Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega

Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja« je samostojen in finančno neodvisen projekt, ki pa nadgrajuje predhodno pripravljen projekt z naslovom Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega
polja - faza I.
Projekt Celovito varovanje vodnih virov in oskrba prebivalstva s pitno vodo Ptujskega polja« je bil razdeljen na dve fazi
izključno zaradi problema pridobivanja zemljišč. Projekt se je razdelil na:
• Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - faza I. ( oz. za potrebe dokumentacije vloge za pridobivanje nepovratnih sredstev Kohezijskega sklada: Integral protection of groundwater of Ptujsko polje – Phase I; v
katero so bile vključene naslednje občine: Mestna občina Ptuj, Občina Hajdina, Občina Gorišnica, Občina Markovci,
Občina Kidričevo in Občina Starše) in
• Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja
Operacijo Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, ki vključuje izvedbo kanalizacijskih sistemov v občinah Markovci, Gorišnica in Mestni občini Ptuj, sestavljata dva projekta:
1. Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci – Formin in čistilne naprave Formin
2. Izgradnja kanalizacijskega sistema 5 v Mestni občini Ptuj
V okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja« bodo izvedene investicije v odvajanje odpadne vode v občinah Ptuj, Gorišnica in Markovci, Cilj investicije je izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje
in čiščenje, in sicer na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s predpristopno pogodbo
in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje.
Investicije bodo izvedene v naslednjih aglomeracijah:
Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci – Formin in čistilne naprave Formin
V okviru projekta št. 1 obravnavamo aglomeracije, ki so locirane v dveh občinah - v Občini Markovci in Občini Gorišnica
• Stojnci (ID 14870) – 3.288 PE (Občina Gorišnica in Občina Markovci)
• Bukovci (ID 14952) – 167 PE (Občina Markovci)
V občinah Gorišnica in Markovci bo s projektom zgrajena kanalizacija v aglomeracijah Stojnci (ID 14870) in Bukovci (ID
14952), tako da bo dosežena predpisana 95 % priključitev na kanalizacijo in celovitost sistema. Zgrajeno bo 17.315 m
kanalizacijskega sistema. Območje se v celoti priključuje na ČN Formin -4000 PE (populacijskih enot), ki bo zgrajena v
okviru obravnavanega projekta.
Projekt št. 2: Izgradnja kanalizacijskega sistema 5 v Mestni občini Ptuj
• Ptuj (ID 15065) – 27.014 PE
• Ptuj – desni breg (ID 16418) – 3.500 PE
• Grajena (ID 15057) – 364 PE
V Mestni občini Ptuj bo s projektom zgrajena kanalizacija v aglomeracijah Ptuj (ID 15065) in Ptuj – desni breg (ID 16418),
tako da bo dosežena predpisana 95 % priključitev na kanalizacijo in čistilno napravo v aglomeracijah. Prav tako bo v
okviru projekta zgrajen povezovalni vod iz aglomeracije Grajena (ID 15057) na čistilno napravo. Skupaj bo zgrajenih
23.529 m kanalizacijskega sistema.
Območje se v celoti priključuje na CČN PTUJ.
SEDANJA OPREMLJENOST Z INFRASTRUKTURO IN IZBOLJŠAVE
OBČINI GORIŠNICA, MARKOVCI
a) Sedanje stanje:
Na obravnavanem področju v naseljih Muretinci, Mala vas, Gajevci in Placerovci kanalizacijski sistem ni urejen. Delno pa
je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno v naselju Stojnci in manjšem delu naselja Bukovci.
Odpadne vode se zbirajo v pretežno pretočnih greznicah in naprej v ponikanje, kar je problematično zlasti glede zavarovanja podtalnice.
Naselje Stojnci leži med naseljema Bukovci in Muretinci, skozi katerega je predvidena izgradnja zbirnega kanalizacijskega cevovoda (kanal 3.5.0 in 3.6.0) za odvodnjo zbranih odpadnih voda v naseljih Bukovci in Muretinci.
V naselju Stojnci in delu naselja Bukovci je izvedeno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki se prav tako priključuje na
predvideni zbirni cevovod 3.5.0 in 3.6.0.
V naseljih ni večjih uporabnikov in onesnaževalcev vode, ki bi se priključili na kanalizacijsko omrežje. Morebitne tehnološke odpadne vode se predhodno očistijo in vodijo v vodotok ali ponikanje.
Komunalne odpadne vode iz objektov kjer ni urejene javne kanalizacije, se stekajo v greznice. Iz greznic se odpadne
vode izčrpavajo ali lokalno ponikajo. Padavinske odpadne vode na obravnavanih območjih se delno vodijo v obstoječe
kanale, lokalno ponikajo ali zlivajo po bližnjih travnih površinah in v odvodne jarke. Ponikanje je zlasti problematično
glede zavarovanja podtalnice pred onesnaženjem.
b) Izboljšave tega projekta
Projekt ČN Formin + Kanalizacijski sistem 3 Bukovci – Formin (v dolžini 17.315 m), bo kanalizacijsko urejal strnjeno pozidavo v smeri Bukovci – Formin na levem bregu Drave, kjer kanalizacijski sistem ni urejen in se bo zaključil s ČN Formin.
Prispevno območje ČN Formin kapacitete 4.000 PE tvorijo naselja v občinah Gorišnica in Markovci s skupno obremenitvijo 3.311 PE).
Z izvedbo primarnih in sekundarnih kanalizacijskih cevovodov, ki so predmet kohezijskega projekta, bo postavljeno
ogrodje za celostno rešitev odvajanje komunalne odpadne vode z obravnavanega območja. Končna dispozicija odpadnih voda je ČN Formin v Forminu.
Gravitacijski primarni sistem (kanali 3.2.0, 3.4.0, 3.5.0, 3.6.0, 3.7.0, 3.9.0, 3.10.0, 3.11.0 in 3.12.0) se prične v centralnem
delu naselja Bukovci in konča s črpališčem Č6 v Muretincih, ki se preko več črpališč priključi na ČN Formin.
Na primarne kanale se smiselno navezuje sekundarno kanalizacijsko omrežje naselij Bukovci, Stojnci in Mala vas.
Predvideni kanalizacijski cevovodi potekajo v javnem svetu, zemljiščih ki so v občinski lasti. Kjer pa to ni mogoče, pa
potekajo po parcelnih mejah, kot je to bilo dogovorjeno v fazi priprave idejnih projektov. Takšen slučaj imamo na kanalu
3.10.0 v naselju Bukovci.
Namen odvodnje so izključno komunalne odpadne vode. Obstoječi sistem odvodnje padavinskih voda se po izgradnji
obravnavanega kanalizacijskega sistema ne bo spremenil.
MESTNA OBČINA PTUJ
a) Sedanje stanje:
Opis kanalizacije Ptuj (opis sistema, glavni zbiralniki, glavni objekti, km kanalov, število objektov)
Javni kanalizacijski sistem Mestne občine Ptuj je bil v osnovi zasnovan in izveden kot mešan kanalizacijski sistem za
odvodnjo komunalnih in padavinskih vod po istih cevovodih. V času obratovanja CČN Ptuj od leta 1989 naprej pa so se
kljub nekaterim izvedenim razbremenilnim objektom na kanalizacijskem omrežju vedno bolj kazale slabosti obstoječega
mešanega sistema.
Zaradi tega so v občini že v začetku devetdesetih let začeli izvajati ločene sisteme kanalizacije na vseh območjih, kjer je
bilo to možno izvesti s sprejemljivimi stroški. Širitve omrežja so se torej izvajale pretežno kot ločeni sistemi z razpršeno
odvodnjo padavinskih vod in odvajanjem izključno komunalnih odplak, po sistemu javne kanalizacije do čistilne naprave.
Na določenih področjih kjer razpršena odvodnja meteornih vod ni mogoča, je pa urejena odvodnja meteornih vod
ključnega pomena, smo pristopili k izvedbi javne kanalizacije za odvodnjo izključno padavinskih vod, ki se v skladu s
soglasji služb Ministrstva za okolje in prostor odvaja v površinske vode. Na območjih kjer je izgradnja ločenih cevovodov
neracionalna in zaradi tega neupravičena, se tudi pri novogradnjah oziroma predvsem pri rekonstrukcijah obstoječih
cevovodov, predvsem v starem mestnem jedru, ohranja mešani sistem odvodnje odpadnih vod.
Občina ima sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Mestni občini Ptuj, junij
2004.
Kanalizacijski sistem Ptuj je v pretežni meri izgrajen; večinoma v mešanem sistemu odvajanja. Obstoječi sistem odvaja
odpadne vode na CČN Ptuj. Kanalizacijski sistem je razdeljen na sistem levega in desnega brega. Sistem levega brega je
preko črpališča Budina in sifona pod Dravo povezan na vhodno črpališče CČN Ptuj.
Na sistemu, predvsem na levem bregu, so številna razbremenjevanja v bližnje površinske odvodnike. Obstoječi razbremenilniki praviloma pričnejo prelivati pri količinah, ki so znatno višje od kritičnega pretoka.
Stanje dela kanalizacijskega sistema, po podatkih upravljavca, je dokaj slabo. Sistem je v relativno slabem stanju, saj
posamezni odseki niso vodotesni, nekateri so dotrajani ali poškodovani. Analiza rezultatov hidravličnih računov iz projekta »Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja« za levi breg mesta Ptuj je pokazala, da je obstoječi
kanalizacijski sistem mesta Ptuj mestoma poddimenzioniran. K ugotovljenim neugodnim razmeram pripomorejo številni razbremenilniki, zaradi nekontroliranega razbremenjevanja in omejevanja pretoka.
Podobno kot na levem bregu, kažejo rezultati hidravličnega preračuna obstoječega omrežja na desnem bregu težave na
odsekih, kjer je obstoječi mešani sistem. Posamezna naselja na robu mestnega jedra so priključena v ločenem sistemu.
SEDANJE STANJE - ČISTILNA NAPRAVA PTUJ
Čistilna naprava za odpadne vode v Ptuju je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod mesta Ptuj, komunalnih
odpadnih voda iz gospodarstva in negospodarstva na območju mesta ter predčiščenih odpadnih voda živilsko predelovalne industrije Perutnine Ptuj d.d.. Obstoječa centralna čistilna naprava Ptuj (CČN Ptuj) je bila zgrajena kot prva večja
čistilna naprava v Sloveniji za čiščenje mešanih komunalnih odpadnih vod z aerobno stabilizacijo blata.
Centralna čistilna naprava Ptuj je projektirana in izvedena za kapaciteto 68.000 PE. Pred izvedbo rekonstrukcije CČN
in s tem določitve njene kapacitete, je bila za območje Dravskega in Ptujskega polja pripravljena dokumentacija, ki je
na podlagi primerjave variant možnih rešitev kanalizacijskih sistemov, določila najracionalnejšo varianto izvedbe kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav, tako glede investicijskih stroškov, kot glede na stroške obratovanja in vzdrževanja
sistemov. Na CČN Ptuj se je tako predvidela navezava odplak iz naselij občin Hajdina, Starše, naselja Kungota iz občine
Kidričevo in seveda obstoječega omrežja v Mestni občini Ptuj. V sosednjih občinah je že v celoti izgrajeno primarno
omrežje z navezavo na CČN, v veliki meri tudi sekundarno omrežje. Trenutno do polne zasedenosti kapacitet CČN Ptuj,
manjkajo le obremenitve komunalnih odplak iz naselij Podvinci, Grajena, Kicar in Mestni vrh v Mestni občini Ptuj ter
območja znotraj mesta Ptuj, kjer javno kanalizacijsko omrežje že obstaja a ni povezano s CČN Ptuj ali kjer ga je potrebno
še izgraditi.
Prispevno področje CČN Ptuj obsega področje mesta Ptuj, nekatera primestna naselja (Spuhlja, Grajena, Podvinci, Kicar, Mestni vrh), naselja v občinah Starše in Hajdina ter naselje Kungota v občini Kidričevo.
b) Izboljšave tega projekta
Predlagana rešitev je izgradnja oz. razširitev kanalizacijskega sistema 5 Ptuj s kanali in objekti. Kanalizacijski sistem
se izvaja v aglomeracijah »15065 Ptuj« in »16418 Ptuj – desni breg«, ki sta uvrščeni v osnovni program operativnega
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V celovitost projekta vključujemo še izvedbo kanalizacije v
naselju Grajena, ki sicer ne spada v osnovni program.
Projekt kanalizacijski sistem 5 – Ptuj: Z izvedbo predvidenih ukrepov bo v večini optimiziran in ustrezno dograjen
obstoječi kanalizacijski sistem, tako da bo na CČN Ptuj odvedena največja količina najbolj onesnažene odpadne vode.
Sistem 5 zajema 23.529,0 m kanalov.
Na prispevnem območju projekta se bo do konca izvedbe projekta, omogočilo direktno navezavo 2.310 prebivalcev na
novo izvedeno kanalizacijo in 3.003 prebivalcev na obstoječo ČN.
Z izvedbo dograditve obstoječih in novih primarnih in sekundarnih kanalizacijskih cevovodov, ki so predmet kohezijskega projekta bo postavljeno ogrodje za celostno rešitev odvajanja komunalne odpadne vode z obravnavanega območja.
Končna dispozicija odpadnih voda je CČN Ptuj.
Predvidene dograditve obstoječega kanalizacijskega sistema so manjkajoči primarni in sekundarni kanali z objekti. Zasnovani kanali so namenjeni za odvajanje mešane, padavinske in komunalne odpadne vode ter so predvideni izključno
kot gravitacijsko/tlačni.
Za Grajeno bo na novi povezovalni cevovod možno takoj navezati vse objekte sedaj povezane s čistilno napravo osnovne
šole ter že izgrajeno sekundarno omrežje. Predviden povezovalni kanal se začne v aglomeraciji 15065 (Ptuj) in poteka
prvih 250 m po njej. Nadaljuje se ob že omenjeni cesti in manjšem potočku Grajeni, skozi naselje Štuki do aglomeracije,
oziroma naselja Grajena. Ker poteka kanal ves čas po dolini, vzporedno s potokom, naravni padec omogoča povsem
gravitacijsko odvajanje odplak po kanalu, brez vsakršnih črpališč tudi za naselje Grajena.
To se je delno zgradilo ob rekonstrukciji kulturne dvorane in rekonstrukciji ceste skozi naselje Grajena. Ta del omrežja
trenutno še ni v funkciji. Prav tako bi se z izgradnjo povezovalnega kanalizacijskega cevovoda, omogočilo direktno navezavo na primarni vod stanovanjskim objektom na obeh straneh ceste. Skupaj bi se z izgradnjo omogočila takojšnja
navezava vsaj 310 prebivalcev iz same aglomeracije Grajena in bližnje poselitve.
PREDVIDLJIV PRISPEVEK PROJEKTA K CILJEM STRATEGIJE/NAČRTA
Več kot 95 odstotno bodo z odvajanjem in čiščenjem opremljene tri aglomeracije z več kot 2.000 PE: ID 14870 Stojnci sistem 3 in ID 15065 Ptuj ter ID 16418 Ptuj desni breg – sistem 5.
Aglomeracije manjše od 2000 PE: ID 14592 Bukovci, sistem 3 ter ID 15057 Grajena, bodo po izvedbi projekta prav tako
dosegale predpisano 95% opremljenost z odvajanjem in čiščenjem.
Operativni program (OP) razvoja okoljske in prometne infrastrukture se v celoti nanaša na četrti cilj NSRO, to je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, trajnostnega ravnanja z energijo ter izboljšanja kakovosti
okolja in ustrezne infrastrukture.
Nacionalni strateški referenčni okvir (v nadaljevanju NSRO tako) določa prioritetna področja in eno izmed teh je odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Cilje NSRO bo Slovenija izvedla s pomočjo Operativnih programov. Prednostna usmeritev Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod izhaja iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode.
Cilji razvojne prioritete Varstva okolja – področje voda, ki se nanašajo na projekt so:
- izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu
opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo;
- S projektom bo dosežena obveza o opremljenosti aglomeracij z več kot 2000 PE in predpisana 95 % priključitev v
aglomeracijah
DRUGI POZITIVNI UČINKI
Še pred izvedbo objektov v okviru projekta »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza«, je bil
pri upravljavcu objektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod vzpostavljen sistem daljinskega nadzornega sistema nekaterih pomembnejših črpališč odpadnih vod, predvsem v smislu javljanja okvar strojne opreme črpališč s SMS sporočili.
V okviru izvedbe zgoraj omenjenega projekta, se je nato sistem daljinskega nadzora iz golega javljanja napak, bistveno
razširil in nadgradil z možnostjo daljinskega spremljanja obratovanja rekonstruirane Centralne čistilne naprave, ČN Kidričevo, ČN Gorišnica in vseh objektov črpališč že izvedenih v občinah sodelujočih v projektu. Vse objekte črpališč kot
tudi čistilne naprave, grajene pri nadaljnjih širitvah sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod, bomo povezovali v že
obstoječ sistem daljinskega nadzora, ki je unificiran in na nek način standardiziran na obravnavanem območju.
Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave bo imela tudi sledeče učinke:
- varovanje zalog pitne vode in kakovost pitne vode v vodovarstvenih in drugih ekološko občutljivih območjih
- izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva
- zmanjšanje onesnaženja in smradu na območjih, kjer se fekalne odpadne vode izpuščajo v potoke,
podzemna močvirja ipd.
- možnost namakanja kmetijskih površin s čistejšo vodo iz vodnih strug
Ob tem bo projekt prispeval tudi k sledečim ciljem OP ROPI s področja oskrbe s pitno vodo:
- ohranitev naravnih virov in ekosistemov,
- izboljšanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne vode in
- izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev (in življenjskih pogojev prebivalstva).
OZKA GRLA, KI JIH JE POTREBNO REŠITI
Aglomeracije v občinah še niso opremljene v skladu s predpisi in strategijami – infrastruktura za odvajanje komunalne
odpadne vode še ni v celoti zgrajena. V ta namen je potrebno izgraditi manjkajočo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje vključno s potrebnimi objekti in jo navezati na obstoječo Centralno čistilno napravo Ptuj in pa čistilno
napravo Formin.
ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE
a) prispevek k cilju okoljske trajnosti (evropska politika v zvezi s podnebnimi spremembami, zaustavitev izgube biološke
raznovrstnosti, drugo …);
S predvideno gradnjo manjkajočih sistemov kanalizacije in obnovo obstoječih objektov se bo kanalizacijski sistem na
območju 3 občin tehnološko posodobil, sklenil in priključil na čistilne naprave.
Ker se območje projekta nahaja na širšem območju vodonosnikov pitne podzemne vode, ki je glavni vir vode za ta del
Slovenije, je njeno varstvo na prednostnem seznamu.
Predvidena izgradnja in rekonstrukcija kanalizacijskega sistema in ČN bo zmanjšala onesnaženost tal kot posledico nekontroliranih izpustov odpadne vode, kar bo posredno preprečilo onesnaženost podzemne vode.
Izgradnja sistema bo imela dodaten pozitivni vpliv na površinske vode, saj bo odpadna voda pred iztokom očiščena na
predvidenih čistilnih napravah. Tako se bo ob izboljšanju stanja podtalnice, izboljšalo tudi stanje površinskih vod.
Izvedba projekta bo pozitivno vplivala na biotsko raznovrstnost.
b) upoštevanje načela preventivnega ukrepanja in načelo, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru;
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo po sebi zagotavlja varovanje vodnih virov kot tudi drugih občutljivih območij
pri viru.
Kanalizacijski sistem in spremljajoči objekti bodo neprepustni, da bi preprečili izpuščanje odpadnih voda v podtalje in
neposredno v podtalnico. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema se bo v zadnjem delu faze čiščenja v ČN izločilo dušikove
spojine. Z dokončanjem kanalizacijskega sistema ne bo več prihajalo do izpusta neočiščene vode v površinske vode,
katerih kakovost se bo bistveno izboljšala. Vpliv na podtalne in površinske vode bo pozitiven, saj ocenjujemo, da bodo
načrtovane dejavnosti upoštevale načelo preventivnega ukrepanja, ki vključuje preprečevanje, omejevanje ali zmanjšanje škodljivih vplivov in se izvaja tako, da je okoljska škoda odpravljena pri viru.
c) upoštevanje načela „onesnaževalec plača“.
V projekt je dajatev za obremenjevanje voda in vodni prispevek vključena pri prikazu obremenitve uporabnikov storitev.
Dajatev plačujejo vsi uporabniki storitev, sorazmerno povzročenemu obremenjevanju voda. Pobrana dajatev ni prihodek upravljavca.
TEHNIČNI OPIS NALOŽBE V INFRASTRUKTURO
V okviru II. faze celovitega projekta »Celovito varovanje vodnih virov in oskrba prebivalstva s pitno vodo Ptujskega
polja« se bodo pod naslovom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja«, zgradili manjkajoči
kanalizacijski sistemi v Mestni občini Ptuj, Občini Gorišnica in Občini Markovci.
V nadaljevanju podajamo pregled izgradnje kanalizacijskega omrežja in ČN, ki so predmet vloge za pridobitev sredstev
kohezijskega sklada.
Pregled investicij – skupina projektov
Občina/
predmet investicije
kanalizacija (m)
črpališča (št)
ČN Formin (kapaciteta PE)
Gorišnica
Markovci
Ptuj
skupaj
8.194
9.121
23.529
40.844
4
3
4
11
1.800
2.200
0
4.000
Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci – Formin in čistilne naprave Formin
V okviru projekta št. 1 obravnavane aglomeracije (sistem 3) so locirane v dveh občinah - v Občini Markovci in Občini
Gorišnica.
Kanalizacijski sistem 3, kot del območja Dravskega in Ptujskega polja, obravnava primarni in sekundarni kanalizacijski
sistem na območju strnjene pozidave v smeri Bukovci-Formin na levem bregu Drave. Predmet kohezijskega projekta je
izvedba kanalizacijskih cevovodov in pripadajočih objektov na kanalizacijskem omrežju.
Sistem odvodnje in čiščenje odpadnih voda pokriva dve aglomeraciji:
• Bukovci (ID 14952) in
• Stojnci (ID 14870)
V te aglomeracije so vključena naselja Bukovci, Stojnci, Muretinci, Mala vas, Gajevci in Placerovci.
Zasnova sistema je rezultat predhodno izdelane projektne dokumentacije s poglavitno usmeritvijo, da celoten sistem 3
gravitira proti vzhodu, k predvideni ČN Formin.
Gravitacijski primarni sistem se prične v centralnem delu naselja Bukovci in se konča s črpanjem preko več črpališč na
ČN Formin. Hrbtenico sistema predstavlja primarni kanalizacijski vod, ki je dejansko enoten zbiralnik in vsebuje kanale
3.4.0, 3.5.0, 3.6.0 in 3.11.
Na obravnavano primarno kanalizacijo se smiselno navezujejo sekundarni kanali naselij Bukovci, Stojnci in Mala vas, ki
pa so že v celoti sprojektirani in deloma izvedeni.
Namen odvodnje so izključno komunalne odpadne vode. Obstoječi sistem meteorne odvodnje se po izgradnji obravnavanega kanalizacijskega sistema ne bo spremenil.
Primarno kanalizacijo sistema 3 in sicer tisti del, ki se nahaja v občini Markovci, torej od centra Bukovc do občinske meje
z občino Gorišnica sestavljajo kanali:
3.4.0 - del, 3.5.0, 3.6.0, 3.7.0., 3.10.0, 3.11.0, 3.11.1, 3.11.2, 3.11.3, 3.11.3.1, 3.11.4, 3.12.0, 3.12.1, 3.12.2, 3.13.0, 3.14.0,
3.15.0, 3.15.1,3.15.1.1, 3.16.0, 3.16.0-tlačni. Dolžina kanalov v občini Markovci znaša 9.121 m.
V občini Gorišnica pa se nahajajo kanali:
3.2.0, 3.2.0.1, 3.2.0.2, 3.2.0.5, 3.2.0.5.1, 3.2.0.5.2, 3.2.0.6,3.2.1, 3.2.1.1, 3.2.2, 3.2.2.1, 3.2.4, 3.2.5, 3.2.5.1 in 3.4.0.- del
in sicer v dolžini:8.194 m.
KANALIZACIJSKI CEVOVODI
Na območju kanalizacijskega sistema 3 je predviden gravitacijski oziroma tlačni odvod odpadnih voda s črpališči za
lokalni dvig ali transport le-teh.
OBJEKTI KANALIZACIJSKEGA SISTEMA
Na gravitacijsko – tlačnih kanalih je zaradi specifičnosti terena potrebno locirati prečrpališča komunalnih odpadnih vod,
saj bi v nasprotnem primeru kanalizacijski sistem potekal na prevelikih globinah.
V ta namen se v vsako izmed prečrpališč vgradita dve potopni črpalki za odpadno vodo stacionarne izvedbe, različne
zmogljivosti (4 l/s črpališče Č1, 3,7 l/s črpališče Č3, 24,8 l/s – črpališče Č12; 34 l/s – črpališče Č6, 44 l/s – črpališče Č7, 46
l/s – črpališče Č8 in 6 l/s – črpališče Č4).
Vsa črpališča so opremljena z vso opremo za pritrditev, pogon in vzdrževanje v času obratovanja.
Na celotnem kanalizacijskem sistemu 3 je predvidenih 7 črpališč za dvig oziroma transport odpadne vode.
ČISTILNA NAPRAVA FORMIN (4.000 PE)
Prispevno območje ČN Formin obsega področje naselij: Bukovci, Stojnci, Nova vas pri Markovcih, Muretinci, Mala vas,
Gajevci, Placerovci, Zagojiči, Formin. Dostop do naprave je s servisne dostopne ceste do HE Formin, ki se odcepi pri
mostu.
Sprejemnik očiščenih odpadnih vod iz ČN Formin je Kanal HE Formin dolvodno od HE Formin.
V sledečih tabelah je prikazana obremenitev naprave.
Tabela: Hidravlična obremenitve čistilne naprave
prispevek
kapaciteta ČN
PE
Qsušni
(m3/d)
(m3/h)
4.000
600
50
tuje vode
/
SKUPAJ Qt
240
10
840
60
SKUPAJ Qm
110
Tabela: Predvidena (ocenjena obremenitev naprave)
g/(PE x d)
mg/l
kg/d
KPK
120
571
480
BPK
60
286
240
SS
60
286
240
Celokupni N
11
52
44
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 45/07, 63/09, 105/10)
določa naslednje mejne vrednosti za komunalne naprave velikosti od 2.000 PE do 10.000 PE.
Tabela: Učinek čiščenja oz. mejne vrednosti
parameter
izražen kot
neraztopljene snovi
enota
mejna vrednost
mg/l
60
amonijev dušik
N
mg/l
10
celotni dušik
N
mg/l
25
KPK
O2
mg/l
125
BPK5
O2
mg/l
25
Tehnološki postopek čiščenja:
Tehnološki postopek čiščenja vsebuje naslednje tehnološke postopke:
1. mehansko predčiščenje
2. razdelilni jašek
3. biološki reaktor – SBR
4. iztočni jašek
5. merilno mesto – meritev pretoka
6. UV dezinfekcija
7. zalogovnik blata
8. strojna dehidracija blata
9. kompresorska postaja
1. mehansko predčiščenje
Komunalna odpadna voda, iz dveh ločenih črpališč na kanalizaciji, po tlačnih vodih priteka na kombinirano enoto, kjer
se iz odpadne vode odstranijo mehanske nečistoče, pesek in plavajoče snovi - maščobe. Izločene nečistoče se perejo,
kompaktirajo in transportirajo v kontejnerje. Voda iz kombinirane enote odteka v razdelilni objekt.
2. razdelilni jašek
Iz razdelilnega objekta voda izmenično odteka v SBR reaktorja.
3. biološki reaktor – SBR
SBR reaktor (sequence batch reactor – zaporedni šaržni reaktor) je bazen v katerem zaporedno potekajo sledeče operacije: polnjenje bazena ob istočasnem aerobnem/anaerobnem čiščenju, biološko aerobno/anaerobno čiščenje, usedanje
blata, dekantacija (iztok) čiste vode in črpanje odvečnega blata. Izmenično obratujeta dva SBR reaktorja, tako da je
dotok na čistilno napravo kontinuiran.
Za potrebe mešanja in preprečevanja usedanja aktivnega blata je v vsakem biološkem reaktorju nameščeno eno počasi
vrteče potopno mešalo.
4. iztočni jašek
Očiščena voda iz čistilne naprave v intervalih odteka preko iztočnega jaška.
5. merilno mesto – meritev pretoka
Merilno mesto je na odvodnem kanalu.
6. UV dezinfekcija
Očiščena voda iz čistilne naprave v intervalih odteka preko UV dezinfekcije v odvodni kanal Hidroelektrarne Formin. V
odvodni kanal Hidroelektrarne Formin odtekajo tudi ustrezno očiščene meteorne vode z lokacije čistilne naprave.
7. zalogovnik blata
V vsakem biološkem reaktorju je nameščena potopna črpalki za prečrpavanje odvečnega blata v zalogovnik blata. V
zalogovniku se zbira zgoščeno odvečno biološko blato na dnu, medtem ko se izločena voda preliva v razdelilni objekt in
nazaj na čiščenje.
8. strojna dehidracija blata
Zgoščeno odvečno blato se z dna zalogovnika črpa na strojno dehidracijo blata.
Dehidrirano blato odvaža podjetje s koncesijo.
9. kompresorska postaja
Za potrebe prezračevanja so na dnu reaktorjev nameščeni membranski prezračevalni elementi, ki uvajajo zrak in s tem
kisik v odpadno vodo. Komprimiran zrak se v prezračevalne elemente dovaja iz kompresorske postaje. V kompresorski postaji sta nameščeni dve puhali (eno delovno in eno rezervno) za dovajanje zraka v biološka reaktorja. Puhali sta
nameščeni v zvočno izoliranih boksih. Odvečna toplota iz boksa se bo odvajala z ventilatorjem. Vstop in izstop zraka iz
boksa je preko dušilca zvoka. Na cevovodu komprimiranega zraka je nameščen hladilnik zraka. Odpadna toplota se bo
uporabljala za pripravo tople vode in ogrevanje upravnega dela zgradbe.
Dovajanje zraka v reaktorja se regulira preko meritve koncentracije kisika v SBR bazenu. V odvisnosti od količine raztopljenega kisika v vodi, sonda za merjenje koncentracije kisika preko avtomatike vpliva na regulacijo in delovanje puhal
Servisno- upravno stavba je razdeljena na servisni in upravni del. Servisni del je samo pritličje. V servisnem delu je nameščena kombinirana enota za mehansko predčiščenje ter strojna dehidracija zgoščenega blata.
Upravni del je v dveh etažah, v pritličju je prostor za puhala, elektro prostor, skladišče – delavnica in vhod s stopniščem.
V nadstropju se nahajajo garderoba, WC+tuš, komandna soba in laboratorij.
Tabela: Količine blata in ostalih odpadkov:
letna količina kompaktiranih trdnih delcev
17 m3
letna količina izločenega peska
28 m3
letna količina izločenih plavajočih snovi – maščob
10 m3
letna količina dehidriranega blata (nad 20 % s.s.)
350 m3
Priključki
Za potrebe delovanja ČN Formin se bodo izvedeli priključki na vodovodno omrežje, na elektro- omrežje in na telefonsko
omrežje.
Obseg investicije kohezije:
Investicija obsega izgradnjo ČN Formin z vsemi potrebnimi gradbenimi deli in iz vgradnjo in montažo vse potrebne
tehnološko strojne in merilno regulacijske opreme ter vgradnjo inštalacij. V obsegu investicije je tudi izgradnja vseh
potrebnih komunalnih priključkov (dovozna cesta, električno napajanje, vodovod, telefonski priključek) ter izdelava
potrebne projektne in tehnične dokumentacije. V obseg investicije ni vključen odkup zemljišč in morebitne odškodnine.
Skupni pregled kanalizacijskega sistema 3:
Tabela: Pregled kanalizacijskega sistema 3 (Bukovci - Stojnci – Formin)
KANALIZACIJSKI SISTEM
SISTEM 3
kanali
objekti - črpališča
ČN Formin
enota
količina
gravitacijski
tlačni
podtlačni
m
17.315
16.961
354
0,0
kom
7
PE
4.000
(m, kom)
Projekt št. 2: Izgradnja kanalizacijskega sistema 5 v Mestni občini Ptuj
Predmet kohezijskega projekta je izvedba kanalizacijskih cevovodov in pripadajočih objektov na kanalizacijskem omrežju.
V sklop sistema 5 pridejo v poštev naselja, ki spadajo v aglomeracije:
• Ptuj (ID 15065),
• Ptuj Desni breg (ID 16418) in
• Grajena (ID 15057).
Kanalizacijski sistem 5, kot del območja Dravskega in Ptujskega polja, obravnava primarni in sekundarni kanalizacijski
sistem mesta Ptuj, s končno dispozicijo odpadne vode na CČN Ptuj.
• Aglomeracija Ptuj: mešan in ločen sistem odvajanja odpadnih voda
primarni kanali za odvajanje mešanih odpadnih voda:
5.5.1, 5.5.3, 5.5.5
primarni kanali v ločenem sistemu:
5.5.2, 5.5.4, 5.5.4.3, 5.5.4.4, 5.6.0, 5.6.1, 5.6.1a, 5.6.1.1, 5.6.2, 5.6.2a
sekundarni kanali v ločenem sistemu:
5.5.4.1, 5.5.4.2, 5.5.4.2.1, 5.5.4.2.2, 5.5.4.3.1, 5.5.4.5, 5.5.4.5.1, 5.6.1a, 5.6.1.1.1, 5.6.1.1.2, 5.6.1.2, 5.6.1.4, 5.6.1.4.1,
5.6.1.5., 5.6.1.6, 5.6.1.7, 5.6.1.8, 5.6.1.9, 5.6.1.10, 5.6.2.1, 5.6.2.2, 5.6.2.2.1.1, 5.6.2.3, 5.6.2.4, 5.6.2.5, 5.6.2.5.a, 5.6.2.5.1,
5.6.2.5.1.1, 5.6.2.5.2, 5.6.2.5.3,.5.6.2.5.3.1, 5.6.2.5.4, 5.6.2.6, 5.6.2.7, 5.6.2.8 in 5.6.2.9
objekti: 4x črpališče, (1x na kanalu 5.6.0, 1x na kanalu 5.6.2, 1x na kanalu 5.6.2.a in 1x na kanalu 5.6.2.8)
• aglomeracija Ptuj - desni breg: mešan in ločen sistem odvajanja odpadnih voda
- primarni kanali za odvajanje mešanih odpadnih voda: 5.1.0
- primarni kanali v ločenem sistemu: 5.1.2
• aglomeracija Grajena: ločen sistem
- primarni kanali: 5.7.0
KANALIZACIJSKI CEVOVODI
Na območju kanalizacijskega sistema 5 je predviden gravitacijski oziroma tlačni odvod odpadnih voda s črpališči za
lokalni dvig ali transport le-teh.
Nivelete kanalov so prilagojene danim terenskim razmeram. Generalni padec terena je raznolik in v večini omogoča
gravitacijsko izvedbo predvidenih kanalov, razen na območju Podvincev, kjer so predvideni odseki tlačnih vodov. Za
zagotovitev minimalnih hitrosti je predviden minimalni padec.
Osnovne karakteristike posameznih kanalov so povzete v naslednji tabeli.
OBJEKTI KANALIZACIJSKEGA SISTEMA
Črpališča
Na območju Podvincev so zaradi neugodne konfiguracije terena predvidena štiri črpališča za transport oziroma dvig
odpadne vode.
• Območje aglomeracije Ptuj
4x črpališče (1x na kanalu 5.6.0, 1x na kanalu 5.6.2, 1x na kanalu 5.6.2. a in 1x na kanalu 5.6.2.8)
Tabela: Pregled kanalizacijskega sistema 5 – Ptuj
KANALIZACIJSKI SISTEM
SISTEM 5 - Ptuj
kanali
črpališča
enota
količina
gravitacijski
tlačni
podtlačni
m
23.529
22.599
930
0,0
kom
4
(m, kom)
Ključni kazalniki učinka:
Tabela: Kazalniki učinka skupaj - Projekt 1 (sistem 3) in Projekt 2 (sistem 5)
Kazalnik
Enota
Projekt 2
Sistem 3
Sistem 5
m
17.315
23.529
40.844
ODVAJANJE
1
2
kanalizacijski
sistem
Projekt
skupaj
Projekt 1
- gravitacijski kanali
m
16.961
22.599
39.560
- tlačni kanali
m
354
930
1.284
črpališča
št.
7
4
11
ČIŠČENJE ODPADNE
VODE:
3
ČN
kom
1
ČN Formin – novogradnja (Obstoječa ČN)
4.000 PE
Na javni kanalizacijski sistem bo na novo priključenih 4.750 prebivalcev, na čiščenje pa 5.873 prebivalcev.
Ptuj, 29.8.2013
Dodatne informacije:
Andrej Sitar / Tel: 02 759 32 19
E-pošta: andrej@altius.si
1