Poročilo zavetišča za leto 2013 - zavetisce

Transcription

ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI LJUBLJANA
Imetnik: Živalski vrt Ljubljana
Gmajnice 30, 1000 Ljubljana
Tel: 01/256-02-79, fax: 01/256-59-80
LETNO POROČILO
O DELOVANJU
ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE
ŽIVALI LJUBLJANA
2013
Ljubljana, 2014
Poslovnoporočilo2013;ZavetiščezazapuščeneživaliLjubljana
ZOOLJUBLJANA
Poročilopripravil:MarkoOman,dr.vet.med.,vodjazavetiščainsodelavci
Strokovnipregled:MarjanKastelic,BarbaraMihelič,mag.ZdenkaBanFischinger
KAZALO
1. SPLOŠNI DEL .............................................................................................................
3
1. 1. OSNOVNI PODATKI ................................................................................................
3
1. 2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI .....................................................
3
1. 3. DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA ......................................................................................
4
1. 4. ZAKONSKE PODLAGE ZS DELOVANJE ZAVETIŠČA ..........................................
5
2.
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2013 ……...........................................................
8
2.1. IZKAZ USPEHA …………………………………………………………………………….
7
3.
POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ……………….........................
12
3. 1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA …………………….............................................
12
3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE......................................
12
3. 3. UPRAVNO PRAVNE IN KADROVSKE ZADEVE ..…………………………………… 13
3.3.1. Upravno-pravne zadeve …................................................................................... 13
3.3.2. Kadrovanje ………………………………………………………………………………… 13
3. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH……… ………………....................
14
3. 5. IZVEDBA POTREBNIH JAVNIH NAROČIL…………… ………………......................
16
3.6. PREDSTAVLJANJE V JAVNOSTI.……………………… ………………....................
3.6.1. Spletna stran, facebook, e-pošta, telefon ……………………………………………...
3.6.2. Predstavitve v javnosti ………...................................................................................
3.6.3. Sodelovanje z mediji ………………………………………………………………. …….
3.6.4. Vodenje organiziranih skupin na obisku zavetišča ………………………………. …..
3.6.5. Ogledi in posvojitve ……………………………………………………………………….
3.6.6. Sprehajanje živali …………………………………………………………………... ……
3.6.7. Praksa za dijake gimnazije in veterinarske šole, BIC Ljubljana ………….………….
3.6.8. Strokovna praksa za študente veterine VF, UNILJ ……………………….……..... …
3.6.9. Opravljanje družbeno-koristnega dela …………………………………………..……..
3.6.10. Prostovoljno delo preverjanja živali………………………………………………. …..
3.6.11. Prostovoljno delo lovljenja prostoživečih mačk……………………………………….
3.6.12. Sodelovanje z drugimi institucijami…………………………………………………….
16
16
21
21
22
23
23
26
26
26
26
29
29
3.7. OSKRBA ŽIVALI ………………………………………………………….…………............
3.7.1. Oskrba mačk ……………………………………………………………………...............
3.7.2. Oskrba psi ……………………………………………………………………………... …
3.8.2. Oskrba drugih hišnih živali ……………………………………………………..……….
30
35
45
53
4. ZAKLJUČEK………………………………………………………………..…………………
54
Stran2
ZOOLJUBLJANA
SPLOŠNI PODATKI
1.1. OSNOVNI PODATKI ZAVETIŠČA
Enota: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
Sedež: Gmajnice 30, Ljubljana
Telefon: 01 256 02 79
Telefaks: 01 256 59 80
Internet naslov: www.zavetisce-ljubljana.si
E-mail: info@zavetisce-ljubljana.si
Šifra dejavnosti: 92.530
Matična številka: 5052700
Davčna številka: 44188960
Identifikacijska številka za DDV: SI44188960
Transakcijski račun: 01261-6030380391
Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana za
lastne potrebe oskrbe zapuščenih živali. Zavetišče je namenjeno domačim hišnim živalim
(psom in mačkam). Mesto Ljubljana je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt
dalo Zavetišče v upravljanje javnemu zavodu Živalski vrt (št.: 615- 13/ 03- 9 iz dne
05.05.2003).
1.2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI:
Svet zavetišča: konstituiran 1. 3. 2007, Sklep št. 032-229/06-4:
Predsednica: Barbara Mihelič (predstavnica imetnika zavetišča)
Člani:
Predstavnika lokalne skupnosti:
Predstavnik VURS:
Predstavnica Društva za
zaščito živali:
Jože Vidic, dr. vet. med.,
Miro Oberstar (OPVIŠ, Mestna uprava MOL)
Barbka Tomše (predstavnica VURS), ,
Nataša Lokar (predstavnica društva za zaščito živali).
Vodja Zavetišča: Marko Oman, dr. vet. med.
Zavetišče ima vodjo zavetišča in svet zavetišča.
Vodja zavetišča vodi delo zavetišča, skrbi za spoštovanje veterinarsko sanitarnega reda,
vključuje v delo prostovoljce in je odgovoren za vodenje evidenc.
Svet zavetišča nadzoruje delo zavetišča, določa višino prispevkov in sprejema cenik
zavetišča, skrbi za promocijo in za pridobivanje sponzorskih sredstev. Svet zavetišča
obvezno sestavlja predstavnik lokalne skupnosti, predstavnik VURS-a, predstavnik DZZŽ in
predstavnik imetnika zavetišča.
Stran3
ZOOLJUBLJANA
1.3.
DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA:
Zavetišče opravlja naslednje naloge:
-
sprejema prijave o zapuščenih živalih;
-
zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč in oskrbo zapuščenim živalim;
-
zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;
-
skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma za oddajo živali novim posvojiteljem;
-
skrbi za ažurno vodenje vse potrebne dokumentacije in registrov ter redno oddaja
poročila pristojnim službam;
Zavetišče za potrebe zapuščenih živali opravlja naslednje dejavnosti javne veterinarske
službe:
-
spremljanje zdravstvenega stanja zapuščenih živali;
-
veterinarske preglede zapuščenih živali;
-
označevanje zapuščenih živali in vodenje registra v skladu s predpisi;
-
osnovno laboratorijsko diagnostiko za odkrivanje kužnih bolezni zapuščenih živali;
-
izvaja ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje bolezni živali ter
poškodb in izvaja kirurške posege na živalih;
-
preprečuje onesnaževanje okolja s povzročitelji in prenašalci kužnih bolezni živali;
-
in zagotavlja zaščito zapuščenih živali nameščenih v zavetišču pred mučenjem.
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnimi organi javne službe, organizacijami za
zaščito živali in zainteresirano javnostjo, za opravljanje dežurne veterinarske službe pa tudi s
pogodbeno veterinarsko organizacijo.
Poleg naštetega zavetišče opravlja še vzgojno - izobraževalno dejavnost otrok, mladine in
odraslih občanov ter sodeluje vzgojno - izobraževanimi organizacijami (šole, zavodi za
pomoč in rehabilitacijo). Zavetišče sodeluje z drugimi zavetišči po Sloveniji in tudi s
kinološkimi društvi. Z njimi pripravlja strokovna predavanja o pravilnem ravnanju z živaljo v
zavetišču, o njeni socializaciji in privajanju na nov dom. Skrbi za strokovno izobraževanje
posvojiteljev, prostovoljnih sprehajalcev ter drugih prostovoljcev, zaposlenih v zavetišču in
ostale zainteresirane javnosti.
Stran4
ZOOLJUBLJANA
1.4.
ZAKONSKE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVETIŠČA
UREDBE (ES):
- Uredba o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za
netrgovske premike hišnih živali (ES št. 998/2003)
ZAKONI:
- Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo; ZZZiv-UPB3), (Uradni list RS
38/2013);
-
Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS 33/2001 );
-
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS št. 93/2005);
-
Zakon o zdravilih (Uradni list RS št. 31/2006, 45/2008);
-
Zakon o varovanju okolja (Uradni list RS št. 41/2004, s spremembami Ur.l. RS, št.
17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006
Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A,
70/2008, 108/2009);
-
Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradni list RS, št.: 43/2007)
-
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), (uradni list RS, št.: 24/2003
s spremembami)
PRAVILNIKI:
- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, (Uradni list RS 45/2000)
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
(Uradni list RS, 78/2004)
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne
premike hišnih živali, in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali
(Uradni list RS št. 105/2008);
-
Pravilnik o pristojbinah na področju veterinarstva (Uradni list RS št. 28/2004);
-
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline
(Uradni list RS št. 98/13)
-
Pravilnik o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali in evidencah o
zdravljenju živali (Uradni list RS št. 53/2006)
-
Pravilnik o odpoklicu zdravil (Uradni list RS št. 105/2008);
Stran5
ZOOLJUBLJANA
-
Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v
veterinarski medicini (Uradni list RS št. 91/2008 in št. 101/2009);
-
Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanje veterinarskih
zdravil (Uradni list RS št. 38/2009)
-
Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v
veterinarski medicini (Uradni list RS št. 91/2008);
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o
postopku njihove verifikacije (Uradni list RS št. 35/2003, 3/2004, 75/2004, 65/08);
-
Pravilnik o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju
živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni
prehrani ljudi (Uradni list RS št. 122/2007)
-
Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS št. 51/2009)
-
Pravilnik o pogojih za izvajanje veterinarske
dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS št. 72/2004)
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o
postopku njihove verifikacije (Uradni list RS št. 35/2003 s spremembami)
dejavnosti
dezinfekcije,
UREDBE (RS):
- Uredba o odpadkih (Uradni List RS, št. 103/11)
-
Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in
akumulatorji (Ur.l. RS, št. 3/10)
-
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 84/20, 106/06,
110/07, 67/11, 68/11)
-
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in
veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah Uradni list RS št. 89/2008;
-
Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS št. 105/2008);
-
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih
veterinarjev (Uradni list RS št.
-
/2008);
-
Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni li st RS, št. 34/2008);
-
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, (Uradni
list RS št. 76/2005 s spremembami).
SKLEPI:
Stran6
ZOOLJUBLJANA
-
Sklep o prepovedi predpisovanja in izdajanja na veterinarski recept
kloramfenikola in zdravil, ki vsebujejo kloramfenikol (Uradni list RS št. 38/2003);
-
Sklep o prepovedi zdravil in drugih snovi, ki vsebujejo kloramfenikol (Uradni list
RS št. 35/2003);
POGODBE:
- Pogodbo izvajanju javne veterinarske službe št. 2312-03-000002-99 (sklenjena
dne 14. 9. 2009), dopolnjena z Aneksom k Pogodbi iz dne 7.10 2009 in Aneksom
k pogodbi iz dne 2. 7. 2010.
Med interne akte zavetišča spada:
-
Poslovnik obratovanja zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne
5.2.2003)
-
Poslovnik o delu sveta zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne
5.2.2003)
-
Veterinarsko sanitarni red (sprejet 15.1. 2003)
Stran7
ZOOLJUBLJANA
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2013
1. IZKAZ USPEHA
Poslovni rezultat Zavetišča je relativno dober, kljub rahlo negativnemu finančnemu rezultatu.
Negativni finančni rezultati v zadnjih letih so posledica visoke strokovne ravni poslovanja ob
stagnirajočih oziroma celo zmanjšanih prihodkih. Zavetišče kot javna služba se v skladu z
veljavno zakonodajo namreč praktično v celoti financira iz sredstev proračuna MOL (in
občine Brezovica). Ta sredstva so znana vnaprej in zavetišče mora svoje dejavnosti
prilagajati finančnim virom, ki so na razpolago. Žal kljub številnim varčevalnim ukrepom bolj
varčevati ni bilo mogoče, saj bi s tem bila ogrožena varnost zaposlenih, obiskovalcev in
živali. Sledili smo planu in se prilagajali nastalim okoliščinam.
K nižjim prihodkom je največ prispeval manjši prihodek z naslova storitev oskrbe zapuščenih
živali za občino Brezovica, ki je za 25% nižji. Sprejeli smo manj živali, kot smo načrtovali, saj
je nihanje pri tako majhnem število zapuščenih živali namreč bistveno večje. Podrobnejše
poročilo zajema poglavje oskrba živali.
Po deležu še nižji uspeh realizacije beležimo na postavki donacije in prostovoljni prispevki.
Rezultat je razumljiv, saj trenutna splošna ekonomska situacija donatorstvu ni naklonjena.
Vrednostno zanemarljiva je ne-realizacija na postavki trgovina. Obiskovalci niso
zainteresirani za nakup knjig, ki jih imamo v ponudbi. Nižji so tudi prihodki na postavki ostali
prihodki (povračila od Centrov za socialno delo za DKD in Zavoda za zaposlovanje) zaradi
manjše vrednosti (spremembe v predpisih) od načrtovane. Razliko smo v skladu s planom
delno pokrili z refundiranjem iz proračuna MOL, ki je prispevala 3% več sredstev, kar
vrednostno pomeni 11.000 EVR več kot leta 2012. Tudi sponzorskih sredstev smo dobili več,
kot smo načrtovali, vendar vrednostno ni pomembnejšega vpliva.
Preglednica št. 1:
finančno poročilo PRIHODKI Storitve Trgovina Sponzorstva SKUPAJ MOL (plače + MTS) Občina Brezovica SKUPAJ Ostali prihodki Donacije + prost. Prispevki SKUPAJ SKUPAJ PRIHODKI Zavetišče za zapuščene živali
LJUBLJANA
2012 jan‐dec Real. 1 2013 jan‐dec Plan 2 28.959
28.500
30
30
0
100
28.989
28.630
374.476 375.000
17.451
18.000
391.927 393.000
2.769
9.000
10.700
10.500
13.469
19.500
455.154 456.000
13/12
jan-dec
R/R
4 (3/1)
2013
jan-dec
Real.
3 27.892
5
0,96 0,17 300
28.197
385.427
13.427
398.854
8.279
6.438
14.717
434.385
0,97 1,03 0,77 1,02 2,99 0,60 1,09 0,95 13/13
jan‐dec R/P 5 (3/2) 0,98 0,17 3,00 0,98 1,03 0,75 1,01 0,92 0,61 0,75 0,95 Stran8
ZOOLJUBLJANA
ODHODKI STROŠKI MATERIALA Pisarniški material Čistilna sredstva Knjige,časopisi, str. literatura,tiskovine Zdravila Hrana za živali Drobni inventar Službena obleka Električna energija Ogrevanje Plin Goriva, maziva, bencin Voda Material za vzdrževanje SKUPAJ MATERIAL STROŠKI STORITEV Varovanje Oglaševanje, reklama, zal. stor. Računalniške storitve Svetovalne storitve Reprezentanca Telefonske storitve Poštnina Komunalne storitve Transportni str.+šped. str. Popravilo vozil+registracije Tekoče vzdrževanje opreme Zdrav.storitve ‐ živali Zdrav.storitve ‐ delavci Članarina Provizija Potni stroški Študentski servis Stroški izobraževanja Storitve ostalo SKUPAJ STORITVE SKUPAJ MATERIAL+STORITVE STROŠKI DELA IZREDNI ODHODKI SKUPAJ ODHOD. BREZ AMORT. 2012 Real. 777
3.078
129
44.267
17.892
207
0
6.422
10.256
3.783
1.832
2.726
3.233
94.602
2013 Plan 1.000
3.100
130
45.000
18.000
1.000
1.000
6.500
10.500
3.800
2.000
2.800
6.000
100.830
13/12
R/R
2013
Real.
855
1.149
0
45.262
19.024
965
927
8.927
8.103
3.590
2.211
3.074
5.415
99.502
96
1.803
4.505
650
210
2.835
1
3.850
79
154
5.233
31.938
250
699
216
460
15.235
183
5.276
73.673
168.275
271.983
229
440.487
100
5.400
4.500
900
200
2.900
100
3.900
500
1.000
10.000
32.000
7.500
700
220
1.500
10.000
800
5.000
1,10 0,37 0,00 1,02 1,06 4,66 138
5.384
2.976
2.170
641
2.275
8
5.433
720
1.083
14.082
32.956
841
738
175
598
11.914
1.120
2.010
87.220
85.262
188.050
184.764
270.000
230
270.629
458.280
455.395
2
1,39 0,79 0,95 1,21 1,13 1,67 1,05 1,44 2,99 0,66 3,34 3,05 0,80 8,00 1,41 9,11 7,03 2,69 1,03 3,36 1,06 0,81 1,30 0,78 6,12 0,38 1,16 1,10 1,00 0,01 1,03 13/13
R/P 0,86 0,37 0,00 1,01 1,06 0,97 0,93 1,37 0,77 0,94 1,11 1,10 0,90 0,99 1,38 1,00 0,66 2,41 3,21 0,78 0,08 1,39 1,44 1,08 1,41 1,03 0,11 1,05 0,80 0,40 1,19 1,40 0,40 0,98 0,98 1,00 0,01 0,99 Stran9
ZOOLJUBLJANA
Amortizacija v breme prihodkov SKUPAJ ODHODKI OBRAČUN SKUPAJ PRIHODKI SKUPAJ ODHODKI RAZLIKA 5.632
446.119
6.000
5.290
464.280
460.685
434.385
446.119
‐11.734
441.130
441.768
464.280
460.685
-23.150
-18.917
0,94 1,03 1,02 1,03 1,61 0,88 0,99 1,00 0,99 0,82 Stroške Zavetišča smo realizirali v okviru načrtovanega kar pomeni 3% več, kot realizirano v
letu 2012. Rezultat smo dosegli z upoštevanjem plana z manjšimi prilagoditvami znotraj
postavk. Za material smo porabili za 5% več kot leta 2012, a malo manj, kot smo načrtovali.
Varčevali smo pri pisarniškem materialu in namenili le nekaj več kot v letu 2012, a manj kot
smo načrtovali. Čistilna sredstva so bila uporabljena iz zaloge enote ZOO, zato je poraba
navidezno skoraj dve tretjini manjša in bo v naslednjem letu potrebno blago vrniti v zaloge
enote ZOO. Upoštevajoč razliko je skupna realizacija na materialnih stroških 100%. Knjig in
tiskovin zaradi varčevanja nismo naročali.
Zaradi višjih temperatur v sicer hladnih mesecih ter varčevanja z ogrevanjem smo nekaj
prihranili na postavki plin. Zaradi višjih cen energentov in zagotavljanja zadostnega
ogrevanja pri živalih pa nam to ni uspelo pri energentih (plinsko olje – postavka ogrevanje), ki
smo jih porabili enako kot leta 2012 in gorivih oziroma mazivih, ki smo jih porabili za 20% več
kot leta 2012, celo 10% več kot smo načrtovali. Več smo porabili tudi zaradi obilnih količin
snega konec pretekle zime in posledično večje uporabe snežne freze.
Več smo porabili za hrano za živali predvsem zaradi vedno večjega deleža dietne hrane in
hrane za mladiče, predvsem mehke hrane. Podražili so se tudi prispevki za vodo. Največja
podražitev in verjetno tudi večja poraba je na postavki električna energija. Višji stroški so
tako tudi posledica potrošnega ogrevanja na električno energijo za številne zapuščene sesne
mačje mladiče oziroma mačke nasploh in tudi nekatere pse s sevali.
V skladu s planom smo morali zamenjati iztrošeni in nabaviti nekaj novega drobnega
materiala. V skladu z načrtom smo nabavili tudi nujno manjkajočo službeno obleko in tako
zagotovili osnovne pogoje za delo za zaposlene, ki je v letu 2012 sploh nismo mogli
zagotoviti. Potrebovali bi še več, tudi za prostovoljce in praktikante. Načrtovano več smo
porabili za material za vzdrževanje, vendar le 90% v celoti planiranega. Potrebna so bila
številna nujna vzdrževalna dela, kljub pričakovanju gradnje novega zavetišča in
pomembnejša so podrobneje opisana pod poglavjem investicije in vzdrževanje.
Skupaj z več materialnimi stroški je bilo tudi več stroškov storitev tekočega vzdrževanja. Kot
že opisano so določena vzdrževalna dela bila nujna za zagotavljanje varnosti zaposlenih,
obiskovalcev in živali. Imamo vedno več težav z dotrajano opremo, ki zahteva vedno več
popravil in bo potrebno prej kot slej razmišljati o zamenjavi. V skladu s planom smo več
namenili tudi za popravilo že precej dotrajanega službenega vozila.
Za potrebe realizacije razpisov (zaradi zapletenosti postopkov) smo precej več, kot smo
načrtovali namenili za svetovalne storitve in skupno realizacijo. Zbrana dokumentacija skupaj
je obsegala več fasciklov. Delno so vsebovane tudi odvetniške storitve. Tako smo pod
storitve ostalo prihranili in jih v glavnem predstavljajo stroški izterjav neplačnikov.
Stran10
ZOOLJUBLJANA
Višji od načrtovanih in veliko višji od realiziranih v letu 2012 (ko jih praktično sploh ni bilo) so
stroški izobraževanj, ki so nujna po predpisih in omogočajo varno ter kvalitetno delo. Kljub
temu smo se izobraževanj udeleževali tako, da so bili potni stroški najnižji možni. Tudi sicer
se izogibamo oziroma varčujemo pri nastajanju potnih stroškov.
Veliko smo prihranili tudi pri zdravstvenih storitvah za delavce, v katero kategorijo po
predpisih, ki zadevajo varstvo pri delu spadajo tudi prostovoljci, praktikanti in drugi. Zaradi
velikega števila prijavljenih prostovoljcev bi bili ti stroški zelo veliki. S pomočjo področne
zakonodaje, ki zadeva prostovoljce smo prostovoljstvo organizirali drugače in prihranili
nikomur v škodo.
Stroški poštnine niso realni, ker so skupni z enoto ZOO. Smo pa več prihranili na postavki
telefonskih storitev. Uporaba telefonov je maksimalno smotrna, hkrati pa veliko informacij
posredujemo s pomočjo spletne strani in (v zadnjem času z vidika hitrega pretoka informacij
še bolj pomembne) facebook strani. Podrobnejša predstavitev je obrazložena pod poglavje
predstavitev javnosti. Facebook predstavlja glavno promocijo – oglaševanje Zavetišča in je
vodena s strani zunanjega sodelavca. Dvig stroškov v primerjavi z letom 2012 (začetek
Facebook strani je oktober 2012) pomeni celo leto delovanja in je v skladu z planom. A
zmanjšale so se računalniške storitve saj je število nadgradenj obstoječih sistemov veliko
manj in so storitve bolj ali manj omejene na vzdrževanje.
Kljub medsebojnemu nadomeščanju, zaposlovanju s pomočjo zavoda za zaposlovanje so
stroški študentskega dela višji od načrtovanega, saj smo imeli enega sodelavca še vedno
odsotnega večino leta zaradi bolezni in je bilo potrebno zagotoviti nadomeščanje, kakor tudi
nadomeščanje odsotnosti drugih zaposlenih. Zaradi ogromnega števila zapuščenih mačjih
mladičev je bila potrebna dodatna pomoč oskrbniku za mačke. Kljub preseženemu planu pa
realizacija ni presegla stroškov iz leta 2012 in smo na tej postavki tudi prihranili.
Zaradi nabave opreme iz tujine smo (po planu) morali nameniti tudi sredstva za transport. Še
več smo morali nameniti za odvoz odpadkov oziroma komunalne storitve, ki so se precej
podražile (40%), veliko pa je tudi nevarnih odpadkov. Z vestnim ločevanjem znižujemo
količino nastalih mešanih odpadkov. Zaradi drugačne kategorizacije pričakujemo na tej
postavki še večje podražitve.
Stroški storitev zdravstvene oskrbe živali so ostali na podobni ravni (v skladu s planom), kot
preteklo leto. Podrobneje so storitve opisane pod oskrbo živali.
Kljub vsemu smo za storitve namenili manj kot smo načrtovali, a za 16% več od leta 2012
Skupno smo za materialne stroške in stroške storitev namenili 2% manj od načrtovanega in
tako še vedno varčevali v največjem možnem obsegu. Čeprav smo porabili za 10% več kot
leto poprej večje varčevanje ni bilo mogoče!
Stroški dela so v skladu s planom in praktično enaki, kot leta 2012.
Skupno so odhodki v okviru plana in le 3 % višji kot najbolj varčevalnega leta 2012. Finančno
poslovanje ocenjujemo kot uspešno kljub (''še'' za 60% višjem kot leta 2012, a skoraj za
petino nižjem od pričakovanega) negativnemu poslovnem izidu! Nastalo razliko med prihodki
in odhodki bomo pokrili s presežki iz preteklih let, ki so bili nastali zaradi prenosa realizacije
in nerazporejenimi sredstvi.
Stran11
ZOOLJUBLJANA
3. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
3.1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI
Svet Zavetišča se je v letu 2013 sestal na dveh rednih sejah. Na sejah je obravnaval:
-
Poslovno poročilo Zavetišča za leto 2012 in plan dela Zavetišča za leto 2013,
-
sodelovanje s prostovoljci, pripravo razpisa za zdravila in razpisa za hrano,
-
se seznanil s projektom odstranitve nerabljenih objektov v upravljanju Zavetišča
oziroma projektu novega zavetišča,
-
novim pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje
stekline in tekočo problematiko.
3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
Zaradi pomanjkanja sredstev večjega investicijskega vzdrževanja nismo načrtovali.
Kot najbolj nujno investicijo smo v skladu s planom izvedli zamenjavo dotrajanih elektroomaric z novimi, posodobljenimi in hkrati uredili električno napeljavo v Upravni stavbi tako,
da bo zadostila vsaj minimalnim standardom ter zagotovila varno delovno okolje. Ureditev je
kljub načrtom gradnje novega zavetišča bila nujna, saj je bila obstoječa napeljava že tako
dotrajana, da je predstavljala nevarnost za zaposlene, obiskovalce in živali.
Po več letih priprav smo začeli s z realizacijo projekta novega zavetišča. Po prevzemu
zemljišč v neposredni bližini Zavetišča (katera so po projektu namenjena za novo zavetišče)
v upravljanje smo v preteklem letu pripravili projektno dokumentacijo za rušitev propadlih,
neuporabljenih objektov ter rušitve tudi realizirali. Objektov v rabi Zavetišča še nismo rušili.
Potrebno je namreč zagotoviti kontinuiteto poslovanja, zato bodo obstoječi objekt zrušeni, ko
bo zavetišče poslovanje lahko preselilo v nove objekte. Projekt novega zavetišča je v
izdelavi. Že pred rušenjem smo očistili del nepozidane parcele in ogradili z namenom
pridobitve pasjega izpusta s pokritim delom - uto, ki bo omogočal delo (vzgojo, trening) s psi
za čas slabega vremena. Največja investicija preteklega leta v višini 146.800 EVR je tako
bila priprava zemljišča na gradnjo novega zavetišča. V finančnem poročilu ni zajeta, zato jo
je za popolnost slike poslovanja potrebno upoštevati.
Nabavili smo načrtovanih 15 nepremičnih bivalnih enot (plastičnih boksov) za mačke z
namenom pridobitve prepotrebnih dodatnih kapacitet za namestitev (predvsem) sesnih
mladičev in bolnih ali obnemoglih mačk v vrednosti 6.260 EVR.
Preuredili smo 4 pasje bokse na odprtem oddelku, ki bodo tako omogočali varnejšo
nastanitev agresivnih psov oziroma psov z neželenim vedenjem. Skozi vse leto smo
zamenjevali dotrajane stene bivalnih prostorov in polomljene lopute. Zaradi korozije je bilo
potrebno obnoviti nekaj okvirjev mrež, pragov in podobno.
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj nam je podarila dva sicer zastarela, a še
vedno funkcionalna inkubatorja, ki jih bomo lahko uporabili za oskrbo hudo prizadetih živali.
Stran12
ZOOLJUBLJANA
3.3. UPRAVNO - PRAVNE in KADROVSKE ZADEVE
3.3.1. UPRAVNO-PRAVNE ZADEVE
Pod upravno pravne zadeve smo realizirali kontinuirano posodabljanje in pripravljali smo
nove, manjkajoče akte:
 Akte v zvezi s prostovoljstvom (prijavo – vprašalnik, Navodila za sprehajalce,
Dogovor z Društvom, Dogovor s prostovoljcem)
 Prilagodili smo sprejemni list za zapuščene živali, ki še ni dokončno oblikovan.
 Uvedli formulirano Izjavo o pogrešani živali.
 Pripravili projekt in napisali program za namenitev 0,5% dohodnine.
 Sodelovali smo pri pripravi nove sistemizacije, ki velja za celoten Živalski vrt.
Priprave novega Veterinarsko-sanitarnega reda Zavetišča Ljubljana nismo realizirali zaradi
usklajevanja z novo zakonodajo in predvidenih sprememb na nacionalni ravni. Smo pa
pripravljali in dopolnjevali podrejene akte, kateri bodo sestavni del veterinarsko-sanitarnega
reda.
Pripravil smo program ravnanja z odpadki, katerega največji izziv predstavlja velika količina
biološko nevarnih odpadkov (kužne bolezni).
3.3.2. KADROVANJE
Preglednica št 2: zaposleni v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na dan 31.12.
2013 v primerjavi z 31.12. 2012
Delovno
mesto
vodja
veterinar
oskrbnik živali
oskrbnik –
vodja
treninga
pisarniški
referent
Skupaj
31.12. 31.12.
2012
2013
Opombe
Polno zaposlen za vodenje zavetišča in opravljanje
veterinarskega dela
Dodaten veterinar za potrebe projekta prostoživeče
mačke, veterinarske oskrbe živali z območja občine
Brezovica in pomoč vodji zavetišča pri redni veterinarski
oskrbi zapuščenih živali.
4 oskrbniki v turnusu za oskrbo živali čez dan, *1 oskrbnik
na daljši odsotnosti
2 oskrbnika v turnusu čez noč, ki sta poleg oskrbe živali
zadolžena še za vodenje nekaterih evidenc.
** Po prekinitvi zaposlena od 19.9.2013 za potrebe
ocenjevanja ter rehabilitacije psov z neželenim vedenjem
in vodenja novega programa sprehajanja.
1
1
1
1
6
7*
1
1**
1
1
Knjigovodstvo in druga dela sprejemne pisarne
10
11***
V zavetišču je na dan 31.12. 2013 skupno zaposlenih 11,
a prisotnih 10 oseb. ***Zaradi daljšega dopusta
začasno zaposlen novi oskrbnik.
Stran13
ZOOLJUBLJANA
Tako kot pretekla leta, del nalog Zavetišča opravljajo delavci ZOO Ljubljana. To so vodstvo,
računovodstvo in vzdrževanje ter del veterine.
Zaradi pričakovanega enako visokega števila sprejetih in oskrbovanih zapuščenih živali,
nadaljevanja projekta prostoživeče mačke in potrjene širitve pristojnosti zavetišča še na
območje Občine Brezovica ter kot pomoč vodji Zavetišča smo v skladu s planom s 1.3. 2013
za nedoločen čas zaposlili dodatnega veterinarja. Razlogi in argumenti ostajajo enaki, kot v
prejšnjem letu.
Zaradi porodniške odsotnosti smo nadomestno zaposlili novo nočno oskrbnico za obdobje
enega leta.
V skladu s planom (pomanjkanja sredstev) smo žal s koncem leta 2012 morali zaključiti
sodelovanje z oskrbnico – vodjo treninga.
Z nadomeščanjem odsotnega oskrbnika z oskrbniki na usposabljanju preko programov
Zavoda za zaposlovanje in zaradi drugih varčevalnih ukrepov smo na tej postavki dovolj
prihranili, da smo 19.9. 2013 lahko ponovno zaposlili novo vodjo treninga. Novo zaposlena je
takoj nadaljevala z zastavljenim programom za prostovoljce – sprehajalce psov in vodila 4.
generacijo usposabljanja za sprehajanje. Nadaljevala je tudi z začasno prekinjeno
rehabilitacijo psov z neželenim vedenjem. Rezultati so podrobneje predstavljeni pod oskrbo
živali. Pred tem je novo zaposlena vodja treninga opravila trimesečno usposabljanje preko
zavoda za zaposlovanje in tako pridobila pomembne izkušnje. Hkrati pa je v tem času tudi
sama pripomogla k zniževanju stroškov dela z nadomeščanjem odsotnih oskrbnikov.
3. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
Preglednica št. 3: Izobraževanja v tujini
DATUM
POTOVANJE V
14.-16.
10. 2013
Barcelona, Španija
Z NAMENOM
15. mednarodni
kongres za zaščito
živali (ICAWC)
ZAPOSLENI
Marko OMAN
V skladu s planom smo realizirali udeležbo na mednarodnem kongresu za zaščito živali. Na
kongresu je bilo predstavljenih nekaj že znanih in precej novih tem. Med pomembnejšimi
lahko izpostavimo aktualno problematiko v zvezi s Steklino. Med predavatelji je bil tudi
predstavnica iz Slovenije in sicer iz DZŽ Pomurja s predstavitvijo sodelovanja z romskimi
skupnostmi. Predstavljena je bila tudi praksa lokalnih zavetišč in ogled zavetišča pod upravo
mesta Barcelona. Pridobili smo nekaj pomembnih informacij, ki bi lahko koristile pri
izboljševanju poslovanja in pri načrtovanju novega zavetišča.
Priložnost smo izkoristili tudi za individualno predstavitev poslovanja Zavetišča ter
predstavitev projekta novega zavetišča. Oboje je bilo sprejeto z navdušenjem. Izrečenih je
bilo več prošenj za prevod letnega poročila. K projektu je bilo predlaganih nekaj manjših a
nadvse koristnih dopolnitev in izboljšav.
Stran14
ZOOLJUBLJANA
Preglednica št. 4: Izobraževanja zaposlenih v Sloveniji
DATUM
IZOBRAŽEVANJE
ZAPOSLENI
31.1.2013
Brahicefalični sindrom, (Prva-K)
Tanja Ferenčak
22. - 23. 3.
2013
XXVI. simpozij o aktualnih boleznih malih živali,
SVMŽ – Slovensko združenje veterinarjev za male
živali, Ankaran
Tanja Ferenčak
11.4.2013
Srbež – simptom, ne diagnoza (Prva-K)
Tanja Ferenčak
13.4.2013
RTG diagnostika prsnega koša psa, ki kašlja
(Veterinarstvo Trstenjak Zajc)
Tanja Ferenčak
19.4.2013
Strokovno usposabljanje za oskrbnike živali
10.5.2013
Tečaj varstva pri delu
31.5.2013
Strokovno usposabljanje za oskrbnike živali
26.9.2013
Endokrinopatija – 1. del (Prva-K)
Tanja Ferenčak
Patologija starejše populacije mačk (Royal
Canin, Hotel Union
Uporaba MRI v diagnostiki nevroloških obolenj
malih živali
STROKOVNO SREČANJE VETERINARSKE
ZBORNICE,
VAKCINE IN VAKCINACIJE V VETERINARSKI
MEDICINI
Kongresni center Term Laško
Tanja Ferenčak,
16.11.2013
21.11.2013
29.11.2013
Matija Hreščak
Olja Ivanovič
Vsi zaposleni in
prostovoljci
Klavdija Kodelja
Tomaž Železnik
Špela Žerovnik
Tanja Ferenčak
Marko Oman
Veterinarji zaposleni v zavetišču so se udeleževali strokovnega permanentnega
izobraževanja, ki je obvezno za ohranitev veterinarske licence in nujno za strokovno delo.
Zaradi omejenih sredstev za strokovno izobraževanje, smo udeležbo omejili predvsem na
brezplačna izobraževanja. Kotizacijo za udeležbo je bilo potrebno poravnati le za simpozij
SZVMŽ in strokovno srečanje veterinarske zbornice.
V Aprilu in Juniju so oskrbniki opravljali tudi predpisano strokovno usposabljanje po
programu za oskrbnike živali. V skladu s planom smo v Maju realizirali tečaj varstva pri delu
za vse zaposlene in za vse prostovoljce oziroma kandidate, ki so to želeli postati.
Pripravili smo nekaj internih izobraževanj na temo oskrbe živali in sicer ocenjevanje telesne
kondicije (BCS), priprave primernih obrokov ter vodenja evidenc.
Drugih izobraževanj zaradi pomanjkanja sredstev kljub izkazanim potrebam nismo niti
načrtovali.
Stran15
ZOOLJUBLJANA
3. 5. IZVEDBA POTREBNIH JAVNIH NAROČIL
V letu 2013 smo realizirali vrsto zahtevnejših javnih razpisov, kot sta nakup hrane za živali in
nakup zdravil za Živalski vrt in Zavetišče za zapuščene živali. Zaradi obsežnosti in vsebinsko
ter formalno zahtevnih posameznih razpisov, smo pripravo dokumentacije in izvedbo naročila
izvedli s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
Nakup zdravil in sanitetnega materiala za obdobje 4 let JN01/2013 April-Maj
Prvo javno naročilo v letu 2013 smo izvedli v sodelovanju z družbo Praetor d.o.o., ki se
ukvarja s pravnim in poslovnim svetovanjem. Namen naročila je bil izbor najugodnejših
ponudnikov, ki bodo za obdobje 4 let dobavljali zdravila in sanitetni material za Živalski vrt in
enoto Zavetišče. Javno naročilo je bilo izvedeno po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega
sporazuma z različnimi ponudniki za obdobje 4 let. Vsako zdravilo oziroma sanitetni material
je predstavljal svoj sklop. Ponudniki so se lahko prijavili na poljubno število sklopov. Za vsak
posamezen sklop (zdravilo ali sanitetni material) je bil izbran najugodnejši ponudnik. Skupna
ocenjena vrednost naročila je znašala 240.000 EUR. V povpraševanem obdobju 2013/2014
sodeluje 6 dobaviteljev.
Nakup hrane za živali za obdobje 4 let JN02/2013 Maj-Junij-Julij
Priprava razpisne dokumentacije za nakup hrane za živali je bila zaradi svoje specifike
predvsem v živalskem vrtu vsebinsko najbolj zahtevna. Tudi pri izvedbi tega naročila smo
sodelovali z družbo Praetor d.o.o.. Javno naročilo smo izvedli po odprtem postopku s
sklenitvijo okvirnega sporazuma z več ponudniki za obdobje 4 let. Izmed številnih sta 2
sklopa namenjena prehrani za pse in mačke, ki se v 95% uporablja za potrebe Zavetišča.
Hrano iz obeh sklopov dobavlja isti ponudnik.
Rušenje objektov Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana JN 04/2013 September
Za potrebe realizacije projekta odstranitve objektov, ki v Zavetišču niso bili v rabi, je bil
izveden javni razpis za izvajalca del. Javni razpis smo izvedli s strokovno pomočjo
odvetniške pisarne Razdevšek. Izbrani postopek za oddajo javnega naročila je bil postopek
zbiranja ponudb po predhodni objavi. Ocenjena vrednost naročila je znašala 190.484 EUR.
3.6. PREDSTAVLJANJE V JAVNOSTI
3.6.1. SPLETNA STRAN, FACEBOOK STRAN, e-POŠTA, TELEFON
SPLETNA STRAN
Na spletni strani so izgubljene – zapuščene živali bolje predstavljene. Zainteresiranim nudi
pregledno iskanje. Na voljo je vedno več informacij o živalih, predvsem o živali, ki so
pripravljene na oddajo. Vedno več je tudi povpraševanja po drugih informacijah, med
katerimi so najpomembnejše pogrešane in najdene živali. Objavo pogrešanih živali, ki so
pobegnile, se izgubile izkorišča vedno več občanov. Tako smo preteklo leto po telefonu
(nekaj pa tudi po e-pošti) prejeli 482 prijav pogrešanih živali ob tem, da je za isto žival lahko
bilo več prijav. Na spletni strani smo objavili tudi 53 živali, ki so veljale za izgubljene dlje
časa. Večino pogrešanih živali je bilo najdenih in vrnjenih lastniku, le 9 jih je bilo sprejetih v
zavetišče. Navadno so najditelji najdene živali pripeljali v zavetišče, ne da bi predhodno
obveščali. Nekaj jih je žal še vedno pogrešanih.
Stran16
ZOOLJUBLJANA
Preglednica št. 5: število prijav, objav na spletni strani in oddaj novemu skrbniku
IZGUBLJENI
2013
2012
prijava pogrešanih živali
izgubili so se (objava)
najdenih
sprejetih v Zavetišče
482
53
230
9
449
ni podatka
231
ni podatka
prijava najdenih
vrnjeni lastniku
sprejeti v Zavetišče
671
156
277
393
40
ni podatka
objavljeni
oddani novemu
predani v Zavetišče
28
11
7
ni podatka
ni podatka
20
NAJDENI
PREDANI v zavetišče
V primerjavi z letom 2012 se je število prijav najdenih živali skoraj podvojilo (671). V
preteklosti so najditelji najdene živali preprosto pripeljali v Zavetišče, brez predhodnega
obveščanja. Sedaj vedno več najditeljev predhodno obvešča Zavetišče in pogrešane živali z
našo pomočjo neposredno vrača skrbniku. Tako je bilo skrbniku neposredno vrnjenih 156
najdenih živali (4x več kot leto poprej), ki bi sicer pristale v Zavetišču. Za eno žival smo lahko
prejeli več prijav.
Nekatere živali so bile najdene na območju, ki ni v pristojnosti Zavetišča in smo najditeljem
posredovali kontakte pristojnega zavetišča (te prijave vse niso zabeležene). Nekaj najdenih
živali je bilo samo opaženih, lociranih, a jih ob intervenciji Zavetišča ni bilo več. Največkrat
gre ob takih primerih za znane pse ''begavčke'', ki se sami vračajo domov in uidejo že
najditeljem. Nekaterih najdenih živali pa najditelji kljub navodilom nikoli ne pripeljejo v
Zavetišče.
Občanom je omogočena tudi objava živali, ki jih ne morejo / ne želijo več imeti in jih želijo
oddati novemu skrbniku. V preteklem letu smo tako na spletni strani objavili 28 živali.
Neposredno od starega lastnika je novi dom našlo kar 11 živali in se tako izognilo
nepotrebnemu stresu. Le 7 jih je bilo sprejetih v Zavetišče. Živali, ki so bile pri posvojiteljih le
kratek čas in so se v Zavetišče vrnile po neuspešni posvojitvi nismo objavljali. Ker spletne
strani vsako leto nadgrajujemo, ob tem pa tudi vodimo dodatne evidence nekaterih podatkov
v letu 2012 še nismo beležili. Zato primerjave povsod niso mogoče, nedvomno pa spletne
strani pridobivajo na veljavi.
Spletno stran Zavetišča je preteklo leto obiskalo skoraj 158.000 obiskovalcev (sicer slaba 2%
manj kot leta 2012), od tega dobrih 76.000 novih obiskovalcev oziroma vsak četrti prebivalec
Ljubljane. Novih obiskovalcev je še več kot leta 2012, kar pomeni, da nas obiskujejo novi
zainteresirani.
Stran17
ZOOLJUBLJANA
Preglednica št. 6: Analiza obiska spletne strani zavetišča v letu 2013 v primerjavi z
letom 2012
2012
VSEH OBISKOV NA STRANI
NOVI OBISKOVALCI
VRAČAJOČI SE OBISKOVALCI
EDINSTVENI OBISKOVALCI (UNIQUE )
PREGLEDANO ŠTEVILO STRANI/OBISK
POVPREČEN ČAS NA STRANI
OBISK Z MOBILNIH NAPRAV
NAJVEČKRAT UPORABLJENE KLJUČNE
BESEDE ZA ISKANJE
Zavetišče Gmajnice
Gmajnice
Zavetišče Ljubljana
Zavetišče
TRIJE NAJPOMEMBNEJŠI VIRI OBISKOV
Google (organski zadetki)
Facebook.com (vključno z mobilno aplikacijo)
Direkten (z vnosom spletnega naslova)
2013
160.921
45%
54%
77.617
9,10
04:16
7600
157.935
48 %
51%
81.250
8,50
03:52
14.654
26.724
14.656
7.683
6.853
10.016
5.781
5.571
3.887
108.740
20.094
12.832
100.629
23.141
15.498
SPREMEMBA
2012/2013
- 2%
7%
- 3%
5%
- 7%
- 10%
93%
-
63%
61%
25%
43%
- 7%
13%
21%
Iz preglednice je razvidno, da je spletno stran Zavetišča v letu 2013 v primerjavi z letom 2012
obiskalo še za skoraj 7% več novih obiskovalcev. Več je tudi edinstvenih (unique)
obiskovalcev.
Obisk z mobilnih naprav se je tudi v letu 2013 (v primerjavi s prejšnjim letom) precej povečal,
skoraj za dvakrat. Verjetno bi bila rast še večja, če bi bila spletna stran prilagojena mobilnim
napravam. Vedno več občanov ima ''pametne'' telefone, ki omogočajo veliko več. Z njih
dostopajo prvenstveno do Facebook strani in s Facebook-a običajno direktno na posamezno
žival ali drugo vsebino. Obenem pa se vsebine hitro delijo tudi drugod po Facebook-u.
Na ta način obiskovalci do vsebine, ki jih zanima, dostopijo neposredno preko povezave in
jim ni potrebno več preiskovati drugih podstrani na spletni strani. Zato se zmanjšujeta število
pregledanih strani in čas, preživet na strani. Zainteresirani hitreje dostopajo do želenih
informacij, dostopajo direktno in bolj ciljano.
FACEBOOK
Facebook tudi v letu 2013 ostaja takoj za Googlom glavni vir posredovanih obiskov na
spletno strani. Od skupnega števila obiskov v letu 2013 je Facebook posredoval kar 14,65 %
vseh obiskov spletne strani (v letu 2012 12%). Iz podrobnejših podatkov Google Analytics je
razvidno, da je bilo na dan objave posamezne živali na Facebooku lahko tudi do trikrat ali
štirikrat (tudi do sto krat) več obiskov na podstrani posamezne živali kot pa v dneh, ko
povezava na Facebooku ni bila posebej izpostavljena.
Stran18
ZOOLJUBLJANA
Na nekaterih podstraneh spletne strani Zavetišča je v dnevu, ko so bile na Facebooku
objavljene povezave na spletno stran (na posamezno žival ali drugo vsebino, na primer na
navodila za namenitev dohodnine zavetišču), je bilo 50% in v nekaterih primerih celo do 80%
obiskov zabeleženih s Facebooka.
Facebook stran je tako igrala ogromno vlogo tudi pri pridobivanju vlog za dohodnino 0,5%.
Večina vseh, ki so dostopali do obrazca na spletni strani je dostopalo preko facebooka.
Čeprav smo z zbiranjem pričeli šele oktobra nam je do roka uspelo zbrati 171 obrazcev
(tretje najvišje število od vseh 83 partnerjev sodelujočega Sklada 05), do konec leta pa več
kot 200.
Med najbolj odmevnimi lahko izpostavimo opozorilo oziroma sodelovanje v akciji Društva za
zaščito živali Ljubljana: ''PETARDE? NE, HVALA!'' Objavljen plakat je všečkalo 534 članov in
dosegel je 533 delitev. Na objavljen plakat se je poleg tega samoiniciativno označilo
(''taggalo'') 11 uporabnikov. Ocenjujemo, da je to objavo samo iz našega vira videlo več kot
34.500 oseb.
Tudi druge zanimive objave ne zaostajajo prav veliko in privabljajo vse več članov. Kot
pomembna informacija so obvestila o vseh uspavanih psih z navedenim razlogom. Med
najbolj obiskanimi so srečne zgodbe oddanih živali. Nekatere objavljajo kar posvojitelji sami
in tako svoje izkušnje delijo z ostalimi.
Število članov namreč strmo narašča in je konec leta doseglo število 6.152 oziroma smo
članstvo v enem letu skoraj podvojili. Facebook stran je tako začela prevzemati tudi glavno
vlogo obveščanja javnosti o tekočem dogajanju v zavetišču. Saj informacija do javnosti pride
zelo hitro in se tudi izredno hitro razširi.
Obveščanje poteka v kombinaciji s spletno stranjo. Na Facebooku je običajno objavljen
skrajšan ali povzet tekst, skupaj s povezavo na spletno stran zavetišča, kjer so informacije
podane obširneje.
Vsebine objav:
‐ živali, ki so v zavetišču na voljo za oddajo
‐ posvojitve ali poskusne oddaje
‐ nasveti in napotki za posvojitev, kaj je dobro vedeti
‐ ''zavetiščniki'' se javljajo – fotografije, ki jih pošiljajo posvojitelji
‐ zgodbe zavetiščnikov, ki so dobili nove domove
‐ zahvale donatorjem (obiski vrtcev in šol, donacije podjetij…)
‐ pozivi k prijavi za začasnega skrbnika, rejnika za mačje mladiče
‐ pozivi k prijavi za prostovoljne sprehajalce in drugo prostovoljno delo
‐ izgubljene živali, ki še niso v Zavetišču in jih lastniki iščejo
‐ najdene živali, ki pridejo v Zavetišče in se išče lastnika
‐ nujna sporočila in obvestila o delovanju zavetišča
‐ zanimivosti in utrinki iz Zavetišča (Lola, malica na Gmajnicah, psi na snegu…)
‐ obveščanje o evtanazijah psov s predstavitvijo razlogov
‐ osveščevalne in preventivne objave (Ne kupuj, raje posvoji, opozorilo za kugo…)
‐ povezave na kolumno vodje zavetišča Marka Omana na www.pesmojprijatelj.si
‐ povzetki in povezave do koristnih objav na drugih spletnih straneh…
Stran19
ZOOLJUBLJANA
Čeprav je bila Facebook stran Zavetišča vzpostavljena kot zadnja izmed primerjanih, v
primerjavi z drugimi podobnimi organizacijami in društvi s področne tematike odlično
pridobiva nove člane in je postala eden izmed rednih ter splošno sprejetih komunikacijskih
kanalov Zavetišča. K temu zagotovo pripomorejo redne in ažurne objave na Facebook strani
(v povprečju 2 objavi na dan, med vikendi povprečno po 1) ter redni odgovori na komentarje
in vprašanja.
Poleg tega vedno več občanov (namesto po elektronski pošti) z Zavetiščem komunicira kar
preko Facebooka. Na Facebook stran Zavetišča je bilo tako v letu 2013 poslanih 158
zasebnih sporočil, 174 objav na zid ter številni komentarji in vprašanja pod posameznimi
objavami (le-te je nemogoče prešteti).
Ker dodatnega kadra nismo mogli zagotoviti je skrbnik Facebook strani zunanji strokovni
sodelavec. To nam je omogočilo nadgradnjo področja stiki z javnostjo in načrtujemo
nadaljevati tudi v prihodnosti.
e-POŠTA
Vodja Zavetišča je prejel nekaj več kot 1.000 neposrednih elektronskih sporočil. V letu 2011
jih je prejel več kot 1.500 sporočil. V letu 2012 jih je prejel že več kot 300 manj, leta 2013 pa
še dodatnih 200 manj. Vedno manj je vprašanj vezanih na živali v oskrbi Zavetišča, vprašanj
v vezi z dogodki in dogajanjem v Zavetišču ter drugih podobnih informacij, ki so objavljene na
Facebook ali spletni strani. Ostajajo bolj specifična vprašanja, poslovne ter strokovne zadeve
in podobno.
Na naslov Zavetišča smo prejeli 2.694 elektronskih sporočil (reklamna sporočila niso zajeta).
Specifična vprašanja so bila posredovana vodji, ostala je obravnavala pisarniška referentka
oziroma po potrebi vodja treninga, veterinarka ali oskrbniki.
Skupno število elektronskih sporočil se je sicer povečalo za okrog 300 sporočil. Vendar je
potrebno upoštevati, da (kot že zgoraj prikazano) vedno več skrbnikov živali izkorišča
možnosti nove spletne strani (prijave pogrešanih živali, oddaja…) in po elektronski pošti
pošilja potrebne podatke za objavo.
TELEFON
Manj je tudi telefonskih klicev. V letu 2013 smo na stacionarne številke namreč sprejeli nekaj
več kot 14.600 telefonskih klicev, kar je več kot 3.700 klicev (25%) manj kot leta 2012. V
povprečju smo imeli 45 klicev na dan (40 informativnih in 5 nujnih), kar je 5 manj na dan, kot
leta 2012. Največ zabeleženih telefonskih klicev v enem dnevu je bilo 18. Januarja in sicer
103 (91 informativnih in 12 nujnih ). Največ nujnih klicev je bilo 10. Januarja in sicer 25, vseh
skupaj pa 82. Januarja je bilo v primerjavi z ostalimi meseci največ telefonskih klicev, skupaj
kar 1.666!
Zaradi uporabe spletnih strani je bilo potrebno opraviti manj klicev z namenom obveščanja
oziroma pridobivanja informacij. To je pripomoglo k prihranitvi časa in ne nazadnje tudi k nižji
porabi oziroma nižjim stroškom za storitve telefonije.
Stran20
ZOOLJUBLJANA
3.6.2. PREDSTAVITVE V JAVNOSTI
V letu 2013 nismo načrtovali dogodkov ali drugih večjih aktivnosti na področju predstavljanja
v javnosti. V mesecu marcu smo sodelovali pri dogodku v organizaciji PHA, ki se je odvijal na
dvorišču Ljubljanskih lekarn.
V juniju je Maja (pisarniška referentka) na DM-ovem teku tekmovala v barvah Zavetišča in
tako poskrbela za promocijo Zavetišča.
V začetku oktobra smo sodelovali na dobrodelni prireditvi ob svetovnem dnevu živali na OŠ
Mirana Jarca. Učenci in učitelji te šole so namreč kar nekaj dni namenili tej temi in
organizirali kar nekaj dogodkov. Med drugim so zbirali hrano za živali, pa rjuhe, brisače in
druge koristne predmete, ki so jih kasneje predali Zavetišču. V sredo 2.10. smo učencem in
učiteljem predstavili delovanje Zavetišča in jih naučili kako ravnati v primeru najdbe ali izgube
živali oziroma kje in kako posvojiti žival.
Dan živali je potekal z že tradicionalno odprtimi vrati Zavetišča. Od desete ure naprej so bili
mogoči ogledi in posvojitve živali. Ves čas so s strani rednih sprehajalcev potekali tudi
sprehodi psov. Obiskovalcem je bila s koristnimi napotki o vzgoji, socializaciji psov na voljo
tudi vodja treninga. Za ostala vprašanja in napotke so bili na voljo ostali zaposleni vključno z
vodjem in veterinarko. Odziv javnosti oziroma obisk je bil (pričakovano) veliko manjši kot leto
poprej. Med drugim zato, ker je bil dogodek na deloven dan in tudi dogajanja je bilo veliko
manj.
Sodelovali smo tudi na Študentski Areni katere naslov in tema je bila ''Aktiviraj se v Ljubljani''.
Predstavili smo delovanje Zavetišča in obiskovalcem ponudili možnosti in oblike prostovoljnih
aktivnosti.
V decembru smo skupaj z drugimi sodelujočimi podprli akcijo DZZŽ LJ ''Petarde? Ne hvala!'',
ki je imela velik odziv v javnosti in imela precejšnjo podporo tudi s strani medijev.
Sodelovali smo na božično novoletnem sejmu Mesta Ljubljana z namenom predstavitve
Zavetišča in prostovoljni namenitve 0,5% dohodnine.
3.6.3. SODELOVANJE Z MEDIJI
Tudi v letu 2013 smo nadaljevali z dobrim sodelovanjem z že od nekdaj sodelujočimi
televizijskimi hišami, predvsem RTV SLO, z oddajo ''O živalih in ljudeh'', pa tudi drugimi. Tudi
z radiji sodelovanje ostaja na ravni preteklega leta oziroma se poglablja. Vse možnosti, ki jih
mediji nudijo niso izkoriščene zaradi pomanjkanja ''PR'' kadra.
Skozi vse leto smo živali iz Zavetišča objavljali v nekaterih medijih, na primer revija Glos,
spletne strani Žverce in Happy dog ter drugi. Sodelujemo z vedno več spletnimi mediji, ki
objavljajo živali iz Zavetišča na svojih straneh oziroma predstavljajo Zavetišče in objavljajo
povezavo na spletno stran Zavetišča. Zainteresiranih je toliko, da Zavetišče ne more skrbeti
za ažurnost na drugih straneh, temveč druge spletne strani povzemajo podatke iz spletne
strani Zavetišča. Zavetišče tako skrbi le za ažurnost lastne spletne strani.
Stran21
ZOOLJUBLJANA
Neželene posledice pomanjkljivega sodelovanja z mediji se kažejo predvsem v neažurnih
podatkih o (v drugih medijih) objavljenih živali. To povzroča precej nevšečnosti, izgube časa
zaposlenih, zainteresiranim pa tudi dobre volje.
Preglednica št. 7: pojavnost v medijih v letu 2012
mesec januar dogodek Intervju o zavetišču za gluhoneme Predstavitev zavetišča, oskrbe zapuščenih živali Finančna plat oskrbe živali februar marec Vzgoja psov v zavetišču (Jack) prispevek Predstavitev oskrbe živali v zavetišču april maj Predstavitev zavetišča Sprejem in oskrba zapuščene živali reportaža junij julij Napolnjenost zavetišč, oskrba živali avgust Najdba, ulov in oskrba pritlikavih pujsov, Oskrba prostoživečih mačk Predstavitev oskrbe velikega števila zapuščenih mačk september Napolnjenost zavetišča, oskrba živali oktober dan živali – poročanje, dobro jutro s psom pasji piškoti in psi v zavetišču predstavitev Davek na pse Črne mačke in noč čarovnic, mačke v zavetišču, posvojitve november Zapuščene mačke v zavetišču december 0,5 % dohodnine za zavetišče Živali in pirotehnična sredstva Iskanje skrbnika zapuščenega psa Medij TV Radio Časopis, Splet TV TV Splet, TV TV tv, splet, časopis tv, splet, časopis, radio
časopis časopis TV tv, radio, splet, časopis
tv tv, radio, splet, časopis
tv splet tv, radio, splet, časopis
tv, radio, splet radio, splet, časopis Tesno sodelujemo tudi s spletno stranjo Pes moj Prijatelj, (ki ima več kot 120.000 članov)
kjer ob splošnih objavah predstavljamo tudi mesečno kolumno Zavetišča.
3.6.4. VODENJE ORGANIZIRANIH SKUPIN NA OBISKU ZAVETIŠČA
V začetku leta so nas obiskali direktor Snage Maribor s sodelavci. Obiskala nas je direktorica
Živalskega vrta Zagreb s sodelavci Obiskal nas je ustanovitelj in sponzor Zavetišča za pse in
mačke južnega Kosova. Vsi z namenom seznanitve z delovanjem Zavetišča.
Tudi v letu 2012 smo sprejemali skupine za organizirane oglede Zavetišča. Skupno število
obiskovalcev je podobno (11% več) letu 2012. Med obiskovalci so predvsem otroci osnovnih
šol in dijaki srednjih šol in tudi nekaj obiskovalcev iz tujine.
Stran22
ZOOLJUBLJANA
Preglednica št. 8: predstavitev Zavetišča in vodenje organiziranih skupin:
DATUM
3.1.2013 15.3.2013 6.3.2013 22.4.2013 5.4.2013 6.4.2013 29.5.2013 13.6.2013 19.8.2013 17.10.2013 SKUPINA
Skupina profesorjev šole za veterinarske tehnike iz Irske OSNOVNA ŠOLA KRIŽE BRITANSKA ŠOLA OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA VIZ VIŠNA GORA OŠ BOŽIDARJA JAKCA GIMNAZIJA NOVO MESTO DRUŠTVO GLUHONEMI MLADINSKO SREDIŠČE VIČ OSNOVNA ŠOLA PRESERJE ŠTEVILO
3 osebe 10 oseb 20 oseb 44 oseb 4 osebe 10 oseb 15 oseb 10 oseb 10 oseb 80 oseb SKUPAJ 246 Zainteresiranih obiskovalcev je bilo več, vendar trenutni pogoji ne dopuščajo optimalnih
možnosti.
3.6.5. OGLEDI IN POSVOJITVE
Vse najdene zapuščene živali in živali na oddaji so objavljene na spletni strani Zavetišča, kjer
so ogledi možni ves čas. Izbrane živali (izgubljene živali, katerih lastnika je težje najti, živali,
ki jih je težje oddati) smo objavili tudi na ''facebook'' strani.
Po sedaj že utečenemu postopku (ogled, vprašalnik, pogovor in spoznavanje živali in ob
izpolnjenih vseh pogojih sklenitev pogodbe) smo 15 kandidatov za posvojitelje zaradi
neizpolnjevanja pogojev zavrnili (podobno kot leta 2012). Podobno kot leto poprej je 47
kandidatov samih odstopilo od posvojitve. Bodisi jim izbrana žival ni ustrezala oziroma niso
bili pripravljeni izpolnjevati predpisanih pogojev in prevzeti pričakovane odgovornosti.
Nadaljevali smo oddajanje živali s preizkusno dobo. Večina izbranih živali je ostala pri
posvojiteljih. Le 16 se jih je vrnilo s preizkusne dobe oziroma so jih posvojitelji vrnili kmalu po
že potrjeni posvojitvi. Uspešnost posvojitev je podrobneje predstavljena pod poglavjem
prostovoljnega preverjanja živali.
3.6.6. SPREHAJANJE PSOV
Sprehajanje psov je kljub reorganizaciji prostovoljstva in usklajevanju s predpisi na področju
prostovoljstva potekalo po sedaj že ustaljenemu programu. Uradne ure sprehajanja smo
podaljšali, uvedli dopoldansko sprehajanje tudi med tednom in termin prilagajali dolžini dneva
oziroma temperaturnim razmeram. Tako so bile uradne ure za sprehajanje tudi do 5,5 ure na
dan, največ možno v danih okoliščinah. Zaradi zelo vročega poletja smo sprehajanje v
popoldanskem času začasno ukinili, kadar je bila temperatura zraka nad 30ºC.
Stran23
ZOOLJUBLJANA
Za pse in sprehajalce so bile sprejemljivejše temperature v dopoldanskem terminu.
Posledično je manj rednih sprehajalcev opravilo skoraj enako število ur sprehajanja. V letu
2013 smo namreč imeli 8 rednih sprehajalcev, ki so skupaj opravili 2.383 ur (le 63 manj kot
leta 2012).
Tudi v letu 2013 je bila najbolj prizadevna ga. Kološa, ki je opravila rekordnih 778 ur (191
več kot leto poprej), kar je tretjina vseh ur sprehajalcev! V povprečju so redni sprehajalci (če
ne upoštevamo daleč najbolj prizadevne ge. Kološa) opravili 230 ur.
Graf št. 2: številu s strani rednih sprehajalcev opravljenih ur na mesec v letu 2013 v
primerjavi z letom 2012:
Število opravljenih ur v letu 2013 je pokazalo, da je bolj odvisno od zavzetosti rednih
sprehajalcev, kot števila prisotnih sprehajalcev. Nihanje je manjše, kot v preteklih letih.
Verjetno tudi zato, ker ni bilo novih sprehajalcev oziroma, ker še niso sprehajali samostojno
njihove ure še niso upoštevane v seštevku. V seštevku niso upoštevane tudi ure
sprehajalcev, ki so prenehali s prostovoljnim delom.
Kljub vsemu so manjša nihanja in jih lahko pripišemo vremenskim vplivom. V zimskem času
oziroma ob slabem vremenu je namreč sprehajalcev manj. Nekaj lahko pripišemo tudi
razpoložljivem prostem času, ki ga v poletnih mesecih več. Z dodatno prilagoditvijo urnika
smo pogoje sprehajanja še nekoliko izboljšali. Nekateri (najbolj prizadevni) sprehajalci so
prisotni skorajda ne glede na vreme. Ob izboljšanih pogojih (pokritemu prostoru) bi bila tudi
prisotnost ostalih še višja.
Število prisotnih različnih sprehajalcev v enem mesecu je zelo odvisno od morebitnega
končanega tečaja usposabljanja za sprehajalce. V letu 2012 je lepo vidna začetna zagnanost
in potem postopno padanje.
Stran24
ZOOLJUBLJANA
Graf št. 3: Število prisotnih sprehajalcev v določenem mesecu za leto 2012 in 2013:
Zanimanje za usposabljanje za sprehajalca v prvi polovici leta 2013 je bilo ogromno. Prejeli
smo več kot 70 prijav. Ker smo do septembra bili brez vodje treninga smo sprejemanje prijav
ustavili, sicer bi jih bilo verjetno še enkrat toliko. Začetek tečaja se je tako prestavil šele na
september in ker je bilo uvedenih precej sprememb v okviru prostovoljstva kot takega je
velika večina kandidatov odstopila. Kandidati so najprej morali namreč opraviti tečaj varstva
pri delu, se včlaniti v društvo – prostovoljsko organizacijo (s katerim ima Živalski vrt sklenjen
dogovor) in nato še skleniti individualni dogovor prostovoljca z Živalskim vrtom (za
Zavetišče). Po našem mnenju so ostali le najbolj resni oziroma tisti, kateri imajo dovolj
prostega časa. Tako je konec septembra pogoje za pristop k usposabljanju izpolnjevalo 11
kandidatov – pripravnikov. Pripravniki sprehajalci so do konec leta obdelali teoretični del in
tudi praktične vaje. Ostalo jim je le še praktično usposabljanje – sprehajanje pod nadzorom
mentorja, katerega realizacija se zaradi več dejavnikov (vremenski vplivi, kratek dan in tudi
prazniki) prenese v leto 2014.
Z usposabljanjem načrtujemo nadaljevati tudi v prihodnje, saj je osip prostovoljcev
pričakovan iz splošno znanih razlogov (zaposlitev, selitev, otežena aktivnost, zdravstveni
razlogi…). Zagotovo bo zaradi sprejetih dodatnih pogojev zainteresiranih kandidatov manj. A
hkrati pričakujemo večjo resnost prijavljenih. Ne glede na navedeno velja, da je vsem psom
omogočeno prosto gibanje, bodisi z aktivnostmi s strani oskrbnikov ali v izpustih. Pri
vedenjsko zahtevnejši psih vzgoja oziroma rehabilitacija poteka redno s strani vodje treninga
oziroma oskrbnikov.
Dober vpliv sprehajanja - vzgoje na vedenje psov je že poznan. Psi imajo obogateno bivanje
v Zavetišču, so manj v stresu, hkrati pa so bolje vzgojeni in tako bolj privlačni za posvojitelje.
V času odsotnost vodje treninga je bilo zaznati zmanjševanje uspešnosti. Z zaposlitvijo
novega vodje treninga se je stanje izboljšalo, podrobnosti pa so predstavljene pod oskrbo
živali. Zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev je ključno za nadaljevanje uspeha.
Stran25
ZOOLJUBLJANA
3.6.7. PRAKSA ZA DIJAKE GIMNAZIJE IN VETERINARSKE ŠOLE, BiC LJUBLJANA
Kot že vrsto let, je preko celega šolskega leta potekala redna praksa za dijake GVŠ, BiC
Ljubljana, program veterinarski tehnik, v skladu z njihovim učnim načrtom. V letu 2011
spremenjen pristop smo še nadgradili tako, da dijaki v sodelovanju s profesorji in zaposlenimi
v Zavetišču pridobijo še več izkušenj in praktičnega znanja. Dijaki namreč pomagajo pri
oskrbi psov in mačk na odprtem oddelku, psom omogočajo fizično aktivnost v izpustih ter
pomagajo veterinarju v ambulanti.
Hkrati pa dijaki lahko v Zavetišču opravljajo tudi samostojno oziroma počitniško prakso.
3.6.8. STROKOVNA PRAKSA ZA ŠTUDENTE VETERINE VF, UNILJ
Tudi v preteklem letu smo v sodelovanju z VF UNILJ študentom omogočili praktične vaje na
terenu veterine pri predmetu mikrobiologija. Sodelovanje se je (kot že v preteklosti) izkazalo
v obojestransko korist. Pri veliko živalih z različnimi težavami so študentje po nadzorom
profesorjev in veterinarja Zavetišča vzeli vzorce za bakteriološke in mikološke preiskave.
Preiskave vzorcev so potem opravili laboratoriju na VF in so bile za Zavetišče brezplačne.
Večjih posebnosti ni bilo ugotovljenih, le v nekaj primerih smo na podlagi rezultatov uvedli ali
zamenjali terapijo.
3.6.9. OPRAVLJANJE DRUŽBENO-KORISTNEGA DELA
V sodelovanju s Centri za socialno delo iz Ljubljane, predvsem centroma Ljubljana – Moste
Polje in Vič - Rudnik omogočamo opravljanje družbeno koristnega dela. Iz tega naslova je v
letu 2013 družbeno koristno delo (v nadaljevanju DKD) opravljalo 6 oseb in sicer 3 osebe
napotene že leta 2012 ter še tri osebe napotene leta 2013. Svoje obveznosti DKD so
izpolnile 3 osebe, dve osebi obveznosti še izpolnjujeta. Z eno osebo pa smo izpolnjevanje
obveznosti DKD predčasno prekinili. Skupno je šest oseb opravilo 1.787 ur DKD kar je
podobno (97 ur manj) kot leta 2012. Pogoji opravljanja družbeno-koristnega dela so ostali
enaki, kot prejšnja leta.
3.6.10. PROSTOVLJNO DELO PREVERJANJA ŽIVALI
Enako kot leto poprej, z izjemo več preverjanih posvojitev mačk smo s pomočjo prostovoljke
ge. Kološa in v režiji Zavetišča opravili 128 obiskov posvojenih živali. Žal nam planiranih 180
preverjanj ni uspelo doseči. Razlog je manj oddanih psov in več težav pri preverjanju mačk
ter manj prostovoljcev. Ga. Kološa podobno kot pretekla leta je opravila večino, to je 125
obiskov. Ob tem je porabila najmanj 108 ur in prevozila nekaj tisoč kilometrov.
Če temu dodamo še ure prostovoljnega sprehajanja je ga. Kološa opravila občudovanja
vrednih 896 prostovoljnih ur, kar je več kot 200 ur več kot leto poprej!
Preverjalo se je praktično vse oddane pse. Dobro oddanih psov je 73 (78%) psov, kar je
sicer za 13% slabše kot leta 2012 oziroma podobno kot leta 2010. Večino preostalega
deleža (17%) predstavljajo pomanjkljive oskrbe in to v skoraj vseh primerih izogibanje
prvemu cepljenju stekline.
Stran26
ZOOLJUBLJANA
Zavetišče namreč zagotovi prvo cepljenje stekline pri dovolj starih psih že v ambulanti
Zavetišča. Cepljenje mladičev pa zagotovi posvojitelj, za kar s strani Zavetišča prejme
izrecno navodilo. Na splošno ugotavljamo, da se skrbniki psov izogibajo cepljenju stekline,
morda tudi zaradi pričakovane spremembe zakonodaje. V nekaterih primerih je razlog
finančne narave, pri drugih zgolj praktične – čakajo na organizirano cepljenje. V najmanj
primerih je bil razlog neprimerno zdravstveno stanje, katero pa nobeno ni bilo potrjeno z
veterinarskim potrdilom. V šestih primerih so bile pomanjkljivosti odpravljene, v nekaterih tudi
po posredovanju Zavetišča. Zavetišče je posredovalo petkrat, vendar za nadzor nad
cepljenjem psov ni pristojno. To je v pristojnosti Uprave za varno hrano, rastlinstvo in
veterinarstvo (UVHRV RS - uprava), ki je ob spremembi Pravilnika o preprečevanju širjenja
stekline konec leta močno poostrila nadzor nad registracijo in izvajanjem cepljenja psov proti
steklini.
Graf št. 4: uspešnost oddaje psov v % primerjalno za leto 2013 glede na leto 2010,
2011 in 2012
Le v enem primeru je bil pes na prekratki verigi in pomanjkljivost je bila takoj odpravljena.
Opravili smo tudi tri ponovna preverjanja. V primeru iz leta 2011 je bila pomanjkljivost
odpravljena, v drugih dveh primerih (en iz leta 2012 ob že tretjem preverjanju pasja uta še
vedno ne ustreza predpisom in en primer cepljenja iz začetka leta 2013, ki še ni urejeno) pa
žal ne. Kot že navedeno, bo primere necepljenih psov prej ali slej obravnavala Uprava.
Primer neizpolnjevanja bivalnih pogojev pa bomo tudi prijavili Upravi v kolikor zadeva ne bo
urejena niti po posredovanju Zavetišča.
Novemu lastniku je bilo predanih 5 oddanih psov, kar je enako kot leta 2012. V največ
primerih kandidati posvojijo psa za nekoga drugega (navadno sorodnike) in ne gre nujno za
neuspešno oddajo. Žal Zavetišče v takšnih primerih izgubi pristojnost preverjanja, a v
nekaterih primerih obisk prostovoljno dovolijo tudi novi skrbniki.
Le v enem primeru je bil pes zapuščen in prevzet s strani drugega (območno pristojnega)
zavetišča.
Stran27
ZOOLJUBLJANA
En pes je bil zaradi bolezni uspavan.
Razlogi za (po zadnjih letih prvič) slabši rezultat so verjetno v trenutnih ekonomskih
razmerah, saj se z neizpolnjevanjem obveznosti skrbnika zagotavljanja veterinarske oskrbe
srečujemo tudi v primerih zapuščenih živali. Vzrok je vedno enak – pomanjkanje sredstev. To
je razlog, da je preverjanje posvojenih živali toliko bolj potrebno ohraniti. Preverjanje je ob
premišljenem oddajanju dodaten pristop k preprečevanju, da bi manj uspešne posvojitve
postale neuspešne oziroma preprečimo morebitno slabšo oskrbo ali celo trpljenje živali.
Preverjali smo tudi uspešnost posvojitve več posvojenih mačk. Preverili smo sicer manj mačk
kot psov, skupaj le 34. Tudi uspešnost oddaje je nekoliko manj uspešna. Mačke so s strani
družbe še vedno drugače obravnavane kot psi.
Graf št. 5: uspešnost oddaje mačkov v primerjavi s psi
V novem domu se odlično počuti 25 mačk (73%). Tri mačke (9%) so bile predane novemu
skrbniku, zato preverjanja ni bilo mogoče nadaljevati. Po zbranih informacijah naj bi bilo
zanje dobro poskrbljeno. Tri mačke so bile izgubljene, so izginile oziroma posvojiteljem ušle
in se izgubile. Dve mački je povozil avto in ena je poginila predvidoma zaradi zastrupitve.
S preverjanjem se v veliki večini strinjajo tudi sami posvojitelji. Od s strani prostovoljke
preverjenih 125 posvojiteljev jih je sicer le 66 oziroma (podobno kot v preteklosti) dobra
polovica vrnilo izpolnjen Vprašalnik o profesionalnosti predstavnikov Zavetišča in mnenje o
preverjanju. Vprašalniki so se lahko vračali po predstavniku ali po pošti in so bili anonimni.
Enako kot pretekla leta smo preverjali nastop in korektnost predstavnika Zavetišča,
upoštevanje stališč posvojiteljev in mnenje o preverjanju. Vsi vrnjeni vprašalniki so bili
izpolnjeni z odgovorom ''POHVALNO''. Le v enem primeru se je predstavnik Zavetišča le
delno predstavil. Vsa preverjanja so bila opravljena korektno razen enega, ki je bil po mnenju
posvojitelja opravljen delno korektno. Stališče stranke je bilo vedno upoštevano. Večina
posvojiteljev je preverjanje pohvalilo ali se nad njim celo navduševalo. Le štirim posvojiteljem
je bilo preverjanje sprejemljivo oziroma eden ni imel mnenja.
Stran28
ZOOLJUBLJANA
3.6.11. PROSTOVLJNO DELO LOVLJENJA PROSTOŽIVEČIH MAČK
V letu 2013 Zavetišče s prostovoljci na področju oskrbe zapuščenih in tako imenovanih
prostoživečih mačk v smislu sodelovanju pri lovljenju, prevozu in skrbi za prostoživeče
mačke in/ali rejništva oziroma začasne oskrbe ni imelo sklenjenih dogovorov zaradi
sprememb na področju prostovoljstva. Nekdanji prostovoljci so sodelovali kot občani.
Od vseh sodelujočih je ponovno bila najbolj prizadevna ga. T. Zajc Železnik, ki je pomagala
pri oskrbi rekordnih 203 prostoživečih mačkah. Prevozila je več kot 3.000 km in porabila več
kot 180 ur. Ob tem je 280 dni nudila še začasen dom osmim mačkam. Skoraj vsi mački so
bili oddani neposredno iz začasne oskrbe. Za eno mačko, ki je imela operirana očesa še
vedno skrbi in to že vse od konec septembra prejšnjega leta. Števila opravljenih ur brez
natančnega beleženja praktično ni mogoče ugotoviti, saj mačke zahtevajo različen čas
oskrbe, sesni mladiči praktično 24 ur. Koliko časa je bilo potrebno nameniti vedo vsi, ki so
ponosni skrbniki mačk. Še posebno vedo tisti, ki so oskrbovali mladiče in/ali bolne mačke.
Seveda ob tem ne smemo pozabiti tudi na še na številne druge občane, ki pomagajo pri
oskrbi zapuščenih mačk.
3.6.12. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠTITUCIJAMI
ZAKONODAJALCI (UVHVVR in MOP-ARSO, VLADA RS)
Zavetišče sodeluje pri pripravi predpisov, ki zadevajo zaščito živali. Sodelovalo je tudi pri
pripravi novega Zakona o zaščiti živali. Bili smo vabljeni v državni zbor (14. Seja Odbora za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), na kateri smo poročali o delu Zavetišča in težavah s
katerimi se spopadamo. Letno poročilo Zavetišča za leto 2011 je bilo tudi eno od gradiv na
tej seji.
Dobro sodelovanje z UVHVVR, predvsem z območnimi uradi na področju oskrbe hišnih živali
smo nadaljevali tudi v letu 2012. Podali smo 18 prijav suma kršenja predpisov s področja
zaščite živali (osem je že rešenih) in poročali o pojavih kužnih bolezni, ter vodili predpisane
evidence.
DRUGA ZAVETIŠČA
Sodelovanje z drugimi zavetišči poteka podobno kot pretekla leta, predvsem v smislu
nudenja pomoči pri oskrbi zapuščenih živali. V primeru najdbe zapuščene živali z območja
drugega zavetišče dajemo najditeljem napotke in kontakte oziroma, če ne gre drugače (se
tako dogovorimo) zapuščene živali začasno namestimo in potem predamo v pristojno
zavetišče.
MNZ
Dobro sodelujemo tudi s policijo, predvsem z enoto vodnikov službenih psov, s katerimi smo
sodelovali pri reševanju vsaj treh primerov. Skupaj pa smo s policijo sodelovali v še več
primerih, v katerih so bili vključeni psi oziroma hišne živali.
Stran29
ZOOLJUBLJANA
3.7. OSKRBA ŽIVALI
V Zavetišču smo prijave o zapuščenih, izgubljenih in najdenih živalih sprejemali 24 ur na
dan. Prijavo zapuščene živali smo zabeležili v evidence in preverili, če je žival v evidenci
pogrešanih. Skrbnike pogrešanih živali smo obveščali o najdbi in jih povezali z najditelji.
Če živali ni bila pogrešana oziroma skrbnik ni bil znan ali pa ga ni bilo mogoče obvestiti o
najdbi živali ali če živali ni želel prevzeti na mestu najdbe, smo zagotovili ulov in prevoz
zapuščene živali v Zavetišče. Ob tem smo najditelja prosili, da kolikor je le mogoče omeji
gibanje živali in pri tem ne izpostavlja lastne varnosti ali varnosti drugih in okolja ter počaka
na mestu najdbe do prihoda oskrbnika. Večino zapuščenih živali najditelji še vedno kar sami
pripeljejo, veliko ne da bi prej obveščali.
Kljub temu smo v letu 2013 opravili 547 izhodov (dobrih 20% več, kot leta 2012). Dve tretjini
izhodov je bilo opravljenih v dnevnem času oziroma v povprečju en na dan. Nočni oskrbniki
so izhod imeli v povprečju vsak drugi dan. Razmerje je praktično enako kot leta 2012.
Graf št. 6, 7: št. izhodov nočnih in dnevnih oskrbnikov na mesec v letu 2012 in 2013
Izhodov je še bolj izrazito več v času
sezone mačjih mladiče oziroma sovpada s
sprejemom zapuščenih živali.
V letu 2013 je največja izjema mesec december, ko je več pobegov zaradi pirotehnike. Bilo
pa je tudi kar nekaj zapuščenih mladičev. V mesecu maju in avgustu smo beležili tudi čez 60
izhodov, kar je za četrtino več kot v najbolj obremenjenih mesecih prejšnjega leta.
Ulov in namestitev zapuščenih živali smo se trudili zagotoviti v najkrajšem možnem času.
Bolne in poškodovane smo praviloma šli iskati takoj in v najkrajšem možnem zagotovili
pregled s strani veterinarja Zavetišča oziroma dežurnega veterinarja pogodbene
Veterinarske ambulante BUBA d.o.o. (v nadaljevanju BUBA). V času dežurstva oziroma če
je bolna ali poškodovana žival potrebovala diagnostiko in/ali zdravljenje, ki ga v ambulanti
Zavetišča ni bilo mogoče opraviti smo jo napotili v BUBO oziroma drugo kliniko, če tega tudi
BUBA ni mogla zagotoviti. V letu 2013 je bilo v BUBI skupno oskrbljenih 89 mačkov in 49
psov, kar je skupaj podobno kot v letu 2012.
Stran30
ZOOLJUBLJANA
Preglednica št. 9: poročilo o veterinarski oskrbi mačk iz Zavetišča v BUBI. leta 2012
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
SKUPAJ
POSEG
SPEC. PREGLED
13
3
5
2
8
12
5
6
10
11
11
3
89
UZ
0
1
0
0
1
0
0
0
0
0
2
0
4
STERILIZACIJA
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
OPERACIJA
0
0
0
0
0
0
1
2
1
1
3
0
8
HEMOGRAM
3
1
0
0
4
1
1
0
1
3
6
1
21
BIOKEMIJA
8
0
0
0
15
1
0
0
0
12
30
0
66
KASTRACIJA
2
0
0
0
1
0
0
1
0
1
0
0
5
TEST FIV/FELV
3
0
0
0
0
2
1
3
2
1
2
1
15
HOSPITALNI DAN
0
4
0
0
11
9
4
8
5
0
10
1
52
ČIŠČENJE ZOB
0
1
0
0
1
0
0
0
0
0
0
0
2
EVTANAZIJA
3
2
3
0
2
3
0
3
2
1
2
1
22
10
2
4
2
1
6
3
3
5
5
5
1
47
RTG VSAKA NASLEDNJA
6
2
2
5
1
8
1
5
3
7
8
0
48
RTG 30*40
0
0
0
0
0
0
0
1
0
2
1
0
4
KONTROL.PREG.
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
3
MAČKE
MESEC
RTG 24*30
Preteklo leto so v BUBI veterinarsko oskrbeli 89 mačk. Skupno je bilo pri mačkah opravljenih
8 večjih operativnih posegov (operacije prsne kile po poškodbi, ortopedski, ortodontski
posegi…). Opravljenih je bilo 87 laboratorijskih preiskav, največkrat preverjanje ledvične in
jetrne funkcije. V 51 primerih je bilo potrebno opraviti RTG preiskave. Z ultrazvokom so
pogledali 4 mačke, pri eni je bila potrebna kateterizacija. Mačke, ki so potrebovale intenzivno
nego ali so ostale na diagnosticiranju več dni oziroma so okrevale po težki operaciji so bile
hospitalizirane.
Bolne ali poškodovane prostoživeče mačke sprejete v času dežurstva so bile testirane na
FIV/FeLV in pozitivne praviloma uspavane. Uspavane so bile tudi hudo bolne in hudo
poškodovane. Lažji operativni posegi, kot so sterilizacije ali kastracije so bile opravljene v
primeru, da je bila žival v anesteziji iz drugega razloga in je zdravstveno stanje mačke
omenjene posege dopuščalo.
Operativnih posegov, ki v BUBI niso mogli izvesti so bili opravljeni pri drugih specialistih.
Opravljen je bil en urgentni ortopedski poseg na Kliniki Loka (isti ortoped, kot v BUBI).
Opravljena sta bila tudi dva oftalmološka posega, ki ju je izvedel dr. Tadej Zemljič.
Stran31
ZOOLJUBLJANA
Graf št. 8: primerjava opravljenih posegov pri mačkah v BUBI v letih od 2010 do 2013
Število v BUBI veterinarsko oskrbljenih mačk je primerljivo s preteklimi leti. Najpogostejši
razlog za napotitev ostaja laboratorijska preiskava krvi (predvsem biokemija). Veliko najdenih
predvsem odraslih bolnih mačk namreč boleha z odpovedjo ledvic. Med njimi so tudi že
označene (v preteklosti oskrbljene) prostoživeče mačke, ki niso pozitivne na FIV ali FeLV.
Veliko je bilo poškodovanih mačk, pri katerih je glavna diagnostika rtg. Mačke, katere so na
posegih in daljših preiskavah so hospitalizirane. Število vseh posegov in storitev je nekoliko
manjše kot preteklo leto, ker je bilo manj primerov.
V BUBO smo pošiljali tudi bolne in poškodovane pse. V letu 2013 je pomoč BUBE
potrebovalo 49 psov, katerih najpogostejša preiskava je bila laboratorijsko testiranje krvi.
Zaradi staranja populacije v Zavetišču nameščenih psov in pojavljanja težav smo kar nekaj
psov poslali na specialistični pregled k ortopedu in tudi na druge diagnostične preiskave.
Veliko psov je šlo na specialistični pregled h kardiologu. Nekaj psov je potrebovalo težje
operativne posege, največkrat s področja ortopedije, nekaj je bilo stomatoloških posegov. Za
čas intenzivne nege po posegu ali v primeru hude prizadetosti in ob dalj časa trajajoči
diagnostiki so bili psi hospitalizirani.
Štirje hudo bolni in/ali poškodovani psi so bili uspavani.
Stran32
ZOOLJUBLJANA
Preglednica št. 10: poročilo o veterinarski oskrbi psov iz Zavetišča v BUBI leta 2012
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
SKUPAJ
SPECIALISTIČNI
PREGLED
UZ
2
4
4
1
3
6
7
3
1
4
11
3
49
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
1
KASTRACIJA
0
0
1
0
0
2
0
0
0
0
0
0
3
OPERACIJA
0
2
1
1
0
2
0
1
0
0
0
0
7
HEMOGRAM
1
3
0
2
1
2
0
2
0
2
2
0
15
BIOKEMIJA
0
18
0
15
7
12
0
8
0
12
12
0
84
TEST erlichia/borelia
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
HOSPITALNI DAN
3
3
0
1
1
0
0
1
0
0
0
0
9
EVTANAZIJA
0
0
0
0
0
1
2
0
0
1
0
0
4
RTG
3
1
0
2
1
0
3
0
0
3
10
4
25
RTG VSAKA NASLEDNJA
5
1
0
3
1
0
7
0
0
2
12
2
35
PSI
MESEC
POSEG
Graf št. 9: primerjava opravljenih posegov pri psih v BUBI v letih od 2010 do 2012
Stran33
ZOOLJUBLJANA
V letu 2013 je v BUBO bilo poslanih največ psov (od leta 2010). Opravili smo še več
laboratorijskih preiskav krvi kot leto poprej. Razlog je v starejših psih, kateri so potrebovali
tudi več pregledov specialistov (predvsem ortopeda in kardiologa), več je bilo rtg preiskav.
Prvi razlog je že opisano staranje psov, ki so že dolgo v Zavetišču. Po drugi strani pa smo
tudi sprejeli veliko starejših in obolelih psov. Več je bilo poškodb, zato so opravili tudi več
težjih operativnih posegov.
Ob veterinarski oskrbi v Zavetišču ali BUBI je bila živalim nudena tudi splošna oskrba. Živali
smo hranili predvsem z briketirano hrano, po prehrambnem režimu prilagojenem potrebam
živali glede na starost, kondicijsko stanje, aktivnost in zdravstveno stanje. Za mačke smo v
glavnem uporabljali hrano na javnem razpisu izbranega ponudnika IAMS – Eukanuba, nekaj
tudi dietne hrane drugih proizvajalcev, manj podarjeno hrano. Za pse smo uporabljali
briketirano hrano na javnem razpisu izbranega ponudnika Eukanuba, predvsem dietno ali
specializirano hrano. Pri psih, ki so dobro prenašali spremembo smo uporabili tudi podarjeno
hrano različnih proizvajalcev, največ brikete. Hrano smo spreminjali po potrebi s postopnimi
prehodi in ostajali na isti hrani do porabe zalog.
Ostalo podarjeno hrano posredujemo občanom – skrbnikom prostoživečih mačk, ki
sodelujejo pri projektu prostoživeče mačke. Kljub prošnjam za mačjo hrano kar 2/3 podarjene
hrane predstavlja pasja hrana. V letu 2013 smo skupno dobili podarjenih 4.138 kg hrane, kar
je skoraj enako kot leta 2012. Največ in to kar 1.425 kg smo ponovno prejeli od podjetja Mars
South Central Europe Gmbh. Drugo največjo količino, to je 651 kg, je prispevalo podjetje Iris
mednarodna trgovina d.o.o. Ostalo so prispevala druga podjetja, interesne skupine, šole,
vrtci in fizične osebe.
Na dan 31.12. 2012 je bilo na zalogi 1.173 kg hrane, ki smo jo porabili v letu 2013.
Graf št. 8: poraba podarjene hrane za živali v deležih:
Za prostoživeče mačke smo namenili 1.160 kg hrane (kar za tretjino več kot leta 2012). Za
živali nameščene v Zavetišču in prostoživeče mačke v okolici Zavetišča smo porabili 3.176
kg hrane. Na dan 31.12. 2013 v zalogi ostaja še 975 kg hrane. Stran34
ZOOLJUBLJANA
3.7.1. OSKRBA MAČK
št. Prejetih mačk dec. nov okt sept avg jul jun. maj april mar. SKUPAJ POROČILO 2013 febr. prenos 2012 93 jan. Preglednica št. 11: Statistika mačke 2013
105 64 121 161 148 232 192 192 201 155 135 56 1762
Brezovica 16 vrnjene v okolje vrnjene lastniku 4 14 18 4 91 59 36
68 85 40 82 87 84 100 80 59 23 803
3 5 5 4 43 1 0 3 4 0 2 11 11 2 5 8 5 2 4 3 oddane nov. lastniku 44 32
18 20 15 27 49 58 65 51 49 46 474
predane v drugo zavet. 0 0 0 0 1 izgube 19 15
36 27 38 52 59 47 50 41 34 17 435
4 0 7 1 75 36 24 33 40 46 34 39 37 27 16 360
pogin 0 2 15 13
0 3 0 5 1 0 0 0 12 13 13 11 0 4 evtanazija FIV +
4 4 12 16 10 6 8 9 6 6 8 5 94 FeLV +
6 2 11 4 8 9 4 1 2 4 4 2 57 FIV/FeLV +/+
3 3 6 1 4 0 1 0 0 0 0 2 20 bolezen
1 3 2 1 2 8 4 9 7 1 3 0 41 FPV
0 0 1 2 3 14 26 11 20 17 11 6 111
DMT +
0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 1 0 4 travma
1 1 4 0 5 3 3 4 3 8 0 1 33 Pred obrazložitvijo preglednice o statistiki živali podajamo kratek slovar uporabljene
terminologije:
1. Sprejeta mačka: vse mačke, ki so bile kakorkoli obravnavane in evidentirane v
zavetišču.
2. Prostoživeča mačka: brezdomna mačka, potomka udomačenih mačk, ki nima
lastnika in živi prosto v okolici. Takšnih mačk v Zavetišču praviloma ne pridržimo, pač
pa jih po posegu vrnemo v okolje.
3. Zapuščena mačka: mačka, ki se ji je lastnik odrekel ali druga mačka, za katero se
predvideva, da ima lastnika, a je neznan. V nadaljevanju mačka.
4. Lastniška mačka: Mačka, ki ima nedvoumne znake lastništva.
5. Mačji mladič: po zakonu so mladiči do dopolnjenega enega leta starosti.
Stran35
Prenos 2014 84 Poslovnoporočilo2013;ZavetiščezazapuščeneživaliLjubljana
ZOOLJUBLJANA
6. Sesni mladič: mladič do 1. meseca starosti. Iz navedb v zakonodaji je mogoče
sklepati, da so mladiči smatrani kot sesni do vključno 3 meseca starosti.
7. Začasni skrbnik: vsak najditelj, ki najdeno žival prostovoljno obdrži pri sebi začasno.
8. Rejnik: sodelavec Zavetišča, ki je prostovoljno prevzel skrb za katerega od sesnih
mladičev.
9. vrnjene lastniku (v nadaljevanju vrnjene), mačke, ki se vrnejo lastniku oziroma
skrbniku.
V praksi je težko ločiti med zapuščeno mačko, prosto gibajočo se lastniško mačko in prosto
živečo mačko. Pri razvrščanju si pomagamo s podatki najditeljev, morebitnimi znaki
lastništva ter s stopnjo socializiranosti mačke.
V letu 2013 smo sprejeli 1.762 mačk, od tega 153 iz občine Brezovica. Iz leta 2012 smo jih
prenesli 93, v leto 2014 pa 84 mačk. Sprejetih bi bilo še nekaj več, vendar slabe vremenske
razmere konec leta niso več dovoljevale odlova še nekaj prostoživečih mačk. Pojavlja pa se
tudi vse več povpraševanja za predajo mačk v Zavetišče. Nova spletna stran z rubriko
''oddajajo lastniki'' tudi lastnikom mačk pomaga najti dom mačkam, ki jih ne želijo / ne morejo
več imeti. V Zavetišče sta bili predanih le dve mački.
V letu 2013 smo prejeli 176 prijav o pogrešanih mačkah (22 manj kot leto poprej). V
Zavetišče smo prejeli le 2 od teh mačk, 53 jih je bilo vrnjenih lastniku neposredno.
Zaskrbljujoče pa je, da jih kar 121 (dve tretjini) še vedno velja za pogrešane. Sicer pa je
rezultat podoben, kot leto poprej.
Število prijav najdenih mačk je za četrtino višje v primerjavi z letom 2012, prejeli smo
jih 281. V nekaterih primerih je bilo za enega mačka več prijav, v drugih ena prijava za več
mačk, predvsem prostoživečih mačk. Najditelji mačk vse pogosteje najdbo predhodno
prijavijo, preden pripeljejo v zavetišče. Kljub natančnemu vodenjem evidenc pogrešanih in
najdenih mačk smo le 6 (a vseeno ''šestkrat'' več kot leto poprej) mačk vrnili lastnikom
neposredno od najditelja. Javnost na tem področju še ni dovolj osveščena oziroma je
neurejenost lastništva veliko bolj očitna, kot pri psih. Dve tretjini najdenih mačk smo namreč
sprejeli v zavetišče. Nekaj najdenih mačk najditelji nikoli ne pripeljejo oziroma ponovno
uidejo, še preden so jih pripeljali ali pa jih ob intervenciji Zavetišča ni bilo več. Pomembno
vlogo pri osveščanju že in še bo igrala promocija Zavetišča in odgovornega skrbništva, tudi s
pomočjo spletnih strani.
Zavetišče je do konec leta 2013 zapustilo skupno 1.756 mačk, 6 manj kot smo jih prejeli. Na
dan 31.12. 2012 je bilo v oskrbi Zavetišča 84 mačk, od tega 11 v začasni oskrbi. Začasnim
skrbnikom se je v času domače oskrbe izgubilo oziroma niso želeli vrniti 15 mačk. Polovica
njih je sprejetih v prejšnjih letih. Vse veljajo za izgubljene.
Le ena mačka najdena na območju druge občine, s strani najditeljev pripeljana v Zavetišče,
je bila začasno sprejeta in zatem predana v pristojno zavetišče.
V okolje smo vrnili 803 prostoživeče mačke od katerih jih je bilo 452 steriliziranih in 277
kastriranih. Vsem prostoživečim mačkam smo tudi odpravljali parazite, bolne zdravili in jih
označili z zarezo v desno uho, če še niso bile.
Stran36
ZOOLJUBLJANA
Lastnikom smo vrnili 43 mačk, ki smo jih predhodno označili z mikročipom in izdali potni list
za hišne živali. Podatke o živali in skrbniku smo z dovoljenjem lastnikov vnesli v CRPsi.
V nov dom smo oddali 474 mačk. Pred oddajo novemu skrbniku smo jih sterilizirali oziroma
kastrirali in označili z mikročipom ter izdali evropski potni list. Podatke o živalih in novih
skrbnikih smo vnesli v CRPsi.
Med izgubami beležimo 75 poginov in 360 evtanazij. Najpogostejši razlog za pogin je
verjetno mačja kuga, saj vseh primerov nismo mogli potrditi. Mačja kuga predstavlja tudi
drugi najpogostejši razlog za evtanazijo, saj obolelih mačk v Zavetišču zaradi slabih
epizootioloških razmer in v skladu s sklepom Sveta zavetišča nismo zdravili. Najpogostejši
razlog pa ponovno, kot pred leti predstavlja neozdravljiva okužba z virusom imunske
pomanjkljivosti mačk (FIV), znan kot ''mačji aids'', ki je včasih še v kombinaciji s praviloma
neozdravljivo okužbo z virusom mačje levkoze (FeLV). Levkoza je tretji najpogostejši razlog
za evtanazijo.
V letu 2013 smo pri mačkah opravili skupno najmanj 1.200 rutinskih in nekaj deset drugih
kirurških posegov. Brez dodatnega veterinarja ta rezultat ne bi bilo mogoče doseči
upoštevajoč, da je bilo potrebno veliko večino sprejetih mačk vsaj enkrat zdraviti.
Graf št. 9 : trend sprejemanja, vračanja v okolje in oddaje mačk novim in vračanja
starim lastnikom od leta 2003 do 2013
V letu 2013 smo sprejeli podobno število mačk kot v letu 2012, oziroma povprečje zadnjih let.
Tako lahko potrdimo, da se je sprejem mačk po nihanjih v prvi polovici poslovanja Zavetišča
ustalil. Sprejem prostoživečih mačk se je še nekoliko povečal (za 9%), predvsem na račun
novih lokacij, kar potrjuje tudi sprejem mačk z območja občine Brezovica. Ko bo projekt
»Prostoživeče mačke v mestu« realiziran na vseh lokacijah, lahko pričakujemo negativen
trend. Odvisno od odgovornosti skrbnikov mačk in preprečevanja rojstva neželenih mladičev.
Manjši je delež oddanih mačk (slabih 12%), kar lahko nakazuje, da se povpraševanje
znižuje. Lahko kot posledica zasičenosti, bolj verjetno pa vse večje odgovornosti. To
nakazuje tudi počasna a vztrajna rast lastniku vrnjenih izgubljenih mačk, ki pa je žal še
vedno daleč prenizka.
Stran37
ZOOLJUBLJANA
Graf št. 10: delež mačk sprejetih iz občine Brezovica glede na MOL v letu 2013
Delež mačk iz občine Brezovica predstavlja dobrih osem odstotkov kar pomeni tri odstotke
več kot leto poprej. Rast je predvsem na račun prostoživečih mačk, katerih delež je dobrih
12% vseh oskrbovanih prostoživečih mačk. V preteklem letu smo namreč oskrbeli več večjih
lokacij na območju občine Brezovica. Temu primerni je nižji deleži na postavki oddanih mačk.
Lastniku je (enako kot leto poprej) bila vrnjena ena mačka.
Graf št. 11: sprejem mačk po mesecih glede na pretekla leta od 2006 do vključno 2013
Trend sprejemanja mačk po mesecih v letu 2013 je podoben dolgoletnemu povprečju z
malce bolj zgodnjo sezono mladičev.
Stran38
ZOOLJUBLJANA
Graf št. 12: gibanje mačk na mesečni ravni v letu 2013
Največ mačk (232) smo sprejeli v mesecu juniju, predvsem na račun zapuščenih mladičev.
Takrat so se tudi pričele povečevati izgube, katerih najpogostejši vzrok med mladiči je
zagotovo kuga. Prostoživeče mačke smo intenzivno oskrbovali v Aprilu (takrat želijo občani
preprečiti rojstva neželenih mladičev) in praktično vse poletje z vrhuncem v septembru, ko
smo oskrbeli 100 prostoživečih mačk, večino z območja občine Brezovica. Oddaja mačk je,
kot vedno doslej odvisna od ponudbe – mačjih mladičev oziroma sledi sezoni. Le število
lastniku vrnjenih mačk ostaja vse leto nizko. Najnižji sprejem mačk beležimo februarja in
decembra (slabo vreme, konec sezone). V času sezone je bilo v Zavetišču nameščenih od
100 do ogromnih 166 mačk (max. dosežen v začetku julija). Dnevno tudi več. Kljub
pomanjkanju prostora smo ves čas sprejemali bolne in poškodovane mačke.
Graf št. 13: povprečno število v Zavetišču nameščenih mačk na mesec v letu 2013
Stran39
ZOOLJUBLJANA
Prostorsko stisko smo ponovno reševali z nameščanjem preostalih zapuščenih mačk
najditeljem in drugim zainteresiranim v začasno oskrbo ali namestitvijo sesnih mladičev v
rejništvo. Večinoma so začasnih skrbniki postali najditelji. Veliko napora smo vložili v
intenzivno oglaševanje, predvsem s pomočjo nove ''facebook'' strani ter tako pridobili še
nekaj tako zelo potrebnih začasnih skrbnikov. Tako je bilo v rejništvo oziroma v začasno
skrbništvo predanih le 106 mačk oziroma več kot pol manj kot leto poprej.
Graf št. 14: število zapuščenih mačk v začasni oskrbi v letih od 2010 do 2013
Ogromno zainteresiranih namreč že ima mačko in potem je začasno nameščanje oteženo.
Hkrati pa je vedno manj občanov pripravljeno to odgovornost prevzemati. Kot smo
pričakovali, bo ta možnost kmalu izčrpana. Zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnje še
slabše.
Posledično je več mačk ostajalo v oskrbi prenatrpanega zavetišča. Dodaten razlog je tudi
oteženo sodelovanje z nekaterimi začasnimi skrbniki, ki so premalo odgovorni in najdene
mačke ponovno izgubijo, oziroma drugi se ne strinjajo s protokoli zavetišča in mačk v oskrbi
nikoli ne vrnejo Zavetišču. Tako je izgubljenih kar 15 mačk, veliko mačk iz leta 2012, ki so ob
koncu leta še veljale kot nameščene v začasni oskrbi. Povprečje obeh let je podobno
povprečju zadnjih let.
Kot že utečeno, smo v začasno oskrbo in rejništvo praviloma dajali samo načeloma zdrave
mačke, ki smo jih predhodno (v skladu s protokolom) klinično pregledali, testirali na kužne
bolezni, odvzeli vzorce in odpravljali parazite. Začasni skrbniki so mačke v oskrbi pripeljali v
Zavetišče tudi na cepljenja proti kužnim boleznim, morebitna zdravljenja in ob koncu na
poseg sterilizacije oziroma kastracije ter označitev oziroma v skladu s protokolom.
Stran40
ZOOLJUBLJANA
Vsi zainteresirani začasni skrbniki so pred prejemom zapuščene mačke prostovoljno
podpisali ''Izjavo začasnega skrbnika'', v kateri so navedena vsa tveganja in odgovornosti,
ki jih prevzemajo. Bili so seznanjeni z zdravstvenim stanjem mačke ter prejeli navodila za
oskrbo in nadaljnje aktivnost v skladu s protokolom ali določene s strani veterinarja.
Kot ugotovljeno v preteklih letih, se dogajajo tudi zlorabe. Teh odkrijemo največ, ko se
odločimo drugače, kot je želja ''najditeljev''. Takšne in podobne zaplete bo mogoče zmanjšati
le, ko bo Zavetišče razpolagalo z zadostnimi kapacitetami. Hkrati bodo tudi bivalni pogoji
boljši in ugodnejša epizootiološka slika oziroma pričakujemo manjše širjenje kužnih bolezni.
Posledično bo tudi manj izgub zaradi bolezni.
Graf št 15 : primerjava relativnih izgub po letih v % glede na sprejem na letni ravni od
leta 2006 do 2013
Sorazmerno glede na sprejem vseh mačk je stopnja izgub podobna letu 2012. Nekaj malega
je pridobila predvsem na račun višjega števila primerov kuge in FIV.
Pogine zaradi bolezni še vedno v največji meri predstavljajo nenadni pogini mačjih mladičev
(velikokrat čez noč), za katere kot glavni vzrok sumimo okužbo z virusom mačje kuge (FPV).
Klinični znaki so namreč tako značilni, da lahko takoj pomislimo na kugo. To potrjuje vedno
več z hitrim imunokromatološkimi testom potrjenih pozitivnih primerov mačje kuge. Žal pa
testiranje z hitrimi testi ni vedno izvedljivo. Ukrepi predvsem v smislu dezinfekcije v takih
primerih so enaki kot v primeru potrditve suma.
Testiranje na mačjo kugo je toliko bolj pomembno pri še živih mačkih, ki kažejo klinične
znake in pravočasnim ukrepanjem. Le tako hitro preprečimo širjenje. Mačke s potrjeno
diagnozo uspavamo v skladu s sprejetim sklepom, da se do izboljšanja epizootiološke
situacije in bivalnih pogojev mačke s kugo uspava.
Stran41
ZOOLJUBLJANA
Graf št. 16: razlogi za evtanazijo v letu 2013 v odstotkih
Ob upoštevanju vseh
pozitivnih rezultatov je
kljub še višjemu številu
FPV
primerov
najpogostejši razlog za
evtanazijo
tako
imenovani ''mačji aids''
oziroma
okužba
z
virusom
imunske
pomanjkljivosti
mačk
(FIV). Skupaj z mačjo
levkozo (FeLv) sta še
vedno
razlog
za
evtanazijo
v
skoraj
polovici primerov.
Ostale bolezni so najrazličnejše, od odpovedi ledvic, starostno-splošne prizadetosti, splošna
prizadetost sesnih mladičev, živali v agoniji, tumorji in druge neozdravljive bolezni.
Sledi delež evtanazij zaradi hudih poškodb praviloma mačk neznanega lastnika. Delež
evtanazij zaradi mikrosporije in drugih dermatofitov (DMT) je najmanjši doslej in predstavlja
zgolj 1%. Uspavane so bile mačke katerih zdravljenje ni bilo mogoče, bodisi zaradi
spremljajočih bolezni oziroma v primeru ne-socializiranih prostoživečih mačk.
Graf št 17 : primerjava deležev različnih vzrokov za evtanazijo od leta 2009 do 2013
Stran42
ZOOLJUBLJANA
Kot že opisano, ponovno beležimo povečano število FIV pozitivnih primerov. Vendar
povišanje ni tolikšno, da bi razmišljali o neuspehu projekta ''prostoživeče mačke''. Razlog je
lahko v urejevanju novih lokacij, kjer v preteklosti projekta še nismo izvajali. Nadaljuje pa se
zniževanje pozitivnih primerov FeLV. Manj je tudi evtanazij z naslova drugih bolezni, število
DMT pozitivnih primerov pa najnižje doslej. Več je evtanazij zaradi hudih poškodb, vendar še
zmeraj v okviru povprečja zadnjih let. Razloge smo podrobno opisali v poročilu leta 2012.
Vztrajno pa raste število primerov kuge, tudi kot posledica prenatrpanega Zavetišča.
Rezultati vztrajno potrjujejo že pred leti predlagano nujno potrebno izboljšanje bivalnih
pogojev za živali, sploh pa ob vse večji pojavnosti mačje kuge na širšem območju Slovenije.
Z ozirom na okoliščine z maksimalno možno preventivo še naprej uspešno omejujemo
interno širjenje okužb z mikrosporijo in drugih glivičnih okužb kože. O vseh pozitivnih
primerih mikrosporije in trihofitije smo poročali na UVHVVR preko spletne aplikacije EPI.
Graf št. 18: gibanje izgub po mesecih za leto 2013
Izgube na mesečni ravni imajo dokaj podoben trend, kot v preteklih letih, z nekaterimi
odstopanji. Največ izgub zaradi FIV in FeLV je od februarja do junija. V juniju (sezona
mladičev) se močno poveča pojavnost kuge, pa tudi drugih bolezni. Največ hudih poškodb
pa se je pripetilo v oktobru, predvsem pri mladičih prostoživečih mačk.
Za odstotek povečan delež izgub je, kot že opisano predvsem posledica povečanega števila
primerov kuge. Razlog je prenatrpano Zavetišče, kar nakazuje, da so mačke, predvsem
mladiči vse več neželeni. Manj zainteresiranih se odloča za posvojitev, kar ima za posledico
nižji delež oddanih mačk. Vse manj novih skrbnikov in tudi nekaj že izkušenih je pripravljena
prevzeti odgovornost oskrbe oziroma si niti mačke ne more več privoščiti. To lahko
razumemo tudi kot dvig osveščenosti in odgovornosti družbe.
Stran43
ZOOLJUBLJANA
Prostoživeče mačke vrnjene v okolje predstavljajo največji delež sprejetih mačk. Delež se še
kar povečuje, predvsem na račun novih lokacij.
Graf št. 19: usoda mačk v letu 2011, 2012 in 2013 v odstotkih:
Delež v druga zavetišča predanih mačk, najdenih na območjih njihove pristojnosti je zelo
majhen in predstavlja manj kot odstotek. Enako tudi delež izgubljenih mačk.
Več oskrbljenih (prostoživečih) mačk pomeni tudi več posegov. Število (1209) opravljenih
sterilizacij in kastracij je tako malo višje kot leto poprej kljub malenkost nižjemu sprejemu.
Graf št. 20: število opravljenih sterilizacij / kastracij od 2006 - 2013:
Stran44
ZOOLJUBLJANA
03.6.2. OSKRBA PSI
dec. SKUPAJ nov. okt. sept. 346 avg. 28 30 21 34 36 29 jul. jun. maj april mar. Prenos iz 2012
febr. POROČILO 2013 jan. Preglednica št. 12: promet psi 2013
44 št. prejetih psov 35 24 28 23 29 29
1 1 1 0 4 0 1 1 0 2 1 0 12 predani v zavetišče/odvzet 2 2 3 0 2 1 1 0 0 0 1 0 12 vrnjeni lastniku 25 17 17 14 20 19
19 21 18 23 16 16 225 oddani nov. lastniku 18 9 5 13
3 8 9 3 3 6 8 7 92 v drugo zavetišče 0 0 1 0 0 0 1 0 1 3 1 0 7 izgube 2 0 1 2 4 2 3 0 0 3 3 1 21 pogin 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 evtanazije 1 0 1 2 4 2 3 0 0 2 3 1 19 bolezen 1 0 1 1 4 1 2 0 0 2 2 1 15 travma 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 3 agresija 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Občina Brezovica št. sterilizacij 5 3 1 5 1 3 2 0 5 2 7 3 37 št. kastracij 7 3 5 7 1 1 6 3 3 1 5 4 46 prenos v 2014 45 psov V letu 2013 smo skupno sprejeli 346 psov, od tega 12 iz občine Brezovica. Iz leta 2012 smo
jih prenesli 44. V leto 2014 pa smo prenesli 45 psov. Našteto (z izjemo Brezovice) je zelo
podobno kot leta 2012. Od znanega lastnika so bili z odločbo inšpektorja odvzeti trije psi in le
9 jih je bilo predanih v Zavetišče, kar pol manj kot prejšnje leto. Povpraševanje je bilo mnogo
večje, vendar smo z novo spletno stranjo – rubriko: ''oddajajo lastniki'' tudi letos pomagali
najti dom številnim psom še preden smo jih sprejeli v Zavetišče.
V letu 2013 smo prejeli 302 prijavi o pogrešanih psih (60 več kot leto poprej). V Zavetišče
smo prejeli le 6 od teh psov, 167 jih je bilo vrnjenih lastniku neposredno. Zaskrbljujoče pa
je, da jih 129 še vedno velja za pogrešane.
Število prijav najdenih psov se je glede na leto 2012 podvojilo. Prejeli smo jih kar 359.
V nekaterih primerih je bilo za enega psa celo več prijav, predvsem o psih, ki večkrat
''pobegnejo'', tako imenovani begavčki. V preteklosti so najditelji najdene pse večinoma kar
pripeljali. Sedaj pa večino najdb predhodno prijavijo. Z natančnim vodenjem evidenc
pogrešanih in najdenih psov smo kar 126 (3x več kot leto poprej) psov vrnili lastnikom
neposredno od najditelja. Lastniki se tako izognejo nepotrebnim stroškom, predvsem pa
izgubljenih živali ne izpostavljamo odvečnemu stresu. Nov pristop s pomočjo spletne strani in
tudi Facebooka je zagotovo eden od poglavitnih razlogov za nižji sprejem psov v zavetišče
glede na prejšnja leta. Žal pa stroški tega ostajajo v celoti kot dodatno breme Zavetišča.
Stran45
ZOOLJUBLJANA
Še vedno je čutiti posledice gospodarske krize, saj precej nekdanjih lastnikov za psa ni
moglo več skrbeti iz finančnih razlogov. Tako smo v preteklem letu prejeli kar nekaj ostarelih
in bolnih psov, pa tudi mlajših, celo mladičev, kateri so verjetno (neoznačeni - lastnik
neznan), nekateri pa znano bili zapuščeni, ker lastnik ni mogel/želel zagotoviti veterinarske
oskrbe.
Vse primere neodgovorne oskrbe, ki jih je bilo mogoče smo prijavili pristojnim organom.
Skupaj smo podali kar 12 prijav za skupno 13 zapuščenih psov.
Tudi težave s poravnavo nastalih stroškov Zavetišča s strani lastnikov zapuščenih psov še
kar rastejo kljub doslednim izterjavam neplačnikov. Kar nekaj oseb preprosto ne obstaja
oziroma je prenehalo obstajati. Nekaj dolžnikov pa preprosto nima premoženja oziroma so
hud socialni problem. Predpisi, ki urejajo to področje so pomanjkljivi in bi jih bilo potrebno
dopolniti, spremeniti oziroma jasneje določiti pogoje.
V druga (pristojna) zavetišča je bilo predanih 7 psov najdenih na območju drugih občin.
Zavetišča noben pes ni zapustil nezamenljivo neoznačen (mikročipiran) razen predanih v
druga zavetišča. Vse neregistrirane pse smo vpisali v CRPsi, tudi tiste vrnjene lastniku.
Skupno smo z mikročipom označili 12 neoznačenih psov (še pet manj kot prejšnje leto). To
še dodatno potrdi vedno boljšo urejenost lastništva.
Zagotovo bo k temu veliko pripomoglo tudi striktno izvajanje novega ''Pravilnika za steklino''.
Vsem neregistriranim psom smo izdali tudi potni list, 11 že registriranim psom pa nadomestili
izgubljenega.
Nekaterim psom se zgodi, da so že registrirani, a čip izgubijo, preneha delovati in podobno
Tako smo ponovno označili dva psa.
V Letu 2012 smo novemu lastniku oddali 92 psov, kar je 45 psov (tretjino) manj kot leta
2012, posledica nižjega števila zapuščenih psov. Vsi kandidati za posvojitelje so pred
posvojitvijo izpolnili vprašalnik. Vprašalnik je pregledal oskrbnik in če so kandidati izpolnjevali
pogoje, smo posvojitev psa potrdili s podpisom pogodbe.
Vse oddane pse smo sterilizirali oziroma kastrirali v kolikor to že niso bili pred sprejemom v
Zavetišče. Skupaj smo opravili 83 rutinskih posegov (46 sterilizacij in 37 kastracij).
Med izgubami beležimo 2 pogina in 19 evtanazij. Eden pes je poginil že ob sprejemanju v
Zavetišče zaradi hudih poškodb. Eden pes je poginil kmalu po sprejemu zaradi bolezni –
odpovedi organov, kljub nudenju veterinarske oskrbe.
Zaradi hude bolezni smo uspavali 15 psov, enega zaradi hudih poškodb in enega z hudimi
vedenjskimi motnjami, katerih rehabilitacija ni bila mogoča.
Stran46
ZOOLJUBLJANA
Graf 21: trend sprejema in oddaje psov ter vračanja lastnikom po letih od 2003 do 2013
Lahko rečemo, da je sprejem psov dosegel plato, saj je praktično enak, kot leto poprej. Če bi
sprejeli vse tiste najdene pse, ki so bili neposredno vrnjeni lastniku, bi pa sprejem bil za
četrtino višji. Učinek nove spletne strani je tako viden tudi na tem grafu. Tudi lastništvo se
ureja, odgovornost lastnikov raste, kar potrjuje število prijav pogrešanih, predvsem pa
rekordni delež lastniku vrnjenih psov.
Graf 22: delež psov sprejetih iz občine Brezovica glede na MOL
Stran47
ZOOLJUBLJANA
Manjši sprejem kot leto poprej ponovno beležimo z območja Občine Brezovica in sicer še za
dodatno tretjino (7) psov manj, (več kot pol manj, kot leta 2011). Delež teh psov predstavlja
le dobre 3% celotnega sprejema.
V največji meri gre za izgubljene pse, saj smo večino psov z območja občine Brezovica vrnili
lastnikom, kar predstavlja dobre 3% vseh vrnjenih psov.
Dobre 3% je tudi delež oddanih psov. Izgub pri psih z območja Občine Brezovica nismo
imeli.
Graf 23: usoda psov v letih od 2008 do 2013 v odstotkih
V letu 2013 smo dosegli rekordni delež lastnikom vrnjenih živali in sicer 65% sprejetih
psov. Če bi upoštevali še neposredno vrnjene, bi bil delež še precej višji. Razlog gre iskati v
večji odgovornosti družbe. Verjetno je k temu pripomogla tudi strožja zakonodaja.
A hkrati je v preteklem letu najvišji delež izgub (6%) glede na zadnja leta. Razlog je po
našem mnenju (kot že opisano) deloma v trenutni ekonomski situaciji, deloma pa tudi v tem,
da se neodgovorni lastniki psa znebijo preden pogine, oziroma občani prej prijavijo. Največ
pa je dodalo staranje populacije psov, ki so že dolgo v Zavetišču.
Posledično je delež oddanih psov najnižji, ker ji le toliko ostane. Uspeh oddaje bi morda
lahko povečali na račun prenesenih psov, vendar je bilo Zavetišče večino leta brez vodje
treninga, ki pri tem gotovo igra pomembno vlogo.
Delež psov (iz drugih občin) predanih v druga (pristojna zavetišča) je na ravni preteklih let.
Stran48
ZOOLJUBLJANA
Graf 24: Sprejem, vračanje lastniku, oddaja, predaja v pristojno zavetišče in izgube
psov po mesecih v letu 2013
Sprejem psov na mesečni ravni nekoliko odstopa od povprečja v zadnjih letih. Največ psov
smo namreč sprejeli v mesecu novembru (36), kot posledica že omenjene najdbe večjega
števila zapuščenih psov na eni lokaciji. Takrat smo jih s te lokacije sprejeli 14, vse v enem
dnevu. Januar je sicer na drugem mestu (35 psov), a na tretjem je Oktober (34).
V decembru smo sprejeli ''le'' 29 psov, kar je blizu letnega povprečja. Ta rezultat nakazuje,
da so občani osveščeni in bolje pripravljeni na praznično dogajanje v ''veselem'' decembru.
Zanimiv je precej enakomeren sprejem skozi vse leto. Navzdol najbolj odstopa le mesec
september, ko smo sprejeli ''le'' 21 psov.
Največ psov smo ponovno oddali v januarju, ko smo oddajali večje število mladičev oziroma
mlajših psov, sprejetih konec leta 2012. Drugi najmočnejši mesec je April, kar po našem
mnenju potrjuje, da je oddaja psov precej odvisna od vremena. Mesec Marec preteklega leta
je bil namreč vremensko precej neugoden, zato je veliko kandidatov posvojitev preložilo na
ugodnejše vreme v Aprilu. Velik vpliv pa ima tudi ponudba – mladiči in mlajši psi.
Oživitev oddaje v jeseni lahko deloma pripišemo torej tudi ponovni zaposlitvi vodje treninga.
Rezultat je ponovno več uspešnih oddaj prej sicer manj zanimivih psov, kar potrjuje tudi
ugodna bilanca psov v letu 2013. V leto 2013 smo prenesli praktično enako število psov, kot
iz leta 2012 v 2013.
Oddaja je od začetka leta (z izjemo omenjenega aprila) proti poletju padala in bila v mesecu
juniju ter potem še v avgustu in septembru (ko smo oddali le 3 pse) najnižja. To je bil tudi čas
zelo visokih temperatur. V jeseni se je oddaja nekoliko izboljšala tudi na račun nekaterih v
jeseni sprejetih mladičev ter mlajših psov. Oddaja bi zagotovo bila višja, vendar je kar nekaj
psov potrebovalo daljše zdravljenje, zaradi slabe socializacije pa tudi prevzgojo.
Med zahtevnejše oddaje preteklega leta lahko štejemo: Piko, Billa, Črta, Helly in Pippo.
Stran49
ZOOLJUBLJANA
Kot najzahtevnejšo štejemo oddajo Taysona, psa križanca v tipu bul in s statusom nevaren
pes. Tako kot Bill in Pika, ki sta bila zelo energična ter nevzgojena psa z določenimi
nezaželenimi vedenji, je tudi Tayson bil deležen prevzgoje. Zanimanje za ta tip psov je po eni
strani precejšnje, vendar so kandidati redkeje primerni. Kandidate smo izbrali po strogih
kriterijih z veliko stopnjo odgovornosti. Posvojitev v takih primerih je sedaj že ustaljeno trajala
dalj časa. Potrebnih je bilo več obiskov, se do dobra seznaniti s karakternimi značilnosti
želenega psa ter pričakovanim neželenim vedenjem. Izbrane kandidate smo učili pravilne
oskrbe in vodenja izbranega psa.
Tudi psička Helly je bila zaradi svojih strahov deležna rehabilitacije. Posvojitelja smo poučili o
njenem vedenju, ju postopoma spoznavali in naučili odpravljati strahove ter svetovali pri
nadaljnji oskrbi. V daljšem procesu rehabilitacije je tudi Max, kateri je bil že označen kot
neprimeren za oddajo. Njegovo vedenje se je že zelo spremenilo in verjamemo, da smo že
blizu možnosti oddaje.
K rehabilitaciji večine zgoraj omenjenih psov in k spremenjenemu vedenju nasploh vseh v
Zavetišču nameščenih psov so pomembno prispevali tudi usposobljeni prostovoljni
sprehajalci v okviru novega programa sprehajanja. Vzgojeni, socializirani psi se hitreje
oddajajo. Še vedno pa (praviloma) najhitreje mladiči. Najtežje se oddajajo starejši psi,
predvsem samci in psi z zdravstvenimi težavami.
Od števila sprejetih psov in vrnjenih lastniku, predvsem pa oddanih je odvisno povprečno
število nameščenih psov. Najvišje povprečno število nameščenih psov je bilo v mesecu
novembru (39) in je posledica največjega sprejema. Absolutno najvišje število nameščenih
psov je bilo v začetku januarja (44), vendar vračanju in visoki oddaji gre zahvaliti, da se je
število hitro znižalo. Najnižje povprečno število nameščenih psov je bilo ponovno v mesecu
maju – 28, čeprav je bilo absolutno najnižje število 25 psov (presenetljivo konec oktobra,
začetek novembra). Če povzamemo, je v Zavetišču nameščenih od 25 do skoraj 45 psov,
kar je manj, kot leto poprej.
Graf 25: povprečno število nameščenih psov / mesec v letu 2013, (ločeno po spolu)
Stran50
ZOOLJUBLJANA
Povprečno število psov se razlikuje po spolu. Pri samcih je nihanje povprečnega števila nižje,
ker nameščene pse v veliki meri predstavljajo psi, ki so v zavetišču dalj časa.
Izgube so bolj ali manj prisotne čez vse leto brez večjih ekscesov, ki so po navadi posledica
epidemij kakšnih kužnih bolezni.
Dokaj ugodne epizootiološke razmere vzdržujemo z doslednimi veterinarsko-sanitarnimi
ukrepi. Kljub vsemu smo imeli kar nekaj primerov parvoviroze pri mladičih in mlajših psih. S
hitro potrditvijo diagnoze (hitri testi) in pravočasno uvedeno terapijo smo izgube s tega
naslova preprečili.
Delež izgub se je glede na povprečje zadnjih let precej povišal. Na nek način je celo
pričakovan, saj se je populacija psov, ki v Zavetišču biva že dalj časa nezadržno stara. Tako
smo v preteklem letu morali uspavati kar nekaj ''pasjih starost'' Zavetišča. Svoje pa dodajajo
že opisane ekonomske razmere in posledično zapuščanje ostarelih in hudo bolnih psov.
Eden star pes sprejet v oktobru je bil tako splošno prizadet, da je kljub nudenju veterinarske
oskrbe poginil v dežurni ambulanti. V januarju sprejeti pa je bil tako poškodovan, da je poginil
med sprejemanjem, še preden mu je bilo mogoče nuditi pomoč.
Graf 26: primerjava deleža izgub v 10 letih od 2003 do vključno 2013
Zaradi bolezni smo uspavali petnajst psov. Najpogostejši razlog so bili nevrološke težave in
splošno odpovedovanje organov pri starih psih. V nekaj primerih je bil diagnosticiran tudi rak.
V enem primeru je bila ugotovljena paraliza grla in posledična dušitev.
Trije psi so bili hudo poškodovani in z zelo slabo prognozo.
V enem primeru pa je pes kazal tako hude motnje v vedenju, da je med drugim postal avtodestruktiven – je škodil tudi sebi.
Stran51
ZOOLJUBLJANA
Graf 27: razlogi za evtanazijo v letu 2013
V kolikor ne bi obdržali, ponovno zaposlili vodje treninga bi število evtanazij psov z naslova
neželenega vedenja bilo zagotovo višje.
Graf 28: posegi na psih primerjalno po letih 2006 - 2013
V letu 2013 smo opravili 46 sterilizacij in 37 kastracij, kar je še manj kot leto poprej in pol
manj od leta 2011. Po utečeni praksi smo tudi preteklo leto kastrirali ali sterilizirali vse
sprejete zapuščene pse, brez izjeme. Nizko število posegov je posledica nizkega števila
sprejetih zapuščenih psov. Vedno več je tudi psov, pri katerih je poseg že opravljen. Opravili
smo tudi nekaj drugih, ne rutinskih operativnih posegov in sicer operativno odstranili tumorje,
sanirali popkovne kile, odstranili slednike, oskrbeli rane in abscese ter podobno. Težje
operativne posege so opravili v pogodbeni ambulanti BUBA oziroma v drugih klinikah.
Stran52
ZOOLJUBLJANA
3.6.3. OSKRBA DRUGIH HIŠNIH ŽIVALI
V letu 2013 smo v Zavetišče sprejeli ter oskrbeli rekordno število drugih hišnih živali.
Sprejetih hišnih živali bi bilo še več, vendar drugih hišnih živali znanega lastnika nismo
sprejemali temveč z oglaševanjem na naši spletni strani in na oglasni deski Zavetišča
pomagali pri iskanju novega lastnika.
Preglednica št. 13: promet druge hišne živali 2013
ŽIVAL
kanarček
skobčevka
nimfa
okrasni
golob
pegatka
degu
podgana
kunec
dihur
mini pujsi
SKUPAJ
SPREJETIH
VRNJENIH ODDANIH EVTANAZIJA POGIN
1
2
3
1
1
2
6
2
3
2
23
1
1
1
1
1
v
Zavetišču
1
1
1
2
4
1
1
1
2
9
1
1
2
3
2
1
3
7
Skupaj smo sprejeli 23 drugih hišnih živali. Večina jih je bila najdena zapuščena prosto v
okolju. Nekatere so bile verjetno namerno izpuščene, druge so ušle. Lastniku smo vrnili 4
izgubljene živali, 9 smo jih oddali novemu skrbniku. Kljub obročkom večini sobnih ptic nismo
mogli ugotoviti lastnika, nekatere pa niti niso bile obročkane.
Ena bela podgana je bila uspavana, ker je bila serološko pozitivna na Hanta virus. Z
nadaljnjimi preiskavami virus ni bil potrjen.
Ena bela podgana je poginila takoj ob sprejemu v Zavetišče. Ob sprejemu v Zavetišče sta
poginili tudi ena skobčevka in ena nimfa. Vse poginule živali so bile najdene v zimskem času
in splošno prizadete, zato je najverjetnejši vzrok podhladitev in izčrpanost.
Dva deguja, tri podgane in dva kunca so na dan 31.12. 2013 bili še vedno nameščeni v
Zavetišču. Živali smo nameščali v komercialne kletke, oziroma jih nameščali pri začasnih
skrbnikih (golob, pegatka, dihurja). Mini pujse smo namestili v bivalne prostore sicer
namenjene psom. S primernim nasteljem seveda in ločene od psov. Žal Zavetišče ne
razpolaga s primernejšimi prostori.
Hrano (seno, sadje, zelenjava, briketi…) in steljo za druge hišne živali zagotavlja ZOO
Ljubljana.
Prostoživečih – divjih živali nismo sprejemali. Vse najditelje smo napotili na Zatočišče za
prostoživeče živali.
Stran53
ZOOLJUBLJANA
Graf 29: število sprejetih drugih hišnih živali v letih od 2010 do 2013
V letu 2008 smo sprejeli dve drugi hišni živali, leta 2009 nobene, od leta 2010 pa vsako leto
več kot 10, preteklo leto celo 23. Več kot 100% povečanje je znak, da je vedno več drugih
hišnih živali po domovih naših občanov in hkrati vedno več zapuščenih. Število vseh živali je
neznano in niti ga ni mogoče oceniti. Gotovo pa je, da Zavetišče nujno potrebuje tudi
primerne prostore za nameščanje drugih hišnih živali.
Od leta 2010 smo sprejeli dve vodni in eno kopensko želvo, dve okrasni perutnini, 7 kuncev
in 7 dihurjev ter 13 malih glodavcev. Daleč največ pa je sobnih ptic, ki jih je v teh letih bilo
skupaj kar 28.
V preteklem letu nismo imeli težave le pri oddajanju mačk in psov temveč tudi drugih hišnih
živali. Občani se zavedajo vedno večje odgovornosti in ne nazadnje tudi stroškov. Zato lahko
ob poglabljanju neugodnih ekonomskih razmer pričakujemo še več zapuščenih živali in tudi
težje iskanje novih skrbnikov.
4. ZAKLJUČEK
Tudi leto 2013 kljub negativni letni bilanci ocenjujemo kot uspešno. Plan smo na pomembnih
postavkah dosegli, marsikje celo presegli. Dosegli smo tudi pomemben premik naprej pri
projektu novega zavetišča. Nadaljevanje zastavljenega je odvisno od imetnika oziroma volje
ustanovitelja, ki zagotavlja glavni vir financiranja rednega poslovanja, predvsem pa investicij.
Ne glede na vse, se bomo za dobrobit živali še naprej trudili pri svojih najboljših močeh in
preko oskrbe zapuščenih živali v dobrobit celotne družbe.
Stran54

Poročilo zavetišča za leto 2013 - zavetisce

Transcription

Similar documents

navedbe z List preverjanj

Bolezni, ki se prenašajo z mačk na ljudi

tukaj - Kinološko društvo Slovenska Bistrica

Naše brezdomne mačke divjačke - Društvo za zaščito živali Maribor

V začetku marca je po medijih zakrožila novica, da je slovenski

Kralji ulice 102 november 2014 (pdf, 13,6 MB)

ZOOskop - vodnik za opazovanje živali v živalskem