doc16. občinski praznik 18
download 
Report Transcription
16. občinski praznik 18
18 b r e z p l a č n o g l a s i l o O B Č I N E M U TA maj 2010 letnik VII številka 18 16. OBČINSKI PRAZNIK občina javni zavodi društva župnija trgovina intervju mladi talenti kultura nekoč in danes spominjamo se jih naša potepanja križanka priloga: Občina Muta vabi na prireditve ob 16. občinskem prazniku uvodnik Drage občanke, spoštovani občani! V letošnjem letu občina Muta praznuje že 16. občinski praznik. Glede na dejstvo, da se je novi termin praznika zelo dobro »prijel«, smo za praznovanje tudi tokrat izbrali zadnja dva vikenda v mesecu maju. Odbor za pripravo občinskega praznika nam je pripravil pester in raznolik program, tako na kulturnem kot tudi na športnem (in še katerem) področju. Zagotovo pa ne bo manjkalo zabave za naše najmlajše. Letos je praznovanje občinskega praznika v veliki meri posvečeno Pihalnemu orkestru Muta, ki praznuje 115-letnico aktivnega in uspešnega delovanja. Ob tem pa bomo na slavnosten način obeležili tudi 20-letnico delovanja Društva invalidov Muta. Spoštovane občanke in občani! Ker je občinski praznik tudi priložnost, da spregovorimo o načrtih, o vizijah in strategiji, ki smo si jo tokrat zastavili s sprejetim proračunom za leto 2010, bi vam rad predstavil najpomembnejše projekte, ki se zaključujejo, ki so v fazi izvajanja, in projekte, ki se bodo zaključili v naslednjih letih. Tudi v letošnjem proračunu je glavnina investicijskih proračunskih sredstev namenjena projektom, ki se tičejo komunalne infrastrukture, in seveda tistim projektom, ki so sofinancirani s strani državnega proračuna. V nadaljevanju bi rad nanizal nekaj najpomembnejših projektov za našo lokalno skupnost. Proračun, ki smo ga sprejeli na 27. redni seji, 30. 3. 2010, znaša 4.573.981,16 € in je za 36,8 % večji kot rebalans iz preteklega leta. Odhodki v letu 2010 pa znašajo 4.869.252,72 € in so za 37,5 % povečani glede na preteklo leto. Da bomo v letošnjem letu lahko realizirali vse projekte iz investicijskih programov ter poravnali obveznosti, ki nam jih nalaga država do javnih zavodov in ustanov, smo se morali zadolžiti za 190.000,00 €. Ključni projekti v letošnjem letu so: KOCEROD: skupni projekt dvanajstih občin, poskusno obratovanje regijskega odlagališča odpadkov je načrtovano za konec leta 2010. SE 3: novo stanovanjsko naselje, načrtovanih 50 bivalnih enot. Projekt je razdeljen na dve fazi, prva faza zajema 10 individualnih enot, 4 dvojčke in 4 trojčke, nakup zemljišč za ureditev infrastrukture. Drava kot priložnost – skupni projekt občin zgornje Dravske doline, nosilec projekta je Občina Radlje ob Dravi. Čiščenje povodja reke Drave, odkup zemljišč za prečrpavališče za čistilno napravo, pridobivanje gradbenega dovoljenja. Projekt kolesarske steze trbonjski most–Vrata. Kolesarska steza Gortina–odcep Bistriški jarek. Zaključek del, ki so se izvajala v letu 2009 (Cesta ob potoku, ulica Ob Bistrici – spodnja Muta). Projektna dokumentacija (PGD, PZI) za izgradnjo povezovalne ceste in ureditev krožišča na regionalni cesti G-1 na Gortini. • • • Proračun, ki smo ga uskladili, uravnotežili in sprejeli na občinskem svetu v mesecu marcu, je uravnotežen, realen in dokaj razvojno načrtovan in z gotovostjo lahko trdim, da ga bomo s skupnimi močmi tudi realizirali. Še vedno pa lahko ugotavljamo, da je gospodarsko-ekonomska, finančna in socialna situacija tudi v letu 2010 izredno težka, vendar se počasi že kažejo znaki gospodarske rasti in s tem tudi oživljanje gospodarstva. Upamo, da bomo počasi vendarle prebrodili krizo, ki je prizadela tudi naše območje, predvsem najranljivejši sloj občank in občanov. Zaradi tega »strnimo vrste«, bodimo optimisti in verjamem, da bomo s skupnimi močmi prebrodili tudi krizo. Spoštovani, pred nami je občinski praznik, vabim vas, da se ga udeležite v čim večjem številu, se poveselite in pozabite na vse tegobe, ki nas trenutno pestijo. V letošnjem letu veljajo posebne čestitke vsem društvom, ki praznujejo pomembne obletnice. Ob 115-letnici Pihalnega orkestra Muta in 20-letnici Društva invalidov Muta ne smemo pozabiti niti na 15 let delovanja Ženskega pevskega zbora Klasje in Društva gobarjev Ježek. Vsem iskrene čestitke! Vsem občankam in občanom pa čestitam za naš 16. občinski praznik! • • • • • Župan Boris Kralj Prisrčne čestitke Pihalnemu orkestru Muta za njihov častitljivi jubilej z željo, da bi nas še dolga leta razveseljevali s svojimi odličnimi nastopi in koncerti! Izdajatelj: Občina Muta. Glavna in odgovorna urednica: Majda M. Lesjak. Člani uredništva: Lidija Verdnik, Marija Omulec, Kristl Valtl. Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof. Fotografije: Nejc Jeznik, Kristl Valtl, Timotej Koležnik, Marko Merčnik, arhivi organizacij in družinski arhivi. Na naslovnici: Letošnje prvomajsko kresovanje na sp. Muti (foto: Drago Verdnik) in Pihalni orkester Muta (foto: Izi foto). Založnik: Exfer, d. o. o. Naklada: 1300 izvodov. Leto: maj 2010. Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št. 764. Mučan uvodnik, občina Beseda urednice Spoštovani! Pred nami je 16. občinski praznik, pot do vas pa je našla že 18. številka Mučana. Čas mineva hitreje, kot si upamo priznati. Dogodki drvijo mimo nas in včasih jih sploh ne opazimo. Mi pa smo z vašo pomočjo skušali iz nekega časa ponovno izluščiti posamezne drobce, ki so vredni, da jih podoživimo in podelimo z vami, dragi bralci. Seveda smo znova veliko pozornosti namenili občinskemu prazniku, občinskim nagrajencem in obletnicam naših društev. Ker pa je za nami prva vseslovenska čistilna akcija, ki smo se ji množično pridružili tudi občani Mute, vam tudi ta dogodek podrobneje predstavljamo. Sicer pa vam znova ponujamo sveže vsebine v že ustaljenih rubrikah. Upamo, da boste v njih našli tudi kaj zase, morda pa bodo tudi navdih za vašo ustvarjalnost. Iz uredništva vam želimo še veliko dobrih misli, prijaznih pogledov in še lepših besed! Naj jih bo dovolj za ves preostanek leta, ki je še pred nami! Majda M. Lesjak Očistili smo Slovenijo v enem dnevu V soboto, 17. aprila, je potekala prva vseslovenska čistilna akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Organiziralo jo je društvo Ekologi brez meja, ki je akcijo načrtovalo osem mesecev. Pri načrtovanju akcije je sodelovalo preko 1000 prostovoljcev, ob izvedbi pa se je vanjo vključilo 206 od 210 slovenskih občin. Čistili smo več kot 7000 divjih odlagališč v celotni Sloveniji in številne razpršene odpadke. V akcijo je bilo vključenih več kot 250.000 prostovoljcev, ki so zbrali 60.000 m³ odpadkov. Akcije se je udeležilo precejšnje število upokojencev Muto so pomagali čistiti tudi naši srednješolci Mučan Ponosni smo, da je v akciji sodelovala tudi naša občina. Še posebej se moramo zahvaliti posameznim društvom, organizacijam in prizadevnim občanom. Osnovna šola Muta je z organizacijo čiščenja in številčno udeležbo otrok in staršev pokazala svojo skrb za ekološko vzgojo naših najmlajših. In še nekaj utrinkov: Tudi gobarjem ni vseeno, kako čisti so naši gozdovi Osnovna šola je s sodelovanjem v akciji pokazala svojo skrb za ekološko vzgojo naših otrok 1 občina Učenci so poskrbeli tudi za lepši izgled šole in njene okolice Skupaj smo očistili obrežje Bistrice Čistili smo tudi manjše pritoke k Bistrici Tudi Dobrava, ki so jo »prečesali« naši osnovnošolci, je skrivala veliko nesnage Lovci so se na čiščenje podali kar s traktorjem Nabrali so se kupi nesnage 2 Po napornem delu je napočil čas za zasluženo malico Mučan občina, vrtec Zbranim se je za sodelovanje v akciji zahvalil tudi župan Boris Kralj Občina se je udeležencem akcije zahvalila s spominskimi smetišnicami, ki jih je za to priložnost izdelal Ludvik Jerčič Hvala vsem sodelujočim! Občinska uprava Ob zaključku akcije je zazvenela še Nejčeva harmonika Otroci in zaposleni v Vrtcu Muta bomo zaključek šolskega leta posvetili 80. rojstnemu dnevu vrtca V šolski kroniki Državne osnovne šole Muta na str. 23 za šolsko leto 1929/30 o otroškem vrtcu beremo: »S pomočjo Ciril-Metodove družbe v Ljubljani se je posrečilo urediti prostore za otroški vrtec. Vrtec je bil otvorjen že v začetku šolskega leta, ni pa mogel pričeti z delovanjem. Šele 8. februarja 1930 je bila kot otroška vrtnarica imenovana novinka gdč. Špes Elizabeta iz Maribora. Vrtec je pohajalo dnevno približno 30 otrok. Dne 4. maja pa je bila gori imenovana vrtnarica premeščena v Studence pri Mariboru, namesto nje je došla ga. Holcar Marija iz Kamnika, istotako novinka. Ker v šoli primanjkuje prostorov, je vrtec naseljen v hiši vdove Kosove na Muti.« To besedilo je zapisano v spominski listini, ki smo jo dobili za 70. rojstni dan Vrtca Muta, 17. novembra 2000, od župana Iva Draušbaherja. Tudi on je obiskoval vrtec na Muti in kot reven deček doživljal krivice. V času županovanja je rad prišel v vrtec in vedno poudaril, da morajo vsi otroci dobiMučan ti najboljše. V tem času se je naš vrtec povsem notranje posodobil. Igralnice smo opremili z novim pohištvom, preuredili sanitarije, odprli jaslični oddelek, postavili igralo na igrišču in ograjo okoli vrtca. Kronika Vrtca Muta se je pričela pisati 1962. leta, takrat je kot vzgojiteljica pričela svoje delo Barbara Waltl in nadaljevala svojo strokovno pot kot pedagoški vodja vrtcev v občini Radlje. Otroci vrtca z vzgojiteljicama, leta 1959 3 vrtec Otroci vrtca z vzgojiteljicami, 50 let kasneje Leta 1935 se je vrtec preselil na sp. Muto, v stavbo, kjer je sedaj godbeni dom, leta 1941 pa znova na zg. Muto, v hišo na Gortinski cesti 3, pred sedanjim vrtcem, s popolnoma novo opremo. Takrat je vrtec deloval v nemškem jeziku. Med vojno, od leta 1943 do oktobra 1944, je delala v vrtcu ga. Herta, ki nas je obiskala junija 1995. Kot deklica sem hodila v vrtec na Muti v letih 1958–1960. Spominjam se majhne garderobe, predsobe, sobe s črnim klavirjem, velike igralnice s srebrno pečjo in manjše igralnice, v kateri sem bila tudi jaz. Moje vzgojiteljice so bile Nika, Zinka Smolar in Justina Šeško, kasneje moja učiteljica in sodelavka. Na dvorišču smo imeli gugalnice, pred nami je bil velik park gospe Pajek, po katerem je bilo prepovedano hoditi. Ob leseni ograji, ki je mejila na lesene ute in gostilno Zajnadler, pa je pomladi dišal jasminov grm. Park je kasneje nudil zavetje in prostor za igro številnim generacijam otrok. Kot vzgojiteljica sem jih učila imena dreves, opazovali smo njihovo rast in tudi podiranje, saj smo potrebovali prostor za šolo. V garderobi vrtca imamo lepo, leseno omaro. Ko se z otroki pogovarjamo o kulturni dediščini, jo ponosno predstavim, saj je iz mojega vrtca. Število otrok se je večalo, zato je bil v jeseni 1972 pripravljen nov montažni vrtec, ki je sprejel tri skupine otrok, naslednje leto pa je bil že zaseden in tako je vse do danes. V šolskem letu 1979/80, štiri leta od moje zaposlitve na Muti, smo odprli oddelek vrtca v sedanji sejni sobi Občine Muta. Deset let sem vsako jutro vodila Medvedke – male šolarje po nepokritih stopnicah v veliko igralnico, pa dol na igrišče, v gozd, na travnik, pa spet nazaj h kosilu, in še enkrat domov. Sodelavka Urška mi je povedala, kako ponosna je bila, da je bila Medvedek, ker je bilo to nekaj posebnega. Veliko teh otrok je sedaj že staršev in njihovi otroci prihajajo v vrtec, jaz pa sem že postala babica. Maja 1982 se je odprl oddelek vrtca v bloku na sp. Muti, nato sta bila nekaj let dva oddelka, sedaj prostor ustreza normativom enega oddelka. Vzgojiteljica Martina že od vsega začetka rada hodi v službo na sp. Muto. Vrtec Muta je bil priključen k osnovni šoli leta 1964. Vedno so nas ravnatelji, učitelji in drugi delavci šole imeli za svoje in tako je še danes. Sedaj ko sta šola in vrtec povezana, je po veznem hodniku tako enostavno iti k telovadbi v telovadnico, prepevat v glasbeno učilnico, v knjižnico po novo pravljico, v avlo na lutkovno predstavo, ali pa kar skozi šolo na igrišče. Sedanji vrtec je star že 40 let, zato nujno potrebuje nova okna in fasado, saj bo tako na zunaj veliko lepši in toplejši. Že tretje leto smo ekovrtec, zato želimo varčevati tudi pri energiji. Letos imamo oddelek vrtca tudi v šoli. Tako smo zagotovili vzgojo in varstvo vsem otrokom, ki so se želeli vključiti v vrtec. Pogoji dela v našem vrtcu so ustrezni, odnosi so dobri, tako, da radi delamo in živimo skupaj. Biti vzgojiteljica in pomočnica ravnateljice v Vrtcu Muta je preprosto lepo, saj rada opravljam svoje delo. V vseh letih dela v vrtcu se spreminjamo, želimo več, iščemo nove, prijazne oblike in vsebine dela. Vedno pa so na prvem mestu otroci, ki radi prihajajo, so srečni, zadovoljni in mi z njimi. Zagotavljamo jim dobre pogoje za igro in učenje, zdravo in pestro prehrano, ustrezen počitek, pa tudi različne dejavnosti, v katerih radi soustvarjajo. Sedaj se veselimo pomladi, vpisujemo otroke za novo šolsko leto in se že pripravljamo na 80. rojstni dan našega vrtca, ki ga bomo praznovali 15. junija ob 17. uri v telovadnici. Skupaj lažje rastemo, zato pridite na naše praznovanje tudi vi, prijazno povabljeni! Metka Pavlič Pa še oddelek na sp. Muti 4 Mučan vrtec Pomladni dan v našem vrtcu Vrtec je ustanova, ki ne skrbi samo za varstvo otrok, ampak predvsem vzgaja in izobražuje. Je otrokov življenjski prostor, kjer se otrok aktivno uči, pridobiva vrednote in razvija sposobnosti za življenje. Prav zaradi tega smo se v Vrtcu Muta v letošnjem šolskem letu vključili v projekt Pomladni dan v Evropi. S svojim delom smo želeli otrokom s primernimi vsebinami omogočiti doživljanje in spoznavanje družbenega okolja, kjer živijo in rastejo. Otroci so najprej spoznali bližnje družbeno življenje. Spoznavali smo drug drugega, družino, dom in vrtec, se pogovarjali o enakovrednosti in spo- štovanju med seboj ter o njihovi pravici, da povedo, kaj mislijo. Poseben poudarek smo namenili pogovoru o prijateljstvu, prijaznosti in o pomoči sočloveku. Prijateljske stike smo navezali tudi z otroki iz mežiškega vrtca. Dopisovali smo si, se jim v pismih predstavili, jim zastavili uganke, zanje izdelali album z risbicami … Otroci so bili zelo veseli, da so spoznali prijatelje tudi izven našega kraja. Nato smo v vrtec povabili stare starše, se z njimi družili, se skupaj igrali ter se pogovarjali o njihovem otroštvu. Otroci so ves čas sodelovali pri načrtovanju naših dejavnosti in dogovarjanju – skupaj smo se na primer odločili, kako bi uredili in polepšali igralnico. Prijateljem v Mežico smo poslali velikansko pismo Iz naravnih materialov (koruze, sončničnih semen, prosa, zdroba) smo izdelali slike namišljenih živali in rastlin. Nato smo začeli spoznavati življenje izven vrtca – naše širše družbeno okolje. Obiskali smo otroke iz OŠPP ter se povezali z njimi. Tudi oni so se nam pridružili v vrtcu in skupaj smo se imeli lepo. Zatem smo obiskali še knjižnico, šolo, občino in pošto, kjer smo oddali pismo za prijatelje iz Mežice. Opazovali smo zdravstveni dom in reko Bistrico ter se pogovarjali o življenju v njej. Očistili smo igrišče in okolico vrtca ter se tako priključili akciji Očistimo Slovenijo. S tem pa projekt Pomladni dan v Evropi 2010 še ni zaključen, imamo namreč še veliko načrtov. V vrtec bomo povabili umetnika Antona Repnika, se z njim pogovarjali, si ogledali njegove slike ter na podlagi njegovih umetniških del tudi sami slikali. Ogledali si bomo muzej, gasilski dom, stari grad in rotundo ter se pogovarjali o dogajanju v preteklosti Med obiski v ustanovah bomo pridno fotografirali. S pomočjo nastalih fotografij pa bomo ustvarjali svoj album, ob katerem bomo podoživljali vsa naša spoznanja in doživetja. Olga Čeru, dipl. vzg. predšolskih otrok Čisto naša knjiga Že od začetka šolskega leta ima knjiga v naši skupini posebno mesto. Otrokom vsak dan prebirava zgodbe in pravljice, z njimi redno obiskujeva šolsko in krajevno knjižnico, skupaj si izposojamo različne knjige, si izmišljujemo pravljice s pomočjo igrač in ilustracij, se igramo z ročnimi lutkami in z njimi podoživljamo zgodbe, otroci knjige prinašajo tudi od doma, igramo se pantomimo in rešujemo različne gibalne uganke. Vse te dejavnosti smo nadgradili z izdelavo naše skupne knjige Belka išče svojo čredo. Vsak otrok je imel možnost prispevati svoj delček h končni podobi Mučan Skupaj smo ustvarili čisto svojo knjigo 5 vrtec, osnovna šola knjige. Po svojih zmožnostih so jo obogatili, nadgradili zgodbo z besedilom, ilustracijami in se tako vživeli v vlogo ter ji dodali globino. Sedaj knjiga potuje z otroki domov, kjer si jo skupaj s starši ogledajo, jo preberejo, se o njej pogovarjajo in zapišejo kratek komentar. Na ogled jo bomo odnesli otrokom v druge skupine, v šolsko knjižnico in knjižnico v kraju. Tako bo kmalu znana daleč naokoli … Vsak otrok je imel možnost prispevati svoj delček h končni podobi knjige Cicibani planinci v vrtcu Pod okriljem Planinskega društva Bricnik v vrtcu že vrsto let poteka dejavnost Ciciban planinec. Otroci tako skozi igro raziskujejo, doživljajo naravo in se že v predšolskem obdobju navajajo na zdrav in aktiven način življenja. Dejavnost poteka skozi vse leto, vsebine izletov pa so prilagojene otrokovi starosti, zmožnostim, željam in razpoloženju. Otroke vzpodbujamo k redni izletniški aktivnosti po programu Ciciban planinec, kjer izpolnjujejo planinski dnevnik Ringa-raja, v katerega beležijo vtise z izletov s fotografijo, risbo ali odtisnjenim žigom osvojenega vrha. Na izlete večkrat povabimo tudi starše in stare starše ter preko druženja gradimo medgeneracijsko sodelovanje. Na planinskih poteh pa nas spremlja vodnik Jože Dobnik. Upamo, da bo naših prehojenih skupnih poti v prihodnosti še veliko. Vzgojiteljica: Anita Klug Pomočnica vzgojiteljice: Jasmina Antonijevič Naravoslovni dan v okviru projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc na OŠPP Muta OŠPP Muta je vključena v projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc, ki poteka v okviru Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (UM). V projektu sodeluje preko 110 slovenskih naravoslovcev iz celotne Slovenije. Njegov namen je izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja ter usposabljanja pri poučevanju naravoslovnih vsebin skozi vso izobraževalno vertikalo do mature. Za dvig naravoslovne pismenosti želijo pripraviti strokovne podlage ter sodobna didaktična gradiva in jih preizkusiti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Projekt financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskih socialnih skladov, ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Na OŠPP se srečujemo z naravoslovjem v vseh treh triadah, prav tako ga spoznavajo tudi učenci posebnega programa. Učenci pri pouku naravoslovja pridobivajo znanja, ki jim omogočajo Mentorica planinske skupine v vrtcu: Urška Miklavc, dipl. vzg. predšolskih otrok Učenci so uživali pri praktičnih poskusih, ki nam jih je na zanimiv način predstavil mag. Robert Repnik 6 Mučan osnovna šola razumevanje narave in življenja. Hkrati si oblikujejo tudi pozitiven odnos do okolja. Pri pouku naravoslovja se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja ter s preprostimi oblikami laboratorijskega, eksperimentalnega in terenskega dela. To daje učencem možnost, da aktivno pridobivajo znanje, vzpostavijo neposreden stik z življenjem in naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem. Kot zelo dobra praksa se je izkazala izvedba naravoslovnega dne, ki smo ga izpeljali na OŠPP Muta za vse učence. Učna tema, »Padavine in življenje pozimi«, je bila za vse učence na šoli enaka, težavnost pa so učitelji prilagajali posamezni skupini učencev oz. njihovim sposobnostim. Teorija se je prepletala s prakso. Učenci so znanje usvajali preko zaznavanja, opazovanja, razvrščanja, štetja, merjenja, tehtanja, beleženja, zbiranja podatkov, sklepanja, komuniciranja, uporabe časovnih, dolžinskih in prostorskih razmerij, eksperimentiranja, napovedovanja, postavljanja podmen, razlage ... Na naravoslovnem dnevu so bili aktivno prisotni tudi člani projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc za področje OŠPP: mag. Robert Repnik (UM), v vlogi aktivnega opazovalca in mentorja eksperimentalnega dela na prostem in v učilnici, Milena Pačnik, prof. (ravnateljica 3. OŠ SG), v vlogi aktivne opazovalke in posredovalke informacij »Zima doma in v svetu«, in Franček Dretnik, prof. (ZZŠS SG), v vlogi aktivnega opazovalca in Naredili smo snežaka, ki pa nas je vsak dan bolj žalostno gledal pripravljalca evalvacijskega vprašalnika. Naše delo sta spremljali tudi ravnateljica OŠ Muta, Anita Ambrož, prof., in vodja OŠPP Muta, Jelka Furman, predmetna učiteljica fizike. Zunanji opazovalci so opazovali učenčeve aktivnosti, odzive, izvajanje postopkov, interpretacije rezultatov, postavljanje vprašanj in beleženje odgovorov učencev ter diskusije med učenci, med učencem in učiteljem ter med učencem in tretjo osebo, prav tako so preverjali zapise učenčevih ugotovitev, opažanj … Na OŠPP Muta je trenutno 16 učencev. Razdelili smo jih v dve skupini (mlajši, starejši). Vsaka skupina je na svoj način spoznavala zakonitosti zime. Učitelji so prilagajali zahtevnost vsebin sposobnostim svojih učencev. V petih šolskih urah so se razvrstile različne teme (občutenje 20 let sodelovanja med OŠ Muta in OŠ Arnfels Sva jaz in ti, smo mi in vi, je svet katerega del smo vsi. Kultura združuje, nas neguje, bogati in osrečuje. Tebe in mene, nas in vas. Zato je svet lepši in z njim tudi naš čas. Mučan Das bin ich und bist du, sind wir und seid ihr, ist die Welt deren Teil wir sind. Kultur. Sie verbindet, pflegt, bereichert und beglückt uns: dich und mich, uns und euch. Die Welt schöner ist und in ihr die Zeit. zime, spoznavanje otroških predstav o zimi; padavine, vrste padavin, razumevanje novih pojmov in iskanje skupnih rešitev; izpeljava poskusov na prostem in v razredu; uporaba interneta kot vira informacij – kroženje vode v naravi; skrb za vodo – razmišljanje učencev o pomenu ekologije in skrbi za vodo) Dan je bil zanimiv, poln novih doživetij tako za učence kot za učitelje. Namen projekta je bil dosežen. Spoznali smo, da so takšne oblike dela za učence z motnjami v duševnem razvoju potrebne in zanje primerne, saj pridejo učenci do informacij iz različnih virov in se tako naučijo znanje povezovati in posploševati. In le tako doseženo znanje je uporabno na številnih novih primerih, ki jih nujno potrebujejo za svoje življenje. Tanja Štefl, spec. ped. Pred dvajsetimi leti smo s plahimi koraki ob strogo začrtani meji začeli to naše sodelovanje med OŠ Arnfels iz avstrijske Štajerske in našo osnovno šolo. Oba kraja sta stisnjena ob obronke Kozjaka, vsak na svoji strani. Ravno to nas je pritegnilo, da smo s pomočjo gospoda Ernsta Körblerja in gospoda Štefana Šoštareca začeli spoznavati drug drugega, spoznavati drugačnost jezika, kulturo, življenje … S pomočjo različnih projektov smo drug drugega dodobra spoznali, spoznali srce in dušo naših lepih domovin, naših lepih krajev. Jezik, ki ga govorimo, nas ne razdvaja, ampak združuje, saj na obeh šolah ter z jezikovnim tednom na 7 osnovna šola V vodenju prireditve so se izkazali naši in avstrijski učenci Krku skrbimo, da slovenščina in nemščina zvenita pristno in kolikor se le da pravilno. Veliko delo je bilo opravljeno v teh dvajsetih letih. In na najlepši možni način smo ga skušali prikazati na naši prireditvi, 25. marca 2010, ko smo obeležili 20-letnico sodelovanja. In kjer je volja, so tudi želje, so ljudje, ki so pripravljeni delati in brisati meje. Zato nas čaka še veliko dela. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani na tej naši skupni poti, povezani na način, kot ga čutimo ljudje, ki znamo in hočemo. Stanko Špegelj in Vera Sterže Učenci z Mute in iz Arnfelsa so združili moči (in grla) v skupnem pevskem zboru Projekt Evropska vas – Ciper V letošnjem šolskem letu smo se na Osnovni šoli Muta že peto leto vključili v projekt Evropska vas. Skupaj z učenci smo raziskovali manj znano otoško državo in največji otok v sredozemskem morju, Ciper. V projektu smo sodelovali vsi učenci in večina učiteljev naše šole. Skupaj smo po triadah odkrivali ciprsko zgodovino, značilnosti pokrajine, mesta in kraje, njihove ljudi, jezik, kulturo in kuhinjo, gospodarstvo, turizem, naravo ter mitologijo. Učence je še posebej pritegnila politična organiziranost Cipra, saj 8 Drugošolce so navdušili mozaiki v kraju Pafos Mučan osnovna šola je država od leta 1974 razdeljena na dva dela. Severni del otoka je turški, južni pa grški. Sedanji predsednik države Dimitris Hristofias si močno prizadeva za združitev obeh delov. Ob spoznavanju Cipra so pod rokami naših učencev prve in druge triade nastajali zanimivi izdelki: želvice iz orehovih lupinic, das mase in krep papirja, situle iz gline, preprosti mozaiki, razglednice z morskimi motivi, amfore iz slanega testa, zastavice v različnih velikostih in v različnih tehnikah, plakati … Ob ustvarjanju so učenci ugotavljali, da je Ciper zanimiva država, da je tam veliko morja in da bi kar šli tja na počitnice, vendar pa da tja ne morejo po kopnem, ker je to otok, ampak se lahko peljejo z ladjo ali poletijo z letalom. »Nikoli se ne ve, ko bomo veliki, bomo pa mogoče res potovali tja,« so bili zgovorni prvošolci. Literatura otoka Cipra je bila močno povezana z literaturo stare Grčije in Turčije. To so spoznali šestošolci z učiteljicami, ko so pri urah slovenščine brali starogrške in turške pravljice, jih ilustrirali, poustvarjali in jih poskušali dramatizirati. Učenci tretje triade so pri posameznih predmetih, izbirnih vsebinah ali pri krožkih raziskovali geografske, zgodovinske, etnografske, kulinarične, literarne in jezikovne značilnosti Cipra. Najprej so se pri urah zgodovi- Šestošolci so spoznavali starogrške in turške pravljice ne in geografije natančno seznanili z značilnostmi otoka, njegovo lego in ureditvijo. Pri urah slovenščine so sedmošolci brali bajke, jih ilustrirali, pisali svoje literarne prispevke in izdelali plakate. Devetošolci so spoznali sodobno ciprsko književnost, še posebej pesništvo. Pri urah angleščine pa so učenci spoznavali splošne značilnosti Cipra in značilne ciprske jedi ter izraze zanje. Ob tem so nastali zanimivi plakati, prevodi krajših besedil in kratek slovensko-angleško-grško-turški slovar. V petek, 7. maja, smo se z našimi izdelki in mladinskim pevskim zborom, ki je zapel ciprsko mladinsko evrovizij- sko pesem, predstavili skupaj z drugimi koroškimi osnovnimi ter srednjimi šolami in vrtci na dnevu Evrope v Slovenj Gradcu. Naše raziskovanje Cipra pa bi radi zaokrožili z okroglo mizo o Cipru, kjer se bodo osmošolci pogovarjali s predstavnikom ciprskega veleposlaništva. Načrtujemo jo v zadnjem tednu maja. Celoten projekt, vključno z razstavo, bomo staršem in drugim predstavnikom občine Muta predstavili na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta. z naših srečanj deliti s starši, učitelji in ostalimi obiskovalci knjižnice. V letošnjem šolskem letu smo se že meseca oktobra o drugačnosti in strahu pred tujci pogovarjali z muslimanko in nekdanjo nominiranko za Slovenko leta, Failo Pašić Bišić, decembra pa smo razpravljali o aidsu. Januarja smo na pogovoru o drogah gostili Zlatka Blažiča, nekdanjega zasvojenca s heroinom, ki se je med petletnim bivanjem v komuni Dona Pierina v Italiji uspel iztrgati iz krempljev heroinske odvisnosti in danes v društvu Srečanje svetuje odvisnikom in njihovim družinam, svoje izkušnje z drogami pa je strnil v knjigi Zgodovina moje heroinske od- visnosti. Aprila smo o odnosu mladih do alkohola kramljali z Mileno Drakšič, višjo medicinsko sestro in terapevtko z Oddelka za zdravljenje alkoholizma Splošne bolnišnice Maribor. Učenci so tudi letos radi prihajali na čajanke. Medtem ko jih je na prvo čajanko v lanskem šolskem letu prišlo trinajst, je obisk na naslednjih strmo naraščal. Na čajanki o drogah se nas je zbralo že preko trideset. Ugotavljamo, da so tovrstna srečanja dobrodošla popestritev prostega časa naših učencev. Učenci se radi pogovarjajo o zanimivih in življenjskih temah, čeprav so v začetku vedno nekoliko zadržani. Všeč jim je, da so naše Erika Rejec, vodja projekta Vau, dobra knjiga! Na Osnovni šoli Muta že drugo leto potekajo čajanke pod naslovom Vau, dobra knjiga! Projekt, ki sodi med obogatitvene dejavnosti šole in se mu lahko prostovoljno pridružijo učenci sedmih, osmih in devetih razredov, poteka v sodelovanju s Knjižnico Radlje ob Dravi. Nosilka projekta v knjižnici je bibliotekarka Tanja Repnik. Projekt obsega branje knjig ter pogovore o njih, o njihovi vsebini in temah, ki jih obravnavajo. Na srečanja vsakič povabimo tudi gosta, ki dobro pozna tematiko in nam tako lahko razširi obzorje s svojim znanjem in izkušnjami. Projekt obsega štiri srečanja (in priprave nanje) in zaključno prireditev, kjer skušajo učenci utrinke Mučan 9 osnovna šola čajanke sproščene in da jih zaradi drugačnega mnenja nihče ne obsoja ali se jim posmehuje. Hkrati pa učenci zaradi čajank preberejo vsaj kakšno knjigo več, kot bi jih sicer. Vse, ki vas o projektu zanima kaj več, pa prijazno vabimo na zaključno prireditev letošnjih čajank, v četrtek, 27. maja, ob 17. uri v splošno knjižnico na Muti. Majda M. Lesjak, nosilka projekta na OŠ Muta Gost na tretji čajanki je bil Zlatko Blažič, avtor knjige Zgodovina moje heroinske odvisnosti Skozi oko učenca Doživetja na Rogli Ko smo marca šli v šolo v naravi na Roglo, nisem bila ravno navdušena, kajti nisem vedela, da se bomo na Rogli imeli tako lepo. Prvi dan, ko smo prispeli, sem prvič stala na smučeh in tudi »štamfala«. Sprva mi smučanje ni šlo, kmalu pa sem bila že zelo dobra. Na Rogli se seveda nismo samo smučali, ampak smo doživeli še marsikaj. Šli smo na nočni sprehod, v bazen, v disko in telovadnico, peljali smo Na adrenalinskem sankanju je bilo veliko vriskanja in smeha se s sedežnico in celo z adrenalinskimi sankami. Smučali pa smo se na različnih smučiščih, peljali smo se s sidrom, vlečnico … Meni je bilo najbolj všeč na Mašinžagi. Bungalovi oz. sobe so bile zelo lepe. Na Rogli smo imeli tudi učno-vzgojni program. Gledali smo film, dobili smo diplome in nagrade za lepo pospravljene sobe. Na Rogli sem se imela lepo in upam, da se bom še kdaj šla smučat. Takrat grem spet na Roglo. Doris Fesel, 5. a Uživali smo na smučeh … 10 Mučan srednja šola Nasprotja se privlačijo Pod tem motom, ki je zaradi mednarodnega sodelovanja naveden v angleščini kot Opposites atract, je v okviru dveletnega projekta Evropska moda, povezana s kreativnostjo, na Srednji šoli Muta, enoti Šolskega centra Slovenj Gradec, med 12. in 15. aprilom pod rokami avstrijskih in slovenskih dijakov nastajala kolekcija oblačil iz gaze in polsti. Srednjo šolo Muta je tako obiskalo enajst dijakinj in tri profesorice iz oblikovalske šole Die WI'MO iz Celovca. Goste smo prisrčno sprejeli s krajšo prireditvijo, na kateri so jih pozdravili župan občine Muta, Boris Kralj, direktorica ŠC Slovenj Gradec, Danica Doler Švab, in ravnatelj Bogomir Likar. Naši dijaki pa so se gostom predstavili kot pevci, manekeni in uspešni glasbeniki. Dopoldneve smo preživeli zelo delovno, saj so gostje skupaj z nami barvali tkanine z naravnimi barvili, polstili (filcali) volnene modne dodatke in na koncu iz teh polizdelkov oblikovali kolekcijo oblačil. Popoldneve smo izkoristili za ogled Mute in njenih znamenitosti (Ekološke kapelice v Bistriškem jarku, Kovaškega muzeja in Rotunde sv. Janeza Krstnika), za Pri polstenju (filcanju) Predstavitev izdelkov ogled Maribora, tamkajšnje Fakultete za strojništvo – oddelka za tekstilstvo in za obisk podjetja Andraž ter Muzeja novejše zgodovine v Celju. Za uspešno delo in organizacijo ostalih aktivnosti v času obiska je poskrbela vodja projekta, Vlasta Špringer. Delavnice so bile izvedene pod mentorstvom profesoric Damijane Meža (barvanje gaze z naravnimi barvili), Alenke Brišnik Perkuš (izdelava oblačil) in Veronike Sušnik (oblikovanje oblačil in polstenje). Za dobro medsebojno sporazumevanje v nemškem jeziku pa je že pred začetkom srečanja in ves čas gostovanja skrbela Natalija Eršte, profesorica nemškega jezika na Srednji šoli Muta. Gostje so tako v spremstvu dijakov in profesorjev Srednje šole Muta preživeli nekaj lepih dni v Sloveniji. Andreja Breznik, prof. Z gosti pred Ekološko kapelico v Bistriškem jarku Mučan 11 dom starostnikov, knjižnica Zahvaljujemo se za vaše prijateljstvo Koroški dom starostnikov Črneče - Dravograd že dolgo in kakovostno sodeluje z različnimi organizacijami v občini Muta, na kar smo v domu zelo ponosni. Pod vodstvom socialne delavke gospe Marije Lisec iz osnovne šole Muta je potekal projekt »Razveselimo starejše«, ki je bil našim stanovalcem v posebno veselje. Učenci so jih obiskovali, združene v prijateljske skupine, se z njimi družili, praznovali rojstne dneve, ob koncu šolskega leta pa obiske zaključili s piknikom. V sklopu projekta »Sodelovanje z institucijami in organizacijami v občinah Mežiške, Mislinjske in Dravske doline« smo na pobudo takratne socialne delavke, zdajšnje vodje enote v Slovenj Gradcu, gospe Marjane Kamnik, izdali skupno glasilo Moj drugi dom, v katerem je bil poudarek prav na sodelovanju z občino Muta. V domu sta večkrat razstavljala tudi akademska slikarja Repnika, na odru pa se je zvrstilo kar nekaj glasbenikov, ki so z nastopi popestrili četrtkove popoldneve našim stanovalcem. Sodelovanje z občani Mute je torej v teh letih pognalo globoke korenine. Stanovalci doma se veselijo sodelovanja z občani Mute Tega so stanovalci našega doma posebej veseli. Prijateljske, nepogrešljive vezi so se razvile tudi s člani župnijske Karitas, ki jih večkrat letno obiskujejo, spoštovani gospod župnik pa daruje sveto mašo. Na letnem srečanju aktivistov vseh društev v občini Muta ste še posebej dobrodošli. In še bi lahko naštevala … V imenu vseh naših stanovalcev iz občine Muta se vsem prav lepo zahvaljujem za vaše prijateljstvo in odnos, ki ga ohranjate z njimi in nami zaposlenimi. Veselimo se vaših obiskov. Manca Štrigl Javornik, univ. dipl. soc. delavka Razstave Kristla Valtla Sodelovanje nas bogati V Knjižnici Radlje ob Dravi že leta sodelujemo s Kristlom Valtlom, predvsem z raznimi tematskimi razstavami fotografij. Razstave so vedno uspešne, saj je g. Valtl na njih ujel utrip življenja v naši nedavni preteklosti, ki je v tem okolju zanimiva. Naši obiskovalci se na fotografijah prepoznavajo ali prepoznavajo dogodke, ki še niso popolnoma zabrisani v našem spominu. Njegov arhiv je prepoln teh spominov, posnetih ob najrazličnejših priložnostih. Ob urejanju arhiva ali ob iskanju določenih fotografij se g. Valtlu kar porodi ideja o novi temi in novi razstavi. V knjižnici jo radi sprejmemo, predelamo, dorečemo, saj razumemo vlogo knjižnice kot prostora, ki je dostopen širši javnosti in poleg svoje osnovne dejavnosti 12 nudi še različne druge dejavnosti, zaradi katerih nas občani radi obiščejo. Poleg tega, da je g. Valtl vir idej in materiala, ki ne usahne, je odličen sodelavec in sogovornik, ko se dogodki pripravljajo, prav tako pa osebnost, ki nas ob predstavitvi dogodka prevzame s svojim glasom in temperamentom, ki se ga nas večina spominja še z radijskih valov. Praviloma skupaj vsako leto pripravimo eno razstavo v knjižnici v Radljah in v knjižnici na Muti. V februarju postavljena razstava »Hiše, ki jih nikoli več ne bo« je bila v Radljah zelo odmevna. Obiskovalci so si jo zelo radi ogledovali. Pritegnila je tako domačine, ki so prav z namenom ogleda prihajali v knjižnico, kot tudi obiskovalce knjižnice, ki jih je razstava prevzela že od daleč. Že ob postavljanju razstave smo začutili učinek številnih odličnih fotografij starih domačij in gospodarskih poslopij, ki so bile razporejene ob vsem razstavnem prostoru. Pripovedovale so različne zgodbe in ob ogledu razstave so si jih pripovedovali tudi obiskovalci. Odprtje razstave smo navezali na temo izginjanja naše tipične kmečke arhitekture in prizadevanja, da se ohrani. Povabili smo Zdenko Jamnik, mentorico študijskega krožka Lesena hiša na Kozjaku, ki je predstavila delo krožka, ki je potekalo v okviru dejavnosti Zavoda za gozdove. Predstavila je tudi siceršnje dejavnosti zavoda in uspehe na tem področju ter sodelovanje pri nastajanju strokovne knjige Identiteta hiš na Koroškem. To monografijo smo predMučan knjižnica, društva stavili tudi kot dober primer strokovnega pristopa k raziskovanju in prizadevanju na področju ohranjanja stavbne dediščine našega okolja in njegovega pomena za naše okolje v bodoče. V maju se Kristl Valtl z razstavo »Hiše, ki jih nikoli več ne bo« predstavlja še v domu krajanov na Pernicah, v knjižnici na Muti pa bo maja na ogled njegova razstava fotografij stare Mute. Zagotovo vredno ogleda tako za starejše kot tudi za mlajše občane, za negovanje odnosa do preteklosti, iz katere izhajamo. Načrtov za prihodnje razstave še ne bomo razkrili, zagotovo pa bomo v sodelovanju s Kristlom Valtlom vsako leto pripravili dogodek, ki bo dopolnil dogajanja v knjižnici s prijetnimi občutki ob ogledu razstav. Slavica Potnik Na odprtju razstave »Hiše, ki jih nikoli več ne bo« 115 let Pihalnega orkestra Muta Kulturno društvo Pihalni orkester Muta praznuje v letu 2010 častitljivi jubilej, 115 let svojega delovanja, svoj 115. rojstni dan – bi rekli po naše. Čestitamo! In kako se je vse skupaj začelo? Leta 1985 je, takrat še majhna, 15-članska zasedba PO Muta zaigrala na velikonočni procesiji, na pobudo Antona Weixlerja, tedanjega nadučitelja na Muti. Začetek – leto 1985 se je godba predstavila z novimi uniformami in novim repertoarjem, ki je poleg koračnic in zabavnih skladb vseboval tudi operetna in operna dela. Po drugi svetovni vojni sta Franc Skralovnik in Dominik Volovšek ponovno zbrala godbenike, ki so se z veliko zagnanostjo lotili dela. 1951. leta je vodenje godbe prevzel Jože Miheu, leto kasneje pa je godba krajane Mute prvič prebudila s prvomajsko budnico. Tako je še danes! Članstvo v godbi se je skozi leta povečevalo, 1966. leta pa so godbeniki s pomočjo Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta odprli novi glasbeni dom. Pihalni orkester Muta nekoč – dirigent Jože Miheu Število godbenikov se je skozi leta povečevalo. Vztrajno so vadili in 1919. leta je takratni kapelnik Edo Wankmüller godbo nekoliko pomladil ter razširil njen repertoar. 1930. leta Mučan 13 društva Godba na pihala Tovarne Muta se je 1977. leta preimenovala v Pihalni orkester Muta, nato pa se je za godbenike pričelo igranje na različnih tekmovanjih ter raznih gostovanjih v tujini. Orkester se od leta 1991 financira iz proračuna Občine Muta, velik delež stroškov pa pokrijejo tudi člani in delavci v podjetjih s svojimi prispevki. Pihalni orkester Muta danes združuje skoraj 60 članov, med katerimi je nekaj godbenikov z akademsko izobrazbo, precej se jih izobražuje v srednjih glasbenih šolah, večina pa igra z znanjem nižje glasbene šole. Vse skupaj nas povezuje veselje in ljubezen do glasbe. Pihalni orkester Muta danes sodeluje na raznih prireditvah v kraju, skrbi za promocijo kraja doma in v tujini, udeležuje se različnih tekmovanj pihalnih orkestrov, vsako leto pa organiziramo tudi dva celovečerna koncerta. Le redko počivamo! In še nekaj o naših priznanjih V letu 2005 smo bili, pod vodstvom takratnega dirigenta Karlija Miheua, pobudniki in organizatorji prvega tek- movanja slovenskih godb v korakanju na Muti, kjer smo v skupini D osvojili odlično oceno. Na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v korakanju v Grosskleinu v Avstriji smo prav tako prejeli odlično oceno. V letu 2008 smo skupaj z orkestrom Musikverein ogo Gralla iz sosednje Avstrije organizirali mednarodni projekt ter sodelovali na 28. tekmovanju pihalnih orkestrov v Laškem v 3. težavnostni stopnji in prejeli zlato plaketo. Lansko leto pa smo, pod vodstvom našega sedanjega strokovnega vodje Vojka Trnjeka, ki bo letos praznoval 20-letnico vodenja pihalnega orkestra, sodelovali tudi na 1. mednarodnem tekmovanju v Avsenikovi glasbi v Bohinjski Bistrici in osvojili zlato plaketo in bili razglašeni za najboljši orkester v skupini B. V letošnjem jubilejnem letu pa se bomo udeležili tudi 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju »Slovenija 2010«. Dirigent Vojko Trnjek Beseda dirigenta: »Vodenje Pihalnega orkestra Muta pomeni zame veselje in razvedrilo. Oktobra letos bom praznoval 20-letnico vodenja orkestra. Kmalu nas bo 60 članov in to je velika odgovornost. Vedno znova rad prihajam na vaje, s svojimi prijatelji zaigram in se poveselim. Ljubezen do glasbe je tisto, kar nas združuje. In ravno zato lahko letos 1. tekmovanje slovenskih godb v korakanju 14 Mučan društva Božično-novoletni koncert praznujemo 115 let našega delovanja. Vsem godbenicam in godbenikom iskreno čestitam ob našem jubileju. Še na mnoga ustvarjalna leta!« 115 let delovanja Pihalnega orkestra Muta bomo praznovali v okviru 16. praznika občine Muta, zato vas že danes, spoštovane občanke in občani občine Muta, vabimo 28. maja 2010 ob 19.00 v telovadnico OŠ Muta na jubilejni koncert ob 115-letnici, 30. maja 2010 ob 14.00 pa še na parado pihalnih orkestrov ob 115-letnici Pihalnega orkestra Muta, ki bo potekala skozi drevored občine Muta, udeležilo pa se je bo okrog 12 orkestrov iz Slovenije in Avstrije. Svečani paradi pa bo, v okviru mednarodnega projekta, ob 15.00 v telovadnici OŠ Muta sledil tudi koncert Pihalnega orkestra Muta in orkestra Musikverein ogo Gralla iz Avstrije. Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem vam, ki ste in nas tudi danes z veseljem vzpodbujate, nam radi prisluhnete in nas pri našem delu kakorkoli podpirate. Iskrena hvala! Člani in članice Pihalnega orkestra Muta vam obljubljamo, da se bomo v bodoče še naprej trudili, da bomo čim boljši, da vam bomo glasbo približali na prav poseben način, vas s svojimi zvoki razveselili, četudi bomo včasih zaigrali kak ton narobe. Nič hudega, kajne?! Zatorej pridite, poveselite se z nami. Še na mnoga uspešna leta! Slovenski skladatelj Marij Kogoj je nekoč zapisal: »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše.« Pustite se torej zapeljati in se popeljati v globino. Skupaj z nami praznujte naš jubilej. Vsakega izmed vas bomo iskreno veseli! Tanja Skralovnik 20 let Društva invalidov Muta Pomembni mejniki v razvoju društva Društvo invalidov (DI) Muta v okviru letošnjega občinskega praznika praznuje 20 let aktivnega delovanja. Kot samostojno društvo je bilo ustanovljeno l. 1990, invalidi na Muti pa smo bili aktivni že pred tem: od leta 1974 smo delovali v okviru Društva invalidov Radlje, še prej, od leta 1969, pa v okviru medobčinskega društva telesnih invalidov Ravne na Koroškem. Leto 1997 je bilo za naše društvo prelomno, saj smo bili sprejeti v Zvezo delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in s Mučan tem pridobili proste kapacitete ZDIS-a za ohranjevanja zdravja in dodatne vire financiranja za delovanje in posebne socialne programe. Leto zatem smo razvili prapor društva. Ob desetletnici delovanja društva smo s pomočjo Občine Muta in Zveze delovnih invalidov Slovenije skupaj z Društvom upokojencev pridobili lastne prostore. Leta 2003 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ZDIS-u in vanj včlanjenim društvom, torej tudi našemu, podelilo status invalidske organizacije. O poslanstvu društva DI Muta je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nestrankarsko in nepridobitno združenje invalidov, v katerega se prostovoljno vključujejo delovni invalidi zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja svojih posebnih potreb, medsebojne pomoči in uresničevanja ter zastopanja svojih posebnih interesov. Naša glavna skrb je pomagati sočloveku, predvsem pa invalidom, ki so s svojo telesno okvaro, boleznijo in bolečino prikrajšani za marsikatero vsakodnevno dejavnost, zato je naš moto 15 društva Aktualni Izvršni odbor DI Muta »Pomagajmo in spoštujmo se med seboj«, da se lahko uresničijo tudi naše sanje. Včasih se zdijo neuresničljive, vendar z veliko volje in energije tudi te sanje lahko postanejo resničnost. V naše društvo je trenutno včlanjenih 423 invalidov. Med njimi so invalidski upokojenci, še zaposleni invalidi, invalidi kmetje, duševno in telesno prizadete osebe, invalidi že od rojstva in osebe brez statusa invalida po predpisih zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vzroki njihove invalidnosti so različni, od poklicnih bolezni in nesreč do prirojenih telesnih okvar … Med vrstami invalidnosti izstopajo okvare gibal in hrbtenice, obolenje sklepov in dihal, srčne in druge bolezni. Velik problem vsekakor predstavlja invalidnost, povezana z nenadnim nastankom telesne okvare ali bolezni, ko se človeku v trenutku podrejo vsi življenjski cilji in načrti. Iz lastnih izkušenj si upam trditi, da nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še huje. Potrebno je veliko dobre volje, potrpežljivosti, vztrajnosti in pomoči: sorodnikov, sosedov, prijateljev, znancev, zdravnikov, predvsem pa okolja, v katerem živimo, delamo in ustvarjamo. Prav zaradi tega moramo biti invalidi stalno prisotni v družbenem, kulturnem, izobraževalnem, rekreacijskem, političnem, predvsem pa v humanem življenju, da lahko opozarjamo na probleme in nepravilnosti. Svoje invalidnosti in s tem drugačnosti se ne smemo sramovati in se zapirati vase, ampak se aktivno vključujmo v družbeno življenje in tako ostanimo koristen in enakopraven subjekt v okolju, v katerem 16 živimo. Že zdavnaj naj bi minili časi, ko so bili invalidi manjvredni in zaničevani. Znani so primeri, ko invalidi slikajo z usti ali nogami, pletejo in vezejo z nogami in še in še bi lahko naštevali. Znano in dokazano je, da po nastanku invalidnosti pridejo na dan mnoge sposobnosti, ki drugače ne bi nikoli, zato se nikakor ne prepustimo naključju, melanholiji in žalosti, kajti to je najhujša bolezen. Delovanje društva Naše društvo deluje na bazi prostovoljstva. S kadri trenutno ni težav, ker smo vpeljana ekipa, ki dela skupaj že 15 let in vsak pozna svoje zadolžitve, tako da se za izvajanje posebnih socialnih programov in operativnega programa dela ni bati. Potrebovali pa bi pomoč s področja zakonodaje – pravnega svetovanja. Društvo ima razpredeno mrežo poverjenikov, ki so praviloma člani izvršnega ali nadzornega odbora, po celotnem območju občine Muta, tako da invalide na svojem območju sproti obveščajo o dogajanju v društvu. Problem pa predstavljajo sodobne komunikacije, kot je delo z računalnikom in uporaba spletnega portala, saj je povprečna starost članov v teh odborih 63 let. V društvu se trudimo svoje člane redno obveščati o delovanju društva. S tem namenom smo začeli leta 1995 enkrat letno izdajati glasilo, kjer objavljamo operativni program dela, predvsem termine ohranjanja zdravja v kapacitetah ZDIS-a in lastnih kapacitetah v Banovcih. Invalide o novostih obveščamo tudi preko lastnih oglasnih desk in lokalnih medijev, na zboru članov, na raznih sre- čanjih, najpogosteje pa preko osebnih stikov poverjenikov z invalidom. V okviru društva delujejo ročnodelski, zeliščarski in literarni krožek ter pevski zbor Klasje, organiziramo pa tudi rekreativno kegljanje, rekreativni pikado, rekreativno telovadbo in pohodništvo. V tekmovalnem športu je v ospredju pikado, kjer naši člani v zadnjih letih dosegajo odlične rezultate. Ko smo leta 2006 v gostišču Lipa organizirali 2. državno prvenstvo v pikadu, je naša moška ekipa osvojila naslov državnega prvaka. Naslov smo uspeli ubraniti tudi še naslednje leto, leta 2008 pa smo dosegli peto mesto. V smučanju je zelo uspešen naš član Franc Pogač, ki je lani postal državni prvak, letos pa osvojil 3. mesto, v kegljanju pa se Jože Freidl v kategoriji K4 redno uvršča na državna prvenstva, kjer je dosegel že dve tretji in eno drugo mesto. Društvo želi biti aktiven in enakopraven subjekt v občini Naše društvo želi biti aktiven in enakopraven subjekt v občini, zato je naša želja, da Občina Muta pristopi k projektu Občina po meri invalidov. Z gotovostjo lahko namreč trdimo, da bi bilo lahko na področju invalidnosti v naši občini storjeno veliko več. To se je izkazalo tudi na okrogli mizi o življenju starejših v občini Muta (oktobra 2008). Takratna razprava je bila zelo produktivna. Podanih je bilo veliko koristnih predlogov, izrečenih pa tudi nekaj kritičnih misli na račun lokalne skupnosti. Po razpravi je bila imenovana petčlanska socialna komisija, za katero verjamem, da bo pripomogla k izboljšanju položaja invalidov v naši občini. Vabljeni na obeležitev 20-letnice aktivnega delovanja Društva invalidov Muta v soboto, 22. maja, ob 15. uri v telovadnico OŠ Muta. Za vas pripravljamo kratek kulturni program, razglasili pa bomo tudi rezultate 2. turnirja v pikadu. Po končani slovesnosti sledi zabava z ansamblom Koroški muzikantje. Jožef Freidl, predsednik DI Muta Mučan društva 15 pomladi ŽPZ Klasje »V Klasje se tke vztrajnost, odrekanje, prijateljstvo, spoznavanje novih ljudi in krajev in ko zlato dozori, članice žanjejo nove, prijetne spomine in ljubezen do negovanja ljudske pesmi. Tudi v naravi je potrebno veliko ljubezni in dela, da klasje dozori, in ko je čas za žetev, ga požanjejo, zmlatijo, ločijo zrno od plev, zmeljejo. Spomladi pa zopet sejejo. Zakladnica ljudskih pesmi je neizmerna in vedno se najde uho poslušalca, ki ljudski pesmi rad prisluhne.« Tako se je pričel naš uvod v koncert ob petnajsti obletnici zbora. Naš zbor se je ustanovil 24. marca 1995 na pobudo gospoda Ernesta Dobrine in s podporo Društva invalidov in Društva upokojencev Muta. Prepevati smo začele 27. marca istega leta pod vodstvom ge. Darinke Račnik. Takrat je naš zbor štel 23 članic. Še istega leta je Društvo invalidov zaprosilo za vstop zbora v KUD Muta, kamor smo bile sprejete naslednje leto in takrat smo morale začeti misliti na ime zbora. Po premisleku smo se družno dogovorile, da bo zbor nosil ime ŽPZ Klasje, saj smo bile vse že v zrelih letih in nam je ta naziv najbolj pristajal. Takrat smo se osamosvojile in izbrale predsednico in blagajničarko. Napolniti je bilo treba blagajno, zato so nam priskočili na pomoč sponzorji. Na leto smo imele po šest nastopov. Junija 1998 smo morale zaradi zdravstvenih težav tedanje zborovodkinje poiskati novo. Njeno delo je septembra z zavzetostjo in voljo prevzela ga. Bernarda Žvikart, ki takrat še ni imela 18 let. Z vsakim nastopom smo se bolj kalile in postajale samozavestnejše, saj smo nastopile že po 15-krat in več na leto. V letu 2001 smo začele s prvim samostojnim koncertom ob svečnici v cerkvi sv. Marjete na Muti. Doslej smo se enajstkrat udeležile revije ZDIS-a, kjer prepeva okrog 14 zborov iz cele Slovenije. Na teh revijah smo lahko že ocenile in primerjale svoje delo z ostalimi zbori. Kar osemkrat smo se udeležile tabora slovenskih pevskih zborov v Stični, kjer po Šentvidu zadoni domača slovenska pesem iz 4000 grl. Snemale smo tudi na Radiu Maribor in Koroški televiziji. V marcu 2009 smo izgubile našo dolgoletno članico Mimiko Kolar, ohranile jo bomo v lepem spominu. Na srečanju pevskih zborov društev upokojencev, ki je bilo v mesecu maju na Muti, je bil naš zbor izbran, da se v oktobru udeleži državnega srečanja pevskih zborov DU v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Nastop nam je uspel, požele smo velik aplavz in tudi čestitke ostalih zborov. Doslej smo prejele že veliko priznanj. Najbolj ponosne smo na priznanje Občine Muta ob 10. obletnici zbora Klasje za aktivno delovanje in ubrano petje, priznanje iz 10. revije ZDIS-a, ki nam ga je podelila ga. Štefka Kučan in priznanje KUD-a Muta v letošnjem letu. Še dolgo bi lahko naštevala, kaj vse se nam je dogajalo v vseh teh letih, toda vse smo prenesle z dobro voljo in veseljem, da ohranjamo lepo domačo pesem. Svojih petnajst pomladi smo 26. marca praznovale v avli OŠ Muta. Zapele smo trinajst pesmi, ki so bile izbrane iz našega petnajstletnega pevskega programa. Vse pesmi so za dušo, saj vsako besedilo seže globoko do srca. K sodelovanju pa smo povabile tudi Glasbeno šolo Muta, ki že vrsto let sodeluje na naših koncertih. Tako sta Nika in Julija iz svojih violin izvabili prijetne melodije in poželi velik aplavz. Naš gost pa je bil tudi mlad in poznan harmonikar Rudi Breznik, ki že vrsto let igra na naših novoletnih zaključkih pri Matiju. Ta večer je enajst članic zbora prejelo srebrne Gallusove značke, tri članice pa bronaste. Ob koncu smo vsi ob spremljavi Rudijeve harmonike zapeli pesem »V dolini tihi«. Po uradnem delu smo nadaljevali z druženjem ob prigrizku in petju ob spremljavi Marjanove kitare. Zelo smo bile zadovoljne z obiskom ter prijetnimi pohvalami in čestitkami. Naša želja ostaja, da bi še dolgo prepevale lepo domačo pesem pod vodstvom zborovodkinje Bernarde Žvikart. V svojem imenu in v imenu ŽPZ Klasje se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izpeljavi našega koncerta, prav tako pa tudi vsem našim sponzorjem in donatorjem, ki ste nas vsa ta leta podpirali. Hvala tudi vam, drago občinstvo, saj nam s svojim obiskom in vzpodbudo dajete moč in polet naprej, naprej … Finika Kričej, predsednica ŽPZ Klasje ŽPZ Klasje na jubilejnem koncertu Mučan 17 društva Športno društvo Muta Vsi kolesarimo tudi letos Športno društvo Muta v okviru občinskega praznika občine Muta letos že dvanajstič organizira športno prireditev Vsi kolesarimo. Misel, da bi za občane organizirali kolesarsko rekreativno vožnjo, se je porodila že leta 1997. Dogovorili smo se, da bomo pokolesarili v lepo dolino ob reki Bistrici. Začetek je bil kar težak, saj se je zbralo le malo kolesarjev. Iz leta v leto pa se je število udeležencev povečevalo in lansko leto je sodelovalo že 235 kolesarjev različnih starosti, od otrok do starejših občanov obeh spolov. Še več, na športno prireditev prihajajo cele družine. Mirno torej lahko rečemo, da je to tudi družinska rekreacija. Prihajajo tudi kolesarji iz sosednjih občin. Letos se bomo s kolesi na pot podali v nedeljo, 23. maja 2010, ob 10. uri izpred občinske stavbe na Glavnem trgu. Prijave bomo pričeli zbirati ob 9.30 na štartnem mestu. Proga, ki poteka iz centra Mute po Gortinski cesti v Bistriški jarek, do nekdanje stražarnice in nazaj, je za množično kolesarjenje zelo primerna. Ni predolga, saj meri le okoli 16 km. To kolesarjenje ni tekmovalnega značaja: zmagovalci so vsi kolesarji in za sodelovanje vsak prejme pisno priznanje ŠD Muta. Vsak udeleženec, ki doživi prijetno vožnjo skozi čudovito naravo, si ob zaključku prisluži tudi toplo malico in tako zaključujemo ta rekreativni dan v prijetnem druženju. Veseli smo, da je bil projekt sprejet s strani občanov občine Muta, kar nam potrjuje vedno večja udeležba na kolesarjenju. Zato velja tudi za letos: pridite z motom Vsi na kolo za zdravo telo! Marijan Špegelj, predsednik ŠD Muta Športniki PSV Heiligenhaus ponovno gostje ŠD Muta Športno društvo Muta v času letošnjega občinskega praznika občine Muta gosti člane – dolgoletne prijatelje športnega društva PSV Heiligenhaus iz Nemčije. To je že tradicionalno – 32. srečanje med obema društvoma. Temeljni kamen teh srečanj je bil postavljen davnega leta 1968, ko je skupina športnikov iz društva PSV Heiligenhaus prvič prestopila takratno jugoslovansko mejo in so bili enotedenski gostje našega društva. Očeta teh srečanj sta pristni Mučan, ki je takrat delal v Heiligenhausu, g. Milan Romih, in bivši predsednik PSV Heiligenhaus, g. Friedhelm Klasen. Ta srečanja so se redno izmenično nadaljevala in se ohranila vse do danes. Tako ŠD Muta že 42 let goji dobre prijateljske odnose s člani PSV Heiligenhaus iz Nemčije. V naši občini ni društva, ki bi imelo tako dolgo tradicijo srečanj in sodelovanja. V teh letih smo tekmovali v namiznem tenisu, nogometu, mini golfu, kegljanju itd. Razdaljo med mestom Heiligenhaus in Muto (1.075 km) je v tem času prevozilo veliko število članov društva in drugih občanov. S športnega so povezave prehajale na kulturno, obrtniško in druga področja. Še več, športniki obeh društev smo ves čas sodelovanja iskali poti do državnih predstavništev obeh 18 držav. Najgloblje pa sta obe društvi navezali stike med župani mestne občine Heiligenhaus, občine Radlje ob Dravi, KS Muta in po letu 1995 novonastale občine Muta. V času sodelovanja so tako redno potekala tudi naša srečanja z župani obeh občin. Med letošnjim srečanjem, od 2. do 8. junija, bo 8-članska ekipa PSV Heiligenahaus prebivala pri naših članih. Odvijale se bodo razne aktivnosti: tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju, ogled znamenitosti občine Muta, spre- jem pri županu, popeljali pa jih bomo tudi na ogled nekaterih znamenitosti Slovenije. Prepričani smo, da bomo srečanje uspešno izpeljali, da se bodo člani društva PSV Heiligenhaus z lepimi spomini na lepote občine Muta in Slovenije ter na gostoljubnost gostiteljev vračali domov. Marijan Špegelj Sprejem športnikov PSV Heiligenhaus pri županu, leta 2006 Mučan društva Društvo tabornikov Pred nami je že 46. taborniški tek Društvo tabornikov Rod Bistrega potoka Muta organizira v nedeljo, 30. 5. 2010, že 46. taborniški tek, v sklopu katerega se bo izvedel tudi Koroški treking in kolesarski vzpon na Sv. Jernej. Taborniki Mute so natanko pred petdesetimi leti, ob dnevu tabornikov, 22. aprila 1960, izvedli svoj prvi tek s startom in ciljem na Kempingu nad Muto. Zaradi vse večjih zapletov pri pridobivanju dovoljenj za izvedbo teka po državni cesti smo taborniški tek prestavili na zg. Muto. Tako danes tekaške proge potekajo po Muškem polju in delno po Dobravi. Tekmovanje se izvede v različnih kategorijah in na različnih razdaljah. Osnovnošolska mladina tekmuje na razdaljah od 300 m do 1500 m, odrasli pa na razdalji 8000 m. Tekmovanje je namenjeno vsem rekreativcem. Tekmovanje osnovnošolske mladine se prične ob 9.30, tek na 8000 m pa ob 11.00. Taborniški tek je vključen tudi v akcijo »Slovenija teče« in šteje za Štajerskokoroški pokal. Koroški treking Kot spremljevalna prireditev taborniškega teka bo letos že tretjič izveden Koroški treking, ki je vključen v Slovensko treking ligo. Slovenska treking liga je sklop samostojnih, a poenotenih in smiselno povezanih tekmovanj v pustolovskem in doživljajskem pohodništvu (trekingu) v Sloveniji in bližnji okolici. Namen tekmovanj je doživljajska izkušnja pohodništva na različnih hribovitih predelih Slovenije. Tekmovalci se pomerijo v vzdržljivosti in iznajdljivosti na razmeroma dolgi, neoznačeni in prvenstveno pohodni trasi z nabiranjem kontrolnih točk in izvajanjem morebitnih nalog presenečenja. Namen posameznega trekinga je tudi spoznavanje kraja gostitelja in druženje med udeleženci in gostitelji. Osnovna disciplina je hoja, ki se lahko (pri hitrejših tekmovalcih ponekod) kombinira s tekom. Treking poteka po markiranih in nemarkiranih stezah ali lažjem brezpotju, kolovozih in v najmanjšem možnem delu po cestah. Tekmovanje poteka v dveh kategorijah: ultra (40 km) in pohodniška (20 km). Start v kategoriji ultra bo ob 9. uri, v kategoriji pohodništvo pa ob 10. uri. V letošnjem letu pričakujemo okoli 130 tekmovalcev, ki se bodo podali po okoliških hribih. Kolesarski vzpon na Sv. Jernej V letošnjem letu se bo kot spremljevalna prireditev taborniškega teka že petič izvedlo kolesarsko tekmovanje Vzpon na Sv. Jernej. Start tekmovanja bo v soboto, 29. 5. 2010, ob 10. uri na sp. Muti. Proga meri 19,5 km, z maksimalno višinsko razliko 675 m in ciljem na Sv. Jerneju. Rezultati tekmovanja štejejo tudi za Koroški pokal z gorskimi kolesi 2010. Kot novost bomo v letošnjem letu izvedli tudi blagoslov koles in tekmovanje v kuhanju jernejškega piskra. Vse občane vabimo, da si v čim večjem številu ogledate prireditve in z navijanjem tekmovalcem olajšate premagovanje naporov. Sašo Pavlič Sestavine za jernejški pisker Osnovne sestavine: fižol (najbolje svetli in temni), grah, ajdova kaša, korenček, gobe (najbolje jurčki ali lisičke), čebula, govedina ali svinjina, divjačina (srnjad ali divji zajec). Začimbe: sol, poper, brinove jagode, česen, zelena, luštrek, peteršilj, lovorov list, hren, mošt (namesto kisa). Mučan Nasvet: Čebulo prepražimo na svinjski masti. Fižola in ajde dodamo toliko, da ne potrebujemo podmeta. Pri izbiri sestavin sem se omejil na tiste, ki so značilne za Muto in okolico in so na tem področju avtohtone (torej so tu uspevale že pred 100 ali 50 leti). Sestavil in na svetlo dal Robert Dobrina. 19 društva Sadjarsko društvo Bobovec Nadaljujejo tradicijo Že štirinajstič zapored so kmetje, pretežno iz soseščine in okolice, na velikonočni ponedeljek h Glavarju na Sv. Primožu prinesli v kritično oceno vzorce mošta, sadnega soka in kisa. Najboljši mošt je tokrat prišel iz kleti Tomaža Gmajnerja, sodček za najboljši kis je pripadel Ferdu Piku, sodček za najboljši sok pa je letos odnesel Rajko Duler. kv Priznanja sta podelila župana Radelj in Mute Društvo kmetic Vabimo mlajše kmetice, da se nam pridružijo Ko smo se konec preteklega leta članice Društva kmetic iz krajevnega odbora Muta ponovno srečale ob kosilu in prijetnem kramljanju pri Matiju na Sv. Primožu, smo, da ne bi samo »opravljale«, prijetno združile s koristnim in pregledale tudi naše delo v letu 2009. Da bi naše celoletne aktivnosti spoznala širša javnost občine Muta, jih bom v nadaljevanju na kratko predstavila. V mesecu januarju smo se dobivale na ekološki kmetiji Pehtot ob ročnih delih. V umetnost izdelovanja šopkov in pletenja vencev iz papirja sta nas popeljali naši članici Berta Placet in Antonija Medved. Skupaj z možmi smo praznovale materinski dan na Pernicah, na cvetno soboto pa smo se z butarami in ročno izdelanimi aranžmaji za velikonočne košare predstavile v trgovini Tuš na Muti. Skupaj s članicami društva iz Vuzenice smo se podale v okolico Maribora, si ogledale kmetijo, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo, v izgradnji pa je bila sončna elektrarna. Obiskale smo tudi sirarno Čuš v 20 Mariboru in spoznale uspešno sodelovanje med kmeti (direktna prodaja mleka s kmetije v sirarno). S pecivom smo postregle v aprilu ob srečanju borcev in vojnih veteranov na Pernicah ter se predstavile v okviru občinskega praznika na Muti. Pomislile smo tudi na varstvo pred požari in v mesecu oktobru skupaj z Gasilskim društvom Muta organizirale prikaz gašenja z gasilnimi aparati ob domu krajanov na Pernicah. Ker je na našem območju v izgradnji širokopasovni internet, smo v sodelovanju z MOCIS-em in Osnovno šolo Muta organizirale 30-urni tečaj računalništva. Na turistični kmetiji Matij smo poskrbele za lačne želodce s tečajem priprave Izdelovale smo cvetje iz papirja Mučan društva musak, sarm in sladic, preizkusile pa smo se tudi v pripravi koktajla. Za zaključek leta 2009 smo postregle tudi članom mešanega pevskega zbora Zvon in njihovim gostom ob božičnem koncertu. A to še ni vse. Vključevale smo se tudi v skupne aktivnosti društva kmetic Dravska dolina na območju upravne enote Radlje ob Dravi. Gospa Majda Lasič Lončarič nam je predavala o odnosih v družini, strokovna ekskurzija nas je vodila na Gorenjsko. Svetovni dan kmetic smo praznovale na Remšniku. V novembru pa nam je g. Maks Vrečko predaval o tem, »kako uspešno tržiti na kmetiji«. V mesecu decembru nas je pot vodila v Salzburg, ogledale smo si znamenitosti mesta in Mozartovo rojstno hišo. Podale smo se tudi v Oberndorf in si ogledale kapelico, v kateri je nastala znamenita »Sveta noč«. Seveda smo bile aktivne že tudi v letošnjem letu. Udeležile smo se predavanj o zdravilnih zeliščih in o urejanju kmečkega dvorišča ter izdelovale nakit iz fimo mase. Da bi bili velikonočni prazniki lepši, smo barvale velikonočna jajčka na Sv. Primožu in na Gortini. Materinski dan smo proslavile skupaj Z velikonočnimi aranžmaji smo se predstavile v trgovini Tuš z našimi »mučeniki« na kmetiji Breznik na Sv. Primožu. Za svoje zdravje pa smo poskrbele z obiskom term Lendava ter ogledom orhidej in tropskega vrta v Dobrovniku. Kot vidite, je naše delovanje v društvu še vedno zelo razgibano in uspešno. Sodelujemo tudi z drugimi društvi v občini in tega si želimo še več. Tudi sodelovanje z občino in njena finančna pomoč nam dajeta voljo in zagon za nadaljnje delo. Morda bo navedeno vzpodbudilo mlajše kmetice, da se nam pridružijo. Žal opažamo, da so te, glede na število kmetij, v naše društvo premalo vključene. Delo v našem društvu ni samo druženje, pač pa tudi način pridobivanja novih znanj in idej, kako na kmetiji najti pot do dodatnih in boljših zaslužkov. Mira Freidl PGD Muta Pripravili so mu presenečenje Gasilci našega društva so nedavno ob jubileju, 75-letnici, pripravili lep sprejem dolga leta zelo aktivnemu gasilcu Jožetu Podrzavniku. Svojemu tovarišu v številnih akcijah in na tekmovanjih so pripravili lepo presenečenje, spominsko darilce in urico prijetnega druženja v gasilskem domu na Muti. kv Proslavili so Jožetovih 75 let Mučan 21 društva Več kot le simbolika Ob priliki zadnjega letnega občnega zbora PGD Muta je med gasilske pripravnike pristopil tudi naš cenjeni župnik gospod Marko Drevenšek. Morda porečete, da je to nenavadno, pa ni. Takoj, ko je gasilska tovarišija dvignila roke in soglasno, celo z aplavzom, potrdila njegov sprejem, je namreč povedal, da ne gre zgolj za kakšno simboliko, temveč za to, da se tudi tako identificira kot sokrajan vseh ljudi in fare in da želi ustvarjalno sodelovati v društvu, ki ima za svoj cilj pomagati slehernemu človeku v stiski. »To je plemenito delo in ponosen bom, če bom del svojih moči lahko prispeval za soustvarjanje odnosov, ko je človek človeku res pravi tovariš v nesreči.« Tudi gasilska druščina ve, da Marko res ne bo tekal z nami na pogorišča, ve pa tudi, da so preudarni in drugih del vešči ljudje še kako dobrodošli pod streho gasilske hiše. »Dobrodošel med nami!« smo rekli. Dobrodošel med nami kv Društvo Sožitje Kdo smo in kaj delamo? Smo medobčinsko društvo Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju zgornje Dravske doline in delujemo na območju občin Ribnica na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Vuzenica in Muta. Sedež društva je na Muti, Gasilska ulica 4. Doslej je društvo delovalo v prostorih Varstveno-delovnega centra, v letošnjem letu pa smo pridobili lasten prostor v zgornjem delu šole s prilagojenim programom in si s tem zagotovili tudi boljše pogoje dela. Hvala vsem, ki imate zasluge za to. Naše društvo je prostovoljno, neodvisno, nestrankarsko, invalidsko, interesno združenje s socialno-človekoljubnimi cilji. Skrbimo za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, zakonite zastopnike in člane družine. Smo eno izmed 52 lokalnih društev, združenih v Zvezo Sožitje s sedežem v Ljubljani, ki je na področju skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju pridobilo status reprezentativne invalidske organizacije. Člani društva so osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihovi starši, skrbniki, strokovni delavci, prostovoljci in podporni člani. V naše društvo je včlanjenih 124 članov, od tega 33 iz občine Muta. Osnovni namen druženja je zbliževanje in povezovanje ljudi, ki imajo v družini osebo z motnjami v duševnem razvo- 22 Uživamo v bazenih ju. V skupini starši spoznajo, da si lahko ljudje s podobnimi problemi pomagajo, si v prijetnem klepetu izmenjavajo izkušnje, navezujejo prijateljske odnose, krepijo samopodobo in občutke lastne vrednosti. Člani med drugim po potrebi obiskujemo družine na domu, jim predstavimo delovanje društva ter jih povabimo k sodelovanju. V društvu se družimo ob ustvarjanju (barvamo velikonočna jajca, izdelujemo adventne venčke) in ob športnih Mučan društva, župnija aktivnostih (plavanje v bazenu na Ravnah in v Termah Topolšica). Radi hodimo tudi na krajše izlete v naravo. V mesecu juniju organiziramo piknik v naravi, kjer člani uživamo v prijetnem okolju, družabnih igrah, ob živi glasbi, petju in hrani z žara. Ob zaključku koledarskega leta vsako leto v drugem kraju, letos v Radljah, pripravimo kulturni program s pogostitvijo in obdaritvijo vseh oseb z motnjami v duševnem razvoju ter njihovih predšolskih bratov in sester. Obišče nas Miklavž, stisnemo si roke in si zaželimo veliko sreče in moči za naprej. V društvu sodelujemo z Zvezo Sožitje Slovenije, se vključujemo v razpise Zveze in se udeležujemo različnih oblik izobraževanja. Naša dejavnost tako obsega tudi programe vseživljenjskega učenja, tedenske izobraževalne tabore, vikend seminarje za družine (letos na morju), klub staršev. Za druženje v klubu staršev pripravimo izobraževalne teme, letošnji sta samozagovorništvo in zakonodaja. Če se kdo želi včlaniti v naše društvo ali nam pomagati pri ustvarjanju lepšega življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, srčno dobrodošli! Skupaj hodimo na izlete Naš naslov: Medobčinsko društvo Sožitje zg. Dravske doline Gasilska ulica 4, 2366 Muta tel: (02) 87 61 368 e-pošta: sozitje.dravskedoline@gmail.com Marija Kočivnik Iz življenja naših župnij Romanje na Ptujsko Goro Na cvetno soboto, 27. marca, smo se letošnji birmanci, njihovi starši, botri in njihova kateheta skupaj odpravili na romarsko pot. Bilo nas je kar za dva av- tobusa in nekaj avtomobilov, skupaj kar nekaj čez sto romarjev. Z nami so bili tudi animatorji iz Trbonj in eden z Mute, ki so skrbeli, da je bila »klima« na avto- busu in sicer ravno prava: dovolj molitve, pesmi, smeha … Naš glavni cilj je bila Ptujska Gora, kjer smo imeli »pod plaščem«, oz. v zavetju ptujskogorske Marije sveto mašo in ob koncu še svečano izročitev Mariji. Nato nam je še tamkajšnji pater spregovoril nekaj besed o tem čudovitem svetišču, kamor se zgrinjajo romarji s celega sveta in ki letos praznuje 600-letnico. Po skupnem kosilu smo se odpravili še v mariborsko stolnico in poromali k tamkaj pokopanemu blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Skupaj smo molili in prosili za naše birmance. Nato še kakšna kavica, sladoled, in že smo se vračali polni lepih občutij po Dravski dolini proti domu. Mnogi mladi so dejali: »Na takšno romanje bi pa še šli. Super je bilo!« Dominika Verhnjak Na romanje se nas je podalo lepo število Mučan 23 župnija Prejeli so zakrament sv. birme Življenje vsake župnije je zaznamovano z različnimi nepogrešljivimi dogodki. Tako smo pred nedavnim praznovali sv. birmo. To ni samo enkratna stvar, ampak je cel proces. Birmanci so namreč več let obiskovali verouk; zadnje leto je bilo še posebej intenzivno. Bili smo na Ptujski Gori, podali smo se v Vuzenico, kjer je deloval naš blaženi A. M. Slomšek … S pripravo na birmo so povezane mnoge poglobitve poznavanja svetnikov in drugih, za življenje pomembnih vsebin. Krona vsega je bila devetdnevnica pred sv. birmo. V tem času so nas obiskali zanimivi gostje: misijonar p. Pepi Lebreh, nekdanja odvisnika od mamil, ki se zdravita v skupnosti Cenacolo, g. nadškof dr. Franc Kramberger, domača animatorska skupina ... Lepo je bilo opazovati mnoge mlade, v katerih je pričakovanje iz dneva v dan naraščalo, vse do nedelje, 25. aprila 2010, ko je napočil dan sv. birme. Marko Drevenšek Cerkev sv. Primoža odslej še v prijaznejši podobi Ko se peljemo po Dravski dolini, nas že od daleč pozdravlja cerkev sv. Primoža. Odslej bo to počela v še prijaznejši podobi. Že nekajletna želja Šemprimčanov in še posebej ključarjev je bila, da cerkev prebelijo. Ob tem iskrena hvala naši občini, ki nam je priskočila na pomoč, pa tudi vsem faranom, še posebej ključarjem, ki čutite z našimi cerkvami in se trudite, da so lepo urejene in vsem nam v veselje in ponos. Marko Drevenšek Prebelili so cerkev Karitas Naši obiski v domu starostnikov Sodelavci Župnijske Karitas Muta in Trbonje smo se odločili, da v januarju obiščemo naše starejše občane, ki svoja zrelejša leta preživljajo v domu starostnikov v Črnečah. S tem obiskom in prisrčnim pozdravom smo jim izročili tudi skromna darila. S pomočjo našega gospoda župnika Marka smo omogočili stanovalcem, ki so bili doma na Muti, da so se lahko udeležili svete maše v kapelici doma, ki je bila darovana prav zanje, za trpeče in bolne. Pri sveti maši je bilo vsakemu dano, da je lahko v 24 Ob pesmi in klepetu je minevalo naše druženje Mučan župnija, trgovina prošnjah izrazil svojo osebno željo in prošnjo Bogu in s tem pokazal, kaj si na stara leta še želi. Po sveti maši smo se odpravili v jedilnico doma, kjer smo se ob obilno obloženih mizah prijetno počutili. Na cvetno soboto, 27. marca 2010, smo se sodelavke Župnijske Karitas (ŽK) Muta pridružile skupni akciji, ki jo vsako leto pripravijo ŽK koroškega naddekanata. Gre za obisk in obdarovanje vseh stanovalcev v domovih starostnikov. Pripravile smo trideset pisank z naslednjo vsebino: okrašen snop, pomaranča, jajčka in voščilnica. Voščilnice in snope smo izdelale same in vse skupaj zložile v lepo košaro. V soboto zjutraj smo se predstavniki vseh ŽK zbrali v domu v Črnečah ter se skupaj s stanovalci udeležili sv. maše in blagoslova snopov – »peglov«. Po maši smo obiskali naše stanovalce po sobah in jim razdelili pisanke. Spomnili smo se tudi materinskega dne in v ta namen vsem ženam iz naše občine darovali lepe kvačkane nageljne. Vsi so se zelo razveselili našega obiska in pozornosti. Nas vse pa bogati zavest, da smo Skupaj z gospodom župnikom smo obiskali tiste varovance, ki so zaradi bolezni ostali v svojih sobah. Naš obisk in srečanje pa sta popestrila tudi Preglavova muzikanta s Sv. Jerneja, saj smo z njima iz srca zapeli lepe domače slovenske pesmi. Jelko Andric Stanovalcem doma smo polepšali velikonočne praznike polepšali velikonočne praznike starejšim in bolnim stanovalcem doma. Lojzka Gerhold dveh novih prodajaln v Slovenj Gradcu, v trgovsko-poslovnem centru Katica, in samostojne prodajalne na Prevaljah, ki so jo opremili v povsem svojem stilu in po svojem okusu. Pred dvema letoma so odprli še poslovno enoto v Mežici. Vse prodajalne nosijo ime Sandra, in sicer po hčerki, ki bo prav gotovo nadaljevala družinsko tradicijo podjetja, saj zaključuje študij ekonomije. Ponudba v njihovih poslovalnicah je zelo raznolika in pestra, kakovost pa se je v letih razvoja dvignila, oziroma prilagodila širšemu povpraševanju. Njihov cilj je zadovoljiti vse kupce, tudi tiste z višjimi zahtevami. Trudijo se ustreči široki populaciji in to jim tudi zelo dobro uspeva. Med kupci so poznani s svojim motom »Za vse postave od pete do glave«. V letih svojega delovanja so si ustvarili dobro ime, tako da jih po Koroškem zelo dobro poznajo. Prepoznavnost so dosegli z nizkimi cenami, ustrežljivostjo in dostopnostjo za vsakogar. Podjetje zaposluje petnajst ljudi. Najbolj pa so ponosni, da lahko zadovoljijo še tako zahtevne kupce. Pri vsem tem pa v podjetju velik poudarek dajejo najmlajšim, ki jih vsako leto, vedno znova presenetijo, saj že vrsto let prirejajo božično obdarovanje za vse otroke Koroške na prireditvi, ki poteka na Muti. Otroci se na teh koncertih zabavajo ob glasbenih zvokih znanih glasbenikov. V preteklih letih Predstavljamo dejavnost Prodajalna Sandra S pestro in bogato ponudbo oblačil in obutve, tako za moške in ženske kot tudi otroke, se je prodajalna Sandra prvič predstavila že leta 2001, najprej s poslovalnico v Radljah, meseca maja pa tudi na Muti. Lastnica podjetja in mreže prodajaln po celotni Koroški je Cvetka Vigec, katere korenine segajo tudi na Muto. Prodaja oblačil in obutve nizkega cenovnega razreda se je izkazala za dobro poslovno potezo, s katero je podjetje postalo zelo uspešno in prepoznavno po vsej Koroški. Prodajalnama v Radljah in na Muti so sledile nove poslovne enote, najprej v Dravogradu, v trgovskem centru Meža, kjer je danes tudi sedež podjetja, sledilo je odprtje še Mučan 25 trgovina, med nami živijo Ponudba v prodajalnah Sandra je zelo raznolika so se na odru v športni dvorani zvrstili Adi Smolar, Dejan Vivod, Nuša Derenda, Domen Kumer, Mirna Reynolds, Rebeka Dremelj, Ansambel bratov Avbreht, Ansambel Napev in drugi zanimivi gostje. Prireditev, pri kateri sodelujejo v glavnem zaposleni, kot organizator v celoti financira prodajalna Sandra, pri časno podarijo Karitasu in Rdečemu križu. V prodajalni Sandra obljubljajo, da se bodo še naprej trudili in poskušali ustreči vsem, ki njihove poslovalnice obiščejo. Kljub konkurenci, ki je na trgu oblačil in obutve izredno huda, so se zavezali, da bodo svojo pot peljali po začrtanih ciljih. Zavedajo se, da sta pestra ponudba oblačil in obutve ter prijazna postrežba najboljša naložba za dobro poslovanje tudi v prihodnje, zato bo zadovoljstvo kupcev še naprej največja skrb vseh zaposlenih. Lastnica in direktorica prodajaln Cvetka Vigec je ob vsem tem ponosna, da je kljub uspehu ostala preprosta in skromna in da je s svojo ustvarjalnostjo in sposobnostjo, iznajdljivostjo in marljivostjo ustvarila tako široko trgovsko mrežo pravzaprav iz nič. najemu športne dvorane pa sodeluje Občina Muta. Pomoč pri prireditvi organizatorjem vsako leto nudijo gasilci, člani PGD Muta, za kar so jim v podjetju še posebno hvaležni. Božično obdarovanje pa ni edina dobrodelna dejavnost podjetja, saj v prodajalni nova oblačila iz preteklih sezon ob- Lidija Verdnik Intervju Pevka, ki je postala hmeljarska legenda Marija Poročnik, doma skorajda iz centra vasi na Gortini, bolj poznana kot hmeljska Micka, je povsem navadna ženska, kmetijska delavka, mati, aktivistka, ki je vedno poprijela za sleherno delo, če je šlo za napredek v vasi. Garaška in zanesljiva, poznana pa tudi kot izjemno navdušena pevka in članica ŽPZ Klasje, celo več, tudi poznavalka prenekaterih starih običajev, pesmi, po spominu prava kronistka dogodkov svojega kraja. Sem mislil, da Micko dobro poznam, pa sem se le precej zmotil. Marija Poročnik 26 Kdaj si takole »uradno« nastopila delo v kmetijstvu? To je težko natančno opredeliti. Saj sem bila še otrok, pa sem morala, tako kot večina otrok tistega časa, pomagati na poljih in skorajda pri slehernem kmečkem delu, kruh so si deloma morali prislužiti tudi otroci. Leta 1965 sem se zaposlila, seveda v kmetijstvu, ki sem ga bila vajena. Lahko povem, da sem skoz dala vse, kar se pač dela na poljih, v hlevih pa vse do skladišč. Tako sem si nabirala izkušnje, največ v hmeljiščih, in tako sem leta 1980 nekako povsem prešla v hmeljarstvo. Sedaj že lažje razumemo, zakaj si si pridelala veljavo ugledne hmeljarke. Ali tako postaneš sčasoma legenda? Tam nekje okrog leta 1950, še skoraj otrok, sem spoznavala dela v hmeljiščih, najprej v Radljah, nato na Muti, pa še kje drugje. To so bila leta izkušenj. Takrat so nam rekli, da se šele učimo hmeljarstva, pa smo ga v resnici obnavljali, kajti hmeljarstvo v naši dolini je imelo že skoraj pozabljeno veljavo in tradicijo. Joj, kako smo postavljali tiste štange, tiste visoke hmeljevke, sadili, obrezovali, varovali hmelj! Skoraj pobožno smo trepetali, kaj bo zraslo, koliko dalo, kaj bomo zaslužili. Če je kaj slabo kazalo, smo iskali vzroke, iskali Mučan med nami živijo, mladi talenti stare hmeljarje, jih prosili za nasvet. Konec petdesetih let so v zadrugi na Muti zasadili prve sadike, pa ne več na hmeljevke, delavci so kar na roke postavili prvo žičnico. To je bilo nekaj novega. Pomislite, vse so kopali, postavljali in vlekli na roke. Mislim, da takšne šintarije danes ne bi počel več nihče. Šele v letih 1963/64 so postavljali prve betonske žičnice. Takrat so si vsaj deloma že pomagali s traktorji. Torej je bilo takrat veliko več ročnega dela? Tega se ne da niti primerjati. Danes skorajda vse opravijo stroji. Včasih smo delavke z bolečimi križi dolge tedne obrezovale sadike, odkopale, obrezale in zopet zakopale. Nato smo s tistimi dolgimi koli natikale kavlje in špage za trte. To je bilo zares garaško delo. Nato smo čakali, škropili, trgali zalistnike, trepetali pred neurji in čakali na bero. Kakšni pa so spomini na tiste najbolj »slovesne« dni, ko ste obirali? Drugačni od današnjih. Na trenutke zelo trpki. Včasih sem naložila štiri otroke na voziček, zapeljala na hmeljišče in vztrajala skupaj z njimi v vročini ali mrazu, včasih smo lačni in žejni pretolkli dan. Zaslužek je bil prepotreben, ampak hudo prigaran. Zaslužkom v hmeljiščih smo že od mladih nog pravili, da so najbolj pristradani, saj smo po navadi bili po ves dan brez prave hrane. Le kos kruha, lonček fižola in podobno. Pa merice, škafi? Mera je pač mera, tu sem se trudila res biti pravična. Nič čez, nič pod rob, nič tresenja. Nisem doživljala kritik ali težav. Kakšni so bili zaključki – likofi? Muta je imela v času razcveta, v polni rodnosti, tudi po tristo obiralcev. Kje vse niso stanovali prišleki! Prosili so za delo, podobno, zelo podobno kakor danes, ko nas že mnogi, zlasti brezposelne ženske, prosijo za delo v hmeljiščih, pa večino opravijo stroji. Zaključki pa, posebej ob lepih letinah, so bili enkratni. Nič posebnega, bilo je izplačilo. Koliko računanja, kaj si bo kdo lahko kupil … Bila pa je navadno tudi kar dobra malica, klobasa, kruh, sodček mošta, včasih še harmonika, pesem. Tudi z najbolj skromnim je bilo zadovoljstvo. Leta 1984 smo na Muti opravili zadnje ročno obiranje. Od tu se začne doba obiralnih strojev, pa utihne pesem obiralcev – brni stroj. Omenila si pesem, ni to drugi jaz tvojega življenja? To je pa res. Če je le kaj zacmegalo in zapelo, sem že bila zraven. Pesem človeka res zna držati pokonci. Polnih devet let sem hodila v Radlje v tamkajšnji ženski pevski zbor. Vodila ga je Ogrinčeva Vida. Res nas je znala spodbujati, pevke smo se odlično razumele. Kdo ve, kaj nas je tako družilo. Hodile smo na gostovanja, bile so pevske revije, občinska srečanja, petja je bilo neprimerno več kakor danes. Pa tudi iger, skečev ... Tudi ta čas je mimo. Sedaj že polnih petnajst let pojem pri našem Klasju. Tudi tu je, vsaj zame, odlična štimunga. Spominjamo se gostovanj v Stični, drugih srečanj, sami lepi spomini, ki pa ne odtehtajo tistih, ko smo se ženske za oddih posedle ob vročih žetvah, pa je kar zadonela pesem. In kako smo zapeli na tistih čudovitih flincarijah … Saj ne bo nihče verjel; plesali smo kar v coklah. Pač povsod, kjer smo se zbrali, je bila z nami pesem. Vem, ampak kaj je nekako utišalo našo pesem na vasi? Leta 1964 smo dobili prvi radio, samo dva ali tri ta nedosegljiva čudesa so bila na vasi, pa kakšen star gramofon. Šele čez leta tisti pravi televizorji, ko smo gledali bolj sence kakor slike, pa so nam te novotarije – tudi jaz sem jih rada poslušala in gledala – menda odtegnile mladino. Tudi na hmeljiščih ni več pesmi, je ropot strojev in norme, tihi tek za še vedno borne zaslužke. Micka, hvala za kupček lepih stvari, ki smo jih že skoraj pozabili, pa zdrži vsaj še kakšno desetletje med pevkami. kv Kdo jih še ne pozna? Uspešni judoisti Na Osnovni šoli Muta najdemo veliko uspešnih mladih športnikov, ki že posegajo po dobrih rezultatih. Med njimi so tudi judoisti, ki so se z judom spoznali na predstavitvi leta 2006 ter v kasnejših letih. Tokrat so na nekaj vprašanj odgovorili trije devetošolci. Vsi so postali državni prvaki v kategoriji starejših dečkov in deklic in s tem nagradili svoj trud na treningih. Judo je zanje postal način življenja. Vanesa Topler, Alojz Mučan Varšnik in Tadej Štruc so perspektivni športniki na Koroškem. Kako si se začel/-a ukvarjati z judom? Vanesa: Pred malo več kot tremi leti je bila na OŠ Muta prva predstavitev. Zelo me je pritegnilo in začela sem obiskovati treninge. Sprva je šlo za zabavo in druženje, nato pa so se začele prve tekme in odlični rezultati. Tisti, ki smo bili resni in dobri, smo redno začeli hoditi v Slovenj Gradec na treninge, kjer imamo dvorano (Judo center Koroška). Tadej: Na šoli je trener Ruslav izvedel predstavitev juda in ker mi je bila všeč, sem se tudi sam prijavil k judu. Alojz: Z judom sem se začel ukvarjati leta 2006, ko je bila na naši šoli predstavitev. Judoisti nosite različne pasove. Kakšne barve je tvoj pas? 27 mladi talenti Vanesa Topler Tadej Štruc Alojz Varšnik Vanesa: Trenutno je moj pas oranžne barve. Tadej: Barva mojega pasu je zelena. Alojz: Judoisti nosimo šolske ali mojstrske pasove. Moj pas je šolski in zelene barve. Veliko potujete na razna tekmovanja in priprave. Katera destinacija ti je ostala v najlepšem spominu in zakaj? Vanesa: Ja, res je kar veliko teh priprav in tekmovanj v tujini. Na vse to me veže veliko spominov, ki pa niso nujno vedno lepi. Zelo super so bile priprave v Ukrajini (prvo leto treniranja) in letošnje priprave v Italiji (Gressineg). Tadej: V najlepšem spominu so mi ostale 12-dnevne priprave po Ukrajini, ki smo jih kombinirali tudi z uživanjem in raziskovanjem. Poleg treningov in te- kem smo uživali tudi v zanimivostih Jalte in glavnega mesta Kijev. Tudi ostale priprave imam v lepem spominu, saj na vseh doživimo kaj lepega. Alojz: Najbolj se mi je vtisnilo v spomin potovanje Slovenj Gradec–Kijev– Jalta. Vešč mi je bilo zato, ker sem veliko videl in doživel. Dosegel/-a si veliko dobrih in vzpodbudnih rezultatov. Na katere dosežke si najbolj ponosen/-a? Vanesa: Definitivno na lansko zlato medaljo na državnem prvenstvu, ki je potekalo na Muti. Tadej: Najbolj sem ponosen na medaljo z državnega prvenstva 2009, kjer sem dosegel prvo mesto in naziv državnega osnovnošolskega prvaka 2009/2010. Ponosen sem tudi na dosežke iz tujine, posebej na vsa prva mesta, ki sem jih dosegel na Poljskem, Češkem, Slovaškem ... in na ostale dobre dosežke v Sloveniji. Alojz: Najbolj ponosen sem na dva državna naslova in na nekatere druge rezultate iz tujine. Kaj je zate judo? Vanesa: Huh … Lahko bi rekla, da je judo zame nekakšen način življenja. Odkar treniram judo, si življenja brez njega skoraj ne znam predstavljati. Tadej: Judo zame ni le šport, ampak mi pomeni način življenja, saj se pri judu ne učimo le borb in tehnike, ampak se učimo tudi, kaj je v življenju pomembno ter kako se moramo vesti do drugih – naših nasprotnikov in ostalih okoli nas. Alojz: Judo je zame kot način življenja. Judo je postal del mojega vsakdana in je zelo pomemben zame. 28 Judoistom se zahvaljujem za odgovore in jim želim še veliko uspešnih nastopov. Nina Flajšar Vanesa, Tadej in Alojz si življenja brez juda skoraj ne znajo več predstavljati Mučan kultura, utrinki Monokomedija Optimist Z mesecem aprilom je na Muti pričela delovati izpostava Kluba koroških študentov (KKŠ), in sicer v kletnih prostorih Zdravstvene postaje Muta. Ob ustanovitvi svoje nove izpostave je KKŠ na Muti organiziral dramsko predstavo, monokomedijo dramskega igralca Matjaža Javšnika z naslovom Optimist. Monokomedija, ki je bila uprizorjena konec aprila v avli osnovne šole, je bila nadvse dobro obiskana, s širšo in starostno raznoliko populacijo ljudi, kar ponovno dokazuje, da ljudje potrebujemo tovrstno razvedrilo. Predstava Špasteatra upodablja zgodbo, ki govori o izkušnjah slehernika, ki se je rodil v Jugoslaviji, odraščal v Sloveniji in se naposled znašel na trgu delovne sile, imenovanem Evropa. Optimista smo tako skozi predstavo spremljali na poti od komunizma do kapitalizma, ki je bila tlakovana s Kurirčkovo pošto, Titovo štafeto, JNA, s počitnicami v sindikalnih domovih na Jadranski obali, s švercanjem kave in riža iz Avstrije, kavbojk iz Ponte Rosa, z osamosvojitveno vojno, inflacijo, certifikatom, denacionalizacijo, divjo Optimista skozi predstavo spremljamo na poti od komunizma do kapitalizma privatizacijo, menjavami strank na oblasti, tajkunom, stečajem, Patrio, zlatim Kozmosom in neminljivo slovensko lastnostjo – fovšijo. Obiskovalci prireditve so tako ponovno podoživeli čas polpretekle zgodovine Slovenije in se ob tem še dodobra nasmejali. Sicer pa je Klub koroških študentov eden izmed petdesetih študentskih klubov s statusom študentske organizacije lokalne skupnosti v Sloveniji, po površini pa KKŠ velja za največji klub v Sloveniji, saj zajema celotno območje Koroške. Pisarna KKŠ Muta je odprta vsako soboto med deseto in dvanajsto uro ter ob nedeljah med šestnajsto in osemnajsto uro. V času uradnih ur lahko študenti dobijo koristne informacije tudi v zvezi z dodatnimi popusti vozovnic, popusti v zimskih in poletnih športnih aktivnostih ter podobno. Lidija Verdnik Bodica »Na Koroškem je fajn« Če še sploh opazimo starodavne mejnike tam pri Murnhofu, pa še onega pri Sobotah, nas je davnina umestila med Štajerce. Zgodovina zadnje polovice preteklega stoletja pa nas je potisnila nekoliko bolj severozahodno in usidrala med Korošce. Pa smo se nekako lepo spoprijeli, zbližali – kako tudi ne, Korošci smo prijazni, delavni in odprti ljudje. Ni problemov, se priženi kakšna dečva k nam ali gre naš pobič h Korošici. Tudi gospodarsko: smo kovači in holcarji in se kot Korošci znojimo na svoji bregoviti zemlji, že davno so nam odveslali zadnji flosarji, rancarji, umrli plavarji, Korošci pa so se poslovili od svojih knapov. Mučan Razvojno pa žal nikoli nismo bili dovolj vpeti niti v koroško, še manj štajersko pokrajino. Smo skoraj stoletje staro, na prag položeno dete, odraslo in pridno, pa vendar ga nihče ni prav posvojil. V razvojnih načrtih smo nek drobižek. Ta drobtinica se je in se mora še bolj znajti sama, pa tudi h gornjemu in spodnjemu sosedu mora znati pristopiti. V turizmu vendarle že imamo kar nekaj skupnih ciljev, predvsem pa možnosti. Lepa je ta naša dežela. Narojeni smo vanjo, pa njenih lepot ne občutimo, občudujejo jo tisti, ki nas obiščejo. Torej le imamo nekaj, česar še tako veliki nimajo. Naša je ta fantastična, še vedno dokaj čista, nepokvarjena narava, pa še veliko kulturnih lepot lahko pokažemo: muzeji, znamenite cerkve, stari in poslikani stropovi, številne kapelice …. Res nam je stvarnik natrosil lepot, hudič pa takoj dodal veliko žuljev. Čeprav občutimo recesijo, ne obupujemo, naši splavarji, tisti ob nekdanjem lentu – kdaj je že to bilo – in brodu so veliko naredili. Brez skrbi lahko pripeljete goste, saj nas še niso razočarali. Letos za 8. maj pa so sploh pripravili skorajda velik korak začetka še nekih novosti. To so avtobusni izleti po Koroški, ki se končajo na splavih. 29 utrinki, ustvarjajo za vas Danes to, jutri ono Tudi v turizmu je vsekakor del naše prihodnosti, odpirajo se nova delovna mesta ... Pravijo, da vrag in nevoščljivec ni- koli ne spita. In nekateri so se potrudili – se spomnite lepe reklamne table ob cesti na sp. Muti? Je vabila turiste in goste, pa bila nekaj centimetrov pre- blizu ceste. Morali so jo podreti. Tudi mi vemo, kaj je red, poznamo pa tudi kar nekaj dežel razvitega turizma in vemo, da si tam nikakor ne bi privoščili takšnega trganja. Vsi vemo, kako lahko je podirati, v mukah pa se gradi. Tisti, ki s črkami zakona rušijo, pa pozabljajo, da živijo le od nas – davkoplačevalcev in pogosto bolje od nas! Počakajte, kmalu bodo volitve, tisti mega plakati strank bodo kar tiščali v ceste, sprehajalne poti, leteli po zraku. Volili in izvolili bomo naše ljudi – najboljše, vedno vsega zaupanja vredne. Ampak jutri, ko se bo gospod usedel v parlament, bo postal pozabljiv. Smo že koga zamenjali, odpoklicali, ga poklicali na odgovornost, zakaj je nekaj tako in ne tako? Saj ne moremo, varuje jih imuniteta, tako se začne pri županih in konča pri ministrih, razen če se grizejo med sabo. Zato, zaupajmo, delajmo zase. »Prosta pot turizmu« je le ena takih poti, poiščimo jih več in najboljše – »na Koroškem je fajn«. Za vsem tem pa vendarle stojijo, delajo ljudje, res se trudijo, porečete, češ saj delajo zase, vendar: delajo tudi za nas! kv Za najmlajše Poznaš škratke? Ali ste že slišali za škratke? Prav gotovo! Mogoče ste slišali za Škratovo deželo. Tam na Gmajni v bližini Slovenj Gradca vsako leto oživijo škratje. Verjamem, da ste nekateri tam tudi že bili in videli različne možiclje, ki so bili razstavljeni ob poti skozi gozd. Ob tem ste poslušali tudi kakšno pripoved iz tistih časov, ko so škratje še pogosteje obiskovali ljudi, jim pomagali ali tudi ponagajali. Sicer pa že dolgo nismo videli pravega škrata kar tako sredi belega dne. Lahko pa se tudi to zgodi, če imaš veliko domišljije in če si dovolj priden. Tako se je nekega dne v zlati jeseni, ko so zorele rumene buče, ko je koruza bila že dovolj visoka, da se je iz njenih stebel lahko zgradila hiška, zgodilo, da so se pri- 30 kazali škratje. Ja, res, kar lepega popoldneva je pričela nastajati senčna hiška iz koruznih stebel in bršljana. Škratje so pridno tekali in nosili material s sosedove njive na zelenico pred hišo. Močnejši škratje so vezali ogrodje z vrvico in sestavljali, mlajši pa glasno in živahno načrtovali gradnjo. Kmalu je bilo postavljene že nekaj senčke in še z večjim veseljem so zlagali domek. Pridne ročice, veliko smeha in dobrih idej je dogradilo koruzni dom, ki je bil tako prostoren, da so utrujeni škratje v njem lahko postavili klopco in nekaj primernih drv, kamor so lahko sedli. Takrat se je škratkova zabava šele pričela. Vse iz koruze, laski za škratkove brke in brado, še kokice za posladek. Robljenje ko- ruznih zrn je bilo nadvse zabavno, še posebej potem obmetavanje z njimi. Nastali so borbeni škratje, ampak ne za dolgo. Kaj hitro so se domislili kakšne druge igre in mimoidočim s ponosom pripovedovali o gradnji hiške. Škratje so se potem pojavljali še nekaj dni, dokler je zdržala koruzna hiška. V njej so se dobro počutili, saj smo njihov smeh slišali okoli vogalov hiš. Pozno v jeseni so se škratki napotili v vrtec in šolo in čez zimo pozabili na veselje v koruzni senci. Ampak tako prijetnih dni ne pozabiš za vedno. Si predstavljam, da se bodo podobni trenutki v letošnji jeseni spet ponovili, le da bodo naši in sosedovi škratje za leto starejši. Mučan ustvarjajo za vas, nekoč in danes Še meni se je zdelo zabavno, pa čeprav v tisti hiši zame ni bilo več prostora. Verjamem, da se bodo kar naenkrat tudi pri vas doma pojavili prijazni škratje. Lepo jih sprejmite in jim pomagajte pri gradnji njihovih domov! Marija Omulec Poznate škratke? Povejmo po naše Tak je blo včosi Otroci so marli včosi velko bol zguda vstat, ko pa zaj. Tisti, ko so hodli v šulo, so hodli na vse kroje peš. Ja ni blo avtonov al pa kombijov, da bi jih od duri pa do šule prpeloli. Ja, poleti je že šlo, ko je blo že bol toplo. Zima je bla pa prava zima, snega čez kolene, pa mrzlo, da je res pod nagemi škripalo. Bogi otroci pa nič prav oblečeni, store cote kup pošivane, pa večkrat v cokleh, da si se kar po riti pelo po bregu. Ja, tak je blo, pa vseeno je blo fajn v šulu hodit zato, da smo se lahko grede dumu špilali al pa tepli. Kak je kaj prišlo. Pubi so deklete trocali tak, da jih dumu niso pustli, pal so ble pa tepene dama, al pa so jih poborji dubli, če so jih zatožle. Vse surte je blo. Fajn se je pa šularjem zdelo, da ni blo triba kar naprej se učit, večkrat so v šuleh kaj dilali. Vigred v gartlnu, v jesen pa tud koke druve kup sprajt za šulo. Tej je šele bil hec zravno. Pa ročna dela so tud bla, sploh deklete so se velko Mučan Otroci so marli včosi fejst pomot pr delu 31 nekoč in danes naučle, šivat, pa štrikat. Težko je blo računat in pisat, brat je trdo šlo. Lepopis so se včosi tak naučli, da nikol niso pozobli res lepo pisat. Neka so hudi učitli koj vtepli v glavo, si pač po šuli ostal, če nisi znal. Ja, tepli so tud rodi, eni so bli bol hudi, drugi pa molo maj, so kar s šibo po prsteh nasikali, je fejst bolelo. Toko tepeje so otroci si zamerkali za zmeram. Tiste ris ni blo fajn. Po pripovedovanju sosede zapisala Marija Omulec. Tak je blo včosi – cou drgoči ko pa zej V spoštljiv spomin in priznanje krajanom O tistem grozljivem dogodku, ko sta se na Ojstrici dogodila kar dva huda spopada, že domala tik pred koncem vojne, ko so tu goreli naši domovi in zgoreli skupaj z ljudmi, za katere še danes ne vemo, ali so jih prej vsaj postrelili, moramo izbirati spoštljive besede. Spoštljive zaradi spomina na žrtve in še bolj zahvalne še današnjim ljudem teh planin, ki sami pripravijo spominsko slovesnost, jo vodijo in pripravijo pogostitev vse številnejših obiskovalcev. Tudi letos smo bili tam zgoraj pri Junčku, kjer je ogenj 3. marca 1945 požiral kmetijo za kmetijo, Kohovo, Pečovnikovo, Bogatčevo. Nekaj dni pozneje je na Mlakah šlo v ogenj Škerjančevo in padlo še enajst borcev, v glavnem ljudi iz naših krajev. Da ohranijo spomin in sporočilo mladim, na Ojstrici vsako leto pripravijo spominsko slovesnost. Nikogar ne prosijo za program in ne vabijo velikih učenih tujih govornikov. Povsem preprosto, v doma rabljeni besedi spregovore vsakomur razumljivo 32 Bili smo na proslavi pri Junčku o grozljivih dogodkih, ki se človeka še danes globoko dotaknejo. kv Mučan spominjamo se jih V spomin Tjovžanu – Ga vraga Kar lep čas je že, kar počiva tam gori pri sv. Jerneju. Pa vendarle bi še v skoraj sleherni hiši tega okolja našli zid hiše, hleva ali navadne ovčje ute, ki so ga zgradile njegove žuljave roke. Popoln samouk – zidar je za mali denar, za hleb kruha, za piskrček zabele in seveda še za bučo mošta pošteno in nadvse natančno, tako na oko, zidal od zore do mraka, da bi zvečer obsedel ob buči ali piskru mošta in, ga vraga, naredil nekakšen obračun dela in samega s seboj. Živel je revež v tisti mali Eratovi kajši, ki ni imela niti poštene vozne poti za kravjo vprego. Pa je vse pretovoril, kot je dejal, na svojem puklu. V družbo ni rad zahajal, bil je prejkone samotar. Če ni kje zidal, si ga že ob svitu lahko našel, ko je s koso lizal tiste skoraj navpične bregove, da je skup skrempljal krmo za svoje kozice, pa kakšno ovčko in, ga vraga, vsaj včasih za kakšen prokl mesa, vsaj za kvatrne nedelje. Mnogi so ga imeli za svojevrstnega norčka. Pa ni bil. Ženo mu je nek mladenič ustrelil, ko je dojila njunega otroka. Dogodek ga je še razmeroma mladega dotolkel, pogreznil se je v samoto, še zidal je najraje sam. Tudi hčerkica, ki je našla dobre kmečke rejnike, si je tragično, še mladenka, skrajšala življenje, ko je nekako v navadi tistega časa »šla v vodo«. Bil pa je ta naš Havsin Tjovža – tisti njegov ga vraga je bil skoraj vedno nekakšen refren njegovih redkih, vendar vedno nekako krjaveljsko šegavih pripovedovanj – posebnež in za prijatelje izjemen prijatelj. Če si ga obiskal, je dobesedno, kot je rekel, v štihu pustil sleherno delo in tekel v klet, v kišto po kakšno skrito dobroto in vpijal vse, kar si mu povedal. Skoraj vedno bos, le čemu bi trgal čevlje, je v tistem grabnu pospravil sleherno bilko, vse znosil na hrbtu domov, pripravil še vejnik, da je čez zimo preživel svoje živali. Za nošenje je vedno uporabljal grablje. Le korak, dva nad njegovo kajšo pa je prhnela trava, ki je sosedje skoraj nikoli niso pokosili, pa mu niso dovolili, da bi njegova koza ugriznila v boljši šop. Skrbno je gojil, gnojil in pospravljal tudi svojo brajdo in naprešal sodček dobrega domačega brajdovca, za zdravje in dobre prijatelje. Lepo je prijateljeval s sosedom Samorokom, tudi kajšlarjem (razvaline njegove hiše danes najde le še vajeno oko), ki je v mladih letih po nesreči vtaknil roko v Drešerjevo mlatilnico, tako da mu je raztrgala desno roko vse do ramena. Preživel je, vendar je ostal z eno roko in Samorok je postalo njegovo ime. Tudi on je bil do skrajnosti priden človek, ki je s parom oslov prevažal drva tudi iz najbolj grdih grabnov, se trudil in garal kakor Tjovža. Pa sta se včasih na večer sešla v Tjovžanovi kajši, se pogovarjala in pila tisto domačo nebeško dobroto iz trte. Ko pa so kapljice počasi prilezle v glavo, sta vedno zaplesala. Zaplesala brez glasbe, v coklah po lesenem podu, vriskala in juckala, da se je kar daleč slišalo. Ko sta se nekako izživela, izplesala, kar sicer nista počela na nobeni flincariji ali zabavi, sta si dejala: »Glej, pa nama je bog namenil še en lep večer, pridi še kaj«. Poveznila sta si, kakor po nekem ceremonialu, na glavo vsak svoj strgan klobuk in odšla. Tjovža pogledat k svojim živalicam, Samorok pa je umeril korak, tih kakor mačkin, naravnost navzgor čez strmino v smeri svoje hiše. Ker pa človeška zloba Mučan Vedno bos in s tovorom na hrbtu, najraje pa ob zidanju in zvečer ob »piskru« mošta (l. 1979) ne pozna meja, so ljudje o njunih srečevanjih govorili vse mogoče, širila so se mnoga izmišljena in žaljiva podtikanja. Doživel pa Ga vraga sploh ni v sreči. V skrbi za njegovo zdravo življenje so ga namreč spravili v dom za ostarele. Rad sem ga obiskoval, še vedno mi je obljubljal najlepšo, najboljšo pajtlo za tobak in jokal: »Le kaj sem komu storil, da me zaprejo tu sem, ko pa je tam zgoraj pri meni tako lepo? Samo včasih bi mi privoščili kakšen košček mesa in nič več«. Res ni dolgo zdržal v tem, zanj zaporu, kmalu je umrl ta naš Havsin Tjovža – garač, poštenjak, pa kljub temu človek, na katerega je življenje vedno tako grdo valilo grmade težav in nesreč. Ampak za mnogimi njunimi težavami, tudi Samorokovimi, so stali drugi apetiti in interesi, pa so vsi po svoje še bolj klavrno propadli. kv 33 naša potepanja Potopis Sama po Aljaski Soočenje z divjino in neokrnjeno naravo, z živalstvom v naravi, doživetje raznih trekingov povsem na severu Amerike … Skratka, potovanje in avantura brez primere. Vse to sem doživela na dvotedenskem potovanju po Aljaski, kamor sem se odpravila sama, v lastni organizaciji. Lepote Aljaske se ne da opisati z besedami, pri točkovanju od 1 do 10 bi Aljasko ocenila z 20 … Potovanje po tem delu sveta je nekaj posebnega, potovanje, ki mu ni enakega na svetu. Neokrnjena narava Zasneženi vrhovi, vzpenjajoči se iz morja ali prostranih gozdov, morda jezer, rek ali celo ledenikov, množica jezer, reke, ki se vijejo v pokrajini tundre ter revnega gozda, ledeniki, ki počasi izgubljajo svojo prvotno podobo … Vse to Lepote Aljaske se ne da opisati z besedami 34 in še mnogo več je neokrnjena narava Aljaske. Je dežela prostranstev, za mnoge sanje, spomini iz medijev, je dežela skrivnosti, ki ji težko prideš do dna … Dežela, kjer sem se počutila zares svobodno, brez kakršnihkoli omejitev sem potovala naokoli in uživala v občutku neizmerne svobode in neposredne sreče. Zanjo bi lahko dejala, da je zadnje zatočišče tistih, ki še verjamejo, da nekje zares obstaja kraj, ki lahko da ljudem občutek popolne svobode. Tam, med neokrnjeno naravo, sem našla vse, kar sem si dolgo časa želela, vse, kar je bilo potrebno za to, da sem se vsak trenutek svojega potovanja zavedala, da so to moji najsrečnejši dnevi. Težko je opisati trenutke, ki sem jih doživljala tam daleč na severu, daleč proč od ponorelega sveta, kjer se zares da občutiti, da se je čas za nekaj časa ustavil ... Kljub vsemu pa so možnosti v tem prostranstvu prevelike za eno življenje. Meja sta le morje in nebo. Na začetku sem se spraševala, kako bom vse zmogla sama, vse to potovanje po divjini, samo dekle … Na koncu pa sem se spraševala, kako bi le lahko živela, če bi vedela, kaj vse obstaja tam zgoraj, jaz pa tega ne bi doživela. Del neokrnjene narave so tudi živali, ki se z njo odlično zlivajo. Ko sem na cesti pred seboj nepričakovano zagledala samico losa z dvema mladičema, so me živali gledale še bolj čudno kakor jaz njih. Morda celo zato, ker je bil moj najeti avto živo rumen in se ni prav lepo zlival z naravo. Losja družina se je zelo počasi le pomaknila do roba ceste, kjer je veselo planila po sveži travi, jaz pa sem dobila prosto pot za potovanje dalje. Za tem so čez celotno potovanje bližnja srečanja z losi postala nepogrešljiv dogodek dneva. Kljub vsemu pa so mi ta veličastna ogromna bitja ves čas dajala občutek distance oz spoštovanja. Obnašanje živali na Aljaski mi je dalo vedeti, da se živali ljudi ne bi bale, če bi bili mi prijaznejši do njih. To se je izkazalo tudi v nacionalnem parku Denali, kjer se niti ena žival ni bala večjega števila obiskovalcev. Živali tam namreč še niso uspele razviti strahu pred ljudmi, ker so strogo zaščitene. Jeleni in kojot so celo spremljali avtobus, s katerim smo se zapeljali do zadnje točke v parku. Med potepanjem med živalmi in neokrnjeno naravo se nam je izza oblakov prikazal tamkajšnji najvišji (6193 m) in zelo mogočen vrh McKinley, kar je prava redkost. Po telesu sem ob pogledu na to občudovanja vredno goro občutila mravljince, ni pa tudi manjkalo dosti, da bi se mi zasolzile oči. Severna obzorja Severna obzorja, kakor so poimenovali priljubljeno nadaljevanko, ki je bila posneta v zaradi tega sedaj znanem mestecu Talkeetna, je le približek resnice, ki se imenuje Aljaska. Med vožnjo proti znanemu mestecu sem zagledala nekaj povsem posebnega. Jezerce ob cesti, na katerem so bili parkirani hidroplani, dve leseni hišici, strehe, porasle s travo … In takoj sem vedela, da si želim lepoMučan naša potepanja te Aljaske videti še iz zraka. Kljub temu da sem za za eno uro odštela 175 €, sem še z nekaj Japonci ter pilotom vzletela na jezercu ter se podala odkrivat lepote Aljaske še iz zraka. Aljaski opravičeno rečejo »The Last Frontier« – zadnja meja, zares redek del sveta, kjer je še moč videti pokrajino, kakršna je v prvotni obliki. Iz zraka sem videla številna jezera, poleteli smo preko ledenika ter se približali tudi prej omenjeni veličastni gori McKinley, ki so jo ponovno delno zakrivali oblaki. Reke so se vile neskončno daleč po pokrajini … Ogromne ravnine z revnim gozdom, dolgi gorski grebeni, ki se tudi v poletnih mesecih hvalijo s snežno površino. Ena izmed Japonk je začela celo jokati, ko je opazovala vse te lepote. Marsikdo si pod imenom Aljaska predstavlja večni sneg, led, mraz ter pozimi večno temo. To je dežela, ki jo odlično zaznamujeta polarni dan in polarna noč. Med vožnjo po najbolj severnem delu, kamor sem pripotovala, mestu Faihrsbank, sem doživela, da je sonce sijalo ves dan. Niti za trenutek ni izginilo za gorami. Malce je čuden obču- tek za spanje, vendar se ob utrujenosti da tudi to. Sicer pa se v redkih mestih na Aljaski čuti ameriški vpliv življenja. Človek se je na Aljaski želel nekako udomačiti, a ji je s tem odvzel velik del lepote, mistike in čara severa. Temu pa so se uprli losi, ki sedaj živijo na nek način v sožitju s prebivalci mest. Bogastvo Aljaske Ni vse bogastvo Aljaske samo neokrnjena narava, temveč so tam gori tudi znani zlatokopi ter najdbišča nafte. Preden so Rusi prodali to ozemlje ZDA, se niso zavedali, kaj izgubljajo. Sedaj pa se Aljaščani veselo ponorčujejo iz njih ter tiskajo na majice napise, da se z Aljaske da videti Rusija. Novi gospodarji so odkrili neslutene količine zlate rude, kar je pritegnilo mnogo ljudi v to takrat neusmiljeno in kruto deželo. Le redki so od tega zares obogateli, mnogi so podlegli mrazu ali pa so bili žrtve divjih živali. V prvi polovici minulega stoletja pa so odkrili še drugo veliko bogastvo te pokrajine, to so veliki zakladi nafte. Čez celotno ozemlje od severa do juga poteka ogromna cev, v kateri se pretaka nafta in ki si jo obiskovalci navdušeno ogledujejo. Bogastvo Aljaske pa so tudi njihovi domačini, ki sedaj sicer že živijo na sodoben način, vendar turistom še vedno veselo prikazujejo stari indijanski način življenja. Nekje ob eni izmed mnogih rek sem ob počitku spoznala dva domačina, ki sta bila nad menoj celo bolj presenečena, kakor jaz nad njima. Mnogim ni povsem jasno, kako lahko dekle samo prepotuje to divjo deželo. Z veseljem sta iz avtomobila vzela njihov znani instrument, country kitaro, ter mi zaigrala eno izmed znanih aljaških pesmi. Tako sem lahko občutila, kako se tudi glasba, ki se je razvila na tem področju, zliva s pokrajino. Sicer pa so domačini na Aljaski najprijaznejši na svetu, vsaj po izkušnjah z mnogih mojih potovanj. Dali so mi občutek, da so veseli vsakogar, vendar za to ne zahtevajo plačila na vsakem koraku. Drznih voznikov, nervoznih, zmedenih ali zaskrbljenih ljudi ni mogoče srečati nikjer. Zato Aljaska kot eno zadnjih prostranstev neokrnjene divjine predstavlja željo vsakogar, ki v življenju sanja še o čem drugem kakor o standardnem življenju. Aljaščani so mi predstavili tudi svoje vlečne pse, ki so me popeljali z letnimi sanmi. Je ob vseh teh čarih Aljaske še kaj lepšega, kakor pa pogostiti se s sveže pripravljenim lososom? Na potovanju po severu sem se odlično znašla, čeprav je bila ob začetku misel na samotno pot po Aljaski kar malce nenavadna. Na koncu pa sem ugotovila, da je to nekaj posebnega, nekaj drugačnega, kjer si povsem odvisen sam od sebe, delaš, kar želiš, greš, kamor hočeš … In spoznaš precej več ljudi kot na potovanjih v dvoje. Potovanje po deželi polnočnega sonca s prostrano in neverjetno lepo naravo je bilo drugačno, takšno, kakršnega se ne da opisati z besedami … Mateja Mazgan Mučan 35 nagradna križanka Nagrade: 1. darilni bon prodajalne Sandra v vrednosti 50 €; 2. knjiga, 3. zgoščenka. DRŽAVNO PRVENSTVO ROBERT REDFORD KLIMATSKA NAPRAVA (ANGLEŠKO) MREŽA, KI SE RAZPETA VLEČE PO MORSKEM DNU BEOTIJEC KRISTINA ŽUMER JAPONSKI TELOVADEC (SIDŽI) SESTAVIL: ALOJZ ALBANSKA ETNIČNA SKUPINA LJUBITELJICA SLADKARIJ NORDIJSKA GOSPODARICA MORJA ŠRILANŠKI UPORNIKI BRUSILNI KAMEN ZAPOREDNI ČRKI ITO, JAPONSKI PISATELJ PODREDNI VEZNIK ORGAN MED NOB PREŠERNOVA PESEM AVSTRALSKO JEZERO HOTENTOTI IN GRMIČARJI ROMUNSKI TERENEC OKRAJŠAVA ZA ŠTEVILKO OSREDNJI SLOVENSKI ČASOPIS FRANC. MATEM. (PAUL) ZVIŠAN TON G KAZIMIRA LUŽNIK SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DANILO) DROG ZA KOLO ZASLUŽEK ENEGA DNE URUGVAJSKA PEVKA IN IGRALKA UNITED NATIONS OSLOV GLAS OTROBI, LUŠČINE ALOJZ ČREŠNIK RUSKO MESTO V KURSKI OBLASTI VRSTA OMREŽJA AMERIŠKA SMUČARKA LATHROP FRANC. PIS. (ZOLA) ČEŠ. TENISAČ (MIROSLAV) TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ FINSKI SMUČARSKI TEKAČ (JOUNI) SLOV. KRAJ PRI CERKNICI DODATEK ČAJU NUŠA TOME ROMBOIDNA MOR. RIBA SKUPINA ZAHODNIH MONGOLOV JAPONSKI PISATELJ (KENZABURO) IRANSKI NAROD BREZ DRŽAVE NADA ŽGUR AVSTRIJSKO MESTO AMER. IGR. BARSKY ALOJZ BRATUŠA OTOČJE OB ISTRI OTOK OB NOVI GVINEJI LATINSKI VEZNIK OZNAKA RIJEKE DEL LJUBLJANE ORANJE ČAKALIŠČE, PREŽA IME HOKEJISTA KOPITARJA POTROŠNIK, UPORABNIK (ANGLEŠKO) IGNAC RIBIČ PRAŠIČEK ČLOVEŠKI POTOMCI NEMŠKI OPERNI PEVEC (KARL) SVIT, SIJ OPORA VRTEČIH SE DELOV JUTRANJA PADAVINA DAMIJAN AŽNIK PRIPADNIK DRUŠTVA KRATKO KRILO REKA V ARIZONI SAŠO OŽBOLT TROPSKA KUKAVICA TROJANSKI PLEMIČ, ENEJ KOS SUKANCA JAPONSKO MESTO NA HONŠUJU SLOVARČEK: ERB – nemški operni pevec; AMIE – ime ameriške igralke Barsky; KOISANIDI – skupno ime za Hotentote in Grmičarje; SEI – japonski pisatelj; NEALE – jezero v osrednji Avstraliji; OREIRO – urugvajska pevka in igralka; RILSK – rusko mesto; OIRATI – skupina Zahodnih Mongolov; PAINLEVE – francoski matematik; ATM – način prenašanja podatkov; OE – Kenzaburo, japonski pisatelj; JENNI – ime ameriške smučarke; KAITAINEN – finski smučarski tekač; ASING – avstrijsko mesto; NIKKO – japonsko mesto; ONO – japonski telovadec; TOSKI – albanska etnična skupina; BIAK – otok ob Novi Gvineji; MEČIR – češki tenisač; OAK – reka v Arizoni.. Gesla iz slik pošljite na Občino Muta, Glavni trg 17, 2366 MUTA, najpozneje do 30. junija 2010. Rešitve iz 17. številke: DRUŽENJE IN GIBANJE TREH GENERACIJ; DRUŽINSKO KOLESARJENJE; NARAVA JE POKAZALA ZOBE NA PERNICAH. Nagrade prejmejo: 1. darilni bon cvetličarne Zvonček: Leopold Slapnik, Kovaška 11, Muta; 2. knjigo: Tomaž Kresnik, Glavni trg 47, Muta; 3. zgoščenko: Alojz Blimen, Kovaška 11, Muta. Vsem nagrajencem čestitamo! 36 Vsem nagrajencem čestitamo! Mučan otroci Naši sončki Z najlepše strani Mučana nas tokrat pozdravljajo: Tadej, Stiven in Tomi Jelenko, Luka Špegelj, Lana Špegelj Mongus, Tine, Grega in Maša Špegelj ter Melani Kuster. Tadej, S tiven in Tomi Je lenko Lana Šp Melani egelj M ongus Luka Šp eg elj Tine, G rega in M aša Špe g elj Kuster Mučan 37 Kasko 5 plus zavarovanje starejših osebnih vozil Prviè v Sloveniji Da bo tudi vaš avto elegantno (in varno) vozil … Znaèilnosti Kasko 5 plus – za starejša osebna vozila: 1. Cenovno ugodno kasko zavarovanje za starejša vozila od 5 let 2. 3. Zagotavlja povrnitev stroškov v primeru: prometne nesreèe, delovanja naravnih sil razen padca snega in ledenih sveè, požara, poškodovanja vozila (izkljuèena je objestnost oz. vandalizem). Vkljuèuje povrnitev škode v primeru: poškodovanja svetlobnih teles, stekel ali ogledal O N V O N ! E O C N D O G U neposrednega dotika divjadi ali domaèe živali nastale škode na parkirnem prostoru tatvine vozila (tatvine delov vozila niso vkljuèene) Kasko 5 plus lahko po želji razširite tudi na: zavarovanje prve škode, s katero ohranite bonus tudi po prvi škodi oz. prometni nesreèi, ki ste jo povzroèili; zavarovanje Brez toèk, s katerim ZM krije stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita zaradi odvzema vozniškega dovoljenja; 24-urno pomoè na cesti (AXA), da v primeru nesreèe ne ostanete sami. www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 31. 07. 2010,
