Prospekt obveznic BCE15

Transcription

P R O S P E K T
ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BCE15 BANKE CELJE D.D.,
V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU
CELJE, MAJ 2011
POVZETEK PROSPEKTA ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - BCE15 V
TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU
1. IZDAJATELJ OBVEZNIC
Izdajatelj obveznic je Banka Celje d.d., Celje, Vodnikova 2, 3000 Celje.
OSNOVNI KAPITAL
V sodni register vpisan in vplačan osnovni kapital znaša 16.979.769,65 EUR.
2. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
TIP OBVEZNICE:
Obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki
z oznako BCE15.
DOSPETJE
OBVEZNICE:
Datum dospetja zadnjega izplačila iz obveznice je 15. februar 2016.
OBRESTNA MERA IN
NAČIN IZRAČUNA
OBRESTI:
Obrestna mera je fiksna in znaša 5,00 % letno.
Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega
obrestnega kupona, se obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne
na dan dospelosti plačila obresti prejšnjega kupona (ali 15. februarja
2011, če gre za prvo plačilo obresti) in konča na dan dospelosti plačila
obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznice na dan
dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoţi
z nominalno vrednostjo obveznice, pri čemer se upošteva dejansko
število dni v obrestovanem obdobju, za katerega se računajo obresti in
dejansko število dni v tistem obrestovanem obdobju, v katerem je
obdobje, za katerega se računajo obresti. Obresti so zaokroţene na
dve decimalni mesti in se začnejo obračunavati 15. februarja 2011.
NAČIN IN OBDOBJE
IZPLAČILA:
Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 15. februarja v letu,
do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v
celoti ob dospetju obveznice 15. februarja 2016.
Obveznosti iz obveznic (obresti in glavnica) bodo izplačane na račun,
ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in
pravili poslovanja KDD Centralno klirinško depotne druţbe d.d.,
Ljubljana.
Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki
Sloveniji, ali če je praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je
hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi
naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem
primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti
obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne.
Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče
izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki
ni sobota, nedelja, drţavni praznik ali drug dela prost dan.
ZAVAROVANJE
TERJATEV:
Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za
vse obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoţenjem
neomejeno.
NAMEN IZDAJE:
Povečanje dolgoročnih sredstev banke in s tem zagotovitev ustrezne
strukture virov ter nadomestitev zapadlih obveznic BCE8.
DRUGE PRAVICE IZ
OBVEZNIC:
Izdajatelj bo imetniku obveznice izplačal obresti in glavnico v skladu z
amortizacijskim načrtom obveznice in načinom izračuna obresti.
Imetniki obveznice imajo pravico razpolaganja z obveznico oziroma
zastavitve obveznice ter druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o
vrednostnih papirjih.
Drugih pravic, vključno z moţnostjo zamenjave za druge vrste
vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo
pravice do udeleţbe pri dobičku izdajatelja.
Obveznice niso predčasno unovčljive in ne vsebujejo klavzule, s katero
bi imel imetnik pravico do predčasne unovčitve svoje terjatve.
Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil
pravico do odkupa obveznic pred njihovo dospelostjo.
3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC
Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša 34.150.000,00 EUR.
4. APOENSKA STRUKTURA OBVEZNIC
Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic
obsega 34.150 apoenov po 1.000,00 EUR.
5. KOTACIJA
Obveznice bodo uvrščene na borzni trg obveznic Ljubljanske borze d.d., Ljubljana.
6. DRUGA POMEMBNA DEJSTVA V ZVEZI Z IZDAJATELJEM
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne
postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter
pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je eden izmed pomembnih
dejavnikov za doseganje strateških ciljev banke.
Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo likvidnostno, trţna, obrestno
tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter operativno tveganje. Kapitalsko tveganje, ki mu je
banka izpostavljena, je nizko.
Kapital banke za namen kapitalske ustreznosti se je v letu 2010 nekoliko zniţal zaradi
zniţanja dodatnega kapitala I, medtem ko se je temeljni kapital zvišal zaradi prenosa
ustvarjenega čistega dobička v rezerve in zniţanja odbitnih postavk. Količnik kapitalske
ustreznosti se je zniţal zaradi zvišanja kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, medtem ko je
količnik temeljnega kapitala porasel. Količnik kapitalske ustreznosti in količnik temeljnega
kapitala banke presegata vrednosti, ki jih določajo baselska določila.
Tveganja povezana z obveznicami so tveganje nelikvidnosti, tveganje neplačila, tveganje
spremembe obrestne mere in tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu.
Tveganja povezana z izdajateljem in tveganja povezana z obveznicami ter način upravljanja
s temi tveganji je podrobneje predstavljen v 2. poglavju prospekta.
Zaostrene razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu so posegle v poslovanje banke, ki je
obseg in strukturo svojega poslovanja skrbno prilagajala nastalim razmeram in prednostno
skrbela za varnost poslovanja. Vpliv finančne in gospodarske krize na izdajatelja je
predstavljen v točki 12.2.
7. BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA
ORGANIZIRAN TRG
Pri uvrstitvi obveznic na organiziran trg Ljubljanske borze d.d., Ljubljana ne sodeluje nobena
borzno-posredniška druţba. Vse aktivnosti v zvezi s kotacijo obveznic vrši Banka Celje d.d.
sama.
8. Povzetek prospekta vključuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je
potrebno brati kot uvod k prospektu. Pred vsako odločitvijo o vlaganju v obveznice naj
investitorji preučijo celotni prospekt, kateri vsebuje podrobne podatke o pravnem
poloţaju izdajatelja, njegovem finančnem poloţaju, poslovnih moţnostih in pravicah,
ki izhajajo iz obveznic.
Prospekt je objavljen na spletni strani izdajatelja www.banka-celje.si in na
informacijskem sistemu SEOnet ter je na razpolago na sedeţu izdajatelja.
Vlagatelj bo moral, če bo kot toţnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami,
vsebovanimi v prospektu, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik
sodišča pred začetkom takega postopka.
Osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo
notifikacijo, odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč,
netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta.
KAZALO OKRAJŠAV
Okrajšava:
Celoten naziv:
ATVP
Banka Celje, banka
ali izdajatelj
EU
EUR
KDD
Ljubljanska borza
MSRP
Obveznice BCE15
Prospekt
Agencija za trg vrednostnih papirjev
ZDoh-2-UPB7
ZBan-1-UPB5
ZDavP-2-UPB4
ZDDV-1-UPB4
ZNVP-UPB1
ZTFI-UPB3
ZDDPO-2
Banka Celje d.d. Bančna skupina Banke Celje, 3000 Celje
Evropska unija
Evro
KDD Centralna klirinško depotna druţba d.d., Ljubljana
Ljubljanska borza d.d., Ljubljana
mednarodni standardi računovodskega poročanja
Obveznice 15. izdaje Banke Celje d.d.
Prospekt za uvrstitev obveznic BCE15 Banke Celje d.d. v
trgovanje na organiziranem trgu
Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008,
125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010, 106/2010,
13/2011)
Zakon o bančništvu (Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008, 109/2008,
19/2009, 98/2009, 79/2010)
Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006, 125/2008,
110/2009, 1/2010, 43/2010, 97/2010, 13/2011)
Zakon o davku na dodano vrednosti (Ur. l. RS, št. 117/2006,
33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/2011)
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS, št.
23/1999, 75/2002, 114/2006, 58/2009)
Zakon o trgu finančnih instrumentov (Ur. l. RS, št. 67/2007,
100/2007, 69/2008, 40/2009, 88/2010)
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št.
117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010)
KAZALO SKLICEVANJ
Sklicevanje:
Podatki:
http://www.banka-celje.si/o-banki/financni-podatki/letna-porocila
- arhiv letnih poročil Banke Celje d.d.
http://www.banka-celje.si/o-banki/predstavitev/statut-banke
- Statut Banke Celje d.d.
VSEBINA
Stran
1.
ODGOVORNE OSEBE ................................................................................................ 1
2.
DEJAVNIKI TVEGANJA .............................................................................................. 2
2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM ................................................................................. 2
2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI .................................................................................. 6
3.
KLJUČNE INFORMACIJE ........................................................................................... 6
3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO ............................................... 6
3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA ......................................................... 6
4.
PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE .......................... 7
4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA ............................................................................................... 7
4.2 ZAKONODAJA, NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI USTVARJENI .......... 7
4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................................ 7
4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI ............................................................................................. 7
4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................... 7
4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI .......................................................... 7
4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC .................................................................................................. 7
4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC........................................................................................................... 7
4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC ........................................................................ 8
4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI ............................................... 8
4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI.......................................................................... 8
4.9 DONOSNOST OBVEZNIC .......................................................................................................... 10
4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ................................................................................... 10
4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC ....................................................................................................... 10
4.12 PRENOS OBVEZNIC ................................................................................................................ 10
4.13 OBDAVČITEV ............................................................................................................................ 10
4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI .................................................................................................................... 10
4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA ............................................................................................. 12
4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI .......................................................................... 12
4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST .................................................................................................... 12
4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA ........................................................................................................................... 13
5.
POGOJI PONUDBE ....................................................................................................13
6.
SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU ................................................13
6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA .............................................. 13
6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI ..................... 13
6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA
ORGANIZIRAN TRG ............................................................................................................... 13
7.
DODATNI PODATKI ...................................................................................................13
7.1 BONITETNE OCENE IZDAJATELJA .......................................................................................... 13
8.
ZAKONITI REVIZORJI................................................................................................14
8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV................................................................ 14
9.
PODATKI O IZDAJATELJU .......................................................................................14
9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ............................................................ 14
9.1.1 FIRMA, SEDEŢ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA .......................................................................... 14
9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER .................................................................................................................. 15
9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA.............................................................................................. 15
10.
PREGLED POSLOVANJA .........................................................................................15
10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI ........................................................................................ 15
10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 15
10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE ....................................................................................................... 16
10.1.3 GLAVNI TRGI ..................................................................................................................................... 16
10.1.4 KONKURENČNI POLOŢAJ IZDAJATELJA ........................................................................................ 16
11.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA .............................................................................18
11.1 POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ ..................................................................... 18
12.
INFORMACIJE O TRENDIH .......................................................................................19
12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH .......................................................................................... 19
12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA ............................................................................. 19
13.
UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI ......................................................20
13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET ................................................................................................. 20
13.2 LASTNIŠKI DELEŢI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ....................................................... 21
13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA ......................................................... 21
14.
OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA ..................................................21
15.
VEČJI DELNIČARJI ...................................................................................................22
16.
FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH.......................................................22
16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE ................................................................................... 22
16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA ................................................................................. 23
16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. ............................................................ 23
16.2.2 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE BANKE CELJE ................................................... 29
16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ...................................... 35
16.4 PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI ..................................................................................... 35
16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA .................................... 36
17.
DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU ............................................................36
17.1 DELNIŠKI KAPITAL ................................................................................................................... 36
17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT ...................................................................................... 36
18.
POMEMBNE POGODBE ............................................................................................36
19.
INFORMACIJE O TRETJI OSEBI ...............................................................................36
20.
DOKUMENTI NA VPOGLED ......................................................................................36
1. ODGOVORNE OSEBE
Banka Celje d.d. (v nadaljevanju: Banka Celje, banka ali izdajatelj) kot izdajatelj obveznic
sprejema odgovornost za informacije, navedene v prospektu. Izdajatelj z vso primerno
skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z resničnimi dejstvi
ter da poleg informacij, navedenih v tem prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o
njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem poloţaju.
Izdajatelj opravlja vse storitve in aktivnosti povezane z uvrstitvijo obveznic petnajste izdaje
na organiziran trg sam.
Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoţevanje
prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov
besedila, ni dovoljeno.
Celje, maj 2011
…………………………..
mag. Aleksander Vozel
Član uprave
…………………………..
Davorin Leskovar
Član uprave
1
…………………………
mag. Dušan Drofenik
Predsednik uprave
2. DEJAVNIKI TVEGANJA
2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne
postopke in metodologije za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj
ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je eden izmed
pomembnih dejavnikov za doseganje strateških ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo
prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki
ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija
in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo. Upoštevajo se
razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju
upravljanja s tveganji. V banki je organiziran sektor upravljanja s tveganji, ki deluje neodvisno
od komercialne dejavnosti banke. V njem se spremljajo vsa pomembnejša tveganja, razvijajo
metodologije za ocenjevanje tveganj, kontrolirajo limiti in izdelujejo mesečna poročila o vseh
najpomembnejših tveganjih, o katerih razpravlja Odbor za upravljanje z bilanco banke
(ALCO). Pomembno vlogo na področju prevzemanja in upravljanja s tveganji ima Odbor za
tveganja, ki ima koordinacijsko in posvetovalno vlogo ter ima celovit pregled nad vsemi
tveganji v banki.
Kreditno tveganje
Kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti
dolţnika do banke in sodi med najpomembnejša bančna tveganja, se v banki posveča
posebna pozornost. Dokumentarno podlago za upravljanje kreditnega tveganja v banki
predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem.
Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno
upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolţnikov oziroma naloţb in kreditnega portfelja. Banka
čim bolj natančno izmeri tveganost dolţnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas
kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja
naloţbe dolţnikom z dobro bonitetno oceno. Tveganost naloţb vgradi v obrestno mero in
poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev, da lahko v primeru nastanka neplačila poplača
kredit iz unovčitve zavarovanja in tako zmanjša obseg izgube. Banka omejuje koncentracijo
portfelja z vzpostavljenimi limiti do dolţnikov oziroma skupin povezanih oseb, z limiti za
strukturo portfelja, spremljanjem razpršenosti kreditnega portfelja po sektorjih, regijah,
panogah, vrstah poslov itd. Pri kreditiranju tujine je banka izpostavljena deţelnemu tveganju,
zato spremlja tudi tveganost tujih drţav in prilagaja svojo kreditno politiko. V primeru
nepristranskih dokazov o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega
tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) ter nato sproti preverja njihovo
ustreznost.
Banka je z odgovornim upravljanjem kreditnega tveganja in izvajanjem naloţbene politike v
letu 2010 dosegla naslednje rezultate:
po stanju 31. december 2010 je bila vrednost kreditnega portfelja -1.892.948 tisoč
evrov (2009: 1.867.799 tisoč evrov), po zmanjšanju za oslabitve pa 1.795.957 tisoč
evrov (2009: 1.793.976 tisoč evrov),
po stanju 31. december 2010 je bilo 85,30 % kreditov razvrščenih v najvišji
investicijsko sprejemljivi bonitetni skupini A in B ter 14,70 % kreditov, razvrščenih v
podstandardne bonitetne skupine od C do E (2009: 93,41 % in 6,59 %),
v izkazu poslovnega izida so bile oblikovane dodatne oslabitve v višini 31.009 tisoč
evrov (leto 2009: 28.139 tisoč evrov), od tega oslabitve za kredite, merjene po
odplačni vrednosti, v višini 23.491 tisoč evrov (2009: 20.367 tisoč evrov),
zaradi povečanega kreditnega tveganja se je stopnja pokritosti kreditov z oslabitvami
povečala na vrednost 5,12 % (2009: 3,95 %).
2
Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke
neugodnim premikom obrestnih mer. Tovrstno tveganje vpliva na neto obrestne prihodke
banke ter tudi na ekonomsko vrednost njenih terjatev, obveznosti in zunajbilančnih
instrumentov. Dokumentarno podlago za upravljanje obrestnega tveganja v banki predstavlja
politika prevzemanja in upravljanja z obrestnim tveganjem.
Banka zasleduje politiko nizke izpostavljenosti obrestnemu tveganju, zato redno spremlja
neusklajenost sredstev in obveznosti po posameznih časovnih intervalih, in sicer po valutah
in vrstah obrestnih mer. S tem se omejuje vpliv neugodne spremembe obrestne mere na
neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost.
V primeru potrebe po izvajanju ukrepov za zniţanje obrestnega tveganja banka uporablja
klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje
depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov banka
sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti z namenom varovanja
posameznih poslov in zapiranja obrestnih razmikov. Banka ne sklepa poslov z obrestnimi
izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene.
Trţna tveganja
Med trţnimi tveganji, ki jim je banka izpostavljena, najbolj izstopata pozicijsko tveganje
lastniških in dolţniških finančnih instrumentov ter izvedenih finančnih instrumentov.
Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka. Dokumentarno podlago za upravljanje trţnih
tveganj v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s trţnimi tveganji.
Pozicijsko tveganje lastniških in dolžniških finančnih instrumentov
Pozicijsko tveganje predstavlja tveganje izgube, ki nastane zaradi spremembe cen finančnih
instrumentov kot posledice negativnih gibanj cen na kapitalskem trgu ali dejavnikov,
povezanih z izdajateljem posameznega instrumenta.
Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena preteţno v slovenski
finančni prostor, na območje Evropske unije (posli z vrednostnimi papirji prvovrstnih bank in
drţav) ter v manjšem obsegu na svetovne drţave z manjšim kreditnim tveganjem (drţave, ki
so investicijsko sprejemljive). Finančne instrumente se razvršča v bančno in trgovalno knjigo
na podlagi politike razmejevanja bančnih in trgovalnih postavk, v kateri so zapisane
usmeritve razvrščanja ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati določena postavka za uvrstitev v
določeno skupino. Področje trgovanja s finančnimi instrumenti je v banki opredeljeno s
podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, poslih, regijah itd.). Poleg tega ima
banka oblikovane tudi limite največje dovoljene izgube.
Banka sklepa tudi posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna
usmeritev banke na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje
poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi
posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami, s katerimi ima banka sklenjeno ISDA
(International Swaps and Derivatives Association) pogodbo.
Valutno tveganje
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena tveganjem sprememb valutnih tečajev, ki lahko,
v primeru neugodnih sprememb, povzročijo izgube v poslovanju. Na področju valutnega
tveganja banka vodi politiko izravnane devizne pozicije po posameznih svetovnih valutah.
Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi
finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov, s čimer banka skrbi za optimalno
izpostavljenost valutnemu tveganju. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne
odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.
3
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh
dospelih obveznosti, oziroma ko je banka zaradi nezmoţnosti zagotavljanja zadostnih
sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s
pomembno višjimi stroški od običajnih. Likvidnostno tveganje zajema tudi trţno likvidnostno
tveganje, ki nastopi, ko pozicije (v instrumentu) ni moţno odprodati ali nadomestiti v kratkem
času brez pomembnega vpliva na trţno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi
zaradi trţnih neravnovesij. Dokumentarno podlago za upravljanje likvidnostnega tveganja v
banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja z likvidnostnim tveganjem.
Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje
denarnih tokov za časovni interval, ki je praviloma krajši od treh mesecev, in za upravljanje
strukturne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za daljši časovni interval ob
upoštevanju likvidnosti razpoloţljivih sredstev in stabilnosti virov sredstev. Na podlagi
simulacij zapadlosti virov sredstev na eni strani ter moţnostjo hitre unovčitve na drugi strani,
so določeni limiti najvišje odprte likvidnostne pozicije. Na področju strukturne likvidnosti ima
banka opredeljene kazalnike, ki predstavljajo ciljne vrednosti za obvladovanje likvidnostnega
tveganja. Kazalniki strukturne likvidnosti so postavljeni tako, da se ustvarja potrebna rezerva
s preseţkom strukturne likvidnosti glede na Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje
ustrezne likvidnosti bank in hranilnic in glede na Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Banka ima v
sklopu politike prevzemanja in upravljanja z likvidnostnim tveganjem izdelane tudi scenarije
izjemnih likvidnostnih razmer, iz katerih izhaja tudi opredelitev višine in strukture likvidnostne
rezerve in krizni načrt za ravnanje ţe v času prvih znakov likvidnostne krize.
Tveganje dobičkonosnosti
Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja banke in pogosto tudi zgodnji
pokazatelj problematičnosti poslovanja banke. Poslovanje in nadaljnji razvoj banke sta
odvisna od doseganja ustrezne donosnosti sredstev in kapitala. Dobiček omogoča rast
banke, ohranja ali povečuje njeno konkurenčnost in krepi kapitalsko bazo banke. Izgube
ogroţajo kapital in likvidnost ter lahko omajejo zaupanje javnosti. Dobičkonosnosti banke ne
opredeljuje le dobiček kot rezultat poslovnega izida, ampak tudi kakovost in stabilnost
prihodkov ter zmernost in struktura stroškov. Splošno načelo je, da mora biti dobiček
primarno uporabljen za pokrivanje izgub in oblikovanje potrebnih rezerv, dividende pa se
delijo šele po pokritju teh potreb. Dokumentarno podlago za upravljanje s tveganjem
dobičkonosnosti v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s tveganjem
dobičkonosnosti.
Operativno tveganje
Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega
izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih
dejavnikov. Dokumentarno podlago za upravljanje operativnega tveganja predstavlja politika
prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem.
Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema v banki narašča pomen
operativnega tveganja, ki zahteva vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema
prevzemanja in upravljanja s to vrsto tveganja. Pri opredelitvi načina prevzemanja in
upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in
kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne
izpostavljenosti na področju operativnega tveganja po poslovnih procesih, ki temelji na
prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, verjetnosti nastanka ter
učinkih tveganja.
4
Neprekinjeno poslovanje
Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti, odgovorne
osebe in načine organiziranja v primeru nastanka kriznih razmer. Namen načrtov
neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter vzpostavitev
nemotenega delovanja ključnih poslovnih procesov v najkrajšem moţnem času na obstoječi
ali nadomestni lokaciji. Za vse poslovne procese v banki so izdelani tudi načrti izvajanja
procesa v primeru nedelovanja informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je
zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala v primeru opustitve aktivnosti in
postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu
izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov.
Kapital in kapitalska ustreznost
Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je odvisna
od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije in je namenjena
zavarovanju sredstev svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova
predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri
svojem poslovanju. Dokumentarno podlago za upravljanje kapitalskega tveganja v banki
predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem.
Z namenom zagotavljanja varnega in hkrati tudi dobičkonosnega poslovanja banka ves čas
skrbi za zadosten obseg kapitala in njegovo ustrezno strukturo. Banka sledi cilju doseganja
visokega deleţa temeljnega kapitala v strukturi celotnega regulatornega kapitala ter
ohranjanja količnikov kapitalske ustreznosti nad ciljno določenimi vrednostmi. Letno izdeluje
poslovno politiko in finančni načrt ter razvojni plan za triletno obdobje, iz katerega je razvidno
gibanje količnikov kapitalske ustreznosti glede na planiran obseg poslovanja. V primeru
odstopanj od ciljno določenih količnikov banka prične z aktivnostmi za zniţanje
izpostavljenosti tveganjem, ali povečanje regulatornega kapitala. Banka prednostno povečuje
kapital z ustrezno dividendno politiko in s prenosom čistega dobička med druge rezerve iz
dobička. S tem zagotavlja, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in
vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.
Banka oceni tudi lastniško strukturo, saj je z vidika kapitalskega tveganja bistvenega pomena
odgovorna dividendna politika lastnikov, ter strukturo in kvaliteto kapitala. V okviru strukture
in kvalitete kapitala banka zagotavlja stalnost, razpoloţljivost za pokrivanje izgub in pravno
podrejenost pravicam vlagateljev ter drugih upnikov.
V okviru obvladovanja kapitalskega tveganja ima banka določen ciljni količnik kapitalske
ustreznosti v višini nad 12 %, ciljni količnik, izračunan iz temeljnega kapitala (Tier 1), v višini
nad 9 %, ter razmerje med interno oceno kapitala in kapitalskimi zahtevami iz 1. stebra nad
150 % in predvidene ukrepe za zmanjšanje kapitalskega tveganja.
Količnik kapitalske ustreznosti je 31. decembra 2010 znašal 15,19 % (2009: 15,35 %),
količnik temeljnega kapitala je znašal 11,22 % (2009: 11,03 %). Količnika kapitalske
ustreznosti sta bila precej višja od zakonsko predpisanega minimuma, kot tudi od interno
določenih ciljnih vrednosti.
Kapital banke za izpolnjevanje kapitalskih zahtev je 31. decembra 2010 znašal 297.629 tisoč
evrov (31. decembra 2009: 298.997 tisoč evrov), od tega temeljni kapital 219.859 tisoč evrov
(31. decembra 2009: 214.896 tisoč evrov).
Višina kapitala, s katerim banka razpolaga, omogoča nadaljnjo rast obsega poslovanja
banke in banki, kljub negotovim gospodarskim razmeram, zagotavlja ustrezno varnost.
5
Ne glede na navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi
drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja
vključujejo tveganja, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja
tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja,
ki jih ni mogoče nadzorovati.
V primeru pojava novih tveganj se jih vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji.
2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI
Likvidnost obveznic
Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bodo obveznice BCE15 uvrščene na
organiziran trg vrednostnih papirjev, in sicer na prosti trg Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (v
nadaljevanju: Ljubljanska borza). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno
trgovanje z obveznicami BCE15. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami
BCE15, lahko to negativno vpliva na likvidnost obveznic ter njihovo trţno ceno.
Tveganje neplačila
Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči
izdajatelj z vsem svojim premoţenjem. Izdajatelj ocenjuje, da je tveganje neplačila relativno
majhno.
Tveganje spremembe obrestne mere
Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi
nespremenljive obrestne mere in je višina obveznosti fiksno določena.
Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu
Gibanje prodajne cene obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in
povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Preseţno povpraševanje
po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, preseţna ponudba pa do
zniţanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki
obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zniţanja prodajne cene
obveznic na organiziranem trgu. V primeru zniţanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki
obveznic pričakovali niţjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene
obveznic na organiziranem trgu.
3. KLJUČNE INFORMACIJE
3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki bi
imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic.
3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA
Obveznice so izdane z namenom povečanja dolgoročnih sredstev banke in s tem
zagotovitve ustrezne strukture virov ter z namenom nadomestitve zapadlih obveznic BCE8.
6
4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE
4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
Tip obveznice
Obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki z oznako BCE15 in
ISIN kodo SI0022103186.
Velikost izdaje
Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša 34.150.000,00 EUR.
Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic
obsega 34.150 apoenov po 1.000,00 EUR.
4.2 ZAKONODAJA,
USTVARJENI
NA
PODLAGI
KATERE
SO
BILI
VREDNOSTNI
PAPIRJI
Obveznice BCE15 so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih
sporov v zvezi z obveznicami je pristojno sodišče v Celju.
4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Obveznice BCE15 se glasijo na ime in so bile dne 01. aprila 2011, z vpisom na račune
imetnikov obveznic pri KDD Centralno klirinško depotni druţbi d.d., Ljubljana (v nadaljevanju:
KDD), izdane v nematerializirani obliki.
4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI
Vplačilo obveznic BCE15 in vsa izplačila obveznosti iz obveznic se opravijo v evrih.
4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Obveznice ne vsebujejo nobenih klavzul, ki bi vplivale na razvrščanje ali podrejanje
kakršnimkoli trenutnim ali prihodnjim obveznostim izdajatelja.
4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC
Obveznice BCE15 niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči
izdajatelj z vsem svojim premoţenjem.
4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC
Imetnik obveznice ne more izvršiti odpoklica obveznice in nima pravice zahtevati od
izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznice.
Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa
obveznic pred njihovo dospelostjo.
Obveznice so neomejeno prenosljive in dajejo imetnikom pravico razpolaganja z obveznico
oziroma zastavitve obveznice in druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih
papirjih.
7
Drugih pravic, vključno z moţnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev,
obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeleţbe pri dobičku izdajatelja.
4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC
Izdajatelj nima nobenih zavez in omejitev v zvezi z izdajo obveznic.
4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI
Obrestna mera za obveznice BCE15 je fiksna in znaša 5,00 % letno. Obresti se
obračunavajo na linearni način od 15. februarja 2011 dalje do dneva končne dospelosti
15. februarja 2016.
Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega obrestnega kupona, se
obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na dan dospelosti plačila prejšnjega kupona in
konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne
vključuje.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan dospelosti plačila obresti
na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoţi z nominalno vrednostjo obveznic, pri
čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovanem obdobju, za katerega se računajo
obresti in dejansko število dni v tistem obrestovanem obdobju, v katerem je obdobje, za
katerega se računajo obresti. Obresti so zaokroţene na dve decimalni mesti.
Obresti za obdobje se izračunajo z uporabo naslednje formule:
o
o
G
d
D
5,00 d
x xG
100 D
obresti v obdobju, za katero se računajo obresti, zaokroţeno na dve decimalni mesti;
nominalna vrednost obveznice;
dejansko število dni v obdobju, za katerega se računajo obresti, od vključno prvega
dne takega obdobja do zadnjega dne takega obdobja (vendar zadnjega dne ne
vključuje);
dejansko število dni v tistem obrestovanem obdobju, v katerem je obdobje, za
katerega se računajo obresti.
4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI
Izdajatelj bo izplačeval obveznosti iz obveznic v skladu z amortizacijskim načrtom. Obresti
dospevajo v izplačilo letno za nazaj, vsakega 15. februarja v letu, do dospetja obveznice.
Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice
15. februarja 2016.
8
Amortizacijski načrt obveznice BCE15 z nominalno vrednostjo 1.000,00 EUR:
Številka
Datum
kupona
dospelosti
0
1
2
3
4
5
15. 02. 2011
15. 02. 2012
15. 02. 2013
15. 02. 2014
15. 02. 2015
15. 02. 2016
Glavnica
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.000,00
SKUPAJ
1.000,00
Izplačilo
Obresti
Stanje
Skupaj
Dolga
0,00
50,00
50,00
50,00
50,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
0,00
0,00
50,00
50,00
50,00
50,00
50,00
1.050,00
250,00
1.250,00
Obresti in glavnica (obveznosti iz obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči
upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD.
Izdajatelj bo obveznosti iz obveznic izplačeval na podlagi evidence lastništva v centralnem
registru vrednostnih papirjev pri KDD na račune evidentiranih imetnikov obveznic oziroma
njihovih pooblaščencev na dan dospelosti posamezne obveznosti.
Za imetnika obveznic na dan dospelosti posamezne obveznosti iz obveznic se šteje oseba, v
katere korist so vknjiţene obveznice v centralnem registru pri KDD tri delovne dni pred
dnevom dospelosti posamezne obveznosti, oziroma kakor to določajo Pravila Ljubljanske
borze.
Ker obveznice niso izdane v materializirani obliki, ampak so v centralnem registru
vrednostnih papirjev pri KDD vpisane v nematerializirani obliki, mora vsak imetnik obveznice
zagotoviti, da je v istem registru vpisan račun, na katerega se nakazujejo sredstva iz naslova
dospelih obveznosti iz obveznic. Podatki in informacije o imetniku obveznic, vpisani v
centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, morajo vsebovati vse elemente, ki
izdajatelju omogočajo nakazilo sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na
ustrezno banko in ustrezen račun imetnika obveznice v primeru bančnih računov oziroma na
drug ustrezen račun imetnika obveznice.
Če imetnik obveznice na dan dospelosti terjatev iz naslova obveznic ne dobi sredstev na svoj
račun, mora o tem takoj obvestiti izdajatelja in mu sporočiti podatke o pravilnem računu
oziroma druge ustrezne podatke, ki izdajatelju omogočajo nakazilo na račun imetnika
obveznice. Sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic se v primeru nepopolnih
podatkov o imetniku, ki izdajatelju ne omogočajo nakazila sredstev iz naslova dospelih
obveznosti iz obveznic na način, določen v skladu s tem prospektom ali na drug način, ki ga
določi izdajatelj v skladu s predpisi, od dne dospelosti obveznice naprej ne obrestujejo.
Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, ali če je
praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji,
se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem
primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic
do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki
Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni
sobota, nedelja, drţavni praznik ali drug dela prost dan.
V skladu z določili obligacijskega zakonika zastarajo pravice zahtevati izpolnitev obveznosti
plačila glavnice obveznic v petih letih od dospelosti, obveznosti plačila obresti pa v treh letih
od dospelosti.
9
4.9 DONOSNOST OBVEZNIC
Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče izračunati z
uporabo preglednic ali finančnega kalkulatorja. Ta predstavlja donosnost obveznice na letni
ravni in se izračuna na podlagi sledeče formule:
PC
PC
Obrn
Iletna
Obr1
Obr2
(1 I letna ) (1 I letna ) 2
...
Obrn
Obrn 1.000
1
(1 I letna )
n 1
(1 I letna ) n
prodajna cena obveznice;
izplačilo obresti v obdobju n;
donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se pomnoţi s 100, je izraţena
v odstotkih.
4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC
Oseba, ki bi zastopala vsakokratne imetnike obveznic v razmerju do izdajatelja, ni
predvidena.
4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC
Sklep o izdaji navadnih obveznic Banke Celje d.d., Celje – 15. emisija je bil sprejet na
5. redni seji uprave Banke Celje d.d., dne 31. januarja 2011.
4.12 PRENOS OBVEZNIC
Izdajatelj je prvo prodajo obveznic BCE15 izvedel v skladu s 3. točko 1. odstavka 49. člena
Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-UPB3, Ur. l. RS, št. 67/2007,
100/2007, 69/2008, 40/2009, 88/2010), ki določa, da za ponudbo vrednostnih papirjev
naslovljeno na vlagatelje, od katerih vsak, na podlagi sprejema posamične ponudbe, pridobi
vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 50.000,00 EUR, javna objava prospekta
ni potrebna.
Obveznice so bile dne 1. aprila 2011 izdane v nematerializirani obliki z vpisom na račune
imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z Zakonom o nematerializiranih
vrednostnih papirjih (v nadaljevanju: ZNVP–UPB1, Ur. l. RS, št. 23/1999, 75/2002, 114/2006,
58/2009) je zakoniti imetnik nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica
vknjiţena na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD.
Po izdaji obveznic so obveznice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi
ter pravili poslovanja KDD.
4.13 OBDAVČITEV
4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI
a) Pravne osebe
Obresti od obveznic so sestavni del prihodkov in s tem davčne osnove za davek od
dohodkov pravnih oseb.
10
Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2, Ur. l. RS št.
117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009 in 43/2010) so banke, kot izplačevalci obresti,
oproščene obveznosti plačevanja davka na viru od izplačanih obresti iz obveznic, če:
ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni
papir, če je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka) in
so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko
sodelovanje in razvoj.
b) Fizične osebe
Obresti od obveznic, ki jih prejmejo fizične osebe, so obdavčene po Zakonu o dohodnini (v
nadaljevanju: ZDoh-2-UPB7, Ur. l. RS št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009,
10/2010, 13/2010, 43/2010, 106/2010, 13/2011). Banka ob izplačilu obresti fizičnim osebam
ne plačuje dohodnine od obresti iz obveznic, ki jih izda, če:
ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni
papir, če je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka), in
so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko
sodelovanje in razvoj.
Fizična oseba, ki je zavezanec za plačilo dohodnine od obresti in prejme izplačane obresti od
obveznic, ne da bi bil pri izplačilu odtegnjen obračunani znesek dohodnine, je dolţna do 15ega dne po koncu koledarskega trimesečja, v katerem je prejela izplačilo, vloţiti napoved za
odmero dohodnine od obresti in po prejemu odločbe plačati odmerjeni znesek davka.
Izplačila obresti prejemnikom – fizičnim osebam z območja veljavnosti evropske direktive –
rezidenti drţav članic EU ter rezidenti ozemelj Andora, Anguilla, Aruba, Britanski deviški
otoki, Guersney, Jersey, Kajmanski otoki, Liechtenstein, Monako, Montserrat, Nizozemski
Antili, Otok Man, Otoki Turks in Caicos, San Marino in Švica - izplačevalci obresti poročajo
slovenski davčni upravi.
Če bo banka dolţna domnevati, da oseba, ki prejme izplačilo obresti (prejemnik obresti),
prejema obresti za račun druge osebe (za tuj račun), se opisana pravila o obdavčitvi obresti
od obveznic iz točke a in b, ne bodo upoštevala.
V takšnem primeru se ob plačilu obresti, ki ga izvrši banka, kot izdajatelj obveznic, obračuna,
odtegne in plača davek po predpisani davčni stopnji 20%. Če je za osebo, za račun katere
prejemnik obresti izvršuje pravice iz obveznic (upravičeni lastnik), predpisana niţja stopnja
obdavčitve dohodka iz obresti od stopnje, po kateri je bil davek odtegnjen in plačan, lahko
upravičeni lastnik zahteva vračilo preveč odtegnjenega in plačanega davka s pisnim
zahtevkom, ki ga vloţi pri davčnem organu.
Zgoraj opisano pravilo se ne uporabi, če prejemnik obresti, ki prejme obresti za tuj račun,
sam izpolnjuje pogoje za prevzem vloge plačnika davka. Ti pogoji so:
da je prejemnik obresti rezident Slovenije za davčne namene ali nerezident, ki ima
poslovno enoto v Sloveniji; in
da prejemnik obresti banki predloţi izjavo o tem, da bo s prejemom obresti sam
postal plačnik davka, v kateri navede tudi količino obveznic, iz katerih izvršuje pravice
za tuj račun.
11
Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2-UPB4, Ur. l. RS št. 117/2006,
125/2008, 110/2009, 1/2010, 43/2010, 97/2010, 13/2011) določa še dodatno izjemo od
zgornjega pravila po kateri lahko banka kot plačnik davka obračuna davek po stopnji, ki velja
za upravičenega lastnika obresti, če bosta izpolnjena naslednja pogoja:
da se obresti izplačajo v tujino osebi, ki je pridobila status pooblaščenega tujega
posrednika po določilih Zakona o davčnem postopku; in
da takšna oseba banki kot plačniku davka do desetega dne v mesecu po izplačilu
obresti dostavi podatke, potrebne za identifikacijo upravičenega lastnika obresti ter
odmero davka po stopnji, ki glede na predpise o obdavčitvi in sklenjene sporazume o
izogibanju dvojnega obdavčevanja velja zanj.
V skladu z zakonom se domneva, da prejemnik obresti prejema obresti za tuj račun, kadar je
izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
prejemnik obresti opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka za tuj
račun, oziroma je za osebo znano, da nastopa, četudi občasno, kot oseba, ki prejema
dohodek za tuj račun; ali
naslov za plačilo dohodka je drugačen od registriranega naslova osebe iz prvega
odstavka tega člena.
Prejemnik obresti, ki kljub izpolnjevanju katerega od navedenih pogojev prejema obresti za
lasten račun, lahko prepreči učinkovanje navedene domneve tako, da banki pred izplačilom
obresti predloţi izjavo o tem, da pravice iz vseh ali nekaterih obveznic izvršuje zase in ne za
tuj račun, in navede količino obveznic, iz katerih pravice izvršuje zase, in količino obveznic, iz
katerih pravice izvršuje za tuj račun.
4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA
a) Pravne osebe
Dobiček, doseţen s prodajo obveznic, je sestavni del obdavčljivih dohodkov zavezancev za
davek od dohodkov pravnih oseb - rezidentov in nerezidentov, ki dosegajo dohodke z
opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji.
b) Fizične osebe
V skladu z ZDoh-2-UPB7 fizičnim osebam ob odsvojitvi dolţniških vrednostnih papirjev ni
potrebno ugotavljati in napovedovati dohodkov iz naslova kapitalskih dobičkov .
Ne glede na navedeno se v primeru, če je takšen dobiček doseţen kot del dohodka iz
dejavnosti fizične osebe, ki je rezident Slovenije za davčne namene, takšen dohodek
upošteva pri določitvi letne davčne osnove za davek od dohodka iz dejavnosti.
4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI
ZDoh-2-UPB7 ne predvideva zmanjšanja osnove za dohodnino za sredstva, vloţena v nakup
dolţniških vrednostnih papirjev (obveznic), prav tako pa obresti iz dolţniških vrednostnih
papirjev niso predmet oprostitve, predpisane za obresti na denarne depozite fizičnih oseb,
doseţenih pri bankah in hranilnicah v Republiki Sloveniji ali na območju EU.
4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST
V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1-UPB4,
Ur. l. RS št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/2011) so transakcije z vrednostnimi
papirji oproščene davka.
Obresti od obveznic po zakonu niso predmet obdavčitve, zato se od njih DDV ne obračunava
in ne plačuje.
12
4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA
V skladu z ZDavP-2-UPB4 mora fizična oseba predloţiti izplačevalcu dohodkov svojo davčno
številko. Če fizična oseba tega ne stori, mu banka kot izplačevalec obresti ne sme izvršiti
izplačila.
5. POGOJI PONUDBE
Prva prodaja obveznic je bila izvedena v skladu s 3. točko 1. odstavka 49. člena ZTFI-UPB3,
ki določa, da za ponudbo vrednostnih papirjev naslovljeno na vlagatelje, od katerih vsak, na
podlagi sprejema posamične ponudbe, pridobi vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj
enaka 50.000,00 EUR, javna objava prospekta ni potrebna.
V skladu s sklepom o izdaji obveznic BCE15 je prodajna cena obveznice znašala 100 %
nominalne vrednosti, kar predstavlja letni donos do dospetja 5,00 %.
Obveznice so bile v celoti vpisane in vplačane v času od 15. februarja do 15. marca 2011. V
prvi prodaji je obveznice vpisalo in vplačalo 49 pravnih in fizičnih oseb.
6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU
6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA
Predvideno mesto trgovanja z obveznicami BCE15 je organiziran borzni trg obveznic na
Ljubljanski borzi. Predviden začetek trgovanja je junij 2011.
Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v
Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z
vrednostnimi papirji.
6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI
Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom, s katerim bi se ta subjekt zavezal
nastopati kot posrednik na sekundarnem trgu in pri zagotavljanju likvidnosti obveznic BCE15.
6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA
ORGANIZIRAN TRG
Vse aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo obveznic BCE15 na organiziran trg opravlja izdajatelj sam.
7. DODATNI PODATKI
7.1 BONITETNE OCENE IZDAJATELJA
Fitch Ratings, ena izmed treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje
bonitete bank, je oktobra lani Banki Celje potrdila mednarodno bonitetno oceno BBB.
Ohranitev dobre bonitetne ocene je v zaostrenih gospodarskih razmerah odraz poslovne
odličnosti, zaupanja in ugleda, ki ga banka uţiva doma in v tujini. Ocena potrjuje pomemben
poloţaj banke v regiji, dobro kapitalsko ustreznost, likvidnostno pozicijo in stroškovno
učinkovitost ter jo uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank srednje in vzhodne
Evrope.
13
Izdaja ocene / institucija
Dolgoročna ocena (LT)
Kratkoročna ocena (ST)
Individualna ocena
Verjetnost podpore
Prihodnji izgled
FitchRatings / Oktober 2010
BBB
F3
C
3
negativen
8. ZAKONITI REVIZORJI
8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV
Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, je
revidirala računovodske izkaze banke v zadnjih dveh poslovnih obdobjih, ki jih sestavljajo:
izkaz finančnega poloţaja, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz
sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k računovodskim izkazom.
Pregledali so tudi poslovno poročilo uprave banke in izdali mnenje brez pridrţkov.
Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Ljubljana je vpisana v register pri
Slovenskem inštitutu za revizijo.
9. PODATKI O IZDAJATELJU
9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA
Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine
Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta
1989 se je preoblikovala v delniško druţbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči
ostala do leta 1994.
Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom
Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila
Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podruţnico Ljubljana, v letu 1998
pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Ţalec in jo najprej preoblikovala v Podruţnico Hmezad,
z letom 2011 pa v poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o strateškem
partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridruţena
članica njene bančne skupine.
9.1.1 FIRMA, SEDEŢ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA
FIRMA:
SEDEŽ:
NASLOV:
TELEFONSKA ŠTEVILKA:
PRAVNA OBLIKA POSLOVANJA:
ZAKONODAJA, V SKLADU S KATERO
BANKA POSLUJE:
Banka Celje d.d.
Celje
Vodnikova 2, 3000 Celje
03 / 422 10 00
delniška druţba
izdajatelj posluje v skladu s
slovensko zakonodajo
14
9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER
ENOTNA IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA:
ŠIFRA OSNOVNE DEJAVNOSTI:
ŠTEVILKA VPISA V SODNI REGISTER:
DATUM REGISTRACIJE:
KRAJ REGISTRACIJE:
TRAJANJE IZDAJATELJA:
5026121
J/65.121 – dejavnost bank
1-493-00
14. 6. 1994
Celje
za nedoločen čas
9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA
Izdajatelj meni, da poleg dejstev, navedenih v prospektu, v revidiranem letnem poročilu in
nerevidiranem polletnem poročilu, ni drugih pomembnejših dejstev o njegovem poslovanju,
dejavnosti in finančnem poloţaju, ki bi v bistvenem obsegu vplivali na oceno izdajateljeve
plačilne sposobnosti.
10. PREGLED POSLOVANJA
10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI
10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI
Banka je 16. februarja 1994 pridobila od Banke Slovenije dovoljenje za neomejeno
poslovanje. Zakon o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1, Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008,
109/2008, 19/2009, 98/2009, 79/2010), ki z dopolnitvami velja od 1. januarja 2007, razvršča
storitve, za katere mora banka imeti dovoljenje Banke Slovenije, med vzajemno priznane
finančne storitve po 10. členu ZBan-1 in dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1.
Banka, na osnovi dovoljenja Banke Slovenije, opravlja naslednje storitve:
1. Vzajemno priznane finančne storitve:
-
-
-
sprejemanje depozitov;
dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup
terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov,
vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa
dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega denarja«;
izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in
bančnih menic);
izdajanje garancij in drugih jamstev;
trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z
menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z
valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti;
trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi
papirji;
oddajanje sefov;
investicijske storitve in posli.
2. Dodatne finančne storitve:
-
posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
trţenje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic
investicijskih skladov.
15
10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE
Banka je konec lanskega leta na področju poslovanja s prebivalstvom pričela s trţenjem
novega produkta »Zavarovanje imetnikov kartic pri Zavarovalnici Triglav«, na področju
plačilnega prometa pa januarja letos s trţenjem produkta »SEPA direktne obremenitve po
B2B shemi«. Na področju poslovanja s finančnimi instrumenti banka testno uvaja produkt
»Valutne opcije za stranke«.
10.1.3 GLAVNI TRGI
Glavni trg izdajatelja je Republika Slovenija.
10.1.4 KONKURENČNI POLOŢAJ IZDAJATELJA
Trţni deleţi Banke Celje po bilančnih postavkah (v %):
31. 12. 2010 31. 12. 2009 31. 12. 2008
5,1
5,0
5,1
1,8
1,6
1,1
5,0
5,1
4,8
7,2
7,2
8,6
4,3
4,5
4,8
4,8
4,6
4,7
5,1
4,9
4,8
4,7
5,4
7,3
Bilančna vsota
Krediti bankam
Krediti strankam, ki niso banke
Kapitalske naloţbe in naloţbe v vrednostne papirje
Opredmetena osnovna sredstva
Kapital in rezerve
Obveznosti do komitentov
Dolţniški vrednostni papirji
Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije, izdelana na osnovi obveznih poročil poslovnih bank (KNJ-Bifo).
Glavni konkurenti banke in njihovi trţni deleţi
V zadnjih letih smo bili priča povečanju konkurence na celotnem slovenskem področju in na
področju širše celjske regije. Banka Celje je po bilančni vsoti v letu 2010 zasedla sedmo
mesto v slovenskem prostoru med 19 poslovnimi bankami. Banka Celje ima svoje poslovne
enote v vseh večjih krajih celjske regije, izven nje pa še Glavno podruţnico v Ljubljani in
Poslovno enoto v Mariboru ter Kopru. Banka je razširila svoje poslovanje na celotno področje
Slovenije, zato so njeni konkurenti pravzaprav vse slovenske banke.
Trţni deleţi bank po bilančni vsoti (v %):
Naziv banke
1. NOVA LJUBLJANSKA BANKA
2. NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR
3. ABANKA VIPA
4. SID BANKA
5. UNICREDIT BANKA SLOVENIJA
6. SKB BANKA
7. BANKA CELJE
8. BANKA KOPER
9. HYPO ALPE ADRIA BANK
10. GORENJSKA BANKA
11. RAIFFEISEN BANKA
Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije.
31. 12. 2010
27,48
9,56
9,04
7,74
5,95
5,35
5,16
4,49
4,35
3,94
2,78
31. 12. 2009
29,8
9,31
8,77
5,88
6,35
5,32
4,98
4,72
4,53
3,77
2,69
31. 12. 2008
30,20
9,61
8,05
4,40
6,09
5,47
5,08
5,27
4,78
3,84
2,82
Poslovanje zunaj sedeţa izdajatelja
Banka ima odprte poslovne enote samo na območju Slovenije. Z dobro razvito poslovno
mreţo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču
Slovenije, Mariboru in Kopru. Maja 2011 je poslovno mreţo banke poleg sedeţa sestavljalo
še 8 poslovnih enot, v okviru katerih je delovalo 8 poslovalnic za fizične osebe in 23 agencij.
V okviru poslovnih enot je oblikovanih tudi 6 poslovalnic za pravne osebe in samostojne
podjetnike.
16
Banka Celje d.d. - sedeţ
3000 Celje, Vodnikova 2
Poslovna enota Celje
3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a
Poslovalnica Vodnikova
3000 Celje, Vodnikova ulica 2
Agencija Miklošičeva
3000 Celje, Miklošičeva ulica 6
Agencija Vojnik
3312 Vojnik, Celjska cesta 29
Agencija Ljubljanska
CMH - Celjska mestna hranilnica
3000 Celje, Krekov trg 6
Agencija Tuš
3000 Celje, Mariborska cesta 128
Agencija Interspar
3000 Celje, Mariborska cesta 100
Agencija Mercator
3000 Celje, Opekarniška cesta 9
Agencija Nova vas
3000 Celje, Ul. Bratov Vošnjakov 1
Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike
3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a
Poslovna enota Slovenske Konjice
Poslovalnica Slovenske Konjice
Agencija Vitanje
3205 Vitanje, Na Gmajni 2
Agencija Zreče
3214 Zreče, Cesta na Roglo 13 B
Poslovna enota Šentjur
3230 Šentjur, Mestni trg 8
Poslovalnica Šentjur
Poslovna enota Laško
3270 Laško, Valvazorjev trg 5
Poslovalnica Laško
Agencija Radeče
1433 Radeče, Ulica OF 4 a
17
Banka Celje d.d. - sedeţ
3000 Celje, Vodnikova 2
Poslovna enota Rogaška Slatina
3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5
Poslovalnica Rogaška Slatina
Agencija Rogatec
3252 Rogatec, Trg 10
Poslovalnica Šmarje pri Jelšah
3240 Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 13
Agencija Podčetrtek
3254 Podčetrtek, Zdraviliška cesta 27c
Agencija Kozje
3260 Kozje, Kozje 38
Poslovna enota Maribor
2000 Maribor, Partizanska cesta 26
Agencija Maribor
2000 Maribor, Partizanska cesta 26
Poslovalnica Ljubljana
1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4
Poslovna enota Koper
6000 Koper, Ferrarska ulica 5a
Agencija Koper
6000 Koper, Ferrarska ulica 5a
Glavna podruţnica Ljubljana
1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4
Podruţnica Hmezad Ţalec
3310 Ţalec, Hmeljarska ulica 3
Poslovna enota Hmezad Ţalec
3310 Ţalec, Savinjska cesta 20
Poslovalnica Ţalec
3310 Ţalec, Savinjska cesta 20
Agencija Mozirje
3330 Mozirje, Na Trgu 53
Agencija Šempeter
3311 Šempeter, Rimska cesta 89
Agencija Polzela
3313 Polzela, Polzela 11 b
Agencija Prebold
3312 Prebold, Graščinska cesta 3
Agencija Vransko
3305 Vransko, Vransko 130 c
Agencija Velenje
3320 Velenje, Šaleška cesta 2
Agencija Hmeljarska
3310 Ţalec, Hmeljarska ulica 3
11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
11.1 POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ
Na dan 30. aprila 2011 je bila Banka Celje d.d. 100 % lastnica odvisne druţbe Posest d.o.o.
Firma in sedeţ druţbe
Posest d.o.o., Celje, Vrunčeva 1
Vrsta kapitalske
Deleţ naloţbe v
naloţbe
premoţenju izdajatelja
ustanov. delež
0,05 %
Deleţ izdajatelja v
kapitalu druţbe
% glas.
pravic
100 %
100 %
Druţba Posest d.o.o. Celje je bila ustanovljena leta 1991. Registrirana je kot druţba z
omejeno odgovornostjo za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle druţbe
pa spadajo:
- pomoč pri unovčevanju teţje izterljivih terjatev banke,
- trţenje nepremičnin v lasti druţbe in banke,
- inţeniring lastnih in tujih nepremičnin,
- lizing nepremičnin,
- cenitve nepremičnin in opreme,
- nadzor namenske porabe odobrenih bančnih kreditov investitorjem,
- svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov.
18
12. INFORMACIJE O TRENDIH
12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH
Izdajatelj meni, da od objave revidiranega letnega poročila za leto 2010 z dne 22. aprila 2011
na spletnih straneh SEOnet (http://seonet.ljse.si/menu/default.asp) in spletnih straneh banke
(http://www.bankacelje.si/vsebina/oBanki/novinarskoSredisce/sporocilaZaJavnost/sporocilaZ
aJavnost/spj_20100430/2) ni bilo nobenih neugodnih sprememb v pričakovanjih izdajatelja
glede razmer, v katerih opravlja svojo dejavnost.
12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA
Dogajanja v slovenskem bančnem sistemu so v letu 2010 zaznamovali počasno in
nestabilno okrevanje domačega gospodarstva ter negotove razmere na evropskih finančnih
trgih. Zaradi razmeroma močno zadolţenega gospodarstva je prišlo do poslabšanja
likvidnosti in do naraščanja neporavnanih finančnih obveznosti, kar je v bankah vplivalo na
kvaliteto kreditnega portfelja in potrebe po dodatnem oblikovanju oslabitev in rezervacij.
Negotove razmere na evropskih finančnih trgih so vplivale na nadaljnjo omejenost virov
financiranja in dvig cen.
Posledično je banka v letu 2010 prednostno skrbela za učinkovito upravljanje s tveganji.
Ohranjala je stabilen kapitalski poloţaj, kar je tudi ena izmed ključnih usmeritev poslovanja
banke in učinkovito upravljala z operativno ter strukturno likvidnostjo.
Kreditiranje nebančnega sektorja je ob intenzivni izterjavi, oblikovanju dodatnih oslabitev in
večjih odplačilih ostalo na ravni iz leta 2009, naloţbe v finančna sredstva so se v skladu s
planskimi usmeritvami postopno zmanjševale. V okviru obveznosti je banka zniţala obseg
kreditov, najetih pri Evropski centralni banki, postopno pa je povečevala depozitno
poslovanje z nebančnim sektorjem. Dodatne vire financiranja je pridobivala še z izdajo
obveznic in z najemom kreditov pri tujih bankah, kjer je kljub omejenemu dostopu uspela
najeti nov sindiciran kredit v višini 60 milijonov evrov
Kljub skrbi za varno poslovanje je banka v letu 2010 ohranila stabilno višino čistih finančnih
in poslovnih prihodkov, hkrati je postopno zniţevala stroške poslovanja.
Banka ima dobro razvito poslovno mreţo, ki jo je v juliju 2010 še razširila z novo poslovno
enoto v Kopru, dve manjši agenciji pa je zaprla. Poleg tega je bila v letu 2010 pripravljena
celovita reorganizacija banke, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2011.
Med strateškimi usmeritvami banke, ki predstavljajo ključne elemente nadaljnjega
dolgoročnega razvoja, banka na prvo mesto še vedno postavlja varnost poslovanja in
kapitalsko trdnost. V letu 2011, ob spreminjajočih se napovedih o oţivljanju svetovnih
gospodarskih trgov, banka ne načrtuje večje rasti obsega poslovanja.
V mesecu februarju 2011 so nekateri večji lastniki banke (Nova Ljubljanska banka d.d.,
Slovenska odškodninska druţba d.d., Unior d.d., Abanka Vipa d.d., Zavarovalnica Triglav
d.d., Juteks d.d., Polzela tovarna nogavic d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Cinkarna
Celje d.d., DZS d.d., Factor banka d.d. in Factor-in d.o.o.) podpisali dogovor o prodaji preko
75 odstotkov navadnih delnic banke in javno objavili poziv za zbiranje pisnih nezavezujočih
ponudb za nakup delnic, kar je predstavljeno tudi v letnem poročilu banke. Banka pričakuje,
da bo morebitna sprememba strateškega lastništva pozitivno vplivala na poslovanje banke v
prihodnje.
19
13. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI
Organi upravljanja Banke Celje so: skupščina, nadzorni svet in uprava banke.
13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET
Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke je tričlanska
(predsednik in dva člana), imenuje in razrešuje jo nadzorni svet. Člani uprave so imenovani
za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. V skladu s statutom in veljavno
zakonodajo so lahko predčasno odpoklicani. Sedanja uprava ima mandat do 31. decembra
2013. Vsi člani uprave so pridobili soglasje Banke Slovenije. Člani uprave banke so:
Ime in priimek
Funkcija
Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo
izven Banke Celje d.d.
- Član nadzornega sveta Skupne
pokojninske druţbe, d.d., Ljubljana
- Član upravnega odbora regijske
gospodarske zbornice Celje
- Član uredniškega odbora bančnega
vestnika pri ZBS
- Član NS Slovensko – nemške
gospodarske zbornice
- Član nadzornega sveta ZBS - GIZ
- Član Zlatorog kluba
- Član Ameriške gospodarske zbornice
- Član Zdruţenja managerjev
mag. Dušan
Drofenik
Predsednik uprave
Davorin
Leskovar
Član uprave
-
Član Ameriške gospodarske zbornice
Član Zlatorog kluba
Član Zdruţenja managerjev
mag. Aleksander Član uprave
Vozel
-
Član Zdruţenja poslovnih finančnikov
Slovenije
Nadzorni svet banke ima po statutu sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina
delničarjev banke. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje štirih let in so lahko
ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja
skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi. Sedanji člani nadzornega sveta so bili
izvoljeni na 26. skupščini delničarjev banke 24. maja 2011. Predsednika in namestnika
nadzornega sveta bodo novi člani izvolili na prvi seji.
Ime in priimek
Funkcija
dr. Uroš Čufer
Član NS
mag. Jure
Peljhan
Član NS
Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo
izven Banke Celje d.d.
Direktor Upravljavskega centra za finančno
upravljanje v NLB d.d.
Direktor Direkcije za korporativno in poslovno
upravljanje Skupine NLB
20
mag. Zvonko
Ivanušič
Član NS
Predsednik uprave druţbe
Pozavarovalnica Sava d.d.
Melita Malgaj
Članica NS
Višja svetovalka za upravljanje kapitalskih
naloţb v Slovenski odškodninski druţbi
Dr. Tomaţ
Subotič
Član NS
Direktor druţbe Intertrade CS, a. s.,
Praga
Mag. Zdenko
Zanoški
Član NS
Predsednik uprave druţbe Etol d.d.
Bojan Šrot
Član NS
Odvetnik v Odvetniški pisarni Bojan Šrot,
Celje
Ţupan Mestne občine Celje
Predsednik nadzornega sveta:
- ZPO d.o.o., Celje
13.2 LASTNIŠKI DELEŢI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
Po stanju 30. aprila 2011 člani uprave in člani nadzornega sveta nimajo v lasti delnic Banke
Celje, razen člana uprave, Davorina Leskovarja, ki ima 12 prednostnih delnic.
Banka Celje ni podelila nobenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deleţev
posameznim članoma uprave in nadzornega sveta.
13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA
Banka Celje v zadnjem poslovnem letu s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami,
povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklepala poslov, ki bi presegali okvir
rednega poslovanja izdajatelja.
V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna
nobenega nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi
koristmi.
14. OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA
Revizijski odbor Banke Celje d.d. deluje kot posvetovalno telo Nadzornega sveta Banke
Celje d.d. od konca leta 2008 in ima tri člane: Borut Stanič, predsednik, mag. Tadej Tufek,
namestnik predsednika (oba tudi člana nadzornega sveta) in Marina Poboljšaj, članica (kot
neodvisna strokovnjakinja). Mandat jim poteče v maju 2011.
Izdajatelj posluje skladno z zakonodajo in reţimom upravljanja podjetij, ki veljajo v Republiki
Sloveniji.
21
15. VEČJI DELNIČARJI
Deset največjih delničarjev Banke Celje 30. aprila 2011 – imetniki navadnih delnic:
Število delnic
Ime in priimek oziroma firma imetnika
Nova Ljubljanska banka d.d.
Delež glasovalnih pravic v %
201.096
49,42
NFD 1 delniški Investicijski sklad d.d.
39.276
9,65
Slovenska odškodninska družba d.d.
27.247
6,70
Unior d.d.
19.692
4,84
Abanka Vipa d.d.
13.675
3,36
Zavarovalnica Triglav d.d. in Kritni sklad ZT
10.919
2,68
Juteks d.d.
10.164
2,50
Polzela Tovarna nogavic d.d.
6.717
1,65
Nova kreditna banka Maribor d.d.
5.930
1,46
Cinkarna Celje d.d.
5.003
1,23
Deset največjih delničarjev Banke Celje 30. aprila 2011 – imetniki prednostnih delnic:
Število delnic
Ime in priimek oz. firma imetnika
Slovenska odškodninska družba d.d.
Delež prednostnih delnic v %
20.345
20,00
Zavarovalnica Triglav in Kritni sklad ZT
8.145
8,01
Nova kreditna banka Maribor d.d.
7.651
7,52
NFD 1 Delniški investicijski sklad d.d.
7.544
7,42
Nova Ljubljanska banka d.d.
7.403
7,28
Abanka Vipa d.d.
6.666
6,55
Opus invest d.o.o.
6.472
6,36
Interfin Naložbe d.d., Koper
3.372
3,31
Factor banka d.d.
2.452
2,41
Komercijalna banka AD, Beograd
2.300
2,26
Banka je imela 30. aprila 2011 skupno 710 delničarjev.
Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo
lastniške strukture ali nadzora nad druţbo.
16. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH
16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE
Računovodski izkazi izdajatelja so izdelani v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU.
Osnovne računovodske usmeritve, ki jih izdajatelj uporablja pri sestavljanju nekonsolidiranih
in konsolidiranih računovodskih izkazov ter podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam
revidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so navedena v letnih
poročilih Banke Celje d.d. za leti 2010 in 2009, ki so dostopna na sedeţu izdajatelja ter na
spletni strani izdajatelja:
(http://www.banka-celje.si/o-banki/financni-podatki/letna-porocila).
22
16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA
16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D.
Izkaz finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2010 in 31. 12. 2009
zneski v tisoč evrih
Stanje 31. decembra
2010
2009
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena sredstva
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naloţbe v kapital odvisnih, pridruţenih in skupaj
obvladovanih druţb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odloţene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolţniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo
pogojev za odpravo pripoznanja
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Rezervacije
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Preseţek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička (vključno z zadrţanim dobičkom)
Lastni deleţi
Čisti dobiček poslovnega leta
SKUPAJ KAPITAL
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
23
128.324
65.365
40.240
87.747
29.445
236.029
1.795.957
85.908
1.710.049
276.273
32.390
19.576
5.251
18.437
234.067
1.793.976
88.501
1.705.475
213.959
135.672
20.544
5.337
2.257
4.994
1.582
3.412
2.219
2.598.080
2.257
4.618
1.862
2.756
2.229
2.559.083
70.013
6.014
130.486
6.051
40.050
2.227.372
54.435
1.498.961
419.335
8.847
160.436
85.358
39.851
2.159.902
56.610
1.453.439
419.445
134.774
95.634
30.993
348
13.237
10.127
2.398.154
13.959
9.961
2.360.210
16.980
51.380
3.971
125.376
(31)
2.250
199.926
2.598.080
16.980
51.380
4.660
122.499
(31)
3.385
198.873
2.559.083
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2010 in 2009
1. 1. do
31. 12. 2010
1. 1. do
31. 12. 2009
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti
112.663
(57.596)
55.067
120.787
(66.899)
53.888
Prihodki iz dividend
728
722
18.812
(2.551)
16.261
19.004
(2.260)
16.744
1.397
1.345
(6.818)
4.230
(53)
(705)
98
9.663
314
20
(459)
(35.992)
(3.757)
279
(31.009)
(22)
106
(36.349)
(3.876)
259
(28.139)
DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
5.425
(925)
8.517
(1.746)
ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
4.500
9
6.771
13
Prihodki iz opravnin
Odhodki za opravnine
Čiste opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čiste (izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
(Izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred
tveganji
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čisti dobički / (izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Druge čiste poslovne (izgube) / dobički
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
24
Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2010 in 2009
1. 1. do
31. 12. 2010
DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
Čiste (izgube) / dobički, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja
v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoloţljivimi za prodajo
(Izgube) / dobički, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov iz preseţka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega
izida
Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
25
1. 1. do
31. 12. 2009
4.500
(689)
6.771
8.427
(861)
(8.041)
10.593
1.702
7.180
8.891
172
(2.166)
3.811
15.198
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2010 in 2009
1. 1. do
1. 1. do
31. 12. 2010 31. 12. 2009
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine
Plačane opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čiste (izgube) / dobički iz trgovanja
Plačila zaposlenim in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti
Zmanjšanja / (povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih
b) ustreznikov)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni
Čisto zmanjšanje / (povečanje) finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
Čisto (povečanje) kreditov
Čisto (povečanje) / zmanjšanje drugih sredstev
c) Povečanja poslovnih obveznosti
Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti do centralne
banke
Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni
Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni
vrednosti
Čisto povečanje izdanih dolţniških vrednostnih papirjev, merjenih
po odplačni vrednosti
Čisto povečanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih
varovanju
Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti
č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb
e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
26
106.790
(53.203)
728
18.829
(2.562)
123.853
(62.956)
722
18.967
(2.270)
2.416
1.456
(574)
(6.773)
(35.708)
301
(1.203)
(80)
3.525
(37.001)
447
(1.041)
29.041
45.622
11.600
22.016
(116.949)
20.553
348
3.910
13.051
(23.740)
(75)
45.863
(29.936)
(111.636)
160
128.966
(29.008)
9.009
227
(4.503)
28
3.982
48.828
87.005
25.662
35.653
348
(222)
86.504
(1.121)
85.383
(2.180)
57.639
(6.211)
51.428
1. 1. do
1. 1. do
31. 12. 2010 31. 12. 2009
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
a) Prejemki pri naloţbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
b) Izdatki pri naloţbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
c) Neto denarni tokovi pri naloţbenju (a-b)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
b) Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(Ae+Bc+Cc)
F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
G. (D+E+F)
27
132.042
89.288
71
131.971
(114.408)
34
89.254
(111.711)
(728)
(1.461)
(112.219)
17.634
(601)
(1.998)
(109.112)
(22.423)
(18.278)
(2.796)
(15.482)
(18.278)
12.147
12.147
(12.552)
(5.043)
(7.509)
(405)
850
918
84.739
126.449
28.600
96.931
212.038
126.449
Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leti 2010 in 2009
Osnovni Kapitalske
kapital
rezerve
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2009
Preseţek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadrţani dobiček
oziroma izguba
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
Lastni
deleţi
Skupaj
kapital
16.980
51.380
(3.767)
115.719
8.404
(31)
188.685
-
-
8.427
-
6.746
34
6.771
(5.044)
(6.746)
-
-
15.198
(5.044)
34
KONČNO STANJE 31. 12. 2009
16.980
51.380
4.660
122.499
3.385
(31)
198.873
16.980
51.380
4.660
122.499
3.385
(31)
198.873
-
-
(689)
-
2.839
38
4.500
(2.796)
(2.839)
-
-
3.811
(2.796)
38
16.980
51.380
3.971
125.376
2.250
(31)
199.926
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
Drugo
28
16.2.2 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE BANKE CELJE
Banka je v skladu z ZBan-1, MSRP ter navodili Banke Slovenije izdelala konsolidirane
računovodske izkaze. Skupino sestavljata Banka Celje d.d. kot matična banka ter odvisna
druţba Posest d.o.o., Celje.
Konsolidirani izkaz finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2010 in 31. 12. 2009
Stanje 31. decembra
2010
2009
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena sredstva
Naloţbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odloţene terjatve za davek
Druga sredstva
128.324
65.365
29.445
236.029
1.793.275
85.908
1.707.367
276.273
32.390
19.658
1.807
5.256
4.997
1.582
3.415
6.398
40.240
87.747
18.437
234.067
1.789.240
88.501
1.700.739
213.959
135.672
20.629
306
5.342
4.622
1.862
2.760
9.972
SKUPAJ SREDSTVA
2.599.217
2.560.233
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolţniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo
pogojev za odpravo pripoznanja
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Rezervacije
Druge obveznosti
70.013
6.014
40.050
2.227.369
54.435
1.498.958
419.335
8.847
160.436
85.358
130.486
6.051
39.851
2.159.899
56.610
1.453.436
419.445
134.774
95.634
30.993
348
13.268
10.460
13.981
10.574
SKUPAJ OBVEZNOSTI
2.398.515
2.360.842
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Preseţek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička (vključno z zadrţanim dobičkom)
Lastni deleţi
Čisti dobiček poslovnega leta
16.980
51.542
3.971
125.731
(31)
2.509
16.980
51.542
4.660
123.074
(31)
3.166
SKUPAJ KAPITAL
200.702
199.391
2.599.217
2.560.233
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
29
Konsolidirani izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2010 in 2009
1. 1. do
31. 12. 2010
1. 1. do
31. 12. 2009
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti
112.628
(57.620)
55.008
120.432
(66.927)
53.505
Prihodki iz dividend
728
722
18.811
(2.551)
16.260
19.003
(2.260)
16.743
1.397
1.345
(6.818)
4.230
(53)
(705)
98
9.663
314
26
294
(36.384)
(3.771)
251
(31.014)
29
784
(36.818)
(3.914)
235
(28.145)
DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
5.685
(926)
8.325
(1.773)
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
4.759
9
6.552
13
Prihodki iz opravnin
Odhodki za opravnine
Čiste opravnine
Čiste (izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
(Izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred
tveganji
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih
sredstev v posesti za prodajo
Drugi čisti poslovni dobički
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
30
Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih
2010 in 2009
1. 1. do
31. 12. 2010
DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
Čiste (izgube) / dobički, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja
v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoloţljivimi za prodajo
(Izgube) / dobički, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov iz preseţka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega
izida
Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
31
1. 1. do
31. 12. 2009
4.759
(689)
6.552
8.427
(861)
(8.041)
10.593
1.702
7.180
8.891
172
(2.166)
4.070
14.979
Konsolidirani izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2010 in 2009
1. 1. do
31. 12. 2010
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine
Plačane opravnine
Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čiste (izgube) / dobički iz trgovanja
Plačila zaposlenim in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
1. 1. do
31. 12. 2009
106.470
(53.168)
728
18.829
(2.562)
123.498
(62.984)
722
18.967
(2.270)
2.416
1.456
(574)
(6.773)
(36.100)
355
(1.203)
(80)
3.525
(37.470)
1.330
(1.246)
28.418
45.448
8.197
22.016
(117.186)
20.553
348
3.910
13.051
(29.262)
2.044
(29.936)
(113.251)
1.538
48.901
128.836
(29.008)
9.009
227
(4.503)
28
3.982
51.646
87.005
25.662
35.653
348
(2)
(2.310)
č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
85.516
57.098
d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb
(1.121)
(6.219)
e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
84.395
50.879
sredstev in obveznosti
Zmanjšanja / (povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih
b) ustreznikov)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čisto zmanjšanje / (povečanje) finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
Čisto (povečanje) kreditov
Čisto zmanjšanje drugih sredstev
c) Povečanja poslovnih obveznosti
Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti do centralne
banke
Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni
Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni
vrednosti
Čisto povečanje izdanih dolţniških vrednostnih papirjev, merjenih po
odplačni vrednosti
Čisto povečanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju
Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti
32
1. 1. do
31. 12. 2010
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
a) Prejemki pri naloţbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Drugi prejemki iz naloţbenja
1. 1. do
31. 12. 2009
133.032
90.543
71
131.971
990
110
89.254
1.179
(114.410)
(112.417)
(730)
(1.461)
(112.219)
(1.307)
(1.998)
(109.112)
18.622
(21.874)
-
12.147
12.147
b) Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
(18.278)
(2.796)
(15.482)
(12.552)
(5.043)
(7.509)
c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
(18.278)
(405)
D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
850
918
E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(Ae+Bc+Cc)
84.739
28.600
F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
126.449
96.931
G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
(D+E+F)
212.038
126.449
b) Izdatki pri naloţbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
c)
Neto denarni tokovi pri naloţbenju (a-b)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
33
Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala v letih 2010 in 2009
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Preseţek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadrţani dobiček
oziroma izguba
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
Lastni
deleţi
Skupaj
kapital
Drugo
16.980
-
51.542
-
(3.767)
8.427
-
115.917
6.746
34
8.780
6.552
(5.043)
(6.746)
-
(31)
-
189.421
14.979
(5.043)
34
16.980
51.542
4.660
122.697
3.543
(31)
199.391
Drugo
16.980
-
51.542
-
4.660
(689)
-
122.697
2.839
37
3.543
4.759
(2.796)
(2.839)
-
(31)
-
199.391
4.070
(2.796)
37
16.980
51.542
3.971
125.573
2.667
(31)
200.702
34
16.3
REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ
Računovodski izkazi izdajatelja za poslovni leti 2010 in 2009 so bili revidirani s strani
neodvisnega zunanjega revizorja. Za navedeni poslovni leti je bila to revizijska hiša
PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana. V poročilih revizorja po
opravljenih revizijah letnih poročil za leti 2010 in 2009 je izraţeno pritrdilno mnenje.
Revizorjeva poročila so navedena v letnih poročilih Banke Celje za leti 2010 in 2009, ki so
dostopna na sedeţu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja: (http://www.banka-celje.si/obanki/financni-podatki/letna-porocila).
16.4
PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI
Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţena stranka in seštevek vrednosti
sporov
Banka Celje je na dan 31. decembra 2010 toţena stranka v 9 civilnih sporih, ki so v različnih
fazah sodnih postopkov na prvi stopnji, na pritoţbeni stopnji oziroma celo v postopkih
reševanja izrednih pravnih sredstev, vse z namenom največje moţne zaščite ekonomskih in
pravnih interesov izdajatelja, v skupni vrednosti 34,228.246,51 EUR s pripadki, od tega v 7
civilnih sporih, ki predstavljajo skupno vrednost 28,594.147,05 EUR s pripadki, preostala 2
civilna postopka v skupni višini 5,634.099,46 EUR, pa se nanašata na zahtevke iz postopka
denacionalizacije in sta podrobneje opredeljena v nadaljevanju.
Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţeča stranka in seštevek vrednosti
sporov
Banka Celje je na dan 31. decembra 2010 toţeča stranka v 10 civilnih sporih v skupni
toţbeni vrednosti 1.352.315,70 EUR s pripadki1, pri tem pa so upoštevani le pravdni postopki
in gospodarski spori.
Upravni postopki, ki lahko pomembneje vplivajo na premoţenje ali dejavnost
izdajatelja
Denacionalizacijski postopek
Zoper banko je na dan 31. decembra 2010 vloţen in se vodi 1 (en) denacionalizacijski
zahtevek, kjer zahtevek zneskovno še ni določen.
Na dan 31. decembra 2010 je imela banka oblikovane rezervacije za pravno nerešene toţbe
v skupni višini 8,168.850,63 EUR.
Banka je v denacionalizacijski zadevi zoper sodbo Upravnega sodišča v Celju vloţila revizijo
na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je o zadevi ţe odločilo, z zahtevkom banka ni
uspela. Denacionalizacijska upravičenca sta pred pristojnim sodiščem v Celju vloţila 2 (dve)
toţbi v skupnem znesku zahtevkov, 5.634.099,46 EUR s pripadki, od tega eno toţbo, s
katero sta zahtevala plačilo najemnine v znesku 457.871,58 EUR s pripadki in drugo toţbo
zaradi plačila odškodnine zaradi nezmoţnosti uporabe v znesku 5.176.227,88 EUR s
pripadki. Oba postopka sta v fazi mediacije in o njih še ni bilo odločeno.
Drugi upravni postopki
Banka je udeleţena v dveh postopkih za varstvo konkurence in v treh postopkih pred
Agencijo za trg vrednostnih papirjev ter v enem postopku pred Komisijo za vrednostne
papirje federacije BiH. Vsi postopki so v začetni fazi in v teku, saj se je banka v vseh primerih
pritoţila. Postopki niso takšni, da bi lahko pomembneje vplivali na premoţenje ali dejavnost
banke. Banka ni udeleţena v sporih s področja intelektualne lastnine.
Banka Celje nima zapadlih in neporavnanih obveznosti.
1
Pri tem so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori. Niso pa upoštevane:
izvršbe zoper pravne osebe na podlagi verodostojne listine, kjer ni bil vloţen ugovor,
izvršbe zaradi izterjave negativnih stanj po tekočih računih,
izterjave pri potrošniških in stanovanjskih kreditih,
izterjave pri kreditih samostojnim podjetnikom,
-
postopki prisilne poravnave, stečajni in likvidacijski postopki.
35
16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA
Po končanem zadnjem poslovnem obdobju, za katerega so bile objavljene finančne
informacije, ni prišlo do znatne spremembe izdajateljevega finančnega poloţaja ali
njegovega poloţaja na trgu.
17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU
17.1 DELNIŠKI KAPITAL
Osnovni kapital
V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 16.979.769,65 EUR. Vpisan
osnovni kapital je v celoti vplačan.
Delničarji banke so na 23. redni skupščini, dne 22. maja 2008, s spremembo statuta upravo
banke pooblastili, da lahko v naslednjih petih letih, ob soglasju nadzornega sveta, osnovni
kapital banke poveča največ za 7.045.952,26 EUR (odobreni kapital). Uprava banke je na
podlagi navedenega pooblastila dne 30. junija 2008 sprejela sklep o prvem povečanju
osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala v višini 2.887.865,13 EUR (neizkoriščen del
znaša 4.158.087,13 EUR).
Izdane delnice
Delnice prve in druge izdaje so kosovne delnice in glasijo na ime. Osnovni kapital banke je
razdeljen na 508.629 delnic, od tega je 406.904 navadnih delnic in 101.725 prednostnih
delnic.
17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT
Banka Celje je vpisana v register Okroţnega sodišča v Celju, SRG 3053/94, št. vloţka
1-493-00. Statut izdajatelja določa dejavnost druţbe v svojem 4. členu. Osnovna dejavnost je
navedena v točki 10.1.1 prospekta. Statut ne določa drugih izdajateljevih ciljev ali namenov.
18. POMEMBNE POGODBE
Izdajatelj nima sklenjenih pogodb, ki ne bi bile sklenjene v rednem teku njegovega
poslovanja in bi lahko negativno vplivale na njegovo izpolnjevanje obveznosti iz obveznic.
19. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI
V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku.
Prav tako v prospektu ni nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba.
20. DOKUMENTI NA VPOGLED
Na sedeţu Banke Celje d.d., Vodnikova 2, Celje, je vsak delovni dan v izdajateljevem
poslovnem času mogoč vpogled v naslednje dokumente:
- statut in splošne akte izdajatelja,
- pretekla letna poročila.
Vpogled v statut in letna poročila Banke Celje je moţen tudi na spletnih straneh banke:
- http://www.banka-celje.si/o-banki/predstavitev/statut-banke
- http://www.banka-celje.si/o-banki/financni-podatki/letna-porocila.
36

Prospekt obveznic BCE15

Transcription

Similar documents

Izdaja obveznic in repo posli

Gradivo za NAGRADNI KVIZ

Življenjepis - Triglav Skladi

Seznam finančnih instrumentov z opisom tveganj

PAVEL IPAVEC 2 PI d

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI VODILNIH DELAVCEV

Ceniki - Hypo Broker

VsEOBsEGAJOČi DONOs

Letno poročilo - Tatjana Dolinšek