LETNO POROČILO 2011–12 - Direkcija Republike Slovenije za ceste

Transcription

LETNO POROČILO 2011–12
UVODNA BESEDA DIREKTORJA DIREKCIJE RS ZA CESTE
1
LETNO POROČILO 2011-12
LJUBLJANA, 2013
UVODNA BESEDA DIREKTORJA DIREKCIJE RS ZA CESTE
Naslov dela: Letno poročilo Direkcije Republike Slovenije za ceste za leti 2011 in 2012
Spoštovani,
Uredila: Sandra Kržan
pred vami je letno poročilo o delu Direkcije RS za ceste v preteklih dveh letih. Čeprav smo
organ državne uprave si vsa leta prizadevamo delati v skladu s standardi in dobro prakso
uspešnih podjetij, saj smo prepričani, da je to edina prava pot. Direkcija RS za ceste je kot
upravljavka skoraj 6.000 kilometrov dolgega omrežja glavnih in regionalnih cest predvsem
operativno telo, ki »prevaja« navodila Državnega zbora in nadrejenega ministrstva v
izvedbeno fazo. Čeprav so naši zaposleni državni uradniki, so ne glede na dan in uro dneva
med prvimi na kraju izrednih dogodkov, plazov, poplav in podobnih naravnih nesreč. V
primerjavi s klasično predstavo uradnikov v obleki in z brezmadežno čistimi čevlji je večina
naših zaposlenih »terencev«, ki velik del službenega časa prebijejo na gradbiščih, pri pregledu
objektov, priključkov, izvedenih del. Kljub temu pa opravijo ogromno administrativnega
dela, letno je obdelanih več kot četrt milijona dokumentov. Pa nas ni veliko – samo 70. Smo
drugačni in to drugačnost uporabljamo v prid čim boljši izvedbi projektov, ki so nam zaupani.
Priprava podatkov:
načrtovanje, umeščanje v prostor
Tomaž Willenpart
investicijski projekti
Karmen Cian, Božo Kordin, Matej Lapajne,
Bojan Papler, Jure Pejanović, Bojana Pirman,
Tomaž Willenpart
prometna varnost
mag. Stanislav Zotlar
hrup, divjad, varovanje okolja
Aleš Gedrih, Pavle Hevka
evropski projekti
mag. Simonka Šraj, Irena Zore Willenpart
komisijski pregledi
Borut Granič, Barbara Simčič
proračun, obdelava podatkov
Smiljana Ivanc
ceste, prometne obremenitve, motorizacija
Tatjana Bubnič
upravna statistika, arhiv
Mirjana Bezjak, Jožica Blatnik
redno vzdrževanje
Ljiljana Herga
Citiranje: Kržan, S. (ur.) (2013). Letno poročilo Direkcije RS za ceste za leti 2011 in 2012.
Ljubljana, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste
Uvodna
beseda
direktorja
Direkcije
RS za ceste
Danes so vse manj pomembni pripadnost poklicu, predanost službi, zaupanje v trud za
skupno dobro. Žal se tudi v naše vrste plazi malodušje današnjih dni, čeprav se trudimo
ohraniti ponos cestarjev, gradbincev, inženirjev, ki so po drugi svetovni vojni začeli graditi,
obnavljati, spodbujati razvoj in napredek. Ne, skok tako daleč v zgodovino ni neprimeren.
Izziv, pred katerim smo zaradi gospodarske krize, je primerljiv s tistimi časi. S propadom
vseh večjih gradbenih podjetij se je porazgubila vrsta odličnega strokovnega znanja. Pred
časom je nekdanji minister za znanost v nekem intervjuju slikovito opisal, da je večina stvari,
ki jih človek vidi, ko se zazre skozi okno – zgradbe, ceste, objekti – delo inženirjev. To znanje
se je povečevalo in razvijalo več generacij, sistematično zbiralo okoli izobraževalnih središč
in izvajalcev, iz učilnic prelivalo na teren. Ta tok je prekinjen in posledice bodo povsem
vidne šele čez nekaj let. Zaradi krize in splošnega družbenega ozračja ljudje ne razvijejo v
celoti vseh svojih kompetenc, zmožnosti in ne uporabljajo znanja za rast, napredek, saj ne
vidijo smisla, ker se priznavajo neke druge vrednote, ali pa se borijo za preživetje. Zaradi
tega so prizadevanja Direkcije RS za ceste, da podpre razvoj in raziskave, izmenjuje znanje
in izkušnje s tujino, se prilagaja novim ekotrendom, toliko pomembnejša. V letošnjem
poročilu smo posebej poudarili prav te teme. Nepomembna niso tudi prizadevanja, da
so vsi zaposleni enako ponosni na projekte, ki jih izvedemo. Od kurirja, tajnice … pa do
inženirja – s tem ko so dobro opravili svoje naloge, so vsi pripomogli k temu, da je na
koncu zrasel most, bil obnovljen cestni odsek ali zgrajena kolesarska povezava. Zaradi tega
v letošnjem poročilu opravljeno delo ni predstavljeno po posameznih sektorjih in službah,
saj direkcijo sestavljamo mi vsi skupaj in drug brez drugega ne bi zmogli. Poročilo o delu
Direkcije RS za ceste v letu 2011 in 2012 je zato mozaik, v katerega je vsak od nas prispeval
pomemben drobec, ki je del celote.
Sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujem za trud in dobro delo ter si hkrati želim, da bi
vsi tisti, ki jim bo poročilo o našem delu v preteklih dveh letih prišlo v roke, med vrsticami
razbrali, kako dobra in prizadevna ekipa se skriva pod znamko Direkcije RS za ceste.
Mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad.
direktor
Razmnoževanje celotne publikacije ali posamičnih delov je dovoljeno le z navedbo vira.
© Direkcija RS za ceste, 2013
3
LETNO POROČILO DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ZA LETI 2011 IN 2012
4
KAZALO
DIREKCIJA RS ZA CESTE........................................................................................................11
Kazalo
O Direkciji RS za ceste....................................................................................................................12
Osebna izkaznica.............................................................................................................................13
Poudarki poslovanja.......................................................................................................................13
Poslanstvo, vizija in cilji.................................................................................................................14
Predstavitev vodstva......................................................................................................................15
Organiziranost..................................................................................................................................15
Naloge in pristojnosti.....................................................................................................................16
Tveganja..............................................................................................................................................17
Nadzor nad delom Direkcije RS za ceste.................................................................................18
Zaposleni............................................................................................................................................19
Splošno o poslovanju.....................................................................................................................20
Arhiv ....................................................................................................................................................27
Sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami
ter sorodnimi ustanovami v tujini.............................................................................................28
Poslovanje s strankami..................................................................................................................30
Dostopnost informacij za stranke..............................................................................................31
Zagotavljanje javnosti dela..........................................................................................................32
Ugotavljanje zadovoljstva strank...............................................................................................32
CESTE IN PROMET..................................................................................................................35
Omrežje cest......................................................................................................................................36
Prometne obremenitve.................................................................................................................................37
Motorizacija..........................................................................................................................................................40
Stanje cest..............................................................................................................................................................42
Upravljanje cest................................................................................................................................44
Financiranje.......................................................................................................................................45
Letno povračilo za uporabo vozil v cestnem prometu......................................................52
PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV..............................................................................57
Projekti v fazi priprave prostorske dokumentacije..............................................................58
Državni prostorski načrt za državno cesto od AC A2 (novomeški obroč)
do priključka Maline........................................................................................................................................62
Državni prostorski načrt za G2 Hrastnik–Zidani Most–Radeče in G 1
Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče...................................................................................................66
Projekti, sofinancirani s sredstvi iz EU skladov......................................................................69
Gradnja kolesarskih povezav......................................................................................................................71
Kolesarska povezava Jesenice–Lesce–Bled..............................................................................71
Kolesarska povezava Brezovica–Vrhnika–Logatec...............................................................71
Kolesarska povezava Kranjska Gora–Jesenice.........................................................................72
Kolesarska povezava Porečanka (Parenzana)...........................................................................72
Posodobitev cestnih povezav...................................................................................................................73
Rekonstrukcija Pijava Gorica–Turjak (tretji pas).......................................................................73
Modernizacija Pod Malečnikom.......................................................................................................73
Bača–Dolenja Trebuša............................................................................................................................74
5
6
Gradnja obvoznic..............................................................................................................................................74
Obvoznica Škofja Loka (R1-210/1110)..........................................................................................74
Obvoznica Radlje ob Dravi (G1-1/0242)......................................................................................75
Izgradnja izven nivojskih križanj glavnih in regionalnih cest z železniškimi
progami.............................................................................................................................................................................76
Nadvoz za železnico v Dobovi (R2-420/1335).........................................................................76
Izvennivojsko križanje ceste G1 - 2 odsek 1313 Ormož–Središče ob Dravi
in železniške proge št. 41 Ormož–Murska Sobota–Hodoš v Pušencih....................76
Izvedeni projekti – predstavitev dela pri končanih projektih po izboru
vodij projektov.................................................................................................................................77
Odprava mest z visoko stopnjo prometnih nesreč......................................................................77
Ureditve, modernizacije, rekonstrukcije..............................................................................................84
Ureditev G12-1 Dravograd..................................................................................................................84
Ureditev R3-730 Sv. Ana, prva etapa.............................................................................................84
Modernizacija regionalne ceste R3-704 Vuhred–Ribnica na Pohorju.......................85
Ureditev R3-679/3909 Loka–Breg–Sevnica–Brestanica od
km 7,066 do km 8,458............................................................................................................................86
Rekonstrukcija Zala (tretji pas)..........................................................................................................86
Rekonstrukcija Gonjače–Šmartno..................................................................................................86
Ureditev Podpeč–Brezovica................................................................................................................86
Obnova Cankova–Kuzma skozi Rogašovce in Nuskovo...................................................87
Ureditev ceste skozi Bočno.................................................................................................................87
Rekonstrukcija Gabrovčec–Vrhovo................................................................................................87
Križišča......................................................................................................................................................................88
Ureditev križišča Golič............................................................................................................................88
Ureditev križišča Ključarovci...............................................................................................................88
Ukrepi za umirjanje prometa.....................................................................................................................89
Ureditev, povezana z ukrepi za umirjanje prometa pri vstopu
v naselje Spodnje Stranje.....................................................................................................................89
Ureditev priključka lokalnih cest na G2-111/0239 v Parecagu......................................89
Ureditev območja priključka za naselje Seča na G2-111/ 0239
Valeta–Sečovlje od km 3,420 do km 3,670................................................................................89
Počivališča..............................................................................................................................................................90
Ureditev počivališča Livold–Fara.....................................................................................................90
Ureditev počivališča Topovlje, DC R1-225/1246 Soteska–Šentrupert,
od km 9,870 do km 10,150..................................................................................................................90
Pločniki, prehodi................................................................................................................................................90
Ureditev Levec............................................................................................................................................90
Obvoznice..............................................................................................................................................................91
Obvoznica Krško........................................................................................................................................91
Obvoznica Vrtojba....................................................................................................................................91
Krožišča....................................................................................................................................................................92
Gradnja krožišča Benedikt....................................................................................................................92
KAZALO
Krožno križišče Dobrteša vas.............................................................................................................92
Ureditev začasnega krožnega križišča na obvoznici Žalec..............................................92
Geotehnika (sanacije plazov, brežin in zidov)..................................................................................93
Sanacija usadov Korita...........................................................................................................................93
Sanacija podpornega zidu Spodnje Jezersko–Preddvor..................................................93
Sanacija brežine Vršič..............................................................................................................................94
Sanacija plazu ob Krožni cesti...........................................................................................................94
Sanacija pobočja in obnova vozišča Zavratec.........................................................................95
Objekti......................................................................................................................................................................95
Rekonstrukcijska dela na mostu čez Bukovnico v Dobrovniku....................................95
Rekonstrukcija mostu čez Koritnico v Koritnici na R2-403/1072 v km 5,560.......96
Sanacija mostu čez Savinjo v Celju................................................................................................97
Sanacija mostu čez Savinjo v Šempetru.....................................................................................97
REDNO VZDRŽEVANJE..........................................................................................................99
Zimska služba................................................................................................................................ 102
Elementar........................................................................................................................................ 103
Vzpostavitev obvoza ob mostu v Založah......................................................................................103
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL...................................105
Tehnični pregledi.......................................................................................................................... 106
Pregledi pred iztekom garancijske dobe............................................................................. 115
UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE.............................................................................123
VAROVANJE OKOLJA...........................................................................................................127
Ukrepi za zaščito biosfere.......................................................................................................... 128
Protihrupna zaščita...................................................................................................................... 129
Dokončanje protihrupne zaščite na G1-3.......................................................................................129
Izvedba pasivne protihrupne zaščite v naseljih Skorba in Hajdina.................................129
Gradnja protihrupne ograje na območju Doma upokojencev in
oskrbovancev Impoljca ob G1-5/335 Impoljca–Brestanica.................................................129
Uporaba hladne reciklaže.......................................................................................................... 130
Preplastitev vozišča R1-216, odsek 1177 Soteska–Črmošnjice..........................................130
Sanacija nevarnih mest (R3-642/1360).............................................................................................130
Preplastitev vozišča na R3-646, odsek 1196 Ivančna Gorica (Studenec)–Grm..............131
Sanacija nevarnih mest (R1-212/1119).............................................................................................131
NAČRTI IN SKLEPNA MISEL................................................................................................133
Načrti za leto 2013........................................................................................................................ 134
Sklepna misel................................................................................................................................. 135
SLOVARČKI IN VIRI...............................................................................................................137
Slovarček pojmov......................................................................................................................... 138
Uporabljene kratice..................................................................................................................... 140
Viri ..................................................................................................................................................... 143
7
8
Kazalo
preglednic
Preglednica 1: Pregled evidentiranih dokumentov za leto 2011......................................................20
Graf 1: Izobrazbena struktura zaposlenih na Direkciji RS za ceste............................................19
Preglednica 2: Pregled evidentiranih dokumentov za leto 2012......................................................21
Graf 2:
Prejete zadeve 2011–2012 po sektorjih.....................................................................................21
Graf 3:
Prejete zadeve 2011–2012.................................................................................................................22
Graf 4:
Vhodni dokumenti 2011–2012.......................................................................................................22
Preglednica 5: Dolžina cestne mreže v letu 2012.......................................................................................36
Graf 5:
Rešene zadeve 2011–2012 po sektorjih....................................................................................23
Preglednica 6: Povprečni PLDP na cestah G1 in G2 v letih 2000–2012.........................................37
Graf 6:
Vhodni dokumenti 2011–2012 po sektorjih...........................................................................23
Preglednica 7: Število registriranih motornih vozil v Sloveniji 1995–2012..................................40
Graf 7:
Izhodni dokumenti 2011–2012 po sektorjih..........................................................................24
Preglednica 8: Rebalans proračuna in realizacija DRSC v letih 2011 in 2012.............................46
Graf 8:
Lastni dokumenti 2011–2012 po sektorjih..............................................................................24
Preglednica 9: Število pobranih letnih dajatev in skupni znesek pobranih dajatev
po posameznih kategorijah in podkategorijah vozil v letu 2012....................53
Graf 9:
Javna naročila velike vrednosti 2011...........................................................................................25
Graf 10:
Javna naročila male vrednosti 2011.............................................................................................25
Preglednica 10: Vozila, za katera je bilo uveljavljeno znižanje/zvišanje plačila
letne dajatve.....................................................................................................................................54
Graf 11:
Javna naročila velike vrednosti 2012 ..........................................................................................25
Graf 12:
Javna naročila male vrednosti 2012 ...........................................................................................25
Graf 13:
Javna naročila velike in male vrednosti 2011.........................................................................25
Graf 14:
Javna naročila velike in male vrednosti 2012.........................................................................25
Graf 15:
Storitve e-uprave v letu 2011...........................................................................................................31
Graf 16:
Storitve e-uprave v letu 2012...........................................................................................................31
Preglednica 15: Kratkoročni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v letu 2011...................78
Graf 17:
Primerjava storitev e-uprave med leti 2011 in 2012..........................................................31
Preglednica 16: Dodatno obravnavana mesta v letu 2012......................................................................80
Graf 18:
Povprečni PLDP na glavnih cestah I. reda v obdobju 2000–2012.............................38
Preglednica 17: Pregled rednega vzdrževanja cest...................................................................................100
Graf 19:
Povprečni PLDP na glavnih cestah II. reda v obdobju 2000–2012...........................38
Preglednica 18: Seznam komisijskih pregledov Prometno-tehničnega sektorja....................107
Graf 20:
Vsa registrirana motorna vozila v obdobju 1995–2012...................................................41
Preglednica 19: Seznam komisijskih pregledov Sektorja za investicije..........................................108
Graf 21:
Delež ocenjevanja stanja vozišč po MSI - glavne ceste in hitre ceste
v upravljanju DRSC v obdobju 1999–2011..............................................................................42
Graf 22:
Delež ocenjevanja stanja vozišč po MSI - regionalne ceste
v upravljanju DRSC v obdobju 1999–2011..............................................................................43
Graf 23:
Stanje vozišč R3 in RT po vizualnem ocenjevanju v letu 2012....................................43
Graf 24:
Realizacija Direkcije RS za ceste leta 2011 po namenu v deležih..............................47
Graf 25:
Realizacija Direkcije RS za ceste leta 2012 po namenu v deležih..............................47
Preglednica 3: Primerjava dogodkov v arhivu v letih 2011 in 2012.................................................27
Preglednica 4: Dane informacije............................................................................................................................32
Preglednica 11: Vozila, za katera se letna dajatev ne plača......................................................................54
Preglednica 12: Vozila, za katera je bila uveljavljena oprostitev plačila letne dajatve.............55
Preglednica 13: Osnovni podatki za odsek Novo mesto–Maline........................................................65
Preglednica 14: Indikativni seznam prednostnih projektov PU Cestna
infrastruktura – ESRR....................................................................................................................69
Preglednica 20: Pri pregledu pred iztekom garancijske dobe ugotovljene
pomanjkljivosti.............................................................................................................................115
Preglednica 21: Pregled postavljenih ograj za motoriste.......................................................................124
Preglednica 22: Mesta, na katerih je bila postavljena obvestilna signalizacija
za motoriste in kolesarje.........................................................................................................125
Kazalo slik
KAZALO PREGLEDNIC, SLIK IN GRAFOV
Kazalo
grafov
Graf 26:
Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 (nominalne vrednosti).............................48
Slika 1:
Organigram Direkcije RS za ceste (31. 12. 2012).........................................................15
Graf 27:
Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (gradnja državnih cest)................50
Slika 2:
Karta prometnih obremenitev 2011 – povprečni PLDP........................................39
Graf 28:
Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (investicijsko vzdrževanje).........50
Slika 3:
Karta obravnavanih variant prvega odseka južnega dela tre.............................62
Graf 29:
Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (redno vzdrževanje)......................51
Slika 4:
Rešitev trase tretje razvojne osi Novo mesto–Maline po javni razgrnitvi.......63
Graf 30:
Realizacija proračuna DRSC od leta 1991 dalje (upravljanje in varstvo cest)..........51
Slika 5:
Iz vizualizacije: Razcep Poganci, kjer se združita tretja razvojna os
in zahodna obvoznica Novega mesta..............................................................................66
Graf 31:
Stroški posameznih postavk zimske službe za sezono 2011/12
v deležih ....................................................................................................................................................102
Slika 6:
Pogled na celotno traso novogradnje glavne ceste G2 108 med
Hrastnikom in Zidanim Mostom in G1-5 v Zidanem Mostu...............................67
Slika 7:
Vizualizacija: Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10
Ljubljana–Dobova–d. m. v Krnicah....................................................................................68
Slika 8:
Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10
Ljubljana–Dobova–d. m. v Suhadolu................................................................................68
Slika 9:
Nadvoz čez glavno železniško progo št. 10
Ljubljana–Dobova–d. m. v Majlandu................................................................................68
9
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE
10
11
DIREKCIJA RS
ZA CESTE
12
O Direkciji
RS za ceste
Direkcija Republike Slovenije za ceste je bila v letu 2011 organ v sestavi Ministrstva za
promet, po preoblikovanju ministrstva ostaja z istimi nalogami in pooblastili organ v
sestavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Osebna
izkaznica
Direkcija Republike Slovenije za ceste izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske
in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter
kolesarskih povezav.
13
Direkcija RS za ceste je organ v sestavi ministrstva – v letu 2011 Ministrstva za promet,
ki se je v začetku leta 2012 preoblikovalo v Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Ustanovljena je bila leta 1994 kot naslednica Republiške uprave za ceste.
Direktor:
mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad.
Sedež:
Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
Kontaktne informacije:
Med nalogami Direkcije RS za ceste sta tudi priprava predlogov za investicije v državne
ceste, ki so v njeni pristojnosti, in usklajevanje pri projektiranju, graditvi in obnovah cest
ter objektov na teh cestah. Direkcija zbira in obdeluje različne podatke, potrebne za
presojo vlaganj v ceste, in opravlja naloge, sprejete v Državnem zboru, na Vladi RS ter
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Telefonska številka recepcije:
01 478 8002
Splošni elektronski poštni predal:
gp.drsc@gov.si
Kratica imena:
DRSC
V okviru Sektorja za upravljanje cest ima Direkcija RS za ceste z namenom lažje dostopnosti
za stranke vzpostavljenih devet območnih pisarn v večjih krajih po Sloveniji, in sicer v
Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Celju, Kranju, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu.
Poudarki
poslovanja
Kot upravljavka glavnih in regionalnih cest Direkcija RS za ceste ne nastopa samo v zaključni,
izvedbeni fazi, ampak dejavno sodeluje tudi pri pripravi državnih in občinskih prostorskih
načrtov, v sklopu katerih se načrtujejo ureditve na državnem cestnem omrežju.
To pomeni, da je trajanje vsakega projekta bistveno daljše, kot pa je to razvidno iz gradbenih
del na terenu. Po umestitvi projekta v prostor sledi postopek izbire izvajalca za pripravo
projektne dokumentacije. Projektna dokumentacija se običajno pregleda s strokovnega
vidika (revizija, recenzija). Obstaja več različnih tipov projektne dokumentacije (IDP: idejni
projekt, IDZ: idejna zasnova, PGD: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI: projekt
za izvedbo, PID: projekt izvedenih del). Priprava predpisane dokumentacije je tako kot
tudi investicijska in upravna dokumentacija sestavni del vsakega investicijskega projekta.
Novost so tudi tako imenovani izvedbeni načrti, ki se pripravljajo na podlagi Pravilnika za
izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah.
Direkcija RS za ceste ima odprtih več kot 730 investicijskih projektov, ki so v različnih fazah.
Kdaj dejansko pride projekt na vrsto za izvedbo, je odvisno od razpoložljivih sredstev, zato
so projekti, sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, tisti, ki imajo prednost, še
posebej zdaj, ob koncu finančne perspektive 2007–2015. Vrstnega reda izvajanja projektov
ne določa Direkcija RS za ceste sama, ampak Državni zbor. S tem ko poslanci potrdijo
proračun za posamezno leto, opredelijo tudi nabor projektov. Direkcija RS za ceste si kot
strokovno telo že vrsto let prizadeva za sprejetje nacionalnega programa razvoja državnega
cestnega omrežja, s katerim bi določili prednostne naloge ter omogočili sistematično
vlaganje in razvoj omrežja glavnih in regionalnih cest.
V zadnjih dveh letih je ob zaostrenih gospodarskih razmerah vse večji poudarek tudi na
izvajanju postopkov javnih naročil, saj je vse več poskusov izpodbijanja odločitev o izbiri
ponudnika za posamezno naročilo. V teh postopkih odločajo pristojni pritožbeni organi.
Ker pa so gradbena dela sezonska, pomeni vsak časovni zaostanek pri izbiri izvajalca za
Direkcijo RS za ceste nov izziv. Logika delovanja proračuna RS je namreč zastavljena tako,
da se sredstva ne prenašajo iz leta v leto, temveč se vsako posamezno leto zaključi, in če
sredstva v posameznem letu niso porabljena, zapadejo. Zaradi tega Direkcija RS za ceste
veliko pozornost namenja strokovni pripravi razpisne dokumentacije.
Ob umeščanju v prostor in sami izvedbi projektov pa sta kot varuh obstoječega cestnega
omrežja nadvse pomembni tudi upravljanje in vzdrževanje cest. Z dejavnostmi pri
vzdrževanju cest se zagotavlja, da zaradi pomanjkanja sredstev in s tem propadanja cest
na omrežju ne bi nastajala čezmerna škoda. Z dejavnostmi na področju upravljanja pa se
poskuša preseči slovenska posebnost neposrednega priključevanja individualnih objektov
na glavne ceste in prezasičenosti obcestnega prostora z različno neprometno signalizacijo
in obvestili ter tako zvišati raven prometne varnosti.
14
Direkcija RS za ceste od leta 2008 do danes deluje pod vodstvom mag. Gregorja Ficka.
Predstavitev
vodstva
Vodje notranjih organizacijskih enot so člani kolegija direktorja, internega organa, v sklopu
katerega se izmenjavajo informacije in usklajuje delo:
Pri upravljanju in v začetni fazi investicij, torej pri odkupih zemljišč, se Direkcija RS za ceste
veliko srečuje s strankami, sicer pa so njen glavni sogovornik občine. Ker svojo vlogo vidi v
zagotavljanju ustreznih storitev prebivalcem in gospodarstvu, pri svojem poslovanju ravna
z vidika potreb uporabnikov.
Poslanstvo,
vizija in cilji
Glavni delovni procesi, ki vključujejo izpolnjevanje zakonskih in drugih nalog direkcije, se
izvajajo v petih sektorjih, v štirih službah pa potekajo podporne in spremljajoče dejavnosti,
potrebne za izvajanje glavnih delovnih procesov.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Naše poslanstvo je, da razpoložljive vire optimalno upravljamo, jih varujemo, vzdržujemo
in gradimo državne ceste tako, da v skladu s svojimi pristojnostmi prispevamo k izboljšanju
prevoznosti, varnosti, dostopnosti, uporabnosti, minimalni obremenitvi naravnega in
bivalnega okolja ter k usklajenosti z gospodarskim in prostorskim razvojem območij.
Sektor za investicije vodi Tomaž Willenpart,
Sektor za vzdrževanje in varstvo cest vodi Ljiljana Herga,
Prometno-tehnični sektor vodi mag. Stanislav Zotlar,
Sektor za upravljanje cest vodi Gordana Grahek,
Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv vodi Anton Švigelj,
Službo za evropske zadeve in tehnično regulativo vodi Irena Zore Willenpart,
Službo za pravne in splošne zadeve vodi Majda Pachole Skubic,
Službo za finance in planiranje vodi mag. Mihaela Dovč,
Službo za javna naročila vodi Smiljan Sočan.
Za poslovanje organa kot celote je odgovoren direktor.
Naša vizija je toliko izboljšati stanje cest, da bodo povsem primerljive s cestami v podobno
razvitih državah Evrope. Pri tem pa želimo dvigniti raven storitev za uporabnike cest in
znižati njihove stroške ter stroške izvedbe del in upravljanja.
Organiziranost
Naš cilj je usposobiti človeške vire, razvijati nove metode in optimizirati poslovne procese
z ustrezno podprtim informacijskim sistemom tako, da ne bo nepotrebnih izgub časa pri
izvajanju procesov in da bo imel vsak vložen cent ustrezen učinek na državnem cestnem
omrežju.
Svoj poslovni pristop smo zasnovali na zadovoljstvu svojih naročnikov, to sta vlada in
ministrstvo, ter odjemalcev, torej vseh uporabnikov cestnega omrežja. Zadovoljstvo
naročnikov in odjemalcev je najpomembnejši cilj našega poslovanja. Zaradi tega
Direkcija RS za ceste intenzivno spremlja vse dejavnosti, s katerimi zagotavljamo ustrezno
kakovost naših storitev. V stalnih in neposrednih stikih s svojimi naročniki in odjemalci
ugotavljamo njihove potrebe in pričakovanja.
Kakovost razumemo kot izpolnjevanje vseh zahtev naročnikov in odjemalcev, ki so
opredeljene v zakonih in drugih predpisih naročnikov, ter izpolnjevanje pričakovanj
odjemalcev.
Za naročnika opravljamo storitve v skladu z dogovorjenimi pogoji in v dogovorjenih
rokih – ob hkratnem upoštevanju mednarodnih in nacionalnih standardov in predpisov.
V sektorjih Direkcije RS za ceste se izvajajo glavni delovni procesi, ki vključujejo izpolnjevanje
zakonskih in drugih nalog direkcije, v službah pa potekajo podporne in spremljajoče
dejavnosti, potrebne za izvajanje glavnih delovnih procesov.
Slika 1
Organigram Direkcije RS
za ceste (31. 12. 2012)
Vir: DRSC, 2012, 5. člen
Oddelek
za upravno
poslovanje
Oddelek za
planiranje
Služba za
pravne in
splošne
zadeve
Služba za
finance in
planiranje
To dosegamo z ustrezno organizacijo strokovno usposobljenega osebja, katerega glavna
naloga je izpolnjevanje dogovorjenih zahtev. Naše osebje usklajuje in nadzira delo
številnih izvajalcev, ki sodelujejo pri projektih. V ta namen je Direkcija RS za ceste razvila
in uvedla učinkovit sistem vodenja in zagotavljanja kakovosti po merilih mednarodnega
standarda ISO 9001.
Veliko pozornost pri vodenju Direkcije RS za ceste namenjamo tudi upravljanju človeških
virov s poudarkom na usposabljanju za potrebna funkcionalna znanja in z dodeljevanjem
pooblastil glede na stopnjo usposobljenosti.
Služba
za javna
naročila
Služba za
evropske
zadeve in
tehnično
regulativo
Sektor za
vzdrževanje
in varstvo
cest
Sektor za
evidence
o cestah,
informatiko
in arhiv
DIREKTOR
Sektor za
upravljanje
cest
Sektor za
investicije
Prometnotehnični
sektor
15
16
Naloge in
pristojnosti
Naloge in pristojnosti Direkcije RS za ceste so opredeljene v Zakonu o cestah. Zakon je
začel veljati junija 2011 in na področju pristojnosti Direkcije RS za ceste ni uveljavil večjih
sprememb.
Direkcija opravlja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za
gradnjo, vzdrževanje in varstvo državnih cest in kolesarskih povezav. Te naloge so:
• izdelava strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest ter izdelavo
osnutkov teh planov in pripravo strokovnih izhodišč za smernice in mnenja, ki jih
ministrstvo, pristojno za promet, kot nosilec urejanja prostora izdaja k državnim in
občinskim prostorskim aktom;
• redno vzdrževanje državnih cest;
• nadzor nad stanjem državnih cest in nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;
• naloge upravljanja, vodenja in nadziranja prometa;
• izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje
državnih cest ter naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje
državnih cest in objektov na njih;
• izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja državnih
cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in
vzdrževalnih del v javno korist na državnih cestah;
• naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
• vodenje evidenc o državnih cestah in zbirne evidence o javnih cestah;
• pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na državnih cestah ter o prekoračitvah
dimenzij (višina, širina in dolžina) in mase vozil;
• organizacija obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih;
• izdajanje dovoljenj in soglasij ter vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi
za varstvo državnih cest in varovanje prometa na njih;
• naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, gradnji
in vzdrževanju javnih cest.
Vsebino in področje dela Direkcije RS za ceste ob krovnem Zakonu o cestah opredeljujejo
tudi drugi zakoni, med njimi tudi:
•
•
•
•
•
•
Zakon o javnih financah,
Zakon o prostorskem načrtovanju,
Zakon o izvrševanju proračuna,
Zakon o javnem naročanju,
Zakon o graditvi objektov,
Zakon o urejanju prostora.
Tveganja
Direkcija RS za ceste ima izdelan register tveganj, iz katerega so razvidni mogoča tveganja
in posledice ter način nadzora in ukrepanja za preprečevanje oziroma zmanjševanje
tveganj.
Direkcija kot organ, ki posluje z zelo veliko poslovnimi partnerji in fizičnimi osebami,
posebno pozornost namenja tveganju na področju informacijske strukture. Informacijska
tveganja ima urejena s Poslovnikom sistema varovanja informacij. Informacije obravnava kot
dragocen vir, zato ima urejen tudi nadzor nad dostopom do informacijskih virov. S tem
direkcija hkrati varuje osebne in druge informacije, kot ji to nalaga zakonodaja.
Tveganje, da zaradi likvidnostnih težav podjetij ne bo mogoče v roku izvesti investicije,
je bilo v preteklih letih opredeljeno kot nizko, z letom 2011 pa je to postalo eno glavnih
tveganj. Zaradi izvedbe ponovnih javnih razpisov ob stečajih je bil pri več investicijah
ogrožen rok izvedbe in Direkcija RS za ceste je predlagala nekaj mogočih rešitev, ki pa za
pristojne niso bile sprejemljive kljub dokazanemu prihranku časa in sredstev.
Povečuje se tudi tveganje pri oddaji javnih naročil zaradi uničenega gradbenega sektorja
ter nenehnih in ne dovolj premišljenih sprememb Zakona o javnem naročanju.
V letu 2011 je izrazitejše postalo tudi tveganje pri umeščanju objektov v prostor, s tem pa
je bilo ogroženo tudi črpanje evropskih sredstev. Skoraj ob vsakem projektu novogradnje
je opazen pojav civilnih pobud, ki nasprotujejo gradnji. Direkcija RS za ceste je na vrsto
institucij naslovila poziv za proaktivno obveščanje prebivalcev na obravnavanem območju
že med umeščanjem objektov v prostor, saj bi se z dovolj visoko stopnjo obveščenosti
lahko znižalo tveganje oviranja začetka gradnje. Težava pri umeščanju v prostor je tudi
pomanjkanje vhodnih podatkov (karte poplavne nevarnosti za obstoječe stanje, podatki o
habitatnih tipih), ki bi jih morali zagotavljati drugi resorji.
Stalno tveganje pri vseh gradbenih projektih so tudi spremembe in poznejše ugotovitve na
terenu (nivo podtalnice, sestava tal), posledica česar so lahko nujne spremembe v projektni
dokumentaciji oziroma več gradbenih in dodatnih del.
Posebno tveganje, ki ga Direkcija RS za ceste obvladuje z različnimi dejavnostmi že vrsto let,
je nezmožnost pridobiti nepremičnine za izvedbo investicije. Pogosto se namreč dogaja,
da so odkupljena vsa zemljišča in nepremičnine, razen nekaj kvadratnih metrov, vendar
to ovira gradnjo. Postopki razlastitve trajajo v povprečju tri leta, zato Direkcija RS za ceste
z namenom obvladovanja tveganja, da zaradi nepridobljenega zemljišča v izmeri nekaj
kvadratnih metrov projekta ne bo mogla izvesti, predlog za uvedbo postopka za razlastitev
vloži takoj, ko je to mogoče, in se sočasno pogaja z lastnikom.
Direkcija RS za ceste je v preteklih letih kot eno največjih tveganj prepoznala tudi začasno
zadržanje izvajanja proračuna, saj je pri izvajanju investicij vezana na gradbeno sezono,
logika proračuna pa ne omogoča prenašanja sredstev v prihodnje proračunsko leto.
17
18
Nadzor
nad delom
Direkcije RS
za ceste
Delo Direkcije Republike Slovenije za ceste nadzirajo različne institucije in javnost.
Nadzirata se administrativni del projekta in tudi izvajanje oziroma izvedba projekta,
seveda pa se nadzor nanaša tudi na poslovanje direkcije.
Zaposleni
Računsko sodišče RS redno izvaja revizije poslovanja, proračunska inšpekcija nadzira
porabo proračunskih sredstev, drugi organi pa opravljajo nadzor ob različnih prijavah in
presojah. Državna revizijska komisija nadzira pravilnost postopka oddaje javnih naročil,
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Direkcija RS za ceste poroča redno mesečno
in na zahtevo. Za projekte, sofinancirane s sredstvi Evropske unije, so pogoji uporabe
proračunskih sredstev in vodenja projektov še zahtevnejši. Za te projekte je vzpostavljen
zunanji nadzor, pri katerem se vsak posamezen račun pred plačilom preveri in odobri
plačilo sredstev, opravljajo se tudi redni inšpekcijski pregledi, ki jih opravljajo tako
pristojne slovenske kot tudi evropske institucije.
Inšpekcijski nadzor na področju cestne infrastrukture opravlja Inšpektorat RS za promet,
energetiko in prostor, ki nadzira izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki urejajo
vzdrževanje, obnovo in gradnjo državnih cest ter varstvo državnih cest in prometa na njih.
Na Direkciji RS za ceste je bilo na dan 31. 12. 2012 zaposlenih 70 javnih uslužbencev (na dan
31. 12. 2011 pa 74). Raven izobrazbe:
magistrska izobrazba
9
univerzitetna izobrazba
31
visokošolska izobrazba
12
višješolska izobrazba
6
srednja strokovna izobrazba
11
srednja poklicna izobrazba
1
35
30
25
Pri poslovanju s strankami in zagotavljanju javnosti dela se Direkcija RS za ceste srečuje
predvsem z dvema pristojnima organoma, to je Upravno inšpekcijo in Informacijskim
pooblaščencem.
20
15
10
5
0
Magistrska
Univerzitetna
Visokošolska
Višješolska
Srednja strokovna
Srednja poklicna
izobrazbaizobrazbaizobrazbaizobrazba izobrazba izobrazba
graf 1
izobrazbena struktura
zaposlenih na direkciji
rs za ceste
Zaposleni se morajo redno izpopolnjevati in izobraževati za delo v skladu z vsemi
spremembami zakonodaje. Del zaposlenih mora sodelovati tudi pri prenosu znanja in novih
rešitev iz tujine. Da bo vsak zaposleni lahko čim bolj razvil svoje strokovne kompetence,
se od zaposlenih zahteva, da po udeležbi na usposabljanju ali izobraževanju predložijo
natančno poročilo in predloge za izboljšanje svojega dela ali poslovanja direkcije.
Od vseh zaposlenih, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe, pa se pričakuje, da na različnih
kongresih doma in v tujini nastopajo kot ambasadorji slovenskega znanja ter predstavijo
posamezne projekte ali rešitve širši domači in tuji javnosti.
19
Splošno o
poslovanju
Iz zbirnega poročila o dokumentih in zadevah za posamezno leto, v katerem so zajeti podatki
o številu vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov ter prejetih in rešenih zadev, je razvidno,
da Direkcija RS za ceste izredno veliko pisno komunicira in ima ogromen pripad zadev.
(Preglednici 1 in 2)
Število zadev je kazalnik, koliko novih postopkov je bilo začetih in koliko končanih, medtem
ko je število dokumentov v posamezni zadevi lahko zelo različno. Primerjava med letoma
2011 in 2012 kaže veliko povečanje števila prejetih zadev predvsem v Službi za pravne in
splošne zadeve (Graf 2).
Da se je obseg dela Direkcije RS za ceste kljub zmanjšanim sredstvom za investicije v resnici
močno povečal, je razvidno tudi iz primerjave števila zadev in števila vhodnih dokumentov
(Graf 3 in 4).
Zaradi povečanega obsega dela je tudi število rešenih zadev manjše (Graf 5).
Pregled prejetih dokumentov po posamezni notranji organizacijski enoti je prikazan z
grafi 6, 7 in 8.
Direkcija RS za ceste je eden večjih proračunskih uporabnikov, ki v skladu z zakonom
izpelje zelo veliko postopkov javnega naročanja. Poslovanje z dokumentacijo v okviru teh
postopkov je razvidno iz grafičnih prikazov 9 do 14.
Preglednica 1
Pregled evidentiranih
dokumentov za leto 2011
VHODNI
IZHODNI
LASTNI
968
539
272
99
98
pravne in splošne zadeve (SPSZ)
22.227
14.227
3.316
3.116
2.316
finančna služba (FS)
• štev. prejetih računov 13927
• štev. izdanih računov 394
• štev. izdelanih FEP-ov 1852
2.369
1.446
566
546
385
vodstvo (VOD)
javna naročila in realizacija letnega plana (SJN)
• postopki javnih naročil velike vrednosti
• postopki javnih naročil male vrednosti
REŠENE
ZADEVE
VHODNI
Vodstvo (VOD)
IZHODNI LASTNI
39
2.051*
2.620*
12
2.379*
3.863*
8
234*
861*
7
15
397
evidence o cestah, informatika in arhiv (SEVICA)
4.888
4.059
1.021
135
47
evropske zadeve in tehnična regulativa (EZTR)
1.089
779
632
72
66
upravljanje cest (SUC)
11.616
7.673
1.564
3.283
4.703
vzdrževanje in varstvo cest (SVVC)
17.226
13.678
1.910
7.226
8.125
investicije (SIC)
7.462
4.642
3.651
713
229
prometno-tehnični (PTS)
4.188
2.782
855
650
716
72.047
49.864
13.799
15.848
16.685
Opombi:
* Podatki pomenijo število zadev in dokumentov (izhodni in lastni), ki so signirani na posameznega skrbnika projekta, vendar so evidentirani, skenirani in odpremljeni v Službi za javna naročila.
** Podatki pomenijo število vhodnih dokumentov v postopkih javnih naročil, ki so evidentirani v glavni pisarni.
PREJETE
ZADEVE
REŠENE
ZADEVE
1.628
908
291
99
87
27.243
12.989
3.410
4.269
1.566
2.853
1.415
939
756
682
17
1.817**
2.036**
33
1.879*
1.856*
22
2338*
3.056*
6
198
618
8
20
152
Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo (SEZTR)
1.346
1.086
969
108
39
Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv (SECIA)
5.072
3.499
652
110
164
Sektor za upravljanje cest (SUC)
10.910
7.427
1.875
3.225
4.737
Sektor za vzdrževanje in varstvo cest (SVVC)
16.479
12.083
1.991
7.184
5.438
Sektor za investicije (SIC)
7.143
4.053
2.733
710
264
Prometno-tehnični sektor (PTS)
2.905
2.460
727
549
117
75.596
45.953
13.609
17.016
13.102
Služba za pravne in splošne zadeve (SPSZ)
Služba za finance in planiranje (SFP)
• štev. prejetih računov 13.923
• štev. izdanih računov 369
• štev. izdelanih FEP-ov 10.815
Služba za javna naročila (SJN)
• postopki javnih naročil velike vrednosti
• postopki javnih naročil male vrednosti
Opombi:
* Podatki pomenijo število zadev in dokumentov (izhodni in lastni), ki so signirani na posameznega skrbnika projekta, vendar so evidentirani, skenirani in odpremljeni v Službi za javna naročila.
** Podatki pomenijo število vhodnih dokumentov v postopkih javnih naročil, ki so evidentirani v glavni pisarni.
7.000
Legenda:
vod: vodstvo
spsz: Služba za pravne in
splošne zadeve
fs: Finančna služba
secia: Služba za evidence o
cestah, informatiko in arhiv
seztr: Služba za evropske
zadeve in tehnično regulativo
svvc: Sektor za vzdrževanje in
varstvo cest
sic: Sektor za investicije
pts: Prometno-tehnični sektor
6.000
14
2.306**
2.786**
SKUPAJ
SLUŽBA/SEKTOR
SKUPAJ
PREJETE
ZADEVE
SLUŽBA/SEKTOR
21
Preglednica 2
Pregled evidentiranih
dokumentov za leto 2012
Število prejetih zadev
20
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
vod spsz fs seciaseztr suc svvc sic pts sjn
Služba/sektor
graf 2
prejete zadeve 2011–2012
po sektorjih
Prejete zadeve 2011
Prejete zadeve 2012
graf 3
prejete zadeve 2011–2012
6.000
15.848
Število rešenih zadev
16.000
15.500
75.596
graf 4
vhodni dokumenti
2011–2012
Vhodni dokumenti 2012
4.000
3.000
1.000
74.000
0
73.000
71.000
5.000
2.000
75.000
72.000
Legenda:
vod: vodstvo
spsz: Služba za pravne in
splošne zadeve
fs: Finančna služba
secia: Služba za evidence o
cestah, informatiko in arhiv
seztr: Služba za evropske
zadeve in tehnično regulativo
svvc: Sektor za vzdrževanje in
varstvo cest
sic: Sektor za investicije
pts: Prometno-tehnični sektor
7.000
16.500
15.000
8.000
Služba/sektor
72.047
graf 5
rešene zadeve 2011–2012
po sektorjih
Rešene zadeve 2011
Rešene zadeve 2012
70.000
25.000
Število dokumentov
Prejete zadeve 2012
Število prejetih zadev
Prejete zadeve 2011
23
15.848
17.000
Število vhodnih dokumentov
22
20.000
15.000
10.000
5.000
0
Služba/sektor
graf 6
vhodni dokumenti
2011–2012 po sektorjih
24
graf 9
javna naročila velike vrednosti 2011
14.000
Prejete zadeve
Število dokumentov
12.000
10.000
25
graf 10
javna naročila MALE vrednosti 2011
234
Prejete zadeve
861
Vhodni2306
Vhodni2786
Lastni2379
Lastni3863
Izhodni2051
Izhodni2620
8.000
6.000
4.000
2.000
0
Služba/sektor
graf 7
izhodni dokumenti
Izhodni dokumenti 2011
Izhodni dokumenti 2012
graf 12
javna naročila MALE vrednosti 2012
graf 11
javna naročila velike vrednosti 2012
Prejete zadeve
198
Prejete zadeve
618
Vhodni1817
Vhodni2036
Lastni2338
Lastni3056
Izhodni1979
Izhodni1856
3.500
Število dokumentov
3.000
2.500
graf 13
javna naročila velike IN MALE vrednosti 2011
graf 14
javna naročila velike IN MALE vrednosti 2012
2.000
1.500
JNW234
JNW198
JNMW861
JNMW618
1.000
500
0
Služba/sektor
graf 8
lastni dokumenti
Lastni dokumenti 2011
Lastni dokumenti 2012
26
Arhiv
Direkcija RS za ceste ima obsežen arhiv, saj v skladu s predpisi hrani izvod projektne
dokumentacije za vsak izveden projekt na državnem cestnem omrežju. Projektna
dokumentacija je izredno obsežna, v povprečju je za vsako obvoznico okoli 25 fasciklov
gradiva. Arhiv Direkcije RS za ceste opravlja delo tako za zaposlene na Direkciji RS za ceste
kot tudi za zunanje izvajalce.
Preglednica 3
Primerjava dogodkov v arhivu v letih 2011 in 2012
Leto 2011
Leto 2012
1.538
1.519
Število izposojenih dokumentov
406
315
Število vrnjenih dokumentov
313
266
Število na uničenje poslanih dokumentov
(pretečen rok hrambe)
483
782
54
40
Število predanih dokumentov
Število izposojenih e-dokumentov
Število kopiranih dokumentov
7
V arhivu dokumentacijo tudi skenirajo. Tako se prihrani pri prostoru (arhivskega gradiva je
namreč skupaj za več kilometrov polic) in dokumentacija prenese na trajnejše nosilce.
V letu 2011 je bilo preslikanih 4.367 projektov, ki so skupaj imeli 683.696 strani formata A 3
ali manj ter 65.122 grafik večjega formata. Iz stalne zbirke je bilo preslikanih 10.107 zadev,
ki so imele 1.292.252 strani in 13.270 grafik, večjih od A 3. V letu 2012 pa je bilo preslikanih
5.057 projektov (skupno število strani 847.365 formata A 3 ali manj in 78.554 grafik večjega
formata) in 6.919 zadev (470.733 strani in 13.266 grafik, večjih od A 3) iz stalne zbirke.
Vsako leto je tako v arhivu evidentiranih ogromno različnih dogodkov in obseg dela je res
izjemen.
Za potrebe katastra objektov v upravljanju DARS, d. d., je bilo leta 2011 preslikanih 2.365 strani,
za potrebe katastra objektov na glavnih in regionalnih cestah pa 17.418 strani. Ob tem pa
je bilo preslikanih še 9.852 različnih dokumentov s področja splošnega poslovanja in 853
dokumentov, ki se nanašajo na sofinanciranje.
Ker se podatki o plačilih hranijo trajno, je bilo leta 2011 s tega področja preslikanih
110.818 dokumentov, leta 2012 pa 108.308 dokumentov.
27
28
Sodelovanje z drugimi nacionalnimi
in mednarodnimi ustanovami ter
sorodnimi ustanovami v tujini
29
Direkcija RS za ceste je članica dveh mednarodnih organizacij PIARC–WRA (Svetovna cestna
zveza) in CEDR (Zveza evropskih uprav za ceste). Zaradi stroškov, povezanih s članstvom, se
je direkcija odločila za politiko omejenega vključevanja v mednarodne organizacije in zveze
ter se vključila samo v tiste organizacije, kjer bi nečlanstvo imelo posledice tako z vidika
upravljanja cest kot za uporabnike. Sodelovanje na evropski in svetovni ravni je nujno, saj
je le tako mogoče zagotoviti, da se uporabniki ob prečkanju državnih mej ne srečujejo
z drugačnimi prometnimi pravili, drugačno prometno signalizacijo ali pa tehnično zelo
drugačnimi rešitvami, ki voznika begajo.
Ob uporabnikih, ki imajo od delovanja Direkcije RS za ceste v mednarodnih organizacijah
posredno korist, pa ima korist tudi stroka. Kot članica teh dveh organizacij ima Direkcija RS
za ceste dostop do raziskovalnih platform za izmenjavo znanja in izsledkov projektov. V letu
2011 je bil končan dve leti in pol trajajoč evropski raziskovalni program, imenovan Varnost v
osrčju načrtovanja cest – Safety At The Heart Of Road Design (z oznako ENR SRO1). Program je
z 1,5 milijona evrov sofinanciralo 11 evropskih članic združenja CEDR (Avstrija, Belgija, Finska,
Nemčija, Madžarska, Irska, Norveška, Slovenija, Švedska, Nizozemska in Velika Britanija).
Sklepna konferenca programa v Stockholmu je pokazala uspešno meddržavno sodelovanje
pri oblikovanju programa ter izvedbo petih projektov z vsebinami, ki zadovoljujejo nekatere
potrebe končnih uporabnikov po vsej Evropi. Izvedeni projekti (ERASER, EvrovSI, IRDES,
RISMET in SPACE) so bili izbrani na razpisu skladno z usmeritvami za zmanjšanje števila žrtev
in poškodovanih v prometnih nesrečah ter za prilagajanje cestnih elementov človeškim
reakcijam v različnih situacijah.
Vsebine izbranih projektov so bile usmerjene k iskanju sprememb in izboljšav, ki pripomorejo
k celovitejši obravnavi sredstev in uporabnikov kot usklajenega sistema, katerega končni
cilj je izražen z geslom »Brez nesreč v letu 2050«. Izboljšave so pripravljene tudi na ravni
projektiranja z upoštevanjem tako imenovanih »predvidljivih cest« (self-explaining roads) in
»prizanesljivih cest« (forgiving roadsides).
Do zdaj je bilo opravljenih že veliko raziskav o načrtovanju in izvedbi »predvidljivih« in
»prizanesljivih« cest, izsledki projektov pa ponujajo novosti, kot so:
• orodje za tovrstno vrednotenje cest,
• postopki za določitev ukrepov za »prizanesljivejše« ceste,
• postopki za primerjavo in uvajanje rešitev »predvidljivejših« cest.
S pridobljenimi izsledki bo lahko posamezna evropska cestna uprava, ki je sofinancirala
program, in še posebej združenje CEDR, odločilo o njihovem uvajanju v prakso ter s tem
oblikovalo nabor sprejemljivih, zanesljivih in učinkovitih rešitev za načrtovanje varnejših
cest zunaj naselij.
Članice CEDR (med njimi DRSC) so tako zdaj pred pomembnim korakom, ko naj bi
v prihodnje izsledke teh raziskav vključevale v prakso in pri tem tudi izmenjevale
medsebojne izkušnje. Upravičeno pričakujemo, da bodo izsledki programa ENR SRO1
z novim programskim orodjem precej pripomogli k učinkovitejšemu reševanju tovrstne
prometne problematike in večji cestnoprometni varnosti v Sloveniji.
Direkcija RS za ceste je v letu 2011 okrepila sodelovanje z izraelsko družbo za državne ceste.
Na poslovnih srečanjih so bile izmenjane informacije o posameznih področjih, na katerih
bi bilo mogoče trajnejše sodelovanje pri raziskavah in razvoju, organizirana pa je bila tudi
posebna delavnica na temo razvoja cestne in železniške infrastrukture v Sloveniji in Izraelu.
Direkcija RS za ceste in izraelska družba za državne ceste sta podpisali memorandum
o sodelovanju, v katerem sta zapisali, da želita sodelovati pri izmenjavi tehnologije in
informacij na področju cestnega prometa v obojestransko korist. S tem namenom bosta
obe strani zagotovili izmenjavo tehnologije in informacij na teh in drugih področjih, ki so v
skupnem interesu, in sicer:
• izmenjavo informacij, npr. o infrastrukturnem financiranju in načinih presoje izvedljivosti
transportnih projektov;
• izmenjavo informacij, kot so varnost v cestnem prometu, informatizacija, pogodbe in
javna naročila ter upravljanje prometnega sistema in nadzorne tehnologije, vključno z ITS;
• izmenjavo informacij, kot so načrtovanje cest, predorov in mostov, gradnja, vzdrževanje
in delovanje, upravljanje kakovosti pri projektih, nadzor in zagotavljanje kakovosti;
• izmenjavo informacij o standardizaciji, vključno s tehničnimi specifikacijami, predpisi,
postopki in navodili;
• izmenjavo informacij o različnih temah prometnih raziskav;
• izmenjavo izkušenj in znanja pri razvoju prometnih rešitev v Sloveniji in Izraelu;
• spodbujanje stalnega sodelovanja za izmenjavo tehnologije in informacij ter znanja
med Slovenijo in Izraelom;
• izmenjavo informacij in svetovanje pri izboljšanju sistemov in protokolov za učinkovitejšo
okoljsko presojo glede razvoja in vzdrževanja cestnega omrežja v Sloveniji in Izraelu;
• izmenjavo in organiziranje programov usposabljanja ter izmenjavo drugih tehničnih
informacij in izkušenj;
• izmenjavo informacij in znanja za izboljšanje prometne varnosti.
Na podlagi podpisanega memoranduma je bila konec leta v Izraelu organizirana posebna
predstavitev načrtovanih investicij v prihodnjih petih letih, saj bi izraelski investitor rad
privabil tudi slovenska projektantska podjetja. Istovrstni memorandum je bil podpisan tudi
z Litvo.
Poslovanje
s strankami
Direkcija RS za ceste vse svoje dejavnosti izvaja za ljudi. Gradnja, izdaja različnih soglasij
ali dovoljenj – vse je urejeno z vidika celote, torej tako, da bo državno cestno omrežje
varno, pretočno in da bo omogočalo dovolj visoko raven storitev uporabnikom.
Za stranko je najbrž pridobiti soglasje za priključek na državno cesto nepotrebno
administrativno opravilo, z vidika Direkcije RS za ceste pa je to edino zagotovilo, da bo
priključek ustrezen ne le za tistega, ki si ga gradi, ampak tudi varen za vse udeležence
v prometu. Povsod, kjer so vidiki tako različni, prihaja do komunikacijskega šuma in s
tem do nejevolje. Na Direkciji RS za ceste si prizadevamo to preseči predvsem tako, da
strankam ponudimo čim več informacij, jim predstavimo, kako zelo odvisni smo drug
od drugega vsi, ki si ukvarjamo s cestami in prometom, ter jih opozorimo na posledice,
ki so lahko zelo hude. Visoka ograja, veleplakat, ki preprečuje pregled nad situacijo na
cesti, blato, ki ga je na cestišče naneslo kmetijsko vozilo, preširoko naložen tovor na
prikolici – vse to ima lahko za posledico nesrečo s smrtnim izidom.
Direkcija RS za ceste posluje z veliko strankami, zato informacije, ki jih potrebujejo
stranke, objavlja na različne načine. V sklopu portala e-uprava jim zagotavlja podrobnejše
informacije glede različnih storitev in odgovarja na morebitna dodatna vprašanja. V letu
2011 so bili nekoliko popravljeni opisi posameznih storitev. V posameznem letu Direkcija
RS za ceste prejme prek portala e-uprava okoli 50 vprašanj.
Dostopnost
informacij
za stranke
graf 15
storitve e-uprave V LETU
2011
graf 16
storitve e-uprave V LETU
2012
7,4 %
Dovoljenje za zaporo državne
ceste
9,7 %
24,1 %
Gradim ali obnavljam objekt ob
državni cesti
10,7 %
14,8 %
Izdaja dovoljenja za izredni
prevoz po javnih cestah
16,5 %
5,6 %
Izvajanje del v območju javne
ceste
1,0 %
18,5 %
Obveščanje in oglaševanje ob
državnih cestah
16,5 %
13,0 %
Oprostitev plačila letne dajatve
za vozila za prevoz invalidov
9,7 %
13,0 %
Plačilo letne dajatve za uporabo
vozil v cestnem prometu
35,0 %
3,7 %
Pridobitev pogodbe o
ustanovitvi stvarne služnosti
1,0 %
Graf 17
Primerjava storitev e-uprave
med leti 2011 in 2012
35
30
Število dokumentov
30
25
20
15
10
5
0
Dovoljenje za
zaporo državne
ceste
2011
Gradim ali
obnavljam objekt
ob državni cesti
2012
Izdaja dovoljenja
za izredni prevoz
po javnih cestah
Izvajanje del v
območju javne
ceste
Obveščanje in
oglaševanje ob
državnih cestah
Oprostitev plačila letne Plačilo letne dajatve
dajatve za vozila za
za uporabo vozil v
prevoz invalidov
cestnem prometu
Pridobitev pogodbe
o ustanovitvi stvarne
služnosti
31
Zagotavljanje javnosti dela
32
33
Direkcija RS za ceste letno prejme okoli 65 zahtev za dostop do informacij javnega značaja.
Direkcija RS za ceste javnost dela zagotavlja tudi tako, da medijem proaktivno daje
informacije oziroma odgovarja na njihova vprašanja.
Preglednica 4
Dane informacije
2011
2012
599
564
Sporočila za javnost
26
48
Spletne novičke
41
28
Zahteve za objavo popravka
13
14
Prejeti zahtevki novinarjev za pripravo podatkov in odgovorov
Ob tem je Direkcija RS za ceste v letu 2011 odgovorila na vrsto vprašanj občanov, med
katerimi jih je bilo 69 takih, da so bili odgovori pripravljeni v različnih sektorjih in službah
ter nato združeni v obširnejši pisni odgovor (v letu 2012 je bilo takih vprašanj 65). Vprašanja
občanov, ki so se nanašala na delovno področje samo enega od sektorjev, niso zajeta, prav
tako ne informacije, dane zgolj ustno.
Ugotavljanje zadovoljstva strank
Direkcija RS za ceste je kljub temu, da Uredba o upravnem poslovanju organom državne uprave
nalaga ugotavljanje zadovoljstva strank najmanj vsako drugo leto, izvedla anketiranje tudi
za leto 2011. Anketni list je bil poslan občinam, upravnim enotam, poslovnim partnerjem,
vrnjenih smo prejeli 200 anket:
•
•
•
•
•
102 od občin (48,3-odstotni odziv),
32 od upravnih enot (55,2-odstotni odziv),
14 od drugih organov (25,9-odstotni odziv) in
52 od poslovnih partnerjev (25-odstotni odziv),
kar povprečno pomeni 37,7-odstotni odziv na 531 razposlanih anket.
Anketirani so posamezna področja ocenjevali na modificirani Likertovi lestvici z oceno
zadovoljstva od 1 do 5, pri čemer ocene pomenijo stopnjo zadovoljstva anketiranih (1 =
sploh nisem zadovoljen, … 3 = zadovoljen, … 5 = popolnoma sem zadovoljen).
Anketirani predstavniki občin so Direkcijo RS za ceste ocenili med 3,50 in 4,14, predstavniki
drugih organov pa med 3,73 in 4,25. Povprečna ocena, ki izraža stopnjo zadovoljstva
upravnih enot, je med 3,68 in 3,87. Skoraj polovica poslovnih partnerjev je sodelovanje z
Direkcijo ocenila s 4, kar izraža stopnjo zadovoljstva »zelo sem zadovoljen«.
Direkcija RS za ceste je s svojimi enotami in posameznimi poimensko navedenimi
zaposlenimi od anketiranih predstavnikov občin prejela 16 pohval in 10 graj, od anketiranih
predstavnikov upravnih enot 7 pohval (2 med njimi vsebujeta poleg pohvale tudi grajo
odnosov točno določene osebe), od anketiranih predstavnikov drugih organov pa 2
pohvali. Od poslovnih partnerjev smo prejeli 5 pohval in 11 graj.
Vse prejete graje in pohvale so bile obravnavane na kolegiju direktorja in v letu 2011 so bile
v poslovanje direkcije vključene nekatere spremembe.
Ker je bila izražena želja po večjem obsegu informacij, dosegljivih na svetovnem
spletu, je direkcija okrepila dejavnosti na tem področju. Želji po organiziranju posebnih
srečanj, namenjenih seznanitvi s spremenjenimi predpisi, je bilo ugodeno tako, da je
Direkcija RS za ceste organizirala predavanji Prenos dobrih praks iz tujine ter Pravilnik za
izvedbo investicijskih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah. Pri posameznih
razgovorih z zaposlenimi so bile obravnavane tudi pripombe in graje, ki so se nanašale
na njihovo delo. Za del pripomb je bilo ugotovljeno, da so posledica preobremenjenosti
zaposlenih. Direkcija RS za ceste je namreč kadrovsko podhranjena, zato tudi ni mogoče
pospešiti posameznih postopkov. Edini mogoč način za skrajšanje trajanja postopka je,
da se usposobijo dodatni zaposleni, saj je glede na število dokumentov (72.047 vhodnih
dokumentov in 13.799 lastnih leta 2011 oziroma 75.596 vhodnih dokumentov in 13.102
lastnih leta 2012) in število zaposlenih (70) pripad zadev izredno velik, s tem da je veliko
tudi terenskega dela. Te pripombe so se namreč ponavljale tudi v odgovorih na ankete, ki
jih je Direkcija RS za ceste prejela v letu 2012.
V letu 2012 je anketiranje potekalo samo med strankami. Direkcija RS za ceste je dobila
vrnjenih 359 izpolnjenih vprašalnikov, izsledki so bili naslednji:
Povprečna ocena kakovosti dela Sektorja za investicije je bila 4,40, v Sektorju za vzdrževanje
in varstvo cest pa 4,63. Anketiranci so kakovost dela Sektorja za upravljanje cest ocenili s
4,90, Prometno-tehnični sektor pa je dobil povprečno oceno 4,39. Kakovost dela Sektorja za
evidence o cestah, informatiko in arhiv je bila ocenjena s 4,43, s povprečno oceno 4,58 pa
so anketiranci ocenili kakovost dela Službe za pravne in splošne zadeve, Služba za finance
in planiranje je dobila povprečno oceno 3, Služba za javna naročila povprečno oceno 4,58,
s povprečno oceno 4,50 je bila ocenjena Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo.
Anketiranci so kakovost dela vodstva ocenili s povprečno oceno 4,29.
CESTE IN PROMET
34
35
CESTE
IN PROMET
Omrežje
cest
Dolžine v metrih
Dolžine v kilometrih
Ceste
Priključki
Skupaj
Ceste
Priključki
V letu 2012 je bilo na državnem cestnem omrežju skupaj 881 števnih mest, od tega 647
z avtomatskimi števci in 234 z ročnim štetjem. Med letom je bilo na novo postavljenih
34 avtomatskih števnih mest. DRSC v letu 2012 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni
izvajala rednega ročnega štetja, ampak je le sodelovala pri organizaciji izrednih štetij. Skupaj
z organiziranimi štetji in podatki, ki so jih zbrali izvajalci izrednih ročnih štetij v križiščih, je
bilo na novo vnesenih v našo prometno zbirko 25 križišč.
Primerjava let
Skupaj
Ceste
leto
2011
skupaj
Razlika
2012–
2011
AC
avtoceste
533.308
143.471
676.779
533
143
676
675
1
HC
hitre ceste
72.797
19.514
92.311
73
20
93
93
0
DARS
606.105
162.985
769.090
606
163
769
768
1
G1
glavne ceste I
351.610
2.339
353.949
352
2
354
354
0
G2
glavne ceste II
459.705
5.996
465.701
460
6
466
462
4
glavne ceste skupaj
811.315
8.335
819.650
812
8
820
816
4
37
Podatki o prometu so sestavni del evidence o cestah. Podatki, dobljeni pri štetju, so podlaga
za analizo prometnih gibanj, zato so nepogrešljivi pri planiranju, investicijah v novogradnje,
vzdrževanju in obnovi cest, pri študijah prometne varnosti in okoljskih meritvah (hrup,
izpušni plini). Prometne obremenitve slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. Podatke
zbiramo z ročnim štetjem in avtomatskimi števci.
Direkcija RS za ceste je leta 2012 upravljala 5.959 km državnih cest, in sicer 354 km glavnih
cest I. reda, 462 km glavnih cest II. reda, 947 km regionalnih cest I. reda, 1.373 km regionalnih
cest II. reda, 2.186 km regionalnih cest III. reda ter 637 km regionalnih turističnih cest.
Dolžine cest v upravljanju posameznega upravljavca se spreminjajo zaradi novogradenj,
opustitev ali prenosa na drugega upravljavca.
Preglednica 5
Dolžina cestne mreže v
letu 2012
IVRC KATEGORIJA
Prometne obremenitve
Omrežje javnih cest v Republiki Sloveniji ima več upravljavcev. Avtoceste upravlja DARS,
d. d. (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji), preostale državne ceste upravlja Direkcija
RS za ceste, občinske ceste pa upravljajo občine. Sestavni del omrežja javnih cest so tudi
javne poti, ki jih upravljajo drugi upravljavci, na primer gozdna gospodarstva.
36
CESTE IN PROMET
Prometne obremenitve so podrobneje predstavljene v publikaciji Promet za posamezno
leto, na zgoščenkah in spletnih straneh DRSC. V letu 2011 je bilo opravljeno prometno delo
na državnih cestah v primerjavi z letom 2010 večje za 1,83 %, povprečni PLDP1 pa je bil višji
za 1,94 % (Promet 2011, str. 17).
Preglednica 6
Povprečni PLDP na cestah
G1 in G2 v letih 2000–2012
V naslednji preglednici in grafih je prikazan povprečni PLDP od leta 2000 do 2012, in sicer
po glavnih cestah I. reda in glavnih cestah II. reda v skupni dolžini malo čez 800 km. Do
izrazitejšega nihanja prometa v tem časovnem obdobju je prihajalo na vzporednicah ob
novoodprtih avtocestnih odsekih.
R1
regionalne ceste I
948.312
1.964
950.276
948
2
950
947
3
R2
regionalne ceste II
1.378.502
4.970
1.383.472
1.379
5
1.384
1.373
11
Cesta
2000
2001
2002
2003
2008
2009
R3
regionalne ceste III
2.178.068
436
2.178.504
2.178
0
2.178
2.186
–8
G1 1
8.241
8.723
8.838
9.323 10.473 10.538 10.830 11.161 11.219
8.594
8.409
8.411
8.019
RT
regionalne turist.
ceste
636.841
44
636.885
637
0
637
637
0
G1 2
6.687
6.873
7.204
7.021
6.408
6.099
5.970
5.917
regionalne ceste skupaj
5.141.723
7.414
5.149.137
5.142
7
5.149
5.143
6
G1 4
8.908
8.944
8.698
9.962 10.576 11.036 11.588 12.075 12.126 12.049 11.872 11.866 11.410
5.953.038
15.749
5.968.787
5.954
15
5.969
5.959
10
G1 5
8.136
8.082
8.067
8.183
8.471
7.859
7.813
8.015
8.202
8.256
8.257
8.295
7.878
skupaj državne ceste
6.559.143
178.734
6.737.877
6.560
178
6.738
6.727
11
G1 6
6.330
5.960
6.520
6.497
6.477
5.629
5.957
6.221
6.097
6.141
6.178
6.350
6.230
G1 7
5.550
5.343
5.610
5.650
5.667
5.829
6.015
5.863
6.013
5.987
6.035
6.259
5.725
LC
lokalne ceste
11.415.033
11.415.033
11.415
11.415
11.414
1
G1 9
7.666
7.717
8.119
8.785
9.506
9.490
9.852 10.827 10.506
9.138
9.367
9.520
9.615
LG
glavne mestne
ceste
111.634
111.634
112
112
111
1
G1 11
LZ
zbirne mestne
ceste
668.302
668.302
668
668
672
–4
LK
mestne (krajevne)
ceste
1.256.098
1.256.098
1.256
1.256
1.313
–57
13.451.067
0 13.451.067
13.451
13.451
13.510
–59
G2 105
5.769
5.026
5.383
5.518
5.732
5.769
5.133
5.428
5.758
5.571
5.551
5.927
5.851
G2 106
4.710
4.894
5.070
5.151
5.343
5.482
5.640
5.712
5.825
6.185
6.020
6.188
5.911
G2 107
6.600
6.472
6.801
6.952
7.185
7.599
7.834
7.986
8.031
7.964
7.984
7.755
7.380
G2 108
6.841
7.326
7.395
7.457
7.880
7.657
7.749
7.837
7.737
7.365
7.235
7.164
6.732
G2 109
2.552
2.554
2.110
2.076
2.077
2.086
2.094
2.227
2.524
2.671
2.659
2.761
2.829
DRSC
lokalne ceste skupaj
JP
javne poti
KJ
javne poti za
kolesarje
javne poti skupaj
0
18.680.343
18.680.343
18.680
18.680
18.707
–27
116.397
116.397
116
116
98
18
18.796.740
18.796
0
18.796
18.805
–9
18.796.740
0
skupaj občinske ceste
32.247.807
0 32.247.807
32.247
0
32.247
32.315
–68
skupaj javne ceste
38.806.950
178.734 38.985.684
38.807
178
38.985
39.042
–57
Vir: DRSC – SECIA, 2013b
2004
6.902
2005
6.876
2006
7.228
2007
6.621
7.383
Povprečni PLDP v letu
2010 2011 2012
10.588 11.113 11.173 10.308 11.568 10.907 11.643 12.123 12.044 12.442 13.000 13.458 13.111
G2 101
3.696
3.646
3.544
3.249
3.634
3.634
3.659
3.836
3.942
4.122
3.940
4.171
3.997
G2 102
3.095
3.209
3.215
3.326
3.288
3.291
3.381
3.446
3.537
3.613
3.473
3.548
3.510
G2 103
6.009
6.353
6.333
6.530
6.537
7.152
7.288
7.517
6.969
6.916
6.829
6.924
6.543
G2 104 11.998 11.758 16.918 18.900 19.540 19.953 20.212 20.960 20.504 19.913 18.961 18.935 18.061
G2 111 16.535 15.914 15.798 15.677 17.203 18.328 18.723 19.434 19.096 19.221 17.380 17.259 16.520
G2 112
6.324
7.345
7.113
7.139
7.300
Vir: DRSC-SECIA, 2013b
1 Povprečni letni dnevni promet.
7.374
7.624
7.926
7.770
8.310
8.169
8.497
8.096
graf 18
povprečni pldp na
glavnih cestah i. reda v
obdobju 2000–2012
12.000
G1 4
G1 5
G1 6
G1 7
G1 9
G1 1
G1 2
39
14.000
10.000
8.000
6.000
4.000
G1 11
2.000
0
slika 2
Karta prometnih
obremenitev 2011 –
povprečni PLDP
15
1
800
11
21
2800
1512
0
28
42
198
6
2527
4
28233
34
10
0
3094
LENART
900
28340 24900
20400
2600
6
41390
330
2
12 3
0
0
100
871
1986
3889
1130
150
100
2950
840
351 8
64
44
444
0
2170
2500
19437
6
2600
747 0
375
9
5
900
44
0
170
4020
169
1
2
328
6
60
17000
2693
11835
283
2
1350 1560
12206
17476
12
39
3
6000
20
40
0
21
50
0
78
2
2100
28
0
390
150
0
1731
25
00
620
45000
1450
0
4075
3
CELJE
1601
3
37000
283
02
29
14
1180
13953
1263
1
MARIBOR
13646
18800
610
1000 - 5000
7600
00
85
5000 - 10.000
16695
14196
20
0
27
69
LJUBLJANA
do 1000
40
0
30
39000
605
5
35600
PLDP
14
82
4
30
10
0
117
8
2575
34
52
20
04
Legenda
40
739
2
9300
6200
300
400
59
69
1000
201 5
1200
120
91
68
291 4
348
6
73
7
270
200
50
550
714
940
513
1
810
3904
6709
100 0
29
40
0
504
5
360
100
1320
1943
205
9
300
9061
9009
328
2
2
47242
1337
8
432
5
205
7
62
42
31
70
0
170
1818
625
8
33
61
339
5
30
64
8
50
244
4250
850
780
552
2
545 0
221 4
2004
4112
410
3437
17
35
14
00
660
10
43
0
53
142
21287
22
0
400
27
38
310
1667
152
8
17
30
0
5918
PTUJ
6200
90
77
0
13378
15
69
4
6306
191
50
11911
80400
6780
0 65
800
760
2
65
9
400
404
11
63
3500
4340
780
190
3779
82
0
1250
1500
200
METLIKA
0
370
00
10
169
52
35682
655
41400
50
0
30778 747
900
20
114 2
12
7351
08
4
18
13
9700
4550
129
5
5336
NOVA
GORICA
MARIBOR
00
283
00
344
635 0
2980
0
2011
28
37
725
7
7
92
21
4
260
577
3
169
62
14
20
0
54190
9009
328
22
3231
1
4050
0
2778
10382
480
00
75800
728
01
68
1
85
0
12
119
04
60
94
29
1100
1059
2
13406
9106
8322
167
3382
9500
3868
160
0
580
252
7
877
141
70
10094 7319
5
226
9477
1327
12
00
18800
LJUBLJANA
2257
9410
7903
0
252
926
2670
1830
10525
0
34
5
51
3
374
1061
26
62
950
84
15
984
8
554
332
54
41
20
00
ŠENTILJ
50
150 3
5100
3800
LENDAVA 274 8
6981
480
1
870 96 5
200 1
11300
16
02
114 1
610
5369
6046
297 1
20
12
42
09
24
50
73
5946 ORMOŽ
46
17
DRAVOGRAD
660
13957
950
880
40
13
10
36
13
29
36
82
3544
1238
107 8
KRŠKO
16892
31
3598
92
21
560
0
84 1 9
23
420
7
319
5488
2110
220
4792 130 7
0
163
900
6800
45
94
MURSKA SOBOTA
11 9
368 5
910
198 0
PTUJ
357
2700
1187
1390
5071
923 5
543
1
35
73
828 500
400
3672
5131
72
47
0
85
997
5440 1673
9627
1700
257
2922
1300
909
700
6219
574
ROGAŠKA
SLATINA
2706
600
1130
66
97
PTUJ
93
44
200
0
8 80
6693
08
50
8446
3
908
1273
1731
178 00 1
67
73 59
53
1054
5568
RADENCI
291
1
0
1
92
00
27
50
80
00
20
0
50
21
0
680
ČRNOMELJ
60
624
58
259 8
1150
44
13
4
NOVO MESTO
556 4
48
55
21
0
1055 TREBNJE
6
185
00
76
30
5 50
936
810
104
30
2835
553
2515
3841
360
3179
50
820
82
0
360
800
67
42
123 7
2
870
589
2
KOČEVJE
330
00
49
500
4976
229
6
1065
42
67
0
127
4
675
30
55
250 13
0
1
244
RIBNICA
380
1080
45
89
1500
3741
323
9395
157
7
1
187
2823
0
78
4790
TRBOVLJE
4
129
19000
2081
14196
48
31
25
00
0
2
35836
CELJE
800
370
100
7
2583
40753
1601
3
04
28
23074
5
ORMOŽ
ŠALOVCI
117 7
3870
550
7900
75
850
9
46
690
5
97012
00
800
149 89
00 652
17700 100015
0
60
LJUTOMER
3501
655
17
340
405 3
8246
11
41
7
23721
50
340
39000
3569
HRASTNIK
495
9
672
0
191
41
0
6
663
53
142
31
35
928 800
6000
0
26
25
0
455
7234
GORNJA
150 RADGONA
700
MARIBOR
95
40 51 12
0
50
16
0
3331
3
757
903 3
7
962
1000
37
20
525
842
240
28
50
900
2
24
12
02
79
41
78
38
48
523
0
16
110 4
0
83
500
6667
8810
393 1
VELENJE
814
0 34
99
693
214
2
400
ZAGORJE
1184
4842
9281
80
11
1168
305
0
28
03
100
512
280
449
25 6
1398
3360
8292
5101
3308
510
38904
0
200
8837
2
98
48
691 5
0
38 63
00
6225
70
ILIRSKA
44
5 0 BISTRICA
33
7715 45
708
5
17
0
240
0
9
543
220 1
2208
37809
1
20
36
6320
8
270
CERKNICA
1500
751
25
5 0 112 0
2848
1532
9
475
43
25
0
4
73
12
8
04
10
35
21
515
3207
1
33
40
04
89
5
15 1
0
KOPER - OBALA
1994
13 6
1
19200
83
15
3200
0
00
19
6327
90
331 0
2
73
4
111
7698
1100
0
114
5440
4
1400
402 9
36
33
35
5
3976
13165
578
1315
412
2
120
57
6426
40
50
13
75
1622
KAMNIK
0
50
44
8
2951
0
80
40
LOŽ
122
8
156
2
1100
314 2
8
465
53
44
21952
5
11
2000200120022003200420052006200720082009201020112012
Leta
23
386
598
16
92
ČRNA
375
884
6066
643
5
POSTOJNA
222
3
841
2150
9691
901
7
13
43
118 14
DIVAČA
567 2
1500
5
439
176
8
489
53
106
22851
38931
20
04
0
16
8750
0
15
5304
03
28
3602
0
42
50
2
110 0 264 70 24
16
IZOLA
PIRAN 56
88
0
KOPER
170 0
3457
SEŽANA
9022
763
139
0
2.000
161
2
21
00
467
11
18
0
710
4.000
1040
55
590 768 2
VRHNIKA
42
10
VIPAVA
810 1150
85
0
300
25
0 2
00 1470
791
3
194
750
84
60
23
53
450
60
0
131
37
87
10
LJUBLJANA
00
10
45
26
4288 2722
KRANJ
0
15
19
52
68
IDRIJA
NOVA
2
338 0 4 GORICA
60
134
06
309 4
591
2011
715
8 181 7
7
3600
0
950
24
13
90
52
6.000
14
0
0
12
00
29
0
177
0
3928
1359
25
72
24
87
455 6
1639
0
85
TRŽIČ
ŠKOFJA
83
LOKA
71
0
72
0
600
840
370 4
1978
520
7
357
8.000
00
10
1281
224
00 430
800
500 2
0
35
0
110
10.000
TOLMIN
2328
135
80
310
0
1070
4538
50
100
0
5 0 15 RADOVLJICA
38
2788 660
900 2225
KOBARID
31
76
0
35
180
50
142
933
40
30 40
7
43
0
90
124
BLED
3
62
587
350
150
12.000
JESENICE
641
SL. GRADEC
126
0
220
53
81
53
59
64
229
35
70
76
20
0
21
270 150 0
270
596 1
1100
208
4
11600
180
23 1
9
15166
10882
2
100 370
9700
1000
SL. BISTRICA
76
4
5251
3
386
2
95
16
5
23
650
DRAVOGRAD 1360
191 0
022
770
4
53
24
150
4
11000
NOVO MESTO
300
BOVEC
2330
5688
50
67
40
33
1
300
6100
60
25
3
19
G2 112
14.000
8
314
G2 111
50
3
684
G2 109
82
489
2233
800
G2 108
1538
16.000
6500
NOVO MESTO
36
20
0
LJUBLJANA
G2 104
G2 107
1398
37
28000 000
2
85
0
27
1390
3
526
KRANJ
36
185
POSTOJNA
6066
11000
9022
15
00
0
17
40
9
RAVNE
G2 103
G2 106
64900
6602
6
18.000
G2 102
G2 105
600
00
643
50
00
710
12589
72000
6915
G2 101
59055
18
71
25476
8
769
88
81
20.000
84
114
67902
18
89
6
95
173
22.000
796
8
49
14
6
844
9
13165
1612
700
36000
68800
graf 19
povprečni pldp na
glavnih cestah ii. reda v
obdobju 2000–2012
66
583
9017
61
100
69800 6
980
0
JEZERSKO
36
32
34
185
45349
53
406
6
259
65388 72000
00
700
JESENICE
36764
6
455
70
225
24
00
0
CELJE
2
116
KRANJ
Povprečni PLDP prikazuje tudi karta prometnih obremenitev v letu 2011 z izpostavljenimi
večjimi mesti Slovenije.
630
77
2000200120022003200420052006200720082009201020112012
Leta
5050
0 47242
38
CESTE IN PROMET
10.000 - 20.000
nad 20.000
LAŠKO
KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2011
PLDP - POVPREČNI LETNI DNEVNI PROMET
© Direkcija RS za ceste
40
CESTE IN PROMET
V skupnem številu vseh registriranih vozil v Republiki Sloveniji so upoštevane še te
kategorije vozil (SURS 2013):
Motorizacija
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Večji del prometa na cestni mreži Slovenije ustvarjajo vozila, registrirana v Sloveniji.
Konec leta 2011 je bilo v Sloveniji 1.386.890 registriranih cestnih vozil, od tega 1.351.076
motornih in 35.814 priklopnih vozil. 77 � vseh registriranih cestnih vozil predstavljajo
osebni avtomobili (1.066.495 brez specialnih osebnih vozil), kar pomeni 519 avtomobilov
na 1000 prebivalcev. Število osebnih avtomobilov v lasti fizičnih oseb je bilo v letu
2011 923.278, kar pomeni 449 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev.
Primerjava z letom 2010 kaže, da se je število vseh registriranih motornih vozil povečalo
za 0,78 �, stopnja motorizacije je ostala nespremenjena, to je 1,9 prebivalca/osebno
vozilo (Promet 2011, str. 24).
Povprečno se je število registriranih motornih vozil v Sloveniji v obdobju 1995–2012
povečevalo po 34.558 na leto.
Leto Motorna
kolesa
Osebni
avtomobili
Avtobusi
Tovornjaki
Vlačilci
Vsa motorna
vozila
1995
8.546
711.364
2.473
34.553
3.333
815.490
1996
8.173
743.057
2.407
36.735
3.616
852.262
1997
8.283
776.798
2.369
38.651
3.759
890.449
1998
9.140
811.671
2.325
40.010
3.898
933.586
1999
9.906
846.109
2.315
41.904
4.056
976.220
2000
11.217
866.096
2.255
44.027
4.281
1.003.403
2001
11.622
881.487
2.213
45.552
4.583
1.023.593
2002
11.930
894.521
2.196
47.110
4.768
1.079.654
2003
12.048
910.429
2.190
48.673
4.969
1.090.290
2004
11.574
933.941
2.269
51.241
5.577
1.117.783
2005
14.473
960.213
2.255
53.646
6.213
1.170.606
2006
18.801
980.261
2.277
57.051
7.168
1.200.979
2007
34.162
1.014.122
2.330
62.635
8.677
1.255.661
2008
41.612
1.045.183
2.378
67.585
9.671
1.308.963
2009
46.185
1.058.858
2.394
68.122
8.884
1.332.314
2010
48.686
1.061.646
2.400
68.320
8.986
1.375.556
2011
49.887
1.066.495
2.422
68.635
9.136
1.386.890
2012
50.996
1.071.234
2.409
89.758
1.393.053
Vir: SURS 2013; MIP 2012; Promet 2011, str. 25
Število vseh registriranih vozil na 31. december
Konec leta 2012 pa je bilo registriranih 1.393.053 motornih vozil, od tega 1.071.234 osebnih
vozil (922.395 v zasebni lasti ali 449 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev,
kot jih je bilo tudi leta 2011). Stopnja motorizacije se je znižala na 1,5 prebivalca/osebno
vozilo.
Preglednica 7
Število registriranih
motornih vozil v
Sloveniji 1995–2012
mopedi in kolesa z motorjem,
štirikolesniki,
trikolesniki,
vlačilci,
specialni tovornjaki,
delovna motorna vozila,
specialni osebni avtomobili,
traktorji in
priklopniki.
y = 34.558 x = 790.363
1.400.000
1.300.000
1.200.000
1.100.000
1.000.000
900.000
800.000
199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012
Leta
graf 20
vsa registrirana
motorna vozila v
obdobju 1995–2012
Vir: SURS 2013; MIP 2012
41
CESTE IN PROMET
Stanje cest
Delež glavnih in hitrih ceste, ki jih upravlja Direkcija RS za ceste in so bile po modificirani
švicarski metodi ocenjevanja vozišč (MSI) ocenjene kot »zelo dobre« in »dobre«, je v letih
1999–2002 postopno upadal (z 52 % na 50 %). V letu 2003 je opazen močnejši upad (na
43 %), hkrati pa povečanje deleža vozišč, ki so bila ocenjena kot »slaba« in »zelo slaba« (na
42 %). V letih 2003 in 2004 sta bila deleža cest v dobrem in slabem stanju skoraj izenačena
(okoli 42 %), po letu 2004 pa je delež cest v dobrem stanju upadal do leta 2007, ko je
dosegel delež okoli 35 % in ga ohranil do leta 2010. V letih 2009 in 2010 je delež cest v
slabem in zelo slabem stanju dosegel 52 %.
43
60.000
50.000
40.000
Deleži
42
30.000
20.000
Pospešena vlaganja v redno vzdrževanje v letu 2011 so pokazala pozitiven učinek tudi pri
povečanju deleža glavnih cest (hitre ceste so namreč v celoti prešle v upravljanje DARS) v
dobrem in zelo dobrem stanju (približno 37 %) ob hkratnem upadu deleža cest v slabem in
zelo slabem stanju (okoli 48 %).
10.000
0
1999200020012002200320042005200620072008200920102011
Leta
60.000
50.000
Deleži
40.000
graf 22
delež ocenjevanja
stanja vozišč po msi
- regionalne ceste v
upravljanju drsc v
obdobju 1999–2011
30.000
Zelo dobro in dobro 1+2
Mejno 3
20.000
Slabo in zelo slabo 4+5
Delež regionalnih cest v zelo dobrem in dobrem stanju po MSI je bil leta 1999 nekoliko
nižji kot delež glavnih cest – znašal je skoraj 50 % in je postopno upadal do leta 2001 (na
49 %). Leta 2002 je zaradi pospešenega vlaganja v redno vzdrževanje v obdobju 1997–
2000 hitreje upadel na 39 % (glej graf 10). Med letoma 2003 in 2010 je nihajoče upadal z
42 % na 33 %. Leta 2011 je delež regionalnih cest v zelo dobrem in dobrem stanju znašal
37 %, delež cest v slabem in zelo slabem stanju pa se je zmanjšal z 58 % leta 2010 na 51 %.
10.000
0
1999200020012002200320042005200620072008200920102011
Leta
Graf 23
Stanje vozišč R3 in rt po
vizualnem ocenjevanju v
letu 2012
1.200
graf 21
delež ocenjevanja
stanja vozišč po msi glavne ceste in hitre
ceste v upravljanju drsc
v obdobju 1999–2011
Mejno 3
Slabo in zelo slabo 4+5
800
kilometri
Zelo dobro in dobro 1+2
1.000
600
400
200
0
Zelo dobro
Dobro
R3
Mejno
RT
Slabo
Zelo slabo
44
Upravljanje
cest
Upravljanje cest ne pomeni samo vodenja investicij na omrežju cest, ki ga upravlja
Direkcija RS za ceste, ali zagotavljanja prevoznosti pozimi, ampak gre za vrsto dejavnosti,
s katerimi se zagotavlja optimalno delovanje sistema kot celote. Pri posegih različnih
investitorjev v cestno telo ter varovalni pas glavnih in regionalnih cest direkcija nastopa
kot soglasodajalka, odloča pa tudi o drugih rabah ceste, kot so na primer izredne
obremenitve ali uporaba ceste kot prireditvenega prostora.
Direkcija RS za ceste tako izdaja:
• soglasja s področja varstva cest (posegi v varovalnem pasu cest, cestnem svetu in
cestnem telesu), prometne in neprometne signalizacije,
• soglasja oziroma dovoljenja za zaporo cest,
• dovoljenja za izredne prevoze.
Pri izdaji teh soglasij in dovoljenj se išče ravnotežje med vrsto dejavnikov. Ukrep mora biti
tak, da sta zagotovljeni ustrezna prometna varnost in ustrezna pretočnost prometa ter
da imajo vsi uporabniki ustrezno raven storitev. Ob tem Direkcija RS za ceste skrbi še za
to, da zagotavlja gospodarstvu ustrezno podporo in prebivalstvu omogoča mobilnost.
Zaradi tega se ob vsakem izdanem soglasju za zaporo ceste, ki jih sicer Direkcija RS za
ceste že tako ali tako izdaja zelo omejevalno, predpiše vrsta sočasnih ukrepov, da se čas
popolne zapore skrajša, kolikor je le mogoče. Prav tako se pri izdaji soglasij za cestni
priključek na državno cesto upošteva, kako bo novi priključek vplival na prometno
varnost, prometni tok, ali je rešitev ustrezna, pregledna itd.
Pri vsaki izdaji soglasja za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje se išče
ravnotežje, kako preprečiti čezmerno zasičenost voznikov z informacijami, ki jih
prejemajo med vožnjo, in na drugi strani, kako voznike obvestiti o neki turistični ali drugi
znamenitosti, na katero želi opozoriti lokalna skupnost.
Pri izdaji dovoljenj za izredne prevoze so prevozniki, če je le mogoče, napoteni, naj vožnje
opravljajo takrat, ko prometni podatki izkazujejo nižjo stopnjo prometa. Zaradi tega je
vsak postopek izdaje soglasja ali dovoljenja drugačen ter terja strokovno obravnavo in
utemeljeno odločitev.
CESTE IN PROMET
Financiranje
Direkcija RS za ceste praviloma vsa sredstva prejema iz proračuna Republike Slovenije.
Izjema so sredstva iz evropskih finančnih virov in ob naravnih nesrečah iz proračunske
rezerve. Pri posameznih investicijah kot sofinancerke nastopajo tudi občine, saj zakon
občinam nalaga, da v naseljih skrbijo za del cestne infrastrukture.
Leta 2011 je bilo z rebalansom proračuna Direkciji RS za ceste dodeljenih 187.815.783 evrov,
realizacija pa je znašala 181.819.116,99 evra ali 96,81 %. V letu 2012 pa je bilo po rebalansu
proračuna direkciji namenjenih 155.299.181,93 evra. Zaradi vladnega ukrepa začasnega
zadržanja izvrševanja državnega proračuna je bilo delo v obeh letih zelo oteženo, saj več
mesecev ni bilo mogoče objavljati razpisov in sklepati pogodb.
45
CESTE IN PROMET
Realizacija
2011
Vir: MFERAC
1. 6. 2012
Rebalans
proračuna
Rb2012
(Uradni list RS,
št. 37/12,
21. 5. 2012)
Realizacija
2012
Vir: MFERAC
12. 2. 2013
2.785.300,00
2.688.856,72
2.609.528,00
2.355.521,10
47.147,00
43.931,35
42.879,89
42.209,19
8.320,00
7.737,07
7.567,04
7.448,96
Obveščanje
59.686,00
59.514,48
56.500,00
28.792,58
Izobraževanje
64.793,00
47.684,32
65.000,00
24.561,24
1.382.977,00
1.182.604,30
1.252.071,00
1.001.765,33
Investicije in invest. vzdrževanje državnih organov
69.860,00
11.869,40
50.000,00
5.733,31
Osnovna sredstva – sredstva kupnine od
prodaje državnega premoženja
15.407,00
36.071,97
0,00
206.521,29
Skupaj administracija
4.433.490,00
4.078.269,61
4.083.545,93
3.672.553,00
Redno vzdrževanje javnih cest
69.684.846,00
69.144.210,78
62.399.957,00
62.707.292,62
Upravljanje in varstvo cest
20.405.124,00
20.121.521,00
19.674.501,00
17.829.380,76
131.696,00
1.709.410,45
150.000,00
4.359.722,17
90.221.666,00
90.975.142,23
82.224.458,00
84.896.395,55
0,00
143.795,95
129.002,00
679.299,87
601.402,00
563.651,48
550.279,00
334.996,48
Investicijsko vzdrževanje državnih cest
37.937.215,00
37.792.565,59
4.561.634,00
5.207.311,23
Gradnja državnih cest
21.497.931,00
20.917.661,98
3.889.663,00
3.309.185,65
Državno cestno omrežje – ESRR 2007–2013
13.878.626,00
9.933.916,44
21.301.545,00
13.044.800,51
Državno cestno omrežje –ESRR 2007–2013 –
slovenska udeležba
1.937.550,00
1.447.540,38
3.049.236,00
1.936.721,46
35.485.209,00
33.800.021,60
21.210,00
0,00
68.987.778,00
58.312.336,80
46
OPIS POSTAVKE
(stanje 31. 12. 2011 in
31. 12. 2012 v evrih)
Plače – državni organi
Tehnična pomoč KS-07-13 – EU
Tehnična pomoč KS-07-13 – EU – slovenska
udeležba
Materialni stroški
Odškodnine zaradi sodnih postopkov
Skupaj upravljanje in tekoče vzdrževanje
državnih cest
Unovčene bančne garancije
Varstvo okolja zaradi prometa
Rebalans
proračuna
Rb2011
(Uradni list RS,
št. 74/11,
23. 9. 2011)
Državno cestno omrežje – namenski vir
Državno cestno omrežje – namenski vir –
slovenska udeležba
Skupaj investicijsko vzdrževanje in gradnja
državnih cest
Skupaj odprava škode zaradi poplav 2010
75.852.724,00
70.799.131,82
0,00
3.337.075,75
Skupaj MIP – DRSC – Poplave nov. 2012
– sanacija cestne infrastrukture (1. do 12.
regijski sklop)
Skupaj Direkcija RS za ceste
Gospodarska javna služba v linijskem prometu
Obveznost za obračunani DDV za davčno obdobje
Publikacije (lastna dejavnost)
Skupaj drugo
Skupaj Direkcija RS za ceste (z drugim)
Vir: Naročilo DRSC, 2013
0,00
Preglednica 8 (str. 46)
Rebalans proračuna in
realizacija DRSC v letih
2011 in 2012
Graf 24
Realizacija Direkcije
RS za ceste leta 2011 po
namenu v DELEŽIH
Direkcija RS za ceste mora namreč pri izvajanju dejavnosti upoštevati navodila in omejitve,
ki jih postavlja Ministrstvo za finance ali Vlada RS. Tako je bilo v letu 2011 do sprejetja
rebalansa 19. 9. 2011 mogoče poslovati le v okviru dvanajstin proračuna, nove obveznosti
večjega obsega pa je bilo mogoče prevzemati od sprejetja rebalansa do 24. 10. 2011.
Leta 2012 pa je Vlada RS začasno zadržala izvajanje državnega proračuna, kar je pomenilo,
da je bilo prepovedano sklepati pogodbe oziroma prevzemati nove obveznosti. Uveljavljen
je bil sistem, po katerem je Vlada RS izdajala soglasja k posameznim predlogom izvedbe
javnega naročila. Tudi v tem obdobju je bil uveljavljen sistem dvanajstin. Tako je bilo
mogoče normalno poslovati samo od sprejetja rebalansa 21. maja do 24. septembra 2012,
ko je Pravilnik o zaključevanju državnega in občinskih proračunov za leto 2012 praktično
zaključil proračunsko leto in prevzemanje obveznosti ni bilo več mogoče.
S tem pa je bilo močno ovirano tudi črpanje evropskih sredstev, saj to poteka po sistemu
povračil v proračun.
Vir: Naročilo DRSC, 2011
0,3 %
17.306.903,00
12.568.632,77
0,00
57.464,81
0,00
44.955,27
1.000,00
3.400,00
3.400,00
1.064,00
17.307.903,00
12.629.497,58
3.400,00
46.019,27
187.815.783,00 181.819.116,99 155.299.181,93 148.298.409,99
3,4 %
Investicijsko vzdrževanje
24,3 %
Redno vzdrževanje
40,9 %
19,1 %
11,9 %
Graf 25
Realizacija Direkcije
RS za ceste leta 2012 po
namenu v DELEŽIH
Vir: DRSC-Naročilo, 2011
0,2 %
3,5 %
1.371.105,37
170.507.880,00 169.189.619,41 155.295.781,93 148.252.390,72
Administracija
Drugi viri
0,9 %
Administracija
5,3 %
Redno vzdrževanje
42,7 %
12,2 %
35,1 %
47
CESTE IN PROMET
Od leta 1991 je sorazmerni delež agregata gradnja državnih cest z dobrih 53 % upadel
na nekaj več kot 10 % v letu 2002, ko je bila dosežena najnižja vrednost, po tem letu pa je
postopoma naraščal in je bil v letih 2007–2009 med 19 % in 21 %. Leta 2010 je ponovno
znašal slabih 10 %, v letu 2011 je bilo v okviru tega agregata realiziranih slabih 18 %
proračuna, v rebalansu 2012, s katerim so bila dodeljena tudi evropska sredstva, pa je bil
predviden 41-odstotni delež. Pri tem so v obdobju 1991–1994 izvzeta sredstva za avtoceste.
Do leta 1994 so bila namreč v proračunu tedanje Republiške uprave za ceste (RUC) in nato
Direkcije RS za ceste kot njene naslednice upoštevana tudi sredstva za gradnjo avtocest.
48
Po drugi strani pa se je v opazovanem obdobju do leta 2007 povečeval delež agregata
investicijsko vzdrževanje s slabih 12 % leta 1991 na skoraj 40 % leta 2003, ko je dosegel
lokalni maksimum; v naslednjih treh letih smo lahko opazovali postopen letni upad s
36 % v letu 2004 na 30 % v letu 2006. V letih 2007–2009 je ta delež upadal s slabih 43 %
(leta 2007) na dobrih 35 % (leta 2009). Realizacija leta 2010 je bila za ta agregat 24-odstotna,
v letu 2011 pa je bilo investicijskemu vzdrževanju namenjenih slabih 23 % proračuna. Z
rebalansom leta 2012 se je delež tega agregata skrčil na komaj 3 %.
Graf 26
Realizacija proračuna
DRSC od leta 1991
(nominalne vrednosti)
Iz longitudinalne študije po agregiranih ukrepih v obdobju 1991–2012 so izvzeta sredstva
za gradnjo avtocest (v obdobju 1991–1994), lastno dejavnost po letu 1998 in sofinanciranje
AMZS oziroma subvencioniranje javnega potniškega prevoza po letu 1992. Delež sredstev
za avtoceste je bil med 33 % in 41 % letnega proračuna DRSC, delež sofinanciranja/
subvencioniranja in lastne dejavnosti skupaj je do leta 2003 znašal manj kot 0,7 %, od leta
2004 pa narašča in je med 3,5 % in 11,7 %, in sicer je leta 2011 znašal slabih 10 %, v letu 2012
pa so se sredstva za subvencioniranje javnega potniškega prevoza prenesla na Ministrstvo
za infrastrukturo in prostor (Ivanc, 2011, str. 7–8; Ivanc, 2012, str. 7–8).
Vir: Ivanc, 2012, str. 8
250
Vrednost v ˝mio EUR
200
150
100
50
0
1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan
2013
2014
Administracija
Redno vzdrževanje
Drugi viri (skupaj)
Izvzeto iz študije
Delež agregata redno vzdrževanje je bil najnižji leta 1991, in sicer slabih 11 % proračuna.
Nato je do leta 2002 nihajoče naraščal in dosegel skoraj 41 %, ko je bil dosežen lokalni
maksimum. V letih 2003–2006 je bil dosežen delež med 34 % in 39 %, v letih 2007–2009
je znašal okoli 34 %, v letu 2010 pa slabih 35 %. Leta 2011 je bilo rednemu vzdrževanju
namenjenih okoli 38 % sredstev, z rebalansom leta 2012 pa 40 %.
Agregat upravljanje in varstvo cest je leta 1991 kljub izvzetim sredstvom za avtoceste
predstavljal skoraj 23 % realizacije proračuna, nato je bil delež v obdobju 1992–2001 med
6 % in 8 %, v obdobju 2002–2004 med 9 % in 10 %, do leta 2007 je spet upadel na slabih
6 % ter nato v letih 2010 in 2011 dosegel dobrih 11 %. Rebalans leta 2012 je predvidel za ta
agregat skoraj 13 % proračunskih sredstev.
49
120.000
51
178.300
233.131
50
CESTE IN PROMET
120.000
100.000
Vrednost v 000 EUR
Vrednost v 000 EUR
100.000
80.000
60.000
40.000
80.000
60.000
40.000
20.000
20.000
0
0
1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan
2013
2014
1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan
2013
2014
Leta
Leta
graf 27
drsc od leta 1991 dalje
(gradnja državnih cest)
Vrednosti po stalnih
cenah iz leta 2000
cenah iz leta 2005
Nominalne
vrednosti
graf 29
(redno vzdrževanje)
120.000
120.000
100.000
100.000
Vrednost v 000 EUR
Vrednost v 000 EUR
80.000
60.000
40.000
20.000
0
Nominalne
vrednosti
80.000
60.000
40.000
0
Leta
cenah iz leta 2005
20.000
1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan
2013
2014
graf 28
(investicijsko vzdrževanje)
cenah iz leta 2000
cenah iz leta 2000
cenah iz leta 2005
Nominalne
vrednosti
1991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012 Plan Plan
2013
2014
Leta
graf 30
(upravljanje in varstvo cest)
cenah iz leta 2000
cenah iz leta 2005
Nominalne
vrednosti
CESTE IN PROMET
Letno povračilo za uporabo vozil
v cestnem prometu
52
Direkcija RS za ceste je pristojna za organizacijo pobiranja letne dajatve za uporabo vozil v
cestnem prometu. Letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu so po Zakonu o letnih
dajatvah za uporabo vozil v cestnem prometu prihodek Republike Slovenije. To pomeni,
da gredo vsa sredstva v proračun RS in se ne odvajajo posebej na račun upravljavca cest
izključno z namenom vlaganja v ceste, kot je mogoče sklepati iz poimenovanja dajatve.
Preglednica 9 (na str. 53)
Število pobranih letnih
dajatev in skupni znesek
pobranih dajatev po
posameznih kategorijah
in podkategorijah vozil
v letu 2012
Vrste motornih vozil in priklopnih vozil
Število
pobranih
letnih
dajatev2
Skupni
znesek
pobranih
letnih
dajatev3
(v evrih)
Skupni
znesek
znižanja
letnih
dajatev4
(v evrih)
Skupni
znesek
nevplačanih
letnih
dajatev5
(v evrih)
53.865
932.737
23.377
3.371
1.264.461
94.008.679
371.499
1.118.020
5.124
265.356,77
40.489,14
48,24
1
motorno kolo, trikolo s prostornino motorja nad
50 ccm in štirikolo (L3e-MOTORNO KOLO, L4eMOTORNO KOLO, L5e-TRIKOLO, L7e-ŠTIRIKOLO)
glede na prostornino motorja
Od aprila 2010 do junija 2012 so bila vsa sredstva, zbrana s to dajatvijo, namenjena
vlaganjem v železniško infrastrukturo. To je bilo določeno z Zakonom o zagotavljanju
sredstev za naložbe v javno železniško infrastrukturo.
2
Od junija 2012, ko je začel veljati Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno
infrastrukturo, so ta sredstva namenjena infrastrukturi kot celoti (ceste, železnice, letališča,
pristanišča), kako pa so dejansko razporejena, pa se določi ob sprejetju proračuna RS.
vse vrste osebnih avtomobilov ter večnamenskih
vozil za prevoz oseb in stvari (M1-OSEBNI
AVTOMOBIL), razen vozil iz 7. točke tega odstavka,
ter bivalna motorna vozila vseh kategorij, vsa z
obliko nadgradnje SA-bivalno vozilo), glede na
prostornino motorja
3
avtobus (M2-AVTOBUS, M3-AVTOBUS) glede na
število sedežev
4
tovorno vozilo (kategorij N1, N2 in N3), razen
vlačilcev, glede na največjo dovoljeno maso
oziroma dovoljeno skupno maso vozila
93.665
11.252.194
824.284
60.814
5
tovorno vozilo vlačilec (kategorij N2 in N3) glede
na nazivno moč motorja
11.130
6.631.342
2.538.144
0
6
priklopno vozilo (kategorij O2, O3 in O4), razen
polpriklopnikov, glede na največjo dovoljeno maso
oziroma dovoljeno skupno maso priklopnika
25.144
1.831.209
0
6.706.016
7
motorno vozilo z obliko nadgradnje »vozila za
posebne namene« in z enim od dodatnih opisov
nadgradnje: »avtolestev«, »črpalka«, »delavnica«,
»dvigalo«, »dvižna košara«, »elektroagregat«,
»kompresor«, »komunalno«, »laboratorij«, »za
pripravo bitumna«, »RTV« ali z dodatno oznako
»delovno vozilo« (po kategorijah N1, N2 in N3)
6.936
385.222
7.464
209.695
8
priklopno vozilo z obliko nadgradnje »vozila za
posebne namene« in z enim od dodatnih opisov
nadgradnje: »črpalka«, »delavnica«, »dvigalo«,
»dvižna košara«, »elektroagregat«, »kompresor«,
»kuhinja«, »za estrihe«, »komunalno«, »labora
torij«, »za vleko poškodovanih vozil«, »za pripravo
bitumna«, »za signalizacijo«, »RTV«, »toaletno«, »za
polaganje kablov« ali z dodatno oznako »delovno
vozilo« (po kategorijah O2, O3 in O4)
7.884
265.196
29
2.002
pogrebno vozilo (M1-osebni avtomobil z obliko
nadgradnje »SD-pogrebno vozilo«) in vozilo
avtošole z dodatnim opisom: »avtošola«
1.905
55.881
1.024
80
1.464.990
115.362.459
3.765.819
8.099.998
SKUPAJ
2 Število pobranih letnih dajatev je enako številu izdanih potrdil; potrdilo se izda tudi za vozila, za katera se letna dajatev ne plačuje ali so plačila letne dajatve oproščena.
3 Skupni znesek pobranih letnih dajatev je skupni vplačani znesek letnih dajatev (v evrih).
4 Skupni znesek znižanja letnih dajatev je skupni znesek (seštevek) znižanja (oziroma zvišanja) letnih dajatev za vozila, pri katerih je bilo uveljavljeno znižanje (3., 4., 5. člen uredbe) (v evrih) (predznak »-«
pomeni doplačila).
5 Skupni znesek nevplačanih letnih dajatev je skupni znesek nevplačanih letnih dajatev za vozila, za katera se letna dajatev ne plačuje (6. člen zakona) ali so plačila letne dajatve oproščena (7. člen
zakona) (v evrih).
53
54
Preglednica 10
Vozila, za katera je bilo
uveljavljeno znižanje/
zvišanje plačila letne
dajatve
Stopnje znižanja
Število vozil
1
EURO 0: + 30 %
4.116
2
EURO I(1):+ 20 %
5.157
3
EURO II(2): + 5 %
15.188
4
EURO III(3): 0 %
5
EURO IV(4): – 12,5 %
31.627
6
EURO V(5): – 25 %
17.531
7
EURO VI(6): – 25 %
10
8
EURO VI(6): – 35 %
29
9
zračno vzmetenje: – 15 %
10
velika družina: – 50 %
1.679
11
starodobnik: – 20 %
5.830
SKUPAJ
Preglednica 11
Vozila, za katera se
letna dajatev ne plača
CESTE IN PROMET
Kategorije vozil
Kategorije upravičencev
1
osebe, pri katerih je ugotovljena najmanj 80-odstotna
telesna okvara ali 80-odstotna vojna invalidnost, in osebe,
pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti
spodnjih okončin ali medenice ugotovljena 60-odstotna
telesna okvara ali 60-odstotna vojna invalidnost
2
osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih
3
osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno
prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o
družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb
4
otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih
zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju
5
invalidske organizacije
7.391
20.471
109.029
Število vozil
1
motorna vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor
2
traktorji in traktorski priklopniki
3
kolesa z motorjem, trikolesa s prostornino motorja do vključno
50 ccm in lahka štirikolesa
38.110
4
lahki priklopniki, katerih največja dovoljena masa ne presega
750 kg
19.745
5
vozila, ki se uporabljajo za obrambo, Slovensko vojsko, Civilno
zaščito, ter intervencijska vozila gorske reševalne službe in
ekološkega laboratorija z mobilno enoto
6
policijska vozila
4.105
7
gasilska vozila
3.463
8
vozila nujne medicinske pomoči
1.034
9
vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih
držav in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki
Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v teh predstavništvih oziroma
misijah
SKUPAJ
Preglednica 12
Vozila, za katera je bila
uveljavljena oprostitev
plačila letne dajatve
105
106.800
524
463
174.349
SKUPAJ
Število vozil
5.950
133
1.562
696
39
8.380
55
PREDSTAVITEV IZBRANIH PROJEKTOV
56
57
PREDSTAVITEV
IZBRANIH
PROJEKTOV
58
Projekti
v fazi
priprave
prostorske
dokumen
tacije
Preden se projekt začne izvajati na terenu, je opravljenega ogromno dela, ki pa ostaja
skrito in podcenjeno. Ena najzahtevnejših faz je prav gotovo umeščanje projekta v
prostor. Direkcija RS za ceste v teh postopkih sodeluje kot pripravljavka strokovnih podlag
za nadaljnje obravnave, vpliva na umestitev v prostor pa nima, čeprav ima ob začetku
izvajanja novih projektov zelo veliko težav pri pridobivanju zemljišč in nepremičnin.
Praksa kaže, da se šele ob prihodu investitorja na teren pokaže, da je bila izbrana rešitev
preslabo predstavljena in usklajena z lokalnim prebivalstvom, zato se običajno najpozneje
ob začetku gradbenih del pri novogradnjah organizira civilna pobuda, ki želi drugačne
rešitve in spremembo projekta. Direkcija RS za ceste je zato v letih 2011 in 2012 pozvala
pristojne organe k sodelovanju z željo, da bi se predpisani postopek umeščanja v prostor
dopolnil z zahtevami po pridobitvi večinskega soglasja v lokalnem okolju, zelo široki
možnosti vpliva na projekt takrat, ko se umešča v prostor, in manjši možnosti pritožbenih
postopkov v fazi izvedbe projekta. Pozitivnega odziva ni bilo.
Po opredelitvi Zakona o urejanju prostora je prostorsko načrtovanje interdisciplinarna
dejavnost, s katero se na podlagi varstvenih zahtev in ob upoštevanju razvojnih
možnosti načrtuje namenska raba prostora, določajo pogoji za razvoj dejavnosti v
prostoru in njihova razmestitev ter ukrepi za izboljšanje obstoječih fizičnih struktur in
določajo pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor in njihovo izvedbo.
Direkcija RS za ceste v postopkih umeščanja v prostor na ravni državnih prostorskih
načrtov torej sodeluje kot pripravljavka strokovnih podlag za nadaljnje obravnave,
sodeluje pa tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov, saj se regionalne ceste v
prostor umeščajo z občinskimi prostorskimi akti, glavne ceste I. in II. reda pa z državnim
prostorskim načrtom.
Postopki prostorskega umeščanja so zapleteni in dolgotrajni, kar izhaja že iz tega, da
prostorske ureditve v Republiki Sloveniji urejajo trije zakoni, Zakon o urejanju prostora,
Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega
pomena v prostor, ter podzakonski akti.
Direkcija RS za ceste nastopa kot investitorica in naročnica dokumentacije pri teh državnih
prostorskih načrtih:
1. obvoznica Železniki na R2-403,
2. obvoznica Škofljica na G2-106,
3. nadvoz glavne ceste čez glavno železniško progo Središče ob Dravi na G1-2,
4. novogradnja in rekonstrukcija tretje razvojne osi – sredina,
5. novogradnja tretje razvojne osi, jug, drugi odsek Maline (MMP Metlika)–Črnomelj jug,
6. novogradnja tretje razvojne osi, jug, tretji odsek Črnomelj jug–MMP Vinica,
7. novogradnja Cerkno–Hotavlje na R1-210,
8. obvoznica Tolmin na G2-102,
9. novogradnja Bača–Dolenja Trebuša na G2-102,
10. obvoznica Hotedršica na G2-102,
11. obvoznica Godovič na G2 102,
12. obvoznica Spodnja Idrija na G2-102,
13. obvoznica Velike Lašče na G2-106,
14. obvoznica Ribnica na G2-106,
15. obvoznica Kočevje na G2-106,
16. novogradnja Krško–Brežice na R1-220,
17. novogradnja Zgornji Hotič–Spodnji Hotič na G2-108,
18. novogradnja in rekonstrukcija G2-107 Šentjur–Dobovec.
59
60
Direkcija RS za ceste sodeluje pri pripravi prostorskih aktov za te ceste:
Nadaljnje dejavnosti projektiranja oziroma priprave gradnje pri že sprejetih prostorskih
načrtih se izvajajo pri teh projektih:
1. vzhodna obvoznica Brežice vzhod v sklopu DPN HE MOKRICE na R1-219,
2. poplavna varnost, most čez Savinjo, križišče in podvoz pod glavno železniško progo
Marija Gradec na R3-681/4006 Laško–Breze–Šentjur,
1. novogradnja G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–
Zidani Most–Radeče,
3. zahodna obvoznica Slovenske Bistrice (R2-430/0275),
2. novogradnja hitre ceste od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do
priključka Maline,
4. prestavitev ceste Križni vrh (R1-219/1236),
5. obvoznica Alukomen (R3-614/1048,R3-617/1054),
6. obvoznica Podpeč (R3-624/3721),
7. Mariborska cesta na Ptuju (R3-710/0247),
8. obvoznica Ljutomera (R1-230/1310,1309),
9. obvoznica Ruše (R3-705/1431),
10. obvoznica Pivke (G1-6/0338,G1-6/0339),
11. obvoznica Žužemberka (R1-216/1175, R1-216/1158),
12. obvoznica Travnik (R3-653/1364),
13. obvoznica Novo mesto–Šmihel (R3-664/2501),
14. obvoznica Birčna vas (R3-664/2501),
15. obvoznica Bled sever (R3-905/1094),
16. obvoznica Dol pri Hrastniku (R1-221/1222),
17. obvoznica Volčja Draga na R1-201/1012,
18. križišče Logatec–Valkarton (R2-409/0301),
19. obvoznica Žiri (R2-402/1375),
20. novogradnja Slovenske Konjice–Oplotnica (R3-700/1272),
21. obvoznica Moravče (R2-415/1216),
22. obvoznica Vrhnika na R2-409,
23. zahodna obvoznica Maribor, 2. in 3. etapa na G1-1,
24. obvoznica Postojna–Prestranek na G1-6,
25. navezovalna cesta Zavrč–Gorišnica,
26. vzhodna obvoznica Ormoža na R1-230,
27. obvoznica Mokronoga na R1-215,
28. obvoznica Cerknice na R1-212,
29. obvoznica Ivančne Gorice zahod na R3-646,
30. obvoznica Mirne R1-215,
31. severna obvoznica Škofja Loka na R1-210,
32. obvoznica Notranje Gorice–Vnanje Gorice na R3-742,
33. prestavitev Žirovnica–Begunje na R3-638, odsek 1181,
34. ureditev mostu čez Savinjo na R3-680, odsek 1223 Rimske Toplice–Jurklošter.
3. obvoznica Kanal ob Soči na G2-103,
4. zahodna obvoznica Maribora, odsek Streliška–Kardeljeva na G1-1,
5. podaljšek ceste Proletarskih brigad na R2-435/1431,
6. obvoznica Luče na R2-428,
7. obvoznica Gornji Grad na R1-225/1085,
8. južna razbremenilna cesta Bled na R1-209,
9. prestavitev regionalne ceste R1-219, odsek 1236 v Brežnici pri Poljčanah,
10. prestavitev regionalne ceste R3 679 in gradnja mostu čez Savo na Logu pri Sevnici,
11. občinski podrobni prostorski načrt za kartuzijo Jurklošter na R3-680/1224,
12. južna obvoznica Murska Sobota med R1-235 in R1-232,
13. obvoznica Šmartno pri Litiji na R2-416,
14. obvoznica Črnomelj na R1-216 – 2. etapa,
15. nadvoz glavne ceste G2-108 odsek 1182 čez glavno železniško progo v zgornjem
Logu pri Litiji,
16. nadvoz glavne ceste G2-107, odsek 1275 čez glavno železniško progo v Grobelnem,
17. prestavitev glavne ceste G1-6 v Ilirski Bistrici,
18. obvoznica Krško na G1-5,
19. obvoznica Žadovinek na G1-5,
20. obvoznica Kidričevo med G1-2 in R2-432,
21. obvoznica Rogatec G2-107,
22. navezovalna cesta Dramlje–Šentjur na R1-234,
23. prestavitev glavne ceste G2 104, odsek 1136 Spodnji Brnik–Zgornji Brnik,
24. obvoznica Ponikve na R3 647/1368,
25. obvoznica Hrpelje–Kozina (G1-7/0354).
61
Državni prostorski načrt za državno cesto od AC A2 do
priključka Maline z zahodno obvoznico Novega mesta
62
Zaradi dolžine celotne trase, velikega števila občin, skozi katere poteka, ter različne stopnje
sprejemljivosti predlagane variante na posameznih odsekih je bil obravnavani državni
prostorski načrt s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 24. 6. 2009 razdeljen na tri
državne prostorske načrte:
Prvi prostorski akt, ki je sprejet za traso tretje razvojne osi, je prav Državni prostorski načrt za
državno cesto od AC A2 do priključka Maline z zahodno obvoznico Novega mesta.
• odsek 1: od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje (novomeški obroč) do priključka Maline,
• odsek 2: od priključka Maline do MMP Metlika in priključka Črnomelj jug,
• odsek 3: od priključka Črnomelj jug do MMP Vinica.
Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta (DLN) za gradnjo državne ceste med
avtocesto A1 Maribor–Ljubljana na priključku Celje Lopata in avtocesto A2 Ljubljana–
Obrežje pri Novem mestu je januarja 2006 dal minister za promet. V pobudi je predlagano,
da se prostorska ureditev določi s primerjavo variantnih rešitev.
SLIKA 3
Karta obravnavanih
variant prvega odseka
južnega dela tretje
razvojne osi
Vir: Acer d. o. o.
Na podlagi študije variant s predlogom najustreznejše rešitve, idejnega projekta, poročila
o vplivih na okolje in drugih strokovnih podlag je bil izdelan osnutek DPN, ki je bil javno
razgrnjen od 3. marca 2011 do 4. aprila 2011.
SLIKA 4
Rešitev trase tretje
razvojne osi Novo
mesto–Maline po javni
razgrnitvI
Vir: PNZ d. o. o.
Na podlagi spremenjenih rešitev in sprejetih stališč do pripomb in predlogov je bila od
15. do 30. marca 2012 opravljena javna seznanitev s prvim odsekom južnega dela tretje
razvojne osi od AC A2 pri Novem mestu do Malin v Beli krajini.
63
64
Z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–
Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, ki je bila po sprejetju objavljena v Uradnem
listu RS, št. 102/12, so načrtovani:
• hitra cesta od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (v
nadaljnjem besedilu: hitra cesta), ki se načrtuje kot tretja razvojna os za povezavo med
avtocesto Ljubljana–Obrežje in Belo krajino,
• povezovalna zahodna obvozna cesta Novega mesta (v nadaljnjem besedilu: zahodna
obvoznica), ki se načrtuje kot obvoznica, s katero se povežejo državne ceste in s tem
zagotovi prometna razbremenitev središča Novega mesta,
• povezovalna cesta Šentjoška cesta (v nadaljnjem besedilu: Šentjoška cesta),
• povezovalna cesta Maline–Jugorje,
• zasutja z izkopanim zemeljskim materialom in
• ureditve, ki so povezane s prestavitvijo ali zaščito objektov, omrežij in naprav gospodarske
javne infrastrukture.
65
Preglednica 13
Osnovni podatki za
odsek Novo mesto–
Maline
Vir: PNZ d. o. o.
Trasa tretje razvojne osi se na severu začne na območju sedanjega avtocestnega priključka
Novo mesto vzhod na avtocesti A2 Ljubljana–Obrežje. Nato prečka reko Krko in potok
Šajser, v nadaljevanju pa poteka med naseljema Žabja vas in Velika Cikava, kjer je predviden
priključek Cikava. V nadaljevanju poteka po zahodni strani poslovno-industrijske cone Cikava
do priključka Osredek ter nato skozi gozd Gotenski boršt in po dolini potoka Težka voda. Na
območju Pogancev je predviden razcep in prek njega navezava na glavno cesto G2-105. Od
Pogancev naprej se trasa hitre ceste usmeri proti jugu in poteka po zahodni strani naselja
Dolnja Težka Voda in vzhodno od Koroške vasi, nato pa se nadaljuje vzporedno z obstoječo
glavno cesto G2-105. Jugovzhodno od Vinje vasi trasa poteka v pokritem vkopu do priključka
Gorjanci in se naveže na glavno cesto G2-105 ter se v nadaljevanju usmeri v predor dolžine
2,300 km pod vrhom Gorjancev. Iz predora pride trasa hitre ceste vzhodno od vasi Maline,
kjer spet poteka v pokritem vkopu, naprej proti jugu pa sta predvidena priključek Maline in
ureditev povezovalne ceste od Malin do križišča z glavno cesto G2-105/0256 južno od naselja
Jugorje v neposredni bližini obstoječega priključka regionalne ceste.
Trasa zahodne obvoznice poteka po zahodni in južni strani Novega mesta od obstoječega
avtocestnega priključka Novo mesto zahod, od koder se nadaljuje zahodno od Dolenjih
Kamenc in Potočne vasi, v Bučni vasi prečka dolino Bršljinskega potoka, železniško progo
št. 80 Ljubljana–Novo mesto–Metlika–d. m. in regionalno cesto R3-651/1198 Trebnje–Novo
mesto ter zahodno od tovarne Adria prečka nekdanjo regionalno železniško progo Novo
mesto–Straža, se priključi trasi visokonapetostnega daljnovoda, ob kateri poteka do reke
Krke. Vzhodno od pokopališča Srebrniče prečka regionalno cesto R2-419/1203 Soteska–
Straža–Novo mesto–Žabja vas ter poteka proti Šmihelu in Regrči vasi. V bližini Regrških
Košenic prečka visokonapetostni daljnovod in ponovno regionalno železniško progo št. 80
Ljubljana–Novo mesto–Metlika–d. m. Trasa zahodne obvoznice se konča z viaduktom čez
dolino potoka Petelinec in se v Pogancih priključi na traso hitre ceste.
OSNOVNI PODATKI; HC NOVO MESTO–MALINE
dolžina odseka
(v km)
štiripasovna cesta
17,89
štiripasovna cesta – Novo mesto
12,52
dvopasovna cesta
predviden povprečni dnevni promet (leto 2035)
število priključkov
število dvocevnih predorov/dolžina (v m)
število pokritih vkopov/dolžina (v m)
3,60
13.930
10
1/2181/2143
5/644
število viaduktov/dolžina
6/1677
Trasa Šentjoške ceste povezuje priključek Osredek in obstoječo glavno cesto G2–105/0256
Novo mesto (Revoz)–Metlika (Belokranjsko cesto). Vzhodno od priključka na hitro cesto se
trasa skozi podvoz nadaljuje proti krožišču, po katerem bo urejena navezava na hitro cesto
v smeri proti Novemu mestu in do predvidene poslovno-industrijske cone Cikava.
število mostov/dolžina (v m)
4/1077
Trasa povezovalne ceste Maline–Jugorje se začne z navezavo na priključek Maline. V
nadaljevanju poteka po obstoječi regionalni cesti R2-421/2507 Ručetna vas–Štrekljevec–
Jugorje do km 1,200, nato pa po predvideni novi trasi južno od naselja Luža. Povezovalna
cesta Maline–Jugorje se konča na glavni cesti G2-105/0256 južno od naselja Jugorje v
neposredni bližini obstoječega priključka regionalne ceste.
število nadvozov
19
število podvozov
18
število podpornih objektov
42
število objektov (vključno s pomožnimi objekti) za rušitev
58
deviacije državnih cest/dolžina (v m)
3600
deviacije občinskih cest/dolžina (v m)
32600
protihrupne ograje (v m)
5042
Pripravljena je bila tudi vizualizacija, s pomočjo katere je laže potekala predstavitev projekta
javnosti.
66
SLIKA 5
Iz vizualizacije: Razcep
Poganci, kjer se združita
tretja razvojna os in
zahodna obvoznica
Novega mesta
67
SLIKA 6
Pogled na celotno
traso novogradnje
glavne ceste G2 108 med
Hrastnikom in Zidanim
Mostom in G1-5 v Zidanem
Mostu
Vir: LUZ d. d.
Vir: PNZ d. o. o.
Državni prostorski načrt za G2 Hrastnik–Zidani Most–
Radeče in G1 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče
Obstoječa glavna cesta G2-108 Hrastnik–Zidani Most na odseku 1186 zaradi neustreznih
horizontalnih in vertikalnih elementov ceste, preozkega vozišča, prenizkih in preozkih
podvozov ter nivojskih križanj z železnico pomeni ozko grlo ter ne zagotavlja nemotenega
in varnega prometa.
TEHNIČNI PODATKI: CESTA G2-108 HRASTNIK–ZIDANI MOST:
Pobudo za začetek postopka priprave in sprejetja državnega lokacijskega načrta za glavno
cestno povezavo G2 108/1186 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo G1-5 Rimske Toplice–
Zidani Most–Radeče je januarja 2004 dal minister za promet.
zgradijo se trije mostovi čez reko Savo dolžine od 132 do 235 m,
V letu 2006 je bil sprejet Program priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za cesto
G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče
(Uradni list RS, št. 77/06), z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.
33/07 in 70/08 – ZVO-1B in 108/09) pa se je postopek priprave DLN spremenil v postopek
priprave državnega prostorskega načrta (DPN).
opustijo in rekultivirajo se trije obstoječi nivojski prehodi čez železniško progo,
Na podlagi študije variant s predlogom najustreznejše rešitve, idejnega projekta, poročila
o vplivih na okolje in drugih strokovnih podlag je bil izdelan osnutek DPN, ki je bil javno
razgrnjen od 1. do 31. marca 2011.
upošteva se projektna hitrost 70 km/h,
zgradi se eno križišče in šest priključkov,
zgradijo se štiri deviacije cest dolžine do 700 m,
zgradi se 36 prepustov širine 1 do 5 m,
zgradijo se trije nadvozi čez železniško progo,
uredi se obstoječi podvoz pod železnico do ulice Za Savo,
skoraj na celotni trasi se zgradijo podporne in oporne konstrukcije višine do 9 m,
uredita se nov dostop za pešce in novo sidrišče do tovorne žičnice »cicka«,
uredijo se avtobusna postajališča na začetku trase v Hrastniku, Krnicah in Šavni Peči.
CESTA G1-5 RIMSKE TOPLICE–ZIDANI MOST–RADEČE:
upošteva se projektna hitrost 50 km/h,
Na podlagi prejetih pripomb so bile izdelane optimizacije in dodatne strokovne podlage
ter od 21. junija do 7. julija 2011 izvedena seznanitev javnosti s spremembami. Na podlagi
tega je bil nato pripravljen predlog DPN.
zgradijo se eno križišče in trije priključki,
Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo
ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče je bila po sprejetju objavljena v Uradnem
listu RS, št. 76/12.
zgradi se en nadvoz čez tovorno postajo Zidani Most,
zgradi se most čez reko Savinjo dolžine 160 m,
obstoječa podvoza pod železniško postajo Zidani Most se nadomestita z novima,
zgradijo se podporne in oporne konstrukcije.
68
SLIKA 7
Vizualizacija:
Nadvoz čez glavno
železniško progo št. 10
Ljubljana–Dobova–d. m.
v Krnicah
Vir: PNZ d. o. o.
Projekti,
sofinancirani
s sredstvi iz
EU skladov
SLIKA 8
Nadvoz čez glavno
železniško progo št. 10
Ljubljana–Dobova–d. m.
v Suhadolu
Direkcija RS za ceste je na podlagi Operativnega programa razvoja okoljske in prometne
infrastrukture za obdobje 2007–2013 (OP ROPI) upravičena do sredstev Evropskega sklada
za regionalni razvoj za izvedbo projektov Prednostne usmeritve Cestna infrastruktura v
okviru 3. razvojne prioritete Prometna infrastruktura – ESRR.
Nabor prednostnih projektov izhaja iz splošnega slabega stanja obstoječega omrežja
državnih cest, ki vse bolj postaja omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja
območij Slovenije, ki ne ležijo ob avtocestnem križu. Območja zaradi slabe dostopnosti
in s tem višjih prevoznih stroškov postajajo lokacijsko nekonkurenčna, čeprav imajo druge
za razvoj potrebne dejavnike. Z obnovo in dograditvijo državnih cest bodo odpravljena
nekatera ozka grla ter povečani pretočnost in varnost prometa. Odprava ozkih grl bo imela
neposredne ekonomske učinke pri uporabnikih (znižanje prevoznih stroškov), posredno
pa bo omogočila izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva (dostopnost povečuje tržni
potencial za proizvodnjo in turizem) ter bo ugodno vplivala na regionalni razvoj.
Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije je v povezavi z ekološko naravnano
turistično ponudbo načrtovan tudi razvoj omrežja kolesarskih poti. Kolo kot prevozno
sredstvo se pretežno uporablja za krajše poti na lokalni ravni, pa tudi za daljša rekreativna
in turistična potovanja. Z dograditvijo in posodobitvijo mreže glavnih kolesarskih poti bi
v Sloveniji ustvarili kakovostne razmere za prečkanje Slovenije s kolesom, kar je namen
nekaterih novejših predlogov snovanja evropskega kolesarskega omrežja.
V veljavnem OP ROPI so kot prednostni projekti za sofinanciranje iz EU sredstev predvideni:
Vir: PNZ d. o. o.
Preglednica 14
Indikativni seznam
prednostnih
projektov PU Cestna
infrastruktura – ESRR
Št. Ime projekta
Posodobitev cestne povezave Logatec–Želin–Robič (1–3)
1 Posodobitev Bača–Dolenja Trebuša
2 Rekonstrukcija Tolmin–Most na Soči (Galerija pod ključem)
3 Rekonstrukcija Dolenja Trebuša–Želin
Posodobitev cestne povezave Jeprca–Zminec–Želin (4–5)
4 Obvoznica Škofja Loka
SLIKA 9
Nadvoz čez tovorno
železniško postajo
Zidani most
Vir: PNZ d. o. o.
5 Obvoznica Gorenja vas
Posodobitev cestne povezave Ljubljana–Škofljica–Kočevje
6 Pijava Gorica–Turjak (tretji pas)
7 Gradnja zunajnivojskih križanj šestih glavnih in regionalnih cest z železniškimi
progami
8 Gradnja kolesarskih povezav
9 Obvoznica Murska Sobota vzhod
10 G1-1/0242 Obvoznica Radlje
11 R3-709/8614 Pod Malečnikom
12 Obvoznica Šmartno pri Litiji
13 Obvoznica Črnomelj – druga etapa
14 Rekonstrukcija ceste RT-912/7302 Zali Log–Davča
69
70
Direkcija je v okviru OP-ROPI 2007-2013 končala gradnjo obvoznice Radlje ob Dravi, galerije
Pod Ključem, zunajnivojskih križanj v Murski Soboti, Dobovi in Zijavnici ter posameznih
odsekov kolesarskih stez. Rekonstruirala je tudi del ceste Pod Malečnikom, kjer je bila
zgrajena tudi galerija. Potekajo dela na obvoznici Škofja Loka – prva etapa, rekonstrukciji
ceste Zali Log–Davča, zunajnivojskem križanju v Pušencih in na posameznih odsekih
kolesarskih povezav. Začela so se tudi dela, povezana s posodobitvijo ceste Bača–Dolenja
Trebuša.
Poteka še več razpisov oziroma postopkov izbire izvajalcev za druge projekte s seznama
tako imenovanih evropskih projektov, med katerimi so najpomembnejši obvoznice
Gorenja vas, Murska Sobota vzhod, Šmartno pri Litiji in Črnomelj – potekajo pa tudi razpisi
za dokončanje del po prekinitvi pogodb na obvoznici Škofja Loka – druga in tretja etapa
ter gradnjo pasu za počasna vozila na odseku Pijava Gorica–Turjak. Za nekatera gradbišče je
bilo namreč treba zaradi uvedbe stečaja izbranega izvajalca izbrati nove izvajalce. V skladu
s pravili programske perspektive morajo biti vsi projekti, začeti v tej finančni perspektivi,
dokončani do konca leta 2015.
Gradnja kolesarskih povezav
Kolesarska povezava Jesenice–Lesce–Bled
KD 910200 Rjavi Breg–Gozd - Martuljek (po trasi železnice)
Kolesarska povezava Jesenice–Lesce–Bled je del daljinske kolesarske povezave št. 910200
MMP Rateče–MMP Obrežje in povezuje občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled.
Kolesarski promet skozi občino Jesenice trenutno poteka po državni regionalni cesti R3637 skupaj z drugim motornim prometom. Predmet projekta so štirje pododseki kolesarske
povezave v občini Jesenice.
V letu 2011 je bil zgrajen pododsek 1 od km 25,097 do km 26,037 v dolžini 940 m s
počivališčem. Vrednost gradbenih del zanj je znašala 109.193,61 evra. Dela so se začela
v maju 2011 in so bila končana v začetku septembra 2011, uporabno dovoljenje je bilo
pridobljeno 10. 11. 2011. V letu 2012 se je pričela gradnja odseka 3 v dolžini 1.371 m, ki bo
zaključena maja 2013. Vrednost gradbenih znaša 332.382 evrov.
Kolesarska povezava Brezovica–Vrhnika–Logatec
V letih od 2008 do 2012 so potekala dela na pododseku 3 (Log–Drenov Grič) od km 7,320
do km 9,290 v dolžini 1.970 m. Za izvedbo so bile sklenjene tri gradbene pogodbe. Dela po
dveh pogodbah so bila končana v letih 2009 in 2010, odsek v dolžini 660 m pa v 2012 in s
tem je bila t.i. 1. faza projekta zaključena. Izvedena izplačila iz EU postavke na tem projektu (v
letih 2008–2012) znašajo 942.225,43 evrov in so v celoti certificirana na Ministrstvu za finance.
Vrednost del po treh pogodbah znaša 1.543.606,79 evra, vrednost del po pogodbi, ki se je
začela izvajati v letu 2011, je 616.001,52 evra. Rok za dokončanje del je 20. 3. 2012.
V pripravi je dokumentacija za nadaljevanje gradnje kolesarske povezave, in sicer pod
odseka 1, Brezovica–Log od km 1,400 do km 4,840. V okviru projekta bodo urejeni
kolesarska pot, 12 križišč in priključkov, hodnik za pešce, sredinski otok za umiritev prometa
na koncu naselja Brezovica, pet avtobusnih postajališč, oporna zidova, komunalni vodi,
odvodnjavanje, javna razsvetljava in signalizacija.
71
Posodobitev cestnih povezav
72
Rekonstrukcija Pijava Gorica–Turjak (tretji pas)
V okviru projekta je na cesti G2-106/0261 Škofljica–Rašica od km 3+300 do km 5+450
predvidena izgradnja dodatnega prometnega pasu za počasna vozila v dolžini 2.150 m.
Širitev ceste poteka delno v useku in delno v nasipu.
Pogodba za gradnjo, ki je bila podpisana 24. 5. 2011, je bila zaradi likvidnostnih težav
izvajalca in zamujanja rokov v letu 2012 prekinjena s strani naročnika. Izveden je bil nov
razpis za dokončanje del, s čimer se je zaključek del prenesel v leto 2013.
Do prekinitve pogodbe so bila izvedena dela na dolžini ca 1,4 km (posek dreves, izvedeni
so bili izkopi in nasipi, odvodnjavanje, urejena kanalizacija, izvedeni tampon in kamnite
grede ter asfaltna dela) v skupni vrednosti 1.385.733,18 evrov.
Kolesarska povezava Kranjska Gora–Jesenice
KD 910200 Rjavi Breg–Gozd - Martuljek (po trasi železnice)
Modernizacija Pod Malečnikom
Projekt na cesti R3-709 je obsegal modernizacijo 2 odsekov, in sicer:
V okviru tega projekta ureditve kolesarske povezave so že bila izvedena naslednja dela:
• Most za pešce in kolesarje čez Savo Dolinko v Gozd Martuljku z ureditvijo struge Save
Dolinke ter v nadaljevanju pododsek do Železničarskega doma, v skupni dolžini 360
metrov – gradnja je bila končana v letu 2012. Vrednost gradbenih del po navedenih
pogodbah je znašala 348.696,98 evrov;
• Pododsek Gozd Martuljek–Lip Bled dolžine 2.210 m je bil izveden leta 2009.
• MB (Meljska cesta) – odsek 8614,
• MB (Pobrežje)–Pernica – odsek 8615.
Odsek ceste R3-709/8614 Melje–Malečnik predstavlja najkrajšo povezavo vzhodnega dela
mesta s centrom mesta Maribor. Cesto so že pred več kot 20 leti zaprli za ves promet zaradi
krušenja kamenja s stene Meljskega hriba. Vozišče v makadamski izvedbi je bilo deloma
zaraščeno in neprevozno od km 0,977 do km 1,621.
V letu 2013 se bodo nadaljevala dela še na preostalih manjkajočih odsekih:
•
•
•
•
Pododsek Lip Bled–Mojstrana dolžine 366 m;
Pododsek Mojstrana-Hrušica dolžine 2.959 m;
Brv pri Peternelu dolžine 3 m;
Brv čez Sedučnikov potok dolžine 5 m.
Vrednost gradbenih del je ocenjena na 2 milijona evrov. Dela bodo potekala po več ločenih
izvajalskih pogodbah.
V letu 2008 so se začela dela na odseku Gozd - Martuljek–Mojstrana in so bila v letu 2009
končana. V letu 2011 so se začela dela za ureditev struge Save Dolinke v Gozdu - Martuljku
in gradnja brvi čez Savo Dolinko, izvajalska pogodba je bila podpisana 6. 7. 2011. Predvideni
rok dokončanja brvi je bil 30. 4. 2012. Dela na drugih odsekih bodo predvidoma končana
do sredine leta 2014.
Kolesarska povezava Porečanka (Parenzana)
V letu 2012 je bil izveden pododsek skozi Škofije v dolžini 345 m. Vrednost gradbenih del je
znašala 117.900 evrov. Izvedba brvi za kolesarje in pešce čez stari rokav Dragonje v Mlinih
je predvidena v letu 2013.
Odločba organa upravljanja je bila izdana 30. 11. 2012 v višini 243.919,40 evra EU sredstev.
Dela so se začela izvajati 12. 11. 2010. Vrednost gradbenih del po pogodbi, podpisani v letu
2010, je znašala 3.886.648,11 evra, projekt pa je sofinancirala tudi Mestna občina Maribor.
Projekt je obsegal modernizacijo vozišča v dolžini 780 m, izgradnjo hodnikov za pešce
in kolesarskih stez, izgradnjo galerije v dolžini 210,5 m, izgradnjo opornih in podpornih
konstrukcij v skupni dolžini 338 m, prestavitev avtobusnega postajališča in rekonstrukcijo
križišča, ureditev potoka iz Zokove grabe v dolžini 651 m. Zaključek del je bil septembra
2012. Uporabno dovoljenje je bilo izdano v oktobru 2012.
Modernizacija ceste je potekala po ekološko pomembnem območju Spodnje Drave in
območju naravnih vrednot Drava–Stara struga in Meljsko, kjer se nahajajo številne vrste
habitatnih tipov, zlasti ptičev in plazilcev. Vsi posegi v vegetacijo ter težka gradbena
dela (ki povzročajo večji hrup in vibracije) so morali biti izvedeni v zimski sezoni, izven
gnezditvenega časa. Za plazilce je pod cesto izveden prehod, ki povezuje pobočje hriba z
obrežjem reke Drave, ter postavljene ograje, ki preprečujejo prehod plazilcev preko ceste.
73
74
Bača–Dolenja Trebuša
V letu 2012 so se izvajala dela po pogodbi št. 2415-08-000201 – I. odsek od Ljubljanske
ceste do predora (celotna vrednost pogodbenih del znaša 8.386.092,71 evra) in dela po
pogodbi št. 2415-09-000758 – II. in III. odsek, ki je bila sredi leta zaradi stečaja izvajalca
Primorje d.d. prekinjena (celotna vrednost pogodbenih del je znašala 15.650.469,86 evrov).
V letu 2012 je bilo tako po obeh pogodbah izvedeno za 2.785.319,08 evrov gradbenih del.
Projekt je razdeljen na dve fazi, in sicer:
1. faza - vzdrževalna dela v javno korist v dolžini 6 km in
2. faza v dolžini 2 km, za katero je v letu 2012 tekel postopek umeščanja v prostor.
Javno naročilo za gradnjo 1.faze je bilo objavljeno novembra 2012. Odločba OU o dodelitvi
sredstev ESRR je bila izdana 10.09.2012 v višini 8.280.319,20 evra.
Predvidena rekonstrukcija ceste obsega: ureditev zgornjega ustroja vozišča, rekonstrukcija
vozišča v krivinah, ureditev horizontalnih elementov ceste, ureditev odvodnjavanja,
ureditev hodnikov za pešce, ureditev avtobusnih postajališč, sanacijo in izvedbo novih
podpornih in opornih konstrukcij, izvedbo novih in sanacija obstoječih prepustov, zaščito
in ureditev komunalnih vodov, ureditev in zaščito brežin, obnovitev prometne signalizacije,
ureditev hudourniških strug.
Gradnja obvoznic
V letu 2012 je bil izveden nov postopek oddaje javnega naročila za dokončanje gradbenih
del na II. in III. odseku.
Realizacija na projektu je bila bistveno nižja od predvidene oziroma zagotovljenih sred
stev, zaradi stečaja izvajalca in težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za del
I. odseka, kjer je že tretjič v teku pravni spor.
Obvoznica Radlje ob Dravi (G1-1/0242)
Cesta G1-1 poteka od mejnega prehoda z Republiko Avstrijo, MP Vič skozi Dravograd in
Radlje naprej proti Mariboru in predstavlja edino povezavo Koroške regije z Mariborom in
dalje s Prekmurjem, po njej poteka veliko tranzitnega prometa zaradi česar so prometnovarnostne razmere zelo slabe. Prav prebivalci Radelj ob Dravi, so se soočali z velikimi
prometnimi obremenitvami, ki jih je prinašal promet skozi center naselja.
Obvoznica Škofja Loka (R1-210/1110)
Obvoznica Škofje Loke bo nadomestila odsek regionalne ceste R1-210 (cestna povezava
Jeprca–Zminec–Želin), ki sedaj poteka skozi staro mestno jedro Škofje Loke. V širšem
pomenu predstavlja izgradnja obvoznice tudi segment posodobitve čezmejne cestne
povezave od Robiča (meja z Republiko Italijo) preko Tolmina, Cerknega in Škofje Loke
do Jeprce. V tem trenutku je to največji projekt v gradnji na državnih cestah, s katerimi
upravlja DRSC. Dolžina novozgrajene trase bo 3.932 metrov. V okviru projekta bo zgrajen
predor dolžine 660 metrov, sedem mostov (od tega je najdaljši most čez Soro dolg
202 metra), 2 podvoza, 2 podhoda in 5 večjih opornih konstrukcij.
Gradnja nove cestne infrastrukture (obvoznice Škofja Loka) je razdeljena na tri odseke:
• prvi odsek obsega območje od Ljubljanske ceste, skozi Suho, čez Soro in v naselju
Puštal do vhoda v predor Pod Stenom (dolžina 902 m);
• drugi odsek poteka v predoru Pod Stenom (dolžina 660 m);
• tretji odsek obsega območje od izstopa trase iz predora Pod Stenom v naselju Puštal
(pri naselju Dobrava) do priključka na obstoječo cesto (R1-210 Škofja Loka–Gorenja vas)
v Poljansko dolino pri Zmincu (dolžina 2.370 m).
Reševanje problematike ceste skozi Radlje ob Dravi je potekalo v dveh fazah:
• 1. faza, je bila rešitev radeljskih klancev na odseku 0241 Dravograd–Radlje v dolžini 1.140
metrov.
• 2. faza je obsegala izgradnjo obvoznice naselja Radlje ob Dravi v dolžini 2.724 metrov in
je bila predmet sofinanciranja z EU sredstvi.
Pred pričetkom gradnje je bilo potrebno prestaviti nogometni stadion ter žičnice
posameznih hmeljišč. Projekt sofinanciran z EU sredstvi je obsegal gradnjo nove ceste v
dolžini 2.724 m, ureditev petih križišč, ureditev potoka v območju prečkanja z obvoznico,
gradnjo akvadukta in ureditev protihrupne zaščite.
Po podpisu pogodbe v letu 2011 za dokončanje del po stečaju izvajalca po predhodni
pogodbi, ki je bila podpisana v letu 2010, so se dela na obvoznici v prvi polovici 2012
pospešeno izvajala. Gradbena dela so bila v avgustu 2012 zaključena. Uporabno dovoljenje
je bilo izdano v oktobru 2012. Celotna vrednost gradbenih del je znašala 4.444.944,44 evra,
gradnjo je v manjšem obsegu sofinancirala tudi občina Radlje ob Dravi.
75
76
Izgradnja izven nivojskih križanj glavnih in regionalnih
cest z železniškimi progami
Nadvoz za železnico v Dobovi (R2-420/1335)
Ureditev križanja z železniško progo je obsegala 1.000 metrov ureditve regionalne ceste
R2-420 in 300 metrov lokalne ceste LC 024260. Novi odsek regionalne ceste poteka v
podvozu pod železnico z ločenim potekom enostranskega pločnika in kolesarske steze.
Projekt je obsegal: izgradnjo podvoza pod železniško progo, prestavitev regionalne
ceste, deviacijo lokalne ceste, ureditev treh križišč na trasi preložene regionalne ceste
R2-420/1335 in enega križišča na trasi deviacije Kapelske ceste, ureditev priključkov,
dve avtobusni postajališči in tri parkirišča, ureditev enostranskega hodnika za pešce in
kolesarske steze. Vrednost gradbenih del vključno z dodatnimi deli zaradi nepredvidenih
okoliščin (poplave v mesecu septembru 2010) je bila 6.939.298,61 evra, soinvestitor je
bila tudi Občina Brežice.
Izvedeni projekti – predstavitev dela
končanih projektov po izboru vodij
projektov
Odprava mest z visoko stopnjo prometnih nesreč
Dela so se začela izvajati septembra 2009 in so bila zaključena 31. 10. 2011. Uporabno
dovoljenje je bilo pridobljeno julija 2012.
Odseki ali križišča z visoko stopnjo prometnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: VSPN) na
državnem cestnem omrežju so mesta z nadpovprečnim številom prometnih nesreč v
triletnem časovnem obdobju glede na primerljive odseke podobnih cest. Določena so
na podlagi analiz podatkov o prometnih nesrečah in terenskega ogleda. Javnost ta mesta
poimenuje »črne točke«, vendar izraz ni ustrezen, saj v Evropski uniji »črna točka« označuje
krajše pododseke in križišča na cestnem omrežju, ki kažejo višjo gostoto smrtnih žrtev in
najhuje poškodovanih udeležencev v primerjavi s primerljivimi deli cestnega omrežja. Na
državnem cestnem omrežju v Sloveniji mest, ki bi ustrezala opredelitvi izraza »črna točka«,
kot je uveljavljen v Evropski uniji, ni. Za določanje delov cestnega omrežja, na katerih je
povečana nevarnost glede na primerljive dele omrežja, se uporablja izraz nevarno mesto.
Izvennivojsko križanje ceste G1 - 2 odsek 1313 Ormož–Središče ob Dravi in
železniške proge št. 41 Ormož–Murska Sobota–Hodoš v Pušencih
Odprava mest z VSPN na državnem cestnem omrežju je pomemben dejavnik za izboljšanje
prometne varnosti. V letih 2011 in 2012 je Direkcija Republike Slovenije za ceste na mestih,
evidentiranih kot nevarna, oziroma na mestih z VSPN izvajala več dejavnosti.
Nivojski prehod se nahaja na glavni železniški progi št. 41 (T69) Ormož–Murska Sobota–
Hodoš - d.m., ki je del železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budim
pešta–ukrajinska meja.
Leta 2011 je bilo obravnavanih in izvedenih 36 kratkoročnih ukrepov (ureditev prometne
signalizacije in prometne opreme), ki so prikazani v preglednici.
Predmetna investicija bo izvedena v dolžini 745 m glavne ceste po BCP od km 0+646 do
km 1+391 in dodatno v dolžini 137,20 m na priključnih cestah (priključek k mlinu v km
0+233,2 v dolžini 77,97 m in priključek v km 0+580 v dolžini 59,23 m).
Projekt obsega izgradnjo ceste, cestnega nadvoza čez železnico, podhoda za pešce pod
železnico na območju postajališča, prestavitve in zaščite komunalnih vodov: plinovod
(prestavitev), vodovod, TK vodi (prestavitev in zaščita), elektrovodi, javna razsvetljava ceste,
SVTK vodi (prestavitev), temelj električne vozne mreže.
V maju 2012 je organ upravljanja izdal odločbo o dodelitvi sredstev ESRR v višini
4.308.371,20 evra.
Pogodba za gradnjo je bila podpisana avgusta 2012 v vrednosti 4.840.782,71 evra, rok
dokončanja del je 16 mesecev od podpisa pogodbe (december 2013). V letu 2012 so
bila izvedena gradbena dela v vrednosti 856.691,72 evra.
77
78
Preglednica 15
Kratkoročni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v letu 2011
Odsek
Stacionaža
začetka
Stacionaža
konca
Predmet projekta
79
Izdelani nalogi za kratkoročne
ukrepe
Odsek
Stacionaža
začetka
Stacionaža
konca
Predmet projekta
Izdelani nalogi za kratkoročne
ukrepe
1232
1.500
1.825
VSPN (06-08) ŽIČE–POLJČANE
dopolnjena vertikalna, horizontalna
signalizacija in jeklena varnostna
ograja
1276
5.073
5.724
VSPN (06-08) PODPLAT–ROGATEC
signalizacija in postavljeno prometno
ogledalo, naročen PZI za ureditev ceste
1236
3.000
3.300
VSPN (06-08) SL. BISTRICA–POLJČANE
dopolnjena vertikalna signalizacija in
jeklena varnostna ograja
367
877
1.697
VSPN (06-08) ŽALEC–ŠEMPETER
signalizacija
1237
3.285
3.585
VSPN (06-08) POLJČANE–PODPLAT
signalizacija in jeklena varnostna
ograja
1231
826
1.510
VSPN (06-08) SLOV. KONJICE–ŽIČE
dopolnjena vertikalna signalizacija,
izdelan PZI za osvetlitev
1267
1.098
1.359
VSPN (06-08) ŠOŠTANJ–PESJE
signalizacija, v izdelavi PZI,za
spremembo delovanja semaforjev
1235
923
1.189
VSPN (06-08) TRŽEC–ZG. LESKOVEC
signalizacija
1273
6.068
6.561
VSPN (06-08) OPLOTNICA–LOŽNICA
signalizacija
0275
1452
0274
0
0
12.848
313
192
13.027
VSPN (06-08) SL. BISTRICA
SL. BISTRICA–DEVINA
SLIVNICA–SL. BISTRICA
signalizacija, v pripravi projektna
naloga za osvetlitev križišča
393
1.212
1.541
VSPN (06-08) ŠIKOLE–HAJDINA
signalizacija
1298
4.500
4.806
VSPN (06-08) MURSKA SOBOTA–
GEDEROVCI
1423
2.348
2.648
VSPN (06-08) KOTLJE–SLOVENJ GRADEC dopolnjena vertikalna signalizacija
1232
8.378
8.849
dopolnjena vertikalna signalizacija
393
0.260
0.570
signalizacija
274
5.167
5.565
VSPN (06-08) SLIVNICA–SL. BISTRICA
signalizacija
1315
16.198
16.720
VSPN (06-08) PETROVCI–MARTJANCI
signalizacija
1062
5.762
6.209
VSPN (06-08) KOPER–DRAGONJA
264
2.182
2.519
VSPN (06-08) KOČEVJE–LIVOLD
393
3.051
3.666
signalizacija
1156
0264
0263
0
0
18.148
0.152
0.629
18.770
VSPN (06-08) KOČEVJE–STARI LOG
KOČEVJE–LIVOLD
ŽLEBIČ–KOČEVJE
274
802
1.187
signalizacija
1310
811
1.075
VSPN (06-08) LJUTOMER–PAVLOVCI
1292
6.171
6.476
VSPN (06-08) MARIBOR–VURBERK–
PTUJ
1439
1.356
1.524
VSPN (06-08) RUŠE–SELNICA
signalizacija
1380
0338
0339
16.624
9.761
0
16.854
10.226
0.259
VSPN (06-08) ILIRSKA BISTRICA–PIVKA
POSTOJNA–PIVKA
PIVKA–RIBNICA
obnovljene označbe na vozišču in
prometnih površinah, ki se nanašajo
na problematiko; vzpostavitev
vidnosti prometnih znakov (rezanje
ozelenitev na ustrezno višino)
256
6.861
7.193
VSPN (06-08) NOVO MESTO (REVOZ)–
METLIKA
1292
805
1.083
VSPN (06-08) MARIBOR–VURBERK–
PTUJ
1203
13.537
13.859
VSPN (06-08) SOTESKA–NOVO MESTO
1431
1.662
2.016
VSPN (06-08) MARIBOR–RUŠE
1203
12.632
13.113
VSPN (06-08) SOTESKA–NOVO MESTO
izvedena je bila rekonstrukcija ceste,
nov odsek za Uršna Sela
dopolnjena vertikalna in horizontalna
signalizacija
1288
79
166
VSPN (06-08) LENART–TRATE
1204
2.285
2.593
VSPN (06-08) NOVO MESTO–ŠENTJERNEJ
(obsek vegetacije – RV in postavitev
merilnika hitrosti)
243
583
1.108
VSPN (06-08) RADLJE–BREZNO
1315
14.905
15.270
VSPN (06-08) PETROVCI–MARTJANCI
dopolnjena vertikalna in horizontalna
signalizacija
1340
1.934
2.202
VSPN (06-08) DRNOVO–KRIŽAJ
signalizacija
1196
2.842
3.599
VSPN (06-08) IVANČNA GORICA
(STUDENEC)–GRM
jeklena varnostna ograja
4006
54
140
VSPN (06-08) LAŠKO–BREZE–ŠENTJUR
postavljeno prometno ogledalo
1274
5.684
6.188
VSPN (06-08) CELJE–ŠENTJUR
signalizacija
Leta 2012 so bili izdelani:
• projektna dokumentacija PZI za ureditev odseka »črne točke Žiče–Poljčane« na R3-688,
odsek 1232, od km 1,500 do km 1,825 – ureditev gradbenega otoka ter površin za pešce;
• PZI za ureditev para avtobusnih postaj Veliki Podlog ob R3-673/1340 od km 1,934 do km
2,202 (črna točka Drnovo–Križaj);
• PZI za ureditev avtobusne postaje Vinarje ob R3-700/1273 od km 6,068 do km 6,561
(črna točka Oplotnica–Ložnica).
Konec leta 2012 in v začetku 2013 je bilo obravnavanih tudi 11 mest na ravni izvedbe
kratkoročnih ukrepov (ureditev prometne signalizacije in prometne opreme).
80
81
Preglednica 16
Dodatno obravnavana
mesta v letu 2012
Cesta/
sklop
Odsek
Stacionaža
začetka
Stacionaža
konca
15
1.232
1.500
1.825
14
1204
2.285
2.593
VSPN (06-08) NOVO MESTO–ŠENTJERNEJ
21
1340
1.934
2.202
VSPN (06-08) DRNOVO–KRIŽAJ
45
1276
5.073
5.724
VSPN (06-08) PODPLAT–ROGATEC
53
1273
6.068
6.561
VSPN (06-08) OPLOTNICA–LOŽNICA
56
1291
2.160
2.728
VSPN (06-08) SPUHLJA–ZAVRČ
63
1292
24.288
24.543
67
274
7.484
8.030
71
274
802
1.187
740
1398
1.791
1.959
VSPN (07-09) MURSKA SOBOTA (GAJ)–MURSKA SOBOTA
660
919
1179
1342
1341
9.644
0
9.317
9.789
143
452
VSPN (07-09) ČRNOMELJ–DOLENJCI
Predmet projekta
VSPN (06-08) MARIBOR–VURBERK–PTUJ
INVESTICIJA
ureditev para avtobusnih postajališč Polšina na R1-221/1227 od km 2,630 do km
2,880
ODSEK CESTE
1227 Trojane–Izlake
OBSEG DEL
ureditev avtobusnih postajališč s pravilnim zamikom, ureditev površin za pešce s
pločnikom v dolžini 350 m, dveh čakališč, navideznega prehoda za pešce, odvodnjavanja,
razširitev obstoječega priključka, ureditev lokalnega priključka, prometne signalizacije in
cestne razsvetljave
VREDNOST DEL
204.891,86 evra
ZAČETEK DEL
5. 10. 2011
DOKONČANJE DEL
30. 6. 2012
INVESTICIJA
zgraditev pločnika in brvi Stolnišnica čez Stranjski potok
ODSEK CESTE
R1-257/1083 Kamnik–Stahovica od km 2,080 do km 2,490
OBSEG DEL
Ob rekonstrukciji regionalne ceste R1-225, odsek 1083 Kamnik–Stahovica, je bil v km 2,318
zgrajen nov most. Most prečka Stranjski potok in je izveden kot plitvo temeljen ploščati
okvir. Svetli pravokotni razpon mostu znaša 5,50 m. Sočasno z novim mostom je Občina
Kamnik med km 2,100 in km 2,460 zgradila enostranski pločnik, ki do km 2,275 poteka
po desni strani, v nadaljevanju pa po levi strani. V sklopu površin za pešce je bila urejena
cestna razsvetljava.
VREDNOST DEL
157.823,86 evra, soinvestiranje Občine Kamnik
DOKONČANJE DEL
15. 7. 2011
Kot samostojne projekte je Direkcija RS za ceste obravnavala tudi številna mesta z visoko
stopnjo prometnih nesreč. To so mesta, ki so bila prvotno obravnavana kot mesta z visoko
stopnjo prometnih nesreč v okviru študij za izboljšanje prometne varnosti, in sicer:
• ureditev križišča regionalnih cest R2-409 in R2-408 v Logatcu – avtor študije JRS, d. d.,
Litijska cesta 263, 1000 Ljubljana, 2005,
• ureditev na regionalni cesti R2-430: odprava črne točke za odcep Pokoše – avtor študije
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova 17, 2000 Maribor, marec
2007,
• rekonstrukcija dveh križišč v Laškem – avtor študije APPIA, d. o. o., Leskoškova 9 e, 1000
Ljubljana, december 2007,
• ureditev ožine pod železniško progo v Črnomlju – avtor študije Omega Consult, d. o. o.,
Gregorčičeva ulica 7, 1000 Ljubljana, april 2008,
• ureditev križišča na odseku Spuhlja–Zavrč (odcep za Zabovce) – avtor študije Omega
Consult, d. o. o., Gregorčičeva ulica 7, 1000 Ljubljana, april 2008.
Ukrepi na mestih z visoko stopnjo prometnih nesreč so zelo različni, od postavitve prometne
signalizacije, ureditve križišč do gradnje avtobusnih postajališč, pločnikov ali kolesarskih
stez. Nekateri ukrepi so tako predstavljeni v nadaljevanju.
82
83
INVESTICIJA
izvedba DKP D3 ob G1-1/0241 Dravograd–Radlje od km 13,000 do km 14,3090
INVESTICIJA
ureditev prehoda za pešce Črni Kal 2 na R2-409/0312 od km 2,300 do km 2,450
ODSEK CESTE
G1-1/0241 Dravograd–Radlje od km 13,000 do km 14,3090
ODSEK CESTE
R2-409/0312 v km 2,300 v dolžini 150 m
OBSEG DEL
Ob neurejenih površinah za kolesarje ob G1-1, km 13,00 in km 14,400, se je uredila
enostranska dvosmerna kolesarska povezava ob desni strani državne ceste. Začetek
odseka kolesarske poti je v križišču v Muti, kjer se z leve strani na glavno cesto priključuje
LC 274040. V omenjenem križišču se je priključevanje na kolesarsko stezo uredilo z novim
dvosmernim prehodom čez državno cesto. Prehod poteka čez nov prometni otok,
zgrajen na mestu obstoječe zaporne ploskve. V omenjenem križišču se je uredila cestna
razsvetljava.
Do km 13,600 poteka kolesarska steza ob vozišču državne ceste, v nadaljevanju pa se
spusti do struge reke Drave, kjer je bilo treba zaradi bližine reke brežino zaščititi s kamnito
zložbo.
OBSEG DEL
zgraditev pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč, prehoda za pešce, odvodnjavanja,
oprema ceste, sanacija ceste, cestna razsvetljava
VREDNOST DEL
82.658 evrov
ZAČETEK DEL
9. 6. 2011
DOKONČANJE DEL
31. 12. 2011
INVESTICIJA
ureditev para avtobusnih postajališč Remšniški potok na G1-1/0243 od km 7,000
do km 7,220
ODSEK CESTE
G1-1/0243 RADLJE–BREZNO v km 7,000 v dolžini 220 m
OBSEG DEL
ureditev para avtobusnih postajališč, površin za pešce ob postajališčih, odvodnjavanja,
prometne signalizacije, javne razsvetljave, zgraditev podpornega zidu za desno avtobusno
postajališče in razširitev obstoječega prepusta za zgraditev pločnika za pešce
VREDNOST DEL
290.420,19 evra
ZAČETEK DEL
13. 6. 2011
DOKONČANJE DEL
5. 12. 2011
INVESTICIJA
preplastitev desnega vozišča na regionalni cesti R2-426/1269 Pesje–Gorenje od km
1,300 do km 2,500
ODSEK CESTE
R2-426/1269 Pesje–Gorenje v km 1,300 v dolžini 1200 m
OBSEG DEL
preplastitev odseka in ureditev avtobusnih postajališč, lokalna sanacija nosilne voziščne
konstrukcije, obnova talnih označb, delna ureditev vertikalne prometne signalizacije ter
delna zamenjava jeklenih varnostnih ograj
VREDNOST DEL
203.876,94 evra
ZAČETEK DEL
27. 8. 2010
DOKONČANJE DEL
15. 12. 2011
INVESTICIJA
ureditev in osvetlitev dveh prehodov za pešce v sklopu križišča cest G1-5 in R1-215
pri Boštanju
ODSEK CESTE
G1-5/0333 v km 0,720 v dolžini 70 m
G1-5/0334 v km 0,000 v dolžini 80 m
R1-215/1163 v km 18,350 v dolžini 71 m
VREDNOST DEL
232.297,13 evra
ZAČETEK DEL
7. 10. 2010
OBSEG DEL
zgraditev pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč, dveh prehodov za pešce,
odvodnjavanja, oprema ceste, cestna razsvetljava
DOKONČANJE DEL
22. 9. 2011
VREDNOST DEL
127.356,43 evra
ZAČETEK DEL
28. 10. 2010
DOKONČANJE DEL
31. 5. 2011
84
Ureditve, modernizacije, rekonstrukcije
85
Ureditev G12-1 Dravograd
Na glavni cesti G1-1, odsek 0240, je bila od km 2,800 do km 3,790 obnovljena cesta
skozi središče Dravograda v dolžini 690 m. Ob tem je bila urejena celotna komunalna
infrastruktura, kar je vključevalo gradnjo nove fekalne kanalizacije, vodovoda in vseh
drugih komunalnih vodov. Urejena je bila tudi prometna varnost v naselju. Vrednost del po
osnovni pogodbi je bila 622.500 evrov, sofinancerski del občine pa je znašal 239.000 evrov.
Med izvajanjem gradbenih del so bila potrebna večja dodatna dela, zlasti pri gradnji
komunalne infrastrukture in ureditvi dodatnih parkirišč, tako da je bil sklenjen dodatek
k pogodbi v višini 160.000 evrov (občina je prispevala 80.000 evrov). Dela so se začela v
avgustu 2010, po pogodbi pa naj bi se končala 30. 11. 2011. Zaradi zamude pri gradnji
komunalne infrastrukture (obstoječi kataster je bil pomanjkljiv, kar je povzročilo težave) pa
je bilo dokončanje projekta z ureditvijo pločnika in hortikulture pomaknjeno v leto 2012.
Glavna sprememba, ki jo je ob izboljšani infrastrukturi projekt prinesel v Dravograd, je
preusmeritev kolesarskega prometa, tako da ne poteka več po glavni cesti skozi mestno
jedro (glavni trg).
septembra 2010, dejansko pa je bil projekt končan nekaj mesecev pozneje. Razlog za to
je bil, da je izvajalec del (CPM, d. d.) v začetku leta 2011 razglasil stečaj. Kljub temu je vsa
gradbena dela dokončal in predal.
Naselje Sv. Ana je končno pridobilo urejeno podobo in zagotovljeno prometno varnost,
zlasti za šoloobvezne otroke in tudi kolesarje.
Omeniti je treba, da je bil to zadnji objekt družbe CPM, d. d., ki ji ga je uspelo dokončati in
predati naročniku še pred začetkom stečajnega postopka.
Modernizacija regionalne ceste R3-704 Vuhred–Ribnica na Pohorju
Na regionalni cesti R3-704, odsek 1353, je bila od km 4,600 do km 5,600 izvedena
modernizacija makadamske državne ceste v dolžini 1.000 m, in sicer v predzadnjem
odseku. Modernizacija je vključevala gradnjo podpornih in opornih konstrukcij, gradnjo
odvodnjavanja in novega zgornjega ustroja voziščne konstrukcije. Vrednost del je bila
1.120.000 evrov. Začetek del je bil v avgustu 2009, dokončana pa so bila v juniju 2011.
Gradnja gorske ceste je potekala po obstoječi makadamski cesti. Veliko težav je bilo pri
gradnji odvodnjavanja, pa tudi pri gradnji podpornih konstrukcij, ker je bilo treba poseči
v strugo potoka Vuhredščica. Zaradi tega smo imeli gradbeniki kljub vsem soglasjem in
dovoljenjem veliko težav z ribiško družino in tudi pristojnimi inšpekcijskimi službami.
Ureditev R3-730 Sv. Ana, prva etapa
Na regionalni cesti R3-730, odsek 4104, od km 3,060 do km 4,690 in odsek 4015, od km 0,000
do km 0,270 je bila v skupni dolžini 1.000 m izvedena ureditev središča naselja Sv. Ana, ki
je vključevala obnovo vozišča z gradnjo pločnikov in cestne razsvetljave, ureditev ceste in
prometne varnosti skozi središče naselja in mimo osnovne šole.
Vrednost del je znašala 474.700 evrov, od tega je občina sofinancirala delež v višini 23.375
evrov. Dela so se začela jeseni 2009, dokončanje po pogodbi je bilo predvideno konec
86
Ureditev R3-679/3909 Loka–Breg–Sevnica–Brestanica od km 7,066 do km 8,458
87
V letu 2011 je bila končana gradnja druge etape ureditve ceste skozi Sevnico. Z razpisom
za gradnjo tretje etape pa se investicija, pomembna predvsem za prebivalce Sevnice in
okoličane, ki to cesto, obremenjeno z več kot 8.000 vozili dnevno, uporabljajo za svoje
vsakodnevne potrebe, nadaljuje.
Pred ureditvijo je bila cesta v precej slabem stanju in brez površin za kolesarje ter z
razmeroma slabo urejenimi križišči. Na območju druge etape so zaradi zgraditve trgovskega
centra, ki lokalno ustvarja kar precej prometa in obremenjuje križišče, na katero se trgovski
center priključuje, nastale nove okoliščine. S krožnim križiščem je bila tudi ta težava rešena
v zadovoljstvo uporabnikov ceste, lokalne skupnosti in tudi upravljavca ceste.
Obnova Cankova–Kuzma skozi Rogašovce in Nuskovo
Rekonstrukcija Zala (tretji pas)
Dodatni vozni pasa na glavni cesti G2-102, odsek 1034, se je gradil ob rekonstrukciji ceste
v tem delu.
Od km 7,340 do km 8,045 so bile s širitvijo za potrebe dodatnega pasu izvedene ureditev
odvodnjevanja, zaščita brežin, razširitev prepusta. Vrednost del je znašala 651.861,58 evra.
Začetek del je bil v letu 2010, dokončana pa so bila v letu 2011. Izvedba je bila težavna zaradi
gradnje visokih usekov, dela pa je še dodatno oteževal promet, ki je potekal ob gradbišču.
Dela na regionalni cesti R2-440, odsek 1296, so od km 10,080 do km 11,500 v dolžini 1420 m
potekala skladno s časovnim načrtom in projektno dokumentacijo.
Kot zanimivost lahko povemo, da so bili krajani zelo zadovoljni, da so se dela končno
izvedla, in ni bilo pritožb ali pripomb. Vrednost del je znašala 773.500 evrov, od tega je
delež v višini 208.100 evrov sofinancirala občina za gradnjo komunalne infrastrukture. Dela
so se začela jeseni 2010 in končala 30. 11. 2011.
Obnovljeno je bilo vozišče skozi obe naselji, hkrati so bili izvedeni ukrepi za umirjanje
prometa, zgrajeni pločniki s cestno razsvetljavo ter obnovljena komunalna infrastruktura
v obeh naseljih.
Rekonstrukcija Gonjače–Šmartno
Rekonstrukcija nevarnega odseka na regionalni cesti R2-402 Gonjače–Dobrovo, odsek
1465, je potekala od km 0,100 do km 0,800 s popravki krivin, vključno z novim prebojem,
s katerim je bil ukinjen najnevarnejši del stare trase. Hkrati je bila izvedena nova povezava
javne poti prek novega odseka z zgraditvijo premostitvenega objekta.
Ureditev ceste skozi Bočno
Ureditev ceste skozi naselje Bočna je zajemala tudi ureditev hodnikov za pešce, hišne
priključke, komunalno infrastrukturo, manjši most, krajšo regulacijo potoka in javno
razsvetljavo. Investicija v omenjeno ureditev je znašala 475.000 evrov.
Vrednost del je znašala 1.504.502,95 evra. Dela so se začela v letu 2008 in končala v letu 2011.
Največ težav je bilo pri pridobivanju potrebnih zemljišč in zaradi potrebe po dodatnem
varovanju hribine, kar se je pokazalo med gradnjo.
Kot zanimivost naj omenimo težave zaradi padanja snega s strehe. Prvotno je sneg padal
na vrt, z gradnjo pločnika pa sneg s strehe pade na pločnik.
Ureditev Podpeč–Brezovica
Rekonstrukcija Gabrovčec–Vrhovo
Na regionalni cesti R3-742, odsek 4806 Podpeč–Brezovica skozi Notranje Gorice, so bili od
km 2,100 do km 2,500 izvedeni rekonstrukcija ceste ter ureditev pločnikov in avtobusne
postaje, parapetnih zidov, cestne razsvetljave in odvodnjavanja.
Regionalna cesta R1-216/1175 Krka–Žužemberk je najkrajša povezava Bele krajine z
Ljubljano ter povezuje večje kraje na Dolenjskem, kot so Ivančna Gorica, Žužemberk, Semič
in Črnomelj.
Vrednost del je znašala 235.967 evrov. Dela so se začela in končala v letu 2011.
Obstoječa cesta je bila v izrazito slabem stanju in preozka za kategorijo ceste, tako da z
ukrepi rednega vzdrževanja ni bilo več mogoče zagotavljati ustrezne prevoznosti. Širina
vozišča je bila od 4,8 do 5,3 m, nosilnost ceste je bila zaradi nezadostne utrditve vozišča
omejena na 8 t.
Z uporabo opornih in podpornih konstrukcij bo nova cesta od km 8,260 do km 9,304 v
celoti široka 5,9 m z razširitvami v krivinah. S tem bo omogočala bistveno boljši pretok
prometa in z novim priključkom za Šmihel tudi varno vključevanje z lokalne ceste.
88
Križišča
Ukrepi za umirjanje prometa
Ureditev križišča Golič
Ureditev, povezana z ukrepi za umirjanje prometa pri vstopu v naselje Spodnje
Stranje
Na regionalni cesti R2-430/0278 Tepanje–Slovenske Konjice je bila v km 1,800 izvedena
ureditev priključka na državno cesto R2-430, odsek 0278 Tepanje–Slovenske Konjice.
Ob ureditvi križišča so bili zgrajeni prometni otoki s pasovi za levo zavijanje ter urejena
cestna razsvetljava in odvodnjavanje. Na območju priključka je bil urejen tudi prehod za
pešce in kolesarje. Kolesarske površine so se navezale na že zgrajeno kolesarsko stezo ob
vozišču državne ceste.
Na regionalni cesti R1-257/1083 Kamnik–Stahovica je ureditev od km 2,080 do km 2,490
soinvestirala Občina Kamnik. Vrednost del je znašala 93.371,43 evra.
Vrednost del je bila 114.932,30 evra, sredstva je prispevala tudi Občina Slovenske Konjice.
Dela so se začela 4. 5. 2011 in končala 17. 6. 2011.
Regionalna cesta R1-225 na odseku 1083 Kamnik (Mekinje)–Stahovica med km 2,175
in km 2,325 poteka na območju prehoda v urbano območje naselja Spodnje Stranje. Z
zgraditvijo prometnega otoka je bil izveden ukrep za umirjanje prometa oziroma ukrep za
zniževanje prevelike hitrosti vozil. Dolžina otoka je 29,5 m, širina pa od 2,0 do 3,15 m. Pri
gradnji prometnega otoka se je delno prestavilo TK-omrežje, uredila cestna razsvetljava in
odvodnjavanje ceste. Dela so se začela 19. 10. 2010 in končala 31. 6. 2011.
Ureditev križišča Ključarovci
Ureditev priključka lokalnih cest na G2-111/0239 v Parecagu
Ureditev križišč na regionalnih cestah R1-230/1415 Križevci od km 0,520 do km 0,700, R1230/1309 Križevci–Ljutomer od km 0,000 do km 0,040, R2-439/1303 Križevci–Žihlava od km
0,000 do km 0,100 in LC 223-151 Ključarovci–Grabe od km 0,000 do km 0,160 je vključevala
preureditev obstoječega petkrakega križišča v enopasovno krožno križišče.
Na glavni cesti G2-11, odsek 0239 Valeta–Sečovlje, je bil zgrajen dodatni pas za leve
zavijalce na glavni smeri in urejena priključka lokalnih cest. Dela so vključevala tudi
ureditev avtobusnega postajališča in površin za pešce, javne razsvetljave, odvodnjavanja
ter prometne signalizacije in opreme.
Ob ureditvi križišča so se uredile tudi površine za pešce in kolesarje, par avtobusnih
postajališč ter cestna razsvetljava na celotnem območju. Zaradi ureditve krožišča je bilo
treba prestaviti obstoječi melioracijski jarek. Vrednost del je znašala 381.885,34 evra. Dela
so se začela 18. 4. 2011 in končala 9. 9. 2011.
Vrednost del, ki so se začela junija 2011 in končala junija 2012, je znašala 566.269 evrov.
Ureditev območja priključka za naselje Seča na G2-111/ 0239 Valeta–Sečovlje od
km 3,420 do km 3,670
Zaradi ureditve ustrezno varnega priključka za naselje Seča je bil na glavni cesti zgrajen
pas za leve zavijalce. Hkrati se je pri tem projektu uredil del lokalne ceste, zgradil predobre
menilni nasip ter uredila odvodnjavanje in prometna signalizacija.
Izvajalec je dela začel 9. 6. 2011 in jih končal 30. 4. 2012. Strošek te ureditve je znašal
379.713,04 evra.
89
90
Počivališča
Obvoznice
Ureditev počivališča Livold–Fara
Obvoznica Krško
Ureditev počivališča Livold–Fara ob DC G2-106/0265 Livold–Fara od km 20,020 do
km 20,200 na glavni cesti G2-106/0265 Livold–Fara v km 20,020 v dolžini 180 m je
vključevala ureditev para obstoječih počivališč in voziščne konstrukcije, odvodnjavanje,
prometno opremo, krajinsko ureditev ter opremo počivališč.
V okviru projekta obvoznice Krško se je v letu 2011 začel graditi odsek ceste na levem bregu
Save pri bodočem novem mostu čez Savo pri Žadovinku.
Vrednost del je znašala 79.127,38 evra. Dela so se začela 28. 6. 2011 in končala 14. 9. 2011.
Ureditev počivališča Topovlje, DC R1-225/1246 Soteska–Šentrupert, od km 9,870
do km 10,150
Na odseku ceste 1246 Soteska–Šentrupert je bilo urejeno počivališče, ki se bo ob
morebitnih zastojih na cesti zaradi slabih voznih ali vremenskih razmer izjemoma
uporabilo tudi kot mesto za izločanje tovornih vozil. Stroški ureditve počivališča so bili
118.251,87 evra, dela so se začela 10. 6. 2011 in končala 15. 12. 2012.
Ta odsek obvoznice se prednostno gradi zato, ker je cesta speljana po nasipu, ki ščiti
Nuklearno elektrarno Krško pred visokimi vodami, ki so v tem primeru določene na koto
najvišje mogoče poplavne vode. Od prvotne lokalne ceste se nova cesta nadviša za 3,0 m.
V okviru projekta se bo obnovila oziroma zgradila vsa potrebna komunalna infrastruktura,
ob cesti pa bosta tudi kolesarska steza in hodnik za pešce. Projekt poleg Direkcije RS za
ceste financirata še Nuklearna elektrarna Krško in Občina Krško.
Obvoznica Vrtojba (Novogradnja)
Gradnja je potekala na podlagi podpisanega protokola med Ministrstvom za promet ter
občinama Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica februarja 2006.
Pločniki, prehodi
Ureditev Levec
Čeprav je bila cesta skozi Levec na prvi pogled urejena, so krajani želeli, da se cesta dodatno
uredi z vsemi pritiklinami, ki bodo izboljšale prometno varnost. Investicija v višini 365.000
evrov je vključevala dograditev hodnikov za pešce, prehod za pešce, kolesarsko stezo,
zavijalne pasove in umirjevalni otok.
Med gradnjo sicer ni bilo večjih zapletov, pač pa so se pojavili pozneje. Krajane so zelo
motile debeloslojne talne označbe, češ da povzročajo neznosen hrup. V dogovoru z
njimi smo jih zato zamenjali za tankoslojne, ki ne povzročajo hrupa in voznike le vizualno
opozorijo na oviro. Jabolko spora s krajani je bila tudi rešitev zapornega sloja s tlakovanjem,
ki je sicer zelo estetska.
V prvi fazi je gradila Občina Šempeter - Vrtojba oziroma tedaj še Mestna občina Nova
Gorica. Vrednost del je znašala 1.252.000 evrov.
Drugo fazo sta skupaj izvajali DRSC in Občina Šempeter - Vrtojba. Vrednost del, končanih
oktobra 2008, je bila 2.644.327 evrov.
Tretja faza, v kateri sta sodelovali DRSC in Občina Miren - Kostanjevica, vrednost del pa
je bila 1.286.792 evrov, je trajala od septembra 2009 do oktobra 2010. Uradno je bila
obvoznica predana prometu 4. oktobra 2010.
Obvoznica je dvopasovnica z voznim pasom širine 2 x 3,30 m, zgrajen je armiranobetonski
nadvoz za traktorsko pot, osvetljeni so večji priključki z dodatnimi pasovi za zavijalce,
urejeno odvodnjavanje prek kanalizacijskega sistema, speljanega v zadrževalni bazen z
lovilnikom olj, zaledno odvodnjavanje pa je rešeno prek odprtih jarkov in prepustov v reko
Vrtojbico. Zaključek obvoznice je trikrako krožišče (zunanji premer 40 m, vozni pas širine 6 m)
z izvedenimi deviacijami na državno cesto, na odsek Volčja Draga–Miren.
91
92
Krožišča
Geotehnika (sanacije plazov, brežin in zidov)
Gradnja krožišča Benedikt
Sanacija usadov Korita
Pri gradnji krožišča Benedikt na regionalni cesti R2-449 (prej G1-3), odsek 0315, od km 6,430
do km 6,630 v dolžini 200 m je bilo zgrajeno štirikrako krožišče na nekdanji cesti G1-3
Lenart–Gornja Radgona v naselju Benedikt.
Na regionalni cesti R3-633, odsek 1099 Bitnje–Jereka, smo v km 0,639 sanirali usade,
obnovili vozišče in uredili odvodnjavanje. Vrednost del je bila 139.541,20 evra. Dela so se
začela 17. 1. 2011 in končala 30. 6. 2011.
Z gradnjo krožišča smo v naselju izvedli ukrep za umirjanje prometa ter uredili prometno
varnost zlasti za pešce in kolesarje v naselju. Vrednost del je bila 445.870 evrov, občina je
sofinancirala 75.700 evrov. Dela so se začela v oktobru 2010 in končala v juliju 2011.
Usad smo sanirali z zgraditvijo podporne sidrane pilotne stene. Odsek sanacije usada
poteka v ozkem ovinkastem delu, kjer je na levi strani ceste strma brežina, na desni pa
brežina strmo pada do vodotoka Jereka. Zaradi terena je imel izvajalec pri izvajanju del kar
nekaj težav. Med gradnjo je bila vseskozi postavljena polovična zapora in promet usmerjan
s semaforjem, izvajalec pa je moral za kratke časovne presledke cesto tudi popolnoma
zapreti (npr. pri asfaltiranju).
Odločitev za krožišče je bila sprejeta na podlagi štetja prometa in meritev hitrosti skozi
naselje. Izkazalo se je, da le redki vozniki spoštujejo omejitev hitrosti, zato je bil pešcem in
kolesarjem prehod močno otežen. Občina je sofinancirala tudi priključka lokalnih cest v
krožišče.
Krožno križišče Dobrteša vas
Sanacija podpornega zidu Spodnje Jezersko–Preddvor
Priključevanje avtocest na druge državne ceste poteka prek priključkov, ki so se pretežno
zgradili v obliki diamanta. Tak način priključevanja je ob zgraditvi sicer zadovoljivo opravljal
nalogo, vendar je z leti, ko se je promet zelo povečal, postal točka prometnih zastojev.
Na cest R1-210, odsek 1106 Spodnje Jezersko–Preddvor od km 1,615 do km 1,997 je bila
izvedena sanacija podpornega in opornega zidu z obnovo ceste in odvodnjavanjem.
Vrednost del je bila 416.480,10 EUR. Dela so se začela 5.4.2011 in končala 4.11.2011.
Tako je tudi priključevanje AC A1 Celje–Ljubljana na državno cesto R2-447/0288 Šempeter–
Latkova vas v Šempetru postalo prometna nevralgična točka. Da bi se razrešila ta velika
težava, je Direkcija RS za ceste zgradila krožno križišče, za katero je slišati same pohvalne
besede. Investicija je znašala 730.000 evrov.
Zaradi korekcije horizontalnega in vertikalnega poteka trase ceste, je sanacija podpornega
zidu izvedena deloma kot dograditev obstoječega, na dveh lokacijah pa gre za novogradnjo.
Ti zidovi so povezani v celoto in tvorijo podporno konstrukcijo ceste ob reki Kokri. Skupna
dolžina tega podpornega zidu je 370,0 m. Na nasprotni strani ceste pa je izveden oporni
zid v dolžini 32,6 m Zidovi so izvedeni kot kamnite zložbe iz kvalitetnega lomljenca v
razmerju kamen 60 % (kosi velikosti do 0,50 m) ter beton 40 %.
Ureditev začasnega krožnega križišča na obvoznici Žalec
Včasih je treba ukrepati hitro, žal pa niso vedno izpolnjeni vsi ključni pogoji za izvedbo
– predvsem razpoložljiva denarna sredstva. Težava se da včasih učinkovito rešiti tudi z
začasnimi rešitvami.
Tako sta Sektor za vzdrževanje in Sektor za investicije Direkcije RS za ceste združila moči
ter zgradila montažno krožno križišče v Žalcu, ki učinkovito rešuje prometne tokove v
nevarnem križišču na obvoznici Žalca.
Z izvedenimi posegi na cestišču se je zagotovila stabilnost ceste, ki se je že rušila ob
vodotoku in je bila postavljena delan zapora ceste ter izboljšala pregledednost zaradi
širitve v krivini.
93
94
Sanacija brežine Vršič
95
Na regionalni cesti R1-206, odsek 1028 Vršič–Trenta, je bila v km 2,160 sanirana brežina,
obnovljeno vozišče in urejeno odvodnjavanje. Vrednost del je bila 190.217,44 evra. Dela so
se začela 1. 6. 2010 in končala 5. 6. 2011.
Brežina je bila sanirana z izvedbo podporne sidrane pilotne stene. Izvajalcu sta delo otežila
izredno strma alpska brežina in delo pod prometom. Kot zanimivost naj omenimo prevoz
vrtalne garniture iz doline do gradbišča po vseh serpentinah. Prvič se je zgodilo, da se je
prepeljala vrtalna garnitura za pilote premera 80 cm, ki je bistveno večja in okornejša kot
vrtalna garnitura za mikropilote, ki so se na Vršiču uporabljali do zdaj.
Sanacija pobočja in obnova vozišča Zavratec
Na regionalni cesti R3-672/1337 Impoljca–Zavratec je bilo v km 2,380 sanirano pobočje.
Dela so vključevala postavitev oporne pilotne stene, odkop brežine, obnovo vozišča,
regulacijo vodotoka in zgraditev mostu.
Plaz v ozki dolini Impoljskega potoka, ki so ga povzročile zaledne izvirne vode s strmega
pobočja na območju naselja Zavratec, je bil aktiven. Močno je zoževal cestni koridor in
Impoljski potok, katerega vode so se pogosto prelivale čez strugo.
Sanacija plazu ob Krožni cesti
Na glavni cesti G2-111/0238 Koper–Ruda (Izola) je bil v km 3,030 saniran plaz v vrednosti
266.441,12 evra. Dela so se začela 18. 2. 2011 in končala 30. 5. 2011.
Sanacija plazu je vključevala gradnjo sidranih armiranobetonskih slopov, pozidavo med
njimi ter nad temi slopi izvedbo kamnite zložbe in sidrane vezne grede pod to zložbo.
Zanimivost pri tej sanaciji plazu je predvsem tehnologija izvedbe armiranobetonskih
slopov in veznih gred »od zgoraj navzdol« (po etažah), pri čemer se je bilo treba prilagajati
geološkim razmeram zemljine. Največja težava je bila sidranje veznih gred v najnižji etaži, ker
so predvidena sidra segala že pod morsko gladino, zaradi česar ni bilo mogoče standardno
vgrajevanje sider. Izvajalec je moral uporabiti tehnologijo sidranja v vodi.
Zanimivost sanacijskih del sta oporna pilotna stena, izvedena prek namočenega materiala
zemeljskega plazu, ter regulacija vodotoka z energijskimi stopnjami in obložnimi zidovi iz
kamna in betona. Za dostop do stanovanjskega in gospodarskega objekta na nasprotni
strani potoka je zgrajen manjši mostiček. Gradnja je bila zaradi utesnjenosti zahtevna.
Po končanih delih cesta omogoča varen promet po dolini, potok pa je urejen tako, da je
poplavno varen.
Vrednost del je bila 322.947,98 evra. Izvajalec je dela začel 19. 10. 2010 in jih končal
30. 4. 2011.
Objekti
Rekonstrukcijska dela na mostu čez Bukovnico v Dobrovniku
Zaradi hidravlične neustreznosti starega mostu je bilo treba na cesti R2-439/1300 v km 0,340 zgraditi nadomestni most čez potok Bukovnica. Poleg tega je bilo treba urediti
ustrezno priključevanje lokalnih cest, zagotoviti varen cestni in kolesarski promet ter
pešpromet ter urediti javno razsvetljavo. Ob gradnji novega mostu je bila gor-vodno in
dol-vodno urejena tudi struga Bukovniškega potoka. Prestavili so se tudi elektrovodi,
vodovod, TK-vodi.
Nadomestni most je bil zgrajen kot sodobna polnovpeta armiranobetonska okvirna
konstrukcija, temeljena na pasovnih temeljih. Posebnost mostu so polkrožna oblika
armiranobetonske prekladne plošče ter prav takih oblik tudi hodniki za pešce, robni venci,
mostna krila in zaščitna mostna ograja. Obliko teh elementov je narekovala zahteva po
ureditvi križišča regionalne ceste in dveh javnih poti, tako da je projektant predvidel na
mostu štirikrako križišče brez zavijalnih pasov. Prek objekta potekajo komunalni vodi, ki so
položeni v gorvodnem hodniku. Zaradi lokacije križišča na mostni konstrukciji je zanimiva
tudi vertikalna postavitev prometne signalizacije.
Poseg je vključeval obbetoniranje ter prečno povezavo obstoječih krilnih zidov in loka,
prek njih pa izvedbo nove armiranobetonske plošče, hidroizolacije in asfalta. Vozišče
je razširjeno s pomočjo konzol, na katerih so obojestranski hodniki za pešce. Ograjo
sestavljajo armiranobetonski stebrički z vmesnimi jeklenimi polnili. Betonski lok se je saniral s
sanacijskimi maltami in injektiranjem, temelji so podbetonirani. V sklopu projekta so urejene
tudi obojestranske cestne navezave do mostu v skupni dolžini 145 m, zaradi širitve ceste pa
je zgrajen nov kamnit oporni zid v dolžini 45 m. Odvodnjavanje je urejeno prek izlivnikov in
mostne kanalizacije v lovilnik olj. Struga pod objektom je obložena s kamnito oblogo.
96
Gradnja nadomestnega mostu in križišča se je začela 21. 2. 2011 in končala 15. 7. 2011. Po
koncu gradnje je bil uspešno opravljen komisijski pregled izvedenih del in objekt predan
v uporabo. Dela so bila izvedena in obračunana po sistemu gradnje »ključ v roke«, njihova
vrednost pa je bila 356.204,75 evra.
Med gradnjo je promet potekal po obvoznih poteh v skladu z dogovorom med izvajalcem
in Občino Dobrovnik. Dela pri gradnji nadomestnega mostu so potekala z delno zajezitvijo
potoka Bukovnica in občasno tudi s prečrpavanjem vode.
Celotna investicija je bila uspešno končana tako v tehničnem kot tudi finančnem pogledu.
Z zgraditvijo novega mostu in ureditvijo novih križišč se je bistveno povečala varnost
prometa, polepšal pa se je tudi videz samega kraja. Zanimivost Dobrovnika so energetske
točke ob Bukovniškem jezeru, nedaleč stran od naselja, in dobra prekmurska kuhinja.
Rekonstrukcija mostu čez Koritnico v Koritnici na R2-403/1072 v km 5,560
Star objekt, ki je premoščal reko Koritnico, je bil zgrajen leta 1937. Most ima betonski lok
razpetine 11,5 m, zaradi globine struge reke Koritnice pa so na dolvodni strani še masivni
podporni zidovi. Vozišče je v ostri krivini širine do 4,9 m, zato dvosmerni promet ni bil mogoč.
Star objekt in podporni zidovi so zaradi posledic zmrzovanja razpadali, vozišče je bilo
razpokano in ponekod uničeno, ograje dotrajane, hodnikov za pešce zaradi premajhne
širine ni bilo. Srečevanje vozil na tem delu ni bilo mogoče.
Promet je med gradnjo potekal izmenično enosmerno s semaforskim urejanjem. Zaradi
več faz gradnje so dela potekala od sredine novembra 2010 do konca septembra 2011.
Vrednost investicije je 348.708 evrov.
Sanacija mostu čez Savinjo v Celju
Cesta G1-5 na odseku 0328 poteka skozi mesto Celje in pomeni glavno južno vpadnico
iz smeri Krškega. Most čez Savinjo v km 1,220 je bil zgrajen leta 1956 in je bil zdaj prvič
obnovljen. Sestavljata ga dva vzporedna škatlasta nosilca spremenljivega prereza z razponi
24 + 41 + 24 m, ki sta prečno povezana z voziščno ploščo. Promet je ves čas sanacije potekal
dvosmerno s premikanjem prometnih pasov glede na napredovanje del.
Objekt je bil temeljito saniran, predvsem pa zamenjan celoten krov mostu s hidroizolacijo,
asfaltom, robnimi venci, hodniki za pešce, na novo pa je bilo urejeno odtekanje vode,
zamenjane so bile dilatacije in nameščena nova javna razsvetljava mostu. Obsežna sanacija
je bila izvedena tudi na spodnji strani mostu, kjer se je v celoti saniral poškodovani beton,
na nosilcih se je izvedla ojačitev konstrukcije z lepljenjem karbonskih lamel, manjše
razpoke pa so se zapolnile z epoksidno injekcijsko maso. Zamenjana so bila ležišča mostu
na krajnih opornikih, srednji dve ležišči, ki sta v celoti jekleni, pa sta bili ustrezno zaščiteni
pred vremenskimi vplivi.
Vrednost pogodbenih del je bila 904.500 evrov, dela pa so potekala od marca do septembra
2011.
Sanacija mostu čez Savinjo v Šempetru
Most čez Savinjo na cesti R2-447/0288 v km 0,340 je bil zgrajen pred 32 leti. Nosilno
konstrukcijo sestavljajo po štirje prostoležeči prednapeti nosilci prek dveh polj. Teoretična
razpetina nosilcev je 30 m, med seboj pa so povezani s prečniki nad ležišči in v sredini polj.
Na objektu so bili zamenjani hidroizolacija, asfalt, robni venci, hodniki za pešce, sistem za
odvodnjavanje in mostne dilatacije ter elastomerna ležišča pod nosilci. Na spodnji strani
mostu se je saniral poškodovan beton s sanacijsko malto in zaščitnim premazom.
Promet je med sanacijo potekal izmenično po polovici vozišča. Po končani sanaciji objekta
sta se s hodnikom za pešce povezala most čez Savinjo in 30 m oddaljen nadvoz lokalne
ceste, na katerem je bila zamenjana celotna zgornja konstrukcija.
Vrednost pogodbenih del je bila 374.100 evrov, dela pa so potekala od marca do avgusta
2011.
97
REDNO VZDRŽEVANJE
98
99
REDNO
VZDRŽEVANJE
100
Preglednica 17
Pregled rednega
vzdrževanja cest
REDNO VZDRŽEVANJE
Z rednim vzdrževanjem cest se ohranja obstoječe stanje in preprečuje nadaljnje
propadanje cest. Med redno vzdrževanje spadajo zagotavljanje prevoznosti pozimi
(zimska služba), odpravljanje posledic zime oziroma saniranje zmrzlinskih poškodb,
elementar, manjše preplastitve oziroma izvedba zapornih slojev ali ojačitev vozišč.
Ker je to izredno raznovrstna paleta ukrepov, Direkcija RS za ceste rednemu vzdr
ževanju namenja velik del sredstev.
Leto 2011
Leto 2012
Krpanje
Izvedena so bila dela na 288 odsekih,
vgrajenih je bilo 16.973 ton asfalta
(111.878 m2).
Skupaj je bilo vgrajenih 17.126 ton asfalta na 210
odsekih v skupni površini 106.393 m2.
Med zimsko službo je bilo porabljenih še 1.036,6
tone hladne asfaltne mase.
Obnova makadamskih
vozišč
Obnovljenih je bilo 42 odsekov v
skupni dolžini 140,18 km.
Obnovljenih je bilo 39 odsekov makadamskih vozišč
v skupni dolžini 222,94 km (573.327 m2).
Zaporni sloji
Izvedeni so bili zaporni sloji na 16
odsekih v skupni dolžini 9.968 m.
Izveden je bil zaporni sloj na 35 odsekih v skupni
dolžini 18,742 km.
Obnova odvodnjavanja
Obnovljenih je bilo 90 objektov
odvodnjavanja.
Obnovljenih je bilo 76 objektov odvodnjavanja.
Talne označbe
Zalitih je bilo 106.250 m rež.
Zalitih 49.385 m rež.
Manjša popravila zidov
Saniranih je bilo 76 zidov v skupni
dolžini 1.189 m.
Saniranih je bilo 57 zidov v skupni dolžini 1.317 m.
Elementar glavnih in
regionalnih cest
Vzpostavljena je bila prevoznost
čez plaz Stogovce, urejena začasna
cesta mimo plazu ter vzpostavljena
prevoznost po večjih neurjih na
območjih GO, KR, LJ in NM.
Sredstva so namenjena takojšnjim intervencijam
– zagotavljanju prevoznosti ob naravnih nesrečah
(neurja, poplave, plazovi itd.) ter zagotavljanju
osnovnih pogojev za življenje oziroma varnost ljudi
in premoženja na celotnem območju RS.
Največ škode pa so povzročile poplave v dneh od 4.
do 7. 11. 2012 po skoraj celotnem območju, razen
na območju MS in KP. Popisana je bila celotna škoda
v višini 16 milijonov evrov, koncesionarji so takoj
začeli vzpostavljati prevoznost in odpravljati škodo.
V najnujnejši prvi fazi je DRSC zagotovila sredstva
v višini 1,038 milijona evrov. Po sklepu vlade z dne
1. 12. 2012 pa je bilo za sanacijo državnih cest zaradi
poplav za drugo fazo zagotovljenih štiri milijone
evrov. Od tega so bila v letu 2012 opravljena dela v
višini 1,9 milijona evrov.
Redno vzdrževanje glavnih
in regionalnih cest
Ljubelj, Korensko sedlo, Rateče in
Rožna Dolina
MP Robič – odstranjena je bila nadstrešnica s
kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 200 m.
Obnovljena je bila obstoječa javna razsvetljava.
MP Kozina – odstranjena je bila nadstrešnica s
kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 350 m s
priključki. Izvedena je bila nova javna razsvetljava.
MP Lazaret – odstranjena je bila nadstrešnica s
kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 70 m
s priključki. Obstoječa javna razsvetljava je bila
odstranjena.
MP Šentilj – odstranjena je bila nadstrešnica
s kabinami. Električna in TK-napeljava je bila
prestavljena z nadstrešnice v cestno telo.
MP Hodoš – odstranjena je bila nadstrešnica s
kabinami in rekonstruirana cesta v dolžini 240 m.
Obstoječa javna razsvetljava je bila odstranjena.
Vzdrževanje mejnih pre-
hodov na notranjih mejah
Jezersko, Šentilj, Rožna Dolina
Na objektu MP Jezersko so bili popravljeni žlebovi.
Cestne vremenske postaje
Vzdrževanje je bilo 19 cestnih
vremenskih postaj.
Cilj je zasnova modela obvestilnega sistema za
javljanje poledice na nekem območju državne cestne
mreže. Kakovostni podatki o vremenskih razmerah
in stanju cestišča so zelo pomembni. S pravočasnim
preventivnim in rednim posipanjem ali pluženjem
voznih površin se izognemo zastojem, povečamo
varnost in pretočnost prometa ter tako zagotovimo
racionalnejšo porabo sredstev zimskega vzdrževanja.
Trenutno je na državni cestni mreži nameščenih 19
cestnih vremenskih postaj, s katerimi si koncesionarji
pomagajo med izvajanjem zimske službe. Strošek
letnega vzdrževanja je bil 88.509 evrov.
Sanacija nevarnih mest
Saniranih je bilo 67 odsekov v dolžini
okoli 24.000 m.
Saniranih je bilo 31 odsekov v dolžini 17.767 m.
Sanacija zaradi zime
poškodovanih vozišč
Saniranih je bilo 130 zaradi odjuge
poškodovanih odsekov v skupni
dolžini 29.142 m in vgrajenih 11.398
ton asfalta.
Vgrajenih je bilo pribl. 10.923 ton asfalta na 103
odsekih (skupna dolžina odsekov 33.980 m, skupna
površina 43.694 m2.
Sanacija makadamskih
vozišč
Sanirani so bili trije odseki v skupni
dolžini 2.585 m.
Izvedena je bila protiprašna zaščita na cesti RT-907,
odsek 1101 Krnica–Zg. Radovna, od km 3,160 do km
3,560 (l = 400 m).
Preplastitve
Preplastitev Mokro Polje–Mohorovec – dokončana v septembru 2010
začeta preplastitev odseka 1204 Novo
mesto–Šentjernej od km 10,750 do
km 11,500 v dolžini 750 m
Preplastitev Zagradec–Žužemberk – izvedena je bila rekonstrukcija vozišča z zamenjavo
zgornjega ustroja in položena meteorna kanalizacija
fi 600 na cesti R1-216, odsek 1175 Krka–Žužemberk,
od km 13,030 do km 13,490.
Ukrepi na voziščnih
konstrukcijah
Izvedeni so bili ukrepi na voziščnih
konstrukcijah državnih cest zaradi
povečanih obremenitev med gradnjo
AC na odsekih Petišovci–Lendava,
Beltinci–Lendava, Lendava–Pince.
Izvedeni so bili ukrepi na voziščnih konstrukcijah
državnih cest zaradi povečanih obremenitev med
gradnjo AC na odseku Beltinci–Lendava, drugi sklop,
vrednost del 1.816.418 evrov je 100-odstotno krila
sofinancerka DARS.
Obnovljenih je bilo 2.499.627,19 m osnih črt,
50.922,37 m robnih črt, 3.425,03 m širokih črt in
78.182,88 m2 prečnih črt.
Zalivanje rež
Zimska služba, posipni
material
Ureditev mejnih prehodov
na notranjih mejah z EU
Za zagotavljanje prevoznosti državnih
cest je bilo v zimski sezoni 2010/11
porabljenih 61.371,93 tone soli, 775,15
tone raztopine MgCl2 in 31.456,33
m3 drobljenca. Vrednost porabljenih
sredstev za izvajanje zimske službe
je bila 18,6 milijona evrov, vrednost
porabljenega posipnega materiala pa
6,2 milijona evrov.
Za zagotavljanje prevoznosti državnih cest je bilo
v zimski sezoni 20011/12 porabljenih 45.817 ton
soli (NaCl), 900,42 tone 24-odstotne raztopine
magnezijevega klorida MgCl2 in 19.538,32 m3
drobljenca. Vrednost porabljenih sredstev za
izvajanje zimske službe je 18,5 milijona evrov,
vrednost porabljenega posipnega materiala pa 5,1
milijona evrov.
Vzdrževanih je bilo 5.993 km
državnih cest.
Vzdrževanih 5.984,5 km državnih cest.
101
REDNO VZDRŽEVANJE
Vzpostavitev obvoza ob mostu v Založah
102
Zimska
služba
Elementar
Pri rednem nadzoru nad premostitvenimi objekti so bile na mostu čez Hotunjščico, ki
je bil zgrajen leta 1960, na cesti R3-694, odsek 1268 Velenje–Dobrteša vas, v km 9,090
ugotovljene poškodbe. Razpon mostu med krajnima opornikoma je 6,5 m.
Ugotovljene poškodbe so zahtevale takojšnjo postavitev semaforizirane polovične
zapore cestišča. Strokovna komisija je menila, da sanacija objekta ni upravičena oziroma
gospodarna, in je predlagala zgraditev nadomestnega objekta, do njegove zgraditve pa
izvedbo obvoza s postavitvijo montažnega jeklenega mostu.
Zimska služba zajema sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti
cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
Delovanje zimske službe je opredeljeno v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih
cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98). Redno vzdrževanje
cest v zimskem času vključuje:
• pripravljalna dela pred nastopom zimske službe (izdelava izvedbenega programa zimske
službe, priprava mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala,
namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov,
namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti, usposabljanje in strokovno
izobraževanje delavcev za dela zimske službe, obsekovanje rastlin in ureditev odvodnjavanja);
• nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah;
• odstranjevanje snega na vozišču in posipanje vozišč;
• pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest ter o voznih
razmerah na cestah;
• odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije po koncu zimske službe in čiščenje vozišč.
Za izvedbo zimske službe na 5.969 kilometrov dolgem državnem cestnem omrežju,
katerega upravljalec je Direkcija Republike Slovenije za ceste, je v zimski sezoni 2011/2012
skrbelo skrbelo do 1.160 delavcev sedmih koncesionarjev. Slednji so skupaj razpolagali s
414 snežnimi plugi različnih vrst, 251 vlečnimi posipalci, 128 avtomatskimi posipalci, 31
snežnimi rezkarji ter 661 drugimi vozili in mehanizacijo (nakladalci, poltovorna, tovorna in
specialna vozila in stroji). Strošek zimske službe je znašal 14.122.711,15 evrov. Stroški vseh
porabljenih posipnih materialov skupaj s stroški kontrolnih preiskav so znašali 4.455.605,10
evra. Porabljenih je bilo 45.817,00 ton soli in 19.538,32 m3 drobljenca.
Graf 31
Stroški posameznih
postavk zimske službe ZA
sezono 2011/12 v deležih
Odstranjevanje opreme prometni znaki
0,26 %
Odstranjevanje
opreme - koli
0,80 %
Postavitev kolov - leseni 2,01 %
Postavitev zimskih
prometnih znakov
0,41 %
Zimske odškodnine
za vozila
Odstranjevanje snega
in poledice - ročno
2,32 %
Zimske odškodnine
za stroje
14,68 %
Stojnine
Pluženje in
posipavanje
2,19 %
24,82 %
Postavitev kolov - ostali 0,06 %
Postavitev palisad
0,02 %
Odstranjevanje
opreme - palisade
0,01 %
1,56 %
Dežurstvo
17,75 %
Pripravnost
4,62 %
Preventivno posipanje
7,11 %
Posipavanje poledice
- strojno
20,20 %
Odstranjevanje snega
z vozišča - strojno
1,19 %
Izdelana je bila potrebna projektna dokumentacija, ki je predvidevala izmenično enosmerno
obvozno cesto neposredno ob objektu, postavitev začasnega jeklenega mostu Mabey in
ureditev struge pod začasnim objektom. Vrednost pogodbenih del je bila 132.862,40 evra.
Od ugotovitve poškodb na objektu do preusmeritve prometa na novozgrajeni obvoz je
minilo dobra dva meseca.
103
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROJEKTOV IN IZVEDENIH DEL
104
105
ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI
PROJEKTOV IN
IZVEDENIH DEL
106
Direkcija RS za ceste ima uveljavljen sistem nadzora nad projektno dokumentacijo, s
katerim zagotovi, da pri posameznih projektnih rešitvah sodelujejo predstavniki vseh
strok, ki morajo sodelovati pri posameznem projektu, ter da na koncu načrtovano
projektno rešitev preverijo tudi v naravi – torej tedaj, ko je izvedena. Ta nadzor se
opravlja v dveh oblikah, najprej kot tehnični pregled, preden se objekt preda prometu,
in nato še ob izteku garancijske dobe.
107
Preglednica 18
Seznam komisijskih pregledov
Prometno-tehničnega sektorja
Leto 2011
Leto 2012
• semaforizacija križišča Želin
• posodobitev semaforske opreme križišč in pešprehodov:
zamenjava halogenske opreme z LED
• dobava in vgradnja izhodnih močnostnih modulov
• ureditev križišča Golič
• ureditev prehoda za pešce Lokvica
• ureditev prehoda za pešce Spodnje Poljčane
• ureditev prehoda za pešce Zgornje Hoče
• ureditev para avtobusnih postajališč Prožinska vas
• ureditev počivališča Livold–Fara
• ureditev počivališča Pod Vahto
• preplastitev desnega vozišča na regionalni cesti R2426/1269 Pesje–Gorenje
• ureditev krožišča Ključarovci
• ureditev prometnega otoka pred naseljem Sp. Stranje
• izvedba pločnika in brvi Stolnišnica čez Stranjski potok
• ureditev prehoda za pešce Ožbalt
V letu 2011 je bilo na evidentiranih 39 postopkov komisijskih pregledov. Dejansko izvedenih
komisijskih pregledov je bilo 45 (za isto zadevo sta bila opravljena dva pregleda v dveh
primerih ter trije pregledi za isto zadevo v enem primeru).
• ureditev in osvetlitev dveh prehodov za pešce v križišču
cest G1-5 in R1-215 pri Boštanju
• ureditev prehoda za pešce Črni Kal
• zamenjava kažipotne signalizacije za vodenje prometa
v zahodnem Prekmurja
• ureditev para avtobusnih postajališč Remšniški potok
• izvedba DKP 921200 D3 Dravograd– Radlje
• ureditev prehoda za pešce Cerkno
• zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev
vodenja prometa na območju občin Jesenice, Bled,
Bohinj, Radovljica in Žirovnica
• ureditev DKP 910100 Brezovica–Vrhnika
• ureditev priključkov za naselje Seča
• ureditev počivališča Topovlje
• prehod za pešce Šmarje - Sap
• ureditev priključka lokalnih cest v Parecagu
• ureditev para avtobusnih postajališč Polšina
• dograditev semaforizacije križišča cest G2-108 in R1223 Trbovlje
• ureditev prehoda za pešce Sveta Trojica
• ureditev počivališča za kolesarje Podčetrtek
V Prometno-tehničnem sektorju je bilo v letu 2011 izvedenih 15 komisijskih pregledov,
v letu 2012 pa 16 pregledov.
Sektor za investicije je imel v letu 2011 93 komisijskih pregledov, v letu 2012 pa 72 komisijskih
pregledov in prevzemov cest. Preglednica pomeni tudi seznam projektov, ki so bili končani.
Pri vgradnji posameznih materialov morajo izvajalci izvajati kontrolo kakovosti. Izvajajo
jo akreditirani laboratoriji, ki nato izsledke analize (na primer asfalta, peska, soli) sporočijo
Direkciji RS za ceste.
Direkcija RS za ceste organizira tudi preglede pred iztekom garancijske dobe, pri katerih
evidentira morebitne pomanjkljivosti in ustrezno ukrepa.
Tehnični
pregledi
Vsaka notranja organizacijska enota organizira tehnične preglede za projekte, pri katerih
je »nosilna« vsebina s področja te enote. Tako na primer za področje semaforske opreme
tehnične preglede izvaja Prometno-tehnični sektor, Sektor za upravljanje cest jih izvaja za
projekte, za katere je izdal soglasje za poseg v cesto ali varovalni pas ceste, pri investicijah
pa jih izvaja Sektor za investicije.
108
Preglednica 19
Seznam komisijskih
pregledov Sektorja
za investicije
2011
Preplastitev ceste R3-707/8801 Selnica–Sv. Duh na Ostrem Vrhu od km 6,200 do km 6,776 in sanacija plazu v km
20,479
2011
Ureditev ceste R3-742/4806 Podpeč–Brezovica od km 2,100 do km 2,500 skozi Notranje Gorice
2011
Izvedba navezave državne ceste R3-667/1385 Zbure–Mačkovec od km 2,908 do km 3,065 na obvoznico Šmarjeta
2011
Modernizacija ceste R3-686/1279 Žiče–Dole od km 9,763 do km 10,567, Kartuzija–Dramlje, prva etapa, in od km
10,576 do km 11,641, druga etapa
2011
Ureditev ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje, druga etapa, od km 0,810 od km 1,450
2011
Rekonstrukcija ceste R2-419/1023 Soteska–Novo mesto, tretja etapa, od km 6,100 do km 6,675 Jurka vas–Potok
2011
Rekonstrukcija ceste R2-402/1465 Gonjače–Šmartno od km 0,200 do km 0,800
2011
Ureditev ceste R1-226/1255 Poljana–Ravne, prva etapa, od km 6,800 do km 7,800 Ravne
2011
Preplastitev ceste G1-2/0393 Šikole–Hajdina od km 1,330 do km 2,100 z ureditvijo križišča za Cirkovce
2011
Rekonstrukcija mostu čez Ribnico v Ribnici (Dolenji vasi) na G2-106/0263 Žlebič–Kočevje v km 8,730
2011
Ureditev križišča lokalnih cest z državno cesto R3-653/1363 Sodražica–Hrib v km 11,050 in R3-746/2407 Stari trg–
Loški Potok–Hrib–center
2011
Modernizacija ceste R3-704/1353 Vuhred–Ribnica na Pohorju od km 4,600 do km 5,600
Leto
Zadeva
2011
Ureditev ceste R3-635/1127 Rudno–Češnjica, prva faza, od km 1,530 do km 2,100
2011
Komisijski pregled povezovalne ceste R3-635/1121 in G1-8/0208 v Radovljici, druga etapa
2011
Ureditev ceste G1-5/0330 Rimske Toplice–Zidani Most, druga faza: podporna konstrukcija
2011
Preplastitev R3-690/2135 Tržec–Zgornji Leskovec, tretja etapa, od km 3,640 do km 4,620
2011
Ureditev ceste R2-432/1284 Rogatec–Majšperk od km 14,374 do 15,083 Breg v Majšperku
2011
Kratkoročni ukrepi – ureditev krožnega križišča Lenart pri BS Petrol na G1-3/0315 Lenart–Gornja Radgona od km
2,850 do km 3,000
2011
Obnova ceste R3-693/2302 Nova Cerkev–Vitanje, druga etapa, od km 10,100 do km 10,262
2011
Preplastitev ceste R3-653/1364 Hrib–Trava–Podplanina od km 3,250 do km 5,500 in od km 5,500 do km 6,400
2011
Rušitev starega in gradnja novega stanovanjskega objekta ter sanacija plazu ob R2-449/1305 Sv. Jurij ob Ščavnici–
Cerkvenjak v km 6,000
2011
Vzpostavitev prevoznosti interventne obvozne ceste mimo plazu Stogovci na R3-609/2117 Ajdovščina–Predmeja v
km 6,800
2011
Rekonstrukcija mostu čez Ščavnico pri Sv. Ani na R3-730/4101 v km 5,473
2011
Ureditev ceste R2-426/7949 Gorenje–Rečica–Letuš od km 3,121 do km 3,302 v Šmartnem ob Paki
2011
Gradnja nadomestnega mostu čez Pesnico pri Juriju na RT-937/8710 od km 14,317 do km 14,477
2011
Ureditev ceste R3-679/3909 Breg–Sevnica–Brestanica skozi Sevnico, druga etapa, od km 7,540 do km 8,000
2011
Ureditev regionalne ceste R2-403/1076 Klančar–Podlubnik, tretja etapa, od km 12,990 do km 13,560
2011
Ureditev Belokranjske ceste skozi Gotno vas na cesti G2-105/0256 od km 0,900 do km 1,880
2011
Rekonstrukcija regionalne ceste R3-750/7709 Slovenska vas–Šentrupert od km 0,050 do km 0,682
2011
Rekonstrukcija ceste G2-104/1137 – krožno križišče Spodnji Brnik, druga etapa
2011
Rekonstrukcija ceste Gabrje–Ratež, druga etapa, R3-668/5846 od km 3,740 do km 3,970
2011
Obnova ceste G1-1/0246 od km 1,485 do km 2,500 Ptujske ceste v Mariboru, druga etapa
2011
Preplastitev, gradnja pločnika in avtobusnih postajališč na cesti R3-692/6223 Borl–Cirkulane–Meje od km 0,698 do
km 0,896
2011
Rekonstrukcija ceste R1-212/1120 Sodražica–Žlebič od km 2,100 do km 3,100, prva, druga in tretja etapa
2011
Sanacija plazu Vitna vas na cesti R3-677/2003 Nova vas–Pišece v km 2,680
2011
Ureditev ceste G2-106/0263 od km 3,820 do km 4,100 skozi Ribnico, druga etapa
2011
Sanacija plazu Savci na cesti R3-713/4910 Ljutomer–Savci–Ptuj v km 18,535
2011
Sanacija brežin Šentrupert in obnova ceste R3-681/4006 Laško–Breze–Šentjur v km 13,755
2011
Sanacija plazu Gorica pri Slivnici na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 1,397
2011
Sanacija plazu Brdo na cesti R2-424/1170 Planina–Dežno v km 0,556
2011
2011
Sanacija plazu Krivica in brežine Žegar na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 14,040 in km 6,230
Sanacija plazu Dobrna na cesti R2-429/1422 Dobrna–Črnova v km 0,387 in brežine Lemberg na R2-429/1245 Višnja
vas–Dobrna v km 5,736
2011
Sanacija zidov in cestišča na cesti R1-210/1106 Sp. Jezersko–Preddvor od km 1,035 do km 1,418
2011
2011
Preplastitev ceste R3-724/5694 Domanjševci, druga etapa, od km 0,580 do km 1, 060
Sanacija zidu Pavličevo sedlo na cesti R2-428/1252 Sestre Logar–Pavličevo sedlo v km 1,800 in sanacija plazu
Solčava na cesti R3-926/5501 Solčava–Podolševa–Sleme v km 0,500
2011
Ureditev ceste R1-226/1255 Poljana–Ravne (Štoparje) od km 1,450 do km 2,000
2011
Sanacija plazu Dežno na cesti R2-424/1170 Planina–Dežno v km 0,410
2011
Ureditev ceste R1-231/1323 Gibina–Razkrižje–Stročja vas, prva etapa, od km 0,000 do km 1,220
2011
Sanacija plazov Vače na cesti R3-921/4306 Kandrše–Vače–Sp. Hotič v km 5,200
2011
Gradnja krožnega križišča Stranice na cesti R2-430/0280 Slovenske Konjice–Stranice
2011
Rekonstrukcija mostu čez Boben v Hrastniku na cesti R1-224/1230 v km 0,150
2011
Preplastitev ceste R3-692/6223 Borl–Cirkulane–Meje od km 0,000 do km 1,000, prva etapa, in od km 2,400 do 2,950,
tretja etapa
2011
Sanacija prepusta čez Jožetov graben v Grabnarjih na cesti G2-108/1181 Šentjakob–Ribče v km 9,580
2011
Gradnja nadomestnega mostu čez Trnavo v Trnavi na R2-447/0290 Šentrupert–Ločica v km 0,850
2011
Modernizacija ceste R1-217/1209 Brezovica–Kanižarica od km 1,200 do km 2,000
2011
Rekonstrukcija ceste R1-221/1221 Trbovlje–Hrastnik od km 0,290 do km 0,620
2011
Sanacija brežin in struge na cesti R2-403/1075 Podroš–Češnjica od km 5,250 do km 5,370
2011
Sanacija plazu Gorica pri Slivnici na R2-423/1281 Črnolica–Lesično od km 1 + 527 do km 1 + 600
109
110
2011
Sanacija plazov Marof na cesti R3-610/3171 Pečnik (Marof )–Žiri v km 0,450
2011
Rekonstrukcija ceste RT 910/1130 Sorica–Podrošt, tretja etapa, od km 3 + 944 do km 4 + 220
2011
Gradnja nadomestnega mostu čez Mirno v Migolici na cesti R2-417/4326 Moravče–Mirna v km 11,250
2011
Gradnja nadomestnega mostu čez Črni potok na R2-416/1347 v km 1,350
2011
Gradnja aktivne protihrupne ograje na Ljubljanski cesti v Škofji Loki na R1-210/1078 od km 0,228 do km 0,320
2011
Sanacija plazu Vrhole na cesti R2-430/0227 Ložnica–Tepanje
2011
Gradnja avtobusnih postajališč na cesti R3-706/6301 Ožbalt–Zg. Kapla od km 7,900 do km 9,900
2011
Sanacija plazu ob Krožni cesti na cesti G2-111/0238 Koper Ruda (Izola) v km 3,030
2011
Sanacija podpornega zidu Kanomlja na cesti R3-610/1370 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija v km 18 + 984 do km
19 + 183
2011
Rekonstrukcija ceste R1-216/1175 Krka–Žužemberk od km 8,260 do km 9,304
2011
Modernizacija ceste R3-626/3726 Brezovica pri Gradinu–Gračišče od km 0,000 do km 0,900
2011
Rekonstrukcija ceste R3-729/4206 Hotiza–Velika Polana od km 0,000 do km 0,600 in od km 3,239 do km 3,317,
odsek št. 4207 Velika Polana–Lipa–Beltinci od km 0,000 do km 0,150
2011
Sanacija podpornega zidu in ceste R1-210/1106 Spodnja Jezersko–Zgornje Jezersko od km 1,615 do km 1,997
2011
Rekonstrukcija mostu čez Koritnico v Koritnici na R2-403/1072 Kneža–Podbrdo v km 5,475
2011
Sanacija zidov Kanomlja na R3-610/1370 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija v km 8 + 340, 9 + 937, 10 + 492 in 11 + 108
ter sanacija prepusta v km 8 + 775
2012
Rekonstrukcija R3-644/1357, odsek 1358 Domžale–Duplica, v sklopu druge etape rekonstrukcije križišča Deteljica
2012
Ureditev R2-409/0304 Planina–Ravbarkomanda od km 1 + 800 do 2 + 150 skozi Planino
2011
Sanacija brežine s kamnitim opornim zidom na R3-921/4306 Kandrše–Vače–Sp. Hotič od km 5 + 315 do km 5 + 390
2012
Obnova R3-688/1233 Poljčane–Majšperk od km 12 + 570 do 13 + 10; gradnja pločnika in avtobusnih postajališč
2011
Sanacija brežine Borl na R1-228/1298 Spuhlja–Zavrč v km 8,860
2012
Gradnja nadomestnega mostu čez Hudi potok v Rečici na R2-695/7951 Polzela–Rečica v km 4 + 935
2011
Rekonstrukcija mostu čez Božno v Polhovem Gradcu na R3-641/1369 Ljubljanica–Lj. (Dolgi most) v km 9 + 005
2012
Ureditev R3-697/5514 Nazarje–Gornji Grad od km 10 + 520 do 11 + 60 skozi Bočno
2011
Sanacija mostu čez Pasjek v Mošeniku na G2-108/1183 Litija–Zagorje v km 8 + 030
2012
Sanacija mostu čez Muro v Gornji Radgoni
2011
Sanacija plazu Trbonje na R3-702/2704 Trbonje–Vuhred v km 0 + 930
2012
Rekonstrukcija ceste R2-428/12502 Luče–Sestre Logar od km 2 + 825 do km 2 + 955
2011
Ureditev R1-230/0366 Gornja Radgona–Radenci, druga etapa, od km 1 + 025 do km 1 + 775
2012
Sanacija mostu čez Soro pri Žireh na R2408/1374 Logatec–Žiri v km 20,680
2011
Sanacija mostu čez Savinjo v Šempetru na cesti R2-447/0288 Šempeter–Latkova vas v km 0,340
2012
Sanacija mostu čez Rovtarski potok pri Kuku na cesti R2-403/1072 Kneže–Podbrdo v km 12 + 013
2011
Sanacija usadov Korita na cesti R3-633/1099 Bitnja–Jereka v km 0,639
2012
Sanacija plazu ob Krožni cesti na G2-111/0238 Koper (Slavček–Semedela) v km 3,030
2011
Rekonstrukcija mostu čez Bukovico v Dobrovniku na cesti R2-439/1300 Dobrovnik–Renkovci v km 0 + 280
2012
Sanacija plazov Žegar na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 7,960 in km 10,590
2011
Modernizacija ceste R3-682/1441 Loke–Ledinščica od km 7 + 650 do km 7 + 950
2012
Ureditev križišča za poslovno in stanovanjsko cono na G2-107/1275 Šentjur–Mestinje od km 0 + 340 do km 0 + 570
2011
Gradnja dveh nadomestnih objektov čez Ično v Klenovem na R1-221/1222 Hrastnik–Šmarjeta v km 8,439 in km 8,476
2012
Sanacija zidov Prezrenje na cesti R3-636/1126 Lipnica–Podtabor–Zvirče od km 3,074 do km 3,349
2011
Gradnja mostu čez Božjenico v Malahorni na R3-700/1272 Slovenske Konjice–Oplotnica v km 4,950
2012
Sanacija zidov Trebija na cesti R1-210/1112 Trebija–Sovodenj v km 0,252, km 2,540, km 3,341 in km 4,100
2011
Ureditev ceste R1-229/1286 Rogoznica–Senarska (Nova vas), četrta etapa, od km 0,847 do km 1,300
2012
Sanacija brežin in usadov Jesenovec na cesti R2-403/1075 Podrošt–Češnjica od km 5,943 do km 7,420
2011
Rekonstrukcija mostu čez Soro v Žireh na cesti R2-408/1375 Žiri–Trebija v km 0,300
2012
Sanacija brežin Čačiči na cesti R3-656/3650 (Dragarji) Zgornji Čačiči–Osilnica od km 5,541 do km 5,881
2011
Ureditev križišča Benedikt na R2-449/0315 Lenart–Gornja Radgona od km 6,434 do km 6,643
2012
Gradnja nadomestnega mostu čez Branico v Trebižanih na R3-614/1050 v km 6,518
2011
Preložitev R2-420/1355 Brežice–Dobova–Rigonce od km 4,750 do km 5,750 z gradnjo zunajnivojskega križanje z
železniško progo Dobova–Zidani Most
2012
Sanacija plazov Breze R3-681/4006 v km 6,130, km 8,620 in 14,257
2012
Sanacija plazu Boharina na R3-701/1430 Rogla–Pesek–Zreče v km 16,170
2011
Rekonstrukcija podvoza za železnico v Dolu pri Vogljah na R3-619/1025 Dutovlje–Repentabor v km 4,920
2012
URED Ravne G2-112/1255 Poljana–Ravne od km 6 + 980 do km 7 + 905, prva etapa, druga faza
2011
Sanacija mostu čez Savinjo v Celju na G15/0328 v km 1,220
2012
Krožišče MP Zavrč na R1-228/1291 Spuhlja –Zavrč in R3-691/6251 Zavrč–Drenovec
2011
Obnova ceste R2-440/1296 Cankova–Kuzma skozi Rogaševce in Nuskovo od km 10,080 do km 11,500
2012
Ureditev R3-712/1331 Podvinci, prva etapa, od km 17 + 500 do km 18 + 500
2011
Rekonstrukcija ceste R1-203/1004 Žaga–Kobarid od km 9,540 do km 10,500
2012
Modernizacija ceste Dragarji–Osilnica, R3-656/3650, od km 3,080 do 3,750
111
112
2012
Rekonstrukcija ceste Sv. Anton–Gračišče od km 7,850 do km 8,850
2012
Ureditev ceste G1-6/0338 Postojna–Pivka skozi Petelinje
2012
Rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu v okviru obvoznice Krško, G1-5/0361 Brestanica-Krško, od km 1 + 950
do 3 + 820
2012
Sanacija plazu Borovec na cesti R3-656/3651 v km 4,605
2012
Sanacija zidu Medvedjek na cesti R1-201/0201 Korensko sedlo–Podkoren od km 1,394 do km 1,515
2012
Sanacija plazu Dobležiče na cesti R3-683/1169 Lesično–Golobinjek v km 2,400 – odprava posledic poplav
2012
Gradnja krožišča Podpeč na cesti Podpeč–Brezovica, R3-642/1146, R3-642/1147, R3-742/4806
2012
Ureditev ceste Latkova vas–Trbovlje (Gabrsko), R2-427/1351, od km 17 + 000 do km 17 + 700
2012
Ureditev ceste R1-213/1366 Pudob–Babno Polje, druga faza, od km 0,520 do km 1,060
2012
Rekonstrukcija ceste Žaga–Kobarid od km 11,800 do km 12,400
2012
Gradbena dela za gradnjo krožišča K3 v okviru projekta rekonstrukcije Ilirska Bistrica
2012
Krožišče Tepanje (rondo), R3-686/1278 Tepanje–Žiče od km 0,000 do km 0,120, R2-430/0277 Ložnica–Tepanje od
km 7,700 do km 7,820, R2-430/0278 Tepanje–Sl. Konjice od km 0,000 do km 0,120
2012
Popravilo objekta čez potok Štegina pri naselju Arto na cesti G1-5/0335
2012
Ureditev Črna na Koroškem R2-425/1265 Poljana–Šentvid, tretja etapa, od km 10 + 907 do km 11 + 578
2012
Ureditev Dravograda G1-1/0240 Vič–Dravograd: gradbena dela, prva etapa, od km 2,800 do km 3,490
2012
Izvedba dodatnega tretjega pasu v Zali na G2-102/1034 Spodnja Idrija–Godovič, druga faza, od km 7,340 do km
7,460 in od km 7,680 do km 8,045
2012
Preplastitev ceste G1-7/0354 Obrov–Kozina od km 6,900 do km 8,000
2012
Sanacija pobočja in obnova vozišča na cesti R2423/1337 Impoljca–Zavratec v km 2,380
2012
Sanacija brežine Radeljski prelaz na cesti R2-434/1352 Radlje–Radeljski prelaz od km 0,965 do km 1,075
2012
Sanacija plazov Ključice na cesti R3-684/7460 Prelasko–Buče–Kozje v km 6,674 in km 7,012
2012
Sanacija opornega zidu Viršanj na cesti R3-683/1169 Pilštanj–Golobinjek v km 6 + 300
2012
Sanacija plazu Vrhole na cesti R2-430/0227 Ložnica–Tepanje od km 2,035 do km 2,362
2012
Preplastitev ceste R2-404/1379 Podgrad–Ilirska Bistrica od km 2,860 do km 4,427
2012
Rekonstrukcija ceste R3-704/1355 Ribnica–Podvelka od km 5,550 do km 6,100
2012
Sanacija plazu Čatež na cesti R3-652/1457 Moravče–Čatež–Trebnje v km 6,300
2012
Ureditev ceste R3-641/1369 skozi Polhov Gradec od km 9,000 do km 9,750
2012
Sanacija podora Veliki Kamen na cesti R2-422/1333 Podsreda–Brestanica v km 15,950
2012
Gradnja mejnega mostu čez Sotlo v Imenem na R3-683/14141 Imeno–meja RH v km 0,950 (od km 0,950 do km
1,015)
2012
113
2012
Obvoznica Radlje ob Dravi, druga faza G1-1/0242 Radlje od km 1,170 do km 3,874
2012
Modernizacija ceste R3-709/8614 Maribor (Meljska cesta) od km 0,860 do km 1,670
2012
Preplastitev ceste na Kope RT-923/6924 Slovenj Gradec–Pungart, tretja etapa, od km 1,160 do km 2,000
2012
Sanacija plazu Škale na cesti R3-696/7912 Velenje–Škale v km 5,160 – odprava posledic poplav
2012
Rekonstrukcija mostu čez Lipnico v Kokoričih na cesti R2-439/1303 Križevci–Žihlava v km 7,187
2012
Rekonstrukcija objekta čez potok Log v Dobrovem na cesti R2-402/1405 Dobrovo–Neblo v km 1,600
Sanacija brežin na cesti R3-656/3650 (Dragarji) Zgornji Čačič–Osilnica od km 5,541 do km 5,881
2012
Ureditev ceste skozi Sevnico, tretja etapa, R3-679/3909 Breg–Sevnica–Brestanica od km 8,000 do 8,458
2012
Rekonstrukcija objekta v Stranjah na R1-225/1083 Kamnik–Stahovica od km 1,680 do km 1,880
2012
2012
Gradnja pločnika ob cesti R3-714/1293 Sv. Jurij ob Ščavnici–Grabnoš na odseku od km 2,690 do km 2,820 Sveti
Jurij–Čakova
Daljinska kolesarska povezava št. 910200 MMP Rateče–MMP Obrežje, odsek Železničarski dom–brv za kolesarje in
pešce v Gozdu - Martuljku
2012
Ureditve ceste R2-454/1400 Miklavž–Hajdina od km 2,850 do km 3,050, prva etapa: krožišče Miklavž
2012
Ureditev počivališča Topovlje ob cesti R1-225/1246 Soteska–Šentrupert od km 9,870 do km 10,150
2012
Sanacija zidov Trebija na cesti R1-210/1112 Trebija–Sovodenj v km 0,252, km 2,540, km 3,341 in km 4,100
2012
Sanacija plazov Breze na cesti R3681/4006 Laško–BrezeŠentjur v km 6,130, km ,8.620 in km 14,275
2012
Sanacija brežin in usadov Jesenovec na cesti R2-403/1075 Podrošt–Češnjica od km 5,943 do km 7,420
2012
Modernizacija ceste R3-704/1353 Vuhred–Ribnica na Pohorju od km 3,580 do km 4,600 in gradnja avtobusne
postaje
2012
Ureditev ceste skozi Podbrdo R2-403/1072 Kneža–Podbrdo, tretja faza, od km 15,320 do km 15,950
2012
Sanacija plazov Gaj na cesti R3-937/8710 Bresternica–Gaj–Sv. Jurij v km 2,500, km 9,845 in km 10,620
Sanacija plazu na cesti R1-207/1058 Črni Vrh–Col v km 4,200
2012
Sanacija plazu Plešivec na R3-696/7919 Plešivec–Graška Gora–Šmiklavž v km 2 + 650
2012
Pregledi pred iztekom garancijske dobe
114
Preglednica 20
Pri pregledu pred
iztekom garancijske
dobe ugotovljene
pomanjkljivosti
Direkcija RS za ceste pred iztekom garancijske dobe posameznih posegov opravi pregled
in od izvajalca, ki je predložil garancijo, ob morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih terja
odpravo napak. V zadnjih letih pa se je prvič zgodilo, da izvajalec zaradi uvedbe stečaja ni
mogel odpraviti pomanjkljivosti, zato je Direkcija RS za ceste unovčila bančno garancijo in
organizirala odpravo pomanjkljivosti z drugim izvajalcem.
Leto Zadeva
Opombe
2011 Preplastitev regionalne ceste R1213/1366 Pudob–Babno Polje od km
6,700 do km 8,950
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: razpoke sredinskega
stika na skoraj celotni dolžini odseka, na nekaterih mestih so nastali
mrežaste in prečne razpoke ter udarna jama premera 0,5 m.
2011 Modernizacija ceste R3-653/1364 Trava–
Podplanina od km 16,425 do km 18,483
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na večjem delu
odseka so se pojavile mrežaste razpoke na vozišču, na posameznih
mestih pa prečne razpoke, na treh mestih so mulde preplitve.
2011 Ureditev prehoda za pešce in avtobusne
postajališča v kraju Golnik na R2410/1134 Tržič–Kokrica od km 5,925 do
km 6,075
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: ob prehodu za pešce
so poškodovani robniki, odprti stiki med starim in novim asfaltom.
2011 Ureditev prehoda na Dovjem,
semaforizacija prehoda za pešce na reg.
cesti R1-201/0204 Dovje–Mojstrana
Pri pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti zaradi slabe izvedbe
del, vendar je komisija ugotovila, da semaforska naprava še vedno
ni predelana skladno s projektom. Za predelavo je bilo treba naročiti
dopolnitev projekta in izvedbo dodatnih del.
2011 Most čez Veliko Pišnico na cesti R1206/1027 Kranjska Gora–Vršič v km 3,150
del.
2011 Nadomestni most čez Kokro (Cundrov
most) na državni cesti R1-210/1106
Spodnje Jezersko–Preddvor v km 2,830
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprt stik med
betonom objekta in asfaltom pločnika, odprti stiki med granitnimi
robniki nad dilatacijo ter razpoka na betonski klančini pred objektom.
2011 Ureditev pločnika ob cesti R2-454/1400
od km 1,783 do km 2,325 Miklavž–
Dravski Dvor
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na več mestih so
nastali posedki pločnika, razpoke na pločnikih ob vseh pokrovih jaškov
in hišnih priključkih, poškodba vtoka pod robnikom pri transformatorju,
odprti stiki med starim in novim asfaltom ob avtobusnem postajališču.
2011 Preplastitev ceste R2-436/1329
Počehova–Kungota, prva etapa, od km
4,530 do km 5,530
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: več prečnih odprtih
stikov na vozišču in pločnikih, deloma odprt sredinski stik, poškodbe
ob rešetki v muldi, na delu odseka v dolžini pribl. 35 m je leva polovica
vozišča izvedena iz obrabne plasti asfalta neustrezne kakovosti, zrna v
zmesi so razpadla.
2011 Sanacija zaradi zime poškodovanih
vozišč na glavni cesti G1-3 – območje 7
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprt delovni stik
ob avtobusnem postajališču v Lomanošah.
2011 Sanacija vozišča glavne ceste G1-3/0322
Črenšovci–Dolnji Lakoš od km 7,700 do
km 8,200 in od km 12,500 do km 13,950
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti delovni stiki,
na več mestih (7) so nastale mrežaste razpoke v velikosti 1,5 x 5–10 m,
razpoke v vozišču, odprti stiki med robniki in asfaltom.
2011 Sanacija plazu Plešivec na cesti R3696/7919 v km 6,750
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: preperel stik med
betonsko gredo in robniki, odprti delovni stiki med delovnimi fazami
zidu, odprti stiki med starim in novim asfaltom, ena prečna razpoka.
115
116
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti stiki med
robniki in pločnikom, predvsem na mestih vtočnih jaškov, poškodovan
robnik vtočnega jaška v smeri proti Šoštanju, odprti stiki med starim in
novim asfaltom, ena vzdolžna razpoka v smeri proti Velenju, betonski
pokrovi v zelenici niso zapolnjeni z betonom (zemlja).
2011 Sanacija skalnega podora na cesti R3621/1412 Kalce–Col v km 19,337
del.
2011 Modernizacija ceste na R3-605/7502
Kambreško–Kuščarji–Livek od km 4,261
do km 5,317
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na štirih mestih so
nastale razpoke v asfaltu, večji posedek v km 4,480, na začetku odseka
odprt prečni stik, v km 5,250 je poškodovana glava iztoka prepusta.
2011 Modernizacija ceste R3-704, odsek 1353
Vuhred–Ribnica na Pohorju, od km 6,310
do km 7,000
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprt delovni stik na
začetku in koncu odseka, na pribl. 100 m so nastale razpoke na vozišču.
2011 Gradnja nadomestnega mostu čez
Jezerščico v Vodicah na cesti R2424/1255 Dežno–Črnolica v km 8,080
Pri pregledu je bila ugotovljena ta pomanjkljivost: odprt stik med novim
in starim asfaltom.
2011 Rekonstrukcija ceste R3-646, odsek 1444
Cikava–Grosuplje, od km 0,640 do km
1,020
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na mestih popravila
klančin za invalide in kolesarje so robniki odstopili od asfalta vozišča
in pločnikov, razpoke v vozišču in na pločniku ob kanalizacijskih jaških,
brežina med P 46–48 ni zadostno zatravljena.
Voglajno v Črnolici na cesti R2-423/1255
Črnolica–Lesično v km 0,020
Pri pregledu je bila ugotovljena ta pomanjkljivost: odprt stik na mestu
dilatacije.
2011 Preplastitev ceste R1-211, odsek 0212
Jeprca–Šentvid, od km 3,600 do km
4,350
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: dobra polovica
odseka ima odprt sredinski stik, odprti stiki asfalta na priključkih, pred
semaforjem so nastale kolesnice globine okoli 1 cm, ob priključku za
Presko ni ustrezno urejeno odvodnjavanje.
2011 Most čez Mrzlek v Ribnici na cesti G16/0340 Ribnica–Prem v km 0,021
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: pred objektom in za
njim so nastale razpoke ob sredinskem stiku, prečne razpoke pred hišo
št. 7, pred dilatacijami ter ob stiku starega in novega asfalta, odpadle so
granitne kocke pred gospodarskim poslopjem.
Oplotniščico v Lukanji na cesti RT930/7065 Pesek–Oplotnica v km 11,400
del.
2011 Obnova ceste R3-693/2302 Nova
Cerkev–Socka–Vitanje: izvedba zidov od
km 5,656 do km 5,746 in od km 6,629 do
km 6,673
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: poškodba zidu med
krono zidu in robnim vencem v dolžini okoli 3 m v km 6,563.
2011 Rekonstrukcija glavne ceste G30318/1027 Petanjci–Murska Sobota (Gaj)
od km 1,730 do km 2,311
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: posedek robnika
in posedek na pločniku ob kanalizacijskem jašku ob avtobusnem
postajališču, poškodbe betona ob vtočni rešetki na avtobusnem
postajališču, odprti stiki na pločniku na koncu odseka.
2011 Ureditev ceste R2-415/1216 Želodnik–
Drtija od km 9,500 do km 9,765 skozi
Moravče
2011 Ureditev priključka na cesti R3-710/1076
Maribor–Vurberk–Ptuj v km 2,400
starim in novim asfaltom ob zamenjanem robniku na vozišču in na
pločniku, odprt stik na zaključku del na odseku.
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na celotnem
odseku so na več mestih nastale razpoke vzdolžnega stika, mrežaste
razpoke ter razpoke ob vtočnih jaških v vozišču, ob priključku ceste
proti Češnjicam ni urejeno odvodnjavanje, razpoke med robnikom
ceste in voziščem ali pločnikom, posedek in razpoka na pločniku na
avtobusnem postajališču levo.
2011 Rekonstrukcija ceste LC 255111 Vidošiči–
meja RH od km 1,160 do km 1,600
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti stiki na
začetku in koncu odseka, dve manjši poškodbi mulde na levi strani.
2011 Ureditev ceste R1-201/0203 Kranjska
Gora–Dovje od km 1,140 do km 1,200
skozi Kranjsko Goro
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: granitne kocke
delno izpadajo iz podlage, asfaltno vozišče ob kockah je razpokano,
razpoke na vozišču, odprt prečni delovni stik.
2011 Izdelava zapornega sloja na cesti R1202/0233 Rateče–Podkoren od km
2,260 do km 2,753
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: na dobri polovici
odseka je odprt sredinski stik, prečne razpoke ob stiku novega in
starega asfalta.
2011 Sanacija plazov Žegar na cesti R2423/1281 Črnolica–Lesično v km 14,020,
km 14,600, km 14,700 in km 15,500
Pri pregledu so bile ugotovljene te pomanjkljivosti: odprti prečni in
vzdolžni stiki ter razpoke na asfaltu na območju sanacije plazov.
2011 Sanacija opornih zidov in prepusta Kal–
Koritnica na cesti R1-206/1029 Trenta–
Bovec v km 20,138
robnikom in betonom ob vseh vtokih v prepust, odprti stiki in razpoke
ob stiku starega in novega asfalta, 14. steber lesene ograje ni učvrščen.
2012 Sanacija plazu Kubed na R1-208/1059
Korte–Gračišče od km 6 + 900 do km
7 + 200
Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pre
gledu objekta pred iztekom garancijske dobe.
2012 Ureditev krožnega križišča na G2105/0258 Metlika–Most čez Kolpo od
km 0 + 840 do km 0 + 940
2012 Izvedba del pri preplastitvi na G1-6/0338
Postojna–Pivka od km 3 + 403 do km
4 + 800
Za izvajalca je vložen zahtevek za uvedbo stečaja. Ni odpravil napak v
zahtevanem roku. Bančna garancija se unovčuje.
2011 Rekonstrukcija križišča Pesje na cesti R2425/1267 Šoštanj–Pesje
117
118
2012 Izvedba del pri preplastitvi na G1-6/0339
Pivka-Ribnica od km 6 + 100 do km
8 + 150
2012 Gradnja mostu čez Krko v Vavti vasi na
cesti R2-419/1203 Soteska-Novo mesto
v km 5,450
Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe.
2012 Ureditev križišča KIK na R1-225/1424
Kamnik (Mekinje) od km 0 + 650 do km
0 + 700 na Fužinah v Kamniku
Zavratniški potok v Igli na cesti R2248/
1250 Luče–Sestre Logar v km 2,800
2012 Rekonstrukcija ceste G1-4/1261 Velenje–
Črnova; križišča Lipje v km 3 + 118,
Črnova v km 2 + 705 in Vinska Gora v
km 5 + 000
2012 Ureditev krožnega križišča na R2443/0323 Dolnji Lakoš–Lendava–Pince
od km 1,295 do km 1,740 v Lendavi
2012 Izvedba del pri preplastitvi ceste R3690/1235 Tržec–Zg. Leskovec, prva
etapa, od km 10,800 do km 11,250
2012 Obnova ceste R3-693/2302 Nova
Cerkev–Vitanje od km 0,115 do km 0,493
2012 Sanacija mostu čez Vaški potok v
Spodnji Vižingi na cesti G1-1/0243
Radlje–Brezno v km 2,000
Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe
2012 Modernizacija ceste R3-609/1066
Čepovan–Most na Soči od km 6,902 do
km 9,302
2012 Ureditev krožnega križišča Dolsko na
cesti G2-108/1181 Šentjakob–Ribče v
km 7,320
2012 Ureditev ceste R2-403/1076 Češnjica–
Škofja Loka, pododsek Klančar–
Podlubnik, druga etapa, od km 13,560
do km 14,186
2012 Ureditev glavne ceste G2-103/1008
Ušnik–Plave od km 17,000 do km 18,000
skozi Deskle
2012 Sanacija plazu Dražgoše na cesti R3635/1122 Lipnica–Kropa–Rudno v km
11,321
2012 Rekonstrukcija ceste R3-647/1368
Mlačevo–Rašica, druga etapa, od km
12,035 do km 12,286
2012 Sanacija podpornega in opornega zidu
z rekonstrukcijo ceste R1-210/1112
Trebija–Sovodenj v km 3,817
2012 Ureditev ceste R3-696/6904 Slovenj
Gradec–Mislinjska Dobrava od km 0,050
do km 1,632 Podgorje–Rogina
zahtevanem roku. Unovčena je bila bančna garancija.
2012 Izvedba pripravljalnih del za obvoznico
Škofja Loka –ureditev križišča 1 na cesti
R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca v km
0,150
2012 Sanacija mostu čez Rinžo na državni
cesti G2-106/0264 Kočevje–Livold v km
4,072
2012 Izvedba del pri rekonstrukciji na G14/1259 Slovenj Gradec –Zgornji Dolič do
km 10,860 do km 11,300
2012 Izvedba sanacije podpornih zidov in
rekonstrukcije ceste pri Igli na R1225/1250 Luče–Sestre Logar od km
3,338 do km 3,730
2012 Ureditev ceste R2-408/1375 Žiri–
Trebija od km 1,600 do km 2,050 Žiri–
Dobračeva
Sodražica –Žlebič od km 5,090 do km
5,290 in priključka Sušje
2012 Preplastitev ceste R1-215/1162 Trebnje–
Mokronog od km 12,440 do km 12,920
2012 Rekonstrukcija regionalne ceste R1216/1175 Krka–Žužemberk od km
10,960 do km 12,000 Vrhovo
2012 Preplastitev ceste R-903/1021 Idrsko–
Livek od km 3,000 do km 3,700
Velika Reka–Radeče od km 18,280 do
km 19,109 Sopota–Jagnjenica
2012 Sanacija mostu čez Drvanjo v Brengovi
na cesti R2-439, odsek 1305 Videm–
Senarska, v km 10,950
2012 Rekonstrukcija mostov čez Javorski
potok na cesti R2-425/1265 Poljana–
Šentvid v km 11,650 in km 11,900 v Črni
na Koroškem
2012 Rekonstrukcija križišča Breg pri Polzeli na
R3-694/1268 Velenje–Dobrteša vas od
km 13,000 do km 13,100
2012 Ureditev ceste R2-408/1375 Žiri–Trebija
od km 0,040 do km 0,280 skozi stare Žiri
119
120
2012 Sanacija plazu na cesti R1-203/1002
Predel–Bovec od km 14,470 do km
14,580
2012 Gradnja obvozne interventne ceste R1203/1003 Bovec–Žaga od km 1,300 do
km 2,350
2012 Rekonstrukcija križišča deteljica v
Domžalah, prva faza, na cesti R2447/429
2012 Ureditev ceste R1-219/1241 Bistrica–
Bizeljsko od km 0,000 do km 0,450 v
kraju Bistrica ob Sotli
2012 Rekonstrukcija ceste R1-216/1175 Krka–
Žužemberk od km 6,520 do km 7,520
Gabrovčec–Vrhovo
2012 Preplastitev ceste R3-621/1412 Kalce–
Col od km 18,800 do km 20,200
Ivančna Gorica–Krka od km 0,680 do km
3,220 Gabrovčec–Vrhovo
2012 Ureditev ceste R2-409/0302 Logatec
(Tržaška cesta) od km 0,100 do km 0,820
v naselju Dolenji Logatec
Ljubljana–Polhov Gradec od km 9,500
do km 10,300
2012 Rekonstrukcija križišča Gomila na cesti
R1-215/1162 Trebnje–Mokronog v km
4,050
2012 Ureditev križišča Reška cesta na G2106/246 Kočevje–Livold od km 3,067 do
km 3,309
2012 Obnova vozišča ceste R1-203/1004
Žaga–Kobarid od km 6,740 do km 7,050
2012 Ureditev avtobusnega postajališča
Podlipje na cesti G1-1/0241 Dravograd–
Radlje v km 13,580 in preplastitev na
G1-1/0241
2012 Obnova vozišča ceste R1-203/1004
Žaga–Kobarid od km 0,000 do km 1,145
2012 Preplastitev ceste RT-932/6924 Sl.
Gradec–Pungart od km 0,020 do km
0,320
2012 Gradnja krožnega križišča Dol na cesti
G2-108/1181 Šentjakob–Ribče v km
4,395
2012 Gradnja obvoznice Črnomelj na cesti R1218/1152 od km 0,000 do km 1,420
2012 Sanacija brežin in plazov na cesti R1206/1028 Vršič–Trenta v km 0,600, km
3,365 in km 3,530
2012 Ureditev križišča v Sevnici na R2424/1166 Boštanj–Planina od km 0,630
do km 1,100
Pomankljivosti ni bilo.
Ljubljanico v Podpeči na cesti R3742/4806 Podpeč–Brezovica v km 0,200
Unovčena je bila bančna garancija.
2012 Sanacija plazov in obnova vozišča na
cesti R3-683/1169 Plištanj–Golobinjek v
km 1,685
2012 Obnova ceste R2-440/1296 Cankova–
Kuzma od km 8,040 do km 9,063
2012 Modernizacija ceste RT-919/1343 Vinica–
Sinji Vrh od km 10,800 do km 11,680 in
od km 11,689 do km 12,980
Brebovščico v Todražu na cesti R2407/1144 Gorenja vas–Ljubljanica v km
2,570
Jurklošter–Dežno od km 2,240 do km
2,990
Izvajalec je odpravil vse pomanjkljivosti v skladu z zapisnikom o pregledu objekta pred iztekom garancijske dobe. 2012 Sanacija skalnatega podora na cesti R2403/1072 Kneža–Podbrdo v km 7,100
Boštanj–Planina od km 16,160 do km
16,610
2012 Sanacija ceste R2-403/1072 Kneža–
Podbrdo od km 8,500 do km 9,550
2012 Ureditev ceste R3-646/1444 Cikava–
Grosuplje od km 0,000 do km 0,640
Unovčena je bila bančna garancija. 2012 Rekonstrukcija ceste R3-639/1143 Sp.
Brnik–Cerklje od km 0,800 do km 2,400
Sp. Brnik–Zg. Brnik, tretja etapa
2012 Sanacija brežin na cesti G2-102/1034 Sp.
Idrija–Godovič od km 6,960 do km 7,490
in od km 7,730 do 7,870 Zala
2012 Ureditev ceste R2-409/0303 Kalce–
Planina od km 7,150 do km 7,650 skozi
naselje Lipje
2012 Sanacija podpornih in opornih zidov na
cesti G2-102/1034 Sp. Idrija–Godovič od
km 3,800 do km 3,980
121
UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE
122
123
UKREPI ZA
POSEBNE
CILJNE SKUPINE
UKREPI ZA POSEBNE CILJNE SKUPINE
Direkcija RS za ceste posebno pozornost namenja šibkejšim udeležencem v prometu.
V zadnjih letih je tako posebej izvedla nekatere ukrepe za večjo varnost motoristov in
kolesarjev.
124
Cesta
V letu 2012 je bilo postavljene 3307 metrov ograj za motoriste.
Preglednica 21
Pregled postavljenih
ograj za motoriste
Cesta
Odsek
Relativna stac. začetek
KM-tablica
Dolžina
Relat. stac.
Odsek
Relativna stac. začetek
Dolžina
KM-tablica
Relat. stac.
6,5
+
228
88
7
+
256
36
10
+
32
40
430
281
3,5
+
184
96
429
1245
1
+
296
82
653
1363
8,5
+
442
78
9
+
170
80
9
+
492
80
10
+
488
100
213
1365
2
+
498
112
0,5
+
483
132
1,5
+
50
112
212
1119
1,5
+
338
76
2
+
448
64
3
+
216
54
8,5
+
102
88
9
+
18
208
10
+
232
64
10
+
376
132
10,5
+
280
76
R3
643
1436
PODPEČ–RAKITNA
710
1292
15
+
130
104
R3
638
1131
15,5
+
176
24
R3
638
15,5
+
204
32
R3
17,5
+
300
48
12
+
180
68
12,5
+
348
52
13
+
432
48
13,5
+
486
48
14,5
+
100
180
653
1363
8,5
+
442
78
9
+
170
80
9
+
492
80
10
+
488
100
216
1178
14
+
52
56
209
1092
2
+
63
92
3
+
422
28
3
+
460
40
209
1091
0,5
+
6
104
209
1090
1
+
288
40
209
1089
9
+
652
48
431
1350
1
+
304
54
1,5
+
455
45
3307
Preglednica 22
Mesta, na katerih je bila
postavljena obvestilna
signalizacija za
motoriste in kolesarje
Kat. ceste Št. ceste Št. odseka
Prometni odsek
Stacionaža Prometni znak
Cestno podjetje
10782
III-202-5
LO – CP Koper
ŽIROVNICA–BEGUNJE
151
III-206-1
KR – CP Kranj
1131
ŽIROVNICA–BEGUNJE
6174
III-206-1
KR – CP Kranj
643
1436
PODPEČ–RAKITNA
2349
III-202-5
LO – CP Koper
R2
419
1206
KRIŽAJ–ČATEŽ OB SAVI
12713
III-206-1
NM – CP Novo mesto
R2
419
1206
10639
III-206-1
R2
419
1206
9113
III-206-1
R2
419
1206
7241
III-206-1
R2
419
1206
2637
III-206-1
125
VAROVANJE OKOLJA
126
127
VAROVANJE
OKOLJA
128
VAROVANJE OKOLJA
dvakrat povrnjen (Monitoring in analiza učinkovitosti izvedenih ukrepov za preprečevanje
trkov vozil z divjadjo, poročilo, ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, december 2011).
Zakon o cestah zavezuje Direkcijo RS za ceste, da skrbi tudi za razvojno dejavnost na
področju cest in cestne infrastrukture. Tako Direkcija RS za ceste skrbi za pripravo
programov na področju razvojne dejavnosti ter organizira in spremlja izdelavo
razvojnih nalog, povezanih s cestami. S povabilom k sodelovanju vrhunskih slovenskih
strokovnjakov z univerz in inštitutov prenaša znanje v prakso. Vse večjo pozornost
namenja tudi vprašanjem varstva okolja in prometne varnosti.
V letu 2012 je potekalo vzdrževanje v preteklih letih nameščenih odvračal, pri čemer je bilo
520 poškodovanih ali manjkajočih zvočnih odvračal nadomeščenih z novimi. Dela so bila
izvedena na 71 odsekih glavnih in regionalnih cest v skupni dolžini 38,3 km. Vrednost teh
del, ki so potekala med 7. 11. 2012 in 21. 12. 2012, je bila 53.866,80 evra.
Pri vseh novogradnjah in obsežnejših rekonstrukcijah državnih cest je v skladu z
zahtevami okoljske zakonodaje analiza vplivov na okolje postala sestavni del projektne
dokumentacije. Na podlagi tega se izvajajo tudi ustrezni ukrepi za varstvo okolja pred
negativnimi vplivi ceste, zato je napredek pri varovanju okolja že zdaj precejšen.
Dodatno je bilo v letu 2012 na 45 odsekih glavnih in regionalnih cest, ki v preteklih letih
niso bili vključeni v izvedbo ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo ali pa je od
namestitve odvračal preteklo že več kot pet let, nameščenih 920 zvočnih odvračal. Pred
nameščanjem odvračal sta bila preverjena trenutna problematika povoza ter stanje okolice
cestišča (prisotnost hiš, prisotnost naselja, opremljenost z obcestnimi smerniki itn.) in
posameznih lovišč na območju obravnavanega odseka ceste. Tako je bil pri odsekih, na
katerih so bila pred petimi leti že nameščena odvračala, po potrebi izveden popravek
izbranega odseka (dolžina odseka in število nameščenih odvračal). Tudi ta odvračala so se
nameščala v decembru 2012, strošek pa je znašal 89.095,20 evra.
Med najpomembnejšimi dokumenti s tega področja je dolgoročni načrt oziroma
strategija ukrepov v zvezi z varstvom okolja pred vplivi ceste in prometa, zlasti varstvo
pred prometnim hrupom ter onesnaževanjem tal in voda.
Ukrepi za
zaščito
biosfere
Trki vozil z večjimi vrstami prostoživečih živali (zlasti parkljarjev) pomenijo precejšnje
tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, hkrati pa tudi veliko ekonomsko
izgubo (npr. škoda na vozilih, izguba divjačine in trofej, stroški zdravljenja ter socialnega
varstva poškodovanih oseb) in so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij.
V Sloveniji je letno registriranih povoženih med 5400 in 6700 prostoživečih parkljarjev
(dejansko število je še bistveno večje), kar pomeni, da letni stroški zaradi trkov vozil s
prostoživečimi živalmi (upoštevaje povprečno vrednost 2.500 evrov na posamezen trk)
na ravni države znašajo med 13 in 17 milijonov evrov (Monitoring in analiza učinkovitosti
izvedenih ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, poročilo, ERICO Velenje, Inštitut
za ekološke raziskave, december 2011).
Zaradi tega je Direkcija RS za ceste v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICO
Velenje že v letu 2002 začela reševati problematike trkov vozil z divjadjo. Na podlagi
izdelanega prednostnega vrstnega reda najbolj problematičnih odsekov slovenskih
državnih cest glede povozov divjadi in preizkusa učinkovitosti različnih odvračalnih ukrepov
(Pokorny et al., 2007) so bile na večjem številu teh odsekov v letih 2006–2011 uspešno
nameščene zvočne odvračalne naprave kot najučinkovitejši ukrep za preprečevanje trkov
vozil z divjadjo (Pokorny in Poličnik, 2008).
V sklopu tega projekta smo v letu 2011 nadaljevali nameščanje zvočnih odvračalnih naprav
na tistih problematičnih odsekih slovenskih državnih cest, ki v preteklih letih še niso bili
vključeni v program zaščite. Odvračalne naprave so bile nameščene med 24. 8. 2011 in
13. 9. 2011. Skupaj je bilo nameščenih 1.391 zvočnih odvračal. Z 833 zvočnimi odvračali je
bilo na novo opremljenih 49 odsekov cest v skupni dolžini 23,8 km, 558 zvočnih odvračal
pa je bilo nameščenih na izbranih odsekih, ki so bili s tovrstnimi odvračali opremljeni v
preteklih letih (tj. nadomestitev poškodovanih ali manjkajočih zvočnih odvračal).
Upoštevaje ocenjen povprečen celotni strošek na posamezen trk, je samo neposredna
finančna korist zaradi namestitve odvračal v letih 2010 in 2011 na ravni države presegla
180.000 evrov. To pomeni, da je celoten vložek naročnika – upoštevaje družbo kot celoto –
že zgolj z zmanjšanim številom trkov samo v letu 2010 in prvih treh četrtinah leta 2011 za
Dokončanje protihrupne zaščite na G1-3
Protihrupna
zaščita
Direkcija RS za ceste je na območju nekdanje G1-3 v naselju Gornja Radgona in na odsekih na
odsekih Gornja Radgona–Radenci, Lipovci–Bratonci, Bratonci–Beltinci, Beltinci–Črenšovci,
Črenšovci, Črenšovci–Dolnji Lakoš izvedla dela pri dokončanju pasivne protihrupne zaščite,
kot je bilo predvideno v izdelanih elaboratih. Izvedba pomeni dokončanje vseh ukrepov za
zaščito pred hrupom, ki so bili v preteklosti predvideni ob G1-3. Skupno je bilo saniranih
139 objektov. Vrednost del, ki so se začela v marcu 2012 in končala v januarju 2013, je bila
626.880,92 evra.
Izvedba pasivne protihrupne zaščite v naseljih Skorba in Hajdina
V okviru projekta Sanacije zaradi hrupa je bila v letu 2011 dokončana izvedba pasivne
protihrupne zaščite stavb ob glavni cesti R2-454/1400 Miklavž–Hajdina na območju naselij
Skorba in Hajdina. Sanacija je vključevala 41 stavb z varovanimi prostori. Pasivna protihrupna
zaščita je vključevala namestitev novih oken s termoizolacijskim steklom ali zamenjavo
zasteklitve in namestitev dodatnih tesnil v obstoječih oknih. V skladu s finančnimi možnostmi
je bilo v letu 2011 saniranih 21 stavb, preostale stavbe pa so bile sanirane v letu 2012.
Gradnja protihrupne ograje na območju Doma upokojencev in oskrbovancev
Impoljca ob G1-5/335 Impoljca–Brestanica
Na območju Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca – Sevnica je bila za zaščito
pred hrupom postavljena 2,2 m visoka protihrupna ograja v dolžini 99 m. Protihrupna
ograja je temeljena s pasovnim temeljem, paneli protihrupne ograje so vpeti v vroče
cinkane jeklene stebre HEA 160, raster stebrov je 3 m. Protihrupna ograja je v spodnjem
delu izvedena iz lesocementnih absorpcijskih panelov na parapetni gredi, vrhnji del ograje
pa iz transparentnih panelov višine 0,5 m. V protihrupni ograji sta narejena interventni
prehod z dvokrilnimi vrati in dodaten prehod za dostop do revizijskega jaška SN-kabelske
kanalizacije, ki poteka na območju ograje. Strošek postavitve je znašal 84.324,19 evra.
129
130
Uporaba
hladne
reciklaže
VAROVANJE OKOLJA
Voziščne konstrukcije so med uporabo izpostavljene različnim obremenitvam, pro
metnim in vremenskim, kar povzroča deformacije in poškodbe voziščnih površin. Hladna
reciklaža je tehnika, pri kateri se dotrajano asfaltno vozišče in del kamnitega materiala
pod njim (nevezana nosilna plast) odrezkata, k temu materialu dodata ustrezna količina
drobljenca in vezivo (penjeni bitumen in cement ali apno), nato pa se ta material vgradi
na novo. Tako niso potrebna odlagališča izrabljenega materiala, potrebna količina
novega materiala je majhna, zmanjša se tudi število prevozov na gradbišča ali z njih.
Ena najpomembnejših prednosti te tehnike pa je tudi možnost zagotavljanja visoke
stopnje prometne varnosti. Celotni reciklažni niz je namreč mogoče sestaviti znotraj
širine enega samega prometnega pasu, saj pri metodi hladne reciklaže ostanejo temeljna
tla nedotaknjena. Ob tem ni zanemarljiv časovni prihranek pri izvedbi del na samem
gradbišču in tudi za voznike.
131
Preplastitev vozišča R1-216, odsek 1177 Soteska–Črmošnjice
Preplastitev vozišča na R3-646, odsek 1196 Ivančna Gorica (Studenec)–Grm
Na regionalni cesti R1-216, odsek 1177 Soteska–Črmošnjice, je od km 9,155 do km 9,810
potekala obnova dotrajane voziščne konstrukcije po postopku hladne reciklaže z uporabo
penjenega bitumna in cementa kot veziva v skupni debelini 20 cm. Vozišče je bilo treba
izravnati v ustreznih vzdolžnih in prečnih padcih ter pobrizgati z nestabilno kationsko
bitumensko emulzijo za preprečevanje prehitrega izsuševanja.
Vrednost del je znašala 224.956,04 evra. Dela so se začela 8. 6. 2011 in se končala 31. 7.2011.
Dodatno je bila postavljena varnostna ograja.
Sanacija nevarnih mest (R3-642/1360)
Na regionalni cesti R3-646, odsek 1196 Ivančna Gorica (Studenec)–Grm, je od km 4,600
do km 5,280 in od km 4,600 do km 5,280 potekala izdelava spodnje nosilne (stabilizirane)
zmesi bituminizirane zmesi v debelini 25 cm. Reciklaža je bila izvedena skupaj s predhodno
vgrajeno nevezano nosilno plastjo drobljenca. Vrednost del je znašala 258.819,37 evra. Dela
so se začela 21. 6. 2011 in končala 27. 7. 2011.
Med hladno reciklažo leve polovice vozišča se je zaradi slabo nosilnih temeljnih tal in
težkega prometa poškodoval desni rob že reciklirane plasti, zaradi česar je bilo treba ta del
sanirati. S tem pa še ni bilo konec težav, saj je med hujšim neurjem voda porušila bankino
do same reciklaže. To je pomenilo dodatna dela, ker je bilo treba urediti odvodni jarek z
betonskimi kanaletami in s tem zaščititi celotno telo ceste.
Na regionalni cesti R3-642, odsek 1360 Ig–Ljubljana (Peruzzijeva), je sanacija nevarnih
mest od km 0,850 do km 3,950 vključevala vezanje spodnje in zgornje nosilne plasti s
hidravličnimi in bitumenskimi vezivi po postopku hladne reciklaže.
Sanacija nevarnih mest (R1-212/1119)
Vrednost del je znašala 1.108.672,25 evra. Dela so se začela 18. 4. 2011 in končala 21. 6. 2011.
Zaradi nadvišanja vozišča je bilo treba dodatno razširiti nasip, kar je bilo na barjanskem
terenu precej zahtevno. Prav tako je bilo treba zaradi nadvišanega zemljišča urediti nad 200
dostopov na kmetijska zemljišča.
Na regionalni cesti R1-212, odsek 1119 Bloška Polica–Sodražica, je od km 12,670 do
km 13,035 potekala sanacija nevarnih mest s pomočjo tehnike hladne reciklaže. Dela so
tajala od 8. 3. 2011. do 24. 5. 2011 Debelina reciklirane zmesi je bila 20 cm, zato je vrednost
izvedenih del na 356 metrov dolgem odseku znašala 146.529,45 evra.
NAČRTI IN SKLEPNA MISEL
132
133
NAČRTI
IN SKLEPNA
MISEL
134
Načrti za
leto 2013
Direkcija RS za ceste si bo glede na slabo gospodarsko stanje v državi prizadevala, da
bi bil sprejet nacionalni program vzdrževanja in razvoja državnega cestnega omrežja, v
katerem bo kot v krovnem dokumentu opredelila vse ukrepe in določila prednostni vrstni
red posameznih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega propadanja državnih cest. S tem
krovnim dokumentom se nadomeščajo letni programi dela, ki jih v obliki proračunskih
projektov potrdi Državni zbor za isto obdobje, kot je potrjen proračun RS. To pomeni, da
je treba ob morebitnih naravnih nesrečah ali ko je v proračun RS uvrščen projekt, ki nima
pripravljene vse potrebne projektne in upravne dokumentacije, sredstva za izvedbo
tega projekta zagotoviti s prerazporejanjem z drugih projektov. Z drugačnim načinom
poslovanja – torej s programom vzdrževanja in razvoja cest – pa bi na upravljavca
prenesli obveznost, da cestno omrežje upravlja strogo na podlagi strokovnih prioritet
in smernic. S tem bodo odpravljeni časovno zahtevni postopki, ko je za prerazporeditev
sredstev potreben sklep vlade, ter bosta omogočeni hitrejša priprava in izvedba ukrepov
za preprečitev nadaljnjega propadanja cest.
Še večjo pozornost želi Direkcija RS za ceste nameniti sanaciji mest z visoko stopnjo
prometnih nesreč. Vsaka prometna nesreča ne pomeni le škode za udeležence, ampak
prinaša tudi gospodarsko škodo. Kadar je posledica bolniška odsotnost udeleženih, je ta
škoda manjša, pri smrtnih žrtvah pa je izguba za sorodnike nenadomestljiva, za družbo
pa ogromna – že samo z vidika izgubljenega potenciala, če zanemarimo vse druge vidike.
Direkcija RS za cesto načrtuje tudi zmanjšanje števila odprtih investicijskih projektov, saj je
nemogoče zagotoviti dovolj visoko raven kakovosti pri vodenju 734 investicijskih projektov
z ekipo samo 12 inženirjev.
Pričakuje se tudi, da bodo sprejeti različni predlogi direkcije za zmanjšanje ali odpravo
notranjih administrativnih ovir. To bi pomenilo krajše roke izvedbe in izboljšanje poslovanja
Direkcije RS za ceste.
NAČRTI IN SKLEPNA MISEL
Sklepna
misel
Direkcija RS za ceste oziroma njeni zaposleni so v letih 2011 in 2012 delali dobro ter se
pripravili, da bodo delo – kljub slabim gospodarskim napovedim – v prihodnjem letu
organizirali tako, da bodo preprečevali nadaljnje propadanje cest in ohranjali vsaj osnovno
raven storitev, ki jih mora cesta zagotoviti uporabnikom. Le tako je dosežen namen
zagotoviti podporo gospodarstvu in omogočati mobilnost prebivalcem. Direkcija RS za
ceste namreč cest ne varuje, obnavlja in gradi zase, ampak za uporabnike.
135
SLOVARČKI IN VIRI
136
137
SLOVARČKI
IN VIRI
SLOVARČKI IN VIRI
138
139
Slovarček
pojmov
Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti
in drugih vlagateljev v javne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. Dejavnosti
podprograma so novogradnje, nadomestne gradnje, obnovitvena in investicijska
vzdrževalna dela.
Novogradnja je izvedba del, s katerimi se zgradi nova cesta ali s katerimi se na obstoječi
cesti zgradi nova cesta z drugačno namembnostjo od obstoječe (na primer novogradnje
cest in objektov, gradnje obvoznic, kolesarskih poti).
Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se tam, kjer je bil odstranjeni objekt ali v njegovi
neposredni bližini, vendar na gradbeni parceli, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno
ne spremenijo namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta,
ki je pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstranjen (na primer gradnja
nadomestnih objektov).
Rekonstrukcija ali obnova je izvedba del, s katerimi se spremenijo tehnične značilnosti
obstoječe ceste zaradi spremenjene namembnosti ali potreb ter ki imajo za posledico
spremembo zmogljivosti in izboljšave lastnosti ceste. Zajemajo preureditev že obstoječih
cest in objektov, opreme in naprav ter graditev ali nabavo novih sredstev v sklopu že
obstoječe ceste ali objekta (na primer posodobitev makadamskih vozišč, obnova cest in
objektov, križišč, ureditev cest skozi naselja, ureditev okolice cest, vgradnja cestnih naprav
in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž
ceste pred vplivi prometa na njej). Rekonstrukcije so tako vse večje dograditve cest z
razširitvami, prilagoditvijo voziščne konstrukcije in večjimi popravki smeri trase, izboljšave
delov trase in konstrukcijskih delov ceste pretežno zunaj obstoječe ceste z večjimi posegi
v prostor zunaj cestnega sveta.
Investicijsko vzdrževanje je izvedba popravil, gradbenih, obrtniških del in napeljav ter
izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi se ne posega v konstrukcijo cest in njihovih
sestavnih delov niti se ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji
videz (na primer obnova, preplastitev in ojačitev cest, popravilo objektov, prepustov,
podpornih in opornih zidov, brežin ter plazov). Po Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na
javnih cestah so investicijska vzdrževalna dela obnovitvena dela na javnih cestah.
Pri sanacijah ali popravilu brežin, plazov in obcestja gre za delne obnove krajših odsekov
cest z drugimi ukrepi. Vsakoletna neurja povzročajo obsežne poškodbe na brežinah, ki jih je
smotrno čim prej popraviti.
Za ohranjanje objektov so nujna manjša investicijska vzdrževalna dela predvsem pri
hidroizolacijah, zgornjem ustroju objekta, v nekaterih primerih tudi pri konstrukcijskih
delih. Program je izdelan na podlagi pregledov objektov in pomeni najnujnejše obnove, od
katerih ima večina omejeno nosilnost.
Veliko objektov razpetine tri do pet metrov je v slabem stanju in jih je treba urediti ali celo
zgraditi nove; to so slabi tehnični elementi, ki omejujejo gabarite, ali poškodovanost.
Za zagotavljanje dostopnosti so potrebne obnove podporne in oporne konstrukcije.
Brez investiranja se povečuje tveganje zapore cest, ki se ob večjih neurjih lahko porušijo.
Modernizacije ali posodabljanje cest so manjše obnove, za katere je značilna zamenjava
makadamskega vozišča z asfaltnim. S tem sta omogočeni izboljšanje ravni prevoznih
storitev ter izboljšanje povezanosti in dostopnosti posameznih krajev.
Preplastitve so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je
dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Opravljajo se občasno glede na stopnjo
dotrajanosti ali poškodovanosti cest. Stopnja dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč se
ocenjuje vidno po metodi modificiranega švicarskega indeksa (MSI).
Ukrep gradnje obvoznic je namenjen razbremenitvam naselij tranzitnega prometa,
predvsem kadar se težave s tem prometom v naselju z drugačnimi ukrepi dejansko ne
morejo razrešiti. Zakon o cestah določa, da je obvozna cesta ali obvoznica cesta, s katero se
nadomesti del javne ceste, ki poteka skozi naselje. Glede na funkcijo posameznih daljinskih
cest, ki potekajo skozi naselja ali tik ob njih, so te namenjene tudi lokalnemu prometu,
medtem ko klasične obvoznice potekajo zunaj območij naselij in imajo predvideno
minimalno potrebno število priključkov nanje (običajno največ dva) in po njih naj ne
bi potekal lokalni promet. Obvoznica torej ne pomeni, da je namen te ceste voznikom
omogočiti čim večje hitrosti, ampak gre za upravljanja prometa tako, da se razbremeni
naselje, poveča pretočnost prometa in zvišajo potovalne hitrosti uporabnikov. Za zaščito
udeležencev v prometu, pa tudi zaradi varovanja okolja pred različnimi emisijami se promet
na obvoznici lahko tudi omejuje.
Novogradnje objektov so predvidene predvsem zaradi potrebe po preložitvi državnih
cest zaradi slabih tehničnih elementov ali pa gre za gradnjo zunajnivojskih križanj čez
železniške proge, s katerimi se zagotovita večja prometna varnost in pretočnost ceste.
Stanje objektov na državnih cestah se spremlja s stalnimi pregledi objektov. Vsak
posamezen objekt je pregledan v nekem časovnem obdobju. Pred letom 2007 (2006 in
prej) je bilo 24 % objektov v slabem oziroma zelo slabem stanju, v pregledih od vključno
2009 pa je bilo ugotovljeno, da je v slabem oziroma zelo slabem stanju 25 % objektov.
SLOVARČKI IN VIRI
140
141
Uporabljene
kratice
AB
armirani beton
AC
avtoceste
AMZS
Avto-moto zveza Slovenije
AP
avtobusna postaja, avtobusno postajališče
BCP
banka cestnih podatkov, angl. Road Data Bank (RDB)
CEDR
Zveza evropskih uprav za ceste, fr. Conférence Européene des Directeurs des
Routes, angl. Conference of European Directors of Roads
DARS
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, angl. Motorway Company in the
Republic of Slovenia
DRSC
Direkcija Republike Slovenije za ceste, tudi Direkcija RS za ceste, angl.
Slovenian Road Agency
ENR SRO1
Raziskovalni program projekta Varnost v osrčju načrtovanja cest, angl. Safety
At The Heart Of Road Design
ESRR
Evropski sklad za regionalni razvoj, angl. European Regional Development
Fund (ERDF)
EU
Evropska unija, angl. European Union
GC
glavne ceste (I. in II. reda)
GO
Nova Gorica
HC
hitre ceste
ISO
Mednarodna organizacija za standardizacijo, angl. International Organization
for Standardization
IT
informacijska tehnologija, informatika
ITS
inteligentni transportni sistem
JR
javna razgrnitev
KP
Koper
KR
Kranj
LED
led dioda, angl. Light Emitting Diode
LJ
Ljubljana
MB
Maribor
MMP
mednarodni mejni prehod
MSI
modificiran švicarski indeks ocenjevanja stanja vozišč, angl. Modified Swiss
Index
NM
Novo mesto
PGD
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PIARC
Svetovna cestna zveza, angl. World Road Association, prej Permanent
International Association of Road Congresses
PLDP
povprečni letni dnevni promet, angl. Annual Average Daily Traffic (AADT)
PT
Ptuj
PTS
Prometno-tehnični sektor, angl. Traffic Management Technical Division
PZI
projekt za izvedbo
RC
regionalne ceste (I., II., III. reda in turistične ceste)
RS
Republika Slovenija, angl. Republic of Slovenia
SECIA
Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv, angl. Road System Records,
IT and Archives Division
SEZTR
Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo, angl. Office for European
Matters and Technical Provisions
SFP
Služba za finance in planiranje, angl. Financial Service and Planning
SI
Sektor za investicije, angl. Investments Division
SJN
Služba za javna naročila, angl. Office for Public Procurement
SPSZ
Služba za pravne in splošne zadeve, angl. Office for Legal and General
Matters
SUC
Sektor za upravljanje cest, angl. Roads Management Division
SVV
Sektor za vzdrževanje in varstvo cest, angl. Division for Maintenance and
Protection of Roads
VSPN
mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč
SLOVARČKI IN VIRI
142
143
Viri
1. (DRSC Naročilo 2013). Aplikacija Naročilo (izbrano leto 2012). Ljubljana: Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste.
2. (DRSC 2012). Čistopis akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na
Ministrstvu za promet, Direkciji Republike Slovenije za ceste. 10. 2. 2012. Ministrstvo za
promet, Direkcija RS za ceste.
3. (DRSC–SECIA 2013a). Podatki o dolžinah državnih cest iz BPC (interni podatki DRSC).
Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, SECIA. Dostopno
na http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/
4. (DRSC–SECIA 2013b). Podatki o prometu (interni podatki DRSC). Ljubljana: Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, SECIA. Dostopno na http://www.dc.gov.
si/si/delovna_podrocja/promet/
5. Ivanc, S. (2011). Realizacija proračuna DRSC v obdobju 1991–2010 po programih
– agregiranih ukrepih s pregledom plana za leto 2011 (Spremljanje realizacije –
longitudinalna študija). Julij/avgust 2011. Ljubljana: Ministrstvo za promet, Direkcija
RS za ceste, SECIA.
6. Ivanc, S. (2012). Realizacija proračuna DRSC v obdobju 1991–2011 po programih
– agregiranih ukrepih s pregledom plana za leto 2012 (Spremljanje realizacije –
longitudinalna študija). September 2012. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in
prostor, Direkcija RS za ceste, SECIA.
7. Ivanc, S., in Zaletelj, B. (2012). Analiza zadovoljstva sodelujočih organov in poslovnih
partnerjev s sodelovanjem Direkcije RS za ceste v letu 2011. Ljubljana: Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste.
8. (MIP 2012). Statistični podatki s področja prometa: Leto 2012, tabela MRVL01 – št.
registriranih vozil v RS, december 2012. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Dostopno
na http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/evidence_motornih_vozil_
in_vozniskih_dovoljenj/statisticni_podatki_s_podrocja_prometa/leto_2012/
9. (Promet 2011). Promet 2011: podatki o štetju prometa na državnih cestah v Republiki
Sloveniji. Avgust 2012. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za
ceste.
10.(SURS 2011). Metodološka pojasnila v področju 'Transport' – Registrirana cestna vozila.
Dostopno na http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/22-221-MP.htm
11.(SURS 2013). Cestna vozila in prve registracije cestnih vozil glede na vrsto vozila, Slovenija,
letno. SI-STAT podatkovni portal. Dostopno na http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/
varval.asp?ma=2222102S&ti=Cestna+vozila+in+prve+registracije+cestnih+vozil+gle
de+na+vrsto+vozila%2C+Slovenija%2C+letno+&path=..%2FDatabase%2FEkonoms
ko%2F22_transport%2F08_22221_reg_cestna_vozila%2F&xu=&yp=&lang=2
Založila in izdala: Direkcija Republike Slovenije za ceste
Zbrala in uredila: Sandra Kržan
Priprava besedil: Mirjana Bezjak, Jožica Blatnik, Tatjana Bubnič, Karmen
Cian, Aleš Gedrih, Borut Granič, Ljiljana Herga, Pavle Hevka, Smiljana
Ivanc, Božo Kordin, Matej Lapajne, Bojan Papler, Jure Pejanović, Bojana
Pirman, Barbara Simčič, mag. Simonka Šraj , Irena Zore Willenpart, Tomaž
Willenpart, mag. Stanislav Zotlar
Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen u. d. i. a.
Foto: Arhiv DRSC, Shutterstock, I-Stock
Tisk: Eurografis d. o. o., Maribor
Ljubljana, maj 2013
146
Tržaška cesta 19 | 1000 Ljubljana | Slovenija
T 01 478 80 02 | F 01 478 81 23
E gp.drsc@gov.si | www.dc.gov.si

LETNO POROČILO 2011–12 - Direkcija Republike Slovenije za ceste

Transcription

Similar documents

Navodilo občinam za pripravo, dopolnitev ali spremembe Odloka o

Planinsko društvo Nova Gorica

Planinsko društvo Nova Gorica

DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE V LETU 2010

Planinsko društvo Nova Gorica

Zgibanka Preložitev glavne ceste G2-108/1182 Ribče

Planinsko društvo Nova Gorica

Planinsko društvo Nova Gorica

Zbor vaščanov Črešnjic in Zasapa 9. 10. 2013 - Črešnjice-info

PREDLOG UREDITVE

Limnotop - Limnos doo