Črna Gora, Albanija, BiH - Ladjedelništvo in navtični trg

Območna zbornica za severno
Primorsko
E.I.N.E.
Raziskava trga
Črna gora, Bosna in
Hercegovina in Albanija
Ledjedelništvo in navtični trg
November, 2013
Vsebina
1. Uvod
3
2. Ladjedelništvo in navtični trg – Črna gora
4
3. Ladjedelništvo in navtični trg – Albanija
6
4. Ladjedelništvo in navtični trg – Bosna in Hercegovina
10
5. Podjetja – navtika in ladjedelništvo
5.1. Črna gora
5.2. Albanija
5.3. Bosna in Hercegovina
11
11
16
19
6. Sejmi
22
7. Organizacije in združenja
23
8. Informacijski viri uporabljeni v poročilu
24
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
2
1. Uvod
Med državami Južnega Jadrana je najbolj zanimiva navtična destinacija Črna gora in navtični
turizem se v Črni gori pospešeno razvija. Črna gora je na področju navtike zelo zanimiva tudi
za tuje investitorje in v črnogorsko navtično infrastrukturo vlagajo investitorji z vsega sveta.
Najpomembnejša investicija v Črni gori na področju navtike je izgradnja marine Porto
Montenegro v zalivu Boke Kotorske, ki je v nekaj letih postala tretja največja marina za mega
in luksuzne jahte v Mediteranu. Zaradi prihoda tujih investorjev se v Črni gori razvijajo tudi
spremljajoče storitve kot so prodaja, najem in vzdrževanje jaht in jadrnic ter druge storitve.
Za tuje investitorje je zelo zanimiva tudi edina črnogorska ladejedelnica Bijela, ki jo
nameravajo investitorji specializirati kot ladjedelnico za popravilo luksuznih jaht. Nekatere
črnogorske luke kot je na primer tudi največje črnogosko pristanišče Bar so že bile
privatizirane in tuji investitorji v njih obnavljajo in gradijo nove marine.
Dobre pogoje za razvoj navtike in navtičnega turizma ima tudi Albanija, ki ima ob Jadranu
450 km obale. Infrastruktura za razvoj navtike v Albaniji je zaenkrat zelo slabo razvita.
Albanija v preteklosti v razvoj navtike ni vlagala. Velik vpliv na razvoj ima še vedno tudi
moratorij na motorna plovila, ki je bil uveden, da bi preprečili tihotapljenje ljudi in mamil
med albansko obalo in obalama Grčije in Albanije. Edino urjeno pristanišče za jahte na
albanski obali je marina Oricum, ki ga upravljajo italijansko podjetje. Tudi ladjedelništvo je v
Albaniji slabo razvito. Največ možnosti za razvoj navtike in ladjedelništva je v pristaniških
mestih Drač, Vlora, Saranda in Shengjin preko katerih se odvija pomorski promet. Pristanišči
drač in Vlora sta povezani tudi z italijanskimi lukami. Albanska vlada se zaveda potencialov in
ugodne geografske lege države za razvoj navtike in to področje obravnava kot enega od
ključnih dejavnikov za razvoj države. Infrastruktura v labanskih pristaniščih se obnavlja med
drugim tudi s pomočjo mednarodnih projektov, ki so sofinancirani s sredstvi EU in Svetovne
banke. Pričakujemo lahko tudi prihod tujih investitorjev, ki bodo pospešili razvoj navtike v
Albaniji.
Pomorske dejavnosti v Bosni in Hercegovni so omejene. Obala Bosne in Hercegovine je dolga
21 km in popolnoma obdana s hrvaškim teritorialnim morjem. Kjub temu je Bosni in
Hercegovini nekaj uspešnih proizvajalcev čolnov, jaht in drugih plovil. Lokalna podjetja, ki
delujejo v sektorju navtične industrije sodelujejo s tujimi proizvajalci kot dobavitelji delov in
opreme. Več podjetij iz Bosne in Hercegovine pa sodeluje z ladjedelnicami v sosednjih
državah in delajo kot podizvajalci pri montaži in konstrukciji ladij.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
3
2. Ladjedelništvo in navtični trg – Črna gora
Črna gora s svojo pestro ponudbo postaja zelo zanimiva navtična destinacija. Njena lega
omogoča odlične razmere za navtični turizem. Črna gora ima okoli 300 kilometrov obale in
navtični turizem se v Črni gori pospešeno razvija. Po podatkih svetovne turistične
organizacije je Črna gora najhitreje rastoča turistična destinacija na svetu. V naslednjem
desetletju se pričakuje več kot 10% letna rast črnogorskega turizma. Prihodki od turizma
bodo v leti 2017 znašali že 1.8 milijarde evrov (Vir: http://www.visitmontenegro.com/article895.htm). Črnogorsko obalo odkriva tudi vedno več tujih vlagateljev.
Najpomembnejša tuja investicija, ki je zelo pospešila razvoj navtičnega turizma in
posledično tudi celotne navtične industrije v Črni gori je Porto Montenegro,
http://www.portomontenegro.com, ki se nahaja v zalivu Boke Kotorske in je 7 kilometrov
oddaljeno od mednarodenga letališča v Tivtu. Marina Porto Montenegro se lahko kosa z
najboljšimi svetovnimi marinami in je
samo v nekaj letih postala tretja
navečja marina za mega jahte v
Mediteranu. V marino je investiral
kanadski bilijonar Peter Munk,
soinvestotorji pa so Lord Jacob in
Nathaniel Rothschild iz Velike
Britanije,
Bernard
Arnault,
ustanovitelj podjetja Louis VuittonMoet Hennessey (LVMH) in Oleg
Deripaska iz Rusije. Marina ima 250
zagotovljenih privezov za jahte
dolžine od 12 do 150 metrov, v načrtu
Slika 1 - Obala Črne gore, Vir: Google Maps
pa je gradnja dodatnih 185 privezov,
od katerih jih bo več kot 50
namenjenih superjahtam, daljšim od 45 metrov. Marine obstajajo tudi v mestih Herceg-Novi,
Kotor, Budva, http://www.marinabudva.com, Bar, http://www.marinabar.org in Ulcinj, v
načrtu pa je gradnja še nekaterih marin vzdolž črnogorske obale.
V začetku leta 2014 se bo v Tivtu začela gradnja nove marine, katere investitor bo
črnogorsko podjetje MCC, http://www.montenegrocharter.com in bo namenjena jadralcem
in ter lastnikom jadrnic dolžine do 20 metrov. Načrtuje se gradnja 250 privezov.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
4
Vzdolž obale je tudi veliko manjših pristanišč in mest ob obali, kjer je mogoče varno sidranje.
Edina večja ladjedelnica v Črni gori je Jadransko brodogradilište Bijela,
http://www.asybijela.com, ki je bila ustanovljena leta 1927 in je največja remontna
ladjedelnica v južnem Jadranu. Ladjedelnica in ima dva plavajoča doka dolga 250 m in184 m
in pomol dolg 1200 m. Glavna dejavnost ladjedelnice je popravilo ladij, poleg tega pa
ladjedelnica gradi tudi manjša plovila, kot so tovorne ladje, pontoni in delovne platforme.
Ugodno podnebje omogoča delo skozi vse leto, ladjedelnica popravi med 70 do 80 ladij na
leto.
Jadransko brodogradilište Bijela je zelo zanimivo za tuje vlagatelje. Za vlaganje se zanimajo
tudi lastniki marine Porto Montenegro, ki leži na drugi strani zaliva in bi jo radi preoblikovali
v remontno ladjedelnico za luksuzne jahte. Za nakup ladjedelnice se zanimajo tudi turški,
finski, estonski vlagatelji.
Za investiranje v ladjedelnico Bijela se zanima tudi italijansko podjetje Fincantieri,
http://www.fincantieri.it, ki ima sedež v Trstu in je ena največjih ladjedelniških družb na
svetu in podjetje Azmont Investments http://azmont.com/aboutus.html z lastniki iz
Azerbejdžana, ki v bližini mesta Herceg-Novi skupaj s podjetjem Alec, http://www.alec.ae/ iz
Združenih arabskih emiratov gradi luksuzno turistično naselje velikosti 190.000 m2, ki bo
končano leta 2016.
Veliko zanimanje velikih svetovnih vlagateljev kaže na velik potencial črnogorskega
navtičnega turizma.
Med zadnjimi večjimi privatizacijami je tudi prodaja 62% deleža Luke Bar turškemu
investitorju Global Ports Holding (GPH), http://www.globalports.com.tr/, ki je upravljavec
treh vodilnih pristanišč v Turčiji, ki namerava v Baru vlagati tudi v pristanišče za križarske
ladje in luksuzne jahte. Njihov cilj je, da Luka Bar postane vodilno pristanišče za trge Srbije,
Kosova Albanije, Makedonije in Bolgarije.
Zaradi vstopa Hrvaške v EU v Črni gori pričakujejo kratkoročne pozitivne učinke na navtični
trg. Z vstopom Hrvaške v EU 1. Julija 2013 morajo državljani EU, ki imajo svoja plovila
registrirana pod tuji zastavo in začasno uvožena na Hrvaško urediti svoj status in jih uradno
uvoziti na Hrvaško, jih registrirati in plačati 25% DDV. Črnogorci zato pričakujejo, da bodo
nekateri lastniki jaht in jadrnic preselili svoja plovila v marine v Črni gori in se tako izognili
plačila dajatev ob uvozu. Davčni svetovalci pa opozarjajo, da je lastnikom s tem vseeno
onemogočena plovba v slovenskih, hrvaških in italijanskih teritorialnih vodah, saj za plovila ni
plačan DDV.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
5
3. Ladjedelništvo in navtični trg – Albanija
Albanija ima ob Jadranskem morju približno 450 km obale in ugodne naravne pogoje za
razvoj navtičnega turizma, ladjedelništva in navtične industrije vendar Albanija ni pomorska
država in ima zelo slabo razvito infrastrukturo.
Albanija je zadnja evropska država, ki je
prešla iz centralno planskega v tržno
gospodarstvo
in
je najrevnejša
evropska država. Industrijski sektor
predstavlja približno 20% BDP,
albansko gospodarstvo pa je v veliki
meri
odvisno
od
zunanje
institucionalne pomoči.
Navtični turizem in celoten sektor
navtične industrije v Albaniji obstaja v
zelo omejenem obsegu, kljub temu, da
ima država zelo ugodne naravne pogoje
za razvoj ladjedelništva in navtike.
Morska obala predstavlja kar 1/3
celotne državne meje Albanije.
Albanska vlada se zaveda potencialov
in ugodne geografske lege države zato
vprašanje razvoja navtične industrije in
pomorskega prometa obravnavajo kot
enega
od
ključnih
dejavnikov
gospodarskega razvoja države in imajo
v planu modernizacijo in izgradnjo
Slika 2 - Obala Albanije, Vir: Google Maps
novih pristanišč na obalnem območju.
Zaenkrat je naveč problemov in hkrati tudi razvojnih potencialov na področju pomorske
zakonodaje, izvajanja zahtev mednarodnih pomorskih konvencij, varnosti v pristaniščih,
navigacijskih sistemov za varno plovbo in na področju varstva okolja ter poslovne kulture.
Leta 2005 je albanska vlada pod pritiskom EU uvedla moratorij na motorna plovila. Moratorij
je del prizadevanj, da bi preprečili tihotapljenje. Zakon je prizadel okoli 2000 albanskih
lastnikov gliserjev. Cilj moratorija je bil ustaviti tihotapce ljudi in drog, ki so uporabljali
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
6
gliserje za tihotapljenje med albansko obalo in obalama Italije in Grčije. V obdobju
moratorija so imela dovoljenje za plovbo samo majhna motorna plovila in manjši čolni.
Zaradi tesnejšega sodelovanja med Albanijo in njenimi sosedami je po letu 2000 prišlo do
padca uporabe gliserjev za tihotapljenje drog in ljudi, vendar je bil moratorij vseeno uveden
in ostal v veljavi do letošnjega leta.
V albanskem parlamentu je bilo v preteklih letih veliko pobud za odpravo moratorija in na
področju reforme pristaniških koncesij. Po zadnjih informacijah je bil po sedmih letih
moratorij odpravljen. Albanci pričakujejo, da bo imela odprava moratorija zelo pozitiven
vpliv na ekonomski razvoj v mestih ob albanski obali.
Eno od turističnih območij, ki jih je moratorij močno prizadel je območje v okolici kraja
Radhima z večjim številom hotelov in pristaniščem Radhima, ki leži približno 9 km od
pristanišča Vlora. Pristanišče danes uporablja albanska policija kot skladišče za zaplenjena
plovila.
V Albaniji sicer obstajata dve koncesiji za marine. Edino pristanišče za jahte je Marina di
Oricum, http://www.orikum.it/, ki je v koncesiji italijanskih investitorjev Gruppo Giorgi,
http://www.gruppogiorgi.it v zalivu Vlora s kapaciteto okoli 625 privezov ter z vso
pripadajočo infrastrukturo in hotelom. Drugo pristanišče s koncesijo, ki pa še ni zgrajeno, je
Porto Palermo, ki leži južneje ob obali v bližini kraja Himarë, kjer leži vas z 12 bungalovi in je
prav tako eno od turističnih območij s potencialom za razvoj navtike.
Ladjedelništvo je v Albaniji slabo razvito in Albanija nima večjih ladjedelnic, razen
ladjedelnice Durrës-Gdansk Shipyard SA v Draču, ki je specializirana za gradnjo tovornih in
ribiških ladij. V ladjedelnici je zaposlenih 260 delavcev. Druga ladjedelnica Pasha Liman je
namenjena izgradnji vojaških ladij in leži v zalivu Vlora, kjer ima svojo bazo tudi albanska
mornarica. Ladjedelnica je bila v lanskem letu obnovljena v sodelovanju z družbo Damen,
http://www.damen.com iz Nizozemske.
V Albaniji sicer obstaja nekaj proizvajalcev športnih čolnov, ki pa jim je moratorij uničil trg,
poleg tega obstaja tudi nekaj proizvajalcev delov za italijanske proizvajalce plovil.
Albanska ladijska flota za tovorni ladijski promet je organizirana kot državno podjetje.
Skupna nosilnost ladij je okoli 100.000 ton. Nekaj je tudi zasebnih lastnikov tovornih ladij.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
7
Večina ladij je starih in slabo tehnično opremljenih. Celoten sektor je nerazvit, tako z vidika
tehnične opremljenosti, kot tudi z vidika vodenja.
Pomorski promet poteka med štirimi glavnimi pristanišči Drač, Vlora, Saranda in Shengjin. V
pristaniških mestih je tudi največ infrastruktre in možnosti za razvoj navtičnega turizma in
industrije. Infrastruktura pa je zelo slaba in pristanišča so slabo opremljena zato je obnova
pristanišč nujna.
Največje pristanišče v Albaniji je Drač (Durrës), http://www.apdurres.com.al/ preko katerega
gre 75 % albanskega ladijskega prometa je od glavnega mesta Tirane oddaljeno 38 km. V
pristaniških mestih je tudi največ infrastruktre za razvoj navtične industrije. Preko pristanišča
Drač se poleg tovornega prometa odvija tudi potniški promet in pristanišče Drač je s
trajektnimi linijami povezano z italijanskimi pristanišči Bari, Brindisi, Trst in Ancona.
V pristanišču Drač se s sredstvi Svetovne banke, Evropske Unije in Evropske investicijske
banke sofinancirajo projekti obnove, nadgradnje in izboljšanja pristaniške infrastrukture. Dva
najpomembnejša projekta sta izgradnja potniškega terminala za trajekte, ki je sofinanciran s
sredstvi EIB in EBRD v višini 22 milijonov evrov in razširitev pristanišča za razsute tovore, ki
ga EIB in EBRD sofinancirata v višini 35 milijonov evrov.
Na podlagi koncesijske pogodbe je severno od Drača podjetje Romano Port JSC,
http://www.romanoport.com.al, zgradilo pristanišče za pretovor nafte in plina. Trenutno je
na območju tega pristanišča zgrajen rezervoar za olje s kapaciteto 20.000 m3 in rezervoar za
utekočinjeni naftni plin s kapaciteto 10.000 m3. Pristanišče je v lasti podjetij RIRA Oil,
http://www.riraoil.com/ in Inter Gaz.
Drugo najpomembnejše albansko pristanišče je Vlora, ki leži približno 90 km južno od
pristanišča Drač. V pristanišču Vlora se odvija potniški in tovorni promet. Preko pristanišča
Vlora Albanija izvozi in uvozi okoli 10% blaga. Pristanišče Vlora je s trajektnimi linijami
povezano z italijanskim pristaniščem Brindisi. Tudi pristanišču Vlora se obeta nova investicija
v izgradnjo pomola in doka za trajekte.
Koncesijo za izgradnjo terminala za pretovor nafte in plina v pristnišču Vlora je dobilo
italijansko podjetje La Petrolifera Italo, http://www.gruppopir.com/en/la-petroliera-italoalbanese, ki je zgradilo nov terminal za oskrbo balkanskih trgov ob evropskem koridorju VIII.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
8
Pristanišče Shengjin se nahaja približno 60 kilometrov severno od pristanišča Drač in je
specializirano za razsute tovore in gorivo. Tudi v pristanišču Shengjin planira albanska vlada
obnoviti infrastrukturo in povečati pristaniške zmogljivosti in izboljšati infrastrukturo za
varnost plovbe. Obnova pristanišča se financira iz državnega proračuna. Osrednji del
projekta je izgradnja novega pomola za tovorne, potniške ladje in trajekte ter novega
potniškega terminala. Albanija namerava zgraditi tudi avtocesto Drač - Kukes - Morine in s
tem bo pristanišče Shengjin postalo pomembno za dostop Kosova do morja.
Pristanišče Saranda leži okoli 160 kilometrov na južno od pristanišča Drač in je namenjeno
predvsem potniškemu prometu. Obnova pristanišča poteka s proračunskimi sredstvi in
posojili Svetovne banke za turistične destinacije.
Navtični sektor v Albaniji ima prihodnost. Na eni strani raznolika obala Albanije ponuja dobre
pogoje za razvoj navtičnega turizma, na drugi strani pa v Albaniji dolgoročno vidijo potencial
tudi tuji proizvajalc plovil in navtične opreme. Albanija je tudi lokacijsko blizu italijanskim in
drugim tujim proizvajalcem plovil.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
9
4. Ladjedelništvo in navtični trg – Bosna in Hercegovina
Jadranska obala Bosne in Hercegovine je dolga 21 km in popolnoma obdana s hrvaškim
teritorialnim morjem. Zaradi tega so pomorske dejavnosti v državi zelo omejene.
Edino pristanišče na obali Bosne in Hercegovine je Neum, kjer je plovila možno privezati le
bočno na pomolu. Prostora je za 5 ali 6 plovil. V Bosni in Hercegovini sta tudi dve rečni
pristanišči na reki Savi v Brčkem, http://www.lukabrcko.ba/ in v Bosanskem Šamcu.
Navtični sektor v Bosni in Hercegovini
trenutno temelji na prizadevanjih
posameznih podjetij, ki sodelujejo kot
dobavitelji podjetjem iz navtične
industrije drugih držav in na
posameznih investitorjih, ki vlagajo v
proizvodnjo čolnov in jaht. Kot
dobavitelji delov in navtične opreme pa
pri tem sodelujejo tudi lokalna
podjetja.
V Bosni in Hercegovini je tudi nekaj
proizvajalcev čolnov in jaht, ki so
partnerji
tujih
podjetij.
Kot
na
primer
podjetje
Smiljevac
Prom,
http://www.smiljevacprom.com, ki sodeluje z avstrijskim podjetjem Sunbeam Yachts. V
Bosni in Hercegovini je tudi več proizvajalcev gumijastih čolnov in drugih plovil za šport in
rekreacijo, kot so podjetja AD nautic, http://www.prevent.ba, ki je bilo v preteklosti last
slovenskega podjetja Prevent, podjetje Akvasport, http://www.akvasport.ba in podjetje
Rissportnautik, http://www.nautic.ba, ki je vodilni bosanski proizvajalec gumijastih čolnov z
dolgoletno tradicijo. Bosna in Hercegovina je znana po kakovostni delovni sili zato več
podjetij, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih konstrukcij sodeluje z ladjedelnicami v sosednjih
državah (Hrvaška, Srbija) in proizvaja opremo za ladje in jahte ali delajo kot podizvajalci pri
montaži in konstrukciji ladij, kot sta na primer podjetji 4.Septembar,
http://www.ad4septembar.com in podjetje Inox Ajanović, http://www.inox.ba.
Slika 3 - Obala BIH, Vir: Google Maps
V Bosni in Hercegovini je tudi nekaj lokalnih trgovcev in distributerjev, ki plovila in navtično
opremo tujih blagovnih znamk prodajajo kupcem iz Bosne in Hercegovine.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
10
5. Podjetja – navtika in ladjedelništvo
5.1. Črna gora
Podjetje
Jadransko brodogradilište AD Bijela
Naslov
85343 Bijela, Črna gora
Telefon in faks
Email
T:+382 (0) 31 671 080
F: +382 (0) 31 671 108
marketing@asybijela.com
Internet
http://www.asybijela.com
Profil podjetja
Največja ladejedelnica za popravilo ladij v južnem Jadranu.
Podjetje
Monte Marine Yachting
Naslov
Poslovni centar Riviera
85330 Kotor
Črna Gora
Telefon in faks
T: +382 32 302 380
F: +382 32 302 381
M: +382 63 214 001
Email
info@yachtmm.com
Internet
http://www.yachtmm.com
Profil podjetja
Načrtovanje, izgradnja in servisiranje različnih plovil za prevoz potnikov in
športne namene.
Podjetje
OMC
Naslov
OMC Marina Sv. Nikola
Obala 13. jula b.b Bar, Črna gora
T/F: +382 (0)30 313-911
M: +382 (0)69 030-602
M:+382 (0)67 829-260
omc@t-com.me
omcmarinabar@gmail.com
http://www.omcmarina.com
Telefon in faks
Email
Internet
Profil podjetja
Marina in podjetje za opremljanje in servisiranje jaht ter prodajo navtične
opreme, jaht in čolnov in spremljajoče aktivnosti.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
11
Podjetje
Luka Bar A.D.
Naslov
Email
Obala 13.jula bb, 85000 Bar
Črna gora
T: +382 (0)30 300 590
F: +382 (0)30 300 444
prodaja@lukabar.me
Internet
http://www.lukabar.me
Profil podjetja
Pristanišče. 62% delež luke bar je bil pred kratkim prodan turškemu
investitorju Global Ports Holding (GPH), http://www.globalports.com.tr/.
Podjetje
Kotormar d.o.o.
Naslov
Email
Park Slobode 1
85330 Kotor
Črna gora
T:+382(0)32 325 569
M:+382(0)67 433 000
kotormar@t-com.me
Internet
http://www.kotormar.com/
Profil podjetja
Pomorska agencija za oddajo, servisiranje in oskrbovanje mega jaht.
Agencija nudi storitve v vseh črnogorskih marinah in pristaniščih.
Podjetje
Oprema d.o.o.
Naslov
Telefon in faks
Bulevar Vojislavljevića 68, Podgorica
Črna gora
T: +382 20 641 330
T : +382 20 641 290
F: +382 20 641 330
Internet
http://www.businesssite.me/OPREMA%20DOO%20PODGORICA/OPREMA_DOO_PODGORICA.html
Profil podjetja
Oprema d.o.o. je uvoznik in distributer za nekatere vodilne blagovne
znamke na področju navtike: Quicksilver, Mercury, Arvor, Valiant.
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
12
Podjetje
Boatservice d.o.o.
Naslov
Telefon in faks
Škaljari bb
85330 Kotor, Črna gora
T: +382 69817024
Email
info@boatservice.me
Profil podjetja
Distributer blagovne znamke Elan Yachts v Črni gori.
Podjetje
MC Marina Budva
Naslov
Email
Mediteranska br. 4
85310 Budva
Črna gora
T: +382 33 451 059; +382 33 451 999
F:+382 33 453 856
info@marinabudva.com
Internet
http://www.marinabudva.com/
Profil podjetja
Marina, ponudba servisnih storitev, popravila in vzdrževanje plovil,
prodaja navtične opreme in spremljajoče aktivnosti.
Podjetje
Saniteko Boats
Naslov
Email
Vojislavljevića 40
Podgorica
Črna gora
T: +382 20 643 301
F: +382 20 643 302
M: +382 69 351 610
sanitekoboats.mne@gmail.com
Internet
http://www.sanitekoboats.com
Profil podjetja
Zastopnik in distributer za blagovne znamke Sessa Marine, MAR CO, Key
Largo in Tecnoresin, navtične opreme Lowrance, Fusion, Simrad,
Shakespeare in spletne trgovine za navtiko Wasi,
http://wasi.hr/Index.htm.
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
13
Podjetje
Jadroagent Bar Doo
Naslov
Email
Obala 13. jula 2
PO BOX 10
85000 Bar
Črna Gora
T:+382 (0) 30 315 996
T:+382 (0) 30 311 005
jadroa@jadroagentbar.com
Internet
http://www.jadroagentbar.com
Profil podjetja
Pomorski in špediterski agent, storitve oskrbe in popravil ladij v vseh
črnogorskih lukah.
Podjetje
MENNYACHT d.o.o. Budva
Naslov
Email
Promenada, Budva,
Črna gora
M: +381 644 545 345
M: +381 694 751 060
M: +381 644 545 345
M: +381 694 751 060
e-mail: stjepan@mennyacht.com
montenegro@mennyacht.com
Internet
http://www.mennyacht.com/montenegro
Profil podjetja
MENNYACHT Group je ekskluzivni distributer za osem blagovnih znamk
proizvajaca Ferretti Group, v državah Srednje in Vzhodne Evrope (Ferretti,
Pershing, Itama, Bertram, Riva, Mochi Craft, CRN in Custom Line).
Podjetje
S-NAUTICA D.O.O.
Naslov
Email
Marina Porto Montenegro
85320 Tivat, Črna gora
T/: +382(0) 32 540 320
M: +382 (0) 67 36 80 80
M: +382 (0) 67 24 99 70
info@s-nautica.me
Internet
http://www.s-nautica.me
Profil podjetja
Distributer in serviser blagovnih znamk Admiral Tecnomar, Princess
Yachts, Sacs RIB, SeaRay, Boston Whaler, Chris Craft.
Telefon in faks
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
14
Podjetje
Atlas Marine doo
Naslov
Telefon in faks
Email
Internet
Profil podjetja
Trg 21 Novembar
85337 Risan, Črna gora
T: +38269753663
info@atlasmarine.me
http://atlasmarine.me
Prodaja jaht in čolnov blagovnih znamk SunChaser in Tatoo Yachts.
Podjetje
International Yacht Center
Naslov
Email
Obala 13 Jula bb (Potniški terminal stavba, 2. nadstropje),
85000 Bar, Črna Gora
T: +382 67 901 0110
T: +382 67 901 0111
info@i-y-c.ru
Internet
http://www.i-y-c.ru/
Profil podjetja
Prodajaja in distribucija in servisiranje motornih jaht, jadrnic, motornih
čolnov in čezoceanskih motornih jaht. Zastopnik za blagovne znamke
Azimut, Beneteau in Lagoon.
Podjetje
Yacht202
Naslov
Email
Stari grad, zagrada br. 266
85330 Kotor, Črna gora
T: +382 (0)69 904 767
T: +381 (0) 63 103 0081
info@yacht202.com
Internet
http://www.yacht202.com/
Profil podjetja
Zastopnik blagovne znamke Jeanneau.
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
15
5.2. Albanija
Podjetje
Durrës-Gdansk Shipyard SA
Naslov
Email
Drač
Albania
T: +355 52 22249
F: +355 52 22335
dgyard@adamet.com.pl
Internet
-
Profil podjetja
Ladjedelnica je v lasti poljske ladjedelnice iz Gdanska,
http://www.stocznia.gdynia.pl/.
Podjetje
Marina di Oricum
Naslov
Orikum, Albanija
Telefon in faks
Email
T: 00355 391 22248
T: 00355 69 5350233
marinaorikum@hotmail.it
Internet
http://www.orikum.it/
Profil podjetja
Marina, koncesija Italijanske družbe Gruppo Giorgi,
http://www.gruppogiorgi.it/index.htm.
Podjetje
MENNYACHT
Naslov
Email
Bulevardi Deshmoret e Kombit
Kullat Binjake, Kulla Nr.1, Kati 12, Zyra A2
Tirana – Albanija
T/F: +355 4 22 78 191
Abdulrahim SULIMANI - Jimmy
mobile: +386 31 385 667
e-mail: jimmy@mennyacht.com
albania@mennyacht.com
Internet
http://www.mennyacht.com/albania
Profil podjetja
MENNYACHT Group je ekskluzivni distributer za osem blagovnih znamk
proizvajaca Ferretti Group, v državah Srednje in Vzhodne Evrope (Ferretti,
Pershing, Itama, Bertram, Riva, Mochi Craft, CRN in Custom Line).
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
16
Podjetje
ALBANIA YACHT sh.p.k.
Naslov
Email
Blv. Gjergj Fishta, Qendra Alpas Tirana
Albanija
T: +355 (0) 4 450 4619
F: +355 (0) 4 450 4620
M:+355 69 698 9111
info@albaniayacht.com
Internet
http://albaniayacht.com/
Profil podjetja
Distributer jaht in jadrnic Jeanneau, Prestige, Benetti, Azimut in Otam.
Podjetje
BWA Yachting - Albania
Naslov
Telefon in faks
Rr Mitat Hoxhe, Porte Detare
Saranda, 9701
Albanija
T: +355 85 227 277
Email
albania@bwayachting.com
Internet
http://www.bwayachting.com
Profil podjetja
Vodilna svetovna agencija, ki se ukvarja s storitvami za lastnike superjaht,
ki ponuja soritve v 275 marinah in lukah po svetu, med drugimi tudi v
pristanišču Saranda na jugu Albanije.
Podjetje
MARINA YACHT SERVICE ShPK
Naslov
Email
Rr M. Grameno - Tirana
Albanija
T: +393278893761
M: +355672040310
info@marinayachtservice.com
Internet
http://www.marinayachtservice.com
Profil podjetja
Prodaja novih in rabljenih jaht. Servisne in svetovalne storitve za lastnike
jaht.
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
17
Podjetje
Illyricom Boat
Naslov
Telefon in faks
Bulevardi zogu i pare
Lagja Salo Halili ,P 776
Shkoder, Albanija
+355 (67) 2077400
Email
illyricumyacht@gmail.com
Internet
www.narvalboats.com/
Profil podjetja
Zastopnik podjetja Narvalboats (Srbija) v Albaniji.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
18
5.3. Bosna in Hercegovina
Podjetje
Smiljevac Prom d.o.o.
Naslov
Email
Smiljevac 17
75247 Koraj
Bosna in Hercegovina
T: +387 55 676 291
F: +387 55 676 292
M: +387 65 514 630 Goran Gajic
M: +387 65 435 093 Milenko Babic
smiljevacprom@gmail.com
Internet
www.smiljevacprom.com/
Profil podjetja
Proizvodnja čolnov in jaht iz poliestra. Partner avstrijskega podjetja
Sunbeam Yachts.
Podjetje
Rissportnautik d.o.o.
Naslov
Email
Sarajevska bb
76250 Gradačac
Tuzlanski kanton
Bosna in Hecegovina
T: 00387 35 821 135
F: 00387 35 817 844
info@nautic.ba
Internet
http://www.nautic.ba/nautic/index.php
Profil podjetja
Proizvodnja gumijastih čolnov, blagovne znamke Maestral, RIS, Boat US in
Seaworthy.
Podjetje
Akvasport d.o.o.
Naslov
Email
Požaričkih branilaca, b.b.
Gradačac, 76 250
Bosna in Hercegovina
T: +387 35 818 501
M: +387 62 353 432
info@akvasport.ba
Internet
http://www.akvasport.ba/
Profil podjetja
Proizvodnja gumijastih čolnov za vodne športe.
Telefon in faks
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
19
Podjetje
AD "4. SEPTEMBAR" Teslić
Naslov
Telefon in faks
ul. Vojvode Mišića bb, 74 270 Teslić
Bosna in Hercegovina
T: +387 53 430 022
Email
ad4septembar@hotmail.com
Internet
http://www.ad4septembar.com
Profil podjetja
Podjetje za izdelavo kovinskih konstrukcij. Izdelava in montaža ladij v
ladjedelnicah Split, Reka in Pulj (Hrvaška) in v rečnih ladjedelnicah Bezdan,
Apatin, Novi Sad in Beograd (Srbija).
Podjetje
B2 MARINE d.o.o.
Naslov
Email
Autocesta bb, 76270 Orašje
Bosna in Hercegovina
T: + 387 717 053
F: + 387 717 053
b2marine@net.hr
Profil podjetja
Proizvodnja manjših čolnov.
Podjetje
INOX AJANOVIĆ d.o.o.
Naslov
Email
Ul. Adema Prnjavorca bb
74260 Tešanj, Bosna in Hercegovina
T: 00387 (0)32 650 678
F: 00387 (0)32 656 570
info@inox.ba
Internet
v http://inox.ba/i/cpg/thumbnails.php?album=23
Profil podjetja
Proizvodja opreme iz nerjavnega jekla za jahte in jadrnice.
Telefon in faks
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
20
Podjetje
AD Nautic d.o.o.
Naslov
Telefon in faks
Topuzovo polje bb
71300 Visoko
Bosna in Hercegovina
T: 00387 31 730 131
Email
adis.zrno@prevent.ba
Internet
http://www.prevent.ba
Profil podjetja
Proizvodnja gumijastih čolnov blagovne znamke Maestral in interijerjev za
luksuzne jahte.
Podjetje
Beka Commerce
Naslov
Email
Stupska 11 (Nukleusi)
71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina
T: 00387 (0) 33 518 513
T: 00387 (0) 61 914 172
rafoyamaha@gmail.com
Internet
http://www.yamaha-motor.ba/
Profil podjetja
Distribucija plovil, izvenkrmnih motorjev in vodnih skuterjev blagovne
znamke Yamaha.
Telefon in faks
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
21
6. Sejmi
Ime sejma
Kontakt
Naslednji
sejem
1.5.2014 –
4.5.2014
Spletna stran
http://www.jadranskisajam.co.me
AD Jadranski Sajam
Trg slobode 5, 85310 Budva
Črna Gora
T: +382 33 410 423, 410 420
F: +382 33 452 132
M: +382 69 389 958
E: fair@jadranskisajam.co.me,
nautika@jadranskisajam.co.me
http://www.zv.hr
Zagreb Boat
Zagrebački Velesajam
19.2. 2014
Show
Avenija Dubrovnik 15
– 23.2.2014
10020 Zagreb, Hrvaška
T: +385 (0)1/6503-111
F: +385 (0)1/6520-643
E: zusuric@zv.hr
Croatia Boat
Profectus d.o.o
17.4.2014 – http://croatiaboatshow.com/
Show, Split
Vukovarska 148/III
21.4.2014
21 000, Split
Hrvatska
T: +385 (0)21 560 000
F: +385 (0)21 560 070
Nautika Beogradski sajam
26.3.2014 – http://www.sajam.co.rs/
Međunarodni Bulevar vojvode Mišića 14,
30.3.2014
sajam nautike, 11000 Beograd, Srbija
Beograd
T/F: +381 (0)11 2655-247
T: +381 (0)11 2655-931
E: nautika@sajam.rs
Opomba: Na seznamu so tudi nekateri sejmi v sosednjih državah, ker so pomembni za podjetja iz
držav ob južnega Jadranu.
Sajam Nautike
– Nautic Show
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
22
7. Organizacije in združenja
Ime organizacije
Naslov
Spletna stran
Privredna komora Crne
Gore
ul. Novaka Miloševa 29/II
Podgorica 81000
Črna gora
T: +382 20 23 05 45
F: +382 20 23 04 93
Email: pkcg@pkcg.org
Rimski trg 46, Podgorica
Črna gora
T: +382 20 234 179
F: +382 20 234 331
Email: kabinet@msp.gov.me
Branislava Đurđeva 10
71000 Sarajevo
Bosna in Hercegovina
T: +387 33 566 222
F: +387 33 214 292
Blv.Dëshmorët e Kombit,Twin
Towers,Tower I, 7-th Floor,
Office 7/1
Tirana, Albanija
Tel : +355 45800932
Email: sekretaria@cci.al
Blv Gjergj Fishta, Pall Shallvare
1000 Tirana, Albanija
Tel: +355 4 2251001
Email: info@aida.gov.al
Blvd Zhan D'Ark, 23
1000 Tirana
Albania
Tel: +355 4 2247 105
Email: ilir.zhilla@uccial.al
Rrustem Statovci Nr.14
10000 Prishtina
Republic of Kosovo
T: 00381-38-220-667
F: 00381-38-225-092
Email: info@oedsh.org
http://www.privrednakomora.me
Ministarstvo saobraćaja i
pomorstva Crne Gore
Vanjskotrgovinska /
Spoljnotrgovinska komora
Bosne i Hercegovine
Chamber of Commerce
and Industry Tirana
Albanian Investment
Development Agency
(AIDA)
Union of Chambers of
Commerce and Industry
of Albania (UCCIAL)
Albanian Diaspora
Chamber of Commerce
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
http://www.minsaob.gov.me/
http://komorabih.ba/
http://www.cci.al/
http://www.aida.gov.al
http://www.uccial.al
http://www.oedsh.org/
23
8. Informacijski viri uporabljeni v poročilu


















Visit Montenegro, http://www.visit-montenegro.com/article895.htm,
Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Porto_Montenegro,
Crew Center, http://crew-center.com/italian-shipbuilder-fincantieri-interested-bijelashipyard-montenegro,
Izvozno okno,
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Albanija/Predstavitev_drzave_4
227.aspx,
Tourism Montenegro, http://www.tourism-montenegro.com,
MCC; http://www.montenegrocharter.com,
Azmont Investments, http://azmont.com/aboutus.html,
Montenegro Business Outlook, http://visit-ceed.org.me/en/category/publications/mbo-engpublications/,
Nič več pod tujo zastavo, http://www.zurnal24.si/print/190159,
The Nautical Sector in Albania, http://www.clusterclub.eu/node/37,
Improving Coverage and Management Effectiveness of Marine and Coastal Protected
Areas,http://www.undp.org/content/dam/albania/docs/misc/Socio_%20Economic_Study%2
0_Karaburun_Sazan.pdf,
Abolition of speedboats moratorium: Vlora economy to be renewed,
http://news.albanianscreen.tv/pages/news_detail/58611/ENG,
Ekapija.ba, http://www.ekapija.ba/,
Neum je idealna luka, http://www.oslobodjenje.ba/vijesti/bih/neum-je-idealna-luka,
Jahte iz Tomislavgrada, http://poskok.info/wp/?p=3019,
Profinautic, http://www.profinautic.com/,
Google maps, https://maps.google.si/,
M+A Expo DataBase, http://www.expodatabase.com.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
24
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev
1.1
Ministero dell'Economia
e delle Finanze
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, November 2013
25