PPT 1_SLO

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POLITIKA KAKOVOSTI
dr. Lucijan Cencič in Vlasta Grašek
Hoče, 10. 7. 2014
1
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
VSEBINA
•
•
•
•
•
•
•
•
Kaj je kakovost
Politika kakovosti
Sheme kakovosti
Zakonodaja
Postopek zaščite
Novosti v zakonodaji
Neobvezne navedbe kakovosti
Bodočnost
Hoče, 10. 7. 2014
2
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
KAJ JE KAKOVOST?
• Celota lastnosti in značilnosti živila,
• Zunanja kakovost oziroma videz (velikost, teža, oblika,
barva, okus, vonj, svežina, odsotnost zunanjih napak),
• Notranja oziroma prehransko-fiziološka kakovost
(vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov
in mineralnih snovi, medsebojno razmerje sestavin in
prebavljivost) in
• Uporabna vrednost (primernost za trgovanje in živilsko
industrijo, možnost transporta in skladiščenja, barvna
obstojnost, izplen sestavin …).
Hoče, 10. 7. 2014
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
KAJ LAHKO ŠE RAZUMEMO KOT
KAKOVOST?
1. EKOLOŠKO VREDNOST, ki se nanaša predvsem na:
• ravnanje z okoljem (uporaba pesticidov, nitratov, gensko
spremenjenih organizmov)
• porabo primarne energije: za prehrano poraba fosilnih goriv za
dolge transportne poti.
2. EKONOMSKO VREDNOST
• trgovinska povezanost in porazdelitvene procese med industrijskimi
državami in državami v razvoju.
3. SOCIALNO VREDNOST
• ekološki in ekonomski aspekt
4. PSIHOLOŠKO VREDNOST
• veselje do hrane.
Hoče, 10. 7. 2014
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POLITIKA KAKOVOSTI CILJ
• Vzpostavitev konkurenčnosti s pomočjo kakovosti,
• Kmetovalcem in predelovalcem, zlasti pa obrtnikom in
majhnim ter srednjim podjetjem, omogoča njihovo ekonomsko
prisotnost na trgu,
• Razvija proizvode z višjo dodano vrednostjo in s tem omogoča
preživetje v demografsko ogroženih območjih;
• Zadovoljitev pričakovanj potrošnikov, ki želijo kupiti
proizvode, ki zagotovijo zadovoljstvo in užitek ter ustrezajo
njihovi želji po avtentičnosti.
Hoče, 10. 7. 2014
5
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
SHEME KAKOVOSTI V RS (1)
• Zaščitena označba porekla (ZOP)
•
Vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda morajo potekati na določenem
geografskem območju. Kakovost in značilnost proizvoda je bistveno posledica vpliva geografskega
okolja.
• Zaščitena geografska označba (ZGO)
•
Vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega proizvoda mora potekati na določenem geografskem
območju. Kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda je mogoče pripisati temu geografskemu
okolju.
• Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)
•
Proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje. Proizvod je proizveden iz
tradicionalnih surovin, ima tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo.
Hoče, 10. 7. 2014
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
SHEME KAKOVOSTI V RS (2)
• Višja kakovost
•
Kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih (glede na sestavo, senzorične lastnosti,
fizikalno-kemične lastnosti, način proizvodnje) pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih
pridelkov in živil.
• Ekološka proizvodnja
•
Kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih.
• Integrirana pridelava
•
Kmetijski pridelek je pridelano po metodah, kjer se regulirano uporabljajo dovoljeni agrotehnični i
zootehnični ukrepi.
• Dobrote naših kmetij
•
So kmetijski pridelki in živila pridelana ali predelana na kmetiji po receptih značilnih za kmečke
izdelke in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja - SHEMA SE ŠE
NE IZVAJA
7
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
EU ZAKONODAJA
• Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra
2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil;
• Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih
za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah
kakovosti kmetijskih proizvodov in živil;
• Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z
določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske
označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o
izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi
pravili.
• Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 665/2014 z dne 11. marca 2014 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s
pogoji uporabe neobvezne navedbe kakovosti „gorski proizvod“.
Hoče, 10. 7. 2014
8
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
DRUGA ZAKONODAJA
• UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA
IN SVETA z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve
trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS)
št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES)
št. 1234/2007;
• UREDBA (ES) št. 110/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN
SVETA z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi,
označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter
razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89;
• TRIPS – Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne
lastnine.
Hoče, 10. 7. 2014
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
ZAKONODAJA SLOVENIJA
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/08)
• Pravilnik o postopkih zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni
list RS, št. 15/08)
• Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov
oziroma živil (Uradni list RS, št. 3/11)
• Pravilnik o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem Kakovosti (Uradni
list RS, št. 71/2009)
• Uredba o izvajanju uredbe Sveta (ES) o zajamčenih tradicionalnih
posebnostih kmetijskih proizvodov in živil ter uredbe Sveta (ES) glede
zaščite geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in
živila (Uradni list RS, št. 102/2007)
•
Hoče, 10. 7. 2014
10
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POSTOPEK ZAŠČITE NA
NACIONALNEM NIVOJU (1)
• Poteka v dveh fazah, prva faza na MKO, druga pri certifikacijskih organih
1. faza
ZAŠČITA (IMENA) KMETIJSKEGA PRIDELKA OZIROMA ŽIVILA (MKO)
•
•
•
•
•
POPOLNA VLOGA (vlagatelj)
ministrstvo v URL objavi Obvestilo o prejeti vlogi. Rok za pripombe (nacionalni ugovor) na
vlogo je 30 dni.
ministrstvo posreduje vlogo (specifikacijo) v mnenje strokovnim institucijam (Ministrstvo za
zdravje, Kmetijska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza potrošniških
združenj Slovenije).
Vlogo prouči strokovna komisija za določeno področje (meso, mleko, jajca, sol, zelenjava,
poljščine, itd – člani komisij so strokovnjaki iz KGZS, fakultet, MOP, KIS, certifacijskih
organov).
Na podlagi pozitivnega mnenja strokovne komisije, MKO izda odločbo o prehodni zaščiti
kmetijskega pridelka ali živila in potrdi specifikacijo. V odločbi je med drugim določeno
prehodno obdobje enega leta, v katerem se morajo proizvajalci certificirati.
Hoče, 10. 7. 2014
11
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POSTOPEK ZAŠČITE NA
NACIONALNEM NIVOJU (2)
2. faza – CERTIFICIRANJE (certifikacijski organi)
• ugotavljanje skladnosti proizvodnje zaščitenih proizvodov s specifikacijo
• V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s
potrjeno specifikacijo, certifikacijski organ izda CERTIFIKAT o
skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo.
Ministrstvo je imenovalo tri certifikacijske organe:
• BUREAU VERITAS d.o.o.
• KONCERT (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu,
Maribor)
• IKC UM (Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor, Hoče)
Hoče, 10. 7. 2014
12
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POSTOPEK REGISTRACIJE PRI EU KOMISIJI
• MKGP vloge za prehodno nacionalno zaščitene proizvode posreduje v
presojo EU Komisiji.
• EU Komisija pregleda posredovano vlogo.
• Ko je vloga popolna, EU Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi
enotni dokument (povzetek) vloge za registracijo kmetijskega pridelka
ali živila na nivoju EU. Ostale DČ in tretje države lahko v roku treh
mesecev od objave podajo ugovor na vlogo.
• V primeru, da EU Komisija ne prejme pripomb na vlogo za kmetijski
pridelek ali živilo, v Uradnem listu Evropske unije objavi registracijo.
• V primeru, da EU Komisija na vlogo prejme pripombe, DČ pozove, da
dosežejo dogovor. Če dogovor ni dosežen, o vlogi ponovno odloča EU
Komisija.
Hoče, 10. 7. 2014
13
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
VLOGO LAHKO VLOŽI
• SKUPINA t.j.vsako združenje ali združba pridelovalcev oziroma
predelovalcev, ne glede na pravno obliko ali sestavo, ki
pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma
živilo
• IZJEMOMA FIZIČNA ALI PRAVNA OSEBA, ki dokaže, da je
na določenem geografskem območju edini proizvajalec
Hoče, 10. 7. 2014
14
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
SMERNICE PRIPRAVE
PREDHODNE STRATEŠKE ANALIZE
Lažje sprejetje odločitev, katera označba je primerna;
Odločitev o smiselnosti pridobitve priznanja označbe.
Pozornost:
- Združenje proizvajalcev;
- Strategija razvoja proizvoda;
- Specifikacija;
- Organizacija proizvodne verige;
- Kontrole.
Hoče, 10. 7. 2014
15
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
NADZOR
• država imenujejo pristojni organ ali organe, pristojne
za uradni nadzor.
Uradni nadzor zajema:
• preverjanje skladnosti proizvoda z ustrezno
specifikacijo proizvoda ter
• spremljanje uporabe registriranih imen za opis
proizvoda, ki je dan na trg.
Hoče, 10. 7. 2014
16
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
• izvajajo organizacije za kontrolo oziroma certificiranje,
ki jih v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, imenuje
minister).
• Imenovane organizacije morajo biti akreditirane skladno s
standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012 (SIST EN 45
011).
• organizacija mora ministrstvu sporočati pridelovalce
oziroma predelovalce, ki jim je podelila dokazilo o
skladnosti oziroma katerim je bil certifikat odvzet.
• organizacija za kontrolo ob sumu neupoštevanja
specifikacije obvesti pristojen inšpektorat
Hoče, 10. 7. 2014
17
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
NOVOSTI NOVE UREDBE
• Združuje ZOP, ZGO in ZTP
• Skrajšuje roke Komisije ter roke za ugovor in
posvetovanja;
• Za ZTP je sedaj obvezna rezervacija imena
• Uvaja novo shemo NEOBVEZNE NAVEDBE
KAKOVOSTI
Hoče, 10. 7. 2014
18
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
NEOBVEZNE NAVEDBE KAKOVOSTI
• navedba se nanaša na značilnost ene ali več kategorij
proizvodov ali na lastnost kmetovanja ali predelave, ki velja
za določena območja;
• uporaba navedbe dodaja vrednost proizvodu v primerjavi
s podobnimi proizvodi in
• navedba ima evropsko razsežnost.
Hoče, 10. 7. 2014
19
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
GORSKI PROIZVOD
• tako surovine kot krma za živali na kmetijah izvirajo
zlasti z gorskih območij;
• tudi predelava poteka na gorskih območjih, v
primeru predelanih proizvodov.
Hoče, 10. 7. 2014
20
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
GORSKA OBMOČJA
Gorska območja so tista, na katerih je možnost rabe zemljišč znatno
omejena in stroški dela opazno večji zaradi:
• bodisi zelo težkih podnebnih razmer, odvisnih od nadmorske višine,
zaradi katerih je rastna sezona bistveno krajša,
• bodisi prestrmih pobočij po večjem delu zadevnega zemljišča na nižji
nadmorski višini, zaradi katerih ni mogoča uporaba strojev ali pa je
potrebna zelo draga posebna oprema,
•
bodisi kombinacije teh dveh dejavnikov, če je ovira, ki izhaja iz
vsakega posebej, manj akutna, če je obravnavana ločeno, kombinacija
obeh pa ima za posledico enakovredno oviro.
Hoče, 10. 7. 2014
21
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA
Navedba gorski proizvod se lahko uporabi za
proizvode:
• narejene iz živali, ki so se vsaj zadnje dve tretjini
življenja redile na gorskih območjih in so bili
predelani na takem območju;
• narejene iz živali, ki se sezonsko selijo in ki so vsaj
četrtino svojega življenja preživele med sezonsko
pašo na pašnikih na gorskih območjih.
• ,
Hoče, 10. 7. 2014
22
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
KRMA
Šteje se, da krma izvira pretežno iz gorskih
območji če:
• delež letne živalske prehrane, ki ga ni
mogoče proizvesti ga gorskih območjih,
izražen kot % suhe snovi, ne presega 50%
oziroma 40% za prežvekovalce;
• delež krme za prašiče, ki je ni mogoče
proizvesti na gorskih območjih 75% glede
na suho snov.
Hoče, 10. 7. 2014
23
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
ČEBELARSKI PROIZVODI
• čebele nabirajo cvetni prah in nektar
samo na gorskih področjih;
• za sladkor, s katerim se krmijo čebele se
ne zahteva, da izvira iz gorskih področji.
Hoče, 10. 7. 2014
24
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
PROIZVODI RASTLINSKEGA IZVORA
• Navedba gorski proizvod samo za
proizvode rastlinskega izvora, če so se
rastline gojile na gorskih območjih.
Hoče, 10. 7. 2014
25
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
SESTAVINE
Lahko se uporabljajo sestavine, ki ne
izvirajo iz gorskih področji, če ne
predstavljajo več kot 50% skupne teže
sestavin, pod pogojem:
• proizvodi niso navedeni v Prilogi I
Pogodbe
• zelišča, začimbe in sladkor.
Hoče, 10. 7. 2014
26
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POSTOPKI PREDELAVE ZUNAJ
GORSKIH OBMOČJI
• oddaljenost od zadevnega gorskega območja
ni večja od 30 km;
• zakol živali;
• stiskanje oljčnega olja;
• Predelava mleka v obratih, ki so obstajali
pred 3. 12. 2013.
Hoče, 10. 7. 2014
27
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
NADZOR
• DČ na podlagi analize tveganja izvajajo
preverjanja.
Hoče, 10. 7. 2014
28
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
MOŽNOSTI TRŽENJA
• Prodaja na domu (neposreden stik s kupci);
• Prodaja na tržnici;
• Prodaja v butičnih trgovinah: posebne trgovine z
regionalnimi tipičnimi proizvodi (v večjih mestih in
turističnih središčih);
• Ponudba lokalnih proizvodov, kot spominkov;
• Prodaja v turističnih območjih, gostinstvo: hoteli,
restavracije, zdravilišča, catering, slaščičarne;
• Veleblagovnice: rezervirano posebno mesto (tržna
polica) za regionalne proizvode.
Hoče, 10. 7. 2014
29
PREDNOSTI SKUPNEGA TRŽENJA
proizvajalec
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
• Standardizacija recepta in posledično enotna
kakovost pri vseh proizvajalcih;
• Večja možnost za konkurenčnost v kakovosti za
proizvajalce in predelovalce, ki omogoča njihovo
gospodarsko prisotnost na trgu;
• Izpolnjuje želje potrošnikov, da dobijo izdelke, ki
so verodostojni in boljše kakovosti;
• Višji življenjski standard, izboljšanje na področjih
proizvodnje;
• Povečanje (ohranjanje) zaposlenosti v ogroženih
kmetijskih območjih.
Hoče, 10. 7. 2014
30
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
POMANJKLJIVOSTI
• Pozicioniranje izdelkov, bi lahko bilo bolj jasno;
• Vsi izdelki nimajo močnega tržnega koncepta;
• Dediščina Slovenije je slabo poznana zunaj njenih
meja;
• Skoraj vsi proizvajalci so iz nacionalnih in
mednarodnih perspektiv, majhni;
• V nekaterih skupinah proizvajalcev ima vsak
proizvajalec lasten proizvod, ceno in strategijo
promocije;
• Finančno stanje ni pri vseh proizvajalcih dobro.
Hoče, 10. 7. 2014
31
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
PRILOŽNOSTI
•
•
•
•
Nekateri izdelki so edinstveni;
Nekateri proizvodi veljajo za “zdrave”;
Mednarodni trendi se lahko kažejo v ponudbi;
Zavezništvo s turističnimi ali vladnimi
organizacijami bi bilo zelo koristno;
• Izkoriščanje lokalne in tradicionalne pasme
kot del zgodbe;
• Uporaba pozitivne podobe Alp v izdelku
ponudbi.
Hoče, 10. 7. 2014
32
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
IZKUŠNJE
• USTANOVITEV SKUPINE pridelovalcev ali predelovalcev
istega kmetijskega pridelka oziroma živila v primeru, da ta
še ne obstaja
• PRIPRAVA SPECIFIKACIJE: postaviti je potrebno realne
zahteve za posamezne parametre v specifikaciji, predhodno
doseči soglasje vseh proizvajalcev
• DOLOČITEV GEOGRAFSKEGA OBMOČJA – vključiti vse
proizvajalce, da se izogne kasnejšim ugovorom
• PREDVIDETI STROŠKE:
• 1. faza - priznavanje imena (ministrstvo) - praktično brez stroškov
• 2. faza – certificiranje (certifikacijski organ) – stroški odvisni od zahtev v
specifikaciji, certificiranje vsaj 1 krat letno, dodatni letni stroški vsaj
1000 EUR letno.
• POMEMBNO: Zaščiteni kmetijski pridelek oziroma živilo
lahko proizvaja vsak, ki ga proizvaja skladno s specifikacijo
in je za to prejel certifikat (ne glede na to ali je član društva,
ki je vložilo vlogo ali ne).
Hoče, 10. 7. 2014
33
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
KAKO NAPREJ 1
• Delo na kakovosti proizvodov mora biti vedno prisotno;
• Ustvarjati pogoje za razvoj kmetijskih panog, ki imajo na območju
potencial;
• Izobraževanje mladih za ohranjanje tradicije ročnih spretnosti:
• Oblikovanje regionalnih blagovnih znamk;
• Podpirati in spodbujati skupine proizvajalcev, kajti obstaja nevarnost,
da se tovrstne skupine po začetnem zagonu ustavijo v svojem
delovanju;
• Potrebno je razširiti ponudbo v smislu pestrosti izdelkov;
• Uvajanje avtohtonih pasem in vrst sadja;
• Iskati priložnosti v proizvodnji visoko kakovostnih ter prehransko
uravnoteženih izdelkov;
• Proizvodnja mora temeljiti na tradiciji in domačem znanju.
Hoče, 10. 7. 2014
34
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
KAKO NAPREJ 2
• Udeležene strani morajo sodelovati: ne le med proizvajalci,
ampak tudi s turističnimi organizacijami, razvojnimi
agencijami in udeleženci na trgu;
• Sodelovanje, skupaj s podjetniki v hotelih in restavracijah;
• Skupna iniciativa vseh vključenih v verigo za pripravo
tržnega plana in sledenje razvoju tega plana;
• Večja vlaganja v razvoj kakovostnih proizvodov, v
promocijo in osvajanje novih trgov;
• Iskati pomoč tržnih agencij, raziskovalnih inštitutov in
države pri začetni strategiji, koncepta razvoja,
pozicioniranja na različnih trgih in pri oblikovanju
značilnosti regije in proizvodov.
Hoče, 10. 7. 2014
35
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
HVALA ZA
POZORNOST
Vprašanja?
Lucijan.cencic@gov.si
Hoče, 10. 7. 2014
36