(STRATEGIJA KRŠKO-PRILOGA I-ANALIZA STANJA)

CENTER ZA PODJETNIŠTVO
IN TURIZEM KRŠKO
Javni zavod
Cesta krških žrtev 46, 8270 KRŠKO
(07) 490 22 20, fax: (07) 492 70 80
STRATEGIJA
RAZVOJA TURIZMA IN STROKOVNIH PODLAG
ZA PRIPRAVO
OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
V OBČINI KRŠKO – STRATEŠKI IN IZVEDBENI DEL
SVET V MALEM
-
V SOŽITJU Z NARAVO IN KULTURO
-Priloga IAnaliza stanja
Krško, 14.11.2008
NAROČNIK DOKUMENTA
Občina Krško
DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO DOKUMENTA
PROJEKTNA SKUPINA
Center za podjetništvo in turizem Krško - Nosilec razvoja turizma v občini Krško:
Franc Češnovar, odgovorna oseba s strani izvajalca projekta
Lea-Marija Colarič-Jakše, mag. turizma, vodja projekta
Sodelavci: Mateja Jurečič, Tanja Levstik, Karmen Levak, Alenka Valentinc
Umestitev v prostor: Savaprojekt d.d. Krško, družba za razvoj, projektiranje, konzalting,
inženiring d.d., Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško
UDELEŽENCI DELAVNIC
Predstavniki turističnih podjetij in organizacij, potencialni podjetniki, predstavniki nevladnih
organizacij
KAZALO
1
KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO ....................................................... 4
2
NARAVNA DEDIŠČINA .......................................................................................... 13
3
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA .................................................................................... 19
4
KULTURNA DEDIŠČINA........................................................................................ 22
5
SAKRALNA DEDIŠČINA ........................................................................................ 28
6
POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI ............................................................................... 48
7
TURISTIČNA DRUŠTVA ........................................................................................ 50
8
TURISTIČNE AGENCIJE ....................................................................................... 51
9
TURISTIČNE INSTITUCIJE .................................................................................. 52
10
NOČITVENE KAPACITETE .................................................................................. 53
11
12-DNEVNI TURISTIČNI PROGRAM .................................................................. 54
12
PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO .......................................................................... 56
13
TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO ........................................................ 60
14
VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE .................................. 64
15
VPLIV NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO NA TURIZEM ....................... 68
16
TURISTIČNE KMETIJE.......................................................................................... 69
17
ŠPORT IN REKREACIJA........................................................................................ 71
18
ŠPORTNI OBJEKTI ................................................................................................. 97
19
KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE.......................................... 107
20
SEZNAM GOSTINSKIH OBRATOV, KI OBRATUJEJO NA OBMOČJU
OBČINE KRŠKO NA DAN 15.10.2007 ................................................................. 108
21
SEZNAM DRUŠTEV, VPISANIH V REGISTER DRUŠTEV UE KRŠKO na dan
28. 2. 2007 .................................................................................................................. 115
22
PONUDNIKI S KONTAKTNIMI PODATKI ...................................................... 125
3
1
KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO
Krajevna skupnost Krško
Mesto Krško leži na območju, kjer se dolina reke Save razširi v Krško polje, preko katerega
se na južnem obrobju vije reka Krka. Ljudje te pokrajine so ponosni na svojo preteklost, ki se
razkriva na vsakem koraku skozi bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. O davni
naseljenosti teh krajev pričajo najstarejše arheološke najdbe, ki segajo vse tja v mlajšo
kameno dobo. Ajdovska jama pri Nemški vasi, ena najstarejših najdišč v Sloveniji, ponuja
dokaze o življenju in kulturi neolitskega človeka. Zgodnja železna doba je svoje neme priče
pustila na Libni. In kljub temu, da je reka Sava na prodnatem Krškem polju že davno
spremenila tok struge, so ostanki Neviodunuma, nekdanjega rimskega mesta in rečnega
pristanišča, še vidni pri Drnovem.
Mesto Krško je nastalo na obeh bregovih reke Save. Staro mestno jedro je obnovljeno, kar daje
mestu sliko urejenosti in značilnost upravnega središča. Novejši del mesta, ki se je oblikoval na
levem bregu reke, pa je namenjen predvsem gospodarski in poslovni dejavnosti. Obdobje
polpretekle zgodovine Krškega, zaznamovane z intenzivnim industrijskim razvojem, je mestu
pustilo svojevrsten pečat. Zato se še danes energetika in papirna industrija v tem prostoru prepletata
in dopolnjujeta s številnimi drugimi dejavnostmi s področja turizma, podjetništva in obrti.
S Krškim so povezana imena pomembnih mož, ki so soustvarjali slovensko zgodovino. Adam
Bohorič, rojen v okolici Brestanice, je bil slovenski slovničar in prvi šolnik. V Krškem rojeni
Jurij Dalmatin, njegov učenec, je leta 1584 prevedel celotno Biblijo v slovenski jezik, s čimer
smo se Slovenci že takrat postavili ob bok enajstim narodom na svetu. V Krškem sta živela in
delala Primož Trubar, ki je napisal in dal natisniti prvo slovensko knjigo, ter kasnejši
zgodovinopisec Janez Vajkard Valvasor. Ta je s svojim življenjskim delom Slava Vojvodine
Kranjske ponesel sloves Slovenije po vsem svetu.
V tej razgibani podobi neokrnjene narave in kulture, kjer se sedanjost prepleta z dediščino
minulih stoletij, živijo neizpodbitni dokazi, da je bila slikovita pokrajina med Gorjanci in
Bohorjem v vseh časih izredno zanimiva in privlačna. To je svet v malem, ki je vsem
dogodkom navkljub uspel obdržati svojo nekdanjo pristnost.
Krajevna skupnost Gora
Gora je središče krajevne skupnosti Gora z okoli 550 prebivalcev in leži v severno-zahodnem
sosedstvu mesta Krško. Večji del prebivalstva s tega hribovitega območja je že leta zaposlen
v krški industriji in drugje. Pravih kmečkih gospodarstev je iz leta v leto manj.
Področje je bilo naseljeno že v bronasti in starejši železni dobi, kar dokazujejo številne najdbe
z današnjega naselja Dunaj, ki se nadaljujejo še v obdobju latena in rimski dobi. Imena
današnjih naselij so prvič zapisana že v 14. stoletju: Gora sv. Lovrenca (1290), Cesta in Gunte
(1343), Čretež (1354), Osredek (1356).
Zanimiva cerkev sv. Lovrenca na Gori ima vidne ostanke romanske predhodnice. Glavni oltar
je iz 17. stoletja, v njeni notranjosti pa so ohranjeni ostanki gotskih stenskih slikarij. V ladijski
ogel je vzidan rimski napisni kamen s figuralno upodobitvijo.
Krajevna skupnost Zdole
V gričevnem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od Krškega, so Zdole, središče krajevne
skupnosti, z okoli 800 prebivalcev. Že v svojem južnem delu presega nadmorsko višino 250
metrov, na severnem robu pa se povzpne preko 300 metrov. Tudi zanjo je značilno
posodabljanje kmečkih gospodarstev ter zaposlitve prebivalstva v neagrarnih poklicih v
4
bližnjem Krškem. Zdole, kot naselje, omenjajo že v 13. stoletju kot posest salzburških škofov.
Še po letu 1848 je vse področje sodilo pod deželo Štajersko in brežiški okraj, po letu 1936 pa
je bila nekaj časa samostojna občina.
Zdole premorejo dva velika namakalna sistema v Anovcu in Ravnah, kar pripomore k
intenzivni bio-pridelavi zelenjave in jagodičevja. Tudi Zdole imajo lepo in neokrnjeno
naravo, obilico vinogradov in sadovnjakov ter bogato kmečko arhitekturno dediščino. V
Ravnah se je rodil in kasneje ustvarjal kulinarične mojstrovine priznani slovenski kuharski
mojster Ivan Ivačič. Svoje korenine pa imata pri nas tudi znani medijski osebnosti in sicer
pevka Simona Vodopivec ter radijski voditelj in humorist Sašo Hribar. Na Zdolah je privlačna
stalna razstava lesenih skulptur domačina Jožeta Kramžarja.
Skozi Zdole vodi Evropska pešpot, kjer srečujemo svetovne pohodnike, ki se tu radi osvežijo
in okrepčajo. Obiskane so tudi pohodniške poti, ki »z vseh vetrov« vodijo na Zdole. Poti
potekajo po skritih krajih neokrnjene narave, po gozdovih, kjer rastejo jurčki, po lepih jasah
in gričih, ter med nasadi jabolk in drugega sadja.
Cerkev sv. Jurija na Zdolah je v osnovi baročna stavba, ki so jo postavili okoli leta 1700.
Današnjo podobo v novo romanskem slogu je dobila v 19. stoletju. Od leta 1789 je župna
cerkev. Cerkev z nekaj starejšimi domačijami in domom Bena Zupančiča tvori jedro idilične
vasice na hribčku rahlo valovite planote. Cerkev sv. Vida na Kostanjku je skromna, v jedru
morda že srednjeveška zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878.
Po sv. Juriju slovi starodavna prireditev jurjevanje z vse bolj znanim jutranjim cvrtjem, ki ga
nudijo številnim gostom brezplačno.
Krajevna skupnost Dolenja vas
Dolenja vas je središče krajevne skupnosti in ima okoli 930 prebivalcev v vaseh Dolenja vas,
Stari Grad, Libna, Spodnja Libna, Spodnji Stari Grad in Pesje. Razprostira se severno in južno
od regionalne ceste Krško–Brežice. Skozi krajevno skupnost Dolenja vas poteka tudi
mednarodna železnica. Železniška postaja Libna, ki je namenjena le za potniški promet, je lepo
urejena z odprtim peronom. Kmetijska dejavnost ne pomeni več glavni vir dohodka. Sadjarstvo
je z intenzivnimi sadovnjaki najpomembnejši kmetijski program, ki ima še možnosti širitve.
Libna in Čele sta vinorodni okoliš v krajevni skupnosti, kjer se prideluje dobro vino. Severno od
Dolenje vasi med Libno in Čelami se razprostira obsežna gozdna površina Črna Mlaka. To
področje je nasičeno z neoporečno pitno vodo. Od tu je zagotovljena vodooskrba vseh krajanov,
pa še je nekaj neizkoriščene vode, ki se zliva v Dolenjevaški potok. Črna Mlaka je poznana kot
vabljivo gobarsko rastišče, skozi pa vodijo pešpoti na Zdole.
V naselju Dolenja vas stoji na visokih opornih zidovih Marijina cerkev iz leta 1627, ki je
dobro ohranjena in vzorno vzdrževana. Notranja poslikava iz leta 1886 je lepo ohranjena in
vredna ogleda. Vaško središče, ki je tudi središče krajevne skupnosti, je bilo leta 1995
prenovljeno. V tem središču stoji spomenik izgnancem 1941-1945, vaški vodnjak in kapelica.
Mimoidoči ne more spregledati tega središča. Kulturni dom je majhen in le za krajevne
potrebe, je pa stalno zaseden s številnimi programi.
Stari Grad je naselje ob cesti Krško–Brežice in na gornji planoti zaselek Marof. Ob cesti stoji
cerkev sv. Miklavža iz leta 1627.
Libna je zeleni hrib z vrhom 354 m nadmorske višine. Južna pobočja so zasajena z vinsko
trto. Na vrhu Libne stoji cerkev sv. Marjete iz leta 1580, v njeni bližini je lovski dom Lovske
družine Videm. Od tu je enkraten pogled na Krško polje, Gorjance do Novega mesta in
Zagreba. Libna je bila poseljena že pred več tisoč leti. Poseljevali so jo Iliri in Kelti. Na
Spodnji Libni je ogleda vreden na novo urejen studenec pitne vode tik pod regionalno cesto.
V Spodnjem Starem Gradu je obsežen športni center, ki se pa še dograjuje. V krajevni
5
skupnosti delujejo aktivno gasilsko društvo iz leta 1928, športno društvo, pevsko društvo
Žarek, društvo izgnancev in še kateri.
Pesje je gručasto lepo naselje nad železniško progo. Naselje je povezano s tremi cestami.
Krajevna skupnost ima tradicionalen krajevni praznik 15. avgusta. Takrat se zbere vse
prebivalstvo in drugi prijatelji kraja. Na področju krajevne skupnosti obratujejo štirje bifeji.
Krajevna skupnost Leskovec
Zadnji odrastki Posavskega gričevja se tu spustijo v nižino Krškega polja do rek Save in Krke.
Nekdaj nerazvito agrarno področje je po drugi svetovni vojni doživelo precejšnje spremembe.
Posodabljanje kmetijstva in tržno usmerjanje v nekatere panoge (živinoreja, vinogradništvo
ipd.) je prineslo marsikatero spremembo v tradicionalno življenje in dodobra spremenilo
videz naselij. Na to je vplivalo prehajanje kmečkega prebivalstva na delo v krško industrijo.
Še posebej je napredoval Leskovec, ki so mu še pred drugo svetovno vojno obetali, da bo
sčasoma postal celo središče današnje krške občine (po letu 1813 je bila leskovška turnska
graščina sedež cesarske upravne in sodne oblasti še za dosti širše območje).
Arheološke najdbe potrjujejo naseljenost že v mlajši kameni dobi, izrazito bogate in razširjene
pa so iz obdobja Rimljanov. Prvi zapisi imen s tega področja so iz 14. in 15. stoletja. Naj
navedemo le nekatere: Podlog (1330), Gorica (1330), Leskovec (1336), Drnovo (1343),
Senuše (1351), Brege (1358), Velika vas in Vihre (1436), Jelše (1445).
Z območja Leskovca so: Jurij Šerbec, nabožni pisec; Janez Wolf (1825-1884), znameniti
cerkveni slikar; Alfonz Paulin (1853-1942), svetovno znani strokovnjak za sistematiko rastlin;
profesor Vinko Strgar (1870-1934), rudarski organizator – montanist; Jaroslav Štoviček
(1904-1934), pripovednik; Vladimir Štoviček (1896-1989), akademski kipar in medaljer; Ivan
Romih (1913-1966), scenograf in karikaturist; Gitica Jakopin (1928-1996), pisateljica in
prevajalka; Vinko Strgar (r.1928), strokovni pisatelj, botanik, vrtnarski strokovnjak; profesor
France Vardjan (tu živel od leta 1938), pedagog, pisec strokovnih in poljudnih del s področja
vrtnarstva; Gvido Vesel (tu živel od 1952), sadjarski strokovnjak in publicist, ustanovitelj
sadjarske zadruge Sloga in zadružne ekonomije Matija Gubec; Anka Salmič (1902-1969),
ljudska pesnica; z Gorice je bil doma Andrej Račič (1808-1883), izdelovalec orgel; na Bregah
se je rodil dr. Mihajlo Rostohar (1878-1966), začetnik eksperimentalne psihologije,
univerzitetni profesor v Pragi in Ljubljani; ing. Jože Strgar (rojen 1929 na Jelšah),
hortikulturni in vrtnarski strokovnjak in strokovni pisec; iz Velikega Podloga je bila Milka
Kerinova (1923-1944), narodna herojinja.
Krajevna skupnost Veliki Podlog
Veliki Podlog se nahaja na Krškem polju, ki se razprostira južno od Krškega, do Gorjancev.
Krajevna skupnost Veliki Podlog združuje vasi Veliki Podlog, Gržeča vas, Mali Podlog, Jelše,
Gorica in Pristava.
V Velikem Podlogu stoji edina podružnična šola v občini, ki je bila zgrajena že leta 1902.
Zraven šole je asfaltno rokometno igrišče z razsvetljavo. V vasi je zadružni dom, v katerem
od določenih praznikih krajani in šola pripravijo razne prireditve. Vas ima dva obnovljena
vodnjaka, ki sta skozi stoletja oskrbovala vas s pitno vodo.
Med vasmi Mali Podlog, Gržeča vas in Veliki Podlog stoji na polju cerkev sv. Miklavža.
Cerkev naj bi postavili krajani v 17. stoletju, ko je v vaseh divjala kuga. Žrtve bolezni so
pokopavali na polju in na tistem mestu so zgradili cerkev, da bi se ubranili bolezni. V kroniki
kapucinskega samostana v Krškem najdemo seznam stalnih dogovorov, ki so kapucine vezali
na pomoč predvsem v pridiganju ob določenih dnevih. 6. decembra so kapucini pridigali v
6
cerkvi sv. Miklavža. V cerkvi je glavni oltar iz leta 1846, delo Antona Seitza. Cerkveni tlak
sestavljajo kamnite plošče, ena med njimi pa je rimski napisni kamen.
Krško polje
Vasi na Krškem polju so že prvič omenjene oziroma zapisane: Drnovo (Drenav) 1343. l.,
Velika vas (Mcholdarf) 1436. l., Podlog (Veliki, Mali) (dacz Puedlag) 1330. l. takšno ime sta
dobila zato, ker stojita pred logom (hrastov gozd – Krakovo), Jelše (Erlach) 1444. l., tako so
poimenovali vas, ker stoji med jelšami, Gorica (dacz dem Puhel in dem dorf) 1330. l., vas je
dobila ime iz geografske lege, saj je edini grič na Krškem polju.
Na Gorici je osrednja vaška stavba cerkev sv. Pavla. V njej so ohranjeni romanski elementi,
glavni oltar pa je iz sredine 18. stoletja.
V vasi Pristava oziroma kraj, kjer se danes imenuje Globelo, je imel krški kralj (kasneje
Auspergi) svojo pristavo, kamor so podložniki hodili opravljat tlako. Omenjena pristava še
dandanes stoji, vendar je v začetku 20. stoletja pogorela in je kasneje na novo sezidana. Od
stare graščinske pristave pa je ostal samo del obzidja z vrati. Tako je tudi vas dobila svoje
ime. Na Pristavi oziroma Globelo so imeli Auspergi tudi svojo opekarno, kjer so žgali glineno
opeko. V začetku 20. stoletja, pa vse do druge polovice 20. stoletja so imele na tem področju,
ki je bogato z glino, tri družine svoje opekarne, imenovali so jih ciglarne.
Krajevna skupnost Podbočje
Središčno naselje krajevne skupnosti, ki danes šteje okoli 1.800 prebivalcev, sega s svojim
ozemljem od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Kot del dežele Kranjske
je območje upravno-teritorialno vedno sodilo v Krški okraj in bilo v okviru kostanjeviškega
sodnega okraja med 1850 do 1941 samostojna občina. Enak položaj je današnje Podbočje
imelo tudi med leti 1952 do 1961. Predeli na obrobju Gorjancev, slovijo kot imenitno
vinogradniško področje (domovina cvička), ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so
usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že
vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih.
Arheološke raziskave in najdbe v Levakovi (Ajdovski) jami v Dolu pri Podbočju dokazujejo
že neolitsko in halštatsko poselitev. Izredno pomembno najdišče je Stari grad nad Podbočjem.
Izkopavanja so odkrila sledove halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter
njemu pripadajoče grobišče. Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Med najpomembnejše
najdbe štejemo kamnito sekiro, vrsto železnih, bronastih in keramičnih izdelkov (keltska
srebrnika ter rimski novci).
Posebna vrednost je marmornat kip leva, del rimske nagrobne arhitekture. Njegov odlitek so
leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred cerkev Sv. Križa. Na Starem
gradu je izpričan še srednjeveški grad, ki je imel v 13. stoletju še svojo kovnico denarja.
Ime Sveti Križ (Podbočje) je prvič omenjeno leta 1249, v 15. stoletju pa najdemo v
ravninskem delu, na levem bregu reke Krke samo še imena Brod in Mraševo.
Iz Podbočja sta doma akademski slikar likovni pedagog in teoretik Zoran Didek (rojen 1910)
ter profesor Janez Banič (rojen 1928), doktor veterine, raziskovalec, strokovni pisec in literat.
Krajevna skupnost Raka
Raka je danes središče istoimenske krajevne skupnosti z okoli 1.900 prebivalci. V drugi
polovici 19. stoletja je bila sedež pretežno agrarne občine, ki je v svojih mejah združevala tudi
naselja današnje krajevne skupnosti Veliki Trn. Raka se kot sedež občine pojavi znova med
leti 1952 do 1961.
7
Ostanki poselitve so že iz mlajše kamene dobe, največ najdb pa sodi v obdobje Rimljanov.
Ime Raka se prvič pojavi že v letu 1161, današnje naselje Ravno pa v letu 1214. Tudi imena
nekaterih drugih naselij so zelo stara: Planina (1351), Jelenik in Ardro (1400), ter Smečice
(1436).
Višinsko razgibano območje se na severu spušča proti Savi, na jugu pa v ravnino ob
Krakovskem gozdu.
Na zahodu meji na sevniško občino, na jugu pa na šentjernejsko. Za celotno območje je še
vedno značilen agrarni videz s številnimi njivami, sadovnjaki in vinogradi. Med lesenimi
vinskimi kletmi, zidanicami ter drugimi kmečkimi gospodarskimi poslopji je še vrsta takih, ki
jih uvrščamo med pomembno etnološko dediščino.
Zaradi manj donosnega kmetovanja se je kmalu po drugi svetovni vojni prebivalstvo
zaposlovalo v neagrarnih poklicih in naselja so zato postopno vse bolj izgubljala svoj prvotni
videz.
Na Raki (in v okolici) so bili doma, bivali ali ustvarjali: vikar Andrej Recelj (proti koncu 16.
stoletja), prevajalec prvega obsežnejšega pravnega spisa v slovenščino (Gorske bukve); Franc
Grm (1877-1967), strokovni pisatelj, defektolog; Matija Torkar (do 1902), nabožni pisatelj in
publicist.
Z Gradišča pri Raki sta bila doma brata Martin Humek (1870-1943), gospodarski pisatelj,
čebelar, sadjar in vrtnar ter Dragotin Humek (1877-1958), šolnik, pedagoški pisatelj in
ilustrator.
Krajevna skupnost Veliki Trn
Je središčno naselje krajevne skupnosti, ki šteje okoli 700 prebivalcev. Imena nekaterih
današnjih naselij najdemo že v 14. in 15. stoletju (1323 Kočno, 1353 Dole, 1354 Lomno in
Ženje, 1436 Nemška vas in Veliki Trn …). Po drugi svetovni vojni je bil Veliki Trn med leti
1952 do 1961 tudi sedež občine. Na Velikem Trnu so do smrti bivali župniki: Modest Schrey
(umrl 1821), razsvetljenec, prevajalec; Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski (umrl 1869), pesnik
in zbiratelj ljudskih pesmi; Ivan Belec (umrl 1889), sociolog.
Župna cerkev Sv. Duha je bila na Velikem Trnu zgrajena leta 1885 in je brez stenskih
poslikav. Leto večje obnove pa je 1985. Po obnovi je v kar dobrem stanju. Ker je cerkev
novejša, nima stenske poslikave. Poleg glavnega oltarja ima še daritvenega in dva stranska. V
glavnem je umetniško vredna podoba »Prihod Sv. Duha« iz leta 1906, delo Janeza
Klemenčiča. Istega avtorja je tudi upodobitev križevega pota iz leta 1907.
Najstarejša je na tem območju cerkev sv. Andreja (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski
prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15. stoletja. Edini oltar
iz 17. stoletja nosi plastiko cerkvenega patrona. Nad vasjo Ravni je cerkev sv. Vida. Starejši
ladji je leta 1778 prizidan prezbiterij, iz istega časa pa je tudi rokokojski glavni oltar. Na enem
izmed stranskih oltarjev je vpisana letnica 1701 in ime Lucas Sulen. V sv. Štefanu na gričku
nad Nemško Goro sodi stranski oltar v 17. stoletje, glavni pa v drugo polovico 18. stoletja.
Krajevna skupnost Brestanica
Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica kraj
Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg.
Kraj ima bogato zgodovinsko preteklost, saj so ohranjeni zgodovinski ostanki tako iz časa
prazgodovine, kot iz časa rimskega imperija, ko naj bi mimo Brestanice peljala rimska cesta
8
Neviodunum-Celea. Prav pri Brestanici naj bi cesta prečkala reko Savo, o čemer pričajo
ostanki starega rimskega mostu.
Naselje pod gradom naj bi že leta 1322, skupaj s Sevnico, dobila trške pravice, sočasno, ko so
Brežice dobile mestne (Salzburška posest v Posavju), vendar pisni viri kraj kot trg omenjajo
šele leta 1432, s pravicami tedenskih tržkih dni ter štirimi živinsko kramarskimi sejmi letno.
To je dalo kraju za dolgo časa pečat obrtno trgovskega centra širšega zalednega področja pod
Bohorjem.
Za zasluge v boju proti Ogrom se je cesar Maksimiljan I. leta 1497 Rajhenburgu bogato
oddolžil. Podelil mu je poleg lokalnega nižjega, tudi pravico do visokega ali deželnega
sodstva, ki je ostalo na gradu vse do leta 1850. 24. septembra 1668 so bile v Brestanici
ponovno potrjene trške prvice, določene v aktu pod naslovom "Protokol za knežji trg Spodnji
Rajhenburg v Štajerski". S trgom je upravljal t ržki sodnik in avtonomno presojal v okviru
pravic nižjega sodstva. Po letu 1850 pa je Brestanica imela kar 90 let zanimivo lokalno
samoupravo. Bila je tržka občina, ki je kraju omogočila posebno urejenost.
Po letu 1945 pa se je lokalna samouprava večkrat spreminjala. Vključeno je bila v novo
nastalo občino Senovo, ta pa v občino Krško.
Danes je Brestanica urbano naselje mestnega značaja in je sedež krajevne skupnosti. V kraju
je KU, banka, osnovna šola, vrtec, številne trgovine, gostišča in več športno rekreacijskih
objektov. Od gospodarskih dejavnosti je vsekakor najpomembnejša Elektrarna Brestanica,
TESPACK Brestanica ter več obrtnih poslovalnic in ustanov.
Krajevna skupnost Senovo
Odmaknjena od glavnih poti in pomembnejših dogajanj je senovsko – brestaniška dolina
dolgo samevala v svoji zaprtosti. Šele v zadnjem stoletju se je tega otresla in se začela hitro
razvijati. Glavno vlogo je tu imel premogovnik, ki so ga odprli pred več kot 200 leti. Visoka
kvaliteta premoga je pritegnila več ljudi, ki so se pričeli naseljevati po vsej dolini. Tako je
nastalo tipično rudarsko naselje – Senovo.
Senovo se je prvotno imenoval le predel ob vznožju vzpetine Armez, kjer je sedanja Vas; k
ožjemu delu ob Senovskem potoku se je kasneje pridružilo več zaselkov, katerih imena so se
skozi zgodovino izgubila; le tu in tam jih še kdo pozna.
Vendar pa rudarji niso bili prvi naseljenci doline. Arheološke najdbe, kot je kamnita sekira,
nakazujejo, da je bila dolina naseljena že v prastarih časih. Poleg tega pa nagrobne plošče in
žarna pokopališča dokazujejo prisotnost Rimljanov v teh krajih. Območje je tudi znano po
gosti postavitvi srednjeveških gradov, ki so bili pretežno v lasti Habsburžanov. Ker je
pokrajina precej razgibana, ni čudno, da so na večini primernih vzpetin zgradili cerkve in
kapelice: nekatere stojijo še danes, nekaj se jih ni ohranilo. Prav tako sta povsem izginila dva
gradova: Tvarog in Šperenberg, o reštanjskem je le še nekaj sledov.
Naselje Senovo je kar staro, saj imamo podatke, da so bila tu v 13. stoletju večja posestva,
katerih lastniki so plačevali davke rajhenburški gospodi. Manjši kmetje pa so se ukvarjali z
živinorejo in poljedelstvom.
O kakšnem posebnem razvoju Senovega ne moremo govoriti do l. 1796, ko najdemo prvič
omenjen premog. Odkril ga je kovač Grabnar. Po nekaterih virih je do l. 1823 s tem
premogom žgal opeko eden od grofov Attemsov v opekarni pri Brežicah.
Do 18. 1. 1904 se je zvrstilo še nekaj preprodaj rudnika; tedaj pa se je to trgovanje ustavilo pri
Trboveljski premogokopni družbi, ki je začela z načrtnim izkopom in prodajo premoga.
Tedaj pa se je začelo tudi življenje na Senovem hitreje razvijati. Sem se je priselilo nekaj
delavcev – rudarjev, tako je naš kraj takrat štel 800 prebivalcev.
9
Rudarski značaj kraju dajejo t.i. kolonije; Stara kolonija (1923) za delavce, Uradniška
kolonija (1925) za uradnike in Nova kolonija (po 1945). V slednji je lepo obnovljena in še v
uporabi skupna krušna peč s štirimi kurišči.
V novi šolski zgradbi se je pouk začel 5. novembra 1929; vpisanih je bilo 346 učencev, že
naslednje leto, ko je začela s poukom meščanska šola, jih je bilo kar 478. Število učencev je
vse do vojne naraščalo sorazmerno z naraščanjem števila delavcev pri Rudniku.
Leta 1944 se je število zaposlenih precej zmanjšalo, ker so možje množično odhajali k
partizanom. Njihova moralna moč je precej zrasla, ko se je XIV. divizija 8. in 9. februarja
zadrževala na našem področju in z napadom na rudnik izvedla največjo vojaško akcijo na
svojem pohodu. Leta 1950 je bilo v premogovniku zaposlenih 1431 delavcev, kar je največ v
zgodovini premogovnika. S širitvijo rudnika se je širilo tudi Senovo in naselja ob njem. Kraj
je postajal večji in modernejši. Zgradili so nekaj stanovanjskih hiš, obnovili nekatere stare
objekte, asfaltirali cesto skozi kraj in postopoma še večino vaških.
Prvega januarja 1964 so dobile ženske možnost zaposlovanja v obratu sevniške Lisce, 1.
marca 1972 se je nekaj rudarjev že prekvalificiralo v Metalno, 1978 pa še nekaj v TES, ki se
sedaj imenuje DUROPACK.
Vendar pa se Senovo ni hitro razvijalo le na gospodarskem področju, temveč tudi na
kulturnem, športnem. Močna društva že leta dosegajo vidne uspehe tudi v državnem merilu.
(DKD Svoboda Senovo s svojimi sekcijami, Planinsko društvo Bohor Senovo s planinsko
kočo na Bohorju, TD s Potjo štirih slapov,…)
Pomniki rudarjenju so Kocka rudarjenja delo akademskega kiparja Toneta Demšarja, Svetilka
rudarske sreče po zamisli arh. Mitja De Glerie, obnovljena vlakovna kompozicija pred OŠ
XIV. divizije in urejen premogovniški rov v šoli.
Zanimiv je tudi ogled geološke zbirke z zbirkami kamnin, fosilov in mineralov. V KS živi
sedaj nekaj nad 4000 prebivalcev na Senovem, Reštanju, Malem Kamnu, Šedmu, Dobrovi,
Brezjah, Kališevcu, Gorenjem Leskovcu, Stranjah in Dovškem.
Krajevna skupnost Koprivnica
Koprivnica je majhna vas v severovzhodnem delu krške kotline, na robu Kozjanskega. Leži
na nizkem slemenu med dvema potokoma na nadmorski višini 327 metrov. Svet je valovit,
prepleten z gozdovi, travniki in potočki, v ozadju pa se dvigujejo hribi Reštanj s Sv. Joštom,
Mrčna sela, Ravni log in Vetrnik. Narava je vabljiva v vseh letnih časih.
O samem imenu kraja kroži med ljudmi zanimiva zgodba. Pravijo, da je pred davnimi časi
neka deklica pasla čredo krav na hribčku na sredi vasi. Ko se je brezskrbno igrala, je po
naključju našla Marijino svetinjico; obesek, na katerem je bila upodobljena Marija. Našla ga
je sredi kopriv in o tem je pripovedovala doma in tudi ostalim. Zgodba se je širila od ust do
ust in tudi to svetinjico naj bi marsikdo videl. Tako naj bi sčasoma začeli kraj imenovati
Koprivnica – ker je bilo »najdišče« v koprivah, koprivcah.
V 17. stoletju so nekje na tistem mestu zgradili cerkev, ki je danes farna cerkev, posvečena
Mariji Vnebovzeti in ima tri podružnice; eno na Velikem Kamnu (cerkvica sv. Martina), eno
na Joštu (cerkvica Sv. Jošta) in kapelico Marije Lurške v Koprivnici. O tej kapelici je gospa
Ita Hess Rak napisala drobno brošurico, iz katere izvemo zanimivo zgodbo, zakaj so jo leta
1885 postavili.
Koprivniški potok, ki izvira pod Vetrnikom, je vzhodna meja Krške občine in meji s
Kozjansko. Zemlja v teh krajih je srednje rodovitna. Tudi zaradi tega se ljudje s kmetijstvom
ukvarjajo šele po službi, ki so si jo v večini našli nekje med Senovim in Krškim, saj v samem
kraju ni industrije. Z vinogradi zasajen je hrib Šikovec, ki spada v Bizeljsko-sremiški
vinorodni okoliš.
10
V bližnji okolici je tudi nekaj večjih nasadov jablan, ki jih pridelujejo za sokove in sušenje.
Obiskovalci si lahko ogledajo vzgojo, pomagajo pri obiranju in si priskrbijo ozimnico.
V bližini sta dve ribogojnici; eno v Koprivnici pri Martinu Starcu in eno v Mrčnih selah pri
Otu Bohorču. Obe sta sodobno urejeni in ponujata obiskovalcem postrvi različnih velikosti.
Ob potočku v Mrčnih selah stoji in še vedno melje mlin na vodo. To je mlin pri Petrovičih,
kjer vsakega obiskovalca prisrčno sprejmejo in če ga pričakujejo, tudi obdarujejo s toplimi
žemljami.
Čeprav je Koprivnica majhen kraj na severovzhodu Posavja, stisnjen na rob Kozjanskega, je v
kraju osnovna šola, ki ima svoje korenine v daljnem letu 1838. Takrat je bila to dvorazredna
šola, danes pa je sodobna osemletka, ki jo trenutno obiskuje okoli 120 otrok. Šola ima tudi
igrišče, ki ga v popoldanskem času zelo radi obiskujejo mladi in tudi tisti malo starejši.
Sicer pa narava sama ponuja veliko možnosti za sprehode, nabiranje zdravilnih rož in gob,
označene so tudi kolesarske poti.
Iz Koprivnice pelje pot proti Podsredi, kjer je Podsredški grad, in še naprej proti Podčetrtku,
kjer se lahko sprostimo v termalni vodi v Atomskih toplicah.
V KS Koprivnica aktivno delujeta Turistično društvo in Kulturno društvo Anton Aškerc, ki v
sodelovanju s krajani poskrbita za več zanimivih prireditev v kraju. Tako vsako leto v začetku
junija organizirajo srečanje vseh ljubiteljev frajtonarice.
Prav tako tradicionalna je prireditev 15. avgust, na praznik Velikega šmarna in krajevne
skupnosti. Takrat se po slovesnosti v cerkvi z razstavo na stojnicah predstavijo obrtniki in
gospodinje s svojimi dobrotami. Popoldne se na Izletniški kmetiji Vrtovšek odvijajo igre, v
katerih se pomerijo ekipe vseh zaselkov. Vsako leto pa organizirajo tudi kožuhanje koruze
pod kozolcem z ohranjanjem tradicij in navad, ki so včasih spremljali to opravilo.
Krajevna skupnost Senuše
Je najmanjša krajevna skupnost v občini Krško. Meji na KS Raka, KS Veliki Trn ter KS
Leskovec pri Krškem. Sestavljena je iz šestih vasi: Senuše, Drenovec, Brezovska Gora,
Brezje, Straža, Dedni vrh, v katerih živi okoli 450 prebivalcev. Center krajevne skupnosti je
vas Senuše.
V sami krajevni skupnosti deluje Gasilsko ter Športno društvo. Infrastruktura povezuje znano
Ajdovsko jamo, imajo pa tudi Račjak. Sicer pa je to podeželje, kjer se ukvarjajo pretežno z
vinogradništvom, sadjarstvom in jagodičevjem.
Krajevna skupnost Krško polje
Krajevna skupnost Krško polje sestavljajo vasi Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre, kjer živi
okoli 970 prebivalcev. Ravninsko območje Krškega polja omejuje na jugu avtomobilska cesta
Ljubljana – Zagreb. Prodno savsko naplavino žal pokriva le pičla plast prsti, zato je rastje
izpostavljeno pogostim sušam. Dolgoletna zamisel o namakalnem sistemu obeta, ob
uresničitvi, preusmeritev pridelave v vrtnine in trsničarstvo. Znova bi veljalo posvetiti vso
pozornost nekdaj znani pomembni krškopoljski lahki konjereji, tudi v športne namene.
Za celotno območje krajevne skupnosti je značilna zgodnja poselitev. Posebni pomen pa je
območje imelo v rimskih časih - tedaj je bilo v današnji vasi Drnovo znamenito mesto
Neviodunum.
11
Krajevna skupnost Rožno-Presladol
Je bolj hribovita in redko poseljena pokrajina z okoli 475 prebivalci. Krajevna skupnost meji
na KS Blanca, KS Senovo, KS Brestanica ter preko Save na KS Krško. Prebivalci se pretežno
ukvarjajo s kmetijstvom, zaposleni pa hodijo v službo v bližnjo Brestanico ali Krško.
KS ima tudi eno gostilno, Gostilna Terpinc ter cerkvico Sv. Kancijan. Za razna družabna
srečanja, proslave pa premorejo tudi dom, kjer se krajani družijo.
12
2
NARAVNA DEDIŠČINA
Kljub nenehnim posegom v naravo, je ta v krški občini še marsikje ohranila svojo prvinskost.
Tu so celo predeli, ki jih lahko označimo za naravne znamenitosti, oziroma naravno kulturno
dediščino, v njihovem celotnem obsegu ali v posameznih delih. Obsežne gozdne površine,
vodotoki, kraški svet s svojimi značilnimi pojavi, viri termalne vode,… so vredni našega
ponovnega odkrivanja in ogledov, saj nam prinašajo urice sprehodov in sprostitve.
KRAKOVSKI
(PRA)GOZD
Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko
se je ohranil Krakovski gozd, ki je nižinski poplavni hrastov gozd,
zavarovan kot naravni rezervat. Kartiral ga je gozdarski inženir,
izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel. Razteza se na 40.5
hektarih površine Razteza se na skoraj 41 hektarjih površine in so
ga leta 1952 zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost
je depresija Trstenik, na površini okoli 30 hektarjev zaščiten
biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke
pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.V preteklosti
je bil to neprehoden močvirni svet, poraščen s trstiko (od tod
njeno ime) in obsega danes okoli 30 hektarjev površine. Še danes
predstavlja v porečju Krke najbolj pomembno drstišče ščuk in je
hkrati med največjimi v Evropi. V Krakovskem gozdu najdemo
številne redke ptičje vrste (tudi orla klinkača in edino gnezdišče
črne štorklje, sivo čapljo, detelje) in zaščitene rastline (močvirska
logarica ali tulipan). Sicer pa so v Krakovskem gozdu številne
vrste avtohtone divjaki; po letu 1970 so tu naselili še jelena
damijaka, ki se je močno razširil. Seveda je tudi Krakovski gozd
priljubljeno področje slovenskih gobarjev. Med drevesi
prevladujeta hrast dob in beli gaber. Znameniti hrast pri
Cvelbarjevi domačiji na Malencah je star okoli 350 let, visok 40
metrov in ima obseg kar 7 metrov.
GORJANCI
Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje predstavlja
celotno južno mejo krške občine s Hrvaško. Nad krško kotlino se
dviguje do Trdninovega Vrha (1178 m). Na Gorjancih so številni
izviri, med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in
zaganjalka Minutnik, bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in
Kamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite
doline.V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora, s 4
hektarji zaščitenih debelih bukev. Med številnimi vrstami lovne in
druge divjadi najdemo jelenjad in medveda, že iz Valvasorjevih
časov pa so Gorjanci znani po polhih. Med naravnim rastlinjem
najdemo nekatera zdravilna in redka zelišča, pa tudi raznovrstne
gobe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina
cvička. Območje pogorja Gorjancev je prepredeno z voznimi
cestami in pešpotmi, ki vodijo tudi na hrvaško stran, ter z
označenimi planinskimi potmi. V številnih smereh ga lahko
obvozimo in prevozimo tudi po označenih kolesarskih poteh.
Predel Gorjancev je izrazit kraški teren, kar opazimo skoraj na
vsakem koraku, saj so povsod vidni kraški pojavi. Veliko je jam
in brezen, ki pa žal niso še vsa raziskana. Na območju Gorjancev
13
kraljuje rjavi medved. Kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova
na polhe. Slikoviti so opisi polhanja in vraževerja, ki je z njim
povezano, v Slavi vojvodine Kranjske iz XVII. stoletja,
slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Pobočja
Gorjancev, še posebno Opatove gore, so bogata z zdravilnimi
zelišči (arnike, naprstca, spomladanske rese, ženiklja in kranjske
bunike). To so predvsem: naprstec (Digitalis sp.), spomladanska
resa (Erica carnea), ženikelj (Sanicula europea), kranjska bunika
(Scopolia carniolica), arnika (Gentiana sp.). Številne so tudi vrste
užitnih gob.
BOHOR
Bohor leži levo od občinskega središča Krško, v sredini področja
med Savo ter izlivom Savinje in Sotle v Savo, na nadmorski višini
900 m. To je široko, v 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje, ki
poteka v smeri vzhod-zahod. Pretežni del pokrivajo gozdovi v
pasu od 300 do 1024 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih so
na širokih terasah v višini 720 do 750 m krčevine z zaselki.
Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje (Zalog)-820 m.
nadmorske višine. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik s 1024
m nadmorske višine. Boljši razgled nudijo nižja Skalica (951 m)
ter Veliki Koprivnik (982 m). Severna pobočja so strma in jih
prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrek in jelk.
Med drevesnimi vrstami je tudi na Slovenskem zaščitena tisa. Tu
najdemo edino ohranjeno rastišče jarice in še nekaj posavskih
rastlinskih endemitov. Številne vrste praproti in mahovja,
zaščitena širokolistna lobodika in redke orhideje dajejo pokrajini
še poseben mik. Pester je živalski svet, med katerim naletimo tudi
na gamsa, v nekaterih potokih pa celo na raka jelševca. Bohorska
pokrajina je prepredena s potoki in slapovi na njih, med naravnimi
znamenitostmi pa naj omenimo še kamnito Iglo in Bohorsko
naravno okno. Mogočni in ponosni gozdovi že od nekdaj nudijo
zavetje mnogim ljudem, živalim in rastlinam. Na Bohor vodi
veliko različnih planinskih poti, ki vodijo mimo štirih slapov,
partizanske bolnišnice, starega mlina, spomladi je nepogrešljiva
spomladanska jarica, ki raste le tu. Na Bohorju nudi zavetišče
Planinski dom.
RUDNIK RJAVEGA
PREMOGA SENOVO
Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je
premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v
reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati
grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Leta
1859 je Albert Miller pl. Hauenfels v opis vseh štajerskih
premogovnikov vključil tudi podatke za senovski premogovnik,
tedaj še z imenom Reichenburg. Vestni sestavljavec poročila je
napisal, da v okraju sicer ni rudnikov ali tovarn, pač pa imajo na
Reštanju površinski kop črnega premoga, ki pripada grofu
Attemsu. Premog odpravljajo v Brežice, kjer ga uporabljajo v
tamkajšnji opekarni. Transportna pot med Reštanjem in Brežicami
je merila okrog 26 km in je bila težavna. V tistih časih, ko po
savski dolini še ni bila zgrajena železnica, so prevoze blaga na
večje razdalje opravljali po Savi. Ladje, imenovane “dombas”, so
14
opravljale to nalogo. Od leta 1904 do začetka 2. svetovne vojne je
bil rudnik v lasti TPD (Trboveljske premogokopne družbe), sedaj
pa je že nekaj let v zapiranju. Danes se premogovniški muzej
nahaja v osnovni šoli na Senovem.
RUDNIK SVINCA IN
CINKA, ZALOG PRI
STRANJAH
Prvi podatki o nahajališču svinca in cinka na tem območju segajo
v leto 1861-62, rudarske geološke karte iz leta 1874 in 1920 pa
kažejo, da so ga na Bohorju sledili že v prejšnjem stoletju.
Podatkov o količini izkopane rude ni, predvidevajo pa, da jo je
bilo okoli sto ton. Na Senovem si lahko ogledate rudniško
pokrajino z napravami, v Osnovni šoli 14. divizije pa so zbirke o
rudarjenju na Senovem in zbirka kamenin ter fosilov.
AJDOVSKA JAMA
(KARTUŠEVA JAMA)
Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa Je
kraška votlina v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad
2 hektarja velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se
odpira 4.100 m od leskovške cerkve na višini 244 m Raziskovalna
dela so se v njej začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila
po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni
dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot
poslovilni prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki
dokazujejo bogato ustvarjalnost tedanjega človeka in so na
slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je
kasneje služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki
in visokem srednjeveškem obdobju. Izkopani deli človeškega
okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer niso
razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna
ogleda. Kot arheološko najdišče je bila znana že v 19. stoletju.
Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila v poznem
neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva
odrasla in dva otroška skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno
naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih
plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi
železnimi konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega
medveda. Najdbe hranijo v Posavskem muzeju Brežice.
LEVAKOVA JAMA
Levakova jama, divja hudourniška jama, se imenuje tudi Jama v
Šutni in se nahaja v Dolu pri Podbočju. Ima zelo slikovit vhod,
dolga pa je 350 m. Več kot tri četrtine jame napolnjuje voda, zato
je neprimerna za oglede. Zanimiv pa je prvi del, kjer so v 60. letih
potekala izkopavanja najdišč iz 2. in 3. stoletja. Ostanki se
nahajajo v Posavskem muzeju Brežice.
SLAPOVI
Slap PEKEL je na potoku Blanščica, ki ima zanimivo razgibano
pot. Njegov začetni del je 15 metrov globok padec, v nadaljevanju
so 7 metrov globoke Orgle in v zaključku 17 metrov globok vodni
padec čez dolomitno steno, obraščeno z mahom. Stranjski potok
se na poti v dolino prebija čez manjše slapiče in skočnike.
Njegov osrednji del, slap BOJANCA, pada skoraj 15 metrov
globoko in se kmalu za tem z zadnjim skokom v globino 4 metrov
konča.
Slap UBIJAVNIK je na Dobrovškem potoku. Njegov padec v
globino skoraj 7 metrov se začne, ko voda priteče na svet sivega
15
dolomita. Blizu je še slapišče Mlinarjev up, ki je vodnato le nekaj
mesecev v letu, v 50 metrov široki in 10 metrov dolgi strugi s
položnim padcem.
Slap BOJAVNIK teče pod Grabenskimi pečinami. Na Dovškem
potoku vijuga z vmesnimi tolmuni po 16,4 metra dolgem padcu.
Pri zaselku Poreber je slap ZAPEČJE. Njegova voda preskoči 9
metrov globoko in se zbere v štiri metre dolgem tolmunu. Je edina
tovrstna naravna tvorba, ki zaradi tvorjenja lehnjaka še napreduje,
oziroma se daljša.
RIBNIKI
RIBNIKI MAČKOVCI v Brestanici
Prvič so jih uredili že brestaniški grofje in kasneje vzdrževali
trapisti. Celotno območje, ki obsega več kot 15 hektarjev površin,
so leta 1961 odkupili člani ribiške družine Brestanica-Krško.
Postopno so obnovili 3 ribnike v površini 6,5 hektarja in jih
napolnili z raznimi ribjimi vrstami, predvsem s krapi, somi,
amurji, rdečerepkami in nekaterimi drugimi ribjimi vrstani. Ob
njih srečujemo želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste.
Ribniki so s svojo gozdno-travniško okolico in možnostmi za
čolnarjenje, z leti postali priljubljena športno-ribolovna in
izletniška točka. Urejeno gostišče nudi tudi možnost za
prenočitev, v apartmajih in enoposteljnih sobah.
RIBNIK NA RESI
Leži pri Krškem, na levem bregu reke Save na Vidmu. Je
predvsem priljubljeno sprehajališče tako za mlade kot tudi za
starejše. V primeru suše voda zelo upade in že se je zgodilo, da je
ribnik poleti presušil. Pozimi pa v primeru nizkih temperatur
zamrzne in je priljubljeno drsališče. Najlepši pa je ribnik spomladi
in jeseni, ko zaživi v vsej svoji lepoti, na njem so tudi race.
RIBNIK V MAČKOVCIH
Leta 1507 se omenja ribnikv Mačkovcih v Stolovniku.
RIBIŠČE V BAJERJU
Leta 1503 se omenja ribišče Bajer v Priževem dolu.
Omenimo naj še starodavni obnovljeni mali ribnik nekdanjega
kostanjeviškega samostana in novejši pri Karlčah, v katerih gojijo
predvsem krape.
BOHORSKO
POGORJE
Bohorska krajina je prepredena s številnimi potoki, ki si utirajo
dokaj strmo pot v dolino. Na njej je tako nastalo nekaj slapov, ki
so najbolj slikovit geološki pojav v preoblikovanju pretežno
triasno dolomitnega kamnitega površja. Še največ jih je v
dolomitnem svetu severovzhodnega dela Bohorja, na Blaščici in
njenih pritokih.
REKA KRKA
Je značilna mirno tekoča kraška reka, ki meri od izvira do izliva v
Savo 92,3 kilometre. Zanjo je značilen izredno majhen strmec in
zato skoraj rednimi pomladanskimi in zimskimi poplavami. Krka
ni prodonosna, zato so njeni bregovi praviloma vrezani v obrčno
ravnico, obdani z mnogovrstnim rastlinjem, grmovjem in
značilnimi obvodnimi drevesi. Njena značilnost so pregrade iz
lehnjaka, na katerih so se izoblikovali tudi številni manjši otočki.
16
Njene glavne ribje vrste so somi, ščuke, platice, ki imajo v njenih
pritokih narav drstišča. Njeni potočni pritoki, predvsem na
območju Kostanjevice so salmonidni. V Prekopskem potoku,
Obrhu, Studeni in Sušici domujejo potočne postrvi, v Studeni pa
celo lipan. Potok Gradnja je varstveni in gojitveni za mladice
potočne postrvi.
Reka Krka oziroma dolenjska ali zelena lepotica je največja po
celotni dolžini slovenska reka. Izvira v vasi Krka pri Žužemberku
in ob daljšem deževju prihrumi na plano iz jame pri izviru. Zaradi
svoje prirode in narave ozemlja, po katerem teče, in morda zaradi
relativne zaostalosti tega področja, se je po vsej dolžini izognila
velikim tehniškim posegom in vizualnim onesnaženjem ter skoraj
v celoti ohranila naravni tok, naravno obrežje, bližnjo okolico in
krajino. Ta prirodna prvinskost reke in krajine je nenadomestljive
vrednosti in je naravna dediščina, ki jo kaže za vsako ceno
ohranjati in seveda le ustrezno izkoriščati.
Krka ponuja obilo užitkov: lovljenje rib, kopanje, čolnarjenje,
vožnjo s kanuji ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih
bregovih.
REKA SAVA
Je najdaljša tekoča voda v občini. V svoji zgodovini je s
spreminjajočem se toku izoblikovala orečne terase, do druge
polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot, s
pristanišči na Drnovem, v Krškem in Rajhenburgu. Njeno
nekdanje ime bo ponovno v večji veljavi, ko bodo na območju
Posavja na njej zgradili vodne elektrarne, eno tudi v krški občini.
Obrečnemu prebivalstvu je bila nekdaj vir dodatnega zaslužka z
ribolovom, za športnega pa je svoj pomen izgubila s kasnejšim
onesnaževanjem. V zadnjih letih se je prebila v višji kakovostni
razred slovenskih voda, tako da ribiči tu in tam uplenijo ponovno
celo kakega sulca. Reka Sava priteče k nam preko občine Sevnica
in po svoji strugi nadaljuje pot v občino Brežice in deli občino na
Dolenjski in Štajerski del. Izvira na Gorenjskem na dveh delih: na
enem kot Sava Bohinjka z izvirom slap Savica, na drugem delu pa
je izvir Močilnik, nekakšno močvirje, ki se izoblikuje v strugo
Save Dolinke, kasneje pa se združita in razširita v mogočno reko
Savo. Iz Zasavja, kjer teče po ozki soteski, ki si jo je izdolbla
skozi hribovje, priteče k nam. Tu se dolina razširi v krško polje in
Sava postane tu nižinska reka. Skozi stoletja si je utirala pot ob
naših poljih in poljubno spreminjala svojo strugo, vse dokler je
nismo z nasipi in regulacijami omejili. V preteklosti je bila to
plovna reka. Največji pomnik na te čase so nedvomno ostanki
rimskega pristanišča Neviodunum pri Drnovem, ki pa danes leži
daleč od reke.
ZAJEZITVENO
JEZERCE V
DRENOVCU
Dostop do Drenovca je po cesti iz Krškega preko Leskovca skozi
Senuše. Tik pod Drenovcem se združita dva potoka v potok
Drenovec. Le ta se po združitvi s Kačkom v Senušah preimenuje
v Senušo. Vinska gorica nad naseljem slovi po trtnih nasadih,ki
dajejo v tem okolišu dober cviček. V tesni gozdni dolini na
zahodni strani Kurje vasi je leta 1934 zemeljski plaz zaprl odtok
17
potoku Smolinščku, tako da je tam nastalo zajezitveno jezero
Smolina. V njem so se zaredili krapi, linji, ščuke. Zato so
domačini vsako leto preveč naraslo vodo odvajali tako, da so
prekopali jez. Pred leti so jezero očistili in znova zajezili, ker
utegne postati po ureditvi kopališče.
Račnik na Senušah je leta 1988 obnovila lovska družina Krško,
zgrajen je na močvirnih tleh ob potoku Dule in Senuša. Na sredini
ima otok, ki ga s kopnim povezuje 33 metrov dolg most.
Naseljenih je približno 400 rac z dodatnim krmljenjem.
LIBNA
Zaselek Libna leži na severnem robu Posavja, ob lokalni cesti
Krško - Brežice. Nad Libno se dviga 359 m visok istoimenski
grič, v starejši literaturi poimenovan tudi Libenska gora
(Laibenberg). Krono griča predstavlja z obrambnimi nasipi
omejena prazgodovinska naselbina, sredi katere stoji danes cerkev
sv. Marjete in dve kmetiji. Pod Libno se razprostira celotno Krško
polje, obenem po nadzoruje dostop v savsko sotesko, saj dobro
obvladuje prostor na levem bregu. Prazgodovinska naselbina je že
na terenu vidna po ostankih nasipov in kamnitih ruševin, ki segajo
v dolžino preko 1800m. Večino 10 ha površine znotraj obrambnih
nasipov pokrivajo danes obdelane njive, vinogradi, košenice in
poslopja dveh kmečkih gospodarjev. Gozd, s katerim so pobočja
Libne porasla, sega praviloma do zunanjih robov nasipa in še s
tem označuje prostor nekdanjega gradišča.
STARI GRAD NAD
PODBOČJEM
V območju Starega gradu nad Podbočjem je halštatsko, z dvojnim
nasipom utrjeno naselje s sledovi hiš v tamkajšnjem vinogradu.
Slučajne najdbe z njega so prazgodovinske, predvsem halštatske.
Pripadajoče grobišče je na južni strani v gozdu pod hribom. Pri
rigolanju svojega vinograda na Bočju je kmet Radovanič izkopal
kamnito sekiro. Morda z gradišča ali njegovega območja sta
keltska srebrnika. Z gradišča omenjajo tudi rimske izkopanine
(rimske novce). V nekem vinogradu blizu Starega gradu je bil
izkopan velik marmornat rimski lev- del nagrobne arhitekture, ki
je bil shranjen v Podbočju, nato pa prepeljan v Ljubljano. Njegov
odlitek pa so v juniju 1999 postavili sredi obnovljenega trga pred
cerkvijo Sv. Križa v Podbočju.
JAMA VELIKA PEČ KOSTANJEK
Vhod v jamo Veliko peč se odpira proti zahodu na robu kanjona
Brestanice. Vhodni del jame je podkvaste oblike in se nadaljuje v
notranjost z manjšim rovom. Opazna so zemeljska dela, ki so
površino jamskih usedlin izravnala. Po pripovedovanju
domačinov je bila v jami v letih od 1942 do 1945 partizanska
tehnika. Leta 1989 je bila v vzhodnem delu jame izkopana
poskusna sonda manjših dimenzij, ki je dosegla globino 220 cm.
Usedline se v globino še nadaljujejo. Na površini je bila najdena
novoveška keramika. V plasti med 20 in 50 cm je najti kose
železnodobnega posodja in kosti domačih živali. Med 150 in 160
cm se pojavijo kosti jamskega medveda in lesno oglje. V tej plasti
je bila najdena tudi kamnita obdelana klinica in prevrtan zob neke
zveri. Nedvomno je Velika peč človeku starejše kamene dobe vsaj
občasno nudila zavetje, morda pa je bila celo naseljena.
18
3
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA
Občina Krško ima bogata arheološka najdišča, mnoge najdbe hranijo v Narodnem muzeju v
Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in Joaneum v Gradcu.
DRNOVONEVIODUNUM ostanki rimskega
pristanišča na robu
vasi Drnovo
Na severovzhodnem delu vasi Drnovo je ob nekdanji strugi reke Save
od 1. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ležalo rimsko mesto in pristanišče
Neviodunum. Mesto se je razprostiralo na okrog 4 ha in je imelo
forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe
z mozaiki. V pristanišču sta bila pomola in veliko skladišče. Iz
Drnovega ali njegove ožje okolice izvira meč iz mlajše bronaste
dobe. Omenjajo tudi sočasno sulično ost. Najdenih je bilo nekaj
drobnih predmetov kulture žarnih grobišč. Nekaj predmetov je tudi iz
mlajšega latena, med njimi štirje keltski srebrniki vzhodne skupine.
V latensko fazo spada nastanek keltskega opida Neviodunum, iz
katerega pozneje razvil rimski municipij Flavium Lotobicorum
Neviodunum. Njegovo upravno področje je segalo do Save,
Gorjancev in Stične. Neviodunum so že v srednjem veku močno
prekopavali. Izkopavanja zbiralcev starin in muzejev so delno
evidentirana od 19. stoletja dalje. Med leti 1857 in 1861 je za
ljubljanski muzej raziskoval Leinmuller. Z letom 1883 je pričel
intenzivno razkopavati J. Plečnik, ki je opravljal to delo, kot je videti,
kar deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v ljubljanski narodni
muzej. Najdbe v glavnem izvirajo iz grobišč, nekaj pa tudi iz naselja
samega. Izkopal naj bi bil preko 300 grobov. Najdbe iz Drnovega so
predvsem v Narodnem muzeju v Ljubljani, hranijo pa jih tudi v
graškem Joaneju, v dunajskem Naravoslovnem muzeju, v celjskem
Pokrajinskem muzeju in v Posavskem muzeju v Brežicah. Kolikor je
danes ugotovljivo, je sklenjeno mestno območje segalo na severu do
stare savske struge, kjer je bil izkopan zidan pristan. Na vzhodu ga
omejuje današnja živa meja na ledini Groblje, na zahodu je segalo do
roba današnje vasi, na jugu do vaških pašnikov. Obseg mesta je
približno 200 x 200m. Mestni cardo maximus je identičen z rimsko
cesto Aemona-Siscia vzdolž stare savske struge. Ob njej je bil forum.
Terme s kloako napeljano v savsko strugo so bile najdene ob odcepu
ceste proti Cerkljam. Nedaleč od tod so zadeli na rimske kletne
oboke. Poleg cerkve so ugotovili suspenzuro, na ledini Groblje
ostanke lesenih poslopij. Poročajo tudi o drugih podobnih stavbah,
med drugim o večji stavbi s hlevom. Grobišč pa približno pet.
Zahodno je ob cesti v Veliko vas, jugozahodno od dveh krakih
kolovoza proti Velikem Podlogu, južno ob cesti na Gorico,
jugovzhodno ob cesti proti Cerkljam iz vzhodno ob poti v Mrtvice.
Vsako od njih je bilo doslej ugotovljeno nekaj sto metrom v dolžino,
nobeno pa še ni topografsko zaključeno. Njihov časovni razpon sega
od 1. do 4. stoletja. Tipološko so izpričane skoraj vse variante
grobov, ki jih srečamo v rimskem času pri nas. Zelo redki so pokopi
v sarkofagu. Neviodunumska posebnost so zidane grobnice s
freskami. V predmestnem področju in v območju grobišč so bile
ugotovljene lončarske peči. Doslej je bilo v mestu in v območju
19
ugotovljenih kakih osem rimskih vodnjakov. V 2. stoletju je bil
zgrajen vodovod izpod Gorjancev. V Drnovem je bilo izkopanih več
rimskih napisnih kamnov. Po vsej verjetnosti izvirajo iz Drnovega
tudi v Leskovcu vzidani spomeniki. Iz neviodunskega območja sta
dva miljnika. V Neviodunumu je morda bila tudi zgodnjekrščanska
verska občina, saj je bilo najdenih nekaj oljenk in fibula s
kristogramom. Iz obdobja preseljevanja ljudstev je grob in cikadna
fibula, omenjajo pa tudi staroslovanski grob. V območje najdišča
Drnovo vključujemo tudi najdišče v Bregah, kjer se na njivah z
ledinskim imenom Kamin razteza vzdolž 9m široke rimske ceste
vzhodno neviodunsko grobišče. Tu je izkopaval predvsem J. Pečnik,
ki ugotavlja, da se pokopi začenjajo že 30m od mestnega obzidja
severno od siscijske ceste. Grobovi časovno spadajo v pozno antiko,
pridevki so redki, grobnega reda ni opaziti. Kakih 200 metrov od
neviodunskega obzidja je bil v sektorju grobišča odkrit rimski
vodnjak.
LIBNA - Arheološko Na poti mimo Libne iz Krškega proti Brežicam je pred več kot
dvema tisočletjema na vrhu griča stalo mogočno gradišče. S svojo
najdišče
izredno strateško in dominantno lego je skoraj tisoč let obvladovalo
prostrano Krško polje in prometne povezave ob Savi iz Balkana in
Panonije v Italijo. Tu so potekala razna raziskovanja, izkopi ter
najdbe. Sodi med običajni in pri nas pogosti tip železnodobnega
gradišča vrh vzpetine ali hriba, kjer so naravna strma pobočja še
dodatno zaščitena z obrambnimi konstrukcijami. Dobro vidni okopi
prazgodovinskega gradišča ter številne gomile so že v zgodnjih 80.
letih prejšnjega stoletja privabile prve raziskovalce. J. Pečnik in
W.Gurlitt sta tu kopala od 1884 dalje. J. Szombathy leta 1889 in
1890, R. Hoernes pa v letih 1892 in 1893. W. Schmid je kopal za
grški muzej naprej od leta 1916 in nato še leta 1942. Med vojnama so
kopali le »starikopi«. Moderna izkopavanja so se začela šele po letu
1954, ko je izkopaval gomile naprej F. Stare, nato pa v letih 1962 in
1969 še T. Knez in S. Škaler. M. Guštin je raziskave Libne razširil na
naselbino in v letih 1975 in 1976 sondiral utrdbeni sistem gradišča.
Tega sestavljajo glavno in stransko obzidje in obsega preko 1800
metrov. Večino 14 hektarjev površine prazgodovinske naselbine
pokrivajo danes njive, vinogradi in pašniki. Gozdna meja sega
praviloma le do zunanjih roba nasipov. Izkopavanja so pokazala, da
segajo kulturne plasti ponekod tudi do 3 metre globoko in vsebuje
šest glavnih naselbinskih faz. Naselbina je nastala v 8. stoletju in je
polno živela tako rekoč do prihoda Rimljanov. Povsem uničena ni
bila niti v antičnem času, o čemer pričajo najdbe novcev Vespazijana,
Aleksandra Severa in Galijena. Drobne najdbe iz naselbine imajo
primerjave tudi v grobovih gomilnega grobišča, ki se razprostira na
vzhodnih terasah pod vrhom Libne. Grobišče sestavlja okrog 70
gomil, ki so vsebovale od enega do največ 52 pokopov. Nekatere
gomile so danes še dobro vidne, prav tako pa tudi sledovi
prekopavanj. Svojevrstno zanimivost liberskih gomil predstavljajo
pokopi konj. Izkopanine iz Libne hranijo Narodni muzej v Ljubljani,
Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in
predvsem Joaneum v Gradcu.
20
BRESTANICA –
arheološko najdišče
V rimskem času je mimo Brestanice potekala cestna povezava med
Neviodunumom in Celeio. V Brestanici je bil na tej cesti preko Save
most, kar je dajalo območju še poseben strateški pomen. O rimski
magistralni cesti preko Save most, kar je dajalo območje še poseben
strateški pomen. O rimski magistralni cesti priča najdba treh rimskih
miljnikov na desnem savskem bregu,. Na levem savskem se je od
magistralne ceste odcepila vicinalna cesta, ki je bila speljana skozi
Brestanico proti Velikem Kamnu.
BRESTANICA –
arheološko najdišče
grad Rajhenburg
Začetki poselitve Brestanice segajo že v prazgodovino, ko je bila na
grajskem hribu gradišče iz starejše železne dobe. Z območja tega
najdišča mogoče izvirata halštatski fibuli, ki ju hranita Joaneum v
Gradcu in Narodni muzej v Ljubljani. Rajhenburg je naš najstarejši
grad, saj ga viri omenjajo že leta 895. V času ogrskih vpadov v dolino
Save je bil uničen in nato leta 1141 ponovno pozidan. Pri arheoloških
izkopavanjih na grajskem dvorišču so poleg romanskih zidov našli tudi
ostanke najzgodnejše faze gradu.
AJDOVSKA JAMA
– Nemška vas
Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa. Je kraška
votlina v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad 2 hektarja
velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se odpira 4.100 m
od leskovške cerkve na višini 244 m Raziskovalna dela so se v njej
začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967.
Dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni dobi, ko je jama
služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni prostor.
Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost
tedanjega človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše
kamene dobe. Jama je kasneje služila kot zatočišče pred raznimi
nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem obdobju. Izkopani
deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin
sicer niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi
vredna ogleda. Kot arheološko najdišče je bila znana že v 19. stoletju.
Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila v poznem
neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla
in dva otroška skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost
nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih plasteh je
ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi konicami.
V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe
hranijo v Posavskem muzeju Brežice.
STARA VAS –
arheološko najdišče
Na vzpetini pri Stari vasi je prazgodovinska gomila, ki jo je okrog
leta 1890 izkopal Hoernes. V njej so bili halštatski grobovi, med
njimi konjenik s čelado. Pri vasi omenjajo tudi keltske in rimske
grobove.
NAJDIŠČE PRI
DUNAJU - Dunaj
nad Krškim
Pri zaselku Dunaj je gradišče, v katerem je kot kaže izkopaval leta
1889-1892 Pečnik. Del naselja imenujejo domačini Mladevine. Iz
opisov bi se dalo sklepati, da so razkopavanja zadela poznoneolitsko
naselje, odkrila sledi bronastodobne in halštatske poselitve, našli so
tudi keltski novec, opeke in orožje.
21
4
KULTURNA DEDIŠČINA
Občina Krško ima zelo bogato zgodovino, saj so se na njenem ozemlju prepletale usode in
življenjske poti številnih zgodovinsko pomembnih osebnosti. Še danes se v občini nahajajo
različni objekti, ki nam s svojo kulturno ali zgodovinsko vsebino pričajo o zanimivostih in
lepotah preteklosti. Ti objekti v svojem osrčju skrivajo razne muzeje, galerije in ostale
znamenitosti, v večini primerov pa so že sami po sebi kulturno zgodovinski spomenik.
KAPUCINSKA
KNJIŽNICA
Zaseda del leta 1640 zgrajenega kapucinskega samostana in je v
njegovem nadstropju lepo ohranjen baročni prostor. Po 2. svetovni
vojni
je
izgubila
pomemben
del
svojega
fonda.
Prevladujejo latinske, nemške in italijanske knjige z nabožno vsebino,
med laičnimi deli pa slovarji, medicinska in farmacevtska dela ter
kronike. Njen knjižni katalog iz leta 1695 je med najstarejšimi
ohranjenimi pri nas, največje bogastvo je vseh pet delov slovenskih
pridig Janeza Svetokriškega in dvoje pridig očeta Rogerija. Tu je še
samostanska zbirka restavriranih oljnih podob z nabožno motiviko,
nastalih od 17. stoletja naprej. Večinoma avtorji niso znani, najboljša
dela pa pripisujejo Metzingerju, Herrleinu in Potočniku. Največja
vrednost zbirke je leseni kip žalostne Marije (iz leskovške župnijske
cerkve), edina ohranjena srednjeveška plastika v ožji krški okolici. V
zgornjih prostorih hranijo kapucini še zbirko nabožnih oprav.
Kapucini, red sposobnih pridigarjev, so se naselili v Krškem leta
1640. Imeli so zelo bogato knjižnico, kajti v svojem vsakdanjem
življenju so potrebovali veliko znanja z raznih področji. Knjižnica je
služila za iskanje vzorcev prazničnih in nedeljskih pridig, ki so jih
pojasnjevali in krasili z anekdotami.
Najpomembnejše dragocenosti, ki so se ohranile do danes pa so tri
inkunabole. Prva je latinsko-grški slovar iz leta 1502 in je unikat,
druga medicinske razprave iz leta 1508, zadnja in ne najmanj
pomembna pa je biblija iz leta 1510, ki sta jo prebirala tudi Dalmatin
in Bohorič. Knjižnica ima več kot 1500 knjig, med njimi tudi slovit
izbor pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega in pridige
očeta Rogerija. Zelo zanimiv je slovar v sedmih jezikih in
Schönlebnova zgodovina Kranjske.
VALVAZORJEVA
KNJIŽNICA IN
ČITALNICA
KRŠKO -Cesta
krških žrtev 26
Knjižnica ima zelo zanimivo preteklost, saj imamo že iz leta 1640
ohranjeno baročno knjižnico, ki je nastala v prostorih Kapucinskega
samostana. Iz tega obdobja so shranjene v kapucinski knjižnici
mnoge knjige, ki predstavljajo veliko kulturno bogastvo Slovencev.
Prvo samostojno knjižnico pa smo dobili leta 1964, in sicer
Valvasorjevo knjižnico in čitalnico, ki danes leži na kar 1094
kvadratnih metrov prostora, vendar se zopet nahaja v prostorski stiski.
KRŠKI GRAD
Kot utrdba je morda nastal že v letu 895, zanesljivo pa je bil v letu
1154 v lasti grofov Bogenskih. Ta grad je bil sprva v lasti rodu Heme
Krške s Koroškega. Med poznejšimi lastniki so bili grofje Bogenski,
ki so imeli tu svoje ministeriale; po gradu so se imenovali Krški. Leta
1189 so ga zastavili salzburškem nadškofu. V letih 1351-58 so
naselje, grad in posest postali last Celjskih grofov. Po smrti Ulrika II.
22
1456 je grad pripadel Habsburžanom, ti pa so ga oddajali v zakupV
letu 1373 je prešel v last Celjskih grofov, kmalu po smrti Ulrika II. je
njegova vdova Katarina grad leta 1459 prodala Habsburžanom.
Friderik IV. je naselbino pod njim leta 1477 povzdignil v mesto.
Pomen gradu je ščasoma tako nazadoval, da je bil že v valvasorjevih
časih opuščen in je začel propadati. Že v začetku 19. stoletja je bil v
razvalinah, danes pa se še tu in tam vidi kak kamen, a je nekdanja
grajska lokacija še vedno dominantna razgledna točka ob vstopu v
današnje Krško.
Zgrajena je bila leta 1609. V Krškem je edini primerek
VALVASORJEVA
HIŠA (Valvasorjevo poznorenesančne meščanske stavbe. V februarju leta 1693 jo je kupil
znameniti polihistor Janez Vajkard VALVASOR in v njej še isto leto
nabrežje 4)
tudi umrl. Za tem je bila v poslopju dolgo let mestna hiralnica, pred
drugo svetovno vojno pa je domačin Auman v njej hranil dokaj
bogato muzejsko zbirko, ki je hranila kočijo Marije Terezije,
insignije mesta, najdbe z Libne in drugo. To so leta 1949 prenesli v
Brežice in je osnova tamkajšnjemu Posavskemu muzeju. Na pročelje
so Krčani leta 1894 Valvasorju vzidali spominsko ploščo, leta 1966
pa mu pred zgradbo postavili lep spomenik, umetnino akademskega
kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem.
Sosednja starejša zgradba naj bi bila nekaj let last Adama Bohoriča,
ki je imel v njej šolo.
MENCINGERJEVA Gre za hišo, v kateri je živel pisatelj, kulturni delavec in pravnik dr.
HIŠA (Cesta krških Janez Mencinger med leti 1882 in 1912. Mencinger je bil gospod z
dolgo brado in širokokrajnim klobukom, doktor prava in avtor “Moje
žrtev 2)
hoje na Triglav”, “Abadona” ter žal nedokončanih, Krškemu
posvečenih “Meniških spominov”, ki je pokopan na starem krškem
pokopališču. Na pročelju so pisatelju vzidali spominsko ploščo, v
bližnjem parku krških zaslužnih meščanov pa je njegov nagrobnik.
Hiša sodi med baročno arhitekturo. V današnji obliki je rezultat
združenja dveh samostojnih stavbnih enot. Pri prvi gre za pozni barok,
kjer imajo okna izredno bogate in stilno čiste baročne okvirje, drugi
del pa je opremljen s preprostejšimi okni v gladkih kamnitih okvirjih.
KRŠKI MESTNI
PARK
V delu proti Cesti krških žrtev stoji spomenik NOB in izgnancem..
Obelisk dopolnjuje horizontalna pravokotna obojestranska reliefna
upodobitev borčevske in izgnanske kolone, delo kiparja Staneta
Keršiča, v prostor pa je oboje postavil arhitekt Stanko Kern.
V delu parka (nekdanje mestno pokopališče), ki meji na Gasilsko
cesto in ulico Pod goro naj najprej omenimo Hočevarjev mavzolej.
To je osmerokotna novogotska kapela s piramidno streho, zgrajena iz
belega kamna. S Kristusovim kipom v notranjosti spada med najbolj
zrele psevdogotske spomenike pri nas. Kot sestavni del tega
parkovnega kompleksa že nekaj let urejujejo in dopolnjujejo park
zaslužnih občanov Nagrobne plošče spominjajo na pisatelja advokata
Janeza Mencingerja ter na prvega vodjo krške meščanske šole in
ustanovitelja okrajne posojilnice Ivana Lapajneta, dodali pa so jim
poprsja profesorja psihologije dr. Mihajla Rostoharja, profesorja
Franca Vardjana, uglednega kmetijskega strokovnjaka in pisca
strokovnih knjig ter akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja
23
Štovička. Ta ogleda vredni mestni del zaključuje onstran ceste
postavljeni gasilski stolp, ki je gasilcem služil kot opazovalnica, da
so z njega meščane opozarjali na morebitne nevarnosti. Zgradili so
ga z denarjem, ki ga je prispevala Josipina Hočevar. Stolp je kasneje
služil predvsem za sušenje gasilnih cevi. To je mavzolej Martina
Hočevarja, ki stoji v parku zaslužnih krajanov. Ne smemo prezreti
zaslug, ki jih imata z ženo Josipino za razvoj Krškega. Podpirala sta
šole, skrbela za reveže mnogo denarja sta darovala tudi za obnovo
cerkva v Krškem.
LESKOVŠKI
GRAD –
ŠRAJBARSKI
TURN
Grad Šrajbarski Turn leži en kilometer iz Leskovca. Leta 1436 se
omenja kot celjski fevd, devet let kasneje pa kot stolp (Turn am
hard). Zgodovina pove, da so prvotni stolp (Turn am Hart) v letu
1515 zavzeli in izropali kmečki uporniki. Poslopje so najbrž v drugi
četrtini 16. st. predelali v grad in ga utrdili. Kot njegovi lastniki so
omenjeni Janez Valvasor, od srede 17.stoletja pa grofje Auerspergi,
ki so bili z vmesnimi presledki njegovi lastniki še leta 1903. Vmes so
ga Auspergi že čez en mesec prodal grofu Petru Zrinjskemu.
Šrajbarski turn je leta 1685 kupil grof Janez Herbert Ausperg,
general v Karlovcu. Grad je v posesti Turjačanov ostal do leta 1903,
ko sta ga kupila posestnik Karel Kotnik iz Verda in Jožef Lenarčič iz
Vrhnike. Po prvi svetovni vojni je bil graščak v Šrajbarskem Turnu
pisatelj Friderik Gagern. Zadnji lastniki so bili Trenzi iz Šentjerneja,
ki so grad 1938 preuredili v letovišče.
Grad je značilen primer središčno zasnovane obrambne arhitekture z
ogelnimi stolpi iz 16.stoletja. Njegova največja arhitektonska
vrednost je nadstropno arkadno dvorišče. Nad vhodnimi vrati je
portal z Aurspergovim grbom. Nekdanji grajski park s številnimi
eksotičnimi drevesi je danes sicer precej zanemarjen, v njem pa so
postavili spominsko obeležje Alfonzu Pavlinu (1853-1942),
znamenitemu slovenskemu botaniku, sinu grajskega oskrbnika.
Danes je grad v slabem stanju, v njem pa so stanovanja.
GALERIJA
VLADIMIRJA
ŠTOVIČKA
Je v delu nekdanje grajske pristave, kjer je imel akademski kipar in
znameniti medaljer Vladimir Štoviček (1896-1989) svoj atelje. Že za
njegovega življenja je krška občinska skupščina v večjem delu
prostora uredila stalno zbirko umetnin, ki jih je poklonil domači
občini. Danes je to za obiskovalce odprta galerija.
MAVZOLEJ
ANASTAZIJA
GRÜNA
V neposredni bližini leskovškega gradu stoji kamniti mavzolej grofa
Antona Auersperga, pesnika in politika Anastazija Grüna. Načrt zanj
je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff, zgraditi pa ga je
dala v klasicističnem duhu pesnikova žena.
Blizu gradu Šrajbarski Turn stoji mavzolej pesnika grofa Antona
Ausperga – Anastazija Grüna, zgrajen v klasicistično historizujočem
duhu. Načrt za mavzolej je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff.
GRAD v Veliki vasi
Je iz predvalvasorjevih časov. Njegovi najbolj znani lastniki so bili
grofje Auerspergi. Leta 1915 ga je kupil domačin Franc Pirc, med
prvo svetovno vojno pa je bila v njem vojaška bolnica. V tistih časih
je bilo uničeno ali odnešeno veliko starinske opreme in drugih
predmetov.
24
GRAD
BRESTANICA
(Reichenburg) na
griču nad Savo
Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v
Sloveniji, ki je bil prvič omenjen leta 895. Prvotni grad je bil porušen
in v začetku 12. stoletja na novo pozidan. Lastniki gradu so se
menjavali in vsak je v gradu pustil svoje sledi. Največji pečat pa so
gradu pustili Trapisti, ki so tu bivali med leti 1881 do 1941. Le-ti so
izdelovali sire, čokolado in likerje.
Je najstarejši na slovenskem izpričani grad, ki je na pomolu, 60
metrov nad naselbino, varoval pot ob Savi. Njegov stavbni razvoj je
v temeljnih potezah znan. Četudi so trapisti po letu 1884 sledove
njegove preteklosti dodobra zabrisali, so dolgo let potekajoče
sistematične stavbnozgodovinske raziskave odkrile marsikaj izredno
pomembnega. Najprej naj opozorimo na grajsko dvorišče, obdano z
dvonadstropnimi stanovanjskimi trakti, v pritličju arkadiranimi, v
nadstropjih zaprti s polnimi stenami. Sprehod po tem objektu ponuja
na ogled sledove prvotne romanske grajske kapele ter prostor
dvonadstropne gotske grajske kapele (iz 15. stoletja). Iz obeh obdobij
so ohranjeni in predstavljeni še nekateri drugi arhitektonski deli
zgradbe. Čas okoli leta 1600 je grad preoblikoval v renesančno
rezidenco. Med odkritji zadnjih let so posebne pozornosti vrdne
freske iz dvajsetih let 16. st., ki so nedvomno najstarejša ohranjena
grajska slikarija na Slovenskem, tudi z alegoričnimi upodobitvami
krščanskih kreposti. Arheološke raziskave notranjega dvorišča
posegajo z najdbami v čas pred Konradovo obnovo gradu (12. st.).
Brestaniški grad je bil v letih 1941-1942 nemško zbirno taborišče
izgnancev, ki so jih nato z vlaki odpeljali v izgnanstvo.
Danes je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije – enota
Brestanica. Na ogled so: Razstava o zgodovini gradu in kraja:
Brestanica skozi čas; Razstava o menihih trapistih; Razstava o
slovenskih izgnancih; Razstava o političnih zapornikih.
GRAD
REICHENSTEIN REŠTANJ
Leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega
istoimenskega naselja pri Senovem. Grad je sodil k salzburški
posesti, na njem pa so kot njihovi ministeriali gospodovali vitezi
Reštanjski (od začetka 13. stoletja), najbrž sorodniki bližnjih
rajhenburških gospodov. Na začetku 15. stoletja je rod reštanjskih
vitezov izumrl, grad pa je dobil salzburškega oskrbnika. 1479 leta so
grad zavzeli Ogri, v letu 1494 pa je bil ponovno salzburški, tedaj
verjetno že v razvalinah in ga niso obnovili in leta 1629 je ostalo le še
nekaj zidovja. Njegovi ostanki še kažejo tehniko grajske oskrbe s
pitno vodo (z vidnimi ostanki grajske cisterne).Gre za izjemen
objekt, ki kljub vsemu še vedno nazorno kaže tehniko, kako so se na
srednjeveških gradovih oskrbovali s pitno vodo. Zidava sten kaže
željo po plastenju, kar skupaj z načinom gradnje (polnjen zid) kaže
na nastanek cisterne v času prehoda med romaniko in gotiko, to je
čas, v katerem so pozidali tudi grad.
PARTIZANSKA
TISKARNA NA
BOHORJU
Postavili so jo avgusta 1944, kot »tehniko Franceta Prešerna«,
jugovzhodno od pod Zajselami. Lokacija je nudila primerno zavetje,
saj jo je obdajalo gosto grmovje, naravna konfiguracija terena pa je
skrivala dostop do nje. Objekt je bil zgrajen kot brunarice, prekrit s
krajniki in zamaskiran z vejevjem. Imel je dva izhoda, da je bil mogoč
25
umik v primeru presenečenja. Pod objektom je padal slap, ki je s
svojim šumenjem preglasil hrup pisalnih in rotacijskih strojev. Ker so
bila tla večinoma skalnata, ni bilo mogoče slediti stopinj kurirjev.
V tehniki so trikrat tedensko izdajali Radijski vestnik, ki je vseboval
vsa aktualna poročila. Tiskali so tudi časopis Novi glas, Mladino,
Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico ter razne brošure in
priložnostno literaturo. 26.02.1945 je bila tiskarna izdana in
sovražnik jo je požgal, a so jo v celoti obnovili.
GRAD RAKA
Prvotni grad sodi med najstarejše na Slovenskem. Kot last Raških
gospodov ga prvič omenjajo leta 1248. Kmečki uporniki so ga leta
1515 izropali in požgali. Obnovljen je bil v 17. stoletju z Verneškimi
gospodi. Je enonadstropno četverokotno poslopje z dvoriščnimi
arkadami in je dokaj dobro ohranjen.
Raški grad, ki je bil matična hiša raških gospodov, je bil omenjen že
v 12. stoletju. Imel je več lastnikov. V obnovljeni stavbi iz 16. st. je
bil samostan za onemogle usmiljene sestre.
GRAŠČINA TURN
(spodnji brestaniškiFlisov grad)…
V sotočju Brestanice in Save pod grajskim gričem stoji grad Turn,
mogočna trinadstropna stolpasta stavba, v kateri je še razvidna
romanska zidava. Grad so pozidali in upravljali vitezi Brestaniški.
Prvič je omenjen leta 1346, ko ga je od salzburškega nadškofa dobil
v fevd Viljem Brestaniški. Lastniki gradu so se skozi stoletja
menjavali, spreminjala pa se je tudi njegova podoba. Leta 1855 so
podrli obzidje ter stavbo predelali. V pritličnem delu stolpaste stavbe
je razvidno še romansko zidovje iz obdelanih lomljencev, ki postavlja
pozidavo visoke utrjene hiše vsaj v prvo polovico 13. stoletja. Na
prvotno poslopje so kasneje prizidali vhodni stolpič ter za nadstropje
nižje trakte, ki obdajajo arkadirano dvorišče. V zanemarjenem gradu
so po drugi svetovni vojni uredili stanovanja in še danes grad nudi
zavetišče nekaj stanovalcem.
Njen nastanek ni raziskan, a so bili njeni prvotni lastniki nedvomno
grofje Brestaniški. Današnja podoba poslopja je iz 17. stoletja, ko se
je njen stavbni razvoj zaključil. Zgradba nosi renesančno-baročnega
značaja, z različnimi prezidavami in dozidavami. Strokovnjaki
domnevajo, da je bilo to prvotno večje gospodarsko poslopje, ki je
služilo kot skladišče on savskem pristanišču.
V širši okolici Brestanice je bilo še nekaj podobnih objektov. Dvor
Rožno je bil leta 1477 v fevdu Brestaniških in je stal nekje med
Brestanico in Blanco, a njegovih ostankov ni več. Viri iz leta 1300
govore še o gradu Šperenberk (Sperenberg), v lasti Brestaniških
(Sperenberg), a njegova lokacija ni znana. Nekateri govorijo, da naj
bi bil to spodnji brestaniški grad. Nepreverjena je tudi lokacija gradu
Tvarog (Twarog). Ime opominja na staroslovansko svetišče bogu
Tvarogu (Svarunu). Na območju salzburške posesti so kot lastniki
omenjeni vitezi Tvaroški (1246-1325), po letu 1448 pa grad ni več
omenjen. Viljem Brestaniški je leta 1353 dobil v fevd dvor ali stolp
Turn ob Savi. Njegova lokacija je bila morda blizu Stare vasi pri
Krškem, leta 1855 pa so ga podrli.
SRAMOTILNI
Na vogalu hiše na trgu pri župni cerkvi v Leskovcu je še ohranjen
26
KAMENLESKOVEC
rimski miljnik, ki so ga v fevdalni dobi uporabljali kot sramotilni
kamen. Pozneje so vanj izdolbli jamico, jo zavarovali z železnim
pokrovom in ga uporabljali kot zbiralnik cerkvenih darov.
GALERIJA V
KRŠKEM -Stari del
mesta Krško
V nekdanji cerkvi sv. Duha, ki so jo v današnji podobi zgradili leta
1777 in je lep primer baročne arhitekture, ki jo pripisujejo Johannu
Fuchsu. Na pročelju je grb grofov Auerspergov. Njena prednica je
stala je že v Valvasorjevih časih. Po 2. svetovi vojni sakralnim
namenom ni več služila, od leta 1966 pa je v njej mestna galerija, s
pestrim vsakoletnim programom likovnih in drugih razstav.
ROJSTNA HIŠA
PATRA SIMONA
AŠIČA - Gorica 16
Pater Simon Ašič je bil že za časa svojega življenja najbolj poznan
Stiški menih in je z veliko dobrote in potrpežljivosti razdajal
obiskovalcem zeliščarsko znanje pridobljeno z študijem iz takrat
dostopnih literatur in izkušnjami drugih strokovnjakov in lastnimi
izkušnjami. Domačija, na kateri je bil rojen pater Simon Ašič je
sestavljena z deloma prenovljene stanovanjske hiše, gospodarskega
poslopja s podom in hlevom, manjše zidane delavnice in enostavnega
kozolca toplarja.
DVORANA V
PARKU
V parku je bilo nekdaj pokopališče in cerkvica sv. Križa stoji še
danes, vendar svojemu verskemu namenu ne služi že od prvih let po
drugi svetovni vojni. Zgrajena je bila leta 1891, ko so podrli prejšnjo
cerkev sv. Florjana, obe pa sta bili pokopališki cerkvi. Danes se
imenuje Dvorana v parku, v njej so kulturne prireditve in drugi
dogodki.
ETNOLOŠKA
ZBIRKA ŠRIBAR
Zbirka se nahaja na Kobilah v Leskovcu pri Krškem. Razstavljeni so
stari predmeti in orodja, v spodnjem delu pa ima tudi prostor za
likovne kolonije. Večino le teh so zbiratelju podarili ljudje iz ožje in
širše okolice. Ogled je možen po predhodnem naročilu, sprejme tudi
avtobus oseb.
STALNA
RAZSTAVA
LESENIH
SKULPTUR na
ZDOLAH
Razstava lesenih skulptur in zbirka rezbarij na prostem se nahaja v
Pleterjih pri Zdolah.
27
5
SAKRALNA DEDIŠČINA
Cerkve v občini Krško
Celjska škofija
Župnija Brestanica
- Bazilika Lurške Marije, župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Petra v Brestanici
- Cerkev sv. Mohorja v Brestanici
- Cerkev sv. Križa v Armeškem
- Cerkev sv. Kancijana na Rožnem
- Cerkev sv. Duha na Gorici
- Cerkev sv. Boštjana v Brestanici
- Cerkev sv. Ahaca v Stranjah
- Cerkev sv. Antona v Gorenjem Leskovcu
Nekdanji samostan trapistov na gradu Rajhenburg, romanska in gotska kapela
Župnija Koprivnica
- Cerkev sv. Marije Vnebovzete, župnijska cerkev
- Podružnice:
- Cerkev sv. Jožefa na Malem Kamnu
- Kapela Lurške Matere božje v Koprivnici
- Cerkev sv. Jošta na Reštanju
- Cerkev sv.Martina na Velikem Kamnu
- Kapela sv. Jožefa na Malem Kamnu
Župnija Krško- Videm ob Savi
- Cerkev sv. Ruperta, župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi
- Cerkev sv. Marjete na Libni
- Cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu
- Cerkev sv. Matere Božje v Dolenji vasi
- Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Kremenu
Samostan sester frančiškank Krško na Resi s kapelo sv. Jožefa
Župnija Senovo
- Cerkev Kristusa iz groba vstalega: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Jakoba na Šedmu
- Cerkev sv. Pavla v Brezju
- Cerkev sv. Janeza Krstnika na Senovem – pokopališče
Župnija Zdole
- Cerkev sv. Jurija na Zdolah: župnijska cerkev
Podružnica:
- Cerkev sv. Vida v Kostanjku
28
Novomeška škofija
Župnija Krško
- Cerkev sv. Janeza Evangelista, župnijska cerkev
- Podružnice:
- Cerkev sv. Jožefa na Trški Gori
- Cerkev sv. Lovrenca na Gori
- Cerkev sv. Rozalije nad Krškim
- Kapela sv. Jožefa
Kapucinski samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije
Župnija Leskovec pri Krškem
- Cerkev Žalostne matere božje: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem
- Cerkev sv. Janeza Krstnika na Drnovem
- Cerkev sv. Pavla na Gorici
- Cerkev sv. Miklavža Velikem Podlogu
- Cerkev sv. Martina v Veliki vasi
- Cerkev sv. Valentina na Straži
- Cerkev sv. Lucije na Senušah
- Cerkev sv. Urha na Vihrah
- Cerkev sv. Štefana v Nemški vasi
Župnija Sveti Križ Podbočje
- Cerkev sv. Križa, župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Petra in Pavla v Velikem Mraševem
- Cerkev sv. Katarine na Frlugi
- Cerkev sv. Miklavža na Gradcu
- Kapela Lurške Matere Božje v Malem Mraševem
Župnija Raka
- Cerkev sv. Lovrenca Raka: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnem
- Cerkev sv. Petra v Koritnici
- Cerkev sv. Neže na Vrhu
- Cerkev sv. Marjete v Podulcah
Župnija Sveti Duh Veliki Trn
- Cerkev sv. Duha: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Andreja v Dalcah
- Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gornji Lepi vasi
- Cerkev sv. Vida v Ravneh
29
Celjska škofija
Župnija Brestanica
Bazilika Lurške Marije, Brestanica
Župnijska cerkev
Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Z mogočno troladijsko baziliko v kraju z izredno bogato
zgodovino. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima
dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan
trapisti.
Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati
kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne mogočna cerkev.
Temeljni kamen so blagoslovili 16. julija 1908. Tedaj so v temeljni kamen vgradili tudi
pergament, na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin
in prinašaj Slovencem milosti Lurda.«
V začetku 20. stoletja je rajhenburška župnija pogrešala prostornejšo župnijsko cerkev. Ko
je Jožef Cerjak, do tedaj kaplan v mariborski stolnici, prišel za župnika v Rajhenburg, so
se priprave za gradnjo začele. Ustanovil je cerkveno stavbno društvo Marije Lurške,
katerega člani iz vse Slovenije so se obvezali za darove za gradnjo. Največji dar pa je bilo
zemljišče, ki ga je darovala domačinka Ana Korban. Cerkev ima častni naziv »slovenski
Lurd«, ker so pri gradnji sodelovali Slovenci iz vseh krajev naše domovine.
Cerkev so začeli zidati leta 1908 ob petdeseti obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Čez
šest let jo je posvetil mariborski škof dr. Mihael Napotnik. Kot zanimivost – ravno tistega
dne, 2. julija 1914, ko so posvečali novo cerkev, je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom
cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Zofije, ki sta bila žrtev atentata v
Sarajevu.
Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v
okolju in je ena največjih cerkvenih stavb v Sloveniji. Visoki zidovi in zvonika delujejo v
svojem neoromanskem slogu monumentalno. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo,
nadstropnima zakristijama in zvonikoma. Triladijsko cerkev je v notranjosti leta 1911 poslikal
Italijan Oswaldo Bierti, Slovenec Peter Markovič pa je poslikal stene s prizori iz vseh
skrivnosti rožnega venca, in upodobitvama nad stranskima oltarjema.
Posebne pozornosti je vredna Sočutna – Mati božja z mrtvim sinom v naročju iz prve
polovice 15. stoletja. Zdaj stoji povsem obnovljena v krstni kapeli. Dvometrski kip lurške
Marije so izdelali v Parizu, skupaj s kipom svetega Jožefa in Srca Jezusovega. V Lurdu je
škof Napotnik blagoslovil Marijin in Jožefov kip, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monialu.
Barvna okna so pripeljali iz Innsbrucka, marmornati oltar so naročili v Ljubljani pri
kamnoseku Feliksu Tomanu, stranska oltarja pa pri Vincencu Čamerniku. Cerkev je bila
razglašena za baziliko leta 1929 in že istega leta so v njej zadonele nove orgle.
Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve, ki
se praznuje prvo nedeljo v juliju ter Marijini prazniki. Posebej je obiskano vsakoletno
srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski
Lurd zbirališče bolnikov in invalidov.
Naslov župnijskega urada: Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica
Telefon: 07 497 91 60
Obisk bazilike: vsak dan
Dostop z avtobusom
30
Cerkev sv. Petra Brestanica
Stara župnijska cerkev
Stara župnijska cerkev stoji v najstarejšem delu Brestanice, ki se imenuje Šutna in s svojo
dominantno lego opozarja na svoj zgodovinski položaj. Njena sedanja poznogotska podoba še
skriva sledi romanske predhodnice na tem mestu iz 12. in 13. stoletja. Cerkvena ladja je v
osnovi romanska, tudi vhod s kora na zvonik gre skozi nekdanje romansko okno v zahodni
fasadi.
Enoladijska stavba je v ladji baročno preoblikovana, prezbiterij je gotski z mrežasto
rebrastimi oboki iz 15. stoletja in s stropnimi freskami, ki so sondirane in čakajo na
odkrivanje in restavriranje. Postopno je bila dozidana stranska kapela, leta 1688 zvonik in obe
baročni kapeli sredi 18. stoletja. Cerkev je dobila končno obliko z dozidavo severne zakristije
leta 1896. Severna baročna kapela je posvečena sv. Frančišku Ksaveriju s štukaturami na
stropu in oltarjem iz leta 1740, ki je bil leta 2006 obnovljen.
Glavni oltar je iz črnega marmorja in je iz leta 1592. V stranskem oltarju je bila kamnita
gotska Pieta iz 15. stoletja, danes pa je v baziliki Lurške Matere božje, ki je sedaj župnijska
cerkev.
Lesena prižnica nosi kipe štirih evangelistov.
Kapela Rožnovenske Matere božje je prazna in je v njej že vrsto let mrliška vežica.
Ob cerkvi je bila do leta 1830 tudi rotunda (kapela sv. Mihaela s kostnico). Omeniti moramo
tudi renesančna reliefna nagrobnika: iz leta 1502 je nagrobnik Margarete Rajhenburške –
Gradnek, iz leta 1563 pa nagrobnik viteza Franca Gradneka, ki je izklesan v njegovi naravni
velikosti.
V cerkvi se 29. 6. slovesno obhaja praznik Petra in Pavla. Ker pa je tu že od nekdaj
pokopališče brestaniške župnije, se v njej obhaja tudi praznik vseh svetnikov in spomin vseh
vernih rajnih.
Naslov župnijskega urada: Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica
Telefon: 07 497 91 60
Obisk cerkve: po dogovoru
Ni dostopa za avtobus
Romanska in gotska kapela Grad Rajhenburg
Brestanica
Grad Rajhenburg v Brestanici je najstarejši na Slovenskem izpričan grad. V virih je prvič
omenjen 29. septembra 895. Kot dediščina grofice Heme je postal leta 1043 last salzburške
nadškofije. Najnovejše raziskave pa kažejo na to, da je to dvomljiv podatek, ker je listina
prepis oziroma je velika verjetnost, da je ponarejena.
Romansko kapelo so našli v romanskem pravokotnem stolpu v severovzhodnem vogalu
zasnove, kjer je tudi poznogotska kapela. Odkrili so jo decembra 1979 v prvem nadstropju.
Ohranjena je v svojih obodnih stenah, njen nekdanji kamnoseški in morebitni kiparski okras
pa je večidel uničen. Glede na arhitekturne člene ga je v temeljnih potezah mogoče
rekonstruirati. Kapela je bila urejena v pravokotnem prostoru, ki sta ga dva polkrožna stebra –
opirala sta rebro pravokotnega profila – razdelila v dve poli približno kvadratnega tlorisa, kar
je značilno za pomembnejše grajske romanske kapele. V severovzhodnem delu je bila apsida3
podkvaste oblike, ki je delno ohranjena v ostenju novejšega okna.
Apsido je krasil friz s kockastim vzorcem, ki je obenem ločeval njen spodnji, valjasti del od
polkupole. Bogato kamnoseško oblikovani detajli uvrščajo kapelo v vrh umetnostno-
31
arhitekturnih dosežkov na Slovenskem v obdobju romanike, pozidali pa so jo v času
salzburškega nadškofa Konrada v 1. polovici 12. stoletja.
Ozek prehod v jugovzhodnem vogalu dvorišča nas pripelje v pritličje nekdanje
dvonadstropne, križno-rebrasto obokane gotske kapele, pod katero je v kleti ohranjen osarij kostnica. Najzanimivejši prostori so ohranjeni v prvem nadstropju severnega trakta. V najbolj
zahodni sobi, ki se sklene v ostrem kotu, so na stenah ohranjene freske iz dvajsetih let 16.
stoletja, ki so jih odkrili leta 1979. Gre za najstarejšo grajsko slikarijo na slovenskih tleh. To
so upodobitve alegorij krščanskih kreposti in prizori iz legend o sv. Kunigundi Bamberški.
Freske so delo mojstra, ki je leta 1526 poslikal podružnično cerkev Marija Gradec pri
Laškem.
Naslov gradu: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica
Telefon: 07 497 15 68
Ogled je možen v okviru ogleda gradu Rajhenburg in njegovih zgodovinskih zbirk od torka
do petka od 9. do 15. ure, v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure, po predhodnem dogovoru tudi
ob ponedeljkih.
Dostop z avtobusom
Dediščina trapistov
Trapisti so veja slavnega reda cistercijanov, ki ga je ustanovil benediktinski opat sv. Robert iz
Molesma v Franciji. Leta 1098 se je z nekaterimi menihi naselil v pokrajini Cistercium in od
tod tudi ime reda. Pozneje je v samostan vstopil sv. Bernard in ustanovil še 160 samostanov.
Imajo ga za drugega ustanovitelja reda in se po njem cistercijani imenujejo tudi red
bernardincev. Trapisti so dobili ime po kraju La Trappe v Normandiji. Cistercijanski
samostan v Sloveniji je v Stični, bil pa je tudi v Kostanjevici na Krki, ukinil ga je Jožef II. leta
1782.
Trapisti so prišli v Rajhenburg iz samostana Notre Dame des Dombes v Franciji. Leta 1880 so
oblasti samostan zaprle. Ko so iskali nov kraj za svoje delovanje, so našli pot preko Dunaja in
Gradca v Rajhenburg, kjer je ravno tedaj lastnik baron Christian Esebeck prodajal grad. Opat
Benedikt se je dogovoril za ceno 95.000 goldinarjev, ki jo je plačal brat Gabriel Giraud, ki je
tudi ustanovitelj samostana. Z gradom vred so kupili tudi zemljišča v okolici gradu, vinograde
na Sremiču s kletmi, posest Sotelsko, gozdove v Mačkovcih, Šedmu in Brezju. Izsušili so
ribnike in jih spremenili v travnike.
Leta 1881 je 21. aprila prišlo v Rajhenburg sedem menihov. Tako se je začelo. Grad so
preuredili za potrebe svojega samostana, ki se je imenoval samostan Marije Rešiteljice.
Pozidali so hodnike, saj je moral biti vhod v vsako sobo s hodnika. Uredili sobo za opata,
sobo za priorja – opatovega namestnika, in knjižnico. Uredili so posebno sobo za novince s
tridesetimi posteljami, bolnišnični del s posebno kapelico, naredili še majhno jedilnico,
računovodsko sobo, knjigoveznico in shrambo. V pritličju so uredili sirarno, shrambo,
kuhinjo, pekarno in umivalnico. V kleteh so si uredili shrambe za krompir in vino, v dveh
prostorih pa so zoreli sir.
Leta 1891 je bil samostan povzdignjen v opatijo, vodil pa jo je Janez Krstnik Epalle, ki je
uvedel velike spremembe. Nakupili so nova zemljišča, postavili nova gospodarska poslopja in
uvedli nove gospodarske dejavnosti. V hleve so napeljali vodo, postavili dve novi stavbi, eno
za tujce in drugo za gojence. Leta 1896 so postavili novo stavbo za tovarno čokolade in
likerjev. Zgradili so si svojo elektrarno v nekdanjem mlinu ob vznožju gradu. V tovarno in
samostan so si napeljali telefon.
Opat Epalle je zbolel in umrl v Franciji, samostan pa je vodil njegov nečak Placid Epalle, ki
pa se je leta 1940 pred vojno vihro umaknil v Francijo, za novega opata pa je bil izvoljen
Slovenec Pij Novak.
32
Leta 1941 so Nemci trapiste izgnali iz samostana, bilo jih je 90. Nekaj so jih Nemci zadržali,
da so delali zanje v čokoladnici, v destilaciji likerja, na pristavi pri gradu in tudi v vinogradih
na Sremiču, 35 menihov je odšlo k bratom v Banja Luko. Po osvoboditvi so se leta 1945
vrnili, a grad in posestva so bila leta 1947 nacionalizirana, trapisti pa so se razkropili po
raznih župnijah. Delovanje reda je s tem zamrlo. Tovarno čokolade so prestavili v Sotelsko
pri Krškem in s tem je bilo konec prave trapistovske čokolade. Tiskarske stroje so iz tiskarne
Nemci med vojno prepeljali v Celje, potem pa spet nazaj. Ob nacionalizaciji so jih odpeljali v
tiskarno Rumpret v Krškem. Nemci so odpeljali večino knjig, nihče jih nikoli ni več videl.
Trapisti so imeli kot dobri gospodarji velik vpliv na okolje. Ljudje so se zgledovali po njih, se
zaposlovali, reveži so bili deležni pomoči. Čeprav tihi menihi, so zelo živeli s krajem.
Brestaniški samostan pa ni bil le uspešno gospodarsko središče, temveč tudi kraj molitve,
pokore in zares duhovno središče. V samostanu so imeli tudi interno gimnazijo in študij
teologije.
Naslov gradu: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica
Telefon: 07 497 15 68
Ogled je možen v okviru ogleda gradu Rajhenburg in njegovih zgodovinskih zbirk od torka
do petka od 9. do 15. ure, v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure, po predhodnem dogovoru tudi
ob ponedeljkih.
Dostop z avtobusom
Župnija Koprivnica
Cerkev Marije vnebovzete, župnijska cerkev
Koprivnica
Cerkev je poznobaročna stavba iz 17. stoletja, ki sredi naselja s svojo lego opozarja nase.
Včasih je to bila uveljavljena romarska pot – saj je še danes – dokler niso postavili bazilike v
Brestanici.
Verjetno je tu že prej stala starejša cerkev ali vsaj kapela, o čemer pričajo stare freske na levi
strani ladje s prizori Kristusovega rojstva. Cerkev je leta 1808 posvetil škof Leopold von
Firrman.
Leta 1824 so cerkev podaljšali in zgradili zvonik.
V glavnem oltarju, ki je iz okrog leta 1800, je kip Marije z Jezusom in nad tem kipom še en
njen kip kot ponazoritev njenega odhoda v nebesa. Ob njej sta kipa sv. Jožefa in sv. Janeza.
Na vrhu oltarja sta kipa sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka. V prezbiteriju so slike štirih
evangelistov: Luke, Janeza, Marka in Matije.
Na loku, ki ločuje ladjo od prezbiterija, sta na levi strani upodobljena Kristus in na desni
Marija. Cerkev ima dva stranska oltarja. Levi je Anin oltar s kipoma sv. Frančiška in sv.
Nikolaja, desni pa je Križev oltar s kipoma Marije in Janeza.
Naslov župnijskega urada: Koprivnica 4, 8282 Koprivnica
Telefon: 07 49 76 530
Obisk cerkve: vsak dan
Dostop z avtobusom
33
Kapela Lurške Matere božje, Koprivnica
Kapela
Kapela stoji ob glavni cesti in je bila zgrajena v zahvalo za srečno vrnitev iz bitke pri Novari.
Leta 1885 jo je zgradil domačin Blaž Sikošek. Leta 1974 jo je povsem obnovila njegova
nečakinja Margareta Hess.
Avtorica se spominja in tako tudi piše v mali knjižici z naslovom »Kako je nastala kapelica v
Koprivnici«1 , da ji je oče, ko je bolna ležala v postelji in gledala sliko na steni, dejal: »Vidiš,
to malo cerkvico je dal on pozidati ljubi Materi božji v zahvalo, ker je bil rešen iz zelo burne
pomorske bitke.« On je bil njen stric Blaž Sikošek.
Pri vojaškem naboru je bil dodeljen mornarici v Pulj. Bil je izšolan za topničarja. Ko se je
začela vojna z Italijo, so ga poklicali v boj. Domači so ga v Koprivnici pospremili do mesta,
kjer je danes kapela in tam je rekel: »Če bom prejel milost, da se vrnem zdrav iz vojne, bom
na tem mestu, kjer se zaobljubljam, dal postaviti, svojim finančnim možnostim primeren
spomenik v zahvalo.«
Prvi spopad je bil pri Kustoci. Italija je bila premagana, toda maršal Radetzky se je odločil še
za en napad leta 1849. Pri tem je izgubil ladjo Novaro, na kateri je bil Blaž Sikošek. Ladja se
je potopila in z njo velik del posadke. Rešila sta se samo poveljnik ladje in Blaž.
Od tu dalje nastopijo stričeve sanje: sanjal je, da je na otoku, kamor sta se rešila s
poveljnikom, zaklad. Res sta ga našla in ko so ju rešili, je skrinjo predal oblastem. V njej je
bilo veliko denarja in on in poveljnik sta dobila lepo nagrado. Blaž Sikošek se je nastanil v
Pulju, kjer je bil poročen z Benečanko, a se je posvetoval s puljskim in koprivniškim
župnikom, kako postaviti kapelo v Koprivnici in izpolniti dano obljubo. Začel je z delom.
Kamenje, kvadri, okna, vrata, ograja in vse drugo je pripeljal iz Pulja. Pri gradnji je hotel biti
zraven od začetka do konca. Marijin kip kakor tudi kip Blaža in svete Katarine, zavetnice
njegove žene, je pripeljal z Dunaja. Pred začetkom zidanja so blagoslovili tla. V temelj je
vgradil skrinjico, v kateri je bil zaklad. V notranjosti je bila kapela bogato opremljena. Oltar
je bil z vsem priborom. Tu naj bi se brale svete maše petkrat na leto: ena v čast Mariji, ena na
dan sv. Blaža, ena na dan sv. Katarine, ena na Blažev smrtni dan in ena na smrtni dan njegove
žene. Sprva je Blaž Sikošek načrtoval, da bosta z ženo skupaj pokopana v kapeli, ker pa je
ugotovil, da je vlažna zaradi vodne žile, ki je prihajala s pokopališča, si je v Pulju dal postaviti
drugo grobnico.
Kapela je postala prava božja pot. Za mnoge verne fante, ki so šli k vojakom, se je tu brala
sveta maša. Kot simbol je dal Sikošek na štirih vogalih vzidati topovske krogle. Leta 1885 so
bile na sodišču urejene vse listine, s katerimi je kapela pripadla cerkveni lastnini.
Zahvalna maša je vsako zadnjo soboto v avgustu.
Naslov župnijskega urada: Koprivnica 4, 8282 Koprivnica
Telefon: 07 49 76 530
Obisk po dogovoru.
Župnija Krško - Videm ob Savi
Cerkev sv. Ruperta, Videm
Župnijska cerkev
Sedanja cerkev sv. Ruperta na Vidmu je bila posvečena 1897 leta, stoji pa na mestu prejšnje
baročne cerkve in ohranja del njenega zvonika. Je župnijska cerkev najstarejše župnije v
celotnem Posavju in v krški občini. V omenjeni cerkvi je služboval tudi znameniti župnik
Dragotin Ferdinand Ripšl (1874 - 1887). Po ljudskem izročilu naj bi navdih za tukajšnjo
župnijo in cerkev dal sam sveti Rupert, ki naj bi od tod potoval iz Panonije v Salzburg.
Dejanske zasluge za nastanek župnije pa ima predvsem sveta Ema Krška, ki je svoje tukajšnje
34
ozemlje predala salzburškom škofom, ti pa so na tem mestu ustanovili krščansko središče,
posvetili pa so ga prav ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu. Od tod tudi sod soli
kot svetnikov atribut.
Natančen nastanek ni znan, po opisu pa bi lahko sklepali, da je iz časa gotike. Imela je
večkotno zaključen prezbiterij in vzdolžno ladjo, zakristija je bila na severni strani kora.
Zvonik je imel štirikotno osnovo in streho v obliki čebule. Cerkev je bila v 19. stoletju v zelo
slabem stanju. Leta 1831 so opustili pokopališče ob njej. Ko je leta 1888 nastopil službo
Janez Novak, so sklenili, da bodo pozidali novo cerkev. Načrte je izdelal N. Pečnik, vendar ga
niso sprejeli zaradi prevelikih stroškov. Na pomoč je, kot že tolikokrat, priskočila krška
dobrotnica Josipina Hočevar in prispevala 10.000 goldinarjev. Z gradnjo so začeli leta 1893
po Bernikovih načrtih, gradnjo pa je vodil mojster Jože Grein iz Vojnika. Hočevarjeva je
prispevala še 1.000 goldinarjev za stranski oltar. Cerkev je leta 1897 blagoslovil škof
Napotnik. Prvo večjo prenovo je doživela leta 1934, 6. marca 1945 pa jo je močno
poškodovala bomba. Po dolgi prenovi je dobila današnjo podobo.
Zgrajena je v neobizantinskem slogu na osnovi grškega križa in ima večkotno zaključen
prezbiterij. Na severni in južni strani kornega dela sta dvonadstropni zakristiji, ob zahodni
steni pa stoji masoven zvonik. Na vseh vogalih so pilastri, ki prehajajo v dekorativni friz.
Okna so polkrožno zaključena, s kapiteli antičnega porekla ali navdiha in s poudarjenimi
sklepniki. Na prečni ladji so izdelane trifore, okna s tremi polji. Zvonik ima enako členitev
kot cerkev, na spodnjem delu pa je vzidan izstopajoč portal z lesenim nadstreškom.
Na zahodni strani južnega dela prečne ladje je vzidan epitaf v spomin videmskemu župniku
Dragotinu Ferdinandu Ripšlu.
Notranjost je prostorna in svetla. Prostor za vernike sestavlja dvopolna ladja, pod zahodno
stoji orgelska empora. Prečna ladja je od glavne širša, prezbiterij pa je sestavljen iz
petosminskega zaključka. Notranjščina je v celoti obokana s križno rebrastimi oboki, ki
slonijo na polstebrih in s historicistično oblikovanimi kapiteli. Notranjščina je bogato
poslikana z neobizantinskimi in etnografskimi elementi.
Prečna ladja ima vzidana vitraža s podobo sv. Helene in sv. Tereze, prenesli naj bi ju iz kapele
sv. Jožefa na Resi. V kornem delu so sodobnejši vitraži, delo Staneta Kregarja. Glavni oltar je
posvečen sv. Rupertu, ob njegovem kipu sta še sv. Peter in Pavel.
V severnem delu prečne ladje je historicistično izdelan oltar, v osrednji niši je kip Marije z
detetom v eni roki in z žezlom v drugi. Podoben oltar stoji na južnem kraku prečne ladje in je
posvečen sv. Jožefu. Prižnico so iz te cerkve prenesli v cerkev sv. Marjete na Libni.
Naslov župnijskega urada: Krško - Videm ob Savi , Savska pot 1, 8270 Krško
Telefon: 07 490 14 00
Obisk cerkve: vsak dan
Dostop z avtobusom
Cerkev svete Matere Božje, Dolenja vas
Podružnična cerkev
Zasnova današnje cerkve, ki stoji sredi vasi na nekoliko dvignjenem pomolu in ponuja lep
pogled na dolino, izhaja iz leta 1627. Lahko pa domnevamo, da bi bil tu zaradi strateškega
položaja srednjeveški protiturški tabor. Zgrajena je bila v istem letu kot bližnja cerkev sv.
Miklavža v Starem Gradu.
Cerkev je doživela številne posege. Zakristija in zvonik sta na severni strani, glavni portal je v
zahodni steni, stranski pa je vzidan v zvonik. Masiven spodnji del zvonika je srednjeveškega
izvora. V Ripšlovi2 kroniki je risba, na kateri ima zvonik na vrhu datum z letnico 1627, na
njem pa sta bili vzidani še ura in sončna ura iz leta 1840. Vmes je doživel še več prezidav,
35
nazadnje so leta 1995 izdelali nov portal v pritličju. V gornje prostore zvonika vodi lesena
lestev. Cerkvena ladja je lepo obokana.
Ob severni in južni strani glavne ladje z oprogami obokana stranska prostora tvorita plitki
kapeli. Prezbiterij je bil s poslikavo končan leta 1849, obokanje ladje pa leta 1878. Po
nekaterih podatkih je notranjščino poslikal Matija Bradaško, slogovno pa sta ladja in
prezbiterij usklajena. Na stropu prezbiterija je motiv Marijinega kronanja, ki ga obdajajo štirje
evangelisti in dve glavi puttov4 v medaljonih. Na stenah sta v na severni in južni steni
upodobljena prizora Obiskovanja in Oznanjenja, pod njima pa v iluzionističnih naslikanih
okvirjih še Lurška Marija in Marija Zaščitnica. Na osrednjem ladijskem oboku sta prizora
Darovanja v templju in Rojstva. Empora je poslikana s prizorom Bega v Egipt in dvema
angelskima glavama.
Glavni oltar je leta 1886 izdelal podobar Janez Kušlan. Marijin kip je starejši in je prej stal v
stekleni omari nad oltarjem. Na levi in desni strani sta postavljeni podobi sv. Joahima in sv.
Ane. Stranska oltarja imata v osrednjem polju vgrajeni sliki Poklona in sv. Janeza
Evangelista, ki ju je leta 1887 izdelal slikar J. Jagodic, ki je na eni tudi podpisan. Ob Poklonu
stojita še kipa sv. Antona Puščavnika in sv. Roka, v medaljonu pod vrhom pa je slika sv.
Jožefa. Stranski oltar na drugi strani ima še slikano podobo sv. Ane in ob strani kipa dveh
svetnic. Od starejše opreme je pod orgelsko emporo ohranjen še kip Dobrega pastirja, ki je bil
nekoč del lesene prižnice.
Naslov župnijskega urada: Krško - Videm ob Savi, Savska pot 1, 8271 Krško
Telefon: 07 490 14 00
Obisk cerkve: po dogovoru
Dostop z avtobusom
Župnija Senovo
Cerkev Kristusa iz groba vstalega Senovo
Župnijska cerkev
Senovsko župnijo je januarja 1964 ustanovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. V
tem mestnem naselju pod mogočnim Bohorjem, znanem po premogovniku in zbirki
mineralov in fosilov, je stala stara cerkev sv. Janeza Krstnika. Toda sčasoma je postala
premajhna in zato so jo morali nadomestiti z novo. Načrte zanjo so zaupali arhitektu Janezu
Fuerstu iz Ljubljane. Pri njenem snovanju je ob sodelovanju župnika Janeza Nanuta upošteval
preteklost kraja in z njenim zvonikom ponazoril stolp nad rudniškim jaškom Zaklo.
Temelje cerkve je 15. junija 1975 blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič.
Cerkev je posvetil 21. maja 1995 dr. Franc Kramberger, mariborski škof. Slike v njeni
notranjosti so delo ljubljanskega akademskega slikarja Leona Koporca iz Ljubljane.
Zvonovi so bili vliti v Žalcu. Največji zvon tehta nekaj več kot 600 kg. Posebnost cerkve so
tudi orgle, narejene v škofijski delavnici v Mariboru. Imajo 24 registrov in 2 manuala.
Obiskovalci se najbolj zanimajo za podobo Kristusovega Vstajenja.
Naslov župnijskega urada: Titova 84a, 8281 Senovo
Telefon: 07 497 93 62
Obisk cerkve: Po dogovoru.
Dostop z avtobusom
36
Župnija Zdole
Cerkev sv. Jurija, Zdole
Župnijska cerkev
Ljubka vasica nad Krškim se ponaša z župnijsko s cerkvijo sv. Jurija, ki so jo postavili okoli
leta 1710. Anton Seidl je leta 1843 zapisal, da je stara 200 do 300 let.
Na glavnem oltarju je kip sv. Jurija, ki ga je izdelal Adam Šerer iz Vidma. Levo od sv. Jurija
je kip sv. Janeza Krstnika, desno pa sv. Jakoba starejšega. Levi stranski oltar je oltar
Brezmadežne, ki stoji na kači oviti okoli zemeljske oble. Levo od nje je sv. Frančišek, desno
pa sv. Alojzij. Desni stranski oltar je oltar Srca Jezusovega in na njegovi je Brezmadežna, na
desni pa sv. Jožef. Na stropu so naslikani svetopisemski prizori.
Seidl je v svoji kroniki zapisal, da je stavba v dobrem stanju, razen strehe.
Navedel je tudi, da ima cerkev tri zvonove. Na velikem je napisano »Izdelek Vincenca
Zmaze, Ljubljana 1808«, na srednjem »Sveti Duh božji, usmili se nas«, mali zvon pa »Sveti
Florijan moli za nas MDCXLVI.« Najmanjši zvon pa ima napis » MARIA UNR«. Od Seidla
tudi izvemo, da je zvon s sliko in napisom o svetem Florijanu domnevno darilo dekanijske
fare Videm, kar je sredi 19. leta potrjevalo tudi ljudsko izročilo. Za najmanjši zvon je poročal,
da je imel črke v gotici in sliko, katere srednji del ni bil več dobro prepoznaven, na levem in
desnem delu pa sta stali dve figuri v viteških oblekah.
Leta 1875 se je zdolska cerkvica z leseno streho precej razširila in polepšala in dobila
neoromansko obliko. Zadnji pomembnejši obnovi segata v leti 1986 in 2002, ko je bila
zamenjana streha zvonika. Fasada pa je bila obnovljena leta 2008. Okoli župnijske cerkve je
bilo nekoč pokopališče.
Na Kostanjku se nahaja cerkev sv.Vida. Je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba. Leta
1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878.
Naslov župnijskega urada: Krško - Videm ob Savi, Savska pot 1, 8271 Krško
Telefon: 07 490 14 00
Obisk cerkve: po dogovoru
Dostop z avtobusom
Novomeška škofija
Župnija Krško
Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško
Župnijska cerkev
Cerkev sv. Janeza Evangelista so zgradili leta 1582, vendar so jo ob koncu 19. stoletja tako
predelali, da sta se v prvotni obliki ohranila le zvonik in del pod pevskim korom.
Leta 1894, ko je bila ustanovljena Župnija Krško, je bila cerkev povzdignjena v župnijsko.
Tedaj so jo tudi povsem obnovili z izdatno finančno pomočjo Josipine Hočevar. Cerkev je
bila predelana v psevdoromansko obliko. V čelu fasade stoji v niši kip Brezmadežne, nad
portalom sta velika okrogla reliefna medaljona in tudi timpanona sta reliefno okrašena. Tretji
medaljon je vzidan na zadnji zunanji steni prezbiterija. S temi plastikami je Krško pridobilo
pomembna umetniška dela, ki sodijo v zgodnji opus kiparja Ivana Zajca, poznejšega avtorja
Prešernovega spomenika v Ljubljani. Krške plastike so izklesane iz istrskega kamna in so bile
dokončane leta 1899.
Relief sv. Trojice je na prezbiteriju. Bolj razgibana sta prizora dveh fasadnih medaljonov, sv.
Janeza na Patmosu in Čudeža s kelihom. Zanimivo je to, kako je Zajc dobil to naročilo. Ko je
37
mladi umetnik pri osemnajstih doživel popolno družinsko revščino in je leta 1888 še osirotel,
se je zanj zavzela dobrotnica Josipina Hočevar. Z njeno podporo je odšel na študij na Dunaj.
Pozneje mu je seveda zaupala naročilo reliefov. Notranjost cerkve je banjasto obokana in
slogovno neopredeljiva. Tu je nagrobnik iz belega marmorja mestnega svetnika in trgovca
Andreja Koprive, ki je umrl leta 1648 in si je menda dal nagrobnik postaviti še za življenja.
Drugi nagrobnik je iz črnega kamna, postavil ga je župnik Gašper Thunkelsteiner svojim
staršem, bratom in sestram. Oba nagrobnika sta dobri deli zgodnjega baroka. Krstni kamen
ima preprosto kelihasto obliko in stoji na okroglem stebru. Na njem je napis, ki pojasnjuje, da
ga je naročil novomeški prošt in leskovški župnik Polidor de Montagnana, znan nasprotnik
protestantov. Na desni strani pod korom visi slika Oznanjenja. Gre za umetnino poznega 16.
ali zgodnjega 17. stoletja.
Leseni glavni oltar je obrtniško delo v psevdoromanskem slogu, sliko sv. Janeza Evangelista
pa je leta 1861 naslikal ljubljanski slikar Pavel Künl. V desnem stranskem oltarju je slika sv.
Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja, oljno podobo v Marijinem oltarju pa je po nemški
predlogi naslikal Fran Klemenčič, tudi po naročilu Hočevarjeve. Ugledni umetnik, sodobnik
naših impresionistov, je otroštvo preživel v Boštanju. Dve leti je bival tudi v Krškem, od
koder se je leta 1909 preselil v Ljubljano. V cerkvi sta še baročni kropilnik pod korom in
lavabo iz črnega marmorja v zakristiji iz poznega 17. stoletja.
Zunaj ob cerkvi stoji kamnito stebrasto znamenje iz pozne renesanse, ki so jih pri nas
postavljali kot spomin na kugo.
Naslov župnijskega urada: Pod Goro 6, 8271 Krško
Telefon: 07 492 28 70
Obisk cerkve: vsak dan
Dostop z avtobusom
Cerkev sv. Jožefa, Trška gora nad Krškim
Podružnična cerkev
Že na daleč je vidna. Kot nekakšen stražar je nad poljem, po katerem se vije reka Sava. O njej
je pisal že Valvasor: »To cerkev je pred petimi leti, ponoči, 27. maja zajel požar, ki se je utrnil
z neke hiše, stoječe ob cerkvi, last krškega gradu. Cerkev je zgorela do temeljev, s tremi
oltarji, z dvema zvonovoma, enim kelihom in drugim cerkvenim posodjem ter okrasjem
vred.«
To se je zgodilo okrog leta 1683. Morda je bila prvotna cerkev še lesena. V Valvasorjevem
času je bila v razvalinah. Toda kmalu so začeli zidati novo in večjo stavbo. Delno so jo
končali verjetno leta 1705, čeprav ima kronogram na glavnem portalu letnico 1702. Cerkev
nikoli ni bila dokončana, verjetno zaradi pomanjkanja denarja.
Sprva so mislili, da so menihi avguštinci, ki so imeli v bližini samostan, gradili cerkev, toda
Ljudmila Šribar iz Valvasorjeve knjižnice v Krškem je odkrila, da je cerkev gradila grofica
Katarina Elizabeta Auersperg, zadnja lastnica Krškega gradu.
Cerkvena ladja je kar mogočna, sploh če jo pogledamo z zadnje strani. Pred nami so veliki
kubi ladje in prezbiterija. V zunanjih nišah vzhodne fasade so bili najbrž včasih kipi. Ladja je
pravokotnega tlorisa z visokim lesenim stropom, visokim 13 m. Tako obsežno stavbo so
verjetno pozidali z namenom, da bo služila kot romarska cerkev, saj so tedaj močno častili sv.
Jožefa. Nameravali so pozidati tudi dva zvonika. Na sredi ladje sta dve kapeli.
Prezbiterij je v primerjavi z ladjo ožji. Verjetno sta bila v načrtu zamišljena dva oltarja.
Vsekakor je najlepše umetniško delo v cerkvi prav glavni oltar, ki zavzema vso višino in
širino prezbiterija. Izklesan je iz črnega marmorja in okrašen z intarzijami raznobarvnih
kamnitih vložkov. V glavni oltarni niši je kip sv. Jožefa iz poznega 19. stoletja. Nastal naj bi v
Mislejevi kamnoseški delavnici v Ljubljani. Prvotni kip je danes v brežiškem muzeju. V desni
38
stranski kapeli, ki je starejša od leve, so oltarni nastavek sprva naslikali kar na steno. Freska je
iz okoli leta 1740, pozneje pa so sem prenesli oltar sv. Fabijana, Boštjana in Roka iz
župnijske cerkve v Leskovcu, ko so jo leta 1770 prenavljali. Gre za baročno umetnino, ki jo
je izdelala ljubljanska delavnica Avguština Ferfile. Tudi ta oltar je iz obdobja, ki je ustvarilo
»zlate oltarje«.
Oltar Rožnovenske Marije v levi kapeli je lepo poznobaročno oziroma že rokokojsko delo iz
srede 18. stoletja. Pod korom visi slika Rožnovenske Marije s sv. Dominikom in sv. Katarino.
Leta 1871 jo je po baročni ikonografski shemi naslikal Friderik Tomc, sin podobarja Tomca
iz Šentvida nad Ljubljano. Na slavoločni steni visi slika z motivom sv. Jožefa in Marije, kako
iščeta prenočišče in je mladostno delo kar malo pozabljenega, a priznanega slikarja Frana
Klemenčiča iz začetka 20. stoletja. Njegova je tudi slika sv. Družine na vrhu glavnega oltarja.
Križev pot je prenesen iz župnijske cerkve v Krškem. Zadaj je velik kor z orglami, ki jih je
izdelal mojster Račič iz Cerkelj. V majhnem zvoniku so trije manjši zvonovi. Tam, kjer je
danes lovski dom, so imeli avguštinci svoj samostan in ljudje so pravili tistemu predelu Trške
gore »na Meniškem«. Ti menihi so tudi pokopani pod glavnim oltarjem. Konec 19. stoletja je
»Meniško« kupil pisatelj in odvetnik v Krškem Janez Mencinger in je na posestvu obnovil
vinograde in sadovnjake. Vino s tega vinograda je pošiljal ljubljanskemu županu in pisatelju
Ivanu Tavčarju. Posestvo je leta 1904 prodal deželnemu učitelju vinarstva Gombaču, svoja
doživetja ob hoji po Trški gori pa je zapisal v nedokončanem delu »Meniški spomini«.
V cerkvi sv. Jožefa so svete maše trikrat na leto, in sicer v nedeljo po prazniku sv. Jožefa (19.
3.), na nedeljo po prazniku sv. Jožefa Delavca (1. 5.) in prvo nedeljo v oktobru (rožnovenska
nedelja). Na veliko soboto dopoldne je v cerkvi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je lep
božji hram in kulturnozgodovinski spomenik. Deluje malo nevsakdanje, navzven skoraj
robato, a je na daleč vidna in kar vabi k ogledu.
Naslov župnijskega urada: Pod Goro 6, 8271 Krško
Telefon: 07 492 28 70
Obisk cerkve je možen po dogovoru en dan prej
Dostop za avtobuse je omejen
Cerkev sv. Lovrenca, Gora nad Krškim
Podružnična cerkev
Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekdaj imenoval Gora sv. Lovrenca. »Na bližnji Gori, pri
romanski cerkvi z značilnim patronicijem sv. Lovrenca, so rimski grobovi in napisi, med
njimi zanimiv nagrobnik, ki so ga svojci postavili nekemu Gesiu Sabinu, ubitemu od
barbarov; pri tem lahko mislimo na markomanske vpade v te kraje v šestdesetih letih drugega
stoletja.«
Cerkev sv. Lovrenca je usmerjena proti vzhodu. Sedanja ladja je ostanek romanske cerkve z
romansko oblikovano in iz rezanih kosov kamna sestavljeno okensko, žal že pozidano
odprtino. Ob oknu so še ostanki gotskih stenskih slik. Razmeroma široko in polkrožno
oblikovani slavolok, ki je morda ostanek romanske apside, se odpira v sedanji baročni
prezbiterij.
Glavni oltar je iz 17. stoletja, stranska oltarja pa iz druge polovice 18. stoletja. V glavnem
oltarju je kip sv. Lovrenca. V levem stranskem je kip sv. Apolonije, v desnem pa kip sv.
Jurija. Pri teh dveh oltarjih sta tudi sliki: pri Apolonijinem je slika Marije, pri Jurijevem pa
Jezusa. Na oboku, ki ločuje ladjo od prezbiterija je slika Zadnje večerje.
V severozahodni ogel ladje je vzidan rimski napisni kamen s figurativno upodobitvijo.
V dveh poljih cerkvene ladje je naslikano osem svetnikov. Na levi strani so od vhoda proti
prezbiteriju sv. Jakob, sv. Janez, sv. Bernard in sv. Jožef, na desni pa sv. Pavel, sv. Peter, sv.
Lavrencij in sv. Franc Saleški.
39
Naslov župnijskega urada:Pod Goro 6, 8271 Krško
Telefon: 07 492 28 70
Obisk cerkve: Martin Mausar, Gora 6, 8271 Krško
Telefon: 07 4921 602
Cerkev sv. Rozalije, Krško
Podružnična cerkev
V hribu nad starim mestnim jedrom je med drevjem na majhni ravnici cerkev sv. Rozalije.
Ime zavetnice pove, da gre za priprošnjico zoper kugo, ki je v 17. stoletju tudi v Krškem
pogosto morila ljudi, zlasti leta 1646.
V zahvalo, da se je kuga unesla, so leta 1647 postavili cerkev v čast sv. Rozaliji, v stranskih
oltarjih pa so počastili še druga dva varuha zoper kugo, sv. Roka in zavetnika brodnikov sv.
Nikolaja, o čemer je poročal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Sedaj je namesto
oltarja sv. Nikolaja oltar sv. Antona Puščavnika.
Pred fasado kar velike pravokotne cerkvene ladje stoji stolp.
Na glavnem portalu je letnica 1647. Danes deluje notranjost cerkvene ladje nekoliko prazno,
kajti nekdaj so jo krasili oltarji tako imenovanega zlatega tipa, značilni za 17. stoletje. V
tistem času tudi stene niso bile tako suhoparno popleskane z naslikanimi kvadri. Kljub temu
pa je prostor ohranil plemenito resnost, k čemur največ prispeva raven lesen strop. Razdeljen
je na lesene kasete, ki jih je po dolžini 12 in po širini 7. Približno na sredi stropa je skupina
devetih kaset, na katerih so upodobljene naslednje svetnice: sv. Katharina, sv. Elena, sv.
Lucia, sv. Apolonia, sv. Rosalija, sv. Cecilija, sv. Ursula, sv. Margareta in sv. Barbara.
Svetnice so upodobljene s celimi postavami –imena so zapisana tako kot na stropu.
Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini, ob njej je letnica 1666, vse druge
svetnice pa so upodobljene stoje, pred pokrajino in s svojimi atributi. Vse so bogato oblečene
kot odlične dame.
Po obeh straneh srednje vrste je po ena kaseta s Soncem in Luno, zraven sta kaseti, ki imata v
vogalih po štiri operutničene angelske glavice. Tudi vogalne kasete so poudarjene; v njih so
operutničene angelske glave, vse druge kasete pa zapolnjuje cvetlični vzorec, ki se bohoti tako
v središčni manjši kaseti kakor tudi v trikotnih ogelnih poljih.
Na južni strani ob slavoloku je napis: JOHAN SOHAR MOLER IN VIDEM 1666. Na poljih
z upodobitvami svetnic je slikar sledil naravnim barvam, na poljih s cvetlično ornamentiko
prevladujejo bela, modra in rumena barva, slemenaste letve med kasetami so rdeče in zeleno
poslikane.5
Polkrožni slavolok nas popelje v prezbiterij. Drugi napis nad slavolokom pove, da so strop že
leta 1840 obnovili. Leta 1896 je ljubljanski podobar Andrej Rovšek po načrtih prof. Celestina
Mise izdelal nov glavni oltar, po lastni zamisli pa še prižnico in stranska oltarja. Nova oprema
je psevdoromanska. Cerkev so obnovili ob njeni 200-letnici in ji tako dali pridih svojega časa.
Za obnovo je prispevala znana krška dobrotnica Josipina Hočevar, kar potrjuje plošča na južni
steni ladje, napis pa je sestavil krški advokat in pisatelj Janez Mencinger:
1646 – 1896
Ta Božji hram je prenovila
Meščanka Krška – kdo je bila?
Odlikoval jo je cesar: govore
Hvaležno daleč tod okoli
Vstanove, cerkve, šole nje ime.
Da Bog ji plačaj, vernik moli.6
40
Naslov župnije: Pod Goro 6, 8271 Krško
Telefon: 07 492 28 70
Obisk cerkve: po dogovoru.
Ni dostopa za avtobuse, peš hoja do cerkve pa pomeni prijeten kratek sprehod od parkirišča v
središču mesta.
Dvorana v parku, Krško
Nekdanja cerkev sv. Križa
V krškem parku stoji nekdanja pokopališka cerkev sv. Križa, v kateri je danes prireditveni
prostor in zato nosi ime Dvorana v parku. Na mestu, kjer stoji nekdanja cerkev sv. Križa, je
bilo mestno pokopališče in prav tu je stala cerkvica sv. Florijana. Toda zob časa jo je močno
načel, o čemer so pisale tedanje Dolenjske novice: »… zob časa jo je oglodal in od starosti
leze v zemljo. Bila je morebiti, vsaj njen sprednji del, presbiterij sezidana že v 13. stoletji…«
Cerkev sv. Križa so dogradili leta 1891 s finančno pomočjo krške dobrotnice Josipine
Hočevar, ki je s svojim prispevkom uredila tudi pokopališče, kjer je bil tedaj že pokopan njen
mož Martin Hočevar. Danes oba počivata v mavzoleju v istem parku, nedaleč od nekdanje
cerkve sv. Križa.
Celotno staro pokopališče je danes preurejeno v park, kajti pokopališče so 1. julija 1945
ukinili. Po drugi svetovni vojni je bilo v omenjeni cerkvi skladišče pohištva. Leta 2003 jo je
Občina Krško skupaj s parkom in nekdanjim vrtom kapucinskega samostana obnovila. Ker je
cerkev sedaj odposvečena, ima tudi bolj posvetno in nevtralno ime Dvorana v parku.
Neoklasicističen enoladijski prostor s polkrožnim prezbiterijem nudi odličen ambient za
različne prireditve.
Obisk in ogled: Po dogovoru z Občino Krško ter v času dogodkov.
Galerija – Sv. Duh, Krško
Likovna galerija v nekdanji špitalski cerkvi
Je zadnja stavba na današnjem Valvasorjevem nabrežju. Vezana je na špital, ki so ga
ustanovili gospodje Rajhenburški, cerkev pa so mu oskrbeli meščani na mestu nekdanje
sedlarske delavnice in v njej sta bila oltarja sv. Duha in Zadnje večerje.
Zelo plemenita je fasada s svojimi višinskimi razmerji. V glavnem, spodnjem delu je
razčlenjena s štirimi močnimi polpilastri, katerih srednja oklepata pravokoten kamnit portal z
volutnimi zavihki pod vrhnjo gredo, nad to je veliko, zgoraj lahno usločeno okno. Onkraj
profiliranih kapitelov ustavi višinski vzgon močan venčni zidec, a nad njim se nadaljuje potek
pilastrov na arhitravnem vrinku, dokler kompozicije glavnega dela fasade ne zaključi golšasti
zidec; nizki del nad njim je že nekakšna atika, v sredini izpolnjena s plitvim lokom, ki
povezuje motiv osrednjih pilastrov.
Iz podolžne ladje se na obeh straneh izvijata polkrožni kapeli. Kvadratni prezbiterij zaključuje
lahno izbočena zadnja stena.
Zelo slikovita je notranjost, ki jo oblikujejo mehki prelivi ladje v stranski kapeli in v
prezbiterij. Gre za razgibano poznobaročno arhitekturo, ki kljub skoraj klasicistični členitvi
fasade deluje mehko. Po mnenju Naceta Šumija je v njej vpliv štajerske baročne arhitekture in
s tem v Maribor priseljenega arhitekta Johanna Fuchsa, Damjan Prelovšek pa v njej vidi kar
njegov osebni opus in jo primerja z dekanatsko cerkvijo v Wiesu. Ta je bila sezidana v letih
1774—1781 in na njej opazimo skoraj do pike enako, le v krasilnih podrobnostih malo
bogatejšo fasado.
Na portalu je letnica 1777 in grb ustanoviteljev grofov Turjaških, konkretno Riharda
Auersperga, starega očeta pesnika Anastazija Grüna, ki mu je bil France Prešeren na Dunaju
41
vzgojitelj. Slike za oltarje je ustvaril ljubljanski slikar Andrej Herrlein. Žal jih ni več v tem
ambientu. Slike se nahajajo v Posavskem muzeju v Brežicah.
Leta 1966, natančneje 25. 6., ko je bil tudi postavljen Valvasorjev spomenik, delo Vladimirja
Štovička, je bila prva razstava v obnovljeni cerkvi sv. Duha, v kateri je pričela delovati
Galerija Krško in je nekdanja cerkev dobila to ime.
Ko so v Krškem leta 1939 ustanovili »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in
Brežice«, so snovali tudi lokalni muzej. Nameravali so ga postaviti v tej cerkvi. Istega leta je
ljubljanski škofijski ordinariat dovolil, da se cerkev razposveti in izroči Muzejskemu društvu.
Obisk galerije je možen v času razstav.
Dostop z avtobusom.
Kapucinski samostan, Krško
Samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije
Kapucini so v Krško prišli v pomoč okoliškim, zlasti leskovškim (krškim), duhovnikom.
Krški magistrat je pisal vodstvu kapucinske province prošnjo, naj bi se redovniki naselili v
mestu. Vodstvo je prošnji ugodilo leta 1634 in leta 1640 so kapucini prišli v Krško. Mestni
magistrat je odobril gradnjo samostana, odkupil posest Janeza Radlekerja za 600 forintov in
jih 500 namenil za gradnjo, precej pa so prispevali tudi okoliški plemiči in meščani. Temeljni
kamen je 3. junija 1640 položil novomeški prošt Nikolaj Mrav. Po štirih letih je bila gradnja
končana. Cerkev je 11. septembra 1644 v čast Materi božji z dovoljenjem oglejskega
patriarha posvetil njegov namestnik, pičenski škof Anton Marenzi, do 1643 tukajšnji župnik.
Samostanski kompleks s cerkvijo sicer ne spada v umetnostne vrhove, je pa lepo vtkan v
urbanistično podobo in silhueto mesta. Arhitektura ustreza predpisom ubožne ga reda in ne
izkazuje zunanjega blišča. Nad mestne hiše se dviga le cerkveni zvonik. Leta 1718 je z
baročno prezidavo dobila cerkev sedanjo obliko. V cerkvi redovniki mašujejo in pridigajo za
meščane in druge. Glavni praznik je porcijunkula (2. avgust).
Ladja je podolžna, prezbiterij ravno zaključen, za njim je prizidan meniški kor. Ladjo prekriva
banjast obok s sosvodnicami, ki ga pokrivajo dekorativne in figuralne fresko slikarije
Oswalda Biertija iz leta 1912. Fresko poslikavo je s svojo strokovno ekipo v celoti restavriral
mag. um. Rado Zoubek med leti 1998—2000. Sliki v stranskih oltarjih Smrt sv. Jožefa in Sv.
Ana sta delo Ivana Gosarja iz leta 1892.
Samostan premore več oljnih slik nabožne tematike, ki so danes na ogled v posebni galeriji
nad knjižnico, vendar se je treba za ogled posebej dogovoriti. Med znanimi avtorji so
Potočnik, Herrlein, Zeit, dela pa pripisujejo tudi krogu Metzigerja, a avtorstvo ni potrjeno.
V samostanu je vsaj nekaj časa bival Mihael Kramer - p. Rogerij, poleg Janeza Svetokriškega
eden najbolj znanih kapucinskih pridigarjev, pomemben tudi kot pisatelj.
Samostan ima tudi dragoceno knjižnico, ki je v zgornjem nadstropju samostanske stavbe
oziroma nad prostori današnje, sodobno urejene Valvasorjeve knjižnice Krško. V baročni
samostanski knjižnici, ki ima častitljivo starost nad 300 let in je od leta 1988 v upravljanju
Valvasorjeve, je 1344 knjig. Večinoma so dobro ohranjene, z značilno kapucinsko oziroma
frančiškansko vezavo. Še vedno lahko vidimo leta 1695 narejen knjižni katalog oziroma
kodeks, ki sodi med najstarejše ohranjene kataloge na Slovenskem. Med redkimi slovenskimi
tiski je najbolj pomembnih vseh pet delov »Sacrum promptuarium« Janeza Svetokriškega ter
oba dela pridig očeta Rogerija, predstojnika samostana v letih 1711 do 1713. Najstarejša
ohranjena knjiga v knjižnici je Calepinov latinski slovar iz leta 1502, ki ima poleg
zgodovinske danes še povsem uporabno vrednost. Med več knjigami polihistorja in teologa
Janeza Ludvika Schönlebna je tudi najbolj znana Carniolia antiqua et nova iz leta 1681. Med
42
dragocenosti sodijo tudi stari tiski, ki so bili natisnjeni pred letom 1510 in tiski starejših
ljubljanskih tiskarjev, rokopisi in knjige z vodnim tiskom.
Naslov samostana: Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško
Telefon: 07 49 21 780
Ogled samostana je možen vsak dan razen nedelj, cerkvenih praznikov in zadnje dni pred
Božičem in Veliko nočjo.
Ogled kapucinske knjižnice: Valvasorjeva knjižnica Krško
Telefon: 07 490 40 00
Dostop z avtobusom
Župnija Leskovec pri Krškem
Cerkev Žalostne Matere božje, Leskovec
Župnijska cerkev
Cerkev, ki jo stroka uvršča med najbolj prepoznavne cerkve iz 16. stoletja pri nas, naj bi bila
prvič omenjena v listini iz leta 1074. Znano je, da je v Leskovcu stala prvotna cerkev že pred
letom 1200. Romanska stavba, bolj kapela, je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Imenovali so jo »Naša ljuba Gospa na jezeru«, ker je s pokopališča, ki je bilo okoli kapele,
odtekala voda.
Župnijska cerkev Žalostne Matere božje je prvič omenjena leta 1274 kot cerkev Marije na
Jezeru.
Ob njej je bila kostnica sv. Mihaela, od katere pa se ni nič več ohranilo.
Danes ima stavba ravno podolžno ladjo, v katero se poševno zajeda zvonik. Sprva je stal
prosto in je bil del utrdbenega kompleksa okoli cerkve. V notranjosti se prostor, ki ga
sestavljajo tri ladje, skozi rahlo zašiljen slavolok preliva v višji prezbiterij, torej v prostor, v
katerem se nahaja glavni oltar.
Tri ladje med seboj delijo štirje pari osmerokotnih stebrov z renesančnimi kapiteli in vsak je
drugačen, kar daje notranjosti cerkve zelo razgibano podobo. Stavba je verjetno nastala v 30.
letih 16. stoletja.
Mogočni oltar je povsem baročen, čeprav ga uvrščajo v pozne primerke »zlatega oltarja«.
Nastal je leta 1685 v delavnici ljubljanskega kiparja Avguština Ferfille. Iz istega časa sta tudi
stranska oltarja, od katerih je eden zdaj na Trški gori v cerkvi sv. Jožefa. Sedanja stranska
oltarja v ladji sta iz leta 1777. Sliko Marijino kronanje ter sv. Boštjan in Fabijan je naredil
Andrej Herlein, vendar so sliko sv. Fabijana leta 1936 zamenjali s podobo sv. Družina Slavka
Pengova.
Slika Rožnovenska Mati božja v prizidani baročni kapeli je delo Valentina Metzingerja. Ena
od posebnosti cerkve je kamnita prižnica severnorenesančnega tipa z aichelburškim grbom in
nemškim napisom, ki pravi, da naj človek v težavah zaupa samo Bogu in da samo vera nekaj
velja, kajti človeška modrost in bogastvo pri Bogu nimata cene in da revež le redko doseže
pravico. Prižnica ima obliko osmerokotnega keliha in stebrasto, s palmami okrašeno nogo.
Prva stranica na levi ima vklesane črke, ki jih je objavil že Valvasor. Nad njimi je grb, ob
njem pa črki M in D. Novejše objave Daše Pohar kažejo na to, da gre za kratici tamkajšnjega
župnika Martina Duelacherja in tudi grb naj bi bil njegov. V kapeli pod korom je gotski kip
Sočutne.
Vsa notranjost z arhitekturo in opremo deluje razgibano in bogato, toda hkrati umirjeno,
poduhovljeno. Cerkev je povezana z mnogimi legendami. Do danes se je ohranila tista, ki
pravi, da je treba samo uho prisloniti na tla, če želiš slišati šumenje vode v notranjosti zemlje.
Valvasor poroča, da so s stolpa prvotne cerkve z dvema streloma iz muškete zadeli dva Turka
ob savski strugi.
43
Žegnanje – patronicij obhajajo na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta.
Naslov župnijskega urada: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem
Telefon: 07 49 27 130
Obisk cerkve: vsak dan
Dostop z avtobusom
Cerkev sv. Ane, Leskovec pri Krškem
Podružnična cerkev
Cerkev stoji na lahni vzpetini in je vidna že od daleč. Omenja jo Valvasor, posebej njena
oltarja sv. Ane in sv. Roka. Nastala naj bi v 17. stoletju, a je verjetno v 18. doživela tako
prenovo, da danes kaže povsem poznobaročni značaj, sicer na zelo poljudni ravni, kot
ugotavlja Cevc. Po severnem portalu sodeč se je to zgodilo v letih 1760--1770.
Pravokotna ladja ima raven lesen strop, ki je bil ometan. Na straneh se ladja odpira v dve
plitvejši kapeli, slavolok s potlačenim lokom pa jo deli od pravokotnega banjastega
prezbiterija, ki kaže značilnosti poznega 18. stoletja.
Na žalost je večina ometa s stropa odpadla. Pri tem sta bili uničeni dve freski. Tista nad
pevskim korom je predstavljala Marijino vnebovzetje in spodaj pet v nebo zročih apostolov,
druga pa Brezmadežno na zemeljski obli med sv. Ano in Joahimom. Krajevna tradicija ju je
kot mladostno delo pripisovala leskovške mu rojaku Janezu Wolfu, markantni umetniški
osebnosti srede in druge polovice 19. stoletja. Na steno je naslikano tudi ozadje glavnega
oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To dopolnjuje oljna slika sv.
Ane z Marijo v naročju in sv. Joahimom ob strani. Podoba je dobro, a delno preslikano
Metzingerjevo delo.
Oltar sv. Roka v desni kapeli je zlatega tipa z vitkimi in s trtno ornamentiko okrašenimi stebri
iz konca 17. ali začetka 18. stoletja.
Oltar v levi kapeli je posvečen »celovškemu trpečemu Kristusu«; sliko spremljata ob straneh
angela z orodji trpljenja. Na preprosti prižnici sta pritrjeni dve na platno naslikani podobi:
Kristus s križem, sedeč med štirimi evangelisti, in sv. Ana uči Marijo. Tudi ti sliki spominjata
na Wolfa, signatura M. T. 1870 pa ju označuje kot zgodnje delo Wolfovega učenca Tomca.
Cerkev je bila najhuje prizadeta med drugo svetovno vojno, ko so se v njej naselili nemški
vojaki in jo oskrunili ter marsikaj uničili. Žalosten spomin na tisti čas so orgle, ki še danes
niso uporabne. Toda ljudje radi romajo k njej, zavetnici mladih mater in vdov, predvsem pa
varuhinji družin. Med farani je zelo priljubljena kot romarska cerkev.
Žegnanje je na nedeljo po godu sv. Ane, običajno zadnjo nedeljo v juliju. V poletnih mesecih
so v cerkvi koncerti klasične glasbe – Anini glasbeni večeri.
Naslov župnijskega urada: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem
Telefon: 07 492 71 30
Obisk cerkve: vsak dan
Dostop z avtobusom
Cerkev sv. Štefana, Nemška vas
Podružnična cerkev
Na poti iz Leskovca proti Velikemu Trnu nas nekje na sredi poti z malega grička pozdravi
cerkvica sv. Štefana. Vzpetina je jugovzhodno od Nemške vasi. Ta kraj je bil poseljen že v
mlajši kameni dobi, na kar opozarjajo najdbe v bližnji Ajdovski jami. Zato lahko domnevamo,
da ima cerkev na sedanjem mestu že bogato tradicijo. Njena pravokotna osnova je iz
srednjega veka, ladja pa je bila pozneje barokizirana. Prezbiterij je ravno zaključen s
posnetimi robovi.
44
Ladja ima banjast obok, katerega oproge slonijo na pilastrih, banjasto obokan je tudi
prezbiterij.
Ponaša se s štirimi oltarji. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stoletja in je posvečen sv.
Štefanu, diakonu in prvemu mučencu. Spremljata ga sv. Matija in sv. Marko.
Sv. Štefan je bil prvi mučenec, rojen okoli Kristusovega rojstva v Jeruzalemu, umrl pa je
okoli leta 40, ko ga je pobesnela množica kamenjala do smrti. Med tistimi, ki so odobravali
njegovo smrt, je bil tudi Savel, poznejši apostol Pavel. Sv. Štefan je zavetnik konjev,
konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev,
proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanja, obsedenosti in za srečno zadnjo uro.
Stranska oltarja sta preprostejša. V levem je svetnik brez atributov ob sebi, v desnem pa zelo
lep kip sv. Lovrenca, prav tako diakona in mučenca.
Zanimiv je tudi rokokojski oltar sv. Frančiška Ksaverija v kapeli na levi strani.
Zvonik je prizidan k zahodni ladijski steni.
Od leta 2006 je v cerkvi tudi posoda za blagoslovljeno vodo, delo Vladimire Štoviček in
Andreja Čebularja.
Žegnanje je 26. decembra in tudi tu obujajo tradicijo blagoslova konj in soli.
Cerkev sv. Martin v Veliki vasi pa je primer skromne, v 19. stoletju predelane podeželske
cerkvene podružnice. Njeno jedro je srednjeveško.
Naslov župnijskega urada: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem
Telefon: 07 49 27 130
Obisk cerkve: po dogovoru - Jože Božič, Ivandol 7, tel.: 07 49 27 962
Dostop z avtobusom.
Župnija Sv. Duh
Veliki trn
Cerkev Sv. Duha, Veliki Trn
Župnijska cerkev
Cerkev Sv. Duha na Velikem Trnu je na izjemni legi in stoji na mestu svoje starejše prednice
iz 15. stoletja. Bila je zgrajena kot podružnična cerkev pražupnije Leskovec in je posvečena
Svetemu Duhu. Župnija je tu od leta 1793. Cerkev je na najvišji legi v kraju, in sicer na višini
470 m nad morjem, kjer je stičišče štirih vasi: Ardro, Apnenik, Veliki in Mali Trn.
Od nje sega pogled daleč naokoli po valoviti Dolenjski in na drugo stran, vse do Julijcev.
Letnica 1885 nad portalom nam pove, da je bila tedaj cerkev deležna temeljite predelave in
obnove. Njena psevdogotska ladja je značilna tovrstna arhitektura srede 19. stoletja.
V notranjosti je brez poslikav. Ima štiri oltarje, dva daritvena in dva stranska. V glavnem
oltarju je umetniško vredna podoba »Prihod sv. Duha« iz leta 1906, delo Frana Klemenčiča.
Levi stranski oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, desni pa Lurški Materi božji.
Križev pot, ki je razporejen po stenah ladje, je tudi delo Frana Klemenčiča, nastal pa je leta
1907.
V cerkvi so bila nekdaj le pa vitražna okna, a jih je neurje uničilo in so sedaj zastekljena z
rumenkastim steklom. Tudi prižnice ni več, ki je stala na levi strani ladje.
Na zunanji južni steni ladje je spominska plošča tamkajšnjemu kaplanu Antonu Žaklju
Rodoljubu Ledinskemu, pesniku in zapisovalcu ljudskih balad in romanc, ki je umrl v
Velikem Trnu 26. 4. 1868.
Glavni shodi so na Binkošti.
Najstarejša je na tem območju CERKEV SV. ANDREJA (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski
prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15.stoletja. Edini oltar iz
45
17. st. nosi plastiko cerkvenega patrona. Nad vasjo Ravni je cerkev SV. VIDA. Starejši ladji je
leta 1778 prizidan prezbiterij, iz istega časa pa je tzdu rokojski glavni oltar. Na enem izmed
stranskih je vpisana letnica 1701 in ime Lucas Sulen. V SV. ŠTEFANU na gričku nad Nemško
sodi stranski oltar v 17. stoletje, glavni pa v drugo polovico 18. st.
Naslov župnijskega urada: Veliki Trn 2, 8270 Krško
Telefon: 07 818 93 73
Obisk cerkve po dogovoru
Dostop z avtobusom
Župnija Raka
Cerkev sv. Lovrenca na Raki
Župnijska cerkev
Raka je slikovito naselje, v okolici poseljeno že v prazgodovini in nato v rimski dobi, o čemer
pričajo staro gradišče in rimski grobovi. Danes stoji sredi značilno oblikovanega trga
mogočna župnijska cerkev sv. Lovrenca iz leta 1803, kar mogočna stavba v primerjavi z
ostalimi, ki jo obdajajo. V srednjem veku je imela tu gotsko istoimensko prednico. Župnija
Raka je bila ustanovljena že leta 1363. Ko so staro cerkev podrli, so leta 1770 začeli graditi
novo mogočno stavbo, ki je bila posvečena leta 1804. Sv. Lovrenc, diakon, je bil rojen okoli
leta 230 v Španiji, umrl pa je v Rimu 10. avgusta 258. Lovrenc je prvi »jesenski svetnik«, pri
ljudeh zelo priljubljen. Njegov god je 10. avgusta in ljudje se mu priporočajo za mnoge
težave.
Cerkev je začel zidati ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, delo pa je nadaljeval njegov sin
Ignac, ki je v klasicističnem duhu poznega 18. stoletja poenostavil nekatere detajle kot so
fasadni stebri in zaključek prezbiterija. Cerkev so zidali več kot trideset let, vmes je leta 1899
doživela še požar. Zvonika so dokončali okrog leta 1825, zaradi pomanjkanja denarja pa so
cerkev opremili šele v drugi polovici 19. stoletja.
Veliki oltar je leta 1867 izdelal M. Tomc, slika v atiki pa je delo Janeza Wolfa, ki je leta 1870
naslikal še križev pot in leta 1883 zasnoval ter s slikama opremil stranske oltarje Marije
Kraljice, Ecce homo., sv. Ane in sv. Antona Puščavnika. Ob poznobaročni prižnici velja
omeniti kakovostno orgelsko omaro, ki so jo prenesli iz samostanske cerkve cistercijanov v
Kostanjevici na Krki. Orgle je leta 1742 izdelal orglarski mojster Janeček iz Celja. Zasnovane
so podobno kot tiste v ljubljanski stolnici in so imele 18 registrov. Orgle so na Rako prišle z
nakupom leta 1828. Strpali so jih na majhen kor, kjer jih je videl tudi Anton Martin Slomšek
na svojem drugem počitniškem potovanju leta 1837. Te orgle so služile do leta 1910, ko je
podjetje bratov Mayer na Predarlskem naredilo nove, pnevmatične orgle s 1000 piščalmi.
Postavili so jih v staro omaro. imajo so 22 registrov, dva manuala in pedal. Svojemu namenu
so služile do leta 2000. ko jih je – najbrž te stare kostanjeviške - popolnoma obnovil orglarski
mojster Marjan Bukovšek z Golega Brda pri Medvodah. Delo je končal novembra 2007,
blagoslovljene pa so bile 3. februarja 2008. Orgelsko omaro je obnovil Aleš Vene s Štrita pri
Bučki. Na Rako je med počitnicami kot dijak in študent zahajal pisatelj Ivan Tavčar k
svojemu stricu župniku Antonu Tavčarju, ki je tukaj tudi pokopan. Ivan Tavčar je na Raki
napisal povest Otok in struga.
Tudi cerkev sv. Lenarta (Ravno) je s svojo postavitvijo na gričku južno od avtomobilske
ceste Ljubljana-Zagreb pomemben krajinski spomenik. V stranskem oltarju je iz 17. st. slika
»Križev pot« in leta 1803, ki jo je podpisal Klemen Pinxit. Glavni oltar, delo Jakoba Groma je
iz leta 1888. Zunaj naselja Koritnica stoji cerkev sv. Petra. Glavni oltar je iz leta 1660,
zunanja fasada pa je barokizirana.
Naslov župnijskega urada: Raka 43, 8274 Raka
46
Telefon: 07 49 75 303
Obisk cerkve: vsak dan
Dostop z avtobusom
Župnija Sv. Križ
Podbočje
Cerkev sv. Križ,Podbočje
Župnijska cerkev
Župnija sv. Križ je obstajala že pred letom 1249, čeprav je tega leta prvič omenjena z
župnikom Tomažem od sv. Križa kot sopodpisnika listine za kostanjeviški samostan. Popis
župnij v ljubljanski nadškofiji omenja, da je bila tu župnija že leta 1135, cerkev pa je
omenjena, da je bila zgrajena okoli leta 1214. Leta 1689 Valvasor predstavlja župnijo sv.
Križa: »Župnija sv. Križa sodi pod samostan Kostanjevico, ki jo tudi upravlja. Sedaj je tu
župnik pater iz kostanjeviškega samostana. Farna cerkev je posvečena sv. Križu in ima štiri
oltarje.«
Cerkev je v času do leta 1907 doživljala številne spremembe. Leta 1905 je bila precej
poškodovana v potresu, zelo pa jo je prizadela tudi strela leta 1906, ki je udarila v zvonik. Inž.
Ivan Režek iz Krškega je ugotovil, da je zvonik v tako slabem stanju, da ga je treba podreti,
ker pa je bila tudi cerkev dotrajana, so se odločili, da bodo zgradili novo. Stara cerkev je bila
dolga 18 in široka 8 metrov. Podrli so jo maja 1907 in takoj začeli graditi novo po načrtih inž.
Kirschlegerja, ki jih je sicer naredil za cerkev Cerkljah, a tam se jim je zdelo, da bo prevelika.
Dogradili so jo leta 1908 in istega leta tudi blagoslovili.
Cerkev je zgrajena v novogotskem in novobaročnem slogu, je pa veličastna zaradi svoje
velikosti, ki ga lepo ilustrira podatek, da je v celotni stavbi vgrajeno preko 7 milijonov opek,
osrednja kupola pa je železobetonska. – menda prva te vrste.
Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar je prenesen iz ženske bolnišnice v Ljubljani
po drugi svetovni vojni. Novi oltar je leta 1960 posvetil ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk.
V prezbiteriju, ki so ga prenovili 1989, so vitraži Staneta Kregarja, na moški strani pa so
vitraži akademskega slikarja Gorazda Satlerja iz Ljubljane.
Cerkev sv. Križa deluje mogočno in s svojo držo obvladuje ves prostor, hiše so okrog nje
kakor otroci ob materinem krilu. Na starodavno preteklost opozarja pred cerkvijo kip
romanskega leva. Ko vstopimo v cerkev, nas objame veličasten mir preteklosti in
vznemirjajoča skrivnost mnogih sporočil, ki so bolj ali manj vidna v njeni notranji opremi.
Vse pa priča o veliki skrbi domačinov, da bi njihov božji hram bil lepo ohranjen in vzdrževan,
saj simbolizira vse rodove, ki so doslej delili njegovo usodo in usodo njegovih prednikov.
Na Gradcu je še cerkev sv. Miklavža, objekt z romanskimi prvinami, gotski portal pa ga po
nastanku uvršča verjetno v 14. stoletje.
Na Frlugi pa cerkev sv. Katarine, ki je z romanskimi prvinami in fragmenti baročne slikarije
pod notranjim ometom zgrajena stavba, ob kateri stoji mogočna stara lipa.
Naslov župnijskega urada: Podbočje 69, 8312 Podbočje
Telefon: 07 497 82 27
Možnost ogleda cerkve po dogovoru z župnikom
Dostop z avtobusom
(Vir: CERKVE, Vodnik po cerkvah v občini Krško)
47
6
POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI
ADAM BOHORIČ
(1520 – 1598)
Slovenski protestantski pisec in šolnik se je rodil leta 1520 v okolici
Brestanice. V letih 1551-1563 je v lastni hiši v Krškem vodil šolo za
plemiško mladino. 1565 so ga povabili v Ljubljano, kjer je od leta
1566 vodil stanovsko šolo. Bohorič je najmarkantnejša osebnost
slovenskega protestantizma, avtor prve slovenske slovnice.
JURIJ DALMATIN
(1547- 1589)
Bil je protestantski teolog, prevajalec in pisatelj, rojen v Krškem, kjer
se je najprej šolal pri Adamu Bohoriču, nato pa ga je nadaljeval na
Wirtemberškem, kamor ga je popeljal Primož Trubar. 1578 leta je
dokončal prevod celotnega Svetega pisma in objavil 1. del Biblije. Iz
njenega prevoda so 1580 posebej izšle “Salamonove pripovesti”.
JANEZ VAJKARD
baron VALVASOR ,
(1641 – 1693)
Rodil se je leta 1641 v Ljubljani. Vse svoje življenje je posvetil
znanstvenemu delu, za katerega si je izkušnje in gradivo nabiral na
številnih popotovanjih. Njegovo življenjsko polihistoriografsko delo je
SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Zanjo in druge svoje tiste je
porabil skoraj vse svoje premoženje, iz ostanka pa je februarja 1693
kupil hišo v Krškem in v njej domnevno v sredi septembra istega leta
tudi umrl.
Zakonca Hočevar sta bila kot označuje Stane Granda redka slovenska
bogataša in sreča je, da sta se nastanila prav v Krškem. Seveda pa to ni
naključje, saj je Hočevar obogatel prav s posli ob izgradnji železniške
proge.
Med izjemno bogatimi Slovenci velja v drugi polovici 19. stoletja
posebej omeniti Stareta iz Mengša, Notranjca Josipa Gorupa pl.
Slavinskega iz Slavine in Martina Hočevarja iz Krškega. (Granda
2003, 851)
Pomembna sta le kot mecena. S svojim denarjem sta zgradila krško
meščansko šolo in bolnico, občinsko stavbo in vrsto drugih manj
pomembnih objektov ali zanje prispevala večji denarni delež. Oba sta
umrla v Krškem, kjer sta pokopana v lastnem mavzoleju.
MARTIN (18101886) in JOSIPINA
HOČEVAR (19241911
JANEZ WOLF –
(1825 – 1884) slikar
Rojen je bil v Leskovcu pri Krškem leta 1825. Znan je predvsem po
risanju cerkvenih fresk. Najdemo jih tudi v cerkvi sv. Ane v Leskovcu.
Obstajajo pa dvomi, da so v cerkvi že prej bile freske in da jih je Wolf
samo popravil in preslikal, saj so bile preslikave razločno vidne. Na
steno je naslikal tudi ozadje glavnega oltarja kot iluzionistična
arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To pa dopolnjuje oljna slika
sv. Ane.
JANEZ
Od leta 1882 je kot advokat živel v Krškem, kjer je tudi umrl in je tu
MENCINGER,
pokopan. Nekaj časa je bil krški župan, več let tudi član okrajnega
pisatelj (1838 – 1912) šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik. V krško dobo njegovega
pisateljevanja sodita njegovi najboljši deli, utopični roman “Abadon”
in potopisni esej “Moja hoja na Triglav”. Krškemu je posvetil
nedokončane “Meniške spomine”.
Rojen v Kočevju, umrl v Krškem. Slovenski biografi ga vodijo kot
VILJEM PFEIFER
politika napredne mladoslovenske usmeritve in izrazitega
(1842-1917), politik
protinemškutarja. Kar 34 let (1873-1907) je bil poslanec v avstrijskem
48
IVAN LAPAJNE
(1849-1931), šolnik,
zaslužni pedagog
ALFONZ PAULIN
(1853 – 1942)
MIHAJLO
ROSTOHAR,
doktor psihologije
(1878 – 1966)
VLADIMIR
ŠTOVIČEK
FRANCE
VARDIJAN (1900 –
1995)
državnem parlamentu pa tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru.
Manj je znan kot eden pomembnih mecenov pisatelja Josipa Stritarja
in njegovega Dunajskega zvona.
Že leta 1878 je bil premeščen na meščansko šolo v Krškem, od leta
1883 pa njen stalni ravnatelj. Njegova prva zasluga je bila, da so na tej
v nemški jezik usmerjeni ustanovi začeli vse bolj pogosto poučevati v
slovenščini. Leta 1872 je začel izdajati »Slovenskega učitelja«, 1886
pa je bil soustanovitelj prvega slovenskega pedagoškega društva. Bil je
urednik »Učiteljskega tovariša« ter pisec številnih del metodike pouka
različnih šolskih predmetov. Po letu 1890 je bil pobudnik za
ustanavljanje posojilnic in centralne slovenske v Krškem. Umrl in
pokopan je v Krškem.
Rodil se je na gradu Turnu v Leskovcu pri Krškem. Kot pedagog,
raziskovalec in znanstvenik si je ustvaril mednarodni sloves. Kot
botanik se je uveljavil z odkritjem več kot 200 v kranjski in drugi flori
še neznanih rastlinskih vrst in tipov. Bil je predstojnik ljubljanskega
botaničnega vrta in univerzitetni profesor botanike ter avtor številnih
strokovnih del.
Rodil se je leta 1878, umrl pa je leta 1966 na svojem domu na Goleku.
Bil je pobudnik ustanovitve poklicne posvetovalnice pri takratnem
Centralnem higienskem zavodu LRS. Več let je bil predsednik
Slovenske sekcije Združenja psihologov FLRJ in predsednik
Združenja psihologov Jugoslavije. Zadnja leta je živel na Goleku, kjer
je pripravil za tisk “Osnove obče psihologije”, “Osnove socialne
psihologije “ in “Psihologija”.
Akademski kipar sodi med vodilne slovenske medaljerje in je
začetnik te kiparske zvrsti pri nas. Večino svojega medaljerskega in
kiparskega opusa je z darilno listino predal krški občini, ki je že za
njegovega življenja, v njegovem ateljeju v pristavi leskovškega
gradu, uredila galerijo.
Bil je profesor, kmetijski inženir, pisec strokovnih in poljudno
znanstvenih knjig. Umrl je leta 1995 v Leskovcu, kjer je živel od leta
1938.
GITICA JAKOPIN
– (1928 – 1996)
Prevajalka, pisateljica in pesnica, rojena 14. avgusta 1928 v trgovski
družini Vahčičevih v Leskovcu. Osnovno šolo je obiskovala v
Leskovcu, klasično gimnazijo v Ljubljani, leta 1941 pa je bila izgnana
v Nemčijo. Od leta 1949 do 1956 je živela v Leskovcu in že začela
prevajati iz francoščine. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto
med prozo in poezijo. Znani so romani “Žarometi”, “Devet fantov in
eno dekle”, “Veronika”. Umrla je 9. marca v 68. letu starosti.
FRANCE FILIPČIČ
Bil je eden najvidnejših arhitektov Posavja. V Krškem je projektiral
novo osnovno šolo Jurija Dalmatina in ob 500-letnici mesta Kulturni
dom.
49
7
TURISTIČNA DRUŠTVA
Naziv
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
Občinska turistična zveza Krško
Turistično hortikulturno društvo
Zdole
Turistično društvo Koprivnica
Turistično društvo Brestanica
Turistično društvo Senovo
Turistično društvo Podbočje
Turistično društvo Krško
Turistično društvo Lovrenc Raka
Športno turistično društvo Šutna
(ŠTD Šutna)
ŠTKD Neviodunum
Športno turistično društvo Krško
(ŠTD Krško)
Naslov
Ulica Anke
Salmičeve 17
pošta
8273 Leskovec pri
Krškem
Janko Božič
051/633-918 jankobozic@siol.net
Zdole 18
Veliki kamen 42
Cesta izgnancev 3
Titova cesta 106
Podbočje 70
Cesta 4. julija 59
Raka 36 a
8272
8282
8280
8281
8312
8270
8274
Marjan Gričar
Sonja Bračun
Bojan Cizel
Anton Petrovič
Matjaž Jurečič
Anton Planinc
Alojz Kerin
041/512-995
041/573-433
041/947-417
031/866-831
041/767-679
041/794-692
041/532-727
Šutna 25
Drnovo 74
8312 Podbočje
8273 Leskovec
Janez Barbič
Mišel Zalokar
041/971-240 jbarbic@siol.net
040/146-109 stkd.neviodunum@gmail.com
CKŽ 36
8270 Krško
Davor Dimič
041/690-067 dankskavor@gmail.com
Zdole
Koprivnica
Brestanica
Senovo
Podbočje
Krško
Raka
predsednik
Telefon
e-mail
zdenka.bevc@elektro-celje.si
sonja.bracun@gmail.com
bojan.cizel@gmail.com
anton.petrovic@guest.arnes.si
maat@siol.net
tdkrsko@gmail.com
franjat@volja.net
50
8
TURISTIČNE AGENCIJE
TURISTIČNA AGENCIJA
TURISTIČNA AGENCIJA BOOM
TURISTIČNA AGENCIJA KARANTANIJA
TURISTIČNA POSLOVALNICA KOMPAS
IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA
TURISTIČNA AGENCIJA RELAX
NASLOV
Hočevarjev trg 3, 8270 Krško
Tel.: 07 490 10 85, 041 630 135
CKŽ 52, 8270 Krško
Tel.: 07 492 29 34
CKŽ 123a, 8270 Krško
Tel.: 07 492 21 09, 031 602 450
Kolodvorska 5, 8270 Krško
Tel.: 07 490 39 70
Cesta 4. julija 84/a, 8270 Krško
Tel.: 07 488 10 80
51
9
TURISTIČNE INSTITUCIJE
Turistično informacijska pisarna Krško
INFORMACIJSKA PISARNA ZA PODROČJE
NASLOV
TURIZMA
Turistična agencija Boom Krško
Hočevarjev trg 3, 8270 Krško
Tel.: 07 490 10 85, 041 630 135
Center za podjetništvo in turizem Krško
STROKOVNO RAZVOJNA INSTITUCIJA
NASLOV
Center za podjetništvo in turizem Krško
CKŽ 46, 8270 Krško
Tel.: 07 490 22 20, 041 655 936
52
10
NOČITVENE KAPACITETE
OBJEKT
KAPACITETE
• Hotel City, Trg Matije Gubca 3, 8270
Krško
• 140 ležišč v 70 eno in dvoposteljnih
sobah ter 4 apartmajih.
• Hotel Pacific, Mladinskih delovnih
brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem
• 3 enoposteljne sobe, 5 dvoposteljnih,
3 triposteljne in 2 apartmaja.
• Gostilna Pohle, Cesta na ribnik 3,
8281 Brestanica
• 8 dvoposteljnih sob
• Gostišče »Ribiški dom«, Raztez 1/a,
8281 Brestanica
• 26 ležišč v sedmih enoposteljnih
sobah ter treh apartmajih
• Prenočišča Boštjan Senica s.p., Titova
c. 84, 8282 Senovo
• 30 ležišč
• Senica prenočišča, Titova 89, 8282
Senovo
• 25 ležišči v eno, dva in triposteljnih
sobah
• Koča na Bohorju, Dobrova 51, 8282
Senovo
• skupna ležišča z 41 posteljami ter 3
dve, 1 tri in 1 štiri posteljna soba
• Gostišče Allegro, Dominik Urbančič
s.p., Cesta prvih borcev 47, 8281
Senovo
• 20 ležišč
53
11
DAN
1.
12-DNEVNI TURISTIČNI PROGRAM
NAZIV
PROGRAMA
Po kulturno
zgodovinskih
znamenitostih
Krškega
2.
Po zdolskih
pohodniških poteh
3.
Obilo zabave v
brestaniški kotlini
4.
Naravne znamenitosti
južnega pobočja
Bohorja
• VSEBINA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
6.
Krško z okolico
Po kolesarski pentlji
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Sprejem gostov
Vodenje po mestu Krško z ogledi znamenitosti:
Kapucinski samostan s cerkvijo,
Mestni park,
Cerkve,
Valvasorjeva knjižnica,
Kapucinski samostan,
Valvasorjevo nabrežje z zgodbami pomembnih mož
Enogastronomska doživetja
Pot po Grabnu
Vidova pot
Gobarsko-dninarska pot
Čebelarsko vinogradniška pot
Enogastronomska doživetja
Vodenje po Brestanici
Ogled gradu z Muzejem novejše zgodovine Slovenije
Zgodbe o menihih trapistih, zgodbe o izgnanstvu
Obisk Galerije vin vinorodne dežele Posavje
Ogled cerkva
Ogled ribnikov
Gostinska in nočitvena ponudba
Enogastronomska doživetja
Vodenje po pohodniških poteh Bohorja
Ogledi slapov (Slap Pekel, slap Ubijavnik, slap
Bojanca, slap Bojavnik)
Ogled partizanske tiskarne na Bohorju in ostalih
naravnih znamenitosti in pojavov
Počitek v planinskem domu
Enogastronomska doživetja
Ogled Nuklearne elektrarne Krško
Ogled galerije Vladimirja Štovička
Zgodba Leskovškega gradu
Seznanitev z vinsko kletjo Krško
Zgodba Neviodunuma
Ogled Libne
Degustacija na turističnih kmetijah in v hramih na
obronkih Sremiča
Enogastronomska doživetja
Kolesarjenje po kolesarskih poteh (cvičkova,
panoramska, resljeva, gorska, Štajerska)
54
7.
Po vinsko turističnih
cestah
8.
Rudarstvo na
Senovem
9.
Športne aktivnosti
10.
Energijske točke
11.
Stik z bližino meje
12.
Na sonce in višinski
zrak občasno zaželi si
vsak
• Spoznavanje Podgorjanske, Bizeljsko sremiške in
Gornje dolenjske vinsko turistične ceste vizija
• Enogastronomska doživetja
• Vodenje po Senovem
• Ogled osnovne šole z rudniškim muzejem in zbirke
fosilov in mineralov
• Ogled cerkve
• Enogastronomska doživetja
• Možnost ribolova, lova, ježe konj, tenisa, čolnarjenje,
plavanja, obiski knjižnic, šoping turizem
• Ogled Rake, trga ter cerkve
• Ogled Velikega Trna in cerkve
• Ogled vinorodnih gričev in obiski v kleteh
• Enogastronomska doživetja
• Aktivnosti v Podjami
• Ogled Ajdovske jame
• Predavanja o zdravilstvu
• Energijske točke
• Ogled etnološke zbirke v Kobilah
• Po hramih in zidanicah
• Enogastronomska doživetja
• Možnost nakupa izdelkov Škrije kot spominkov
• Razgledna točka Planina nad Podbočjem
• Ogled cerkva
• Ogled tročelnega kamnitega mostu
• Obisk zidanic in hramov
• Obisk Gadove peči
• Zgodba trga Podbočje z levom
• Enogastronomska doživetja
• Polet z balonom nad občino Krško in prejem diplome
za preživete aktivnosti v občini Krško iz zemlje in iz
zraka
• Enogastronomska doživetja.
Pri izvedbi programov so zelo pomembni izurjeni, visoko usposobljeni in strokovni lokalni
turistični vodniki, ki bodo znali pripovedovati zgodbe o krajih in posameznih zanimivostih ter
ki bodo odsevali prijaznost, ustrežljivost, voljo do dela, prepričanje v to, kar delajo in
povezanost s ponudbo.
Potrebno bo izvajati sistem izobraževanja in usposabljanja vodnikov, jih organizirati in povezati
v društvo ali zvezo, da bodo lažje kvalitetno delovali in jim nuditi strokovno pomoč pri
možnostih registracije dejavnosti.
55
12
PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO
V občini Krško delujejo različna društva, ki pripravljajo prireditve, različne aktivnosti in skrbijo
za poseben utrip na mikro destinaciji, mnoga tudi za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter ljudskih običajev.
Poseben utrip turistični ponudbi dajejo turistična društva: TD Senovo, THD Zdole, TD
Brestanica, TD Koprivnica, TD Podbočje, TD Krško, TD Dolenja vas, TD Lovrenc Raka in TD
»Jamska skupnost« Brezovska gora. Pri svojem delu sodelujejo s CPT Krško in TIC Krško.
Na mikro destinaciji Krško je več različnih tradicionalnih prireditev, največ je kulturnih, kjer
prevladujejo koncerti pevskih zborov in raznih skupin. Potekajo razne tradicionalne prireditve
kot so vsakoletno jurjevanje, martinovanje, vidovanje, kresovanje. V zadnjem času pa se
ponovno obujajo tudi razne šege in običaji. Veliko je športnih prireditev kot so: speedway,
nogometni turnirji, pohodi, teki, veslaška in kolesarska tekmovanja in podobno. Prireditve
organizirajo večinoma turistična, kulturna, športna, planinska in druga društva.
Koledar prireditev v občini Krško v letu 2008
KDAJ
6.1.
2008
13.1.
2008
KAJ
Novoletno
srečanje
planincev na
Bohorju
Zimski pohod na
Grmado
5.2.
2008
Pustni karneval
8.2.
2008
Koncert ob
kulturnem
prazniku
16.2.
2008
14. Valentinov
pohod Kozje Bohor
Februar
2008
Razvoj turizma
na podeželju –
predavanje o
zdravi prehrani
22.3.
2008
Pozdrav pomladi
– Pomlad prihaja
24.3.
2008
Pohod
Začetek
aprila
2008
Pomlad na vasi
April
2008
Jurjevanje na
Zdolah
30.4.
2008
Prvomajsko
kresovanje
April
2008
Festival ženskih
narodnozabavnih
Kratek opis prireditve
Kraj izvajanja
Organizator
prireditve
Planinsko društvo
Bohor Senovo
KONTAKTNA
OSEBA
Hinko Uršič
telefon
e-mail,
hinko.ursic@nek.
si
031/319-032
Planinsko društvo
Videm
Turistično
hortikulturno društvo
in KS Zdole
TD Raka
Irena Lekše
041/357-018
Daniel Novak
041/427-548
Alojz Kerin
041/532-727
M. Krušič in
M. Poznič
ter
TD Kozje
Daniel Novak
makru27@gmail.
com
051/422-158
Srečanje pohodnikov iz
Posavja na Bohorju
Planinska koča na
Bohorju
Odhod izpred Ribnika v Resi
Grmada na Krškim
Aktualne teme prejšnjega leta
prikazane na šaljiv način
Zdole - Krško
Koncert Perpetuum jazzile
Cerkev sv.
Lovrenca na Raki
Zimski pohod iz Kozjega na
Bohor do planinske koče in
nazaj
Planinska koča na
Bohorju
Planinsko društvo
Bohor Senovo
Predavanje o zdravi prehrani,
aktualne teme o razvoju
turizma, družabno srečanje
Kulturni dom Bena
Župančiča
THD Krško
Na šaljiv način prikazano
dogajanje preteklega leta v
KS Leskovec, prisotni vsi
ustvarjalci (otroci, slikarji,
fotografi)
Velikonočni pohod na Armes
OŠ Leskovec pri
krškem
KD Leskovec pri
Krškem
Janko Kerin
051/633-918
Senovo
TD Senovo
Anton Petrovič
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
Dramska igra na temo
pomladi, ljubezni
Večnamenska
kulturno športna
dvorana na Gori
Zdole
KS Gora
KD Sveti Lovrenc Gora
Alojz Kerin
031/833-692
Turistično
hortikulturno društvo
in KS Zdole
Daniel Novak
041/427-548
Krajevna skupnost
Krško in Lovska
družina Krško
TD Krško, TA BooM
Jožica
Mikulanc
041/705-955
Anton Planinc
041/794-692
Cvrtje, potrkavanje, budnica,
konji v spremstvu zelenega
Jurija, bogat kulturni in
zabavni program ( folklora,
ljudski pevci, glasbene
skupine, etno skupine)
Bogat zabavni program
Festival ženskih narodnozabavnih skupin, kjer
Lovska koča Trška
gora
Kulturni dom Krško
041/427-548
56
skupin Na
valovih S(l)ave
April
2008
1.5.
2008
4.5.
2008
Čista energija
Pohod na Planino
Jezikova nedelja
pri planinski koči
na Bohorju
31.5.
ali
8.6.
2008
Pesem nas druži
25.5. – 1.6.
2008
Majski festival
7.6.
2008
Brestanica poje
junij
2008
Čista energija
14.6.
2008
Perice
15.6.
2008
Junij
2008
Vidovanje
Petrov sejem
1. polovica
junija
2008
Pohod po poti
Josephine
Hočevar v okviru
občinskega
praznika
7.6.
2008
7. juriš na Bohor
8.6.
2008
Pohod na
Grmado
8.6.
2008
Pohod
24.6.
2008
24.6.2008
Kresna noč na
Libni
Kresovanje na
Mohorju
26.7.
2008
Pohod
Junij,
julij,
Poletje na gradu
Rajhenburg
poslušalci glasujejo za
najboljši ansambel. Razpisana
je tudi tema besedila
Tekmovanja surove moči
Pohod na Planino nad
Podbočjem
Razstava in izbor iz treh
kategorij: najbolj domiselno
aranžiranega, najtežjega in
najdaljšega jezika
Celovečerni koncert pevskega
zbora in gostov
OŠ Podbočje
Športno turistično
društvo Krško
TD Podbočje
Planinska koča na
Bohorju
Planinsko društvo
Bohor-Senovo
Anton Petrovič
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
OŠ Koprivnica
KD AA KoprivnicaMePZ
Vitomir Kozole
041/833-946
vito.kozole@gma
il.com
Razstave, literarni večeri,
koncerti, otroške gledališke
igre…
Koncert vseh organiziranih
glasbenih skupin na območju
Brestanice v okviru
krajevnega praznika
Tekmovanja surove moči
Več lokacij v KS
Leskovcu pri
Krškem
Grad Brestanica
KD Leskovec pri
Krškem
Janko Kerin
051/633-918
KD Brestanica
KS Brestanica
Margareta
Marjetič
07/49 73 385
Krško
Boštjan Pirc
041/375-750
Prikaz pranja na perišču
V Grabnu( v
nastajajočem
parku)
Kostanjek pred
cerkvijo sv. vida
Športno turistično
društvo Krško
THD Zdole
Daniel Novak
041/427-548
THD Zdole
Daniel Novak
041/427-548
Trg v Brestanici
TD Brestanica
KD Brestanica
Bojan Cizel
041/947-417
Odhod iz
Hočevarjevega trga
TD Krško
Anton Planinc
041/794-692
Planinska koča na
Bohorju
Planinsko društvo
Bohor Senovo
Hinko Uršič
V okviru krajevnega praznika
občine Krško – odhod izpred
Ribnika v Resi
Voden pohod po poti štirih
slapov na Bohorju
Grmada nad Krškim
Planinsko društvo
Videm
Irena Lekše
031/319-032
hinko.ursic@nek.
si
041/357-018
Bohor
TD Senovo
Anton Petrovič
Bogat zabavni program
Lovski dom na Libni
Irena Lekše
Kresovanje ob dnevu
državnosti
2. Jakobov pohod
Mohor
Senovo - Šedem
PD Videm, Občina
Krško
Občina Kostanjevica
na Krki
TD Senovo
Anton Petrovič
041/773-545
rigle@volja.net
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
Koncerti, ki se odvijajo na
gradu, so namenjeni
Grad Rajhenburg Brestanica
JSKD Krško, KD
Brestanica
Margareta
Marjetič
041/859-227
07/49-73-385
Praznik češenj – sklepanje
starih ljudi – kako obrodijo
češnje, tako bo tudi trta,
žegnanje v cerkvi sv. Vida,
kulturno - zabavni program,
pohod Potoče – Ravne –
Kostanjek (cca. 15 km)
Zanimiv kulturni in zabavni
program z vinogradniki,
plesnimi skupinami
branjevkami, harmonikarji na
frajtonerici, grajsko gospodo,
folklornimi skupinami...
Obiskovalci se lahko pomerijo
v streljanju z lokom in v
ugibanju prave teže koze. Na
samem sejmu lahko kupite
suho robo, kapice, majčke,
balone, sladkorno peno...
Hočevarjev trg – Cerkev Sv.
Rozalija – Cerkev Sv. Jožefa –
ogled vinske kleti – mavzolej
– Šrajbarski turn – Galerija
Stoviček – nazaj čez Narpel v
Krško
Pohod na Bohor (vsako leto
po drugi poti)
Krško
Boštjan Pirc
041/375-750
Matjaž Jurečič
041/767-679
Franc Štokar
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
041/357-018
57
avgust
2008
8.8.
2008,
petek pred
Lovrenško
nedeljo
Cvičkov večer na
Raki
6.9.
2008
Peka kruha po
starem
9.8.
2008
Krajevni praznik
KS Gora
15.8.
2008
Vaške igre za
Veliki Šmaren s
tradicionalnim
žegnanjem in
kmečkim
sejmom
15.8.
2008
Praznik KS
Dolenja vas
10.8.
2008
16.8.
2008
Raka - lepa in
prijazna
29.8.
2008
3. Večer na
Bohorju
September
2008
Speedway
superpokal
Skoki v Dulah
2. vikend v
oktobru
2008
Gozdarski dnevi
18.10.
ali
25.10.
2008
Pod kozolcem
19.10.
2008
Kostanjeva
nedelja na
Bohorju
Zadnja
sobota v
oktobru oz.
1. sobota v
novembru
2008
Dan odprtih vrat
hramov in
zidanic
Oktober
2008
Kostanjev piknik
na Grmadi,
Sremič nad
Krškim
8.11.
2008
Martinovanje
10.11.
2008
Martinovanje pri
Pohletu
širokemu krogu poslušalcev
različnih okusov, glasba pa
sega na različna področja, od
eksperimentalne, jazz glasbe,
do glasbene poezije in etno
glasbe. Izvajajo se tudi
slovenska ljudska dela.
Delavnica, debata na
določeno temo, sledi
kulturno-zabavni program v
okviru praznika KS Raka
V obnovljeni krušni peči na
Senovem prikaz peke kruha v
krušni peči
Dramska igra, zabavni
program
Bogat zabavni in kulturni
program
Trg na Raki
Društvo vinogradnikov
Raka
Vizler Ivan
041/739-557
Senovo
TD Senovo
Anton Petrovič
Večnamenska
kulturno športna
dvorana na Gori
Turistična domačija
Vrtovšek Veliki
Kamen
KS Gora
KD Sveti Lovrenc Gora
Alojz Kerin
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
031/833-692
TD Koprivnica
Sonja Bračun
041/573-433
- slovesnost pred
spomenikom žrtvam druge
sv. vojne, balinarski turnir v
Spodnjem Starem Gradu,
nogometna tekma samskih in
poročenih vaščanov na
travnatem igrišču
Ocenjevanje vrtov in domačij
Park v Dolenji vasi,
večnamensko
igrišče v Spodnjem
Starem gradu
KS Dolenja vas
Branimir
Vodopivc
041/368-351
Raka z okolico
TD Raka
Alojz Kerin
041/532-727
Skakalnica v Dulah
Skakalnica v Dulah
Alojz Kerin
031/833-692
Zabavno srečanje planincev
pri Planinski koči na Bohorju
Planinska koča na
Bohorju
KS Gora
KD Sveti Lovrenc Gora
Planinsko društvo
Bohor Senovo
Anton Petrovič
Pozivna dirka najboljših
voznikov speedwaya, bogat
dvodnevni zabavni program
V času kostanja, ljudje
prinesejo veliko vrst mošta,
sledi žaganje, sekanje ter
ocenjevanje debeline
drevesa, zabijanje žebljev,
višina drevesa, »pajsanje«
hlodov
Celovečerni koncert
instrumentalistov »4
generacije«
Stadion Matije
Gubca
Agencija SAX
Športno turistično
društvo Krško
THD Zdole
Davor Dimič
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
041/690-067
Daniel Novak
041/427-548
OŠ Koprivnica
KD AA KoprivnicaSekcija »4
generacije«
Anja Radkovič
040/432-335
info@akra.si
Pohod planincev do koče in
pokušina pečenega kostanja
Planinska koča na
Bohorju
Planinsko društvo
Senovo
Anton Petrovič
Pohod po vinski gorici, pri
vinogradnikih je poskrbljeno
za hrano in pijačo
Podgorjanska
vinska cesta, pohod
po označenih
pešpoteh
Društvo vinogradnikov
Podbočje
Jeke Aleš
031/866-831
Anton.petrovic@
siol.net
031/390-040
Pohod planincev Grmada,
Sremič nad Krškim
Videm - Krško
Planinsko društvo
Videm
Irena Lekše
041/357-018
Obujanje enega od običajev v
lokalnem narečju, ki ga
prikaže gledališka skupina
Obred krsta mošta v vino,
moški pevski zbor poje
zdravice, primerno oblečeni
Okrepčevalnica Arh
KD Leskovec pri
krškem
Janko Kerin
051/633-918
Gostišče Pohle
KD Brestanica
Margareta
Marjetič
07/49-73-385
V Grabnu ( v
nastajajočem
parku)
58
za ta običaj
Pohod iz Kostanjevice na Krki
skozi Krakovski gozd do Rake
16.11.
2008,
1. nedelja
po
Martinovem
Čebularski pohod
11.11.
2008
Martinov pohod
Konec
novembra
2008
Večer ob topli
peči
5.12.
2008
Miklavževanje
25.12.
2008
Božični koncert
25.12.
2008
Pohod na Stari
Grad
27.12.
2008
Blagoslov vina
Pohod po krških goricah, na
Trški Gori krst vina in
druženje
Prireditev z narodnimi
pesmimi, običaji,
posebnostmi
2 Miklavža s konjsko vprego
se vozita po vaseh in delita
otrokom skromna darila
Koncert moškega pevskega
zbora, otroškega in
mladinskega zbora,
cerkvenega zbora
Pohod z baklami na Stari
Grad
Sveta maša, blagoslov vina v
cerkvi, bogat kulturni in
zabavni program, za hrano in
pijačo poskrbljeno s strani
vinogradniških društev,
turističnih društev in aktiva
kmečkih žena
Odhod izpred
Gostilne Žolnir
TD Raka
Alojz Kerin
041/532-727
Odhod iz
Hočevarjevega trga
TD Krško
Anton Planinc
041/794-692
Dom Svobode v
Brestanici
KD Brestanica
Margareta
Marjetič
07/49-73-385
KS Zdole
THD Zdole
Daniel Novak
041/427-548
Bazilika v Brestanici
KD Brestanica
Margareta
Marjetič
07/49-73-385
Odhod s trga v
Podbočju
Hočevarjev trg v
Krškem
TD Podbočje
Matjaž Jurečič
041/767-679
TD Krško
Anton Planinc
041/794-692
59
13
TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Sabina ZAKŠEK
Ravne 21, 8272 Zdole
++386 7 477 85 09
++386 51 354 912
sabina.zaksek@amis.net
vse dni v tednu po predhodnem dogovoru 3 - 4
dni, za celodnevna vodenja 1 teden
lokalna in celodnevna vodenja,
možnost vodenja v nemščini, po potrebi tudi angleščina
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Tanja KOCJAN
Jerman Vrh 19, 8275 Škocjan
++386 31 484 939
taja_k@hotmail.com
sobota, nedelja in prazniki cel dan
Slovenija in Madžarska
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Marija KRUŠIČ
Šercerjeva 2b, 8281 Senovo
++386 51 422 158
marija.krusic@kabelnet.net
vikend
Sakralna dediščina, Bizeljsko, Krško, Bohor
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Lea - Marija COLARIČ - JAKŠE
Jablance 17, 8311 Kostanjevica na Krki
++386 41 322 900
tk.colaric@volja.net
Po predhodnem dogovoru
Občina Krško in občina Kostanjevica na Krki, trase
vinsko turističnih cest, Dolenjska in Bela Krajina
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Petra MISJA
Zagaj 10, 3256 Bistrica ob Sotli
++386 31 550 300
petra.misja@gmail.com
Po predhodnem dogovoru
Bistrica ob Sotli, Kozjanski park
60
Ime in priimek:
Podjetje:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Bernardka ZORKO
Zavod Vrbov Log
Brezovska Gora 19, 8273 Leskovec pri Krškem
++386 7 491 35 05
bernardka@vrbov-log.org
vse dni v tednu po predhodnem dogovoru
Posavje; specializirana tematika - prazgodovina,
Ajdovska jama, naravne vrednote, ljudska dediščina
Ime in priimek:
Podjetje:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Jelka TRŠINAR
Zavod Vrbov Log
Brezovska Gora 19, 8273 Leskovec pri Krškem
++386 7 491 35 05
jelka@vrbov-log.org
trenutno na porodniškem dopustu, sicer vse dni v tednu
po predhodnem dogovoru
Krško gričevje, Dolenjska, naravna dediščina
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Janko BOŽIČ
Ul. Anke Salmič, 8273 Leskovec pri Krškem
++386 41 633 918
jankobozic@siol.net
vse dni v tednu po predhodnem dogovoru
Posavje
Ime in priimek:
Podjetje:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Anton PETROVIČ
OŠ Senovo, TD Senovo
Titova c. 98, 8281 Senovo
++386 31 866 831
anton.petrovic@guest.arnes.si
po vnaprejšnjem dogovoru
Posavje, Bohor, okolica, tehnična kultura
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Darja LAZAR
Tržišče 3, 8295 Tržišče
++386 7 818 09 99
++386 41 685 786
darja.lazar@siol.net
Po predhodnem dogovoru
Tržišče z okolico, domači kraji
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
61
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Mateja OMERZEL
Koprivnica 18b, 8282 Koprivnica
++386 41 279 478
mateja.omerzel@gmail.com
Po predhodnem dogovoru, vikend
Posavje, Krško, Kostanjevica na Krki
Ime in priimek:
Naslov
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Zdravko REMAR
Veliki Cirnik 25, 8297 Šentjanž
++386 41 951 975
pncremar@sil.net
Po predhodnem dogovoru
Sevnica za okolico, bizeljsko-sremiška vinska cesta s
podnudniki
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Tatjana UDUČ
Mali Kamen 18, 8281 Senovo
++386 497 63 35
++386 41 714 093
utatjana@gmail.com
Po predhodnem dogovoru
Posavje
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Zoran ZELIČ
Ob Gozdu 9, 8290 Sevnica
++386 7 814 13 84
++386 41 255 410
zoran.zelic@gmail.com
Po predhodnem dogovoru
Sevnica z okolico, Posavje, zgodovina, geografija,
arheologija
Marinka OŠTIR
Savska pot 9, 8250 Brežice
++386 31 642 252
marinkaostir@gmail.com
Po predhodnem dogovoru, vodenje tudi v italijanskem
jeziku
Posavje, Kostanjevica na Krki, Pleterje, Bizeljsko
62
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Emanuela NOVAK
Trebež 31, 8253 Artiče
++386 41 896 799
peter.medved@siol.net
Po predhodnem dogovoru, vodenje v angleškem in
hrvaškem jeziku
Brežice, Artiče, Mokrice, okolica
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-mail:
Na razpolago:
Področje:
Primož STRAJNAR
Hmeljska ulica 7a, 8311 Kostanjevica na Krki
++386 41 392 791
primoz.strajnar01@gmail.com
Po predhodnem dogovoru, vodenje v angleškem jeziku
Kostanjevica na Krki
63
14
VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE
Vinogradništvo je bilo vseskozi pomembna gospodarska panoga v občini Krško, danes pa je
smer kmetijske pridelave, ki ima največje število privržencev. Z vinskimi cestami so se
vinogradniki odprli turizmu, vsakoletna ocenjevanja vin s spremnimi prireditvami in nazivi
(vinska kraljica, vinska princesa, kralj cvička, vitezi vina) so pomemben družabni dogodek in
hkrati kvaliteten premik v enologiji in kulturi pitja. Stoletja znani cviček je danes priznana,
visoko cenjena vinska sorta – trte rastejo na Dolenjskem, tudi na »kranjski« strani občine
Krško. Vinogradi na Sremiču imajo svojo bogato zgodovino, ob koncu 19. in v prvi polovici
20. Stoletja, zlasti vina izjemnih pridelovalcev - rajhenburških trapistov, ki so na pot v svet
krenila preko vinomernice na Vidmu po Savi in železnici, npr. gamey couderc. Tudi v našem
času vinogradniki iz leta v leto dokazujejo dobro kvaliteto v pridelavi in kletarjenju, zato je
trženje vin gospodarska prioriteta.
Pomembno vlogo na področju vinogradništva ima Vinska klet Krško v Kmečki zadrugi
Krško, ki ima častitljivo zgodovino, saj njeni začetki sodijo na prehod iz 16. v 17. stoletje.
Postavil jo je takratni lastnik Šrajbarskega turna - leskovškega gradu Janez Valvasor in je
delno služila tudi kot grajska kašča. Pred drugo svetovno vojna je bila v zasebni lasti vinskega
veletrgovca Bona, po njej pa od leta 1954 v najemu Vinarske zadruge Kostanjevica. Leta
1970 je prešla v last krškega Agrokombinata, ki je staremu poslopju leto kasneje prizidal
novega za predelavo grozdja, leta 1981 pa dogradil še polnilnico s skladiščem. Zadruga ima
lastne vinogradniške površine na Sremiču, kjer pridelujejo vrhunska vina, kot so Modra
frankinja, Zeleni silvanec, Beli pinot, Chardonnay, Sauvignon, Laški rizling tako normalnih
trgatev, kot tudi predikate. Najpomembnejša blagovna znamka Vinske kleti Krško, pa je
cviček, ptp.
Vinska gorica Sremič nad delom Krškega na levem bregu Save je bila že od nekdaj
znamenita, njena pomembnost pa se v zadnjih letih samo še stopnjuje. Zasluge za to ima
predvsem Društvo vinogradnikov Sremič, ki svoje člane nenehno izpopolnjuje v gojenju
vinske trte in umnem kletarjenju. Vina s Sremiča zato že nekaj let prejemajo najvišja
priznanja na državnih ocenjevalnih tekmovanjih. Krški Sremič je sestavni del Bizeljskosremiške vinsko turistične ceste. V njegovem osredju je možno naštete vinske dobrote okusiti
in kupiti v Vinski okrepčevalnici Kodela, na Turistični kmetiji Glas, v Zidanici Kunej, v
Gostišču Tri lučke, Vinogradništvu in vinarstvu Jenšterle, na Turistični kmetiji Radej, v
Vinotoču Les (Sremič), Vinotoču Fabjančič ter na Vinogradniški in sadjarski kmetiji Resnik.
Vinsko turistične ceste
BIZELJSKO
SREMIŠKA VINSKO
TURISTIČNA CESTA
Prvi zametki Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste segajo v
leto 1980, ko je Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni
razvoj izdelal projekt posavske vinske ceste na območju Bizeljsko
- Zg. Pohanca, ki je zajemal socialno-ekonomski program.
Program je pripomogel, da je bila v naslednjih letih asfaltirana
cesta preko območja, ki danes predstavlja vzhodni del Bizeljskosremiške VTC. Natančneje je bil brežiški del BS VTC obdelan v
letu 1993, ko je Marija Cerjak na agronomskem oddelku
Biotehniške fakultete opravila diplomsko nalogo z naslovom
Možnosti vključevanja kmetijstva v program razvoja vinske ceste
na območju Orešje - Zg. Pohanca v občini Brežice. V tem letu je
tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelalo
projekt BS VTC št. 9, v katerem so podrobneje opisane
64
značilnosti območja. Glavna trasa je dolga 47 km, ki poteka od
Orešja ob slovensko-hrvaški meji pa vse do Trnovca in Podvrha
v sevniški občini.
Dejansko oživljanje projekta se je začelo leta 1995, ko je začel z
delom Projektni svet BS VTC, ki je doslej opravil predvsem
naslednje naloge:
• koordiniral je izdelavo celostne podobe BS VTC;
• koordiniral je označitev trase vinske ceste, v skladu s
celostno podobo in izvedel otvoritev v letu 1998;
• vodil ali koordiniral promocijske aktivnosti (sodelovanje na
sejmih, radijskih oddaj in drugih predstavitvah po
Sloveniji);
• izdal zloženko o ponudbi ob vinski cesti.
Vinsko turistična cesta pa ima tudi svojo spletno stran.
Območje BS VTC spada v vinorodno deželo Posavje in v
Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. V tem okolišu je 1.700 ha
vinogradov. Število ponudnikov ob BS VTC je 35.
Sortni sestav vinogradov je naslednji:
- bele sorte (laški rizling, rumeni plavec, sauvignon,
chardonay, beli pinot, šipon, renski rizling, kraljevina,
rumeni muškat, zeleni silvanec, sivi pinot, tramince,
kerner);
- rdeče sorte (žametna črnina, modra frankinja, modri pinot,
portugalka, zweigelt, šentlovrenjka).
Ob tej vinsko turistični cesti je največ ponudnikov, predvsem
gostiln, turističnih kmetij in vinotočev. Posebej znamenite so
repnice, kleti izkopane v pesku, ki predvsem v zadnjem obdobju
vzbujajo veliko občudovanja s strani turistov in so iz leta v leto
bolj obiskane. K bizeljskemu belemu in rdečemu vinu, kot najbolj
znanim iz tega območja, se podajo tudi različne kulinarične
posebnosti. Prav tako je ob cesti bogata ponudba naravne in
kulturne dediščine, športno rekreativna ponudba, ostale
alternativne oblike turizma in prireditve, med katerimi je še
posebej znana Praznik vin ob Bizeljsko sremiški VTC.
PODGORJANSKA
VINSKO
TURISTIČNA CESTA
Dolenjska je prepredena z zidanicami in hrami, kjer se ob klasični
dolenjski hrani in v ambientu starih hramov nudi vino cviček
PTP. Projekt se je začel razvijati sredi devetdesetih let na 830 ha
in bi lahko obsegal 1.200 ha vinorodnih površin. Gre za
vinorodno pokrajino, kjer so posamezni vinogradi omejeni na
posamezne ugodne lokacije, vmes je pokrajina gozdnata ali ima
druge oblike kmetijske izrabe. Območja za najkakovostnejši
cviček so: Kostanjevica, Zavode, Gadova peč, vse do Čateža ob
Savi. Ostala območja na tej VTC so območja za pridelavo
kakovostnih, vrhunskih in specialnih vin kakor tudi za dolenjsko
deželno vino.
Značilnost tega območja je še nekaj tradicionalnih zgradb (lesene
hiše, hrami, gospodarska poslopja), ki imajo veliko arhitekturno
vrednost in bi se jih moralo ohraniti ter vključiti v ponudbo in
65
trženje ob VTC.
Sicer pa se na tem območju pojavljajo tudi pomembnejši objekti
naravne in kulturne dediščine, kot so: nekdanji cistercijanski
samostan-Galerija Božidar Jakac, Kostanjeviška jama, romarska
cerkev na Slinovcah, Krakovski gozd, VTC se na vzhodu
navezuje na turistično znan kompleks Term Čatež in grajski
kompleks Mokrice, v njegovi bližini pa je mednarodno priznano
igrišče za golf.
VTC poteka od Velikih Vodenic in Kočarije do Kostanjevice na
Krki, jo delno prečka ter se vzpne na Bajni vrh in se v Jablancah
odcepi na krajevno cesto v Zavode, nadaljuje se preko Bočja in se
v Šutni spusti v dolino. Nato poteka po dolini do Vrhovske vasi,
kjer se vzpne do Gadove peči, poteka preko Stojanskega vrha v
Gornjo Pirošico, kjer se vzpne na Piroški vrh, Stankovo in vse do
Sobenje vasi, od koder poteka po lokalni cesti v Žejno, Cerino in
se na Dvorcah priključi na usmerjevalno cesto. Celotna trasa
medregijskega projekta je dolga 161 km, na območju regije je
registriranih 20 ponudnikov.
Posebnost ob tej cesti je prav gotovo vino cviček PTP, ki
predstavlja slovensko vinsko posebnost in katerega je kljub
mešanju rdečih in belih sort grozdja sprejela tudi evropska unija.
K cvičku se podajo tudi različne kulinarične posebnosti dolenjske,
ki jih ponujajo na turističnih kmetijah in vinotočih na tem območju,
kjer pripravljajo različne degustacije. Prav tako je ob cesti bogata
ponudba naravne in kulturne dediščine, športno rekreativna
ponudba, ostale alternativne oblike turizma in prireditve, med
katerimi je še posebej znana Cvičkarija oz. Teden cvička.
GORNJEDOLENJSKA Območje Gornje Dolenjske VTC, ki se razprostira južno od reke
Save in sega od Krškega do Trebnjega, je v svojem grebenskem
VINSKO
TURISTIČNA CESTA delu zelo bogato z vinogradi, zidanicami in hrami, kjer se ob
klasični, domači dolenjski hrani prideluje in ponuja vino cviček
PTP. Območje VTC obsega 780 ha površine, dolgoročno pa bi se
lahko povečalo na 960 ha in bi zajemalo veliko vinorodnih in
gozdnih površin. Za ta del pokrajine je značilno zelo razgibano
srednje visoko gričevje, presekano s številnimi potoki in dolinami.
Prisojne lege so primerne za intenzivne kulture, zato je tam veliko
vinogradov in sadovnjakov, osojne lege pa so porasle z gozdovi.
Najboljše lege za proizvodnjo kakovostnega cvička PTP so: Raka,
Drenovec, Veliki Trn, Golek, Trška gora nad Krškim in ožji
okoliš Malkovca. Ostala območja na tej VTC so območja
dolenjskega rdečega in belega deželnega vina in kakovostnih in
predikatnih vin. Cesta poteka od Mokronoga na Malkovec, Slančji
vrh, Novo goro, Primož, Hubajnico in čez Zavratec do Rovišča ter
se nadaljuje čez Planino pri Raki do Ardra, nato na Kalce, Golek
in na koncu pripelje v Krško. Vmes se odcepi še en krak proti
Gori oz. Cesti.
Pomembnejši objekti naravne in kulturne dediščine iz tega območja
so: Vinska klet Kmečke zadruge Krško, Etnološki muzej Kobile,
Ajdovska jama v Brezovski gori, energijske točke na Dunaju,
66
rastišče Azalee pontice v Boštanju in nekaj starih in znamenitih
sakralnih objektov. Na tem območju je 26 ponudnikov.
Ponudba ob pretežno še neokrnjeni agrarni pokrajini je bogata z
gostinskimi in kulinaričnimi posebnostmi, poleg tega pa tudi z
etnološko dediščino, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.
Prepredena je z bogatim rastlinskim in živalskim svetom, nekaj
umetnimi jezeri v zelenem gričevnatem reliefu prijaznih in
gostoljubnih domačinov. Ob vinski cesti se še dodatno razvijajo
turistične kmetije, vinske kleti, vinotoči, okrepčevalnice in gostilne z
bogato ponudbo kulinarike, vin, žganja, sadja in drugih posebnostih.
67
15
VPLIV NUKLEARNA
TURIZEM
ELEKTRARNA
KRŠKO
NA
Nuklearni elektrarni Krško sta minili dve desetletji delovanja in pred seboj jih ima še
približno enako število. V tem času je botrovala družbenim spremembam kot tudi
tehnološkemu razvoju, ki je vplival na delovanje občine Krško, prav tako pa je NEK vplivala
na večjo prepoznavnost občine Krško skozi oči turizma. V NEK sicer ne delajo nobenih
promocij ali programov za goste, ti povprašujejo na podlagi medijskih informacij, osebnega
zanimanja, šolskih programov in podobno.
NEK dnevno organizira obiske elektrarne s predstavitvijo svojega delovanja. Vsako leto
obišče elektrarno okoli 5.000 obiskovalcev, od katerih je več kot polovica osnovnošolcev,
dijakov in študentov. Učenci osnovnih šol obiščejo elektrarno v sklopu naravoslovnih dni,
dijaki in študenti pa v okviru vsebin posameznih predmetov. Različna društva in strokovna
združenja ter skupine občanov prihajajo v elektrarno na strokovne ekskurzije. Program
obiska je prilagojen skupini, razdeljen v dva dela, in sicer v predstavitev delovanja elektrarne
in voden ogled po elektrarni. Iz leta v leto beležijo več obiska in zanimanja za to področje,
lansko leto so imeli 190 skupin, letos pa že 230. Gostje prihajajo predvsem iz Slovenije, na
drugem mestu je Hrvaška, nato, Avstrija, Italija in druge države.
Informativni center NEK, ki se nahaja v Kulturnem domu Krško, je zasnovan tako, da se ob
panojih, maketah in računalniških simulacijah obiskovalci lahko sami seznanijo z vsebinami,
ki jih zanimajo o delovanju Nuklearne elektrarne Krško.
68
16
TURISTIČNE KMETIJE
IZLETNIŠKA KMETIJA STIPIČ
Stipič Ervin
Planina 6, 8312 Podbočje
Tel.: 07/497 81 70, GSM 041 209 790
Leži na samem vrhu Gorjancev pri samem smučišču v vasi Planina pri Podbočju. Ob jasnem
vremenu je iz te točke prečudovit razgled na lepote Slovenije. Na kmetiji postrežejo z
narezkom, domačo hrano iz kmečke peči, odojkom, jagnjetino, potico »cop na lop« in vini.
TURISTIČNA KMETIJA RADEJ
Radej Vidka
Sremič 37, 8270 Krško
Tel. 07/492 14 94
Med vinogradi se vinska cesta vzpenja v osrednjo vasico Sremič, kjer sredi vasi leži
priljubljena kmetija Radej. Njihove hišne specialitete so krvavice z matevžem in zeljem,
zaseka, sremiška rolanka ter koruzni, ajdov in sadni kruh. Za prijetno razpoloženje gostov
poskrbi gospodar, ki rad zaigra na harmoniko.
IZLETNIŠKA KMETIJA VERTOVŠEK
Vertovšek Karel
Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica
Tel. 07/49 76 239
Vinsko cestna kapilara, ki povezuje Sremič s Koprivnico, vodi stran od hrupa in
vsakodnevnih skrbi v neokrnjeno naravo na robu gozda. Atraktivna lokacija na kmetiji je
primerna za prirejanje piknikov in praznovanj, na voljo pa je tudi travnato igrišče. Njihova
ponudba je doma pripravljena hrana, postrežejo z domačimi narezki, v krušni peči pečenim
kruhom, organizirajo tudi različna praznovanja. Imajo prostor za piknike, kjer pečejo in
postrežejo z doma pridelanimi vini.
TURISTIČNA KMETIJA PLAHUTA
Plahuta Matej
Kališovec 3, 8281 Senovo
Tel. 07/497 02 88
Na Kališevcu leži kmetija Plahuta. Pri vhodu na kmetijo je posebej zanimiva pipa velikanka,
možen pa je tudi ogled damjakov. Za goste pripravijo različne domače jedi.
IZLETNIŠKA KMETIJA GLAS
Glas Metka
Sremič 62, 8270 Krško
Tel. 07/492 76 36
Kilometer od Krškega, skozi idiličen gozdiček, vodi pot na izletniško kmetijo Glas. Za goste
pripravijo različne domače jedi. V posebni ponudbi imajo tudi doma pridelan jabolčni in
grozdni sok. Za razpoloženje poskrbita gospodar s trobento in sin s frajtonarco.
69
TURISTIČNA KMETIJA DULAR - KOSTANJEK
Dular Jože s.p.
Kostanjek 20, 8270 Krško
Tel.: 07 49 77 195
Na kmetiji v Kostanjku med vinogradi stoji gostinski objekt, v katerem lahko sprejmejo do 4
avtobuse ali cca 210 oseb. Nudijo domačo hrano in vino, gostje pa si lahko ogledajo tudi
vinsko klet, in poskusijo njihov pridelek.
TURISTIČNA KMETIJA ŠPILER
Peter Špiler
Kostanjek 18
8272 Zdole
Na naslovu Kostanjek 18 aktivno deluje umetniško in rokodelsko društvo Art spl, ki redno
prireja razstave umetniških in rokodelskih del, ki nastajajo na kmetiji Špiler. Njihovo osnovno
poslanstvo je varstvo naravne in kulturne dediščine. Vinogradniška kmetija razvija dopolnilne
dejavnosti na kmetiji - kmečki turizem v originalni obliki etno art turizma. Domačija Špiler
nudi avtohtono hrano in pijačo s poudarkom na vrhunskih vinih ter zvrsteh z lastno blagovno
znamko Vidovo belo in Vidovo rdeče vino. Poudariti velja, da se društvo in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji odlično dopolnjujejo, predvsem pri humanitarnih akcijah, ki imajo
namen varstva naravne in kulturne dediščine. Tako je društvo aktivno sodelovalo pri sanaciji
zaščitenih etnoloških zgradb.
TURISTIČNA KMETIJA HRIBAR
Alojz Hribar
Podbočje 36
8312 Podbočje
Turistična kmetija Hribar leži v Podbočju ob Podgorjanski VTC in Brežiško-krški kolesarski
poti. Kmetija ponuja možnost individualnega ribolova. Na kmetiji vam postrežejo z ribami na
več načinov in hrano, ki jo pripravijo izključno v krušni peči na tradicionalen način. Nudijo
vam tudi domači jabolčni sok.
70
17
ŠPORT IN REKREACIJA
V občini Krško so tudi možnosti preživljanja aktivnega oddiha in priprav za športnike in
športne ekipe. Rekreativno, profesionalno ali zgolj iz radovednosti se lahko turisti vključijo v
športne aktivnosti, hkrati pa spoznajo tudi naravo in ljudi, ki bivajo na tem območju.
KOLESARJENJE
Ljubiteljem kolesarjenja ponuja območje Krško neizmerne možnosti prijetne rekreacije in
neposreden stik z naravo. Za vzdržljivejše kolesarje je primeren Bohor, Sremiško gričevje in
Gorjanci, za rekreativno kolesarjenje pa Krško brežiško polje. Na voljo je označena
kolesarska pentlja - Osmica po občini Krško, ki je sestavljena iz več kolesarskih poti,
združuje pa se tudi z Brežiško in Šentjernejsko kolesarsko potjo.
Povpraševanje po produktih turističnega kolesarjenja je v stalnem porastu in postaja vedno
bolj pomemben del turistične ponudbe. Kolesarske steze in poti niso same sebi cilj, postajajo
nenadomestljivi del turistično rekreacijske infrastrukture, zato je potrebno kolesarjem
zagotoviti prilagojeno turistično ponudbo. Pri tem je pomembno predvsem urejeno okolje,
predstavitve kulinarične in vinske ponudbe, različne prireditve in druga dogajanja na eni
strani, na drugi pa sodelovanje vseh partnerjev ponudbe – muzeji, gostilne, turistične kmetije.
RIBOLOV
Ribolov poteka v tekočih vodah in ribnikih. V ribolovu na reki Krki bodo uživali lovci na
velike divje krape, linje, ploščiče in platnice. Ribiči priporočajo lov soma, ščuke in smuča iz
čolna. Ribiške družine skrbijo za ribnike bogate z številnimi vrstami rib. Potok Studena je
naseljen s potočno postrvjo, klenom, zeleniko in podustjo, potok Obrh pa s potočno postrvjo
ter klenom. Potok Senuša je naseljen s potočnico, klenom ter ščuko. Lačni potok je naseljen s
potočno postrvjo in klenom. Potok Sušica pa s potočno postrvjo, klenom in podustjo. Ribniki
na Mačkovcih pri Brestanici so krapovski ribniki, vendar je v njih tudi amur, tolstolobika,
linja, som, babuške, šarenke, rdečeoke, rdečeperke pa tudi velike postrvi. Možnost ribolova na
ribniku poteka od aprila do oktobra. So pod nadzorom Brestaniške ribiške družine, ki pa
prisega tudi na ribolov v reki Savi. Zadnjo aprilsko soboto v letu poteka v Mačkovcih
Racoonov ribiški praznik
LOV
Del lovišč leži na severnih pobočjih Gorjancev, ki se preko reke Krke nadaljujejo v Krakovski
gozd do Trške gore nad Krškim ter na levem bregu Save vse do Bohorja. Po loviščih so na
voljo visoke preže, poskrbljeno pa je tudi za solnice, ki so namenjene predvsem srnjadi,
obiskuje pa jih tudi jelenjad in divji prašiči. Izvaja se tudi inozemni lovni turizem.
Lovske družine obstojajo že nekaj let in v tem času se je izmenjalo že dosti lovskih rodov, a
njihovo poslanstvo ostaja še vedno isto, živeti v sožitju z naravo in živalmi. Poleg strelskih
tekmovanj prirejajo tudi lovske prireditve za članstvo in širše prebivalstvo. Lovsko
družabnost in tovarištvo lovske družine zagotavljajo tudi s prirejanjem vsakoletnih lovov na
divje prašiče za domače in sosednje lovce. Posebej je treba omeniti vsakoletni tradicionalni
»Martinov lov«. Prirejajo se tudi strelska tekmovanja z lovsko puško risanico in šibrenico ter
tekmovanja na streliščih za glinaste golobe.
Lovci so v preteklosti intenzivno sodelovali pri kreiranju celotnega prostora v območju lovišč.
To je tudi njihova bodoča naloga, predvsem usklajevanje sonaravnega gospodarjenja v gozdu
in na kmetijskih površinah.
71
Najpogostejši gozdni prebivalci na našem območju so: navadna jelenjad, srnjad, damjaki,
divji prašiči, poljski zajci, fazani, race mlakarice, od ostale divjadi pa lisice, gozdni jerebi,
krokarji, polhi, občasni obiskovalci naših gozdov pa so tudi rjavi medved, volk, poljska
jerebica, jazbec, divja mačka, kuna, podlasica, pižmovka, kragulj, kanja, skobec, golob glivar
in duplar, divja grlica, kljunač, siva čaplja, gos, ribji orel, vodna kokoška, črna liska, kozica,
regeljc, kreheljc.
SPEEDWAY
Tradicija speedway športa v Krškem je že dolga, saj je Krško poleg Ljubljane eno večjih športnih
središč za tovrstno dejavnost. Od tu izhajajo mnogi dirkači, ki so mojstri v svoji panogi. Ljubitelji
moto športa si lahko na štadionu Matije Gubca v Krškem ogledajo speedway dirke.
Od aprila do septembra se vrstijo speedway dirke v sklopu državnega prvenstva, kvalifikacij za
svetovno prvenstvo, pokalnih tekmovanj, prvenstva klubov in posameznikov, v zadnjem času
pa tudi grand prix dirke.
Zatorej, če vas hrup motorjev in prah, ki ga motoristi dvigajo ne moti, potem ste vabljeni v
Krško na speedway dirke.
KARTING STEZA
V Krškem se nahaja sodobna karting steza, kjer potekajo dirke s karti, šola varne vožnje ter
možnost izposoje gokarta. Prav tako ponujajo možnost organizirane dirke za zaključne
skupine, ki pričara pravo dirkaško vzdušje s podelitvijo pokalov in penine.
KONJENIŠTVO
V kraju Brege pri Drnovem stoji hipodrom Brege, kjer potekajo kasaške in galopske dirke. Ob
samih nastopih konj in njihovih lastnikov v času dirke potekajo še vzporedne dejavnosti,
predvsem sklepanja stav, ki na taki prireditvi ne smejo manjkati. Na hipodromu potekajo razna
ocenjevanja, razstave in žigosanje konj in žrebet.
Možno je tudi jezdenje na konjeniški kmetiji Požeg v Dolenjem Leskovcu pri Brestanici.
KOPANJE IN PLAVANJE
Možnost kopanja in plavanja je na bazenu v Brestanici in v reki Krki.
72
POHODNIŠKE PEŠPOTI
Produkt 02 03
02 01 17
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Pohodniška pot Sremič-Krško
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Od City Hotela v Krškem do cerkve sv. Ruperta na Vidmu (zgrajene v neoromanskem slogu
leta 1879) je približno 600 m. 300 m naprej v smeri Brestanice, stoji 10 m od ceste kmetija
Bogovič, ob kateri priteče v dolino Žahovski potok. Od kmetije nas vodi strma pot do
naslednje kmetije Plahuta. Tu se pot odcepi levo v gozd proti Sremiču ter na njej naletimo na
kamnit most in na ostanke hidroelektrarne, danes last kmetije Bartolič. Ta se nahaja na
obronku gozda. Ostanki ruševine okoli nje pričajo, da je bila to nekdaj velika posest. G.
Bartolič, znan lekarnar v Zagrebu, je tu gojil rože, ki jih je uporabljal za izdelavo mazil. Na
hiši in gospodarskem poslopju sta vidni plošči iz rimskih časov – Neviodunuma. Ob hiši stoji
stolp, imenovan Maryn zgled iz leta 1923, v katerem je bila vodna črpalka, obenem pa je
služil tudi kot razgledni stolp. Pot se nadaljuje mimo kmetije Kunej in od tu do gostišča Tri
lučke. V notranjosti stoji največja preša v Evropi iz leta 1874, nekdaj last brežiške gospode
Attems. Iz nje so lahko naenkrat iztisnili 5000 l mošta. Po krajšem oddihu v gostišču lahko
nadaljujemo pot do vinske kleti, ki stoji ob Bizeljsko – sremiški vinsko turistični cesti.
1. možnost: od tu lahko krenemo desno skozi vas Sremič, mimo zidanice vinogradniške in
trsničarske družine Kunej in skozi hladni gozdiček do turistične kmetije Glas.
2. možnost: če pa krenemo levo po vinski cesti, se na prvem razpotju začne tako imenovana
»trapistovska pot«, ki nas naprej vodi skozi vas Sremič.
Dodatno: Pot je sorazmerno kratka in pripelje v območje bizeljsko-sremiške vinske ceste.
Dodatno: Pot je sorazmerno kratka in pripelje v območje bizeljsko-sremiške vinske ceste.
Začetek poti: pri CITY Hotelu v Krškem
Konec poti: Gostišče TRI LUČKE - vas Sremič - Krško
Dolžina poti: se meri v urah
Čas trajanja poti: cca 2-3 ure s povratkom
Težavnost: pot je v planinskem smislu lažja, vendar je potrebna pohodniška oprema
Planinski vodnik, turistični vodnik: PD Videm Krško
Izposoja pohodniške opreme + cenik: izposoja opreme ni na voljo
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški
občini
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Turistična kmetija Glas, Gostišče Tri lučke Sremič, Turistična kmetija Plahuta
Namestitve ob poteh:
Hotel City, Hotel Pacific, Gostišče s prenočišči Pohle
73
Produkt 02 03
02 01 12
Tehnični opis
Krška »Pot naših prednikov«
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Vodi iz starega mestnega jedra na vzpetino, na kateri je nad rečno strugo stoletja bdel krški
grad, tudi v lasti Celjskih grofov. Zavita stezica nas popelje do vrha, od koder je lep razgled
na del starega Krškega ter na sever proti Brestanici. Izhodišče zanjo je gasilski dom na
desnem bregu reke Save. Od tu gremo po Bohoričevi ulici, mimo mestnega parka
(Kapucinski samostan, Hočevarjev mavzolej, Park zaslužnih občanov), do poslopja krške
občine. Ko prispemo na Hočevarjev trg (stara meščanska šola, Hočevarjev spomenik, župna
cerkev), se usmerimo na ulico Pod goro in po njej nadaljujemo na grajski grič. Nanj je
speljana pešpot, vrh pa je le še lepa razgledna točka, saj sledov nekdanjega gradu, ki so ga
opustili na prehodu iz 17. v 18. stoletje, skoraj ni več. Do gasilskega doma se lahko vrnemo
po že opisani poti ali pa se z grajskega griča po nekdanji grajski poti spustimo proti severu do
regionalne ceste Zidani most-Krško.
Začetek poti: pri gasilskem domu na desnem bregu reke Save
Konec poti: grajski grič in nazaj na izhodišče
Dolžina poti: se meri v urah
Čas trajanja poti: 1 ura peš v obe smeri
Težavnost: potrebna je pohodniška oprema in previdnost zaradi previsnih sten
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški
občini
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Anton Petrovič 031 866 831
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gostišče Tri lučke, Restavracija City, Restavracija Pacific, Gostišče Dular, Gostišče Pohle
Namestitve ob poteh:
Hotel City, Hotel Pacific, Gostišče s prenočišči Pohle
Možnosti
prenočitve:
74
Produkt 02 03
02 01 13
Tehnični opis
Veselova pot zdravja
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Hojo začnemo pri leskovški osnovni šoli in se po vzponu do župne cerkve pod župniščem
spustimo v dolino Pašnik do Kranjčevičeve domačije. Ob nasadih jablan in hrušk (osnoval
jih je Gvido Vesel) dosežemo leskovški grad. Ogledamo si lahko bližnji Mavzolej Anastazija
Grüna, obiščemo znamenito Galerijo Vladimirja Štovička, akademskega kiparja in
medaljerja, Vinsko klet Kmečke zadruge Krško (tu se lahko predhodno dogovorimo za
vodeno degustacijo). V Leskovec se vrnemo po Rostoharjevi ulici, ob plantažnih nasadih
sadja in grajski pristavi na Marofu in po Leskovški cesti na izhodišče poti.
Dodatno:
Varianta 1: Pod leskovškim gradom se iz Rostoharjeve ulice lahko usmerimo levo na Pot
zdravja. Spuščamo se ob potoku Žlapovec do Gubčeve ceste in nadaljujemo proti zahodu,
do leskovške osnovne šole.
Varianta 2: Pri leskovškem gradu lahko uberemo tudi pot na Trško goro, ki jo zaključimo
pri tamkajšnjem lovskem domu in se spustimo peš do gasilskega doma v Krško in nato z
avtobusom mestnega prometa do leskovške šole (peš varianta je bistveno daljša).
Začetek poti: pri leskovški osnovni šoli
Konec poti: Leskovški grad
Varianta 1: Gubčeva cesta pri podjetju Kostak
Varianta 2: Trška gora
Čas trajanja poti: 2,5 ure (1: 2,5 ure; 2: 3-4 ure)
Težavnost: lahka pohodniška pot
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : STO, Turistični vodnik po krški občini
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško
Podatki o upravljavcu posamezne poti: Upravljavec poti ni znan, pot je označila OŠ
Leskovec, vir nadaljnjih informacij.: Bizjak Anton
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Restavracija Pacific, Restavracija Polc, Restavracija City, Gostišče Dular, Gostišče Pohle,
Namestitve ob poteh:
Hotel Pacific, Hotel City, Gostišče s prenočišči Pohle
Možnosti
prenočitve:
75
Produkt 02 03
02 01 20
Tehnični opis
Kontakni
podatki
o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Ajdovska pot 1
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
od izhodišča oz. trga v Leskovcu gremo mimo romarske cerkve sv. Ane naprej čez leskovško
Gmajno in po razgledni poti nad Venišami mimo hramov in vikendov skozi gozdni predel
»Zajčki« do Gorenje vasi; vmes družno ugotavljamo, kje so sledi prazgodovinskih naselij in
kako je v času Neviodunuma tekla Sava; v zgornjem delu vasi nadaljujemo pešačenje proti
severozahodu in se najprej spustimo do Mrtvega potoka v Rakovnik. Po rahlem vzponu skozi
gozd Dobrava, kjer je možno še doživeti mir neobljudenosti, prečkamo cesto Velika vas Brezje in se ustavimo pri Račjaku, gnezdišču rac. S ceste proti Senušam skrenemo v hrib
proti Brezovski Gori. Pri Hramu Vrbovega Loga se nam odpre pogled na manjše kraško polje
Podjamo, ki vodi do vhoda v Ajdovsko jamo. Tam spoznamo njeno kulturno in naravno
dediščino, doživimo preprost obred; omejitev obiska same jame je v času kotenja, vse ostalo
pa je moč predstaviti pred njo;
Do Leskovca se lahko vrnemo tudi po cesti skozi Brezovsko Goro , Brezje, mimo Selc …
Začetek poti : osnovni šoli Leskovec oz. na Trgu borcev pred cerkvijo Žalostne matere božje
v Leskovcu
Konec poti : Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče
Dolžina poti : 5 km v eno smer
Čas trajanja poti (v urah) : 2 uri s krajšimi postanki (ena smer)
Težavnostna stopnja, primernost poti: nezahtevno; primerno za mlade, družine, tudi
starejše, ki imajo ustrezno fizično kondicijo in so primerno opremljeni
Označitev z opisnimi tablami: Pot je označena z lesenimi tablami in rumenimi napisi –
Ajdovska pot, vendar je pomanjkljiva, deloma pa se (Ajdovska pot 1) prekriva tudi z
označbami Emine romarske poti. Za varnejšo pot in vse dodatne informacije ob poti je
priporočljivo vodenje.
Priporočen obisk poti: spomladi – april, maj (gozd), jeseni – jesenske barve, zreli sadeži; v
poletnih mesecih je omejitev vstopa v Ajdovsko jamo zaradi kotenja netopirjev
Zanimivosti (zaradi česa jo je zanimivo obiskati): razgled na Krško polje, ostanki
podeželske arhitekture, gozd Dobrava, Račjek, Ajdovska jama
Planinski vodnik, turistični vodnik - kontakt : Bernardka Zorko , Družba Vrbov Log
Cena vodenja in velikost skupine: 45,00 € na skupino (vsaj 10 udeležencev)
Jezikovne variante: SLO, CRO, ANG, NEM
Izposoja pohodniške opreme + cenik: zaenkrat še ni na voljo
Rekreacijske prireditve: praviloma ob občinskem prazniku oz. prazniku KS Senuše – junij
(brez ogleda Ajdovske jame zaradi varstva netopirjev)
Vir : Družba Vrbov Log, PC Krško – prirejeni tekst (Bernardka Zorko);
Dodatno:
• možnost nakupa spominkov: netopirski program (majice,skodelice, kresničke,
Posvojitev netopirja), zeliščna kadila; replike prazgodovinskih najdb; talismani
• Dodatne delavnice, predavanja, animacije v Hramu Vrbovega Loga – na temo
izročila
• Možnost ogleda sakralnih spomenikov ob poti: Leskovec (župnijska cerkev
Žalostne matere božje, romarska cerkev sv. Ane v Leskovcu, podružnična cerkev svLucije na Senušah; ), petje ljudskih romarskih pesmi po poti
Kontakt: Družba Vrbov Log d.o.o., Brezovska Gora 19, p. 8273 Leskovec pri Krškem;
Tel. +386(0)74913 505, GSM +386(0)31329625; Fax: +386(0)749068; e-mail: info@vrbovlog.org; spletna stran: www.vrbov-log.org
Rezervacija – vnaprejšnja najava: 1 teden prej
Podatki o upravljavcu poti: ga ni; pot je pred leti postavljal PC Krško;
Polc – Leskovec; Catering (Polc, Apolon)
Hotel Pacific, Leskovec; ostalo v nastajanju (skupna ležišča na hramu ZVL)
76
Produkt 02 03
02 01 21
Tehnični opis
Kontakni
podatki
o
organizatorji,
informacije in
Dunajska pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Brestanica – Gradišče Dunaj nad Krškim – pohod bo gozdnem pobočju, nekoč grajski
vinogradi – ostanki starih trt na drevesih;
Dunaj: izvor imena, predstavitev gradišča – zgodovine naseljenosti s poudarkom na
prazgodovini,
predstavitev delovanja energijskih vrelcev, radiestezijskih meritev,
predstavitev simbolike dreves;
Možnost okrepčila na Dunaju ali pa v nadaljevanju pohoda na Straži pri Krškim (Kerinovi);
nadaljevanje poti skozi gozdne obronke, Senožete, Ivandol do cerkve sv. Štefana – razgled!,
možnost ogleda cerkve; spust mimo vinogradov do Ajdovske jame (pred tem možnost obiska
Žarnove kleti v Nemški vasi); med postankom kratka pet minutna animacija na temo
»Narava kot učilnica« s poudarkom na varovanju okolja
Ajdovska jama: predstavitev naravne in kulturne dediščine Ajdovske jame, predstavitev
elementov obreda; (omejitev obiska v času kotenja netopirjev) :
Zaključek pri hramu Vrbovega Loga – od tu možen trasfer do izhodišča ali pa vračanje peš –
mimo Kobil (ogled etnološke zbirke Šribar), skakalnic v sp. Dulah nazaj na Goro in Dunaj in
dolino;
Začetek poti : Gostilna Pečnik, Brestanica (možnost dostopa z vlakom), kjer prevzame
skupino vodnik; opcija je, da gre skupina tudi sama in se vodniki priključijo le na
posameznih točkah, vendar pa je potem potrebno predhodno poznavanje poti, saj pot ni
ustrezno označena; skupine, ki pridejo s svojim prevozom, lahko začnejo tudi na Gori
(avtobus) ali pa na koncu vasi Dunaj (neurejeno parkirišče za 3-4 avtomobilov)
Konec poti : Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče
Dolžina poti : 6km v eno smer
Čas trajanja poti (v urah) : 3 ure s krajšimi postanki (ena smer)
Težavnostna stopnja, primernost poti: nezahtevno; primerno za mlade, družine, tudi
starejše, ki imajo ustrezno fizično kondicijo in so primerno opremljeni
Označitev z opisnimi tablami: Pot je označena z lesenimi tablami in rumenimi napisi –
Ajdovska pot, vendar je pomanjkljiva, deloma pa se (Ajdovska pot 1) prekriva tudi z
označbami Emine romarske poti. Za varnejšo pot in vse dodatne informacije ob poti je
priporočljivo vodenje.
Priporočen obisk poti: spomladi – april, maj (gozd), jeseni – jesenske barve, zreli sadeži; v
poletnih mesecih je omejitev vstopa v Ajdovsko jamo zaradi kotenja netopirjev
Zanimivosti (zaradi česa jo je zanimivo obiskati): Gradišče Dunaj in energijske poljane;
gozdovi; razgled, ostanki podeželske arhitekture, Ajdovska jama, skakalnice, etnološka
zbirka Šribar v Kobilah
Planinski vodnik, turistični vodnik - kontakt : Bernardka Zorko , Družba Vrbov Log
Cena vodenja in velikost skupine: 65,00 € na skupino (vsaj 10 udeležencev, priporočljivo
pa je, da je maks. 30 udeležencev)
Jezikovne variante: SLO, CRO, ANG, NEM
Izposoja pohodniške opreme + cenik: zaenkrat še ni na voljo
Rekreacijske prireditve: Martinov pohod – na eno od soboto v novembru
Vir : Družba Vrbov Log, PC Krško – prirejeni tekst (Bernardka Zorko);
Dodatno:
• možnost nakupa spominkov: netopirski program (majice,skodelice, kresničke,
Posvojitev netopirja), zeliščna kadila; replike prazgodovinskih najdb; talismani
• Dodatne delavnice, predavanja, animacije v Hramu Vrbovega Loga – na temo
izročila
• Možnost ogleda sakralnih spomenikov ob poti: Gora (cerkev sv. Lovrenca),
Nemška vas (cerkev sv. Štefana), petje ljudskih romarskih pesmi po poti
Kontakt: Družba Vrbov Log d.o.o., Brezovska Gora 19, p. 8273 Leskovec pri Krškem;
Tel. +386(0)74913 505, GSM +386(0)31329625; fax: +386(0)749068; e-mail: info@vrbovlog.org; spletna stran: www.vrbov-log.org
77
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Produkt 02 03
02 01 22
Tehnični opis
Rezervacija – vnaprejšnja najava: 1 teden prej
Podatki o upravljavcu poti: ga ni; pot je začelo trasirati TD Brezovska Gora, ki ne deluje
več;
Gostilna Pečnik, Brestanica; Catering (Polc, Apolon)
Hotel Pacific, Leskovec; ostalo v nastajanju (skupna ležišča na hramu ZVL)
Podjamska drevesna pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Spoznavanje posameznih dreves po zdravilni, energijski plati; drevesne meditacije;
predstavitev posameznih dreves: Vrba, Brest, Skorš, Hrast Ljubezni, Breza.. pot vodi po
obronkih gozdov in senožeti, med vinogradi; lep razgled na Krško polje, Gorjance
Pot je možno doživeti le ob spremstvu vodnika.
Začetek poti : Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori
Konec poti : Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori
Dolžina poti : 4km – krožno r
Čas trajanja poti (v urah) : 3-4 ure s postanki, animacijami
Težavnostna stopnja, primernost poti: fizično nezahtevno; primerno družine, tudi starejše,
ki imajo ustrezno fizično kondicijo in so primerno opremljeni ter imajo radi naravo
Označitev z opisnimi tablami: Pot je označena z lesenimi tablami in rumenimi napisi –
Ajdovska pot, vendar je pomanjkljiva, deloma pa se (Ajdovska pot 1) prekriva tudi z
označbami Emine romarske poti. Za varnejšo pot in vse dodatne informacije ob poti je
priporočljivo vodenje.
Priporočen obisk poti: topla doba leta, ko so drevesa polna sokov;
Zanimivosti (zaradi česa jo je zanimivo obiskati): Gradišče Dunaj in energijske poljane;
gozdovi; razgled, ostanki podeželske arhitekture, Ajdovska jama, skakalnice, etnološka
zbirka Šribar v Kobilah
Planinski vodnik, turistični vodnik - kontakt : Bernardka Zorko , Družba Vrbov Log
Cena vodenja in velikost skupine: 45,00 € na skupino; velikost skupine: 10-50
Jezikovne variante: SLO, CRO, ANG, NEM
Izposoja pohodniške opreme + cenik: zaenkrat še ni na voljo
Rekreacijske prireditve: ob dnevu Zemlje, april
Vir : Družba Vrbov Log, PC Krško – prirejeni tekst (Bernardka Zorko); www.vrbov-log.org
Dodatno:
• Obisk Ajdovske jame, če ni v času, ko je jama zaradi varstva netopirjev zaprta;
• možnost nakupa spominkov: netopirski program (majice,skodelice, kresničke,
Posvojitev netopirja), zeliščna kadila; replike prazgodovinskih najdb; talismani
• Dodatne delavnice, predavanja, animacije v Hramu Vrbovega Loga – na temo
izročila
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Kontakt: Družba Vrbov Log d.o.o., Brezovska Gora 19, p. 8273 Leskovec pri Krškem;
Tel. +386(0)74913 505, GSM +386(0)31329625; fax: +386(0)749068; e-mail: info@vrbovlog.org; spletna stran: www.vrbov-log.org
Rezervacija – vnaprejšnja najava: 1 teden prej
Podatki o upravljavcu poti: ga ni;
Catering (Polc, Apolon)
Hotel Pacific, Leskovec;ostalo v nastajanju (skupna ležišča na hramu ZVL)
78
Produkt 02 03
02 01 17
Tehnični opis
Planinska pot Podbočje-Planina
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Ima svoj začetek v Podbočju. Do njenega konca v vasi Planina (670m) vodi sicer asfaltna
cesta, mi pa se raje napotimo po eni izmed številnih pešpoti, ki so od nekdaj pomenile
bližnjice s hribov v dolino. Sprehodili se bomo po neokrnjeni naravi, mimo vinogradov,
travnikov in gozdnih zaplat, starih kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter
značilnih kmečkih znamenj.
Začetek poti: v Podbočju
Konec poti: vas Planina
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški
občini
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
Namestitve ob poteh:
Možnosti
prenočitve:
Produkt 02 03
02 01 18
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Pot čez Slinovko
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Od izhodišča se opravite mimo gostilne Gadova peč na lokalno ulico in preko drugega mostu
prečkate potok Sušico. Po poljski poti pridete do odcepa, ki je označen in kaže pot v hrib
proti gozdu. Pot nadaljujete skozi prijeten gozd do ceste, ki vodi levo na Dobravo in desno v
Podbočje. Usmerite se v Podbočje in hodite do glavne ceste. Na križišču se lahko ustavite v
ribogojnici Hribar, kjer si lahko tudi sami nalovite rib. Sicer greste desno v vas Podbočje,
kjer si lahko ogledate potok Sušico z vrsto mostov do domačij in se ustavite pri kamnitem
mostu, ki je tehnični spomenik. Svojo pot lahko zaključite na izhodiščni točki ali v bližnjih
lokalih.
Dodatno: označena je z zelenimi tablami
Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju
Konec poti: na izhodiščni točki ali v bližnjih lokalih
Čas trajanja poti: 30 min
Težavnost: lahka
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja,
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočje, Turistično društvo Podbočje, Matjaž
Jurečič , 041 767 679
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
Namestitve ob poteh:
79
Produkt 02 03
02 01 19
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Bočenska pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Ta pot je daljša varianta Starograjske poti, ki je do studenca enaka. Nadaljujete pot v hrib do
zidanic in ceste ter greste po cesti navzgor do oznake Grašinsko. Pot nadaljujete desno po
makadamski cesti med zidanicami in vinogradi po samem vrhu hriba Bočje. Na koncu se
spustite po poljski poti mimo gozda do asfaltne ceste. Pot vas po cesti vodi mimo oddajnika
antene za radioamaterje in desno proti vasi Zavode. Po poti pridete do gozda, kjer je oster
ovinek in vam znak pri zidanici kaže pot po kolovozu dokler ne pridete do asfaltne ceste na
Slinovce. Greste desno in na križišču zopet desno, kjer pridete do glavne ceste Kostanjevica
na Krki – Podbočje. Ob cesti desno vidite ribnik in kočo Ribiškega društva, v vasi Slivje, tudi
desno, je označena ribogojnica Goričar, kjer lahko kupite postrvi. Pot nadaljujete po cesti in
kmalu zagledate zvonik cerkve Sv. Križa, ki vam pove, da ste že skoraj na cilju.
Dodatno: označena z modrimi tablami
Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju
Čas trajanja poti: 2 uri
Težavnost: lahka
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja,
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočje, Turistično društvo Podbočje, Matjaž
Jurečič , 041 767 679
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
80
Produkt 02 03
02 01 20
Tehnični opis
Pot na Planino
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Pot nas vodi desno mimo lipe ter na križišču levo čez kamniti most. Hodite skozi vas, pri
ribogojnici Hribar zavijete desno v smeri Šutne. Ko pridete iz Podbočja do označevalne
table, zavijete levo na gozdno pot, ki vas vodi po vrhu gozda Dobrava. V dolini, na desni
strani, se sliši žuborenje potoka Sušica. Po kilometru hoje po gozdu pridete do vinograda,
malo naprej pa do lepe brunarice, pri kateri zavijete desno. Na levo se razprostira pogled na
vas Dobravo in Pristavo, preko Krke pa na grič z vinogradi, ki se imenuje po vasi Gazice. Pot
vas vodi dalje in pri naslednjem kažipotu zavijete desno v vas Šutno. Sredi vasi zavijete
zopet desno navzdol in ko pridete do ceste Podbočje-Planina, zavijete levo čez most preko
potoka Skradnica. Z mostu si lahko ogledate, kakšno je bilo zajetje potoka za pogon mlina, ki
je bil včasih še kako potreben za vaščane in okoliško prebivalstvo. Pot nadaljujemo levo po
tako imenovani stari Hraški poti. Hodite 1 km po pretežno kostanjevem gozdu, koder vas pot
vodi mimo vinogradov in zidanic do križa, kjer je kažipot, ki vam kaže smer nadaljevanja
poti do vasi Hrastek. Tu si lahko ogledate eno manjših gorjanskih vasi. Na izhodu iz dvorišča
pridete na cesto, ki povezuje Hrastek - Brlog in nadaljujete desno po cesti. Na koncu vasi se
asfaltirana cesta nadaljuje z makadamom. Pri naslednjem kažipotu zavijete levo na poljsko
pot in v tej smeri nadaljujete, dokler ponovno ne pridete na cesto Hrastek - Brlog, kjer
zavijete levo in nadaljujete pot proti Brlogu. Kmalu pridete do gozda, kjer v smeri kažipota
nadaljujete pot po gozdni poti. Le- ta vas pripelje do jase, kjer na njenem vznožju zavijete
desno. V smeri kažipota nadaljujete pot ravno, pri naslednjem znaku pa vas pot vodi levo in
pridete iz gozda na poljsko pot, po kateri pridete v vas Brezje. Ko greste čez vas, pridete do
ceste Podbočje - Planina, kjer zavijete levo. Po približno 200 m cestne poti pridete do enega
redkih aktivnih kovačev, ki še vzdržuje to zanimivo obrt. Pred kovačijo zavijete desno
ponovno po poljski poti, ki vas privede v vas Planina.
Na vrhu Planine je čudovita razgledna točka. Tu nam pogled ponuja lepote doline reke Krke,
Save, Krškega polja in Krakovskega gozda. Ob lepem jasnem vremenu pa oko jasno zazre
vrhove Triglava.
Začetek poti: ŽP - Podbočje
AP Osnovna šola
parkirišče
Preko: Gradnje, Mladje, Prušna vas
Konec poti: Planina v Podbočju
Dolžina poti: 8 km
Čas trajanja poti: 3 ure
Obvestilne table (št. in lokacija): 1
Smerne table (št. in Lokacija): 8
Markacija: Knafeljčeva planinska
Težavnost: srednja
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja,
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočje,
Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679
Ponudniki
prehrane:
Podatki o upravljavcu posamezne poti: PD Polom Kostanjevica na Krki
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
81
Produkt 02 03
02 01 21
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Pot v Gazice
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Izpred cerkve greste mimo Pošte, Osnovne šole in pokopališča do mostu na Brodu. Pri
drugem odcepu zavijete desno na makadamsko pot, ki vodi mimo vasi Brod proti Velikem
Mraševem. Vso pot je na vaši desni strani reka Krka, na levi pa mraševsko polje. Tik pred
cerkvijo sv. Petra in Pavla zavijete desno proti Krki in sledite oznakama ( ob Krki zavijete
levo). Na »perišču ob Krki« zavijete levo proti vasi in pred prvo hišo zavijete desno, tako da
vas Veliko Mraševo obidete. Preko travnikov greste naravnost do gozda, zavijete levo preko
gozda in pridete do asfaltirane ceste, kjer zavijete desno. Čez nekaj metrov vas pozdravi tabla
Gazice. Vračate se po asfaltni cesti, ki vas pripelje v sredino vasi Veliko Mraševo. Na
križišču zavijete levo in nadaljujete pot do središča vasi, kjer zavijete desno in pot nadaljujete
do cerkve. Od tam se vračate po isti poti do trga v Podbočju.
Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju
Konec poti: na izhodiščni točki
Čas trajanja poti: 2 uri
Težavnost: lahka
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Brošura – Podboške poti,
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočja, Turistično društvo Podbočje, Matjaž
Jurečič , 041 767 679
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
82
Produkt 02 03
02 01 22
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Sprehajalna pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Izpred cerkve greste desno mimo lipe do križišča in desni do gasilskega doma, kjer si
ogledate grb gasilcev, fresko Sv. Florjana na steni in ročno gasilsko črpalko. Nato nadaljujete
pot po cesti pod hribom Stari grad do križišča, kjer zavijete desno po vmesni cesti. Ob
naslednjem križišču greste desno do pokopališča, kjer so lahko na spomenikih ogledate
značilne priimke in urejenost grobov. Pot nadaljujete do šole, kjer se lahko ustavite na
zunanjem igrišču in nato po peš poti ali po cesti pridete do izhodišča.
Dodatno:
Začetek poti: Izpred cerkve v Podbočju
Konec poti: na izhodišču
Čas trajanja poti: 30 minut
Težavnost: nezahteven sprehod
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : STO, Turistične informacije Posavja
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krrško, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679
Podatki o upravljavcu posamezne poti: Občina Krško, Telefon : 07 490 22 20,
info@pckrsko.si
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
83
Produkt 02 03
02 01 23
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Starograjska pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Odpravite se desno mimo bifeja Jeruzalem in na križišču levo čez obokan kamniti most. Na
desni strani so mostovi, ki povezujejo dvorišča hiš z glavno cesto. Preko petega mostu
prečkate potok Sušico in se odpravite navkreber proti gozdu mimo hiše Stari Grad 1. V
sredini hriba stoji 150 let stara hiša, od koder se vidi zgornji del Podbočja. Greste po poti
naprej in pridete do razpotja. Srednja pot vodi od studenca ob poti. Izbirate lahko med potjo
od studenca navzgor do zidanic in hramov in po poti desno proti vidnem križu ali se vrnete
do razpotja in greste desno po poti prav tako do križa na Starem gradu, kjer je lepa razgledna
točka. Vračate se po cesti ali po oznakah mimo vinogradov in zidanic do vasi Žabjek.
Spomladi vas lep ob potočku pozdravlja rastišče jarice. Po glavni cesti pridete do velike
smreke, ki v svojem zavetju čuva staro kapelico z lesenimi stebri. Za njo se odpre pogled na
vas in cerkev, ki vas vodi do izhodišča.
Dodatno: Priporočena športna obutev
Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju
Čas trajanja poti: 1 ura
Težavnost: nezahteven izlet
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, TD Podbočje, Matjaž Jurenčič, 041 767 679
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
Gadova peč, Turistična kmetija Stipič
84
Produkt 02 03
02 01 24
Tehnični opis
Gobarsko – dninarska pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Na pot krenemo pri Domu Bena Zupančiča na Zdolah in po 100 metrih pri Robekovem križu
zavijemo na levo. Mimo domačij Špiler in Molan pridemo v mešani gozd Rujek, ki se
nadaljuje v Črno mlako, bogato z akacijo, odlično pomladansko čebeljo pašo. Ko prestopimo
potok Sečnik, nadaljujemo po vzdrževani gozdni poti, ob kateri vidimo vodni zbiralnik za
oskrbo Dolenjevaščanov in okoličanov. Ko izstopimo iz gozda naletimo na prve domačije in
čez nekaj minut pridemo v Dolenjo vas.
Dodatno:
Priporočen obisk poti: jesenski čas, gobarska sezona
Začetek poti: Pri Domu Bena Zupančiča na Zdolah
Konec poti: v Dolenji vasi
Čas trajanja poti: 1 ura
Težavnost: nezahteven izlet
Planinski vodnik, turistični vodnik: turistični vodnik po krški občini
Jezikovne variante: slo,nem
Izposoja pohodniške opreme + cenik: trenutno še ni na voljo
Rekreacijske prireditve: gobarstvo
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : STO, Turistični vodnik po krški občini, brošura gobarskodninarska pot
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Marjan Gričar, Zdole 65a 8270 Krško, 041/512 995,
Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548
Ponudniki
prehrane:
Priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Pri Tišlerju, Izletniška kmetija Dular
Možnosti
prenočitve:
85
Produkt 02 03
02 01 25
Tehnični opis
Vidova pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Iz vasi Ravne pri
Zdolah (zaselek Cerina, 330 metrov nad morjem) krenemo mimo kmetije Debeljak
(zbiralnica
sadja
in
zelenjave)
do
Ruteža
(Vrgomašev
križ).
Skozi mešani gozd pridemo do skalne gmote Vroče peči ali Lisičjih jam, kot jo imenujejo
domačini. Pešpot do glavne ceste Ravne-Kostanjek nas iz gozda pripelje med travnike in
njive
do
Kosovega
križa.
V
nadaljevanju
dosežemo
končni
cilj (Kostanjek) pri Žajbarjevi kapelici.
Po
počitku
se
lahko
odpravimo
še
dlje
proti
severu,
do
Gore
(472 metrov nad morjem). Dosežemo jo po dveh smereh. "Desna" vodi od že omenjene
kapelice mimo Žajbarjevega križa, domačij Špiler in Ban ter cerkvice sv. Vida do domačije
Mlinar (naravni skalnjak) in kmetije Borovinšek (od tu je povezava do Podsrede).
"Leva pot" nas do Gore popelje mimo večnamenskega vaškega doma ter domačij Vrančič in
Bevc (cestna povezava proti Velikemu Kamnu).
Z vrha Gore je ob jasnem vremenu lep razgled do Donačke gore, Lisce, Kuma, Gorjancev in
celo na Julijske Alpe. Opozorimo naj še na domačijo Dular, ki se že nekaj let ukvarja z
izletniškim turizmom.
Dodatno: Za pot od Raven pri Zdolah do Kostanjka bomo rabili
poldrugo uro zmerne hoje, za "dodatek" do Gore pa še okoli 30 minut.
Začetek poti: Iz vasi Ravne pri Zdolah
Konec poti: Kostanjek
Čas trajanja poti: 1 - 2 ure
Težavnost: nezahteven izlet
Jezikovne variante: slo, nem
Izposoja pohodniške opreme + cenik: še ni na voljo
Rekreacijske prireditve: degustacija vin
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, brošura Vidova pot
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško,
Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548
Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Zdole 65a, 8270 Krško, tel.: 041/
512 995
Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gostišče Dular, Art Špiler (degustacija vin), Pri Tišlerju
Namestitve ob poteh:
86
Produkt 02 03
02 01 26
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Čebelarsko – vinogradniška pot
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Začnemo jo v Dolenji vasi in po njej nadaljujemo skozi gozdno območje Črne mlake. Tu
naletimo na strelske jarke in bunkerje iz časov 2. svetovne vojne, čebelnjake in "klavže",
zaščito pred hudourniškimi vodami potoka Čelčan. Gozdna pot nas pripelje med vinograde in
zidanice. Pri prvi (Rožancev Rajck) si ogledamo staro sončno uro in po krajšem spustu
začnemo dvigati na območje vinorodnih Čel. Mimo Godlerjevega hrama in kmetij Molan in
Župevc, hodimo po gozdnem območju Lopatne do zaselka Lopate. Pri domačiji Pleterski
zavijemo levo in se strmo dvignemo do domačije Špiler, kjer pri kapelici stopimo na cesto, ki
nas proti jugozahodu privede do Zdol.
Začetek poti: v Dolenji vasi
Konec poti: Zdole
Čas trajanja poti: 1 uro in 30 minut
Težavnost: nezahteven izlet
Planinski vodnik, turistični vodnik: Turistični vodnik po krški občini
Jezikovne variante: slo, nem
Izposoja pohodniške opreme + cenik: še ni na voljo
Rekreacijske prireditve: degustacija vin
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po krški
občini, brošura Čebelarsko – vinogradniška pot
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško,
Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 047/827 548, Marjan Gričar, Zdole 65a, 8270
Krško, tel.: 041/512 995
Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Danijel Novak
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Pri Tišlerju, Izletniška kmetija Dular, Art Špiler
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
87
Produkt 02 03
02 01 27
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Pot po grabnu
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Pot se začne pri zaselku Potoče nad krškim Vidmom. Pot se vzpenja ob potoku Potočnica, na
katerem je bilo nekdaj več mlinov. Po gozdnem predelu Graben hodimo do izvira potoka in
križišča, kjer lahko skrenemo na Pleterje (desno) ali do zaselka Loke (levo). V glavni smeri
nadaljujemo pot ob robu gozda do križišča v Gošah (mala smučarska skakalnica in ribnikvečje namakalno zajetje, kjer lahko na desno skrenemo na Zdole) in proti Starim travnikom.
Nad njimi je posestvo Urek, kjer se ukvarjajo s kozjerejo in domačija Župevc, s sadno
sušilnico (blizu je tudi počitniška hišica pokojnega kuharskega mojstra Ivačiča). Hoja proti
severu nas kmalu pripelje do Planinčevega križa in kleti ter okrepčevalnica Ogorevc, od
koder ni več daleč do našega cilja, do Raven pri Zdolah, oziroma zaselka Cerina.
Začetek poti: pri zaselku Potoče nad krškim Vidmom
Konec poti: Ravne pri Zdolah
Čas trajanja poti: 2 ure
Težavnost: nezahteven izlet
Planinski vodnik, turistični vodnik: Turistični vodnik po Krški občini
Jezikovne variante: slo, nem
Izposoja pohodniške opreme + cenik: ni na voljo
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) :
Turistični vodnik po Krški občini, Turistični informacijski center Krško, brošura Pot po
grabnu
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Marjan Gričar, Zdole 65a, 8270 Krško, tel.: 041/512 995, Danijel
Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548
Ponudniki
prehrane:
Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Danijel Novak
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gostišče Dular, Pri Tišlerju, Art Špiler
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
88
Produkt 02 03
02 01 28
Tehnični opis
Pohodniške poti na Bohorju
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Končni cilj je planinska koča na Bohorju (nadmorska višina 915 metrov), s Senovega, po
južni strani pogorja, pa je na voljo pester izbor poti.
Osnovna klasična povezava je markirana planinska pot Srebotno-Jablance-Dobrova, po
kateri kočo dosežemo v dobrih 2 urah. Jablance (470 metrov) so izhodišče za kar nekaj
dostopov do koče: Po »Grabenski« poti z makadamske ceste skrenemo po traktorski gozdni
vlečni poti mimo slapa Ubijalnik in po nekaj minutah zavijemo na desno po dobro uhojeni, a
ne markirani poti do koče (1 ura 30 min).
Druga pot nas najprej vodi po asfaltu do prvega mostička čez Dobravski potok, ob katerega
nadaljujemo hojo do slapa Ubijalnik . Pred slapom je izhod iz grape po nadelani poti, ki nas
pripelje na gozdno cesto, po kateri zavijemo levo in po nekaj minutah zavijemo na desno po
uhojeni, a ne markirani Grabenski poti do koče (1 ura 30 min).
Nekoliko daljša je hoja z Jablanc čez Lošce (dobri 2 uri). Je še posebej zanimiva, saj nas vodi
skozi Srebrni park in mimo nekdanje partizanske bolnice.
Z Reštanja pri Senovem vodita do planinske koče dve daljši poti. Prva, ki bo zahtevala kake
tri ure hoje, vodi proti Ravnem logu, se spusti v Hlastanov graben in dvigne do naselja Jevša
(spomenik padlim partizanom) in nato zavije v pravem kotu na desno. Druga vodi nekoliko
vzhodneje in je še pol ure daljša. Pri Ravnem logu zavijete proti Jevši in še više mimo
Debelega hriba (921), nato pa se spustite do koče.
Do koče se lahko napotimo tudi z Malega Kamna (331 m.). Vzpnemo se mimo sv.Jošta
(726) ter po Ravnem logu (767) na levo proti Jevši (748) in mimo Debelega hriba (921) do
končnega cilja. Za pot boste porabili nekaj manj kot 4 ure.
Planinsko kočo na Bohorju vam priporočamo še kot izhodišče za nekaj krajših in malo
daljših obhodov. 5 minut je oddaljena razgledno točko Petrova skala, od koder najhitreje
pridete do partizanske bolnice pa tudi do bohorskega »naravnega okna« v triadnem dolomitu.
Pol ure boste porabili, da se povzpnete proti severu na Veliki Koprivnik (984), izredno
razgledno točko, s katere si lahko ogledate lep kos Slovenije. Do še najvišjega vrha Bohorja,
do Javornika (1023) je še 15 minut dlje.
Začetek poti: Senovo
Konec poti: planinska koča na Bohorju
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški
občini
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Turistično društvo Senovo, Anton Petrovič 031 866 831
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gostišče Senica Senovo
Namestitve ob poteh:
Gostišče Senica Senovo, Gostišče s prenočišči Pohle
Možnosti
prenočitve:
89
Produkt 02 03
02 01 29
Tehnični opis
Kontakni
podatki
o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Pot štirih slapov
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Zelo priporočljiva in lepa tura. Celotna pot traja 5 do 7 ur tako, da lahko naredimo iz nje kar
celodnevni izlet. Pot začnemo v Jablancah kjer nam poleg parkirišča pred križiščem tabla
pokaže smer proti slapu Bojanca. Gremo po hribu navzdol proti žlebu, kjer zasledimo na
desni strani žleba pot, ki nas malo levo malo desno vodi ob potoku (žleb). Čez slabe pol ure
pridemo do Mlinariča, kjer vidimo opuščeno ribogojnico in naprej po kolovozu. Čez nekaj
minut zavijemo desno po makadamu proti Požunu. Preden pridemo do kmetije nas tabla
usmeri levo po poti proti slapu. Pot je lepo uhojena in poteka sprva skoraj po ravnem ob
Stranjskem potoku. Kasneje se svet zapre in moramo preplezati kar nekaj krajših skalnih
skokov po železnih skobah. Končno ugledamo slap Bojanca, ki pada 15 metrov v globino.
Poti sledimo od slapa desno navzgor po izpostavljenem terenu, ki je zavarovan z zajlo in
lesenimi stopnicami, ki nam olajšajo vzpon. Ko gremo čez travnik je na tleh postavljena
tabla, ki nam pokaže nadaljevanje. Znova se zložno dvigamo po gozdu po prijetni poti. Ko
pridemo do širše poti gremo proti desni skoz do konca poti. Pridemo do table, ki nas usmeri
navzdol proti slapu. Pot je dobro nadelana in poteka po precej izpostavljenem svetu zato v
mokrem vremenu velja previdnost. Kmalu zagledamo potok Blanščica in slap Pekel (22m).
Najbolj vidna in uhojena (tudi nekaj markacij) je strma (levi breg) pot navzgor proti tehniki
in naprej do asfaltirane ceste proti Pustim Ložicam. Nad slapom je tudi zahtevnejše mesto,
kjer nam v mokrem pomaga klin z navojem. Asfaltirani cesti sledimo do vasi Puste Ložice
kjer nam naprej pomagajo table. Takoj za vasjo se odcepi pot (ki je tudi markirana) proti
slapu Ubijavnik. Pot gre precej časa nekaj 10 metrov nad cesto. Potem se priključimo stezi
od ceste. Table nas zanesljivo pripeljejo do Dovškega potoka in slapa Ubijavnik. Pred
slapom na levo navzgor se dvignemo do kolovoza, ki gre proti koči na Bohorju in partizanski
bolnici. Del poti med kolovozom in slapom poteka po blatnem izpostavljenem terenu, ki je
zavarovan z jeklenico. Po uri in pol vzpona pridemo do doma. 20 min pred domom lahko
zavijemo na levo do bolnice. Od tu gremo do doma po dobro markirani poti. Od doma gremo
na vzhod mimo vasi Plešivec do glavne ceste, ki gre proti Senovem. Zavijemo proti
Senovemu. Tabla nas kmalu usmeri desno proti četrtemu slapu Bojavnik. Pot lahko
nadaljujemo pod slap nazaj do ceste. (na levi Bohorč) Na pripravnem mestu ko pot zavije
proti jugu poiščemo bližnjico proti Jablancam ali pa sledimo nekoliko daljši poti po asfaltu.
Dodatno: Pot je večinoma dobro uhojena. Na vseh težjih mestih je skrbno zavarovana. Za
boljšo orientacijo so na nekaterih drevesih ob poti rdeče pike in tudi nekaj rdečih puščic je, ki
nam kažejo smer poti. Za pot rabimo vsaj brošuro, ki jo lahko dobite v domu. Še boljša pa je
vojaška specialka 1:25000.
Začetek poti: v Jablancah
Čas trajanja poti: 5 – 7 ur
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški
občini
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
CPT Krško, TIC Krško, Turistično društvo Senovo , Anton Petrovič 031 866 831
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gostišče Senica Senovo
Namestitve ob poteh:
Gostišče Senica Senovo, Gostišče s prenočišči Pohle
90
Produkt 02 03
02 01 40
Tehnični opis
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
E7
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Na območje krške občine nas pri Zgornji Pohanci privede iz brežiške. Čez Zdole pridemo do
Vidma (kjer prestopimo reko Savo) in mimo Leskovca do Velike vasi. Od tod hojo
nadaljujemo v smeri Mali Podlog-Gržeča vas, kjer pridemo na območje Krakovskega gozda
in ob močvirnem predelu Trstenika dosežemo Kostanjevico. Naprej nas pot vodi skozi vasi
in zaselke Grič-Kočarija-Male in Velike Vodenice-Ržišče ter Veliki in Mali Ban, kjer se
spustimo do znamenitega samostana Pleterje (v šentjernejski občini).
Dodatno: pot je označena z okroglimi rumeno-rdečimi markacijami
Začetek poti: v Veliki vasi pri Krškem
Konec poti:
Dolžina poti:
Čas trajanja poti:
Težavnost: Planinski vodnik, turistični vodnik:
Cena vodenja in velikost skupine:
Jezikovne variante:
Izposoja pohodniške opreme + cenik:
Rekreacijske prireditve:
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : STO,
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko
mesto,
kjer
so
na
voljo
podrobnejše
informacije):
Planinsko društvo Brežice.
Anton Jesenko, Pod Obzidjem 20, 8250 Brežice
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Namestitve ob poteh:
91
Produkt 02 03
02 01 41
Tehnični opis
Kontaktni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
Emina Romarska Pot – Štajerska
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv.
Eme (pred 995-ok.1045) in kjer se je ohranilo čaščenje sv. Eme od srednjega veka pa vse do
danes. Morebitni rojstni kraj sv. Eme – Pilštanj, dve cerkvi posvečeni sv. Emi, samostan
Olimje, gradova Podsreda in Rajhenburg, posestva v Krškem, Mariborska stolnica s kipom
sv. Eme in cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu povezujejo Emino romarsko pot na
Štajerskem.
PILŠTANJ, starodavni trg, je eno najstarejših naselij na Kozjanskem. Po legendi, naj bi se
tu, na gradu Peilenstein, leta 982 rodila sv. Ema in sicer grofu Engelbertu Pilštanjskem in
njegovi ženi Tuti. Že leta 1016, tako pravi ljudsko izročilo, naj bi bila dobila pilštanjsko
posest sv. Ema in njen sin. Po smrti moža in sinov je Pilštanj in sosednja območja leta 1024
podarila samostanu v Krki na Koroškem, leta 1072 pa jih je prevzela krška škofija.
CERKEV SV. EME pri Podčetrtku je prvo svetišče sv. Eme na spodnjem Štajerskem. Po
cerkvi Sv. Ema, ki se prvič omenja le leta 1463 do 1466, sta dobili ime župnija in naselje na
Vinarski gori med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Sv. Emi so jo posvetili zato, ker naj bi na
tem mestu imela svoja posestva.
SAMOSTAN OLIMJE stoji na mestu nekdanjega gradu, ki naj bi ga leta 1015 zgradila sv.
Ema. Leta 1043 je to posestvo kot Emino darovnico dobil na novoustanovljeni samostan v
Krki in po njegovi ukinitvi krška škofija.
CERKEV SV. EME v Kozjem so leta 1717 prezidali v cerkev s patrocinijem blažene Eme.
Sredi oltarja je stala Ema, ob njenih straneh Henrik2. in njegova žena Kunigunda. Ta Emin
oltar so odstranili in ga zamenjali z neogotskim, ki je delo Ignacija Oblaka iz leta 1867.
GRAD PODSREDA leži na območju bivše posesti Eme Krške. Leta 1071 je prešel v posest
na novoustanovljene krške škofije. Je eden najbolj tipičnih srednjeveških gradov na
Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro kljub številnim kasnejšim prezidavam ostalo
skozi stoletja skoraj neokrnjeno in si je zaradi tega pridobil naziv » najbolj grajski med
gradovi na Slovenskem«.
GRAD RAJHENBURG (BRESTANICA) je nemški cesar Henrik2. podaril Viljemu 2.
Berže Selškemu, možu Eme Krške. Grad Rajhenburg je najstarejši srednjeveški grad v
Sloveniji in je do leta 1141 ostal v rokah Eminega rodu.
CERKEV SV. RUPERTA na Vidmu v Krškem stoji na območju, ki je nekoč spadal v
zemljiško posest Rajhenburg. Župnijska cerkev na Vidmu v Krškem je posvečena
misijonarju in ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu.
PLANINA PRI SEVNICI je bila ena od pomembnejših posestev krške škofije na spodnjem
Štajerskem, ko je ta prevzela Emina posestva. Trg je bil v virih prvič omenjen 1190.
Dodatno: Emina romarska pot je evropski projekt v okviru programa Interreg IIIA SLO-A,
katerega nosilec je Kozjanski regijski park. Cilj projekta je znova oživeti romanja v Krko na
Koroškem. Pot je poimenovana po kneginji Emi, ki je živela na prelomu iz 10. v 11. stoletje.
Celotna pot je dolga okoli 500 km, zajema pa območja, ki jih je nekoč imela v lasti kneginja
Ema Krška. Na Dolenjskem pot pokriva območja desetih občin, del te trase pa poteka tudi
preko naše občine. V naš občinski prostor pride iz smeri Vinjega vrha, se nadaljuje proti
Škocjanu, do Stopnega, nato pa preko Bučke v smeri proti Raki in naprej proti Krškemu. Pot
je trenutno trasirana le kot pešpot, kasneje pa se predvideva še kolesarska pot, pot za
avtomobile in avtobuse. Pešpot poteka po uveljavljenih poteh (kolovozi, gozdne ceste, steze,
stranske poti) in ne prinaša novih posegov v prostor, označena pa bo kot planinska pot. Pot
bo opremljena z označevalnimi tablami, zemljevidi, zloženkami, vodniki, internetno stranjo
in drugimi promocijskimi gradivi.
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : brošura – Emina romarska pot Štajerska
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
92
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
KOLESARKE POTI
Produkt 02 03
02 02-20
Sremiška kolesnica
Tehnični opis
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Ponudniki
prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Kolesarska tura nas popelje v zaledje Krškega čez Raztez, preko Golega vrha in na vinorodni
Sremič. Kolesariti začnemo na parkirišču pred Gostilno Pohle v Brestanici. Prvi resno vzpon
se začne pri ribnikih Brestanica, kjer le lahko sprehodimo ob vodi. Ob ribnikih je v gozdičku
Gostišče Ribnik Dular, kjer se lahko tudi malce okrepčamo. Čez Raztez in mimo posameznih
kmetij se po razgibanem valovitem svetu pripeljemo do Velikega Kamna. Proti Podsredi
nadaljujemo skozi Koprivnico. Za Poklekom pri Podsredi se po severnem pobočju dvignemo
mimo posameznih hiš in skozi gozdove pod Goli vrh, kjer nas pozdravijo vinogradi in se
odpre prelep razgled. Skozi Kriške Gorice mimo Križ kolesarimo po razgibanem gričevju
skozi Ravne do Zdol. Od Zdol se spuščamo po Bizeljsko – Sremiški vinski cesti skozi
Pleterje. Po Sremiški cesti se zagrizemo v pedale in povzpnemo na vinorodni Sremič. V
Gostišču Tri lučke si lahko ogledate največjo stiskalnico v Evropi iz leta 1874. V Zgornjem
Sremiču zavijemo levo proti cerkvi sv. Mohorja, od koder je lep razgled po dolini Save. Po
severni strani Grmade se spuščamo skozi slikovito Bučerco. Skozi Ponikvo se spustimo v
spokojno dolino potoka Brestanica, ki nas pripelje nazaj do gostilne Pohle nasproti cerkve sv.
Boštjana.
Začetek poti: parkirišču pred Gostiščem Pohle v Brestanici
Konec poti: na izhodiščni točki
Dolžina poti: 40,9 km
Čas trajanja poti: 1 – 2,5 ure
Težavnost: zahtevna tura
Kolesarski vodnik: Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac
Izposoja kolesarske opreme oz. servis + cenik: Sport MIST Krško, gsm: 041 620 219
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Dular Ribnik, Gostišče Pohle,
Okrepčevalnica Resa, Družina Resnik, Gostišče Tri lučke, Gostilna pri Tišlerju, Izletniška
kmetija Radej, Izletniška kmetija Resnik,
Namestitve ob poteh:
Gostišče Pohle, Gostišče Dular Ribnik, Gostišče Tri lučke,
93
Produkt 02 03
02 02-21
Na Bohor
Tehnični opis
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti:
Kolesarska tura nas popelje na masiv Bohor, v objem gozdov in miru. Kolesariti začnemo na
parkirišču nasproti Gostilne Senica na Senovem, kjer so sledovi 200 letnega rudarjenja vidni
na vsakem koraku. Skozi Dovško in Srebotno se pripeljemo do razpotja na točki 4. Desno
vodi glavna cesta na Bohor, mi pa zagrizemo v pedale in se povzpnemo v Jablance in dalje
po slikoviti cesti do Pustih Ložic. Skozi gozd se povzpnemo do kmetije Žveglič, kjer nam
bodo v bližini pokazali ostanke rudnika svinca in cinka. Nad kmetijo se skozi gozdove
povzpnemo do Grmade, križišča med Malim in Velikimi Javornikom, najvišjo točko ture.
Mimo odcepa za LD Molžnica in PK Bohor se spustimo med opuščene gozdarske stavbe na
Netopirju. Po gozdni cesti, ki poteka vzdolž slemena po severnem pobočju, se nam skozi
krošnje občasno odpre pogled na pečine nad Podpečjo pri Šentvidu in slikovite vasi na
severnem vznožju Bohorja. Mimo odcepa za Kozje se povzpnemo na Brest, kjer se mimo
spomenika iz NOB nad Jelšami pripeljemo na Ravni Log. Skozi gozdove se spustimo do
zaselka Završe in naprej do kmetije Resnik, od koder je enkraten razgled. Mimo samotnih
kmetij in zaselkov razloženih Mrčnih sel se spustimo v Veliki Kamen. Skozi Mali Kamen
prikolesarimo nazaj na Senovo. Za bencinsko črpalko OMW je na levi stavba nekdanje
rudniške uprave. Pred njo je kip Kocka rudarjenja in malo naprej ob cesti na desni še Svetilka
rudarske sreče. Turo sklenemo na parkirišču nasproti Gostilne Senica.
Začetek poti: na parkirišču nasproti Gostilne Senica na Senovem
Konec poti: na izhodiščni točki
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije in
rezervacije:
Dolžina poti: 35,9 km
Čas trajanja poti: 2 – 2,5 ure
Težavnost: zahtevna tura
Kolesarski vodnik: Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac
Izposoja kolesarske opreme oz. servis + cenik: Sport MIST Krško, gsm: 041 620 219
Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti,
Razglednice – ime in vir,…) : Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave:
Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
Ponudniki
prehrane:
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Gostišče Senica, Planinska koča na Bohorju
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
Gostišče Senica
94
Produkt 02 03 02
01 04
Štajerska pentlja
Tehnični opis
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Od hotela
Sremič (KT1) se skozi Staro vas peljemo proti Brežicam. V Spodnji Libni lahko
uberemo varianto prek Libne in se na glavno traso pentlje znova priključimo pri Starem
gradu (KT2-dnevni baru Marjanca). Skozi Dolenjo vas kolesarimo do Pohance, nato
proti severu do Zgornje Pohance (KT3-okrepčevalnice Sever), kjer zavijemo na Zdole.
Pri kapelici se usmerimo desno proti Kostanjku (KT4-turistična kmetija Dular). Strmo
se spustimo do vasi Gorica pri Raztezu in nato ostro zavijemo proti severu, da mimo
Velikega Dola prikolesarimo do Koprivnice. Nadaljujemo do Velikega Kamna (KT5Kamen bar) in Malega Kamna. Od tu naprej se vzpenjamo skozi Belo in Reštanj ter po
Gabrčni dolini do Ravnega Loga, kjer skrenemo proti zahodu do koče na Bohorju
(KT6). Po vožnji po območju šmarske občine se v krško vrnemo zahodno od Velikega
Javornika. Od tam naprej je dolg spust proti jugu, mimo Mrzle planine, Stranja,
Gorenjega Leskovca, Presladola in Rožnega (KT7-okrepčevalnica Erna). Tu
pripeljemo na obsavsko cesto Blanca-Brestanica, po kateri naše kolesarjenje končamo
v Krškem. Na Štejerski kolesarski pentlji je nekaj prečnih povezav. Krško - Zdole: Pri
hotelu Sremič skrenemo na asfaltno cesto do Zdol, mimo videmskega ribnika, Potoč in
zaselka Pleterje.
Veliki Kamen - Stolovnik - Brestanica: Pri KT5 (Bar Kamen) pod Velikim
Kamnom se spuščemo proti jugu, mimo Topolovca, Lokev in Armeškega. Po
Stolovniku (KT8-Gostilna Pohle) se glavni trasi pentlje priključimo v Brestanici ali pa
do Krškega skrenemo na vzhod, po dolini potoka Brestanica. Pri zaselku Ponikva ostro
zavijemo proti jugozahodu na območje Sremiča, kjer pri gostišču Tri lučke zavijemo na
asfalt, ki nas pripelje do končnega cilja.
Mali Kamen - Senovo - Bohor: Pri Malem Kamnu se začnemo spuščati proti
jugozahodu do Senovega. Na križišču pri cerkvi sv. Janeza Krstnika zavijemo na
severozahod in po dolini Dovškega potoka do Dovškega. Pri lovski koči nadaljujemo
proti severu, mimo Jablanc in Vrtače ter glavno smer pentlje dosežemo vzhodno od
planinske koče na Bohorju. Med Dovškim in Gorenjim Leskovcem je še krajša
prečnica. V smeri vzhod-zahod po njej kolesarimo mimo Brezja in Kališovca.
Začetek poti: Hotel City
Konec poti: na izhodiščni točki
Dolžina poti: 65 km
Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje
najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije):
Kontakni
podatki o
organizatorji,
informacije
Podatki o upravljavcu posamezne poti:
in
rezervacije:
Ponudniki
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
prehrane:
Turistična kmetija Dular, Okrepčevalnica Ema, Gostilna Pohle, Gostišče Tri lučke,
Restavracija City
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
Prenočišča Pohle, Hotel City, Hotel Pacific
95
Produkt 02 03
02 01 04
Kranjska pentlja
Tehnični opis
Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Od krškega hotela
Sremič (KT1) kolesarimo po levem bregu reke Save, ki jo prečkamo po brestaniškem mostu.
Z glavne ceste Krško- Sevnica zavijemo pri naselju Arto strmo v breg do vasi Lomno. Skozi
vas nadaljujemo po nekoliko milejšem klancu do Velikega Trna (KT9-Gostišče Lekše ). V
križišču se spustimo do vasi Planina, kjer pridemo na glavno cesto Impoljca–Studenec–Raka.
Po strmem spustu do Rake (KT10-Restavracija Silvester) nadaljujemo proti Dolgi Raki in
Smedniku (KT11-CE bar). Pri kapelici zavijemo v levo, mimo Zalok in Rimša, do Velike
vasi (KT12-Okrepčevalnica pri Gorencu). Nato kolesarimo proti severu skozi Veniše do
Leskovca in pod Gričem nadaljujemo do krškega mosta čez Savo in hotela Sremič.
Kranjska pentlja ima dve prečni povezavi, po katerih jo lahko skrajšamo. Prva je v smeri
Mali Trn-Kalce - Nemška vas - Nemška gora - Brezje (odcep do Gorenje vasi in Velike vasi)
- Leskovec. Druga je krajša in povezuje Rako z Rimšem, pod Adrom in mimo Sel.
Začetek poti: hotel Sremič – Krško
Konec poti:
Dolžina poti: 38,2 km
Ponudniki
prehrane:
Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane:
Možnosti
prenočitve:
Namestitve ob poteh:
Gostišče Lekše, Restavracija Silvester, Okrepčevalnica pri Gorencu, Hotel City
Hotel City, Hotel Pacific
96
18
ŠPORTNI OBJEKTI
Skladno s 17. in 58. členom Zakona o športu ter 3. členom Pravilnika o vodenju razvida športnih objektov je občina Krško izdelala razvid
športnih objektov, ki se hrani na pristojnem ministrstvu in na Oddelku za družbene dejavnosti občine Krško, v katerem je zajeta večina športnih
objektov na območju občine Krško.
Športni objekti
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
1.
Športna igrišča pri OŠ JD
Krško
2.
Skup.
površ.
objekta v
m2
4560
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
Odprt-zaprt
OPOMBA
športni prostor
Občina Krško
OŠ JD Krško
Osnovna šola
Športna vzgoja
odprt
Telovadnica OŠ JD Krško z 673
malo telovadnico in bazenom
Občina Krško
OŠ JD Krško
Osnovna šola
Športna vzgoja
3.
Stadion Matije Gubca
10.250
Občina Krško,
AMD Krško
NK Krško
AMD Krško
4.
Tenis center Krško
8.000
Občina Krško
Teniški klub Krško
Športna vzgoja
Kakovostni šport
Vrhunski šport
Športna vzgoja
Športna rekreacija
Kakovostni šport
Rokomet –800
Košarka I – 448
Atletika – 869
m.nogomet – 1807
košarka II – 414
odbojka - 218
Telovadnica-440
m. telovadnica-57
bazen -75
n. igrišče – 6.400
speed. steza - 4260
5.
Športna igrišča pri stari
Srednji šoli Krško
2.222
Občina Krško
KS mesta Krško
Športna vzgoja
Športna rekreacija
6.
84
MŠZŠ
-
-
7.
Telovadnica stara Srednja
šola
Telovadnica OŠ dr. M.R.
9 tenis igrišč –
4.608
odb. na mivki – 200
koš. na ulici - 100
m.nogomet – 800
košarka - 420
atletika - 660
-
209
Občina Krško
OŠ dr. M.R. Krško
8.
Pomožna igrišča NK Krško
10.000
Občina Krško,
NKKrško
Osnovna šola
Športna rekreacija
Športna vzgoja
Vadbeni prostor209
v. nogomet - 6.000
zaprt
odprt
Delno
(sezonsko)
zaprt
odprt
Sklep o
upravljanju
zaprt
Ni dejavnosti
Zaprt
Odprt
97
Kmečka zadruga
Krško
MŠZŠ
Kakovostni šport
m. nogomet – 1.500
Srednja šola Krško
Srednja šola
Športna vzgoja
Rokomet – 800
Odprt
Atletika – 360
Skok v daljavo - 24
Parter – 1.056
Zaprt
Galerija – 96
Galerija - 96
9.
Športna igrišča pri Srednji
šoli Krško
1.500
10.
Športna dvorana pri Srednji
šoli Krško
2.740
MŠZŠ, Občina
Krško
Srednja šola Krško
11.
Igrišča pri Dijaškem domu
1.100
Občina Krško
-
Srednja šola
Kakovostni šport
Vrhunski šport
Športna rekreacija
Športna rekreacija
12.
Telovadnica v Dijaškem
domu
84
MŠZŠ
Srednja šola
Športa rekreacija
UPRAVLJALEC
m. nogomet – 800
odbojka - 300
-
odprt
zaprt
Športna
površina/m2
Telovadnica - 1248
Odprt-zaprt
OPOMBA
športni prostor
Zaprt
Rokomet- 800
Odprt
-
-
Ni v funkciji
ŠPORTNI OBJEKTI V KS SENOVO
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ. LASTNIK
objekta v m2
1.620
Občina Krško
1.
Športna dvorana OŠ Senovo
2.
Športa igrišča pri OŠ Senovo 1.000
Občina Krško
OŠ Senovo
3.
Nogometno igrišče Senovo
10.000
Neznan
-
Pretežni
uporabnik objekta
Osnovna šola
Športa rekreacija
Športna vzgoja
Osnovna šola
Športa rekreacija
Športna vzgoja
-
4.
Fitnes klub Požun Senovo
250
Privat
privat
Športna rekreacija
Večnam. prostor-70
Fitnes – 250
Fitnes - 60
Zaprt
UPRAVLJALEC
Pretežni
uporabnik objekta
Osnovna šola
Športna rekreacija
Športna
površina/m2
Rokomet – 800
Košarka – 390
Odprt-zaprt
OPOMBA
športni prostor
odprt
OŠ Senovo
Trenutno ni v
funkciji,
neznan
lastnik
ŠPORTNI OBJEKTI V KS LESKOVEC
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
1.
Športna igrišča pri OŠ
Leskovec
Skup. površ. LASTNIK
objekta v m2
27.740
Občina Krško
OŠ Leskovec
98
2.
Športna dvorana z malo
telovadnico in bazenom
1.326
Občina Krško
OŠ Leskovec
Osnovna šola
Športna rekreacija
3.
Športno igrišče pri VDC
Leskovec
1.359
MDDSZ
VDC Leskovec
Šport invalidov
Športna rekreacija
Pretežni
uporabnik objekta
Osnovna šola
Športna vzgoja
Športna rekreacija
Odbojka – 162
nogomet – 1700
atletika – 1.440
hokej in line - 680
Dvorana - 1.056
zaprt
m. telovadnica –138
bazen - 133
Rokomet – 828
odprt
Košarka - 484
ŠPORTNI OBJEKTI V KS BRESTANICA
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ.
objekta v m2
4.000
LASTNIK
UPRAVLJA-LEC
1.
Športna igrišča pri OŠ
Brestanica
Občina Krško,
KS Brestanica
OŠ Brestanica
KS Brestanica
2.
Telovadnica OŠ Brestanica
660
Občina Krško
OŠ Brestanica
3.
Športno rekreacijski center
Brestanica
11.000
Občina Krško
Občina Krško
LASTNIK
UPRAVLJALEC
privat
Posavski konjeniški
klub Krško
Osnovna šola
Športna vzgoja
Športna rekreacija
Športna rekreacija
Športna
površina/m2
Rokomet – 968
Atletika – 800
Košarka – 725
Tenis – 650
Odb. na mivki - 324
Telovadnica – 440
M. telovadnica - 72
Odprt-zaprt
OPOMBA
športni prostor
Odprt
v. bazen – 1100
m. bazen - 100
odprt
pokrit
Vsakoletni
najem za
kopalno
sezono
ŠPORTNI OBJEKTI V KS KRŠKO POLJE
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
1.
Hipodrom Brege
Skup. površ.
objekta v m2
80.000
2.
Športno igrišče Vihre
800
Vaška skupnost
3.
Igrišče za mali nogomet
1.000
Občina Krško
Športna
Odprt-zaprt
OPOMBA
površina/m2
športni prostor
Rekr. prostor 48.000 odprt
Neurejena
Steza – 24.000
lastnina
Vaška skupnost
Pretežni
uporabnik objekta
Športna rekreacija
Kakovostni šport
Vrhunski šport
Športna rekreacija
Rokomet – 800
odprt
Vaška skupnost
Športna rekreacija
m.nogomet - 800
Odprt
Potrebna
sanacija
99
Drnovo
Drnovo
ŠPORTNI OBJEKTI V KS VELIKI PODLOG
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
1.
Rokometno igrišče Veliki
Podlog
Igrišča za mali nogomet na
Gorici
2.
Skup. površ.
objekta v m2
800
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Občina Krško
OŠ Leskovec
2.000
Privat lastnina,
vaška skupnost
Vaška skupnost
Pretežni
uporabnik objekta
Osnovna šola
Športna rekreacija
Športna rekreacija
Športna
površina/m2
Rokomet - 800
Odprt-zaprt
OPOMBA
športni prostor
odprt
m. nogomet – 800
m. nogomet - 800
Odprt
Odprt-zaprt
športni
prostor
Odprt
OPOMBA
3 vlečnice in steza
za smučarski tek
Odprt
Dogovor med
lastniki in SK
Odprt-zaprt
športni
prostor
odprt
OPOMBA
ŠPORTNI OBJEKTI V KS PODBOČJE
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ.
objekta v m2
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
1.
Športno igrišče pri OŠ
Podbočje
2.500
Občina Krško
OŠ Podbočje
Osnovna šola
Športna rekreacija
2.
Telovadnica pri OŠ
Podbočje
Smučišče Planina nad
Podbočjem
648
Občina Krško
OŠ Podbočje
Rokomet – 800
Košarka – 330
Atletika – 750
Odb. na mivki - 160
Telovadnica- 648
zaprt
3.
480.000
Osnovna šola
Športna rekreacija
Privatna lastnina Smučarski klub Krško Športna rekreacija
Športna vzgoja
ŠPORTNI OBJEKTI V KS RAKA
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ.
objekta v m2
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
1.
Športna igrišča pri OŠ Raka
1.517
Občina Krško
OŠ Raka
Osnovna šola
Športna rekreacija
2.
Telovadnica OŠ Raka
368
Občina Krško
OŠ Raka
Osnovna šola
Športna rekreacija
Rokomet – 800
Atletika – 720
Odb. na mivki - 200
Telovadnica - 368
zaprt
100
ŠPORTNI OBJEKTI V KS SENUŠE
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ. LASTNIK
objekta v m2
UPRAVLJA-LEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
1.
Igrišče za mali nogomet
Senuše
800
KS Senuše
Športna rekreacija
Športna vzgoja
m. nogomet - 800
Občina Krško
Odprt-zaprt
športni
prostor
odprt
OPOMBA
Odprt-zaprt
športni
prostor
odprt
Odprt
OPOMBA
Odprt-zaprt
športni
prostor
Odprt
OPOMBA
ŠPORTNI OBJEKTI V KS ZDOLE
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ. LASTNIK
objekta v m2
UPRAVLJA-LEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
1.
2.
Rokometno igrišče Zdole
Smučarska skakalnica
Anovec
800
1.000
KS Zdole
privat
Športna rekreacija
Športna rekreacija
Igrišče - 800
skakalnica
Občina Krško
privat
Elektrika 2002
Problemi z
lastnikom
ŠPORTNI OBJEKTI V KS DOLENJA VAS
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ. LASTNIK
objekta v m2
UPRAVLJA-LEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
1.
ŠC Spodnji stari grad
1.700
KS Dolenja vas
Športna rekreacija
Igrišče – 800
Tenis – 512
Balinišče - 300
Občina Krško
ŠPORTNI OBJEKTI V KS KOPRIVNICA
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ.
objekta v m2
LASTNIK
UPRAVLJALEC
1.
Športna igrišča pri OŠ
Koprivnica
Telovadnica OŠ Koprivnica
1.794
Občina Krško
OŠ Koprivnica
463
Občina Krško
OŠ Koprivnica
2.
Pretežni
uporabnik
objekta
Osnovna šola
Športna rekreacija
Osnovna šola
Športna rekreacija
Športna
površina/m2
Rokomet – 1344
Atletika - 450
Telovadnica 463
Odprt-zaprt OPOMBA
športni
prostor
odprt
Rekonstrukcija
2002/2003
101
ŠPORTNI OBJEKTI V KS GORA
Z.š.
ŠPORTNI OBJEKT
Skup. površ.
objekta v m2
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni
uporabnik objekta
Športna
površina/m2
1.
800
KS Gora
KS Gora
Športa rekreacija
Nogomet - 800
2.
Igrišče za mali nogomet
Gora
Smučarska skakalnica Rore
Odprt-zaprt
športni
prostor
odprt
2.000
Privatna
lastnina
privat
Športna rekreacija
Skakalnica – 1.000
Odprt
3.
Novo asfaltno igrišče
OPOMBA
Ni v funkciji
REKAPITULACIJA ŠPORTNIH OBJEKTOV
Z.Š.
1.
KRAJEVNA SKUPNOST
KRŠKO
ŠT. ŠPORT. OBJ.
12
2.
SENOVO
4
3.
4.
5
6.
LESKOVEC
BRESTANICA
KRŠKO POLJE
VELIKI PODLOG
3
3
3
2
7.
8.
9.
10.
11.
12.
PODBOČJE
RAKA
SENUŠE
ZDOLE
DOLENJA VAS
KOPRIVNICA
3
2
1
2
1
2
13.
GORA
3
14.
15.
VELIKI TRN
ROŽNO PRESLADOL
SKUPAJ
41
OPOMBA
Kot športni objekt je upoštevan cel kompleks igrišč, razvidno iz opisa v tabelah npr. igrišča pri OŠ JD Krško
ali telovadnica OŠ JD Krško z malo dvorano in bazenom, manjka športno igrišče v Stari vasi.
Manjka asfaltno igrišče ob nogometnem igrišču (problematična lastnina), manjka tenis igrišče Senica in
balinišče
Manjkata oba igrišča v Veliki vasi, asfaltno in travnato (igrišča pri gasilskem domu)
Kot športni objekt je upoštevan cel kompleks igrišč nap športna igrišča pri OŠ Brestanica
Ni upoštevana mala telovadnica v sedanjem gasilskem domu – planira se novogradnja, nista upoštevana
malonogometna travnata igrišča v Velikem Podlogu in Jelšah (zapuščena)
Manjka novozgrajeno igrišče v Velikem Mraševem
Kompleks igrišč v Spodnjem starem gradu je en športni objekt
Ni upoštevana novogradnja
Igrišče neuporabno, Smučarska skakalnica Rore na meji KS Krško in KS Gora, ni upoštevana smučarska
skakalnica v Sp. Dulah
V pripravi gradnja športnega igrišča
V pripravi gradnja športnega igrišča
102
OPOMBA:
Vseh 45 napisanih športnih objektov je vpisanih v razvid športnih objektov. Manjkajoči športni objekti bodo tudi vpisani v razvid. Vsi podatki niso ažurirani. V razvidu niso
zajeta otroška igrišča, ki se nahajajo ob enotah vrtcev ali v stanovanjskih soseskah. Ta so predmet posebnega seznama.
Vpis v razvid za lastnika športnega objekta ne pomeni nikakršnih obveznosti, gre le za evidenco športnega prostora. Vpis v razvid ne vpliva na odnose z uporabniki, lastniške
pravice se nikakor ne spreminjajo. V primeru, da lastnik ne želi vpisa ali da se športni objekt poruši ali uniči (možen primer skakalnica v Anovcu) občina poda vlogo za
izbris.
PREGLED OTROŠKIH IGRIŠČ V OBČINI KRŠKO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
OTROŠKA IGRIŠČA V KS MESTA KRŠKO
Z..
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče na
Bohoričevi ulici v Krškem
Otroško igrišče KARE 12,
Videm, C. 4. julija
Otroško igrišče Gubčeva
ulica
Otroško igrišče pri enoti
Kekec, Delavska 10, Krško
Otroško igrišče pri
centralnem vrtcu na Šolski
ulici 1a, Krško
2.
3.
4.
5.
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost, stanje
OPOMBA
Občina Krško
-
Stanovanjsko naselje
Slabo vzdrževano
-
Občina Krško
-
Stanovanjsko naselje
-
Občina Krško
Vrtec Krško
-
Občina Krško
Vrtec Krško
Stanovanjsko naselje in
enota vrtca
Enota vrtca
-
Občina Krško
Vrtec Krško
Centralni vrtec
Peskovnik, gugalnica,
tobogan
Peskovnika, gugalnice,
igrišče za odbojko
Peskovnika, gugalnice,
igrala
Peskovnik, gugalnice,
različna igrala
Peskovnik, gugalnice,
različna igrala
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost, stanje
OPOMBA
Občina Krško
OŠ Senovo
VVE Senovo
Dobro vzdrževano
-
Občina Krško
-
Stanovanjsko naselje
Peskovnik, gugalnica,
tobogan
Nekaj igral
Slabo vzdrževano
Slabo vzdrževano
Dobro vzdrževano
Dobro vzdrževano
OTROŠKA IGRIŠČA V KS SENOVO
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri VVE OŠ
Senovo
Otroško igrišče na Delavski
ulici, Senovo
2.
Slabo vzdrževano
103
OTROŠKA IGRIŠČA V KS VELIKI PODLOG
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
Otroško igrišče na Gorici
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
1.
Vaška skupnost
Gorica
ŠD Veliki Podlog,
sekcija Gorica
Otroci KS
Peskovnik, gugalnica,
tobogan
2.
Otroško igrišče na Jelšah
-
Vaška skupnost
Otroci KS
Brez opreme
3.
Otroško igrišče pri podružnični OŠ Veliki Podlog
ŠD Veliki Podlog,
sekcija Jelše
OŠ Leskovec, PŠ
V.Podlog
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
Dela v pripravi
Enota vrtca in PŠ Veliki
Podlog
Peskovnik, gugalnica,
tobogan in druga igrala
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
Opremljenost
OPOMBA
Občina Krško
OTROŠKA IGRIŠČA V KS ZDOLE
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče na enoti vrtca
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Občina Krško
Vrtec Krško
Enota vrtca in otroci KS -
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
LASTNIK
UPRAVLJA-LEC
Pretežni uporabnik
igrišča
OPOMBA
Občina Krško
Š Koprivnica
Enota vrtca in otroci KS Različna igrala
OTROŠKA IGRIŠČA V KS KOPRIVNICA
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri OŠ
Koprivnica
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
Opremljenost
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
104
OTROŠKA IGRIŠČA V KS KRŠKO POLJE
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri Gasilskem
domu na Vihrah
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
LASTNIK
UPRAVLJA-LEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
Vaška skupnost
Vihre
KS Krško polje
otroci KS
Brez igral
Istočasno športno
igrišče
OTROŠKA IGRIŠČA V KS RAKA
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri OŠ Raka
Skup.
LASTNIK
površ.
igrišča v
m2
Občina Krško
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
OŠ Raka
OŠ Raka, enota vrtca in
otroci KS
Različna igrala
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
Občina Krško
OŠ Leskovec
OŠ Leskovec, enota vrtca
in otroci KS
Različna igrala
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
Občina Krško
OŠ Podbočje
OŠ Podbočje, enota vrtca
in otroci KS
Različna igrala
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
OTROŠKA IGRIŠČA V KS LESKOVEC
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri enoti vrtca pri
OŠ Leskovec
OTROŠKA IGRIŠČA V KS PODBOČJE
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri OŠ Podbočje
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
105
OTROŠKA IGRIŠČA V KS DOLENJA VAS
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri enoti vrtca
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
Občina Krško
Vrtec Krško
Enota vrtca in otroci KS
Različna igrala
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
LASTNIK
UPRAVLJALEC
Pretežni uporabnik
igrišča
Opremljenost
OPOMBA
Občina Krško
OŠ Brestanica
OŠ Brestanica, enota vrtca
in otroci KS
Različna igrala
Dobro
vzdrževano,
manjka igral
OTROŠKA IGRIŠČA V KS BRESTANICA
Z.š.
OTROŠKO IGRIŠČE
1.
Otroško igrišče pri enoti vrtca pri
OŠ Brestanica
Skup.
površ.
igrišča v
m2
-
V KS GORA, KS ROŽNO PRESLADOL, KS SENUŠE in KS VELIKI TRN ni urejenih otroških igrišč!
106
19
KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE
Kulturni dom Krško
Velika dvorana kongresnega tipa sprejme od 480 do 579 obiskovalcev. Namenjena je
scensko zahtevnim gledališkim predstavam, koncertom klasične in zabavne glasbe,
plesnim predstavam, proslavam, predavanjem in drugo. Dvorana je opremljena z
ozvočenjem, s projekcijskim platnom (4 x 10 m), kinoprojektorjem (35 mm, Digital
Dolby tehnologija), LCD projektorjem in prenosnim računalnikom.
Mala dvorana sprejme do 110 obiskovalcev. Ima oder in je primerna za scensko manj
zahtevne kulturne prireditve, manjše gledališke predstave in koncerte manjših glasbenih
zasedb. Dvorana je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim platnom (3 x 7 m),
kinoprojektorjem (35 mm, Stereo Surround tehnologija), LCD projektorjem in prenosnim
računalnikom.
Sejna soba/klub KDK je bila prenovljena v letu 2007 in s svojo prilagodljivo opremo
omogoča večnamensko uporabo prostora. Sprejme lahko do 100 oseb, odvisno od
postavitve. Prostor je lahko prirejen v stilu klubskega ambienta (50 foteljev), ki jih je
mogoče s klubskimi mizicami in po potrebi z dodatnimi stoli (do 50 komadov). Lahko pa
je prostor opremljen tudi kot predavalnica, s stoli (do 100 komadov) in mizami, odvisno
od potreb (za predavanja, delavnice itn). Prostor je opremljen z ozvočenjem, LCD
projektorjem in prenosnim računalnikom.
Projektna soba se uporablja za sestanke, izobraževanja in delavnice manjših skupin (do
30 oseb). Prostor je namenjen tudi prodajni galeriji KDK. Možno je ozvočenje, LCD in
računalniška projekcija.
Avla je namenjena galerijski dejavnosti, tako v spodnji kot zgornji etaži. Uporablja se za
kulturne prireditve (komorne in pevske koncerte, literarne večere ipd.) in sprejme do 100
sedežev. Avla se uporablja tudi za sprejeme in različne družabne dogodke s pogostitvami.
Prostor je opremljen z ozvočenjem, možna je LCD in računalniška projekcija.
Hotel City
Zelena dvorana sprejme max. 60 oseb in je primerna za seminarje, delovne sestanke…
Prostor je opremljen z grafoskopom, TV – sprejemnikom, video rekorderjem.
Oranžna dvorana sprejme 30 oseb, primerna je za seminarje, delovne sestanke….
Hotel Pacific
Večnamenska kristalna dvorana z vso avdio-video opremo, sprejme do 120 gostov in je
primerna za kongrese, delovne sestanke, seminarje…
Gasilski dom V Krškem
Dvorana z 80 sedeži, opremljena je z grafoskopom, diaprojektorjem
Sejna soba z 20 sedeži, opremljena z računalniško projekcijo na platno in video
projekcijo na platno.
Dvorana sprejme maksimalno 122 oseb in je razpoložljiva samo v dopoldanskem času.
Primerna je za seminarje, kongrese…
107
20
SEZNAM GOSTINSKIH OBRATOV, KI OBRATUJEJO NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO NA
DAN 15.10.2007
Naziv
Zap.
gostinskega
št.
obrata
Naslov
gostinskega
obrata
1.
AYRMIC
PTK Vrbina
2.
3.
4.
5.
6.
Bar Arh
Bar Balkan Pub
Bar Buršič
Bar DADA
Bar Dioniz
Veliki Podlog 8
Kolodvorska 5
C. 4. julija 94
Kolodvorska 1
C. 4. julija 84a
7.
8.
9.
10.
MDB 1
Rostoharjeva 1
Zaloke 16
Podbočje 66
11.
12.
13.
Bar Eny time
Bar Grič
Bar HIP HOP
Bar Jeruzalem
Bar Klanšek strelski klub
Bar Klavžar
Bar M
14.
15.
Bar Menza
Bar Mojca
16.
17.
Bar na igrišču
Bar na Kamnu
Partizanska c. 1
Titova cesta 101c
Kolodvorska 1a
Ulica 11.
novembra 3
Titova 114a
Spodnji Stari
Grad 42a
Veliki Kamen
Naziv matične firme
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
8270 Krško
8270 Krško
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
8274 Raka
8312 Podbočje
Sedež matične firme
Pagrat d.o.o.
Gorica 26
Arh Ivan
Karimani Agim
Lupšina Milena
Gorjup Uroš
Nedoh Boris
Veliki Podlog 8
Kolodvorska 5
C. 4. julija 94
Župančičeva 6
C. 4. julija 84a
Leskovec pri
8273 Krškem
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
8270 Krško
8271 Krško
8270 Krško
Lipovšek Darko
Plast d.o.o.
KRIA d.o.o.
Miklavž Franc
Strelski klub
Senovo-društvo
Klavžar Jožef
Mlakar Boštjan
Kvedrova c. 39
Rostoharjeva 1
Dečno selo 32
Podbočje 66
8290
8270
8253
8312
Sevnica
Krško
Artiče
Podbočje
8281 Senovo
8281 Senovo
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
Kovač Iztok
8282 Senovo
Četrtič Mojca
Partizanska c. 1
Dol. Brezovo 5
Kolodvorska 1a
8281 Senovo
8283 Blanca
8270 Krško
C. 4. julija 57
CKŽ 123a
8270 Krško
8270 Krško
8270 Krško
8282 Koprivnica
Trg izgnancev 12
Veliki Kamen
8250 Brežice
8282 Koprivnica
Drmaž Irena
Hvalec Janko
108
Leskovec pri
8273 Krškem
Leskovec pri
8273 Krškem
8274 Raka
8270 Krško
18.
Bar Nektar
Trg borcev 4
19.
20.
21.
22.
23.
Bar Oblaček
Bar Palma
Bar pri Lovcu
Bar pri Plavi
laguni
Bar Rajhenburg
24.
Bar Rimljanček
Brege 41
Dolga Raka 2
Libna 25
Apnenik pri
Velikem Trnu 1a 8270 Krško
CPB 47
8280 Brestanica
Leskovec pri
Drnovo 30
8273 Krškem
25.
Bar Rudar
Trg rudarjev 1
26.
27.
28.
29.
Bar Senuše
Bar Sodček
Bar Sonček
Bar Sonček
Bar Stadion cafe
pub
Senuše 51
Raka 44
Kolodvorska 1
CKŽ 141
8281 Senovo
Leskovec pri
8273 Krškem
8274 Raka
8270 Krško
8270 Krško
CKŽ 130
8270 Krško
30.
31.
32.
34.
Bar Štiblc
Cesta 4. julija 47
Bar Teja
CKŽ 50
Bar Teniški klub
Krško
CKŽ 130b
Sp. Stari Grad
Bar Velentina II 42a
8270 Krško
35.
36.
Bar Veliki Trn
Bar Videm
Veliki Trn 1
C. 4. julija 46
8270 Krško
8270 Krško
37.
Bar Zdole
Zdole 29c
8272 Zdole
33.
8270 Krško
8270 Krško
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
Leskovec pri
8273 Krškem
8250 Brežice
8270 Krško
Veličevič Jože
Trg borcev 4
Oblak Miran
Božič Božana
Kozole Boštjan
Mlinarič
Frančiška
Slišković Kata
Brege 41
Cesta svobode 31
Libna 25
Apnenik pri
Velikem Trnu 1a
CPB 47
Kastelic Ivan
Petan Ovsenik
Stanka
Drnovo 3a
Hrušovar Mojca
Bojan Kern
Simakovič Jelka
Zakšek Dragica
Senuše 51
Jelenik 2
C. 4. julija 40
CKŽ 141
8281 Senovo
Leskovec pri
8273 Krškem
8274 Raka
8270 Krško
8270 Krško
SAX PLUS d.o.o.
Agencija Most
d.o.o.
Golje Slavica
Teniški klub
Krško
CKŽ 135c
8270 Krško
Gubčeva ulica 7
CKŽ 50
8270 Krško
8270 Krško
CKŽ 130b
8270 Krško
Trg rudarjev 1
8270 Krško
8280 Brestanica
Leskovec pri
8273 Krškem
Hojnik Valentina Sp. Stari Grad 42a 8270 Krško
Leskovec pri
Felicijan d.o.o.
Veliki Podlog 34 8273 Krškem
Manček Viljem C. 4. julija 46
8270 Krško
Sokolovič Živič
Marija
Zdole 29c
8272 Zdole
109
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
Bar Zmajček
Bazen Brestanica
Borovnička bar
C Bar
Caffe bar
Cappucciner
Caffe bar Derby
Caffe Lurd
CKŽ 135c
Jetrno selo 2
Titova 4
Smednik 1
8270
8280
8281
8274
Krško
Brestanica
Senovo
Raka
Hočevarjev trg 8 8270 Krško
Tovarniška 6
8270 Krško
CPB 10
8280 Brestanica
Leskovec pri
Cantry pub bar
Veliki Podlog 1a 8273 Krškem
Cekin bar
CKŽ 132b
8270 Krško
Center cafe bar CKŽ 141
8270 Krško
Leskovec pri
CIAO AGIP bar Velika vas 69
8273 Krškem
Dnevni bar Božič Spodnje Dule 17 8270 Krško
Dnevni bar
Laguna
Tovarniška 8
8270 Krško
Dnevni bar
Marjanca
Dolenja vas 1
8270 Krško
Dnevni bar
Marjanca
CPB 25a
8280 Brestanica
Društvo
upokojencev
Senovo
Titova c. 99
8281 Senovo
Fast food
Whisky bar
Gostilna Bistro
Štirica
Gostilna Gadova
peč
Gostilna in
Resnik Marija
Zavod Regio
Krošelj Dragica
Cerovšek Vida
CKŽ 135c
CKŽ 37
Titova 4
Smednik 1
Jurkovič Milan Hočeverjev trg 8
Fasada d.o.o.
Šolska 3
Fabjančič Andrej CPB 10
8270
8271
8281
8274
Krško
Krško
Senovo
Raka
Kerin Tatjana
Pajtler Dejan
Zakšek Jože
Veličevič
Sebastjan
Božič Andreja
Veliki Podlog 1a
CKŽ 132b
CKŽ 141
Ul. Anke Salmič
31a
Spodnje Dule 17
8270 Krško
8250 Brežice
8280 Brestanica
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
Jeler Mojca
Tovarniška 8
8270 Krško
Barlek Marjana
Papirniška 17
8270 Krško
CPB 25a
8280 Brestanica
Titova c. 99
8281 Senovo
Kolodvorska 5a
Župančičeva 5
8270 Krško
8270 Krško
CKŽ 137
Sremiška 3
8270 Krško
8270 Krško
Jeler Marjanca
Društvo
upokojencev
Senovo
Karimani
Džemail
Gorjup Uroš
CKŽ 132a
8270 Krško
Četrtič Mojca
CKŽ 132a
8270 Krško
Kerin Jožef
Pohle & M
Podbočje 11
Cesta na ribnik 3
8312 Podbočje
8280 Brestanica
Podbočje 11
8312 Podbočje
Cesta na ribnik 3 8280 Brestanica
110
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
prenoč. Pohle
Gostilna in
prenoč. Senica
Titova c. 89
8281 Senovo
Senica Miha
Kostanjevica
Gostilna Majolka Dol. Prekopa 26 8311 na Krki
Čavčič Nikola
Gostilna Kosar Trg 7
8280 Brestanica
Kosar Miroslav
Gostilna
Medvedji brlog Zasavska cesta 12 8280 Brestanica
Vovčak Kristina
Gostilna Murko CKŽ 16
8270 Krško
Murko Srečko
Gostilna Pečnik Gunte 8
8270 Krško
Pečnik Stanka
Gostilna Pod
Lipo
Šolska c. 1
8280 Brestanica
Kodrič Jože
Gostilna pri Luki Smednik 12
8274 Raka
Tratnik Franc
Družba Figura
Gostilna Tratnik Raka 46
8274 Raka
VGS d.o.o.
Gostilna Tri
lučke
Sremič 23
8270 Krško
Radej Tanja
Gostilna Zinka
Lekše
Veliki Trn 21
8270 Krško
Lekše Zinka
Urbaničič
Gostišče Allegro CPB 47
8280 Brestanica
Dominik
Gostišče Ribnik
Dular
Raztez 1
8280 Brestanica
Dular Jože
Pristava pri
Leskovec pri
Havana bar
Leskovcu 20
8273 Krškem
IDAM d.o.o.
HIP HOP bar
Zaloke 15
8274 Raka
SI TRADE d.o.o.
Leskovec pri BDS Sremič
Hotel Pacific
MDB 1
8273 Krškem
d.o.o.
Karizma lounge
bar
CKŽ 69
8270 Krško
Zupanc Damijan
Leskovec pri
Kava bar Ana
Mrtvice 43
8273 Krškem
Jurkas Anica
Titova c. 89
8281 Senovo
Malo Mraševo 7
Trg 7
8312 Podbočje
8280 Brestanica
Zasavska cesta 12
CKŽ 16
Gunte 8
8280 Brestanica
8270 Krško
8270 Krško
Šolska c. 1
Smednik 12
8280 Brestanica
8274 Raka
Raka 46
8274 Raka
Sremič 23
8270 Krško
Veliki Trn 21
8270 Krško
CPB 47
8280 Brestanica
Kostanjek 20
8272 Zdole
Križe 19
Kapele 42
8282 Koprivnica
8258 Kapele
Trg Matije Gubca 3 8270 Krško
Pot na jez 5
Mrtvice 43
1433 Radeče
Leskovec pri
8273 Krškem
111
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
Kava bar Point
Kava bar
Senovčan
Kavarna & klub
Zvezda
Keglban club bar
Nočni bar Inn
klub
Nova Kitajska
Okrep. AP-Kava
bar
Okrep. Arh
Okrep. Bon
Božidar
Okrep. Dvor
Okrep. Grand
Prix
Okrep. in
trgovina Olga
Dimic Javornik
CKŽ 134d
8270 Krško
Žičkar Jože
CKŽ 134d
8270 Krško
Titova 80
8281 Senovo
Jankovič Boris
Titova 80
8281 Senovo
CKŽ 36
Bohorska cesta
11
Trg Matije Gubca
3
CKŽ 97
8270 Krško
Zavod Regio
CKŽ 37
8270 Krško
8281 Senovo
Senica Miha
Titova c. 89
8281 Senovo
8270 Krško
8270 Krško
Šišič Ana
Chen Vebin
Trg Matije Gubca 3 8270 Krško
CKŽ 97
8270 Krško
Kolodvorska 5
Ulica 11.
novembra 16
8270 Krško
Perc Anton
Leskovec pri
8273 Krškem
Arh Jože
Glogov Brod 18
8253 Artiče
Ulica 11. novembra
Leskovec pri
16
8273 Krškem
Raka 44
CPB 20
8274 Raka
Bon Božidar
8280 Brestanica
Dvoršek Ivan
Leskovec pri
8273 Krškem
Podlesnik Alojz
Raka 44
CPB 20
Drnovo 69
Leskovec pri Dimic Javornik
Velika vas 10
8273 Krškem
Olga
Karimani
Okrep. Karimani Kolodvorska 5
8270 Krško
Džemail
Okrep. Križaj
Malo Mraševo 7 8312 Podbočje
Čavčič Nikola
Leskovec pri
Okrep. Majolka Žadovinek 38
8273 Krškem
Šribar Jožica
Okrep. Marina
Armeško 26
8280 Brestanica
Zupanc Marina
Okrep. pivnica
Zvezda
Dolenja vas 81
8270 Krško
Pinterič Vlado
Leskovec pri
Okrep. Polc
Trg borcev 6
8273 Krškem
Pevec Borut
Drnovo 69
8274 Raka
8280 Brestanica
Leskovec pri
8273 Krškem
Velika vas 10
Leskovec pri
8273 Krškem
Kolodvorska 5a
Malo Mraševo 7
Žadovinek 38
Armeško 34
Dolenja vas 81
Trg borcev 6
8270 Krško
8312 Podbočje
Leskovec pri
8273 Krškem
8280 Brestanica
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
112
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.
111.
112.
113.
114.
Okrep. pri
Gorencu
Velika vas 33
Okrep. pri Knapu Armeško 26
Okrep. pri
Tišlarju
Zdole 29a
Okrep. Resa
Sremiška 9
Ul. 11. novembra
Okrep. Sara
41
Okrep. Saša
Bistro
CKŽ 17
Okrep. Sever
Zdole 68
Okrep. Slašč.
HIRA GRIL
Titova 86
Ulica 11.
Okrep. Tanja
novembra 3
Okrep. Terpinc
Ernesta
Rožno 33
Okrep. Viva bar
Krško
CKŽ 131a
Okrepčevalnica/B
ar ASS
Drnovo 23
Orange bar
CKŽ 137
Oštarija
Margareta
C. 4. julija 22
PE VIPAP Krško,
menza
Tovarniška 18
Peronospora
Titova cesta 4
Pivnica Apolon Dalmatinova 3
Pizzerija Fontana Dalmatinova 7
Pizzerija Račko CKŽ 44a
Planinska koča Dobrava 59
Leskovec pri
8273 Krškem
Gorenc Mihaela
Urbančič
8280 Brestanica
Dominik
Velika vas 33
Leskovec pri
8273 Krškem
CPB 47
8280 Brestanica
8270 Krško
Molan Ivan
8270 Krško
Kodela Jože
Leskovec pri
8273 Krškem
Pustišek Majda
Zdole 29a
Sremiška 9
Ul. 11. novembra
41
8270 Krško
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
8272 Zdole
CKŽ 17
Zdole 68
8270 Krško
8272 Zdole
Zorko Marija
Sever Darja
8281 Senovo
Ćatipi Nedžadi
Leskovec pri
8273 Krškem
Butkovič Franc
Titova 86
8281 Senovo
Ulica 11. novembra
Leskovec pri
3
8273 Krškem
8280 Brestanica
Rožno 33
8280 Brestanica
Ferrarska 7
Terpinc Ernesta
OMV Slovenija
8270 Krško
d.o.o.
Leskovec pri Staver Stanko
8273 Krškem
Anica
8270 Krško
ABK biro d.o.o.
Drnovo 23
Rozmanova 20
6000 Koper
Leskovec pri
8273 Krškem
8270 Krško
8270 Krško
C. 4. julija 22
8270 Krško
Ptujska cesta 95
Titova cesta 4
Dalmatinova 3
Dalmatinova 7
CKŽ 44a
Reštanj 37
2000
8281
8270
8270
8270
8281
8270
8281
8270
8270
8270
8281
Krško
Senovo
Krško
Krško
Krško
Senovo
Blazinšek Robi
ISS servisystem
d.o.o.
Slapšak Špela
Apolon d.o.o.
Pohle Tomaž
Levičar Irena
Abram Majda
Maribor
Senovo
Krško
Krško
Krško
Senovo
113
116.
Bohor
POP bar
Portos restav. in
kavarna
117.
118.
Rest. CITY
Rest. Silvester
119.
120.
121.
Sara bar
Slaščičarna
Jagoda
Stara Pizzerija
122.
123.
Stil bar
Šalko bar
124.
125.
Teak lounge club MDB 2
Vrtni bar
Šutna 31
115.
CKŽ 77
8270 Krško
Brdik Antoni
CKŽ 77
8270 Krško
C. 4. julija 44
Trg Matije Gubca
3
Raka 113
Apnenik pri
Velikem Trnu 11
8270 Krško
Portos d.o.o.
Cesta 4. julija 44
8270 Krško
8270 Krško
8274 Raka
8270 Krško
Portos d.o.o.
Kopros d.o.o.
Urbanč
Aleksandra
Cesta 4. julija 44 8270 Krško
Cirje 6
8274 Raka
Cesta kozjanskega
odreda 6
8281 Senovo
8270 Krško
8270 Krško
Karimani Gzim
Portos d.o.o.
CKŽ 29
Cesta 4. julija 44
8270 Krško
8270 Krško
Leskovec pri
8273 Krškem
8312 Podbočje
Benje Bojan
Šalamon Jože
Cesta 4. julija 104 8270 Krško
Cesta 12
8270 Krško
Dular Rudi
Kuhar Marija
Sremič 35
Šutna 31
CKŽ 15a
CKŽ 59
Cesta 4. julija
104
Cesta 12
8270 Krško
8270 Krško
8270 Krško
8312 Podbočje
114
21
SEZNAM DRUŠTEV, VPISANIH V REGISTER DRUŠTEV UE KRŠKO na dan 28. 2. 2007
EMŠO
9991672193000
9991672371000
9995882494000
9991166271000
9995152143000
9995877229000
9991166611000
9995849683000
9995253454000
9995156335000
9995176352000
9991166131000
9991166123000
9995234905000
9995203520000
9991166760000
9991166409000
9991672452000
9991672053000
9991166646000
9991671812000
NAZIV
ALTERNATIVNO KULTURNO DRUŠTVO PROSTOR IDEJ,ZAGONA
ARC - ZDRUŽENJE ZA URAVNAVANJE SOBIVANJA
ASTRONOMSKO DRUŠTVO NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO
AVTO MOTO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI
AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO
BALINARSKI KLUB KRŠKO
BIG BAND KRŠKO,KULTURNO DRUŠTVO
CLUB PRAKTIČNEGA STRELJANJA KRŠKO
ČEBELARSKA ZVEZA KRŠKO
ČEBELARSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI
ČEBELARSKO DRUŠTVO KRŠKO
ČEBELARSKO DRUŠTVO LESKOVEC
ČEBELARSKO DRUŠTVO RAKA
ČEBELARSKO DRUŠTVO SENOVO-BRESTANICA
DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA SENOVO
DIVING TEAM KRŠKO
DREN DRUŠTVO ZA REKREACIJO IN BORILNE VEŠČINE
DRUŠTVO ARHITEKTOV IN ŠTUDENTOV ARHITEKTURE POSAVJA
DRUŠTVO BOHORSKA KONJENICA
DRUŠTVO DOMAČE KOLINE KOSTANJEVICA NA KRKI
DRUŠTVO DRUŽINA IN ŽIVLJENJE
NASLOV
KOSTANJEK
ŽADOVINEK , LESKOVEC
VRBINA
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
RAKA
LESKOVEC PRI KRŠKEM
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
STRAŽA PRI RAKI
ARDRO PRI RAKI
BRESTANICA
SENOVO
KRŠKO
KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
DOLENJI LESKOVEC
KOSTANJEVICA NA KRKI
LESKOVEC PRI KRŠKEM
9995079870000
9995155916000
9991166549000
9995273307000
9991166336000
9995223644000
9991167138000
9991672223000
DRUŠTVO ENERGETIKOV SLOVENIJE PODRUŽNICA BRESTANI
DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH POSAVJA
DRUŠTVO GORJANSKA KONJENICA KOSTANJEVICA NA KRKI
DRUŠTVO INVALIDOV KRŠKO
DRUŠTVO IZVIR ZA PROSTOVOLJNO DELO PREVENTIVO IN
DRUŠTVO KADROVSKIH DELAVCEV V POSAVJU KRŠKO
DRUŠTVO KARBID SENOVO
DRUŠTVO KATAPULT
BRESTANICA
KRŠKO
DOBE
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
SENOVO
KRŠKO
31
9A
12
HMELJSKA CESTA
007 A
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
4
TRG MATIJE GUBCA
3
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
48
116
NOVA POT
2
GRAJSKA CESTA
12
LAPAJNETOVA ULICA
10
24
7
CESTA V LOG
12
TITOVA CESTA
97
ROZMANOVA ULICA
34
GUBČEVA ULICA
8
GREBENČEVA CESTA
5A
57
GORJUPOVA CESTA
5
GREBENČEVA CESTA
4
CESTA PRVIH
BORCEV
18
CESTA 4. JULIJA
66
17
CANKARJEVA ULICA
3
HUMEKOVA ULICA
19
TOVARNIŠKA ULICA
18
POT NA ARMES
7
GUBČEVA ULICA
2
ZASTOPNIK
BLAZINŠEK
PETAN
JAKŠA
HODNIK
FREELAND
PEČENKO
CEGLAR
ČEPLAK
KOS
JORDAN
ŠIŠKO
ŠIŠKO
ZUPANČIČ
SIMONIŠEK
ŠOLN
KARABAŠ
ISKRA
JANC
ŽUPANC
TOMAZIN
PETAN
POŽUN
KUHAR
VODOPIVEC
PLETERSKI
DVORŠEK
KOREN
PLANINC
JAGRIČ
115
9995634342000
9991166875000
9995942144000
9991166654000
9995811066000
9991671758000
9991672592000
9991672231000
9991671928000
9991671685000
9995798175000
9995290783000
9995212154000
9995252482000
9991166905000
9991167057000
9991166492000
9995173205000
9991166581000
9995227062000
9991166816000
9991167189000
9991166557000
9991672657000
9991166212000
9991672207000
DRUŠTVO KMETIC KRŠKO
DRUŠTVO LEDVIČNIH IN DIALIZNIH BOLNIKOV KRŠKO
DRUŠTVO LIKOVNIKOV KRŠKO-OKO
DRUŠTVO LJUBITELJEV FOTOGRAFIJE KRŠKO
DRUŠTVO LJUBITELJEV NARAVE KRŠKO
DRUŠTVO LJUDSKI PEVCI 'PŠENIČNI' KLAS VIHRE
DRUŠTVO MLADI HARMONIKARJI PODBOČJE
DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO 1
DRUŠTVO MOJA JOGA
DRUŠTVO ORGANIZACIJA PRIDELOVALCEV SREMIČ
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE KRŠKO
DRUŠTVO POTAPLJAČEV VIDRA KRŠKO
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE BRESTANICA
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE DOLENJA VAS
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KOPRIVNICA
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KOSTANJEVICA NA KRKI
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO DESNI BREG
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO LEVI BREG
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO POLJE
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LESKOVEC PRI KRŠKEM
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE PODBOČJE
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE RAKA
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SENOVO
DRUŠTVO PUM-POSAVSKA UNIJA MLADIH
DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV KRŠKO
DRUŠTVO SENIORJEV,MENEDŽERJEV IN STROKOVNJAKOV PO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
BRESTANICA
VIHRE
PODBOČJE
SENOVO
SENOVO
SREMIČ
KRŠKO
KRŠKO
BRESTANICA
STARI GRAD
KOPRIVNICA
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
KRŠKO
VIHRE
LESKOVEC PRI KRŠKEM
PODBOČJE
RAKA
SENOVO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
9991671979000 DRUŠTVO SOCIALNIH DEJAVNOSTI KOLPINGOVA DRUŽINA B
BRESTANICA
9991672274000
9995156394000
9991672258000
9991671626000
9991166956000
KRŠKO
KRŠKO
GMAJNA
DRNOVO
KRŠKO
DRUŠTVO SOLZICE
DRUŠTVO SOŽITJE-DRUŠTVO ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJAM
DRUŠTVO SPIDVEJ TIM MATIJA DUH
DRUŠTVO STROJNA SKUPNOST DRNOVO
DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KRŠKO
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
LESKOVŠKA CESTA
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
DALMATINOVA ULICA
NA DORCU
52
29
23
8
17
44
28
BRAČIČEVA ULICA
2
CANKARJEVA CESTA
48
62
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
52
CESTA 4. JULIJA
038 A
CESTA NA RIBNIK
14
001 A
2
GORJANSKA CESTA
9
BOHORIČEVA ULICA
14
CESTA 4. JULIJA
66
32
PIONIRSKA CESTA
004 A
70
108
TRG XIV. DIVIZIJE
3
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
37
TRG MATIJE GUBCA
1
CANKARJEVA ULICA
1
CESTA PRVIH
BORCEV
008A
NASELJE NUKLEARNE
ELEKTRARNE
17
CESTA 4. JULIJA
038 A
10
029 A
TOVARNIŠKA ULICA
4
VINTAR
HOTKO
DUŠIČ DULAR
ZORKO
ZALOKAR DIVJAK
JANKOVIČ
ŠTEFANIČ
PŠENIČNIK
PERČIČ
KUNEJ
KERIN
SLATNER
CIZEL
VOLČANŠEK
ROŠTOHAR
KUČIČ
ŠRIBAR
URŠIČ
BERIBAK
ARH
JUREČIČ
BIZJAN
HOSTAR
RAČIČ
PLANINC
ŠTUCIN
BOBNIČ
UREK
MIŽIGOJ
DUH
JENŽUR
KASTELIC
116
9991671952000 DRUŠTVO ŠPORTNA ŠOLA POSAVJE
9995273633000 DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SIVI DIM KRŠKO
9991166239000 DRUŠTVO TURISTIČNIH KMETIJ KRŠKO
KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
KRŠKO
9995206251000
9995152216000
9995155851000
9995220378000
9995156319000
9995751594000
9991166158000
9991671804000
9995905486000
9995825997000
9991672240000
9991166352000
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BRESTANICA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KOSTANJEVICA NA KRKI
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRŠKO
DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAKA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV SENOVO
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA NA KRKI
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV PODBOČJE
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RAKA
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV SREMIČ
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV VELIKI TRN
DRUŠTVO VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV MOBILIZIRANIH S
DRUŠTVO ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE
BRESTANICA
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
RAKA
SENOVO
KOSTANJEVICA NA KRKI
PODBOČJE
RAKA
SREMIČ
VELIKI TRN
SENOVO
KRŠKO
9995933285000
9991672169000
9991166638000
9991672100000
9991671863000
9991166964000
9991166166000
9991166379000
9991166174000
9991166301000
9991671910000
9995892392000
9995176956000
9995923239000
9991672398000
9995993075000
9995204402000
DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO SONČEK POSAVJE
DRUŠTVO ZA DELO NA DOMU ŠKRIJA
DRUŠTVO ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE IN SAMOPOMOČ VIR
DRUŠTVO ZA MULTIMEDIJE 2525
DRUŠTVO ZA PODVODNI RIBOLOV 'ARTEMIS'
DRUŠTVO ZA PODVODNI RIBOLOV OCTOPUS
DRUŠTVO ZA PODVODNI RIBOLOV POZEJDON
DRUŠTVO ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA POSAVJA
DRUŠTVO ZA PRAKTIČNO STRELJANJE SENOVO
DRUŠTVO ZA PROSTO LETENJE KOSTANJEVICA NA KRKI
DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA SVETI ANTON
DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO KONDOR KRŠKO
DRUŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO KRŠKO
DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA
DRUŠTVO ZBIRATELJEV VOJAŠKE OPREME M-03
ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO POSAVJE
FILATELISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO
KRŠKO
KOSTANJEK
KRŠKO
KRŠKO
KREMEN
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
SENOVO
KOSTANJEVICA NA KRKI
GORENJI LESKOVEC
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
SPODNJI STARI GRAD
SOVRETOVA ULICA
031A ŠEBEK
ULICA 11. NOVEMBRA
24 UREK
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
52 COLARIČ
CESTA PRVIH
BORCEV
12 KOŠIR
RESLJEVA CESTA
3 ČERNOŠA
CESTA 4. JULIJA
57 PAJIĆ
40 HRIBERŠEK
TITOVA CESTA
99 PLETERSKI
GRAJSKA CESTA
23 TOMAZIN
11 GRUBIČ
036A VIZLAR
37 KODELA
18 ŽIČKAR
BRAČIČEVA ULICA
2 PŠENIČNIK
CESTA 4. JULIJA
62 UČANJŠEK
VALVASORJEVO
NABREŽJE
5 RIBIČ
30 ZAKŠEK
CESTA 4. JULIJA
67 BARŠEK
CESTA 4. JULIJA
038 A MACUR
004F ŽAJBER
CANKARJEVA ULICA
003 A PODGORŠEK
KOVINARSKA ULICA
009 A LONGO
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
105 OSTRELIČ
KVEDROVA ULICA
10 BRINOVEC
ORAŽNOVA ULICA
12 JERELE
6 KROŠELJ
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
44 VENEK
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
137 KROŠELJ
CESTA 4. JULIJA
58 ROSTOHAR
LJUBLJANSKA CESTA
11 JEVŠNIK
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
59 VOLČANJK
64 ORAŽEN
117
9991166972000
9995882770000
9991672061000
9995113334000
9995951330000
9991672045000
9991671774000
9991166794000
9991671855000
9995256097000
9995831202000
FOLKLORNO DRUŠTVO TUFLCI KRŠKO
FUN ŠPORT TEKMOVALNO REKREACIJSKI KLUB
GALOPSKO DRUŠTVO POSAVJA
GASILSKA ZVEZA KRŠKO
GIMNASTIČNO DRUŠTVO RAIN KRŠKO
GLEDALIŠKO DRUŠTVO LABORATORIJ
GOLF KLUB KRŠKO
HOPLA TEAM KRŠKO
INVALIDSKO DRUŠTVO ILCO POSAVJE
KAJAK KANU KLUB KRŠKO
KARATE KLUB TERMOTEHNIKA KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
SREMIČ
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KREMEN
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
SENOVO
9991167120000 KARATE KLUB TRIGLAV
9995207665000 KEGLJAŠKI KLUB KRŠKO
9991672436000 KEGLJAŠKI KLUB KRŠKO 2002
BRESTANICA
KRŠKO
KRŠKO
9995262097000 KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
9991671715000 KLUB BORILNIH VEŠČIN DREN
9991672134000 KLUB HARMONIKARJEV POVŠE
9995156378000 KLUB JAMARJEV KOSTANJEVICA NA KRKI
LESKOVEC PRI KRŠKEM
GORENJI LESKOVEC
KOSTANJEVICA NA KRKI
9991671987000
9995941300000
9995751608000
9995256925000
KLUB LJUBITELJEV FRAJTONAR'CE
KLUB MALEGA NOGOMETA ZVEZDA KRŠKO
KLUB POSAVSKIH ŠTUDENTOV
KLUB UPOKOJENIH DELAVCEV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
9995837243000
9991671707000
9991672347000
9991672495000
9991166921000
9995223130000
9991166204000
9995177324000
KLUB ZA PRAKTIČNO STRELJANJE POSAVJE
KOLESARSKI KLUB OLIMP 2004 KRŠKO
KOLO KLUB ŠPRIKLA KRŠKO
KONJENIŠKI KLUB GMAJNA
KONJENIŠKI KLUB KIKI
KONJENIŠKI KLUB POSAVJE KRŠKO
KOŠARKARSKI KLUB KRŠKO
KRILA KLUB KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
KRŠKO
KRŠKO
GMAJNA
ROŽNO
MRTVICE
KRŠKO
KRŠKO
PARTIZANSKA POT
ROZMANOVA ULICA
TOVARNIŠKA ULICA
CESTA 4. JULIJA
CESTA 4. JULIJA
BOHORIČEVA ULICA
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
NARPEL
CESTA 3. JULIJA
CESTA PRVIH
BORCEV
TRG MATIJE GUBCA
CESTA 4. JULIJA
ULICA ANKE
SALMIČEVE
ULICA ANKE
SALMIČEVE
12
32
23
19
58
62
4F
13
131
33
11
ROŽAC
ROVAN
REGALI
ŠRIBAR
ŠTAJNER
KEŠE
FABIJAN
BOGOLIN
VAKSELJ
ZORKO
HORN
23 BRENCE
3 KOCJAN
112A HRIBŠEK
40 MOHAR
29 KERIN
16 POVŠE
25 UNETIČ
GRAJSKA CESTA
VALVASORJEVO
NABREŽJE
7
AŠKERČEVA ULICA
2
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
53
LAPAJNETOVA ULICA
10
ULICA ANKE
SALMIČEVE
17
CESTA 4. JULIJA
038A
NARPEL
60
41
24
053 A
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
131
GUBČEVA ULICA
1
BOŽIČNIK
PAVLOVIĆ
UMEK
FICKO
BOŽIČ
VODLAN
PETRIČ
JORDAN
NARAGLAV
HABINC
DERŽANIČ
POMPE
118
9995177103000 KULTURNO DRUŠTVO ANTON AŠKERC KOPRIVNICA
KOPRIVNICA
9991672355000
9995006538000
9991167049000
9991672177000
9991166727000
9995932521000
9991167219000
9995113199000
9991166433000
KULTURNO DRUŠTVO GRIČ KRŠKO
KULTURNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI
KULTURNO DRUŠTVO LESKOVEC PRI KRŠKEM
KULTURNO DRUŠTVO LIBNA
KULTURNO DRUŠTVO OBZORJE KRŠKO
KULTURNO DRUŠTVO ODMEV KRŠKO
KULTURNO DRUŠTVO SRAKE Z RAKE
KULTURNO DRUŠTVO STANE KERIN PODBOČJE
KULTURNO DRUŠTVO SVETI LOVRENC,GORA
KRŠKO
KOSTANJEVICA NA KRKI
LESKOVEC PRI KRŠKEM
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM
KRŠKO
KRŠKO
MALI KOREN
PODBOČJE
GORA
9995155843000
9991166662000
9991672037000
9991672266000
KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA BBRESTANICA
KULTURNO DRUŠTVO ŽAREK DOLENJA VAS
KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAKA
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BUTNHRUPN KRŠKO
9991671634000
9991166697000
9995990076000
9991167022000
9991672118000
9995961629000
9995152151000
9995137861000
9995152283000
9995176816000
9995152232000
9995060427000
9995152364000
9995152160000
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FLOKART
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO POSAVSKI OKTET
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO SLOVENIJA
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VALVASOR
KVARTET KLARINETOV CLARIFOUR,DRUŠTVO
LIONS CLUB INTERNATIONAL-KRŠKO
LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA
LOVSKA DRUŽINA KOSTANJEVICA NA KRKI
LOVSKA DRUŽINA KRŠKO
LOVSKA DRUŽINA PODBOČJE
LOVSKA DRUŽINA RAKA
LOVSKA DRUŽINA SENOVO
LOVSKA DRUŽINA VELIKI KAMEN
LOVSKA DRUŽINA VELIKI PODLOG
BRESTANICA
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM
RAKA
KRŠKO
DOBRAVA PRI
KOSTANJEVICI
BRESTANICA
GORENJA LEPA VAS
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
DOLENJI LESKOVEC
KOSTANJEVICA NA KRKI
TRŠKA GORA
PODBOČJE
KRŽIŠČE
BREZJE PRI DOVŠKEM
MALI KAMEN
PRISTAVA PRI LESKOVCU
9995152194000 LOVSKA DRUŽINA VIDEM OB SAVI
9995825857000 LOVSKO DRUŠTVO SVETI DUH VELIKI TRN
9995264332000 LOVSKO KINOLOŠKO DRUŠTVO POSAVJA KRŠKO
KRŠKO
VELIKI TRN
KRŠKO
2 UDUČ
ULICA MILKE
KERINOVE
GRAJSKA CESTA
ULICA 11. NOVEMBRA
22
18
24
88
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
44
TRG MATIJE GUBCA
2
001 A
1
31
CESTA PRVIH
BORCEV
12
88
066A
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
105
MOŠKON
KUNTARIČ
KERIN
ŽENER
KALČIČ
STARC
ČEŠNOVAR
COLNER
MAVSAR
8
10
8
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
8
SREMIŠKA CESTA
005 A
TRG MATIJE GUBCA
3
051 A
RESLJEVA CESTA
3
21
99
17
033 A
038 B
017 A
ULICA TONČKE
ČEČEVE
6
18
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
23
JORDAN
STANIČ
PREVEJŠEK
KOMOČAR
PIRC
KROŠELJ
SLEMENŠEK
ABRAM
MEDVED
ZUPANČIČ
JAN
GABRIČ
KUNŠEK
KORETIČ
VRTNA ULICA
MARJETIČ
DAMJANOVIĆ
DOMITROVIČ
RADEJ
KOZOLE
KILER
ŠEPEC
119
9991671880000
9991672380000
9991166719000
9995209617000
9991166620000
9991166417000
9991672088000
MEDNARODNO POLICIJSKO ZDRUŽENJE-IPA-SEKCIJA SLOVE
MLADINSKA ŠPORTNA ZVEZA POSAVJA
MLADINSKO DRUŠTVO PODBOČJE
MODELARSKI KLUB KRŠKO
MOTO KLUB RODEO RIDERS
MOTO KLUB THUNDER KRŠKO
MOTORISTIČNI KLUB PEKLENE OSE
KRŠKO
KRŠKO
PODBOČJE
KRŠKO
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM
KRŠKO
SENOVO
9991672606000
9995282578000
9995218683000
9991671839000
9991671766000
9991166310000
9995155932000
9995976952000
9995208840000
9995152330000
9991166468000
9991166778000
9995262968000
9991166115000
9991671898000
9991166476000
9991672339000
9991167154000
9991166344000
9995972981000
9991672282000
9991166441000
9995798167000
9995248795000
MULTISPORT KLUB
NAMIZNOTENIŠKI KLUB NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO
NOGOMETNI KLUB KRŠKO
NOGOMETNI KLUB SENOVO
OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA KRŠKO
OBMOČNI ODBOR ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVEN
OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB KRŠKO
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BRESTANICA
PIHALNI ORKESTER VIDEM-DRUŠTVO
PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO
PLANINSKO DRUŠTVO POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI
PLANINSKO DRUŠTVO VIDEM KRŠKO
PLAVALNI KLUB CELULOZAR KRŠKO
PLESNI KLUB BOLERO KRŠKO
PLESNI KLUB LUKEC
POČITNIŠKO DRUŠTVO POSAVJA-METULJ
POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV POSAVJE KRŠ
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE
POSAVSKI ALPINISTIČNI KLUB
POSAVSKI PLESNI KLUB LUKEC KRŠKO
POSAVSKO DRUŠTVO SENIORJEV MENEDŽERJEV IN STROKOV
POSAVSKO KONJEREJSKO DRUŠTVO KRŠKO
POSAVSKO-DOLENJSKO PRAŠIČEREJSKO DRUŠTVO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BREGE
KRŠKO
BRESTANICA
KRŠKO
SENOVO
ZDOLE
KRŠKO
KRŠKO
BRESTANICA
KRŠKO
SENOVO
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
KRŠKO
BREZJE PRI SENUŠAH
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KALCE-NAKLO
BREGE
9995015081000 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRESTANICA
BRESTANICA
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA 4. JULIJA
53
30
1
038A
126
084 A
5
CESTA 4. JULIJA
KVEDROVA ULICA
MENCINGERJEVA
ULICA
4
VRTNA ULICA
20
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 130 A
ULICA 9. FEBRUARJA
8
18
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
30
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
30
CESTA NA RIBNIK
28
TOVARNIŠKA ULICA
18
TITOVA CESTA
106
LJUBLJANSKA CESTA
14
CESTA 4. JULIJA
32
TOVARNIŠKA ULICA
18
22
CESTA 4. JULIJA
038A
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
30
CESTA 4. JULIJA
57
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
53
CESTA 4. JULIJA
038A
CESTA 4. JULIJA
038A
BOHORIČEVA ULICA
9
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
30
10
21
CESTA PRVIH
BORCEV
2
UREK
PAVLOVIĆ
PUNTAR
BUČAR
TOMAŽIN
ŽIČKAR
POŽUN
KRAMARŠIČ
KOSEDNAR
SLIVŠEK
STRNAD
PETROVIČ
SMODIČ
ŠTIH
ZAKŠEK
VEGELJ
URŠIČ
ŠTOKAR
LEKŠE
BUČAR
KLJUN
VODLAN
OMERZU
PAJIĆ
BEZJAK
POZVEK
VODLAN
KOMOČAR
SIMONIŠEK
KUNTARIČ
ŽIBERT
ŽELEZNIK
120
9995220459000
9995204135000
9995168473000
9995218098000
9995177499000
9995209790000
9995137527000
9995152208000
9995204674000
9995224560000
9995225493000
9995219825000
9995006805000
9995172985000
9995176506000
9995236827000
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLENJA VAS PRI KRŠ
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DRNOVO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORA PRI KRŠKEM
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRK
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KRŠKO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LESKOVEC PRI KRŠKEM
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MALI KAMEN
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MALO MRAŠEVO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODBOČJE
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREKOPA
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RAKA
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ROŽNO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SENOVO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SENUŠE
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SMEDNIK
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STRANJE
9995176719000
9995155878000
9995176735000
9995202639000
9995156327000
9995220491000
9995225302000
9995164397000
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKA VAS
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKI KAMEN
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKI PODLOG
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKI TRN
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIDEM OB SAVI
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIHRE
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ZDOLE
PROSTOVOLJNO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO CELULO
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM
DRNOVO
GORA
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
MALI KAMEN
MALO MRAŠEVO
PODBOČJE
DOLNJA PREKOPA
RAKA
ROŽNO
SENOVO
SENUŠE
SMEDNIK
STRANJE
GORENJA VAS PRI
LESKOVCU
VELIKI KAMEN
VELIKI PODLOG
MALI TRN
KRŠKO
VIHRE
ZDOLE
KRŠKO
9995177090000
9995275555000
9995156351000
9995155835000
9991166859000
9995927544000
9991671731000
9995183740000
PROSTOVOLJNO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO TERMOE
RADIOKLUB ISKRA PREKOPA NA DOLENJSKEM
RADIOKLUB'KRŠKO'
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE-OBMOČNO ZDRUŽENJE KRŠKO
REKREACIJSKO ŠPORTNO DRUŠTVO ŠAJSPOH BLOKI KRŠKO
REKREATIVNO KOLESARSKO DRUŠTVO KRŠKO
REKREATIVNO KOLESARSKO DRUŠTVO SENOVO
RIBIŠKA DRUŽINA BRESTANICA-KRŠKO
BRESTANICA
DOLNJA PREKOPA
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
SENOVO
RAZTEZ
LJUBLJANSKA CESTA
BOHORIČEVA ULICA
ULICA 11. NOVEMBRA
TITOVA CESTA
TOVARNIŠKA ULICA
TOVARNIŠKA ULICA
CESTA PRVIH
BORCEV
15
029 A
31
007 A
14
24
8
35
62
021 B
56
62
95
51
002 B
13
GOMILŠEK
MLAKAR
LEVIČAR
CVELBAR
ŠRIBAR
ARH
MARGON
PIRC
BAZNIK
SIMONČIČ
JUNKAR
SLUGA
URŠIČ
KERIN
CEROVŠEK
REMIH
30
10
60
018 A
19
44
029C
18
PACEK
JANKOVIČ
NEČEMER
KOPINA
SELAK
KOZOLE
ŽUPEVC
KUNEJ
18
001 A
CESTA 4. JULIJA
58
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
15
ŽUPANČIČEVA ULICA
8
CESTA 4. JULIJA
38A
TITOVA CESTA
98
001 A
MEŠIČEK
PUSTOSLEMŠEK
KARABAŠ
HABICHT
GERMEK
SIKOŠEK
KRANJC
ŽVEGLIČ
121
9995152291000 RIBIŠKA DRUŽINA KOSTANJEVICA NA KRKI
9991166565000 ROKOMETNI KLUB KRŠKO
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
9991167081000 ROLARSKO-HOKEJSKI KLUB KRŠKO
9991672029000
9995551374000
9995932530000
9991671871000
9995209714000
9991167014000
9991672517000
9991671901000
ROMSKO DRUŠTVO ČHAVORA-KRŠKO
SADJARSKO DRUŠTVO POSAVJA
SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KRŠKO DRUŠTVO
SLOVENSKO ZDRUŽENJE REJCEV KONJ PASME POSAVEC
SMUČARSKI KLUB KRŠKO
SPEEDWAY FAN KLUB GERY KRŠKO
SPIDVEJ KLUB ŠTOJS
STRELSKI KLUB SENOVO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
GORENJA VAS PRI
LESKOVCU
KRŠKO
KRŠKO
RAVNO
KRŠKO
KRŠKO
SELA PRI RAKI
SENOVO
9991166590000
9995273315000
9995257999000
9995193478000
9995916879000
9995249171000
9991671995000
9991671944000
9995206243000
9991166450000
9991672509000
9991166751000
9991166182000
9995870313000
9991672401000
9995229545000
9991166522000
STRELSKO DRUŠTVO CENTER
STRELSKO DRUŠTVO LESKOVEC
ŠAHOVSKI KLUB TRIGLAV KRŠKO
ŠPORTNA ZVEZA KRŠKO
ŠPORTNI KLUB ADO KRŠKO
ŠPORTNO DRUŠTVO DOLENJA VAS
ŠPORTNO DRUŠTVO ENERGIJA KRŠKO
ŠPORTNO DRUŠTVO GORA
ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA
ŠPORTNO DRUŠTVO KRKA KOSTANJEVICA NA KRKI
ŠPORTNO DRUŠTVO KRŠKO POLJE
ŠPORTNO DRUŠTVO OTOK KOSTANJEVICA NA KRKI
ŠPORTNO DRUŠTVO PODBOČJE 75
ŠPORTNO DRUŠTVO POLICIST KRŠKO
ŠPORTNO DRUŠTVO PROMO KRŠKO
ŠPORTNO DRUŠTVO RAKA
ŠPORTNO DRUŠTVO REAKTOR
KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
SPODNJI STARI GRAD
KRŠKO
GORA
KOSTANJEVICA NA KRKI
KOSTANJEVICA NA KRKI
VIHRE
DOLNJA PREKOPA
PODBOČJE
KRŠKO
KRŠKO
RAKA
KRŠKO
9991672185000 ŠPORTNO DRUŠTVO SENOVO
9995220360000 ŠPORTNO DRUŠTVO SENUŠE
SENOVO
SENUŠE
LJUBLJANSKA CESTA
7 ZAGORC
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
131 KOZOLE
ULICA MLADINSKIH
DEL. BRIGAD
012 A SEVŠEK
001 A
30
2
4
038 A
038 A
14
1
BRAJDIČ
OREŠEK
PIRC
PANGERČIČ
OŠTRBENK
VODLAN
KERIN
GRILC
7
4
58
58
23
027 A
KVEDROVA ULICA
1
31
LJUBLJANSKA CESTA
7
LJUBLJANSKA CESTA
21
44
7
70
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
53
PAPIRNIŠKA ULICA
8
36
NARPEL
21
CESTA
KOZJANSKEGA
ODREDA
9
51
DVOJMOČ
PAVLIN
ŽNIDERŠIČ
ŠEBEK
ROMIH
MOLAN
SREBOTNIK
ŠINKOVEC
POLOVIČ
ZAJELŠNIK
ANDREJAŠ
CVELBAR
JEVŠENAK
PERC
KERIN
PEČARIČ
ŠONC
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
KOLODVORSKA ULICA
CESTA 4. JULIJA
CESTA 4. JULIJA
PARTIZANSKA CESTA
ULICA SLAVKA
ROŽANCA
GASILSKA POT
CESTA 4. JULIJA
CESTA 4. JULIJA
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
ŽUPANC
KRUMPAČNIK
122
9991672215000 ŠPORTNO DRUŠTVO SPEEDWAY KLUB DORI
9991166867000 ŠPORTNO DRUŠTVO STARA VAS
9991166328000 ŠPORTNO DRUŠTVO TEAM
ROŽNO
KRŠKO
PODBOČJE
9991166140000
9991672363000
9995255953000
9995223555000
ŠPORTNO DRUŠTVO TERMOELEKTRARNE BRESTANICA
ŠPORTNO DRUŠTVO VEJAR
ŠPORTNO DRUŠTVO VELIKI PODLOG
ŠPORTNO DRUŠTVO VELIKI TRN
9991672410000
9991672312000
9995238943000
9991671693000
9991167197000
9991672002000
9991672142000
9991672525000
9991166247000
9995275393000
9991166573000
9991672304000
9995006767000
9991671723000
9991166735000
9995112290000
9991671847000
9991672479000
9991167103000
9995252504000
9995892198000
9991672428000
9995882788000
9991166913000
9995651026000
ŠPORTNO DRUŠTVO VIHRE
ŠPORTNO DRUŠTVO V6 KRŠKO
ŠPORTNO DRUŠTVO ZDOLE
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽLAPOVEC
ŠPORTNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO VELIKO MRAŠEVO
ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO BALANCA
ŠPORTNO-TURISTIČNO DRUŠTVO GORICA
ŠPORTNO, TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO NEVIODUNUM
TENIŠKI KLUB BRESTANICA
TENIŠKI KLUB KRŠKO
THAI BOXING KLUB SCORPION KRŠKO
TRIATLON KLUB KRŠKO
TURISTIČNO DRUŠTVO BRESTANICA
TURISTIČNO DRUŠTVO JAMSKA SKUPNOST BREZOVSKA GORA
TURISTIČNO DRUŠTVO KOPRIVNICA
TURISTIČNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI
TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO
TURISTIČNO DRUŠTVO LOVRENC RAKA
TURISTIČNO DRUŠTVO PODBOČJE
TURISTIČNO DRUŠTVO SENOVO
TURISTIČNO HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE
UMETNIŠKO ROKODELSKO DRUŠTVO ART ŠPL
VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO ZDOLE
VOKALNA SKUPINA VALVASOR KRŠKO,DRUŠTVO
ZBOR ROKOMETNIH SODNIKOV POSAVJA
BRESTANICA
STRAŽA PRI RAKI
VELIKI PODLOG
VELIKI TRN
VIHRE, LESKOVEC PRI
KRŠKEM
KRŠKO
ZDOLE
KRŠKO
VELIKO MRAŠEVO
KRŠKO
GORICA
DRNOVO
BRESTANICA
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
BRESTANICA
BREZOVSKA GORA
VELIKI KAMEN
KOSTANJEVICA NA KRKI
KRŠKO
RAKA
PODBOČJE
SENOVO
ZDOLE
KOSTANJEK
ZDOLE
ZDOLE
KRŠKO
038A
BOHORČ
9 DROBEŽ
95 ŠKRBINA ROZMAN
OB POTOKU
CESTA PRVIH
BORCEV
18
6
60
18
31B
SREMIŠKA CESTA
25
18
LESKOVŠKA CESTA
002A
45
KIDRIČEVA ULICA
11
29
74
CESTA V LOG
2
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 130 B
HOČEVARJEV TRG
1
KAJUHOVA ULICA
3
CESTA IZGNANCEV
3
15
42
ULICA TALCEV
20
CESTA 4. JULIJA
59
36A
70
TITOVA CESTA
98
18
18
18
62
CESTA 4. JULIJA
58
LIPOGLAVŠEK
KLANČIŠAR
LAJKOVIČ
GORENJC
PIRC
SAJKO
ROBEK
ZADRAVEC
GROZDINA
GORJAN
KORETIČ
ZALOKAR
KENIG
OSTRELIČ
VORKAPIĆ
MERHAR
AVSENAK
JAZBEC
BRAČUN
DROBNIČ
PLANINC
KERIN
JUREČIČ
PETROVIČ
NOVAK
ŠPILER
ŽIVIČ
KUNEJ
PIRC
123
9991166387000
9991166506000
9995155797000
9995113369000
9991167073000
9991672487000
9991672070000
9995155827000
9995155819000
9995819598000
9995155789000
ZDRUŽENJE POTROŠNIKOV POSAVJA
ZDRUŽENJE REJCEV HLADNOKRVNIH KONJ IN HAFLINGERJE
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBČINSKO OZIROMA O
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRŠKO
ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRŠKO
ZDRUŽENJE ZA IZOBRAŽEVANJE ŽUPANOV
ZDRUŽENJE ZASEBNIH PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER
ZVEZA DRUŠTEV ZA TEHNIČNO KULTURO KRŠKO
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV KRŠKO
ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN POSAVJA
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
LESKOVEC PRI KRŠKEM
KOSTANJEVICA NA KRKI
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
KRŠKO
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
TRG BORCEV
ORAŽNOVA ULICA
CESTA 4. JULIJA
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
CESTA KRŠKIH ŽRTEV
23
52
15
4
6
19
148
58
23
23
14
KOŠIR
URBANČ
PODGORŠEK
VINTAR
PEVEC
CURHALEK
MOLAN
KARABAŠ
AVSENAK
MOLAN
JANC
124
22
PONUDNIKI S KONTAKTNIMI PODATKI
ANTONIJA JANKOVIČ
Osnovna ponudba:
Peka kruha in potic
Opis lokacije: na poti iz Krškega proti Brežicam pri gasilskem domu levo, druga hiša desno
Naslov
Kontaktne številke
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Vrsta registracije
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Vihre 27, 8273 Leskovec pri Krškem
Tel.: 07 492 03 85, Mobitel: 051 822 181
Antonija Jankovič
Po dogovoru
dopolnilna dejavnost na kmetiji
hrvaško
osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Kapaciteta ljudi: do 20 ljudi
Minimalna velikost skupine: 1 oseba
Maksimalna velikost skupine: 10 – 20 ljudi
-št. sedežev znotraj: 20
Kruh
3 € /1kg
Potice, sadni kruh
10 €
Okrašeni kruhi, kmečki kruh
2 - 3 dni
Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV , niso zavezanci za
DDV.
125
APOLON d.o.o.
Osnovna ponudba:
Pivnica Apolon je staremu mestnemu jedru v Krškem pred več kot desetimi leti vdahnila novo
življenje. Lokal, ki ga prej v bližnji okolici še ni bilo. Gostinsko izkušena družina Kos je
gostom ponudila nekaj novega in ljudje so Pivnico Apolon sprejeli takoj in jo vzeli za svojo.
Dodatna ponudba:
Z bogato ponudbo piva in pa nekaterimi novimi kulinaričnimi specialitetam, ki jih do takrat še
nismo poznali so poskrbeli, da lokal ni bil nikoli prazen. Od dopoldanskih malic, do poslovnih
kosil, v popoldanskem in večernem času pa prijetno okolje za druženje mladih, kot tudi
starejših obiskovalcev.
Ponudbo so iz leta v leto dopolnjevali in izpopolnjevali, tako, da so zadovoljili tudi tiste
najzahtevnejše, ki se v pivnico radi vračajo sami, s prijatelji ali pa v okviru zaključenih družb.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Dalmatinova 3, 8270 Krško
Tel: 07 490 23 60, Mobitel: 041 991 986
info@pivnicaapolon.si, tatjana.kos@pivnicaapolon.com
www.pivnicaapolon.com
Tatjana Kos
pon-pet: 8 – 24
sob,ned: 12 – 23
Različne oblike animacij, kulinarični dnevi (dnevi dalmatinske kuhinje,
glasba – predvsem poleti)
Nemško, Hrvaško, Italijansko, Angleško
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
100 ljudi
1-2 dni prej
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
126
TURISTIČNA KMETIJA ŠPILER
Osnovna ponudba:
Na sončnem obrobju Kozjanskega, ob prijetno vijugasti Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti, v
bližini Zdol leži naselje Kostanjek, kjer se malo nad slikoviti podružnično cerkvijo sv. Vida, nahaja
turistična domačija Petra Špilerja
Na domačiji Petra Špilerja se je združila tradicija z umetnostjo. Ob vsem prenovljenem nekdanjem
kozolcu in kleti, kjer je našla prostor razgibana jedilnica s krušno pečjo, vzbudi posebno pozornost
očarljivi vinski hram na vrhu vinograda. ETNO ART turizem pri Špilerju vas vabi, da se v prijetnem
domačem ambientu, poleg ogleda likovnih del in rokodelskih izdelkov ob domačem vinu nasitite z
avtohtonimi jedmi iz krušne peči, z dobrotami kršpopoljskega prašiča ter štruklji v juhi.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Kostanjek 18, 8272 Zdole
Tel: 07 477 81 09, Mobitel: 041 788 222
sanda.spiler@gmail.com
Peter Špiler
po dogovoru
ogled galerije, razstava rokodelcev, možnosti za dodatne razstave, dnevi
poezije, ambient za organizacijo prireditev, obletnic, ipd
DRUŠTVO ART ŠPL – varstvo dediščine
Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Turistična kmetija
Nemško, Hrvaško
osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Minimalna velikost skupine: 15 ljudi
Maksimalna velikost skupine: pozimi do 50 ljudi, poleti tudi do 100 ljudi
ali več
Št. sedežev znotraj: 50
Št. sedežev zunaj: 50
Možnost obiska: skozi celo leto
predhodna najava – 1 dan
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji (24.7.2006) - turizem na kmetiji – ogled kmetije, oddajanje površin
za piknike, vinotoč – 30 sedežev; ročno poslikavanje, ostali unikatni izdelki; drugo izobraževanje na
kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji: usposabljanje na kmetiji, organizacija delavnic, tečajev
Odločba (8.5.2007): H/55.305 – »Dejavnost turističnih kmetij brez nastanitve«; vrsta gostinskega
obrata – »Vinotoč« s pokritim gostinskim vrtom – skupaj 50 sedežev
Imajo tudi certifikat integrirane predelave.
127
GOSTILNA PEČNIK
Osnovna ponudba:
V gostilni Pečnik slovimo po domači kuhinji. Poleg jedi po naročilu vam nudimo visoko kakovostne, a
cenovno ugodne dnevne malice in kosila.
Med raznovrstno ponudbo pijač posebno pozornost zasluži rdeče vino. Postrežemo vam tako belo kot
rdečo kapljico, pa naj bo to dolenjski posebnež cviček ali pregovorno dobra frankinja.
Lokacija: Gostilna Pečnik leži v dolini reke Save (relacija Krško – Sevnica) ob mostu na poti v
Brestanico. Iz gostinske sobe in parkirišča je lep razgled na grad Rajhenburg, kamor se lahko
odpravite na 15 min sprehod in si ogledate Muzej novejše zgodovine Slovenije. Lahko pa se po gozdni
poti odpravite do energetskih točk na Dunaju ( 1 ura).
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Gunte 8, 8270 Krško
Tel.: 07 497 15 62, Mobitel: 041 791 437
gostilna.pecnik@siol.net
Albin Pečnik
Pon – sob: 7-22 ure
Nedelje in prvi dan praznika zaprto
Ponujajo dnevne malice, jedi po naročilu, najpogostejša ponudba jagenjček,
odojek, bograč, žrebičji zrezki in konjski golaž
s.p.
gostinska ponudba, gostilna
angleščina
osebnim avtomobilom,z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem
da
Kapaciteta ljudi: do 50 ljudi
- št. sedežev znotraj: 70
- št. Sedežev zunaj: 20
Veljavni cenik, za skupine dogovor
po dogovoru
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
128
GOSTILNA MEDVEDJI BRLOG
Osnovna ponudba:
V prijetnem lovskem ambientu ponudba tradicionalnih jedi, ekološko pridelane hrane, divjačine na
različne načine, lastna buteljčna vina.
Opis lokacije : Brestanica ob železniški progi, cesta Brestanica – Blanca - Sevnica
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Trženje in promocija
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Zasavska cesta 12, 8280 Brestanica
Tel.:07 49 71 683, 07 49 73 084, Mobitel: 040 802 654
mbrlog@volja.net
Franc Zorko
9:30 – 22:30
sobota, nedelja 12:00 – 22:30
TD Brestanica, Društvo vinogradnikov, 2 spletne strani
Posebnosti, zgodbe (družinska tradicija) in anekdote; »brlogasta oblika
ambienta«, lovec
s.p.
gostinska ponudba (gostilna)
italijansko, hrvaško, nemško
osebnim avtomobilom, z avtobusom, z mini avtobusom ali
kombijem
da
do 30 ljudi
vsaj 1 dan prej
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
129
GOSTIŠČE RIBNIK
Osnovna ponudba:
Ponudba domače, tradicionalne hrane, poseben poudarek na ribjih specialitetah, odprta domača in
buteljčna vina, animacijski večeri.
Dodatna ponudba:
- Domače jedi po dogovoru, doma pridelana vina, strokovno vodene degustacije
- Sodelovanje s folklorno skupino in možnost popestritve posameznih dogodkov, sodelovanje na
različnih prireditvah, odlična vina (priznanja iz tekmovanj), degustacije v lastni kleti.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Nastanitvene
kapacitete
Cena nočitve
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Raztez 1a, 8280 Brestanica
tel.: 07 497 14 45, fax: 07 497 14 45, Mobitel: 041 746 786
gostisce.dular@volja.net
www.gostisce-dular.com
Jože Dular
poleti: 11-23 vsak dan
Sob,ned in prazniki: 10-24
Pozimi: 12-23
catering
s.p.
gostinska ponudba, gostilna
Angleško
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem, oddaljenost iz krškega cca 5km
da
Minimalna velikost skupine: pozimi cca 100 ljudi
Maksimalna velikost skupine: poleti neomejeno
-št. sedežev znotraj: 130
-št. sedežev zunaj: 800
- št. sob: 4 sobe (kopalnica + spalnica)
- št. Ležišč: 11 postelj
- nočitev z zajtrkom 20 €
skozi celo leto, po predhodnem naročilu
odvisno od št. gostov in od namena dogodka
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
130
GRAD RAJHENBURG, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Osnovna ponudba:
Muzej se nahaja v gradu Rajhenburg, najstarejšem srednjeveškem gradu v Sloveniji, ki se v listini
omenja že leta 895. Gostje si v gradu lahko ogledajo tri stalne razstave:
Razstava o slovenskih izgnancih prikazuje nemške imperialistične težnje po slovenskem ozemlju,
razkosanje Slovenije, nemško raznarodovalno politiko, preselitvena taborišča in izganjanje v Srbijo, na
Hrvaško in v Nemčijo, prehod kočevskih Nemcev na izselitveno območje ob Savi in Sotli, življenje v
izgnanstvu in vrnitev izgnancev v domovino. Razstava o političnih zapornikih in internirancih
prikazuje okupatorjev teror na ozemlju vse Slovenije, zapiranje v zapore, mučenje, pobijanje in izgon
v koncentracijska taborišča v taborišča smrti (ta so na razstavi obširneje prikazana).
Razstava o trapistih prikazuje ustanovitev reda v Franciji, prihod v Rajhenburg, organizacijo reda in
življenje v samostanu, gospodarske in industrijske dejavnosti menihov, ter njihovo vpetost v prostor in
kraj. Prikazana je zgodovina gradu, ogledati si je mogoče tudi obnovljeni renesančni trakt in freske z
začetka 16. stoletja s prikazom legende o Kunigundi Bamberški.
Dodatna ponudba: Na gradu se odvijajo skozi vse leto različne kulturne prireditve, ki jih organizirajo
Turistično društvo Brestanica, Kulturno društvo Brestanica in Sklad RS za ljubiteljske kulturne
dejavnosti, območna izpostava Krško. Prireditve potekajo v sklopu prireditve »Poletje na gradu
Rajhenburg«.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Trženje in promocija
Vrsta registracije
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica
tel.: 07 49 71 568, mobitel: 031 405 21
irena.fuerst@guest.arnes.si
www.muzej-nz.si
Irena Furst
torek – petek 9 – 15 ure
sobota – nedelja 11 - 15 ure
letaki, internetna stran, turistične agencije,STO
kulturna dediščina
angleško, nemško
osebnim avtomobilom, z avtobusom, z mini avtobusom
kombijem
da
nad 50 oseb
Individualni obiskovalci:
odrasli: 1,67 €, mladina: 1,25 €
skupina do 15 oseb: odrasli: 1,67 €, mladina:1,25 €
skupina nad 15 oseb: odrasli:1,25 €, mladina: 0,83 €
popusti za otroke do 7 let: brezplačen ogled
nekaj dni prej
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
131
HIŠA TRT IN VINA KUNEJ
Osnovna ponudba:
Prestopiti prag Hiše trte in vina pomeni srečati in seznaniti se z vinom od njegovega začetka, to je od
vzgoje sadike vinske trte pa do okušanja vseh njenih sadov, ujetih v harmonijo in plemenitost vinskih
kapljic. Spoznavanje vinskih sort in zvrsti belega in rdečega Sremičana se prične v prostorih moderne
kleti v Brestanici. Po želji je možen ogled trsnice s strokovno predstavitvijo pridelave sadik vinske
trte. Pot lahko nadaljujemo na Sremič, kjer lahko v vinskem tabernakelju sklenemo degustacijo z
vrhunskimi sremiškimi vini, lahko tudi s slovenskim viteškim prvakom iz leta 2000, sorto laški rizling,
suhi jagodni izbor.
Dodatna ponudba:
Ponudba degustacije vina v Hiši trte in vina Kunej
Hiša trte in vina Kunej nudi nepozabno vinsko izkušnjo za vse ljubitelje vina. Ob ogledu kleti je
mogoče izbrati med naslednjimi vinskimi programi:
1. VINSKA PONUDBA KUNEA
2. VINSKA PONUDBA LEVIN
3. VINSKA PONUDBA PRESTIŽ
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Trženje in promocija
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
CPB 40, 8280 Brestanica
Tel.: 07 497 33 30, Fax.: 07 497 33 31, Mobitel: 041 435 442
a.kunej@siol.net
www.kunej.com
Tanja Kunej
po dogovoru
spletna stran, letaki in sejmi
s.p.
možnost nakupa vina, degustacije vina
Angleško, italijansko, hrvaško, nemško,francosko, špansko
osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Cenik (cene EUR brez DDV- 20% na osebo):
Vinska ponudba Kunea 5€
Vinska ponudba Levin 7€
Vinska ponudba Prestiž 10€
Dodatno:
- mesni in sirov narezek 2€
- kanapeji
3€
- domač ajdov kruh in potica 1€
vsaj 1 dan prej
Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, so zavezanci za
DDV.
132
IZLETNIŠKA KMETIJA GLAS
Osnovna ponudba:
Na poti na Sremič pri križu zavijete desno in kmalu vas prijazno pozdravi Izletniška kmetija GLAS.
Tu se lahko odpočijete od kolesarjenja ali pohoda po bližnji pohodniški poti. Ponujamo odlična vina,
ki jih sami pridelujemo iz 8000 trt. Tudi letos smo dobili več nagrad na Prazniku vin ob Bizeljsko
sremiški vinsko turistični cesti, ena izmed njih je Zlata medalja za Laški rizling izbor 2001.
Nudimo tako odprta vina kot buteljke, možen je tudi nakup. Naše odlične jedi so že marsikomu dobro
znane, posebej pa so priljubljeni domači sirovi štruklji in ajdova potica. V svojih prostorih lahko
sprejmemo do 50 gostov, ki se prej najavijo. Zunaj načrtujemo izgradnjo terase in manjšega otroškega
igrišča, vendar imajo otroci že sedaj na voljo gugalnice.
Dodatna ponudba:
Doma pridelana hrana, vseskozi v ponudbi meso perutnine in domače svinjine, kruh iz krušne peči,
mlinci, rezanci, različne vrste štrukljev, štrudljev, potic, doma pridelana vina
Naslov
Kontaktne številke
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Sremič 62, 8270 Krško
Tel.:07 492 76 36, Mobitel:031 306 158
Metka Glas
Petek od 13 – 01 ure
Sobota od 12 – 01 ure
Nedelja od 12 – 24 ure
Organizirano martinovanje in druga srečanja ob posameznih priložnostih,
novoletna praznovanja
- pohod po Grmadi
- sprehodi po naravi
dopolnilna dejavnost na kmetiji
gostinska ponudba, turistična kmetija
angleško, hrvaško
osebnim avtomobilom, z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem
da
Kapaciteta ljudi: do 50 ljudi
Minimalna velikost skupine: 15 ljudi
Maksimalna velikost skupine: 50 ljudi
- št. sedežev znotraj: 50 ljudi
en teden prej
Rezervacije možne na tel. : 07 49 27 636, Mobitel: 031 306 158
Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, niso zavezanci za
DDV.
133
IZLETNIŠKA KMETIJA VERTOVŠEK
Osnovna ponudba:
Nudimo doma pridelano hrano s poudarkom na avtohtonih jedeh, vseskozi v ponudbi kokošje in ovčje
meso, doma pridelana rdeča in bela vina.
Prirejajo zabave, prireditve in različna druženja pod velikim kozolcem, srečanje izgnancev,
organizirana martinovanja, ob Velikem Šmarnu kmečke igre, povezovanje z Društvom vinogradnikov
in ostalimi društvi v kraju, možnost poroke (cerkvene in civilne) v naravi in pogostitev, pikniki v
naravi , možnost in organiziranje hoje po žerjavici, možnost rekreacije na večnamenskem travnatem
igrišču (nogomet, odbojka…)
Opis lokacije:
po cesti iz Krškega proti Brestanici, skozi Senovo in naprej do Velikega Kamna, med Velikim
Kamnom in Brestanico je odcep, na njem kažipot, od tod pa je do kmetije le še kilometer.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica
Tel.:07 497 62 39, Mobitel: 041 983 170
vertovsek.turizem@gmail.com
Karel Vertovšek
Po dogovoru
Dodatna ponudba v okolici:
- gradovi (Podsreda, Brestanica, Pišece, Bizeljsko…)
- cerkve
- repnice na Bizeljskem
- Terme Olimija, Terme Čatež
- Bohor, Lisca, Jošt
dopolnilna dejavnost na kmetiji
gostinska ponudba, turistična kmetija, rekreacija, animacija, zabava
Angleško, italijansko, hrvaško
osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Kapaciteta sprejema: 150 – 200 ljudi
Minimalna velikost skupine: vsaj 10 ljudi
Maksimalna velikost skupine: lokal 60, kozolec 150 – 200 ljudi
- št. sedežev znotraj: 60 ljudi
- št. sedežev zunaj: 150 – 200 ljudi
predhodna najava (teden dni)
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, niso zavezanci za DDV.
134
KOČA NA BOHORJU
Osnovna ponudba:
Nudijo nedeljska kosila »na žlico« (jota, golaž, segedin, gobova juha z ajdovimi žganci), domače vino,
jedi po naročilu
Opis lokacije:
Bohor je 10 km oddaljen od Senovega – cesta je označena in vodi do koče.
Dodatna ponudba v okolici:
Naravne in kulturne vrednote: možnost pohodništva, pot štirih slapov, partizanska tiskarna bolnica,
nedeljska kosila.
1. nedelja v maju – jezikova nedelja – razstava jezikov
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Vrsta registracije
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Dobrava 59, 8281 Senovo
Tel:07 497 24 75, Fax: 07 49 72 475, Mobitel: 041 731 125
pdbohorsenovo@siol.net
Majda Abram
pon – zaprto,
okt – april: 7-21, maj-sept: 8-22
s.p.
Angleško, hrvaško
osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Minimalna velikost skupine: 20 ljudi
Maksimalna velikost skupine: 55
Kapacitete: 100 – 150
Število sedežev znotraj: 55 + 20
Število sedežev zunaj: 100
Število in vrsta sob: 5 posameznih, 50 skupnih ležišč
Število ležišč: 36
Sobe: 6, 30 €
1 mesec
Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, so zavezanci za
DDV.
135
OKREPČEVALNICA IN PIZZERIJA POLC
Osnovna ponudba:
Nahajamo se v centru Leskovca na glavnem trgu ob cerkvi. Vsaka upadnica v Leskovcu vas po glavni
cesti ulici 11. novembra pripelje na trg.
Ponudba hrane domača in balkanska hrana, pizze, tople malice, odojki in jagenjčki z ražnja.
Dodatna ponudba v okolici:
- v neposredni bližini športni objekti, trim steza
- kulturni dom in zgodovinski objekti
- kozmetika
Trg borcev 6, 8273 Leskovec pri Krškem
Tel.:07 49 03 050, 07 49 20 296, Mobitel: 041 633 503
borut.pevec@siol.net
www.hisahranepolc.si
Borut Pevec
pon–pet od 7-22 ure, terasa do 22 ure,
pet-sob od 7-01 ure, poleti terasa do 24 ure,
ned 7.30-22 ure
Tematski večeri (foto, plesni,….), gastronomski večeri, animacijski
Dodatni opis
programi, rekreacija, sodelovanje z ostalimi ponudniki v okolici: kulturno
ponudbe
društvo Leskovec, vinarji,….
rekreacija, ples
Posebnosti , zgodbe Gostinstvo kot tradicija hiše Polc že od leta 1850. Sedaj že kot 4. generacija
(družinska tradicija) nudimo hrano.
in anekdote
d.o.o.
Vrsta registracije
gostinska ponudba, gostilna, rekreacija, animacija, zabava
Tip ponudbe
Angleško, nemško, hrvaško
Tuji jeziki
osebnim avtomobilom,z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem,
Dostopno z
da
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost Kapaciteta ljudi: 300 ljudi
Minimalna velikost skupine: 4 osebe
skupine
Maksimalna velikost skupine: 100 ljudi
- št. sedežev znotraj: 210
- št. sedežev zunaj: 50
dva dni prej
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
136
TURISTIČNA KMETIJA PLAHUTA
Osnovna ponudba:
Nudimo vam doma pridelano ekološko hrano, ponudba mesa jelenov in ostale divjačine, narezkov,
vseskozi v ponudbi juha, govedina, različne vrste štrudljev, sira (tudi siri drugih ekoloških kmetij),
kruha i krušne peči, doma pridelano vino, jabolčni sok.
Dodatna ponudba:
Obore jelenov (trenutno 25 kom), prašičev (10 kom), povezovanje z ostalimi ponudniki, predvsem
ekološkimi kmetijami.
Dodatna ponudba v okolici:
sprehajalne in planinske poti, potok Blanščica s slapom Bojanca
Naslov
Kontaktne številke
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Kališevec 3, 8281 Senovo
Tel: 07 497 02 88
Po dogovoru
Prodaja domačih salam, vratovine, špeha - pancete
kmetija, gostinska ponudba
Hrvaško,
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem,
da
Minimalna velikost skupine: 10 ljudi
Maksimalna velikost skupine: 50 ljudi
Število sedežev znotraj: 49
po dogovoru
Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, niso zavezanci za
DDV.
137
RESTAVRACIJA IN HOTEL CITY
Osnovna ponudba:
Ponudba različnih tradicionalnih jedi, ekološko pridelane hrane, kostanjeve jedi, različne vrste
štrukljev, ribe; dnevno malice, nedeljska kosila v obliki samopostrežnega toplega bifeja (do 15. ure);
izvedba cateringa; ponudba različne vrste odprtih in buteljčnih vin (Vinogradništvo Resnik, KZ
Krško).
Dodatna ponudba:
Povečati obstoječe aktivnosti:
- športne prireditve (zaradi neposredne bližine , količine in ugodne cene športnih dvoran in ostale
infrastrukture)
- posebne ponudbe za pohodnike (Lisca, Planina, Bohor)
- posebne ponudbe za kolesarje, motoriste)
- kongresni turizem (zelena dvorana za do 60 oseb in neposredna bližina kulturnega doma Krško)
- tranzitni turizem (povečati število organiziranih avtobusnih prevozov in jih z dodatno ponudbo
obdržati vsaj še en dan)
- izmenjava študentov iz ostalih držav (strokovni ogledi NEK, Savskih elektrarn, lokalne Fakultete…)
- predvsem hitra in atraktivna ponudba celotnega paketa lokalnih prireditev (razne dirke Studenec,
oldtajmerjev, carting, speedway, glasbena tekmovanja)
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Ponudba
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Tel.:07 4880 300, Fax: 07 48880 313, Mobitel: 040 711 100
info@city-hotel.si
www.city-hotel.si
Magda Senica
Obratovalni čas restavracije:
Odpiralni čas hotela:
pon-čet 06-22
Vsak dan 24ur/dan
Sobota 06-24
Sobota 07-24
Nedelja in prazniki 08-22
Dodatna ponudba:
- možnost prirejanja konferenc in seminarjev (lastna dvorana in neposredna
bližina kulturnega doma)
- Možnost prirejanja športnih priprav (rokomet, nogomet, tenis, speedway,
carting)
- Youth hostel (študentje in dijaki imajo 10% popust)
- Prirejanje plesov,folklornih nastopov, raznih ogledov
- Možnost najetja rusko govorečega vodiča
Dodatne storitve:
-Organiziranje transferov z osebnim avtom, kombijem, avtobusom
- dostop do interneta v avli recepcije in večjem številu hotelskih sob
- prirejanje različnih kulinaričnih dogodkov in catering
- bogata kulinarična ponudba (posebnost domače sladice)
nočitev z zajtrkom
hotel, gostilna
Angleško, Hrvaško, Nemško, Italijansko
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Sprejmejo:
- do 300 sedišč, ki so po potrebi ločena na manjše dvorane,
- 60 sedišč zunanja terasa
138
Namestitvena ponudba:
I.kategorija (obnovljene sobe)
- eno ali dvoposteljne (francosko ležišče) 15kom
- dvopostljne 17 kom
- apartma (4 ležišča) 4kom
Cena
II. kategorija (starejši interier)
-dvoposteljne 40 kom (skupaj 80 ležišč)
Individualen gost
I.kategorija (redna bruto cena z DDV)
-enoposteljna soba
42,00 €
- dvoposteljna soba
54,00€
-dodatno ležišče
13,00€
II.kategorija-enopostelnja
--enoposteljna soba 33,00 €
- dvoposteljna soba 48,00€
-dodatno ležišče
13,00 €
za skupine nad 20 ljudi:
I.kategorija (redna bruto cena z DDV)
-enoposteljna soba
39,00 €
- dvoposteljna soba
49,00€
-dodatno ležišče
13,00€
apartma
62,00
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
II.kategorija-enopostelnja
--enoposteljna soba 31,00 €
- dvoposteljna soba 45,00€
-dodatno ležišče
13,00 €
Čas najave za nočitev:
kontaktna oseba: Jelen Bojana tel: 040 711 106, tel.: 07 4880 300
Cene veljajo celo leto 2008 in vključujejo DDV, so zavezanci za DDV.
139
RESTAVRACIJA PACIFIC
Osnovna ponudba:
Hotel Pacific se nahaja v centru novega poslovno nakupovalnega centra, ob glavni magistralni cesti,
vpadnici v Krško. Oddaljenost od starega mestnega jedra 3 km in do centra Vidma 3.5km, telovadne
dvorane 1km, ter blizu stadiona Matija Gubca.
Hotel Pacific je manjši hotel, primeren za organizacijo manjših seminarjev in delovnih sestankov v
kristalni dvorani, ki je večnamenska. Delovne dneve bi lahko popestrili z raznimi ogledi ali
dejavnostmi v okolici (obisk kakega kmečkega turizma , kulturnih znamenitosti, ostalo dogajanje v
okolici)prav tako je pestra ponudba hrane, ponudba vin, nočitvene kapacitete
Dodatna ponudba:
- v hotelu je restavracija in pub, želijo sodelovati še z ostali ponudniki, da bi gostje prenočijo v hotelu,
ostalo ponudbo pa prilagoditi trenutnim dogajanju in željam gostov.
- možnost prirejanja konferenc in seminarjev (lastne dvorane in neposredna bližina kulturnega doma)
- Možnost prirejanja športnih priprav (rokomet, nogomet, tenis, speedway, carting)
- Youth hostel (študentje in dijaki imajo 10% popust)
- Prirejanje plesov,folklornih nastopov, raznih ogledov
- Možnost najetja rusko govorečega vodiča
Osnovna ponudba:
- namestitev **** zvezdice:
1 posteljna soba, 10 dvoposteljnih sob, 2 apartmaja (suite)
-
gostilna: dnevna kosila , nedeljska kosila, balkanska, mehiška in klasična kuhinja, pizzerija,
banketi (kristalna dvorana)
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Tip ponudbe
Ponudba
Tuji jeziki
Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem
Telefon:07 4880 300, Fax: 07 48880 313, Mobitel: 040 711 100
info@city-hotel.si
www.city-hotel.si
Magda Senica,Bojana Jelen
Obratovalni čas restavracije:
Obratovalni čas hotela:
pon-čet 06-22
vsak dan 24 ur/dan
Sobota 06-24
Sobota 07-24
Nedelja in prazniki 08-22
Dodatne storitve:
-Organiziranje transferov z osebnim avtom, kombijem, avtobusom
- možnost priklopa na internet v hotelskih sobah
- prirejanje različnih kulinaričnih dogodkov in catering
- bogata kulinarična ponudba (poleg klasične ponudbe, še jedi z žara na
ogle, mehiška kuhinja, pizzeria)
Dodaten opis:
Povečati obstoječe aktivnosti:
- športne prireditve (zaradi neposredne bližine , količine in ugodne cene
športnih dvoran in ostale infrastrukture)
- posebne ponudbe za pohodnike (Lisca, Planina, Bohor)
- posebne ponudbe za kolesarje, motoriste)
- kongresni turizem (kristalna dvorana za do 170 oseb)
- poslovni turizem
hotel, gostilna
nočitev z zajtrkom
Angleško, Hrvaško, Nemško, Italijansko
140
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Minimalna velikost skupine: do 50 ljudi nočitev, restavracija do 250,
kristalna dvorana 120, terasa 35 ljudi
Maksimalna velikost skupine: 28 nočitev, restavracija do 130 ljudi
-120 sedišč v restavraciji Pacific
- 120 sedišč v Kristalni dvorani hotela Pacific (čudovita za zaključne
družbe)
-60 sedišč zunanja terasa
Namestitvena ponudba:
- Enoposteljna soba 1 kom
- dvoposteljna (francosko ležišče) 4kom
- troposteljna 1 kom
- apartma (2 do 4 ležišča) 2kom
- (skupaj 22 do 30 ležišč)
Individualen gost (redna bruto cena z DDV)
-enoposteljna soba
50,00 €
- dvoposteljna soba
58,00€
- triposteljna soba
67,00
-dodatno ležišče
13,00€
za skupine nad 20 ljudi (redna bruto cena z DDV)
-enoposteljna soba
47,00 €
- dvoposteljna soba
54,00€
-dodatno ležišče
66,00€
apartma
13,00
Polni penzion: kosilo 6 € dodatno na osebo
Popusti za otroke do 3 let: gratis; od 4-12 let 50% popust
Študentje in dijaki imajo 10% popust
po dogovoru
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
141
RIBOGOJSTVO GORIČAR d.o.o.
Osnovna ponudba:
Nahajamo se v vasi Slivje med Kostanjevico na Krki in Podbočjem, ki je od krškega oddaljen 10 km
in 12 km od Brežic.
Nudimo vam sladkovodne sveže ribe (postrvi, potočne postrvi, potočne zatovčice, fileji postrvi,
salmonizirani fileji), dimljene cele postrvi in fileji, vino cviček (stekleničeno, točeno).
Naša osnovna ideja je trgu ponuditi kakovostne ribje izdelke ter izpolnjevati zahteve in želje kupcev.
Naša predelava rib je okolju prijazna, za kar skrbimo z rastlinsko čistilno napravo.
Dodatni opis ponudbe:
Prva nagrada za dimljene postrvi na ocenjevanju ribjih izdelkov Alpe Jadran v Celovcu.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Možnost nakupa
lastnih izdelkov
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Slivje 2, 8312 Podbočje
Tel: 07 49 88 240, Fax: 07 49 88245, Gsm: 031 795 715
mirko.goricar@siol.net
www.naturomrezje.com
Natalija Goričar
Obratovalni čas:
8.00 – 20.00, nedelja in prazniki od 8.00 – 11.00 ure
prodaja postrvi
Hrvaško, Angleško
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV.
142
RESTAVRACIJA SILVESTER
Osnovna ponudba:
Restavracija Silvester je znana po kulinariki po vsej Dolenjski, Posavju ter Zasavju. Naša ponudba
temelji na pristni domači hrani in pijači. Izvrstni kuharji vam pripravijo nepozabne kulinarične dobrote
in tudi izvrstne sladice. Tudi poznavalci vin bodo lahko izbirali med bogato izbiro vin vrhunske
kakovosti. Za vse pa bo poskrbljeno v baru restavracije tudi, če se ustvarite samo na dobri kavici.
Restavracija je dovolj velika, da sprejme medse tudi do 100 ljudi za silvestrovanja, poroke ali zabave
in na vse zadnje je dovolj velika za tudi avtobusni turizem, zato se obračamo na vas z željo, po dobrem
poslovnem sodelovanju, ki bo potešilo še tako zahteve vaše in naše goste.
Dodatni opis ponudbe:
Ponujajo sledeč programa vašega potepanja po Dolenjski – deželi cvička: ob prihodu na Rako bi si
ogledali farno cerkev, ki je mogočna stavba iz leta 1803. Zidana je že v baročnem stilu, se pa že
opazijo vplivi klasicizma. Glavni oltar je iz leta 1857. orgelska omara je iz srede 18. stoletja, čudovito
baročno delo in je prinesena iz cerkve kostanjeviškega samostana. Župnišče je od cerkve nekoliko
oddaljeno na bližnjem hribčku in je v nekdanji grajski stavbi. Po ogledu farne cerkve sv. Lovrenca na
Raki vas pogostimo s kosilom / večerjo v Restavraciji Silvester. Ob hrani se bodo prevevali prijetni
zvoki citer, nato si lahko ogledamo še pridobivanje domačega medu ter lončarske obrti.
Naslov
Kontaktne številke
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Raka 113, 8274 Raka
Tel: 07 81 465 00, Fax: 07 81 464 20
www.silvester.si
Tatjana Cerovšek
v ponedeljek: od 6.30 do 14.30 ure
od torka do četrtka: od 6.30 do 23.00 ure
petek in sobota: od 6.30 do 01.00 ure
v nedeljo in ob praznikih: 8.00 do 21.00 ure
gostilna
Nemško, Hrvaško, Angleško
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
100 ljudi
Cena 15 € za osebo zajema: Ogled farne cerkve Sv. Lovrenca na Raki,
kosilo oz. večerja, ogled čebelarske dejavnosti in lončarske dejavnosti ter
degustacija cvička v družinski zidanici.
2 dni pred dogodkom
Čas najave za skupine: 10 dni
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, so zavezanci za DDV.
143
TURISTIČNA KMETIJA JOŽE DULAR
Osnovna ponudba:
V lepi vasici Kostanjek, kjer se srečamo z lepoto narave in gostoljubnostjo ljudi, je družina Dular na
svoji domačiji odprla turistično kmetijo. Odlična vina značilnih zvrsti: beli in rdeči sremičan, pa sortna
vina modre frankinje, chardonnaya in laškega rizlinga iz domače kleti izvrstno dopolnjujejo bogato
ponudbo kulinaričnih dobrot, ki jih lahko pokusimo v mogočnih, sodobno opremljenih prostorih
Dularjeve turistične kmetije. Njihove specialitete so predvsem ajdovi in sirovi štruklji, golaž juha, še
posebno znana pa je njihova goveja juha, ki razveseli še tako zahtevnega gurmana.
Dodatna ponudba:
Dodatni opis ponudbe :
- Domače jedi po dogovoru, doma pridelana vina, strokovno vodene degustacije
- Sodelovanje s folklorno skupino in možnost popestritve posameznih dogodkov, sodelovanje na
različnih prireditvah, odlična vina (priznanja iz tekmovanj), degustacije v lastni kleti.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Kostanjek 20, 8272 Zdole
Mobitel: 041 746 786
gostisce-dular@volja.net
www.gostisce-dular.com
Jože Dular
Po dogovoru
catering, dostop do interneta
s.p.
gostinska ponudba, turistična kmetija
Angleško, Nemško, Hrvaško,
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Možnost obiska: skozi celo leto, po predhodnem naročilu
Minimalna velikost skupine: vsaj 30 ljudi
Maksimalna velikost skupine: 250 ljudi
Št. sedežev zunaj: 30 ljudi
Mesec dni prej
Rezervacije na tel.št.: 041 746 786, 041 606 758
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, so zavezanci za DDV.
144
VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO
Osnovna ponudba:
V knjižnici pripravljajo oglede knjižnice in kapucinske knjižnice, ki jo upravljajo. Ogledi so
namenjeni različnim ciljnim skupinam (otroci, mladina, obiskovalci Krškega…)
Opis lokacije:
Valvasorjeva knjižnica Krško se nahaja v starem mestnem jedru in sicer v mestnem parku
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
CKŽ 26, 8270 Krško
Telefon: 07 49 04 000, Fax: 07 49 04 020
knjiznica@knjiznica-krsko.si
www.knjiznica-krsko.si
Polona Brenčič, direktorica
V knjižnici imamo možnost dostopa do interneta tako za naše člane kot tudi
ostale obiskovalce
Javni zavod
kulturna dediščina, ogledi knjižnice in baročne kapucinske knjižnice
Hrvaško, Angleško
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
knjižnica nima lastnih parkirnih mest. Parkirna mesta so razporejena ob
CKŽ, za avtobuse možnost parkiranja pred gasilskim domom.
Minimalna velikost skupine: po dogovoru lahko pridejo tudi posamezniki
Maksimalna velikost skupine: do 50 ljudi, po dogovoru je lahko skupina
večja, vendar je ogled razdeljen v dve skupine.
Ogledi so brezplačni
Čas najave za skupine: za ogled knjižnice in predvsem kapucinske
knjižnice je potrebna predhodna najava, 1 teden prej ali po dogovoru
Možnost obiska skozi celo leto
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
145
GOSTIŠČE (S PRENOČIŠČI) POHLE, d.o.o.
Osnovna ponudba:
Gostišče deluje od leta 1848. Obnovljeno je bilo leta 1914 ter 1980 v sodobnejšo obliko. Želja
lastnikov je v prihodnosti dograditi sobe za tujce in urediti prostor za piknike ob tenis igrišču. V
neposredni bližini gostišča je neoromanska bazilika Lurške Matere Božje (Slovenski Lurd), ki spada
med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem.
Ponudba:
- domača kuhinja,
- prireditve v cerkvi,
- martinovanje,
- pustna zabava,
- Petrov sejem na starem trgu v Brestanici (v okviru TD Brestanica),
- domače odprto vino,
- šport in rekreacija.
Dodatna ponudba:
domača kuhinja, prireditve v cerkvi, martinovanje, pustna zabava, Petrov sejem na starem trgu v
Brestanici (v okviru TD Brestanica), domače odprto vino, šport in rekreacija.
Dodatna ponudba v okolici: grad Brestanica, Župna cerkev Lurške Marije
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Internetna stran
Kontaktna oseba
Obratovalni čas
Dodatni opis
ponudbe
Vrsta registracije
Tip ponudbe
Tuji jeziki
Dostopno z
Možnost parkiranja
Maksimalna velikost
skupine
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Cesta na Ribnik 3a, 8280 Brestanica
Tel: 07 49 71 112, Fax: 07 49 73 066
pohle.m@siol.net
www.brestanica.com-TD
Mojmir Pohle
06 – 23 ure vsak dan
tenis igrišča (2),bazen, povezovanje z gradom, TD
d.o.o.
Gostilna s prenočišči
Angleško, Nemško, Italijansko
osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali
kombijem
da
Sprejmejo: 200 ljudi
Maksimalna velikost skupine: 130 ljudi
- število Sedežev znotraj: 25
- Število sedežev zunaj: 130
Nastanitvena ponudba:
- število sob: 8
- število ležišč: 16
Nočitev z zajtrkom:
30€
Polpenzion:
35€
Popusti za otroke po dogovoru
1 dan pred prihodom, odvisno od skupine
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV.
146
MOJCA TOMAŽIN, DEKORATIVNI, OKRASNI IZDELKI IZ SLANEGA TESTA
Osnovna ponudba:
peka dekorativnih in okrasnih izdelkov iz slanega testa.
Naslov
Kontaktne številke
E-pošta
Kontaktna oseba
Dostopno z
Možnost parkiranja
Cena
REZERVACIJE
Čas najave za
skupine
Gubčeva 1, 8270 Krško
Tel: 07 4905803, Mobitel: 041-370 103
mojcejt@siol.net, mojca.tomazin@guest.arnes.si
Mojca Tomažin
Z osebnim avtomobilom
da
- Božične jaslice: cca 25cm, dolžina jasli, cca18 cm širina, cca10 cm višina
ali (večja verzija do 30,00 € )
15,00 €
- Marija z jezusom: cca 20cm dolžina jasli, cca 15 cm širina, cca10 cm
- Obeski za na smreko; Miklavž, Božiček, dedek Mraz: cca 13 cm višina,
cca 7 cm širina (2,00 € ), večji za na steno: od 20 cm do 30 cm višine (od
5,00 € do 10,00 € )
- Valentinova žažabica: cca 25 cm, 20,00 €
-Gospodična: cca 30 cm, 20,00 €
- Mladenič: 30 cm, 20,00 €
- Gospodična: cca 25 cm, 15,00 €
- Cigančice za srečo: 5,00 €
- Izdelki za posebne priložnosti:20,00€
Za izdelavo izdelka sprejemajo naročila 14 dni do 3 tedne pred prodajo.
Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, niso zavezanci za
DDV.
147