prenos brošure - Diagnostika respiratornih virusov

CELOVITA
DIAGNOSTIKA
VIRUSNIH OKUŽB
DIHAL
O preiskavi na kratko
•
hitra diagnostika vseh pomembnih
respiratornih virusov
•
uporabne kužnine so brisi nosne
školjke, nosnožrelni aspirat in
bronhoalveolarni izpirek
•
uporabite posebej za to preiskavo
namenjene vatirane palčke in
transportno gojišče
•
kužnino hranite v hladilniku in
čimprej dostavite v laboratorij
•
rezultat naslednji dan dopoldne,
razen za vzorce, dostavljene v petek
in soboto, za katere so rezultati na
voljo v ponedeljek.
© 2013. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto.
Vse pravice pridržane. Za napake v tisku se opravičujemo.
Celovita diagnostika virusnih
okužb dihal
V Mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za
zdravstveno varstvo Novo mesto smo izboljšali
preiskave za virusne povzročitelje okužb dihal.
Z uporabo nove tehnologije molekularne
diagnostike lahko sedaj dokazujemo vse
pomembne respiratorne viruse:
• viruse gripe A in B,
• adenoviruse,
• viruse parain�uence 1, 2, 3, 4,
• respiratorna sincicijska virusa A in B,
• rinoviruse A, B, C,
• enteroviruse,
• metapnevmovirus,
• koronaviruse 229E, NL63, OC43 in
• bokaviruse 1,2,3,4.
Z novo preiskavo smo izpopolnili obstoječ
nabor respiratornih virusov, ki je do sedaj
zajemal samo viruse gripe in respiratorni
sincicijski virus.
Molekularne metode so že postale zlati
standard
v
mikrobiološki
diagnostiki,
saj imajo bistvene prednosti v hitrosti,
občutljivosti in spektru mikroorganizmov.
Tako lahko dokazujemo viruse, ki jih s
klasičnimi tehnikami zelo težko dokažemo.
Nova preiskava je v primerjalnih študijah
ocenjena kot trenutno najboljša z vidika
občutljivosti, speci�čnosti in trajanja.
Zakaj diagnosticirati akutne
virusne okužbe dihal?
Testiranje bolnikov s sumom na virusno
okužbo dihal je pomembno za nadaljnjo
obravnavo bolnika, zlasti za občutljivejše
populacije:
• otroke,
• starostnike,
• imunsko oslabljene bolnike in
• druge bolnike s kroničnimi boleznimi.
Pri obravnavi bolnika z akutno respiratorno
okužbo je eno izmed poglavitnih vprašanj,
ali je okužba virusna ali bakterijska. Potrjena
virusna okužba daje dodatno informacijo
o potrebnosti uporabe antibiotika in lahko
prepreči nepotrebno uporabo antibiotikov
(če antibiotik ni drugače indiciran), ki lahko
privede do pojava in širjenja odpornih sevov
ter pojava neželenih učinkov.
Diagnostika respiratornih virusnih okužb
je pomembna tudi z vidika obvladovanja
bolnišničnih okužb tako v bolnišnicah kot tudi
domovih za starejše osebe.
Trajanje preiskave
Preiskava je bistveno hitrejša od klasičnih
metod dokazovanja virusov in zagotavlja rezultate naslednji dan do 10. ure. Rezultati so
dostopni tudi preko elektronske izmenjave
podatkov. Rezultati za vzorce, dostavljene
v petek po 9. uri in soboto, bodo na voljo v
ponedeljek.
Optimalni čas odvzema kužnine
Za najboljše rezultate je potrebno vzorce
odvzeti v prvih štirih dneh bolezni.
Uporabne kužnine
Uporabne kužnine so:
•
brisi nosu (zlasti bris nosne školjke),
•
nosnožrelni aspirat in
•
bronhoalveolarni izpirek.
Če boste jemali brise, bodite pozorni, da
uporabite posebne vatirane palčke za
respiratorne viruse, ki niso enake kot za
bakteriološke preiskave.
Kot je običajno se za dokaz respiratornih
virusov, odvzeti material vnesete v tekoče
transportno gojišče za viruse.
Vatirane palčke FLOQSwabs in transportno
gojišče vam zagotovi naš laboratorij. Pokličite
nas na tel. št. 07 39 34 120.
15 cm
10 cm
5 cm
Palčka za
transnazalni
bris
Palčka za bris
nosne školjke
pri odraslem
Palčka za bris
nosne školjke
pri otroku
Transportno
gojišče za
viruse
V običajnih okoliščinah priporočamo odvzem
brisa nosne školjke. Odvzem te kužnine
posnema transnazalni bris, vendar palčko
potisnemo pod nosno školjko. Bolniki so ta
bris ocenili kot bistveno bolj sprejemljivega
kot nosnožrelni izpirek.
Videoprikaz odvzema je na voljo na spletni
strani vimeo.com/40590195
To kužnino so validirali v prispevkih Smieja et al. JCM
2010 (jcm.asm.org/content/48/9/3340.full), Esposito
et al. Virology 2010 (virologyj.com/content/7/1/85) in
Larios et al. Plos One 2011 (plosone.org).
Za odvzem brisa nosne školjke sta na voljo dve
velikosti: krajši za otroke in daljši za odrasle
bolnike. Po odvzemu vatirano palčko odlomite
tako, da lahko zaprete epruveto s tekočim
transportnim gojiščem za viruse.
Transport kužnin
Priporočamo, da kužnino do transporta
hranite v hladilniku, nato pa dostavite v
laboratorij v roku 24 h od odvzema.
Brise v transportnem gojišču za viruse lahko
dobro zatesnjene pošiljate tudi po pošti v
podloženi ovojnici.
Cena preiskave
Cena preiskave je enaka obstoječi preiskavi za
viruse gripe in RSV in znaša 70,50 €.
Na kratko o respiratornih virusih
V glavnem lahko v odsotnosti epidemije
določenega virusa v populaciji pričakujemo
sočasno pojavljanje različnih respiratornih
virusov. V zimski sezoni 2012/13 smo na
Dolenjskem in v Posavju zabeležili skoraj
enako sočasno prisotnost virusa pandemske
gripe A (H1N1) 2009, virusa gripe A (H3N2),
virusa gripe B in respiratornega sincicijskega
virusa.
Glede na podatke iz literature pa lahko
pričakujemo visok delež bolnikov z rinovirusi,
virusi parain�uence in adenovirusi.
Pregled značilnosti virusov
Virus
Inkubacijska
Trajanje
doba (dni)
infektivnosti
Virus gripe
1-4
7 dni
Adenovirusi
2-14
imunsko oslabljeni
bolniki do več
mesecev
Virus parainfluence
1-7
1-3 tedne
2-8
dojenčki do 3-4
tedne
2-3 (14)
7-10 dni
Metapnevmovirus
4-6
5 dni
Koronavirusi
2-4
1-4
neznana
neznana
5 dni
Respiratorni
sincicijski virus
Rinovirusi
Bokavirusi
3-8 dni
Vir: Mahony JB. 2008. Clinical Microbiology Reviews. 716–747
Virus
Simptomatika
Znaki prehlada
Virus gripe
Adenovirusi
Virus parainfluence
Respiratorni sincicijski virus
Rinovirusi
Enterovirusi
Metapnevmovirus
Koronavirusi
••••
•••
•••
•••
••••
••
••
••
Gripi
podobna
bolezen
••••
••
•
•
•
Vir: Christine Robinson, Colorado Children's Hospital, marec 2008 in NoksoKoivisto et al. International Journal of Pediatric Otorhinolaryngology (2006) 70,
1333—1342
•
Virus gripe
Epidemiologija virusa gripe je zapletena
zaradi prehajanja med človekom in živalskimi
gostitelji ter pogostega genskega spreminjanja.
Pogostost
pojavljanja
bolezni,
podaljšan
potek in zapleti so pogostejši pri kadilcih,
starostnikih, bolnikih z alergijami, astmo,
kroničnim obstruktivnim bronhitisom in
imunsko oslabelih osebah. Otroci imajo
pogosteje zvišano telesno temperaturo in
črevesne težave. Kot zaplet se lahko razvije
pljučnica, zlasti pri starostnikih, kroničnih
bolnikih, osebah s prekomerno telesno težo
(ITM ≥30) in nosečnicah. Pljučnica je lahko
primarno virusna, sekundarna bakterijska ali
kombinirano virusno-bakterijska.1 S preiskavo
zaznamo tudi podtip H5N1.
Krup
Bronhiolitis
Pljučnica
•
••
•••
•
•
•
•
••
•
••••
••••
••••
•••
•
••••
••
••••
••••
•••
••••
•••
•
••••
•
Adenovirus (AdV)
Adenovirusi najpogosteje okužijo zgornja
dihala. Te okužbe nimajo izrazitega sezonskega
vzorca, ampak se pojavljajo endemično skozi
vse leto. Večinoma so okužbe blage (faringitis,
kašelj, vnetje srednjega ušesa, tonzilitis),
lahko pa preidejo v hujšo obliko. Klinične slike
pri vpletenosti spodnjih dihal obsegajo krup,
bronhitis, bronhiolitis in pljučnico. Adenovirusi
povzročajo tudi faringokonjuktivalno vročino,
keratokonjuktivitis,
gastroenteritis,
pri
imunsko oslabljenih osebah pa še hemoragični
cistitis, meningitis, miokarditis in razširjeno
sistemsko okužbo z visoko smrtnostjo.1 S
preiskavo zaznamo večino tipov B, C in E ter
nekatere tipe A, D in F.
Virusi parainfluence (PIV)
PIV so pomembni povzročitelji okužb dihal,
predvsem pri otrocih do vstopa v šolo. Ogroženi
so tudi imunsko oslabljeni bolniki. Klinična
slika okužb s PIV je pestra in obsega celoten
spekter od blagega prehlada do težke oblike
z bronhiolitisom, pljučnico ali dramatično
sliko krupa. PIV so najpogosteje omejeni na
zgornja dihala in so pri otrocih odgovorni
za 50 % hospitalizacij zaradi pljučnice in
bronhiolitisa. Tipični klinični znaki so sicer za
2-3 dni zvišana telesna temperatura, rinitis,
faringitis in bronhitis. Bolezen se umiri v 5-6
dneh, vendar se lahko virus nahaja v telesu do
3 tedne.1
Respiratorni sincicijski virus
(RSV)
RSV je najpomembnejši povzročitelj virusnih
okužb dihal pri otrocih v prvih dveh letih
starosti. Povzroča bronhiolitis in pljučnico,
ki
posebej
hudo
prizadeneta
prezgodaj
rojene otroke in otroke z drugimi osnovnimi
boleznimi.
Okužbe
se
pojavljajo
zlasti
od novembra do marca, pogoste so tudi
epidemije. Takrat je RSV vzrok večine okužb
dihal, ki se kažejo s klinično sliko bronhiolitisa
in pljučnice pri otrocih na bolnišničnem
zdravljenju.
Okužba najpogosteje poteka kot bronhiolitis
ali pljučnica, sicer pa je klinična slika lahko
zelo pestra in odvisna od starosti bolnika,
spremljajočih bolezni in imunskega stanja.
RSV je odgovoren za 10 % primerov krupa in je
vzrok do 10 % pljučnic pri odraslih bolnikih, ki
potrebujejo hospitalizacijo (zlasti starostnikih
in
kroničnih
bolnikih).
Pri
bolnikih
z
oslabljenim imunskim sistemom je lahko
smrtnost pljučnice zaradi RSV do 50 %.1
Rinovirus (HRV)
Rinovirusi
so
najpogostejši
povzročitelj
prehlada. Simptomi so lahko zelo raznoliki.
Najpogostejša
sta
rinitis
in
faringitis,
pridruženi pa so lahko tudi zamašen nos,
izcedek iz nosu, glavobol in kašelj. Pojavi se
lahko tudi prehodna blago zvišana telesna
temperatura, ki pa pri nekaterih otrocih
lahko traja do 2 tedna. V prvem dnevu lahko
določimo zvišanje števila nevtro�lcev in upad
števila limfocitov, vendar se 1-2 dneh povrnejo
v normalno stanje. Lahko se pojavi tudi huda
okužba spodnjih dihal v obliki pljučnice in
bronhiolitisa.1
Enterovirus (HEV)
V rod Enterovirus spadajo virusi, ki povzročajo
različne bolezni: poliovirus, coxsackievirus
A in B in drugi enterovirusi. Z njimi se
okužimo fekalno-oralno ali kapljično po zraku.
Okužbe dihal običajno potekajo kot prehlad,
v določenih primerih pa se razširijo v okužbo
spodnjih dihal s pljučnico in bronhiolitisom.
Enterovirusi povzročajo tudi druge bolezni:
paraliza, aseptični meningitis, encefalitis,
konjuktivitis, pljučnica, pnevmonitis, izpuščaj,
bolezen dlani, podplatov in ust, miokarditis,
perikarditis.1 S preiskavo zaznamo skoraj vse
tipe A in B ter nekatere tipe C in D.
Človeški metapneumovirus
(hMPV)
hMPV je bil odkrit l. 2001. Ugotovili so, da je
razširjen po vsem svetu in je pomemben vzrok
okužb dihal. Okužbe s hMPV se pojavljajo v
epidemijah v zimskih mesecih, običajno po
epidemiji RSV. V 5-10 % so pridruženi drugim
respiratornim virusom. Povprečna starost
hospitaliziranih otrok s hMPV je od 6 do 12
mesecev. K hujšemu poteku so bolj nagnjeni
dečki in predvsem otroci s pridruženimi
boleznimi. hMPV povzroča okužbe tudi pri
odraslih in starejših. Klinična slika okužb s
hMPV je neločljiva od okužb z virusom RSV
in drugimi respiratornimi virusi. Pri otrocih
so
najpogostejši
bronhiolitis,
pljučnica,
poslabšanje astme in krup, ki se običajno
začnejo s klinično sliko prehlada z nahodom,
vročino in konjuktivitisom. Možne so ponovne
okužbe, ki pogosteje potekajo v blažji obliki
kot okužbe zgornjih dihal.1
Koronavirusi 229E, NL63, OC43 (CoV)
Koronavirusi so zelo razširjeni po vsem
svetu. Prehladi, ki jih povzročajo, se običajno
pojavljajo sezonsko v zimskih in pomladnih
mesecih z večjimi epidemijami vsaki 2-4 leta.
Pogostost okužb je enaka v vseh starostnih
skupinah (nekoliko pogosteje pri otrocih
med 2. in 3. letom) in med spoloma. Pogoste
so ponovne okužbe. Enako kot pri drugih
povzročiteljih prehlada je klinična slika lahko
zelo raznolika: nahod, vnetje žrela, kašelj,
zvišana telesna temperatura, vnetje srednjega
ušesa in glavobol. Lahko pa okužba napreduje
v bronhiolitis in virusno pljučnico. Koronavirus
NL63 povzroča tudi krup. Koronavirusi lahko
povzročijo bolnišnične epidemije. Okužba s
koronavirusi se v približno 70 % pojavlja sočasno
z drugimi respiratornimi virusi (bokavirusi,
rinovirusi, metapnevmovirusom in RSV).1
Človeški bokavirus (HBoV)
HBoV je bil odkrit l. 2005. Vloga HBoV kot
povzročitelja bolezni je predmet številnih
raziskav, vendar hitro narašča število dokazov,
ki potrjujejo njegovo patogenost. V Sloveniji je
med bolnišnično zdravljenimi otroki do petega
leta HBoV na 3. mestu med povzročitelji
virusnih okužb dihal. Dokažemo ga pri otrocih
z akutno okužbo zgornjih dihal, vnetjem
srednjega ušesa, pljučnico, bronhiolitisom in
bronhitisom. Pri okužbi z HBoV so najpogosteje
opisani simptomi kašelj, hipoksija, težko
dihanje, zvišana telesna temperatura, piskanje,
nahod, redkeje tudi konjuktivitis, bruhanje in
driska. Virus se pogosto pojavlja sočasno z
drugimi respiratornimi virusi.1
1
Povzeto po Poljak M, Petrovec M. Medicinska virologija. 2011
Zavod za zdravstveno varstvo
Novo mesto
Mikrobiološki laboratorij
Mej vrti 5
8000 Novo mesto
Telefon 07 39 34 120
Telefaks 07 39 34 101
Spletni naslov www.zzv-nm.si
Elektronska pošta info@zzv-nm.si
Sprejem vzorcev
Kužnine sprejemamo:
ponedeljek-petek
od 7.00 do 14.30
sobota
od 8.00 do 11.30
nedelja
ne delamo
prazniki
od 8.00 do 11.30
Če sta dva praznična dneva skupaj, potem en dan
delamo, drugi dan ne.
Izdal: Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, november 2013
Pripravil: Matjaž Retelj
Oblikovanje: