Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini Hmeljska pot

Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini
Hmeljska pot
Elaborat
Slika 1: Nasad hmelja.
Hmeljska pot ■ Splošno
Izdelal:
ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE
Območna enota Celje
Glavni trg 1
SI-3000 CELJE
Vodja območne enote:
Tanja HOHNEC, univ. dipl. etnol.
Zadeva:
Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini, Hmeljska pot (elaborat)
Avtorici:
Božena Hostnik, univ. dipl. etnol.
Tina Lorbek, univ. dipl. etnol. in kult. antr.
Sodelavci:
Martina Schlaus, mag. inž. arh.
Mojca Hribernik, univ. dipl. geogr.
Barbara Klanšek, univ.dipl. etnol.
Datum:
marec 2013
NC številka:
NC 1002/13
Št. zadeve:
EG-10791/2012-11
Elaborat je nastal v okviru projekta LAS SSD 2007-2013, Tematski potep po SSD, april 2013
■2
Hmeljska pot ■ Splošno
Kazalo vsebine
1
Uvod…………………………………………………………………………………….
1.1 Hmeljarstvo……………………………………………………………………………..
1.2 Hmeljske sušilnice……………………………………………………………………….
2
Metode dela……………………………………………………………………………..
3
Izsledki raziskave………………………………………………………………………..
4
Pravno varstvo…………………………………………………………………………..
5
Zaključek………………………………………………………………………………..
6
Viri in literatura………………………………………………………………………….
7
Seznam vseh sušilnic vključenih v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini –
Hmeljska pot
4
4
5
8
8
11
11
12
13
Občina Braslovče……………………………………………………………………….. 17
Občina Polzela………………………………………………………………………….. 43
Občina Prebold…………………………………………………………………………. 78
Občina Tabor………………………………………………………………………….... 90
Občina Vransko………………………………………………………………………… 119
Občina Žalec…………………………………………………………………………… 129
Kazalo slik, grafov in tabel
Slika 1: Nasad hmelja. ............................................................................................................................................ 1
Slika 2: Hmeljski cvetovi........................................................................................................................................ 4
Slika 3: Gradbeni načrt hmeljske sušilnice. ......................................................................................................... 6
Slika 4: Načrt za svinjak in sušilnico iz leta 1948. .............................................................................................. 7
Slika 5: Primer arhitekturnega posnetka sušilnice (Župevc, Furman, 1992). ............................................... 11
Slika 6: Prikaz hmeljskih sušilnic na območju vseh občin vključenih v projekt. ...Napaka! Zaznamek ni
definiran.
Graf 1: Primernost hmeljskih sušilnic za vključitev v projekt.......................................................................... 9
Graf 2: Razmerje med samostojno stoječimi sušilnicami in sušilnicami, kombiniranimi z ostalimi
poslopji. .................................................................................................................................................................... 9
Tabela 1: Hmeljske sušilnice, primerne za vključitev v projekt. .................................................................... 10
Tabela 2: Hmeljske sušilnice, predlagane za arhivsko varstvo. ...................................................................... 10
■3
Hmeljska pot ■ Splošno
1. Uvod
1.1 Hmeljarstvo
Hmelj so ženski cvetovi (navadno imenovani storžki) od vrste
hmelja Humulus lupulus. Hmelj v pivu izravnava sladkost slada z
grenkobo, pivu daje želene okuse in arome, deluje pa tudi kot
naravni antioksidant. Pri hmelju so uporabni deli le storžki, saj
Slika 2: Hmeljski cvetovi.
drugi deli ne vsebujejo pomembnih količin učinkovin. Nabirajo
se zreli, neoplojeni storžki, saj je v takih več lupulinskih žlez. Hmelj lahko sušimo pri temperaturi do
60°C, pri tem se odluščijo rumene lupulinske žleze, to je lupulin ali hmeljna moka, ta prah pa je
uporaben tudi v zdravilstvu (internet 1). V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali kot uspavalo in
pomirjevalo, za zdravljenje skorbuta, zlatenice, protina in revmatizma, za krepitev želodca in jeter in za
pospeševanje prebave (SEL 2004: 170).
Hmelj so kot vrtno rastlino in zelenjavo poznali že stari Rimljani, mlade poganjke so prodajali tudi na
tržnicah. Arabski zdravniki so ga uporabljali kot pomembno zdravilno rastlino. V Evropi so ga začeli za
varjenje piva uporabljati v 8. stoletju. Prva dokumentirana uporaba hmelja v pivu kot grenčice je v 11.
stoletju. V 12. stoletju so zaradi različnih ponaredkov v Nemčiji izdali zakon, po katerem mora biti pivo
narejeno iz 4 sestavin: hmelja, sladu, kvasa in vode. V svetu se uporablja več vrst hmelja, ki jih v
pivovarstvu uporabljajo za različne vrste piva (internet 2).
Hmeljarstvo kot poljedeljska panoga za pridobivanje in predelavo hmeljevih storžkov za pripravo piva
in zdravil se na Slovenskem prvič omenja v 12. in 13. stoletju v zvezi z dajatvami hmelja, sleza in piva,
razmahnilo pa se je v drugi polovici 19. stoletja. Od uvedbe nove sorte hmelja – angleški golding (leta
1868), pozneje imenovan savinjski golding, se je hmeljarstvo najbolj razvilo v Spodnji Savinjski dolini
(SEL 2004: 170).
Leta 1876 je Josip Bilger, oskrbnik novoceljske graščine (EŠD 491), skrivaj podaril nekaj sadik
würtemberškega hmelja svojemu prijatelju Janezu Hausenbichlerju (EŠD 27421), ki mu je končno
uspelo vzgojiti hmeljski nasad in za dejavnost navdušiti ugledne žalske tržane. V 80. in 90. letih 19.
stoletja je bilo hmeljarstvo že v strmem vzponu. Leta 1880 so hmeljarji ustanovili Južnoštajersko
hmeljarsko društvo, dve leti pozneje pa je Janez Hausenbichler napisal znameniti Navod o hmeljariji, ki
med poznavalci še danes velja za katekizem hmeljarske publicistike (internet 3).
Jedro hmeljarstva na ozemlju med Vranskim, Levcem in Letušem je ustvarjalo temelj za gospodarski
razvoj kmečkega prebivalstva, kateremu je prinašalo 70–80% dohodka. Leta 1880 so v Žalcu ustanovili
Hmeljarsko društvo (SEL 2004: 170). Hmeljarstvo je nato dobro stoletje predstavljalo eno
najpomembnejših kmetijskih panog v Spodnji Savinjski dolini.
Velik delež pri razvoju hmeljarstva je imela tudi žalska pivovarna, ustanovljena leta 1842 in opuščena
leta 1914. Leta 1878 je bila ustanovljena Lorberjeva tovarna sušilnic, ki je delovala do nacionalizacije
leta 1946.1
Hmelj je v dolino poleg trdega dela prinesel tudi blagostanje, sicer ga ne bi pridelovali skorajda vsi:
spodnjesavinjski plemiči, veleposestniki in kmetje in tudi tisti, ki so imeli vsaj nekaj deset arov dobre
zemlje.
Vsako leto takoj po velikem šmarnu je želja po zaslužku privabila v Savinjsko dolino kopico obiralcev.
Nazorno o tem piše Angelos Baš v delu Obiranje hmelja na kmečkih posestvih v Savinjski dolini.
Ob terenskem delu smo nekajkrat naleteli, da so informatorji poudarjali, da je sušilnica delovala na Lorberjev sistem – vsa sušilna oprema je bila
proizvedena v Lorberjevi tovarni.
1
■4
Hmeljska pot ■ Splošno
»Najprej so obirali hmelj samo člani hmeljarskih družin in njihovi posli. Za čas po letu 1900 spričuje ohranjeno ustno
izročilo, da so bili pri tem drug drugemu v pomoč sosedje, k večjim kmetom so hodili obirat hmelj bližnji bajtarji in tudi
manjši kmetje, hkrati pa so prihajali obiralci tudi iz drugih krajev.
Po drugi svetovni vojni, zlasti od 1960 naprej, iz leta v leto čedalje bolj primanjkuje obiralcev tako, da morajo deloma
obirati hmelj tudi domači, in da sodelujejo pri obiranju tudi starejši ljudje.
Od prvih začetkov savinjskega hmeljarstva naprej pa modernizacije je veljalo, da na hektar hmelja pride okoli 15
odraslih ljudi, če pa so bili vmes tudi otroci, je moralo biti to število primerno višje. Hmelj na hmeljevkah naj bo obran v
10 do 12, največ v 14 dneh.
Hmelja na žičnicah je nekaj več kot na hmeljevkah, zato terja nekoliko več delovne sile, in sicer okoli 20 ljudi na hektar.
Obiralci ali, pravilneje, obiralke, saj so bile to od vsega začetka povečini ženske, so bile pred prvo svetovno vojno
največkrat iz bajtarskih družin (»treba je bilo odhajati z doma za zaslužkom«), ni pa manjkalo tudi deklet, ki so
izvirala iz kmečkih družin, in sicer zvečine iz družin manjših kmetov (»bilo je hudo za denar«), pa tudi iz družin
srednjih in večjih kmetov, kjer je bilo pri hiši veliko otrok, vrh tega pa je v času obiranja hmelja na kmetijah razmeroma
malo poljskih del.
Kar zadeva starost (in spol) delovne sile, spričuje ohranjeno ustno izročilo, da so bila to pred prvo svetovno vojno dekleta,
stara povečini 18 do 25 let. Po drugi svetovni vojni pa so obirale tudi ženske do 40 let in tu pa tam še starejše, medtem
ko so otroci pri obiranju hmelja le malo sodelovali. Redkokje so obirali moški, in sicer zato, ker imajo ženske za obiranje
hmelja po splošni sodbi »bolj urne prste«. (Baš, A. 1970/71)
Do 60-ih let prejšnjega stoletja je v Savinjski dolini delovalo 11 kmetijskih zadrug, ki so se leta 1964
združile v Kmetijski kombinat Hmezad, ki je v najboljših časih zaposloval več kot 4000 delavcev. Žal je
Hmezad kmalu po osamosvojitvi Slovenije izgubil najpomembnejšo vlogo na hmeljarskem področju.
Neizkušeno vodstvo podjetja in posegi v prodajno kvaliteto hmelja (mešanje nekvalitetnega tujega
hmelja s slovenskim goldingom) so začeli prekinjati dolgoletne odnose s kupci iz Nemčije, Anglije,
Francije, Amerike in iz Japonske (Ožir, Š. 2013).
Slovenski hmeljarji vsako leto pridelujejo manj hmelja. Leta 2012 so ga pridelovali na 1.150 hektarjih,
kar je 250 hektarjev manj kot leta 2011, 600 hektarjev manj kot pred 5 leti in skoraj 1.000 hektarjev
manj kot pred 10 leti, saj so številni zaradi nizke cene na svetovnem trgu in neprodanega pridelka iz
preteklih let skrčili pridelavo. Po podatkih kmetijsko-gozdarske zbornice za leto 2012 pa imajo
slovenski hmeljarji v skladiščih še 1.000 ton neprodanega hmelja iz prejšnjih let. Med Slovenci pa tudi ni
velikega zanimanja za sezonsko delo obiranja hmelja, zato v zadnjih letih na slovenskih hmeljiščih
delajo predvsem romunski delavci (internet 4).
1.2 Hmeljske sušilnice
Hmeljska sušilnica je stavba za sušenje hmelja. Ima zidan sušilni del in skladiščni del, ki je lahko tudi
lesen. Prvotno se je hmelj sušil samo s toploto sončnih žarkov na lesah, plahtah ali rjuhah razprostrenih
po dvoriščih. Ob dobrem vremenu se je posušil v dveh dneh, vendar je bil rumenkasto zelene barve,
kar trgovcem ni odgovarjalo. Kmetje so zatorej hmelj začeli čez dan sušiti na soncu, ponoči pa so lese
prenesli v ogrevan prostor z gašperčki. Iz tega se je pojavila potreba po samostojnih sušilnih stavbah.
Na Češkem so na prelomu stoletja začeli uvajati sušilnice Linhartovega tipa, ki so se leta 1902 pojavile
tudi v naših krajih. To nam dokazuje dokument iz Zgodovinskega arhiva Celje, kjer se je za potrebe
izgradnje hmeljske sušilnice veleposestnika Janiča iz Babnega pri Celju ohranil gradbeni načrt
(SI_ZAC/0025).
■5
Hmeljska pot ■ Splošno
Slika 3: Gradbeni načrt hmeljske sušilnice.
■6
Hmeljska pot ■ Splošno
Razmah gradnje hmeljskih sušilnic se je začel po 1. svetovni vojni, ko se je izboljšala tehnologija sušenja
hmelja. Pri kmečkih domačijah so jih v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini dograjevali h gospodarskim
poslopjem, kaščam in kozolcem.
Ob terenski raziskavi smo samo v enem primeru naleteli na gradbeni načrt za postavitev hmeljske
sušilnice. Načrt za svinjak in sušilnico iz leta 1948 z vsemi ostalimi dokumenti za gradnjo hranijo na
Štobarjevi domačiji Dobrič 24.2 Objekt je še sedaj v uporabi kot svinjak, sušilnica za hmelj pa je
opuščena.
Slika 4: Načrt za svinjak in sušilnico iz leta 1948.
Veleposestniki in veliki kmetje so gradili samostojne večje hmeljske sušilnice, ki so bile zaradi velikosti
tudi javna zbirališča, v njih so razna društva zlasti pred 2. svetovno vojno imela zabavne in kulturne
prireditve.3 Sredi 50. let 20. stoletja pa so velike hmeljske sušilnice postavljale vaške skupnosti, kmetijske
zadruge in družbena (državna) kmetijska posestva (SEL 2004: 170). Posredno z razvojem hmeljarstva in
boljšim socialnim statusom pa so se gradile tudi hiše, ki so jih lahko posestniki zgradili na račun
hmeljarstva.4 Kmetje, ki so imeli do npr. 2 ha hmeljskih površin, so v 70-ih letih prejšnjega stoletja
Dobrič – Domačija Dobrič 24 ( EŠD 9294)
npr. sušilnica na Celjski cesti 6 v Žalcu ali v Podlogu v Savinjski dolini 18
4 kot npr. hiša Pondor 5
2
3
■7
Hmeljska pot ■ Splošno
zaradi vedno slabšega dohodka opustili dejavnost, večji kmetje pa so se združevali v zadružnih
sušilnicah, ki so imele največji obseg delovanja v 90-ih letih prejšnjega stoletja.
2. Metoda dela
Raziskava hmeljskih sušilnic za potrebe projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot je
obsegala naslednje občine: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Potekala je na osnovi
vpisa enot v Register kulturne dediščine (v nadaljevanju: RKD). Objekti so bili pregledani ter
fotodokumentirani. Prisotni lastniki pa so bili anketirani ali se strinjajo z vključitvijo objekta v projekt
Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot.
V seznamu enot je tako prikazano:
- ali je objekt primeren za prezentacijo ( + ), zelo primeren ( + + )
- ali objekt ni primeren za prezentacijo ( – )
- ali je objekt delno primeren za prezentacijo ( + – )
- ali se lastnik strinja z vključitvijo v projekt ( + )
- ali se lastnik ne strinja z vključitvijo v projekt ( – )
- ali se lastnik delno strinja z vključitvijo v projekt ( + – )
- ali lastnik ni bil anketiran ( 0 )
Poleg evidentiranih enot dediščine pa je terensko delo razkrilo objekte, povezane s hmeljarstvom, ki
nimajo lastnosti dediščine, vendar bi bili zanimivi za prikaz razvoja hmeljarstva. Ti objekti so navedeni
za evidentiranimi enotami.
Hmeljske sušilnice so predstavljene opisno, slikovno in kartografsko. Za vsako občino posebej je
izdelana kartografska karta, na kateri so obravnavani objekti prikazani z legendo:
neprimerno ali porušeno
manj primerno
primerno
zelo primerno
–
+–
+
++
3. Izsledki raziskave
Terenska raziskava za projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot je na območju 6
občin zajela 65 objektov, ki so vpisani v RKD. Dodali pa smo še 13 objektov, ki nimajo lastnosti
dediščine, vendar so zanimivi za vključitev v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska
pot.
Ugotovljeno je bilo, da je 7 objektov kulturne dediščine že porušenih. Za njih bo podan predlog za
izbris iz RKD. Za 22 objektov pa je bilo ugotovljeno, da zaradi slabega gradbenega stanja ali premajhne
pričevalnosti niso primerni za vključitev v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot.
Ostali objekti so bolj ali manj primerni za vključitev. Končna odločitev o vključitvi v projekt pa je
odvisna tudi od pripravljenosti sodelovanja lastnikov. V času terenske raziskave lastniki v mnogih
primerih niso bili prisotni. V primeru, da je z lastniki še potrebno kontaktirati, smo na to opozorili pri
opisu objekta.
■8
Hmeljska pot ■ Splošno
Graf 1: Primernost hmeljskih sušilnic za vključitev v projekt.
Po svoji gradbeni zasnovi so hmeljske sušilnice lahko samostojno stoječe ali pa kombinirane z ostalimi
gospodarskimi poslopji npr. s kozolcem, kaščo, gospodarskim poslopjem, svinjakom, mlinom…
Graf 2: Razmerje med samostojno stoječimi sušilnicami in sušilnicami, kombiniranimi z ostalimi poslopji.
Terenska raziskava je pokazala, da so hmeljske sušilnice zaradi neuporabe in ne vzdrževanja pogosto
prazne oziroma brez ustrezne namembnosti. Mnoge so potrebne temeljite obnove. Kljub opuščanju
hmeljarstva se je ohranilo nekaj sušilnic, ki nam lahko prikažejo način pridelave hmelja. V nekaterih
starejših sušilnicah je še ohranjene nekaj avtentične opreme, na primer lesene lese za sušenje hmelja,
koši in preše za hmelj, kljub temu da je bila večina sušilnic tekom let vsaj v manjši meri moderniziranih.
Peči »na rore« oz. cevi in lesene »ladlce« oz. lese so zamenjale sodobnejše priprave, nekdanja dvigala na
ročni pogon pa danes pogosto poganja elektromotor.
Le nekatere hmeljske sušilnice, ki so zanimive z vidika konservatorske stroke, so do danes ohranile
prvotno funkcijo oz. bi bile primerne za vključitev v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini –
Hmeljska pot.
■9
Hmeljska pot ■ Splošno
29870
9294
26919
29877
20261
15440
29591
27031
20595
491
27063
29871
27421
15862
Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 41
Dobrič – Domačija Dobrič 24
Dobrič – Zadružna sušilnica za hmelj
Galicija – Vebrova sušilnica za hmelj
Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 33
Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20
Ločica ob Savinji – Brinškova domačija
Ločica ob Savinji – Domačija Ločica ob Savinji 11
Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž pri Taboru 32
Novo Celje – Dvorec
Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski dolini 18
Prekopa – Domačija Prekopa 40
Žalec – Hiša Šlandrov trg 33
Žalec – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Tabela 1: Hmeljske sušilnice, primerne za vključitev v projekt.
Nekdanji hmeljski in zadružni domovi svoje funkcije ne opravljajo več. Preurejeni so v stanovanja ali
poslovne objekte (zadružne trgovine, pisarne…).
Za sušilnice, ki jih je težko ohraniti, vendar pa so zanimive iz gradbeno razvojnega in tipološkega
vidika, predlagamo tako imenovano arhivsko varstvo, ki obsega detajlno fotodokumentacijo in
izdelavo arhitekturnih posnetkov.
20595
27063
27272
Dobrič 8, sušilnica za hmelj s kozolcem
Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž pri Taboru 32
Podkraj pri Žalcu 12, sušilnica za hmelj s hišo
Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski dolini 18
Velika Pirešica – Sušilnica za hmelj na domačiji Velika Pirešica 23
Tabela 2: Hmeljske sušilnice, predlagane za arhivsko varstvo.
Določeni arhitekturni posnetki hmeljskih sušilnic se že nahajajo v raziskovalni nalogi Hmeljske sušilnice
v Savinjski dolini dijakov Srednje tehniške šole Celje (Župevc, Furman, 1992).
■ 10
Hmeljska pot ■ Splošno
Slika 5: Primer arhitekturnega posnetka sušilnice (Župevc, Furman, 1992).
Zaradi velikega finančnega vložka pa je težko izvedljivo arhivsko varstvo za velike, skoraj industrijske
objekte, ki pa so zelo zanimivi z vidika varovanja tehniške dediščine. Tak primer velike sušilnice je
sušilnica v Latkovi vasi 119, ter objekti ob hiši Rimska cesta 32 v Šempetru v Savinjski dolini (EŠD
24337).
4. Pravno varstvo
Obravnavane občine v projektu Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot: Braslovče,
Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec so nekdaj spadale pod upravno območje Občine Žalec. Po
razdružitvi občine Žalec na več enot je v letu 2008 ZVKDS OE Celje za vse novo nastale občine
posredoval strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil za območje obravnave prostorskega akta na
podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 16/08, 123/08). Ta v prehodnih določbah v
svojem 131. členu določa: »Obstoječi varstveni režim ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor se do
določitve varstvenih območij dediščine iz 25. člena tega zakona in sprejetja prostorskih aktov, pripravljenih ob
upoštevanju določb tega zakona, upoštevajo za enote dediščine, ki so vključene v Strokovne zasnove varstva.« Strokovne
zasnove je v tem času treba upoštevati tudi pri vsaki spremembi prostorskih planskih in izvedbenih
aktov.
Vendar pa nekatere od obravnavanih občin v svoje planske dokumente niso vključile strokovnih zasnov
varstva, tako da je področje kulturne dediščine slabo varovano.
Z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov v Grajski vasi (Ur.l. RS, št. 101/00) je navedena le sušilnica:
Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20 (EŠD 15440). Ostale obravnavane sušilnice
so varovane kot enote z lastnostmi kulturne dediščine.
5. Zaključek
Raziskava hmeljskih sušilnic za izvedbo projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot je
razkrila dejansko stanje objektov na terenu. Dejstvo je, da je hmeljarstvo kot kmetijska panoga zaradi
gospodarsko in družbeno razvojnih razmer izgubilo na svojem pomenu. Časi, ko je cvetelo hmeljarstvo,
so dokončno minili. Hmeljske sušilnice, ki so še ostale in še delujejo, so se seveda prilagodile novim
načinom gospodarjenja. Kjer se s hmeljarstvom ne ukvarjajo več, so sušilnicam namenili novo funkcijo.
■ 11
Hmeljska pot ■ Splošno
V veliki meri jih ne vzdržujejo ali pa so jih porušili. Vse to je seveda le odraz razvoja panoge, ki nam
omogoča preučevanje s hmeljarstvom povezanega načina življenja skozi desetletja.
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki se nahaja v Inštitutu za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije (EŠD 15862), se v petih nadstropjih nekdanje sušilnice za hmelj že nahaja skrbno
in sodobno urejen muzejski prikaz hmeljarstva in pivovarstva. Vendar pa je odločitev in izvedba
projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot mogoče zadnja možnost, da se ohranijo
nekatere hmeljske sušilnice in situ. Ohranitev je zelo pomembna iz vzgojno pedagoškega vidika, saj
bodo mlade generacije lahko na konkretnih primerih videle in razumele pridelavo hmelja ter preko tega
bolje spoznale in spoštovale dediščino prednikov5. Seveda pri projektu ni zanemarljiv turistični vidik ter
s tem povezana promocija podeželja.
6. Viri in literatura
















5
Baš, A. (1970/71): Obiranje hmelja na kmečkih posestvih v Savinjski dolini. Slovenski etnograf 40/41, str.
71–98.
Baš, F. (1925): Hmeljarstvo v Savinjski dolini. Geografski vestnik, Ljubljana 1925, str. 42.
Dokumentacija ZVKDS, OE Celje (več elaboratov: NC 426/97/98, NC 474/99, NC 102/81, NC
221/87, NC 430/98, NC 424/97, NC 403/96).
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec: Študija izvedljivosti projekta (Oddelek za etnologijo in
kulturna antropologijo, Filozofska fakulteta, 2006).
Fototeka ZVKDS, OE Celje.
Internet 1: http://www.trebnik.com (dostop 14.01.2013)
Internet 2: http://www.hmezad.si/hmelj (dostop 21.03.2013)
Internet 3: http://sl.wikipedia.org/wiki/Hmeljarstvo (dostop 09.01.2013)
Internet 4: http://www.rtvslo.si/lokalne–novice/slovenski–hmelj–bodo–obirali–predvsem–
romuni/ (dostop 08.03.2013)
http://www.td–sempeter.si/sl/ekomuzej/hmelj (dostop 17.01.2013)
Ožir, Š. (2013): Po blišču le še Hmezadovo pogorišče. Novi tednik, 14, 07.03.2013, str. 36.
Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Ur. l. RS, št. 57/2011).
Register kulturne dediščine http://rkd.situla.org/ in http://giskds.situla.org/evrd/
Slovenski etnološki leksikon (SEL), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
SI_ZAC/0025, Zgodovinski arhiv Celje, Občina Celje–okolica 1820–1935, a.š. 1, Gradbene
zadeve, Babno,Vincenc Janič, gospodarsko poslopje s hmeljsko sušilnico, sig. I/5, 1902.
Župevc,M., Furman,G. (1992): Hmeljske sušilnice v Savinjski dolini. Raziskovalna naloga. Srednja
tehniška šola Celje.
V sušilnici za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 41 (EŠD 29870) že potekajo predstavitve za osnovnošolce.
■ 12
Hmeljska pot ■ Splošno
7. Seznam hmeljskih sušilnic vključenih v projekt Tematski potep po Spodnji
Savinjski dolini – Hmeljska pot
EŠD
15439
19695
20469
20471
21052
22603
22611
22637
22664
20254
20410
20465
22625
22607
22623
22666
15440
20261
24812
26916
26931
24569
27067
26902
26913
26918
Enota
Grajska vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Grajska
vas 27
Zgornje Gorče – Kozolec na domačiji Zgornje Gorče 12
Zgornje Gorče – Kašča na domačiji Zgornje Gorče 1
Zgornje Gorče – Sušilnica za hmelj na domačiji Zgornje
Gorče 11
Šentrupert pri Braslovčah – Kozolec na domačiji Šentrupert
29
Podvrh – Svinjak s sušilnico za hmelj na domačiji Podvrh 16
Parižlje – Domačija Parižlje 29
Letuš – Kašča s sušilnico za hmelj na domačiji Letuš 23
Orla vas – Domačija Orla vas 32
Grajska vas – Hmeljarski dom
Gomilsko – Sušilnica za hmelj na domačiji Gomilsko 60
Spodnje Gorče – Kašča s sušilnico za hmelj domačije
Spodnje Gorče 11
Gomilsko – Domačija Gomilsko 33
Parižlje – Domačija Parižlje 8
Glinje pri Braslovčah – Domačija Glinje 1
Zakl pri Braslovčah – Sušilnica za hmelj na domačiji Zakl 13
Grajska vas–Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20
Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 33
Polzela – Hiša Polzela 88
Andraž nad Polzelo – Zidanica na domačiji Andraž nad
Polzelo 64 a
Breg pri Polzeli – Domačija Breg pri Polzeli 14
Andraž 112, sušilnica za hmelj s svinjaki
Založe 62 , sušilnica za hmelj
Polzela – Vaško jedro, Polzela 87
Podvin pri Polzeli – Zadružna sušilnica za hmelj
Andraž 4, sušilnica za hmelj
Andraž 121, sušilnica za hmelj
Dobrič 8, sušilnica za hmelj s kozolcem
Latkova vas 119, zadružna sušilnica
Andraž nad Polzelo – Domačija Andraž nad Polzelo 109
Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž
nad Polzelo 47
Dobrič – Kašča na domačiji Dobrič 27
Primerno
Interes
lastnika
Občina
–
–
Braslovče
–
–
Braslovče
–
–
Braslovče
–
–
Braslovče
–
–
Braslovče
–
porušeno
Braslovče
–
porušeno
Braslovče
–
–
Braslovče
–
porušeno
Braslovče
+
0
Braslovče
+
–
Braslovče
+
+
Braslovče
+
0
Braslovče
+–
0
Braslovče
+–
0
Braslovče
+–
+
Braslovče
++
0
Braslovče
++
+
Braslovče
–
+
Polzela
–
porušeno
Polzela
–
porušeno
Polzela
–
–
Polzela
–
+–
Polzela
+
+–
Polzela
+
+
Polzela
+
+–
Polzela
+
+
Polzela
+
0 arh.v.
Polzela
+
0
Polzela
+–
0
Polzela
+–
+–
0
+
Polzela
Polzela
■ 13
Hmeljska pot ■ Splošno
EŠD
Enota
Primerno
Interes
lastnika
27266
Založe – Domačija Založe 61
Dobrič 26, sušilnica za hmelj z gospodarskim poslopjem
Andraž 106, sušilnica za hmelj s kaščo
Dobrič – Domačija Dobrič 24
Dobrič – Zadružna sušilnica za hmelj
Ločica ob Savinji – Domačija Ločica ob Savinji 11
Ločica ob Savinji – Brinškova domačija
Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž
nad Polzelo 41
Marija Reka – Sušilnica za hmelj na domačiji Marija Reka 69
Sušilnica se je podrla, hmeljarstvo do leta 1969
Kaplja vas pri Preboldu – Sušilnica za hmelj na domačiji
Kaplja vas 24
Kaplja vas 28, sušilnica s kozolcem
Latkova vas 119: Zadružni dom
Kaplja vas – Kovačev kozolec s sušilnico
Matke – Mlin na domačiji Matke 55
Kapla – Kozolec na domačiji Kapla 36
Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž
pri Taboru 32
Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas
30
Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 26
Kapla – Domačija Kapla 46
Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 19
Loke pri Taboru – Domačija Loke 27
Pondor – Hiša Pondor 5
Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 19
Kapla – Domačija Kapla 58
Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 32
Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas
24
Miklavž pri Taboru 11, kozolec s sušilnico za hmelj
Vransko – Domačija Vransko 19
Selo pri Vranskem 7, sušilnica za hmelj
Prekopa – Domačija Prekopa 40
Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska cesta 32
Pernovo – Kozolec s sušilnico na domačiji Pernovo 2
Ponikva pri Žalcu – Hiša Ponikva pri Žalcu 1
Studence – Kašča na domačiji Studence 2
+–
+–
+–
++
++
++
++
+
0
0
+
+
+
+
Polzela
++
+
Polzela
–
porušeno
Prebold
+
+
+
+–
+–
–
+
0
0
0
+
–
Prebold
–
+ arh.v.
Tabor
–
–
–
–
–
+
+
+
+
0
0
–
+–
0
0
+–
+–
+–
Tabor
+
+
–
+–
++
–
–
–
–
+
0
–
0
+
–
Tabor
porušeno
Žalec
+–
–
Žalec
9294
26919
27031
29591
29870
25021
24712
24708
25155
20576
20595
21049
21436
21599
24461
24353
20653
21431
24356
24464
24465
20426
29871
24337
27052
27083
27095
Občina
Polzela
Polzela
Polzela
Polzela
Polzela
Polzela
Prebold
Prebold
Prebold
Prebold
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor
Vransko
Vransko
Vransko
Žalec
Žalec
■ 14
Hmeljska pot ■ Splošno
EŠD
Enota
Primerno
Interes
lastnika
27101
27269
Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro / Hmeljarski dom
Zabukovica – Zidanica na domačiji Zabukovica 141
–
–
–
+–
10427
23943
27082
27086
27272
23991
27049
27068
27080
27097
27259
27375
27379
491
15862
27063
27421
29877
Podkraj pri Žalcu 12, hmeljska sušilnica s hišo
Žalec – Hiša Celjska 6
Arja vas – Vas /Arja vas 15
Ponikva pri Žalcu – Domačija Ponikva pri Žalcu 34
Ponikva pri Žalcu – Šoštarjeva sušilnica za hmelj
Velika Pirešica – Sušilnica za hmelj na domačiji Velika
Pirešica 23
Gotovlje – Domačija Gotovlje 145
Pernovo – Domačija Pernovo 14
Podvin pri Žalcu – Sušilnica za hmelj na domačiji Podvin 13
Pongrac – Kozolec na domačiji Pongrac 61
Studence – Sušilnica za hmelj na domačiji Studence 38
Zavrh pri Galiciji – Domačija Zavrh pri Galiciji 15
Arja vas – Hiša Arja vas 69
Petrovče – domačija Petrovče 100
Novo Celje – Dvorec
Žalec – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski
dolini 18
Žalec – Hiša Šlandrov trg 33
Galicija – Vebrova sušilnica za hmelj
–
+
+
+
+
+–
arh.v.
Občina
Žalec
Žalec
Žalec
0
+
+–
+–
Žalec
+
+–
+–
+–
+–
+–
+–
+–
+–
++
++
0 arh.v.
Žalec
0
–
+
0
0
0
0
0
0
+
Žalec
++
++
++
+ arh.v.
Žalec
0
+
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
■ 15
Hmeljska pot ■ Splošno
Občina Braslovče
■ 16
pot ■ Braslovče
Splošno
HmeljskaHmeljska
pot ■ Občina
Pravno varstvo
Občina Braslovče, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z:
- Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/2011) ter s
- Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/2008).
Enote kulturne dediščine v občini Braslovče, ki so vključene v RKD in povezane
s hmeljarstvom
EŠD
22623
22625
20410
15440
20261
20254
22637
22607
20465
21052
22666
20469
20471
19695
Enota
Glinje pri Braslovčah – Domačija Glinje 1
Gomilsko – Domačija Gomilsko 33
Gomilsko – Sušilnica za hmelj na domačiji Gomilsko 60
Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas
20
Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas
33
Grajska vas – Hmeljarski dom
Letuš – Kašča s sušilnico za hmelj na domačiji Letuš 23
Parižlje – Domačija Parižlje 8
Spodnje Gorče – Kašča s sušilnico za hmelj domačije
Spodnje Gorče 11
Šentrupert pri Braslovčah – Kozolec na domačiji
Šentrupert 29
Zakl pri Braslovčah – Sušilnica za hmelj na domačiji Zakl
13
Zgornje Gorče – Kašča na domačiji Zgornje Gorče 1
Zgornje Gorče – Sušilnica za hmelj na domačiji Zgornje
Gorče 11
Zgornje Gorče – Kozolec na domačiji Zgornje Gorče 12
Primerno
+–
+
+
++
Interes lastnika
0
0
–
0
++
+
+
–
+–
+
0
–
0
+
–
–
+–
+
–
–
–
–
–
–
Enote kulturne dediščine v občini Braslovče, ki bodo izbrisane iz RKD
(zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve)
EŠD
15439
22664
22611
22603
20241
21052
20471
19695
Enota
Grajska vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Grajska
vas 27
Orla vas – Domačija Orla vas 32
Parižlje – Domačija Parižlje 29
Podvrh – Svinjak s sušilnico za hmelj na domačiji Podvrh
16
Podvrh – Sušilnica za hmelj na domačiji Podvrh 35
Šentrupert pri Braslovčah – Kozolec na domačiji
Šentrupert 29
Zgornje Gorče – Sušilnica za hmelj na domačiji Zgornje
Gorče 11
Zgornje Gorče – Kozolec na domačiji Zgornje Gorče 12
Primerno
–
Interes lastnika
–
–
–
–
porušeno
porušeno
porušeno
–
–
porušeno
porušeno
–
–
–
porušeno
■ 17
Hmeljska pot ■ Splošno
Občina Polzela
■ 18
Hmeljska
■ Splošno
Hmeljska
pot ■ pot
Občina
Polzela
Pravno varstvo
Občina Polzela, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z:
- Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št.
89/98, 43/00, 124/03) ter s
- Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela (Ur.l. RS, št. 96/11).
Enote kulturne dediščine v občini Polzela, ki so vključene v RKD in povezane s
hmeljarstvom
EŠD
29870
26913
26902
9294
26918
26919
27031
29591
27067
24569
24812
24569
27266
Enota
Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji
Andraž nad Polzelo 41
Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji
Andraž nad Polzelo 47
Andraž nad Polzelo – Domačija Andraž nad Polzelo 109
Dobrič – Domačija Dobrič 24
Dobrič – Kašča na domačiji Dobrič 27
Dobrič – Zadružna sušilnica za hmelj
Ločica ob Savinji – Domačija Ločica ob Savinji 11
Ločica ob Savinji – Brinškova domačija
Podvin pri Polzeli – Zadružna sušilnica za hmelj
Polzela – Vaško jedro
Polzela – Hiša Polzela 88
Polzela – Vaško jedro, Polzela 87
Založe – Domačija Založe 61
Primerno
++
Interes lastnika
+
+–
0
+–
++
+–
++
++
++
+
–
0
+
+
+
+
+
+
+
+
+–
+–
+
Objekti v občini Polzela, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z
vidika razumevanja razvoja hmeljarstva
Enota
Andraž 4, sušilnica za hmelj
Andraž 106, sušilnica za hmelj s kaščo
Andraž 112, sušilnica za hmelj s svinjaki
Andraž 121, sušilnica za hmelj
Dobrič 8, sušilnica za hmelj s kozolcem
Dobrič 26, sušilnica za hmelj z gospodarskim poslopjem
Založe 62, sušilnica za hmelj
Primerno
+
+–
–
+
+
+–
–
Interes lastnika
+–
0
–
+
0 arh.v.
0
+–
Enote kulturne dediščine v občini Polzela, ki bodo izbrisane iz RKD
(zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve)
EŠD
26916
26931
Enota
Primerno
Andraž nad Polzelo – Zidanica na domačiji Andraž nad –
Polzelo 64 a
Breg pri Polzeli – Domačija Breg pri Polzeli 14
–
Interes lastnika
porušeno
porušeno
■ 19
Hmeljska pot ■ Splošno
Občina Prebold
■ 20
Hmeljska
pot ■ Splošno
Hmeljska
pot ■ Občina
Prebold
Pravno varstvo
Občina Prebold, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z:
- Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št.
89/98, 43/00, 124/03),
- Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine
Prebold (Ur.l. RS, št. 58/04) ter s
- Odlokom o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (Ur.l. RS, št.
43/10).
Enote kulturne dediščine v občini Prebold, ki so vključene v RKD in povezane s
hmeljarstvom
EŠD
24712
24708
25155
Enota
Primerno
Kaplja vas pri Preboldu – Sušilnica za hmelj na domačiji +
Kaplja vas 24
Kaplja vas – Kovačev kozolec s sušilnico
+–
Matke – Mlin na domačiji Matke 55
+–
Interes lastnika
+
0
+
Objekti v občini Prebold ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z
vidika razumevanja razvoja hmeljarstva
Enota
Kaplja vas 28, sušilnica s kozolcem
Latkova vas 119: Zadružni dom
Primerno
+
+
Interes lastnika
0
0
Enote kulturne dediščine v občini Prebold, ki bodo izbrisane iz RKD
(zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve)
EŠD
25021
Enota
Primerno
Marija Reka – Sušilnica za hmelj na domačiji Marija Reka –
69 Sušilnica se je podrla, hmeljarstvo do leta 1969
Interes lastnika
porušeno
■ 21
Hmeljska pot ■ Splošno
Občina Tabor
■ 22
Hmeljska
■ Splošno
Hmeljska
pot ■pot
Občina
Tabor
Pravno varstvo
Občina Tabor, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z:
- Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št.
89/98, 43/00, 124/03) ter s
- Odlokom o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana... za območje občine Tabor,
dopolnitev 2007 (Ur. l. RS št. 83/08).
Enote kulturne dediščine v občini Tabor, ki so vključene v RKD in povezane s
hmeljarstvom
EŠD
24461
21436
21431
24464
20576
21599
24356
20595
24465
21049
24353
20653
Enota
Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 19
Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 26
Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 19
Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 32
Kapla – Kozolec na domačiji Kapla 36
Kapla – Domačija Kapla 46
Kapla – Domačija Kapla 58
Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž
pri Taboru 32
Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas
24
Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas
30
Loke pri Taboru – Domačija Loke 27
Pondor – Hiša Pondor 5
Primerno
–
–
+
+
–
–
+
– arh.v.
Interes lastnika
+–
0
+–
+–
–
–
+–
+
+
+
–
0
–
+
0
0
Objekti v občini Tabor, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika
razumevanja razvoja hmeljarstva
Enota
Miklavž pri Taboru 11, kozolec s sušilnico za hmelj
Primerno
+
Interes lastnika
0
■ 23
Hmeljska pot ■ Splošno
Občina Vransko
■ 24
Hmeljska
pot ■ Splošno
Hmeljska
pot ■ Občina
Vransko
Pravno varstvo
Občina Vransko, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z:
- Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št.
89/98, 43/00, 124/03) ter s
- Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko (Ur.l. RS, št. 38/08).
Enote kulturne dediščine v občini Vransko, ki so vključene v RKD in povezane s
hmeljarstvom
EŠD
29871
20426
Enota
Prekopa – Domačija Prekopa 40
Vransko – Domačija Vransko 19
Primerno
++
–
Interes lastnika
+
–
Objekti v občini Vransko, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z
vidika razumevanja razvoja hmeljarstva
Enota
Selo pri Vranskem 7, sušilnica za hmelj
Primerno
+–
Interes lastnika
0
■ 25
Hmeljska pot ■ Splošno
Občina Žalec
■ 26
Hmeljska
pot
■ Splošno
Hmeljska
pot ■
Občina
Žalec
Pravno varstvo
Občina Žalec, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z:
- Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št.
89/98, 43/00, 124/03).
Enote kulturne dediščine v občini Žalec, ki so vključene v RKD in povezane s
hmeljarstvom
EŠD
23943
27375
29877
23991
491
27049
27379
27063
27068
27080
27083
27082
27086
27095
27097
27101
24337
27272
27269
27259
10427
27421
15862
Enota
Arja vas – Vas /Arja vas 16
Arja vas – Hiša Arja vas 69
Galicija – Vebrova sušilnica za hmelj
Gotovlje – Domačija Gotovlje 145
Novo Celje – Dvorec
Pernovo – Domačija Pernovo 14
Petrovče – domačija Petrovče 100
Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski
dolini 18
Podvin pri Žalcu – Sušilnica za hmelj na domačiji Podvin
13
Pongrac – Kozolec na domačiji Pongrac 61
Ponikva pri Žalcu – Hiša Ponikva pri Žalcu 1
Ponikva pri Žalcu – Domačija Ponikva pri Žalcu 34
Ponikva pri Žalcu – Šoštarjeva sušilnica za hmelj
Studence – Kašča na domačiji Studence 2
Studence – Sušilnica za hmelj na domačiji Studence 38
Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro / Hmeljarski
dom
Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska cesta 32
Velika Pirešica – Sušilnica za hmelj na domačiji Velika
Pirešica 23
Zabukovica – Zidanica na domačiji Zabukovica 141
Zavrh pri Galiciji – Domačija Zavrh pri Galiciji 15
Žalec – Hiša Celjska 6
Žalec – Hiša Šlandrov trg 33
Žalec – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Primerno
+
+–
++
+–
++
+–
+–
++
Interes lastnika
+
0
+
0
0
–
0
+
+–
+
+–
–
+
+
–
+–
–
0
+–
+–
+–
–
0
–
–
+
–
0
–
+–
+
++
++
+–
0
0
0
+
Objekti v občini Žalec, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika
razumevanja razvoja hmeljarstva
Enota
Podkraj pri Žalcu 12, hmeljska sušilnica s hišo
Primerno
–
Interes lastnika
+–
Enote kulturne dediščine v občini Žalec, ki bodo izbrisane iz RKD
(zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve)
EŠD
27052
Enota
Pernovo – Kozolec s sušilnico na domačiji Pernovo 2
Primerno
–
Interes lastnika
porušeno
■ 27
Hmeljska pot ■ Splošno
■ 28