študijsko leto 2012/2013

Transcription

vtorici:
mag. Dunja Legat
Sandra Kurnik Zupanič
Del besedila prispevali (po abecednem vrstnem redu):
dr. Jerneja Ferlež (poglavje 7.3/5)
mag. Branka Kerec (poglavje 1.3.2; poglavje 7.3/2, 7.3/6)
Bernarda Korez (bibliografija 1.3.6, 4.2; poglavje 7.3/4 )
Vesna Lorenc (poglavje 7.3/2; 7.3/3)
Bojan Oštir (poglavje 7.3/1)
dr. Vlasta Stavbar (poglavje 1.3.3; 1.3.4.1)
Tina Šrot (poglavje 6.3 – Pregled aktivnosti izobr. dejavnosti UKM)
Odgovorna za poročilo in statistične podatke:
Komisija za kakovost Univerzitetne knjižnice Maribor
mag. Dunja Legat (predsednica), dr. Jerneja Ferlež, mag. Branka Kerec, Sandra Kurnik
Zupanič, Bojan Oštir
Potrjeno na 1. seji strokovnega sveta UKM, dne 15. 1. 2014.
Univerzitetna knjižnica Maribor, januar 2014
KAZALO
Stran
5
UVOD
1
1.1
1.2
1.2.1
1.3
1.3.1
1.3.2
1.3.3
1.3.4
1.3.4.1
1.3.5
1.3.6
1.4
2
2.1
2.2
2.2.1
2.3
2.4
VPETOST V OKOLJE
Poslanstvo, cilji in vrednote UKM
Strategija razvoja UKM
Strateški razvojni program UKM 2011 – 2015
Povezanost z razvojem ožjega in širšega okolja
Knjižnična mreža Univerze v Mariboru
UKM varuh kulturne dediščine Republike Slovenije
UKM domoznanska knjižnica za mesto Maribor in okolico
Projektna dejavnost in mednarodno sodelovanje
Projekti EPK s študijskem letu 2012/2013
Sodelovanje UKM v nacionalnih in mednarodnih stanovskih združenjih in
povezovanje
Odmevnost dejavnosti UKM v medijih
Racionalna raba javnih virov
6
6
8
9
10
11
13
14
15
16
19
UPRAVLJANJE IN VODENJE UKM
Strokovni cilji UKM
Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, zaposlenih in
uporabnikov v organih upravljanja
Komisija za knjižnični sistem pri ravnatelju UKM
Pravne podlage delovanja
Ocena uspeha knjižnične dejavnosti v letu 2012
33
33
35
20
32
36
37
42
3.1.2
3.2
3.2.1
MATERIALNI POGOJI ZA DELOVANJE
Prostori in oprema
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – prostori
in oprema
Prostori in oprema za uporabnike s posebnimi potrebami
Proračun knjižnice in vlaganja
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – izdatki knjižnice
60
61
63
4
4.1
4.1.1
4.2
KADRI – RAZVOJ STROKOVNIH POTENCIALOV
Knjižnični delavci
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – knjižnični delavci
Bibliografija zaposlenih UKM
65
65
69
70
5
5.1
KNJIŽNIČNA ZBIRKA IN DRUGI INFORMACIJSKI VIRI
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – knjižnična zbirka
101
103
6
6.1
6.1.1
6.2
UPORABNIKI IN STORITVE
Število in struktura uporabnikov
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – uporabniki
Uporaba knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov
106
106
107
108
3
3.1
3.1.1
3
58
58
59
6.2.1
6.2.1.1
6.3
6.3.1
6.4
6.4.1
6.5
6.5.1
6.5.1.1
6.5.2
7
7.1
7.1.1
7.1.1.1
7.1.2
7.1.3
7.1.4
7.2
7.2.1
7.2.1.1
7.2.1.2
7.2.2
7.2.3
7.3
7.4
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – uporaba knjižničnega
gradiva in drugih informacijskih virov
Anketa o zadovoljstvu s storitvami UKM
Izobraževalna in svetovalna dejavnost UKM
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – izobraževanje
Bibliografska dejavnost
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – bibliografska dejavnost
Promocijska in založniška dejavnost
Predstavitvena in promocijska dejavnost
Kazalniki uspešnosti dejavnosti – predstavitvena in promocijska
dejavnost
Založniška dejavnost
109
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE
NARAVNANOSTI
Zagotavljanje in ocenjevanje kakovosti Univerzitetne knjižnice
Maribor
Delovanje Komisije za kakovost UKM
Strategija na področju zagotavljanja kakovosti UKM
Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in
evalvacijo visokošolskih knjižnic
Meritve o delu visokošolskih knjižnic centra za razvoj knjižnic pri NUK
Primerjalni indeks BIX (Bibliotheksindex)
Zagotavljanje inovativnosti in razvojne naravnanosti
Univerzitetne knjižnice Maribor
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov in sposobnost UKM za
spremembe in razvoj
Kazalniki uspešnosti delovanja – učinkovitost
Kazalniki uspešnosti delovanja – sposobnost UKM za spremembe in
razvoj
Kazalci uspešnosti delovanja UKM po metodologiji Cezar, NUK
UKM v evropskem prostoru (BIX-indeks)
Analiza akcijskega načrta za študijsko leto 2011/2012
Ocena uspešnosti dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor v
študijskem letu 2011/2012
130
111
118
122
123
123
125
125
128
128
130
130
132
133
133
140
144
144
144
145
147
148
159
168
8
AKCIJSKI NAČRT NA PODLAGI SAMOEVALVACIJSKEGA
POROČILA za študijsko leto 2012/2013 v študijskem letu
2013/2014
181
9
ZAKLJUČEK
182
VIRI
183
PRILOGE
183
4
UVOD
Pred vami je sedmo samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor, ki je izdelano na osnovi
metodologije enotnih kazalcev uspešnosti knjižnične dejavnosti, ki jih je izbrala in oblikovala Komisija
za kakovost UKM. Poročilo, ki je pred vami, temelji na sprejetih strokovnih standardih in priporočilih za
organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic. Strokovna priporočila in standarde je
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost sprejel maja 2012 in v uvodu le teh je zapisano:
»Dokument Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih
knjižnic je oblikovan z namenom, da usmerja visokošolske knjižnice pri uresničevanju njihovega
temeljnega poslanstva, tj. podpore visokošolskemu izobraževalnemu in znanstvenoraziskovalnemu
procesu ter uresničevanju poslanstva in ciljev matičnih visokošolskih zavodov. Zaradi raznolikosti
slovenskih visokošolskih knjižnic in strokovnih področij, na katerih delujejo, dokument ne predpisuje
obveznih (kvantitativnih) meril za vložene vire, kot priporočila navaja le tiste, ki se v tujih strokovnih
standardih za področje visokošolskih knjižnic pojavljajo najpogosteje. V času hitrega spreminjanja in
preoblikovanja visokošolskega knjižničarstva in znanstvenega komuniciranja bi bila vprašljiva tudi
smiselnost postavljanja obveznih meril (kazalcev in kazalnikov) za evalvacijo uspešnosti delovanja
knjižnic, kajti dokument naj bi spodbujal razvoj njihove dejavnosti in je ne zaviral. Dokument se zato
omejuje na strokovne standarde in priporočila, ki spodbujajo sodobno organizacijo, delovanje ter
evalvacijo visokošolskih knjižnic, in tudi ne vključuje določil o visokošolskih knjižnicah, ki jih že
vsebujejo zakonski in drugi predpisi s področja knjižnične dejavnosti oziroma visokega šolstva.«
Študijsko leto 2012/2013 je pomembno še zato, ker smo se drugič podali v primerjavo s knjižnicami v
evropskem prostoru in nas lanski slab rezultat ni omajal. Tudi v tem študijskem letu smo sodelovali v
evalvaciji knjižnične dejavnosti po metodologiji BIX in čeprav se tudi tokrat nismo odrezali bolje, so
rezultati dragoceni. Sodelovanje v takšnih mednarodnih evalvacijah te nehote napelje v razmišljanje o
tem, kje so vzroki, da smo na repu evropskih knjižnic. Res je, da trenutno delujemo v nehvaležnih
razmerah, vsaj kar se financiranja tiče, vendar iskati vzroke zgolj v zunanjih okoliščinah ni dovolj in ne
prav. Potrebno se je zazreti v nastavljeno ogledalo, ob tem pa seveda upoštevati tudi okoliščine, v
katerih delujemo.
To študijsko leto je tudi Center za razvoj knjižnic pri NUK uvedel kazalce za vrednotenje uspešnosti
knjižnic. Nadgradil je portal BibSist Online. V samoevalvacijsko poročilo smo vključili tudi te kazalce.
Vsako leto se Komisija za kakovost UKM v samoevalvacijskem poročilu trudi poročilo izboljšati, ga
zapisati bolj informativno, predvsem pa konstruktivno kritično. Žal so razmere takšne, da knjižnica
izgublja sistemska finančna sredstva, da se število zaposlenih zmanjšuje in vzdrževati kakovost
storitev ali jo celo izboljšati, ni enostavno. Je pa lahko svojevrsten izziv.
Članom Komisije za kakovost UKM se z januarjem 2014 izteka mandatno obdobje. V novo mandatno
obdobje stopamo člansko prenovljeni. Vsem članom se za sodelovanje in konstruktivno delo iskreno
zahvaljujem.
mag. Dunja Legat,
predsednica Komisije za kakovost UKM
5
1 VPETOST V OKOLJE
1.1
POSLANSTVO, CILJI IN VREDNOTE UKM
Poslanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor
Univerzitetna knjižnica Maribor, osrednja univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru, zbira, organizira,
hrani in ohranja edinstvene zapise človeške misli in kreativnosti ter zagotavlja dostop do le teh.
Vzpodbuja in podpira intelektualno rast in uveljavlja pretok informacij in idej s prostim dostopom do
vsega zapisanega znanja, informacij in stvaritev in s tem pedagoško, znanstvenoraziskovalno,
strokovno in umetniško delo na Univerzi v Mariboru. Je varuhinja kulturne dediščine slovenskega
naroda in države, znanstvene dediščine Univerze v Mariboru ter domoznanske dokumentacije mesta
Maribor in širše regije. Svojim uporabnikom zagotavlja učinkovit in celovit dostop do zapisanega
znanja ne glede na lastništvo in obliko. Univerzitetna knjižnica Maribor, učni center, s svojimi zbirkami
in storitvami služi procesom izobraževanja, poučevanja in raziskovanja Univerze v Mariboru,
intelektualni osebni in strokovni rasti in vseživljenjskemu izobraževanju vseh svojih uporabnikov.
Cilji Univerzitetna knjižnice Maribor
- izbiranje, nakup, organiziranje, hranjenje in ohranjanje edinstvenih zapisov človeške misli in
kreativnosti ne glede na lastništvo in obliko,
- izobraževanje uporabnikov in vzpodbujanje informacijske pismenosti in strokovne in osebne
rasti uporabnikov in zaposlenih,
- zagotavljanje enostavno dostopnega, uporabnikom prijaznega in varnega okolja za uporabnike
in zaposlene,
- uporaba inovativne tehnologije za doseganje produktivnosti in učinkovitosti,
- vzpodbujanje komunikacije in sodelovanja s partnerskimi knjižnicami, fakultetami in drugimi
izobraževalnimi ustanovami ter lokalnim okoljem,
- vzpodbujanje ustvarjalne misli in dinamične organizacije, ki se odziva na spremembe ciljev in
potreb univerze in okolja,
- nenehno izboljšanje učinkovitosti knjižnice z vrednotenjem uspešnosti in učinkovitosti
delovanja knjižnice.
Vrednote Univerzitetne knjižnice Maribor
Znanje
-
zbiranje, nakup, organiziranje, hranjenje in ohranjanje edinstvenih zapisov človeške misli in
kreativnosti ne glede na lastništvo in obliko,
spodbujanje in podpora znanstveno raziskovalnemu, pedagoškemu, strokovnemu in
umetniškemu delu na Univerzi v Mariboru,
zbiranje, nakup, organiziranje, hranjenje in ohranjanje domoznanskega gradiva in s tem
prispevek k vedenju o mestu Maribor in širši okolici,
podpora prostemu dostopu do vseh informacijski virov.
Odličnost
-
zavezanost k odličnosti,
uveljavljanje visokih standardov poklicne dejavnosti,
6
-
zaposlovanje najboljših ljudi, uporaba najboljših orodja in najboljših virov,
posvečanje vseživljenjskemu izobraževanju za osebno in organizacijsko rast,
neprestano izboljševanje našega procesa, postopkov in storitev za izpolnitev pričakovanj, ki
jim služimo,
vzdrževanje visokega nivoja delovne etike s prevzemanjem odgovornosti za naše delo in
dejanja.
Spoštovanje
-
enakovredno in spoštljivo obravnavanje drug drugega,
spodbujanje različnosti v stališčih in odprtosti k novim idejam in dogodkom,
spoštovanje različnosti in individualnosti slehernega človeka,
spodbujanje sočutja, empatije in tolerance,
varovanje zasebnosti in dostojanstva uporabnikov in zaposlenih,
zavezanost okolju, ki nas obkroža in ki je raznolik.
I ntelektualna svoboda
-
1.2
zagotavljanje prostega dostopa do svetovnega spleta in informacijskih virov ne glede na
lastništvo in obliko,
podpora neodvisnemu odločanju, kulturnemu razvoju, raziskovanju in vseživljenjskemu
učenju,
gradnja zbirk in izbira gradiva, ki zastopa različne vidike ne glede na politično prepričanje ali
doktrino.
STRATEGIJA RAZVOJA UKM
Univerzitetna knjižnica Maribor si je zastavila temeljno usmeritev – tesno povezanost s poslanstvom in
cilji univerze, njen cilj pa je vključenost v vse procese planiranja, zlasti strateškega planiranja
univerze. 21. stoletje zahteva nenehno preverjanje zastavljenih temeljnih vrednot,
ciljev in
poslanstva, ob tem pa ne gre pozabiti na dediščino za prihodnje generacije. In danes so spremembe
normativ in stabilnost le izjema. Zato je cilj Univerzitetne knjižnice Maribor slediti svojemu poslanstvu:
osrednjosti kot osrednji univerzitetni knjižnici Univerze v Maribor, nacionalnosti kot varuhinji kulturne
dediščine Republike Slovenije ter regionalnosti kot domoznanski knjižnici za mesto Maribor in okolico.
Strateški razvoj knjižnične informacijske dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor krepi vse tri vloge.
Ta sledi v prvi vrsti razvoju okolja, v katerem knjižnica deluje in kjer imata glavno vlogo uporabnik in
inovativna tehnologija. Vključuje pa predvsem tesnejše povezovanje razvojne strategije knjižnice s
strategijo univerze, vključevanje knjižnice v izobraževalne in raziskovalne procese, pomen
informacijskega opismenjevanja, digitalizacijo in prehod na digitalne vsebine, predvsem posebnih zbirk
gradiva, inovativnejšo in učnemu procesu na univerzi prilagojeno rabo knjižničnih prostorov ter
ključnega pomena danes trajno arhiviranje znanstvene dediščine in promocijo odprtega dostopa do
informacij (Legat, 2013).
Cilj Univerzitetne knjižnice Maribor je biti s svojo dejavnostjo in strokovnim potencialom enakovreden
partner pri doseganju cilja univerze izobraziti strokovnjaka, ki bo s svojo ustvarjalnostjo in
inovativnostjo dodana vrednost družbi (Čuš, 2009). V skladu s poslanstvom izbira, nakupuje,
7
organizira, hrani in ohranja edinstvenih zapisov človeške misli in kreativnosti ne glede na lastništvo in
obliko; izobražuje uporabnike in vzpodbuja informacijsko pismenost; zagotavlja enostavno dostop,
uporabnikom prijazno in varno okolje za uporabnike in zaposlene; uporablja inovativne tehnologije za
doseganje produktivnosti in učinkovitosti; vzpodbuja komunikacijo in sodelovanje s partnerskimi
knjižnicami, fakultetami in drugimi izobraževalnimi ustanovami ter lokalnim okoljem; vzpodbuja
ustvarjalno misel in dinamično organizacijo, ki se odziva na spremembe ciljev in potreb univerze in
okolja in nenehno izboljšuje učinkovitost knjižnice z vrednotenjem uspešnosti in učinkovitosti
delovanja knjižnice. Njen strateški cilj je temeljitejši premik v področje digitalnega okolja na področju
ponudbe e-vsebin ter personalizacija e-storitev knjižnice.
Zato Univerzitetna knjižnica Maribor v programu dela zasleduje naslednje dolgoročne cilje, v okviru
katerih načrtuje letne kratkoročne cilje. Ti dolgoročni cilji:
•
•
strateško načrtovanje razvoja knjižnične dejavnosti UKM in knjižnic njenih članic,
•
•
načrtovanje in koordinacija dejavnosti knjižničnega sistema Univerze v Mariboru,
•
•
•
•
bibliografija visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru,
•
•
•
projektna dejavnost in mednarodno sodelovanje,
kakovost knjižnične dejavnosti osrednje univerzitetne knjižnice UKM in fakultetnih knjižnic na
UM,
informacijska podpora izobraževalnemu,
umetniškemu delu na UM,
znanstvenoraziskovalnemu,
strokovnemu
in
digitalne vsebine in razvoj digitalne knjižnice Univerze v Mariboru,
varovanje in zaščita gradiva za trajno ohranjanje kulturne in znanstvene dediščine,
zbiranje, hranjenje, dokumentiranje in posredovanje domoznanskega gradiva za mesto
Maribor in širšo okolico v funkciji domoznanske knjižnice in podpore znanstvenoraziskovalni
dejavnosti Univerze v Mariboru,
razvoj strokovnih potencialov in
prireditvena dejavnost in promocija Univerzitetne knjižnice Maribor.
1.2.1
Strateški razvojni program UKM
Iz Samoevalvacijskega poročila 2011/2012:
»Oktobra 2010 je Univerzitetna knjižnica Maribor v sestavi delovne skupine pripravila elaborat
(delovno gradivo, v.1) reorganizacije knjižnične informacijske dejavnosti Univerze v Mariboru in ga v
podnaslovu opredelila kot strateški razvojni program UKM 2011 – 2015. Gradivo strateškega
razvojnega projekta je bilo namenjeno predhodnemu obveščanju vodstva Univerze v Mariboru, da se
bo lahko na osnovi usmeritev in odločitev oblikovala naslednja verzija tega programa za potrebe
nadaljnjega odločanja (Legat, 2013).
V predgovoru elaborata (Petermanec, 2010) je zapisano: »V elaboratu je prikazano stanje knjižnične
informacijske dejavnosti na Univerzi v Mariboru s poudarkom na mejnikih v razvoju knjižničarstva.
Prikazana je dejavnost osrednje univerzitetne knjižnice Univerze v Mariboru, katere temeljna
usmeritev je zagotavljanje kakovosti njenih storitev, ohranjanje strokovnega ugleda v slovenskem in
regionalnem prostoru in sledenje svetovnim trendom na področju knjižničarstva in informacijskih
znanosti. /…/ Upoštevaje sedanje pogoje financiranja, zavedajoč se gospodarske krize, bolonjske
reforme visokega šolstva, izhodišč Mariborske deklaracije /…/, predvsem pa zaradi silnega razmaha
razvoja visokošolskega knjižničarstva v svetu, hitrega razvoja informacijskih in komunikacijskih
8
tehnologij, ki pogojujejo razvoj knjižnične dejavnosti, je potrebna reorganizacija le-te tudi na Univerzi
v Mariboru. Na ta način bomo zagotovili sodobno informacijsko podporo izobraževalni in raziskovalni
dejavnosti v širšem družbenem prostoru. /…/ Izhodišča elaborata, zasnovana na prej omenjenih
ugotovitvah, so temelj predlogu reorganizacije knjižnične informacijske dejavnosti na Univerzi v
Mariboru v obliki integracijskega modela: UKM kot osrednje univerzitetne knjižnice Univerze v
Mariboru in fakultetnih knjižnic njenih članic v enoten poslovni sistem. Njen cilj je ob ustaljenem
številu strokovnih delavcev zagotoviti več in boljše storitve za študente in zaposlene na Univerzi v
Mariboru. /…/«
Gradivo je bilo predstavljeno rektorju Univerze v Mariboru, Komisiji za knjižnični sistem in vodjem
visokošolskih knjižnic ter Strokovnemu svetu Univerzitetne knjižnice Maribor, ki se je z gradivom
seznanil na 26. seji Strokovnega sveta UKM dne 26. 10. 2011.
Odzivi na izhodišča za reorganizacijo knjižnične informacijske dejavnosti Univerze v Mariboru so bila
pretežno odklonilna, vsaj v okolju visokošolskih knjižnic članic Univerze v Mariboru (Zapisnik, 2011).
UKM je presodila, da je v primeru Univerze v Mariboru prednost implementacije enovite organizacijske
oblike knjižnične dejavnosti predvsem v tem, da bi lahko dosegli primerljivo visoko kakovost storitev
na vseh članicah univerze. Predvsem na članicah, ki so ustanovljene v bližnji preteklosti in danes še ne
morejo zagotavljati svojim študentom primerne knjižnične informacijske infrastrukture in s tem tudi ne
kakovostnih storitev. Prednost bi bila tudi uvedba ter kadrovska pokritost tistih sodobnih knjižničnih
storitev in infrastrukture, brez katerih visokošolska knjižnica danes ne izpolnjuje več razvojno
naravnanega poslanstva in vizije. Ob tem je tudi izrazila pomisleke, da je zelo verjetno, da članice, ki
imajo že utečene knjižnice, ne čutijo potrebe po združitvi svojih knjižnic z osrednjo univerzitetno
knjižnico v enoten poslovni sistem. UKM je zato predvidela več načinov implementacije nove
organiziranosti. Izpostavila je t.i. «hibridni« - delno integrirani organizacijski model, ki bi v poslovni
sistem UKM-a lahko vključil le tiste članice, ki svojih knjižnic še niso oblikovale, ob tem pa bi
intenzivirali funkcijsko povezanost z ostalimi knjižnicami UM.
Prvi korak v to smer je UKM storila s pogodbo o izvajanju knjižničnih storitev za Fakulteto za
energetiko, ki jo je podpisala spomladi 2013.
Do nadaljevanja razprave na temo reorganizacije knjižnične dejavnosti na Univerzi v Mariboru v
študijskem letu 2012/2013 ni prišlo. Vodstvo UKM se je odločilo s projektom nadaljevati v skladu s
strateškimi usmeritvami univerze. Na sestanku vodij visokošolskih knjižnic z dne 13. 6. 2013 je bil
sprejet naslednji sklep:
DOGOVOR 1.2: Zaradi sprememb, ki se obetajo na Univerzi v Mariboru v skladu s evalvacijskim
poročilom EUA, reakreditacijskim poročilom NAKVIS-a, strategijo, ki jo oblikuje univerza, v
pričakovanju novega Statuta UM ter na podlagi Standardov za delovanje, organizacijo in evalvacijo
visokošolskega knjižničarstva (2012), se z razpravo nadaljuje takrat, ko bo jasno izražena razvojna
strategija razvoja (tudi organizacijsko) UM.
V študijskem letu 2012/2013 je Univerzo v Mariboru evalviralo Evropsko združenje univerz, spomladi
2013 je potekala institucionalna reakreditacija Nacionalne agencije RS za kakovost visokega šolstva
(NAKVIS) in univerza je pripravila Izhodišča strategije razvoja Univerze v Mariboru 2013−2020. Pri
pripravi samoevalvacijskega poročila za potrebe EUA institucionalne evalvacije je sodelovala tudi
predstavnica Univerzitetne knjižnice Maribor mag. Dunja Legat. Prav tako je mag. Dunja Legat
sodelovala pri pripravi dokumenta Izhodišča strategije razvoja Univerze v Mariboru 2013−2020.
9
Skupina strokovnjakov NAKVIS-a za pripravo skupnega evalvacijskega poročila o izpolnjevanju
pogojev za podaljšanje akreditacije Univerze v Mariboru, ki je UM obiskala med 29. in 31. 5. 2013, si
je ogledala tudi Univerzitetno knjižnico Maribor. Mag. Dunja Legat je sodelovala tudi pri razgovoru s
strokovnjaki NAKVIS-a kot članica samoevalvacijske skupine univerze in Komisije za ocenjevanje
kakovosti univerze dne 29. 5. 2013.
1.3
POVEZANOST Z RAZVOJEM OŽJEGA IN ŠIRŠEGA OKOLJA
Univerzitetna knjižnica Maribor je najstarejša članica Univerze v Mariboru. Leta 2003 je praznovala 100
let od ustanovitve knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, katerega knjižnični fond je
še danes del osrednje univerzitetne knjižnice Univerze v Mariboru. Vse od leta 1903 je knjižnica rastla
in postala pomembna ustanova kot regionalna in nacionalna institucija. Leta 1928 se je strokovno
povezala z Univerzitetno knjižnico v Gradcu in se dogovorila o vzajemnem izposojanju knjižničnega
gradiva. Leta 1931 je prof. Janko Glazer v svojem razvojnem načrtu opredelil kot eno temeljnih nalog
knjižnice zbiranje vse literature, ki nastaja na njenem območju ali je vsebinsko povezana s tem
območjem ter nudi podporo znanstvenemu in izobraževalnemu delu. Tedaj je utemeljil domoznansko
in študijsko usmeritev knjižnice. Leta 1958 je bil sprejet statut knjižnice, v katerem je bila knjižnica
opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za področje Maribora in njegove okolice. Leta 1960 je
tedaj Študijska knjižnica pričela po odloku prejemati vse tiske, ki so nastali na območju LR Slovenije in
tako okrepila še svoj nacionalni pomen. Leta 1961 je postala osrednja knjižnica mariborskega visokega
šolstva, ki se je pričelo ustanavljati v Mariboru leta 1959. Posledica je bila preimenovanje v
Visokošolsko in študijsko knjižnico v Mariboru (1970) ter leta 1975 v Univerzitetno knjižnico Maribor.
Leta 1975 je bila tudi podpisnica Samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Mariboru kot
soustanoviteljica Univerze v Mariboru. V njenem statutu so bile opredeljene naloge knjižnice kot
osrednje knjižnice mariborskih visokošolskih zavodov, kot splošne znanstvene knjižnice in kot arhivske
knjižnice. Leta 1977 je bil podpisan Samoupravni sporazum o ustanovitvi knjižničnodokumentacijskega-informacijskega sistema Univerze v Mariboru in leta 1990 je bil dograjen koncept
delovanja knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru. Z odlokom o preoblikovanju
Univerze v Mariboru iz leta 1996 je Univerzitetna knjižnica Maribor postala 1. oktobra 1996 11. članica
univerze. 1
Kot druga največja in lahko bi rekli kot druga najpomembnejša knjižnica v Sloveniji je s svojo
dejavnostjo kot osrednja univerzitetna knjižnica, arhivska oz. druga depozitarna knjižnica in
domoznanska knjižnica tesno vpeta v okolje, v katerem deluje.
1.3.1 Knjižnična mreža Univerze v Mariboru
Vpetost Univerzitetne knjižnice Maribor v univerzitetno okolje in povezanost s fakultetnimi knjižnicami
V Statutu Univerze v Mariboru (2009, čl. 15) je zapisano: »Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja
univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično - informacijsko dejavnost, koordinira
nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo
bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in
strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z
območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo
za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru.«
1
10
Statut Univerze v Mariboru (2009) uvršča knjižnice v svojem 31. členu med organizacijske oblike
visokošolskega dela. V 47. členu definira naloge knjižnic pri članicah 2. Ta člen v zadnjem odstavku tudi
definira knjižnično mrežo Univerze v Mariboru s stavkom: »Knjižnice se povezujejo v knjižnično informacijski sistem univerze.« Na 6. seji Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze, 5. februarja
2009, je bibliotekarska stroka opozorila na osnutek Sprememb in dopolnitev Statuta UM, ki je bil tedaj
v javni obravnavi in je predlagal ukinitev Komisije za knjižnično-informacijski sistem univerze kot
stalne komisij Senata UM (Komisija za KISUM) 3, kot nadomestilo pa je uvajal Komisijo za knjižnični
sistem kot stalno komisijo ravnatelja Univerzitetne knjižnice Maribor. Predlog univerze je vodstvo
Univerzitetne knjižnice Maribor dojelo kot nasprotje prizadevanjem za dvig kakovosti knjižnično
informacijske dejavnosti univerze in kot korak nazaj v razvoju in pomenu knjižnične dejavnosti na
univerzi. Žal tudi na seji te Komisije ni bilo podrobnejše razprave in je bil sprejet sklep, da se naj
stališče glede ukinitve Komisije za knjižnično – informacijski sistem Senata posreduje vodstvu Univerze
v Mariboru in Statutarni komisiji Univerze v Mariboru, kar pa je imela namen UKM tako ali tako storiti.
Le dve članici sta nasprotovali ukinitvi te komisije, UKM in Ekonomsko poslovna fakulteta, vendar v
argumentaciji bibliotekarska stroka ni bila uspešna. Tako ima danes bibliotekarska stroka na Univerzi v
Mariboru za obravnavanje in proučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj stalno komisijo ravnatelja
UKM, poimenovano Komisija za knjižnični sistem (Statut, 2009, čl. 344a) 4. Komisijo sestavljajo
ravnatelj UKM, ki ji tudi predseduje, predstavniki članic, ki jih imenujejo senati članic, in ena petina
študentov, ki jih imenuje študentski svet univerze.
V letu 2011 so se člani Komisije za knjižnični sistem odločili komisiji povrniti status komisije Senata
Univerze v Mariboru in UKM je takšen predlog tudi posredovala univerzi. Knjižnična dejavnost je
temeljna podporna dejavnost izobraževalnim in znanstveno raziskovalnim procesom na univerzi.
Sodobni razvoj na področju knjižničarstva je tesno povezan z razvojem informacijskih znanosti in novih
tehnologij. Skrb za sodobno podporo primarnim procesom na univerzi si brez sistemske podpore
univerze oz. senata univerze ne predstavljamo, ker marsikatera naša naloga posega v strateško
usmeritev in poslanstvo univerze.
Knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM) sestavljajo Univerzitetna knjižnica Maribor
ter 11 fakultetnih knjižnic: knjižnica Tehniških fakultet (knjižnica Fakultete za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Fakultete za strojništvo), knjižnica Ekonomsko-poslovne fakultete, Miklošičeva knjižnica ― FPNM
(knjižnica Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko),
knjižnica Fakultete za organizacijske vede, knjižnica Pravne fakultete, knjižnica Fakultete za kmetijstvo
2
V Statutu Univerze v Mariboru (2009, čl. 47) je zapisano: »Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in
posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo visokošolskim učiteljem, znanstvenim
delavcem, visokošolskim sodelavcem in študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih
izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in izdelujejo bibliografije visokošolskih
učiteljev in znanstvenih delavcev.«
3
Statut Univerze v Mariboru (2008, čl. 258): Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj,
predlogov in stališč z delovnega področja Senata univerze ima Senat naslednje stalne komisije:
Habilitacijsko komisijo,
1. Komisijo za dodiplomski študij,
2. Komisijo za podiplomski študij,
3. Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
4. Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
5. Komisijo za knjižnično-informacijski sistem univerze,
6. Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze.
4
Statut Univerze v Mariboru: (uradno prečiščeno besedilo): (Statut UM-UPB7). (2009).Maribor: Univerza v
Mariboru. Pridobljeno 17. 7. 2009 s spletne strani: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=15953.
11
in biosistemske vede, knjižnica Medicinske fakultete, knjižnica Fakultete za logistiko, knjižnica
Fakultete za varnostne vede, knjižnica Fakultete za zdravstvene vede in knjižnica Fakultete za
energetiko. Knjižnično dejavnost Fakultete za turizem opravlja Splošna knjižnica Brežice, oddaljen
dostop do elektronskih virov pa zagotavljan Univerzitetna knjižnica Maribor.
Univerzitetna knjižnica Maribor koordinira knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru. V letu
2012 so na sestankih sodelovali vodje in knjižničarji fakultetnih knjižnic: dr. Zdenka Petermanec
(ravnateljica UKM), mag. Dunja Legat (UKM), Ines Gusel (EPF), Mojca Markovič (KTFMB), Mojca
Garantini (Violeta Pšajd-Zemljič) (Miklošičeva knjižnica), Mira Osvald (PF), mag. Ksenija Škorjanc
(FKMB), dr. Fanika Krajnc-Vrečko (STK), Nevenka Balun (FZVMB), Zorica Milinović (MFMB), Andreja
Čurin (FL), Nataša Knap (FVV), Anita Breceljnik (Tone Perčič) (FOV), Natalija Orešek (FE), mag.
Branka Kerec (FE; maj 2013) in glede na obravnavano tematiko vodje enot in služb UKM idr.
V letu 2013 (maj 2013) je Univerzitetna knjižnica Maribor s Fakulteto za energetiko podpisala Pogodbo
o izvajanju knjižničnih storitev na Fakulteti za energetiko, s katero se je UKM zavezala izvajati
knjižnične storitve za študente in zaposlene FE. Z zagotavljanjem sodobnih knjižničnih storitev in
primerljive kakovosti knjižnične dejavnosti na vseh članicah univerze, s skrbjo za dislocirane fakultete
UKM uresničujejo svojo razvojno strategijo.
Knjižnice delujejo kot enoten vsebinsko povezan sistem, vendar so fakultetne knjižnice upravnoorganizacijske enote fakultet. KISUM opravlja naslednje vloge: organizacijsko (osrednja knjižnica se s
fakultetnimi povezuje preko strokovnih referentov), informacijsko (dostop do informacij in gradiva),
pedagoško (enotno načrtovanje in izvajanje izobraževanja uporabnikov), bibliografsko (enotno
vodenje in urejanje bibliografije univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev), arhivsko (enotna skrb za
varnost in zaščito gradiva). Povezovanje osrednje Univerzitetne knjižnice Maribor s fakultetnimi
knjižnicami poteka pri izboru in nabavi gradiva, informacijski dejavnosti, izdelavi bibliografije
profesorjev in raziskovalcev, enotnem računalniškem sistemu, s skupno bazo podatkov o uporabnikih,
z enotno izkaznico, ki velja v vseh knjižnicah sistema, z enotnimi standardi in podobnim programom
izobraževanja uporabnikov. S tem se knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru približuje
sodobnemu modelu, v katerem so vse knjižnice na univerzi funkcijsko povezane.
Glavne teme sestankov v letu 2012 so bile:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
prehod na COBISS3/katalogizacijo in sprejetje stališča KISUM-a;
sprejetje stališča KISUM-a o predlogu »Strokovni standardi in priporočila za organizacijo,
delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic«;
vzajemno brezplačno posredovanje člankov med članicami konzorcija Science Direct;
koordinacija nabave knjižničnega gradiva (ponudba elektronskih virov na Univerzi v Mariboru);
konverzija podatkov o študentih v skupno bazo članov;
habilitacija bibliotekarjev – pripombe na merila UM;
problematika izposoje (e-obveščanje in bibliofon; ažuriranje baze članov, članske izkaznice,
obveščanje uporabnikov, brisanje neaktivnih članov);
krizne razmere in njihov vpliv na visokošolsko knjižničarstvo UM (priprava skupnega poročila za
sejo Komisije za knjižnični sistem UM);
digitalna knjižnica UM- redakcija zapisov;
pregled kadrovske zasedbe knjižničnega sistema na UM in umestitev knjižničnih delovnih mest na
UM;
obveščanje o novostih/dostopih/testiranjih baz v knjižnicah UM.
12
•
•
cenik knjižničnih storitev na Univerzi v Mariboru;
samoevalvacija 2011/2012.
1.3.2 UKM varuh kulturne dediščine Republike Slovenije
Depozitarna funkcija Univerzitetne knjižnice Maribor
Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) je v svoji zgodovini od nastanka knjižnice leta 1903 skozi vsa
leta skrbela za to, da se ohranja pisna kulturna dediščina s področja Slovenije. Prvič se ji ta pravica
zakonsko prizna leta 1918. To pravico podeljujejo predpisi o prejemanju obveznega izvoda publikacij,
ki knjižnici omogoči prejemanje tiskane produkcije brezplačno in bolj ali manj konstantno vse do
vojnih časov. V obdobju od 1918 do 1941 je tako UKM prejela v povprečju okrog 100 izvodov na leto.
Ker je bilo knjižnično gradivo med vojno uničeno ali odpeljano, po vojni pa se je vrnilo le tričetrt
predvojnega fonda, je svojo vlogo depozitarne knjižnice UKM pričela po vojni graditi na novo. Zakon
iz leta 1945 ji za naslednjih sedem let ponovno dodeli to pravico, ko je v povprečju prejemala po cca.
1.000 obveznih izvodov letno. Za kratek čas, med leti 1954 in 1959, pravica prejemanja obveznega
izvoda ponovno usahne. V nastalih obdobjih trajanja zakonske praznine je le-to UKM skušala
nadoknaditi s sistematičnimi nakupi ali darov. Prelomnico ponovno predstavlja leto 1971, ko postane
UKM prvič upravičena tudi do arhivskega obveznega izvoda. S tem se depozitarna funkcija tudi
natančneje opredeli, saj gre za zakonsko dodeljeno obvezo. Tako mora od tega leta po en izvod
hraniti kot arhivski primerek, ki za razliko od prejšnjih predpisov ni namenjen izposoji pač pa trajnemu
hranjenju. Na tak način se zakonsko uredi ne le dostopnost do tiskane knjižne produkcije v okolju SV
Slovenije, kar je omogočal izklučno en izvod, temveč tudi trajno hranjenje pisne kulturne dediščine za
naslednje rodove, kar od leta 1971 omogoča dodatni izvod. Nov Zakon o obveznem izvodu publikacij,
ki je izšel leta 2006, UKM izrecno imenuje in jo opredeli kot drugo depozitarno organizacijo, ki opravlja
funkcijo trajnega hranjena polega NUKa. Med leti 1993 in 2003 se je tako v povprečju število izvodov,
pridobljenih kot obvezni primerek, podvojilo. To pa povečuje tudi širšo in večjo dostopnost do
infarmacij nacionalno pomembnega gradiva. Poleg nacionalne depozitarne funkcije opravlja UKM kot
osrednja univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru od leta 2010 še depozitarno funkcijo za tiske,
nastale na Univerzi v Mariboru. S tem omogoča tako širšo dostopnost uporabnikom kot trajno
hranjenje še vse tiskane pisne produkcije, ki nastaja na Univerzi v Mariboru.
1.3.3
UKM domoznanska knjižnica za mesto Maribor in okolico
UKM že od svojih začetkov leta 1903, organizirano pa od leta 1966, izvaja znanstveno opredeljeno
domoznansko dejavnost. Rezultat tega je bogata domoznanska zbirka vseh vrst knjižničnega gradiva,
ki predstavlja vir izobraževanja in raziskovanja. Domoznanska dokumentacija obsega 770.000
domoznanskih zapisov za Maribor in severovzhodno Slovenijo ali Štajersko, in sicer za obdobje 170-ih
let. In vsak dan domoznanska zbirka raste in se dopolnjuje.
Razvoj domoznanske dejavnosti v UKM je kontinuiran in izhaja iz nastanka in zgodovinskega razvoja
knjižnice, njenega poslanstva, vizije in seveda potreb uporabnikov. Ni vezana na trenutne in
spreminjajoče se zakonske podlage. Prispeva k védenju in poznavanju Maribora in severovzhodne
Slovenije v preteklosti in danes. Njeni bogati domoznanski katalogi, skrbno in načrtno pridobivanje
domoznanskega gradiva, njegovo hranjenje in nudenje informacij ter promocija domoznanske
13
dejavnosti preko razstavne dejavnosti, raziskovalnega dela in izdajateljstva, so »dragocena zakladnica
informacij«.
Enota deluje:
• Lokalno in mestno – mariborenzija
• Subregionalno – pokriva območje mariborske širše okolice in primestje
• Regionalno – pokriva regijo – SV Slovenijo oz. historično deželo Štajersko
• Nacionalno – z nacionalno pomembno kulturno dediščino vstopa v nacionalni prostor
V okviru Enote za domoznanstvo delujejo posebne zbirke: Zbirka drobnih tiskov, Glasbena in filmska
zbirka, Rokopisna zbirka, Zbirka raritet in stare periodike, Kartografska zbirka in Maistrova knjižnica. V
okviru svoje dejavnosti ponuja uporabnikom
• bogat domoznanski fond vseh vrst knjižničnega gradiva, ki ga je knjižnica načrtno,
kontinuirano pridobivala, obdelovala, hranila vse od leta 1903 naprej in ga po enakih
kriterijih pridobiva, obdeluje in hrani še danes;
• analitično bibliografske informacije (članki) iz časopisja , zbornikov in monografij –
nastanek 794.000 domoznanskih zapisov za Maribor in historično deželo Štajersko od leta
1850 do danes, dosegljivih v listkovnih ali računalniških katalogih;
• na enem mestu informacijo in gradivo, kar mu omogoča raziskovalno delo;
• posebne zbirke s svojimi katalogi in gradivom (rokopisno gradivo, raritetno gradivo,
drobni tiski, slikovno gradivo, glasbeni tiski, zvočni zapisi, videoposnetki, kartografsko
gradivo) nudijo bogat vir za raziskovalno delo;
• na osnovi domoznanskih zapisov in pripadajočega domoznanskega gradiva ter same
domoznanske zbirke je omogočeno raziskovalno in znanstveno delo vseh vrst in
zahtevnosti uporabnikov;
• visoko izobražen in kvalificiran domoznanski kader različnih znanstvenih strok, ki se je
izoblikoval skozi kontinuirano delo v domoznanski dejavnosti in je podpora raziskovalnemu
delu;
• iz domoznanske zbirke UKM, njenih katalogov, s pomočjo strokovno usposobljenega
domoznanskega kadra je nastalo veliko število raziskovalnih, diplomskih, magistrskih ter
doktorskih nalog študentov Univerze v Mariboru;
• promocija domoznanskega gradiva skozi znanstvenoraziskovalno delo domoznancev –
objava znanstvenih in strokovnih člankov, izdaja publikacij z domoznansko vsebino (na
primer Osebnosti), priprava razstav in katalogov;
• na voljo domoznansko gradivo, ki ga postopno digitaliziramo.
1.3.4
Projektna dejavnost in mednarodno sodelovanje
Preglednica 1: Ocena uspeha mednarodnega sodelovanja in projektne dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor v
letu 2012
Dolgoročni cilj: Projektna dejavnost in mednarodno sodelovanje
Ciljna vrednost
Ukrepi
Realizacija v letu 2012
Pravilnik o raziskovalnih nazivih. • Ustanovitev razvojno
NEDOSEŽENO
raziskovalne enote UKM.
Razvojno raziskovalne skupine
nismo ustanovili, cilj Načrt
• Načrt razmejitve med
14
rednim delom in projektnim
delom potencialnih
raziskovalcev UKM.
• Povezovanje in sodelovanje s
knjižnicami in strokovnimi
združenji v Sloveniji in v svetu.
• Študijski obiski univerzitetnih
knjižnic v Evropi – program
izmenjave strokovnjakov
ERAZMUS.
• Zagotovitev sredstev za
članarine v mednarodnih
asociacijah s področja
knjižničarstva (IFLA, LIBER).
• Sodelovanje z bibliotekarji
Avstrijskih čitalnic.
• Sodelovanje v panevropski
skupini za Evropske
dokumentacijske centre.
Program aktivnosti v okviru
projekta TEMPUS »New library
services on the universities of
western Balkan«
• Priprava ustrezne
dokumentacije.
• Zagotovitev zadostnih
finančnih sredstev.
• Mariborski biografski leksikon.
• Pridobljeni projekti v letih
2010-2011 (EPK).
• Prijava na razpis MVŠZT na
temo e-vsebine.
• Prijava na mednarodne
evropske razpise s področja evsebin, izobraževanja in razvoja
bibliotekarstva.
• Spremljanje pozivov in
razpisov za projekte.
• Kandidiranje na razpisu za
kulturne projekte Mestne občine
Maribor.
• Finančni načrt 2012.
• Priprava gesel.
• Pridobitev finančnih
sredstev za projekte v okviru
EPK, MOM in MVŠZT.
• Organizacija dela; povečan
obseg dela.
• Načrt razmejitve med
rednim delom in projektnim
delom sodelavcev UKM.
• Udeležba na zaključnem
sestanku projektnih
partnerjev.
• Priprava delnega
zaključnega poročila o
sodelovanju UKM kot
evropskega partnerja v
projektu TEMPUS.
15
razmejitve med rednim delom in
projektnim delom potencialnih
raziskovalcev UKM smo prestavili
v 2013.
DOSEŽENO
V okviru razpoložljivih finančnih
sredstev smo izpolnili cilj
mednarodnega sodelovanja
(študijski obiski univerzitetnih
knjižnic Heidelberg, Bayreuth;
članstvo v mednarodnih
asociacijah s področja
knjižničarstva IFLA, LIBER;
sodelovanje z bibliotekarji
Avstrijskih čitalnic; sodelovanje v
panevropski skupini za Evropske
dokumentacijske centre).
DOSEŽENO
Projekt Tempus je bil podaljšan za
eno leto do 31.12.2012, zato se je
izdelava zaključnega poročila
zamaknila v naslednje leto. V
okviru projekta smo v letu 2012
sodelovali na delavnici Strateško
planiranje knjižnične dejavnosti in
se udeležili zaključnega sestanka.
Zaključno poročilo o rezultatih
projekta TEMPUS.
DOSEŽENO
Dopolnjen Mariborski biografski
leksikon.
DOSEŽENO
Projekti v okviru Evropske
prestolnice kulture:
-Iz zakladnice UKM,
-Mariborski admiral: Wilhelm
Tegetthoff in bitka pri Visu,
-Se beremo,
-Domofil(m),
Organizacija simpozija o Robertu
Musilu (prisotnost AČ na EPK v
okviru prireditev kulturnih
ambasad).
NEDOSEŽENO
Maistrova knjižnica (priprava
idejnega načrta za popis gradiva;
rekonstrukcija originalne
postavitve; preselitev knjižnice v
I. nad.; virtualna predstavitev v
3D; promocija knjižnice (izdelava
zloženke).
1.3.4.1
Projekti EPK s študijskem letu 2012/2013
Projekt: ŽIVLJENJE MOSTU - ob stoletnici Starega mariborskega mostu
Izvajalec: Univerzitetna knjižnica Maribor
Čas izvedbe projekta: 13. 6. 2013 – odprtje razstave, junij- september 2013
Lokacija: Knjižno in Likovno razstavišče UKM
VSEBINSKO POROČILO
Ta markantni in eden od najprepoznavnejših objektov v mestu letos praznuje stoletnico obstoja. V
Univerzitetni knjižnici Maribor, v njeni Enoti za domoznanstvo, kjer vsako leto pripravimo poletno
domoznansko razstavo in tako širimo védenje o kulturni zgodovini mesta in življenju Mariborčanov,
prav gotovo nismo mogli zaobiti te visoke obletnice. Bogato gradivo – mariborenzija, ki se skrbno in
načrtno pridobiva, obdeluje in hrani v Enoti za domoznanstvo UKM in njenih posebnih zbirkah nudi
številne drobce iz življenja mostu, meščanov in obiskovalcev mesta ob Dravi. Zgodbo smo dopolnili z
dvajsetimi likovnimi upodobitvami na temo most, od najstarejšega dela Antona Gvajca iz tridesetih let
prejšnjega stoletja pa vse do upodobitev mostu leta 2012 Zmaga Jeraja, in sicer v sodelovanju s
kustodinjo Bredo Ilich Klančnik, institucijami: Galerija Hest, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski
muzej Maribor, Splošna knjižnica Ljutomer in Umetnostna galerija Maribor ter avtorji in zasebniki, ki
so posodili likovna dela za razstavo.
Univerzitetna knjižnica Maribor je s postavitvijo dveh tematskih razstav obeležila sto let od odprtja
mostu, ki je od svečane otvoritve leta 1913 spremenil kar nekaj poimenovanj: »Franc Jožefov most« /
Dravski most / Državni most / Glavni most , danes pa ga imenujemo kar Stari most.
Razstavo Življenje Mostu je zasnovala Enota za domoznanstvo UKM, ki je tudi opravila izbor besedil in
slikovnega gradiva. Izbor umetniških del iz različnih inštitucij in zasebnih zbirk ter postavitev razstave
Most stoletnik v barvah časa je pripravila kustodinja Breda Ilich Klančnik. Vizualno podobo je oblikoval
Dejan Štampar.
Projekt ŽIVLJENJE MOSTU – ob stoletnici Starega mariborskega mostu je zajemal:
• Razstava o življenju mostu- pregled po desetletjih z naslovom ŽIVLJENJE MOSTU
• Razstava likovnih del na temo mostu z naslovom MOST STOLETNIK V BARVAH ČASA
• Projekcija fotografij Starega mostu iz Zbirke drobnih tiskov UKM
• Brošura – 100 let mariborskega Starega mostu
• Vabilo, plakat
• Otvoritveni dogodek
• Promocija – objave v medijih
• Razstava ŽIVLJENJE MOSTU je v desetih sklopih razkrivala most kot živ organizem v samem
mestnem središču.
Avtorji: sodelavci Enote za domoznanstvo: dr. Vlasta Stavbar, Gabrijela Kolbič, Nina Lončar, mag.
Karmen Salmič Kovačič, Patricija Remšak, Dejan Kac ter Brigita Ačko in Miljana Jernejšek
Mostu nismo želeli predstaviti izključno kot arhitekturni objekt ali prometno vez med dravskima
bregovoma, ampak nas je zanimalo mestno življenje neposredno navezano nanj. Most je skozi čas
nenehno pripadal mestu, spremenil kar nekaj poimenovanj in sooblikoval življenje meščanov in
prišlekov, tudi kot prometna žila za konjske vprege, kolesarje, avtomobiliste in seveda pešce. Čezenj
so se pretakala življenja tistih, ki ga vsakodnevno prečkajo in na njem se je prenekatero življenje
končalo s skokom v globino. Z naborom in izborom člankov iz časnikov in časopisov za obdobje sto
let, ki so ga opravili avtorji razstave in so zbrani tudi v katalogu, so bile nanizane zgodbe o izgubljenih
16
predmetih, prepoznavnih dogodkih, hudih tragedijah, obnovah in politiki. Spreminjanje mostu v
stoletnem obdobju smo lahko gledali tudi skozi niz slikovnega gradiva, ki ga hrani Zbirka drobnih
tiskov UKM in smo ga v digitalni obliki ponudili na razstavi.
Razstava je želela izpostaviti »človeško in ne le urbano dimenzijo mostu«, kot je v uvodu h katalogu
zapisala Gabrijela Kolbič, ena izmed avtoric razstave. Dokumentarni pogled na sto let mostnega
življenja preko člankov in upodobitev nagovarja posameznika, da se »ustavi na mostu«, prebira
časopisne notice in ga »nagovarja, spodbuja ali opogumlja k refleksiji življenja«.
•
Razstava likovnih del na temo mostu z naslovom MOST STOLETNIK V BARVAH ČASA
Avtorica: Breda Ilich Klančnik – umetnostna zgodovinarka in kustodinja
Motivi in zorni koti, ki razpirajo pogled na mogočno silhueto mariborskega stoletnega mostu, so zelo
različni, segajo od realističnih odslikav prek romantičnih videnj do ekspresivnih in žareče barvitih
upodobitev. Breda Ilich Klančnik je pripravil nabor in izbor likovnih del, povezanih na mariborski Stari
most. razstavljenih je bilo 20 likovnih del. Likovna dela so za razstavo prijazno posodile institucije:
Galerija Hest, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Splošna knjižnica Ljutomer in
Umetnostna galerija Maribor ter avtorji in zasebniki.
•
Projekcija fotografij Starega mostu iz Zbirke drobnih tiskov UKM
V okviru projekta smo iz fonda Zbirke drobnih tiskov UKM digitalizirali okoli 100 razglednic Starega
mostu, od najstarejše do danes. Projekcija je bila v okviru razstave ponujena obiskovalcem na ogled.
Hkrati pa smo z digitalizacijo prispevali k ohranjanju in promociji kulturne dediščine mesta Maribor.
•
Brošura – 100 let mariborskega Starega mostu
Ob razstavi smo izdali brošuro- razstavni katalog 100 let mariborskega Starega mostu, ki predstavlja
obe razstavi. Uvodno besedilo je pripravila Gabrijela Kolbič. Objavljeni so tudi vsi časopisni članki iz
življenja mostu v stotih letih ter nekatere fotografije k člankom. V drugem delu pa je seznam
razstavljenih likovnih del in tekst Brede Ilich Klančnik. Brošuro in celotno oblikovanje razstave je delo
Dejana Štamparja. Pripravljeno je bilo tudi vabilo in plakat.
Projekt Iz zakladnice Univerzitetne knjižnice Maribor
Projekt IZ ZAKLADNICE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR je bil zasnovan kot večletni in večfazni
projekt predstavitve dragocenosti iz Rokopisne zbirke Enote za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice
Maribor. Rokopisno gradivo, ki ga je UKM pridobila v prvi polovici prejšnjega stoletja, je regionalne
provenience, ki pa vsebinsko opozarja na širšo kulturno komponento tega prostora. Gradivo je zaradi
starosti in originalnosti hranjeno pod posebnimi pogoji varovanja posebnega knjižničnega gradiva,
zato je praktično nedostopno širši kulturni javnosti. Razstavljeno in digitalizirano je bilo
najdragocenejše gradivo UKM, od najstarejše rokopisne knjige iz druge polovice 14. stoletja- knjige
Petra Lombarda Knjiga sentenc, ki je dobila mesto tudi v prvem znanstvenem delu pri nas avtorice dr.
Jedert Vodopivec, Vezave srednjeveških rokopisov, Slomškovih rokopisov, dijaških listov, prve
zgodovine Štajerske ter mariborskega pisnega kulturnega spomenika Apostlovega slovarja , redkih
tiskov, kot so Dalmatinova Biblija, prvi natis posvetnih verzov v Mariboru in prvo topografijo
17
Štajerske ter drugih dragocenih rokopisov, kot sta Leški in Kalobski rokopis do Turnerjevih spominov
in fonda mariborske Slovanske čitalnice.
Ob razstavi je izšel tudi katalog z opisi dvanajstih dragocenosti UKM.
Avtorici razstave sta bili Sandra Kurnik Zupanič in dr. Vlasta Stavbar. Razstava je bila na ogled v
razstavišču UKM od 27. 11. 2012–18. 12. 2012. Za vizualno podobo je poskrbel Dejan Štampar, za
virtualno aplikacijo digitaliziranih vsebin pa Mediaklinik.
Namen projekta:
Projekt je bil zato zasnovan z namenom opozoriti kulturno javnost na bogastvo tukajšnjega kulturnega
prostora z vsebinsko (jezikovna, literarno-kritično, zgodovinsko obdelava) in vizualno (digitalizacija,
V primarni izbor je vključeno
razstava, izdaja publikacije) predstavitvijo teh dragocenosti.
najdragocenejše gradivo UKM, od najstarejše rokopisne knjige iz druge polovice 14. stoletja, do
Slomškovih rokopisov, dijaških listov, Dalmatinove biblije ter drugih dragocenih rokopisov in redkih
tiskov.
Cilji projekta:
Projekt odklepa vrata zakladnice Univerzitetne knjižnice Maribor in vabi različne javnosti, da vstopijo
vanjo. Skrbno, natančno in pretehtano pridobivanje, ustrezno hranjene skozi stoletno obdobje obstoja
in razvoja Univerzitetne knjižnice Maribor, naslednice Zgodovinskega društva v Mariboru, so ohranili
pisne dragocenosti naše preteklosti. Na voljo so tudi v digitalni obliki in na tak način dostopnejše za
ogled in raziskovanje. S pomočjo interaktivne mize so obiskovalci razstave lahko listali po dragocenem
gradivu in si tako ogledali podrobnejšo vsebino, kar jim sicer razstavljeni originali niso omogočali.
Razstava, je ponudila eno redkih priložnosti, da si je javnost lahko te dragocenosti podrobno ogledala.
Projekt je prispeval k širjenju védenja o kulturni zgodovini mesta, regije in naroda, saj »v zapisani
dediščini prepoznavamo svoje korenine, daje nam sidra v svetu globalizacije. Naša naloga je, da jih
ohranimo. »
Rezultati projekta:
Univerzitetna knjižnica Maribor si kot univerzitetna, arhivska in domoznanska knjižnica prizadeva, da
tudi na področju varovanja pisne kulturne dediščine odgovorno opravlja svoje poslanstvo, tako s
pridobivanjem, strokovno obdelavo, hranjenjem in promocijo dragocenega gradiva ter s pomočjo tega
projekta tudi z večjo dostopnostjo do njega. Gre torej za trajnostne rezultate, saj je dragoceno
gradivo digitalizirano in dostopno na digitalnem portalu UKM e-UkM.
1.3.5 Sodelovanje UKM v nacionalnih in mednarodnih stanovskih združenjih in
povezovanje
Povezanost z okoljem Univerzitetna knjižnica Maribor izkazuje s sodelovanjem z visokošolskimi zavodi
znotraj univerze, s sorodnimi (knjižničarskimi) in drugimi kulturnimi inštitucijami ter s sodelovanjem v
strokovnih združenjih in organizacijah.
UKM se povezuje z drugimi knjižnicami in institucijami:
•
v slovenskem prostoru v nacionalni vzajemni bibliografski sistem in servise COBISS.Si v okviru
katerega sodeluje in se povezuje z Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana, Institutom
informacijskih znanosti Maribor ter drugimi knjižnicami, predvsem visokošolskimi knjižnicami
slovenskih univerz,
18
•
•
•
•
•
•
•
•
V okviru Univerze v Mariboru UKM kot osrednja univerzitetna knjižnica sodeluje in koordinira
dejavnost visokošolskih knjižnic članic Univerze v Mariboru,
zaposleni UKM se strokovno povezujejo v Sekciji za visokošolske knjižnice in drugih sekcijah in
komisijah pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije kot stanovske zveze in regionalno v
Društvu bibliotekarjev Maribor in v drugih področnih društvih Slovenije,
mednarodno v mednarodni federaciji knjižničnih združenj IFLA (angl. International Federation
of Library Associations),
na evropskem nivoju v LIBER (angl. Association of European Research Libraries),
na področju avtomatizacije knjižnic v ELAG (angl. European Library Automation Group),
v mednarodni prostor je dejavnost UKM vpeta tudi preko Avstrijske čitalnice, ki letos praznuje
20 let,
in Evropskega dokumentacijskega centra,
ob tem Univerzitetna knjižnica Maribor goji tradicionalno dobre odnose s knjižnicami
partnerskih univerz (UB Dunaj, Gradec, Praga, Bayreuth, Marburg an der Lahn, Reykjavik, …).
Drugi del mednarodne dejavnosti UKM je povezan s projektno dejavnostjo, kot je npr. projekt Tempus
ali npr. sodelovanje preko Evropskega dokumentacijskega centra v delovnih skupinah PEWG (PanEuropean Working Group), ki so zadolžene za razvoj posameznega področja delovanja informacijskih
centrov o Evropski uniji.
1.3.6
Odmevnost dejavnosti UKM v medijih
AMBROŽ, Nina, [ok. 1972-]
O mokriščih v UKM / (na)
Način dostopa (URL): http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/01/31/2012-01-31_STR-20-20_MX01_IZD-00-00-00-00-05-06_PAG-MARIBOR-DTI.pdf.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št] 25 (31. jan. 2012), str. 20.
COBISS.SI-ID 69775105
AMBROŽIČ, Melita, 1956Pomanjkanje kadrov, prostorov in opreme / Melita Ambrožič ; intervjuvala J. K. S. ; foto Igor
Modic. - Ilustr.
V: Delo. - ISSN 0350-7521. - Leto 53, št. 225 (28. sep. 2011), str. 4.
BERCKO, Zvezdana
Fotografska razstava Look at me / Zvezdana Bercko, Vida Gorjup Posinkovič.
V: Bonbon. - ISSN 1854-4452. - L. 7, št. 305 (28. febr. 2012), str. 8.
BERCKO, Zvezdana
Moda iz knjig / Zvezdana Bercko ; fotografija Boris Vugrinec. - fotogr.
V: Bonbon. - ISSN 1854-4452. - Leto 7, št. 303 (14. febr. 2012), str. 43.
19
CEHNAR, Jasmina
Dvajset let medicine in prava / (jmc) ; [foto] Sašo Bizjak. - Ilustr.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 70 (24. mar. 2012), str. 20.
CVIKL, Nives
Razstava fotografij s portreti : v Poročilih Radio Maribor MM1 / Nives Cvikl ; umetnik Branimir
Ritonja.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (17. mar. 2011).
DEMŠAR, Jernej
S klubom prijateljev Univerzitetne knjižnice Maribor do novih knjig / Jernej Demšar ; [foto] (Sašo
Bizjak). - Ilustr. - Predstavitev dokumentarnega filma na poti pride vse naproti - portret dr. Bruna
Hartmana in ustanovitev kluba prijateljev UKM.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št] 57 (9. mar. 2012), str. 20.
DIMITRIČ, Milovan, 1950Otroci s posebnimi potrebami skozi objektiv / D.M.
Način dostopa (URL): http://www.virtualnikatalogi.org/mariborskiutrip/79/.
V: Mariborski utrip. - ISSN C506-2004. - 79 (17. feb. 2012), Str. 2.
DOLNIČAR, Boris
Viceadmiral Wilhelm Tegetthoff je bil rojen v Mariboru : z bitko pri Visu je obvaroval slovensko
morje / Boris Dolničar. - Ilustr.
V: Slovenske novice. - ISSN 0354-1088. - Letn. 22, št. 253 (26. sep. 2012), str. 33-34.
DOMINC, Janja
Gregor Veble v UKM / (jad).
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 248 (25. okt. 2012), str. 19.
DOMOFIL(M) : lokalne filmske pripovedi v UKM : local history films / [avtorica, urednica in
producentka] Karmen Salmič Kovačič ; avtorji Jerneja Ferlež ... [et al.] ; prevajalka Mateja Škofljanec.
- Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 36 str.
DOMOFIL(M). 1, Mariborske zgodbe. Leon Štukelj in njegovo stoletje. Prijatelja Leon Štukelj in
Juan Antonio Samaranch : pofilmski klepet, Glazerjeva dvorana UKM, 17. 10. 2012 / Zoran Medved ...
[et al.]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 17. 10. 2012
DOMOFIL(M). 10, Pot na Šumik: portret Andreja Brvarja. Portret pesnika Franceta Forstneriča :
pogovor v Glazerjevi dvorani UKM, 14. november 2012 / Borut Gombač ... [et al.]. - Maribor :
20
Univerzitetna knjižnica, 14. nov. 2012
DOMOFIL(M). 11, Mariborska dvorišča. Večer z Antonom Ingoličem. Z Antonom Ingoličem ob
njegovi 60-letnici : v Glazerjevi dvorani UKM, 16. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
16. nov. 2012
DOMOFIL(M). 12, Duša slovenska dr. Anton Trstenjak. Slavkova pot: portret škofa dr. Vekoslava
Grmiča : v Glazerjevi dvorani UKM, 19. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 19. nov.
2012
DOMOFIL(M). 12, Mož, ki je sanjal zvezde. Noordung: Herman Potočnik, pionir vesoljskih potovanj
: pofilmski klepet v Glazerjevi dvorani UKM, 21. november 2012 / Teodor Lorenčič ... [et al.]. - Maribor
: Univerzitetna knjižnica, 21. nov. 2012
DOMOFIL(M). 14, Maistrova najdaljša mariborska noč. Drava : v Glazerjevi dvorani UKM, 23.
november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 23. nov. 2012
DOMOFIL(M). 15, Kulturna panorama: Mariborska študijska knjižnica. Nova Univerzitetna knjižnica
Maribor. Nekoč bo Narodni dom: ob 100. obletnici izgradnje narodnega doma Maribor : v Glazerjevi
dvorani UKM, 26. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 26. nov. 2012
DOMOFIL(M). 16, Ob 75-letnici Univerzitetne knjižnice Maribor. Visokošolski center Maribor :
pogovor v Glazerjevi dvorani UKM, 28. november 2012 / Franci Pivec ... [et al.]. - Maribor :
DOMOFIL(M). 17, Srečanje z Jankom Glazerjem. Na poti pride vse naproti: portret dr. Bruna
Hartmana : v Glazerjevi dvorani UKM, 30. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 30. nov.
2012
DOMOFIL(M). 2, Mariborske zgodbe. Umrli gigant Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor :
Glazerjeva dvorana UKM, 19. 10. 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 19. 10. 2012
DOMOFIL(M). 3, Ipavci družinska kronika 1 : Glazerjeva dvorana UKM, 22. oktober 2012. - Maribor
: Univerzitetna knjižnica, 22. 10. 2012
DOMOFIL(M). 4, Ipavci družinska kronika 3 : pogovor o Benjaminu in Josipu Ipavcu, Glazerjeva
dvorana UKM, 24. oktober 2012 / Karmen Podlesnik Marčič ... [et al.]. - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 24. 10. 2012
21
DOMOFIL(M). 5, Ipavci družinska kronika 3 : Glazerjeva dvorana UKM, 26. oktober 2012. - Maribor
: Univerzitetna knjižnica, 26. 10. 2012
DOMOFIL(M). 6, Hugo Wolf: poklican in izbran. Placebo : Glazerjeva dvorana UKM, 5. november
2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 5. nov. 2012
DOMOFIL(M). 7, Ezl ek: znameniti mariborski vogal. Maribor in njegova najstarejša trta na svetu.
Kleščar: film o Dušanu Vaupotiču - Duletu : pogovor v Glazerjevi dvorani UKM, 7. november 2012 /
Matej Dasko ... [et al.]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 7. nov. 2012
DOMOFIL(M). 8, Kavarna Astoria. Na tirih življenja: umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer. Portret
Gabrijela Kolbiča : Glazerjeva dvorana UKM, 9. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 9.
nov. 2012
DOMOFIL(M). 9, Ciklus Evropejci: Drago Jančar. Kocbek: pesnik v pogrezu zgodovine : Glazerjeva
dvorana UKM, 12. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 12. nov. 2012
DR. Filip Terč - pionir apiterapije : razstava v avli Univerzitetne knjižnice Maribor, 28.-31. marec
2012 v okviru simpozija Medikohistorične sekcije SZD o apiterapiji / Elko Borko ... [et. al]. - Maribor :
Univerzitetna knjižnica, mar. 2012
DR. Filip Terč - pionir apiterapije in literatura o apiterapiji : razstava v avditoriju FKBV Pivola, 29.31. marec 2012 v okviru simpozija Medikohistorične sekcije SZD o apiterapiji / Elko Borko ... [et. al]. Maribor : Medikohistorična sekcija SZD, mar. 2012
EPK sinoči / [fotografija] (Boris Vugrinec). - Ilustr.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 275 (28. nov. 2012), str. 15.
EPK sinoči / [fotografija] (Marko Vanovšek). - Ilustr.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 216 (18. sep. 2012), str. 15.
ERTL, Katja
Odpreti oči, da bi razumeli / Katja Ertl ; [foto] (Boris Vugrinec). - Ilustr. - Petra Greiner o
fotografski razstavi, ki je v Univerzitetni knjižnici Maribor.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 43 (22. feb. 2012), str. 16.
22
FORSTNERIČ-Hajnšek, Melita
Domofil(m) - maraton lokalnih fenomenov : Univerzitetna knjižnica Maribor prispeva v EPKprogram še projekcije 35 domoznanskih filmov / Melita Forstnerič Hajnšek ; [foto] (Igor Napast). Ilustr.
15 let večernice tudi v UKM / (mh) ; [foto] (Marko Vanovšek). - Ilustr. - V knjižnem razstavišču
Univerzitetne knjižnice Maribor je na ogled razstava 15 let večernice, nagrade Večera za otroško in
mladinsko književnost, v likovnem razstavišču pa razstava del iz opusa Staneta Kregarja.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 32 (9. feb. 2012), str. 15.
Pomoč pri digitalizaciji Marburger Zeitung / (mh).
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 19 (24. jan. 2012), str. 15.
Razstava ob 15. obletnici večernice v UKM / (mh) ; [foto] (Tit Košir). - Fotogr.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - Leto 68, št. 31 (7. feb. 2012), str. 14.
GREGOREC, Jasmina
Noč raziskovalcev [Elektronski vir] : Dnevnik TV Maribor / avtor prispevka Jasmina Gregorec ;
intervjuvanec Anton Habjanič. - Avdio podatki. - Opis vira z dne 4. 3. 2013.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (28. sep. 2012).
HABJANIČ, Anton
Noč raziskovalcev : v oddaji Novice / intervjuvanec Anton Habjanič ; novinar Matej Šoba. Maribor : Radio City, 25. sep. 2012
HOHNJEC, Blanka
Glazerjeve nagrade : v Poročilih Radia Maribor MM1 / Blanka Hohnjec.
HRAST, Urška
Izšel je novi zbornik Pacientove pravice in dolžnosti v teoriji in praksi : v Info oddaji, Radio
Ognjišče / Urška Hrast ; izjave Borut Ambrožič. - Ljubljana : Radio Ognjišče, 1. jan. 2012
23
IZ zakladnice UKM [Elektronski vir] : razstavljene dragocenosti. - Avdio podatki. - Opis vira z dne
7. 3. 2013.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (29. nov. 2012).
JANŽEKOVIČ, Boža
Ilustracije virtualne knjižnice UKM v naravoslovju in medicini : predavanje v okviru Noči
raziskovalcev 2012, Univerzitetna knjižnica Maribor, 29. 9. 2012 / Boža Janžekovič. - Maribor :
Univerzitetna knjižnica, 29. sep. 2012
KAUČIČ, Andreja, zgodovina
Dragocenosti UKM še zadnjič / (aka).
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št] 292 (18. dec. 2012), str. 17.
KMETEC, Dženana
Želite raziskovati? : Evropska noč raziskovalcev Maribor / Dženana Kmetec. - ilustr. - Sorodni
elektronski vir: http://www.tednik.si/.
V: Štajerski tednik. - ISSN 1581-6257. - Letn. 65, št. 77 (28. sep. 2012), str. 6.
KODRIČ, Zdenko
Mesto pod modro kopreno : Subkulturni azil izdal radijske igre Boruta Gombača / Zdenko Kodrič ;
[fotografija] (Sašo Bizjak). - Ilustr. - V Univerzitetni knjižnici Maribor predstavitev knjige Boruta
Gombača Prasketanje.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št] 17 (21. jan. 2012), str. 10.
KODRIČ, Zdenko
Univerzitetna knjižnica Maribor sodeluje v projektu EPK : pogovor v Dnevniku TV Maribor
[Elektronski vir] / intervjuvanca Zdenko Kodrič, Gabrijela Kolbič ; intervjuvala Karmen Podlesnik
Marčič. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/strani/regionalni-tv-program-tvstudia-maribor/80. - Opis vira z dne 7. 5. 2012.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (29. febr. 2012).
KOLBIČ, Gabrijela
Zavedanje o živosti in vrednosti ustvarjanja / Gabrijela Kolbič.
V: Knjižničarske novice. - ISSN 0353-9237. - Letn. 22, št. 4/5 (2012), str. 9-10.
24
KORDIGEL, Taja
Homo duplex, če ne še več : pofilmski Domofil(m)ov klepet o peterici in Francetu Forstneriču /
Taja Kordigel ; [foto] (Sašo Bizjak). - Ilustr.
KORDIGEL, Taja
Leposlovni copy-paste / (tak) ; [foto] (Igor Napast). - Ilustr.
KORDIGEL, Taja
Univerza je to, kar mislimo da je / (tak) ; [fotografija] (Boris Vugrinec). - Ilustr.
KOREZ, Bernarda, bibliotekarka
Disertacije Univerze v Mariboru v bibliografski podatkovni bazi Proquest Dissertation & Theses A&I
= Doctoral dissertations of University of Maribor in bibliographic database Proquest Dissertation &
These A&I / Bernarda Korez, Dunja Legat. - Ilustr. - Besedilo v slov. - Bibliografija: str. 337. - Izvleček
; Abstract.
V: Izzivi sodobnih tehnologij / 5. Skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in
Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS, Ljubljana, 17.-18. oktober 2012 = 5th Joint Conference of
Slovenian Special and Academic Libraries, 17-18 October 2012, Ljubljana, Slovenia. - Ljubljana : Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije = Slovenian Library Association, 2012. - ISBN 978-961-6683-23-4. Str. 333-337.
KR
Danes v Mariboru dan Stefana Zweiga / kr. - Način dostopa (URL): http://bor.czpvecer.si/VECER2000_XP/2012/03/08/2012-03-08_STR-14-14_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAGKULTURA-DTI.pdf. - Predstavitev dokumentarnega filma na poti pride vse naproti - portret dr. Bruna
Hartmana in ustanovitev kluba prijateljev UKM.
KRANER, Kaja
Plastenje v družbeni prostor? : razstava del Bogdana Čobala v Univerzitetni knjižnici Maribor /
[besedilo in foto] Kaja Kraner. - Ilustr.
25
LEGAT, Dunja
Kakovost visokošolske knjižnice skozi prizmo procesa samoevalvacije : primer Univerze v Mariboru
: predavanje na strokovnem srečanju "Prepoznavanje, organizacija in evalvacija storitev visokošolskih
knjižnic: uporabnost strokovnih standardov, Ljubljana, 12. 12. 2012" / Dunja Legat, Sandra Kurnik
Zupanič. - Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost, 12. dec. 2012
Način dostopa (URL): http://www.unilj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/knjiznice/povezave/3%20Legat%20Kurnik%2011.12.2012.pdf
MARIBOR danes v znamenju Noči raziskovalcev [elektronski vir].
V: Slovenska tiskovna agencija [Elektronski vir]. - ISSN 1854-214X. - (28. sep. 2012), 1 str.
MARIBORSKI admiral Wilhelm Tegetthoff in bitka pri Visu 1866 = Der Mariborer/Marburger Admiral
Wilhelm Tegetthoff und die Seeschlacht von [!] Lissa 1866 = Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff i
bitka kod Visa 1866 : [razstavišča UKM, 20. junij 2012 - 15. september 2012] / [besedila v katalogu
Franc Rozman ... [et al.] ; prevodi Mateja Škofljanec (nemščina), Koraljka Čeh (hrvaščina) ; urednici
kataloga Vlasta Stavbar, Nina Lončar]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 29 str. - (Razstavni
katalogi UKM ; zv. 3)
MARIBORSKI admiral Wilhelm von Tegetthoff [Elektronski vir] : v okviru oddaje Alpe-DonavaJadran, TV SLO 1 / avtorica Karmen Podlesnik Marčič ; intervjuvanci Vlasta Stavbar ... [et al.]. - Avdio
podatki. - Način dostopa (URL): http://tvslo.si/predvajaj/alpe-donava-jadran-podobe-iz-srednjeevrope/ava2.141511224/. - Opis vira z dne 7. 2. 2012.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (21. jul. 2012).
MARIBORSKI admiral: Wilhelm von Tegetthoff [Elektronski vir] : samostojna oddaja na Radio Slo 1
/ avtor prispevka Marko Radmilović ; intervjuvanci Primož Premzl, Nina Lončar, Vlasta Stavbar. - Avdio
podatki. - Način dostopa (URL): http://tvslo.si/predvajaj/mariborski-admiral-wilhelm-vontegetthoff/ava2.141052318/. - Opis vira z dne 7. 2. 2012.
MILANEZ, Ludvik
Maribor v preteklosti in danes : razstava ob 14. oktobru - svetovnem dnevu standardizacije v
sodelovanju UKM in PAM, Razstavišče ARCHIVUM, 12.-19. 10. 2012 / razstavo pripravili Ludvik
Herman Milanez, Dajana Kristan. - Maribor : Pokrajinski muzej, 12. okt. 2012
MOJ sosed Viljem [Elektronski vir] / Janko Štampfl. - El. članek. - Način dostopa (URL):
http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/1042537402. - Opis z dne 4. 3. 2013. - Nasl. z nasl. zaslona.
V: Dnevnik online [Elektronski vir]. - ISSN 1581-3037. - Leto 62, št. 141 (21. jun. 2012).
26
N. Ar.
Pestra mednarodna srečanja v Mariboru [Elektronski vir] : vpogled v avstrijsko umetnost :
Evropska prestolnica kulture, TV SLO 1 / N. Ar. - Avdio podatki. - Opis vira z dne 4. 3. 2013.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (2. okt. 2012).
NAJLJUBŠA metafora iz slovenske poezije po izboru bralcev / kr [i. e. kulturna redakcija]. Dostopno tudi na: http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/03/29/2012-03-29_STR-14-14_MX01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA-DTI.pdf.
OTVORITEV razstave iz zakladnice UKM [Elektronski vir] : Maribor 2012.
V: Slovenska tiskovna agencija [Elektronski vir]. - ISSN 1854-214X. - (27. nov. 2012), 1 str.
PARTLJIČ, Tone
Zbrane v Univerzitetni knjižnici je nagovoril Tone Partljič : pogovor v Dnevniku TV Maribor
[Elektronski vir] / intervjuvanec Tone Partljič ; intervjuvala Franja Pižmoht. - Avdio podatki. - Sorodni
elektronski vir: http://www.rtvslo.si/strani/regionalni-tv-program-tv-studia-maribor/80. - Opis vira z
dne 7. 5. 2012.
PEČNIKAR, Karin
V izterjavo za "potečene" knjige [Elektronski vir] / K. P. - El. članek. - Način dostopa (URL):
http://www.zurnal24.si/v-izterjavo-za-potecene-knjige-clanek-181791. - Nasl. z nasl. zaslona. - Opis
vira z dne 4. 3. 2013.
V: Zurnal24.si [Elektronski vir]. - ISSN 1855-0959. - (6. feb. 2013).
PERKO, Metka
Razstava fotografij : Poročila Radio Maribor MM1 [Elektronski vir] / Metka Perko. - Avdio podatki. Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddajeradio&c_menu=6. - Opis
vira z dne 14. 5. 2012.
PETERMANEC, Zdenka
Savremeni trendovi su potreba visokoškolskih bibliotekara (primjer Univerzitetske biblioteke
Maribor) : predavanje na 6. međunarodnoj konferenciji Evropske smjernice za saradnju biblioteka,
arhiva i muzeja "Upravljanje znanjem", Sarajevo, Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i
Hercegovine, 5. oktobar 2012 i Tuzla, Narodna i univerzitetska biblioteka "Derviš Sušić", 6. oktobar
2012. godine / Zdenka Petermanec, Dunja Legat. - Sarajevo : Asocijacija informacijskih stručnjaka bibliotekara, arhivista i muzeologa, 5. okt. 2012
27
PETRIČ, Tanja, 1981Glazerjevi nagrajenci v besedi in sliki / Tanja Petrič ; foto Branimir Ritonja. - Fotogr.
V: Življenje na dotik. - ISSN 2232-514X. - št. 0 (2012), str. 17.
PIVEC, Nina
Trn v peti marsikaterega študenta : študentski svet si prizadeva študentom olajšati pisanje in
predstavitve seminarjev / Nina Pivec. - ilustr.
V: Naša bolnišnica. - ISSN C500-5515. - Letn. 13, št. 1/2 (2012), str. 49.
PIŽMONT, Franja
Iz zakladnice Univerzitetne knjižnice Maribor [Elektronski vir] : Radio Maribor, 4. december 2012 /
Franja Pižmoht. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/. - Opis vira z dne 4. 3.
2013.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (4. dec. 2012).
PODLESNIK Marčič, Karmen
Domofilm [Elektronski vir] : Tele M na RTV Slovenija, 23. oktober 2012 / Karmen Podlesnik
Marčič. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/. - Opis vira z dne 4. 3. 2013.
Domofilm tudi s TV Maribor [Elektronski vir] : Tele M na RTV Slovenija, 18. oktober 2012 /
Karmen Podlesnik Marčič. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/. - Opis vira z
dne 4. 3. 2013.
Družinska kronika o Ipavcih v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru [Elektronski
vir] : Radio Maribor na RTV Slovenija, 24. oktober 2012 / Metka Perko. - Avdio podatki. - Sorodni
elektronski vir: http://www.rtvslo.si/. - Opis vira z dne 4. 3. 2013.
POKLON mariborskemu admiralu v Univerzitetni knjižnici Maribor [Elektronski vir] / izjava Nina
Lončar. - El. članek. - Fotogr. - Način dostopa (URL): http://www.dnevnik.si/kultura/1042537199. Nasl. z nasl. zaslona. - Opis z dne 4. 3. 2013.
PREDSTAVITEV knjige Petindvajset let Glazerjevih nagrad : v Dnevniku TV Maribor / intervjuvanci
Bruno Hartman ... [et al.] ; intervjuvala Simona Kopinšek.
28
PREMZL, Primož
V UKM danes predstavili monografijo Petindvajset let Glazerjevih nagrad : v Dnevniku Radia
Maribor MM1 / intervjuvanca Primož Premzl, Bruno Hartman ; intervjuvala Nataša Kuhar.
PRVI dan Domofil(m)a ; [foto] (Sašo Bizjak). - Ilustr.
SALMIČ Kovačič, Karmen
Domofil(m): lokalne filmske pripovedi I-XVII [Elektronski vir] : v okviru oddaje Dobro jutro, RTV
Slovenija, Studio Maribor, 17. oktober 2012 / intervjuvanka Karmen Salmič Kovačič ; intervjuval Matej
Korošec. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/dobrojutro/. - Opis vira z dne
18. 2. 2013.
Zlatan Vauda - In memoriam [Elektronski vir] : v okviru oddaje Glasnik, oddaja TV Maribor na RTV
Slovenija, 17. april 2012 / intervjuvanci Karmen Salmič Kovačič, Maja Vauda, Marijan Šijanec ;
intervjuvala Karmen Podlesnik Marčič. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/.
- Opis vira z dne 18. 2. 2013.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (17. apr. 2012).
Zlatan Vauda (1923-2010) : in memoriam / Karmen Salmič Kovačič. - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 2012. - 4 str.
SE beremo z Glazerjevimi / [foto] (Marko Vanovšek). - Ilustr. - Način dostopa (URL):
http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/02/21/2012-02-21_STR-15-15_MX-01_IZD-01-02-03-0405-06_PAG-EPK-DTI.pdf.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št] 42 (21. feb. 2012), str. 15.
SLANA, Miroslav
Če ne bi bilo admirala, bi bili brez morja : senzacionalna najdba posmrtne maske Wilhelma
Tegetthoffa, rojenega v Mariboru / Miroslav Slana-Miros. - Portret + ilustr. - Način dostopa (URL):
http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042538382.
V: Nedeljski dnevnik. - ISSN 1318-0339. - Letn. 51, št. 27 (1. jul. 2012), str. 36-38.
29
(STA)
Mladi bodo spoznali čar raziskovanja / (STA).
V: Slovenske novice. - ISSN 0354-1088. - Letn. 22, št. 253 (26. sep. 2012), str. 31.
STAVBAR, Vlasta
Danes je v Mariboru premalo duše : dr. Vlasta Stavbar, vodja enote za domoznanstvo
Univerzitetne knjižnice Maribor in koordinatorica EPK-projektov UKM / Melita Forstnerič Hajnšek ;
[fotografija] (Sašo Bizjak). - Ilustr. - Pogovor Melite Forstnerič Hajnšek z Vlasto Stavbar.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 69, [št.] 5 (7. jan. 2013), str. 14.
STO let umetnikovega rojstva [elektronski vir] : leto 2012 bo v znamenju Bojana Adamiča. Sorodni elektronski vir: http://www.dnevnik.si.
V: Dnevnik online [Elektronski vir]. - ISSN 1581-3037. - (2. jan. 2012).
ŠRAJNER, Bojana
Gradivo na ogled [Elektronski vir] : Radio Maribor, 27. november 2012 / Bojana Šrajner. - Avdio
podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/. - Opis vira z dne 4. 3. 2013.
TEGETTHOFF, Wilhelm
Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff = The Maribor Admiral Wilhelm Tegetthoff = Der
Mariborer/Marburger Admiral Wilhelm Tegetthoff / [vsebina Nina Lončar ; prevodi Mateja Škofljanec].
- Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 1 album (10 razglednic)
Vsebina: Portret Wilhelma Tegetthoffa ; Mariborski admiral ; Rojstna hiša Wilhelma Tegetthoffa ;
Portret Wilhelma Tegetthoffa ; Portret Wilhelma Tegetthoffa ; Loterijska srečka za postavitev kipa ;
Portret Wilhelma Tegetthoffa ; Portret Wilhelma Tegetthoffa ; Spomenik Wilhelmu Tegetthoffu v
Mariboru ; Spomenik Wilhelmu Tegetthoffu v Mariboru
UKM postavlja na ogled svoje dragocenosti [Elektronski vir] : Radio Maribor, 27. november 2012 /
Bojana Šrajner. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/. - Opis vira z dne 4. 3.
2013.
UNIVERZITETNA knjižnica (Maribor)
Iz zakladnice UKM : razstava dragocenosti Univerzitetne knjižnice Maribor : [razstavišče UKM, 27.
11.-18. 12. 2012] / [urednici kataloga, besedila Sandra Kurnik Zupanič in Vlasta Stavbar ; prevodi
Mateja Škofljanec]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 26 str. - (Razstavni katalogi UKM ; zv.
4)
30
UNIVERZITETNA knjižnica Maribor [Elektronski vir]. - Spletno mesto . - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, [199-]Način dostopa (URL): http://www.ukm.si/podrocje.aspx.
ISSN 1855-8674 = Univerzitetna knjižnica Maribor
V Mariboru dve razstavi s pogledom na reformacijo [elektronski vir]. - Način dostopa (URL):
http://ms.sta.si/2012/10/v-mariboru-dve-razstavi-s-pogledom-na-reformacijo/.
V: Slovenska tiskovna agencija [Elektronski vir]. - ISSN 1854-214X. - (20. okt. 2012), 1 str.
V Mariboru simpozij o pisatelju Robertu Musilu [elektronski vir].
V Univerzitetni knjižnici Maribor filmski maraton lokalnih legend [Elektronski vir].
VALENČIČ, Darja, novinarka
Noč za raziskovalce [Elektronski vir] / dv. - El. članek. - Način dostopa (URL):
http://www.dnevnik.si/clanek/1042553992. - Opis z dne 4. 3. 2013. - Nasl. z nasl. zaslona.
V: Dnevnik online [Elektronski vir]. - ISSN 1581-3037. - (26. sep. 2012).
VSAKO leto eno ime : preganjanje Judov na območju okupirane Jugoslavije 1941-1945 (Slovenija,
Srbija) in slovenski pravičnik Andrej Tumpej : znanstveno srečanje v okviru projekta Šoa spominjajmo se ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, Univerzitetna knjižnica
Maribor, Glazerjeva dvorana, 26. januar 2012 : povzetki referatov / povzetke referatov zbrala in
uredila Marjetka Bedrač ; prevod Hana Kovač, Oto Luthar. - Maribor : Center judovske kulturne
dediščine Sinagoga, 2012. - 24 str.
WILHELM Tegetthoff and the battle of Lissa 1866 : exhibition Wed 20 Jun - Sat 15 Sep, University
of Maribor Librabry, Maribor. - Način dostopa (URL): http://www.sloveniatimes.com/wilhelmtegetthoff-and-the-battle-of-lissa-1866.
V: The Slovenia times. - ISSN 1581-6389. - (30. jun. 2012), str. 43.
31
1.4 RACIONALNA RABA JAVNIH VIROV
Preglednica 2: Temeljni kazalniki EMAS Univerzitetne knjižnice Maribor (vrednotenje okoljskega vpliva)
za leto 2012
Področje
Kazalnik
Vrednost
Število
zaposlenih
A
B
Število
študentov
R = A/B
B1
R1 =
A/B1
19.430,3
14.948
99,92
I) Energetska
učinkovitost
K_EMAS_Ia
a. Skupna poraba
energije v kWh
K_EMAS_Ib
b. Skupna poraba
energije iz obnovljivih
virov v kWh (in % delež
v vsej porabljeni
energiji)
1.534.993
79
79
14.948
III) Voda
a. Skupna letna poraba
vode v m³
2.085
79
26,39
14.948
K_EMAS_Iva
a. Skupna letna količina
odpadkov v tonah
10,8
79
0,137
14.948
K_EMAS_IVb
b. Skupna letna količina
nevarnih odpadkov v
tonah
0,08
79
0,001
14.948
0,000005
11.881
79
150,39
14.948
0,7948
K_EMAS_IIIb
0,1395
IV) Odpadki
0,0007
V) Biotska
raznovrstnost
K_EMAS_Va
a. Uporaba zemljišč v
strnjenih naseljih v m²
32
2 UPRAVLJANJE IN VODENJE UKM
2.1
STROKOVNI CILJI UKM
V okviru javne službe:
1. Kot univerzitetna knjižnica:
• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva (knjige, revije,
disertacije, raziskovalne naloge, standardi, patenti, zbirke podatkov, drobni tiski, glasbeno in
filmsko gradivo) v tiskani, elektronski in AV-obliki, ki je potrebno za izvajanje pedagoškega in
znanstvenoraziskovalnega procesa na mariborski univerzi;
• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;
• izdelovanje knjižničnih katalogov, (podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov);
• skrb za dostop in uporabo elektronskih informacijskih virov;
• medknjižnična izposoja ter posredovanje knjižničnega gradiva in informacij;
• koordiniranje delovanja knjižničnega sistema mariborske univerze;
• prirejanje razstav, sejmov in posvetovanj;
• informacijsko opismenjevanje študentov in zaposlenih na mariborski univerzi.
2. Kot osrednja domoznanska knjižnica:
• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva (knjige, revije,
disertacije, raziskovalne naloge, rokopisi, raritete, drobni tiski, glasbeno in filmsko gradivo) v
tiskani, elektronski in AV-obliki na območju Maribora in severovzhodne Slovenije;
• posredovanje domoznanskih informacij.
3. Kot druga depozitarna organizacija:
• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje ter varovanje in zaščita temeljne nacionalne zbirke
― slovenike;
• varovanje in zaščita slovenske pisne kulturne dediščine.
Poleg javne službe:
• izdaja in prodaja knjig, revij in periodike ter posnetih nosilcev zvočnega zapisa;
• priložnostno založništvo;
• tiskarstvo;
• knjigoveštvo in dodelava;
• razmnoževanje zvočnih zapisov, video zapisov in računalniških zapisov;
• fotokopiranje in razmnoževanje;
• svetovanje.
Splošni podatki
Univerza v Mariboru
Univerzitetna knjižnica Maribor
Gospejna 10, Maribor
Matična številka: 5052114
Davčna številka: 11537213
Ravnateljica: dr. Zdenka Petermanec
33
Telefon:
02 25 07
02 25 07
02 25 07
02 25 07
02 25 07
400
485
431
430
420
(centrala)
(ravnateljstvo)
(informacije)
(izposoja)
(medknjižnična izposoja)
Fax:
02 25 26 087 (tajništvo)
02 25 27 558 (medknjižnična izposoja)
02 25 13 875 (akcesija)
E-pošta:
ukm@um-si
E-naslov:
http://www.ukm.si
Odpiralni čas
Po - pe (jan. - mar.)
Po - pe (mar. - jun., sep. - dec.)
So (jan. - jun., sep. - dec.)
Po, to, če, pe (jul. - avg.)
Sr (jul.- avg.)
So (jul.- avg.)
8.00
8.00
9.00
8.00
8.00
9.00
Čitalnica ČUK
Pon. - pe (mar. - dec)
So. (mar. - dec.)
12.00 - 24.00
12.00 - 18.00
-
21.00 (do 28. 2. 2013)
19.00 (od 1. 3. 2013)
13.00
14.00
17.00
13.00
Glavna dejavnost: Knjižnična in informacijska dejavnost
Število delavcev (EPZ):
Število strokovnih delavcev:
Število enot knjižnega gradiva:
Število naročenih periodičnih publikacij (naslovi):
Število enot neknjižnega gradiva:
Število zapisov v lokalni bazi COBIB.SI (na dan 31. 12. 2012):
Število aktivnih članov:
Število izposojenih enot knjižničnega gradiva:
Medknjižnična izposoja:
Izobraževanje uporabnikov (število skupin):
Izobraževanje uporabnikov (število uporabnikov):
34
78
47
929.217
9.495
60.681
471.405
14.948
285.971
1.996
84
4.539
2.2
PRISTOJNOSTI, NALOGE IN DOLŽNOSTI VODSTVA, ZAPOSLENIH IN
UPORABNIKOV V ORGANIH UPRAVLJANJA
Univerzitetno knjižnico Maribor (UKM) v pravnem prometu zastopa ravnateljica dr. Zdenka
Petermanec. Ravnateljica je po svoji funkciji tudi članica Strokovnega sveta knjižnice.
Strokovni svet je strokovni organ druge članice univerze, ki ga sestavljajo direktor oziroma ravnatelj,
vodje organizacijskih enot, dva strokovna delavca, ki ju izvolijo vsi strokovni delavci druge članice ter
en študent, ki ga imenuje v strokovni svet članice študentski svet druge članice za mandatno dobo
dveh let oziroma za Univerzitetno knjižnico Maribor Študentski svet Univerze v Mariboru za mandatno
dobo dveh let (Statut, 2010).
Strokovni svet UKM je sestavljen iz 9-ih članov. Po statutu UM in Poslovniku Strokovnega sveta UKM
ima strokovni svet naslednje pristojnosti:
1. obravnava in sklepa o strokovnih vprašanjih raziskovalnega programa in drugih programskih
zadevah;
2. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja;
3. spremlja izvajanje programov dela in razvoja;
4. daje ravnatelju oziroma direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj
dejavnosti;
5. daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma direktorja;
6. opravlja druge strokovne naloge, ki jih določa zakon ali statut.
Strokovni svet opravlja tudi funkcijo poslovodnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo
določbe, ki veljajo za poslovodni odbor članice, s tem da se upoštevajo določbe Statuta, ki razmejujejo
pristojnosti ravnatelja oz. direktorja.
Člani Strokovnega sveta UKM so v študijskem letu 2012/2013 bili:
Dr. Zdenka Petermanec (ravnateljica UKM)
Borut Gaber (tajnik)
mag. Aljoša Nikl (vodja Enote za delo z uporabniki)
Mirjana Gazvoda (vodja Enote strokovnih referentov)
mag. Branka Kerec (vodja Enote za obdelavo knjižničnega gradiva)
dr. Vlasta Stavbar (vodja Enote za domoznanstvo)
dr. Jerneja Ferlež (predstavnica delavcev)
Kornelija Sorger (predstavnica delavcev)
Janja Deutschmann (predstavnica Študentskega sveta UM)
35
ORGANI UKM
STROKOVNI SVET
RAVNATELJ
ENOTA ZA
OBDELAVO
KNJIŽNIČNEGA
GRADIVA
KOMISIJA ZA
KNJIŽNIČNI SISTEM
RAVNATELJSTVO
ENOTA ZA
DOMOZNANSTVO
ENOTA
STROKOVNIH
REFERENTOV IN
ZBIRK GRADIVA
ENOTA ZA
DELO Z
UPORABNIKI
AKCESIJSKA
SLUŽBA
INFORMACIJSKA
SLUŽBA
SLUŽBA ZA
OBDELAVO
PERIODIČNIH
PUBLIKACIJ
IZPOSOJEVALNA
SLUŽBA
SLUŽBA ZA
MEDKNJIŽNIČNO
IZPOSOJO
KATALOGIZACIJSKO
REDAKCIJSKA
SLUŽBA
TAJNIŠTVO
UKM
VODSTVO
TAJNIŠTVA
FINANČNO
RAČUNOVODSKA
SLUŽBA
TEHNIČNA
SLUŽBA
KNJIGOVEZNICA
Slika 1: Organizacijska struktura Univerzitetne knjižnice Maribor
2.2.1
Komisija za knjižnični sistem pri ravnatelju UKM
Za obravnavanje in proučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj ima ravnateljica UKM stalno Komisijo
za knjižnični sistem. Komisijo za knjižnični sistem sestavljajo ravnateljica UKM, ki ji predseduje,
predstavniki članic, ki jih imenujejo senati članic, in ena petina študentov, ki jih imenuje študentski
svet univerze. Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah.
Člani Komisije za knjižnični sistem so sledeči (študijsko leto 2012/2013):
1. dr. Zdenka Petermanec (ravnateljica UKM)
2. dr. Franc Janžekovič (FNM, namestnik predsednice Komisije do 13. 12. 2012)
3. dr. Uroš Milutinović (Fakulteta za naravoslovje in matematiko od 13. 12. 2012)
4. mag. Ksenija Škorjanc (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede)
5. dr. Gorazd Hren (Fakulteta za energetiko)
6. dr. Miran Mitar (Fakulteta za varnostne vede Ljubljana do 20. 9. 2013)
7. mag. Aleš Bučar (Fakulteta za varnostne vede od 26. 9. 2013)
8. dr. Marjan Senegačnik (Fakulteta za organizacijske vede)
9. dr. Iztok Potrč (Fakulteta za logistiko)
10. dr. Dragica Haramija (Pedagoška fakulteta)
11. Nevenka Balun (Fakulteta za zdravstvene vede)
12. dr. Aleš Kobal (Pravna fakulteta)
13. dr. Marjan Rupnik (Medicinska fakulteta)
14. Mojca Garantini (Filozofska fakulteta)
15. dr. Simona Strnad (Fakulteta za strojništvo)
16. dr. Maja Habulin (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo)
17. dr. Andrej Tibaut (Fakulteta za gradbeništvo, namestnik predsednice Komisije od 13. 12. 2012)
36
18.
19.
20.
21.
22.
Mojca Markovič (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko)
prof. dr. Miroslav Rebernik (Ekonomsko-poslovna fakulteta)
Marina Horvat (Študentski svet univerze)
Ina Ulen (Študentski svet univerze)
Viktorija Aleksovska (Študentski svet univerze)
Komisija za knjižnični sistem Univerze v Mariboru se je v letu 2012 sestala petkrat. Na sejah so
obravnavali naslednje teme:
• načrt dela Komisije za knjižnični sistem v letu 2012 in študijskem letu 2012/2013;
• poročilo o odzivu članic UM na strateški razvojni program UKM;
• skupne naloge knjižničnega sistema UM v študijskem letu 2012/2013;
• merila za razporejanje sredstev za študijsko dejavnost na UM – vključitev skupnih nalog
knjižničnega sistema;
• nabavno politiko UKM (nabava elektronskih virov za leto 2013);
• nabavo elektronske zbirke knjig E-brary in možnost e-založništva;
• konzorcijska pogajanja z založnikom Elsevier (pogovor s predstavniki Elsevier-ja – ponudniki
servisov Science Direct in Scopus);
• knjižnične storitve v času varčevalnih ukrepov;
• krizne razmere in njihov vpliv na visokošolske knjižnice UM (poročilo);
• strokovne standarde in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic;
• dokument COBISS3/Katalogizacija – seznanitev z mnenjem UKM in fakultetnih knjižnic UM;
• polletno realizacijo delovnega načrta UKM za leto 2012;
• poglavitne dosežke UKM v letu 2012.
2.3
PRAVNE PODLAGE DELOVANJA
Zakonske in druge pravne podlage za izvajanje dejavnosti UKM
-
Odlok o preoblikovanju UM (Ur.l. RS, št. 28/00, s spr. in dop. 96/09)
Nacionalni program visokega šolstva RS (Ur.l. RS, Št. 20/02)
Zakon o visokem šolstvu (Ur.l. RS, št. 32/12-UPB7)
Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/91)
Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/07-UPB-1)
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/06–UPB2)
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št.
76/05, s spr. in dop. do 95/11)
Uredba o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 40/04)
Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/06-UPB-2, s spr. in dop.do
82/13)
Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur.l. RS, št.
30/06)
Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ur.l. RS, št. 86/06)
Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Ur.l. RS
št. 52/09)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/11)
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/02, s spr. in
dop.124/06)
37
-
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3, s spr. in dop. do
110/13)
Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 16/08 s spr. in dop. do 111/13)
Zakon o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/01, 96/02)
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur.l. RS, št. 29/03)
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur.l. RS, št.
73/03, s spr. in dop. do 80/12)
Pravilnik o razvidu knjižnic (Ur.l. RS, št.105/03)
Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (Ur.l. RS, št. 42/04, s spr. in dop.
14/09)
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Ur.l. RS, št. 107/08))
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Ur.l. RS, št. 9/09, s
spr. in dop. 108/11)
Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur.l. RS, št. 69/06, s spr. in dop. do 86/09)
Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (Ur.l. RS, št.
90/07)
Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (Ur.l. RS, št.
90/07)
Zakon o plačilnem prometu (Ur.l. RS, št. 30/02, s spr. in dop. do 110/06-UPB3)
Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99 in spr. in dop. do 101/13)
Zakon o izvrševanju proračuna RS (Ur.l. RS, št. 104/12, 101/13)
Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur.l. RS, št.
7/2011, s spr.in dop. do 12/13)
Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/99, 30/02, 114/06)
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju nakupa tuje
znanstvene literature in baz podatkov (Ur.l. RS, št. 12/05, s spr. in dop. do 18/08)
Zakon o javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 128/06 s spr. in dop. do 12/13-UPB5)
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 43/11, s spr. in
dop. 63/13)
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Ur. l. RS, št. 8/01)
Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 21/13)
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Ur.l. RS, št, 18/91, aneks k pog.
40/12 in spr. in dop. do 107/13)
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Ur.l. RS, št. 52/94 s
spr. in dop. do 67/13)
Zakon o javnih uslužbencih – prvi del (Ur.l. RS, št. 56/02 s spr. in dop. do 40/12)
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. ,56/02, s spr. in dop. do 46/13,
40/12-ZUJF)
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur.l. RS, št. 110/11, s spr. in dop.
43/12)
Zakonske in druge pravne podlage za sestavo računovodskih izkazov
- Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS ŠT. 23/99),
- Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99 in spr. in dop. do 101/13,
- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov proračuna (Ur.l. RS št. 12/01 s sprem. in dopol. do 102/2010),
38
-
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Ur.l. RS, ŠT. 115/02, s sprem. in dopol. do 104/2011),
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega
prava (Ur.l. RS št. 134/03, s sprem. in dopol.do 58/2010),
Slovenski računovodski standardi (Ur.l. RS 118/05, s sprem. in dopol.do 64/2012),
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Ur.l. RS 54/02, s sprem. in dopol.do 112/2009),
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev (Ur.l. RS št. 45/05, s sprem. in dopol.do 58/2010).
Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o
računovodstvu ter kapitalskih naložb (Ur.l. RS št. 2/01, 117/02 in 134/03)
Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A3/2010-61 PU (Obvestila UM št.
XXVIII-6-2010), velja od 21.7.2010
Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru št.
A4/2010-61 PU (Obvestila UM št. XXVIII-6-2010), velja od 21.7.2010
Interni akti
Akti Univerze v Mariboru
Splošno:
- Statut Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 46/2012, UPB10), velja od 19.6.2012
- Pravilnik o podelitvi častnih naslovov, priznanj in nagrad Univerze v Mariboru št. A
11/2005-2 BB (Obvestila UM št. XXX-1-2012), velja od 17.2.2012
- Pravilnik založniške dejavnosti v e-izobraževanju na Univerzi v Mariboru št. A 4/200851 MT ((Obvestila UM št. XXVI-7-2008), velja od 15.10.2008
- Akt o ustanovitvi Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru št. A 2/2009-51MT(Obvestila UM št. XXVII-2-2009),
- Pravilnik o zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov št. A 11/2006-524 JR (Obvestila
UM št. XXIV-9-2006), velja od 13.10.2006
- Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o
sestavi in številu članov Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze št. A 3/2006-812
MP (Obvestila UM št. XXIV-1-2006) ter spremembe in dopolnitve pravilnika št.
(Obvestila UM št. XXVI-4-2008), ki veljajo od 17.4.2008
- Splošni akt o organiziranosti in sistemizaciji univerze in članic št. A17/2005-2 BB ter
spremembe in dopolnitve splošnega akta (Obvestila UM št. XXVI-3-2008), ki veljajo od
19.3.2008, spremembe in dopolnitve splošnega akta (Obvestila UM št. XXVII-3-2009),
ki veljajo od 16.6.2009, ter spremembe in dopolnitve splošnega akta (Obvestila UM št.
XXVII-6-2009), ki veljajo od 23.9.2009
- Tabela za prevedbo delovnih mest delavcev UM (Obvestila UM št. XXVI-5-2008)
- Navodilo o vzpostavitvi notranjih kontrol na članicah in drugih članicah UM št. N
26/2007-61 PU
- Pravilnik o obveznem izvodu publikacij Univerze v Mariboru, št. A6/2010 (Obvestila
UM št. XXVIII-7-2010), velja od 21.06.2010
Finance in revizija:
- Pravilnik o finančnem poslovanju Univerze v Mariboru št. A 11/2008-61 PU (Obvestila
UM št. XXVI-9-2008), ki velja od 6.1.2009
- Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A3/2010-61 PU (Obvestila UM št.
XXVIII-6-2010), ki velja od 21.7.2010
39
-
-
Pravilnik o zagotavljanju notranje likvidnosti ter o izposojanju in nalaganju sredstev
Univerze v Mariboru št. A2/2007-61 PU (Obvestila UM št. XXV-6-2007)
Pravilnik o notranjem revidiranju na Univerzi v Mariboru (Obvestila UM št. XXI-4-2003)
Navodilo o javnem naročanju na Univerzi v Mariboru št. N40/2011-11 RSP, velja od
5.9.2011
Navodila o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru št. N19/2010-41
AG, velja od 10.5.2010
Navodilo o izplačevanju osebnih dohodkov iz delovnega razmerja na Univerzi v
Mariboru št. N12/2006-621-JSB
Navodilo o izvajanju medsebojnega finančnega poslovanja s proračunskimi sredstvi in
neproračunskimi sredstvi med članicami Univerze v Mariboru št. N6/2010-61 PU, velja
od 01.01.2010
Navodilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev UM št. N24/2007-621 JSB,
velja od 25.10.2007
Navodilo o poročanju o izvrševanju finančnega načrta UM št. N57/2012-61 PU, velja
od 18.10.2012
Navodilo za upravljanje s tveganji na Univerzi v Mariboru št. N13/2006-61 PU
Navodilo o povračilu stroškov v zvezi z opravljanjem pogodbenega dela št. N25/2007524 JR
Navodilo o razmejevanju časovnih razmejitev, prihodkov in odhodkov Univerze v
Mariboru št. N35/2007-621 JSB
Navodilo o vodenju investicij in investicijskega vzdrževanja na UM št. N0/2008-61 PU
Zaposleni na UM:
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (Ur. l. RS
št. 94/2010), velja od 11.12.2010
- Merila za izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev
na trgu, veljajo od 3.6.2009
- Pravilnik o izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela št. A
10/2008-61 PU (Obvestila UM št. XXVI-9-2008), ki velja od 6.1.2009
- Navodilo za plačilo redne delovne uspešnosti št. N 13/2009-51 MT
- Kadrovski priročnik Univerze v Mariboru (Obvestila UM št. XXV-9-2007)
- Organizacijski akt o delovnem času Univerze v Mariboru št. A 6/2008-51 MT
(Obvestila UM št. XXVI-9-2008), ki velja od 19.11.2008
- Načrt izrabe delovnega časa za leto 2012
- Splošni akt o konkurenčni prepovedi na Univerzi v Mariboru št. A 8/2008-2 BB
(Obvestila UM št. XXVI-9-2008), ki velja od 30.12.2008
- Pravilnik o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ter povračilu stroškov za
prehrano med delom delavcev na Univerzi v Mariboru št. A2/2010-61 PU (Obvestila
UM št. XXVIII-6-2010), velja od 7.7.2010
- Pravilnik o uporabi službenih vozil na Univerzi v Mariboru št. A10/2006-526 NP
(Obvestila UM št. XXIV-9-2006), ki velja od 20.10.2006
- Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi na Univerzi v Mariboru št.
A9/2006-525 TP (Obvestila UM št. XXIV-9-2006), ki velja od 20.10.2006
- Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov na Univerzi v Mariboru št. A8/2006524-2 BB (Obvestila UM št. XXIV-9-2006), ki velja od 20.10.2006
- Organizacijsko navodilo št. N29/2008-524 JR – o delu na domu
40
Akti UKM
Splošno:
-
Navodilo št. N3/2007-MB o varovanju in hrambi ključev v UKM, velja od 28.11.2007
Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja UKM št. P 01/2012-ZP, velja od 16.5.2012
Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva UKM št. N6/2008-BK, velja od
5.12.2008
Finance in revizija:
- Priloga k Pravilniku o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A3/2010-61 PU: Naloge
in odgovornosti posameznih delovnih mest v računovodstvu UKM št. N 3/2010-MB/ZP,
s pričetkom veljave 23.9.2010 in Krogotok knjigovodskih listin z opredelitvijo
odgovornih oseb in notranjih kontrol v UKM št. N 1/2010-MB/ZP, s pričetkom veljave
23.9.2010
- Pravilnik o blagajniškem poslovanju, 1.8.1999
- Navodilo o ravnanju z dnevnimi iztržki v izposojevalni službi UKM, 14.7.2006
- Krogotok listin z opredelitvijo odgovornih oseb in notranjih kontrol v UKM št. N
1/2010-MB/ZP, 23.09.2010
- Merila in sodila za razpolaganje prihodkov in odhodkov in časovnih razmejitev za
odpravljanje javne službe in tržne dejavnosti v UKM št. N2/2010-MB/ZP 22.09.2010
Zaposleni v UKM:
- Navodilo o izrabi delovnega časa št, Navodilo o izrabi delovnega časa št, N5/2013-ZP
- Navodilo o izvajanju Pravilnika o izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega
obsega dela št. N 1/2009-MB
- Navodila za ocenjevanje in obračunavanje redne delovne uspešnosti zaposlenih v UKM
št. N 2/2009-MB, pričetek uporabe 15.6.2009
- Pravilnik o delovnih oblekah, obutvi in osebni varovalni opremi
- Navodilo o izvajanju Pravilnika o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ter
povračilu stroškov za prehrano med delom delavcev n Univerzi v Mariboru, velja od
19.7.2010
- Navodilo o uporabi službenih mobilnih telefonov v UKM, sprejeto 15.9.2005, uporaba
od 23.9.2005 ter spremembe navodila št. N 4/2008-MB, 29.5.2008
- Navodilo o povračilu stroškov za službena potovanja, 10.4.2006
- Pravilnik o delovnih oblekah in zaščitnih sredstvih delavcev UKM, sprejet 21.10.2005,
uporaba od 1.11.2005
- Navodilo o omejitvah in dolžnostih delavcev pri dajanju in prejemanju daril, veljavno
od 23.4.2005 ter spremembe in dopolnitve-1 z dne 10.11.2006
Članstvo v mednarodnih organizacijah
- IFLA (International Federation of Library Associations)
- LIBER (European Association of Research Libraries)
41
2.4
OCENA USPEHA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
Preglednica 3: Ocena uspeha knjižnične dejavnosti v letu 2012 (Poročilo, 2012)
DOLGOROČNI CILJ:
STRATEŠKO NAČRTOVANJE RAZVOJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI
ČLANIC
Kratkoročni cilj
Ciljna vrednost
Ukrepi
za leto 2012
Strateški
• Izdelan idejni
• Ustanovitev delovne
razvojni
elaborat
skupine.
program srednjeročnega
• Komunikacija z
reorganizacija
strateškega razvoja
zaposlenimi.
poslovnih
knjižnične dejavnosti
• Akcijski načrt
procesov
na UM, 2010.
implementacije nove
Univerzitetne
• Izdelan pregled
organiziranosti poslovnih
knjižnice
dobrih praks
procesov v UKM.
Maribor, 2. faza
reorganizacije
poslovnih procesov v
svetu.
Aktivno
udejstvovanje
pri
soustvarjanju
sodobnih podlag
za delovanje
knjižničarske
stroke
Oblikovanje
poslanstva UKM.
Dogovor o sodelovanju
med knjižnicami članic v
okviru KISUM in o
sodelovanju z
Mariborsko knjižnico.
Predlogi zakonodajnih
sprememb in
pravilnikov.
• Spremljanje in
preučevanje
problematike na področju
visokošolskega
knjižničarstva.
• Delovni sestanki z
NUK, IZUM … o skupnih
strokovnih aktivnostih.
UM IN KNJIŽNIC NJENIH
DOSEŽENO
Oblikovana je bila delovna
skupina za reorganizacijo, ki
je pripravila izhodišča za
optimizacijo delovnih
procesov v UKM z namenom
zagotoviti učinkovit sistem
zagotavljanja knjižničnih
storitev. Vsi zaposleni so
izdelali inventuro delovnega
mesta in po organizacijskih
enotah izrisali delovne
procese.
DELNO DOSEŽENO
Izdelan je bil osnutek
dogovora o izvajanju
domoznanske dejavnosti za
Maribor med Mariborsko
knjižnico in UKM.
DOSEŽENO
Spremljanje in revidiranje
zakonskih podlag in
pravilnikov knjižničarske
stroke (sestanek IZUM,
predlogi zakonskih
sprememb Zakona o
knjižničarstvu itd.)
DOLGOROČNI CILJ:
KAKOVOST KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI OSREDNJE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE UKM IN
FAKULTETNIH KNJIŽNIC NA UNIVERZI V MARIBORU
Kratkoročni letni Ciljna vrednost
Ukrepi
cilj za leto 2012
Ocenitev
Samoevalvacijsko
• Sodelovanje v Komisiji
DOSEŽENO
kakovosti
poročilo knjižnične
za ocenjevanje kakovosti • Samoevalvacijsko poročilo
knjižnične
dejavnosti na UM za
univerze.
knjižnične dejavnosti na UM
dejavnosti na
študijsko leto
• Program dela Komisije za študijsko leto 2010/2011.
UM in akcijski
2009/2010
za kakovost UKM
• Evalvacija knjižnične
načrt izboljšav
(akcijski načrt izboljšav).
dejavnosti UKM na podlagi
• Analiza trenda razvoja BIX kazalcev kakovosti.
knjižnične dejavnosti v
→ www.ukm.si; Kakovost
UKM in visokošolskih
v UKM
knjižnic UM na podlagi
samoevalvacij.
• Analiza kakovosti
storitev UKM v primerjavi
s knjižnicami v Evropi po
kriterijih BIX.
42
DOLGOROČNI CILJ:
NAČRTOVANJE IN KOORDINACIJA DEJAVNOSTI KNJIŽNIČNEGA SISTEMA UNIVERZE V
MARIBORU
Ukrepi
cilj za leto 2012
Strokovna
Strokovni standardi
Predstavitev strokovnih
DOSEŽENO
pomoč in
in priporočila za
standardov in priporočil
S strokovnimi standardi smo
svetovanje
organizacijo,
za organizacijo,
seznanili prorektorico za
knjižnicam
delovanje in
delovanje in evalvacijo
razvoj kakovosti na UM in
članic UM pri
evalvacijo
visokošolskih knjižnic
Komisijo za ocenjevanje
razvoju
Komisiji za ocenjevanje
kakovosti UM.
knjižnične
(predlog).
kakovosti UM.
dejavnosti na
osnovi sodobnih
standardov
Načrtovanje in
Pregled stanja nabave • Zbiranje in analiza
DOSEŽENO
koordinacija
knjižničnega gradiva
Zaradi pomanjkanja
informacij za dosego
nabave
UKM in članic UM.
cilja; usklajevanje
finančnih sredstev smo v
knjižničnega
aktivnosti nabavnih
2012 prednostno nabavili
gradiva na UM
elektronske informacijske
postopkov z vodji
visokošolskih knjižnic in
vire, v veliki večini
konzorcijsko. Dogovorili smo
komisijo za knjižnični
sistem UM.
se za sofinanciranje e-virov
• Vzpostavitev modela
s strani članic v višini 40 %.
sofinanciranja nakupa
elektronskih virov na UM.
Načrtovanje in
koordinacija
izobraževalne
dejavnosti
uporabnikov
Program
izobraževanja UKM.
Evalvacija
kakovosti,
razvoja storitev
in pogojev
delovanja
visokošolskih
knjižnic UM
Samoevalvacijsko
poročilo knjižnične
dejavnosti na UM za
študijsko leto
2011/2012.
• Organiziranje
DOSEŽENO
izobraževanj
Širili in preoblikovali smo
ponudbo programov za
uporabnikov knjižničnih
storitev na UM.
izpopolnjevanje
• Vzpostavitev delovne
izobraževanja. Oblikovali
smo predlog sistema
skupine za uvedbo
knjižničarjev tutorjev v
knjižničarjev tutorjev.
• Vzpostavitev okolja za izobraževalnem procesu
univerze (permanentno
e-učenje v okolju
izobraževanje, Študentski
Moodle.
oktober, izobraževanja za
• Priprava idejnega
osnutka e-izobraževanja zaposlene, KISUM itd.)
- www.ukm.si;
UKM na daljavo.
Izobraževanje
• Evalvacija ustreznosti
programa
vseživljenjskega
izobraževanja s področja
knjižnične dejavnosti in
znanstvenega
publiciranja ter ponudbe
izobraževalnih vsebin
preko okolja moodle za
e-izobraževanje na UM.
• Analiza trenda razvoja
DOSEŽENO
knjižnične dejavnosti v
• Samoevalvacijsko poročilo
UKM in visokošolskih
knjižnične dejavnosti na UM
knjižnicah UM na podlagi za študijsko leto 2010/2011.
samoevalvacij.
→ www.ukm.si; Kakovost
v UKM
43
Načrtovanje in
koordinacija
dostopnosti
knjižničnega
gradiva na UM
Analiza ponudbe
portalov za
upravljanja z
elektronskimi viri na
tržišču.
• Odločitev o nakupu
portala za upravljanje z
elektronskimi viri (Primo,
Summon …) oz.
nadgradnja obstoječega
(vključitev metapodatkov
za fizične enote, nakup
instance za UKM,
celostna podoba portala).
Širitev funkcionalnosti
medknjižnične
izposoje.
• Iskanje prosto
dostopnih virov in novih
dobaviteljev.
• Vključitev v mrežo
knjižnic EOD/POD.
• Dogovori s knjižnicami
v Sloveniji.
• Sestanek z deležniki in
določitev načrta dela (1.
faza)
• Delovanje v skladu z
načrtom (2. faza)
• Vsebinsko definiranje in
oblikovanje portala po
strokovnih področjih in
njegovo dopolnjevanje.
Načrtovanje in
koordinacija
knjižnične
dejavnosti na
Univerzi v
Mariboru v
okviru
strokovnega
referentstva
Sodelovanje pri
založniški
dejavnosti UM
Pravilnik o založniški
dejavnosti UM.
• Izdelava promocijske
zloženke, namenjene
založnikom (fakultetam)
publikacij Univerze v
Mariboru.
• Podelitev pooblastila
rektorja odgovornemu
bibliotekarju za področje
bibliografske kontrole.
• Preučitev
zainteresiranosti
posameznih članic UM o
skupnem portalu za ezaložništvo.
• Seznanitev Komisije za
knjižnični sistem s
ponudbo Založbe Obzorja
DOSEŽEN0
Testiranje odprtokodne
aplikacije za učinkovito
upravljanje z elektronskimi
viri za potrebe Univerze v
Mariboru. Zaradi zmanjšanja
finančnih sredstev v nakup
programske opreme za
učinkovito upravljanje z
elektronskimi viri nismo šli.
DOSEŽENO
V sodelovanju s CTK smo na
UM uvedli brezplačno
medknjižnično izposojo ečlankov revij iz paketa
Science Direct (Elsevier).
DOSEŽENO
Mesečni sestanki z vodji
visokošolskih knjižnic zaradi
načrtovanja skupne
knjižnične dejavnosti. V
okviru strokovnega
referentstva za družboslovje
je bil opravljen sestanek. Na
področju naravoslovja je bil
vzpostavljen portal za
BioMedi zbirko.
NEDOSEŽENO
Preoblikovane cilje v celoti
prenašamo v leto 2013.
DOLGOROČNI CILJ:
INFORMACIJSKA PODPORA IZOBRAŽEVALNEMU, ZNANSTVENORAZISKOVALNEMU,
STROKOVNEMU IN UMETNIŠKEMU DELU NA UM
Ukrepi
cilj za leto 2012
Vzpostavitev
Analiza nabavnih
• Sklic sej Komisije za
DELNO DOSEŽENO
učinkovitega
dokumentov
nabavo knjižničnega
UKM je kljub zniževanju
upravljanja s
primerljivih knjižnic v
sredstev zagotovila temeljno
gradiva UKM.
knjižnično
Sloveniji in v svetu.
knjižnično zbirko za
zbirko
izobraževalni in
znanstvenoraziskovalni
44
proces na UM s poudarkom
na e-virih.
Izhodišča za
vzpostavitev
povezave med
programom
COBISS3/Nabava in
računovodskim
programom.
• Analiza in priprava
specifikacije za vključitev
akcesijskih podatkov v
FIPS.
Upoštevanje
zakonodaje.
• Letni načrt popisa
Učinkovita
ponudba
informacijskih
virov in razvoj
informacijske
programske in
strojne
infrastrukture
• Inventura stanja in
potreb informacijske
in komunikacijske
opreme v UKM.
• Analiza potreb
uporabnikov.
Prirast
knjižnične
zbirke (vse vrste
knjižničnega
gradiva)
Prirast tiskanega
knjižničnega
gradiva
Nakup (št. inv. enot):
6.400
• Določitev minimalnega
standarda IKT opreme za
posamezne delovne
procese.
• Optimizacija/poenotenj
e IKT opreme zaradi
vzdrževalnih in nabavnih
stroškov.
• Namestitev novega
uporabniškega vmesnika
(Metalib/instanca
EZproxy, Primo Central
itd.) (vključitev
metapodatkov za fizične
enote, nakup instance za
UKM, celostna podoba
portala).
• Zagotovitev finančnih
sredstev za nakup
knjigomata.
• Do 31.1.2013 obdelati
knjižnično gradivo, ki bo
prispelo v knjižnico v letu
2012 kot nakup.
• Zagotavljanje temeljne
knjižnične zbirke za
podporo izobraževalni in
znanstvenoraziskovalni
dejavnosti na univerzi.
• Sistematično
dopolnjevanje zbirke
študijske literature glede
Obvezni izvod (št. inv.
enot): 24.000
Zamena (št. inv.
enot): 250
45
DOSEŽENO
Pripravili smo nabavni
dokument (verzija 1) in
strokovne podlage za razrez
finančnih sredstev za nakup
knjižničnega gradiva in
drugih informacijskih virov
po znanstvenih področjih.
DELNO DOSEŽENO
Za optimalnejše delo na
področju akcesije in FRS
smo pripravili strokovne
podlage za vzpostavitev
povezave (uvoza)
akcesijskih podatkov v
programsko opremo
finančno računovodske
službe UKM.
DOSEŽENO
Dokončan popis
knjižničnega gradiva – letna
inventura
DOSEŽENO
Finančni in izvedbeni
razvojni načrt IKT opreme
za srednjeročno obdobje.
Za učinkovito upravljanje in
zagotavljanje dostopa do
elektronskih virov smo
pristopili k testiranju
odprtokodnih aplikacij in k
teoretični analizi
funkcionalnosti komercialnih
aplikacij. Nakup programske
opreme za učinkovito
upravljanje z elektronskimi
viri zaradi zniževanja
proračuna nismo realizirali,
prav tako ne sistema za
samopostrežno izposojo).
Načrt./realiz.
Prirast tiskanega
DELNO DOSEŽENO
Nakup (št. inv. enot):
5.800/2.646 (45,62 %)
DOSEŽENO
Obvezni izvod (št. inv.
enot):
26.000/24.163 (92,93 %)
DOSEŽENO
Zamena (št. inv. enot):
Dar (št. inv. enot):
4.500
Obvezni izvod UM (št.
inv. enot): 550
Prirast
elektronskih virov
E-knjige s polnimi
besedili (št.
naslovov): 500
Polnotekstovne
podatkovne zbirke (ečasopisi) (št.
naslovov): 4.000
Polnotekstovne in
bibliografske
podatkovne zbirke
(št. naslovov): 64
Sodelovanje v
sistemu
vzajemne
katalogizacije
Prirast lokalne baze
COBISS (št. zapisov):
23.000
na potrebe študijskih
programov UM.
• Promocija spletne
storitve »predlog
nakupa«.
• Posodobitev sistema
zamen z domačimi in
tujimi knjižnicami in
drugimi organizacijami.
• Kandidiranje na razpisu
za sofinanciranje
znanstvene literature in
baz podatkov pri ARRS.
• Povečanje deleža
elektronskih virov v
primerjavi z nakupom
tiskanih virov.
• Nakup elektronskih
virov v okviru
konzorcijev.
Zagotovitev izvajanja
Pravilnika o obveznem
izvodu publikacij UM na
segmentu elektronskih
publikacij.
Usklajevanje lokalnega
kataloga z vzajemno
bazo podatkov.
Kreiranje/redaktiranje
zapisov normativne
baze avtorjev CONOR
(št. zapisov):
4.000/2.000
Hranjenje arhivskih
izvodov publikacij (št.
enot): 14.000
Učinkovita
uporaba
knjižničnega
gradiva in
drugih
informacijskih
virov
Izposoja
knjižničnega
gradiva
Izposoja na dom (št.
fizičnih enot):
250.000
Izposoja v čitalnicah
• Promocija knjižničnih
storitev UKM in ponudbe
informacijskih virov UKM.
• Ustrezna nabavna
politika UKM.
• Izboljšanje spletnih
storitev in pogojev za
uporabo klasičnih gradiv.
46
200/192 (96 %)
DELNO DOSEŽENO
Dar (št. inv. enot):
4.500/2.854 (63,42 %)
PRESEŽENO
Obvezni izvod UM (št. inv.
enot):
500/550 (110 %)
Prirast elektronskih
virov
PRESEŽENO
E-knjige s polnimi besedili
(št. naslovov):
500/326 (+Ebray ca.
70.000)
DOSEŽEN0
Polnotekstovne podatkovne
zbirke (e- časopisi)(št.
naslovov):
4.000/4.729 (118 %)
DOSEŽENO
Polnotekstovne in
bibliografske podatkovne
zbirke (št. naslovov):
64/66 (103 %)
Načrt./realiz.
DELNO DOSEŽENO
Prirast lokalne baze
COBISS:
23.000/20.582 (89 %)
DELNO DOSEŽENO
Kreiranje/redaktiranje
zapisov normativne baze
avtorjev CONOR:
4.000/2.000; 2.893/854 (72
%/43 %)
DELNO DOSEŽENO
Hranjenje arhivskih izvodov
publikacij (št. enot):
14.000/12.453 (89 %)
Cilj je delno dosežen zaradi
pomanjkanja sredstev za
nakup tiskanega
knjižničnega gradiva v
načrtovanem obsegu.
Strokovni kader smo
preusmerili na področje
inventure.
Načrt./realiz.
Izposoja knjižničnega
gradiva
PRESEŽENO
Izposoja na dom:
250.000/285.971 (114,38
%)
DOSEŽENO
(št. fizičnih enot):
90.000
Medknjižnična
izposoja
Izposoja gradiva iz
drugih knjižnic pasiva (št. fizičnih
enot): 1.300
• Učinkovito
nadomeščanje
založenega in
izgubljenega gradiva.
• Implementacija storitev
za uporabnike s
posebnimi potrebami.
• Nakup in
implementacija
varno dobavo digitalnih
dokumentov.
Izposoja gradiva v
druge knjižnice –
aktiva (št. fizičnih
enot): 1.400
Elektronske in
avtomatizirane
storitve pri izposoji
gradiva
Rezerviranje gradiva
preko OPAC-a (št.
storitev): 6.500
DELNO DOSEŽENO
Izposoja gradiva iz drugih
knjižnic (pasiva)
1.300/723 (55,61 %)
Realizacija je manjša, ker
smo v letu 2012 uvedli
neposredno medknjižnično
izposojo znanstvenih
člankov iz revij paketa
Science Direct.
DOSEŽENO
Izposoja gradiva v druge
knjižnice (aktiva):
1.400/1.394 (99,57 %)
Elektronske in
avtomatizirane storitve
pri izposoji gradiva
PRESEŽENO
Rezerviranje gradiva preko
OPAC-a:
6.500/6.599 (101,52 %)
PRESEŽENO
Podaljšanje izposojenega
gradiva preko OPAC-a:
80.000/95.009 (118,76 %)
PRESEŽENO
Naročanje gradiva preko
OPAC-a:
25.000/35.500 (142 %)
DOSEŽENO
Podaljšanje izposojenega
gradiva s telefonskim
odzivnikom:
900/884 (98,22) (s
1.10.2012 smo to storitev
ukinili)
Uporaba elektronskih
informacijskih virov
Podaljšanje
izposojenega gradiva
preko OPAC-a (št.
storitev): 80.000
Naročanje gradiva
preko OPAC-a (št.
storitev): 25.000
Podaljšanje
izposojenega gradiva
s telefonskim
odzivnikom (št.
storitev): 900
Uporaba
elektronskih
informacijskih
virov
Celotna besedila (št.
vpogledov): 100.000
Izvlečki (št.
vpogledov): 40.000
Dostop do e-virov (št.
dostopov): 50.000
Seznami
neizposojenega
gradiva.
Izposoja v čitalnicah:
90.000/86.898 (96,55 %)
Medknjižnična izposoja
Vzpostavitev sistema
izterjav preko zunanjega
izvajalca
47
PRESEŽENO
Celotna besedila:
100.000/195.654 (195 %)
PRESEŽENO
Izvlečki:
40.000/82.922 (207 %)
DELNO DOSEŽENO
Dostopi do e-virov:
50.000/40.959 (82 %)
DOSEŽENO
V 2012 smo vzpostavili
mehanizme za pričetek
Promocija ponudbe
storitev in
UKM.
Preureditev
prostega
pristopa UKM
Ureditev
signalizacije
Univerzitetne
knjižnice
Maribor
UKM kot učni
center
Usposabljanje
uporabnikov
Usposabljanje
individualnih
uporabnikov (št.
uporabnikov): 800
Usposabljanje
uporabnikov v
skupinah (št. skupin;
št. udeležencev):
100; 1.800
Usposabljanje v
okviru študijskega
programa
visokošolskega
zavoda (št. ur): 50
• Izdelava koncepta z
novo celostno podobo ter
natis informacijskih
gradiv.
• Oblikovanje izhodišč in
protokola dela za
predstavitev knjižnih
novosti v fizični obliki in
na spletni strani UKM.
• Izdelava načrta
prenove oz. inkorporacije
ter izvedba prenove.
• Redakcija gradiva v
učni zbirki.
• Priprava osnutka
prenove postavitve
gradiva v prostem
pristopu.
• Analiza testne
postavitve knjižničnega
gradiva v prostem
pristopu - BIOMEDi
zbirka.
Izdelava idejnega
koncepta, upoštevaje
novo celostno grafično
podobo ter izdelava tabel
in napisov.
• Organiziranje
izobraževanj uporabnikov
knjižničnih storitev na
UM.
• Vzpostavitev delovne
skupine za uvedbo
sistema knjižničarjev
tutorjev.
• Vzpostavitev za eučenje v okolju Moodle.
• Priprava idejnega
osnutka e-izobraževanja
UKM na daljavo.
• Evalvacija ponudbe
izobraževalnih vsebin
preko okolja Moodle za
e-izobraževanje na UM.
• Promocija
izobraževalnih vsebin.
Organizacija prireditev
48
izterjave knjižničnega
gradiva.
Izterjave knjižničnega
gradiva do 6-ih mesecev in
aktivnosti za izterjavo
knjižničnih gradiv z rokom
nad 6 mesecev.
DOSEŽENO
Ti cilji so realizirani v skladu
s celostno grafično podobo
UM. Pripravljeni so vsebinski
osnutki nekaterih
informacijskih gradiv za
uporabnike. Prenova
prostorov v I. nadstropju je
narekovala prenovo
koncepta predstavitve
knjižnih novosti v UKM.
DOSEŽENO
Izvedli smo obsežno
redakcijo učne zbirke in
pričeli z inkorporacijo v
obstoječi prosti pristop.
Analizirali smo rezultate
ankete o uporabi BioMedi
zbirke.
NEDOSEŽENO
Cilj je nedosežen, ker ni
dokončana grafična podoba
elementov celostne podobe
UM.
Načrt./realiz.
Usposabljanje
uporabnikov
PRESEŽENO
Usposabljanje individualnih
uporabnikov:
800/1765 (220 %)
PRESEŽENO
Usposabljanje uporabnikov
v skupinah:
100;1800 / 84;2774
(84% / 154%)
DOSEŽENO
Usposabljanje v okviru
študijskega programa
visokošolskega zavoda
50/45 (90 %)
Strokovno
referentstvo,
Avstrijska
čitalnica, EDC
Vsebinska obdelava
(št. enot): 6.000
Redakcija
bibliografskih zapisov
(št. enot): 1.500
Posredovanje
informacij (št. inf.):
300
Prirast gradiva zbirk
Avstrijske čitalnice
(št. enot): 565
Knjigoveška
dejavnost
Študentski oktober.
• Ustrezna kadrovska
zasedba.
• Učinkovita gradnja
knjižnične zbirke.
• Sprotna redakcija
knjižnične zbirke v
prostem pristopu.
• Intenziviranje
sodelovanja s fakultetami
UM pri nakupu
knjižničnega gradiva in
izobraževanju
uporabnikov.
Analiza potreb
uporabnikov (anketa)
Sinteza ponudbe inf.
virov na spletu Evropske
skupnosti, Avstrijske
čitalnice in strok, ki jih s
ponudbo pokriva UKM.
Program
izobraževanja UKM
(moduli)
• Vključitev strokovnih
referentov kot
predavateljev v program
izobraževanja UKM.
• Vzpostavitev sistema
strokovni referent –
knjižničar tutor.
• Priprava vsebinskih
sklopov za posamezne
znanstvene discipline in
strokovna področja.
Izvedba knjigoveških
posegov za zaščito
gradiva.
Priprava, popravila in
vezava učbeniškega
sklada (št. enot):
2.200
Priprava in vezava
knjig (št. enot): 70
vezava serijskih
publikacij (št. enot):
250
49
Načrt./realiz.
DELNO DESEŽENO
Vsebinska obdelava
knjižničnega gradiva:
6.000/4.711 (78 %)
PRESEŽENO
Redakcija bibliografskih
zapisov:
1.500/1.948 (130 %)
PRESEŽENO
Posredovanje informacij:
300/364 (121 %)
PRESEŽENO
Prirast gradiva zbirk
Avstrijske čitalnice:
565/679 (120 %)
DOSEŽENO
Strokovni referent je opravil
analizo spletne predstavitve
in organizacije e-virov EDC
in se udeležil sestankov
Pan-European working
group, katere cilj je
vzpostavitev tovrstnih
portalov. Za AČ spletnega
portala nismo vzpostavili,
smo pa nalogo vključili v
načrt vzpostavitve spletnih
portalov za inf. vire po
strokah po vzoru BioMedi
zbirke
→ www.ukm.si; BioMedi
zbirka.
DOSEŽENO
Sistematično izobraževanje
uporabnikov.
Načrt./Realiz.
DOSEŽENO
vezava učbeniškega sklada:
2.200/2.044 (93 %)
PRESEŽENO
Priprava in vezava knjig:
70/159 (227 %)
DELNO DOSEŽENO
vezava serijskih publikacij:
250/194 (77 %)
PRESEŽENO
Termo vezave:
250/814 (325 %)
NEDOSEŽENO
Zaščita (ovijanje) gradiva:
2.600/903 (35 %)
PRESEŽENO
Popravilo in vezave raritet in
stare periodike:
56/70 (125 %)
Termo vezave (št.
enot): 250
Zaščita (ovijanje)
gradiva (št. enot):
2.600
Popravilo in vezave
raritet in stare
periodike (št. enot):
56
DELNO DOSEŽENO
Izdelava arhivskih
varovalnih škatel, map,
pisem in ovojnic:
3.300/2.186 (66 %)
DELNO DOSEŽENO
Izdelava zaščitnih ovojnic za
arhivsko gradivo:
10.000/7.200 (72 %)
DELNO DOSEŽENO
Zlatopis na vezano gradivo:
250/170 (68%)
PRESEŽENO
Tehnična postavitev razstav
30/40 (137 %)
Izdelava arhivskih
varovalnih škatel,
map, pisem in ovojnic
(št. enot): 3.300
Izdelava zaščitnih
ovojnic za arhivsko
gradivo (št. enot):
10.000
Zlatopis na vezano
gradivo (št. enot):
250
Tehnična postavitev
razstav: 30
Elaborat
uvajanja RFID
tehnologije za
učinkovito
upravljanje
gradiva
Elaborat postopne
uvedbe RFID
tehnologije.
• Izdelava elaborata
implementacije RFID
tehnologije v poslovne
procese UKM.
Imenovanje projektne
skupine.
Uvedba
večnamenske
članske
izkaznice
Uvedba večnamenske
članske izkaznice z
možnostjo
funkcionalne
nadgradnje.
Knjižnica,
prijazna
uporabnikom s
posebnimi
potrebami
Ekspertno mnenje
delovne skupine EPK.
• Izdelava parcialnega
idejnega elaborata
implementacije
univerzitetne
večnamenske izkaznice
(knjižnične storitve).
• Promocija idejnega
elaborata v študentski
populaciji.
• Analiza ekspertnega
mnenja delovne skupine
EPK.
• Izdelava nabora
storitev za uporabnike s
posebnimi potrebami
(najem slušne zanke,
tolmača za slogovni
jezik).
• Prenova spletne strani
s prilagoditvami za
50
Cilji, ki niso doseženi, so
povezani z varčevalnimi
ukrepi zaradi zmanjšanja
NEDOSEŽENO
Zaradi prevelikih stroškov
implementacije RFID
tehnologije v poslovne
procese knjižnice in
finančnih razmer smo ta cilj
opustili.
DOSEŽENO
Uvedena je bila enotna
plastična članska izkaznica
kot predpriprava za
večnamensko člansko
izkaznico.
DOSEŽENO
Opremo za uporabo
knjižničnih storitev za
uporabnike s posebnimi
potrebami smo pridobili kot
donacijo Lions kluba
Piramida.
DOSEŽENO
Ponudba knjižničnega
gradiva, prednostno
študijske literature in
uporabnike s posebnimi
potrebami.
• Izdelava diplomske
naloge.
Knjižnica –
prostor za študij
in prosti čas
Analiza ankete o
zadovoljstvu s
storitvami UKM.
• Zagotovitev finančnih
sredstev.
• Vzpostavitev
multimedijske učilnice v
I. nadstropju.
• Vzpostavitev predelne
stene v prostoru za
skupinsko delo v III.
nadstropju.
• Nadaljevanje prenove
bioklimatskih pogojev v
III. nadstropju.
• Vzpostavitev dodatnega
anatomskega kabineta.
storitev uporabnikom s
posebnimi potrebami –
pridobitev zvočnih knjig iz
mestne knjižnice Ulm.
DOSEŽENO
Prilagoditev knjižničnih
prostorov za uporabnike s
Prilagoditev spletne strani
smo prestavili v leto 2013,
Oddelek za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in
knjigarstvo UL je na našo
pobudo razpisal temo za
diplomsko delo.
DOSEŽENO
Prenova prostorov za
skupinsko delo v I.
nadstropju.
DOSEŽENO
Funkcionalna prenova
prostora za uporabnike v I.
nadstropju
NEDOSEŽENO
Vzpostavitev bioklimatskih
pogojev v III. nadstropju
(nadaljevanje prenove
UKM).
DELNO DOSEŽENO
Prenova prostora knjigarne
v dnevno nočno čitalnico je
v teku.
DOSEŽENO
Uvedba samostojnega
tiskanja in skeniranja
dokumentov preko kioska.
DOLGOROČNI CILJ: BIBLIOGRAFIJA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN SODELAVCEV
UNIVERZE V MARIBORU
Ukrepi
cilj za leto 2012
Bibliografska
Kreiranje zapisov za
• Redakcija bibliografskih Načrt./Realiz.
obdelava
članke (št. zapisov):
zapisov in strokovno
PRESEŽENO
knjižničnega
600
svetovanje.
Kreiranje zapisov za članke:
gradiva za
• Koordinacija dejavnosti 600/997 (166 %)
bibliografijo
v okviru delovne skupine. PRESEŽENO
• Sprotno dopolnjevanje
monografije (število
bloga bibliotekarjev UM
monografije:
zapisov): 300
BiblioUM z novostmi na
300/578 (192 %)
področju
bibliografske
PRESEŽENO
izvedena dela (število obdelave.
zapisov): 200
izvedena dela:
200/206 (103 %)
Redaktiranje zapisov
DELNO DOSEŽENO
(število zapisov): 600
Redaktiranje zapisov:
600/433 (72 %)
Vrednotenje
• Pravila za
• Sodelovanje s
DELNO DOSEŽENO
51
znanstvene
uspešnosti
Univerze v
Mariboru
bibliografsko
obdelavo enot in
vrednotenje le-teh.
• Izdelava
metodologije
vrednotenja
znanstvene
uspešnosti UM.
Zagotovitev
trajnega
hranjenja in
javne objave
zaključnih del
UM v Digitalni
knjižnici UM.
Uveljavljena
sistemska rešitev na
področju
dodiplomskih
zaključnih del.
Zagotovitev
sistemske
oddaje
doktorskih
disertacij UM v
podatkovno
zbirko
Dissertation and
Theses
(Proquest)
Promocija
prostega
dostopa do
znanstvenih
informacij
Vzpostavitev
trajnega
hranjenja
znanstvene
dediščine
Univerze v
Mariboru.
Vzpostavitev storitve
oddaje doktorskih
disertacij UM v
podatkovno zbirko
Dissertation and
Theses (Proquest).
strokovnimi telesi (OSIC,
IZUM, ARRS,
habilitacijsko komisijo
UM).
• Implementacija novih
rešitev za učinkovito
vrednotenje
znanstvenoraziskovalneg
a in strokovnega dela na
univerzi.
• Bibliometrična analiza
kazalcev znanstvene
uspešnosti UM – osnutek
metodologije na primeru
ene od fakultet.
• Prenova pravilnikov UM
o pripravi zaključnih del
na podiplomskem in
doktorskem študiju.
• Prevod aplikacije za
vnos doktorskih disertacij
v bazo Digital
Dissertations (Proquest)
v slovenski jezik).
• Priprava pogodbe o
prenosu neekskluzivne
materialne avtorske
pravice za zaključna dela
na Univerzo v Mariboru.
• Uvedba licence Creative
Commons.
• Priprava promocijske
zloženke.
• Spremljanje
sistematičnega
vključevanja doktorskih
del v podatkovno zbirko
Dissertation and Theses.
Spletna stran za
promocijo odprtega
dostopa www.openaccess.si.
Podpis Berlinske
deklaracije.
Analiza dobrih praks
institucionalnih
repozitorijev drugih
univerz.
• Priprava navodil za
oddajo in trajno hranjenje
znanstvenoraziskovalnih,
strokovnih in drugih del
UM v elektronski obliki v
DKUM.
52
Zagotovitev enakovrednega
obravnavanja znanstvenih
dosežkov v bibliografski
obdelavi podatkov
(integrirni viri) – sprejet
dogovor o klasifikaciji
določenih znanstvenih
tipologij integrirnim virom
(OSIC/IZUM)
DOSEŽENO
UKM je sodelovala pri analizi
znanstvene uspešnosti UM.
DELNO DOSEŽENO
Omejitev možnosti umika
javne objave zaključnih del
v elektronski obliki v
Digitalni knjižnici UM.
DOSEŽENO
Povečanje mednarodne
odmevnosti doktorskih
disertacij Univerze v
Mariboru.
NEDOSEŽENO
Uveljavitev prostega
dostopa do znanstvenih
informacij na UM.
DELNO DOSEŽENO
Naloga je bila zastavljena v
okviru projekta ODUN.
• Vzpostavitev sistema
oddajanja in trajnega
hranjenja
strokovnih in drugih del
UM v elektronski obliki v
DKUM.
• Vzpostavitev načrtnega
zbiranja publikacij UM v
elektronski obliki, ki so
predmet obveznega izvoda
UM.
DOLGOROČNI CILJ:
DIGITALNE VSEBINE IN RAZVOJ DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU (DKUM)
Ukrepi
cilj za leto 2012
Vzpostavitev
Digitalna knjižnica
• Podpis tripartitne
DELNO DOSEŽENO
sistemske
Pripravljen je bil osnutek
UM.
pogodbe (UKM – FERI –
rešitve za
tripartitne pogodbe
RCUM) o upravljanju in
upravljanje in
(zagotovitev sistemskega
vzdrževanju Digitalne
vzdrževanje
upravljanja in vzdrževanja
knjižnice UM.
Digitalne
DKUM).
knjižnice UM
(DKUM)
Vzpostavitev
Priprava navodil za
DELNO DOSEŽENO
• Sodelovanje pri
institucionalneg oddajo in trajno
Naloga je bila zastavljena v
implementaciji
a repozitorija
okviru projekta ODUN.
hranjenje
programskih rešitev v
znanstvene
(Vzpostavitev trajnega
znanstvenoraziskoval
DKUM.
dediščine
hranjenja
nih, strokovnih in
Univerze v
drugih del UM v
Mariboru
strokovnih in drugih del UM
elektronski obliki v
v elektronski obliki v
DKUM.
DKUM.)
Vzpostavitev
Kriteriji za
Predlog za vzpostavitev
NEDOSEŽENO
selektivnih
digitalizacijo
delovne skupine na
Optimizacija in
kriterijev za
nacionalni ravni.
racionalizacija storitev
digitalizacijo
na nacionalni ravni.
digitalizacije.
knjižničnega
gradiva na
nacionalni ravni
Digitalizacija
Priprava in pregled
Sodelovanje z NUK in
DOSEŽENO
Institut für Ost- und
časopisa
gradiva za
Celoten izvod
Südosteuropaforschung,
Marburger
digitalizacijo.
digitaliziranega časopisa.
Zeitung
Finančni načrt 2012
Regensburg.
Nadgradnja
Digitalna oblika
Zagotovitev finančnih
DOSEŽENO
funkcionalnosti
Digitaliziran listkovni katalog
listkovnega kataloga.
sredstev.
digitaliziranega
z implementacijo iskalnika.
listovnega
kataloga UKM
Digitalizacija
Prioritetni seznam
• Organizacija dela.
DOSEŽENO
domoznanskih
UKM je v okviru projekta
gradiv za
• Digitalizacija redkih
vsebin, raritet in digitalizacijo.
EPK Iz zakladnice UKM in
gradiv UKM.
stare periodike
drugih projektov
• Nakup programske
digitalizirala 10 redkih
opreme za upravljanje z
gradiv UKM in jih
digitalnimi objekti.
prostodostopno objavila na
• Sodelovanje z
portalih e-UKM (v razvojni
Mariborsko knjižnico v
projektih Ministrstva za
kulturo za OOK in drugih
fazi), Kamra, DLIb.
projektih (EPK)
• Sodelovanje z NUK in
knjižnicami v regiji.
Uvajanje novih
Pravilnik o obveznem
• Implementacija
DOSEŽENO
vsebin in
izvodu publikacij UM
• Širitev funkcionalnosti
53
funkcionalnosti
Digitalne
knjižnice UM.
(elektronske
publikacije); digitalne
vsebine UKM.
upravljanje s
fotografijami.
• Oblikovanje portala
domoznanskih vsebin v
okviru DKUM-a.
• Vzpostavitev
elektronske prevzemnice
v okviru DKUM.
• Preučitev možnosti
vzpostavitve povezave
med sistemi COBISS –
DKUM – MOODLE.
• Prevod portala DKUM v
angleški jezik.
DKUM-a smo predvideli v
okviru projekta ODUN; ki ga
je prijavil na razpis MIZKŠ
FERI in v katerem sodelavca
UKM sodelujeta kot
svetovalca.
• UKM je vzpostavila
prototip repozitorija UKM.
DOLGOROČNI CILJ:
TRAJNO HRANJENJE OBVEZNEGA IZVODA REPUBLIKE SLOVENIJE IN OBVEZNEGA IZVODA
PUBLIKACIJ UM
Ukrepi
cilj za leto 2012
Varovanje in
Nakup materiala za
DOSEŽENO
zaščita gradiva
• Izvajanje arhivske funkcije
izdelavo zaščitnih
sredstev
za trajno
UKM.
map, škatel,
ohranjanje
brezkislinskega
• Rokopisno gradivo,
kulturne
papirja za trajno
raritete, staro periodiko in
dediščine
ohranjanje kulturne
arhivski izvod smo ustrezno
dediščine (obvezni
zaščitili s predpisanimi
materiali, ki jamčijo trajno
izvod, zbirka raritet in
stare periodike,
hranjenje.
rokopisna zbirka,
drugo knjižnično
gradivo).
Ustrezno
Predračun za opremo
Pridobitev dodatnih
NEDOSEŽENO
arhiviranje
arhivskega skladišča s finančnih virov za
• Oprema arhivskega
obveznega
kompaktnimi
opremo skladišč.
skladišča z ustreznimi
izvoda publikacij policami.
kompaktnimi policami.
Republike
• Dislocirano arhivsko
Slovenije in
skladišče knjižničnega
obveznega
gradiva UKM in fakultetnih
izvoda publikacij
knjižnic.
UM
Kljub naporom, ki smo jih
vložili v prepričevanje
financerja in iskanju
ustreznega prostora, nam
financer ni namenil dodatnih
sredstev za ureditev
drugega skladiščnega
prostora ali opremo
obstoječega.
Projekt
DOSEŽENO
mikrofilmanja
sredstev
• Varovanje in zaščita
periodičnih
dragocenega gradiva ter
publikacij
skrb za ohranjanje in
(Večer, Delo) za
možnost uporabe na drugih
potrebe
medijih.
arhiviranja,
• V letu 2012 smo nabavili
raziskovalnega
mikrofilme časnika Večer in
54
dela in nadaljnje
uporabe ter
digitalizacije
Delo in tako zagotovili zalogo
do leta 2012.
DOLGOROČNI CILJ:
ZBIRANJE, HRANJENJE, DOKUMENTIRANJE IN POSREDOVANJE DOMOZNANSKEGA
GRADIVA ZA MESTO MARIBOR IN ŠIRŠO OKOLICO V FUNKCIJI DOMOZNANSKE
KNJIŽNICE IN PODPORE ZNANSTVENORAZISKOVALNI DEJAVNOSTI UNIVERZE V
MARIBORU
Ukrepi
cilj za leto 2012
Prirast
Pridobivanje
• Izvajanje ustrezne
Načrt./realiz.
knjižničnega
domoznanskega
PRESEŽENO
nabavne politike.
gradiva
• Ustrezna kadrovska
Pridobivanje
domoznanske
– monografsko
domoznanskega gradiva:
zasedba.
zbirke in
gradivo: 80
• Pridobivanje gradiva na – monografsko gradivo:
posebnih zbirk
- neknjižno gradivo:
80/266 (332 %)
terenu in iz naslova
(zbirka drobnih
9.150
PRESEŽENO
obveznega izvoda.
tiskov, glasbena
- neknjižno gradivo:
in filmska
9.150/11.850 (129 %)
zbirka,
Vsebinska obdelava
PRESEŽENO
rokopisna
monografij (št. enot):
Vsebinska obdelava
zbirka, zbirka
80
monografij:
raritet in stare
80/266 (332 %)
periodike,
Bibliografska
PRESEŽENO
kartografska
Bibliografska obdelava/
obdelava/inventarizac
zbirka)
inventarizacija neknjižnega
ija neknjižnega
gradiva:
- Zbirka drobnih tiskov:
- Zbirka drobnih
500/5.200; 607/9.037
tiskov: 500/5.200
(121%/173%)
- Glasbena in filmska
PRESEŽENO
zbirka: 1.300/2.600
- Glasbena in filmska zbirka:
- Rokopisna zbirka:
1.300/2.600; 1.242/2.813
80/80
(95%/108%)
NEDOSEŽENO
- Rokopisna zbirka:
80/80; 0/0 (0 %)
Bibliografska
PRESEŽENO
obdelava člankov (št.
Bibliografska obdelava
enot): 2.800
člankov:
2.800/3.549 (127 %)
Kreiranje zapisov v
DELNO DOSEŽENO
normativni bazi
Kreiranje zapisov v
avtorjev CONOR (št.
normativni bazi avtorjev
enot): 100
CONOR:
100/88 (88 %)
Referenčno delo Posredovanje
• Predstavitev Enote za
Načrt./Realiz.
informacij (št.
domoznanstvo in
PRESEŽENO
informacij): 800
posebnih zbirk različnim
Posredovanje informacij:
javnostim (uvajanja za
800/1.586 (198 %)
študente, promocija,
razstavna dejavnost,
publicistično delo).
55
Optimizacija
delovnih
postopkov na
področju
katalogizacije
domoznanskih
vsebin
Elaborat konverzije
metapodatkov o
člankih, objavljenih v
spletnem časniku
Večer v COBIB.SI.
Poskusni popis
gradiva v COBISS3 ali
v drugo bazo.
Povečanje
obsega in
prepoznavnost
zbirk Enote za
domoznanstvo
(Zbirka drobnih
tiskov, Rokopisna
zbirka, Zbirka
raritet in stare
periodike,
Glasbena in
filmska zbirka,
Kartografska
zbirka)
• Idejni elaborat
reorganizacije
poslovnih procesov
UKM.
• Plan razstavne
dejavnosti 2012.
Vzpostavitev delovne
skupine.
Organizacija dela.
• Posredovanje predloga
na Strokovni svet UKM in
na Sistemizacijsko
komisijo UM.
• Priprava razstav,
katalogov, strokovni in
znanstveni članki.
• Izbor gradiva, prijava
na projekte, sodelovanje
z Mariborsko knjižnico v
okviru OOK.
DOSEŽENO
Racionalizacija dela na
področju katalogizacije.
(Podjetju Večer smo
predstavili problematiko, se
dogovorili za sodelovanje in
posredovali informacije
IZUM-u)
NEDOSEŽENO
Preimenovanje enote v
Enota za domoznanstvo in
posebne zbirke.
DOSEŽENO
Promocija kulturne
dediščine.
DOSEŽENO
Selektivna digitalizacija
domoznanskih vsebin (100
naslovov - razglednice,
rokopisno in raritetno
gradivo, periodika).
DOLGOROČNI CILJ:
PRIREDITVENA DEJAVNOST IN PROMOCIJA UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR
Ukrepi
cilj za leto 2012
Razstavna
Št. razstav: 30
Avtorstvo, koordinacija,
PRESEŽENO
dejavnost
organizacija in izvedba
30/41 (137 %)
(zbiranje
razstavne dejavnosti po
gradiva,
programu dejavnosti.
izdelava
spremnega
gradiva,
postavitev,
avtorstvo in
koordinacija)
Prireditvena
Št. prireditev: 120
Avtorstvo, koordinacija,
Načrt./Realiz.
dejavnost
organizacija in izvedba
DELNO DOSEŽENO
(koordinacija,
razstavne dejavnosti po
120/88 (73 %)
urejanje in
Št.
obiskovalcev: programu dejavnosti.
PRESEŽENO
organizacija
7.000
7.000/8.200 (117 %)
prireditev)
Širjenje poznavanja
DOSEŽENO
Sodelovanje z Oddelkom
Organizacija Študentskega
avstrijske, nemške in
za germanistiko, FF UM
dneva Stefana Zweiga
švicarske književnosti, in založbami;
(Avstrijska čitalnica);
medkulturno
sodelovanje z
literarni simpozij »Alpe«
povezovanje
Goethejevim inštitutom
(Avstrijska čitalnica);
(Avstrijska čitalnica).
in švicarsko ambasado;
literarni večeri;
sodelovanje z avstrijsko
filmski večeri.
lektorico.
Operativna
Priprava protokola in
DOSEŽENO
organizacija poslovnih njegovo sprejetje.
Protokol (organizacijsko
procesov.
navodilo) prireditvene in
razstavne dejavnosti UKM.
Založniška in
Promocija dejavnosti
Organizacija dela
DOSEŽENO
publicistična
Izdaja zbornika ob 20.
Avstrijske čitalnice v
56
dejavnost UKM
Ustanovitev
Kluba prijateljev
in podpornikov
UKM
Promocija
storitev UKM
UKM.
Program dejavnosti
Enote za
domoznanstvo;
Program Sekcije za
domoznanstvo in
kulturno dediščino pri
ZBDS.
Rast znanstvene in
strokovne odličnosti
zaposlenih v UKM.
Ustanovitev kluba.
Program dela UKM.
Operativna
organizacija
poslovnih procesov.
Stiki z javnostmi
Program dela UKM.
Organizacija dela
Organizacija dela
Priprava smernic za
delovanja Kluba
prijateljev in podpornikov
UKM.
• Priprava programske
sheme prireditev.
• Prireditev Študentski
oktober.
• Prireditev UKM bedi v
okviru Noči
raziskovalcev.
• Aktualna spletna stran
UKM.
• Promocija
domoznanskih vsebin.
• Izvedba cikla
domoznanskih filmov.
• Spletne aplikacije
Domblog, BiblioUM itd.
• Predstavitev
domoznanskih vsebin
• Promocija UKM v
socialnih omrežjih
(Facebook).
• Gradnja in
dopolnjevanje strokovnih
spletnih portalov.
Novosti v UKM na spletni
strani UKM.
Priprava protokola in
sprejetje.
Sodobne oblike
obveščanje o dogodkih in
posebnih dosežkih.
57
obletnici Avstrijske čitalnice
v UKM.
DOSEŽENO
• Promocija domoznanske
dejavnosti.
• Nadaljevanje izdaje zbirke.
DOSEŽENO
Objava člankov in
prispevkov doma in v tujini.
DOSEŽENO
Promocija knjižnice in
knjižničnih storitev.
DOSEŽENO
Promocija knjižnice in
knjižničnih storitev.
NEDOSEŽENO
Protokol (organizacijsko
navodilo) za promocijo UKM
v socialnih omrežjih in
spletnih straneh.
DOSEŽENO
Povečanje števila
obiskovalcev prireditev
UKM-a in uporabnikov
knjižničnih storitev,
obveščanje javnosti o
dejavnostih knjižnice.
3 MATERIALNI POGOJI ZA DELOVANJE
3.1
PROSTORI IN OPREMA
Visokošolska knjižnica mora za zagotovitev celovite podpore izvajanja študijskega in raziskovalnega
procesa uporabnikom polega ustreznega knjižničnega gradiva in informacijskih virov zagotoviti tudi
ustrezne prostore, tako za individualni študij kot skupinsko delo, študijske sobe, računalniške delovne
postaje ter podobno, pa tudi prostore za počitek in sprostitev med študijem. Glede na izražene
potrebe uporabnikov je Univerzitetna knjižnica Maribor v študijskem letu 2012/13 s pomočjo univerze
prenovila prostore v pritličju stavbe in uredila Čitalnico Univerzitetne knjižnice ČUK, ki
predstavlja ločen študijski prostor od centralne stavbe in je odprt med tednom od 12. do 24. ure in ob
sobotah od 12. do 18. ure. V tem prostoru je svojim uporabnikom zagotovila dodatnih 66 novih
študijskih mest.
Po razpoložljivih podatkih je 89% odstotkov obiskovalcev študentov Univerze v Mariboru. Od aprila do
septembra je ČUK obiskalo 12.035 uporabnikov oziroma povprečno 2.006 uporabnikov na mesec.
Instalirana računalniška oprema v UKM v letu 2012:
• 121 računalnikov,
• 42 računalnikov za uporabnike,
• 79 računalnikov za zaposlene,
• 56 tiskalnikov,
• 54 tiskalnikov za zaposlene (tiskalniki za črtne kode, tiskalniki za zadolžnice)
• 2 tiskalnika za uporabnike,
• 5 prenosnih računalnikov,
• 10 skenerjev, 7 za zaposlene in 3 za uporabnike,
• 39 čitalcev črtnih kod,
• 2 dlančnika z vgrajenim čitalcem črtnih kod za potrebe popisa knjižnega gradiva,
• 4 fotokopirnih strojev,
• 2 digitalna fotoaparata,
• 7 mikrofilmskih bralnikov,
• 2 mikrofilmska skenerja,
• 4 predvajalniki (video, video/DVD, DVD/BD)
• 2 glasbena stolpa, 1 kasetofon in 1 gramofon,
• 2 računalnika za predvajanje vsebin na info zaslonih,
• 2 LCD TV – info zaslon
• 1 Printbox – skeniranje in tiskanje za uporabnike.
Na delovnih postajah je nameščena programska oprema MS Windows in MS Office, antivirusni
program MS Forefront, Cobiss/Connect, Cobiss3. Programska oprema proizvajalca Microsoft je najeta
po pogodbi MSA med Univerzo v Mariboru in Microsoftom.
58
3.1.1 Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – prostori in oprema
(obravnavano obdobje študijsko leto 2012/2013)
Preglednica 4: Kazalci – prostori in oprema (na dan 31. 12. 2012)
2011
2012
Neto uporabna površina knjižnice (m2)
8.376
8.376
Neto površina zaprtih knjižničnih skladišč (m2)
3.175
3.175
Število vseh čitalniških/študijskih mest za uporabnike
342
408*
Število računalniških delovnih mest za uporabnike
39
42
*podatek se nanaša na študijsko leto 2012/2013
•
Neto uporabna površina knjižnice (m2) na potencialnega uporabnika knjižnice
2011/2012
0,40
m2/uporabnika
•
•
•
•
2012/2013
0,41
m2/uporabnika
Neto uporabna površina knjižnice (m2) na aktivnega uporabnika knjižnice
2011/2012
2012/2013
0,55
m2 /uporabnika
0,56
m2 /uporabnika
Neto uporabna površina
zavoda/univerze
knjižnice (m2) na aktivnega uporabnika z
2011/2012
2012/2013
0,80
2
m /uporabnika
0,82
m /uporabnika
visokošolskega
2
Število potencialnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
2011/2012
2012/2013
543,38
uporabnikov/računalniško delovno mesto
487,33
uporabnikov/računalniško delovno mesto
Število aktivnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2012/2011
2012/2013
370,0
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
406,6
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
379,38
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
393,9
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
355,90
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
59
•
•
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda/univerze na računalniško delovno mesto
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
199,0
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
225,23
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
255,13
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
267,72
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
243,38
uporabnikov/
računalniško
delovno mesto
Število potencialnih uporabnikov na čitalniški sedež
2011/2012
61,96
uporabnikov/čitalniški sedež
•
•
3.1.2
2012/2013
50,17
uporabnikov/čitalniški sedež
Število aktivnih uporabnikov na čitalniški sedež
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
44,4
uporabnikov/
čitalniško mesto
48,78
uporabnikov/
čitalniško mesto
44,29
uporabnikov/
čitalniško mesto
44,92
uporabnikov/
čitalniško mesto
36,64
uporabnikov/
čitalniško mesto
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda/univerze na čitalniški sedež
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
23,3
uporabnikov/
čitalniško mesto
27,02
uporabnikov/
čitalniško mesto
29,79
uporabnikov/
čitalniško mesto
30,53
uporabnikov/
čitalniško mesto
25,05
uporabnikov/
čitalniško mesto
Prostori in oprema za uporabnike s posebnimi potrebami
Knjižnični prostori in oprema visokošolskih knjižnic morajo biti na voljo tudi uporabnikom, ki so fizično
ali kako drugače ovirani oz. uporabnikom s posebnimi potrebami. Univerzitetna knjižnica Maribor je v
študijskem letu 2011/12 skupaj z delovno skupino EPK za uporabnike s posebnimi potrebami in
predstavniki študentov-invalidov UM popisala ovire in pomanjkljivosti ter predlagala izboljšave.
Nekatere izboljšave so že bile izvedene v sklopu prenove I. nadstropja, nekatere pa so povezane z
večjimi gradbenimi posegi, ki pa jih bo močno realizirati šele pri nadaljevanju obnove prostorov UKM
(III. nadstropje, sanitarije, dvigala ipd.) Manjše izboljšave, kot so namestitve nalepk - trakov za boljšo
vidnost na stopnicah, vratih, dvigalih ipd. uvajajo postopoma. Knjižnični delavci pomagajo
uporabnikom s posebnimi potrebami pri iskanju in izposoji gradiva ter pri drugih knjižničnih storitvah,
prav tako pa se tudi udeležujejo izobraževanj (sejem DIOPTA) in delavnic za delo s temi uporabniki in
sodelujejo s ustreznimi društvi (Društvo študentov-invalidov, Društvo slepih in slabovidnih, Društvo
gluhih in naglušnih ipd.) V sklopu prenove I. nadstropja je bil urejen tudi kotiček za uporabnike s
posebnimi potrebami. V kotičku je računalnik s skenerjem za uporabnike s težavami vida, slabovidne
in slepe. Na računalniku je nameščena programska oprema SuperNova Access Suite – bralnik
zaslonske slike, ki vsebuje povečevalnik in podporo za sintetični govor. Uporabnikom pa je na voljo
tudi elektronska povečevalna lupa in slušalke. To oprema je UKM doniral Lions klub Piramida Maribor.
60
V študijskem letu 2012/2013 Univerzitetna knjižnica Maribor ni nadgradila ponudbe za uporabnike s
3.2
PRORAČUN KNJIŽNICE IN VLAGANJA
Preglednica 5: Prihodki UKM v letih 2009, 2010, 2011 in 2012 (vir CEZAR, 2012)
PRIHODKI
v EUR
proračunska
sredstva za
izvajanje javne
službe
Indeks
2012/2009
2009
2010*
2011
2012
2.634.852
2.688.341
2.507.309
2.219.135,86
0,84
lastni prihodki iz
javne službe
180.270
220.668
222.878
222.975,41
1,23
drugi viri
205.711
541.306
335.685
362.243,60
1,76
3,074.322
3,200.312
3,065.872
2.804.354,87
0,91
prihodki skupaj
*popravki v skladu z spremenjeno metodologijo
3.500.000,00
3.000.000,00
proračunska sredstva za
izvajanje javne službe
2.500.000,00
lastni prihodki iz javne
službe
EUR
2.000.000,00
1.500.000,00
drugi viri
1.000.000,00
Prihodki skupaj
500.000,00
0,00
2009
2010
2011
2012
Graf 1: Prihodki UKM v letih 2009 – 2012
V zadnjih štirih letih se je pogodbena vrednost za izvajanje javne službe, kamor prištevamo tudi
sredstva ARRS, ki jih UKM uspe vsako leto pridobiti na razpisu za sofinanciranje mednarodne
znanstvene literature in baz podatkov, znižala za 415.716,00 EUR, kar predstavlja 15,8 % manj
sredstev kot v letu 2009. Drugi viri in lastni prihodki iz javne službe so se nekoliko zvišali, vendar še
vedno UKM zaznava znaten upad financiranja za izvajanje javne službe. V primerjavi z letom 2009 so
se finančna sredstva, proračunska in neproračunska, znižala za 269.967 EUR oz. za 8,8 %.
61
Preglednica 6: Odhodki UKM v letih 2009, 2010, 2011 in 2012 (vir CEZAR, 2012)
ODHODKI
v EUR
2009
2010
2011
2012
Indeks
2012/2009
1,949.593
2,007.211
1,865.648
1.804.957
0,93
stroški dejavnosti
593.184
652.504
688.755
642.878
1,08
investicijski stroški
445.484
478.285
498.216
284.712
0,64
Odhodki skupaj
2,988.261
3,138.000
3,052.620
2.732.547
0,91
za nakup
553.412
496.813
478.731
349.000
0,63
od tega za nakup
elektronskih virov
oz. za dostop do njih
154.924
111.173
112.094
126.736
0,82
za izobraževanje
zaposlenih
21.505
24.298
22.883
6.732
0,31
stroški dela
Od tega
2.500.000
stroški dela
2.000.000
stroški dejavnosti
EUR
1.500.000
za nakup knjižničnega
gradiva
1.000.000
od tega za nakup
elektronskih virov oz.
za dostop do njih
500.000
za izobraževanje
zaposlenih
0
2009
2010
2011
2012
Graf 2: Odhodki UKM v letih 2009, 2010, 2011 in 2012
62
3.2.1 Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – izdatki knjižnice
Preglednica 7: Kazalci – proračun knjižnice in vlaganja (na dan 31. 12. 2011, 31. 12 .2012)
2011
2012
Indeks
2012/2011
Skupaj prihodki knjižnice
3.065.872,88
2.804.354,87
0,91
Skupaj prihodki visokošolskega
zavoda
90.152.101,00
85.637.435,00
0,95
Skupaj lastni prihodki knjižnice
222.878,00
222.975,41
1,00
3.556,59
3.743,55
1,05
42.763,14
45.036,00
1,05
Stroški dela knjižnice
1.865.648,47
1.804.957,16
0,97
Skupaj izdatki knjižnice
3.052.620,88
2.732.547,42
0,90
478.731,45
349.000,00
0,73
112.094,37
126.735,84
1,13
20.399,00
23.429,97
1,15
20.194,23
0,00
0,00
Skupaj prihodek knjižnice iz
sponzorstev in donacij
Skupaj prihodek iz projektne
dejavnosti
Skupaj izdatki knjižnice za
nakup knjižničnega gradiva (na
fizičnih nosilcih in podatkovne
zbirke)
nakup podatkovnih zbirk
Skupaj izdatki za nakup
informacijske in komunikacijske
tehnologije (oprema)
digitalizacijo gradiva iz lastne
knjižnične zbirke
•
•
Delež (odstotek) sredstev za knjižnico v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda/univerze
2012/2013
3,4 %
3,27 %
Prihodki knjižnice na aktivnega uporabnika v EUR
2008/2009
199,70
EUR/uporabnika
•
2011/2012
2009/2010
205,96
EUR/uporabnika
2010/2011
206,89
EUR/uporabnika
2012/2013
187,61
EUR/uporabnika
Delež (odstotek) lastnih prihodkov knjižnice na celotne prihodke knjižnice
2011/2012
7,27 %
•
2011/2012
199,58
EUR/uporabnika
2012/2013
7,95 %
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz sponzorstev in donacij na celotne prihodke knjižnice
2011/2012
2012/2013
0,12 %
0,13 %
63
•
•
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz projektne dejavnosti na celotne prihodke knjižnice
2011/2012
2012/2013
1,39 %
1,61 %
Delež (odstotek) stroškov dela na celotne prihodke knjižnice
2011/2012
60,85 %
•
•
•
•
2012/2013
64,36 %
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva na celotne prihodke knjižnice
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
20,6 %
18,3 %
16,1 %
15,6 %
12,44 %
Delež (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk na celotne izdatke za nakup knjižničnega
gradiva
2011/2012
2012/2013
23,41 %
36,31 %
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema)
na celotne prihodke knjižnice
2011/2012
2012/2013
0,67 %
0,84 %
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za digitalizacijo gradiva na celotne prihodke knjižnice
2011/2012
2012/2013
0,66 %
0,00 %
64
4
4.1
KNJIŽNIČNI DELAVCI
V letu 2011 je Univerzitetni knjižnici uspelo odpravili nepravilnosti prevedbe oz. uvrstitve v plačni
razred (zaposleni z univerzitetno izobrazbo VII/2 so bili uvrščeni v plačni razred 28 (VII/1) in so sedaj
zaposleni bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo VII/2 uvrščeni v izhodiščni plačni razred 29. Še vedno
pa ugotavljamo naslednje nepravilnosti:
• uvrstitev strokovnih delavcev knjižnične dejavnosti in neenotno neupoštevanje strokovnih nazivov
knjižničarske stroke pri umeščanju in napredovanju v plačne razrede v primerjavi s strokovnimi
knjižničarskimi delavci v ostalih panogah (kultura, osnovno in srednje šolstvo);
• neusklajene uvrstitve v plačne razrede zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih (zahtevnost in
odgovornost dela na delovnih mestih strokovnih delavcev je prenizko ovrednotena v primerjavi s
tehničnimi delavci na delovnih mestih, kjer je zahtevana enaka stopnja izobrazbe).
Preglednica 8: Realizacija kadrovskega načrta v letu 2012
Pričakovani
rezultati v letu
2012
Kratkoročni
prednostni cilji
Izvedbene naloge v
letu 2012
Nudenje
zadostnih
možnosti
dodatnega
izobraževanja
in
izobraževanja z
namenom
pridobitve
izobrazbe tudi
za nepedagoške
delavce
Udeležba na seminarjih,
posvetih, delavnicah.
Pridobitev dodatnih,
novih znanj
nepedagoškega
delavca za delovno
mesto, ki ga zaseda.
Pridobitev dodatnih
Izvajanje Pravilnika o
imenovanju v strokovne
nazive v knjižnični
dejavnosti.
Sprememba
sistemizacije.
Izdelava analize
procesov in
obremenitev.
Ustrezna
prerazporeditev dela.
Ustrezno sistemizirani
vsi delavci.
Zmanjšanje
preobremenitev
že zaposlenih
delavcev
Realizacija
presistemizacij –
premestitev:
- Nova sistemizacija
Realizacija v letu
2012 z obrazložitvijo
razlik
DOSEŽENO
NEDOSEŽENO
Nismo uspeli zagotoviti
sistemskega
financiranja.
Enakomerna
obremenitev kadrov,
optimizacija delovnih
postopkov, učinkovito
upravljanje s
človeškimi viri.
DELNO DOSEŽENO
Naloga v teku.
Enakomerna
obremenitev kadrov.
DOSEŽENO
65
DM J017102
Samostojni strokovni
delavec VII/2 (I)
(bibliotekar svetovalec)
Realizacija novih
zaposlitev:
- Zaposlitev za
nedoločen čas na DM J017931 Vodja
področja/enote II (z
več kot 5 zaposlenimi)
VII/2 (nadomeščanje
upokojitve)
- Zaposlitev za določen
čas na DM J017104 –
Samostojni strokovni
delavec VII/2 (III)
(nadomeščanje
upokojitve).
Enakomerna
obremenitev kadrov.
DELNO DOSEŽENO
ZUJF in izvedbena
navodila UM ne
dovoljujeta vseh
nadomestitev
upokojitev.
Preglednica 9: Kadrovski načrt in realizacija v številkah 5
Tarif.
razred
a
VII/2
Delov.
mesto
oz.
naziv
b
Število zaposlenih na
dan 31. 12. 2012 –
NAČRT
Št. vseh
Št. vseh
zaposlenih zaposlenih
v FTE
c
d
Število zaposlenih na
dan 31. 12. 2012 –
REALIZACIJA
Št. vseh
Št.
zaposlenih zaposleni
h v FTE
e
f
Odstopanje realizacije od
načrta
Št. vseh
zaposleni
h
g=e-c
DELOVNA MESTA PO UREDBI O PLAČAH DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU
Direktor
1
1
1
1
0
Skupaj delovna mesta
po uredbi o plačah
direktorjev v javnem
sektorju
1
1
1
1
0
Št.vseh
zaposlenih
v FTE
h=f-d
0
0
SPREMLJAJOČA DEL. MESTA: STROK. DELAVCI, ADMIN. DELAVCI IN OSTALI STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Delovna mesta skupine J
VII/2
Vodstvena
delovna
mesta na
univerzi
Skupaj število
zaposlenih na
vodstvenih delovnih
mestih
VII/2
PR DM
OD 33
DO 35
VII/2
PR DM
12
11,6
10
10
-2
-1,4
13
12,6
11
11
-2
-1,4
0
0
1
1
20
19,4
22
22
2
+2,6
Realizacija kadrovskega načrta za l. 2012 odstopa od pričakovanega, saj skladno z veljavno zakonodajo in
izvedbenimi navodili UM zaradi varčevalnih ukrepov nismo nadomestili vseh upokojitev, ki so bile načrtovane. Z
notranjo prerazporeditvijo smo se odpovedali dvema vodstvenima delovnima mestoma, ki sta se sprostili z
upokojitvijo dveh sodelavk, prav tako pa smo se odpovedali nadomestitvi upokojitve sodelavke, ki je zasedala
delovno mesto v IV. tarifni skupini.
5
66
III
OD 29
DO 31
PR DM
OD 27
DO 28
PR DM
22
PR DM
18 - 20
PR.DM
12 - 14
PR DM 9
II
PR DM 7
6
5
6
5
0
0
Skupno število
zaposlenih na delovnih
mestih skupine J, brez
zaposlenih na
vodstvenih delovnih
mestih
Skupno število
zaposlenih na delovnih
mestih skupine J
Skupaj vsi zaposleni na
delovnih mestih
skupine J, E, G.
SKUPAJ VSI
ZAPOSLENI
68
66,4
68
67
-1
-1
80
78
78
77
-2
-1
81
79
79
78
-2
-1
81
79
79
78
-2
-1
VII/1
VI
V
IV
0
0
0
0
0
0
8
8
7
7
0
0
24
24
23
23
-1
-1
10
10
9
9
-1
-1
0
0
0
0
0
0
Preglednica 10: Izobrazbena in starostna struktura zaposlenih ter struktura zaposlenih po spolu v letu 2012
Spol
I.
tarifni
razred
0
II.
tarifni
razred
0
III.
tarifni
razred
0
IV.
tarifni
razred
4
V.
tarifni
razred
5
VI.
tarifni
razred
1
VII.
tarifni
razred
6
VIII.
tarifni
razred
1
IX.
tarifni
razred
0
Ženske
SKUPAJ
0
0
6
6
0
0
5
9
19
24
6
7
20
26
3
4
3
3
Starostna
struktura
zaposlenih
0
48,86
0
47,25
47,39
47,71
42,59
45
49
Moški
Pri starostni strukturi zaposlenih je upoštevana povprečna starost v posameznem tarifnem razredu. V
UKM je zaposlenih 79 oseb, od tega 62 žensk in 17 moških. Povprečna starost je 46,8 leti. Fluktuacija
zaposlenih je minimalna in je posledica upokojitev in nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu.
Preglednica 11: Število knjižničnih delavcev, ki so se izobraževali in izpopolnjevali v letu 2012
Pridobivanje
formalne
izobrazbe
Strokovno
usposabljanje
Krajša
usposabljanja in
tečaji
Realizirano 2012
6
70
33
Daljša
usposabljanja
(več kot 1
mesec) v tujini
-
Načrt 2012
7
15
15
-
67
Preglednica 12: Knjižnični delavci 31. 12. 2008/31. 12. 2009/31. 12. 2010/31. 12. 2011/31. 12. 2012 (stanje po delovnih mestih)
Redni – nedoločen
polni delovni čas,
financer MVŠZT
Redni –
določen delov.
Čas
2010
2011
2012
2008
2009
2010
2011
2012
2008
2009
2010
2011
2012
2008
2009
2010
2011
2012
2008
2009
2010
2011
2'012
SKUPAJ
2009
Redni – nedoločen
polni delovni čas,
financer MOM
2008
Delovno mesto
Redni –
krajši delovni čas,
financer MVŠZT
Ravnatelj
1
1
1
1
1
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
1
1
1
Bibliotekar
20
20
23
21
20
-
1
-
1
1
4
5
5
4
4
3
2
1
2
1
27
28
29
28
26
Informatik
1
1
1
1
2
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
1
1
1
2
3
Višji knjižničar
2
2
3
3
3
-
-
-
-
-
1
1
1
1
1
-
-
-
-
-
3
3
4
4
4
Knjižničar
20
19
17
18
18
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
-
-
1
-
21
19
17
19
18
Knjižničarski
manipulant
6
6
6
5
5
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
6
6
6
5
5
Knjigovez
5
5
5
5
5
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
5
5
5
5
5
Tehnični delavci
in čistilci
14
13
8
8
7
3
3
2
2
2
-
-
-
-
-
-
2
-
-
-
17
18
10
10
9
Upravno-administ.
delavci
7
7
7
7
8
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
2
-
-
7
7
9
7
8
76
74
71
69
69
3
4
2
3
3
5
6
6
5
5
4
4
3
4
2
88
88
82
81
79
SKUPAJ
68
Preglednica 13: Delavci po bibliotekarskih nazivih (ki jih priznava komisija za priznanje kvalifikacij bibliotekarske
stroke)
na dan 31. 12. 2008/31. 12. 2009/31. 12. 2010/31. 12. 2011/31.12.2012
Število delavcev z nazivi
Strokovni naziv
2008
2009
2010
2011
2012
1
-
1
1
1
-
1
1
1
1
1
Bibliotekar specialist
1
3
3
3
3
Višji bibliotekar
Bibliotekar
11
12
9
14
10
14
9
14
9
14
Višji knjižničarski
referent
3
4
4
4
4
Višji knjižničar
Knjižničarski referent
1
11
11
11
11
11
Bibliotekarski višji
svetnik
Bibliotekarski
svetovalec
Višji bibliotekar
specialist
Knjižničar
10
5
5
5
1
SKUPAJ
50
48
49
48
44
Knjižnični delavci pridobivajo nazive bibliotekarske stroke na podlagi Pravilnika o strokovnih nazivih v
knjižnični dejavnosti. Ti nazivi knjižničnim delavcem v ostalih vrstah knjižnic prinesejo ustrezno
umestitev oz. napredovanje v plačne razrede, knjižničnim delavcem v visokošolskim knjižnicam pa
samo naziv, ki ga na podlagi predpisov o napredovanju v plačne razrede na UM le posredno lahko
uveljavijo pri napredovanju. Knjižnični delavci UKM so zaradi tega in nepravilnosti pri prevedbi
delovnih mest, na katera opozarjajo od leta 2008, umeščeni v nižje plačne razrede kot knjižnični
delavci v ostalih vrstah knjižnic.
4.1.1
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – knjižnični delavci (študijsko leto
2012/2013)
Preglednica 14: Kazalci – knjižnični delavci (na dan 31. 12. 2011 in 31. 12. 2012)
2011
2012
Število vseh EPZ knjižničnih delavcev
79
78
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
48
49
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice katalogizatorjev
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice bibliografov
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice, ki
sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev
knjižnice
34
33
2
2
3
5
69
•
•
•
•
Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev
2011/2012
2012/2013
60,76 %
62,82 %
Število aktivnih uporabnikov na EPZ strokovnega delavca knjižnice
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
272,28
uporabnikov/
delavca
304,9
uporabnikov/
delavca
284,54
uporabnikov/
delavca
320,04
uporabnikov/
delavca
305,06
uporabnikov/
delavca
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na EPZ strokovnega delavca knjižnice
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
146,45
uporabnikov/
delavca
168,92
uporabnikov/
delavca
191,35
uporabnikov/
delavca
217,52
uporabnikov/
delavca
208,61
uporabnikov/
delavca
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici-knjižničnih delavcev, ki sodelujejo pri zagotavljanju in
razvijanju elektronskih storitev knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici – vseh
knjižničnih delavcev
•
2011/2012
2012/2013
3,80 %
6,41 %
Delež (odstotek) zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice-katalogizatorjev glede na število
vseh EPZ zaposlenih v knjižnici-knjižničnih delavcev
2011/2012
43,04 %
4.2
2012/2013
42,31 %
BIBLIOGRAFIJA ZAPOSLENIH UKM
J ER N EJ A FE RL EŽ
1.0 4 S t r ok o vn i čla n ek
FERLEŽ, Jerneja
Od deda z uhanom do otrok na Lentu : Maribor med obema vojnama na fotografijah Alojza
Sagadina / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 102 (5. maj 2012), str. 24-25 = V soboto. - ISSN 1855-7759.
70
FERLEŽ, Jerneja
Župan in mesto 1902, 2012 / Jerneja Ferlež. - Ilustr. - Maribor.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št.] 281 (5. dec. 2012), str. 8.
1.0 6 O bj a v lj e ni z na ns tv e ni pr is p ev e k n a ko nf er e nc i (va b lj e no pr e da va nj e)
FERLEŽ, Jerneja
Kulturna dediščina in mesto [Elektronski vir] / Jerneja Ferlež. - Besedilni podatki. - Način dostopa
(URL): http://www.seddrustvo.si/upload/files/content/ZIVETI%20Z%20DEDISCINO_zbornik%20SED.pdf. - Nasl. z nasl.
zaslona. - Opis vira z dne 5. 2. 2013. - Bibliografija: str. 109. - Izvleček ; Abstract ; Summary.
V: Živeti z dediščino [Elektronski vir] / [urednici Katalin Hirnök Munda, Helena Rožman. - Ljubljana :
Slovensko etnološko društvo, 2012. - ISBN 978-961-6775-13-7. - Str. 97-109.
1.0 8 O bj a v lj e ni z na ns tv e ni pr is p ev e k n a ko nf er e nc i
FERLEŽ, Jerneja
Raznolika dediščina mariborske bivalne kulture / Jerneja Ferlež. - Bibliografija: str. 140-141.
V: Avstrija, Slovenija / Helene Breitenfellner, Mateja Škofljanec (ur.). - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 2012. - ISBN 978-961-6774-03-1. - Str. 167-180.
1.1 6 S am os t o jn i z na ns tv e ni s es t av e k ali p og la vj e v m on o gr af ski pu b li kac i ji
FERLEŽ, Jerneja
Maribor, urbana etnologija in nostalgija / Jerneja Ferlež. - Bibliografija: str. 185-186. - Izvleček.
V: Antropološki vidiki načinov življenja v mestih / uredila Jaka Repič in Jože Hudales. - Ljubljana :
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. - (Zupaničeva knjižnica, ISSN 1855-671X ; št. 36). ISBN 978-961-237-563-8. - Str. 171-186.
1.1 7 S am os t o jn i s tr ok o vn i s es ta ve k al i p og la vj e v m on o gr af ski pu b li kac i ji
FERLEŽ, Jerneja
Nacionalna identiteta in simbolika / Jerneja Ferlež, Dejan Kac, Gregor Jenuš. - Zvd.
V: Nemci in Maribor / [avtorji besedil Filip Čuček ... et al. - Maribor : Umetniški kabinet Primož Premzl,
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 21-27.
FERLEŽ, Jerneja
Josip Hutter : tekstilni industrialec / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 94-95.
71
FERLEŽ, Jerneja
Kadetnica / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 100-103.
ČUČEK, Filip
Župani / Flip Čuček, Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 108-111.
FERLEŽ, Jerneja
Rodbina Badl : lastniki zemljišč, usnjarne in trgovci z vinom / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 136-139.
FERLEŽ, Jerneja
Gledališče / Jernej Ferlež, Manica Špendal. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 164-169.
FERLEŽ, Jerneja
Most / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 202-207.
FERLEŽ, Jerneja
Stavbeniki / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 208-211.
FERLEŽ, Jerneja
Bivalna kultura / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 212-215.
HAJNRIH, Sabina
Starkova kronika / Sabina Hajnrih, Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 216-221.
72
FERLEŽ, Jerneja
Deček v mestu / Jerneja Ferlež. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 222-227.
1.1 8 G esl o - s es ta v e k v e nc ik l op e d ij i, l e ksi k on u, s l ova rj u . ..
FERLEŽ, Jerneja
Bivalna kultura / J. F.
V: Leksikon mariborske družbe in kulture / [urednik Peter Simonič]. - Maribor : Obzorja, 2012. - ISBN
978-961-230-408-9. - Str. 28.
FERLEŽ, Jerneja
Dvorišča : prostori za hišami, pogosto ograjeni z vseh strani in prvotno razdeljeni na sprednji gospodarski in zadnji - vrtni del / J. F.
978-961-230-408-9. - Str. 48-49.
FERLEŽ, Jerneja
Fotostudio Hochstätter : fotografski atelje, ki ga je v prostorih na dvorišču Vetrinjske 30 leta
1953 odprl fotograf Jože Hochstätter / J. F.
978-961-230-408-9. - Str. 64-65.
FERLEŽ, Jerneja
Hutterjev blok : prvi mariborski stanovanjski blok / J. F.
978-961-230-408-9. - Str. 77.
FERLEŽ, Jerneja
Japelj, Mirko : ateljejski fotograf (1898, Medvode - 1973, Maribor) / J. F.
978-961-230-408-9. - Str. 85.
FERLEŽ, Jerneja
Stanovanjska oprema / J. F.
978-961-230-408-9. - Str. 200-202.
73
1.1 9 R ec e nz i ja , p ri k a z kn ji g e, kr i ti ka
FERLEŽ, Jerneja
Peter Simonič (ur.): Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945; Obzorja, Maribor 2012,
265 str. / Jerneja Ferlež.
V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva. - ISSN 0351-2908. - Letn. 52, št. 1/4 (2012), str. 96-97.
1.2 0 P r e dg o vo r, s pr e mn a b es e da
FERLEŽ, Jerneja
Uvod / Jerneja Ferlež.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 9-11.
1.2 2 I n te rv j u
FERLEŽ, Jerneja
Nismo hoteli presojati, le sporočati / Melita Forstnerič Hajnšek ; fotografija Marko Vanovšek. Ilustr. - Način dostopa (URL): http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/03/20/2012-03-20_STR15-15_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-EPK-DTI.pdf. - Pogovor Melite Forstnerič Hajnšek z
Jernejo Ferlež.
FERLEŽ, Jerneja
Dr. Jerneja Ferlež: "Število obiskovalcev Nemci in Maribor preseglo magičnih 10.000"
[elektronski vir] / intervjuvanka Jerneja Ferlež ; intervjuvala Petra Bauman. - Portret. - Način dostopa
(URL): http://www.zivljenjenadotik. si/info/tekst/prikaz/article/dr-jerneja-ferlez-stevilo-obiskovalcevnemci-in-maribor-preseglo-magicnih-10000/. - Opis z dne 12. 9. 2012.
V: Življenje na dotik [Elektronski vir]. - ISSN C507-1232. - (14. 6. 2012).
2.2 5 Dr u g e m o no g ra fij e i n dr ug a zak lj uč en a d e la
74
3.1 2 Ra zs ta va
FERLEŽ, Jerneja
Nemci in Maribor : stoletje prebratov, 1846-1946 : razstavišče Velika kavarna, Maribor, Glavni
trg 1, 15. marec - 15. junij 2012 / avtorica scenarija razstave Jerneja Ferlež, avtorji besedil Filip Čuček
... [et al.] ; prostorsko in grafično oblikovanje Matjaž Wenzel & Borut Wenzel, Milimeter ; produkcija
Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, Pokrajinski arhiv Maribor. - Maribor : [Evropska prestolnica
kulture 2012], 2012
3.1 6 Va b lj e no pr e da va n j e n a k onf e r en ci br ez na t isa
FERLEŽ, Jerneja
Mariborska preteklost: konteksti ustvarjalnosti in trenj = Vergangenheit: Kontexte von Kreativität
und Konflikten : predavanje na "Bližina tujega. Pisateljska rezidenca v Evropski prestolnici kulture
Maribor 2012 / Die Nähe des Fremden. Stadtschreiber in der Kulturhauptstadt Europas Maribor 2012",
15. november 2012, Univerzitetna knjižnica Maribor. - Maribor : Filozofska fakulteta. Oddelek za
germanistiko, 15. nov. 2012
Ur e d ni k
DEUTSCHE und Maribor : ein Jahrhundert der Wenden : 1846-1946 / [Textautoren Filip Čuček ...
et al. ; Redaktion Jerneja Ferlež ; Übersetzung Boštjan Zajšek]. - 1. Ausg. - Maribor : Umetniški
kabinet Primož Premzl, 2012. - 238 str.
ISBN 978-961-6055-40-6
P is ec r ec e nz i j
SEMLIČ Rajh, Zdenka
Maribor : mesto, hiše, ljudje : stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18.
stoletja in letom 1941 / Zdenka Semlič Rajh, Žiga Oman, Lučka Mlinarič ; [prevod v angleščino in
nemščino Zdenka Semlič Rajh ; fotografiranje Rok Rihtar ; izbor fotografij in razglednic ter podnapisi
Sabina Lešnik]. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2012. - 292 str.
ISBN 978-961-6507-50-9
Dr ug o
KAUČIČ, Andreja, zgodovina
Knjige tudi po en evro : tržnica pod arkadami je privabila mnogo ljudi, ki želijo z nakupom
rabljenih knjig in učbenikov tudi kaj prihraniti / Andreja Kaučič ; [fotografija] (Rene Gomolj). - Ilustr.
75
MI RJ AN A GAZ VO DA
Ur e d ni k
GAZVODA, Mirjana (urednik 1993-)
Seznam novosti : (izbor). - Letn. 27, št. 4 (1992)1992COBISS.SI-ID 32853249
. - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
BO R UT G O MBA Č
3.2 5 Dr u ga iz v ed e na de la
Dr ug o
UNIVERZA in EPK : Kronika 1 na RTS / novinarka Barbara Jert ; intervjuvanci Danijel Rebolj, Oto
Rimele, Uroš Lobnik. - Maribor : RTS, 12. jan. 2012
SE beremo z Glazerjevimi / [foto] (Marko Vanovšek). - Ilustr. - Način dostopa (URL):
http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/02/21/2012-02-21_STR-15-15_MX-01_IZD-01-02-03-0405-06_PAG-EPK-DTI.pdf.
V: Večer. - ISSN 0350-4972. - 68, [št] 42 (21. feb. 2012), str. 15.
BOŽ A J AN Ž E KO VI Č
1.0 5 P o lj u dn i čl a n e k
JANŽEKOVIČ, Boža
Srečanje ljubiteljev zgodovine medicine / Boža Janžekovič. - ilustr.
76
3.1 2 Ra zs ta va
DR. Filip Terč - pionir apiterapije : razstava v avli Univerzitetne knjižnice Maribor, 28.-31. marec
2012 v okviru simpozija Medikohistorične sekcije SZD o apiterapiji / Elko Borko ... [et. al]. - Maribor :
Univerzitetna knjižnica, mar. 2012
DR. Filip Terč - pionir apiterapije in literatura o apiterapiji : razstava v avditoriju FKBV Pivola,
29.-31. marec 2012 v okviru simpozija Medikohistorične sekcije SZD o apiterapiji / Elko Borko ... [et.
al]. - Maribor : Medikohistorična sekcija SZD, mar. 2012
3.2 5 Dr u ga iz v ed e na de la
JANŽEKOVIČ, Boža
Ilustracije virtualne knjižnice UKM v naravoslovju in medicini : predavanje v okviru Noči
raziskovalcev 2012, Univerzitetna knjižnica Maribor, 29. 9. 2012 / Boža Janžekovič. - Maribor :
Univerzitetna knjižnica, 29. sep. 2012
Ur e d ni k
JANŽEKOVIČ, Boža (urednik 1993-, tehnični urednik, 2011-)
SEZNAM novosti : (izbor). - Letn. 27, št. 4 (1992). - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
1992COBISS.SI-ID 32853249
JANŽEKOVIČ, Boža (član uredniškega odbora 2011-)
UNIVERZITETNA knjižnica Maribor. - Spletno mesto . - Maribor : Univerzitetna knjižnica, [199-]Način dostopa (URL): http://www.ukm.si/podrocje.aspx
M en t or - dr u g o
KURNIK, Špela, gimnazijka
Ne čutim bolečine - prirojena neobčutljivost na bolečino z anhidrozo : biologija / avtorica Špela
Kurnik. - Maribor : Prva gimnazija, 2012. - 28 f.
Dr ug o
PIVEC, Nina
77
DEJ A N K AC
1.0 4 S t r ok o vn i čla n ek
KAC, Dejan
Specifičnost poučevanja geografije v srednji šoli za odrasle / Dejan Kac. - Bibliografija: str. 1415. - Povzetek ; Abstract.
V: Geografija v šoli. - ISSN 1318-4717. - Letn. 21, št. 3 (2012), str. 11-15.
KAC, Dejan
Specifičnosti poučevanja geografije v srednji šoli za odrasle = Specificities of geography teaching
in adult classes at secondary level / Dejan Kac. - Bibliografija: str. 16-16. - Povzetek ; Abstract.
V: Geografija v šoli. - ISSN 1318-4717. - Letn. 21, št. 3 (2012), str. 11-16.
FERLEŽ, Jerneja
Nacionalna identiteta in simbolika / Jerneja Ferlež, Dejan Kac, Gregor Jenuš. - Zvd.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 21-27.
KAC, Dejan
Kangler, Franc / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 94.
KAC, Dejan
Kolarič, Vera / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 102.
KAC, Dejan
Križman, dr. Alojz / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 107.
KAC, Dejan
Ledinek, Miloš / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 110.
78
KAC, Dejan
Malešič, Mitja / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 115.
KAC, Dejan
Markič, Janko / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 122.
KAC, Dejan
Pavšič, Štefan : partizanski komandant, gospodarstvenik (1910, Čepovan - 1990) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 154.
KAC, Dejan
Požar, Stojan : učitelj, politik, urednik (1926, Maribor - 2011, Maribor) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 168.
KAC, Dejan
Rakuša, Karel : politik (1895, Ormož - 1990, Maribor) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 179.
KAC, Dejan
Razpet, Rafael : politik in gospodarstvenik (1932, Bukovo) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 180.
KAC, Dejan
Rode, Vitja : politik in gospodarstvenik (1925, Maribor) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 180.
KAC, Dejan
Soršak, mag. Slavko : politik, obramboslovec (1931, Ljubljana) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 196.
79
KAC, Dejan
Sovič, Boris : politik (1956, Maribor) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 196-197.
KAC, Dejan
Tomažič, Emil : politik, sindikalist in gospodarstvenik (1927, Maribor - 2009, Maribor) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 218.
KAC, Dejan
Tovornik, Magdalena : političarka (1945, Obrov) / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 221.
KAC, Dejan
Žlender, Mirko / D. K.
978-961-230-408-9. - Str. 256.
3.1 2 Ra zs ta va
FERLEŽ, Jerneja
kulture 2012], 2012
80
BR AN KA K E RE C
1.0 8 O bj a v lj e ni z na ns tv e ni pr is p ev e k n a ko nf er e nc i
KEREC, Branka
Digitalizirani knjižnični katalog Univerzitetne knjižnice Maribor - vir podatkov o starejšem
knjižničnem gradivu / Branka Kerec. - Ilustr. - Bibliografija: str. 477-478. - Izvleček ; Abstract.
V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja / [urednica Nina Gostenčnik.
- Maribor : Pokrajinski arhiv = Regional Archives, 2012. - (Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in
elektronskega arhiviranja, ISSN 1581-7407 ; 11). - ISBN 978-961-6507-45-5. - (2012), str. 469-478.
Ur e d ni k
KEREC, Branka (urednik 2002-)
SEZNAM novosti : (izbor). - Letn. 27, št. 4 (1992)1992COBISS.SI-ID 32853249
ROS V ITA KO CB EK P AVAL E C
Ur e d ni k
KOCBEK-Pavalec, Rosvita (član uredniškega odbora 2012-)
Univerzitetna knjižnica Maribor. - Spletno mesto . - Maribor : Univerzitetna knjižnica, [199-]Način dostopa (URL): http://www.ukm.si/podrocje.aspx
GAB R IJ EL A KO L B I Č
KOLBIČ, Gabrijela
Zavedanje o živosti in vrednosti ustvarjanja / Gabrijela Kolbič.
V: Knjižničarske novice. - ISSN 0353-9237. - Letn. 22, št. 4/5 (2012), str. 9-10.
1.2 2 I n te rv j u
KODRIČ, Zdenko
Univerzitetna knjižnica Maribor sodeluje v projektu EPK : pogovor v Dnevniku TV Maribor
[Elektronski vir] / intervjuvanca Zdenko Kodrič, Gabrijela Kolbič ; intervjuvala Karmen Podlesnik
Marčič. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/strani/regionalni-tv-program-tvstudia-maribor/80. - Opis vira z dne 7. 5. 2012.
81
BE R NA RD A KO R EZ
1.1 3 O bj a v lj e ni p ov z e t ek s t ro k ov n e ga p ris p ev ka na k o nf er e nci
Disertacije Univerze v Mariboru v bibliografski podatkovni bazi Proquest Dissertation & Theses
A&I = Doctoral dissertations of University of Maribor in bibliographic database Proquest Dissertation &
; Abstract.
DAJ A NA K R IS T AN P L OŠ N IK
3.1 2 Ra zs ta va
MILANEZ, Ludvik
Maribor v preteklosti in danes : razstava ob 14. oktobru - svetovnem dnevu standardizacije v
sodelovanju UKM in PAM, Razstavišče ARCHIVUM, 12.-19. 10. 2012 / razstavo pripravili Ludvik
Herman Milanez, Dajana Kristan. - Maribor : Pokrajinski muzej, 12. okt. 2012
Ur e d ni k
KRISTAN Plošnik, Dajana (urednik 1993-)
82
S AND R A K U RN IK Z U P AN I Č
2.1 7 Ka ta lo g r a z s ta ve
Iz zakladnice UKM : razstava dragocenosti Univerzitetne knjižnice Maribor : [razstavišče UKM,
27. 11.-18. 12. 2012] / [urednici kataloga, besedila Sandra Kurnik Zupanič in Vlasta Stavbar ; prevodi
4)
ISBN 978-961-6774-06-2
LEGAT, Dunja
Kakovost visokošolske knjižnice skozi prizmo procesa samoevalvacije : primer Univerze v
Mariboru : predavanje na strokovnem srečanju "Prepoznavanje, organizacija in evalvacija storitev
visokošolskih knjižnic: uporabnost strokovnih standardov, Ljubljana, 12. 12. 2012" / Dunja Legat,
Sandra Kurnik Zupanič. - Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost,
12. dec. 2012
Ur e d ni k
4)
ISBN 978-961-6774-06-2
Dr ug o
7. 3. 2013.
DU NJ A L EG AT
1.1 3 O bj a v lj e ni p ov z e t ek s t ro k ov n e ga p ris p ev ka na k o nf er e nci
Disertacije Univerze v Mariboru v bibliografski podatkovni bazi Proquest Dissertation & Theses
A&I = Doctoral dissertations of University of Maribor in bibliographic database Proquest Dissertation &
83
; Abstract.
LEGAT, Dunja
Kakovost visokošolske knjižnice skozi prizmo procesa samoevalvacije : primer Univerze v
Mariboru : predavanje na strokovnem srečanju "Prepoznavanje, organizacija in evalvacija storitev
visokošolskih knjižnic: uporabnost strokovnih standardov, Ljubljana, 12. 12. 2012" / Dunja Legat,
Sandra Kurnik Zupanič. - Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost,
12. dec. 2012
PETERMANEC, Zdenka
Ur e d ni k
LEGAT, Dunja (glavni urednik 2005-2012)
NI NA L O N ČA R
LONČAR, Nina, 1976Wilhelm Teggetthoff : mornariški admiral / Nina Lončar. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 104-105.
84
LONČAR, Nina, 1976Andreas Tappeiner : 1861-1867 / Nina Lončar. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 109.
1.2 5 Dr u gi s es ta v ni d el i
POKLON mariborskemu admiralu v Univerzitetni knjižnici Maribor [Elektronski vir] / izjava Nina
Lončar. - El. članek. - Fotogr. - Način dostopa (URL): http://www.dnevnik.si/kultura/1042537199. Nasl. z nasl. zaslona. - Opis z dne 4. 3. 2013.
MOJ sosed Viljem [Elektronski vir] / Janko Štampfl. - El. članek. - Način dostopa (URL):
http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/1042537402. - Opis z dne 4. 3. 2013. - Nasl. z nasl. zaslona.
MARIBORSKI admiral: Wilhelm von Tegetthoff [Elektronski vir] : samostojna oddaja na Radio Slo
1 / avtor prispevka Marko Radmilović ; intervjuvanci Primož Premzl, Nina Lončar, Vlasta Stavbar. Avdio podatki. - Način dostopa (URL): http://tvslo.si/predvajaj/mariborski-admiral-wilhelm-vontegetthoff/ava2.141052318/. - Opis vira z dne 7. 2. 2012.
2.0 1 Z na ns t v en a m o no g ra f ija
LONČAR, Nina, 1976Kominform in tržaški Slovenci : odnosi med komunisti v coni A STO, 1948-1952 / Nina Lončar. Trst : Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček : Mladika, 2012. - 217 str. - (Krožek za družbena
vprašanja Virgil Šček ; 46)
ISBN 978-88-7342-117-7
MARIBORSKI admiral Wilhelm Tegetthoff in bitka pri Visu 1866 = Der Mariborer/Marburger
Admiral Wilhelm Tegetthoff und die Seeschlacht von [!] Lissa 1866 = Mariborski admiral Wilhelm
Tegetthoff i bitka kod Visa 1866 : [razstavišča UKM, 20. junij 2012 - 15. september 2012] / [besedila v
katalogu Franc Rozman ... [et al.] ; prevodi Mateja Škofljanec (nemščina), Koraljka Čeh (hrvaščina) ;
urednici kataloga Vlasta Stavbar, Nina Lončar]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 29 str. 85
(Razstavni katalogi UKM ; zv. 3)
ISBN 978-961-6774-05-5
3.1 2 Ra zs ta va
FERLEŽ, Jerneja
kulture 2012], 2012
Ur e d ni k
LONČAR, Nina (urednik 2006-)
MARIBORSKI biografski leksikon. - Spletno mesto . - Maribor : Univerzitetna knjižnica, Enota za
domoznanstvo, 2006Način dostopa (URL): http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89
LONČAR, Nina (glavni urednik 2012-)
LONČAR, Nina (urednik 2010-)
WILHELM Tegetthoff. - Spletno mesto . - Maribor : Univerzitetna knjižnica, Enota za
domoznanstvo, 2010Način dostopa (URL): http://www.tegetthoff.si/
urednici kataloga Vlasta Stavbar, Nina Lončar]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 29 str. (Razstavni katalogi UKM ; zv. 3)
ISBN 978-961-6774-05-5
86
Av t or do da t n e ga be se di la
ŠTAMPAR, Dejan
Mariborer/Marburger Admiral Wilhelm Tegetthoff / vizualna podoba Dejan Štampar ; vsebina Nina
Lončar ; slikovno gradivo: Univerzitetna knjižnica Maribor Zbirka drobnih tiskov, Zasebna
domoznanska zbirka Primoža Premzla, Pokrajinski arhiv Maribor. - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
2012. - 1 album (10 razglednic)
In t e rv ju va n ec
DOLNIČAR, Boris
Dr ug o
RE NA TA MO Č NI K
BERCKO, Zvezdana
Moda iz knjig / Zvezdana Bercko ; fotografija Boris Vugrinec. - fotogr.
V: Bonbon. - ISSN 1854-4452. - Leto 7, št. 303 (14. febr. 2012), str. 43.
Dr ug o
87
Z DE NK A P ET E R MA NE C
PETERMANEC, Zdenka
Ur e d ni k
PETERMANEC, Zdenka (odgovorni urednik 2009-)
POROČILO o delu Univerzitetne knjižnice Maribor za leto ... . - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
19??COBISS.SI-ID 33143041
Dr ug o
KLIPŠTETER, Tomaž
Preračunljiv molk mariborskih "avtoritet" : zgodovinarka Mateja Ratej je desetim vodjem
reprezentativnih kulturno-znanstvenih institucij iz Maribora poslala v podpis peticijo, s katero bi pozvali
Franca Kanglerja k odstopu / Tomaž Klipšteter.
V: Dnevnik. - ISSN 1318-0320. - Leto 62, št. 273 (26. nov. 2012), str. 3.
PIVEC, Nina
88
MIL OŠ P E T RO VI Č
Ur e d ni k
PETROVIČ, Miloš (urednik 1993-)
Seznam novosti : (izbor). - Letn. 27, št. 4 (1992)1992COBISS.SI-ID 32853249
P AT RI C IJ A R EMŠ AK
REMŠAK, Patricija
Ocena stanja materialnega varovanja v domoznanskih depojih v Univerzitetni knjižnici Maribor /
Patricija Remšak. - Povzetek v slov. in angl. jeziku.
V: Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji / [avtorji prispevkov Peter
Štoka ... [et al.]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za domoznanstvo in
kulturno dediščino, 2012. - (Zbirka Domfest ; 2). - ISBN 978-961-6683-22-7. - Str. 131-140.
Ur e d ni k
REMŠAK, Patricija (član uredniškega odbora 2012-)
KA RM E N S AL MI Č
1.1 2 O bj a v lj e ni p ov z e t ek z na ns t ve n e ga pr is p ev ka n a k on fe r en ci
Razsežnosti in vpliv socialističnega realizma na slog modernističnega skladatelja: Svobodi naproti
(1944) Demetrija Žebreta = The magnitude and influence of socialist realism on the style of
modernistic composer: Demetrij Žebre's towards liberty / Karmen Salmič Kovačič.
V: Kultura v času druge svetovne vojne (1939-1945). - Maribor : Muzej narodne osvoboditve : Inštitut
glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in
študije Univerze v Mariboru, 2012. - F. 1.
89
1.1 6 S am os t o jn i z na ns tv e ni s es t av e k ali p og la vj e v m on o gr af ski pu b li kac i ji
The human perception of music : the most intricate and complex referential system / Karmen
Salmič-Kovačič. - Opombe tekoče pod besedilom. - Bibliografija: str. 42. - Abstract ; Summary.
V: Music and its referential systems / edited by Matjaž Barbo, Thomas Hochradner. - Wien : Hollitzer
Wissenschaftsverlag, 2012. - (Specula spectacula ; 3). - ISBN 978-3-99012-004-0. - Str. 33-43.
Carmina Slovenica : produkcijska hiša, koncertni zbor, pevska šola in založba / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 32.
Cipci, Jakov : dirigent (1901, Split - 1975, Maribor) / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 34.
Godalni kvartet Feguš : mariborska komorna skupina, ki deluje od leta 1992 / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 70-71.
Klasinc, dr. Roman : pianist in glasbeni pedagog (1907, Maribor - 1990) / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 99.
Koncertna poslovalnica Maribor : ustanova za produkcijo koncertov umetnostne glasbe / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 104.
Mariborska filharmonija : društvo in orkester, ki so ju sestavljali večinoma člani opernega
orkestra / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 115-116.
90
Pečenko, Dejan : džezovski pianist, pedagog in skladatelj (1958, Maribor) / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 155.
Rajšter, mag. Branko : dirigent in glasbeni pedagog (1930, Šoštanj - 1989, Maribor) / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 179.
Šijanec, Marijan : skladatelj, pedagog in dirigent (1950, Maribor) / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 208.
Špendal, Manica : muzikologinja, univerzitetna profesorica (1931, Maribor) / K. S. K.
978-961-230-408-9. - Str. 208-209.
Muzikal Rok Kurent [Elektronski vir] : vaša ocena / Karmen Salmič Kovačič. - Način dostopa
(URL): http://www.lokalno.si/2012/09/21/85209/zgodba/Vasa_ocena_dogodka_Muzikal_Rok_Kurent/.
V: Lokalno.si [Elektronski vir]. - ISSN C507-5327. - (21. sep. 2012).
Prave zvezde so politiki : novi slovenski muzikal Rok Kurent / Karmen Salmič Kovačič ;
[fotografija] (Dokumentacija Glasbene šole Krško). - Ilustr.
1.2 2 I n te rv j u
Zlatan Vauda - In memoriam [Elektronski vir] : v okviru oddaje Glasnik, oddaja TV Maribor na
RTV Slovenija, 17. april 2012 / intervjuvanci Karmen Salmič Kovačič, Maja Vauda, Marijan Šijanec ;
intervjuvala Karmen Podlesnik Marčič. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/.
- Opis vira z dne 18. 2. 2013.
V: MMC RTV SLO [Elektronski vir]. - ISSN 1581-372X. - (17. apr. 2012).
91
Domofil(m): lokalne filmske pripovedi I-XVII [Elektronski vir] : v okviru oddaje Dobro jutro, RTV
Slovenija, Studio Maribor, 17. oktober 2012 / intervjuvanka Karmen Salmič Kovačič ; intervjuval Matej
Korošec. - Avdio podatki. - Sorodni elektronski vir: http://www.rtvslo.si/dobrojutro/. - Opis vira z dne
18. 2. 2013.
Zlatan Vauda (1923-2010) : in memoriam / Karmen Salmič Kovačič. - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 2012. - 4 str.
Ur e d ni k
Av t or do da t n e ga be se di la
SALMIČ Kovačič, Karmen (avtor dodatnega besedila 2000-)
KOMORNI ciklus : sezona ... - 2000/2001- . - Maribor : Narodni dom : Koncertna poslovalnica,
2000COBISS.SI-ID 45127681
SALMIČ, Karmen (avtor dodatnega besedila 1996-)
SIMFONIČNI orkester Mariborske filharmonije : ... abonmajski koncert - ciklus Mariborska
filharmonija ... . - Maribor : Narodni dom Maribor : Koncertna poslovalnica : SNG Maribor : Radio
Maribor, [19??]COBISS.SI-ID 5390852
Dr ug o
92
DOMOFIL(M). 1, Mariborske zgodbe. Leon Štukelj in njegovo stoletje. Prijatelja Leon Štukelj in
Juan Antonio Samaranch : pofilmski klepet, Glazerjeva dvorana UKM, 17. 10. 2012 / Zoran Medved ...
[et al.]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 17. 10. 2012
DOMOFIL(M). 11, Mariborska dvorišča. Večer z Antonom Ingoličem. Z Antonom Ingoličem ob
njegovi 60-letnici : v Glazerjevi dvorani UKM, 16. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
16. nov. 2012
DOMOFIL(M). 12, Duša slovenska dr. Anton Trstenjak. Slavkova pot: portret škofa dr. Vekoslava
Grmiča : v Glazerjevi dvorani UKM, 19. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 19. nov.
2012
DOMOFIL(M). 12, Mož, ki je sanjal zvezde. Noordung: Herman Potočnik, pionir vesoljskih
potovanj : pofilmski klepet v Glazerjevi dvorani UKM, 21. november 2012 / Teodor Lorenčič ... [et al.].
- Maribor : Univerzitetna knjižnica, 21. nov. 2012
DOMOFIL(M). 14, Maistrova najdaljša mariborska noč. Drava : v Glazerjevi dvorani UKM, 23.
november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 23. nov. 2012
DOMOFIL(M). 15, Kulturna panorama: Mariborska študijska knjižnica. Nova Univerzitetna
knjižnica Maribor. Nekoč bo Narodni dom: ob 100. obletnici izgradnje narodnega doma Maribor : v
Glazerjevi dvorani UKM, 26. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 26. nov. 2012
DOMOFIL(M). 16, Ob 75-letnici Univerzitetne knjižnice Maribor. Visokošolski center Maribor :
pogovor v Glazerjevi dvorani UKM, 28. november 2012 / Franci Pivec ... [et al.]. - Maribor :
DOMOFIL(M). 17, Srečanje z Jankom Glazerjem. Na poti pride vse naproti: portret dr. Bruna
Hartmana : v Glazerjevi dvorani UKM, 30. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 30. nov.
2012
DOMOFIL(M). 2, Mariborske zgodbe. Umrli gigant Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor :
Glazerjeva dvorana UKM, 19. 10. 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 19. 10. 2012
93
DOMOFIL(M). 3, Ipavci družinska kronika 1 : Glazerjeva dvorana UKM, 22. oktober 2012. Maribor : Univerzitetna knjižnica, 22. 10. 2012
DOMOFIL(M). 4, Ipavci družinska kronika 3 : pogovor o Benjaminu in Josipu Ipavcu, Glazerjeva
dvorana UKM, 24. oktober 2012 / Karmen Podlesnik Marčič ... [et al.]. - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 24. 10. 2012
DOMOFIL(M). 5, Ipavci družinska kronika 3 : Glazerjeva dvorana UKM, 26. oktober 2012. Maribor : Univerzitetna knjižnica, 26. 10. 2012
DOMOFIL(M). 6, Hugo Wolf: poklican in izbran. Placebo : Glazerjeva dvorana UKM, 5. november
2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 5. nov. 2012
DOMOFIL(M). 7, Ezl ek: znameniti mariborski vogal. Maribor in njegova najstarejša trta na svetu.
Kleščar: film o Dušanu Vaupotiču - Duletu : pogovor v Glazerjevi dvorani UKM, 7. november 2012 /
Matej Dasko ... [et al.]. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 7. nov. 2012
DOMOFIL(M). 8, Kavarna Astoria. Na tirih življenja: umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer.
Portret Gabrijela Kolbiča : Glazerjeva dvorana UKM, 9. november 2012. - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 9. nov. 2012
DOMOFIL(M). 9, Ciklus Evropejci: Drago Jančar. Kocbek: pesnik v pogrezu zgodovine :
Glazerjeva dvorana UKM, 12. november 2012. - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 12. nov. 2012
94
NAT AŠ A S T ADL E R
Ur e d ni k
STADLER, Nataša (urednik 2010-)
Poročilo o delu Univerzitetne knjižnice Maribor za leto ... . - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
19??COBISS.SI-ID 33143041
VL AS T A S TA V BA R
1.0 1 Iz vi rn i z n a n st v en i čl a n e k
STAVBAR, Vlasta
Delovanje dr. Vekoslava Kukovca med prvo svetovno vojno in njegova vloga pri nastajanju nove
države / Vlasta Stavbar. - Ilustr. - Izvleček ; Summary ; Zussamenfassung. - Bibliografija: str. 56-69.
V: Časopis za zgodovino in narodopisje. - ISSN 0590-5966. - Letn. 83 = n. v. 48, zv. 4 (2012), str. 562.
STAVBAR, Vlasta
Marburger Zeitung / Vlasta Stavbar. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 112-115.
STAVBAR, Vlasta
Rudolf Gustav Puff : profesor, zgodovinar / Vlasta Stavbar. - Ilustr.
2012. - ISBN 978-961-6055-39-0. - Str. 126-127.
STAVBAR, Vlasta
Časopis za zgodovino in narodopisje / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 35.
STAVBAR, Vlasta
Dolar, Jaro / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 42.
95
STAVBAR, Vlasta
Domoznanska dejavnost / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 43.
STAVBAR, Vlasta
Glazer, Janko : pesnik, literarni zgodovinar, bibliotekar (1893, Ruše - 1975, Ruše) / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 70.
STAVBAR, Vlasta
Hartman, dr. Bruno : zgodovina, gledališčnik, bibliotekar (1924, Celje - 2011, Maribor) / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 73.
STAVBAR, Vlasta
Knjižničarstvo v Mariboru / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 101-102.
STAVBAR, Vlasta
Univerzitetna knjižnica / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 225-226.
STAVBAR, Vlasta
Zgodovinsko društvo Maribor / Vl. S.
978-961-230-408-9. - Str. 248.
1.2 5 Dr u gi s es ta v ni d el i
MARIBORSKI admiral: Wilhelm von Tegetthoff [Elektronski vir] : samostojna oddaja na Radio Slo
1 / avtor prispevka Marko Radmilović ; intervjuvanci Primož Premzl, Nina Lončar, Vlasta Stavbar. Avdio podatki. - Način dostopa (URL): http://tvslo.si/predvajaj/mariborski-admiral-wilhelm-vontegetthoff/ava2.141052318/. - Opis vira z dne 7. 2. 2012.
96
4)
ISBN 978-961-6774-06-2
ISBN 978-961-6774-05-5
3.1 2 Ra zs ta va
FERLEŽ, Jerneja
kulture 2012], 2012
97
NIDORFER, Mirko
Oj, ta soldaški boben --- : slovenska vojaška - domoljubna pesem, poezija od ljudske do danes :
razstava, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku in 20. letnici delovanja Knjižničnoinformacijskega centra MORS : Kadetnica, Engelsova 15, Maribor, razstava, 7. februar 2012 - 30.
september 2012 / vodja projekta razstave Mirko Nidorfer ; zunanja sodelavka Vlasta Stavbar. Maribor : Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, 2012
Ur e d ni k
STAVBAR, Vlasta (član uredniškega odbora 1998-2005, glavni in odgovorni urednik, 2006-)
ČASOPIS za zgodovino in narodopisje = Review for history and ethnography. - Letn. 1, št. 1
(1904)-letn. 35, št. 1/2 (1940) ; n.v., Letn. 1, št. 1 (1965). - Maribor : Obzorja, 1904Dostopno tudi na: http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=431&langid=1060
ISSN 0590-5966 = Časopis za zgodovino in narodopisje
COBISS.SI-ID 769284
STAVBAR, Vlasta (član uredniškega odbora 2003-)
KRONIKA : časopis za slovensko krajevno zgodovino. - Let. 1, št. 1 (1953)Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 1953ISSN 0023-4923 = Kronika (Ljubljana)
STAVBAR, Vlasta (urednik 1993-)
. - Ljubljana :
4)
ISBN 978-961-6774-06-2
ISBN 978-961-6774-05-5
98
DOLNIČAR, Boris
Dr ug o
7. 3. 2013.
MA TEJ A Š KO FL J A N E C
1.0 9 O bj a v lj e ni s t ro ko v ni pr is pe v ek na ko nf er e nc i
ŠKOFLJANEC, Mateja
Pregled 22-letnega delovanja Avstrijske čitalnice Maribor = Ein Überblick über die 22-jährige
Tätigkeit der Österreich-Bibliothek Maribor / Mateja Škofljanec. - Bibliografija: str. 140-141.
V: Avstrija, Slovenija / Helene Breitenfellner, Mateja Škofljanec (ur.). - Maribor : Univerzitetna
knjižnica, 2012. - ISBN 978-961-6774-03-1. - Str. 191-196.
Ur e d ni k
ŠKOFLJANEC, Mateja (urednik 1998-)
99
AVSTRIJA, Slovenija = Österreich, Slowenien : kulturni stiki = kulturelle Begegnungen :
mednarodni simpozij ob 20. obletnici Avstrijske čitalnice Maribor = Internationales Symposium
anlässlich des 20-jährigen Jubiläums der Österreich-Bibliothek Maribor, 25.-27. 11. 2010 / Helene
Breitenfellner, Mateja Škofljanec (ur.). - Maribor : Univerzitetna knjižnica, 2012. - 196 str.
ISBN 978-961-6774-03-1
P re va ja l e c
ŠKOFLJANEC, Mateja (prevajalec 2008-)
ČASOPIS za zgodovino in narodopisje = Review for history and ethnography. - Letn. 1, št. 1
(1904)-letn. 35, št. 1/2 (1940) ; n.v., Letn. 1, št. 1 (1965). - Maribor : Obzorja, 1904Dostopno tudi na: http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=431&langid=1060
ISSN 0590-5966 = Časopis za zgodovino in narodopisje
COBISS.SI-ID 769284
ŠKOFLJANEC, Mateja (prevajalec 2012-)
4)
ISBN 978-961-6774-06-2
ISBN 978-961-6774-05-5
100
ŠTAMPAR, Dejan
Mariborer/Marburger Admiral Wilhelm Tegetthoff / vizualna podoba Dejan Štampar ; vsebina Nina
Lončar ; slikovno gradivo: Univerzitetna knjižnica Maribor Zbirka drobnih tiskov, Zasebna
domoznanska zbirka Primoža Premzla, Pokrajinski arhiv Maribor. - Maribor : Univerzitetna knjižnica,
2012. - 1 album (10 razglednic)
P R IM OŽ Š RO T
Ur e d ni k
ŠROT, Primož (član uredniškega odbora 2011-2012)
Univerzitetna knjižnica Maribor. - Spletno mesto . - Maribor : Univerzitetna knjižnica, [199-]Način dostopa (URL): http://www.ukm.si/podrocje.aspx
KR IS T IN A Š ROT
Dr ug o
PIVEC, Nina
101
5
Podatki za knjižnično zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor za koledarsko leto 2012 (vir: statistika
Centra za razvoj knjižničarstva pri NUK, 2012):
SKUPAJ KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS
Preglednica 15: Skupaj knjižnična zbirka UKM V 2012 (inv. enote)
Knjižno gradivo
Neknjižno gradivo
SKUPAJ
929.217
60.681
989.898
Preglednica 16: Skupaj prirast knjižničnega gradiva UKM v 20121 (inv. enote)
Knjižno gradivo
Neknjižno gradivo
SKUPAJ
26.805
4.726
31.531
Preglednica 17: Skupaj odpis knjižničnega gradiva UKM v 2012 (inv. enote)
Knjižno gradivo
Neknjižno gradivo
SKUPAJ
7.484
110
7.594
KNJIŽNO GRADIVO
Preglednica 18: Zbirka knjižnega gradiva UKM v 2012 (inv. enote)
Knjige,
brošure
Disertacije,
mag., dipl.,
razisk. nal.
Serijske
publikacije
Patenti
736.850
21.676
170.686
-
Standardi
Drugo
knjižno
gradivo
SKUPAJ
5
-
929.217
Preglednica 19: Prirast knjižnega gradiva UKM v 2012 (inv. enote)
Nakup
Obvezni
izvod po
zakonu
Obvezni
izvod
ustanove
(univerze,
fakultete)
Zamena
Dar
SKUPAJ
Knjige,
brošure
Disertacije,
mag., dipl.,
razisk. nal.
Serijske
publikacije
Standardi
Drugo
knjižno
gradivo
Patenti
1.561
62
657
0
SKUPAJ
0
0
2.280
15.405
239
4.623
0
4
0
20.271
289
188
45
0
0
0
522
61
28
103
0
0
0
192
2.586
523
430
0
1
0
3.540
19.902
1.040
5.858
0
5
0
26.805
102
Preglednica 20: Odpis knjižnega gradiva UKM v 2012 (inv. enote)
Knjige,
brošure
Disertacije,
mag., dipl.,
razisk. nal.
Serijske
publikacije
Patenti
6.992
63
429
0
Standardi
Drugo
knjižno
gradivo
SKUPAJ
0
0
7.484
NEKNJIŽNO GRADIVO NA FIZIČNIH NOSILCIH
Preglednica 21: Zbirka neknjižnega gradiva UKM na fizičnih nosilcih V 2012 (inv. enote)
Avdiovizualno
Gradivo
Elektronske
publikacije na fizičnih
nosilcih
Drugo neknjižno
gradivo
SKUPAJ
34.190
5.885
20.606
60.681
Preglednica 22: Prirast neknjižnega gradiva UKM na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja v 2012 (inv. enote)
Avdiovizualno
gradivo
Elektronske
publikacije na
fizičnih nosilcih
Drugo neknjižno
gradivo
SKUPAJ
Nakup
198
43
118
359
Obvezni izvod
po zakonu
2.407
630
893
3.930
Obvezni izvod
ustanove
(univerze,
fakultete)
4
24
0
28
Zamena
2
2
0
4
95
57
253
405
2.706
756
1.264
4.726
Dar
SKUPAJ
Preglednica 23: Odpis neknjižnega gradiva UKM na fizičnih nosilcih v 2012 (inv. enote)
Avdiovizualno
gradivo
Elektronske
publikacije na fizičnih
nosilcih
Drugo neknjižno
gradivo
SKUPAJ
26
68
16
110
ELEKTRONSKI VIRI, DOSTOPNI NA DALJAVO
Preglednica 24: Elektronski viri, dostopni na daljavo UKM (število naslovov na dan 31. 12. 2012)
E-knjige:
diplomske,
magistrske,
specialistične
naloge in
disertacije s
celimi
besedili
Druge eknjige
0
96.343
Naročene
podatkovne
zbirke
Lastne
kreirane
podatkovne
zbirke
Drugi
digitalni
dokumenti
SKUPAJ
69
0
0
96.412
103
TEKOČE NAROČENI NASLOVI SERIJSKIH PUBLIKACIJ
Preglednica 25: Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij UKM v 2012 (v vseh oblikah) (štejemo nakup,
obvezni izvod, zameno, dar)
Časopisi, časniki
Druge serijske publikacije
SKUPAJ
8.867
628
9.495
Od tega (od zgornje tabele)
Število naslovov, ki so naročeni samo v tiskani obliki
2.196
Število naslovov, ki so naročeni samo v elektronski obliki
7.197
Število naslovov, ki so naročeni v tiskani obliki, hkrati pa smo si zanje zagotovili
tudi dostop na daljavo:
5.1
102
KAZALNIKI USPEŠNOSTI KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI – KNJIŽNIČNA ZBIRKA
(obravnavano koledarsko leto 2012)
Preglednica 26: Kazalci – knjižnično gradivo (2010; 2011; 2012)
Velikost knjižnične zbirke
(število enot)
Število tekoče naročenih naslovov
(tiskanih in elektronskih) periodičnih
publikacij
Letni prirast knjižničnega gradiva na
fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
Število enot knjižničnega gradiva,
pridobljenega z nakupom
Število digitaliziranih naslovov iz lastne
knjižnične zbirke
Letni prirast e-zaključnih del v
Digitalno knjižnico UM
Število podatkovnih zbirk
•
•
2010
2011
2012
944.772
965.961
989.898
6.584
8.454
9.495
35.351
36.739
31.531
6.595
6.255
2.639
10
11
25
3.616
4.216
4.621
66
72
67
Število enot knjižnične zbirke na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
2011
2012
45,58
enot/uporabnika
48,36
enot/uporabnika
Število enot knjižnične zbirke na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze
2008
118,73
enot gradiva/
uporabnika
2009
109,70
enot gradiva/
uporabnika
2010
94,95
enot gradiva/
uporabnika
104
2011
92,52
enot gradiva/
uporabnika
2012
96,84
enot gradiva/
uporabnika
•
•
•
Število enot knjižnične zbirke na skupno število aktivnih uporabnikov
2008
2009
2010
2011
2012
60,90
enot gradiva/
uporabnika
57,45
enot gradiva/
uporabnika
63,85
enot gradiva/
uporabnika
62,88
enot gradiva/
uporabnika
66,22
enot gradiva/
uporabnika
Prirast knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
2011
2012
1,73
enot/uporabnika
1,54
enot/uporabnika
Prirast knjižničnega gradiva na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze
2011
3,52
enot/uporabnika
•
•
•
•
2012
3,08
enot/uporabnika
Prirast knjižničnega gradiva na skupno število aktivnih uporabnikov
2011
2012
2,39
enot/uporabnika
2,11
enot/uporabnika
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, na aktivnega uporabnika z
visokošolskega zavoda/univerze
2008
2009
2010
2011
2012
0,64
enote gradiva/
uporabnika
0,83
enote gradiva/
uporabnika
0,66
enote gradiva/
uporabnika
0,60
enote gradiva/
uporabnika
0,26
enote gradiva/
uporabnika
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, na skupno število aktivnih
uporabnikov
2008
2009
2010
2011
2012
0,33
enot gradiva/
uporabnika
0,43
enot gradiva/
uporabnika
0,44
enot gradiva/
uporabnika
0,41
enot gradiva/
uporabnika
0,18
enot gradiva/
uporabnika
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, na aktivnega uporabnika z
visokošolskega zavoda/univerze (tiskane in elektronske publikacije)
2008
2009
2010
2011
2012
0,47
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,52
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,66
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,81
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,93
periodičnih
publikacij/
uporabnika
105
•
•
•
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, na skupno število aktivnih
uporabnikov (tiskane in elektronske publikacije)
2008
2009
2010
2011
2012
0,24
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,27
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,44
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,55
periodičnih
publikacij/
uporabnika
0,64
periodičnih
publikacij/
uporabnika
Število naslovov zaključnih del Univerze v Mariboru vključenih v DKUM
2010
2011
2012
3.616
naslovov
4.216
naslovov
4.621
naslovov
Delež (odstotek) gradiva v prostem pristopu
2008
2009
2010
2011
2012
21,47 %
21,15 %
21,27%
20 %
17,14 %
106
6
6.1
UPORABNIKI IN STORITVE
ŠTEVILO IN STRUKTURA UPORABNIKOV
Preglednica 27: Člani UKM v letu 2010 - 2012
Kategorije članov
2010
2011
2012
Indeks
2012/2010
Skupno število članov UKM
15.537
15.362
14.948
0,96
Študenti ― dodiplomski, redni
8.610
8.363
8.031
0,93
Študenti ― dodiplomski,
izredni
738
698
605
0,81
Študenti ― podiplomski
612
698
906
1,48
9.960
9.759
9.542
0,95
10.642
10.441
10.222
0,96
Študenti − vsi
Študenti in zaposleni na
UM
Zaposleni na UM
682
682
680
1,00
Zaposleni (drugi)
2.675
2.619
2.381
0,89
Zaposleni − vsi
3.357
3.301
3.061
0,91
Srednješolci
838
828
893
1,06
Upokojenci
188
220
213
1,13
Tuji državljani
Drugi člani
53
42
46
0,86
1.329
1.212
1.190
0,90
Največjo skupino aktivnih članov UKM so tudi v letu 2012 predstavljali študenti (med njimi
prevladujejo študenti UM), kar je skladno s poslanstvom UKM. Tudi razmerja med posameznimi
kategorijami aktivnih članov tekom let ostajajo praktično nespremenjena. V obdobju treh let opazimo
upad članstva v večini kategorij članstva za 5 – 10 %, največji upad zaznavamo v kategoriji članstva –
zaposleni (drugi). Skupno število članov je v treh letih upadlo za 4%. Znatno povišanje članstva smo
opazili v kategoriji - študenti podiplomski, kar pripisujemo bolonjski reformi visokošolskega študija in s
njo povezano definicijo študijskih stopenj.
Preglednica 28: Potencialni uporabniki UKM z visokošolskega zavoda 2008/2009-2012/2013
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Dodiplomski študenti
20.785
19.756
17.829
16.481
15.294
Podiplomski študenti
Skupaj vsi študenti
2.641
23.426
3.042
22.798
3.161
20.990
3.544
20.025
4.074
19.368
Visokošolski učitelji,
visokošolski sodelavci
1.039
921
876
924
889
Raziskovalci, strokovni
sodelavci,
laboranti
234
207
238
243
210
107
Skupaj »pedagoški«
delavci
1.273
1.128
1.114
1.167
1.099
Skupaj
(študenti+ped.
delavci)
24699
23926
22104
21192
20.467
Zaposleni na
spremljajočih delovnih
mestih (»nepedagoški«
delavci)
500
507
605
647
710
Skupaj vsi zaposleni
1.773
1.635
1.719
1.814
1.809
6.1.1
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – uporabniki (študijsko leto
2012/2013)
Preglednica 29: Kazalci – uporabniki (na dan 31.12.2011;31.12.2012)
Število potencialnih uporabnikov
visokošolske knjižnice
Število aktivnih uporabnikov visokošolske
knjižnice (fizični član)
Število aktivnih uporabnikov z
visokošolskega zavoda (fizični član)
Število rednih in izrednih študentov
visokošolskega zavoda (vpisani)
Število aktivnih uporabnikov - rednih in
izrednih študentov visokošolskega zavoda
Število aktivnih uporabnikov visokošolske
knjižnice (virtualni obisk)
Obisk knjižnice (fizični obisk) - metoda
tipičnega tedna
Skupaj fizični in virtualni obisk knjižnice
2011
2012
21.192
20.468
15.362
14.948
10.441
10.222
20.025
19.368
9.759
9.542
/
43.677
304.328
306.725
304.328
350.402
48
49
34
33
2
2
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev
knjižnice
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev
knjižnice – katalogizatorjev
Število EPZ strokovnih delavcev knjižnice bibliografov
Preglednica 30: Odprtost Univerzitetne knjižnice Maribor v študijskem letu 2011/2012 in 2012/2013
2011/2012
69
Tedenska odprtost (ure)
•
2012/2013
59 (odprtost služb)
89 (odprtost čitalniških mest)
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število
potencialnih uporabnikov knjižnice (tržna prodornost)
2011/2012
2012/2013
49,27 %
49,94
108
•
•
6.2
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov – študentov visokošolskega zavoda glede na vse
študente vpisane na visokošolski zavod
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
30 %
35 %
44 %
49 %
49,27 %
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na število aktivnih
uporabnikov knjižnice
2008/2009
2009/2010
2010/2011
20011/2012
2012/2013
53,8 %
55,4%
67,2%
67,9 %
68,38 %
UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA IN DRUGIH INFORMACIJSKIH VIROV
Preglednica 31: Statistika transakcij izposoje za UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor v študijskem letu
2011/2012 in 2012/2013 (Vir: COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) 6
Mesec Leto
Število izposoj
Število rezervacij
Število podaljšanj
okt.11/okt.12
13.529/15.284
3.632/4.699
11.859/13.738
nov.11/okt12
14.417/15.071
3.701/4.087
15.066/15.349
dec.11/dec.12
11.774/10.680
2.838/3.545
15.315/14.296
jan.12/jan.13
12.986/13.854
3.794/4.685
16.009/16.251
feb.12/feb.13
11.531/10.751
3.496/3.903
14.456/13.572
mar.12/mar.13
14.065/14.471
4.039/4.831
15.053/14.684
apr.12/apr.13
12.529/13.420
3.564/4.497
15.273/15.319
maj 12/maj 13
13.894/11.813
3.840/4.574
17.172/14.983
jun.12/jul.13
10.155/9.707
2.976/3.494
15.588/13.725
jul.12/jul.13
9.205/8.395
3.156/3.182
14.911/14.363
avg.12/avg.13
12.553/8.208
2.780/2.836
13.919/13.372
sep.12/sep.13
7.857/7.995
2.462/2.712
12.234/12.850
Skupaj
144.495/139.649
40.278/47.072
176.855/172.502
6
Legenda
Število izposoj: seštevek vseh izposoj (izposoja na dom in v čitalnico)
Število rezervacij: seštevek vseh rezervacij gradiva (rezervacija izposojenega in prostega gradiva v knjižnici in
preko COBISS/OPAC-a)
Število podaljšanj: seštevek vseh podaljšanj (podaljšanje z ročnim vpisom novega datuma, preko telefonskega
odzivnika in preko COBISS/OPAC-a)
109
Preglednica 32: Statistika uporabe COBISS/OPAC-a za UKM v študijskem letu 2011/2012 in 2012/2013 (Vir:
COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi 7
6.2.1
Mesec Leto
Število priklopov
Število iskanj
Število izpisov
okt.11/okt.12
17.623/26.600
45.734/48.679
79.287/91.790
nov.11/okt12
19.067/25.265
48.827/44.726
91.559/93.706
dec.11/dec.12
14.430/20.238
35.537/29.409
74.759/72.148
jan.12/jan.13
18.118/24.602
45.380/41.348
90.426/93.761
feb.12/feb.13
22.342/20.773
37.398/33.840
79.859/76.542
mar.12/mar.13
27.706/23.909
46.066/44.581
89.706/90.852
apr.12/apr.13
24.560/22.700
42.038/39.016
87.774/29.948
maj 12/maj 13
25.238/22.390
43.857/40.572
91.761/74.096
jun.12/jul.13
20.611/20.545
31.980/29.050
75.901/72.784
jul.12/jul.13
20.462/18.703
31.144/25.785
77.138/69.943
avg.12/avg.13
21.454/18.983
30.961/25.872
72.115/64.451
sep.12/sep.13
20.589/19.168
26.991/27.506
60.904/61.679
Skupaj
252.200/263.876
465.913/430.384
971.189/891.673
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – uporaba knjižničnega gradiva in
drugih informacijskih virov
Preglednica 33: Kazalci uporabe knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov (na dan
31.12.2011;31.12.2012)
2011
2012
Število izposojenih enot gradiva na dom
265.202
372.861
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice
85.042
37.840
Število medknjižnično izposojenih/posredovanih enot gradiva (v
druge knjižnice in iz drugih knjižnic)
Število zahtevkov za medknjižnično izposojo
2.796
1.996
2.958
2.118
Skupaj število izposojenih enot gradiva
350.244
410.701
Število priklopov v knjižnični katalog COBISS/OPAC (statistika
IZUM)
Število iskanj v knjižničnem katalogu COBISS/OPAC (statistika
IZUM)
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM)
200.217
273.183
553.544
458.629
48.048
40.959
Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v
licencirane vire in zbirke v upravljanju knjižnice
Število prejetih informacijskih zahtevkov
306.383
278.486
17.991
18.309
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov
17.991
18.309
7
Legenda:
Število priklopov: število priklopov uporabnikov v COBISS/OPAC-u v izbrani lokalni bazi podatkov
Število iskanj: število iskanj, ki so jih uporabniki naredili v COBISS/OPAC-u v izbrani lokalni bazi
podatkov
Število izpisov:število prikazanih zapisov v COBISS/OPAC-u, najdenih v izbrani lokalni bazi podatkov
110
•
Število izposojenih enot gradiva na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda
2008/2009
26,2
izposoj/uporab.
•
14,1
izposoj/uporab.
•
•
•
28,3
izposoj/uporab.
2010/2011
2011/2012
2012/2013
26,7
izposoj/uporab. na
dom
25,4
izposoj/uporab. na
dom
36,48
izposoj/uporab. na
dom
10,4
izposoj/uporab.
v knjižnico
37,1
izposoj/uporab.
8,15
izposoj/uporab.
v knjižnico
33,55
izposoj/uporab.
3,70
izposoj/uporab.
v knjižnico
40,18
izposoj/uporab.
Število izposojenih enot gradiva na aktivnega uporabnika knjižnice
2008/2009
•
2009/2010
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
15,7
izposoj/uporab.
17,9
izposoj/uporab. na
dom
7,1
izposoj/uporab.
v knjižnico
25
izposoj/uporab.
17,3
izposoj/uporab. na
dom
5,5
izposoj/uporab.
v knjižnico
22,80
izposoj/uporab.
24,94
izposoj/uporab. na
dom
2,53
izposoj/uporab.
v knjižnico
27,48
izposoj/uporab.
Delež (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjižni zbirki,
namenjenih izposoji (obrat zbirke)
2011/2012
2012/2013
36,26 %
41,49 %
Povprečni čakalni čas (v minutah) za gradivo, naročeno iz skladišča (ažurnost dostave; od
naročila do prejema za deset naključno izbranih publikacija)
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
6
minut/naročilo
10
minut/naročilo
9
minut/naročilo
10
minut/naročilo
9,51
minut/naročilo
Povprečni čakalni čas (v delovnih dnevih) za medknjižnično naročeno gradivo (pri desetih
naključno izbranih publikacijah)
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
1,6
dni/naročilo
3,2
dni/naročilo
3,6
dni/naročilo
3,5
dni/naročilo
3,5
dni/naročilo
Delež (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjižnično izposojo glede na vse zahtevke
(uspešnost medknjižnične izposoje)
2011/2012
2012/2013
94,52%
94,24 %
111
•
•
•
Delež (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost
prostega pristopa; pri dvajset naključno izbranih publikacijah)
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
85 %
80 %
82 %
83 %
89 %
Število vpogledov (povzetek, polno besedilo) v elektronske vire na aktivnega uporabnika
knjižnice
2011/2012
2012/2013
19,94
vpogledov/uporabnika
18,63
vpogledov/uporabnika
Število vpogledov (povzetek, polno besedilo) v elektronske vire na aktivnega uporabnika
knjižnice z visokošolskega zavoda
6.2.1.1
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
38,5
vpogledov/
uporabnika
45,5
vpogledov/
uporabnika
40,4
vpogledov/
uporabnika
29,34
vpogledov/
uporabnika
27,24
vpogledov/
uporabnika
Anketa o zadovoljstvu s storitvami Univerzitetne knjižnice Maribor
V mesecu februarju 2013 smo izvedli spletno anketo med uporabniki in jih povprašali o zadovoljstvu s
storitvami UKM. Od 265 –ih respondentov, jih je anketo v celoti zaključilo 218, to je 82,3 %. 85,1 %
odstotkov respondentov je bilo študentov UM, 67, 1 % starih 0d 20 – 30 let in 20,4 % do 20 let.
Odgovarjalo je 66,2 % respondentov ženskega spola in 33,8 % moških. Rezultati ankete so bili
sledeči:
1. Koliko let že obiskujete UKM?
Preglednica 34: Obdobje obiskovanja UKM
Odstotek
15,1%
38,1%
46,8%
manj kot 1 leto
1 do 3 leta
več kot 3 leta
Število respondentov
40
101
124
2. Kako pogosto obiskujete UKM?
Preglednica 35: Pogostost obiskovanja UKM
Odstotek
11,8%
30,8%
33,8%
23,6%
vsak dan
vsaj enkrat na teden
večkrat na mesec
nekajkrat letno
112
Število respondentov
31
81
89
62
3. Na kakšen način pridobivate informacije o UKM?
80,0%
70,0%
60,0%
50,0%
40,0%
30,0%
20,0%
10,0%
0,0%
po telefonu
preko spletne
strani
RSS
preko medijev
osebno v
knjižnici
Graf 3: Načini pridobivanja informacij o UKM
4. Kako ste na splošno zadovoljni s kakovostjo storitev UKM?
2,3%
3,0%
nisem zadovoljen
40,4%
sem zadovoljen
sem zelo zadovoljen
54,3%
neopredeljen
Graf 4: Splošno zadovoljstvo s kakovostjo storitev UKM
113
5. Zakaj obiskujete UKM?
Preglednica 36: Razlogi za obiskovanja UKM
Odstotek
izposoja in uporaba študijskega gradiva
izposoja in uporaba gradiva za prosti čas
prelistavanje revij in časopisov
dostopa do elektronskih informacijskih virov
uporaba čitalnice za študijske namene
uporaba osebnega računalnika ali interneta
uporaba brezžičnega internetnega omrežja
osebni stik s strokovnimi referenti
uporaba storitev medknjižnične izposoje
uporaba storitev Enote za domoznanstvo
pridobivanje informacij o gradivu in iz gradiva
(informacijska točka)
izobraževanje (tečaji, predstavitve)
razstavna dejavnost
Turnerjeva čitalnica
93,8%
43,3%
18,8%
27,1%
70,0%
22,1%
28,3%
2,5%
6,3%
1,7%
8,3%
Število
respondentov
225
104
45
65
168
53
68
6
15
4
20
5,8%
8,3%
5,4%
14
20
13
6. Kako ste zadovoljni z okoljem, prostori in opremo UKM?
300
250
nisem zadovoljen
200
sem zadovoljen
150
sem zelo zadovoljen
100
neopredeljen
pogoji za
individualno delo
označevanje v
prostoru…
število čitalniških
mest
ustrezna
razsvetljava
lokacija knjižnice
0
možnost
brezžičnega…
50
Graf 5: Zadovoljstvo z okoljem, prostori in opremo UKM
114
Preglednica 37: Zadovoljstvo z okoljem, prostori in opremo UKM
lokacija knjižnice
udobnost knjižničnega okolja
ustrezna razsvetljava
ustrezna temperatura,
prezračevanje
število čitalniških mest
število računalniških postaj za
uporabnike
možnost brezžičnega
internetnega omrežja
razporeditev gradiva v prostoru
označevanje v prostoru
(signalizacija)
funkcionalnost pohištva
pogoji za individualno delo
pogoji za delo v skupini
Nisem
zadovoljen
6
23
25
36
Sem
zadovoljen
74
143
135
134
Sem zelo
zadovoljen
159
68
71
65
Neopredeljen
48
68
123
103
50
27
18
42
13
85
109
31
22
47
136
128
53
40
30
22
48
32
50
127
119
109
36
67
43
28
18
35
0
6
6
6
7. Kako ste zadovoljni s knjižnično zbirko UKM?
Preglednica 38: Zadovoljstvo s knjižnično zbirko UKM
zbirka učbenikov in ostalega
učnega gradiva
zbirka tiskanih knjig
zbirka tiskanih revij
zbirka elektronskih virov
založenost z gradivom v tujih
jezikih
število izvodov posameznega
naslova za izposojo
možnost vplivanja na
oblikovanje knjižnične zbirke
("predlog za nakup")
Nisem
zadovoljen
17
Sem
zadovoljen
135
Sem zelo
zadovoljen
64
Neopredeljen
10
11
14
27
129
90
93
114
61
44
35
38
24
78
79
43
69
108
25
23
19
66
19
117
115
9
250
200
nisem zadovoljen
150
sem zadovoljen
100
sem zelo zadovoljen
neopredeljen
50
možnost
vplivanja na
oblikovanje…
založenost z
gradivom v tujih
jezikih
zbirka tiskanih
revij
zbirka učbenikov
in ostalega
učnega gradiva
0
Graf 6: Zadovoljstvo s knjižnično zbirko UKM
8. Kako ste zadovoljni z osebjem UKM?
Preglednica 39: Zadovoljstvo z osebjem UKM
strokovnost, profesionalnost
osebja
vljuden odnos osebja do
uporabnikov
pripravljenost pomagati
uporabnikom
pravilnost in zanesljivost
odgovorov osebja knjižnice
urejenost (zunanji videz) osebja
nisem
zadovoljen
sem
zadovoljen
sem zelo
zadovoljen
neopredeljen
3
108
107
8
10
97
112
7
14
81
124
7
5
95
110
14
7
106
94
18
116
250
200
nisem zadovoljen
150
sem zadovoljen
100
sem zelo zadovoljen
neopredeljen
50
urejenost (zunanji
videz) osebja
pripravljenost
pomagati
uporabnikom
strokovnost,
profesionalnost
osebja
0
Graf 7: Zadovoljstvo z osebjem UKM
9. Kako ste zadovoljni z elektronskimi storitvami UKM?
Preglednica 40: Zadovoljstvo z elektronskimi storitvami UKM
knjižnični katalog (COBISS/OPAC)
spletno naročanje, rezerviranje,
podaljševanje gradiva ("Moja knjižnica")
ponudba elektronskih virov
spletna stran UKM
servis "Vprašaj knjižničarja"
Digitalna knjižnica UM - DKUM
nisem
zadovoljen
sem
zadovoljen
sem zelo
zadovoljen
neopredeljen
8
3
89
61
113
125
12
35
12
13
4
0
89
108
65
69
49
47
24
40
72
55
131
105
117
10. Kako ste zadovoljni z dostopom do e-virov Univerzitetne knjižnice Maribor, kako pogosto in kakšen
način dostopa uporabljate ?
250
200
nisem zadovoljen
150
sem zadovoljen
sem zelo zadovoljen
100
neopredeljen
50
0
v prostorih knjižnice v prostorih Univerze v od doma (oddaljen
Mariboru
dostop)
Graf 8: Zadovoljstvo z dostopom do e-virov UKM
11. Prosimo, da ocenite Univerzitetno knjižnico Maribor kot celoto.
Preglednica 41: Opredelitev strinjanja z navedenimi trditvami o UKM
UKM je odprta in prijazna ustanova
storitve UKM podpirajo moj študij in
raziskovanje
UKM vpliva na kakovost in učinkovitost
mojega študija in dela
UKM ima posluh za želje in potrebe
svojih uporabnikov
UKM sledi razvoju novih informacijskih
tehnologij
se ne
strinjam
se strinjam
se povsem
strinjam
neopredeljen
4
4
91
78
117
126
3
7
10
86
110
8
18
86
66
45
24
105
44
42
118
6.3
IZOBRAŽEVALNA IN SVETOVALNA DEJAVNOST UKM
PREGLED AKTIVNOSTI IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI UKM
1. Usposabljanje uporabnikov
Spremljanje, prilagajanje in posodabljanje izobraževalnih programov je sestavni del dejavnosti
Učnega centra UKM. Izpeljava posodobitev izobraževalnih modulov za študente izhaja iz Meril in
kazalcev informacijske pismenosti v visokem šolstvu (2010) in predmetnik izobraževalnih študijskih
programov znanstvene, raziskovalne in umetniške dejavnosti na UM in širše; za gimnazije pa iz
Kurikula knjižnično informacijskih znanj za gimnazije.
Rezultati programa informacijskega opismenjevanja so usmerjeni k izboljšanju informacijske
pismenosti. S vseživljenjskim izobraževanjem študentov, dijakov in drugih uporabnikov knjižnic
želimo seznaniti uporabnike s storitvami knjižnice in dejavnostjo knjižnice in jih vzpodbuditi k
uporabi storitev in knjižnice nasploh. Posodobitev programov vključuje tri glavna področja:
• izobraževanje in/ali usposabljanje profesorjev, študentov, dijakov,
• pripravo didaktičnih gradiv in
• spremljanje učinkov uvajanja.
Vsi udeleženci izobraževalnih modulov prejmejo potrdilo o udeležbi, študentje pa si lahko podatke
vnesejo tudi v NEFIKS.
Preglednica 42: Usposabljanje uporabnikov
Oblika usposabljanja
število udeležencev
število ur
Individualno usposabljanje
1.765
224
Skupinsko usposabljanje
2.774
112
SKUPAJ
4.539
336
2. Moodle (vzpostavitev spletne učilnice za študente)
Univerzitetna knjižnica Maribor je v študijskem letu 2011/2012 pripravila za študente UM 15
izobraževalnih modulov, katerih vsebine jim bodo v pomoč pri uspešnem študiju in raziskovanju.
Vsebine izobraževalnih modulov zajemajo:
• uvod v informacijsko opismenjevanje,
• poznavanje iskanja v spletnem katalogu COBISS/OPAC,
• predstavitev informacijskih virov z različnih strokovnih področij,
• pridobivanje znanj in spretnosti za pripravo strokovnega/ znanstvenega prispevka ter
• poznavanje znanstvenega publiciranja in vrednotenja bibliografij.
V sodelovanju s Centrom za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje UM smo organizirali
tedenske delavnice za izvajalce izobraževalnih modulov v Moodlu, v katerem smo urejali
predmete, ki jih bomo v prihodnosti ponudili študentom v obliki spletnega učenja.
3. Uvajalni teden za bruce UM
V letu 2012 je UKM sodelovala pri aktivnostih Uvajalnega tedna za bruce, ki ga je v okviru
tutorskega programa na UM.
119
Uvajalni teden je bil skladno s študijskim koledarjem načrtovan v času od ponedeljka, 24. 9. do
petka, 28. 9. 2012. V ta namen so bile na ravni Univerze v Mariboru izvedene različne aktivnosti,
namenjene vsem brucem. Namen uvajalnega tedna je bil, seznaniti bodoče študente z različnimi
vsebinami, povezanimi s študijem in spoznavanjem novega okolja. Program aktivnosti s katerimi
se je v uvajalni teden za bruce v vključila UKM je zajemal naslednje skope dogodkov:
— Osvoji prostor knjižnice (8 x);
— Knjižničar - tutor po meri (8 x);
— Predstavitev UKM tujim študentom: Library service for international students 2012:
presentation (1 x skupinsko in 4 x individualno vodenje);
— Študentje s posebnimi potrebami – priložnost za študij v knjižnici (omenjeni študentje
predstavijo storitve Kotička za uporabnike s posebnimi potrebami v UKM) - 3 x
Obisk UKM ni bil množičen, kar je lahko posledica dejstva, da program še ni utečen. Več obiska je
bilo prvi teden v oktobru, tako bomo v prihodnjih letih uvajalni teden za bruce izvajali še prvi
teden v oktobru v obliki Knjižničarjev tutorjev.
4. Študentski oktober 2012
Nosilci projekta: Kristina Šrot, Sandra Kurnik Zupanič in dr. Jerneja Ferlež.
Program študentskega oktobra je zajemal sledeče sklope:
— TRŽNICA POD ARKADAMI
Najbolje obiskana in odmevna je bila že tradicionalna Tržnica pod arkadami. Odpisane knjige so
bile prvič naprodaj - po simbolični ceni 1 EUR.
Organizacija: Sandra Kurnik Zupanič, dr. Jerneja Ferlež, mag. Branka Kerec, mag. Aljoša Nikl
Izvedba: Večina zaposlenih UKM – po urniku na podlagi prostovoljnih prijav
Učinek: Povezovanje med uporabniki in zaposlenimi UKM, finančni učinek prodanih knjig,
osmišljenje odpisanega gradiva, zanimiva knjižnična ponudba, širok krog obiskovalcev
Udeležba: opisno - velika
— VABLJENO PREDAVANJE
Predavanja dr. Gregorja Vebleta se je udeležilo približno 100 obiskovalcev. Po predavanju se je
razvila spontana debata. Kot »odprta predavalnica« se je izkazal kot posrečen prostor v avli,
vključno z uporabo slepega stopnišča kot priložnostnega sedišča.
Organizacija: dr. Jerneja Ferlež
Izvedba: dr. Gregor Veble
Učinki: kvalitetna vsebina podana široki publiki, udeležba kroga uporabnikov tudi tehničnih in
naravoslovnih usmeritev, nova raba knjižničnega prostora
— S KLIKOM DO BRANJA – Ebrary
Predstavitvi elektronske zbirke Ebrary sta bili posrečeni, zlasti se je kot prostor predstavitve dobro
obnesel prostor ob Informacijski zbirki v 1. nadstropju. Obisk je bil žal pičel (8, 1). Spremljevalni
program je predstavljala tridnevna ponudba e-bralnikov na mizicah pred izposojo s priporočilom
uporabnikom, da na njih v testnem obdobju preizkusijo E-brary. Uporaba ponudbe je bila dobra.
Organizacija: Kristina Šrot, dr. Jerneja Ferlež, Miloš Petrovič
Izvedba: Miloš Petrovič, Jerneja Grašič
Učinki: seznanitev z novo ponudbo knjižnice, nova raba prostora.
120
— LIBRARY FOR FOREIGN STUDENTS / KNJIŽNICA ZA TUJE ŠTUDENTE
Ker je šlo za organiziran obisk knjižnice za tuje študente, je bila udeležba dobra – 25 študentov –
predstavitev pa učinkovita. Vsi na predstavitvi udeleženi študenti so kmalu po predstavitvi postali
člani knjižnice.
Organizacija: Kristina Šrot, Miloš Petrovič
Izvedba: Miloš Petrovič
Učinki: predstavitev knjižnice, novi uporabniki
— DOMOFIL()M)
Domofil(m) je popestril ponudbo Študentskega oktobra.
Organizacija in izvedba: mag. Karmen Salmič Kovačič s sodelavci.
5. Rastem s knjigo 2012/2013 za srednješolce
UKM sodeluje v nacionalnem projektu Rastem s knjigo za srednješolce že od leta 2010. Potekal je
v času od 1. 9. 2012 do 30. 6. 2013. V navedenem času je UKM obiskalo 1022 dijakov v 53
121
skupinah z 78-imi spremljevalci. Za izvedbo projekta smo porabili 146 ur (od tega 106 ur za
izvedbo in 40 ur za priprave).
Glede na cilje projekta je program izvajanja razdeljen v 3 segmente in sicer :
• predstavitev dejavnosti in storitev UKM z vpogledom v načine iskanja in dostopa do
gradiva;
• drugi del je posvečen pobegu v »svet domišljije« in izveden po komunikacijskem modelu
poučevanja mladinske književnosti dr. Metke Kordigel Aberšek;
• v tretjem delu so dijaki spoznali »Stenčas knjigoveznice« v katerem so se seznanili z
materiali, stroji, postopki in načini vezave knjižnega gradiva; gimnazijskim programom pa
je bil omogočen vpogled v zapuščino Rudolfa Maistra ("eno največjih in najlepših zasebnih
knjižnic na Slovenskem").
Organizacija: Kristina Šrot
Izvedba:
Kristina Šrot, Irena Rozman v okviru popoldanskih informatorjev in oddelek
knjigoveznice.
Učinki: predstavitev in promocija knjižnice in njene dejavnosti, novi uporabniki, širjenje informacij
po sistemu »inštukcije za inštruktorje«, povezovanje knjižnice z lokalnim okoljem itd.
6. Vabljena predavanja, delavnice za dijake
UKM se glede izobraževanjih potreb prilagaja okolju tako glede vsebin kot tudi oblik dela. V letu
2012 je organizirala:
a) delavnice Kje in kaj na spletni strani Statističnega urada RS za 192 dijakov Srednje šole za
gostinstvo in turizem Maribor,
b) vabljena predavanja v sodelovanju s predstavniki ARNES-a o varni rabi interneta – Maja
Vreča, Od mene je odvisno vse! Predavanja smo organizirali za skupno 412 dijakov
mariborskih srednjih šol in gimnazij (za 220 dijakov 1. Gimnazije Maribor, 40 dijakov Srednje
gradbene šole in gimnazije Maribor ter 60 dijakov II. gimnazije Maribor).
122
7. Ob navedenih dejavnostih smo v okviru Učnega centra UKM sodelovali pri:
a) prijavi na razpis IKT3,
b) urejanje tematskih sklopov informacijskih virov za spletno stran UKM
c) koordiniranju referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja,
d) beleženju statističnih podatkov o izobraževalni dejavnosti centra in pripravi poročil,
e) delni menjavi prezentacijskega sistema (PREZI)
f) promoviranju dejavnosti centra
g) projektu SIMBIOZA (oglaševanje lokacije izvajanja).
6.3.1
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – izobraževanje
Preglednica 43: Kazalci – izobraževalna dejavnost (2011; 2012)
2011
Število ur individualnega usposabljanja študentov z
Število udeležencev individualnega usposabljanja
študentov z visokošolskega zavoda
Število ur skupinskega usposabljanja študentov z
število udeležencev skupinskega usposabljanja
študentov z visokošolskega zavoda
Število ur individualnega usposabljanja drugih
uporabnikov
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih
uporabnikov
278
•
64
1.617
1.545
152
6
512
usposabljanja
6
106
48
1.622
1.235
z
visokošolskega
zavoda
na
2010/2011
2011/2012
2012/2013
3,57
uporabnikov/uro
4,03
uporabnikov/uro
8,07
uporabnikov/uro
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro usposabljanja
2010/2011
3,56
uporabnikov/uro
•
individualnega
1.759
32
število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih
uporabnikov
Število udeležencev
usposabljanja
218
1.119
Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
•
2012
2011/2012
3,37
uporabnikov/uro
2012/2013
1,00
uporabnikov/uro
Število udeležencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro usposabljanja
2010/2011
2011/2012
2012/2013
23,54
uporabnikov/uro
50,53
uporabnikov/uro
24,14
uporabnikov/uro
123
uro
•
Število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro usposabljanja
2010/2011
2011/2012
2012/2013
7,17
uporabnikov/uro
15,30
uporabnikov/uro
25,60
uporabnikov/uro
6.4
BIBLIOGRAFSKA DEJAVNOST
6.4.1
Kazalniki uspešnosti knjižnične dejavnosti – bibliografska dejavnost
Preglednica 44: Kazalci – bibliografska obdelava (na dan 31.12.2011; 31.12.2012)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno
bibliografsko bazo podatkov
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi
podatkov
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v
lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v
normativno bazo podatkov za avtorstva
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo
podatkov za avtorstva
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na
visokošolskem zavodu
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih
na visokošolskem zavodu
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih
naročnikov
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih
naročnikov
*popravek (statistika IZUM)
•
•
2011
2012
7.880
7.645
1.859
1.087
20.910*
20.582
3.297
2.893
481
195
107
71
45
24
912
1.404
691
535
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov na EPZ strokovnega delavca
– katalogizatorja
2011
2012
231,76
zapisov/strokovnega delavca - katalogizatorja
231,76
Število redigiranih zapisov v vzajemni bazi podatkov na EPZ strokovnega delavca –
katalogizatorja
2011
20012
54,68
32,94
124
•
•
•
•
•
•
•
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bazo podatkov na EPZ strokovnega delavca
– katalogizatorja
2011
2012
531,79
623,70
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva na
EPZ strokovnega delavca – katalogizatorja
2011
2012
96,97
87,67
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazi podatkov za avtorstva na EPZ
strokovnega delavca – katalogizatorja
2011
2012
14,15
5,91
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu na EPZ
strokovnega delavca – bibliografa
2011
2012
53,5
zapisov/strokovnega delavca - bibliografa
35,5
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu na EPZ
strokovnega delavca – bibliografa
2011
2012
22,5
zapisov/strokovnega delavca -bibliografa
12
zapisov/strokovnega delavca -bibliografa
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov na EPZ strokovnega delavca –
bibliografa
2011
2012
456
702
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov na EPZ strokovnega delavca –
bibliografa
2011
2012
345,5
267,5
125
6.5
PROMOCIJSKA IN ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
6.5.1
Univerzitetna knjižnica Maribor je sama ali v sodelovanju z zunanjimi sodelavci in drugimi ustanovami
v Glazerjevi dvorani in v nekaterih drugih prostorih knjižnice leta 2012 pripravila naslednje
pomembnejše prireditve:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
26. 1. 2012: znanstveno srečanje Vsako leto eno ime: preganjanje Judov na območju okupirane
Jugoslavije 1941-1945 in slovenski pravičnik Andrej Tumpej;
2. 2012: prireditev ob svetovnem dnevu mokrišč – predavanje Mokrišča in predstavitev projekta
WETMAN, ob tem odprtje fotografske razstave;
8. 2. 2012: odprtje knjižne razstave 15 let nagrade Večernica, pogovor s Ferijem Lainščkom, Janjo
Vidmar in Bino Štampe Žmavc ter odprtje razstave Stane Kregar: Opus 1968-1972;
9. 2. 2012: predstavitev prenovljenih prostorov v knjižnici Uporabnikom naproti;
14. 2. 2012: avtorsko branje Se beremo: Borut Gombač (EPK projekt);
7. 3. 2012: dogodek S sodelovanjem gradimo skupno poslanstvo – ustanovitev Kluba prijateljev
UKM, ogled filma o dr. Brunu Hartmanu Na poti pride vse naproti in odprtje Galerije zaslužnih
knjižničarjev UKM;
8. 3. 2012: simpozij Dan Stefana Zweiga;
13. 3. 2012: avtorsko branje Se beremo: Andrej Brvar (EPK projekt);
15. 3. 2012: podpis dogovora o nadaljnjem delovanju Avstrijske čitalnice Maribor ter predstavitev
knjige Alois Mock, politik piše zgodovino;
28. 3. 2012: odprtje razstave Dr. Filip Terč – pionir apiterapije;
Slika 3: Otvoritev spominske razstave Dr. Filip Terč, pionir apiterapije je bila hkrati najava
mednarodnega simpozija o apiterapiji. Razstavo v UKM sta pripravila dr. Elko Borko in sodelavka Boža
Janžekovič
•
•
•
29. 3. 2012: odprtje razstave o dr. Božidarju Krajnčiču in botaničnem vrtu;
11. 4. 2012: odprtje razstave In memoriam Zlatan Vauda (1923-2010);
20. 4. 2012: odprtje 15. slovenskih dnevov knjige v Mariboru »Ko te napiše knjiga 2012«;
126
•
•
31. 5. 2012: odprtje razstave Minerali in fosili med kulturnima prestolnicama Gradcem in
Mariborom
20. 6. 2012: odprtje razstave Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff in bitka pri Visu 1866;
Slika 4: Razstava Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff in bitka pri Visu 1866 je predstavljala vrhunec
istoimenskega projekta, zasnovanega v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Odmevno
razstavo so tematsko sestavljali trije deli; osrednji del je predstavljal življenje in delo Wilhelma
Tegetthoffa, ki se je 23. decembra 1827 rodil v Mariboru
•
•
•
•
25. 8. 2012: simpozij Izgubljene iluzije nekega časa – opomnik ob uničenju Vijećnice;
26. 9. 2012: odprtje razstave Bogdan Čobal: Retro – pogledi: slike in objekti (Noč raziskovalcev
2012);
28. 9. 2012: pogovor s Tatjano Pregl Kobe in vodstvo ob razstavi Ilustracije v knjigah Založbe
Obzorja (Noč raziskovalcev 2012);
28. 9. 2012: 2. šahovski turnir (Noč raziskovalcev 2012);
127
Slika 5: 2. šahovskega turnirja so se udeležili šahisti vseh starosti. V šahovskem stilu se je nadaljeval
tudi družabni del
•
•
•
•
•
•
•
11.-12. 10. 2012: mednarodni simpozij Robert Musil: Evropa ali potovanje iz stoterega v tisočero;
23. 10. 2012: predstavitev knjige dr. Vlada Sruka Gospoda gre čez progo (organizacija Založba
Pivec);
24. 10. 2012: odprtje razstave Berenike Wasserthal-Zuccari: Padli angeli;
27. 10. 2012: mednarodni znanstveni simpozij o Bojanu Adamiču;
30. 10. 2012: odprtje razstave Reformacija v Prekmurju;
27. 11. 2012: odprtje razstave Iz zakladnice UKM;
21. 12. 2012: odprtje razstave Herman Potočnik Noordung.
Slika 6: Dokumentarno razstavo ob 120. obletnici rojstva Hermana Potočnika - Noordunga je pripravil
raziskovalec kulturne zgodovine Maribora Primož Premzl
128
6.5.1.1
Kazalniki uspešnosti dejavnosti – predstavitvena in promocijska dejavnost
(2012/2013)
Preglednica 45: Kazalci – predstavitvena in promocijska dejavnost 2011/2012; 2012/2013
2011/2012
2012/2013
Vodeni ogledi knjižnice za skupine (število skupin)
49
53
Število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
982
1.022
Število udeležencev individualnih ogledov in predstavitev knjižnice
13
7
Skupaj število udeležencev ogledov in predstavitev knjižnice
995
1.029
Število vseh v knjižnici izvedenih razstav (lastne, gostujoče,
soorganizirane)
Skupaj število obiskovalcev razstav
41
34
3.460
4.770
37
78
1.980
2.340
Število vseh v knjižnici drugih prireditev (lastne, gostujoče,
soorganizirane)
Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev
•
•
Povprečno število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
2011/2012
2012/2013
20,04
udeležencev
19,28
udeležencev
Povprečno število obiskovalcev izvedenih razstav
2011/2012
84,99
obiskovalcev
•
6.5.2
2012/2013
140,29
obiskovalcev
Povprečno število obiskovalcev drugih prireditev
2011/2012
2012/2013
53,51
obiskovalcev
30
obiskovalcev
Založniška dejavnost (2012)
1. Posebni del poslovnega poročila za leto 2011. Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, 2012.
Uredile: dr. Zdenka Petermanec, Majda Belec, mag. Dunja Legat
2. Program dela in finančni načrt za leto 2012. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor, 2012.
Uredile: dr. Zdenka Petermanec, Majda Belec, mag. Dunja Legat
3. Samoevalvacijsko poročilo UKM za študijsko leto 2010/2011, dostopno na: http://www.ukm.unimb.si/podrocje.aspx?id=630
Uredili: mag. Dunja Legat, Sandra Kurnik Zupanič
4. Seznam novosti za leto 2012 (12
http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=48
Uredila: Boža Janžekovič
številk
129
v
elektronski
obliki,
dostopno
na:
5. Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff in bitka pri Visu 1866 = Der Mariborer/Marburger Admiral
Wilhelm Tegetthoff und die Seeschlacht von Lissa 1866 = Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff i
bitka kod Visa 1866 (Razstavni katalogi UKM ; zv. 3). Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor,
2012.
Uredili: Nina Lončar, dr. Vlasta Stavbar
6. Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff (album desetih razglednic). Maribor: Univerzitetna knjižnica
Maribor, 2012.
Uredila: Nina Lončar
7. Domofil(m) : lokalne filmske pripovedi v UKM (gradivo ob projektu). Maribor, Univerzitetna
knjižnica Maribor, 2012.
Uredila: mag. Karmen Salmič Kovačič
8. Iz zakladnice UKM : razstava dragocenosti Univerzitetne knjižnice Maribor (Razstavni katalogi UKM
; zv. 4). Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, 2012.
Uredila: Sandra Kurnik Zupanič
9. Habent sua fata libelli : zgodba o bibliofilskem preobratu (gradivo ob posvetu o Stefanu Zweigu).
Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, 2012.
Uredila: dr. Matjaž Birk, Urška P. Černe
10. Avstrija, Slovenija = Österreich, Slowenien : kulturni stiki = kulturelle Begegnungen : mednarodni
simpozij ob 20. obletnici Avstrijske čitalnice Maribor. Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor,
2012.
Uredili: Mateja Škofljanec, Helene Breitenfellner
Zloženke, izdane ob razstavah v razstaviščih UKM ter ob nekaterih ostalih prireditvah.
130
7
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE
NARAVNANOSTI
7.1
ZAGOTAVLJANJE IN OCENJEVANJE KAKOVOSTI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
MARIBOR
7.1.1
Delovanje Komisije za kakovost UKM
Komisija za kakovost UKM se je v študijskem letu 2012/2013 sestala 6 krat.
Sestava Komisije za kakovost UKM:
mag. Dunja Legat, univ. dipl. inž, bibliotekarka specialistka
predsednica, članica Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze
dunja.legat@um.si, tel. 02 25 07 455, 478
mag. Branka Kerec, univ. dipl. bibl. in lit. komp., bibliotekarka specialistka
branka.kerec@um.si, tel. 02 25 07 445
dr. Jerneja Ferlež, univ. dipl. etn. in bibl., bibliotekarka
jerneja.ferlez@um.si, tel. 02 25 07 420
Sandra Kurnik Zupanič, univ. dipl. soc., bibliotekarka specialistka
nadomestna članica Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze
sandra.kurnik@um.si, tel. 02 25 07 424
Bojan Oštir, univ. dipl. inž. el.
bojan.ostir@um.si, tel. 02 25 07 451
V študijskem letu 2012/2013 smo si zastavili sledeč program dela:
• sestajanje Komisije za kakovost UKM na rednih sejah;
• izvedba samoevalvacije Univerzitetne knjižnice za študijsko leto 2011/2012
• sodelovanje pri izdelavi akcijskega načrta na podlagi Samoevalvacijskega poročila UKM za
študijsko leto 2011/2012;
• spremljanje uresničevanja korektivnih ukrepov iz akcijskega načrta Samoevalvacijskega
poročila UKM za študijsko leto 2010/2011;
• izvedba ankete o zadovoljstvu uporabnikov s storitvami UKM;
• udeležba na skupnem letnem sestanku s člani Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze ter
člani komisij za kakovost članic UM
• spodbujanje uveljavljanja profesionalnih in etičnih vrednot kot temeljev zagotavljanja
kakovosti v Univerzitetni knjižnici Maribor;
• vključevanje vseh zaposlenih v UKM k prizadevanjem za dvig kakovosti na UM;
• ažuriranje vsebine spletne podstrani za področje kakovosti Univerzitetne knjižnice Maribor.
V študijskem letu 2012/2013 smo izvedli naslednje aktivnosti:
• pripravili smo samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2011/2012. Strokovni svet je
samoevalvacijsko poročilo obravnaval in sprejel na 1. seji dne 21. januarja 2012. Poročilo je
pregledala Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze in ji dala oceno prav dobro;
131
•
•
•
•
•
•
v mesecu januarju 2012 mo pripravili osnutek Meril za evalvacijo Univerzitetne knjižnice
Maribor, ki ga je obravnaval Strokovni svet UKM in Komisija za ocenjevanje kakovosti
univerze;
v mesecu februarju 2013 smo pričeli z aktivnostmi mednarodne evalvacije knjižnične
dejavnosti UKM po metodologiji Bibliotheksindex.
v mesecu marcu 2013 smo uspešno oddali evalvacijsko dokumentacijo BIX , ki je UKM
omogočila primerjavo kakovosti knjižnične dejavnosti v visokem šolstvu v evropskem prostoru.
na spletni strani UKM/Komisije za kakovost UKM smo skrbeli za sprotno ažuriranje vsebin s
področja kakovosti v Univerzitetni knjižnici Maribor;
skozi celotno študijsko leto smo spremljali izvajanje aktivnosti v okviru zastavljenega
akcijskega načrta;
spremljali smo rezultate samoevalvacijskih poročil knjižnične dejavnosti članic Univerze v
Mariboru.
Program dela Komisije za kakovost UKM v študijskem letu 2013/2014 je sledeč:
- Sestajanje Komisije za kakovost UKM na rednih sejah.
- Izvedba kvalitativne evalvacije knjižnične dejavnosti knjižničnega sistema Univerze v Mariboru
(spletni vprašalnik).
- Izvedba samoevalvacije Univerzitetne knjižnice za študijsko leto 2012/2013.
- Izdelava samoevalvacijskega poročila knjižnične dejavnosti knjižničnega sistema Univerze v
Mariboru.
- Predstavitev Samoevalvacijskega poročila Strokovnemu svetu UKM, Komisiji za knjižnični
sistem in Komisiji za ocenjevanje kakovosti univerze.
- Izdelava akcijskega načrta na podlagi Samoevalvacijskega poročila UKM za študijsko leto
2012/2013.
- Analiza rezultatov evalvacije knjižnične dejavnosti UKM v primerjavi z evropskimi knjižnicami
(BIX).
- Evalvacija knjižnične dejavnosti po metodologiji Bibliotheksindex.
- Spremljanje uresničevanja korektivnih ukrepov iz akcijskega načrta Samoevalvacijskega
poročila UKM za študijsko leto 2012/2013.
- Udeležba na skupnem letnem sestanku s člani Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze ter
člani komisij za kakovost članic UM.
- Spodbujanje uveljavljanja profesionalnih in etičnih vrednot kot temeljev zagotavljanja
kakovosti v Univerzitetni knjižnici Maribor.
- Vključevanje vseh zaposlenih v UKM k prizadevanjem za dvig kakovosti na UM.
- Ažuriranje vsebine spletne podstrani za področje kakovosti Univerzitetne knjižnice Maribor
Univerzitetna knjižnica Maribor se je prvič lotila samoevalvacije svoje dejavnosti leta 2002 in od takrat
ocenjuje svojo dejavnost vsako leto. Iz vidika vzpostavljanja sistema zagotavljanja kakovosti je vsakič
nadgrajevala metodologijo. V tej temeljni usmeritvi je posebna pozornost usmerjena k atributom kot
so poslanstvo, osrednjost, nacionalnost, regionalnost, ciljna usmerjenost, organiziranost, kakovost,
uspešnost, aktualnost/temeljnost, dovzetnost, knjižnica kot učni center ter pripadnost/motiviranost
zaposlenih. V letu 2007 je bila samoevalvacija prvič izdelana po enotnih samoevalvacijskih merilih –
kazalcih uspešnosti knjižnične dejavnosti osrednje univerzitetne knjižnice Univerze v Mariboru in
visokošolskih knjižnic članic univerze. Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2011/2012 je prav
tako prelomno, kajti naslonili smo se na pokazatelje kakovosti, ki jih priporočajo slovenski strokovni
standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic, ki so bili sprejet
132
maja 2012. V študijskem letu 2011/2012 je UKM prvič presojala kakovost svojega delovanja v
evropskem prostoru.
7.1.1.1 Strategija na področju zagotavljanja kakovosti UKM
Cilj Univerzitetne knjižnice Maribor je postati evropsko primerljiva, sodobna osrednja univerzitetna
knjižnica, ki deluje po načelih bibliotekarske vede ter svoj razvoj usklajuje z razvojem pedagoških,
znanstvenoraziskovalnih in strokovnih področij Univerze v Mariboru. V tej temeljni usmeritvi bo
posebna pozornost usmerjena k atributom:
- poslanstvo (Univerzitetna knjižnica Maribor mora imeti jasno poslanstvo in cilje, tako
kratkoročne in dolgoročne. Ugotavljanje kakovosti in uspešnosti mora biti tesno povezano s
poslanstvom in cilji univerze, knjižnica pa vključena v vse procese planiranja, zlasti
strateškega planiranja univerze.)
- osrednjost (Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica ima nosilno
in koordinacijsko vlogo v knjižnično informacijskem sistemu Univerze v Mariboru. Intenzivno
sodelovanje z visokošolskimi knjižnicami UM se odraža v dvigu ravni kakovosti knjižničnih
storitev Univerze v Mariboru.)
- nacionalnost (Univerzitetna knjižnica Maribor je skrbnica in varuhinja obveznega izvoda
Republike Slovenije in po Zakonu o obveznem izvodu druga depozitna knjižnica. Kot varuhinja
kulturne dediščine Slovenije mora posvečati posebno pozornost varovanju, zaščiti
in
skladiščenju arhivskega in drugega obveznega izvoda.)
- regionalnost (Domoznanska dejavnost ima v Univerzitetni knjižnici Maribor stoletno tradicijo.
Neprecenljiva domoznanska dokumentacija in domoznansko gradivo, ki se dnevno dopolnjuje
je bogat vir podatkov znanstvenikom, raziskovalcem, študentom in drugim uporabnikom.
Domoznanska usmeritev knjižnice v mesto Maribor in širšo regijo je dodana vrednost k vlogi
univerzitetne knjižnice.)
- ciljna usmerjenost (Knjižnica mora biti sposobna postavljati in preverjati kratkoročne in
dolgoročne strateške cilje, katerih doseganje je merljivo ter znati opredeliti in uporabljati
mere, ki bodo pokazale, kako uspešna je pri izpopolnjevanju svojega poslanstva in ciljev.)
- organiziranost (Knjižnica mora imeti učinkovit sistem vodenja, ki bo zagotavljal kar najbolj
uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih ciljev. Organizacija, struktura in postopki
vodenja morajo biti jasno definirani in razumljivi.)
- kakovost (Zagotavljanje kakovosti storitev mora biti del poslanstva in ciljev Univerzitetne
knjižnice Maribor. V svoje poslanstvo in cilje bo knjižnica vključila nenehno skrb za kakovost
storitev in s tem povezano vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti delovanja knjižnice kot
osrednje univerzitetne knjižnice. Knjižnica bo svoje delovanje vrednotila glede na svoje
poslanstvo in cilje, poslanstvo in cilje univerze in glede na potrebe uporabnikov.)
- uspešnost (V evalvacijske postopke mora Univerzitetna knjižnica Maribor ustrezno vključiti
uporabnike, s pomočjo katerih bo ugotavljala, kako dobro izpolnjuje poslanstvo in v kakšni
meri uresničuje zastavljene cilje. Evalvacija mora biti kontinuiran proces in mora temeljiti na
merljivih rezultatih dela, tako kvantitativnih kot kvalitativnih. Svojo uspešnost bo presojala na
podlagi vrednotenja kakovosti knjižničnih storitev, pedagoške funkcije knjižnice, vloženih
virov, dostopnosti informacijskih virov, knjižničnega osebja, prostorov in opreme, načinov
komuniciranja in sodelovanja knjižnice z okoljem, vodstva in vodenja knjižnice in knjižničnega
proračuna.)
- aktualnost/temeljnost (Razvoj knjižničnih zbirk je nenehen in trajen proces, ki vključuje
določanje ciljev razvoja zbirk za različna področja, vrednotenje zbirk, načrtovanje in
133
-
-
7.1.2
implementacijo. Univerzitetna knjižnica mora zagotavljati knjižnične zbirke, ki zagotavljajo
izpopolnitev raziskovalnih, izobraževalnih, umetniških in strokovnih potreb akademskega
osebja in študentov.)
dovzetnost (Knjižnica je dinamičen organizem, ker se spreminjajo cilji in potrebe univerze in
okolja.)
knjižnica kot učni center (Vloga knjižnice kot učnega centra. je osrednjega pomena za
realizacijo učnih ciljev izobraževalne ustanove. Kakovost zbirk, njihova relevantnost za
obstoječe izobraževalne programe ter pogostost njihove uporabe so temeljne značilnosti
takšnega centra. Učno osebje mora v okviru izobraževalnega procesa nenehno poudarjati
pomen uporabe informacijskih virov, ki je dejavnik strokovne ter osebne rasti in razvoja
vsakega posameznika.)
pripadnost/motiviranost zaposlenih (Samo motiviran delavec je ključ do kakovosti.
Pospeševanje timskega dela, vzpodbujanje postavljanja in doseganja osebnih ciljev in skupnih
ciljev Univerzitetne knjižnice Maribor, vzpodbujanje strokovne in osebne rasti zaposlenih ter
dobri medsebojni odnosi vodijo do celovitega in zaključenega kroga zagotavljanja kakovosti.)
Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo
V letu 2012 je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost sprejel Strokovne standarde in priporočila za
organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic. Tako je visokošolsko knjižničarstvo dobila
normativni dokument, ki opredeljuje sodobno raven organizacije, delovanja in evalvacije visokošolskih
knjižnic. V njem so opredeljeni namen, poslanstvo in cilji knjižnice, upravljanje in vodenje knjižnice,
načrtovanje, poročanje in evalvacija knjižnice, prostori in oprema knjižnice, knjižnični delavci,
financiranje in proračun knjižnice, knjižnična zbirka in drugi informacijski viri, knjižnične storitve in
komuniciranje, sodelovanje in povezovanje. Kot priloga so dodali naslednji dokumenti:
• Nabor kvalitativnih kazalcev uspešnosti delovanja visokošolske knjižnice
• Nabor kvantitativnih kazalcev in kazalnikov uspešnosti delovanja visokošolske knjižnice
• Osnovni uravnoteženi nabor kvantitativnih kazalcev in kazalnikov uspešnosti delovanja za
evalvacijo knjižnične dejavnosti v visokem šolstvu
• Nastanek dokumenta strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo
• Uporabljeni viri in literatura
• Mednarodni (ISO) standardi, relevantni za visokošolske knjižnice
Dokument je na voljo na spletnem naslovu:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDARDI
_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf
7.1.3
Meritve o delu visokošolskih knjižnic centra za razvoj knjižnic pri NUK
Poslanstvo Centra za razvoj knjižnic (Cezar):
»Z namenom razvijati sposobnosti najpomembnejšega nacionalnega vira, prebivalstva Slovenije,
morajo knjižnice vsem prebivalcem Slovenije omogočiti enake možnosti za dostop do publikacij in
informacij na klasičnih ali elektronskih virih zapisov, ki bodo zadovoljile njihove kulturne, izobraževalne
134
in raziskovalne potrebe, in s tem omogočile njihov osebnostni, kulturni in strokovni razvoj, ne glede na
finančne, intelektualne in druge potrebe ali zmožnosti uporabnikov.
Center za razvoj knjižnic zato spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost
kot javno službo in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za
strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim
poslanstvom.
Cilj dejavnosti Centra je doseči enakomeren in povezan razvoj vseh vrst knjižnic, ki bo usklajen z
aktualnimi svetovnimi trendi in prilagojen objektivnim slovenskim možnostim in posebnostim.«
Njegove naloge so:
•
•
•
•
zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic,
vodi razvid knjižnic,
pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja
knjižničarstva,
koordinira posebne dejavnosti osrednjih območnih knjižnic.
Poleg tega svetuje knjižnicam in izdaja mnenja v zvezi s problematiko knjižnic na osnovi uveljavljenih
strokovnih izhodišč, izvaja raziskovalno in razvojno delo na svojem področju, ter razvojne in
aplikativne projekte s področja knjižničarstva, sodeluje pri izpopolnjevanju in usposabljanju knjižničnih
delavcev, skrbi za promocijo knjižnic in njihove dejavnosti ter usklajuje dejavnost knjižnic s pristojnimi
ministrstvi in drugimi subjekti, katerih delo odločilno vpliva na knjižnično dejavnost.
Univerzitetna knjižnica vsako leto posreduje statistične podatke svoje dejavnosti Centru za razvoj
knjižnic. Ti so dostopni na spletnem naslovu aplikacije BibSist Online (http://bibsist.nuk.unilj.si/statistika/index.php) vse od leta 2000.
V letu 2012 je Center za razvoj knjižnic nadgradil portal BibSist in uvedel kazalce uspešnosti, ki jih je
mogoče izračunati na podlagi zbranih statističnih podatkov, določil metodologijo njihovega
izračunavanja, definiral subjekte oziroma skupine subjektov, za katere jih je mogoče izračunavati in
način grafičnega prikazovanja na spletu (Kodrič-Dačić, 2012).
Kazalci uspešnosti za visokošolske knjižnice (BibSist Online, 2014):
A Viri, dostopnost in infrastruktura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
A.1.1
A.2.1
A.2.2
A.2.3
A.2.4
A.2.5
A.2.7
A.2.8
A.3.2
A.3.3
Število izposojevališč,
Knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika,
Prirast obveznega izvoda,
Prirast na potencialnega uporabnika,
Prirast naslovov na potencialnega uporabnika,
Prirast na knjižnično zbirko,
Odpis na knjižnično zbirko,
Gradnja podatkovnih zbirk,
Letna odprtost knjižnice na potencialnega uporabnika,
Površina knjižnice na potencialnega uporabnika,
Čitalniški sedeži na potencialnega uporabnika*
A.3.5
A.4.1
Osebni računalniki za uporabnike na potencialnega uporabnika,
Delavci na potencialnega uporabnika.
135
B Uporaba
• B.1.1
• B.1.2
• B.1.3
• B.1.5
• B.2.1
• B.2.2
• B.2.4
• B.2.6
•
•
Obrat knjižnične zbirke,
Izposoja na potencialnega uporabnika,
Izposoja na člana,
Medknjižnična izposoja na potencialnega uporabnika,
Delež članov knjižnice med potencialnimi uporabniki,
Obisk (fizični) knjižnice na potencialnega uporabnika,
Obisk (fizični) na letno odprtost,
Udeleženci usposabljanja na potencialnega uporabnika,
Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva*
Strošek obiska*
C Učinkovitost
• C.3.1 Število kreiranih in redigiranih zapisov za bibliografijo raziskovalcev na strokovnega
delavca.
D Potenciali
• D.1.1
• D.1.2
• D.2.1
• D.2.2
• D.2.3
in razvoj
Sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika,
Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov,
Delež strokovnih delavcev,
Število ur izobraževanja na delavca,
Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca.
*kazalec dodali avtorji poročila iz nabora možnosti po Cezar-ju
Definicije (BibSist Online, 2014)
• število izposojevališč
Opis: Število knjižnic ali delov knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z
uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer
ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Prav
tako kot izposojevališča ne štejemo postajališč premičnih zbirk.
Izračun: Seštevek vseh izposojevališč in bibiliobusov.
Namen: Za ocenjevanje dostopnosti knjižnične dejavnosti potencialnim uporabnikom.
Interpretacija: Število izposojevališč naj ustreza zahtevam standardov oziroma strokovnih priporočil
in razvojnih dokumentov.
• knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot knjižnične zbirke na potencialnega uporabnika.
Izračun: Število inventarnih enot knjižnične zbirke / število potencialnih uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje relativne velikosti knjižnične zbirke, ki je na voljo uporabnikom.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat. Obseg knjižnične zbirke sam po
sebi ne govori o kakovosti knjižnične zbirke.
• prirast obveznega izvoda
Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot, ki jih je knjižnica prejela v tekočem letu na osnovi
zakonskih predpisov.
136
Izračun: Število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je knjižnica pridobila na osnovi Zakona o
obveznem izvodu publikacij oziroma drugih predpisov.
Namen: Za ugotavljanje obsega dotoka knjižničnega gradiva, ki ga knjižnica prejema brezplačno
oziroma koliko publikacij izdajo zavezanci za obvezni izvod v enem letu.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.
• prirast na potencialnega uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot gradiva, ki jih je knjižnica pridobila v tekočem letu na
1000 potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število inventarnih enot prirasta knjižničnega gradiva x 1000 / število potencialnih
uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje stopnje posodabljanja knjižnične zbirke.
• prirast naslovov na potencialnega uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje prirast števila naslovov del, ki jih je knjižnica pridobila v tekočem letu na 1000
potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število naslovov prirasta knjižničnega gradiva x 1000 / število potencialnih uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje stopnje posodabljanja knjižnične zbirke in njene raznolikosti.
• prirast na knjižnično zbirko
Opis: Kazalec prikazuje odstotek števila inventarnih enot prirasta v odnosu na celotno knjižnično
zbirko.
Izračun: Število inventarnih enot prirasta knjižničnega gradiva x 100 / število inventarnih enot
knjižnične zbirke. Izraženo v %.
• odpis na knjižnično zbirko
Opis: Kazalec prikazuje odstotek inventarnih enot, ki jih je knjižnica odpisala v tekočem letu v odnosu
do celotne knjižnične zbirke.
Izračun: Število inventarnih enot odpisanega gradiva x 100 / število inventarnih enot knjižnične
zbirke. Izraženo v %.
Interpretacija: Odpis naj pri splošnih knjižnicah ustreza določilom standardov. Pri splošnih knjižnicah
dosežemo optimalno vrednost kazalca takrat, ko je pri obsegu knjižnične zbirke, ki ustreza določilom
standarda, njegova vrednost enaka vrednosti kazalca Prirast na knjižnično zbirko.
• gradnja podatkovnih zbirk
Opis: Kazalec prikazuje število naslovov elektronskih podatkovnih zbirk, ki jih gradi knjižnica.
Izračun: Število naslovov elektronskih podatkovnih zbirk, ki jih gradi knjižnica samostojno ali v
sodelovanju z drugimi ustanovami. Katalogov (COBISS) ne štejemo kot podatkovne zbirke.
Namen: Za ugotavljanje sposobnost knjižnice za gradnjo informacijskih virov v digitalnem okolju.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat. Upoštevati je treba možnost, da
eno elektronsko podatkovno zbirko gradi več knjižnic.
137
• letna odprtost knjižnice na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje povprečno število ur odprtosti knjižnice na 1000 potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število ur letne odprtosti vseh izposojevališč knjižnice skupaj x 1000 / število potencialnih
uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje dostopnosti knjižničnih storitev.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat
• površina knjižnice na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje velikost knjižnice glede na število njenih potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število m2 površine knjižnice / število potencialnih uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje pomembnosti knjižnice kot študijskega prostora, prostora za druženje in
učenje. Kazalec prikazuje podporo knjižnice tem področjem.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat. Pri izračunu upoštevamo celotno
površino knjižnice, ne le uporabno površino knjižnice. To dejstvo je treba upoštevati pri primerjavah
med knjižnicami. Podatka o uporabni površini knjižnice v statističnih meritvah ne zbiramo.
• čitalniški sedeži na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje število čitalniških sedežev na 1000 potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število čitalniških sedežev v knjižnici x 1000 / število potencialnih uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje števila sedežev, ki so uporabnikom namenjeni za branje, študij ali delo v
knjižnici na 1000 potencialnih uporabnikov.
• osebni računalniki za uporabnike na pot. uporabnika
Opis: Kazalec kaže število javno dostopnih računalniških delovnih postaj na 1000 potencialnih
uporabnikov.
Izračun: Število osebnih računalniških delovnih postaj za uporabnike v knjižnici x 1000 / število
Namen: Za ocenjevanje razpoložljivosti računalniških delovnih postaj, ki so namenjene potencialnim
uporabnikom.
• delavci na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje število knjižničnih delavcev na 1000 potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število delavcev v knjižnici, ki so v rednem delovnem razmerju (EPZ) x 1000 / število
Namen: Za ugotavljanje števila zaposlenih v knjižnicah.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca navadno pomeni boljši rezultat.
• obrat knjižnične zbirke
Opis: Kazalec prikazuje razmerje med številom izposoj enot knjižničnega gradiva v določeni knjižnični
zbirki in celotnim številom enot knjižničnega gradiva.
Izračun: Celotno število inventarnih enot knjižnične zbirke, izposojenih na dom in v knjižnico /
celotno število inventarnih enot knjižnične zbirke.
Namen: Za ocenjevanje splošne stopnje uporabe knjižnične zbirke, namenjene izposoji. Kazalec
uspešnosti se lahko uporablja tudi za ocenjevanje ustreznosti knjižnične zbirke glede na zahteve
138
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na bolj intenzivno stopnjo uporabe in relevantnosti
• izposoja na potencialnega uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje število enot knjižničnega gradiva, izposojenih na dom na potencialnega
uporabnika.
Izračun: Število inventarnih enot knjižnične zbirke, izposojenih na dom / število potencialnih
uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje obsega uporabe knjižnične zbirke glede na število potencialnih uporabnikov.
Kazalec uspešnosti se lahko uporablja tudi za ocenjevanje kakovosti knjižnične zbirke in sposobnosti
knjižnice za promocijo uporabe knjižnične zbirke.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na dober rezultat.
• izposoja na člana
Opis: Kazalec prikazuje število enot, izposojenih na dom na člana knjižnice.
Izračun: Število inventarnih enot knjižničnega gradiva, izposojenih na dom / število članov knjižnice.
Namen: Za ocenjevanje obsega, v katerem člani uporabljajo knjižnično zbirko. Kazalec se lahko
uporablja tudi za ocenjevanje kakovosti knjižnične zbirke in sposobnosti knjižnice za promocijo
uporabe knjižnične zbirke.
• medknjižnična izposoja na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot, ki jih je knjižnica za svoje uporabnike pridobila po
medknjižnični izposoji iz drugih knjižnic in število enot, ki jih je po medbibliotečni izposoji posredovala
drugim knjižnicam na 1000 potencialnih uporabnikov.
Izračun: Število inventarnih enot knjižničnega gradiva, izposojenih iz drugih knjižnic (pasiva) in
posojenih v druge knjižnice (aktiva) preko medknjižnične izposoje x 1000 / število potencialnih
uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje stopnje sodelovanja z drugimi knjižnicami pri zadovoljevanju potreb
uporabnikov po gradivu.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na ustrezne storitve knjižnice, lahko pa nakazuje tudi
neustrezno knjižnično zbirko.
• obisk knjižnice na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje, kolikokrat je potencialni uporabnik obiskal knjižnico.
Izračun: Število uporabnikov, ki so fizično vstopili v prostore knjižnice / število potencialnih
uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje ustreznosti in privlačnosti knjižničnih storitev in prostorov za uporabnike.
• obisk (celotni) knjižnice na potencialnega uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje, kolikokrat je potencialni uporabnik fizično ali virtualno obiskal knjižnico.
Izračun: Število uporabnikov, ki so fizično vstopili v prostore knjižnice ali uporabljali elektronske
storitve knjižnice / število potencialnih uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje ustreznosti in privlačnosti knjižničnih storitev za uporabnike.
139
• obisk na letno odprtost
Opis: Kazalec prikazuje, koliko uporabnikov je povprečno vsako uro obiskalo knjižnico.
Izračun: Število uporabnikov, ki so fizično vstopili v prostore knjižnice / celotno število ur letne
odprtosti vseh izposojevališč knjižnice. Virtualnega obiska pri izračunu ne upoštevamo.
Namen: Za ugotavljanje ustreznosti in privlačnosti knjižničnih storitev za njene uporabnike ter stopnjo
uporabe knjižnice in njeno obremenjenost.
• udeleženci usposabljanja na pot. uporabnika
Opis: Število uporabnikov, ki so se udeležili različnih oblik usposabljanja za uporabo knjižnice oziroma
njenih storitev na potencialnega uporabnika.
Izračun: Število udeležencev usposabljanja za uporabo knjižnice / število potencialnih uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje uspešnosti knjižnice pri doseganju uporabnikov s ponudbo usposabljanja za
uporabo knjižničnih storitev.
Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na učinkovitost knjižnice pri spodbujanju zanimanja
uporabnikov za usposabljanje za uporabo knjižnice.
• strošek izposojene enote knjižničnega gradiva
Opis: Kazalec prikazuje stroške, ki jih ima knjižnica z izposojo enote knjižničnega gradiva.
Izračun: Sredstva, porabljena za knjižnico (EUR) (brez investicij) / število izposoj (in podaljšav
izposoje) enot knjižničnega gradiva.
Namen: Za ocenjevanje stroškov knjižnice (knjižnične dejavnosti) glede na število izposoj.
Interpretacija: Vrednost kazalca interpretiramo v kontekstu nalog knjižnice.
• strošek obiska
Opis: Kazalec prikazuje strošek, ki ga ima knjižnica s fizičnim obiskom uporabnika.
Izračun: Sredstva, porabljena za knjižnico (EUR) (brez investicij) / število obiskovalcev.
Namen: Za ocenjevanje stroškov izvajanja knjižnične dejavnosti glede na število obiskov knjižnice.
Interpretacija: Vrednost kazalca interpretiramo v kontekstu nalog knjižnice.
število kreiranih in redigiranih zapisov za bibliografijo raziskovalcev na
strokovnega delavca
Opis: Kazalec prikazuje povprečno število kreiranih in redigiranih zapisov, ki jih je za bibliografijo
raziskovalcev (SICRIS) izdelal strokovni delavec knjižnice (EPZ).
Izračun: Število kreiranih in redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije
raziskovalcev (vse vrste gradiva) (SICRIS) / število EPZ strokovnih delavcev.
Namen: Za ocenjevanje učinkovitosti strokovnih delavcev knjižnice.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na učinkovitost strokovnih delavcev knjižnice.
•
• sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na pot. uporabnika
Opis: Kazalec prikazuje obseg sredstev, ki jih knjižnica porabi za nakup knjižničnega gradiva na
potencialnega uporabnika.
Izračun: Sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR) / število potencialnih
uporabnikov.
Namen: Za ocenjevanje obsega vlaganj v knjižnično zbirko.
Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat
140
• delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov
Opis: Kazalec prikazuje odstotek sredstev, porabljenih za nakup knjižničnega gradiva, ki jih je
knjižnica namenila za zagotavljanje elektronskih virov.
Izračun: Sredstva, porabljena za nakup elektronskih virov v vseh oblikah (EUR) x 100 / sredstva,
porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR). Izraženo v %.
Namen: Za ocenjevanje stopnje vlaganja v ponudbo elektronskih virov v vseh oblikah kot dela
Interpretacija: Vrednost kazalca se interpretira glede na konkretne naloge knjižnice ter glede na
ceno in uporabo elektronskih virov. Visoka vrednost kazalca zato ni nujno pozitivna. Na višino sredstev
vpliva tudi vrsta licence, saj posamezne knjižnice lahko zagotavljajo dostop do virov tudi drugim
knjižnicam.
• delež strokovnih delavcev na vse zaposlene
Opis: Kazalec kaže odstotek delavcev v knjižnici, ki imajo strokovne kvalifikacije.
Izračun: Število strokovnih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju (EPZ) x 100 / število vseh
delavcev v rednem delovnem razmerju (EPZ).
Namen: Za ugotavljanje strokovnega potenciala knjižnice.
Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na dobro strokovno usposobljenost osebja knjižnice.
• število ur izobraževanja na delavca
Opis: Kazalec prikazuje povprečno število ur formalnega usposabljanja vsakega zaposlenega.
Izračun: Število ur izobraževanja zaposlenih / število delavcev zaposlenih v knjižnici (ne glede na
obliko zaposlitve) (osebe).
Namen: Za ugotavljanje stopnje vlaganj v človeške vire.
Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na visoko stopnjo vlaganj v človeške vire knjižnice.
• sredstva porabljena za izobraževanje na delavca
Opis: Kazalnik prikazuje višino sredstev, ki jih je knjižnica porabila za izobraževanje svojih delavcev,
na posameznega zaposlenega.
Izračun: Sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih (EUR) / število delavcev zaposlenih v
knjižnici (ne glede na obliko zaposlitve) (osebe).
Namen: Ugotoviti stopnjo vlaganj v človeške vire.
Interpretacija: Višja vrednost je pozitivna.
7.1.4
Primerjalni indeks BIX (Bibliotheksindex)
BIX opazuje štiri cilje dimenzije: ponudbo, uporabo, učinkovitost in razvojni potencial (BIX, 2012).
Rezultati so v izčrpni obliki na razpolago na spletnem naslovu http://www.bix-bibliotheksindex.de/.
CILJNA DIMENIZIJA - PONUDBA
Ciljna dimenzija »ponudba« prikazuje opremljenost knjižnice: katere vire daje visokošolski
zavod/univerza za oskrbo uporabnikov na voljo in kakšno infrastrukturo ponuja knjižnica na tej osnovi
svojim uporabnikom. Viri obsegajo zraven knjižničnega fonda kot temeljnega vira – predvsem
knjižnične delavce, brez katerih nobena storitev ni možna in prostorske zmogljivosti. Vidik prostora je
posebej pomemben, ker uporaba knjižnic kljub ali zaradi virtualizacije sveta informacij nenehno raste.
Istočasno pa je zagotavljanje informacij v elektronski obliki za obstoj v prihodnosti odločujoče – ta se
pri visokošolskih knjižnicah meri z deležem finančnih sredstev za knjižnični fond v elektronski obliki.
141
Indikatorji:
• Število delovnih mest za uporabnike na 1.000 potencialnih uporabnikov (indikator opisuje,
kako dobro knjižnica izpolnjuje funkcijo učnega centra visokošolskega zavoda/univerze;
upoštevajo se vsa delovna mesta – individualna in za skupinsko delo, z ali brez računalniške
opreme)
• Knjižnični delavci na 1.000 potencialnih uporabnikov (število knjižničnih delavcev določa
intenzivnost storitev in njihovo kakovost, upoštevajo se vsi knjižnični delavci v okviru
sistemizacije in izven)
• Izdatki za literaturo in informacijske vire na 1.000 potencialnih uporabnikov (od višine
propračuna za nabavo knjižničnega gradiva je odvisno, kako dobro lahko knjižnica izpolni
svojo informacijsko nalogo; upoštevajo se dejanski izdatki za nakup knjižničnega gradiva, tudi
elektronskih virov in stroški vezave)
• Delež izdatkov za elektronske vire v okviru proračuna za nakup knjižničnega gradiva (delež
elektronskih virov v prirastu knjižničnega fonda določa ne samo vsebino, temveč tudi
dostopnost in storitve; indikator je pokazatelj, kako velik je delež izdatkov za elektronske vire
v okviru proračuna za nakup knjižničnega gradiva, tukaj brez izdatkov za vezavo)
• Tedenska odprtost knjižnice (odprtost knjižnice je pomembna za uporabo knjižnice kot učnega
centra in delovnega prostora)
CILJA DIMENZIJA – UPORABA/USMERJENOST K UPORABNIKU
Tukaj se sprašujemo, kako se viri uporabljajo in kako ponujene storitve uporabniki sprejemajo oz.
uporabljajo. Ali ponudba knjižničnega fonda in storitev zadovoljuje potrebe uporabnikov? Visoka
uporaba odraža, da so potrebe uporabnikov pravilno zaznane. Najpomembnejši indikator, da so
knjižnico uporabniki sprejeli, je število obiskov knjižnice. Tukaj je pomemben tako fizični kot virtualni
obisk oziroma dostop do elektronskih virov. Pri visokošolskih knjižnicah, kjer je pogost pojav znaten
knjižnični fond, ki je dostopen le v prostorih knjižnice, se usmerjenost k uporabniku ocenjuje preko
indikatorjev - takojšnja dostopnost do knjižničnega gradiva in udeležba uporabnikov na tečajih za
izobraževanje uporabnikov.
Indikatorji:
• Fizični obisk knjižnice na potencialnega uporabnika (štejejo se vsi obiski vseh uporabnikov v
letu)
• Virtualni obisk na potencialnega uporabnika (storitve preko spleta (iskanje in naročila) in velik
delež elektronskih virov vodijo do tega, da pomembnost virtualne uporabe knjižnice stalno
raste; štejejo se virtualni obiski spletne strani in OPAC-a)
• Udeležba uporabnikov na izobraževalnih tečajih na 1.000 potencialnih uporabnikov
(izobraževanje uporabnikov je pomembna naloga knjižnic in indikator je pokazatelj ponudbe in
učinkovitosti te dejavnosti; štejejo se udeležbe na izobraževalnih tečajih in vodenjih)
• Takojšnja dostopnost knjižničnega gradiva (indikator je pokazatelj, koliki delež v odstotku
vseh izposoj knjižničnega gradiva je bilo takoj mogočih – brez predhodnih rezervacij in naročil
izposoje (presoja se razmerje med številom takojšnjih izposoj – število izposoj brez rezervacij
gradiva - in številom vseh želja po izposoji – število izposoj plus naročila medknjižnične
izposoje).
CILJNA DIMENZIJA – UČINKOVITOST/GOSPODARNOST
Ciljna dimenzija »učinkovitost« povezuje ponudbo in uporabo, izdatke in učinke. Knjižnice so
neprofitne organizacije in njihova dejavnost ne pokriva nastalih stroškov. Vendar so zavezane, da vire,
142
ki so ji dani na razpolago za opravljanje dejavnosti, kolikor je le mogoče učinkovito uporablja. Cilj je,
da je oprema oziroma uporaba razpoložljivih virov z uporabo v optimalnem razmerju. Tukaj BIX vedno
znova pokaže, da imata odlična knjižnična ponudba in odlična uporaba svojo ceno – »poceni«
knjižnica ni brezpogojno »dobra« knjižnica. V središču pozornosti so vsekakor tekoči izdatki na
aktivnega uporabnika. Razmerje med izdatki za osebne dohodke in izdatki za nakup knjižničnega
fonda nakazuje k uporabniku usmerjeno porazdelitev virov. Indikatorji procesne učinkovitosti so v
veliki meri odvisni od tehnološke infrastrukture.
Indikatorji:
• Izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika (indikator se obratno ocenjuje, manjša vrednost je
boljša vrednost; manjši je izdatek na potencialnega uporabnika, toliko bolj stroškovno
učinkovito je dejavnost opravljena; lahko si ga razlagamo tudi v kontekstu, koliko sredstev
ima knjižnica na razpolago za zadovoljevanje potreb svojih uporabnikov; upošteva se vsota
izdatkov za nakup knjižničnega gradiva, drugi materialni stroški in stroški za osebne dohodke
glede na aktivnega uporabnika iz skupine potencialnih uporabnikov (študenti in zaposleni na
visokošolskem zavodu/univerzi, ki so v letu poročanja opravili najmanj eno izposojo).
• Razmerje med izdatki za nakup knjižničnega gradiva glede na izdatke za osebne dohodke
(indikator je pokazatelj k uporabniku usmerjene porazdelitve knjižničnih virov)
• Procesna učinkovitost – obdelava knjižničnega gradiva (razmerje med nabavljenim in
obdelanim gradivom in knjižničnimi delavci, ki sodelujejo v obdelavi knjižničnega gradiva v
EPZ; indikator je odvisen od naslednjih spremenljivk – težavnostne stopnje katalogizacije
knjižničnega gradiva, deleža že vnaprej pripravljenih bibliografskih podatkov (uvoz
metapodatkov) in organizacije delovnih postopkov)
• Procesna učinkovitost – izposoja in medknjižnična izposoja (razmerje med številom izposoj in
medknjižničnih izposoj in knjižnični delavci v izposoji in medknjižnični izposoji v EPZ)
CILJNA DIMENIZIJA - RAZVOJNI POTENCIAL
Knjižnice morajo biti v položaju, da se prilagajajo spremembam in aktualnemu razvoju okolja, v
katerem delujejo. V tej dimenziji se sprašuje, ali imajo knjižnice dovolj velik potencial, da se
prilagodijo nujnim spremembam – tako pri knjižničnih delavcih kot tudi pri razvoju knjižničnega fonda
in finančnih virih. Posebej pomembno je stalno izobraževanje knjižničnih delavcev in pridobivanje
kvalifikacij. Pri visokošolskih knjižnicah so finančni indikatorji pokazatelj »političnega« položaja
knjižnice v okviru visokošolskega zavoda/univerze (delež knjižničnega proračuna v proračunu
visokošolskega zavoda/univerze) in pokazatelj, kako so knjižnice opremljene za razvojne projekte
(lastna sredstva v okviru knjižničnega proračuna).
Indikatorji:
• Dnevi izobraževanja na knjižničnega delavca (šteta so vsa izobraževanja v obliki izobraževanj
v skupini znotraj in izven knjižnice)
• Delež proračuna knjižnice glede na proračun visokošolskega zavoda/univerze (indikator je
pokazatelj, kakšno pozicijo zavzema knjižnica v vrednostni lestvici visokošolskega
zavoda/univerze)
• Delež lastnih sredstev v okviru celotnega proračuna knjižnice (indikator je pokazatelj, koliko
virov lahko knjižnica namenja strokovnemu, tehnološkemu ali prostorskemu razvoju;
upoštevajo se vsi prihodki, ki ne izhajajo od odgovorne institucije oz. pristojnega ministrstva).
• Delež knjižničnih delavcev zadolženih za elektronske storitve (obseg kapacitet knjižničnih
delavcev zadolženih za elektronske storitve je očiten pokazatelji, kako intenzivno ima knjižnica
143
opravka z elektronskimi mediji in storitvami (upoštevajo se knjižnični delavci, ki se ukvarjajo z
načrtovanjem, vzdrževanjem, zagotavljanjem in razvojem storitev informacijske tehnologije)
Vrednotenje rezultatov po BIX:
Primerjalni okvir za vsak posamezen indikator je največji, kolikor je le mogoče. Glede na indikator je
za primerjavo zbranih 65 do 98 % podatkov vseh knjižnic Nemčije in na podlagi teh podatkov se za
vsak indikator izračuna primerjalni okvir oz. maksimalna vrednost, minimalna vrednost in povprečje
vrednosti za knjižnice v Nemčiji. Normativni podatki so torej podatki nemških knjižnic. Če indikatorja ni
mogoče izračunati iz podatkov, ki so na voljo v okviru statističnih podatkov knjižnic Nemčije, se
maksimalna in minimalna vrednost nanašata na podatke udeležencev vrednotenja po BIX. Za vsak
indikator se določi t.i. kvantitativni red velikost oz. kvantitativni rang (nem.: Quantilsrang), ki pripada
posamezni knjižnici znotraj spektra vrednosti posamezne primerjalne skupine. Pri tem dobi knjižnica
vrednost med 0 in 1. Kvantitativni rang 0,85 pomeni, da se 85 % knjižnic nahaja pod to vrednostjo in
15 % nad. BIX profil prikazuje kvantitativne range vseh indikatorjev posamezne knjižnice.
V osnovi velja za preračun
posamezne knjižnice, višji
knjižnicah to ne velja za
nasprotnem kontekstu. Pri
kvantitativni rang.
BIX rezultatov pravilo: kolikor več, tolikor bolje, oziroma višja je vrednost
je kvantitativni rang in višja je primerjalna skupina. Pri visokošolskih
indikator – tekoči izdatki na aktivnega uporabnika, ki se obravnava v
grafičnem prikazovanju (BIX profil) to pomeni, nižja je vrednost, višji je
Rezultati oz. kvantitativni rangi indikatorjev so nato po posamezni ciljni dimenziji standardizirani in
ponovno preračunani. Izračuna se povprečna vrednost kvantitativnih rangov vseh indikatorjev znotraj
ciljne dimenzije. Vsi indikatorji so enakovredni. Dobimo štiri standardizirane vrednosti za posamezno
ciljno dimenzijo, ki pomenijo kvantitativni rang knjižnice za ciljno dimenzijo in rezultat se pozicionira
znotraj primerjalnih skupin, ki so
rumena: top skupina, rezultat se nahaja v zgornji tretjini (t.j. kvantitativni rang nad 0,66),
svetlo modra: srednja skupina, rezultat se nahaja v srednji tretjini (t.j. kvantitativni rang
med 0,33 in 0,66)
temno modra: spodnja skupina, rezultat se nahaja v spodnji tretjini (t.j. kvantitativni rang
pod 0,32)
Rezultati se prikazujejo tudi v obliki t.i. »BIX-Tops« (t.j. zvezdice). Za vsako pozicioniranje knjižnice v
top skupino dobi knjižnica eno zvezdico, in za vsako pozicioniranje knjižnice v srednjo skupino pol
zvezdice. Maksimalno lahko knjižnica dobi štiri zvezdice, za štiri uvrstitve v top skupine za vse štiri
ciljne dimenzije. Za podrobnejšo analizo je na razpolago t.i. BIX profil. Ta prikazuje položaj knjižnice
pri vsakem posameznem indikatorju, kot tudi točen položaj znotraj primerjalne skupine. Tako se lahko
določi, kateri indikator je odgovoren za uvrstitev v posamezno skupino in kolikšna je še pot za
uvrstitev v višjo skupino.
144
7.2
ZAGOTAVLJANJE INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI
UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR
7.2.1
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov in sposobnost UKM za spremembe in
razvoj (Strokovni standardi, 2012)
7.2.1.1
Kazalniki uspešnosti delovanja – učinkovitost
Preglednica 46: Kazalci – učinkovitost delovanja UKM (2011/2012; 2012/2013)
2011/2012
2012/2013
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
15.362
14.948
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični
član)
10.441
10.222
3.052.620,88
2.732.547,42
1.865.648,47
1.804.957,16
48
49
350.244
410.701,00
17.991
18.309,00
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa
(število enot)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko
bazo podatkov
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno
bibliografsko bazo podatkov knjižnice
36.739
31.531,00
7.880
7.645
20.910
20.582
•
•
•
•
Izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice (fizični člani)
2011/2012
2012/2013
198,71
EUR/uporabnika
182,80
EUR/uporabnika
Izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda (fizični člani)
2011/2012
2012/2013
292,37
EUR/uporabnika
267,32
EUR/uporabnika
Izdatki knjižnice na izposojeno enoto gradiva
2011/2012
2012/2013
8,72
EUR/izposojeno enoto gradiva
6,65
Strošek dela na izposojeno enoto gradiva
2011/2012
5,33
2012/2013
4,39
145
•
•
•
Strošek dela na letni prirast knjižničnega gradiva
2011/2012
2012/2013
50,78
EUR/letni prirast knjižničnega gradiva
98,58
EUR/letni prirast knjižničnega gradiva
Število izposojenih enot na EPZ strokovnega delavca knjižnice
2011/2012
2012/2013
7.296,75
enot/strokovnega delavca
8.381,65
enot/strokovnega delavca
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov na EPZ
strokovnega delavca knjižnice
2011/2012
164,17
zapisov/strokovnega delavca
•
2012/2013
156,02
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov na EPZ
strokovnega delavca knjižnice
7.2.1.2
2011/2012
2012/2013
376,69
420,04
Kazalniki uspešnosti delovanja – sposobnost UKM za spremembe in razvoj
Preglednica 47: Kazalci – razvoj človeških potencialov (2011;2012)
2011
2012
Število predvidenih delovnih ur knjižničnih delavcev (redno delo, nadure)
164.320
164.952
Število opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev (redno delo, nadure)
/
128.076
79
78
48
49
Število knjižničnih delavcev, udeležencev formalnega izobraževanja
8
4
Število knjižničnih delavcev, ki so uspešno zaključili programe formalnega
izobraževanja
Število knjižničnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit
1
1
1
0
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv
1
0
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv
0
0
1.015
272
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v tujini
0
312
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v
Sloveniji
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v
tujini
55
69
0
12
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji
146
Skupaj število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v
Sloveniji in tujini
Število objav knjižničnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.)
Skupaj število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega
izobraževanja v Sloveniji in tujini
Število ur bolezenskih odsotnosti vseh knjižničnih delavcev (bolniška,
porodniška, invalidnina)
•
1.015
584
27
86
55
81
14.790
6.800
Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu
2012
77,64 %
•
•
•
Delež (odstotek) ur bolezenskih odsotnosti zaposlenih v knjižnici-knjižničnih delavcev glede na
število opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev
2011
2012
9,00
%r bolezenskih odsotnosti/predvidenih delovnih
ur
4,12
%r bolezenskih odsotnosti/predvidenih delovnih
ur
Število ur neformalnega izobraževanja na EPZ knjižničnega delavca
2011
2012
12,85
ur/knjižničnega delavca
7,39
ur/knjižničnega delavca
Število objav na EPZ strokovnega knjižničenga delavca (upoštevajo se tipologije: članki in
sestavki, monografije in druga zakljulčena dela, avtor dodatnega besedila, pisec recenzij,
prevajalec in intervjuvanec)
2011
0,56
objav/strokovnega delavca
2012
2,29
objav/strokovnega delavca
147
7.2.2
Kazalci uspešnosti delovanja Univerzitetne knjižnice Maribor po metodologiji
Centra za razvoj knjižnic Cezar, NUK
Kazalci uspešnosti za visokošolske knjižnice (BibSist Online, 2014):
Preglednica 48: Kazalci uspešnosti knjižnične dejavnosti - Cezar
A Viri, dostopnost in infrastruktura
Število izposojevališč
1 izposojevališče
Knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika,
48,36 inv.
enot/potencialnega
uporabnika
Prirast obveznega izvoda
24.751 enot
Prirast na potencialnega uporabnika
1.540,50 inv. enot/1000
potencialnih uporabnikov
Prirast naslovov na potencialnega uporabnika
686,44 naslovov/1000
Prirast na knjižnično zbirko
3,19 % inv. enot
Odpis na knjižnično zbirko
0,77 % inv. enot
Gradnja podatkovnih zbirk
0
Letna odprtost knjižnice na potencialnega uporabnika
Površina knjižnice na potencialnega uporabnika
154,63 ur/1000
0,41 m2/potencialnih
uporabnika
Čitalniški sedeži na potencialnega uporabnika
16,71 sedežev/1000
Osebni računalniki za uporabnike na potencialnega uporabnika
2,05 rač./1000
Delavci na potencialnega uporabnika (na 1.000 pot. uporabnikov)
3,96 delavcev/1000
B Uporaba
Obrat knjižnične zbirke
0,38 inv. enot
Izposoja na potencialnega uporabnika
13,97 inv. enot
Izposoja na člana
19,13 inv. enot
Medknjižnična izposoja na potencialnega uporabnika
Delež članov (študenti+zaposleni) knjižnice med potencialnimi uporabniki
Obisk (fizični) knjižnice na potencialnega uporabnika
Obisk (fizični) na letno odprtost
97,52 inv. enot/1000
49,94 %
14,99 krat/pot.
uporabnika
96,91 uporabnikov/uro
Udeleženci usposabljanja na potencialnega uporabnika
Strošek izposojene enote
0,22 potencialnih
uporabnikov
6,39 EUR/izposojeno
enoto
7,77 EUR/fizični obisk
Strošek obiska
148
uporabnika
C Učinkovitost
Število kreiranih in redigiranih zapisov za bibliografijo raziskovalcev na
strokovnega delavca
44,28
zapisov/strokovnega
delavca
D Potenciali in razvoj
Sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega
uporabnika
17,05 EUR/potencialnih
uporabnikov
Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov
36,31 %
Delež strokovnih delavcev
61,31 %
Število ur izobraževanja na delavca
Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca
7.2.3
6,54 ur/zaposlenega
82,09 EUR/zaposlenega
UKM v evropskem prostoru (BIX-indeks)
Zveza bibliotekarskih društev Nemčije že več let predstavlja aktualne rezultate nemških ter nekaterih
tujih visokošolskih in splošnih knjižnic v obliki posebnega primerjalnega indeksa BIX. V študijskem letu
2011/2012 se je statističnemu zbiranju podatkov in oceni uspešnosti ter primerjavi z nemškimi in
drugimi evropskimi visokošolskimi knjižnicami za leto 2011 pridružila tudi Univerzitetna knjižnica
Maribor in primerjavo kakovosti svoje dejavnosti v evropskem okolju nadaljevala tudi v 2012/2013. V
letu 2013 je sodelovalo v BIX-u 84 visokošolskih knjižnic in sicer iz Nemčije, Italije (1), Avstrije (12),
Slovaške (2), Slovenije (2) in Češke (2) (Mundt, 2013).
Preglednica 49: Sodelujoče visokošolske knjižnice v BIX-u
Univerzitetne knjižnice (samostojna osrednja univerzitetna knjižnica in samostojne fakultetne
knjižnice) – UB-2
20
Univerzitetne knjižnice (samostojna univerzitetna knjižnica in dislocirane enote osrednje
knjižnice) – UB-1
Samostojne visokošolske knjižnice
34
30
Skupaj
84
Preglednica 50: Uvrstitev Univerzitetne knjižnica Maribor
Mesto
Knjižnica
Država
Tip
Maribor
UB
Slovenija
UB-2
Ponudba
Uporaba
Učinkovitost
Razvoj
BIX-Tops
/
149
Preglednica 51: BIX – profil Univerzitetne knjižnice Maribor
2012
16,71 Arbeitsplätze pro 1.000 primäre
Nutzer
3,78 Bibliotheksmitarbeiter pro 1.000
primäre Nutzer
3,76 Bibliotheksmitarbeiter pro 1.000
primäre Nutzer
Angebot
15,86 Arbeitsplätze pro 1.000 primäre
Nutzer
23,91 € Ausg. für Literatur/Informat.
proprimäre Nutzer
22,27 % Ausgabenanteil für elektron.
Bestände
17,05 € Ausg. für Literatur/Informat.
proprimäre Nutzer
36,44 % Ausgabenanteil für elektron.
Bestände
69,00 Öffnungsstunden pro Woche
14,36 Besuche pro primäre Nutzer
14,99 Besuche pro primäre Nutzer
(virtuelle Besuche (Sessions) pro primärer
Nutzer: k.A.)
(virtuelle Besuche (Sessions) pro primärer
Nutzer: k.A.)
Nutzung
69,00 Öffnungsstunden pro Woche
236,98 Schulungsteilnahmen pro 1.000
primäre Nutzer
221,76 Schulungsteilnahmen pro 1.000
primäre Nutzer
70,55 % sofortige Medienverfügbarkeit
244,51 Euro lfd. Ausgaben pro Nutzer*
219,03 Euro lfd. Ausgaben pro Nutzer
27,51 Verhältnis Erwerbungsausgaben zu
Personalausgaben in %
19,34 Verhältnis Erwerbungsausgaben zu
Personalausgaben in %
Effizienz
75,16 % sofortige Medienverfügbarkeit
1.925,00 Prozesseffizienz
Medienbearbeitung (Fälle je VZÄ)
1.759,69 Prozesseffizienz
Medienbearbeitung (Fälle je VZÄ)
8.468,78 Prozesseffizienz Aus- und
Fernleihen (Fälle je VZÄ)
8.218,17 Prozesseffizienz Aus- und
Fernleihen (Fälle je VZÄ)
2,08 Fortbildungstage pro Mitarbeiter
0,87 Fortbildungstage pro Mitarbeiter
Entwicklung
Entwicklung
Effizienz
Nutzung
Angebot
2011
3,08 % Anteil Bibliotheksmittel an den
Mitteln der Hochschule
7,83 % Anteil Dritt- und Sondermittel an den
Bibliotheksmitteln
2,78 % Anteil Bibliotheksmittel an den
Mitteln der Hochschule
15,05 % Anteil Dritt- und Sondermittel an
den Bibliotheksmitteln
5,19 % Anteil Personal für elektronische
Dienste
3,74 % Anteil Personal für elektronische
Dienste
150
Legenda (2011):
Ponudba
- 15,86 študijskih mest na 1.000 potencialnih uporabnikov
- 3,78 knjižničnih delavcev na 1.000 potencialnih uporabnikov
- 23,91 EUR izdatkov za literaturo /glede na potencialnega uporabnika
- 22,27% delež izdatkov za e-vire
- 69 ur – tedenska odprtost knjižnice
Uporaba
- 14,36 obiskovalcev na potencialnega uporabnika
- / virtualni obisk
- 236,98 udeležb na izobraževanjih na 1.000 potencialnih uporabnikov
- 75,16 % - takojšna razpoložljivost gradiva
Učinkovitost
- 244,51 EUR – tekoči izdatki na uporabnika
- 27,51 % razmerje med izdatki za nakup knjižničnega gradiva in izdatki za osebne
dohodke
- 1.925 enot – učinkovitost procesov (obdelava knjižničnega gradiva na EPZ
knjižničnega delavca vpletenega v postopek)
- 8.468,78 – učinkovitost procesov (izposoja in medknjižnična izposoja na EPZ
Razvojni potencial
- 2,08 dni izobraževanja na zaposlenega
- 3,08 % delež knjižničnega proračuna v primerjavi s proračunom univerze
- 7,83 % drugih (lastnih) sredstev glede na celotne prihodke knjižnice
- 3,74 % knjižničnih delavcev zadolženih za elektronske storitve
Legenda (2012):
Ponudba
- 16,71 študijskih mest na 1.000 potencialnih uporabnikov
- 3,76 knjižničnih delavcev na 1.000 potencialnih uporabnikov
- 17,05 EUR izdatkov za literaturo /glede na potencialnega uporabnika
- 36,44 % delež izdatkov za e-vire
- 69 ur – tedenska odprtost knjižnice
Uporaba
- 14,99 obiskovalcev na potencialnega uporabnika
- / virtualni obisk
- 221,76 udeležb na izobraževanjih na 1.000 potencialnih uporabnikov
- 70,55 % - takojšna razpoložljivost gradiva
Učinkovitost
- 219,03 EUR – tekoči izdatki na uporabnika
- 19,34 % - razmerje med izdatki za nakup knjižničnega gradiva in izdatki za osebne
dohodke
- 1.759,68 enot – učinkovitost procesov (obdelava knjižničnega gradiva na EPZ
- 8.218,17 – učinkovitost procesov (izposoja in medknjižnična izposoja na EPZ
Razvojni potencial
- 0,87 dni izobraževanja na zaposlenega
- 2,78 % delež knjižničnega proračuna v primerjavi s proračunom univerze
- 15,05 % drugih (lastnih) sredstev glede na celotne prihodke knjižnice
- 5,19 % knjižničnih delavcev zadolženih za elektronske storitve
151
Univerzitetna knjižnica Maribor se je po BIX indeksu tudi za leto 2012 slabo odrezala. Pri skoraj vseh
indikatorjih je dosegla kvantitativni rang v spodnji tretjini primerjalne skupine in si ni prislužila nobene
zvezdice. Nekoliko se je zvišal indikator »število študijskih mest na 1.000 potencialnih uporabnikov«,
kar je dobro in je UKM v letu 2012 nudila nekoliko boljše pogoje za študij svojim uporabnikom.
Neznatno se je znižal indikator »število knjižničnih delavcev na 1.000 potencialnih uporabnikov«, kar
ni presenetljivo, ker knjižnica deluje v kriznih razmerah, ko je zaposlovanje in nadomeščanje
upokojitev omejeno. Zmanjševanje financiranja knjižnične dejavnosti se pozna tudi pri indikatorju
»izdatki za literaturo na potencialnega uporabnika« in v letu 2012 je ta indikator padel le na 17,05
EUR na potencialnega uporabnika. Ker UKM zasleduje »digitalno paradigmo« in podpira prehod na
elektronske informacijske vire in ob zniževanju finančnih sredstev, tudi ni presenetljivo, da se je delež
sredstev za nakup elektronskih informacijskih virov zvišal iz 22,27 % na 36,44 % sredstev. To
povišanje UKM po BIX-u sicer uvršča nekoliko višje kot preteklo leto. Vendar je to zvišanje posledica
zniževanja sredstev za celotni nakup knjižničnega gradiva in ob ohranitvi obsega ponudbe za
elektronske vire, ga ne moremo tolmačiti kot uspeh. Ponudba novega tiskanega knjižničnega gradiva
je namreč izjemno nizka in ta se pozna že pri drugih kazalcih kakovosti. Le pri indikatorju »udeležba
uporabnikov na izobraževalnih tečajih na 1.000 potencialnih uporabnikov« je UKM dosegla
kvantitativni rang v top skupini, vendar premalo, da bi ciljna dimenzija UPORABA kotirala višje.
Zaskrbljujoče je, da se je znižal indikator »takojšnja razpoložljivost gradiva« in znaša 70,55 %, ki je
pokazatelj tega, koliko gradiva so si uporabniki uspeli izposoditi takoj, brez rezervacij ali medknjižnične
izposoje. Indikator se je znižal za ca. 5 %. Iz tega lahko sklepamo, da knjižnična zbirka UKM ne zmore
več biti aktualna in ažurna (upad nakupa tekoče produkcije), da ponujamo premalo enot knjižničnega
gradiva istega naslova in morajo uporabniki nanje čakati in posledično obiščejo drugo knjižnico. Ta
indikator bi bilo vredno posebej raziskati in poiskati zanj rešitve.
V ciljni dimenziji UČINKOVITOST izstopa indikator »tekoči izdatki na uporabnika«, kjer je številka v
primerjavi z drugimi knjižnicami majhna in se je v letu 2012 še znižala. Ta indikator se presoja v
kontekstu – nižji so izdatki na uporabnika, bolj učinkovito knjižnica obvladuje stroške. To je tako za
razumeti, če so tudi ostale ciljne dimenzije rangirane višje, kajti potem bi lahko trdili, da z majhnimi
sredstvi opravljamo dejavnost primerjalno gledano povprečno ali nadpovprečno.
V dimenziji RAZVOJNI POTENCIAL je najbolj upadel indikator »število dni izobraževanj na
zaposlenega« in sicer na 0,87 dneva. Še v letu 2011 je ta parameter znašal 2,08 dni. Žal v težkih
finančnih razmerah se vodstva ustanov odločijo za drastično zniževanje prav teh stroškov, ker je
pravzaprav to tudi najlažje. Vendar dolgoročno gledano za razvoj ustanove to ni dobro. Se je pa v
primerjavi s preteklim letom zvišal delež drugih virov, ki ne izvirajo s strani financerja in delež sredstev
15,05 % uvršča UKM v top skupino. Povečanje zasledimo tudi pri deležu zaposlenih, ki so zadolženi za
upravljanje z elektronskimi viri.
152
Preglednica 52: BIX-Tops – Univerzitetna knjižnica Maribor/ Univerzitetna knjižnica Heidelberg/Centralna tehniška knjižnica za 2011 in 2012
UKM
UB Heidelberg
CTK*
2011
2012
2011
2012
2011
2012
Študijska mesta na 1.000 potencialnih uporabnikov
16
17
29
32
3
4
Knjižnični delavci na 1.000 potencialnih uporabnikov
(EPZ)
3,78
3,76
5,01
4,81
0,82
0,82
Izdatki za literaturo in informacijske vire na 1.000
potencialnih uporabnikov (EUR)
24
17
153
160
46
27
Delež izdatkov za elektronske vire v %
22,3
36,4
54,2
56,9
4,8
8,3
Tedenska odprtost knjižnice v urah
69
69
94
115
75
98
Fizični obisk na potencialnega uporabnika
14
15
73
63
3
3
Virtualni obisk na potencialnega uporabnika
k.A.
k.A.
99
102
k.A.
k.A.
Udeležbe na izobraževalnih tečajih na 1.000
237
222
232
226
59
59
Takojšnja dostopnost knjižničnega gradiva v %
75,2
70,5
79,2
80,5
77,5
78,1
245
219
422
448
616
414
28
19
76
83
220
130
Procesna učinkovitost – obdelava knjižničnega
gradiva (enote/EPZ)
1925
1760
4336
4459
2132
297
Procesna učinkovitost – izposoja in medknjižnična
izposoja (enote/EPZ)
8469
8218
71986
67708
28840
26828
Ponudba
Uporaba
Učinkovitost
Tekoči izdatki na aktivnega uporabnika (EUR)
Razmerje med izdatki za nakup knjižničnega
gradiva in izdatki za osebne dohodke v %
153
Razvoj
Dnevi izobraževanja na knjižničnega delavca
2,1
0,9
3,3
3,7
2,7
1,4
3,1
2,8
5,8
5,7
1,2
0,9
7,8
15,0
18,9
20,6
8,1
8,9
3,7
5,2
12,5
13,5
6,7
7,1
Število obravnavanih knjižnic
1
1
2
2
1
1
Delovna mesta za uporabnike
336
342
946
1070
185
185
Potencialni uporabnik (študenti, učitelji)
21.192
20.468
32.201
33701
54.725
51.491
Knjižnični delavci v EPZ
80,12
79
161,17
162,05
45,00
42,00
Izdatki za nakup knjižničnih virov (z vezavo)
506.610
349.000
4.930.599
5.406.888
2.502.185
1.374.465
Izdatki za nakup digitalnih/elektronskih virov
112.094
126.736
2.532.799
2.930.132
120.048
114.049
Izdatki za nakup knjižničnih virov (brez vezave)
503.250
347.778
4.669.092
5.149.955
2.501.775
1.373.423
Tedenska odprtost knjižnice (samo centralna
knjižnica)
69
69
94
115
75
98
Fizični obisk knjižnice
304.328
306.725
2.346.792
2.135.934
160.000
170.120
Delež knjižničnih sredstev glede na sredstva
visokošolskega zavoda /univerze v %
Delež drugih (lastnih) sredstev glede na sredstva
visokošolskega zavoda/univerze v %
Delež knjižničnih delavcev zadolženih za elektronske
storitve v %
Izhodiščni podatki
Virtualni obisk knjižnice
k.A.
k.A.
3.200.723
3.443.953
k.A.
k.A.
Udeleženci izobraževanj za uporabnike
5.022
4.539
7.458
7.623
3.244
3.035
Izposoja (brez podaljševanj in rezervacij)
113.167
103.372
895.410
826.029
88.367
82.630
Izposoja (brez podaljševanj) plus število naročil za
medknjižnično izposojo (pasiva)
150.564
146.533
1.130.462
1.026.279
113.979
105.842
Tekoči izdatki knjižnice (brez investicij)
2.552.955
2.238.975
11.871.640
12.472.841
3.870.454
2.595.070
Aktivni uporabniki (študenti, učitelji)
10.441
10.222
28.145
27.836
6.282
6.262
Izdatki za osebne dohodke
1.841.853
1.804.957
6.500.371
6.546.268
1.136.886
1.053.670
Število pridobljenega in obdelanega gradiva
44.275
34.314
59.840
63.722
17.058
2.081
Število knjižničnih delavcev v obdelavi knjižničnega
gradiva (EPZ)
23
19,5
13,8
14,29
8
7
154
Število delavcev v izposoji, medknjižnični izposoji in
posredovanju dokumentov (EPZ)
18
18
16,21
15,64
4
4
Izposoja (brez podaljševanj) plus aktivna in pasivna
medknjižnična izposoja
152.438
147.927
1.166.894
1.058.960
115.360
107.312
Dnevi izobraževanj vseh knjižničnih delavcev
164
67
425
473
120
59
Število knjižničnih delavcev, ki jih financira pristojna
institucija/ministrstvo
79
79
127,27
129,15
44
42
Proračun knjižnice, ki ga zagotavlja pristojna
institucija/ministrstvo (brez lastnih sredstev, z
investicijami)
2.775.860
2.382.436
9.950.797
9.959.147
3.901.530
2.753.440
Sredstva visokošolskega zavoda/univerze (brez
lastnih sredstev)
90.152.101
85.637.435
171.972.100
175.740.800
330.688.449
308.347.488
Lastna sredstva knjižnice
235.703
421.919
2.318.955
2.587.723
341.580
268.802
Celotni proračun knjižnice (vključno z investicijami)
3.011.563
2.804.355
12.269.752
12.546.870
4.242.657
3.022.242
Število knjižničnih delavcev odgovornih za
elektronske storitve (EPZ)
3
4
20,1
21,85
3
3
* CTK se je uvrstil v ciljno skupino za primerjavo UB-1, kar pomeni osrednja univerzitetna knjižnica in dislocirane enote, UKM in UB Heidelberg sta v skupini UB-2
155
Knjižnični delavci na 1.000 potencialnih
uporabnikov v EPZ
Izdatki za literaturo in informacijske vire
na 1.000 potencialnih uporabnikov v
EUR
Delež izdatkov za elektronske vire v
okviru proračuna za nakup knjižničnega
gradiva v %
Tedenska odprtost knjižnice v urah
13
1,85
24
22,3
51
Srednja vrednost
40
4,43
110
48,7
97
Maksimum
82
11,81
214
72,3
168
Mesto
PONUDBA
Minimum
Knjižnica
Delovna mesta na 1.000 potencialnih
uporabnikov
Preglednica 53: BIX-Tops (področje – ponudba; skupina UB-2)
Aachen
BTH
12
4,26
112
72,3
108
Berlin
FUSystem
78
6,53
107
51,3
55
Berlin
UBTU
43
4,97
77
30,5
73
Brno
UB
59
1,85
39
40,9
51
Darmstadt
ULB
32
4,12
77
52,4
128
UB
37
4,5
120
44,9
108
UB
82
5,95
155
35,1
84
Freiburg
UB
37
5,31
122
67,1
168
Göttingen
SUB
64
11,10
268
53,8
116
Graz
UB
35
3,69
123
55,8
87
Hamburg
SUB
19
4,93
85
36,5
82
Heidelberg
Karlsruhe
UB
32
4,81
160
56,9
115
KIT-BIB
41
3,22
131
78,9
168
Maribor
UB
17
3,76
17
36,4
69
München
UB
53
3,46
109
31,7
106
Münster
ULB
36
3,67
54
45,9
96
Tübingen
UB
50
4,32
96
50,8
104
Wien
UBTU
22
1,72
112
83,0
72
Wien
UBWU
30
2,40
74
79,0
74
Würzburg
UB
30
5,16
193
47,7
104
ErlangenNürnberg
Frankfurt am
Main
156
Virtualni obisk na potencialnega
uporabnika
Udeležba uporabnikov na izobraževalnih
tečajih na 1.000 potencialnih
uporabnikov
Takojšnja dostopnost knjižničnega
gradiva v %
15
26
33
70,5
Srednja vrednost
41
51
146
81,7
101
102
315
89,5
Mesto
Maksimum
UPORABA
Minimum
Knjižnica
Fizični obisk na potencialnega
uporabnika
Preglednica 54: BIX-Tops (področje – uporaba; skupina UB-2)
Aachen
BTH
18
26
73
75,4
Berlin
FUSystem
34
k.A.
171
89,5
Berlin
UBTU
29
46
98
89,5
Brno
UB
27
k.A.
177
84,8
Darmstadt
ULB
24
27
126
76,6
UB
47
38
148
73,2
ErlangenNürnberg
Farnkfurt am
Main
UB
44
56
108
87,3
Freiburg
UB
47
87
276
81,5
Göttingen
SUB
101
41
152
83,9
Graz
UB
22
34
188
78,5
Hamburg
SUB
24
k.A.
125
89,0
Heidelberg
Karlsruhe
UB
63
102
226
80,5
KIT-BIB
55
34
54
84,0
70,5
Maribor
UB
15
k.A.
222
München
UB
57
53
166
88,9
Münster
ULB
34
57
88
83,4
Tübingen
UB
k.A.
35
139
81,0
Wien
UBTU
17
k.A.
34
78,7
Wien
UBWU
80
68
33
80,3
Würzburg
UB
41
68
315
77,2
157
Razmerje med izdatki za nakup
knjižničnega gradiva glede na izdatke
za osebne dohodke v %
Procesna učinkovitost – obdelava
knjižničnega gradiva (enota/EPZ)
Procesna učinkovitost – izposoja in
medknjižnična izposoja (enota/EPZ)
19
1540
8218
Srednja vrednost
468
63
2927
31851
Maksimum
994
144
4536
68717
Mesto
Minimum
UČINKOVITOST
90
Knjižnica
Tekoči izdatki na aktivnega uporabnika
v EUR
Preglednica 55: BIX-Tops (področje – učinkovitost; skupina UB-2)
Aachen
BTH
260
66
1991
33921
Berlin
FUSystem
786
32
2259
15158
Berlin
UBTU
416
48
3249
32488
Brno
UB
90
144
2800
18360
Darmstadt
ULB
550
39
3303
25305
UB
380
61
2530
34261
515
61
2847
39708
ErlangenNürnberg
Frankfurt am
Main
Freiburg
UB
492
49
3605
32089
Göttingen
SUB
994
49
2647
32632
Graz
UB
571
67
2413
16478
Hamburg
SUB
436
35
3146
31883
Heidelberg
Karlsruhe
UB
448
83
4459
67708
KIT-BIB
431
81
3030
68717
Maribor
UB
219
19
1760
8219
München
UB
412
71
4536
37849
Münster
ULB
350
31
4186
36295
Tübingen
UB
348
51
2241
42994
Wien
UBTU
701
125
2337
15518
Wien
UBWU
378
64
1540
18395
Würzburg
UB
575
91
3660
29049
158
Delež knjižničnih sredstev glede na
sredstva visokošolskega zavoda
/univerze v %
Delež drugih (lastnih) sredstev glede na
sredstva visokošolskega
zavoda/univerze v %
Delež knjižničnih delavcev zadolženih za
elektronske storitve v %
0,9
1,6
0,9
4,1
Srednja vrednost
3,1
4,4
9,0
9,1
Maksimum
5,3
8,7
15
17,1
Mesto
RAZVOJ
Minimum
Knjižnica
Dnevi izobraževanja na knjižničnega
delavca
Preglednica 56: BIX-Tops (področje – razvoj)
Aachen
BTH
2,3
1,6
2,8
4,1
Berlin
FUSystem
2,6
5,8
3,3
5,7
Berlin
UBTU
2,9
2,9
3,5
8,0
Brno
UB
4,4
3,8
3,5
11,7
Darmstadt
ULB
1,1
3,4
6,7
12,6
UB
3,9
2,6
6,0
4,9
ErlangenNürnberg
Frankfurt am
Main
UB
3,4
6,8
18,7
6,0
Freiburg
UB
4,0
6,3
6,1
11,2
Göttingen
SUB
5,3
8,7
25,0
13,0
Graz
UB
4,5
5,8
3,0
6,8
Hamburg
SUB
3,4
5,6
14,9
12,5
Heidelberg
Karlsruhe
UB
3,7
5,7
20,6
13,5
KIT-BIB
3,4
2,1
11,6
14,6
15,0
5,2
Maribor
UB
0,9
2,8
München
UB
4,1
4,0
5,6
8,8
Münster
ULB
3,5
3,0
16,5
17,1
Tübingen
UB
2,0
5,4
11,4
7,5
Wien
UBTU
2,9
2,6
1,3
6,7
Wien
UBWU
1,9
4,3
0,9
6,4
Würzburg
UB
3,3
5,1
4,1
5,4
159
7.3
ANALIZA AKCIJSKEGA NAČRTA ZA ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013
Pri pregledu rezultatov samoevalvacije knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor in analize
akcijskega načrta, smo si za študijsko leto 2012/2013 zastavili naslednje naloge. Večina zastavljenih
nalog je bilo uspešno realiziranih.
1
DOKUMENT O GRADNJI IN RAZVOJU KNJIŽNIČNE ZBIRKE TER ZAGOTAVLJANJU
DRUGIH INFORMACIJSKIH VIROV
Oblikovanje dokumenta o gradnji in razvoju knjižnične zbirke ter zagotavljanju drugih
informacijskih virov (rok izvedbe: oktober 2013; koordinator: mag. Dunja Legat)
DELNO REALIZIRANO
V okviru izdelave Dokumenta o nabavni politiki UKM so bile izvedene aktivnosti glede priprave
modela razreza sredstev po financerjih glede na vsebinska področja, ki jih pokriva UKM. Model
razreza upošteva primarno namembnost denarja glede na financerja in sledi namenom in ciljem
financerja. To pomeni dve temeljni delitvi razreza finančnih sredstev, ki izhajata iz okvira
poslanstva Univerzitetne knjižnice Maribor in prioritet knjižnične zbirke:
zadovoljevanje informacijskih potreb na področju študijskega procesa, kjer podlago
predstavljajo študijski programi vseh stopenj in
raziskovalni programi, kjer članice Univerze v Mariboru nastopajo kot nosilke programov in/ali
pri njih sodelujejo.
Ostali cilji, ki izhajajo iz poslanstva knjižnice in so njena tradicija so vključeni kot vsebinske
discipline znotraj delitev.
V ta namen pripravljena modela delitev temeljita na statističnih podatkih z določenimi korektivi. Za
sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport delitev temelji na podatkih o akademskoraziskovalnem portfoliu Univerze v Mariboru kot jih beleži ARRS, za delitev sredstev za podporo
študijskemu procesu pa so uporabljeni podatki o vpisu na posamezne študijske programe.
2
PROCESNA UČINKOVITOST KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI
Analiza procesne učinkovitosti na področju obdelave knjižničnega gradiva in izposoje knjižničnega
gradiva (rok izvedbe: junij 2013; koordinatorki: mag. Branka Kerec, Sandra Kurnik Zupanič) –
REALIZIRANO
Analiza procesne učinkovitosti obdelave knjižničnega gradiva:
Na področju procesne učinkovitosti obdelave knjižničnega gradiva smo v obravnavanem obdobju
izvedli drugo fazo: popis in analizo obstoječih delovnih postopkov na področju celotne obdelave,
tudi gesljenja, opreme, in odpisovanja. Popis obravnava delovna skupina za prenovitev delovnih
postopkov UKM.
Na delovnem sestanku z NUK smo se seznanili z njihovo dosedanjo prakso delitve dela pri
obdelovanju knjižničnega gradiva, in se seznanili s spremembami, ki so jih uvedli zaradi
racionalizacije dela, ki pa je sočasno sovpadla z uvedbo aplikacije Cobiss3/Katalogizacije, to je
celotna obdelava po zaključenem nabavnem postopku od opisne do vsebinske katalogizacije
vključno z opremo na enem delovnem mestu oz. pri enem zaposlenem za novejše knjižnično
gradivo. Primerjava delovnih postopkov, vključno s posebnostmi prostega pristopa in varovanjem
gradiva v UKM z nitkami, ki ga NUK nima, razlike pri izobrazbi katalogizatorjev in obdelavi
160
raritetnega gradiva, ter razlike pri retrospektivni katalogizaciji in opremljanju knjižničnega gradiva,
je bilo predstavljeno na kolegiju ravnateljice dne 20.11.2013.
Analiza izposoje knjižničnega gradiva.
Na podlagi analize izposoje knjižničnega gradiva so bile zastavljene in izvedene naslednje
aktivnosti:
• Inkorporacija Učne zbirke
Cilj inkorporacije Učne zbirke je bil združitev gradiva na postavitvi Učna zbirka (U) z gradivom na
postavitvi Prosti pristop (P). Uporabniki so gradivo iz enega strokovnega področja namreč morali
iskati na dveh lokacijah oz. v dveh nadstropjih, kar je od njih zahtevalo več časa.
Ob pričetku študijskega leta 2012/2013 smo zastavili postopke za ukinitev postavitve Učna zbirka,
in združitev gradiva iz te postavitve s preostalim gradivom na postavitvi Prosti pristop. Pričeli smo
z izločanjem gradiva iz postavitve Učna zbirka s kriterijem, da gradivo vsaj dve koledarski leti ni
bilo izposojeno. Le-takšno gradivo smo pobrali s polic in po posameznih naslovih gradiva izvedli
delovno inventuro (preverili prisotnost in ohranjenost gradiva). Nato smo s sodelovanjem
strokovnih referentov gradivo preusmerili na postavitvi Skladišče ali Prost pristop. Če je strokovni
referent tako presodil, se je gradivo po dogovorjenih kriterijih odpisa tudi odpisalo.
V začetku leta 2013 smo opravili še drugi krog izločanja gradiva, kjer smo zajeli gradivo, ki v
prvem krogu izločanja ni bilo zajeto oz. je bilo izposojeno. Tako smo pregledali, preverili, izločili,
prestavili cca. 15.000 naslovov gradiva oz. 56.500 izvodov gradiva.
V mesecu juniju smo izvedli dokončno inkorporacijo, kar pomeni, da smo vso preostalo gradivo iz
postavitve Učna zbirka prestavili na postavitev Prosti pristop, le-to pa razporedili od 1. do 3.
nadstropja. Istočasno s fizično prestavitvijo gradivo smo izvedli še konverzijo zapisov tega gradiva
v katalogu COBISS/OPAC.
Uporabniki so združitev gradiva pozitivno sprejeli, saj odslej gradivo iščejo na eni lokaciji, namesto
na dveh (oz. v dveh nadstropjih). Takšna postavitev gradiva jim prihrani čas, po opažanjih pa so
pri iskanju gradiva tudi bolj samostojni.
• Izterjave nevrnjenega gradiva
Člane knjižnice, ki so prejeli 4. opomin in kljub temu niso vrnili gradiva, smo nadalje opominjali po
telefonu. Zaradi dolgotrajnih in časovno zamudnih postopkov smo se po vzoru drugih knjižnic
odločili za izvedbo postopkov izterjave knjižničnega gradiva in dolgov preko pooblaščene agencije
za izterjave. V študijskem letu 2012/2013 smo pričeli s pospešeno pripravo postopkov za izterjavo.
Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil v prvi vrsti izterjati nevrnjeno knjižnično gradivo (oz. v primeru
izgubljenega in močno poškodovanega gradiva plačilo nadomestila za gradivo), izterjati dolgove
(stroški neplačanih opominov), prav tako pa tudi prečistiti bazo članov-dolžnikov in knjižnični
katalog. Izdelali in pregledali smo sezname članov-dolžnikov in sezname nevrnjenega gradiva.
Določili smo kriterije za nadomestila izgubljenega in/ali poškodovanega gradiva. Uskladili smo
določbe v knjižničnem redu oz. Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja Univerzitetne knjižnice
Maribor ter poskrbeli za ustrezno obveščenost naših članov s spremembami (ukinitev 4. opomina,
načini nadomeščanja izgubljenega oz. poškodovanega gradiva, pričetki postopkov izterjav
knjižničnega gradiva in dolgov).
V februarju 2013 smo vsem zamudnikom, ki so že prejeli 4. opomin, poslali pozive, da čim prej in
brez plačila opominov vrnejo izposojeno gradivo. Hkrati smo jih opozorili, da bomo v nasprotnem
primeru njihove dolgove predali pooblaščeni agenciji za izterjave. Vrnjenega ali nadomeščenega je
bilo cca. 30% gradiva.
V marcu 2013 smo nadaljevali s pripravo postopkov za predajo zapadlih dolgo agenciji za
izterjave. Dogovorili smo se za načine predaje podatkov in frekvence predaje. Prvi paket podatkov
161
je bil predan v aprilu 2013. Do konca študijskega leta smo predali 5 paketov podatkov (tekoči
dolžniki in dolžniki posameznih koledarskih let (od 2012 do 2009)). Trenutna uspešnost izterjave
je v povprečju 65 % (vrnjeno gradivo ali plačilo nadomestila za izgubljeno gradivo), vendar
postopki še niso zaključeni.
3
TAKOJŠNJA DOSTOPNOST GRADIVA
Analiza in opredelitev možnih orodij za povečanje takojšnje dostopnosti knjižničnega gradiva (rok
izvedbe: junij 2013; koordinatorka: Vesna Lorenc)
REALIZIRANO
• Nabava – statistike
V želji, da bi uporabnikom ciljno zagotavljali gradivo, ki ga iščejo in potrebujejo, smo si v
študijskem letu 2012/2013 zastavili načrt, kako do teh želja priti oz. kako jim le-to gradivo
zagotoviti.
Želje uporabnikov, ki jih le-ti izrazijo na informacijah oz. pri nadzornikih prostega pristopa,
Izposojevalna služba sporoči Akcesijski službi. Informatorji pri povpraševanju preverimo, ali še ali
sploh nimamo zaloge določenega gradiva, ali pa ocenimo, če je glede na povpraševanje zaloga
premajhna.
Preučili smo nekatere možnosti, da bi preko statistik, ki nam jih omogoča COBISS2/Izpisi prišli do
podatkov, ki bi nam pomagali oblikovati ustreznejšo nabavno politiko knjižnice. Vključili bi tudi
mesečni pregled najbolj branih ali rezerviranih knjig, ki ga omogoča COBISS/OPAC.
COBISS2/Izpisi nam ponuja pregled najbolj iskanega gradiva (CIR 103), seznam rezerviranega
gradiva (CIR 108) in pa pregled neizposojenega gradiva (CIR 104).
Zgoraj navedene izpise je potrebno podrobno preučiti, da bi z najmanj časovnega vložka lahko iz
njih pridobili čim več uporabnih podatkov. Smiselno bi pa bilo vključiti še novosti, ki jih obeta
COBISS3/izposoja.
• Rezervacije (v obdelavi, v vezavi)
V študijskem letu 2012/2013 smo velik poudarek posvetili tudi postopkom odzivnosti oz. obdelave
za gradivo, ki ga uporabniki rezervirajo, a ima status v obdelavi/pripravi ali v vezavi. Tako se je
povprečen čas odzivnosti s 5-ih dni skrajšal na 3 dni. Pogosto pa uporabniki prejmejo gradivo še
isti ali naslednji dan.
4
PRIZADEVANJE ZA ZVIŠEVANJE DELEŽA ŠTUDENTOV, VPISANIH NA UM, DA BI
POSTALI AKTIVNI UPORABNIKI UKM
•
Akcija Študentski oktober (rok izvedbe: oktober 2012; koordinatorki dr. Jerneja Ferlež, Tina Šrot)
REALIZIRANO - Poročilo na straneh: 119-120
Noč raziskovalcev v UKM (rok izvedbe: september 2012; koordinatorka Bernarda Korez) –
REALIZIRANO
•
•
Projekt »Noč raziskovalcev 2012 v UKM«
1. PROJEKTNE AKTIVNOSTI:
Projekt se bo izvajal v okviru naslednjih projektnih aktivnosti:
162
A1 – Koordinacija projekta
Naloga 1.1 - Koordinacija partnerstva med Univerzitetno knjižnico Maribor, Univerzo v
Mariboru in TehnoCentrom
Naloga 1.2 - Koordinacija partnerstva med Filozofsko fakulteto, Oddelkom za umetnostno
zgodovino in Univerzitetno knjižnico Maribor
A2 – Zbiranje in priprava informacij za javno objavo na plakatih in v medijih
Naloga 2.1 – Priprava informacij, oblikovanje in postavitev informativnih plakatov
Naloga 2.2 – Iskanje najugodnejšega ponudnika za tisk plakatov
Naloga 2.3 – Iskanje sponzorjev za nagrade zmagovalcem Trubarjeve šifre in šahovskega
turnirja
Naloga 2.4 – Rezervacija dvorane in priprava tehnične opreme za predavatelje v Glazerjevi
dvorani
A3 – Priprava in izvedba »Trubarjeve šifre ali kako najti besedni zaklad«
Naloga 3.1 - Oblikovanje programa za Trubarjevo šifro
Naloga 3.2 - Priprava informacij o Trubarjevi šifri
Naloga 3.3 - Javno objavljen natečaj
A4 – Pomoč pri izvedbi pogovora o knjižnih ilustracijah
Naloga 4.1 – Priprava informacij o pogovoru za medije in plakate
Naloga 4.2 – Priprava prostora za izvedbo pogovora (mizica, stoli)
A5 – Pomoč pri postavitvi razstave »Ilustracije v knjigah Založbe Obzorja«
Naloga 5.1 – Priprava materiala za postavitev razstave (čiščenje steklenih površin, papirni
paspartuji, fizična postavitev v prostor)
Naloga 5.2 – Postavitev plakata in reklamnega materiala o razstavi
Naloga 5.3 – Priprava prostora za izvedbo predstavitev študentov (odstranjeni stoli in mizica,
pogostitev ob zaključku)
Naloga 5.4 – Organizacija podelitve nagrad študentom za sodelovanje
A6 – Priprava in izvedba predstavitve »Ilustracije virtualne knjižnice UKM v naravoslovju
in medicini«
Naloga 6.1 – Priprava vsebine za predstavitev
Naloga 6.2 – Priprava tehnične opreme za predstavitev (prenosni računalnik, prosojnice,
platno, projektor)
Naloga 6.3 – Priprava prostora za izvedbo predstavitve (postavitev miz, stolov)
Naloga 6.4 – Izvedba predstavitve
A7 – Priprava in izvedba spremljevalnega programa »2. Šahovski turnir UKM«
Naloga 7.1 – Sestava organizacijske skupine in priprava navodil za izvedbo turnirja
Naloga 7.2 - Priprava in objava natečaja v medijih
Naloga 7.3 – Izvedba šahovskega turnirja
Naloga 7.4 – Nagrade in iskanje sponzorjev za nagrade
Naloga 7.5 – Svečana podelitev nagrad, ki jih podeli priznan šahovski mojster
A8 – Aktivnosti informiranja in osveščanja (april – november 2012)
Naloga 5.1 – Priprava programa za sodelovanje UKM v Noči raziskovalcev 2012
163
Naloga 5.1 – Priprava promocijskega materiala – plakatov
Naloga 5.2 - Distribucija, obešanje, promocijskega materiala na stebre pod arkadami
Univerzitetne knjižnice Maribor
Naloga 5.3 – Posneta zvočna napoved, ki se vrti pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor
Naloga 5.4 – Poročanje o dogodkih v javnih medijih (strokovne revije, dnevni časopisi)
2. PARTNERJI IN VLOGA LE-TEH V PROJEKTU:
•
•
•
•
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR – partner v projektu:
o soorganizator javnih predavanj v Glazerjevi dvorani
o soorganizator razstave in predstavitve študentov »Ilustracije v knjigah Založbe Obzorja«
o soorganizator pogovora o knjižnih ilustracijah
o organizator predstavitve »Ilustracije virtualne knjižnice UKM v naravoslovju in medicini«
o organizator raziskovalne akcije »Trubarjeva šifra ali kje se skriva besedni zaklad«
o organizator in izvajalec spremljevalnega programa »2. Šahovski turnir UKM«
Univerza v Mariboru – nosilec:
o koordinacija
o organizacija in izvedba dogodkov
o organizacija in izvedba novinarske konference
o promocija (majice, brošure)
Technocenter UM – partner v projektu:
o zbiranje in posredovanje informacij
o koordinacija
o organizacija in izvedba dogodkov
o organizacija in izvedba novinarske konference
o promocija (majice, brošure)
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za umetnostno zgodovino
o organizacija in izvedba razstave in predstavitve študentov »Ilustracije v knjigah Založbe
Obzorja«
o organizacija pogovora o knjižnih ilustracijah
3. CILJNE SKUPINE PROJEKTA:
a) Primarne: posamezniki, študentje, dijaki, lokalna skupnost, mediji
b) Sekundarne: splošna javnost
Pri projektu bodo posredno sodelovala strokovno-interesna združenja (srednje in osnovne šole,
Študentska organizacija UM, Društvo profesorjev UM) – partnerji omenjenih izvajalcev ter številne
mladinske organizacije in njihovi člani. Projekt bo pokrival območje celotne Slovenije, dogodki se
izvajajo bo v Mariboru.
4. PRIČAKOVANI REZULTATI:
• uspešno izveden in zaključen projekt;
• izvedena predstavitev »Ilustracije virtualne knjižnice UKM v naravoslovju in
medicini«
• izvedena raziskovalna akcija »Trubarjeva šifra ali kje se skriva besedni zaklad«
• izveden pogovor o knjižnih ilustracijah
164
•
•
•
•
•
•
•
izvedena razstava in predstavitve študentov »Ilustracije v knjigah Založbe Obzorja«
izvedeni šahovski natečaj
izdelanih skupno različnih 4 plakatov
objavljenih vsaj 10 sporočil v medijih, »doseženih« skupno več kot 3000 posameznikov /
gospodinjstev / podjetnikov/ lokalnih skupnosti / ostalo
organizirana in izvedena javna predavanja
izvedena javna zahvala in podelitev nagrad udeležencem raziskovalne akcije »Trubarjeva šifra
ali kje se skriva besedni zaklad«
izvedena svečana podelitev nagrad zmagovalcem šahovskega turnirja
5. REZULTATI:
Uspešno so bili izvedeni vsi trije predvideni dogodki na dan 23. september 2011.
a.) Ilustracije virtualne knjižnice UKM v naravoslovju in medicini
a. Ob 15.00 prva predstavitev. Vse predstavitve izvaja strokovna referentka za
naravoslovje in medicino Boža Janžekovič
b. Ob 19.00 zadnja predstavitev, skupaj izvedenih 5 predstavitev
c. 17 obiskovalcev
b.) Pogovor z umetnostno zgodovinarko Tatjano Pregl Kobe
a. Ob 17.00 pričetek pogovora, ki ga vodi dr. Ciglenečki
b. Pogovor traja do 18.30
c. 26 poslušalcev
c.) Raziskovalna akcija »Trubarjeva šifra ali kje se skriva besedni zaklad«
a. Ob 17.00 pričetek raziskovalne akcije
b. Iskanje odgovora je potekalo po celotni knjižnici
c. Udeleženci so do 17.45 rešili zastavljeno detektivsko uganko
d. Ob 17.45 podelitev nagrad udeležencem
e. Prijavljeni 3 aktivni udeleženci
f. 14 gledalcev
d.) Razstava »Ilustracije v knjigah Založbe obzorja« in referati študentov
a. Razstava je bila postavljena 27. septembra 2012
b. Ob 20.00 so študentje predstavili svoje referate, ki so vsebinsko vezani na
razstavljene ilustracije oz. ilustratorje
c. Ob 20.35 končana predstavitev referatov
d. Podelitev nagrad sodelujočim študentom
e. Ob 20.45 majhna pogostitev
f. Sodelujočih 12 študentov
g. 42 obiskovalcev
e.) Evropski kotiček
a. Priprava prostora za evropski kotiček
f.) Spremljevalni program: 2. Šahovski turnir UKM
a. Otvoritev turnirja z nagovorom dr. Zdenke Petermanec ob 16.00
b. Navodila in pravila švicarskega načina igranja v trajanju 8 min g. Vadlja
165
c. Prijavljenih je 17 igralcev
d. Turnir so trajal do 19.00
e. Ob 19.30 svečana podelitev priznanj vsem udeležencem in nagrad zmagovalcem, ki
jih podeli Ivan Ketiš
f. Pogostitev z majhnimi prigrizki in pijačo za vse udeležence in obiskovalce
g. 24 gledalcev (s sodnikom, koordinatorjem in igralci skupaj 41)
h. Objava rezultatov šahovskega turnirja na spletni Slovenske šahovske zveze in na
spletni strani UKM
g.) Noč raziskovalcev 2012 v UKM
a. od 15.00 do 21.00 izvedenih 5 različnih dogodkov
b. Skupaj 155 obiskovalcev
c. ob 23.30 zaključna pogostitev za vse obiskovalce Noči raziskovalcev 2011 v UKM
d. objave rezultatov šahovskega turnirja na spletni straneh UKM in Šahovske zveze
Slovenije
e. objave fotografij na spletnih straneh Univerze v Mariboru, UKM, Mediaspeed
5
PROMOCIJA STORITEV IN ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH VIROV UKM
•
Izdelava promocijskega in izobraževalnega gradiva za popularizacijo uporabe storitev knjižnice in
njenih informacijskih virov (rok izvedbe: maj 2013; koordinatorka: dr. Jerneja Ferlež)
Vzpostavitev permanentnega obveščanja o storitvah in informacijskih virih knjižnice potencialnih
uporabnikov knjižnice (rok izvedbe marec 2013; koordinatorka: dr. Jerneja Ferlež)
DELNO REALIZIRANO
•
V UKM smo v obdobju od začetka študijskega leta 2012/2013 z nekaj dopolnitvami vzpostavili
aktivnejši sistem promocije storitev, dejavnosti in dogodkov v UKM. K temu je pripomoglo zlasti:
• vzpostavitev novega načina stalnega obveščanja velikega števila uporabnikov z uporabo
obveščanja v COBISS/Izposoji. Obveščanje vseh uporabnikov z izbrano storitvijo – splošna
obvestila knjižnice (e-pošta), smo začeli permanentno obveščati o prireditvah in novih,
zlasti elektronskih storitvah knjižnice. Ta novost je učinkovita, čeprav ni grafično privlačna,
saj doseže izredno veliko število uporabnikov knjižnice,
• poglobljeno in pogostejše obveščanje v drugih medijih – fb, domača stran UKM, tiskani in
elektronski mediji – ciljno, glede na tematiko dogodka oziroma storitve,
• priprava strategije načina promocije dogodkov in storitev glede na njihov obseg, vsebino
in predvideno ciljno publiko (poglobljene promocijske aktivnosti tudi z osebnimi stiki s
predstavniki medijev, kadar gre za velike dogodke - recimo 110 let UKM; pogostejše
obveščanje skozi kanale UM, zlasti kadar gre za promocijo elektronskih virov in storitev za
študente, profesorje in raziskovalce; ciljno usmerjeno, premišljeno pošiljanje
promocijskega gradiva na izbrane e-naslove potencialnih obiskovalcev posamičnega
dogodka …),
• zasnova široke e-adreme UKM,
• težnja po uravnoteženosti promocije knjižničnih storitev (zlasti elektronskih virov) na eni
strani in razstav ter dogodkov na drugi,
• vzpostavitev uporabe celotne podobe najbolj izstopajočega dogodka leta (v tem obdobju –
110 let UKM) – nastalo v procesu oblikovanja dogodka v zasedbi komisije za promocijo
UKM.
166
Tako zasnovana in izvajana promocija je rezultirala v rasti objav o UKM in tudi v dobri ali odlični
obiskanosti večine dogodkov.
6
NOVE STORITVE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA UPORABNIKOV V SKLADU Z
RAZVOJEM DEJAVNOSTI IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
•
Priprava osnutka izobraževalnih tečajev knjižnice na daljavo (rok izvedbe september
koordinator mag. Aljoša Nikl)
DELNO REALIZIRANO
2013;
V želji, da bi razširili znanje o knjižnično informacijskih orodjih, ki jih imajo naši uporabniki, smo se
decembra 2012 prijavili na mednarodni razpis Lifelong Learning Programme, Development Of
Innovative Ict-Based Content, Services, Pedagogies And Practice For Lifelong Learning
(Key Activity 3) s projektom WILDOIT (Virtual Interactive Learning Of Digital And
Information Literacy). Prijavljeni smo bili kot nosilec projekta z naslednjimi partnerji: Fakulteta za
matematiko in naravoslovje UM, Fachhochschule Joanneum iz Gradca (Avstrija) in Univerzitetska
biblioteka "Svetozar Markovic" iz Beograda (Srbija). Namen projekta je bil oblikovat interaktivna eorodja za učenje na daljavo. Želeli smo razviti učno orodje na daljavo, ki bi bilo zabavno, privlačno, in
bi v uporabniku zbudilo željo po učenju.
Pri uporabniku bi razvijalo kritično mišljenje, reševanje
problemov in zahtevalo aktivno sodelovanje. Učno orodje bi bilo informativno in interaktivno.
Sestavljeno bi bilo iz video predstavitev in interaktivnih vprašalnikov.
Vsebina učnih orodij bi
pokrivala predvsem informacijsko in digitalno opismenjevanje, ki bi bilo dostopno na prosto dostopnih
portalih za vso populacijo brez omejitev in zastonj. Ponujalo bo možnosti za izboljšanje kompetenc pri
uporabi elektronskih baz podatkov, etiki in tehnikah citiranja, plagiatorstvu ipd.
Glavni cilj projekta je bil spodbujanje uporabe IKT za učenje v sistemih izobraževanja in
usposabljanja, kar bi razvijali video tečaji informacijske pismenosti, ki bi bili prosto dostopni
izobraževalni viri . Video tečaji bi vsebovali teme, kot so :
Načini iskanja po podatkovnih bazah in spletnih iskalnih orodjih,
metode, načini vrednotenja rezultatov,
boljše razumevanje znanstvenega komuniciranja in založništva, odprtega dostopa, digitalne
knjižnice,
etika znanstvenega komuniciranja (pravila citiranja, plagiatorstvo).
Video tečaji bi pokrivali velik evropski geografski prostor, saj bi bili predstavljeni v slovenščini,
angleščini, nemščini, srbščini-cirilica in srbščina-latinica. V tej regiji bi tudi predstavljali novost na
področju e-učnih vsebin. Prilagojeno bi bilo tudi za slepe in slabovidne osebe in ljudi s težavami s
sluhom, s čimer bi izboljšali njihovo samopodobo, samozavest in samostojnost.
Sodelovanje partnerjev iz različnih kulturnih okolij in z različnimi izkušnjami bi prispevalo k izmenjavi
znanja in izmenjavi dobrih praks pri učenju na podlagi IKT. Zavoljo različnih kultur in izobraževalnih
okolij bi to orodje predstavljalo prožno IKT strukturo in s tem uporabno v različnih okoljih, tudi tistih,
ki niso vključeni v konzorcij tega partnerstva. Splošna družbena korist bi bili kompetentni,
informacijsko in digitalno pismeni uporabniki, ki bi postali lažje zaposljivi, motivirani za nadaljnje
šolanje in sploh družbeno bolj aktivni. S tem projektom smo želeli prispevati k digitalni agendi za
boljše izkoriščanje potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kar bi spodbudilo
inovacije, gospodarsko rast in napredek. Še posebej bi rezultati tega projekta dvignili raven digitalne
pismenosti in veščin informacijske pismenosti, ki so nujno potrebni za izboljšanje kakovosti
izobraževanja in usposabljanj, pa tudi za krepitev vseživljenjskega učenja.
167
Interaktivni video tečaji in vprašalniki bi bili celotni populaciji dosegljivi prosto dostopno in zastonj,
brez omejitev. E-učenje na daljavo bi bilo organizirano v 3 sklopih:
1. avdio-vizualni tečaji, podprti z IKT tehnologijo in predvajani na spletnih straneh v najmanj 4 (štiri)
različne jezike : angleški, nemški, slovenski, srbski cirilica in latinici . Vsak avdio-vizualni tečaj bo trajal
največ 5 minut in bo vseboval logične korake pri iskanju zahtevane informacije. Postopki iskanja bodo
predstavljeni postopno vizualno in slušno. Predlagane vsebine tečajev so informacijska pismenost,
elektronske baze podatkov, ISBN, ISSN, OPAC, kako napisati članek, principi znanstvenega založništva
in vrednotenje raziskovalnega dela, citiranje, itd.,
2. interaktivne testi s podobno vsebino, kot v video tečajih, kjer bodo uporabniki preverili svoje
znanje in glede na odgovore dobili oceno, pa tudi napotek, katere video tečaje naj i še ogleda, da
izpopolni svoje znanje,
3. samostojno iskanje enot, kjer uporabniki preizkusijo svoje znanje in veščine iskanja želenih
informacij v svetovnem spletnem okolju in samo ocenijo svoje rezultate. Če ugotovijo, da jim na
posameznem področju primanjkuje znanja, se vrnejo na video tečaje ali interaktivni vprašalnik.
Projekt je prišel v ožji izbor, vendar na koncu ni bil izbran. Zato spremljamo slovenske in evropske
razpise na katere bi se lahko prijavili s podobno vsebino, saj je v okviru projektne dokumentacije že bil
izdelan strateški in vsebinski načrt izvedbe e-orodja za učenje na daljavo.
7
RAZVOJ POSLOVNE ETIKE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR
•
Kodeks ravnanja zaposlenih v Univerzitetni knjižici Maribor (zadolžena dr. Jerneja Ferlež, rok
izvedbe: september 2013)
NEREALIZIRANO
8
VREDNOTENJE USPEŠNOSTI KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
MARIBOR NA PODLAGI VHODNIH STROŠKOV IN KONČNIH UČINKOV NA DEJAVNOST
UNIVERZE.
•
Evalvacija knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor po kriterijih BIX (Bibliotheksindex)
(rok izvedbe januar/marec 2013; koordinatorka: mag. Dunja Legat)
REALIZIRANO – Poročilo na straneh: 148-158
168
7.4
OCENA USPEŠNOSTI DEJAVNOSTI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR V
ŠTUDIJSKEM LETU 2012/2013
»Temeljno poslanstvo visokošolske knjižnice je zagotavljanje, organizacija in posredovanje različnih
informacijskih virov ter storitev in podpora uporabnikom pri njihovi uporabi za uresničevanje
izobraževalnih, učnih ter znanstvenoraziskovalnih ciljev matičnega visokošolskega zavoda in širše
akademske skupnosti. Navedeno poslanstvo naj knjižnica upošteva pri oblikovanju ciljev ter
načrtovanju in razvoju knjižničnih programov. Poslanstvo in cilji visokošolske knjižnice morajo biti
usklajeni s poslanstvom in cilji visokošolskega zavoda ter smiselno vključeni v njegovo poslanstvo
oziroma strateške in letne cilje. Dejavnost knjižnice mora biti ustrezno vključena v programe
izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti visokošolskega zavoda (Strokovni, 2012).«
Univerzitetna knjižnica Maribor ima opredeljeno poslanstvo, ki je v skladu s cilji matičnega
visokošolskega zavoda, to je Univerze v Mariboru. Univerza v Mariboru je v pred dvema letoma
oblikovala novo poslanstvo in vizijo univerze, ki se glasi:
Poslanstvo Univerze v Mariboru:
Poslanstvo Univerze v Mariboru temelji na iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti, svobodi duha,
sodelovanju in izmenjavi spoznanega v znanosti, umetnosti in izobraževanju. Univerza v Mariboru v
skrbi za človeka in trajnostni razvoj bogati zakladnico znanja, dviguje raven zavedanja, krepi
humanistične vrednote, kulturo dialoga, kakovost bivanja in globalno pravičnost.
Njena vizija je:
Univerza v Mariboru bo globalno prepoznaven inovacijski ekosistem, v katerem bodo zaposleni in
študenti z radostjo ustvarjali.
Poslanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor, čeprav zapisano pred univerzitetnimi, še bolj pa zapisani
cilji in vrednote (glej str. 6-7), so usklajeni z zapisano vizijo in poslanstvom univerze. Univerzitetna
knjižnica Maribor je po statutu UM druga članica Univerze v Mariboru, ki izvaja knjižnično dejavnost za
podporo izobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti univerze. Je osrednja univerzitetna
knjižnica in koordinira knjižnični sistem univerze. Vpetost v okolje, v katerem UKM deluje, je jasno
definirano že v poslanstvu: univerzitetno okolje, nacionalno okolje in regionalno okolje in vse tri vloge
tudi izpolnjuje. Vizija Univerzitetne knjižnice Maribor ni javno objavljena. Zapisana je v elaboratu
Projekt reorganizacije knjižnične informacijske dejavnosti na Univerzi v Mariboru – strateški razvojni
program UKM 2011-2015, ki pa ni javno objavljen in vizije vsi zaposleni UKM ne poznajo. V tem
dokumentu je kot svojo vizijo UKM zapisala (Petermanec, 2010):
Cilj Univerzitetne knjižnice Maribor je biti mednarodno prepoznavna, nacionalno pomembna,
regionalno angažirana, sodobna osrednja univerzitetna knjižnica, ki svoj razvoj usklajuje z razvojem
pedagoških, znanstvenoraziskovalnih, umetniških in strokovnih področij Univerze v Mariboru ter je
dejavnik v napredku širšega družbenega okolja, v katerem deluje.
Že v lanskem samoevalvacijskem poročilo (2013) smo zapisali, da vodstvu UKM predlagamo, da
strateški razvojni program UKM 2011-2015 oblikuje v obliki verificiranega in javno objavljenega
dokumenta. Do tega še ni prišlo, vendar lahko sklepamo, da iz razloga, ker se je univerza lotila
oblikovanja strateških ciljev. Univerza je dokončno oblikovala dokument z naslovom »Strateški cilji
razvoja Univerze v Mariboru 2013 – 2020« novembra 2013. Če smo še lani zapisali, da Univerza v
169
Mariboru zapisane strategije razvoja nima, sedaj temu več ni tako. Naloga UKM pa je, da svoje
strateške cilje in načrt preveri in uskladi z univerzitetnim.
V vsakoletnem programu dela UKM definira dolgoročne strateške cilje in v okviru teh načrtovane
kratkoročne cilje, ki so kvalitativno ali kvantitativno opredeljeni. Za uresničevanje zastavljenih
kratkoročnih ciljev je izrednega pomena, kakšne materialne pogoje ima knjižnica, kakšni so vloženi viri
(kadri etc.). Skozi te presojamo storitve knjižnice ali te izpolnjujejo potrebe primarne skupine
uporabnikov, to so študenti, visokošolski učitelji in raziskovalci visokošolskega zavoda oziroma
univerze (potencialni uporabniki) oziroma podmnožice, to so aktivni uporabniki z visokošolskega
zavoda/univerze (študenti, visokošolski učitelji in raziskovalci, ki so imeli v opazovanem obdobju vsaj
eno transakcijo).
UPORABNIKI
Potencialnih uporabnikov Univerzitetne knjižnice Maribor v študijskem letu 2012/2013 je 20.468, kar
predstavlja upad za 724 potencialnih uporabnikov v primerjavi s študijskim letom 2011/2012. To so vsi
vpisani študenti v študijsko leto 2012/2013 in zaposleni visokošolski učitelji, raziskovalci etc. Aktivnih
uporabnikov z visokošolskega zavoda/univerze je UKM imela v obravnavanem študijskem letu 10.222,
kar je 219 aktivnih uporabnikov manj kot v preteklem študijskem letu. Glede na potencialne
uporabnike se število aktivnih uporabnikov praktično prepolovi. Vzrok za to so prej omenjene
dislocirane fakultete, nato statistično zajemanje podatkov, dalje dejstvo, da se spletna uporaba
storitev knjižnice ne obravnava kot transakcija in nazadnje tudi delež vpisanih študentov zaradi
pridobitve statusa. Ti, po naših predvidevanjih, niso uporabniki knjižnice. Ob upoštevanju
metodologije zajemanja statističnih podatkov lahko trdimo, da skoraj polovico potencialnih
uporabnikov z visokošolskega zavoda knjižnico fizično obišče (49,94 %). Ta pokazatelji strokovni
standardi (2012) opredeljujejo kot tržno prodornost. Če se omejimo le na študentsko populacijo kot
potencialne uporabnike je aktivnih uporabnikov knjižnice 49,27 %. Ta odstotek v zadnjih petih letih
raste, predvsem na račun zmanjšanega vpisa študentov na Univerzo v Mariboru.
30000
25000
24618
23426
22798
20000
20990
20025
19368
15000
10000
5000
0
2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011 2011/2012 2012/2013
Graf 9: Trend upadanja števila vpisanih študentov na Univerzo v Mariboru
170
V primerjavi z letom 2010 je število aktivnih uporabnikov Univerzitetne knjižnice Maribor nekoliko
upadlo. V študijskem letu 2011/2012 je imela UKM 15.362 aktivnih uporabnikov (2010: 15.537),
pomembneje pa je, da delež aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število
aktivnih uporabnikov vztrajno raste (graf 11).
15700
15537
15600
15500
15362
15400
15300
15200
15100
14948
15000
14900
14800
14700
14600
1
2
3
Graf 10: Upad števila aktivnih uporabnikov Univerzitetne knjižnice Maribor
80
70
60
52,5
53,8
55,4
2007/2008
2008/2009
2009/2010
67,3
67,9
68,38
2010/2011
2011/2012
2012/2013
50
40
30
20
10
0
Graf 11: Trend naraščanja delež aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število aktivnih
uporabnikov
Vse kategorije članov so se številčno nekoliko znižale, skupno število članov UKM za 4 %, največji
upad beležimo pri drugih uporabnikih in sicer 10 odstotni. Članstvo se je zvišalo le pri kategoriji
171
»študenti – podiplomski«, kar pa pripisujemo bolonjski reformi visokega šolstva in z njo povezano
drugačno pojmovanje 2. stopenjskega študija.
MATERIALNI POGOJI ZA DELOVANJE
Prostori in oprema
Prostori visokošolske knjižnice (Strokovni standardi, 2012) morajo biti primerno veliki, dobro
načrtovani, optimalno uporabni in varni za hranjenje ter uporabno knjižničnega gradiva, za uporabnike
in zaposlene ter morajo biti v bližini prostorov, kjer se izvaja izobraževalni in znanstvenoraziskovalni
proces. Za univerzitetne knjižnice standardi priporočajo, da imajo za izvajanje dejavnosti posebno
zgradbo, prostorsko umeščeno tako, da je v središču univerzitetnega kampusa oziroma čim lažje
dostopna uporabnikom z univerze.
Univerza v Mariboru je v veliki meri prostorsko umeščena v jedro mesta Maribor in ni kampusno
pozicionirana. Za zadnje obdobje razvoja univerze je značilen porast števila fakultet Univerze v
Mariboru, ki nimajo sedeža v Mariboru, temveč v drugih krajih Slovenije. Zraven Fakultete za
varnostne vede s sedežem v Ljubljani in Fakultete za organizacijske vede s sedežem v Kranju, so
članice tudi Fakulteta za logistiko (Celje), Fakulteta za energetiko (Velenje) in Fakulteta za turizem
(Brežice). Tudi v Mariboru in okolici je nekaj fakultet oddaljenih od centra mesta in sicer Fakulteta za
kmetijstvo in biosistemske vede (Pivola) ter Filozofska fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in
matematiko in Pedagoška fakulteta, ki se nahajajo na obrobju mesta Maribor. Univerzitetna knjižnica
Maribor se nahaja v samem centru mesta v neposredni bližini rektorata univerze in v neposredni bližini
so le tehniške fakultete, Pravna fakulteta, Ekonomsko-poslovna fakulteta ter Medicinska fakulteta.
Dobršen del potencialnih uporabnikov »fizično« Univerzitetne knjižnice Maribor ne uporablja in so, po
predvidevanju, uporabniki spletnih storitev, ki so seveda v porastu.
Neto uporabna površina Univerzitetne knjižnice Maribor je 0,41 m2 na potencialnega uporabnika
oziroma 0,82 m2 na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda.
Univerzitetna knjižnica Maribor je v študijskem letu 2012/2013 odprla nov prostor za uporabnike,
čitalnico Univerzitetne knjižnice Maribor ČUK. Čitalnica ČUK se nahaja v pritličju stavbe UKM in je
ločena od osrednjega prostora za uporabnike. Prav zaradi tega je lahko ČUK odprt od 12.00 do 24.00
ure med tednom in ob sobotah od 12.00 do 18.00 ure. V njem je uporabnikom na razpolago dodatnih
66 študijskih mest in na razpolago je brezžični internet. Statistike kažejo, da je 89 % obiskovalcev
študentov UM. Od aprila do septembra je ČUK obiskalo 12.035 uporabnikov oziroma povprečno 2006
uporabnikov na mesec.
Z odprtjem ČUK-a, se je delovni čas osrednje knjižnice skrajšal in je osrednja knjižnica spet odprta do
19.00 ure. To pomeni, da uporabniki ne morejo več koristiti predvsem storitev izposoje do 21.00 ure.
Statistike obiska od 19. do 21. ure, ki so jo beležili v Izposojevalni službi, so pokazale smiselnost
delovanja osrednje knjižnice do 20. ure, kajti uporabniki so si do te ure še prihajali izposojat gradivo.
172
4000
3483
3500
3000
2536
2500
2000
1722
1629
1500
1292
1347
maj
junij
1000
500
0
april
julij
avgust
september
Graf 12: Obisk čitalnice Univerzitetne knjižnice Maribor – ČUK
Strokovni standardi (2012) priporočajo število študijskih mest 1 sedež na 20 EPZ potencialnih
uporabnikov in prostor za študijsko mesto naj bo velik vsaj med 2,5 in 3,5 m2.
Univerzitetna knjižnica Mariboru ponuja svojih uporabnikom 408 študijskih mest in 42 mest
opremljenih z računalnikom (preglednica 4; gl. str. 59). Na eno študijsko mesto v študijskem letu
2011/2012 je bil pokazatelj 61,96 potencialnih uporabnikov oz. 30,53 aktivnih uporabnikov z
visokošolskega zavoda, v študijskem letu 2012/2013 pa 50,17 potencialnih uporabnikov in 25,05
aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (gl. str. 60). Iz dveh razlogov se je kazalec število
uporabnikov na čitalniški sedež ali na računalniško delovno mesto znižal, kar je pozitivno, to je rahel
upad števila potencialnih in aktivnih uporabnikov in povečanje števila študijskih mest.
Če to preračunamo glede na zahteve strokovnih standardov, Univerzitetna knjižnica Maribor nudi 0,46
študijskega mesta na 20 EPZ potencialnih uporabnikov (v 2011/2012 0,36) (čitalniška mesta +
računalniška študijska mesta) oziroma, če upoštevamo samo študijska mesta, 0,39 študijskega mesta
na potencialnega uporabnika (2011/2012: 0,32), kar pomeni, da smo se v 2012/2013 približali
polovični vrednosti priporočil strokovnih standardov. Na 1.000 potencialnih uporabnikov UKM
zagotavlja 17 študijskih mest, kar nas v primerjavi z nemškimi visokošolskimi knjižnicami uvršča prav
tako v spodnjo tretjino (BIX-indeks). Enak kazalec kot BIX uporablja tudi Center za razvoj knjižnic.
Po oceni uspeha delovanja UKM za leto 2012 je doseganje zastavljenih kratkoročnih ciljev UKM na
področju knjižnične dejavnosti zelo zadovoljivo in je izpolnilo zastavljena pričakovanja. Večino ciljev so
uresničili, dosegli načrtovane rezultate oz. jih ponekod celo presegli. Nedoseženi ostajajo predvsem
cilji, ki so vezani na problematiko pomanjkanja finančnih in kadrovskih virov in tisti, ki so odvisni od
sistemskih rešitev na univerzi. Tukaj bi posebej omenili skladiščenje knjižničnega gradiva, kar je v
zadnjih letih postal že pereč problem, ki ga UKM brez pomoči univerze in financerjev ni sposobna
rešiti. Že vrsto let je ureditev dislociranega skladiščnega prostora cilj Univerzitetne knjižnice Maribor, ki
ostaja nerealiziran.
V strokovnih standardih (2012) je zapisano, da visokošolska knjižnica predstavlja eno od
najpomembnejših naložb visokošolskega zavoda oz. univerze. Proračun knjižnice mora biti v okviru
173
proračuna visokošolskega zavoda jasno določen in za nemoteno delovanje knjižnice mora visokošolski
zavod zagotavljati zadostna finančna sredstva, katerih višina mora ustrezati namenu in ciljem
knjižnice, razumnim pričakovanjem uporabnikov in potrebam visokošolskega zavoda oz. univerze.
Strokovni standardi priporočajo, da visokošolski zavod/univerza za delovanje knjižnice namenja
najmanj 5 % svojega proračuna, razvoj knjižnice kot sodobne digitalne knjižnice pa bodo omogočala
le višja vlaganja in to je med 7 in 10 %. Knjižnice brez razvoja na področju digitalnih in elektronskih
virov in informacijsko komunikacijske tehnologije si danes ne predstavljamo več.
Proračun Univerzitetne knjižnice Maribor predstavlja 3,27 % proračuna Univerze v Mariboru in se je v
primerjavi s študijskim letom 2011/2012 znižal za 0,13 odstotne točke. Po BIX metodologiji se je znižal
za 0,2 odstotne točke in znaša 2,9 %, kar je pod minimalno mejo, ki jo priporočajo standardi, zdaleč
pa od razvojno naravnanega proračuna. Nemško združenje knjižnic DBV (nem: Deutscher
Bibliotheksverband) je zapisal, da je višina proračuna knjižnice v okviru proračuna visokošolskega
zavoda oz. univerze odraz »političnega položaja« knjižnice znotraj univerze, vsekakor pa lahko trdimo,
da je odraz položaja knjižnice na vrednostni lestvici univerze. Če pogledamo podatke, navedene v
preglednici 52 je proračun UKM nižji od povprečja višine proračunov nemških knjižnic. Proračun
Univerzitetne knjižnice Univerze v Heidelbergu, ki je po BIX indeksu v vseh kategorijah uvrščena v top
razred, znaša 5,7 % proračuna Univerze v Heidelbergu.
3.500.000
3.000.000
2.500.000
proračunska sredstva za
izvajanje javne službe
2.000.000
lastni prihodki iz javne službe
1.500.000
drugi viri
1.000.000
Prihodki skupaj
500.000
0
2009
2010
2011
2012
(Graf 1, str. 61): Prihodki UKM v letih 2009 – 2012
V zadnjih štirih letih se je pogodbena vrednost za izvajanje javne službe, kamor prištevamo tudi
sredstva ARRS, ki jih UKM uspe vsako leto pridobiti na razpisu za sofinanciranje mednarodne
znanstvene literature in baz podatkov, znižala za 415.716,00 EUR, kar predstavlja 15,8 % manj
sredstev kot v letu 2009. Drugi viri in lastni prihodki iz javne službe so se nekoliko zvišali, vendar še
174
vedno UKM zaznava znaten upad financiranja za izvajanje javne službe. V primerjavi z letom 2009 so
se finančna sredstva, proračunska in neproračunska, znižala za 269.967 EUR oz. za 8,8 %.
2.500.000
stroški dela
2.000.000
stroški dejavnosti
EUR
1.500.000
za nakup
1.000.000
od tega za nakup
elektronskih virov
oz. za dostop do njih
500.000
za izobraževanje
zaposlenih
0
2009
2010
2011
2012
(Graf 2, str. 62): Odhodki UKM v letih 2009, 2010, 2011 in 2012
V primerjavi z letom 2009 so bili v letu 2012 stroški dela so nižji za 7 %, investicijski stroški pa kar za
36 %. Sredstva za nakup knjižničnega gradiva so nižja za 37 % in glede na to, da UKM prioritetno
nakupuje elektronske informacijske vire, je pri nakupu tiskanega gradiva situacija še bolj pereča.
Zmanjševanje financiranja knjižnične dejavnosti se pozna tudi pri BIX indikatorju »izdatki za literaturo
na potencialnega uporabnika« in v letu 2012 je ta indikator padel le na 17,05 EUR na potencialnega
uporabnika. Ker UKM zasleduje »digitalno paradigmo« in podpira prehod na elektronske informacijske
vire in ob zniževanju finančnih sredstev, tudi ni presenetljivo, da se je delež sredstev za nakup
elektronskih informacijskih virov zvišal iz 22,27 % na 36,44 % sredstev. To povišanje UKM po BIX-u
sicer uvršča nekoliko višje kot preteklo leto. Vendar je to zvišanje posledica zniževanja sredstev za
celotni nakup knjižničnega gradiva in ob ohranitvi obsega ponudbe za elektronske vire, ga ne moremo
tolmačiti kot uspeh. Ponudba novega tiskanega knjižničnega gradiva je namreč izjemno nizka in ta se
pozna že pri drugih kazalcih kakovosti. Zaskrbljujoče je, da se je znižal BIX indikator »takojšnja
razpoložljivost gradiva« in znaša 70,55 %, ki je pokazatelj tega, koliko gradiva so si uporabniki uspeli
izposoditi takoj, brez rezervacij ali medknjižnične izposoje. Indikator se je znižal za ca. 5 %. Iz tega
lahko sklepamo, da knjižnična zbirka UKM ne zmore več biti aktualna in ažurna (upad nakupa tekoče
produkcije), da ponujamo premalo enot knjižničnega gradiva istega naslova in morajo uporabniki
nanje čakati in posledično obiščejo drugo knjižnico. Ta indikator bi bilo vredno posebej raziskati in
poiskati zanj rešitve.
Delež stroška dela glede na celotne prihodke knjižnice se je zvišal in znaša kar 64,36 %. (2011/2012:
60,85 %)
175
Za izobraževanje zaposlenih je UKM v študijskem letu 2012/2013 namenila majhen delež sredstev in v
primerjavi z letom 2011/2012 predstavlja 69 % upad sredstev. To vsekakor za razvoj knjižnice ni
dobro. Tako strokovni standardi kot tudi metodologija BIX in Cezar uvrščajo kazalec izobraževanje
zaposlenih med kazalce, ki opredeljujejo razvoj, sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj. Po
metodologiji BIX-a je število dni izobraževanj na zaposlenega v enem letu padlo s 2,1 dni na 0,9 dni.
Preglednica 57: Indeks 2012/2009 odhodkov UKM
ODHODKI
Indeks 2012/2009
stroški dela
0,93
stroški dejavnosti
1,08
0,64
Odhodki skupaj
0,91
Od tega
za nakup knjižničnega gradiva
0,63
od tega za nakup elektronskih virov oz. za dostop
do njih
0,82
za izobraževanje zaposlenih
0,31
Vsako leto zmore UKM kupiti manj knjižničnega gradiva. Delež izdatkov za nakup knjižničnega gradiva
glede na celotne prihodke knjižnice iz leto v leto pada in je v študijskem letu 2012/2013 predstavljal
delež v višini 12,44 %.
25
20,9
20,6
20
18,3
16,1
15,6
15
12,4
10
5
0
2007/2008
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Graf 13: Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva glede na celotne prihodke knjižnice
176
BIX v okviru ciljne dimenzije »učinkovitost« presoja razmerje med izdatki za nakup knjižničnega
gradiva glede na izdatke za osebne dohodke in ta odstotek znaša 19 % (2011/2012: 28 %), medtem
ko pri Univerzitetni knjižnici Heidelberg kar 83 %. V okviru ciljne dimenzije »ponudba« BIX presoja
izdatke za literaturo in informacijske vire na 1.000 potencialnih uporabnikov in ti so 17 EUR na
potencialnega uporabnika (Heidelberg: 160 EUR) in delež izdatkov za elektronske vire v okviru
proračuna za nakup knjižničnega gradiva, ki po BIX metodologiji znaša 36,4 %.
Po navedenih podatkih bi lahko trdili, da UKM ni začrtala svoje poti v sodobno digitalno knjižnico, kar
pa ni res. Večino finančnih sredstev za nakup elektronskih virov UKM pridobiva konzorcijsko s
sodelovanjem v prijavi na razpis za sofinanciranje znanstvene literature in baz podatkov pri Agenciji za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in ta sredstva v proračunu Univerzitetne knjižnice Maribor
niso prikazana. Obseg elektronskih virov, ki jih UKM pridobiva za svoje uporabnike, je bistveno višji,
od elektronskih virov, ki jih UKM kupuje v okviru 36,4 % sredstev v okviru proračuna za nakup
knjižničnega gradiva. Zaskrbljujoče majhna je višina finančnih sredstev, ki jih UKM namenja
digitalizaciji knjižničnega gradiva in nakupu informacijsko komunikacijske tehnologije.
V primerjavi z letom 2011 je bilo v 2012 zaposlenih 1 delavec manj, 79 delavcev oziroma 78 EPZ.
Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev je 62,82
%. Strokovni standardi (2012) priporočajo, da je v knjižnici zaposlenih najmanj 70 % strokovnih
delavcev. Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na EPZ strokovnega delavca knjižnice
znaša 208,61 uporabnikov (2011: 217,52 uporabnikov). Po BIX-indeksu ima UKM 3,76 EPZ knjižničnih
delavcev na 1.000 potencialnih uporabnikov. Univerzitetna knjižnica univerze v Heidelbergu jih ima
4,81 EPZ. Ta indikator je nekoliko upadel pri nas kot tudi v knjižnici Univerze Heidelberg.
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici-knjižničnih delavcev, ki sodelujejo pri zagotavljanju in
razvijanju elektronskih storitev knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici – vseh
knjižničnih delavcev je 6,41 % in se je v primerjavi z letom 2011 zvišal iz 3,80 %. To je tudi indikator,
ki se je izboljšal po BIX metodologiji in ki ga BIX uvršča v skupino indikatorjev »RAZVOJ«. Po BIX je
vrednost tega indikatorja 5,2 %, na Univerzi v Heidelbergu 13,5 % in v CTK 7,1 %.
Delež (odstotek) zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice-katalogizatorjev glede na število vseh EPZ
zaposlenih v knjižnici-knjižničnih delavcev se je nekoliko znižal in je njegova vrednost 42,31 %.
Strošek dela glede na izposojeno enoto knjižničnega gradiva je 4,39 EUR in glede na letni prirast na
enoto knjižničnega gradiva 57,24 EUR. Cezar vsebuje tudi indikator strošek na izposojeno enoto
gradiva (upoštevana so sredstva porabljena za delovanje knjižnice brez investicij) in ta znaša 6,39
EUR na izposojeno enoto. Prav tako spremlja strošek obiska in ta je 7,77 EUR na fizično obisk
knjižnice.
Knjižnični delavci se morajo stalno strokovno izobraževati in izpopolnjevati ter slediti novostim na
strokah, povezanih z dejavnostjo visokošolskega zavoda oziroma knjižnice. Visokošolski zavod oziroma
knjižnica jih mora pri tem spodbujati in jim omogočati primerne pogoje za udeležbo v različnih oblikah
izobraževanja. Spodbuja naj tudi aktivno udeležbo knjižničnih delavcev na strokovnih konferencah in
177
drugih oblikah strokovnih srečanj ter sodelovanje v aktivnostih strokovnih združenj (Strokovni, 2012).
Vse tri upoštevane metodologije v skupino indikatorjev za RAZVOJ vključujejo izobraževanje
zaposlenih. Ta indikator se je v študijskem letu zelo znižal in znaša 7,49 ure za zaposlenega, po BIX-u
0,9 dneva izobraževanja na zaposlenega in po Cezarju 6,54 ure na zaposlenega. Če je v preteklem
letu še ta indikator po BIV imel vrednost 2,09 dneva izobraževanja na zaposlenega, lahko trdimo, da
se je indikator več kot prepolovil. Sredstva, ki so bila porabljena za izobraževanje na zaposlenega so
82,09 EUR/na zaposlenega (preglednica 48, gl. str. 148-149).
Strokovni standardi (2012) predpisujejo, da mora knjižnica v okviru finančnih zmožnosti informacijske
vire zagotavljati na kar najbolj učinkovit način. Pri nakupu elektronskih informacijskih virov oziroma
zagotavljanju dostopa do njih naj daje prednost konzorcijski nabavi. Knjižnica mora imeti javno
objavljen dokument o gradnji in razvoju knjižnične zbirke ter zagotavljanju drugih informacijskih virov,
kar ga je UKM v takšni celoviti obliki nima. Ima opredeljeno in zapisano politiko odpisa knjižničnega
gradiva, ima koncept nabavne politike, vendar ne celovitega dokumenta. Prav tako strokovni standardi
predpisujejo, da naj ima visokošolska knjižnica pravila in pogoje uporabe informacijskih virov, ki jih
knjižnica pridobiva pod licenčnimi pogoji, jasno zapisane in objavljene.
Prirast knjižničnega gradiva (na fizičnem mediju) na potencialnega uporabnika je 1,54 enote na
uporabnika (2011: 1,73) oz. na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda 3,08 enote/uporabnika
(2011: 3,52). Z nakupom je UKM uspela v letu 2012 zagotoviti le 0,26 enote na aktivnega uporabnika
z visokošolskega zavoda/univerze in je v letu dni ta indikator padel iz 0,60 enote na uporabnika. Na
skupno število aktivnih uporabnikov prirast zagotovljen z nakupom znaša le 0,18 enote. Torej niti
petina ene enote knjižničnega gradiva. Na segmentu periodičnih publikacij ta indikator raste in
njegova vrednost je 0,93 periodične publikacije na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda, kar
gre pripisati predvsem nakupu elektronskih znanstvenih časopisov.
Prirast glede na celotno knjižnično zbirka znaša 3,19 % inventarnih enot, v 2012 smo odpisali 0,77 %
inventarnih enot.
Delež gradiva v prostem pristopu se zmanjšuje in je v 2012 17,14 %.
STORITVE
Univerzitetna knjižnica Maribor nudi svoje storitve v polnem obsegu uporabnikom 59 ur tedensko. V
študijskem letu 2012/2013 je zaradi odprtja čitalnice ČUK dostopnost do študijskim mest podaljšala in
sedaj so uporabnikom UKM študijska mesta na voljo 89 ur. Vidik knjižnice kot učnega prostora je
vedno bolj pomemben in v primerjavi z nemškimi knjižnicami predstavlja ta odpiralni čas vrednost, ki
je veliko pod srednjo vrednostjo, ki je 97 ur.
Obrat knjižnične zbirke je visok in znaša 41,49 % (2011: 36,26 %), kar pomeni, da se izposoja veča.
Izposoja knjižničnega gradiva na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda se je zvišala in znaša
36,48 enot na uporabnika. Zanimivi so indikatorji uspešnosti po Cezarju. Vsak potencialni uporabnik je
UKM obiskal 15 krat in glede na letno odprtost knjižnice bi nas obiskalo 97 potencialnih uporabnikov
na uro.
178
Tudi po BIX indeksu je fizični obisk 15 obiskov na potencialnega uporabnika in v primerjavi z nemškimi
knjižnicami ta podatek UKM uvršča na samo dno. Prav tako smo v študijskem letu 2011/2012 zaznali
majhen upad uporabe elektronskih virov, kar bi sicer lahko bila tudi posledica nekaterih odpovedi
elektronskih virov, vendar tega nismo preverjali. Je pa bila udeležba uporabnikov na izobraževalnih
tečajih in vodenjih v obravnavanem obdobju izjemno velika. Po BIX-indeksu je udeležba na
izobraževalnih tečajih in vodenjih na 1.000 potencialnih uporabnikov 222 udeležencev, kar UKM tudi v
nemškem okolju uvršča visoko.
Po BIX metodologiji je zanimiv indikator »takojšnja dostopnost knjižničnega gradiva v %«, ki znaša za
UKM 70,55 % (2011: 75,2 %). Ta pokazatelj pove, v kolikem deležu knjižnica takoj izpolni potrebo
uporabnika po izposoji knjižničnega gradiva. V primerjavi z nemškimi knjižnicami je ta odstotek nizek
in UKM pozicionira v spodnjo tretjino primerjalne skupine. Kljub nekaterim aktivnostim, ki smo si jih
zadali v študijskem letu 2012/2013 in jih tudi izpeljali, se je ta indikator znižal.
Strokovni standardi (2012) predpisujejo, da mora visokošolski zavod oz. univerza omogočiti in
spodbujati sodelovanje knjižničnih delavcev s pedagoškim osebjem in sicer pri izvajanju študijskega
procesa v učilnicah in poučevanju informacijske pismenosti. Izobraževanje za informacijsko pismenost
naj bi bilo vključeno v predmetnike ter ustrezne študijske predmete. Na tem področju UKM sicer
napreduje na individualni dogovorni ravni, vendar sistemske podpore univerze na tem področju nima.
RAZVOJNI POTENCIAL
Učinkovitost in razvojno naravnanost strokovni standardi za knjižnično dejavnost (2012) presojajo z
naslednjimi pokazatelji in ti so za UKM v študijskem letu 2012/2013 sledeči:
Učinkovitost:
• Izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice (fizični člani): 182, 80 EUR/uporabnika
(2011/2012: 198,71)
• Izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda (fizični člani): 267,32
EUR/uporabnika (2011/2012: 292,37)
• Izdatki knjižnice na izposojeno enoto gradiva: 6,56 EUR/izposojeno enoto gradiva (2011/2012:
8,72)
• Strošek dela na izposojeno enoto gradiva: 4,39 EUR/izposojeno enoto gradiva (2011/2012: 5,33)
• Strošek dela na letni prirast knjižničnega gradiva: 57,24 EUR/letni prirast knjižničnega gradiva
(2011/2012: 50,78)
• Število izposojenih enot na EPZ strokovnega delavca knjižnice: 8381,65 enot/strokovnega delavca
(2011/2012: 7.296,75)
• Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov na EPZ
strokovnega delavca knjižnice: 156,02 167,17 zapisov/strokovnega delavca (2011/2012: 167,17)
• Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov na EPZ
strokovnega delavca knjižnice: 420,04 zapisov/strokovnega delavca (2011/2012: 376,69)
Sposobnost UKM za spremembe in razvoj:
• Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu: 77,64 %
• Število ur neformalnega izobraževanja na EPZ knjižničnega delavca; 7,49 ur/knjižničnega delavca
(2011/2012: 12,85)
179
•
•
Delež (odstotek) ur bolezenskih odsotnosti zaposlenih v knjižnici-knjižničnih delavcev glede na
število opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev: 4,12 % bolezenskih odsotnosti/opravljene
delovne ure (2011/2012: 9%)
Število objav na EPZ strokovnega knjižničnega delavca: 2,29 objav/strokovnega delavca
(2011/2012: 0,56)
Kazalci uspešnosti delovanja po Cezar-ju;
D Potenciali in razvoj
Sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega
uporabnika
Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov
17,05 EUR/potencialnih
uporabnikov
36,31 %
Delež strokovnih delavcev
61,31 %
Število ur izobraževanja na delavca
6,54 ur/zaposlenega
Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca
82,09 EUR/zaposlenega
BIX metodologija učinkovitost in razvojni potencial presoja po sledečih pokazateljih:
Učinkovitost
• Tekoči izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika: 219 EUR/uporabnika (2011/2012: 245)
• Razmerje med izdatki za nakup knjižničnega gradiva glede na izdatke za osebne dohodke: 19%
2(2011/2012: 28%
• Procesna učinkovitost – obdelava knjižničnega gradiva: 1.760 enot/knjižničnega delavca v
obdelavi(2011/2012: 1.925)
• Procesna učinkovitost – izposoja in medknjižnična izposoja: 8.218 enot/knjižničnega delavca v
izposoji in medknjižnični izposoji (2011/2012: 8.469
Razvojni potencial:
• Dnevi izobraževanja na knjižničnega delavca; 0,9 dneva/knjižničnega delavca (2011/2012: 2,1)
• Delež proračuna knjižnice glede na proračun visokošolskega zavoda/univerze: 2,8 % (2011/2012:
3,1%)
• Delež lastnih sredstev v okviru celotnega proračuna knjižnice: 15 % % (2011/2012: 7,8 %)
• Delež knjižničnih delavcev zadolženih za elektronske storitve: 5,2 % (2011/2012: 3,7%)
Tako za učinkovitost kot razvojno naravnanost knjižnice so izrednega pomena vlaganja v
izobraževanje zaposlenih. Tukaj sta formalno in neformalno izobraževanje enakega pomena. Vlaganja
v izobraževanje zaposlenih se vedno povrnejo v obliki boljših storitev in zadovoljnih uporabnikov.
Po BIX indeksu UKM pri indikatorjih procesne učinkovitosti ne dosega dobrih rezultatov. Z 1.760
enotami na knjižničnega delavca, ki je vpleten v obdelavo knjižničnega gradiva smo, primerjalno z
nemškimi knjižnicami, uvrščeni v spodnjo tretjino in še to pod povprečjem spodnje tretjine. Res je ta
pokazatelj odvisen od zahtevnosti bibliografskega opisa, od zahtevnosti knjižničnega gradiva in od
funkcionalnosti bibliografskega sistema, v katerem knjižnica deluje. Tukaj imamo v mislih predvsem
možnost uvoza metapodatkov. V primerjavi z univerzitetno knjižnico Univerze v Heidelbergu, vsaj po
navedenih podatkih, obdelamo v UKM manj gradiva z več knjižničnimi delavci. Prav tako izstopa
procesna učinkovitost izposoje in medknjižnične izposoje, kjer smo v primerjavi z nemškimi knjižnicami
na dnu primerjalne skupine.
180
Po kriterijih strokovnih standardov UKM žal nima razvojno naravnanega proračuna, saj ne dosega
priporočenega deleža proračuna univerze. Knjižnično dejavnost UKM obvladuje z nizkimi stroški na
aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda in to je zraven indikatorja, ki se nanaša na
izobraževanje, indikator, ki je metodologiji BIX v top skupini. Vendar je potrebno poudariti, da je ta
indikator pozitiven, ko tudi v drugih ciljnih dimenzijah knjižnica dosega vsaj povprečne, če že ne
odlične rezultate (primerjava z nemškimi knjižnicami). Potem lahko trdimo, da zraven tega obvladuje
tudi stroškovno plat dejavnosti. Kar pa za UKM, po BIX metodologiji, ne velja. Ta indikator je žal
pokazatelj, da je knjižnična dejavnost podfinancirana in dejstvo je, da z obstoječim proračunom
knjižnica dosega zelo dobre rezultate. Po BIX metodologiji smo v opazovanem obdobju 2012 uspeli
izboljšati tudi indikator »delež lastnih sredstev v okviru celotnega proračuna in nas po tem indikatorju
BIX uvršča v top skupino.
181
8
AKCIJSKI NAČRT NA PODLAGI SAMOEVALVACIJSKEGA POROČILA
za študijsko leto 2012/2013 v študijskem letu 2013/2014
Pri pregledu rezultatov samoevalvacije knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor in analize
akcijskega načrta, smo si za študijsko leto 2012/2013 zastavili naslednje naloge:
1
DOKUMENT O GRADNJI IN RAZVOJU KNJIŽNIČNE ZBIRKE TER ZAGOTAVLJANJU
DRUGIH INFORMACIJSKIH VIROV
Oblikovanje dokumenta o gradnji in razvoju knjižnične zbirke ter zagotavljanju drugih
informacijskih virov (rok izvedbe: oktober 2014; koordinator: mag. Dunja Legat) – nadaljevanje
aktivnosti
2
PROCESNA UČINKOVITOST KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI
Analiza procesne učinkovitosti na področju obdelave knjižničnega gradiva in izposoje knjižničnega
gradiva (rok izvedbe: junij 2014; koordinatorki: mag. Branka Kerec, Sandra Kurnik Zupanič) –
nadaljevanje aktivnosti
3
TAKOJŠNJA DOSTOPNOST GRADIVA
Analiza in opredelitev možnih orodij za povečanje takojšnje dostopnosti knjižničnega gradiva (rok
izvedbe: junij 2014; koordinatorka: Vesna Lorenc) – nadaljevanje aktivnosti
4
PRIZADEVANJE ZA ZVIŠEVANJE DELEŽA ŠTUDENTOV, VPISANIH NA UM, DA BI
POSTALI AKTIVNI UPORABNIKI UKM
•
•
Akcija Študentski oktober (rok izvedbe: oktober 2013; koordinatorki dr. Jerneja Ferlež, Tina Šrot)
Noč raziskovalcev v UKM (rok izvedbe: september 2013; koordinatorka Bernarda Korez)
5
PROMOCIJA STORITEV IN ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH VIROV UKM
•
Izdelava promocijskega in izobraževalnega gradiva za popularizacijo uporabe storitev knjižnice in
njenih informacijskih virov (rok izvedbe: maj 2013; koordinatorka: dr. Jerneja Ferlež) –
nadaljevanje aktivnosti
6
NOVE STORITVE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA UPORABNIKOV V SKLADU Z
RAZVOJEM DEJAVNOSTI IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
•
Priprava novih vsebin izobraževalnih tečajev knjižnice (rok izvedbe september 2014; koordinator
mag. Aljoša Nikl, mag. Dunja Legat)
Vzpostavitev permanentnega obveščanja uporabnikov o izobraževalnih vsebinah UKM (rok. Marec
2014; koordinator Tina Šrot)
•
7
RAZVOJ POSLOVNE ETIKE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR
•
Kodeks ravnanja zaposlenih v Univerzitetni knjižici Maribor (zadolžena dr. Jerneja Ferlež, rok
izvedbe: september 2014)
8
VREDNOTENJE USPEŠNOSTI KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
MARIBOR NA PODLAGI VHODNIH STROŠKOV IN KONČNIH UČINKOV NA DEJAVNOST
UNIVERZE.
•
Evalvacija knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor po kriterijih BIX (Bibliotheksindex)
(rok izvedbe januar/marec 2014; koordinatorka: mag. Dunja Legat)
182
9 ZAKLJUČEK
Z analizami različnih segmentov dejavnosti v knjižnici in s predlogi rešitev kratkoročnega in
dolgoročnega značaja bo Komisija za kakovost UKM nadaljevala tudi v bodoče. Pričujoče
samoevalvacijsko poročilo je sedmo po vrsti in tako kot vsako tudi to vsebuje nadgradnjo. V
samoevalvacijo smo vključili tudi kazalce uspešnosti delovanja knjižnic, ki jih je v 2012 uvedel Center
za razvoj knjižnic pri NUK. Celovitejšega pregleda nad kakovostjo storitev skoraj ni več moč imeti.
Naslednja nadgradnja je lahko vrednotenje uspešnosti knjižnične ejavnosti na podlagi končnih učinkov
na dejavnost univerze. In uvajanje tovrstnih kazalcev bo naš cilj v prihodnje.
Poročilo vsebuje kazalce, ki smo jih zasnovali na podlagi strokovnih standardov in priporočil za
organizacijo, delovanje in evalvacijo dejavnosti visokošolskih knjižnic, drugič je UKM svojo dejavnost
tudi primerjala z drugimi tujimi knjižnicami po BIX-u. Tako imamo letos že na razpolago primerjalne
podatke, na podlagi katerih lahko opazujemo trende. Če so bili rezultati lani nepričakovani, kot smo
zapisali, saj nismo pričakovali, da se bomo tako slabo odrezali, tokrat seveda niso, so pa zato
dragoceni. Sodelovanje v takšnih mednarodnih evalvacijah nehote napelje v razmišljanje o tem, kje so
vzroki, da smo na repu evropskih knjižnic. Res je, da trenutno delujemo v nehvaležnih razmerah, vsaj
kar se financiranja tiče, vendar iskati vzroke zgolj v zunanjih okoliščinah ni dovolj in ne prav. Potrebno
se je zazreti v nastavljeno ogledalo, ob tem pa seveda upoštevati tudi okoliščine, v katerih delujemo.
Rezultat prav te mednarodne primerjave so naloge, ki smo si jih že zastavili v preteklem
samoevalvacijskem poročilu in z njimi bomo v tem študijskem letu tudi nadaljevali.
V študijskem letu 2012/2013 smo realizirali večino nalog, zastavljenih v akcijskem načrtu. Nerealiziran
je zastavljen cilj, da bi Komisija za kakovost UKM oblikovala kodeks ravnanja zaposlenih v Univerzitetni
knjižnici Maribor, delno uresničen je tudi cilj »oblikovanje dokumenta o gradnji in razvoju knjižnične
zbirke ter zagotavljanju drugih informacijskih virov«. Delno in nerealizirano cilje smo prenesli v novo
študijsko leto.
Z analizo specifičnih segmentov knjižnične dejavnosti je Komisija z vzpostavitvijo enotnih
samoevalvacijskih kazalnikov uspešnosti knjižnične dejavnosti. Vzpostavila je sistematično evalvacijo
dejavnosti knjižnice in oblikovala kriterije kakovosti, po katerih se evalvacija letno izvaja v skladu z
veljavnimi standardi in priporočili stroke in univerze. Temu je komisija dodala tudi permanentno
vrednotenje uspešnosti po BIX in redno bo v bodoče spremljala tudi kazalce, ki jih je uvedel Cezar.
Samoevalvacijska poročila so lahko podlaga v procesih odločanja, hkrati pa ustanova z njimi pridobi
dokument, s katerim lahko utemeljeno in argumentirano predstavi kakovost storitev in ustanove ter
potrebe za nadaljnji razvoj dejavnosti partnerjem, ki so vpleteni v sistem sprememb.
183
VIRI
BIX – Der Bibliotheksindex. [Spletno mesto]. Pridobljeno 10. 1. 2014 s spletne strani:
http://www.bixbibliotheksindex.de
Borstner B. et al. Samoevalvacijsko poročilo Univerze v Mariboru: (institucionalna evalvacija, EUA).
(2013). Maribor: Univerza. Pridobljeno 10.1.2014 s spletne strani
http://www.um.si/kakovost/evalvacije/EUA_evalvacija/Documents/SEP_UM_EUA_2013.pdf
Center za razvoj knjižnic. [Spletno mesto]. Pridobljeno 10.1.2014 s spletne strani:
http://cezar.nuk.uni-lj.si/onas/index.php
Čuš, F., Kurnik Zupanič, S., Legat, D. (2009). Visokošolsko knjižničarstvo - dodana vrednost Univerzi
v Mariboru. V Knjižničarji in knjižnice (str. 55-88). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
BibSist Online V 2.0. Kazalci uspešnosti delovanja knjižnic in njihova uporaba. [Spletno mesto].
Pridobljeno 10.1.2014 s spletne strani http://bibsist.nuk.uni-lj.si/kazalci/index.php.
Kodrič-Dačić E. BibSist: kazalci uspešnosti knjižnic. Kakovost visokošolske knjižnice skozi prizmo
procesa samoevalvacije : primer Univerze v Mariboru: predavanje na strokovnem srečanju
"Prepoznavanje, organizacija in evalvacija storitev visokošolskih knjižnic: uporabnost strokovnih
standardov, Ljubljana, 12. 12. 2012". (2012) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za
knjižnično dejavnost, 12. dec. 2012
Legat D., Kurnik-Zupanič S. Kakovost visokošolske knjižnice skozi prizmo procesa samoevalvacije :
primer Univerze v Mariboru: predavanje na strokovnem srečanju "Prepoznavanje, organizacija in
evalvacija storitev visokošolskih knjižnic: uporabnost strokovnih standardov, Ljubljana, 12. 12. 2012".
(2012) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost, 12. dec. 2012
Legat, D., Kurnik-Zupanič S. Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor: študijsko leto
2011/2012. (2013). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Pridobljeno 25 .1. 2013 s spletne strani:
http://www.ukm.si/UserFiles/641/File/Samoevalvacijsko_poroilo_UKM_2011_2012_priloga_Strokovni_
svet.docx.pdf
Strategija na področju zagotavljanja kakovosti UKM. (2006). Maribor: Univerzitetna knjižnica.
Pridobljeno 22. 1. 2013 s spletne strani: http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=629&langid=1060.
Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic
(za obdobje 2012−2020). (2012). Pridobljeno 19.1.2013 s spletne strani
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDARDI
_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf
Poročilo o delu UKM (2012). Maribor : Univerzitetna knjižnica.
Mundt S., Mc Leod S. BIX 2013: Ergebnisse und Entwicklung. B.I.T. online. Sonderheft 2013. BIX der
Bibliotheksindex. Pridobljeno 10.1.2014 s spletne strani http://issuu.com/bixredaktion/docs/bix_magazin_2013
184
PETERMANEC Z. et al. (2010). Projekt reorganizacije knjižnične informacijske dejavnosti na Univerzi v
Mariboru : strateški razvojni program UKM 2011-2015 : verzija 1. Maribor : Univerzitetna knjižnica.
Univerzitetna knjižnica Maribor. [Spletno mesto]. Maribor : Univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 5. 1.
2014 s spletnega mesta http://www.ukm.si/podrocje.aspx
Zapisnik 7. Seje Komisije za knjižnični sistem (2011). Pridobljeno 18.1.2013 s spletne strani
http://www.ukm.si/UserFiles/641/File/Zapisnik_Kisum_07_2011-09-22%20(4).pdf.
PRILOGE
- Nabor kvantitativnih kazalnikov uspešnosti knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor
2012/2013
- anketni vprašalnik Zadovoljstvo uporabnikov s storitvami UKM
185
Samoevalvacija knjižnične dejavnosti za študijsko leto 2012/2013
Članica:
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor
Knjižnica:
Univerzitetna knjižnica Maribor
Izpolnil:
Komisija za kakovost UKM
Kraj, datum:
december, 2013
Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice
Prostori in oprema knjižnice
Uporabniki (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta)
Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani)
19.368,00
Število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda
1.100,00
Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice
20.468,00
14.948,00
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
10.222,00
Prostori in oprema (kazalci)
Neto uporabna površina knjižnice (m2)
8.376,00
Neto površina zaprtih knjižničnih skladišč (m2)
3.175,00
Število vseh čitalniških/študijskih mest za uporabnike
408,00
Število računalniških delovnih mest za uporabnike
42,00
Prostori in oprema (kazalniki)
Število potencialnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
487,33
Število aktivnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
355,90
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na računalniško delovno mesto
243,38
Število potencialnih uporabnikov na čitalniški sedež
50,17
Število aktivnih uporabnikov na čitalniški sedež
36,64
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na čitalniški sedež
25,05
Povprečna zasedenost čitalniških sedežev v tipičnem tednu
212,00
Neto uporabna površina knjižnice (m2) na potencialnega uporabnika knjižnice
0,41
Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice
0,56
Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze
0,82
Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu
17,14
Knjižnični delavci (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta)
78,00
49,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev
33,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov
2,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju
elektronskih storitev knjižnice
5,00
Knjižnični delavci (kazalniki)
Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev
62,82
Število aktivnih uporabnikov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
305,06
Število aktivnih uporabnikov knjižnice z visokošolskega zavoda glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
208,61
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev
knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici
6,41
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev glede na število vseh EPZ
zaposlenih v knjižnici
42,31
Knjižnično gradivo (informacijski viri)
Knjižnično gradivo (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Velikost knjižnične zbirke (število enot)
989.898,00
Število tekoče naročenih naslovov (tiskanih in elektronskih) periodičnih publikacij
9.495,00
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
31.531,00
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom
2.639,00
Število digitaliziranih naslovov iz lastne knjižnične zbirke
Letni prirast e-zaključnih del v Digitalno knjižnico UM
Število podatkovnih zbirk
25,00
4.621,00
67,00
Knjižnično gradivo (kazalniki)
Število enot knjižnične zbirke glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
48,36
Število enot knjižnične zbirke glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda
96,84
Število enot knjižnične zbirke glede na skupno število aktivnih uporabnikov
66,22
Prirast knjižničnega gradiva glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
1,54
Prirast knjižničnega gradiva glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda
3,08
Prirast knjižničnega gradiva glede na skupno število aktivnih uporabnikov
2,11
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega
zavoda
0,26
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na skupno število aktivnih uporabnikov
0,18
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega
zavoda
0,93
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na skupno število aktivnih uporabnikov
0,64
Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu
17,14
Proračun knjižnice (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Skupaj prihodki knjižnice
2.804.354,87
Skupaj prihodki visokošolskega zavoda
85.637.435,00
Skupaj lastni prihodki knjižnice
222.975,41
Skupaj prihodek knjižnice iz sponzorstev in donacij
3.743,55
Skupaj prihodek iz projektne dejavnosti
45.036,00
1.804.957,16
2.732.547,42
Skupaj izdatki knjižnice za nakup knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih in podatkovne zbirke)
348.999,62
Skupaj izdatki knjižnice za nakup podatkovnih zbirk
126.735,84
Skupaj izdatki za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema)
23.429,97
Skupaj izdatki knjižnice za digitalizacijo gradiva iz lastne knjižnične zbirke
0,00
Proračun knjižnice (kazalniki)
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda
Delež prihodkov knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice v EUR
3,27
187,61
Delež (odstotek) lastnih prihodkov knjižnice glede na celotne prihodke knjižnice
7,95
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz sponzorstev in donacij glede na celotne prihodke knjižnice
0,13
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz projektne dejavnosti glede na celotne prihodke knjižnice
1,61
Delež (odstotek) stroškov dela glede na celotne prihodke knjižnice
64,36
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva glede celotne prihodke knjižnice
12,44
Delež (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk glede na celotne izdatke za nakup knjižničnega gradiva
36,31
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema) glede na
celotne prihodke knjižnice
0,84
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za digitalizacijo gradiva glede na celotne prihodke knjižnice
0,00
Knjižnične storitve in uporaba knjižnice
Osnovne knjižnične storitve in uporaba knjižnice
Vloženi viri … (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice
20.468,00
14.948,00
10.222,00
Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani)
19.368,00
Število aktivnih uporabnikov - rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda
9.542,00
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (virtualni obisk)
43.677,00
Obisk knjižnice (fizični obisk) - metoda tipičnega tedna
306.725,00
Skupaj fizični in virtualni obisk knjižnice
350.402,00
49,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev
33,00
Število EPZ strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov
2,00
Velikost knjižnične zbirke (število enot)
989.898,00
Odprtost knjižnice (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013)
Tedenska odprtost služb za uporabnike (ur)
59,00
Tedenska odprtost čitalniških prostorov (ur)
89,00
Storitve (kazalci na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Število izposojenih enot gradiva na dom
372.861,00
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice
37.840,00
Število medknjižnično izposojenih/posredovanih enot gradiva (v druge knjižnice in iz drugih knjižnic)
1.996,00
Število zahtevkov za medknjižnično izposojo
2.118,00
410.701,00
Število priklopov v knjižnični katalog COBISS/OPAC (statistika IZUM)
273.183,00
Število iskanj v knjižničnem katalogu COBISS/OPAC (statistika IZUM)
458.629,00
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM)
40.959,00
Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v licencirane vire in zbirke v upravljanju
knjižnice
278.486,00
Število prejetih informacijskih zahtevkov
18.309,00
18.309,00
Knjižnične storitve in uporaba knjižnice (kazalniki)
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število potencialnih
uporabnikov knjižnice (tržna prodornost)
49,94
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov - študentov visokošolskega zavoda glede na vse študente vpisane na
visokošolski zavod
49,27
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število aktivnih uporabnikov
knjižnice
68,38
Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice
27,48
Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda
40,18
Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice
24,94
Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda
36,48
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice
2,53
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice z
3,70
Delež (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjižnični zbirki, namenjeni izposoji
(obrat zbirke)
41,49
Povprečni čakalni čas (v minutah) za gradivo, naročeno iz skladišča (ažurnost dostave; od naročila do
prejema za deset naključno izbranih publikacij)
9,51
Delež (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost prostega pristopa;
za vzorec dvajset naključno izbranih publikacij)
89,00
Delež (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjižnično izposojo glede na vse zahtevke (uspešnost
medknjižnične izposoje)
94,24
Povprečni čakalni čas (v delovnih dnevih) za medknjižnično naročeno gradivo (pri desetih naključno
izbranih publikacijah)
3,50
Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjižnice
18,63
Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjižnice
z visokošolskega zavoda
27,24
Delež (odstotek) uspešno rešenih informacijskih zahtevkov glede na vse prejete informacijske zahtevke
(uspešnost informacijske dejavnosti)
100,00
Izobraževalna dejavnost
Izobraževalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013)
Število ur individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
Število udeležencev individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
Število ur skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
število udeležencev skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
218,00
1.759,00
64,00
1.545,00
Število ur individualnega usposabljanja drugih uporabnikov
6,00
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov
6,00
Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
48,00
število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
1.229,00
Izobraževalna dejavnost (kazalniki)
Število udeležencev individualnega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro individualnega
usposabljanja
8,07
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro individualnega usposabljanja
1,00
Število udeležencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro skupinskega usposabljanja
24,14
Število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro skupinskega usposabljanja
25,60
Bibliografska dejavnost
Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov
7.645,00
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov
1.087,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
20.582,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva
2.893,00
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva
195,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu
71,00
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu
24,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov
1.404,00
535,00
Bibliografska dejavnost (kazalniki)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca katalogizatorja
231,67
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov glede na strokovnega delavca katalogizatorja
32,94
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice glede na
EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja
623,70
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ
strokovnega delavca - katalogizatorja
87,67
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega
delavca - katalogizatorja
5,91
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega
delavca - bibliografa
35,50
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega
delavca - bibliografa
12,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa
702,00
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa
267,50
Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdoje 1.9.2012-30.9.2013)
Vodeni ogledi knjižnice za skupine (število skupin)
Število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
Število udeležencev individualnih ogledov in predstavitev knjižnice
Skupaj število udeležencev ogledov in predstavitev knjižnice
Število vseh v knjižnici izvedenih razstav (lastne, gostujoče, soorganizirane)
Skupaj število obiskovalcev razstav
53,00
1.022,00
7,00
1.029,00
34,00
4.770,00
Število vseh v knjižnici drugih prireditev (lastne, gostujoče, soorganizirane)
78,00
Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev
0,00
Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki)
Povprečno število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
19,28
Povprečno število obiskovalcev izvedenih razstav
140,29
Povprečno število obiskovalcev drugih prireditev
0,00
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov
Kazalci
14.948,00
10.222,00
2.732.547,42
1.804.957,16
49,00
410.701,00
18.309,00
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
31.531,00
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov
7.645,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
20.582,00
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov (kazalniki)
Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice (fizični član)
182,80
Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda (fizični član)
267,32
Izdatki knjižnice glede na izposojeno enoto gradiva
6,65
Strošek dela glede na izposojeno enoto gradiva
4,39
Strošek dela glede na pozitivno rešen informacijski zahtevek
98,58
Strošek dela glede na letni prirast knjižničnega gradiva
57,24
Število izposojenih enot glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
8.381,65
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov glede na EPZ strokovnega
delavca knjižnice
156,02
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice glede
na EPZ strokovnega delavca knjižnice
420,04
Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj
Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Število dejansko opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev
128.076,00
Število predvidenih delovnih ur knjižničnih delavcev
164.952,00
78,00
49,00
Število knjižničnih delavcev, udeležencev formalnega izobraževanja
4,00
Število knjižničnih delavcev, ki so uspešno zaključili programe formalnega izobraževanja
1,00
Število knjižničnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit
0,00
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv
0,00
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv
0,00
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji
272,00
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v tujini
312,00
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji
69,00
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v tujini
12,00
Skupaj število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji in tujini
584,00
Število objav knjižničnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.)
112,00
Število ur bolezenskih odstotnosti vseh knjižničnih delavcev (bolniška, porodniška, invalidnina)
Skupaj število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji in tujini
6.800,00
81,00
Razvoj človeških potencialov (kazalniki)
Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu
77,64
Delež (odstotek) ur bolezenskih odsotnosti zaposlenih v knjižnici glede na skupno število predvidenih
delovnih ur knjižničnih delavcev
4,12
Število ur neformalnega izobraževanja glede na EPZ knjižničnega delavca
7,49
Število objav glede na EPZ zaposlenega strokovnega knjižničnega delavca
2,29
Definicije (CEZAR, Nuk):
Aktivni uporabniki so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja.
Aktivni uporabniki z visokošolskega zavoda so študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu, ki so v obravnavanem obdobju
opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja.
Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali
svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za čitalniške
sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah.
V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem
knjižnice. Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa
možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.).
Dejansko opravljene delovne ure vsebujejo opravljene ure (ure, opravljene v polnem delovnem času, v delovnemu času, krajšem ali
daljšem od polnega) in ure, ko so zaposlene osebe bile na delovnem mestu, a niso delale zaradi okvar ali čiščenja strojev, nesreč,
začasnega pomanjkanja dela, odmorov, krajših od 30 minut, ter pisanja delovnih poročil in so za ta čas prejele plačo. Ne vsebujejo
plačanih in neplačanih delovnih ur, ko zaposlene osebe niso delale ali jih ni bilo na delovnem mestu (malica, dolga 30 in več minut,
kosilo, dopust, bolniška odsotnost (manj in več kot 30 dni), državni prazniki, dela prosti dnevi, študijski dopust, izobraževanje,
plačane odsotnosti do 7 dni, čakanje na delo itd.) ter prevoza na delo in z dela.
Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s
skrajšanim delovnim časom. 1 EPZ/leto predstavlja 2088 delovnih ur.
Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne
zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1).
Formalno izobraževanje je namerna, institucionalizirana, sistematična, vnaprej načrtovana in organizirana izobraževalna
aktivnost, ki običajno predstavlja »lestvični sistem« rednega izobraževanja otrok in mladostnikov, ki se na splošno začne pri
5–7 letih in nadaljuje do 20.– 25. leta starosti. To aktivnost najpogosteje tvorijo izobraževalni programi z jasno opredeljenim
ciljem, in katerih rezultat je javnoveljavna kvalifikacija. Za izobraževalne aktivnosti formalnega izobraževanja je značilno, da
imajo praviloma določeno trajanje, hierarhično strukturo s kronološkim zaporedjem letnikov in »stopenj«, jasno opredeljene
vstopne pogoje in formalni vpisni postopek. Tradicionalno jih izvajajo vrtci, šole, fakultete in drugi vzgojno-izobraževalni
zavodi.
Informacijski zahtevek je vprašanje, ki ga uporabnik oblikuje v procesu izražanja informacijske potrebe. Sem sodijo
administrativna, napotitvena, bibliografska, faktografska in tematska vprašanja
Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko.
Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota gradiva.
Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po
telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v
fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za
gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v
sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v knjižnici štejemo po enaki metodi kot
obisk (tipičen teden). medknjižnično izposojo beležimo posebej.
Knjižnični delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali
skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljci in
delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka.
Knjižnično gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki,
disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani.
Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov
določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih,
ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje.
Neformalno izobraževanje je vsaka namerna, časovno opredeljena, izobraževalna aktivnost, ki ne ustreza povsem
opredelitvi formalnega izobraževanja. Neformalno izobraževanje je institucionalizirano, vendar lahko poteka v
izobraževalnih inštitucijah ali zunaj njih, vključuje pa udeležence vseh starosti. Izobraževalne aktivnosti (programi, tečaji in
druge oblike) neformalnega izobraževanja ne sledijo obvezno »lestvičnemu sistemu« in imajo različno trajanje. Vključujejo
aktivnosti, kot so: opismenjevanje odraslih, izvenšolsko temeljno izobraževanje otrok, spretnosti za življenje in delo.
Temeljna merila za razlikovanje formalnega in neformalnega izobraževanja je merilo, ali končanje izobraževalne aktivnosti
vodi k izobraževalnemu izidu, ki ga je mogoče umestiti v »Nacionalno o ogrodje kvalifikacij«.
Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za
opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva,
prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore
osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe
in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti.
Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna
površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov.
Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo.
Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič,
ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju "Obisk v namen izposoje na
dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila ali podaljšanja gradiva. Sem štejemo
tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli izposoditi na dom in poravnave obveznosti
do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju
"Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Obisk se meri z
rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno,
odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega
službenega vhoda. Dobljeno število je zato potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z
metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme
COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z
metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju
odštejejo prihodi oziroma odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom.
Oddaljeni dostop je storitev, ki uporabniku omogoča uporabo elektronskih virov, ne glede na to kje se uporabnik nahaja in ne glede
na čas.
Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski
obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se
delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki
ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem
nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo). Vsako naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno,
četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA
Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi
njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect).
Potencialni uporabniki so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena.
Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice/univerze je število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda/univerze in
število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta.
Prihodki/izdatki knjižnice - upoštevajo se sredstav vseh prihodkov za izvajanje javne službe in nakup knjižničnega gradiva (viri:
proračun RS/izobraževalna dejavnost, proračun RS/raziskovalna dejavnost or. ARRS, proračun RS/drugi proračunski viri, evropski
proračun/razpisi izven proračuna RS, druga sredstav za izvajanje javne službe, prihodki od prodaje blaga na trgu)
Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala
knjižnica.
Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno
uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog
knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v
medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje).
Strokovni delavci knjižnice so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved
(diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani
priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko
diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved. Diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni
delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen
bibliotekarski izpit. Priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski
izpit.
Izraz strokovni delavec - katalogizator je uporabljen za zaposlenega v knjižnici, ki izvaja inventarizacijo oziroma opisno in/ali
vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva.
Izraz visokošolski zavod je uporabljen za visokošolske zavode članice univerze ali univerzo v celoti ter za samostojne sidokošolske
zavode
Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih strani ali
elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30 minutah
uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk (če je časovna omejitev drugačna, napišite to v
opombah). Za virtualni obisk ne štejemo dostopov navedenih pod uporabo elektronskih virov. Zahtevki spletnih iskalnikov, ki
zajemajo spletne strani, se prav tako ne štejejo. Kot virtualne obiske štejemo obiske z IP – naslovov (Internet Protocol – številka, ki
natančno določa računalnik v omerežju interneta), ki so locirani izven prostorov knjižnice. Obiskovalce spletnega mesta knjižnice
štejemo kot obiskovalce z IP naslova. Obiskovalec z IP naslova je identificiran IP naslov, ki ga uporablja fizična oseba in je dostopal
do spletnih strani knjižnice. Obisk z IP naslova pomeni zaporedje zahtevkov po datotekah od spletnega mesta knjižnice istega
obiskovalca z IP naslova. Čas pred naslednjim zahtevkom v zaporedju istega obiska mora biti krajši od 30 minut, če je daljši, se šteje
nov obisk.

študijsko leto 2012/2013

Transcription

Similar documents

Vabilo na uvajalni teden za bruce z aktivnostmi fakultet 2014.pdf

Tehniška dokumentacija in strojni elementi

Novosti leposlovje 201408.pdf

ž ivljenjete č e - Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino

Obrazec predmeta (pdf)

Poročilo o delu v letu 2013 - Slovensko združenje za barve

marec 2014

Novosti leposlovje 201411.pdf