Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja – stanje in dobre
Transcription
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja – stanje in dobre
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja – stanje in dobre prakse mag. Tatjana KOZJEK, Fakulteta za upravo UVOD ü večje število zaposlenih žensk ü večji delež poročenih/vezanih zaposlenih, živečih v parih, kjer sta zaposlena oba partnerja, Ø problem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja KLJUČNI AKTERJI ZAPOSLENI/SINDIKATI üinformiranje delodajalcev o željah in potrebah üskrb, da bo negativno vplivalo na zaposlitev/ napredovanje üusposabljanje na področju odnosov, ravnanja s časom, obvladovanja stresa, … üaktivna skrb za zdravo prehrano, rekreacijo, sproščanje ORGANIZACIJE/DELODAJALCI ünotranje komunicirati, oblikovanje in uveljavljanje vrednot ümožnost soustvarjanja družini prijazne politike ü združiti cilje organizacije s potrebami zaposlenih üfleksibilnost glede časovne in prostorske organizacije dela üenakopravnost starševstva – angažiranost moških in žensk üpomoč pri varstvu otrok in starejših svojcev (iskanje, organizacija varstva, sofinanciranje, oprema, igralnice, generacijska mreža v podjetju za usklajevanje prostovoljnih storitev, obroki za svojce) üusposabljanje za osebni razvoj ünačrtovanje dolgoročnih in nediskriminatornih kariernih poti DRŽAVA/LOKALNI PARTNERJI üfinančne podpore (nadomestila za porodn. in staršev. dopust, dodatki - ob rojstvu, otroški, za varstvo, za samohranilce itd., izdatki za financ. in subvenc. javnih storitev, za reševanje stanovanjskih problemov mladih itd.) üdavčni ukrepi (olajšave, davčne stopnje, davčni odtegljaji zaradi otrok) üsvetovanje, širjenje dobrih praks üprostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje üvrednote, družbeni odnosi üstrategije, zakonodaja, drugi predpisi üfleksibilne sheme starševskega dopusta (počitnice!) üfleksibilne javne storitve (vrtci, šole, javni prevoz, domovi za ostarele, zdravstvo, šport, kultura, kontaktne točke v mestih, varstvo v času počitnic oz. izven delovnega časa ter ob vstopu staršev na trg dela itd.) üdogovor med različnimi lokalnimi akterji: üvzpostavitev mestne spletne strani, ki vsebuje informacije o ponudbah za družine üvzpostavitev baze podatkov za posredovanje mest za varstvo otrok üvarstvo na poti v šolo üpodpora prostovoljnim organizacijam in prostovoljcev, ki se v prostem času ukvarjajo z varstvom otrok PROJEKT INODEL ü1. del raziskave – delodajalci ü2. del raziskave – zaposleni Mnenje UPDŽ – delodajalci/zaposleni zelo slaba slaba dobra možnost usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih v vaši 1,2% 23,6% organizaciji (n = 986) 30,3% prav dobra odlična 21,3% 23,5% Povprečje (std. odklon) 1 3,42 (1,12) 100,0%1,00 ,0% zelo slabo ocena usklajenosti poklicnega in zasebnega 5,9% 2,8% življenja (n = 774) ,0% 2 34,0% 3 4 Povprečje (std. odklon) odlično 42,1% 5,00 15,1% 1 1,00 100,0% 3,61 (,91) 5,00 Odstopanje stanja in želja od povprečja - delodajalci Visoke želje 0,7 0,5 gibljiv delovni čas nediskriminacija skupin zaposlenih z večjo potrebo po usklajenosti obdaritev otrok zgoščen delovni teden 0,3 varstvo na poti v šolo 0,1 -1,5 Slabo stanje -0,5 0,5 delo od doma -0,1 plačana odsotnost staršev na prvi šolski dan izleti/druženja za družine polovični ali krajši delovni zaposlenih čas Povprečna vrednost -0,3 organizacija varstva za predšolske in šoloobvezne otroke (npr. počitnice, prazniki) delavnice na področju ravnanja s časom in obvladovanja stresa -0,5 omogočena pomoč pri skrbi za druge/starejše družinske člane/partnerja -0,7 Nizke želje 1,5 Dobro stanje Odstopanje stanja in želja od povprečja - zaposleni Visoke želje 1,50 socialna varnost višji dohodki 1,00 organizacija varstva… 0,50 izleti/druženja za družine delavnice na področju športne aktivnosti zaposlenih ravnanja… nediskriminacija skupin… fleksibilnejši delovni čas varstvo na poti v šolo omogočena pomoč pri vrtcev in šol plačana odsotnost skrbi… staršev… 0,00 -2,00Slabo stanje -1,00 0,00 1,00 2,00 Dobro stanje Povprečna vrednost -0,50 povezanost s sodelavci zgoščen delovni teden polovični ali krajši delovni čas -1,00 gibljiv delovni čas delo od doma -1,50 Nizke želje Kdo pomaga pri UPDŽ - zaposleni nikoli 2 partner (n = 772) 3 22% drugi družinski člani (n = 697) 4 16% 22% 52% vrtec (n = 650) prostovoljni negovalci (n = 733) 28% % 2 1% 1% 1,78 (,94) 3% 3%3 1,70 (1,04) 15% 12% 26% 24% 3,11 4 2% 1% 1,70 (,91) 16% 5 1,48 (,76) 15% 6 1,46 (,75) 19% 15% 72% drugo (n = 447) 24% 16% 70% dom za ostarele (n = 654) 1 22% 68% Povprečje (std. odklon) 30% 19% 56% najeta varuška (n = 637) 10% 21% 60% stari starši (n = 750) vedno 15% 1% 7 23% 8 (1,52) 1,45 (,78) 2,42 100% 1,00 (1,12) 5,00 Posledice (ne)usklajenosti PDŽ - delodajalci zanemarljive večinoma zanemarljive niti - niti večinoma izrazite zelo izrazite Povprečje (std. odklon) Negativne posledice občutek preobremenjenosti/izgorelosti (n=986) 6% 14% stres (n=986) 4% konflikti pri delu/doma (n=986) 20% 7% kronične bolezni (n=986) 26% 23% 30% 12% 25% pogoste akutne bolezni (n=986) 54% 1 3,27 (,93) 54% 2 3,26 (,91) 33% 30% 3 2,85 (,93) 33% 31% 4 2,82 (1,00) 47% 27% 10% 5 1,88 (1,00) 6 16% Pozitivne posledice manj bolniških dopustov (n=986) 5% 16% zadovoljstvo in produktivnost (n=986) 3% 12% izboljšana komunikacija med zaposlenimi (n=986) 17% večja pripadnost organizaciji (n=983) 9% zboljšan ugled organizacije (n=986) 20% 7 48% 29% 28% 32% 33% 0 31% 34% 27% 9 16% 29% 34% 8 28% 15% 33% 10 11 1 1,00 4,21 3,65 (1,10) 3,50 (,96) 3,22 (1,19) 3,00 (,82) 5,00 Posledice (ne)usklajenosti PDŽ - zaposleni zanemarljiva 2 3 občutek preobremenjenosti/izgorelosti (n = 761) stres (n = 745) konflikti pri delu s sodelavci (n = 752) konflikti doma (n = 766) konflikti pri delu z nadrejenim(i) (n = 693) akutne bolezni (n = 700) bolniške zaradi kronične bolezni (n = 736) varstva in nege (n = 755) drugo (n = 25) 17% 19% 22% 21% 24% 23% 4 42% 5% 15% Povprečje (std. odklon) 1 18% 18% 2 3 19% 17% 4 5 19% 6 17% 8% 6% 3% 7 7% 7% 1% 8 20% % 9 10 11 58% 12 61% 13 34% 45% 7% 14 52% 2% 15 16 13% 28% 20% 22% 23% 19% 24% 20% 20% 20% 19% 21% 22% 19% 20% 19% 18% 21% 19% 19% 73% 10% 73% 12% 44% 32% 4% zadovoljstvo in produktivnost (n = 729) 1%3% 38% izboljšana komunikacija med zaposlenimi (n = 711) 1%3%3% 32% manj bolniških staležev (n = 771) 1% 18% 5% večja pripadnost zaposlenih organizaciji (n = 726) 48% izboljšan ugled organizacije (n = 759) 46% drugo (n = 149) 40% % zelo izrazita 3,05 (1,35) 2,99 (1,37) 2,93 (1,43) 2,89 (1,38) (1,45) 2,88 2,85 (1,42) 1,55 (1,06) 1,51 (,97) 2,28 (1,24) 4,52 4,49 3,88 3,59 3,55 2,83 100% 1,00 (,64) (,78) (1,11) (,62) (,53) (1,69) 5,00 Načini reševanje NeUPDŽ - zaposleni zelo redko ali nikoli 2 pogovor z nadrejenimi (n = 690) 3 4 22% 25% pogovor z družinskimi člani (n = 713) 25% pogostejša bolniška zaradi nege… (n = 643) 25% zelo pogosto 26% 25% 1 2,63 2 2,50 9% 3 2,31 (,95) (,89) 23% 26% 29% Povprečje (std. odklon) 4% 25% 37% (1,18) (1,11) prezentizem (n = 627) 20% 39% 32% 8% 4 2,30 pogostejša bolniška zaradi svoje bolezni (n = 675) 22% 34% 36% 7% 5 2,28 (,90) pogostejša bolniška za urejanje… (n = 666) 24% 8%2% 6 2,27 (,97) 7 2,21 8 1,99 9 1,95 10 2,42 šport/sproščanje (n = 695) 27% prekinitev zaposlitve (n = 768) 34% menjava delodajalca (n = 773) 35% drugo (n = 447) 28% % 35% 31% 32% 32% 33% 33% 30% 35% 26% 8% 24% 23% 100% 1,00 (,94) (,83) (,81) (1,12) 5,00 Višina bruto zneska, ki so se mu pripravljeni odreči zaposleni za občutno večjo UPDŽ Znesek (bruto) manj kot 50 EUR od 50 do 100 EUR od 101 do 200 EUR od 201 do 400 EUR od 401 do 600 EUR od 601 do 800 EUR več kot 800 EUR SKUPAJ število delež (%) 71 23,5 157 52,1 45 15,0 15 5,0 8 2,7 3 1,0 2 0,7 301 100,0 ZAKLJUČEK üzavedanje pomena usklajevanja poklicnega in družinskega (zasebnega) življenja üneusklajenost odraža v akutnih in kroničnih boleznih ter izgorelosti (običajno pripisujejo vzroke psihosomatske narave) ü ključni akterji nenehno iskati rešitve v izogib neučinkoviti izrabi DČ, manjši pripadnosti organizaciji, izostajanju z dela in fluktuaciji üINODEL: pozornost varstvu na poti v šolo, organizaciji varstva za predšolske in šoloobvezne otroke