TURIZEM NA PODEŽELJU TURIZEM NA PODEŽELJU

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 22 / 2012, 1. julij 2012
STROKOVNA
PRILOGA O
TURIZMU NA
PODEŽELJU
EVROPSKA
NAGRADA ZA
ZADRUŽNE
INOVACIJE
DOSEŽEN
DOGOVOR
O KRANJSKI
KLOBASI
KRAŠKI PRŠUT
ZAŠČITEN V EU
ZBIRATELJSKI
IN SPOMINSKI
KOVANCI
TURIZEM NA
PODEŽELJU
MEDNARODNO
OCENJEVANJE
ŽIVIL
140 let zadružništva
na Slovenskem
쮿 IZ INTERVJUJA
KATARINA VENTURINI
Mednarodno leto zadrug
Slovenci smo plesni narod, na vseh področjih
plesa, tako v tekmovalnem plesu kot v
družabnem v Sloveniji pleše ogromno ljudi.
쮿 ŽETEV JE PRED VRATI
Pogovori deležnikov v žitni verigi o
letošnjem modelu odkupa pšenice
intenzivno potekajo, saj je žetev že
v polnem teku.
BREZSKRBNE POÈITNICE Z LETNIM TURISTIÈNIM
ZAVAROVANJEM Z ASISTENCO V TUJINI!
9 'H³HOQL EDQNL 6ORYHQLMH YDP Y VRGHORYDQMX ] =DYDURYDOQLFR 0DULERU XUHGLPR OHWQR
WXULVWL—QR]DYDURYDQMH]DVLVWHQFRYWXMLQLNLYDP]DJRWDYOMDXVWUH]QR]GUDYVWYHQRRVNUER
YSULPHUXEROH]QLLQQH]JRGH
Poleg tega lahko pri nas uredite tudi:
Ê QH]JRGQR]DYDURYDQMH
Ê DYWRPRELOVND]DYDURYDQMD$2$2SOXVLQNDVNR
Ê SUHPR³HQMVND]DYDURYDQMD]RVHEQRLQSUDYQRDVLVWHQFR
Ê ³LYOMHQMVNR]DYDURYDQMHNUHGLWRMHPDOFHY
Ve—LQIRUPDFLMQDZZZGEVVLLQYSRVORYDOQLFDKEDQNH
SRYVHM6ORYHQLML
UVODNA MISEL
DOŽIVITE
GOSTOLJUBJE
SLOVENSKIH
TURISTIČNIH KMETIJ
Venceslav Tušar,
predsednik Združenja
turističnih kmetij
Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja mesečno.
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. julij 2012
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje.
Kot predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije bom poskušal
pojasniti, kako in zakaj je dopolnilna dejavnost, turizem na kmetiji, tako
zelo zanimiva. Tudi sami se doma ukvarjamo s turistično dejavnostjo že
kar 20 let. Naša kmetija meri 40 hektarjev, od tega je 13 hektarjev travnikov
in njiv, ostalo je gozd. Redimo 14 glav goveje živine, prašiče in sedem konjev,
ki so namenjeni ježi in vožnji s kočijo. Imamo tudi šest lepo opremljenih sob,
in ko gost pride na našo kmetijo, lahko doživi veliko lepega, od kulinarike,
pohodništva po okoliških hribih, jahanja na terenu, ribolova, lova do ogleda
naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v naši bližini ne manjka.
Turizem na kmetiji pomeni dvoje, prvič, da kmetija lahko svoje izdelke proda
doma, drugič pa, da gosti naših kmetij lahko doživijo res pravo gostoljubje
in okusijo našo pristno kulinariko, ki je po vsej Sloveniji v vsakem kraju
drugačna, a povsod izvrstna. Združenje turističnih kmetij Slovenije s
pomočjo Slovenske turistične organizacije vsako drugo leto izda katalog s
ponudbo naših kmetij. Združenje turističnih kmetij Slovenije obvešča svoje
člane tudi o spremembah v zakonodaji in jim poskuša pomagati po svojih
najboljših močeh.
Dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji je izvrstna priložnost za mlade
gospodarje, saj dodaten dohodek pomeni lažje investiranje v nadaljnji
razvoj kmetije. Pomembno je, da hrano v največji možni meri pridelamo
doma in jo prodamo na krožniku, prav tako pa tudi, da izkoristimo različne
potenciale kmetije. Kar nekaj težav imamo s kmetijami, ki so prerasle sedanji
okvir turistične kmetije. V prihodnje bomo morali z Ministrstvom za
gospodarski razvoj in tehnologijo poiskati primerne rešitve tudi zanje. V
Združenje turističnih kmetij Slovenije je sedaj vključenih približno 400
kmetij, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Vseh registriranih
turističnih kmetij v Sloveniji je več kakor 700.
Ne nazadnje pa bi vam rad dal še nekaj namigov, zakaj bi preživeli dopust
na slovenskih turističnih kmetijah. Na naših turističnih kmetijah vas bodo
sprejeli gostoljubni ljudje, deležni boste različnih lepot naših krajev, okusili
različne kulinarične specialitete, kar pa bi najbolj poudaril, pa je, da boste
na naših kmetijah doživeli osebni stik z gostitelji, ki bodo poskrbeli za vaše
dobro počutje. Da je temu res tako, dokazujejo slovenski in tuji gostje, ki se
na naše kmetije vračajo iz leta v leto.
Prisrčno vabljeni na dopust na slovenske turistične kmetije.
ISSN 2232–4038
3
STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Številni z nami prebirate časopis S podeželja.si in sledite dogajanju v kmetijstvu in na podeželju. Veseli smo vaših
pozitivnih odzivov, priporočil, informacij iz lokalnega okolja, zanimivosti, vašega aktivnega sodelovanja in
soustvarjanja vsebin. Pred nami so poletni meseci, ko se dogajanja in aktivnosti nekoliko upočasnijo. Odločili smo
se, da naše izhajanje nadaljujemo tudi poleti, vendar boste časopis odslej prebirali enkrat mesečno. Upamo, da
boste še naprej zvesti bralci našega S podeželja.si, tako tiskane kot spletne izdaje. Želimo vam prijetne počitnice.
Uredništvo
TURIZEM NA PODEŽELJU 
GOSTOLJUBNOST, DOMAČNOST,
LEPOTA KRAJINE IN PRISTNA
KULINARIKA
Pred nami je čas počitnic. Čas za sproščen oddih, prijetno druženje, šport in rekreacijo
ter kulinarične užitke, vse zato, da se odpočijemo in si naberemo nove energije.
Najpogosteje se odpravimo na morje ali v kopališča. Če želite izbrati drugačne počitnice,
polne nepozabnih vtisov, je priložnost, ki nam vse to ponuja, naše domače podeželje.
Daleč stran od mestnega vrveža, v osrčju narave in miru, se kmetje poleg kmetijstva
ukvarjajo še s turizmom. In prav turistične kmetije so priložnost za stik z naravo in
ljudmi, za običaje in navade, ki jih gojijo, in številne dejavnosti, ki jih ponujata kmetija
in podeželje. Ne nazadnje so takšne počitnice cenejša alternativa dragim počitnicam
v tujini. Odločite pa se lahko za nekajdnevni oddih ali vikend izlet in se okrepčate na
številnih turističnih kmetijah, izletniških kmetijah, vinotočih ali osmicah.
DOŽIVETJA V NARAVI
in integralnih turističnih izdelkih in storitvah z visoko
dodano vrednostjo s ciljem zadovoljstva turistov.
Pomemben del turistične ponudbe bodo v prihodnje
predstavljala doživetja v naravi in s tem povezan razvoj
turizma in turističnih kmetij. Turistične kmetije z
nastanitvijo danes ustvarijo okoli 84.000 prenočitev, kar
pomeni 1 odstotek prenočitev na ravni države, in so v
povprečju letno zasedene 75 dni. V prihodnje bi število
zasedenih dni želeli povečati na 100 dni ter izboljšati
kakovost turističnih storitev in ponudbe.
Turizem na podeželju ponuja številne aktivnosti.
Temelji na odgovornem in spoštljivem odnosu do
naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Kmetje
že stoletja s svojim kmetovanjem ohranjajo naravne
zmožnosti za pridelavo hrane in trajnostno gospodarijo
z gozdovi ter skrbijo za ohranjanje okolja, o čemer priča
pridobljen znak za okolje EU. Turizem na podeželju
ponuja prenočevanje na turističnih kmetijah, odkrivanje
skrivnosti podeželja, privlačnost narave in kulturne
dediščine podeželja, gostoljubnost in domačnost kmečkih
družin, pestro gastronomsko dediščino, spoznavanje
navad in običajev, znanje podeželskih ljudi, naravne parke,
ekološki turizem, kampiranje, individualnost ponudbe in
še kaj. Nedavno sprejeta strategija razvoja slovenskega
turizma do leta 2016, katere podnaslov je »Partnerstvo
za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, temelji na
trajnostnem razvoju turizma kot uspešne gospodarske
panoge, ki bo ključno prispevala k družbeni blaginji in
ugledu naše države v svetu. Poudarja sodobno, raznoliko in
visoko kakovostno ponudbo, ki bo temeljila na inovativnih
4
STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU
Negostinska dejavnost obsega ostalo ponudbo na
kmetijah, kot so ogled kmetije in njenih značilnosti,
prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske
dejavnosti, prikaz vseh del iz drugih vrst dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, turistični prevozi potnikov s
turističnimi vozili, jezdenje živali, žičnice, vlečnice,
sedežnice, oddajanje športnih rekvizitov in oddajanje
površin za piknike.
Kmetija z nastanitvijo: Gostom nudi
bivanje na kmetiji s ponudbo hrane ali le
najem apartmajev. Gostje lahko izbirajo med
nočitvijo z zajtrkom, polpenzionom in
polnim penzionom, lahko pa najamejo le apartma na
kmetiji. Kmetija lahko ponuja sobe, stanovanje, apartma
ali prostor za kampiranje, ki gostom nudi prostor za
postavitev avtodomov, šotorov, počitniških prikolic, hišic
in osebnih avtomobilov, ali pa nastanitev v že postavljenih
šotorih, počitniških prikolicah in hišicah. Za prenočevanje
lahko na kmetiji uredijo tudi skupna ležišča.
TURISTIČNE KMETIJE
Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji opredeljena
kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki je povezana s
kmetijstvom in gozdarstvom, se opravlja na kmetiji ter
omogoča kmetiji boljšo izrabo njenih proizvodnih
zmogljivosti in delovne sile družinskih članov. Sodi med
zahtevnejše dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo
opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu.
Podzakonski predpisi določajo minimalne tehnične
pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje
turistične dejavnosti na kmetiji, pogoje glede
kategorizacije turističnih kmetij z nastanitvijo,
sanitarno-zdravstvene pogoje za prostore, opremo,
naprave in osebe ter veterinarsko-sanitarne pogoje za
proizvodnjo živil živalskega izvora. Ko se kmetija odloči
za turistično dejavnost, so zelo pomembne izkušnje,
sposobnosti, znanje in spretnosti vseh družinskih članov.
Kmetija mora biti urejena, privlačna in zagotavljati mora
dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače.
Turizem na kmetiji precej spremeni način življenja in
dela na kmetiji ter zahteva precej spretnosti pri
organizaciji dela.
Turistične kmetje iz vse Slovenije se povezujejo v
Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki je bilo
ustanovljeno leta 1997 in je organizirano v skladu z
Zakonom o društvih. Združenje povezuje 395 turističnih
kmetije iz vse Slovenije. Člani združenja imajo okrog
2.550 ležišč in 11.700 sedežev.
Izletniška turistična kmetija: Gostom
ponuja hrano in pijačo, ne nudi pa prenočišč.
Izletniška kmetija lahko nudi jedi iz domačega
okolja, doma pridelane in predelane pijače,
napitke, ustekleničeno in mineralno vodo. Izletniške
kmetije so večinoma odprte ob petkih, sobotah in
nedeljah, za naročene skupine tudi med tednom.
Vinotoč in osmica
To sta dve obliki strežbe in prodaje lastnega vina in
drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih
pijač. Medtem ko lahko v vinotoču prodajajo in strežejo
hrano in pijačo vse leto, seveda dokler imajo svojo lastno
pijačo, pa so osmice lahko odprte največ dvakrat na leto
do deset dni.
Po podatkih registra dopolnilnih dejavnosti iz leta
2011 je registriranih 371 turističnih kmetij z
nastanitvijo v Sloveniji, 412 izletniških kmetij in
123 vinotočev.
Vinotoč gostom nudi hladne prigrizke, domač kruh
in domače pecivo ter lastno vino, druge alkoholne in
brezalkoholne pijače ter mineralno in ustekleničeno
vodo. Vinotoči so večinoma odprti ob petkih, sobotah
in nedeljah, za naročene skupine tudi med tednom.
Pred prihodom se je ponavadi treba napovedati.
Vinotoči so se razvili ob številnih vinskih turističnih
cestah po letu 1994 v vsej Sloveniji.
Združenje skrbi za skupen nastop turističnih kmetij
Slovenije na trgu, razvoj ponudbe ter promocijo podeželja na državni in mednarodni ravni, za obveščanje in
usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah
ter zastopa interese članov.
VRSTE TURISTIČNIH KMETIJ
Osmice izhajajo še iz časa Marije Terezije,
ko je ta kmetom dovolila neobdavčeno
prodajo vina preteklega leta, in so razširjene
predvsem na Primorskem. Zakonski predpisi
določajo, da lahko osmice poleg ponudbe, ki jo nudi
vinotoč, ponujajo tudi eno krajevno značilno jed.
Ponudba turističnih kmetij je zelo raznolika ter jo delimo
na gostinsko in negostinsko dejavnost. Če se odločite
za obisk slovenskega podeželja, lahko izbirate med
naslednjimi vrstami turističnih kmetij, ki ponujajo
gostinsko dejavnost in jim pogoje podrobneje
opredeljujeta Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni
list RS, št. 61/2005) in Pravilnik o minimalnih tehničnih
pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje
gostinske dejavnosti. To so kmetije z nastanitvijo,
izletniške kmetije, vinotoči, osmice in planšarije.
Planšarija lahko ponuja: sir, mleko, mlečne izdelke in
hladne prigrizke, doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače, tople in hladne napitke ter eno domačo
jed iz kotlička. Jedi in pijače lahko ponujajo le v času
pašne sezone, ki jo potrdi pašna skupnost za tekoče leto.
5
STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU
KAKOVOST TURISTIČNIH
KMETIJ OZNAČUJEJO JABOLKA
SPECIALIZIRANA PONUDBA
TURISTIČNIH KMETIJ
Za označevanje kategorije kmetij z nastanitvijo se
uporablja simbol jabolka, s katerim označujemo kakovost
ponudbe z enim, dvema, tremi ali štirimi jabolki, odvisno
od obsega in kakovostne ravni opremljenosti in storitev
posamezne turistične kmetije. Več jabolk zagotavlja višjo
kakovost in večji obseg storitev.
Po Pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, ki določa tudi pogoje za kategorizacijo turističnih kmetij z nastanitvijo, je pridobitev kategorije za vse turistične kmetije z nastanitvijo obvezna.
Pravilnik natančno opisuje pogoje glede urejenosti okolja
in zunanjega videza kmetije, urejenosti in opremljenosti
posameznih prostorov kmečke hiše (jedilnice, kuhinje,
sanitarij, sob in kopalnic za goste), zahteve pri ponudbi
hrane in dodatni ponudbi za goste pri posameznih kategorijah turističnih kmetij. Postopek za izdajo odločbe o
kategoriji turistične kmetije vodi upravna enota.
Kategorizaciji lahko sledi specializacija, ki pomeni
zagotavljanje dodatne ponudbe in opremljenosti za
posamezne ciljne skupine gostov ter je korak k
razločevanju ponudbe v smislu prilagajanja željam ciljnih
skupin gostov. V Sloveniji je vse več kmetij, ki se odločajo
za razvoj specializirane ponudbe, s katero želijo izpolniti
počitniške želje gostov in jim pomagati pri izbiri.
Strokovnjaki s posameznih področij so pripravili obvezne
in izbirne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kmetije, če
želijo pridobiti znak specializirane ponudbe. Znake od
leta 2007 podeljuje Kmetijsko-gozdarska zbornica
Slovenije. Znak za specializirano ponudbo lahko pridobi
nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, ki ima odločbo
o kategorizaciji kmetije z nastanitvijo z najmanj dvema
jabolkoma v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu
kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Turistična
kmetija z nastanitvijo lahko pridobi največ tri različne
znake za specializirano ponudbo.
Oblike specializirane ponudbe:
– ekološka turistična kmetija
1 jabolko: preprosto opremljene sobe s skupno
kopalnico in WC
– turistična kmetija s ponudbo za zdravo
življenje
Zadovoljiva urejenost kmetije, oprema, izbira hrane,
higiena, zadovoljivo upoštevanje krajevne tipike, delno
urejene zunanje površine
– družinam z otroki prijazna turistična
kmetija
2 jabolki: dobra ponudba kmetije, preprosto
opremljene sobe (najmanj polovica jih
ima lastno kopalnico in WC)
– otrokom brez spremstva staršev prijazna
turistična kmetija
Ustrezna urejenost kmetije, dobro urejen dostop na kmetijo,
igrala za otroke, krušna peč v jedilnici, pestra izbira hrane,
uporaba normativov, dobri odnosi med družinskimi člani …
– ljubiteljem konj in jahanja prijazna
turistična kmetija
3 jabolka: zelo dobra ponudba kmetije, dobro
opremljene sobe (večina z lastno
kopalnico in WC)
Dobra ustreznost arhitekture, upoštevanje krajevne tipike
(nakloni streh, kritina, velikost oken, polkna …), uporaba
naravnih materialov, red na kmetiji, čistoča, urejene zunanje
površine (senčnica, igrala za otroke, mize in klopi, rekreacijske
površine), skladna oprema v družabnem prostoru, zelo dobra
urejenost okolja. Možnost izbire hrane (vegetarijanska,
dietna), zelo okusna hrana, organizirane dodatne aktivnosti
na kmetiji (nabiranje zelišč, peka kruha, domača obrt …).
– kolesarjem prijazna turistična kmetija
– vinogradniška turistična kmetija
4 jabolka: komfortno urejena kmetija, udobne
sobe s svojo kopalnico in straniščem
– invalidom prijazna turistična kmetija
Dodatna ponudba: otroška posteljica, previjalne mize, možnost likanja, uporaba pralnega stroja, spalnice za nekadilce,
športni rekviziti, organizirana vodniška služba, organizirane
dodatne aktivnosti, varstvo otrok, možnost bivanja mačk
in psov, ponudba spominkov, ponudba za nekatere skupine
gostov, zelo dobri odnosi med družinskimi člani, odlična
higiena, zelo okusna, pestra, raznolika in polnovredna hrana.
Celovito ponudbo turističnih kmetij v Sloveniji najdete
na spletnem naslovu http://www.turisticnekmetije.si/,
kjer jo objavljata Združenje turističnih kmetij Slovenije
in Slovenska turistična organizacija pod sloganom
Prijazno podeželje. V nadaljevanju vam predstavljamo
nekaj turističnih kmetij.
Po različnih virih povzela A. J.
6
STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU
novim turističnim objektom z desetimi ležišči, kjer si gostje
lahko za hrano poskrbijo sami ali pa se prepustijo razvajati
gospodinji z domačimi dobrotami. Obratujejo vsak dan v
tednu, vendar se je treba predhodno naročiti. Ko jih boste
obiskali, vam bodo postregli z domačimi suhomesnatimi
proizvodi, mesnimi izdelki, zaseko, kruhom iz krušne peči,
domačimi kolinami, štruklji, kislo in mlečno juho, vegetarijanci pa bodo veseli raznih zelenjavnih narastkov,
solat in še kaj se skriva v pestri kulinarični malhi.
Gospodinja Nada vam bo z
veseljem ponudila tudi hišno
specialiteto - Nadine kifeljce.
Kmetija je primerna za
obisk z otroki. S kmetije se
lahko odpravite v terme
Topolšica ali Dobrna, TRC in Konjeniški klub Velenje,
Muzej premogovništva, k obisku vabijo tudi Golte,
Uršlja gora, gora Oljka, Paški Kozjak, Smrekovec in
druge priljubljene pohodniške destinacije. Več o
kmetiji najdete na www.turizemapat.blogspot.com.
APARTMAJSKA HIŠA RAJŠP
Fotografija arhiv Rajšp
Turistična kmetija »Moj dom« Marte in Simona Toplak
leži v osrčju Slovenskih goric na gričku nad centrom
Juršincev in je od starodavnega Ptuja oddaljena le 12
kilometrov. Kmetija je za nastanitvene goste odprta non
stop, za druge goste pa ob petkih in sobotah.
Simon Toplak, gospodar
na kmetiji, pravi: »Pri nas
na kmetiji lahko prenočite,
saj imamo na voljo več sob,
tudi družinsko sobo za otroke.
Pripravljenih imamo vrsto
turističnih paketov, kjer lahko
spoznavate jedi naših babic, sodelujete pri pripravi kašnatih, krompirjevih in koruznih jedi s prleškimi pogačami.
V naši vinski kleti boste lahko degustirali odlična vrhunska vina, ob večerih poslušali kraljičine zgodbe ali pa se
odpravili na kopanje v bio terme v Mali Nedelji. Na kmetiji
in v bližnji okolici so na voljo igrala za otroke, izposoja
koles, ribolov, zdravilne točke, nogometno igrišče, jahanje,
lov, smučanje in številne poti za sprehode in izlete.«
Gospodinja Marta je prava
mojstrica naravne kuhinje in
priprave krepkih kmečkih
kosil, ponaša pa se tudi z
odličnim domačim kruhom
in kruhovim krapcem. Ljubitelje mesne hrane bosta navdušili meso iz tünke, klobase in zaseka, h katerim Toplakovi postrežejo domači kruh in izbrana domača vina, saj
vinska trta pokriva kar deset hektarjev njihove domačije.
Priporočajo tudi ogled kraljičine dvorane, v kateri se
seznanijo z dediščino Slovenskih goric, dejavnostmi vasi,
porekla in običajev, Gospodinjskega doma – doma
dediščine in kulinarično razstavo. Na kmetiji si lahko
ogledate še vinsko klet in trsničarsko proizvodnjo. Vsako
leto turistična kmetija pripravi tudi prireditve, kamor
vas že sedaj vabijo na teden odprtih vrat gospodinje, ki bo
od 23. do 29. julija 2012, praznik gostoljubnosti 29. julija
2012, Pesem klopotcev po vaseh od 1. do 10. avgusta
2012, Lovrenčko nedeljo (noč pod topoli) od 10. do 12.
avgusta 2012 in na prireditev Zahvala jeseni 7. oktobra
2012. Turistična kmetija je v letu 2010 prejela priznanje
Turistične zveze Slovenije za prvo mesto v gostoljubnosti
in izvirnosti kmetije. Kmetija ima štiri jabolka. Več o
ponudbi najdete na www.toplak-turism.eu.
Fotografija arhiv Rajšp
Fotografija arhiv Toplak
Fotografija arhiv Toplak
TURISTIČNA KMETIJA MOJ DOM
 TOPLAKOVI
TURISTIČNA KMETIJA APAT
Turistična kmetija Apat leži na idiličnem griču nad
Gaberkami, med Šoštanjem
in Velenjem, od koder se ponuja čudovit pogled na dolino.
Na kmetiji se ukvarjajo predvsem z govedorejo, dejavnost
na kmetiji pa so obogatili z
7
Nastanitvena turistična
kmetija Rajšp, ki leži v
osrčju Slovenskih goric na
nadmorski višini 300 m,
gostom nudi najem
apartmajev. Na kmetiji,
kjer živi več generacij, se
ukvarjajo s poljedelstvom
in živinorejo, zadnjih nekaj let pa so vključeni v
integriran način pridelave poljščin.
Janez Rajšp, gospodar kmetije, pravi:
»Pred dvema letoma smo se odločili
za dopolnilno dejavnost na kmetiji in
zgradili hišo, ki je 500 metrov oddaljena
od domačije in se nahaja na mirni
lokaciji med polji in ob gozdu. V hiši
so trije nadstandardno opremljeni
apartmaji, ki so poimenovani po gibanju sonca čez dan:
Sončni vzhod, Sončni zahod in Sonce. Na kmetiji, ki je
oddaljena za kratek sprehod, pa se lahko oskrbite z
domačimi izdelki (mleko, kruh, bučno olje, kis, jajca,
marmelada ...). Ob prihodu v apartmaje vas bo pričakala »košara presenečenja. V njej boste našli vse potrebno
za odličen domač kmečki zajtrk.«
Okolica je primerna za ležerne sprehode, tek, nordijsko
hojo, kolesarjenje, ribolov itd. V bližini se lahko sprostite
v zdraviliščih in termah, pozimi pa obiščete Mariborsko
Pohorje. Ponudbo apartmajske hiše zanimivo dopolnjuje
obnovljen starejši objekt s krušno pečjo, teraso in sobico,
ki je namenjena druženju in je primerna, če se odločite za
najem apartmajev skupaj s prijatelji. Ponujajo tudi najem
kletnih prostorov za seminarje in srečanja, najem apartmajev
za dnevni počitek in druge posebne ponudbe. Ponosni so,
da so na tekmovanju »Moja dežela – lepa in gostoljubna«
v kategoriji treh jabolk dosegli tretje mesto v državi. Več
o ponudbi najdete na www.apartmaji-rajsp.si.
A. J.
AKTUALNO
ŽETEV JE PRED VRATI
Žetev ječmena se je že začela, pred vrati pa je žetev letošnje letine pšenice, zato intenzivno potekajo srečanja vseh
deležnikov žitne verige, kjer ugotavljajo oceno letošnje letine ter se dogovarjajo o letošnjem modelu odkupa.
Zadnje od srečanj je potekalo 20. junija 2012 v Rakičanu, ko je potekal posvet Dan pšenice.
Letos vremenske razmere niso bile ugodne za žita, od
jeseni do aprila ni bilo skoraj nič padavin, sledila sta dva
meseca nenehnih padavin, sedanje visoke temperature
pa lahko povzročijo prisilno dozorevanje poznih sort,
kar bo zmanjšalo pridelek. Komisija za odkup in pro dajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, je
na sestanku sredi junija v Murski Soboti oblikovala
svoja stališča do modela odkupa pšenice ter predlagala
mlinarjem in drugim kupcem, da model odkupa pšenice
ostane v lanskem okviru. V izmenjavi stališč z mlinarji
in predstavniki mešalnic so v Rakičanu dosegli dogovor
in se poenotili v posameznih parametrih.
nespremenjeno, tako naj se kakovost pšenice razreda A
nagradi s 40 evri. Prav tako še ni dorečen način plačila.
Predstavniki pridelovalcev predlagajo plačilo v roku do
30 dni, kupci pa predlagajo akontacijsko ceno in poračun.
Pridelovalci so predlagali, da akontacijska cena pride v
poštev pogojno le v primeru, da bo poračun v avgustu
(do 15. avgusta), saj cene pšenice v septembru niso več
tako stabilne. Pri oblikovanju cene pšenice naj se upoštevajo lastna cena pšenice, ki letos po izračunu Kmetijskega
inštituta Slovenije znaša 186 evrov po toni, ter cena
koruze in cene pšenice na borzah v sosednjih državah.
Kalkulacija stroškov pridelave pšenice Kmetijskega
inštituta Slovenije vključuje regionalno plačilo in izračun
na 5300 kg pridelka po hektarju. Odprti ostajajo tudi
stroški odkupa. V lanskem letu so mlinarji priznali
dogovorjene stroške odkupa zadrugam odkupovalkam
pšenice poleg dogovorjene cene, letos pa predlagajo,
da zadruge svoje stroške zaračunavajo pridelovalcem
od dogovorjene cene pšenice. O vseh odprtih vsebinah
se bodo deležniki žitne verige pogovarjali in jih skušali
doreči predvidoma 3. julija 2012, ko se bo po napovedih
začela žetev pšenice v Sloveniji. Ker v Sloveniji začnemo
žeti med prvimi v soseščini, smo tudi prvi na vrsti pri
določitvi cene, parametrov, napovedi pridelka in drugem.
Preglednica 1: Parametri odkupa pšenice za leto 2012
Razred
Proteini (%)
Sedimentacija (ml)
Padno število (s)
Hektolitrska masa (kg)
A
14
40
280
78
B1
12,5
32
250
76
B2
11,5
27
220
74
Glede razmerja med krušno in krmno pšenico se prisotni
niso dokončno odločili. Pridelovalci predlagajo, da
razreda pšenice B1 in B2 ostaneta, parametri, nižji od
B2, naj uvrščajo pšenico med krmno. Cenovno razmerje
med krmno in krušno pšenico naj prav tako ostane
M. A.
DVE ZADRUGI IMATA NOVE ORGANE
V Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga Kranj je bil za
novega predsednika za prihodnja štiri leta izvoljen
Janez Porenta, za podpredsednika zadruge pa Jožef
Žibert. Izvolili so še 13 članov upravnega odbora in
sedem članov nadzornega odbora zadruge.
Novi predsednik zadruge Janez Porenta
o poslanstvu in prihodnjih aktivnostih
zadruge pravi: »Zadruga mora biti
dober servis za kmeta pri prodaji
pridelkov in pri nabavi repromateriala,
strojev in opreme. V prihodnje bi se
bilo treba povezati s sosednjimi
zadrugami in na ta način izkoristiti prednosti ekonomije
obsega, skupne nabave in prodaje. Povečati je treba
sodelovanje z Zadružno zvezo Slovenije. Priložnost
zadruge vidim tako v prodaji v lokalnem domačem
okolju kot tudi v izboljšanju ponudbe pri prodaji in
odkupu v Sloveniji. Ne nazadnje pa bo treba tudi
optimizirati stroške poslovanja zadruge.«
fotografija arhiv Bogdan Kuhar
Fotografija arhiv Janez Porenta
V juniju 2012 sta imeli dve zadrugi občna zbora, kjer so bili izvoljeni novi člani upravnega in nadzornega odbora zadruge.
Volilna občna zbora sta potekala v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga Kranj in v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina.
8
V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so izvolili nov 19članski upravni odbor, ki ga bo vodil Bogdan Kuhar,
podpredsednik pa je postal Vlado Stropnik. Izvoljen
je bil tudi petčlanski nadzorni odbor s predsednikom
Rudolfom Ježovnikom.
Bogdan Kuhar prihodnost zadruge
vidi takole: »Zadruga si je z leti
trdega dela, finančne discipline do
kmetov in dobaviteljev, izvedbo
nekaterih smelih projektov, kot so Eko
meso, Imejmo zabavo, jejmo zdravo,
E-zadruga in drugih, pridobila
zaupanje tako članov kot tudi proizvajalcev zunaj
meja naše doline. Kljub gospodarski krizi jo tudi v
prihodnje vidim kot kreativen, idejno in optimistično
naravnan servis kmetom s posluhom do članov in
zaposlenih v zadrugi. Na tako zastavljeni poti ji bo v
močno oporo upravni odbor, ki bo vedno odprt za vsa
konstruktivna mnenja in predloge.«
B. J.
AKTUALNO
EVROPSKE NAGRADE ZA ZADRUŽNE INOVACIJE
Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA je za večjo prepoznavnost inovativnih zadružnih praks in
njihovo izvajanje v korist celotnega evropskega zadružništva tudi v mednarodnem letu zadrug 2012 razpisalo
evropsko nagrado za zadružno inovativnost. Za nagrado so se potegovale kmetijske, gozdarske in ribiške zadruge,
članice COGECA. Nagrade so bile podeljene v Evropskem parlamentu v Bruslju konec junija 2012.
MEDNARODNI DAN
ZADRUŽNIŠTVA
Mednarodna zadružna zveza ICA vsako prvo soboto
v juliju pozove zadruge po vsem svetu, da proslavijo
mednarodni dan zadrug in mednarodni zadružni
dan Združenih narodov. Namen mednarodnega
zadružnega dne je poudariti vlogo in pomen zadrug
in zadružništva doma in v svetu. V soboto, 7. julija
2012, bo že 90. mednarodni zadružni dan in 18. mednarodni zadružni dan Združenih narodov.
B. J.
KRAŠKI PRŠUT ZAŠČITEN V EU
Evropska komisija je 15. junija 2012 v Uradnem listu
EU objavila registracijo kraškega pršuta kot zaščitene
geografske označbe. Kraški pršut je dvanajsti slovenski
proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji.
Kraški pršut je na zraku sušena, zorjena mesnina,
narejena iz celih svežih stegen prašičev. Sveže stegno
se pripravi brez nogice, s kožo in pripadajočo slanino.
Soljenje, sušenje in zorenje kraškega pršuta mora
potekati na območju Krasa. Skupni čas proizvodnje
traja najmanj 12 mesecev. Za kraški pršut je značilen
suh postopek soljenja le z grobo morsko soljo. Njegov
prepoznaven element je logotip v obliki stiliziranega
pršuta z imenom »Kraški pršut«. Zaščiten in certificiran
kraški pršut ima na koži vžgan vroči žig z imenom
»Kraški pršut«.
Povzela B. J.
transakcije ter tudi za kapitalsko udeležbo v povezavi
z novimi storitvami in usposabljanjem mladih članov.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
B. J.
Fotografija arhiv COGECA
Nagrado za inovativnost pri predelavi hrane je prejela
danska zadružna mlekarna Naturmaelk za novo zdravo,
osvežilno proteinsko pijačo za športnike in starejše ljudi
med rehabilitacijo. Izdelek, ki temelji na sirotki, ponuja
zdravo alternativo energijskim pijačam na trgu. Nagrado
za inovativne dosežke na področju trajnostnega razvoja
in učinkovitosti virov je prejela francoska zadruga Terrena
za satelitski informacijski sistem, ki so ga poimenovali
»ekološko intenzivno kmetijstvo«. Informacijski sistem
ponuja prilagojeno programsko opremo za podporo
odločitvam v kmetijstvu, ki omogoča učinkovitejšo
rabo virov, zmanjšuje stroške in posledično povečuje
donosnost kmetije. Nagrado za inovativne dosežke na
področju zadružnega podjetništva in storitev za člane
je prejelo nemško podjetje ZG Raiffeisen za uvedbo
spodbujevalnih shem za nagrajevanje zvestobe za
Prejemniki evropske nagrade za zadružne inovacije s Paolom Brunijem,
predsednikom COGECA
DOSEŽEN DOGOVOR O
KRANJSKI KLOBASI
Slovenija in Avstrija sta dosegli predhodni dogovor o
kranjski klobasi. Dogovor zagotavlja zaščito slovenskega
izdelka na ravni EU, hkrati pa omogoča avstrijskim
proizvajalcem, da lahko ob upoštevanju določenih
pogojev nadaljujejo s proizvodnjo njihovih proizvodov,
ki imajo v imenu vključeno besedo »kranjski«.
Slovenija in Avstrija sta uspeli doseči
dogovor, po katerem bo Slovenija
lahko zaščitila kranjsko klobaso na
ravni EU brez pogojevanja Avstrije.
Avstrija bo lahko še naprej
uporabljala tradicionalne nazive
za določene vrste klobas
»Käsekrainer«,
»Schweinskrainer«,
»Osterkrainer« in
»Bauernkrainer«, kjer ni
nevarnosti, da bi te proizvode
zamenjali za kranjsko klobaso.
Dosežen je bil dogovor, da
imena »Krainer« v Avstriji ne
smejo več uporabljati samostojno
pri proizvodnji mesnih izdelkov.
Poleg tega je pomembno tudi, da se
imena za vrste klobas ne smejo
prevajati v druge jezike, za zaščiteno ime kranjska
klobasa pa take omejitve ne bo.
Povzela B. J.
99
INTERVJU
ČE ZNAM
HODITI,
ZNAM TUDI
PLESATI
Intervju s štirikratno svetovno prvakinjo v
latinskoameriških in standardnih plesih Katarino
Venturini
Katarina Venturini je svetovno znana in priznana
plesalka, ki je v slovenski ples za vselej vtisnila
neizbrisen pečat. S soplesalcem Andrejem Škufco
sta štirikrat osvojila naslov svetovnih prvakov v
latinskoameriških in standardnih plesih, osvojila
je kar 23 naslovov državne prvakinje, za svoje
plesne dosežke je prejela visoka državna
odlikovanja in športna priznanja. Po zaključku
svoje plesne kariere je v Ljubljani odprla plesno
šolo Plesna zvezda, v kateri svoje bogato plesno
znanje in tekmovalne izkušnje prenaša na različne
generacije plesnih navdušencev.
Ste že kot mlada deklica vedeli, da boste nekoč
svetovno znana plesna zvezda? Kdo vas je navdušil
za ples?
Mami je bila tista, ki me je vpisala v plesno šolo, da
bom kot desetletna deklica izboljšala držo. Na
začetku si nisem mislila, da bom kdaj tako uspešna,
pozneje pa sem začutila, da morda obstaja ta
možnost. Vedno sem bila pridna, delovna in zagnana.
Skozi kariero sem si sproti postavljala vedno višje in
zahtevnejše cilje. Ko sem osvojila zastavljeni cilj, sem
si postavila novega. Spomnim se časa tik pred
osvojitvijo prvega naziva svetovne prvakinje. Z
Andrejem sva bila izvrstno pripravljena in
natrenirana. Na zadnjem treningu pred svetovnim
prvenstvom nama je trener rekel: »Če bosta tako
plesala, bosta v dveh letih lahko postala svetovna
prvaka.« Svetovna prvaka sta postala čez nekaj dni.
Fotografija Klemen Lajevec
Kako vi osebno dojemate ples? Kot šport, kulturo,
rekreacijsko gibanje, druženje ali še kaj več?
Ples je težko kategorizirati. Je mešanica športa, saj
zahteva dobro fizično pripravo in visoko razvite
gibalne sposobnosti, in umetnosti, ker vrhunsko
plesanje zahteva precej virtuoznosti in razvijanja
svojega unikatnega sloga, hkrati pa ljudem, ki se s
10
Fotografija Klemen Lajevec
AKTUALNO
INTERVJU
plesom ukvarjajo ljubiteljsko, prinaša druženje,
zabavo, rekreacijo in preživljanje prostega časa skupaj
s partnerjem.
Fotografija Igor Lapajne
Kako kot plesalka in plesna pedagoginja
ocenjujete razširjenost plesnega navdušenja med
Slovenci? Smo plesni narod?
Slovenci smo vsekakor plesni narod. Na vseh
področjih plesa. Tako v tekmovalnem plesu kot v
družabnem v Sloveniji pleše ogromno ljudi. Otroci se
s plesom seznanijo že v predšolski dobi. Med
osnovnošolci in srednješolci plesno tekmuje veliko
otrok, ki dosegajo vrhunske rezultate v svetovnem
merilu. Pri ulični četvorki vsako leto pleše več kot
30.000 dijakov, kar zadostuje za zapis v Guinessovo
knjigo rekordov. Družabno v Sloveniji pleše veliko
plesnih parov. Plesišča, pa naj bodo na vaških
veselicah ali gala plesih, so polna plesa željnih. Ples je,
lahko bi rekla, edina dejavnost, pri kateri sta si
partnerja enakovredna in ki ju zbližuje.
Kot plesalka ste bili zavezani zdravemu načinu
prehranjevanja. Še vedno pazite na prehrano?
Jeste zdravo? Jeste slovensko?
Jem zdravo in slovensko. Na prehrano pa nikoli nisem
pazila. Vedno sem jedla tisto, kar mi je ustrezalo. Res
pa je, da ne maram mehurčkastih, sladkih pijač,
čipsov in podobnih »hrskalic« in hitre hrane. Pred
kratkim sem spoznala gospoda, ki kuha zdrava bio
kosila in jih pripelje kamorkoli, in tako kosilo po
novem naročam kar v Plesno zvezdo.
Prepotovali ste svet, zdaj ste se ustalili v Sloveniji.
Kateri kotički naše dežele so vam najlepši, kam
radi zahajate?
Slovenija je krasna dežela. Smo na geografski širini,
kjer imamo vse štiri letne čase. Tako se lahko
veselimo vsakega letnega časa posebej in vsak letni
čas prinese nekaj posebnega. Poleg tega pa imamo
toliko raznolikih naravnih lepot, da bi težko
izpostavila najlepši kotiček. Rada obiščem Velike
Lašče, moj rojstni kraj. Tam je krasen travnik, in
kadar mi je hudo, se spomnim tega nepokošenega
travnika, v poletju polnega raznolikega travniškega
cvetja.
Bojana Jerina
Katarina Venturini osebno
Katarina pravi, da jo poleg plesa navdušujejo tudi pobegi z avtodomom ob koncih tedna. Najbolj je ponosna
na to, da je v vseh krizah, in kot pravi, teh ni bilo malo, vztrajala. Rada bere različne knjige, trenutno bere
Ženske, ki tečejo z volkovi. Najljubša hrana pa so solate na tisoč in en način. Njen letošnji dopust s partnerjem
bo malo daljši, saj odhajata v deželo »tam spodaj«, v Avstralijo. Na vprašanje, kakšen je njen moto, odgovarja:
»Ples je nekaj preprostega, če znamo hoditi, znamo tudi plesati.«
11
NOVICE
20. OBLETNICA PERUTNINARSKE ZADRUGE PTUJ
Slovesnosti so se udeležili člani zadruge, številni poslovni
parterji in gostje, med njimi tudi Franc Bogovič, minister
za kmetijstvo in okolje, in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je v nagovoru poudaril pomen
zadruge za člane kooperante in za razvoj podeželja.
Zadruga iz leta v leto utrjuje svoj položaj ne le pri organizaciji reje in lastne reje živali, temveč tudi na drugih
področjih, in je zato lahko vzgled zadružnemu delovanju
v Sloveniji. Predsednik Perutninarske zadruge Ptuj
Simon Toplak je poudaril, da bodo tudi v prihodnje
varovali interese rejcev perutnine, da bi tako zagotovili
kakovostno in dobro proizvodnjo ter s tem zadovoljili
tudi pričakovanja kupcev in potrošnikov na domačem in
evropskem trgu. Zaradi trenda povečevanja potrošnje
perutninskega mesa ima glavna dejavnost zadruge tudi
v prihodnje veliko priložnosti. Na slovesnosti so podelili
tudi srebrne in zlate plakete Perutninarske zadruge.
Srebrno plaketo so prejeli Milan Brodnjak, Janez Fatur,
Friderik Horvat, Janko Bezjak in Mirko Kekec.
Fotografiji arhiv PZ Ptuj
Perutninarska zadruge Ptuj letos obeležuje 20. obletnico delovanja in ob tej priložnosti je pripravila posebno
slovesnost, ki je potekala 15. junija 2012.
Zlato plaketo sta prejela predsednik zadruge Simon
Toplak, Perutnina Ptuj, d.d., in direktor zadruge
Andrej Tkalec. Zadruga je izdala tudi priložnostno
jubilejno brošuro.
B. J.
NOVA POSLOVALNICA V KOZINI
V SPOMIN JOŠKU
KOVAČU
Deželna banka Slovenije je odprla novo poslovalnico
v Kozini na Mestnem trgu 8, kar je v svojem govoru
na uradni otvoritvi toplo pozdravil tudi župan Občine
Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre. Le-ta je poslovalnico simbolično odprl skupaj s predsednico uprave
Deželne banke Slovenije Sonjo Anadolli in direktorjem
PE Obala s Krasom Stojanom Prinčičem.
Pred otvoritvijo je banka v prostorih Občine HrpeljeKozina organizirala okroglo mizo o gospodarskih razmerah v Sloveniji in možnostih sodelovanja v prihodnosti,
ki je bila odlična priložnost za opredelitev potreb lokalnega gospodarstva in polaganje temeljev za uspešne
skupne projekte z novimi poslovnimi partnerji ter nadaljevanje dobrega sodelovanja z obstoječimi strankami.
Vljudno vabljeni v poslovalnico Deželne banke Slovenije
v Kozini na Mestnem trgu 8 od ponedeljka do petka
od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure.
S. V.
Na poti skozi življenje srečamo
različne ljudi, eni so z nami
samo trenutek, nekateri so z
nami za vedno. Veličina
človeka odmerja čas, ki ga
Foto: Ester Mihalič
preživimo skupaj.
Joško Kovač je postal direktor Kmečke zadruge
Sevnica 1. maja 2003 in bil njen direktor vse do
16. junija 2012, ko je zaradi bolezni ugasnilo
njegovo življenje. Zadruga je v času njegovega
vodenja preživela težke preizkušnje in dosegla
veliko zmag, ko si je utrjevala svoje mesto v
prostoru, da je danes zelo uspešna zadruga, ki
daje zaposlitev številnim prebivalcem. Joško
Kovač je vodil zadrugo z znanjem, vizijo, bil je
delaven, odprt za ideje in kompromise. Bil je
človek, ki so ga imeli radi sodelavci, člani
zadružniki, poslovni partnerji, sokrajani in drugi.
Z velikim veseljem se je ukvarjal v prostem času s
številnimi aktivnostmi. Aktiven je bil tudi v
organih Zadružne zveze Slovenije in drugih
zadružnih organizacijah. Bil je velik borec in kot
pravijo njegovi sodelavci je bil z njimi in jim z
nasveti pomagal vse do zadnjega dne. Spominjali
se ga bomo s hvaležnostjo v srcu in spoštovanjem.
Okrogla miza. Govorci z leve proti desni: župan Občine Divača Drago Božac,
direktor PE Obala s Krasom Stojan Prinčič, župan Občine Hrpelje-Kozina
Zvonko Benčič-Midre, predsednica uprave Deželne banke Slovenije Sonja
Anadolli in izvršni direktor Področja poslovanje s pravnimi osebami in
Področja finančni trgi Darko Torkar.
12
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Stanko Zupančič,
vodja Službe poslovanja s komitenti
Dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
ZBIRATELJSKI IN SPOMINSKI
KOVANCI
ZASTARANJE
Deželna banka Slovenije že od leta 2008 prodaja numizmatične
izdelke, ki jih ob različnih priložnostih izdaja Republika Slovenija,
saj jo je za njihovo ekskluzivno prodajo pooblastila Banka Slovenije.
Numizmatični izdelki se delijo na spominske in zbirateljske kovance:
– spominski kovanci so po dimenziji ter kemijskih in fizičnih
lastnostih enaki tečajnim kovancem. Imajo skupno evropsko stran
in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje dogodek
širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za
Republiko Slovenijo. So plačilno sredstvo v vseh državah članicah
evroobmočja in se izdajajo le ob enem dogodku na leto. Letos smo
npr. vse države evroobmočja izdale spominski dvoevrski kovanec
ob 10. obletnici evrogotovine. Spominski kovanci se prodajajo po
ceni, ki je enaka njihovi nominalni vrednosti.
– zbirateljski kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih na leto –
letos jih je država izdala ob priložnostih Evropska prestolnica kulture
– Maribor 2012 in 100. obletnica osvojitve prve olimpijske medalje.
Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi
Republika Slovenija. Za razliko od spominskih kovancev so zakonito
plačilno sredstvo samo na območju Republike Slovenije, v drugih
državah imajo le numizmatično vrednost. Zbirateljski kovanci se
prodajajo po ceni, ki je praviloma višja od njihove nominalne vrednosti,
odvisna pa je od tržnih cen surovin, iz katerih so kovani.
Banka Slovenije vsako leto izda tudi zbirko evrokovancev, v kateri so
obtočni kovanci od 1 centa do 2 EUR z letnico kovanja posameznega
leta ter spominski dvoevrski kovanec in zbirateljski trievrski kovanec,
izdana v posameznem letu. Republika Slovenija je edina država, ki
izdaja trievrske zbirateljske kovance.
Numizmatične izdelke kupujejo zbiratelji, vedno več ljudi pa zlatnike
in srebrnike kupuje kot naložbo v prihodnost. Numizmatični izdelki
so tudi priljubljena darila (npr. za mature, diplome), tudi poslovna.
Bralec sprašuje, ali se zastaranje terjatve
pretrga, če upnik pisno zahteva izpolnitev
obveznosti.
Po 368. členu Obligacijskega zakonika
za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da
upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika,
naj izpolni obveznost. Zastaranje pa se
pretrga, ko dolžnik pripozna dolg ali ko
upnik vloži tožbo oziroma opravi drugo
dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
ali drugim pristojnim organom, da bi se
ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
Po pretrganju začne zastaranje znova teči
in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem,
ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.
Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.
Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo
tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim
dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem
ali drugim pristojnim organom, da bi se
ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev,
začne znova teči od dneva, ko je spor
končan ali kako drugače poravnan. Če je
bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo
terjatve v stečajnem postopku, začne znova
teči od dneva, ko je končan ta postopek.
Zastaranje, ki začne po pretrganju znova
teči, se dovrši, ko preteče toliko časa,
kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki
je bilo pretrgano.
KAJ RAZUMEMO KOT VREDNOST DELNICE?
Tako kot vsako finančno premoženje ima tudi delnica svojo vrednost. Z računovodskega vidika je vrednost
delnice prikazana kot knjigovodska vrednost, to je kot neto vrednost premoženja delniške družbe v poslovnih
knjigah. Od vrednosti sredstev v poslovnih knjigah družbe so za namen izračuna knjigovodske vrednosti kapitala
odštete vse obveznosti družbe kot ovrednotene v poslovnih knjigah. Rezidual je knjigovodski kapital, s preračunom
na delnico pa dobimo knjigovodsko vrednost delnice. Knjigovodska vrednost se lahko (in ponavadi se) razlikuje
od borzne cene delnice, če ta kotira na organiziranem trgu, saj borzna cena odraža tudi pričakovanja investitorjev
o prihodnjih donosih delnice. V razmerah gospodarske ekspanzije so ta pričakovanja (pretirano) optimistična
in obratno v času recesije. Poleg knjigovodske in borzne cene se v praksi pogosto uporablja tudi poštena oziroma
notranja vrednost delnice. To je vrednost, ki je ugotovljena z uporabo v stroki uveljavljenih metod vrednotenja,
pri čemer se najpogosteje uporablja metoda diskontiranja prostih denarnih tokov. Če je trg kapitala učinkovit,
zadostno likviden in dobro delujoč, naj bi bila borzna cena dober pokazatelj poštene vrednosti.
A. G.
13
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
TURIZEM NA KMETIJAH
ozemlju Slovenije. V devetdesetih letih prejšnjega
stoletja so dohodki iz turizma na kmetijah postajali
vedno pomembnejši.
Opredeljene so naslednje vrste turističnih kmetij:
• kmetije z nastanitvijo,
• izletniške kmetije,
• vinotoči,
• osmice,
• planšarije.
Turistične kmetije ureja tudi gostinska zakonodaja
(Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske
dejavnosti, Uradni list
RS, št. 88/2000).
Turizem na kmetiji nudi
kmetijam dodaten
zaslužek in številne
razvojne priložnosti.
Turistične kmetije s
svojo dejavnostjo
pomembno vplivajo na
ponudbo lokalnih
proizvodov (tako
pridelkov kot izdelkov)
in ponudbo lokalnih jedi.
Turizem na kmetiji s
svojo dejavnostjo vpliva
na vitalnost slovenskega
podeželja, kar je pomem bno za celovit razvoj slovenskega kmetijstva.
V okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji imajo
kmetije možnost izkoristiti svoj potencial, ki jim
omogoča boljšo izrabo svojih proizvodnih zmogljivosti.
Vrsta, obseg in pogoji za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji so določeni v Uredbi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS št. 61/2005).
Ena od oblik dopolnilnih dejavnosti je tudi turizem
na kmetiji, ki se deli na gostinsko in negostinsko
dejavnost. Kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko
dejavnost kot eno od oblik dopolnilnih dejavnosti
na kmetiji, se imenujejo »TURISTIČNE KMETIJE«.
Fizični obseg za
gostinsko dejavnost kot
dopolnilno dejavnost je
opredeljen v uredbi in se
omejuje na največ 60
sedežev na kmetiji z
nastanitvijo 10 sob, pri
čemer število vseh ležišč
na kmetiji ne sme biti
večje od 30. Če imajo
turistične kmetije takšen
fizičen obseg, lahko
uporabljajo izraz
»turistična kmetija«.
Prve turistične kmetije v
Sloveniji so nastale že v
drugi polovici preteklega
stoletja, predvsem so bile to turistične kmetije ob
avstrijski meji, ki so se nato širile še po ostalem
Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
VARNOST PRI SEČNJI JE NAJPOMEMBNEJŠA
vedeti, da je nad nami nekaj najmanj tako težkega, kot
je težko večje osebno vozilo. Teh vozil se ponavadi
bojimo, ko podiramo drevje, pa si mislimo, da se bo že
nekako izšlo. Pa se marsikdaj na žalost ne in zato je v
gozdovih pri nas veliko smrtnih žrtev. Za varnejše delo
lahko poskrbite tudi tako, da se udeležite različnih
usposabljanj, ki jih organizira Zavod za gozdove
Slovenije in bodo do konca leta za lastnike gozdov
brezplačna. Pregled le-teh najdete na spletni strani
(http://www.zgs.gov.si/). Po statistiki pa dela v gozdu
še najvarneje opravijo profesionalni sekači in traktoristi,
zato je velikokrat najpametneje taka dela prepustiti
njim.
Damjan Oražem, ZGS
Sečnja je v gozdu osnovni ukrep, s katerim dosežemo
najpomembnejše gojitvene cilje, hkrati pa lastniku
prinaša dohodek. Na splošno v Sloveniji sekamo manj,
kot je dovoljeno, kar je dolgoročno lahko slabo tako za
gozd, lastnika in državo. Problem je zlasti opazen pri
manjših lastnikih gozdov in v kategoriji tistih, ki jim
gozd ne pomeni pomembnega vira energije in prihodkov.
Ko se lastniki odločijo za sečnjo, pa je pomembno
vprašanje, kdo naj jim to vedno nevarno delo opravi.
Velikokrat se odločijo, da bodo to storili kar sami, pri
čemer so njihove delovne izkušnje pogosto skromne,
oprema pa zastarela. Drevje je v Sloveniji razmeroma
velikih dimenzij, in ko sekamo odraslo drevo, moramo
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva
ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
14
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
PREHRANA V POLETNEM ČASU
PARTNERSTVO IN DRUŽINA
Vroče poletje zahteva od telesa več. Ne samo tekočine in
kakšnega grama soli več, da tekočina, ki jo izgubljamo z
znojenjem ostane v telesu, poletje zahteva tudi zadosten vnos
drugih hranil, da telo laže preživi naporno okolje. Še posebej
to velja za bolnike in druge skupine prebivalstva, ki so bolj občutljive na pogoje, otroke, nosečnice in starejši del populacije.
VSE SMO ŽE »PROBALI« …
Vam je znan občutek, ko otroku nekaj prepovemo ali
ne dovolimo, a otrok tega nikakor ne upošteva?
Občutek nemoči, izgubljenosti in eno veliko pomembno
vprašanje: »Kaj naj naredim?« Vam je znan občutek,
ko nas zasrbi roka in čutimo, da je to edini način, s
katerim bomo jasno pokazali: »Mislim resno!«?
Ste vedeli, da ljudje, ki imamo varne, vendar fleksibilne
meje, občutimo več varnosti in zaupanja v odnosih in
da je naša vrednota ostati povezan in v bližini? Ko
rečem fleksibilne, s tem ne govorim o popuščanju.
Govorim o pogovarjanju in dogovarjanju, ki v času
pubertete postane pogajanje. Še vedno pa so jasna
pravila in jasne meje.
Otroci se radi odzivajo na energijo, ki jo starši oziroma
odrasli izžarevamo, in ko otrok presodi, da nas je strah
ali dvomimo, da se bo naša zahteva uresničila, nam to
z veseljem izpolni. Iz tega strahu mi občutimo nemoč in
zgodi se, da srečamo otroka, ki dela, kar hoče, ne glede
na to, koliko je star, in ne glede na starše, ki nemočno
skomignejo z rameni in rečejo: »Kaj naj? Vse smo že
probali …« Jasna meja je kot okvir, ki nam določa polje,
ki ga poznamo in v katerem smo varni. V tem polju vemo,
kakšen svet obstaja, kakšne so posledice, če se v tem
polju neprimerno vedemo, in kar je zelo pomembno,
vemo, da nosimo delež odgovornosti za dobro počutje
v tem polju. Dobra meja je tista meja, ki za seboj nosi
jasno posledico. Ali je potem kaznovanje sploh še
potrebno?
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
Poletje ni čas za diete
Naporni pogoji okolja zahtevajo od telesa več. Več pa
pomeni predvsem to, da naj bo prehranski vnos zadosten,
hkrati pa naj bo tudi vnos posameznih hranil uravnotežen. V poletnem času sicer marsikdo rad poseže po
večji količini sadja in na ta način zmanjša vnos drugih
hranil, ki jih telo prav tako potrebuje, predvsem beljakovin. Vnašanje samo sadne hrane ne pomeni samo
veliko vitaminov in tekočine, pomeni tudi vnos večje
količine sladkorjev, ki se nato kopičijo v maščevje.
Lahka hrana
Hrana, ki jo uživamo v poletnem času naj bo torej uravnotežena in narava nam ponuja pestro izbiro. Sadje in
zelenjava sta na voljo praktično na vsakem koraku. Ob
tem pa nikar ne pozabimo na kvalitetne beljakovine. Če
nam v poletnem času ne tekne meso, imamo na voljo ribe
in številne mlečne izdelke. Če nimamo apetita omejimo
vnos maščobnih živil, ki marsikomu obležijo v želodcu.
Hrano pripravljamo čim bolj preprosto, verjetno je najbolj
ugodna priprava hrane »na žlico«. Poletna miza naj bo
pisana in na njej ne sme manjkati steklenica z vodo. Premajhen vnos tekočine in posameznih hranil naše telo še dodatno
utrudi. Ustrezen prehranski vnos tako v času dopustov
omogoči, da si res spočijemo za novo delovno leto.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za
prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
IZ ZAKLADNICE NARAVE  SIVKA, zdravilna in dišeča
Pri sivki (Lavandula angustifolia) so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel.
Zdravilne učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčice in številne
druge, ki jih je največ v cvetovih, tik preden se odpro.
Sivko uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, kozmetični industriji, parfumeriji in
kulinariki. Sivka je pogosta sestavina zdravilnih pripravkov za pomirjanje,
odvajanje žolča in krepil, zunanje pa se uporablja za zdravljenje manjših ran,
opeklin in površinskih sončnih opeklin.
Eterično olje sivke je naravni antibiotik, antiseptik, antidepresiv in pomirjevalo.
Pomaga pri revmi, protinu, kožnih boleznih, uravnava prebavo, pomirja krče,
spodbuja menstruacijo, čisti seč, krepi srce, uravnava krvni tlak, pomaga pri
vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, živčnih boleznih, živčni in
psihični preobremenjenosti, razdražljivosti in nespečnosti. Pomaga pri pljučnih
boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetju oči.
Za lajšanje zobobola je pater Ašič priporočal, da nekaj minut držimo v ustih kis, kuhan s sivko. Sivkina tinktura je
odlična za razkuževanje ustne votline. Sivka odganja komarje, molje, mravlje in druge insekte. Cvetove sivke
damo v omare s perilom, da ga zavarujemo in odišavimo. Na vrtu pa sivka preprečuje naseljevanje uši na
sosednjih rastlinah.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
15
PREDSTAVLJAMO
MEDNARODNO OCENJEVANJE ŽIVIL
Pod okriljem 50. jubilejnega Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je od 5. do 8. junija 2012 v Gornji Radgoni
potekalo ocenjevanje kakovosti mleka in mlečnih izdelkov. Sodelovalo je rekordnih 29 proizvajalcev mleka in mlečnih
izdelkov s 161 vzorci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Iz Slovenije je 23 prijaviteljev poslalo 111 vzorcev, iz
Hrvaške 4 podjetja 35 vzorcev, iz Avstrije 2 podjetji 11 vzorcev, ocenjeni pa so bili tudi 4 izdelki s poreklom iz Nemčije.
Šampionske naslove so si prislužili izdelki:
– Eko mascarpone, Biotehniški center Naklo,
– Nehomogenizirano surovo ovčje mleko 4,5 % m/m.,
Ekološka kmetija in sirarstvo Konda,
– Bio + Rahmkäse 55 % Fett i.Tr., Kärntnermilch reg.
Gen.m.b.H.,
– Bio + Sennerkäse 50 % Fett i.Tr., Kärntnermilch reg.
Gen.m.b.H.,
– sir Rougette, Käserei Champignon Hofmeister, d.o.o.,
– sladoled Maxim Premium, bourbonska vanilja z
mandlji, Ljubljanske mlekarne, d.d.,
– Ementalec, Pomurske mlekarne, d.d.,
– Caprodur – tvrdi sir od kozjeg mlijeka, Vindija d.d.
Prehrambena industrija,
– Grabancijaš – meki masni sir od kravjeg mlijeka u
salamuri, Vindija d.d. Prehrambena industrija,
– Ovidur - tvrdi sir od ovčjeg mlijeka, Vindija d.d.
Prehrambena industrija,
– UHT Kozje mlijeko, Vindija d.d. Prehrambena
industrija
Posebno priznanje za doseženo izjemno kakovost
je komisija soglasno podelila:
celotnemu programu ocenjenih sirov proizvajalca
Vindija d.d. Prehrambena industrija.
Mednarodnemu ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov
bodo pred jubilejnim sejmom AGRA, ki bo v Gornji
Radgoni od 25. do 30. avgusta 2012, sledili še:
• mednarodno ocenjevanje mesnih izdelkov
(20. do 22. 6. 2012),
• mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih
pijač in embaliranih vod (22. 6. 2012),
• odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija
Gornja Radgona, 38. največje slovensko odprto
ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona in
2. odprto ocenjevanje vin iz ekološko pridelanega
grozdja (23. do 27. 7. 2012),
• ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo (7. 8. 2012)
ter
• mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije
in opreme (23. in 24. 8. 2012).
Povzela A. J.
50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Gornja Radgona | 25. - 30. 8. 2012
Tradicionalno svež!
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
PREDSTAVLJAMO
ODLOČILEN JE DRUGI DAN MALEGA SRPANA
Po starih vremenskih pregovorih sodeč bo za vreme v
naslednjih štiridesetih dneh odločilen drugi dan malega
srpana oziroma meseca julija. Takole pravi pregovor:
Drugi dan malega srpana lepo, še štirideset dni bo
tako; drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni
bo grdo. Takole pa napoveduje še naslednji pregovor:
Je tega meseca presuho, ostane grozdje prav drobno.
Pred odhodom na dopust okoli rastlin položimo
zastirko iz trave ali drugih organskih ostankov, ki bo
preprečevala čezmerno izhlapevanje vode iz tal. Pri
zalivanju pazimo, da ne zmočimo listov, ki se mokri
hitro okužijo z glivičnimi boleznimi. Sploh moramo
poleti redno pregledovati rastline, da lahko v primeru,
da opazimo škodljivce ali bolezni, hitro ukrepamo.
Ker v domačem
vrtu navadno ne
želimo uporabljati
škropiv, se v
kmetijski lekarni ali
pri poznavalcih
pozanimajmo za
manj strupena
sredstva za zaščito
rastlin. Pozorno
pregledujmo tudi
balkonske rastline,
saj fuksije rade
napadajo bele
mušice, pelargonije
pršice, zato listi
dobijo plutaste
izbokline, viseče
nageljne pa rada okuži rja. Na vrtnicah se lahko pojavijo
črna listna pegavost in uši, če pa opazimo povešene
poganjke, imamo opravka z vrtnično zavijalko. V tem
primeru je najbolje, da poganjek odrežemo še nekaj
centimetrov v zdravo tkivo. Julija obrežemo žive meje,
zlasti iz belega trna, haline in gabra ter iglasto
grmovje.
D. S.
Na vrtu so julija glavna opravila vezana na okopavanje,
redčenje, smukanje in zalivanje rastlin. Zalivati moramo
zlasti kumare. V juliju sejemo poletno belo in črno
redkev, redkvice, korenček, radič, v začetku meseca
tudi endivijo in še nekatere solate, konec meseca pa
jesensko repo, špinačo in zeleno. Čebulo vseh vrst
vzamemo iz zemlje, ko začne listje rumeneti.
ZBIRATELJSKI KOVANCI OB 100. OBLETNICI OSVOJITVE PRVE
OLIMPIJSKE MEDALJE IN ZBIRKA KOVANCEV 2012
Zadnja letošnja izdaja numizmatičnih izdelkov,
zbirateljski trievrski kovanec, srebrnik in zlatnik, je
posvečena 100. obletnici osvojitve prve olimpijske
medalje. Rudolf Cvetko iz Senožeč je bil
prvi Slovenec, ki se je leta 1912 uvrstil
na olimpijske igre in osvojil olimpijsko
medaljo. Sedemčlanska avstroogrska sabljaška reprezentanca,
katere član je bil, je ekipno osvojila
srebrno medaljo.
Na sprednji strani kovancev je iz
niza pik upodobljena sabljaška
maska, na hrbtni strani kovancev je
sedem sabelj razporejenih okoli središča
kovanca. Sablje so povezane s krogom, kar
simbolizira povezanost sedemčlanske reprezentance.
Avtor idejnega osnutka je Milan Drobnak.
V 25 poslovalnicah Deželne banke
Slovenije so v prodaji zbirateljski
trievrski kovanec za 3 EUR,
zbirateljski trievrski kovanec v
tehniki visokega sijaja za 8 EUR,
zbirateljski trievrski kovanec v
obliki kartice s kovancem v tehniki
visokega sijaja za 13 EUR, zlatnik za
300 EUR in srebrnik za 40 EUR. Tudi
letos je Banka Slovenije izdala zbirko
evrokovancev 2012, ki je na voljo za
25 EUR, zbirka evrokovancev v tehniki
visokega sijaja pa za 45 EUR.
S. V.
17
RAZVEDRILO
ZANIMIVOSTI
IN PROSTI ČAS
Fotografija: Arhiv CZR, avtor Zlatko Mesarić, CZR
OGLED NARAVNIH IN
TURISTIČNIH ZNAME
NITOSTI DOLINSKEGA
S KOLESOM
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
Skozi najvzhodnejše slovensko mesto, mimo
naselja z znamenitim tropskim vrtom orhidej,
cerkve Marijinega vnebovzetja in skozi rodno
vas velikega slovenskega pisatelja Miška
Kranjca se vije 54,1 km dolga kolesarska pot
z nazivom Dolinska pot, ki je dobila ime
po geografskem območju v Prekmurju –
Dolinsko. Trasa kolesarske poti je speljana
po obstoječi infrastrukturi in povezuje štiri
občine – Lendavo, Dobrovnik, Turnišče in
Veliko Polano. Izhodiščni položaj poti
predstavljajo terme Lendava. Več o
kolesarski poti na http://hiking-biking.net
/pot-zlatega-keliha-dolinska-pot.aspx.
SNOV,
KI JE
POTREBNA
ZA RAST
IN RAZVOJ
ZDRAVILO
V
RAZPRŠILU
PODSTAVEK
NA GOVORNIŠKEM
ODRU V
STARI GRČIJI
PEČEN
GOVEJI
ZREZEK
S PRILOGO
V ŽEMLJI
REKA V
EVROPSKI
RUSIJI,
PRITOK
PEČORE
ORAČ
(zastarelo)
GIULIO
NATTA
1
TOMISLAV
ZANOŠKI
OSKRBA
TUJEGA
OTROKA
PREBIVALEC
ESTONIJE
SLABA,
NEPRIMERNA
NAVADA
2
EVROPSKI
UMETNOSTNI SLOG V
15. IN 16.
STOLETJU
SNOV,
KI DAJE
PRIJETEN,
PLEMENIT
VONJ
7
TRDINOV
LIT. JUNAK
(… IN ZMAN)
SLIKAR
MAVEC
OBLAČILA,
ZNAČILNA
ZA NEKO
PODROČJE
HRVAŠKI
OTOK V
ZADARSKEM
ARHIPELAGU
5
3
OKROGEL
PROSTOR
ZA NASTOPE
EDO
VERDONIK
4
KDOR SE
UKVARJA
Z LOVOM
6
MESTO V
SREDNJI
BOSNI
ŽIVILO,
PRIPRAVLJENO ZA
UŽIVANJE
ALEKSANDAR
(krajše)
GESLO:
__ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7
Rešitev prejšnje križanke je INTEGRIRANA PRIDELAVA.
FABIANOVA MUZEJSKA TRGOVINA,
Foto: sken fotografije na zloženki.
RAZMEROMA
VELIKO
ŠTEVILO
(knjižno)
Lokev
Trgovina je v
Fabianovi družini
delovala od leta 1869
do leta 1948 in v tem
času se je menjalo pet
lastnikov. Od zaprtja
trgovine in do ponoFabianova muzejska trgovina.
vne otvoritve »muzejske trgovine« je minilo skoraj 60 let. Za rekonstrukcijo trgovine
so uporabili nekaj originalnega inventarja, ostalo je bilo zbrano
ali kupljeno. V zbirki si lahko ogledate predmete, ki so bili nepogrešljivi v vsaki trgovini z mešanim blagom, tako stojala za
bombone, kreme za čevlje, kozmetične pripomočke, različno
embalažo, šiviljske pripomočke, tobačne izdelke, začimbe, pralne
praške in mila, kavo, emajlirano in pocinkano posodo, pecilne
praške, petrolej …
Posebnost trgovine je zbirka reklamnih predmetov (plakati,
kipci, emajlirane pločevinaste in kartonske reklamne table …),
ki so jih trgovcem prinašali posamezni dobavitelji ali proizvajalci
tistega časa.
Muzej si lahko ogledate vsako soboto od 9. do 17. ure ali po
predhodni najavi: Miro Slana, tel. 01 540 35 27.
Za SED pripravila: Jelka Pšajd
18
NEKOČ JE BILO …
Brez ustrezne ponudbe ni turizma! Sirarska
zadruga Stara Fužina je poleg cerkve sv. Janeza ob
Bohinjskem jezeru postavila paviljon za prodajo
mleka, sira in drugih domačih proizvodov, da bi
domačinom in turistom omogočila lažji dostop
do njih. Paviljon so upravljale tri sestre Štros, po
domače Šoštarjeve. Foto razglednica prikazuje
otvoritev in blagoslov paviljona 28. junija 1937.
Podobnega objekta danes v Bohinju ni, vendar
pa je mogoče bohinjski sir in izvrstne domače
suhomesnate izdelke kupiti v posameznih
turističnih informacijskih točkah.
Stanislav Čičerov
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje od 11. do 17. junija 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
Banka odobrava gotovinske in namenske kredite
kmetom za:
- osnovno dejavnost,
- gradnjo gospodarskih objektov,
- nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo,
- nakup mehanizacije,
- nakup zemlje in urejanje zemljišč,
- ureditev trajnih nasadov,
- razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
- druge namene za dejavnost.
0,30
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
€/kg k.t.
Mlado pitano govedo, razred R3
Obrestne mere za kredite v domači valuti
3,80
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
3,66
Pribitek na
6M EURIBOR
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
teden
Prašiči, razred E
€/kg k.t.
do 6 mesecev
4,80 %
do 12 mesecev
1
1,70
1,65
1,60
1,55
1,50
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1,63
5,10 %
do 36 mesecev
3,10 %
6,30 %
do 60 mesecev
3,35 %
6,60 %
do 72 mesecev
3,40 %
6,80 %
do 120 mesecev
3,70 %
7,10 %
do 240 mesecev
3,90 %
do 360 mesecev
4,10 %
Kredit za vzrejo govedi, drobnice
do 18 mesecev
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
Nespremenljiva obrestna mera
5,40 %
MALI OGLASI
53
IZDELAVA OSTREŠIJ, KOZOLCEV,
VRTNIH UT, LOP
teden
Pšenica
Izdelujem ostrešja, kozolce (obnova kozolcev),
nadstreške, vrtne ute, garaže, lope in prekrivam
strehe. Telefon 031 695 208.
3,40
3,10
2,80
2,50
€/kg
do 3 mesecev
Nespremenljiva
obrestna mera
4,70 %
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
2,20
1,90
2,23
1,60
Kmečka lista je neodvisna in nestrankarska organizacija.
1,30
Kmečka lista –
društvo za razvoj
kmetijstva in
podeželja
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
2010
2011
2012
Stopimo skupaj
za varno prihodnost
slovenskega kmeta.
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI
s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre
prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si.
Prijetno branje vam želimo!
19
;)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJXRTUWNUWF[NQN
548*'34543:)'4?&34;*
897&30*57&;3*48*'*
V POSLOVNIH PAKETIH VPR]GUX³LOLVWRULWYH
NLMLKSUDYQHRVHEHXSRUDEOMDWHQDMSRJRVWHMHXJRGQRVWL
SDVRRGYLVQHRGREVHJDYD°HJDSRVORYDQMD]EDQNR
ÈEUH]SOD—QRYRGHQMH755]DGROR—HQRREGREMH
ÈEUH]SOD—QDOHWQD—ODQDULQD]DSOD—LOQRNDUWLFR]RGOR³HQLP
SOD—LORP$FWLYD0DVWHU&DUG
ÈVWRULWHYHUD—XQEUH]SULVWRSQLQH
ÈHOHNWURQVNDEDQND'%63521(7EUH]SULVWRSQLQHLQEUH]
PHVH—QHJDQDGRPHVWLOD]DGROR—HQRREGREMH
ÈSRORYL—QLVWUR°NLRGREULWYHSUYHJDSRVRMLODDOLOLPLWDQDUD—XQX
ÈSULGRELWHYSRVORYQHGHEHWQHNDUWLFH$FWLYD0DHVWUR
È°WHYLOQHXJRGQRVWLSULRSUDYOMDQMXSOD—LOQHJDSURPHWD
9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMHVHWUXGLPRVSRQXGER—LPEROMSULEOL³DWL
YD°LPSRWUHEDPLQ³HOMDPLQYDP]DJRWDYOMDWLNDNRYRVWQRLQ
FHQRYQRXJRGQREDQ—QRSRVORYDQMH
6OHGQMHMHSRND]DODWXGLQHGDYQDUD]LVNDYD%DQNH6ORYHQLMH
YNDWHULVHMH'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHVVYRMRSRQXGER
]DSUDYQHRVHEHXYUVWLODPHGQDMXJRGQHM°HEDQNHY6ORYHQLML
9H—LQIRUPDFLMYSRVORYDOQLFDKEDQNH