4. e-regijske novice (februar 2011)

e-regijske novice Savinjske regije
ŠTEVILKA 4
1
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Uvodnik
3
Povabljen k razmišljanju
4
Razvoj nas druţi
5
Projekti Savinjske regije prijavljeni
na 5. javni poziv Razvoj regij
5
Osrednje Celjsko
Obsotelje in Kozjansko
Dravinjsko
Savinjsko - Šaleško
Spodnje Savinjsko
5
6
9
11
13
Aktualno
16
Izpostavljamo
Osrednje Celjsko
Obsotelje in Kozjansko
Dravinjsko
Savinjsko - Šaleško
Spodnje Savinjsko
18
18
20
25
28
31
Izdajatelj:
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.
Janez Jazbec, direktor - janez.jazbec@rasr.si
Uredniški odbor E-regijskih novic:
Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - petra.gregorc@rasr.si
Bojana Kroflič, ORP Osrednje Celjsko - bojana.kroflic@simbio.si
Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – anita.sotla@siol.net
Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - semenc.klavdija@siol.net
Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - urska.udovicic@slovenskekonjice.si
Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - stojan.praprotnik@ra-savinja.si
ŠTEVILKA 4
2
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
UVODNIK
Razvojni projekti Savinjske regije v luči doseganja ciljev prioritet regije
Savinjska razvojna regija s projekti prijavljenimi na razpis Razvoj regij, sledi ciljem doseganja zastavljenih regionalnih prioritet Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije do konca leta 2013, in
sicer:
- Tehnološko napredna regija
- Regija inovativnega turizma
- Okolju prijazna in dostopna regija
- Regija ustvarjalnega razreda
S strani Vlade Republike Slovenije je bila v začetku leta 2010 Izdana Uredba o dodeljevanju regionalnih razvojnih spodbud, ki je pred objavo 5. javnega poziva »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega
programa Krepitve Regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete »Razvoj
regij« (objavljen 29. januarja 2010), podrobneje določila pogoje, merila in postopek dodeljevanja regionalnih
spodbud.
Zaradi tega je bila po navodilih Sluţbe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
(SVLR) potrebna dopolnitev Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa (IN RRP) Savinjske regije za obdobje 2010-2012 v mesecu januarju 2010. V skladu z nalogo za dopolnitev IN RRP Savinjske regije
2010-2012, so projekte na sejah obravnavali štirje odbori pri Regionalnem razvojnem svetu (RRS) Savinjske
regije, in sicer: Odbor za gospodarstvo, Odbor za razvoj človeških virov, Odbor za komunalo, okolje in prostor
ter Odbor za turizem in podeţelje ter nazadnje Regionalni razvojni svet Savinjske regije. Člani le-teh so soglasno potrdili predlog projektov z ustreznimi dopolnitvami, čemur je sledila vrsta Sprememb in dopolnitev za
posamezne projekte, vse do meseca januarja letošnjega leta. Spremembe in dopolnitve IN RRP Savinjske
razvojne regije 2010 – 2012 so bile potrjene na rednih in korespondenčnih sejah sveta Savinjske statistične
regije.
Vse dosedanje dopolnitve in spremembe Izvedbenega načrta RRP Savinjske regije 2010-2012 so bile umeščene v čistopis Izvedbenega načrta RRP Savinjske regije, v katerem je uvrščenih 38 operacij, sicer v vrednosti sofinanciranja s strani SVLR z več kot 26 milijonov in v skupni vrednosti projektov, več kot 45 milijonov
evrov.
Vsebinsko lahko projekte Savinjske regije, glede na upravičene namene javnega poziva, razdelimo na naslednje sklope: ekonomska infrastruktura, razvoj urbanih območij, socialna infrastruktura, javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi reţimi in v turističnih območjih ter okoljsko infrastrukturo.
Občine so projekte prijavljale po predvidenih rokih za predloţitev vlog letu 2010 in 2011.
V tej številki E-regijskih novic se tematsko posvečamo vsebinskim predstavitvam projektov znotraj subregij
Savinjske regije, prijavljenih na 5. javni poziv Razvoj regij, ki naj prinesejo izmenjavo dobrih praks ter še večjo
medsebojno informiranost oziroma promocijo med občinami naše regije in zunaj njenih meja. Po ustaljeni praksi ohranjamo rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem regijskem dogajanju.
V pričakovanju šestega javnega poziva Razvoj regij, Vam ţelim prijetno branje četrte, v letošnjem letu prve,
številke E-regijskih novic.
Petra Gregorc, Razvojna agencija Savinjske regije, RASR d.o.o.
Urednica E-regijskih novic
ŠTEVILKA 4
3
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
POVABLJEN K RAZMIŠLJANJU
V Sloveniji potrebujemo osredotočenost k skupnim ciljem. Strateško pomembno nam je zavedanje, da le s
sodelovanjem doseţemo uresničitev takih ciljev (npr. investicij), ki jih kot posamezni deli celote ne zmoremo,
jih pa potrebuje vsak del te celote. Druţbeni uspeh lahko enačimo z zmoţnostjo usklajevanja, verodostojnost z
izvedbo dogovorjenega.
Taka celota je tudi regija, ki ni le seštevek potreb posameznih občin. Je medij urejanja ţivljenjskih potreb, ki
zbliţuje le, če ga kot svojega čutijo vsi njegovi sestavni deli.
E-regijske novice Savinjske regije razumem kot ogledalo prizadevnega tkanja medsebojnih vezi vseh sooblikovalcev razvoja Savinjske regije, ki si prizadevajo za konkurenčno perspektivno in okoljsko vzdrţno gospodarsko in druţbeno okolje.
Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice finančno podpira prav takšna prizadevanja: investicije v regionalno in občinsko infrastrukturo tako s področja komunale, gospodarstva, zdravstva, športa in druge druţbene
infrastrukture. Na njegovih spletnih straneh (www.regionalnisklad.si) so ţe objavljeni 4 razpisi za leto 2011
(občine, podjetništvo, kmetijska predelava, kmetijska pridelava), sledila pa bosta še dva (obmejna in problemska območja ter za področja narodnostno mešane poselitve).
Ker spreminjamo svet na bolje tako, da pričnemo najprej pri sebi, smo se na skladu potrudili letošnje razpise
objaviti čim bolj zgodaj in tudi vsebinsko čim bolje. Zavedamo pa se, da imamo še rezerve.
Snovalcem razvoja in naloţbenikom ţelimo biti v čim boljšo pomoč, zato nam bodo vaše povratne informacije
in predlogi pomembno izhodišče nadaljnjega delovanja.
Velislav Ţvipelj, direktor
Slovenski regionalno razvojni sklad Ribnica
ŠTEVILKA 4
4
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
povečala atraktivnost turističnega kraja in moţnosti
za razvoj ostalih dejavnosti.
RAZVOJ NAS DRUŢI
Projekti Savinjske regije prijavljeni
na 5. javni poziv Razvoj regij
OSREDNJE CELJSKO
Vrtec Dobrna
Foto: Trije arhitekti, d.o.o., Arhiv Občine Dobrna
Izboljšanje kvalitete ţivljenja območja Osrednje Celjsko
Občine območja Osrednje Celjsko so na 5. javni razpis »Razvoj regij« prijavile sedem projektov v skupni
vrednosti 10.553.234 €. Od tega znašajo sredstva EU
(ESRR) 6.812.858 €, kar predstavlja 64,5 %. Preostanek bodo občine sofinancirale iz lastnih virov. Vsi
prijavljeni projekti (izgradnja in posodobitev vrtcev,
obnova mestnih jeder ter nov vodovod in kanalizacija)
so v različnih fazah izvedbe. Novost 5. JR so zagotovo vrtci kot nizkoenergetski objekti. Kar tri občine so
se odločile za prenovo, izgradnjo ali energetsko
obnovo obstoječih vrtcev ter izboljšanje kvalitete
bivanja naših predšolskih otrok. Trenutno se na
območju Osrednje Celjsko obnavlja dve mestni središči, pripravljeni pa so tudi ţe projekti za izboljšanje
oskrbe s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda.
Staro mestno jedro v Celju bo s tem projektom, ki je
vreden kar 3.020.756 €, dobilo novo podobo z zgodovinskim pridihom in poudarjeno identiteto. Mestna
občina Celje bo s tem projektom v mesto vnesla
nove vsebine, pospešila uveljavitev območja kot kulturnega središča regije ter hkrati ohranila kulturno
dediščino. Na območju t.i. »mestnega kriţa« bo občina prenovila odprte javne površine, dotrajano komunalno infrastrukturo ter zamenjala mestno opremo.
Na ta način ţeli občina začeti z revitalizacijo mestnega jedra in ponuditi alternativo nakupovalnim središčem.
Tudi mestno jedro v Laškem bo zasijalo v novi
podobi. Projekt vreden 835.000 € obsega obnovo
zunanjosti večnamenskega objekta na Valvazorjevem
trgu z ureditvijo okolice, obnovo in ureditev poti na
grad Tabor ter ureditev graščinskega dvorišča. Vse tri
lokacije obnove so med seboj zelo tesno programsko
povezane, saj povezujejo tri najbolj obiskane kulturne
znamenitosti v starem mestnem jedru v Laškem. To
so graščinsko dvorišče z vodnjakom, cerkev sv. Martina in Grad Tabor. Z investicijo bo Občina Laško
ŠTEVILKA 4
5
Zaradi potreb po povečanju kapacitet vrtca, prostorske stiske in tehnološke zastarelosti obstoječega vrtca namerava Občina Dobrna na mestu obstoječega
vrtca zgraditi nov vrtec s petimi oddelki. Investicija je
vredna 2.160.740,86 EUR, od tega bo občina sofinancirala kar 62 % vrednosti. Po njenem zaključku bo
nov objekt funkcioniral kot energetsko učinkovit
objekt, saj bo zgrajen po kriterijih nizkoenergetske
gradnje. Toplotna črpalka na talno vodo bo prispevala k zmanjšanju rabe fosilnih goriv. Z izgradnjo vrtca
bo občina zagotovila dodatne prostorske kapacitete
za izvajanje predšolskih programov.
Tudi predšolski otroci v Štorah se bodo še letos preselili v nov oz. obnovljen vrtec, ki bo funkcioniral kot
nizkoenergetski objekt. Projekt, ki je vreden
1.301.305 €, bo omogočal vključitev treh dodatnih
oddelkov otrok v Vrtec Lipa. Na ta način bo občina
zmanjšala porabo energije za funkcioniranje vrtca in
zagotovila otrokom bivanje v prostorih, ki bodo skladni z novimi merili ter prenovila notranjo opremo. Vsekakor naloţba za našo prihodnost.
Nizkoenergetski Vrtec Lipa v Štorah
Foto: Arhiv Občine Štore
Za našo prihodnost skrbijo tudi v Vojniku. Vrtec
Mavrica Vojnik je deloma montaţne gradnje in
popolnoma dotrajan, poleg tega se predšolska vzgoja
občasno vrši v začasnih prostorih OŠ Vojnik ter v
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
ţupnišču. Deloma obnovljen, deloma nov objekt bo
prav tako zgrajen po merilih nizkoenergetske gradnje.
Dela ţe tečejo, saj je občina pohitela z izgradnjo
novih komunalnih priključkov. Nujnost projekta se
kaţe v sofinanciranju občine, ki bo prispevala več kot
polovico od 1.731.865 € skupne vrednosti projekta.
Nujnost projekta se kaţe v sofinanciranju občine, ki
bo prispevala več kot polovico od 1.731.865 € skupne
vrednosti projekta.
Občina Laško poleg skrbi za urbano mestno jedro
zagotavlja tudi oskrbo z neoporečno pitno vodo
prebivalcev KS Rimske Toplice, Vrh nad Laškim
in Marija Gradec. Namen investicije, vredne
1.050.527 €, je širitev vodovodnega omreţja, izboljšanje poţarne varnosti, dvig kvalitete ţivljenja, razvoj
turizma, ţivinoreje in drugih dejavnosti na podeţelju.
Občina Vojnik je na osrednjeceljskem območju prva
začela z izvajanjem operacij v okviru sredstev iz 5.
JR. Tako je ţe izgradila kanalizacijo na Frankolovem,
v kratkem bo izvedla tudi izgradnjo čistilne naprave
Frankolovo. Vrednost celotne investicije znaša
730.000 €, občina bo prispevala kar 61 %. S tem se
občina pribliţuje cilju do leta 2015 očistiti komunalne
odpadne vode ter tako izboljšati kakovost vodnih
virov na omenjenem območju.
Podpis pogodbe med občino Vojnik in izvajalcem del za
projekt Čistilna naprava in kanalizacija Frankolovo
Foto: Arhiv Občine Vojnik
OBSOTELJE IN KOZJANSKO
Evropska sredstva za dodano vrednost Obsotelju in Kozjanskem
Pripravila Bojana Kroflič, ORP Osrednje Celjsko
Po pred meseci sprejetem Izvedbenem načrtu, ki je
sicer doţivel še nekaj manjših korektur, bodo v subregiji Obsotelje in Kozjansko rekonstruirali objekt
»Stara šola« na Dobju, uresničili naloţbe v ekonomsko infrastruktur in tako vlagali v industrijske cone
(Kozje, Šmarje pri Jelšah in Šentjur), gradili kanalizacijsko omreţje na čistilno napravo Šentjur, v občini
Podčetrtek bodo izgradili kolesarsko stezo, etapi Pristava pri Mestinju – Vonarje, Rogaška Slatina bo investirala v izgradnjo Kulturno-turističnega središča,
medtem ko bo sosednja občina Rogatec obnovila in
tako revitalizirala gospodarsko poslopje graščine
Strmol – Pristava. Ena izmed desetih investicij pa se
bo dotikala tudi investicije v socialno infrastrukturo, in
sicer v izgradnjo nizkoenergetskega otroškega vrtca,
ki ga bodo pridobili v občini Šmarje pri Jelšah.
Na območju subregije v izvedbenem načrtu tako najdemo deset prioritetnih projektov v sklopu 5. javnega
poziva Razvojne prioritete Razvoj regij, za katere bo
sedem občin namenilo 11.000.529,86 evrov, od tega
bodo občine prejele 7.550.258 evrov nepovratnih
sredstev za izvedbo projektnih aktivnosti.
Izgradnja kanalizacije na Frankolovem
ŠTEVILKA 4
6
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Napredek Rogatca
Aktivno v Šentjurju
Občina Rogatec je bila v letu 2010 uspešna na tretjem javnem razpisu SVLR za prednostno usmeritev
»Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih
potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij«, z naslednjima projektoma: Preureditev vodooskrbe (Hum na Sutli-HR) v občini
Rogatec - izgradnja vodohrana 250m3, vodohrana
25m3, črpališča ter pripadajočih cevovodov in Posodobitev obmejnih lokalnih cest v Občini Rogatec.
Dograditev kanalizacijskega omreţja na čistilno
napravo Šentjur pomeni celovito, učinkovito in ekonomsko najugodnejšo ureditev odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih vod iz naselij Ponikva zahod,
Hotunje, del naselja Primoţ, Grobelno-del, Bezovjedel, Nova vas-zahod in Gorica pri Slivnici. S tem
bodo zagotovljeni infrastrukturni pogoji za izboljšanje
zdravja in bivalnega okolja lokalnih prebivalcev, pospešitev nadaljnjega industrijskega in drugega gospodarskega razvoja regije, boljših pogojev za razvoj
obstoječih ter prihod novih podjetij, kar bodo dosegli z
izgradnjo povezovalnih kanalov v skupni dolţini 3.135
metrov s pripadajočimi priključnimi objekti in s tem
povezali obstoječa kanalizacijska omreţja z novozgrajeno Centralno čistilno napravo Šentjur preko
novih zbirnih primarnih kanalov ter s tem omogočili
čiščenje komunalnih odpadnih voda iz zgoraj naštetih
naselij, ki se sedaj prosto izlivajo v lokalne vodotoke.
Omreţje bo predvidoma predano v upravljanje je 30.
9. 2011. Za izvedbo tega projekta je občina Šentjur v
avgustu prejela sklep o sofinanciranju, in sicer bodo
prejeli nepovratna sredstva v višini 849.787,50 EUR,
preostali del stroškov bo občina zagotovila iz proračuna.
V sklopu prvega se je zgradil vodohran 250m3, s
katerim se je zagotovila neodvisna oskrba s pitno
vodo izključno po slovenskem ozemlju za lokalno
prebivalstvo in poslovne subjekte v naselju Rogatec.
Prav tako se je zgradil vodohran 25m3, črpališče ter
pripadajoči cevovodi v naselju Log, skupna dolţina
novozgrajenega vodovodnega omreţja je 4,7 km.
Skupna vrednost projekta 498.995,23 EUR, sofinanciranje SVLR 497.810,89 EUR, medtem ko je drugi
projekt zajemal rekonstrukcijo lokalnih cest št.
358022 Log-Zg. Log, 358041 Sv. Rok-Zg. Log,
358042 Zg. Log-Ţahenberc, v skupni dolţini 13.485
m, na območju Občine Rogatec. Skupna vrednost
projekta 517.086,41
EUR, sofinanciranje SVLR
431.113,67 EUR.
Obnavljanje Pristave v Občini Rogatec
Foto: Arhiv Občine Rogatec
Dograditev kanalizacijskega omreţja na ČN Šentjur
Foto: Arhiv Občine Šentjur
V Šentjurju pa bodo investirali tudi v izgradnjo Industrijske cone Šentjur – jug 2. Ta investicija pomeni
celovito, učinkovito in ekonomsko najugodnejšo ureditev novih, komunalno opremljenih površin, namenjeni gradnji gospodarskih objektov, kar pomeni pospešitev nadaljnjega industrijskega in drugega gospodarskega razvoja regije, boljših pogojev za razvoj
ŠTEVILKA 4
7
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
obstoječih ter prihod novih podjetij, s tem pa zagotavljanje novih delovnih mest, preprečevanje odseljevanja in ohranjanje poseljenosti podeţelja.
Občina obljublja, da bo to dosegla z izgradnjo komunalne infrastrukture (servisne dovozne ceste, vodovod z mreţo hidrantov, fekalna in meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, pločniki s kolesarsko stezo,
protipoplavni nasipi, črpališča,…), s čimer bomo pridobili 6,5 ha zazidalnega zemljišča, namenjenega
gradnji gospodarskih objektov.
Zadnja od investicij v Šentjurju, ki jo bodo sofinancirali iz tega razpisa, pa je dograditev kapacitet vrtca v
Šentjurju. Objekt vrtca je zasnovan pritlično s površino adaptiranih in dograjenih prostorov vrtca velikosti
1.132 m², in se bo nahajal na juţni strani obstoječega
kompleksa osnovne šole in vrtca Hruševec v Šentjurju. Novi vrtec je namenjen varstvu otrok v šestih
oddelkih in obsega tudi novo otroško igrišče na
jugovzhodni strani objekta.
Igrišče bo vključevalo štiri ločene igralne površine, za
različne starostne skupine otrok in bo opremljeno s
potrebnimi enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igrali – gugalnice, plezala, tobogani, igrala za urjenje ravnoteţja itd. Osrednja igralna površine je večji
peskovnik, ki bo pred soncem zaščiten s ponjavo in
se po uporabi pokril. Igrišče bo višinsko razgibano z
dvema hribčkoma (sankanje, tobogan po terenu).
Ograjeno bo z varnostno ograjo in ločeno od ostalih
javnih igrišč. V sklopu igrišča bodo na vzhodni strani
objekta sanitarije namenjene otrokom na igrišču in
prostor za zunanja igrala.
Objekt bo zgrajen po principu nizkoenergijske gradnje
v kombinaciji s kogeneracijo toplotne in električne
energije, rekuperacijo ter kolektorji sončne energije in
bo omogočal prihranek ogrevalne in hladilne energije
na letni ravni v primerjavi s klasično gradnjo in obstoječim sistemom ogrevanja ter hlajenja za najmanj
50%. Prevzem objekta in predaja v upravljanje je
predvidena septembra 2012.
Še več projektov
Prav je, da z nekaj besedami opišemo osnovne cilj, ki
jih ţelijo doseči ostali prioritetni projekti v sklopu 5.
javnega poziva Razvojne prioritete Razvoj regij.
Rekonstrukcija objekta Stara šola, občina Dobje Načrtovana rekonstrukcija objekta Stara šola v Kulturno – turistični center bo zagotovila prostorske in
druge materialne pogoje za izvajanje turističnih dejavnosti, nov prireditveni in razstavni prostor pa bo
ŠTEVILKA 4
8
zagotovil ustrezno in dodatno javno turistično infrastrukturo v občini.
Poslovno obrtna cona Kozje – 1. faza, občina Kozje - Z izgradnjo poslovne cone v Kozjem bo uresničen
prispevek k razvoju podjetništva v regiji in zagotovljene namenske površine za domače in druge investitorje v Savinjski regiji ter širše. Investicija bo prispevala
k zagotavljanju zadostne količine komunalno opremljenih zemljišč v 7-letnem programskem obdobju.
Oblikovan namenski prostor za razvoj gospodarskih
dejavnosti ne bo prispeval samo k ohranjanju in
ustvarjanju novih bruto delovnih mest, pač pa bo vplival na priliv novega kapitala na območje, okrepil
lokalno gospodarstvo, ohranil poseljenost, preprečil
beg moţganov ter zmanjšal neugodne demografske
trende na območju in regiji.
Izgradnja kolesarske steze v občini Podčetrtek,
etapa Pristava pri Mestinju – Vonarje, občina
Podčetrtek - Projekt izkazuje regionalni pomen, saj
bo izvedena investicija v izgradnjo dvosmerne kolesarske steze povečala atraktivnost turističnega
območja Obsotelja in Kozjanskega ter razširila mreţo
kolesarskih poti na sosednje občine. Kolesarska steza v občini Podčetrtek se bo v kraju Pristava pri Mestinju navezala na kolesarsko stezo iz občine Šmarje
pri Jelšah, v Vonarju pa na kolesarsko stezo iz občine
Rogaška Slatina. Z izgradnjo se bo zagotovila dodatna turistična ponudba na območju, ki bo dopolnitev
turistične ponudbe Term Olimia, posredno pa bo
omogočala ohranjanje obstoječih delovnih mest in
ustvarjala nova delovna mesta ter hitrejši gospodarski
razvoj regije.
Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina,
občina Rogaška Slatina – Namen projekta je zagotoviti nove površine za izvajanje kulturnih in turističnih
dejavnosti. Analiza deficitarnih vsebin izrazito turističnega mesta Rogaška Slatina je namreč pokazala,
da je ob učinkovitem razvoju potrebne prometne
infrastrukture v zadnjih letih nujno storiti nov korak
tudi na področju kulturne in turistične dejavnosti, ki
bodo v podporo ponovno rastočemu turističnemu
gospodarstvu regije. Z izvedbo projekta pa ne bi
zagotovili le novih fizičnih površin, pač pa tudi potreben dodatni zagon in povezovanje najrazličnejših
akterjev kulturnega in turističnega ţivljenja območja,
tudi tistih, katerih aktivnosti so bile doslej omejene
zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture ali pa so
večkrat bile prisiljene gostovati tudi zunaj regijskih
meja (npr. t.i. "Ljudski muzej Rogaška Slatina").
V sklopu investicije so ob servisnih in podpornih
površinah predvidene naslednje površine objekta, ki
so namenjene kulturi in katerih namen je povečanje
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
turistične atraktivnosti regije ter ustvarjanje novih
delovnih mest: osrednji prireditveni prostor, Muzej
steklarstva Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška
Slatina in razstavni prostor izmenjujočih se grafičnih
zbirk. Ob vsem naštetem pa bo investicija omogočila
tudi pridobitev primernih prostorov za delovanje aktivnih društev s področja kulture in turizma in zagotovila dodatno turistično informacijsko točko s prodajo
spominkov.
Izgradnja poslovne cone Mestinje - Bohor - IV.
faza, občina Šmarje pri Jelšah – Občina Šmarje
pri Jelšah je sistematično - po fazah - pristopila k
pridobivanju površin namenjenih za poslovno cono na
lokaciji Mestinje – Bohor. V obdobju 2011 do 2012
namerava izvesti zaključno, 4. fazo ureditve poslovne
cone. V letošnjem letu bodo pristopili k izdelavi DIIP
in IP. Za dokončno predajo 6,5 ha velikih zemljišč,
namenjenih za opravljanje gospodarskih dejavnosti je
potrebno s 4. fazo zaključiti izgradnjo vse načrtovane
logistične in komunalne infrastrukture ter s tem zagotoviti celotnemu območju cone enake pogoje za
opravljanje dejavnosti. V 4. fazi se tako predvideva:
izgradnja povezovalne ceste z mostom preko Lemberškega potoka in navezavo na cesto proti Lembergu s komunalno ureditvijo, izgradnja priključne ceste
vzdolţ poslovne cone z komunalno ureditvijo in priključne ceste znotraj območja poslovne cone s komunalno ureditvijo.
Izgradnja nizkoenergetskega otroškega vrtca v
Šmarju pri Jelšah - Občina Šmarje pri Jelšah Z
izgradnjo nizko-energetskega vrtca v Šmarju pri Jelšah bo občina prispevala k zagotavljanju ustrezne
stopnje energetske neodvisnosti, ob varčni rabi energije in izrabi obnovljivih virov energije v Savinjski regiji. Nizko-energetski 6 - oddelčni vrtec bo prispeval ne
samo k zmanjšanju rabe energije, pač pa zagotovil
ustrezne prostorske pogoje za predšolsko vzgojo
otrok iz občine Šmarje pri Jelšah in širše, ustvarjanju
novih bruto delovnih mest, izboljšal kvaliteto bivanja
oz. prispeval k boljši kakovosti ţivljenje ljudi na
območju in v regiji. Z izvedbo investicije bo omogočen vpis predšolskih otrok v 6 oddelkov v vrtcu,
ustvarjenih pa bo tudi 12 novih delovnih mest za potrebe opravljanja predšolske vzgoje.
Pripravila: Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko
ŠTEVILKA 4
9
DRAVINJSKO
Izboljšanje okoljske infrastrukture in boljša
kvaliteta ţivljenja v Dravinjski subregiji
Občini Dravinjske subregije sta na 5. javni poziv
»Razvoj regij« prijavile tri projekte v skupni vrednosti
3,7 mio EUR. Od tega znašajo pridobljena sredstva
EU (ESRR) dobrih 2 mio EUR. Preostanek bodo
občine sofinancirale iz lastnih virov. Vsi prijavljeni
projekti so v fazi izvedbe. Glede na upravičene
namene javnega poziva sodijo prijavljeni projekti
občin Slovenske Konjice in Zreče v sklop razvoj
urbanih naselij in v sklop okoljske infrastrukture.
Celovita ureditev starega trga s parkom, občina
Slovenske Konjice
Ureditev starega trga s parkom
Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice
»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se
izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,
razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.« Sredstva so bila
odobrena na javnem pozivu za prednostno usmeritev
»Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov
za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
regij«, objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/2010 z dne
29.01.2010. Namen projekta je celovita prenova in
ureditev Starega trga Slovenskih Konjic z obnovo
parka in otroških igral, s čimer prispevamo k izboljšanju ţivljenjskih pogojev v starem mestnem jedru Slovenskih Konjic in k privlačnosti starega mestnega
jedra za razvoj drugih gospodarskih in turističnih
dejavnosti.
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Projekt predstavlja nadgradnjo v letu 2010 zaključenega projekta Obnova komunalne infrastrukture na
območju centra Slovenskih Konjic ter vsebinsko
povezavo s projektom Obnova mestne trţnice, ki se
je izvedla v letu 2010. Po končani izvedbi vseh treh
projektov bo občinsko središče Slovenske Konjice
sodobno urbano središče, stičišče prebivalcev vseh
generacij in ob povezavi z ohranjeno stavbno dediščino in naravnim okoljem tudi turistično privlačna destinacija. Vrednost celotne investicije je bila ob prijavi
ocenjena na 1.348.836,04 EUR, od tega smo pridobili
do 884.283,00 EUR evropskih sredstev oziroma največ v deleţu 85%.
predstavlja samostojno omreţje, ki se ne priključuje
na čistilno napravo.
Obstoječe odvodnjavanje na tem območju je urejeno
v mešanem sistemu s kanali iz betonskih cevi. Starost omreţja je od 20 do 30 let, izvedba pa je zelo
nekvalitetna. S tem projektom se obravnava izvedba
nove meteorne kanalizacije. Na obravnavanem
območju naselja Nova Dobrava 3 je predvidena
sanacija kanalizacijskega omreţja v ločen sistem
kanalizacije. V ta namen bo potrebno izvesti 1717 m
nove meteorne PVC kanalizacije, ki tvori samostojen
kanalizacijski sistem in se ne priključuje na čistilno
napravo. Obstoječa kanalizacija bo sluţila za odvod
komunalnih vod in ni predmet tega projekta. Meteorna kanalizacija se zaključi v skupnem novozgrajenem
jašku na kanalu mešanega sistema. Ker sočasno
gradimo ločeno fekalno kanalizacijo (ločen projekt, ki
se financira iz lastnih virov), ki se bo zaključila na
novem kolektorju, se lahko meteorna zaključi na tak
način, saj bo mešani sistem sluţil le meteornim
vodam in bo povsem ločen od fekalnega kanala.
Sočasno z izvedbo nove meteorne kanalizacije se
ustrezno uredi tudi prevezava obstoječih hišnih priključkov in priključkov cestne kanalizacije (poţiralniki z
usedalnikom) na novo zgrajeno kanalizacijo.
Vrednost projekta znaša v tekočih cenah
1.357.623,93 EUR, od tega je odobrenih nepovratnih
sredstev v skupni višini do 708.333,00 EUR.
Idejni projekt: Celovita ureditev starega trga s parkom
Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice
Kanalizacija Nova Dobrava 3 – Občina Zreče
»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se
izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,
razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« ter javnega poziva
za predloţitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih
potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Predmet projekta je meteorna kanalizacija, saj je obstoječa mešana kanalizacija hidravlično neustrezna in
povzroča nevarnost poplavljanja objektov. Ureditev
meteorne kanalizacije na obravnavanem območju
ŠTEVILKA 4
10
Kanalizacija Nova Dobrava 2 – Občina Zreče
»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se
izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,
razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« ter javnega poziva
za predloţitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih
potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Predmet projekta je meteorna kanalizacija, saj je obstoječa mešana kanalizacija hidravlično neustrezna in
povzroča nevarnost poplavljanja objektov. Ureditev
meteorne kanalizacije na obravnavanem območju
predstavlja samostojno omreţje, ki se ne priključuje
na čistilno napravo.
Na obravnavanem območju naselja Nova Dobrava 2
je predvidena sanacija sekundarnega omreţja v
ločen sistem kanalizacije. Z namenom ureditve meteornega kanalizacijskega omreţja bo potrebno izvesti
1515 m nove meteorne PVC kanalizacije, obstoječa
kanalizacija pa bo sluţila za odvod komunalnih vod.
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Meteorna kanalizacija se zaključi v skupnem novozgrajenem jašku na kanalu mešanega sistema (ker
sočasno gradimo ločeno fekalno kanalizacijo, ki se bo
zaključila na novem kolektorju, se lahko meteorna
zaključi na tak način saj bo mešani sistem sluţil le
meteornim vodam in bo povsem ločen od fekalnega
kanala). Sočasno z izvedbo nove meteorne kanalizacije se ustrezno uredi tudi prevezava obstoječih hišnih priključkov in priključkov cestne kanalizacije (poţiralniki z usedalnikom) na novo zgrajeno kanalizacijo.
Vrednost projekta znaša v tekočih cenah
1.357.623,93 EUR, od tega je odobrenih nepovratnih
sredstev v skupni višini do 708.333,00 EUR (Anita
Semprimoţnik, Medobčinski urad).
odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter manjše
čistilne naprave),
 socialna infrastruktura (vrtci kot nizko energetski
objekti)
 ureditev turistične infrastrukture
 izgradnja poslovnih con
Mestna občina Velenje je na razpis Razvoj regij prijavila dva projekta, in sicer Urbani doţivljajski park,
katerega namen je izgradnja novega, atraktivnega
večnamenskega prireditvenega prostora, v skupni
izmeri 1105 m², ki se bo razprostiral na celotnem
območju nekdanjega letnega bazena in bo namenjen
urbanim, prostočasnim, doţivljajskim ter tudi promocijsko-izobraţevalnim aktivnostim. Z izvedbo investicije se bo doseglo povečanje ponudbe atraktivnih turističnih in kulturnih produktov. Prav tako je MO Velenje
prijavila projekt Izgradnja nizko energetskega vrtca
Vrtiljak I. V Mo Velenje se ţe dlje časa nakazuje potreba po izgradnji novega vrtca. V zadnjem letu je bil
porast vpisa otrok v vrtec velik, prostih kapacitet pa je
manjkalo. V MO Velenje so se zato odločili za gradnjo nizko energetskega vrtca v velikosti 840 m2 . V
vrtec bo lahko vključenih 60 otrok, s tem pa bodo
zagotovljena 4 delovna mesta.
Foto: Arhiv Občine Zreče
Pripravili: Urška Udovičič
Anita Semprimoţnik,ORP Dravinjsko
Izgradnja nizko energetskega vrtca Vrtiljak I.
Foto: Arhiv MO Velenje
SAVINJSKO - ŠALEŠKO
Savinjsko-Šaleška subregija vlaga v infrastrukturne projekte
V SAŠA subregiji občine izvajajo 10 projektov, ki so
jih prijavile na 5. Javni razpis za razvoj regij v skupni
vrednosti 8,6 mio EUR. Glede na upravičene namene
javnega poziva lahko vsebinsko projekte, ki so jih
občine SAŠA subregije prijavile na 5 JR razpis,
umestimo v naslednje sklope:
 okoljska infrastruktura (oskrba z vodo in zmanjšanje vodnih izgub na vodovodnih sistemih ter
ŠTEVILKA 4
11
Občina Šoštanj bo s prijavljenim projektom Kanalizacija Lokovica z MČN celovito uredila odvajanje in
čiščenje odpadnih voda v naselju Lokovica. Realizacija investicije bo povzročila priključitev novih uporabnikov na kanalizacijsko omreţje in s tem priključitev
na malo čistilno napravo in sicer: priključitev okoli 110
novih objektov na kanalizacijski sistem in malo čistilno napravo, povečanje števila uporabnikov kanalizacijskega sistema in ČN za pribliţno 330 objektov.
Projekt predstavlja del rešitev problematike odvajanja
in čiščenja odpadne vode na območju porečja Savinje. Cilji investicije so usklajeni s ključnimi cilji RS na
področju odvajanja in čiščenja odpadne vode.
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Občina Mozirje je prijavila projekt Obnova sekundarne kanalizacije in vodovoda - Mozirje jug. Cilj
projekta je priključitev stanovanjskih hiš na ločen
fekalni in meteorni kanalizacijski sitem. Kanalizacija
se bo izvedla v dolţini 700 m. Prav tako pa se bo
sledilo cilju preprečiti izgube vode in preprečiti zamakanje objektov zaradi izgube vode. Predvideva se
izgradnja 1000 m vodovoda.
Novi prostorski plan občine Mozirje predvideva širitev
naselja Mozirja na jugu za individualno in blokovno
gradnjo za namen stanovanj. Glede na dinamiko
posega v prostor, je smiselno sekundarno mreţo
vodovoda in kanalizacije zgraditi pred gradnjo objektov in sočasno priključiti še nekaj obstoječih objektov.
Omreţje se bo priklopilo na Centralno čistilno napravo Mozirje.
Občina Nazarje je v prejšnjem letu zaključila projekt
ureditev poslovne cone v obsegu 5 ha na območju
Prihova. Sedaj pa je zaradi zaokroţitve in zagotovitve celovitosti območja potrebno prvotni projekt razširiti, nadgraditi in širše območje Prihove zaokroţiti v
zaključeno prostorsko celoto v velikosti 11,25 ha z
dodatno komunalno ureditvijo za 6,25 ha površinami.
Z realizacijo investicije Industrijsko obrtna cona Prihova - razširitev bo Občina Nazarje prispevala k
pozitivnemu razvoju podjetništva in bo kot nosilec
izvajanja investicije zagotovila dodatne urejene površine namenjene industrijsko obrtni coni »Prihova«.
meteorne kanalizacije pa v dolţini 1500 m. Skupno
število priključkov bo 250, na sekundarnem vodu
bodo izvedena 3 črpališča.
Občina Ljubno je na 5. JR kandidirala z okoljskim
projektom Kanalizacija Radmirje in Juvanje.
Namen projektnega predloga je celovita rešitev
izgradnje kanalizacijske infrastrukture na območju
naselja Radmirja in Juvanja. Celovit projekt je zastavljen tako, da bo potrebno izvesti vse aktivnosti v zvezi
z izgradnjo kanalizacije za celotno naselje Radmirje
in Juvanje, nato pa bo zaradi vzporedne lege obeh
naselij moţno izvesti skupen povezovalni vod do ţe
obstoječe čistilne naprave na Ljubnem. Z izgradnjo
kanalizacije naselja Radmirje in Juvanje bo vzpostavljeno enotno kanalizacijsko omreţje za 57 hišnih
priključkov in zgrajeno kanalizacijsko omreţje v dolţini pribliţno 2400 m in povezava na CČN.
Občina Gornji Grad je prav tako prijavila okoljski
projekt - Kanalizacija Bočna. Javna kanalizacija je v
Občini Gornji Grad zgrajena le v strnjenem delu
naselja Gornji Grad. Odpadne vode se čistijo na Centralni čistilni napravi Gornji Grad. Trenutno obratuje
prva polovica čistilne naprave in še njena zmogljivost
ni v celoti izkoriščena. Namen projektnega predloga
je celovita rešitev izgradnje kanalizacijske infrastrukture na območju Bočne. Celovit projekt je zastavljen
tako, da bo potrebno izvesti vse aktivnosti v zvezi z
izgradnjo kanalizacije za celotno naselje Bočna ter
nato izdelati povezovalni vod do ţe obstoječe čistilne
naprave. Predvidena dolţina fekalnih kanalov znaša
2.318 m. Število predvidenih prebivalcev, ki bodo
priključeni na kanalizacijski sistem je 402.
Skica ureditvenega območja:
Prostorski načrt Industrijsko – obrtne cone Prihova
Arhiv Občine Nazarje
Občina Rečica ob Savinji bo v naslednjih letih urejala Dopolnilno kanalizacijsko omreţje VarpoljeSp.Rečica. Zaradi neurejenosti kanalizacije v naseljih
Varpolje, Nizka, Spodnja Rečica in manjši mejni del
Šentjanţa je potrebno zgraditi sistem odvajanja in
čiščenja komunalnih fekalnih odpadnih voda. Z investicijo se bodo zaščitili vodni viri, izboljšala in ohranila
se bo kvaliteta vodnih virov. Dolţina dopolnilne fekalne kanalizacije bo izvedena v dolţini 6400 m, dolţina
ŠTEVILKA 4
12
Tematsko-sprehajalno-razgledna pot okrog Luč
Foto:Arhiv občine Luče
Občina Luče namerava z investicijo projekta Preko
pet mostov zagotoviti izgradnjo javne turistične
infrastrukture, ki je ključnega pomena za razvoj turistične dejavnosti v občini Luče ter v širšem lokalnem in
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
regionalnem okolju. Pri investiciji gre predvsem za
povečanje atraktivnosti in spodbujanje razvoja turizma. Projekt vključuje celovito ureditev javne infrastrukture za potrebe razvoja turizma.
Skupna tema projekta je ureditev tematskosprehajalno-razgledne poti okrog Luč, postavitev trţnice, ki bo omogočala trţenje lokalnih produktov na
enem mestu, ureditev oziroma posodobitev turistično
informacijskega centra ter nujno potrebne dodatne
javne turistične infrastrukture kot je ureditev javnih
parkirišč in postavitev informacijske in obvestilne signalizacije.
Občina Solčava Namen prijavljenega projekta Harmonija treh dolin je izvedba lokalno-regionalne operacije trţenja in razvoja izdelkov in storitev območja s
poudarkom na ohranjanju biotske pestrosti: (osveščanje domačinov in usmerjanje obiskovalcev, povezovanje identitete območja s krajinsko podobo in
ohranjeno dediščino, upoštevanje nosilnih kapacitet
posameznih lokacij, povečevanje prihodkov od turizma zmanjšuje pritiske lastnikov na naravne vire,
povečevanje vrednosti izdelkov iz gorskega lesa prispeva k ohranjanju gozdov in krajinske podobe, spodbujanje paše avtohtonih ovc ohranja krajinsko in s
tem tudi biotsko pestrost). Rezultati projekta bodo:
izdelana razvojna strategija območja in načrt trţenja,
zasnovane in oblikovane blagovne znamke območja
in blagovne znamke za posamezne proizvode in storitve oz. skupine proizvodov in storitev, oblikovani
standardi za razvoj izdelkov in storitev ter izvedene
promocijske aktivnosti.
Pripravila: Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko-Šaleško
SPODNJE SAVINJSKO
Območno razvojno partnerstvo Spodnja Savinjska dolina s sredstvi po 5. javnem razpisu za
Razvoj regij vlaga v infrastrukturne projekte s
področja varstva okolja
Šest občin na območju razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline je v Izvedbeni načrt RRP 20102012 umestilo osem razvojnih projektov, od katerih
so jih sedem prijavile na posamezne prijavne roke 5.
Javnega razpisa za razvoj regij. Skupna načrtovana
vrednost osmih projektov je bila 10,12 mio EUR, pričakovano sofinanciranje pa 4,77 mio EUR. Spričo
dejstva, da Občina Ţalec na zadnji rok 5. javnega
poziva iz objektivnih razlogov ni mogla prijaviti projekta Prenova kompleksa Savinove hiše v Ţalcu, ki ga
bo poskušala realizirati v sklopu 6. Javnega razpisa,
bo območno razvojno partnerstvo SSD v okviru 5.
javnega razpisa realiziralo sedem projektov v skupni
predračunski vrednosti dobrih 8 mio EUR in pričakovanim sofinanciranjem v višini 3,9 mio EUR.
Občine ORP SSD so z vidika moţnih upravičenih
namenov 5. javnega poziva soglasno dale prioriteto
sklopu »okoljska infrastruktura« in znotraj tega odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter manjšim čistilnim
napravam, saj vseh sedem izvajanih projektov sodi v
ta sklop. Projekti odvajanja in čiščenja odpadnih
voda v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor,
Vransko in Ţalec, ki vključujejo izgradnjo sekundarne
kanalizacije, malih čistilnih naprav in ponekod tudi
obnovo vodovoda, predstavljajo nadaljevanje in nadgradnjo skupnega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, katerega 1. fazo s
pomočjo kohezijskih sredstev ţe izvaja vseh šest
občin na območju Spodnje Savinjske doline (oz. 12
občin celotnega povodja Savinje v okviru Savinjske
regije). Izgradnja sekundarne kanalizacije v vsaki od
vključenih občin, je hkrati pogoj za doseganje končnih
ciljev skupnega kohezijskega projekta, prispeva pa
tudi k doseganju evropskih in slovenskih ciljev v zvezi
z okoljem, določenih v okviru razvojne prioritete
»Varstvo okolja-področje voda«.
Občina Braslovče je na razpis za razvoj regij konec
meseca marca 2010 prijavila projekt Sekundarna
kanalizacija Braslovče, katerega namen je izgradnja 849 m sekundarnega kanalizacijskega sistema za
odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda
na območju naselij Pariţlje in Rakovlje. Investicija
predstavlja dograditev delno ţe izvedenega sistema
odvajanja odpadne vode v občini Braslovče s ciljem
priključitve prebivalcev obeh naselij na kanalizacijski
sistem ter zagotavljanje storitev rednega odvajanja in
ŠTEVILKA 4
13
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
čiščenja odpadne vode. Z izvedbo kanalizacijskega
sistema bodo ukinjene vse pretočne greznice in drugi
načini odvajanja fekalnih in drugih odpadnih voda v
okolje in s tem bodo zagotovljeni boljši ţivljenjski in
sanitarni pogoji za bivanje, kar je skladno z nacionalnimi in evropskimi programi varovanja okolja.
nimi in evropskimi programi in njihovimi prioritetami
na področju varovanja okolja.
Izvajanje projekta Varovanje povodja v Občini Prebold
Foto: Arhiv Občine Prebold
Izvajanje projekta »Sekundarna kanalizacija Braslovče«
Foto: Arhiv Občine Braslovče
Občina Polzela bo s prijavljenim projektom Sekundarna kanalizacija Polzela z dograditvijo delno ţe
izvedenega sistema odvajanja odpadne vode v skladu s tehničnimi in okoljskimi standardi celovito uredila
odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju
naselja Polzela. Sočasno bo izvedena tudi obnova
vodovoda v delu, kjer je le-ta dotrajan. Z izgradnjo
sekundarnih kanalov v skupni dolţini 4.393 m ter
izvedbo elektroinštalacije črpališč Č3 in Č4 bo zagotovljena preskrba s komunalno infrastrukturo za uporabnike, ki še niso priključeni na sistem (priključitev
obstoječih hišnih objektov). Predvidenih je 173 novih
priključkov v naselju Polzela, s čimer se zagotovi
odvajanje odpadne vode za cca 1500 novo priključenih prebivalcev. Izgradnja sekundarne kanalizacije v
delu naselja Polzela je vezana na priključitev na
obstoječe primarno kanalizacijsko omreţje, izvedeno
v okviru projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih
virov na povodju Savinje, kar omogoča odvajanje
komunalnih odpadnih voda in njihovo čiščenje na
CČN Kasaze.
Občina Prebold je meseca marca 2010 na 5. javni
razpis za razvoj regij prijavila in do danes tudi ţe realizirala projekt Varovanje povodja v Občini Prebold.
Cilj projekta je bil ureditev odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode v delu naselij Latkova vas
in Sv. Lovrenc v občini Prebold v skladu z nacional-
ŠTEVILKA 4
14
Z izgradnjo 4.612,37 m sekundarnih kanalov (2.913,0
m v delu naselja Sv. Lovrenc in 1.699,37 m v delu
naselja Latkova vas) ter 1 črpališča v naselju Sv. Lovrenc je zagotovljena preskrba s komunalno infrastrukturo za uporabnike, ki doslej še niso priklopljeni na
sistem. Realiziranih je 138 priključkov, s čimer je
zagotovljeno odvajanje odpadne vode za cca 552
prebivalcev. Zagotavljanje storitev rednega odvajanja
in čiščenja odpadne vode in ukinitev starih in preteţno pretočnih greznic, ki so doslej onesnaţevali podtalnico v omenjenih naseljih, bo porok za zagotovitev
boljših ţivljenjskih in sanitarnih pogojev za bivanje.
Občina Tabor je na zadnji razpisni rok 5. javnega
razpisa v mesecu januarju 2011 prijavila projekt
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini
Tabor. Splošni cilj projekta, ki je preko načrtovanega
sušenja blata iz ČN vključen tudi v projekt sosednjih
občin »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na
povodju Savinje«, je celovito zaščititi kakovost površinskih in podzemnih voda na območju občine Tabor
(naselja Tabor, Ojstriška vas) ter prebivalcem zagotoviti boljše ţivljenjske in sanitarne pogoje za bivanje,
kar je v skladu z nacionalnimi in evropskimi programi.
Konkretni cilj projekta je izgradnja ločenega sistema
odvajanja in čiščenja odpadnih voda za naselja Tabor
in Ojstriška vas, t.j. za vsa naselja, za katere sprejeta
okoljska zakonodaja predvideva obvezno čiščenje
odpadnih voda. Kanalizacijski sistem je v dolţini cca
1300 m deloma ţe v zgrajen preteţno s sredstvi iz
naslova vrnjenih okoljskih dajatev in s sredstvi občine, zato je cilj projekta, prijavljenega na 5. javni raz-
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
pis, nadaljevanje oziroma dokončanje izgradnje
osnovnega kanalizacijskega sistema po projektu z
delovnim naslovom: »Kanalizacija Ojstriška vas – II.
faza« v skupni dolţini 1.139,5 m in izgradnja I. faze
čistilne naprave. V nadaljevanju oziroma v naslednjih
fazah pa občina Tabor načrtuje še izgradnjo kanalizacijskega omreţja v naselju Pondor in Kapla, Taborjug in priključitev teh naselij na ČN.
Občina Vransko bo v okviru projekta Čiščenje
odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko
ob reki Bolski zgradila čistilno napravo za naselja –
Čeplje, Prekopa in Stopnik in do nje pripeljala kanalizacijo za priključitev 163 gospodinjstev iz naselja
Čeplje (1200 m gravitacijskih vodov, 827 m tlačnih
vodov in dve črpališči) ter 216 gospodinjstev iz naselja Prekopa (1770 m gravitacijskih vodov), v naslednji
fazi pa še za 127 gospodinjstev iz naselja Stopnik,
skupno torej za 506 gospodinjstev. Zaradi konfiguracije terena bo potrebna tudi investicija v prečrpališča
iz Čepelj in Stopnika. V vseh teh naseljih doslej ni
javne kanalizacije, večina gospodinjstev ima greznice
s ponikalnico, kar dolgoročno lahko negativno vpliva
na podtalnico. Smotrnost projekta je v tem, da omogoča priključitev na čistilno napravo vsem gospodinjstvom v okviru zazidalnih površin treh naselij in da se
namesto treh čistilnih naprav zgradi ena centralna
čistilna naprava, kar pomeni laţje, cenejše in boljše
upravljanje.
Dela na projektu "Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela
občine Vransko" uspešno potekajo
Foto: Arhiv Občine Vransko
Občina Ţalec je na 5. JR kandidirala z dvema projektoma, obema s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Najprej je na aprilski rok prijavila projekt Sekundarna
kanalizacija in obnova vodovoda v občini Ţalec,
naselje Šempeter, II. faza, ki se je zaradi zamikov
ŠTEVILKA 4
15
pri postopku potrjevanja projektov s strani SVLR
začel izvajati v začetku letošnjega leta. Cilj izgradnje
sekundarne kanalizacije v skupni dolţini 1.165 m je
odvajanje odplak v delu naselja Šempeter v obstoječi
kolektor Polzela-Kasaze, ki se priključi na Čistilno
napravo v Kasazah. Na novozgrajeno kanalizacijo se
bo lahko priključilo 65 stanovanjskih objektov oziroma
195 prebivalcev, s čimer se prebivalcem v naselju
Šempeter zagotovijo boljši ţivljenjski in sanitarni
pogoji za bivanje. Sočasno se obnovi dotrajan vodovod, kjer pogosto prihaja do poškodb in izlitja vode ter
s tem do motenj v oskrbi s pitno vodo. Cilj projekta je
tudi ukinitev starih in preteţno pretočnih greznic, ki
sedaj onesnaţujejo podtalnico.
Podpis pogodbe z izvajalcem projekta »Sekundarna kanalizacija in obnova vodovoda v občini Ţalec, naselje Šempeter, II. faza«
Foto: Arhiv Občine Ţalec
V mesecu oktobru 2010 pa je občina Ţalec prijavila
še projekt Sekundarna kanalizacija in obnova
vodovoda v občini Ţalec, del območja KS Petrovče, za katerega še čaka na potrditev SVLR. Cilj
izgradnje sekundarne kanalizacije v skupni dolţini
3.916 m je odvajanje odplak v naseljih KS Petrovče v
obstoječi kolektor Arja vas-Kasaze, ki se priključi na
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Centralno čistilno napravo v Kasazah. S tem se prebivalcem v naseljih KS Petrovče zagotovijo boljši ţivljenjski in sanitarni pogoji za bivanje. Z izgradnjo
kanalizacijskega sistema bodo namreč ukinjene stare
in preteţno pretočne greznice, ki sedaj onesnaţujejo
podtalnico in zagotovljena preskrba s komunalno
infrastrukturo za uporabnike, ki še niso priklopljeni na
javno kanalizacijo. Sočasno se obnovi dotrajan vodovod, kjer pogosto prihaja do poškodb in izlitja vode ter
s tem do motenj v oskrbi s pitno vodo. Na novozgrajeno kanalizacijo se bo lahko priključilo 166 stanovanjskih objektov oziroma 664 prebivalcev.
Cilj vseh sedmih investicij je ureditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Ţalec, kar
je v skladu s cilji operativnih programov posameznih
občin, pa tudi v skladu s cilji nacionalnih in evropskih
programov.
Z izgradnjo kanalizacijskega omreţja v Spodnji
Savinjski dolini se bo povečalo število prebivalcev,
priključenih na kanalizacijski sistem in zagotavljalo
čiščenje odpadne komunalne vode ter varovanje podtalnice in okolja, kar je tudi cilj drţavnega operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Hkrati pa bodo z realizacijo projektov, prijavljenih na 5. javni razpis za razvoj regij, občine bolje izpolnjevale tudi postavljene
evropske kriterije na področju varstva okolja.
Pripravila: Danica Jezovšek-Korent,
ORP Spodnja Savinjska dolina
AKTUALNO
SAVINJSKA REGIJA EKOREGIJA
Regijski projekt trajnostnega razvoja
Definicija Svetovne Komisije za Okolje in Razvoj pravi, da
trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne
da bi pri tem ogroţali zadovoljevanje potreb prihodnjih
generacij«. (Our Common Future, Oxford University Press
1987).
Pomen projekta
Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije smo zastavili
zahtevno in dolgoročno projektno nalogo, v kateri smo kot
cilj njenega izvajanja opredelili, da na način trajnostnega
razvoja našo Savinjsko regijo uveljavimo kot EKOREGIJO.
Naloga je bila na 17. Seji Sveta regije, 2. 12. 2009 v Preboldu predstavljena ţupanom občin, ki so jo z odobravanjem sprejeli. Za celovitost in učinkovitost izvajanja naloge
so ţupani vseh občin imenovali svoje pooblaščene predstavnike, ki s tem za območje svoje občine postajajo skrbniki projekta.
Z načrtovanimi aktivnostmi projektne naloge smo seznanili
tudi odgovorne na Ministrstvu za okolje in prostor R Slovenije. Izraţeno načelno podporo ţelimo nadgraditi z njihovo
vključitvijo v izvajanje projekta.
K sodelovanju smo kot strokovno sodelavko povabili dr.
Marinko Vovk iz Okoljsko razvojnega zavoda, projekt pa
ostaja odprt za sodelovanje različnih okoljevarstvenih strokovnih inštitucij in posameznikov kakor tudi za civilne nevladne organizacije s tega področja.
V okviru projekta trajnostnega razvoja Savinjska regija –
Ekoregija bo oblikovan konzorcij najbolj okolju prijaznih
gospodarskih druţb v regiji. Na področju negospodarskih
druţb in zavodov bo na osnovi spremljanja metod in rezultatov dela oblikovana posebna skupina Eko regijskih prvakov, ki bodo slavnostno razglašeni na zaključnih letnih
Festivalih projekta.
Projekt Savinjska regija – Ekoregija bo deloval na pozitivnem vrednotenju okoljevarstvenih prizadevanj in bo z izpo-
ŠTEVILKA 4
16
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
stavljanjem in poudarjanjem primerov dobre prakse spodbujal k trajnostnemu razvoju regije. Z izvajanjem projekta
ţelimo ustvarjati pozitivno podobo Savinjske regije in ji dati
dodano vrednost v smislu podpornega okolja za razvoj
turizma, podjetništva, še posebej vseh visoko tehnoloških
procesov in tudi v smislu samooskrbe regije, ko gre za
kvaliteto in obseg pridelave vseh ţivljenjskih potrebščin.
Projekt bo potreboval dobro medijsko podporo in učinkovito promocijo. Za medijsko spremljanje je za enkrat nad
projektom prevzel pokroviteljstvo NT&RC, računati pa gre
na širšo medijsko podporo. Promocija projekta bo v veliki
meri odvisna od naše izvirnosti v pristopu in aktivnostih, še
posebej veliko bodo lahko prispevali medijsko bolj izpostavljeni ţupani, predstavniki ministrstva in direktorji naših
podjetij. Načrtovana je nabava hibridnega vozila na električni pogon, ki je lahko na simbolični in dejanski ravni velik
prispevek v ohranjanju okolja.
Projekt dobiva tudi prvega pokrovitelja, to je druţba Bisol,
d.o.o., ki vstopa s podpisom Dogovora o poslovnem sodelovanju.
ljudem še prijaznejša regija, s spodbudnim razvojnim okoljem in privlačnejša za nadaljnja razvojna vlaganja.
Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije smo z obdelavo in vrednotenjem Vprašalnikov izdelali krajšo analizo
stanja občin Savinjske regije na področju trajnostnega
razvoja in varovanja okolja. Namen analize je pregled
trenutnega stanja na področju varovanja okolja po občinah
in pregled načrtovanih aktivnosti v tej smeri.
S strani občin smo dobili in jih zbrali primere dobrih praks.
Zbrali smo tudi posredovane primere, ki bi jih lahko iz
okoljskega vidika izboljšali. Pregledali smo predvidene
aktivnosti občin z dodano vrednostjo na področju varovanja okolja in vključenost obnovljivih virov energije pri oskrbi
javnih stavb ter analizirali stanje na področju porabe vode
v gospodinjstvih. Zbrali smo količine mešanih komunalnih
odpadkov ter aktivnosti, s katerim nameravajo občine količino teh odpadkov zmanjšati. Analiza vključuje tudi nabor
projektov in aktivnosti občin, ki prispevajo dodano vrednost
k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja.
Prepričani smo, da bo vsako naslednje vrednotenje pokazalo veliko razliko od zatečenega stanja. Veliko malih
korakov v pravo smer, ter tu in tam tudi kakšen večji, nas
lahko popelje ne sluteno daleč.
Finančni okvir izvajanja projekta bo naravnan nizko cenovno. Poudarek bo na vloţku dodane vrednosti iz naslova
volje, znanja, izkušenj in energije razpoloţljivih človeških
virov, to je tisti, ki se projekta lotevamo in tistih, ki se bodo
priključevali.
Ambicija projekta je tudi, da se mednarodno verificira skozi
kakšnega od razpisov za sofinanciranje in skozi kakšno
tekmovanje regij ali mest s področij trajnostnega razvoja.
Namen projekta Savinjska regija – Ekoregija je vključevanje visoko kvalitativnih okoljevarstvenih standardov v procese dela in bivanja, izgrajevanje visoke delovne in bivanjske
kulture na pozitivnih vrednotah odnosa do okolja, doseganje visoke stopnje odgovornosti do ohranjanja dediščine ter
vpeljevanje različnih okolju prijaznih aktivnosti kot gibanje
in način razmišljanja, dela in ţivljenja. S projektom Savinjska regija – Ekoregija bomo skupaj s predstavniki lokalnih
skupnosti, gospodarstva in civilnih zdruţenj izpostavljali in
spodbujali tiste primere aktivnosti in projektov, ki nosijo
poudarjen pomen za trajnostno ohranjanje okolja.
Savinjska regija - Ekoregija je projekt, ki je v svojem izvajanju zastavljen dolgoročno in ima cilj, da skozi različne
aktivnosti odgovorno in zavestno spreminjamo odnos do
okolja na bolje. Tako bo Savinjska regija postala okolju in
ŠTEVILKA 4
17
Vsak začetek je teţek. Ko gre za tako zahteven in obseţen
projekt, ki ţeli stvari spreminjati na bolje, je še toliko teţje.
Veliko volje, znanja in energije bo potrebno. Se pa izplača !
Za potrebno začetno podporo se zahvaljujem ţupanom in
ţupanji naših občin. Zahvaljujem se vsem pooblaščencem
občin za sodelovanje, ki ga uspešno vzpostavljamo kot
ekoregijska ekipa. Zahvala vsem, ki na začetku verjamete
v projekt! Pomembno je tudi, da se Tomaţ Poličnik, moj
sodelavec, vedno bolj vgrajuje v projekt.
Projekt Savinjska regija – Ekoregija bo dosegel cilj, ko bo
nadgrajen v gibanje za ohranjanje okolja, v način ţivljenja
in dela, s katerim bomo skrbeli tudi za nadaljnje generacije.
Zapisal: Janez Jazbec,
direktor RASR in avtor projekta
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
IZPOSTAVLJAMO
OSREDNJE CELJSKO
Sprejem ţupana Mestne
občine Celje za športnice in
športnike
Ţupan Mestne občine Celje Bojan
Šrot je 31. januarja 2011 v Likovnem salonu sprejel celjske športnice in športnike, ki so v lanskem
letu na svetovnih in evropskih
prvenstvih ter pokalih, na mladinskih olimpijskih igrah, na mednarodnih tekmovanjih invalidov ter v
najvišjem rangu mednarodnih
klubskih tekmovanj, dosegli izredne uspehe.
letu 2010 kar 243 športnikov oz.
športnic status kategoriziranega
športnika po merilih Olimpijskega
komiteja Slovenije, od tega 40
mednarodni in svetovni razred,
medalje pa je lani na mednarodnih
tekmovanjih osvojilo kar 38 športnikov iz 13 različnih organizacij ter
12 različnih športnih panog.
Ţupanov novoletni sprejem
23. decembra 2010 je v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, s
pričetkom ob 12. uri, potekal tradicionalni ţupanov novoletni sprejem, ki je namenjen predstavnikom
gospodarskega, kulturnega, druţbenega in političnega ţivljenja v
mestu.
Sprejem športnikov
Foto: Arhiv Mestna občina Celje
V lanskem letu so celjski športniki
v kneţje mesto kot drţavni reprezentanti prinesli kar 78 medalj 23 zlatih, 27 srebrnih, 28 bronastih
ter še 2 medalji z evropskih klubskih tekmovanj. Pomemben deleţ,
6 odličij, so k temu doprinesli tudi
športniki, ki sodelujejo na tekmovanjih v konkurenci invalidov ter
oseb s posebnimi potrebami.
Ţupan Bojan Šrot je v svojem
nagovoru povedal, da so športni
doseţki lanskega leta ponovno
potrdili to, kar pogosto in radi
rečemo - Celje je športno mesto,
šport pa dejavnost, ki veliko prispeva k promociji Celja doma in v
tujini.
Visoko kakovost športa v Celju
potrjuje tudi podatek, da je imelo v
ŠTEVILKA 4
Kulturni program so popestrili violinistka Alenka, plesalke Plesnega
teatra IGEN ob filmskem zapisu
pariškega koncerta Marie Callas
izpred 60 – ih let, pod vodstvom
Igorja Jelena, posebni gostje pa so
letos bili trije izjemni vokalisti,
zbrani v tercetu Eroika.
18
Po uvodnem pozdravu vodje
Kabineta ţupana Mestne občine
Celje mag. Alekse Gajšek Krajnc
je vse zbrane nagovoril gostitelj
prireditve, ţupan Mestne občine
Celje Bojan Šrot. V svojem govoru
je poudaril, da je ţupanov novoletni sprejem dogodek, ki mu osebno
veliko pomeni, saj vanj skupaj s
sodelavci vloţi veliko truda, znanja
in energije v ţelji, da bi bil vsakič
znova enkraten, nepozaben in na
visokem nivoju in se ob tej priliki
zahvalil vsem, ki so si v predprazničnem času vzeli čas in se odzvali vabilu. »Ob današnjem dogodku
se še posebej spominjam, kako
sem pred 12 – imi leti, ta sprejem
je zame ţe 13. po vrsti, prvič stopil
na pot vodenja Mestne občine
Celje« je še uvodoma povedal
ţupan Bojan Šrot.
»Celje je v tem času naredilo velike razvojne korake, kvaliteta ţivljenja v mestu je na zelo visokem
nivoju, kar Celju priznavajo mnogi.
Naši doseţki so sad skupnega
dela, truda ter pogumnih in premišljenih odločitev« je še povedal
ţupan Bojan Šrot in dejal, da naj
bo pripadnost mestu in delo za
dobrobit Celjanov glavni skupni
cilj.
Foto: Gregor Katič
Pripravila: Tjaša Podrgajs
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
»Barbarina pot«
Pot od Pečovja do Trobnega dola,
ki se sedaj imenuje »Barbarina
pot«, kljub svoji zgodovini, ni bila
nikoli urejena. Zanimiva je bila
predvsem za udeleţence tradicionalnega Barbarinega pohoda, ki je
bil letos ţe 10. Naš namen pa je,
da bi Barbarin pohod postal pohodna, poučna pot, ki smo jo imenovali »Barbarina pot». Ob poti smo
postavili označevalne, vsebinske
ter informacijske table s katerimi
se lahko orientiramo na poti in
izvemo značilnosti poti in okoliških
krajev ter njeno zgodovino. Pred
postavitvijo označb smo pot očistiti
ter poskrbeti za varnost pohodnikov ter zavarovali nevarne predele
poti. Uredili smo tudi okolico kapelice in informacijskih tabel v
Pečovju in Trobnem dolu, kjer se
pohodniki najraje ustavijo.
Vljudno
poti«!
vabljeni
po
»Barbarini
ljični deţeli, ki jo je obiskalo več
kot 20.000 obiskovalcev.
Zgoraj navedene številke potrjujejo
prepričanje organizatorja dogodkov, da je Pravljično Celje projekt,
ki zadnja leta postaja vse bolj prepoznaven ne samo v Celju, ampak
tudi v širšem slovenskem prostoru.
Prepoznavnost izhaja predvsem iz
premišljene programske politike, ki
pri načrtovanju dogodkov upošteva ţelje različnih ciljnih skupin. Ţe
danes lahko zapišemo, da bo priţiganje novoletne razsvetljave, ki
smo jo na Zavodu Celeia Celje
izvedli s pomočjo Radia Fantasy,
ekskluzivnega radijskega pokrovitelja projekta in se jo je na Trgu
celjskih knezov letos udeleţila
večtisočglava mnoţica, postal tradicionalen dogodek. Z obiskom so
bili letos večinoma zadovoljni tudi
prodajalci, ki so svoje izdelke prodajali na Boţično-novoletnem sejmu. Ljudje se namreč vse bolj
odločajo za simbolična, a tudi unikatna darila. Kupovanje daril v
mestu pa slednjemu daje prav
poseben šarm. Unikatna, nekoliko
drugačna ponudba je bila osrednja
rdeča nit sejma, ki se je v mestu
odvijal od 18. do 31. decembra
2010.
S pohoda po »Barbarini poti«
Foto: ŠKD Rudar Pečovje,
Leonida Cmok
Perpetum Jazzile v Pravljičnem Celju
Pravljično Celje 2010
Na Zavodu Celeia Celje smo nadvse zadovoljni z obiskom prireditev
na prostem, ki smo jih organizirali
decembra 2010, saj jih je obiskalo
več kot 13.000 ljudi. Prav tako
smo zadovoljni z obiskom v Prav-
ŠTEVILKA 4
Foto: Arhiv Zavod Celeia Celje
Sneţana Gabrovec, Urša Dorn,
Zavod Celeia Celje
19
Sejem Turizem in prosti čas
2011
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki
je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 27. do 30.
1. 2011 sta se letos na skupnem
razstaviščnem prostoru v Marmorni dvorani, predstavili subregiji
Osrednje Celjsko in Spodnjesavinjsko, ki sta vključeni v destinacijo Deţela Celjska. Predstavili sta
svojo bogato in raznoliko turistično
ponudbo. Obiskovalci so na razstaviščnem prostoru dobili vse
informacije o tem, kako v omenjenih subregijah kvalitetno preţiveti
prosti čas ali počitnice. Predstavitev na sejmu je primer odličnega
partnerskega sodelovanja turističnih organizacij:: Zavoda Celeia
Celje, STIK-a iz Laškega, Zavoda
za kulturo, šport in turizem iz Ţalca
ter Javnega zavoda za turizem,
šport in kulturo Dobrna.
V današnjem svetu uspešen razvoj in prodaja turističnih proizvodov kot tudi turističnih destinacij
temeljijo na dobri organiziranosti,
sodelovanju in povezovanju turističnih ponudnikov v turistični destinaciji. Namen skupnega nastopa
na sejmu Turizem in prosti čas je
promocija območij OSREDNJE
CELJSKO IN SPODNJE SAVINJSKO, ki sta se zainteresirani javnosti predstavila z bogato ponudbo turističnih storitev na področjih
kulinarike, wellnessa, kulturnega
turizma, športa in narave. Predstavitev je pospremil bogat animacijski program naših termalnih centrov (Thermana Laško, Terme
Dobrna in Rimske terme) skozi
prikaze različnih masaţnih in relaksacijskih uslug ter odlična gastronomska in enološka ponudba, ki
so jo obiskovalci spoznavali preko
degustacij domačih kulinaričnih
dobrot. Organizatorji smo obiskovalce vključili tudi v
zanimivo
nagradno igro. Območji sta zdruţili
moči tudi pri oglaševanju – skupni
oglas v mini vodiču IN YOUR
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
POCKET, ki je izšel v posebni
izdaji – za sejem TIP 2011.
Na OŠ Vojnik je elektrarna sestavljena iz 556 modulov, skupne
instalirane moči 147 kW.
Elektrarno na POŠ Nova Cerkev
sestavlja 252 modulov. Skupna
moč elektrarne je 46 kW.
ciljev čezmejne regije s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja
na ključnih področjih.
Foto: Arhiv Občine Vojnik
Vesna Poteko, Občina Vojnik
Utrinek iz čezmejne konference
Utrinek s sejma
Foto: Arhiv RA Kozjansko
Foto: Arhiv Zavod Celeia Celje
Urša Dorn, Svetovalka za turizem
Izgradnja sončne fotovoltaične elektrarne v Novi Cerkvi
Občina Vojnik je skupaj z OŠ Vojnik in Podruţnično OŠ Nova Cerkev izvedla izgradnjo sončne fotovoltaične elektrarne. Izvajalec
Kovinomont d.o.o. je elektrarno
konstruiral za pararelno obratovanje z javnim električnim omreţjem v katero bo oddajala viške
proizvedene energije.
ŠTEVILKA 4
OBSOTELJE IN
KOZJANSKO
Čezmejna konferenca za
spodbujanje sodelovanja
med Slovenijo in Avstrijo
V petek, 28. januarja, je v Zrečah
potekala mednarodna konferenca
v okviru projekta »REGIOLAB«,
katerega namen je razvoj mehanizmov, ki bodo prispevali k izboljšanju čezmejnega in širšega mednarodnega sodelovanja z namenom povečanja konkurenčnosti
celotnega čezmejnega območja.
Konferenca, ki jo je organizirala
Razvojna agencija Kozjansko, je
bila namenjena ustanovitvi platforme, ki bo skrbela za usklajevanje interesov, načrtovanje in spodbujanje čezmejnega sodelovanja
na treh ključnih področjih sodelovanja: med podjetji, zlasti malimi in
srednjimi, med znanstvenimi in
izobraţevalnimi institucijami in
gospodarstvom ter med dejavniki,
ki so vključeni v načrtovanje in
izvajanje regionalnega razvoja.
Platforma bo delovala v obliki dolgoročnega partnerstva med ustanovami, podjetji, organizacijami,
političnimi in upravnimi organi ter
drugimi zainteresiranimi stranmi in
bo podpirala doseganje razvojnih
20
Projekt »REGIOLAB« se izvaja v
okviru Operativnega programa
Slovenija-Avstrija 2007-2013, ki ga
sofinancirajo Evropska komisija ter
nacionalni organi obeh drţav. V
projektu sodeluje 13 partnerjev s
slovenske in avstrijske strani meje.
Vanj je vključeno celotno obmejno
območje, od Koroške do Gradiščanske na avstrijski ter od Gorenjske do Pomurja na slovenski strani. Območje Savinjske regije v
projektu pokriva Razvojna agencija Kozjansko. Več informacij o
projektu je na voljo na spletni strani projekta: www.regiolab.info.
Rajko Antlej
.
Minister za šolstvo in šport
dr. Igor Lukšič na obisku v
Rogaški Slatini
Minister za šolstvo in šport dr. Igor
Lukšič se je v sklopu obiska Šolskega centra Rogaška Slatina, v
petek 28. januarja, sestal tudi s
slatinskim ţupanom mag. Brankom Kidričem in sodelavci. Ţupan
je ministru predstavil razmere v
občini na področju športa, vzgoje
in izobraţevanja ter ga seznanil z
načrtovanimi investicijami na tem
področju v bliţnji prihodnosti.
Ţupan je povedal, da je področje
vzgoje in izobraţevanja v občini
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
urejeno. V občini deluje vrtec s štiri
enotami, v katerega so bili s 1.
septembrom 2010 sprejeti vsi
otroci, katerih starši so izrazili to
ţeljo, dve osnovni šoli, ki ju obiskuje več kot 950 učencev ter šola
s prilagojenim programom in glasbena šola. Slednji dve šoli sta v
soustanoviteljstvu z ostalimi občinami v upravni enoti Šmarje pri
Jelšah. Poudaril je, da zadostno
število oddelkov na področju predšolske vzgoje ter primerna urejenost vrtca in šolskih objektov, ki so
obnovljeni oz. novi, ni naključje,
temveč rezultat večletnega načrtovanega delovanja in vlaganja
občine v tovrstno infrastrukturo.
Ţupan je izpostavil še srednje in
višješolsko izobraţevanje, ki je v
občini zastavljeno na treh temeljih:
ljudski univerzi, izobraţevalnem
centru Prah in Šolskem centru
Rogaška Slatina. Pri čemer ne gre
prezreti dejstva, da ima šolski center pomembno vlogo, ne le za
Občino Rogaška Slatina, temveč
za celotno subregijo Obsotelje in
Kozjansko. Ponaša se namreč z
več kot 60 letno tradicijo steklarske šole in šole za optike in je
hkrati edina v Sloveniji, ki izobraţuje za tovrstne poklice. Ţe več
kot deset let pa izvajajo tudi program gimnazije, s čimer se je za
širšo okolico bistveno pribliţal kraj
izobraţevanja
mestu
bivanja.
Zaradi tega je Občina Rogaška
Slatina, skupaj z ostalimi občinami
v subregiji, ţe podprla aktivnosti
šolskega centra za njegov razvoj.
Spregovoril je še o urejenosti in
razpoloţljivosti ustrezne infrastrukture na področju športa, kar nedvomno dokazujejo dve športni dvorani, atletska steza, nogometno
igrišče, zunanja košarkarska igrišča in dvorana za balinanje.
ŠTEVILKA 4
na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija
več kot lani.
Srečanje ministra Lukšiča s slatinskim
ţupanom mag. Brankom Kidričem in
sodelavci.
Na koncu je ţupan ministra seznanil z načrtovanimi investicijami
občine na področju šolstva in športa. In sicer: ureditev dodatnega
oddelka v vrtcu, izgradnjo malega
nogometnega igrišča in izgradnjo
večnamenskega prostora pri športnem igrišču. Pri tem ni skrival, da
se občina pri teh projektih nadeja
tudi pomoči s strani drţave, ki pa
je minister ţal ni mogel obljubiti.
Namreč na razpolago je sorazmerno malo sredstev, saj se preteţen del vlaga v programe, poleg
tega morajo pokriti še kar nekaj
investicij, ki so ţe v preteklosti
uspele na javnih razpisih. Minister
je pohvalil urejenost razmer na
opisanih področjih v občini ter
poudaril, da pa ostaja še kar nekaj
odprtih vprašanj na področju šolskega centra, ki je bil tema obiska
v nadaljevanju.
Polona Golob Kovačič
Miklavţev sejem privabil veliko obiskovalcev
Letošnji Miklavţev sejem v Zgornjem trgu v Šentjurju, ki ga je TIC
Šentjur organiziral drugič, je obiskalo okoli 1500 obiskovalcev. Na
sejmu se je predstavilo sedemindvajset razstavljavcev, ki so ponujali od domačih dobrot do daril in
okraskov za bliţajoče decembrske
praznike. Navkljub mrzlemu vremenu je bilo obiskovalcev sejma
21
Miklavţev sejem
Foto: Arhiv Občine Šentjur
Občina Šentjur
Hitrost voznikov motornih vozil
nadzorujejo tudi na lokalnih cestah
in v okolici osnovnih šol
Medobčinski inšpektorat Občin
Dobrna, Dobje, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče je v decembru pričel z
izvajanjem redarskih meritev tudi
na območju Občine Šentjur.
Nadzor izvajajo na lokalnih cestah
in v okolici osnovnih šol po celotnem območju občine, s poudarkom na tistih delih cest, kjer je
policijska kontrola manj prisotna. S
to akcijo, ki bo vsekakor pripomogla k okrepljeni kontroli na lokalnih
cestah, bo zagotovljena večja
prometna varnost.
Občina Šentjur
Občinski svet zniţal komunalni prispevek v Občini Šentjur
Na svoji drugi seji so svetniki
Občinskega sveta Občine Šentjur
sprejeli nov Odlok o programu
opremljanja in podlagah ter merilih
za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Šentjur, s
katerim se je zniţala višina komunalnega prispevka za gradnje.
Prav tako so svetniki sprejeli še tri
spremljevalne odloke, Odlok o
subvencioniranju plačila komunalnega prispevka za gradnjo nesta-
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
novanjskih objektov, Odlok o subvencioniranju plačila komunalnega
prispevka mladim druţinam in
Odlok o obročnem plačilu komunalnega prispevka za gradnjo poslovnih objektov v določen namen.
Sprejeti odloki pomenijo zniţanje
komunalnega prispevka, spodbujanje razvoja kmetijstva in podeţelja, spodbujanje mladih druţin,
da si z gradnjo stanovanjskih
objektov ali prizidkov dolgoročno
rešijo stanovanjsko vprašanje,
četrti odlok pa omogoča investitorjem pri gradnji poslovnih objektov
brezobrestno obročno odplačevanje komunalnega prispevka.
Občina Šentjur
10. obletnica Muzeja Juţne
ţeleznice zaznamovana z
odprtjem strojne lope in obiskom ministra Vlačiča
Šentjurski Muzej Juţne ţeleznice,
ki se nahaja na območju šentjurske ţelezniške postaje, je v petek,
7. januarja, obeleţil 10. obletnico
delovanja. Muzej Juţne ţeleznice
Šentjur v svojem obsegu povezuje
in predstavlja tako premično kot
nepremično kulturno dediščino.
Muzej hrani gradivo, povezano z
nastankom in razvojem ţeleznice
na Štajerskem ter ţivljenjem
posameznih usluţbencev in je
edini te vrste v naši drţavi. Celotni
muzejski prostor je razdeljen v
posamezne enote: signalne in
pragovne naprave, kretniška bločna postavljalnica ''Stellwerken'',
parna lokomotiva in napajalnik,
prometni urad iz časa Franca
Joţefa I. skozi zgodovino. Poslej
je v njegovem sklopu tudi strojna
lopa, ki parno lokomotivo ščiti pred
vremenskimi vplivi. Slovesnosti ob
obletnici in odprtju strojne lope je
prisostvoval tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič.
Ţupan Občine Šentjur mag. Marko
Diaci je med obiskom v Občini
Šentjur ministra seznanil s prome-
ŠTEVILKA 4
tno problematiko v Šentjurju.
Beseda je tekla o posameznih
cestnih odsekih, kot so Dole–
Ponikva, Dramlje–Straţa na Gori,
Loke–Ledinščica, predvsem pa o
izvedbi projekta navezovalne ceste
Dramlje-Šentjur-Črnolica
s
suhim zadrţevalnikom.
Minister Vlačič v muzeju.
Foto: Arhiv Občine Šentjur
Teden dni kasneje je ekipa Uredništva dokumentarnih oddaj RTV
Slovenija v Šentjurju snemala
dokumentarni film o tehniški dediščini Muzeja juţne ţeleznice.
V decembru je bila v kleti muzeja
odprta Vinogradnikova učna klet,
ki bo pomembno prispevala k
ohranjanju bogate stavbne in zgodovinske dediščine, k promociji
kulture pitja vina in hranjenja, k
obogatitvi muzejske zbirke in k
ohranjanju društvenega ţivljenja
na podeţelju.
Javna razgrnitev Občinskega
podrobnega prostorskega
načrta za navezovalno cesto
in zadrţevalnik visokih voda
Navezovalna
cesta
Dramlje–
Šentjur je zagotovo največji projekt
v cestno infrastrukturo v naslednjih
letih na območju Občine Šentjur.
Poleg razbremenitve vedno večjega prometa skozi mestno jedro
Šentjurja ta projekt rešuje problem
dostopnosti juga šentjurske občine, ki jo je sredi 19. stoletja ţeleznica presekala na dvoje in hkrati
skupaj s predvideno modernizacijo
ceste med Celjem in Rogatcem
22
celostno ureja prometno povezanost celotnega območja Kozjanskega in Obsotelja s preostalo
Slovenijo. Z izgradnjo nove ceste
se bo hkrati urejal problem visokih
poplavnih voda z izgraditvijo zadrţevalnika v Črnolici.
Med 7. januarjem in 7. februarjem
je bil na občini javno razgrnjen
Občinski podrobni prostorski načrt
za navezovalno cesto in zadrţevalnik visokih voda, ki je nadaljevanje postopka po lani sprejetem
odloku, v katerem se podrobneje
načrtuje prostorska ureditev skupnega pomena za drţavo in lokalno
skupnost (občino Šentjur), v njem
so določeni lokacijski pogoji za
pripravo projektne dokumentacije
po Zakonu o graditvi objektov. Na
javni obravnavi, ki je potekala 26.
januarja, so načrtovalci OPPN,
Regijska razvojna druţba, d.o.o. iz
Domţal, podrobneje predstavili
potek trase ceste in območje zadrţevalnika ter vsa kriţanja z obstoječimi cestami in deviacije s podvozi in nadvozi ostalih kategoriziranih cest. Ţupan je poudaril, da je
od lanskega marca sprejet odlok,
ki umešča traso navezovalne ceste in lokacijo zadrţevalnika v prostor, dejstvo in da je Občina Šentjur
zakonsko zavezana, da nadaljuje
postopke v okvirih, ki jih je začrtal
omenjeni odlok. Na podlagi sestanka s prizadetimi krajani Trnovca
in Kamenega, ki je bil v ponedeljek, 24. januarja, je ţupan povedal,
da bo ustanovljen Odbor za spremljanje izgradnje navezovalne
ceste Dramlje–Šentjur in zadrţevalnik visokih voda Voglajne v
sestavi predstavnikov naročnika,
načrtovalca ter zainteresirane javnosti oz. civilne iniciative, ki bo
sodeloval pri aktivnostih priprave
OPPN.
Občina Šentjur
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Šentjur obiskala kulturna
ministrica
V petek, 4. februarja, je Občino
Šentjur obiskala ministrica za kulturo Majda Širca. Ţupan ji je s
sodelavci predstavil projekt izgradnje novega kulturnega centra v
Šentjurju. Ministrica je bila slavnostna govornica na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je letos pripravilo Kulturno društvo Big Band
Šentjur. Po prireditvi je bil v Ipavčevi hiši tradicionalen ţupanov
sprejem za kulturne delavce iz
občine Šentjur.
Ministrica Majda Širca in nov šentjurski ţupan, Marko Diaci
Foto: Arhiv občina Šentjur.
Šentjur od Ipavčeve tradicije
do legend črnske duhovne
glasbe
Pred 42 leti so v Šentjurju Marijan
Petan, Dane Hering, Marjan Razdevšek in Gregor Bezenšek zasnovali kvartet, ki je z Otom Pestnerjem in s Tomaţem Kozlevčarjem pustil neizbrisen pečat v slovenski glasbi druge polovice 20.
stoletja. New Swing Quartet se po
uspešni mednarodni karieri vrača
domov, kjer mu je Občina Šentjur
s stalno razstavo v spominski sobi
podelila domicil. Za prostori Tic-a
na šentjurskem Zgornjem trgu se
odpre soba, v kateri se je po simbolični poti z naslovom Pesem
juţne ţeleznice mogoče sprehoditi
skozi štiri obdobja delovanja NSQ.
Alenka Testaniere, vodja TIC Šentjur
Foto: Arhiv občina Šentjur
ŠTEVILKA 4
Investicije v 48 ur
O projektu Oblikovanje skupnih
čezmejnih okoljskih standardov
(akronimom 48UR), ki je delno
sofinanciran iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška
2007-2013 in se izvaja skupaj s
projektnimi partnerji Občino Štore,
Razvojno agencijo Sotla, Okoljsko
raziskovalnim zavodom Slovenske
Konjice in Občino Zagorska Sela,
se je v preteklih mesecih veliko
govorilo.
Ţupan Peter Misja je ţupanom,
načelnikom
in
predstavnikom
mnogih razvojnih agencij na sosednjem Hrvaškem, v krajih Opatija,
Zadar in Cres ter v Makedoniji
predstavil podčetrtško investicijo
izgradnje kanalizacijskega voda do
premične čistilne naprave Mestinja, ki se izvaja v okviru omenjenega projekta »48 UR«. Izvajalec del
na gradbišču izgradnje kanalizacijskega voda, ki so bila zaključena v
mesecu januarju 2011, je podjetje
TomGrad – Tomaţ Hohnjec s.p.
Tako Pristava pri Mestinju kot tudi
celotna občina, bo s pridobitvijo
novega kanalizacijskega omreţja
za odvod odpadnih vod postala
okolju prijaznejša občina, omogočen pa bo tudi dolgoročni trajnostni razvoj na območju kraja, občine
in območja LAS ter celotne regije
in čezmejnega področja.
Investicija v občini Podčetrtek
Foto: Arhiv Občine Podčetrtek
Izgradnja kanalizacijskega voda
do premične čistilne naprave Mestinja, v Pristavi pri Mestinju
23
Na omenjenih gostovanjih v tujini
je ţupan Peter Misja predstavil
tudi primere dobre prakse uspešnega črpanja EU sredstev pri drugih ţe izvedenih evropskih projektih, izpostavil pa je tudi odlično
sodelovanje z vsemi projektnimi
partnerji, ki so finančno in strokovno zasnovali projekt »48UR«, ki
sledi ciljem za katere je bil zasnovan.
Občina Podčetrtek
Turistična ponudba Obsotelja
in Kozjanskega ter
Dravijskega na enem mestu
Tudi letos so se naše subregije
aktivno predstavile na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljanii, tako
so se občine skupaj s ponudniki z
območja »Obsotelja in Kozjanskega« ter »Od Pohorja do Bohorja«,
v koordinatorstu Razvojnih agencij
Sotla in Kozjansko, skupaj s partnerjem LTO Zreče in hrvaškim
partnerjem, predstavili na skupnem razstavnem prostoru.
Turistično ponudbo območja so
obiskovalci lahko spoznali na več
načinov: ga okusili, spoznali aktivnosti naših društev in ustvarjalnost
domačinov ter se podrobneje seznanili s kulturnimi in naravnimi
zanimivostmi, ki še posebej vabijo
na obisk naših krajev.
V štirih dneh so se tako na razstavnem prostoru predstavile vse
občine s svojimi ponudniki, ker pa
je bilo sodelovanje na sejmu omogočena v sklopu projekta Wellness
3 plus, v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška
2007 do 2013, je bilo na razstavnem prostoru opaziti preplet treh
tematskih sklopov: aktivnih počitnic, doţivetja narave in gastronomije ter doţivetja kulturne ponudbe. Vse troje naj bi bilo dodana
vrednost tradicionalni ponudbi
termalnih in zdraviliških centrov na
projektnem območju.
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Predstavitev na TIP-u v Ljubljani
Foto: Arhiv RA Sotla
Skupni in trajnostni razvoj
evropskega podeţelja
Sami lahko pridemo hitro, skupaj
lahko pridemo daleč, je ena od
zaključnih misli, ki jo je prineslo
evropsko srečanje novoustanovljenih Lokalnih akcijskih skupin
(LAS), ki je konec januarja potekalo v Bruslju. Organizatorji evropskega srečanja mladih, aktivnih
oblikovalcev razvoja podeţelja so
na enem mestu zdruţili ideje,
izkušnje in ljudi iz osemindvajsetih
drţav Evrope, ki program Leader
izvajajo zadnja tri leta. Med udeleţenci je bila tudi predstavnica LAS
Obsotelje in Kozjansko in dve
predstavnici LAS Od Pohorja do
Bohorja, ki so projektne predloge
in priloţnosti naših subregij predstavile ostalim udeleţencem tega
dogodka.
Leader kot gonilna sila za razvoj
evropskega podeţelja je bil uradni
naslov aktivnih delavnic, ki jih je
pripravila Evropska mreţa za razvoj podeţelja. Srečanje v Bruslju
je omogočilo, da so se na enem
mestu srečali predstavniki več kot
tristotih lokalnih akcijskih skupin iz
Evrope ter skupaj analizirali, kje so
prednosti in kje slabosti izvajanja
programa Leader.
V Sloveniji je trenutno aktivnih 33
LAS, predstavniki šestih med njimi
pa so se udeleţili bruseljskega
dogodka skupaj z dvema predstavnikoma Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, ki je v
Sloveniji odgovorno za izvajanje
ŠTEVILKA 4
tega programa. Za slovenske
predstavnike so bile predvsem
zanimive izkušnje povezane z
izvajanjem
programa
Leader,
predlogi za učinkovito izvajanje
lokalnih razvojnih strategij in dobre
prakse projektnega sodelovanje
med evropskimi drţavami. Eden
glavnih ciljev programa Leader je
namreč tudi projektno sodelovanje
znotraj posamezne drţave in med
drţavami EU, ki ga bo potrebno v
prihajajočih letih bolj aktivno izvajati.
»Vsako takšno srečanje je doprinos za celotno območje izvajanja
programa LEADER, saj imamo
ljudje različne ideje in poglede,
dobrih praks, ki bi jih lahko s pridom izkoristili tudi pri nas, pa je v
Evropi kar nekaj,« je prepričana
Anita Čebular, ena od udeleţenk
delavnice. LAS Obsotelje in Kozjansko ima namreč ţe pripravljene
tri predloge za mednarodno projektno sodelovanje, prav tako pa je
ţe vzpostavila aktivno mreţo in
komunikacijo z ostalimi LAS v Sloveniji, tako si gre kmalu obetati
tudi kakšen projekt sodelovanja.
Predstavnice LAS v Bruslju
Foto: Arhiv RA Sotla
Destinacija Wellness 3 plus je
bogatejša za 59 turističnih
vodnikov
Turistični vodniki so tisti, ki imajo
mnogokrat prvi in najintenzivnejši
stik z obiskovalci, zato je naloţba
v njihovo znanje velik potencial za
promocijo destinacije.
24
V oktobru in novembru je v okviru
projekta čezmejnega sodelovanja
SI-HR potekalo izobraţevanje
vodnikov območja dvanajstih občin
Dravinjskega ter Obsotelja in Kozjanskega. Izobraţevanje je potekalo na različnih lokacijah po območju in sicer na Dobrni, Oplotnici,
Šentjurju, Zrečah, Rogli in Šmarju
pri Jelšah. Usposabljanje je organizirala Razvojna agencija Kozjansko skladno s potrebami trga,
potenciali in razvojnimi usmeritvami območja.
Novi območni turistični vodniki
Foto: Arhiv RA Kozjansko
Skozi številne vsebine s področja
turizma, marketinga, naravne in
kulturne dediščine, gastronomije,
komunikacije, v izvedbi s strani
profesorjev s Turistice in nekaterih
drugih priznanih inštitucij ter skozi
predstavitve primerov dobrih praks
in ogledov na terenu, so bodoči
vodniki spoznali pomen in odgovornost kvalitetnega turističnega
vodenja.
Od 89 prijavljenih kandidatov, je
tako praktični kot teoretični del
izpita opravilo 59 vodnikov.
Razvojna agencija Kozjansko
Oţivljanje starih, domačih
znanj - DUO Kunsthandwerk
Na območju Obsotelja in Kozjanskega smo ţe dokazali, da rokodelska znanja še ţivijo. Marsikdo
še zna za domačo rabo splesti
košaro iz šibja, izdelati lesene
grablje ali brus iz loţanskega
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
kamna. Posamezniki so ta znanja
znali tudi nadgraditi. Pravzaprav
edini, ki rokodelsko izročilo našega
območja (glaţute) še danes ohranjajo kot gospodarsko in obrtno
dejavnost, so mojstri umetniškega
oblikovanja stekla v Rogaški Slatini in okolici ter na Kozjanskem.
Marko Kostanjšek iz Podsrede je z
oblikovanjem lesa uspel zgraditi
pravo druţinsko podjetje. V zadnjih letih se uspešno uveljavljata
tudi pletarka Vida Antolinc in kamnosek Branko Hernavs iz Rogatca.
To so zaznali tudi drugod v Sloveniji in na Avstrijskem Koroškem ter
Zavod za kulturo, turizem in razvoj
Rogatec povabili v projekt DUO
Kunsthandwerk »Rokodelska kulturna dediščina v čezmejnem
prostoru - včeraj, danes in jutri«
(DUO = domače in umetnostne
obrti), čezmejni projekt Operativnega programa Slovenija - Avstrija
(OP SI-AT 2007-2013).
Vse zainteresirane vabijo k sodelovanju pri zbiranju in posredovanju podatkov o rokodelskih znanjih
ali izdelkih, ki jih imajo vaši sorodniki, sosed, znanci ali prijatelji.
Podatki bodo zabeleţeni v osnovni
evidenci, izbrani pa predstavljeni v
tiskanem katalogu rokodelcev in
rokodelskih izdelkov na čezmejnem območju.
Irena Roškar,
koordinatorka projektnih vsebin in
Suzana Likar, vodja projekta,
obe iz Zavoda za kulturo, turizem in
razvoj Rogatec
energije, kar bo zadostovalo potrebam 100 gospodinjstev, zagotovili pa bosta 233 ton manj izpustov
CO2 letno.
S podelitvijo sluţnostne pravice za
20 let, si je Občina zagotovila novo
strešno kritino na športni dvorani,
saj je prejšnja puščala ţe več let,
sanacija kritine pa je bila ocenjena
na cca. 90.000 €.
Dvigalo za nakladanje kamnitih brusov na ţelezniške vagone v Dobovcu
Foto: Arhiv Zavod za kulturo, turizem
in razvoj Rogatec
DRAVINJSKO
Odprti sončni elektrarni v Slovenskih Konjicah
Občina Slovenske Konjice in Podjetje Bisol, d.o.o., iz Latkove vasi
sta konec meseca januarja slavnostno odprli dve fotonapetostni
elektrarni, v skupni moči 345 kW.
Na športni dvorani v Slovenskih
Konjicah se je postavila sončna
elektrarna moči 240 kW, na strehah Osnovne šole Ob Dravinji
(telovadnica in del šole) pa moči
114 kW. Elektrarni bosta skupno
proizvedli 389 MWh električne
ŠTEVILKA 4
25
Z novo pločevinasto kritino se je
na ostrešju poloţila dodatna plast
izolacije, paroprepustna folija,
sama kritina pa je sedaj nadgrajena tudi s protikondenčnim nanosom, ter dodatnim lakiranjem za
daljšo garancijsko dobo. Prav tako
se je ostrešje športne dvorane,
zaradi postavitev sončnih elektrarn, dodatno ojačalo. Na Osnovni
šoli Ob Dravinji pa dodatnih del za
ojačitev ostrešja ni bilo potrebno
izvesti.
Krovska dela, ki so se pričela v
začetku meseca oktobra 2010 in
se zaključila konec leta 2010, so
znašala 115.000 €, celotna investicija, vključno s sončno elektrarno
pa je znašala nekaj več kot 1
mio€.
Postavitev podkonstrukcije in vsa
ostala elektro in obrtniška dela je
izvedlo podjetje Bisol. Elektrarne
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
so se na vseh objektih postavile
brez dodatne konstrukcije za
zagotovitev boljšega vpadnega
kota sončnih ţarkov, zato so naprave nemoteče za okolico.
Občina Slovenske Konjice je z
izbiro izvajalca preko javnega razpisa pridobila domače znanje in
vrhunsko tehnologijo, kar bo omogočalo dolgotrajno in učinkovito
delovanje sončnih elektrarn, ki
bodo po preteku sluţnostne pravice najverjetneje prešle v last in
upravljanje lokalne samoupravne
skupnosti. S tem bo mogoče pridobljeno električno energijo še v
naprej prodajati v elektroenergetsko omreţje, vendar po niţjih
odkupnih cenah.
Z odprtjem sončnih elektrarn se na
področju občine nadaljuje z aktivnostmi ki bodo pripomogle pri uporabi obnovljivih virov energije,
učinkovito rabo energije pa ţe
zagotavljamo z investicijami v
visokotehnološko LED javno razsvetljavo domačega proizvajalca.
S temi aktivnostmi ţelimo minimalizirati izpuste toplogrednih plinov
in prispevati k ohranitvi zdravega
okolja za naše zanamce.
Vir: Arhiv Občine
Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice
uspešno pridobiva EU sredstva
Občina Slovenske Konjice je v
mesecu februarju 2011 prejela
sklepa o dodelitvi sredstev Evropskih skladov za kar dva projekta.
Za gradnjo odprtih širokopasovnih
omreţij elektronskih komunikacij
(širokopasovnega interneta) je
pridobila sredstva Evropskih strukturnih skladov ESRR, v višini nekaj
več kot 2,7 mio €. Znesek predstavlja del celotne investicije za
gradnjo optičnega omreţja po
celotnem območju občine. Preostala finančna sredstva (celoten
ŠTEVILKA 4
projekt znaša 4,6 mio €) pa bo
zagotavljalo podjetje GVO, d.o.o.,
iz Ljubljane, ki je v projektu zasebni partner občine.
Aktivnosti na projektu se bodo
pričele takoj po podpisu pogodbe z
Ministrstvom za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo, saj se mora
projekt realizirati v 18 mesecih.
Prav tako je bila uspešna prijava
na čezmejnem sodelovanji s hrvaškimi občinami za zniţevanje emisij CO2, kar se bo zagotavljalo z
montaţo energetsko varčnih svetilk javne razsvetljave. 197.000 €,
ki jih je občina pridobila preko pravnega in finančnega inštrumenta
Evropske unije – IPA, se bo
namenilo investicijam v letu 2012.
Sredstva bodo namenjena obnovi
oziroma rekonstrukciji celotne javne razsvetljave na območju naselij
Loče, Mlače, Koble in Mali breg.
Občina Slovenske Konjice
Komemoracija na Stranicah –
učna ura spoštovanja…
Frankolovski zločin sodi med najhujše vojne zločine na Slovenskih
tleh med drugo svetovno vojno.
Zgodil se je 12.2.1945 le tri mesece pred koncem vojne, ko so nacisti v Grabnu pri Stranicah iz maščevalnosti za enega ubitega Nemca – Antona Dorfmaistra zverinsko
ubili 100 slovenskih talcev. Pripeljali so jih iz celjskih, mariborskih in
trboveljskih zaporov, ter jih obesili
na jablane ob cesti.
Na ta dan pred mnogimi leti je bila
morija ob dveh popoldan v Grabnu
končana. Kakor tatovi so se morilci
pobrali iz Grabna. Promet na cesti
Maribor – Celje je bil za civilne
osebe zopet prost. Padeţnikov
voziček s katerim so vozili mrtve
talce v grobova so pustili ob grobu.
Stol, na katerega so stopali talci z
zankami na vratu, je obleţal pri
jablani, kjer je bil obešen zadnji
talec. Nihče se ga ni hotel dotakni-
26
ti. Graben na Stranicah se je ta
dan zavil v grozeč molk……….(iz
knjige Frankolovski zločin; Stane
Terčak)
Drugo soboto v februarju so Občina Zreče, Spominsko društvo 100
frankolovskih ţrtev in Območna
zveza borcev za vrednote NOB
Slovenske Konjice v počastitev 66.
obletnice obešanja talcev priredile
spominsko komemoracijo. V kulturnem programu so sodelovali
člani Društva godbenikov Zreče in
učenci Osnovne šole Zreče. Osrednja govornica je bila ministrica za
obrambo Republike Slovenije, dr.
Ljubica Jelušič, ki je v svojem
govoru izpostavila, da ta zločin ne
sme podţigati novega sovraštva,
temveč mora biti zgodovina učna
ura spoštovanja do preteklosti ter
hvaleţnosti do mrtvih, ki so dali
ţivljenja zato, da danes ţivimo v
miru in svobodi. Naj spone preteklosti ostanejo za nami, drţimo
skupaj ljudje je še dejala. Po končani komemoraciji je bila na ogled
tudi spominska soba »100 frankolovskih ţrtev«. Člani spominskega
društva so imeli po uradnem delu
še občni zbor v Kulturnem domu
na Stranicah. V razpravi sta sodelovala zreški ţupan mag. Boris
Podvršnik in ministrica, ki je
nakazala nekaj zanimivih predlogov za prihodnje dejavnosti društva. Potrebno bi bilo k sodelovanju
povabiti več občin od Maribora do
Trbovelj, ob muzeju pa postaviti
velik informacijski pano in urediti
spletno stran društva ter na obe
spominski obeleţji namestiti pred
leti odstranjene zvezde. S tem bi
grobovoma vrnili prvotno podobo.
Na občnem zboru se je včlanilo
kar 60 članov med njimi prav tako
ministrica, ki je podpredsedniku
društva dr. Lucijanu Krivcu (dolgoletni predsednik društva Maks
Brečko je bil zaradi bolezni odsoten) izročila tudi spominski kovanec s svojim podpisom in s tem
potrdila zavezo za sodelovanje v
prihodnje.
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
O pomenu ohranjanja spomina na
tragični dogodek je spregovorila tudi
ministrica Ljubica Jelušič.
Avtor fotografije: Zdravko Ivačič
V Zrečah podelili kulturni priznanji pevcema
Prvo soboto v februarju je v Kulturnem domu v Zrečah potekala
osrednja prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku. Ob prihodu na
prireditev so si obiskovalci lahko
ogledali likovno razstavo, ki so jo
pripravile članice Kluba Zreški art,
ki delujejo kot pod sekcija Turističnega društva Zreče. S slovensko
himno sta gledalce v slavnostni
večer popeljala sopranistka Barbara Štunf in baritonist Samo Ivačič.
V uvodnem nagovoru je spregovoril rojak Anton Gričnik, ki ţe dolga
leta ţivi in dela v Ljubljani, a se še
vedno zaveda svojih pod pohorskih korenin. Vsako leto Občina
Zreče podeli priznanja in nagrade
ob slovenskem kulturnem prazniku
posameznikom in skupinam, ki
delujejo v občini. In kdo sta letošnja prejemnika? Joţica Podgrajšek – je vodja skupine Pevke iz
Brinjeve gore. Občina Zreče ji je
podelila priznanje in nagrado za
dolgoletno udejstvovanje na pevskem področju zlasti za uspešno
prizadevanje obuditve druţinskega
petja. Tako ţe od leta 2004 v sklopu zreškega Katoliško kulturnega
društva pevke prirejajo koncerte
pojočih druţin na Brinjevi gori z
naslovom »Pri nas se vedno pelo
ŠTEVILKA 4
je«. Franc Sagadin – poje v zreških zborih ţe 45 let. Pevec z dolgoletnim staţem je priznanje in
nagrado prejel za večletno prizadevno pevsko delovanje. Najprej
je pel pri zboru DPD Svoboda Zreče, danes pa poje v Mešanem
pevskem zboru Jurij Vodovnik
Zreče. Člani zbora so mu dodeli
tudi funkcijo podpredsednika saj
vedno z veseljem pomaga tudi pri
organizaciji nastopov. Po končanem uradnem delu se je pričel
poetični recital z naslovom Tihe
Roţe s katerim so se poklonili 100
letnici rojstva profesorice Zdenke
Serajnik, prevajalke, pesnice, pisateljice, tihe vernice in ljubiteljice ter
zaščitnice narave in vsega ţivega.
Spominjajo se jo tudi Zrečani,
zlasti tisti, ki so obiskovali konjiško
niţjo gimnazijo.
Prejemka priznanja in nagrade za
doseţke na področju kulturne dejavnosti v Občini Zreče Joţica Podgrajšek in Franc Sagadin na fotografiji z
ţupanom Občine Zreče mag. Borisom
Podvršnikom
Foto: Arhiv Občine Ţreče
Urška Firer, Vodja TIC Zreče
27
Izzid zbornika in pesmarice
Tihe roţe Zdenke Serajnik
V ponedeljek, 7. februarja je občino Slovenske Konjice zaznamovalo bogato kulturno dogajanje, v
veliki meri posvečeno pokojni učiteljici, intelektualki, prevajalki,
pesnici, publicistki,.. prof. Zdenki
Serajnik.
V dopoldanskem času je v veliki
avli Centra za kulturne prireditve
potekala novinarska konferenca
ob izdaji zbornika in pesmarice
Tihe roţe Zdenke Serajnik, ki sta
nastala na osnovi skoraj pred
natanko dvema letoma predane
pisne zapuščine nekdanje konjiške
profesorice Zdenke Serajnik Občini Slovenske Konjice.
Bogato pisno zapuščino je občini
predala njena sorodnica, mag.
Nada Serajnik – Sraka, katero je
ţupan Miran Gorinšek zaupal v
ureditev gospodu Martinu Mrzdovniku.
Martin Mrzdovnik je bil pobudnik
za ohranitev njenega spomina, ki
je skrbno uredil vso njeno gradivo
in ob tem spoznaval, da pokojne
Zdenke Serajnik sploh nismo poznali. O njenem delu, nastajanju
zbornika in vsebini le tega so na
predstavitvi ob pobudniku spregovorili še ţupan Miran Gorinšek,
sourednik in oblikovalec Blaţ Prapotnik ter avtorji posameznih prispevkov.
Uvodne misli je ob ţupanu Miranu
Gorinšku in pobudniku prispeval
še naslovni škof Joţef Smej, kot
avtorji pa so sodelovali dr. Anton
Nadrah, dr. Rafko Valenčič, pater
Zdravko Jakop, Marjan Pušavec,
prof., dr. Edo Škulj, publicist Anton
Gričnik, dr. Ivan Merlak in Martin
Mrzdovnik. Svoje spomine so v
knjigi in še posebej doţiveto na
predstavitvi zbornika obudili Zofija
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Klemen-Krek, Maks Korber, Darinka Crkvenčič in Milena Volavšek.
Zbornik v nakladi 500 izvodov in
pesmarico v 70 izvodih je izdala
Občina Slovenske Konjice, z ţeljo,
da spoznamo profesorico, ki je
učila rodove naših občanov in
izgorevala za svoje poslanstvo.
Pustila nam je bisere svoje poezije
in druga dela, predvsem pa nam je
še danes ali bolje predvsem danes
vzgled človeka, ki si ne ţeli vzeti
svobode in prav to svobodo ţeli
drugim.
povsem prilagojeni invalidom prostori v pritličju so prosto dostopni za invalide na vozičkih, vsa
vrata so primerno široka, invalidom so prilagojeni tudi toaletni
prostori. Zagotovili so tudi ustrezna parkirna mesta.
V prostorih v velikosti 1400m2
bodo zagotovljeni optimalni pogoji
dela za skupno 65 ljudi, od tega 30
invalidov; večinoma bodo to starejši zaposleni ter 18 ljudi s skrajšanim delovnim časom (4-urni
delavci).
Zbornik in pesmarica Zdenke Serajnik
Foto:arhiv BSHG
Pripravila Klavdija Šemenc, SAŠA
Občina Slovenske Konjice
Urad Ţupana
SAVINJSKO-ŠALEŠKO
Otvoritev nove tovarne podjetja BSH hišni aparati i.d. invalidska druţba d.o.o.
V Industrijsko obrtni coni Prihova v
Nazarjah je bila 1. decembra otvoritev nove tovarne podjetja BSH
Hišni aparati I.D. Invalidska druţba
d.o.o., ki je hčerinsko podjetje
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje,
posluje ţe od leta 1997. V podjetju
je našlo zaposlitev veliko delavcev
iz Savinjsko-šaleške regije. Dela,
ki se opravljajo v Invalidski druţbi
so prilagojena invalidom in so niţje
zahtevnosti.
Novi poslovni prostori so zgrajeni v
treh etaţah, kjer so urejeni proizvodni prostori in skladišča. V
posebnih prostorih so še pisarne
ter socialni prostori. Vsi prostori so
ŠTEVILKA 4
Naš 'Smučarski center' ne namerava biti konkurenca velikim, temveč le njihova dopolnitev. S svojim
nezahtevnim terenom je namreč
idealen za šolarje, ki se bodo tako
lahko naučili prvih smučarskih
zavojev. S tem ţelimo vzgojiti
nove in nove generacije smučarjev
in tako nadaljevati dolgo in uspešno tradicijo smučanja v Lučah.
Sama bliţina smučišča in njegova
nezahtevnost bo lahko tudi marsikateremu občanu popestrila doţivetje aktivnega popoldneva v športnem duhu tudi med tednom po
sluţbi, ko ni dovolj časa za obisk
večjega smučarskega centra.
Prizadevni člani Smučarsko tekaškega društva Luče skupaj z Občino Luče, ki je sofinancirala ta projekt, z umetnim zasneţevanjem
terena in nočno smuko dodajajo
kamenček v mozaik naše skupne
in dolgo pričakovane zimske pravljice.
Novo smučišče v logu v
Raduhi
Investitor smučišča je bila Občina
Luče, s smučiščem pa upravlja
domače Smučarsko tekaško društvo Luče, ki je dobilo koncesijo za
opravljanje smučišča na javnem
razpisu. Tik pred novim letom smo
dobili potrebna dovoljenja, tako, da
je smučišče čez novoletne praznike ţe začelo obratovati. Smučišče
je umetno zasneţeno, omogoča
nočno smuko, prav tako so ob
vznoţju smučišča urejene tekaške
proge. Dolţina smučišča je dobrih
200m, cena kart je konkurenčna,
uporaba tekaških prog (ki so tudi
razsvetljene) je brezplačna. Poleg
smučišča je urejen teren primeren
tudi za majhne otroke (lopatkanje).
V teh dneh se izvajajo smučarski
tečaji za otroke. Več aktualnih
podatkov je dosegljivih na spletni
strani http://www.smucisce-luce.si/
28
Novo smučišče v Lučah
Foto: Arhiv občine Luče
Čeprav je bil v tej zimi vrh Raduhe
večinoma brez snega, je kljub
temu zasneţeno smučišče v dolini
mnogoterim pričaralo pravo novoletno smučarsko idilo.
Prvi letošnji smučarski dnevi na
smučišču so ţe pokazali, da je bil
projekt Smučišče Luče zadetek v
polno. Toliko pozitivne energije,
navdušenja, veselja, zadovoljstva
v Lučah ţe dolgo ni bilo. To je
dobra podlaga in odlično izhodišče
za nadaljnji razvoj kraja še na kakšnem podobnem projektu v bodoče. S tem smo dokazali, da je
marsikaj moţno izvesti tudi pri
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
nas, če je le ideja prava in jo ljudje
vzamejo za svojo.
Pripravila: Občina Luče
Gorski turistični center Golte
Konec decembra je na Golteh svoja vrata odprl novi teţko pričakovani hotel Golte. Tako so prve
goste sprejeli v času boţično novoletnih praznikov. Novi hotel
premore 116 leţišč, hotelsko restavracijo in restavracijo za dnevne
goste, kongresno dvorano, moderen wellness, gorsko knjiţnico in
ostale prostore, ki jih potrebujejo
tovrstni objekti.
Hotel Golte
Foto:Arhiv Golte
Investicija je ocenjena na 9 milijonov evrov in za njeno izvedbo so
pridobili tudi nepovratna sredstva.
V GTC Golte pa nameravajo v
letošnjem letu zgraditi še 32 apartmajev v 8 depandansah, in postaviti novo ţičnico – šestsedeţnico
Kladje. V prihodnosti imajo v GTC
Golte še veliko načrtov za posodobitev ţičniške infrastrukture.
Vsekakor pa je njihova ţelja, da bi
gostje prihajali v GTC tudi v poletni
sezoni.
novembru na dvodnevni obisk v
Slovenijo prispela belgijska ministrica za mala in srednje velika podjetja, samozaposlene, kmetijstvo in
znanstveno politiko, Sabine Laruelle.
Ministrica Sabine Laruelle je en
dan obiska namenila tudi ogledu
kmetije Janka Atelška v Šmihelu
nad Mozirjem, kjer so ji predstavili
dejavnosti kmetije, ki leţi na nadmorski višini 700 m in je usmerjena v prirejo mleka, registrirano pa
imajo tudi dopolnilno dejavnost –
turistična kmetija.
Popoldne sta Ministra obiskala
Logarsko dolino, v občini Solčava
ju je sprejel tamkajšnji ţupan,
Alojzij Lipnik. Gostje so si ogledali
center Rinka in njegove vsebine.
Ogledali so si tudi razstavo polstenih izdelkov blagovne znamke
»Bicka«, ki jih izdelujejo ţene na
podeţelju Solčave, predstavljeni
so jim bili tudi izdelki iz logarskega
apnenca – solčavskega marmorja
in rezbarski izdelki iz lesa. Obiskovalci so bili nad predstavitvijo
izdelkov in ponudbo lokalne gastronomije zelo navdušeni.
Obisk je ministrica zaključila z
delovnim srečanjem na turistični
kmetiji »Govc« v Robanovem kotu,
kjer so ji predstavili slovensko
ţivilsko predelovalno industrijo
(ŢPI). Na srečanju je potekala tudi
razprava o sistemu varne hrane v
Sloveniji in Belgiji.
Pripravila Klavdija Šemenc,
SAŠA ORA, do.o.
Belgijska ministrica na obisku v Mozirju in Solčavi
Na povabilo ministra za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano mag.
Dejana Ţidana, je v mesecu
ŠTEVILKA 4
Obisk Belgijske ministrice v Solčavi
Pripravila Klavdija Šemenc,
SAŠA ORA, do.o.
Foto: Bernarda Prodnik,
občina Solčava
29
Turistična destinacija SAŠA
na sejmu TURIZEM IN
PROSTI ČAS 2011
Sejem Turizem in prosti čas je
eden izmed osrednjih promocijskih
dogodkov slovenskega turizma, ki
je letos potekal od 27. do 30.
januarja. Na njem se širši javnosti
predstavijo turistične destinacije,
ponudniki, turistična društva in
zveze, občine… Letos se je TIPa
prvič udeleţila turistična destinacija SAŠA, ki celovito povezuje turistično ponudbo, kulturne in naravne
znamenitosti Zgornje Savinjske in
Šaleške doline. Na sejmu smo
izpostavili pestro raznolikost turistične destinacije SAŠA - od naravnih parkov do ţivahnih mest, od
adrenalinskih uţitkov do počitka in
moţnosti razvajanja v vseh letnih
časih. Udeleţba sejmov in predstavitev destinacije je ena izmed
promocijskih aktivnosti, ki jih letos
načrtuje RDO SAŠA – letos je
poleg sejma Turizem in prosti čas
predvidena udeleţba še 3 sejmov.
Pripravila Jasmina Poličnik, SAŠA
ORA, d.o.o.
Hiša mineralov odpira vrata
V soboto, 12. februarja 2011, smo
ob 16. uri v Starem Velenju (Stari
trg 19) uradno odprli Hišo mineralov.
V Hiši mineralov, ki bo delovala v
okviru Muzeja Velenje, bo razstavljenih več kot 2.000 primerkov
mineralov s celega sveta. Poleg
razstave bodo v Hiši mineralov
potekale tudi delavnice za predšolske in šolske otroke ter druge
skupine, v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Geološkim zavodom Slovenije in drugimi
strokovnjaki s področja mineralogije, paleontologije in gemologije
bodo potekala predavanja, na
ogled pa bodo tudi občasne gostujoče razstave.
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
Hiša mineralov je zrasla iz bogate
zasebne zbirke Velenjčana Joţeta
Rihtarja, ki se z zbiranjem mineralov ljubiteljsko ukvarja ţe vrsto let.
Mestna občina Velenje je za sanacijo in ureditev prostora (gradbena,
pleskarska in mizarska dela, ureditev fasade, nakup vitrin in druge
opreme ...) namenila 87.750,87
evrov.
Hiša mineralov bo odprta od torka
do nedelje med 10. in 17. uro, za
najavljene skupine pa tudi izven
tega časa. Vstopnina za posameznika bo znašala 2 evra, ob hkratnem nakupu vstopnice za ogled
muzejskih zbirk na Velenjskem
gradu pa 1 evro.
Skupna vrednost investicije bo štiri
milijone evrov. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je
za izgradnjo prispevalo razpoloţljivo zemljišče (ocenjeno na 359.660
evrov), opravilo ustrezne postopke
za izvedbo investicije ter zagotovilo sredstva v višini 1.600.000
evrov za sofinanciranje dela objekta, ki bo sluţil za prehranjevanje
dijakov, študentov in drugih udeleţencev izobraţevanj. Drugi del
potrebnih sredstev za dokončanje
objekta bo zagotovila Mestna
občina Velenje, in sicer 2.400.000
evrov.
Dela bo izvajalo gradbeno podjetje
STRABAG, d. o. o., Ljubljana, ki je
bilo s postopkom javnega naročanja izbrano kot najugodnejši
ponudnik.
Razstava mineralov
Foto:Arhiv MO Velenje
Izgradnja objekta Gaudeamus
Ţupan Mestne občine Velenje
Bojan Kontič in direktor Šolskega
centra Velenje Ivan Kotnik sta v
petek, 11. februarja 2011, ob 10.
uri v prizidku stavbe D v Šolskem
centru Velenje na Trgu mladosti 3
(v Ustvarjalnici) podpisala pogodbo za izgradnjo objekta Gaudeamus. Večnamenski objekt, ki predstavlja pomembno pridobitev Šolskega centra Velenje kot tudi mestne občine Velenje, bo zgrajen
predvidoma do konca letošnjega
leta.
Gaudeamus bo med obstoječimi
šolskimi stavbami na Trgu mladosti ponudil dodatnih 3.873 kvadratnih metrov uporabnih površin,
namenjenih visokošolskim izobraţevalnim programom ter prehranjevanju dijakov, študentov in drugih udeleţencev izobraţevanj.
ŠTEVILKA 4
Izgradnja objekta Gaudeamus
Foto:arhiv MO Velenje
Tudi v letu 2011 brezplačen
mestni potniški promet
Mestna občina Velenje bo tudi v
letu 2011 občankam, občanom in
obiskovalcem zagotovila brezplačno uporabo mestnega potniškega
prometa. S pomočjo Lokalca bomo
tako tudi od 1. januarja 2011 zagotavljali učinkovit, zanesljiv, varen in
cenovno ugoden prevoz ter hkrati
prispevali k zmanjševanju onesnaţevanja okolja in k prometni razbremenitvi mestnega središča.
Proge in vozni red Lokalca ostajajo nespremenjeni. Lokalc vozi po
petih progah: rdeči, rumeni (kroţno v eno smer), modri, zeleni in
oranţni. Ob progah je 42 postajališč. Prvo postajališče za vse proge je Avtobusno postajališče
30
Velenje. Na vseh postajališčih so
informativne table z voznim redom
za posamezno postajališče in karta z označenimi progami.
Na rumeni progi je interval voţenj
med tednom v najbolj obremenjenih urah na 15 min (6.00 – 9.15 in
12.00 - 16.15). V času, ko je potnikov manj, pa je interval voţenj na
30 min (9.15 - 12.00, 16.15 20.00).
Med tednom Lokalc vozi tudi v KS
Vinska Gora, KS Konovo, KS Hrastovec–Škale in KS Šentilj (dve
voţnji dopoldan in dve popoldan).
Eden od avtobusov, ki vozijo po
rumeni progi, je prilagojen tudi
potrebam invalidov in otroškim
vozičkom. Na rumeni progi Lokalc
vozi tudi do Nakupovalnega centra
Veleja park. Prav tako se lahko z
Lokalcem pripeljete do NC Interspar, TUŠ-a, NC Merkur, NC
Jager, do pošte, mestnega stadiona, TRC Jezero, Starega jaška,
Gorenja (glavni vhod).
Na rumeni progi vozi Lokalc ob
sobotah od 7. do 14. ure (interval
voţenj je na 1 uro), v nedeljo pa
ne vozi. Na rdeči progi vozi Lokalc
vse dni v tednu po urniku.
Spremembe, informacije o postajališčih in vozni redi so objavljeni
na spletni strani www.velenje.si
(rubrika LOKALC).
Za pobude in vprašanja sta še
vedno na voljo brezplačna telefonska številka Uprave Mestne občine
Velenje 080 88 09 in elektronski
naslov lokalc@velenje.si.
Izvajalec prevozov bo tudi v letu
2011 Izletnik Celje, d. d.
Mestni avtobus
Foto:arhiv MO Velenje
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
SPODNJE SAVINJSKO
V Ţalcu nastaja
Razvojni center Informacijsko
komunikacijskih tehnologij
Savinja
Celovite rešitve, ki bazirajo na
samopostreţnih tehnologijah in
tehnoloških inovacijah, so odgovor
na potrebe hitro rastoče druţbe. V
ospredju so poenostavitve in
pocenitve vsakodnevnih procesov,
računalniške tehnologije je potrebno pribliţati vsem uporabnikom, s
čimer bo omogočen enostaven
dostop do informacij, hkrati pa bo
to vplivalo tudi na dvig konkurenčnosti in produktivnosti slovenskih
podjetij ter dvig ravni bivanja za
vse drţavljane.
Z namenom tehnološkega preboja
na področju informacijsko komunikacijskih tehnogij je konzorcij partnerjev z nosilcem prijave Mikropis
Holding d.o.o. iz Ţalca pripravil
prijavo na razpis za Razvojne centre slovenskega gospodarstva.
Poleg Mikropis Holdinga d.o.o. so
v konzorciju še: Občina Ţalec,
Razvojna agencija Savinja Ţalec,
ETRUST d.o.o., M2M d.o.o., IPAK
Inštitut, PROSYS d.o.o., EMG
d.d., ORING d.o.o., REPRO MS
03 d.o.o. ter Univerza v Mariboru
(Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko).
Člani konzorcija so z dosedanjim
medsebojnim
sodelovanjem,
uspešno izvedenimi razvojno raziskovalnimi projekti, referencami
uspešno izvedenih projektov v
gospodarstvu in javni upravi ter
sodelovanjem s tujimi inštitucijami
zadostili strogim kriterijem ocenjevanja. Projekt je bil najbolje ocenjen v Savinjski regiji, kar nikakor ni
naključje.
Razvojni center IKTS, Ţalec je
sestavljen iz naslednjih razvojnih
enot: RE Trgovina, RE Zdravstvo
in turizem, RE Gostinstvo ter RE
Javna uprava. Glavna področja so
izbrana na osnovi dosedanjih
znanj in izkušenj partnerjev kon-
ŠTEVILKA 4
zorcija ter dosedanjih mednarodnih sodelovanj partnerjev konzorcija s svetovno znanimi laboratoriji
ter drugimi zunanjimi strokovnjaki.
To pomeni, da Razvojni center ne
bo začel z razvojem na novo,
ampak bodo z nadaljnjim delom
poskrbeli za preboj na svetovno
trţišče.
Seveda Razvojni center IKTS,
Ţalec s sabo poleg ohranitve starih prinaša nova delovna mesta in
boljšo perspektivo za mlade, ki
bodo lahko doma delali v razvoju..
Razvojni center bo srce razvoja in
generator novih delovnih mest. Za
začetek naj bi ustvarili 30 novih
delovnih mest, seveda pa bo to
priloţnost za ustvarjanje novih
podjetij. Pomembno je tudi, da
bomo v okviru projekta v tujino
prodajali znanje, ne ljudi. Seveda
bodo imeli od tega koristi tudi ljudje v občini Ţalec, celotna Spodnja
Savinjska dolina, regija in tudi
drţava.
Vodja projekta RC IKTS Ţalec
Janez Uplaznik,
Mikropis Holding d.o.o.
31
FEBRUAR 2011
e-regijske novice Savinjske regije
ŠTEVILKA 4
32
FEBRUAR 2011