DEŽELA CELJSKA - In Your Pocket

Transcription

Celje • Dobrna • Vojnik • Štore • Laško • Vitanje • Zreče • Slovenske Konjice • Vransko • Braslovče • Tabor • Prebold
Polzela • Žalec • Šentjur pri Celju • Šmarje pri Jelšah • Rogaška Slatina • Rogatec • Podčetrtek • Dobje • Kozje
DEŽELA
CELJSKA
MAVRICA DOŽIVETIJ!
DOŽIVETIJ!
MAVRICA
DOBRO POČUTje
POČUTJE
DOBrO
AKTIVNO
AkTIVnO
PODEŽELJE
PODeŽelje
KULTURNI
kUlTUrnI
TURIZEM
TUrIZeM
sodelovanju zz
vv sodelovanju
Vzemi svoj
BREZPLAČNI IZVOD
BreZPlAČnI
brošure Dežela Celjska
inside front
KAZAlO
3
E S S E N T I A L C I TY G U I D E S
Kazalo
Osnovne informacije
Osrednje Celjsko
5
7
Celje
7
laško
18
Dobrna
25
Vojnik
28
Štore
29
Obsotelje & kozjansko
30
rogaška slatina
30
Podčetrtek
38
Šentjur
46
kozje
50
rogatec
52
Mnoge turistične kmetije ponujajo tudi lastne specialitete,
kot kmetija Podpečan v Žalcu, ki izdeluje svoj domači sir.
Šmarje
54
Dobje
56
spodnjesavinjsko
57
Žalec
57
Prebold
62
Vransko
64
Braslovče
65
Polzela
66
Tabor
67
Dravinjsko
68
Zreče
68
slovenske konjice
76
Vitanje
79
Dežela Celjska je prava destinacija za aktivne počitnice za vso
družino.
dezelaceljska.inyourpocket.com
Dežela Celjska In Your Pocket
4
predgOvOr
Dežela Celjska in njenih 21 sosednjih občin, ki se raztezajo okoli tretjega največjega slovenskega mesta Celja,
je turistična destinacija za vse letne čase. Geografsko
raznolika pokrajina, polna dolin, ki na treh straneh meji
na gore in visoko hribovje, se razteza 75 km od vzhoda
proti zahodu in skoraj toliko od severa do juga. Vse kotičke Dežele Celjske povezuje šest sodobnih termalnih
zdravilišč z več kot milijon obiskovalci na leto. Poleg
zdravilnih voda pa se okolica bohoti s prenočišči s štirimi
zvezdicami in najsodobnejšimi prostori, ki jih ponujajo in
so vir številnih dejavnosti in ogledov.
Podeželje je naseljeno s prijaznimi domačini, k z veseljem
odprejo vrata in kuhinje svojim gostom. Vsak obiskovalec
mora poskusiti domač tradicionalen obrok, vsaka kmetija
pa ponuja tudi možnost prenočišča. Naj vas ne skrbi
zaradi vse te slastne hrane, saj je na voljo tudi obilica dejavnosti v naravi in športnih aktivnosti. Dobro označene
sprehajalne, pohodniške in kolesarske steze, primerne za
vsakogar in različnih dolžin ter težavnosti, se vijejo po celi
pokrajini, skozi nedotaknjeno naravo krajinskih parkov in
neokrnjeno pokrajino. V zimskih mesecih lahko obiščete
vrhunska smučarska središča na Rogli ali Pohorju, poleti
pa so vam na voljo osupljiva golf igrišča.
Dežela je bogata s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, saj je bilo več stoletij Celje pomembno evropsko
križišče in dom ene najmogočnejših družin na tem delu
celine v poznem srednjem veku. O bogati zgodovini pričajo številni gradovi, samostani, dvorci in srednjeveška
mesta, ki svoje zanimive zgodbe delijo z obiskovalci.
Pokrajinski muzeji, zgodovinske predstavitve, muzeji na
prostem in manjše etnološke zbirke ponujajo vpogled
v življenja ljudi na tem področju od prvih naselitev pred
tisoči leti do današnjega časa.
Na naslednjih straneh smo poskusili opisati vse, kar si
je vredno ogledati in početi v Deželi Celjski, vključno z
našimi najljubšimi lokacijami, kjer lahko dobro jeste, in
izčrpnim seznamom nastanitev, od največjih hotelov do
najmanjših zasebnih prenočišč. Če prihajate na enodnevni izlet iz bližnjega mesta ali pa si boste privoščili daljši
oddih - prepričani smo, da boste v Deželi Celjski deležni
vsega, kar potrebujete za nepozabno izkušnjo in boste
obisk tudi ponovili.
nagovor Župana
Mesto Celje je zelo ponosno na svojo turistično ponudbo, kot tudi na ponudbo
regije, ki jo promoviramo
kot turistično destinacijo
DEŽELA CELJSKA, tako na
domačem kot tujem trgu.
21 občin Savinjske regije se
uspešno združuje v skupnih
promocijskih aktivnostih za
našo destinacijo »dobrega počutja«, ki temelji na
zdraviliškem oz. velneškem
turizmu. Šest velikih termalnih centrov gradi svojo
zgodbo na tradiciji termalne
vode in jo uspešno nadgrajuje
z vlaganjem v moderno in luksuzno infrastrukturo kot tudi v
visoko-kakovostne storitve. V povezavi z aktivnim oddihom
na podeželju kjer boste našli urejene kolesarske in pohodne
poti, preizkusili odlično kulinariko na številnih urejenih
turističnih kmetijah, raziskovali atraktivno kulturno dediščino
in prisluhnili zgodbam naših dedkov in babic, vas destinacija
DEŽELA CELJSKA zagotovo ne bo pustila ravnodušne.
Bojan Šrot, župan mesta Celje
InYourPocket
Letošnje poletje mineva 20 let od prvega vodiča In Your
Pocket, ki je izšel v Vilni, v Litvi. Danes smo največja
evropska založba lokalno izdelanih mestnih vodičev s
pokritimi več kot 75 mesti na celini (belgijski Gent je
zadnje mesto, ki je bilo vtaknjeno v žep) in skoraj 5 milijoni
izdanih vodičev na leto.
Stremimo k inovativnosti, zato smo nedavno smo izdali
novo verzijo aplikacije za iPhone, ki si jo lahko naložite
brezplačno na Appstore-u pod iskalnim nizom »vodiči IYP«.
Za več novih informacij nam sledite na Facebooku
(facebook.com/inyourpocket) ali Twitterju (twitter.
com/inyourpocket).
Uvodnik
Urednik Yuri Baroon, Irena Jamnikar
E S S E N T I A L C I TY G U I D E S
Drenikova 33,
1000 Ljubljana
Slovenija
Tel.: +386 30 316 602
novinarji Andrea McVeigh, Richard
Schofield, Yuri Barron, Will Dunn,
Postavitev & oblika Radomir Lazović
svetovanje Craig Turp
dezelaceljska@inyourpocket.com
www.inyourpocket.com
naslovna slika: Matjaž Jambriško
©IQBATOR d.o.o.
Tisk: Tiskarna Pleško
Prevod: KIBORD, prevajalska
agencija, d.o.o.
Naklada: 10.000 izvodov
slike: Yuri Baroon, Arhiv RDO Dežela
Celjska in arhivi 21 sodelujočih občin
Izjava o avtorskih pravicah
IQBATOR d.o.o. si pridržuje pravice do
besedila in fotografij. Zemljevidi so v lasti
kartografov. Vse pravice pridržane. Delo
je zaščiteno in jih ni dovoljeno kopirati
v nobeni obliki, razen kratkih odsekov
za pregled dela s pisnim dovoljenjem
založnika ali latnika pravic. Znamka In
Your Pocket se uporablja pod licenco iz
UAB In Your Pocket (Bernardinų 9-4, Vilna,
Litva, tel.: (+370) 5 212 29 76).
Beseda urednika
Uredniška vsebina vodičev In Your Pocket
je neodvisna od plačljivega oglaševanja.
Seznami pokroviteljev so navedeni.
Dobrodošli so vsi komentarji in predlogi
bralcev. Do časa tiskanja smo poskrbeli
za pravilne informacije. Ne prevzemamo
odgovornosti za spremembe in napake.
Zemljevid
© Vse pravice pridržane. Kraft&Werk 2012
5
Osnovni podatki
Prebivalstvo
Slovenija 2,048,951 (podatki iz leta 2011)
Celje 48,556
20,273 km2
narodnostna sestava
Slovenci 83 %, narodi nekdanje Jugoslavije 5.3 %,
Madžari, Albanci, Romi, Italijani in ostali 11.7 %
Uradni jeziki
Slovenščina, Italijanščina, Madžarščina
Časovni pas
CET (GMT + 1hr)
najdaljša reka
Sava (221 km v Sloveniji)
najvišja gora
Triglav 2,864 m
Meje
Avstrija 318 km, Italija 280 km, Madžarska 102 km,
Hrvaška 670 km
Pitje
Alkohol se prodaja le osebam starejšim od 18 let in, žal, v
prodajalnah le do 21.ure.
Vožnja
Najvišja dovoljena hitrost je v naseljih 50 km/h, izven
naselja 90–100 km/h ter 130 km/h na avtocestah. Avtomobilske luči morajo biti prižgane vseskozi, vsako vozilo
pa mora biti opremljeno z rezervnim kolesom, nadomestnimi žarnicami, varnostnim trikotnikom, kompletom
prve pomoči, pozimi pa s snežnimi verigami ali zimskimi
gumami. Meja alkohola znaša 0,05 %. Cestno informacijsko središče ima postavljene cestne kamere in zemljevide
trenutnega prometa objavljene na www.promet.si.
Denar
Slovenija je sprejela EVRO januarja, leta 2007. Ti so v
obtoku v kovancih po 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov, 1 in
2 evra in bankovcih po 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500
evrov. Slovensko stran kovancev krasijo štorklje, Triglav,
lipicanci, Sejalec in dizajn Jožeta Plečnika.
Menjalni tečaj
1 eUr € = 1.25 Us$ = 0.80 Uk£ = 1.20 CHF
=7.95 CnY = 100 ¥ = 40 руб (7 August 2012)
klima
Temperatura, °C
1., 2. januar novo leto
8. februar slovenski kulturni dan
marec–april Velika noč
sedma nedelja po Veliki noči binkoštna nedelja
27. april dan upora proti okupatorju
1., 2. maj praznik dela
25. junij dan državnosti
15. avgust Marijino vnebovzetje
31. oktober dan reformacije
1. november dan spomina na mrtve
25. december božič
26. december dan neodvisnosti
150
20
120
10
90
0
60
-10
-20
Državni prazniki
količina padavin, mm
30
j
F M A M j
j
A
s O n D
30
Vinjeta – dovoljenje za vožnjo
Vinjeta, www.dars.si. Slovenija narekuje
nakup vinjete za vsa vozila, ki se vozijo po
slovenskih avtocestah. Sistem je vpeljan
namesto cestnin, viunjeto pa lahko kupite
na večini bencinskih črpalkah in trafikah.
Letna/mesečna/tedenska vinjeta stane
95/30/15 € za osebna vozila in letne/polletne/tedenske za motorna vozila stanejo 47,50/25/7,50
€. Zavedajte se, da vas mejna policija ob vstopu v državo
ne bo samo opozorila na nakup vinjete, ampak izdala
visoko kazen. Za več informacij pojdite na www.dars.si.
6
celje
Prihod v Celje
Vozni red Vlakov
Z Avtobusom
Iz CeljA
V Celje
Prvi Zadnji
Mesto
Prvi
05:45 21:23 BeOGrAD 06:25
09:18 00:02 BUDIMPeŠTA 07:10
07:59 16:34
kOPer
05:25
04:41 22:07
lAŠkO
05:15
04:41 22:07 ljUBljAnA 04:50
05:25 00:26 MArIBOr 03:40
05:45 13:34 MÜnCHen 05:05
05:45 00:03
DUnAj
08:02
06:35 21:23
ZAGreB
05:00
V primerjavi s celjsko železniško postajo iz srede 19. stoletja,
ki je sicer majhna, a estetsko privlačnega videza, in ki se
nahaja nekaj ulic južneje, je celjska glavna avtobusna postaja
iskreno rečeno sramotna. Če ste odvisni zgolj od javnega
prevoza in želite obiskati katero izmed bližnjih mest in vasi,
ki niso dostopne z vlakom, kar velja za večino, boste morali
tu preživeti kar nekaj časa. Pozitivno pa je, da se lahko z
železniške postaje peš odpravite kamor koli želite (postaja
se pravzaprav nahaja čez cesto od nedavno odprtega in
priporočenega MCC Hostla). Prav tako pa je to ena redkih
točk v mestu, kjer lahko najdete hrano 24 ur na dan.
Avtobusna Postaja Aškerčeva 20, tel. (+386) 3 425
34 00, www.izletnik.si
Z Avtom
Če prihajate iz smeri Ljubljane ali Maribora, prispete v Celje
po slovenski glavni avtocesti A1 in jo zapustite na izvozu Celje
(center). Avtocesta vas bo pripeljala nekaj kilometrov severno
od centra mesta, a so oznake dobro postavljene, zato naj ne
bi imeli težav pri vožnji po Mariborski cesti v mesto. Celje je od
prestolnice oddaljeno približno 80 km, vožnja pa naj bi trajala
manj kot uro. Maribor je od Celja oddaljen približno 40 minut.
Z Letalom
Čeprav Celje nima lastnega mednarodnega letališča, so
v razdalji 120 km kar tri večja, in sicer Ljubljana (90 km),
Gradec (110 km) in Zagreb (120 km), ki so vsa dobro povezana s preostalo Evropo. Če potujete z javnim prevozom,
bo ljubljansko Letališče Jožeta Pučnika najverjetneje najlažje
dostopno zaradi dobrih povezav z vlakom in avtobusom.
letališče jožeta Pučnika Zgornji Brnik 130a, tel.
(+386) 4 206 10 00, fax (+386) 4 202 12 20, info@
lju-airport.si, www.lju-airport.si.
Ob nedeljah vlaki večinoma vozijo bolj poredko. Razpored
velja do 8. decembra 2012. * Število vlakov na dan.
*
3-4
4-6
3-5
16-27
20-28
21-32
5
7-8
7-9
Z Vlakom
Celje leži na veliki slovenski železniški osi vzhod-zahod, zato
je bolj prometno in nudi pogostejše povezave od drugih slovenskih mest z manj priročno lokacijo. Potovanje z vlakom v
Sloveniji, še posebej če potujete dlje na jug Balkana, se po hitrosti ne more primerjati z večjimi (in bolj položnimi) državami,
a za počasnost se velikokrat odkupi s čudovitim razgledom.
Izlet v Ljubljano traja nekje od ene ure do ure in 45 minut, s
tem da so hitrejši vlaki tudi dražji. V drugo smer do Maribora,
drugega največjega mesta v Sloveniji,pa vožnja z vlakom traja
od 45 minut do ene ure. Kratek izlet z vlakom do Laškega
traja le 10 minut, vlaki pa vozijo pogosteje kot avtobusi. Sama
postaja ima zadostne, če ne presenetljivo razkošne in velike
prostore ter stoji nasproti starega dela mesta, od koder je
večina hotelov in restavracij dosegljiva peš. Poleg blagajne
(odprto: 05:00–21:00 pon.–pet., 06:00–21:00 sob.–ned.) in
majhne informacijske točke (odprto: 06:00–17:30 pet.–sob.)
ima postaja tudi veliko samopostrežnih omaric na ključ,
nekaj prodajnih avtomatov in, seveda, železniško kavarno.
Če čakate na vlak v poznih nočnih urah, boste kaj za pod zob
najlažje našli nekaj ulic severno na glavni avtobusni postaji.
Železniška Postaja krekov Trg 1, tel. (+386) 3 293
35 35, www.slo-zeleznice.si.
Glavni Trg leži v osrčju popolnega celjskega srednjeveškega dela mesta, fotografija Arhiv ZCC.
OsreDnje CeljskO
Zadnji
00:06
23:21
19:12
00:14
22:25
22:20
23:18
22:26
21:15
celje
tako da v skladu s sporazumom, ki je bil sklenjen pred 13 leti,
vse imetje Celjskih grofov pripade Habsburžanom.
16. stoletje Mnogo celjskih plemičev se spreobrne v protestantizem, ki do leta 1580 popolnoma izrine katolištvo kot
vodilno veroizpoved v regiji.
Zgodnje 17. stoletje V času protireformacije so mnogi
protestanti preganjani, rimokatolištvo se ponovno uveljavi
kot prevladujoča vera.
27 April 1846 Vlak na novi povezavi Benetke–Trst se
prvič ustavi v Celju.
Zgodovina
8. do 6. stoletje pr. n. št . V obdobju Hallstatt se na območju
današnjega Celja naselijo ilirska plemena, pozneje pa jih
nadomestijo naprednejši Kelti, ki ozemlje poimenujejo Kelea.
15 pr. n. št. Na ozemlje se prvič priselijo Rimljani in ga vključijo v svoj Imperij. Mesto zacveti kot veliko transportno stičišče.
46 pr. n. št. V času cesarja Klavdija mesto pridobi municipialne pravice pod imenom Municipium Claudia Celeia. Sledi
večanje prebivalstva in razvoj mesta.
Pozno 4. stoletje Krščanstvo se začne hitro širiti. Arheološka odkritja so razkrila zgodnjo krčansko baziliko, ki je edini
tovrsten primerek v Sloveniji.
6. stoletje Po dolgotrajnem vojnem obdobju, ki je sledilo
razpadu Rimskega imperija, na ozemlje vdrejo agrikulturno
napredni Slovani, ki se tukaj naselijo za stalno.
824 Edina omemba Celja med 6. in 12. stoletjem je iz
pogodbe, ki jo je podpisal cesar Ludvik v zvezi s podaritvijo
lokalne cerkve.
1241 Celje ponovno postane trgovsko mesto kot nekoč, o čemer priča ustanovitev celjskih minoritov s strani
katoliških menihov.
1333 Stari grad, ki je bil tedaj manjša trdnjava, pride v last
Žovneških gospodov ali družine Celjskih, ki ga renovirajo
in razširijo.
1341 Žovneškim gospodom podeli cesar Ludvik IV. naziv
Celjski grofje, ti pa postanejo najmočnejša rodbina v regiji.
1436 Kralj Sigismund Luksemburški, ki mu je grof Herman II.
pred približno 40 leti rešil življenje in ki se je pozneje poročil
s Hermanovo hčerko Barbaro, celjske grofe povzdigne v
kneze Svetega rimskega cesarstva. Največji nasprotniki
grofov, nevoščljivi in vzkipljivi Habsburžani, se na to odzovejo
z razglasitvijo vojne.
1867 Po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni Celje uradno
pripade Avstro-Ogrski.
1902 Nameščena je prva telefonska linija v mestu.
1910 Celje postane leglo nemškega nacionalizma. Popis
kaže, da je 66,8 odstotkov prebivalstva Nemcev.
1918 Po končani prvi svetovni vojni pripade Celje, kot tudi
vsa Slovenija, novonastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je predhodnica Jugoslavije.
Zgodnje 20. stoletje Zaradi strateške transportne lege in
povečanega dostopa do balkanskega trga je mesto doživelo
hiter industrijski razcvet in porast prebivalstva. Nemško
prebivalstvo je sedaj majhna, a bogata skupnost.
April 1941 Nemčija okupira Celje, mesto veliko izgubi v času
druge svetovne vojne. Mnogo ljudi je zaprtih ali deportiranih
v tuja taborišča, nekateri pa so vpoklicani v nemško vojsko.
1945 Po tem, ko jugoslovanska vojska osvoji mesto nazaj,
so nemški državljani izgnani. Veliko Slovencev, za katere
se domneva, da so sodelovali z okupatorjem, je prav tako
izgnanih ali ubitih. Približna ocena je od 10.000 do 100.000,
njihova trupla so zakopana v skupinskih grobovih na obrobju
mesta. O grozotah iz tega obdobja se v času Jugoslavije ni
smelo govoriti, še danes je to pogosto tabu tema.
1991 Slovenija razglasi neodvisnost od Jugoslavije. Sledi
desetdnevna vojna, ki se konča z umikom jugoslovanske
vojske. Slovenija sprejme novo zastavo in nacionalni grb.
Tri zlate zvezdice v grbu so povzete po grbu celjskih grofov.
2004 Slovenija se pridruži Evropski uniji in Natu.
2007 1. januarja Slovenija uvede evro kot uradno denarno
valuto, decembra pa začne izvajati Schengenski sporazum,
ki omogoča potovanje v druge države članice brez vize.
1443 Vojna se konča s podpisom sporazuma o dediščini, po
katerem velja, da če ena od družin ostane brez moškega prestolonaslednika, drugi pripade celotno imetje in vsa zemlja.
1456 Po vrsti makiavelističnih poslov Ulriku II. Celjskemu,
najvplivnejšemu članu družine Celjskih grofov, uspe razširiti
svoje ozemlje na današnjo Avstrijo, Hrvaško, Bosno in večino
Madžarske. Vendar pa si je s tem pridobil le še več nasprotnikov, kot jih je lahko obvladal, zato so ga 8. novembra v
Beogradu ubili. To je v zgodovini regije eden najbolj usodnih
dogodkov, saj je bil Ulrik II. zadnji moški prestolonaslednik,
7
8
celje
Kaj si Ogledati
poznana kot Nemška hiša. Danes je dom v upravljanju Zavoda
Celeia Celje, v njem pa je še nekaj drugih kulturnih organizacij.
Cerkve
narodni Dom Trg Celjskih knezov 9. Danes je v poslopju
sedež Mestne občine Celje in nekaterih drugih državnih uradov.
Dom je bil zgrajen v 19. stoletju in je ena najimenitnejših zgradb
v mestu. Zasnoval jo je češki arhitekt Vladimir Hrasky. Narodni
dom je bil nekoč središče socialnega in kulturnega dogajanja
slovenske buržoazije v zadnjih letih starega Avstrijskega
cesarstva. V pritličju ob Trgu celjskih knezov lahko najdete
kavarno, trgovinico z malce dražjimi darili in spominki ter likovni
salon, kjer se pogosto menjajo razstave sodobne umetnosti.
kapucinski samostan in Cerkev sv. Cecilije. Breg
2. Ena redkih znamenitosti, ki se nahaja na levem bregu
Savinje. Cerkev leži na majhnem hribčku, do nje vodi 90
stopnic. Posvečena je zavetniku glasbe. Cerkev in pripadajoči
samostan sta bila zgrajena v začetku 17. stoletja.
Cerkev Marijinega Vnebovzetja. Prešernova 18.
Ena najbolj privlačnih cerkva v Celju. Zgrajena je bila kot del
minoritskega samostana, posvečena pa je bila v začetku 14.
stoletja. Znana je po tem, da se v prezbiteriju nahaja kripta
z družinskimi grobovi Celjskih grofov.
Cerkev sv. Danijela slomškov Trg 2, tel. (+386) 3 544
32 80. Cerkev sv. Danijela leži tik za Glavnim trgom na južnem
obrobju starega mestnega jedra in je prva postojanka na vsakem ogledu mnogih celjskih cerkva. Prvotno je bila zgrajena na
mestu, kjer je stala cerkev iz 13. stoletja, in čeprav je sedanja
struktura doživela že veliko sprememb in prenov, je na njenem
pročelju in v notranjosti še vedno jasno razviden gotski stil.
Cerkev je najbolj znana po izjemni kapeli Žalostne matere božje, ki jo poleg impresivnih obokov in vitrajev krasi tudi lesena
pieta iz 15. stoletja. Ne spreglejte raznolikih nagrobnikov, ki
se nahajajo ob cerkvi. Angelčki, lobanje in večjezični napisi so
najverjetneje naša najljubša stvar na cerkvi.
Zgodovinske Zgradbe
Celjski Dom krekov Trg 3. Ena najbolj prepoznavnih
stavb v mestu zahvaljujoč stolpu, ki se dviguje 8 nadstropij
nad Krekovim trgom. Zgradili so jo celjski Nemci v začetku
prejšnjega stoletja kot odgovor na slovenski Narodni dom,
ki leži na drugi strani starega mestnega jedra. Impresivna
neogotska zgradba je bila center kulturnega življenja nemških
prebivalcev do konca prve svetovne vojne, zato je bila prvotno
ljudska Posojilnica Vodnikova 2. Zgrajena je bila v
medvojnem obdobju. Zasnoval (a ne tudi zgradil) jo je znan
slovenski arhitekt Jože Plečnik in je njegovo najpomembnejše
delo v Celju. Glavni vhod, ki ga krasijo stebriščni balkoni v treh
nadstropjih, na vogalu Stanetove in Vodnikove ulice bo najverjetneje najbolj fotografirana točka za arhitekturne navdušence.
Spomeniki
Marijino Znamenje Glavni Trg. Stoji na sredini privlačnega
tlakovanega Glavnega trga in je eden najkompleksnejših spomenikov v mestu. Zlata Marija s svetniškim sijem stoji na enojnem
osrednjem stebru, pri podstavku pa jo obkrožajo trije svetniki: sv.
Rok, zavetnik proti kužnim boleznim, sv. Florjan, zavetnik proti ognju,
in sv. Jožef, zavetnik družine in delavcev. Struktura je bila prvotno
postavljena v 16. stoletju iz bolj krutih razlogov; služila je namreč kot
sramotilni steber za kaznovanje zločincev in drugih prestopnikov.
Vojna in Mir Gledališki Trg. Na celjskem Gledališkem trgu
stoji ena najimenitnejših javnih skulptur v celi Sloveniji. V letih
1956–57 jo je izdelal slovenski kipar, ilustrator in pesnik Jakob
Savinšek. Spomenik iz brona in kamna je visok približno pet
metrov in je posvečen obdobju druge svetovne vojne ter tudi
bolj splošnemu pojmovanju nasprotja med vojno in mirom.
Spomenik je dobil še večji pomen zaradi umetnikove prezgodnje
smrti v 39. letu, kmalu za tem, ko je bil spomenik dokončan.
V okolici Celja
Šmartinsko jezero tic@celje.si. www.smartinskojezero.com. Šmartinsko jezero je največji slovenski vodni
zadrževalnik. Veliko je 1.07 km2 in leži severno od Celja blizu
mesta Vojnik. Tistim, ki iščejo rekreacijo na prostem, jezero
nudi veliko možnosti. Tam lahko najdete veliko restavracij s
hrano, pijačo, lahko si izposodite čoln ali kajak ali najamete
prostor za piknik. Za več podrobnosti se obrnite na celjski
Turistično informacijski center (tic@celje.si). Jezero je nastalo
z zajezitvijo potoka Koprivnica (pritok Savinje) z namenom,
da prepreči morebitne poplave v mestu zaradi Savinje ter da
reši vse večji problem oskrbe z vodo. Na jugozahodni strani
se nahajata čolnarna in restavracija. V poletnih mesecih na
jezeru organizirajo vožnje s čolnom, ribolov in tekmovanja v
plavanju. Do jezera prispete tako, da se iz severozahodnega
predela Celja (Nova vas) odpravite po manjši cesti proti
severu, dokler ne pridete do južnega nabrežja jezera. Pot
traja približno 10 minut z avtom ali 35 minut peš.
Zelen‘dol , tel. (+386) 31 751 780, info@eventkoca.
si, www.eventkoca.si. Za vse ljubitelje neobičajnega
so ob mirnem Šmartinskem jezeru nedavno postavili
nove lesene koče. Najamete jih lahko 365 dni na leto.
V notranjosti so klopi, pokrite z živalsko kožo, udobna
zaokrožena razporeditev in odprto ognjišče, ki služi kot žar
ali zgolj prispeva k ambientu ob nostalgičnem pogovoru na
družabnem večeru s prijatelji ali družino. Čeprav so koče
povsem nove, so v skladu s slovensko tradicionalno etiko
o podeželskem udobju. Na voljo so pogostitve zabav,
piknik košare in osnovne gostinske storitve. QOdprto
junija tor.–čet.: 13:00–20:00, pet., sob. 11:00–22:00, ned.
11:00–20:00, ob pon. zaprto.
OsreDnje CeljskO
celje
kulturni Dogodki
Živa Zgodovina na starem Gradu Celje Tel. (+386)
3 544 36 90, stari.grad@celje.si, www.grad-celje.
com Vsako soboto in nedeljo od 10. aprila do oktobra
grad zavzamejo vitezi, lokostrelci, vedeževalke, princese
in ostali srednjeveški liki, ki z različnimi nastopi predstavljajo življenje v času, ko je bil grad še najnovejši primerek
sodobne arhitekture. Dogodki se sklenejo na zadnji petek in soboto v avgustu, ko lahko obiskovalci spremljajo
prave bitke, plemiške obrede in mnoge druge aktivnosti
za otroke (in starše). Nedvomno eden najboljših srednjeveških dogodkov v Sloveniji, ki ga ne smete zamuditi, če
boste to poletje v Sloveniji. QVelja redna vstopnina na
grad (2 €).
Poletje v Celju, tel. (+386) 3428 79 36, tic@celje.si, www.celeia.info. Na poletnem festivalu se bo
zvrstilo več kot 200 dogodkov na mnogih prizoriščih z
edinstveno atmosfero. Dogodki bodo potekali na prostem v centru mesta in njegovi okolici, med drugim tudi
na Starem gradu, pri Vodnem stolpu, ob Šmartinskem
jezeru ter na t. i. Mestni plaži ob reki Savinji. Dogodki so
resnično raznoliki, najdete lahko od koncertov in gledališča do lutk in joge v parku itn. Z drugimi besedami, za
vsak okus se najde nekaj.
Muzeji in Galerije
Celeia (Mesto pod Mestom) Trg Celjskih knezov
8 tel. (+386) 3 428 09 50/(+386) 41 622 907, fax
(+386) 3 428 09 66, info@pokmuz-ce.si, www.pokmuz-ce.si. Čeprav je bilo območje današnjega Celja prvič
poseljeno že v železni dobi nekje med 9. in 6. stoletjem
pr. n. št., je mesto prvič resnično zacvetelo šele po tem,
ko je pripadlo Rimskemu imperiju in ko je pridobilo status
neodvisnega mesta v prvem stoletju n. št. Po nekaj sto
letih pa je v 6. stoletju mesto ponovno poniknilo v temo.
Zaradi dolge in bogate zgodovine poseljenosti ima Celje
precej bogato arheološko zapuščino, kar lahko vidite na
podzemnem ogledu kletnih prostorov Knežjega dvora na
Trgu celjskih knezov.
Podeželje v Mestu staro Mestno jedro, tel.
(+386) 3428 79 36, www.celeia.info. Dvakrat letno
(na prvo sredo in četrtek v juniju in zopet na prvo sredo v
oktobru) se prebivalci s podeželja iz okolice Celja zberejo
v mestu in promovirajo tradicionalne metode kmetovanja
ter svoje izdelke. Na programu so prav tako delavnice
o zdravem načinu življenja ter predavanja in nastopi, ki
predstavljajo kulturno dediščino podeželskih območij.
Celeia, mesto pod mestom, fotografija arhiv PMC.
Pravljično Celje Tel. (+386) 3428 79 36, tic@celje.
si, www.celeia.info. Decembra se Celje z dekoracijami, dogodki in zamaskiranimi nastopajočimi, ki se sprehajajo po starem mestnem jedru, prelevi v mesto pravljic. Na stojnicah na Glavnem trgu lahko kupite raznolike
ročne izdelke in doma izdelane proizvode. Praznovanja
dosežejo vrhunec z opoldanskim silvestrovanjem za
otroke, ki mu v Sloveniji ni para.
9
10
celje
spada pod celjski Center sodobne umetnosti. V galeriji gostijo
krajše razstave, ki so pogosto podprte s sodobnimi mediji ter
vsebujejo politični ali družbeni komentar, še posebej v zvezi
s Slovenijo ali balkansko regijo. QOdprto tor.–pet. 11:00–
18:00, sob. 10:00–12:00, ned. 14:00–18:00. Zaprto ob pon.
Muzej novejše Zgodovine Prešernova 17, tel. (+386)
S Hermanom Lisjakom je učenje zabavno, fotografija arhiv MNZC.
Otroški Muzej Hermanov Brlog Prešernova 17,
tel. (+386) 3 428 64 10, www.muzej-nz-ce.si. Je edina
tovrstna institucija v Sloveniji. Po razstavi vodi obiskovalce
povsod prisotni Herman Lisjak, ki jih spodbuja, da odkrivajo zgodovino in svet skozi mnoge praktične aktivnosti in
igre. Nahaja se v isti stavbi kot Muzej novejše zgodovine
Q Odpr to tor.–pet. 09:00–17:00, sob. 09:00–13:00,
ned. in prazniki 14:00–18:00. Zaprto ob pon. Vstopnina
6/3/2/1,5 € za družine/odrasle/starejše od 60/otroke.
Galerija sodobne Umetnosti Trg Celjskih knezov 8, tel.
(+386) 3 42 65 160, www.celeia.info. Galerija je glavno prizorišče Centra sodobnih umetnosti, ki ga sestavlja več ločenih galerij.
Namenjena je večjim, študijsko zasnovanim razstavam domačih
in tujih avtorjev. V galeriji pripravljajo tudi predavanja, delavnice in
različne tematske dogodke. Q Odprto tor.–pet. 11:00–18:00,
sob. 10:00–12:00, ned. 14:00–18:00. Zaprto ob pon.
likovni salon Trg Celjskih knezov 9, tel. (+386) 3 42 65
162, centersodobnihumetnosti@celje.si, www.celeia.
info. Majhen prostor, ki se nahaja v pritličju Narodnega doma in
Turistične Informacije
TIC Celje krekov trg 3,tel. (+386) 3 42 87 936/
fax (+386) 3 42 87 931, tic@celje.si, www.
celeia.info.Celjski turistično informacijski center se
nahaja v 100 let starem Celjskem domu, ki prikladno
leži ravno nasproti glavne železniške postaje. V majhni pisarni z ustrežljivim osebjem najdete brezplačne
brošure, zemljevide in mesečna poročila o dogajanju,
kot tudi knjige in spominke. Prijazno osebje vam bo z
veseljem pomagalo pri izbiri nastanitve, restavracije
in ogledov. Rade volje vam bodo poiskali tudi dodatne
informacije na internetu ali pa za vas opravili klic
v lokalnem omrežju. Q Odprto 09:00–17:00, sob.
09:00–13:00. Zaprto ob ned.
TIC stari Grad Celje Cesta na Grad 78, tel.
(+386) 3 544 36 90, stari.grad@celje.si, www.
grad-celje.com. Drugi turistično informacijski center v Celju se nahaja na vhodu v Stari grad. Tudi tu
najdete prijazno osebje in obilico brošur tako kot na
Krekovem trgu, le da ima ta TIC daljši delovni čas v
pozni pomladi in poletju ter tudi ob nedeljah.Q januar pon.–čet. 10:00–16:00, pet.–ned. 10:00–17:00,
februar, november 10:00–17:00, marec, oktober
09:00–18:00, april 09:00–19:00, maj, september
09:00 –20:00, junij, julij, avgust 09:00 –21:00,
december 10:00–16:00.
OsreDnje CeljskO
3 428 64 10, fax (+386) 3 428 64 11, info@mnzc.si,
www.muzej-nz-ce.si. V zadnjih 80 letih so se v Sloveniji
in še posebej v Celju zamenjali mnogi politični, družbeni in
kulturni sistemi, muzej pa pohvalno predstavi svojo zbirko iz
teh časov, tako da dopušča, da predmeti govorijo sami zase
in ne vsiljuje vrednostnih sodb. Predmeti na razstavi predstavljajo prav vse elemente življenja, ki si jih je mogoče zamisliti,
od profesionalnega orodja in strelnega orožja do različnih
oblik denarja in razglednic, plakatov in dokumentov, otroških
igrač ter cilindrov. Muzej ponuja nadvse fascinanten pogled
na nedavno zgodovino. QOdprto tor.–pet. 09:00–17:00,
sob. 09:00–13:00, ned. in prazniki 14:00–18:00. Zaprto ob
pon. Vstopnina 6/3/2/1,5 € za družine/odrasle/starejše
od 60/otroke.
Galerija Plevnik-kronkowska razlagova 9, tel.
(+386) 41 977 958, matijaplevnik@yahoo.com, plevnik-kronkowska.com. Celjsko galerijo Plevnik-Kronkowska
morajo obiskati vsi ljubitelji sodobne umetnosti. Neprofitna
galerija, ki je svoja vrata odprla leta 2008, je namenjena promoviranju mladih slovenskih umetnikov, včasih pa tu razstavljajo tudi dela že uveljavljenih imen iz Slovenije in drugod. Galerija
sodeluje tudi z drugimi »mainstream« umetniškimi ustanovami
v Celju. Q Odprto 15:30–19:30 tor.–pet., 10:00–13:00 sob.
ter po dogovoru. Zaprto ned.–pon.
Pokrajinski Muzej Celje Trg Celjskih knezov 8, tel.
(+386) 3 428 09 50/(+386) 41 622 907, fax (+386)
3 428 09 66, info@pokmuz-ce.si, www.pokmuz-ce.si.
Muzej ima sedež v čudoviti palači nepravilnih oblik iz pozne
renesanse, ki leži poleg reke Savinje, zato je nenačrtno zvezda
neštetih panoramskih fotografij celjskega nabrežja. Muzej
odlično predstavlja kulturno dediščino regije od prazgodovinskih časov do prve svetovne vojne. Zbirka je urejena kronološko in zajema arheološke, etnografske in umetniške razstave.
Q Odprto marec–oktober 10:00–18:00, ponedeljek zaprto,
november–februar 10:00–16:00, sob. 09:00–13:00, pon. in
ned. zaprto. Vstopnina 3,50/2 € za odrasle/študente.
Trgi in Parki
Mestni Park Partizanska Cesta. Celjski mestni park se
razteza po skoraj celotnem levem bregu Savinje nasproti starega mestnega jedra, zato boste od tu lahko posneli najlepše
panoramske fotografije zgradb ob Savinjskem nabrežju. Park
sam po sebi ni ravno velik, je pa nekaj gostinskih lokalov v
njegovi neposredni bližini. V toplejših mesecih se tukaj zbirajo
skupine mladih, sprehajalci psov, tekači ipd.
Glavni Trg. Glavni trg v starem mestnem jedru je dolga in
ozka ploščad, ki se razširi južno od Prešernove ulice do Marijinega znamenja in Gosposke ulice na drugi strani. Trg ima
veliko trgovinic, butikov in kavarn, kjer se lahko sprostite ob
kavi, in ponuja eno od najboljših atmosfer v mestu.
slomškov Trg. Imenuje se po škofu Antonu Martinu Slomšku s Štajerske, ki je bil leta 1999 kot prvi Slovenec razglašen
za blaženega. Trg, ki obkroža čudovito cerkev Sv. Danijela, je
majhen, a slikovit. Edina stavba poleg cerkve na trgu je celjska
glasbena šola, iz katere pogosto prihajajo prijetne melodije
študentov. Trg gleda na reko Savinjo in je ena najbolj intimnih
točk v mestu za spremljanje mirnega sončnega zahoda.
celje
stari grad Celje
stari Grad Celje Cesta na Grad 78, tel. (+386) 3
544 36 90, tic@celje.si, stari.grad@celje.si, www.
grad-celje.com .
Stari grad Celje je domnevno najmogočnejši grad v celotni
Sloveniji, čeprav ni popolnoma obnovljen tako kot Ljubljanski
grad v prestolnici in čeprav ne stoji na dih jemajoči gorski
pečini, tako kot Blejski grad. Zaradi mogočnega zemljišča,
razgibane zgodovine, slikovitega razgleda na mesto in
okoliško podeželje ter nasploh občudovanja vrednega
videza delno obnovljenega trdnjavskega obzidja in stolpov
grad nedvomno izstopa med domačimi tekmeci. Prvotni
grad je v poznem 12. stoletju ali zgodnjem 13. stoletju
zgradila družina Vovbržanov na hribih jugovzhodno od Celja,
živahnega srednjeveškega mesta s trgom. Najstarejši predel gradu so utrjeni zahodni zidovi in osrednje stanovanjske
zgradbe, ki so jih obdajali notranji zidovi in obrambni jarek.
Večina prvotnega gradu je bila uničena v bojih med rivalskimi
družinami nedolgo zatem, ko so ga zgradili. Navsezadnje je
grad leta 1333 pristal v lasti Žovneških gospodov, ki so od
leta 1341 bolj znani kot Celjski grofje in so najpomembnejši
srednjeveški plemiči na ozemlju današnje Slovenije. V
naslednjih stoletjih so grofje obnavljali, širili in vidno izboljšali
grad in njegovo zemljišče. Po umoru njihovega zadnjega
moškega dediča leta 1456 so v skladu s podpisanim
sporazumom o dedovanju grad zapustili Habsburškim
monarhom. Po zamenjavi lastnikov je Stari grad Celje uspel
obdržati svoj položaj ene najpomembnejših trdnjav v zahodnih Alpah še naslednjih dvesto let, vse do zadnje polovice
16. stoletja, ko je pričel počasi razpadati. Grad je prenehal
služiti kot rezidenca leta
1795, osem let pozneje
pa ga je kupil kmet, ki je
zemljišče uporabljal kot
kamnolom. Leta 1846
je raz valine kupil krajevni upravnik in pričel
z obnovitvenimi deli, ki
potekajo še danes in
so najdaljše trajajoči
obnovi tveni pod vig v
Sloveniji.
Danes je grad najbolj
obiskana turistična točka
v Celju z več kot 70.000
obiskovalci letno in je
zelo priljubljen tudi med
domačini, še posebej
med vikendi in za poroke. Na zemljišče gradu se vstopa
skozi vrata v naj južnejši utrdbi, kjer stoji dobro založena
poslovalnica Turistično-informacijskega centra Celje, malce
naprej pa najdete zelo prijetno kavarno. V osrednjem delu
zemljišča je Friderikov stolp in gledališče na odprtem, ki je
glavno prizorišče številnih nastopov med srednjeveškim
festivalom Živa zgodovina, ki poteka skozi celo poletje. Po
prečkanju lesenega mostu preko nekdanjega notranjega
obrambnega jarka prispete do najvišjega dela gradu, kjer
se nahaja večina zgradb in veličasten pogled na mesto ter
valovite hribe in doline, ki se raztezajo do Alp. Celotno grajsko
zemljišče in več kot desetina prizorišč je dobro označenih
s poučnimi oznakami, ki opisujejo zgodovino v slovenščini
in angleščini. Do Starega gradu Celje lahko prispete, če z
železniške postaje zavijete južno pod tire, prečkate most,
nadaljujete desno na krožišču in sledite oznakam v hribe.
Čeprav mnogi priporočajo hojo do vrha, vedite, da je to
kar precejšen podvig, saj hoja traja približno 45 minut po
ovinkasti cesti, predvsem brez pločnika. Za vožnjo s taksijem
boste plačali približno 4 €, kar je vredno svojega denarja.
Vstop stane 2 €, kar vključuje 1 € popusta v kavarni. Skupinski
ogledi po predhodnem dogovoru se začnejo pri 40 € in trajajo
približno 45 minut.Q Odprto januar pon.–čet. 10:00–16:00,
pet.–ned. 10:00–17:00, februar, november 10:00–17:00,
marec, oktober 09:00–18:00, april 09:00–19:00, maj,
september 09:00–20:00, junij, julij, avgust 09:00–21:00,
december 10:00– 16:00.
11
12
celje
Kje jesti
Balkanska Hrana
Gostilna Amerika Mariborska 79, tel. (+386) 3 541
9320, fax (+386) 3 491 5771, info@gostilna-amerika.
com, www.gostilna-amerika.com. Čeprav morda ni ravno
razvidno iz imena, nudi gostilna Amerika najboljšo srbsko hrano
v Celju že več kot 100 let, tako da, če se vam zahoče jedi z
zvrhanim kupom vseh vrst mesa na žaru, ki si jih lahko zamislite, potem naj bo to vaša prva in zadnja postojanka. Pogosto
živahna atmosfera, predvsem ob petkih in sobotah zvečer, ko
nudijo tudi glasbo v živo, in navihani natakarji ustvarijo eno najbolj zabavnih izkušenj v mestu. Toplo priporočamo. QOdprto
09:00–23:00, pet. 09:00–02:00, sob. 11:00–02:00, ned.
09:00–21:00. (4,50–12 €). PJALEGBXS
Taverna Carraro Opekarniška 15a, tel. (+386) 51 668
777/(+386) 3 426 70 72, milan.taverna@t-1.si, www.
taverna-carraro.si. Taverna Carraro je rezultat modernega
pristopa k tradicionalnim balkanskim restavracijam z jedmi na
žaru in je posledica dolgoletne kariere Milana Kojića, lastnika
in gostitelja, v gostinski industriji. Taverna je specializirana za
mesne jedi vseh vrst, od teletine in kozje pečenke do jagnjetine
in odojka. Čeprav pripravljajo tudi standardne jedi, jim vedno
dodajo tisto nekaj več. Nudijo na primer devet različnih vrst
čevapčičev, leta 2007 pa so dosegli rekord za največjo pleskavico. Poleg mesa na žaru najdete na meniju tudi vrsto ribjih
in morskih jedi ter dalmatinsko kuhinjo, ki jo pogosto spremlja
tudi tradicionalna glasba.QOdprto pon.–tor. 10:00–23:00,
sre.–čet. 10:00–24:00, pet.–sob. 10:00–03:00, ned.
12:00–18:00. (5–13 €). TLGB
Samopostrežna Restavracija
Restavracija Interspar Mariborska 100 (CityCenter),
tel. (+386) 3 426 7650, www.spar.si. Verjetno malce boljša kot povprečna univerzitetna ali službena samopostrežna
menza, a za to ne bo prejela nobene nagrade za kvaliteto.
Res pa je, da tu najdete najhitrejši in najcenejši topel obrok
naokoli. Najprivlačnejša ponudba v restavraciji je dobro
založen solatni bar, ki se logično obračuna po teži. Vendar pa
bodite pozorni na pijače, majhna voda stane namreč 1,50 €,
pivo pa skoraj dvakrat toliko. Tako lahko hitro podvojite ceno
cenejšega kosila. QOdprto 09:00–21:00, sob. 08:00–21:00,
ned. 09:00–15:00. (2–6 €). PJALG
Mednarodna Hrana
Hotel Evropa Krekov Trg 4, tel. (+386) 3 426 9000,
info@hotel-evropa.si, www.hotel-evropa.si. Restavracija
z najbolj elegantnim vzdušjem v mestu, ki ga ustvarjajo dekoracija, glasba, natakarji, sommelierji in seveda hrana. Vse v
Evropi je prvorazredno, čeprav so naša najljubša podrobnost
verjetno portreti v stilu pop art, ki krasijo stene. Če si vaša denarnica ne more privoščiti celotne večerje, se še vedno lahko
oglasite podnevi in izkoristite prav tako odlično pripravljeno
kosilo. QOdprto 11:00–23:00, sob., ned. 12:00–23:00.
PTJABKW
Gostilna Jež Linhartova 6, tel. (+386) 3 492 66 03,
www.gostilna-jez.com. V navidezno veliki gostilni in baru
Jež nudijo domačo hrano, ki jo kupujejo na centralni tržnici
nasproti gostilne. Vsak dan pripravijo nov meni in lahko
ste prepričani, da boste dobili to, za kar ste plačali. Gostilna je priljubljena lokacija za malice in kosila v delovnem
času in med obiskovalci, ki pazijo na cene. Med lokalnimi
prebivalci je poznana po ogromnem hamburgerju, ki ga
imenujejo »Velikan«. Tehta približno toliko kot štirje BigMaci
Osrednje Celjsko
in potrebovali boste kar nekaj prtičkov, da se boste prebili skozenj, čeprav je razrezan na četr tine. Q Odpr to
08:00–17:00. Zaprto ob ned. (4–9 €). PTJA6G
Gostilna Mlakar Teharska 26, tel. (+386) 3 548
8090. Gostilna Mlakar se nahaja na manj poseljenem
desnem bregu reke (z železniške postaje vas do tja vodijo
oznake) in ima dušo prave kmečke gostilne z nekaj precej
čudnimi modernimi dodatki, kot sta na primer pop glasba
na radiu in zrcalni strop. Obilen obrok iz treh jedi z mesom in
krompirjem vas bo stal 8–10 €, čeprav morate nujno dodati
še 2 € za obvezen kozarec Laškega. Če to kaj pomeni, je
gostilna precej popularna med nemškimi turisti. QOdprto 8:00–20:00. Zaprto ob ned. (5–17 €). PALG
Kantina Dečkova 1a, tel. (+386) 5 99 44 304/(+386)
31 635 635, www.club-casablanca.si. Kantina se nahaja
v pritličju kluba Casablanca na celjskem razstavišču. Čez dan
je priljubljena predvsem med obiskovalci Celjskega sejma in
konvencij, resnično pa zaživi ponoči, ko si želijo obiskovalci
kluba še kaj prigrizniti, preden se odpravijo domov. Strežejo
predvsem pice in druge italijanske jedi, nudijo tudi mehiško
hrano, hamburgerje in hotdoge. Nič od tega sicer ni nič posebnega podnevi, je pa popoln prigrizek ob 4 zjutraj. Q Odprto
pon.–čet. 08:00–02:00, pet. 8:00–05:00, sob. 17:00–05:00,
ned. 17:00–24:00. (4–9 €). PALVBS
Konoba Dalmacija Linhartova 8, tel. (+386) 31 639
114. Konoba Dalmacija je prijetna restavracija na lokalni
tržnici, ki je specializirana za dalmatinsko kuhinjo, zato na
meniju najdete predvsem ribe in morske jedi. Oprema dobro
dopolnjuje hrano, veliko je detajlov iz temnega lesa in z morskim motivom, kot so na primer ribiške mreže in obrabljeni
rešilni obroči, izobešeni na stenah. Za razliko od mnogih drugih
restavracij v mestu je Konoba odprta tudi ob nedeljah, a med
tednom obratuje le v času kosila. QOdprto 08:00–16:00,
sob. 08:00–13:00, ned. 08:00–12:00. (5–15 €). PJAG
La Storia Glavni Trg 12, tel. +386 (0)70 733 129/+386
(0)5 90 23 817, lastoria.ce@gmail.com, www.lastoria.
si. La Storia je priljubljena veriga restavracij, ki ima poslovalnice
že v več mestih po Sloveniji, sedaj pa dobro dopolnjuje tudi
celjsko ponudbo restavracij v centru starega mestnega jedra.
Je kombinacija restavracije in cocktail bara. V notranjosti najdete več prostorov s prijetnim ambientom za večerje, svetlo
pobarvan strop z oboki, nekoliko bolj temačen kletni bar in
dve terasi, eno na glavnem trgu in drugi mali vrt za poslopjem.
Na meniju najdete italijanske jedi z nekaj dodanimi močnejšimi
mesnimi jedmi za najbolj lačne obiskovalce ter nekaj resnično odličnih sladic. QOdprto 10:00–22:00. Zaprto ob ned.
PTJABS
celje
Pomaranča Mariborska 100 (CityCenter), tel. (+386) 3
541 05 25, info@pomaranca.si, pomaranca.si/celje.php.
Prvotno je bila mišljena le kot kavarna s kakovostno kavo in
sveže iztisnjenimi sokovi, sedaj pa ima Pomaranča po Sloveniji že
približno dvanajst restavracij s polno ponudbo. V Celju jo najdete
v zgornjem nadstropju Citycentra nasproti velike igralnice za
otroke, zato se tu radi zadržujejo starši, ki lahko ob kavi še vedno
popazijo na svoje otroke. Na meniju lahko najdete velik izbor pravzaprav vsega, kar vam srce poželi, od juh, solat, pic, testenin do
zrezkov in ribjih jedi. QOdprto 09:00–21:00, sob 08:00–21:00,
ned. 09:00–15:00. (4–18 €). PTJALGS
Vrtnica Malgajeva 2a, tel. (+386) 59 07 13 88, info@
vrtnica-bar.si, www.vrtnica-bar.si. Vrtnica je okrepčevalnica s tridesetletno tradicijo in ameriško tematiko. Pred njo
je parkiran Cadillac letnik 59, nad barom visi vintage motor
Harley Davidson, v njej pa najdete še mnogo drugih spominkov
iz šestdesetih in sedemdesetih. Ne glede na ponesrečeno ime
boste tu našli dobro kavo, okusne prigrizke, pregrešne torte,
pridne natakarje, živahno druščino in mogoče naletite še na
poletni koncert na terasi pred okrepčevalnico. Q (3–12 €).
PJAREBK
Picerije
Diavolo Mariborska 118, tel. (+386) 3 541 20 24,
www.diavolo.si. Picerija Diavolo je poznana po neskončni
ponudbi pic in svojem pivu, ki ga pridelujejo sami. Čeprav
so jo odprli šele leta 1999, šteje že kar med lokalne znamenitosti. Nudijo dve vrsti domačega piva, svetlo in temno,
ki ga lahko kupite tudi za s seboj v dvolitrskih in petlitrskih
steklenicah. Poleg pic nudijo tudi testenine, italijanske
mesne jedi ter jedi na žaru v balkanskem stilu. Diavolo se
nahaja severno od Citycentra, ne boste mogli zgrešiti velikega rdečega napisa. QOdprto 09:00–23:00, sob. 10:00–
23:00, ned. 12:00–23:00. (4–9 €). PTALVBS
Koper Gubčeva 3, tel. 80 16 06/(+386) 59 071 380,
info@pizzeria-koper.si, www.pizzeria-koper.si. Eksotično
poimenovana restavracija Koper je ena prvih picerij v Celju.
Najdete jo v starem mestnem jedru, nedaleč od Hotela Evropa.
Kot pričakovano, so na meniju testenine (če jih ne želite al
dente, jim to povejte), lazanje, rižote, italijanski kruhki in solate
ter tudi precej netipične italijanske jedi. Na srečo niso pozabili
na pomembnost dobre sladice v italijanski kuhinji, prav tako
so pomislili tudi na otroke (otroški meniji). Okolica je primerno
mediteranska, v notranjosti pa so s tem malce pretiravali.
Q Odprto pon.–pet. 10:00–22:00, sob. 11:00–24:00,
ned. 12:00–24:00. (5,10–11,80 €). PTJA6VBS
Oliva Dečkova 41, tel. (+386) 3 492 73 23/(+386) 31
374 652, www.oliva.si. Nahaja se v trgovskem predelu
severno od centra mesta in je velika ter družinam prijazna
picerija z veliko teraso in zunanjim igriščem za otroke. Meni
je precej osnoven, na njem najdete standardno izbiro
pic, nekaj burgerjev in drugih alternativ. Za obiskovalce je
verjetno najbolj priročno to, da dostavljajo hrano povsod
po Celju od 09:00–22:00. Njihov meni je dostopen tudi na
internetu. Q Odprto 05:30–23:00, sob. 07:00–23:00.
Zaprto ob ned. (2,50–12,10 €). PTA6LVBS
Slovenska Hrana
Gostilna Francl Zagrad 77, tel. (+386) 3 492 64 60/
(+386) 3 492 64 61, peter.zaversek@siol.net. Po mnenju
lokalnih prebivalcev je to ena najboljših restavracij v regiji, če
ne celo v Sloveniji. Francl nas ni nikoli razočaral in zato vam
priporočamo, da ga dodate na seznam lokacij, ki jih morate
obiskati. Poleg svojih unikatnih stvaritev nudijo tudi vse vrste
tradicionalnih slovenskih in savinjskih jedi. Izbirate lahko tudi
Bolj tradicionalne hrane ne boste našli.
med širokim izborom vegetarijanskih jedi. Restavracijo najdete
v mali vasici na desnem bregu reke nekaj minut vožnje južno od
Celja (le sledite tablam). Priporočljivo je, da pred tem pokličete za
rezervacijo. QOdprto 10:00–22:00. Zaprto ob ned. (6–21 €).
Gostilna Matjaž Gosposka 16, tel. (+386)3 544 11
70/(+386) 41 75 3 773, ana.matjaz@gmail.com. Matjaž
je najbolj cenjena slovenska tradicionalna gostilna, ki ima tisto
nekaj več, zaradi česar si lahko privošči zaprta vrata ob sobotah in nedeljah. Med tednom vsak dan nudijo kosila, njihova
specialiteta je mlad prašiček s kislim zeljem. Vašo odlično
jed s klasičnega slovenskega menija vam bo v skromnem,
preprostem, a udobnem okolju postregla družina, ki ponosno
stoji za svojo uveljavljeno restavracijo. Restavracija se nahaja v
samem centru Celja blizu železniške postaje in reke. QOdprto
pon.–pet. 08:00–16:00. Zaprto ob sob. in ned. J
Kavarne
Mali Plac Linhartova 10. Ultramoderna steklena struktura,
ki se nahaja na lokalni tržnici, bi kaj kmalu lahko izpadla neumestna, če ne bi tudi tržnica pred kratkim doživela moderne
preobrazbe. Uživajte v kavi ali čem močnejšem in opazujte
vrvež na drugi strani stekla. QOdprto 06:00–19:00, ned.
06:00–12:00. PJABS
Oaza Glavni Trg 13, tel. (+386) 40 337 995, info@
kavarnaoaza.si, www.kavarnaoaza.si. Trendovska
ter družbeno in okoljsko odgovorna kavarna se nahaja na
celjskem Glavnem trgu in nudi večinoma organsko kavo,
čaje in pecivo ter druge lahke prigrizke iz pravične trgovine.
Kavarna je opremljena z rjavimi toni in mehko svetlobo, zato
je primerna za sprostitev, s terase na trgu pa lahko opazujete
mimoidoče. Kavarna ima brezžični internet in prenosnik, ki je
na voljo obiskovalcem. QOdprto 07:00–22:00, pet., sob.
07:00–24:00. PJABS
Piercing & Tattoo & Caffe Levstikova 1e, tel. (+386)
31 231 271/(+386) 40 354 132. Že samo ime pove
precej o tej kavarni, ki se nahaja za svetlo oranžno fasado
nasproti hostla MCC. Od treh storitev, ki jih ponujajo, lahko
osebno ocenimo le slednjo, vendar sodeč po klienteli
na zunanji terasi sklepamo, da dobro opravljajo tudi prvi
dve storitvi. QOdprto 06:00–20:00, pet. 06:00–22:00,
sob. 08:00–20:00. Zapr to ob ned. PJA6BS
Kavarna Veronika Cesta na Grad 78. Veronika je mo-
derna kavarna v samem osrčju Starega gradu. Tu se morate
skoraj obvezno ustaviti ob vsakem obisku celjske najbolj
imenitne znamenitosti, če ne drugače že zaradi 1 € popusta,
ki ga dobite z nakupom vstopnice, čeprav je precej dobra tudi
izbira sladic. Na ograjeni travnati površini pred kavarno je tudi
manjše igrišče za otroke. QOdprto 09:00–19:00. TLB
13
14
celje
Nočno Življenje
Bari in Pubi
Kino Metropol Stanetova 15, tel. (+386) 590 11 991/
(+386) 31 324 400, info@kinometropol.org, www.kinometropol.org. Prvi kino v Sloveniji, ki je ponudil bolj umetniški
program (ljubljanski Kinodvor je prehitel za eno leto). Danes je
kino eno od središč celjske umetniške scene. Poleg raznolikega
filmskega programa ima kino tudi kavarno/bar, v svojem velikem
preddverju pa pogosto gosti koncerte obetavnih rock in alternativnih skupin. Če to še ni dovolj, se kino ponaša z eno najbolj
opaznih fasad v mestu, na kateri štiri ogromne oranžne glave
podpirajo balkon v prvem nadstropju. Q Odprto 06:00–23:00,
sob. 06:00–01:00, ned 09:00–22:00. LE
Maverick Pub Ljubljanska 7, tel. (+386) 40 620 069.
Eden od vsaj šestih celjskih lokalov, ki so v neposredni bližini
križišča med Ljubljansko in Jurčičevo ulico. Maverick je tudi
eden od vsaj treh pubov s tematiko ameriškega divjega
zahoda (ne vprašajte, zakaj). Šalo na stran, lokal je v samem
središču dogajanja in ima ogromno pokrito teraso, s katere
imate odličen razgled na mimoidoče. Q Odprto pon.–čet.
06:00–24:00, pet. 06:00–03:00, sob. 08:00–03:00, ned.
09:00–24:00.PJLNB
Music Café Ljubljanska 3a, tel. (+386) 31 246 837.
Music Café je središče celjskega podzemnega dogajanja
(dobesedno in v prenesenem pomenu). V njem se zbira mlajša
alternativna populacija, ki se pojavi šele okoli polnoči ali še
pozneje ob vikendih. Poleg že tako nizkih cen vsak večer nudijo
tudi posebne akcije (navadno mešanice alkohola in soka) za
skromnih 1,20 €. Našli ga boste za vogalom Narodnega doma;
poiščite le skupino mladih, ki na stopnicah kadijo in pijejo v trgovini kupljeno pivo. QOdprto 06:00–20:00, pet. 06:00–04:00,
sob. 21:00–04:00. Zaprto ob ned. PJALEG
Špital Slomškov Trg 5. Prijeten lokal, kjer se ob petkih in
sobotah do jutranjih ur druži živahna množica, pogosto ob živi
glasbi, pa naj bodo to rock/pop, ska ali dub koncerti, ali pa na
občasnih večerih stand-up komedije. Tudi drugače v tem baru
oziroma kavarni podnevi ali zvečer najdete sproščeno atmosfero
za druženje ob kavi ali čem močnejšem. Beseda »špital« verjetno
izhaja iz germanske besede »hospital«. Bar je opremljen s toplimi
intenzivnimi barvami, neobičajna tla pa so narejena iz tanko
narezanega drevesnega debla. Q PJAEBW
TamkoUčiri Gosposka 1a, tel. (+386) 41 731 774. Nekje
med dvorišči v središču celjske hitro rastoče umetniške četrti
se skriva navihano poimenovan lokal TamkoUčiri kot odgovor
na vprašaje »Kam greš?«, ki je zbirališče celjskih umetnikov in
hipsterjev. Kot pričakovano tam najdete primerke sodobne
umetnosti, obrabljeno pohištvo in tla, družabno osebje in
nizke cene alkoholnih pijač. V toplejših mesecih vam na terasi
nudijo najudobnejše sedeže v mestu. Eden naših najljubših. Q
Odprto ned.–sre. 07:00–23:30, čet. 07:00–01:00 in pet.–sob.
07:00–01:30. PJA6EGBX
Bowling in Biljard
Planet Tuš Celje Mariborska 128, tel. (+386) 3 424
12 22/(+386) 59 73 3700, www.planet-tus.com. Eden
od Tuševih značilnih modernih, večfunkcijskih centrov, ki poleg
lastnega istoimenskega supermarketa nudi tudi mnoge druge
trgovine, restavracije, bowling, biljard in kino. Kljub precej generični
vse-v-enem ponudbi je Planet Tuš med vikendi nabit, saj se celjska
mladina zgrne na disco bowling (glede na glasbo, ki jo predvajajo,
bi bil bolj primeren izraz euro-techno ali komercialni pop bowling,
kar pa resda ne zveni tako dobro) ali pa se druži v baru. Nahaja
Osrednje Celjsko
se malce bolj severno od večjega Citycentra (ki pa nima bowling
stez). Priporočamo, da se nazaj do hotela odpravite s taksijem.
Q Bowling in bar sta odprta pon.–čet. 14:00–24:00, pet.
14:00–01:00, sob. 14:00–03:00, ned. in prazniki 14:00–22:00.
Igralnice
Casino Faraon Ljubljanska 39, tel. (+386) 3 426 0224/
(+386) 51 395 750, info@casino-faraon.com, www.casino-faraon.com. Srednje veliki casino z egipčansko tematiko, ki
ima približno 75 igralnih avtomatov in šest sedežev okoli velike
elektronske mize za ruleto, privablja mešanico lokalnih in tujih
obiskovalcev. Tisti, ki igrajo prvič, dobijo 4 € kredita brezplačno,
s katerimi smo mi priigrali 12 €. Ne glede na vse zna biti precej
zabavno. QOdprto 00:00–24:00. Brez vstopnine.
Klubi
Branibor Club Celje Stanetova 27, tel. (+386) 31 500
058, braniborclub@yahoo.com, www.branibor.com. Branibor Club je hkrati najnovejša in najstarejša pridobitev Celja. Pred
kratkim obnovljen v modernem retro stilu, ki združuje opečnat
obokan strop z dizajnerskim pohištvom. Prostori služijo kot
središče družabnega življenja v mestu že iz časov, ko je bila lokacija del najvzhodnejšega mestnega obzidja. Nekoč je bil priljubljen med vojaki (ime Branibor se nanaša na borce slovenskega
generala Rudolfa Maistra) in drugimi, saj je služil kot prizorišče
boksarskih dvobojev in iger na srečo. Danes pa so tu združeni
kavarna, bar, nočni klub in prostor za dogodke, v ozadju je celo
edinstveno igrišče za otroke. QOdprto 06:00–01:00, pet.
06:00–03:30, sob. 07:00–03:30, ned. 08:00–01:00. TEB
Casablanca Dečkova 1a, tel. (+386) 5 99 44 304/
(+386) 31 635 635, www.club-casablanca.si. Samooklicana za najboljšo zabavo v mestu, s čimer bi se lahko kar
strinjali. Kot namiguje ime, so stene okrašene s portreti Bogarta in Bergmanove, kar pa ustvarja neko čudno nasprotje v
primerjavi s skromno oblečenimi obiskovalci, ki klub napolnijo
šele po polnoči. V nižjem nadstropju predvajajo pop in yugo
rock, če pa imate rajši house in techno, se odpravite v zgornje
nadstropje. Klub se nahaja v pritličnih prostorih Celjskega sejma
in ima veliko parkirnih prostorov (in policistov, tako da, če ste
z avtom, raje pokličite taksi). QOdprto 08:00–02:00, pet.
8:00–05:00, sob. 17:00–05:00, ned. 17:00–24:00. Simbolična
vstopnina ob vikendih, navadno 2–5 €.Q ALEGKS
Local Trg Celjskih Knezov 10, tel. (+386) 3 49 00 820,
local@local.si, www.local.si. Ta trendovski podzemni bar/klub
doda celjskemu nočnemu življenju malo stila. Pogosto organizirajo
koncerte v živo in gostijo DJ-e. Dolg in votlinast prostor nas je
od nekdaj spominjal na klub, ki smo ga obiskovali v Pragi, in bi bil
idealno prizorišče za film o žurerskih vampirjih iz vzhodne Evrope.
Razen bleščeče krinke se Local večinoma izogiba domišljavosti in
zelo verjetno je, da bo imel vaš natakar tetovaže, piercinge in/ali
dreadlockse. Tako kot v večini klubov v mestu, obiskovalci tudi
sem pridejo v poznih urah. Q PLEB
celje
Trgovine z Rabljenimi Izdelki
Komision Kocenova 4. Če iščete nekaj več kot ustaljeno
pot za deževno popoldne, si oglejte to trgovino z izdelki iz
druge roke, ki se nahaja na večinoma prazni strani ulice
v bližini hotela Evropa. V manjših sobah so do stropa
razporejeni najbolj naključni izdelki, ki si jih lahko zamislite. Na nedavnem obisku trgovine smo opazili aparat za
peko kruha, ptičjo kletko, kolesa, starinske slike, police
in kupe oblačil, vijolični moški klobuk, stare elektronske
naprave, motorno čelado z motivom Simpsonovih, porcelanastega Elvisa, verižno žago in, seveda, nekaj nemških
pornografskih revij. Vse to le ob ogledovanju izložb na
nedeljo! Zelo zabavno. Q Odprto sob. 10:00–12:00. Ob
nedeljah zaprto.
Nakupovalna Središča
CityCenter Mariborska 100, tel. (+386) 3 425 12
Nakupovanje
Nekateri domačini trdijo, da ima Celje največ nakupovalnih
središč v državi, medtem ko ostali trdijo, da ima mesto
le največ nakupovalnih središč v Sloveniji na prebivalca.
Čeprav nismo neodvisno preverili nobene od teh trditev, naj
bo dovolj dejstvo, da boste v Celju zlahka našli, kar boste
potrebovali med vašim bivanjem v mestu. Seveda, če imate
raje staromodno nakupovalno izkušnjo, so natrpane ulice
Celja polne različnih butikov, knjigarn, umetniških galerij, najdete tudi presenetljivo število neodvisnih dizajnerskih trgovin
Knjigarne
DZS Prešernova 21, tel. (+386) 3 490 13 70, www.dzs.
si. Druga največja knjigarna v Sloveniji nima tako dobre izbire kot
bližnja Mladinska knjiga, lahko pa se vam posreči najti določeno
knjigo, ki je mogoče ne najdete nikjer drug je.
Mladinska Knjiga Stanetova 3, tel. (+386) 3 428 52
50, fax (+386) 3 428 52 55, jasna.tomc@mk-trgovina.si,
www.mladinska.com. Celjska podružnica slovenske največje
verige knjigarn je vaša najboljša možnost za iskanje angleškega
in nemškega čtiva, prav tako tudi vodnikov in zemljevidov.
V samem mestu je več podružnic, toda najbolj pripravna je
verjetno tista v nakupovalnem središču Citycenter. Mladinska
knjiga ponuja posebno naročanje, a je naročilo pri spletnem
ponudniku veliko hitrejše in cenejše. QOdprto 08:00–19:00,
sob. 08:00–12:00. Ob nedeljah zaprto.
Darila & Spominki
Galerija Celje Trg Celjskih Knezov 9, tel. (+386) 3
713 23 00, fax (+386) 3 713 2 308, info@darila-kogoj.
com, www.darila-kogoj.com. Galerija v pravem pomenu
besede je za razred (ali tri) nad vašo običajno prodajalno z
darili, majicami in razglednicami. Ponujajo veliko izbiro ročnih
izdelkov iz stekla, lesa, kovin in ostalih materialov oblikovalca
Oskarja Kogoja, zato lahko tu najdete resnično izvirna darila in
spominke. Tovrstna kakovost pa seveda ni poceni in številni
izdelki cenovno segajo od »več kot si lahko privoščiš« do »če
že moraš vprašati, koliko stane, si ga verjetno ne moreš
privoščiti«. Kakorkoli že, oči lahko vedno napasete brezplačno.
Turistično informacijski center Celje Krekov Trg 3,
tel. (+386) 3 428 79 36, tic@celje.si, www.celeia.info.
Turistično informacijski center v Celjskem domu sedaj ponuja
majhno, a dobro predstavljeno izbiro daril in spominkov – od
običajnih knjig in majic do izvirnejših ročnih izdelkov in umetniških
del. Ob vstopu v zgradbo, zavijte levo.QOdprto 09:00–17:00,
sob. 09:00–13:00. Ob nedeljah zaprto.
50, fax (+386) 3 490 12 50, info@citycenter.si,
www.city-center.si. Čeprav ima nakupovalno središče
malce neustrezno ime, saj se nahaja nekaj kilometrov
severno od dejanskega mestnega središča, je zlahka vodilno nakupovalno središče v Celju (in regiji). V sodobnem
nakupovalnem središču z Intersparovim supermarketom
najdete na desetine znanih krajevnih in mednarodnih
trgovin v dveh nadstropjih. Tu najdete vse, kar potrebujete
v času svojega bivanja v mestu. V zgornjem nadstropju se
nahaja omenjena ponudba s hrano in igralnica za otroke
z motivom džungle, ki je lahko tudi vaša končna destinacija, če se vaši malčki utrudijo od obiskovanja cerkva
in muzejev. Q Odprto 09:00–21:00, sob. 08:00–21:00,
ned. 09:00–15:00.
Planet Tuš Celje Mariborska 128, tel. (+386) 5 973
37 10, www.celje.planet-tus.si. Planet Tuš Celje kot
desna roka izjemno uspešnega podjetja Tuš s sedežem v
Celju ima zelo pomembno vlogo na področju nakupovanja.
V centru najdete številne trgovine, kot na primer Mass in
Peko z obutvijo, Babycenter z otroško opremo, Skiny s
spodnjim perilom, New Yorker z oblačili in veliko več. Če radi
preživljate čas v nakupovalnem središču, vas bo ta dodobra
utrudil. Če vam ostane še kaj energije, pa Planet Tuš ponuja
tudi druge načine zabave: bowling, kino in biljard. QOdprto
09:00–21:00, sob. 08:00–21:00, ned. 09:00–13:00. U
Mercator Center Celje Opekarniška 9, tel. (+386) 3
426 80 00, www.mercator.si. Mercator Center je veliko
manjši od nakupovalnega središča Citycenter, ki se nahaja
nekaj ulic vzhodneje. Ogromno veleblagovnico Mercator,
ki je na nek način hibridno nakupovalno središče, sestavlja na desetine predvsem manjših specializiranih trgovin.
Center se ne ponaša s tako široko ponudbo kot njegov
večji sosed, zato je verjetno tudi manj hektičen. QOdprto
09:00–21:00, sob. 08:00–21:00, ned. 08:00–13:00.
Športna Oprema
Hervis Mariborska 100 (CityCenter), tel. (+386)
3 490 35 60, www.hervis.si. Hervis je večji ponudnik
športne opreme, ki se nahaja v pritličju nakupovalnega
središča Citycenter in ponuja športna oblačila, čevlje in
opremo, smuči ter kolesa. QOdprto 09:00–21:00, sob.
08:00–21:00, ned. 09:00–15:00.
Intersport Opekarniška 9, tel. (+386) 51 285 045,
www.intersport.si. Intersport se nahaja v nakupovalnem
središču Mercator in ponuja obsežno izbiro športnih oblačil
in opreme. QOdprto 09:00–21:00, sob. 08:00–21:00,
ned. 08:00–13:00.
15
16
celje
Hotel Celjska koča Tel: 059 070 400, Mob: 041 718 274,
Fax: 05/ 70 90 410, info@celjska-koca.si, www.celjskakoca.si
Hotel Celjska koča*** je novejši hotel (2006), oddaljen od Celja 9 km,
sredi narave in s čudovitim razgledom vse do Kamniško-Savinjskih Alp.
Športni center Celjska koča je primeren za aktivno preživljanje prostega
časa v vseh letnih časih.
V hotelu je skupaj 70 ležišč, od tega 29 v dveh skupnih sobah, namenjenih predvsem šolarjem in 41 postelj v dvo- in troposteljnih sobah.
Med družinami so priljubljene povezane – družinske sobe.
Hotel Evropa****, Eurotas d.d., Krekov trg 4, SI-3000
Celje. Tel: 00386 3 4269 000, Fax: 00386 3 4269 620. Email: info@hotel-evropa.si, Web: www.hotel-evropa.si
Drugi najstarejši hotel v Sloveniji predstavlja odlično izhodišče za raziskovanje lepot Celja ali drugih mest v regiji.
Hotel se nahaja v samem centru mesta Celje, v bližini avtobusne in
železniške postaje. Gostom nudi lastno parkirišče. V hotelu je na razpolago 61 sodobno opremljenih sob in luksuzni apartma. Nadstandardne sobe z najkvalitetnejšo opremo nudijo gostom še več udobja,
tudi z vrhunsko kozmetiko L`Occitane.
S svojo odlično kulinariko in vrhunsko pripravljenimi sladicami Hotel
Evropa razvaja svoje goste v moderno opremljeni restavraciji in prijetni kavarni s tradicijo. Odlikujejo ga tradicionalno knežje gostoljubje
s posluhom za podrobnosti in izvirnost ter vrhunske storitve.
Sodobno opremljeni poslovni prostori imajo vso multimedijsko opremo in
so namenjeni predavanjem, seminarjem, družabnim srečanjem ...
V srednjeveškem stolpu iz 16. stoletja, v tem z zgodovino prežetem
ozračju, prirejamo poslovna srečanja na najvišji ravni, protokolarne
dogodke in sestanke, nepozabne zasebne dogodke, civilne poročne
obrede, družinska praznovanja, ali pa romantično večerjo v dvoje ...
Enoposteljna soba 62,00€-84,00€,
Dvoposteljna soba 98,00€-128,00€,
Luksuzni apartma 260,00€
Doživetje v Športnem centru in hotelu Celjska koča:
•urejene pohodniške poti na Grmado, Tolsti vrh, Svetino, Vipoto
•povezava z urejenimi okoliškimi kolesarskimi potmi
•poletno sankališče – bobkart
•otroška drča
•smučišče z dvema vlečnima napravama in progo s tekočim trakom
za učenje smučanja
•smučarska šola
•sankališče
•EkoSmrkolandija - ograjen igralni park za najmlajše
•učne poti: horoskopska pot, gobarska in gozdarska učna pot
•za razvajanje poskrbimo v Wellness centru s finsko in turško savno,
jakuzzijem in čudovitim razgledom na Celjsko kotlino
V restavraciji nudimo domače jedi in jedi, prilagojene za otroke. Restavracija je namenjena tudi pogostitvam ob osebnih praznikih in
družabnih dogodkih.
Dobrodošli na Celjski koči!
MCC Hostel, Mariborska 2, tel. +386 3490 87 42/ +386 40
862 009, hostel.vodja@mc-celje.si, www.hostel-celje.com
Izkusite nekaj drugačnega! Hostel za mlade ima 42 postelj v 11 sobah,
vsako pa je tematsko opremila skupina umetnikov z namenom, da bi
vas popeljali v paralelni svet mitov in legend iz celjske zgodovine. V
hostlu vas lahko v spanec zaziba nemirna riba na lesketajoči površini
jezera, z grafitom lahko ovekovečite svoj pečat v sobi, kjer boste preživeli najboljši dopust doslej. Lahko se preoblečete v nindžo, začutite
vzdušje socialistične preteklosti in ugotovite, kaj za vraga je Alfred
Nobel počel v Celju. Poleg prenočišča hostel gosti tudi različne dogodke, kot so koncerti in ostale dejavnosti. V ceno so vključeni brezplačen
WiFi, posteljnina, brisače in najem kolesa. 42 postelj (8-posteljna
soba 18 €, 6-posteljna 18 €, 2-posteljna 23 €, 1-posteljna 29 €).
TGJHARW
Osrednje Celjsko
lAŠKO
Laško je zanimiva destinacija za turiste vseh starosti.
Laško: ime je po celi Sloveniji in celotnem področju jugovzhodne Evrope sinonim za zelene pločevinke in steklenice domače znamke svetlega piva Zlatorog. V Sloveniji pa
je ime mesta že skorajda sopomenka za pivo. To je velik
dosežek za sicer majhno mesto s komaj 3.600 prebivalci.
Kljub temu pa je Laško še veliko več kot zgolj priznano
pivovarsko mestece.
Laško je eno od najstarejših naseljenih krajev v Sloveniji s
strnjenim starim delom mesta, ki se nahaja na zavidljivem
položaju ob reki Savinji med valovitimi griči in slikovitimi
dolinami. Okolica je popolna za raziskovanje s kolesi ali
peš. Preden se je pričela proizvodnja piva je bilo mesto
znano po zdravilnih učinkih termalne vode, ki so jih znali
ceniti že stari Rimljani. Tukajšnje zdravilišče je skozi razgibano zgodovino postalo eno najpomembnejših zdraviliško
turističnih centrov v Sloveniji, ki s sodobno ponudbo privablja goste iz celega sveta.
Laško je znano tudi po pestrem prireditvenem dogajanju
skozi celo leto. Najbolj znan je etno-glasbeno-turistični
festival Pivo in cvetje, ki poteka vsako leto v mesecu juliju. Prireditev z bogatim glasbenim programom, zanimivimi etnografskimi dogodki ter razstavami privabi več kot
150.000 obiskovalcev.
Prihod v Laško
Laško leži skoraj v osrčju Slovenije in je od Celja oddaljeno
le 10 km. Poleg cestnih povezav so dobro urejene tudi železniške povezave z Ljubljano in Mariborom. Iz Ljubljane je
do Laškega možno priti tudi skozi dolino reke Save.
Nekaj kilometrov južneje od Laškega, v očarljivem kraju
Rimske Toplice, se nahaja drugo pomembno termalno
zdravilišče, ki je bilo nedavno tudi obnovljeno. Približno 15
km iz Rimskih Toplic k obisku vabijo tudi ostanki nekdanjega kartuzijanskega samostana s cerkvijo sv. Mavricija.
Občudovanja vredno je tudi naselje Zidani Most, pomembno železniško križišče ob izlivu Savinje v Savo.
Laško se ponaša s svojim lastnim starim delom mesta.
17
18
lAŠKO
Kaj si Ogledati
Cerkve
Cerkev sv. Martina Aškerčev Trg. Cerkev sv. Martina
stoji na Aškerčevem trgu, ki je glavni trg mesta. Poleg romanske arhitekture jo zaznamujejo še gotski, baročni in moderni
slog. Predromanska je glavna ladja s stolpom, v času gotike
so ji prizidali nižji in krajši stranski ladji, v času baroka pa so
k prezbiteriju na vsaki strani dodali še kapeli s kupolama na
vrhu. Tudi vsi oltarji v cerkvi so baročni, glavni pa je posvečen
sv. Martinu. Pred vhodom v cerkev je viden tudi kamniti lev,
ki predstavlja ohranjeni del večjega rimskega nagrobnika.
vsebuje opis poti, seznam zanimivih krajev ob poti, diagram s podatki o nadmorski višini in zemljevide z vrisanimi
potmi. In ne skrbite, če ste pustili svoje kolo doma, saj si ga
lahko po ugodnih cenah izposodite v Turistično informacijskem centru. Za strastne pohodnike pa je na izbiro še več
poti. Na voljo je tudi brezplačna zloženka s predstavitvijo
vseh poti, ki jo dobite v Turistično informacijskem centru.
Dogodki
Cerkev Matere Božje Marija Gradec. Cerkev, ki se zaradi
lege na vrhu manjšega hriba zdi veliko večja, kot je v resnici, se
nahaja nekaj minut južno od pivovarne v vasici Marija Gradec.
Posebnost cerkve so freske iz leta 1526, ki so jih odkrili leta
1927. Zanje so značilne tako gotske kot renesančne prvine,
saj so bile slikane v obdobju, ko se je poleg gotskega sloga
v slikarstvu začel uveljavljati tudi renesančni slog in tako
predstavljajo redek spomenik likovne umetnosti tistega časa.
Do konca 18. stoletja so od farne cerkve v Laškem do Marija
Gradca uprizarjali tudi pasijonsko igro oziroma postno procesijo s prikazovanjem križanja, ki velja za prvi primer slovenske
gledališke igre in gledališča nasploh v Laškem.
kartuzija jurklošter in Cerkev sv. Mavricija
jurklošter 24, tel. (+386) 41 352 997, info@odon.si,
www.odon.si. Okrog leta 1170 je krški škof Henrik I. v kotlini
doline Gračnice ustanovil Kartuzijo Jurklošter, eno od treh
najstarejših srednjeevropskih kartuzij, nastalih na slovenskih
tleh. Od nekdanje mogočne samostanske stavbe in pozneje
graščine se je do danes ohranil del obzidja s poznoromansko
cerkvijo sv. Mavricija in obrambnim stolpom. Nekdanja kartuzijanska cerkev s kamnitim zvonikom na lesenem ostrešju je
eden od petih ključnih kulturnih spomenikov na Slovenskem,
vključenih v mednarodni projekt Transromanica. Q Od maja
do oktobra odprto ob nedeljah in praznikih 14:00–17:00 in
po predhodnem dogovoru za večje skupine. Vstopnina 2 €.
Kolesarjenje & Pohodništvo
Laško je odlična izhodiščna točka za raziskovanje okoliškega podeželja s kolesom ali peš, saj je ugnezden med
valovitim hribi in slikovitimi dolinami, z vasmi in cerkvami
na vsakem vrhu in naravnimi znamenitostmi na vsakem
vogalu. Turistično informacijski center je sestavil podroben
dvojezični vodnik po osmih različnih poteh, primernih za
kolesarjenje. Izbirate lahko med potmi različnih dolžin in
težavnosti, lahko pa si jih prilagodite po lastni volji. Vodnik
Pivo in Cvetje
julij, www.pivo-cvetje.si.
Na skromni razstavi cvetja v Laškem leta 1964 se je
mestnim krčmarjem porodila ideja. Ljudje imajo radi pivo!
Presenetljivo, vemo, a očitno drži. Ne le, da imajo ljudje radi
pivo, celo vsak izgovor je dovolj dober, da se družba zbere
ob tej pijači. Na primer tudi razstava cvetja (oziroma festival
cvetja v mestu, kjer se nahaja največja slovenska pivovarna). Tako je leta 1964 festival cvetja vključeval parado
in ognjemet, do naslednjega leta pa je že pridobil ugled poletnega festivala, ki ga ne smete zamuditi. Vsako leto julija
se mestece s 3.600 prebivalci za štiri dni prelevi v prizorišče
dogodlka. Okoli 150.000 ljudi se zbere z namenom, da bi
pili pivo, poslušali koncerte, pili pivo, si ogledali parade, pili
pivo, si ogledali razstave cvetja in pili pivo. Vrhunec festivala je sobotni večer, ko se približno 60.000 obiskovalcev
zgrne v mesto, kjer si ogledajo ognjemet, ki traja pol ure.
Čeprav ima Laško bogato ponudbo nastanitev, mesto
ponuja možnost brezplačnega kampiranja. Kamp se nahaja severno od Thermane Laško, Slovenske železnice pa
poleg rednih povezav organizirajo še dodatne vlake, ki vas
pripeljejo do mesta. Za več informacij ter celotni program
dogodkov, dejavnosti in fotografije iz prejšnjih let si oglejte
uradno stran festivala na www.pivo-cvetje.si.
etnografske prireditve
(skozi celo leto), www.stik-lasko.si.
Skozi leto se zvrstijo številni etnografski dogodki, ki
ohranjajo ljudsko izročilo in prikazujejo bogato kulturo,
običaje in navade iz preteklosti, kot na primer Pustni
karneval, Jurjevanje po ulicah Laškega, Ohcet po stari
šegi, Prikaz starih šeg in delovnih opravil, Martinovo,
Rudarske šege in Veseli december. Več informacij o točnih
datumih prireditev lahko dobite na spletni strani Turistično
informacijskega centra.
Peš na Hum? Zakaj pa ne!.
OsreDnje CeljskO
LAŠKO
Najboljši način za raziskovanje okolice je s kolesom.
Muzeji
Trgi & Parki
Muzej Laško Aškerčev Trg 5, tel. (+386) 3 734 02
Aškerčev Trg. Glavni trg v starem delu mesta je mogoče
Aškerčeva Domačija na Senožetih Senožete 1,
Zdraviliški Park v Laškem. Park je najbolj priljubljeno
mesto v Laškem za sproščujoč sprehod ob vikendih in je zelo
dobro vzdrževan. Nahaja se ob reki Savinji med Kulturnim
centrom in Thermano Laško. Park krasijo tudi številne zanimive kamnite skulpture.
36, muzej@stik-lasko.si, www.stik-lasko.si. Majhen, a
pomemben muzej, ki se nahaja ob glavnem trgu mesta v
čudoviti prenovljeni vili, je bil prvič odprt leta 1910, a na drugi
lokaciji. Obsega tri glavne razstave: Laško skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem in Geologija okolice Laškega. Muzej
gosti tudi občasne razstave.QOdprto 09:00–17:00. Ob ponedeljkih in nedeljah zaprto. Vstopnina 3/2/6 € za odrasle/
študente/družine.
Rimske Toplice, tel. (+386) 3 573 62 98, www.stik-lasko.si. Rojstna hiša legendarnega slovenskega pesnika
Antona Aškerca (1856-1912) v vasi Senožete pri Rimskih
Toplicah je preurejena v muzej, vodi pa jo njegov pranečak.
Obiskovalci si lahko ogledajo prikaz Aškerčevih del ter tradicionalno opremo hiše s črno kuhinjo, ki je bila v rabi v Sloveniji
v času njegovega življenja. Pesnik je bil znan po epskih pesnitvah in romantičnih baladah.QOdprto po predhodnem
dogovoru
malce nenavaden zaradi okrogle oblike in vidnega nagiba od
severa do juga, toda nedvomno ostaja najbolj slikovit odprti
prostor v mestu. Na eni strani stoji ogromna cerkev svetega
Martina, na drugi pa vrsta starih zgradb z različnimi prodajalnami in stanovanji. Na sredi trga se nahaja nahaja tudi votivni
steber s podobo Marije.
Zdraviliški Park v Rimskih Toplicah. V zdraviliškem
parku v Rimskih Toplicah je moč najti različne vrste dreves, ki
so jih v preteklosti v zahvalo za ponovno ozdravitev posadili
gostje zdravilišča. Posebej znamenite so starodavne orjaške
sekvoje, ki jim blago podnebje in bližina termalnih vrelcev
omogočata ugodne pogoje za rast. Posadili so jih leta 1879
v čast angleški princesi in pruski prestolonaslednici Viktoriji.
Znamenitosti
Grad Tabor Cesta na Svetino 23, tel. (+386) 03 620
07 23 /(+386) 51 614 664, info@pavus.si, www.pavus.
si Grad Tabor Laško leži na manjšem hribu na vzhodni strani
mestnega središča, je lahko dostopen peš ter ponuja odličen
pogled na mesto. Zgrajen je bil v 11. ali 12. stoletju, med drugimi so ga imeli nekaj časa v zastavi tudi slavni Celjski grofje,
najmočnejša družina v 14. in 15. stoletju na tem področju. Leta
1487 so Turki grad požgali do tal, nakar je počasi propadal. V
80-ih letih prejšnjega stoletja je grad kupila Pivovarna Laško, ki
ga je popolnoma obnovila. Danes najdemo v gradu restavracijo,
letni vrt, vinarno in neverjetno priljubljeno poročno dvorano, ki bo
najverjetneje v rabi, če grad obiščete v soboto.Q Restavracija
in vinarna sta odprti od torka do sobota 12:00–22:00, ned in
prazniki . 11:00–20:00 (V zimskem času 11:00-16:00). Ob
ponedeljkih zaprto. Okolica je odprta 00:00–24:00.
Sekvoje v Rimskih Toplicah.
19
20
lAŠKO
Ogledi
Ogled Pivovarne laško Trg svobode 8, tel. (+386) 3
733 89 50, tic@stik-lasko.si, www.stik-lasko.si. Pivovarno je leta 1825 ustanovil krajevni medičar in lectar. Prvotno
se je nahajala v nekdanjem špitalu na Valvasorjevem trgu.
Laško oziroma njegova vodilna blagovna znamka Zlatorog je
daleč najbolj popularno pivo v Sloveniji. Lahko ga najdete v
restavracijah in gostilnah v vseh državah nekdanje Jugoslavije
in tudi drugod.
Tisti, ki želijo izvedeti več o Laškem in njegovem istoimenskem
zvarku, se lahko dogovorijo za ogled v Turistično informacijskem centru v bližini železniške postaje. Ogled vključuje
postanek v mestnem muzeju, kjer si lahko ogledate skoraj
dvestoletno zgodovino varjenja piva v Laškem.
Po obisku muzeja si lahko ogledate vrhunska poslopja ene
največjih pivovarn v pokrajini, ogled pa se seveda zaključi s
pokušino piva. Menimo, da si ogled pivovarne Laško zasluži
mesto na lestvici znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. Q
Vstopnina je 6,50 € na osebo in vključuje vstopnino v muzej,
pokušino piva in prigrizek. Po predhodnem dogovoru se lahko
skupine z najmanj 15 osebami dogovorijo za ogled pivovarne
v pisarni turistično informacijskega centra, ki se nahaja v
bližini železniške postaje. Obiski so od ponedeljka do petka
08:00–16:00 in ob sobotah 08:00–12:00. Posamezniki se
lahko dogovorijo za ogled ob petkih ob 14:30 (do 12. ure mora
biti prijavljenih vsaj 10 oseb).
Ogledi v Okolici. V Turistično informacijskem centru Laško
se lahko dogovorite za številne oglede. Poleg organiziranega
ogleda pivovarne vam ponujajo tudi izlet do Kartuzije Jurklošter, Aškerčeve domačije na Senožetih ter splavarjenje na
sotočju Savinje in Save. Naš glavni razlog, zakaj bi se vrnili
v te kraje, pa bi bil tandemski skok z jadralnim padalom. O
široki izbiri se lahko pozanimate v Turistično informacijskem
centru Laško (TIC).
Oglejte si slavno Pivovarno Laško.
OsreDnje CeljskO
Grad Tabor nad starim delom mesta.
Turistično Informacijski Center Trg svobode 8,
tel. (+386) 3 733 89 50, fax (+386) 3 733 89 56,
tic@stik-lasko.si, www.stik-lasko.si. Če prihajate
v mesto z avtobusom ali vlakom, ne morete zgrešiti
Turistično informacijskega centra, ki se nahaja nasproti
glavne postaje. V centru najdete vse, kar potrebujete, na
enem mestu. Poleg ponudbe običajnih brošur in zemljevidov so dobro založeni tudi s spominki in darili. Ponujajo tudi
storitve vodenja, najema koles ter vam lahko razložijo vse
o Laškem, njegovih znamenitosti in zgodovini. Prav tako
se lahko le tu dogovorite za ogled pivovarne.Q Najem
koles za 3/5/7/9 € za 1/3/5/8 ur, kar vključuje tudi najem
čelade in ključavnice.
LAŠKO
Turistične Kmetije
Obisk turističnih kmetij v hribih okoli Laškega je eden najboljših načinov, da spoznate pristno slovensko podeželje. So
delujoče kmetije, ki odprejo svoja vrata turistom in so odprte
po predhodnem dogovoru.
Čebelarstvo in Lectarstvo Šolar Strmca 81a, tel.
(+386) 3 573 16 36/(+386) 40 937 765, solar.franc@
siol.net. Čebelarstvo s skritim kulturnim draguljem, ki deluje
že 30 let, leži 2 km od Laškega. Ta kulturni dragulj je ena
najstarejših obrti v Sloveniji, in sicer gre za lectarstvo oziroma izdelovanje lectov (okrašenega medenega peciva). Tu si
lahko ogledate izdelovanje in okraševanje lectov ter kupite
izdelke iz medu ali čebeljega voska (medeni napitki, cvetni
prah, propolis, različne vrste medu, voščeni izdelki).
Čebelarstvo Blagotinšek Jagoče 13c, tel. (+386) 3
734 02 50/(+386) 31 32 32 00, joze.blagotinsek@siol.
net. Vsakega otroka zlahka navdušite z obiskom čebelarja
ali pa vsaj z obljubljenimi medenimi izdelki. Pri čebelarstvu
Blagotinšek si lahko ogledate čebelnjak, se poučite o življenju
čebel, opazujete pridobivanje medu, okusite medene izdelke
ter kupite med in voščene izdelke. Predstavljajo tudi štiri
najpomembnejše vrste čebel v slovenski kulturi.
Kmetija Aškerc Senožete 2, Rimske Toplice, tel.
(+386) 3 573 62 98/(+386) 31 207 291. Kmetija se
nahaja le 7 km od Laškega. Vzrejajo ovce in pridelujejo ovčji
sir ter ostale mlečne izdelke. Poleg vsega še vedno najdejo
čas za čebelarstvo, pripravo zelišč in oskrbovanje domačije
pesnika Antona Aškerca. Ta je bila preurejena v muzej in je
arhitekturna dediščina. Obisk vključuje ogled kmetije, pokušino
in priložnost nakupa izdelkov.
Domačija Križnik Trobni Dol 42, Šentrupert, tel. (+386)
3 734 74 00/(+386) 41 931 874, domacija.kriznik@
gmail.com. Kmetija družine Križnik leži v vasi 12 km iz
Laškega, torej sredi neokrnjene narave. Znana je po odličnih
salamah, klobasah, slanini in želodcu (krajevna poslastica).
Vsi mesni izdelki so narejeni po tradicionalnem receptu, ki
vam jih gostitelji z veseljem pokažejo. “Križnikove mesnine z
vrha”, kot jih imenujejo, lahko po pokušini seveda tudi kupite.
Krašenje lecta - Čebelarstvo in lectarstvo Šolar.
Ekokmetija Tauses Velike Gorelce 13, tel. (+386)
3 573 90 65/(+386) 40 425 513, martina.tauses@
siol.net. Kmetijo, ki deluje v harmoniji z naravo, lahko
najdete 14 km izven Rimskih Toplic (proti Jurkloštru). Tja
se lahko odpravite na jahanje konjev in ponijev v čudovitem
ruralnem okolju pod nadzorom strokovnjakov. Naučili se
boste marsikaj o kmečkih živalih in okusili boste domače
ekološke dobrote.
Kmetija Slapšak Padež 5, tel. (+386) 3 573 91 61/
(+386) 31 336 431, slapsak.jernej@gmail.com. Posebnost Slapšakove domačije je jama, ostanek nekdanjega rudnika, kjer so že v času Marije Terezije izkopavali padeški svinčev
sijajnik. Nudijo vodene oglede ohranjenega rova nekdanjega
rudnika s spoznavanjem življenja in dela rudarjev v preteklosti.
Ob koncu ogleda vas čaka pokušina lokalnih dobrot, ki se
bo odvijala v ohranjenem rudniškem rovu. Kakšno vzdušje!
Turistična Kmetija Kozmus Paneče 3, Jurklošter, tel.
(+386) 3 573 50 34, milena.kozmus@gmail.com, www.
tkkozmus.com. Nahaja se v v vasi Paneče v smeri proti
Jurkloštru. Posebnost kmetije je svatovska pogača, ukvarjajo
pa se tudi z nabiranjem zelišč. Gostje si lahko ogledajo zeliščni
vrt, poskusijo zeliščni čaj in vse dobrote tudi kupijo. Ponujajo
tudi nastanitev v obliki preprostega in domačega apartmaja
za štiri osebe. Najboljše pa smo prihranili za konec, nudijo
vam namreč tudi jahanje konjev in vožnjo s kočijo po okolici.
Čudovito. Q1 apartma.
Ohranjen rudniški rov na Kmetiji Slapšak.
Vinotoč Urbanov hram Udmat 2a, tel. (+386) 31 551
275, urbanov.hram@gmail.com. Vnska klet ponuja obsežno
in raznoliko izbiro slovenskih vin. Nahaja se v manjšem naselju
ob reki južno od Laškega na poti do Rimskih Toplic. Poleg prodaje organizirajo tudi strokovno vodene pokušine za manjše
in večje skupine (do 50 oseb).QOdprto 13:00–18:00, sob.
09:00–17:00. Ob nedeljah zaprto.
21
22
lAŠKO
P Klima
6 Prijazno živalim
T Otrokom prijazno
N Kreditnih kartic ne jemljemo
za poročne slovesnosti. Hrana je zelo dobra, čeprav cene niso
ravno nizke, razgled s terase na dolino pa poplača za visok
račun. Q Odprto od torka do sobote 11:00–22:00, nedelje
in prazniki 11:00–20:00 (pozimi 11:00–16:00). Ob ponedeljkih
zaprto. 6–23 €. PTALB
U Sanitarije za invalide
L Varovano parkirišče
restavracija in Picerija Špica Trg svobode 7, tel.
V Dostava na dom
E Glasba v živo
M Bližnje postajališče
G Prepovedano kajenje
J Old Town location
S Hrana in pijača za s seboj
simboli
W Brezžični internet
Kje Jesti
Restavracije
Aqua roma Toplice 2, rimske Toplice, tel. (+386) 3
573 68 50, restavracija@aquaroma.si, www.aquaroma.
si. Ta mnogo manjša alternativa dražjima sosedama, Rimskim
Termam v Rimskih Toplicah ter Thermani Laško v Laškem,
je priljubljena destinacija za družine. Prav tako ima zunanje
bazene in športne objekte ter restavracijo. Nastanitev je
dokaj poceni in na voljo vsem tistim, ki želijo prenočiti samo
enkrat. Velika in zelo cenjena restavracija pogosto gosti
velike skupine ljudi, organizirajo tudi dogodke, seveda pa so
od jutra do večera dobrodošli tudi posamezniki. Na jedilnem
listu boste našli vse, kar vam srce poželi – od pic in testenin,
morske hrane, zrezkov, pa vse do vegetarijanskih jedi ter
nekaj kreativno poimenovanih otroških menijev. QOdprto
09:00−23:00. (4-15 €). PTAL
(+386) 3 734 33 30, pizzerija.spica@siol.net, www.
pizzerija-spica.com. Špica je najverjetneje najbolj priljubljena
restavracija v mestu. Njena lokacija je vrhunska, saj se nahaja nad reko ob glavnemu mostu, ki vodi v središče mesta,
nedaleč od Thermane Laško na drugi strani parka. Sicer je
restavracija najbolj znana po svojih picah iz peči, na katero bi bil
ponosen sam Gaudi, a vam poleg tega nudijo tudi eklektično
mešanico testenin, morske hrane, zrezkov in mehiške hrane.
Ne bodite presenečeni, če bosta ob toplih večerih zasedeni
obe terasi. Q Odprto 07:00–23:00, ned. 08:00–23:00.
3.50-10.50 €. TJA6LVBS
sofija Toplice 10, rimske Toplice, tel. (+386) 3 574 20
26, info@rimske-terme.si, www.rimske-terme.si. Ob pogledu na à la carte restavracijo, ki spada pod hotel Sofijin dvor,
takoj opazimo smisel za detajle, sodobnost in enostavnost. V
prijetnem okolju se lahko po celem dnevu brezskrbnega kopanja razvajate s hišnimi specialitetami in kulinaričnimi dobrotami, ki jih nudijo tudi gostom hotela. QOdprto 12:00–22:00,
petek, sobota 12:00–23:00. PAL
Gostilna Bezgovšek Trubarjevo nabrežje 31, tel.
(+386) 3 573 17 04/(+386) 31 391 193, denis.
bezgovsek@t-1.si, www.bezgovsek.com. Družinska
gostilna Bezgovšek je družinam prijazen prostor v sodobnem
poslopju le nekaj sto metrov južno od pivovarne. Toplo jo
priporočajo domačini, pogosto pa tu organizirajo poroke, obletnice in ostale vesele dogodke. Na meniju boste našli številne
slovenske jedi (meso in krompir), spodobno ponudbo morske
hrane in slastne pice. Ob koncu tedna včasih gostijo glasbo
v živo.QOdprto od ponedeljka do četrtka 07:00–22:30, od
petka do sobote 07:00–24:00, ned. 09:00–22:00. 4-16 €.
PTA6ILVEBS
Gostilna Čater Marija Gradec 34, tel. (+386) 3 734
06 80, gostisce.cater@siol.net, www.gostisce-cater.
si. Gostišče Čater se nahaja južno od Laškega v vasi Marija
Gradec nedaleč od mestnega središča. Restavracija ima
nenavadno nizke cene in malokdo bi opazil, če bi menije
zamenjali s katerokoli drugo restavracijo s slovenskega
podeželja. Vzdušje je prijetno in postrežba resnično prijazna.
Velik vrt in otroška igrala obkrožajo jedilne mize v senci, zato
jo priporočamo za družinska kosila. . QOdprto 09:00–23:00,
ned. 09:00–22:00. 4-7 €. TA6ILBS
Pavus Grad Tabor laško Cesta na svetino 23, tel.
(+386) 3 620 07 23/(+386) 51 614 664, info@pavus.
si, www.pavus.si. Če želite povsem edinstveno izkušnjo, se
odpravite peš do gradu Tabor, ki stoji na hribu nad mestom. To
čudovito zemljišče je ena od najbolj priljubljenih lokacij v državi
Dobrote z domačije Antona Aškerca.
OsreDnje CeljskO
LAŠKO
Kje Spati
Wellness Park Laško Superior Zdraviliška 4, tel.
(+386) 3 423 20 00, fax (+386) 3 42 32 010, info@
thermana.si, www.thermana.si. Sodobna arhitektura in
opremljenost hotela, objem čarobne termalne vode, vodni
užitki pod stekleno kupolo, sproščanje v Savna Centru in
kvalitetne wellness storitve bodo sopotniki bivanja v Hotelu
Wellness Park Laško. Ob standardnih sobah lahko izberete
tudi sobo z balkonom, sobo s pogledom na reko Savinjo, sobo
z ležišči dolžine 220 cm, sobo z lesenimi talnimi oblogami,
povezane sobe za družine ter sobe, kjer je dovoljeno bivanje
tudi s hišnim ljubljenčkom. Lahko pa se odločite za bivanje, v
katerem od razkošnih apartmajev. Posebnost hotela je barvna
usklajenost sob z štirimi osnovnimi elementi. Q 181 sob,
7 apartmajskih sob PTHAUFLEBKDCW
Zdravilišče Laško Zdraviliška 4, tel. (+386) 3 423
20 00, fax (+386) 3 73 45 292, info@thermana.si,
www.thermana.si. Zdravilišče Laško je hotel s tradicijo
zdravja in dobrega počutja. V bogati 160-letni tradiciji smo
se razvili v sodoben center medicinske rehabilitacije in
wellness turizma s programi in storitvami za dobro počutje.
Vrelci termalne vode, zdravilni in wellness postopki, terapije
in medicinski strokovnjaki zagotavljajo kvalitetne zdravstvene in wellness storitve. Hotel Zdravilišče Laško je zasnovan
brez arhitektonskih ovir, dostop ni težaven in je primeren
za goste, ki imajo posebne potrebe. V hotelu boste svoje
udobje bivanja doživeli v sodobno opremljenih sobah. Q
208 sob (48 sob / 98 postelj je prilagojenih osebam s
težavami pri gibanju)PTHAUFLEBKDCW
V Okolici Laškega
Sofijin Dvor Toplice 10, Rimske Toplice, tel. (+386) 3
574 20 00, fax (+386) 3 734 63 12, info@rimske-terme.
si, www.rimske-terme.si. Sofijin dvor se nahaja v idilični doli-
ni približno 8 kilometrov južneje od Laškega. Je na novozgrajen
(2008) zdraviliščni hotel, ki leži na območju nekdanjih antičnih
rimskih kopeli. Hotel ni znan le po svojih zdravilnih močeh,
ampak je preteklem stoletju in pol privabil tudi precejšen
delež bogatih in vplivnih gostov, ki so po svoji ozdravitvi v
znak hvaležnosti na tleh term zasadili drevo. Prijazno podnebje
v dolini je pripomoglo k temu, da sedaj tu rastejo mnoge
eksotične vrste, vključno s cipresami, cedri in celo sekvojami
velikankami. Hotel se lahko pohvali z elegantno opremljenimi
43 sobami in apartmaji ter modernim konferenčnim centrom
in posebnimi ponudbami paketov, ki so na voljo obiskovalcem
centra. Q 43 sob P1HA6UFLKDCW
Rimski dvor Toplice 10, Rimske Toplice, tel. (+386)
3 574 20 00, info@rimske-terme.si, www.rimske-terme.si. Rimski dvor je srednji hotel od treh v Rimskih
termah. Terasasto se spušča od nadstropja do nadstropja
s kvalitetnimi dvoposteljnimi sobami in apartmaji. V skladu
s kategorijo hotela, v katero spada, so vse sobe opremljene tudi s klimatsko napravo, mini barom, internetom
in televizorjem LCD. V osmih unikatnih apartmajih je poleg
tega še savna, whirlpool, okrogla postelja, apartmaji pa so
poimenovani po zdravilnih zeliščih v latinščini. Ta hotel je
prijetna izhodiščna točka, saj lahko od tod skočite še na
masažo v Wellness center Amalija, v deželo savn Varinia,
na bazene ter v fitnes center SpartakusQ 68 sob, 8 suit.
P1AFLKCW
Zdraviliški Dvor Toplice 10, tel. +386 (0)35 74 20
00, info@rimske-terme.si, ww.rimske-terme.si. Zaklad
Rimskih Term, najstarejših toplic v Sloveniji, so rimske kopeli,
ki so povezane s hotelom in dodajo kompleksu tisto nekaj več.
Poleg eno- in dvoposteljnih sob, opremljenih z vso pričakovano
opremo za hotel s štirimi zvezdicami, so na voljo tudi štiri
sobe, ki so posebej prilagojene za gibalno ovirane osebe. Za
tiste, ki cenijo razkošje, so na voljo tudi apartmaji.Q 76 sob,
P1AUILDC
23
dobrna
dObrnA
kolesarski Izleti
Dobrna - Brdce nad Dobrno - Dobrna
Težavnost: srednja/težka
Dolžina: 12 km
Dobrna - loka
Težavnost: srednja/težka
Dolžina: 5 km
Dobrna - lovska koča - Dobrna
Dobrna je hkrati privlačna mala vasica in sodobno turistično
središče. V vasi najdete značilno vaško arhitekturo s čudovito
cerkvijo, drugo pa je posledica naravnega termalnega vrelca.
Čeprav so Terme Dobrna verjetno primarni povod za obisk
kraja, lahko Dobrna ponudi še marsikaj več. Etnološka
dediščina je še vedno vidna na domovih domačinov, ki
ohranjajo nekdanji način življenja, kar ustvarja izjemno
vzdušje. Obiščite eno od turističnih kmetij, če želite spoznati
zgodovino, se naučiti tradicionalnih metod priprave hrane in
uživati v počasnem tempu življenja med domačini, kjer vsi
poznajo vse, krožnik in kozarec pa sta vedno polna.
V okolici Dobrne najdete čudovito naravo, nedotaknjeni
gozdovi in visoki hribi, ki se raztezajo na sever, kar kličejo,
da jih raziščete in osvojite s kolesom ali peš. Pridite v Dobrno
zaradi kateregakoli od zgoraj naštetih razlogov – predvsem
pa zaradi zdravja.
Turistični informacijski center Dobrna 1a, (+386) 37 80
10 64, tic@dobrna.si, www.dobrna.si, www.ztsk-dobrna.si
Občina Občina Dobrna, Dobrna 19, (+386) 37 80 10 50,
obcina@dobrna.si
Tradicionalni Dogodki
Pokop Pusta v centru Dobrne, tel. (+386) 3 780
10 64, tic@dobrna.si, www.ztsk-dobrna.si. Datum:
pepelnična sreda
kresovanje na kmetiji Marovšek piknik prostor,
Brdce 2a, tel. (+386) 3 780 10 64, tic@dobrna.si,
www.ztsk-dobrna.si Datum: april
Pozdravi Poletju na Dobrni tel. (+386) 3 780
81 10, info@terme-dobrna.si, www.terme-dobrna.
si. Datum: junij
Mlinarska nedelja Dolina mlinov, tel. (+386) 40
414 965. kontakt: KUD Dobrna Datum: avgust
noč pod kostanji Dobrna, tel. (+386) 37 80 10
64, tic@dobrna.si, www.nocpodkostanji.si. Noč pod
kostanji je največji in najbolj priljubljeni glasbeni festival v
Dobrni. Datum: avgust
Mar tinov sejem s kulturnim Programom
Zdraviliški dom, Terme Dobrna, tel. (+386) 3 780 80
00, www.terme-dobrna.si. Datum: november
Božično rajanje za Otroke in Otroško silvestrovanje Zdraviliški dom, Terme Dobrna, tel. (+386)
41 851 523, www.ztsk-dobrna.si. Q Kontakt: ZTŠK
Dobrna Datum: December.
Težavnost: težka
Dolžina: 12 km
Dobrna - Parož - krištaje - Dobrna
Težavnost: težka
Dolžina: 24 km
Dobrna - Parož - sv. jošt
Težavnost: težka
Dolžina: 12 km
Kaj si ogledati
Anina Pot TIC Dobrna, Dobrna 1a, tel. (+386) 37 80 10
64, tic@dobrna.si, www.dobrna.si. Imenuje se po nekdanji
domačinki in lastnici kmetije v vasi. Anina pot traja dve uri in
pol zmerne hoje ter je primerna za družine. Iz centra Dobrne
vodi pot mimo vile Ružičke (1876) in Dobrnice, graščine iz 17.
stoletja z baročnim pročeljem, do Kneippovega korita. Od jame
Ledenica se povzpnite ob slapovih potoka Drenovec do jase,
ki je primerna za piknik.
Na poti lahko preizkušate domače salame, si ogledate staro
kovačnico na kmetiji Marovšek, nato pa še črno kuhinjo na
domačiji Šumej. Med sezono lahko na poti nabirate tudi gobe.
Čebelarjeva hiša, farma nojev in gotska cerkev sv. Miklavža
so prav tako vredne ogleda.
Na koncu poti počijte na klopi razgledne točke in se naužijte
veličastnega panoramskega razgleda.
Težavnost: lahka do zmerna, primerna za družine
pot: gričevje, nizko hribovje, pašniki, gozdovi in slapovi
loška Pot TIC Dobrna, Dobrna 1a, tel. (+386) 37 80
10 64, tic@dobrna.si, www.dobrna.si. Traja približno
dve uri in pol. Dobro označena Loška pot vodi skozi dolino
Loke, ki ima značilno rdečo kraško prst (t. i. terro rosso). Iz
centra Dobrne pojdite skozi zdraviliški kompleks, obiščite
etnološko zbirko, Galerijo Kapelica, nato pa nadaljujte pot
v Klanc. Najprej obiščite izletniško kmetijo odprtih vrat Pri
Minki (zelo priporočamo domači borovničevec). Na lastne
oči si oglejte stari Dobovičnikov kozolec. Sledi dolina
mlinov, med katerimi je Vovkov mlin najbolje ohranjen. V
Kneippovem tolmunu se lahko osvežite v ledeno mrzli vodi
in si na tabli ob tolmunu preberete vse o t. i. Kneippovi
terapiji. Na domačiji Lamperček vas pričakuje približno
160 jelenov, muflonov in damjakov, na domačiji Blažič
pa vam bodo pokazali svojo zbirko starinskih sabelj in
drugih antičnih predmetov. V center Dobrne se vrnite po
poti mimo razvalin Kačjega gradu iz 13. stoletja ter treh
ribnikov, kjer je mogoč tudi ribolov.
Težavnost: lahka do zmerna
pot: gričevje, pašniki, gozdovi in ribniki
25
More than 600 years of feeling good
• Accommodation in hotels:
Hotel Vita****, Vila Higiea****,
Hotel Park***
• Medical centre
• Swimming pools with healing
thermal water
• Catering
• Massage and beauty centre
• Sauna land
• Sauna studio Tisa
• Wine cellar
• Business tourism
• Sports park
• The spa park
Terme Dobrna d.d.,
Dobrna 50, SI - 3204 Dobrna
t: 00386 (0)3 78 08 110
f: 00386 (0)3 78 08 111
e: info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
28
vojnik
ŠTORE
Soržev mlin Polže 1, Nova Cerkev, tel. (+386) 3 781
Veliko se je spremenilo od takrat, ko so prvič zabeležili obstoj
gradu Hoheneke leta 1164. Utrdba je tedaj zagotavljala varnost v regiji (tedanja avstroogrska Štajerska) in spodbujala
umetniško in obrtniško dejavnost, ki cveti še danes. Domačini
uživajo v petju, igranju glasbe in umetniškem ustvarjanju
(glej Galerijo Piros). Tesno povezano skupnost združuje tudi
ljubezen do planinarjenja (ni pa treba posebej omenjati tudi
ljubezni do pivnic). Savinjske Alpe niso daleč stran, pokrajina
pa vam že daje vtis, da se nahajate na začetku (ali koncu)
največje evropske gorske verige. Temno zelene jelke utrujenim izletnikom namigujejo, naj postanejo tu, v tej preprosti
in prijazni občini.
25 42. Soržev mlin je star najmanj 700 let in se nahaja v
prelepi vasi Polže pri naselju Nova Cerkev. Očarljiv mlin se v
zadnjih 100 do 150 letih ni kaj dosti spremenil in še vedno
na vodni pogon melje žito (ajdo, pšenico, piro in rž), ki ga nato
zapakirajo v vreče in prodajo. Celoten postopek je popolnoma
ekološki in organski. Gostje lahko kupijo moko, poskusijo
domač kmečki kruh ter kuhajo s sadjem in zelenjavo s kmetije.
Tu lahko vidite tudi žago venecijanko, ki je bila izdelana leta
1872 in jo poganja največje staro lopatno kolo te vrste v
Sloveniji. Prijazni in prisrčni gostitelj Oton poleg opravljanja
svojega rednega dela izredno dobro poskrbi tudi za goste
v mlinarjevi hiši. Njegova gostoljubnost je zelo osvežujoča. V
svojem apartmaju boste tako našli domače žganje in organsko
pridelano sadje, zjutraj pa vas bo gospod pričakal z obilnim
zajtrkom (z jajci domačih kokoši) in vam povedal še marsikaj
o zgodovini mlina, o zgodbah z izletov po okoliških hribih ali o
življenju na splošno. Zares je čudovito, da lahko tak kraj, kot
je Soržev mlin, v naših modernih, urbanih in hiperaktivnih časih
še obstaja – pravi etnološki in kulturni dragulj.
Občina: Občina Vojnik, Keršova 8. (+386) 3 780 06
20. obcina@vojnik.si
Turistična organizacija: (+386) 3 780 06 20, (+386)
3 780 06 40, (+386) 51 315 841.
Kaj si Ogledati
Ranč Kaja in Grom Razgor, tel. (+386) 3 427 01
18/(+386) 41 63 98 22, fax (+386) 3 427 01 19,
ranckaja@gmail.com, www.ranckajaingrom.com. Blizu
Vojnika in Celja se nahaja zelo poseben ranč, ki se skriva v
hribih in gozdu. Kaja in Grom je ranč, ki nudi dom približno
enajstim konjem, nekaj prijaznim psom, trem mačkam,
paru ovc, prašiču, dvema pavoma, eni pavici, pegatki in
njenemu pegatu, dvema kozama ter mnogim petelinom in
kokošim – kaj šele Andreju, Darji, Manci in Aljažu (izjemno
prijazni družini).
Nudijo jahanje konjev za začetnike, napredne jezdece in
otroke, prav tako tudi terensko jahanje, izlete ter seminarja
»TTEAM« in »TTOUCH«, ki temeljita na metodi, kako se bolje
povezati z živalmi. Filozofija o ljubezni in spoštovanju na ranču
je zares nekaj posebnega. Na svojo prvo ježo boste šli lahko
šele, ko dobro spoznate konje. Preostala ponudba obsega
tudi organizacijo rojstnodnevnih zabav za otroke (3–4 ure
krtačenja, hranjenja in vodenja konj), lokostrelstvo, programe
za vrtce in osnovne/srednje šole (poldnevno, celodnevno
ali večdnevno spoznavanje škratov, iskanje zaklada, raziskovanje narave, odkrivanje žuželk, obiskovanje živali na ranču
in spoznavanje konjev). Po predhodnem dogovoru.
Galerija Piros Globoče 15, tel. (+386) 3 781 40 30/
(+386) 31 798 380, joze.zlaus@t-1.si. Obiščite kraj, ki
ohranja izročilo lokalne umetnosti. Ravno prav ekscentrični
lastnik Jože je preuredil nekdanji skedenj, ki je bil včasih del
kmetije v vasi Globoče (6 km severno od Vojnika), v prostoren
atelje. Okoliški vrhovi, kot je npr. Konjiška Gora (priljubljena med
izletniki), nedvomno služijo kot inspiracija za njegovo delo, ki
ga občasno zmotijo le obiskovalci med vikendom ali kulturni
dogodki. V ponudbo so vključeni spominki, izdelki domače obrti
in grafika. Gospod Jože pravi, da njegova kopija Valvasorjeve
grafične preše dela bolje kot originalna. Po predhodnem
dogovoru. Q Po predhodnem dogovoru.
Osrednje Celjsko
Cerkve
Cerkev Marije Sedmih Žalosti. Od štirih cerkva v
Vojniku (kar pomeni, da na eno pripade približno dva tisoč
prebivalcev) je cerkev Marija sedem žalosti najvišje ležeča.
Nahaja se na vrhu hriba, s katerega je prečudovit razgled
na dolino, Vojnik in Celje. Cerkev je izredno pomembna, saj
v njej hranijo ene najstarejših orgel v Sloveniji, ki so bogate
z zgodovino in tradicijo. Čeprav so bile izdelane pred nekaj
sto leti, še vedno proizvajajo veličastne melodije s takšno
jakostjo, da pretrese duha.
Cerkev Sv. Jerneja Vojnik. Mogočna župnijska cerkev sv.
Jerneja stoji na manjšem griču malce stran od glavne ceste.
Cerkev spada med največje pri nas in je že tretja po vrsti,
zgrajena na tej lokaciji po tem, ko so bile prejšnje uničene.
Elegantna notranjost je izredno impresivna. Če se odločite
pokukati notri, spoštujte tišino med mašo.
Cerkev sv. Florijana. Cerkev sv. Florijana je gotska cerkev,
ki se nahaja pod cerkvijo Marija sedem žalosti. Zgrajena je
bila v 15. stoletju.
Muzeji
Rojstna hiša Antona Bezenška, Frankolovo, tel.
(+386) 51 31 58 41, obcina@vojnik.si, www.vojnik.
si. Anton Bezenšek (1854–1915), znameniti slovenski
jezikoslovec, publicist in kulturni ambasador z Bolgarijo,
se je rodil v mali vasici blizu Frankolovega (Bezenškovo
Bukovje), ki leži nekaj kilometrov severno od Vojnika.
Med njegove največje dosežke spada vzpostavitev in
prilagodi tev stenografije za južnoslovanske jezike ter
izdaja jezikovnega učbenika za nemški jezik z uporabo
sodobne metodologije. Njegova rojstna hiša je danes
kulturni spomenik in odprta za oglede po predhodnem
dogovoru. Q TH6ILEB
vojnik
ŠTORE
menije, poimenovane po likih iz risank (vključno z Garfieldom),
kar je idealno za družine, ki pridejo na obisk ob sobotah in nedeljah popoldne. Picerija ima prav tako prostorno teraso (z 80
sedeži) ter prostor za konference in druge posebne priložnosti
(prav tako 80 sedežev). Q Odprto 08:00 - 23:00, pet. 08:00 24:00, sob. 09:00 - 24:00, ned. 11:30 - 22:00; 4,90 - 18,80 €.
Prehrana Tuli Cesta XIV. Divizije 4, tel. (+386) 37 80 26
70/(+386) 40 30 32 35, prehrana.tuli@siol.net, www.
prehrana-tuli.si. Restavracija in podjetje, ki se ukvarja s
cateringom. Prehrana Tuli odpre svoja vrata le 4 ure dnevno
od ponedeljka do petka. Dobra novica je, da če vam jih uspe
obiskati med uradnimi urami, boste po vsej verjetnosti prijetno
presenečeni, kvaliteta hrane je namreč izjemna. Dnevno
pripravijo med 800 in 1000 obrokov, večinoma za dostavo
lokalnim podjetjem, vsekakor pa tudi za postrežbo v lastni
restavraciji ter za posebne priložnosti. Nahajajo se na desni
strani glavne ceste, ki vodi iz Celja proti samemu centru Štor
Q Odprto 09:00 - 13:00. Zaprto sob., ned.
Najbolj enostavno bi bilo Štore takoj povezati z jeklarno
in zgodba bi bila s tem zaključena. A to ni povsem točno.
Na obsežnem območju (28,1 km2) se razprostira precej
slikovitih, tipičnih slovenskih vasi. Tukaj ne boste našli večjih
turističnih atrakcij, zgolj mir, tišino in prijetno gričevnato
pokrajino. Prva naselja so se na tem območju pojavila v 6.
stoletju na gričih, ki se dvigajo nad dolino Voglajne. Mnogo
pozneje se je tu razvila železarska in jeklarska industrija.
Dandanes je večina industrijskih objektov že odstranjenih,
tako da pokrajina znova postaja prijaznejša. Priporočamo za
prijeten enodnevni ali poldnevni izlet.
Kaj si Ogledati
Špor tne in Rekreacijske Pohodniške Poti
okoli Štor . Kljub temu, da so Štore mesto jekla, se
tja lahko odpravi te tudi na špor tni izzi v po špor tnorekreativni pohodni poti v prečudovitem objemu narave.
Res je, da pot poteka po Štorah, a zemljevidov ni tako
lahko najti na občinski spletni strani. Če ste željni rekreacije v teh krajih, mogoče ni slabo, če jih prej kontaktirate.
Občina: Cesta XIV. divizije 15, (+386) 37 80 38 40,
tajnistvo@store.si, www.store.si
Prihod v Štore
V Štore pridete tako, da se peljete po cesti, ki vodi v Celje,
nato pa z glavne ceste zavijete v smeri proti vzhodu. Nadaljujete naravnost mimo kraja Slance in nato še Teharje. Na
vaši desni boste opazili veliko jeklarno. Prispeli ste na cilj!
Kje jesti
Picerija-kavarna “Del Moro Opekarniška 3. (+386)
39 95 22 41 Ponuja okusne pic in jedi z žara. Picerija
se nahaja ob Mercator hipermarketu Štore. Kadarkoli se
lahko tam ustavite na skodelici kave, če pa jih obiščete
pozno dopoldne, vam postrežejo še z brunchem in lahkimi domačimi jedmi. Po končanem obroku si sproščeno
privoščite še sladico ali pijačo na vrtu. Del Moro je odprt do
precej pozno zvečer, kar je prava redkost na slovenskem
podeželju.QOdprto 07:00 - 23:00, ned. 08:00 - 20:00.
Pekarna/Slaščičarna Buco Cesta XIV. Divizije 32.
Pekarna/slaščičarna Buco je eden redkih ponudnikov tovrstne
storitve v Štorah. Prikladno se nahaja na železniški postaji v
centru. Po zelo nizkih cenah boste lahko kupili kruh, pecivo,
torte in burek. Dobra izbira, če želite hiter zajtrk ali če bivate
kje v okolici in potrebujete zalogo.QOdprto 05:00 - 20:00,
sob. 05:00 - 12:00, ned. 07:30 - 12:00.
Picikato Teharje 21, tel. (+386) 35 41 10 10,www.
picikato.com. Priljubljena picerija in italijanska restavracija
Picikato se nahaja v veliki hiši na križišču ceste vzhodno od
Celja, ki pelje proti Štoram. Že na vhodu vas pozdravi prijetno
opremljen prostor, in sicer tla obložena s ploščicami iz terakote,
svetle stene in opečnat strop z oboki. V vseh velikih prostorih
strežejo doma pripravljeno italijansko hrano, specialitete, kot
so domači njoki in toskanski ravioli. Za otroke nudijo otroške
Vas Svetina Svetina. Leta 2004 je bila razglašena za
najlepšo slovensko hribovsko vas, a zmaga ni bila lahko pridobljena glede na to, kaj vse zajema tovrstna kategorija. Kakorkoli
že, Svetina je najvišje ležeči kraj v občini Štore. V vasi stoji
gotska cerkev sv. Marije Snežne. Cerkveno pokopališče sv.
Križ pa je zadnje počivališče znane svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Okolica Svetine je primerna za aktivnosti
na prostem, kot so pohodništvo, kolesarjenje in smučanje.
Cerkev Sv. Florijana Svetli Dol. Leži višje kot cerkev
sv. Janeza Krstnika in je posvečena zavetniku gasilcev,
svetniku Florjanu. Nahaja se v vasici Svetli dol, pet ali šest
kilometrov južneje od Štor. Brez dvoma prijetna za ogled, zato
priporočamo obisk. Tako lahko dobite pravi vtis, kako je videti
resnično majhna in tipična slovenska vas.
Cerkev Sv. Janeza Krstnika Šentjanž nad Štorami.
Šentjanž nad Štorami. Stoji na vzpetini v kraju Šentjanž, od
koder imate čudovit razgled na Celjsko kotlino. Njen zvonik
je glavna znamenitost v tem kraju. Obiščete jo lahko tako, da
se iz Štor napotite po lokalni cesti proti jugu in mimo Laške
vasi pri Štorah.
29
30
rOgAŠKA slATinA
Neo-klasična fasada Grand Hotela Rogaška (in njegovo razmišljanje) je najbolj fotografirano mesto ,na glavnem mestnem
trgu, fotografija Jure Kravanja.
Rogaška Slatina leži le nekaj kilometrov od meje s Hrvaško,
v dolini ob sotočju dveh manjših rek. Reki, skupaj s
številnimi vodnimi viri, ki pritekajo od povsod, prispevata
k prečudovitemu zdraviliškemu mestecu z le 5500 prebivalci in eni najbolj priljubljenih destinacij za tiste, ki si želijo
oddiha in zdravljenja. Kraj in njegove zdravilne učinke so
poznali že Kelti in Rimljani, ponovno pa ga je proslavil slavni
grof Ferdinand Attems leta 1803, ko je pokupil okolico in
jo razglasil za zdravilišče. Legenda pravi, da je vrelec v
Rogaški Slatini, bogat z minerali, nastal izpod mogočnega
kopita krilatega konja Pegaza. Mesto, ki se je prvič pojavilo
v pisanem viru leta 1141, je živahen kraj, ki poka po šivih
od čudovitih zgradb v vseh arhitekturnih slogih, od secesionizma do art decoja. Rogaška Slatina ni enostavno le
kraj, ki ga obiščete zaradi zdravilišča – Steklarna Rogaška
Donat Mg
Donat Mg, www.donatmg.net. Od vseh mineralnih
voda iz Rogaške Slatine je donat Mg zagotovo najbolj
znana in zdrava. Ima zelo zanimivo in nenavadno zgodovino, ki se je začela leta 1908, ko je dr. Joseph Knett
odkril vir zelo izrazito mineralizirane vode v središču
mesta, ki je bila še posebej bogata z magnezijem. Dr.
Knett je zgradil betonski bazen in električno črpalko,
da bi ohranil odkrito vodo čisto in neoporečno, zaradi
bližine ostalih mineralnih voda. Leta 1952 je Josip Bać
iz Sarajeva poskušal popravi ti nastale poškodbe
hranilnika vode s poskusnim globinskim vrtanjem in
pri tem odkril novo vodo, ki je imela še višjo vsebnost
magnezija in je postala znana kot donat Mg. Danes
pogosto nagrajeno vodo stekleničijo in iz važajo po
celem svetu, v mestu pa je ostaja dovolj za vse, ki bi jo
želeli poskusiti. Donat Mg se pije kot osvežilna pijača ali
na različne načine za vrsto tegob – toplega priporočajo
za pospeševanje delovanja črevesja, hladnega pa za
absorpcijo mineralov.
OBsOTelje & kOZjAnskO
je svetovno znana zaradi neverjetne izbire kristalnih izdelkov, izdelanih iz starih tehnik, samo mesto pa leži na robu
poživljajočega krajinskega parka Boč. V okolici mesta se
skriva čudovita zbirka cerkva, tradicionalnih domačij, ki
ponujajo vse od pokušine vin do razkošnih gostij v lesenih
skednjih, številnih možnosti za gozdne in gorske pohode
ter manjše smučarsko letovišče na 326 metrih na hribu
Janina, ki je popolno za zimski oddih. Prijazna in cenovno
dostopna Rogaška Slatina ima nekaj za vse.
Kaj si Ogledati
krajinski Park Boč . Park se nahaja na skrajnem
vzhodnem delu Panonskega hribovja,prične pa se že
ob Rogaški Slatini in pokriva 20 km2 zemljišča valovitih
hribov, gora, potokov, rek in gostih gozdov polnih brez,
javorja, jesena, divjih češenj, lip in brestov, ki so tudi
del gozdnega rezervata. Od leta 1992 je park zaščiteno
območje s številnimi živalskimi vrstami, kot so merjasci,
srne, 65 vrst hroščev, gorske koze, metulji in bogato
rastlinstvo, vključno z redko rožo Velikonočnico (pulsatilla
grandis). Park je dobil ime po veličastnem hribu ali gori
Boč, ki ga lahko vidimo iz mesta in do katerega vodi pot
za vse tiste pogumneže, ki se odpravijo na vrh. Posut je
le z nekaj človeškimi objekti – dvema cerkvama in ponuja
dovolj priložnosti za dejavnosti na prostem, kot so gozdne
poti, kolesarske steze, pohodništvo in smučanje v zimskih
mesecih. Če se odpravite raziskovat krajinski park Boč,
obvestite nekoga o svojih načrtih, kot se to spodobi za
vse odhode v neukročeno naravo.
Boris kidrič . Boris Kidrič (1912-1953) je zelo znan
slovenski komunist, ki je bil zelo dejaven v partizanskem
delovanju proti nemškemu okupatorju, ki je bil prisoten
na slovenskih tleh v letih od 1941 do 1945. V času
svojega življenja je prejel številna odlikovanja, deloval
kot minister med 1945 in 1946 ter umrl zaradi levkemije
pri 41 letih. Pred zdraviliščem Medical center Rogaška
stojinjegov doprsni kip znanega kiparja Stojana Batiča
(rojen leta 1952).
rOgAŠKA slATinA
Grof Ferdinand Attems . Štajerski deželni glavar in
baron sv. Križa, plemič Ferdinand Attems (1746-1820) je
danes najbolj znan kot ustanovitelj deželnega zdravilišča.
Doprsni kip grofa, delo kiparja Leopolda Kislinga iz leta
1828, je danes postavljen pod hotelom Aleksander, nekoč
pa je stal za današnjo stavbo Medical centra.
kristalna Dvorana Zdraviliški Trg 12, tel. (+386)
3 811 20 00, marketing@terme-rogaska.si, www.
termerogaska.si. Dragulj v kroni, ki je Rogaška slatina,
je zloglasna in izredno razkošna kristalna dvorana Grand
hotela Rogaška, ki je najpomembnejša mestna kulturna
znamenitost iz prve polovice 19. stoletja. Zasnovali in
zgradili so jo že s prvim Zdraviliškim domom, ki je bil uničen
v požaru leta 1910. Takoj zatem so takratni Zdraviliški dom
ponovno zgradili s podobno, skoraj identično zasnovo.
Zgradba, ki se danes imenuje Grand hotel Rogaška, je
hotel, opremljen z izrednimi beneškimi lestenci iz izbranega
rezanega kristala, petimi ročno izdelanimi primerki iz
Steklarne Rogaška, štirimi ogromnimi slikami, ki orisujejo
ključne trenutke v razvoju mesta in z marmornatimi stebri.
Kristalna dvorana je prizorišče večjih in ekskluzivnih dogodkov, poslovnih konferenc, glamuroznih porok, koncertov in
ostalih odmevnih dogodkov. Mnoge zgodovinske osebe so
bile navdušene nad dvorano, med njimi tudi Franz Liszt, ki
je tukaj koncertiral okoli leta 1846.
Gozdni Vrelec Gozdni vrelec je eden najstarejših vrelcev
v mestu in je del priporočene pohodniške poti. Prvič je bil
omenjen v krajevni literaturi leta 1883, ko je slovel po
visoki vsebnosti železa. Če boste obiskali Rogaško Slatino
zaradi zdravja, morate poskusiti vodo iz Gozdnega vrelca.
Dostop je možen ob vznožju hriba Janina.
Ivanov Vrelec Njegova zgodovina sega v leto 1821,
poimenovan pa je po avstrijski nad voj vodi Johanu. Z
železom bogato vodo in Ivanov vrelec najdete skrito za
Rogaško Riviero.
Pivnica Mineralnih Vod Pivnica je čudovita okrogla
stavba, kjer lahko poskusite donat Mg ali pa Styrio in se
zraven tudi česa naučite. Za vse tiste, ki vas zanimajo
zdravilni učinki mineralne vode, pijte vodo na ritualen način
in sicer vsaj trikrat dnevno, vsaj pol ure pred obrokom.
spomenik Padlim v nOB 1941-1945 . Značilen
Zgodovina
Rogaška Slatina je prvič omenjena v pisnih virih sredi
12. stoletja, čeprav so jo poznali že Kelti in Rimljani.
Sledi kratek opis zgodovine in dogodkov, ki so oblikovali
današnje mesto.
1665
Hrvaški ban Peter Zrinjski, ki je imel težave z jetri, med
lovom pije krajevno mineralno vodo in čudežno ozdravi.
Ta čas se smatra za leto ustanovitve vrelcev.
1803
Deželni glavar grof Attems kupi zemljišče ob vrelcih in
ustanovi zdravilišče, desetletje pozneje pa zgradijo prvo
namensko zdravilišče.
1811
Vgradijo prvi črpalni sistem.
1838
Odkrijejo Gozdni vrelec.
1866
Konča se gradnja cerkve sv. Križa.
1907
Odkrijejo mineralno vodo donat Mg.
1990
Mesto pridobi mestne pravice.
tovno vojno. Postavljen je bil leta 1952, spomenik pa je
skupno delo arhitekta Vinka Glanza, pesnika Iga Grudna in
kiparja Borisa Kalina, ki je ustvaril neverjetne socialističnorealistične reliefe.
Pegazove Muze. Tako primerno poimenovana je ženska
vokalna skupina, ki deluje od leta 2005 pod umetniškim
vodstvom Mihaele Pihler. Začele so kot skupina petnajstih,
danes pa štejejo že dvajset članic z glasbeno izobrazbo,
ki pojejo širok repertoar pesmi slovenskih skladateljev
primer komunistične javne umetnosti praznuje junake in
junakinje, ki so se borili in dali svoja življenja za boj proti
nemškemu okupatorju na slovenskih tleh, med drugo sve-
Turistični Informacijski Center rogaška ,
Zdraviliški Trg 1, tel. +386 (0)3 581 44 14, info@
turizem-rogaska.si, www.rogaska-tourism.com.
Uradni turistični informacijski center v Rogaški Slatini se
nahaja na južnem delu mestnega trga in je prva destinacija
za vse, ki si želite spoznati Rogaško Slatino, ki se skriva
za svojimi slavnimi zdravilišči. Poleg običajnih brošur,
zemljevidov in letakov, vam informatorji, ki govorijo več
jezikov, pomagajo pri nakupu spominkov, organizirajo
vodene oglede in predlagajo znamenitosti in dejavnosti
v okolici. Če jih obvestite po elektronski pošti ali telefonu
o vašem prihodu, vam bodo pomagali poiskati nastanitev
in podobno. Q Odprto 08:00–16:00, ob sobotah 08:00–
12:00, ob nedeljah zaprto. Julija in avgusta 8:00–19:00,
ob sobotah in nedeljah 08:00–12.00.
Znameniti krilati konj Pegaz, fotografija arhiv TIC Rogaška
Slatina.
31
32
rOgAŠKA slATinA
Tradicionalni Dogodki
januar
Športnik leta
Prireditev, kjer podelijo priznanja za športne dosežke
domačih športnikov na državnem ali mednarodnem
področju v zadnjem letu.
Februar
Pust
Sprevod otrok skozi mesto, oblečenih v razne kostume
in preobleke.
Marec
na Gregorjevo
Velik otroški dogodek, ko se zbirajo otroške folklorne
skupine.
April
Blagoslov Velikonočnih jedi
Različni dogodki v mestu, Junežovi domačiji in cerkvi
sv. Nikolaja.
Maj
Pika Poka Pod Gora
D o go d e k z n a j b o l j š i m i m e n o m j e vs a ko l e t n o
praznovanje ljudskih pesmi in običajev.
junij
Poletne Glasbene noči
Koncerti za vse starosti in okuse.
julij
na Anino
Vsakoletno mednarodno srečanje tamburaških skupin.
Avgust
Festival Musica
Nov dogodek na kulturnem koledarju Rogaške Slatine,
ki ponuja širok izbor resnih glasbenih koncertov na
različnih prizoriščih v mestu.
Pegaz. Legenda o nastanku Rogaške Slatine je upodobljena
v kipu enega najbolj znanih bajeslovnih bitij v grški mitologiji,
Pegaza, v središču mesta. Zgodba pravi, da je bog Apolon
naročil krilatemu bitju, naj udari s kopitom na mestu, kjer stoji
mestni mineralni vrelec.
Paviljon Tempel. Imenitni paviljon, zgrajen v klasičnem
slogu leta 1819, se nahaja v samem središču mesta in
varuje Glavni izvir iz 12. stoletja, čeprav ga pisni viri omenjajo
šele leta 1680. Vrelec so zaprli leta 1952, paviljon pa se
uporablja za zbirališče domačinov in prizorišče mnogih javnih
in kulturnih dogodkov.
Paviljon kaktej, Cerovec pod Bočem 22a. Ko nam
je vodič omenil, da bomo med obiskom Rogaške Slatine
videli tudi zbirko kaktusov, smo predvidevali, da ga nismo
najbolje razumeli oziroma je bilo nekaj misli izgubljenih s
prevodom. Nato pa smo se znašli med odlično zbirko
kaktusov, ki se nahaja v ogromnem rastlinjaku v Vrtnem
centru Rogaške Slatine. Z zbiranjem kaktusov je nek
domačin začel pred 40 leti, pozneje pa jo je občina odkupila in preselila v večje prostore zaradi primerne oskrbe
in dostopnosti za javnost.
Zbirka obsega več kot 7000 rastlin in skoraj 1000 različnih
vrst, od najmanjšega kaktusa na svetu (blossfeldia liliputana v velikosti kamenčka) do velikanov, ki segajo do
stropa. Ostali zanimivi kaktusi v zbirki so znani echinocactus grusonii, ki je prekrit z dolgimi trdimi bodicami in ga
šaljivo imenujejo Taščina blazina, in Nespodobni kaktus,
ki je videti kot zelen del moške anatomije. Najbolj zanimiva
rastlina v steklenjaku pa je Juvanov netresk, ki raste le na
bližnji gori in je ena najredkejših rastlin na svetu.
Za zbirko skrbi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije (da,
res obstaja!), prijazni člani pa so na voljo za vodene oglede
in so pripravljeni na vsa vaša vprašanja. Manjše kaktuse
lahko tudi kupite po zelo ugodnih cenah, dobiček pa se
uporablja v namene vzdrževanja.
september
Dobrote Obsotelja & kozjanskega
Vrsta dogodkov ob Svetovnemu dnevu turizma.
Oktober
Teden Otroka
Različni dogodki po celem mestu.
november
Martinov Pohod
Eden izmed številnih dogodkov, ki praznujejo dan
sv. Martina (martinovanje). Čas gostij in zabave po
končani žetvi.
December
na Štefanovo
Gala sprevod, blagoslov konj in ostale božične prireditve.
iz 19. in 20. stoletja, narodne, verske pesmi, aranžmaje
popularnih pesmi in pesmi primerne za poroko, božič in
podobne posebne dogodke. Skupina je dobitnica mnogih
nagrad, nastopa po celi Sloveniji ter je izdala CD-je, ki jih
lahko kupite v prodajalnah v mestu. Ob obisku bodite
pozorni na lokalne dogodke, kjer jih lahko slišite.
Zagotovo si ne želite, da bi sedli na to blazino po imenu
tašča, fotografija Jure Kravanja.
rOgAŠKA slATinA
Cerkve
Cerkev sv. Mohor in Fortunat. Poznogotska cerkev
iz 15. stoletja se nahaja v manjšem zaselku Male Rodne,
nekaj kilometrov vzhodno od mesta. Kljub preprosti
notranjosti in lokaciji je znana po celi Sloveniji zaradi
pozlačenega oltarja iz leta 1691.
Cerkev sv. križ. Na prostoru dveh nekdanjih romanskih
cerkva se nahaja cerkev sv. Križ, ki se prvič omenja leta
1302, današnja stavba pa je bila končana leta 1866.
Vzdržljiva kamnita konstrukcija v neoromanskem slogu, ki
jo je začrtal Jožef Shöble v obliki križa in ima pet oltarjev,
tri v notranjosti in dva stranska, posvečena Jezusovi
materi in očetu.
Grilova kapela . Kapela stoji na pobočju hriba nad
manjšo vasico Cerovec, nekaj kilometrov severno od
Rogaške Slatine. Zgrajena je bila leta 1930, ko je gospodar bližnje domačije hudo zbolel in čudežno ozdravel.
Domačija ne stoji več, kapela pa ostaja priljubljena postojanka vseh, ki se odločijo splezati na vrh Boča.
kapelica sv. Ane Kapelica, ki se nahaja na pobočju
manjšega hriba na robu mesta, je bila zgrajena leta 1804
in je posvečena sveti Ani, zaščitnici Rogaške Slatine.
V notranjosti stoji oltar s podobo Marije z detetom in
sv. Ano, ki jih je leta 1686 upodobil baročni mojster
Hans Adam Weissenkirchner. Kapela je bila leta 1926
popolnoma preurejena po načrtih znanega slovenskega
arhi tek ta, Jožeta Plečnika (1872–1957). 26. julija se
praznuje dan sv. Ane.
steklarna rogaška
steklarna rogaška Ulica Talcev 1, tel. (+386)
3 818 01 70, info@stek-rogaska.si, www.steklarnarogaska. si. Steklarna je bila ustanovljena leta 1927
v Rogaški Slatini in je danes eden vodilnih proizvajalcev kristalnih izdelkov na svetu. V obratu nadaljujejo
tradicijo steklarskih veščin iz 17. stoletja, saj želijo
ohraniti to dejavnost aktivno. V Steklarni je zaposlenih
pet oblikovalcev, ki stremijo k oblikovanju ravnovesja
med funkcionalnostjo in estetiko in ustvarjajo skupaj z
visoko kvalificiranimi tehniki, ki uporabljajo tradicionalne veščine steklopihaštva in ročnega rezanja. Izdelki iz
svinčenega stekla so kristalno čisti, posamezni kosi in
zbirke pa so narejeni iz mešanice najboljšega kremenastega peska, rdečega svinca in ostalih sledi. Steklarna
izdeluje vse vrste izdelkov, od karaf do svečnikov in
športnih trofej, ki so jih podelili Björnu Borgu, Svetlani
Khorkini in Michaelu Schumacherju. Njihovi izdelki
krasijo domove znanih osebnosti, med njimi tudi dom
Donalda Trumpa, po katerem se imenuje tudi ena izmed
linij elegantnih steklenih izdelkov. Steklarna Rogaška
več kot polovico svojih izdelkov izvaža, priporočamo
pa obisk ene izmed številnih prodajaln po celi Sloveniji.
Če se znajdete v mestu med tednom, se udeležite
vodenih ogledov, ki jih organizirajo dvakrat dnevno od
ponedeljka do petka v tovarni. Ogled traja čudovitih
30 minut za 4 €, kar vključuje tudi manjše kristalno
darilce. Za več informacij in rezervacijo ogleda pokličite
na (+386) 3 818 02 37 ali pošljite elektronsko pošto
na prodajalna2@stek-rogaska.si.
Muzeji in Galerije
juneževa Domačija, krpanova 11, tel. (+386)
3 581 44 14/(+386) 41 726 015, info@turizemrogaska.si, w w w.rogaska-tourism.com. Čudovi ta
značilna domačija iz 19. stoletja stoji ob vznožju 326 m
visokega hriba Janina na obrobju mesta. Hiša, pokrita s
slamo, je v lasti družine Junež od samega začetka in je
bila za uradni kulturni spomenik razglašena leta 1988. S
pomočjo krajevnih zidarjev, tesarjev, pečarjev in restavratorjev so jo popolnoma obnovili, da bi ustvarili občutek
krajevnega kmečkega življenja. Poleg drugih razlogov za
obisk, je vredno ogleda tudi, če se samo razgledate po
hiši in okolici. Društvo za ohranjanje jedi in običajev Gaja
prireja dogodke s tradicionalnimi kmečkimi jedmi, kjer
ponujajo veliko izbiro značilnih jedi, od posebnih kruhov,
sirnih peciv in sladkih jedi, podkrepljenih z rumom, ki so
še posebej priljubljene ob veliki noči. Za obisk domačije
se lahko dogovorite v lokalnem turistično informacijskem
centru.
Muzej rogaške slatine. V muzeju je razstavljenih
okoli 40.000 posameznih risb in jedkanic evropskih del
od 16. do 19. stoletja, ki jih je zdravilišču podaril švicarski
gost, umetnik Kurt Műller. Zbirka je bila nekoč postavljena v tako imenovani stari direkciji, v upravni zgradbi,
ki je danes najstarejša stavba v mestu, v septembru
pa bo zbirka grafičnih listov na voljo v novem Kulturno
turističnem središču Rogaška Slatina, kjer boste lahko
spoznali vse o Rogaški na enem mestu.
Fotografija Jure Kravanja.
33
34
rOgAŠKA slATinA
za kurjenje kalorij, ki jih naberemo pri preizkušanju redilnih
in slastnih domačih dobrot. V zimskih mesecih se odprejo
manjša smučišča za smučarje vseh telesnih zmožnosti.
Kaj Početi
Vodna Pot kostrivnica . Vasica Kostrivnica skriva
V okolici Rogaške boste pogosto srečali kolesarje,
fotografija TIC Rogaška Slatina.
Šport in Prosti Čas
Poleg vseh zabavnih in energičnih dejavnosti v Rogaški Slatini imamo za vas še nekaj predlogov. Najem koles povsod
po mestu od ene ure do nekaj dni je lahko zanimiv in zdrav
način za raziskovanje mesta. Za ponudbo povprašajte
v vašem hotelu ali enostavno bodite pozorni na okolico.
Večina hotelov, ki jih omenjamo v tem vodiču, ima svoje
lastne fitnes centre, ki so odprti za goste in tiste, ki ne bivajo
pri njih. Obiski centrov so cenovno zelo ugodni in dober način
marsikatero skrivnost in premore bogato naravno in kulturno dediščino. Pot se prične v Spodnji Kostrivnici nekaj
kilometrov severozahodno od Rogaške Slatine, pod Bočem
pri Kraljevem in Ignacijevem vrelcu. Kraljevi vrelec je eden
zadnjih v teh krajih in z vodo iz vrelca se lahko tudi odžejate
po predhodni najavi. V bližini vrelcev se nahaja več kot dve
stoletji star kozolec toplar, v katerem hranijo zbirko starega
kmečkega orodja. Naprej po poti pridemo do središča
Zgornje Kostrivnice in dveh cerkva, posvečenih sv. Mariji in
sv. Lenartu, Rajmondovega vrelca in Strnišatovega mlina.
Skozi naselje Zgornji Gabernik je včasih potekala »slatinska
cesta«, ki je povezovala dvanajst vodnjakov od Kostrivnice
do Gabernika, kjer danes najdemo nekdanjo polnilnico mineralne vode. Od tu vodi pot vse do cerkve sv. Nikolaja na
Boču, kjer lahko uživate v osupljivem razgledu na pokrajino,
ki ste jo pravkar prehodili.
Vinske Poti. Priporočamo dve vinski poti v okolici Rogaške
Slatine, ki vam bosta odkrili številne zanimivosti in dejavnosti na poti. Vinogradi so večinoma majhni in v lasti prijaznih
domačinov, kjerkoli pa se ustavite boste deležni pokušine enih
izmed najboljših vin v Sloveniji. Krajša pot je dolga malce čez 5
kilometrov in vključuje obisk izletniške kmetije in vinograda ter
sprehod na dva osupljiva hriba s čudovitimi razgledi. Daljša pot
pa je dolga okoli osem kilometrov in vključuje obiske izletniške
kmetije z vinogradom ter očarljive vinske koče.
Pohodništvo
Bellevue. (1,9 km, 45 minut). Ležeren sprehod z dodano
vrednostjo čudovitega razgleda. Na poti lahko obiščete
tudi vinsko klet.
Cvetlični Hrib. (2,9 km, 60 minut). Prijeten sprehod s
številnimi zanimivosti na poti – čudovita kapelica sv. Ane
in spomenik sv. Nepomuka.
Grilov Hrib. (8,3 km, tri ure). Dokaj visoko zastavljen
podvig, ki vključuje številne mestne in podeželske znamenitosti, med drugim tudi zbirko kaktusov.
janina. (2,2 km, 60 minut). Povzpnite se 362 m visoko
na vrh hriba Janina, kjer stoji razgledni stolp, na poti pa
si oglejte še Gozdni vrelec.
ložno. (14,7 km, štiri ure). Pravi sprehajalni podvig, ki
ni za slabe po srcu. Vključuje veliko znamenitosti na poti,
tudi cerkev sv. Marije Loretto iz 18. stoletja.
Male rodne. (9,9 km, tri ure). Zahtevnejša pot, ki
vključuje ogled Pegaza in manjše naselje, Ratansko vas.
Prnek. (4,8 km, 90 minut). Pot, polna dejavnosti, in
možnost ogleda cerkve sv. Križ.
Tržaški Hrib. (1,5 km, 30 minut). Preprost sprehod za
vsakogar in ogled Pegaza.
Tržišče. (3,6 km, 75 minut). Podobna poti Tržaški
hrib z malce daljšim programom, kjer lahko vidite
cerkev sv. Marije.
Na svojem potovanju morate poizkusiti lokalno domače
vino, fotografija Jure Kravanja.
rOgAŠKA slATinA
Domača kulinarika
Kdorkoli je že obiskal Ljubljano, je lahko opazil nagnjenost
domačinov k uživanju konjskega mesa, kar je nenavadno
živilo za državo, ki je preplavljena z ostalimi enkratnimi
in zanimivimi jedmi. Društvo Gaja za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev opravlja čudovito delo
s podpiranjem domorodnih jedi Rogaške Slatine in
njene okolice. Gaja ponuja dobrote v omenjeni Juneževi
domačiji in drugod. Tri jedi so še posebej vredne omembe
in podrobnejšega opisa, tako da bodite pozorni na njih
v okoliških menijih. Prva je jerpica, okrogla pogača,
premazana s smetano ali ocvirki, ki je najboljša topla,
zadnji del besede in podobnost z italijansko specialiteto
pa ni naključje. Zavihjenča in njeno imenitno ime pa
predstavljata enostavno slano pecivo, polnjeno s skuto,
ki so ga jedli za malico ob žetvi. In nazadnje, mlinčofka pa
je izredno bogato večplastno pecivo oz. potica, križanec
med torto in sladkim kruhkom. S sladkorjem posuta
sladica je popolnoma neznana v zahodnem delu države
in se peče predvsem za velikonočne praznike
hišno ponudbo, Lotus masažo. Najbolj enkratna masaža pa
je Lava Shell masaža, kjer se s pomočjo toplih školjk sprošča
toplota, ki kemijsko reagira z morsko vodo. Poleg številnih
masaž, je center verjetno bolj znan po svoji znamki lepotnih
programov, kot je razstrupljanje telesa Pevonia Botanica in
ena in edina toplotna terapija Guinot Hydradermie. Tukaj
lahko preizkusite nego obraza z zlatom, diamanti, biseri in/
ali kaviarjem. Celoten seznam storitev in cenik sta na voljo
na spletni strani centra v več jezikih.
Medical Center rogaška Zdraviliški Trg 9, tel. (+386)
3 811 70 00, info@rogaska-medical.com, www.rogaskamedical. com. Najbolj veličastno in znano zdravilišče v mestu
je Medical center Rogaška, ki je specializirano za zdravljenje
neverjetno dolgega seznama zdravstvenih tegob in sodeluje
z vodilnimi specialisti na področju gastroenterologije, kardiologije, dermatologije, urologije in vesolje drugih. Zdravljenje
vključuje vrsto programov, akupunkturo, lepotno kirurgijo,
fizioterapijo in druge. Center tesno sodeluje s hotelom Slatina
in ponuja ugodne cenovne pakete za vse, ki prebivajo v mestu
zaradi zdravljenja. Na njihovi odlični spletni strani najdete
seznam vseh storitev in cenik v slovenščini in angleščini.
Wellness Center Donat Zdraviliški Trg 10, tel. (+386)
3 811 30 00, info@ghdonat.com, www.ghdonat.com.
Center je delo osupljivega Grand hotela Donat in ponuja
obiskovalcem vse programe, kot drugod v mestu z nekaj
posebnostmi – masaža s kristali in masaža s čistim zlatom.
Poleg savn, vsakodnevne ponudbe masaž in nege obraza, je
za obiskovalce na voljo tudi zunanji bazen z masažnimi kadmi
in podvodnimi masažami. Izredno cenovno ugodni paketi z
nastanitvijo v hotelu vključujejo anticelulitne programe, desetdnevno razstrupljanje telesa in petdnevno odstranjevanje
stresa. Za več informacij o storitvah si oglejte spletno stran
hotela. QOdprto 08:00–20:00, ob nedeljah 09:00–20:00.
Wellness Vis Vita Zdraviliški trg 12, tel. (+386) 3
811 24 70, visvita@terme-rogaska.si, www.termerogaska. si. Nahaja se v najstarejši ohranjeni stavbi v mestu
in je povezan s tremi različnimi hoteli s hodniki. Center Vis
Vita se ponaša z osupljivim seznamom programov, kot so
sproščujoče in športne masaže, masaže z vročimi kamni,
shiatsu, anticelulitni postopki, nega obraza in še veliko več.
Na voljo je tudi savna, bazen s termalno-mineralno vodo, solarij
in fitnes center. Storitve v centru Vis Vita lahko koristite med
nastanitvijo v katerem od povezanih hotelov. Bazen in fitnes
center sta odprta vsak dan 08:00–20:00, ob petkih in sobotah 08:00–23:00. Savna je odprta od ponedeljka do četrtka
12:00–20:00, ob petkih in sobotah 10:00–23:00 in nedeljah
10:00–20:00. Masaže in kopeli pa vsak dan 08:00–20:00.
Zdravilišča in Wellness
lotus Health & Beauty Center Zdraviliški Trg 6, tel.
+386 (0)3 811 40 00, info@hotel-sava-rogaska.si, www.
rogaska.si. Če ste v okolici zaradi sprostitve, je wellness
center znotraj Grand hotela Sava natanko to, kar je predpisal
zdravnik (za nekatere srečneže v Sloveniji je to res). V centru
vam ponujajo vse vrste masaž, več kot ducat ayurvedskih,
tajske, japonske, kitajske masaže, aromaterapije in posebno
Obstajajo neomejene možnosti za sprostitev v welness
centrih v Rogaški Slatini, fotografija Medical center Rogaška.
35
36
rogaška slatina
Grand hotel Sava
Rogaška Slatina
400 let tradicije v objemu
neokrnjene narave
• Mineralna in termalna - zdravilna voda
• Wellnes center zdravja in lepote Lotus
• Bazen, savne, fitnes
• Restavracija Kristal – Show Cooking
• A’ la carte restavracija Kaiser
• Kavarna Cappuccino
• Kongresni center Rogaška
• Koncerti, dogodki, prireditve
T 03 811 40 00 • www.rogaska.si
Kje Spati
Apartma Marija Herček Strma 7, tel. (+386) 3
581 66 03/(+386) 41 410 717, marija.hercek@
gmail.com, www.apartma-hercek.si. Ponudba sob in
apartmajev za osem ljudi se nahaja v odročnem kotičku v
bližini železniške postaje. V ceno ni vključen zajtrk, domače
živali pa so dobrodošle, kar je še posebej mikavno za
lastnike psov. Sobe niso luksuzne, so pa prostorne in
čiste, z odličnim razgledom in zunanjo teraso z žarom Q
3 sobe. RLB
Grand Hotel Donat Superior Zdraviliški Trg 10,
tel. (+386) 3 811 30 00, info@ghdonat.com, www.
ghdonat. com. Hotel ima vse, kar potrebujete za sprostitev, pomlajevanje in zabaven oddih, saj ponuja polno
ponudbo zdravilišča (savne/bazen/masažne kadi), lepotne
programe in igralnico Hit. Vse sobe in suite so opremljene
s klimatsko napravo, v hotelu pa najdete restavracijo, bar,
kongresno dvorano in nakupovalno središče – vse, kar
potrebujete za sprostitev brez nevarnosti za dolgčas za
mestne srajce. Če želite ekskluzivnost, se lahko razvajate
v zasebnem zdravilišču. Q 167 sob. PHAFLK
Grand Hotel Rogaška Superior Zdraviliški Trg 10,
tel. (+386) 3 811 20 00, marketing@terme-rogaska.
si, www.terme-rogaska.si. Madžarski skladatelj je nekoč
bival v tem hotelu, kar nakazuje na njegov status in odlično
lego. Veličastna neoklasična fasada skriva bogastvo obilja,
vključno s sobami, ki so opremljene s starinskim pohištvom,
velikimi kopalnicami v sobah, očarljivimi razgledi in darilnimi
steklenicami donata Mg. V ceno je vključen tudi vhod v
številne prostore dveh povezanih zdravilišč, wellness centra
in sosednji bazenQ 81 sob. PAFLKW
Obsotelje & Kozjansko
Grand Hotel Sava Superior Zdraviliški Trg 6, tel.
(+386) 3 811 40 00, info@hotel-sava-rogaska.si,
www. rogaska.si. Hotel je eden največjih nastanitvenih
objektov v Rogaški Slatini in njeni obilni ponudbi prenočišč.
V tem hotelu podpirajo vpliv barv na počutje in želijo, da
se proces sprostitve gosta prične že v sobi, zato ponujajo umirjajoče zelene, modre in rdeče sobe, ki so polne
energije, ter tematske suite: Lotus, Sadovnjak in Flamingo
drevo. Poleg te zelo tržne ponudbe so v hotelu na voljo tudi
frizerski salon, kuharska predstava v restavraciji Kristal
in kavarna Cappucino. Po a la carte kosilu v restavraciji
Kaiser se lahko sprehodite po bližnjih hotelskih vrtovih, kar
je odlično za prebavo hrane (poleg donata Mg, seveda).Q
233 sob. HFLK
Hotel Aleksander Zdraviliški Trg 3, tel. (+386) 3
812 28 00, reception@hotel-aleksander.com, www.
hotelaleksander. com. Težko je opisati razkošje hotela s
petimi zvezdicami v zdraviliški meki, kot je Rogaška Slatina.
Vodijo filozofijo sodobnega luksuza, kot je predsedniški
apartma (230 m2), opremljen s savno, masažno kadjo in
prostore za sprostitev na strehi. Tudi oprema hotela sledi
tem načelom in prepleta staro s sodobnim. Hotel privlači
goste z vseh koncev pod različnimi imeni vse od leta 1995
in ne samo zaradi gozdnate okolice. Ne želimo vam pokvariti
presenečenja, naj bo dovolj podatek, da ponujajo številne
zdravilne programe in znano vodo donat Mg. Če vam denar
ne predstavlja ovire, je hotel prava lokacija za vaše predajanje užitkom. Q 21 sob. POHARLBKDCW
Hotel Slatina Celjska 6, tel. (+386) 3 818 41 00, hotel.
slatina@rogaska-medical.com, www.hotelslatina. com.
Hotel je še eden izmed tistih, ki se nahajajo v središču in imajo
znotraj svojih prostorov zdravilišče, ki je tudi edino v Sloveniji
rOgAŠKA slATinA
specializirano za gastroenterologijo in metabolizem. Slatina se
nahaja ob lepo urejeni promenadi n ponuja zelo dobro nastanitev
s spremljevalnim programom, ki vključuje kopeli, obloge in masaže.
Hotelska restavracija ponuja zdravo hrano, bazen pa je napolnjen
s termalno-mineralno vodo Q 61 sob. PLC
Mini Motel Mijošek Celjska 36 a, tel. (+386) 3 581
36 52/(+386) 41 386 510, motel.mijosek@siol.net,
www. mijosek.com. Družina Mijošek skrbi za turistično
kmetijo na 400 m visokem hribu nad Rogaško Slatino, ki jo
toplo priporočamo, mini motel in restavracijo Sonce v mestnem
središču. Na kmetiji lahko gostje poskusijo visoko kvalitetna
vina in domače dobrote ter najamejo skedenj za posebne
dogodke. V mestnem središču pa lahko uživate v hrani iz 400
let stare restavracije ter obiščete eno najstarejših vinskih kleti
v okolici, preden se umaknete v prenočišča mini motela v eni
izmed čistih in udobnih. Q 19 sob. LK
nočitve Angelina Topole 17a, tel. (+386) 3 820 519 50/
(+386) 51 346 872, info@n-angelina.si, www.nangelina.
si. To prijetno gostišče se nahaja na podeželju dva kilometra
zahodno od Rogaške Slatine in ponuja hotelski luksuz (tudi
wellness storitve) v prijetnem okolju za najboljšo ceno v celotni
pokrajini. Sobe so udobne in opremljene z lesom, mehkimi
barvami in v njih je dovolj prostora za sedenje in/ali jesti, tako
da bi lahko bile že suite. Poleg wellnessa, vam lahko lastnik
organizira razne dejavnosti, notranje ali v naravi. Prav tako je
gostišče Angelina edini kraj, kjer se lahko udeležite delavnice
igranja na orgle in se naučite, kako zgraditi in igrati na kraljico
glasbenih inštrumentov. Q 12 sob THL
sobe kvesić Šlandrova 44, tel. (+386) 3 581 38
18/ (+386) 41 263 538, zlatko@kvesic.com, www.
rogaskaslatina. com. Na voljo sta dve sobi za goste v
stanovanjski hiši ter lesena koča s kuhinjo, brezžičnim
internetom in manjšim vrtom. Vse to le nekaj kilometrov
severno od mestnega središča v mirni in zeleni okolici.
Sobe so čiste in svetle, na vrtu se nahaja velik žar, celotna
ponudba je zelo dobra, če vas ne moti oddaljenost od
dogajanja Q 2 sobi. TLB
Vremenska Hišica
Hišica, ki je gotskega videza in prijeten ter malce čudaški
doprinos ostalim znamenitostim v mestu, je bila verjetno
zgrajena leta 1926 v Zdraviliškem parku. Na hrbtni strani
je vtisnjenih pet napisov, ki pravijo sledeče;
Ob pitju mineralne vode se krepi zdravje.
V parku sta se srečala ona in on ter si izkazala naklonjenost s poljubom.
Vnela se je ljubezen, govorila so čustva.
Ona zopet sama poseda po parku, srčne rane pa si hladi
ob mineralni vodi, njen venček je ovenel.
Deževni dnevi so samotni in dolgi.
Turistična kmetija Marjanca sp. kostrivnica 5
(+386) 40 625 705, info@tk-marjanca.net, www.
tkmarjanca. net. Kmetija se nahaja ob vznožju hriba Boč,
ki meri v višino 979 m, nekaj kilometrov severozahodno od
Rogaške Slatine in ponuja veliko možnosti za dejavnosti
in oglede. Tu so doma prašiči, krave, koze, zajci, kokoši,
mačke in poni Neli ter je popoln kraj za oddih za družine
z majhnimi otroki. Dejavnosti, ki jih ponujajo so: delo na
kmetiji (ni obvezno), učne ure o pripravi hrane in številne
dejavnosti za otroke. Lastniki redno vzdržujejo odlično
spletno stran, ki je polna informaciji, za katere tu nimamo
prostora. Q 8 sob, 1 apartma. LK
Vila Golf - Wellness center Patricia Celjska 8,
tel. (+386) 3 5816 524, patricia@wellness-center.
si, www. wellness-center.si. Mojstrovina germanskega
videza deluje kot široka ponudba wellnessa z masažami,
aromaterapijami, ayurvedo in kot zastopnik za sosednji
Villa Golf Aparthotel, ki ponuja čisto in ugodno nastanitev za do šest ljudi. Tudi v tem centru so ustvarili odlično
spletno stran v več jezikih s podrobnostmi o prostorih in
programih. Q 2 apartmaja. UL
Zdraviliški Trg je kot za nalašč za sprehod, fotografija Rudolf Krebs.
37
38
Podčetrtek
Četrtkov sejem v Podčetrtku.
Podčetr tek je nenavaden mali kraj, zagozden med
reko Sotlo (schengenska meja s Hrvaško) na vzhodu
in šmarskim vinorodnim gričevjem na zahodu. Poleg
tega, da je najbolj znan kot dom vodilnega slovenskega
zdravilišča in wellness centra, ima tudi eno najbolj nenavadnih imen v Sloveniji, ki se nanaša na semenji dan
v srednjem veku. Občina ponuja veliko stvari vrednih
ogleda in dejavnosti – od krajinskega parka Kozjansko
in vinorodnega gričevja na jugu do naselja Sv. Ema na
severu, ki je poimenovan po slovenski svetnici in številnih
znamenitosti v vasi Olimje in njeni okolici. Raziskovanje
Podčetrtka je zagotovo najbolj impresivna turistična
destinacija v Sloveniji.
Touristično Informacijski Center Škofja Gora 1,
tel. +386 (0)3 810 90 13, tic@podcetrtek.si, www.
turizem-podcetrtek.si. Center stoji desno od glavnega
krožišča, ki vodi v vas Podčetrtek in ponuja obiskovalcem
različne brošure, letake in zemljevide ter informacije o
prihajajočih dogodkih, organizaciji vodenih ogledov in izletov
ter rezervacij zasebne nastanitve.
Kaj si Ogledati in Početi
Hiša Vin emino Imeno 84A, Podčetr tek, tel.
(+386) 3 818 38 82/(+386) 41 36 94 82, info@
emino.si. Hiša vin v Imenu (besedna igra z imenom vasi
je namerna) je del kmetijske zadruge, ki vabi obiskovalce
v vinsko klet na pokušino. V njihovih prostorih lahko tudi
organizirate posebne dogodke, kot so poroke, rojstni
dnevi, krst in podobno. Kmetijska zadruga Šmarje deluje
v duhu kmetijskega zadružništva že stoletja v teh krajih
in zagotavlja kmetovalcem storitve, stroje, vzdrževanje,
nasvete o kmetovanju in nakup izdelkov na veliko. Enološka
veja organizacije se ponaša z bleščeče novim krajem, ki
očara z vzdušjem in sodobno okolico ter ponuja pokušine
in ostale organizirane dogodke za skupine do 70 oseb
Q Odpr to od ponedeljka do petka 07:00–18:00, ob
sobotah 07:00–12:00. Ob nedeljah zaprto.
sv. ema
Škof Anton Slomšek je edini uradni slovenski svetnik,
večina pa vas verjetno ne ve, da ni prva oseba iz Slovenije, ki je bila razglašena za blaženo. Ta naziv pripada
sv. Emi (tudi Hema Krška; 980–1045) iz bavarskoogrske rodbine, ki je prebivala na gradu Pilštanj proti
koncu prvega tisočletja. Ema se je poročila z bogatim
avstrijskim grofom, ki je imel v lasti posesti od Italije
do današnje Madžarske. Velik del tega bogastva je
namenila revnim in veri, saj je v svojem življenju
finančno podpirala delovanje kar desetih cerkva. Po
smrti moža in njenih dveh sinov se je njena radodarnost le povečala, njena grobnica v Krški stolnici v
Avstriji pa je priljubljen romarski kraj od začetka 12.
stoletja. Papež Pij XI. jo je leta 1938 razglasil za sv.
Emo, svetnico. V njenem rojstnem kraju je še čutiti
njeno prisotnost – severno od Podčetrtka najdemo
manjšo vasico in cerkev z njenim imenom, spomin na
njo pa lahko opazimo tudi v samostanu Olimje, gradu
Podsreda, Hiši vin Emino in drugod.
Podčetrtek
Balonarstvo, Olimje 90, tel. +386 (0)31 31 47 79,
jelenov.greben@siol.net, www.turizem-podcetrtek.si.
Predstavljajte si spuščanje iz zraka v popolni tišini, med
vami in rastočimi tlemi ni ničesar razen pletene košare
(popolnoma varno), na eni strani koruzna polja, na drugi
veličastni samostan Olimje, pred vami ničesar poleg valovitih hribov in zelenih gozdov, in lahko si predstavljate izlet
z toplozračnim balonom v Podčetrtku. Na kmetiji Jelenov
greben obiskovalci lahko izbirajo med preprostim dvigovanjem z balonom ali panoramskim poletom za 4 osebe, edini
pogoj pa je, da potniki ne segajo z rokami izven košare, saj
s tem nezakonito posegajo v hrvaško zračno območje, ker
je meja tako blizu! Za rezervacijo poleta ali nakup darilnih
bonov se posvetujte z Jelenovim grebenom.
kolesarstvo in Pohodništvo
Ena največjih zbirk kmečke opreme v pokrajini se nahaja
bližini hotelov s štirimi zvezdicami in najsodobnejših wellness letovišč. V muzeju si lahko ogledate vse od vozov iz
19. stoletja in ostalih prevoznih sredstev na živalski ali
človeški pogon do manjših, ročnih orodij za vsa opravila, ki
si jih lahko zamislite. Predhodno se za obisk dogovorite v
turističnem centru ali na recepciji vašega hotela, vstopnina
pa znaša le 1 €.
Podčetrtek je odličen kraj za pohodništvo in kolesarjenje, saj ima urejenih 20 pešpoti in kolesarskih stez,
najbolj zanimive pa so evropske pohodne steze E7,
ki so odsek pešpoti Atlantik–Črno morje, štajerskozagorska planinska pot (prečka mejno reko Sotlo
med Hrvaško in Slovenijo), Slomškova romarska pot
od Bizeljskega do Ponikve in Emina romarska pot, ki
poteka preko Koroške, Dolenjske in Gorenjske. Okoli
naselja Olimje poteka tudi geološka učna pot (RudnicaVirštanj) z razglednimi točkami na park Kozjansko, ki je
primerna za celo družino in obiskovalce s povprečno
telesno pripravljenostjo.
Po omenjenih poteh je možno tudi kolesariti, nekaj
stez čez hribe, skozi vasi in mimo cerk va na obeh
straneh meje pa je rezerviranih posebej za kolesarje.
Lažje kolesarske steze se vijejo po dolini, zahtevnejše
pa so daljše in hribovite ter vodijo mimo turističnih
kmetij. Za več informacij in idej o izletih obiščite spletno
stran krajevne turistične organizacije (www.turizempodcetrtek.si).
Vinogradništvo Pečnik, sedlarjevo 21, Buče, tel.
+386 (0)3 580 80 42/+386 (0)31 607 427, suzana@
pecnikvino.com, www.pecnikvino.com. Pred nekaj
leti smo obiskali festival vin v Ljubljani, kjer smo srečali
zelo žejno nekdanjo nadrejeno. Po vljudnem pogovoru je
vztrajala, da nas popelje do stojnice njenega najljubšega
vinograda, kjer nam je podarila precej drago steklenico
traminca z zelo neizrazito rumeno nalepko, ki smo jo
odprli šele čez nekaj mesecev ter ugotovili, da je res eno
najboljših vin, kar smo jih kdaj poskusili. Steklenico smo
odvrgli preden smo lahko ugotovili iz katerega vinograda
prihaja, kar nas je zelo razžalostilo. Zakaj smo vam povedali
to zgodbo? Ker lahko sami uganete konec, da smo se
počutili kot otroci na božično jutro, ko smo prvič obiskali
vinogradništvo Pečnik in zagledali enako rumeno nalepko,
ki je prejela številne nagrade na krajinskih vinskih sejmih.
Vinogradništvo Pečnik ima vse – vina, ki pobirajo nagrade,
prijazne gostitelje, okusno domačo hrano in čudovit razgled
na podeželsko okolico.
Muzej kmečke Opreme (etnološka Zbirka) .
Minoritski samostan, Olimje - Samostan male brače, Olimje, fotografija Domen Grögl.
39
40
Podčetrtek
V Podčetrtku najdete urejene in sproščujoče kolesarske poti v naravi in okolici.
Podeželske Vasi
Vas Imeno.V tej mejni vasici ob reki Sotli narekuje
ritem življenja vino in vinske kleti, ki so pomemben del
njene osebnosti. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom in
ohranjanjem stoletne tradicije gasilske brigade, ki organizira družabne dogodke, kot so tradicionalne veselice.
Etimološko izhaja ime Imeno iz imena pilštanjske grofice
Eme, kar je uporabila lokalna vinska klet v svojem imenu
in sicer Emino (glej Hiša vin Emino v poglavju Vredno
ogleda). Obe imeni loči le zamenjava dveh samoglasnikov.
Vas premore vzletišče za športna letala, športni park
in hipodrom, ponaša pa se tudi s cerkvijo sv. Križa
iz 15. stoletja s poznogotskim pridihom in razgledno
točko ob lovskem domu. Imeno se nahaja 3 km južno
od Podčetrtka.
Vas Virštanj.Vas je dobila ime po štirih kamnih, po
nemško vier Stein, ki so delili vinorodne posesti med
lastniki, ki se vijejo po okoliških hribih. Virštanj in njegova
okolica imata zelo bogato vinogradno dediščino. Srce
kraja predstavlja viteška in vinska klet Banovina (glej
restavracije), kjer raste 120 let stara vinska trta, ki
doprinese k slavnemu virštanjskemu vinu. Obiskovalcem
priporočamo raziskovanje šmarsko-virštanjske vinske
ceste, VTC 10.
Priporočamo, da vključite tudi obisk nekaj cerkva v svoj
program potovanja – pomembnejši cerkvi sta izvirno
gotska cerkev sv. Filipa in cerkev sv. Jakoba v Selah, ki
stojita na vrhu hriba. V cerkvah najdete prvotne poslikave
iz 16. stoletja in poznejše umetnine in arhitekturo iz 19.
stoletja, vključno z zvonikom, ki ima baročni videz in je
bil preoblikovan zaradi današnje funkcije.
Grad Podčetrtek. Pogled od daleč na grad Podčetrtek,
ki se skriva za drevesi na visokem hribu nad mestom, je
veličasten. Prvotno zgradbo iz 13. stoletja so v 16. stoletju
občutno razširili grofje Tattenbachi, dve stoletji pozneje pa so
ga Attemsi prenovili v baročnem slogu. Po drugi svetovni vojni
so grad popolnoma izropali, stavba pa je pričela razpadati.
Pred nekaj leti so zamenjali grajsko streho, da bi preprečili
nadaljnje uničevanje, toda vse bo kmalu zaman, če občina ne
pridobi vlagateljev za obsežnejša obnovitvena dela. Vhod v
stavbo je prepovedan zaradi varnostnih razlogov, priporočamo
pa sprehod po razbrazdani poti in ogled gradu pobližje.
Poni ranč Ogrizek, Mala rudnica 6, tel. +386
(0)31 61 10 93, ponikonjic@siol.net. Naselje s 70
ži valskimi prebi valci leži na gozdni jasi v bližini Term
Olimia, v tej neokrnjeni naravi pa prebivajo poniji, konji,
škotsko govedo, lame, koze, prašiči. Ne gre za zgodbo
Georga Or wella, ampak ekološki ranč s 16 h ek tarji
travnikov, kjer lahko obiskovalci (po predhodnem dogovoru) opazujejo in hranijo živali, jezdijo konje in odidejo
na treking z lamami. Opisane dejavnosti bodo razveselile
otroke v vaši skupini, odrasli pa boste navdušeni nad
možnostjo spanja na seniku, kot smo bili tudi mi. Odpr to
od maja do oktobra.
Cestni Vlakec Hlapon, Osebno nismo bili najbolj
navdušeni nad vlakcem, toda kljub temu je odlična zabava
za otroke. Cestni vlak pelje (večinoma družine) do Olimja in
Rogaške Slatine ob vinogradih, ki jih lahko obiščete. Najem
vlakca je možen za skupine do 40 oseb, več informacij pa
dobite na recepciji hotela Breza.
Podčetrtek
Terme Olimia
Dežela Celjska premore številna zdravilišča in wellness
letovišča, toda Terme Olimia se ponaša z nazivom
najboljšega zdravilišča v Sloveniji za leto 2012, ki so ga
podelili slovenski bralci In Your Pocket. Nekatera tekmujoča
zdravilišča so starejša, večja ali bolj znana, toda Olimia je
z razlogom med najboljšimi. Sodobna poslopja in okoliška
narava sobivata v sožitju, kar je popeljalo Wellness Ohidelio
med finaliste v kategoriji počitnic na svetovnem arhitekturnem festivalu leta 2009. Gostje so deležni izkušnje
s štirimi zvezdicami, če so nastanjeni v hotelu, preživijo
dan ob bazenu ali uživajo v romantični večerji – vrhunsko
udobje in sprostitev.
Welness Hotel sotelia Zdraviliška 24, tel. (+386)
3 829 70 00, info@terme-olimia.com, www.termeolimia.com. Sotelia je arhitekturni biser, ki doseže naraven
videz med drevesi in hribi, ter je vrhunsko oblikovan objekt
z elegantnimi in imenitnimi sobami in prostornimi svetlimi
prostori, ki ustvarjajo občutek domačnosti z naravo.
Znotraj hotela se lahko razvajate v wellness centru Spa
Armonia, ki ponuja veliko izbiro programov. Vsak od teh je
drugačen, toda vsi vključujejo dnevno sveže sadje, prost
vstop v različne wellness centre in dnevni program športnih
aktivnosti, kulturnih dogodkov, zabave in nočnega plavanja.
Q 135 sob, 4 apartmaji, 6 suit. RLK
Namestitev
Wellness & Vodni parki
Aparthotel rosa Zdraviliška 24, tel. (+386) 3 829
Aqualuna. Kdo pravi, da morata biti telovadba in skrb
za zdravje resna? Poletni vodni kompleks Aqualuna vam
ponuja široko izbiro toboganov, bazenov in obilico neresnosti
od maja do konca septembra, slogan pa vam zagotavlja
‘novo dimenzijo zabave’. Aqua Jungle je vodna atrakcija
z ogromnimi barvnimi spiralnimi tobogani in bazenom z
valovi, ki je priljubljen pri otrocih, starši pa bodo zadovoljni
s sproščujočim bazenom. Za otroke je poskrbljeno s programom dejavnosti, samopostrežno restavracijo, tematskim safari barom s hitro hrano in slastnim sladoledom.
70 00, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.
com. Mnogi ga opisujejo kot drugi dom, izdelan po meri,
saj je zelo prilagodljiv in ponuja svobodo vsem, ki si radi
ustvarijo dom stran od doma in si radi sami pripravljajo obroke. Vseh 94 apartmajev vključuje dnevno sobo, spalnico,
manjšo kuhinjo, kopalnico, satelitsko televizijo in telefon,
za povezave z bazeni Termalija, hotelom Breza in hotelom
Sotelia, pa je poskrbljeno s podzemnim hodnikom. Poleg
kongresne dvorane vam je na voljo tudi frizerski salon in
prijeten bar v hotelski veži. Q 94 apartmajev. HL
Hotel Breza Zdraviliška 24, tel. (+386) 3 829 70
00, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com.
Topel in prijazen hotel ponuja svojim gostom sodobno
opremljene sobe in domače vzdušje. Po sprostitvi v
hotelskem termalnem bazenu si lahko privoščite obisk
telovadnice ali prostorov za terapije, ob večerih pa se
lahko prepustite razvajanju v welness središču Termalija.
Vse hotelske sobe so opremljene z mini barom, satelitsko
televizijo in sefom, v hotelu pa se nahaja tudi frizerski
salon, restavracija z raznolikimi kulinaričnimi dobrotami,
družabno-prireditveni prostor ter klub. Q 167 sob, 18
apartmajev. PLKC
kamp natura Zdraviliška 24, tel. (+386) 829 70 00,
info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com. Kamp
je odprt od aprila do oktobra in je namenjen vsem, ki mate
radi naravo. Vaške počitniške hišice imajo elektriko, vodo
in satelitsko televizijo, tako da niste popolnoma odrezani
od sveta, čeprav uživate na svežem zraku. Prostor je
primeren tudi za počitniške prikolice in šotore. Je zelo priljubljena družinska destinacija zaradi bližine parka Aqualuna,
restavracije in trgovine. Q 110 prostorov za šotor. LK
Vas lipa Zdraviliška 24, tel. (+386) 3 829 70 00,
info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com. Kot
že samo ime pove, je apartmajsko naselje zasnovano v
obliki vasice ter je primerno za družine in vse, ki se izogibate hotelskega vzdušja in želite nekaj bolj domačega. Vas
premore 25 hiš in 136 apartmajev za 2–5 ljudi, vsaka pa
ima talno gretje, satelitsko televizijo in telefon. Iz vasi vodijo
poti do vaškega trga s prodajalnami, restavracijo in kavarno
Q 136 apartmajev, 24 hiš. TLK
Welness Ohidelia . Orhid elia j e najn ovejša in
najsodobnejša pridobitev Term Olimia in je elegantna, zrela
in polna trendovskih oblikovalskih podrobnosti. Fotografija
Orhidelie spada v knjigo o oblikovanju, saj ustvarja tekočo
obliko, ki se zlije s pokrajino zaradi bogate uporabe lesa
in stekla. Ni nas presenetilo, da pobira nagrade na tem
področju. Termalni programi in razvajanja vključujejo parne
kopeli, ki spadajo z razsvetljavo glede na razpoloženje
in modernimi ploščicami v hotel s 5 zvezdicami ter bio
in finske savne s številnimi programi, od razstrupljanja z
algami do mineralno-blatne terapije. Všeč so nam bile tudi
podrobnosti, kot so svetlobne jame in podvodna glasba.
Termalja. Welness center Termalija ponuja popolno sprostitev, telesne aktivnosti in široko izbiro terapij s termalnimi
bazeni, solariji, savnami, masažami in telovadbami. Svet
savn ponuja devet različnih savn v različnih barvah, vključno
s štirimi finskimi in solno savno. Na voljo je tudi nudistična
terasa in vodeni solni, lepotilni in meditacijski programi ter
restavracija Vzemi energijo z zdravo hrano.
Zdravilni Učinki Termalne Vode. Imate zdravstvene težave? Terme Olimia in njena termalna voda vam
verjetno lahko pomagata pri boljšem počutju, če ne celo
pri sami tegobi. Voda, ki jo črpajo iz globine 520 m pod
Aqualuno in kampom Natura, je bogata z magnezijem in
kalcijem in je primerna za zdravljenje revmatičnih obolenj,
kožnih bolezni, arterijskih obtočnih motenj ter poškodb
kosti in mišic. Najmanj, kar lahko koristi, je sproščanje
v kopeli s termalno vodo, ki sprošča mišice, povečuje
prekrvavitev in zmanjšuje stres. Je dovolj čista za pitje,
saj daleč naokoli ni tovarniških dimnikov, kmetje pa se
izogibajo uporabi škodljivih škropiv.
41
42
Podčetrtek
jena stoletje pozneje ob podpori grofov Attemsov z zvonikom
s strmo stožčasto streho in dodatnima kapelicama. Kmalu
zatem so prenovili tudi notranjost z baročnimi poslikavami
stropa najbolj izkušenih slikarjev v Sloveniji. Dodali so tudi
marmornat oltar in orgle, ki jih je izdelal mojster Janeček iz
Celja. Obiski so dogovorjeni vnaprej z vodenimi ogledi ali po
dogovoru z župnijsko cerkvijo v Podčetrtku.
Čokoladnica Olimja Olimje 61, tel. +386 (0)3 810
90 36/+386 (0)59 922 189, www.syncerus.si. Po
ogledu samostana Olimje in klepetanju s prijaznimi menihi
o njihovih zeliščih in prihajajoči poročni slovesnosti, je naš
vodič oznanil, da je čas za obisk tovarne čokolade. Nismo
mu prav nič verjeli, saj smo si predstavljali podobe iz literarnega dela Roalda Dahla. Imel je prav. Če se sprehodite
po poti mimo zeliščnega vrta samostana in čez majhen
most, boste prispeli do čokoladnice. Lahko vstopite v velik
butik, kjer prodajajo vse čokoladne stvaritve, ki si jih lahko
zamislite, medtem ko je vstop v prostore proizvodnje za
turiste strogo prepovedan – najverjetneje zato, da ne bi
motili Oompa-Loompa pri delu. Paleta proizvodov vsebuje
vse mogoče, od običajnih tablic in pralin do bogatih oblik,
kot so čokoladne žoge za nogomet v naravni velikosti in
čokoladne prsi (takoj po obisku samostana si jih je še bolj
neprijetno ogledovati). Tradicija izdelovanja čokolade in
vsi recepti segajo do časov prednika lastnikov in sicer
slaščičarja Alfonza Videtiča, ki je bil zelo znan na Dunaju v
začetku 20. stoletja. QOdprto 10:00–19:00.
Cerkev Device Marije vas pozdravi prva.
Vas Olimje
Pogosto pride do nesporazumov, saj si vas deli ime z minoritskim samostanom in bližnjimi termalnimi toplicami v
Podčetrtku. Naselje ni vas v običajnem pomenu besede,
saj ima le 250 prebivalcev, ki pa so raztreseni na območju
več kilometrov ob manjši dolini. Kljub temu je leta 2009 vas
Olimje pridobila naziv najlepše vasi v Evropi na tekmovanju
Entente Florale Europe. Poleg nespornih estetskih prednosti
in omenjenega samostana ponuja vas veliko dejavnosti in
znamenitosti – ni slaba ponudba za nekaj hiš in manj ljudi
kot v našem razredu na univerzi.
Cerkev Device Marije na Pesku. Težko boste zgrešili
vzpetino z osemkotnim zvonikom na desni strani ob vstopu v
vas. Cerkev je bila zgrajena na začetku 16. stoletja in dogra-
Dežela Pravljic in Domišljije tel. +386 (0)31 309
103/+386 (0)3 58 29 033, info@carovnica.si, www.
carovnica.com. Ni ravno Disneyland (niti Euro Disney), toda
upamo si trditi, da sta Koča pri čarovnici in pravljična pot skozi
gozdove nad samostanom Olimje veliko bolj zanimivi kot korporacijska čarobna kraljestva. Deželo je pričel urejati v 1960-ih
ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku kot družinski hobi, danes
pa se v tej domišljijski deželi nahaja okoli 60 različnih razstav o
likih iz slovenskih in mednarodnih pravljic ter učnih urah iz narave,
zgodovine ali geografije. Dežela je odprta za javnost od leta
1990, zadnji dve desetletji pa so jo nenehno širili in posodabljali
in ima danes vgrajene senzorje za gibanje, osvetlitev in mehanske animacije ter zvočne efekte, ki prihajajo iz skritih zvočnikov.
Zavedajte se, da je celoten projekt delo domače izdelave z
recikliranimi materiali in so nekateri liki mogoče malce srhljivi
sredi gozda. Zemljevidi in informacijske brošure so na voljo, v
deželi pa se nahaja tudi trgovina s spominki.
Lekarna v samostanu Olimje naj bi bila tretja najstarejša v Evropi, fotografija YMB.
Podčetrtek
Opozorilo: Mobilna Omrežja
Zanimivosti si lahko ogledate s cestnim vlakcem.
Minoritski samostan Olimje w w w.olimje.net.
Samostan je eden naših najljubših znamenitosti v celotni
pokrajini, saj je vizualno osupljiv, siv z arhitekturnimi podrobnostmi v beli barvi. Leži na pobočju hriba na koncu doline,
kjer je čudovita lega. Štirje menihi, ki vodijo samostan, so
neverjetno tople in prijazne osebe, in vas bodo najverjetneje
povabili na čaj ali kavo, če bodo imeli čas. Samostan je
delavne narave in menihi so nenehno zaposleni z vsakdanjimi opravili in posli. Maše in molitve se opravljajo dnevno v
baročni cerkvi, ki je skupaj z lekarno odprta skozi cel dan.
Ne pozabite si ogledati nenavadnega črnega oltarja v cerkvi.
Zaželeno je, da sami raziskujete okolico, če pa želite se lahko
dogovorite tudi za voden ogled.
Samostan ima zelo razgibano in zanimivo zgodovino, saj je
prvotno okoli leta 1015 na tem prostoru stala utrdba, ki so
jo preoblikovali v podeželsko graščino, nato pa še v grad, preden so jo podarili redovnikom pavlincem leta 1657. Stoletje
pozneje, leta 1782 je cesar Jožef II. razveljavil njegovo funkcijo
Če uporabljate slovensko ali SIM kartico države Evropske
Unije, vam priporočamo, da prestavite na ročni način izbiranja omrežja preden prispete v Podčetrtek, saj se lahko
zgodi, da vam zaračunajo visoke stroške gostovanja v
tujini izven EU, čeprav niste izstopili iz Slovenije. Zelo
razširjena govorica, ki smo jo osebno potrdili pri direktorju
največjega slovenskega mobilnega operaterja, se glasi,
da hrvaški operaterji povečajo moč njihovega omrežja
v bližini meje prav zaradi tega razloga. Zaračunajo vam
lahko tudi več kot 1 €/min za klice in pretirano preveč za
prenos podatkov, kar se je zgodilo tudi nam.
samostana in Olimje je postal ponovno grad, ki so ga šele
leta 1999 spremenili nazaj v samostan.
Še posebej obožujemo samostansko lekarno, ki naj bi bila tretja
najstarejša v Evropi in se nahaja v čudoviti okrogli kupolasti sobi
v pritličju južnega stolpa. Na stenah in stropih so freske znanih
zdravnikov, zdravilcev, posameznih rastlin in svetopisemskih
prizorov zdravljenja. Redovniki pavlinci so ob prihodu v samostan pričeli z uradnim proučevanjem rastlinskega življenja, saj so
redovniška pravila narekovala, da je vsak samostan moral imeti
primerno sobo za bolne brate. Nekateri redovniki posvetijo celo
življenje proučevanju zelišč in medicine, gojenjem in nabiranjem
zdravilnih zelišč in pripravljanjem zdravil. V prodajalni zraven
lekarne lahko tudi sami preizkusite moč zeliščnega zdravljenja
in kupite domače zeliščne poparke, tinkture, mazila in zelišča
za pripravo zdravilnih čajev. Pri nakupu vam pomaga seznam
zdravil za posamezne tegobe. Kupite lahko tudi zeliščni alkohol,
ki se imenuje Patrove kapljice. Na koncu pa si lahko ogledate
še botanični vrt z dvesto vrstami zdravilnih zelišč.
Farma jelenov v Jelenovem Grebenu blizu vasi Olimje, fotografija YMB.
43
44
Podčetrtek
Kje Spati in Jesti
Domačija Amon Olimje 24, tel. (+386) 3 818 24
80, info@amon.si, www.amon.si. Prijazna, družinska
domačija je še pred nekaj leti delovala le kot kmetija in
restavracija, danes pa je pravo ekološko letovišče, ki ga
vodi družina Amon in ponuja prenočišča, hrano, vino in
dejavnosti. Penzion Natura Amon se nahaja v osrčju zelenja
– na eni strani gleda na gozd, na drugi pa ima pogled na
golf igrišče. Nekdanji ogromni skedenj je preoblikovan v
velike, sodobne sobe, ki so med seboj zelo različne, vsaka
pa je sproščujoče barve in opremljena z visoko kvalitetnim
pohištvom iz naravnih materialov, nekatere pa imajo tudi
balkon. Družina ponuja tudi prostor za kampiranje in spodbuja ekološki način življenja.
Na posesti tudi gojijo organsko sadje, vključno s starimi,
domorodnimi vrstami jabolk, sliv in hrušk, organsko zelenjavo
in zelišča, ki jih uporabijo v restavraciji za pripravo obrokov.
Restavracija je opremljena v podeželskem slogu vinske kleti
z izvirnimi predmeti, ki jih povezujejo z vinogradništvom. Ponudba hrane, ki pobira nagrade, je sezonska in pripravljena
sveže po tradicionalnih receptih. Priporočamo kozjansko
gobovo juho ali enolončnico, ki je zelo okusna, še posebej
ob kozarcu Amonovega vina, ki ga pridelujejo v šmarskovirštanjskem vinorodnem okolišu. Ponudba vin je široka in
sicer rdeče, belo in penina z okusom jagod. Domačija prireja
tudi pokušine v restavraciji ali vinski kleti.
Oglejte si tudi golf pakete za konce tedna, ki so dobra ponudba. Golf igrišče Olimje z 9 luknjami ponuja sprehod med
peščenimi in vodnimi ovirami, ki so kar precejšen izziv, toda
igrišče je zelo prijetno. Učne ure so na voljo pod nadzorom
profesionalnih igralcev Q 14 sob, 1 apartma. L
Domačija Haler Olimje 6, tel. (+386) 3 812 12 00,
info@haler-sp.si, www.haler-sp.si. Če uživate ob dobrem
kozarcu piva in se še vedno odločate, kje boste prenočili v
okolici Podčetrtka, ne iščite dalje od domačije Haler, ki se
nahaja le 1 km od slavnega samostana in 3 km od Term
Olimia. Vse okoliške znamenitosti so v bližini in le sprehod stran
za goste domačije, kar je verjetno primerno zaradi ponudbe
vrhunskega točenega piva. Apartmaji so čisti, udobni in opremljeni z majhnimi kuhinjami in hladilniki, njihova cena pa se
prične pri 45 €/noč. Restavracija z velikim parkiriščem je ena
priljubljenih v okolici, še posebej ob koncih tedna, ogled manjše
pivovarne s spremljevalno pokušino pa je obvezen dogodek
tudi za tiste obiskovalce, ki niso nastanjeni na domačiji.Q 8
sob, 6 apartmajev. PUL
Gostišče Ciril - YH Podčetrtek Zdraviliška 10, tel.
(+386) 3 580 55 21, gostisce.ciril@siol.net, www.
ciril-youthhostel-bc.si. Preprost, toda prikupen mladinski
hostel po imenu Ciril se nahaja v bližini vodnega parka Aqualuna v Podčetrtku in ponuja široko ponudbo hrane. Hotelska
restavracija in a la carte restavracija lahko sprejmeta tudi
do sto ljudi. Nastanitev je osnovna, ampak čista in je zelo
dobra možnost za posamezne popotnike, ki iščejo izkušnjo
letovišča za več dni po ugodni ceni. Večje skupine lahko
dobijo kakovostnejše storitve za isto ceno na osebo. Q 9
sob. THLEK
jelenov Greben Olimje 90, tel. (+386) 3 582 90 46/
(+386) 3 5829 412, jelenov.greben@siol.net, www.
jelenov-greben.si. Slogan te večnamenske domačije je
»tukaj so jutra drugačna«, ki drži, razen če se tudi običajno
zbujate ob pogledu na čredo stotih jelenov, ki se sprehajajo
po dvorišču. Ime domačije popolnoma drži, saj stoji na osmih
hektarjih strmega zemljišča nad vasico Olimje. Jeleni se
prosto sprehajajo po posesti, ki nima ograje, njihovo meso
pa najdemo na meniju v veliki rustikalni restavraciji ali pa
v prekajeni obliki v trgovini s spominki. Kljub temu so zelo
navdušeni nad lastnikom in pritečejo takoj, ko se ta pojavi na
terasi z vedrom hrane in zavpije »Pika, pika, pika!«Če želite, jih
lahko hranite iz roke (ali obeh rok, kot v našem primeru). Dve
ločeni stavbi omogočata nastanitev za 40 ljudi, na voljo pa
vam je tudi dobro opremljena kongresna dvorana in poleti z
balonom.Q 12 sob. 4 apartmaji. THLK
Amon, fotografija Domen Grogl.
Gostilna Virštanj - Banovina Virštanj 17, tel.+386
(0)38 09 55 06/+386 (0)41 41 15 51.Virštanj ima svojo
viteško vinsko klet Banovina, ki je središče krajevne skupnosti,
v pravem in prenesenem pomenu. Domačini prihajajo sem na
kozarec vina, ki v času pisanja stane med 70 in 80 centov.
Pred gostilno raste 120 let stara vinska trta, hrana za goste
pa je pripravljena v tradicionalni črni kuhinji. Po predhodnem
dogovoru poskrbijo tudi za poročne sprejeme in ostale
posebne dogodke, toda Banovina je vredna ogleda tudi brez
razloga za praznovanje. Priporočamo, da pripešačite oziroma
prikolesarite glede na dane informacije. Ne pozabite luči na
kolesu za pot nazaj! Q Odprto ob torkih, sredah, četrtkih in
nedeljah 08:00–24:00, ob petkih in sobotah 08:00–02:00.
Ob ponedeljkih zaprto. BK
Podčetrtek
45
2010
Prerojeno življenje Revitalise your life
Doživite neusahljiv vir
nenehno porajajočega se življenja
Experience an inexhaustible
source of constantly emerging life
Wellness hotel Soteliasuperior
Wellness center Spa Armonia
Kongresni center Olimia
Wellness Orhidelia  Wellness center Termalija
Hotel Breza  Aparthotel Rosa
Vas Lipa  Kamp Natura
Center zdravja Olimia
Termalni park Aqualuna
Wellness Hotel Sotelia superior
Wellness Centre Spa Armonia
Congress Centre Olimia
Wellness Orhidelia  Wellness Centre Termalija
Hotel Breza  Aparthotel Rosa
Village Lipa  Camp Natura
Health Centre Olimia
Thermal Park Aqualuna
Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek, Slovenia
T +386 (0)3 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com
46
ŠenTjUr
Pogled Šentjura iz zraka.
Ob našem obisku Šentjurja se je pojavilo vprašanje, ki
si ga pogosto zastavimo, ko želimo nek kraj predstaviti
obiskovalcem: »Zakaj je to mesto tako posebno?« Prav
gotovo ne le zaradi cerkve sv. Jurija ali očarljivih gričev
in travnikov, ki ga obdajajo. Morda zaradi neolitske arheološke dediščine na Rifniku ali zdravstveno-glasbenega
mojstrstva dinastije Ipavec? Po našem mnenju je najbolj
zanimiva prav legenda o razbojniku Guzaju, zaradi katere
Šentjur izstopa na zemljevidu Slovenije. Samo pomislite,
kaj je Robin Hood storil za prepoznavnost Sherwoodskega
gozda in Nottinghama. Čeprav morda niste prišli v Šentjur
ravno zaradi Guzaja, slovenske enačice Robina Hooda, je
njegova legenda dobra iztočnica za odkrivanje teh krajev.
Ko govorimo o Šentjurju, se moramo dotakniti priljubljenega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška, ki
je zgodnja leta svojega življenja preživel v tej občini. Vse
od naštetega sestavlja zavidljiv seznam znamenitosti, ki
si jih morate ogledati. Po vsem tem raziskovanju pa se
lahko sprostite v enem od termalnih kopališč v bližini.
Zgornji trg v Šentjurju je bil vse od 14. stoletja, ko se prvič
omenja, glavno kulturno in politično središče. Po prihodu
železnice se je dogajanje preselilo na Spodnji trg, ki je
središče še danes.
Okolica Šentjurja je dandanes zanimiva tudi za pohodnike,
kolesarje in vse tiste, ki so željni številnih aktivnosti v
ohranjenem naravnem okolju.
Z etimološkega vidika ime Šentjur izhaja iz prvotnega
poimenovanja kraja »Sveti Jurij«, ki ga je kraj dobil po
svoji župnijski cerkvi. Današnje ime mu je bilo dano v
času Jugoslavije v izogib očitnim verskim asociacijam.
Na njegovo prvotno ime še danes spominja občinski grb
s svetim Jurijem, ki ubija zmaja. Skromni vinski kleti se
bomo posvetili na koncu besedila, saj se v njej konča veliko izletov in obiskov Šentjurja. Čeprav kletni edinstvena,
je vseeno veličastna.
Kaj si Ogledati
Anton Martin slomšek. Zelo cenjen slovenski škof,
učitelj, publicist in pozneje tudi blaženi je prvak slovenskega ljudstva. Bil je eden odločilnih spodbujevalcev slovenske
narodne zavesti in je pripomogel k ohranitvi spodnje
Štajerske kot dela slovenskega ozemlja.
Odraščal je na Ponikvi v okolici Šentjurja kot sin premožnejšega kmeta. V pridigah se je preizkusil že v mladosti,
ko je kot otrok z vrha stopnic cerkve sv. Ožbolta svojim vrstnikom ponavljal nedeljske pridige. Po svojem mašniškem
posvečenju leta 1824 se je v Celovcu, kjer je deloval kot
Prihod v Šentjur
Šentjur leži ob glavni štajerski avtocestni povezavi, ki
jo zapustite na izhodu Dramlje. Iz Ljubljane je oddaljen
približno 90 km. Nahaja se vzhodno od Celja, tretjega
največjega mesta v Sloveniji, in v bližini drugega
največjega mesta, Maribora. Če prihajate iz tujine,
so najbližja letališča v Gradcu (108 km), Ljubljani
(93 km), Celovcu (132 km) in Trstu (213 km). Šentjur
ima dobro železniško povezavo, saj leži ob glavni
liniji Maribor–Ljubljana. Če imate na voljo dan ali dva,
lahko v Šentjur iz Ljubljane tudi prikolesarite po stari
cesti skozi Laško ali Šempeter
ŠenTjUr
duhovni vodja semenišča do leta 1838, posvečal teologiji
in filozofiji. Sredi štiridesetih let 19. stoletja se je Slomšek
odlikoval predvsem kot učitelj, duhovnik in lavantinski škof.
Velik dosežek za današnjo Slovenijo je bila prestavitev
sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža (avstrijska
Koroška) v Maribor, ki je tako pod svoje okrilje prevzela
velik del slovensko govorečega področja. Prav ta dogodek
pa ima velike zasluge za poznejšo priključitev tega dela
ozemlja Sloveniji in za spodbujanje slovenske kulture na
tem ozemlju, za kar se je zavzemal celo življenje. Slomšek
je bil slaven pridigar, neutruden v svojih naukih, posvečal
pa se je tudi pisanju pesmi. Njegova najbolj razširjena je
prav zagotovo En hribček bom kupil. V svojem življenju je
objavil obilico učne literature, med najbolj pomembnimi
je učbenik z naslovom »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. V
Slomškov opus lahko štejemo preko 50 knjig, prav tako
je tudi soustanovitelj Mohorjeve družbe, prve slovenske
založbe. Obiskovalcem Šentjurja priporočamo, da spoznajo blaženega moža in obiščejo njegovo rojstno hišo
na Slomu pri Ponikvi.
Cerkev sv. Martina na Ponikvi. V tej privlačni cerkvi v osrčju kraja Ponikva je bil krščen blaženi Slomšek.
Baročne in neobaročne freske so polne detajlov, glavni
oltar pa krasi podoba zavetnika. Prižnico krasijo prizori iz
življenja Jezusa Kristusa in drugih svetopisemskih oseb, ki
z vrha opazujejo svoje farane. Eden od stranskih oltarjev je
posvečen Mariji sedem žalosti, ki v omari v spodnjem delu
oltarja skriva podobo Jezusa, ležečega v svoji grobnici, ki
ga je moč videti le enkrat na leto ob Veliki noči.
spominska soba new swing Quarteta skladateljev Ipavcev 17, tel. +386 (0) 37 49 25 23/+386 (0)
41 66 00 91, tic@turizem-sentjur.com, www.turizem-sentjur. com. Pisarna turistično-informacijskega centra v
Šentjurju skriva v ozadju posebno spominsko sobo, ki je
posvečena uspešni slovenski zasedbi New Swing Quartet.
V sobi najdete veliko spominkov in ogromno televizijo, ki
predvaja stare video posnetke. Skupina je v teh krajih tako
popularna zato, ker so kar trije od štirih članov skupine
doma iz okolice. Najbolj znan član je najverjetneje Oto
Pestner, skupina pa prepeva predvsem gospel in svetovne
klasike, kot sta na primer Amazing Grace in Joy to the
World (božična pesem). Očitno je v deželi svetega Jurija
glasba kar v zraku.
Guzaj: ljudski junak
Prav zagotovo boste ob poslušanju legende o Guzaju
takoj pomislili na Robina Hooda. Nič čudnega, saj je bil tudi
njegov moto, kot si lahko že mislite, krasti bogatim in dajati
revnim. Njegovo težavno življenje se je začelo na kmetiji pri
Primožu pri Šentjurju.
Pot ga je zanesla med drugim tudi v Zgornji trg v Šentjurju, kjer je srečal znamenitega župana in skladatelja
Gustava Ipavca in mu iz žepov ukradel denar. Znano
je tudi, da je krčmarica iz Dobrne Guzaja po krivem
obtožila kraje srebrnega pribora, ker je zavrnil njeno
ljubezen. Zaradi krivega pričanja je bil zaprt. Pozneje
se je krčmarici strašno maščeval, tako da jo je privezal
za drevo globoko v gozdu in jo tam pustil umreti. Nekoč
je na poti od Jezerc proti Šentjurju srečal žensko, ki
je razbojnika obrekovala, saj ni prepoznala, da govori
prav z njim. Prosil jo je, naj mu kupi žeblje, češ da mu
jih je zmanjkalo pri polaganju poda, za kazen pa jo
je kasneje z njimi podkoval. Guzaj je bil zaradi svojih
prigod neprestano na begu pred žandarji in konjenico.
Nekoč jim je celo kupil liter vina, z njimi pil, pod praznim
kozarcem pa pustil listek, na katerem jim je sporočil, da
so pili z Guzajem, a ga niso prepoznali. V Podsredi pa
je razširil govorice, da kupuje mačke po zelo visoki ceni
in pobegnil, ko so ljudje prinesli mačke z vseh koncev.
Vse te zgodbe mogoče namigujejo, da se je iz ljudi bolj
norčeval, kot jim pomagal, toda njegova močna sled
ostaja. Najverjetneje je bil mož pošten in še danes ga
imajo domačini radi. Guzaj pa je bil tudi razbojnik mehkega
srca. Zaljubljen je bil v Barbko, ki je živela na Prevorju,
njena hiša še vedno stoji pri Amonovem mlinu pri Bistrici
v bližnji Lopaci. Pred kratkim je bila po legendi urejena
tudi pohodna pot z opisom poti in zgodb v slovenskem
in angleškem jeziku. Dolga je 36,9 km in poteka preko
Prevorja, Planine in Dobja.
Guzajeva zadnja dogodivščina se je odvijala v kozolcu
v Košnici, ko so ga v njegovem priljubljenem skrivališču
našli žandarji. Vsi poskusi bega so bili zaman. Guzaja
je skozi zaprta vrata zadela žandarjeva krogla. Njegov
grob lahko še danes najdete na prevorskem pokopališču,
prepoznali pa ga boste po vrtnici, ki jo je svoji ljubezni
posadila Barbka.
Notranjost cerkve sv. Martina je vredna ogleda.
47
48
ŠENTJUR
Hrib Rifnik. Ne glede na to, ali se gor povzpnete peš po slikoviti
Vpogled v zgodovino v Muzeju južne železnice.
poti ali pa se tja pripeljete po ovinkasti cesti, boste ob prihodu
na vrh navdušeni nad razgledom na zeleno dolino in vasice ter
zgodbami, ki ta kraj zaznamujejo. Na vrhu ležijo ostanki poznoantične naselbine, kamor so se ljudje nekoč zatekali pred napadi.
Močno priporočamo ogled izkopanin z arheološkega najdišča.
Zidove hiš so delno obnovili, v rekonstrukciji lesene koče, krite s
slamnato streho, pa najdete vse potrebne informacije. Na najvišji
točki stojijo ostanki poznoantične cerkve s preprosto pravokotno
zasnovo. Cerkev je majhna, z dvignjenim prezbiterijem, in ponuja
čudovit razgled. Povezujejo jo s skrivnostno zgodbo, saj so v
narteksu odkrili sarkofag z okostjema starejše ženske in mlajšega
moškega. Na tej točki nas je vodnik vprašal, če lahko uganemo
okoliščine, kar se nam je zdelo zanimivo. Ob koncu sprehoda si
lahko naberete zelišča in jih poznavalsko ovohavate na poti nazaj.
Kadar vas pot zanese na slovensko podeželje, se morate nujno
povzpeti na lokalni hrib. In tudi Rifnik ni izjema.
Muzej Južne železnice Pri železniški postaji, Kolodvor-
Razstava Rifnik in Njegovi Zakladi Skladateljev
ska Ulica 2, tel. +386 (0)37 49 25 23/+386 (0)51 31
10 74, tic@turizem-sentjur.com, www.turizem-sentjur.
com. Najprej se oglasite v Turistično informacijskem centru
Šentjur, kjer boste dobili vse potrebne informacije in poskrbeli
za rezervacije, nato pa se odpravite na železniško postajo
v Muzej Južne železnice in se vkrcajte na popotovanje po
železniški zgodovini. Na vhodu ne boste mogli zgrešiti lepo
ohanjene parne lokomotive (razen, če ste tako slepi kot mi).
V notranjosti si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega
gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje, med drugim
tudi staro (in delujočo) napravo za posredovanje sporočil v
Morsejevi kodi in telefonsko centralo za Štajersko. Prav tako
si lahko ogledate svetilke, ki gorijo na različna goriva, vse od
petroleja do repičnega olja. Ogled se zaključi v vinski kleti, tako
kot se to spodobi v teh krajih. Vinska klet je zelo velika in jo lahko
obiščete/rezervirate/najamete po predhodnem dogovoru.
Lastnik zbirke Južna železnica s strastjo ureja svojo razstavo
in poskrbi tudi za najmanjše detajle. Obiskovalcem v spomin
na muzej podari reprodukcijo stare vozovnice.
Razvaline na vrhu hriba Rifnik.
Ipavcev 17, tel. +386 (0) 74 92 52 3/+386 (0) 41 66 00
91, tic@turizem-sentjur.com, www.turizem-sentjur. com.
Razstava Rifnik in njegovi zakladi prikazuje odkritja z Rifnika,
izjemno pomembnega arheološkega najdišča v bližini. Nov in
privlačen muzej se nahaja v isti zgradbi kot Turistično informacijski
center Šentjur. Razstava vas popelje skozi zgodovino skoraj
neprekinjene poselitve omenjenega hriba od bakrene dobe do
pozne antike. Vsi podatki na panojih so v slovenščini, na voljo pa
vam je tudi vodič, ki vam bo obrazložil vse, kar vas zanima. Vsi
razstavljeni eksponati so večinoma originalni primerki, vključno z
bakrenimi posodami, ki so jih našli zakopane pod skalo (verjetno
zaradi napadov), kovanci in orodjem. Zanimivo je, da se na mnogih
eksponatih pojavlja motiv rac. Bronast doprsni kip je replika,
original pa naj bi nekoč stal na Himmlerjevi mizi v časih nacistične
Nemčije (iz neznanega razloga). Danes ga hrani Narodni muzej
v Ljubljani. Zanimivi so tudi pasovi in barvni nakit, ki so ga našli
v dveh grobovih. Če vas je muzej navdušil nad življenjem iz teh
časov, se morate povzpeti tudi na sam hrib in tam slišati zgodbe,
ki pričarajo sliko davnih obdobij.
ŠENTJUR
Še vedno lahko slišite koncerte v Ipavčevi hiši.
Vrt Rifnik Jakob 7b, tel. +386 (0)35 74 05 21. Lokalni
vrtnar in član Slovenskega društva za kulturo vrtov Gorazd
Mauer je na južni strani hriba Rifnik uredil čudovit barvni vrt,
kjer goji rastline z različnih koncev sveta. Rastline so urejene
po estetskem načelu in ne na primer po celinah, kot je to navada v botaničnih vrtovih, kar je zanimivo tudi za obiskovalce,
ki niso strokovnjaki. Še posebej nam je bil všeč grm jagodičja
z Nove Zelandije, kjer smo jagode lahko tudi poskusili. Lastnik
je zelo prijazen in vam bo z veseljem razkazal naokoli. Vrtovi
so lepo urejeni in polni prijetnih dišav, četudi ne predstavljajo
ravno vseh podnebij (iz očitnih razlogov).
Etnološka Zbirka Šmid Planina pri Sevnici 37, tel.
+386 (0)37 49 25 23/+386 (0)34 28 09 50, tic@ turizem-sentjur.com, www.turizem-sentjur.com. Družinski
zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini
pri Sevnici ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi
očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K
temu ga je še posebej spodbudil potres leta 1974, ko se
je to ljudsko bogastvo še posebej uničevalo in odtujevalo
iz prvotnega okolja. Na razstavi si lahko ogledate orodja,
ki so jih nekoč uporabljali za pripravo hrane v črni kuhinji,
pri kmečkih opravilih, v vinogradništvu in sadjarstvu, ter
predmete, povezane s pustnim rajanjem. Dr. Šmid skrbi,
da stare šege in navade iz teh krajev ne izginejo v pozabo.
Rojstna Hiša Antona Martina Slomška. Slomšek
je ključna osebnost v slovenski zavesti, jeziku in verskem
združevanju, nedavno (leta 1998) pa je bil proglašen tudi
za pr vega slovenskega blaženega. Priporočamo ogled
njegove rojstne vasi, ki je nadvse očarljiva, med prenovo
rojstne hiše pa so v njej uredili muzejsko zbirko. Hiša in
kmetija Slom (od tod ime Slomšek) sta prešli v družinske
roke v začetku 18. stoletja, približno sto let pozneje, novembra 1800, pa se je v njej rodil Anton Martin. Hišo so
nekaj generacij po smrti njegovih staršev prodali, sedaj pa
je v lasti mariborske škofije. V hiši so sobe urejene tako,
da vas popeljejo po obdobjih Slomškovega življenja od
otroštva do duhovništva in škofovstva. V zgornji dvorani
organizirajo predstavitve in ostale dogodke. Romarjem je
namenjena posebna soba. Ob kamniti mizi pod lipo si lahko
odpočijete ob prebiranju oziroma občudovanju spominkov,
ki ste jih kupili po ogledu
Ipavčeva Hiša Zgornji Trg, tel. +386 (0) 37 49 25 23.
Šentjur je očitno zelo tesno povezan z glasbo in medicino.
Legendarna šentjurska dinastija se je v zgodovino zapisala
predvsem zaradi glasbe in medicine. Najbolj znana sta
brata Gustav in Benjamin, oba še vedno ponos teh krajev.
V Ipavčevi hiši si lahko ogledate razstavo, ki vas popelje
skozi življenje in delo dveh bratov skladateljev in zdravnikov.
Pri recepciji stojita njuna doprsna kipa, ogledate si lahko
tudi Gustavovo ordinacijo, kjer stoji klavir, na katerega so
igrali tudi med operacijami. V zgornjem nadstropju sta dve
sobi, vsaka posvečena enemu od bratov, kjer lahko slišite
slavne skladbe, kot so Benjaminove opere in Gustavova
domoljubna skladba Slovenec sem. V hiši sta tudi poročna
soba in vinska klet z izbranimi vini lokalnih pridelovalcev.
Ugleden ljubljanski arhitekt Jože Plečnik je bil zadolžen za
obnovo hiše in vodnjaka, ki krasi vrt. V zunanjem avditoriju med poletjem prirejajo številne dogodke, vinska trta,
ki raste pred hišo, pa je cepič najstarejše trte v Evropi z
mariborskega Lenta.
49
50
KOZJe
Govoriti o Kozjem je nemogoče brez omembe Kozjanskega
regijskega parka, ki pokriva kar 89% občine Kozje, zaradi
česar večina obiskovalcev te ruralne enklave predvideva
njeno lego na jugu Štajerske, ob meji s Hrvaško. Mesto
samo ima navdušujočo zgodovino, ki sega do pr ve
omembe leta 1016, ko je bilo fevdalno gospostvo s 30
kmetijami. Ker ni bilo nikoli obdano z obzidjem, je utrpelo
mnogo nadlog ob nenehnih turških vpadih med kugo, ki je
pobrala velik del prebivalstva. Mesto je bilo priča renesansi sredi 19. stoletja in postalo mesto s trgom, polno vrveža
ter cvetočo obrtno industrijo in krčmarstvom. Danes se
mesto bohoti z osrednjim trgom in številnimi arhitekturno
zanimivimi stavbami. Vredna ogleda je župnijska cerkev
Marijinega vnebovzetja in njena glavna cerkvena ladja,
ki sega do leta 1249. Kroflnov mlin v Kozjah, ki leži ob
izteku Bistrega grabna je eden izmed dveh poslopij – hiša z
nekdanjim mlinom in gospodarsko poslopje. Nekoč je bila
dom mlinarja, kleparja – špenglerja, mizarja in delavca v
bližnjem industrijskem obratu. V nekdanji kmetiji je sedaj
stalna muzejska razstava, ki je priča še eni zmagoslavni
obnovi na področju krajinskega parka. Kozje ima približno
750 prebivalcev (podatki iz leta 2002) in je največje naselje na področju parka. Za boljšo predstavo, v okolici je
78 naselbin, najmanjša od njih pa ima le 25 prebivalcev.
Med vsemi temi drevesi živijo tudi ljudje. Čisto zares.
Kaj si Ogledati
Kozjanski Park. Od gozdov do travniških sadovnjakov;
od ogroženih vrst ptic do gradov in starih mlinov; od vinogradniških poti do koncertov – trditi, da je Kozjanski park
poln naravnih in umetnih zanimivosti ni dovolj. Ta najstarejši
regijski park v Sloveniji pokriva površino 206 km2 in ponuja
več kot le običajno rastlinstvo in živalstvo, ki jih lahko najdete
v ostalih parkih, ki ste jih obiskali. Če ste kolesar, ljubitelj
umetnosti, pohodnik ali fotograf, boste našli nekaj, kar vas
bo očaralo. Destinacija ponuja veliko vidikov za turiste, ki
prevladuje v pokrajini. Zaradi različnih ekosistemov lahko
pričakujete marsikaj, od podalpskih valovitih hribov do rodnih vinogradov in ravnin. V pokrajini so prepletene cerkve,
kapele, gradovi, hiše in trgovski obrati. Park je prav tako
znan po svojih visokodebelnih sadovnjakih in številnih vrstah
starih sort jablan. Te vrste izumirajo, saj supermarketi po
celem svetu zahtevajo usklajenost in travniški sadovnjaki
predstavljajo pomemben del ekosistema parka. Poleg živahnega življenjskega prostora, sadovnjaki ponujajo možnost
vrnitve v naravo s spodbujanjem sodobnega, obstojnega
in ekološkega kmetovanja s tradicionalnimi temelji. Njihov
namen je ohraniti pokrajino in sadovnjake v prvotni obliki
ter zaščititi raznolikost vrst jabolk in pomagati pridelovalcem
tržiti svoje sadje. Vsak drugi konec tedna v oktobru se odvija
festival Kozjanskega jabolka, jabolka pa pridejo prav v lokalni
kuhinji pri pripravi jabolčnih sokov, kisa in tradicionalnih suhih
jabolk, ki jih je vredno okusiti.
Opazovalci redkih ptic obožujejo Kozjanske sadovnjake,
ki so dom mnogim redkim in ogroženim pticam. V roke
vzemite svoje fotoaparate in se pripravite, da boste slišali
ali videli eno od 120-ih ptičjih vrst, vključno z koscem. V
parku lahko vidite tudi 40 vrst orhidej.
Park je bil ustanovljen leta 1981, toda njegove meje niso
jasno določene. Pokrajina Kozjansko obsega področje
južno od reke Voglajne, zahodno od reke Sotla, vzhodno
od reke Savinje in severno od vzhodnega dela Posavskega
hribovja, park pa je na severu omejen z Rudnico, na vzhodu
KOZje
s Sotlo, na jugu pa meja teče skozi Vetrnik in Orlico vse do
Senovskega in Bizeljskega hribovja.
prezbiterijem, kupola pa hrani štiri nagrobnike družine Moškon,
nekdanjih lastnikov bližnjega gradu Pišece.
Toda zakaj prav tu? Zakaj regijski park? Poleg naravnih
lepot in ekološke pomembnosti področja je pomemben za
zgodovinsko dediščino področja, zaradi rojstnega mesta
Marije Javeršek (Podsreda), matere nekdanjega predsednika Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Ta je bil rojen blizu
Kumrovca in je preživel del svojega otroštva v Podsredi.
Prvotno je bil park poimenovan Spominski park Trebče, leta
1996 pa so ga preimenovali v Kozjanski park.
Etnološki spomeniki so pomemben del parka, lastniki teh
pa spodbujajo zanimanje za poslopja, skupine stavb, vsakodnevne predmete in ostale izdelke, ki odražajo življenjski
slog Slovencev, Italijanov in Madžarov, ki so imenovali ta
kraj svoj dom v različnih obdobjih. Kozjanski park ima 96
etnoloških spomenikov, najbolj izstopajoč je Levstikov mlin
v Podsredi, ki poleg Kukovičevega mlina od vseh mlinov na
reki Bistrici še vedno včasih deluje. Levstikov mlin je bil prvič
omenjen v inventarju tlačana Martina Levstika iz začetka 19.
stoletja, ki ga je urejal od 1988 do 1990. Danes vključuje
tudi gospodarska poslopja s hlevom, žitnico in novo hišo
z novimi lastniki, ki skrbijo za kmetijo in so v osebni rabi,
čeprav so odprti za obiskovalce, ki lahko poberejo vrečo
moke in naredijo domače tradicionalne mlince med obiskom.
V parku stoji tudi največji hrast v Sloveniji, ki je visok 32 m in se
nahaja v vasi Gregovce. Poleg vseh naravnih lepot je v parku
veliko zanimivosti, ki jih je postavil človek – narava nima vseh
adutov. Med temi je leseni kip svetega Janeza, ki je star 500 let.
Park je zelo pomemben tudi z arhitekturnega vidika, saj so bili
gradovi zgrajeni v 10. stoletju, povsod pa najdemo tudi izklesane antične kamnite oznake. Večina jih je v ruševinah, saj so
podlegli vplivom časa, ostali pa so veličastni, kot je Podsreda,
ki ga bomo omenili posebej (glej spodaj). Poleg Podsrede si
lahko znamenitosti ogledate v Pišecah, Bizeljskem in Olimju,
če naštejemo le tri. Za primer, župnijska cerkev Pišece je bila
omenjena v uradnih dokumentih leta 1651. Cerkev je zgrajena
v baročnem slogu in se imenuje cerkev svetega Mihaela. Ima
pravokotno glavno ladjo z dvojno visečo kupolo in kvadratnim
V Podsredi se nahaja tudi Slovensko-bavarska hiša, ki stoji
nasproti župnijske cerkve svetega Janeza Krstnika. Nekdanje
kaplanovo domovanje iz 17. stoletja je značilna hiša tega
področja in obdobja, ki so jo obnovili leta 1996 s pomočjo
Kozjanskega parka, Bavarsko-slovenskega društva in župnije
Podsreda. Hiša je zelo priljubljena med obiskovalci. 5 gradov,
32 cerkva, 16 kamnitih oznak, orhideje, jabolka, ogrožene vrste
ptic, 78 naselbin, številni muzeji in znamenitosti, kolesarjenje
in pohodništvo. Kozjanski park ni le park, je način življenja.
Grad Podsreda
Grad Podsr eda. Za ta gra d
pravijo, da je najbolj grajski med
gra d ovi na Sl oven skem. To n e
pomeni, da je podoben gradovom
iz Disneyjevih risank s stolpi in
zastavami, ampak je trden primer
slovenskega srednjeveškega rokodelstva. Poslopje nima motečega
okrasja, le visok opazovalni stolp,
kapelo in številne sobe in krila,
z graj ena okoli osre dnj e pravokotne struk ture. Zgrajen je bil v
prvi polovici 12. stoletja in je eden
najpomembnejših primerov romanske arhitekture v državi, nahaja pa
se na hribu, ki gleda na Podsredo
s severne strani. Četudi ne marate
gradov, se odpravi te tja zaradi
razgleda. Čeprav, kaj vam ne bi bilo
všeč? Je značilen srednjeveški grad
in, na srečo za obiskovalce, ima
obnovljene vse srednjeveške znamenitosti. Prvič je bil omenjen kot grad leta 1213, ko je bil znan še kot Castrum
Herberch. Skozi stoletja je zamenjal mnogo lastnikov in sicer grofe iz Ptuja, Svibnega in Celja ter princa Werianda
Windischgrätza s svojim eksotičnim nazivom. Tako kot številni evropski gradovi je bil prepuščen razpadanju po
drugi svetovni vojni. Obnove so se pričele leta 1983 in grad je danes priljubljeno prizorišče za poroke zaradi svoje
lokacije in zgodovine. Lastniki se ne oklepajo preteklosti, čeprav je zgodovina gradu cenjena in dobro izkoriščena.
Med razstavnimi prostori lahko najdete slike krajevnih umetnikov in ostale inovativne dodatke. Všeč so nam bile
tudi tradicionalne slike drug je v gradu in uživali smo tudi ob številnih koncertih v veliki dvorani v poletnih mesecih.
Grad je pomemben zgodovinski spomenik, toda ni obtičal v preteklosti. Na ogledu poslopja boste v prvem nadstropju deležni zgodovine gradu in njene odlomke (keramični kosi, črepinje, steklene ploščice), ki so jih izkopali
med obnovo. Stolp je predelan v razstavni prostor, romanska kapela z apsido pa je delno zaprta za javnost. Med
samo obnovo je bilo odkritih veliko zanemarjenih in pozabljenih predmetov, kot so dvojna okna v romanskem slogu,
izrezljani okenski in vratni okvirji ter ostanki slik in renesančnih prizidkov. V pritličju in kleti najdete zelo čudovito
in barvno razstavo steklenih izdelkov. Grajska kuhinja z odprtim kaminom se uporablja za slavnostne dogodke s
srednjeveškimi gostijami. Na zahodni strani čez grajsko obzidje ležijo gospodarska poslopja. Naselje Podsreda je
bilo zgrajeno pod gradom leta 1377. Grad je odprt v poletnih mesecih. Upravne pisarne Kozjanskega regijskega
parka hranijo ključe gradu izven sezone
51
52
rogatec
Dvorec Strmol gleda na stari del Rogatca.
Rogatec je prijeten srednjeveški trg, ki leži na skrajnem
zahodnem delu Dežele Celjske, ob meji s Hrvaško. Majhen,
a očarljiv trg, ki na videz spominja na tradicionalno pravljično
mesto, je pridobil svoje trške pravice leta 1283. Čeprav je
zelo majhen, ponuja veliko različnih dejavnosti. Odgovorni za
turizem so v zadnjih letih opravili odlično nalogo s spodbujanjem turizma v Rogatcu, še posebej poudarjajo »zeleni« turizem
in ohranjanje lokalne dediščine. Veliko znamenitosti je bilo obnovljenih, te pa sedaj privlačijo turiste iz cele Evrope in sveta.
Kaj si Ogledati
Razvaline Gradu Gornji Rogatec. Razvaline gradu,
ki je bil prvič omenjen leta 1193, zgrajen pa verjetno že v
11. stoletju, ležijo nad trgom. Grad Gornji Rogatec, kot so
ga pozneje poimenovali, je poleti 1574 popolnoma pogorel.
Ohranili so se zidovi, deli stropa in pomožna poslopja. Še
istega leta so ga obnovili v trinadstropni grad s tremi trakti, ki
je ostal nespremenjen vse do 19. stoletja, ko je začel postopoma razpadati. Leta 1810 je grad še stal, vendar ga tedanji
lastniki niso več vzdrževali, tako da je nedolgo zatem razpadel.
Danes je, žal, ohranjena le sled nekoč mogočnega gradu.
ki pa zaradi razlik v višini ustvarjajo videz, da gre za eno goro.
Zelo je priljubljena med pohodniki in zahtevnejšimi kolesarji,
razgled pa je enostavno osupljiv. Po obisku gore si boste
želeli, da bi se pridružili jadralnim padalcem, saj je pogled
z odskočnega mesta neverjeten. Posebnost Donačke gore
sta njen pragozd in raznolikost rastlinstva. Alpsko rastlinje
prevladuje na hladnejšem in bolj senčnem severu, drevesa
in rastline, ki potrebujejo toploto in svetlobo, pa rastejo na
južnem delu. Pobočja gore so posuta z majhnimi vasicami,
na jasi pod vrhom gore najdete planinsko kočo, kjer ponujajo
tradicionalno slovensko hrano po ugodnih cenah in osnovno
nastanitvijo, če želite prenočiti. Ob našem obisku je bila koča
polna finskih učencev, ki so tukaj preživljali počitnice, kar ni
tako zelo nenavadno za te kraje.
Cerkev sv. Jerneja. Je farna cerkev, stoji na južnem
pobočju grajskega hriba in je obdana z mogočnim obzidjem.
Zgrajena je bila v baročnem slogu v letih med 1738 in 1743 na
mestu, kjer je že v 13. stoletju stala stara romanska cerkev.
Cerkev sestavljata zvonik in glavno poslopje. V notranjosti
se nad prezbiterijem in ladjo nahaja kupola, ki je okrašena
z baročnimi poslikavami. Cerkev sodi med kvalitetnejše
baročne sakralne objekte na tem območju in je razglašena
za kulturni spomenik.
Donačka Gora. Donačka gora s svojimi 882 m nadmorske
višine daje vtis najvišjega vrha v regiji. Sestavljajo jo trije hribi,
Kamnolom kremenovega peščenjaka, fotografija
Domen Grögl.
rOgATec
Muzej na Prostem
ljen v obliki manjše vasice, ki ustvarja občutek potovanja
skozi čas, saj so povsod razstavljeni izdelki domače obrti
in umetnosti, kot tudi primeri ljudskih običajev in navad.
Priporočamo voden ogled, kjer vam pokažejo, kako je
življenje potekalo na tradicionalnih kmetijah v okolici, na
interaktivnih delavnicah pa lahko tudi sami poskusite
speči kruh, splesti košaro, se preizkusite v kovaštvu in
drugih obrteh. Muzej boste zlahka našli, saj se nahaja ob
konjeniškem klubu, ki stoji le nekaj sto metrov od dvorca.
Muzej navdušuje z vpogledom v življenje ljudi nekoč ter
ohranja in prikazuje arhitekturno in ljudsko dediščino ter
kulturno izročilo ljudi, ki so živeli v dolini Sotle v 18. in 19.
stoletju, vse do zgodnjega 20. stoletja. Muzej je postavDomačini goro imenujejo štajerski Triglav, medtem ko prebivalci zahodnejših krajev, kot sta Rogaška Slatina in Šmarje
pri Jelšah, tako poimenujejo Boč. Kdo ima prav? Boč je res
100 m višji od Donačke gore (vključno s stolpom na vrhu, ki
je poskrbel za tistih nekaj metrov čez 1000), Donačka gora
pa ima tri ločene vrhove (tako kot Triglav). Če že moramo, bi
se v tem primeru postavili na stran prebivalcev Rogatca. Niti
Boč niti Donačka gora se niti ne približata višini Triglava (2864
m), torej, zakaj ne bi podelili naslova tistemu s tremi vrhovi?
konjeniški klub strmol. w w w.kk-strmol.com.
Strmol je sicer zasebni konjeniški klub s konjušnico, a
je odprt tudi za turiste. Za obisk se morate predhodno
najaviti, potrebujete pa le nekaj izkušenj z jahanjem. Bolj
izkušeni imajo možnost terenskega jahanja po okoliških
hribih, celo po pobočju Donačke gore. Klub se nahaja nekaj
sto metrov severno od dvorca Strmol in je priljubljen med
turisti iz cele Evrope, o čemer je pričala skupina Fincev, ki
so preživljali počitnice v konjeniškem taboru. Mogoče pa to
razreši skrivnost finskih otrok na Donački gori! Prvi konj, ki
nas je pozdravil, je eden bolj zanimivih in prava pojava. Velik
bel jahalni konj z imenom Dino potrebuje pozornost in če je
ne dobi od obiskovalcev, ki se sprehodijo mimo ali pa stojijo
blizu in ga ne pobožajo, brcne v sprednji del vrat. Vsakič.
Dino brez sramu zahteva pozornost in najlažje se ga boste
rešili, če mu posvetite minuto svojega časa.
Večina zgradb je izvirnih in bile prestavljene iz krajev
celotne regije. Najpomembnejšo stavbo in jedro muzeja
predstavlja Šmitova hiša, ki je nekdanji dom in rojstna
hiša slovenskega pesnika in prevajalca Jožeta Šmita.
Zgrajena je bila v zgodnjem 19. stoletju. Stene hiše
so ometane z ilovico in prebeljene z apnom, streha pa
prekrita s slamo. V muzeju lahko vidimo tudi gospodarsko
poslopje, zunanje stranišče, vodnjak, čebelnjak, svinjak,
kozolec in kovačijo, novejši poslopji pa sta viničarska hiša
ter informacijska točka in trgovina s spominki.
Dvorec je bil prvič omenjen leta 1436 kot preprost utrjen
stolp v lasti celjskih grofov, do 16. stoletja pa so mu dodali
še en obrambni stolp in obzidje, ki pa so ga zrušili proti koncu
17. stoletja. Strmol je zamenjal mnogo lastnikov, vključno z
Attemsi in Windischgraetzi. Leta 2003 je bil prenovljen in
razglašen za kulturni spomenik.
Danes služi kot turistična znamenitost, muzej in prostor za
poroke ter občasne koncerte. Nam je bila najbolj všeč črna
kuhinja z odprtim ognjiščem, kjer se zbirata dim in vonjave
petih stoletij. Po naročilu vam pripravijo pravo grajsko pojedino. Poleg črne kuhinje najdemo v prvem nadstropju tudi
grajsko restavracijo . V prostorih nekdanje grajske ječe je
danes urejena Vinoteka za prijatelje. V drugem nadstropju
je umetniška galerija, v tretjem pa grajska kapelica z obnovljenimi freskami ter velika in mala dvorana, ki sta zanimivi
zaradi obnovljene klasicistične poslikave. Grajska kapelica je
bila prvič omenjena leta 1682 in je posvečena sv. Vincenciju.
V nekdanji grajski pristavi sta dobila svoje prostore Občina
Rogatec in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
staro Mestno jedro. Starotrško srednjeveško jedro,
je mogoče res majhno, a zelo urejeno s svojimi sveže
pobarvanimi hišami in tradicionalno arhitekturo. Stari del
Rogatca je zelo majhen – v bistvu gre le za daljšo ulico, ki se
razširi v glavni trg in slikovit pogled, zato ne pozabite svojih
fotoaparatov. Mogoče opazite zanimive podrobnosti, kot je
na primer kamniti relief krilatega zmaja, vzidan v fasado hiše.
To se navezuje na rimske čase v teh krajih.
Dvorec strmol. Glavna znamenitost kraja, dvorec Strmol,
leži na hribčku nad starotrškim jedrom. Brez skrbi, ne boste ga
zgrešili. Dvorec je restavriran in vzbuja pozornost z obnovljeno
renesančno fasado, izstopajočimi arhitekturnimi detajli v
sivi barvi. Na zunanji strani plapolajo zastave in resnično je
videti kot grad iz pravljice. Njegova posebnost je tudi ime, saj
je eden izmed redkih gradov v Sloveniji, ki je obdržal slovensko
poimenovanje skozi zgodovino.
Konj iz konjeniškega kluba v Rogatcu.
53
54
Šmarje pri jelšah
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah, Domen Grögl.
Šmarje pri Jelšah je občina z okoli 10.000 prebivalci. Kraj,
kjer živi okoli 3000 ljudi, se je razvil jugovzhodno od Celja,
ob srednjeveškem dvorcu Jelšingrad. Ta se nahaja na manjši
vzpetini severozahodno od centra Šmarja.
Občina je v glavnem gričevnata, kot čipka prepletena z griči
in dolinami. Na začetku se boste morda nekoliko težje znašli,
toda ko se povzpnete nakaterega od vrhov, boste dobili boljši
pregled nad okolico. Ne prenaporne vzpetine in prijetne doline
ponujajo odlično priložnost za kolesarjenje, manjše ceste, na
katerih se včasih tudi ni težko izgubiti, pa vam približajo čar
podeželskega življenja.
V samem centru Šmarja dominira cerkev, ki je bila zgrajena
v poznem 13.stoletju, in je posvečena Mariji Vnebovzeti. Bolj
znani znamenitosti pa sta kalvarija na severnem pobočju
hriba, ki se dviguje južno od Šmarja, in cerkev sv. Roka na
vrhu ta istega hriba. Ob obisku te cerkve boste nagrajeni s
čudovitimi razgledi v vse smeri.
pela, ki je najbližje kraju, se imenuje kapela svetega Roka (ne
zamenjajte je za cerkev na vrhu hriba), na njenem oltarju pa
stoji kip svetnika. Kapela žalostne Matere božje je največja
med kapelami in ima prižnico, kar pomeni, da se tu lahko prire
jajo maše. Zgrajena je v obliki zunanjega gledališča, vendar ji to
ne odvzame svetosti in ganljivosti.
Marijina Cerkev Sladka Gora 11. Mogoče se vam bo
ta manjša naselbina po svoje zdela dolgočasna, toda ne
preskočite je pri vašem obisku, saj je ta ogromna cerkev
zelo pomembno romarsko središče. Četudi niste verni, vam
bo kraj zanimiv, saj je zelo razgibano vinogradniško okolje
Kaj si Ogledati
Kalvarija (Križev pot). Kalvarija je cikcakasto speljana
pot po severnem pobočju hriba do cerkve svetega Roka in je
del najbolj izpopolnjenega pasijonskega kompleksa v državi.
Četudi niste verni, vam obisk priporočamo, saj le najbolj
trdosrčni ne bodo ganjeni nad prizorom.
Na poti je 14 kapel, ki so domiselno postavljene tako, da ob
vsaki vidite le naslednjo. Vsaka od njih uprizarja različne vidike
Kristusovega trpljenja, prav vse pa so bogato okrašene z
baročnim okrasjem. Zgrajene in opremljene so bile v različnih
velikostih in oblikah v obdobju med 1743 in 1753. Prva ka-
Na jelšingrajskem igrišču za golf.
ŠmArje pri jelŠAh
in eden od pomembnih postankov na turističnih vinskih
poteh. Cerkev iz 1754, ki stoji prav sredi vinogradov, je ena
najpomembnejših kulturnih spomenikov v okolici. Zgrajena
je bila v baročnem slogu z značilnimi stolpi in valovito streho, ki je na zunanji strani veličastna in okrašena. Notranjost
krasijo freske Franca Jelovška in mogočni kip Matere božje
na glavnem oltarju. Za osupljiv razgled se povzpnite na hrib
do svetega Mihaela, od koder se razteza čudovit pogled
na Dravinjsko dolino in Pohorje. Če bo vreme lepo, boste
videli tudi celotno Kozjansko pokrajino.
Cerkev sv. roka. Predenca 33 . Romanje je še vedno
zelo pomembno v teh krajih. Ob svetih dnevih, kot je 15.
avgust (Marijino Vnebovzetje) in 16. avgust (dan svetega
Roka), se tu zbere na tisoče ljudi, ki se poklonijo svojim
verskim nazorom. Cerkev je del romarske poti Sladka
Gora – Tinsko – Šmarje (sv. Rok). Nihče ne ve, kdaj se je
začela gradnja cerkve, vemo pa, da se je končala leta
1646. Oblika je značilno podeželska in skromna z visokimi
in ozkimi koničastimi okni, toda ne pustite, da vas zunanjost zavede. Notranjost je namreč polna okrasja, zlata in
rahlo kičasta z angelskimi podobami, freskami, baročno
umetnostjo, štukaturo in velikim kipom sv. Roka v osrednji
niši glavnega oltarja. Glavna freska na stropu uprizarja
Marijino vnebovzetje in priljubljene svetnike iz tistega časa.
S samega vrha hriba lahko opazujete čudovit razgled na 50
cerkva in okoliško gorovje, vse do meje s Hrvaško. Cerkev
je priljubljena destinacija za poroke zaradi svoje verske
pomembnosti in lepote. Četudi ne boste deležni duhovnega
razodetja, je ta znamenitost prijetno okolje za razmišljanje
o naravi in življenju. Za vodene oglede se pozanimajte v
Turistično informacijskem centru.
Grad jelšingrad Grajski log 13. Čeprav je grad zgo-
dovinsko zelo pomemben, ni odprt za javnost, saj je v
zasebni lasti. Obkroža ga golf igrišče z 9-imi luknjami in
prijeten park. Graščino so prvič omenili leta 1424 pod
imenom Erlach. Kot mnogi ostali gradovi (ali graščine) v
državi, je v stoletjih zamenjala številne lastnike. Leta 1974
Turistično Informacijski Center Aškerčev trg 12,
tel. (+386) 3 810 12 64, tic@smarje.si, www.smarjepri-jelsah.si/turizem. Če potrebujete letake in knjižice o
krajevnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih, se oglasite v Turistično informacijskem centru v
središču kraja. Prav tako vam z veseljem pomagajo pri
iskanju podeželskih posebnosti. Na voljo so tudi tistim,
ki iščejo vodene oglede.
jo je močno poškodoval potres. Zaradi njegove zgodovinske vrednosti dvorec še vedno razglašajo za turistično
znamenitost in čeprav nimamo vstopa vanj, lahko njegovo
veličastno arhitekturo občudujemo od zunaj
Trg lemberg lemberg pri Šmarju. Glede na slovenske
razmere je trg zelo majhen – nekaj hiš in starih stavb ter cerkev
svetega Miklavža, ki se nahaja v središču. Mestna hiša (rotovž)
je bila nedavno obnovljena in se pomembno vključuje v zgodovino in dediščino Lemberga. Če vrata niso odprta, si lahko ključ
izposodite pri družini, ki živi čez cesto, ali pa jih poprosite, da
vas popeljejo po notranjosti. Trg ima tudi svoj grb, na katerem
je upodobljeno jagnje s spodvito prednjo nogo.
V neposredni bližini poteka motoristična steza, če pa se
odpravite po porasli poti nasproti steze, pridete do stare
cerkve sv. Pankracija in grajskih razvalin. Lemberg najdete
v ozki dolini ob cesti Mestinje-Poljčane.
Tinski Vrh. Celotna tukajšnja pokrajina je prekrita z vinogradi in turističnimi kmetijami, najbolj znan pa je Tinski vrh
po dveh ogromnih cerkvah, ki stojita ena ob drugi – cerkev
svete Ane in svete Marije (uradni naziv je cerkev svete
Matere božje). Cerkvi dvojčici sta vidni od daleč na vrhu
hriba, višji koničasti zvonik pa pripada cerkvi svete Marije.
Krajevna legenda pravi, da je nekega dne davno izginila
devica iz teh krajev, Grofje Celjski pa so prisegli, da bodo
zgradili cerkev na mestu, kjer jo bodo našli.
Tinski vrh - z ene strani obdan s pašniki, z druge z vinogradi, Domen Grögl.
55
56
Dobje
Dobje je ena najmanjših in najmlajših občin v celotni Sloveniji z nekaj več kot tisoč prebivalci. Občina je postalo
leta 1999 s 13 naselji in površino 17,5 km2. Pokrajina je
hribovita in deloma predalpska ter tradicionalno kmetijska. Ponos Dobja pri novih prizadevanjih v turizmu je
Kozjanska domačija, ki prikazuje resnično dediščino in
dolgoročno osebnost prostora, ki razveseljuje večino
turistov in spodbuja k razmišljanju o načrtih za medene
tedne. Če nič drugega, vam priporočamo sprehod skozi
Dobje in njegovo pokrajino ter mogoče še kosilo v gostilni. Srečno!
Prihod v Dobje
Vas Dobje leži 12 km južno od večjega soseda, Šentjurja,
torej je najbolje, če izstopite na izhodu Dramlje in se
odpravite južno. Najbližja letališča so Gradec (120 km),
Ljubljana Jože Pučnik (105 km), Celovec (144 km) in Trst
(225 km). Vas nima železniške povezave.
Kje jesti
Gostilna Pri Olgi Škarnice 3, tel. +386 (0)35 79
61 43. Čeprav je v imenu omenjena Olga, gostilno vodi
Marjana. Pri Olgi dobite domače narezke, medaljone,
tradi ci onaln e p oti c e in gibani co, da n e om enjam o
štrukljev. Vse je sveže pripravljeno po primernih cenah.
Vse našteto, rustikalno okolje in topla gostoljubnost so
vse značilnosti za vsako gostilno. Dnevni meniji so vedno
na voljo, jedi iz jedilnika pa so na voljo po predhodnem
naročilu. Q PLB
Domačija Kozjansko je večnamenska etnološka zanimivost.
Kaj si Ogledati
Kozjanska Domačija Ravno 13, Dobje pri Planini, tel.
+386 (0)35 79 90 04/+386 (0)41 34 06 19, info@kozjanska-domacija.si, www.kozjanska-domacija.si. Domačijo so
nedavno razširili iz enega v več poslopij. Prvotna hiša je tradicionalna in značilna za zahodno Kozjansko pokrajino – ima streho,
pokrito s slamo in črno kuhinjo. Nekoč so bili zelo samozadostni
in so dodali kozolec na severno stran poslopja. Na pritličju glavne
hiše je hlev (ločen za krave in prašiče), ki je bil zelo pogost v tistih
časih. Pri vodenem ogledu si lahko ogledate tradicionalne dejavnosti kot je predelava sena in priprava slame. Lastnik je prvotni
hiši z ljubeznijo dodal čebelnjak, manjšo hišo s čebeljimi panji na eni
strani, v kateri lahko bivate s pomirjajočimi dišavami pridelovanja
medu. Poleg stoji tudi replika stare Kozjanske hiše, ki je na videz
popolnoma enaka in samozadostna. Če se povzpnete v prvo
nadstropje, boste videli bivalne prostore človeških stanovalcev
in si ogledali čudovito notranjost. Kombinacija starega z novim;
ogromna masažna kad ter zasebna savna je mojstrski podvig.
Televizija ni del romantičnega okolja, tako da vam preostane le
še gledanje čebelnjaka (prekrit je s steklom z zunanje strani). Če
dodamo še agro-terapevtsko okolje s sredstvi za blaženje stopal
in zelišči, ki vas razveselijo z dišavami in dobili boste popoln oddih
za družino in prijatelje. Lastnik Bojan je pustil svojo službo leta 2011
in že razmišlja o novem prizidku in sicer hlevu, kjer lahko prespite
(samo pomislite: valjanje v senu!). Ob manjših festivalih vas lahko tu
naučijo tradicionalnih podeželskih spretnosti. Na Kozjanski domačiji
ponujajo izključno domače, tradicionalne kozjanske jedi. Npr. belo
juho, kozjanski krompir, domačega zajca, kozjansko kruhovo potico.
Vse sestavine za jedi so lokalnega izvora. Ponujajo tudi domače
sokove, jabolčnik in šmarnico. Povprašajte za več informacij.
ŽALEC
Žalec je središče slovenske Zelene doline.
Žalec je največje mesto v Spodnji Savinjski dolini zahodno od
Celja. Prvič je bil omenjen v poznem 12. stoletju v zgodovinskih letopisih, trške pravice pa je pridobil stoletje pozneje. V
obdobju renesanse je mesto utrpelo težke čase, saj je bilo
tarča pogostih turških vpadov, toda do 17. stoletja si je opomoglo in utrdilo svojo vlogo kot delavna kmetijska skupnost
in ena od glavnih postojank na poti iz Dunaja v Trst. Usoda
Žalca pa se je močno spremenila v 19. stoletju.
dve umetni jezeri in dolga sprehajalna steza okoli celotne
posesti. Močnejše energetske točke v parku so označene s
kamni različnih barv, vsaka pa ustreza posameznemu organu
ali delu telesa. Ob obisku parka bodite pozorni na enega od
belih labodov, ki je videti malce zloben in vam bo napadalno
sledil ob ribniku (Mogoče mu pa samo mi nismo bili po godu!).
Q Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih 11:00–18:00.
Večje skupine po predhodnem dogovoru.
Zgodba o mestu Žalec je tipičen primer priljubljenega pregovora, ki pravi, da problemi ne obstajajo, samo priložnosti.
Sredi 1870-ih je neka bolezen uničila večino pridelkov v
okolici. Janez Hausenbichler, lokalni plemič, ki je stanoval v
dvorcu Novo Celje, je predlagal, da bi opustili poljščine, ki so
bile doslej slabo rodovitne, in da bi lokalni kmetje zasadili
slavni württemberški hmelj, ki ga je pretihotapil z nedavnega
potovanja v Nemčijo. Kmetje so se strinjali in izkazalo se
je, da je lokalno podnebje idealno za hmelj. Ostalo je, kot
pravijo, zgodovina.
Cerkev Sv. Nikolaja. Ogromna rumena cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena leta 1903 in je za slovenske standarde
sorazmerno nova. Takrat je mesto obogatelo zaradi trgovanja
s hmeljem, prebivalci pa so potrebovali primernejši prostor
za bogoslužje. Ljubitelji sakralne arhitekture in umetnosti
iz obdobja renesanse boste navdušeni nad tem, da so tu
ohranili številne elemente prejšnjih upodobitev sv. Nikolaja
iz Žalca. Nekatere od teh so vhod v zvonik, mnogi dragoceni
spomeniki in številne osupljive oljne slike. Notranjost cerkve
je na ogled le po predhodnem dogovoru ali med uradnim
cerkvenim službovanjem.
Kaj si Ogledati
Obrambni Stolp in Vinski »Keuder«. Široki okrogli
stolp stoji tik ob južnem delu cerkve sv. Nikolaja in je edini
ohranjeni del nekoč obširnega tabornega mestnega obzidja,
ki je obdajalo stari del mesta in branilo mesto pred Turki v
16. stoletju. Leta 2002 so ga popolnoma obnovili in mu odvzeli vojaško funkcijo, saj vpadi Turkov niso več nevarnost. V
zgornjem nadstropju se nahaja manjša etnografska razstava
orodij, ki so jih skozi stoletja uporabljali pri obdelovanju grozdja
in vina. V kletnih prostorih pa najdete prijetno majhno vinsko
klet z izčrpno zbirko vin iz Savinjske doline. Po fasadi stolpa
raste vinska trta, ki je zrasla iz potaknjenca najstarejše vinske
trte na svetu, mariborske stare trte. Poleg stolpa stoji vrt z
zdravilnimi zelišči, kjer (starejši) prebivalci mesta radi berejo
in uživajo v prijetnih dišavah.
Bio Park Nivo Ulica Savinjske čete 17, tel. (+386) 41
599 959, janez.stusej@nivo.si, www.nivo.si. Ko je leta
2003 gradbeno in ekološko podjetje iz Celja NIVO pričelo s
projektom sanacije dela degradiranega zemljišča južno od
Žalca in v bližini Vrbja, se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
Delavci so namreč začeli opozarjati na nenavadne energetske
vplive iz okolja, ki so imeli blagodejne učinke na njihovo
zdravje in počutje. Strokovnjaki s področja bioenergetike so
opravili meritve s specializirano opremo in ugotovili, da ima
zemljišče naravno energetsko polje, ki je lahko zelo koristno.
Podjetje NIVO se je odločilo, da na tem mestu postavi park,
ki bo odprt za javnost (proti manjši vstopnini). V parku sta
57
58
ŽALEC
Ekomuzej Hmeljarstva in Pivovarstva Slovenije
Cesta Žalskega tabora 2, tel. (+386) 3 571 80 21,
ekomuzej@siol.net, www.ekomuzej-hmelj.si. Spodnja
Savinjska dolina, znana tudi pod imenom Dolina zelenega
zlata, je ena najpomembnejših pokrajin za pridelovanje
hmelja na svetu, od leta 2009 pa tudi dom enega najbolj
organiziranih, poučnih in zanimivih muzejev o hmeljarstvu
na svetu. Muzej se nahaja v zgradbi, kjer so nekoč sušili in
predelovali sveže obrani hmelj. Večino prostorov so obnovili
v prvotno stanje, tako da je celotna zgradba del razstave.
Ohranili so prostorne sobe z lesenim podom, navpični sušilni
jašek v višini zgradbe ter ogromne peči.
Na posameznih razstavah lahko vidite etnološke zbirke,
zgodovinsko dokumentacijo in interaktivne elemente, ki
obiskovalce popeljejo skozi zgodbo o hmelju v Savinjski dolini
in drugod. Vrhunec obiska je bila za nas kratka video predstavitev v zgornjem nadstropju. Nikakor ne želimo vzbujati
nerealnih pričakovanj, toda film, ki ga predvajajo v muzeju,
je zlahka najbolj zabaven od neštetih predvajanih muzejskih
filmov in večpredstavnostnih predstavitev, ki smo jih videli v
vseh teh letih. Film je dejanska reportaža iz začetkov 1960ih iz arhivov RTV Slovenije – glasba, humor in komentar so
popolni, poleg tega pa boste izvedeli še marsikaj o zgodovini
pridelovanja in obiranju hmelja v teh krajih.
Ogled se uradno ne konča, dokler ne obiščete novo odprte
pivnice v pritličju in poskusite kozarec Kukca, muzejskega
lastnega zvarka. Imenuje se po legendarnem Simonu Kukcu
iz Žalca, ki je proti koncu 19. stoletja kupil in znatno razširil
delovanje slovenske pivovarne LaškoQ Ob ponedeljkih,
sredah in petkih odprto 15:00–18:00, ob torkih, četrtkih in
sobotah 09:00–13:00. Ob nedeljah zaprto. Večje skupine
Ekofest. Projekt Ekofest gre v korak z vedno bolj popularnim zelenim turizmom in organskim kmetovanjem. Na
Ekofestu lahko nahranite um in telo, udeležite se lahko
namreč poučnih predavanj, zanimivih delavnic in tržnice.
Dogodek priredijo vsak prvi petek, soboto in nedeljo v
mesecu, in sicer marca, aprila, maja, junija, septembra,
oktobra in novembra na različnih lokacijah, kot so Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Bio Park NIVO, ribnik
Cerkev sv. Nikolaja in obrambni stolp v središču Žalca.
Vrbje in Galicija. S prirejanjem tržnic, ki so dandanes zelo
priljubljene, podpirajo trajnostni turizem in lokalne kmete ter
pridelovalce. Z Ekofestom lahko na prijeten način proslavimo
harmonijo med človekom in naravo.
Dvorec Novo Celje. Dvorec naravnost obožujemo.
Trenutno potekajo obnovitvena dela, a večinoma še ni
prenovljen. Ne glede na to pa je še vedno ena najlepših
zgradb v Spodnji Savinjski dolini. Dvorec je veličastna
baročna arhitekturna stvaritev. V 20. stoletju je deloval kot
bolnišnica za duševno bolne, bolnišnica za pljučne bolezni in
dom onemoglih. Obnova je še v teku in povsod lahko opazite
odpadajočo barvo in luknje še od prejšnjih prenov, razen v
ogromni vhodni dvorani in manjši kapeli, kjer prirejajo poročna
slavja, pa tega ne boste opazili. V zgornjem nadstropju se
nahaja še ena ogromna dvorana, kjer vsako leto prirejajo
koncerte v okviru festivala stare glasbe Seviqc Brežice. Čas
dvorcu Novo Celje definitivno ni prizanesel, a ta še vedno
stoji in če je dovolj dober, da tu prirejajo poroke in koncerte,
je dovolj dober tudi za nas.
Rimska nekropola v Šempetru je ena najbolj ohranjenih rimskih najdišč v srednji Evropi.
Spodnjesavinjsko
ŽALEC
steklenico svojega domačega piva. V bližini ribnika se nahajajo
tobogani in gugalnice za otroke, košarkarsko igrišče za malce
starejše in prostor za metanje podkev za še malo starejše.
Ribnik oziroma ribnika sta glavna zanimivost, voda pa vanje
priteka iz bližnjega kraškega izvira. V manjšem ribniku lahko
ulovite svoje kosilo, na večjem ribniku pa poteka bolj resen
športni ribolov. Poleg pečene in dimljene postrvi ter postrvi
na žaru ponujajo tudi jagnjetino in različne priloge. Kuhinja
je odprta le od petka do nedelje oziroma po predhodnem
dogovoru za večje skupine.
Slavna jama Pekel ni tako zelo grozljiva.
Jama Pekel, tel. +386 (0)3 57 02 138, www.tdsempeter.si. Jama Pekel je verjetno ena najboljših med
vsemi številnimi jamami v Sloveniji, ki so odprte za javnost,
in zagotovo ima eno najboljših poimenovanj na celem svetu.
Ne skrbite, ime je jama dobila po pari, ki se pozimi dviga iz
jame zaradi konstantne notranje temperature, ki je višja od
zunanje. Ironično pa v jami živi izredno redka vrsta slepega
hrošča, ki je bil leta 1930 poimenovan po Hitlerju.
Ogled jame traja približno eno uro, prehodili pa boste v celoti
približno 1200 m, vključno z vzponom iz spodnjega, vodnega
dela jame v zgornji, suhi del. Priporočamo primerno obutev, saj so
nekateri deli poti ozki in spolzki, še posebej ob večjih nalivih. Pot
je polna raznolikih stalaktitov in stalagmitov (nekateri so podobni
različnim živalim, ljudem, nekateri pa mejijo na neprimerne dele
telesa, kar vodič včasih rad poudari) ter številnih velikih galerij.
Nam je bil najbolj zanimiv Tihi rov, kjer se ne sliši niti šumenja vode
iz drugih delov jame, ter štirimetrski podzemni slap, ki je največji
v Sloveniji in je odprt za javnost šele od leta 1997.
Rimska Nekropola. Rimska nekropola je nekaj posebnega tudi v krajih, ki se že tako ali tako lahko pohvalijo s pestro
zgodovino. Odkrili so jo povsem po naključju, ko so leta 1952
pri delih v sadovnjaku naleteli na kip sedeče ženske. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Pokrajinski muzej Celje in
Univerza v Ljubljani so takoj vedeli, da so odkrili nekaj posebnega, zato so prevzeli nadzor nad izkopavanji, ki so trajala vse
do leta 1956. Leta 1960 so odprli arheološki park s štirimi
popolnoma obnovljenimi grobnicami in številnimi manjšimi
nagrobniki. Danes velja nekropola za eno najpomembnejših
rimskih ostankov v Sloveniji in celo srednji Evropi. Največja
med vsemi je grobnica Spektacijev, ki meri v višino 8 m. Župan
Celeie, Gaj Spektacij Finit, je dal zgraditi grobnico zase, za
svojega sina in najverjetneje tudi za ženo. Grobnico časovno
umeščajo v obdobje približno od 161 do 211. Sleme grobnice
Spektacijev na sprednji strani krasi Meduzina glava, ki varuje
počivališče družine. Ena najlepših grobnic pa pripada družini
Enijcev. Po videzu je podobna kapelici, njen relief in kipi pa
nakazujejo, da je bila zgrajena okoli leta 138. Sprednji relief
na pepelnici predstavlja Zevsa. Nekropola je prvotno nastala
pred 2000 leti ob pomembni rimski cesti, ki je potekala skozi
Šempeter in povezovala številna rimska mesta. Na tem mestu
je pokopanih veliko pomembnih Rimljanov, ki so živeli v bližini.
Z izkopavanji so odkrili, da je bil del pokopališča poplavljen
v veliki poplavi v 3. stoletju, spomeniki, ki so stali najbližje
strugi, so popadali v reko, kjer jih je prekril rečni pesek in jih
pomagal ohraniti do danes.
Bazilika Matere Božje v Petrovčah . Cerkev je
Savinova Hiša Šlandrov Trg 25, tel. (+386) 3 710
04 34, www.zkst-zalec.si. Rojstna hiša Rista Savina
(1859–1948) je kulturno (in geografsko) srce Žalca in najbolj
smiselno izhodišče za obisk mesta. Risto Savin, rojen Friderik
Širca, je bil odlikovan častnik v avstro-ogrski vojski in izurjen
skladatelj, ki je vstopil v vojsko po končanem šolanju, čeprav
je v mladih letih pokazal zanimanje za glasbo. V času dolgega
in nedvomno uspešnega službovanja je živel v različnih mestih
v imperiju (Dunaj, Sarajevo, Praga), kjer je spoznal vsa velika
glasbena gibanja tistega obdobja. Včasih je tudi javno nastopal kot pianist ali pevec. Po prvi svetovni vojni se je upokojil
kot general major in se vrnil v Žalec, kjer se je ukvarjal samo
še z glasbo (in se poročil z mnogo mlajšo žensko!)
Ribnik Steska (Turistična Kmetija Cokan) Studence 9, tel. (+386) 4 354531, info@ribnik-steska.
si, www.ribnik-steska.si/turisticna-kmetija. Od vseh
ribnikov, ki smo jih obiskali v Sloveniji, je Steska naš najljubši
in tega ne pravimo le zato, ker so nam podarili brezplačno
Ujemite svoje kosilo na ribniku Steska.
Do vhoda v jamo pridete po kratkem sprehodu ob parkirišču
na glavni cesti. V okolici jame je veliko različnih pohodniških
stez in učnih poti, ki so zelo dobro označene in vodijo skozi
gozd, v neposredni bližini vhoda v jamo pa najdete kavarno,
trgovino s spominki in prostor za piknik, ki ga lahko rezervirajo
skupine. Q Odprto ob sobotah in nedeljah (marec in oktober)
10:00–17:00, vsak dan v aprilu 10:00–17:00 ter vsak dan od
maja do septembra 10:00–18:00. Zadnja skupina odrine v
jamo eno uro pred zaprtjem. Vstopnina je 8 €, skupine 6 €,
študenti in otroci 5 €.
veličastna za tako malo mestece, še posebej smo bili
navdušeni nad okrašeno notranjostjo in dejstvom, da je
videti impresivna tudi od zunaj. Bazilika Marijinega obiskanja
je danes bolj poznana pod imenom cerkev Matere Božje ali
cerkev sv. Marije. Trenutno je baročnega videza, notranjost
pa je okrašena z osupljivimi freskami beneškega slikarja
Jacoba Brollo. Na severozahodni strani cerkve stojijo trije kipi
svetnikov v naravni velikosti, ki se imenujejo Petrovški križi
in so nekoč stali na Brundi, na križišču pred vasjo. Po drugi
svetovni vojni in razcvetu železnice so jih morali prestaviti
pred cerkev. Pod prezbiterijem cerkve leži grobnica nekdanjih
lastnikov dvorca Novo Celje.
59
60
ŽALeC
Ribnik Vrbje Pond je raj za opazovalce ptic.
V prvem nadstropju si lahko ogledate razstavo predmetov,
ki so pripadali Savinu. V več sobah so razstavljeni pohištvo,
fotografije, umetniška dela, vojaška odlikovanja, notni zapisi
in ostali spominki. Ostale sobe v nadstropju hranijo stalno
mestno zbirko slik iz 19. in 20. stoletja, ena od sob pa se
uporablja za civilne poroke. V pritličju se nahaja turistično
informacijski center, ki je založen z informacijami o Žalcu in
ostalih petih občinah, ki sestavljajo Spodnjo Savinjsko dolino.
V poletnih mesecih priporočamo obisk dvorišča za hišo, kjer
se nahaja kavarna na prostem, ob večerih pa pogosto prirejajo
koncerte in ostale dogodke. .Q Odprto od ponedeljka do
petka 09:00–18:00, ob sobotah 09:00–13:00, za skupine
pa po predhodnem dogovoru
ribnik Vrbje. Ribnik je naravni rezervat in ena glavnih zna-
menitosti v občini. V okolici prebiva več kot 130 vrst ptic, zato
je vrhunska lokacija za tiste, ki jih želijo opazovati. Zelo verjetno
boste tu preživeli nekaj sproščujočih ur ob opazovanju oblakov.
Če pa želite, ste lahko tudi bolj energični. Pot ob ribniku je vedno
polna tekačev, otroci pa lahko jezdijo ponije konje. Zemljišče se
razteza na 13 hektarjih, v ribniku gojijo toplovodne ribe. V okolici
ribnika lahko najdete bogato rastlinstvo in živalstvo. Prevladuje
ločje, na bregovih pa rastejo vrbe. Povsod stojijo leseni kipi
lokalnega kiparja Vinka Kovačca. V bližini je tudi turističnoinformacijski center, ki je odprt od pomladi do jeseni in ponuja
bogat otroški program s poučnimi delavnicami. Tukaj najdete
tudi turistične letake, si izposodite palice za nordijsko hojo ali pa
se spočijete ob kavi ali sladoledu. Okolica ribnika pripada Naturi
2000, evropskemu omrežju posebnih varstvenih območij, ki
varuje pomembne rastlinske in živalske vrste. Po predhodnem
dogovoru s turistično informacijskim centrom so vam na voljo
vodeni ogledi ribnika in parka z vodičem, ki je domačin. Na tak
način lahko izveste veliko skrivnosti in zanimivosti o ribniku ter
njegovi okolici. Skozi park potekata trikilometrska ekološka
učna pot ter Hmeljska pot.
Kaj Početi
kolesarjenje v Žalcu. Ste vedeli, da je kolesarjenje
najhitreje rastoči šport v tem desetletju? Z njim se ukvarjajo
predvsem moški v srednjih letih – najverjetneje zaradi kolesarske dirke Tour de France. Če želite, se lahko odpravite na svoj
Tour de Žalec, saj je pokrajina idealna za ta šport. Zelo pogosto
lahko srečate osamljene kolesarje ali skupine, ki počasi poganjajo ob cesti. V okolici je 18 označenih kolesarskih stez,
ki zagotavljajo varno preživljanje prostega časa. V turistično
informacijskem centru lahko dobite zemljevid kolesarskih
stez s številkami, ki označujejo različne stopnje težavnosti in
dolžin. Izbirate lahko med kratkimi in položnimi ali pa težkimi
in polgorskimi. Ena od poti, ki se jih morate lotiti, je Hmeljska
pot. Dolga je 14 km in vodi skozi savinjska hmeljišča in ostale
turistične znamenitosti, ki si jih lahko ogledate ob sprehodu.
Hmeljska pot izhaja iz tradicionalne vsakoletne prireditve
Pohod po hmeljski poti, ki jo prirejajo vsako zadnjo soboto v
avgustu. Pot vas bo vodila mimo Ekomuzeja hmeljarstva in
pivovarstva Slovenije, dvorca Novo Celje, skozi hmeljišča ter
mimo sušilnice hmelja do naravnega rezervata, ribnika Vrbje.
Ena od postojank je tudi rimska nekropola v Šempetru. Druga
pot pa je Ekološka učna pot Ložnica. Od leta 1998 je območje
reke Ložnice zavarovano kot naravni spomenik.
Tradicionalni dogodki
Turistično informacijski center Šlandrov Trg 25,
tel. (+386) 3 710 04 34 zkst.tic@siol.net, www.zkstzalec.si. Turistični informacijski center Žalec se nahaja v
središču mesta v pritličju Savinove hiše. Poleg promocijskega
materiala o vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline
lahko tu najdete tudi internet kotiček in manjšo razstavo o
arhitekturi starega mesta s trgom. Prav tako lahko tu najlažje
kupite vstopnice za lokalne dogodke ali najamete kolo za en
dan. Q Odprto 09:00–18:00, ob sobotah 09:00–13:00.
sPODnjesAVInjskO
Žalec je tudi mesto hmelja.
ŽALEC
in klimatsko napravo. Ena od sob je wellness soba za dva z
infrardečo savno in jacuzzijem. Restavracija je zelo prijetna in
domača, ima krušno peč za peko pic in jedilnico. Opremljena
je v navtičnem stilu in ima in kapitanovo kabino. Izbirate lahko
med bogato ponudbo predjedi, ribjih, mesnih in vegetarijanskih jedi. Njihova specialiteta so domači sirovi štruklji, ki so
pečeni v kaminu. Med poletjem se lahko družine zabavajo na
zunanji terasi in otroškem igrišču. Q 9 sob. PTLBW
Hostel Plus Caffe Petrovče 243, Petrovče, tel. (+386)
40 307 700, info@hostelplus.si, www.hostelplus.si.
Nismo prepričani, kdo je bil bolj presenečen – mi, ko smo
ugotovili, da je v Petrovčah hostel, ali oni, ko smo jim povedali,
da bomo vključili njihovo malo mestece v naš vodnik. Kakorkoli že, hostel je tudi zelo dober. Stavba je predelana
stanovanjska hiša z velikimi sobami in sodobno opremo. V
pritličju se nahaja kavarna, ki je tudi med domačini priljubljeno
mesto za preživljanje večerov. Hostel stoji nasproti železniške
postajeQ5 sob. RB
Hotel Žalec Mestni Trg 3, tel. (+386) 3 713 17 00, ho-
Okusite čudovite sirne stvaritve na turistični kmetiji
Podpečan.
Kje Jesti
Gostilna Privošnik Rimska 10, Šempeter v Savinjski
Dolini, tel. (+386) 3 700 18 03, franci.privosnik@gmail.
com, www.gostilna-privosnik.si. Družinska gostilna
Privošnik v Šempetru je priljubljena postojanka na nekdanji
glavni cesti od Dunaja do Trsta odkar domačini pomnijo ter
je še vedno prva gostilna, ki vam jo priporočijo v teh krajih.
Hrana je seveda odlična in porcije so tako velike, da jih
le s težavo pojeste, še posebej, če si želite privoščiti še
posladek. Gostilna Privošnik je najbolj poznana po svojem
lastnem pivu, ki ga varijo v svetli in temni različici, najbolj
pogosto pa ga naročajo mešano. Skrajno neodgovorni pa
bi bili, če ne bi omenili brkov gospoda, ki upravlja z gostilno.
Spomnijo nas na pretekle čase in izboljšajo gostinsko
izkušnjo za vsaj 15–20 %. Q Odprto 11:00–23:00, ob
nedeljah 11:00–21:00. Ob sredah zaprto. L
Gostišče Štorman Šempeter Rimska Cesta 10,
Šempeter v Savinjski dolini, tel. (+386) 3 703 83 00,
info@storman.si, www.storman.si. Družina Štorman ima
v lasti verigo restavracij in velik hotel v Celju, z gostiščem v
Šempetru pa se je vse skupaj začelo. S svojo 200-letno
tradicijo še vedno ponuja preprosto, odlično pripravljeno
tradicionalno slovensko kuhinjo vsak dan v tednu. Prav
tako je priljubljeno med domačini, ki ga v trumah obiskujejo
ob koncu tedna, med tednom pa se lahko pogostite z
dnevnimi meniji za samo 4,50 €. QOdprto 07:00–23:00,
ob nedeljah 07:00–22:00. TLB
tel.zalec@siol.net, www.hotel-zalec.si. Hotel je mogoče
na videz dolgočasna in funkcionalna stavba iz 1970-ih let,
a hkrati je najverjetneje tudi eno največjih središč zabave in
nočnega življenja naokoli. Poleg običajnih hotelskih storitev
ponujajo tudi fitnes, igralnico, nočni klub in Franci’s Pub.
Igralnica Rubin ima 37 igralnih avtomatov in 2 elektronski
ruleti. Hotel je v družinski lasti že dolgo časa in ima 44 sob,
2 apartmaja in 2 sobi z jacuzzijem. Če vam je hitro neprijetno,
nehajte brati tukaj – v kletnih prostorih hotela je tudi striptiz
klub. Hotel se nahaja ob glavnem športnem igrišču v mestu,
športne ekipe pa so med treningi nastanjene v hotelu.Q 44
sob, 2 apartmaja, 2 sobi z jacuzzijem. PHRL
Turistična Kmetija Podpečan Galicija 51, tel.
(+386) 3 572 80 45/(+386) 31 676 729, kmetija.
podpecan@siol.net, www.kmetijapodpecan.si. Kmetija
ima 250 let staro tradicijo in mnogo let izkušenj z živinorejo.
Nedavno se je družina odločila, da se poskusijo v sirarstvu
in turistični dejavnosti in na obeh področjih jim gre zelo
dobro od rok. V glavni stavbi, ki je bila nekoč stari hlev, se
v pritličju nahaja trgovina s spominki in prostori za pridelavo
sira, v zgornjem nadstropju je soba za degustiranje, v
tretjem nadstropju pa štiri sobe za goste. Največ zanimanja
je za največjo sobo za goste, ki ima veliko dnevno sobo,
visoke strope in okna ter opečnato mrežo, ki je nekoč
služila za sušenje sena. Poleg tega sta notranja savna
in wellness center prava paša za oči. Če vam ne uspe
rezervirati sobe, se lahko na kmetiji oglasite na pokušini
sira. Čeprav ne smemo omeniti, kdo se tu zelo rad oglasi
na sirnem prigrizku, boste po slikah na steni sodeč v zelo
dobri družbi.Q 4 apartmaji. PRL
Kje Spati
Gostišče in Penzion Cizej, Studence 46, tel. (+386)
3 714 80 60, www.cizej.si. Vsi popotniki potrebujejo
prostor, kjer si lahko odpočijejo in napolnijo baterije. Nekje
na pol poti med Celjem in Velenjem lahko najdete to zelo
priljubljeno gostišče in penzion, ki se nahaja ob glavni cesti,
ki vodi v hribe severno od Žalca. V nedavno zgrajenem
penzionu vam nudijo devet dvoposteljnih in enoposteljnih
sob različnih velikosti. Sobe so na novo opremljene, imajo
brezžični internet, bio ležišča, sodobno kopalnico, televizijo
Kraj, kjer res lahko občutite tradicijo.
61
62
PREBOLD
Slikoviti Prebold na robu Posavskega hribovja, fotografija Matevž Lenarčič.
Majhna, privlačna in slikovita občina Prebold je idealna za
pobeg od vsakdanjega vrveža. Podeželska idila, ki izstopa
celo v pokrajini, kot je Dežela Celjska, leži zahodno od Žalca
na obrobju doline ob Savinji in Posavskim hribovjem na jugu.
Mesto obkroža sedem manjših vasic, med njimi sv. Lovrenc
na vzhodu in Dolenja vas na severu.
Prve naselbine v okolici Prebolda segajo v srednji vek, ko so
bile v lasti Žovneških gospodov. Po površini kar dve tretjini
občine pripadata hribovitemu svetu, v zadnjem času pa se zelo
razvija kmečki turizem, ki odpira nove poslovne možnosti in
obeta boljšo prihodnost za lokalne kmetovalce in pridelovalce.
V zgodovini je mesto obogatelo s tekstilno industrijo, ki je
še danes središče proizvodnje, kljub zmanjšanju števila
zaposlenih v tej panogi. Tradicionalne vaške obrti, kot so
tesarstvo, kovaštvo in čevljarstvo, so še vedno prisotne
povsod v občini, krojaštvo in podobne storitve pa so se
ohranile zaradi prisotnosti tekstilne industrije. Občina
beleži 4820 prebivalcev in ima zelo dobro cestno povezavo
z večjimi mesti v pokrajini, hkrati pa je dovolj odmaknjena,
da se lahko sem zatečete na oddih.
Čeprav smo doslej govorili le o oddihu, ponuja Prebold tudi
mnogo zanimivih aktivnosti. Hribe in gore na jugu lahko
izkoristite za rekreacijo na prostem po lastni izbiri, odvisno
od tega, kaj radi počnete oziroma kaj imate občutek, da bi
morali radi početi. Izbirate lahko med pohodništvom, kolesarjenjem, igranjem tenisa in golfa ali jadralnim padalstvom.
Poleg tega se lahko tudi preizkusite v lokostrelstvu, jahanju in
letenju z ultralahkimi letali. Poskrbljeno je tudi za sprehajalce
in tekače, temu so namenjene posebne steze ob najbolj
Spodnjesavinjsko
prometnih cestah.
Občina Prebold prireja številne dogodke in dejavnosti skozi
celo leto – od kmečke tržnice do zgodovinsko obarvanih
pohodov in koncertov. Nudijo vam tudi številne možnosti
nastanitve, izbirate lahko med dvema kampoma in zadostnim številom hotelskih sob. Enako velja za restavracije, ki
vam glede na svojo polpodeželsko lego zagotavljajo pristne
slovenske jedi.
Kaj si Ogledati
Dvorec Prebold Na robu mesta stoji Preboldski
dvorec (ali graščina), ki ga ne morete zgrešiti, saj je glavna
znamenitost v mestu, ki se pojavi tudi v mestnem grbu.
Prvič je bil omenjen leta 1436, ko so bili del grajske posesti še mlin, sadovnjak in trije travniki. V času kmečkih
uporov leta 1635 so uporniki dvorec razdejali in oplenili,
popolnoma pa so ga v renesančnem slogu obnovili in
prenovili šele leta 1855. Sklepamo lahko, da je današnji
dvorec verjetno že tretje domovanje, ki je kdaj stalo na
tem ozemlju. V 19. in zgodnjem 20. stoletju je graščina
pogosto menjala lastnike, med drugo svetovno vojno pa
je bila dom nemški vojski.
Do nedavnega sta se v grajskih prostorih nahajala muzej
z razstavnimi prostori, ki so prikazovali zgodovino mesta,
in turistično informacijski center. Zakaj do nedavnega?
Po drugi svetovni vojni je dvorec prišel v državno last, z
denacionalizacijo pa so po dolgoletnem pravnem sporu
dvorec pred kratkim vrnili potomcem pravih lastnikov. A ni
vse izgubljeno, občina je namreč kupila staro kmetijo pod
hribom, kamor je preselila svojo krasno zbirko.
prebold
Zgodovinska Zbirka Prebold skozi čas. Dolenja Vas
Zasebna Zbirka TITO JNA - 1. Svetovna Vojna
49, Režajeva domačija, tel. +386 (0)3 703 64 00/+386
(0)3 705 35 35. Izčrpna zgodovinska in etnološka zbirka z
uradnim imenom Prebold skozi čas se je pred kratkim preselila
iz graščine Prebold v novi dom, Režajevo kmetijo v Dolenji
vasi. Razstavni eksponati ponazarjajo skoraj vsa področja
življenja v tem delu Slovenije, podrobneje pa so predstavljeni
kmetijska orodja in stroji (te so velikodušno podarili domačini),
zgodovina in izdelki lokalne tekstilne industrije, socialne in
strokovne organizacije (s starimi skupinskimi fotografijami) in
številni vsakdanji predmeti iz gospodinjstva. Razstava zajema
tudi tradicionalne domače obrti, kot so kovaštvo, mizarstvo
in čipkarstvo, poseben del razstave pa je posvečen številnim
znanim osebnostim, ki so bile doma v Preboldu – pisatelj Janko
Kač, skladatelj Anton Schwab in ljubiteljski filmar Lojze Fric Q
Julija in avgusta odprto 09:00–12:00 in 15:00–19:00, izven
delovnega časa po predhodnem dogovoru.
Graščinska 11, tel. (+386) 41 783 370. Kot že samo
ime pove, lahko na razstavi vidite predmete in spominke
iz življenja Josipa Broza Tita, nekdanjega jugoslovanskega
predsednika, ki je umrl leta 1980. Muzej je odprt za skupine
le nekaj ur ob nedeljah, in sicer le po predhodnem dogovoru
(tel.: 041 783 370/041 472 545). Če boste imeli možnost,
vam priporočamo ogled. Zbirka je v lasti nekdanjega člana
zaščitne enote milice, ki je v muzej vložil veliko skrbi in
ljubezni. V njem si je moč ogledati uniforme, zastave,
fotografije, slike, kipe, doprsne kipe, knjige, orožje, nože,
medalje in gravirani medeninasti topovski tulec, izstreljen
ob pogrebu maršala Tita. Zbirka zajema obdobje od 1945
do 1990. QOdprto ob nedeljah 10:00–12:00. Za skupine
Trim Steza. Mogoče zveni neobičajno, toda potrpite z nami.
Izletniška Kmetija Potočnk Matke 5, tel. +386 (0)3
5724 597, www.kmetija-potocnk.si. Kmetijo je malo
težje najti, a to se za dobre turistične kmetije tudi spodobi.
Nahaja se na vzhodni strani hribovja v Preboldu, na samem
robu idilične podeželske doline in je zelo priljubljena med
pohodniki in prostovoljnimi gasilci, torej med dvema skupinama ljudi, ki cenita pravi tradicionalni obrok. Družina
Veber skrbi za to, da je kmetija odprta skozi celo leto,
najboljši čas za obisk pa je v toplejših mesecih, ko lahko
izkoristite veliko teraso na sprednji strani. Poleti 2012 še ne
nudijo možnosti prenočišča, a so pričeli z razširitvenimi deli
in dodajanjem sob za goste, kar pomeni, da boste spomladi
2013 lahko preživeli cel vikend na kmetiji.Q T6LB
Tisti, ki smo bolj leni po naravi in si želimo mirnih in ne preveč
napornih sprehodov, lahko uživamo v zmerno zahtevnem
sprehodu med drevesi in listjem, opazovanju ptic in žuželk
ali pa le v občudovanju neba in okolice ob požvižgavanju
živahne melodije in z rokami v žepih. Če pa želite pokuriti
čim več kalorij in izkoristiti vsako priložnost za vadbo, boste
uživali ob oznakah na stezi, ki nakazujejo različne telovadne
vaje na sami poti. Trim steza se začne pri občinskem bazenu
(na Bazen 6) in je dolga približno 500 m. Ob sami stezi boste
opazili drevesne štore in lesene strukture, ki so prebrisano
zakrinkane v naravno telovadno opremo. Vidite tisti dve
vzporedno postavljeni klopi? Sedite na klop in opravite nekaj
trebušnjakov in počepov. Tista vrsta manjših klopi je namenjena vašim preskokom in nizkemu poskakovanju. Drevesna
debla z vgrajenimi ročaji pa so namenjena dvigovanju. Sprehod
po gozdu ne bo nikoli več samo to.
Orodje iz zgodnjega obdobja tekstilne industrije v Preboldu,
fotografija Franci Škrabe.
Kje Jesti
Kje Spati
Kamp Dolina Prebold Dolenja vas 147, tel. (+386)
3 572 43 78/(+386) 41 790 590, camp@dolina.si,
www.dolina.si. Priporočamo obisk vsem, ki radi kampirajo, imajo avtodom ali pa se enostavno radi vračajo
v naravo in si želijo prenočiti v družinskem kampu. Dolina
je bila prvi zasebni kamp v celotni Jugoslaviji in je pobral
številne nagrade. V zadnjih osmih letih ga je komisija
Turistične z veze Slovenije ocenila kot najboljši kamp v
Sloveniji v kategoriji manjših kampov. Je prijazen do otrok,
hišni ljubljenčki so dovoljeni, uslužbenci govorijo številne
jezike, v kampu pa sta tudi gostilna in žar. Pred nekaj leti
so dodali še bazen za goste, ki pa ni tako velik, da bi zjutraj
nabirali plavalne dolžine. Zemljišče je dokaj majhno, obsega
le veliko travnato površino ob običajni stanovanjski cesti,
a takšno družinsko vzdušje in možnost prenočitve na tleh
zgodovinske znamenitosti boste težko našli drugod.Q 4
sobe, 2 apartmaja, prostor za šotore.
Garni Špor t Hotel Graščinska 9, tel. (+386) 3
703 40 60, info@garnisporthotel.com, www.garnisporthotel.com. Hotel vam bo zelo všeč, če imate radi
retro stil, saj ima značilen pridih 1980-ih let. Ni ravno najbolj
luksuzen hotel, je pa zagotovo srce zabave v mestu. S svojimi tremi zvezdicami je ena najpogostejših izbir nastanitve
v teh krajih, poleg tega pa tu prirejajo številne prireditve.
Leži na vznožju hribovja, v okolici pa so številne sprehajalne,
pohodniške in tekaške steze, zdravilišča in smučarska
letovišča. V hotelu se nahaja wellness center s savno,
masažno kadjo, telovadnico in masažnimi prostori. Stene
hotelskih prostorov krasijo izdelki lokalnih umetnikov, ki jih
lahko kupite in tako opravite z nakupovanjem spominkov.
Na recepciji lahko dobite informacije o turističnih znamenitostih ali rezervirate voden ogled. Hotel ima na voljo 28 sob,
od tega 24 dvoposteljnih in 4 enoposteljne, ter 1 luksuzni
apartma. Q 28 sob, 1 apartma.THRLW
63
64
VRANSKo
Braslovče
Mesto Vransko, fotografija Alex Reberšek.
Vransko je najzahodnejša občina v Deželi Celjski in je bližje
Ljubljani kot Rogatcu ali Rogaški Slatini na drugi strani pokrajine. Pravijo, da ime Vransko izhaja iz časov, ko je bilo celotno
področje močvirnato barje, kjer so živele prebrisane črne
ptice. Naselje obstaja od začetkov 12. stoletja, ko je prvič
omenjena župnijska cerkva sv. Mihaela, ki je še vedno najbolj
impresivna stavba v mestu. V njej stoji marmornati oltar, ki ga
je v 18. stoletju izklesal znani italijanski kipar Francesco Robba.
Dandanes je Slovencem naselje najbolj znano kot domovanje
Muzeja motociklov Vransko in poligona varne vožnje, ki ga je
na 16-ih hektarjih zgradil AMZS. Tu je še veliko stvari vrednih
ogleda, vključno z rojstno hišo prvega slovenskega sodobnega
založnika, enim največjih gasilskih muzejev v državi, kraškimi
izviri in jamami ter dobro skritimi pešpotmi, ki ponujajo obsežen
razgled na celotno Savinjsko dolino.
Kaj si Ogledati
Gasilski Muzej Vransko , tel. +386 (0)41 919
829/+386 (0)31 210 298, www.zkts-vransko.si. Gasilski
muzej Vransko ima eno največjih zbirk gasilske opreme, orodja,
uniform, posebnih odlikovanj in ostalih nostalgičnih spominkov
v Sloveniji, ki jih skrbno hrani in razstavlja. Za večino obiskovalcev je vrhunec razstave pršilni sistem na lesenem vozu iz
19. stoletja, mi pa smo večino časa preživeli ob ogledovanju
starih fotografij prostovoljnih gasilskih brigad, ki še vedno igrajo
pomembno vlogo v Sloveniji in v svojih vrstah štejejo več kot
150.000 prostovoljcev. Ponavadi se obiskuje muzej skupaj
z bližnjo Scwentnerjevo hišo za znižano ceno vstopnice. Q
Odprto 10:00-18:00. Ob ponedeljkih in četrtkih zaprto. Vstopnina 2,50 €, skupine 2 €, otroci in študenti1,50 €.
Schwentnerjeva Hiša, tel. +386 (0)3 703 1211/+386
(0)31 210 298, www.zkts-vransko.si. Slovenija je ena
najbolj pismenih držav na svetu in ne samo zaradi skoraj 100
% stopnje pismenosti, ampak tudi zaradi dejstva, da so do
nedavnega v Sloveniji izdali več knjig na prebivalca, kot kjerkoli
drug je. Eden izmed najbolj zaslužnih ljudi na tem področju je
Lavoslav Schwentner, ki je bil rojen in vzgojen na Vranskem
in ga pogosto imenujejo kot prvega slovenskega sodobnega
založnika. Po končani srednji šoli je ambiciozni Schwentner
odšel na Dunaj ter kasneje v Prago in Nemčijo, kjer je delal
kot vajenec. V teh letih se je naučil založniške obrti in nabral
koristna poznanstva. Schwentner je leta 1898 ustanovil svoje
prvo podjetje v Ljubljani in leta 1930 soustanovil Združenje
založnikov in knjigotržcev Jugoslavije. Po 2. svetovni vojni se je
vrnil v svoj domači kraj, kjer je umrl leta 1952 pri 87. letih. Leta
2001 je občina obnovila njegovo rojstno hišo na Vranskem
Spodnjesavinjsko
in jo odprla kot muzej. QHiša je uradno odprta vsak dan,
toda obiski morajo biti napovedani. Vstopnina 1,50 €. Otroci,
študenti in skupine 1 €.
Muzej Motociklov Vransko Vransko 31a, tel. +386
(0)3 70 550 66, muzej.motociklov@siol.net, www.
muzej-motociklov.com. Kdorkoli se je že peljal po avtocesti
mimo naselja Vransko je opazil ogromen rjav znak, ki označuje
kulturno znamenitost in sicer Muzej motociklov Vransko. Težko
ga je zgrešiti zaradi njegove velikosti in težko ga je pozabiti
zaradi zabavne ilustracije starodobnega motorista (vsaj mi
ga ne moremo). Muzej ima v lasti eno najstarejših zasebnih
zbirk motociklov v Evropi in je nedvomno obvezen ogled za
vse z že najmanjšim zanimanjem za motocikle, industrijsko
oblikovanje ali tehnološko dediščino. Zbirka z več kot 100
motocikli je razstavljena v treh ogromnih razstavnih prostorih
in je na grobo razdeljena na navadne, dirkalne in nenavadne
motocikle. Najstarejši in najdragocenejši kosi zbirke so razstavljeni v prvem prostoru, v drugem dirkalni motorji Tomos
slovenske izdelave, dvorana v pritličju pa razstavlja čuda, ki
so najbolj zanimiva za neljubitelje. Tu lahko najdete vojaško
opremo in ostale nenavadne predmete, vključno s tankom, ki
je sestavljen okoli ogrodja motocikla. Večina motociklov v zbirki
je bila obnovljena v muzejski delavnici z uporabo starodobnih
naprav in opreme. Motocikli so v popolnem voznem stanju
in če imate srečo lahko vidite lastnika, kako drvi po cestah
Vranskega v enem izmed njih.Q Odprto 10:00 –18:00. Ob
ponedeljkih zaprto.
Kje jesti
Gostilna Grof Čeplje 12, tel. 05 923 37 85, kovego@t-1.
si, www.gostilna-grof.si. Grof je ena najbolj znanih in priljubljenih restavracij v celotni pokrajini, s koreninami, ki segajo
vse do leta 1901 in do vinske kleti Johana Goričana. V svoji
zgodovini je dvakrat zamenjala lokacijo zaradi gradnje večjih
cest. Nazadnje so bili lastniki prisiljeni zamenjati lokacijo
zaradi gradnje avtoceste Ljubljana–Maribor, tokrat pa so se
odločili zgraditi veliko novo restavracijo v bližini izvoza Vransko.
Vse skupaj je sreča v nesreči, saj je restavracija vedno bolj
priljubljena med popotniki na dolge razdalje, ki se ustavijo za
konec tedna. In ko poskusite njihovo hrano, vam bo jasno
zakaj. Pice iz opečnate peči so izvrstne, dnevne menije pa je
nemogoče pojesti zaradi velikih porcij. Domačini pravijo, da v
restavracijo hodijo le zaradi sladic, toda škoda bi bilo naročiti,
preden ne bi skrbno preučili celotnega menija. Q Odprto
pon-čet 08:00-23:00, pet 08:00-24:00, sob 09:00-24:00,
ned 10:00-23:00. TALBS
braslovče
Kot v večini krajev v Deželi Celjski vam tudi v Braslovčah ni
potrebno iti daleč, da bi prišli v stik z zgodovino – le-ta je
vsepovsod. Začetki Braslovč segajo vse v leto 1140 (ko je
bil kraj prvič uradno omenjen v listinah) in je še eno mesto s
trgom Deleže Celjske, kateremu so Celjski grofje v poznem
14. stoletju odobrili sejemske pravice. Mesto se nahaja
severozahodno od Celja, večji del občine – razen severnega
dela vasi Letuš – pa leži ob reki Savinji. Ker ima mesto s trgom
svojo zgodovino, ni nikakršno presenečenje, da je glavni trg
v starem predelu mesta še vedno središče dogajanja ter je
slikovit kraj s tradicionalnimi belimi zgradbami in z rdečimi
strehami velikega naklona. Stolp župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja je mogoče videti celo iz različnih predelov
mesta. Sama cerkev je bila zgrajena na majhnem hribu in
je rimskokatoliška. Čeprav je cerkev obstajala že leta 1120,
pa večina današnjih zgradb datira samo v 18. in 19. stoletje.
Kaj si Ogledati
Braslovško Jezero. Jezero je kot brezhibna slika in leži
približno 1 km severozahodno od Braslovč, v dolini tik pod
gradom − morate iti mimo njega, da pridete do jezera. Kopanja
vam sicer ne priporočamo, kljub temu pa lahko poleti tukaj
najdete pogumno mladino, ki skače v vodo, da bi se ohladila.
Jezero so ustvarili leta 1961 tako, da so zajezili reko, že v sami
zasnovi pa je bil mišljen za turistične in občinske dogodke.
Prav tako je priljubljeno mesto za ribolov – v pisani množici
raznovrstnega življenja pod vodo lahko tako najdete ščuke,
krape, ploščiče in some. Zaradi vsega prej omenjenega je
to očarljiv kraj, kjer si lahko povrnete svoj stik z naravo in se
okoli jezera odpravite na sprehod po gozdu. Lahko pa samo
posedate in uživate ob piknikovanju, občudujete pokrajino
ali se zleknete in se razvajate s štetjem oblakov na nebu.
Grad Žovnek. Grad stoji severovzhodno od Braslovč.
Dandanes je precej v ruševinah in leži nad jezerom Žovnek,
poimenovanim po Žovneških gospodih (kasneje preimenovani
v Celjske grofe), vendar njegovi izvirni lastniki in graditelji niso
znani. Je eden najstarejših gradov v Sloveniji, prvič pa je bil
omenjen v uradnih zapisih iz leta 1278, takrat znan pod latinskim imenom castrum Sevnekke. Še preden je bil poimenovan
kot grad Žovnek, je obstajal tudi pod imenom grad Sannegg.
Divji kostanji obkrožajo vse, kar je ostalo od zgradbe, zelo
očitno pa je tudi, da je bil to nekoč zelo impresiven dom nekdanjim številnim prebivalcem. Kot mnogi gradovi po Evropi je
tudi ta mnogokrat zamenjal lastnika, zadnji pa je grad zapustil
leta 1816. Vse ni zgolj v ruševinah − kar je nekoč nastalo z
ljubeznijo do dela, se je razvilo v omembe vreden podvig,
grad pa navkljub plevelu ter razraščenemu listju, ki moli skozi
skale, ni propadel do tal (za razliko od mnogih drugih gradov iz
istega obdobja). Prostovoljno društvo, sestavljeno iz marljivih
navdušencev nad gradom, skrbno restavrira lokacijo že več
kot 20 let. S svojo vdanostjo in požrtvovalnostjo so gradu
Žovnek ponovno vdahnili življenje. Poleg drugih restavratorskih
posegov so med drugim obnovili dvodelni vhodni portal, ki
je bil namensko ločen za konjenike in pešce. Na levi strani
vhoda stoji okrogli obrambni zid, na desni pa ostanki južnega
zunanjega in notranjega obzidja. Z gradu lahko vidite celotno
dolino vse do jezera Žovnek. Če pa menite, da v pokrajini nekaj
manjka, se ne motite. Moralo bi rasti precej več dreves, vendar
jih je na stotine pred leti porušilo neobičajno neurje in prazen
prostor, ki je tam ostal, je še vedno precej opazen. Samo čas
bo zacelil to ekološko rano.
Kje Spati
Gostilna Pizzeria Ferlič Spodnje Gorče 3, tel. (+386) 3
570 90 74, ervin.ferlic@gmail.com, www.gostilna-ferlic.
si. Morda je skrivnost dolgega življenja spokojnost regije, svež
zrak, zelenje ali pa je to kulinarika. Karkoli je že razlog, ko smo
obiskali to restavracijo in gostišče v Spodnji Savinjski dolini, ki
leži ob glavni cesti iz Braslovč na Gomilsko, je neka družina iz
tistega okraja praznovala dedkovo 80-letnico. Bilo jih je zelo
impresivno videti, verjetno pa je tudi domača kuhinja restavracije igrala veliko vlogo, saj je praznovanje dolgo trajalo. Poleg
dnevnih kosil, večerij in za goste po naročilu prilagojenih jedi lahko
tukaj tudi prenočite. Če se prenajeste in si želite malo odpočiti,
vam gostišče ponuja sodobno opremljene dvoposteljne sobe
in apartmaje. Igrišče za otroke, zimski vrt in poletna terasa
so zgled slovenskih družinskih vrednot, izpostavljene v svoji
najboljši luči. In ni dvakrat za reči, da bo dedek, ki smo ga videli,
tukaj doživel še praznovanje svoje 100-letnice.
Braslovče je očarljivo mestece severno od Žalca, katerega griči so dom čudovitih ruševin Žovneškega gradu.
65
66
POLZELA
TABOR
Slikoviti Prebold na robu Posavskega hribovja, fotografija Matevž Lenarčič.
Avtor knjige Da Vincijeva šifra, Dan Brown bi se strinjal, da
imata Polzela in njena glavna znamenitost, grad Komenda,
zanimivo povezavo s skrivnostnimi templjarji. Celo mestni grb
je povezan z malteškim viteškim redom, saj uprizarja malteški
križ nad levom (enaka podoba je izklesana v kamnu pri vhodu
v grad in predstavlja plemenite vrline kot je viteštvo, moč in
krepost). O tem malce več pozneje. Mesto ima pomemben
geografski položaj, saj stoji na antičnem križišču, ki povezuje
zahodni del Celjske kotline s Šaleško in zgornjo Savinjsko dolino, ki sta bili zgodaj poseljeni. Do današnjega dne je mesto
pridobilo bolj dolgočasen pridih, ki je manj zanimiv kot je
povezava s templjarji, toda bolj pomemben za dobro počutje
države – nogavice. Tovarna nogavic Polzela je bila ustanovljena leta 1927 in od takrat skrbi za stopala celotnega naroda s
sodobno tovarno. Okolje, ki obkroža Polzelo, ki leži na levem
bregu Savinje, je hribovito, gozdno in popolno za sprehode,
pohode in kolesarjenje.
Kaj si Ogledati
Gora Oljka. Prvič omenjena kot Križeva gora leta 1243, je
še eden izmed krajev, ki so povezani s templjarji, saj zgodnje
lastniške pogodbe nakazujejo, da so bili na tem področju
prisotni že sredi 17. stoletja. Cerkev, ki stoji na vrhu hriba je
bila zgrajena med leti 1754 in 1757 in je znana po glavnem
oltarju, ki ga je ustvaril kipar Ferdinand Gallo. Leta 1998 so bile
postavljene zunanje luči ter obnovljena fasada. Planinski dom
na Gori Oljki je čudovito vzdrževano in obnovljeno počivališče v
značilnem stilu gorske koče. Če imate srečo, lahko na poti na
goro naletite na Bolčinovo hišo, ki je ena najstarejših ohranjenih
hiš v okolici z gravuro, ki jo postavlja v 1725.
Grad Komenda. Grad leži na manjšem hribu in je bil prvič
omenjen leta 1170 kot Hallenstein. Kot smo že omenili, tudi tu
najdemo zanimivo povezavo s templjarji – znanim krščanskim
vojaškim redom, ki je obstajal približno dvesto let v srednjem
veku in je postal razvpit po vsem tem pompu po izidu knjige Da
Vincijeva šifra. Nekdanji lastnik gradu ga je zapustil templjarjem
v oporoki leta 1323 in je ostal njihova lastnina vse do leta
1780. Grad je bil žrtev neizogibnega razpadanja in zanemanja
vse do Evropske Unije in njene (nekdaj) debele denarnice pred
Spodnjesavinjsko
nekaj leti, ko so grad obnovili in ga odprli za javnost proti koncu
leta 2011. Danes je v gradu obnovljena najstarejša horizontalna sušilnica hmelja iz 19. stol, katere prostori se uporabljajo
v konferenčne namene. V Vstopnem informacijskem centru
dobijo obiskovalci vse podatke o turistični ponudbi. Prostore
v gradu je dobila tudi poročna dvorana, večnamenska avla,
glasbena šola in občinska knjižnica. V pritličju pa je na voljo
gostinski lokal, ki vaše čute razvaja z grajskimi dobrotami.
Še posebej smo bili navdušeni nad razstavo fotografij, ki
predstavljajo potovanje trdoživega Slovenca. Dejan Glavnik
iz Polzele se je pri 30-ih odločil prekolesariti svet. Cel svet.
Na pot je odrinil leta 2006 in potreboval je 5 let. Njegovo
kolo je osrednji predmet v grajskem razstavnem prostoru,
fotografije potovanja pa so na prodaj, izkupiček pa gre v
dobrodelne namene.
Graščina Šenek. Danes je v njej dom za ostarele občane
(srečneži), toda še vedno je lepotica. Lahko se odpravite za
hišo na poučno pot, kjer so različna drevesa, listi, cvetlice,
listje, iglavci, storži in okrasno rastlinje, ki so ga posadili.
Veličastna zgradba iz 15. stoletja ima notranje dvorišče, ki ga
obdaja park, poznobaročna zgradba pa je bila zgrajena v 18.
stoletju. Proti koncu 19. stoletja so uradno začeli razvijati park,
ko so izkopali zelenjavne vrtove in jih nadomestili z okrasnimi
bazeni, strogo oblikovanimi vrtovi in pešpotmi. Na posestvu
stoji tud cerkev svetega Florjana.
Rojstna Hiša Neže Maurer. V naselju Kopank v Podvinu
pri Polzeli se nahaja Zalesnikova domačija, kjer se je leta 1930
rodila Neža Maurer. Leta 2001 je občina hišo odkupila in jo z
odlokom spremenila v kulturni spomenik lokalnega pomena.
Pritlična, v breg potisnjena delno lesena hiša s predelano
črno kuhinjo naj bi nastala, po zasnovi sodeč, v sredini 19.
stoletja. Kletni del je narejen iz kamenja, gornji pa iz lesenih
brun. Ob hiši je narejen kamnito lesen prizidek, povezan pod
enotno streho. Uporabljali so ga za žganjekuho. Hiša je ena
izmed redkih še ohranjenih v bližnji in daljni okolici, ki nam
izpričuje način življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti.
Posebno pa je pomemben njen zgodovinsko-pričevalni vidik,
saj hiša predstavlja rojstni dom Zalesnikove Nežike, pesnice
in pisateljica ter Slovenke leta 2008 Neže Maurer.
Tabor
Kljub temu pa, kot pravi pregovor, »denar ne more kupiti
sreče«, saj je bil grof Herman II. Celjski izredno nezadovoljen
nad sinovo (tj. Friderik II.) izbiro druge žene – slednji je oženil
damo iz nižjega plemstva, Veroniko Deseniško. Grof je bil tako
zelo nesrečen, da je v ječo zaprl svojega sina, svoji snahi pa
leta 1425 sodil kot čarovnici.
Kljub temu, da jo je sodišče spoznalo za nedolžno vseh
obsodb, je Herman Veroniko zaprl v grad Ojstrico. Kmalu
zatem so jo ubili – domnevno naj bi jo utopili. Ko je Friderik
II. prišel na prostost, je njene poslednje ostanke pokopal v
kartuzijanskem samostanu Jurklošter in preživel preostanek
svojega življenja kot vdovec.
Hrib Krvavica je priljubljena pohodniška destinacija.
Če pohajkujete po Zasavskem gorovju, ki tvori južno mejo
Spodnje Savinjske doline, lahko prispete do občine Tabor,
ene manjših občin v Sloveniji, ki je najbolj priljubljen kraj za
kolesarjenje,pri tem pa vam ni potrebno skrbeti za promet.
Kljub temu da je več bolj oddaljenih poti makadamskih, je
nujno potrebno imeti primerno opremljeno gorsko kolo. Kraj
Tabor je prijetna majhna naselbina na obronku hribov, skozi
katero se boste najverjetneje peljali, saj se večina krajevnih
zanimivosti nahaja na njenem južnem delu. Za nastanitev
sta na voljo Turistična kmetija Weiss in apartmaji Pr’ Brišnik
(Stanislav Gržina), zato obiskovalci sem prihajajo predvsem
na enodnevne izlete.
Kaj si Ogledati
Hrib Krvavica. Hrib Krvavica v Taboru je ena najbolj
priljubljenih pohodniških destinacij v Spodnji Savinjski dolini.
Četudi še niste slišali za tovrstno ime – ki si le-to začuda deli
z znano slovensko jedjo, krvavico – ste hrib najverjetneje
videli na jugu avtoceste na poti iz Celja proti Ljubljani. Hrib je
nenavadne in edinstvene kvadrataste oblike ter z višino 909
m vzbuja bežno radovednost vseh mimoidočih popotnikov.
Na vrh vodijo številne poti, večina pohodnikov pa se odloči
za tisto, ki se nahaja najbližje naselbini Loke, južneje od
nenavadnega trikotnega križišča. Ta pot traja približno eno
uro in vodi mimo znamenite skalnate odprtine blizu vrha,
zemlja je le-tu rdeča, ker naj bi bila po legendi tukaj ubita
Veronika Deseniška (za podrobnosti si preberite naš opis o
gradu Ojstrica. Druga bolj običajna pot se nahaja vzhodneje
ter vodi mimo Zajčeve koče, kjer lahko ob vikendih postanete
na kakšni pijači, ter skozi hudourniško grapo, imenovano
Tesen graben, ki ga je težje prehoditi, vendar je kljub temu
prečudovit.
Od začetka 19. stoletja dalje je tragična ljubezenska zgodba
priljubljen vir navdiha v delih mnogih slovenskih dramatikov,
pesnikov in pisateljev. Od leta 1997 pa letno podeljujejo tudi
t. i. Veronikino nagrado za najboljša slovenska pesniška dela,
ki se odvija na istoimenskem festivalu v Celju. Ruševine gradu
Ojstrica se nahajajo na gozdnatem hribu južno od kraja Loke.
Kje Jesti
Ribnik pri Lisjaku Miklavž pri Taboru 12, tel. +386
(0)3 5725 785/+386 (0)51 365 040, mirko.laznik@
gmail.com, www.restavracija-lisjak.com. Tukaj bolj
mirno ne bi moglo biti: majhno jezero (ali velik ribnik)
sredi gozda, odmaknjeno od ljudi. Pri Lisjaku, je izredno
priljubljeno prizorišče za poroke, po dogovoru pa lahko
organizirajo tudi zabave, poslovna srečanja, družinska
praznovanja in piknike za manjše ali večje skupine. Q
Odprto po predhodnem dogovoru.
Kje Spati
Turistična Kmetija Weiss Miklavž pri Taboru 37, tel.
+386 (0)3 57 27 111/+386 (0)41 706 433, kmetija.
weiss@gmail.com, www.turisticna-kmetija-weiss.si.
Kmetija je od jedra Tabora oddaljena pet kilometrov. Lega
turistične kmetije je odlično izhodišče za: kolesarjenje,
nordijsko hojo, pohodništvo, smučanje, nabiranje zdravilnih
zelišč, prosto plezanje. Nastanitvene kapacitete turistične
kmetije so 4 d voposteljne sobe, urejene v prijetnem
rustikalnem stilu. Gostje imajo v spodnjih prostorih na
voljo finsko ali IR savno, ter sobo za druženje s kaminom.
Resnično popolna destinacija za sproščujoči oddih konec
tedna. Q TILDW
Stari Grad Ojstrica. Od tega gradu iz 13. stoletja ni ve-
liko ostalo, razen nekaj poraslih kamnitih zidov, ki so nekoč
služili kot utrdba. Ker pa je povsem obkrožen z gozdom,
bolj spominja na starodavno arheološko najdišče kot pa na
srednjeveško plemiško bivališče. V resnici je bil grad že na
začetku 17. stoletja v ruševinah, potem ko so ga po slovenskih kmečkih uporih leta 1635 zapustili. Zakaj torej ljudje v
celotni državi poznajo Stari grad Ojstrica? Ker je predstavljal
kraj, kjer se je odvila slovenska različica Romea in Julije. Žal,
v tem primeru tragedija ni bila fiktivno delo.
V 14. in 15. stoletju so Celjski grofje v tem delu Evrope tekmovali s habsburško monarhijo v moči, saj so imeli v oblasti
prostrano območje, ki se je raztezalo čez celotno ozemlje
današnje Slovenije, Madžarske in držav nekdanje Jugoslavije.
Turistična kmetija Weiss.
67
68
Zreče
Zreče so vmeščene med naravo ob vznožju Pohorju, fotografija LTO Rogla-Zreče, GIZ.
Zgodovina majhnega mesta Zreče ob vznožju mogočnega
Pohorskega hribovja sega skoraj 4000 let nazaj do konca
kamene dobe. Mesto, ki se prvič omenja v pisnih virih iz
leta 1244, je bilo s svojo bližnjo okolico do nedavnega aktivno vključeno v vrsto tradicionalnih dejavnosti, vključno z
lesno trgovino, steklarstvom ter obrtjo, ki verjetno najbolje
simbolizira to področje – kovaštvom. Danes mesto odlikuje
presenetljiv preplet industrije, kmetijstva in hitro rastoče
turistične industrije. Občina Zreče, ki vsega skupaj šteje manj
kot 7000 prebivalcev, daje občutek neverjetne umirjenosti in
je tako idealna destinacija za oddih in sprostitev, obenem pa
gostom ponuja tudi vrsto kulturnih aktivnosti v objemu svežega gorska zraka. V zadnjem času je razvoj zdravilišča Term
Zreče in 15 kilometrov severno oddaljenega smučarskega
središča Rogla regiji dal nov zagon in njena priljubljenost tako
med domačimi kot tujimi gosti iz leta v leto narašča. Mesto
Zreče, ki je bilo leta 2005 pobrateno z angleškim mestom
Sedbergh – dogodek, ki je postal medijsko odmeven predvsem zahvaljujoč BBC-jevi dokumentarni seriji, posneti na to
temo – ponuja idealno kombinacijo tradicije in sodobnosti v
resnično prijetnem okolju. Uživajte!
Kaj si Ogledati
Brinjeva Gora. Le malo vzhodno od Zreč leži mogočna
Brinjeva gora, ki sodi med prve višinske naselbine v regiji, saj
obstaja že vsaj od leta 3000 pred našim štetjem. Arheološka
izkopavanja, ki so se začela v 60. letih 20. stoletja in trajala
11 let, so odkrila mnogo starodavnih predmetov, ki pričajo o
tem, da je na tem področju nekoč živela aktivna skupnost.
Izkopavanja so se pred nekaj desetletji zaključila, zato najdišč
danes ni več na ogled, kljub vsemu pa se je že zaradi čudovitih
razgledov vredno povzpeti do vrha, kamor vodijo številne
pešpoti, enako seveda velja tudi za druge okoliške hribe.
Za tiste malo manj vztrajne naj omenimo, da do vrha vodi
tudi manjša cesta. Kogar zanimajo arheološke najdb s tega
področja, pa si lahko ogleda stalno razstavo zbrike izkopanin
z Brinjeve gore v avli hotela Planja na Rogli.
DrAVInjskO
Forma Viva. Zbirka nenevadnih skulptur iz več različnih
kovin in umetnih brusov, ki so nastajale med letoma 1973
in 1989 in krasijo enega od manjših zreških parkov, je namenjena počastitvi tradicije kovaškega delovanja, obenem pa je
predstavlja odraz čustev in vrednot tega področja. Na podlagi
sodelovanja umetnika Vasilija Četkovića in Marjana Osoleta,
takratnega direktorja Unior, d.d., so k zbirki prispevali še Moma
Vuković, Tone Lapajne in Dušan Tršar. Zbirko v celoti sestavlja
osem velikih kosov.
Grad Freudenberg. Nekoliko severovzhodno od Zreč se
na strmih pobočjih Brinjeve gore nahajajo ostanki razvalin
grada Freudenberg. Gre za razpršene razvaline iz klesanega
kamenja v notranjosti velikega zamotanega gozda, ki s svojo
zgodovino burijo predvsem domišljijo. Grad, ki leži na 588 m
nadmorske višine in se nahaja v bližini kmetije Podgrašek
(pod gradom), naj bi bil zgrajen konec 12. stoletja, do začetka
njegovega razpada v 15. stoletju pa so ga upravljale številne
rodbine in fevdalno gospostvo.
Grad lušperk . Ostanki gradu Lušperk se nahajajo
tri kilometre severno od Zreč ob sotočju rek Dravinje in
Ljubnice. Podobno kot za številne druge ostanke gradov
iz bližnje okolice, tudi za grad Lušperk ne obstaja veliko
konkretnih podatkov o njegovi zgodovini in nihče pravzaprav niti ne ve, kdaj točno naj bi bil zgrajen. Znano pa
je, da so grad, postavljen na strmem griču v kraju Loška
gora, v 11. stoletju podarili benediktinskemu samostanu
iz Krke. Grad s tem imenom se prvič pojavlja v pisnih virih
TIC Zreče Cesta na roglo 13b tel. (+386) 3 759 04
70, tic.zrece.lto@siol.net , www.destinacija-rogla.si.
Zreče
iz leta 1279 v povezavi s Henrikom Lušperškim, ki bolj ali
manj prav tako ostaja skrivnost. Do leta 1502 je bil grad
že zapuščen in naslednjih 600 let za grad ni bilo prav nič
prizanesljivih, čeprav mnoge njegove stene v širino merijo
več kot meter. Kljub svojemu tragičnemu razpadu pa je
grad vseeno vreden obiska. Okoliška narava namreč nudi
številne možnosti za sprehode vse dni v letu, tistih nekaj
ostankov grajskega obzidja, od katerih imajo nekateri še
vedno ohranjene nepoškodovane vhode, pa omogoča
skrivnosten vpogled v davno preteklost tega področja.
Ošlakova kovačija, skomarje 2, tel. (+386) 3 759
04 70, www.destinacija-rogla.si. Ošlakova domačija
velja za eno najboljših delavnic kovaške obrti. Njeni začetki
segajo v 18. stoletje, po več kot 200 letih oskrbovanja
lokalnih prebivalcev z vsemi možnimi kovaškimi izdelki pa
danes privablja številne turiste, ki s svojimi obiski prispevajo
k temu, da se ta zahtevna, a pomembna obrt nadaljuje in
se bo kot taka lahko ohranila še vsaj za dve desetletji.
Dvoje vodnih koles, ki ob slikovitem padcu deroče vode
poganjata nekaj edinstvenih orodij na vodni pogon, vključno
s kladivu podobno pripravo, imenovano repač. Čeprav
nam njegov točen namen ni znan, smo prepričani, da se
vanj nočete ujeti, zato ob obisku ne pozabite na primerno
varnostno razdaljo.
skomarska Hiša, skomarje 30, tel. (+386) 3 759
04 70, w w w.destinacija-rogla.si. Lepo ohranjena
Skomarska hiša, zgrajena leta 1803, združuje elemente
tradicionalnega sloga, ki se kaže predvsem v srednjeveški
dimnici, z razvojno naprednejšo črno kuhinjo. Zasnovana
je tako, da na karseda pristen način prikazuje, kako je
objekt nekoč služil kot prostor za obrtno dejavnost in
hkrati kot družinska posest. Obisk hiše, ki velja za enega
najpomembnejših kulturnih spomenikov v regiji, se splača
združiti s sprehodom skozi vas Skomarje, ki velja za eno
najvišje ležečih slovenskih vasi, kjer se še ukvarjajo s
kmetijstvom. Skozi vse leto se v hiši odvijajo tudi številne
kulturne prireditve, vključno z mesečnimi literarnimi srečanji, ki jih organizira KUD Vladko Mohorič iz Zreč.
jurij Vodovnik
Čeprav ime Jurij Vodovnik (1791-1858) morda ni poznano po vsej Sloveniji, pesnik na območju Pohorskega
hribovja nedvomno velja za literarno legendo in se
pogosto omenja skupaj z drugimi slavnimi slovenskimi
pesniki, še posebno s svojim sodobnikom Francetom
Prešernom. Rodil se je v majhem mestu Skomarje
revnima lokalnima kmetoma, slabotno zdravje pa ga
je pozneje prisililo, da je postal tkalec platna. Ker pa
se je od očeta že v zgodnjem otroštvu naučil brati in
pisati, kar je v tistih časih veljajo za redko spretnost, še
zlasti za med prebivalci podeželja, je kaj kmalu večino
svojega časa posvetil pisanju in prepevanju pesmi.
Kljub temu, da je za tematiko večine svojih del izbral
vero in naravo – njegov mentor je bil nihče drug kot
Anton Martin Slomšek, pozneje posvečen v svetnika, za
časa delovanja Vodovnika pa zgolj duhovnik iz bližnjega
mesta – in tako večinoma pisal o romanjih, praznovanjih
in na sploh pobožnem življenju, so mnoge njegove
pesmi posvečene tudi vrednotam kmečkega življenja
in prikazujejo slovensko podeželsko kulturo tistega
časa. Slišati je, da naj bi bil Vodovnik tudi ljudski pevec
in igralec, a se nam zdi izraz »gorski trubadur« veliko
bolj prikladen in romantičen in si ga raje predstavljamo
kot neke vrste slovenskega Bob Dylana 19. stoletja,
ki je pripovedoval preproste zgodbe, s katerimi se je
vsakdo lahko poistovetil.
Skomarje, ki ležijo na strmem pobočju na nadmorski
višini 1000 m, so tako slikovita vasica, da za obisk
pravzaprav ne potrebujete nobenega posebnega
razloga, če pa že, pa naj omenimo, da je v župnišču pri
cerkvi sv. Lamber ta na praktično naj višji točki v vasi
shranjena Vodovnikova zbirka. Večina zbirke je predstavljena v obliki zapisov in zgodb, na ogled pa je tudi
film, ki si ga nedvomno morate pogledati. Gre namreč
za preprosto in domiselno pripravljeno animirano verzijo
ene od Vodovnikovih najslavnejših pesmi z naslovom
Lepa nedelja pri sv. Jakobu v Resniku. Resnik je sicer
sosednja vas, ki leži na nasprotnem hribu. Za turiste
so na voljo tudi angleški podnapisi, tako da lahko
nemoteno sledijo zgodbi, ki je na nekaterih delih prav
humoristična. Če se odločite za obisk, si je vredno
ogledati še majhno delavnico v pritličju, kjer izdelujejo
presenetljivo udobne ročno izdelane lesene copate.
kovačija Šrekl–Zajc, Dobrovlje 57, tel. (+386) 3
759 04 70, www.destinacija-rogla.si. Le malo južno
od Zreč se nahaja majhna naselbina Dobrovlje, znana
po združenih delavnicah kovačev Ivana Šrekla in Ignaca
Zajca. Pod vodstvom Ignaca Zajca mlajšega so leta 2007
demontirali stroje in orodje Šreklove kovačije ter jih postavili
v njegovo domačijo, kjer je sedaj postavljen majhen muzej,
posvečen zgodovini kovaške obrti.
Oglejte si tradicionalne metode kovaštva na
Ošlakovidomačiji, fotografija LTO Rogla-Zreče, GIZ.
stara Trta, Cesta na roglo 15. Čeprav bo verjetno
preteklo še kar nekaj časa, preden bo trta z nenavadnim
poreklom, zasaj ena na posebn o ograj en em m estu
vzdolž glavne mestne ceste nedaleč od zdraviliškega
kompleksa Terme Zreče obrodila večje količine grozdja,
je vendarle vredna omembe, saj gre za potomko slavne
mariborske Stare tr te, ki je s starostjo 400 let vpisana
v Gusinessovo knjigo rekordov, njen cepič pa so v Zrečah
zasadili aprila leta 2010. Kraj je že postal prizorišče
številnih vinskih pripreditev, ki potekajo skozi vse leto,
vrhunec pa dosežejo s tradicionalnim slavjem na praznik
sv. Mar tina v novembru .
69
70
ZREČE
del cerkve, in sicer popolnoma nov objekt, pritrjen na stari
del stavbe. Ta je nastal v poznem komunističnem obdobju
in je tako pomenil veliko pridobitev za lokalne prebivalce, ki
so bili ponosni na to, da so v obdobju cerkvi nenaklonjene
povojne Jugoslavije dobili nov sakralni spomenik.
Cerkev Sv. Jakoba. Majhna cerkev sv. Jakoba, zgrajena
nekje sredi 15. stoletja, je po velikosti najmanjša cerkev
v regiji. Legenda pravi, da so jo postavili celjski grofje kot
lovsko kapelo, vendar gre le za domnevo, saj o tem ne
obstajajo nobeni dokazi. Znano pa je, da je cerkev nekoč
stala sredi veličastnega macesnovega gozda, ki pa ga
danes žal ni več. Obstajajo tudi zapisi o kipu sv. Jakoba, ki
so ga hranili za oltarjem in je bil »grozno grd«, a tudi tega že
dolgo ni več. Kip so nekoč med procesijami nosili na drogu
na mestu križa, o čemer je v eni od svojih ironičnih balad
pisal tudi Jurij Vodovnik.
Cerkev Sv. Kunigunde. Na pogled stroga cerkev sv.
Kunigunde se prvič omenja leta 1391 in stoji na nadmorski
višini 748 m ter tako ponuja čudovit razgled po okoliški dolini
vse tja do Boča. Od prvotne lesene zgradbe se je ohranil
samo zvonik, preostali deli pa so bili dodani približno pol
stoletja pozneje. Od skupno petih oltarjev je glavni posvečen
zavetnici župnije cesarici Kunigundi.
Muzeji in Galerije
Trta, ki raste v centru Zreč je potomka 400 let Stare trte iz
Maribora, fotografija LTO Rogla-Zreče, GIZ.
Zreško Jezero. Umetno Zreško jezero je nastalo leta
2000, ko so dolino, v kateri se nahaja, načrtno popravili.
Jezero, zgrajeno za namene lokalne turistične industrije,
je razdeljeno na dva dela s skupno površino 1,6 km2, pri
čemer je spodnji del namenjen kot prostor za oddih, manjši
zgornji del pa predvsem drstenju. Neposredno okolico
Zreškega jezera, ki po dolžini meri 1 kilometer in globoko do
osem metrov, so delno uredili, tako da s svojimi številnimi
učnimi potmi zdaj na oddih privablja turiste. Po pripovedovanju naj bi v jezeru bivalo tudi veliko število presenetljivo
velikih gosk. Drugače pa se jezero nahaja slabih 100 m
zahodno od Zreč.
Muzej Ozkotirne Železniške Proge Poljčane–
Slovenske Konjice, Kovaška 31, tel. (+386) 3 759
04 70, www.destinacija-rogla.si. Ta impresiven muzej,
urejen znotraj nekdanje mestne železniške postaje, prikazuje
zgodovino nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je vodila
skozi regijo, in med letoma 1921 in 1962, ko so jo iz gospodarskih razlogov zaprli, služila prometu tovornih in potniških
vlakov. Po tej ozkotirni železniški progi, ki so jo konec 19.
stoletja zgradili z namenom, da bi povezali železniško
progo Ljubljana–Maribor z gornjo Dravinjsko dolino, so v
času njenega največjega uspeha ljudem dostavljali vse od
premoga do lesenih hlodov. V muzeju je urejenih več zbirk,
ki so med drugim posvečene zgodovini lokalne železniške
proge in lokalnemu ansamblu Zreški kovači. Vreden ogleda je
predvsem restavriran parni vlak,takšen, kot je nekoč sopihal
po tamkajšnjem podeželju. Čeprav je vlak po pol stoletja
prenehal voziti, obstajajo dolgoročni načrti, da bi del proge
obnovili in jo odprli za turiste.
Cerkve
Cerkev Sv. Martina . Cerkev sv. Martina, ki leži na
pobočju le malo severno od Zreč, dobrim ljudem v vasi
Zlakova služi že od nekje 14. stoletja dalje, ko so jo začeli
graditi premožni kartuzijani iz Žič. Poleg slikovite postavitve
na travnatem griču, posejanem z drevesi, se cerkev odlikuje
tudi kot druga najstarejša cerkev v župniji in eden od le
petih spomenikov, ki služijo kot uradno veljavni postanki na
Martinovi poti. To mesto je simbolično označeno z Martinovo
stopinjo in smernim kamnom, ki romarjem služi kot mejnik
prehojene dolžine.
Cerkev Sv. Egidija. Začetki mogočne župnijske cerkve
sv. Egidija v Zrečah z nenavdanim oglatim zvonikom naj bi
segali v 11. stoletje, čeprav se v pisnih virih omenja šele od
leta 1375. Cerkev je bila prvoto zgrajena v romanskem slogu,
a so ji pozneje dodali vrsto predvsem gotskih in baročnih
elementov, vključno s štirimi baročnimi oltarji, od katerih
glavni med njimi prikazuje zavetnika cerkve sv. Egidija pod Sv.
Trojico. Oltar je delo Janeza Rangusa iz Vojnika in je bil končan
leta 1850, sedanja različica pa je restavratorsko delo Miloša
Hohnjeca iz Celja in je nastala stoletje pozneje. Pozornejši
obiskovalci bodo nedvomno opazili najbolj morda nenavaden
Dravinjsko
Po poti Sv. Martina, fotografija LTO Rogla-Zreče, GIZ.
Zreče
Frankolovski Zločin
Del slovestne razstave je posvečen tistim, ki so umrli med
Frankolovskim zločinom, fotografija LTO Rogla-Zreče, GIZ.
Kaj Početi
Vodna Učna Pot. Če želite na zabaven, poučen in zdrav
način popestriti svoj obisk Zreč, lahko sledite posebej
v ta namen urejeni vodni učni poti. Pot, ki so jo pripravili z
namenom, da bi ljudem vlila občutek zavedanja o pomebnosti
vode v mestu skozi zgodovino, povezuje elemente naravne
in kulturne dediščine in služi kot zanimiva in edinstvena
turistična znamenitost. Začne se pri stari železniški postaji,
ki danes hrani krasen Muzej ozkotirne železniške proge in
kjer je voda v času parnikov igrala izredno pomembno vlogo
v življenju praktično vseh prebivalcev, ter se nato nadaljuje
vzdolž reke Dravinje, kjer je nekoč stala vrsta različnih
mlinov. Vmes si je možno ogledati še številne druge vodne
znamenitosti. Čeprav se za ogled poti načeloma priporoča
spremstvo vodnika, se je po njej možno odpraviti tudi
samostojno. V ta namen na veliki tabli pri železniški postaji
visi podroben zemljevid celotne poti.
Kolesarstvo in Pohodništvo
V okolici Zreč so uredili številne kolesarske poti, namenjene
ljudem vseh starosti in fizičnih sposobnosti. Poti, dolge od
10 do 35 kilometrov, se med seboj razlikujejo po tematikah,
vključujejo pa različne naravne in kulturne znamenitosti ter
omogočajo kolesarjenje bodisi po cestah ali po podeželskih
poteh. Vsi zemljevidi in osnovne informacije o poteh so
turistom na voljo v več jezikih in jih lahko najdete na spletni
strani www.destinacija-rogla.si. Zavedati pa se morate, da
je na mnogih poteh treba premagovati tudi izredno strma
hribovska pobočja. Poleg omenjenih kolesarskih poti so v
okolici tudi številne izletniške točke za pohodnike, katerih
dolžina se giblje med slabimi petimi kilometri in maratonsko
dolgim pohodom za tiste najbolj zagnane navdušence. Za
več informacij obiščite omenjeno spletno stran.
Februarja leta 1945 so slovenski partizani iz postavljene zasede ubili enega najpomembnejših nacističnih
funkcionarjev v državi, celjskega okrožnega vodjo, in
deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Za povračilo
so predstavniki lokalnih nacističnih okupacijskih oblasti
le teden dni zatem na slepo izbrali 100 talcev iz povojnih
koncentracijskih taborišč v Mariboru, Celju in Trbovljah,
med katerimi je bilo mnogo ujetih partizanskih upornikov,
ter jih prestavili v zapor Stari pisker v Celju. Naslednje
jutro, 12. februarja 1945, so jih prepeljali do neobljudenega cestnega odseka v Grabnu na Stranicah pri naselju
Frankolovo in jih na tamkajšnjih jablanah obesili. Za
izvedbo usmrtitev so skupno potebovali več kot tri ure,
pri čemer so na vsako drevo obesili po pet ljudi. Nekaj
ur pozneje so druge upornike prisilili, da so trupla sneli z
dreves in jih zakopali na dveh skupnih grobiščih v bližini.
V spomin na ta tragični dogodek, znan kot Frankolovski
zločin, so v spominski hiši ob cesti, kjer se je zločin
zgodil, uredili skromno, a ganljivo razstavo. Ta vključuje
galerijo portretov številnih žrtev, ki so oblikovani tako,
da so obrazi vidni le pod določenim kotom, kar obiskovalcem za trenutek požene mraz v kosti. Razstavljenih
je tudi nekaj pisem, ki so jih ujetniki napisali svojim
bližnjim po tem, ko so jim povedali, da jih namreavajo
usmrtiti. Nasproti hiše stoji velika spominska skulptura, poleg katere v nemškem in slovenskem jeziku
uprizarjajo simulacijo originalne najave imen talcev, ki
so jih obsodili na smrt.
Terme Zreče Welness Cesta na roglo 15, tel. +386
(0)3 75 76 000, fax +386 (0)3 57 62 446, unitur@unitur.
eu, www.terme-zrece.eu. Welness center v Termah Zreče
z domiselnim imenom Idila je po pričakovanju zares idiličen.
Z njim so v Slovenijo pripeljali različne vrste terapij z Daljnega
vzhoda, pri čemer je gostom na voljo razvajanje s tajsko
masažo s toplimi zelišči in/ali olji, masaža Sawaddee, masažo
Ayodhaya, japonskim ritualom Hanakasumi ter sprostitev ob
ayurvedski masaži. Poleg tega prvega programa, je gostom
na voljo še drugi, ki vključuje vrsto zapeljivo poimenovanih razvajanj v dvoje. Dame se bodo nedvomno raznežile ob pogledu
na Božansko kopel ali ob misli na Razkošje čokoladnih sanj
(center sicer organizira tudi poročna slavja). Niste zadovoljni
s svojim izgledom? V tem primeru izberite Razvajanje z vodno
lilijo ali pa nego Zelena kava in čvrsta koža, ki sta le dve od
številnih privlačnih ponud iz bogatega negovalnega programa.
Spa & Welness
Termalni Bazeni Zreče. Ker obožujemo sproščanje v
številnih slovenskih zdravilišč, nas veseli, da je v Zrečah to
možno skozi celo leto. Glavna atrakcija welness centra v
poletnih mesecih so nedvomno zimsko-letni bazen s počasno reko, gozdni vodni park s hitrimi drčami in toboganom
ter otroški čofotalnik. V kolikor Terme obiščete v zimskem
času, pa se lahko ogrejte v notranjem zimskem vrtu z osmimi
vodnimi ležišči, dvema masažnima bazenoma in terapevtskim
bazenom, medtem ko lahko vaši malčki brezskrbno uživajo v
otroškem čofotalniku.
Kolesarjenje je ena od številnih športnih aktivnosti priljubljenih
med obiskovalci Zreč, fotografija LTO Rogla-Zreče, GIZ.
71
72
Zreče
Rogla
Majhno smučarsko središče Rogla, ki leži na nadmorski
višini 1517 m 15 km severno od Zreč, v času od decembra
do aprila ponuja izvrstne programe zimskih počitnic v
vrhunsko opremljenem centru na jugozahodnem delu istoimenske vzpetine. Začetki Rogle kot počitniške destinacije
segajo v desetletja pred drugo svetovno vojno, čeprav je bil
velik del prvotne vasi v času nemške okupacije Slovenije
med letoma 1941 in 1945 uničen. Naselje s svojimi sodobnimi objekti, ki med drugim vključujejo naprave za umetno
zasneževanje, navdušuje mnoge domačine, njegova priljubljenost pa narašča tudi pri tujih obiskovalcih, ki znajo ceniti
pestro in cenovno ugodno ponudbo centra. Namestitvene
možnosti na Rogli vključujejo vse od skupinskih sob v
bungalovih in kočah za najcenejši možen počitniški oddih
pa vse do luksuznih novih hotelov z dragimi restavracijami
in jacuzziji. Ne glede na to, ali si Roglo izberete za svojo
glavno počitniško destinacijo ali pa jo vključite zgolj v del
širšega programa skupaj z drugimi čudovitimi lokacijami v
regiji, si naselje zagotovo zasluži nekoliko več pozornosti.
V nadaljevanju vam v ta namen predstavljamo pregled
aktualne turistične ponudbe.
Kaj si Ogledati
Cerkev jezusove spremenitve na Gori. Nedavno
postavljena cerkev Jezusove spremenitve, ki stoji na 1517
m nadmorske višine in s tem velja za najvišje ležečo cerkev
v Sloveniji ter enega najzanimivejših in najbolj nenavadnih
sakralnih objektov v državi, je bila uradno posvečena leta
2010. Nastala je po nenavadni arhitekturni zamisli Vere
Klepej Turnšek in stoji na zemljišču, ki ga je v ta namen
darovala premožnejša družina iz okolice. Cerkev, ki na prvi
pogled spominja na velik šotor z dodatkom nekakšnega
sladolednega korneta, se ponaša s tremi zvonovi v čast
sv. Petru, sv. Roku in sv. Barbari, zavetnikov poklicev, ki so
imeli za lokalne prebivalce poseben pomen. Poleg tega
cerkev krasi tudi čudovit oltar, ki ga je izdelal lokalni kovač
Milan Očko, vredne ogleda pa so tudi veličastne orgle. V
notranjosti cerkve se delo še nadaljuje, načrtovan mozaik
pa naj bi bil končan že v bližnji prihodnosti.
DrAVInjskO
lovrenška jezera .Nedaleč od Rogle na nadmorski višini
1500 m ležijo Lovrenška jezera, niz 11 do 22 manjših vodnih
površin, odvisno od količine razpoložljive vode, ki pa pravzaprav sploh niso jezera. Dejansko gre za manjše ugreze na
močvirnatem šotišču, ki v globino merijo le dober meter in
so se oblikovale pred približno 8000 leti, ob koncu zadnje
ledene dobe ter pokrivajo površino okrog 16 hektarov med
Planinko in Mulejevim vrhom. Jezera obkrožajo grmišča z
vmesnimi pritlikavimi borovci in jelkami, so pa tudi priljubljena
turistična znamenitost, pri čemer so obiskovalcem na voljo
številne posebej označene pešpoti vzdolž lesenih poti.
Kaj Početi
Tekaški Center. Za tiste, ki imate raje nekoliko bolj
umirjen stil življenja in uživate na snegu, Uniturjev smučarski
center na Rogli ponuja vrhunski tekaški center, ki deluje v
skladu z mednarodnimi standardi. Center predstavlja več
kot le kraj za rekreacijo in s svojim brezhibno delujočim sistemom tekaških prog omogoča izvedbo tudi najzahtevnejših
mednarodnih tekmovanj. Za tiste, ki se s tekom na smučeh
še niste srečali, pa je na Rogli na voljo tudi priznana šola
snežnih športov, v kateri začetnikom do prvih zavojev na
pomoč priskočijo izkušeni inštruktorji.
Zreče
Rogla
V bungalovih so v celoti opremljena kuhinja, raztegljiv kavč,
satelitska televizija, kopalnica s tušem in telefon. Nahajajo
se v bližini hotelov, tako da lahko gostje nastanitev po
želji dodatno kombinirajo z ugodnimi ponudbami katere
od številnih hotelskih restavracij.Q 43 bungalovov, 6
apartmajev. TALK
koča na Pesku, lukanja, Oplotnica, tel. (+386) 3
757 60 00, unitur@unitur.eu, www.rogla.eu. Zanimiva
planinska postojanka, sicer bolj dom kot koča, je namenjena predvsem smučarskim obiskovalcem, planincem,
pohodnikom in tistim, ki se zanimajo za možnost jezdenja
v Konjeniškem centru na Pesku. Na voljo je 47 ležišč v
večposteljnih sobah s skupnimi kopalnicami ter restavracijo. Q6LK
Hotel Planja rogla, tel. (+386) 3 757 60 00, uni-
smučarski Center rogla, Cesta na roglo 15, tel.
(+386) 3 757 60 00, www.rogla.eu. Ta večnamenski kompleks, ki predstavlja nekakšen osrednji center
celotnega rekreacijskega središča Rogla, se razprostira
na slabih 100 hektarih na nadmorski višini med 1050 in
1517 m in zagotavlja preko 100 dni zimskih športov in
aktivnosti v letu. Center s svojimi 11 odlično vzdrževanimi
progami v skupni izmeri 15 kilometrov (začetniške, srednje
težke in težke in zahtevne) za ljudi vseh starosti in fizičnih
sposobnosti, 9 vlečnicami in 2 sedežnicama resnično
ponuja neštete užitke in se ga brez dvoma splača obiskati.
Poleg vlečnice Mašin žaga je na voljo tudi Fun park za
smučarje in deskarje na snegu, ki ga sestavljajo t. i. half
pipe, skakalnice in drugi elementi, namenjeni novi generaciji zimskošportnih navdušencev, ki so v zadnjem času
obe disciplini dvignili na povsem nov nivo. Obiskovalcem
so na voljo tudi tekaške proge in nočna smuka na dveh
dobro osvetljenih smučarskih progah. Tujim gostom so v
centru na voljo visoko usposobljeni inštruktorji za učenje
vseh vrst zimskih športov v angleškem jeziku, možno pa
je celo jahanje konjev. Dodatno ima center pripravljeno
bogato ponudbo tudi za tiste, ki radi uživajo tudi po končani
smuki. Smučarsko središče je odprto nekje od decembra
do srede aprila, odvisno od obstoječih vremenskih razmer.
tur@unitur.eu, www.rogla.eu. Družinski hotel s štirimi
zvezdicami nudi veliko izbiro sob, suit (družinskih sob)
in zasebnih apartmajev. Ponaša se z bogato ponudbo,
gostom je za ohranjanje stikov na voljo internet, omeniti
pa velja tudi razglede, ki so resnično enkratni. Podobno
kot v mnogih drugih namestitvah na Rogli je tudi v hotelu
Planja na voljo bogata izbira za najmlajše, vključno z velikim
zunanjim igriščem.Q 16 sob, 11 suit, 3 apartmajske
sobe. TRLC
Hotel rogla rogla, tel. (+386) 3 757 60 00, unitur@
unitur.eu, www.rogla.eu. Hotel Rogla je velik sodoben
hotel, namenjen predvsem družinam, nahaja pa se v isti
zgradbi kot hotel Planja. V njem najdete manjšo zbirko
starodavnih izkopanin, najdenih na Brinjevi gori, in je o njej
več govora na drugih mestih v tem vodiču. Udobne sobe
so vse dvoposteljne, dodatna ponudba pa vključuje najem
koles, prodajalno spominkov, aperitiv bar, seminarske in
konferenčne dvorane, notranji bazen ter sodoben medico
center s pulmološko ambulanto. Q 88 sob. RLDC
Šola snežnih Športov, tel. (+386) 03 757 74 68,
solasmucanja@unitur.eu, www.rogla.eu. Priznana
šola snežnih športov ponuja presenetljivo bogato izbiro
različnih učnih programov, od krajših smučarskih lekcij in
poldnevnih uvajalnih programov, pa vse do učenja deskanja
in tedenskih paketov za tiste nabolj ambiciozne. Od sedmih
redno zaposlenih učiteljev, ki pomagajo skupini 60 začasno zaposlenih inštruktorjev, jih kar nekaj sodeluje tudi z
državno olimpijsko ekipo.
Kje Spati
Bungalovi rogla & Gaber in Apartmaji jurgovo,
Cesta na roglo 15, tel. (+386) 3 757 60 00, unitur@
unitur.eu, www.rogla.eu. Gre za skupno 43 bungalovov
in 6 apartmajev z do šestimi ležišči, ki nudijo praktično
vse, kar potrebujete za udobno samostojno namestitev.
73
74
ZREČE
Kje Spati
Garni Hotel Zvon Slomškova 2, tel. (+386) 3 757 36 00,
hotel.zvon@siol.net, www.garnihotelzvon.si. Garni hotel
Zvon se nahaja sredi Zreč le par minut stran of Term Zreče,
na izbiro pa ima manjše število sob in zasebnih apartmajev
z vsemi potrebnimi dodatki. Vse sobe so opremljene z mini
barom in interneno povezavo, v apartmajih pa je na voljo tudi
v celoti opremljena kuhinja za samostojno uporabo.Q 8 sob,
7 apartmajev. ULB
Hotel Atrij Superior Cesta na Roglo 15, tel. (+386) 3
757 60 00, unitur@unitur.eu, www.rogla.eu. Ta nadstandarden zreški hotel odlikuje posrečen preplet sodobnosti in
tradicije. Urejeno notranjost dopolnjujejo izbrane oblikovalske
note, kot so tople barve v sobah, ki dajejo pridih udobja, ter
kosi pohištva, izdelani iz lesa jablan. Slednje je povezano
s tradicionalnimi nasadi jablan v okoliški regiji. Suite Gala
so idealne za preživljanje romantičnih trenutkov (vključujejo
namreč savne in masažne kadi), medtem ko družinska soba
ponuja predvsem veliko prostora ter udobje. Kulinarična
ponudba hotela daje poudarek zdravju in tradiciji, dodatno
pa jo zaokrožajo še čudoviti razgledi.Q 35 sob, 8 suit.
PTHAULKDCW
Hotel Klasik Cesta na Roglo 15, tel. (+386) 3 757
60 00, unitur@unitur.eu, www.rogla.eu. Hotel Klasik se
nahaja v sklopu hotelov Term Zreč, s katerimi si deli recepcijo in skupne prostore, ponaša pa se predvsem kot hotel,
ki ga morate obiskati, če ste prišli v terme po kakršnikoli
operaciji. Bolj za šalo kot za res naj omenimo, da je gostom
v sobah na voljo mini bar. Nekoliko bolj koristen podatek
pa je morda to, da ima hotel na razpolago tudi otroški
kotiček, kjer se vaši malčki lahko zabavajo, medtem ko vi
sproščeno okrevate. Hotel si veliko prostorov deli z drugimi
hoteli v kompleksu, vključno s konferenčno dvorano, aperitiv
barom in prodajalno spominkov. Q 39 sob, 1 apartma
PTHARULKDCW.
Hotel Medico Cesta na Roglo 15, tel. (+386) 3 757 60
00, unitur@unitur.eu, www.rogla.eu. Hotel Medico je del
verige Hoteli Zreče, namenjene tistim, ki potrebujejo medicinsko
oskrbo, in razpolaga s standardno ponudbo enoposteljnih,
dvoposteljnih in triposteljnih sob. Vse sobe so opremljene s
sodobnimi negovalnimi posteljami ter signalizacijo za izvajanje
zdravstvene nege, ki je na voljo 24 ur dnevno. Ni treba posebej
poudarjati, da so na voljo še številni drugi prostori, gostje pa
imajo možnost uporabljati tudi tiste, ki si jih hotel deli z drugimi
hoteli Term Zreče.Q 8 sob. PTHAULBKDCW
Hotel Pod Roglo Boharina 2, tel. (+386) 3 757 68 00,
info@hotelpodroglo.com, www.hotelpodroglo.com. Hotel
pod Roglo je čudovit hotelski kompleks z lastno restavracijo,
ki se nahaja le malo ven iz Zreč, nedaleč od ostankov gradu
Lušperk, na glavni cesti v smeri proti Rogli. Bogata hotelska
ponudba vključuje veliko izbiro sob, družinskih in luksuznih
apartmarjev, ki so vsi opremljeni z lastno kopalnico, internetno
povezavo in balkonom. Hotelska restavracija daje poudarek
lokalni kulinariki, znana pa je predvsem po »Kovaškem pivu«,
ki ga izdelujejo v lastni pivovarni.Q 13 sob, 2 lux apartmaja,
4 družinski in 2 dvojna apartmaja. TLB
Hotel Smogavc Slomškova 4, tel. (+386) 3 757 66 00,
hotel@smogavc.com, www.smogavc.com. Majhen hotel v
bližini Term Zreče je priročna izbira za ogled glavnih znamenitosti v mestu, njegova ponudba pa vključuje omejeno število
cenovno ugodnih sob in apartmajev, zavarovano parkirišče,
možnost izposoje koles ter številne prostočasne dejavnosti
in aktivnosti za tiste, ki potujete z otroki. Q 25 sob, 5 suit, 1
apartma. HRULBK
Dravinjsko
Hotel Vital Cesta na Roglo 15, tel. (+386) 3 757 60
00, unitur@unitur.eu, www.rogla.eu. Zreški hotel srednje
kategorije je odlično opremljen, pri čemer si veliko prostorov
deli s sestrskimi hoteli iz skupne hotelske verige. Ti vključujejo
večnamensko dvorano, aperitiv bar in vrsto bazenov (notranji,
zunanji, otroški in whirpool bazen). V hotelu je celo galerija.
Že samo ime hotela pa nakazuje, da za sproščanje v welness centru ni treba iti daleč, če pa bi se radi razvajali kar v
svoji sobi, imate možnost izbrati tudi eno od hotelskih suit in
tako uživate v lastni finski savni. Restavracija je razdeljena
na samopostrežni bife in ponudbo a la carte.Q 51 sob, 7
apartmajev. PTHAULBKDCW
Turistična Kmetija Arbajter Skomarje 46, tel. (+386)
3 576 23 90/(+386) 41 753 846, tk.arbajter@siol.net,
www.arbajter.com. Takoj ko se približate kmetiji Arbajter,
opazite nekaj drugačnega, in sicer skupino jelenjadi, ki se pase
na tamkajšnjih strmih travnatih pobočjih. Te krasne živali pa
niso samo lepe in elegantne, temveč tudi neverjetno okusne
v jedeh, ki prihajajo iz kuhinje gospe Arbajter. Kmetija skozi vse
leto privablja številne skupine obiskovalcev, ki se po vijugasti
poti povzpnejo do vrha predvsem z namenom, da bi okusili
kulinarično ponudbo kmetije in uživali v prečudovitih razgledih z
neoviranim pogledom po vsej dolini vse tja do Zreč, Slovenskih
Konjic in še dlje. Gostom je na voljo več sob in velik apartma,
od katerih je za vse značilen nekakšen pridih bivanja v lovski
koči, zahvaljujoč večjim količinam lesa, različnim preprogam iz
živalskih kož in nagačenimi živalskimi glavami na stenah.Q 4
sobe, 1 apartma L
Turistična Kmetija Gričnik Planina na Pohorju 36, tel.
(+386) 3 57 60 493/(+386) 41 802 432, info@gricnik.
com, www.gricnik.com. Ta izvrstna kmetija, znana zlasti po
gojenju jagod, se nahaja na krasni lokaciji na poti med Zrečami
in Roglo, njena ponudba pa obsega različne pakete z možnostjo
prenočitve ali brez. Nastanitev na kmetiji je preprosta in rustikalna, a povsem primerna za vsakogar. Toplo priporočamo tudi
pokušino številnih kulinaričnih dobrot, vključno s tradicionalnim
kruhom iz krušne peči in široko ponudbo okusnih vegetarijanskih
jedi. Omenjene jagode so na voljo le v sezoni, njihovi nasadi pa so
nedvomno vredni ogleda. Najmlajši se bodo zagotovo razveselili
tudi ljubkih živalskih mladičev, ki bivajo na kmetiji.Q 4 sobe. L
Turistična Kmetija Urška Križevec 11a, Stranice, tel.
(+386) 3 759 04 10, tk.urska@siol.net, www.kmetijaurska.com. 12-hektarska turistična kmetija Urška ob vznožju
Pohorja svojim gostom ponuja, da na pristen način izkusijo
ruralno Slovenijo, ki se tu prepleta s sodobnim razkošjem in
prijaznim družinskim ozračjem. Družini Topolšek gostoljubje
vsekakor ni tuje in gostje lahko na vsakem koraku občutijo
njeno skrb za detajle. Kmetija velja tudi za eno najbolj otrokom
prijaznim v regiji, saj ima na voljo družinske sobe, veliko igrišče
zunaj na dvorišču kot tudi številne živali, ki jih otroci lahko
hranijo. V ločeni zgradbi so poleg tega na voljo tudi dodatne
sobe, ki gostom brez otrok omogočajo sproščen in miren oddih. Kmetiji so pozneje dodali tudi center dobrega počutja, ki
je eden lepših (in večjih) welness centrov, kar smo jih kdaj videli
na turističnih kmetijah.Q 7 sob, ena velika soba prilagojena
invalidom. L U
Vile Terme Zreče Cesta na Roglo 15, tel. (+386) 3 757
60 00, unitur@unitur.eu, www.rogla.eu. Vile Terme Zreče
se nahajajo v naravnem okolju čudovitega gozda in urejenega
parka v neposredni bližini Zreškega jezera in so tako še posebej
privlačne za aktivne družine. Dobrodošli so tudi hišni ljubljenčki,
za popolno neodvisnost pa so na voljo v celoti opremljene
kuhinje s pomivalnim strojem. Apartmaji imajo balkon in dnevni
prostor in se lahko kombinirajo z dvoposteljno sobo za nekoliko
večje skupine. Q 40 sob, 40 aparmajev, 10 10 apartmajskih
hiš. THALKDCW
ZREČE
75
Dobrodošli na Zreškem Pohorju, kjer je trava še snežnih športov, medtem ko se ostali zabavajo
zelena, potoki bistri in zrak še diši po svežem.
v vrtcu na snegu.
V objemu narave, s številnimi urejenimi
pohodniškimi in kolesarskimi potmi, boste
z izkušenimi vodniki odkrivali lepote bližnje
in daljne okolice ter spoznavali kulturno in
naravno dediščino.
Rogla je na 1.517 metrih nadmorske višine v
zimskem času pravljično bela. V zimskih dneh
planjave počivajo pod debelo puhasto preprogo
naravnega snega in se mogočne pohorske
smreke upogibajo pod snežno preprogo.
Odlično pripravljena smučišča, snežni park
in tekaške proge bodo navdušile vse zimske
športnike. Tudi mali nadebudneži se zabavajo.
Nekateri počnejo to s prvimi zavoji v šoli
V Termah Zreče vam je na voljo kopanje v prijetno
topli termalni vodi, ki blagodejno vpliva na dobro
počutje, sprošča in zmanjšuje stres.
Sprostitev, telesna aktivnost in gibanje v naravi vas
bodo napolnili z novo energijo. Posvetite vsaj del
časa sebi, nam pa prepustite, da vas razvajamo.
H
A
Rogla
H
Maribor
Slovenske
Konjice
Celje
I
Ljubljana
HR
www.rogla.eu | www.terme-zrece.eu
T: + 386 (0)3 75 76 000,
Dežela Celjska
In Your Pocket
E-mail: rogla@unitur.eu,
terme@unitur.eu
76
Slovenske konjice
Slovenske Konjice, mesto cvetja in vina, fotografija Vito Jerman.
Imenujejo jih tudi mesto cvetja in vina, česar je v teh krajih
res na pretek. Mesto se je z zlato medaljo iz evropskega
tekmovanja Entente Florale postavilo ob bok, najlepše urejenih evropskih mest. Več let zaporedoma je mesto dobilo
tudi nagrado za najlepše izletniško mesto, ki jo podeljuje
Turistična zveza Slovenije. Kar pa zadeva vino – Slovenske
Konjice ležijo ob vinorodnem območju Škalce. Nahajate
se v vinorodni pokrajini, zato bodite pripravljeni na kakšen
kozarček ali dva.
Zavetnik Slovenskih Konjic je sv. Jurij, ki je poznan po lokalni
legendi, ki pravi, da je nekoč prijezdil v mesto na belem
konju, ubil grozljivega zmaja in rešil prebivalstvo Konjic pred
ustrahovanjem zveri. Simbol mesta je beli konj, najdete ga
tudi na mestnem grbu. Mesto je razdeljeno na novo (Mestni
trg) in staro mestno jedro (Stari trg). Zlahka ga boste prehodili
peš. Leži na očarljivi lokaciji med Konjiško goro na eni strani
in sončnimi zlatimi griči Škalce na drugi. Lega je vremensko
zelo ugodna, povprečna poletna temperatura je namreč
približno 28 °C, mesto pa ima vsaj 90 sončnih dni na leto.
Julija in avgusta lahko v starem mestnem jedru pogosto naletite na poletne koncerte. Poleg tega redno organizirajo tudi
dogodke drugod po mestu, predvsem v Centru za kulturne
prireditve na Mestnem trgu, kjer prirejajo gledališke in filmske
predstave, koncerte ter predavanja. Turistično informacijski
center najdete v starem mestnem jedru. Tam lahko dobite
potrebne informacije, brošure in kupite spominke.
TIC Slovenske Konjice Stari Trg 27, tel. (+386) 3 759
31 10/(+386) 51 444 141, tic.konjice@siol.net, www.
knjiznica-slovenskekonjice.si. QOdprto 07:00 - 16:00
Kaj si Ogledati
Čebelarstvo Žvikart Mizarska 21, tel. +386 (0)3
575 55 23/+386 (0)41 548 135, cebelarstvo.zvikart@
volja.net, www.cebelarstvo-zvikart.is. V stanovanjski ulici
jugozahodno od mestnega središča se nahaja velika rumena
hiša, ki z zunanje strani ne deluje nič posebnega, a v kleti
skriva eno najbolj sladkih znamenitosti v celotni Deželi Celjski,
Dravinjsko
in sicer čebelarske prostore (in prodajalno s spominki) družine
Žvikart. S čebelarstvom se ukvarjajo že več kot 50 let in so
najboljši strokovnjaki na področju medu in čebel, ki smo jih kdaj
spoznali. Prav tako pa so neverjetno prijazni, gostoljubni in s
strastjo opravljajo svoj poklic, o katerem bodo obiskovalcem
z veseljem povedali več.
V predelovalni sobi boste videli, kako iz čebeljih panjev dobimo
med, kar je presenetljivo enostaven postopek. Prava umetnost (ali znanost) čebelarstva je v tem, da moramo točno
vedeti, kam postaviti čebelnjake. Družina Žvikart ima v ta
namen nekaj posebno prilagojenih tovornjakov, vsak pa ima
približno 60 panjev. Parkirani so po vsej Sloveniji, saj v različnih
okoljih čebele proizvajajo različno vrsto medu. V majhni trgovini
s spominki lahko degustirate in kupite sedem povsem različnih
vrst medu, vsaka ima svoj značilen okus in zdravilne lastnosti.
Prav tako pa lahko kupite posušen cvetni prah na kilogram
(zelo zdravo in okusno!), kremaste medene namaze z okusom
vanilje, lešnika ali pese in seveda medico. Priporočamo, da
se za obisk predhodno najavite bodisi direktno bodisi prek
turistično informacijskega centra.
Cerkev Sv. Jurija. Osupljiva zgradba se nahaja v starem
mestnem jedru in je zelo dobro ohranjena. Prvič je bila omenjena že leta 1146. Današnja župnijska cerkev je poimenovana
po zavetniku mesta, sv. Juriju. Je občudovanja vredna in ima
visok zvonik, zato je ne boste mogli zgrešiti. V notranjosti
najdete glavni oltar, ki je posvečen sv. Juriju, in pet stranskih
oltarjev. Nikar ne spreglejte štirih kipov v vogalih prezbiterija
okoli glavnega oltarja Vsi so v naravni velikosti in predstavljajo
sv. Petra, sv. Pavla, sv. Hieronima in sv. Janeza Krstnika. Kipi
so verjetno nastali v 17. stoletju.
Cerkev Marijinega Obiskanja . Cerkev Marijinega
obiskanja je ostanek spodnjega samostana Žičke kartuzije.
Zgrajena je bila leta 1190 v romanskem slogu za potrebe
bratov laikov. Pozneje so ji v gotskem stilu dodali pravokotno
dvopolno ladjo in kvadratni prezbiterij. Leži ob vznožju hriba,
obdaja pa jo pokopališče. Je tipična podeželska cerkev, čeprav
bolj veličastnega videza kot večina.
slOvensKe KOnjice
ribolov na ribniku jernejček . Ribnik Jernejček
vzdržuje Ribiška družina Slovenska Bistrica. Tam lahko
uživate v dobrem ribolovu na atraktivni lokaciji. Na jasen dan
lahko celo občudujete Pohorje, ki se razprostira na severu.
Ribnik je poln krapov, babušk, ploščičev, belih amurjev, ščuk,
ostrižev in drugih vrst rib. V okolici ribnika so tudi dobre
in lepo vzdrževane sprehajalne poti, kjer lahko uživate v
naravnem gozdu in opazujete prostoživeče živali in ptice.
Žička kartuzija
Mestna Galerija riemer V obnovljeni meščanski hiši v
samem centru starega mestnega jedra Slovenskih Konjic
domuje Konjiški muzej ter stalna zbirka slikarskih del in starinskega pohištva, ki pripada konjiškemu podjetniku Francu
Riemerju. V stalni zbirki si lahko ogledate slikarska dela od
zgodnje renesanse do danes. Kljub neopaznemu vhodu in
kar malce neugledni zunanjosti lahko v notranjosti vidite
več kot 70 slikarskih del domačih in tujih umetnikov, tudi
Klimta, Cezanna in Rodina. Ponos galerije je slika beneške
šole Leonarda da Vincija.
Vinorodno Območje Škalce. Sem morate priti, če želite
izvedeti več o lokalnem vinu. Škalce so naravni park, ki se
razteza po ogromni gričevnati površini nad Dravinjo. Obiskovalci lahko občudujejo urejena polja, travnike in gozdove.
Na sprehodu po vinski cesti boste sprostili čute in odprli
oči naravi in vsej njeni lepoti. V okolici so številne vinske
kleti in najbolje je, da jih odkrivate v svojem lastnem tempu
Občudujete lahko tudi čudovit razgled na kilometre lepo
urejenih vinogradov. Vina iz vinorodnega območja Škalce
prejemajo nagrade že od leta 1994, ko je podjetje Zlati grič
začelo pridelovati Viteško vino.
stari Grad. Konjiški Stari grad je eden najstarejših gradov
v Sloveniji. Leži na hribu nad mestom in je kljub ruševinam v
dobrem stanju. Trenutno ga obnavljajo. Prve omembe segajo
v 12. stoletje, ko so bili konjiški gospodje njegovi prvi lastniki.
Leta 1597 je grad prišel v last rodbine Tattenbach. Ko je
lastnik postal knez Windischgrätz leta 1828, je bil grad že v
ruševinah. Z obnovo bodo poskrbeli, da grad ne bo propadal
in tudi v prihodnje ostal privlačna turistična znamenitost.
Žička kartuzija, fotografija Jurij Popov
Spokojna, mirna in občudovanja vredna. Žička kartuzija
je pomemben kulturni spomenik z muzejem in čudovita
izletna destinacija. Delno obnovljen samostan iz leta
1165 leži v dolini sv. Janeza Krstnika nedaleč od
Slovenskih Konjic. Nekoč je bil najstarejši kartuzijanski
samostan v Sloveniji z eno najstarejših lekarn. Čudovita
lokacija, obkrožena z griči in gozdovi, letno privabi
približno 20.000 obiskovalcev. Čeprav se je spodnji
samostan bratov zaprl v 18. stoletju, so zgornji meniški
samostan, jedilnica, kuhinja in cerkev delovali naprej.
Ohranjene ruševine so izjemne. Vidite lahko stolpe,
kamnito obzidje, ostanke nekdanjih zgradb, še vedno pa
potekajo tudi obnovitvena dela. Celo katedrala, ki je brez
strehe in preraščena z rastlinjem, je tako impresivna, da
jo uporabljajo za poročne slovesnosti. Kljub čudovitim
gotskim obokom in okroglim stražnim stolpom je Žička
kartuzija vse več kot samo lepa zgradba. Poleti na
glavnem dvorišču postavijo klopi in prirejajo koncerte.
Ima tudi lastno vinsko klet s penečimi vini Zlati grič.
Zanimiva je tudi prodajalna, kjer lahko kupite zdravilna
zelišča z zeliščnega vrta, eliksirje in žgane pijače. Žgane
pijače so večinoma na zeliščni osnovi (torej zdrave!), kot
zanimivost pa nudijo tudi pivov liker.
Samostan, ki je bil nekoč središče vpliva, je bil tarča
turških vpadov leta 1531. Po tem so sledili le še težki
časi. Menjavali so si ga menihi, graški jezuiti, spet kartuzijani, leta 1782 pa je cesar Jožef II. z dekretom ukinil
delovanje Žičke kartuzije. Kartuzija je začela propadati,
lastniki pa so bili do konca druge svetovne vojne knez
Weriand Windischgrätz in njegova družina. Danes je
kartuzija v lasti občine.
Stari grad Slovenske Konjice, fotografija Tomo Jeseničnik.
Kar tuzijani so se posvečali tudi prepisovanjem in
ustvarjanju novih besedil. V glavnem delu samostana
je razstava starih rokopisov. V obnovljenem zgornjem
delu gospodarskega poslopja je danes na ogled stalna
razstava. O zgodovini se lahko poučite samostojno s
pomočjo audiovodnikov ali pa se pridružite najavljenim
skupinam. Na vhodu v samostan leži Gastuž, domnevno
najstarejša gostilna v Sloveniji iz leta 1467 in najstarejša
še delujoča gostilna v srednji Evropi.
77
78
slOvensKe KOnjice
Miti in legende
Vinska klet Škalce, fotografija Zlati grič.
stari Trg. Konjice so bile nekoč obcestno naselje, Stari
trg pa se prvič pisno omeni leta 1146. Trg je že nekaj let v
obnovi, se pa obnovitvena dela približujejo koncu V starem
mestnem jedru so številne privlačne hiše, izstopata predvsem
št. 2 in 38 s freskami sv. Florjana. Mesto si je najbolje ogledati
peš, ne pozabite se ozreti okoli sebe in si ogledati zgradb in
znamenitosti. Nad potokom je spomenik kužno znamenje
sv. Florjana s kipi štirih svetnikov, sv. Frančiška Ksaverija, sv.
Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Konjice, kot so se
najprej imenovale (pridevnik Slovenske so dodali leta 1934),
je vsaj štirikrat popolnoma uničil požar. Po zadnjem požaru
so zgradbe obnovili s kamnom iz Žičke kartuzije, kar da
mestu svoj značaj.
Dvorec Trebnik in Zeliščna Galerija. Leži pod Starim
gradom in ima pestro zgodovino. Prva omemba sega v leto
1362, dvorec pa naj bi zgradili nekje med 1630 in 1636, kar se
odraža tudi v arhitekturi, tipični za tiste čase. Strehe so strme,
vidite lahko banjaste oboke in baročne detajle, dve sobi pa sta
okrašeni s štukaturnim stropom. Glavni del današnjega dvorca
je osrednji trakt, ki naj bi segal v prvo polovico 17. stoletja.
Tropski Park. Ob Potoku 4, tel. +386 (0)3 75 90 270,
info@polegek.si, www.polegek.si. Presenečeni smo bili,
da se na obrobju Slovenskih Konjic nahaja živalski vrt oziroma
Mini Zoo Land, kot se uradno imenuje. Če bi živeli v Sloveniji
pri starosti nekje od sedem do enajst let, bi zagotovo prosili
starše, da nas za rojstni dan peljejo tja. Ne pričakujte levov,
slonov ali gorskih goril. Lahko pa si v hiši plazilcev ogledate
nekaj velikih kač in aligatorja (oziroma mogoče krokodila,
vedno ju zamešamo). Zunaj lahko vidite tudi nekaj kengurujev
in majhno opico po imenu Ficko, ki pride tako blizu, da bi najraje spregledali napis, ki prepoveduje, da bi se ga dotaknili.
Če bi se vaši otroci radi igrali z živalmi, je zadaj tudi kmečko
dvorišče s kozami, ovcami, kravami, zajci, jahalnimi poniji in še
več. Najbolj nenavaden del živalskega vrta je rekonstrukcija
mesta z ameriškega divjega zahoda. Tam lahko vidite kavboje
v saloonu, policiste, ki pijejo viski, in množico slovenskih otrok,
ki praznujejo rojstni dan. QOdprto 09:00 - 18:00.
Prav tako kot večina mest in vasi v Sloveniji so tudi Slovenske Konjice povezane z mnogimi miti in legendami. Ena
od mnogih govori o besnem zmaju, ki je nekoč živel v teh
krajih. Besnel je s tako močjo, da so se tresle in trepetale
vse gore v okolici. Ljudje, ki so živeli ob vznožju gora, so
se bali zmaja. Skrbelo jih je, da bo gora eksplodirala, voda
iz jezera pa poplavila njihove domove in polja. V strahu
za svoje življenje in preživetje so prosili bogatega in
modrega moža, ki je živel med njimi, za nasvet. Predlagal
je, naj se poskusijo pogoditi z zverjo. Pogumen domačin
je zbral pogum in zmaju razložil njihove strahove. Zmaj je
odgovoril, da jim ne bo storil nič žalega, če mu vsako leto
podarijo šest devic. Ljudje s tem niso bili zadovoljni, a so
želeli rešiti svoje domove in ozemlje, zato so vsako leto
žrtvovali mlade device. Nekega dne je na pomoč prijezdil
sv. Jurij na belem konju in zmaju prerezal vrat. Gospod,
čigar hčerka bi bila naslednja na vrsti, je bil tako vesel,
da naj bi zato postavil cerkev sv. Jurija.
ima konjiško vinogradništvo že več kot osemstoletno tradicijo.
Vinarstvo in vinogradništvo Zlati grič je najbolj znano po zelo
kvalitetnem rdečem, belem in penečem vinu. Poskusite jih
lahko v velikem prostoru, ki je namenjen degustiranju. Vinska
klet in center za obiskovalce se nahajata v spodnjem delu
vinogradov v moderni zgradbi, ki je večinoma pod zemljo.
V osrčju škalskih vinogradov se skriva tudi restavracija. Če
ste ljubitelji golfa, vinograde obdaja zahtevno golf igrišče z 9
luknjami. Če ste se ob obisku zaljubili v pokrajino in vino, lahko
prenočite v stoletja stari vili sredi vinogradov s tremi apartmaji. Videti je kot iz slike ali filma, cene pa so presenetljivo nizke.
Kje Spati
Penzion kračun slomškova 6, loče, tel. (+386) 3 759
06 00, info@kracun.si, www.kracun.si. Penzion Kračun se
nahaja v mali vasici Loče nedaleč od avtoceste med Celjem in
Mariborom. Je čudovita lokacija za poročna slavja, nudi pa tudi
nastanitev in restavracijo za turiste in domačine. V penzionu
je 12 sodobno opremljenih sob, vse imajo satelitsko televizijo
in običajno opremo, ki je značilna za slovenska in mednarodna
mesta. Penzion je čist, eleganten in sodoben. Priljubljen je
med obiskovalci, očarljiva pa je tudi vasica, kjer se nahaja. S
penzionom je povezan wellness center, ki nudi vrsto storitev.
Sveže pripravljene jedi po naročilu so velika atrakcija. Sodeč
po tempu priprave pic, ki prihajajo iz peči, dnevno nahranijo
pol mesta. Q 12 sob. KLB
Vas Žiče. Vas Žiče leži na desnem bregu Dravinje in je
najbolj poznana po poimenovanju kartuzije, čeprav samostan
pravzaprav ne leži v vasi, temveč 6 km naprej po dolini. Gre za
očarljivo vasico, ki je tako kot Slovenske Konjice poznana po
cvetju. Rimskokatoliška cerkev v vasi je posvečena sv. Petru.
Sega v 14. stoletje, ponovno pa je bila zgrajena leta 1660.
Zlati Grič. Vinarstvo Zlati grič zajema celotno regijo proti
jugu in se nahaja na idilični podeželski lokaciji. Podjetje je
novo, moderno in se lahko pohvali z najsodobnejšo opremo.
Pridelujejo vrhunska vina in čeprav gre za novo vinsko klet,
DrAVInjskO
Vinska klet Zlati grič, fotografija arhiv Zlati grič d. o. o.
Vitanje
Dobro poglejte v središče majhne vasice Vitanje, kjer lahko opazite nekaj nenavadnega, fotografija Miha Turšič.
Mestece Vitanje leži nekje skrito na severovzhodu Slovenije
in ima zelo bogato zgodovino. Do srede 13. stoletja je bilo
cvetoče mesto s trgom, leta 1306 pa je pridobilo trške
pravice. Je eno najstarejših srednjeveških trgov v Sloveniji in
pomembno pokrajinsko središče od 11. stoletja. Če pogledate podrobneje, lahko še danes opazite načrt prvotnega
trga zaradi počasnega razvoja in pomanjkanja buldožerjev
in prizadevnih mestnih načrtovalcev. V starem delu mesta je
še vedno prisotno srednjeveško vzdušje zaradi oblike trga in
očarljivih zgradb, da je celo kljub sodobno zgrajenim delom
obdržal občutek skupnosti. Slovenci so se na tem ozemlju
naselili v 6. stoletju, leta 2006 pa je Vitanje praznovalo prelomnico – 700 let mesta s trgom, nedvomno pa bo stalo še
vsaj toliko. Mesto leži ob reki Hudinji in se poleg dveh gradov
(Stari in Novi grad) ponaša s številnimi znamenitostmi. Vitanje je očarljiv kraj s hribovitim podeželjem, obilico zelenja in
sproščenim ritmom življenja.
Kulturno Središče Evropskih Vesoljskih Tehnologij (KSEVT), Na vasi 18, info@ksevt.eu, www.ksevt.
Kaj si Ogledati
Župnijska Cerkev sv. Petra in Pavla Čudovita romanska katoliška cerkev se imenuje tudi »zimska cerkev«, saj je v
njej redno bogoslužje od praznika vseh svetih do velike noči.
Prvič je bila omenjena kot sedež župnije leta 1296, prvotna
cerkev pa je bila zgrajena v začetkih 13. stoletja. Cerkev je
najodličnejša arhitekturna stvaritev v okolici, saj je zgrajena
v romanskem slogu, v 15. stoletju so jo prenovili v gotskem
slogu, prizidki in restavratorske prenove iz leta 1930 pa niso
vplivale na njen šarm. Vstopite v cerkev in si oglejte freske
iz 14. stoletja, štiri rezbarjene oltarje iz 1660-ih in stranske
oltarje iz 18. stoletja.
Beškovnikova Kašča Stara kašča je preurejena v muzej, ki razstavlja predmete iz vsakdanjega življenja, orodja in
pripomočke, ključnega pomena za setev žita in peko kruha,
obenem pa ponuja vpogled v življenje nekoč. Obisk domačije iz
19. stoletja, ki je bila nekdaj del zaselka Šentvid, je vreden poti
7 km izven Vitanja. Oprema in orodje rokodelcev, ki so živeli
v domačiji, prikazuje garaško in težko življenje, ki si ga danes
težko predstavljamo. Beškovnikova kašča stoji na pobočju
hriba in je del domačije, ki jo sestavljajo ometana lesena hiša,
kmetov dom po upokojitvi, lesena kašča, pokrita s skodlami
in zunanje stranišče. V bližnji okolici se nahaja cerkev sv. Vida
ter rimsko pokopališče s katoliškim oltarjem.
Cerkev Matere Božje na Hriberci Stavba, ki prevla-
duje v Vitanju (če v tem slikovitem mestecu v dolini lahko kaj
prevladuje), se imenuje tudi »letna cerkev«, medtem ko je
cerkev sv. Petra in Pavla »zimska«. Zgrajena je bila na griču
nad trgom in vaškimi hišami ter je čudovit primer srednjeveške
arhitekture baročnega sloga med leti 1747 in 1754. Zunanjost
je zelo lepa, toda šele, ko vstopimo v cerkev, lahko zares
cenimo poslikave in barvne baročne podrobnosti na zidovih
in obokih. Še posebej pomemben je glavni oltar iz leta 1770
in orgle iz leta 1803–1870.
eu. Drgnite svoje oči, kolikor želite – futuristična steklena
in lesena stavba na obrobju Vitanja ni plod vaše domišljije,
ampak novo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Odprt bo predvidoma septembra 2012, za
njegov obstoj pa je zaslužen Herman Potočnik Noordung
(1892–1929), eden najvplivnejših mislecev na področju raketne tehnologije in njenega razvoja na začetku 20. stoletja,
čigar rodbina je živela v Vitanju več generacij. Po upokojitvi iz
vojske zaradi zdravstvenih težav je opravil študij na Dunaju
in leta 1928 objavil revolucionarno knjigo Problem vožnje
po vesolju pod psevdonimom Noordung. Leto pozneje je
pri 36-ih letih umrl zaradi pljučnice. KSEVT predstavlja vrsto
razstav o zgodnji raketni tehnologiji, vesoljski arhitekturi in
vlogi Slovenije v vesolju kot dopolnilo k izčrpni razstavi o
življenju in delu Hermana Potočnika.
Stari Grad Stari grad, kot ga imenujejo domačini (v občini
se nahaja tudi Novi grad) je najverjetneje najbolj zgodovinska
znamenitost v Vitanju, saj ima vse, kar se za romantično
lokacijo spodobi – navdušujočo zgodovino in velik fotografski
potencial, saj nekoč mogočni grad prevladuje na strmi vzpetini
na levem bregu reke. Nekoč je bil znan pod imenom Castrum
Weitenstein, po družini vitezov, ki je živela v njem leta 1140,
danes pa so ostale na tem mestu samo še slikovite razvaline.
Mogočna stavba je bila poškodovana v potresu, zamenjala
številne lastnike in bila opuščena v 17. stoletju. Kljub slabemu stanju lahko danes še vedno vidimo sledi nadarjenosti
njegovih graditeljev, ki jim je uspelo vnesti romanski pridih
med kamnite opeke.
79

DEŽELA CELJSKA - In Your Pocket

Transcription

Similar documents

Društvo revmatikov Slovenije

Preberite več - psihoterapija

programski list zaključnega koncerta

VEČ - enodnevni izlet - vulkanland, 13.9.2014

Glasilo župnije Zarja - Portal Krajevne skupnosti Sv. Duh

Knjižnica pod krošnjami

Najina poroka

Ginekološka tradicija v Termah Dobrna (.pdf – 4,18

skupni lovi 2013 - LD Dobrova

Razvoj programa za spletne rezervacije hotelskih sob