Magistrsko delo ANALIZA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE

Transcription

REPUBLIKA SLOVENIJA
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
ANALIZA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE
EVROPSKE UNIJE NA PRIMERU TRGOVINE Z
AZIJSKIMI DRŽAVAMI
Kandidat: Uroš Kralj, univ. dipl. ing. teh. prom.
Rojen 11. 12. 1975, Koper
Samozaposlen za dejavnost trženja turističnih apartmajev
Absolvent na podiplomskem - magistrskem študiju Ekonomija in poslovne vede, smer
Mednarodna Ekonomija
Tema odobrena na seji senata EPF dne 19. 9. 2008 z delovnim naslovom: Analiza
zunanjetrgovinske politike evropske unije na primeru trgovine z azijskimi državami
Mentor: izred. prof. dr. Vito Bobek
Lektor: Jasna Novak
1
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................ …5
1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema .................................... …6
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................ .6
1.3 Glavne trditve, predpostavke in omejitve raziskave ............................................. .7
1.4 Predvidene metode raziskave ........................................................................ ……...9
2 OPREDELITEV SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU ........... …..11
2.1 Definicija SZTP EU .............................................................................................. ...11
2.2 Pravna podlaga SZTP EU..................................................................................... ..11
2.3 Osnovna načela SZTP EU................................................................................. …..12
2.4 Značilnosti SZTP EU ............................................................................................ ..13
2.4.1 Mediteranske države………………………………………………………….....17
2.4.2 Latinska Amerika…………………………………………………………….....17
2.5 Oblikovanje SZTP EU ........................................................................................ …17
2.5.1 Odločanje na ravni EU...................................................................................... ..18
2.5.2 Udeleženci pri oblikovanju SZTP..................................................................... ..20
2.6 Instrumenti SZTP EU ............................................................................................ .23
2.6.1 Carinska unija in skupna carinska tarifa…………………….……………....….24
2.6.2 Protidampinški ukrepi…………………………………………….………...….26
2.6.3 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju…………………..………...…..27
2.6.4 Monitoring tretjih držav…………………………………………….……….....28
2.6.5 Odstranjevanje trgovinskih ovir……………………………………..….…...…29
2.6.6 Sankcije……………………………………………………………...……...….30
2.6.7 Zaščitni ukrepi……………………………………………………..……….…..30
2.6.8 Strategija za dostop na tuje trge……………………………….…………....….31
2.6.9 Premagovanje tehničnih ovir…………………………………….….…..……...32
2.6.10 Javna naročila……………………………………………………...…….........32
2.6.11 Drugi instrumenti……………………………………………………...….…..32
2.6.12 Zunanjetrgovinski sporazumi……………………………………...….…..…..33
2.6.12.1 Splošna shema preferencialov………………………………….……..33
2.6.12.1.1 Medregionalni sporazumi, ki vodijo v prosto trgovino……….…….36
2.6.12.1.2 Trgovinske preference, ki jih zajema konvencija Lome……...….…36
2.7 Ukrepi SZTP EU po sektorjih……………………………………………..….…..37
2.8 GATT IN STO………………………………………………………………..…....38
2.8.1 GATT…………………………………………………………………….……..38
2.8.2 STO…………………………………………………………………....………..39
2.8.2.1 Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS)…….…………….....…39
2.8.2.2 Sistem reševanja sporov……………………………………………….….40
2.9 Sklepne ugotovitve…………………………………………………………………41
3 ANALIZA UVEDBE PROTIDAMPINŠKEGA UKREPA UVOZA USNJENE
OBUTVE S KITAJSKE IN VIETNAMA……………………….……………….…..43
2
3.1 Vzroki za uvedbo tega protidampinškega ukrepa……………………….…...….43
3.2 Postopek uvedbe protidampinškega ukrepa…………………………….…...…..47
3.2.1 Stanje obutvene industrije EU po uvedenem protidampinškem ukrepu ...........49
3.3 Posledice protidampinškega ukrepa za gospodarstvo Kitajske in Vietnama.....52
3.3.1 Kitajska obutvena industrija……………………………………………….…....52
3.3.2 Vietnamska obutvena industrija …………………………………………...….53
3.4 Posledice protidampinškega ukrepa za ekonomske odnose Kitajske in
Vietnama z EU .…… …………….…………………...…………………..…….....54
3.4.1 Kitajska………………………………………………………………………….54
3.4.2 Vietnam …………………………………………………………………..…….56
3.5 Uvedba nacionalnih postopkov Kitajske in Vietnama za zmanjšanje tega
ukrepa……………………………………………………………………………...58
3.6 Vpliv protidampinškega ukrepa na izvoz v EU…………………………….…....58
3.7 Posledice protidampinškega ukrepa na trgovanje azijskih držav z EU……......60
3.7.1 Sodelovanje EU z azijskimi državami……………………………………….....60
3.8 Preprečevanje prihodnjih tovrstnih protidampinških ukrepov zoper azijske
države………………………………………………………….…………………..64
3.9 Rezultati raziskave……………………………..………………………………….65
3.9.1 Zastavljene hipoteze in osnova za njihovo potrditev……….…………………..65
3.9.2 Metode za statistično obdelavo podatkov…………………………….………...65
3.9.3 Rezultati raziskave…………………………………………………….………..67
4 SKLEP………………………………………………….……………………….………81
5 LITERATURA IN VIRI……………………………………….………………………83
5.1 Literatura……………………………………………………………….………….83
5.2 Viri……………………………………………………….……………….…...……85
3
POVZETEK
ANALIZA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE NA PRIMERU
TRGOVINE Z AZIJSKIMI DRŽAVAMI
Skupna zunanjetrgovinska politika EU zavezuje države članice k enotnemu pristopu pri
trgovinski politiki s tretjimi državami. SZTP EU je ena od politik, s katero države članice
EU urejajo odnose s tretjimi državami. Je zelo pomembna pri določanju enakih pogojev
uvoza in izvoza. Vse države članice morajo blago, uvoženo iz tretjih držav, za prosti pretok
v carinski uniji obravnavati na enak način. EU s številnimi instrumenti zunanjetrgovinske
politike regulira njeno izvajanje, najpomembnejšo podlago pa predstavlja carinska tarifa.
Temelj SZTP EU tako predstavlja carinska unija. Pravno podlago pa predstavljajo GATT
in STO pravila. Z različnimi omejitvami lahko nadzoruje uvoz in s tem prepreči škodo, ki
bi jo lahko povzročil uvoz posebnega izdelka iz tretje države proizvajalcem podobnih ali
konkurenčnih izdelkov na območju EU. Na ta način je zagotovljena varnost v mednarodnih
trgovinskih odnosih. Z instrumenti SZTP pa je zagotovljena zaščita poslovanja in industrije
EU pred vplivi škodljivega in nepoštenega ravnanja zunanjetrgovinskih partnerjev tretjih
držav. EU je največja svetovna izvoznica in je zato toliko bolj odvisna od mednarodne
trgovine. Ravno zato si predvsem zadnja leta prizadeva, da bi bila svetovna trgovinska
menjava odprta in prosta. Glavni trgovinski partnerji EU so ZDA, Švica in Japonska.
Ostali pomembni partnerji so še Rusija, Poljska, Norveška, Turčija, Hong Kong, Kitajska
in Južna Koreja. EU je leta 2007 na področju uvoza usnjene obutve izdala pritožbo proti
uvozu posamezne usnjene obutve s Kitajske in Vietnama, ki je temeljila na tem, da uvoz
povzroča krivico industriji iz EU. Usnjeni proizvodi so bili uvoženi po ceni, ki je cena
plačevanja ali glede na ceno na domačem tržišču. Podatki, navedeni v pritožbi, so pokazali
pomembne izgube za industrijo skupnosti pri posameznih bistvenih faktorjih, kot so
dejavniki zaposlenosti, tržnega deleža, prodajne cene, količine proizvodnje in majhni
dobički v obdobju preiskave. Protidampinški ukrep pa ima posledice tudi na gospodarstvo
Vietnama in Kitajske.
Ključne besede: carinska unija, protidampinški ukrepi, uvoz, izvoz, usnjena obutev.
4
SUMMARY
ANALYSIS OF THE EUROPEAN UNION FOREIGN TRADE POLICY ON THE
EXAMPLE OF TRADE WITH ASIAN COUNTRIES
Common Foreign Trade Policy of the European Union (EU CFTP) binds its member states
to a universal foreign trade policy in dealing with a third country. The Common Foreign
Trade Policy of the EU is a policy that allows the member states to better manage their
trade relations with a third country. It is especially important in establishing the same
conditions of export and import for all member states. All member states must abide by the
same regulations in treating goods imported from a third country, intended for free
circulation within the EU customs zone. The EU uses a number of Common Foreign Trade
Policy instruments to regulate its implementation. The most important example is that of
customs tax rates. The foundation of the EU CFTP is therefore represented by the customs
union. The legal foundation is based on GATT and WTO rules. Using various restrictions,
it is able to control the import and prevent possible damage that importing a particular
product from a third country would afflict on makers of a comparable and competitive
product within the European Union. Hence, the security of international trade relations is
obtained and assured.
The CFTP instruments guarantee a protection of the EU economic operations and industry
against the influence of harmful and unfair methods of foreign trade partners of a third
country. The EU is the largest exporter in the world and therefore all the more dependent
on the international trade. It is precisely why it has been striving to keep the world trade
exchanges open and free. The main trade partners of the EU are the United States of
America, Switzerland, and Japan. Other important partners include Russia, Poland,
Norway, Turkey, Hong Kong, China, and South Korea. In 2007, the EU filed a complaint
against the import of certain leather footwear from China and Vietnam, for reasons that the
import harms the EU industry. Leather products were imported at a price well bellow the
price on the domestic market. The data submitted with the complaint showed significant
losses for a number of industries based on key factors, such as employment, market share,
sale price, the quantity of production, and small profit in the investigation period. The
antidumping measure also has an effect on the economy of China and Vietnam.
Key words: customs union, antidumping measures, Import, Export, leather footwear.
5
1 UVOD
Skupna zunanjetrgovinska politika EU (v nadaljevanju SZTP EU) zavezuje države članice
k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami. Vse države članice morajo
blago, uvoženo iz tretjih držav, za prosti pretok v carinski uniji obravnavati na enak način.
Temelj SZTP EU predstavlja ustanovitev carinske unije, na katero se navezujejo vsa njena
področja. V carinsko unijo je morala EU vključiti tudi pravila, ki jih je vključeval Splošni
sporazum o carinah in trgovini (v nadaljevanju GATT). Tako predstavljajo GATT pravila
pravno podlago za instrumente in ukrepe SZTP EU, predvsem kadar gre za carine in
izvajanje zaščitnih, protidampinških in protisubvencijskih ukrepov.
Poznavanje SZTP EU je ključnega pomena za nastopanje večine tretjih držav na trgu
Evropske unije (v nadaljevanju EU). Magistrsko delo se bo tako opiralo na teoretična
spoznanja s področja teorije SZTP EU ter strokovne podlage, ki obravnavajo vlogo SZTP
EU v spodbujanju trgovinskega razvoja ter konkurenčnosti gospodarstva azijskih držav. V
delo se bomo poglobili tako teoretično kot tudi raziskovalno. Magistrsko delo je razdeljeno
na tri vsebinske sklope, v katerih bomo najprej predstavili glavne usmeritve dela in podali
nekaj teoretičnih izhodišč v povezavi SZTP EU. Nadaljevali bomo z analizo
zunanjetrgovinskih odnosov azijskih držav z EU na konkretnem primeru posledic uvedbe
protidampinškega ukrepa.
V uvodnem, prvem delu magistrskega dela, bomo predstavili delo z namenom, cilji in
opredelitvijo dela. Opredelili bomo raziskovalni problem, podali bomo glavne trditve in
navedli omejitve magistrskega dela. Predstavili bomo tudi načrt raziskave, predvidene
metode raziskovanja in potek same analize.
V drugem, teoretičnem delu, bomo predstavili in opredelili SZTP EU. Teoretični del bo
zajemal obsežno raziskavo na podlagi pregleda literature in že obstoječih raziskav. Opisali
bomo značilnosti in osnovna načela SZTP. Predstavili bomo pregled, institucije in
instrumente SZTP EU. EU je največji svetovni izvoznik in drugi največji uvoznik. Ravno
zato se bomo najprej osredotočili na celotno predstavitev SZTP EU, saj bo tako bolj jasno
njeno delovanje in njeno prizadevanje za ureditev mednarodnih trgovinskih odnosov. Med
drugim se bomo osredotočili tudi na oblikovanje SZTP in bomo predstavili glavne akterje
pri njenem sooblikovanju ter izvajanju.
V tretjem delu bomo preučili delovanje SZTP EU z azijskimi državami. Osredotočili se
bomo na zunanjetrgovinsko politiko azijskih držav, predstavili bomo največje države
uvoznice v EU in izvoznice iz EU ter preučili vpliv protidampinškega ukrepa na izvoz
usnjene obutve s Kitajske in Vietnama. EU si na področju azijskih držav prizadeva za
liberalizacijo trga skupaj z ureditvijo vseh ostalih problematičnih področij. Analiza primera
protidampinškega ukrepa pa bo pokazala, kako lahko tovrstni ukrepi vplivajo na
ekonomske odnose azijskih držav z EU.
Magistrsko delo bomo zaključili s sklepom, v katerem bodo podane ugotovitve o
zastavljenem cilju raziskave. V sklepnem delu bomo podali razumevanje rezultatov analize
v skladu s postavljenimi trditvami. Sklepne ugotovitve bomo podali na podlagi številne
domače in tuje literature ter povzetih statističnih podatkih.
6
1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema
Skupna zunanjetrgovinska politika EU zavezuje države članice k enotnemu pristopu pri
trgovinski politiki s tretjimi državami. Vse države članice morajo blago, uvoženo iz tretjih
držav, za prosti pretok v carinski uniji obravnavati na enak način. Temelj SZTP EU
predstavlja ustanovitev carinske unije, na katero se navezujejo vsa njena področja. V
carinsko unijo je morala EU vključiti tudi pravila, ki jih je vključeval Splošni sporazum o
carinah in trgovini. Tako predstavljajo GATT pravila pravno podlago za instrumente in
ukrepe SZTP EU, predvsem kadar gre za carine in izvajanje zaščitnih, protidampinških in
protisubvencijskih ukrepov. Poznavanje SZTP EU je ključnega pomena za nastopanje
večine tretjih držav na trgu EU. SZTP EU je ena od politik, s katero države članice EU
urejajo odnose s tretjimi državami. Je zelo pomembna pri določanju enakih pogojev uvoza
in izvoza. EU s številnimi instrumenti zunanjetrgovinske politike regulira njeno izvajanje,
najpomembnejšo podlago pa predstavlja carinska tarifa. Z različnimi omejitvami lahko
nadzoruje uvoz in s tem prepreči škodo, ki bi jo lahko povzročil uvoz posebnega izdelka iz
tretje države proizvajalcem podobnih ali konkurenčnih izdelkov na območju EU. Vendar
pa morajo biti vsi ukrepi, ki jih sprejme EU, v skladu s pravili STO. Samo na ta način je
lahko zagotovljena varnost v mednarodnih trgovinskih odnosih.
V magistrskem delu bomo predstavili pregled SZTP EU in opisali značilnosti ter osnovna
načela SZTP. Predstavili bomo instrumente, ki jih ima na razpolago SZTP in udeležence,
ki sooblikujejo njeno izvajanje. Opisali bomo delovanje institucij in organov EU, v katerih
se oblikujejo predlogi in končne odločitve v zvezi s SZTP. Problem predstavljajo
predvsem države v razvoju, ki sprejemajo vse več zaščitnih ukrepov, njihovo delovanje pa
ni v skladu s pravili STO1. Osredotočili se bomo na primer azijskih držav, kjer na eni strani
azijske države prosto uvažajo v EU, na drugi strani pa ima EU omejen vstop na njihove
trge. Medtem ko je večina azijskih držav med glavnimi koristniki splošne sheme
preferencialov, ima EU še vedno veliko težav pri izvozu zaradi tržnih omejitev teh držav.
EU si tako prizadeva za liberalizacijo in odprtost trgov tretjih držav, saj se največkrat
sooča z omejitvami ukrepov trgovinske politike teh držav. Njen cilj je zagotoviti usklajen
razvoj svetovne trgovine, postopno odpraviti omejitve za mednarodno trgovino in
postopno zmanjšanje carinskih ovir.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen magistrskega dela je spoznati delovanje SZTP EU. S pregledom instrumentov
SZTP bomo podrobneje spoznali delovanje principov in mehanizmov SZTP. Na osnovi
analize trgovinske politike azijskih držav bomo predstavili vplive, ki jih ima SZTP EU na
azijske države. Z analizo protidampinškega ukrepa za uvoz usnjene obutve s Kitajske in
Vietnama želimo prikazati, kakšne posledice ima ta ukrep za Kitajsko in Vietnam.
Cilj magistrskega dela je spoznati pogoje in principe delovanja SZTP EU. Na podlagi tega
bomo preverili, kje so priložnosti za razvoj azijske zunanjetrgovinske politike ter
pripravljenost azijskih držav za sprejetje zunanjetrgovinskih pogojev EU. Zaradi zaprtih
trgov azijskih držav z različnimi administrativnimi in tehničnimi ovirami, ima EU veliko
1
Svetovna trgovinska organizacija, WTO.
7
težav z izvozom v te države. Trg EU je velik in enoten, prizadeva pa si za razvoj trgovine
in sodelovanje s tretjimi državami. S skupno zunanjetrgovinsko politiko EU zavezuje
države članice k enotni skupni carinski tarifi do tretjih držav. Na ta način preprečuje
prevare in ščiti države članice pred nelojalno konkurenco držav nečlanic. Obenem si
prizadeva tudi z različnimi programi in sporazumi za boljši napredek nerazvitih držav. Cilj
SZTP EU je določiti pogoje in zaščito pri vstopu na trg EU. Hkrati si prizadeva zagotoviti
pogoje in ukrepe za ureditev vstopa na trge tretjih držav in poskrbeti, da so le-ti usklajeni s
pravili STO. Z instrumenti SZTP EU pa zagotavlja zaščito poslovanja in industrije EU
pred vplivi škodljivega in nepoštenega ravnanja zunanjetrgovinskih partnerjev tretjih
držav. EU je največji svetovni izvoznik in je zato toliko bolj odvisna od mednarodne
trgovine. Tako si zadnja leta predvsem prizadeva, da bi bila svetovna trgovinska menjava
odprta in prosta. Za večino držav je uvoz v EU prost, kar pomeni, da ne veljajo nikakršne
količinske omejitve.
Cilji v teoretičnem delu:
pregled relevantne literature s področja SZTP EU in trgovine EU z azijskimi državami;
opisati in pojasniti področje SZTP EU;
spoznati razvoj, pogoje in principe delovanja instrumentov SZTP EU.
Cilji empirične raziskave:
preučiti delovanje SZTP EU in vpliv ukrepov, ki jih izvajajo azijske države proti EU;
preučiti priložnosti za razvoj trgovinske politike azijskih držav skozi ukrepe
instrumentov SZTP EU;
ugotoviti posledice protidampinškega ukrepa za uvoz usnjene obutve s Kitajske in
Vietnama za Kitajsko in Vietnam;
spoznati konkurenčne razmere na azijskem tržišču;
ugotoviti, kako je protidampinški ukrep vplival na celoten izvoz azijskih držav;
izpostaviti probleme in nakazati rešitve, ki lahko vplivajo na azijski izvoz v EU.
Na podlagi preučevanja SZTP EU in instrumentov SZTP EU ter njihovega vpliva na
ekonomske odnose EU z azijskimi državami bomo podali pričakovanja, predloge in rešitve
za čim uspešnejši nastop azijskih držav na trgih EU.
1.3 Glavne trditve, predpostavke in omejitve raziskave
V magistrskem delu bomo preverili štiri hipoteze:
-
H1 - EU je največji svetovni izvoznik in zato je zelo odvisna od mednarodne
trgovine. Prav zato je v njenem interesu, da trgi tretjih držav in trgovanje postane
odprto in prosto.
H2 - v okviru veljavnih pravil EU, ki so usklajena s smernicami STO, lahko
azijske države razvijajo zunanjetrgovinsko politiko do EU in tako izkoristijo
različne priložnosti, ki se jim ob tem odpirajo.
H3 - protidampinški ukrepi azijskim državam slabšajo izvozni položaj na trgih
EU in države, na katere se protidampinški ukrepi nanašajo, se morajo osredotočiti
na blaženje morebitnih negativnih makroekonomskih vplivov trga EU.
8
-
-
H4 - kljub temu da so azijska podjetja pripravljena na izvoz v EU, so ekonomske
posledice protidampinškega ukrepa za uvoz usnjene obutve s Kitajske in
Vietnama za Kitajsko in Vietnam velike. Konkurenca je vedno večja in posledice
protidampinškega ukrepa je potrebno čimprej odpraviti. Podporne institucije
morajo tako dodatno podpreti gospodarstvo. Potrebno je povečati izvoz v države
EU.
H5 - bistveno nižje cene izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU
vplivajo na zmanjšanje proizvodnje usnjene obutve v EU.
H6 - obstajajo statistično pomembne razlike med količino in proizvodnjo
izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU pred in po uvedbi
protidampinškega ukrepa.
H7 - količina izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU vpliva na
količino proizvedene obutve na Kitajskem in v Vietnamu.
H8 - pri primerjavi vrste izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU
prevladujejo športna in otroška obutev.
Predpostavljamo sledeče:
poznavanje SZTP EU je ključnega pomena za nastopanje večine tretjih držav na trgu
EU, saj je ena izmed ključnih politik, s katero države članice EU urejajo odnose s
tretjimi državami;
EU z različnimi omejitvami in ukrepi nadzoruje uvoz in s tem prepreči škodo, ki bi jo
lahko povzročil uvoz posebnega izdelka iz tretje države proizvajalcem podobnih ali
konkurenčnih izdelkov na območju EU;
EU je največji svetovni izvoznik in je zelo odvisna od mednarodne trgovine, zato lahko
predpostavljamo, da je trgovinska menjava večinoma odprta in prosta;
azijske države se velikokrat soočajo z omejitvami ukrepov trgovinske politike EU,
katere cilj je zagotoviti usklajeni razvoj svetovne trgovine, postopno odpraviti omejitve
za mednarodno trgovino in postopno zmanjšanje carinskih ovir;
ob uvedbi protidampinških ukrepov za izvoz s Kitajske in Vietnama se konkurenčne
razmere in ekonomski odnosi v EU še posebej zaostrijo na azijskem trgu;
zbrani podatki so točni in so med seboj primerljivi, kljub temu da so pridobljeni iz
različnih virov.
Omejitve so sledeče:
delo zajema splošen pregled vplivov SZTP EU do tretjih držav;
zaradi preobširne tematike SZTP EU smo se pri pisanju omejili na njene osnovne
značilnosti, opisali smo njene instrumente in prikazali oblikovanje ter procese
odločanja in delovanja organov EU na tem področju;
pomanjkanje najnovejše literature in podatkov s področja SZTP EU;
preverjanje verodostojnosti posameznih podatkov;
področje SZTP EU se ves čas dopolnjuje;
trgovinski ukrepi in sporazumi se sprejemajo in nastajajo dnevno;
vrsta podatkovnih baz je težko dostopna;
dostopnost do podatkov iz študij in raziskav EU.
9
1.4 Predvidene metode raziskave
Magistrsko delo je sestavljeno kot deskriptivna ekonomska raziskava, ki proučuje področje
SZTP in njene vplive na zunanjetrgovinsko politiko azijskih držav. Z analizo
zunanjetrgovinske politike azijskih držav z EU bomo prikazali sedanje stanje. Na podlagi
analize stanja bomo podali trende v SZTP EU z azijskimi državami. Deskriptivna metoda
raziskave magistrskega dela bo vsebovala metodo deskripcije z opisom instrumentov SZTP
EU in statističnim pregledom, primerjalno metodo na podlagi primerjave
zunanjetrgovinske politike EU in Azije ter metodo kompilacije, s katero bomo povzeli
spoznanja, stališča in sklepe.
Pri izdelavi magistrskega dela bodo uporabljene naslednje metode raziskave:
1. deskriptivni pristop:
metoda deskripcije: opis instrumentov SZTP EU s statističnim pregledom dveh
instrumentov za pojasnjevanje ugotovljenega;
komparativna metoda: primerjava trga EU s trgom azijskih držav;
metoda kompilacije: za povzemanje spoznanj, stališč in sklepov.
2. analitični pristop:
metoda analize s korelacijo: vpliv protidampinškega ukrepa za uvoz usnjene obutve
s Kitajske in Vietnama na ekonomske odnose Kitajske in Vietnama z EU.
Korelacija bo potekala na podlagi pridobljenih statističnih podatkov in analize. Na
podlagi dobljenih rezultatov bomo ocenili, kako naj se azijska podjetja morebitnim
negativnim posledicam izognejo. Analizirali bomo, ali obstaja soodvisnost med
analiziranimi spremenljivkami. Uporabili bomo Pearsonov koeficient korelacije.
Magistrska naloga se opira na teoretična spoznanja s področja teorije SZTP EU in
strokovne podlage, ki obravnavajo vlogo SZTP EU v spodbujanju trgovinskega razvoja ter
konkurenčnosti gospodarstva azijskih držav. Teoretični del zajema obsežno raziskavo na
podlagi pregleda literature in že obstoječih raziskav.
Uporabljeni podatki so dobljeni iz strokovne in splošne literature, elektronskih virov, revij
in statističnih objav. Podatki in razumevanja, dobljena s pomočjo metode proučevanja
relevantne strokovne literature, imajo deskriptiven značaj. S pomočjo sekundarnih virov
smo postavili teoretični okvir dela in opisali posamezne ključne pojme. Teoretične
ugotovitve so aplicirane na praktičen primer zunanjetrgovinske politike EU z azijskimi
državami.
Predpostavka uspešne primerjalne analize je, da so pojavi, ki so predmet analize,
primerljivi, da imajo podobni pojavi isti strukturalni značaj v opazovanih okoljih in isti
kulturni pomen (Flere 2000, 180).
Primerjalna analiza sestoji iz dveh korakov (Flere 2000, 180):
• znotraj določenega klasifikacijskega okvira opravimo razvrščanje posameznih
pojavov glede na prisotnost oz. odsotnost ter na intenziteto odsotnosti oz.
prisotnosti neke lastnosti;
10
•
opravimo deterministično razlago, v kateri določimo pogoje, ki so pripeljali do
razlik med pojavi oz. lastnostmi, ki jih ugotovimo.
S pomočjo primerjalne metode bomo proučili trgovinsko politiko v vsej njeni
kompleksnosti v različnih azijskih državah in v EU. Obstoječe podatke bomo obdelali na
podlagi letnih poročil, statističnih biltenov, objav različnih zbornic in združenj.
Sestavni deli primerjalnega raziskovanja so:
• povezave z institucijami EU in bilateralni sporazumi,
• podatki o uvozu in izvozu;
• trgovinska politika.
Z analizo zunanjetrgovinskih odnosov med EU in azijskimi državami bomo tako pridobili
realno sliko celotnega stanja in potrdili ali ovrgli glavne trditve. Z obdelavo statističnih
podatkov bomo poskušali potrditi teoretična spoznanja. Na podlagi teh obdelanih in
predstavljenih podatkov bomo določili smer zunanjetrgovinske politike azijskih držav.
Analiza temelji na virih slovenskih in mednarodnih institucij, kot so Evropska komisija,
OECD, STO in drugi. Podatki so dobljeni tudi na podlagi letnih poročil mednarodnih
organizacij, predstavitvenih gradiv in razgovorov. Empirični del pa je izveden predvsem na
podlagi pregleda zbranih podatkov preko interneta in vključuje analizo na ta način
dobljenih podatkov.
11
2 OPREDELITEV SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU
2.1 Definicija SZTP EU
SZTP EU je ena od temeljnih politik, s katero države članice EU urejajo odnose s tretjimi
državami in to z državami nečlanicami. Temelji na razvoju in uvajanju skupnih tržnih
določil v spremembah carinskih stopenj, na sklepanju carinskih in trgovinskih sporazumov,
na doseganju enotnosti meril liberalizacije, izvozne politike in na zaščito trgovine. Namen
SZTP EU je uveljavljanje ekonomskih in političnih interesov EU na vseh področjih
trgovine dobrin in storitev, intelektualni lastnini, investicijah in konkurenčnosti. Uvedba
carinske tarife EU izvoznikom iz tretjih držav onemogoča izvoz v posamezne države EU z
najugodnejšo tarifo.
Članice EU so zadolžile Evropsko komisijo za izvajanje SZTP EU za zaščito trgovine.
Komisija upravlja z zunanjetrgovinsko politiko po sektorjih, kakor tudi s posameznimi
instrumenti SZTP. SZTP EU zavezuje države članice k enotnemu pristopu pri trgovinski
politiki s tretjimi državami. V skladu z Rimsko pogodbo mora vsaka nova država članica
sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav, skleniti skupne carinske in trgovinske
sporazume, sprejeti enotne stopnje liberalizacije, izvozno politiko ter skupne stopnje
zaščite.
Cilj SZTP je zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter zagotavljanje
takšnih pravil, ki bodo sprejemljiva za vse udeležence v svetovni trgovini. Skupna
zunanjetrgovinska politika zavezuje članice EU k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki
s tretjimi državami. Značilnosti SZTP EU so skupna carinska tarifa do tretjih držav,
carinski kontingenti v izjemnih primerih, ukinitev vseh trgovinskih omejitev med
članicami EU in koordinacija trgovinske politike.
2.2 Pravna podlaga SZTP EU2
Osnovo SZTP EU določa Rimska pogodba3. Rimska pogodba v 9. členu odpravlja carine
in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom, v 30. členu prepoveduje količinske
omejitve in ukrepe s podobnim učinkom in v 95. členu prepoveduje davke, ki
diskriminirajo izdelke drugih držav. Z Rimsko pogodbo so države članice EU ustanovile
carinsko unijo, katere namen je znižati carine pod splošno raven (18. člen). V 23. členu
pogodbe je določeno, da zaradi postopnega uvajanja skupne carinske tarife države članice
spremenijo tudi svoje tarife, ki veljajo za tretje države. S tem Rimska pogodba določa
pogoje za prosti pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora. Na podlagi 26. člena
lahko Komisija dovoli državi članici, ki ima posebne težave, da odloži znižanje ali zvišanje
dajatev za posamezne tarife. Takšno dovoljenje se lahko izda le za omejeno obdobje in za
2
Povzeto po: http://europa.eu.int/abc/treaties_en.htm,
European
Commission
(1993):
Treaty
on
European
Union.
http://europa.eu.int/eurlex/en/treaties/dat/EU_consol.pdf,
European Commission (2001): Treaty of Nice. http://europa.eu.int/eur-lex/en/treaties/dat/nice_treaty_en.pdf.
3
Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti je bila podpisana leta 1957. Na podlagi Rimske
pogodbe je Skupnost ustanovila skupni trg s prostim pretokom blaga, storitev, ljudi in kapitala.
12
tiste tarifne oznake, ki za posamezno državo v celoti ne predstavljajo več kot 5% vrednosti
njenega uvoza iz tretjih držav. Po 28. členu določi skupne carinske tarife Svet s
kvalificirano večino na predlog Komisije. Na podlagi 29. člena Komisija pri izvajanju
nalog upošteva potrebo po pospeševanju trgovine med državami članicami in tretjimi
državami.
Na podlagi 110. člena države članice prispevajo z medsebojno vzpostavitvijo carinske
unije v skupnem interesu k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopno odpravljajo
omejitve v mednarodni trgovini in zmanjšujejo carinske ovire. V 112. členu pogodbe je
navedeno, da brez poseganja v obveznosti, prevzete v okviru drugih mednarodnih
organizacij, države članice postopno uskladijo sisteme za odobritev pomoči za izvoz v
tretje države v obsegu, ki zagotavlja, da se konkurenca med podjetji EU ne izkrivlja. Svet
na predlog Komisije s kvalificirano večino izda direktive v ta namen. Po 113. členu mora
vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav, skleniti skupne
carinske in trgovinske sporazume, sprejeti enotne stopnje liberalizacije, izvozno politiko
ter skupne stopnje zaščite. Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti
glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini,
doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozni politiki in ukrepih za zaščito
trgovine, kot so damping ali subvencije. Komisija predloži Svetu predloge za izvajanje
skupne trgovinske politike. Ko so za sklenitev sporazumov z eno ali več državami ali
mednarodnimi organizacijami potrebna pogajanja, Komisija predloži Svetu priporočila, ta
pa Komisijo pooblasti za začetek potrebnih pogajanj. Komisija vodi pogajanja ob
posvetovanju s posebnim odborom, ki ga Svet imenuje za pomoč Komisiji pri izvajanju te
naloge, in v okviru direktiv, ki jih lahko nanjo naslovi Svet. Na podlagi 115. člena pogodbe
lahko države članice omejijo uvoz, ki prihaja iz druge članice in izvira iz tretje države.
Država članica lahko izključi iz proste prodaje kateri koli izdelek, če se izkaže, da lahko ta
poruši njen domači trg. 116. člen pogodbe navaja, da morajo vse članice pri vseh stvareh,
ki so posebnega pomena za skupni trg, delovati v okviru mednarodnih organizacij
gospodarskega pomena s skupno akcijo.
Posredno se na SZTP EU nanašata tudi 23. in 133. člen Amsterdamske pogodbe4. Na
podlagi 23. člena Skupnost temelji na carinski uniji. Carinska unija zajema vso blagovno
menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve
z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi
državami. 133. člen pogodbe navaja, da SZTP EU temelji na enotnih načelih. Sledi,
Pogodba iz Nice5, kjer 23. in 133. člen ostajata nespremenjena.
2.3 Osnovna načela SZTP EU6
Carinsko območje mora uporabljati skupno zunanjo tarifo, s katero zagotovi izdelkom, ki
pridejo v EU, enako obravnavo, ne glede na to, katera država članica jih je uvozila. Pravilo
prostega uvoza pomeni, da uvoz v EU ni izpostavljen količinskim omejitvam. Te omejitve
predstavljajo kvote, uvozna dovoljenja, omejitev uvoza na količinski ali vrednostni osnovi.
4
Amsterdamska pogodba je bila podpisana leta 1997 in vključuje spremembe Pogodbe o Evropski uniji.
Podrobno ureja področje carinskega sodelovanja.
5
Podpisana je bila leta 2001. Poenostavila je sistem odločanja v EU.
6
Povzeto po: http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/ind/en_analytical_index_02.htm.
13
V kolikor obstajajo tovrstne omejitve, morajo veljati za celotno območje EU. Pravilo
nadzora uvoza določa, da se nadzor uvoza lahko izvaja samo pri uvozu posebnega izdelka
iz tretje države, ki lahko škoduje proizvajalcem podobnih ali konkurenčnih izdelkov na
območju EU. Osnova samih instrumentov SZTP EU je zaščita poslovanja in industrije EU
pred vplivi škodljivega in nepoštenega delovanja zunanjetrgovinskih partnerjev tretjih
držav.
Zaščitni ukrepi se lahko uporabijo le takrat, ko obseg uvoza določenega izdelka ogroža
njene proizvajalce v takšni meri, da bi zastoj povzročil resno škodo. Zaščitni ukrepi se
lahko uporabijo v dveh smereh:
tako, da Komisija odobri članici, da uvede časovno omejitev za veljavnost uvoznega
dokumenta;
z dovoljenjem lahko članica spremeni uvozna pravila za izdelek, ki je lahko v prostem
prometu le, če se podredi uvoznemu dokumentu. Odobritev takšnega dokumenta je
lahko povod za omejitve, kot so npr. kvote.
Pravila EU morajo biti združljiva s pravili STO. V okviru STO se lahko takšni zaščitni
ukrepi uporabijo v primeru, če bi uvoz povzročal primanjkljaj v plačilni bilanci, če je
izdelek na uvoznem tržišču zaradi subvencij in dampinga cenejši od domačega ali če bi
uvoz vodil k razdoru trga za tak izdelek. Država izvoznica lahko v primeru, da je njen
izvoz blokiran, sprejme ustrezne povračilne ukrepe v istem ali drugem sektorju. Ta vrsta
ukrepov naj bi se uporabljala le, če zanje obstaja resničen razlog.
EU lahko uporabi pet osnovnih zaščitnih ukrepov:
zaščitni ukrepi,
protidampinške dajatve,
kompenzacijske dajatve,
ukrepi instrumentov nove ekonomske politike,
prostovoljni omejitveni sporazumi7.
2.4 Značilnosti SZTP EU
Sodelovanje med EU, ZDA in Japonsko se imenuje Triada8 in predstavlja polovico
svetovne trgovine. ZDA in Japonska sta največja trgovinska partnerja EU. Trgovina z
glavnimi partnerji se nenehno povečuje (glej tabelo 1). »Države članice Skupnosti so
uvoznice večine osnovnih proizvodov po svetovnih sporazumih.« (Moussis 1999a, 502)
TABELA 1: TRGOVINA EU25
EU25 izvoz
EU25 uvoz
EU25 bilanca
EU25 skupno
r: Revised
Dec 06
101,4
108,7
-7,3
189,1
Dec 05
98,6
108,1
-9,6
180,3
Rast
3%
1%
5%
Nov 06
109,4r
119,9r
-10,5r
217,9r
Nov 05
97,4r
112,2
-14,8r
202,4r
Rast
12%
7%
8%r
Jan-Dec 06
1 178,8
1 351,4
-172,6
2 426,4
Vir: Prirejeno po Eurostat: Euro-indicators, 22/2007, 16 Februar 2007.
7
8
VRA – Voluntary Restraint Agreements, ki so se lahko uporabljali do leta 1995.
Povzeto po: McDonald in Dearden 2005, 385.
Jan-Dec 06
1 072,0
1 183,8
-111,8
2 164,3
Rast
10%
14%
12%
14
Najbolj se je povečal izvoz9 v Rusijo (+27%), Kitajsko (+24%), Norveško in Indijo (obe
+14%). Uvoz se je povečal iz Rusije (+27%), Kitajske in Norveške (obe +21%) ter Indije
(+19%). Presežek trgovine EU z ZDA se je povečal (+84,6 milijard evrov v letu 2006 v
primerjavi z + 80,9 milijardami evrov v letu 2005), vendar je upadlo trgovanje s Švico (+
14,0 milijard v letu 2006 v primerjavi z + 15,3 milijardami v letu 2005).
SLIKA 1: TRIADA IN REGIONALNE TRGOVINSKE POVEZAVE
Legenda:
Azijski NIC – azijske države, Kitajska, Južna Koreja, Tajska in Hong Kong
Države z največjimi trgovinskimi sporazumi z EU: Turčija, večina CEEC nečlanic EU,
Maghreb države (Alžirija, Maroko in Tunizija) in Mashreq države (Egipt, Jordanija, Sirija
in Libanon)
institucionalizirano razmerje z močnim trgovinskim in gospodarskim
sodelovanjem
pomembna trgovinska povezava
manj pomembna trgovinska povezava
Vir: McDonald in Dearden 2005, 385.
9
Obdobje za januar–november 2006 v primerjavi z obdobjem za januar–november 2005.
15
Slika 1 kaže glavne trgovinske povezave med EU, ZDA in Japonsko. EU je močno
povezana, tako na trgovinskem kot na gospodarskem področju, z ACP državami in z
državami, s katerimi ima sklenjene večje trgovinske sporazume. Za EU je zelo pomembno
močno sodelovanje z ZDA in Japonsko. Manj močno pa je povezovanje in sodelovanje z
latinskoameriškimi državami in z azijskimi NIC državami.
TABELA 2: TRGOVINA EU Z DOBRINAMI V LETU 2002
Št.
1
2
3
4
5
Največji uvozni partnerji
Partnerji
∉(milijon)
Svet
989,328
ZDA
175,461
Kitajska
81,870
Japonska
68,553
Švica
58,738
Rusija
47,728
%
Št.
100,0
17,7 1
8,3 2
6,9 3
5,9 4
4,8 5
Največji izvozni partnerji
Partnerji
%
∉(milijon)
Svet
994,781
100,0
ZDA
242,147
24,4
Švica
70,744
7,1
Japonska
42,688
4,3
Poljska
37,375
3,8
Kitajska
34,232
3,4
»EU je največja trgovinska organizacija v svetu. Leta 1990 je bil delež izvoza EU 20%
(ZDA 16%, Japonska 10%) in delež uvoza 17% (ZDA 20%, Japonska 7,6%). V tem času
se je delež izvoza večal hitreje kot uvoz, tako da je EU dosegla velik zunanjetrgovinski
presežek, ki je znašal 50,3 milijard evrov leta 1997 v primerjavi z 5,1 milijardami evrov v
letu 1994 (McDonald in Dearden 2005, 12) .«
TABELA 3: TRGOVINA EU PO SEKTORJIH V LETU 2002
Št.
1
2
3
4
5
Največji uvoz po sektorju
Sektorji
%
Skupaj
100,0
Proizvodni izdelki
55,0
Storitve
24,2
Energija
11,0
Kmetijski izdelki
6,5
Ostali primarni izdelki
3,3
Št.
1
2
3
4
5
Največji izvoz po sektorju
Sektorji
%
Skupaj
100,0
Proizvodni izdelki
65,5
Storitve
25,2
Kmetijski izdelki
1,9
Energija
4,9
Ostali primarni izdelki
1,5
TABELA 4: GLAVNI TRGOVINSKI PARTNERJI – EU25
ZDA
Kitajska
Rusija
Švica
Japonska
Norveška
Turčija
Južna Koreja
Kanada
Indija
EU izvoz v
Jan-Nov 06
Jan-Nov 05
246,1
229,5
57,4
46,3
65,2
51,3
79,3
75,6
41,0
39,8
35,0
30,9
42,6
37,6
20,6
18,2
24,5
21,7
21,6
19,0
Rast
7%
24%
27%
5%
3%
14%
13%
13%
13%
14%
EU uvoz iz
Jan-Nov 06
Jan-Nov 05
161,5
148,6
174,5
143,7
126,4
99,3
65,3
60,3
69,8
67,2
73,1
60,3
35,3
30,5
35,0
30,4
18,0
15,5
20,7
17,4
Rast
9%
21%
27%
8%
4%
21%
16%
15%
16%
19%
Trgovinska bilanca
Jan-Nov 06 Jan-Nov 05
84,6
80,9
-117,1
-98,9
-61,2
-50,4
14,0
15,0
-28,8
-27,9
-38,0
-29,4
7,3
7,2
-14,4
-12,2
6,5
6,2
0,9
1,6
16
EU je dosegla visoko rast na področju izmenjave dobrin. Še vedno pa ostajajo glavni
trgovinski partnerji EU ZDA, Švica in Japonska. Ostali pomembni partnerji so Rusija,
Poljska, Norveška, Turčija, Hong Kong, Kitajska in Južna Koreja (glej tabelo 4). V zadnjih
letih je imela EU presežek z neevropskimi državami, z ZDA in Kanado. Pozitivna bilanca
raste tudi s Srednjo in Vzhodno Evropo. Negativni trend pa narašča s Kitajsko in Japonsko,
največje povečanje rasti je zaznati v uvozu iz Jugovzhodne Azije. EU gre v deficit pri
trgovini z Afriko (McDonald in Dearden 2005, 12). V letu 2000 je EU uvozila za 43,8
milijard evrov dobrin iz ACP, 48,6 milijard evrov iz Latinske Amerike, 64,6 milijard evrov
iz Mediteranskih držav in 178,4 milijard evrov iz Azije (glej tabelo 5). Izvoz v Azijo je
znašal 106 milijard evrov in samo 39,7 milijard evrov v skupino ACP.
TABELA 5: TRGOVINA LDC-EU
ACP
Azija
Latinska Amerika
Mediteranske države
LDC
Celoten EU uvoz
1976
10,5
6,7
8,3
9,6
70,7
157,7
ACP
Azija
Latinska Amerika
LDC
Celoten EU uvoz
1976
9,6
7,5
7,7
13,3
550,9
141,3
EU uvoz v milijardah Eur
1980
1985
1990
1995
19,4
26,8
21,9
28
16
26
50,9
80,7
13,7
25,8
25,7
30,4
16,4
32,3
29,8
32,1
114,3
128,9
143,8
269,9
399,7
461,5
545,3
EU izvoz v milijardah Eur
1980
1985
1990
1995
15,7
17,4
16,6
27,3
13,1
29,4
41
80,3
12
13,5
15,6
32,4
19,8
29,8
28,5
50,6
83,4
121,7
134,2
221,1
380,8
415,3
573,3
2000
43,8
178,4
48,6
64,6
2003
43,3
178,0
47,8
66,7
1026,8
988,9
2000
39,7
106,6
54,4
86,6
2003
40,4
86
43,2
81,2
937,9
976,7
Vir. Prirejeno po Eurostatu citirano v: McDonald in Dearden 2005, 360.
Iz tabele 5 je razvidno, da se je najbolj povečal uvoz iz Azije, in sicer iz 6,5 milijard evrov
v letu 1976 na 178 milijard evrov v letu 2003. Sledijo države v razvoju LCD iz 70,6
milijard evrov v letu 1976 na 143,8 milijard v letu 1990. Pri izvozu iz EU se je povečeval
izvoz v države ACP in mediteranske države. Latinska Amerika je svoj uvoz povečala za
80% in mediteranske države za 126%. Izmed azijskih držav je najbolj napredovala
Kitajska, saj se je njen izvoz povečal v zadnjih desetih letih za kar 516%, in predstavlja 7%
celotnega uvoza EU. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Kitajska v azijski dobaviteljski verigi
kmalu prehitela Japonsko.
TABELA 6: DELEŽ LDC DRŽAV PRI UVOZU V EU (%)
ACP
ACP brez goriva
Azija
Latinska Amerika
LDC
1976
6,7
6,1
4,2
5,3
6,1
44,8
1980
7,2
5,3
5,9
5,1
6,1
42,4
1985
6,7
4,8
6,5
6,5
8,1
34,7
1990
4,7
3,5
11
4,6
6,5
31,2
1992
3,7
2,9
13,6
5,1
6,2
29,2
1994
2,8
2003
3,3
13,1
5,4
6,1
34,2
15,3
4,1
7,3
Vir. Prirejeno po Eurostatu, citirano v: McDonald in Dearden 2005, 360.
17
Največji delež uvoza v EU pripada državam v razvoju LDC z 34,2%. Največjo rast pri
uvozu v EU so dosegle azijske države, od 4,2% v letu 1976 je do leta 2003 njihov delež
narasel na 15,3%. Največji padec rasti pa so imele države v razvoju LDC, ki so največji
padec dosegle v letu 1992.
2.4.1 Mediteranske države
Leta 1989 je Evropska komisija predlagala Svetu EU preusmerjeno politiko do
mediteranskih držav10, ki zajema sklop ukrepov za spodbujanje gospodarskih reform, vstop
na trg in razširitev določenih ugodnosti enotnega trga na nečlanice. Preusmerjena politika
je doprinesla določene spremembe. Nova koncesija o občutljivih kmetijskih izdelkih je
zagotovila 3-5% letno povečanje kvot za naslednja tri leta. Odpravili so tudi kvantitativne
omejitve na vrednosti uvoza tekstila (Smith in Hill 2005, 140). Leta 1995 je bila sprejeta
Deklaracija o pridruženem sodelovanju, ki je med drugim zajela vzpostavitev prosto
trgovinskega območja, večjo gospodarsko sodelovanje in podporo pri razvoju Združenih
gospodarstev. Za vzpostavitev prosto trgovinskega območja so določili leto 2010 (Smith in
Hill 2005, 144-145). Taka vzpostavitev pa je problematična, saj je potrebno zagotoviti mir
in varnost v teh državah.
2.4.2 Latinska Amerika
»Veliko držav v razvoju je zelo odvisnih od izvoza enega ali dveh osnovnih izdelkov. Zato
so države Latinske Amerike poskusile v zadnjih letih v okviru Konference Združenih
narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) skleniti sporazume, ki bi podpirali in stabilizirali
proizvodnjo osnovnih izdelkov. Ti sporazumi vključujejo tri vidike: cene, količine in
mehanizme. Za države proizvajalke pomenijo ti sporazumi o osnovnih proizvodih način
zagotavljanja prihodka od izvoza in zagotavljanju določene ravni prihodka za svoje
izdelke, medtem ko uvozniki nanje gledajo kot na način zagotavljanja določene količine
proizvoda po vnaprej določeni ceni.« (Moussis 1999a, 502)
2.5 Oblikovanje SZTP EU
Sprejemanje odločitev glede SZTP EU se na ravni EU deli med Evropsko komisijo,
Svetom EU in Evropskim parlamentom. Nove zakone predlaga Komisija, sprejmeta pa jih
Svet in Parlament. “Proces odločanja vedno sproži Evropska komisija, ki pripravi predlog.
Ta predlog pa sprejme Svet EU v sodelovanju z Evropskim parlamentom.” (Moussis
2000b, 38) Svet zagotavlja usklajevanje splošnih ekonomskih politik držav članic, ima
pristojnost odločanja in prenese pristojnost za izvajanje svojih predpisov na Komisijo.
Komisija ščiti splošne evropske interese in zagotavlja ustrezno delovanje ter razvoj
skupnega trga. Prav v ta namen nadzira uporabo določb, oblikuje priporočila, ima
pristojnost odločanja in sodeluje pri oblikovanju ukrepov, ki jih sprejmeta Svet in Evropski
parlament. Evropski parlament in Evropsko sodišče lahko vplivata na proces oblikovanja
odločitev zunanjetrgovinske politike EU. Evropsko sodišče interpretira regulacije, ki jih
sprejemata Komisija in Svet. Rezultat večnivojskega sistema je, da omogoči majhnim in
10
RMP – A Redirected Mediterranean Police.
18
srednjim podjetjem lažje lobiranje na nacionalni in nadnacionalni ravni. Samo Komisija in
Svet EU lahko zaključita bilateralne sporazume in sodelujeta v mednarodnih pogajanjih.
Komisija vpliva na proces sklepanja bilateralnih pogajanj z drugimi državami in na
državna multilateralna pogajanja z STO.
Države članice ostajajo odgovorne za večino aktualne implementacije trgovinske politike
EU. »Glavne instrumente trgovinske politike, skupno carinsko tarifo, skupna uvozna
pravila in merila za trgovinsko zaščito urejata Komisija in Svet (Moussis 2000a, 378).« Z
namenom doseganja ciljev trgovinske politike EU združuje multilateralne, regionalne in
bilateralne pristope. EU predstavlja vodilno silo v STO, hkrati pa deluje na širitvi
preferencialnih trgovinskih sporazumov. Generalne direkcije Evropske komisije za zunanje
odnose, za trgovino, za razvoj, za davke in carinsko unijo sooblikujejo in izvajajo SZTP.
»EU je določila preferencialni vstop večini trgovinskim partnerjem za nekatere ali vse
kategorije uvoza. Avstralija, Kanada, Tajska, Hong Kong, Kitajska, Japonska, Koreja,
Nova Zelandija, Singapur in ZDA uživajo status najbolj priljubljenih držav11 v vseh
kategorijah izdelkov. Te države so predstavljale 45,2 odstotka EU trgovinskega uvoza v
letu 2001. Najboljše ugodnosti imajo LDC države, ACP države in države pod Splošnim
sistemom preferencialov (v nadaljevanju GSP). V STO predstavlja EU odprt multilateralni
trgovinski sistem. Trgovina tretjih držav, predvsem s tekstilnimi in prehrambenimi izdelki,
se še vedno sooča z omejitvami, ki jih postavlja EU. Močne skupine pritiska proizvajalcev
EU ne dovolijo padca cen, saj bi bilo to uničujoče za domače proizvajalce in dobavitelje
(McDonald in Dearden 2005, 335).«
Zunanjetrgovinska politika spodbuja bolj enakovredno integracijo držav v razvoju v
mednarodni trgovinski sistem na multilateralnem, bilateralnem področju in na področju
samostojnih ukrepov. Na multilateralnem nivoju spodbujanja ima glavno vlogo razvojna
agenda iz Dohe12 (v nadaljevanju DDA) v okviru STO dogovorov. Najrevnejše države niso
vedno sposobne koristiti ugodnosti trgovine, ki jih nudi multilateralni trgovinski sistem.
Namen DDA srečanj je zagotoviti pomoč za vstop na trg in postavitev pravil, ki bodo
pomagale pri razvoju držav in jim omogočile hitrejšo liberalizacijo trgovine. Na podlagi
usmeritve DDA je EU postavila pomembne razvojne predloge v Ženevi na področju vstopa
na trg za industrijske izdelke, kmetijstva, storitev in omogočanja trgovine. Bilateralni nivo
se nanaša na bilateralne trgovinske odnose EU z državami v razvoju. Med samostojne
ukrepe spada splošni sistem preferenc.
2.5.1 Odločanje na ravni EU
»Oblikovanje evropskih politik v EU se odvija v zelo dinamičnem, kompleksnem okolju,
kjer so javni igralci, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, odvisni od
podnacionalnih akterjev in zasebnih akterjev na vseh ravneh.« (Börzel 1997, 3) Pri
sklepanju mednarodnih sporazumov Komisija zastopa EU. To pomeni, da je udeležena v
pogajanjih, je podpisnica sporazuma in če je potrebno, sodeluje pri izvajanju sporazuma
kot članica organizacije. Na področjih, kjer ima skupnost izključno odgovornost
11
MFN – Most-Favored-Nation.
The
Doha
Development
http://ec.europa.eu/trade/issues/newround/doha_da/index_en.htm.
12
Agenda,
povzeto
po:
19
(kmetijstvo, ribištvo), imajo države članice sekundarno vlogo. Komisija se v teh primerih
pogaja o sporazumih in vodi sporazume na podlagi pogajalskih navodil, ki jih pripravi Svet
(mednarodni blagovni sporazumi proizvajalcev o obsegu proizvodnje osnovnih izdelkov,
običajni trgovinski sporazumi, sporazumi o trgovinskih ugodnosti, pridružitveni
sporazumi).
V procesu odločanja v EU sodelujejo tri skupine dejavnikov :
1. institucije in organi EU13,
2. vlade držav članic,
3. različne interesne skupine, ki so organizirane na nacionalni in evropski ravni.
»Centralne in nacionalne institucije, interesna združenja, korporacije, regije, itd., delujejo
skupno. Učinkovito sodelovanje v procesu oblikovanja odločitev spodbuja igralce k
različnim načinom oblikovanja po različnih kanalih in različnih koalicijah (Andersen in
Eliassen 2001, 14).« Kompleksni proces oblikovanja odločitev prikazuje slika 2.
SLIKA 2:KOMPLEKSNI PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV
Vir: Andersen in Eliassen 2001, 13.
13
Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so ključne institucije pri sprejemanju in oblikovanju
odločitev v Uniji. Poleg njih so vpleteni v proces odločanja predvsem Odbor za gospodarske in socialne
zadeve ter Odbor regij. Evropski parlament pridobiva na pomenu v procesu odločanja.
20
Proces odločanja sproži Evropska komisija, saj pripravi predlog uredbe ali direktive, ki ga
potem sprejme Svet EU v sodelovanju z Evropskim parlamentom, ali pa celo sama sprejme
odločbo. Evropska komisija ima v procesu odločanja tehnično vlogo, saj pripravi
zakonodajni predlog, izbira in pripravlja prostor za razvoj EU, ter ima vlogo skrbnika nad
skupnim interesom. Komisija mora pri pripravi zakonodajnega predloga skrbeti tako za
razhajajoča se mnenja držav članic, kakor tudi za splošno korist EU. Zaradi vpliva javnosti
in držav članic se lahko zakonodajni predlog znajde v slepi ulici, kjer posreduje še Svet EU
ter poskrbi za nadaljnji razvoj predloga. Ko Komisija poda predlog, je na potezi Svet EU
oziroma COREPER, ki predčasno pripravi stališče držav članic. Spremembe v načinu
odločanja, ki jih je vpeljala Enotna evropska listina, še zlasti pa Pogodba o Evropski uniji,
so prisilile nacionalne interesne skupine, da se združujejo na evropskem nivoju, da
usklajujejo cilje, interese in delovanje, da definirajo transnacionalne interese in cilje ter da
povečajo učinkovitost evropskih interesnih združenj (Wallace in Wallace 2000, 383).
»Večjo kompleksnost oblikovanja odločitev EU predstavljajo funkcije različnega števila
elementov, njihova heterogenost, število in različnost povezav ter stopnja spremenljivosti
sistema (Andersen in Eliassen 2001, 13).« V proces evropeizacije je z vključevanjem v
procese oblikovanja zakonodaje in z iskanjem konstruktivnega dialoga z državo, v kateri je
prisotna, vpeta tudi trgovinska industrija. Transnacionalne korporacije ter združenja
posameznih držav imajo vse več moči pri določanju političnih smernic in oblikovanju
končnih odločitev na ravni EU z lobiranjem na Evropsko komisijo preko zakonodajnih
predlogov. Vse pogosteje opozarjajo na probleme, predlagajo možne rešitve, Evropska
komisija pa zadeve uvršča na svoj dnevni red. “Proces oblikovanja in sprejemanja
odločitev na nadnacionalni ravni je kombinacija tehničnih predlogov, ki jih sproži
Evropska komisija ob aktivnem sodelovanju strokovnjakov iz vseh držav članic in
političnih odločitev, ki jih sprejme Evropski parlament, kot predstavnik prebivalcev Unije,
in Svet EU, kot predstavnik vlad držav članic. Dialog med temi tremi ključnimi
institucijami pri sprejemanju odločitev v EU je obogaten z mnenjem dveh posvetovalnih
organov: Gospodarsko socialni odbor, ki predstavlja mnenje industrije, trgovine,
sindikatov in potrošnikov ter Odbor regij, ki predstavlja interese regij Unije (Moussis
2000a, 38).”
2.5.2 Udeleženci pri oblikovanju SZTP
SLIKA 3: OBLIKOVANJE SZTP EU NA RAVNI EVROPSKE KOMISIJE
E v r o p s k a K o m i s ij a
D G z a z u n a n je o d n o se
A - S ZV P
B – m u l tila t e ra l n i o d n o s i
in č lo v e k o v e p r a v ic e
C – S e v e rn a A m e r i k a ,
V z h o d n a A z ija ,
A v str a lija ,
N o v a Z e la n d ija ,
EE A , E F T A , Sa n
M a r i n o , A n d o r a in
M ona ko.
D G z a t rg o v i n o
A - B i l a t e ra l n i
tr g o v in s k i o d n o si
B – tr g o v i n s k a z a š č i t a
C – k m e tijsk o
tr g o v in sk a v p r a š a n ja
A -3 O dnosi m ed
e vr o p s k im i in s titu c ija m i
in A C P , m e d c iv iln o
d ru ž b o in N V O .
D G z a k m e tijs tvo
D G z a d a v k e in c a r in sk o
u n ijo
B - C a r i n s k a p o l i t ik a
B 1 - C a ri n s k a z a k o n o d a j a
B -2 C a r i n s k o
p o s o d a b lja n je
A . I M e d n a ro d n e z a d e v e
D – k o o r d i n a c ij a W T O
in O E C D . R e š e v a n j e
sp o r o v in r e g u la tiv a
tr g o v i n s k i h o v ir .
E – S e k to r s k o
tr g o v in s k a v p ra š a n ja
F - W T O
V i r : p o v z e t o p o G o s p o d a rs k a z b o r n i c a , 2 0 0 0 : 1 2
Vir: GZS 2000, 12.
D G z a p o d je tja
D G za konkurenc o
A -3 M ed narodne zade ve
B -3 E k o n o m s k i v id i k i
c a r i n in t r a n z i t a
B -4 P r a v i l a i z v o r a
B - 5 C a r in s ke ta r if e
21
Slika 3 prikazuje oblikovanje SZTP EU na ravni Komisije. Komisija deluje v okviru šestih
generalnih direktoratov: zunanji odnosi, trgovina, podjetja, kmetijstvo, konkurenca in
carinska unija. Pri oblikovanju SZTP EU sodelujejo v okviru Komisije naslednje generalne
direkcije in poddirekcije (Bobek in Živko 2002, 12-21):
1. generalna direkcija za zunanje odnose:
Generalna direkcija A-1. Le ta zajema zunanjetrgovinsko politiko, ki vključuje
multiratelarno trgovinsko politiko (trgovanje z blagom, storitvami in pravicami
intelektualne lastnine, odnosi z STO in drugimi državami OECD). Sektorska
trgovinska politika se nanaša na posamezne sektorje, kot so: tekstil, obutev, jeklo,
ladjedelništvo, avtomobilih, visoka tehnologija. Svojo dejavnost ustrezno koordinira z
drugimi generalnimi direkcijami. Vključuje tudi pripravo podpore za podjetja iz EU pri
vstopu na trge tretjih držav, oblikovanje instrumentov trgovinske politike, ki zajemajo
protidampinške, protisubvencijske in zunanje odnose.
Generalna direkcija A-2 je usmerjena na urejanje odnosov z evropskimi državami, ki
niso članice EU. V okviru generalne direkcije A-2 poteka več pomembnejših
programov, med katere sodijo: Phare, Tacis, Obnova, Agenda 2000 ter usklajevanje
odnosov z Efto in mednarodnimi organizacijami.
Generalna direkcija A-3 se v okviru Evropske komisije ukvarja z zunanjimi odnosi, ki
se nanašajo na območja izven EU, in sicer na države Latinske Amerike in Azije, deli pa
se na poddirekciji G in H. Področje delovanja poddirekcije H je Azija (brez Japonske
in Koreje), ki se deli na H/1 za horizontalne zadeve, H/2 za Kitajsko, Hong Kong,
Macao, Tajvan, H/3 za Indijo, Butan, Nepal, H/4 za Pakistan, Afganistan, Sri Lanko,
Bangladeš, Maldivi in H/5 za Jugovzhodno Azijo.
2. Generalna direkcija za trgovino
Njena naloga je usmerjati trgovinsko politiko EU. Njen cilj pa je podpreti ekonomske
in politične interese EU. Pokriva glavne vidike trgovanja z blagom in storitvami
(carinske in necarinske tarife, trgovinska zaščita, izvozni krediti), varovanje
intelektualne lastnine, investicij in konkurence.
Nadzorovanje in zagotavljanje izvedbe mednarodnih sporazumov z upoštevanjem
pravil STO, poravnave sporov in instrumentov promocije ali zaščite, sprejete v EU
(protidampinška ali protisubvencijska pravila in pravila trgovinskih omejitev14).
Sodelovanje pri nastajanju in nadzoru notranje in zunanje politike, ki vpliva na
trgovino EU in zunanje investicije (enotni trg, potrošniki, zdravje, okolje, tehnologija,
intelektualna lastnina, konkurenčnost, konkurenca, energija, transport, kmetijstvo,
sektorski ukrepi).
3. Generalna direkcija za podjetja
Je pomembna promocija industrijskega sodelovanja znotraj EU in s tretjimi državami.
4. Generalna direkcija za konkurenco
Sodeluje v okviru mednarodnih organizacij (STO, OECD, UNCTAD). Prepovedani so
vsi dogovori o določanju cen ali nadzoru proizvodnje, ki so škodljivi. Določene oblike
sodelovanja, ki so pozitivno ocenjene, na primer kot so dogovori o avtomobilski
distribuciji ali servisni službi, so dovoljene v okviru odredbe o skupinski oprostitvi.
Velika podjetja pogosto obvladujejo precejšen del trga in lahko izrabijo svoj položaj za
zaračunavanje višjih cen ali za potiskanje manjših konkurentov s trga. Takšna pretirana
izraba prevladujočega položaja je po pogodbi nezakonita. Primeri za to so dampinške
cene, dogovori o eskluzivni prodaji in diskriminacija na podlagi državljanstva.
14
TBR - Trade Barriers Regulations.
22

Državne subvencije, ki ogrožajo konkurenco med državami članicami, niso dovoljene.
Če pa država prejemnica podpore izpolnjuje določene kriterije, bodo praviloma
dovoljene. To se zgodi v primerih, če se s podporo spodbujajo interesi celotne EU, če
projekt ne more biti izpeljan brez javnih sredstev, če je način in obseg podpore skladen
z želenim ciljem.
5. Generalna direkcija za davke in carinsko unijo
Ta direkcija vpliva s svojim delovanjem na področju carin in posrednega obdavčevanja
v EU.
Poddirekcija A je zadolžena za splošne zadeve, kamor spadajo odnosi z različnimi
institucijami in notranja koordinacija, strategije, politične in ekonomske študije in
njihovo ocenjevanje, pravne zadeve, uveljavljanje ukrepov Komisije in mednarodne
zadeve.
Za carinsko politiko je zadolžena poddirekcija B, ki se ukvarja s skupno carinsko
zakonodajo in carinskimi postopki, s carinskim posodabljanjem, z ekonomskimi vidiki
carin in tranzita ter s carinskimi tarifami.
Poddirekcija C se ukvarja z davčno politiko in v okviru tega s koordinacijo davčnih
zadev, direktnimi davki, DDV-jem in drugimi prometnimi davki oziroma davki na
dodano vrednost.
Poddirekcija D je zadolžena za programski menedžment. Ukvarja se z informacijami,
usposabljanjem, menedžmentom carinskih in davčnih programov, mednarodno
tehnično pomočjo pri davkih in carinah ter informacijsko tehnologijo.
6. Generalna direkcija za kmetijstvo
Poddirekcija A.I za mednarodne zadeve ureja mednarodne trgovinske odnose,
predvsem položaj kmetijstva EU v STO.
Evropske institucije oblikujejo skupno carinsko tarifo, trgovinske sporazume,
harmonizirajo ukrepe za liberalizacijo trgovine s tretjimi državami, določijo izvozno
politiko in zaščitne ukrepe (Moussis 2000b, 377). Ukrepe, ki se nanašajo na SZTP EU
predlaga Evropska komisija. O teh predlogih odloča Svet EU. Funkcija Komisije je
zagotoviti enotno in konstantno SZTP EU na bilateralni in multilateralni ravni ob pomoči
posvetovalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. Vprašanja, ki zadevajo
tekoče delovanje, rešuje Generalna direkcija za trgovino. Evropski parlament je dobro
informiran in se redno posvetuje z ostalimi igralci s področja SZTP EU, pri čemer pa
Komisija izvršuje zastavljeno politiko. EU sodeluje z mednarodnimi organizacijami kot so
STO15 in OECD.16 Evropski parlament pa potrjuje pomembne sporazume. Svet EU se o
pomembnih odločitvah, ki vplivajo na SZTP vedno posvetuje s parlamentom. Evropska
komisija zastopa interese EU kot celote. Komisija v STO deluje v imenu vseh članic EU.
»Vsako podjetje v EU, vsak sektor ali vsaka država nečlanica lahko zahteva od Komisije
preiskavo proti tretjim državam, ki kršijo pogoje ter pravila STO (Heidensohn 1998, 56).
«Področje zunanjih ekonomskih odnosov, katerega del je tudi skupna trgovinska politika,
pokrivajo trije generalni direktorati, ki predlagajo zakonodajo skupnosti: Generalna
direkcija za trgovino, Generalna direkcija za razvoj in Generalna direkcija za podjetja.
Predpise, ki se nanašajo na Skupno carinsko tarifo in ukrepe, ki iz nje izhajajo, pa predlaga
Generalni direktorat za davke in carinsko unijo. Na zasedanju Sveta EU je potrebno zadeve
v zvezi s skupno zunanjetrgovinsko politiko izglasovati s kvalificirano večino. Pri
15
Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation).
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Cooperation and
Development).
16
23
vprašanjih v zvezi s protidampingom in povračilnimi ukrepi zadostuje navadna večina.
Nujno potrebno soglasje pa je potrebno za določene sporazume, ki presegajo okvire skupne
zunanje politike (npr. sporazumi z STO).
2.6 Instrumenti SZTP EU
TABELA 7: GLAVNI INSTRUMENTI SZTP EU
Instrumenti
Tarife

Kvote

Prostovoljne
omejitve izvoza

Politika EU
celotno povprečje: 9,6% uvoza v letu
1995
povprečje industrijskih izdelkov: 6%
vrednosti uvoza v letu 1995, 3% v letu
2000
večina
industrijskega
uvoza
je
oproščena tarif
povprečje kmetijskih izdelkov: 26%
vrednosti uvoza v letu 1995, 18,4% v
letu 2000
omejitve za nekatere prehrambene
izdelke pri vstopu 50% vrednosti uvoza
tarife
na
računalniške
in
telekomunikacijske
izdelke
so
odpravljene
ni nacionalnih kvot od enotnega trga
naprej
Tekstilni sporazum: omejitev kvot na
oblačila in tekstil bo odpravljena med
leti 1995 in 2005
kvote na banane, železo in kovine
uvoz avtomobilov iz Japonske
VER ni več del trgovinske politike EU

na podlagi principa STO
pravil
izjeme
za
kmetijske
izdelke
prilagojene po pravilih
STO o pogajanju ali
pomoči vlade
odpravljene so bile z
Urugvajskim
krogom
pogajanja
dovoljena
po
STO
pravilih
obravnava se škoda povzročena domači
industriji
141 meril postavljenih leta 1997
pokriva 0,3% celotnega EU uvoza
Vir: Prirejeno po WTO (1995, 1997), CEU (1997) citirano v: M. El-Agraa 2001, 502.
Protidampinška
pravila

Zahteve STO
nediskriminatornost
(enake tarife za člane
STO, razen za regionalne
integracijske sporazume
in preference za dežele v
razvoju)
povprečje
tarif
za
proizvodnjo se zmanjša za
38% v letu 2000 in
povprečje
tarif
na
kmetijske izdelke se
zmanjša za 36% v letu
2001
EU z instrumenti SZTP zagotavlja zadostno zaščito držav članic pred uvozom cenenih
industrijskih dobrin. Med instrumente SZTP štejemo (Bobek in Živko 2002, 30):
- carinsko unijo in skupno carinsko tarifo,
- protidampinške ukrepe,
24
-
ukrepe proti nedovoljenemu subvencioniranju,
monitoring tretjih držav,
odstranjevanje trgovinskih ovir,
sankcije,
zaščitne ukrepe,
strategije dostopa na tuje trge,
premagovanje tehničnih ovir17,
javna naročila18,
drugi instrumenti19,
zunanjetrgovinski sporazumi20.
V tabeli 7 so predstavljeni štirje glavni instrumenti, s katerimi lahko Komisija vpliva na
zunanjo trgovino: tarife, kvote, prostovoljne omejitve izvoza in protidampinška pravila.
Lahko pa so uporabljeni tudi drugi instrumenti, ki jih predstavljamo v sledečih
podpoglavjih.
2.6.1 Carinska unija in skupna carinska tarifa21
»Carinska unija se opredeli z obstojem enotne zunanje carinske stopnje, ki jo uporabijo vse
države članice za uvoz iz tretjih držav. Tako uvoženi proizvodi so carinjeni samo enkrat,
nato pa se lahko prosto gibljejo po skupnem carinskem področju.« (Moussis 1999b, 77)
Njena osnova je aritmetično povprečje dajatev, ki so se uporabljale v carinskih območjih
EU. Enotna carinska tarifa vsebuje dve osnovni vrsti dajatev:
• avtonomne, enostransko sprejete s strani Unije;
• konvencionalne, kjer se Unija pogaja v okviru GATT oziroma STO.
Nobena država članica ne more enostransko odločati ali se pogajati o carinskih zadevah. O
vseh spremembah skupne carinske stopnje odloča Svet po pogajanjih in na predlog
Komisije. Najpomembnejše carinske koncesije podeli EU v okviru Splošnega sporazuma o
carinah in trgovini GATT. Na mednarodnih pogajanjih v »Dillonskem krogu« (19601962), »Kennedyjevem krogu« (1964–1967) in »Tokijskem krogu« pogajanj (1973–1979)
so bila za večino industrijskih proizvodov dosežena bistvena znižanja carin. »Urugvajski
krog« pogajanj (1986–1993) je sprejel bistvena znižanja carin za 117 sodelujočih držav v
industrijskem, kmetijskem in storitvenem sektorju22. Glavna tema pogajanj »Urugvajskega
kroga« so bila carinska vprašanja. Zaradi sporazuma v »Urugvajskem krogu« je med
drugim EU znižal carinske stopnje za industrijske izdelke, prepovedal necarinske ovire za
kmetijske izdelke, sprejel obveznosti za dostop do trga, postopno znižal podpore za
17
Sporazumi MRA.
GPA sporazumi.
19
Ti drugi instrumenti so: nadzor uvoza, zaščitni ukrepi, protidampinške dajatve, izravnalne dajatve, ukrepi
instrumentov nove ekonomske politike, prostovoljni omejitveni sporazumu, izvozne omejitve, reševanje
sporov.
20
Taki zunanjetrgovinski sporazumi so: GSP, evropski sporazumi, medregionalni sporazumi, ki vodijo v
prosto trgovino, drugi sporazumi in gospodarske povezave ter sporazumi z EFTO – EEA.
21
Povzeto po http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/s28000.htm,
http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/customs.htm
http://europa.eu.int/comm/dgs/taxation_customs/index_en.htm.
22
Povzeto po Moussis 1999b, 78-79.
18
25
proizvodnjo in uvedel postopno liberalizacijo mednarodne trgovine s tekstilom, z
ukinitvijo količinskih omejitev na tekstil in oblačila. Evropska unija lahko dvigne carine za
proizvode, katerih zaščito jamči GATT samo, če svojim trgovinskim partnerjem ponudi
enakovredno kompenzacijo. Vendar sme Svet sprejeti enostranske zaščitne ukrepe za
izvoz, kadar ta predstavlja resno tveganje za evropsko proizvodnjo. Takšni ukrepi ne smejo
biti usmerjeni na eno samo državo ali biti omejeni na eno ali več držav članic. Skladno s
pravili GATT se količinske omejitve uporabijo za vse države proizvajalke brez izjeme
(Tsoukalis 2005, 67-92).
EU je aktivno sodelovala pri pogajanjih GATT, kar je razvidno iz nizke povprečne
carinske stopnje v EU. »Načeloma se za vsako postavko in vsako postavko carinske
nomenklature navedejo tako avtonomne kot običajne stopnje, ki izhajajo iz pogajanj v
okviru GATT (Moussis 1999a, 78).« Liberalizacija, ki je sledila Urugvajskemu krogu
pogajanj, je EU omogočila nadaljnja znižanja običajnih stopenj, ki se bodo nadaljevala v
naslednjih letih. Več tehničnih prilog k skupni carinski stopnji navaja posebne uvozne
režime, kot so uvozni režim za nekatere kmetijske izdelke z možnimi oprostitvami carin.
»Skupnost uporablja enako nomenklaturo kot njeni glavni trgovinski partnerji, to pa olajša
trgovinska pogajanja (Moussis 1999a, 78).«
EFTA23 je določila pravila trgovanja v lastnem krogu med svojimi članicami. Prepovedala
je vse oblike restriktivne trgovinske prakse in nelojalne konkurence pa tudi dampinško
prodajo in subvencioniranje izvoza. CEFTA prepoveduje uvajanje novih carinskih dajatev,
pristojbin in carinskih dajatev fiskalne narave za industrijske proizvode. Ukinejo se vse
količinske omejitve uvoza in izvoza na dan sklenitve sporazuma. Določili so, da carinske
dajatve za blago v trgovini med temi štirimi državami članicami ne bodo višje od tistih, ki
se zaračunavajo za blago iz držav EU. NAFTA24 odpravlja carine v medsebojni trgovini
članic, uvaja postopno odpravo vseh uvoznih ukrepov za kmetijske proizvode in vključuje
liberalizacijo trgovine z nekaterimi storitvami. V ASEAN25 so uvedli postopno zniževanje
carinskih ovir in vzpostavili območja proste trgovine. MERCOSUR26 uvaja enotne
carinske stopnje za uvoz iz držav nečlanic, razen pri občutljivih proizvodih. Članice naj bi
postopoma omogočile tudi prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. APEC27 si
prizadeva za uvedbo cone svobodne trgovine in sprostitve investicij med članicami.
»Vsako leto je v skladu z dvostranskimi sporazumi z državami nečlanicami ali na
enostranski osnovi uvedenih več carinskih kvot in zgornjih mej, da bi zagotovili oskrbo
Skupnosti z nekaterimi proizvodi. Iz istega razloga in tudi mnogokrat z namenom, da se
industrijo skupnosti spodbuja k uporabi in uvajanju nove tehnologije, Svet vsako leto
začasno ukine carine za približno 1800 proizvodov ali skupin proizvodov, v glavnem
kemikalij in proizvodov elektronske in letalske industrije (Moussis 1999b, 79).«
23
Evropski sporazum o prosti trgovini.
Severnoameriški sporazum o prosti trgovini.
25
Združenje južno in vzhodnoazijskih narodov, katerega članice so Brunej, Filipini, Indonezija, Malezija,
Tajska in Singapur.
26
Sporazum za skupni trg južne cone so podpisale Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.
27
Skupina za azijsko pacifiško sodelovanje je bila ustanovljena med Avstralijo, Čile, Hongkong, Japonsko,
Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Mehiko, Novo Zelandijo, Novo Gvinejo, Tajvanom in ZDA.
24
26
2.6.2 Protidampinški ukrepi28
Protidampinški ukrepi so namenjeni državam, ki niso članice EU. EU lahko uvede
specifične zahteve za katerokoli državo, ki je brez tržno usmerjenega gospodarstva ali pa je
v obdobju tranzicije. Protidampinški ukrepi se nanašajo na vse izdelke. Izvede se jih lahko,
če je prišlo do dampinga in če imamo dokaz, da je bila povzročena škoda industriji EU
zaradi dampinga. »Damping moramo ločiti od običajne prakse nizko cenovne prodaje
zaradi nizkih stroškov ali večje produktivnosti. Ključni kriterij dampinga ni razmerje med
ceno izvoženega izdelka in tržno ceno države uvoznice, ampak razmerje med ceno
izvoženega izdelka in dejansko vrednostjo tega izdelka. Izdelek je smatran za damping, če
je izvozna cena izdelka v Skupnosti nižja kot njegova primerjalna cena za izdelek v redni
trgovini z državo izvoznico.« EU se lahko zaščiti pred nepoštenim trgovanjem z uporabo
protidampinških ukrepov, s katerimi lahko določi izravnalne carine, če je blago ponujeno
na evropskem trgu po bistveno nižjih cenah kot v državi proizvajalki.
Normalna vrednost izdelka temelji na cenah, ki jih neodvisni kupci v državi izvoza
plačujejo v rednem trgovanju. Če v rednem trgovanju prodaje istovrstnega izdelka ni ali ni
zadostna oz. takšna prodaja ne omogoča ustrezne primerjave, se normalna vrednost
istovrstnega izdelka izračuna na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla. Tej
vrednosti se nato doda ustrezen znesek za prodajo, splošni in administrativni stroški ter
znesek za dobiček. Pri uvozu iz držav z netržnim gospodarstvom se normalna vrednost
določi na osnovi cene ali konstruirane vrednosti v tržnem gospodarstvu tretje države oz. na
osnovi cene take tretje države za druge države, vključno z EU. Če to ni mogoče, se ceno
določi na katerikoli razumni osnovi. Izvozna cena je cena, ki se dejansko plača ali je
plačljiva za proizvod, prodan za namen izvoza v EU. Če izvozne cene ni ali se zdi, da
izvozna cena ni zanesljiva zaradi dogovora o združevanju ali kompenzaciji med
izvoznikom in uvoznikom ali tretjo stranjo, se lahko izdelek naprej proda neodvisnemu
kupcu. V takšnih primerih je potrebno upoštevati vse stroške, ki nastanejo med uvozom in
nadaljnjo prodajo (prevoz, zavarovanje, splošni izdatki), vključno z dajatvami in davki ter
razumno stopnjo dobička. Med izvozno ceno in normalno ceno mora biti opravljena
nepristranska primerjava. Stopnja dampinga je znesek, za katerega normalna vrednost
presega izvozno ceno. Če je stopnja dampinga različna, se lahko določi ponderirana
povprečna stopnja.
Kadar izvoznik v državi, iz katere izvaža, ne proizvaja ali prodaja tovrstnega izdelka, se
vrednost lahko določi na podlagi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev. V kolikor tam ni
zadostne ali sploh ni prodaje tega izdelka v običajnem trgovinskem ali ko zaradi posebne
tržne situacije ni mogoča primerna primerjava, se vrednost izračuna na podlagi stroškov
proizvodnje v državi, kjer se izdelek proizvaja. V primeru uvoza iz države, ki nima tržnega
gospodarstva, se vrednost določi na podlagi cene ali vrednosti proizvodnje izdelka v
tržnem gospodarstvu tretje države, ali na podlagi cene izvoza iz te države v drugo državo,
ali ko vse to ni mogoče, se cena določi na podlagi katerekoli druge primerne baze.
Protidampinški ukrepi so usmerjeni proti uvoznemu dampingu, ki lahko povzroči resno
škodo proizvajalcem iz EU. Damping se povezuje z vsakim poceni uvozom ali uvozom
pod lastno ceno. Najbolj je protidampinškim ukrepom podvržen uvoz izdelkov s Kitajske
28
Povzeto po: Council Regulation (EC) No 384/96 of 22 December 1995 on protection against dumped
imports from countries not members of the European Community [Official Journal L 56 of 06.03.1996].
27
in Indije. Damping je potreben, ko je cena izvoznega izdelka pod povprečno ceno
tovrstnega izdelka iz te države (McDonald in Dearden 2005, 331). Vendar pa je v praksi
ugotavljanje dampinga bolj zapleteno. EU zagotavlja izvajanje protidampiških ukrepov, ko
so izpolnjeni naslednji pogoji:
• ugotovitev dampinga: cene, po kateri se prodaja uvoženi izdelek, so nižje od cen
na domačem tržišču;
• materialna škoda, povzročena industriji EU: uvoz povzroča oziroma utegne
povzročiti škodo večjemu delu industrije EU, ki se kaže kot npr. izguba tržnega
deleža ali znižanje cen proizvajalcev;
• interesi EU: stroški izvrševanja ukrepov morajo biti sorazmerni s koristjo.
S protidampinškim ukrepom prične Komisija na podlagi pisne pritožbe posameznika ali
države. Komisija je odgovorna za preiskavo pritožb in oceno, ali so pritožbe sploh
upravičene za določeno državo. Kadar kakšen proizvajalec iz EU meni, da uvoz iz držav
nečlanic povzroča resno škodo, vloži pri Komisiji pritožbo. To lahko stori neposredno ali s
posredovanjem nacionalne vlade. Komisija ima na voljo 45 dni, da preuči pritožbo in se
posvetuje z državo članico, katere proizvajalec ali proizvajalci so se pritožili. Šele nato se
odloči, če je dovolj dokazov za uradno preiskavo. Lahko naloži začasne ali dokončne
ukrepe. Dokončne ukrepe lahko naloži le, če se pritožbe nanašajo na izdelke iz jekla in
premoga. V vseh drugih primerih je Svet EU tisti, ki nalaga dokončne protidampinške
ukrepe (McDonald in Dearden 2005, 331). Primer bo Komisija zavrnila, če ni dovolj
dokazov in če tožniki ne predstavljajo najmanj 25% celotne proizvodnje spornega izdelka.
Komisija izvede preiskavo glede na to, ali je damping prisoten ali ne, če industriji EU
povzroča resno škodo. Protidampinški ukrepi se lahko izvajajo tudi, če uvoz zavira razvoj
kakšne nove industrijske panoge ali če je prisotna resna in neposredna grožnja za
materialno škodo.
2.6.3 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju29
Posredne ali neposredne subvencije so tiste, ki dajejo zunanjemu izvozniku konkurenčno
prednost pred ostalimi lokalnimi proizvajalci in so nepoštene, če pri tem proizvajalci EU
utrpijo materialno škodo zaradi subvencioniranja. Predpisi EU se nanašajo le na uvoz v
EU. Subvencija obstaja, če vlada nudi finančno pomoč ali pa obstaja katerakoli druga
oblika spodbujanja cene in če je ob tem prišlo do dobička. Dogovor o subvencijah določa,
da so subvencije, ki lahko zaradi določenih interesov nasprotne države povzročijo resno
škodo (če je večja od 5% vrednosti proizvoda) kaznive subvencije. V takšnem primeru
mora država, ki je to subvencijo odobrila, na zahtevo nasprotne države dokazati, da
omenjena subvencija ne povzroča resne škode. Nekaznive subvencije so namenjene
podpori industrijskih raziskav in razvojnim aktivnostim ali zapostavljenim regijam kot tudi
napredku na področju varovanja okolja (Gusel in Bobek 1997, 116).
Preden se uvedejo povračilni ukrepi, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (McDonald in
Dearden 2005, 332) :
29
Povzeto po: Council Regulation (EC) No 2026/97 of 6 October 1997 on protection against subsidised
imports from countries not members of the European Community [Official Journal L 288, 21.10.1997].
28
•
•
•
subvencioniranje mora biti točno določeno: izvozne subvencije, subvencije, ki so
omejene le na posamezna podjetja, skupino podjetij ali industrijo;
materialna škoda za industrijo EU: uvozne cene povzročajo ali utegnejo povzročiti
škodo večjemu delu EU (zmanjšanje tržnega deleža, znižanje cen proizvajalcev in
posledično pritisk na proizvodnjo, prodajo, profit, produktivnost);
interesi EU: stroški izvajanja ukrepov morajo biti sorazmerni s koristjo.
Pritožbe in preiskave potekajo tako, da komisija vodi preiskavo in nalaga začasne ukrepe.
Končne ukrepe nalaga le, ko gre za premog in jeklene izdelke. V vseh drugih primerih pa
nalaga dokončne ukrepe Svet EU. Ukrepi se izvajajo, kjer država pomaga pri proizvodnji,
izvozu, prodaji in prevozu izdelkov, vendar le, ko gre za neposredne subvencije, davčne
olajšave in nabavo določenih izdelkov in storitev pri državnih organih po nižjih cenah. Ne
kaznujejo pa vseh vrst pomoči. Nekaznovane so, ko gre za pomoč pri raziskovalnih
dejavnostih, subvencije manj razvitim področjem ali pomoč podjetjem, da prej osvojijo
nove ekološke zahteve .
2.6.4 Monitoring tretjih držav30
V mednarodnem kontekstu narašča število trgovinskih preiskav, ki zadevajo izvoz iz EU.
Veča se tudi število uporabnikov trgovinskih obrambnih instrumentov. Naloga Komisije je
intenzivno zasledovanje teh aktivnosti in zagotavljanje podpore industriji ter državam
članicam. Z upoštevanjem individualnosti in različnih vlog Komisije na eni strani in držav
članic ter industrije na drugi strani ta novi pristop omogoča Komisiji spreminjati in
stopnjevati udeležbo v tem procesu. Države članice in industrija so v večini primerov
neposredni udeleženci v preiskavah, ki so jih sprožile tretje države. Njihova naloga je, da
same branijo svoje pravice v postopkih, ki so sproženi proti njim. Komisija igra podobno
neposredno vlogo v primerih, kjer gre za vpletenost subvencij in njihovo preiskavo, še
posebej na področju zaščitnih ukrepov, ki se nanašajo na celotni uvoz iz EU.
Komisija je v primerih, kjer so države članice in industrija neposredni udeleženci, razvila
naslednjo prakso:
1. Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vseh tretjih državah.
2. Svetovanje državam članicam in industriji, v zvezi z udeležbo v preiskavah, ki so
jih sprožile tretje države. Še posebej to vključuje zagotovila, da so odgovori držav
članic v skladu s pravili STO in pravili pomoči v EU.
3. Zagotoviti, da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila STO.
Izkušnje, pridobljene ob uvedbi novega aktivnega pristopa, kažejo, da ima vlada v
industriji velik interes za svetovalno vlogo Komisije. Pri tem prihaja do stika s številnimi
podjetji, industrijskimi združenji ter odvetniki, ki branijo njihove pravice.
30
Povzeto po: http://europa.eu.int/comm/trade/policy/third_c/thirdcountries.htm.
29
2.6.5 Odstranjevanje trgovinskih ovir31
Odstranjevanje trgovinskih ovir vključuje tako ukrepe, ki so v nasprotju z mednarodnimi
trgovinskimi pravili (predvsem s pravili STO), kot tudi takšne, ki so v skladu s sporazumi
STO. Nanaša se na blago in storitve in ne vključuje pretoka oseb. Pokriva lahko tudi
zaščito intelektualne lastnine, če kršitev mednarodnih pravil vpliva na trgovanje med EU in
tretjo državo. V kolikor obstajajo trgovinske ovire pri vstopu na trge tretjih držav in na trgu
EU, se podjetje pritoži Komisiji. Ta preuči pritožbo in poskrbi za odpravljanje škode. To
lahko stori z dvostranskimi sporazumi, z razreševanjem sporov pri STO in s povračilnimi
ukrepi (McDonald in Dearden 2005, 333).
Podjetje, skupina podjetij ali država članica se lahko pritoži Komisiji, ki sproži preiskavo,
če se pri trgovanju s tretjimi državami pojavijo ovire, ki so posledica njenih ukrepov.
Tožnik mora dokazati, da:
• tretja država preprečuje, ovira ali odvrača uvoz in izvoz;
• je prisotna nelojalna konkurenca;
• podjetje ne more pridobivati delov, komponent ali surovin, ki jih potrebuje za
svoje poslovanje.
Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU, na njena posamezna področja ali na
posamezen industrijski sektor, da so ukrepi, ki jih predvideva Komisija upravičeni. Če
vplivajo trgovinske ovire na notranji trg EU, mora trgovinsko združenje, ki predstavlja
večji del ogroženega sektorja, ali država članica vložiti pritožbo. Rezultati preiskave
morajo pokazati materialno škodo (finančne izgube, pomanjkanje kapitala za investicije,
padec izvoza).
EU je zavezana k spoštovanju mednarodnih trgovinskih pravil, predvsem STO- jevih. Če
organ STO odloči, da je treba odpraviti trgovinske ovire, tretja država pa tega ne upošteva,
lahko Komisija Svetu EU predlaga povračilne ukrepe.
Možni povračilni ukrepi so naslednji:
• preložitev ali umik trgovinskih koncesij;
• povišanje carinskih stopenj pri uvozu v EU;
• določanje kvot in drugih ukrepov, ki spremenijo pogoje uvoza ali izvoza;
• drugi povračilni ukrepi.
Vlade mnogih držav sveta uporabljajo ovire za preprečevanje ali omejevanje uvoza v
državo:
• Uvozne dajatve so tipični predstavnik finančnih ovir. Povzročajo višje cene izdelka
v uvozni državi in mu s tem znižujejo konkurenčnost.
• Kvote so drug način kontrole uvoza. Z določanjem zgornje količinske meje uvoza
in dodelitvijo deležev določenim državam lahko vlade izvajajo neposredno
kontrolo nad uvozom.
31
Povzeto po: Council Regulation (EC) No 3286/94 of 22 December 1994 laying down Community
procedures in the field of the common commercial policy in order to ensure the exercise of the Community′s
rights under international trade rules, in particular those established under the auspices of the World Trade
Organisation [Official Journal L 349 of 31.12.1994].
30
•
•
•
•
•
Monetarne kontrole, omejevanje denarnega zneska, ki lahko zapusti državo, nadzor
menjalnih tečajev, restrikcije plačil in kontrola nakupov od drugod.
Administrativne in tehnične ovire. Najpogostejše med njimi so zdravstvena in
zaščitna spričevala, kar povzroča zastoje in dodatne stroške, ki preidejo na
potrošnika ali manjšajo dobiček.
Omejevanje uvoznih kanalov, npr. uporaba številnih carinskih postopkov. Vlade
lahko sprejmejo vrsto postopkov, ki povzročajo ozka grla in zavirajo gibanje blaga.
Vlade lahko spodbujajo diskriminacijo uvoza.
Protidampinške uredbe.
2.6.6 Sankcije32
Gospodarske sankcije težijo k zaostritvi ali celo k prekinitvi trgovinskih in finančnih
povezav s tretjo državo. Najbolj pogosto uporabljene gospodarske sankcije so:
• trgovinske sankcije- trgovinske prepovedi povišanje carinskih stopenj, kvote;
• odprava preferenc ali diskriminatorno ravnanje;
• prepovedi finančnih transakcij - zamrznitev finančnih sredstev, izvoznih kreditov in
vseh vrst finančne pomoči; kontrola uvoza in izvoza kapitala v tretje države; zaseg
sredstev; diskriminatorne carine;
• prepoved transporta.
Katere ukrepe bodo izbrali, je odvisno od stopnje ekonomske škode, ki jo EU namerava
povzročiti sankcionirani državi. Paket ekonomskih sankcij lahko ima enak učinek kot bolj
obsežni oziroma vsestranski ukrepi. Največja škoda se povzroči z embargom na tiste
izdelke, od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija, nekatere kovine in
izdelki visoke tehnologije). Program ekonomskih sankcij se lahko omejuje. Najprej se
izvajajo ukrepi, kot so embargo na strateške kovine, posebna orodja in odprava znanstvene
pomoči. Nato pa sledijo prepovedi finančnih sankcij v povezavi z zamrznitvijo finančnih
sredstev.
2.6.7 Zaščitni ukrepi33
Zaščitni ukrepi se lahko uporabijo, če se poveča uvoz določenih proizvodov, ki
proizvajalcem iz EU povzročajo škodo. Ti ukrepi so po navadi v obliki kvot. Uveljavljanje
zaščitnih ukrepov ni nujno povezano z dampingom in subvencioniranjem. V nasprotju z
ostalimi instrumenti lahko le država članica zaprosi Komisijo za uvajanje zaščitnih
ukrepov. Industrijski sektorji, ki se soočajo s povečanim uvozom, se obrnejo na vlado
države, v kateri imajo sedež in nato vlada obvesti Komisijo. Splošno pravilo je prost izvoz,
vendar se v določenih primerih in pod določenimi pogoji lahko uvedejo izvozne omejitve
Prost uvoz je osnovno pravilo skupnega uvoznega režima EU. Zanj veljajo v EU tri izjeme:
32
Povzeto po: Bobek in Živko 2002, 39.
Povzeto po: http://europa.eu.int/comm/trade/policy/safeguards/index_en.htm
http://mkaccdb.eu.int.
33
31
•
•
•
Zaščitni ukrepi se lahko uporabijo, če se poveča uvoz določenih izdelkov tako, da
to povečanje povzroča škodo proizvajalcem iz EU. Uvedejo se na zahtevo države
članice ali na pobudo Komisije. Preiskava je uvedena na temelju ukrepov, ki se od
primera do primera razlikujejo in morajo biti v skladu s Sporazumom o zaščitnih
ukrepih STO. Industrijski sektorji, ki se soočajo s povečanim uvozom, sami ne
morejo predlagati ukrepov, pač pa se morajo obrniti na vlado države, v kateri imajo
sedež in nato vlada obvesti Komisijo.
Kvote za uvoz s Kitajske, ki se nanašajo na obutev, porcelan in keramični namizni
pribor.
Nadzor, ki predstavlja sistem uvoznih licenc. Nadzorni ukrepi v skupnem uvoznem
režimu zahtevajo v večini izdelke iz jekla in nekatere kitajske izdelke.
2.6.8 Strategija za dostop na tuje trge
V letu 1996 je EU uvedla novo trgovinsko strategijo za dostop na tuje trge. Nova strategija
zajema aktivno delovanje, ki bo v skladu z resničnimi potrebami evropskih izvoznikov v
rastoči medsebojni odvisnosti globalne ekonomije. Strategija dostopa na tuje trge vsebuje
bazo podatkov o dostopu na tuje trge in ureditev medsebojnega sodelovanja med:
direkcijami znotraj Evropske komisije, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko politiko,
Komisijo in državami članicami,
evropskimi institucijami in podjetji.
To je pomembno z vidika izboljšanja pretoka informacij glede obstoječih gospodarskih in
trgovinskih preprek, njihove identifikacije ter posledično njihove odprave. Zagotovljeno je
sistematično prilagajanje v primeru specifičnih trgovinskih preprek, ki so bile zaznane s
strani evropskih organov in omogočajo uvedbo ustreznih akcij. Vsak problem, omenjen v
bazi dostopa na trge, ter vsak nov problem, ki so ga zaznali državni organi EU, trgovinske
asociacije ali pa posamezne skupine podjetnikov, je temeljito analiziran v Komisiji EU in s
strani strokovnjakov za tržne politike iz držav članic EU. S skupnimi močmi skušajo najti
primerno rešitev za vsako tržno prepreko. Ves čas reševanja problemov je poskrbljeno za
informiranje vseh, ki imajo poslovni interes na teh področjih. EU skrbi za to, da države
partnerice delujejo v skladu z mednarodnimi pravili, sprejetimi pod okriljem STO ali
drugih sporazumov (Bobek in Živko 2002, 40-43).
Največji ukrepi za odpravo ovir na različnih področjih so sistem poravnave sporov v STO,
izboljšanje izvajanja obveznosti trgovinskih partnerjev s sklepanjem bilateralnih
sporazumov in uporabo mehanizma poravnave sporov, kjer je to potrebno, bilateralna
pogajanja z nečlanicami STO na posameznih pomembnejših trgih (še posebej z ZDA,
Japonsko, Korejo, ASEAN, Mehiko, Južno Ameriko in Južno Afriko), organiziranje
bilateralnih tržnih dostopov z Rusijo, Ukrajino in Vietnamom ter nov Milenijski krog
pogajanj. Baza podatkov o dostopu na trge se bo uporabljala za razjasnjevanje na področju
carin, necarinskih ovir, storitev, investicij, javnih naročil, pravic intelektualne lastnine in
podpore trgovini (ibid., 42).
32
2.6.9 Premagovanje tehničnih ovir34
Tehnični standardi, ki postajajo vedno bolj dragi, velikokrat predstavljajo tehnično oviro v
trgovanju za podjetja, ki želijo svoje izdelke prodati na tujih trgih. Sporazumi
obojestranskega priznavanja (MRAs) proizvajalcem omogočajo, da skladnost njihovih
izdelkov s kriteriji tretjih držav ocenjujejo ustanove v državi proizvajalki. S tem se
zmanjšujejo stroški in krajša čas dostopa do trgov. EU je sklenila takšne sporazume z
ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Sporazumi pokrivajo širok spekter sektorjev.
Za sprejetje sporazumov potekajo pogajanja s Švico in Izraelom. EU želi doseči sprejetje
sporazuma tudi z Japonsko.
2.6.10 Javna naročila
To področje je prepuščeno posameznim vladam. Ob tem, da izvršena naročila predstavljajo
več kot 15% BDP v posameznih državah, bistveno izkrivljajo trgovino in zmanjšujejo
možno rast. EU želi obstoječi položaj izboljšati, saj imajo zunaj okvira GPA le nekatera
podjetja iz EU zagotovljen dostop do trga javnih naročil v tretjih državah. Medtem pa je trg
javnih naročil znotraj EU odprt tuji konkurenci. Pod okriljem STO potekata dva procesa
urejanja trga javnih naročil, in sicer s pogajanji o javnih naročilih za storitve in s pobudo o
transparentnosti javnih naročil (Bobek 2002, 163-164).
2.6.11 Drugi instrumenti
Nadzor uvoza se lahko izvaja samo pri uvozu posebnega izdelka iz tretje države, ki lahko
škoduje proizvajalcem podobnih ali konkurenčnih izdelkov na območju EU. V posebnih
primerih lahko EU pooblasti članice za uvedbo nadzornih ukrepov in zahteva, da uvoz
prosto kroži le z ustreznimi uvoznimi dokumenti, ki jih izda ali prenese članica (Bobek in
Živko 2002, 44).
Zaščitni ukrepi se lahko uporabijo le takrat, ko obseg uvoza določenega izdelka ogroža
njene proizvajalce v takšni meri, da bi zastoj povzročil resno škodo. Zaščitni ukrepi se
lahko uporabijo v dveh smereh (ibid., 44):
Komisija odobri članici, da uvede časovni limit za veljavnost uvoznega dokumenta,
Z dovoljenjem lahko članica spremeni uvozna pravila za izdelek, ki je lahko v prostem
prometu le, če se podredi uvoznemu dokumentu. Odobritev takšnega dokumenta je
lahko povod za omejitve, kot so kvote.
V okviru GATT se lahko takšni zaščitni ukrepi uporabijo, če bi uvoz povzročal
primanjkljaj plačilne bilance, če je izdelek na uvoznem trgu zaradi subvencij in dampinga
cenejši od domačega in če bi uvoz vodil k razdoru trga za tak izdelek.
Država izvoznica lahko v primeru, da je njen izvoz blokiran, sprejme enakovredne
kompenzacijske ali povračilne ukrepe v istem ali drugem sektorju. Ta vrsta ukrepov naj bi
se uporabljala le, če zanje obstaja resničen razlog. Zaščitni ukrepi, ki jih uporabi EU so
protidampinške dajatve, kompenzacijske dajatve, ukrepi instrumentov nove ekonomske
34
Povzeto po: Bobek in Živko 2002, 43.
33
politike in prostovoljni omejitveni sporazumi, ki pa so s strani STO po letu 1994
prepovedani. Od leta 1992 je v veljavi le še majhno število posebnih izvoznih omejitev
(ibid., 45).
2.6.12 Zunanjetrgovinski sporazumi
EU ureja odnose s tretjimi državami s preferencialnimi in nepreferencialnimi trgovinskimi
sporazumi. S sporazumi o gospodarskem sodelovanju se poleg trgovinske menjave ureja
tudi sodelovanje na drugih področjih. S pridružitvenimi sporazumi se vzpostavljajo
intenzivnejše gospodarske vezi bodisi s prekomorskimi ali z evropskimi državami. Ti
sporazumi pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v EU. Njihov osnovni
namen je pospešiti trgovinsko menjavo in gospodarske odnose med obema stranema,
spodbuditi dinamičen gospodarski razvoj in s tem napredek pridruženih držav ter pospešiti
politični dialog med EU in pridruženimi članicami. EU lahko torej z državami nečlanicami
sklepa različne sporazume in dogovore o trgovini. Lahko se pogaja in sklepa sporazume o
pridružitvi (Bobek in Živko 2002, 45-47).
2.6.12.1 Splošna shema preferencialov35
Manj razvite države so v splošnem tudi manj konkurenčne, zato pri konkuriranju z
razvitimi državami potrebujejo privilegiran dostop do trga. S Splošnim sistemom
preferencialov (v nadaljevanju GSP) so industrializirane države dodelile neodvisne in
nerecipročne trgovinske preference vsem državam v razvoju. Da bi razvite države prevzele
ta sistem tako, da bi prilagodile GSP lastnim potrebam, bi bila potrebna avtorizacija znotraj
pravil GATT, ki bi dovoljevala izjemo le za sporazum MFN. Shema GSP pokriva
predelane kmetijske izdelke, ribe, rudnine in industrijske izdelke. »Načeloma EU uvaža
industrijsko blago iz držav v razvoju brez carine v določenih omejitvah (zgornje meje ali
kvote) (Moussis 1999b, 501).«
Preference znotraj GSP so dovoljene za izvoz specifičnih izdelkov individualnih držav.
Piramida trgovinskih preferencialov je naslednja (McDonald in Dearden 2005, 354):
1. Prosto tarifna trgovina: države članice in Evropsko ekonomsko območje36.
2. Obojestranska prosta trgovina: Baltiške države, Izrael.
3. Enostranski prosti dostop: Mediteranske države in Lome ACP države. Prosto
carinski dostop za izdelke dobrin in za večino nekmetijskih proizvodov.
4. Splošni sistem preferencialov: ne- ACP LDC države.
5. Najbolj priljubljene države: CIS države in ostale industrijske države.
6. Gospodarsko trgovinske države: npr. Vietnam, Severna Koreja.
Največ ugodnosti v regionalnem trgovinskem sporazumu ima 121 držav, ki spadajo v
zadnjo razvojno kategorijo, ali so članice Lome, ali imajo sklenjene bilateralne trgovinske
sporazume z EU. Države na vrhu hierarhije (glej tabelo 8) uživajo prost dostop do trga EU
za industrijske izdelke. Naslednje so revne države, ki imajo ugodnosti Splošnega sistema
preferenc. Na dnu hierarhije se nahajajo države, ki so članice STO, vendar niso v GSP (kot
35
36
Generalised System of Preferences (GSP).
EEA – European Economic Area.
34
ZDA in Japonska). Trg EU pa je najmanj dostopen državam, ki se ne nahajajo v teh
kategorijah (kot Kitajska in Rusija). EU je v letu 2000 pričela s projekti za odprto
trgovinsko območje z Mehiko, Južno Afriko in državami MERCOSUR (M.El-Agraa 2001,
505-506).
TABELA 8: EU PREFERENCIALNI TRGOVINSKI SISTEM
Trgovinski partnerji
Turčija
Evropsko gospodarsko
območje, EEA (Norveška,
Islandija in Liechtenstein)
Sporazum evropskih držav
(Bolgarija, Češka, Estonija,
Madžarska, Latvija, Litva,
Poljska, Romunija, Slovaška,
Slovenija)
Švica
EU preference
Carinska unija za industrijske izdelke od leta 1996,
preferenčni vstop za določene kmetijske izdelke.
Razširitev na večino področij enotnega trga od leta 1994,
prosto trgovinsko območje.
Odprava tarif in kvot za industrijske izdelke od leta 1990,
preferencialni vstop za nekatere kmetijske izdelke,
oblikovanje bilateralnega prostotrgovinskega območja
Obojestranska odprava tarif in kvot za industrijske
izdelke od leta 1973, bilateralna pogodba o liberalizaciji
transporta, kmetijske trgovine in trga delovne sile od leta
2001.
Izrael
Obojestranska odprava tarif in kvot za industrijske
izdelke od leta 1975, predvideno prostotrgovinsko
območje z Mediteranskimi državami za leto 2010.
Ciper in Malta
Delna odprava tarif in kvot za industrijske izdelke od
1973/1970 in carinska unija predvidena s Ciprom za leto
2002.
Obojestranski prost vstop za večino industrijskih
(Alžirija, Egipt, Jordanija,
izdelkov, trdih materialov in »tradicionalni« kmetijski
Libanon, Maroko, Palestina, izvoz, prostotrgovinsko območje je predvideno za leto
Sirija, Tunizija)
2010.
Afriške, Karibske in
Ne obojestranski prost vstop za industrijske izdelke in
Pacifiške (ACP) države (70
kmetijske dobrine, ki niso v okviru skupne kmetijske
držav pod okriljem
politike CAP; preferencialni vstop za kmetijske dobrine v
konvencije Lome)
okviru skupne kmetijske politike CAP.
Splošni sistem preferenc
Zmanjšana stopnja tarif glede na občutljivost izdelkov, ki
(GSP) 145 držav v razvoju
spadajo po varnostno klavzulo, prosto tarifni vstop za
industrijske in nekatere kmetijske dobrine za 45 najmanj
razvitih držav.
Vir: Prirejeno po WTO (1995, 1997), Pelkmans in Brenton (1999) citirano v: M. El- Agraa
2001, 505.
V letu 2003 je EU uvozila v okviru splošnega sistema preferenc skupno 52 milijard evrov.
Pod okriljem EU GSP je delež uvoza držav v razvoju med leti 1999 in 2003 narasel s 33%
na 40%. Nova »GSP Plus« shema bo namenjena posebej ranljivim državam, ki bodo
podpisale in vpeljale ključne mednarodne konvencije o nenehnem razvoju, delavskih
35
pravicah in dobrem vladanju. Te države bodo za 7200 izdelkov ob vstopu v EU oproščene
davka. EU je končno našla način, kako odpraviti vse davke in kvote za vse izdelke iz LDC
držav v okviru iniciative Vse razen orožja.37 GSP je instrument trgovinske politike, ki ima
namen povečati razvoj.
GSP EU deluje na dveh ravneh (Bobek in Živko 2002, 47):
1. Splošni aranžmaji skrbijo za temeljne preference. Pod temi splošnimi aranžmaji je
preferenca za določen izdelek praktično za vse države enaka. Ta odstotek je
odvisen od občutljivosti izdelka, ki je določena s situacijo v sektorju na domačem
trgu, ki proizvaja enak izdelek. Izdelki so glede na svojo občutljivost razdeljeni v
štiri skupine in vsaka uživa različno preferencialno stopnjo.
2. Drugi aranžmaji so namenjeni pospeševanju trajnostnega razvoja in zagotavljajo v
ta namen posebne spodbude za večjo storilnost, povezane z upoštevanjem
družbenih pravic in zaščite okolja. Ti aranžmaji dovoljujejo dodatne preference na
osnovi prošenj držav, ki upoštevajo družbene in okoljske standarde, ki so zapisani v
posameznih mednarodnih sporazumih.
Obstajajo tudi ukrepi, ki lahko zožijo ali razširijo preferencialno obravnavo za posamezne
države ali posamezne sektorje v teh državah. Tako imajo nekatere države dovoljen
prostocarinski dostop do trga EU za dejansko vse izdelke (npr. LDC). Na drugi strani pa so
nekatere države v razvoju dosegle stopnjo konkurenčnosti, pri kateri so sposobne povečati
izvoz brez uživanja GSP. GSP EU predpisuje razvrščevalni mehanizem, s katerim se
koristi sheme razdelijo v posamezne razvojne faze za specifične sektorje držav, ki so
dosegle določeno stopnjo industrijskega razvoja. Koristi GSP se lahko začasno prekinejo
za določene izdelke, ki izvirajo iz določenih držav v primeru, ko uvoz teh izdelkov
povzroča ali grozi povzročiti resne težave proizvajalcu v EU.
Od leta 1995 so preference znotraj GSP dovoljene brez kakršnih koli kvot ali količinskih
omejitev. Izdelki so glede na svojo občutljivost razvrščeni v štiri kategorije in tako uživajo
preference, primerne vsaki kategoriji. Večja kot je občutljivost, tem manjša je preferenčna
marža. Štiri kategorije so (Mercado et al. 2001, 559):
• Zelo občutljivi izdelki, za katere je preferenčna marža 15%. V to skupino spadajo:
nekateri kmetijski izdelki, tekstil in tekstilni izdelki, železo in jeklo.
• Občutljivi izdelki, za katere je preferenčna marža 30%. V to skupino spadajo:
nekateri kmetijski izdelki, kemikalije, plastični izdelki in izdelki iz gume, usnjeni
izdelki, obutev, les in lesni izdelki, papir, steklo, baker, stroji in motorna vozila.
• Srednje občutljivi izdelki, za katere je preferenčna marža 65%.
• Neobčutljivi izdelki, ki imajo na trg EU prost dostop. Ti izdelki uživajo 100%
preferenčno maržo.
Pri razvrščanju po GSP se dodeljevanje preferenc navezuje na kombinacijo država kategorija izdelka in glede na to, ali gre za državo, katere delež določenega izdelka v
uvozu v EU presega 25%. Države koristnice potrebujejo tržne preference, da bi lahko bile
sposobne tekmovati z razvitimi državami in bi lahko tako pospešile lasten razvoj. Potrebni
pa so ukrepi, da bolj razvite države med državami v razvoju ne uporabljajo preferenc na
37
EBA, Everything But Arms.
36
način, ki bi lahko škodoval slabotnejšim državam, ki so tudi koristnice sheme. V ta namen
so predvideni ukrepi, s katerimi bi se lahko določilo ali je določen sektor v določeni državi
zmožen soočiti se z mednarodno konkurenco brez koriščenja preferenc znotraj GSP.
Takšna odločitev se sklene enkrat v triletnem obdobju. Implementacija odločitve je
predvidena v dveh korakih, in sicer 50% znižanje preferencialne mreže v prvem letu,
preostanek pa v naslednjih dveh letih. V primeru, da se je določena država ali teritorij
zadovoljivo razvil, EU dovoljuje možnost popolne izključitve države ali teritorija iz GSP.
Nazadnje so bile izključene Hong Kong, Singapur in Južna Koreja. GSP EU pa zagotavlja
večjo podporo državam LDC38, ki so kot take opredeljene s strani OZN in jim je priznana
večja podpora kot drugim državam v razvoju brez upoštevanja stopnje občutljivosti in
preferenc (Bobek in Živko 2002, 49-51).
2.6.12.1.1 Medregionalni sporazumi, ki vodijo v prosto trgovino
EU je razvila razvejano omrežje preferencialnih trgovinskih sporazumov. STO dopušča
sklenitev posameznih regionalnih trgovinskih sporazumov, dokler se ne znižajo in
odstranijo določene ovire glede integracije ali tarif. S sporazumom Interim je EU okrepila
odnose z Latinsko Ameriko in Karibi. Sklenila je tudi Medregionalni okvirni sporazum o
partnerstvu z MERCOSUR. Industrijski izdelki iz Mehike imajo tudi prost dostop na trg
EU, Mehika pa bo odobrila preferencialno obravnavo za industrijske izdelke iz EU, in sicer
vzporedno tistim, ki jih je podelila Kanadi in ZDA v okviru sporazuma NAFTA. Prav tako
so odprle trg EU, Čile in MERCOSUR. EU je sklenila številne sporazume v smislu
carinskega sodelovanja s Kanado, Hong Kongom, Kitajsko, Korejo, Norveško, Švico in z
ZDA. Carinsko sodelovanje je tudi vključeno v trgovinske sporazume EU. Sporazumi
vzajemnega priznavanja (MRAs) atestov o primernosti so sklenjeni z Avstrijo, Kanado,
Novo Zelandijo in ZDA (Mercado et al. 2001, 556-563).
2.6.12.1.2 Trgovinske preference, ki jih zajema konvencija Lome
Države ACP so od leta 1975 uživale najbolj preferenčni vstop na trg EU v primerjavi z
drugimi podpisnicami raznih trgovinskih sporazumov. Danes vstopa na trg EU s strani
držav ACP 92% izdelkov prosto, brez carin ali drugih taks. Če prištejemo še kmetijske
izdelke, ki so omenjeni s kontingentom, pod katerim je izvoz v EU prost, pa naraste
številka celo na 99%. Štiri petine kmetijskih in velika večina industrijskih izdelkov je
popolnoma liberaliziranih (Artis in Nixon 2001, 395-403).
Na podlagi klavzule največjih ugodnosti (ki zadevajo 9 trgovinskih partneric EU:
Avstralijo, Kanado, ZDA, Japonsko, Novo Zelandijo, Tajvan, Hong Kong, Južno Korejo,
Singapur) je popolnoma liberaliziranega 54% celotnega izvoza držav ACP, 16% celotnega
izvoza pa uživa znižano carinsko stopnjo pod 5%. Torej, če izključimo izdelke, ki so
predmet posebnih protokolov in ki predstavljajo 7% celotnega izvoza (uvoza), ostaja
konvencija Lome bistvena za 23% izvoza držav ACP. Poleg tega imajo države v razvoju
koristi od splošnega sistema preferenc (GSP), več pa jih ima sklenjene tudi dodatne
prostotrgovinske sporazume z EU. Trgovina med državami ACP in EU, določena s
konvencijo Lome, temelji na sistemu splošnih preferenc, ki določajo za vsako državo ACP
38
Najmanj razvite države v svetu.
37
preferencialno maržo. Različne države, ki imajo skupne značilnosti, imajo določene tudi
različne preferencialne marže. Najvišjo preferencialno maržo uživa skupina držav SADC,
in sicer 4,4% , sledi ji EAC s 4,3%, karibske države s 3,9% in UEMOA s 3,6%. Zgolj pod
sistemom GSP bi morale te države, vključno s pacifiško regijo, za 30% izvoza izdelkov
obvezno plačevati carino. Koristi konvencije so še večje, če vključimo protokole za izdelke
(McDonald in Dearden 2005, 355). Konvencija Lome vsebuje preference za končne
izdelke in za kmetijske pridelke, blagovne protokole (za rum, teletino in govedino, banane
in sladkor) (ibid., 356).
2.7 Ukrepi SZTP EU po sektorjih39
Javna naročila znotraj EU predstavljajo vse pisne pogodbe, kjer se kot kupci pojavljajo
javne oblasti (kamor prištevamo poleg državnih tudi regionalne in lokalne oblasti, telesa, ki
upravljajo javna podjetja) z namenom oskrbe z določenimi dobrinami. Javna naročila
obsegajo tudi nakupe na osnovi lizinga, rente in najemnih nakupov, s pravico ali brez
pravice do odkupa. Transparentnost pomeni zagotavljanje informacij o politiki in praksi
javnih naročil, o pravilih in načelih. To naj bi zagotavljalo dostop do teh informacij vsem
zainteresiranim strankam, še zlasti potencialnim dobaviteljem in tistim, ki nudijo storitve.
Sektor civilnega letalstva vključuje velika potniška letala, srednja in majhna letala,
helikopterje, motorje za zrakoplove ter dele in komponente. Industrija civilnih letal je v
glavnem skoncentrirana v EU in ZDA. Še posebej v sektorju velikih letal, ki predstavlja
več kot 50% prihodkov celotnega sektorja civilnih letal, prevladujejo evropski in ameriški
proizvajalci. Le-ti se soočajo z medsebojno ostro konkurenco na domačih trgih in trgih
tretjih dežel. Posledice tega konkurenčnega boja med EU in ZDA vplivajo tudi na
prevladujoče mesto v širšem multilateralnem trgovskem kontekstu.
EU je največji svetovni uvoznik in drugi največji izvoznik tekstila in oblačil. Trg EU na
področju tekstila in oblačil je polovično liberaliziran. EU v okviru sporazuma ATC
trenutno izvaja količinske omejitve proti naslednjim državam, ki so članice STO:
Argentini, Braziliji, Hong Kongu, Indiji, Indoneziji, Macau, Maleziji, Pakistanu, Peruju,
Filipinom, Singapurju, Južni Koreji, Šri Lanki in Tajski. Treba je omeniti, da EU vzdržuje
tudi administrativne dogovore z Bangladešem, Mongolijo, ZAE in z vsemi članicami STO,
katerih uvoz v Unijo je podvržen dvojni kontroli brez količinskih omejitev. EU izvaja
količinske omejitve samo za Belorusijo, Kitajsko, Ukrajino, Uzbekistan in Vietnam.
Sektor elektronike obsega računalnike, pisarniško opremo, telekomunikacijsko opremo,
elektronske komponente in potrošno elektroniko. EU je pomemben proizvajalec
elektronskih izdelkov, njen delež v svetovni proizvodnji je okrog 26%. EU predstavlja
največji trg pisarniško uradniške opreme in računalniški trg ter drugi največji trg za ZDA v
telekomunikacijski in potrošni elektroniki. V tem sektorju prevladuje uvoz predvsem iz
ZDA in Japonske. Delež teh dveh držav pri uvozu v EU znaša kar polovico vrednosti
celotnega tovrstnega uvoza
Neželezne kovine so osnovne kovine (aluminij, baker, cink, svinec in nikelj) in žlahtne
kovine (zlato, srebro, platina, paladij). V EU primanjkuje surovin, zato je evropska
39
Povzeto po: http://europa.eu.int/comm/trade/index_en.htm.
38
predelovalna industrija odvisna od uvoza in tudi od reciklaže. Jeklarska industrija je
koncentrirana. Najmočnejšo jeklarsko industrijo v Evropi ima Nemčija, predstavlja
približno 27% proizvodnje EU. Nemčiji sledi Italija.
Ladjedelništvo predstavlja 20% količinski tržni delež EU, medtem ko imajo Japonska in
Koreja tržni delež v višini 60%. EU največ avtomobilov uvozi iz Japonske. Uvoz
japonskih proizvajalcev je popolnoma liberaliziran. Vidno število držav v razvoju je
odpravilo visoke stopnje uvoznih carin na izdelke avtomobilske industrije. Carine so v tem
sektorju običajno najvišje med industrijskimi izdelki in so pogosto prepovedane.
Ključni problem na področju kemičnih, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov so
necarinske omejitve, zlasti pa dostop na trg. Na področju kemičnih izdelkov je trgovanje
EU z večino držav, ki uživajo možnost brezcarinskega ali zelo ugodnega dostopa na trg,
zelo liberalno. Sporazum o harmonizaciji dajatev za kemijske izdelke je bil rezultat
Urugvajskega kroga pogajanj in je nastal na podlagi pogajanj vodilnih akterjev na tem
področju: Kanade, ZDA, EU, Japonske, Norveške, Švice, Koreje in Singapurja. Z
liberalizacijo trgovine narašča pomen necarinskih omejitev. Velika ovira v trgovini s
farmacevtskimi izdelki je v nepotrebnem in nadležnem procesu pridobivanja licenc in
dovoljenj.
Strojna industrija, ki sega na vsa področja gospodarstva, je eden največjih in
najpomembnejših sektorjev v EU. Najpomembnejše proizvajalke v EU so Nemčija, Italija,
Velika Britanija in Francija. Strojništvo delimo na številne podsektorje: strojna orodja,
konstrukcijska orodja, tekstilna in druga strojna oprema ter gospodarski aparati.
Razlikovati je potrebno med stroji in gospodinjskimi aparati. Proizvajalci morajo trajno
braniti svoj položaj na mednarodnem nivoju pred naraščajočo, predvsem cenovno,
konkurenco iz vzhodne Azije in srednje in vzhodne Evrope.
2.8 GATT40 IN STO41
2.8.1 GATT
Vse koncesije glede carin, plačil in postopka, sklenjene med dvema podpisnicama GATT,
brezpogojno veljajo za vse druge podpisnice sporazuma. Izjeme so le (Bobek 2002, 107):
- vsi sklenjeni carinski preferenciali;
- olajšave v maloobmejnem prometu in
- bonitete v okviru carinskih zvez in con proste trgovine (v kolikor so v soglasju z
GATT).
V okviru GATT so potekali »Kennedyjev krog42« pogajanj, »Tokijski krog43« pogajanj in
»Urugvajski krog« pogajanj, kjer so bila za večino industrijskih proizvodov dosežena
bistvena znižanja carin. Na »Urugvajskem krogu« pogajanj so se članice GATT dogovorile
40
Splošni sporazum o carinah in trgovini je 23 držav podpisalo leto 1947 v Ženevi, veljati je začel leta 1948.
Svetovna trgovinska organizacija.
42
1964 – 1967, prinesel je znižanje carin za najmanj tretjino.
43
1973 – 1979.
41
39
za znižanje uvoznih carin za okoli 38%. Tekstilna industrija je izgubila zaščito, predvideli
so ukinitev vseh kvot. Ravno tako so znižali za tretjino zaščito na področju kmetijstva.
Zaostrili so protidampinška pravila, dosegli so nadaljnjo liberalizacijo svetovne trgovine in
ustanovili Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), ki je nadomestila dotedanji GATT
(Tsoukalis 2005, 69-70).
»Evropska unija lahko dvigne carine za proizvode, katerih zaščito jamči (»konsolidira«)
GATT, samo če svojim trgovinskim partnerjem ponuja enakovredno kompenzacijo.
Vendar sme Svet sprejeti enostranske zaščitne ukrepe za uvoz, kadar ta predstavlja resno
tveganje za evropsko proizvodnjo. Taki ukrepi ne morejo biti usmerjeni samo na eno
državo ali biti omejeni na eno ali več držav članic. Skladno s pravili GATT se količinske
omejitve uporabijo »erga omnes«, t.j. za vse države proizvajalke brez izjeme (Moussis
1999b, 79).« Pri prostovoljnih izvoznih omejitvah44 si je država uvoznica izborila določene
omejitve za določeno državo.
2.8.2 STO
STO je bila ustanovljena s podpisom sporazuma o zaključku »Urugvajskega kroga« kroga
pogajanj in je nadomestila GATT. Je multilateralni trgovinski sistem, ki temelji na
sporazumih o pravilih mednarodne trgovine, ki se jih morajo držati vse članice STO. STO
predstavlja globalni trgovinski sporazum in širok »paket« novih sporazumov ter sprememb
na področju svetovne trgovine, ki naj bi poskušali odpraviti pomanjkljivosti GATT.
»Značilnosti STO so univerzalnost organizacije, ki naj bi zagotavljala večjo pravno varnost
v mednarodnih trgovinskih odnosih in uveljavljala utečen in učinkovit mehanizem
reševanja mednarodnih in trgovinskih sporov. Hkrati naj bi spodbujala rast svetovne
trgovine z blagom in storitvami, tako da se vsa vprašanja mednarodne trgovine in posredno
gospodarskega razvoja obravnavajo v STO (Gusel in Bobek 1997, 96).«
STO je začela delovati z zaščitnim sistemom znižanja zaščitne carine industrijskih držav za
industrijske izdelke. Delež prostocarinskega uvoza bo v teh deželah narasel, izdelki z
najvišjimi carinskimi stopnjami pa bodo predstavljali samo 5% celotnega izvoza.
Prostovoljne izvozne omejitve, razni tržni sporazumi oz. podobna izvozna in uvozna
določila, so nepreklicno prepovedani (Gusel in Bobek 1997, 109). Glavni principi STO so
nediskriminatornost, transparentnost instrumentov za omejevanje trgovine in spodbujanje
rasti in stabilnosti svetovnega gospodarstva (M.El-Agraa 2001, 3). EU je eden ključnih
partnerjev v STO. Predvsem pa vodi trenutni krog multilateralnih trgovinskih pogajanj,
Razvojno agendo Doha (v nadaljevanju DDA). DDA vključuje tako širjenje odprtega trga
in sprejem pravil ter pomoč državam v razvoju, da sprejmejo potrebne ukrepe in se
vključijo v STO.
2.8.2.1 Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS)
GATS predstavlja osnovna pravila za svetovni trg s storitvami, jasne obveze za vsako
državo članico in pravno strukturo, ki bo zagotavljala, da bodo obveznosti upoštevane.
Pravni sistem in sklenjene zavezujoče obveze bodo poskrbele za stabilnost in garancijo ter
44
VERs – Voluntary Export Restraints.
40
za to, da bo trg tudi v prihodnje ostal odprt. V sporazumu so postavljene zahteve po
popolni liberalizaciji trgovine s storitvami kot končni cilj, ki pa bo dosežen šele po nekaj
pogajanjih v prihodnosti. Liberalizacija storitev ima bistveno drugačno vsebino kot
liberalizacija trgovine z blagom, ker se upoštevajo pogoji dostopa na trg in nacionalne
obravnave (Bobek in Živko 2002, 78).
GATS je prvi multilateralni sporazum, ki pokriva trgovino in investiranje v storitve.
Njegov smisel je nadaljevanje procesa liberalizacije in prekinitev regulatorne intervencije,
želi pa tudi zagotoviti predvidljivost zakonov in spodbuditi rast trgovine in investicij.
Vsaka članica je prejela določene obveznosti na področju sporazuma GATS. GATS
postavlja pravila, ki nimajo za cilj skupnega trga, ampak opazujejo in nadzorujejo
standardizacijo, omejitve in prepovedi (ibid., 79).
Temelj mednarodne trgovine, na kateri temelji GATS, vsebuje klavzula največje ugodnosti
(MFN). Članice zavezuje, da največje ugodnosti, ki jih imajo sklenjene s katero koli
državo, priznajo brezpogojno in nemudoma tudi vsem drugim državam, ki so ali pa niso
članice STO. Diskriminacija držav v razvoju je tako prepovedana. Klavzula se upošteva pri
katerem koli ukrepu, ki zadeva trgovino s storitvami vseh sektorjev, tudi če so sklenjene
specifične obveze. Članice priznavajo druga drugi koncesije, ki povečujejo koristi v obeh
državah in v vseh sektorjih storitev. Teh koristi so deležne tudi druge države, ki jim ni
treba dati ničesar v zameno. V praksi ima to velik učinek na povečanje liberalizacije.
Pomembno je, da načelo nediskriminacije, ki je utemeljeno v MFN, ostane bistvo
multilateralnega pristopa k liberalizaciji. V posebnih primerih GATS dovoljuje izjeme
glede klavzule največje ugodnosti, in to le enkrat. Članicam daje določeno fleksibilnost v
razvoju bilateralnih odnosov, medtem ko istočasno ohranja načelo nediskriminacije med
tujci. Odkar je GATS stopil v veljavo, je veliko težje pridobiti to ugodnost, ker se mora
tričetrt članic s tem strinjati. Izjema klavzule največje ugodnosti je možna le takrat, kadar
država priznava bolj ugodno obravnavo, kot je določena na listi obveznosti (Evropska
komisija 2006a, 15-16).
Glavni cilj EU v pogajanjih GATS predstavlja povečanje priložnosti za dostope na tuje
trge za vse storitve. Na Urugvajskem krogu pogajanj je bilo največ energije in časa
posvečenega prav postavljanju okvirnih pravil na področju storitev. Za naslednji krog
pogajanj so si v EU zadali, da bodo veliko pozornosti namenili dostopu na trg. Dodaten cilj
je zaključiti pogajanja s spremembami v smeri večje liberalizacije. Ta mora evropskim
dobaviteljem poleg dostopa na tuji trg omogočiti tudi uveljavitev na tujem trgu
(Karacaovali et al. 2005, 37).
2.8.2.2 Sistem reševanja sporov45
Sistem za reševanje sporov v STO je najbrž eden največjih dosežkov Urugvajskega kroga
pogajanj. Postopek reševanja sporov se je v STO v primerjavi z GATT zelo izboljšal.
Trenutno se interes STO kaže v vse močnejšem strateškem pristopu pri reševanju
trgovinskih sporov. S tem se zagotavlja prost dostop na mnoge trge, vendar s spoštovanjem
in zaupanjem v partnerje pri podpisovanju multilateralnih dogovorov. Države, katerih
45
Povzeto po Bobek in Živko 2002, 107-116.
41
trgovinska pravila kršijo obveznosti do STO, morajo spremeniti ukrepe ali se soočiti s
sankcijami oziroma protiukrepi.
Države, ki se zapletejo v spor, se morajo posvetovati najmanj 60 dni, da bi našle način
rešitve problema izven sodišča. Če so posvetovanja neuspešna, sledi reševanje spora na
sodišču, ki vključuje natančno določen postopek: določi se skupina strokovnjakov, ta
kasneje zasliši vse stranke vključene v spor ter na koncu izda razsodbo. Pritožbe obravnava
prizivno telo, ki na koncu izda poročilo. Takšno reševanje sporov je pomembno predvsem
za države v razvoju in majhne države, saj jim daje moč v primeru nepoštenega trgovanja
razvitih držav. Če arbitraža ugotovi, da so ukrepi določene članice nekonsistentni z določili
STO, mora članica spremeniti takšno prakso. Če tega ne stori, se lahko proti njej uvedejo
protiukrepi enakovrednega trgovinskega učinka. Te ukrepe mora odobriti STO.
2.9 Sklepne ugotovitve
V skladu s Pogodbo o Evropski skupnosti so trgovinske zadeve pristojnost Skupnosti.
Evropska komisija je odgovorna za izvajanje trgovinske politike in sklepanje trgovinskih
sporazumov s tretjimi državami. Evropska unija je z 20-odstotnim deležem največja
svetovna trgovinska sila. EU je ena najbolj odprtih gospodarstev na svetu, saj trgovina z
blagom in storitvami predstavlja kar 15 % njenega bruto domačega proizvoda. Prizadeva si
za prosto in pravično svetovno trgovino ter odprte trge, pri svoji trgovinski politiki pa daje
prednost multilateralnemu trgovinskemu sistemu Svetovne trgovinske organizacije (STO),
ki zagotavlja potrebno pravno varnost in transparentnost v mednarodni trgovini. Prizadeva
si tudi, da bi uspešno zaključila pogajanja o liberalizaciji v okviru DDA46. V okviru
splošnega sistema preferencialov zagotavlja državam v razvoju in gospodarstvom v
prehodu dajatev prost ali prednostni dostop na trg. 49 najmanj razvitih držav ima pravico
do dostopa na trg EU brez kvotnih ali carinskih omejitev, ki velja za vse izdelke.
S pomočjo spoznanj, pridobljenih v teoretičnem delu naloge na podlagi literature, bomo
preverili hipotezi H1 in H2. Nekaterih hipotez ni mogoče dokazati s pomočjo izračunov in
statističnih metod, zato smo poskušali hipotezi H1 in H2 dokazati s pomočjo literature na
tem področju.
Zastavljeni hipotezi in osnova za njihovo potrditev:
-
H1 - EU je največji svetovni izvoznik in zato je zelo odvisna od mednarodne
trgovine. Prav zato je v njenem interesu, da trgi tretjih držav in trgovanje postane
odprto in prosto.
Potrditev hipoteze H1:
V skladu z vsemi zbranimi podatki, ki smo jih pridobili in navedli pri pisanju teoretičnega
dela te naloge, predvsem v točkah od 2.4 do 2.6., je razvidno, da je EU ena najbolj odprtih
gospodarstev na svetu. Njena povprečna carinska stopnja znaša 4 % za industrijske
proizvode in je med najnižjimi na svetu. Industrijski proizvodi se uvažajo na trg Skupnosti
po preferencialnih stopnjah v okviru bilateralnih sporazumov, splošnega sistema
preferencialov ali carinskih opustitev. Je tudi največja izvoznica blaga in storitev ter
46
Razvojna agenda iz Dohe (Doha development agreement).
42
največja investitorka v tujini, kar nakazuje na pomembnost vidikov odprtosti trgovanja s
trgi tretjih držav. Ravno zato si toliko bolj prizadeva za odprto in pravično mednarodno
trgovino. Hipotezo H1 lahko torej potrdimo na podlagi uporabljene literature in zbranih
podatkov, ki smo jih predstavili v točkah od 2.4 do 2.6. te naloge.
-
H2 - v okviru veljavnih pravil EU, ki so usklajena s smernicami STO, lahko
azijske države razvijajo zunanjetrgovinsko politiko do EU in tako izkoristijo
različne priložnosti, ki se jim ob tem odpirajo.
Potrditev hipoteze H2:.
STO z DDA predstavlja nov krog multilateralnih pogajanj, kjer se poskuša doseči
nadaljnjo odpiranje zunanje trgovine in daje poseben poudarek razvojni dimenziji, zlasti
posebni obravnavi držav v razvoju. Komisija je Aziji predlagala Regionalni trgovinski
načrt, medregionalno EU-ASEAN iniciativo47, ki spodbuja obojestransko sodelovanje.
Načrt bo pripomogel k sklenitvi sporazuma o prosti trgovini v okviru STO. Komisija v
načrtu predlaga, kako naj institucije delujejo bolj transparentno. Komisija je določila tudi
prioritetna področja za sodelovanje z Jugovzhodno Azijo, med katera spada tudi vnos nove
dinamičnosti v regionalne trgovinske in vlagateljske odnose med EU in ASEAN. Z
TREATI bi razširili trgovinsko dejavnost, povečali vlaganja, vzpostavili učinkovito
podlago za dialog in sodelovanje na področju trgovinske zakonodaje in omogočili lažji
vstop na trg. V Poročilu o odnosih z Azijo EU se osredotoča na zagotovitev obojestranskih
trgovinskih tokov in vlaganj ter na sodelovanje Evrope in Azije. V letu 2000 je bila Azija
tretji največji regionalni trgovinski partner EU. Cilj je pomagati Aziji vstopiti v
mednarodni pravni red in upoštevati pravila STO, predvsem pa odpraviti tarife pri trgovini
in pri vlaganju ter razvoju poslovnega okolja. Azijske države se lahko razvijajo v okviru
ukrepov STO na področju kmetijskih in industrijskih izdelkov. S tem je hipoteza H2
potrjena
47
TREATI - Trans -Regional EU – ASEAN Trade Initiative.
43
3 ANALIZA UVEDBE PROTIDAMPINŠKEGA UKREPA UVOZA USNJENE
OBUTVE S KITAJSKE IN VIETNAMA
3.1 Vzroki za uvedbo tega protidampinškega ukrepa48
Evropsko združenje obutvene industrije (CEC) je 30. maja 2005 poslalo protidampinško
pritožbo zoper Kitajsko in Vietnam na Evropsko komisijo. Uvoz obutve s Kitajske in
Vietnama je namreč po ukinitvi kvot leta 2004 narasel za 200 % in uvozne cene so padle
za 25 %. Uvozniki in posredniki niso prenesli teh dampinških cen na potrošnike in so zato
imeli večji dobiček od uvoženih čevljev kot od čevljev, ki so bili proizvedeni v EU.
Povprečna cena uvoženih čevljev po paru čevljev je bila 8,5 evra. Prodajne cene pa so bile
od 35 evrov do 100 evrov. Uvozne cene so padle za 25 %, medtem ko so prodajne cene
narasle. Evropsko združenje obutvene industrije je izdalo pritožbo proti uvozu posamezne
usnjene obutve s Kitajske in Vietnama. Pritožba je temeljila na podatkih, ki kažejo, da tak
uvoz povzroča krivico industriji EU. Ti proizvodi so bili uvoženi po ceni, ki je cena
plačevanja ali glede na ceno na domačem tržišču. Podatki, navedeni v pritožbi, so pokazali
pomembne izgube za industrijo EU pri posameznem bistvenem faktorju, kot so dejavniki
zaposlenosti, tržnega deleža, prodajne cene, količine proizvodnje in majhni dobički v
obdobju preiskave. Komisija je sprejela zahteve združenja in je uvedla protidampinški
postopek, kar pomeni, da je prisoten prvi zadosten dokaz dampinga. Na novinarski
konferenci 23. februarja 2006 je takratni trgovinski komisar Mandelson najavil, da
komisija namerava uvesti začasne ukrepe, ker je ugotovil očitne dokaze resne državne
intervencije, damping in nepoštenost. Po tem obdobju je zaznati povprečno upadanje
uvozne cene te vrste obutve (-22 v 2005). Združenje je bilo popolnoma prepričano, da je to
najdeni dokaz dampinga, ki ga priznava tudi praksa STO (CEC 2006a, 2). Združenje
vzdržuje prosto, pošteno in odprto trgovino ter se ukvarja s tem, kako bodo konkurenčni
proti prednosti poceni azijske delovne sile, ki je podprta z državno intervencijo. Leta 2005
je bilo izgubljenih 60.000 delovnih mest (posredno ali neposredno) in zaprlo se je 915
tovarn. Delno se je to zgodilo zaradi globalizacije, velik del tega pa je vzrok izvajanje
dampinga in državne intervencije. Komisija je delala in odgovorila na dejanje dampinga, ki
ni dovoljeno s strani STO. Trgovinski komisar Mandelson je sprejel pričakovano
odločitev, da uvede ukrepe proti Kitajski in Vietnamu (CEC 2006a, 3). Iz tiskovne
konference in iz pisma komisije je razvidno, da želi Komisija izključiti športne in otroške
čevlje iz ukrepov (CEC 2006b, 4).
Ob ukinitvi kvot konec leta 2004 se je kot posledica dampinga na obutev s Kitajske in
Vietnama za industrijo skupnosti poslabšal uvoz s Kitajske in Vietnama v EU. Prvi
pristopni podatki za leto 2005 prikazujejo, da je Kitajska povečala svoj izvoz čevljev v EU
v enem letu za 57,4 %. Uvoz čevljev iz sosednjih držav Kitajske je v letu 2005 padel.
Glede na te podatke so v EU zaključili, da Kitajska ne spoštuje kvot iz uvoza. Vse to je še
poslabšalo odnose med Kitajsko in EU. Uvoz iz sosednjih držav Kitajske pa se je še
dodatno zmanjšal. Izvozni trgi ostajajo tako zaprti za 70 % EU obutve. Japonska ima še
vedno kvote in tarife na usnjene čevlje. ZDA in Kanada imajo tarife visoke do 84 %. EU
izvozniki so še vedno zaustavljeni z netarifnimi ovirami NTB. FTA med EU in Mehiko je
celo uvedla kvotni sistem za EU obutev. EU tarife so med najnižjimi na svetu, medtem ko
48
Povzeto po: CEC Position paper on the need of anti-dumping measures
against imports from China and Vietnam 2006, dostopno na: http://www.cecshoe.be.
44
posamezni veliki in bolj konkurenčni izvozniki v tem sektorju ohranjajo tarife, ki dosegajo
30 in več odstotkov. Veliko držav, ki imajo največje obutvene izvoznike na svetu, ima
pomembne netarifne ovire, ki preprečujejo vstop na njihov trg (CEC 2006a, 6).
V obdobju med leti 2000 in 2005 se je uvoz izdelkov obutve, ki izvirajo iz Kitajske, potem
ko niso imeli več kvot, strmo narasel in je imel nižje cene, kot pa so jih imeli enaki
proizvodi na trgu EU (CEC 2006a, 6). V obdobju od leta 2000 do leta 2005 se je uvoz
obutve iz Kitajske povečal, cene te obutve pa so bile bistveno nižje od cen obutve v EU.
Potrošniška cena za kitajsko/vietnamsko lahko obutev je bila od leta 2001 do 2005
stabilna, oziroma je počasi rasla. Kitajska je morala odpreti trg za uvoz čevljev iz EU.
Kitajska je uvozila v EU leta 2005 1.250.674.946 čevljev. EU je izvozila na Kitajsko v letu
2005 1.125.100 čevljev, zato ker naj bi netarifne ovire zavirale izvoz čevljev iz EU na
Kitajsko. Industrijo čevljev EU predstavljajo večinoma majhna in srednje velika podjetja.
Večina od teh leži v regijah, kjer je to eden od še tako redkih virov zaposlovanja. Zato je
EU toliko bolj ranljiva za cenovni damping pri uvozu iz Kitajske in Vietnama. Tako je EU
pričela z uvajanjem kvote za tovrstne izdelke. CEC je izdala dva ukrepa proti Kitajski in
Vietnamu. Zaradi dampinga Kitajske in Vietnama se je v EU zmanjšala proizvodnja vseh
vrst obutve in zmanjšalo se je število delovnih mest (CEC 2006a, 7). Cena kitajske in
vietnamske obutve je bila tako nizka, da ni pokrila niti stroškov uporabljenega materiala.
Cena obutvenih izdelkov s Kitajske se je med leti 2001 in 2005 znižala za 44%, iz
Vietnama za 31%, povprečna prodajna cena teh izdelkov pa je ostala enaka ali višja.
Kitajska in vietnamska podjetja ne spoštujejo pravil skupnega trga in prejemajo vladno
financiranje ter so oproščena plačevanja davkov, zato gre za nepošteno trgovino. Pogoji
dela za zaposlene na Kitajskem in v Vietnamu so zelo slabi (CEC 2006a, 7).
TABELA 9: IZVOZ ČEVLJEV IZ DRŽAV EU
Svet
ZDA
Švica
Rusija
Norveška
Japonska
Kanada
Združeni arabski emirati
Hong Kong
Izrael
Izvoz čevljev iz držav EU25
1000 parov
2004
2005
167.286
161.529
54.140
41.766
22.333
20.200
9.968
12.188
7.499
8.533
7.090
7.124
6.880
6.773
2.741
3.009
2.797
2.488
1.428
1.395
%
19,9
-22,9
-9,6
22,3
13,8
0,5
-1,6
9,8
-11,0
-2,3
Vir: CEC 2006a, 5.
Iz tabele 9 je razvidno, da je izvoz čevljev iz EU v letu 2004 znašal 167.286.000 parov
čevljev in v letu 2005 161.529.000 parov čevljev. V letu 2005 se je izvoz povečal za 19,9
%. Največ so države EU izvozile v ZDA, in sicer 41.766.000 parov čevljev. Sledi izvoz v
Švico z 20.200.000 parov čevljev v letu 2005. Naslednja po izvozu je Rusija z 12.188.000
pari čevljev v letu 2005. Nato sledijo Norveška z 8.533.000, Japonska z 7.124.000 in
45
Kanada s 6.773.000 pari čevljev v letu 2005. Najmanj je v letu 2005 EU izvozila v
Združene arabske emirate z 3.009.000, v Hong Kong z 2.488.000 in v Izrael z 1.395.000
pari čevljev. Najbolj se je povečal izvoz čevljev v Rusijo za 22,3% in na Norveško za 13,8
%. Najbolj je upadel izvoz čevljev v ZDA za 22,9%, v Hong Kong za 11 % in v Švico za
9,6 %.
TABELA 10: UVOZ ČEVLJEV V EU
Uvoz čevljev EU25
Svet
Kitajska
Vijetnam
Romunija
Indonezija
Indija
Malezija
Tajska
Macao
Brazilija
Turčija
Tajvan
Hong Kong
Tunizija
Maroko
Kambodža
2004
1.617
794
294
71
59
52
43
33
30
27
27
24
23
18
15
10
1000 parov
2005
1.940
1.250
265
71
51
53
11
28
3
31
25
5
23
20
15
7
%
19,9
57,4
-9,9
0,0
-13,6
1,9
-74,4
-15,2
-90,0
14,8
-7,4
-79,2
0,0
11,1
0,0
-30,0
Vir: CEC 2006a, 5.
Iz tabele 10 je razvidno, da je uvoz čevljev v EU znašal v letu 2004 1.617.000 parov
čevljev in v letu 2005 1.940.000 parov čevljev. V letu 2005 se je uvoz povečal za 19,9 %.
Največ so države EU uvozile s Kitajske, in sicer 794.000 parov čevljev. Sledi uvoz iz
Vietnama z 294.000 parov čevljev v letu 2005. Po številu uvoženih čevljev v EU v letu
2005 sledijo še Romunija z 71.000, Indonezija z 59.000, Indija z 52.000, Malezija z
43.000, Tajska z 33.000, Macao z 30.000, Brazilija in Turčija z 27.000, Tajvan z 24.000,
Hong Kong z 23.000, Tunizija z 18.000, Maroko in Kambodža z 15.000 parov čevljev.
Najbolj se je povečal uvoz čevljev s Kitajske za 57,4 %. Najbolj je upadel uvoz čevljev iz
Macao za 90 %. Visok padec pri uvozu v EU so zaznali še Tajvan za 79,2 %, Malezija za
74,4 % in Kambodža za 30 %.
Iz slike 4 je razvidno, da je proizvodnja celotne obutve v EU od leta 2002 do leta 2005
neprestano padala. V letu 2002 je proizvodnja obutve znašala 883.187.000 parov čevljev, v
letu 2005 pa 609.000.000 parov čevljev. Vzporedno je padala tudi proizvodnja obutve pod
protidampinško preiskavo. V letu 2002 je proizvodnja obutve znašala 520.937.000 parov
čevljev, v letu 2005 pa le še 377.000.000 parov čevljev.
46
Iz slike 5 je razvidno, da je podobno kot proizvodnja celotne obutve v EU, tudi število
delavcev, zaposlenih v obutveni industriji, upadlo. Število delavcev je od leta 2002 do leta
2005 neprestano padalo. V letu 2002 je bilo v proizvodnji celotne obutve zaposlenih
339.670 delavcev, v letu 2005 pa le še 259.000 delavcev. Vzporedno je padalo tudi število
zaposlenih v proizvodnji obutve pod protidampinško preiskavo. V letu 2002 je bilo
275.133 delavcev, v letu 2005 pa le še 204.000 delavcev.
SLIKA 4: IZGUBE V PROIZVODNJI OBUTVE
1.000.000.000
900.000.000
800.000.000
Število parov obutve
700.000.000
600.000.000
500.000.000
400.000.000
300.000.000
200.000.000
100.000.000
0
2002
2003
2004
2005
Leto
Količina proizvedene obutve v EU25
Količina proizvedene obutve v EU25, ki je bila pod protidampinško preiskavo
Vir: CEC 2006a, 8.
SLIKA 5: IZGUBA DELOVNIH MEST
400.000
350.000
Š tevilo zap o slen ih
300.000
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
0
2002
2003
2004
2005
Leto
Število zaposlenih, ki delajo vse vrste obutve
Vir: CEC 2006a, 8.
Število zaposlenih, ki delajo obutev, ki je bila pod protidampinško preiskavo
47
3.2 Postopek uvedbe protidampinškega ukrepa
Evropska komisija je leta 2005 pričela s preiskavo proti Indiji, Vietnamu in Kitajski zaradi
izvoza dampinške obutve v EU. Za pričetek preiskave so podali zahtevo evropski
proizvajalci čevljev, ko so ocenili sedemkraten skok uvoza iz teh držav do januarja 2005
(CEC 2006a, 7). Kitajski izvoz oblačil je povzročil konec mednarodnega dogovora glede
kvot. Dampinška preiskava čevljev je trajala približno od 9 do 15 mesecev (DG Trade
2006). Protidampinška preiskava se je začela junija 2005, ukrepi pa so bili uvedeni 7.
aprila 2006. Ukrepi se nanašajo na 11 parov čevljev od vsakih 100 parov čevljev prodanih
v EU. Protidampinška preiskava je trajala 12 mesecev, večinoma v letu 2005. Evropski
proizvajalci so trdili, da sta Kitajska in Indija prodajali delovne čevlje po dampinških
cenah in da upoštevajo, da je to vrsta čevljev, ki je bila prodana pod stroški proizvodnje.
Uvoz čevljev v EU iz Kitajske se je povečal za 681%, medtem ko so cene padle za 28% v
prvih štirih mesecih leta 2005. Kitajska je vztrajala, da je to neupravičeno in da ji mora
Evropska komisija priskrbeti več podatkov. Indija je imela utemeljene argumente in je bila
izločena iz preiskave. Preiskavo je vodil EU trgovinski komisar Peter Mendelson, katerega
cilj je bil upoštevanje pravil, kadar gre za tehtanje spornih interesov vključenih
potrošnikov, proizvajalcev in politikov. Uvedbo preiskave so zahtevali italijanski, španski,
francoski in portugalski proizvajalci čevljev. Evropski komisar je junija 2005 začel
preiskavo proti usnjeni obutvi, ki prihaja iz Kitajske in Vietnama. Po statistiki Eurostata
(2004-2005) je bilo prikazano, da je kitajski izvoz čevljev v EU narasel za 57,4% med
letom 2004 in letom 2005. Vietnam je v tem obdobju dosegel upad izvoza za 9,9%. V
februarju 2006 je trgovinski komisar Mendelson priporočil progresivno uvedbo dajatev na
usnjene čevlje iz Kitajske in Vietnama. V obdobju šestih mesecev so se protidampinške
dajatve dvigovale, od aprila iz 4,8% do stopnje 19,4% v oktobru za kitajske čevlje in za
vietnamske čevlje so se dvignile od aprila iz stopnje 4,2% na stopnjo 16,8% v oktobru. 16
marca 2006 je Komisija ugotovila, da je bilo 215 milijonov parov uvoženih čevljev
prodanih po ceni, ki je bila nižja od stroškov uporabljenih surovin in zato je bila to
nepoštena konkurenca. Komisija je ocenila, da je bilo zaradi dampinga od leta 2001 do leta
2005 izgubljenih 4000 delovnih mest.
Preiskava je pokazala, da je bil kitajski in vietnamski proizvodni sektor čevljev
beneficiran z nekomercialnimi poceni posojili, dopustniškimi davki (holiday tax), nizkimi
nekomercialnimi zemljiškimi dajatvami, s kapitalskimi garancijami od države, z
neprimernimi ocenami premoženjskega stanja in pomembno manjšimi davki za izvoznike.
Ta državna intervencija je vodila k dampingu, nespremenljivem glede pravil STO. Je pa
jasno razvidno, da sta državi s svojo intervencijo povzročali pomembno krivico evropski
industriji čevljev in bi to vodilo do zapiranja ocenjenih 1000 tovarn obutve in izgubo
40.000 delovnih mest, ter bi povzročilo padec proizvodnje za 30% v območju EU. CEC se
je hotela izogniti začasnim ukrepom, da nebi škodovali domači industriji obutve. CEC
verjame, da Komisija hoče ustvariti vtis, da dela resen napor pri zaščiti industrije
skupnosti, medtem ko na drugi strani skuša zadovoljiti uvoznike (CEC 2006c). V glavnem
govoru, 13. marca 2006, je trgovinski komisar Mendelson dokazal, da evropska
protidampinška merila zadevajo nepošteno trgovino in ne azijsko prednost v poceni
delovni sili. Ti protidampinški ukrepi so bili zmanjšani iz petih na dve leti, ki sta se iztekli
oktobra 2008 in zdaj protidampinški ukrepi znašajo 16,5% za kitajske usnjene čevlje, ter
10% za vietnamske usnjene čevlje. Po dveh letih se bodo ukrepi verjetno obnovili.
48
Otroška obutev, ki so čevlji manjši od 24 cm ali manj od evropske številke čevljev 37,5, so
iz ukrepa izvzeti, saj bi se v nasprotnem primeru cene povišale in bi tak ukrep lahko
prizadel revne družine (CEC 2006a, 4). Ravno tako je iz ukrepa izvzeta tudi športna
obutev, saj so evropski proizvajalci že pred dvajsetimi leti večino proizvodnje športne
obutve preselili v azijske države. Za specializirano športno atletsko obutev CEC ne
odobrava odločitve Evropske komisije, da je ta obutev izključena iz ukrepa. Specializirana
športna atletska obutev predstavlja neposredno konkurenco drugim vrstam obutve. Športna
obutev in specializirana športna atletska obutev je v veliko primerih nadomestilo za druge
vrste obutve. Zelo težko jo je kvalificirati, saj je ne prodajajo samo v športnih trgovinah,
temveč se jo dobi že v vsaki prodajalni obutve. Evropska komisija za tovrstno športno
obutev ni uvedla protidampinških dajatev, ker ni zadostne proizvodnje v Evropski uniji in
so evropski proizvajalci te obutve večino svoje proizvodnje že pred leti preselili v Azijo
zaradi manjših proizvodnih stroškov (CEC 2006a, 11).
V Uradnem listu EU (serija L, št. 117 z dne 1. 5. 2008) je bila objavljena Uredba sveta
(ES) št. 388/2008 z dne 29. aprila 2008 o razširitvi dokončnih protidampinških ukrepov,
uvedenih z Uredbo (ES) št. 1472/2006 na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja
s poreklom s Kitajske, na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Posebne upravne regije
Macao, ne glede na to ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije
Macao ali ne. V Uradnem listu EU (serija C, št. 251 z dne 3.10.2008) je bilo objavljeno
obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom
nekatere obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom s Kitajske in Vietnama, kar
dejansko pomeni podaljšanje obstoječih ukrepov za čas pregleda (običajno 12-15
mesecev). Če zainteresirane stranke želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova
stališča, se morajo javiti Komisiji, izraziti svoja stališča in predložiti izpolnjene
vprašalnike ali kakršne koli druge informacije, v roku 15 oziroma 40 dneh po objavi
obvestila v Uradnem listu EU (posamezni roki so določeni v obvestilu o začetku pregleda).
Nasprotno pa bo s 1. januarjem 2009 GSP ugodnosti izgubila obutev in drugi izdelki, ki se
uvrščajo v Oddelek XII KN, po poreklu iz Vietnama. Zanje bo ob uvozu v EU od 1.
januarja 2009 dalje veljala MFN carinska stopnja in ne več nižja carinska stopnja, določena
v skladu s GSP (Uredba Sveta EU št. 732/2008).
TABELA 11: UVOZ OBUTVE V EU IZ POSEBNE UPRAVNE REGIJE MACAO
Obdobje
od aprila do decembra 2005
Obseg izvoza v EU
približno 0,5 milijona parov
približno 8 milijona parov
približno 8,5 milijona parov
Vir: Uradni list EU L117/1 2008, 5 povzeto iz statističnih podatkov Taric.
Iz tabele 11 je razvidno, da je uvoz obutve v EU iz Posebne upravne regije Macao od leta
2005 do leta 2006 občutno narasel. V letu 2005 je uvoz v EU znašal 0,5 milijona parov, v
letu 2006 se je dvignil kar na 8 milijonov parov in v letu 2007 je obstal na 8,5 milijona
parov. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da se je zaradi protidampinškega ukrepa
sicer zmanjšala proizvodnja obutve in uvoz obutve s Kitajske in Vietnama. Hkrati pa sta se
proizvodnja in uvoz obutve povečala iz drugih azijskih držav.
49
3.2.1 Stanje obutvene industrije EU po uvedenem protidampinškem ukrepu
SLIKA 6: VREDNOST IZDELANE OBUTVE V EU25
14.000.000.000
12.000.000.000
Vrednost vevrih
10.000.000.000
8.000.000.000
6.000.000.000
4.000.000.000
2.000.000.000
0
2004
2005
2006
2007
Leto
Vrednost celotne izdelane obutve v EU25 v evrih
Vrednost usnjenih čevljev izdelanih v državah EU25 izražena v evrih za katere se nanaša ta protidampiški ukrep
Vir: Eurostat b.
Slika 6 prikazuje vrednost celotne izdelane obutve v petindvajseterici EU od leta 2004 do
leta 2007. Vrednost je od leta 2004 iz 13.763.047.000 eur v letu 2005 padla na
12.072.259.000 eur. V letu 2006 se je vrednost izdelane obutve dvignila na 12.444.337.000
in v letu 2007 na 12.599.676.000 eur. Slika 6 tudi prikazuje vrednost celotne izdelane
obutve v EU od leta 2004 do leta 2007, za katero velja obravnavani protidampinški ukrep.
Vrednost je od leta 2004 iz 9.894.620.000 eur v letu 2005 padla na 9.078.896.000 eur. V
letu 2006 je vrednost še malo padla na 9.075.569.000 in v letu 2007 narasla na
9.379.859.000 eur. Iz tega je razvidno, da se vrednost izdelane obutve ni dosti spreminjala.
SLIKA 7: KOLIČINA IZDELANE OBUTVE V EU25
800.000.000
700.000.000
Številoparovobutve
600.000.000
500.000.000
400.000.000
300.000.000
200.000.000
100.000.000
0
2004
2005
2006
2007
Leto
Količina celotne izdelane obutve v državah EU25 izražene v parih obutve
Količina proizvedene usnjene obutve v državah EU 25 izražene v parih, za katero velja ta protidampinški ukrep
Vir: Eurostat b.
V primerjavi z vrednostjo celotne obutve, izdelane v EU, ki se ni dosti spreminjala, slika 7
prikazuje, da je v tem obdobju padla celotna količina proizvedene obutve v EU. V letu
2004 so izdelali 707.366.000 parov obutve, v letu 2005 pa le še 535.675.000 parov obutve.
Nato se je količina za malenkost dvignila na 586.241.000 parov obutve v letu 2006 in rahlo
upadla v letu 2007 na 581.687.000 parov obutve. V primerjavi s padcem količine celotne
izdelane obutve v EU slika 7 prikazuje, da je v tem obdobju padla tudi količina
proizvedene usnjene obutve v EU, za katero velja obravnavani protidampinški ukrep. V
50
letu 2004 so izdelali 361.343.000 parov obutve, v letu 2005 le še 312.582.000 parov
obutve. Nato je količina ponovno padla na 304.305.000 parov obutve v letu 2006 in se v
letu 2007 dvignila na 320.381.000 parov obutve. Iz tega lahko sklepamo, da so se glede na
padec količine obravnavane izdelane obutve, posamezne vrste izdelane obutve v EU vsako
leto podražile.
SLIKA 8: KOLIČINA UVOZA OBUTVE IZ KITAJSKE IN VIETNAMA V EU25
2008
2007
2006
Leto
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1.800.000.000
1.600.000.000
1.400.000.000
1.200.000.000
1.000.000.000
800.000.000
600.000.000
400.000.000
200.000.000
0
Količina
Količina
Celotna
Celotna
uvožene usnjene obutve iz Vietnama v EU25, ki je podvržena protidampinškemu ukrepu
uvožene usnjene obutve iz Kitajske v države EU25, ki je podvržena protidampinškemu ukrepu
količina uvoza obutve iz Vietnama v EU25
količina uvoza obutve iz Kitajske v EU25
Opomba: količina je izražena v parih obutve ali čevljev.
Vir: Eurostat c.
Uvoz obutve iz Kitajske v EU je od leta 2000 do leta 2008 strmo naraščal, in sicer iz
384.236.728 parov obutve v letu 2000 na 1.675.128.406 parov obutve v letu 2008. Uvoz
obutve iz Vietnama pa je v tem obdobju rastel in po letu 2004 padal, in sicer iz
294.294.051 v letu 2004 na 289.590.505 v letu 2008. Količina uvoza obutve podvržene
ukrepu s Kitajske v EU je od leta 2004 do leta 2006 strmo naraščala, in sicer iz 22.159.944
parov čevljev v letu 2004 na 66.061.329 parov čevljev v letu 2006, nato je do leta 2008 za
malenkost upadla na 60.900.886 parov čevljev. Količina uvoza obutve iz Kitajske se je v
tem obdobju povečala za 276 %, kar je za skoraj trikrat več. Količina uvoza obutve,
podvržene ukrepu iz Vietnama, pa je v tem obdobju rahlo padla, in sicer iz 32.430.216
parov čevljev v letu 2004 na 25.487.509 v letu 2008.
SLIKA 9: VREDNOST UVOZA OBUTVE IZ KITAJSKE IN VIETNAMA V EU25
V EVRIH
6.000.000.000
Vrednost obutvevevrih
5.000.000.000
4.000.000.000
3.000.000.000
2.000.000.000
1.000.000.000
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Vrednost uvoza obutve iz Kitajske v države EU25 v evrih
Vrednost uvoza obutve iz Vietnama v države EU25 v evrih
Vrednost uvoza usnjene obutve iz Kitajske v države EU25, za katero velja protidampinški ukrep v evrih
Vrednost uvoza usnjene obutve iz Vietnama v države EU25, za katero velja protidampinški ukrep v evrih
Vir: Eurostat c.
2008
51
Vrednost uvoza obutve s Kitajske v EU je od leta 2004 do leta 2007, razen v letu 2005,
strmo naraščala, in sicer iz 2.890.009.168 eur v letu 2005 na 5.665.718.654 eur v letu
2008. Vmes je vrednost v letu 2005 padla iz 2.890.009.168 v letu 2004 na 2.058.128.445 v
letu 2005, potem pa se je v letu 2006 skokovito dvignila na 5.293.964.000 eur. Vrednost
uvoza obutve s Kitajske se je v tem obdobju skoraj podvojila. Vrednost uvoza obutve iz
Vietnama pa je v tem obdobju rahlo padla, in sicer iz 2.193.273.717 eur v letu 2004 na
2.058.128.445 eur v letu 2007 in v letu 2008 dvignila na 2.216.421.883 eur. Vrednost
uvoza obutve, podvržene ukrepu s Kitajske v EU, je od leta 2004 do leta 2006 strmo
naraščala, in sicer iz 161.080.044 eur v letu 2004 na 461.458.125 eur v letu 2006, nakar je
do leta 2008 za malenkost upadla na 437.350.777 eur. Vrednost uvoza obutve s Kitajske se
je v tem obdobju povečala za 276 %, kar je skoraj trikrat več. Vrednost uvoza obutve,
podvržene ukrepu iz Vietnama, pa je v tem obdobju padla, in sicer iz 243.737.567 eur v
letu 2004 na 198.841.757 eur v letu 2008.
SLIKA 10: ŠTEVILO OBUTVENIH PODJETIJ V EU25
3200000
3100000
Število proizvodnih podjetij
3000000
2900000
2800000
2700000
2600000
2500000
2400000
2000
2001
2002
2003
2004
Leto
Število obutvenih podjetij v EU25
Vir: Eurostat a.
Iz slike 10 je razvidno, da se je število obutvenih podjetij od leta 2000 do leta 2004
zmanjšalo. V letu 2000 je bilo v EU 3.130.900 obutvenih podjetij, v letu 2004 pa le še
2.696.300. Število podjetij se je v tem obdobju zmanjšalo za 14 %.
Priloga 4 prikazuje korelacijske koeficiente med proizvodnjo, uvozom in izvozom obutve.
Podatki zajemajo obdobje od leta 2004 do 2007. Večina koeficientov ni statistično značilna
zaradi majhnega števila enot (zgolj 4).
V letih 2004–2007 se je s povečevanjem uvoza usnjene obutve s Kitajske, podvržene
ukrepu, vrednost celotne izdelane obutve v EU25 (v evrih) zmanjševala (r = -0,4), prav
tako se je zmanjševala količina izdelane obutve v parih (r = -0,2). Povečevanje uvoza s
Kitajske je vplivalo tudi na zmanjševanje vrednosti usnjenih čevljev, izdelanih v EU25 v
evrih (r = -0,8) in na količino proizvedene obutve v parih (r = -0,8). Uvoz čevljev iz
Vietnama ni vplival na zmanjšanje proizvodnje čevljev v EU, kar si lahko razlagamo z
dejstvom, da je obseg proizvodnje obutve precej manjši kot na Kitajskem.
52
3.3 Posledice protidampinškega ukrepa za gospodarstvo Kitajske in Vietnama
3.3.1 Kitajska obutvena industrija49
Leta 2006 je bilo na Kitajskem 16.000 podjetij, ki so se ukvarjala z usnjenimi izdelki in so
zaposlovala dva milijona ljudi. Od teh 16.000 podjetij je bilo 7.200 proizvajalcev čevljev,
ki so proizvedli okrog 5 milijard čevljev. Leta 2006 je ta sektor zaposloval 4 milijone ljudi
in je bil tretji trg čevljev na svetu za ZDA in Japonsko. Kitajska je po letu 1999 največji
proizvajalec obutve na svetu in danes predstavlja več kot polovično svetovno proizvodnjo
obutve.
Kitajska vlada je pripravljena podpreti domače obutvene proizvajalce kot odgovor na EU
protidampinške dajatve. Da bi zmanjšali vpliv protidampinških tarif EU, so kitajski
proizvajalci čevljev preusmerili pogled na nove trge v Jugovzhodni Aziji, Južni Ameriki in
Oceaniji, kot tudi na povečano širitev domače prodaje. Naredili so priprave za odprtje
trgov v Južni Ameriki in Avstraliji, potem ko je EU načrtovala zaključek protidampinške
preiskave leta 2005. Naročila iz EU so se zmanjšala po uvedbi protidampinške tarife v
aprilu. Toda prodaja po svetu je leta 2006 bila enaka kot prejšnje leto, zato ker se je
prodaja na novih trgih močno povečala. Aokang Group, kot drugi največji proizvajalec
čevljev na Kitajskem, se je preusmeril na domači trg, da s tem razprši tveganja glede na
povečano tujo konkurenco. Aokang je predlagal investiranje 1 milijarde juanov (126,58
milijonov USD), da ustvari proizvodnjo čevljev v zahodnokitajskih pokrajinah, kjer
proizvodnja čevljev še ni tako prisotna. Kitajska je od leta 2001 članica STO. Za izognitev
škodi od protidampinških dajatev, so kitajska podjetja čevljev začela graditi tovarne po
svetu in to v Rusiji, Nigeriji in v evropskih državah. Drugo pa je sodelovanje s tujimi
proizvajalci čevljev, ki ne pomaga samo kitajskim podjetjem, da se izognejo
protidampinškim dajatvam, ampak kitajskim podjetjem pomaga priti na mednarodni trg.
Aokang, ki proizvaja čevlje s svojim italijanskim partnerjem GEOX v Italiji, proda več kot
70 % svojih proizvodov na trgu EU. Protidampinške sankcije EU so kitajske proizvajalce
čevljev prisilile do izboljšanja njihovih strategij razvoja, tako da razvoj kitajske industrije
čevljev ne more vedno sloneti na nizkih stroških. Izboljšanje kakovosti in vrste njihovega
proizvoda je edina pot naprej (Aokang Group 2008). Pri dolgoročnih trgovinskih ovirah,
kot so protidampinške, bodo prisilile kitajsko proizvodno industrijo čevljev, da premakne
svoj plan rasti s sedanje količinsko vodene industrije na kakovostno orientirano strategijo
prihodnosti. V svetovni industriji čevljev je bila EU boljša v oblikovanju, tehnologiji in
svoji prodajni mreži, toda Kitajska je bila dobra v predelavi in ima nizko ceno delovne sile.
Naraščajoči stroški so prisilili okoli 15% proizvajalcev čevljev v velikih južnokitajskih
industrijskih centrih, da zaprejo ali prestavijo svojo proizvodnjo v manj razvite pokrajine
na Kitajskem. Tako se je dogajalo konec 80-ih let in na začetku 90-ih let prejšnjega
stoletja, ko se je proizvodnja čevljev selila iz Južne Koreje in Tajvana v južnokitajske
pokrajine zaradi nižjih stroškov delovne sile. Višanje plač je ključen dejavnik za
preusmeritev približno 1000 kitajskih čevljarskih podjetij z juga Kitajske (Guandong).
Problem jim povzroča tudi delovna zakonodaja in rastoča vrednost kitajske valute. Splošen
vzrok zaprtja tovarn so večinoma majhna podjetja, ki so izrinjena od večjih čevljarskih
49
Povzeto po: Chinese governments official web portal, ki je dostopen na http://englisch.gov.cn/index.htm,
China viev dostopen na http:www.chinaviev.cn in Bussines in Asia, ki je dostopen na Businessinasia.com.
53
podjetij zaradi bolj učinkovite konkurence. Neugodni dejavniki za kitajske proizvajalce
obutve so večji stroški delovne sile (plače rastejo v nekaterih delih Kitajske), cenjenost
kitajske domače valute juana, surovine za čevlje se dražijo, zunanje protidampinške
obveznosti, gospodarska kriza v Ameriki in povečana konkurenca na manj razvitih trgih.
Kitajske statistike prikazujejo, da je država leta 2007 izvozila okoli 180 milijonov parov
usnjenih čevljev v EU, kar je bilo za 8,95% manj kot leta 2006. Glede na podatke China
shoes market report 2008 je Kitajska leta 2007 proizvedla več kot 10 milijard parov
obutve, in to je več kot 56% celotne svetovne proizvodnje obutve. Glede na to poročilo se
na Kitajskem povprečno na osebo porabi 1,7 para čevljev, v Evropski uniji 7,8 para čevljev
na osebo in v ZDA 8,7 para čevljev na osebo. Kitajska glede na to poročilo več kot 70%
proizvedenih čevljev na Kitajskem izvozi v druge države sveta.
3.3.2 Vietnamska obutvena industrija50
Izvoz obutve za Vietnam predstavlja eno od sedmih zaslužkov države. V letu 2007 je
Vietnam izvozil za 3,59 milijarde dolarjev vredno obutev, kar je bilo za 20% več kot
prejšnje leto. Na podlagi statistike vietnamskega usnjenega in obutvenega združenja
(Lefaso) se je izvoz obutve po uvedenih protidampinških dajatvah v aprilu 2006 zmanjšal
in izvoz čevljev zdaj znaša 50% celotnega izvoza obutve iz Vietnama, prej je bil 70%.
Vsekakor trg Evropske unije ostaja največji izvozni trg za vietnamske izdelke čevljev.
Izvoz v EU ostaja velik in vietnamski izvozniki še vedno uživajo prednosti glavnega
sistema preferenc (GSP) Evropske unije, ko se izdelki izvažajo v EU. Vietnamski izvoz
obutve, ki je beneficiral GSP v obdobju od 2004 do 2006, je znašal 19% celotnega izvoza
vietnamske obutve v EU. Takoj po uvedbi protidampinških dajatev so se naročila iz EU za
vietnamske čevlje nekoliko zmanjšala, zaradi strahu, da bodo le-ti netržni. Za vietnamske
čevlje velja protidampinška davčna stopnja 10% in je manjša kot za Kitajsko, kjer je ta
16,5%. Vse to vodi do tega, da so vietnamski izdelki obutve bolj konkurenčni od kitajskih
na evropskem trgu. V letu 2007 se je izvoz vietnamske obutve v ZDA povečal z zaslužkom
802 milijona dolarjev, kar predstavlja za 30% več kot leta 2005. Vietnamski izvozni
izdelki so v glavnem narejeni s 100% tujim vlaganjem (lastništvom, skupnim lastništvom
(joint venture) in posameznimi velikimi proizvajalci, kateri delajo za mednarodne
korporacije, kot so Nike, Adidas in Reebok). Izdelki so prodajani po njihovih glavnih
distribucijskih kanalih. Športni čevlji so dokazano največji izvozni proizvod v Vietnamu s
381 milijonov parov izvoženih leta 2007, s prometom 2,63 milijarde dolarjev, kar znaša
73% celotnega prometa obutve. Vietnam je na koncu leta 2007 imel 750 obutvenih
proizvodnih podjetij, katera so proizvedla 715 milijonov parov čevljev na leto. Glede na
vietnamsko tiskovno agencijo, obutvena industrija še vedno raste s povečano stopnjo.
Vietnam pričakuje v letu 2008, da bo imel 4,5 milijarde dolarjev prometa z izvozom
obutve, kar je za 15,4% več kot leta 2007. Država bo postala ena od največjih
proizvajalcev čevljev na svetu in to na tretjem mestu v Aziji za Kitajsko in Indijo. V
intervjuju v lokalnem časopisu Tuoi Tre Vie v letu 2007, je Nguyen Duc Thuan,
predsednik Usnjenega in obutvenega združenja Vietnama (Lefaso) rekel, da ima
vietnamska obutvena industrija dve pomanjkljivosti in to je zanašanje na uvozne surovine,
ter nediverzificirani izdelki. Za izboljšanje sposobnosti oblikovanja se lokalna podjetja
osredotočajo na človeške vire in vlagajo v gradnjo kadrov. Proizvajalci čevljev zato
potrebujejo vladno podporo. Vlada bo vodila ustrezno politiko, ki podpira investicije za
50
Povzeto po raznih internetnih člankih na spletni strani http://www.Lefaso.org.vn.
54
predelovalne surovine obutvene industrije. Projekt za zgraditev lokalnih trgov za surovine
obutve se še ni uresničil. Vietnam je tudi član STO, zato veljajo za državo tudi pravila in
zakoni te organizacije (Lefaso 2008).
Glede na Vietnamsko usnjeno in obutveno združenje (Lefaso) so glavni izvozni trgi za
Vietnam ZDA, Evropska unija, Japonska, Kanada in Avstralija. Združenje vidi veliko
priložnost za nove trge v Afriki, Južni Aziji in Vzhodni Evropi, zato ker je tam konkurenca
manj intenzivna in pravila so manj stroga. Po padcu izvoza leta 2006 je Vietnam leta 2007
izvozil za 2,2 milijardi dolarjev vredne obutvene izdelke na trg EU, kar je za 10,6% več
kot leta 2006 in kaže na to, da se izvoz čevljev v EU spet povečuje. Leta 2006 je Vietnam
izvozil za 3,59 milijard dolarjev vredno obutev in to je za 20% več kot leta 2005. Približno
50% vietnamskega izvoza obutve gre na evropski trg.
3.4 Posledice protidampinškega ukrepa za ekonomske odnose Kitajske in Vietnama z
EU
3.4.1 Kitajska
Prebivalstvo: 1.321 milijarde ljudi
Površina: 9.572.000 km2
BDP51leta 2007: 2.226 milijard evrov
Evropska komisija je v letu 2006 sofinancirala naslednje programe in projekte:
EU- Kitajski projekt za zaščito intelektualne lastnine, katerega namen je olajšanje
trgovanja s Kitajsko. Kitajska mora za vstop v STO in za večjo vključitev v svetovno
gospodarstvo spremeniti trgovinska pravila, zakonodajo, norme in standarde.
Kitajska predstavlja najbolj dinamično rast izvoza in uvoza tako dobrin kot storitev. Tako
je Kitajska postala največji uvoznik in največji dobavitelj na svetu. Odnosi EU s Kitajsko
se izboljšujejo. Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju iz leta 1985
pokriva področja industrije, tehnike in trgovine s tekstilom. V novem strateškem načrtu za
Azijo, Evropska komisija posebej poudarja pomen Kitajske za EU.
Odnosi z azijsko NIC in Kitajsko so manj razviti od odnosov z ZDA in Japonsko. ASEM52
je institucionalna struktura za razpravljanje med Azijo in EU o trgovinskih in poslovnih
vprašanjih. EU ima kar precejšnje število organov, ki se ukvarjajo s trgovinskimi vprašanji
azijske NIC. EU si prizadeva za odprti trg Kitajske, težave pa ima tudi z Južno Korejo. Trg
Južne Koreje je nedostopen za tuja podjetja, pa tudi korejska podjetja tesno sodelujejo med
seboj, s svojimi podizvajalci in dobavitelji v t.i. »chabeol« sistemu. Tako si EU prizadeva
za vzpostavitev poštenih vstopnih pogojev in trgovinskih pogojev z Južno Korejo ter
drugimi azijskimi NIC državami. Komisija je vpeljala veliko protidampinških meril za
večino NIC držav. Te države ne upoštevajo evropskih pravil poslovanja (McDonald in
Dearden 2005, 393).
51
52
BDP- Bruto domači proizvod.
Azijsko-evropsko srečanje, Asia-Europe Meeting.
55
TABELA 12: KITAJSKA RAST BDP IN STOPNJA INFLACIJE
Rast BDP v %
Stopnja inflacije (%)
Tekoča računovodska bilanca (% od BDP)
Vir: DG Trade (2008a), 1.
2004
10,1
3,9
3,6
2005
10,4
1,8
7,2
2006
10,7
1,5
9,1
2007
10,0
2,2
10,1
Iz tabele 12 lahko razberemo, da se je rast BDP do leta 2006 dvigovala iz 10,1% v letu
2004, na 10,4% v letu 2005 in do 10,7% v letu 2006. V letu 2007 pa je BDP padel na
10,0%. Stopnja inflacije je iz 3,9% v letu 2004 padla na 1,5% v letu 2006, nato pa se je
dvignila na 2,2% v letu 2007. Tekoča računovodska bilanca se je skokovito dvignila iz
3,6% v letu 2004 na 10,1% v letu 2007.
TABELA 13: EU TRGOVANJE S KITAJSKO
Uvoz v EU s Kitajske
Leto Vrednost
Letna
Delež od
uvoza v sprememba celotnega
milijonih
v %
EU uvoza
evrov
106.221
11,36
2003
128.692
21,2
12,52
2004
160.327
24,6
13,59
2005
194.835
21,5
14,41
2006
231.516
18,8
16,24
2007
Vir: DG Trade (2008a), 3-4.
Izvoz EU v Kitajsko
Vrednost
Letna
Delež od
izvoza v sprememba celotnega
milijonih
v %
EU izvoza
evrov
41.473
4,77
48.376
16,6
5,08
51.825
7,1
4,92
63.784
23,1
5,50
71.757
12,5
5,79
Iz tabele 13 je razvidno, da se je vrednost uvoza s Kitajske v EU med letoma 2003 in 2007
konstantno dvigovala. Prav tako se je konstantno dvigoval delež celotnega uvoza Kitajske
v EU, in sicer iz 11,36% v letu 2003 na 16,24% v letu 2007. Ravno tako se je v tem
obdobju dvignil tudi izvoz EU v Kitajsko, in sicer iz 41.437 milijonov evrov v letu 2003 na
71.757 milijonov evrov v letu 2007. Delež celotnega izvoza EU v Kitajsko tako znaša
5,79%.
Izračunana korelacijska tabela za Kitajsko v prilogi 6 prikazuje korelacijske koeficiente
med uvozom in izvozom kitajske obutve in delov obutve, celotnim kitajskim uvozom in
izvozom v sedemidvajseterico Evropske unije, celotnim kitajskim izvozom in uvozom v
svet in iz sveta ter letno kitajsko rastjo BDP, ki je dosti višja kot v EU in je v petih letih
povprečno znašala 10,06%, ter stopnjo letne kitajske inflacije, izražene v odstotkih.
Podatki zajemajo obdobje med letoma 2003 in 2007. Večina koeficientov je statistično
značilna, samo stopnja inflacije in kitajska letna rast BDP nista statistično značilni, ker je
stopnja značilnosti večja kot 0,05. Drugih šest dejavnikov, kot so vrednost kitajskega
izvoza in uvoza obutve in delov obutve v in iz držav EU27, vrednost celotenega kitajskega
izvoza in uvoza v in iz držav EU27, ter vrednost celotnega izvoza in uvoza Kitajske v svet
56
in iz sveta so medsebojno statistično značilni (P je večji kot 0,05) in glede na pozitiven
Pearsonov koeficient korelacije medsebojno pozitivno vplivajo.
V letih 2003–2007 je povečevanje izvoza obutve s Kitajske pozitivno vplivalo na druge
dejavnike, kot so celoten uvoz in izvoz Kitajske v EU in svet. Glede na prikazane podatke
protidampinški ukrep na usnjene čevlje ne vpliva na celoten izvoz obutve Kitajske v EU,
ker za Kitajsko predstavlja izvoz celotne obutve samo 3,23% celotnega vrednostnega
izvoza Kitajske v Evropsko unijo in ni tako pomemben kot za Vietnam, kjer ti izdelki
predstavljajo veliko bolj pomemben delež.
3.4.2 Vietnam
Prebivalstvo: 86 milijonov
Površina: 332.000 km2
BDP leta 2007: 50 milijard evrov
Sporazum o sodelovanju med EU in Brunejem, Indonezijo, Malezijo, Filipini,
Singapurjem, Tajsko, ter Vietnamom je bil dopolnjen s trgovinskimi sporazumi o manioku
iz Tajske in Indonezije, ter tekstilijah iz petih držav in zagotavlja boljši dostop njihovih
izdelkov na trge EU brez večjih trgovinskih ovir. Politični dialog z Azijo se je izboljšal
predvsem z azijsko evropskim vrhom ASEM in s Kitajsko, Indijo, Japonsko ter Korejo.
Ministrski dialog EU z ASEAN državami se nadaljuje in vključuje aktivno sodelovanje EU
v ASEAN regionalem forumu53. Tudi trgovina in vlaganja so se občutno povečala v
zadnjih letih. Azija je tretji največji trgovinski partner EU z 21,2% izvoza EU v letu 2000
(Evropska komisija 2006a, 14-15).
Novi sporazum z Indijo je izpopolnjeni okvirni sporazum o sodelovanju, ki poudarja
gospodarsko sodelovanje in vlaganja v zasebni sektor, intelektualne pravice, prenos
tehnologije in razširitev gospodarskih ter trgovinskih odnosov. Podobni sporazumi o
neprednostnem obravnavanju so poimenovani »tretja generacija«, obsegajo tri področja
sodelovanja in to je trgovinsko, gospodarsko in razvojno sodelovanje. Ti sporazumi
upoštevanje človekovih pravic postavljajo kot ključni pogoj za razvoj dialoga in
partnerstva, so bili sklenjeni z Mongolijo, Šrilanko, Vietnamom in Nepalom (Moussis
1999a, 538).
TABELA 14: VIETNAMSKA RAST BDP IN STOPNJA INFLACIJE
Rast BDP v %
Stopnja inflacije (%)
Tekoča računovodska bilanca (% od
BDP)
Vir: DG Trade (2008b), 1.
53
ARF – ASEAN Regional Forum.
2004
7,8
7,7
-3,4
2005
8,4
8,3
0,4
2006
8,2
7,5
0,3
2007
8,0
6,5
-1,2
57
Iz tabele 14 lahko razberemo, da se je rast BDP do leta 2006 rahlo dvigovala iz 7,8% v letu
2004 na 8,4% v letu 2005, nakar pa je padla na 8,2% v letu 2006 in na 8,0% v letu 2007.
Stopnja inflacije se je iz 7,7% v letu 2004 dvignila na 8,3% v letu 2005, nato pa je padla na
7,5% v letu 2006, ter na 6,5% v letu 2007. Tekoča računovodska bilanca je bila v letu 2004
negativna, in sicer -3,4%. Nato se je leta 2005 dvignila na 0,4% in v letu 2006 na 0,3%, ter
v letu 2007 ponovno padla na -1,2%.
TABELA 15: EU TRGOVANJE Z VIETNAMOM
Uvoz v EU iz Vietnama
Izvoz EU v Vietnam
Leto
Vrednost
Letna
Delež od Vrednost
Letna
Delež od
uvoza v sprememba celotnega izvoza v sprememba celotnega
milijonih
v %
EU
milijonih
v %
EU
evrov
uvoza
evrov
izvoza
4.826
0,52
2.096
0,24
2003
5.303
9,9
0,52
2.256
7,7
0,24
2004
5.569
5,0
0,47
1.898
-15,9
0,18
2005
6.886
23,6
0,51
2.379
25,4
0,21
2006
7.852
14,0
0,55
3.592
51,0
0,29
2007
Vir: DG Trade (2008b), 3-4.
Iz tabele 15 je razvidno, da se je vrednost uvoza iz Vietnama v EU od leta 2003 do leta
2007 konstantno dvigovala. Prav tako se je konstantno dvigoval delež celotnega uvoza
Vietnama v EU, in sicer iz 0,52 % v letu 2003 na 0,55 % v letu 2007. Ravno tako se je v
tem obdobju dvignil tudi izvoz EU v Vietnam, in sicer iz 2.096 milijonov evrov v letu
2003 na 3.592 milijonov evrov v letu 2007. Delež celotnega izvoza EU v Vietnam tako
znaša 0,29 %.
V letih 2003–2007 se z zmanjšanim izvozom obutve iz Vietnama v EU negativno odražajo
tudi drugi dejavniki, kot so celoten vietnamski uvoz in izvoz v EU in svet, ter visoka letna
rast BDP, ki je v petih letih povprečno zrasla za 7,94%, kar je veliko več kot pa v EU.
Pozitivno se odraža samo na letno stopnjo inflacije v Vietnamu. Zmanjšan vietnamski
izvoz obutve lahko pripišemo učinku protidampinškega ukrepa. Še bolj kot ukrepu pa bi
pripisal večjo konkurenčnost s strani kitajskih obutvenih podjetij, ki kljub večjim
dampinškim dajatvam znajo biti bolj konkurenčna in cenejša pri izvozu obutve na evropski
trg.
Korelacijska tabela za Vietnam v prilogi 6 prikazuje korelacijske koeficiente med izvozom,
uvozom obutve in delov obutve vietnama v države EU27, celotnim uvozom in izvozom
Vietnama v svet in Evropsko unijo, ter na njegovo rast BDP in stopnjo letne inflacije.
Podatki zajemajo obdobje od leta 2003 do 2007. Večina koeficientov je statistično
značilna, razen dejavnikov, kot so vrednost vietnamskega izvoza obutve in delov obutve v
države EU27, letna rast vietnamskega BDP in letna vietnamska stopnja inflacije, kjer je
stopnja značilnosto P večja kot 0,05. Edina statistično značilna med temi tremi dejavniki,
ki medsebojno niso statistično značilni je s stopnjo značilnosti P = 0,024 > 0,05
vietnamska stopnja inflacije, ki ima pozitiven vpliv na vietnamsko letno rast BDP (r =
58
0,082). Ostalih pet dejavnikov v izračunani korelacijski tabeli za Vietnam, kot so vrednost
uvoza obutve in delov obutve iz držav EU27, vrednost celotnega izvoza in uvoza
Vietnama v in iz držav EU27 in vrednost celotnega izvoza in uvoza Vietnama v svet in iz
sveta, glede na Pearsonov korelacijski koeficient medsebojno pozitivno vplivajo in so
statistično značilni, ker je stopnja značilnosti medsebojne primerjave manjša kot 0,05.
3.5 Uvedba nacionalnih postopkov Kitajske in Vietnama za zmanjšanje tega ukrepa
Kitajska in Vietnam pomagata svoji obutveni industriji na različne načine in to z različnimi
subvencijami, z lažjim dostopom do kreditov, z manjšimi davki za izvoz in z večjimi
carinami za tuje uvožene čevlje. Največja prednost kitajske in vietnamske obutvene
industrije je še vedno veliko cenejša delovna sila in stroški dela v primerjavi s Evropsko
unijo. Na Kitajskem se počasi obutvena podjetja selijo iz bolj razvitih regij, kjer delovna
sila postaja vedno bolj dražja v manj razvite kitajske pokrajine, kjer so stroški dela občutno
manjši. Del proizvodnje kitajskih obutvenih podjetij selijo v tujino, v manj razvite države,
kjer so stroški dela še cenejši kot so na Kitajskem. Vietnam se zavzema, da bi surovine in
polizdelke za obutev izdelovali v Vietnamu in ne več uvažali kot doslej iz tujine ter s tem
bolj pomagali domačim obutvenim podjetjem, ki so v glavnem v lasti tujih obutvenih
multinacionalk.
3.6 Vpliv protidampinškega ukrepa na izvoz v EU54
Glede na podatke eurostata je Evropska unija leta 2007 uvozila iz celega sveta za 14.713
milijonov evrov obutve, pokrival, dežnikov in senčnikov, ter sprehajalnih palic, ki spadajo
v oddelek XII. Od tega je s Kitajske uvozila za 7.301 milijona evrov teh izdelkov, kar
predstavlja 49,62% celotnega uvoza teh izdelkov ali 3,2% celotnega uvoza s Kitajske. Iz
Vietnama je EU uvozila za 2.127 milijonov evrov tega blaga, kar predstavlja 14,46%
celotnega uvoza teh izdelkov v EU in 27,1% celotnega uvoza vseh izdelkov Vietnama v
EU. To pomeni, da je izvoz obutve v EU za Vietnam bolj pomemben kot za Kitajsko, zato
ker predstavlja več kot četrtinski denarni izvoz v EU. Leta 2007 je EU izvozila za 6.142
milijonov evrov izdelkov obutve, pokrival, dežnikov, senčnikov in sprehajalnih palic, ki
spadajo v oddelek XII. V Kitajsko je EU izvozila leta 2007 za 66 milijonov evrov teh
izdelkov, kar predstavlja 1,08% celotnega izvoza teh izdelkov iz EU in 0,1% celotnega
izvoza EU na Kitajsko. V Vietnam je izvozila za 5 milijonov evrov teh izdelkov, kar
predstavlja 0,07% celotnega izvoza teh izdelkov za EU in 0,1% celotnega izvoza EU v
Vietnam. Iz teh podatkov je razvidno, da izvoz obutve s Kitajske ni tako pomemben, kot za
Vietnam, ki mu prinaša za dobro četrtino vseh prihodkov od izvoza v EU. Za Kitajsko pa
to pomeni samo 3% denarni izvoz v EU in pomeni, da bo protidampinški ukrep imel večje
posledice za Vietnam kot pa za Kitajsko samo. Med leti 2002 in 2006 je svetovni izvoz
obutve rasel povprečno letno za 10,6%.
54
Povzeto po: China EU bilateral trade and trade with the world, ki je izdal DG Trade 2008 in Vietnam EU
bilateral trade and trade with the world, ki je izdal DG Trade 2008.
59
TABELA 16 : UVOZ OBUTVE IN DELOV OBUTVE V DRŽAVE EU27
Svet
Kitajska
Vietnam
Indija
Indonezija
Brazilija
Tunizija
Tajska
Maroko
BIH
Švica
Albanija
Hrvaška
Macao
Turčija
Kambodža
Hong Kong
ZDA
Malezija
Tajvan
Uvoz obutve in delov obutve v EU27 v tisočih evrov
2004
2005
2006
9.413.471
10.843.546
12.106.456
3.017.266
4.911.782
5.546.426
2.198.295
2.107.405
2.105.594
674.529
705.742
861.043
523.081
517.385
608.888
294.655
377.092
434.866
340.018
355.807
385.182
246.002
244.760
265.871
188.393
187.947
221.486
113.862
119.977
156.698
120.477
133.142
151.846
127.380
130.558
146.957
130.712
136.585
139.163
282.930
31.132
99.607
101.022
95.198
93.986
65.967
43.520
73.878
94.262
92.637
108.196
65.694
58.626
49.007
126.539
34.433
42.649
121.752
38.549
39.712
2007
12.719.626
5.785.044
2.080.381
959.571
642.838
465.270
433.879
291.650
239.874
188.043
172.535
150.183
142.909
136.127
113.510
105.911
81.972
45.781
45.066
34.315
Vir: External trade-export helpdesk, Trade statistic.
TABELA 17: IZVOZ OBUTVE IN DELOV OBUTVE IZ DRŽAV EU27
Izvoz obutve in delov obutve iz EU27 v tisočih evrov
2004
2005
2006
4.960.429
4.906.209
5.333.123
Svet
1.572.529
1.364.987
1.312.560
ZDA
454.148
531.715
689.748
Rusija
622.050
602.665
665.690
Švica
356.637
350.257
362.467
Japonska
118.764
134.345
177.123
Ukrajina
182.469
191.979
197.586
Norveška
138.069
151.957
150.853
Hong Kong
168.349
165.582
164.920
Kanada
118.962
125.698
138.667
Hrvaška
83.200
97.374
118.888
Turčija
61.893
69.453
83.745
Zdr. Arab. Emirati
78.933
68.446
82.321
Tunizija
59.893
62.372
78.181
Bosna in Hercegovina
68.999
78.946
86.405
Maroko
72.674
72.890
73.906
Avstralija
49.300
56.944
67.524
J. Koreja
32.936
41.554
45.315
Kitajska
33.708
33.896
35.360
Izrael
Vir:External trade-export helpdesk, Trade statistic.
2007
5.724.513
1.256.905
878.173
700.894
331.616
219.119
210.006
161.967
161.292
143.844
135.706
108.595
96.077
88.455
87.919
78.726
71.070
62.365
41.780
60
Iz tabele 16 je razvidno, da se uvoz teh izdelkov v EU27 od leta 2004 vrednostno v evrih
stalno povečuje. S Kitajske se je povečal, nasprotno pa se ta uvoz iz Vietnama od leta 2004
zmanjšuje. Iz bolj razvitih držav pa se ta uvoz stalno zmanjšuje. Iz tabele 17 je razvidno,
da se je izvoz teh izdelkov iz sedemindvajseterice EU v evrih povečal med letoma 2004 in
2007. Ta izvoz pa beleži upad na nekaterih pomembnih tradicionalnih trgih Evropske unije
za te izdelke, kot so ZDA in Kanada, kjer se ta izvoz stalno zmanjšuje. Izvoz se je povečal
v države, ki so nastale na prostoru bivše Sovjetske zveze, kot so Rusija in Ukrajina, ter v
države bivše Jugoslavije, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, itd.
3.7 Posledice protidampiškega ukrepa na trgovanje azijskih držav z EU
3.7.1 Sodelovanje EU z azijskimi državami
Azija je ključni partner EU iz ekonomskega, političnega in kulturnega vidika. EU nameni
Aziji kar 30% celotne pomoči za razvoj azijskih držav. V okviru GSP politike razlikovanja
med izdelkom in državo, EU deluje z izključitvijo nekaterih občutljivih izdelkov po
poreklu iz konkurenčnih držav GSP, v prid azijskim državam. Azijskim državam je
dodeljeno skoraj 70% ugodnosti. Znotraj regije pade največji delež ugodnosti na Kitajsko,
in sicer skoraj 25% skupnih ugodnosti sistema splošnih preferenc.
V okviru EU se izvajajo programi, s katerimi EU pomaga azijskim državam pri izgradnji
demokratičnih družb in pri izpopolnjevanju infrastrukture:
o Asia-INVEST predstavlja spodbudo Komisije za pospeševanje in podporo
gospodarskemu sodelovanju med EU in jugovzhodno Azijo;
o Asia-URBS so programi za pospeševanje partnerstva med lokalnimi
oblastmi in skupnostmi v EU ter južni oziroma jugovzhodni Aziji.
Evropska komisija si prizadeva za razvoj azijskih regionalnih programov, s katerimi
spodbujali obojestranske ugodnosti med EU in Azijo. Regionalna integracija
sodelovanje bo pripomoglo k vključitvi azijskih držav v svetovno gospodarstvo,
ustvarjanju miru in preprečevanju konfliktov. Regionalno sodelovanje se nanaša na:
razvoj in okrepitev delovanja regionalnih institucij, kot so SAARC v južni Aziji
ASEAN v jugovzhodni Aziji, na področju gospodarskega in finančnega sodelovanja;
zagotavljanje neposrednih spodbud za institucionalno sodelovanje med Evropo
Azijo.
bi
in
k
in
in
Tabela 18 prikazuje izvoz EU v posamezne azijske države. Od leta 1995 do leta 2007 se je
povečal izvoz na Kitajsko, in sicer iz 2,8% v letu 1995 na 5,8% v letu 2007. Povečal se je
tudi izvoz v Indijo iz 1,8% v letu 1995 na 2,4% v letu 2007, v Iran iz 0,7% v letu 1995 na
0,8% v letu 2007, v Saudsko Arabijo iz 0,9% na 1,6% in v Arabske Emirate iz 0,7% na
2,2%. Izvoz v ostale azijske države glede na celoten izvoz EU se je od leta 1995 do leta
2007 zmanjšal. K temu je tudi pripomogel zaprt trg azijskih držav, predvsem Japonske.
Največji padec je zaznati pri izvozu na Japonsko, in sicer iz 6,3% v letu 1995 na 3,5% v
letu 2007. Izvoz v Hong Kong se je zmanjšal iz 3% v letu 1995 na 1,7% v letu 2007, v
Južno Korejo iz 2,4% na 2%, v Singapur iz 2,1% na 1,7% in v Izrael iz 1,9% na 1,2%.
61
TABELA 18: IZVOZ GLAVNIH AZIJSKIH TRGOVINSKIH PARTNERJEV EU
Partner
Kitajska
Japonska
Indija
Hong Kong
Južna
Koreja
Singapur
Izrael
Iran
Tajvan
Arabski
Emirati
Saudska
Arabija
Malezija
Tajska
Indonezija
1995
14,7
32,9
9,4
15,8
12,3
Valuta (mio ECU/Euro)
2001 2004
2005 2006
30,6
48,2
51,8
63,8
45,5
43,3
43,6
44,7
12,9
17,0
21,1
24,4
21,8
19,2
20,4
21,5
15,8
17,8
20,2
22,9
2007
71,7
43,7
29,4
20,9
24,8
%
10,9
9,7
3,5
10,1
6,4
15,2
14,8
6,8
13,4
14,0
16,1
12,8
11,9
12,8
18,7
17,2
13,4
13,0
12,8
25,3
19,7
13,9
11,3
13,2
25,3
20,6
14,4
10,1
13,3
26,8
2,1
1,9
0,7
1,9
0,7
1,7
1,6
0,8
1,5
1,5
1,7
1,3
0,9
1,3
1,9
1,6
1,3
1,1
1,2
2,3
1,7
1,2
1
1,1
2,2
1,7
1,2
0,8
1,1
2,2
8,6
13,4
12,5
15,4
17,6
20
0,9
1,5
1,3
1,4
1,5
1,6
7,9
8,5
5,9
9,5
7,7
4,6
8,8
7,0
4,8
9,5
7,9
4,8
10,3
7,3
5
11,4
7,9
5,4
1,5
1,6
1,1
1,1
0,9
0,5
0,9
0,7
0,5
0,9
0,7
0,4
0,9
0,6
0,4
0,9
0,6
0,4
1995 2001
2,8 3,4
6,3 5,1
1,8 1,4
3,0 2,4
2,4 1,8
2004
5,0
4,5
1,8
2,0
1,8
2005 2006
4,8 5,5
4,1 3,9
2,0 2,1
1,9 1,9
1,9
2
2007
5,8
3,5
2,4
1,7
2
Vir: EU Top trading partner 2008, 5.
TABELA 19: IZVOZ EU V AZIJSKE DRŽAVE
Glavni partnerji
EU25
Bližnji in srednji
vzhod*
Druge države
Azije**
1995
521,8
39,3
2001
2002
2003
2004
895,8 903,6 882,9 969,3
67,0
69,1
69,8
77,5
137,1
191,2
190,5
189,3
211,4
%
2005
1.071,0
89,6
1995
100
7,5
2001
100
7,4
2002
100
7,6
2003
100
7,9
2004
100
7,9
2005
100
8,3
226,4
26,2
21,3
21,0
21,4
21,8
21,1
*Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Jordanija, Saudska Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar,
Združeni Arabski Emirati, Oman
** Uzbekistan, Kazahstan, Pakistan, Indija, Bangladeš, Šrilanka, Kitajska, Indonezija,
Filipini, Tajska, Vietnam, Malezija, Burma, Singapur, Južna Koreja, Japonska, Tajvan,
Hong Kong, Macao.
Vir: Eurostat.
Od leta 1995 do leta 2005 se je povečal izvoz EU v države bližnjega in srednjega Vzhoda,
in sicer iz 7,5 % v letu 1995 na 8,3 % v letu 2005. Izvoz EU v druge azijske države je
upadel iz 26,2 % v letu 1995 na 21,1 % v letu 2005. Celoten izvoz v EU je predstavljal v
letu 2005 kar 29,4 %.
62
SLIKA 11: DELEŽ IZVOZA EU V LETU 2007
Kitajska; 5,80%
Japonska; 3,50%
Indija; 2,40%
ZAE; 2,20%
Južna Koreja; 2,00%
Hong Kong; 1,70%
Singapur; 1,70%
S. Arabija; 1,60%
Izrael; 1,20%
Druge azijske države; 8,00%
Ostale države izvoza EU 27;
69,90%
Vir: EU Top trading partner 2008, 6.
Iz slike št. 11 lahko razberemo, da je v letu 2007 EU največ izvozila v Kitajsko s 5,8 %
deležem izvoza in Japonsko s 3,5 %. Sledijo še Indija z 2,4%, Združeni arabski emirati z
2,2%, Južna Koreja z 2 %, Hong Kong z 1,7 %, Singapur z 1,7 %, Saudska Arabija z 1,6%
in Izrael z 1,2%.
TABELA 20: UVOZ GLAVNIH TRGOVINSKIH PARTNERJEV EU
Partner
26,3
54,3
10,9
2001 2004
2005
2006 2007 1995 2001
81,6 127,5 158,0 194,8 230,9 5,2 8,3
80,9 74,2
73,3
77,3 77,9 10,8 8,2
23,0 30,3
33,4
40,8 39,4 2,2 2,3
11,8
7,8
8,8
9,2
6,6
5,4
6,1
7,2
0,9
26,0
13,4
15,1
17,2
13,1
6,8
11,5
10,6
2,9
23,6
16,2
16,9
15,6
12,9
8,2
10,3
10,0
5,3
23,8
18,9
18,3
16,0
13,0
11,4
10,7
10,7
9,8
26,7
22,6
19,3
17,9
14,7
14,4
12,3
12,3
5,8
26,1
26,2
18,4
17,9
16,6
13,9
12,7
10,8
5,6
2,3
1,5
1,7
1,8
1,3
1,1
1,2
1,4
0,2
2,6
1,4
1,5
1,7
1,3
0,7
1,2
1,1
0,3
2,3
1,6
1,6
1,5
1,2
0,8
1,0
1,0
0,5
2,0
1,6
1,5
1,4
1,1
1,0
0,9
0,9
0,8
2,0
1,7
1,4
1,3
1,1
1,1
0,9
0,9
0,4
1,8
1,8
1,3
1,3
1,2
1,0
0,9
0,8
0,4
4,7
0,4
2,4
1,2
8,8
10,1
3,3
8,0
4,7
13,1
8,6
6,3
6,9
5,3
16,2
9,6
9,1
6,5
5,5
22,3
10
14
6,4
6,9
23,4
11,3
13,4
5,6
7,8
18,3
0,9
0,1
0,5
0,2
1,7
1,0
0,3
0,8
0,5
1,3
0,8
0,6
0,7
0,5
1,5
0,8
0,8
0,6
0,5
1,8
0,7
1,0
0,5
0,5
1,7
0,8
0,9
0,4
0,5
1,3
1995
Kitajska
Japonska
Južna
Koreja
Tajvan
Indija
Singapur
Malezija
Tajska
Iran
Indonezija
Hong Kong
Združeni
Arabski
Emirati
Izrael
Kazahstan
Filipini
Vietnam
Saudska
Arabija
2004
12,3
7,2
2,9
%
2005 2006
13,4 14,4
6,2
5,7
2,8
3,0
2007
16,2
5,5
2,8
Vir: EU Top trading partners 2008, 7.
Tabela 20 prikazuje uvoz v EU iz posameznih azijskih držav. Od leta 1995 do leta 2007 se
je največ povečal uvoz s Kitajske, in sicer iz 5,2 % na 16,2 % uvoza v EU. Uvoz v EU se
63
je povečal tudi Arabskim Emiratom z 0,2 % na 0,4 % in Kazahstanu iz 0,1 % na 0,9 %.
Največji padec pri uvozu v EU je zaznala Japonska, ki je iz 10,8 % padla na 5,5 % uvoza.
Večini držav je delež uvoza padel. Med drugim tudi Južni Koreji, Tajvanu, Singapurju in
drugim, vendar padec ni bil tako drastičen, kot je bil za Japonsko.
TABELA 21: UVOZ EU V AZIJSKE DRŽAVE
Glavni partnerji
EU25
Bližnji
in
srednji vzhod*
Druge države
Azije**
1995
504,3
23,6
2001
983,8
46,7
159,0
320,0
2002
2003
2004
942,5
940,8
1.032,4
42,3
41,8
49,7
315,9
329,1
368,8
%
2005
1.179,8
69,0
1995
100
4,6
2001
100
4,7
2002
100
4,4
2003
100
4,4
2004
100
4,8
2005
100
5,8
409,0
31,5
32,5
33,5
34,9
35,7
34,6
*Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Jordanija, Saudska Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar,
Združeni Arabski Emirati, Oman
** Uzbekistan, Kazahstan, Pakistan, Indija, Bangladeš, Šrilanka, Kitajska, Indonezija,
Filipini, Tajska, Vietnam, Malezija, Burma, Singapur, Južna Koreja, Japonska, Tajvan,
Hong Kong, Macao.
Vir: Eurostat.
Od leta 1995 do leta 2005 se je povečal uvoz v EU iz držav bližnjega in srednjega Vzhoda,
in sicer iz 4,6 % v letu 1995 na 5,8 % v letu 2005. Uvoz v EU iz drugih azijskih držav se je
povečal iz 31,5 % v letu 1995 na 34,6 % v letu 2005. Celoten izvoz v EU je predstavljal v
letu 2005 kar 40,4 %.
SLIKA 12: DELEŽ UVOZA EU V LETU 2007
Kitajska; 16,20%
Japonska; 5,50%
Južna Koreja; 2,80%
Indija; 1,80%
Tajvan; 1,80%
Singapur; 1,30%
S. Arabija; 1,30%
Ostale države v uvozu EU
27; 58,60%
Malezija; 1,30%
Druge azijske države;
9,40%
Vir:EU Top trading partners 2008, 5.
Iz slike št. 12 lahko razberemo, da je v letu 2007 EU največ uvozila s Kitajske z 16,2
odstotnim deležem uvoza in z Japonske s 5,5 %. Sledijo še Južna Koreja z 2,8 %, Indija z
1,8%, Tajvan z 1,8 %, Saudska Arabija z 1,3 %, Singapur z 1,3%, in Malezija z 1,3 %.
64
3.8 Preprečevanje prihodnjih tovrstnih protidampinških ukrepov zoper azijske
države55
Konec leta 2007 je Kitajska imela največ protidampinških ukrepov v veljavi s strani EU, in
sicer 44. Rusija je imela osem protidampinških ukrepov v veljavi, Indija in Tajska po
sedem, Tajvan šest, Vietnam, Indonezija in Južna Koreja pet, Malezija štiri, Pakistan in
Filipini dva ukrepa, Turčija, Šrilanka, Saudska Arabija, Laos, Kazahstan in Izrael en
protidampinški ukrep v veljavi s strani EU.
Protidampinška pravila EU iz leta 1996 predvidevajo naslednje pogoje za uvedbo
protidampinških dajatev:
•
•
•
Najden damping: Izvozna cena po kateri je izdelek prodajan na trgu skupnosti je
nižja kot na domačem trgu proizvajalca;
Materialna škoda industriji skupnosti: Uvoz povzroča nevarnost, da povzroči škodo
pomembnemu delu industrije skupnosti, kot so izguba tržnega deleža, zmanjšane
cene za proizvajalce in se kažejo v povečanem pritisku na proizvodnjo, prodajo,
dobičke in produktivnost;
Interesi skupnosti: stroški skupnosti od obravnavanih ukrepov ne smejo biti precej
višji od koristi, ki jih prinesejo ti ukrepi.
TABELA 22: UVEDBE NOVIH PROTIDAMPIŠKIH IN PROTISUBVENCIJSKIH
PREISKAV PROTI AZIJSKIM DRŽAVAM S STRANI EU OD LETA 2003 DO
2007
Država
Filipini
Hong Kong
Indija
Indonezija
Japonska
J. Koreja
Kazahstan
LR Kitajska
Malezija
Pakistan
Rusija
S. Arabija
Tajvan
Tajska
Turčija
Vietnam
Skupaj
2003
2
3
1
1
7
2004
1
1
3
9
1
3
3
1
3
25
2005
2
1
1
8
3
1
1
1
2
1
21
2006
2
1
1
2
12
2
2
3
2
1
28
2007
6
1
7
Vir: Commission to the European parliament (2008), 10.
55
Povzeto po http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/anti_dumping/index_en.htm in Antidumping
Antisubsidy
safeguard
statistical
covering
2007,
ki
je
dostopno
na
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2007/april/tradoc_134456.pdf.
65
Evropska komisija je odgovorna za preiskavo dampinga. Evropska komisija uvede
provizorične in dokončne ukrepe za proizvajalce premoga in jekla. V vseh drugih primerih
Svet ministrov uvede dokončne protidampinške ukrepe. Kadar industrija skupnosti smatra,
da dampinški uvoz iz držav, ki niso članice EU povzroča določeni industriji skupnosti
krivico in škodo, izročijo pritožbo na Evropsko komisijo direktno ali preko njihovih
nacionalnih vlad. Evropska komisija ima nato 45 dni časa, da pregleda pritožbo, se
posvetuje z državami članicami in odloči za preiskavo, če je dovolj razlogov. Primer je
zavržen, če ni dovolj razlogov v pritožbi, da damping predstavlja več kot 25% celotne
zadevane proizvodnje v Evropski uniji. Nato steče preiskava Evropske komisije, ki traja od
12 do 15 mesecev od uvedbe preiskave. Preiskava ugotovi, če zadevani damping povzroča
materialno škodo zadevani industriji skupnosti. Protidampinški ukrepi so uvedeni samo, če
se pokaže da je to interes skupnosti. Proizvajalci, uvozniki, uporabniki in potrošniki so
zmožni prestaviti njihova stališča. Države članice so potem posvetovane, in Komisija
lahko od 60 dni do devetih mesecev uvede začasne dajatve. Te ne smejo preseči
dampinških mej (razliko med ceno na domačem trgu in ceno, ki je na trgu EU). To traja od
šest do devet mesecev. Ko komisija zaključi celotno preiskavo, lahko po kasnejšem
posvetovanju z državami članicami uvede dokončne dajatve. Samo Svet ministrov ima
avtoriteto odločitve o uvedbi teh ukrepov. Dokončne dajatve so v veljavi pet let preden
potečejo. Če proizvajalci skupnosti dokažejo, da ukinitev dajatev bolj vodi k obnovitvi
dajatev in dampingu, komisija lahko spet odpre preiskavo. To se lahko zgodi, če uvedba
dajatev nima želeni učinek za odstranitev škode in krivice, na primer zato, ker izvozniki
absorbirajo posebne stroške ali pa se je okolje trgovanja spremenilo. To se kaže v
spreminjanju stopnje dajatev. Pravila uvedena z protidampinškimi dajatvami so tudi izziv
za evropsko prvostopenjsko sodišče, in proceduro STO o trgovinskih sporih (DG Trade
2008).
Iz navedenih podatkov ima EU s Kitajsko največ težav med azijskimi državami. Kitajska
daleč izstopa med vsemi državami, proti katerim so uvedeni protidampinški ukrepi (44
protidampinških ukrepov, ki so veljali konec leta 2007) in preiskave. Ostale azijske države
so manj prizadete s strani protidampinških ukrepov, ker njihov izvoz ne raste tako hitro kot
kitajski in ker ima kitajska višjo gospodarsko rast.
3.9 Rezultati raziskave
3.9.1 Zastavljene hipoteze in osnova za njihovo potrditev
S pomočjo analize trgovine azijskih držav in vpliva protidampinškega ukrepa na uvoz
usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU smo pridobili podatke za potrditev oz.
zavrnitev od H3 do H8.
3.9.2 Metode za statistično obdelavo podatkov
Za ocenjevanje rešitev napovedi proizvodnje, uvoza in izvoza obutve se poslužujemo
statističnih metod. Uporabili bomo tiste statistične metode, ki jih bomo potrebovali za
razlago rezultatov pri napovedovanju bodočega uvoza in izvoza obutve v in iz EU, ter
66
vpliv protidampiškega ukrepa na uvoz in izvoz kitajske in vietnamske usnjene obutve, ter
na proizvodnjo obutve v Evropski uniji. Podatke za analizo dobimo iz pridobljenih
statističnih podatkov, ki so na voljo in se jih da pridobiti. Upoštevamo predpostavko, da so
zapisani dogodki naključno izbrani iz dostopnih statističnih podatkov in si pri izračunih
pomagamo s statističnimi metodami, kot so:
1. Navadna aritmetična sredina ali povprečje (Artenjak 2003, 77)
=
X
x
+ x
1
2
+ x 3 + ... + x
N
N
=
1
N
N
∑
X
i
i=1
2. Tehtana aritmetična sredina ali tehtano povprečje (Artenjak 2003, 81)
X =
f 1 * x 1 + f 2 * x 2 + f 3 * x 3 + ... + f N * x N
1
=
N
N
N
∑
i =1
fi * xi
3. Varianca ali povprečni kvadratni odklon od aritmetrične sredine (Artenjak 2003, 89)
σ
2
=
1
N
2
N
∑
(xi − x )
i =1
4. Tehtana aritmetična sredina kvadratov odklonov (Artenjak 2003, 89)
σ
2
=
1
N
N
∑
i=1
2
fi(xi − x )
5. Standardni odklon ali kvadratni koren iz variance ter tehtan standardni odklon (Artenjak
2003, 90)
σ =
1
N
N
∑ (x
i =1
i
σ =
− x)2
1
N
N
∑
i =1
fi (xi − x ) 2
Za ugotavljanje povezanosti posameznih pojavov bomo uporabili korelacijsko in
regresijsko analizo. Za linearno povezanost spremenljivk bomo uporabili Pearsonov
koeficient korelacije. Pogoj za računanje tega koeficienta je linearna odvisnost obeh
vpletenih spremenljivk. Vrednost Pearsonovega koeficienta korelacije se lahko nahaja med
vrednostima -1 in 1. Tako vrednost -1 predstavlja popolno negativno povezanost
spremenljivk, pri čemer je na grafu odvisnosti videti le ravno črto, ki z naraščajočo
neodvisno spremenljivko potuje navzdol, obratna vrednost 1 pomeni popolno pozitivno
povezanost in navzgor usmerjeno črto na grafu. Pearsonov koeficient 0 pomeni ničelni
vpliv ene spremenljivke na drugo. Za določanje povezanosti spremenljivk, ki niso
povezane linearno bomo uporabili Spermanov koeficient korelacije, ki je statistični
kazalec, ki prikazuje neparametrske stopnje povezanosti dveh spremenljivk. Spermanov
koeficient korelacije ranga je enak Pearsonovemu korelacijskemu koeficientu, zato so
vrednosti koeficienta korelacije ranga enake od -1 do 1, ki določajo jakost povezanosti in
smer povezanosti med opisanima spremenljivkama.
6. Sistem normalnih linearnih enačb (Artenjak 2003, 145)
⎛
N * a + ⎜
⎝
N
∑
i =1
⎞
xi ⎟ * b =
⎠
N
∑
i=1
yi
;
⎛
⎜
⎝
N
∑
i =1
⎞
⎛
xi ⎟ * a + ⎜
⎠
⎝
N
∑
i =1
2 ⎞
xi ⎟ * b =
⎠
N
∑
i =1
yixi
67
1
N
b =
N
∑ (x
i=1
1
N
)( y i
− x
i
N
∑ (x
i=1
− x
i
− y
)
1
N
)
=
N
∑
i=1
1
N
2
xi y
N
∑
x
i=1
− x * y
i
2
− x
i
;
b =
c
xy
σ
2
x
2
a=y-b*x
7. Kovarianca med spremenljivkama x in y (Artenjak 2003, 145)
c
1
N
=
xy
N
∑
i=1
( x i − x )( y i − y ) =
1
N
N
∑
i =1
xi yi − x * y
8. Pearsonov korelacijski koeficient (Artenjak 2003, 154)
r xy
r
=
xy
c
σ
=
x
∗ σ
b ∗
1
N
=
xy
1
N
y
σ
σ
N
∑ (x
i=1
N
∑ (x
i=1
i
− x
− x
i
)
2
∗
)( y
1
N
−
i
y
=
N
∑ (y
i=1
1
N
)
i
−
y
)2
⎛ 1
⎜
⎝ N
N
∑
i=1
x
N
∑
2
i
x
i=1
− x
i
2
y
i
− x ∗ y
⎞⎛ 1
⎟⎜
⎠⎝ N
N
∑
i=1
y
2
i
−
y
2
⎞
⎟
⎠
x
y
9. Spearmanov koeficient korelacije (Artenjak 2003, 192)
6 ∗
KR
= 1 −
∑ (R
N
i=1
N
(N
yi
2
− R
− 1
)
2
xi
)
10. F test (Artenjak 2003, 295)
∑ ( yˆ − y ) / k
n
F =
i =1
n
∑ (y
i =1
i
i
− yˆ i
i
)2
/n − k −1
11. T test (Artenjak 2003, 299)
t=
Y − yD
SE y
3.9.3 Rezultati raziskave
H3 - protidampinški ukrepi azijskim državam slabšajo izvozni položaj na trgih EU in
države, na katere se protidampinški ukrepi nanašajo, se morajo osredotočiti na
blaženje morebitnih negativnih makroekonomskih vplivov trga EU.
V primeru dampinga je izvozna cena, po kateri je izdelek prodan na trgu Skupnosti, nižja
od njegove normalne vrednosti, kar omogoča izvozniku tretje države nelojalno
konkurenčno prednost. EU je od leta 1996 do leta 2005 uvedla 194 dokončnih
protidampinških ukrepov, in sicer najpogosteje proti Kitajski (44), ter Indiji (16).
Večinoma gre za primere, ko je uvožena cena izdelka nižja od cene surovin za izdelek in
azijske države prejemajo za te izdelke tudi finančno pomoč svoje države. Tovrstni izdelki
povzročajo škodo industriji EU. Ob uvedbi protidampinškega ukrepa ne trpi samo
gospodarstvo države, na katero se ukrep nanaša, temveč tudi vse sosednje države.
Industrijska proizvodnja se zaradi uvedbe protidampinških ukrepov v matičnih državah
68
zmanjša. Značilnost azijskih držav je namreč to, da izdelek proizvajajo v eni državi, izvozi
pa ga druga država. To tudi prikazujejo podatki pod točko 3.2., ki kažejo na visok porast
izvoza usnjene obutve iz Macao v EU v času uvedbe protidampinškega ukrepa proti
Kitajski in Vietnamu. Tako potrjujemo hipotezo H3, da protidampinški ukrepi slabšajo
azijskim državam položaj na trgu EU. Posamezne azijske države na katere se
protidampinški ukrep nanaša blažijo negativne makroekonomske vplive trga EU z
investiranjem v prizadete industrijske sektorje, pospešujejo domačo potrošnjo in podporo
razvoja manj razvitih področij. Azijske države velikokrat uporabljajo protidampinške
ukrepe kot protiukrep za protidampinške ukrepe EU. Konec leta 2005 sta imeli Indija (28)
in Kitajska (10) uvedenih protidampinških ukrepov proti EU (EC 2006). S tem potrjujemo
hipotezo H3.
H4 - kljub temu, da so azijska podjetja pripravljena na izvoz v EU, so ekonomske
posledice protidampinškega ukrepa za uvoz usnjene obutve s Kitajske in Vietnama za
Kitajsko in Vietnam velike. Konkurenca je vedno večja in posledice
protidampinškega ukrepa je potrebno čimprej odpraviti. Podporne institucije morajo
tako dodatno podpreti gospodarstvo. Potrebno je povečati izvoz v države EU.
Delež svetovnega uvoza v Kitajsko se je od leta 1999 do leta 2004 povečal iz 4,1% na
8,4%, delež izvoza s Kitajske pa se je v tem obdobju povečal iz 5,1% na 9,4%. Kitajski
trgovina z dobrinami iz leta v leto neprestano raste. Kitajska je tudi najpomembnejša
trgovinska partnerica EU. Med leti 2000 in 2005 se je uvoz usnjene obutve s Kitajske v EU
povečal, cene te obutve pa so bile bistveno nižje od cen obutve v EU. V letu 2005 so
države EU največ usnjene obutve uvozile s Kitajske (64,4%) in iz Vietnama (13,6%).
Kitajski in Vietnamski izvozniki usnjene obutve naj bi bili pogosto deležni raznih oblik
državnih subvencij, kot so davčne olajšave, popusti pri plačilu za uporabo zemljišč itd.
Uvoz usnjene obutve s Kitajske je med marcem 2004 in marcem 2005 poskočil za 320
odstotkov oziroma na 950 milijonov parov obutve, iz Vietnama pa kar za 700 odstotkov
oziroma na 120 milijonov parov obutve. To pomeni, da imata ti dve državi že več kot 50odstoten delež na evropskem trgu obutve, na katerem se na leto proda približno dve
milijardi parov. Čeprav je Kitajska največja izvoznica usnjene obutve, saj jo za tuje kupce
izdeluje kar 1257 podjetij. V Vietnamu so v zadnjih letih zelo povečali vlaganja v
proizvodnjo obutve in imajo precej manjši delež na svetovnem in evropskem trgu. Ravno
zato je protidampinški ukrep Evropske komisije precej bolj prizadel Vietnam kot pa
Kitajsko. S tem protidampinškim ukrepom želi Komisija Kitajsko in Vietnam prisilili k
odpravi državnih subvencij obutveni industriji, ter vzpostaviti zdravo konkurenco. Za
kitajsko obutev so veljale 16,5-odstotne carinske dajatve in za obutev iz Vietnama pa 10
odstotne dajatve. Uvoz usnjene obutve s Kitajske in Vietnama je po uvedbi
protidampinškega ukrepa upadel. Kitajska in Vietnam si pomagata tako, da usnjeno obutev
odpremljata iz sosednjih držav. Poslabšali so se tudi ekonomski odnosi med Kitajsko in
EU.
Količina uvoza podvrženega ukrepu s Kitajske v EU je med letoma 2004 in 2006 strmo
naraščala, v letu 2007 pa je za malenkost upadla. Količina uvoza obutve iz Vietnama je
rahlo padla. Tako Kitajska kot Vietnam sta povečali izvoz usnjene obutve na trg ZDA,
Južne Amerike in Avstralije. Vietnam je leta 2007 izvozil v ZDA za 30% več usnjene
obutve napram letu 2005. Vlada Vietnama spodbuja industrijo usnjene obutve z
investicijami za predelovalne materiale v obutveni industriji. Kitajska vlada se je odločila
69
podpreti domače obutvene proizvajalce. Državi pa sta odprli tovarne usnjene obutve v
drugih državah in se povezali z svetovnimi proizvajalci čevljev. Hipotezo H4 potrjujemo.
H5 - bistveno nižje cene izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU
vplivajo na zmanjšanje proizvodnje usnjene obutve v EU.
Vpliv uvožene kitajske in vietnamske usnjene obutve na proizvedeno usnjeno obutev v EU
sem z dosegljivimi podatki skušal ugotoviti z linearno regresijo in to od leta 2003 do leta
2007. Pri tej hipotezi sem želel preveriti, ali obstaja povezanost med proizvodnjo usnjene
obutve v EU25 in količino uvoza usnjene obutve s Kitajske in Vietnama, ki je pod
protidampinškim ukrepom. Za kitajsko in vietnamsko uvoženo usnjeno obutev pod
protidampinškim ukrepom sem posebej uporabil regresijski model.
SLIKA 13: POVPREČNE LETNE CENE POSAMEZNEGA PARA USNJENE
OBUTVE
25
obutve v evrih
Povprečna letna vrednost posameznega para
30
20
15
10
5
0
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Povprečna
Povprečna
Povprečna
Povprečna
Povprečna
letna
letna
letna
letna
letna
cena
cena
cena
cena
cena
posameznega
posameznega
posameznega
posameznega
posameznega
proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25
para uvožene kitajske obutve v države EU25
para uvožene vietnamske obutve v države EU25
para uvožene kitajske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
para uvožene vietnamske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
Vir: Eurostat b in c.
SLIKA 14: KOLIČINA PROIZVEDENE ALI UVOŽENE USNJENE OBUTVE V
EU 25 V PARIH
600000000
Število parov usnjene obutve
500000000
400000000
300000000
200000000
100000000
0
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Letna
Letna
Letna
Letna
Letna
Vir: Eurostat b in c.
količina
količina
količina
količina
količina
proizvedene usnjene obutve v državah EU25
uvožene kitajske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
uvožene vietnamske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
uvožene kitajske športne in otroške usnjene obutve v države EU25 za katero ne velja protidampinški ukrep
uvožene vietnamske športne in otroške usnjene obutve v države EU25 za katero ne velja protidampinški ukrep
70
Regresijska funkcija:
Y = a + β* X + ei
(12),
Y – povprečna količina proizvedene usnjene obutve v parih v državah EU25
a – konstanta
β – pojasnjevalni regresijski koeficienti, ki povedo, koliko se spremeni neodvisna
spremenljivka, če se odvisna spremenljivka X poveča za eno enoto
X – povprečna letna količina uvožene vietnamske in kitajske obutve za katero velja
protidampinški ukrep, povprečna letna cena posameznega para vietnamske ali
kitajske uvožene usnjene obutve za katero velja protidampinški ukrep v evrih in
povprečna letna cena proizvedenega posameznega para usnjene obutve v državah
EU25 v evrih.
ei – vsi preostali dejavniki, ki jih v analizo nismo vključili, ter slučajni vplivi i-te enote
(slučajna spremenljivka )
Izračuni za Kitajsko
Preden sem začel ocenjevati regresijski model, sem moral preveriti naslednje hipoteze:
H0: regresijski koeficienti so enaki 0,
H1: regresijski koeficienti so različni od 0.
Preverjanje hipoteze o enakosti regresijskih koeficientov sem preveril s F – statistiko. V
skladu z izpiski iz programa SPSS (Priloga 7) ne morem zavrniti H0, saj je P = 0,121 >
0,05. Sprejmem, da so regresijski koeficienti enaki 0. To posledično pomeni, da z
modelom ne morem pojasniti povezanosti med povprečno letno proizvodnjo usnjene
obutve v državah EU25 in uvoženo kitajsko usnjeno obutev, za katero velja protidampinški
ukrep.
Kljub vrednosti regresijskih koeficientov enakih 0 je bil moj naslednji korak preverjanje
naslednje hipoteze:
H0: Povprečna količina uvoza usnjene obutve s Kitajske v EU25, za katero velja
protidampinški ukrep, nima vpliva na povprečno letno proizvodnjo usnjene obutve v
državah Evropske unije.
H1: Povprečna količina uvoza usnjene obutve s Kitajske v EU25, za katero velja
protidampinški ukrep, ima pozitiven vpliv na povprečno letno proizvodnjo usnjene
obutve v državah Evropske unije.
Regresijska funkcija za ocenjevanje letne proizvedene količine obutve v državah
EU25
Povprečna količina proizvedene obutve v državah EU25 = 830600000 – 15150000 *
povprečna letna cena proizvedenega para obutve v EU25 (evri) -1,193* letna količina
izvožene kitajske obutve v EU za katero velja protidampinški ukrep (par obutve) +
6033523,205*povprečna letna cena para uvožene kitajske obutve v države EU25 za katero
velja protidampinški ukrep (evri)
(13),
71
t
p
(1,962)
(0,300)
(-1,491)
(0,376)
(-1,523)
(0,370)
(0,197)
(0,876)
R square (R2) = 0,991
Model ni statistično značilen P = 0,370 > 0,05, kljub temu pa iz izpiska programa SPSS
(Priloga 7) lahko vidim, da je determinacijski koeficient precej visok. Determinacijski
koeficient z vrednostjo 0,991 pove, da je 99,1 odstotka variabilnosti neodvisne
spremenljivke pojasnjenih z variranjem odvisne spremenljivke. Pri tem ne morem zavrniti
hipoteze H0, iz izpiska programa SPSS je razvidno, da količina uvoza kitajske usnjene
obutve v države EU25, za katero velja protidampinški ukrep, negativno vpliva na večjo
letno povprečno količino proizvedene obutve v državah EU25. Tudi drugi regresijski
dejavniki niso statistično značilni, kot so kostanta P = 0,30 > 0,05, povprečna letna cena
proizvedenega para obutve v EU25 P = 0,376 in povprečna letna cena para uvožene
kitajske obutve v države EU25, za katero velja protidampinški ukrep P = 0,876 > 0,05.
Z omenjenim modelom torej ne morem niti potrditi ali zavrniti povezave med letno
uvoženo količino kitajske usnjene obutve v države EU25 in letno količino proizvedene
usnjene obutve v državah EU (model ni statistično značilen). Na proizvodnjo usnjene
obutve v državah EU25 lahko poleg količine kitajskega uvoza usnjene obutve in povprečne
cene proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25 v veliki meri vplivajo tudi drugi
dejavniki, kot so uvoz usnjene obutve iz drugih držav sveta, cena delovne sile v 25 državah
Evropske unije, davčni režim v evropskih državah, carinska stopnja za uvoženo obutev,
selitev proizvodnje usnjene obutve iz držav EU v druge države sveta in podobno.
Glede primerjave s Pearsonovim koeficientom korelacije med tremi spremenljivkami,
lahko trdimo s stopnjo značilnosti P = 0,002 < 0,05, da letna količina uvožene kitajske
usnjene obutve, za katero velja protidampinški ukrep, negativno vpliva (r = -0,976) na
količino proizvedene usnjene obutve v petindvajseterici Evropske unije. S stopnjo
značilnosti P = 0,001 < 0,05 lahko tudi trdimo, da povprečna letna cena posameznega
proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25 negativno vpliva (r = -0,985) na
celotno proizvedeno letno količino usnjene obutve v 25 državah EU in s stopnjo
značilnosti P= 0,027 < 0,05 lahko trdimo, da povprečna letna cena uvoženega
posameznega para kitajske usnjene obutve, za katero velja protidampinški ukrep, pozitivno
vpliva (r = 0,873) na letno količino proizvedene obutve v 25 državah EU.
Povprečne cene po uvoženem paru obutve s Kitajske so 2,5 krat nižje, kot pa je cena
proizvedenega para obutve v državah EU25 in v osmih letih ni tako nihala navzdol, da bi
dejansko vplivala na vsakoletno znižanje proizvodnje usnjene obutve v državah EU25.
Povprečna cena letno proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25 pa se je
povečala, kar verjetno tudi vpliva na manjšo količino proizvedene obutve v državah EU25.
Večji vpliv je imela vsakoletna povečana količina kitajskega uvoza usnjene obutve v
države EU25, vendar se je kot prikazano na sliki po uvedbi protidampinškega ukrepa
začela zmanjševati, vendar to ni obrnilo negativnega trenda zmanjšanja proizvodnje
usnjene obutve v državah EU25, ker se je verjetno povečal uvoz podobne obutve iz drugih
svetovnih držav v države EU25. Tudi pri izračunih za kitajsko uvoženo letno obutev lahko
iz teh podatkov zaključimo, da na proizvodnjo negativno vpliva samo količina uvožene
usnjene obutve s Kitajske in cena posameznega proizvedenega para usnjene obutve v
državah EU25. Cena posamesnega para uvožene usnjene obutve s Kitajske pa ne negativno
72
vpliva na proizvodnjo usnjene obutve v državah EU25. Tako lahko zavrnemo hipotezo H5,
da cena izvožene kitajske obutve negativno vpliva na proizvodnjo obutve v EU25.
Izračuni za Vietnam
Preden sem začel ocenjevati regresijski model, sem moral preveriti naslednje hipoteze:
H0: regresijski koeficienti so enaki 0,
H1: regresijski koeficienti so različni od 0.
Preverjanje hipoteze o enakosti regresijskih koeficientov sem preveril s F – statistiko. V
skladu z izpiski iz programa SPSS (Priloga 7) ne morem zavrniti H0, saj je P = 0,114 >
0,05. Sprejmem, da so regresijski koeficienti enaki 0. To posledično pomeni, da z
modelom ne morem pojasniti povezanosti med povprečno letno proizvodnjo usnjene
obutve v državah EU25 in uvoženo vietnamsko usnjeno obutev, za katero velja
protidampinški ukrep.
Kljub vrednosti regresijskih koeficientov enakih 0 je bil moj naslednji korak preverjanje
naslednje hipoteze:
H0: Povprečna letna količina uvoza usnjene obutve iz Vietnama v EU25, za katero velja
protidampinški ukrep, nima vpliva na povprečno letno proizvodnjo usnjene obutve v
državah Evropske unije.
H1: Povprečna količina uvoza usnjene obutve iz Vietnama v EU25, za katero velja
protidampinški ukrep, ima pozitiven vpliv na povprečno letno proizvodnjo usnjene
obutve v državah Evropske unije.
Regresijska funkcija za ocenjevanje letne proizvedene količine obutve v državah
EU25
Povprečna količina proizvedene obutve v državah EU25 = 1552000000 – 30930000 *
povprečna letna cena proizvedenega para obutve v EU25 (evri) -1,717* letna količina
izvožene vietnamske usnjene obutve v EU za katero velja protidampinški ukrep (par
obutve) - 34100000*povprečna letna cena para uvožene vietnamske usnjene obutve v
(14),
države EU25 za katero velja protidampinški ukrep (evri).
t
p
(5,981)
(0,105)
(-9,285)
(0,068)
(-0,805)
(0,569)
(-1,642)
(0,348)
R square (R2) = 0,992
Model ni statistično značilen P = 0,569 > 0,05, kljub temu pa iz izpiska programa SPSS
(Priloga 7) lahko vidim, da je determinacijski koeficient precej visok. Determinacijski
koeficient z vrednostjo 0,992 pove, da je 99,2 odstotka variabilnosti neodvisne
spremenljivke pojasnjenih z variranjem odvisne spremenljivke. Pri tem ne morem zavrniti
hipotezo H0 in sprejmem hipotezo H0, Iz izpiska programa SPSS je razvidno, da količina
uvoza vietnamske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
negativno vpliva na večjo letno količino proizvedene usnjene obutve v državah EU25,
Tudi drugi regresijski dejavniki niso statistično značilni kot so kostanta P = 0,105 > 0,05,
povprečna letna cena proizvedenega para obutve v EU25 P = 0,068 in povprečna letna
73
cena para uvožene vietnamske obutve v države EU25, za katero velja protidampinški ukrep
P = 0,348 > 0,05.
Z omenjenim modelom torej ne morem niti potrditi ali zavrniti povezave med letno
uvoženo količino usnjene obutve iz Vietnama v države EU25 in letno količino proizvedene
usnjene obutve v državah EU (model ni statistično značilen). Na proizvodnjo usnjene
obutve v državah EU25 lahko poleg količine vietnamskega uvoza usnjene obutve,
povprečne letne cene proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25 in povprečne
letne cene uvoženega para vietnamske usnjene obutve za katero velja protidampinški ukrep
v veliki meri vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so uvoz usnjene obutve iz drugih držav
sveta, cena delovne sile v 25 državah EU, davčni režim v evropskih državah, carinska
stopnja za uvoženo obutev, selitev proizvodnje usnjene obutve iz držav EU v druge države
sveta in podobno.
Glede primerjave s Pearsonovim koeficientom korelacije med tremi spremenljivkami samo
povprečna letna cena v evrih posameznega proizvedenega para usnjene obutve v državah
EU25 s stopnjo značilnosti P = 0,001 < 0,05 negativno vpliva ( r = -0,985) na proizvedeno
letno količino usnjene obutve v petindvajsetih državah Evropske unije. Druge
spremenljivke, kot so povprečna cena posameznega para uvožene usnjene obutve, za
katero velja protidampinški ukrep in količina uvožene usnjene obutve pod
protidampinškim ukrepom zaradi stopnje značilnosti ( P = 0,260 > 0,05) in (P = 0,293) ne
morem potrditi medsebojnega vpliva na proizvodnjo usnjene obutve v Evropski uniji, ker
nista statistično značilni.
Povprečne cene po uvoženem paru obutve so kot pri Kitajski tudi za Vietnam 2,5 krat nižje
kot pa je cena proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25 in v osmih letih niso
tako nihale navzdol, da bi dejansko vplivale na vsakoletno znižanje proizvodnje usnjene
obutve v državah EU25, temveč se je uvoz vietnamske usnjene obutve tudi pred uvedbo in
po uvedbi protidampinškega ukrepa začel zmanjševati, zaradi povečanega uvoza usnjene
obutve iz drugih držav sveta in selitve te proizvodnje v druge države, izven držav EU25.
Povprečna cena letno proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25 pa se je
povečala, kar verjetno tudi vpliva na manjšo količino proizvedene obutve v državah EU25.
Zato tudi za Vietnam hipotezo, da nižje cene izvožene obutve s Kitajske in Vietnama v EU
vplivajo na zmanjšanje proizvodnje usnjene obutve v EU s prejšnjimi izračuni lahko
zavrnemo.
H6 - obstajajo statistično pomembne razlike med količino in proizvodnjo izvožene
usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU pred in po uvedbi protidampinškega
ukrepa.
Primerjava
Prvi primer: Primerjava količine kitajskega izvoza usnjene obutve v EU25, za katero
velja protidampinški ukrep, od leta 2000 do 2005 in količino proizvedene obutve v
Kitajski od leta 2000 do 2005.
74
TABELA 23: PRIKAZ REZULTATOV T – PREIZKUSA
t - preizkus
-18,479
dvostranska stopnja
značilnosti
0,000
razlika aritmetičnih
sredin
-7234050000
standardna napaka razlike
aritmetičnih sredin
391484000
Vir: Lastni izračuni s programom SPSS.
Preverjanje domneve o vrednosti aritmetične sredine:
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t =
y1 − y 2
− 7234050000
=
se ( y 1 − y 2 )
391484000
= − 18 , 479
Pri čemer pomenijo:
y1 − y 2 = razlika proučevanih aritmetičnih sredin
se( y1 − y 2 ) = standardna napaka proučevanih aritmetičnih sredin
µ1 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino kitajske izvožene usnjene
obutve za katero velja protidampinški ukrep od leta 2000 do 2005
µ2 - populacijska proučevana aritmetična sredina za celotno količino proizvedene obutve
na Kitajskem od leta 2000 do leta 2005
Na podlagi vzorčnih podatkov lahko s stopnjo značilnosti P = 0,000 < 0,05 zavrnem
ničelno domnevo o enakosti aritmetičnih sredin. Lahko torej trdim, da obstaja razlika med
količino kitajskega izvoza usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep,
od leta 2000 do 2005 in količino proizvedene obutve v Kitajski od leta 2000 do 2005.
Povprečna količina proizvedene obutve na Kitajskem je višja kot pa količina izvožene
kitajske usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep.
Drugi primer: Primerjava količine kitajskega izvoza usnjene obutve v EU25, za
katero velja protidampinški ukrep, od leta 2006 do 2008 in količino proizvedene
obutve v Kitajski od leta 2006 do 2008.
t - preizkus
-28,237
dvostranska stopnja
značilnosti
0,001
sredin
-9870580000
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t=
y1 − y 2
- 9870580000
=
= -28,237
se ( y 1 − y 2 )
349563000
349563000
75
µ1 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino kitajske izvožene usnjene
µ2 - populacijska proučevana aritmetična sredina za celotno količino proizvedene obutve
na Kitajskem od leta 2006 do leta 2008
količino kitajskega izvoza usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep,
od leta 2006 do 2008 in količino proizvedene obutve v Kitajski od leta 2006 do 2008.
Povprečna količina proizvedene obutve na Kitajskem je višja kot pa količina izvožene
kitajske usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep. Po teh izračunih
lahko hipotezo H6 potrdimo za Kitajsko, da obstajajo statistične razlike med količino
proizvedene obutve v Kitajski in količino izvožene usnjene obutve s Kitajske, za katero
velja protidampinški ukrep in so te razlike večje po uvedbi tega ukrepa.
Tretji primer: Primerjava količine vietnamskega izvoza usnjene obutve v EU25, za
katero velja protidampinški ukrep, od leta 2000 do 2005 in količino proizvedene
obutve v Vietnamu od leta 2000 do 2005.
t - preizkus
- 7,475
dvostranska stopnja
značilnosti
0,001
sredin
- 115030000
15388000
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t =
y1 − y 2
- 115030000
=
se ( y 1 − y 2 )
15388000
= - 7,475
µ1 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino vietnamske izvožene usnjene
µ2 - populacijska proučevana aritmetična sredina za celotno količino proizvedene obutve v
Vietnamu od leta 2000 do leta 2005
količino vietnamskega izvoza usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški
76
ukrep od leta 2000 do 2005 in količino proizvedene obutve v Vietnamu od leta 2000 do
2005. Povprečna količina proizvedene obutve v Vietnamu je višja kot pa količina izvožene
vietnamske usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep.
Četrti primer: Primerjava količine vietnamskega izvoza usnjene obutve v EU25, za
katero velja protidampinški ukrep od leta 2006 do 2008 in količino proizvedene
obutve v Vietnamu od leta 2006 do 2008.
t - preizkus
- 26,215
dvostranska stopnja
značilnosti
0,001
sredin
- 222267000
8478630
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t =
y1 − y 2
- 222267000
=
se ( y 1 − y 2 )
8478630
= - 26,215
µ1 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino vietnamske izvožene usnjene
µ2 - populacijska proučevana aritmetična sredina za celotno količino proizvedene obutve v
Vietnamu od leta 2006 do leta 2008
količino vietnamskega izvoza usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški
ukrep od leta 2006 do 2008 in količino proizvedene obutve v Vietnamu od leta 2006 do
2008. Povprečna količina proizvedene obutve v Vietnamu je višja kot pa količina izvožene
vietnamske usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep.
Po teh izračunih lahko hipotezo H6 potrdimo za Vietnam, da obstajajo statistične razlike
med količino proizvedene obutve v Vietnamu in količino izvožene usnjene obutve iz
Vietnama, za katero velja protidampinški ukrep, in so te razlike večje po uvedbi tega
ukrepa.
H7 - količina izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU vpliva na količino
proizvedene obutve na Kitajskem in v Vietnamu.
77
Primerjava
Prvi primer: Primerjava količine izvožene kitajske usnjene obutve, za katero velja
protidampinški ukrep v petindvajseterico Evropske unije in količino celotne obutve,
ki je proizvedena na Kitajskem.
t - preizkus
-15,697
dvostranska stopnja
značilnosti
0,000
sredin
-8112890000
516849000
H o : μ1 = μ 2
H1 : μ1 ≠ μ 2
t =
y1 − y 2
- 8112890000
=
se ( y 1 − y 2 )
516849000
= -15,697
µ1 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino izvožene kitajske usnjene
obutve v EU25 za katero velja protidampinški ukrep
µ2 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino proizvedene obutve na
Kitajskem
količino izvožene kitajske usnjene obutve, za katero velja protidampinški ukrep, v
petindvajseterico držav Evropske unije in količino celotne proizvedene obutve na
Kitajskem. Povprečna proizvedena količina obutve je višja kot pa količina uvožene
kitajske usnjene obutve v EU25.
Glede medsebojne korelacije med količino izvožene kitajske usnjene obutve v EU25, za
katero velja protidampinški ukrep, in celotno količino proizvedene obutve na Kitajskem
lahko s stopnjo značilnosti P = 0,000 < 0,05 lahko trdim, da glede na korelacijski
koeficient r = 0,923 pozitivno vpliva izvoz kitajske usnjene obutve v države EU25, ki je
pod protidampinškim ukrepom, na proizvodnjo celotne obutve na Kitajskem. S temi
izračuni lahko potrdimo hipotezo H7 za Kitajsko.
Drugi primer: Primerjava povprečne količine izvožene vietnamske usnjene obutve, za
katero velja protidampinški ukrep v petindvajseterico Evropske unije in količino
celotne obutve, ki je proizvedena v Vietnamu.
78
t - preizkus
- 7,322
dvostranska stopnja
značilnosti
0,000
sredin
-150776000
20593400
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t =
y1 − y 2
- 150776000
=
se ( y 1 − y 2 )
20593400
= - 7,322
µ1 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino izvožene vietnamske usnjene
obutve v EU25 za katero velja protidampinški ukrep
µ2 - populacijska proučevana aritmetična sredina za količino proizvedene obutve v
Vietnamu
količino izvožene vietnamske usnjene obutve, za katero velja protidampinški ukrep, v
petindvajseterico držav Evropske unije in količino celotne proizvedene obutve v Vietnamu.
Povprečna proizvedena količina obutve v Vietnamu je višja kot pa količina uvožene
kitajske usnjene obutve v EU25.
Glede medsebojne korelacije med količino izvožene vietnamske usnjene obutve v EU25,
za katero velja protidampinški ukrep, in celotno količino proizvedene obutve v Vietnamu
zaradi stopnje značilnosti P = 0,127 > 0,05 ne morem potrditi medsebojnega vpliva izvoza
vietnamske usnjene obutve v države EU25, ki je pod protidampinškim ukrepom, na
proizvodnjo celotne obutve v Vietnamu, ker nista statistično značilni. S temi podatki lahko
glede na dejstvo, da Vietnam pol proizvedene obutve v državi izvozi v Evropsko unijo,
lahko nedvomno potrdimo hipotezo H7.
H8 – Pri primerjavi vrste izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU
prevladujejo športna in otroška obutev.
Po podatkih Eurostata po kategoriji CN8 je 95 vrst različne obutve, ki se uvaža in izvaža iz
Evropske unije. Pri tem Kitajska in Vietnam izvažata v Evropsko unijo 70 vrst te obutve,
od katere ima 17 vrst obutve zgornji del iz usnja ali umetnega usnja, za katere velja
protidampinški ukrep, 2 vrsti je usnjena športna obutev in 20 vrst usnjene obutve je otroška
usnjena obutev, za katero ne velja ta protidampinški ukrep. V tej primerjavi bom primerjal
količino usnjene obutve s Kitajske in Vietnama, ki je podvržena protidampinškemu ukrepu
in količino izvožene športne in otroške obutve, za katero ne velja protidampinški ukrep.
79
Med usnjeno obutvijo, ki je ne bom primerjal, je izvzeta samo notranja usnjena obutev in
čevlji, kot so copati, baletniški čevlji, itd.
SLIKA 15: MEDSEBOJNA PRIMERJAVA KOLIČINE UVOŽENE USNJENE
OBUTVE IZ VIETNAMA IN KITAJSKE V DRŽAVE EU25
200.000.000
180.000.000
160.000.000
140.000.000
120.000.000
100.000.000
80.000.000
60.000.000
40.000.000
20.000.000
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Letna
Letna
Letna
Letna
količina
količina
količina
količina
uvožene
uvožene
uvožene
uvožene
kitajske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
vietnamske usnjene obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
kitajske športne in otroške usnjene obutve v države EU25 za katero ne velja protidampinški ukrep
vietnamske športne in otroške usnjene obutve v države EU25 za katero ne velja protidampinški ukrep
Vir: Eurostat c.
Primerjava
Prvi primer: Primerjava količine kitajske izvožene usnjene obutve v EU25, za katero
velja protidampinški ukrep, in količino izvožene ostale kitajske usnjene obutve, kot so
otroški in športni čevlji, za katere ne velja protidampinški ukrep.
t - preizkus
-4,860
dvostranska stopnja
značilnosti
0,001
sredin
-60671000
12482500
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t =
y1 − y 2
- 60671000
=
se ( y 1 − y 2 )
12482500
= -4,860
obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
obutve kot je otroška in športna usnjena obutev za katero ne velja protidampinški ukrep
80
količino kitajske izvožene usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep, in
količino izvožene kitajske otroške in športne usnjene obutve, za katero ne velja
protidampinški ukrep. Povprečna količina izvožene kitajske usnjene obutve, kot so športna
in otroška obutev, za katero ne velja protidampinški ukrep, je višja kot pa količina
izvožene kitajske usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep.
Drugi primer: Primerjava količine vietnamske izvožene usnjene obutve v EU25, za
katero velja protidampinški ukrep, in količino izvožene ostale vietnamske usnjene
obutve, kot so otroški in športni čevlji, za katere ne velja protidampinški ukrep.
t - preizkus
-13,552
dvostranska stopnja
značilnosti
0,000
sredin
-50602900
3733900
H o : μ1 = μ2
H1 : μ1 ≠ μ2
t =
y1 − y 2
- 50602900
=
se ( y 1 − y 2 )
3733900
= -13,552
obutve v države EU25 za katero velja protidampinški ukrep
obutve, kot je otroška in športna usnjena obutev za katero ne velja protidampinški ukrep
količino vietnamske izvožene usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški
ukrep in količino izvožene vietnamske otroške in športne usnjene obutve, za katero ne
velja protidampinški ukrep. Povprečna količina izvožene vietnamske usnjene obutve, kot
so športna in otroška obutev, za katero ne velja protidampinški ukrep, je višja kot pa
količina izvožene kitajske usnjene obutve v EU25, za katero velja protidampinški ukrep.
Hipotezo H8 potrdim.
Glede na izračunane medsebojne razlike med vrstama uvožene usnjene kitajske in
vietnamske obutve na trg EU in količino posamezne uvožene obutve, kot je prikazana na
sliki, lahko potrdimo hipotezo H8, da pri primerjavi vrste izvožene usnjene obutve s
Kitajske in Vietnama v EU prevladuje športna in otroška obutev.
81
4 SKLEP
S skupno zunanjetrgovinsko politiko EU zavezuje države članice k enotni skupni carinski
tarifi do tretjih držav. Na ta način preprečuje prevare in ščiti države članice pred nelojalno
konkurenco držav nečlanic. Obenem pa si prizadeva z različnimi programi in sporazumi za
boljši napredek nerazvitih držav. Cilj SZTP je določiti pogoje in zaščito pri vstopu na trg
EU. Hkrati pa si prizadeva zagotoviti pogoje in ukrepe za ureditev vstopa na trge tretjih
držav in poskrbeti, da so le-ti usklajeni s pravili STO. Z instrumenti SZTP pa EU
zagotavlja zaščito poslovanja in ščiti industrijo EU pred vplivi škodljivega in nepoštenega
ravnanja zunanjetrgovinskih partnerjev tretjih držav.
Hipoteze, ki smo jih na začetku že navedli in jih tu navajamo ponovno, glede na opravljene
izračune sprejmemo ali zavrnemo:
-
-
-
-
Hipotezo 1, da je EU največji svetovni izvoznik in zato je zelo odvisna od
mednarodne trgovine. Prav zato je v njenem interesu, da trgi tretjih držav in
trgovanje postane odprto in prosto, lahko potrdimo.
Hipotezo 2, da okviru veljavnih pravil EU, ki so usklajena s smernicami STO,
lahko azijske države razvijajo zunanjetrgovinsko politiko do EU in tako
izkoristijo različne priložnosti, ki se jim ob tem odpirajo, lahko tudi potrdimo.
Hipotezo 3, da protidampinški ukrepi azijskim državam slabšajo izvozni položaj
na trgih EU in države, na katere se protidampinški ukrepi nanašajo, se morajo
osredotočiti na blaženje morebitnih negativnih makroekonomskih vplivov trga
EU, zavrnemo, ker za določene azijske države tega ne moremo zagotovo trditi.
Hipotezo 4, da kljub temu da so azijska podjetja pripravljena na izvoz v EU, so
ekonomske posledice protidampinškega ukrepa za uvoz usnjene obutve s
Kitajske in Vietnama za Kitajsko in Vietnam velike, konkurenca je vedno večja
in posledice protidampinškega ukrepa je potrebno čimprej odpraviti, podporne
institucije morajo tako dodatno podpreti gospodarstvo in potrebno je povečati
izvoz v države EU. Pri tej hipotezi to velja za Vietnam, kjer se je izvoz obutve
zmanjšal, za Kitajsko pa to hipotezo lahko zavrnemo.
Hipoteza H5: bistveno nižje cene izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama
v EU glede na izračune s Pearsonovim korelacijskim koeficientom ne vplivajo na
zmanjšanje proizvodnje usnjene obutve v EU. Negativno na proizvodnjo usnjene
obutve v državah EU vpliva celotna letna količina uvožene usnjene obutve s
Kitajske, za katero velja protidampinški ukrep in povprečna letna cena
posameznega proizvedenega para usnjene obutve v državah EU 25. Na
proizvodnjo ne vpliva več kot 2 krat nižja cena po paru uvožene vietnamske in
kitajske usnjene obutve, za katero velja protidampinški ukrep, proti povprečni
ceni posameznega para proizvedene usnjene obutve v državah EU 25. Hipotezo
smo zavrnili tako za Kitajsko, kot za Vietnam.
Hipoteza 6: obstajajo statistično pomembne razlike med količino in proizvodnjo
izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU pred in po uvedbi
protidampinškega ukrepa. Glede na izračune o razlikah aritmetičnih sredin med
količino proizvedene obutve v Vietnamu in Kitajski in količino izvožene usnjene
obutve s Kitajske in Vietnama pred in po uvedbi protidampinškega ukrepa lahko
potrdimo, da obstajajo statistične razlike, ki so večje po uvedbi protidampinškega
ukrepa leta 2006. Hipotezo potrjujemo.
82
-
-
Hipoteza 7: količina izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU vpliva
na količino proizvedene obutve na Kitajskem in v Vietnamu. Višji je izvoz
usnjene obutve s Kitajske in Vietnama v EU, višja je količina proizvedene obutve
na Kitajskem in v Vietnamu. Iz izračunov o razlikah aritmetičnih sredin in glede
na izračunane medsebojne korelacije hipotezo potrjujemo.
Hipoteza 8: pri primerjavi vrste izvožene usnjene obutve s Kitajske in Vietnama
v EU prevladujejo športna in otroška obutev. Med izvoženo usnjeno obutvijo s
Kitajske in Vietnama v EU je največ športne in otroške obutve. Hipotezo smo
potrdili.
EU je največji svetovni izvoznik in je zato toliko bolj odvisna od mednarodne trgovine.
Tako si zadnja leta predvsem prizadeva, da bi bila svetovna trgovinska menjava odprta in
prosta. Za večino držav je uvoz v EU prost, kar pomeni, da ne veljajo nikakršne količinske
omejitve. EU ima enega najbolj odprtih trgov za trgovino s storitvami in investicijami na
svetu. Zato ima velik interes, da se ta trg liberalizira tudi v svetovnem merilu. Kot največji
svetovni izvoznik in investitor v sektorju storitev je EU prevzela pobudo, da se odstranijo
omejitve, ki ovirajo globalizacijo. Številne regulative in zakoni še vedno zavirajo širitev
trgovanja EU s tretjimi državami. Evropski dobavitelji storitev so prikrajšani za koristi, ki
bi jih lahko imeli ob večji integraciji svetovnega trga storitev. EU in njene članice so zato
odločene, da bodo nadaljevale pogajanja v smeri progresivne liberalizacije storitev v
okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) pri STO.
EU se sooča s konfliktnim konceptom trgovinske politike. Je članica mednarodnih
organizacij, ki urejajo področje trgovine, med drugim najprej GATT in sedaj STO. To
pomeni, da je s pravili zavezana k nediskriminacijskemu ravnanju glede tarif, odprave kvot
in zmanjšanja tarif pri mednarodni trgovini v okviru splošne vzpostavitve sistema najbolj
priljubljenih držav do drugih članic teh organizacij. Na drugi strani pa spodbuja svoje
članice, da pri medsebojnem poslovanju uporabljajo razne ugodnosti sistema preferenc.
Dinamično evropsko gospodarstvo teži k odprtosti. EU nadaljuje s spodbujanjem trgovine
s tretjimi državami. Piramida privilegijev, ki temelji na preferencah, zaprtim
institucionalnim razmerjem, in finančni pomoči, predstavlja neko vrsto vzpostavljene
diskriminacije do ostalega dela sveta. Prvi v hierarhiji preferenc uživajo poseben pristop za
priljubljene narode po pravilih GATT. Ta kategorija vključuje vse nečlanice EU, ki so
članice OECD in ZDA, Kitajsko in velik del tretjega sveta. Ko gledamo zunanjetrgovinsko
politiko EU v svetu nasploh, ima največji delež tako pri uvozu kot izvozu ZDA. EU pa ima
vseeno večji delež kot ZDA. Uvajanje protidampinških ukrepov predstavlja protiutež
trgovinski liberalizaciji. Protidampinškim ukrepom EU je podvržena tudi tekstilna in
obutvena industrija azijskih držav. Kitajska in Vietnam svojo proizvodnjo usnjene obutve
rešujeta z izvozom na trg ZDA.
83
5 LITERATURA IN VIRI
5.1 Literatura
1. Alesina A. et al.. 2002. »What Does the European Union Do?«. EUI Working
Papers, Robert Schuman Centre for Advanced Studies, European University
Institute, RSC No. 2002/61.
2. Andersen in Eliassen. 2001. Making Policy in Europe. 2nd Edit, Sage.
3. Artenjak, Janez. 2003. Poslovna statistika. Maribor: Ekonomsko poslovna
fakulteta.
4. Artis, Mike in Frederick Nixson. 2001. The Economics of the European Union:
Policy and Analysis. Third Edition. Oxford University Press.
5. Baxter, Marianne in Kouparitsas A. Michael. (2006). What determines bilateral
trade flows?. NBER Working papers [online].
Dostopno na:
http://www.nber.org/papers/w12188 [28.5.2008].
6. Bobek, Vito in Leo Gusel. 1998. Politika mednarodne menjave. Maribor:
Ekonomsko poslovna fakulteta.
7. Bobek, Vito in Tjaša Živko. 2002. Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski
politiki Evropske unije. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
8. Bobek, Vito. 2002. Doktrine in instrumenti mednarodne menjave. Maribor:
Ekonomsko poslovna fakulteta.
9. Bowen, Harry P. Hollander. 1998. Applied international trade analysis. London
Macmillan.
10. Commission of the european communities. (2006). Global Europe: Competing in
the
world
[online].
Dostopno
na:
http://trade.ec.europe.eu/doclib/docs/2006/october/tradoc_130370.pdf
[20.12.2007].
11. El-Agraa in M.Ali. 2001. The European Union, Economics&Policies. Pearson
Education, Financial Times, Essex, England.
12. EC-European Commission. (1993). Treaty on European Union, [online]. Dostopno
na: http://europa.eu.int/eur-lex/en/treaties/dat/EU_consol.pdf [03.11.2007].
13. EC-European Commission. (2001). Treaty of Nice [online]. Dostopno na:
http://europa.eu.int/eur-lex/en/treaties/dat/nice_treaty_en.pdf [03.11.2007].
14. EC-European Commission, DG Trade. (2006a). Trade policy: The EU`s relations
with
the
rest
of
the
world
[online].
Dostopno
na:
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/october/tradoc_128505.pdf
[13.10.2007].
15. EC-European Commission. (2006b). Global Europe: Europe trade defence
instruments in a changing global economy [online]. Dostopno na:
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/december/tradoc_131986.pdf
[13.10.2007].
16. EC-European commission, external trade. (2006c). Global Europe: EU- China
trade and investments, Competition and partnership [online]. Dostopno na:
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/november/tradoc_131234.pdf
[13.10.2007].
17. Ferfila, Bogomil et al.. 2007. Zbornik o Evropski uniji. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede.
84
18. Flere, Sergej. 2000. Sociološka metodologija: Temelji družboslovnega
raziskovanja. Maribor: Pedagoška fakulteta.
19. Gerhard, Pohl in Piritta Sorsa. (1992). European integration and trade with
developing
world.
World
bank
[online].
Dostopno
na:
http://www.wds.worldbank.org/external/default/WDSContentServer/WDSP/IB/200
0/12/13/000178830_98101911132124/Rendered/PDF/multi_page.pdf [15.12.2007].
20. Gusel, Leo in Vito Bobek. 1997. Sistemi in instrumenti mednarodne menjave.
Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.
21. GZS- Gospodarska zbornica Slovenije. 2000. Priložnosti slovenskega gospodarstva
na evropskem trgu. Oddelek za Evropske zadeve.
22. Heidensohn, Klaus. 1998. Europe and world trade. London, Washinghton: Pinter
cassel.
23. Karacaovali, Baybars et al.. (2005). The clash of liberalization preferential versus
multilateral trade liberalization in the European union. World bank [online].
Dostopno
na:
http://www.wds.worldbank.org/external/default/WDSContentServer/WDSP/IB/200
5/02/22/000012009_20050222161118/Rendered/PDF/wps3493.pdf
[15.12.2007].
24. Kenda, Vladimir in Bobek Vito. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov.
Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.
25. McDonald, Frank in Stephen Dearden . 2005. European Economic Integration. FT
Prentice Hall.
26. Mercado S., Welford R., Prescott K.. 2001. European Business. Pearson education.
27. Moussis, Nicholas. 1999a. Evropska unija. Ljubljana: Littera picta.
28. Moussis, Nicholas. 1999b. Access to European Union. European study service,
Rixensart.
29. Moussis, Nicholas. 2000a. Guide to European Policies. European study service.
Rixensart.
30. Moussis, Nicholas. 2000b. Guide to EU policie, European study service. Rixensart.
31. Onuma, Yasuaki. (2003). International Law in and with international politics: The
functions of international law in international society. European journal of
international
law
[online].
Dostopno
na:
http://www.ejil.org/journal/Vol14/No1/ab4.pdf [20.11.2007].
32. Smith, Michael in Hill Christopher. 2005. International relations and the European
union. Oxford, New York
33. Tsoukalis, Loukas. 2005. What kind of Europe?. Oxford University Press.
34. Wallace, Helen in William Wallace. 2000. Policy making in the European Union.
Oxford University press.
85
5.2 Viri
1. Bilateral
trade
relation
by
countries
[online].
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/trade/issues/bilateral/countries/index_en.htm [5.4.2007].
2. Borzel, T. (1997). »What's So Special About Policy Networks? – An Exploration of the
Concept and Its Usefulness in Studying European Governance« [online]. Dostopno na:
http://eiop.or.at/eiop/texte/1997-016.htm. [9.1.2007].
3. Business in Asia 2008 [online]. Dostopno na: http://www.businessinasia.com
[13.11.2008].
4. CEC- Confédération Européenne de l’Industrie de la Chaussure [online]. Dostopno na:
http://www.cecshoe.be/cecshoe_unclass/ [3.6.2008].
5. CEC - Confédération Européenne de l’Industrie de la Chaussure. (2006a). CEC
Position paper on the need of anti-dumping measures against imports from China and
Vietnam [online]. Dostopno na:
http://www.cecshoe.be/cecshoe_unclass/News/CEC%20position%20paper%20EP_fina
l.pdf [3.6.2008].
6. CEC - Confédération Européenne de l’Industrie de la Chaussure. (2006b). CEC
Position paper on the purpose and impact of antidumping measures against imports
of footwear from China and Vietnam [online]. Dostopno na:
http://www.cecshoe.be/cecshoe_unclass/News/CEC%20POSITION%20PAPERCommunity%20Interest.pdf [3.6.2008].
7. CEC - Confédération Européenne de l’Industrie de la Chaussure. (2006c). Commission
regulation imposing a provisional antidumping duty on imports of certain footwear
with uppers of leather originating in China and Vietnam [online]. Dostopno na:
http://www.cecshoe.be/cecshoe_unclass/news/0406cecpress%20releaseen.pdf
[3.6.2008].
8. Commission to the European Parliament. (2007) Antidumping antisubsidy safeguard
statistic
covering
2007
[online].
Dostopno
na:
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2007/april/tradoc_134456.pdf [10.5.2008].
9. China viev. (2008) [online]. Dostopno na: http://www.chinaviev.cn [5.11.2008].
10. Chinese Governments official web portal. (2008) [online]. Dostopno na:
http://englisch.gov.cn/index.htm [6.11.2008].
11. DG-Directorate General of external relations [online]. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/dgs/external_relations/index_en.htm [29.5.2008].
12. DG-Directorate General Trade [online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/trade
[29.5.2008]
in
http://ec.europa.eu/trade/whatwedo/index_en.htm
[29.5.2008].
13. DG TRADE. (2008a). China EU bilateral trade and trade with the world 2008 [online].
Dostopno na: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113366.pdf
[5.10.2008].
14. DG TRADE. (2008b). Vietnam EU bilateral trade and trade with the world 2008
[online].
Dostopno
na:
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113463.pdf [8.10.2008].
86
15. DG TRADE. (2009). The Doha Round: Negotiating the rules for a changing global
economy
[online].
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/trade/issues/newround/doha_da/index_en.htm [6.1.2009].
16. EC-European Commission. Council Regulation (EC) No 3286/94 of 22 December 1994
laying down Community procedures in the field of the common commercial policy in
order to ensure the exercise of the Community′s rights under international trade rules,
in particular those established under the auspices of the World Trade Organisation.
Official Journal L 349 of 31.12.1994.
17. EC-European Commission. Council Regulation (EC) No 2026/97 of 6 October 1997 on
protection against subsidised imports from countries not members of the European
Community. Official Journal L 288.
18. EC-European Commission. Council Regulation (EC) No 384/96 of 22 December 1995
on protection against dumped imports from countries not members of the European
Community. Official Journal L 56 of 06.03.1996.
19. EC-European Commission. External relation- Asia [online]. Dostopno na:
http://europa.eu.int/comm/external_relations/asia/index.htm [3.8.2008].
20. EC-European commission [online]. Dostopno na:
http://europa.eu.int/comm/trade/policy/third_c/thirdcountries.htm [2.10.2007].
21. EC-European Commission. EU and the World. External trade [online]. Dostopno na:
http://europa.eu.int/comm/trade/index_en.htm [2.10.2007].
22. EC-European
Commission.
Antidumping
[online].
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/anti_dumping/index_en.htm [5.1.2009].
23. EC-European
Commission.
External
trade.
[online]
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/trade/index_en.htm [29.5.2008].
24. EC-European Commission. Taxation and Custom union. (2007a) [online]. Dostopno
na:
http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/customs.htm [5.7.2007].
25. EC-European Commission. Taxation and Custom union. (2007b) [online] Dostopno na:
http://europa.eu.int/comm/dgs/taxation_customs/index_en.htm [5.7.2007].
26. EC-European Commission. (2008a). The EU and the WTO: Defending the rules of
international
trade
[online].
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/trade/issues/newround/index_en.htm [15.12.2008].
27. EC-European Commission. (2008b). Sectoral issues: Competing in the world [online].
Dostopno na: http://ec.europa.eu/trade/issues/sectoral/index_en.htm [15.12.2008].
28. EC-European Commission. (2008c). Trade issues: Respecting the rules [online].
Dostopno na: http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/index_en.htm [15.12.2008].
29. EU-European Union. Top trading partners 2008 [online]. Dostopno na:
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_122529.pdf [9.1.2009].
30. EUR-Lex, Zakonodaja Evropske unije [online]. Dostopno na:
http://europa.eu.int/eur-lex/en/index.htm [8.7.2008].
31. EUROSTAT (a). European main structural business statistic (SBS) [online]. Dostopno
na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=0,1136195,0_45572097&_dad=p
ortal&_schema=PORTAL [3.7.2008].
32. EUROSTAT (b). Prodcom: Statistic on the production of manufactured goods [online].
Dostopno
na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2594,63266845&_dad=portal&_s
chema=PORTAL [3.7.2008].
87
33. EUROSTAT (c). COMEXT, CN8 [online]. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/newxtweb/setupdimselection.do# [3.7.2008].
34. EUROSTAT
(d).
External
trade
statistic
[online].
Dostopno
na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu [13.10.2007].
35. Europa Summaries of legislation, Customs [online]. Dostopno na:
http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/s28000.htm [5.7.2008].
36. General statistics office of Vietnam [online]. Dostopno na: http://www.gso.gov.vn
[11.1.2009].
37. International
trade
centre
[online].
Dostopno
na:
http://www.intracen.org/menus/countries.htm [1.8.2008].
38. Lefaso-Vietnam leather and footwear association [online]. Dostopno na:
http://www.lefaso.org.vn [11.9.2008].
39. Market access database [online]. Dostopno na:
http://mkaccdb.eu.int [3.4.2008].
40. National
bureau
of
statistics
of
China
[online].
Dostopno
na:
http://www.stats.gov.cn/english [5.2.2009].
41. Slovenska spletna stran za informacije o izvozu [online]. Dostopno na:
http://www.izvoznookno.si [1.2.2008].
42. Statistika export halpdesk [online]. Dostopno na:
http://exporthelp.europa.eu/thdapp/comext/ComextServlet?action=output&viewName=
eur_partners&simDate=20070101&ahscode1=64&cb_reporters=EUR25&cb_partners=
all&list_years=2007&measureList=iq [9.12.2008].
43. Uradni list evropske unije, (1.5.2008) L117/1, Uredba Sveta (ES) št. 388/2008, z dne
29 aprila 2008 [online]. Dostopno na:
http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:117:0001:0010:SL:PDF
[3.1.2009].
44. Uradni list evropske unije, (6.8.2008) L211/1, Uredba Sveta (ES) ŠT. 732/2008 z dne
22. julija 2008 [online]. Dostopno na:
http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:211:0001:0039:SL:PDF
[3.1.2009].
45. Uradni list evropske unije, (6.9.2007) L234/3, Uredba Komisije (ES) št. 1028/2007 z
dne 5. septembra 2007 [online]. Dostopno na:
http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2007/l_234/l_23420070906sl00030008.pdf
[3.1.2009].
46. Uradni list evropske unije (3.10.2008), C251/21, Obvestilo o začetku pregleda zaradi
izteka protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom nekatere obutve z zgornjim delom iz
usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama [online]. Dostopno na:
http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:251:0021:0025:SL:PDF
[3.1.2009].
47. WTO-World trade organization [online]. Dostopno na: http://wto.org [5.7.2007].
1
PRILOGE
PRILOGA 1: SEZNAM SLIK
SLIKA 1: TRIADA IN REGIONALNE TRGOVINSKE POVEZAVE…………………..
SLIKA 2: KOMPLEKSNI PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV………………..…
SLIKA 3: OBLIKOVANJE SZTP EU NA RAVNI EVROPSKE KOMISIJE……….….
SLIKA 4: IZGUBE V PROIZVODNJI OBUTVE………………………………………...
SLIKA 5: IZGUBA DELOVNIH MEST………………………………………………….
SLIKA 6: VREDNOST IZDELANE OBUTVE V EU25………………………………....
SLIKA 7: KOLIČINA IZDELANE OBUTVE V EU25…………………………………..
SLIKA 8: KOLIČINA UVOZA OBUTVE S KITAJSKE IN VIETNAMA V EU25……..
SLIKA 9: VREDNOST UVOZA OBUTVE S KITAJSKE IN VIETNAMA V EU25……
SLIKA 10: ŠTEVILO OBUTVENIH PODJETIJ V EU25………………………………..
SLIKA 11: DELEŽ IZVOZA EU V LETU 2007…………………………………………
SLIKA 12: DELEŽ UVOZA EU V LETU 2007 ……………………………………….…
SLIKA 13: POVPREČNE LETNE CENE POSAMEZNEGA PARA USNJENE
OBUTVE………………………………………………………………………………...…
SLIKA 14: KOLIČINA PROIZVEDENE ALI UVOŽENE USNJENE OBUTVE V
EU25 V PARIH…………………………………………………………………………….
SLIKA 15: MEDSEBOJNA PRIMERJAVA KOLIČINE UVOŽENE USNJENE
OBUTVE IZ VIETNAMA IN KITAJSKE V DRŽAVE EU25…………………………...
14
19
20
46
46
49
49
50
50
51
62
63
69
69
79
2
PRILOGA 2: SEZNAM TABEL
TABELA 1: TRGOVINA EU25 ………………………………………………………
TABELA 2: TRGOVINA EU Z DOBRINAMI V LETU 2002……………………….
TABELA 3: TRGOVINA EU PO SEKTORJIH V LETU 2002………………………
TABELA 4: GLAVNI TRGOVINSKI PARTNERJI EU25…………………………...
TABELA 5: TRGOVINA LDC- EU ……………………………………………….....
TABELA 6: DELEŽ LDC DRŽAV PRI UVOZU V EU (%)…………………………
TABELA 7: GLAVNI INSTRUMENTI SZTP EU……………………………………
TABELA 8: EU PREFERENCIALNI TRGOVINSKI SISTEM………………………
TABELA 9: IZVOZ ČEVLJEV IZ EU25……………………………………………...
TABELA 10: UVOZ ČEVLJEV V EU25……………………………………………..
TABELA 11: UVOZ OBUTVE V EU IZ POSEBNE UPRAVNE REGIJE MACAO..
TABELA 12: KITAJSKI BDP IN STOPNJA INFLACIJE............................................
TABELA 13: EU TRGOVANJE Z KITAJSKO ……………………………………..
TABELA 14: VIETNAMSKI BDP IN STOPNJA INFLACIJE……………………...
TABELA 15: EU TRGOVANJE Z VIETNAMOM………………………………….
TABELA 16: UVOZ OBUTVE IN DELOV OBUTVE V DRŽAVE EU27………...
TABELA 17: IZVOZ OBUTVE IN DELOV OBUTVE IZ DRŽAV EU27…………
TABELA 18: IZVOZ GLAVIH TRGOVINSKIH PARTNERJEV EU………………
TABELA 19: IZVOZ EU V AZIJSKE DRŽAVE……………………………………
TABELA 20: UVOZ GLAVNIH TRGOVINSKIH PARTNERJEV EU…………….
TABELA 21: UVOZ EU IZ AZIJSKIH DRŽAVE…………………………………..
TABELA 22: UVEDBE NOVIH PROTIDAMPINŠKIH IN
PROTISUBVENCIJSKIH PREISKAV PROTI AZIJSKIM DRŽAVAM S STRANI
EU OD LETA 2003 DO 2007………………………………………………………….
TABELA 23: PRIKAZ REZULTATOV T – PREIZKUSA…………………………...
TABELA 25:. PRIKAZ REZULTATOV T – PREIZKUSA…………………………..
TABELA 26: PRIKAZ REZULTATOV T – PREIZKUSA…………………………..
TABELA 29: PRIKAZ REZULTATOV T – PREIZKUSA………………………..….
13
15
15
15
16
16
23
34
44
45
48
55
55
56
57
59
59
61
61
62
63
64
74
74
75
76
77
78
79
80
3
PRILOGA 3: SEZNAM KRATIC
Afriške, karibske in pacifiške države
Asia Pacific Economic Cooperation
Association of South-East Asian Nations
Sporazum o tekstilu in oblačilih
Bruto Družbeni Produkt
Evropsko združenje obutvene industrije (Confédération Européenne de
l’Industrie de la Chaussure)
Centralno evropsko področje proste trgovine
CEFTA
Common
Foreign Trade Policy
CFTP
Dynamic Asian Economies
DAEs
Doha Development Agenda, Dogovor o razvoju
DDA
Davek na dodano vrednost
DDV
Directorate General (Generalni direktorat)
DG
African Economic Community
EAC
European Economic Area
EEA
Evropsko združenje za prosto trgovino (European Free Trade Association)
EFTA
Evropska unija
EU
Free Trade Area
FTA
Splošni sporazum o carinah in trgovini (General Agreement on Tariffs and
GATT
Trade)
Generalised System of Preferences (generalni sistem preferenc)
GSP
Government Procurement Agreement
GPA
Least Developed Coutries, Države v razvoju
LDC
Vietnam leather and foowear association
LEFASO
Mediterranean countries in the Euro Mediterranean Partnership
MEDA
MERCOSUR Južni skupni trg (Brazilija, Argentina, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela, itd.)
Most Favored Nations
MFN
Mutual Recognition Agreement
MRA
Severno ameriško področje proste trgovine
NAFTA
Newly-industialised Asian coutries
NICs
Non Tariff Barrier
NTB
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for
OECD
Economic Cooperation and Development)
Organisation of Petroleum Exporting Coutries
OPEC
Organizacija združenih narodov
OZN
Redirected Mediterranean police
RMP
South Asian Association for Regional Cooperation
SAARC
Common Market for Eastern and Southern Africa
SADC
Svetovna Trgovinska organizacija
STO
Skupna zunanjetrgovinska politika
SZTP
Trade Barrier regulations
TBR
Ekonomska in monetarna unija zahodne Afrike
UEMOA
United Nations Conference on Trade and Development
UNCTAD
Voluntary restraint agreements
VRA
Združene države Amerike
ZDA
World Trade Organisation (Svetovna trgovinska organizacija)
WTO
ACP
APEC
ASEAN
ATC
BDP
CEC
4
PRILOGA 4: KORELACIJSKA IZRAČUNANA TABELA ZA UVOZ, IZVOZ IN
PROIZVODNJO ČEVLJEV V EVROPSKI UNIJI
Vrednost
Spearmanov
celotne
koef.
izdelane
p
obutve v
(dvostranski
EU25 v evrih preizkus)
Količina
Spearmanov
izdelane
koef.
obutve v parih p
v državah
(dvostranski
EU25
preizkus)
Vrednost
Spearmanov
usnjenih
koef.
čevljev
p
izdelanih v
(dvostranski
državah EU25 preizkus)
izražena v
evrih
Količina
Spearmanov
proizvedene koef.
obutve v parih p
v državah EU (dvostranski
25
preizkus)
Količina uvoza Spearmanov
usnjene obutve koef.
s Kitajske
p
podvržene
(dvostranski
ukrepu
preizkus)
Količina uvoza Spearmanov
usnjene obutve koef.
iz Vijetnama p
podvržene
(dvostranski
ukrepu
preizkus)
Vrednost
Spearmanov
uvoza obutve s koef.
Kitajske v
p
EU25
(dvostranski
podvržene
preizkus)
ukrepu
Vrednost
Spearmanov
uvoza obutve koef.
iz Vijetnama v p
EU25
(dvostranski
podvržene
preizkus)
ukrepu
Vrednost
celotne
izdelane
obutve v
EU25 v
evrih
Količina
izdelane
obutve v
parih v
državah
EU25
Vrednost
usnjenih
čevljev
izdelanih
v državah
EU25
izražena
v evrih
Količina
proizvedene obutve
v parih v
državah
EU 25
Količina
uvoza
usnjene
obutve s
Kitajske
podvržene
ukrepu
Količina
uvoza
usnjene
obutve iz
Vijetnama
podvržene
ukrepu
Vrednost
uvoza
obutve s
Kitajske v
EU25
podvržene
ukrepu
Vrednost
uvoza
obutve iz
Vijetnama v
EU25
podvržene
ukrepu
1
0,8
0,8
0,8
-0,4
0,2
-0,4
0,2
.
0,2
0,2
0,2
0,6
0,8
0,6
0,8
0,8
1
0,4
0,4
-0,2
0,4
-0,2
0,4
0,2
.
0,6
0,6
0,8
0,6
0,8
0,6
0,8
0,4
1
1,000(**)
-0,8
0,4
-0,8
0,4
0,2
0,6
.
.
0,2
0,6
0,2
0,6
0,8
0,4
1,000(**)
1
-0,8
0,4
-0,8
0,4
0,2
0,6
.
.
0,2
0,6
0,2
0,6
-0,4
-0,2
-0,8
-0,8
1
-0,8
1,000(**)
-0,8
0,6
0,8
0,2
0,2
.
0,2
.
0,2
0,2
0,4
0,4
0,4
-0,8
1
-0,8
1,000(**)
0,8
0,6
0,6
0,6
0,2
.
0,2
.
-0,4
-0,2
-0,8
-0,8
1,000(**)
-0,8
1
-0,8
0,6
0,8
0,2
0,2
.
0,2
.
0,2
0,2
0,4
0,4
0,4
-0,8
1,000(**)
-0,8
1
0,8
0,6
0,6
0,6
0,2
.
0,2
.
Vir: Statistični podatki za obdelavo so pridobljeni iz Eurostata b in c.
5
PRILOGA 5: SVETOVNI IZVOZ IN UVOZ OBUTVE IN DELOV OBITVE V
DOLARJIH
TABELA 31: SVETOVNI IZVOZ OBUTVE IN DELOV OBUTVE V DOLARJIH
Svet
EU25
Kitajska
Hong Kong
Vietnam
Brazilija
Romunija
Indonezija
Indija
Tajska
ZDA
Tunizija
J. Koreja
Taijvan
Mehika
Maroko
Bolgarija
Kanada
Kambodža
Albanija
BIH
Singapur
Hrvaška
Malezija
Švica
Dominikanska
republika
Sirija
Pakistan
Bangladeš
Ukrajina
Turčija
Belorusija
Iran
Kolumbija
Japonska
Makedonija
ZAE
Macao
Mijamar
Avstralija
Rusija
JAR
Svetovni Izvoz obutve, in podobnih stvari v tisočih dolarjev
2002
2003
2004
2005
48.723.837
54.134.675
59.871.373
66.698.056
19.579.432
21.883.474
24.008.551
25.043.585
11.090.084
12.954.806
15.202.613
19.052.503
5.767.059
5.746.561
5.698.292
6.144.490
1.913.009
2.299.175
2.725.752
3.078.616
1.518.628
1.625.456
1.903.813
1.984.458
1.157.931
1.420.673
1.512.494
1.589.037
1.148.052
1.182.185
1.320.478
1.428.518
622.589
758.292
849.999
1.049.255
772.386
802.283
760.168
892.184
702.576
693.623
650.866
726.828
343.405
338.960
427.063
443.840
577.111
509.172
499.648
482.114
441.769
398.675
408.136
365.452
328.569
318.506
289.606
301.456
178.639
221.846
229.469
252.696
162.820
226.678
232.341
245.323
151.318
141.586
158.883
200.764
32.649
34.054
40.747
160.422
95.195
133.416
167.201
180.212
/
54.319
54.441
74.449
113.158
176.201
192.843
168.780
147.997
157.255
168.088
167.373
90.346
129.053
238.137
133.637
131.187
130.418
136.337
161.816
151.202
153.003
162.162
168.682
57.311
/
42.156
72.971
131.397
88.757
68.735
27.053
37.770
35.837
87.186
84.277
22.351
31.245
19.775
16.085
45.258
90.204
53.709
88.570
183.788
95.205
86.693
29.118
39.302
41.360
132.569
94.249
30.431
32.076
24.356
19.274
31.273
105.418
77.202
118.590
204.917
109.860
57.611
43.936
44.885
50.225
190.393
104.047
30.630
32.353
26.843
17.326
Vir: Povzeto po International trade centre, vrednosti so v dolarjih.
31.269
154.490
118.175
102.208
215.793
81.137
66.650
61.928
50.976
58.427
214.620
/
36.709
33.233
27.002
17.465
2006
74.726.347
27.116.826
21.813.377
6.024.211
5.507.531
1.966.586
1.703.177
1.599.766
1.234.676
932.932
829.360
519.852
466.626
351.825
321.989
275.826
261.607
215.674
210.867
204.163
196.420
192.824
181.032
169.235
168.266
160.323
152.811
135.213
130.697
125.626
101.741
97.026
89.139
70.963
57.138
56.719
51.844
49.867
45.486
32.021
29.029
18.336
6
TABELA 32: SVETOVNI UVOZ OBUTVE IN DELOV OBUTVE IZRAŽENE V
DOLARJIH
Svet
EU25
ZDA
Hong Kong
Japonska
Kanada
Rusija
Švica
Avstralija
J. Koreja
ZAE
Kitajska
JAR
Romunija
Norveška
Mehika
Turčija
Tajvan
Čile
Singapur
S. Arabija
Vietnam
Izrael
Ukrajina
Argentina
Venezuela
Hrvaška
Belorusija
N. Zelandija
Kolumbija
Brazilija
Bolgarija
Srbija
Indija
BIH
Tunizija
Tajska
Malezija
Ekvador
Indonezija
Macao
Pakistan
Kambodža
Bangladeš
Svetovni uvoz obutve in podobnih stvari v tisočih dolarjev
2002
2003
2004
2005
54.840.548
60.069.112
66.398.548
73.345.493
21.826.270
25.375.752
28.660.525
31.447.274
16.159.259
16.412.655
17.403.243
18.906.886
5.030.488
5.008.319
4.959.735
5.384.587
2.935.633
3.077.957
3.260.196
3.582.377
1.063.104
1.114.120
1.224.150
1.365.937
242.136
302.337
307.395
572.168
699.999
791.872
859.703
871.310
562.419
597.863
706.889
802.255
403.583
515.677
553.204
670.947
251.186
278.584
353.586
411.658
304.065
373.622
474.837
541.702
190.595
272.978
403.235
487.417
283.188
348.048
387.781
430.085
279.690
342.262
398.768
442.911
338.008
400.401
391.205
418.790
116.214
191.058
303.284
412.786
243.938
285.663
353.525
398.395
188.427
203.141
260.067
306.487
224.821
277.842
317.585
301.012
190.084
182.967
198.790
257.672
281.109
277.386
283.130
278.299
184.499
191.862
208.681
234.131
51.057
77.062
39.289
269.921
27.833
94.783
146.078
183.269
77.989
41.023
94.929
212.864
122.664
155.943
175.109
183.050
50.283
61.332
59.045
146.229
115.900
133.548
152.760
172.083
74.940
78.993
101.606
140.213
50.082
54.013
72.171
122.384
56.670
84.465
100.944
116.678
72.489
/
120.722
97.832
23.607
36.861
52.186
92.975
/
45.500
76.898
106.991
129.094
97.136
74.755
74.202
49.861
63.592
69.652
75.325
80.361
102.834
179.733
91.950
62.726
67.995
90.889
97.301
60.214
61.510
55.555
59.285
44.746
41.751
77.048
/
/
14.822
19.745
23.674
6.700
4.988
4.294
16.376
19.020
21.059
15.410
15.246
Vir:
Povzeto
in
preračunano
http://www.intracen.org/appli1/TradeCom/.
po
International
2006
79.910.899
34.125.542
20.199.991
5.249.184
3.820.571
1.551.753
1.171.628
945.755
876.886
835.703
629.533
608.183
575.354
490.362
483.959
481.269
452.880
381.913
373.807
346.092
301.179
259.116
256.124
256.076
242.683
232.889
219.444
210.313
185.262
176.790
149.167
139.106
133.186
125.646
120.148
119.011
111.188
110.866
106.445
71.096
51.222
22.740
20.379
18.845
trade
centre,
Iz tabele je razvidno, da se je svetovni izvoz obutve od leta 2002 do leta 2006 dvigoval.
Izvoz EU je v letu predstavljal 36 % svetovnega izvoza. Največja naslednja izvoznica je
Kitajska s 30 % svetovnega izvoza in sledi ji Hong Kong z 8 % svetovnega izvoza. Od
azijskih držav sledijo še Vietnam, Indija, Tajska, J. Koreja, Tajvan, Singapur in Malezija.
7
Iz tabele je razvidno, da se je svetovni uvoz obutve od leta 2002 do leta 2006 dvigoval.
Uvoz EU je v letu predstavljal 43 % svetovnega uvoza. Največja naslednja uvoznica je
ZDA z 30 % svetovnega uvoza in sledi ji Hong Kong z 8 % svetovnega uvoza. Od
azijskih držav sledijo še Japonska, J. Koreja, Kitajska, Tajvan, Singapur in Vietnam.
8
PRILOGA 6: IZRAČUNANE KORELACIJSKE TABELE ZA KITAJSKO IN
VIETNAM
TABELA 33: PODATKI ZA VIETNAM
Leto
Izvoz obutve
in delov
obutve v
EU27(Yi)
2003
2004
2005
2006
2007
2125406150
2198294660
2107405360
2105593780
2100367700
Uvoz
obutve in
delov
obutve iz
EU27(x1)
3175480
2877550
3480900
3888590
4348850
Celoten izvoz
Vietnam v
EU27 (x2)
Celoten uvoz
Vietnama iz
EU 25 (x3)
Celoten izvoz
Vietnama v
Svet (x4)
Celoten uvoz
Vietn ama iz
sveta (x5)
Rast
BDP
(x6)
Stopnja
inflacije
(x7)
3567000000
3995000000
4429000000
6231000000
7111000000
2294000000
2163000000
2081000000
2619000000
3937000000
17146000000
20576000000
25329000000
29823000000
32531000000
19753000000
22727000000
26089000000
32352000000
39553000000
7,3
7,8
8,4
8,2
8,0
3,9
7,7
8,3
7,5
6,5
Vir: Statistični podatki so pridobljeni iz Vietnam EU bilateral trade and trade with the
world, ki je izdal DG Trade in podatki za uvoz in izvoz obutve iz Export helpdesk.
TABELA 34 : POVPREČNE VREDNOSTI
Izvoz obutve in delov
obutve v EU27
Uvoz obutve in delov
obutve iz EU27
Celoten izvoz Vietnama v
EU27
Celoten uvoz Vietnama iz
EU 27
Celoten izvoz Vietnama v
Svet
Celoten uvoz Vietnama iz
sveta
Rast
BDP
Stopnja
Inflacije
Vir: Lastna raziskava.
Aritmetična sredina
2127413530
St. odklon
40731036,8
N
5
3554274
580935,069
5
5066600000
1527993717
5
2618800000
764873977
5
25081000000
6350390106
5
28094800000
7934674486
5
0,42190046
5
7,94
5
6,78
1,73551145
9
TABELA 35: IZRAČUNANA KORELACIJSKA TABELA ZA VIETNAMSKI
UVOZ, IZVOZ, RAST BDP IN STOPNJO INFLACIJE
Vrednost
Pearsonov
izvoza obutve koef.
in delov
p (enostranski
obutve v EU27 preizkus)
v evrih
Vrednost
Pearsonov
uvoza obutve koef.
in delov
p (enostranski
obutve iz EU preizkus)
27 v evrih
Vrednost
Pearsonov
celotnega
koef.
izvoza
p (enostranski
Vietnama v
preizkus)
EU 27
Vrednost
Pearsonov
celotnega
koef.
uvoza
p (enostranski
Vietnama iz preizkus)
EU 27
Vrednost
Pearsonov
celotnega
koef.
izvoza
p (enostranski
Vietnama v
preizkus)
Svet
Vrednost
Pearsonov
celotnega
koef..
uvoza
p (enostranski
Vietnama iz preizkus)
Sveta
Letna rast
Pearsonov
BDP
koef.
p (enostranski
preizkus)
Stopnja
Pearsonov
inflacije
koef.
p (enostranski
preizkus)
Vrednost
izvoza
obutve in
delov
obutve v
EU27 v
evrih
Vrednost
uvoza
obutve
in delov
obutve iz
EU 27 v
evrih
Vrednost
celotnega
izvoza
Vietnam
a v EU
27
Vrednost
celotnega
uvoza
Vietnama
iz EU 27
Vrednost
celotnega
izvoza
Vietnam
a v Svet
Vrednost
celotnega
uvoza
Vietnama
iz Sveta
Letna
rast
BDP
v%
Stopnja
inflacije
v%
1,000
-0,787
-0,566
-0,454
-0,593
-0,562
-0,366
0,115
-
0,057
0,160
0,221
0,146
0,162
0,272
0,427
-0,787
1,000
0,945
0,854
0,918
0,947
0,447
0,093
0,057
-
0,008
0,033
0,014
0,007
0,225
0,441
-0,566
0,945
1,000
0,859
0,962
0,988
0,482
0,248
0,160
0,008
-
0,031
0,004
0,001
0,206
0,344
-0,454
0,854
0,859
1,000
0,737
0,879
0,080
-0,126
0,221
0,033
0,031
-
0,078
0,025
0,449
0,420
-0,593
0,918
0,962
0,737
1,000
0,970
0,700
0,463
0,146
0,014
0,004
0,078
-
0,003
0,094
0,216
-0,562
0,947
0,988
0,879
0,970
1,000
0,520
0,289
0,162
0,007
0,001
0,025
0,003
-
0,185
0,319
-0,366
0,447
0,482
0,080
0,700
0,520
1,000
0,882
0,272
0,225
0,206
0,449
0,094
0,185
-
0,024
0,115
0,093
0,248
-0,126
0,463
0,289
0,882
1,000
0,427
0,441
0,344
0,420
0,216
0,319
0,024
-
TABELA 36: PODATKI ZA KITAJSKO
Leto
(Yi) Izvoz
obutve in
delov obutve
v EU27
2003
2004
2005
2006
2007
2594289840
3017266190
4911781630
5546425700
5801788600
Uvoz
obutve in
delov
obutve iz
EU27
22589190
32935620
41554060
45314610
62439820
Celoten izvoz
Kitajske v EU27
Celoten uvoz
Kitajske iz EU
27
Celoten izvoz
Kitajske v svet
Celoten uvoz
Kitajske iz
sveta
Rast
BDP
Stopnja
Inflacije
69965000000
87355000000
117083000000
150735000000
179604000000
48626000000
56697000000
59434000000
71966000000
80381000000
379567000000
466133000000
599460000000
752846000000
873213000000
321317000000
399264000000
470673000000
559248000000
622123000000
9,1
10,1
10,4
10,7
10,0
1,2
3,9
1,8
1,5
2,2
Vir: Statistični podatki so pridobljeni iz China EU bilateral trade and trade with the world,
ki je izdal DG Trade in podatki za uvoz in izvoz obutve iz Export helpdesk.
10
TABELA 37: IZRAČUNANA KORELACIJSKA TABELA ZA KITAJSKI UVOZ,
IZVOZ, RAST BDP IN STOPNJO INFLACIJE
Vrednost
izvoza
obutve in
delov
obutve v
EU27 v
evrih
Vrednost
uvoza
obutve in
delov
obutve iz
EU 27 v
evrih
Vrednost
celotnega
izvoza
Kitajske
v EU 27
Vrednost
celotnega
uvoza
Kitajske
iz EU 27
Vrednost
celotnega
izvoza
Kitajskea
v Svet
Vrednost
celotnega
uvoza
Kitajske
iz Sveta
Letna
rast
BDP
Stopnja
inflacije
1,000
0,909
0,954
0,904
0,958
0,960
0,703
-0,249
-
0,016
0,006
0,018
0,005
0,005
0,092
0,343
0,909
1,000
0,972
0,964
0,970
0,971
0,531
0,023
0,016
-
0,003
0,004
0,003
0,003
0,178
0,485
0,954
0,972
1,000
0,987
1,000
0,994
0,571
-0,133
0,006
0,003
-
0,001
0,000
0,000
0,157
0,415
0,904
0,964
0,987
1,000
0,987
0,986
0,558
-0,019
0,018
0,004
0,001
-
0,001
0,001
0,164
0,488
0,958
0,970
1,000
0,987
1,000
0,996
0,590
-0,126
0,005
0,003
0,000
0,001
-
0,000
0,147
0,420
0,960
0,971
0,994
0,986
0,996
1,000
0,648
-0,063
0,005
0,003
0,000
0,001
0,000
-
0,119
0,460
0,703
0,531
0,571
0,558
0,590
0,648
1,000
0,174
0,092
0,178
0,157
0,164
0,147
0,119
-
0,390
-0,249
0,023
-0,133
-0,019
-0,126
-0,063
0,174
1,000
0,343
0,485
0,415
0,488
0,420
0,460
0,390
-
Vrednost
Pearsonov koef.
izvoza obutve
in delov
p (enostranski
obutve v
preizkus)
EU27 v evrih
Vrednost
Pearsonov koef.
uvoza obutve
p (enostranski
in delov
obutve iz EU preizkus)
27 v evrih
Vrednost
Pearsonov koef.
celotnega
p (enostranski
izvoza
Kitajske v EU preizkus)
27
Vrednost
Pearsonov koef.
celotnega
p (enostranski
uvoza
preizkus)
Kitajske iz
EU 27
Vrednost
Pearsonov koef.
celotnega
izvoza
p (enostranski
Kitajske v
preizkus)
Svet
Vrednost
Pearsonov
celotnega
koef..
uvoza
p (enostranski
Kitajske iz
preizkus)
Sveta
Letna rast
Pearsonov koef.
BDP
p (enostranski
preizkus)
Stopnja
Pearsonov koef.
inflacije
p (enostranski
preizkus)
TABELA 38: POVPREČNE VREDNOSTI
Izvoz obutve in delov obutve v EU27
Uvoz obutve in delov obutve iz EU27
Celoten izvoz Vietnam v EU27
Celoten uvoz Vietnama iz EU 27
Celoten izvoz Vietnama v svet
Celoten uvoz Vietnama iz sveta
Rast BDP
Stopnja inflacije
Aritmetična sredina
4374310392
40966660
120948000000
63420800000
614244000000
474525000000
10,06
2,12
St. odklon
1475674913
14854084,58
44917941480
12655621229
202178000000
120535000000
0,602494813
1,061602562
N
5
5
5
5
5
5
5
5
11
PRILOGA 7: PRILOGA K HIPOTEZI H5
KITAJSKA
Legenda:
KPUO_EU25- Proizvedena letna količina usnjene obutve v državah EU25 v parih obutve
CEUO_EU25- Povprečna letna cena proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25
KIUOE_PD- Povprečna letna količina izvožene kitajske usnjene obutve v države EU25
za katero velja protidampinški ukrep v parih obutve
CKIUPOPP- Povprečna letna cena para izvožene kitajske usnjene obutve v države EU25
v evrih za katero velja protidampinški ukrep
Regression
Descriptive Statistics
Mean
Std. Deviation
N
KPUO_EU25
4,2459E8
6,29928E7
5
CEUO_EU25
26,22
2,243
5
4,4229E7
2,29355E7
5
7,29
0,430
5
KIUOE_PD
CKIUOE_PD
TABELA 40: SPREMENLJIVKE
Variables Entered/Removed
Model
1
Variables Entered
Variables Removed
CKIUOE_PD,
Method
Enter
KIUOE_PD,
CEUO_EU25a
a. All requested variables entered.
TABELA 41: VSEBINA MODELA
Model Summary
Model
1
R
,995a
R Square
,991
Adjusted R
Std. Error of
Change Statistics
Square
the Estimate
R Square Change
F Change
df1
df2
Sig. F Change
,964
1,19543E7
,991
36,690
3
1
,121
a. Predictors: (Constant), CKIUOE_PD, KIUOE_PD, CEUO_EU25
12
Z modelom sem pojasnil 96 odstotkov proizvodnje usnjene obutve v državah EU25.
TABELA 42: ANOVA
ANOVAb
Model
1
Sum of Squares
Df
Mean Square
F
Sig.
Regression
1,573E16
3
5,243E15
36,690
,121a
Residual
1,429E14
1
1,429E14
Total
1,587E16
4
a. Predictors: (Constant), CKIUOE_PD, KIUOE_PD, CEUO_EU25
b. Dependent Variable: KPUO_EU25
TABELA 43: KORELACIJE
Correlations
Pearson Correlation
Sig. (1-tailed)
N
KPUO_EU25
CEUO_EU25
KIUOE_PD
CKIUOE_PD
KPUO_EU25
1,000
-,985
-,976
,873
CEUO_EU25
-,985
1,000
,942
-,888
KIUOE_PD
-,976
,942
1,000
-,813
CKIUOE_PD
,873
-,888
-,813
1,000
KPUO_EU25
.
,001
,002
,027
CEUO_EU25
,001
.
,008
,022
KIUOE_PD
,002
,008
.
,047
CKIUOE_PD
,027
,022
,047
.
KPUO_EU25
5
5
5
5
CEUO_EU25
5
5
5
5
KIUOE_PD
5
5
5
5
CKIUOE_PD
5
5
5
5
13
TABELA 44: KOEFICIENTI
Coefficientsa
Model
Unstandardized Coefficients
Standardized
t
Sig.
95,0% Confidence Interval for B
Coefficients
1
B
Std. Error
(Constant)
8,306E8
4,234E8
CEUO_EU25
-1,515E7
1,016E7
-1,193
6033523,205
KIUOE_PD
CKIUOE_PD
Beta
Lower Bound
Upper Bound
1,962
,300
-4,549E9
6,210E9
-,539
-1,491
,376
-1,443E8
1,140E8
,783
-,434
-1,523
,370
-11,145
8,759
3,067E7
,041
,197
,876
-3,836E8
3,957E8
a. Dependent Variable: KPUO_EU25
VIETNAM
Legenda:
KPUO_EU25- Proizvedena letna količina usnjene obutve v državah EU25 v parih obutve
CEUO_EU25- Povprečna letna cena proizvedenega para usnjene obutve v državah EU25
VIUOE_PD- Povprečna letna količina izvožene vietnamske usnjene obutve v države
EU25 za katero velja protidampinški ukrep v parih obutve
CVIUOE_PD- Povprečna letna cena para izvožene vietnamske usnjene obutve v države
EU25 v evrih za katero velja protidampinški ukrep
Regression
Descriptive Statistics
Mean
Std. Deviation
N
KPUO_EU25
4,2459E8
6,29928E7
5
CEUO_EU25
26,22
2,243
5
2,8623E7
3,15271E6
5
7,83
0,332
5
VIUOE_PD
CVIUOE_PD
14
TABELA 46: OBRAVNAVANE SPREMENLJIVKE
Variables Entered/Removed
Model Variables Entered
Variables
Method
Removed
1
CVIUOE_PD,
.
Enter
VIUOE_PD,
CEUO_EU25a
a. All requested variables entered.
TABELA 47: VSEBINA MODELA
Model Summary
Model
1
R
,996a
R Square
Adjusted R
Std. Error of the
Square
Estimate
,968
1,12876E7
,992
Change Statistics
R Square Change
F Change
df1
df2
Sig. F Change
,992
41,192
3
1
,114
a. Predictors: (Constant), CVIUOE_PD, VIUOE_PD, CEUO_EU25
Correlations
Pearson Correlation
Sig. (1-tailed)
N
KPUO_EU25
CEUO_EU25
VIUOE_PD
CVIUOE_PD
KPUO_EU25
1,000
-,985
,386
,331
CEUO_EU25
-,985
1,000
-,406
-,453
VIUOE_PD
,386
-,406
1,000
-,139
CVIUOE_PD
,331
-,453
-,139
1,000
KPUO_EU25
.
,001
,260
,293
CEUO_EU25
,001
.
,249
,222
VIUOE_PD
,260
,249
.
,412
CVIUOE_PD
,293
,222
,412
.
KPUO_EU25
5
5
5
5
CEUO_EU25
5
5
5
5
VIUOE_PD
5
5
5
5
CVIUOE_PD
5
5
5
5
15
TABELA 49: ANOVA
ANOVAb
Model
1
Sum of Squares
df
Mean Square
F
Sig.
Regression
1,574E16
3
5,248E15
41,192
,114a
Residual
1,274E14
1
1,274E14
Total
1,587E16
4
a. Predictors: (Constant), CVIUOE_PD, VIUOE_PD, CEUO_EU25
b. Dependent Variable: KPUO_EU25
TABELA 50: KOEFICIENTI
Coefficientsa
Model
1
Unstandardized Coefficients
B
Std. Error
(Constant)
1,552E9
2,594E8
CEUO_EU25
-3,093E7
3331475,031
-1,717
-3,410E7
VIUOE_PD
CVIUOE_PD
a. Dependent Variable: KPUO_EU25
Standardized
t
Sig.
95,0% Confidence Interval for
Coefficients
B
Beta
Lower Bound Upper Bound
5,981
,105
-1,745E9
4,848E9
-1,101
-9,285
,068
-7,326E7
1,140E7
2,134
-,086
-,805
,569
-28,826
25,393
2,076E7
-,180
-1,642
,348
-2,979E8
2,297E8
16
Legenda:
KIUO1- Količina kitajskega izvoza usnjene obutve v EU25 za katero velja protidampinški
ukrep od leta 2000 do leta 2005
KPO1- Količina proizvedene obutve v Kitajski od leta 2000 do leta 2005
KIUO2- Količina kitajskega izvoza usnjene obutve v EU25 za katero velja protidampinški
ukrep od leta 2006 do leta 2008
KPO2- Količina proizvedene obutve v Kitajski od leta 2006 do leta 2008
VIUO1- Količina vietnamskega izvoza usnjene obutve v EU25 za katero velja
protidampinški ukrep od leta 2000 do leta 2005
VPO1- Količina proizvedene obutve v Vietnamu od leta 2000 do leta 2005
VIUO2- Količina vietnamskega izvoza usnjene obutve v EU25 za katero velja
protidampinški ukrep od leta 2006 do leta 2008
VPO2- Količina proizvedene obutve v Vietnamu od leta 2006 do leta 2008
GET FILE='C:\analiza 10\h6 hipoteza.sav'. T-TEST PAIRS=KIUO1 KIUO2 VIUO1
VIUO2
WITH
KPO1
KPO2
VPO1
VPO2
(PAIRED)
/CRITERIA=CI(.9500)
/MISSING=ANALYSIS.
T-Test
Paired Samples Statistics
Pair 1
Pair 2
Pair 3
Pair 4
Mean
N
Std. Deviation
Std. Error Mean
KIUO1
2,0952E7
6
1,71477E7
7,00052E6
KPO1
7,2550E9
6
9,73114E8
3,97272E8
KIUO2
6,2755E7
3
2,87073E6
1,65741E6
KPO2
9,9333E9
3
6,02771E8
3,48010E8
VIUO1
2,3303E7
6
8,20138E6
3,34820E6
VPO1
1,3833E8
6
4,36360E7
1,78143E7
VIUO2
2,5919E7
3
2,09432E6
1,20915E6
VPO2
2,4819E8
3
1,30482E7
7,53338E6
17
Paired Samples Correlations
N
Correlation
Sig.
Pair 1
KIUO1 & KPO1
6
,830
,041
Pair 2
KIUO2 & KPO2
3
-,937
,228
Pair 3
VIUO1 & VPO1
6
,769
,074
Pair 4
VIUO2 & VPO2
3
-,751
,460
TABELA 53: PARNI T TEST
Paired Samples Test
Paired Differences
t
df
Sig. (2tailed)
95% Confidence Interval of
the Difference
Mean
Std. Deviation
Std. Error
Lower
Upper
Mean
Pair 1
KIUO1 -
-7,23405E9
9,58936E8
3,91484E8
-8,24039E9
-6,22771E9
-18,479
5
,000
-9,87058E9
6,05461E8
3,49563E8
-1,13746E10
-8,36653E9
-28,237
2
,001
-1,15030E8
3,76928E7
1,53880E7
-1,54587E8
-7,54743E7
-7,475
5
,001
-2,22267E8
1,46854E7
8,47863E6
-2,58748E8
-1,85786E8
-26,215
2
,001
KPO1
Pair 2
KIUO2 KPO2
Pair 3
VIUO1 VPO1
Pair 4
VIUO2 VPO2
18
Legenda:
KIKUO- Količina izvožene kitajske usnjene obutve za katero velja protidampinški ukrep
KPKO- Količina proizvedene vse obutve v Kitajski
KIVUO- Količina izvožene vietnamske usnjene obutve za katero velja protidampinški
ukrep
KPVU- Količina proizvedene vietnamske obutve
T-Test
Pair 1
Pair 2
Mean
N
Std. Deviation
Std. Error Mean
KIKUO
3,4886E7
9
2,49542E7
8,31805E6
KPKO
8,1478E9
9
1,57355E9
5,24515E8
KIVUO
2,4175E7
9
6,69676E6
2,23225E6
KPVO
1,7495E8
9
6,51884E7
2,17295E7
N
Correlation
Sig.
Pair 1
KIKUO & KPKO
9
,923
,000
Pair 2
KIVUO & KPVO
9
,547
,127
Paired Samples Test
Paired Differences
t
df
Sig. (2tailed)
95% Confidence Interval
of the Difference
Mean
Pair 1 KIKUO -
Std.
Std. Error
Lower
Upper
Deviation
Mean
-8,11289E9
1,55055E9
5,16849E8
-9,30475E9 -6,92104E9 -15,697
8
,000
-1,50776E8
6,17803E7
2,05934E7
-1,98265E8 -1,03287E8
8
,000
KPKO
Pair 2 KIVUO KPVO
-7,322
19
Legenda:
KUO_PA- Količina uvožene kitajske usnjene obutve v EU25 za katero velja
protidampinški ukrep
KOSUO- Količina uvožene kitajske otroške in športne usnjena obuteve v EU25 za katero
ne velja protidampinški ukrep
VUO_PA- Količina uvožene vietnamske usnjene obutve v EU25 za katero velja
protidampinški ukrep
VOSUO- Količina uvožene kitajske otroške in športne usnjene obutve v EU25 za katero ne
velja protidampinški ukrep
T-Test
Pair 1
Pair 2
Mean
N
Std. Deviation
Std. Error Mean
KUO_PA
3,4886E7
9
2,49542E7
8,31805E6
KOSUO
9,5557E7
9
5,81156E7
1,93719E7
VUO_PA
2,4175E7
9
6,69676E6
2,23225E6
VOSUO
7,4778E7
9
1,75780E7
5,85935E6
N
Correlation
Sig.
Pair 1
KUO_PA & KOSUO
9
,896
,001
Pair 2
VUO_PA & VOSUO
9
,970
,000
20
Paired Samples Test
Paired Differences
t
df
Sig. (2tailed)
95% Confidence Interval
of the Difference
Mean
Pair 1 KUO_PA -
Std.
Std. Error
Deviation
Mean
Lower
Upper
-6,06710E7 3,74475E7
1,24825E7
-8,94556E7 -3,18863E7
-4,860
8
,001
-5,06029E7 1,12017E7
3,73390E6
-5,92133E7 -4,19925E7 -13,552
8
,000
KOSUO
Pair 2 VUO_PA VOSUO
21
PRILOGA 11: DELOVNI ŽIVLJENJEPIS
Uroš Kralj, univ.dipl.ing. tehnologije prometa, rojen 11.12.1975 v Kopru, stanujoč v
Portorožu, Pot pomorščakov 35, sem se po končani srednji pomorski šoli, smer ladijski
tehnik, vpisal na Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu. Leta 1998 sem diplomiral
iz smeri Ladijsko strojništvo z diplomsko nalogo Mazanje glavnega ladijskega pogona.
Leta 2002 sem nadaljeval študij na Fakulteti za pomorstvo in promet in zaključil
univerzitetni program Tehnologija prometa z diplomsko nalogo Total Quality Management
v podjetju Cimos Koper.
V diplomski nalogi Total Quality Management sem med drugim tudi preučil standarde
kakovosti. Saj globalizacija svetovnega gospodarstva predstavlja obdobje stalnih in vse
večjih sprememb. Za preučevanje enega največjih slovenskih izvoznih podjetij sem se
odločil, ker ravno avtomobilska industrija doživlja hitre spremembe in intenziven
tehnološki razvoj, ter ima močan vpliv na gospodarstvo države v kateri je prisotna.
Avtomobilska industrija povezuje ogromne materialne, znanstvene in razvojno
raziskovalne vire. Zaradi svoje pomembnosti in velikosti pa je pogosto tudi predmet
državnih ukrepov, zaščite in pospeševanja njenega razvoja.
Študij sem nato nadaljeval na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, podiplomski
program Mednarodna ekonomija. Ob študiju sem spoznal finančno področje, zakonodajno
politiko EU in področje mednarodnega trženja. Nekaj od teh spoznanj sem v praksi že
udejanjil, predvsem pri trženju lastnih kapacitet in pripravljanju različnih spletnih strani za
namen trženja. Pripravljam spletne strani, analiziram in spremljam razmere na trgu ter se
aktivno ukvarjam s trženjem, kar me tudi zelo veseli. Zelo dober sem predvsem pri delu z
računalnikom in z razvijanjem vedno novih programov.
Zaposlen sem bil v podjetju Splošna plovba kot asistent ladijskega stroja, nato šest
mesecev zaposlen v podjetju Riba. V letu 2007 sem se zaposlil v podjetju Cimos na
področju tehnologije varjenja. Od leta 2009 sem samozaposlen za dejavnost trženja
turističnih apartmajev.
Govorim angleški in italijanski jezik, pasivno tudi hrvaški jezik. Pri svojem delu
uporabljam MS Office, Word, Excel, Project in Internet. Obvladam tudi programe za
oblikovanje kot sta Picassa in AutoCad. Pri Gea College sem v letu 2002 uspešno opravil
Šolo podjetništva za mlade. V letu 2006 sem uspešno zaključil program ECDL in prejel
ECDL certifikat Slovenskega društva Informatika. V letu 2008 pa sem pričel s tečajem
nemškega jezika.