Gospodarjev priroËnik
Transcription
Gospodarjev priroËnik
Zaupanje. Prihodnost. Zanesljivost. d. o. o., Devova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 514 00 70 www.agrosaat.si Gospodarjev priroËnik 2011 Gospodarjevemu priroËniku na pot Foto: www.iStockphoto.com UVODNIK Gospodarjev priroËnik izhaja obiËajno okrog novega leta. V tem Ëasu se oziramo v odhajajoËe leto in snujemo naËrte za prihodnost. Preteklo leto si bomo zapomnili po teækih pridelovalnih pogojih v poljedelstvu. Dolga zima, hladna in mokra pomlad, ki je skoraj v hipu preπla v vroËe in zelo suho poletje, ki pa je trajalo le nekaj tednov. Komaj smo spravili pod streho æetev æit, æe je priπlo deæevno obdobje, ki je trajalo skoraj do zime. Koruza je bila pred padavinami s polj skorajda ukradena. Prav tako kot vreme je bil razgiban tudi trg s poljπËinami. Relativno nizke cene æit ob æetvi so v nekaj tednih moËno zrasle, pravzaprav πe vedno rastejo. Nekaj podobnega smo æe doæiveli v bliænji preteklosti in prav zato, ker poznamo preteklost, nekoliko z dvomom zremo v prihodnost. Na podlagi podatkov, ki jih imamo, lahko sklepamo, da bomo v kmetijstvu sicer dosegali viπje cene svojih izdelkov, vendar bodo cene zelo nihale. Tega si v kmetijstvu ne æelimo, saj ima naπa dejavnost v primerjavi z drugimi zelo dolg proizvodni ciklus in poteka na prostem v nekontroliranih pogojih. Res je, da smo kmetje tega æe vajeni, saj æivimo in delamo z naravo, ki kroji naπe æivljenje. NauËili smo se tudi, da se naravi ne smemo nikoli zoperstaviti, pa Ëeprav zelo vpliva na kakovost naπega æivljenja. Za deæjem vedno posije sonce. Tako je tudi v kmetijski proizvodnji. Zadnje leto smo bili izjemno nezadovoljni s cenami mleka, mesa, krompirja, koruze, zelenjave itd., vendar se træne razmere izboljπujejo. To nam vliva optimizem, da so nizke cene tisto, kar nas πe okrepi. Znanje, kako preæiveti v zares neugodnih razmerah, je tisto, kar potrebujemo za prihodnost. Vsi se zavedamo, da je gospodarska kriza gonilo razvoja. Inovativnost in podjetniπtvo, s tem povezana neposredna prodaja kmetijskih pridelkov z veËjo dodano vrednostjo so πe nekatere od moænosti, ki se razlikujejo od tradicionalnih. V kmetijstvo prihajajo tudi razliËni tehnoloπki doseæki, ki jih napredne kmetije sprejemajo odprtih rok in lahko pomenijo dodaten vir dohodkov in “socialno varnost” kmetije v prihodnosti. V Agrosaatu je inovativna ekipa strokovnjakov za razliËna tehnoloπka podroËja ves Ëas v koraku z razvojem. Zahtevne træne razmere tudi nas silijo k inovativnosti in nenehnemu napredku. »e bomo mi tisti, ki bomo sodelovali pri razvoju vaπe kmetije, bo naπe poslanstvo izpolnjeno. Simon Grmovπek, direktor 2 | www.agrosaat.si Kazalo 4 5 7 23 25 37 Agrosaat, d. o. o. Devova 5 1000 Ljubljana Slovenija T: 01 514 00 70 E: semena@agrosaat.si W: www.agrosaat.si Gospodarjev priroËnik 2011 Izdal in zaloæil: Agrosaat, d. o. o. (Pridruæujemo si pravico do morebitnih napak.) Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovanje: Barbara ©uπterπiË Fotografije: Agrosaat, Ëe ni drugaËe oznaËeno Fotografija na naslovnici: www.iStockphoto.com Tisk: Dalmatin, Ljubljana december 2010 KAZALO KOLOFON Novosti Dogajalo se je ... Poglavje: Koruza »lanek: Ustrezen termin spravila koruzne silaæe - najpomembnejπe za prirejo mleka Poskusna polja 2010 Poglavje: Krompir 45 »lanek: V kuhinji ni univerzalne sorte krompirja 47 Poglavje: Metuljnice in oljnice 52 »lanek: Oljne buËe - od tradicionalne do profesionalne pridelave 55 Poglavje: Travinje, sirki in dosevki 62 »lanek: Lucerna, zagotovljena pridelek in kakovost 67 69 79 »lanek: Setev strniπËnih dosevkov Poglavje: Jara in ozimna æita Poglavje: Vrtnine www.agrosaat.si | 3 NOVOSTI 2011 Koruza: LG 33.87 • LG 30.290, FAO 290, FAO 380 (str. 13) zobanka (str. 10) • DKC 4372, FAO 320, zobanka (str. 11) • DKC 4806, FAO 360, zobanka (str. 12) • ES FORTRESS, FAO 320, trda zobanka (str. 16) Krompir: Oljnice: • RED FANTASY, rdeËa, • GL OPAL, srednje zgodnja (str. 38) hibridna buËa (str. 53) • GL MAXIMAL, hibridna buËa (str. 53) • ABILITY, jara oljna ogrπËica • PULSAR, hibridna ozimna oljna ogrπËica (str. 53) • SAVANNA, bela, srednje zgodnja (str. 39) • CONCORDIA, rumena, srednje zgodnja (str. 42) Travinje: Jara æita: • Agrosaat 8, • TRAPPE, travna meπanica za konje (str. 59) • TARANDUS, tetraploidna mnogocvetna ljuljka (str. 60) • INOKULATOR za lucerno in Ërno deteljo (str. 63) Ozimna æita: • CHEVALIER, kruπna pπenica (str. 73) • MELODICA, dvoredni jeËmen (str. 74) • GUTTINO, hibridna ræ (str. 75) 4 | www.agrosaat.si jara pπenica (str. 70) Vrtnine: Nov Vrtnarski priroËnik (str. 79) DOGAJALO SE JE Dan polja Krompir Dan polja Koruza 1 1 Dan polja Æita 1 Hannover Agra, Gornja Radgona Predavanja 2 5 3 4 57 preizkuπanj s koruzo SreËanje, Trojane 6 7 1) Povabili smo vas na dneve polja po celotni Sloveniji 2) Nepogreπljivi smo na sejmu Agra v Gornji Radgoni in kmetijskem sejmu v Komendi 3) S pridelovalci krompirja smo spoznali novosti na PotatoEurope 2010 v Hannovru 4) Dodelali smo rekordno koliËino semenskih æit 5) Predavali smo o novostih in ostalem programu v semenarstvu 6) Organizirali smo: 57 preizkuπanj s koruzo, 15 preizkuπanj z æiti, 4 preizkuπanja s krompirjem, 1 preizkuπanje s travami 7) Tradicionalno smo se sestali s preiskuπevalci na Trojanah in izbrali naj poskus 2010. 8) Spet smo izdali nov Gospodarjev priroËnik … 8 www.agrosaat.si | 5 Nagrade za zveste kupce Tudi v letu 2011 vaπ veËji nakup semenske koruze Agrosaat nagradimo s praktiËnimi nagradami: 1) Za nakup najmanj 10 vreË (25 mk) semenske koruze prejmete majico s kratkimi rokavi in kapo Agrosaat. 2) Za nakup vsaj 20 vreË (25 mk) semenske koruze prejmete topel flis in kapo Agrosaat. Da vam bomo lahko poslali izbrano nagrado, nam najkasneje do 30. 6. 2011 poπljite kopijo raËuna na naslov: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, 1000 Ljubljana. So ptice velik problem na vaπih koruznih njivah? Foto: www.flickr.com Na kopiji raËuna za kupljeno semensko koruzo mora biti viden vaπ naslov in æig trgovine. Nagrado boste prejeli po poπti ali pa vam jo bomo dostavili na dom. Za isti nakup se nagrade izkljuËujejo. ©tevilo nagrad je omejeno. Najboljπa reπitev je odvraËalo: KORIT® Prednost koruze dodatno razkuæeno s KORIT-om®: - seme in vznikle rastline varuje pred fazani, vranami in golobi, - cenovno je zelo ugoden, - okolju bolj prijazen kot drugi insekticidi, - v poljskih poskusih so ugotovili, da seme, obdelano s KORIT-om®, ugodno deluje na vznikajoËe rastline (boljπi vznik, hitrejπi mladostni razvoj, - ne πkoduje semenu, Ëe ostane na zalogi. OPOZORILO: OdvraËalo KORIT® ni v prosti prodaji, temveË je potrebno predhodno naroËiti semensko koruzo, razkuæeno z omenjenim pripravkom. 6 | www.agrosaat.si Zastopa in træi: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, Ljubljana, www.agrosaat.si Proizvaja: Kwizda Agro Gmbh Koruza ALI STE VEDELI? “Da je prebavljivost zelenega dela rastline - koruznice v koruzni silaæi bolj pomembna, kot se nam je zdelo v preteklosti. »e ima silaæa hibridov LG Animal nutrition, ki so zadnji doseæek ælahtnenja, za 1% boljπo prebavljivost koruznice, to v prireji mleka pomeni od 2 do 5 litrov veË mleka na kravo na dan.” HIBRIDI V NA©I PONUDBI: PREMIUM HIBRIDI EKSTRA HIBRIDI STANDARD HIBRIDI KANDIDATI ZA PRIHODNOST DRUGI HIBRIDI LG 30.290 DKC 4372 DKC 4806 LG 33.87 LG 33.95 DKC 4888 LG 33.30 ES FORTRESS TARANIS MAXXIS SAXXOO PIXXIA LG 32.55 NEXXOS LG 23.06 BURTON DKC 4082 LG 33.50 DKC 5170 ACIENDA LJ 180 LG 32.15 ALVITO LJ 275t DKC 4005 DKC 4860 LG 23.72 ROXXY FAO 290 320 360 380 385 400 300 320 320 370 390 410 270 290 300 390 320 350 450 500 180 190 220 270 330 360 385 390 www.agrosaat.si | 7 DKC 4372 DKC 4806 LG 33.87 Izbor koruznih hibridov za leto 2011 LG 30.290 KORUZA 290 320 360 380 Z Z Z TZ Viπina rastline +++ +++ +++ ++++ Mladostni razvoj ++++ ++++ ++++ +++ SproπËanje vlage iz zrnja ++++ ++++ ++++ +++ • • Zrelostni razred Tip zrna ZNA»ILNOSTI HIBRIDA Stay green efekt Suπenje zrnja Siliranje zrnja NAMEN UPORABE Siliranje cele rastline Bioplin OKOLJSKE ZAHTEVE SETVENA NORMA V 1000 RAST/HA Toleranca na vlago in nizke temperature v zaËetku rasti +++ +++ ++++ +++ Toleranca na pomanjkanje vlage ++++ ++++ ++++ ++++ Lahka tla 65-75 75-80 75-85 Teæka tla 75-80 80-90 80-90 80 85-95 85-90 Silaæa 8 | www.agrosaat.si 65-80 LG 33.95 DKC 4888 LG 33.30 ES FORTRESS TARANIS MAXXIS SAXXOO PIXXIA LG 32.55 NEXXOS LG 23.06 BURTON KORUZA 385 400 300 320 320 370 390 410 270 290 300 390 Z Z Z TZ PT Z Z Z PT PT Z Z +++ ++++ +++ ++++ ++++ +++ ++++ ++++ +++ +++ +++ ++++ ++++ ++++ +++ ++++ ++++ ++++ ++ ++ ++++ +++ +++ +++ ++++ +++ ++++ +++ ++ +++ +++ ++ +++ +++ ++++ +++ • • • • • • • • +++ +++ +++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ +++ ++++ ++ +++ ++++ ++++ ++++ +++ +++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ +++ 65-75 70-75 80-85 75-80 80 65-75 60-65 60-65 85 80 80-90 70-80 85-90 75-80 85-90 80-85 80-85 85-90 85-90 80-85 90-95 90-95 80-95 80-85 80-95 75-85 85-95 80-90 85 80-95 85 80-85 90-100 85-100 90-100 85-95 • Opozorilo: Moænost naroËila dodatno razkuæenega semena proti koruznemu hroπËu, talnim πkodljivcem in pticam. www.agrosaat.si | 9 KORUZA LG 33.290 - nova πestica LG 23.06 premium hibrid Zanesljiva in nova genetika FAO 290 | Zobanka Zrelostni razred: zgodnji Posebnosti: • Popolnoma nova genetika, zamenjava hibrida LG 23.06 za pridelavo zrnja. • Dvolinijski hibrid - zanesljiva zobanka za zrnje s precej veËjim pridelkom od stare πestice. • OdliËen mladostni razvoj v hladnih pogojih. Lastnosti hibrida: • Zanimiv, razmeroma visok in izenaËen hibrid. • Primeren za pridelavo zrnja. • Poloæaj storæa je srednje visok. • Storæ je zelo dobro pritrjen na moËnem steblu. • Ima izenaËene in lepe storæe vedno zapolnjene s 14 vrstami zrnja. • Dobro sproπËanje vlage in nizka vlaga ob spravilu. • Zelo zanesljiv hibrid v stresnih razmerah, zelo dober v suπi. • Dobro odporen hibrid na fuzarij storæa, koruzno bulavo snet in listno progavost (helmintosporium). Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin Primerno • • Zelo primerno • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): 10 | www.agrosaat.si Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 75-80 80 65-75 80 DKC 4372 premium hibrid KORUZA VeËkratno vraËilo vsakega kilograma gnojila FAO 320 | Zobanka Zrelostni razred: srednje zgodnji Posebnosti: • Zelo visok potencial za pridelek. • OdliËno odzivanje na gnojenje z duπikom. Lastnosti hibrida: • Srednje visok hibrid. • Intenziven hibrid, ki se zelo odziva na gnojenje z duπikom. • Zelo primeren za intenzivno pridelavo zrnja. • Visoki pridelki zrnja s hitrim sproπËanjem vlage. • OdliËno zdravstveno stanje zrnja. • Dobra tolerantnost na koruzno progavost in fuzarium na storæu. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin Zelo primerno • • • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-90 90 75-85 85 Pridelovalci z najboljπimi rezultati v letu 2010: Regija Pridelovalec (ZRNJE) Dolenjska ©tajerska Osred. Slo. Franc Pflege, Cerklje ob Krki Zvonko BeraniË, Straægonjca Rafael KopaË, Medno Pridelek suhega zrnja Relativno v % 15.735 14.806 12.054 115 113 119 www.agrosaat.si | 11 KORUZA DKC 4806 premium hibrid Nov vrhunski hibrid FAO 360 | Zobanka Zrelostni razred: srednje pozni Posebnosti: • Nova verzija hibrida DKC 4860. • Trilinijski hibrid - zanesljivost pridelka tudi v manj ugodnih razmerah. Lastnosti hibrida: • Srednje visok hibrid. • Primeren za pridelavo zrnja in silaæe. • Trilinijski hibrid - zanesljivost v stresnih razmerah. • Visoki pridelki zrnja s hitrim sproπËanjem vlage. • OdliËno zdravstveno stanje zrnja. • Silaæa cele rastline z izjemno energijo. • Dobra tolerantnost na koruzno progavost in fuzarium na storæu. • Dolgo zelena rastlina - stay green efekt. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin Zelo primerno • • • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-90 90 75-85 85 Pridelovalci z najboljπimi rezultati v letu 2010: 12 | www.agrosaat.si Regija Pridelovalec (ZRNJE) Dolenjska Osred. Slo. ©tajerska Pomurje Franc Pflege, Cerklje ob Krki Vinko Juha, Matena Joæef Lah, Sp. Polskava Joæe TomaæiË, Zagajski Vrh Pridelek suhega zrnja Relativno v % 15.425 13.079 13.070 12.274 113 105 95 98 LG 33.87 - za veË mleka premium hibrid KORUZA Izjemna novost v silaænih koruzah LGAN = LG hibrid + edinstvena oznaka Animal Nutrition FAO 380 | Trda zobanka Zrelostni razred: srednje pozni Posebnosti: • Edinstvena silaæna genetika, ki po kakovosti presega vse do sedaj znane silaæne koruze. • Dvolinijski hibrid - izjemna trda zobanka za silaæo s poveËano prebavljivostjo koruznice. • Hibridi LGAN postavljajo nova merila za visoko prebavljivost silaæe pri govedu. • Pri spravilu nujno upoπtevati vsebnost suπine med 30 in 37% cele rastline! Lastnosti hibrida LGAN: • Zelo visoka, dobro razvita silaæna koruza. • Primerna za pridelavo visoko kakovostne silaæe cele rastline. • Zelo dobro olistana rastlina za pridelavo velikih pridelkov zelene mase. • Rastlina z moËnim steblom in moËnimi koreninami, odporna na poleganje. • Stabilen pridelek silaæe v razliËnih pridelovalnih pogojih. • Posebna kakovost silaæe zaradi izjemne prebavljivosti vlaknine! • PoveËana konzumacija krav zaradi okusnejπe silaæe brez silirnih dodatkov. • PoveËana prebavljivost listov in stebel pomeni veËjo prirejo (kakovostno mleko in meso). • Dobra tolerantnost na fuzarij storæa, koruzno bulavo snet in listno progavost (helmintosporium) • Zadovoljiv pridelek tudi v stresnih - suπnih pogojih. • Stay green efekt. POZOR: VeË o kakovosti hibridov LGAN si preberite v Ëlanku z naslovom: “Ustrezen termin spravila” na strani 23. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin • • Zelo primerno • (Animal Nutrition) • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): Tip tal Teæka Lahka Silaæa 75-80 65-75 Pridelovalci z najboljπimi rezultati v letu 2010: Regija Pridelovalec (ZRNJE) ©tajerska Pomurje Robi Belca, Dragonja vas Regija Pridelovalec (SILAÆA) Dolenjska Pomurje Franci Sever, Dolenja vas Tibor Haπaj, Markiπavci Dejan MiholiË, Breznovci Pridelek suhega zrnja Relativno v % 14.862 14.464 108 106 Pridelek SS/ha Relativno v % 26.996 24.603 102 115 www.agrosaat.si | 13 KORUZA LG 33.95 premium hibrid Zadovolji vas s pridelkom FAO 385 | Zobanka Zrelostni razred: srednje pozni Posebnosti: • Odlika LG 33.95 je zelo velik pridelek in dobra prebavljivost silaæe. Lastnosti hibrida: • Primeren za pridelavo zrnja in silaæe. • Dober “stay green efekt”. • Toleranten v suπnih pogojih - moËan koreninski sistem. • PriporoËamo setev v dobra tla. • Hiter mladostni razvoj. • Rastlina z dolgim in tanjπim klasincem. • Visoko ter moËno steblo. • Zelo toleranten na fuzarij stebla in bulavo snet. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin • Zelo primerno • • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-85 85-90 60-65 65-70 Pridelovalci z najboljπimi rezultati v letu 2010: 14 | www.agrosaat.si Regija Pridelovalec (ZRNJE) Koroπka Pomurje ©tajerska Marjana Partl, Zg. Viæinga Regija Pridelovalec (SILAÆA) Gorenjska ©tajerska Dolenjska Franci Fon, Spodnji Brnik Majda Klement, Mele Robi Belca, Dragonja vas Alberto Kocbek, VoliËina Andrej Majcen, ©entjanæ Pridelek suhega zrnja Relativno v % 15.742 14.587 14.093 102 106 102 Pridelek SS/ha Relativno v % 27.270 25.909 24.840 116 106 106 DKC 4888 premium hibrid KORUZA Hibrid za najboljπo kakovost silaæe FAO 400 | Zobanka Zrelostni razred: pozni Posebnosti: • DKC 4888 ima izreden potencial za pridelek zrnja in zelene mase, kombiniran hibrid. Lastnosti hibrida: • Visoka in dobro olistana rastlina, z moËnimi koreninami. • OdliËen mladostni razvoj. • OdliËna toleranca na suπo in stresne razmere. • Ogromni kompaktni storæi, kakovostno veliko zrnje. • Stabilen pridelek glede na suπo in bolezni. • Energetsko visoko koncentrirana silaæa. • Dobro odpuπËanje vlage iz zrnja. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin • • Zelo primerno • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-85 85 60-65 80 Pridelovalci z najboljπimi rezultati v letu 2010: Regija Pridelovalec (ZRNJE) Koroπka Dolenjska Pomurje Marjana Partl, Zg. Viæinga Regija Pridelovalec (SILAÆA) Gorenjska Dolenjska ©tajerska Franci Fon, Spodnji Brnik Franc Pflege, Cerklje ob Krki Majda Klement, Mele Andrej Majcen, ©entjanæ Alberto Kocbek, VoliËina Pridelek suhega zrnja Relativno v % 15.940 15.860 14.692 103 116 106 Pridelek SS/ha Relativno v % 28.628 27.312 24.375 121 117 99 www.agrosaat.si | 15 KORUZA LG 33.30 ES FORTRESS Stabilnost v vseh pridelovalnih razmerah Za kakovosten in obilen pridelek silaæe po koπnji ljuljke ekstra hibrid FAO 300 | Zobanka Zrelostni razred: srednje zgodnji Posebnosti: Hibrid LG 33.30 odlikuje visok in stabilen pridelek zrnja z dobrim sproπËanjem vlage ob æetvi, kakor tudi tolerantnost na pomembne gospodarske bolezni koruz, kot so: fuzarijoze, progavost listov, snetljivost ... Lastnosti hibrida: • Srednje visoka rastlina. • Hiter mladostni razvoj. • Zelo velik potencial za pridelek. • OdliËno sproπËanje vlage iz zrnja. • Nizki stroπki suπenja - visoka ekonomiËnost. • Toleranten na pomembne bolezni v koruzi. • Cvetenje = LG 23.06 + 2 dni. • Dobra prilagoditev na rastne razmere. • Zelo lep izgled. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla ekstra hibrid FAO 320 | Trda zobanka Zrelostni razred: srednje zgodnji Posebnosti: ES FORTRESS je zagotovilo za kakovosten pridelek zrnja in silaæne mase in nadomeπËa hibrid taranis. Zrno je v tipu trde zobanke, odlikuje se z dobrim sproπËanjem vlage iz zrna. Es-fortress uvrπËamo v skupino hibridov z dobro tolerantnostjo na niæje temperature v mladostnem razvoju. Lastnosti hibrida: • Visoka rastlina. • OdliËen mladostni razvoj v neugodnih razmerah. • Zelo primerna za setev po prvi koπnji mnogocvetne ljuljke. • PriporoËamo tudi za zelo zgodnje setve. • Dober pridelek energetsko bogate silaæe in zrnja v razliËnih pridelovalnih obmoËjih. • Univerzalen v proizvodnji. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Primerno • Zelo primerno Namen uporabe: • • PriporoËilo Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! 16 | www.agrosaat.si Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 85-90 95 80-85 85 Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 14.798 Primerno • Zelo primerno • • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-90 90 75-80 85 Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 13.347 Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010: 29.162 TARANIS MAXXIS Kakovost in pridelek koruze za vsakrπno rabo Maxximirajte svoj pridelek ekstra hibrid FAO 320 | Poltrdinka Zrelostni razred: srednje zgodnji Posebnosti: PriporoËamo ga kmetovalcem, ki skladiπËijo zrnje v silosih CO2 ali zrnje silirajo. V zadnjih letih zelo priljubljen in razπirjen hibrid za pridelavo silaæe. Lastnosti hibrida: • Visoka rastlina, hiter mladostni razvoj. • V mladosti zelo tolerantna na hladnejπe pogoje. • PoËasi spuπËa vlago, zato je NE priporoËamo za suπenje zrnja. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla KORUZA ekstra hibrid FAO 370 | Zobanka Zrelostni razred: srednje pozni Posebnosti: PriporoËamo ga za pridelavo zrnja. Dosega izredno ugodne lastnosti, ki jih zahteva trg. Lastnosti hibrida: • Srednje visoka rastlina, hiter mladostni razvoj. • Specialist na teækih, hladnih tleh. • Dobro sproπËanje vlage iz zrnja. • Velik, dobro zapolnjen storæ. • Visoka toleranca na progavost listov. • Zdravo zrnje - nizka vsebnost toksinov. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa • Zelo primerno Namen uporabe: PriporoËilo • • Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-85 85 80 80 Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010: 21.798 Primerno • Zelo primerno • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 85-90 85-95 65-70 80-85 Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 16.208 www.agrosaat.si | 17 KORUZA PIXXIA SAXXOO Na vrhu po rodovitnosti Rekorder v silaænem razredu ekstra hibrid ekstra hibrid FAO 410 | Zobanka Zrelostni razred: pozni FAO 390 | Zobanka Zrelostni razred: srednje pozni Lastnosti hibrida: • Visoka rastlina, zelo hiter mladostni razvoj. • Zelo velik pridelek zrnja, primeren za vse tipe tal. • Visok hektoliter zrnja. • Izredno zdrav storæ s prib. 800 zrni. • 18 vrst zrna na storæu. • Dobro sproπËanje vlage iz zrna v Ëasu æetve. • Dobro toleranten na bulavo snet. Posebnosti: VeËletna preizkuπanja so potrdila, da gre nedvomno za izredno roden hibrid v razredu FAO 400. V dobrih klimatskih razmerah podira rekorde v pridelkih zrnja in silaæe. Hibrid pixxia priporoËamo v prvi vrsti za siliranje cele rastline in za siliranje zrnja. V sosednji Avstriji je pixxia med vodilnimi hibridi za proizvodnjo bioplina. Primernost glede na tip tal: Lastnosti hibrida: • Visoka rastlina, dobro tolerantna na bulavo snet. • Srednje hiter mladostni razvoj. • Rekorder na srednje teækih in teækih tleh. • Potencial rodnosti izkaæe predvsem na dobrih tleh. • Izrazit “stay green efekt”. • Rastlina z moËnim, debelim steblom. • Hibrid z velikim in zdravim zrnom. • Visoka stabilnost rastline. • Dober izplen bioplina za energijo. Teæka, vlaæna tla Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin • • Zelo primerno • • Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 85-90 85-95 65-70 80-85 Srednja Lahka, peπËena tla Namen uporabe: Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 14.005 Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010: 30.581 PriporoËilo Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin • • Zelo primerno • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! 18 | www.agrosaat.si Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-85 85 60-65 80 Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 16.496 Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010: 25.215 NEXXOS LG 32.55 Kakovost je na prvem mestu standard hibrid Zgodnja poltrdinka Posebnosti: Izreden potencial za pridelek zrnja in zelene mase, kombiniran hibrid. Lastnosti hibrida: • Visoka kakovost zrnja. • Izrazita obarvanost zrnja. • Primeren tudi za poznejπe setve. • Dobra izbira za hitra spravila. • Dobra tolerantnost na fazarium storæa. Primernost glede na tip tal: Srednja standard hibrid FAO 290 | Poltrdinka Zrelostni razred: zgodnji FAO 270 | Poltrdinka Zrelostni razred: zgodnji Teæka, vlaæna tla KORUZA Lahka, peπËena tla Posebnosti: Izredno cenjen pri praπiËerejcih, predvsem zaradi boljπih rezultatov v hlevih (visoka vsebnost πkroba in beljakovin). Lastnosti hibrida: • Rastlina niæje rasti, odporna na poleganje. • Zelo hiter mladostni razvoj. • Stabilen pridelek v vseh pridelovalnih obmoËjih. • Visok hektoliter zrnja. • PriporoËamo ga predvsem za pridelavo kakovostnega zrnja. • Lahka æetev - brez primesi. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Namen uporabe: PriporoËilo Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Primerno • Lahka, peπËena tla Zelo primerno • • Namen uporabe: PriporoËilo Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! Srednja Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 90-95 100 85 90 Primerno • Zelo primerno • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 13.682 ! Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 90-95 90-100 80-85 85-90 Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 12.793 www.agrosaat.si | 19 KORUZA BURTON LG 23.06 Velik pridelek kakovostne silaæe standard hibrid Univerzalen hibrid FAO 390 | Zobanka Zrelostni razred: srednje pozni FAO 300 | Zobanka Zrelostni razred: srednje zgodnji Posebnosti: Odlikuje ga zelo dobra odpornost na vse gospodarsko pomembnejπe bolezni. Ima visoke pridelke na vseh pridelovalnih obmoËjih. Veliki, izpopolnjeni storæi se dobro liËkajo, bodisi strojno ali roËno. Lastnosti hibrida: • Srednje visoka rastlina in hiter mladostni razvoj. • Dobro prenaπa suπo - primeren za setev na laæjih tipih tal. • Zelo primeren tudi za spravilo v storæih. • Primeren za setev po odkosu mn. ljuljke za silaæo. Posebnosti: Po vrsti uporabe ga uvrËamo med silaæne koruze. Hibrid dosega visoko stopnjo prilagodljivosti, tudi na manj rodovitnih povrπinah. Lastnosti hibrida: • Zelo visoka rastlina in hiter mladostni razvoj. • Dobra toleranca na listno progavost. • OdliËen pridelek silaæe. • Dober “stay green efekt”. Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Primernost glede na tip tal: Teæka, vlaæna tla Srednja standard hibrid Srednja Lahka, peπËena tla Lahka, peπËena tla Namen uporabe: Namen uporabe: PriporoËilo Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Primerno • • Zelo primerno • 20 | www.agrosaat.si Primerno Suπenje zrnja Siliranje zrnja, CO2 Silaæa Bioplin • • Zelo primerno • • PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): PriporoËena gostota setve v 1000 zrn/ha (MK): ! PriporoËilo Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-95 100 80-90 90 Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 12.402 ! Tip tal Teæka Lahka Zrnje Silaæa 80-85 85-95 70-80 85 Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010: 23.304 Kandidati za prihodnost KORUZA DKC 4082 FAO 320 | Zobanka • Izjemen pridelek zrnja. • OdliËno sproπËanje vlage iz zrnja. ! Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 14.472 LG 33.50 FAO 350 | Zobanka • OdliËen hibrid za pridelavo zrnja. • Dobra tolerantnost na plesnivost storæa. • PriporoËamo predvsem za siliranje zrnja in CO2 siloze. ! Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 16.784 DKC 5170 FAO 450 | Zobanka • Nizka rastlina. • Primerna tudi za suπnejπa obmoËja. • Rekordni pridelki zrnja. ! Rekordni pridelek suhega zrnja v letu 2010: 16.890 ACIENDA FAO 500 | Zobanka • Za izjemne pridelke silaæne mase. • Dobro olistana rastlina z globokim koreninskim sistemom. ! Rekordni pridelek SS silaæe v letu 2010: 24.418 www.agrosaat.si | 21 KORUZA Drugi hibridi LJ 180 Avtohtona sorta FAO 180 | Poltrdinka FAO 330 | Zobanka • Najzgodnejπi hibrid v ponudbi. • 100-dnevna koruza. • Hibrid z hitrim sproπËanjem vlage iz zrnja. • Vrhunski pridelek. • Dosega tudi po 24 vrst zrnja na storæu. LG 32.15 DKC 4860 FAO 190 | Poltrdinka FAO 360 | Zobanka • 100-dnevna koruza. • Primerna za setev po æetvi jeËmena. • OdliËen pridelek zrnja in silaæe. • Izjemen pridelek zrnja. • Hibrid, primeren tudi za silaæo iz cele rastline. • Dosega velik deleæ energije v silaæni masi. ALVITO LG 23.72 FAO 220 | Poltrdinka FAO 385 | Zobanka • 100-dnevna koruza. • Primerna za setev po æetvi jeËmena. • OdliËen pridelek zrnja in silaæe. • Zelo visoka, dobro olistana rastlina. • Primerna za visoke pridelke silaæe. LJ 275t Avtohtona sorta FAO 270 | Poltrdinka • Zelo primerna za ljudsko prehrano. • Izredno velik deleæ trdega meljaka v zrnu. 22 | www.agrosaat.si DKC 4005 ROXXY FAO 390 | Zobanka • Kombiniran tip rastline. • PriporoËamo za poznejπa spravila zrnja. KORUZA »lanek Ustrezen termin spravila koruzne silaæe - najpomembnejπe za prirejo mleka Joæe Mohar Koruzna silaæa je brez dvoma najcenejπa energetska osnovna krma krav za gospodarno prirejo mleka. Pridelovati koruzno silaæo pomeni pet mesecev dela na njivi in le en dan za kakovostno æetev in spravilo. »as spravila silaæne koruze ima neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silaæne mase. PravoËasno spravilo ali pravi trenutek spravila ima tako neposreden vpliv na raven mleËne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka. Zavedati se moramo, da spravilo silaæne mase ni samo spravilo velike koliËine sveæe mase, ampak predvsem spravilo energije, ki je najpomembnejπa za æivino. Energija je prisotna v obeh komponentah rastline, v storæu in seveda tudi v koruznici. Optimalni Ëas spravila silaæne koruze pomeni enostavno optimalno vsebnost energije glede na zrelost πkroba in vlaknine. Ko koruza zori in doseæe 30-odstotno vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktiËno skoraj ne spreminja veË. Zelo pomembna je porazdelitev energije v koruzni rastlini. »e smo pozorni samo na πkrob, vemo, da z zrelostjo naraπËa njegova vsebnost v zrnu in storæu. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristljive energije iz vlaknine) začne strmo padati pri skupni vsebnosti suπine 37 % in veË. Silaæna koruza je meπanica energijske in voluminozne krme, zato moramo koruzo poæeti, ko sta obe komponenti v optimalnem stanju. Nujno je poæeti koruzo, ko je vsebnost suπine celotne rastline med 30 in 37 %. Samo to stanje zre- losti rastline je garancija, da bomo z njive odpeljali najveË energije in da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaæe ohranili najveË razpoloæljive energije. Vsebnost suπine je kljuËni dejavnik kakovosti Optimalna suπina koruze ob æetvi 30-37 % = najveËja vsebnost energije! »e je suπina previsoka: - slabo tlaËenje silaæne mase, naknadna fermentacija (gretje) in kvarjenje na zraku (kvasovke) - slabπa okusnost in jeπËnost - slaba prebavljivost vlaknine »e je suπina prenizka: - tveganje izgub in iztekanja silaænega soka - prenizka vsebnost πkroba - zakisanost in neokusnost silaæe Ko ima koruza suπino od 30 do 37 %, sta vsebnost πkroba in prebavljivih vlaknin v optimalnem razmerju. SkladiπËenje v silosu je enostavno in uËinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v razponu od 30 do 35 % suπine bolj ali manj stalna. Zelo pomembna je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni moænost dobrega skladiπËenja æe spravljene energije, ne pa njenega poveËanja. knadna fermentacija takπne silaæe je lahko resen problem, Ëe tlaËenje ni zadostno, in je odliËno gojiπËe za razvoj silaæne plesni (Penicillium roqueforti), ki pa povzroËa zdravstvene teæave pri reji krav. ZakljuËimo lahko, da je bolje zaËeti z æetvijo koruze pri 30-odstotni suπini in jo konËati pri 33-odstotni suπini, kot pa zaËeti æeti pri 37odstotni suπini in konËati prepozno pri previsoki suπini Ëez 40 %. Optimalna vsebnost suπine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo najveË energije iz storæa in odliËno prebavljive koruznice. Pomembna lastnost koruznice je tudi efekt stay green, ki je prisoten pri vseh sodobnih silaænih hibridih. Kako doloËiti pravilen Ëas æetve? ©e vedno je za doloËanje suπine cele rastline najboljπa metoda spremljanje zrelosti zrna in mleËne Ërte. Suha snov cele rastline je med 30 in 37 %, ko je mleËna Ërta na 1/2 do 2/3 zrna. MleËna Ërta namreË loËuje mehki endosperm (vosek) in Optimalni Ëas æetve silaæe mleËna Ërta trdi endosper - πkrob mleËna Ërta Dejstvo je, da pri prenizkih suπinah pod 28 % in previsokih nad 40 % v silaæni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri suπinah nad 40 % ne moremo ohraniti energije, ki jo zagotavlja celotna rastlina. Na- mehki endosperm Suha snov celotne rastline 30-37 % klasinec www.agrosaat.si | 23 trdi edosperm (πkrob). Optimalni Ëas æetve je, ko imajo storæi od 45do 50-odstotno suπino. Ko mleËne Ërte ne vidimo veË na storæu, je optimalni Ëas spravila æe mimo oziroma smo prepozni. KORUZA Optimalni Ëas æetve silaæe MleËna Ërta na zrnu Vsebnost suhe snovi storæa zrna zrna lahko lahko stisnemo, stisnemo, tekoËa mleËna vsebina vsebina zrna zrna spodaj æe mleËno, zgoraj πkrob ni veË mleka, z nohtom lahko predremo zrna trdo zrno, noht teæko predre zrno trdo zrno, noht ne predre veË zrna PriporoËljivo je, da njivo dva do tri tedne pred naËrtovano æetvijo pregledamo, prelomimo storæ in preverimo pozicijo mleËne Ërte na zrnu. »e je mleËna Ërta na 1/3 zrna, je koruza æe skoraj primerno zrela za æetev. Optimalni Ëas spravila je, ko je mleËna Ërta med 1/2 in med 2/3 zrna. Namolsti veliko mleka pomeni pridelati kakovostno silaæno koruzo Koruza je ena redkih rastlin, ki ima istoËasno dva razliËna vira nujno potrebne energije, pomembne za preævekovalce; πkrob in vlaknino. ©krob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha. Energija iz vlaknine je za govedo zelo pomembna predvsem zaradi vzdræevanja delovanja vampa (preævekovanje). Prispeva pa tudi zelo pomemben deleæ skupne energije za preævekovalce. Za skupno energijsko vrednost koruzne silaæe je dobra prebavljivost vlaknine vsaj toliko pomembna kot vsebnost πkroba v storæu. Kakovostna vlaknina ima namreË tudi neposreden vpliv na vsebnost maπËobe v mleku in ob dobrem delovanju vampa odpravlja pojave acidoz. Izbira koruznih hibridov z veËjo prebavljivostjo vlaknine je vedno dobra izbira za rejce Limagrain kot edino podjetje na svetu æe veË kot 30 let v posebnem 24 | www.agrosaat.si programu ælahtnenja silaænih hibridov usmerjeno izboljπuje prebavljivost vlaknine. Ogromno energije in Ëasa je bilo porabljenega za ustvarjanje novih silaænih hibridov in postopkov za preverjanje kakovostnih parametrov. V letu 2011 podjetje Agrosaat, kot zastopnik semenarske hiπe Limagrain, prvič ponuja v Sloveniji prve hibride z veËjo prebavljivostjo vlaknine. na vreËi jamËi za visoko kakovost svojih silaænih hibridov. Enostavno prepoznati in izbrati! Limagrainovi ælahtnitelji namreË vsako leto naredijo: • 1 milijon novih kriæanj, • 60.000 na novo testiranih kriæancev, • 650.000 poskusnih parcelic, • 4.000 poskusov za razvoj novih hibridov, • 200.000 analiz hranilne vrednosti za ovrednotenje kakovosti hibridov. Evropski rejci govedi (mleËna in mesna reja) so ugotovili, da so med koruznimi hibridi bistvene razlike glede agronomske in hranilne vrednosti. Hranilna vrednost in pridelek sta postala kljuËna parametra, na osnovi katerih se pridelovalci silaæe in rejci govedi odloËijo za nakup semena. Limagrain je vodilno evropsko podjetje v ælahtnenju silaæne koruze, ki je sposobno zadovoljiti najviπje zahteve po visoki hranilni vrednosti koruze. Ælahtnitelji se zavedajo, da mora silaæna koruza rejcem prinaπati dobiËek z najboljπim genetskim potencialom hibridov z viπjo energetsko vrednostjo silaæe (vlaknine in πkroba), ki jo imajo v krmnem obroku za svoje æivali. Zato vsak nov hibrid najprej veË let natanËno preverjajo v obπirni mreæi poljskih poskusov. Hibridi, ki dajo odliËne rezultate na polju (osnovna zahteva) in so odliËne kakovosti (dodana vrednost), so po nadaljnjih testiranjih prebavljivosti kasneje oznaËeni kot najboljπi za krmo æivali. Edino hibridi, ki zadostijo vsem strogim zahtevam, kasneje dobijo oznako LG “Animal Nutrition”. Seme prepoznamo tako, da ima na vreËi logotip LG “Animal Nutrition”. Oznaka LGAN oznaËuje seme, ki zagotavlja pridelek najboljπe silaæe v Evropi. Limagrain je edino semenarsko podjetje, ki s peËatom Prednosti, ki jih prinaπajo hibridi LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaæe, ki ima visoko vsebnost πkroba in boljπo prebavljivost vlaknine od ostalih hibridov. To ima pozitiven vpliv na: • zauæivanje veËje koliËine silaæe pri æivalih, • veËjo prirejo mleka, • veËjo kakovost mleka, • boljπe zdravje æivali, • dobiËek pri reji. »as je, da se moËno zavemo pomena termina spravila silaæne koruze, ki je bistven za donosnost reje govedi preko celega leta. Pri novih silaænih hibridih z oznako LGAN je Ëas spravila pomemben za polno izkoriπËenost njihovega genetskega potenciala, ki omogoËa boljπo prebavljivost vlaknine za preævekovalce. PrepriËani smo, da bodo pridelovalci in rejci ob optimalnem Ëasu spravila omenjenih silaænih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki jo prinaπajo v prireji mleka in mesa. Nova znanstvena odkritja ælahtniteljev tako prinaπajo novo dodano vrednost v reji æivali, ki jo za razvoj vsi tako moËno potrebujemo. Poskusna polja 2010 ZRNJE: POMURJE Martin Fras, ApaËe Joæe TomaæiË, Gornja Radgona Majda Klement, Radenci Janko Koπar, Sv. Jurij ob ©Ëavnici Joæe Rautar, Veræej Robert Sever, Ljutomer Joæe Granfol, Tiπina KSS Kriæevci pri Ljutomeru - Alojz ©tuhec Tibor Haπaj, Murska Sobota Bojan LonËar, Bodonci Tomaæ Poredoπ, Puconci Panvita, Murska Sobota Biotehniπka πola RakiËan, Murska Sobota KSS Cankova - Franc Zavec, Kuzma KSS Beltinci - Tomaæ Nemec, Bogojina KSS Cankova - Karel ©adl, Kuzma ©TAJERSKA Robi Belca, Cirkovce KGZS MB, Viktor Zafoπnik, Sl. Bistrica Sandi Finguπt, Orehova vas Joæef Lah, Pragersko KGZS MB, SK© PTUJ, TurniπËe Milan Tacinger, Majπperk Ivan Rakuπa, Jurπinci Janko ©migoc, Muretinci Zvonko BeraniË, Pragersko SAVINJSKA Peter Hostnik, Imeno Posestvo Meja ©entjur, ©entjur Ivan Mastnak, ©entjur KGZS CE, Marovt, BraslovËe KORO©KA Marjana Partl, Radlje DOLENJSKA Kss IvanËna Gorica Boris Kravcar, Trebnje Joæe Stariha, Lokve, »rnomelj POSAVJE Franc Pflege, Cerklje ob Krki PRIMORSKA KSS Vipava, KGZ Nova Gorica OSREDNJA SLOVENIJA, GORENJSKA Vinko Juha, Matena Ig, Ljubljansko barje Rafael KopaË, Ljubljana Medno KPC Jable, Mengeπ Emil Jenko, Potok pri Komendi Benedikt Hostnik, ©martno pri Litiji 26 26 26 26 26 26 26 26 27 27 27 27 27 27 27 28 28 28 28 28 28 29 29 29 29 29 30 30 30 30 30 30 31 31 31 31 31 31 31 31 32 32 32 32 32 32 32 32 SILAÆA: POMURJE Dejan MiholiË, Bodonci ©TAJERSKA Alberto Kocbek, VoliËina KORO©KA Peter PopiË, Slovenj Gradec Roman BoæiË, Trbanje SAVINJSKA DOLINA KGZS CE, ©uc, ©marje pri Jelπah Anton PeËeËnik, Velenje Tomaæ Koπec, Polzela GORENJSKA Marko Jagodic, Selce, Selπka dolina ©tefan Kalan, GosteËe, ©kofja Loka Franci Debevec, Polje pri Vodicah Viktor Jagodic, Naklo Franci Fon, Spodnji Brnik DOLENJSKA Damijan ©eme, Æalna, Grosuplje Alojz Kuænik, DobrniË, Trebnje Andrej Majcen, ©entjanæ, Sevnica Darko Ozimek, Vrhtrebnje, Trebnje Franci Sever, Dolenja vas, »rnomelj Anita Hren, IvanËna Gorica 33 33 33 33 33 33 33 34 34 34 34 34 34 34 34 35 35 35 35 35 35 35 36 36 Zahvala pridelovalcem Spet je za nami pridelovalna sezona, ki je bila posebna zaradi razliËnih vremenskih razmer. Naπemu delu, ki je preizkuπanje sort, daje to πe poseben Ëar. Vsako leto je v kmetijstvu posebno, saj vremenske razmere neposredno vplivajo na pridelke sort razliËnih poljπËin. Brez vaπega zavzetega dela v razliËnih pridelovalnih pogojih v Agrosaatu ne moremo spremljati πtevilnih sort poljπËin, ki jih uvajamo za πiroko pridelavo. Hvala za preteklo zavzeto delo, spodbujamo vas πe za prihodnost. Simon Grmovπek, direktor www.agrosaat.si | 25 ZRNJE 2010 hibrid FAO vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % Pomurje: Martin Fras Leπane, ApaËe setev: 26.4.2010 æetev: 22.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Joæe TomaæiË Zagajski Vrh, Gornja Radgona setev: 28.4.2010 æetev: 13.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Majda Klement Mele, Radenci setev: 25.4.2010 æetev: 22.10.2010 tip tal: peπËena-ilovnata Janko Koπar Biserjane, Sv. Jurij ob ©Ëavnici setev: 23.4.2010 æetev: 26.10.2010 tip tal: ilovnata Joæe Rautar Veræej setev: 25.4.2010 æetev: 1.10.2010 tip tal: peπËena-ilovnata Robert Sever Cven , Ljutomer setev: 25.4.2010 æetev: 5.11.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata Joæe Granfol Murski »rnci, Tiπina setev: 20.4.2010 æetev: 26.10.2010 tip tal: ilovnata Opomba: DKC 4983 je rasla v razoru - slabπi sklop 26 | www.agrosaat.si PHILEAXX ROXXY PIXXIA SAXXOO DODIXX (RH103) LG 33.95 LG 33.50 NEXXOS LG 33.30 povpreËje: 410 390 410 390 340 385 350 290 300 31,7 30,4 31,8 29,4 26,3 30,9 28,9 30,1 30,2 30,0 19.414 18.014 18.264 15.524 14.735 15.649 14.542 14.143 13.964 16.028 15.418 14.579 14.484 12.745 12.628 12.574 12.023 11.495 11.334 13.031 118 112 111 98 97 96 92 88 87 100 LG 33.95 PIXXIA DKC 4888 DKC 4608 SAXXOO LG 33.50 povpreËje: 385 410 400 360 390 350 34,5 36,2 35,1 35,7 34,1 34,2 35,0 17.306 17.611 16.833 16.417 15.667 15.611 16.572 13.180 13.065 12.703 12.274 12.005 11.944 12.529 105 104 101 98 96 95 100 TEXXEL DKC 4888 LG 33.95 ROXXY LG 33.30 AUTHENTIC SOULAGES DKC 4082 NEXXOS povpreËje: 420 400 385 390 300 310 300 320 290 30,1 29,6 30,0 29,1 27,5 26,5 23,1 27,1 26 27,7 18.526 17.947 17.921 17.658 16.605 15.789 14.711 15.000 13.921 16.453 15.058 14.692 14.587 14.557 13.999 13.494 13.154 12.715 11.979 13.804 109 106 106 105 101 98 95 92 87 100 FUTURIXX LG 33.87 DODIXX (RH103) LG 33.95 LG 33.01 MUSIXX SOULAGES NEXXOS povpreËje: 380 380 340 385 290 290 300 290 27,8 28,5 24,6 26,3 24,1 26,7 24,8 27,7 26,3 15.706 15.444 14.080 14.338 13.690 13.707 12.806 11.850 13.953 13.186 12.840 12.345 12.288 12.083 11.683 11.198 9.962 11.948 110 107 103 103 101 98 94 83 100 ROXXY BERGXXON FRIEDRIXX FORTESA LG 33.95 LG 33.50 NEXXOS LG 33.30 MUSIXX LG 33.01 povpreËje: 390 390 330 350 385 350 290 300 290 290 32,9 32,4 29,1 30,1 33,6 33,6 31,0 31,8 33,9 29,6 31,6 18.537 17.667 16.722 16.833 17.037 16.333 15.944 16.000 16.130 13.957 16.516 14.463 13.887 13.786 13.682 13.154 12.991 12.793 12.688 12.397 11.426 13.127 110 106 105 104 100 99 97 97 94 87 100 PIXXIA PHILEAXX MAXXIS LG 33.87 DKC 5170 DKC 4983 LG 33.95 DODIXX (RH103) RH 09107 povpreËje: 410 410 370 380 450 400 385 340 270 26,2 24,5 22,9 28,2 25,6 23,0 26,5 22,0 20,5 24,4 17.674 15.887 14.828 15.643 14.256 12.779 13.107 12.202 11.253 14.181 15.167 13.947 13.294 13.060 12.333 11.442 11.202 11.067 10.403 12.435 122 112 107 105 99 92 90 89 84 100 LG 35.35 PIXXIA DKC 5170 LG 33.95 ROXXY LG 33.87 DKC 4983 BERGXXON povpreËje: 500 410 450 385 390 380 400 390 35,0 28,7 30,4 27,8 27,1 29,4 28,4 28,4 29,4 20.026 17.940 17.480 16.660 16.150 15.560 14.520 14.420 16.594 15.136 14.874 14.147 13.987 13.690 12.774 12.089 12.005 13.588 111 109 104 103 101 94 89 88 100 KSS Kriæevci pri Ljutomeru (Alojz ©tuhec) Bolehneπici, Sv. Jurij ob ©Ëavnici setev: 30.4.2010 æetev: 30.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Tibor Haπaj Markiπavci, Murska Sobota setev: 28.4.2010 æetev: 22.10.2010 tip tal: ilovnata Opomba: FRIEDRIXX slabπi sklop Bojan LonËar Zenkovci, Bodonci setev: 21.4.2010 æetev: 14.10.2010 tip tal: ilovnata Tomaæ Poredoπ Predanovci, Puconci setev: 22.4.2010 æetev: 22.10.2010 tip tal: ilovnata Opomba: slabπi sklop spomladansko oranje Panvita, EE RakiËan RakiËan, Murska Sobota setev: 25.4.2010 æetev: 14.10.2010 tip tal: ilovnata BiotehniËna πola RakiËan RakiËan, Murska Sobota setev: 25.4.2010 æetev: 11.11.2010 tip tal: peπËena KSS Cankova (Franc Zavec) Gornji SlaveËi, Kuzma setev: 26.4.2010 æetev: 5.11.2010 tip tal: ilovnata vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % 29,15 33,25 27,65 29,1 30,15 28,65 33,35 29,55 30,11 15.271 15.127 13.778 13.294 13.174 12.152 12.880 11.906 13.448 12.581 11.741 11.591 10.960 10.700 10.082 9.982 9.753 10.924 116 108 107 101 99 93 92 90 101 31,06 13.530 10.846 100 350 300 390 380 340 390 280 360 330 27,5 29,3 32,8 33,9 27,7 29,9 26,2 30,4 30,7 29,8 19.909 18.000 18.636 18.818 17.000 17.182 14.545 15.364 11.818 16.808 16.784 14.798 14.562 14.464 14.292 14.005 12.482 12.434 9.523 13.705 122 108 106 106 104 102 91 91 69 100 MAXXIS FRIEDRIXX SOULAGES DKC 4082 LG 33.50 JUXXIN LG 23.06 povpreËje: 370 330 300 320 350 360 300 28,3 26,9 23,1 25,4 27,2 28,9 27,0 26,7 17.966 17.483 16.383 16.683 16.730 17.031 14.611 16.698 14.979 14.860 14.650 14.471 14.162 14.080 12.402 14.229 105 104 103 102 100 99 87 100 RH 09107 JUXXIN FUTURIXX FRIEDRIXX LG 33.01 LG 33.30 povpreËje: 270 360 380 330 290 300 29,3 25,0 24,7 29,5 24,1 27,1 26,6 17.551 14.111 13.431 13.586 12.420 12.245 13.891 14.429 12.306 11.760 11.137 10.961 10.380 11.829 122 104 99 94 93 88 100 LG 33.95 SAXXOO ROXXY DKC 5170 LG 33.50 DKC 4372 LG 33.30 povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 53 hibridov: 385 390 390 450 350 320 300 32,9 32,5 33,1 33,7 31,8 32,8 31,8 32,7 17.074 16.725 16.700 16.462 13.562 12.551 11.900 14.996 13.322 13.127 12.991 12.691 10.755 9.807 9.437 11.733 120 119 117 115 97 89 85 106 33,0 14.218 11.077 100 TEXXEL MAXXIS AUTHENTIC LG 33.50 LG 35.35 LG 23.72 SAXXOO FORTESA ACIENDA GL FANTASTIC povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 77 hibridov: 420 370 310 350 500 385 390 350 500 290 29,4 26,9 23,9 26,4 32,5 27,7 25,3 26,7 28,4 23,7 27,1 19.993 19.068 17.289 17.284 18.558 16.837 15.836 15.838 16.189 15.179 17.207 16.413 16.208 15.299 14.792 14.566 14.155 13.755 13.499 13.478 13.467 14.563 119 118 111 107 106 103 100 98 98 98 106 27,7 16.398 13.786 100 LG 33.30 DKC 4372 PHILEAXX SOULAGES PIXXIA povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 23 hibridov: 300 320 410 300 410 30,9 30,0 32,5 28,5 32,7 30,9 14.421 14.152 14.187 13.201 13.989 13.990 11.587 11.519 11.135 10.975 10.947 11.233 98 97 94 92 92 95 30,7 14.739 11.877 100 hibrid FAO LG 33.50 ROXXY SOULAGES DKC 4608 LG 33.30 JUXXIN FUTURIXX DKC 4082 povpreËje: povpreËje vseh 27 hibridov: 350 390 300 360 300 360 380 320 LG 35.35 LG 33.30 BERGXXON LG 33.87 DODIXX (RH103) SAXXOO LG 32.55 JUXXIN FRIEDRIXX povpreËje: ZRNJE 2010 www.agrosaat.si | 27 ZRNJE 2010 KSS Beltinci (Tomaæ Nemec) Bogojina setev: 5.4.2010 æetev: 16.11.2010 tip tal: ilovnata KSS Cankova (Karel ©adl) Gornji SlaveËi, Kuzma setev: 26.4.2010 æetev: 6.11.2010 tip tal: ilovnata hibrid FAO GL BELLA DKC 5170 DKC 4372 LG 33.50 SAXXOO ES FORTRESS AGESSA LG 23.72 ROXXY povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 33 hibridov: 390 450 320 350 390 320 390 385 390 LG 33.95 PIXXIA MAXXIS povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 23 hibridov: 385 410 370 vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % 23,7 27,8 23,4 22,6 23,9 23,9 27,4 24,4 23,7 24,5 13.672 14.407 13.503 12.881 12.769 11.979 12.260 11.526 9.492 12.499 12.130 12.095 12.027 11.593 11.299 10.600 10.350 10.132 8.421 10.961 111 110 110 106 103 97 95 93 77 100 24,95 12.545 10.948 100 34,1 35,0 32,9 34,0 16.300 16.292 15.656 16.083 12.490 12.314 12.215 12.340 103 102 101 102 32,5 15.401 12.088 100 ©tajerska: Robi Belca Dragonja vas, Cirkovce setev: 8.5.2010 æetev: 27.10.2010 tip tal: lahka Robi Belca Dragonja vas, Cirkovce setev: 24.4.2010 æetev: 27.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Kmetijski zavod Maribor, Zafoπnik, Slovenska Bistrica setev: 25.4.2010 æetev: 16.11.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Sandi Finguπt Orehova vas setev: 27.4.2010 æetev: 7.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata 28 | www.agrosaat.si LG 33.87 DKC 4983 GL BELLA MAXXIS RH 09107 NEXXOS LG 32.55 AGESSA povpreËje: 380 400 390 370 270 290 270 390 31,1 33,2 31,8 33,4 29,5 29,5 30,2 34,5 31,7 14.192 13.672 12.513 12.735 11.669 11.613 11.695 12.372 12.558 11.370 10.620 9.923 9.862 9.566 9.520 9.492 9.423 9.972 114 106 100 99 96 95 95 94 100 PIXXIA LG 33.87 DKC 5170 GL BELLA DKC 4372 LG 33.50 LG 33.95 DKC 4983 MAXXIS RH 0910 AGESSA LG 32.55 NEXXOS povpreËje: 410 380 450 390 320 350 385 400 370 270 390 270 290 28,5 28,9 29,6 28,8 25,4 25,5 27,4 24,2 29,0 25,7 29,6 26,5 27,8 27,5 18.065 17.976 17.857 17.361 16.428 16.409 16.694 15.496 16.091 15.149 15.932 14.970 14.196 16.356 15.019 14.862 14.618 14.373 14.250 14.215 14.093 13.658 13.284 13.088 13.042 12.794 11.918 13.786 109 108 106 104 103 103 102 99 96 95 95 93 86 100 PIXXIA DKC 4860 DKC 5170 LG 33.30 LG 33.95 SAXXOO DKC 4888 povpreËje: povpreËje vseh 47 hibridov: 410 360 450 300 385 390 400 22,2 22,3 25,8 22,3 23,4 24,2 25,5 23,7 15.482 15.047 15.656 14.798 14.612 14.455 13.410 14.780 14.006 13.595 13.508 13.370 13.015 12.741 11.617 13.122 107 104 103 102 99 97 89 100 LG 33.95 DKC 5170 DKC 4372 LG 33.87 PIXXIA NEXXOS PHILEAXX LG 33.30 AGESSA LG 32.55 povpreËje: 385 450 320 380 410 290 410 300 390 270 21,1 33,2 35,3 33,6 31,3 35,3 29,1 32,1 33,9 34,1 31,6 33,0 12.676 17.552 15.415 14.490 13.477 13.885 12.630 11.634 11.614 11.462 10.985 13.314 13.633 11.597 11.188 10.766 10.446 10.412 9.185 8.927 8.783 8.737 10.367 132 112 108 104 101 100 89 86 85 84 100 Joæef Lah Sp. Polskava, Pragersko setev: 22.4.2010 æetev: 5.11.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Kmetijski zavod Maribor TurniπËe, Ptuj setev: 26.4.2010 æetev: 27.10.2010 tip tal: peπËena Milan Tacinger Leπje, Majπperk setev: 28.4.2010 æetev: 5.11.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Ivan Rakuπa Motje, Jurπinci setev: 22.4.2010 æetev: 23.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata Janko ©migoc Muretinci, Goriπnica setev: 21.4.2010 æetev: 23.10.2010 tip tal: peπËena vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % 450 370 410 320 380 350 410 500 390 390 390 360 385 400 390 25,7 24,0 25,8 23,3 25,5 24,3 25,9 29,4 24,6 23,7 27,1 26,6 25,6 26,6 27,4 25,7 19.549 17.702 17.976 16.369 16.268 15.944 16.118 16.842 15.559 15.102 15.514 15.314 14.286 13.561 12.556 15.911 16.889 15.644 15.510 14.599 14.093 14.034 13.888 13.826 13.641 13.399 13.151 13.070 12.359 11.574 10.600 13.752 123 114 113 106 102 102 101 101 99 97 96 95 90 84 77 100 DKC 4372 DKC 4860 DKC 5170 LG 33.95 SAXXOO NEXXOS LG 33.30 LG 32.55 povpreËje: povpreËje vseh 46 hibridov: 320 360 450 385 390 290 300 270 28,6 29,4 32,5 31,1 31,1 28,5 30,3 29,3 30,1 16.293 15.419 15.429 13.289 12.942 12.448 12.706 11.870 13.800 13.527 12.658 12.110 10.647 10.369 10.349 10.298 9.758 11.215 121 113 108 95 92 92 92 87 100 10.455 100 LG 33.95 PIXXIA TIXXUS DKC 4860 SAXXOO SOULAGES ACIENDA LG 33.30 DKC 4888 AUTHENTIC DKC 4372 GL MODA GL FANTASTIC povpreËje: 385 410 500 360 390 300 500 300 400 310 320 240 290 30,5 29,2 27,5 26,5 29,4 25,4 29,3 22,5 30,4 28,9 28,5 24,6 28,0 27,7 17.284 16.090 15.277 15.052 15.398 14.186 14.913 13.494 14.862 14.411 13.322 12.284 12.543 14.547 13.968 13.246 12.879 12.864 12.641 12.306 12.260 12.160 12.028 11.914 11.076 10.770 10.501 12.201 114 109 106 105 104 101 100 100 99 98 91 88 86 100 DKC 4860 DKC 4888 ROXXY FUTURIXX LG 33.50 DKC 4082 GL BELLA LG 33.95 LG 33.30 AGESSA povpreËje: 360 400 390 380 350 320 390 385 300 390 26,0 25,7 28,1 25,5 26,1 26,2 28,6 28,3 27,6 29,1 27,1 16.631 16.059 16.356 15.367 15.476 14.756 15.191 14.665 14.500 13.216 15.222 14.310 13.874 13.674 13.312 13.299 12.663 12.612 12.227 12.207 10.896 12.907 111 107 106 103 103 98 98 95 95 84 100 DKC 5170 DKC 4983 BERGXXON JUXXIN SAXXOO FRIEDRIXX NEXXOS LG 33.01 LG 32.55 LG 33.50 MAXXIS FORTESA AGESSA povpreËje: 450 400 390 360 390 330 290 290 270 350 370 350 390 30,2 29,3 29,1 30,5 31,2 27,5 30,5 29,1 25,9 31,3 30,7 28,7 32,1 29,7 17.619 15.753 15.674 15.873 15.515 14.603 14.960 14.642 13.968 15.000 14.642 13.968 14.603 15.140 14.300 12.950 12.922 12.828 12.412 12.311 12.090 12.071 12.035 11.983 11.799 11.580 11.530 12.370 116 105 104 104 100 100 98 98 97 97 95 94 93 100 hibrid FAO DKC 5170 MAXXIS PIXXIA DKC 4372 LG 33.87 LG 33.50 PHILEAXX TIXXUS AGESSA SAXXOO ROXXY DKC 4608 LG 33.95 DKC 4888 BURTON povpreËje: 20,8 ZRNJE 2010 www.agrosaat.si | 29 ZRNJE 2010 Zvonko BeraniË Straægonjca, Pragersko setev: 22.4.2010 æetev: 24.10.2010 tip tal: ilovnato-glinasta hibrid FAO DKC 4372 DKC 4860 AGESSA LG 33.87 PIXXIA SAXXOO BERGXXON LG 33.95 LG 23.72 MUSIXX LG 33.30 DKC 4983 SOULAGES DKC 4888 BURTON GL BELLA povpreËje: 320 360 390 380 410 390 390 385 385 290 300 400 300 400 390 390 vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % 27,7 29,9 30,1 31,6 33,2 30,1 30,8 31,0 28,6 30,6 28,6 29,8 26,3 31,0 32,0 30,6 30,1 17.612 17.377 17.416 17.270 17.299 16.516 16.634 16.438 15.655 15.753 15.068 15.185 14.432 15.225 15.342 14.921 16.134 14.806 14.164 14.156 13.736 13.437 13.424 13.385 13.189 12.997 12.712 12.510 12.395 12.368 12.215 12.131 12.041 13.104 113 108 108 105 103 102 102 101 99 97 95 95 94 93 93 92 100 Savinjska: Peter Hostnik Polje, Imeno setev: 26.4.2010 æetev: 22.10.2010 tip tal: ilovnata Meja ©entjur Dramlje setev: 26.4.2010 æetev: 22.10.2010 tip tal: ilovnata Ivan Mastnak ©entjur setev: 28.4.2010 æetev: 28.10.2010 tip tal: ilovnata Kmetijski zavod Celje (Marovt) BraslovËe setev: 9.5.2010 æetev: 18.11.2010 tip tal: ilovnata 30 | www.agrosaat.si PIXXIA DKC 4888 DKC 4860 LG 33.95 SOULAGES GL BELLA SAXXOO LG 33.01 BURTON GL FANTASTIC povpreËje: 410 400 360 385 300 390 390 290 390 290 30,3 28,4 28,5 28,6 26,0 29,1 27,7 27,8 30,6 29,4 28,6 18.173 17.256 16.601 16.571 15.945 15.549 14.799 13.777 12.645 9.349 15.067 14.729 14.367 13.802 13.758 13.720 12.819 12.441 11.566 10.204 7.675 12.508 118 115 110 110 110 102 99 92 82 61 100 DKC 5170 MAXXIS DKC 4372 PIXXIA DKC 4888 JUXXIN LG 33.50 LG 33.30 povpreËje: 450 370 320 410 400 360 350 300 28,7 30,4 29,2 31,7 31,5 26,1 30,8 28,8 29,7 18.550 15.314 14.613 15.048 14.879 13.043 12.584 12.198 14.529 15.379 12.394 12.030 11.951 11.851 11.208 10.126 10.099 11.880 129 104 101 101 100 94 85 85 100 DKC 4860 PIXXIA DKC 4888 LG 33.95 ES FORTRESS FORTESA AUTHENTIC BURTON povpreËje: 360 410 400 385 320 350 310 390 28,7 29,3 30,9 31,0 29,1 30,4 30,2 32,3 30,2 19.476 19.476 19.476 19.476 19.476 19.476 16.190 15.305 17.272 16.147 16.147 16.147 13.822 13.347 13.334 13.140 12.048 11.880 115 114 102 99 95 95 94 86 100 LG 33.95 PIXXIA DKC 4888 LG 33.30 DKC 4860 povpreËje Agrosaat: PovpreËje vseh 24 hibridov: 385 410 400 300 360 33,2 37,3 37,1 32,8 34,1 34,9 15.351 15.576 14.027 12.748 12.129 13.966 11.924 11.356 10.259 9.961 9.294 10.559 122 116 105 102 95 108 21,1 10.678 9.796 100 hibrid FAO vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % 19.249 18.394 18.519 18.575 18.571 17.902 16.502 16.891 16.813 15.596 17.701 16.496 16.127 16.043 15.940 15.742 15.571 15.140 14.966 14.389 14.109 15.452 107 104 104 103 102 101 98 97 93 91 100 17.673 17.673 16.937 16.270 15.789 15.789 13.492 11.905 15.691 13.851 13.604 12.978 12.883 12.558 12.448 10.684 9.565 12.321 117 115 110 109 106 106 91 81 104 11.795 100 ZRNJE 2010 Koroπka: Marjana Partl Zg. Viæinga, Radlje ob Dravi setev: 23.4.2010 æetev: 3.11.2010 tip tal: ilovnata PIXXIA TEXXEL DKC 4860 DKC 4888 LG 33.95 GL BELLA LG 33.01 LG 23.72 AGESSA SOULAGES povpreËje: 410 420 360 400 385 390 290 385 390 300 26,3 24,6 25,5 26,2 27,1 25,2 21,1 23,8 26,4 22,2 24,8 Dolenjska: Joæe Stariha Lokve, »rnomelj setev: 24.4.2010 æetev: 14.10.2010 tip tal: ilovnata KSS IvanËna Gorica IvanËna Gorica setev: 6.5.2010 æetev: 14.10.2010 tip tal: lahka, peπËena Opomba: Pozna setev po odkosu mn. ljuljke Boæo Kravcar Trebnje setev: 25.4.2010 æetev: 28.10.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata DKC 4608 DKC 4888 PHILEAXX LG 33.50 DKC 4983 DKC 4082 LG 33.30 LG 32.55 povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 36 hibridov: 360 400 410 350 400 320 300 270 32,6 33,8 34,1 31,0 31,6 32,2 31,0 30,0 32,0 ACIENDA DKC 4888 SAXXOO ROXXY PIXXIA LG 33.95 povpreËje: 500 400 390 390 410 385 33,9 28,9 29,3 28,6 31,9 28,2 30,1 17.892 16.624 14.202 13.907 14.397 13.548 15.095 13.752 13.744 11.675 11.546 11.400 11.311 12.238 112 112 95 94 93 92 100 SAXXOO ROXXY LG 33.87 ES FORTRESS MAXXIS povpreËje: 390 390 380 320 370 30,4 30,8 26,7 25,8 28,7 28,5 14.621 14.349 13.207 12.663 12.891 13.546 11.833 11.546 11.257 10.926 10.688 11.250 105 103 100 97 95 100 18.736 18.067 17.830 17.208 16.178 15.013 14.721 15.297 14.210 13.497 13.804 15.869 15.860 15.735 15.425 14.707 14.052 13.372 12.838 12.700 12.161 11.818 11.412 13.644 116 115 113 108 103 98 94 93 89 87 84 100 Posavje: Franc Pflege Cerklje ob Krki setev: 22.4.2010 æetev: 29.10.2010 tip tal: ilovnata DKC 4888 DKC 4372 DKC 4608 LG 33.50 DKC 4082 FRIEDRIXX LG 33.30 MAXXIS LG 23.06 LG 32.55 NEXXOS povpreËje: 400 320 360 350 320 330 300 370 300 270 290 27,2 25,1 25,6 26,5 25,3 23,4 25,0 28,6 26,4 24,7 28,9 26,1 www.agrosaat.si | 31 ZRNJE 2010 hibrid FAO vlaga v% pridelek sveæega zrnja v kg/ha pridelek suh. zrnja s 14% vlage v kg/ha pridelek rel. v % 11.376 11.323 10.174 10.958 104 103 93 100 Primorska: KGZ Nova Gorica Vipava, AjdovπËina setev: 1.5.2010 æetev: 1.10.2010 tip tal: glinasto-ilovnata ACIENDA DKC 5170 LG 35.35 povpreËje: 500 450 500 25,6 24,2 21,5 23,8 13.150 12.847 11.146 12.381 Osr. Slovenija in Gorenjska: Rafael KopaË Medno, Ljubljana ©entvid setev: 12.5.2010 æetev: 14.11.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata Opomba: Pozna setev po odkosu mnogocvetne ljuljke. Vinko Juha Matena, Ig, Ljubljansko barje setev: 2.5.2010 æetev: 18.11.2010 tip tal: lahka, Ërna, barjanska Benedikt Hostnik ©martno pri Litiji setev: 6.5.2010 æetev: 25.10.2010 tip tal: ilovnata Opomba: Pozna setev po odkosu mn. ljuljke. KPC Jable Jable, Mengeπ setev: 23.4.2010 æetev: 21.10.2010 tip tal: lahka, peπËena Emil Jenko Potok pri Komendi setev: 10.5.2010 æetev: 8.11.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata Opomba: Pozna setev po odkosu mn. ljuljke. 32 | www.agrosaat.si DKC 4372 DKC 4608 LG 33.50 DKC 4860 ES FORTRESS LG 32.55 DKC 4082 NEXXOS JUXXIN LG 33.30 povpreËje: 320 360 350 360 320 270 320 290 360 300 29,1 31,5 28,6 29,9 30,7 28,7 27,7 29,4 27,5 33,6 29,7 14.621 13.456 12.728 12.674 12.599 11.938 11.586 11.687 10.781 11.584 12.365 12.054 10.718 10.567 10.331 10.152 9.897 9.740 9.594 9.089 8.944 10.109 119 106 105 102 100 98 96 95 90 88 100 LG 33.50 DKC 4608 BERGXXON ROXXY DODIXX (RH103) povpreËje: 350 360 390 410 340 24,0 26,2 28,0 26,3 27,0 26,3 14.943 15.241 14.971 14.212 13.425 14.558 13.205 13.079 12.534 12.179 11.396 12.479 106 105 100 98 91 100 DKC 4888 FUTURIXX ACIENDA SAXXOO TIXXUS MUSIXX GL BELLA povpreËje: 400 380 500 390 500 290 390 31,7 30,1 33,9 30,4 35,2 29,1 33,6 32,0 16.825 14.836 15.216 14.394 15.161 13.279 13.871 14.797 13.362 12.059 11.695 11.649 11.424 10.947 10.710 11.692 114 103 100 100 98 94 92 100 DK 315 DKC 4608 LG 33.30 DKC 4372 ROXXY LG 32.55 SAXXOO ES FORTRESS LG 33.50 NEXXOS LG 32.15 povpreËje Agrosaat: povpreËje vseh 66 hibridov: 320 360 300 320 390 270 390 320 350 290 190 27,8 28,5 29,0 28,3 31,0 27,7 33,2 28,4 28,0 28,1 23,7 28,5 11.000 10.722 10.549 10.236 10.428 9.945 10.729 9.885 9.700 9.102 6.386 9.852 9.235 8.914 8.709 8.534 8.367 8.361 8.334 8.230 8.121 7.610 5.666 8.189 117 113 110 108 106 106 106 104 103 97 72 104 30,1 9.705 7.885 100 LG 32.55 BERGXXON AGESSA JUXXIN LG 33.50 ROXXY povpreËje: 270 390 390 360 350 390 28,6 30,4 32,7 28,2 24,6 29,4 29,0 12.870 14.509 11.897 12.694 13.541 12.811 13.054 13.682 12.780 12.291 11.963 11.869 11.715 12.383 107 104 103 101 101 95 100 hibrid SS v% pridelek sveæe mase v kg/ha pridelek SS v kg/ha pridelek rel. v % 43,3 36,2 37,7 41,5 41,7 38,7 38,4 31,6 38,6 56.860 64.410 61.000 51.040 48.090 51.570 51.570 61.400 55.743 24.603 23.304 23.015 21.156 20.068 19.973 19.782 19.427 21.416 115 109 107 99 94 93 92 91 100 64.553 65.263 65.357 68.783 63.809 64.761 58.928 56.926 64.285 63.629 26.725 25.909 25.359 24.418 24.375 24.285 23.925 23.340 22.307 24.516 109 106 103 100 99 99 98 95 91 100 FAO SILAÆA 2010 Pomurje: Dejan MiholiË Beznovci setev: 25.4.2010 æetev: 3.10.2010 tip tal: ilovnata LG 33.87 BURTON PIXXIA DKC 4888 LG 35.35 TIXXUS TEXXEL ACIENDA povpreËje: 380 390 410 400 500 500 420 500 ©tajerska: Alberto Kocbek VoliËina setev: 24.4.2010 æetev: 24.9.2010 tip tal: ilovnata LG 35.35 LG 33.95 ROXXY ACIENDA DKC 4888 AGESSA GL BELLA DKC 4372 PIXXIA povpreËje: 500 385 390 500 400 390 390 320 410 41,4 39,7 38,8 35,5 38,2 37,5 40,6 41,0 34,7 38,6 Koroπka: Peter PopiË Raduπe, Slovenj Gradec setev: 9.5.2010 æetev: 27.9.2010 tip tal: ilovnat0-peπËena Roman BoæiË Trbonje setev: 28.4.2010 æetev: 23.9.2010 tip tal: ilovnat0-peπËena LG 23.72 GL BELLA LG 33.30 ES FORTRESS TEXXEL DODIXX (RH103) LG 33.95 DKC 4888 PIXXIA povpreËje: 385 390 300 320 420 340 385 400 410 51,3 36,5 40,0 39,4 35,2 38,9 38,8 34,0 32,3 38,5 59.464 61.785 53.571 53.750 59.108 53.035 51.785 58.928 54.285 56.190 30.505 22.552 21.428 21.178 20.806 20.631 20.093 20.036 17.534 21.640 141 104 99 98 96 95 93 93 81 100 LG 33.95 LG 35.35 DKC 4860 SAXXOO ES FORTRESS PIXXIA SOULAGES AUTHENTIC GL FANTASTIC povpreËje: 385 500 360 390 320 410 300 310 290 33,4 28,0 32,7 32,9 32,6 30,3 35,1 66.949 74.576 56.780 55.932 53.340 55.084 44.237 46.275 46.271 55.494 22.361 20.881 18.567 18.402 17.389 16.690 15.527 121 113 100 99 94 90 84 18.545 100 32,1 www.agrosaat.si | 33 SILAÆA 2010 hibrid FAO SS v% pridelek sveæe mase v kg/ha pridelek SS v kg/ha pridelek rel. v % Savinjska: Anton PeËeËnik Velenje setev: 28.4.2010 æetev: 9.10.2010 tip tal: ilovnato-peπËena Tomaæ Koπec Polzela setev: 29.4.2010 æetev: 28.9.2010 tip tal: ilovnata Kmetijski zavod Celje (©uc) ©marje pri Jelπah setev: 27.4.2010 æetev: 22.9.2010 tip tal: ilovnata DKC 4608 LG 33.87 LG 33.30 LG 33.95 ROXXY PIXXIA povpreËje: 360 380 300 385 390 410 41,2 45,0 40,8 35,7 35,5 30,2 38,1 57.142 51.111 53.105 55.037 51.260 51.868 53.254 23.543 23.000 21.667 19.648 18.197 15.664 20.286 116 113 107 97 90 77 100 LG 23.72 LG 33.95 LG 35.35 FORTESA PIXXIA MAXXIS DKC 4888 ES FORTRESS DKC 4860 povpreËje: 385 385 500 350 410 370 400 320 360 35,2 38,6 32,8 38,5 33,7 31,1 39,4 33,2 35,6 35,3 60.000 54.428 63.428 52.857 55.428 59.571 42.857 50.714 45.571 53.873 21.120 21.009 20.804 20.350 18.679 18.527 16.886 16.837 16.223 18.937 112 111 110 107 99 98 89 89 86 100 PIXXIA DKC 4860 DKC 4888 LG 33.30 LG 33.95 povpreËje Agrosaat: PovpreËje vseh 33 hibridov: 410 360 400 300 385 35,3 36,9 31,5 37,4 31,4 34,5 52.500 49.500 53.571 42.714 49.999 49.657 18.532 18.265 16.875 15.975 15.699 17.069 107 105 97 92 91 98 51.692 17.341 100 Gorenjska: ©tefan Kalan GosteËe, ©kofja Loka setev: 3.5.2010 æetev: 15.10.2010 tip tal: ilovnata Marko Jagodic Selce v Selπki dolini setev: 10.4.2010 æetev: 11.10.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata Franci Debevc Polje, Vodice setev: 27.4.2010 æetev: 30.9.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata 34 | www.agrosaat.si LG 33.87 SAXXOO PIXXIA LG 33.95 GL BELLA BURTON povpreËje: 380 390 410 390 390 390 40,2 37,4 39,4 39,7 38,3 36,1 38,5 53.846 53.975 45.641 42.690 41.410 42.436 46.666 21.646 20.187 17.983 16.948 15.860 15.319 17.990 120 112 100 94 88 85 100 ES FORTRESS LG 33.01 LG 33.50 JUXXIN MAXXIS SOULAGES povpreËje: 320 290 350 360 370 300 42,1 42,2 42,4 46,9 39,6 40,9 42,4 57.328 54.167 52.340 45.513 47.898 38.141 49.231 24.135 22.858 22.192 21.346 18.968 15.600 20.850 116 110 106 102 91 75 100 DKC 4888 LG 33.95 DKC 4608 ES FORTRESS ROXXY AUTHENTIC povpreËje: 400 385 360 320 390 310 38,7 40,3 41,6 40,6 37,2 35,6 39,0 66.133 60.203 57.244 55.600 58.661 53.466 58.551 25.593 24.262 23.814 22.574 21.822 19.034 22.850 112 106 104 99 96 83 100 Franci Fon Spodnji Brnik setev: 6.5.2010 æetev: 20.10.2010 tip tal: peπËeno-ilovnata Viktor Jagodic Naklo setev: 8.5.2010 æetev: 21.10.2010 tip tal: ilovnata SS v% pridelek sveæe mase v kg/ha pridelek SS v kg/ha pridelek rel. v % 400 385 320 410 420 390 390 410 310 360 320 390 300 390 350 390 42,6 46,8 48,8 42,3 40,5 42,5 43,0 42,0 42,8 42,0 44,0 40,0 47,0 36,0 49,0 40,0 43,1 67.201 58.270 51.495 59.611 61.340 57.321 55.679 56.728 54.213 53.200 49.542 54.120 45.866 59.800 43.497 51.014 54.931 28.628 27.270 25.130 25.215 24.843 24.361 23.942 23.826 23.203 22.344 21.798 21.648 21.557 21.528 21.314 20.406 23.563 121 116 107 107 105 103 102 101 98 95 93 92 91 91 90 87 100 320 300 350 290 370 300 420 360 43,0 40,0 40,0 42,0 40,0 42,0 37,0 41,2 40,7 55.214 57.321 54.876 48.973 49.672 45.511 51.022 45.663 51.032 23.742 22.928 21.950 20.569 19.869 19.115 18.878 18.813 20.733 115 111 106 99 96 92 91 91 100 hibrid FAO DKC 4888 LG 33.95 ES FORTRESS PIXXIA RAXXIA SAXXOO BERGXXON PHILEAXX AUTHENTIC DKC 4608 TARANIS GL BELLA SOULAGES BURTON FORTESA AGESSA povpreËje: ES FORTRESS LG 33.30 FORTESA GL FANTASTIC MAXXIS SOULAGES TEXXEL JUXXIN povpreËje: SILAÆA 2010 Dolenjska: Damijan ©eme Æalna, Grosuplje setev: 25.4.2010 æetev: 7.10.2010 tip tal: ilovnata Andrej Majcen ©entjanæ setev: 22.4.2010 æetev: 14.9.2010 tip tal: ilovnata Darko Ozimek Vrhtrebnje setev: 24.4.2010 æetev: 16.10.2010 tip tal: ilovnata Alojz Kuænik DoberniË, Trebnje setev: 20.4.2010 æetev: 14.10.2010 tip tal: ilovnata DKC 5170 AUTHENTIC LG 33.87 ES FORTRESS LG 33.95 SAXXOO PIXXIA LG 32.55 povpreËje: 450 310 380 320 385 390 410 270 44,4 46,3 43,1 44,0 38,1 40,3 38,7 42,7 42,2 69.784 59.011 59.683 58.369 63.649 59.683 60.541 47.243 59.745 30.984 27.322 25.723 25.682 24.250 24.052 23.429 20.173 25.202 123 108 102 102 96 95 93 80 100 DKC 4888 LG 33.95 PHILEAXX PIXXIA SAXXOO BURTON LG 33.87 povpreËje: 400 385 410 410 390 390 380 39,2 40,3 36,8 36,2 37,5 34,2 33,7 36,8 69.673 61.637 66.201 67.251 60.541 60.536 57.843 63.383 27.312 24.840 24.362 24.345 22.703 20.703 19.493 23.394 117 106 104 104 97 88 83 100 SOULAGES LG 33.87 LG 33.95 SAXXOO MUSIXX GL FANTASTIC LG 33.50 AUTHENTIC DODIXX (RH103) DKC 4608 povpreËje: 300 380 385 390 290 270 350 310 340 360 43,0 41,5 37,7 37,4 44,3 41,1 38,0 38,0 37,8 36,8 39,6 60.601 58.201 61.610 59.274 46.510 49.367 51.971 51.870 50.548 47.634 53.759 26.058 24.153 23.227 22.168 20.604 20.290 19.749 19.711 19.107 17.529 21.260 123 114 109 104 97 95 93 93 90 82 100 ES FORTRESS LG 33.30 DKC 4372 LG 33.50 DKC 4983 FRIEDRIXX povpreËje: 320 300 320 350 400 330 48,6 48,3 48,9 49,5 40,9 47,6 47,3 60.005 59.937 57.634 52.674 61.247 48.931 56.738 29.162 28.950 28.183 26.074 25.050 23.291 26.785 109 108 105 97 94 87 100 www.agrosaat.si | 35 SILAÆA 2010 Anita Hren IvanËna Gorica setev: 27.4.2010 æetev: 3.10.2010 tip tal: ilovnata Franci Sever Dolenja vas, »rnomelj setev: 22.4.2010 æetev: 24.9.2010 tip tal: ilovnata SS v% pridelek sveæe mase v kg/ha pridelek SS v kg/ha pridelek rel. v % 390 390 390 380 385 385 390 39,7 40,0 38,1 39,2 36,4 40,8 37,1 38,8 62.497 61.697 64.297 59.634 60.324 51.573 53.211 59.033 24.811 24.679 24.497 23.377 21.958 21.042 19.741 22.872 108 108 107 102 96 92 86 100 390 390 390 380 310 300 390 43,9 44,4 39,0 44,8 47,3 46,3 36,9 38,8 69.661 66.240 69.897 60.258 53.949 51.866 59.773 61.663 30.581 29.411 27.260 26.996 25.518 24.014 22.056 26.548 115 111 103 102 96 90 83 100 hibrid FAO SAXXOO GL BELLA DKC 4888 LG 33.87 LG 33.95 LG 23.72 BURTON povpreËje: SAXXOO ROXXY BERGXXON LG 33.87 AUTHENTIC SOULAGES AGESSA povpreËje: Foto: www.flickr.com Vam jelenjad in srnjad povzroËata πkodo? Najboljπa reπitev je: TRICO ® TRICO®: - je popolnoma naravno sredstvo, namenjeno odvraËanju jelenjadi in srnjadi od objedanja vrπiËkov in listnih poganjkov v gozdu in vinogradih, - je enostaven za uporabo in cenovno ugoden, - ne povzroËa oæigov na rastlinah, - ima takojπen uËinek in dolgotrajno delovanje, - je zelo uËinkovit naravni pripravek na osnovi ovËje maπËobe. Zastopa in træi: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, Ljubljana, www.agrosaat.si Proizvaja: Kwizda Agro Gmbh 36 | www.agrosaat.si Krompir ALI STE VEDELI? “Krompirjev gomolj je odebeljen konec podzemnega stebla, sestavljen iz 75 do 80 % vode. Bogat je z ogljikovimi hidrati, vsebuje C-vitamin ter bioloπko pomembne beljakovine.” ZGODNOST: AGROSAATOV IZBOR SORT SEMENSKEGA KROMPIRJA: Zelo zgodnje sorte ANUSCHKA BELLAROSA Zgodnje sorte MARABEL ELFE Srednje zgodnje sorte RED FANTASY SOLARA HUSAR CONCORDIA SAVANNA (bela) Srednje pozne sorte FABIOLA JELLY www.agrosaat.si | 37 KROMPIR Red fantasy Prebudi vaπe fantazije s prelepo koæo in kakovostjo Zgodnost: srednje zgodnja sorta Odkrijte sorto, ki nadomeπËa standardno sorto desiree in jo prekaπa praktiËno v vseh pogledih. OdliËna kakovost, lep izgled in oblika, velik pridelek in zelo dobra odpornost na bolezni so prednosti, ki vas bodo prepriËale. Sorta je zaradi odliËnega izgleda primerna za najbolj zahtevne kupce. Uporabnost in lastnosti: Red fantasy je srednje zgodnja sorta za pridelavo glavnega pridelka, tipa B. Je πiroko uporabna sorta za kuhanje, peËenje, pire ali pomfrit. Dovolj visoka suπina v mesu omogoËa pripravo domaËega pomfrita. Odlikuje jo visoka jedilna kakovost. Po kuhanju praktiËno ne spremeni barve, kar je pomembno, Ëe dalj Ëasa Ëaka kuhana. Zaradi odliËne sposobnosti skladiπËenja jo zelo priporoËamo za daljπe skladiπËenje. OdliËna dormanca je lastnost, ki omogoËa skladiπËenje tudi v ustreznih domaËih kleteh. Gomolji: so ovalni do podolgovato ovalni in zelo pravilne oblike. OËesa so plitva, koæica pa je rdeËe barve. Gladka koæica omogoËa tudi pranje in pakiranje. Meso je lepe rumene barve. Pridelek: je velik do zelo velik, srednjega πtevila srednjih do velikih, zelo lepo oblikovanih gomoljev. V svoji drugi pridelovalni sezoni 2010 je bil povpreËen pridelek v poskusih kar 64.145 kg/ha, kar bistveno prekaπa pridelke standarda sorte desiree. Bolezni: Red fantasy odlikuje izredna odpornost na bolezni. Je dobro odporna na virusne bolezni. Spet je pokazala izredno odpornost na navadno krastavost in πe posebej na krompirjevo plesen. Obilne padavine pretekle sezone so ponovno pokazatelj njene zelo dobre odpornosti na bolezni. OdliËna je tudi odpornost na plesen na gomoljih. V svoji rasti praktiËno ne kaæe napak tudi v ekstremnih vremenskih razmerah in je manj obËutljiva na mehanske udarce ob izkopu. Nasvet za pridelavo: Zelo zaæeleno je nakaljevanje semena pred sajenjem. Zaradi srednjega πtevila gomoljev na rastlino, ki jih nastavi, priporoËamo sajenje v vrsti na razdaljo 28-30 cm pri medvrstni razdalji 75 cm (46.000 rastlin/ha). Sorta je srednje zahtevna za kolobar in tla. Gnojimo lahko z 10 % manj duπika kot najbolj intenzivne sorte (npr. marabel). PriporoËeni odmerki so 140-150 kgN/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha. Red fantasy je obËutljiva na visoke odmerke herbicida Sencor (metribuzin) po vzniku. ! 38 | www.agrosaat.si Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 72.460 kg/ha Savanna KROMPIR Bela in zelo lepa Zgodnost: srednje zgodnja sorta Uporabnost in lastnosti: sorta za najbolj zahtevne kupce, ki zahtevajo belo meso in belo koæico. Njen izgled je odliËen, saj je njena koæica tako gladka, da je zelo primerna za pranje. V vroËi klimi se πe posebno izkaæe in odliËno poËaka v skladiπËu. Dovolj visoka vsebnost suπine v mesu pomeni kakovost tipa B, ki izstopa med standardnimi belomesnatimi sortami. Za dosego boljπega okusa priporoËamo, da krompir po izkopu odleæi nekaj Ëasa v skladiπËu in doseæe poln okus. Zaradi odliËne dormance savanno lahko zelo dolgo skladiπËimo do naslednje pomladi tudi v domaËih skladiπËih. Gomolji: tvori srednje do veËje πtevilo srednje velikih, lepih ovalnih gomoljev. Ti so zaradi plitvih oËes in zelo gladke koæice idealni za pranje. Pridelek: je zelo velik in izenaËen. Bolezni: Savanna je zelo odporna na navadno krastavost in belo nogo. Odlikuje pa jo tudi dobra odpornost na plesen na gomoljih, kar pomeni, da ne gnije pogosto v skladiπËu po izkopu ob nezadostni zaπËiti proti krompirjevi plesni. Nasvet za pridelavo: Srednje zahtevna sorta za tla in vlago, ki odliËno prenaπa vroËinski stres in zelo visoke temperature. Sadimo prebujeno seme na 30-32 cm v vrsti pri medvrstni razdalji 75 cm. Gnojimo ji vsaj s 160 kgN/ha, 100 kg/P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha pri srednji zaloæenosti tal. ZaπËita proti krompirjevi plesni na listih naj bo skrbna in redna. ! Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 76.360 kg/ha www.agrosaat.si | 39 KROMPIR Bellarosa Anuschka OdliËna za lahka tla Lepa in kakovostna Zgodnost: zelo zgodnja sorta Zgodnost: zelo zgodnja sorta Uporabnost in lastnosti: kljub zgodnosti ima dovolj visoko vsebnost suhe snovi, kar pomeni kakovost, ki se odraæa v πiroki uporabnosti v kuhinji. Z gostim sajenjem pridelamo srednje velike gomolje, ki so primernejπi za kuhanje. Gomolji: posebnost je rdeËa koæica in zelo kakovostno rumeno meso. Pridelek: vrhunski pridelek manjπega πtevila debelih gomoljev, ki niso za pranje. Sorta, ki prepriËa vsakogar s kakovostjo. Uporabnost in lastnosti: OdliËna in zelo kakovostna sorta tipa AB za pridelavo prvega pridelka. »vrsto meso, odliËen okus in πe lepπa oblika prepriËajo najbolj zahtevne uporabnike. Gomolji: srednje veliko πtevilo izenaËenih gomoljev. Rumeno, izredno kakovostno Ëvrsto meso ter rumena in gladka koæica. Pridelek: srednje velik pridelek zelo lepih gomoljev. Bolezni: zelo je odporna na bolezni, rjavo pegavost v mesu in votlo srce. SkladiπËenje: odliËno se skladiπËi. Nasvet za pridelavo: je manj zahtevna sorta za tla in oskrbo z vodo. Njena prednost je odliËna toleranca na suπo. Na dobrih, globokih tleh jo lahko sadimo gosto, na 27 cm v vrsti, na laæjih peπËenih pa na 28-29 cm v vrsti, pri medvrstni razdalji 75 cm. Zaradi manjπega nastavka gomoljev priporoËamo gosto sajenje (pribliæno 46.000 rastlin/ha), da gomolji niso predebeli. Gnojimo vsaj s 120-140 kg skupnega N/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 K2O pri srednji zaloæenosti tal. Bellarosa je lahko zelo obËutljiva na uporabo domaËega semena. V primeru saditve domaËega semena se lahko pojavijo znaki okuæbe z virusom YNTN. Znake okuæbe z virusom prepoznamo kot æulje (nekroze), ki so globoko v mesu in zelo poslabπajo kakovost gomoljev. Za kakovosten pridelek je nujno sajenje certificiranega semena! ! 40 | www.agrosaat.si Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 59.090 kg/ha Bolezni: je dobro odporna na plesen in zelo na navadno krastavost, pozorni moramo biti na preventivno zaπËito proti Ërni listni pegavosti. Nasvet za pridelavo: Nakaljevanje in pokrivanje je obvezno za zgoden pridelek. Sadimo na 30-32cm v vrsti za zgoden izkop (75 cm medvrstna razdalja), za poznejπi izkop lahko sadimo gosteje. Gnojimo s 140 kg skupnega duπika na ha, 100 kg fosforja in 250 kg kalija na ha pri srednji zaloæenosti tal. ! Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 59.100 kg/ha Marabel Elfe Najbolj popularna sorta OdliËna za vrt in profesionalce Zgodnost: zgodnja sorta Zgodnost: zgodnja sorta Uporabnost in lastnosti: je postal priljubljenejπa zgodnja sorta v Sloveniji. Zaradi svoje kakovosti in πiroke uporabnosti se je zelo razπiril med porabniki. Gomolji: gomolj z gladko rumeno koæico, rumenim mesom, ki ne posivi po kuhanju, izrednega okusa. OdliËen izgled! Pridelek: nastavi srednje πtevilo veËjih in izenaËenih gomoljev. Bolezni: hiter mladostni razvoj, zelo odporna na plesen na gomoljih in rjavo pegavost v mesu. KROMPIR Uporabnost in lastnosti: je zelo kakovostna jedilna sorta, ki je πe posebno priljubljena med najzahtevnejπimi vrtiËkarji. Zelo je primerna za pridelavo na dobri njivi in πe bolj za vrt. ZnaËilen je hiter mladostni razvoj, rastlina mora povsem zakriti grobove. Gomolji: gladka rumena koæica, lepa oblika, rumeno meso, ki ne sivi, so lastnosti, zaradi katerih je zelo zaæeljena pri najbolj zahtevnih kupcih. Pridelek: pridelek je velik, veËjega πtevila izenaËenih gomoljev. Elfe navadno formira 1-2 gomolja veË na rastlino kot sorta marabel, zato z njo lahko pridelamo πe veËje πtevilo izenaËenih gomoljev. SkladiπËenje: se dobro skladiπËi. Nasvet za pridelavo: zahteva dobra, globoka tla, dobro preskrbljena z vlago. Pri pridelavi je obvezno upoπtevanje kolobarja, da pride na isto povrπino prviË v treh letih ali raje πtirih letih. Zaradi srednjega nastavka gomoljev sadimo na razdaljo 31-32 cm v vrsti ali pribliæno 43.000 rastlin/ha. Gnojimo s 140-160 kgN/ha, 100 kg P2O5/ha in 200-250 kg K2O/ha. Zaæeljeno je obilnejπe gnojenje z duπikom in uporaba fosforja v sulfatni obliki, ker poviπa vsebnost suπine. Marabel je sorta krompirja, ki je zelo obËutljiva na ozek kolobar. Za dosego vrhunskih pridelkov sme marabel priti na isto njivo najprej v πtirih letih in ne pogosteje! ! Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 68.180 kg/ha Bolezni: odpornost na bolezni je dobra in zelo dobro odporna na rjavo pegavost v mesu ter votlo srce. SkladiπËenje: zgodni pridelek z izrednim deleæem trænih gomoljev, ki se skladiπËijo do zaËetka prihodnjega leta. Nasvet za pridelavo: zelo zaæeleno je intenzivnejπe gnojenje, stalna oskrba z vlago (namakanje), redna zaπËita pred boleznimi in sajenje na 30-32 cm v vrsti (75 cm med vrstami), gnojimo s 140-160 kg N/ha, 100 kg P2O5/ha, 200-250 kg K2O/ha, dobra oskrba z magnezijem in kalijem v sulfatni obliki delujejo pozitivno na pridelek. Elfe lahko pridelujemo na dobrih tleh kot alternativo marabelu, ker zelo dobro prenaπa oæji kolobar, ki je pogost pri specializiranih pridelovalcih krompirja. Na isto povrπino jo smemo saditi vsako tretje leto. ! Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 52.730 kg/ha www.agrosaat.si | 41 KROMPIR Concordia Jelly Zelo lep in izenaËen pridelek Odporna z ogromnimi pridelki Zgodnost: srednje zgodnja sorta Zgodnost: srednje pozna sorta Predstavlja nov standard glede stabilnosti oblike gomoljev in primernosti za pranje in pakiranje. Uporabnost in lastnosti: srednje zgodnja sorta, primerna za najbolj zahtevne kupce in pridelovalce za glavni pridelek in skladiπËenje do naslednje pomladi tudi v domaËi kleti. Kakovosten jedilni krompir tipa B za vse vrste rabe, primeren tudi za domaËi pomfrit. Primerjamo jo lahko s sorto jelly, le da ima manjπe in πtevilËnejπe gomolje. Po kuhanju praktiËno ne spreminja barve. Gomolji: tvori srednje veliko πtevilo izredno izenaËenih, srednje velikih gomoljev. Koæica je rumena in zelo gladka, meso pa rumeno in ne potemni, tudi Ëe je surovo olupljeno. Zaradi pravilne oblike so gomolji zelo primerni za strojno lupljenje. Uporabnost in lastnosti: zelo kakovosten in πiroko uporaben jedilni krompir,primeren celo za pomfrit. Ima potencial za ekstremne pridelke, odliËno sposobnost skladiπËenja, zato je primeren za kuhanje v aprilu in maju naslednje leto. Glede na uporabo jelly uvrπËamo v tip B. Po kuhanju ne spremeni barve. Gomolji: veliki gomolji so ovalni, z rumenim mesom, ki ne posivi po kuhanju, z gladko do rahlo mreæasto koæico. Pridelek: pridelek je zelo velik do ogromen. Pridelek: Pridelek je zelo velik in skoraj nima predrobnih in predebelih gomoljev. Bolezni: zelo odporna rastlina na virusne in gliviËne bolezni. Odporna na navadno krastavost, drugotno rast, rjavo pegavost v mesu, votlo srce v stresnih razmerah (vroËina in pomanjkanje vlage). Nasvet za pridelavo: Concordia je srednje zahtevna za tla. Pokaæe izredno stabilnost tudi v manj ugodnih rastnih pogojih. Zaradi srednjega πtevila gomoljev na rastlino, ki jih nastavi, priporoËamo sajenje v vrsti na razdaljo 29-30 cm pri medvrstni razdalji 75 cm. (46.000 rastlin/ha). Zaæeleno je, da ji gnojimo intenzivno z duπikom. Pri srednji zaloæenosti tal naj bo odmerek vsaj 160 kgN/ha, 100 kg/P2O5/ha in 200250 kgK2O/ha. ZaπËita proti plesni naj bo redna. Nasvet za pridelavo: Jelly je srednje zahtevna za tla in oskrbo z vlago. Kot srednje pozna sorta ima odliËno tolerantnost. Sadimo prebujeno seme nekoliko gosteje, 28-30 cm v vrsti (75 cm med vrstami), gnojimo s 140-160 kg N/ha, 100 kg P2O5/ha, 200-250 kg K2O/ ha pri srednji zaloæenosti tal. Pozorni moramo biti na zaloæenost z magnezijem. ZaπËita pred boleznimi mora biti kljub odpornosti redna. ObËutljiva je na herbicid Sencor pri poznem πkropljenju proti plevelu. ! 42 | www.agrosaat.si Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran Formin, ©tajerska 63.640 kg/ha Solara KROMPIR Za profesionalce Zgodnost: srednje zgodnja sorta Srednje zgodnji kakovosten krompir, lepe oblike, z neverjetnim trænim pridelkom. Sorta pri optimalni oskrbi z vodo in hranili praktiËno ne tvori predebelih in predrobnih gomoljev. Zelo primerna sorta za pranje in pakiranje. Husar Okusna in lepa sorta Zgodnost: srednje zgodnja sorta Zelo kakovostna jedilna sorta, lepe oblike, srednje zahtevna za tla in oskrbo z vodo ter hranili. Za domaËo pridelavo in profesionalce. Primerna je za pranje in pakiranje. Okroglo ovalni do ovalni gomolji z gladko rumeno koæico in rumenim mesom, ki ne posivi po kuhanju. ! Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran, Formin, ©tajerska 61.820 kg/ha Fabiola RdeËa sorta z velikimi pridelki Zgodnost: srednje pozna sorta Kakovostna jedilna sorta z moænostjo ogromnega pridelka in zelo izenaËenimi gomolji. OdliËno prenaπa vroËinski in suπni stres. Za vse tipe tal. IzenaËeni ovalni gomolji imajo rdeËo koæico in rumeno meso. Nastavek gomoljev je zelo velik, posledica je ogromen pridelek. ZaπËita proti plesni naj bo redna in do konca, da pridelek v skladiπËu ne bo gnil. ! Najboljπi pridelek leta 2010: Alojz Æuran, Formin, ©tajerska 69.150 kg/ha www.agrosaat.si | 43 KROMPIR Sorte krompirja na preizkusu Leto 2010 sorta Marko Koritnik, Klanec pri Komendi sajenje: 10.4.2010 izkop: 2.9.2010 Træni pridelek: gomolji, veËji od 40 mm. zgodnost gostota sajenja (m) πtevilo rastlin/ha Polica, Naklo sajenje: 7.4.2010 izkop: 4.9.2010 Træni pridelek: gomolji, veËji od 40 mm. * Red Fantasy; zelo lepi gomolji! zgodnja 0,70 x 0,30 47.600 13,1 82 43.400 MARTINA (novo) srednje zgodnja 0,70 x 0,30 47.600 11,8 91 45.400 SAVANNA (novo) srednje zgodnja 0,70 x 0,30 47.600 10,0 94 58.700 HUSAR srednje zgodnja 0,70 x 0,30 47.600 9,7 95 50.600 FABIOLA srednje zgodnja 0,70 x 0,30 47.600 9,5 88 44.600 JELLY srednje zgodnja 0,70 x 0,30 47.600 14,0 95 55.500 11,4 91 49.700 ERIKA (novo) zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 25,8 87 60.000 MARTINA (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 19,0 85 61.150 HUSAR srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 11,8 97 58.330 SAVANNA (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 11,2 92 54.300 FABIOLA srednje pozna 0,75 x 0,31 43.000 18,0 89 59.050 RED FANTASY srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 10,4 92 55.830 13 92 58.110 povpreËje: Alojz Æuran, Formin, Ptuj sajenje: 10.4.2010 izkop: 20.8.2010 in 19.9.2010 ANUSCHKA zelo zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 14,8 96 59.100 BELLAROSA zelo zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 6,3 99 59.090 ELFE zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 14,5 96 52.730 MARABEL zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 12,8 98 68.180 TABEA zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 16,9 95 57.880 ERIKA (novo) zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 21,8 96 69.690 MARTINA (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 13,4 97 51.520 SAVANNA (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 14,6 98 76.360 HUSAR srednje zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 12,9 98 61.820 RED FANTASY (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,28 47.600 15,8 96 72.460 FABIOLA srednje pozna 0,75 x 0,28 47.600 19,3 96 69.150 JELLY srednje pozna 0,75 x 0,28 47.600 11,5 97 63.640 15 97 63.470 povpreËje: Tone in Anton Novak, ©entpavel sajenje: 8.4.2010 izkop: 21.9.2010 Træni pridelek: gomolji, veËji od 40 mm. ERIKA (novo) zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 16,2 94 44.700 MARTINA (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 19,5 94 65.620 HUSAR srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 10,9 98 61.640 SAVANNA (novo) srednje zgodnja 0,75 x 0,31 43.000 10,5 96 70.240 FABIOLA srednje pozna 0,75 x 0,31 43.000 12,5 98 55.550 13,9 96 59.550 povpreËje: OPOMBA: Sorte (tabea, erika in martina) leta 2011 ne bodo v prodaji. 44 | www.agrosaat.si dejanski pridelek (kg/ha) ERIKA (novo) povpreËje: Viktor Jagodic, πtevilo træni pridelek gomoljev/ (%) rastlino KROMPIR »lanek V kuhinji ni univerzalne sorte krompirja Krompir velja v prehrani za osnovno æivilo, vendar o uporabnosti posameznih sort krompirja vemo vse premalo. Trgovina, ki je postala glavna prodajna pot za prodajo jedilnega krompirja, se trudi z obveπËanjem kupcev, za kakπen naËin priprave je primerna posamezna sorta. VËasih je informacija za potroπnika o jedilni kakovosti krompirja ustrezna, drugiË spet ni. Sledi razoËaranje potroπnika. Hiter æivljenjski tempo in stalno pomanjkanje Ëasa nas silita v hitro pripravo surovega krompirja ali nakup polpripravljenih izdelkov. Krompir kot osnovna hrana od nas zahteva precej Ëasa in energije za pripravo. Krompirja zaradi prehranske vrednosti ne smemo izloËati z naπih jedilnikov. Vsebuje beljakovine, vitamine in rudninske snovi, ki imajo visoko bioloπko vrednost. V Sloveniji se je æal zadnja leta poraba krompirja stalno zmanjπevala. V letu 2009 se je Slovenija s krompirjem oskrbovala s krompirjem 62,8-odstotnem deleæu, vse drugo je uvozila. To pomeni, da se lahko pridelava πe poveËa, saj smo preveË odvisni od uvoza. Prebivalec Slovenije pa je v letu 2009 pojedel pribliæno 72 kg krompirja. Træna pridelava se je v zadnjih letih stabilizirala, pridelava za samooskrbo pa iz leta v leto niha. V letu 2010 smo po uradnih podatkih pridelovali krompir na 4098 hektarjih. Tu niso zajeti podatki domaËe samooskrbe, ki to povrπino πe delno poveËajo. Da kupec ne more vse leto kupovati ene sorte, ki bi bila univerzalna za kuhanje in ostale naËine priprave, obstajajo razliËni razlogi. Ne moremo mimo dejstva, da je krompirjev gomolj æiv, dokler je surov, pa je vseeno del osnovne Ëloveπke prehrane. Surov praktiËno ni uporaben, termiËno obdelanega pa jemo na πtevilne naËine. Na njegovo uporabno vrednost v kulinariki ima velik vpliv æe samo ælahtnjenje ali ustvarjanje sorte. Ustvarjalec sorte ali ælahtnitelj se æe pri odbiri kriæancev odloËa, ali bo bolj pozoren na kakovost ali na agronomske lastnosti, kot so pridelek, odpornost na bolezni, barva koæice in mesa itd. V praksi je potrebno spremljati vse te lastnosti. V Agrosaatu smo zadnjih 10 let intenzivno razvijali sorte krompirja, ki so odliËnega okusa in ne dajejo samo dobrih pridelkov. To se je pokazalo kot prava pot, saj vedno bolj zahtevno træiπËe sprejema le lepe in okusne sorte, ne pa veË samo sort, ki so lepega videza. Potroπnik je zaËel iskati kakovost in poslediËno vplivati na pridelavo le najboljπih sort. Pridelovalci pa Foto: www.iStockphoto.com Foto: www.iStockphoto.com Foto: www.iStockphoto.com Joæe Mohar moramo slediti zahtevam konËnega kupca. Agrosaatov vir sort je NemËija, ki velja med evropskimi “krompirjevimi” velesilami za deæelo z zelo kakovostnimi sortami. V poplavi sort, ki jih imamo na razpolago v Sloveniji, moramo znati izbrati sorte, ki so primerne za pridelavo v naπih pogojih. Poleg vsega morajo biti πe odliËnega okusa in izgleda, da jih bodo konËni potroπniki sprejeli za pripravo hrane. Najbolj enostavno bi bilo imeti eno sorto prek celega leta, vendar zaradi lastnosti samih sort to praktiËno ni mogoËe. Zgodnje sorte imajo prekratko sposobnost skladiπËenja in po dolgotrajnem skladiπËenju izgubljajo kakovost. Pozne sorte pa pogosto sveæe kopane po izkopu πe nimajo polnega okusa in ga razvijejo po nekaj mescih skladiπËenja in izgube nekaj vlage. V preteklosti je veljalo, da imamo univerzalno sorto krompirja desiree, ki je primerna za vse naËine priprave v kuhinji. Danes vemo, da ta trditev ne dræi, ker imamo na razpolago πtevilne bistveno bolj kakovostne sorte. Jedilna kakovost krompirja je zelo odvisna od prehranskih navad. Ker se vse bolj zavedamo zdravega naËina æivljenja in priprave hrane, se izowww.agrosaat.si | 45 Foto: www.iStockphoto.com Foto: www.iStockphoto.com Foto: www.iStockphoto.com KROMPIR gibamo cvrtju krompirja in uporabi pretiranih koliËin maπËob, ki dajejo krompirju okus. Pomeni, da doma v glavnem ne pripravljamo pomfrita, kar pomeni, da krompir kuhamo, peËemo, pripravljamo razliËne solate in podobno. Jedilno kakovost doloËajo lastnosti sort - njihovega mesa, kot so razkuhavanje, Ëvrstost, moknatost, vlaænost, sestava - struktura in zrnatost ali finost mesa. Po teh lastnostih, ki jih imajo olupljeni in kuhani gomolji, razvrstimo sorte v πtiri uporabne tipe kuhanja: A, B, C in D. Posamezne sorte lahko razvrstimo tudi v vmesne tipe, kot AB ali BC. TIP A je krompir za solato: gomolji so Ëvrsti, se ne razkuhajo, struktura je Ëvrsta, meso pa vlaæno in praviloma drobnozrnato in fino. TIP B je krompir za raznovrstno uporabo: gomolji so precej Ëvrsti, delno moknati in imajo srednje Ëvrsto strukturo ter razmeroma drobnozrnato teksturo mesa. TIP C je precej moknat krompir, ki se srednje ali precej razkuha, meso je suho, rahle strukture in dokaj grobozrnate teksture. Sem uvrπËamo posebne sorte za predelavo v pomfrit ali Ëips, ki niso primerne za kuhanje, saj v vreli vodi razpadejo. TIP D so krompirji za predelavo v πkrob in se ne pridelujejo v Sloveniji. Osnovna podlaga za razvrstitev krompirjev v kakovostne tipe je seveda vsebnost πkroba ali z drugo besedo vsebnost suhe snovi. ©krobnatost krompirja raste od tipa A (najniæja) do tipa D (najviπja). Bolj πkrobnati krompirji so primerni za pripravo krompirjevega testa, pomfrita in Ëipsa. V Sloveniji pridelujemo najveË sort tipa B, saj jih lahko uporabimo na najveË naËinov. Zelo zaæelene pa 46 | www.agrosaat.si so tudi sorte tipa A in AB, ki so v veËini Ëvrsti solatni krompirji, uporabni za krompirjevo solato, praæen ali peËen krompir. Zelo pomembna jedilna lastnost krompirja je tudi, da po kuhanju ne sivi ali spreminja barve. Dovoljene so le neznatne spremembe barve po kuhanju. Poleg tega pa mora imeti vsaka sorta pravo aromo, katere posledica je tudi tipiËen okus. Barva koæice in barva mesa sta pomembni zunanji kakovostni kategoriji posameznih sort. V preteklosti smo veljali Slovenci za ljubitelje belomesnatih sort, danes pa nas ne moti veË rumeno meso, cenimo le pravo kakovost. Rumenomesnate sorte æe prevladujejo nad belomesnatimi. Modne so tudi sorte z rdeËim in vijoliËastim mesom, ki pa dejansko nimajo pravega vpliva na trg. Te sorte se praviloma po kuhanju ne razbarvajo. Kot modni trend lahko sluæijo le za dekoracijo jedi, njihova prehranska vrednost in kakovost pa je zanemarljiva. Pomembna kakovostna kategorija je tudi sama oblika gomolja. Sodoben potroπnik zahteva lepo, pravilno oblikovane gomolje okrogle do ovalne oblike. Nezaæelena so globoka oËesa na gomoljih, ki so le v redkih primerih sprejeta med potroπniki (npr. sorta bellarosa je zaradi kakovosti zelo iskana). Tam, kjer se v kuhinji uporablja strojno lupljenje, so globoka oËesa in nepravilne oblike gomoljev zaradi prevelikega odpadka zelo nezaæelene. Zelo podolgovati gomolji so zaæeleni le pri predelovalni industriji, v gospodinjstvih pa jih ne maramo. Koæica gomoljev mora biti Ëim bolj gladka, da jo je moæno oprati ali v nekaterih primerih celo polirati. Izgled krompirja je pomemben predvsem za kupce v supermarketih, ki izbirajo po videzu. Sodobne sorte v veËini primerov odgovarjajo vsem vizualnim kakovostnim merilom, morajo pa biti tudi notranje zelo kakovostne in uporabne v kuhinji. Za notranjo kakovost razumemo notranje napake sort, ki jih tekom rasti in po izkopu ne æelimo. Te motijo potroπnika ob sami pripravi hrane. Takπne napake so na primer: razliËna obarvanja mesa, zelenenje, steklavost mesa, modrice v mesu, votlo srce, rjave pege v mesu in πe bi lahko naπtevali. Vse zgoraj naπtete kakovostne kriterije v Agrosaatu spremljamo pri vseh sortah, preden jih sploh zaËnemo uvajati na trg. Vse sorte so v preizkuπanjih jedilne kakovosti na Kmetijskem inπtitutu Slovenije dobile tri najviπje moæne ocene. Izbor Agrosaatovih sort s kakovostnimi karakteristikami: Sorta (zgodnost) Barva koæice Barva mesa ANUSCHKA (zelo zg.) BELLAROSA (zelo zg.) MARABEL (zgodnja) ELFE (zgodnja) HUSAR (srednje zg.) SOLARA (srednje zg.) CONCORDIA (srednje zg.) SAVANNA (srednje zg.) RED FANTASY (sred. zg.) FABIOLA (srednje pozna) JELLY (srednja pozna) rumena rdeËa rumena rumena rumena rumena rumena bela rdeËa rdeËa rumena rumena rumena rumena rumena rumena rumena rumena bela rumena rumena rumena Oblika gomoljev ovalna okroglo-ovalni ovalni ovalni ovalni ovalni ovalni okroglo-ovalni ovalni ovalni ovalni Tip kuhanja AB B AB do B AB do B B B B B B B B do BC Metuljnice in oljnice ALI STE VEDELI? “Da v povpreËju z oljnimi buËami pridelamo 15.000 buË na hektar, da je to v povpreËju le ena zdrava buËa na rastlino, da je v eni buËi pribliæno 300 semen, kar pomeni pridelek 4,5 milijona semen na hektar.” METULJNICE KRMNI GRAH CONCORDE (jari) CHEROKEE (ozimni) SOJA GALLEC JOSEFINE OLJNICE OLJNE BU»E GLEISDORFER GL OPAL GL MAXIMAL OLJNA OGR©»ICA PULSAR BALDUR www.agrosaat.si | 47 Jari in ozimni krmni grah Grah je uporaben pri krmljenju praπiËev in govedi kot samostojen vir beljakovin ali pa kot dodatek beljakovinske krme. Uporabimo oz. skladiπËimo ga lahko kot suho zrnje, ki ga sproti meljemo, silirano zmleto zrnje, zeleno maso za zeleno krmo, silaæo zelene mase ali slamo za krmljenje plemenskih svinj, visoko brejih krav, telic. Concorde (jari) Foto: www.iStockphoto.com Doma pridelana beljakovinska krmaa silaæo! Setvena norma »as setve Duπik Gnojenje Fosfor Kalij Viπina rastline Stabilnost Lastnosti sorte Zrelost Pridelki zrnja Vsebnost beljakovin Barva zrnja ZaπËita pred pleveli »as NaËin Æetev Opomba 100-120 zrn/m2, 10-12 vreË/ha zaËetek marca (temp. pod -5° C lahko πkodujejo prid.) ni potrebno 60 kg P2O5 ob setvi 100 kg K2O ob setvi srednje visoka zelo dobra srednje zgodnja veliki visoka rumena Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin in semena. sredina do konec junija æitni kombajn Zaradi manjπih izgub æanjemo pri nekoliko viπji vlagi zrnja 14-17%, v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih urah. Cherokee (ozimni) Primeren za krmo in ozelenitev (ZEL) silaæo! Setvena norma »as setve Duπik Gnojenje Fosfor Kalij Viπina rastline Stabilnost Lastnosti sorte Zrelost Pridelki zrnja Vsebnost beljakovin Barva zrnja ZaπËita pred pleveli »as NaËin Æetev Opomba 48 | www.agrosaat.si 90-100 zrn/m2 20. okt.-10. nov. ni potrebno 60 kg P 2O5 ob setvi 100 kg K 2O ob setvi nizka do srednje visoka zelo dobra zelo zgodnja veliki visoka rumena Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin in semena. sredina do konec junija æitni kombajn Zaradi dovolj zgodnjega spravila lahko za ozimnim grahom posejemo πe katero od zgodnjeπih koruz. PriporoËljiva je tudi trava oz. mnogocvetna ljuljka. Soja Izjemna rodnost tudi v Sloveniji Setvena norma »as setve Duπik Gnojenje Fosfor Kalij Viπina rastline Stabilnost Zrelost Lastnosti sorte Barva cvetov Odpornost na bolezni Pridelki zrnja Vsebnost beljakovin Vsebnost olja Barva zrnja ZaπËita pred pleveli Æetev 60 zrn/m2 3-4 pkg/ha konec aprila-zaËetek maja ni potrebno 65 kg P2O5 ob setvi 90 kg K2O ob setvi srednje visoka odliËna zelo zgodnja vijoliËna zelo dobra zelo veliki visoka srednja rumena Foto: www.iStockphoto.com Gallec Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin. »as NaËin Opomba september æitni kombajn Primerna za ljudsko prehrano in krmo æivali. Setvena norma »as setve Duπik Gnojenje Fosfor Kalij Viπina rastline Stabilnost Zrelost Lastnosti sorte Barva cvetov Odpornost na bolezni Pridelki zrnja Vsebnost beljakovin Vsebnost olja Barva zrnja ZaπËita pred pleveli Æetev Opomba 60 zrn/m2 3-4 pkg/ha konec aprila ni potrebno 65 kg P2O5 ob setvi 90 kg K2O ob setvi visoka dobra zelo zgodnja vijoliËna dobra srednje veliki visoka srednja rumena Foto: www.iStockphoto.com Josefine Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin. »as NaËin september æitni kombajn Primerna za neposredno uporabo pri krmljenju govedi; termiËna obdelava ni potrebna. www.agrosaat.si | 49 Oljne buËe V poslabπanih pogojih kalitve je kakovostno certificirano seme kljuËno za zagotovitev optimalnih sklopov. Gleisdorfer Najbolj razπirjena sorta buËea silaæo! Opis • Vodilna sorta v pridelavi buË. • Seme se izredno dobro loËi od mezge. • Potencial v pridelku - tudi 1200 kg suhega semena na hektar. • Tvori velika temno zelena semena. • Visoka vsebnost olja, v povpreËju 50 %. • Srednje tolerantna proti plesni in bakterijskim boleznim. • Dolgovreæasta sorta, zato jo lahko sejemo na medvrstno razdaljo do 210 cm. GL Opal Hibridna oljna buËaa silaæo! Opis • Razvije nekoliko krajπe vreæe (priporoËamo setev na MVR 70-140 cm). • Dosega veËje pridelke in veËje πtevilo buË od standardnih sort na hektar. • OdliËna toleranca na virus rumenega buËnega mozaika. • VeË zdravih buË ob spravilu. • Enakomernejπa velikost plodov in zorenje. • Tvori velika temno zelena semena, ki se dobro loËijo od mezge. • Visoka vsebnost olja, v povpreËju 0,5 % veË od standardne sorte. GL Maximal Hibridna oljna buËaa silaæo! Opis • Razvije nekoliko krajπe vreæe (priporoËamo setev na MVR 70-140 cm). • Dosega veËje pridelke s povpreËno velikostjo buË. • OdliËna toleranca na virus rumenega buËnega mozaika. • Dobra do srednja toleranca na plesen. • VeË zdravih buË ob spravilu. • Velika absolutna masa semen, v povpreËju 20 g teæje glede na standard. • Visoka vsebnost olja, v povpreËju 1 % veË od standardne sorte. 50 | www.agrosaat.si Tehnologija pridelovanja oljnih buË OLJNE BU»E Oljne buËe ne zahtevajo posebne tehnologije za pridelavo. Da bi nam v jeseni poplaËale z bogatim pridelkom, vam pomagamo z nekaj nasveti za dober pridelek. Tla BuËe potrebujejo v rastni dobi veliko toplote (okrog 25° C), svetlobe in odcedna, vendar vlaæna tla. Morajo biti bogata s humusom, imeti morajo urejen zraËno-vodni reæim in primerno kislost, (pH 6-6,5). Kolobar BuËe se same ne prenaπajo, zaradi tega jih sejemo na isto njivo po 4-5 letih. Izredno dobro uspevajo za deteljami, enoletnimi zrnatimi stroËnicami, æiti in razliËnimi podorinami. Gnojenje Pri gnojenju upoπtevamo zaloæenost tal in hranila, dodana s hlevskim gnojem. Ne smemo pretiravati z duπiËnimi gnojili, ker s tem podaljπamo vegetacijo, zmanjπamo pridelek semena in vsebnost olja. Ob normalni zaloæenosti s hranili priporoËamo: Duπik 0-90 kg/ha Fosfor 90-120 kg/ha Kalij 150-180 kg/ha En del duπika priporoËamo (iz NPK-gnojila) pred setvijo, ostalo pa ob pojavu cvetnih popkov. Apnenje »e so tla kisla, jih je potrebno apniti, vendar ne skupaj z drugimi gnojili. Setev Za dober pridelek je pomembno, da je seme certificirano in razkuæeno z ustreznim preparatom. S tem zagotovimo dobro kaljivost, zdrave in odporne rastline na bolezni ob vzniku. Za setev potrebujemo 4-5 kg semena/ha. Ob setvi priporoËamo 15.000-18.000 semen/ha oz. 1,5 do 1,8 semen/m2, kar doseæemo s sledeËo setveno shemo: Medvrstna razdalja Razdalja v vrsti 70 cm 90 cm 140 cm 45 cm 210 cm 30 cm Pomembno je, da setev opravimo takoj, ko nam vremenske in talne razmere dopuπËajo in ko se temperatura tal dvigne na 12° C, to je konec aprila, zaËetek maja, na globino 3-5 cm. Varstvo Posvetujte se s svojim svetovalcem za varstvo rastlin in semena. www.agrosaat.si | 51 OLJNE BU»E »lanek Oljne buËe - od tradicionalne do profesionalne pridelave ©tefan Kranjec Pridelava oljnih buË je razπirjena predvsem v SV delu Slovenije, na avstrijskem ©tajerskem, zahodnem delu Madæarske in SZ Hrvaπke. V teh dræavah je uporaba buËnega olja v prehrani tradicionalno prisotna. Na tem obmoËju so ustrezne klimatske razmere, predvsem pa je povpreËno letno manj padavin kot 800 mm. Svetovna pridelava oljnih buË je razπirjena tudi v drugih dræavah, predvsem na skrajno vzhodnem delu Evrope (Ukrajina in Rusija) ter na Kitajskem. Svetovno pridelavo oljnih buË lahko ocenimo na skupno 600 tisoË hektarjev in skupnim pridelkom 200 tisoË ton. Od tega pridelajo samo na Kitajskem pribliæno 120 tisoË ton buËnic. Ogromne koliËine tega semena konËajo tudi na evropskem trgu. »e pogledamo svetovno porabo buËnih semen, je sledeËa: • 80 % (160.000 t) se porabi v pekarski industriji, • 10 % (20.000 t) se predela v olje, • 10 % (20.000 t) ostala uporaba. Pri nas buËe pridelujemo predvsem z namenom za predelavo v olje, vendar iz statistiËnih podatkov lahko razberemo, da so zanimive moænosti za uporabo tudi na drugih podroËjih. Graf 1: Primerjava povrπin pod oljnimi buËami po letih neurja s toËo v letih 2008 in 2009 na πirπem podroËju Avstrije in Slovenije, sporna kakovost semen iz Kitajske, poveËano povpraπevanje po buËnem olju … Pridelava oljnih buË v Sloveniji se je iz tradicionalne pridelave, ko je skoraj vsaka kmetija v SV Sloveniji pridelovala nekaj arov, spremenila v profesionalno pridelavo. Za tak razmah pridelave smo zasluæni brez dvoma v Agrosaatu, saj smo pripomogli k πirjenju oljnice kot ponudnik izredno kakovostnega semena ter kot organizator proizvodnje s svetovanjem in odkupom pridelka. Graf 2: Primerjava povrπin pod oljnimi buËami po letih 27 26.550 6.170 5 4.320 4 3.930 3 52 | www.agrosaat.si 3.410 2007 2008 2009 2010 v 1000 hektarjih v 1000 hektarjih 6 Vir: StatistiËni urad Slovenije 25 23 21 19 17 15 19.050 17.890 2007 16.300 2008 2009 2010 Vir: Statistika Avstrija 7 SLOVENIJA AVSTRIJA V Sloveniji beleæimo æe drugo leto moËan porast povrπin pod oljnimi buËami. PoveËanje povrπin opaæajo tudi v sosednji Avstriji, od koder tudi izvira pridelava buË golic. Iz grafov πt. 1 in πt. 2 je razvidno, da se pridelava oljnih buË zadnja leta izjemno veËa. Zelo zanimivo je, da se kljub poveËani pridelavi veËa tudi cena buËnic. Vzrokov je kar nekaj. Najpomembnejπi so zagotovo V letu 2010 smo ob najbolj prodajni sorti v Sloveniji gleisdorfer ponudili prviË na trg tudi prvi hibrid oljne buËe GL opal. Odzivi iz pridelave so zelo pozitivni. V praksi se je hibrid izkazal kot nekoliko rodnejπi od standardne sorte, ima pa tudi nekoliko veËjo vsebnost olja. Pomembna prednost hibridov buË pred sortami je v boljπi tolerantnosti na okuæbo z virusno boleznijo rumeni buËni mozaik ter stabilnejπemu pridelku v manj ugodnih rastnih pogojih. V slabπih rastnih razmerah s hibridom pridelamo veË zdravih plodov na hektar kot s sorto. V grafu πt. 3 podatki nazorno prikazujejo bistveno veËji pridelek hibridov (GL diamant, GL opal, GL maximal in GL rustikal) v primerjavi s standardno sorto gleisdorfer. V povpreËju zadnjih dveh pridelovalnih let 2009 in 2010 je bil pri standardni sorti doseæen pridelek 521 kg suhih semen po hektarju, pri hibridu GL opal pa 759 kg, kar je za 238 kg semena veË na hektar. To je razlika, ki nedvomno pokrije tudi veËji stroπek hibridnega semena na hektar. Zaradi nekoliko veËjega stroπka semena pri hibridnih buËah priporoËamo dosledno upoπtevanje priporoËene tehnologije. V prihodnosti lahko priËakujemo veËjo ponudbo hibridnih sort buË tudi na slovenskem trgu. V prodajni sezoni 2011 naËrtujemo da bomo v prodajo vkljuËili πe en nov hibrid, to je GL maximal. V praksi opaæamo, da nekateri pridelovalci πe vedno ne upoπtevajo ustreznega sklopa. BuËno seme je pakirano v 9 oziroma 18 MK semenskih enot (tisoË zrn). Manjπe pakiranje je namenjeno za pol, veliko pa za hektar pridelovalne povrπine. Prav tako nudimo za manjπe pridelovalce manjπa pakiranja v koliËino po 0,2kg in 1 kg. V praksi v Sloveniji najpogosteje sejemo na medvrstno razdaljo (MVR) 140 in 70 centimetrov, v Avstriji pa 210 in 140 centimetrov. Ker imajo hibridne sorte nekoliko krajπe vreæe, priporoËamo setev na MVR do 140 cm in ne πirπe. hibridov oljnih buË s sorto gleisdorfer po letih 1.066 2007 Oljna ogrπËica je nepogreπljiv Ëlen v kolobarju. Primerna je za pridelavo olja ali kot energetska rastlina. Pulsar Eden najrodnejπih hibridov v sosednji Avstriji Opis • Velik pridelek zrnja in vsebnost olja. • Izreden pridelek na suπnih ali na vlaænih tleh. • Zelo dober jesenski razvoj. • Srednje zgodno cvetenje in srednje zgodno dozorevanje. • Dobra stabilnost rastline. • Izredno dobro tvori stranske poganjke, ki so zelo pomembni za poveËanje pridelka. • OdliËna prezimitev. Baldur Izjemno stabilen hibrida silaæo! Opis • Za doseganje najboljπih pridelkov. • Optimalna za intenzivno pridelavo. • Primerna za poznejπe setve. • Visoka vsebnost olja. • Nizka vsebnost glukozinatov - dobra kakovost. • Za dosego najboljπih rezultatov priporoËamo uporabo fungicidov. 962 897 698 521 343 400 593 556 481 519 526 600 200 805 865 708 800 777 880 1.000 OLJNA OGR©»ICA 2008 GLEISDORFER GL DIAMANT GL OPAL 2009 2010 PovpreËje 2009/10 Vir: Kmetijska zbornica Avstrije 1.200 699 759 689 794 Pridelek v kg/ha 1.069 Graf 3: Primerjava Oljna ogrπËica GL MAXIMAL GL RUSTIKAL www.agrosaat.si | 53 OLJNA OGR©»ICA Naπe priporoËilo za pridelavo Oljna ogrπËica se v zadnjih letih v Sloveniji prideluje na pribliæno 4.500 hektarih njivskih povrπin. Odkar na naπih njivskih povrπinah ne pridelujemo veË sladkorne pese, se pridelava oljne ogrπËice po malem stalno poveËuje. V preteklem letu so bili kmetovalci zadovoljni s pridelavo in pospravljenim pridelkom. ©e pred nekaj leti je bil povpreËen pridelek oljne ogrπËice od 2 do 2,5 t/ha, z uvedbo pridelave hibridov in spoznavanjem tehnologije pa so se pridelki poviπali za 1 do 2 t/ha. Dandanes ni malo pridelovalcev, ki so s hibridnim semenom pridelali tudi preko 4 tone zrnja na hektar. Ves ta napredek v tehnologiji pridelave in s tem povezan pridelek je pripomogel, da vedno veË kmetovalcev razmiπlja o pridelavi oljne ogrπËice. Oljna ogrπËica je rastlina, ki spada v druæino kriænic. UvrπËamo jo med najpomembnejπe oljnate poljπËine, katerih semena predelujemo v jedilno olje in v ogrπËiËni metil ester oz. tako imenovan biodizel. Sekundarni proizvod predelave ogrπËice pa so beljakovinsko bogate ogrπËiËne tropine oz. pogaËe, ki so odliËen dodatek k prehrani domaËih æivali. Varstvo: »e se odloËite za intenzivno pridelavo ali Ëe imate v jeseni prebujen posevek, vam priporoËamo v jeseni uporabo fungicida folicur ali podobnega, ko ima ogrπËica 4-6 listov. Fungicid πËiti rastlino pred boleznimi, hkrati pa delno zavre njeno rast ter jo okrepi za prezimitev. Pametna in poceni odloËitev je tudi, da ob vsaki uporabi fungicida ali insekticida dodate foliarno gnojilo s hranilom bor. Zaradi izrednega potenciala za pridelek priporoËamo, da obiËajen odmerek duπika poveËate za 20 kg/ha. BALDUR 25. avgust zgodnja 5. september optimalna 15. september pozna PULSAR BALDUR ©tevilo kaljivih zrn/m2 45-55 40-50 opt. rok 60 pozni rok Okvirna koliËina v g/ha 2,5-3,5 2,5-3,5 Zrelost srednje zgodnja srednje zgodnja Viπina visoka visoka Phoma zelo dobra zelo dobra Sclerotinia zelo dobra zelo dobra Pridelek zelo velik zelo velik Vsebnost olja zelo visoka zelo visoka Vsebnost glukozinatov zelo nizka zelo nizka Teæa 1000 zrn velika velika Setvena norma Odpornost na bolezni Lastnosti zrnja 54 | www.agrosaat.si Zakaj se odloËiti za setev oljne ogrπËice? ... ker povrne tlom veË humusa, kot ga odvzame (ugodilka). ... ker se odliËno vkljuËuje v kolobar, lahko pa jo pridelovalci prijavijo tudi v ukrep KOP. ... ker je delovno nezahtevna poljπËina. ... ker se ji v delovnih konicah, ki se navezujejo na druge poljπËine (æita, koruza), lahko izognemo. ... ker nam omogoËa setev brez oranja po æetvi æit. ... ker je dohodkovno Ëedalje bolj zanimiva poljπËina. ... ker jo lahko kot energetsko rastlino sejemo v obvezno ali prostovoljno praho. ... ker jo bomo zagotovo prodali zaradi organiziranega odkupa. ... ker nam omogoËa bolj razprπeno proizvodnjo in stabilnejπi prihodek. Foto: www.flicker.com PULSAR Foto: www.iStockphoto.com travinje, sirki in dosevki ALI STE VEDELI? “Pri prvi spomladanski setvi travinja priporoËamo setev meπanic brez detelj. Optimalni Ëas za setev travinja je od sredine avgusta do sredine septembra. Idealna viπina ruπe za prezimitev je 7 do 9 cm.” AGROSAAT PLUS TRAVNE ME©ANICE AGROSAAT 1 PLUS AGROSAAT 2 PLUS AGROSAAT 3 PLUS AGROSAAT 4 PLUS AGROSAAT 5 PLUS KLASI»NE AGROSAAT ME©ANICE AGROSAAT 1 AGROSAAT 2 AGROSAAT 3 AGROSAAT 4 AGROSAAT 5 AGROSAAT 6 AGROSAAT 7 AGROSAAT 8 MNOGOCVETNA TARANDUS LJULJKA KRMNI SIREK PRIMSILO (za silaæo) JIMGGO (za zrnje) www.agrosaat.si | 55 TRAVINJE Sestava in opis Agrosaat Plus meπanic Krmno osnovo za uspeπno in donosno æivinorejo predstavlja doma pridelana voluminozna krma. Tega se dobro zavedajo vsi naπi uspeπni æivinorejci. Agrosaat 1 PLUS Izboljπana univerzalna travna meπanica brez detelje. Brez detelje Pasja trava 15 % Travniπka bilnica 20 % Trpeæna ljuljka 20 % Traniπka latovka 20 % Skriæana ljuljka 10 % Mnogocvetna ljuljka 15 % - veËletna travna meπanice s pestro sestavo - za vse, ki æelite imeti trajni travnik brez detelje - meπanica je primerna tako za Ëisto setev kot za dosejavanje - za vse vrste uporabe (paπa, zelena krma, silaæa, suπenje mrve) - srednje intenzivna pridelava (4 do 5 koπenj) - obilni pridelki srednje kakovosti Setvena norma: dosejavanje 20 kg/ha, Ëista setev 40 kg/ha Agrosaat 2 PLUS Izboljπana univerzalna veËletna travno-deteljna meπanica. Visoka tolerantnost na suπo »rna detelja 5% Bela detelja 2% Nokota 2% Trpeæna ljuljka 12 % Skriæana ljuljka 7% Pasja trava 10 % Travniπka bilnica 15 % RdeËa bilnica Travniπka latovka MaËji rep Visoka pahovka Zlati ovsenec 5% 15 % 7% 15 % 5% Setvena norma: 35-40 kg/ha 56 | www.agrosaat.si - univerzalna veËletna TDM - zelo pestra sestava trav in metuljnic - izjemna trpeænost - odliËna izbira za obnavljanje ali zasejevanje trajnih travnikov - vsestranska uporabnost (paπa, zelena krma, silaæa, suha mrva) - srednje intenzivna pridelava (3 do 5 koπenj) - zaradi pestrosti dobra tolerantnost na suπo TRAVINJE Agrosaat 3 PLUS Izboljπana travna meπanica za intenzivno rabo. Izjemna kakovost Trpeæna ljuljka (zgodnja) 20 % Trpeæna ljuljka (sr. zgod.) 25 % Trpeæna ljuljka (pozna) 20 % Skriæana ljuljka 35 % - veËletna travna meπanica - zraven trpeænih ljuljk vkljuËena πe skriæana hibridna ljuljka - zaradi hibridne ljuljke v primerjavi z meπanico Agrosaat 3 veËji pridelek - veË mase - za intenzivno pridelavo - koπnja na 3-4 tedne - priporoËamo predvsem za siliranje - za tla, dobro preskrbljena z vodo (teæja) Setvena norma: 35 kg/ha Agrosaat 4 PLUS Izboljπana enoletna deteljno-travna meπanica. Za ozelenitev Inkarnatka 33 % Mnogocvetna ljuljka 67 % - enoletna prezimna DTM - v botaniËni sestavi preko 50 % detelje - omogoËa 3 do 4 koπnje obilnih pridelkov Setvena norma: 40 kg/ha Agrosaat 5 PLUS Izboljπana deteljno-travna meπanica z odpornostjo na suπo. Za njivski kolobar »rna detelja 30 % Mnogocvetna ljuljka 15 % Pasja trava 15 % Trpeæna ljuljka 20 % Skriæna ljuljka 10 % Travniπka bilnica 10 % - veËletna DTM - v botaniËni sestavi preko 50 % detelje - zelo primerna tudi za njivsko 2- do 3-letno pridelavo (kolobar) - nezahtevna meπanica glede gnojenja z duπikom - prilagodljiva tudi na laæjih tleh in v suπnejπih obdobjih Setvena norma: 35 kg/ha www.agrosaat.si | 57 TRAVINJE Sestava in opis klasiËnih Agrosaat meπanic Agrosaat 1 KlasiËna travna meπanica za dosejevanje. Trpeæna ljuljka (zgod.) 20 % Trpeæna ljuljka (sr. poz.) 50 % Mnogocvetna ljuljka 20 % Travniπka bilnica 10 % meπanica brez detelj, primerna za dosejavanje intenzivna raba v primeru Ëiste setve Setvena norma: 40 kg/ha, dosejavanje 25 kg/ha Agrosaat 2 Univerzalna travno-deteljna meπanica za koπno-paπno rabo. Trpeæna ljuljka (sr. poz.) 25 % Mnogocvetna ljuljka 15 % Travniπka bilnica 30 % Travniπka latovka 4% Pasja trava (pozna) 10 % Bela detelja 3% »rna detelja 10 % Nokota - pestra sestava - veËletna trpeænost - za vse vrste uporabe (suha mrva, siliranje, paπa, zelena krma) - srednje intenzivna meπanica (priporoËljive 4 koπnje) - za vse tipe tal 3% Setvena norma: 40 kg/ha Agrosaat 3 Travna meπanica za intenzivno koπno rabo. Trpeæna ljuljka (zgodnja) Trpeæna ljuljka (sr. pozna) Trpeæna ljuljka (pozna) 20 % 40 % 40 % - meπanica diploidnih in tetraploidnih trpeænih ljuljk vkljuËenih 5 razliËnih sort - za zelo intenzivno rabo (5-7 koπenj, koπnja vsake 4 tedne, intenzivno gnojenje z duπikom) - zelo visoka kakovost krme za krave molznice - za tla, dobro preskrbljena z vlago (teæji tip) Setvena norma: 35 kg/ha Agrosaat 4 Prezimna enoletna deteljno-travna meπanica. Mnogocvetna ljuljka 45 % Inkarnatka 55 % Setvena norma: 40 kg/ha 58 | www.agrosaat.si - enoletna prezimna DTM - 3-4 koπnje obilnih pridelkov kakovostne krme - samo za siliranje - nezahtevna glede gnojenja z duπikom - primerna tudi za laæja tla TRAVINJE Agrosaat 5 VeËletna deteljno-travna meπanica za laæja tla. Trpeæna ljuljka (sr. pozna) 20 % Mnogocvetna ljuljka 10 % Travniπka bilnica 15 % »rna detelja 55 % - veËletna DTM - krma z zelo visoko vsebnostjo beljakovin in energije (NEL) - zelo nezahtevna glede gnojenja z duπikom - odliËno vkljuËevanje v njivski kolobar - odliËna prilagodljivost rastnim razmeram (suπa) - primerna tudi za zelo peπËena tla Setvena norma: 35 kg/ha Agrosaat 6 Deteljno-travna meπanica - landsberπka meπanica. Mnogocvetna ljuljka 40 % Inkarnatka 30 % Ozimna graπica 30 % - enoletna prezimna DTM - landsberπka meπanica - primerna za vse tipe tal Setvena norma: 50 kg/ha Agrosaat 7 Travna meπanica za sadovnjake in vinograde. Trpeæna ljuljka (zgodnja) 25 % Trpeæna ljuljka (sr. poz.) 25 % Travniπka latovka 25 % RdeËa bilnica 25 % - veËletna travna meπanica - za ozelenitev vinogradov in sadovnjakov - tvori gosto ruπo iz nizkorastoËih trav - primerna tudi za strme terene Setvena norma: 40-45 kg/ha Agrosaat 8 Travna meπanica za konje. Trpeæna ljuljka (sr. zgod.) 17 % Trpeæna ljuljka (sr. poz.) 17 % Travniπka bilnica 14 % 2% Trstikasta bilnica 13 % Travniπka latovka 23 % Pasja trava Setvena norma: 40 kg/ha 4% Foto: www.flicker.com MaËji rep - pestra sestava trpeænih trav - za konje primerna kot paπa in kot mrva - dobro prenaπa gaæenje www.agrosaat.si | 59 TRAVINJE Mnogocvetna ljuljka Mnogocvetna ljuljka je enoletna prezimna trava. Posevek nam ob ustrezni tehnologiji da visoke pridelke odliËne kakovosti. Znano je, da mnogocvetna ljuljka za dober pridelek in kakovost potrebuje zadostno gnojenje, predvsem z duπikom, in zadostne koliËine vlage. ObiËajno mnogocvetno ljuljko sejemo samostojno, v zadnjih letih pa pogosto tudi skupaj z deteljami (inkarnatko, Ërno deteljo). V kombinaciji z deteljami se zaradi vezave duπika metuljnic iz zraka zmanjπa potreba po gnojenju z duπikom. PoveËa pa se tudi stabilnost pridelka ob morebitnem pomanjkanju vlage. Pri pridelavi je zelo pomemben tudi Ëas spravila. Pozorni moramo biti, da nam posevek ne uide oz. postane prestar. Ob tem se pridelek res poveËuje, se pa zato kakovost z vsakim dnem bistveno zmanjπuje. Poseben problem predstavljajo starejπe klasiËne (stebelnate) sorte, ki se hitro postarajo. To lahko malo omilimo s setvijo novejπih listnatih sort mnogocvetne ljuljke (lipo, tarandus). Za zelo kakovosten pridelek bi morali prvo koπnjo opraviti Ëim prej (æe v aprilu), nato pa kositi na vsake tri do πtiri tedne. PriporoËljiv Ëas setve je od sredine avgusta do sredine septembra. Spomladanski Ëas setve je obiËajno zaradi zgodnje poletne suπe manj ugoden. Agrosaat ponuja novo sorto mnogocvetne ljuljke TARANDUS, ki daje zelo dobre rezultate oz. pridelke tudi pri spomladanski setvi. Ta sposobnost je plod dela ælahtniteljev na iskane lastnosti, kot so: hiter vznik, dobra odpornost na nizke temperature, odpornost na pomanjkanje vlage in visoke temperature, hitra regeneracija rastlin po koπnji. Tarandus Sledite sodobnim smernicam ælahtnenja in tehnologiji pridelave trav Opis • Tetraploidna sorta. • Listnata sorta mnogocvetne ljuljke. • Po koπnji se izredno hitro regenerira. • OmogoËa πtiri do pet koπenj. • Daje velike pridelke kakovostne krme. • OdliËno prezimi. • Je zelo primerna tudi za spomladanske setve. • Zagotavlja stabilnost in kakovost pridelka. 60 | www.agrosaat.si Tehnologija pridelovanja travinja Jesenska setev Jesenske setve bistveno bolj priporoËamo kot spomladanske. So bolj trpeæne in rodne. Sejemo lahko vse vrste trav in detelj ter njihove meπanice. Setev opravimo po spravilu glavnega posevka. Kljub temu da posevek pospravimo æe junija ali julija, s setvijo ne smemo hiteti. Izkuπnje so pokazale, da je optimalni Ëas nekje od druge polovice avgusta naprej. Takrat se æe zmanjπa nevarnost poletnih suπ in visokih temperatur, pleveli imajo manjπo konkurenËnost, pa tudi padavine so bolj pogoste. Na ta naËin lahko opravimo prvo koπnjo æe Ëez dober mesec po setvi. Zaradi manjπe konkurenËnosti plevelov dobimo manj zapleveljeno travno ruπo. V topli jeseni je lahko dovolj Ëasa πe za drugo jesensko koπnjo. V primeru kasnejπe setve do konca septembra koπnje v istem letu obiËajno nimamo. Paziti moramo, da meπanica ne gre v prezimovanje prebujna in po potrebi opravimo koπnjo. Jeseni in spomladi valjamo po potrebi. Osnovno gnojenje Opravimo osnovno gnojenje s fosforjem in kalijem, odvisno od zaloæenosti tal. Okvirna priporoËila oz. potrebe po hranilih za 4-kosni travnik in pridelek 10 t SS/ha: - 100-120 kg/ha P2O5, - 170-190 kg/ha K2O, - 100-300 kg/ha Ca CO3 (apnenje). Pri osnovnem gnojenju zgodaj spomladi pognojimo tudi z duπikom, obiËajno z NPK-gnojili ali gnojevko. Dognojevanje ObiËajno 50-70 kgN/ha - Ëistega duπika za vsak odkos, odvisno od intenzivnosti meπanice. Pri deteljah in deteljno-travnih meπanicah dognojevanja zaradi vezave duπika detelj ne izvajamo ali pa v bistveno manjπih odmerkih duπika. Pognojimo le zaËetni odmerek 40-50 kgN/ha. GNOJEVKA: Pri dognojevanju travinja moramo biti πe posebej pazljivi pri uporabi gnojevke. PriporoËeno je, da je gnojevka za dognojevanje travinja razredËena z vodo v razmerju 1 : 1 ali vsaj 1 : 0,5 v Kakovost in raba travinja glede na starost travne ruπe: Neto energija laktacije (NEL) MJ/kg SS Spomladanska setev V Sloveniji πe vedno pribliæno 60 % travinja sejemo spomladi. Pri spomladanski setvi moramo paziti na moænost pozeb, zato s setvijo ne smemo hiteti. Optimalni Ëas je konec marca do zaËetka maja. PriporoËamo valjanje. Za spomladanske setve priporoËamo izbor meπanic, ki ne vkljuËujejo semena detelj ali pa je teh le manjπi deleæ. V primeru poletne suπe se lahko zgodi, da v posevku prevladajo detelje. Trave, ki so bolj obËutljive na suπo, pa lahko propadejo. TRAVINJE Silaæa in seno Seno Neprimerno seno 6,3 5,8 Paπna raba Manj vredna osnovna krma 5,3 4,8 1. odkos 2. - 6. odkos 4,3 Minimalna viπina rezi 5 cm 3,8 < 31 31 - 40 BilËenje 40 - 60 60 - 75 > 75 dnevi rasti PriËetek latenja/Polno latenje PriËetek Polno cvetenja cvetenje Odmiranje odmerku do 12 m3/ha za posamezni odkos. Uporaba pregoste gnojevke v prevelikih odmerkih ima neugoden vpliv na travno ruπo. Posledice nepravilne rabe so propadanje, redËenje in oæigi na travni ruπi. To je πe posebej izrazito pri uporabi gnojevke v suπnih obdobjih - zato πe enkrat: PAZLJIVO Z GNOJEVKO! Koπno-paπna raba Izmenjujeta se raba paπe in koπnje. Optimalna viπina rezi pri koπnji je 5-7 cm. Ne kosimo prenizko! Suπenje mrve PriporoËamo klasiËne TDM s pestro sestavo trav in detelj. Zaradi vremenski razmer sta za suπenje najugodnejπa 2. in 3. odkos. Siliranje PriporoËamo intenzivne travne meπanice, ki jih velikokrat kosimo kot zelo mlado in kakovostno krmo. Zelena krma Sproti kosimo in pokladamo æivini mlado zeleno travo. Bolj primerne so travnodeteljne meπanice in travne meπanice. Deteljnotravne meπanice so manj primerne za prilast, zato je pri krmljenju vsakiË v zaËetku potrebna velika previdnost. Prezimitev Za uspeπno prezimitev travna ruπa ne sme biti previsoka in ne prenizka. Optimalna viπina ruπe za prezimitev je 7-9 cm. www.agrosaat.si | 61 LUCERNA »lanek Lucerna, zagotovljena pridelek in kakovost Foto: www.iStockphoto.com Andrej Vencelj Uporaba inokulatorja Rhizobien lucerna 187G Lucerna (Medicago sativa) je brez dvoma kraljica krmnih rastlin. Njene prednosti se pokaæejo predvsem v teæjih pogojih pridelave voluminozne krme. Uspeh bo zagotovljen, Ëe bo pridelovalec uspel poleg ekoloπkih pogojev v proizvodnem letu izkoristiti πe vsa tehnoloπka vedenja o njeni pridelavi. V Sloveniji se lucerna prideluje preteæno na njivskih povrπinah. Pred setvijo lucerne se moramo prepriËati, kakπno je zemljiπËe, namenjeno setvi. Predvsem moramo biti pozorni na reakcijo tal, ki naj se giblje med 5,5 in 8,5 pH. Lucerna ne prenaπa izrazito kislih tal. PriporoËamo, da jo sejemo na rahla in laæja zraËna tla. Zelo priporoËena je osnovna obdelava tal s plugom in priprava setviπËa do fino grudiËaste strukture. Setev opravimo spomladi do konca aprila ali pa v poletno-jesenskem Ëasu, od sredine avgusta do zaËetka septembra. Idealen Ëas setve je teæko definirati. Oba roka setve, pomladni in jesenski, imata prednosti in pomanjkljivosti. Pri pomladni setvi priporoËamo uporabo varovalnega posevka, in sicer jarega ovsa ali jeËmena. Primerna setvena norma varovalnega posevka je od 60 do 80 kg semena na hektar. Varovalni posevek πËiti mlade rastlinice pred pleveli in pozebo, Ëe smo se odloËili za zgodnejπo setev. V poletno-jesenskem terminu pa je najbolj ugoden Ëas v drugi polovici avgusta, s tem se izognemo daljπim vroËinskim obdobjem, ki negativno vplivajo na posevek. Za hektar posevka potrebujemo od 25 do 30 kg semena lucerne oziroma 400 do 500 rastlin/m2. Setev opravimo z æitno sejalnico v vrste, globina setve naj se giblje od 1 do 2 cm. Po opravljeni setvi je dobro posevek povaljati. S tem ukrepom doseæemo bolj izenaËen vznik 62 | www.agrosaat.si ter temeljito poravnamo tla, da pozneje pri koπnji ne vnaπamo zemlje in kamenja v krmo. Na obmoËjih, kjer prevladujejo teæja tla, ki so za lucerno manj ugodna, pa lahko uporabimo bakterijsko kulturo ali inokulator. To novost prvi v Sloveniji ponujamo v Agrosaatu. Inokulator Rhizobien lucerna 187G je komercialno ime novega pripravka, ki ga bo moæno kupiti poleg semena lucerne v vseh bolje zaloæenih trgovinah s semeni. Uporabo inokulatorja priporoËamo pri setvah na teæja tla, ki so manj ugodna za rast lucerne, in tla, kjer ni bilo dlje Ëasa v kolobarju metuljnic. To pomeni, da je seme potrebno okuæiti z bakterijami Rhizobium sp., kjer niso naravno prisotne v tleh. Inokulator Rhizobien187G je pripravek za tretiranje semen lucerne in Ërne detelje. En gram substrata vsebuje minimalno milijardo æivih bakterij Rhizobium meliloti. Prisotnost drugih bakterij in gliv je pod milijon na gram. Zavitek 187 g zadostuje za tretiranje semena enega hektarja. DoloËeno koliËino semena stresemo v vedro ali meπalec, vsebino vreËke pa v tankem sloju porazdelimo po semenu. Seme in inokulator morata biti zelo dobro premeπana! Za boljπi oprijem lahko v zmes dodamo dober deciliter vode. Tretirano seme moramo obvezno porabiti v 12 urah, ker v nasprotnem primeru inokulator ne deluje veË (bakterije odmrejo). Prav tako tretiranega semena ne smemo pustiti dlje Ëasa na sonËni pripeki ali mrazu. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Agrosatovo svetovalno sluæbo. Foto: www.iStockphoto.com Foto: www.iStockphoto.com LUCERNA ALI STE VEDELI? ... da so lucerno gojili æe stari Grki (alfalfa). ... da lucerna prihaja iz obmoËja Kaspijskega morja. ... da poznamo veË tipov lucerne, rumeno, modro, vijoliËno. ... da korenine lucerne seæejo tudi do 10 m globoko. ... da lucerna ne uspeva na tleh s previsoko podtalnico. ... da poznamo celinski in mediteranski tip lucerne. ... da je za naπe podroËje primeren celinski tip lucerne, ker mediteranski pozebe. ... da je lucerno potrebno kositi na viπini med 7 in 9 cm. ... da je zaradi hitrejπe regeneracije strniπËa obvezno kositi s Ëimbolj ostrimi rezili kosilnice. ... da je pri koπnji smiselna uporaba prstnega gnetilnika. ... da se lucerna lahko uspeπno silira v valjaste bale ali silos. ... da imajo novejπe sorte lucerne tanjπe steblo in veË listne mase. ... da imajo listiËi lucerne najveËjo hranilno vrednost. ... da je lucerna visoko kakovostna beljakovinska krma za govedo. ... da krma na osnovi lucerne zelo spodbuja koliËino in kakovost mleka. NOVO na naπem træiπËu! Inokulatorji za sojo in lucerno Soja in lucerna potrebujeta v tleh za nemoteno rast simbiotske bakterije iz rodu Rizobium. Te bakterije skrbijo za vezavo atmosferskega duπika v koreninah soje ali lucerne. »e v tleh ni prisotnih dovolj simbiotskih bakterij, rastlina slabo raste in daje slab pridelek. Reπitev so INOKULATORJI ali bakterijska kultura, ki jo nanesemo na seme soje ali lucerne. Tako obdelano seme bo boljπe kalilo in πe boljπe rastlo. Uporaba je zelo enostavna. VeË informacij: www.agrosaat.si Zastopa in træi: Agrosaat, d. o. o., Devova 5, 1000 Ljubljana www.agrosaat.si | 63 Krmni sirek Krmna rastlina, primerna za suπnejπa obmoËja! Primsilo Jimggo Kombiniran krmni sirek za silaæo in zrnje Krmni sirek za zrnje Opis • Nova alternativa v pridelavi krme. • Velik in kakovosten pridelek. • Srednje zgodnji hibrid. • Rastna doba (od setve do zrelosti) 125 do 135 dni. • Primeren tudi za nekoliko poznejπe setve (junij). • Setvena norma 200.000 do 250.000 zrn/ha. Opis • Pridelava za zrnje kot pri koruzi. • Boljπi od koruze v izjemno suπnih razmerah. • Zelo primeren za prehrano praπiËev do 30 % v obroku in za perutnino do 20 % v obroku. • Zelo dober pridelek glede na zgodnji zrelostni razred. • Lahka æetev od sredine do konca oktobra v polni zrelosti zrnja. Lastnosti • Viπina rastline 2 do 2,5 m. • Pridelek SS do 20 t/ha. • Zelo dobra odpornost na poleganje. • Visok potencial pridelka zrnja. • Ugodno razmerje med zrnjem (metlico) in zeleno maso rastline. • OdliËna odpornost na suπo. • Rastlina je odporna na koruznega hroπËa, koruzno veπËo in fuzarioze. Krmna kakovost • OdliËna krmna kakovost. • Visoka vsebnost sladkorja (okrog 7 %). • Nizka vsebnost tanina. • Zelo dobra fermentacija silaæe in πe boljπa jeπËnost zaradi visoke vsebnosti sladkorja. • Zelo dobra krma za govedo, ovce in koze. 64 | www.agrosaat.si Lastnosti in tehnologija • Viπina rastline je nizka (1,2 m) in ne polega. • Visoka vsebnost beljakovin. • Oranæno obarvano zrnje. • Setvena norma 300.000 do 500.000 semen/ha. • PriporoËena globina setve je 3 cm. • Medvrstna razdalja 40 do 60 cm. • Gnojenje 120 kg/ha, 100 kg P2O5/ha, 160 kg K2O/ha. • PriporoËeno mehansko varstvo proti pleveli (Ëesala). • Potencial za pridelek zrnja do 10 t/ha. • Pridelki v proizvodnji leta 2009 v povpreËju 8 t/ha. Dosevki in rastline za krmo in zeleni podor Izboljπajo strukturo in znaËilnost tal Poglavitna naloga dosevkov, ki jih sejemo po spravilu glavnih posevkov, je, da v Ëim veËji meri izkoristijo preostanek æivljenjskega prostora. Imeti morajo hiter razvoj in dobro prenaπati neugodne rastne razmere. Zato je zelo pomembno, da dobro izrabimo danosti posameznih dosevkov in jih izberemo glede na namen uporabe, Ëas setve, in kar je zelo pomembno, da nam ne povzroËijo negativnih vplivov (prenos bolezni, πkodljivcev) v kolobarju. Namen ozelenitve • PrepreËevanje izpiranja hranil (duπika) v podtalje. • Varovanje tal pred negativnimi vremenskimi vplivi. • Pridelava krme za æivali. • Zmanjπevanje zapleveljenosti. • Vezava duπika iz zraka (metuljnice). • VeË æivljenja v tleh. Pozitivne lastnosti dosevkov • Razπiritev kolobarja. • Izboljπanje bilance humusa. • Boljπa struktura tal. • VeËja vezava vode in hranil. • VeËja zraËnost tal. • Zmanjπana vetrna in vodna erozija. • Izboljπanje krmne bilance na kmetiji. • Bogata Ëebelja paπa v jesenskih mesecih. • Moænost direktne setve glavnega posevka. • Lepπi izgled krajine. • Moænost uporabe biomase za proizvodnjo elektriËne energije. www.agrosaat.si | 65 Izbor dosevkov in krmnih rastlin DOSEVKI Vrsta / sorta »as setve Setvena norma v kg/ha PriporoËila Opombe Ajda BAMBY* 15. majaavgust 70-80 P Izredna medovitost, kratka vegetacija - zacveti po 4 tednih, nadpovpreËni pridelki. Proso* KORNBER©KO 15. majaavgust 30-40 K Vodilna sorta pri nas in v Evropi. Primerna za suπna obmoËja. Inkarnatka INKARA, KARDINAL julij-15. september 15-30 P, K, ZEL Enoletna detelja z velikimi pridelki zgodaj spomladi. PriporoËamo setev z mnogocvetno ljuljko. Lucerna GEA marec-april, julij-avgust 25-30 K, ZEL Je kraljica med deteljami, zaradi visoke vsebnosti beljakovin v krmi. Zelo primerna za lahka tla. »rna detelja KVARTA, POLJANKA marec-april, julij-avgust 20-25 P, K, ZEL Za srednje teæka, blago kisla tla. Primerna za samostojno setev ali v meπanicah s travami. Bela detelja HUIA marec-april, julij-avgust 10-15 K, ZEL Dobro prenaπa gaæenje, uporabljamo jo v meπanicah s travami. Graπica panonska BETA julij-avgust 100-130 P, K, ZEL Uporabljamo jo v kombinaciji z mnogocvetno ljuljko ali æiti in inkarnatko. Mnogocvetna ljuljka LIPO, TARANDUS julij-avgust 30-50 P, K, ZEL Tetraploidna sorta z viπjim odstotkom kakovostne listne mase in suhe snovi. Trpeæna ljulka ILIRKA, TIVOLI, PIMPERNEL marecapril, avgust-15. september 30-40 K, ZEL Najbolje prenaπa gaæenje, primerna tudi za intenzivno koπno-paπno rabo kot meπanica veË sort - AGROSAAT 3. Pasja trava TANDEM marec-april, avgust-15. september 20-22 K, ZEL OdliËna izbira za lahka tla z dobro prilagodljivostjo na suπo. Sudanska trava PIPER, SUSU maj-julij 20-30 P, K Primerna za suπna obmoËja, neprezimna. Minimalna viπina rastline ob koπnji je 70 cm. Krmna ogrπËica STAR©KA julijseptember 10-15 P, K ZEL Bogata beljakovinska krma za pozne dni v oktobru in novembru. Je prezimna. Oljna redkev COLONEL julij-avgust 25-30 P Neprezimna s protinematodnim delovanjem. Primerna kot strniπËni dosevek pred krompirjem. Oljna redkev SILETINA julij-avgust 25-30 P Neprezimna, priporoËamo gostejπo setev. Bela gorjuπica MAXI, VERONIKA julij15. avgust 20-25 P S pravoËasno setvijo uniËuje nematode v tleh. Je neprezimna sorta in zelo primerna za setev pred krompirjem. Facelija VETROVSKA junij-avgust 10-16 P Je neprezimna in odliËna Ëebelja paπa. Moæna setev v kombinaciji z inkarnatko. StrniπËna repa* KRANJSKA OKROGLA julij 2-3 K Primerna za kisanje in za krmo æivali. Je bogata z vitamini in odporna na nizke temperature. Legenda: P = podor, K = za krmo æivalim, ZEL = primerna za zimsko ozelenitev njiv (KOP) * - uporabna tudi za ljudsko prehrano 66 | www.agrosaat.si DOSEVKI »lanek Setev strniπËnih dosevkov Joæica BeraniË lovanje strniπËnih dosevkov, namenjenih za: - Ëloveπko prehrano (ajda, proso, strniπËna repa), - za krmo æivini (mnogocvetna ljuljka, metuljnice, meπanice trav in detelj, sudanska trava), - za zeleni podor (bela gorjuπica, oljna redkev, facelija) ali Od uvedbe ukrepa ozelenitve, ki - za prezimne dosevke za ozeleje znotraj kmetijskih subvencij po- nitev (krmna ogrπËica, trave, mesebej plaËan ukrep, se je obseg tuljnice, meπanice ...). setev in s tem povezane ozelenitve njivskih povrπin bistveno poveËal. StrniπËni dosevki za prodajo Kmetovalci ugotavljajo, da lahko pridelka (træno pridelavo) z ustrezno izbranim dosevkom in »e æelimo v istem letu poæeti in tehnologijo veliko pridobijo. Ob prodati πe en pridelek, lahko izbineustreznem izboru in tehnologiji ramo med ajdo in prosom, ki sta pa lahko naredijo precej πkode. Zato namenjena za Ëloveπko prehrano. je smotrno povdariti nekaj koristnih Oba dosevka sta dokaj nezahtevna za pridelavo. Po spravilu glavnega nasvetov. posevka tla Ëimprej obdelamo in Pri setvi strniπËnih dosevkov mora- tudi Ëimprej posejemo. Pri ajdi je za mo najprej poznati njen namen. Po doseganje visokih pridelkov zaæelespravilu æit ter zgodnjega krompirja no, da setev opravimo æe v juniju. lahko v naπih pridelovalnih razme- Posevka ajde in prosa imata na njirah te povrπine izkoristimo za pride- vah Ëistilno funkcijo, saj z gostoto in V Sloveniji vsako leto posejemo okoli 35.000 hektarov njivskih povrπin s pπenico, 20.000 hektarov z jeËmenom ter skupaj 5.000 hektarov s tritikalo, ovsom in ræjo. Vsako leto je torej poæetih okrog 60.000 hektarjev njivskih povrπin, ki so na razpolago za setev strniπËnih dosevkov. hitro rastjo prepreËujeta vznik in razvoj plevelov, ki rabijo za svoj razvoj svetlobo. Oba posevka, sploh proso, sta tudi zelo odporna na suπo. StrniπËna repa se prideluje v glavnem za kisanje. Zaradi drobnega semena moramo tla zelo dobro pripraviti in posevek v primeru suπnega vremena povaljati. Ima zelo skromne zahteve za tla in vremenske pogoje. StrniπËni dosevki, namenjeni krmi Pridelava strniπËnih dosevkov za krmo domaËim æivalim je sploh na govedorejskih kmetijah zelo pogosto izvajan ukrep. Izbira rastlin je precejπna, najpogostejπe so trave in detelje ter njihove meπanice, ki jih lahko pridelujemo razliËno dolga obdobja. Zelo pogosto v ta namen pridelujemo mnogocvetno ljuljko, ki je enoletna prezimna trava in da www.agrosaat.si | 67 DOSEVKI obilne ter kakovostne pridelke krme. V naslednjem letu za njo, po prvi koπnji, pogosto spomladi posejemo koruzo. Pridelovalci se pri tem pogosto sreËujemo z zelo teæko obdelavo tal in slabimi rastnimi razmerami za koruzo. To je mogoËe izboljπati, Ëe semenu mnogocvetne ljuljke dodamo deteljo inkarnatko ali pa Ërno deteljo v 50-odstotnem deleæu. Detelja z globokimi koreninami rahlja zemljo in omogoËa laæjo pripravo zemlje. Z vezavo duπika iz zraka pa pripomore k πe ekonomiËnejπi pridelavi krme, saj detelje same veæejo duπik iz zraka. Z vkljuËitvijo detelje se poveËa tudi odpornost posevka na suπo. Pri setvi veËletnih meπanic, glede vkljuËevanja detelj v meπanice, ravnamo enako kot pri enoletnih z mnogocvetno ljuljko. »e imamo veËletno travinje, izbiramo meπanice s Ërno deteljo, ki je veËletna detelja. DTM (deteljno-travne meπanice) nam dajo velike, kakovostne, zanesljive in ekonomiËne pridelke. Optimalni Ëas za setev travinja (trav, detelj in njihovih meπanic), ne glede na to, kako dolgo ga bomo pridelovali, je πele od sredine avgusta naprej. Izjemoma v letih, ko je dovolj padavin v juliju, se obnese tudi tako zgodnja setev. Pravzaprav so veËji problem izjemno visoke temperature zraka, ki nam pogosto uniËijo mlade vznikajoËe rastline, kot samo pomanjkanje vlage. Sudanska trava je rastlina, ki se odliËno obnese tudi v bolj suπnih obdobjih. Posejemo jo takoj po spravilu æita, priËakujemo pa lahko eno obilno spravilo odliËne krme za govedo. Sudanska trava ni prezimna. 68 | www.agrosaat.si StrniπËni dosevki za zeleni podor StrniπËni dosevki za zeleni podor so najpogosteje oljna redkev in bela gorjuπica, ki naredijo ogromno mase, globok koreninski sistem, ne prezimijo ter niso primerni za prehrano æivali. Posebno pozornost moramo nameniti sortam, ki imajo protinematodno delovanje. Takπne sorte uniËijo nematode v tleh tako, da se πkodljivec prisesa na koreninski sistem in tam propade. Potekajo pa tudi raziskave o vplivu teh rastlin na zmanjπanje prisotnosti talnih πkodljivcev, πe posebej strun, oziroma celo na njihovo uniËenje s pridelovanjem le-teh. Setev priporoËamo πele avgusta, ker prezgodnja setev lahko povzroËi, da posevek jeseni semeni in se nam lahko pojavlja naslednje leto kot plevel v glavnem posevku. »e bi s temi kulturami æeleli izvesti tudi ukrep ozelenitve, se po naπih izkuπnjah najbolje obnese setev skupaj z inkarnatko (pol semena inkarnatke, pol bele gorjuπice). Bela gorjuπica Ëez zimo propade, inkarnatka pa ostane in nam obogati tla z duπikom za naslednji posevek. Facelija je zanimiva predvsem kot Ëebelja paπa. Posevek facelije ne prezimi, za ozelenitev ga lahko kombiniramo podobno kot pri beli gorjuπici z inkarnatko. Prezimni dosevki za ozelenitev VËasih iπËemo rastlino, namenjeno zgolj ozelenitvi in bo v spomladanskem Ëasu pred setvijo glavne kulture podorana. Kmetovalci za te namene pogosto iπËejo najcenejπe naËine pridelave po izboru poljπËin in tehnologije. Takπno pridelovanje dosevkov pa v spomladanskem Ëasu povzroËa veliko nezadovoljst- va pri pridelovalcih, ki pozabljajo, da vsaka kultura, Ëetudi jo sejemo samo za ozelenitve, potrebuje hranila. »e jih ne damo, nam posevek zemljo siromaπi v hranilih in strukturi, kar se nadalje odraæa pri naslednjem, glavnem posevku. Zelo pogosto za take setve uporabljajo krmno ogrπËico, razna æita in mnogocvetno ljuljko. Bistveno boljπa izbira za takπne ozelenitve, ki jo priporoËamo tudi mi, je detelja inkarnatka. Na prvi pogled je stroπek semena viπji (ali pa tudi ne), vendar nam v zemlji pusti vrsto pozitivnih uËinkov; in poglavitna sta, da postane struktura tal bolj ugodna, in ker veæe duπik iz zraka, ni potrebno gnojenje z duπikom (za naslednji posevek ga v tleh ostane 60 do 120 kg/hektar, odvisno od Ëasa zaoravanja). Kot smo æe zapisali, lahko inkarnatko za ozelenitev kombiniramo z neprezimnimi dosevki, kot so bela gorjuπica, oljna redkev in facelija, ki imajo prav tako πtevilne pozitivne lastnosti. In na prvi izraËun najdraæja ozelenitev lahko postane najcenejπa, ko seπtejemo vse nadaljnje pozitivne uËinke, ki se odrazijo pri naslednjem glavnem posevku. Za konec pa ... Setev strniπËnih dosevkov ima πtevilne prednosti, daje pa nam tudi veliko moænosti, ki se lahko prepletajo med seboj. Pomembno je, da strniπËa Ëimprej obdelamo in ko je za posamezne dosevke primeren Ëas, jih posejemo ter jih nadalje pridelujemo z ustrezno tehnologijo. Pridelava dosevkov naj bo na prvem mestu prilagojena proizvodnji oziroma potrebam kmetijskega gospodarstva, na drugem mestu ukrepom kmetijskih subvencij in πele na tretjem ceni oziroma stroπkom pridelave. Jara in ozimna æita ALI STE VEDELI? “Da so se na obmoËjih z zadostno koliËino vlage razvila æita z viπjo slamo, kar pomeni, da je klas bolj oddaljen od vlaænih tal in laæje preæivi in da so se na obmoËjih s suho klimo razvila niæja æita z veË drobnejπimi zrni, kar jim daje veËjo moænost preæivetja. Da æita prehajajo iz faze razraπËanja v fazo kolenËenja, ko je dan daljπi kot noË. Da za pridelek 9 ton pπenice na hektar zadostuje pri nekaterih sortah æe 500 klasov/m2, da to pomeni 20.000 zrn/m2, 40 zrn/klas, z absolutno maso 45g.” JARA ÆITA OZIMNA ÆITA Jari pπenici XENOS TRAPPE Jari jeËmen FELICITAS Jari oves EFESOS Ozimne pπenice Premium pπenice izboljπevalke RENAN Kruπne pπenice standardna kakovost ALIXAN ELEMENT XENOS KERUBINO Krmne pπenice WINNETOU CHEVALIER BOREALE AKROPOLIS MELODICA Ozimna tritikala SW TALENTRO Ozimni oves WILAND Ozimna ræ CONDUCT GUTTINO Ozimna pira OSTRO www.agrosaat.si | 69 JARA ÆITA Jari pπenici Premium kakovost Xenos Trappe • Presevna pπenica s Ëasom setve od oktobra do • Jara pπenica velikih pridelkov. • Tipa golica. • Primerna za vsa pridelovalna podroËja. • Zelo dobra tolerantnost na fuzarij klasa. • Dobro tolerantnost na bolezni, v Ëasu razraπËanja aprila. • Zgodnja do srednje zgodnja. • Tip golica. • Primerna je za suπnejπa obmoËja. • Dobro odporna na nizke temperature. Jari jeËmen Jari oves Dvoredni jeËmen Ko priËakujete pridelek in kakovost Felicitas Efesos • Zelo rodovitna sorta z izjemnim pridelkom zrnja. • PriporoËena za vsa pridelovalna podroËja jarega • Sorta, ki je nadomestila expander. • Izkazuje veËjo stabilnost in πe nekoliko veËji jeËmena. • OdliËno zdravstveno stanje in stabilnost pridelka. • Niæje rasti od sorte elisa, dobro odporna na poleganje. • OdliËna krmna vrednost zrnja. 70 | www.agrosaat.si priporoËamo uporabo fungicida proti listni pegavosti (Septoria tritici). pridelek od sorte expander. • Zgodnja, izredno rodna sorta ovsa z rumeno obarvanim zrnom. • Primeren za vsa pridelovalna obmoËja. Pregled jarih æit in tehnologija pridelave jarih æit Vrsta / sorta Viπina rasti OdporSploπna nost na odporpoleganje nost na bolezni AT zrna vg »as setve ©t. kaljivih zrn/m2 zgodnja +++ +++ +++ 40-45 Takoj, ko je mogoËe 380-430 190-220 pridelek srednje zgodnja +++ +++ +++ 39-44 Takoj, ko je mogoËe 400-420 200-240 - izjemen pridelek zrnja srednje zgodnja ++ +++ +++ 45-50 Takoj, ko je mogoËe 350-400 180-220 - za vsa prid. obmoËja srednje zgodnja +++ ++++ ++++ 30-35 Takoj, ko je mogoËe 380-450 130-150 Tip klasa Kakovostna skupina Posebnosti Zrelost XENOS G premium presevna TRAPPE G kruπna FELICITAS D EFESOS JARA ÆITA KoliËina semena v kg/ha Tip klasa: R = resnica, G = golica, D = dvoredni / Viπina rasti: ++ = srednje nizka, ++++ = visoka / Odpornost na poleganje in bolezni: +++ = odporna, ++ = manj odporna Varstvo V jarih posevkih se praviloma ne pojavlja srakoperec (pahovka), zato lahko izbiramo med cenejπimi herbicidi. »e æelimo doseËi velik pridelek z dobro hektolitrsko maso, je ena do dvakratna uporaba fungicida pri pridelavi pπenice obvezna. Pri pridelavi jarih æit moramo posvetiti pozornost πkodljivcem, predvsem listnemu strgaËu, ki nam lahko uniËi posevek v nekaj dneh. Gnojenje Foto: www.iStockphoto.com Jara pπenica, jari jeËmen, jari oves 3 2 1 10-13 21 Jari oves Jari jeËmen Jara pπenica 0 25 29 Gnojenje z duπikom Gnojenje z duπikom Gnojenje z duπikom 30 31 32 37 49 51 59 61-69 Osnovno gnojenje ob setvi: 100-120 kg/ha P 2 O 5 130-180 kg/ha K 2 O 1. obrok: 2. obrok: 3. obrok: duπik 60-90 kg/ha ob setvi ali do zaËetka razraπËanja duπik 30-50 kg/ha ob zaËetku kolenËenja duπik 60-90 kg/ha ob klasenju Osnovno gnojenje ob setvi: 50-80 kg/ha P 2 O 5 100-170 kg/ha K 2 O 1. obrok: 2. obrok: duπik 40-60 kg/ha ob setvi ali do zaËetka razraπËanja duπik 40-60 kg/ha ob koncu razraπËanja, v zaËetku kolenËenja Osnovno gnojenje ob setvi: 60-100 kg/ha P 2 O 5 120-170 kg/ha K 2 O 1. obrok: 2. obrok: duπik 50-60 kg/ha ob setvi duπik 30-60 kg/ha med kolenËenjem www.agrosaat.si | 71 OZIMNA ÆITA Ozimne premium pπenice izboljπevalke Za mlinsko industrijo S svojim genetskim potencialom dosegajo najviπje kakovostne kriterije za mlinsko industrijo. Renan Element • Premium kakovost. • Visok potencial rodnosti. • Primerna za intenzivno pridelavo. • Zgodnja sorta, tip resnica. • Zelo tolerantna na bolezni listov, stebla in klasa. • Izboljπevalka, ko je kakovost odloËilna. • Zelo visoki pridelki na vseh tipih tal, tudi na lahkih. • Zelo dobro odporna na suπo in pπeniËno rjo. • Srednje visoka rastlina, dobro odporna na poleganje. • Tip resnica. • Hiter mladostni razvoj, dolga faza polnjenja zrnja in stabilni pridelki. Ozimne kruπne pπenice standardna kakovost Za samostojno meljavo Imajo niæji kakovostni potencial od izboljπevalk, primerne so kot pπenice za samostojno meljavo. Praviloma so pri pridelavi manj zahtevne. Alixan Xenos • Rekorden pridelek zrnja brez konkurence. • Potencial za zelo visoke pridelke; na ravni • Presevna pπenica za setev v jeseni in spomladi. • Zgodnja do srednje zgodnja sorta, tip klasa - golica. • PriporoËamo za nekoliko poznejπe jesenske setve. • Polintenzivna sorta. krmnih pπenic. • V povpreËju B-kakovost. • Zgodnja sorta, primerna tudi za suπnejπa obmoËja. • Tip klasa - golica, z velikim πtevilom zrn v klasu. • Nizka rastlina, zelo dobro odporna na poleganje. • Srednje dobra prezimitev posevka. 72 | www.agrosaat.si OZIMNA ÆITA Kerubino • Nadgradnja sorte PROFIT - viπji pridelek, enaka kakovost, podoben izgled. • Kombinacija visokih pridelkov in kakovosti na vseh tipih tal. • Pπenica odliËne kruπne kakovosti A-B. • Srednje visoka rastlina tipa golice. • Kerubino je sorta, ki je zaradi dobre prezimitve in kompenzacijske sposobnosti razraπËanja primerna tudi za pozne setve. Ozimne krmne pπenice Za poljedelsko-æivinorejske kmetije So sorte z zelo velikimi pridelki zrnja in niæjo pekarsko kakovostjo. Ta skupina je æe pridobila svoje mesto na poljedelsko-æivinorejskih kmetijah. Winnetou Chevalier • Tip klasa - golica. • Dosega pridelke novih dimenzij - tudi Ëez 10 ton/ha. • PriporoËljiva za teæji tip tal. • Sorta je dobro odporna na poleganje. • Dobro prenaπa poznejπe setve in dobro prezimi. • Poznejπa kruπna pπenica s stabilnim, izjemno velikim pridelkom. • Dobra kakovost, z visoko vsebnostjo beljakovin, • • • stabilnim padajoËim πtevilom in visokim hektolitrom. Srednje visoka slama in dobra odpornost na poleganje! OdliËna odpornost na bolezni lista in klasa! Dobra toleranca na suπo, dobro prezimi. www.agrosaat.si | 73 OZIMNA ÆITA Ozimni jeËmen Velika krmna vrednost Boreale Akropolis • Dvoredni ozimni jeËmen. • Predstavlja nove dimenzije v koliËini pridelka. • Izjemna energetska vrednost zrnja, debelo zrnje. • Zgodnja zrelost. • Stabilen v pridelku, dobro odporen na poleganje • ©tevilka ena med veËrednimi jeËmeni v Sloveniji. • Debelo zrno, primerljivo z dvorednimi jeËmeni. • Za vsa pridelovalna obmoËja, tudi za manj ugodna in sneæno plesen. • Primeren za vsa pridelovalna obmoËja. laæja tla. • Konstantno veliki pridelki z visoko vsebnostjo energije. • Dobra prezimitev. Melodica • OdliËno zamenjuje sorto virgo. • Dvoredni ozimni jeËmen velikih potencialov. • Primeren za vsa pridelovalna podroËja. • Boljπa prezimitev kot sorta virgo. • Visoka krmna vrednost • Dobro odporna na bolezni, vendar v intenzivni pridelavi priporoËamo uporabo fungicida vsaj v fazi EC 49 - 59. Ozimna tritikala Ozimni oves Izjemna robustnost Pridelek, kot ga πe niste imeli SW Talentro Wiland • Zelo velik pridelek. • Zelo primerna za siliranje cele rastline. • Dobra stabilnost. • Optimalna za vsa pridelovalna obmoËja. • Tudi za bolj ekstenzivne lege. • Robustna rastlina - dobra prezimitev. • Ozimni oves, primeren za ozelenitev (KOP). • Primeren za vsa pridelovalna obmoËja - razen za podroËja z moËno golomrazico. • V normalnih razmerah dozori 7-10 dni po ozimnem jeËmenu. • Visoka rastlina, ki dosega visoke in kakovostne pridelke zrnja. 74 | www.agrosaat.si Ozimna ræ OZIMNA ÆITA Stabilno padno πtevilo Conduct Guttino • Najrodovitnejπa sorta ræi v Avstriji. • Primerna za vsa pridelovalna obmoËja. • Visoko padno πtevilo (FN) ob æetvi. • Prilagodljiv Ëas setve - hiter spomladanski razvoj. • Dobra stabilnost. • Velik pridelek slame. • Hibridna ræ. • Dobra opraπitev. • Dobra stabilnost pridelka in kakovosti (predvsem FN). • Niæja slama - dobro odporna na poleganje. • Nizka setvena norma 70-100 kg/ha. FORMULA Potrebno koliËino semena na hektar izraËunamo po sledeËi formuli: Ozimna pira πt. kaljivih zrn/m2 x AT zrnja v g kaljivost (v povpreËju 95 %) x ËistoËa (v povpreËju 99,5 %) Za ekoloπko pridelavo Ostro • Zelo primerna za ekoloπko pridelavo. • Seme z visoko absolutno maso. • Ne priporoËamo ga na moËno gnojenih tleh. • Ni zahtevna za pridelavo. = kg/ha semena + predvidene poljske izgube www.agrosaat.si | 75 OZIMNA ÆITA Pregled ozimnih æit Vrsta / sorta Tip klasa Kakovostna skupina Posebnosti Zrelost Viπina rasti OdporSploπna nost na odporpoleganje nost na bolezni AT zrna vg »as setve ©t. kaljivih zrn/m2 KoliËina semena v kg/ha RENAN R kakovost in pridelek presevna zgodnja ++ ++++ ++++ 46-52 10.-20. oktober 350-400 180-220 ELEMENT R XXL kakovost pridelek zgodnja ++++ +++ ++++ 46-52 10.-20. oktober 330-400 160-220 ALIXAN G kruπna XXL prid., nizka slama zgodnja ++ ++++ +++ 37-42 10.-25. oktober 300-400 160-220 XENOS G kruπna presevna zgodnja +++ ++ +++ 40-45 20.1010.11. 360-380 160-220 KERUBINO G kruπna kakovostna robustna sorta srednje zgodnja +++ ++++ +++ 42-45 10.-20. oktober 330-380 160-220 CHEVALIER G kruπna XXL prid., srednje odporna pozna na bolezen +++ ++++ ++++ 36-40 10.-20. oktober 340-380 180-220 WINNETOU G krmna XXL pridelek pozna ++++ +++ ++++ 36-40 15.-25. oktober 300-360 180-220 BOREALE D XXL prid., in energija srednje pozna ++ ++++ 46-52 25.9.10.10. 300-350 160-210 AKROPOLIS V pridelek in energija srednje pozna ++++ ++++ 44-48 25.9.10.10. 350-370 160-200 MELODICA D pridelek + krmna vrednost srednje pozna ++ ++++ 47-52 25.9.10.10. 300-350 160-210 SW TALENTRO pridelek srednja +++ ++++ 42-46 25.9.10.10. 320-380 150-200 WILAND primeren za ozelenitev zgodnja ++++ ++++ 25.9.10.10. 280-350 100-150 CONDUCT prid., hiter spomladan- srednja ski razvoj +++ ++++ 42 25.9. 10.10. 300-380 140-190 GUTTINO izjemenprid., stabilna kakovost srednje pozna ++ ++++ 32-40 25.9.10.10. 220-250 3 vreËe na ha* OSTRO primerna za EKO pridelavo srednja ++++ ++++ 1.10.30.10. 200-220 Tip klasa: R = resnica, G = golica, D = dvoredni / Viπina rasti: ++ = srednje nizka, ++++ = visoka / Odpornost na poleganje in bolezni: +++ = odporna, ++ = manj odporna Podatki o AT in kaljivosti semena po partijah so dostopni na naπi spletni strani www.agrosaat.si * Opomba: vreËa 850 mk 76 | www.agrosaat.si Sodobne sorte æit zahtevajo sodoben tehnoloπki pristop OZIMNA ÆITA Poleg Izbire dobre sorte in ustrezne zaπËite proti boleznim, πkodljivcem in plevelom je gnojenje kljuËnega pomena za dober in kakovosten pridelek æita. Od vseh hranil pridelek najbolj reagira na duπik (N). Seveda ne smemo zanemariti dobre zaloæenosti tal s fosforjem in kalijem, ustrezne reakcije tal, v zadnjem Ëasu pa vse bolj poudarjamo pomen mikroelementov, predvsem ævepla. Z æveplom (S) priporoËamo gnojenje 1/6 koliËine kot z mineralnim duπikom (20-30kg S/ha). Æveplo je pomemben element pri gradnji vsake celice, vpliva na koliËino in kakovost pridelka (vsebnost beljakovin), vitalnost rastline … Okvirne norme gnojenja z osnovnimi hranili, glede na vrsto so podane v preglednici. Dejstvo je, da moramo gnojenje æit prilagoditi kolobarju ter zaloæenosti tal. Gnojenje z duπikom razdelimo v veË obrokov (2-3). Poznati moramo rast in razvoj æit, da znamo prilagoditi ustrezen odmerek koliËinsko in Ëasovno. 1. obrok vpliva na razraπËanje æita, odmerek duπika (N) prilagodimo glede na æeleno gostoto posevka. 2. obrok vpliva na dolæino klasa (na suπnih obmoËjih opravimo gnojenje nekoliko prej - v fazi EC 29). 3. obrok vpliva na absolutno maso zrnja ter kakovost pridelka (beljakovine). Ozimna tritikala, ræ, oves Ozimni jeËmen Ozimna pπenica Predvsem pri visokorodnih sortah pπenice (alixan, chevalier, grandios) se v praksi dogaja, da gnojimo s premajhnimi odmerki duπika (N), ki ga praviloma namenimo kakovosti. Rastlina ga lahko porabi za pridelek, ne pa za kakovost. Da bi se izognili niæji vsebnosti beljakovin, priporoËamo, da gnojite z zgornjimi vrednostmi odmerka duπika. Duπik mora biti rastlini polno dostopen 14 dni po cvetenju. Da bi se izognili tudi prepoznemu delovanju duπika (N), na suπnih obmoËjih priporoËamo, da opravite 3. dognojevanje s KAN-om æe v fazi zastaviËarja EC 39. Na teæjih tleh pa priporoËamo æe uporabo foliarnih gnojil skupaj s fungicidi za zaπËito klasa. Zelo pomembno je, da znamo oceniti priËakovan pridelek in temu prilagodimo koliËino hranil. Orientiramo se tudi po analizah, predvsem za drugo in tretje dognojevanje opravimo hitre rastlinske nitratne teste, ki ne predstavljajo bistvenega stroπka pridelave. Preobilni 2. in 3. odmerek delujeta negativno na razvoj rastline ter samo dozorevanje slame. Ustrezno gnojenje z duπikom ima bistven vpliv na koliËino in kakovost pridelka sodobnih sort æit. Zanemariti ne smemo tudi gnojenja z zelo pomembnim mikroelementom æveplom. V preteklosti je veljalo, da ga rastline dovolj dobijo iz onesnaæenega ozraËja, kar pa danes ne velja veË. Zaæeleno je dodajanje v obliki mineralnih gnojil (duπik + æveplo). Gnojenje z duπikom Gnojenje z duπikom Gnojenje z duπikom Pri normalni zaloæenosti tal priporoËamo gnojenje z osnovnimi hranili (duπik skupaj z dognojevanjem) v odmerku: 100-140 kg/ha P 2 O 5 130-180 kg/ha K 2 O 120-170 kg/ha N 1. obrok: zgodaj spomladi (EC 21/25) 2. obrok: med 1. in 2. kolencem (EC 31/32) 3. obrok: zaËetek klasenja (EC 49/51) 50-70 kg/ha 30-50 kg/ha 30-50 kg/ha Pri normalni zaloæenosti tal priporoËamo gnojenje z osnovnimi hranili (duπik skupaj z dognojevanjem) v odmerku: 70-90 kg/ha P 2 O 5 120-170 kg/ha K 2 O 120-170 kg/ha N 1. obrok: zgodaj spomladi (EC 21/25) 2. obrok: med 1. in 2. kolencem (EC 31/32) 3. obrok: zaËetek klasenja (EC 49/51) 30-60 kg/ha 30-50 kg/ha 30-50 kg/ha Pri normalni zaloæenosti tal priporoËamo gnojenje z osnovnimi hranili (duπik skupaj z dognojevanjem) v odmerku: 70-90 kg/ha P 2 O 5 120-150 kg/ha K 2 O 100-140 kg/ha N 1. obrok: zgodaj spomladi (EC 21/25) 2. obrok: med 1. in 2. kolencem (EC 31/32) 3. obrok: zaËetek klasenja (EC 49/51) 50 kg/ha 20-40 kg/ha 0-40 kg/ha Ozimna pπenica, ozimni jeËmen, ozimna tritikala, ræ, oves, pira 3 2 1 0 10-13 21 25 29 30 31 32 37 49 51 59 61-69 www.agrosaat.si | 77 OZIMNA ÆITA Rezultati poskusov æetve ozimnih æit Leto 2010 Dolenjska 6.669 7.695 4.910 4.080* Kmetijski zavod MB, sr. teæka tla 4.080* Stanislav Vajs, sr. teæka tla 7.188 10.574 Biotehniπka πola RakiËan, lahka tla 6.474 7.176 Panvita kmetijstvo, lahka tla 6.076 7.395 Boπtjan Krauthaker, lahka tla 5.362 6.100 ©tefan Kranjec sr. teæka tla 7.121 9.445 Kmetijski zavod CE, lahka tla 6.734 Damijan ©eme, teæka tla 4.382 Joæe Stariha, teæka tla 5.250 Viktor Jagodic, sr. teæka tla Osr. Slo. Kmet. zavod LJ KPC Jablje, lahka tla 7.704 8.083 4.660 8.044 9.574 8.239 7.417 6.775 7.020 5.950 5.710 5.332 8.599 8.929 6.825 6.062 7.215 6.780 6.899 6.846 5.739 8.251 7.468 6.195 5.513 6.195 6.505 6.148 7.598 7.198 7.721 8.080 7.555 7.372 5.666 6.800 6.277 5.243 5.185 7.532 5.755 6.332 Peter Hostnik, sr. teæka tla Gorenjska 5.430 PovpreËje: PROFIT 7.185 7.014 WINNETOU KERUBINO 6.385 Joæef Lah, teæka tla GRANDIOS CHEVALIER 8.410 7.110 XENOS ALIXAN 9.842 RENAN 9.081 6.573 6.720 7.000 6.090 8.910 7.377 8.882 8.390 6.445 6.533 6.060 6.056 WILAND Savinjska 8.223 Zvonko BeraniË, sr. teæka tla TALENTRO Pomurje 7.293 ELEMENT ©tajerska LUDVIG Ozimna pπenica: 5.800 Pomurje Savinjska 7.685 8.290 Kmetijski zavod MB, sr. teæka tla 5.380 5.870 5.180 Robert Æelezinger, teæka tla 4.137 5.313 5.104 6.523 6.459 Biotehniπka πola RakiËan, lahka tla Gorenjska Osr. Slo. 7.530 6.440 5.718 4.851 7.605 6.862 Kmetijski zavod CE, lahka tla 6.228 6.364 5.917 6.170 Peter Hostnik, sr. teæka tla 5.292 5.840 5.748 5.627 Joæe Stariha, teæka tla Dolenjska PovpreËje: 6.615 VIRGO Zvonko BeraniË, sr. teæka tla MELODICA BOREALE ©tajerska AKROPOLIS Ozimni jeËmen, tritikala, oves: 5.800 5.800 Damijan ©eme, teæka tla 7.144 Franci Fon, sr. teæka tla 8.873 Viktor Jagodic, sr. teæka tla 4.725 4.976 Kmet. zavod LJ KPC Jablje, lahka tla 6.142 5.733 7.115 7.086 8.873 6.717 9.478 4.938 6.119 6.937 5.190 6.271 Opomba: Pridelek je preraËunan na 14 % vlage (razen pri: Biotehniπka πola RakiËan, Joæe Stariha in Kmetijski zavod LJ, kjer je podatek poæetega zrnja) in je kg/ha. 78 | www.agrosaat.si Vrtnine Foto: www.iStockphoto.com Vse o vrtninah, zeliπËih, cvetlicah, okrasni trati in gnojilih si lahko preberete v naπem katalogu: “Vrtnarski priroËnik” NaroËite ga lahko na naπi spletni strani www.agrosaat.si ali po telefonu 02 545 94 16 in 031 664 080 www.agrosaat.si | 79 Agrosaatova ekipa Pomurje T (Puconci): 02 545 94 16 F (Puconci): 02 545 15 03 T (Hodoπ): 02 559 80 07 F (Hodoπ): 02 559 13 37 ©tajerska, Koroπka, Savinjska T (Ptuj): 02 795 08 80 F (Ptuj): 02 795 08 81 Osrednja Slovenija, Primorska, Gorenjska, Dolenjska T (Ljubljana): 01 514 00 70 F (Ljubljana): 01 514 00 73 T/F (skladiπËe): 01 788 50 20 ©tefan Kranjec dipl. inæ. kmet Vodja poslovne enote Puconci T: 02 545 94 16 M: 041 383 321 E: stefan.kranjec@agrosaat.si Joæica BeraniË univ. dipl. inæ. kmet Vodja poslovne enote Ptuj T: 02 795 08 80 M: 041 380 719 E: jozica.beranic@agrosaat.si Joæe Mohar univ. dipl. inæ. kmet Vodja poslovne enote Ljubljana T: 01 514 00 80 M: 041 699 695 E: joze. mohar@agrosaat.si Maja LazareviË univ. dipl. inæ. kmet Proizvodnja in program za vrt T: 02 545 94 17 M: 031 664 080 E: maja.lazarevic@agrosaat.si Robert Æelezinger Komercialist T: 02 795 08 80 M: 041 319 020 E: robert.zelezinger@agrosaat.si Andrej Vencelj Komercialist T: 01 514 00 70 M: 051 306 063 E: andrej.vencelj@agrosaat.si Stjepan Kauber Logistika T: 02 795 08 80 M: 041 380 720 E: stjepan.kauber@agrosaat.si Marko Kavπek Distribucija T/F: 01 788 50 20 M: 051 671 805 E: andrej.vencelj@agrosaat.si Franci Lorger Promotor T: 02 795 08 80 M: 041 704 798 E: franci.lorger@gmail.com Franci Fon Promotor M: 040 889 646 E: franci.fon@gmail.com Boris KlemenËiË SkladiπËnik T: 02 545 94 16 M: 031 392 211 Josip Gregorec Trgovski potnik T: 02 545 94 17 M: 041 557 883 Joæe Verner Vodja dodelovalnega centra Hodoπ T: 02 559 80 07 M: 051 338 703 E: joze.verner@agrosaat.si