo častili tudi Germani in druga ljudstva. Že
pred Karlom Velikim (8. stol.) je imela lipo vsaka slovenska vas.
Delovno gradivo
22
Stara in mogočna drevesa predstavljajo neprecenljivo dediščino, ki zavezuje k njihovemu ohranjanju.
Zapiski:
Delovno gradivo
23
7 - EKOSISTEMSKA UČNA POT LIČENCA
S
prehod med biseri narave v občini Poljčane bi bil zagotovo siromašnejši, če se ne bi podali v
dolino idiličnega potoka Ličenca. Naravna struga potoka, ki se ponaša z avtohtono obrežno
zarastjo, je samo ena izmed naravovarstvenih vsebin, ki nam jih ponuja to izvrstno ohranjeno
območje, kjer si narava in človek skozi stoletja podajata roke. Sožitje pogojuje izjemno biotsko
pestrost, tako v slovenskem kot v evropskem prostoru. Naravovarstveno vrednost območju tako
dajejo, poleg ohranjenih vodotokov z obrečno zarastjo poplavne travniške površine, povirja, ribniki,
strnjeni kompleksi poplavnih gozdov; torej mozaična kulturna krajina, ki predstavlja dom številnim
v evropskem merilu ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.
Karta občine Poljčane z ekosistemsko učno ptojo Ličnica (podlaga Atlas Okolja)
Na območju doline potoka Ličenca je že izvedena Naravoslovna učna pot Petelinjek, ki je bila
osnovana in izvedena v okviru projekta LIFE III- Narava: ''Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski
modeli in informacijski sistem'' pod okriljem Zavoda RS za varstvo narave z lokalnimi partnerji:
Zavodom za gozdove Slovenije-območno enoto Celje, Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje in
Zavodom za ribištvo Slovenije.
Vstopna informacijsko učna tabla na poti Ličnica (foto: A. Vovk Korže, 2009)
Glede na dejstvo, da je območje doline potoka Ličenca izjemnega naravovarstvenega pomena ter
Delovno gradivo
24
hkrati izjemno občutljivo in ranljivo, na območju ni smiselno razmišljati o izvedbi dodatnih tabel.
Umestnejša so razmišljanja v smislu zmanjševanja tabel na ranljivih naravovarstvenih območij ter
skrb za organizirane in vodene oglede majhnih skupin. Tako nove aktivnosti v smislu označitve na
območju doline potoka Ličenca niso načrtovane. Je pa na mestu razmišljanje o nadgradnji varstva
območja doline potoka Ličenca.
Širše območje Ličence je namreč razdeljeno med tri občine; občino Slovenske Konjice, občino
Poljčane in občino Slovenska Bistrica. Izjemen naravovarstveni pomen območja bi lahko združil
odgovorne vseh treh občin v skupnem cilju: pripravi strokovnih podlag za zavarovanje območja kot
krajinski park. Na ta način bi območje dobilo konkreten varstveni status, ki bi omogočal upravljanje
z območjem, kar je pogoj za ohranjenost območja v prihodnje. Občine bi tako na vzorčnem
primeru pokazale, da se skozi skupen cilj lahko naredi korak naprej v aktivnem varstvu območja,
ki je izjemnega naravovarstvenega pomena. Seveda bi bilo potrebno osnovati kvalitetne strokovne
podlage, ki bi bile temelj razglasitve krajinskega parka. Le-te bi morale nastajati v stalni interakciji
z lokalnim prebivalstvom, ki je pravzaprav najbolj zaslužno za to, da se je območje ohranilo v tako
zavidljivem stanju, kot ga poznamo danes.
Ekosistemska pot Ličnica ima izjemen edukacijski pomen, saj seznanja obiskovalca z geografskimi
vsebinami, ki so močno povezane z nastankom območja, kar se kaže v naravovarstvenih detaljih.
Spoznamo celo vrsto habitatov, njihovih značilnosti in imamo možnost na aktivni način pridobivati
znanje, kar je zlasti pomembno za mlado generacijo.
Zastopani ekosistemi na učni poti Ličnica (foto: A. Vovk Korže, 2009)
Ob množici gradiv, ki so bila za območje Ličence izdana v okviru projekta LIFE morda velja
razmisliti le še o izvedbi zloženke.
Poplavni travniki ob Ličenci skrivajo drobne bisere, njimi tudi redko in vse bolj ogroženo sibirsko
peruniko. (Foto: M. Bedjanič)
Delovno gradivo
25
Poleg naravovarstvenih vsebin so na učni poti Ličnica prikazane tudi historično-zgodovinske
vsebine, ki kažejo močno odvisnost človeka od narave.
Pridobivanje smole je globoko zarezalo deblo drevesa (foto: A. Vovk Korže, 2009).
Zapiski:
Delovno gradivo
26
8 - UČNA POT PODZEMNI ZAKLADI HALOZ
P
odzemlje Haloz skriva številne zaklade. Njihov nastanek je vezan na okoli 280 milijonov let
staro svetlo sivo sedimentno kamnino – apnenec. V krpi masivnega apnenca jugovzhodno
od Poljčan oz. jugozahodno od Makol, so in še nastajajo številne kraške oblike in pojavi. V tem
t.i. osamelem krasu lahko opazujemo vse značilne kraške geomorfološke oblike – lijakaste vrtače,
ponore, brezna in tudi največjo »štajersko« jamo – Belojačo.
Na kontaktu masivnega apnenca z mnogo mlajšimi, le okoli 20 milijonov let starimi kamninami
pa je v geološki preteklosti nastalo »črno zlato«. Premog je v prvi polovici 20. stoletja dajal kruh
številnim družinam na tem območju. Premogovnik Makole s sektorjema Šega in Hrastovec –
Kleče je leta 1963 prenehal delovati. Ostala pa je etnološka, zgodovinska in tehnična zapuščina,
v opuščenih rudniških rovih pa nastaja »nova« dediščina – številne mikro kraške oblike (kapniki,
ponvice, zavese).
Apnenec je tako »krivec« za nastanek kraških oblik t.i. osamelega krasa (kraški izvir v Studenicah,
vrtače in brezna na območju Leneša, jama Belojača) in mikro kraških oblik v opuščenih rudniških
rovih.
Sprehod po učni poti »Podzemni zakladi Haloz« (podlaga Atlas Okolja)
Učna točka Krasna: na informativni tabli v središču vasi Krasne bodo predstavljene osnovne
informacije o bogatem podzemlju osamelega krasa v Halozah. Tako bodo predstavljene za kras
značilne kraške oblike in največja »štajerska« jama – Belojača, s svojim jamskim okrasjem in
ogroženimi prebivalci - netopirji.
Tipične kraške oblike, ki pa so za severovzhodno »nekraško« Slovenije izjemno redke, lahko
nastajao tudi v opuščenih rudniških rovih. Predstavljena bo rudarstvo in rudnik Makole z obratoma
Delovno gradivo
27
Šega in Hrastovec – Kleče, ki je zaznamovalo življenje ljudi na tem območju v času njegovega
delovanja.
Opuščen rudniški rov – doživljajska točka: postavitev interpretativne table in ureditev ter možnost
ogleda dela opuščenega rudniškega rova, kjer bodo obiskovalci spoznali in občutili delček težkega
rudarskega kruha, pokukali v podzemlje in nabrali košček premoga.
Muzej »Skrivnostnega podzemlja Haloz«: V muzeju bo predstavljena bogata dediščina in zapuščina
rudarstva Rudnika Makole (sektor Šega in sektor Hrastovec – Kleče). Predstavljen bo geološki
nastanek premoga, ogled preparatov pod mikroskopom, tehnična in etnološka dediščina.
Muzej bo namenjen tudi predstavitvi osamelega krasa, predstavitvi kraških pojavov – kraški izvir v
Studenicah, ponori in vrtače, jama Belojača in njeni prebivalci ter predstavitvi naravovarstvenega
pomena in ranljivosti »neponovljivega krasa«.
V muzeju bodo potekale tudi ustvarjalne delavnice na različne zgoraj navedene teme (geološka,
etnološka, kulinarična ...).
Premogovnik Hrastovec – Kleče je v sredini prejšnjega stoletja prenehal delovati. Narava je v opuščenih
rudniških rovih pričela s svojim delom – ustvarila je čudovite miniaturne kraške oblike.
Delovno gradivo
28
Sredi Haloz je v »krpi« apnenca nastala jama Belojača. Ta čudovit kraški biser v sicer »nekraški«
severovzhodni Sloveniji, naravno vrednoto državnega pomena, je treba varovati in poskrbeti, da bo ostala
neokrnjena tudi v prihodnje. (Foto: M. Bedjanič)
Pripravila: Mojca Bedjanič, avgust 2009
Zapiski:
Delovno gradivo
29
9 - UČNI TOČKI KAMNOLOMI V DOLINI BELE
D
olino potoka Bele, ki se vije ob regionalni cesti med Zgornjimi Poljčanami in Lovnikom,
bi lahko imenovali tudi dolina kamnolomov. Bela sedimetna kamnina – dolomit je dober
tehnični in gradbeni material. Kamnina, ki je poznana pod domačim imenom »poljčanar« se
uporablja pri gradnji in posipavanju cest ter za številne druge namene v bližnji in daljnji okolici
Poljčan. Največji kamnolom v dolini Bele izkorišča in upravlja podjetje Granit. Nekaj manjših
kamnolomov je danes že opuščenih in nekateri med njimi so sčasoma postali dragocena življenjska
okolja za rastlinski in živalski svet. Svojevrstno pestrost človekovega delovanja pa dolini žal
prinašajo tudi poskusi nelegalnega izkoriščanja kamnine.
Učni točki sta zamišljeni kot predstavitev dveh obrazov človekovega delovanja v prostoru in predstavitev
možnosti omilitve neugodnih vplivov na naravo in bivanjsko okolje človeka (podlaga Atlas Okolja)
Sprehod po učnih točkah »Kamnolomi v dolini Bele«:
Prva učna točka predstavlja največji še delujoči kamnolom v dolini Bele, njegov gospodarski
pomen, okoljske probleme, ki jih prinaša tako obsežen poseg v prostor ter ekoremediacijske
možnosti omilitve le-teh. Druga učna točka predstavlja manjši opuščeni kamnolom, kjer je narava
v desetletjih po izkoriščanju ubrala svojo pot in počasi ustvarja dragoceno nadomestno življenjsko
okolje.
Učna točka: Granitov kamnolom:
Granitov kamnolom je največji delujoči kamnolom v širši regiji, nahaja pa se nedaleč od Zgornjih
Poljčan na desni strani regionalne ceste proti Rogaški Slatini. S pomočjo informativne table in
ogleda se bodo obiskovalci seznanili z osnovno surovino – dolomitom, njegovim nastankom in
uporabno vrednostjo. Seznanili se bodo tudi z negativnimi vplivi na okolje, ki jih povzroča odprto
pridobivanje mineralne surovine ter prizadevanji podjetja Granit za zmanjšanje teh vplivov ter
načinom sanacije. V praksi bodo lahko spoznali vegetacijsko bariero in njen pomen.
Delovno gradivo
30
Priporočeni tehnični in učni pripomočki: zaščitna čelada in očala, pred obiskom kamnoloma se je
obvezno potrebno najaviti pri upravljalcu kamnoloma.
Učna točka: Opuščeni kamnolom – dragoceno življenjsko okolje rastlin in živali:
Opuščeni kamnolom v dolini Bele se nahaja na desni strani potoka Bela, nedaleč od magistralne
ceste Lovnik - Zgornje Poljčane, ob makadamski poti proti Galkam. Na tej točki se bodo
obiskovalci seznanili z opuščenim »nesaniranim« kamnolomom. V letih po prenehanju izkoriščanja
se je kamnolom počasi zarastel, kotanje na dnu je zalila voda, ki ne presahne niti v vročih poletnih
mesecih. Območje je tako po prenehanju človekove aktivnosti že dolga leta prepuščeno naravni
sukcesiji, ki je sicer počasna, vendar se je tukaj že razvilo zanimivo sekundarno življenjsko okolje
(mlake, luže, …) za številne rastlinske (trstičje, rogoz, šaš, bičje, vodna perunika, lokvanj) in
živalske vrste (zelene žabe, veliki pupek, navadni pupek, alpski pupek, hribski urh, belouška,
kobranka,pozidna kuščarica, kačji pastirji). Obiskovalci bodo lahko spoznali »vzorčni« primer
ekoremediacije, za katero je poskrbela narava sama in iz katere se lahko marsikaj naučimo.
Le nekaj korakov od kamnoloma teče potok Bela, ki je kljub negativnemu vplivu bližnje prometne
regionalne ceste tod ohranjen v dokaj naravnem stanju. Tukaj lahko najdemo potočnega raka
koščaka, kačjega pastirja velikega studenčarja in hrošča močvirskega krešiča, ki so pomembne
indikatorske vrste. Njihova prisotnost je zgovoren dokaz o ohranjenosti tega koščka narave v občini
Poljčane.
Priporočeni tehnični in učni pripomočki: škornji (oz. obutev, ki se lahko zmoči), vodna mreža,
banica, ročna lupa
Granitov kamnolom pri Zgornjih Poljčanah (Foto: M. Bedjanič).
Delovno gradivo
31
Pravi občutek o velikosti kamnoloma dobimo le, če na fotografiji poiščemo tovornjak in traktor s
prikolico (Foto: M. Bedjanič).
V kamnolomu Poljčane izkoriščajo močno zdrobljen, siv, svetlo siv, ponekod skoraj bel, 230 milijonov let
star dolomit (Foto: M. Bedjanič).
»Poljčanar« je uporaben za pripravo kamenih agregatov za malte, betone, nasipe in tampone. (Foto: M.
Bedjanič).
Delovno gradivo
32
V manjšem opuščenem kamnolom ob cesti Zgornje Poljčane – Lovnik je narava v desetletjih po
izkoriščanju ubrala svojo pot in počasi ustvarila dragoceno nadomestno življenjsko okolje
za rastlinski in živalski svet (Foto: M. Bedjanič).
Nekatere plitvejše mlake so gosto zaraščene s šašjem in bičjem, kar je še posebej všeč številnim
dvoživkam in kačjim pastirjem. (Foto: M. Bedjanič)
Mlake v kamnolomu so bivališče vseh treh pri nas živečih vrst pupkov – velikega, alpskega in navadnega
pupka. Na sliki je skoraj poldrugi decimeter velika samička velikega pupka Triturus carnifex v svatovski
preobleki (Foto: M. Bedjanič).
Delovno gradivo
33
Sredi pomladi v mlakah kamnoloma čudovito zacveti vodna perunika Iris pseudacorus. (Foto: M.
Bedjanič)
Značilna pionirska vrsta, ki hitro naseli tudi najmanjše stoječe vode je kačji pastir modri ploščec
Libellula depressa. (Foto: M. Bedjanič)
Pripravila: Mojca Bedjanič & Matjaž Bedjanič
Zapiski:
Delovno gradivo
34
10 - GOZDNA UČNA POT BOČ
K
ompleksno območje Bočkega pogorja, ki se navezuje na Donačko goro ter hribovite zahodne
Haloze, odlikuje izjemna in ohranjena narava.
Bočko pogorje je posebej poznano po ohranjenih in strnjenih gozdovih, ki poraščajo njegova
strma pobočja.Za območje je značilna pestra vegetacija skalnih razpok, tako silikatnih kot tudi
karbonatnih. Naravovarstveni presežek predstavlja pisan svet divjih orhidej, ki rastejo na suhih
traviščih na karbonatnih tleh. Številčnost le-teh je med najvišjimi v evropskem prostoru. Suhi
travniki na Bočki ravni, kjer se je skozi stoletja paslo, danes pa se na območju izvaja ekstenzivna
nega travniških površin s košnjo, predstavljajo življenjski prostor še eni izmed redkih in ogroženih
rastlinskih vrst, velikonočnici. Ta občutljiva stepska rastlina porašča izolirano območje na katerem
kljubuje številnim pritiskom iz okolja. Pester in zanimiv pa ni zgolj rastlinski svet. Dve izmed
živalskih vrst, ki živita tukaj, dajeta območju dodano naravovarstveno vrednost. Netopirja veliki
in mali podkovnjak sta tisti občutljivi vrsti, ki na območju ohranjene kulturne krajine z zadostnim
številom varnih in mirnih zatočišč, ki jih predstavljajo kraške jame in posamezni, predvsem sakralni
objekti, še najdejo kvaliteten življenjski prostor.
Gozdna učna pot Boč (podlaga Atlas Okolja)
Območje Boča je tako že stoletja prepredeno s potmi in stezicami, ki jih, grizoč kolena, ubirajo
številni ljubitelji gora in narave. Nekaj izmed njih jih je bilo v preteklih desetletjih opremljenih z
informativnimi tablami, na katerih je predstavljena naravna in kulturna dediščina območja. Za
okus in hkrati kot povabilo velja vzeti pot pod noge in obiskati Gozdno učno pot Boč, ki nas vodi iz
Poljčan pa vse do razglednega vrha Boča.
Delovno gradivo
35
Bukovi gozdovi na Boču se ponašajo z ohranjenostjo in visokim deležem biotske raznovrstnosti. (Foto: M.
Bedjanič)
Točke od 1-6:
Ob vzponu po strmi grapi hudourniškega potoka so predstavljene avtohtone drevesne vrste, ki
rastejo na Boču: gorski javor, veliki jesen, divja češnja, navadni oreh, lipa in gorski brest. (Točke
1,2,3,4,5 in 6).
Točka 7:
Že kmalu po pričetku vzpona bo predstavljena dediščino preteklosti- ostanki apnenice. Žganje
apna je bilo v preteklosti na bočkem pogorju zelo razširjeno, predvsem zaradi zastopanosti obeh
potrebnih surovin, apnenca in lesa.
Točka 8:
Na tej točki bo predstavljena gozdna cesta, ki je eden izmed uveljavljenih pripomočkov pri
današnjem gospodarjenju z gozdovi, saj olajša težko spravilo lesa v dolino. Pred desetletji so
namreč les z Boča spravljali večinoma s konji, ki so bili zaradi strmin in teže tovora shirani in
izmučeni; njihovo trpljenje je bilo neopisljivo.
Točka 9:
Na poti navkreber bo predstavljena krmilnica, ki služi za krmljenje divjadi v času, ko ni dovolj
hrane v naravi. Ob postanku se je smiselno vprašati, ali sta lov in lovstvo resnično tisti dejavnosti,
ki zagotavljata stabilnost ekosistemov? Ni morda človek s svojimi ravnanji preveč antropocentričen
in si tako dovoli posegati na področja, ki niso v njegovi domeni?
Točka 10:
Pohajkovanje po mehki pa tudi razgaljeni in kamniti podlagi nas opozarja, da že ves čas stopamo
na gozdna tla, ki bodo predstavljena na omenjeni točki.
Točka 11:
Hkrati nam pogled samodejno uhaja proti zeliščnemu in grmovnemu sloju, ki je na Boču izjemen.
Nekoliko više srečamo mlada drevesa, ki se borijo za svoj obstoj. Točka je namenjena spoznavanju
omenjenih slojev.
Delovno gradivo
36
Točka 12:
Na točki bo predstavljena obnova gozda, ki v normalnih pogoji poteka naravno, v ekstremnih
razmerah pa je gozdu potrebno pomagati s t.i. umetno obnovo, ki je eno najpomembnejših in
najzahtevnejših opravil v sodobnih tehnikah gojenja gozdov.
Točka 13:
Predstavljeni bodo gozdovih z varovalnim značajem, ki varujejo nižje ležeča območja pred plazovi,
pred vodnimi ujmami in podobnim, zaradi česar je potrebna posebna previdnost pri gospodarjenju
z njimi.
Točka 14:
Na Boču še posebej izstopajo ohranjeni bukovi gozdovi, v katerih se, kot drugod v Sloveniji,
gospodari sonaravno, trajnostno in mnogo namensko. Točka je namenjena njihovemu spoznavanju.
Točka 15:
Pot do vrha nas pelje po gorskem gozdu. Točka je namenjena predstavitvi gospodarjenja v gorskih
gozdovih, kjer je potrebna posebna pozornost, saj so tovrstni gozdovi v ekološkem smislu izjemno
krhki in občutljivi.
Točka 16:
Pot, ki nas vodi do vrha, postaja vse bolj strma in naporna. Drevesa vse težje rastejo. Z vsakim
korakom se nam vse bolj in bolj razgalja kraški obraz Boča (jame, vrtače), predstavitvi katerega je
namenjena ta točka.
Točka 17:
Pogled nam uide k drevesom, na katerih so modre oznake.
Te nas opozarjajo, da prihajamo v gozdni rezervat, ki je bil osnovan zaradi ohranjanja pragozda
na Boču. Tukaj velja poseben varstveni režim, ki se ga je potrebno držati, saj vstopamo v posvečen
prostor prvobitne narave, v katerega se ne posega. Točka je namenjena spoznavanju gozdnega
rezervata.
Točka 18:
Najlepša nagrada po vztrajnem in napornem vzponu je vrh Boča. Razgledni stolp ob dobri
vidljivosti ponuja poglede v skoraj zadnje kotičke naše dežele.
Točka 19:
Vzponu sledi sestop mimo antenskega stolpa. Pot navzdol je strma in varovana. Na poti navzdol
je neizogiben obisk jame Balunjače. Špelca, poljčanska razbojnica, ki je skupaj z dvanajstimi
razbojniki plenila bogaboječe romarje, ki so romali skozi Lovnik do ljubičenske cerkve Matere
božje ali dalje do baročne sladkogorske cerkve, je v njen našla zatočišče zase in morda, kot pravi
legenda, tudi za bajen zaklad.
Delovno gradivo
37
Zapiski:
Delovno gradivo
38
Zapiski:
Delovno gradivo
Zapiski:

TEMATSKE UČNE POTI po Dravinjski dolini

Transcription

Similar documents

Strokovne podlage učnih poti

Celovito upravljanje tveganj

Predstavitev projekta SKK

Knjižica Ekološka učna pot BioMura

IZOBRAŽEVALNI POLIGON o ekoremediacijah v Modražah (Poljčane)

Jesenek Mori, M., 2005. Medpredmetno povezovanje oz

Dravinja web: tekst NARAVNE ZANIMIVOSTI

Razsirjene Strokovne podlage, september - dopolnitve - ERM-JVS

Srca zaposlenih - Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

bilten športno – družabne igre stanovalcev domov celjske regije

Program dela služb in program izvajanja dodatnih programov za