Zaključki sekcije CIGR

POROČILA PREDSEDNIKOV ŠK – ZAKLJUČKI KONFERENCE LAŠKO 2013
SEKCIJA CIGRE
Študijski komite ŠK A1 - Rotacijski stroji in problematika elektrarn
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalci:
Andrej Tumpej
mag. Ladislav Tomšič
Andrej Tumpej, mag. Ladislav Tomšič
Prednostne teme:
PT 1: Napredek v razvoju rotacijskih strojev in izkušnje v obratovanju
 Načrtovanje, izkoristki nosilne izolacije, hlajenje, odpadna toplota
 Zahteve TSO do proizvajalcev in investitorjev
 Poboljšanje izkoristkov
 Monitoring obratovanja
PT2: Live management (revitalizacije in rekonstrukcije)
 Razne meritve, obnove in vzdrževanje
PT3: Razpršena proizvodnja in obnovljivi viri
 Dobre prakse MHE
 Biomasa
 SPTE
 Sončne elektrarne
PT4: Novi projekti in rešitve
 Metode merjenja vetra
Predstavitev referatov je bila dobro obiskana – 55 udeležencev, glede na to, da smo prejeli precejšnje
število referatov in sicer 20 ter dokaj omejen čas za predstavitev 2,5h je ostalo časa kvečjemu za
njihovo predstavitev za razpravo je časa zmanjkalo.
Zaključki:
1. Prispevki so pokrivali predvsem prve tri teme. Kot posledica obstoječega stanja na področju
investicij se pozna, da ni bilo prijavljenih odmevnejših referatov s področja novogradenj in obnov.
Največji poudarek je bil na vzdrževanju obstoječih strojev in naprav ter poudarek na zagotavljanju
njihove dobre kondicije za obratovanje.
2. Pri razpršeni proizvodnji se še vedno pozna krč na področju umeščanja MHE v prostor in je
novogradenj zelo malo - premalo. Vlaganje v sončne elektrarne je doseglo v preteklem letu svoj
vrh, kar ima za posledico, da se bo potrebno sedaj, ko podporna shema ni več tako odprtih rok do
teh investicij, posvetiti vzdrževanju obstoječih elektrarn. Na področju SPTE še vedno nekoliko
stopicamo na mestu in ne znamo po mojem mnenju dobro zložiti zgodb za uspešno obratovanje le
teh (dobava energenta, kontinuiran odvzem toplote, infrastruktura).
3. Komisija v sestavi: Vojislav Vujanovič, Andrej Kovač, mag. Ladislav Tomšič, je izbrala najboljši
referat na zasedanju ŠK A1: referat avtorjev Aleš Kirbiš, Rudi Polner: A1-8 Prenova HE
Zlatoličje.
Poročilo pripravil: Andrej Tumpej.
Študijski komite ŠK A2 - Transformatorji
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalci:
prof. dr. Maks Berlec,
Istok Jerman,
prof. dr. Konrad Lenasi, mag. Andrej Jurman, dr. Damijan Miljavec,
mag. Juso Ikanović,
Prednostne teme:
PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja transformatorjev (izračun obremenitve izolacije,
dodatnih izgub, prenosa toplote, mehanskih obremenitev).
PT 2: Nove metode preizkušanja transformatorjev in diagnostika.
PT 3: Povečevanje okoljske sprejemljivosti transformatorjev (uporaba sprejemljivejših materialov,
zmanjševanje izgub, zmanjševanje hrupa).
Zaključki:
V študijskem komiteju A2 je bilo obravnavanih vseh osem prispelih referatov. Največ, kar 6, jih je
bilo s področja prednostne teme 1, po en referat pa je pokrival prednostni temi 2 in 3.
Največ referatov so prispevali strokovnjaki iz tovarne transformatorjev Kolektor Etra v Ljubljani,
razumljivo, kar pet referatov v prednostno temo 1, enega pa v prednostno temo 3. V prednostno temo
1 sta prispevala še referat strokovnjaka iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. K prednostni temi 2
je bil zelo dobrodošel referat, ki sta prispevala strokovnjaka iz EiMV. Opazno je bilo, da nobenega
referata niso prispevali strokovnjaki iz slovenskega elektrogospodarstva, prav tako tudi ne iz velikih
industrijskih porabnikov električne energije. Temu morda botruje neprimerna izbira prednostnih tem.
Zato za prihodnjo konferenco predlagam ponovno uvrstitev prednostne teme z naslovom:
Transformator v obratovanju (življenjska doba, vzdrževanje, vrste in vzroki poškodb, popravila, novi
postopki revitalizacije). Poleg tega predlagam, da vodstvo ŠK2 aktivneje spodbudi strokovno javnost k
sodelovanju tudi pri tej prednostni temi
Zasedanje študijskega komiteja A2 je bilo na programu popoldne, zadnji dan konference, poleg tega je
istočasno potekala tudi strokovna ekskurzija v TEŠ 6. To je bil razlog za zelo maloštevilno udeležbo
občinstva, ki pa je bilo zelo odzivno. Postavljena so bila zanimiva vprašanja in razvijala se je živahna
razprava, za katero pa je žal, kljub temu, da smo se odpovedali odmoru, zmanjkovalo časa.
Najodmevnejši referat na zasedanju ŠK A2 smo izbrali s pomočjo glasovalnih lističev. Metoda izbire
se v tem primeru ni izkazala za najbolj primerno, ker je bilo občinstva malo, prav tako nekateri
udeleženci niso poslušali vseh referatov. Oddano je bilo vsega 23 glasovnic, z zelo enakomerno
porazdeljenimi glasovi. Največ glasov (35%) je prejel referat A2-01 z naslovom Razvoj in izdelava
400 kV transformatorja avtorjev Boruta Prašnikarja in Andreja Jurmana.
Poročilo pripravil: Istok Jerman.
Študijski komite ŠK A3 - Visokonapetostne naprave
Predsednik:
Tajnik:
prof. dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.
dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme
PT 1:
Zanesljivost in življenjska doba VN opreme
PT 2:
Okoljsko sprejemljiva VN oprema
PT 3:
Zagotavljanje kakovosti VN opreme
V okviru ŠK A3 so bili prijavljeni in predstavljeni štirje referati.
A3-01 J. Hrastnik: Modeliranje odvodnikov prenapetosti
A3-02 M. Oblak, M. Bečan, I. Kobal, V. Vuga: Korona na 400 kV snopastih vodnikih
A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje tehničnih parametrov elektro opreme
daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško
A3-04 M. Babuder, S. Vižintin, I. Kobal: Obnašanje kontaktov kovinskih struktur
Prvi članek A3-01 obravnava matematično modeliranje srednje napetostnega ZnO prenapetostnega
odvodnika. Sklada se s prvo ali tretjo prednostno temo. S pomočjo tridimenzionalnega modela je
mogoče ugotavljati električno, tokovno in termično porazdelitev v odvodniku. Prikazano je, na kakšen
način bi bilo mogoče ugotavljati in signalizirati stanje odvodnika v obratovanju.
Naslednje tri članke bi lahko uvrstili v vsako od treh prednostnih tem. Vsi obravnavajo tematiko, ki je
povezana z raziskavami ob izgradnji novega 400 kV daljnovoda Beričevo - Krško. Prispevka A3-02 in
A3-03 opisujeta reševanje problema korone. Prvi predvsem na snopu vodnikov, drugi pa na
izolatorskih verigah. Reševanju tega pojava se je posvetilo veliko pozornosti, saj gre za občutljivo
temo povezano z negativnimi vplivi daljnovoda na okolje. Prikazano je bilo, da je mogoče s
tehničnimi ukrepi korono učinkovito omejiti. Tema zadnjega članka A3-04 so električni spoji
kovinskih elementov na daljnovodnem stebru. Zaradi prevajanja toka in varnosti mora biti
zagotovljena dobra prevodnost. To lahko ovira sloj barvnega nanosa. Preskusi z visokimi izmeničnimi
in udarnimi tokovi so pokazali, da lahko pride tudi do termičnih poškodb na posameznih stičnih
mestih.
Prevladujejo članki s področja izgradnje in obratovanja elektroenergetskega sistema, manj pa jih
prispeva industrija. To kaže na pomanjkanje razvoja pri proizvajalcih VN naprav. Verjetno se stanje še
ne bo kmalu spremenilo.
Za najboljši članek ŠK A3 na konferenci 2013 je bil izbran A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal:
Optimiranje tehničnih parametrov elektro opreme daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo – Krško.
Izbran je bil na podlagi pogovorov in odločitve predsednika ŠK A3.
Poročilo pripravil: Stane Vižintin.
Študijski komite ŠK B1 – Energetski kabli
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalec:
Iztok Bartol, univ. dipl. inž.
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž.
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž.
Prednostne teme:
PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih elementov.
PT 2: Novi projekti VN kablov v tujini in doma.
PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli.
PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.
Zaključki:
V ŠK B1 je bilo obravnavanih devet referatov s pestrimi diskusijami.
Prednostne teme so bile, z izjemo Novih projektov VN kablov v tujini in doma, vse zastopane.
Najaktualnejša je bila PT3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov, kjer so bili predstavljeni kar
štirje referati.
Sicer pa so bile vse teme izredno zanimive in so na kratko predstavljene v nadaljevanju.
Prvi referat obravnava večno dilemo odločitve pri projektiranju 20 kV kablovodov, torej ali je
tehnično in ekonomsko bolj primerno uporabiti enožilne ali trižilne 20 kV kable. Predstavljeni so
kriteriji za odločitev, kdaj kabel in kdaj nadzemni vod ter izbira načina polaganj glede na položaj
kabla. Opisani so tudi kriteriji za odločitev, kdaj EKK in kdaj ne. Smernice za izbiro tras kablovodov
glede na okolje ter karakter zemljišča.
V drugem referatu avtor ugotavlja, da se je v desetletju uporabe in polaganja XLPE VN kablov v
Sloveniji pokazala specifičnost in posebnosti tal, zemljin in ostalih dejavnikov, ki direktno ali
posredno vplivajo na življenjsko dobo kablov. Izkazale so se posebnosti in raznolikost v primerjavi z
drugimi »kabelskimi« državami. Zato se je že oblikovalo nekaj smernic, ki lahko nakažejo tipizacijo
ali celo standardizacijo postopkov polaganja kablov. Tretji referat se ukvarja z diagnostiko na kablih.
Preskušanje in izvajanje diagnostike izolacije kablovodov je zelo pomembno s stališča zagotavljanja
obratovalne zanesljivosti SN distribucijskih omrežij. Standardi določajo le izvedbo napetostnega
preskusa z uporabo ene izmed oblik preskusne napetosti. Priporočljivo je, če se preskušanje na novo
položenega kabla nadgradi z uporabo metod za kabelsko diagnostiko, s katerimi je mogoče oceniti
stanje kabelske izolacije. Te je smiselno uporabiti že takoj po polaganju kabla in izdelavi kabelskih
zaključkov, saj so izhodiščne referenčne vrednosti bistvenega pomena za diagnosticiranje stanja
izolacije kablovoda skozi njegovo življenjsko dobo. Izbira metode za kabelsko diagnostiko je odvisna
predvsem od dolžine kabla, tipa oziroma vrste kabelske izolacije, tipa in števila kabelskih spojk ter
njihove lokacije, podatkov o obratovalnih parametrih, preobremenitvah, izrednih obratovalnih stanjih,
številu defektov in vzrokih zanje ter podatkov o popravilih.
Nadaljnji referati prikažejo izkušnje elektrodistribucijskih podjetij in NEK pri uporabi diagnostičnih
metod na kablih. Kabli sicer imajo omejeno življenjsko dobo ter jih je/bo potrebno prej ko slej
zamenjati, vendar nam diagnostične metode ponujajo odlično orodje pri načrtovanju dinamike
zamenjave, ki ni pogojena zgolj s starostjo kablov.
Podan je tudi pregled zahtev za izvedbo dobrih tokovnih spojev v NN in SN kabelski mreži. Torej,
kako mora biti izveden kvaliteten spoj med kabelskimi čevlji in vodniki ter med kabelskimi čevlji in
priključnim mestom na napravi. Opisani so najbolj pogosto uporabljani kabel čevlji v NN in SN
kabelskem omrežju, po katerih standardih so izdelani, kakšen material je potreben ter kako so izdelani
ter kakšni problemi se pojavljajo pri montaži in obratovanju.
V preferenčni temi večžilnih kablov je podana primerjava polaganja trižilnega in enožilnega kabla na
primeru kablovoda 20 kV Novi Lazi - Morava. Navedeni so vzroki in prikazane prednosti odločitve o
polaganju trižilnega kabla na kraškem terenu.
Zelo odmeven pa je bil članek v preferenčni temi problematike kabliranja VN vodov:
Zaradi prestavitve prostozračnega portala 110 kV oljnega kabla KB RTP Center - TE-TOL v
Termoelektrarni Toplarni Ljubljana je bilo potrebno skrajšati trifazni oljni kabel (položen 1977) ter ga
z enožilnimi XLPE-kabli povezati v obstoječe 110 kV plinsko oklopljeno polje stikališča TE-TOL. Po
našem vedenju je to za slovenski prostor predstavljalo izdelavo prve spojke med 110 kV oljnim in
XLPE kablom. Referat obravnava pridobljene izkušnje pri pripravi potrebnih podatkov za izdelavo
PZI projekta ter izbiro izvajalca izdelave spojke, kot tudi izkušnje pri sami izdelavi spojke.
Predstavljene so zahteve proizvajalca in montažerja spojke za pripravo kabelskih tras, montažnega
prostora in ostalih pogojev za izvedbo del. Obravnavana so pripravljalna dela in preizkusi, sam potek
in tehnologija izdelave spojke ter meritve ob izdelavi spojke in spuščanju v pogon. Opisana je tudi
tehnična rešitev prestavitve ozemljitev in prenapetostnih odvodnikov.
Komisija v sestavi Iztok Bartol in Matjaž Keršnik je izbrala najodmevnejši referat na zasedanju ŠK
B1: »Izkušnje pri spajanju 110 kV oljnega in XLPE kabla v TE-TO Ljubljana«, avtorji S.
Menart, B. Žibert, M. Drolc.
Poročilo pripravil: Matjaž Keršnik.
Študijski komite ŠK B2 – Nadzemni vodi
Predsednik:
Tajnik:
Strokovna poročevalca:
mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž.
Borut Vertačnik, univ. dipl. inž.
prof. dr. Franc Jakl, mag. Srečko Lesjak
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala na daljnovodih (predvsem termične
obremenljivosti, monitoring, utrujenost materiala ipd) – 3;
PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in vetrovne obremenitve vezano na DV – 2;
PT 3: Oblikovanje in vključevanje daljnovodov v okolje – 4;
PT 4: Izolacija daljnovodov – 1;
PT 5: Diagnostika daljnovodov, novogradnje in vzdrževanje daljnovodov – 5;
PT 6: Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehnične rešitve, testiranje, okvare) – 2;
PT7: Izboljšanje obremenljivosti daljnovodov – 3.
Zaključki:
1.
V študijskem komiteju je bilo obravnavano 20 od 25 najavljenih referatov, in sicer vezanih na
posamezne prednostne teme, kot je zgoraj označeno pri vsaki PT 1 do PT 7. Pri tem je bilo med
drugim izpostavljeno, da naj bodo strokovni poročevalci v bodoče bolj pozorni pri
selekcioniranju referatov, ki ne obravnavajo zadovoljive strokovne problematike. Sicer pa iz
obravnav izhajajo v nadaljevanju navedeni zaključki.
2.
Zadnje pridobljene izkušnje na umeščenih in novo zgrajenih daljnovodih v prostoru kažejo na to,
da mora investitor že v najzgodnejših fazah umeščanja daljnovodov v prostor intenzivno in
sprotno sodelovati ter voditi postopke med ministrstvi, projektanti, inštituti, upravljavci omrežij
vključno z zgodnjem reševanjem vseh tehničnih detajlov in istočasni ustrezni komunikaciji z
javnostjo. Le kompleksno vodenje umeščanja in izgradnje daljnovodov iz enega mesta lahko da
dobre rezultate.
3.
Sprejeta sta standarda za električne nadzemne vode izmenične napetosti do 45 kV in nad 45 kV.
Pospešiti je potrebno zakonsko uveljavitev obeh standardov s sprejemom novega slovenskega
pravilnika. V EU je že v veljavi skupen evropski standard za projektiranje in gradnjo nadzemnih
vodov nad 1 kV.
4.
Izvedeno je bilo prvo projektiranje 110 kV daljnovoda po novem standardu. Pri tem projektiranju
se je pokazalo kar nekaj problematike in dilem. V bodoče bo potrebno precej pozornosti nameniti
določitvi parametrov obtežb, ki jo povzroča veter, poenotiti bo potrebno žledne obtežbe, uskladiti
bo potrebno kontrolo dimenzioniranja z Evrokodom 3.
5.
V Sloveniji bomo morali poskrbeti za ustrezno spremembo metodologije in določanje zahtevane
zanesljivosti grajenega DV ter pripravo ustrezne metodologije zajemanja in obdelave podnebnih
podatkov. Vse to bo potrebno implementirati v nacionalne posebnosti (NNA) združenega
standarda SIST EN 50341-1 2013.
6.
V zadnjih desetih letih se je zgodil velik tehnološki napredek na področju vodnikov za nadzemne
vode. Temu je sledil tudi razvoj standardov, vendar ne s tako hitrostjo kot materiali za vodnike in
metode testiranja. Nove smeri razvoja vodnikov v smeri nizko povesnih vodnikov je potrebno
tudi v Sloveniji spremljati preko sprejemanja standardov in jih implementirati v objekte.
7.
Izkušnje, ki so bile pridobljene pri izgradnji daljnovodov v zadnjih letih, naj bodo upoštevane pri
bodočih umeščanjih tovrstnih objektov v prostor in projektiranju ter tudi pri sami gradnji (npr.
poligonalni jekleni stebri, helikopterska tehnologija gradnje idr.).
8.
Zaradi vse večjih potreb po večjih prenosnih zmogljivostih obstoječih daljnovodov in hkratnih
zahtevah po ohranjanju prostora se kažejo zahteve po povečevanju zmogljivosti obstoječega
omrežja oz. koridorjev. Predlaga se multidisciplinarno sodelovanje vseh strok že od faze
umeščanja objekta v prostor, istočasno izdelave študiji, projektne dokumentacije, ki bo znotraj
vplivnih območij našla najboljše tehnične rešitve izgradnje novih daljnovodov ob upoštevanju
novih standardov in predpisov. Dopuščati je potrebno možnost zamenjave obstoječih
daljnovodov s kompaktiranimi višje napetostnimi daljnovodi.
9.
Izvedeno je bilo kar nekaj raziskav sodobnih tehnologij za daljinsko opazovanje razmer na
nadzemnih vodih, s poudarkom na sistemski integraciji podatkov v same procese vodenja
omrežja in v napredne sisteme za vizualizacijo stanja v omrežju. Izvedene so bile primerjave
različnih meritev in ocen temperature vodnika za dinamično ocenjevanje obremenjevanja
daljnovodov. Primerjave kažejo, da različni pristopi podajo podobne rezultate. Te primerjave
bodo v pomoč pri nadaljnji izbiri tehnologij in pri implementaciji v slovenske objekte.
Komisija v sestavi Miha Bečan, Bogdan Ravnikar in Borut Vertačnik je po podrobnem pregledu vseh
izdelanih referatov enoglasno izbrala kot najodmevnejši referat z naslovom : "Primerjava rezultatov
meritev in izračunov temperatur vodnika, pridobljenih iz različnih merilnih sistemov,
nameščenih na istem daljnovodu", katerega so izdelali avtorji Gašper Lakota, Jan Kostevc, Boštjan
Barl, Miran Marinšek, Janko Kosmač.
Poročilo pripravil: Srečko Lesjak
Študijski komite ŠK B3 – Razdelilne postaje
Predsednik:
mag. Marko Hrast
Tajnik:
mag. Marko Testen
Strokovni poročevalci: Mitja Novak, Marko Testen, Marko Hrast
Prednostne teme:
PT1: Izkušnje pri gradnji in projektiranju s plinom izoliranih stikališč
PT2: Izkušnje pri prenovi sekundarnih sistemov obstoječih stikališč
PT3: Problematika obnove stikališč
Zaključki:
1. V študijskem komiteju smo s področja prednostne teme PT1 obravnavali 4 referate. Gradnja s
plinom izoliranih stikališč se je v zadnjih letih močno razmahnila in je pri nas že močno
uveljavljena. Poznavanje tehnologije, tehničnih in tehnoloških značilnosti in uveljavljene
projektantske rešitve naprav stikališča ne predstavljajo več velikih izzivov. So pa referati
izpostavili veliko inovativnih rešitev pri reševanju prehodnih stanj, ki jih je potrebno
obvladovati pri rekonstrukcijah stikališč. S tehnologijo s plinom izoliranih stikališč je možno
rešiti tudi problem povečanja prenosne zmogljivosti in fleksibilnosti obratovanja z vgradnjo
dvo-sistemskih zbiralk, kar je obravnavano v referatu B3-02. Prikazani so bili tudi zanimivi
pristopi pri gradnji s plinom izoliranih stikališč v Belorusiji.
2. S področja prednostne teme PT2 so prispeli 4 referati. Tehnologija sekundarnih sistemov
razdelilnih postaj zelo hitro napreduje, kar predstavlja velik izziv obratovalcem,
vzdrževalcem, projektantom in izvajalcem rekonstrukcij obstoječih stikališč. Pri tem je zelo
pomembno natančno načrtovanje prehodnih stanj in pazljivost pri izvedbi ukrepov za
preprečitev prenapetosti v sekundarnih tokokrogih. Poseben izziv predstavlja tudi varnost
naprav lastne rabe.
3. Problematika obnove stikališč – PT3 je prinesla zelo raznoliko problematiko. 7 prispelih
referatov je obravnavalo tehnološke izzive s področij sanacije koronskega efekta,
rekonstrukcij stikališč v specifičnih pogojih (NEK) ter montaže in zagona VN odklopnikov.
Več referatov je izpostavilo šibko normativno ureditev na področju varstva pri delu pod
napetostjo in počasno prilagajanje predpisov sodobnim tehnologijam.
Izbrana je bila komisija v sestavi mag. Marko Testen, mag. Rado Ferlič in Miha Žumer, ki je izbrala
najodmevnejši referat: Damjan Seme, Viktor Lovrenčič, Janez Podjaveršek, Simon Štrigl z
naslovom: Čiščenje srednje-napetostnih kabelskih prostorov in kablov po poplavah.
Poročilo pripravil: Marko Hrast
Študijski komite ŠK B4 – Enosmerni prenosi in energetska elektronika
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalci:
prof. dr. Rafael Mihalič
dr. Boštjan Blažič
prof. dr. Grega Bizjak, doc. dr. Urban Rudež, dr. Matej Rejc,
prof. dr. Rafael Mihalič
Prednostne teme:
PT 1: Vloga WAMS pri uporabi regulabilnih naprav v EES
PT 2: Povezava Slovenskega in Italijanskega EES z visokonapetostno enosmerno povezavo
PT 3: Izkušnje z obratovanjem prečnega transformatorja v Divači
PT 4: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta FACTS
Zaključki in ugotovitve:
1. Kljub temu, da se z raziskovanjem FACTS tehnologije in njene vloge in vpliva v EES raziskovalci
po svetu intenzivno ukvarjajo že okrog 30 let je, kakor se je izkazalo preko prispevkov, še vedno
odprtih nekaj osnovnih teoretičnih vprašanj od vpliva na napetostno stabilnost v smislu bazične
teoretične predstavitve, do modelov za analize pretokov moči.
2. Zelo zanimiva je postala v našem prostoru možnost prenosa električne energije z enosmernimi
povezavami; približno polovica prispevkov je obravnavala to tematiko. Pospešek temu je dala
nedvomno pobuda za proučitev možnosti komercialne enosmerne povezave med Slovenijo in
Italijo.
3. Kot posledica prejšnje točke je bilo izpostavljeno vprašanje namestitve AC in HVDC sistemov na
iste stebre. To vprašanje zaenkrat še nima odgovora in je eno od osrednjih področij raziskovanja na
področju prenosa električne energije po svetu.
4. Enosmerni prenosi problematiko vplivov na okolje definirajo popolnoma na novo, če jo primerjamo
s klasičnimi daljnovodi.
5. Izkazalo se je, da zaradi izjemnih dinamičnih lastnosti tudi dvojno napajane stroje, konkretno
agregat ČHE Divača, lahko pojmujemo kot elemente FACTS. Regulacijska elektronika namreč
omogoča 4-kvadrantno obratovanje in zelo hitro modulacijo moči.
6. Elementi močnostne elektronike so poglavitni element pametnih omrežij.
7. FACTS tehnologija predstavlja po eni strani temelj omrežij prihodnosti in pogoj za vključevanje
visokega deleža razpršene proizvodnje, ki jo lahko zaradi lastnosti samo po sebi štejemo tudi med
FACTS tehnologijo, po drugi strani pa se pojavljajo dileme v zvezi z obratovanjem EES v katerem
postaja relativni delež rotirajočih mas vedno manjši.
Komisija v sestavi Mag. Urban Peterlin IBE, Drago Škamperle (ELES Divača) in Aljoša Deželak
ELES je za najodmevnejši referat izbrala Ref. B4-08: Vpliv enosmernih tokov HVDC povezav na
okoliško infrastrukturo avtorjev Dušana Huča in Rafaela Mihaliča.
Poročilo pripravil: Rafael Mihalič
Študijski komite ŠK B5 – Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES
Predsednik:
dr. Tadeja Babnik
Tajnik:
Igor Kurent
Strokovni poročevalci: dr. Jurij Curk, Igor Kurent, Janez Zakonjšek, dr. Tadeja Babnik
Prednostne teme:
PT 1: Vpliv novih komponent omrežja na koordinacijo zaščitnih sistemov in avtomatizacijo
•
Zaščita in avtomatizacija glede na načrtovanje in obratovanje EES-a.
•
Modeliranje (tudi v realnem času), nastavitve zaščit, adaptivne zaščite
•
Aplikacije /funkcije
•
Procesno vodilo: nekonvencionalni instrumentni transformatorji, združevalne enote
(Merging Units), inteligentna stikališča
•
Komunikacije, omrežja, informacije
PT2: Uporaba in aplikacije daljinskega dostopa za zaščito in avtomatizacijo
•
Aplikacijske zahteve
•
Avtomatizacija RTP-jev na podlagi IEC 61850,
•
Vprašanja glede internetne varnosti (Cyber-security)
•
Standardizacija
PT3: Novosti na področju zaščite, vodenja in meritev EES.
PT4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u povezani z delovanjem/nedelovanjem zaščitnih
sistemov..
V ŠK B5 je bilo obravnavanih osem referatov z diskusijami.
Zaključki:
1. Digitalne simulacije v realnem času in v zaprti zanki omogočajo preizkušanje sekundarne
opreme in njihovega vpliva na delovanje celotnega EES-a. Takšne simulacije predstavljajo
nepogrešljivo orodje pri analizi obnašanja sistema in so nujne, če v realnem sistemu takšnih
preizkusov ni mogoče izvesti.
Z digitalnimi simulacijami v realnem času in v zaprti zanki bi se lahko izvajali testi
delovanja distančnih in ostalih zaščit pred njihovo vgradnjo v transformatorsko postajo. Na
ta način bi bile nastavitve zaščitnih relejev optimalne že od začetka njihove uporabe in bi se
lahko izognili njihovemu nepravilnemu delovanju.
2. V slovenskem 110 kV omrežju je enopolni APV implementiran na večini daljnovodov,
medtem, ko se tripolni APV uporablja le redko. Z aktiviranjem tripolnih APV-ja s kontrolo
sinhronizma bi povečali stabilnost obratovanja EES-a.
3. Nova generacija zaščit oklopljenih stikališč, ki deluje na principu detekcije električnega
loka je zelo hitra v primerjavi z ostalimi zaščitami in zmanjšuje neposredno škodo na
visokonapetostni opremi in ogroženost ljudi v neposredni bližini.
4. Širša uporaba modernih zaščitnih naprav (IED-jev) se je začela po letu 1990. IED-ji
zahtevajo drugačen pristop vzdrževanja, saj omogočajo visoko stopnjo samonadzora in
takojšnje obveščanje o morebitnih napakah ter posledično njihovo hitro odpravo.
Vzdrževanje sistema je razdeljeno na več medsebojno povezanih ukrepov ko so analize
okvar, analize delovanja, redni preizkusi, sistematično dokumentiranje. Izziv je določanje
maksimalno dopustnega preizkusnega intervala, saj se želi skrajšati čas neodkritih napak na
minimum in zmanjšati obremenjevanje naprav s prepogostimi rednimi preizkušanji.
Poročilo pripravila: Tadeja Babnik.
Študijski komite ŠK C1 – Ekonomika in razvoj sistemov
Predsednik:
Tajnik:
Recenzenti:
mag. Saša Jamšek,
Andrej Bučar,
mag. Uroš Salobir, Andrej Bučar, Aleksander Polajner,
mag. Saša Jamšek
Prednostne teme:
PT 1: Načrtovanje in razvoj v novih razmerah.
 Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v kontekstu evropske energetske politike.
 Razvoj obnovljivih virov energije in nove potrebe širitve električnih omrežij.
PT 2: Novi pristopi pri upravljanju s sredstvi.
 Upravljanje s sredstvi elektrogospodarskih podjetij (Asset Management) z upoštevanjem
novih pristopov v proizvodnji, prenosu in distribuciji.
 Učinkovitost naprav, možni prihranki z novimi tehnologijami.
PT 3: Ekonomika sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost.
 Ekonomika v elektrogospodarstvu.
 Tarifni sistemi.
 Omrežnine.
 Globalni in lokalni vplivi na cene električne energije in kako omogočiti večjo konkurenčnost
slovenskemu gospodarstvu s pametno energetsko politiko.
Zaključne misli:
Na zasedanje ŠK CIGRÉ C1 je bilo prijavljenih 20 referatov. Prispelo je 19 referatov, ki so uspešno
prestali recenzije.
Načrtovanje in razvoj v novih razmerah, novi pristopi pri upravljanju s sredstvi ter ekonomika
sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost so glede na število prijavljenih referatov
aktualne prednostne teme. Referati so pokrivali tematiko vseh treh prednostnih tem.
Večina referatov je bila s področij PT2 in PT3. Nekateri referati so pokrivali obe temi saj sta povezani
z ekonomiko. Spodbuden je porast števila referatov v primerjavi z 10. konferenco na temo upravljanja
s sredstvi (Asset Management), ki očitno postaja vse bolj aktualna tematika tako v okviru CIGRE kot
drugih strokovnih združenj (napr. ENTSO-E). Tudi PT1 je pokrivalo kar nekaj referatov.
Načrtovanje in razvoj v novih razmerah je prinesel nekatere nove poglede na vpliv trendov evropskega
energetskega sektorja na naše prenosno omrežje ter predstavil nekatere dolgoročne izzive.
Predstavljeni so bili tudi učinki trendov implementacije posameznih tehnologij na doseganje
nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov.
Predstavljena je bila informacijska podpora ravnanju s sredstvi. Sledil je sklop vezan na obratovalno
statistiko in vzdrževalno problematiko s prenovo pravilnika o vzdrževanju. Poenotenje izrazoslovja na
področju vzdrževanja je bila zelo odmevna tema. Predstavljena je bila nova ENTSO-E metodologija
ovrednotenja stroškov in koristi za prenos, ki je še v razvojni fazi. Tej temi je sledil prikaz
problematike dolgoročnega zagotavljanja terciarne rezerve v Sloveniji ter financiranje projektov
pametnih omrežij.
Zaključni sklop je bil povezan s tarifami, analizo cen za uporabo omrežja in fotovoltaiko.
Izbor najodmevnejšega referata:
Po zasedanju študijskega komiteja je komisija v sestavi: dr. Andrej Gubina, mag. Saša Jamšek in
Andrej Bučar izbrala najodmevnejši referat zasedanja ŠK C1 in sicer C1–12 – »Poenotenje
izrazoslovja na področju vzdrževanja na ELES-u« naslednjih avtorjev: mag. D. Bokal, R. Ferlič, R.
Maruša, L. Belak, D. Malek, P. Ogrizek. Kriteriji za izbor so bili razen kakovosti referata tudi
aktualnost teme in zanimanje v avditoriju, ki se je odražalo v diskusiji.
Poročilo pripravil: Saša Jamšek
Študijski komite ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistemov
Predsednik:
dr. Pavel Omahen
Tajnik:
Zoran Marčenko
Strokovni poročevalci: dr. Janko Kosmač, Zoran Marčenko, dr. Pavel Omahen
Prednostne teme:
1. Analiza motenj v dobavi električne energije ter vzdrževanje bilance proizvodnja-poraba ob vse
večjem obsegu naključne proizvodnje v sistemu.
2. Metode za izboljšanje nadzora nad obratovanjem slovenskega EES ter koordinacija izmenjave
informacij med posameznimi operaterji interkonekcije.
3. Uvajanje novih postopkov v sistem vodenja EES za učinkovito obvladovanje stanja napetosti in
frekvence v njem.
Zaključki:
Vse tri prednostne teme je odlično pokrilo 9 prispelih referatov, največ iz ELES, sicer pa tudi iz FE,
EIMV, Siemens in eden iz Kosova. Osnovne zaključne misli iz predstavitev in obravnave prispelih
referatov lahko strnemo v naslednje:
1. Zaradi pozitivnega učinka prečnega transformatorja v Divači velikih globalnih problemov v
slovenskem omrežju glede obratovanja v interkonekciji ni več. Pojavlja pa se vse večji problem
obvladovanja bilance proizvodnja-poraba v njem, predvsem zaradi dokaj nenadnega porasta
zmogljivosti sončnih elektrarn. Dejstvo je, da bo celovito obvladovanje tega problema še
potrebno rešiti (v kombinaciji z uvedbo vse bolj pametnih omrežij), kar je sicer rešljivo, vendar to
za Slovenijo prav gotovo ne bo poceni.
2.
Tudi metode nadzora oziroma vodenja EES se vse bolj prilagajo dejanskim razmeram z vse več
bolj ali manj naključne proizvodnje iz manjših, ne-reguliranih, obnovljivih virov. ELES npr. v
zadnjih letih že vse bolj uvaja dopolnitev mehanizma sekundarne regulacija s pomočjo izravnave
trenutnih odstopanj med regulacijskimi območji različnih sistemskih operaterjev. Tudi
proizvajalci sistemov za centre vodenja že ponujajo tem problemom prilagojene rešitve.
Strokovna komisija strokovnih poročevalcev v sestavi dr. Janko Kosmač, Zoran Marčenko in dr. Pavel
Omahen je izbrala najbolj odmeven predstavljeni referat v ŠK C2 avtorjev
Darko Kramar in Franc Kropec z naslovom »Vpliv proizvodnje električne energije iz
obnovljivih virov energije na vodenje elektroenergetskega sistema«.
Poročilo pripravil: Pavel Omahen.
Študijski komite ŠK C3 – Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov
Predsednik:
Tajnik:
Recenzenti:
mag. Aleš Kregar,
Minče Mandelj
Cveto Kosec, Minče Mandelj in Aleš Kregar
Prednostne teme:
PT1: Vrednotenje variant
PT2: Zmanjševanje negativnih vplivov
PT3: Vključevanje deležnikov
PT4: Zakonodaja
Na študijskem komiteju je bilo predloženih, recenziranih in predstavljenih 13 referatov: največ jih je
obravnavalo zmanjševanje negativnih vplivov, več jih je obravnavalo vključevanje deležnikov in dva
sta predstavila metode vrednotenja variant.
Ugotovitve in zaključki:
1. Primerjava variant predstavlja multidisciplinarno aktivnost, kjer je v uporabi in razvoju več metod.
Posebej zahtevna so: vrednotenje družbene sprejemljivosti in ekonomsko vrednotenje vseh vplivov
ter zagotavljanje objektivnosti pri ocenjevanju nemerljivih vplivov. Pri vrednotenju variant so vse
bolj v uporabi multikriterijske analize. Nujno bo spremljati razvoj novih metod vrednotenja variant
v tujini in jih prilagoditi domačim razmeram.
2. Pojavlja se dvom, da so napovedani pretirani negativni vplivi elektroenergetskih objektov na
naravo, zato bo v bodoče nujno vlagati napore v preverjanje dejanskih vplivov novih objektov
nanjo in primernosti omilitvenih ukrepov. Koristne bi bile: revizija Nature 2000, nadomestne
habitate naj upravlja ZRSVN in poenotiti obravnavo vplivov v EU, posebej pa še na območju cele
Slovenije.
3. Predstavljeni so bili omilitveni ukrepi visokonapetostnih povezav v prostor kot na primer:
razporeditev in barvanje stebrov, arheološke raziskave, zasaditev vegetacije in drugi. Priporoča se
kritično sledenje praksam v tujini, saj se v Sloveniji vzpostavlja praksa, kakršne ni še nikjer v EU
ali v svetu. Opazna je neenotna praksa ocenjevanja enakih vplivov na različnih območjih Slovenije.
4. Obravnavana je bila izpostavljenost prebivalstva EMS in predstavljene so bile raziskave in meritve
s tega področja. Posebej je bil predstavljen dozimetrični izračun izpostavljenosti nosečnic in otrok
v bližini transformatorske postaje.
5. Predstavljeni sta bili mikrolokacijska analiza in 3D vizualizacija EMS nadzemnih vodov, ki bo
posebej uporabna za predstavitve splošni populaciji.
6. Prikazan je bil postopek optimizacije in predlog izbora snopa 400 kV vodnikov s stališča E, B in
hrupa.
7. Nazorno so bili predstavljeni modeli in preverjanje skladnosti z meritvami na terenu obremenitve
zunanjega zraka energetskih objektov.
8. Predstavljen je bil primer dobre prakse zgodnjega in večkratnega sodelovanja javnosti pri pripravi
NEP, po katerem bi se bilo koristno zgledovati pri podobnih projektih v prihodnosti. Sam NEP pa
kljub temu po večletnemu usklajevanju še vedno ni sprejet.
9. Predstavljeni so bili rezultati analize obsežnih večletnih anketiranj deležnikov o uporabi
obnovljivih virov energije. Z anketiranjem in analizami bi bilo koristno nadaljevati tudi v
prihodnosti, ker bi bili rezultati zanimivi za elektroenergetski sektor v celoti.
10. Predstavljena je bila problematika umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor s poudarkom
na ustanavljanje služnosti v javno korist in pristope k reševanju problematike pravice graditi za
obstoječe objekte. Podani so predlogi: spremembe zakonodaje, predstavitev potreb po omrežjih v
javnosti, olajšati sodelovanje javnosti pri umeščanju, poenotenje glede višine odškodnin med vsemi
podjetji, ki gradijo omrežja in uvesti okoljski pregled obstoječih objektov.
11. Kot primer dobre prakse je bil predložen referat in predstavitev prehoda za vodne organizme na HE
Arto – Blanca.
Na zasedanju so bili udeležencem razdeljeni anketni listi. Nihče od prisotnih ni podal pisnega
vprašanja. Na podlagi 14 vrnjenih anketnih listov je bil izbran kot najodmevnejši referat: C3-10 M.
Ivančič, D. Kovačič, N. Miklavčič, R. Vončina: Ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega
zraka energetskih objektov. Dvema udeleženkama so bili posredovani zaprošeni referati.
Poročilo pripravil: Aleš Kregar
Študijski komite ŠK C4 – Tehniške značilnosti elektroenergetskih sistemov
Predsednik:
Tajnik:
prof. dr. Jože Voršič,
mag. Milan Vižintin,
Predsednik študijskega komiteja je začel zasedanje v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 1100 uri v dvorani
1. Prisotnih je bilo 39 članov komiteja (podpisi; občasno tudi več). Zaradi delitve termina s CIGRE ŠK
A1 in CIRED ŠK1 in Panela 1 (Novosti v daljnovodni tehniki) niso mogli vsi ves čas biti prisotni v
dvorani.
Dnevni red:
1. Pregled dela CIGRE ŠK C4
2. Prednostne teme
3. Glasovanje za najboljši referat
4. Izvolitev novega predsednika CIGRE ŠK4 Tehniške značilnosti elektroenergetskih sistemov
5. Sklep posvetovanja
Prednostne teme: Power Quality, Electromagnetic Compatibility (EMC), Insulation co-ordination,
Lightning, Advanced Tools for the analysis of power system performance, Power systems dynamic
performance models and analysis.
Predstavitev referatov z vprašanji in razpravo – sklepi:
 nekatere rešitve so možne, zardi gotovosti obratovanja pa težko izvedljive
 uredba za priklop sončnih elektrarn je prestroga – zahteva azmerje med KS močjo priključne
točke in med močjo vira 200, za obločne peči zadošča 80!
 preskok po trdni snovi in skozi plin je težko primerjati. Zaradi slabega poznavanja vrednosti
parametrov v opisanih procesih je zadovoljiva tudi vsaj kvalitativna skladnost rezultatov ocene
po uporabljenem modelu z eksperimentalno dobljenimi.
 nadgradnja informacijam o meritvah in testih v posameznih laboratorijih bodo podatki o
izkušnjah in usposobljenosti za reševanje problemov odpornosti na EMC motnje.
 vpliv induktivnosti kablovodov in daljnovodov na delovanje plinskega odvodnika je
upoštevan z računanjem energije (inovacija).
 v opazovanju elektroenergetskega sistema je elektrarno praktično nemogoče opisati kot
kompleksen sistem (preobsežno).
 odlična ideja (slovenska iznajdljivost)! Nenamenska uporaba kupljenega programa.
 vstopni parametri za računalniško obdelavo so pridobljeni z nekaterimi poenostavitvami, tako
se dejanske vrednosti razlikujejo od simulacij.
Glasovanje za najboljši referat: glasovali so lahko vsi prisotni. Največ točk je dobil referat C4-08
Analiza prehodnih pojavov v elektroenergetskem sistemu s programskim paketom NEPLAN
avtorjev Damijan KOPŠE, Urban RUDEŽ, Rafael MIHALIČ, Mitja PŠAKER, Uroš SALOBIR,
ki ga je predstavil prvo napisani avtor Damijan KOPŠE.
Izvolitev novega predsednika CIGRE ŠK4: Za novega predsednika so (po predhodnem soglasju
članov predsedstva CIGRE) vsi prisotni soglasno podprli red. prof. dr. Jožeta Pihlerja iz Laboratorija
za energetiko UM FERI.
Sklep posvetovanja: Zasedanje je dosedanji predsednik končal z besedami: hvala vsem prisotnim za
sodelovanje; hvala podjetjem, družbam, in ustanovam za reševanje problemov s sodobnimi rešitvami;
hvala avtorjem za pisanje prispevkov, da so o takih rešitvah obvestili nas vse; hvala organizatorjem
11. srečanja slovenskih elektroenergetikov. Posebej se v vašem imenu in osebno zahvaljujem
predsedniku CIGRE – CIRED gospodu Bakiču za … (težko je opisati, našteti)… vse!
Poročilo pripravil: Jože Voršič.
Študijski komite ŠK C5 – Elektroenergetski trg in regulacija
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalci:
dr. Dejan Paravan
mag. Borut Rajer
dr. Dejan Paravan, mag. Borut Rajer
Prednostne teme:
PT 1: Integracija in vpliv na trg proizvajalcev OVE in SPTE
 Izkušnje s podporno shemo OVE in SPTE – prednosti in pomanjkljivosti
 Vpliv OVE in SPTE na tržno ceno
 Trgovanje z zelenimi certifikati
PT2: Tržne priložnosti vezane na zahteve po doseganju ciljev učinkovite rabe energije (URE)
 Novi produkti in storitve povezane z URE
 Kako informacije pametnih omrežij pretvoriti v kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo
oskrbo odjemalcev električne energije?
PT3: Kakšne učinke je prineslo prvih 12 let trga električne energije v Sloveniji?
 Izkušnje in učinki trga električne energije v zadnjih 12 letih
 Integracija slovenskega trga v skupni notranji evropski trg električne energije – stanje in
priložnosti v bodoče
Razprava je bila dobro obiskana, prisotnih je bilo 50 slušateljev.
Zaključki:
1. Prispevki so pokrivali predvsem prvo in tretjo temo. Največji poudarek je bil predvsem na zelo
aktualni prvi temi, kjer so bila predstavljen različna mnenja glede vpliva OVE na delovanje EES in
delovanje trga električne energije. Diskusija je jasno pokazala, da so spremembe nujne in da
regulativa v preteklih letih ni sledila dogajanjem na trgu. Nujno bo potrebno prevetriti podporno
shemo.
2. Predstavljena sta bila dva pomembna regulativna procesa (namen, trenutno stanje) na nivoju EU in
sicer integracija evropskega trga električne energije (IEM) ter nova regulativa vezana na izboljšanje
učinkovitosti trga in preprečevanje zlorab, REMIT. Prav tako je bilo v okviru tretje teme
predstavljeno delovanje izravnalnega trga v Sloveniji, učinki in rezultati mehanizma za obračun
odstopanj, kot tudi stanje konkurenčnosti med dobavitelji električne energije.
Komisija v sestavi: dr. Dejan Paravan in Borut Rajer, je izbrala najodmevnejši referat na zasedanju ŠK
C5: referat avtorja A. Šavli: NAMEN BILANČNEGA OBRAČUNA IN NJEGOV VPLIV NA TRG
Z ELEKTRIČNO ENERGIJO.
Poročilo pripravil: Dejan Paravan.
Študijski komite ŠK D1 – Materiali in nove tehnologije v elektroenergetskih sistemih
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalci:
Tim Gradnik
Marja Mulej
Tim Gradnik, Marja Mulej, mag. Maja Končan-Gradnik,
Prednostne teme:
PT 1: Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične metode v elektroenergetiki.
PT 2: Inovativna uporaba elektroizolacijskih, elektroprevodnih in konstrukcijskih materialov v
elektroenergetiki.
Zaključki:
V ŠK D1 so bili prestavljeni trije referati,vsi na temo novih metod za diagnostiko energetskih
transformatorjev. V prvem referatu ("Detektor gorljivih plinov v energetskem transformatorju",) je bil
predstavljena nadgradnja obstoječega plinskega (Buchholz) releja detekcijo okvar in zaščito
energetskih transformatorjev. V drugem referatu je bil predstavljen novo razviti sistem za sprotni
nadzor energetskih transformatorjev (on-line monitoring), v tretjem referatu pa so bile predstavljene
izkušnje z obstoječim s sistemom stalnega nadzora energetskih transformatorjev v omrežju ELES-a.
V diskusiji je bila načeta tema povečanja zanesljivosti in točnosti ocenjevanja preostale življenjske
dobe transformatorjev na podlagi podatkov sistemov sprotnega nadzora, vendar se diskusija zaradi
časovnih omejitev ni razvila. Izbor najboljšega referata zaradi premajhnega števila predstavljenih
referatov ni bil izveden.
Poročilo pripravil: Tim Gradnik
Študijski komite ŠK D2 – Informacijske tehnologije in telekomunikacije
Predsednik:
Tajnik:
Strokovni poročevalci:
Peter Ceferin,
mag. Roman Pirnat,
Ferdinand Valenčak, Jernej Brglez
Prednostne teme:
PT1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in rešitve za elektroenergetska podjetja
 Sodobne tehnologije xWDM, NG SDH, Carrier Ethernet, IP/MPLS v luči telekomunikacijskih
omrežij za pametna omrežja (SmartGrids) – rešitve, lastnosti,standardi, izvedeni projekti,
izkušnje
 Uporaba dostopovnih omrežij različnih tehnologij (xDSL, FTTH, BPL,...) in javnih TK
omrežij za potrebe pametnih omrežij – tehnološke rešitve, razpoložljivost in varnost pri
njihovi uporabi
 Storitve in tehnologije TK omrežij (HAN) za odjemalce v sistemu pametnih omrežij
 Migracija TK omrežij iz TDM (podatki, telefonija) v Ethernet/IP sisteme – rešitve, primeri in
pridobljene izkušnje na projektih
 Varnost (Cyber Security) v elektroenergetskih TK sistemih
 Obratovanje TK omrežij v elektroenergetskih podjetjih – praktične izkušnje
 TK omrežja v luči standardov IEC 60870-5-104 ter IEC 61850
PT2: Informacijski sistemi in podpora procesom v elektroenergetskih podjetjih
 Računalništvo v oblaku (cloud computing) v elektroenergetskih sistemih
 Visoka razpoložljivost in mehanizmi okrevanja v Informacijskih sistemih elektroenergetskih
podjetij
 Informacijske platforme za poslovne in procesne aplikacije v elektroenergetskih IT sistemih –
projekti in pridobljene izkušnje
 Informacijske rešitve za nove storitve za končne odjemalce v pametnih omrežjih (SmartGrids)
Zaključki:
Sprejetih je bilo 13 referatov, ki so ustrezali zahtevam preferencialnih tem. Referati so bili
predstavljeni na seji študijskega komiteja, na podlagi razprave pa so bili sprejeti naslednji
zaključki:
1. Praksa gradnje telekomunikacijskih omrežij v slovenskih elektrogospodarskih podjetjih
kaže na praktično popolno uveljavitev tehnologij Ethernet in IP, glede česar je bilo še pred
nekaj leti zaslediti dobršno mero pomislekov. Razvoj, širok nabor realiziranih omrežij
doma in po svetu in posledična zrelost tehnologij tudi za zagotavljanje visoke
razpoložljivosti TK storitev v elektroenergetskih sistemih omogočajo koriščenje
pridobljenih znanj in izkušenj za nadaljnji razvoj tehnoloških usmeritev v slovenskih
elektroenergetskih podjetjih. Sklop prispevkov je prikazal tako praktične izkušnje in
uporabo tehnologij Ethernet, IP in IP/MPLS kakor tudi njihovo umestitev glede tehničnih
in stroškovnih parametrov v slovenskih elektrogospodarskih podjetjih.
2. Kot ena ključnih vrzeli za načrtovanje in gradnjo pametnih omrežij v elektrodistribucijskih
podjetjih je bila v preteklosti zaznana pomanjkanje ustreznih telekomunikacijskih
dostopovnih sistemov. Na tem področju je bil od prejšnje konference zaznan kvaliteten in
pomemben premik, saj so na voljo praktične izkušnje in znanja pri načrtovanju in
implementaciji širokopasovnih radijskih dostopovnih sistemov v tehnologiji WiMAX, ki
omogočajo povezljivost do TP postaj, kot enega ključnih segmentov pri razvoju
tehnoloških rešitev pametnih omrežij za elektrodistribucijska podjetja, kot so AMI, vodenje
in integracija ravni TP postaj, itd. Na voljo je sicer širok nabor radijskih sistemov, tudi
ozkopasovnih ter žičnih tehnologij, katerih razvoj in implementacijo pričakujemo tudi v
obdobju do naslednje konference.
3. Integracijo sistemov, kjer se različni segmenti znotraj sistema pametnih omrežij
medsebojno prepletajo in zahtevajo izmenjavo podatkov na različnih ravneh in med
različnimi deležniki je možno učinkovito in odprto izvajati samo na podlagi
standardiziranih rešitev in standardov, ki omogočajo povezovanje. Globalna
standardizacijska telesa so v zadnjem obdobju izdelala ali dopolnila vrsto standardov, na
podlagi katerih je možno izvajati integracijske procese, npr. v okviru modela CIM, ki je
tudi v slovenskih elektroenergetskih podjetji že znan in tudi uporabljen v konkretnih
projektih, kot npr. integracija različnih baz za potrebe EMS.
4. Mehanizmi in rešitve za zagotavljanje varnosti v elektroenergetskih IKT sistemih (ang.
Cyber Security) so glede na prikazane vsebine v referatih dosegli visoko stopnjo zavedanja
o njihovi pomembnosti, posledično pa je bila implementirana vrsta rešitev, ki
elektroenergetskim podjetjem zagotavljajo varovanje IKT infrastrukture in informacij, ki se
prenašajo znotraj le-te.
Izbor najboljšega referata v okviru ŠK D2 je bil izveden na podlagi glasovanja znotraj seje
študijskega komiteja. Kot najboljši referat v ŠK D2 za konferenco v letu 2013 je bil tako izbran
referat D2-06: '' Mešana IKT omrežja za potrebe aktivnih omrežij Elektro Gorenjske'',
avtorjev Tomaža Mavca, Aleša Blaznika, Aleša Sirnika in Draga Novaka.
Poročilo pripravil: Peter Ceferin
Študijski komite ŠK D3 – Sistemski pogledi na pametna omrežja
Predsednik:
Tajnik:
prof. dr. Miloš Pantoš
prof. dr. Andrej Gubina
Sejo sta vodila predsednik in tajnik študijskega komiteja, predstavitve 9 referatov in diskusijo je
spremljalo približno 100 udeležencev, kar kaže na veliko zanimanje za problematiko, povezane s
pametnimi omrežji. Seja je bila organizirana tako, da se je iz predstavitev uvodnih, preglednih
referatov prešlo na predstavitev konkretnih rešitev, na koncu pa je sledila še predstavitev izkušenj
strokovnjakov na pilotskih projektih.
Uvod v sesijo je predstavljal referat družbe Elektro Gorenjska, d.d., ki je podal pregled razvoja
aktivnih omrežij. Beseda je tekla tudi o vplivu aktivnih omrežij na optimizacijo procesov v distribuciji.
Sklep tega dela je bil, da se bodo procesi v distribucijskih podjetjih tudi v bodoče morali prilagajati
novostim na področju pametnih omrežij in razpršene proizvodnje.
Avtorja iz družbe Elektro Celje, d.d. sta v svojem referatu predstavila temo uvajanja sistema
naprednega merjenja proizvodnje/porabe električne energije. Razpravljalo se je tudi na temo
uporabnosti tovrstnih sistemov pri zmanjševanju komercialnih izgub v distribucijskem omrežju.
Rešitve se kažejo spodbudne in pričakovati ne njihov nadaljnji razvoj.
Intenziven razvoj je opazen tudi na področju pametnega doma. Matija Naglič in Andrej Souvent iz
EIMV sta predstavila koncept povezave pametnega doma in pametnega omrežja z uporabo elementov
in tehnologij pametnih omrežij. Razpravljalo se je o upravljanju s porabo in o vplivih na
elektroenergetski sistem in trgovanje z električno energijo.
Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani so avtorji pripravili dva prispevka in sicer s področja
zagotavljanja rezerv delovne moči na strani odjema ter s področja trgovanja z električno energijo.
Razvoj gre v smeri zagotavljanja sistemskih storitev, še posebej rezerve moči, na strani odjema, ne le
proizvodnje. Prav tako se na trgu z električno energijo izkorišča zmožnost odjemalcev prilagajati svoj
odjem, kar bo pripeljalo do dinamičnega tarifiranja.
Problematiko shranjevanja in izkoriščanja velike količine podatkov so predstavili strokovnjaki iz
družbe Smart Com d.o.o. Z razvojem pametnih omrežij postajajo vse večje količine podatkov sicer vse
težje obvladljive, a so zajete informacije uporabne pri razvoju novih funkcij na področju vodenja in
obratovanja EES. Kažejo se tudi nove tehnološke rešitve na tem področju.
EIMV in Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani sta leta 2012 pripravili predlog nacionalnega
programa razvoja pametnih omrežij v Sloveniji. Letos so avtorji predstavili operativni načrt
nacionalnega demonstracijskega projekta s konkretnimi aktivnostmi. Gre torej za nek okvir, a skozi
razpravo se je prišlo do zaključka, da je za izvedbo tovrstnega projekta nujno potrebno angažiranje
vseh igralcev na področju uvajanja konceptov pametnih omrežij in zagotoviti primeren vir
financiranja.
Zadnja dva referata sta predstavila dva zanimiva pilotska projekta. Elektro Maribor, d.d. je skupaj z
raziskovalci na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru predstavil projekt,
ki omogoča implementacijo pametnega omrežja s čim širšim naborom funkcionalnosti, ki jih koncept
pametnih omrežij predvideva. Avtorji so podali tudi rezultate simulacijskih izračunov.
Sesija se je zaključila s predstavitvijo prispevka družbe C&G d.o.o. v sodelovanju z Elektro Maribor,
d.d, Kolektor Sinabit d.o.o. in Smart Com d.o.o. Referat predstavlja konkreten primer avtomatizacije
transformatorske postaje in sicer TP Radvanje. Gre za pilotski projekt, ki bo omogočil natančno
spremljanje podatkov v transformatorskih postajah. Gre za prvi korak k ti. pametnemu omrežju preko
postopne kontrole nad parametri obratovanja distribucijskega omrežja.
Na koncu sesije se je odprla razprava glede primernosti uporabe terminov »pametna omrežja«,
»aktivna omrežja«, »smart grids«. V preteklosti se je o tem že velikokrat razpravljalo, predstavili so se
argumenti za in proti uporabi teh terminov, vendar se nek trden skupen dogovor ni bil dosežen, kar
pomeni, da se bodo tudi v prihodnje verjetno vsi ti termini uporabljali.
Sklep ob zaključku sesije je bil, da je razvoj pametnih omrežij v polnem razmahu, da morajo temu
slediti sistemski operaterji v smislu prilagoditve svojih procesov in uvajanja novih funkcionalnosti.
Dinamično obnašanje odjemalcev bo vplivalo na samo porabo električne energije in zanesljivost
obratovanja EES, opazen bo pa tudi vpliv na trg z električno energijo. Bistvene za razvoj so tudi
izkušnje, pridobljene na pilotskih projektih. Šele z izkušnjami se bo lahko prešlo na širšo uporabo
konceptov pametnih omrežij, vendar je pred tem nujno potrebno izdelati, potrditi in na državnem
nivoju sprejeti nacionalni program razvoja pametnih omrežij s konkretnim akcijskim načrtom.
Problematika okrog primernosti izrazoslovja ostaja odprta.
Poročilo pripravil: Miloš Pantoš