VABILO NA JESENSKI IZLET

TISKOVINA
Pošiljatelj: Društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom - Utrip
Poliklinika Ljubljana, Njegoševa 4, hodnik D, 1525 Ljubljana.
Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale.
SEPTEMBER 2013 - ŠTEVILKA 60
Obisk pri Dr. Francetu Prešernu in plečnikovih arkadah
V soboto, 28. septembra 2013, vabimo na ogled razstave
v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, z naslovom:
S TEHNIKO DO ZDRAVJA
Nato sledi kombinacija piknika in plovbe z ladjo SULC po Ljubljanici od tržnice do Podpeči.
Zbor je ob 8. uri pod uro na Avtobusni postaji Ljubljana.
Ob 9. uri sledi voden ogled razstave v Bistri.
Ob 12. uri bo vkrcanje na ladjo SULC na Trnovskem pristanu pri Prulskem mostu.
Sledi križarjenje po Ljubljanici in piknik na ladji.
Ob 16.uri izkrcanje na Trnovskem pristanu pri Prulskem mostu
VABILO NA
JESENSKI IZLET
Cena izleta je 25 €
Prijave bomo zbirali od 11. 9. 2013 do 17. 9. 2013 med 19. in 21. uro
na številko društvenega telefona 031 651 532 .
Vljudno vabljeni!
Predsednica društva Polona Leskovec
1
REDNA LETNA SKUPŠČINA – 13. april
SOGLASNA SPREJETA POROČILA IN PROGRAM
Predsednica ga. Polona Leskovec je pozdravila navzoče in
predlagala naslednji dnevi red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva
2. Poročilo predsednice o delu izvršilnega odbora
3. Poročilo strokovnega odbora
4. Poročilo nadzornega odbora
5. Poročilo disciplinske komisije
6. Razprava o poročilih in predlogi ter glasovanje o njih
7. Razno
Nato je predlagala delovno predsedstvo: g. Borisa Grozdanova za predsednika in za članici zapisnikarico ga. Štefko
Skvarča in Miljano Nikčevič, kar je skupščina tudi soglasno
sprejela.
Delovni predsednik g. Boris Grozdanov je za tem predlagal člane delovnih teles.
Za verifikacijsko komisijo ga. Albino Burnik in ga. Tanjo
Kukič.
Za overovitelja zapisnika prim. mag. Aleša Breclja
dr. med. in ga. Miljano Nikčevič.
Pred nadaljevanjem skupščine pa je bil Kulturni program:
Pevka Ana Vipotnik in kitarist Igor Leonardi sta kreativni par
od leta 1998. Kot gonilna sila zasedbe Fake Orchestra sta
ustvarila tri zgoščenke in odigrala preko 450 koncertov doma
kot v tujini, kjer je skupina nastopala od Istanbula do New
Yorka.
Poslušali smo: Serdce (ruski tango), Soldad (C. Eora, Zelenortski), Ne čakaj na maj (B. Lesjak / Fran Milčinski Ježek), Notte di luna calante (Domenico Modugnio), Jarabie
(afriška narodna) in Glažek vinčka (Fran Milčinski Ježek).
Po kulturnem programu smo začeli z redno letno skupščino.
Predsednica društva UTRIP
Polona Leskovec
Poročilo predsednice društva ga. Polone Leskovec
G. Avgust Terplan, poročilo dela disciplinske komisije
Delovno predsedstvo: ga. Štefka Skvarča, g. Boris Grozdanov
in ga. Miljana Nikčević
Prof. mag. Aleš Brecelj dr. med. podaja poročilo o delu strokovnega odbora
2
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
REDNA LETNA SKUPŠČINA – 13. april
POROČILO ZA LETO 2012
Dragi prijatelji !
Prisrčno pozdravljam vse navzoče na naši redni letni
skupščini. Z velikim veseljem lahko zatrdim, da so mi člani
izvršilnega odbora s katerimi smo se srečevali na rednih sejah v veliko pomoč pri mojem delu. Vse leto smo delali po
začrtanem programu društva in si prizadevali, da bi pri tem
še kaj novega dodali.
V preteklem letu nam je organizacija FIHO namenila 9.787,10 €. Zato se organizaciji FIHO za financiranje iskreno zahvaljujem in se še naprej priporočam za tako velikodušno pomoč. Skupaj z zbrano
članarino, z donacijo članov, kateri nakažete več, kot
znaša članarina, zato se vsem iskreno zahvaljujem.
S pozitivnim prenosom financ iz leta 2011 smo skoraj pokrili realizacijo osnovnih programov.
Tudi v letu 2012 smo morali črpati dodatna sredstva iz
naših rezerv.
V lanskem letu smo izdali tri številke našega glasila Naš
UTRIP, v katerem smo vas obveščali, izobraževali in vam
predstavili dragocenosti iz kulturne in umetniške zakladnice
naše zgodovine. S strokovnimi sodelavci kliničnega centra
in s priznanimi specialisti smo se seznanili z novostmi na
področju medicine. Za telesne aktivnosti smo poskrbeli v
fitnesu, telovadbi in s hojo po gorskem svetu. Želim si, da
bi še v večjem številu izkoristili možnost telovadbe, ki je v
letošnjem letu vsako sredo. Imamo odlično voditeljico, ki je
usposobljena tako za gibalne vaje, prirejene našim potrebam,
kot tudi za različne sprostilne vaje. Vse te pestre dejavnosti
nas napolnjujejo z novo energijo. Tudi samo druženje nas
spodbuja k aktivnejšemu življenju.Vsake dva meseca smo šli
v gore, program pohodov ste lahko spremljali na naši spletni
strani. S telesnimi aktivnostmi krepimo telesno moč, s tem
pa obenem tudi psihično zdravje ! To nas opogumlja, da z
večjim optimizmom rešujemo naše vsakdanje težave.
Izvedli smo štiri izlete : v Radence in čokoladnico Zotter,
grad Devin in Miramaer, v bolnico Franjo in martinovanje
v vas Lokev in Dutovlje . Izvedli smo pet pohodov v gore :
Na Zasavsko sv. Goro, pohod na Porezen, Na Storžič, Veliko
planino in na Krim.
Z rednimi strokovnimi predavanji smo se seznanjali o različnih faktorjih delovanja telesnih funkcij. Duša in duševnost
je predaval doc. dr.Borut Škodlar, Človek telesno,duševno in
duhovno bitje je imel Mgs. Tone Kompare, živi bolje kdaj, če ne
zdaj ,je predstavil Matej Majerič, filozofinja prof. dr. Maja Milčinski :srce in duša in doc. dr. Primož Trunk o arteriosklerozi.
V zgodovinskem kotičku smo predstavili kardiokirurga doc.
dr. Boruta Pirca, 40. Let elektrostimulacije srca v Mariboru
in srčni spodbujevalnikih – elektrode.
Z vzpostavitvijo internetne strani se je društvo odprlo v
svet. Vsem članom kot nečlanom smo omogočili neposredno
komunikacijo z društvom, ter sprotno spremljanje naših dejavnosti. Nedvomno je na ta način dejavnost našega društva
postala zelo prepoznavna v širši javnosti.
Ob zaključku leta se srečamo in poveselimo ob glasbi. Na
prijeten in sproščen način se tako poslovimo od iztekajočega
se leta. Vsak udeleženec je prejel majico našega društva.
Posebej se želim zahvaliti za neutrudno pomoč primariju
magistru d. Alešu Breclju dr. med., brez katerega realizacije
vseh naših ciljev ne bi bila mogoča. Zahvaljujem se sestri
Miki Mikčevič, ki je odlično in požrtvovalno opravljala vsa
tajniška dela in nas sprekljala na vseh naših izletih. Zahvala
gre tudi mojemu možu Mihu Leskovec, ki je soudeležen pri
izdaji našega glasila, kot tudi vse slikovne obdelave za naš
časopis in našo spletno stran. Zahvaljujem se g. Vladimirju
Jenku za izdelavo križank, zahvala gre tudi g. Borisu Grozdanovu, ki nam je omogočil, da smo po zelo ugodni ceni dobili
majice z našim logotipom. Zahvaljujem se vsem članom, ki
ste sodelovali pri pisanju člankov z naših izletov.
Tudi v letu 2013 bomo nadaljevali naš repertuar programov, kot v lanskem letu.
Predsednica
Polona Leskovec
Pevka ga. Ana Vipotnik in kitarist g. Igor Leonardi
Del udeležencev na skupščini
3
Koronarna bolezen in revaskularizacija srca
Predavatelj - asistent dr. Primož Trunk dr. med.
Koronarna bolezen srca je obolenje koronarnih (venčnih)
arterij, ki oskrbujejo srce s kisikom in hranilnimi snovmi.
Gre za aterosklerozo, kronično bolezen žil, ki skozi kompleksen, dolgotrajen bolezenski proces povzroči zadebelitev
žilne stene in nastajanje aterosklerotičnih oblog ali plakov, ki
na različnih mestih zožujejo svetlino arterij in zmanjšujejo
njihov pretok krvi. Na ta način se zmanjša preskrba srčne mišice s kisikom, kar v končni fazi privede do nastanka težav.
Ateroskleroza je najpogostejši razlog za srčno ali možgansko kap in najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Bolezen se začne že zgodaj v adolescenci in postopno napreduje
skozi celo življenje. Najpomembnejši dejavniki tveganja za
razvoj ateroskleroze so kajenje, povišan krvni tlak, povišane
vrednosti maščob v krvi ter sladkorna bolezen. Poleg tega
obstaja še veliko drugih dejavnikov tveganja, kot so telesna
nedejavnost, stres, prekomerna telesna teža, ki jih prav tako
ne moremo zanemariti.
Bolezen dolgo časa poteka brez simptomov, saj napreduje počasi, pretok krvi pa ima vsaj na začetku še veliko »rezerve«. Težave nastopijo običajno takrat, ko stopnja zožitve
venčne arterije doseže približno 70 % svetline, saj pride do
nesorazmerja med porabo kisika v srčni mišici in dobavo
kisika s krvjo skozi venčne arterije. To se pogosto zgodi ob
telesnem naporu ali kakšnem drugem stresnem dogodku, saj
Doc. dr. Primož Trunk
Operacija na odprtem srcu
4
Prikaz ateroskleroze
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
takrat močno poraste poraba kisika v srčni mišici. Takrat se
pojavi najbolj tipičen znak te bolezni – bolečina za prsnico,
ki jo imenujemo tudi angina pektoris. Poleg bolečine se lahko
pojavijo tudi drugi znaki, kot so težko dihanje, znojenje, slabo
počutje, vrtoglavost, omedlevica ali razbijanje srca. V določenih primerih se lahko bolezen pokaže tudi na hitro, brez kakšnih posebnih predhodnih težav. To se zgodi ob nenadni zapori venčne arterije s krvnim strdkom, običajno na mestu, kjer
pride do razpoka aterosklerotične obloge. V tem primeru se
zelo hitro pojavi močna bolečina, podobna bolečini pri angini
pektoris, ki pa za razliko od angine pektoris ne mine spontano
po počitku ali po uporabi zdravil. V tem primeru govorimo o
srčnem infarktu ali srčni kapi, ki je nujno stanje in ga je treba
zdraviti v bolnišnici. V najslabšem primeru je nenaden potek
bolezni tako hud, da pride do motenj srčnega ritma, ki so za
bolnika lahko usodne. Takrat govorimo o nenadni srčni smrti.
Kadar pri bolniku pride do napada prsne bolečine, se mora
takoj umiriti in prenehati s kakršnimkoli telesnim naporom.
Pogosto imajo ti bolniki pri sebi tabletko nitroglicerina, ki jo
položijo pod jezik, ali pa si pod jezik aplicirajo nitroglicerinsko pršilo. Lahko vzamejo tudi Aspirin. Kadar bolečina
ne mine spontano po nekaj minutah, je potrebna takojšnja
obravnava pri zdravniku, saj gre lahko za srčni infarkt.
Pogovor o hoji v gore
V bolnišnici pri takem bolniku opravijo osnovne laboratorijske preiskave ter posnamejo EKG. Pri sumu na koronarno
bolezen opravijo slikanje koronarnih arterij, ki se imenuje
koronarografija. Običajen pristop je skozi eno od dimeljskih
arterij, skozi katero interventni kardiologi uvedejo tanke katetre do vstopa v venčne arterije in v njih vbrizgajo kontrastno sredstvo ter jih slikajo z rentgenskim aparatom. Venčne
arterije se tako jasno prikažejo in na slikah se lahko oceni njihovo prehodnost oziroma stopnjo zožitve. Takrat se v
določenih primerih tudi že odločijo za njihovo zdravljenje
oziroma za revaskularizacijo srca. Zožitve lahko razširijo s
posebnimi baloni, ki so pritrjeni na katetre, lahko pa na mesto
zožitve vstavijo tudi znotrajžilno opornico ali stent, ki pomaga vzdrževati svetlino arterije in njeno prehodnost. Po posegu morajo ti bolniki poleg običajne medikamentozne terapije
jemati še antitrombotična zdravila, ki preprečujejo nastajanje
krvnih strdkov.
Kadar so spremembe na venčnih arterijah zelo obširne in
neprimerne za perkutani poseg, pride v poštev kirurško zdravljenje oziroma kirurška revaskularizacija srca. Operacija
poteka v splošni anesteziji in jo lahko napravimo na delujočem ali pa na mirujočem srcu. Pri operacijah na mirujočem
srcu uporabljamo še zunajtelesni krvni obtok, pri katerem
posebna črpalka zagotovi zadosten pretok krvi po telesu,
medtem ko srce med operacijo miruje. V obeh primerih na
venčne arterije našijemo obvode, s katerimi speljemo kri iz
aorte mimo zožitev na venčnih arterijah in tako omogočimo
dobro prekrvavitev srca. Za obvode največkrat uporabimo
eno ali obe notranji prsni arteriji in pa veno safeno magno, ki
poteka v podkožju na notranji strani noge.
Pri preprečevanju koronarne bolezni srca je najpomembnejša kontrola vseh štirih glavnih dejavnikov tveganja. Pomembno je redno jemanje predpisane medikamentozne terapije, tako
da so krvni tlak ter vrednosti krvnega sladkorja in maščob
urejeni. Pomembna je zdrava, uravnotežena prehrana z veliko
sadja in zelenjave ter malo nasičenih maščob. Zelo koristna
je opustitev kajenja, omejen vnos alkohola ter redna telesna
aktivnost, ki pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže.
Asistent dr. Primož Trunk, dr. med
VABILO NA PREDAVANJE
Prof. dr. Fajko Bajrovič
DUŠEVNOST IN ŽIVČEVJE
V četrtek, 3. oktobra 2013 ob 15. uri
v predavalnici 1 v pritličju Univerzitetnega kliničnega centra
Zaloška 7, Ljubljana
Vljudno vabljeni !
5
NA GOLICO ČEZ POLJE NARCIS
Golica je obmejna gora v Karavankah. Na sončni četrtek, 13. junija, smo se odpravili na Golico. S parkirišča pod goro smo krenili po široki cesti, ki nas je vodila
čez Suho sedlo in čez Pusti Rovt. Tam ima pašna skupnost Javorniški Rovt svojo
kočo. Gre za lepo dolino, kjer so se že kar idilično pasle krave s svojimi mladički.
Pogled na polje narcis v ozadju Triglav
Dolina Javorniški Rovt
Po dobri uri hoje nas je pot pripeljala
na razpotje. Na levo je bolj položna pot
peljala do koče na Golici. Mi pa smo
krenili na desno, kjer se je pot strmo
vzpenjala. Po nekajminutni hoji se nam
je odprl prelep pogled na polje narcis,
pogačic, svišča in resja, v ozadju pa se
je belil Triglav še v snegu. Oko se kar
ni moglo naužiti takšne lepote ! Ustavili smo se in sedli med narcise. Občudovali smo prečudovit pogled ter uživali v
nebeških vonjavah.
Nato smo pot nadaljevali po ozki
stezi. Dvakrat smo morali preskočiti
tudi električnega pastirja. Malo pod vrhom smo srečali še trop ovac. Na vrhu
Uživamo v nebeških vonjavah
Treba se je posloviti od dišečih narcis
6
Narcise imenovane tudi »ključavnice«
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
Zaslužen počitek
Koroška stran
Pogled z vrha Golice na kočo pod Golico
Pogačica v razcvetu
Pogled na dolino Vrbskega in Baškega jezera
se je odprl prelep razgled proti Triglavu
in Škrlatici, na skrajno desno pa še na
Mangart.
Na Avstrijsko stran smo videli vse do
Beljaka, dolino Rož, Vrbsko in Baško
jezero ter Celovec. Izza meglice nas je
pozdravil Grossglockner, po naše Veliki Klek, ki je visok kar 3762 m. Nebo
je bilo brez oblačka, le rahel vetrič nam
je delal družbo. Eno uro smo uživali na
vrhu, nato smo se spustili do koče pod
Golico (1580 m).
Vračali smo se po poti čez Suho in
Pusti Rovt. Ustavili smo se še v domu
Pristava, kjer so poskrbeli, da ne bi dehidrirali. Nato smo se odpeljali proti
domu. Zopet smo skupaj preživeli nov
čudovit dan v naših prelepih gorah.
Polona Leskovec
7
IZLET V KRANJ
OGLED MESTNEGA JEDRA IN KRANJSKIH ROVOV
Sobota, 11. maj 2013 mrzlo, deževno jutro je verjetno
botrovalo manjši udeležbi Utripovcev, saj nas je bilo le 28.
Ledeni možje so pač malo pohiteli.
Avtobus nas je pripeljal po Jelenovem klancu do bivšega
Globusa, kjer nas je že čakal g. Ado Gruden, naš vodič, ki nas
je popeljal skozi mesto od srednjega veka do današnjih dni.
Ogled se je pričel pri Stari Pošti in pot nadaljeval proti mestnemu jedru. Ustavili smo se pri enem od obnovljenih vodnjakov,
ki so v srednjem veku služili za oskrbo meščanov z vodo. Vodo
so črpali iz reke Save. Nato smo se ustavili pred hišo, v kateri
je bival in imel advokaturo dr. France Prešeren, v letih 1846
do njegove smrti 1849. V hiši je Prešernov spominski muzej.
Iz Prešernove ulice smo odšli proti Glavnemu trgu. Trg je bil
nedavno tega obnovljen, potem, ko so bila opravljena arheološka izkopavanja. Tu stoji prelep, seveda obnovljen vodnjak.
Ustavili smo se pred mestno hišo. Staro mestno jedro je bilo
leta 1983 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. V
mestni hiši je poznogotska stebriščna dvorana iz prve polovice
16. Stoletja. V prvem nadstropju je danes poročna dvorana.
Nasproti mestni hiši sta pomembni stavbi Pavšlarjeva hiša in
zelo stara kranjska gostilna Stari Mayer. Pavšlarjeva hiša je
obnovljena meščanska hiša, ki je bila zgrajena že kmalu po
potresu leta 1550 in še danes kaže videz bogatih meščanov.
Nadaljujemo pot do župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. To je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Triladijska
cerkev izvira iz začetka 15. stoletja. Ob cerkvi je bilo staro
Kranjsko pokopališče. Ob preselitvi so kosti umrlih kranjča-
nov shranili v kostnico, ki je ob vzhodni strani cerkve. Takoj
naprej je Prešernovo gledališče z visokim kipom dr. Franceta
Prešerna. Kip je delo kiparja Frančiška Smrduja in Petra Lobode. Vhod v gledališče krasijo arkade Jožeta Plečnika. Pri
arhitekturni zasnovi mu je pomagal domačin – arhitekt Nande
Jocif. Že od leta 1969 deluje v Kranju akademski pevski zbor
France Prešeren. Po njem ima ime tudi osnovna šola Franceta
Prešerna. Mestna občina Kranj na dan pesnikovega rojstnega
dne 3. decembra praznuje svoj občinski praznik.
V Cankarjevi ulici nadaljujemo ogled in pridemo na razširjeni del ulice, ki se imenuje Pungert (iz nemškega bau-
Hiša dr. Franceta Prešerna
Sprehod po mestnem jedru
8
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
mgarten). To je pomol ob sotočju reke Kokre in Save. Na Pungertu je
edini od devetih obrambnih stolpov v celoti ohranjen. Stolp je iz 16.
stoletja. Kasneje je služil kot mestna ječa. Danes služi kot galerija.
Poleg stolpa so prizidali manjšo cerkev v priprošnjo proti kugi. Na
razgledni ploščadi ob stolpu smo videli močno naraslo reko Kokro,
ki teče po zanimivem kanjonu in se malo nižje izlije v reko Savo. V
bližnjem » kafiču « smo se s čajem in kavico malo ogreli.
Od tu smo se vračali v mesto do Plečnikovega vodnjaka, ki v kaskadah preliva vodo, na stopnicah na vrhu Mohorjevega klanca. Tu so
bila nekdaj spodnja mestna vrata. Vrh vodnjaka krasi zlati petelin kot
zaščita pred ognjem, saj je Kranj večkrat pogorel.
Mimi Roženvenske cerkve, ki je v bližini Plečnikovega vodnjaka,
smo se sprehodili po ozki ulici in prišli do delno ohranjenega mestnega obzidja. Celotno mestno obzidje je bilo dolgo 870 metrov in
dodatno utrjeno z devetimi stolpi. Delno je bil ohranjen stolp Škrlovc,
kjer je bila včasih mestna orožarna, danes pa so v njem prostori za
ljubiteljske dejavnosti.
Plečnikov vodnjak,kjer se po kaskadah preliva voda
Vhod v kranjske rove
Osvetljen kranjski rov
Notranjoszt kranjskega rova
Zelo lepo obnovljen grad Khislstein nas je navdušil. Grad
je skozi zgodovino menjal veliko lastnikov. Danes so v njem
Gorenjski muzej in likovne delavnice. Poleg gradu je letno
gledališče. Nadaljujemo po ulici, kjer je v bližini gradu v
nadstropni hiši iz 18. Stoletja ustvarjal eden najpomembnejših slikarjev na prehodu iz 18. V 19. Stoletje Leopold Layer,
ki velja za avtorja Marije, matere Božje z detetom v cerkvi
bazilike na Brezjah. V hiši je tudi kip umetnika.
V Regenčevi ulici je hiša, kjer se je rodil izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. V Kranju se je rodilo več pomembnih mož. Izzstopa dr. Janez Bleiweis, politiki, pisec, veterinar
in urednik Rokodelskih novic.
Po stopnicah smo se spustili na Jelenov klanec, kjer je
vhod v Kranjske rove. V njih so bila zaklonišča za kranjčane med drugo svetovno vojno. Zaklonišče so gradili leta
1944 vojni ujetniki in nemški vojaki. Rovov je obnovljenih za ogled približno 900 metrov, cela dolžina pa je 1350
metrov. Zanimivosti prijetno osvetljenih rovov so še : čisto
pravi kapniki, razstava mineralov in fosilov. V rovih imamo
Kranjčani razne prireditve. V jeseni v času martinovanja vinogradniki iz cele Slovenije nudijo pokušino vin in domačih
dobrot. Zanimive so prireditve v času božičnih in novoletnih
praznikov. Posebne programe imajo za otroke.
Iz rovov smo prišli ven pri takozvani Zlati ribici, kjer nas
je čakal avtobus. Odpeljali smo se v 5 km oddaljeno Naklo,
kjer smo imeli kosilo, v gostilni Marinšek. Prijazni natakarji
so nas postregli z dobrim kosilom in kapljico. Šo dveurnem
prijetnem klepetu smo se odpravili v avtobus proti Ljubljani.
Ta » prosti spis « naj vam udeležencem ponovno oživi naš
potep po Kranju, hkrati pa povabilo, da se sami odpravite v
Kranj in si ga temeljiteje ogledate.
Boris Holy
9
Pohod na Šmarno goro !
Nekaj članov »Planinskega društva UTRIP« se nas je
zbralo na parkirišču v Tacnu pod Šmarno goro. Bilo je ob
štirih popoldne na vroči 17. julijski četrtek !
Oboroženi s pohodnimi palicami in z raznimi napitki v nahrbtnikih smo se pognali proti hribu in kar prehitro se je začel
pravi vzpon. Venomer navzgor in samo navzgor… po stezi,
prepredeni s številnimi drevesnimi koreninami in podobnimi
pastmi. Še dobro, da poteka pot na vrh pretežno v zavetju
drevesnih krošenj. O, blažena senca ! Na srečo že dolgo ni
deževalo, saj si ne morem predstavljati, kako bi na primer po
razmočenem blatu varno dosegli vrh tako obleganega osamelca v ljubljanski kotlini.
Koliko ljudi se dnevno spopada s to »goro«, mi ni znano.
Vem pa, da so vse njene poti ob vsakem času in vsakem vremenu pošteno oblegane z navdušenimi pohodniki in tekači.
Mnogi so brzeli mimo nas, srečevali pa smo tudi pohodnike,
ki so se mukoma vzpenjali, veliko počivali in lepo počasi
lezli za nami.
Že po nekaj minutah vzpona se je oglasila članica našega
društva, ki jo je pred nekaj dnevi podrl avto in se je kljub
bolečinam v rebrih in še kje, odločila za vzpon na vrh ! »Ali
je še daleč do vrha ? Joj, na Šmarno goro se vzpenjam danes
po mnogih letih drugič, zadnjič in nikoli več!«, je zastokala.
Pa je vseeno vztrajala do vrha in je bila, tako kot vsi ostali,
nagrajena z enkratnim razgledom na prelepo pokrajino in seveda na Ljubljano z reko Savo v tlorisu tik pod nami!
No, premagali smo Šmarno goro – okrog 400 m višinske
razlike na kratki razdalji.! V hipu so bile pozabljene vse težave vzpona in moram reči, da smo uživali! Nikakor se nam
ni več mudilo. Zadovoljni smo posedeli na terasi za cerkvijo,
se napili čaja in se okrepčali s šmarnogorskimi prestami. A
vsega lepega je enkrat konec. Pripravili smo se na spust v
dolino ter obvezno krenili po poti mimo zvončka želja, da
smo se zahvalili za uspešen vzpon in priporočili za srečen
povratek domov. Navzdol je seveda šlo veliko lažje in hitreje,
pa vendar ne čisto brez zapletov. A premagali smo tudi te in
se zadovoljni z izletom vrnili v dolino.
Ana Vidmar
Pred vzponom na Šmarno goro
S palicami gre lažje navzgor
Počitek tik pred vrhom
Vsi smo zadovoljni prispeli na vrh
10
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
Lep razgled na Ljubljano z okolico
Z vrha nam oko seže v daljavo
Čestitke za osvojeni cilj
Tudi v vročini se najde lep cvet - kapucinka
VABILO
ODDIH V HOTELU
DELFIN V IZOLI !
Od 12. do 19. oktobra 2013
Ponudba za člane društva Utrip za Hotel Delfin*** v Izoli
Termin: 12. 10. ­­– 19. 10. 2013
Namestitev: dvoposteljne sobe, triposteljne sobe
in enoposteljne sobe (število le teh je omejeno)
Program vključuje:
Obveščamo vas, da se lahko prijavite za letovanje v Izoli gospe
Daši Ždrnja - Gregorič na telefon
05 66 07 559 ali 05 66 07 420.
•
•
•
•
Prijavite se čim prej, najkasneje do
24. septembra v dopoldanskem času.
Stroške prevoza z vlakom plača društvo! Odpeljali se bomo z vlakom iz
Ljubljane do Kopra. Iz železniške postaje Koper bo organiziran prevoz do
hotela. Zato vas prosim, da nam pravočasno sporočite, ali greste z vlakom ali
z lastnim prevozom. Ob prijavi navedite tudi vašo telefonsko številko zaradi
boljše komunikacije.
Odhod vlaka bo 12. oktobra ob 9:42
z železniške postaje Ljubljana. Prihod v Koper bo predvidoma ob 11:51.
Zborno mesto je na železniški postaji
ob 9:20 pod uro.
Polona Leskovec
•
•
•
•
•
neomejeno kopanje v pokritih bazenih,
pijača dobrodošlice,
jutranja in popoldanska telovadba v bazenu,
jutranja telovadba v telovadnici
(razen meseca avgusta),
garažna hiša (doplačilo),
uporaba interneta v prostoru pri recepciji,
hotelsko balinišče in rusko kegljišče,
brezplačna izposoja pohodniških palic,
petek in sobota živa glasba za ples.
Cena:
Hotel Delfin***
Cena za upokojence, ki so člani
društva,kluba ali aktiva upokojencev
Redna cena
7 x polpenzion
7 x polni penzion
245,70
277,20
273,00
308,00
Cena je v EUR, velja na osebo za 7 polpenzionov oziroma polnih penzionov v dvoposteljni sobi.
Doplačila: turistična taksa: 1,01 EUR na osebo na dan.
Za informacije in rezervacije se obrnite na Dašo Ždrnja Gregorič
na telefon 05/6607 559 ali na e-naslov prodaja@hotel-delfin.si
11
Vzpon na Kredarico in Triglav !
V sredo, 21. avgusta, smo se zbrali v Krmi. Ta dolina leži na višini 944 m in je
lahko označena pot. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj ni bilo vroče, pa tudi veter
nam ni delal težav. Sonce je večkrat pokukalo izza oblakov in nas prijetno božalo.
S parkirišča smo se sprehodili do zapornice in pot nadaljevali po zložni gozdni
cesti. Kmalu smo prišli do večjega hudournika, kjer se začne pot strmeje vzpenjati
skozi gozd. Po pol urni hoji, smo prispeli na travnato ravnico, imenovano Vrtača.
Nato se je pot začela viti in tudi strmina se je postopoma večala. Večkrat smo se
ustavili in občudovali prelepo naravo, ki se je nenehno spreminjala. Ob uživanju
naravnih lepot nam je pot hitro tekla in nas pripeljala na Malo Polje. Nadaljevali
smo po sveže markirani poti. Levo je bil Vodnikov dom, nato pa preko bohinjskih
vratc… Pogled se nam je odprl na kočo pastirskega stanu. Tam okoli se je paslo
okoli 50 krav s svojim naraščajem, ki je veselo sesal mleko in se ni niti zmenil za
nas. Po nekaj minutah rahlega vzpona smo prispeli do razpotja, kjer se je levo zavilo na Kredarico ali na Planiko preko Konjskega sedla, desno pa po bolj položni
poti na Staničev dom. Nadaljevali smo po levi poti v smeri Triglavskega doma,
pot pa se je začela vse strmeje vzpenjati. Odprl se nam je prelep pogled na okoliške
vrhove. Nizki borovci so ostali za nami in le še kakšen viharnik se nam je nasmejal
in nas pozdravil.
Od doline navzgor so nas vseskozi spremljale prečudovite cvetlice: ciklame,
zoisove zvončnice, planinski mak, cvetoči žajbelj, triglavska roža, rododendron,
šentjanževke, arnika, grintavec, ivanjščice in še bi lahko naštevali. Vse te cvetove
Pogled na cvetoče rožice na višini okoli 2000 m
Pogled v dolino pastirskega stanu Pragrca
12
Planinska zlatica
Scheuchzerjeva zvončnica
Triglavska roža
so kar naprej obletavale čebelice, čmrlji ter raznobarvni metulji. Ob vseh teh
lepotah smo pozabili na vse težavnejši korak, ki se je vse strmeje dvigoval
proti Kredarici. V zadnjem delu poti se
je ta še strmeje vzpela pod pobočje vrha
Snežne Konte (predel je imenovan Kalvarija). Kmalu za tem smo prispeli na
Kredarico. Pozdravil nas je prelep pogled na Triglav, saj je bil le-ta obsijan z
zahodnim soncem.
Ljudi je bilo veliko, zato smo takoj
šli poiskat sobo. Nato smo se okrepčali in si priskrbeli spominski kovanec z
Aljaževim domom in Kredarico. Utrujeni in polni doživetij smo hitro zaspali.
Naslednji dan smo se prebudili v
meglenem jutru. Meglice so se z veliko
hitrostjo podile in vrtinčile. Temperatura je bila samo 6 stopinj. Kasneje, ko je
sonce že pridobilo na moči, so se meSpletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
Pot vodi samo še navzgor
Pogled z malega Triglava proti vrhu
Na Kredarici
zadaj Triglav
G. Tone na vrhu Triglava
glice za trenutek razmaknile in Triglav je zažarel v vsej svoji lepoti. Vendar
žal le za kratek čas. Kljub megli smo osvojili vrh, ki je bil v soncu.
Vračali smo se po isti poti v Krmo, kjer smo imeli avto. Kmalu pod Kalvarijo so nas pozdravile ovce, ki so iskale travo med skalami. Tudi po poti v
dolino smo občudovali neverjetno bujno planinsko cvetje.
Z veseljem smo se ozrli nazaj na dva prelepa dneva, ki sta nas navdušila
s številnimi lepotami, ki so nas spremljale na našem »podvigu«. Seveda pa
bi bilo še veliko lepše, če bi nas bilo več. Kljub vsem naporom smo prisotni
preživeli!
Polona Leskovec
13
ZGODOVINSKI KOTIČEK
Louis Pasteur (1822-1895)
Kemik in mikrobiolog
Kemik in mikrobiolog Louis Pasteur se je rodil 27.
decembra 1822 v kraju Dale v Franciji. Najprej je študiral likovno akademijo in končal študij 1840. Kemijo in mikrobiologijo je zaključil 1842. Doktorat pa je
obranil v Parizu leta 1847. Več let je poučeval in raziskoval na Liceju v Dijonu. Leta 1848 je postal profesor kemije na Univerzi v Strasbourgu, kjer je srečal
Marie Laurent, hčerko rektorja univerze, in se z njo
poročil. Leta 1854 je postal profesor kemije in dekan
Univerze v Lilleju. Pri delu in raziskavah z mikrobi je
ugotovil, da bakterije povzročajo skisanje vina, piva
in mleka. S prekuhavanjem jih je uspel uničiti. Proces,
danes imenovan pasterizacija, je do konca razvil leta
1862. Leta 1865 je rešil industrijo svile, ker je ugotovil,
da mikrobi napadejo sviloprejko in jo uničijo. S svojimi poskusi o fermentaciji je dokončno ovrgel teorijo o
spontani generaciji živega. Dokazal je, da živo nastane
le iz živega. Med raziskovanjem je opazil, da piščanci
v kontaktu z oslabljenim povzročiteljem kolere postanejo na bolezen odporni. S tem je postavil prve temelje
cepljenja. Prvo cepivo je Pasteur odkril leta 1879. Louis Pasteur je sodeloval z Robertom Kochom, znanim
pruskim zdravnikom, ki je izoliral bakterijo, ki povzroča tuberkulozo. Pasteur je razvil in razširil cepljenje za
tuberkulozo, antraks, kolero in koze. Leta 1873 je bil
izvoljen za člana Medicinske Akademije. Leta 1882 pa
je bil sprejet v Francosko Akademijo. Istega leta je intenzivno proučeval steklino. Uspešno je cepil 9 letnega
dečka, ki ga je vgriznil stekel pes. Deček je preživel.
S tem je Louis Pasteur še dodatno zaslovel. Nastala je
iniciativa za izgradnjo Pasteurjevega instituta v Parizu,
ki so ga odprli leta 1888. Kljub hudi bolezni je bil Lous
Pasteur borec. Od leta 1868, ko ga je zadela možganska
kap z delno ohromitvijo je nadaljeval z raziskavami. Na
70. obletnici rojstva, ki jo je Pasteur slavil na Sorboni
je bil poleg številnih prominentnih znanstvenikov tudi
angleški kirurg Joseph Lister, ki mu je predlagal razvoj
aseptičnih metod dela v kirurgiji. Louis Pasteur je 28.
septembra 1895 umrl v bližini Pariza zaradi komplikacij po številnih srčnih kapeh. Pokopali so ga v katedrali
Notre Dame. Posmrtne ostanke so leta 1896 prenesli
v Neo-Bizantinsko kripto v Pasteurjev institut v Pariz.
Še misel Luisa Pasteurja: »Chance only favors the
prepared mind«. (Priložnost je na strani pripravljenih)
(Povzeto po Wikipedija)
Prim. mag. Aleš Brecelj dr. med.
MIR NI LE NASPROTJE VOJNI,
ni samo čas med dvema vojnama - mir je nekaj več.
Mir je zakon človeškega življenja.
Mir je tedaj, če prav ravnamo in če vlada pravičnost v odnosih med ljudmi in v odnosih med ljudstvi.
14
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
SEPTEMBERSKA križanka
15
ZA DOBRO VOLJO
»Zakaj pritiskate zvonec ? Mar ne znate prebrati, da začnemo ordinirati šele
ob osmih ?« »To povejte svojemu psu, ki me je ugriznil ob pol sedmih!«
Zdravnik vpraša: »Ali dolgo pijete?«
Bolnik odgovori: »Kje pa, vedno eksam!«
»Katera je ta črka?«, vpraša okulist pacienta.
»Katera?« »Ta na tabli.«
»Na kateri tabli?
»Na zidu?« »Na katerem zidu?«
»Poslušajte, vi ne potrebujete očal, ampak psa vodnika.«
Starejša ženska se pohvali: »Gospod doktor, zdravilo, ki ste mi ga zadnjič
predpisali, je zelo odlično. »Ali je pomagalo?« »Seveda, pa še kako!«
Popila sem ga eno žličko in kašelj je prenehal.
Nekaj kapljic sem zlila na koleno in revmatizem je izginil.
Z ostalim pa sem očistila pribor, posodo in kljuke: svetijo se kot nove! «
Rešitev januarske
križanke
Društvo srčnih bolnikov
s spodbujevalnikom - Utrip
Njegoševa 4, 1525 Ljubljana
Davčna številka: 77607538
Ureja uredniški odbor.
Uradne ure:
Vsak torek od 16. do 17. ure
na Polikliniki, Njegoševa 4,
Ljubljana (pri ambulanti
za kirurgijo srca in ožilja)
tel.: 031 651 532
E-pošta: utrip.dss@telemach.net
Spletna stran: www.drustvo-utrip.si
Članarina je 15 €
Uredniški odbor: prim.mag. Aleš
Brecelj, dr. med, Miha Leskovec,
Miljana Nikčevič, Polona Leskovec
Transakcijski račun Društva Utrip:
SI56 0204 5001 1657 263
Vodoravno: skalina, tapetar, omajadi, mat, kaj, Marijan, letina, GA, kapitol, sket, stopala, Nela, opolo, tir, UV,
granata, jelša, oratev, anaeroba, Ist, skrknjenina, Man, Ertl, ND, Ilona, tenija,
nosan, Oliver, Anton, Aka
Grafična priprava za tisk:
Oblikovalnica Sokler, Sokler Urška
Tisk:
Tiskarna Ravnikar, Domžale
TELESNA VADBA NA SLOVANU
Vsi člani, ki bi se nam želeli pridružiti ste vljudno vabljeni
vsako sredo ob 10. uri v dvorani Slovan, Ljubljana – Kodeljevo
(pri gostilni Jovo).
TELOVADBA
Vse člane društva obveščamo, da
telovadba poteka vsako sredo ob
10. uri na Slovanu, v dvorani za namizni tenis.
FITNES
Skupinica po prijetni hoji
V prijetnem klepetu
Vsi zainteresirani člani lahko obiskujejo fitnes center v Štepanjskem
naselju vsak dan od 7. do 23. ure.
Društvo ima na razpolago celodnevno
prenosljivo vstopnico. S seboj prinesite izkaznico društva in svojo športno
opremo (obvezno copate in brisačo).
Kdor se nam želi pridružiti, naj pokliče na številko društvenega telefona.
POHODI
Druga oziroma tretja sobota v mesecu
(odvisno od vremena) je namenjena
pohodom v sredogorje. Kam, kdaj in
kje se dobimo, bo objavljeno na naši
spletni strani. Za podrobnosti pokličite na številko društvenega telefona
(031 65 15 32) dva dni pred izletom.
Priprava na pohod na Golovec
16
Nekateri smo malo hitrejši
Vsi člani se naših aktivnosti
udeležujejo na lastno odgovornost.
Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si