Predlog letnega poročila OŠ Kuzma za leto 2013-2014

Transcription

LETNO POROČILO O ŽIVLJENJU IN DELU NA OŠ KUZMA - 2013/14
O S N O V N A
Š O L A
KUZMA
POROČILO ZA ŠOLSKO LETO:
2013/2014
1
LETNO POROČILO O URESNIČEVANJU ŽIVLJENJA IN DELA OSNOVNE
ŠOLE KUZMA V ŠOLSKEM LETU
2013/2014
OŠ KUZMA
Kuzma 20
9263 KUZMA
Tel.: 02/555 80 40
Fax.: 02/ 555 80 48
v. d. ravnatelja: Suzana FARIČ
Pedagoginja: Martina VEREN
Poslovna sekretarka: Alenka URBANČIČ
Ustanovitelj: Občina Kuzma
Šolski okoliš:
Gornji Slaveči, Kuzma, Dolič, Matjaševci, Trdkova
2
KAZALO VSEBINE
1. ORGANIZACIJA DELA V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
6
2. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
7
2.1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO – sistemizirano MIZŠ
7
2.2. DRUGA DELA
7
3. MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI
8
3.1. Prostorski pogoji
8
3.2. Ostala večja amortizacijska dela:
8
3.3. Nabava strojne in ostale opreme:
8
3.4. Opremljenost z učno tehnologijo
9
3.5. Šolski sklad
9
4. ŠOLSKI USPEH IN OBISK UČENCEV V LETU 2012/13
9
5. REALIZACIJA IZOBRAŽEVANJA STROKOVNIH DELAVCEV V
10
ŠOLSKEM LETU 2012/13
10
5.1. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV V ŠOLSKEM LETU 2012/13
10
6. REALIZACIJA KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH, ŠPORTNIH DNI
12
7. OSTALE AKTIVNOSTI STROKOVNIH DELAVCEV
16
7.1. PROJEKTI
16
7.2. RAZISKOVALNA DEJAVNOST
17
8. OBVEZNE DEJAVNOSTI OB POUKU
18
8.1. Dopolnilni pouk
18
8.2. Dodatni pouk
18
9. INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI
9.1. UČENCI Z ODLOČBO O USMERJANJU
18
18
3
10. DOSEŽENI REZULTATI NA RAZLIČNIH PREDMETNIH PODROČJIH IN DRUGIH
DEJAVNOSTIH NA OŠ KUZMA, V ŠOLSKEM LETU 2012/13
19
10.1. PREDMETNA PODROČJA
19
10.1.1. MATEMATIKA
19
10.1.2. LOGIKA – šolsko tekmovanje
20
10.1.3. SLOVENŠČINA
20
10.1.4. TUJI JEZIK NEMŠČINA
21
10.1.5. KEMIJA
22
10.1.6. TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU
Napaka! Zaznamek ni definiran.
10.1.8. DRUGA TEKMOVANJA
22
10.1.9. NATEČAJI
24
10.1.10. POROČILO O ŠPORTNIH DEJAVNOSTIH IN DOSEŽKIH UČENCEV OŠ KUZMA NA ŠPORTNEM
PODROČJU V ŠOLSKEM LETU 2012/13
24
11. POROČILO O DELU INTERESNIH DEJAVNOSTI
25
12. ORGANIZACIJA IN IZVEDBA ŠOLE V NARAVI
26
13. DAN ODPRTIH VRAT OŠ KUZMA
26
14. SPREMLJANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V ŠOLSKEM
27
LETU 2012/13
27
15. SINTEZNO POROČILO O IZVAJANJU NPZ NA OŠ KUZMA V
33
33
15.1. SPLOŠNA OCENA ZA 9. RAZRED
15.2. DOSEŽKI NPZ V 9. RAZREDU NA OŠ KUZMA V ŠOLSKEM LETU 2012/13 Napaka! Zaznamek ni
definiran.
15.3. VSEBINSKA ANALIZA DOSEŽKOV PO PREDMETIH
15.4. SKUPNE UGOTOVITVE – 9. RAZRED
16. SINTEZNO POROČILO O IZVAJANJU NPZ V 6. RAZREDUNAPAKA! ZAZNAMEK
NI DEFINIRAN.
16.1. SPLOŠNI PODATKI
16.2. DOSEŽKI NPZ V 6. RAZREDU NA OŠ KUZMA V ŠOLSKEM LETU 2012/13 Napaka! Zaznamek ni
definiran.
16.3. VSEBINSKA ANALIZA DOSEŽKOV PO PREDMETIH, 6. RAZREDNapaka! Zaznamek ni definiran.
16.4. KONČNE UGOTOVITVE
4
17. NAČRT IZBOLJŠANJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA NA NAPAKA!
ZAZNAMEK NI DEFINIRAN.
PODLAGI ANALIZ NPZ-JA IZ ŠOLSKEGA LETA 2012/13NAPAKA! ZAZNAMEK NI
DEFINIRAN.
17.1. SPLOŠNE SMERNICE ZA DELO
17.2. SUBJEKTI IN NJIHOVE NALOGE
18. ŠOLSKO SVETOVALNO DELO
43
18.1. DODATNO STROKOVNO DELO Z UČENCI ROMI
47
18.2. POKLICNE ODLOČITVE DEVETOŠOLCEV
48
19. SVET STARŠEV
48
20. SVET ŠOLE
49
21. REALIZIRAN PROGRAM SODELOVANJA OŠ KUZMA Z DRUGIMI ŠOLAMI IN
ZAVODI V ŠOLSKEM LETU 2012/13
50
22. REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
5
52
1. ORGANIZACIJA DELA V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
V šolskem letu 2013/14, je bilo na OŠ Kuzma formiranih 8 čistih oddelkov OŠ in 1 kombinirani
oddelek ter 2 oddelka podaljšanega bivanja.
Vse oblike dela v vseh naštetih vrstah oddelkov, so potekale izključno v dopoldanski izmeni, od
8.00 do 15.35 ure. Izven tega časa so se odvijale le nekatere izvenšolske dejavnosti, ki jih iz
različnih vzrokov nikakor ni bilo mogoče izvajati v regularnem času prve izmene.
Oddelek podaljšanega bivanja je bil organiziran za učence od 1. do vključno 5. razreda.
V šolskem letu 2013/2014 je OŠ Kuzma skupaj obiskovalo 127 otrok.
Oddelek
Oznaka
1.
A
SKUPAJ:
B
SKUPAJ
A
SKUPAJ:
A
SKUPAJ:
A
SKUPAJ:
A
SKUPAJ:
A
SKUPAJ
A
SKUPAJ:
A
SKUPAJ:
2. in 4.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
VSI
ODDELKI:
9
Število
učencev
14
14
13
13
18
18
15
15
16
16
12
12
14
14
9
9
17
17
Od tega
žensk
8
8
4
4
8
8
5
5
8
8
6
6
7
7
5
5
10
10
127
Od tega
moških
6
6
8
8
10
10
10
10
8
8
6
6
7
7
4
4
7
7
Od tega
Romov
2
2
2
2
0
0
3
3
2
3
1
1
3
3
0
0
4
4
18
6
2. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
2.1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO – sistemizirano MIZŠ
a) Program osnovne šole 11,09
b) Drugo 4,24 (podaljšano bivanje, individualna pomoč, zborovsko petje,
učitelj dodatne strokovne pomoči, učitelj interesne dejavnosti s področja
umetnosti, tehnike in tehnologije, učitelj interesne dejavnosti za pripravo
in izvedbo kolesarskega izpita, jutranje varstvo)
2.2. DRUGA DELA
sistemizirano MIZŠ
ravnatelj
svetovalni delavec
knjižničar
računalnikar
organizator šol. prehrane
računovodja
poslovni sekretar VI
hišnik – vzdrževalec
kuhar
čistilec
1,00
0,95
0,45
0,25
0,03
0,55
0,55
0,60
0,33
2,75
sistemizirano Občina Kuzma – nadstandard
0,23
poslovni sekretar
0,15
strokovni delavkikombinirani oddelek
0,45
sistemizirano Občina Kuzma – za potrebe vrtca pri OŠ Kuzma
kuhar
0,67
0,17
čistilec
0,36
svetovalni delavec
0,05
vzgojiteljica
3
pomočnica vzgojiteljice
3
poslovni sekretar
0,25
računovodja
0,25
a) število vseh zasedenih delovnih mest je 23+8 delavcev je
dopolnjevalo obvezo na OŠ Kuzma
b) število zaposlenih strokovnih delavcev 16
7
- za nedoločen čas 14
- za določen čas 3
c) izpolnjujejo izobrazbene pogoje 16
Dve strokovni delavki sta bili zaposleni v okviru projektov (Popestrimo šolo in Razvoj in
strokovna podpora poučevanju slovenskega jezika ter zunaj šolskim dejavnostim v
narodnostnih šolah v Porabju).
3. MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI
3.1. Prostorski pogoji
V šolskem letu 2013/14 je bilo na OŠ Kuzma nespremenjeno število učilnic in primerno število
kabinetov ter drugih prostorov za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela. Na razpolago je bilo
v devetih oddelkih, deset učilnic s pripadajočimi kabinetnimi prostori po posameznih VIO, dve
manjši učilnici in računalniška učilnica. Na razpolago je bila tudi obstoječa telovadnica z dvema
kabinetoma ter dvema slačilnicama in prostorom za hrambo športnih rekvizitov. Potreba ostaja po
kabinetu jezikoslovja – slovenski jezik – tuji jezik nemščina – tuji jezik angleščina.
Zunanje aktivnosti se odvijajo na dveh športnih objektih, in sicer na košarkaškem igrišču ter na
rokometnem igrišču, katerega bo potrebno sanirati v smislu sanacije poškodovanih asfaltnih
površin. Veliko pogojev za neposredno vzgojno-izobraževalno delo z učenci v različnih
starostnih obdobjih pa ponuja tudi šola v okviru šolske okolice, kjer so prav tako potekale
številne aktivnosti. Prav tako smo v okviru lokalne skupnosti za popestritev koristili naravne in
druge danosti v občini, kot so gozd, travnik, obiski kmetije, opravljanje različnih del in nalog v
okviru najrazličnejših projektov.
Seveda smo v veliki meri odvisni od zagotavljanja finančnih sredstev, zato smo skušali poiskati
čim več možnosti v lokalnem prostoru in s tem zmanjšali stroške, kateri bi nastali učencem, ali pa
šoli.
V šolskem letu 2013/2014 so se na OŠ Kuzma v sodelovanju z občino Kuzma izvajale naslednje
investicije:
- energetska sanacija šole
- ureditev parkirnega prostora
- obnova nadstreška pri šoli
3.2. Ostala večja amortizacijska dela:
- pleskanje notranjih prostorov
- meritve in popravilo elektroinstalacij
3.3. Nabava strojne in ostale opreme:
- nakup računalniške opreme (računalniki, projektori)
- nakup stolov in omar za potrebe pouka v tehnični učilnici
- nakup stroja za dezinfekcijo igrač
- nakup drogov za zastave
8
3.4. Opremljenost z učno tehnologijo
Opremljenost z učno tehnologijo predstavlja enega od temeljnih pogojev za kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela.
Velik del učinkovitosti pa je vsekakor odvisen od razpoložljivih ali finančnih sredstev. Da bi bili
čim bolj smotrni pri slednjem, se zavzemamo za koriščenje različnih razpisnih zmožnosti v
okviru MIZŠ in raznih akcij, ob katerih imamo različne možnosti in ugodnosti.
Opremljenost z učno tehnologijo na OŠ Kuzma je na zadovoljivi ravni, a bo potrebno v prihodnje
določeno opremo z učno tehnologijo amortizirati v smislu popravil, nadgradenj ali nabave
sodobnejše tehnologije.
V šolskem letu 2013/2014 je bilo tako nabavljeno:
- različni didaktični material za potrebe šole in vrtca
- knjižno gradivo
- ostala manjša sprotna učila za potrebe posameznih predmetnih področij
3.5. Šolski sklad
Upravni odbor sklada se je v letu 2013 sestal dvakrat. Na svojih sejah je sproti analiziral
dosedanje delo in sprejemal določene smernice za naprej.
Meseca novembra 2013 se je na novo konstituiral upravni odbor šolskega sklada. Izvolili so
predsednika, namestnika in tajnika UO sklada in se seznanili s svojimi nalogami.
Svoje delo so preko predstavnikov v Svetu staršev predstavili tudi na sejah sveta staršev in sveta
šole.
4. ŠOLSKI USPEH IN OBISK UČENCEV V LETU 2013/14
Razred
1.a
1.b
2.in 4.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
Število učencev
Napredujejo
14
12
18
15
16
12
14
9
17
14
12
18
15
16
11
12
9
17
9
Šolski obisk ob
koncu šolskega
leta (%)
95,52
94,01
96,80
97,10
94,55
94,37
88,03
93,43
91,18
5. REALIZACIJA IZOBRAŽEVANJA STROKOVNIH DELAVCEV V
5.1. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV V ŠOLSKEM LETU 2013/14
Ime in priimek
Martina VEREN
Brigita BARBARIČ
Katja ŠAFER
Jasminka KRPIČ
Alenka URBANČIČ
Irena PODPEČAN
Tema seminarja
Spoznavanje
romščine in
krepitev
medkulturnega
dialoga
Spremembe pri
vodenju postopkov
usmerjanja otrok s
posebnimi
potrebami
Svetovanje pri
zaposlitvi in
poklicni orientaciji
Vseživljenjska
karierna orientacija
Mlajši učenci in
učenje ter
poučevanje tujih
jezikov
Mednarodni
strokovni posvet
Avtonomija šole pri
uresničevanju
vzgojne in
izobraževalne
funkcije
Strokovno srečanje
CMEPIUS
Šola za ravnatelje
Strokovno srečanje
ravnateljev
Tehnični in
vsebinski problem
klasičnega in
elektronskega
arhiviranja
Interaktivni
določevalni ključi
Srečanje učiteljev
Kraj in čas izvedbe
Murska Sobota,
november-december
2013
Izvajalec
Ljudska univerza
Murska Sobota
Murska Sobota,
december 2013
Zavod RS za
šolstvo
Murska Sobota,
22. 04. 2014
CIPS Murska
Sobota
Maribor, 21. 05. 2014
Vransko,
17.-19. 10. 2013
Zavod RS za
šolstvo
Črenšovci,
21.-22. 02. 2014
Zavod RS za
šolstvo
Ljubljana, 04. 12. 2013
Brdo pri Kranju,
20.-21. 06. 2014
Čatež, 20. 08. 2014
Radenci, 04. 04. 2014
Šola za ravnatelje
Zavod RS za
šolstvo
Pokrajinski arhiv
Maribor
Murska Sobota,
Zavod RS za
06. 11. 2013
šolstvo
Murska Sobota, 24. 04. Zavod RS za
10
biologije
Shema šolskega
sadja in zdrava šola
Kako s kulturo
izboljšamo otrokov
Irena GRAŠIČ ARNUŠ
in mladostnikov
vsakdan
Mlajši učenci in
učenje ter
poučevanje tujih
jezikov
Srečanje
koordinatorjev
projekta Bralna
pismenost
NPZ, ocenjevanje s
preizkusi znanja pri
slovenščini
2014
Murska Sobota,
12. 06. 2014
Maribor, 03. 10. 2013
šolstvo
Vransko,
17. in 19. 10.2013
Zavod RS za
šolstvo
Celje, 18. 10. 2013
Zavod RS za
šolstvo
Zavod RS za
šolstvo
Ljubljana, 02. 04. 2014, RIC
15. 05. 2014
Strokovni delavci so se med šolskim letom poleg zgoraj omenjenih seminarjev strokovno
izpopolnjevali tudi v okviru mreže strokovnih delavcev in v okviru posameznih aktivov.
Poleg omenjenega so za vse strokovne delavce šole bila izvedena petdnevna izobraževanja, in
sicer:
OŠ Kuzma: 28. 10. 2013: Izobraževanje za spletno učilnico MOODLE
OŠ Kuzma: 29. 10. 2013: e-dokumentacija in e-pošta za zaposlene delavce
OŠ Kuzma: 06. 02. 2014: Pomen razvijanja bralne pismenosti; predavatelja Urška Margan in dr.
Igor Lipovšek Zavoda RS za šolstvo OE Ljubljana
OŠ Kuzma: 24. 02. 2014: e-dnevnik in e-redovalnica
OŠ Kuzma: 30. 05. 2014: e-dnevnik in e-redovalnica
Za posamezne delavce šole pa je bilo tekom šolskega leta izvedeno tudi usposabljanje iz varstva
pri delu.
S projektom Bralna pismenost smo nadaljevali tudi v šolskem letu 2013/14, kljub temu, da se je
projekt uradno zaključil v mesecu oktobru 2013. Ohranili smo delo s pomočjo BUS, poskušali
smo dvigniti motivacijo za branje, s tem smo delali tudi na branju z razumevanjem. Kot najvišjo
prioriteto smo si postavili dvig znanja pri branju z razumevanjem, saj smo videli, da imajo učenci
s tem največje težave. To prioriteto smo kot enega izmed bistvenih ciljev vključili tudi v šolski
akcijski načrt, zato so ga morali dosledno izvajati vsi učitelji na šoli. Učence smo še naprej
spodbujali za branje in s tem poskušali dvigniti tudi njihov besedni zaklad in njihovo zmožnost
tvorbe zaokroženega besedila. V tem šolskem letu je prav tako ostala obvezna bralna značka za
učence in učitelje, prijavljali smo se na literarne natečaje, ki so bili razpisani. V prvem VIO so se
prijavili v projekt, z naslovom Naša mala knjižnica, tudi v sklopu dnevov dejavnosti smo izvedli
11
delavnice, s katerimi smo poskušali dvigniti bralno opismenjenost učencev. Na roditeljskih
sestankih in ostalih skupnih srečanjih s starši, pa smo poskušali o pomembnosti branja ozavestiti
tudi njih.
Kot pomembna smernica pri delu je še naprej ostal cilj, da mora pouk pri vseh predmetih potekati
v knjižnem jeziku, prav tako pa se bi morali strokovni delavci šole, tudi izven pouka, torej v
odmorih, z učenci sporazumevati v knjižnem jeziku.
Pri jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju je bil poseben poudarek še vedno na
medgeneracijskem branju in branju z razumevanjem nasploh. Učenci so brali drug drugemu, se o
tem pogovarjali oziroma na prebrane teme likovno ali kakorkoli drugače poustvarjali.
Vsi smo se začeli zavedati pomembnosti branja in bralnega razumevanja, nasploh, torej ne samo
v šoli ampak tudi v vsakdanjem življenju in praktični uporabi.
Posebna pozornost pri dvigu bralne opismenjenosti učencev je bila pri pouku namenjena delu z
BUS, bralnemu razumevanju prebranih besedil uporabi knjižnega jezika pri pouku, saj živimo na
območju, kjer je narečje močno prisotno ter se nam zdi to poglavitnega pomena za kulturni razvoj
učencev.
6. REALIZACIJA KULTURNIH, NARAVOSLOVNIH, ŠPORTNIH DNI
KULTURNI DNEVI – 1.–3. razred
TEMA
Pikasta kultura
Kulturno ustvarjanje ob Tednu otroka
Jelkovanje in novoletno praznovanje
Dan kulture – doživljamo Prešerna
Filmska vzgoja
Zaključna prireditev
REALIZIRANO
24. 09. 2013
11. 10. 2013
24. 12. 2013
07. 02. 2014
08. 05. 2014
24. 06. 2014
KULTURNI DNEVI – 4.–9. razred
TEMA
Ogled gledališke predstave
Jelkovanje/kulturni praznik
Ogled filma/Zaključna prireditev
Zaključna prireditev 9. razred
REALIZIRANO
15. 11. 2013
24. 12. 2013 in 07. 02. 2014
08. 05. 2014 in 24. 06. 2014
13. 06. 2014
NARAVOSLOVNI DNEVI – 1. in 3. razred
TEMA
Zdravniški pregled
REALIZIRANO
10. 10. 2013, 16. 10. 2014
in 13. 11. 2013
10. 10. 2013
22. 05. 2014,
02. 06. 2014 (3.r)
Zelišča in zeliščarstvo
Travnik spomladi
12
NARAVOSLOVNI DNEVI – 2. razred
TEMA
Eko dan
Travnik
Zelišča in zeliščni čaji
REALIZIRANO
21. 03. 2014
22. 05. 2014
19. 06. 2014
TEMA
Eko dan
Orientacija v naravi
Bivališča
REALIZIRANO
21. 03. 2014
05. 06. 2014
06. 06. 2014
TEMA
Ekodan
Primorski svet
Življenje na kopnem in v morju
REALIZIRANO
21. 03. 2014
10. 06. 2014
11. 06. 2014
TEMA
Gozd/Pomoč starejšim
Hiša Sadeži družbe/zdravniški pregled
Vulkanija
REALIZIRANO
23. 09. 2013
14. 11. 2013
12. 05. 2014
TEMA
Ustvarjalne delavnice-dan odprtih vrat
Živalstvo ptice
Vulkanija
REALIZIRANO
05. 12. 2013
26. 03. 2014
12. 05. 2014
TEMA
Dan eksperimentov
Zdravniški pregled, ogled laboratorija, CIPS
Spolnost in odnosi med spoloma
REALIZIRANO
19. 11. 2014
20. 11. 2013
27. 05. 2014
13
TEMA
Gradim pozitivno osebnost
Dan eksperimentov
Ptice
REALIZIRANO
10. 10. 2013
13. 11. 2013
26. 03. 2014
ŠPORTNI DNEVI – UČENCI 1. a in b razreda
TEMA
Jesenske športne igre
Pohodništvo
Igre na snegu
Pomladni kros
Pohod na Tromejo
REALIZIRANO
06. 09. 2013
03. 10. 2013
30. 01. 2014
18. 04. 2014
08. 05. 2014
ŠPORTNI DNEVI – UČENCI 3. razreda
TEMA
Igre na snegu
Pohod na Tromejo
Športne igre
Pohodništvo
Kros
REALIZIRANO
30. 01. 2014
08. 05. 2014
04. 06. 2014
05. 06. 2014
06. 06. 2014
ŠPORTNI DNEVI – UČENCI OD 2.–9. razreda
TEMA
Plavalne aktivnosti
Dan športnih iger
Ples in drsanje
Pohodništvo
Atletika-četveroboj
REALIZIRANO
13. 09. 2013
09. 10. 2013
22. 02. 2014
06. 05. 2014
29. 05. 2014
TEHNIŠKI DNEVI: 1.a in 1.b razred
TEMA
Ustvarjalne delavnice ob Tednu otroka
Božično novoletna delavnica
Eko dan
REALIZIRANO
08. 10. 2014
05. 12. 2014
21. 03. 2014
14
TEHNIŠKI DNEVI: 3. razred
TEMA
Eko dan
Ustvarjalne delavnice
REALIZIRANO
05. 12. 2014
21. 03. 2014
03. 06. 2014
TEHNIŠKI DNEVI: 2. razred
TEMA
Ustvarjalne delavnice ob Tednu otroka
Velikonočni izdelki
REALIZIRANO
08. 10. 2014
05. 12. 2014
17. 04. 2014
TEHNIŠKI DNEVI – 4. razred
TEMA
Božično novoletne delavnice
Velikonočna delavnica
Verižni eksperiment:električni krogotok
Model vodovodne napeljave
REALIZIRANO
05. 12. 2013
17. 04. 2014
03. 06. 2014
04. 06. 2014
TEMA
Velikonočni izdelki
Verižni eksperiment
Promet-kolesarski izpit
REALIZIRANO
05. 12. 2013
17. 04. 2014
23. 05. 2014
03. 06. 2014
TEMA
Dan eksperimentov
Eko dan
Gozdovi so naše bogastvo/pomoč starejšim
REALIZIRANO
19. 11. 2013
05. 12. 2013
21. 03. 2014
12. 06. 2014
TEMA
Dan eksperimentov
Razstava poklicev/Rastem s knjigo
Eko dan-obisk podjetij
Deficitarni poklici
REALIZIRANO
19. 11. 2013
20. 03. 2014
21. 03. 2014
04. 04 .2014
15
TEMA
Robotizacija proizvodnje
Eko dan
Vulkanija
REALIZIRANO
10. 10. 2013
05. 12. 2013
21. 03. 2014
12. 05. 2014
TEMA
Eko dan
Vulkanija
Elektrika
REALIZIRANO
05. 12. 2013
21. 03. 2013
12. 05. 2014
10. 06. 2014
EKSKURZIJE
RAZRED
1.–3.
4.–9.
RELACIJA
Velenje Pikin festival
Maribor
REALIZIRANO
24. 09. 2013
15. 11. 2013
7. OSTALE AKTIVNOSTI STROKOVNIH DELAVCEV
7.1. PROJEKTI
TEMA
ČAS REALIZACIJE
ZADOLŽITVE
Zlati sonček
tekom šolskega leta
Niko Jandl, Vida Zrim,
Lidija Navotnik, Katja
Šafer, Jožica Fükaš
Pravljice, kje ste?
Policist Leon svetuje
Evropska vas
Sadeži družbe
Jožica Fükaš, Lidija
Navotnik
Jožica Fükaš, zunanji
izvajalec – policija
Jasminka Krpič, Jožica
Fükaš
Martina Veren
Bralna značka
Brigita Barbarič, učitelji
razrednega pouka
Ekošola
vsi zaposleni
Čisti zobje
16
Rastem s knjigo
Irena Grašič Arnuš
Drugi tuji jezik
Katarina Sluga
Simbioza
oktober
Tradicionalni
slovenski
zajtrk
Opolnomočenje učencev z
izboljšanjem
bralne
pismenosti
E-šola – pridobitev IKT
kompetenc
O2 za vsakega
november 2013
Suzana Farič, Jasminka
Krpič, Katja Šafer, Andrej
Kociper, Martina Veren
strokovni delavci šole
november 2013
Popestrimo šolo
Martina Veren, zunanji
izvajalci
Aleksandra Pörš
Shema šolskega sadja
Priden kot čebela
Tekom šolskega leta
Irena Podpečan, ostali
Katja Šafer, vida Zrim
Naša mala knjižnica
Lidija Navotnik
E-TWINNING
Brigita Barbarič
7.2. RAZISKOVALNA DEJAVNOST
TEMA
ČAS REALIZACIJE
IZVAJALEC
Nacionalno preverjanje
znanja v 6. in 9. razredu
analiza rezultatov pri NPZ
(slovenščina, matematika, tuji
jezik nemščina, biologija )
Erika Klement-Bokan, Irena
Grašič Arnuš, Brigita Barbarič,
Irena Podpečan
17
8. OBVEZNE DEJAVNOSTI OB POUKU
8.1. Dopolnilni pouk
Organiziran je bil pri predmetih slovenščina, tuji jezik nemščina in matematika.
Predmet
slovenščina
tuji jezik nemščina
matematika
1. a
7
1.b
5
2.
5
3.
2
4.
3
7
5
2
2
4
5.
8
6
8
6.
3
7.
5
9
9
8.
2
1
3
9.
5
1
9
Dopolnilni pouk so obiskovali učenci, ki so pri dojemanju snovi potrebovali pomoč. Nekateri
učenci so dopolnilni pouk obiskovali skozi vse šolsko leto, nekateri pa samo občasno.
8.2. Dodatni pouk
Obiskovali so ga učenci, ki so na določenih področjih želeli razširiti svoje znanje. Dodatni pouk
je bil organiziran pri slovenščini, tujem jeziku nemščini in matematiki.
Predmet
slovenščina
tuji jezik nemščina
matematika
1. a
7
7
1.b
5
2.
4
6
4
3.
3
1
4.
5
4
5.
8
8
6
6.
3
7.
2
5
2
8.
9.
1
6
2
3
9. INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI
9.1. UČENCI Z ODLOČBO O USMERJANJU
Razred
Število učencev
1.
1
slovenščina, matematika
Ure dodatne
strokovne
pomoči
5
2. in 4.
3
11
5.
3
7
7.
8.
9.
vrtec
Skupaj učencev/ur
2
2
3
2
16
slovenščina, matematika, tuji jezik
nemščina
Slovenščina, tuji jezik nemščina
matematika, slovenščina
Predmet
5
4
4
6
42
Delo in sodelovanje s starši ter strokovno službo je potekalo dobro, nekoliko več težav se je
pojavljalo pri sodelovanju s starši otrok Romov, ki pri oblikovanju in izvajanju individualiziranih
programov v večini niso sodelovali.
18
V smislu integracije otrok je potekalo tudi delo z učenci Romi. Korak k temu je nedvomno
pripomoglo tudi delo romske mentorice, s katero smo skupaj s strokovnimi delavci iskali ustrezne
poti in rešitve pri premagovanju ovir.
10. DOSEŽENI REZULTATI NA RAZLIČNIH PREDMETNIH PODROČJIH IN
DRUGIH DEJAVNOSTIH NA OŠ KUZMA, V ŠOLSKEM LETU 2013/14
10.1. PREDMETNA PODROČJA
10.1.1. MATEMATIKA
ŠOLSKO TEKMOVANJE
A – RAČUNANJE JE IGRA
Razred
1.a
1.b
2.in 4.
3.
5.
Število
tekmovalcev
13
9
10
14
15
Zlato priznanje
Priznanje
0
0
2
2
0
10
9
10
14
0
B – BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE
Razred Število bronastih
priznanj
1.a
4
1.b
7
2. in 4.
1
3.
4
5.
2
6.
0
7.
1
8.
1
9.
3
19
Vegovih
PODROČNEGA TEKMOVANJA ZA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE SO SE
UDELEŽILI:
Ime in priimek
Katja Pačnik, Nino Šeruga, Samo Recek
Doseženi rezultat
/
C – HITRO IN ZANESLJIVO RAČUNANJE
Šolskega tekmovanja iz hitrega in zanesljivega računanja, so se udeležili učenci od 1. do 9.
razreda. Iz vsakega razreda, po trije učenci, so osvojili priznanje. Medšolskega tekmovanja se je
udeležilo 10 učencev in so zasedli ekipno drugo mesto.
10.1.2. LOGIKA – šolsko tekmovanje
Šolskega tekmovanja iz logike se je udeležilo 29 učencev, od katerih je 11 osvojilo priznanje.
Učenci Samo Recek, Katja Pačnik in Nino Šeruga so se udeležili tudi državnega tekmovanja.
10.1.3. ZNAM VEČ Z LILI IN BINETOM
Šolskega tekmovanja se je udeležilo 14 učencev od 1.-3. razreda. Vsi učenci so prejeli pohvale.
10.1.4. SLOVENŠČINA
A – TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE – šolsko tekmovanje
Razred Število osvojenih bronastih priznanj
2.in 4.
3
3.
2
5.
1
6.
1
7.
1
8.
1
9.
2
B – TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE – regijsko tekmovanje
Ime in priimek
Jan Marič, Klemen Kovač
Doseženi rezultat
Srebrno priznanje Jan Marič
20
C – BRALNA ZNAČKA
Razred
1.a
1.b
2.in 4.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
Število osvojenih bralnih
značk
13
11
18
12
13
11
8
9
13
Učenci devetega razreda: Deja Benko, Klemen Kovač, Katja Šinko, Lara Tivold in Nika Sabo
so dobili tudi knjižne nagrade za zvestobo dobri knjigi, ki jih je podarila Zveza prijateljev
mladine Slovenije.
Učenec 3. razreda Luka FILIP je v šolskem letu 2013/14 naj bralec.
10.1.4. TUJI JEZIK NEMŠČINA
A – ŠOLSKO TEKMOVANJE
Razred
9.
Število
sodelujočih
15
Število bronastih priznanj
4
B – DRŽAVNO TEKMOVANJE
Razred
9.
Število
sodelujočih
3
Število srebrnih priznanj
3
Število zlatih priznanj
/
Srebrno priznanje so osvojili učenci Nino Gomboc, Aleks Linhard in Klemen Kovač.
21
C – BRALNA ZNAČKA – EPI LESEPREIS
Število
sodelujočih
47
Pohvala za
sodelovanje
10
Srebrna priznanja
Zlata priznanja
15
19
10.1.5. KEMIJA
A – ŠOLSKO TEKMOVANJE ZA PREGLOVO PRIZNANJE
Razred
8.–9.
Število
sodelujočih
6
1
Državnega tekmovanja sta se udeležila učenca Katja Pačnik in Klemen Kovač.
10.1.6. FIZIKA
A – ŠOLSKO TEKMOVANJE ZA STEFANOVO PRIZNANJE
Razred
8.-9.
Število
sodelujočih
8
2
10.1.8. DRUGA TEKMOVANJA
CICI VESELA ŠOLA – šolsko tekmovanje
Vrsta
tekmovanja
Cici vesela
šola
Število vseh
udeležencev
20
Dosežki
Učenci so
osvojili pohvale
TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI
Šolskega tekmovanja se je udeležilo 9 udeležencev.
TEKMOVANJE ZLATA KUHALNICA
Priznanje na državnem tekmovanju so prejele učenke Melisa Gaberšek, Nuša Krpič in Lara
Tivold.
22
TEKMOVANJE KONSTRUKTORSTVO IN OBDELAVA GRADIV-regijsko tekmovanje
Na tekmovanju je sodelovalo 6 učencev. Učenca Jan Marič in Tobias Bernjak sta osvojila tretje
mesto.
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Kuzma so se v mesecu aprilu 2014 udeležili
revije pevskih zborov, ki je potekala v gledališki dvorani v Murski Soboti.
TEKMOVANJE PRVAKI ZNANJA-regijsko
Učenci 8. razreda so se udeležili tekmovanja Prvaki znanja, ki je bilo izvedeno na OŠ Puconci v
mesecu juniju 2014. Prejeli so priznanja za sodelovanje.
EKO-TEKMOVANJA in OSTALE AKTIVNOSTI V OKVIRU EKO ŠOLE
1. Ekobralna značka.
Namen Ekobralne značke je bil dvigniti zavest o pomenu branja, bralnega razumevanja,
ter tehnik branja s področja ekovsebin. Tako so učiteljice, predvsem učence iz OPB
spodbujale, da naj čas v OPB preživijo čim bolj aktivno ob branju ter s tem pridobivajo
znanja s področja ekologije in pridobivajo na razvoju branja ter bralnega razumevanja.
2. Zbiranje sijalk, odpadnih baterij in majhnih e-odpadkov (mobiteli, gos. aparati …)
Sprotno skozi vse leto imamo pri vhodu v šolo postavljen manjši ekootok, v katerega
lahko učenci prinašajo sijalke, baterije in mini e-odpadke. Učenci so prinesli veliko
odpadnih stvari in s tem pripomogli k čistejšemu okolju. Akcija je trajala skozi celotno
šolsko leto.
3. Zbiranje odpadnega papirja
V sodelovanju s podjetjem Dinos d.o.o., praviloma v imenu učencev 9. razreda, učenci
celotne osnovne šole prinašajo izrabljen papir, katerega odlagajo v postavljen kontejner.
Sredstva iz zbranih dveh kontejnerjev namenimo po enega devetošolcem, za pripravo
njihovih aktivnosti ob zaključku šolskega leta, od drugega kontejnerja, pa se sredstva
namenijo šolskemu skladu. Učenci in učitelji smo bili zelo aktivni in smo skozi šolsko
leto, kljub majhnosti šole, zbrali dva zabojnika in akcijo zbiranja odpadnega materiala
uspešno pripeljali do konca.
Tekmovanje za Zeleno pero.
Tekmovanje je organiziralo Društvo Planet Zemlja v pripravi novinarskega prispevka na
temo Ohranjanja narave. Tekmovanja se je udeležilo 10 učencev. 6 učencev je dobilo
bronasto priznanje, učenci Samo Recek, Deja Benko, Lara Tivold in Klemen Kovač pa so
prejeli srebrno državno priznanje.
23
10.1.9. NATEČAJI
Sodelovanje na literarnih natečajih: »Moja rodna domovina«, Mlada Vilenica, mednarodni
natečaj Bosna in Hercegovina, Dialekta 2014, Ali se bodo mladi tudi v prihodnje vračali domov
kot štorklje, KPK z naslovom Pismo poslancem.
Literarni natečaj Dialekta 2013, nagrajenka Lara Tivold (med vsemi udeleženci je osvojila 1.
mesto).
Natečaj Za zdrav dih, v okviru katerega je učenka Lara Tivold prejela priznanje za sodelovanje.
Natečaj Voda-mlaka, v okviru katerega so učenci OPB-ja prejeli priznanje za sodelovanje.
Učenci 7. in 8. razreda so sodelovali tudi na nemškem natečaju Märchen vom Bodensee.
10.1.10. NAZIV SIMBIOZA ŠOLA
Po večih letih trdega prostovoljnega dela smo si v letošnjem šolskem letu zaslužili naziv
Simbioza šola. V mesecu oktobru in v mesecu marcu smo v sklopu projekta Simbioza že tretjič
izvedli računalniške delavnice, katerih so se udeležili babice in dedki naših prostovoljcev, občani
ter stanovalci v domu starejših v Kuzmi. Po večih letih trdega prostovoljnega dela smo si tako v
letošnjem šolskem letu zaslužili tudi naziv Simbioza šola.
10.1.10. POROČILO O ŠPORTNIH DEJAVNOSTIH IN DOSEŽKIH
UČENCEV OŠ KUZMA NA ŠPORTNEM PODROČJU V ŠOLSKEM LETU
2013/14
Vrsta
tekmovanja
Čas
Raven
Nogomet
November 2013 medobčinsko
Odbojka – deklice
05. 12. 2013
medobčinsko
Smučanje 13. 02. 2014
področno
3
Atletika
07. 05. 2014
občinsko
7
Atletika
12. 05. 2014
področno
2
24
Število
udeležencev
Rezultati
8
9
4. mesto
2. mesto
4., 12. in 18. mesto
2.in 4.mesto-skok v daljino in tek na
100m
10.mesto
11.POROČILO O DELU INTERESNIH DEJAVNOSTI
V šolskem letu 2013/14 je na OŠ Kuzma delovalo skupno 17 ur interesnih dejavnosti, v skupnem
fondu 705 ur. Od tega je bilo 18 ur tedensko interesnih dejavnosti financirano iz naslova MIZŠ.
Vsebine interesnih dejavnosti so bile sestavljene tako, da so se vanje lahko vključevali vsi učenci,
ki imajo različne interese.
Svoje dosežke in delo v tem okviru so učenci in mentorji pokazali na različnih tekmovanjih,
srečanjih, taborih in ostalih prireditvah v okviru šole in širše skupnosti.
Vrsta dejavnosti
Mentor
Šolska skupnost
učencev
Katja Šafer
Program
Razviti medsebojno
strpnost, se pogovarjati in
aktualizirati pomembne
stvari.
Cici vesela šola
Vida Zrim
Realizacija programa in
priprava na tekmovanje.
Prometni krožek
Karel Šalamon
Skrb za varno pot v šolo
in iz šole.
Priprava na kolesarski Karel Šalamon
Priprava in izvedba
izpit
kolesarskega izpita.
Prostovoljno delo
Martina Veren
Pomoč starejšim in
osamljenim, aktivno
sodelovanje v projektu
Sadeži družbe.
Dramski krožek
Jožica Fükaš
Nastopi na proslavah in
prireditvah za potrebe šole
in širše okolice.
Ročnodelski krožek
Lidija Navotnik Urjenje ročnih spretnosti
pri učencih, uporaba
različnih tehnik dela,
izdelava zanimivih in
uporabnih izdelkov.
Otroški in mladinski Mateja Klement Nastopi na proslavah v
pevski zbor
šoli in širši okolici.
Športni krožek
Anita Horvat
Spodbujanje vztrajnosti,
tekmovalnosti in
razvijanje gibalnih
spretnosti
Modelarski krožek
Karel Šalamon Dvigovati raven
tehničnega znanja.
Mladi člani Rdečega Marija Bunderla Aktualizacija vseh
križa
pomembnih datumov in
urejanje oglasne deske ter
informiranje vseh učencev
na šoli.
25
Število ur
tedensko
1
1
0,75
0,53
0,5
1
1
4
1
1,25
0,5
Eko krožek
Vrtnarski krožek
Literarni krožek
Prva pomoč
Matematično-logični
krožek
Pravljični krožek
Skozi igro do znanja
nemščine
Niko Jandl
Delo na področju
ekologije, predstavitev
dela v eko projektih,
urejanje okolice
Irena Podpečan Urejanje šolskega vrta,
navajanje učencev na
razvijanje spretnosti pri
vrtnarjenju, seznanitev s
kolobarjenjem,
spoznavanje načinov
pridelave zdrave hrane
Irena Grašič
Priprava in izdaja šolskega
Arnuš
glasila, sodelovanje na
natečajih in na šolskih ter
krajevnih prireditvah.
Marija Bunderla Osnove prve pomoči.
Erika Klement- Razvijanje logičnega
Bokan
mišljenja
Ingrid Pojbič
Razvijanje besednega
zaklada
Brigita Barbarič Skozi igro se učenci
seznanjajo z osnovami
nemščine
1
1
1
0,57
0,5
0,5
0,5
12. ORGANIZACIJA IN IZVEDBA ŠOLE V NARAVI
Udeleženci
Doseženi rezultati
Kraj in čas izvedbe
Učenci
Od 16 učencev je 10 plavalcev. 7 učencev je Šola v naravi je bila
5. razreda osvojilo bronastega delfina, 3 učenci pa so organizirana v času od 09.
srebrnega.
06.–13. 06. 2014.
13. DAN ODPRTIH VRAT OŠ KUZMA
V mesecu decembru, mesecu druženja, lepih misli in številnih prireditev, je potekal na OŠ
Kuzma dan odprtih vrat. Prireditev je potekala v petek, 05. 12. 2013, v Kulturni dvorani Kuzma.
Delavci in učenci OŠ Kuzma so pripravili predpraznični kulturni programa in božično-novoletni
sejem. Učenci so najprej preizkusili svoje ustvarjalne spretnosti v različnih delavnicah, pri katerih
so jim družbo delali starši in stari starši. Po končani kulturni prireditvi je potekal bazar, kjer so
bili razstavljeni in v prodajo ponujeni izdelki otrok. Prireditev je potekala v nadaljevanju ob
prijetnem druženju staršev, otrok in delavcev.
26
14. SPREMLJANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V ŠOLSKEM
LETU 2013/14
Spremljanje vzgojno izobraževalnega dela spada v okvir temeljnih del in nalog ravnatelja. Odvija
se skozi celotno šolsko leto in zajema vse izvajalce vzgojno izobraževalnega procesa. Izhodišča
za hospitacijsko dejavnost so upoštevana mnenja in predlogi delavcev šole, ki jih oblikujejo
preko strokovnih aktivov in timov ter vsa potrebna teoretična in praktična znanja.
Strokovni delavci bodo na podlagi samoevalvacij uporabili kritične poglede za osnovo in
podlago, ki bo pripomogla k njihovi nadaljnji strokovni rasti, kakor tudi h kakovostni rasti šole
kot celote.
Bistveni namen ravnateljevega spremljanja vzgojno-izobraževalnega dela je v iskanju odgovora
na zastavljeno vprašanje, kako uspešno učitelji prenašajo informacije, znanje na učence in kako
uspešni so učenci pri uporabi tega znanja, glede na njihove individualne potrebe in zahteve ob
upoštevanju in vključevanju bralne pismenosti v pouk.
14.1. POTEK HOSPITACIJ IN CILJI
Hospitacije so zajemale naslednje temeljne segmente:
- dvig bralne kulture in komunikacije
- učinkovito rabo metod in oblik dela pri pouku v smislu izboljšanja kakovosti dela ob
upoštevanju bralne pismenosti
- ugotavljanje aktivne vloge učencev pri pouku in ostalih oblikah vzgojnoizobraževalnega dela
- motivacija učencev za delo
- odpravljanje sprotnih napak in pomanjkljivosti pri pedagoškem delu
- skrb za kakovostno rast slehernega strokovnega delavca in šole kot celote
Hospitacije so bile temeljito načrtovane in so zajemale:
1. sestanek pred hospitacijo;
2. opazovanje – hospitacija;
3. pogovor o hospitaciji.
27
V šolskem letu 2013/2014 je bila opravljena v okviru VVE pri OŠ Kuzma in pri strokovnih
delavcih osnovne šole Kuzma, vsaj 1 ravnateljeva hospitacija.
Ravnateljeva spremljava pouka je potekala na podlagi predhodno izdelanega načrta. Namen
hospitacij je bil prirejen zastavljenim ciljem, kateri pa so bili:
1. Dobiti vpogled v sam pouk,
2. zagotavljanje in ohranjanje čim boljše kvalitete dela in klime na OŠ Kuzma
med učenci, zaposlenimi in starši,
3. motivacija učencev za branje z razumevanjem,
4. spremljanje pouka, uporaba oblik in metod dela,
5. spremljanje aktivnosti učencev pri pouku,
6. nudenje pomoči in svetovanje strokovnim delavcem.
V okviru posameznih hospitacij sem si zastavila naslednje specifične cilje, ki so bili prilagojeni
vrtcu in šoli.
V vrtcu je bil poudarek na spremljanju
·
·
·
kakovostnega in strokovnega izvajanje kurikuluma s strani strokovnih delavk s
poudarkom na bralni pismenosti
dela strokovnih delavk pri neposrednem delu v timu
socializacije otrok
V osnovni šoli pa je poudarek bil na spremljanju
· učinkovite rabe metod in oblik dela pri pouku
· aktivne vloge učencev pri pouku in ostalih oblikah dejavnosti
· odnosa učitelja do učencev in obratno v smislu komunikacije
Posebna skrb pa je tekom hospitacij bila posvečena tudi kakovostni rasti slehernega strokovnega
delavca.
28
14. 2. TABELARNI PRIKAZ HOSPITACIJ V ŠOLSKEM LETU 2013/14
Neposredno izvajanje ravnateljeve spremljave pouka ter ostalih oblik spremljav nazorno
prikazujejo naslednje tabele, katere zavzemajo tudi bistvene statistične podatke hospitacij v
šolskem letu 2013/14.
Tabela 1: Hospitacije strokovnih delavcev zaposlenih v VVE OŠ Kuzma
Strokovni delavci zaposleni v VVE OŠ Kuzma
ZAP
ŠT.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Skupina
Št. hospitacij
1.- 2. let
2.- 4. let
4.- 6. let
4.- 6. let
4.- 6. let
4.- 6. let
Skupaj št. hospitacij : 6
Datumi
hospitacij
Dejavnost
05. 10. 2013
07. 11. 2013
06. 12. 2013
03. 03. 2014
17. 04. 2014
24. 04. 2014
Skupaj dejavnosti:
Umetnost
Narava
Družba
Družba
Gibanje
Družba
4
*Spremljanje nastopa praktikantke
Tabela 2: Hospitacije strokovnih delavcev zaposlenih na OŠ Kuzma
Strokovni delavci zaposleni na OŠ Kuzma
Razred
Št. hospitacij
1. razred
3.
ZAP
ŠT.
1.
2.
Predmet
2
Datumi
hospitacij
15. 11. 2013
15. 11. 2013
2.in 4.
razred
1
03. 12. 2013
LUM
4.
3. razred
1
29. 11. 2013
SLJ
5.
5. razred
1
14. 01. 2014
SLJ
6.
7.
6. razred
3
21. 02. 2014
24. 04. 2014
NAR
TJN
29
ŠPO
SLJ
*
*
*
8.
25. 05. 2014
ZGO
9.
10.
11.
7. razred
3
18. 03. 2014
18. 04. 2014
07. 04. 2014
MAT
LUM
GUM
12.
13.
14.
8. razred
3
28. 03. 2014
17. 04. 2014
23. 04. 2014
SLJ
GEO
ŠPO
15.
16.
9. razred
3
18. 02. 2014
01. 04. 2014
FIZ
TJA
Skupaj št. hospitacij:
16
Skupaj št. predmetov: 11
Tabela 3: Hospitacije ostalih področij življenja in dela na OŠ Kuzma
Ostali strokovni delavci
ZAP
ŠT.
Razred
Št. hospitacij
Datumi
hospitacij
Področje
1.
2.
3.
4.
7.
7.
5.
2. in 3.
1
1
1
1
16. 12. 2013
09. 01. 2014
20. 01. 2014
11. 03. 2014
5.
1.a in 1.b
1
02.04. 2014
6.
9.
1.in 2.
6.-9.
1
1
22. 05. 2014
18.06. 2014
DSP
DSP Romi
DSP
Popestrimo
šolo
Delavnice
za starše
OPB
ŠNO
7
Skupaj št. področij: 6
30
Tabela 4: Hospitacije pripravnice v okviru pouka na OŠ Kuzma
Spremljanje nastopov
ZAP
Razred
Št. hospitacij
ŠT.
1.
7. razred
1
2.
8. razred
1
2
Datumi
Predmet
hospitacij
23. 05. 2014
DKE
27. 05. 2014
DKE
Skupaj št. predmetov: 1
14.3. VSEBINSKA ANALIZA HOSPITACIJ V ŠOLSKEM LETU 2013/14
V šolskem letu 2013/2014 je bilo opravljenih skupaj 31 hospitacij v.d.ravnatelja.
Hospitacije so zajemale vse segmente vzgojno izobraževalnega dela, od vrtca pri OŠ Kuzma pa
vse do dejavnosti, ki so potekale tudi izven rednega pouka.
Posebej je bil izdelan tudi instrumentarij za spremljavo motivacije. Glavni segmenti tega
instrumentarija so bili naslednji: dolžina začetne-uvodne motivacije, povezanost motivacije z
napovedjo učnih ciljev, ustreznost učnih sredstev, spodbujanje, sodelovanje učencev, usmerjanje
učencev v učno uro, spremljanje odzivov učencev.
14.3.1. VRTEC
Strokovne delavke v vrtcu se tako v vsebinski zamisli ure kot tudi v samem metodično
didaktičnem smislu zelo dobro pripravljajo na vzgojno izobraževalno delo. Odnos do otrok je
sproščen, na otroke imajo pozitiven vpliv, komunikacija je na dobri ravni. Otroke namreč
vzpodbujajo, jih motivirajo. Opazen je pozitiven odnos do otrok, saj jim le ti zaupajo. V vzgojno
izobraževalno delo vnašajo pestre metode in oblike dela, s pomočjo katerih otroke postavljajo v
aktivnejšo vlogo in sodelovanje. Opažam, da je socializacija otrok v vseh treh skupinah dobra, saj
se otroci počutijo v skupini varne in zaupajo vzgojiteljicam. Zelo dobro je opazno tudi timsko
delo na relaciji vzgojiteljica-pomočnica vzgojiteljice, ki se tako v vsebinah, kakor tudi v samih
aktivnosti dopolnjujeta. Tudi samo vzdušje otrok je dobro, dejavnosti in aktivnosti so pestre,
raznolike in razgibane. V okviru svojega vzgojno izobraževalnega dela sledijo ciljem kurikuluma.
V svoje delo vnašajo veliko mero pripravljenosti, samoiniciativnosti in fleksibilnosti. Torej prav
tisto, kar vzgojno izobraževalno delo v vrtcu nedvomno od strokovnega delavca tudi zahteva.
14.3.2. OSNOVNA ŠOLA
Strokovni delavci so dobro pripravljeni na vzgojno izobraževalno delo, tako v vsebinskem delu,
kot tudi v sami metodično-didaktično obliki priprave. Iz samih pisnih priprav učitelja je v večini
primerov zelo dobro, jasno razvidna vloga učitelja in vloga učenca pri uri. Torej jasno imajo
strokovni delavci opredeljeno, kakšna je aktivnost učencev pri sami uri oziroma, kaj se od njih
konkretno tudi pričakuje.
Vpliv strokovnega delavca na učence v oddelku pri posamezni uri je pozitiven. Strokovni delavci
pri delu učence vzpodbujajo, jih usmerjajo in jih vodijo v smislu doseganja ciljev ure. Učence
usmerjajo k razmišljanju in k aktivnemu sodelovanju. V kar nekaj primerih me v pozitivno smer
31
preseneča motivacija za delo in aktivno sodelovanje učencev s težavami oziroma učencev s
posebnimi potrebami, ki so bili pri delu aktivni in lepo sodelovali. Pri nekaterih predmetih pa
opažam, da učenci ne kažejo zavzetosti, želje in volje do dela, kljub uporabi različnih metod in
oblik dela. Pri teh predmetih prav tako ni zaznati primernega odnosa učencev do samega dela. Od
učencev se je pričakovalo več volje in želje do dela, več ustvarjalnosti in predvsem pozitivnega
odnosa do samega predmeta. Nizka motivacija za delo je tudi pri učencih Romih predvsem na
tistih področjih, kjer v manjši meri ali pa sploh ne kažejo zanimanja oziroma interesa za delo.
Strokovni delavci uporabljajo pri uri primerne metode in oblike ter načine dela. Samega
frontalnega pouka je bilo zaznati v manjši meri. Pri svojem delu uporabljajo tako različne, pestre
didaktične metode, s pomočjo katerih poskušajo učence pritegniti tudi k aktivnejši vlogi, tako, da
samo prihajajo do posameznih spoznanj in ciljev ure. Spodbujajo ustvarjalnost, kreativnost,
razvijajo kritično razmišljanje učencev. Kljub vsemu pa je pri učencih zaznati premalo
samoiniciativnosti. Ugotavljam pa tudi, da imajo učenci s povezovanjem dejstev, stvari, pojmov
velike težave. Znanje, ki ga učenci imajo je trenutnega značaja, učenci stvari pozabljajo, zaznati
je nesprotno delo učencev. Usmerjanje učencev, iskanje poti in možnosti, da dosežejo višjo raven
razumevanja in s tem tudi znanja, je tako ena od glavnih prioritet, na katerih bo temeljilo vzgojno
izobraževalno delo strokovnih delavcev v prihodnjih letih. S tem bomo nedvomno pripomogli k
razvijanju lastnih sposobnosti posameznikov
Še vedno pa je premalo oblik terenskega dela, katera bi zagotovo prispevalo k boljši kvaliteti
pouka, za učence pa bi to predstavljalo še zanimivejše in ustvarjalnejše načine dela.
Tudi v prihodnje pa je potrebno dati še večji poudarek medpredmetnemu povezovanju, kjer bi
učenci nedvomno dobili možnost vpogleda, da se določene vsebine povezujejo ne glede na
posamezna predmetna področja. V prihodnje bo namreč potrebno dati poudarek na kakovosti
medpredmetnega povezovanja.
Tudi v tem šolskem letu pa strokovni delavci dajejo pri svojem neposrednem vzgojno
izobraževalnem delu velik poudarek tudi na razvoju bralne pismenosti otrok. Tako je zaznati pri
pouku uporabo različnih bralno-učnih strategij, ki se je predvsem v zadnjih letih povečala in
seveda s tem prispevala tudi k izboljšanju kakovosti dela pri pouku. Veliko težavo pa še vedno
predstavlja uporaba narečja in še vedno premajhna uporaba slovenskega knjižnega jezika, čeprav
si strokovni delavci prizadevajo k čim večji uporabi le tega pri pouku. Vsled slednjemu je prav
gotovo tudi slabša komunikacija in izražanje otrok v slovenskem jeziku nasploh.
Strokovni delavci so po opravljeni uri zadovoljni tako s samo izvedbo ure, kakor v večini
hospitacij tudi z samo aktivnostjo učencev. Delavci so povedali, da se jim oblika vnaprej
napovedanih hospitacij zdi zelo dobra. Prav tako pa jim veliko pomeni tudi sam pogovor in
priprava na hospitacijo, katero ocenjujejo prav tako kot pozitivno.
Strokovni delavci sprejemajo spremljavo dela kot nekaj povsem samoumevnega in
koristnega za njihov osebnostni in strokovni razvoj, kakor tudi razvoj in napredek šole kot
celote.
32
15. SINTEZNO POROČILO O IZVAJANJU NPZ NA OŠ KUZMA V
15.1. SPLOŠNA OCENA ZA 9. RAZRED
V šolskem letu 2013/14 je potekalo NPZ na OŠ Kuzma v 9. razredu iz predmetov: slovenski
jezik, matematika in biologija. Nacionalnega preverjanja znanja se je udeležilo vseh 17 učencev,
pri vseh treh predmetih.
Trije učenci učenca v rednem roku pri vseh treh predmetih opravila NPZ v okviru posebnih
prilagoditev.
Sama izvedba NPZ je potekala nemoteno na podlagi podrobnega izvedbenega načrta. Na samo
izvedbo in postopke ni bilo nobenih pritožb in pripomb, ne s strani učencev ali njihovih zakonitih
zastopnikov, ne s strani strokovnih delavcev, niti od drugih strokovnih služb. Sodelovanje z
Zavodom za šolstvo, RIC-em ter Pošto Slovenije je bilo dobro in brez najmanjših napak ter v
skladu z vsemi navodili.
Nacionalno preverjanje znanja je potekalo v skladu z rokovnikom in navodili za izvedbo NPZ-ja
v šolskem letu 2013/14. Nadzorni učitelji so se dobro pripravili na izvedbo in svoje delo opravili
vestno in odgovorno. Učilnice so bile primerno pripravljene tako, da ni bilo prisotnih nobenih
motečih dejavnikov. V sami fazi reševanja nalog s strani učencev na podlagi zapisnikov in
skupne analize ni bilo zaznati nobenih posebnosti.
Elektronsko vrednotenje NPZ-ja je potekalo v skladu z navodili in določili, brez večjih težav.
Na podlagi objavljenih rezultatov so starši in učenci imeli možnost vpogledov v naloge, ki so se
odvijali pri vseh treh predmetih v prostorih OŠ Kuzma. Vpogledi so letos potekali v elektronski
obliki. Le-tega so se udeležili učenci in tudi njihovi starši.
Analize in evalvacije nacionalnega preverjanja znanja so potekale pri vseh treh predmetih na
podlagi poročil učiteljev, najprej v okviru posameznih aktivov in na koncu na skupni pedagoški
konferenci. Njihov osnovni namen je bil v tem, da se poiščejo vzroki za morebitne neuspehe in
hkrati možnosti za doseganje boljših rezultatov v prihodnje.
Na podlagi vseh opravljenih analiz ugotavljam, da so bile opravljene pravilno ter transparentno
ter na dobri strokovni ravni.
15.2. DOSEŽKI NPZ V 9. RAZREDU NA OŠ KUZMA V
PREDMET
SLOVENSKO
POVPREČJE
55,07 %
ODKLON
Slovenščina
DOSEŽKI NA OŠ
KUZMA
44,77 %
Matematika
41,29%
53,39 %
-12,1%
Biologija
40,45%
47,46%
-7,01%
33
- 10,3%
15.3. VSEBINSKA ANALIZA DOSEŽKOV PO PREDMETIH
SLOVENSKI JEZIK
Skupni dosežek učencev na OŠ Kuzma pri predmetu slovenski jezik v tem šolskem letu znaša
44,77% in je v primerjavi z lanskim letom višji za 4,26%. V primerjavi s slovenskim povprečjem
pa odklon v letošnjem šolskem letu znaša – 10,3%. Letošnji dosežek pri slovenščini je torej v
primerjavi z lanskim šolskim nekoliko boljši.
Na podlagi opravljenih analiz ugotavljamo, da so letošnji testi znova bili težki. Temeljili so na
bralnem razumevanju, torej delu z besedilom in razumevanjem slednjega. Naši učenci pa imajo z
razumevanjem besedila velike težave, saj premalo berejo ter prebranega ponavadi ne razumejo.
Vzrok za ta rezultat lahko pripišemo tudi zelo majhni motivaciji učencev, saj so se slednji
zavedali, da rezultati NPZ zanje niso pomembni, ker niso vplivali na vpis. Ugotavljamo tudi, da
se vedno znova pojavlja problem z (ne)branjem navodil, saj smo ugotovili, da tudi učenci z
visokimi rezultati izgubljajo kar nekaj točk, ker navodil ne preberejo natančno. Glede na to, da je
bila velika večina nalog tvorbnih, se kaže slaba jezikovno-pravopisna zmožnost učencev. Slab
rezultat pripisujemo tudi obsežnosti in zahtevnosti izhodiščnih besedil, saj je večina naših
učencev slabih bralcev, besedilo pa tudi razumejo zelo slabo.
Najslabše rezultate NPZ-ja imajo učenci z dodatno strokovno pomočjo.
Učenci so imeli težave pri razumevanju izhodiščnega besedila. Da so naloge v prvem delu bile
rešene slabo, je posledica bralnega nerazumevanje učencev, čeprav smo že tri leta vključeni v
projekt Bralna pismenost ter smo na bralnem razumevanju in uporabi bralnih učnih strategij zelo
veliko delali. Dejstvo je, da ta razred vsebuje zelo dobre učence in slabe učence, povprečnih ni in
zato tudi rezultati niso povprečni, ampak so pod državnim povprečjem. Učenci, ki so slabi, imajo
velike težave s tvorbo zaključenih besedil, pravopisom, razumevanjem prebranega, nimajo pa niti
besednega zaklada, zato so njihovi rezultati bili od 10 do 20 točk, od 59 možnih. Prav tako je k
slabšemu rezultatu prispevalo veliko število nalog, pa še te so bile večinoma tvorbne in so od njih
zahtevale v glavnem razumevanje prebranega in utemeljevanje, torej uporabo ter ne toliko
znanja, kar je iz višje taksonomske stopnje.
V primerjavi s prejšnjimi preizkusi NPZ ugotavljamo, da je bilo nalog, ki so zahtevale
obkroževanje pravilnega odgovora, zelo malo, prav tako ni bilo veliko nalog, ki bi zahtevale
znanje, večina nalog je torej zahtevala razumevanje, uporabo in utemeljevanje ter sintezo/analizo.
Pri letošnjih nalogah je presenetljivo, da so učenci dosegli višje rezultate ravno pri nalogah, ki so
opredeljene v modro območje in območje nad modrim ter rdeče območje, zelo slabo pa naloge
rumenega in zelenega območja. Zelo slabo, torej pod državnim povprečjem so učenci reševali
tvorbne naloge, kjer je bilo potrebno tvoriti lastno besedilo, reševali so jih v povprečju 30 % pod
državnim povprečjem.
Slabši rezultati od državnega povprečja, so rezultati pri nalogah, ki zahtevajo upoštevanje
pravopisnih in jezikovnih pravil (velika začetnica, vejice, besedni red, zborna izreka, slog).
34
Pravopisno bi veljalo popravljati pisne izdelke pri vseh predmetih (seveda pa pravopisna
pravilnost ne sme vplivati na oceno). Le tako bodo učenci bolj pozorni na to, kako pišejo. Vedno
bolj pa je v izražanju viden vpliv spletnega in SMS sporazumevanja, saj učenci pri zapisovanju
določenih besednih zvez uporabljajo kar okrajšane oblike (lp, ju3 …).
Rezultati pri nalogah, pri katerih so navodila zahtevala, da učenec zapiše dva ali več
podatkov/odgovorov, kažejo, da učenci navodil ne preberejo natančno in ne do konca (kar velja
tudi za ostale tipe nalog) oziroma so pri reševanju nenatančni in odgovorov ne zapišejo do konca.
Ugotavljamo, da imajo učenci zelo skromen besedni zaklad, kar je posledica premalo branja
(»nebranja«), pretirane uporabe računalnika, medmrežja, uporabe narečja v vsakdanjem govoru.
Opažamo, da predvsem učenci ne razumejo določenih besed in besednih zvez (še posebej v
prenesenem pomenu), zato nalog ne rešijo pravilno ali pa se jih sploh ne lotijo. Slaba motivacija
je tudi posledica nezanimanja staršev in nespodbudnega okolja iz katerega nekateri prihajajo.
MATEMATIKA
V okviru predmeta matematika znaša letošnji dosežek učencev 41,29% in je v primerjavi z
lanskim dosežkom nižji.
Uspešnost učencev na nacionalnem preverjanju znanja je v skladu z učenčevimi rezultati pri
matematiki.
Na podlagi analiz ugotavljamo, da ima večina učencev v devetem razredu premalo uporabnega
znanja. To se je pokazalo že pri preverjanju in ocenjevanju znanja v razredu. Učenci se niso učili
sproti, več truda so vložili le pred ocenjevanji, kar pa ni bil pogoj za trajnejše znanje. V razredu je
bilo pet učencev, ki je imelo težave z doseganji minimalnih standardov. Štirje učenci so delali po
programu za dosego samo minimalnih standardov.
Največja odstopanja navzdol so bila pri področjih Matematični problemi in problemi z
življenjskimi situacijami, pri geometrijskih elementih in pojmih in racionalnih številih. Učenci
imajo težave pri razumevanju prebranega besedila in uporabi znanja v življenjskih situacijah.
Težave imajo pri uporabi obrazcev za izračun neznanih količin pri geometrijskih telesih, večina
učencev tabele pri pouku ni nosila s sabo oziroma je ni uporabljala, kljub temu, da sem jih
navajala na to. Malo manjše težave imajo z računanju z algeberskimi izrazi. Ni opaziti, da bi
bolje reševali naloge z nižjimi ali višjimi taksonomskimi stopnjami. Tudi vsa območja so bila
enako zastopana.
Nižji rezultati so bili predvsem zaradi premalo znanja nekaterih učencev, nezainteresiranosti za
delo, predvsem domačega dela.
V prihodnje je potrebno v vseh razredih več poudarka nameniti reševanju besedilnih nalog, ker
je potrebno razumevanje problemske situacije in uporaba znanja matematike v različnih
problemskih situacijah in uporabi ustreznih strategij pri reševanju nalog, utemeljevanju, uporabi
obrazcev za izračun neznanih količin pri likih in geometrijskih telesih, uporabi Pitagorovega
izreka v prostoru ter reševanju kombinatoričnih problemov z življenjskimi situacijami.
Potrebno je več pozornosti še vedno posvečati branju in bralnemu razumevanju.
35
BIOLOGIJA
V okviru predmeta biologija znaša dosežek učencev 40, 45%, kar je za 7, 01% nižji, kot je
slovensko povprečje.
Uspešnost učencev na nacionalnem preverjanju znanja pri predmetu biologija je v skladu z
učenčevimi rezultati pri predmetu ter njihovim odnosom do dela.
Na podlagi opravljene analiz ugotavljamo, da učencem delajo težave grafi, razumevanje grafov in
ustrezna opredelitev. Prav tako imajo težave tudi pri razvrščanju posameznih pojmov. Rezultat
učencev pri biologiji je pokazal tudi, da je znanje učencev nepovezano in ni trajno. Prav to se je
tudi pokazalo pri eni od snovi, ki jo je obsegal preizkus. Rezultati pri snovi, ki se jo v zadnjem
razredu utrdi in nadgradi, so nedvomno boljši, kot pa rezultati pri snovi, ki se jo obravnava leto
nazaj, saj učenci ne utrjujejo in ponavljajo snovi.
Vprašanja, na katera bo v prihodnje poiskati odgovor so naslednja:
Kako delati v prihodnje, da bomo prispevali k dvigu nivoja znanja, ki ne bo zajemalo zgolj I. in
II. taksonomske kategorije, ampak bo dosežena tudi III.?
Kako motivirati učence za dodatno delo, izbrati aktivne metode in tehnike dela, ki bodo prinesle
trajnejše znanje?
Kako doseči, da se bodo učenci za NPZ tudi kaj doma pripravljali, čeprav njegov dosežek ne
vpliva na vpis v srednjo šolo?
Marsikaj bomo prispevali sami z učinkovitejšimi metodami dela, kjer ugotavljamo, da bi rezultati
lahko bili boljši. Dejstvo je, da veliko stvari že delamo, a trajnega znanja ni, ker učenci ne
osvojijo pojmov in dejstev, katere je potrebno poznati za učinkovitejši prehod na višje
taksonomske kategorije, za kriterije, analizo, sintezo,…
15.4. SKUPNE UGOTOVITVE-9. RAZRED
Nacionalno preverjanje znanja v 9. razredu je na OŠ Kuzma tudi v šolskem letu 2013/14 v
organizacijskem smislu potekalo nemoteno v skladu s podrobnim načrtom. V tem pogledu tudi
tokrat ugotavljam, da se učitelji na samo izvedbo dobro pripravijo.
Dosežki učencev na NPZ v tekočem šolskem letu so po opravljenih analizah in medsebojnih
primerjavah slabši, kot v prejšnjem letu (razen za malenkostno odstopanje navzgor pri
slovenščini).
Prav tako se je pokazalo, da so dosežki nekako primerljivi tudi s posameznikovimi sposobnostmi
in učnim uspehom.
Opazna je nizka motivacija učencev, odraz rezultatov pa je med drugim tudi premajhna zavzetost
učencev za samo delo in v nekaterih primerih tudi nevzpodbudno učno okolje. Vendar je v
prihodnje potrebno z individualnimi pristopi tudi ta krog subjektov na področju vzgoje in
izobraževanja na strokoven način prepričati, da osnovna šola ponuja veliko večje možnosti, kot
pa se tega sami zavedajo. Povezanost med domom in šolo bo v prihodnje potrebno še
36
izboljševati. V tem pogledu pa se zlasti vodstvo šole in strokovni kader mora zavedati, da gre za
procesno dejanje, ki zahteva veliko znanja, napora in energije.
Ugotavljamo, da učenci sami, kakor tudi njihovi starši še vedno kažejo premalo odgovornosti in
pomena do NPZ-ja. Podrobna analiza pri vseh treh predmetih nakazuje nemotiviranost učencev
za šolsko delo, kampanjsko učenje, težave s samim bralnim razumevanjem in logičnim
razmišljanjem. Učenci imajo težave z povezovanjem stvari, pojmov in dejstev, tako je znanje
nepovezano in ni trajno.
Zato bo tudi v prihodnje več pozornosti potrebno nameniti sami bralni pismenosti in
medpredmetnemu povezovanju na vseh ravneh dela z vključenostjo vseh subjektov na različnih
področjih.
16. SINTEZNO POROČILO O IZVAJANJU NPZ-ja V 6. RAZREDU
16.1. SPLOŠNI PODATKI
V šolskem letu 2013/14 je na OŠ Kuzma potekalo nacionalno preverjanje znanja za učence
šestega razreda že šestič. V letošnjem šolskem letu je za vse učence omenjenega razreda bilo
nacionalno preverjanje znanja obvezno. Od skupnega števila dvanajst učencev v razredu, se ga je
udeležilo 11 učencev. Učenka Romkinja se NPZ-ja ni udeležila. NPZ je potekalo pri predmetih:
slovenščina, matematika in tuji jezik nemščina. Vsi učenci so opravili preverjanje na datum
predviden v skladu z rokovnikom.
Na samo preverjanje so med šolskim letom potekale sprotne priprave tako, da se je le-to odvijalo
skladno z izdelanim podrobnejšim izvedbenim načrtom. V fazi priprav, kakor tudi same izvedbe
in nato samega vrednotenja ter analiz ni bilo nobenih večjih težav ali nepravilnosti.
Na podlagi ovrednotenih nalog so potekale analize na različnih ravneh, ki so jih predhodno
pripravili učitelji. Preko aktivov pa je bil z njimi na pedagoški konferenci še seznanjen celotni
pedagoški zbor.
Rezultati nacionalnega preverjanja znanja pri slovenščini so bistveno nižji kot v prejšnjih letih,
predvsem v primerjavi s slovenskim povprečjem. Rezultati pri matematiki so na pram lanskega
šolskega leta malenkostno nižji, v primerjavi s slovenskim povprečjem pa nekoliko višji. Nižji
rezultati, kot v preteklih letih pa so tudi pri nemščini, saj se letos gibljejo pod slovenskim
povprečjem (že nekaj let zapored nazaj pa so rezultati bili boljši od le tega).
37
16.2. DOSEŽKI NPZ V 6. RAZREDU NA OŠ KUZMA V
PREDMET
SLOVENSKO
POVPREČJE
62,10%
ODKLON
Slovenski jezik
DOSEŽKI NA OŠ
KUZMA
41,30%
Matematika
56,22%
62,47%
- 6,25%
Tuji jezik nemščina
68,01%
73,55%
- 5,54%
-20,8%
16.3. VSEBINSKA ANALIZA DOSEŽKOV PO PREDMETIH, 6. RAZRED
SLOVENŠČINA
V šolskem letu 2013/2014 so pri nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine v 6. razredu tri
novosti:
ü pouk slovenščine v 6. razredu prvič poteka po posodobljenem učnem načrtu in tako tudi
NPZ prvič preverja doseganje ciljev/standardov znanja iz posodobljenega učnega načrta
Slovenščina, sprejetega leta 2011,
ü po določilih Zakona o osnovni šoli je v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja iz
slovenščine prvič tudi za učence 6. razreda obvezno in
ü vrednotenje preizkusov znanja letos prvič tudi v 6. razredu poteka v elektronski obliki (evrednotenje).
Preizkus znanja na nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine po 2. obdobju preverja
doseganje ciljev/standardov znanja iz učnega načrta Slovenščina (1998). Zasnovan je dvodelno –
v enakem razmerju, kot to zahteva učni načrt, preverja doseganje ciljev/standardov iz obravnave
neumetnostnih in umetnostnih besedil ter ima, da bi čim bolj omogočal primerjavo dosežkov med
leti, tudi podobno razvrstitev nalog za preverjanje posameznih področij znanj oziroma zmožnosti.
Razvrstitev nalog je podobna tudi na NPZ po 3. obdobju, le da je zamenjan vrstni red med
umetnostnim in neumetnostnim besedilom. Na letošnjem NPZ po 2. in 3. obdobju so podobna
tudi izhodiščna besedila – pesemsko besedilo v književnem delu preizkusa znanja in krajša
besedila, povezana z isto temo, v jezikovnem delu preizkusa znanja. Preizkus tako poleg
primerjave z dosežki na prejšnjih NPZ po 2. obdobju omogoča neposredno primerjavo o
doseganju istovrstnih ciljev/standardov znanja med obema obdobjema.
Naloge za preverjanje posameznih področij znanj oziroma zmožnosti se navezujejo na izhodiščna
besedila. V primerjavi z NPZ v prejšnjih letih je v obeh delih preizkusa več nalog, ki zahtevajo
samostojno tvorjenje in zapis daljših odgovorov ter sklepanje in utemeljevanje s sklicevanjem na
38
izhodiščno besedilo, v I. delu preizkusa pa tudi zmožnost medbesedilnega primerjanja (tako kot
na NPZ 2011). Tako kot na nekaterih prejšnjih NPZ sta vsebinsko povezana tudi oba dela
preizkusa – izhodiščna besedila v I. delu govorijo o nagradi, ki jo je prejela avtorica izhodiščnega
književnega besedila v II. delu.
Naloge v I. delu preizkusa preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja, razumevanja in
vrednotenja neznanega neumetnostnega besedila ter se navezujejo na dve krajši besedili
različne vrste o isti temi. Besedila so kratka in po zahtevnosti primerljiva z neumetnostnimi
besedili na prejšnjih NPZ, so pa pričakovano zahtevnejše naloge, v katerih je treba presojati
različne elemente besedil in jih med seboj primerjati.
Naloge iz književnosti (II. del preizkusa znanja) preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja
umetnostnega besedila, zmožnost razumevanja in vrednotenja književnosti/umetnostnega
besedila ter zmožnost samostojnega pisanja o prebranem književnem besedilu in medbesedilnega
primerjanja. Tako pri sprejemanju besedila (branju) kot pri razčlenjevanju (reševanju nalog,
povezanih z besedilom) in tvorjenju (pisanju/ob besedilu) morajo učenci razumeti in uporabljati
tudi določeno literarnovedno znanje (strokovne pojme, v UN navedene pod Vsebinami). Del
nalog se nanaša na izhodiščno besedilo kot celoto, del pa na posamezne sestavine književnega
besedila; ob nalogah, ki vključujejo tudi poznavanje strokovnih izrazov, so ti v specifikacijski
tabeli posebej navedeni.
Izhodiščno besedilo v II. delu preizkusa znanja je na letošnjem NPZ tako kot v 9. razredu prozno,
sestavljen iz dveh delov. Doseganje nekaterih standardov znanja zato ni povsem primerljivo z
dosežki na NPZ v preteklem šolskem letu, ko je bilo izhodiščno besedilo lirska pesem, je pa
primerljivo z NPZ v letih, ko je bilo izhodiščno besedilo prav tako prozno. Podatki in ugotovitve
o doseganju procesnih ciljev so na NPZ vsa leta podobni ne glede na različnost izhodiščnih
besedil.
Povprečni dosežek na preizkusu je v primerjavi z NPZ v prejšnjih letih bistveno nižji, deloma se
razlikuje tudi razvrstitev dosežkov znotraj posameznih območij (več nalog spada v zeleno in
rumeno območje ter manj v rdeče in modro). Razlog za to so deloma različni standardi znanja,
posebej pri književnosti (izhodiščno prozno besedilo), deloma pa v obeh delih preizkusa tudi
vrednotenje posameznih odgovorov v nalogah. Po smislu, ki v skladu z navodili dopušča tudi
manj natančno ubeseditev. V primerjavi z NPZ v preteklem šolskem letu je v obeh delih
preizkusa tudi manj nalog, ki zahtevajo samostojno tvorjenje in zapis daljših odgovorov, ter manj
nalog, ki preverjajo zahtevnejše ravni bralne zmožnosti (razumevanje prenesenega pomena
besed, sklepanje iz sobesedila, povezovanje posameznih jezikovnih oz. književnih prvin s
sporočilnostjo besedila v celoti). Preizkus znanja ima zato visoko občutljivost za zaznavanje
razlik v znanju učencev z nižjimi dosežki in dosežki okoli povprečja, nekoliko nižjo pa za
zaznavanje razlik v znanju učencev z visokimi skupnimi dosežki na preizkusu (v grafični
predstavitvi dosežkov je Gaussova krivulja pomaknjena nekoliko v desno).
V skladu s posodobljenim učnim načrtom se v primerjavi s prejšnjimi NPZ deloma razlikuje tudi
razporeditev ciljev/standardov znanja in opis nalog v specifikacijski tabeli (kaj naloga preverja,
na kateri taksonomski stopnji, kako uspešno so jo učenci rešili). Ta ni kot doslej sestavljena po
zaporedju nalog v preizkusu, ampak so naloge razvrščene po zmožnostih, ki si sledijo v enakem
39
zaporedju kot v učnem načrtu. Opisi dosežkov tako poleg podatkov o tem, kaj od določenega z
UN pri slovenščini znajo/zmorejo učenci z dosežki v posameznih območjih (učenci z nizkimi
skupnimi dosežki na preizkusu, učenci z dosežki okoli povprečja, učenci z visokimi dosežki),
omogočajo tudi vpogled v doseganje ciljev/standardov znanja po posameznih zmožnostih (npr.
branje in razumevanje besedil, zmožnost pisanja o/ob besedilih, besedišče, slogovna zmožnost,
slovnično znanje, literarnovedno znanje …). To je pomembno za razvijanje zmožnosti po
vertikali in za odpravljanje morebitnih primanjkljajev pri pouku tako v posameznem razredu kot
na prehodu iz 2. v 3. vzgojno-izobraževalno obdobje, kar je temeljni namen NPZ kot objektivne
dodatne informacije o znanju učencev. Za učenje in pouk je poleg vpogleda v to, kaj učenci
znajo, pomembno vedeti tudi, katerih zmožnosti oz. ciljev/standardov učenci z dosežki v
določenem območju ne dosegajo. Razloge za to poznajo samo šole in učitelji; ti lahko na osnovi
podatkov iz opisov načrtujejo ukrepe za izboljšanje znanja pri pouku slovenščine in tudi drugih
predmetov (bralna pismenost) v naslednjih razredih.
Rezultat učencev naše šole pri NPZ je 41,30 % (državno povprečje je 62,10 %), to pomeni, da je
rezultat učencev naše šole za 20,80 % nižji. Vzrok za takšen rezultat lahko pripišemo zelo majhni
motivaciji, saj so se učenci zavedali, da rezultati NPZ zanje niso pomembni, ker jih pišejo
poskusno. Ugotavljamo, da se vedno znova pojavlja problem z (ne)branjem navodil, saj smo
ugotovili, da tudi učenci z visokimi rezultati izgubljajo kar nekaj točk, ker navodil ne preberejo
natančno. Glede na to, da je bila velika večina nalog tvorbnih, se kaže slaba jezikovno-pravopisna
zmožnost učencev. Slab rezultat pripisujemo bralnemu nerazumevanju učencev, saj je večina
naših učencev slabih bralcev, ki besedila ne preberejo natančno, imajo pa tudi zelo skromen
besedni zaklad. Učenci so bralno neopismenjeni, saj v svojem prostem času veliko premalo
berejo, za branje knjig ne najdejo motivacije.
Še vedno opažamo, da je motivacija za NPZ nizka, saj dosežene točke nimajo vpliva na oceno.
Učenci imajo neresen odnos do dela, premalo so zavzetosti, njihovo bralno razumevanje in
motivacija za branje je slaba. Kljub projektu Bralna pismenost, ki se na naši šoli intenzivno izvaja
že tretje šolsko leto, s tem projektom pa želimo bralno opismenjenost na šoli izboljšati, so letošnji
rezultati NPZ zelo slabi. Posledica slabih rezultatov je tudi bralno nerazumevanje učencev, torej
nebranje ter tudi njihov zelo slab besedni zaklad. Učenci so neaktivni tudi pri samem pouku.
V primerjavi z lanskim preizkusom NPZ ugotavljamo, da je bilo nalog, ki so zahtevale
obkroževanje pravilnega odgovor zelo malo, bilo je kar veliko nalog, ki so zahtevale znanje,
večina nalog pa je zahtevala razumevanje in uporabo in tvorbo besedil. Pri teh tipih nalog so
učenci lani praviloma dosegali višje rezultate od slovenskega povprečja. Pri letošnjih nalogah je
presenetljivo, da so učenci dosegli višje rezultate ravno pri nalogah, ki so opredeljene v modro
območje, enako kot je državno povprečje so reševali naloge, ki so nad modrim območjem, slabo
pa naloge rumenega, zelenega in rdečega območja in rdečega območja. Zelo slabo, pod državnim
povprečjem so učenci reševali tudi tvorbne naloge, kjer je bilo potrebno tvoriti lastno besedilo,
čeprav pravopisno ni bilo veliko napak.
Učenci imajo težave pri nalogah, pri katerih morajo zapisati utemeljitev/pojasnilo ali sklep.
Pozna se tudi vpliv narečja, ki ga uporabljajo. Učenci imajo iz leta v leto skromnejši besedni
zaklad, kar je posledica »nebranja«, uporabe računalnika, medmrežja (MSN, SMS), uporabe
40
narečja v vsakdanjem govoru. Ugotavljamo, da učenci ne poznajo in ne razumejo besed ter
besednih zvez v prenesenem pomenu (npr. pustiti na cedilu). Pri analizi z učenci smo ugotovili,
da nekaterih prej običajnih besedil ne poznajo in jih ne uporabljajo, zato jih tudi ne znajo tvoriti
(uporabljajo samo elektronsko in SMS – neknjižno obliko).
Tudi rezultati nalog, pri katerih so morali učenci pokazati znanje in uporabo, so zelo slabi. Temu
bi morali v vseh razredih in pri vseh predmetih posvetiti večjo pozornost. Pravopisno bi veljalo
popravljati pisne izdelke pri vseh predmetih (seveda pa pravopisna pravilnost ne sme vplivati na
oceno). Le tako bodo učenci bolj pozorni na to, kako pišejo. Slaba motivacija je tudi posledica
nezanimanja staršev in okolja iz katerega nekateri prihajajo.
MATEMATIKA
Skupen dosežek na rednem preverjanju je bil 56,22 %, republiško povprečje pa je bilo 62,47%.
Rezultati na naši šoli so od republiškega povprečja nižji za 6,25 %.
Uspešnost naših učencev pri posameznih nalogah je slabša v primerjavi z uspešnostjo ostalih
učencev v Sloveniji. Odstopanja so večinoma pri nalogah, ki preverjajo standarde iz četrtega in
petega razreda, pri množenju in deljenju decimalnih števil pa šestega razreda. Zelo slabo so
reševali naloge o delih celote, izračunavanju vrednosti izrazov, pretvarjanju enot za prostornino
in čas ter računanju z decimalnimi števili.
Učenci, ki slabo berejo, prebrano besedilo ne razumejo. Tako so bile naloge o matematičnih
problemih in problemih z življenjskimi situacijami slabo rešene.
Učenci so pokazali boljše znanje pri zaokroževanju naravnih in tudi decimalnih števil, pri
nalogah o kotih in pri pretvarjanju enot za dolžino, ploščino in kotov.
Trije učenci so pokazali dokaj dobro znanje, vidi se, da znajo znanje uporabiti v različnih
življenjskih situacijah.
Ni opaziti, da bi bolje reševali naloge z nižjimi ali višjimi taksonomskimi stopnjami. Tudi vsa
območja so bila enako zastopana.
V prihodnje je potrebno v vseh razredih več poudarka nameniti reševanju besedilnih nalog, ker
je potrebno razumevanje problemske situacije in uporaba znanja matematike v različnih
življenjskih situacijah in uporabi ustreznih strategij pri reševanju nalog. Potrebno bo vključevati
več nalog o vzorcih, kar je novost novega učnega načrta. Ker so se pojavljale težave pri snoveh
iz prejšnjih razredov, bo potrebno pred obravnavo nove snovi, ponoviti snov iz nižjih razredov.
Na začetku naslednjega leta po potrebno ponoviti računske operacije z decimalnimi števili.
Predvsem pa je učence potrebno motivirati za branje.
TUJI JEZIK NEMŠČINA
Povprečen uspeh učencev pri NPZ v šolskem letu 2013/2014 znaša 68,01% in je za 5,54% pod
rezultatom NPZ slovenskega povprečja v šolskem letu 2013/14, ki znaša 73,55%.
41
Naloge so bile sestavljene iz treh delov:
1. del A- slušno razumevanje( sivo polje),
2. del B – bralno razumevanje (temno rjavo polje),
3. del C – poznavanje in raba jezika (rosa polje).
Najbolje so učenci rešili naloge za slušno razumevanje znanja , najbolje pa je bil rešen sklop
nalog poznavanja in rabe jezika.
Učenci so imeli veliko težav z uporabo pravopisnih pravil, rešitve, ki so bile zapisane so v
mnogih primerih bile sicer pravilne, vendar so bile zapisane s pravopisno napako, pr. velika
začetnica ali nepravilen prepis besede. Učenci so bili uspešni pri reševanju nalog bralnega
razumevanja besedila in pri nalogi iskanja parov.
V prihodnje bo potrebno razvijati še slušno in bralno razumevanje učencev ter razvijati
natančnost in pravopisno pravilnost zapisa.
16.4. KONČNE UGOTOVITVE- 6. RAZRED
Nacionalno preverjanje znanja v šestem razredu je na OŠ Kuzma v letošnjem šolskem letu bilo
obvezno za vse učence.
Na podlagi celotne evalvacije ugotavljamo še vedno slabo bralno kulturo učencev,
nemotiviranost učencev, težave z uporabnim znanjem, kar prav gotovo odražajo tudi sami
rezultati NPZ-ja v letošnjem šolskem letu. Pri tem velja narediti vpogled v naloge od
posameznika do posameznika, saj se težave pojavljajo na različnih področjih. Pomembna pa je
ugotovitev, ki nekako velja za vse predmete in sicer, da se učenci ne učijo sprotno, nimajo
delovnih navad, slabo predznanje, nemotiviranost učencev za delo, težave s samim bralnim
razumevanjem, problem učencem predstavlja razumevanje problemske situacije. Težave se
pojavljajo tudi pri logičnem razmišljanju, pri branju in razumevanju le-tega.
Strokovno delo do konca druge triade poteka na dobri ravni in kontinuirano, vendar se po koncu
analize ugotavljajo možnosti nadgradnje dela pri samih učencih in tudi v smislu strokovnega
pedagoškega dela. Samo vzgojno izobraževalno delo v tem razredu pa terja od strokovnega
delavca maksimalno pripravljenost in doslednost ter zaradi specifičnosti razreda, uporabo
različnih metod in oblik poučevanja.
Pomen praktičnega in uporabnega znanja je pomanjkljivost, ki se pojavlja pri učencih v tem
starostnem obdobju. Prav tako je slabše samo bralno razumevanje, učenci imajo težave pri
osnovnih pojmih, ne upoštevajo navodil, branje je slabo.
Analize tako ob koncu druge, kakor tudi tretje triade kažejo na podobne probleme v našem
šolskem prostoru, na katere bo potrebno biti še bolj pozoren pri vzgojno izobraževalnem delu na
OŠ Kuzma. Še zlasti se kaže zelo pomembno delo v fazi načrtovanja. Pri izvedbenem delu se
zahteva od vseh segmentov vzgojno izobraževalnega dela večja odgovornost in doslednost.
42
17. ŠOLSKO SVETOVALNO DELO
Delo šolske svetovalne službe je tekom šolskega leta 2013/14 potekalo po načrtovanih področjih
dela in sicer:
1. Učenje in poučevanje.
2. Šolska kultura, klima, red.
3. Telesni, osebni in socialni razvoj.
4. Šolanje.
5. Poklicna orientacija.
6. Socialno-ekonomske stiske.
Vsa načrtovana področja dela so realizirana.
17.1. REALIZACIJA LDN PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELA
I.
UČENJE IN POUČEVANJE
Na tem področju so bile realizirane naslednje naloge:
1.) Evidentiranje morebiti nadarjenih učencev v tretjem razredu in šestem razredu.
2.) Predstavitev koncepta dela za nadarjene učence staršem 3. razreda.
3.) Spremljanje in pomoč učencem, ki se srečujejo z učno vzgojnimi težavami (koordinacija
dela s starši, učitelji in Zavodom za šolstvo-komisija za usmerjanje otrok ter dispanzerjem
za psihohigieno otrok in mladostnikov).
4.) Načrtovanje, izpeljava in evalviranje individualiziranega programa za otroke s posebnimi
potrebami (nadarjeni, z učnimi težavami).
5.) Posvetovanje z učitelji in koordinacija dela za ostale učence, ki se srečujejo z učnimi
težavami (načrtovanje, delo, koordinacija in evalvacija učne pomoči na domu).
6.) Analiza učnega uspeha ob koncu ocenjevalnih obdobij in na podlagi le-tega koordinacija
dela in iskanje ustreznih rešitev.
7.) Izvedba delavnic v okviru pouka (razrednih ur) za razvijanje pozitivne samopodobe,
samozavedanja, prijateljstva, strpnosti do drugih učencev, konstruktivnega reševanja
konfliktov, zavedanja pravic in dolžnosti.
8.) Izvedba delavnic za razvijanje samopodobe in socialnih veščin v okviru programa To sem
jaz in Mediacija za otroke.
9.) Obeležitev posameznih dni dejavnosti z izvedbo delavnic v sodelovanju z mentorico Ireno
Podpečan in Karlom Šalamonom.
10.) Koordinacija dela v skladu s konceptom dela učencev z učnimi težavami, identifikacija
učencev, načrtovanje in evalviranje dela skupaj s strokovnimi delavci šole in
specialno pedagoginjo.
11.) Organizacija in udeležba na sobotni šoli za nadarjene učence v OŠ Hajdina in OŠ Tišina.
12.) Koordiniranje dela glede udeležbe nadarjenih učencev na taboru v Olimju.
13.) Koordiniranje in udeležba na Jezikovnih počitnicah 2014 v Piranu.
43
II.
ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA, RED
Realizirane so bile naslednje naloge:
1.) Individualni razgovori z vzgojno problematičnimi učenci.
2.) Individualni razgovori s starši otrok, kateri so imeli prilagoditvene težave.
3.) Delo z učenci Romi (pomoč pri vključevanju v življenje in delo, delo s starši,
koordinacija obiskov na domu in svetovanje na domu staršem, kateri niso kazali
zanimanja za otrokovo šolanje).
4.) Pomoč učiteljem pri odpravljanju vzgojnih in učnih težav učencev (koordinacija dela s
starši in zunanjimi institucijami).
5.) Organizacija in sodelovanje pri izbiri skupin izbirnih predmetov (7.,8. in 9. razred) ter
svetovanje pri izbiri le-teh.
6.) Posvetovalno delo z vzgojiteljicami v vrtcu (spremljanje otrok, predvsem tistih, ki so pred
vstopom v šolo, razgovori s starši).
7.) Informiranje staršev s vključitvijo v program OŠ (posredovanje informacij v obliki
brošur, anket za starše in učence …).
8.) Sodelovanje in skupno načrtovanje posameznih dejavnosti in aktivnosti v strokovnih
aktivih posameznih VIO.
10.) Sodelovanje pri izvedbi skupnih in oddelčnih roditeljskih sestankov (izbira vsebin,
organizacija in izpeljava roditeljskih sestankov).
11.) Sodelovanje na govorilnih urah.
12.) Sodelovanje pri sprotnem dogovarjanju o tekoči problematiki, načrtovanju in evalviranju
dela v okviru vzgojnega in razvojnega načrta šole.
13.) Izvedba in analiza anketnih vprašalnikov karierne orientacije.
III.
TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ
V sklopu tega področja so bile realizirane naslednje naloge:
1.) Organizacija zdravniških in zobozdravstvenih pregledov za učence šole.
2.) Odkrivanje in spremljanje razvojno motenih otrok v VVE v povezavi z vzgojiteljicami in
starši.
3.) Nastavitev osebnih map za učence, ki so potrebovali pomoč oziroma svetovanje.
4.) Obeležitev posameznih dni (ob tednu boja proti kajenju, alkohol, droge, nasilje, AIDS,…)
v sodelovanju z zunanjimi institucijami.
5.) Spremljanje napredka učencev z učnimi in vzgojnimi težavami (razgovori z učitelji,
razredniki, zunanjimi institucijami).
44
IV.
ŠOLANJE
1.) Zbiranje podatkov o šoloobveznih otrocih na podlagi evidence Ministrstva za
izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
2.) Priprava razpisa in vabil za starše za vpis v 1. razred .
3.) Organizacija vpisa in izvedba vpisa v 1. razred.
4.) Organizacija in izvedba vpisa v vrtec.
5.) Koordinacija dela v zvezi z oblikovanjem oddelkov vrtca pri OŠ v sodelovanju z lokalno
skupnostjo.
6.) Pomoč učencem pri vključevanju v šolsko delo predvsem v prvih razredi OŠ.
7.) Dajanje informacij staršem o delu v šoli, v oddelku podaljšanega bivanja, šolski prehrani,
učbeniškem skladu …
8.) Aktivno sodelovanje na pedagoških konferencah.
9.) Delo s programom Lopolis, Kam in kako, Vpis v srednje šole.
10.) Oblikovanje LDN-ja ŠSS.
11.) Sodelovanje v komisiji za sprejem otrok v 1. razred (organizacija in izvedba).
12.) Sodelovanje pri pripravi in izvedbi roditeljskih sestankov za starše otrok, ki so vpisani v
1. razred.
13.) Informiranje staršev o sprejemu otrok v VVE.
14.) Sodelovanje pri izvedbi dneva odprtih vrat, povezovanje z drugimi šolami in zavodi
(osnovne in srednje šole, CSD, lokalna skupnost …).
V.
KARIERNA ORIENTACIJA
1.) Informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih šol ter
zaposlovanja za 8. in 9. razred.
2.) Organizacija predavanja za starše in učence 8. in 9. razreda na temo Prehod iz osnovne v
srednjo šolo, ki ga je izvedel gospod Heliodor Cvetko.
3.) Individualno in skupinsko svetovanje učencem, posredovanje pisnega gradiva na temo
karierne orientacije.
4.) Delo v računalniški učilnici s programom Kam in Kako (učenci 8. in 9. razreda)
5.) Sodelovanje z učitelji pri izvedbi razrednih ur, delavnic na temo karierne orientacije v 8.
in 9. razredu.
6.) Organizacija in vodenje timskih posvetov učencev skupaj z razrednikom 9. razreda.
7.) Organizacija in izvedba naravoslovnega dne (ogled CIPS-a) za učence 8. razreda.
8.) Izvedba vprašalnika o izbiri poklica za učence 9. razreda.
9.) Organizacija obiska Tržnice poklicev srednjih šol z učenci in starši 9. razreda na OŠ
Cankova.
10.) Koordinacija v povezavi z zavodom RS za zaposlovanje, CIPSOM, srednjimi šolami …
45
11.) Opozarjanje učencev 9. razreda na roke in pogoje vpisa (rokovnik za vpis v srednje šole)
in skrb za urejanje potrebne dokumentacije.
12.) Izvedba evalvacijskih vprašalnikov za učence ob koncu opravljenih ur poklicne
orientacije.
13.) Udeležba na sejmu Megra in spoznavanje deficitarnih poklicev z učenci 7. razreda
14.) Organiziranje in izvedba obiska podjetij za učence 7. razreda.
15.) Sprotno urejanje oglasne deske karierne orientacije.
16.) Delavnica s starši in učenci 8. razreda.
VI.
SOCIALNO EKONOMSKE STISKE
1.) Informiranje učencev in staršev o možnostih štipendiranja.
2.) Identifikacija učencev, ki potrebujejo pomoč pri subvencioniranju poletne šole v naravi.
3.) Urejanje plačila šolske prehrane za učence in skrb za ureditev rednega poravnavanja
finančnih obveznosti s strani staršev.
4.) Pomoč pri zagotavljanju učbenikov in delovnih zvezkov učencem, ki zaradi socialno
ekonomskega položaja ne morejo v celoti plačati le-teh (koordinacija dela z vodjo
učbeniškega sklada).
5.) Urejanje in organizacija stika s starši, CSD in šoloobveznim učencem, ki ni obiskoval
šole.
6.) Urejanje in organizacija stika z družino, ki se je preselila in CSD.
VII. DELO V OKVIRU LOKALNE SKUPNOSTI
V tem šolskem letu sem za potrebe lokalne skupnosti opravila naslednje naloge in sicer:
1. V okviru interesne dejavnosti-prostovoljstvo smo skrbeli za starejše, osamljene predvsem
v smislu, da smo jim prisluhnili, jih razveselili z našim obiskom, jim pomagali. Vključeni
smo bili tudi v projekt Sadeži družbe in svoje delo predstavljali tudi navzven (tiskani
mediji, projekt Simbioza in Simbioza šola).
2. Organizacija ob srečanju starejših v občini Kuzma.
3. Pomagala in svetovala sem posameznikom pri uveljavljanju pravic na področju
socialnega varstva.
4. Sodelovala sem z vodjo vrtca pri urejanju del in nalog, ki se tičejo področja življenja in
dela vrtca.
46
18.2. DODATNO STROKOVNO DELO Z UČENCI ROMI
Delo je tako zajemalo enajst pedagoških ur dela na teden po načrtovanem urniku. Urnik je bil
zastavljen na podlagi evalvacije vzgojno-izobraževalnega dela ob koncu šolskega leta 2012/13.
Dodatne strokovne pomoči je bilo deležnih skupaj 11 romskih učencev.
Cilji dela z romskimi učenci so bili predvsem naslednji:
-
neposredna učno-vzgojna pomoč učencem Romom v razredu
individualno delo v oziroma izven razreda v smislu nudenja dodatne učne pomoči pri pouku
pomoč otrokom pri preseganju jezikovnih ovir ob pomoči romskega mentorja
pomoč strokovnim delavcem pri vključevanju romskih otrok v življenje in delo – delo na
področju socializacije teh otrok predvsem v prvih razredih OŠ
- spremljanje učno-vzgojnih rezultatov dela romskih otrok, evalvacija in iskanje ustreznih
skupnih rešitev skupaj s strokovnimi delavci za dosego boljših učno-vzgojnih rezultatov
- pomoč pri oblikovanju skupnosti otrok in multikulturne klime, ki temelji na sožitju in
premagovanju predsodkov
- skrb za vzpostavitev in ohranitev vezi med romskimi učenci, njihovimi starši ter šolo
- skrb za vključitev romskih staršev v vzgojno-izobraževalno delo
- sodelovanje pri načrtovanju dela pri posameznem predmetu z namenom, kako doseči cilje
predmeta
Učenci so ob individualni pomoči lažje dosegali cilje vzgojno-izobraževalnega programa in tako
tudi napredovali. Na podlagi analiz ugotavljamo, da so potrebovali predvsem veliko
individualnega dela v smislu dodatne razlage, nudenja učne pomoči, usmerjanja, vodenja. Vsi
romski učenci, katerim je bila strokovna pomoč nudena so minimalne cilje programa osvojili in
tako napredovali v višji razred.
Delo je temeljilo predvsem na konkretnih stvareh, veliko je bilo uporabljenega pri delu
didaktičnega in slikovnega materiala. Nekateri učenci so potrebovali tudi posebno prilagajanje
učnih vsebin, metod in oblik dela ter preverjanja in ocenjevanja znanja.
Vsi romski učenci so se vključevali tudi k dnevom dejavnosti na šoli v skladu z letnim delovnim
načrtom šole.
Nemoteno delo z učenci je zahtevalo tudi delno prilagajanje urnika med samim šolskim letom
(glede na potrebe učencev), oblikovanje individualnih in individualiziranih učnih programov za
učence, ki redno niso osvajali učne snovi. Delo smo spremljali in evalvirali sprotno oziroma ob
koncu ocenjevalnih obdobij.
Pri delu je stalno potekalo tudi sodelovanje med strokovnimi delavci šole, s katerimi smo se
sprotno dogovarjali o izvedbi posamezne ure ter usklajevali mnenja, predloge za delo. Prav tako
je bilo veliko sodelovanja s specialno pedagoginjo v smislu iskanja najboljših možnih rešitev za
te učence.
47
Velik poudarek tekom šolskega leta pa je bil tudi na sodelovanju s starši romskih otrok, predvsem
s tistimi starši, kateri se za vzgojno-izobraževalno delo svojih otrok niso zanimali oziroma niso
kazali zanimanja. Tako je bilo opravljenih veliko individualnih razgovorov.
Veliko smo tekom šolskega leta sodelovali tudi z romsko pomočnico.
18.3. POKLICNE ODLOČITVE DEVETOŠOLCEV
Vzgojno-izobraževalni zavod
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Program
Kozmetični
tehnik
Zdravstvena
nega
Gimnazija Murska Sobota
III.Gimnazija Maribor
Gimnazija
Predšolska
vzgoja
Srednja šola za gostinstvo in turizem
Gastronomske in
Radenci
hotelirske
storitve
Srednja poklicna in tehniška šola Murska Mizar
Sobota
Elektrotehnik
Tehnik
oblikovanja
Srednja šola za oblikovanje Maribor
Frizer
Srednja šola za prehrano in živilstvo
Slaščičar
Maribor
Naziv
poklicne/strokovne
izobrazbe
Kozmetični tehnik
Srednji
zdravstvenik/
medicinska sestra
Vzgojitelj
predšolskih otrok
Gastronom hotelir
Število
učencev
1
4
1
1
2
Mizar
1
Elektrotehnik
Tehnik oblikovanja
3
2
Frizer
Slaščičar
1
1
19. SVET STARŠEV
Je v šolskem letu 2013/14 deloval v sestavi: Petra Hašaj, Kornelija Krpič, Svetlana Gaberšek,
Nataša Časar, Kristina Kuhar, Jerica Bonifarti, Simona Prosič Filip, Kornelija Zrim Lipič,
Sergeja Sukič, Doris Bertalanič, Andreja Križman Gjregjek in Karmen Kisilak.
Svet staršev se je v šolskem letu 2013/14 sestal šestkrat. Obravnaval je poročilo o vzgojnoizobraževalnem delu, obravnaval letni delovni načrt, analiziral delo in življenje v šolskem letu
2012/13, obravnaval letno poročilo za leto 2013, finančni načrt za 2014, obravnaval poročilo o
samoevalvaciji, podal mnenje o kandidatih za delovno mesto ravnatelja, obravnaval predlog
hišnega reda in šolskih pravil, imenoval upravni odbor šolskega sklada, se seznanil z vzgojno
problematiko, obravnaval in sprejel seznam delovnih zvezkov ter ostalih učnih pripomočkov in
ravnatelju izdal zahtevano pisno soglasje.
Zapisniki sej so shranjeni v mapi zapisnikov sveta staršev.
48
20. SVET ŠOLE
Svet šole je do 23. 12. 2013 deloval v sestavi:
- predstavniki lokalne skupnosti: Drago Šafer, Herman Kisilak in Drago Kerec, ml.
- predstavniki šole: Angela Tivold, Irena Podpečan, Jasminka Krpič, Alenka Urbančič, Brigita
Barbarič
- predstavniki sveta staršev: Nataša Časar, Kornelija Zrim Lipič, Nataša Časar
Z 23. 12. 2013 se je konstituiral novi svet šole. Deloval je v naslednji sestavi:
-
predstavniki lokalne skupnosti: Franc Hajdinjak, Herman Kisilak in Zdenka Andrejek
predstavniki šole: Irena Podpečan, Erika Klement Bokan, Alenka Urbančič, Jožica Fükaš,
Jasmina Kranjec Lepoša
predstavniki sveta staršev: Petra Hašaj, Andreja Križman Gjergjek, Sergeja Sukič
Svet šole se je v šolskem letu 2013/2014 sestal petkrat in opravil štiri dopisne seje. Seznanjen je
bil z delom šole in enote vrtca v šolskem letu 2012/2013 in sprejel letni delovni načrt šole in
vrtca za šolsko leto 2013/2014. Poleg tega je obravnaval finančno poročilo o poslovanju OŠ
Kuzma v letu 2013, obravnaval letno poročilo, obravnaval in sprejel finančni in kadrovski načrt
ter program dela za leto 2014, ocenil delovno uspešnost ravnatelja, sprejel letno poročilo o
samoevalvaciji šole in enote vrtca pri OŠ Kuzma, izvedel postopek imenovanja ravnatelja. Svet
šole je prav tako bil seznanjen z seznamom učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih učnih
pripomočkov.
Na svojih dopisnih sejah je svet obravnaval prošnje za izdajo soglasja za podjemno pogodbo in
zaposlitve za določen čas.
Podrobnejši zapisniki sestankov članov sveta šole so shranjeni v mapi zapisnikov sveta šole.
49
21. REALIZIRAN PROGRAM SODELOVANJA OŠ KUZMA Z DRUGIMI
ŠOLAMI IN ZAVODI V ŠOLSKEM LETU 2013/14
21.1. Sodelovanje s strokovnimi institucijami:
1. Sodelovanje s strokovnimi institucijami:
PARTNER
ZRSŠ
Pedagoška
fakulteta
Maribor
Srednje šole v
Pomurju
Center za
socialno delo
M. Sobota in
Krizni center
Murska
Sobota
Zavod za
zdravstveno
varstvo
M. Sobota
VSEBINA
Pridobivanje strokovnih svetovalnih
in posvetovalnih storitev na celotnem
področju dela in življenja OŠ Kuzma.
Omogočiti študentom izvajanje
obvezne prakse na OŠ Kuzma.
Povezovanje v okviru različnih
projektov.
Omogočiti dijakom izvajanje ustrezne
prakse.
Skupno sodelovanje pri izvajanju
različnih projektov med učenci in
dijaki ter strokovnimi delavci.
Sodelovanje pri reševanju različne
problematike na področju sociale.
Izvajanje preventivnih delavnic za
učence.
Izvajanje preventivnih ukrepov na
področju zagotavljanja zdravega
načina življenja in zagotavljanja
zakonskih predpisov.
Izvedba raznih projektov in delavnic
ter posvetov za učence in delavce.
Krajinski park Vključevanje učencev in delavcev pri
Goričko
projektih in v raziskovalno dejavnost
na področju dela in življenja v
Krajinskem parku Goričko.
Udeležba učencev in delavcev na
strokovnih posvetih in drugih oblikah
povezovanja.
Sodelovanje pri izvedbi različnih
oblik aktivnosti v okviru parka, ki
zajema osnovnošolsko mladino.
Policija
Izpeljava različnih projektov in
delavnic v smislu zagotavljanja
varnosti in preventive v cestnem
prometu.
Humanitarne Izvedba skupnih aktivnosti ob
50
ČAS IZVEDBE
celo šolsko leto
celo šolsko leto
celo šolsko leto
celo šolsko leto
celo šolsko leto
celo šolsko leto
celo šolsko leto
celo šolsko leto
OPOMBE
organizacije
in društva
Občina
Kuzma in
društva ter
organizacije
različnih dnevih dejavnosti.
OŠ Kuzma bo skozi celo šolsko leto celo šolsko leto
2013/14 tesno sodelovala z Občino
Kuzma kot ustanoviteljico na vseh
področjih in ravneh dela in življenja
šole, lokalne skupnosti ter društev in
organizacij, ki delujejo v tem prostoru
ali pa vključujejo člane iz Občine
Kuzma.
2. Sodelovanje s sosednjimi šolami ter šolami v širšem prostoru:
PARTNER
VSEBINA
ČAS IZVEDBE
OŠ Grad
Izmenjava strokovnih delavcev v
celo šolsko leto
smislu zagotavljanja ustreznega
učiteljskega kadra za predmet tehnika
in tehnologija in šport.
OŠ Sveti Jurij Izmenjava strokovnih delavcev iz OŠ celo šolsko leto
Sveti Jurij na področju dela učitelja
angleškega jezika, glasbene
umetnosti, likovne umetnosti.
OŠ IV
Izmenjava strokovnih delavcev na
celo šolsko leto
M. Sobota
področju dela specialnega pedagoga,
posveti in izmenjava izkušenj.
Šole v širšem Sodelovanje v okviru mreže
celo šolsko leto
prostoru
mentorskih šol, sodelovanje pri
izvajanju skupnih projektov
(Krajinski park, tabori …).
3. Mednarodno sodelovanje:
PARTNER
VSEBINA
Osnovne šole Izmenjava strokovnih izkušenj na
v Porabju področju vzgojno-izobraževalnega
Gornji Senik, dela.
Monošter,
Sodelovanje na skupnih natečajih,
Števanovci in projektih in prireditvah strokovnih
ostale šole na delavcev, učencev in staršev na
Madžarskem različnih področjih.
Spoznavanje različnih kultur in
Sodelovanje s
jezikov v smislu medkulturnega
šolami v
sodelovanja in dialoga.
sosednji
Avstriji
Sodelovanje s
sosednjimi
šolami na
51
OPOMBE
ČAS IZVEDBE
OPOMBE
med šolskim letom
Hrvaškem
Sodelovanje s
šolami v EU v
okviru
različnih
projektov
4. Sodelovanje z lokalno skupnostjo in društvi ter organizacijami:
PARTNER
VSEBINA
ČAS IZVEDBE
OPOMBE
Občina
Izvajanje skupnih aktivnosti v
med šolskim letom
Kuzma
poslovnem smislu na relaciji
ustanovitelj-izvajalec.
Načrtovanje prostorskih in drugih
pogojev v smislu zagotavljanja dobrih
pogojev dela.
Sodelovanje učencev, strokovnih
delavcev in vseh zaposlenih na
različnih področjih v smislu
izmenjave ter promocije šole in
lokalne skupnosti v širšem prostoru.
Društva in Skupna izvedba akcij in prireditev na
organizacije različnih področjih.
22. REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
Vzgojno-izobraževalno delo na OŠ Kuzma je v šolskem letu 2012/13 potekalo v skladu s
predmetnikom ter učnim načrtom, obvestili in navodili s strani MIZŠ ter ZRSS za delo v šolskem
letu 2013/14.
Na podlagi analize organov OŠ Kuzma je ugotovljeno, da je bil LDN za šolsko leto 2013/14
realiziran.
Kuzma, 31. 8. 2014
v. d. ravnatelja:
Suzana FARIČ
52

Predlog letnega poročila OŠ Kuzma za leto 2013-2014

Transcription

Similar documents

Sv. Kozma in Damijan

Katalog informacij javnega značaja OŠ Kuzma.pdf

Predlog LDN-ja VVE Kuzma - OŠ Kuzma

KUZM AA

POROČILO O DELU VVE PRI OŠ KUZMA - OŠ Kuzma

DNEVI DEJAVNOST 1. a, 2. a in 2. b KULTURNI DNEVI 1. SNG

Šolsko glasilo

IZVEDBENI NAČRT ŠOLE ZA NPZ

Untitled - Xooltime.com

LP – 2012/13 - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Govor Dion Rop, zmagovalke govorniškega natečaja 2012

OSNOVNA ŠOLA IDRIJA LAPAJNETOVA 50 5280 IDRIJA ZAPISNIK

Podružnične šole - Os Simona Jenka Kranj

Zapisnik, 23. 9. 2013 - OŠ borcev za severno mejo