docrilkejeva pešpot - Comune di Codroipo
download 
Report Transcription
rilkejeva pešpot - Comune di Codroipo
] Občina Devin Nabrežina leži na pragu tržaske pokrajine in se lahko ponaša z bogatim območjem, ki ima velik naravni, zgodovinski in kulturni pomen. Do pred nedavnim je to območje predstavljalo mejo ne le države, temveč zahodnega sveta z vzhodnim. V preteklosti je lega občine zavirala njen gospodarski razvoj, tako industrijski kot turistični, danes pa je postala celovito in nedotaknjeno območje. Z novo okoljsko občutljivostjo, novimi potrebami in strateškimi turističnimi vrednotami, ki so v skladu z naravo, posebnostmi ter pristnimi izdelki je občini uspelo ustvariti visokokakovostno ponudbo in razpoložljivost. Sem uvrščamo Devinski grad, slikoviti Sesljanski zaliv, Rilkejeva pešpot – očarljiv sprehod po Devinskih stenah, devinski portič ter posebnosti Ribiškega naselja, ki združuje dramatično zgodovinsko in kulturno preteklost eksodusa Istranov z novostmi v gospodarstvu, školjkarstvu, ribištvu in športni plovbi. Zaledje je posejano z zgodovinskimi najdbami, kot so avstrijski strelski jarki iz 1. svetovne vojne ter jame, bogate z geološkimi in paleontološkimi najdbami izpred 60.000 let. Označujejo ga zgodovina in kultura slovensko govorečega avtohtonega prebivalstva, sodobni gospodarski izzivi ter značilne dobrote s priokusom preteklosti, na katerega obiskovalci težko pozabijo, ali iznajdljive kombinacije jedi naših gostilničarjev. Težave, ki so povezane z bivanjem v tako zapletenem, lepem in zaščitenem območju, pa se lahko spremenijo v edinstveno izkušnjo, katere bodo deležni tudi naši dragi gostje. ] Občina Devin Nabrežina je bogata z naravnimi, arheološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi viri, kar predstavlja podlago za turistični in gospodarski razvoj območja. Na teh temeljih želimo sestaviti paleto ponudb v okviru naravnega in zgodovinsko–kulturnega turizma. Te značilnosti omogočajo območju, da predstavlja sprejemno točko za tržaško pokrajino tudi na področju kopališkega turizma. Na ozemlju občine Devin Nabrežina je mnogo speleoloških in arheoloških zanimivosti. Omembe vredni so mitrej pri Štivanu, zavetišče pri Vižovljah, jama na Štreki, Jepavkna jama, predvsem pa bi poudarili izkop v Ribiškem naselju, kjer so našli ostanke dinozavra Antonia, ki bo obiskovalcem dostopen v mesecu marcu. Z naravnega in okoljskega vidika so zanimivi: izvir reke Timave, obalni pas, ki ga označujejo navpične stene strmo nad morjem, ter številne pešpoti, predvsem Rilkejeva pešpot v Devinu, s katere lahko občudujemo Seljanski zaliv, Devinske stene, Devinski grad in kraške značilnosti območja. Prepričani smo, da življenjske posebnosti naše občine so vredne obiska, saj preprostost ljudi, prijaznost, ki jo obiskovalci občutijo ob sprejemu, ter lepota krajev, natrpanih z zgodovino, kulturo in naravnimi lepoti, ne bodo razočarali nikogar. Massimo Romita Podžupan in odbornik Občine Devin Nabrežina Vitez dela Giorgio Ret Župan Občine Devin Nabrežina Brošuro je pripravila Občina Devin Nabrežina Fotografije: Marino Sterle, Lucia Lalovich, Matteo Fabris, Pino Sfregola Zemljevid: Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana Brošuro je pripravila Edizioni Giro KORISTNE INFORMACIJE JAVNI PREVOZI Avtobusna linija podjetja APT št. 51 povezuje Devin in Sesljan s Trstom v obe smeri. Avtobusne linije podjetja Trieste Trasporti št. 43, 44 (ob delavnikih) in 73 (poletna sezonska linija) povezujejo kraška naselja s Trstom. Za pojasnila in informacije o urniku voženj: TIC Sesljan tel. +39 040 299166 ali www.triestetrasporti.it tel.: 800 016675 IZPOsOJA kOlEs, JAdRNIc IN čOlNOV DEVIN Carsokras.com Izposoja koles in jadrnic Devin, 50 - tel: +39 3474400895 /+39 3490095369 www.carsokras.com ŠTIVAN Marina Timavo Štivan, 29/A - tel: +39 040-209868 Izposoja motornih čolnov TURIsTIčNE INFORMAcIJE Comune di Duino Aurisina Občina Devin Nabrežina Nabrežina Kamnolomi 25 - 34011 Nabrežina Tel. +39 040 2017111 fax: +39 040 200245 Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina Tel. +39 040 2017372 fax: +39 040 201307 OBčINA dEVIN NABREŽINA TIc Sesljan Sesljan, 56/B - tel: +39 040299166 iatsistiana@marecarso.it - www.marecarso.it R SKI G N I V DE AD grad KI GR S N I DEV 4 AD Devinski grad stoji na visoki kraški pečini strmo nad morjem in obiskovalcem nudi veličastni razgled na Tržaški zaliv. Čudoviti park, ki obdaja grad in se po terasah spušča k obali s svojimi drevoredi, pisanimi cvetličnimi gredami, kipi in arheološkimi najdbami še prispeva k čaru tega kraja in mu daje enkratni romantični pridih. Lastniki gradu, ki je bogato opremljen z dragocenimi umetninami in zgodovinskimi eksponati, so Princi Torre e Tasso, ki so za obiskovalce odprli ne samo park, ampak tudi večji del gradu, v katerem prebivajo še danes. Grad, ki je nastal na ruševinah rimske postojanke, sega v 14. stoletje in je videti kot heterogena in mogočna stavba, ki kraljuje nad Tržaškim zalivom. Obisk traja približno poldrugo uro; poleg raznolike sredozemske flore parka si lahko obiskovalci ogledajo grajske prostore z dragocenim pohištvom, številnimi zgodovinskimi dokumenti, orginalnimi pismi, družinskimi slikami in starodobnimi umetnostnimi grafikami. V stoletjih so na gradu gostili številne osebnosti: Elizabeto Avstrijsko (znano kot Sissi), Chambordske grofe, nadvojvodo Maksimilijana Habsburškega z ženo Charlotto Belgijsko, nadvojvodo Franca Ferdinanda, Johanna Straussa, Franza Liszta, Paula Valeryja, Gabrieleja D’Annunzia in najslavnejšega gosta, pesnika Rainerja Mario Rilkeja, ki je tu spesnil prvi dve izmed slavnih Devinskih elegij. Obiskati je mogoče več kot 18 lepo opremljenih soban, ki pričajo o dolgi zgodovini družine Torre e Tasso (nekoč Turn und Taxis). Med eksponati izstopa starodobna različica klavirja, na katerega je igral Liszt, med zanimivostmi pa ne gre spregledati Palladijevo stopnišče, ki je prava arhitekturna mojstrovina, razgled na 360 stopinj, ki ga imajo obiskovalci z grajskega stolpa, terase strme nad morjem in bunker, ki ga je leta 1943 zgradila nemška Kriegsmarine. Od leta 2010 imajo obiskovalci tudi možnost, da si ogledajo ruševine Starega Devinski grad Info +39.040.208120 Fax +39.040.208022 Rezervacije za skupine fax: Info: info@castellodiduino.it Info ogledi: visite@castellodiduino.it www.castellodiduino.it Urnik: Od 19.marca do 31.marca 2011: od 9.30-16.00 Od aprila do septembra: 9.30-17.30 Od 1. do 16.oktobra : 9.30-17.00 Od 17.oktobra do 1.novembra 2011: 9.30-16.00 Zaprto ob torkih grad gradu, ki sega v 11. stoletje in je nastal na ostankih druidskega templja, ki je bil posvečen božanstvu sonca. Ruševine, ki so jih uredili in poskrbeli za njihovo varnost, so sedaj dostopne skupinam obiskovalcev po vnaprej določenem urniku in predhodni rezervaciji obiska. Ob obisku gradu je na ogled tudi bunker s površino 400 m2 in globino 18 m. Zgradila ga je leta 1943 organizacija TODT z nemško vojno mornarico, da bi zaščitila postojanko v Sesljanu pred morebitnim zavezniškim izkrcanjem. Preden bi ga opremili s topom, so se mnogi krajani zatekali v bunker ob zračnih alarmih. Od leta 1945 do leta 1954 so tu hranili gorivo za angleško vojsko. Leta 2006 so bunker odprli za obiskovalce kot pričevanje tistega tragičnega obdobja. 5 LEGENDE O KRASU kraški kamen Legenda pravi, da je bil Kras nekoč zelen in rodoviten, poln travnikov, gozdov in potokov s svežo vodo. Nekega dne pa je dobri Bog v nekem kotu na Zemlji opazil velik kup kamenja, ki je škodoval kmetijstvu. Zato je zadolžil arhangela Gabrijela, da jih pobere in jih vrže v morje. Tako je Gabrijel napolnil vrečo, ki je bila težka in se namenil proti Jadranskemu morju. Ko se je približeval Krasu, ga je zagledal hudič, ki mu je iz radovednosti z rogovi preluknjal vrečo. In glej nesrečo: vse tisto kamenje se je raztreslo na zemljo in spremenilo kraško planoto v eno samo melišče. Burja Zelo stara pripovedka pravi, da je Burja čarovnica, ki živi v kavernah na Krasu, da bi se skrila pred ljudmi. Pozimi pa pride iz svojega zavetišča skupaj s sinom Burinom. Besneča, s svojimi silnimi ledenimi sunki, vse uniči. Ljudje so jo zaman poskušali ujeti in zapreti v jamo z ogromnimi kamnitimi stenami, saj se je vedno osvobodila in vsakič znova in še bolj silno prodirala do morja. Iz nekaterih drugih virov legenda pravi, da je bila Burja nežna nimfa, ki je živela v kraških gozdovih. Poleti je pihala, da bi osvežila ljudi, ki so obdelovali trdo kraško zemljo. Nekega dne pa so od daleč prišli vojskujoči se možje, ki so si tu zgradili svoje domove. Eden izmed njih je ubil Boga, ki ga je Burja zelo ljubila. Zato je nimfa iz maščevanja začela ledeno in silno močno pihati. Tako je postala ljudem sovražna in vse od takrat vsako zimo poskrbi za to, da občutimo njeno hladno jezo. Pršut in teran Ljudje pripovedujejo, da je nekega dne Jezus utrujeno hodil skozi razne kraške vasi. Potoval je le z nekaj vode in pršuta v svoji torbi. Ko je nastopila ura, ko je bilo treba jesti, je Jezus ugotovil, da v njegovi torbi ni bilo več pršuta. Nekdo ga je okradel. Na Jezusovem obrazu se je pojavil izraz neodobravanja, ko je rekel: »Od danes naprej kdor koli bo živel na Krasu, bo živel v pomanjkanju vode, zato da se tako ne bo nikoli pogasila žeja tistega človeka, ki mi je ukradel pršut.« Tako je vsa voda izginila v podzemlje. Toda Hudič, ko je slišal Jezusove besede, se je odločil, da mu ponagaja in je tako prebivalcem Krasa podaril vino teran. Tako je Kras dobil pršut in teran. Deželni naravni rezervat 6 [ Devinske stene uspešno združujejo pravno priznanje varstva okolja z ohranjanjem naravnega ravnovesja, varstvom okolja in turistično rabo tega, kar nam nudi narava. Toplo dobrodošlico izrekam vsem, ki se s temi vrednotami strinjajo in želijo spoznati tudi vse, kar poleg tega nudi ozemlje občine Duino Aurisina – Devin Nabrežina: naravne lepote, zgodovino, kulturo in trud, da bi ustvarili idealno okolje za čimboljšo turistično ponudbo. comm. Giorgio Ret Župan Občine Duino Aurisina Devin Nabrežina ZAŠČITENO OBMOČJE NAM JASNO KAŽE PREHOD IZ GOZDA V SREDOZEMSKO MAKIJO [ narava DEVINSKE STENE Deželni naravni rezervat Devinskih sten ni samo prelepa vhodna točka na ozemlje občine Devin Nabrežina, ampak tudi edinstveno razgledišče, s katerega je mogoče občudovati čarobno lepoto Tržaškega zaliva. Upravljanje Rezervata konkretno dokazuje, da je varstvo narave mogoče uskladiti s turistično dejavnostjo na zavesten in sodoben način. Vse, ki bodo gostje Rezervata, vabimo, da raziščejo tudi ostale predele ozemlja občine Devin Nabrežina, ki se lahko ponaša z izrazito pestro naravo, bogato zgodovinsko dediščino in visoko kakovostjo enogastronomskih proizvodov. Odbornik za Okolje in Parke Fulvio Tamaro Rezervat Devinskih sten je bil ustanovljen leta 1996. Park ima površino 107 hektarjev in se razteza v ozkem pasu, kjer je viden prehod iz prevlade srednje evropskih biološko geografskih značilnosti v sredozemske. Posebno razčlenjena biotska raznolikost se spaja z neverjetno lepo krajino, za katero so značilne bele apnenčaste stene, ki se spuščajo v morje. 1700 m dolgo pešpot, ki je poimenovana po pesniku češkega rodu Rainerju Marii Rilkeju, so otvorili leta 1987. Steza pelje iz parkirišč v Sesljanu oz. Devinu do Naravnega rezervata. Položnost poti omogoča vsem, da se sprehodijo po stezi in občudujejo morfologijo skal in bogastvo zaščitene flore in favne. JESENI RUJ RDEČE OBARVA POKRAJINO RILKEJEVA PEŠPOT Devinske stene so edini kraj na svetu, kjer raste Centaurea kartschiana, to je rastlina, ki uspeva na delu sten, ki je najbližji morju. Zanimivi so tudi kraški pojavi, ki jih povzroča erozija vode na apnenčastih površinah. Delovanje dežja tvori zanimiva brazdasta polja, žlebove in korita, lahko pa celo preluknja skalo in rastlinstvu omogoči, da raste tudi med kamenjem. Bela apnenčasta skala je glavni element rezervata in se kaže v posameznih stolpih ob obali ali v skalnatih golicah, ki so jih vzdolž roba izdolbli kraški pojavi. Vzdolž sten med novim Devinskim gradom in Sesljanskim zalivom, ob ostankih vojaških postojank, se vije Rilkejeva pešpot, s katere lahko občudujemo obširni razgled na Tržaški zaliv, od izliva Soče vse do Savudrije na Hrvaškem. Pešpot pričnemo v Sesljanu, ob Uradu za turistične informacije (TIC). Steza obide kamp na desni in zapuščeni kamnolom ob morju na levi, nato pa prečka polje razbrazdanih apnenčastih skal, ki površje oblikujejo s svojimi žlebovi, melišči in razdrobljenimi kamni. Tu je mogoče opaziti nizke in zvite črne bore, ki kljubujejo skrajnim temperaturnim in padavinskim pogojem. Za seboj pustimo žlebasto skalovje in se podamo do bunkerja iz druge svetovne vojne, ki je dane spostal razgledna točka. Spustimo se po ozkem hodniku v skali in pridemo do terase, od koder lahko občudujemo obalo pod seboj. Steza se nadaljuje med redko goščavo in skalovjem, vse do višje razgledne točke, na katero opozarja tabla. To je najvišja točka cele pešpoti: dviga se namreč 90 m nad morsko višino. Razgled se odpira tudi na kraško planoto in na verigo kraških vzpetin, z najvišjim vrhom Grmado (323 m). Po tej razgledni točki pešpot sledi stenam, ki se strmo spuščajo v morje. Vije se med samotnimi črnimi bori, razbrazdanimi polji in skalnatimi golicami z redkim grmičevjem, nato doseže umetno zasajen borov gozd in križišče, od koder pridemo do državne ceste št. 14. Glavna steza se nadaljuje vzdolž roba sten; med goščavo in skalami vodi do razgledne točke, ki se odpira na ostankih še enega bunkerja iz druge svetovne vojne. Pešpot nas nato vodi do križišča, od koder se je mogoče podati do državne ceste ali pa nadaljevati po novejšem delu poti, ki pelje do Devina. Pešpot obide nekaj vojaških izkopov in se nadaljuje skozi gosto rastlinje mešanega gozda borov in črnik vse do Devina. Za obiskovalce s težavami pri hoji se steza začne v Devinu in se nadaljuje vse do razgledišča ob robu kamnitih sten. PROTAGONIST REZERVE JE BELI APNENEC, KI GA OBLIKUJEJO KRAŠKI POJAVI narava PRIPOROČAMO OGLED 7 FLORA IN FAVNA Devinske stene sestavljajo – kot celotno kraško planoto–karbonatne skale, ki so se razvile v kredni dobi (pred 120 milijoni let) iz sedimentov oklepov planktonskih živali na dnu plitkega morja, poimenovanega Tetida. Pred približno 50 milijoni let, v dobi eocena, se je morsko dno navpično povzpelo nad površino zaradi sunkov afriške kontinentalne plošče, ki je porivala proti baltski plošči in ustvarila ostre stolpe, ki se dvigajo nad zalivom. Kljub temu, da večino rezervata prekriva pas črnih borov, ki deli državno cesto št. 14 od Rilkejeve pešpoti, lahko vseeno na tem zaščitenem območju opazimo prehod iz gozda v sredozemsko makijo, ki jo večinoma sestavljajo črnike in gabri: če se postopoma približujemo morju, opazimo, da se to rastlinstvo postopoma redči in daje prostor grmičevju (terpentinovec, pasji trn in še zlasti ruj) in skalni vegetaciji. Na meliščih in v globačah rasteta večinoma rešeljika in Centaurea kartschiana, endemica rastlina z rožnato vijoličastimi cvetovi. To je primerni habitat za plazilce (kače, gade, modrase in kuščarje) in za gnezdenje ptičev, kot so puščavec, rumenonogi galeb, krokar, pa tudi sokol selec, ki je že vključen v seznam ogroženih živali in je našel zavetje v najmanj dostopnih delih sten. Med jesenjo in pomladjo je mogoče opaziti razne ptice selivke, ki se selijo ali tu prezimijo, kot so ponirki, medtem ko v borovem gozdu živijo ščinkavci, šoje, žolne, skobci in veverice. KAKO DO NAS Do pešpoti se pripeljete po državni cesti št. 14 iz Trsta proti Tržiču. Po Sesljanu je, ob razpotjuc, ki pelje do morja, parkirišče, na katerem so table za Rilkejevo pešpot. Do Rilkejeve pešpoti lahko pridete tudi iz Devina. Za obiskovalce, ki prihajajo iz Benetk ali iz Vidma v smeri proti Trstu po avtocesti A4, svetujemo izvoz Devin (Duino). Občina Devin Nabrežina Nabrežina Kamnolomi, 25 – 34011 Nabrežina (TS) Tel. (+39) 040 2017111 – faks (+39) 040 200245 TIC Sesljan – Sesljan 56/b – 34011 Sesljan (TS) Tel./faks (+39) 040 299166 iatsistiana@marecarso.it protocollo@comune.duino-aurisina.ts.it narava 8 RILKEJEVA PEŠPOT Rilkejevo pešpot so otvorili leta 1987 in jo leta 2000 podaljšali. Družina princa Raimonda della Torre e Tasso – Thurn und Taxis je upravljanje pešpoti do leta 2013 podelila Pokrajini Trst. Pot se zdaj vije skoraj dva kilometra vzdolž roba kraških sten. To je najbolj slikovit in veličasten del naše obale, od koder se nam ponuja čudovit razgled na Tržaški zaliv, stisnjen med istrsko obalo in gradeške plitvine. Zaradi izrednega naravoslovnega pomena je deželni zakon ta predel med državno cesto št. 14 in morjem, ki ga na vzhodu omejujeta kamp in zaliv, na zahodu pa naselje in grad, zaščitil kot »Naravni deželni rezervat Devinske stene«. Simbol rezervata je črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigropunctatus), balkanski kuščar, ki ima tu svoje najzahodnejše domovanje. Pešpot se začne na parkirišču pred sedežem Ustanove za turizem, kjer si na panojih lahko ogledamo prikaz poti. Na poti je na strateških mestih pet razglednih točk. Prva je na koti 60 m, na predelu, ki ga še omejuje kamp. Od tu se nam ponuja razgled na Sesljan. Po kampu in zavetišču Rilke se povzpnemo po griži in škrapljišču do kote 87 m. Tu je ograjena ploščad, od koder se nam razgled odpira tudi na Kras. Med drugo svetovno vojno je bil tu protiletalski top. Pod razglediščem je bunker. Če se spustimo v njegovo notranjost, pridemo do manjše jame z naravnim oknom v strmih previsnih stenah. Sprehod nadaljujemo po zavarovani stezi nad prepadom in že nas objame čudovita vegetacija. Na Rilkejevi pešpoti lahko občudujemo v odmiku značilno ilirsko-balkansko rastlinje, ki si je utrlo pot v gozd črnega bora, medtem ko je na stenah in med skalovjem prisotno sredozemsko, predvsem grmičevje in cvetje. Prav v tem skalnatem okolju raste glavinec (Centaurea kartschiana) endemična vrsta značilna za Devinske stene. Posebno doživetje predstavljajo visoke apnenčaste skale, prepredene z globokimi razpokami, kjer so atmosferski dejavniki v vertikalnih skladih ustvarili strme stebre in stolpe, ki se dvigajo k nebu, ali gladke prepadne stene nad morjem. Na nekaj stotih metrih lahko občudujemo najznačilnejše kraške površinske pojave: razjedene skale, lijake, raztresene kamnite griže in seveda škraplje, ki jih prekriva grmičevje. Kamen je sploh glavna značilnost Rilkejeve pešpoti. Tretje razgledišče je na koti 86 m med skalami, ki so njegova naravna ograja. Od tu lahko občudujemo devinski grad. Po približno 1300 m se odcepi v gozd steza, po kateri pridemo do državne ceste št. 14. Rilkejeva pešpot pa se nadaljuje do kote 83 m, kjer so med vojno imeli protiletalsko orožje. 1700 m po začetku pešpoti pridemo do križiščače zavijemo desno, bomo dospeli na državno cesto št.14, glavna pot pa se nadaljuje do Devina. Tu se tudi začne približno 200 m dolga steza za gibalno prizadete osebe in vodi do petega razgledišča, od koder lahko občudujemo strme previsne stene in devinski grad. Grad je last princev della Torre e Tasso – Thurn und Taxis, ki so ga leta 2003 odprli tudi obiskovalcem. Ta del poti je dala urediti deželna uprava leta 2003. Je panoramska pot, ki poteka med Nabrežino in Križem. Pot je široka in udobna, pred vetrom je vedno zaščitena, tudi v obdobjih, ko piha burja. Velik del poti pokrivata žajbelj in šetraj. Pot nudi pogled na Tržaški zaliv in na laguno v Gradežu. Po kratkem vzponu lahko s pešpoti krenemo proti razgledišču Liburnia (št. 1), od koder se odpira eden najlepših pogledov na obalo. Pešpot začne v Nabrežini, kjer je potrebno slediti napisom “šola/scuola Igo Gruden”, kjer se lahko parkira. Na levi se odpre široka in udobna pot, po kateri se tudi vrnemo. narava ŽAJBLJEVA POT REKA MED BAJKO IN ZGODOVINO 9 Predel ob izvirih reke Timave je najsvetejši in najbolj prežet s spomini na vsem tržaškem Krasu. V tem otožnem in edinstvenem okolju se prepletajo bajke in zgodovina. V senci mogočnih cipres, topolov in platan, ki bedijo nad belo gotsko cerkvijo svetega Janeza Krstnika, so na razdalji 50 m trije izviri. Iz prvega pod skalnato steno pri- vre voda iz podvodnih, približno 70 m globokih podzemskih rovov. Plošča, pravzaprav neznančev zaobljubni dar, nas spominja, da so tu nekoč častili božanstvo Timave. Verjetno gre za starodaven obred, morda venetskega izvora. Iz istega obdobja sta tudi gozd in svetišče Homerjevega junaka Diomeda, ustanovitelja mesta, ki je bil tudi nekako povezan z Veneti in katerega v svojih delih omenja tudi Strabon. Druge plošče so bile namenjene čaščenju Diomedovega zvestega tovariša Herkul Avgusta in rimskemu bogu setve in rodovitnosti Saturnu. Kjer danes stoji cerkev, je bil nekoč verjetno tempelj, posvečen Spes Augusta. Odkrili so še štiri plošče darovalcev iz različnih predelov cesarstva, ki so se tu želeli zahvaliti božanstvu za milost, katere so bili deležni. Ob starokrščanski cerkvi je bil nekoč samostan, do katerega je vodila romarska pot. Obe zgradbi so med svojimi osvajanji uničili Ogri. Arheološke najdbe na področju tretjega izvira Timave nam pričajo, da je bilo tu nekoč pristanišče; posluževali so se ga od 5. stoletja pred Kristusom vse do 18. stoletja. Med prvo svetovno vojno je bila reka Timava del obrambnega sistema hriba Grmada, s katerim je avstrijska vojska hrabro branila dostop do Trsta. Med raznimi ofenzivami je bilo to področje tarča mnogih bombnih napadov. 17. maja 1917 je bil v boju z avstrijskimi vojaki ranjen major Giovanni Randaccio. Danes na tem kraju obiskovalca pričaka prava oaza miru, kjer čas teče tako mirno kot reka na svoji poti proti morju. narava UČNA POT 10 Učna pot Nabrežina je krožna pot, ki se začne in konča pri srednji šoli «Igo Gruden». Šteje enajst postaj; to so točke, ki so zanimive za spoznavanje zemljepisnih, naravoslovnih, zgodovinskih, kulturnih in arhitektonskih značilnosti Nabrežine in njene okolice. Ko zapustimo šolsko dvorišče, zavijemo na Ribiško pot v smeri morja, prečkamo obe železniški progi in se po kamnitih stopnicah spustimo do razgledišča Pod Oljščico. Od tam lahko opazujemo Nabrežinski breg, preostale vinograde, nabrežinski portič, gojišča školjk na morju in kraje, ki ležijo ob Tržaškem zalivu. Tretja postaja so Brščice. Do te točke pridemo po poti Za vodico. To je gozdna pot med borovim gozdičem in železnico in vodi proti Križu. Uradno je to pešpot J. Kugyja. Tu lahko opazujemo nekatere kraške pojave in tipično mediteransko rastje. Na križišču zavijemo proti severovzhodu po strmi poti do starega vodnega stolpa. Stolp je bil zgrajen za časa Južne železnice skupaj z vodovodom predvsem za dostavo vode parnim lokomotivam. Danes pa je samo razgledni stolp. Pot nadaljujemo skozi borov gozdič in kaj kmalu pridemo na križišče med pokrajinsko cesto in cesto za Šempolaj. Tam zavijemo na levo proti Grudnovi rojstni hiši, nato na desno in pridemo na Trg sv. Roka. Tu si lahko ogledamo predvsem nabrežinsko cerkev in na drugem koncu trga spomenik občanom, padlim v drugi svetovni vojni. Pri cerkvi zavijemo na desno po drevoredu in se ustavimo pri spomeniku Iga Grudna (1893-1948). Naslednja postaja na naši učni poti je stari vaški trg Kržada, ki je središče vaškega jedra. Tu lahko raziskujemo značilnosti kraške kmečke arhitekture. Na severovzhodnem koncu stare vasi, pri Bibnih, zavijemo na pot, ki pelje v Polje. Tu je naša osma postaja, kjer lahko opazujemo obdelane površine, v glavnem vinograde. Kjer se vinogradi končajo, se pot začenja spuščati v največjo dolino na tem koncu krasa, to je Lišček. Levo od nje je manjša dolina Šišček z vojaškim pokopališčem iz 1. svetovne vojne. Dolina Lišček je tudi danes povečini obdelana in je zanimiva zaradi svoje mikroklime, rastja in kala. Iz Liščka se po isti poti vrnemo na planoto. Po dokaj zaraščeni stezi krenemo ponovno v smeri šole. Kmalu pridemo do avtoceste, gremo pod podvoz in nadaljujemo v isti smeri do Podmeje, kjer zavijemo proti zahodu mimo glavnega pokopališča in pridemo spet na pokrajinsko cesto. Prečkamo jo pri bencinski črpalki in po Ribiški poti dospemo do kamnoseške delavnice, kjer je naša zadnja postaja, ki nam nudi priložnost, da od bliže spoznamo dejavnost, ki je od nekdaj bila zelo pomembna za Nabrežino in širšo okolico. Naša učna pot se sklene pri šoli, kjer se je začela. Če smo dovolj gibčni vendar tudi dovolj pozorni pri opazovanju, je cele poti za približno dve uri. Antoni J., Cante M., Collovati N., Košuta A., 1. raz. Ribiška pešpot Je starodavna pot, ki so jo uporabljali ribiči, ko so se odpravili na morje na lov na tuno s svojimi tipičnimi plovili – čupami – izdolbljenimi v drevesno deblo. Po njih nosita ime plaža in majhen pristan v Nabrežini “Pri Čupah”. Do Ribiške pešpoti pridemo tako, da v Nabrežini sledimo napisom “šola/scuola Igo Gruden” ali pa “Ribiška pešpot/Sentiero dei pescatori”. Postavljeni so ustrezni prometni znaki. Pot se spušča proti morju iz strme pečine skozi edinstveno pokrajino. Povratek poteka po isti poti. NAJVEČJI IN NAJBOLJ POPOLN ITALIJANSKI DINOZAVER Eno izmed najzanimivejših paleontoloških najdišč v Italiji je v Ribiškem naselju, v devinsko nabrežinski občini. Simbol nahajališča je dinozaver, ki so mu nadeli vzdevek Antonio; to je največji in najbolj popoln italijanski in evropski dinozaver, ki spada v skupino primitivnih hadrozavrov, ki so v tesnem sorodstvu z ameriškimi račjeklunimi dinozavri. Poleg dinozavra Antonia so v nahajališču našli še ostanke bogate favne, med katerimi so še drugi dinozavri iste skupine in kosti drugih živali, fosili primitivnih krokodilov, rib, rakov in rastlin. Ribiško naselje, v Občini Devin Nabrežina, je oddaljeno kakih 20 km od Trsta. Iz Trsta pelje v Ribiško naselje Državna cesta 14 do Sesljana, v devinsko nabrežinski občini. Iz Vidma ali Benetk: avtocestni izhod “Lisert”. Mestni naravoslovni muzej v Trstu ulica dei Tominz, 4 – 34139 – Trst Tel. +39 040 6758658 - Fax +39 040 6758230 Muzej je odprt: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro www.retecivica.trieste/triestecultura/musei/scientifici Skupina Flondar Dežurstvo za informacije o didaktičnih in turističnih ogledih paleontološkega najdišča dinozavra Antonia: občinska knjižnica v Ribiškem naselju ponedeljek med 16. in 19. uro Tel. +39 040 208052 Mobitel +39 393 477 393118 Pred nedavnim je arheološko nadzorništvo Furlanije – Julijske krajine pristalo na to, da se omogoči prve vodene obiske šolarjev in turističnih skupin, ki bi jih na paleontološkem nahajališču spremljali prostovoljci speleološke skupine Flondar iz Devina Nabrežine, v sodelovanju s tržaškim naravoslovnim muzejem. Od pomladi 2011 dalje bo torej pripravljena pot, ki bo opremljena z razlagalnimi panoji in modelom dinozavra, ki ga bodo namestili točno tam, kjer so dinozavra odkrili. Obiskovalci bodo nato imeli tudi možnost, da si ogledajo paleontološki oddelek tržaškega mestnega naravoslovnega muzeja, kjer so shranjeni ostanki dinozavra Antonia in druge najdbe, ob nedeljah, v spremstvu prostovoljcev, pa bo mogoč ogled tega pomembnega nahajališča, ki je zaslovelo po vsem svetu. Prve fosilne ostanke so odkrili nekateri amaterji ob koncu osemdesetih let, na začetku devetdesetih let pa so se zgodovina Rekonstrukcija Tethyshadrosa insularisa - Lukas Panzarin pričela prva izkopavanja. Izkazalo se je, da eden izmed najdenih ostankov pripada živali iz skupine dinozavrov. Po naključju je absolventka fakultete za geologijo univerze v Trstu, Tiziana Brazzatti, za seminarsko nalogo morala opraviti nekaj geoloških meritev prav na tem območju; 25.aprila 1994 je med apnenčastimi skalami zagledala izdanek, na površju katerega je bilo videti prednjo nogo fosilnega plazilca: tako so odkrili dinozavra, ki ga sedaj poznamo z vzdevkom Antonio. Na podlagi tega odkritja je ministrstvo v letih 1996-1997 odredilo temeljitejše izkopavanje, leto zatem pa je stekla še ena tovrstna akcija. Za izkopavanje je skrbelo podjetje “Stoneage”, ki se ukvarja s paleontološkim izkopavanjem, po dogovoru s tržaško univerzo. Potrebnih je bilo šest mesecev dela na terenu in 3500 ur priprav v laboratoriju, da bi prišel na dan največji in najbolj popoln italijanski in evropski dinozaver, poleg številnih živalskih in rastlinskih ostankov. To nahajališče fosilov predstavlja eno izmed najpomembnejših odkritij italijanske paleontologije 20. stoletja: tu so odkrili doslej edine dinozavre, ki so jih kdaj našli v Italiji v stratigrafski legi; sistematična izkopavanja in znanstvene raziskave tu še potekajo. Zaradi prisotnosti teh kopenskih plazilcev na italijanskem severovzhodu so znanstveniki morali povsem spremeniti paleogeografsko pojmovanje tržaškega Krasa, ki je v obdobju Zgornje krede veljalo za morsko ali lagunsko okolje, sedaj pa se domneva, da je tu bilo tudi nekaj kopnega. 11 zgodovina Območje občine Devin Nabrežina je bogato z arheološkimi pričevanji, ki segajo v obdobje med prazgodovino in rimsko dobo. Pot se prične pri Muzeju Jamarskega društva Flondar v Ribiškem Naselju, kjer je možno podoživeti zanimive zgodovinske etape tega ozemlja. ARHEOLOŠKA POT Mitrej Med drugo polovico 1. stoletja pr.Kr. in začetkom 5. stoletja je bila jama svetišča boga Mitre, boga indo-perzijskega izvora, ki se je rodil iz skale in so ga zato častili v podzemnih prostorih. Mitraizem je bil inicijacijski obred odrešenja, namenjen samo ozkemu krogu častilcev. Vrhunec čaščenja je predstavljajo žrtvovanje bika. Kot v ostalih mitrejih sta bila tudi tukaj odkrita dva kamnita sedeža. Majhna vdolbina na dnu jame je hranila ploski relief, ki upodablja boga Mitro med žrtvovanjem bika. Danes si lahko relief ogledamo v kopiji iz mavca. Devinski Mitrej, eden najstarejših na Zahodu, je edini v Italiji, ki se nahaja v notranjosti naravne jame. Dostop: od hiše Gozdarske službe nadaljujete pot po široki poti, ki pelje mimo železniške proge; po prihodu do nadvoza zapustite pot, zavijete levo in sledite oznakam rumene in rdeče barve. Mitrej je odprt vsak četrtek od 11h do 13h. 12 Gradišče slivenski Gradec Gradišča so bila višinsko utrjena naselja, razširjena v obdobju bronaste (1700-1365 pr.n.št.) in železne dobe (1020-450 pr.n.št.). Slivenski Gradec je eden najbolj ohranjenih iz srednje bronaste dobe na Tržaškem Krasu. Okrogel vrh s premerom približno 280 m je dobro ohranjen na severovzhodni strani, kjer v višino doseže 5 m. Z jugozahodnega dela prvega obzidja pa je razvidna planota, ki je dolgo časa služila kot naselje. Priča temu so keramike, najdene med izkopi, iz bronaste, železne in rimske dobe. Med prvo svetovno vojno je bilo na gradišču nameščenih nekaj topov. Dostop: na cesti Slivno – Šempolaj se na desni strani odcepi poljska pot, ki vodi do gradišča. Izvir reke Timave Reka Timava, ki so jo omenjali že Virgil, Livij in Plinij, izvira v Sloveniji, kjer tudi ponikne v Škocjansko brezno, pod zemljo preteče skoraj 38 km in ponovno privre na površje v Štivanu. Iz grške mitologije izvemo, da se je pri izlivu reke Timave končalo potovanje argonavtov, po Straboniju pa naj bi se tukaj nahajalo svetišče homerjevga heroja Diomeda. Nekateri zapisi iz rimskih časov, ki se nahajajo v apsidi štivanske cerkve, omenjajo Spes Avgusto, Herkulesa in Saturna. V 5. stoletju so zgradili baziliko, katere del talnega mozaika si lahko še danes ogledamo v notranjosti cerkve. V bližini spomenika brigadi Toskanskih volkov so še vidne kolesnice rimske ceste Via Gemina, ki je povezovala Oglej s Trstom. Dostop: v Štivanu, na državni cesti št. 14 se nahajajo smerokazi, ki označujejo dostop do izvira reke Timave. ZGODOVINA in PRAZGODOVINA na OBMOČJU TIMAVE Iz Ribiškega naselja se lahko obiskovalci podajo na krajše izlete v okolico in si ogledajo nekaj zanimivih jamskih nahajališč, kot npr. Zidaričevo pejco, v kateri so bila izvedena številna arheološka izkopavanja, in Previs pri Vižovljah, kjer so raziskovalci odkrili in raziskali najdišče, ki datira v staro kameno dobo (400.000 let pred n.št.). V okolici Timave najdemo številne najdbe in ostanke iz rimskega obdobja, med katerimi izstopa nekdanja poštna postaja na zagrajenem območju tržaškega vodovodnega črpališča Acquedotto Randaccio, t.j. "Mansio fons Timavi", v notranjosti katere so še danes vidni okrasni talni mozaiki. V bližini tega objekta so raziskovalci leta 1963 odkrili izredno zanimivo votlino, v kateri je bil v rimskih časih mitrej, t.j. podzemno svetišče boga Mitre. Tempelj je nato obnovilo Tržaško spomeniško nadzorništvo. To je edini mitrej v Italiji, urejen v naravni votlini. V bližini izvirov Timave se na kamnitih tleh prepletajo kolesnice, ki so verjetni ostanki predrimskega prometnega omrežja, vezanega na prisotnost petih gradišč na Grmadi. Ceste so nato ponovno uporabljali Rimljani, ki so se leta 178 pred n.št. v teh krajih spopadli s Histri, bojevniki kralja Epulona. Z maketo v povečanem merilu je bila rekonstruirana verjetna podoba teh krajev pred dvema tisočletjema, ko se je obris obale močno razlikoval od današnjega, saj je bila morska gladina za dva metra nižja od današnje. Oba devinska gradova sta znana primera srednjeveške zapuščine v teh krajih. Drugi zanimivi primer iz omenjenega obdobja je gotska cerkev svetega Ivana v Štivanu, ki je bila zgrajena na ruševinah zgodnje krščanske bazilike, od katere so se ohranili ostanki zidov in podnega mozaika. Velik del razstave je namenjen prvi svetovni vojni, točneje obdobju med majem in septembrom leta 1917. Dogajanje iz tistega časa, ko je italijanska vojska z 10. in 11. soško ofenzivo skušala prodreti do Trsta, je prikazano v številnih, povečini še neobjavljenih fotografskih posnetkih. Takrat so vrh Grmade branili avstro-ogrski vojaki, ki so vzpetino utrdili z zapletenim obrambnim sistemom, od katerega so se do danes ohranili številni bunkerji, jame, opazovalne točke in kar pet velikih naravnih votlin, v katerih so vojaki uredili in opremili zaklonišča. Številni fotografski posnetki pričajo o razdejanju, ki ga je povzročilo silno bombardiranje naselji v okolici Grmade in Devinskega gradu, v katerem je bila nastanjena avstro-ogrska garnizija. Maketa ponazarja kamnito območje Grmade, takšno kot je bilo v obdobju, ko so na njegovih pobočjih množično umirali italijanski in avstroogrski vojaki. Med drugo svetovno vojno so ti kraji postali ponovno prizorišče vojnih grozot, ki so privedle do povračilnih ukrepov nemških vojaških enot, ki so uničile nekatere vasi. Zadnji del razstave je posvečen nastanku Ribiškega naselja. V začetku petdesetih let je bilo v zavetju rta Bratina zgrajeno prvotno jedro desetih poslopij. Naselje se je v naslednjih letih razširilo, da je lahko sprejelo pripadnike tistih skupnosti, ki so se po končani vojni izselile iz istrskih obalnih krajev. Dodatne informacije o naši občini dobite na spletni strani: www.comune.duino-aurisina.ts.it zgodovina Namen projekta je vizualna predstavitev glavnih zanimivosti na tem območju in pričevanj iz davnih obdobij. Razstava, za postavitev katere je poskrbelo jamarsko društvo FLONDAR, predstavlja kronološki prerez tukajšnjih naravnih in zgodovinskih znamenitosti, začenši s fosilnimi ostanki živali iz obdobja krede (85 milijonov let pred n.št.), ki so bili odkriti pred nekaj leti v apnenčasti skali v bližini Ribiškega naselja. V tem nahajališču fosilov, ki je, sodeč po prvih najdbah, eno izmed najbogatejših v Evropi, so paleontologi izkopali popolno okostje rastlinojedega dinozavra, kateremu so nato dali vzdevek Antonio. Izumrli kuščar je najstarejši znani prebivalec tega območja. 13 TRI ZGODOVINSKE POTI POT šT. 1 zgodovina Nedaleč od vodnega stolpa so sredi sedemdesetih let odkrili suhe zidke visokega poslopja iz 2. stoletja pred Kristusom. Gre za vzhodno krilo zgradbe, od katere se je ohranilo devet metrov osrednjega dela. Verjetno je tu bila delavnica za obdelavo kamna in je najstarejša rimska zgradba na našem ozemlju. Če nadaljujemo po poti, ki pelje v nabrežinsko industrijsko cono, bomo kmalu po železniškem podvozu prišli na področje kamnolomov. Z višine lahko občudujemo prostranost rimskega kamnoloma, ki je globok preko 100 m. Na južni steni so še vidni ostanki rimskih izkopavanj. INFORMACIJE Državna uprava za arheološke dobrine v Furlaniji Julijski krajini Palača Economo, trg Libertà 7 - Trst tel.: +39 040 4194711 ob delavnikih od 9.00 do 13.30 Za obisk se lahko obrnete na gospoda Bruna Bonettija, tel.: +39 040 200769 Občina Devin Nabrežina Urad za javno šolstvo, kulturo,šport, turizem, stike z javostjo in evropske projekte Nabrežina 102 –34011 Nabrežina tel: +39 040 2017372 - fax: +39 040 201307 www.marecarso.it - info@marecarso.it POT šT. 2 Če se odpravimo z državne ceste št. 14 in krenemo po stezi, ki se začne na levi pred prehodom pod železniško progo, bomo prišli do jame, posvečene bogu Mitri. Med izkopavanjem so odkrili kamnito ploščo, ki upodablja Mitro med ubijanjem bika, pulte in nekaj stebrov, poleg teh pa še na stotine kovancev, desetine svetilk in vazic. Iz teh najdb sklepajo, da je mitrej služil svojemu namenu že v drugi polovici 1. stoletja po Kristusu in bil uničen na začetku 5. 14 POT šT. 3 Iz Slivnega nas poljska pot pelje proti vzhodu do križišča s stezo, ki vodi do enega najmogočnejših gradišč našega Krasa – gradišča v Slivnem. Na njegovem severnem delu so še dobro vidni ostanki temeljev, ki so podpirali razvaline starega nasipa. Verjetno gre za kaka obnovitvena dela na prvotnem nasipu, ki so ga zgradili v bronasti dobi, ko je nastalo naselje, in sicer leta 1500 pred Kristusom. Gradišče je doživelo nekaj sprememb tudi med prvo svetovno vojno, ko je bila na griču topniška postojanka. Gradišče je eno najbolje ohranjenih gradišč, ki so v prazgodovinski dobi kraljevala na tržaški kraški planoti. Če nadaljujemo po stezi, ki se spušča proti Nabrežini, bomo prišli do Lisičje luknje, jame, v katero prihaja svetloba skozi odprtino v stropu. Rov se strmo spusti do globine 175 m. Tu je človek našel zatočišče že v obdobju neolitika. Kontaktna oseba za informacije in skupinske oglede: g. župnik Ugo Bastiani mobitel: +39 347 3576750 Od maja do septembra je maša vsako nedeljo ob 11.30 Jama boga Mitre je odprta vsak četrtek od 9.00 do 11.00 Cerkev sv. Ivana je odprta vsak četrtek od 11.00 do 13.00 Današnjo stavbo so zgradili devinski grofje Walsee. Ima jasno apsido, okrašeno z očarljivim rebrastim obokom z zvezdami, v vertikali pa se odpirajo okna na podlagi vzorca z obrisom, ki se ponavlja tudi na južni steni. Ob severni steni je prislonjena manjša stavba, v kateri se nahaja zakristija. Stavba se dviga v višino z zelo preprostim zvonikom, ki po obnovitvi ponovno kaže izvirno obliko. Od fresk, s katerimi je bila cerkev okrašena, se je do danes ohranil samo fragment na rebru, ki na severni steni zapira prezbiterij. Cerkev sv. Ivana je bila hudo poškodovana v obeh svetovnih vojnah; šele na začetku petdesetih let sta jo Zavezniška vojaška uprava in tedanji Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Trsta ponovno obnovila in restavrirala. Poleg izkopanin najdemo pričevanja o zgodovinskih dogodivščinah cerkve sv. Ivana tudi v najdbah, razstavljenih v zakristiji. Tu najdemo ploščo z okvirom, na sredini vidimo križ s skoraj enakimi stranicami z luknjo, najverjetneje je to bila »fenestrella confessionis« (odprtina za vpogled v kripto). Zelo pomembna je tudi plošča z delom posvetila patriarha Voldriha I Eppinsteina, ki je sestavljala del grobnice in ki pričuje o najdbi in o pokopu relikvij blaženih (1113). Cerkev je do leta 1915 obkrožalo pokopališče, od katerega so se ohranile nekatere nagrobne plošče. Tisočletja svetosti, ki prežemajo ta kraj, stoletja neprestanih molitev, ki so se dvigale do boga, kraji, kjer se je krščanstvo razvijalo že od najstarejših časov nam še danes govorijo in nas vabijo k odkrivanju zgodovine in vere prednikov, da bosta postali tudi del nas samih. zgodovina CERKEV SVETEGA IVANA Cerkev sv. Ivana (S. Giovanni in »Tuba« ali »in Tumbis« ime izhaja iz prepričanja, da bodo tu pokopani mrtvi prvi vstali ob zvoku trobente na dan poslednje sodbe) je bila večkrat zgrajena na novo na tem mestu posebne lepote ob izvirih Timave, v svetem kraju, ki so ga častili že v predkrščanskih časih. Poleg oltarja boginji Timavi najdemo posvetila Saturnu, Herkulu, in boginji Spes Augusti; v bližini najdemo tudi Mitrovo jamo s ploskim reliefom z upodobitvami svetnikov Cautesa in Cautopatesav. Kontaktna oseba za ogled spomenikov: g. Bruno Bonetti tel: +39 040 200769 Avtobus: linije 43, 44, 73 (sezonski) Spoznaj zgodovino našega ozemlja Prizorišča pomembnih zgodovinskih dogodkov in spomeniki: - Grmada - Spomenik brigadi Toskanskih volkov in spomenik Randaccio - Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Nabrežini - Rilkejeva pešpot - Spomeniki padlim v drugi svetovni vojni Pot strelskih jarkov na Grmadi Območje hriba Grmade je bilo med prvo svetovno vojno prizorišče hudih spopadov. Pot je zanimiva, ker vodi mimo ostankov strelskih jarkov in jam, ki so jih uporabljali kot zaklonišče med bitkami. Od Medjevasi krene steza št.3, ki vodi nekaj metrov od vrha Grmade in se nadaljuje med strelskimi jarki in jamami do križišča s stezo št.8, ki pelje do vrha Grmade (323 m). Pot se nadaljuje in nato prestreže stezo Strelskih jarkov Grmade, ki pelje do vrha Gabrnjaka (297 m), kakih 100 m dalje pa se odcepi in se na levi priključi stezi 3a, ki skozi široko dolino vodi do Kohišča. Pot se nadaljuje po stezi 3a, nato na križišču zavije levo in nadaljuje do izhodiščne točke. Gre za srednje zahtevni sprehod; pot se lahko tudi poveže z drugimi označenimi stezami, tako da se je mogoče sprehoditi do Medjevasi ali Mavhinj oz. čez mejo do Brestovice. Namesto tega sprehoda je za obisk hriba Grmade možno kot izhodišče izbrati Mavhinje, Cerovlje in Štivan. 15 Park Caravella SESLJANSKI ZALIV... CELO POLETJE zabava sončen dan v sesljanu Zaliv. Morje, v katerega se strmo spuščajo pečine, visoke tudi več kot 60 m. Eden od draguljev Jadranskega morja, kjer lahko uživate sonce in morje. Čisto morje takoj postane globoko – s svojim skalnatim dnom je idealno za ljubitelje plavanja in potapljanja. Park Caravella doživlja preobrazbo v skladu z načrtom turistične valorizacije celotnega območja. Vsako leto oživimo katero od zgodovinskih struktur, tudi če ni še povsem dokončana. S tem bomo nadaljevali in brez pretresov širili ponudbo, pri tem pa spoštovali naravo, ki je danes bolj kot kdaj prej resnično bogastvo Sesljanskega zaliva in parka Caravella. Tudi letos vam ponujamo novosti za preživljanje prostega časa na soncu in morju v okolju, ki je hkrati mirno in živahno – celo veselo. www.baiadisistiana.com info@baiadisistiana.com Parco Caravella Info +39 348 09 82 593 spiagge@baiadisistiana.com 16 ko pride Večer ...Nora je Noč Ko je noč polna zvokov in množice zabave željnih še daleč – takrat, od mraka do teme, je Sesljanski zaliv s svojim romantičnim šarmom idealen za oddih po delu na plaži ali v pisarni... V Sesljanskem zalivu je leta dolgo manjkalo zabave, dokler ni 10. avgusta 1996 svojih vrat odprl lokal Cantera Cafè. Vzhodno v zalivu, kjer se danes nahaja Cohiba Cafè, se je na obali začelo novo poglavje poletne zabave. Odpravite se na sprehod ob morju, nato pa se v dobri družbi ustavite in si privoščite kozarec dobrega vina ali pravkar natočenega piva. Poskusite koktajl, pripravljen na plaži, ali pohrustajte slasten zalogajček. Lahko si celo povsem potešite lakoto z maksi toplim sendvičem ali večerjo na terasi s pogledom na morje. Ko enkrat pade mrak, je Sesljanski zaliv s svojimi lokali pripravljen, da zadovolji vsako vašo željo, ali pa vas vabi, da se prepustite večeru in doživite nepozabne trenutke. Več kot dvajset let je že minilo od zlatih časov parka Caravella. Takrat je bil magnet za zabave željne domačine pa tudi druge iz celotne regije. Na njegovih odrih so se vrstili nastopi največjih zvezd takratne scene. Domenico Modugno, Lucio Battisti, Patty Pravo, Mina in številni drugi so prepevali tu. V parku Caravella se je ustavil tudi Festival Bar, ko je bil še v povojih. Nedavno, 29. julija 2007, so na terasi lokala Cantera Social Club ponovno gostovali tudi Earth Wind & Fire in priredili pravi mednarodni spektakel. Tudi v sezoni 2011 ne bo manjkalo nepozabnih prireditev, plesov, zabave, spektaklov, koncertov in didžejev, med katerimi boste zabave željni vseh okusov in starosti gotovo našli nekaj zase. Kopališča: Castelreggio sesljan, 74 - Tel. +39 040 2017111 Dama Bianca Le Ginestre Marina Aurisina 153/s - Tel. +39 040 200364 Vodni park Bowling Duino devin, 5/d - Tel. +39 040 208362 208238 zabava devin, 61/c - Tel. +39 040 208137 www.alladamabianca.com 17 PUSTOLOVŠČINE V TRSTU Preizkusi svoj pogum v pustolovskem parku Trieste Adventure Park Sprehajal se boš po leteči poti 10 m nad tlemi, s spustom s škripcem boš preletel celoten park, z liano se boš pognal v prazno kot Tarzan. Pri premagovanju ovir se boš moral zanašati izključno na svoje sposobnosti in na svoj pogum (in, seveda, na naše inštruktorje)! Popusti na vstopnine: šolski izleti in skupine nad 20 oseb = 20%. OdPIRAlNI čAs: - maj in september: sobota in nedelja 10.3018.00 (zadnji vstop ob 16.30) - junij, julij in avgust: od srede do nedelje 10.00-19.00 (zadnji vstop ob 17.30) - v ostalih dneh je obisk mogoč po dogovoru (skupine/šolski izleti/zabave). Možne so spremembe odpiralnega časa. Trieste Adventure Park: Cerovlje, 1 – Devin Nabrežina www.triesteadventurepark.it info@triesteadventurepark.it Tel. +39 338 7373562 GEMINA gastronomija Pot po naseljih, ob dejavnostih in ob naravi na Krasu Začenjala se je v Ogleju, ta pomembna smerna cesta Starega Rima, po kateri je bilo možno povezati zahod do vrat Jutrovega. GEMINA: poti in krajine naravne civilizacije Kraška planota predstavlja močno in sugestivno simfonijo vzpetin in dolin, z redkimi in dragocenimi krpami obdelane zemlje in vasicami iz belega kamna, ki prekinjajo svežo širino bujnega zelenja. V tej skrivnostni krajini se prebuja v novo življenje pot Gemina. Na svojih osmih kilometrih povezuje naselja Mavhinje in Trnovca in s potjo, primerno ne samo za pešce temveč tudi za kolesarje in jahače, nas vodi skozi naselja Prečnik, Šempolaj in Praprot. Dostopen in lagoden izlet bo starejšim in mladim turistom z lahkoto omogočil spoznavanje Krasa, obraslega kMEčkI TURIZEM Poleg frask so se tudi na Krasu v tem zadnjem času razvila podjetja kmečkega turizma, ki zmorejo združiti ponudbo bivanja z enogastronomskimi uslugami. Ob relaxu v hišah obkroženih z zelenilom bodo gostje lahko uživali pristne jedi iz svežih pridelkov in domačega mesa. GOsTINsTVO Za ljubitelje klasičnih restavracij bo ponudba v okolici Gemine zadovoljila najzahtevnejše okuse. V znaku kraške tradicije, po kateri najenostavnejše sestavine znajo izstopati v izdatne in krepke jedi, bodo recepti planote uspeli zadovoljiti ljubitelje kuhinje, ki ima svoje korenine v najpristnejši ljudski tradiciji. 18 Vinska cesta - Teran s hrasti in bresti, njegova apnenčasta tla in od sonca potemnjeno rdečo prst, skrite votline in brezna, ter skrbno in čudovito obdelane predele s plemenito vinsko trto. V senci hiš vneto opravljajo dela obrtniki, odvija se kmečki turizem in ponujajo se znane gostinske usluge s planote. Zgodovina in legenda se na planoti, kjer je moral človek vse od pradavnih časov spoštovati zakone matere Narave, diskretno in neopazno vtisnejo v srce popotnika. Kamen in veter sta določala smeri cest, kraje obdelanih polj in bivališč. Človek je zaznal in uresničil kraje svojega bivanja. Nič ni večje od tega. OsMIcA Ko zagledamo obešeno majhno vejico-frasko bršljana s puščico, ki kaže smer, ni več dvoma. Ta značilen znak obvešča, da je v bližini, ob poti Gemina, odprta "osmica", tradicionalno občasno točenje vina, pristen ljudski običaj katerega korenine segajo v tržaško avstro-ogrsko preteklost. Na Karsu se proizvaja znano temno vino teran, ki nastane iz trte refošk. Rdeča kraška zemlja pa to vino naredi edinstveno, intenzivne rubinsko redeče barve z vijoličnimi odtenki. Teran je vino, ki odlično paše ob surovem kraškem pršutu, posebej je primeren za anemične osebe. Naj opomnimo, da so bile njegove lastnosti znane že VINA Kraška trta je čudež, ki je privrel iz trdega ravnanja z možato, pogumno in brezkompromisno zemljo. Pergole grozdja se pojavijo kot privid v neravni in strmi dinamiki planote. Za pridelovalce grozdov, priljubljenih čudovitemu Bakusu, bodo rdeči Teran, bela Malvazija, neznane in avtohtone Vitovska in Glera nudili trenutke silovite potešitve. To je tudi izhodišče za spoznavanje tistih pridelovalcev, ki si z vso močjo prizadevajo ovrednotiti trse nedotaknjenih vrednot in žal po več straneh nepoznane. v rimski dobi, posebej priljubljen je bil cesarici Liviji, ki je temu vinu pripisovala svoje dolgo življenje (živela je do 85. leta). Kraška vinska cesta, ki poteka od Vižovelj do Opčin, vključuje 18 gostiln, kjer tipične jedi nastopajo skupaj s teranom. Pred gostilnami so ustrezne table z napisom “Strada del vino/Vinska cesta”. Osmice Med vožnjo skozi kraške vasi na križiščih in v bližini nekaterih hiš opazimo bršljanovo vejico, tako imenovano »frasko«, ki opozarja na osmice; to je popolnoma edinstvena turistična ponudba, katere izvor sega v čas Marije Terezije, ko je kmetom izdala dovoljenje za direktno prodajo vina in nekaterih proizvodov (kruh, kuhana jajca, salame in klobase) na svojih domovih, v kleti ali pa na dvorišču za obdobje 8 dni. Za tiste, ki želijo obiskati Kras, je skoraj nujno Osmice v Občini Devin Nabrežina: Greco Corrado: Nabrežina Kamnolomi 62/a tel. +39-338-3515876 Košuta Silvano: Nabrezina-Križ 21/b tel. +39 040-220708 Pertot Gabriel: Nabrežina 10 - tel. +39 040-200539 Andrea Antonič: Cerovlje 34 - tel. +39 040-299800 Martin Terčon: Cerovlje 30 - tel. +39 040-299435 Paolo Antonič: Mavhinje 50 - tel. +39 040-299985 Norma Angelini: Mavhinje 11 - tel. +39 040208553 Lisjak Maria: Mavhinje 42 - tel. +39 040-299450 Franc Fabec: Mavhinje 49 - tel. +39 040-299442 Vidojka Verč: Mavhinje 58 - tel. +39 040-299706 Pipan Adriana:Mavhinje 58/a - tel.+39 0402907049 Radetič Sidonja: Medjevas 10 - tel. +39 040208987 Luciana Pahor: Medjevas 14 - tel. +39 040-208553 Nataša Pernarcich:Medjevas 21/a tel.+39 040-208833 Nadia Leghiša: Medjevas 16 - tel. +39 040-208451 Paolo Pernarcich: Medjevas 21 -tel. +39 040208601 Paolo Ferfoglia: Medjevas 6 - tel. +39 040-208726 Natuška Marussi: Medjevas 1 - tel. +39 040208367 Boris Pernarcic: Medjevas 7 - tel. +39 040-208375 Radovan Šemec: Prečnik 3/b -tel. +39 040-200613 Sandi Škerk: Praprot 20 - tel. +39 040-200156 Renata Rebula: Praprot 19 - tel. +39 040-200782 Beniamino Zidarich:Praprot 23 -tel. +39 04020122 Stubelj Ivana: Šempolaj 52/b - tel. +39 040201149 Iztok Peric: Slivno 2/a - tel. +39 040-200634 Kralj Giovanni: Slivno 9 - tel. +39 040-200415 Ada Cante: Slivno 25 - tel. +39 040-200750 Alberto Škerk: Trnovca 4-tel.+39040-200937 Maria Ložej: Trnovca 9/a tel. +39 040-201087 Ivan Pernarcich: Vižovlje 1/c-tel. +39 040-291498 Agriturizmi Leghissa Michele Attività Didattica Con Cavalli Medjavas 5 - Tel. +39 347-4836436 Pirc Sonja Cerovlje, 44 - Tel+39 040 299798 Ittiturismo Al Pescaturismo Ribiško Naselje 83 - Tel. +39 040 209846 Svara Martina Trnovca, 14 - Tel. +39 040-200898 Fabec Franc Mavhinje, 48/A - Tel. +39 040-299442 Cante Eddy Praprot, 1/A - Tel. +39 040-200255 Usaj Martino Nabrežina, 8 - Tel. +39 3394193779 Pernarcic Paolo Medjavas 21 - Tel. +39 040-208601 Restavracije, Pizzerije, Okrepčevalnice Al Cavalluccio Devin 61/D - Tel. +39 040-208133 obiskati kako osmico in se tako poglobiti v ritem življenja na Krasu ter poskusiti lokalne specialitete kot so vino refošk/teran, malvazija, vitovska in kupiti proizvode visoke kakovosti kot so vino, olje, med in siri. Osmice so odprte v različnih obdobjih leta. Povprašajte za informacije o odprtih osmicah v turistično informacijskih centrih ali pa sledite »fraskam« ob cestah. Al Pescatore Devin 69 - Tel. +39 040-208188 Restavracija Alla Dama Bianca Devin 61/C - Tel. +39 040-208137 Pizzerija Bowling Duino Devin 4 - Tel. +39 040-208238 Gostilna Da Ciro Devin 81/C - Tel. +39 040-208226 Bell’Italia (Holiday Inn) Devin 78 - Tel. +39 040-208273 Gostilna Bunker Nabrežina 97 - Tel. +39 040-200228 Canovella De’ Zoppoli Nabrežina - Tel. +39 040-299532 Franz Josef Stube Nabrežina Postaja - Tel. +39 040-200200 Pizzerija Pam Pam Nabrežina 168 - Tel. +39 040-201312 Gostilna Terzoni Mavhinje 1 - Tel. +39 040-299449 Restavracija Mezzaluna Mavhinje 54/A - Tel. +39 040-291529 Trattoria Suban Trnovca 16 - Tel. +39 040-200175 Gostilna Da Pino Medjavas 10/A - Tel. +39 040-208296 Gostilna Sardoc Prečnik 1/B - Tel. +39 040-200871 Gostilna Da Franz Prečnik 14 - Tel. +39 040-200525 Gostilna Gruden Šempolaj 49 - Tel. +39 040-200151 Paninoteca La Giostra Slivno 36 - Tel. +39 040-201166 Gostilna Alla Bella Vista Slivno 5 - Tel. +39 040-200146 Osteria Il Pettirosso Križ 16 - Tel. +39 040-220619 Paninoteca Marillon Sesljan 123 - Tel. +39 040-2916070 Gran Osteria Tre Noci Sesljan 33 - Tel. +39 040-299222 Vanilija à la carte Sesljan 42/A - Tel. +39 040-2907042 Restavracija Ai 7 Nani Sesljan 54/E - Tel. +39 040-299170 Restavracija Gaudemus Sesljan 57/E - Tel. +39 040-299255 Gostilna Da Gino Sesljan 59 - Tel. +39 040-299273 Da Ciro Devin 81/C - tel. +39 040 208226 Bar Restavracija Castelreggio Sesljan Restavracija Il Gabbiano Ribiško Naselje 103 - Tel. +39 040-208145 Baia Degli Uscocchi Ribiško Naselje 162 - Tel. +39 040-208191 Bari, Kavarne, Enoteke Bar Igor Nabrežina 103 - Tel. +39 040-200141 Bar Aurisina Nabrežina 143 - Tel. +39 040-200488 Bar Sport Nabrežina Kamnolomi 24 - Tel. +39 040-200255 Kavarna Gruden Nabrežina 69 - Tel. +39 338-9277739 Bar Le Ginestre Nabrežina 153/S - Tel. +39 338-3553270 Bar Sociale Nabrežina Postaja - Tel. +39 040-200246 Bar Tennis (Ist) Aurisina Postaja - Tel. +39 040-299137 Autogrill Duino Sud Avtocesta A4 - Tel. +39 040-208234 Autogrill Duino Nord Avtocesta A4- Tel. +39 040-208262 Bar Mickey Mouse Devin 28 - Tel. +39 040-208351 Bar Al Castel Devin 28/A - Tel. +39 040-208747 Bar Castello Di Duino Devin 32 - Tel. +39 040-208120 Sala Giochi “Only Bowling” Devin 4 - Tel. +39 040-208238 Latterie Carsiche Devin 5/F - Tel. +39 0481-91105 Agip Cafe’ Devin S.S. 14 - Tel. +39 347-3302595 Rifugio Rilke Pešpot Rilke - Tel. +39 334-8271019 Bar San Mauro Sesljan 122 - Tel. +39 040-2916071 Bar Ai Sportivi Sesljan 126 - Tel. +39 040-299160 Bar Costa Dei Barbari Sesljan 34/F - Tel. +39 040-299963 Caffe’ Enoteca La Vigna Sesljan 43 Bar Alabarda Sesljan 43 - Tel. +39 040-299218 Why Not Sesljan 45/A - Tel. +39 392-3924463 Bar Gelateria Rico Sesljan 45/F - Tel. +39 340-00041477 Cafe’ Metro’ Sesljan 45 - Tel. +39 348-2436833 Bar Inter Sesljan 47 - Tel. +39 040-291541 Chiosco Marillon Sesljanski Zaliv - Tel. +39 348-8194454 Chiosco On The Road Sesljanski Zaliv - Tel. +39 380-5152510 Chiosco Double Sesljanski Zaliv - Tel. +39 333-2853403 Chiosco Bar Dorje Ling Sesljanski Zaliv - Tel. +39 349-0063987 Cantera Cafe’ Sesljanski Zaliv - Tel. +39 335-1287724 Cohiba Sesljanski Zaliv - Tel. +39 335-1287724 Bar Belvedere Sesljan 50/A 50/A - Tel. +39 040-291207 Special One Slivno 37 Bar Sport Ribiško Naselje 65 - Tel. +39 040-208965 gastronomija PROIZVODI KRAŠKE ZEMLJE 19 DAMA BIANCA* Duino, 61/C - Devin, 61/C - Tel. +39 040-208137 www.alladamabianca.com AL PESCATORE** Duino, 69 - Devin, 69 - Tel. +39 040-208188 hotelpescatore@email.it VILLA GRUBER pensione** Duino, 61/F - Devin, 61/F - Tel. +39 040-208115 www.alladamabianca.com IDEA HOTEL TRIESTE DUINO*** Duino, 78 - Devin, 78 - Tel. +39 040-208273 triesteduino@ideahotel.it DUINO PARK HOTEL*** Duino, 60/C - Devin, 60/C - Tel. +39 040 208184 www.duinoparkhotel.it ALBERGO ALLA DOLINA garnì ** Sistiana, 54/F - Sesljan, 54/F - Tel. +39 040-299350 info@albergoalladolina.191.it AI SETTE NANI DEPENDANCE** Sistiana, 54/C - Sesljan, 54/C - Tel. +39 040-299170 www.hotelsettenani.it AI SETTE NANI*** Sistiana, 54/E - Sesljan, 54/E - Tel. +39 040-299170 www.hotelsettenani.it HOTEL EDEN*** Sistiana, 42/A - Sesljan, 42/A - Tel. +39 040-2907042 www.edensistiana.it LOCANDA GAUDEMUS*** Sistiana, 57 - Sesljan, 57 - Tel. +39 040-299255 www.gaudemus.com HOTEL POSTA*** Sistiana, 51 - Sesljan, 51 - Tel. +39 040-299103 www.hotelposta.ts.it GRAN OSTERIA TRE NOCI*** Sistiana, 33 - Sesljan, 33 - Tel. +39 040-299222 www.trenoci.it ALBERGHI - HOTELI ADRIA Sistiana, 59 V - Sesljan, 59 V - Tel. +39 3280977182 www.adriasistiana.altervista.org BED & BREAKFAST CASA KLARCEVA Ceroglie, 13 - Cerovlje, 13 Tel. +39 040-299442 – fabects@alice.it LE TORRI DI SLIVIA Aurisina Cave, 62/A - Nabrežina Kamnolomi, 62/A Tel. +39 338-3515876 - www.letorridislivia.net Campeggio Agrituristico IMPERIAL Aurisina Cave, 55 - Nabrežina Kamnolomi, 55 Tel. +39 040-200459 - www.campingimperialcarso.it LA MEZZALUNA*** Malchina, 54/A - Mavhinje, 54/A - Tel. +39 040-291529 www.mezzalunanet.it HERMADA*** Ceroglie, 1/O - Cerovlje, 1/O - Tel. +39 040-299501 www.agriturismohermada.it TERRA DEL CARSO - KRASKA ZEMLJA*** San Pelagio, 28/B - Šempolaj, 28/B - Tel. +39 040-201056 www.agriturismiradovic.com RADOVIC NEVO*** Aurisina, 138/A - Nabrežina, 138/A - Tel. +39 040-200173 www.agriturismiradovic.com LUPINC DANIELE*** Prepotto, 11/B - Praprot, 11/B Tel. +39 040-200848 - +39 040-200848 info@lupinc.it www.lupinc.it AGRITURIZMI Z NASTANITVIJO AGRITURISMI con alloggio OLTREMARE Sistiana 34/E - Sesljan 34/E - Tel. +39 3389378246 BAIA DEGLI USCOCCHI** Villaggio del Pescatore, 162 - Ribiško naselje, 162 Tel. +39 040-208191 - www.baiadegliuscocchi.it PARCO CARAVELLA*** Sistiana Mare - Sesljan -Tel. +39 348-0982593 RESIDENCE VILLA SUSY Duino 25/D - Devin 25/D - Tel. +39 040 208188 Ristorante Locanda Bar AL CAVALLUCCIO Duino, 61/D - Devin, 61/D - Tel. +39 040-208133 www.alcavalluccio.it AFFITTACAMERE - SOBE LE GINESTRE*** Marina Aurisina 153/S - Nabrežina 153/S Tel. +39 040-200364 CASTELREGGIO*** Sistiana Mare, 74 - Sesljan, 74 - Tel. +39 040-2017111 DAMA BIANCA** Duino Porto, 61/C - Devin, 61/C Tel. +39 040-208137 - www.alladamabianca.com STABILIMENTI BALNEARI KOPALIŠČA MARE PINETA S.R.L. **** Sistiana, 60/D - Sesljan, 60/D - Tel. +39 040-299264 www.marepineta.com CAMPEGGIO ALLE ROSE* Sistiana, 24/D - Sesljan, 24/D - Tel. +39 040-299457 CAMPEGGI - AVTOKAMPI IL VELIERO Duino, 50 - Devin, 50 - Tel. +39 3490095369 www.ilveliero.org PAM PAM Aurisina, 168 - Nabrežina, 168 - Tel. +39 040-201312 GRUDEN San Pelagio, 49 - Šempolaj, 49 - Tel. +39 040-200151 www.myresidence.it VILLA RILKE Duino, 75/E - Devin, 75/E - Tel. +39 347-0197928 BOWLING DUINO Duino 5/D - Devin 5/D - Tel. +39 040 208362 GRUDEN VANDA Prepotto, 14 - Praprot, 14 - Tel. +39 040-200151 www.myresidence.it CASE & APPARTAMENTI per vacanze- APARTMAJI CASTELLO Duino 35/A - Devin 35/A - Tel. +39 040-208120 PANE E TULIPANI Duino 75/Z - Devin 75/Z - Tel. +39 3297213197 www.panetulipani.splinder.com STRUPETOU Malchina 16 - Mavhinje 16 - Tel. +39 0402907126 strupetou@tele2.it CANOVELLA Aurisina, 153/F1- Nabrežina, 153/F1 - Tel. +39 040 2024153 bed4u@canovella.it - www.canovella.it VERDE CARSO Aurisina, 188/A - Nabrežina, 188/A - Tel. +39 3477398462 www. verdecarso.it SOLEMARE Sistiana, 230/B - Sesljan, 230/B Tel. +39 040 2907143 – gabriellasil@alice.it BAIA ARCOBALENO Sistiana 57/T - Sesljan 57/T - Tel. +39 3924204404 www.baiaarcobaleno.it DUINO AURISINA GARNI’ AURORA * Duino, 15 - Devin, 15 - Tel. +39 040-208212 www.albergogarniaurora.it dove alloggiare a 3 1 2 4 8 6 Vodni Stolp Torre Piezometrica 9 10 17 Razgledni Stolp Liburnia > Nastanitev v Obcini 5 8 16 DevIN NAbRezINA 3 Luogo ritrovamento resti del dinosauro Antonio 7 Itinerario Grande Guerra: sentiero transfrontaliero Nahajališče dinozavra Antonia Čezmejna pot prve svetovne vojne 4 Itinerario Storico n° 2: Grotta del Mitreo Zgodovinska pot št.2: Mitrejeva jama 8 Itinerario Grande Guerra e trincee, Monte Ermada 7 5 Sentiero Rilke Pot po jarkih prve svetovne vojne na Grmadi Rilkejeva pešpot 9 Adventure Park Trieste 6 Baia di Sistiana Adventure Park Trieste Sesljanski zaliv 10 Strada del Vino Terrano 13 Castelliere di Slivia Vinska pot Terana Gradišče v Slivnem 11 Sentiero Gemina Itinerario Storico n° 1 14 Pešpot Gemina 10 Zgodovinska pot št.1 11 12 Itinerari Storici n° 3 e castelliere 15 Percorso Didattico di Aurisina Zgodovinska pot št.3 in gradišče Učna pot Nabrežina 13 16 Sentiero dei Pescatori 12 Ribiška pešpot 10 Sentiero della Salvia 17 11 Žajbljeva pot 14 Resti archeologici/paleontologici Paleontološko najdišče 15 1 Parco delle Fonti del Timavo Park ob izvirih Timave 2 Chiesa S. Giovanni in Tuba Cerkev sv. Ivana - S. Giovanni in Tuba >
