Predstavljamo: Novi generalni sekterar PZS, Celostna - Gore

Transcription

Predstavljamo: Novi generalni sekterar PZS, Celostna
grafična podoba PZS, Nova knjiga Slovensko
planinstvo, Razpis za strokovnega delavca PZS,
Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov
v planinskih kočah, Junijski posveti, Dan slovenskih
planincev 2011
Priloga:
DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS,
7. maj 2011
Ljubljana,
3. maj 2011,
letnik 37, številka 3
VSEBINA
AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE
Novi generalni sekretar PZS Celostna grafična podoba
Vabilo na Dan slovenskih planincev - Jeruzalem v Slovenskih Goricah
Nova knjiga Slovensko planinstvo
Energetski park Peca
Skupaj smo močni
Razpis za strokovnega delavca
Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah
l. in ll. kategorije v letu 2011
Junijski posveti za vodstva planinskih društev
Okrogli mizi PZS na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale
Nagrada PZS filmu Voda, ki poganja kolo
PZS na sejmu LOV - Zagledani v naravo!
Povabilo PD za sodelovanje pri izvedbi izbranih aktivnosti PZS v letu 2012
8
9
10
10
11
11
DELO KOMISIJ PZS
Komisija za odprave v tuja gorstva
Ledno plezanje
Komisija za alpinizem
Komisija za tekmovalno turno smučanje
Mladinska komisija
Vodniška komisija
Komisija za planinske poti
Planinska založba
Komisija za turno kolesarstvo
12 12 13
13
14 16
25
26
27 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV
KORISTNE INFORMACIJE
ZANIMIVOSTI
VABIMO 3 4
4 5
6
6
7
28
31
33 38
priloga
DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9 (p. p. 214), 1001 Ljubljana, urednica Zdenka Mihelič,
zdenka.mihelic@pzs.si, tehnična urednica Hedvika Petkovšek, hedvika@pzs.si, tisk Fotolito Dolenc d. o. o.,
naklada 700 izvodov, maj 2011. Spletna stran www.pzs.si, facebook http://sl‐si.facebook.com/people/Planinska‐Zveza‐Slovenije/ Prispevke za objavo v Obvestilih PZS pošljite naslov obvestila@pzs.si.
Naslovnica: Spomladansko obarvana narava vabi k sebi tudi turne kolesarje. Foto: Jože Rovan.
Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.
Strokovna služba PZS (faks 01/ 43 45 690, info@pzs.si)
Uradne ure: ponedeljek 8.00–14.00, sreda 8.00–15.00, petek 8.00–14.00, odmor za malico: 10.30–11.00.
Planinska založba: ponedeljek 8.00 –17.00, sreda 8.00–15.00, petek 8.00–14.00.
Generalni sekretar: 01/ 43 45 682
generalni.sekretar@pzs.si, matej.planko@pzs.si MK, VK, KUP: 01/ 43 45 689
veronika.susman@pzs.si
Tajništvo: 01/ 43 45 680
mija.stegu@pzs.si
KA, KOTG, KŠP, KTK, KTTS: 01/ 43 45 686
matjaz.serkezi@pzs.si
Planinska založba: 01/ 43 45 684
planinska.zalozba@pzs.si
KPP, GK, KVGN: 01/ 43 45 680
info@pzs.si
Obvestila, koledar, spletna stran: 01/ 43 45 690
hedvika@pzs.si, obvestila@pzs.si
Blagajna: 01/ 43 45 688
katarina@pzs.si
Računovodstvo, Planinski vestnik: 01/ 43 45 686
ursa@pzs.si, pv@pzs.si Računovodja: 01/ 43 45 692
vera.smid@pzs.si
AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE
Novi generalni
sekretar PZS je
Matej Planko
Zdenka Mihelič
V
četrtek, 31. marca 2011, je Upravni odbor
Planinske zveze Slovenije na svoji četrti
seji soglasno potrdil in imenoval Mateja Planka iz PD Slivnica pri Celju za novega generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije. Na
ponovljeni razpis PZS za novega generalnega
sekretarja, ki je bil objavljen na Zavodu RS za
zaposlovanje 11. marca 2011, se je sicer javilo
devet kandidatov.
Matej Planko zelo dobro pozna delovanje planinske organizacije, saj že vrsto let
aktivno deluje na področju prostovoljnega
planinstva, od leta 2003 pa do danes je opravljal tudi naloge predsednika Planinskega
društva Slivnica pri Celju. Član planinske
organizacije je od leta 1987, je vodnik PZS
(od 1991) in navdušen s planinsko orientacijo,
kjer je kot tekmovalec in organizator dosegal
lepe uspehe. Skupaj z matičnim planinskim
društvom je uspešno organiziral zaključno
državno tekmovanje v planinski orientaciji
SPOT 2008 in letošnjo Državno tekmovanje
Mladina in gore. Aktivno deluje in sodeluje tudi pri organizaciji planinskih taborov
mladih planincev v Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev. Sicer
pa je bil 39-letni univerzitetni diplomirani
inženir strojništva od leta 1998 zaposlen v
poslovnem sistemu Alpos. Zadnjih deset let je
delal na vodstvenih položajih v različnih delih
podjetja Alpos, nazadnje je bil vodja razvoja
v eni od hčerinskih podjetij, sodeloval pa je
tudi v razvojno investicijskem konzorciju, ki
uspešno črpa sredstva Evropskih razvojnih
skladov. Na mesto generalnega sekretarja PZS
je bil imenovan za dobo štirih let s šestmesečnim poskusnim delom.
Novi generalni sekretar Planinske zveze
Slovenije Matej Planko se je ob imenovanju
zahvalil za zaupanje in smelo pogledal v prihodnost: »Na razpis za generalnega sekretarja
sem se prijavil, ker vem, da lahko povežem
dosedanje delo in poznavanje prostovoljnega
planinstva z izkušnjami, ki sem jih pridobil na
sedanjem delovnem mestu, in ponudim planinski organizaciji nekaj pozitivnega. Skupaj z zaposlenimi v strokovni službi bomo nadgrajevali
dosedanje delo in krovno organizacijo še bolj
približali planinskim društvo in njihovim potrebam. Prav tako bomo v strokovnih službah
OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
dvignili nivo strokovnosti, da bomo kvaliteten
servis vsem matičnim komisijam in odborom,
ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Čaka nas veliko dela pri ustvarjanju
prepoznavnosti planinske zveze, ki vključuje
263 društev in preko 57.000 članov, pod njenim
okriljem so vrhunski športniki, ki posegajo v
sam svetovni vrh, na drugi strani pa razvejana
mreža prostovoljnih planinskih društev skrbi
za planinsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo
vsi. Zagotovo obstajajo še dodatne možnosti
za pridobivanje sredstev iz razpisov, ki jih še
nismo izkoristili. Tukaj je še trženje lastnih programov, predvsem planinskih edicij. Skratka,
izzivov je veliko in se jih bom s sodelovanjem
in angažiranjem vseh zaposlenih v strokovni
službi Planinske zveze Slovenije zavzeto lotil.
Še enkrat se zahvaljujem vsem članom UO PZS
za enotno podporo. To zame pomeni še večjo
odgovornost, a se veselim odprtega, ustvarjalnega in korektnega sodelovanja z vsemi.«
Novemu generalnemu sekretarju PZS je po imenovanju prvi čestital predsednik PZS Bojan Rotovnik.
foto Zdenka Mihelič
Generalni sekretar PZS
je od 31. marca 2011
Matej Planko,
3
Celostna grafična podoba gradi organizacijo ali podjetje. Gre za oblikovanje korporativne identitete podjetja (organizacije), ki
izraža strategijo, vizijo in poslanstvo ter utrjuje kulturo podjetja ali organizacije. Dodelana
in profesionalna podoba organizacije prinaša
dodano vrednost storitvam, prinaša prepoznavnost, ugled in konkurenčno prednost.
Planinska zveza Slovenije s svojo več kot
stoletno tradicijo si vsekakor zasluži, da je tudi
v tem oziru prepoznavna. Zato je bil s strani
vodstva PZS sprejet sklep o izdelavi CGP. Prvi
osnutki CGP-ja so bili predstavljeni na 3. seji
Upravnega odbora PZS, ki je bila 3. februarja 2011 v Slovenskem planinskem muzeju v
Mojstrani. Svečana predaja celotne grafične
podobe PZS pa je bila v ponedeljek, 4. aprila
2011, v prostorih Planinske zveze Slovenije.
Celostna
grafična podoba
(CGP)
Tone Tomše
C
elostna grafična podoba (CGP) je izražanje podobe podjetja ali organizacije v vizualnem jeziku. Zato jo nekateri
imenujejo tudi celostna vizualna identiteta
(CVI). CGP Je prvi in najmočnejši element
za prepoznavnost podjetja ali organizacije.
Primarni elementi celostne grafične podobe
so oblika in barva logotipa ali simbola, izbor
barv, značilnih za podjetje ali organizacijo,
izbor pisave, oblika žiga ali spominskih žigov,
vizitke, oblika dopisne dokumentacije, spletne
strani in podobno.
Elementi celostne grafične podobe morajo biti oblikovani tako, da so primerni za
najrazličnejšo uporabo. Treba jih je prikazati
v različnih velikostih, uporabljati na izdelkih
iz različnih materialov, tiskati z uporabo štirih
barv in prikazati na računalniških zaslonih.
Poleg dizajna simbola je treba upoštevati tudi
izvedljivost tipografije, spremljajočih barv in
različnih formatov.
V naslednjih fazah je mogoče na podlagi
osnovnih (primarnih) elementov izdelati tudi
obliko reklamnih oglasov, brošur, katalogov,
vabil, letakov, flyerjev, oblikovanje označevalnih in razpoznavnih tabel, zastav ... Glede na zunanjo razpoznavnost je pomembna
izdelava enotnih oznak za majice, vetrovke,
kape, kombinezone idr.
4
Predaja Celostne grafične podobe PZS med
avtorjem Zvonetom Kosoveljem in
predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom,
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE,
PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER
IN OBČINA LJUTOMER
ob 60. obletnici ustanovitve Planinskega društva Ljutomer
VABIJO VSE PLANINCE IN LJUBITELJE PLANINSTVA
v soboto, 4. junija 2011, ob 11. uri,
na Jeruzalem v Slovenskih goricah, kjer se bomo srečali na
DNEVU SLOVENSKIH PLANINCEV 2011
SPOŠTOVANI PLANINCI IN LJUBITELJI PLANINSTVA!
Čeprav smo v Panonskem svetu precej oddaljeni od hribov in gora, pa kljub temu
naše planinsko društvo praznuje častitljivo obletnico. Ljubezen do gora je že davnega
leta 1951 spodbudila zanesenjake, da so ustanovili Planinsko društvo Ljutomer. V tistih,
že precej oddaljenih časih jim je uspelo opraviti kar nekaj »podvigov« – tako je godba
na pihala igrala na vrhu Triglava.
Planinska dejavnost od takrat ni nikoli zamrla in tudi »Prleki« radi in vztrajno
zahajamo v gore. Po naši pokrajini poteka tudi nekaj planinskih transverzal, zato tudi
Prleki trdimo, da smo zavzeti planinci.
Vse to je razlog, da smo letos pripravili srečanje ob DNEVU SLOVENSKIH PLANINCEV prav v naši pokrajini. Veseli bomo, če se našega praznovanja udeležite in
obiščete nekoliko »nižje« planinske poti, ki vas prav gotovo ne bodo pustile ravnodušne.
PRIHOD:
V naše kraje se lahko pripeljete z VLAKOM (priporočamo), avtobusom ali z osebnim
prevozom. Pripravljene imamo štiri možnosti pristopa od izhodišč do cilja na Jeruzalemu. Predlagamo, da za sestop uporabite kakšno drugo različico.
Podrobnejše informacije o vseh možnostih prihoda, parkiranja in odhoda najdete
na spletni strani PD Ljutomer: http://pd-ljutomer.naspletu.com.
Z vsakega izhodiščnega mesta (železniška postaja Pavlovci, železniška postaja Ivanjkovci, železniška postaja Mekotnjak, športna dvorana Ljutomer) je organiziran voden
pohod s planinskim vodnikom. Odhod je ob 9. uri. Na pot se lahko podate tudi sami
(zemljevidi so dostopni na spletni strani PD Ljutomer).
PROGRAM:
Osrednji program se prične ob 11. uri. Po uvodnih pozdravih in kulturnem programu
bomo razvili tudi nov prapor Planinskega društva Ljutomer, nato pa se bomo družili,
poklepetali ter seveda okrepčali, dokler ne bo prišel čas odhoda.
INFORMACIJE: Franc Slokan, 041/ 760 216.
Podrobnejše informacije: spletna stran PD Ljutomer - http://pd-ljutomer.naspletu.com.
PRIJAVA SKUPIN (do 1. junija 2011):
Franc Slokan, tel.: 041/ 760 216, e-pošta: franc.slokan@siol.net
Nova knjiga
Slovensko
planinstvo
V knjigi tudi še
neobjavljene fotografije
Z
godovino slovenskega planinstva so v
preteklosti sicer sistematično in vestno
popisovali številni planinci, ki so aktivno
sodelovali v slovenskih planinskih organizacijah. Vpogled v planinsko dogajanje in
preteklost pa številnim generacijam planincev
skozi mesečne izdaje nudi tudi najstarejša še
izhajajoča revija pri nas, Planinski vestnik.
Kljub temu pa do danes še ni bilo vidnejšega
prispevka zgodovinarjev na to tematiko. Na
željo Planinske zveze Slovenije sta se tega
podviga lotila zgodovinarja mlajše generacije Peter Mikša in Kornelija Ajlec.
Tako nam monografija Slovensko planinstvo prvič ponuja pregled planinske preteklosti na Slovenskem skozi oči zgodovinarjev. V
kronološkem sosledju sledi razvoju planinstva
od prvih zabeleženih pristopov v slovenske
gore preko številnih alpinističnih uspehov
v svetovnih gorstvih, pa vse do odprtja Slovenskega planinskega muzeja leta 2010. Kot
dodana vrednost jo dopolnjujejo kratke biografije vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlage posameznih dogodkov,
predvsem pa bogato slikovno gradivo.
Pisca sta se potrudila monografijo pripraviti tako, da je snov zanimiva za bralce, ki
tematike ne poznajo, hkrati pa zahtevnejšim
bralcem nudita obsežno zbirko koncentriranih podatkov in referenčnih opomb za nadaljnjo raziskavo. Glavni poudarek vsebine je na
organiziranem planinstvu, saj je knjiga med
drugim namenjena domači in tuji promociji
največje krovne planinske organizacije pri nas
– Planinske zveze Slovenije, zaradi česar je besedilo v celoti objavljeno dvojezično. Pregled
je tako v prvi vrsti namenjen v protokolarne
namene Planinske zveze Slovenije. Za lažje
razumevanje posameznih dogodkov sta avtorja predvsem za tuje bralce razširila pregled
na občo zgodovino slovenskega naroda in
ozemlja od zgodnjega 19. stoletja dalje, kar
je zapisano v posebnih razlagalnih odstavkih.
V grobem je knjiga razdeljena na slovensko planinstvo pred drugo svetovno vojno ter
obdobje po njej, skupno pa ima 27 poglavij.
Kot že prej omenjeno, je knjiga bogato ilustrirana, saj ima kar 318 enot slikovnega gradiva
poleg tega pa še 43 razlagalnih odstavkov.
Pri tem pa je pomembno poudariti, da je kar
nekaj slik sploh prvič objavljenih.
Izid knjige: 4. maj 2011.
»Turnc pod Šmarno goro, kamor zelo radi hodijo
mladi turisti, da se urijo v plezanju.«.
(Vir: Razgled, slovenska družabna revija,
1927/28, št. 9, naslovnica.)
5
ENERGETSKI
PARK PECA
Stališče Planinske zveze
Slovenije
Janez Bizjak, načelnik Komisije za varstvo
gorske narave PZS
Bojan Rotovnik, predsednik PZS
O
b svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu,
je Planinska zveza Slovenije v skrbi za
varovanje in ohranitev naravnega okolja podala svoje stališče glede predvidene gradnje
vetrnih elektrarn v tako imenovanem Energetskem parku Peca.
Po doslej znanih in dosegljivih podatkih
je na avstrijski strani Pece predvidena gradnja tako imenovanega Energetskega parka
Peca. Investitor in pobudnik je avstrijska
firma Alpswind. Na vršnem grebenu Pece,
na višini 2.000 metrov, je predvidenih šest
vetrnih elektrarn – vetrnic na visokih stebrih.
Investitor Alpswind utemeljuje gradnjo
elektrarn z obljubami, da bodo zagotavljale
oskrbo z električno energijo za 13.000 gospodinjstev na avstrijski strani Pece in za
smučarske žičnice na Peci. Investitor ima
podporo v deželni politiki, gradnjo energetskega parka pa podpirajo tudi občine in
župani (!) na avstrijski strani. Ker imajo te
občine že zadostno oskrbo z električno energijo iz obstoječe verige HE (sistem Kelag) na
Dravi, je utemeljitev investitorja zavajajoča.
Očitno gre za prikrivanje glavnega namena,
to je hotenje po komercialnem izkoriščanju na
račun grobih posegov v najvišje gore ne glede
na škodljive, celo nepopravljive posledice.
Ni nam znano, če je investitor že pridobil
presojo vplivov na okolje, kar je v takih primerih predpisano tudi v avstrijski zakonodaji.
Slovenska stran Pece je vključena v območje Natura 2000, v evropsko omrežje posebnih
varstvenih območij, ki so jih določile države
članice Evropske unije z namenom ohranjanja
biotske raznovrstnosti.
Peca je najpomembnejše območje zalog
pitne vode za oskrbo številnih naselij na slovenski in avstrijski strani. Iz promocijskega
gradiva je razvidno, da so vetrne elektrarne
predvidene sredi tega strateško občutljivega vodnega območja. Velika gradbena dela,
pogojena tudi z novimi dovoznimi cestami,
in redno obratovanje vetrnih elektrarn, bi
predstavljala stalno ogrožanje in nevarnost
povzročitve nepopravljive ekološke škode
za vodna zajetja pod Peco (stalna nevarnost
nepredvidljivih in nekontroliranih izlitij različnih nevarnih tekočin). Občine na avstrijski
strani so pri svoji podpori energetskemu parku na Peci najbrž prezrle dilemo: ali vetrne
6
elektrarne za interese drugih ali oskrba s pitno
vodo, ki bo vedno bolj dragocena in nenadomestljiva. Menimo, da je oboje na Peci in pod
njo nezdružljivo.
Čeprav je gradnja energetskega parka
predvidena le na avstrijski strani vršnega
grebena Pece, bi njegovo delovanje škodljivo
vplivalo tudi na razmere na slovenski strani. Zato Planinska zveza Slovenije odločno
nasprotuje tej gradnji. Zagovarjamo stališče,
da bi vsaj vrhove naših najvišjih gora, v tem
primeru Pece, obvarovali pred tehnološkimi
ter graditeljskimi posegi in jih ohranili v njihovi prvobitnosti.
SKUPAJ SMO
MOČNI
Planinska zveza Slovenije
bo sodelovala tudi z
lovsko in ribiško zvezo
Zdenka Mihelič
N
a povabilo predsednika PZS Bojana
Rotovnika so se 4. aprila 2011 sestali
predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS),
Ribiške zveze Slovenije (RZS) in Planinske
zveze Slovenije (PZS). Lovsko zvezo so zastopali njen predsednik Srečko Felix Krope,
podpredsednik Lado Bradač in direktor strokovnih služb na Lovski zvezi Slovenije Srečko
Žerjav. S strani ribiške zveze se je sestanka
udeležil predsednik Borut Jerše, delegacijo
planinske zveze s podpredsednikom Tonetom
Tomšetom, z generalnim sekretarjem PZS
Matejem Plankom in predstavnico PZS za
odnose z javnostmi Zdenko Mihelič pa je
vodil predsednik Bojan Rotovnik.
Namen prvega skupnega sestanka je bil
predstavitev zvez in ugotovitev skupnih stičnih točk, kjer bi lahko sodelovali v prihodnje,
saj vse tri organizacije delujejo na prostovoljnem in naravovarstvenem področju.
Na začetku so vse tri organizacije predstavile svoje delovanje, strukturo, število članstva, glavne poudarke dela ter aktivnosti v
letošnjem letu. Slovenska lovska organizacija
ima približno 22.000 članov v 438 društvih
(sem spadajo zveze, družine in društva), slovenska ribiška organizacija združuje 12.000
v 64 ribiških družinah po Sloveniji, in PZS
nekaj več kot 57.000 članov v 263 planinskih
društvih. Enotnega mnenja so si bili, da bi
bili ob skupnem nastopanju ob perečih problemih ali predlogih lahko zelo močni, saj bi
organizacije skupaj v tem primeru zastopale
skoraj 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je
zavidljivo število.
Ribiška zveza v letošnjem letu praznuje
130-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem. Tako 16. maja 2011 v Državnem svetu
pripravljajo posvet na temo: Življenje vodi
(Pojmovanje vode kot življenjskega prostora),
kjer bo predstavljena problematika odnosa
do voda v Sloveniji in primeri dobrih praks
(kako vzpostaviti prvotne vodotoke, kako
urediti prehodnost voda za vodne organizme itd.), pa kako kmetijstvo vpliva na vodo
idr. Na koncu posveta bodo izoblikovani
predlogi in pobude za izboljšanje stanja, ki
bodo posredovani vladi, z njimi pa bo seznanjena tudi javnost. RZS bo povabila tudi
druge nevladne organizacije, da podprejo te
predloge. Predsednik Jerše pa je vse povabil
še na osrednjo slovesnost ob njihovi visoki
obletnici delovanja, ki bo 18. junija 2011 na
Brdu pri Kranju. Predsednik RZS je poprosil
planinsko zvezo tudi za pomoč pri posredovanju izkušenj glede vzpostavitve verificiranih
programov za izobraževanje ribiških vodičev.
Lovska zveza, ki prav tako kot PZS in
RZS, deluje na področju varovanja okolja,
ima večkrat težave glede dojemanja lovca –
ki na eni strani upleni žival, po drugi strani pa je varuh narave. Predsednik Krope je
problematiko dobro razložil in pojasnil vse
v zvezi z lovom in z naravovarstvenim vidikom. LZS ima tudi 2500 lovskih čuvajev, ki
bi lahko prevzeli funkcijo naravovarstvenih
nadzornikov, in – kot zanimivost – so edina
lovska zveza na svetu, ki se trudijo, da bi lovili
manjše število živali kot od njih zahtevajo na-
Matej Planko, Tone Tomše, Srečko Žerjav, Bojan Rotovnik, Borut Jerše, Srečko Feliks Krope, Lado Bradač.
Foto Zdenka Mihelič
črtovalci. Sodelujejo tudi z nasprotniki lova,
saj, pravijo, se od njih lahko veliko naučijo,
in iščejo skupne rešitve (npr. glede zelenih
mostov). Prav tako so povezani s Kinološko
zvezo Slovenije, s katero so na sejmu Lov –
Zagledani v naravo! podpisali sporazum o
sodelovanju na področju varovanja narave.
Predsednik Rotovnik je predstavil delovanje planinske organizacije, njene aktivnosti,
organiziranost, podpredsednik Tomše pa tudi
prizadevanja PZS glede varovanja gorske narave in okolja na splošno, protokole Alpske
konvencije idr. Predsednik PZS je vse povabil
na najvišji organ PZS, na Skupščino PZS, ki
bo 7. maja 2011 v Kočevju.
Po predstavitvah so ugotovili, da imajo
zveze veliko skupnega in bi lahko sodelovali
na več področjih. Predsednik PZS je izpostavil
nekaj ključnih skupnih točk:
•
sodelovanje pri pripravi zakonodaje,
ki se tiče varstva narave in okolje,
•
sodelovanje pri pripravi zakona o
vožnji v naravnem okolju,
•
sodelovanje in skupne akcije v okviru Evropskega leta prostovoljstva,
•
izmenjava primerov dobrih praks
s področja varovanja gozdov in voda;
prav tako so videli, da bi bilo nekaj skupnih projektov v okviru uresničevanja protokolov Alpske konvencije.
Dogovorili so se, da bodo za potrebo
priprave zakona o vožnji v naravnem okolju
ustanovili nevladno skupino, ki bi pripravila
zakon. V skupini bi bilo 5 – 6 predstavnikov (iz
vsake zveze in ostalih organizacij po eden do
dva), pravno pomoč pa je skupini že zagotovil
Pravno-informacijski center PIC. Do konca
aprila oz. v začetku maja bo tako prvi sestanek predstavnikov vseh organizacij, zraven
bi bil tudi PIC.
Kar se tiče varovanja okolja je PZS v predlogu novega Statuta PZS predvidela tudi
varuha gorske narave. Toda planinska zveza
bi želela to zastaviti širše in po vzoru npr.
Deželne vlade Tirolske pripraviti program varuha okolja, ki bi na državnem nivoju (skupaj
s nadzorniki prostovoljci) preverjal skladnost
posegov v naravo z zakonodajo.
Na področju prostovoljstva, kjer je bil 3.
februarja letos v Državnem zboru brez glasu
proti sprejet Zakon o prostovoljstvu, so se tudi
dogovorili, da bodo sodelovali, saj se bodo
sedaj sprejemali pomembni podzakonski
akti, kjer se bo potrebno aktivno vključevati.
Generalne sekretarje se je zadolžilo, da si
izmenjajo ideje zvez s poudarkom na varstvu
narave.
Sklenili so, da se bodo zveze enkrat letno
srečevale na skupnem sestanku na ravni vodstev, da se naredi analiza in pregled sodelovanja in zastavi načrte za naprej. Prav tako pa bi
za ta sestanek vsaka zveza pripravila tudi npr.
projekt, pri katerem pri potrebovala pomoč
ostalih dveh zvez.
Na podlagi 3., 20. in 22. člena Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v
strokovni službi PZS
objavljamo prosto delovno mesto
STROKOVNI DELAVEC (m/ž)
Pogoji:
- VI. – VII. stopnja strokovne izobrazbe (ekonomske, tehnične ali druge),
- 3 leta delovnih izkušenj,
- znanje vsaj enega tujega jezika ,
- obvladovanje dela z računalnikom (MS Office),
- dobro poznavanje planinstva.
Pričakovanja:
- poznavanje dela za področje planinskih koč, poti in varstva gorske narave,
- odgovornost za strokovno in učinkovito opravljeno delo, organiziranje, načrtovanje posameznega področja dela in dogodkov,
- komunikativnost in korekten odnos do sodelavcev, članic PZS in drugih strank
ter nosilcev funkcij PZS
- aktivno sodelovanje v planinstvu: član planinskega društva, končano strokovno
usposabljanje za katerokoli področje planinske dejavnosti, druge aktivnosti v
planinstvu
Glavne naloge strokovnega delavca:
- pripravlja in predlaga delovni program in je odgovoren za njegovo pravočasno
realizacijo,
- pripravlja poročila, o izpolnjevanju programov dela komisij, sodeluje in servisira delo komisij,
- zadolžen je za izvajanje sklepov, sprejetih na organih PZS,
- pripravlja kandidature za pridobitev sredstev na javnih razpisih, ter ustrezno
poroča,
- pripravlja vsa potrebna poročila za potrebe PZS, za spletno stran in druge medije,
- spremlja problematiko gospodarske dejavnosti v planinski organizaciji,
- nudi strokovno pomoč planinskim društvom in po potrebi nudi informacije
obiskovalcem,
- izpolnjuje druge naloge s področja dela po nalogu predsednikov komisij in
generalnega sekretarja.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas dveh let, s polnim delovnim časom
in možnostjo podaljšanja. Poskusno delo traja 6 mesecev.
Rok za prijavo je 15 dni po javni objavi v glasilu PZS »OBVESTILA PZS«.
Vloge kandidatov, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev, nepopolne vloge
in prepozno prispele prijave, se ne bodo uvrstile v izbirni postopek.
Kandidati naj pošljejo svoje pisne vloge z dokazili v zaprti ovojnici z oznako:
»Ne odpiraj – vloga za prosto DM« na naslov:
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova ulica 9
p. p. 214
1001 Ljubljana
7
Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in
napitkov v planinskih kočah I. in II. kategorije v letu
2011
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 4. seji, 31. marca 2011, sprejel
NAJVIŠJE CENE NOČITEV V PLANINSKIH KOČAH
* pri prenočevanju v planinskih kočah I. kategorije v ceno ni všteta posteljnina. Planinska zveza Slovenije priporoča vsem obiskovalcem, da za
prenočevanje uporabljajo svojo, s seboj prineseno, posteljnino. Uporaba posteljnine pri prenočevanju je obvezna in osebje planinske koče ima
pravico do izvajanja kontrole v sobah - zloraba se kaznuje s 3x plačilom polne cene prenočevanja.
Pravico do članske cene prenočevanja, imajo v sobah in na skupnih ležiščih:
• vsi člani PZS z veljavno planinsko izkaznico z znamkico za tekoče leto,
• člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društev v tujini,
• člani Planinske zveze Hrvaške, na osnovi bilateralnega sporazuma iz leta 1992
• za pripadnike SV, ko opravljajo službene dolžnosti v gorah in
• člani planinskih organizacij s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti:
Dodatnih 10 % popusta, na člansko ceno, kar velja le na SKUPNIH LEŽIŠČIH, imajo
• mladi člani P+O kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti,
• registrirani alpinisti, registrirani vodniki PZS, registrirani mentorji planinskih skupin, registrirani varuhi gorske narave, registrirani
markacisti in registrirani gorski reševalci.
Ugodnost za družine: pri prenočevanju dveh odraslih oseb ima otrok do 7. leta starosti prenočevanje brezplačno.
Do brezplačnega prenočišča so upravičeni gorski reševalci in markacisti na akciji. Planinskim društvom priporočamo, da brezplačno
prenočevanje na skupnih ležiščih omogočijo tudi vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane
planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja.
Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50 % popust pri prenočevanju
članov (domačih in tujih) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto.
Dodatkov k navedenim cenam (ekološke takse, takse za obnovo koče ipd.), razen turistične takse za nečlane planinske organizacije, ni
dovoljeno obračunavati.
Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica.
8
Predsednik PZS:
Bojan Rotovnik
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 4. seji, 31. marca 2011, sprejel
NAJVIŠJE CENE DOLOČENIH JEDI IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH
Vse ostale cene prehrane in pijač v planinskih kočah I. in II. kategorije, se oblikujejo prosto.
Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače.
Obiskovalcem, ki pri mizi v notranjih prostorih planinske koče uživajo le lastno prehrano (iz nahrbtnika) in hrane ali pijače v koči ne naročijo, se lahko zaračuna strošek uporabe in čiščenja v višini 1,00 € na osebo. V ceno te storitve je vključena tudi uporaba jedilnega pribora,
krožnika in skodelice. Plačila tega stroška so oproščeni otroci kategorije P+O.
Planinskim društvom priporočamo, da članom planinske organizacije s plačano članarino v tekočem letu v planinski koči I. in II. kategorije
ponudijo eno toplo jed po znižani članski ceni.
Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica.
JUNIJSKI
POSVETI ZA
VODSTVA
PLANINSKIH
DRUŠTEV
VABILO
P
laninska zveza Slovenije vas v mesecu juniju vabi na Posvete za vodstva planinskih
društev, ki bodo v naslednjih krajih:
-
v Kranju,
-
v Slovenski Bistrici,
-
v Postojni in
-
v Krškem.
Predvideni datumi posvetov: 7., 9., 14. in
16. junij 2011. Točni datumi s točnimi lokacijami posvetov bodo znani do 15. maja 2011
in bodo objavljeni na spletni strani PZS ter
preko e-pošte posredovani na vsa planinska
društva. Udeležbo na posvetu si izberete po
vaši želji in zmožnostih udeležbe.
NAMEN posvetov je seznanitev vodstev
planinskih društev z novostmi in koristnimi
informacijami s področja pravnih zadev za
društva, prostovoljstva, financiranja, pa tudi
odnosov z javnostmi, članarine ter prenovljenih programov Ciciban planinec in Mladi
planinec, prav tako pa je pomemben del posveta pretok informacij, pobud in vprašanj s
strani društev na PZS.
PROGRAM
1. V prvem delu posveta bodo predstavniki CNVOS-a predstavili:
-
pravne zadeve društev: v luči nevladnih organizacij nam bodo predstavili
novi Statut PZS še z drugega zornega kota,
uskladitev društvenih pravil z novim Statutom
PZS, letos sprejeti Zakon o prostovoljstvu, kaj
nam vse prinaša, kaj za nas, prostovoljce, in
naša planinska društva sprejetje takega zakona pomeni in kako prilagoditi društvena
pravila novemu Zakonu o prostovoljstvu.
-
financiranje društev: možnosti sodelovanja na javnih razpisih, na katere se lahko
prijavimo, kako uspešno kandidirati itd; ob
tem boste spoznali portal razpisi.info. Razložili bodo, kako pridobivamo sponzorska sredstva in donacije, kaj je pri tem pomembno,
kako pristopiti k potencialnim donatorjem in
sponzorjem, kdaj bomo uspešni, kaj so ključni
momenti, česa vse pri sponzorstvih ne smemo
pozabiti, na kaj paziti, kako se promovirati
in skrbeti za stalen nabor sponzorjev. Predstavljena bo tudi donacije dohodnine.
Predsednik PZS:
Bojan Rotovnik
Kaj je CNVOS?
CNVOS, Zavod Center za informiranje,
sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij,
je mreža nevladnih organizacij, katere namen
je krepitev nevladnih organizacij v Sloveniji,
si prizadevati za njihov razvoj, povezovanje
in sodelovanje ter doseganje pomembnejšega
položaja v družbi.
2. V drugem delu posveta vam bomo
predstavniki PZS predstavili:
-
osnove odnosov z javnostmi (predstavitev nove celostne grafične podobe PZS,
delo z mediji, priprava novic, vabil, obvestil
in sporočil za medije, pomembnost spletne
strani in drugih sodobnih medijev, previdnost
pri oglaševanju idr.),
-
predloge sprememb za članarino
PZS v letu 2012,
-
prenovljena programa Ciciban planinec in Mladi planinec.
3. Tretji del posveta bo na voljo za vaša
vprašanja, razprave in pobude.
INFORMATIVNE PRIJAVE pošljite vsaj
dva dni pred vašim izbranim posvetom na
naslov Planinska zveza Slovenije, Dvorakova
ulica 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali preko epošte na naslov info@pzs.si (v zadevi navedite
»Junijski posvet za vodstva PD«).
9
Prijave so informativne zaradi zagotavljanja gradiv za vse udeležence. Predstavniki
planinskih društev so seveda dobrodošli tudi,
če se predhodno ne prijavijo (a v tem primeru, če bi gradiv na posvetu zmanjkalo, jim ga
bomo naknadno poslali po pošti).
V informativni prijavi navedite: kraj in
datum, za katerega se prijavljate, število prijavljenih in PD, iz katerega prihajate.
CENA: posvet je za predstavnike planinskih društev brezplačen.
DODATNE INFORMACIJE: pisarna
PZS – preko e-pošte info@pzs.si ali tel. 01/
43 45 680.
Lepo povabljeni!
Predsednik PZS
Bojan Rotovnik
Okrogli mizi
PZS na 5.
mednarodnem
festivalu
gorniškega filma
Domžale
Zdenka Mihelič
O
d 10. – 14. aprila 2011 je v Cankarjevem
domu v Ljubljani potekal že 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale, na
katerem je Planinska zveza Slovenije prvič
aktivno sodelovala tudi s svojimi spremljevalnimi dogodki. Pripravila je dve okrogli
mizi Planinske poti na razpotju in Prednosti
članstva v planinskem društvu, podelila je nagrado najboljšemu filmu, ki vzpodbuja dobro
prakso v gorah, predstavljala pa se je tudi na
stojnici s svojo dejavnostjo in prodajala edicije
Planinske založbe.
Na okrogli mizi PLANINSKE POTI NA
RAZPOTJU, 11. aprila 2011, so sodelujoči Andrej Stritar, pomočnik odgovornega
urednika Planinskega vestnika ter avtor in
soavtor številnih vodnikov, gorski vodnik z
mednarodno licenco IFMGA Marjan Kregar,
podpredsednik PZS in dolgoletni načelnik
Komisije za Planinske poti PZS Tone Tomše
ter zbrano občinstvo pod moderatorstvom
podpredsednika PZS Boruta Peršolje razpravljali o stanju planinskih poti, kaj je prinesel
Zakon o planinskih poteh, ali je dosegel svoj
namen, kako so s potmi zadovoljni, ali je potrebno označevanje in nadelava novih planinskih poti, kaj menijo o morebitni uvedbi ošte10
Planinske poti na razptju - sedijo: Marjan Kregar, moderator Borut Peršolja, Tone Tomše in Andrej Stritar,
Generlani skeretar PZS Matej Planko, predsednik PZS Bojan Rotovnik, moderatorka Zdenka Mihelič, Tomaž
Willenpart in Anže Čokl, foto Danilo Sbrizaj
vilčenja poti, kako so poti urejene v tujini, pa
kako je z varnostjo na poteh in odgovornostjo
itd. Spregovorili so tudi o prostem dostopu do
gora, Andrej Stritar pa je izpostavil dejstvi,
da se skozi urejenost planinskih poti zrcali
generalni odnos do gora in da so planinske
poti največje bogastvo PZS, ki ga uporabljajo
prav vsi obiskovalci gora.
Druga okrogla miza je bila PREDNOSTI
ČLANSTVA V PLANINSKIH DRUŠTVIH,
13. aprila 2011, kjer so sodelovali predsednik
PZS Bojan Rotovnik, predsednik največjega
planinskega društva, PD Ljubljana – Matica,
Tomaž Willenpart, generalni sekretar PZS
Matej Planko (tudi predstavnik manjšega
planinskega društva, PD Slivnica pri Celju,
Anže Čokl, alpinist in alpinistični inštruktor,
ljubitelj gora, a ni član planinske organizacije,
ter zbrani obiskovalci. okroglo mizo po povezovala in vodila Zdenka Mihelič, predstavnica
PZS za odnose z javnostmi. Beseda je tekla o
sedanjem stanju članarine, kaj si člani in ostali
želijo, kako je z zavarovanjem doma in v tujini,
o možnostih sodobnega plačevanja, pa kaj
lahko veliko ali majhno planinsko društvo
in PD nasploh ponudi svojim članom, kaj
je bistvenega pri članstvu, katere prednosti
so ljubiteljem gora pomembne in kako jih
predstaviti, kakšne privlačne programe pripraviti, ali je uvedba premakljive članarine
smiselna … Gostje pa so iskali tudi rešitev
v prihodnosti in podali osnovne usmeritve
o članarini v prihodnje, strinjali so se, da je
pomembna kvaliteta pred kvantiteto.
Nagrada PZS
filmu Voda, ki
poganja kolo
P
laninska zveze Slovenije je na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale podelila tudi svojo nagrado, in sicer za
najboljši film, ki vzpodbuja dobro prakso v
gorah. Prejel jo je švicarski film Voda, ki poganja kolo (avtor Jean-François Amiguet) iz
sklopa filmov o gorski naravi in kulturi.
Komisijo Planinske zveze Slovenije so
sestavljali Tina Di Batista, Dr. Milan Naprudnik in predsednik komisije Jože Mihelič.
Predlagani kriteriji za izbor zmagovalnega
filma so bili: skladnost z Alpsko konvencijo,
skladnost s Tirolsko deklaracijo o dobri praksi
v gorah in skladnost z načeli, ki veljajo za
zavarovana območja.
Komisija PZS je takole zapisala v obrazložitev izbora najboljšega filma:
»Film ustreza vsem navedenim kriterijem.
Oživlja ga vseskozi odkrit, prijeten in neposreden domačebeseden monolog. V dogajanju, ki
ga spremlja umirjeno razglabljanje, občutiš
neslutene duhovne dimenzije v najboljši maniri modroslovja in, hkrati, časa, ki ga odlikuje
osnovno načelo trajnosti: uporabljati in živeti,
pa ne izrabiti.«
PZS na sejmu
LOV – Zagledani
v naravo!
Zdenka Mihelič
P
omurski sejem je v Gornji Radgoni od
15. do 17. aprila 2011 pripravil bienalni
7. mednarodni sejem lovstva in ribištva in kot
novost 1. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, skupaj sta se predstavljala pod
imenom LOV – Zagledani v naravo! Sejma
sta bila namenjena vsem ljubiteljem narave,
ki so odprti za nova doživetja in spoznanja.
Predstavljale so se krovne naravovarstvene
organizacije in z njimi tudi Planinska zveza
Slovenije.
Planinska zveza Slovenije se je na sejmu
predstavila s svojo pestro dejavnostjo od
alpinizma, športnega plezanja, vodništva,
planinskih poti, turnega kolesarjenja … s
poudarkom na mladih ter varovanju okolja,
svetovala je o varnejšem gibanju v gorah, po
sejemskih cenah je bil možen nakup edicij
Planinske založbe; obiskovalce pa je strokovni
sodelavec PZS Matjaž Šerkezi seznanil tudi z
novim tematskim produktom, poimenovanim Top Hiking Alps in spletno aplikacijo
GAEA+, ki bazira na ortofoto podlagi s celotnim katastrom planinskih poti, planinskimi
kočami, heliodromi, plezališči itd.
Razstavni prostor PZS na sejmu LOV - Zagledani v naravo!
Foto Matjaž Šerkezi
POVABILO PLANINSKIM
DRUŠTVOM ZA SODELOVANJE PRI
IZVEDBI IZBRANIH AKTIVNOSTI PZS
V LETU 2012
P
laninska zveza Slovenije bo v letu 2012 izvedla več aktivnosti, pri katerih so lahko planinska društva organizator oz. soorganizator, in sicer bodo to:
• Dan slovenskih planincev (praviloma prvo soboto v juniju),
• Skupščina PZS (praviloma prvo soboto v maju),
• štiri seje upravnega odbora (termini so okvirni in se lahko spremenijo): januar, marec,
junij in oktober.
Vabimo vsa zainteresirana planinska društva, da na naslov:
Planinska zveza Slovenije, Dvorakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana
ali
e-naslov: info@pzs.si
posredujete pisno kandidaturo za posamezno zgoraj navedeno aktivnost.
Posamezno planinsko društvo lahko kandidira za organizacijo/soorganizacijo več aktivnosti.
V pisni kandidaturi navedite:
• kratko obrazložitev, zakaj vlagate kandidaturo (npr. obletnica društva, promocija kraja/
društva …),
• kaj ste kot organizatorji/soorganizatorji pripravljeni zagotoviti (npr. prostor, kulturni
program, pogostitev, dodatne planinske aktivnosti, pomoč pri organizaciji …),
• kontaktno osebo (ime in priimek, telefon in el. pošta) za podrobnejše informacije in
nadaljnje dogovore.
Vaše pisne kandidature, prosim, pošljite do 31. maja 2011.
Izbor organizatorjev/soorganizatorjev bo opravljen na junijski seji Upravnega odbora PZS.
Vsi, ki boste vložili kandidature, boste o izboru pisno obveščeni.
Predsednik PZS
Bojan Rotovnik
11
DELO KOMISIJ PZS
KOMISIJA ZA
ODPRAVE V TUJA
GORSTVA
Makalu 2011
Zdenka Mihelič
V
ponedeljek, 4. aprila 2011, se je na pot
odpravila mednarodna alpinistična
odprava Makalu 2011, ki je organizirana v
okviru Planinske zveze Slovenije. Odpravo,
ki bo trajala do 2. junija 2011, sestavljajo
štirje Slovenci, Rok Blagus (AO LjubljanaMatica), Luka Lindič (AO Celje-Matica),
Boris Lorenčič (AO APD Kozjak Maribor)
in vodja odprave Marko Prezelj (AO Kamnik),
in Američan Steve House. Spremljal jih bo
ameriški zdravnik dr. Scott Boughton.
Prvi osemtisočak za Slovence je bil ravno
Makalu, s 8463 metri peti najvišji vrh sveta,
na katerega so Slovenci prvič poskušali leta
1972 in na njem prvič stali leta 1975, ko sta
se 6. oktobra po prvenstveni smeri v južni
steni nanj povzpela Stane Belak - Šrauf in
Marjan Manfreda - Marjon, v naslednjih petih
dneh pa še Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki
Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Vse od
takrat pa do danes se je gore lotilo le še troje
slovenskih alpinistov (članov tujih odprav),
vendar nikomur od teh ni uspelo doseči vrha.
Možni cilji odprave: južna stena, zahodna stena, zahodni steber, običajni pristop na
vrh – vse v alpskem slogu. Vsi člani odprave
želijo splezati na vrh Makaluja, ki je izjemno
drznih oblik s pretežno dobro kamnino in
številnimi možnostmi za vzpone v alpskem
slogu. Če jim bo vreme naklonjeno, bodo
vsi poskusili linijo, ki bo v danih razmerah
najbolj zanimiva.
Načrtujejo vzpone v različnih smereh, najbolj ambiciozen vzpon pa bodo ob ugodnih
razmerah poskusili opraviti preko zahodne
stene.
Kot je povedal vodja odprave Marko Prezelj, je bila zahodna stena že preplezana, a ne v
alpskem slogu. »Za alpski slog je zahodna stena
izziv. Naš načrt je plezati v alpskem slogu, brez
fiksnih vrvi in brez dodatnega kisika. Slednje
oboje je preživeto, ne gre skupaj z modernim
alpinizmom, kjer se uporabi dodatni kisik le
v medicinske, fiksne vrvi pa le v reševalne namene.«
12
Makalu s svojo zahodno steno, foto Marko Prezelj
LEDNO
PLEZANJE
Tura 2011
in državno
prvenstvo v
lednem plezanju
Dejan Koren, AO Vipava
V
aprilu ( 8. - 10. 4. 2011) se je na Gradiški Turi odvijal plezalni vikend TURA
2011, ki ga že šesto leto zapored organiziralo
Planinsko društvo Vipava. Vikend, namenjen
vsem plezalnim navdušencem.
V petek se je Tura začela s predavanjem
Matica Obida, enega najperspektivnejših
slovenskih alpinistov. V soboto dopoldne
so potekale tekme za najmlajše (zbralo se je
71 tekmovalcev iz cele Slovenije), veliko so k
uspešnosti pripomogli odlični navijači.
Po popoldanskih kvalifikacijah za tekmo
slovenskega pokala v lednem plezanju se je
šest finalistov zvečer pomerilo v smeri, ki sta
jo postavila Andrej Pečjak in Klemen Premrl.
Z derezami na nogah in cepini v rokah ga
je lahko premagal le Luka Kranjc, eden najboljših slovenskih plezalcev, iz Alpinističnega
odseka Celje. Drugo mesto je zasedel domačin Dejan Koren, tretje pa Hrvat Aleksander
Mataruga.
Zvečer so udeleženci prisluhnili predavanju vrhunskega alpinista in gorskega vodnika
Tomaža Jakofčiča.
Novost letošnjega plezalnega vikenda pa
je bila nedeljska tekma Adventure race. Na 38
km dolgo avanturo po pogorju Nanosa so se
tekmovalci odpravili s karto in kompasom v
roki, nato pa plezali, tekli, kolesarili, se preizkusili na spretnostnem poligonu, streljali
z lokom in se poizkusili v prečenju razdalje
na višini po vrvi. Med trinajstimi ekipami sta
zmago slavila brata Marjan in Mitja Slejko
iz Lokavca.
REZULTATI:
DRŽAVNO PRVENSTVO v lednem plezanju:
Moški:
1. mesto: Luka Krajnc
2. mesto: Dejan Koren
3. Aleksander Mataruga
Ženske:
1. mesto: Nastja Davidova
2. mesto: Tjaša Kosič
3. mesto: Nadja Kosič
ADVENTURE RACE - TURA 2011
1. mesto: Marjan in Mitja Slejko (ekipa SLEJKO), 3:13:41
2. mesto: Klemen Udovič in Robert Pobežin
(ekipa INERSPORT GENESIS), 3:16:20
3. mesto: Aleš Cunder in Boris Lepojič (ekipa
NINJA TEAM), 3:40:44
KOMISIJA ZA
ALPINIZEM
Zbor alpinistov
2011
Za AO Rašica Tina Leskošek
Namen Zbora alpinistov je bil tako dosežen - plezalci z različnih odsekov so se družili
in zabavali, morda izvedeli tudi kaj novega,
predvsem pa se je sklenilo ali utrdilo marsikatero prijateljstvo. Lepo je pogledati čez
meje svojega odseka!
Z vidika organizatorjev pa je bil dogodek
lepa priložnost, da odsek stopi skupaj in s
skupnimi močmi nekaj naredi.
Nekaj slik z dogodka si lahko ogledate v
GALERIJI AO RAŠICA.
Iskrena zahvala vsem, ki ste pripomogli
k izvedbi ter vsem, ki ste prišli in prispevali k
pravem vzdušju! Upamo, da se naslednje leto
vidimo v kakšnem drugem koncu Slovenije,
nekaj se govori, da morda pod Krnom? ;)
Srečno!
V
soboto, 16. 4. 2011, je na Rašici že drugič
potekal tradicionalni Zbor alpinistov. Za
organizacijo je poskrbel Alpinistični odsek
Rašica v sodelovanju s Črnuškim alpinističnim odsekom in Komisijo za alpinizem PZS.
Zbralo se nas je preko 150 ljubiteljev
vertikale, med katerimi so najprej potekali
krvoločni boji na »slacklinu«, nato pa smo za
pomiritev prisluhnili Nedi Podergajs, Nejcu
Marčiču in Andreju Grmovšku, ki so nas s
fotografijami in filmčki popeljali vsak v svoj
svet plezanja, skal in divjine.
Komisija za alpinizem je v soju sveč podelila priznanja novim alpinistom in alpinističnim inštruktorjem, potem pa je bil že čas
za okrepčanje z joto. Sledila je alpinistična
zabava, ki je trajala pozno v noč, za nekatere
celo do jutra ...
KOMISIJA ZA
TEKMOVALNO
TURNO
SMUČANJE
Svetovni pokal v
TTS, Zakopane Kuhar 11.
Zdenka Mihelič
V
soboto, 16. aprila 2011, se je v Zakopanih
na Poljskem odvila še zadnja, zaključna
tekma za Svetovni pokal v tekmovalnem turnem smučanju ISMF 2011. Na tekmi (na SP
nastopajo samo individualno) je nastopil tudi
naš reprezentant NEJC KUHAR in z odličnim
11. mestom dosegel svoj NAJVEČJI USPEH
na tekmah svetovnega pokala v TTS.
Prvič v zgodovini tekem Svetovnega pokala v tekmovalnem turnem smučanju ISMF
je zaključna tekma potekala izven Alp. Tokrat
so zgodovino pisali Poljaki, ki so pripravili
tekmo v čudovitem okolju Narodnega parka
Tatre (območje Kasprowy Wierch). Žal je lepši
razgled tokrat preprečila megla.
V finalu vrvoboja zmagal Primož, foto arhiv AO Rašica
Nejc Kuhar je bil z uvrstitvijo zares zadovoljen, takole je zapisal: »Svetovni pokal
sem zaključil na najboljši možen način, s svojo
najboljšo uvrstitvijo doslej, 11. mestom. Pred
tekmo si nisem mislil, da lahko posežem tako
visoko, saj imam za seboj že ogromno tekem
in sem pričakoval večjo utrujenost. Zgleda, da
so ostali tekmovalci še bolj utrujeni, saj sem se
boril celo za najboljšo deseterico. Na koncu mi
je zmanjkalo res malo, saj sem za 7. mestom
zaostal le 15 sekund ...«
REZULTATI:
moški
1. Damiano Lenzi (ITA), 1:05.17
2. William Mardion Bon (FRA), 1:05.53
3. Didier Blanc (FRA), 1:05.54
...
11. Nejc Kuhar (SLO)
ženske
1. Mireia Miró Varela (ŠPA), 1:13.07
2. Nathalie Etzensperger (ŠVI), 1:20.01
3. Leatitia Rous (FRA), 1:20.37
zaradi padca odstopil. V skupnem seštevku
je Nejčev rezultat glede na točke s treh tekem
21. mesto več kot dobro. Lani je bil Nejc skupno 27. Skupni zmagovalec je Španec Kilian
Jornet Burgada, ki je bil danes peti, na drugo mesto pa se je pred Švicarjem Martinom
Anthamattnom (danes četrti) zavihtel danes
tudi drugouvrščeni William Bon Mardion
iz Francije.
moški
1. Kilian Jornet Burgada (ŠPA), 356 točk
2. William Bon Mardion (FRA), 343
3. Martin Anthamatten (ŠVI), 335
...
21. Nejc Kuhar (SLO), 91
ženske
1. Mireia Miró Varela (ŠPA), 400 točk
2. Leatitia Roux (FRA), 370,
3. Nathalie Etzensperger (ŠVI), 333
SKUPNI VRSTNI RED
Svetovnega pokala v TTS 2011
V letošnjem letu je bilo pet tekem za svetovni pokal v tekmovalnem turnem smučanju
ISMF, Nejc Kuhar se je udeležil štirih, od tega
ima uvrstitve s treh tekem, saj je na eni tekmi
foto Stephan Mantler
13
MLADINSKA KOMISIJA
SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE
Planinska društva Primorske orientacijske lige in
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije
objavljajo javni razpis za
SPOT – Trnovski gozd 2011
21. in 22. maja 2011
KRAJ TEKMOVANJA: Območje občine: Ajdovščine
KATEGORIJE: kategorija A: učenci do vključno 6. razreda osnovne šole
kategorija B: učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole
kategorija C: mladina (od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta
starosti)
kategorija D: mlajši člani (starost 27 let in več)
kategorija E: starejši člani (starost 40 let in več)
kategorija F: druţine (najmanj eden od staršev in otroci do vključno
zadnjega razreda osnovne šole)
kategorija G: laţja odprta
ZBIRNO MESTO in kategorija H: teţja odprta.
ZAČETEK TEKMOVANJA Kategorija K: skupina turnih kolesarjev (2-4 člani)
Kategorije C, D in H: sobota, 21. maj, ob 9:00 v Kovku (smer Col – Predmeja, cca 5km)
Kategorije A, B, E, F, G, Ţ nedelja, 22. maj, ob 8:00 na parkirišču pod cerkvijo v Colu
EKIPE: Ekipo sestavlja od tri do pet tekmovalcev in niso ločene po spolu. Ekipam s
po dvema tekmovalcema organizator ne bo dovolil tekmovati.
SPECIALNA oz. DODATNA Gradivo bo objavljeno naknadno in bo dostopno na spletnih straneh
ZNANJA: http://mk.pzs.si/orientacija/spot/spot-2011
PODATKI O KARTI: Drţavna topografska karta DTK 25, merilo 1:25.000, leto izdaje 1998. Karto
ekipe prevzamejo na startu.
POSTOPEK PRIJAVE Končne rezultate iz področnih planinskih orientacijskih lig posredujejo vodje
za kategorije področnih planinskih orientacijskih lig do vključno torka, 27. aprila 2011, na
A, B, C, D, E, F in K: naslov Mladinske komisije PZS. Na SPOT se iz področnih planinskih
orientacijskih lig iz vsake kategorije uvrstita ekipi prvih dveh društev, če pa
v ligi tekmujejo v posamezni kategoriji ekipe vsaj šestih različnih društev, se
na SPOT uvrsti tudi tretje uvrščena ekipa. Uvrščene ekipe bodo po pošti
(elektronski pošti) dobile prijavnice, ki jih bo potrebno potrditi do sobote, 7.
maja 2011.
POSTOPEK PRIJAVE V odprtih kategorijah lahko na SPOT-u sodelujejo ekipe vseh planinskih
za odprti kategoriji društev (ne glede na to ali so sodelovali na tekmovanjih v področnih
G in H: planinskih orientacijskih ligah ali ne) ter drugih društev in organizacij. Za
odprte kategorije se ekipa sama odloči, v katero kategorijo se bo prijavila.
Starostnih omejitev ni. Ekipa lahko šteje od tri do pet članov. Rok za oddajo
pisnih prijav je sobota, 7. maj 2011.
NASLOV ZA PRIJAVE: Planinsko društvo Ajdovščina, Gregorčičeva c. 20 (p.p. 54), 5270
Ajdovščina; s pripisom ZA SPOT 2011
elektronska prijava: spotprimorska.2011@gmail.com
ŠTARTNINA (A, B, E, F in K): 20 €/ekipo
ŠTARTNINA (C in D): 32 €/ekipo
ŠTARTNINA (H in G): 35 €/ekipo
14
ODPOVED TEKMOVANJA: Tekmovanje poteka v vsakem vremenu, zato naj imajo ekipe v primeru
slabše vremenske napovedi s seboj primerno zaščito pred vremenskimi
vplivi.
ZAKLJUČEK TEKMOVANJA: Predvidoma za vse kategorije v nedeljo, 22. maja 2011, do 17:00.
MOŢNOST PREHRANE: Organizator bo ekipam v C, D in H kategorijah zagotovil čaj na cilju,
preprosto večerjo in zajtrk, za vse ekipe pa okrepčilo ob prihodu na cilj. Na
vsaj eni kontrolni točki na dnevni progi in na cilju bo tekmovalcem na voljo
brezplačen čaj ali brezalkoholen napitek.
PRENOČIŠČA Za ekipe je organizirano brezplačno prenočišče, v planinski koči.
(kategorije C, D in H): Tekmovalci s seboj prinesejo spalno vrečo in spalno podlogo. (tekmovalci
naj imajo lastno brisačo).
OPREMA TEKMOVALCEV: Ekipe morajo biti primerno opremljene za gibanje po terenu ne glede na
vremenske razmere. Vsem ekipam priporočamo planinsko obutev in
športno-planinska oblačila, ki naj pokrivajo celo telo. Vsaka ekipa mora
imeti s seboj tudi piščalko.
POTREBNI TEHNIČNI in Za kategorije A, B, E, F in G: kompas, pisalo in piščalka.
DRUGI PRIPOMOČKI Za kategorije C, D in H: kompas, kotomer, šestilo, ravnilo, pisalo,
(kategorije A, B, E, F in G): kalkulator, piščalka in svetilka.
Za kategorije K: kompas, kolo, veriga oz. Zaščita pred krajo, Prva pomoč
PRAVILA: Tekmovanje bo potekalo po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja
(Obvestila PZS, št. 9, oktober 2008). Pravila so bila dopolnjena 24.
septembra 2008.
IDENTIFIKACIJA Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj planinsko izkaznico s plačano
TEKMOVALCEV: članarino za leto 2011. Tekmovalci organizacij izven PZS morajo imeti s
seboj dokument (članska izkaznica, osebna izkaznica ipd.) za preverjanje
pravilnosti podatkov in identifikacijo (ime, priimek, starost).
OPOZORILO: Organizacijski odbor SPOT 2011 bo dosledno upošteval 25. člen pravil in
ob morebitnem kršenju diskvalificiral ekipo.
DODATNE INFORMACIJE: Podrobnejše informacije bodo na voljo na spletnih straneh MK PZS in
straneh PD Vipava.
Vsem sodelujočim društvom oz. ekipam bodo te informacije poslane deset
dni pred tekmovanjem po pošti. Vse dodatne informacije so na voljo po
E-pošti spotprimorska.2011@gmail.com ali pri vodji tekmovanja Andrej
Špacapan 031 446 101 in tehničnem vodji Pavel Makovec 031 440 467.
Vodja tekmovanja
Andrej Špacapan
VABLJENI !
Načelnik MK PZS
Rok Kovšca
15
VODNIŠKA KOMISIJA
Planinska društva naprošamo, da vse morebitne pripombe in dopolnila na seznam pošljejo na naslov
Vodniške komisije!
Seznam registriranih vodnikov PZS v letu 2011
zap. priimek in ime
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
16
rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija
ADROVIĆ RAŠO
1955 INTEGRAL
2012
ALBININI MARJETA
1977 RADOVLJICA
2012 2008
ALIČ BERNARD
1977 TRŽIČ
2013
AMBROŽ CIRIL
1960 MAKS MEŠKO ORM.2013
AMBROŽ RUDI
1950 RADLJE OB DRAVI 2013 2013
ANDREJC BRANKO
1949 DOLGA POT
2013 2013
ANDREJC DRAGICA
1953 DOLGA POT
2013 2013
ANTOLIČ VLADIMIR
1948 VEČER
2012
APAT JOŽE
1962 RAVNE NA KOR. 2011 2011
APOTEKAR ALEŠ
1973 CELJE
2011 2011
AREH PRIMOŽ
1968 SLOVENJ GRADEC 2011 2011
ARL CVETKA
1952 LOVRENC NA POH. 2013
ARNUŠ KARMEN
1982 PTUJ
2011
AŠENBERGER SEBASTJAN 1980 GALICIJA
2012
AUGUSTINOVIČ FRANC 1941 TAM MARIBOR
2011
AVGUŠTIN DARINKA
1958 LISCA
2011
AVGUŠTIN JANKO
1952 LISCA
2011
AŽMAN JANEZ
1952 KAMNIK
2012 2011
BABIČ STANE
1960 RIBNICA NA DOL. 2011
BAGAR NINA
1976 BLAGAJANA
2011
BAGARI ALEŠ
1968 RADOVLJICA
2011 2011
BAJT MARKO
1977 SOVODENJ
2013
BAJUK STANKO
1958 METLIKA
2012 2012
BAKŠIČ FRANČIŠEK
1954 POLOM
2012 2012
BALANT TEREZIJA
1968 JAKOBA ALJAŽA 2012
BALAŽIČ NEJC
1987 ŽALEC.
2013
BALOH DRAGICA
1954 ZAGORJE
2011 2011
BALOH JANEZ
1939 RADOVLJICA
2011 2011
BANDELJ ANDREJ
1980 SEŽANA
2011
BARAGA IRENA
1977 LJ. MATICA
2013 2013
BARBIČ TOMAŽ
1966 NOVA GORICA
2013 2011
BARL ANDREJA
BASTL STANKA
1962 NAZARJE
2013 2013
BAŠA TADEJ
1982 NOVA GORICA
2013
BAŠELJ ALOJZ
1953 ŠKOFJA LOKA
2012 2012
BAŠKARAD MARIJA
1976 PTUJ
2011
BEČAN ANŽEJ
1977 LOVRENC NA POH. 2012 2011
BENEDIČIČ VERONIKA 1957 ZA SELŠKO D. ŽEL. 2012 2012
BENKOVIČ BOŠTJAN
1973 MATICA MUR. SOB. 2012
BENKOVIČ IGNAC
1960 MATICA MUR. SOB. 2013 2013
BERGANT FRANC
1946 INTEGRAL
2012
BERGANT MARJETA
1953 KRKA NOVO MESTO 2011
BERGELJ RUDI
1969 ŽIROVNICA
2011
BERGHAUS MAJNIK DAMJAN 1976 MAKS MEŠKO 2012
BERK FRANC
1957 VRELEC
2012 2012
BERKOVIČ BARBARA
1976 GRMADA
2012
BERLEC BARBARA
1983 KAMNIK
2011
BERLIČ ALEKSANDER 1984 PTUJ
2013
BERTONCELJ NIKO
1971 PRESER. PODPEČ 2011
BIBIČ BREDA
1976 APD KOZJAK
2011
BIRSA ČRT
1984 ŽALEC.
2012
BIRSA DIMITRIJ
1964 PTT LJUBLJANA
2012 2012
BIRSA OSKAR
1955 NOVA GORICA
2011
BIŠČAK MARKO
1960 POSTOJNA
2011
BIZILJ ERIKA
1964 RTV
2013
BIZJAK VLASTA
1981 KAMNIK
2011 2011
BIZJAN BARBARA
1973 ISKRA KRANJ
2013
BLATNIK LOTTI
1961 DOBROVLJEBRAS. 2013
BLAZINŠEK MIROSLAV 1951 VOJNIK
2012
BLAŽIČ BORIS
1958 POLJČANE
2013 2012
BLAŽIČ DAMJAN
1981 FRAM
2012
BOBOVNIK JOŽEF
1960 FRAM
2013 2013
BOBOVNIK VLASTA
1960 FRAM
2012 2012
BOGDAN ALOJZ
1936 MURA
2012
BOHINC MATJAŽ
1970 POLOM
2012
BOHINC SAŠA
1984 POLOM
2012
BOJANOVIČ BORIS
1955 DRAVA MARIBOR 2012
BOJANOVIČ SIMONA
AB
ABDG
A
A
ABD
AD
AD
AB
ABD
ABD
ABD
AB
A
AB
AB
A
A
AK
AB
A
ABDG
A
ABD
ABD
A
A
ABCD
ABDG
A
ABDG
ABD
ABD
AD
A
ABD
A
AD
ABD
A
ABD
A
A
AB
AB
ABD
AB
A
AB
A
AB
A
ABD
A
AB
A
ABDG
A
A
AB
ABD
A
ABCDEGH
ABD
AB
AB
AB
A
A
zap. priimek in ime
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
1985
1977
1965
1947
1966
1988
1953
1976
1967
1949
1965
1964
1959
1948
1955
1981
1979
1953
1981
1939
1956
1945
1983
1974
1951
1950
1976
1957
1958
1943
1959
1954
1947
1961
1981
1944
1961
1954
1949
1980
1947
1973
1937
1957
1955
1962
1961
1970
1969
1973
1950
1953
1985
1945
1960
1990
1951
1970
1957
1958
1966
1964
1955
1968
1950
1959
1977
1986
BOKAVŠEK DOROTEJA
BOKAVŠEK IZTOK
BOKŠAN GORAZD
BOLJAT STANISLAVA
BOLTETURK MARJANA
BONČINA KATARINA
BOROVNIK IVAN
BORŠTNAR BOŠTJAN
BORŠTNER ANDREJA
BORUTA JURE
BOŽIČ DARKO
BOŽIČ JANKO
BOŽIČ JURE
BRATOŽ BRANKO
BREČKO ANTON
BREČKO JURE
BREČKO PRIMOŽ
BREG MIRO
BREGAR TADEJ
BREKIČ DUŠAN
BREŠAN MILENA
BREZAVŠČEK MARICA
BREZOČNIK ALEŠ
BREZOČNIK GREGOR
BREZOVAR BOJAN
BREŽNIK IVAN
BREŽNIK MIRAN
BRICL MARJETA
BRICMAN BRANKO
BRICMAN FRANC
BRICMAN LUCIJA
BRIŠAR BOGDAN
BRLOŽNIK IRENA
BRODARIČ BRANKO
BRSTILO TANJA
BUČAR JOŽE
BUKOVEC ZLATKA
BUKOVINSKI DARKO
BURGAR TONE
BURJA URŠKA
BURJAK MATEJ
BUTINAR IZTOK
CAF VINKO
CAR DRAGO
CASAR BORUT
CEGLAR BORUT
CEPEC TONE
CERAR IRENA
CERAR MARJAN
CERAR MOJCA
CERGOL BORIS
CERJAK IVAN
CERKOVNIK RENATA
CIGALE IVAN
COTIČ BORUT
COTIČ URBAN
CUDER DANILO
CUNJA IRENA
CVETKO JOŽE
CVIKL ZDRAVKO
CVITKOVIČ ROBERT
ČADEŽ DAMJANA
ČADEŽ MILAN
ČAMPA BOŠTJAN
ČANŽEK VLADIMIR
ČAS ZDENKO
ČATER MARJAN
ČEBUL TINA
PTUJ
2013
PTUJ
2013 2013
CELJE
2013 2013
TOLMIN
2012 2012
RADOVLJICA
2011
IDRIJA
2011
POLJČANE
2013
JANEZ TRDINA
2013 2013
ZABUKOVICA
2013
ŽELEZNIČAR LJ. 2011 2004
NOVA GORICA
2011 2008
PODNANOS
2012
ČRNUČE
2013 2013
SLAVNIK
2012
OPLOTNICA
2013
RADEČE
2012 2012
OPLOTNICA
2013
VEČER
2012 2012
RAŠICA
2012 2012
MEDVODE
2011
TOLMIN
2012 2012
IDRIJA
2011
FRAM
2011
FRAM
2012
POLET ŠENTRUP. 2011
GALICIJA
2012 2012
CELJE
2011
KUM
2012
VUZENICAMUTA 2011 2011
MISLINJA
2013 2013
VUZENICAMUTA 2012
PODBRDO
2013 2013
VELENJE
2013
METLIKA
2013
OPD KOPER
2012 2012
POLET ŠENTRUP. 2011 2011
VRANSKO
2013
BREŽICE
2011
JANEZ TRDINA
2013 2013
MORAVČE
2012
HORJUL
2011
RATEČE PLANICA 2013 2013
RUŠE
2012 2012
RTV
2013
LJUTOMER
2013
ZREČE
2011
OŽBALT  KAPLA 2011 2011
DOMŽALE
2013
BLAGOVICA
2013
BLAGOVICA
2013
OPD KOPER
2011 2011
ZABUKOVICA
2012 2010
BOHINJSREDJA VAS 2011
RAVNE NA KOR. 2013 2011
LOVRENC NA POH. 2012 2011
LOVRENC NA POH. 2012
TISA
2011 2011
SLAVNIK
2011
DRAVA MARIBOR 2013
VINSKA GORA
2013
ČRNOMELJ
2011 2011
CERKNO
2012 2012
DOL PRI HRASTN. 2012
RAŠICA
2013
GRMADA
2013
SLOVENJ GRADEC 2013
GRMADA
2011 2011
ŠOŠTANJ
2012
AB
ABCD
ABCDG
ABD
A
A
A
ABD
A
AD
ABD
A
ABD
ABDG
AB
ABD
AB
ABD
ABD
A
ABD
A
A
AB
AB
ABD
A
A
ABD
ABD
AB
ABD
A
A
ABD
ABD
A
A
ABD
A
A
ABDG
ABD
A
AB
AB
ABD
A
A
A
ABD
ABD
A
ABCDE
ABD
A
ABD
A
AB
A
ABD
ABD
AB
A
AB
A
ABD
A
zap. priimek in ime
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
ČEBULAR IVANJANEZ 1952 POLŽ
2012
AB
ČELAN DRAGO
1968 POHORJE ZG. P. 2012
A
ČELIK MILAN
1939 ISKRA KRANJ
2012
A
ČERIN RAJMUND
1942 OPD KOPER
2013 2011 AD
ČERNEC CIRIL
1946 OJSTRICA
2011
AB
ČERNIGOJ VALTER
1970 TOLMIN
2012
AB
ČERNJAVIČ JANKO
1962 GORNJI GRAD
2013
AB
ČESNIK GREGOR
1972 PTT LJUBLJANA
2011 2011 ABD
ČEŠKA BLAŽ
1978 DOMŽALE
2011 2010 AD
ČEŠKA DAVID
1988 DOMŽALE
2012
A
ČEŠKA TADEJA
1967 DOMŽALE
2011 2010 ADG
ČMER MITJA
1951 ZZV CELJE
2012 2012 ABD
ČOH MIRAN
1966 OPLOTNICA
2013 2011 ABD
ČOH STANKA
1969 OPLOTNICA
2013 2011 ABD
ČOP SENEKOVIČ BREDA 1979 GORJE
2011
A
ČOTAR MIRANDA
1961 NOVA GORICA
2011 2011 ABD
ČREPINŠEK MAKSIMILJAN 1963 KRKA NOVO MESTO 2011
A
ČREPINŠEK SILVO
1952 ŠEMPETER V SAV. 2013
A
ČREPNJAK MOJCA
1960 TAM MARIBOR
2011
A
ČREPNJAK VINKO
1960 TAM MARIBOR
2011
AB
ČREŠNJEVEC JANKO
1973 LJUTOMER
2012
AB
ČREŠNJEVEC JOŽEF
1964 LJUTOMER
2012
AB
ČRETNIK DUŠAN
1962 LIBOJE
2012
AB
ČRETNIK FRANC
1938 LIBOJE
2012
AB
ČRNIČ VINKO
1956 BOVEC
2013
AB
ČUČEK DAVID
1980 PLANIKA MARIBOR 2011
A
ČUJEŽ MANCA
1985 SLIVNICA PRI CE. 2012
A
ČUK HERMINA
1952 KRIŽNA GORA
2011 2011 ABD
ČUK JURIJ
1955 KRIŽNA GORA
2011 2011 ABD
ČULK SILVA
1955 ZABUKOVICA
2011
AB
ČULK SREČKO
1951 ZABUKOVICA
2011
AB
DABIČ VIKTORIJA
1941 PTUJ
2011
A
DAJČMAN MARJETA
1962 LJ. MATICA
2013 2013 ABD
DAJNKO JOŽEF
1959 PTUJ
2011
AB
DAKSKOBLER JOŽEF
1953 PODBRDO
2011 2011 AD
DAUGUL ROMANA
1984 POŠTE IN TEL. CE. 2012
A
DEBELJAK ŠPES ANITA 1976 DRAMLJE
2011
AB
DEKLEVA VLADIMIR
1960 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013
A
DEL FABRO TANJA
1986 VRELEC
2013
A
DEL FABRO URŠKA
1983 VRELEC
2011
A
DEMŠIČ ANTON
1935 TAM MARIBOR
2011
A
DERŽIČ ANDREJ
1955 BREŽICE
2012 2012 ABD
DIMEC URBAN
1991 LISCA
2013
A
DIVJAK ANTONIJA
1960 HAKL
2013
A
DJUHERIČ HUSEIN
1950 VELENJE
2013 2013 ABD
DMITROVIČ NATAŠA
1948 RADOVLJICA
2012
A
DOBNIK JOŽEF
1953 BRICNIK MUTA
2012 2012 ABD
DOBRAVC MIRAN
1963 ŠMARTNO OB PAKI 2013
A
DOBRILA VINKO
1931 TAM MARIBOR
2011
AB
DOBRILA VOJKO
1954 SLAVNIK
2012 2012 ABD
DOGŠA DRAGO
1957 APD KOZJAK
2011
A
DOLENC IVANKA
1961 ŠKOFJA LOKA
2013 2013 ABD
DOLENŠEK STANKO
1964 ISKRA KRANJ
2013 2012 ABDG
DOLES CIRIL
1956 TESNILA TREBNJE 2012
AB
DOLINAR BRANKO
1960 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 ABDG
DOLŠAK ŠPELA
1990 DONAČKA GORA 2011
A
DOMINC ANDREJA
1965 ČRNUČE
2012
A
DOMITROVIČ MILAN
1961 VELENJE
2013 2013 ABDG
DONŠA FRANC
1947 MURA
2013
A
DRAB JOŽE
1962 LJ. MATICA
2012 2012 ABCDG
DRAGOŠ MILENA
1968 ČRNOMELJ
2011
AB
DRAŠLER JANEZ
AB
DRČAR ANDRAŽ
1984 GORNJI GRAD
2011
A
DREV JURIJ
1969 ŠOŠTANJ
2013 2013 ABD
DRMOTA FRANC
1955 SOVODENJ
2013
A
DRMOTA JOŽEF
1953 SOVODENJ
2013
A
DRNOVŠEK FERDINAND 1974 ZAGORJE
2012
A
DRNOVŠEK MIRO
1946 TRBOVLJE
2011
AB
DROBNIČ STERLE KATARINA 1976 BOHOR SENOVO 2011
A
DROŽINA MARIJAN
1963 SLAVNIK
2013 2013 ABD
DRUŽOVEC BRANKO
1971 HAKL
2013 2013 ABD
DRVARIČ EVGEN
1932 ŠOŠTANJ
2011
AB
DULAR BRANKO
1972 BOHOR SENOVO 2012
A
DULAR ZORAN
A
zap. priimek in ime
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
DVANAJŠČAK STANISLAV 1952 BLAGAJANA
2011
EDER IVAN
1953 MARIBOR  MATICA 2013
EDER MIHA
1981 POŠTE IN TEL. MB. 2013
EKART IRENA
1968 MIKLAVŽ
2013
EKART STOJAN
1967 MIKLAVŽ
2013
ERDLEN ANDREJA
1963 POLJČANE
2012
ERJAVEC ALEŠ
1964 POLŽ
2012
ERJAVEC JOŽE
1958 BOČKOSTRIVNICA 2013
ERŠTE ALOJZIJ
1949 BRICNIK MUTA
2012
FABIANI MARJAN
1942 KRIŽE
2012
FAJIČ KATJA
1974 ŽALEC.
2013
FEKONJA ALBINA
1968 MISLINJA
2013
FENDE ALEŠ
1977 KRANJ
2012
FENDE RAJKO
1960 KRANJ
2012
FERK FRANJA
1955 ZZV CELJE
2013
FIGAR SIMON
1976 KOČEVJE
2012
FILIPIČ KATARINA
1943 CERKNO
2012
FIRER FRANC
FLAJS JELKO GABRIJEL 1949 TOLMIN
2013
FLORJANČIČ ALOJZ
1944 LISCA
2012
FORJAN JOŽEF
FRANK BORIS
FRANKOVIČ FRANETIČ MIRJAM 1953 SEŽANA
2011
FRANTAR MARJETA
1980 RAŠICA
2011
FRAS MAJA
FRIDL VLADIMIR
1962 PTUJ
2011
FROEBE MATEJ
1982 TRBOVLJE
2013
FROEBE TOM
1950 TRBOVLJE
2013
FUNA MAJA
1983 VIPAVA
2012
FURJAN IZIDOR
1989 PTUJ
2013
FURJAN JADRANKA
1954 ZZV CELJE
2013
FURLAN EDVIN
1960 SEŽANA
2011
FURMAN VIKTOR
1956 GALICIJA
2011
FUŽIR SAŠA
1973 ČRNA
2013
FUŽIR SILVA
1947 ČRNA
2013
GABERŠČEK DAVORIN 1961 TOLMIN
2013
GABERŠČEK NADA
1969 TOLMIN
2013
GABERŠČIK DARINKA 1962 PTT LJUBLJANA
2011
GABRIJEL FRANC
1962 POLET ŠENTRUP. 2013
GAČNIK BOŠTJAN
1970 KRIM
2013
GALUN ALENKA
GASIOR BOGOMIR
1952 VIDEM
2013
GATEJ LILIJANA
1962 PODBRDO
2013
GERMIČ BOŠTJAN
GERMOVŠEK RUDOLF 1935 TESNILA TREBNJE 2012
GLAVNIK ALEŠ
GLOBOČNIK PETER
1940 ISKRA KRANJ
2012
GLODEŽ BOŠTJAN
1982 FRAM
2013
GOLC HERMINA
1968 PTUJ
2012
GOLČMAN IGOR
GOLE KATJA
1984 GORNJI GRAD
2012
GOLEŽ VALENTIN
1955 DRAMLJE
2011
GOLJA MARJAN
1950 GORNJA RADGONA 2012
GOLJAT BORIS
1957 SLOVENJ GRADEC 2012
GOLJAT DANIEL
GOLMAJER FRANC
1959 RADOVLJICA
2012
GOLNAR TONE
1961 APD KOZJAK
2012
GOLOB ALOJZ SLAVKO 1957 PTUJ
2011
GOLOB BOJAN
1968 NAZARJE
2013
GOLOB MIRAN
GORENAK IRENA
1971 VOJNIK
2012
GORENJAK VLADO
1963 SLOVENSKE KONJ. 2011
GORIČANEC MIRAN
1967 VEVČE
2012
GORJANC BOJAN
1963 POSTOJNA
2011
GORJUP SIMON
1953 TOLMIN
2011
GORŠIČ MARKO
GORŠIČ MATEJ
GOTLIB DEJAN
1981 JESENICE
2012
GRABELJŠEK JASNA
1983 DOMŽALE
2011
GRABNAR DUŠKO
1973 LJ. MATICA
2013
GRABRIJAN EDVARD
1975 LJ. MATICA
2011
GRAD DARJA
1962 ŠMARNA GORA
2012
GRAD JERNEJ
1956 DOMŽALE
2011
GRADIČ NINA
AB
2011 ABDG
2011 AD
A
A
A
AB
A
A
A
A
A
A
A
A
2012 ABD
2012 ABD
AB
AB
A
AB
2013 ABDG
AB
2011 ABD
AB
AB
A
2012 ABCD
A
2012 ABD
A
AB
AB
AB
AB
AB
A
2011 ABD
A
2011 ABCDG
2013 ABD
2013 ABD
2011 ABD
AB
A
2011 ABDG
2012 ABD
A
A
2013 ABDG
A
2011 ABD
2012 ABD
2012 ABD
2012 ABD
2012 ABCDG
2012 ABCDEGH
2011 ABCD
2013 ABD
A
AB
2011 ABD
A
2011 ABDG
2011 ABD
2012 ABD
A
A
A
2011 ABDG
2011 ABD
AB
2011 ABD
A
17
zap. priimek in ime
zap. priimek in ime
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
356
357
358
1966
1978
1964
1965
1974
1969
1981
1969
1952
1982
1986
1963
1952
1950
1953
1980
1985
1961
1959
1955
1956
1951
1982
1970
1954
1957
1958
1979
1976
1948
1968
1951
1970
1971
1980
1986
1979
1973
1959
1967
1978
1952
1968
1962
1964
1973
1977
1968
1951
1981
1974
1961
1989
1958
1964
1975
1949
1977
1952
1967
1966
1964
1956
1930
1982
1965
1955
1972
1964
1980
1934
1934
1975
1971
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
374
375
376
377
378
379
380
381
382
383
384
385
386
387
388
389
390
391
392
393
394
395
396
397
398
399
400
401
402
403
404
405
406
407
408
409
410
411
412
413
414
415
416
417
418
419
420
421
422
423
424
425
426
427
428
429
430
431
432
18
GRADIŠAR ERNEST
GRAPULIN TEJA
GRAŠIČ JANEZ
GRAT MATEJA
GREGORC BRANKO
GREGORIČ MARKO
GREŠAK IRENA
GRETIĆ JOŽEF
GRIČAR FRANC
GRIL PRIMOŽ
GRLICA ANDREJ
GRMEK ROBERT
GROHAR MARIJA
GROSMAN MARJAN
GROŠELJ ALOJZ
GRUDNIK LUCIJA
GRUDNIK PRIMOŽ
GRUDNIK SANDI
GRUJIĆ PREDRAG
GRUM FRANC
GUGLETA MILAN
GUID NIKOLA
HABJAN ALEŠ
HABJAN MARKO
HABJAN PAVEL
HABJAN VLADIMIR
HABJANIČ STOJAN
HAFNER MATJAŽ
HALOŽAN GORAZD
HALOŽAN JANEZ
HARTMAN GORAZD
HARTMAN IVAN
HARTMAN JOŽICA
HARTMAN MATJAŽ
HAŠAJ TOMAŽ
HAZNADAR URŠKA
HEBER ANDREJ
HEDL BOŠTJAN
HEINSCHKO VIKTORIJA
HENGHELMAN DANIEL
HENIGMAN URŠKA
HERIČ JANEZ
HERIČKO BORIS
HITER JOŽE
HLADEN KSENIJA
HLEBEC FRANCI
HOČEVAR TADEJ
HOČEVAR ŽAGER LIDIJA
HOMAN ALOJZ
HORVAT MATEJ
HOSTA MARJAN
HOSTNIK SILVA
HRASTEL MIHA
HRASTNIK DANILO
HRIBAR ANTON
HRIBAR JOŽE
HRIBERNIK JOŽE
HRIBERNIK TOMAŽ
HRIBERŠEK ALOJZ
HROVAT FRANCI
HRUŠOVAR BORIS
HUDEJ MIROSLAV
HUDELJA JOŽE
IGERC FERDO
ILJAŽ BOJANA
ILOTIĆ BRANKO
INTIHAR FRANC
INTIHAR MARJAN
IRGOLIČ METKA
ISKRA MATIJA
ISKRA STANISLAV
ISKRA ZINKA
IVANČIČ BOŠTJAN
IVANČIČ SIMON
VEVČE
2012
DRAGO BREGAR 2011
BOHINJSREDJA V. 2013
ŠMARJE PRI JELŠ. 2013
RUŠE
2013
BREŽICE
2011
GRMADA
2012
VRELEC
2012
ZAGORJE
2013
JESENICE
2011
SNEŽNIK IL. BISTR. 2013
POLZELA
2011
LJUBNO OB SAV. 2013
ZREČE
2011
ZAGORJE
2011
NAZARJE
2011
ŠOŠTANJ
2013
NAZARJE
2013
GORNJA RADGONA 2013
VOJNIK
2013
PTT LJUBLJANA
2011
RUŠE
2011
BOHINJSKA BISTR. 2012
LJ. MATICA
2012
ZA SELŠKO D. ŽEL. 2011
LJ. MATICA
2012
MATICA MUR. SOB. 2011
ŠKOFJA LOKA
2011
HAKL
2013
HAKL
2013
RUŠE
2013
SLOVENJ GRADEC 2013
RUŠE
2013
FRAM
2013
DRAVOGRAD
2011
PTUJ
2011
PTUJ
2013
GORNIK
2012
HAKL
2012
VEČER
2013
BRICNIK MUTA
2013
LJUTOMER
2013
VRHNIKA
2012
POLŽ
2013
CELJE
2012
ŠKOFJA LOKA
2012
IMPOL SL. BISTR. 2011
ŠENTJERNEJ
2013
ATOMSKE TOPLICE 2013
VELENJE
2011
ŽELEZNIČAR MB. 2013
BREŽICE
2011
MISLINJA
2013
JANEZ TRDINA
2011
RUŠE
2012
KUM
2012
KRIŽE
2012
VIDEM
2013
ŠOŠTANJ
2012
ČRNOMELJ
2013
RAVNE NA KOR. 2013
PTUJ
2012
POLŽ
2011
LITIJA
2012
RIBNICA NA DOL. 2013
GRMADA
2012
SLIVNICA PRI CE. 2013
FRAM
2011
TOLMIN
2013
2013
2013
2011
2013
2010
2012
2011
2012
2011
2013
2012
2013
2012
2013
2011
2012
2011
A
A
A
ABD
A
AB
A
A
ABCDEG
AB
A
A
A
AB
ABD
AB
A
ABD
ABD
A
A
AB
AB
ABD
ABD
ABCDE
A
ABCDG
A
ABD
A
ABD
A
A
A
A
A
A
A
AB
AB
A
AB
ABD
A
A
AB
A
AB
AB
AD
A
A
A
AB
ABD
ABD
A
ABD
AB
AB
AB
AB
AB
A
AB
A
AB
ABD
A
AB
A
ABDG
AB
IVANETIČ KARMEN
1965
JABLANŠČEK STANISLAV 1962
JAGAR TOMAŽ
1988
JAKI STANISLAV
1935
JAKLIČ FRANC
1967
JAKLIČ GREGOR
1980
JAKOFČIČ FRANC
1958
JAKOMINI STANISLAV
1962
JALEN GAŠPER
1976
JANČIČ CVETO
1958
JANČIČ POLONA
1982
JANTOLEK UROŠ
1965
JANŽEK ALOJZ
1954
JARC MARCO
1957
JAZBEC LILIJANA
1958
JAZBEC MILAN
1955
JEGER GREGOR
1991
JEGRIŠNIK JOŽICA
1953
JEGRIŠNIK MIROSLAV 1950
JELEN ALEŠ
1978
JELEN MARJANA
1947
JELENC ROMAN
1966
JELERČIČ KRISTINA
1978
JELOVŠEK GABRIJEL
1941
JENIČ JOŽE
1955
JENSTERLE FRANČIŠKA 1958
JERAM MATEJ
1980
JERE ROBERT
1969
JEREB MIRAN
1953
JEREBIC PAVEL
1951
JEREBIC STANISLAV
1940
JEREBIČ SUZANA
1973
JERIČ MARINKA
1961
JERMAN ALOJZ
1952
JERMAN JANEZ
1956
JERMAN MILAN
1949
JERMAN SONJA
1962
JERŠIČ RANKO
1970
JERŠIČ ROBERT
1971
JESENKO ANTON
1944
JESIH BOŠTJAN
1968
JEVŠNIK MILAN
1941
JEŽ BARBARA
1978
JOVANOVIČ SAŠO
1977
JOZELJ DUŠAN
1966
JUG BENJAMIN
1948
JUG MARIJAN
1943
JUGOVIC SREČKO
1970
JUHART JOŽE
1971
JUREJEVČIČ SANDI
1965
JURGEC VILI
1958
JURIČ MARKO
1957
JURŠE MARTIN
1976
JURŠIČ JANKO
1987
JURŠIČ MARKO
1988
JUS DRAGICA
1961
JUVAN VESNA
1954
KAC GORAZD
1974
KADIŠ FRANC
1964
KADIŠ KATARINA
1972
KAISER IGNAC
1954
KAJBA ANICA
1965
KAJDIŽ DRAGO
1944
KAJTNER LJUDMILA
1949
KAMENŠEK JOŽE
1950
KAMENŠEK VIDA
1951
KAPLAN BOŠTJAN
1967
KAPUN BERTL
1947
KARLOVČEC MARJAN 1956
KASTELEC MARTINA
1981
KASTELIC MARJAN
1974
KASTELIC MARTIN
1965
KAVČIČ ANA
1949
KAVČIČ ANDREJ
1976
SEMIČ
2013
NOVA GORICA
2011 2011
ŽALEC.
2012
PTT LJUBLJANA
2013
PODBRDO
2013
POLET ŠENTRUP. 2012
SEMIČ
2011
SKALCA HOČESL. 2011 2011
IMP LJUBLJANA
2012 2012
ZABUKOVICA
2011 2011
ZABUKOVICA
2011
KRKA NOVO MESTO 2013
ŠENTJERNEJ
2013
BENEČIJE
2012
DOMŽALE
2011
DOMŽALE
2013 2011
POLZELA
2011
POLZELA
2011 2011
MEDVODE
2012 2012
MEDVODE
2013
ŠKOFJA LOKA
2012
PODNANOS
2012
DRAGO BREGAR 2013
METLIKA
2013
GORJE
2011
CERKNO
2013
PTT LJUBLJANA
2012 2012
KAMNIK
2011 2011
MARIBOR  MATICA 2013 2011
LITIJA
2012
LJ. MATICA
2013
KAMNIK
2013 2013
ČRNOMELJ
2013 2013
VRHNIKA
2013
ČRNOMELJ
2011 2011
DRAVA MARIBOR 2012 2012
DRAVA MARIBOR 2012 2012
BREŽICE
2012 2012
MEDVODE
2012
VIDEM
2012 2012
PODNANOS
2012
LITIJA
2011
LOGATEC
2013
RUŠE
2012
LITIJA
2012
SATURNUS
2011
RUŠE
2013
PTT LJUBLJANA
2011 2009
CIRKULANE
2012
LJ. MATICA
2011 2011
RUŠE
2012
MAKS MEŠKO ORM. 2013
MAKS MEŠKO ORM. 2013
FRAM
2012
PRESER. PODPEČ 2011
VUZENICAMUTA 2012
DRAVOGRAD
2013 2013
IMP LJUBLJANA
2013 2013
VUZENICAMUTA 2013 2004
ATOMSKE TOPLICE 2013
ŽIROVNICA
2011
ZZV CELJE
2011 2011
SLOVENSKE KONJ. 2013 2013
SLOVENSKE KONJ. 2011
DRAGO BREGAR 2011 2011
ZREČE
2011
VELENJE
2012 2012
ČRNOMELJ
2011 2011
POLOM
2012 2012
BLAGAJANA
2011
A
ABD
A
A
A
A
AB
ABD
ABD
ABD
AB
AB
AB
AB
AB
ABCD
A
A
ABD
AD
A
AB
A
A
A
A
A
ABCDG
ABDG
ABDG
A
A
AB
ABD
ABDG
A
ABD
ABD
ABD
ABD
AB
ABD
A
A
AB
AB
AB
A
A
ABD
A
AK
AB
A
A
AB
A
AB
ABCDG
ABCDEG
ABD
A
A
AD
ABDG
A
ABD
AB
ABDG
A
ABD
ABD
A
A
zap. priimek in ime
433
434
435
436
437
438
439
440
441
442
443
444
445
446
447
448
449
450
451
452
453
454
455
456
457
458
459
460
461
462
463
464
465
466
467
468
469
470
471
472
473
474
475
476
477
478
479
480
481
482
483
484
485
486
487
488
489
490
491
492
493
494
495
496
497
498
499
500
501
502
503
504
505
506
KAVČIČ ANTON
1947 BLAGAJANA
2011
KAVČIČ IVO
1959 ŽIRI
2013 2013
KAVČIČ JANEZ
1945 VIDEM
2013
KAVKLER LEOPOLD
1951 POLJČANE
2013
KELBL ANTON
1957 GORJE
2013
KELNERIČ ALEKSANDER 1967 PTUJ
2013 2013
KEMPERLE FRANC
1954 KAMNIK
2013 2012
KENDA DARIJ
1954 TOLMIN
2012 2012
KERLE BORIS
KEŠNAR ANA
1971 JANEZ TRDINA
2011
KEŠPERT FRANC
1958 MAJŠPERK
2012
KETE DANILO
1954 MISLINJA
2013 2013
KIRBIŠ MILAN
1955 MIKLAVŽ
2013 2011
KLADNIK MATEJ
1985 GORNJI GRAD
2012
KLANČAR MARJAN
1951 ISKRA LJUBLJANA 2012
KLANČAR ROBERT
1965 BOHINJSREDJA V. 2011
KLEČ IGOR
1965 NOVA GORICA
2013 2011
KLEMENČIČ MARJAN
1949 LAŠKO
2012
KLENC JOŽE
1945 KAMNIK
2012 2012
KMETEC TEA
1977 DOLGA POT
2011
KNAPP MARTINA
1970 GALICIJA
2013
KNAVS ANTON
1956 INSTALACIJA
2013
KNEZ JOŽE
1943 LJ. MATICA
2011 2011
KNEZ MARJAN
1968 CELJE
2013
KOBAV MARJAN
1948 KAMNIK
2011 2011
KOBLAR STANKO
1961 TRŽIČ
2013 2012
KOCBEK DARINKA
1948 MIKLAVŽ
2013 2011
KOCBEK FRANC
1949 MIKLAVŽ
2013 2011
KOCBEK MATEJ
1982 MIKLAVŽ
2011
KOCBEK URŠKA
1987 FRAM
2012
KOCJANC IRENA
1976 BOHINJSREDJA V. 2011
KOCJANC KLEMEN
1979 BOHINJSREDJA V. 2011 2011
KOCJANČIČ MARJAN
1959 MORAVČE
2012
KOCJANČIČ ROMANA
1967 MERCATOR
2012
KOCMAN TOMAŽ
1982 ONGER
2011
KODARIN KARMEN
1962 PIRAN
2013
KODELE BENJAMIN
1982 VIPAVA
2012
KODELE BOGDAN
1962 AJDOVŠČINA
2012
KODELJA BLAŽ
1984 AJDOVŠČINA
2011
KODERMAC JOŠKO
1951 KOBARID
2011 2011
KOFLER GREGOR
1980 DOVJEMOJSTRAN. 2012 2009
KOKOL IDA
1964 HAKL
2012
KOKOL MARJAN
KOKOLE LUČKA
1987 ZAGORJE
2012
KOLAR BERNARD
1966 VRANSKO
2013
KOLAR EDVARD
1949 MAKOLE
2011
KOLAR JOŽICA
1955 MAKOLE
2013 2013
KOLENKO DOMN
1990 RAŠICA
2011
KOLEŽNIK SIMON
1948 OŽBALT  KAPLA 2012
KOLMANIČ DARKO
1964 RUŠE
2013 2012
KOLŠEK DAMJAN
1978 LAŠKO
2012 2012
KOLŠEK VASJA
1974 ŽALEC.
2011
KOMAC MATEJA
1981 PANORAMA
2013 2013
KOMPARA DUŠAN
1959 AJDOVŠČINA
2011
KOMPREJ IVAN
1934 PREVALJE
2013 2007
KONCILJA AVGUST
1943 TRBOVLJE
2013 2012
KONOVŠEK JALEN ANDREJA 1978 ŠOŠTANJ
2012 2010
KOPREK FRANJO
1955 ŠKOFJA LOKA
2013 2013
KOPRIVŠEK MAJA
1981 LJ. MATICA
2011 2011
KOREN FRANC
1957 KOBARID
2012
KORITNIK ROBERT
1976 GRMADA
2013 2013
KOROŠEC BOGDAN
1966 IMPOL SL. BISTR. 2011
KOROŠEVIČ ELICA
KORPAR FRANC
1947 PTUJ
2013 2011
KORŠIČ ALEŠ
1964 PTT LJUBLJANA
2013 2013
KORTNIK MATEJ
1975 ŠOŠTANJ
2013 2013
KORŽE VLADKO
1958 ZZV CELJE
2013 2013
KOS MILAN
1971 RADOVLJICA
2011 2010
KOS NEŽA
1984 ŽIROVNICA
2011
KOSEC SEBASTJAN
1974 INSTALACIJA
2013 2011
KOSI IVAN
1961 MARIBOR  MATICA 2011 2011
KOSMAČIN TADEJ
1974 JAKOBA ALJAŽA 2011 2011
KOSTELEC VERA
1956 METLIKA
2013
KOŠIČ RAJKO
1963 MAKS MEŠKO ORM. 2013
AB
ABD
AB
AB
A
ABCDEG
ABCD
ABD
A
ABDG
AB
ABD
ABD
A
A
AB
ABD
A
ABD
A
A
AB
ABD
A
ABD
ABD
ABD
ABD
A
A
A
ABDG
A
A
A
A
AB
A
AB
ABD
ABDG
A
AB
A
A
AB
ABD
A
A
ABDG
ABD
A
ABD
AB
ABD
ABD
ABD
ABD
ADG
A
ABD
A
AB
ABD
ABD
ABD
ABD
ABDG
A
ABDG
ABDG
ABD
A
A
zap. priimek in ime
507
508
509
510
511
512
513
514
515
516
517
518
519
520
521
522
523
524
525
526
527
528
529
530
531
532
533
534
535
536
537
538
539
540
541
542
543
544
545
546
547
548
549
550
551
552
553
554
555
556
557
558
559
560
561
562
563
564
565
566
567
568
569
570
571
572
573
574
575
576
577
578
579
580
KOŠIR BOŽIDAR
1955 ZREČE
2011
KOŠIR DOMINIK
1958 MEDVODE
2012
KOŠIR IGOR
1964 BRICNIK MUTA
2012
KOŠIR IRENA
1985 LJ. MATICA
2013
KOŠIR MATEVŽ
1929 KAMNIK
2011
KOTNIK BORIS
1969 ZREČE
2013
KOTNIK BOŽO
1958 RIBNICA NA POH. 2013 2012
KOTNIK IVANA
1954 DRAVOGRAD
2011 2011
KOTNIK JAKA
1981 DRAVOGRAD
2013 2011
KOTNIK MAKSIMILJAN 1955 DRAVOGRAD
2012 2012
KOTNIK TADEJ
1979 NAZARJE
2013
KOTNIK VERONIKA
1958 RAVNE NA KOR. 2013 2013
KOTNIK VILJEM
1962 RAVNE NA KOR. 2013 2013
KOVAČEVIČ MIJO
1963 VELENJE
2013 2012
KOVAČIČ HUBERT
1941 PREVALJE
2012
KOVAČIČ JANKO
1956 POLJČANE
2013 2012
KOVAČIČ MARIJA
1959 ŠMARNA GORA
2012
KOVAČIČ MARJAN
1955 ŠMARNA GORA
2011
KOVAČIČ VILJEM
1958 LOČE
2013 2013
KOVŠCA ROK
KOZAK ŠTEFAN
1960 MURA
2013 2013
KOZJAN JOŽE
1980 METLIKA
2012 2012
KOZJEK ANDREJA
1976 HORJUL
2012 2012
KOZJEK URŠKA
1963 IMP LJUBLJANA
2012
KOZOLE BOŠTJAN
KOZOROG KOŠUTA SANDRA 1978 TOLMIN
2012 2012
KOŽELJ STEPIC MARINKA 1942 INTEGRAL
2013 2013
KOŽELJNIK ZVONE
1965 VELENJE
2013
KRAGELJ MATEJA
1978 KOBARID
2012
KRAJGER KRISTJAN
1956 PREVALJE
2013 2012
KRALJ BOŠTJAN
1982 ONGER
2011
KRALJ IVAN
1955 POLJČANE
2012
KRALJ TINE
1988 ZAGORJE
2012
KRALJ TOMAŽ
1965 VINSKA GORA
2013
KRAMAR DRAGO
1957 VIDEM
2013 2012
KRAMBERGER DARINKA 1964 HAKL
2013
KRAMBERGER NATAŠA 1976 LJ. MATICA
2012 2012
KRANJC NEJC
KRAPEŽ DEJAN
1990 RAŠICA
2011
KRAŠEK JOŽEF
1957 LAŠKO
2013
KRAŠOVEC ANTON
1951 METLIKA
2013
KRAŠOVEC JANEZ
1982 VRHNIKA
2012
KRAVANJA EDVIN
1962 BOVEC
2013 2005
KRAVANJA MARIJA
1970 BOVEC
2013
KRAVANJA ZDRAVKO
1961 BOVEC
2013
KRENKER STANE
1961 MISLINJA
2013 2012
KRESNIK ANTON
1948 SATURNUS
2012
KREŠEVEC ANTON
1936 AJDOVŠČINA
2011
KRIČEJ BOGOMIR
1953 VUZENICAMUTA 2012
KRIVEC STOJAN
1975 MEŽICA
2013 2013
KRIVOKAPIĆ NEBOJŠA 1963 ŽALEC.
2011
KRIŽAN FRANC
1960 MURA
2013
KRIŽANEC STANISLAV 1962 DOBROVLJEBRAS. 2013
KRNC MATEJ
1972 LITIJA
2012 2012
KROBAT ZVONKO
1968 ŠMARJE PRI JELŠ. 2012
KROPEC FRANC
1976 VITANJE
2013 2013
KRUŠNIK SLAVKO
1924 LJ. MATICA
2011
KRVINA FRANCI
1951 RADOVLJICA
2012
KRVINA JANEZ
1948 RADOVLJICA
2012
KRZNAR ANDRAŽ
1982 GORNJI GRAD
2012
KRŽAN FRANC
1952 BREŽICE
2012 2012
KRŽIČ SLAVKO
1969 CERKNICA
2011
KRŽIŠNIK VIKTOR
1957 SOVODENJ
2013
KUČIČ RAJKO
1961 ŽELEZNIČAR LJ. 2013 2013
KUGONIČ JANEZ
1983 ŠOŠTANJ
2013
KUHAR JANEZ
1957 RAŠICA
2012
KUHAR NEDELKO
1957 SLOGA ROGATEC 2011
KUK FRANC
1961 SLOVENSKE KONJ. 2012 2011
KUKANJA BORIS
1944 MATICA MUR. SOB. 2012 2011
KUKOVEC MARIJAN
1959 MAKS MEŠKO ORM. 2011 2011
KUMER FRANCI
1957 DOBROVLJEBRAS. 2013 2011
KUMER MARTIN
1969 POLET ŠENTRUP. 2012 2012
KUMER PETRA
1981 DOBROVLJEBRAS. 2011
KUMER TOMAŽ
1973 VINSKA GORA
2011
AB
A
A
A
A
A
ABD
ABDG
ABDG
ABDG
A
ABD
ABD
ABD
AB
ABD
A
AB
ABD
A
ABD
ABD
ABD
AB
A
ABD
ABCD
AB
A
ABD
A
A
A
A
ABD
A
ABD
A
A
AB
A
A
ABD
A
AB
AD
A
AB
AB
ABD
A
A
A
ABD
A
ABD
A
A
A
A
ABD
AB
AB
ABD
A
AB
AB
ABD
ABD
ABD
ABD
AD
AB
A
19
zap. priimek in ime
zap. priimek in ime
581
582
583
584
585
586
587
588
589
590
591
592
593
594
595
596
597
598
599
600
601
602
603
604
605
606
607
608
609
610
611
612
613
614
615
616
617
618
619
620
621
622
623
624
625
626
627
628
629
630
631
632
633
634
635
636
637
638
639
640
641
642
643
644
645
646
647
648
649
650
651
652
653
654
1981
1975
1953
1956
1948
1960
1976
1945
1984
1976
1947
1987
1985
1960
1981
1954
1981
1985
1964
1951
1946
1956
1954
1943
1964
1950
1982
1970
1944
1943
1955
1962
1947
1958
1981
1961
1939
1970
1952
1956
1988
1973
1948
1965
1958
1951
1955
1971
1969
1980
1957
1955
1967
1942
1939
1943
1964
1965
1965
1952
1964
1990
1983
1988
1956
1952
1940
1976
1979
1970
1981
1958
1950
1986
655
656
657
658
659
660
661
662
663
664
665
666
667
668
669
670
671
672
673
674
675
676
677
678
679
680
681
682
683
684
685
686
687
688
689
690
691
692
693
694
695
696
697
698
699
700
701
702
703
704
705
706
707
708
709
710
711
712
713
714
715
716
717
718
719
720
721
722
723
724
725
726
727
728
1970
1976
1975
1964
1969
1975
1965
1957
1958
1960
1969
1950
1975
1951
1961
1953
1946
1945
1983
1962
1979
1979
1948
1983
1962
1988
1967
1964
1988
1974
1961
1948
1952
1956
1986
1985
1964
1950
1959
1975
1954
1982
1963
1962
1959
1947
1951
1982
1987
1982
1969
1944
1975
1945
1939
1967
1950
1964
1971
1949
1958
1978
1984
1984
1988
1990
1962
1974
1983
1945
1974
1969
1944
1952
20
KUMER TRČEK MAJA
KUNČIČ MARKO
KUNEJ MOJMIR
KUNIČ ZDRAVKO
KURALT ANDREJA
KUSTER DRAGOTIN
KUTIN GORAZD
KUZMAN ANDREJ
KUZMAN UROŠ
KUŽEL IZTOK
LADINEK IVAN
LAMUT MIHA
LAMUT POLONA
LAMUT ŽELJKO
LAPAJNE ANA
LAPAJNE MIROSLAV
LAPANJA GORAZD
LAPORNIK DAVID
LAVRIČ LEON
LAVTAR ANTON
LAZAR BORIS
LAZNIK JANKO
LAZNIK SLAVICA
LAZNIK SREČKO
LEBAN MARINA
LEBAN TATJANA
LEGAT JERNEJ
LEKŠE JOŽE
LEMUT VLADIMIR
LENARŠIČ JANEZ
LEPOŠA EDVARD
LESICA HEDVIKA
LESJAK MARIJA
LESKOVAR IVANA
LESKOVŠEK MAJA
LEŠNIK AMADEUS
LEŠNIK STANISLAV
LEVART TOMAŽ
LEVSTIK JANEZ
LEVSTIK TEREZIJA
LIČEN ERIK
LIČEN METOD
LIGETI LASZLO
LIKEB MARTIN
LINDIČ IVAN
LINDIČ SAŠA
LIPIČ DRAGO
LIPOGLAVŠEK LEONIDA
LIPOVŠEK IGOR
LONČAR MATEJ
LORBER ALBIN
LORBER DANICA
LORBER ZORAN
LORENCI LEOPOLDINA
LORENCI MATEVŽ
LORENCI ŠTEFAN
LORGER MARKO
LUKANC BORIS  LUKA
LULIK ALEŠ
LUŠTREK VILI
LUZAR MARTIN
MAČEK KATJA
MAČEK NINA
MAČEK SAŠO
MADJAR JANEZ
MADON BORIS
MAGAJNE MARIJA
MAHNIČ GAŠPER
MAHORČIČ NEŽA
MAJER GREGOR
MAKOVEC PAVEL
MALEŽIČ MATJAŽ
MALLY MARJAN
MARCOLA SIMON
DOBROVLJEBRAS. 2013
AB
A
OPD KOPER
2013 2013 ABD
ČRNOMELJ
2013
AB
MEDVODE
2013 2013 ABD
HAKL
2013 2012 ABD
TOLMIN
2012
A
VELENJE
2011
AB
VELENJE
2013
AB
ŠKOFJA LOKA
2012 2012 ABD
PLANIKA MARIBOR 2011 2011 ABD
GRMADA
2013
A
PTUJ
2012
A
GRMADA
2013 2013 ABD
IDRIJA
2011
A
IDRIJA
2011
AB
CERKNO
2011 2011 ABD
LAŠKO
2012
A
MORAVČE
2013 2001 ABD
KRIŽE
2012
AB
PTT LJUBLJANA
2013 2012 ABD
ČRNA
2013 2012 ABD
ŠKOFJA LOKA
2012 2012 ABD
TAM MARIBOR
2011
A
PODBRDO
2013 2013 ABD
OPD KOPER
2013
AB
DOVJEMOJSTRAN. 2013
A
LISCA
2011
A
AJDOVŠČINA
2011
AB
INTEGRAL
2012
AB
POLJČANE
2013 2012 ABD
NOVA GORICA
2011
A
VINSKA GORA
2011
A
AB
TABOR
2011
A
MARIBOR  MATICA 2012 2007 ABD
BREZJE
2013
A
SLOVENSKE KONJ. 2012
AB
LISCA
2011
A
KOČEVJE
2011
A
NOVA GORICA
2011
A
NOVA GORICA
2012 2012 ABD
LENDAVA
2012
A
MERCATOR
2011 2011 ABD
GALICIJA
2011
AB
KAMNIK
2012 2012 ABD
HAKL
2013 2013 ABD
POSAVSKI ALP. K. 2012
AB
ZABUKOVICA
2011
AB
HORJUL
2013 2012 ABD
DONAČKA GORA 2012
AB
DONAČKA GORA 2012
A
MARIBOR  MATICA 2011
AB
A
A
A
DRAMLJE
2011 2011 ABD
POŠTE IN TEL. CE. 2011 2011 ABD
POSTOJNA
2012
ADG
MEDVODE
2013
AB
KRKA NOVO MESTO 2013 2012 ABD
ŠENTJOŠT
2013
A
ŽALEC.
2011
A
LIBOJE
2012
A
AB
ŽIROVNICA
2013 2013 ABCDG
LJ. MATICA
2011 2011 ABD
JANEZ TRDINA
2013
A
NOVA GORICA
2011
A
CELJE
2011 2011 ABD
VIPAVA
2012
AB
DOBROVLJE BRASL. 2012
A
POLJČANE
2013 2013 ABD
KOBARID
2013
A
MARČETA NATAŠA
MARHOLD RADISLAV
MARINČIČ BARBARA
MARINČIČ SAŠO
MARJETIČ BOŠTJAN
MARKEŽ LUKA
MARKO MARTIN
MARKOVIČ ANTON
MARKOVIČ MAJDA
MARKOVIĆ BRANISLAV
MARN JANKO
MAROVT JOŽE
MAROVT NATALIJA
MARŠNJAK FRANC
MARTINČIČ MARJETA
MARTINČIČ TONE
MARUŠIČ ANTON
MARZIDOVŠEK ALBERT
MATIJEVC ANDREJA
MATJAŠIČ IVAN
MATJAŽ ŠTEFAN
MAUKO BORUT
MAVRI ANDREJ
MAVRI MARKO
MAVRIČ BOJAN
MAVRIČ MATEJ
MEDJA KLEMEN
MEDJA ROK
MEDVED BLAŽ
MEDVED JANEZ
MEDVED MIRKO
MEDVEDŠEK MATJAŽ
MEDVEŠEK JANKO
MEGLIČ VLADKO
MERMAL MARKO
MERTELJ SARA
MESTNIK BRANKA
METLJAK DRAGO
MIHALIČ VERA
MIHELIČ ZDENKA
MIHEV JANKO
MIJATOVIĆ URŠKA
MIKEC TOMAŽ
MIKLAVC LUDVIK
MIKOLIČ RENALDO
MILOŠIČ ALBIN
MILOŠIČ DANILO
MILOŠIČ MARKO
MIRKAC MATEJ
MIRNIK ALENKA
MIUC DUŠAN
MLAČ BINE
MLINAR ANDREJ
MLINAR MIRO
MLINAREVIĆ ANTUN
MLINARIČ ANITA
MLINARIČ MARIJA
MLINARIČ TONČEK
MOČILNIK IZIDOR
MOČNIK ROMAN
MOČNIK SILVIJ
MODRIJAN URŠKA
MOHAR ANDREJ
MOHAR MAJA
MOHAR MIHA
MOLE MARTINA
MOLE NIKOLAJ
MOŠKRIČ MAJA
MOŽINA NINA
MOŽINA VLADO
MRAK JERNEJ
MRAK JOŽKO
MRAKIČ BOGO
MRAVLJAK TONČKA
OPD KOPER
2013 2013 AD
GORNJA RADGONA 2011 2009 ABD
PRESER. PODPEČ 2011
A
INTEGRAL
2011 2011 ABD
BOHOR SENOVO 2011
A
JAVORNIK  KOR.B. 2011 2011 ABD
VRANSKO
2013
AB
KRKA NOVO MESTO 2011 2011 AD
KRKA NOVO MESTO 2011 2011 AD
ŽELEZNIČAR LJ. 2012 2012 ABD
PTT LJUBLJANA
2012 2012 ABCDG
DOBROVLJEBRAS. 2012 2012 ABD
DOBROVLJEBRAS. 2013 2013 ABD
VELENJE
2013 2013 ABD
TESNILA TREBNJE 2012
AB
VIDEM
2011
A
ZREČE
2011
AB
ŽELEZNIČAR MB. 2012 2012 ABDG
BREŽICE
2012
A
GORNJA RADGONA 2013
A
LJUBNO OB SAV. 2011
A
GORNJA RADGONA 2012
A
LAŠKO
2011
A
LAŠKO
2012
A
VRANSKO
2013
A
NOVA GORICA
2013
A
JESENICE
2012 2012 ABCDEGH
BOHINJSREDJA V. 2012 2012 ABDG
KOBARID
2012
A
LITIJA
2012
AB
POLJČANE
2013 2010 ABD
RTV
2011
AB
VIDEM
2013
AB
SKALCA HOČESL. 2011 2010 ABD
GORNJI GRAD
2012
A
GOZD MARTULJK 2013
A
VELENJE
2012
A
LJ. MATICA
2013 2012 ABD
GORNJA RADGONA 2011
A
RIBNICA NA DOL. 2013 2013 ABD
RADLJE OB DRAVI 2013 2013 ABDG
IDRIJA
2013
A
AB
POŠTE IN TEL. CE. 2011 2011 ABD
FRAM
2011 2011 ABD
NAVEZA
2013
AB
NAVEZA
2012 2012 ABD
NAVEZA
2013
A
PREVALJE
2011
A
GRMADA
2013
AB
RUŠE
2012
A
VIHARNIK
2011
AB
MEŽICA
2013
A
CERKNICA
2012
AB
PTUJ
2013
A
GORNJA RADGONA 2012
A
BREZJE
2013
A
GORNJA RADGONA 2011
AB
PREVALJE
2011 2011 ABD
PREVALJE
2012 2012 ABD
IDRIJA
2011
ADG
NOVA GORICA
2012 2012 ABD
A
LITIJA
2011 2011 ABD
LITIJA
2011
A
HORJUL
2013
A
HORJUL
2013 2013 ADG
LJ. MATICA
2011 2011 ABD
DOVJEMOJSTRAN. 2013
A
POŠTE IN TEL. MB. 2011
A
ŽIROVNICA
2013 2013 ABD
TOLMIN
2012
A
VUZENICAMUTA 2011 2011 ABD
RAVNE NA KOR. 2013 2013 ABD
zap. priimek in ime
zap. priimek in ime
729
730
731
732
733
734
735
736
737
738
739
740
741
742
743
744
745
746
747
748
749
750
751
752
753
754
755
756
757
758
759
760
761
762
763
764
765
766
767
768
769
770
771
772
773
774
775
776
777
778
779
780
781
782
783
784
785
786
787
788
789
790
791
792
793
794
795
796
797
798
799
800
801
802
1971
1961
1959
1933
1971
1951
1955
1958
1957
1947
1952
1968
1980
1983
1985
1969
1986
1958
1977
1963
1968
1963
1953
1960
1964
1944
1981
1955
1987
1962
1974
1971
1950
1952
1947
1985
1941
1937
1975
1952
1967
1958
1953
1967
1975
1978
1982
1952
1984
1928
1975
1975
1955
1984
1958
1958
1985
1956
1957
1982
1957
1968
1965
1962
1973
1955
1943
1953
1973
1949
1965
1976
1979
1959
803
804
805
806
807
808
809
810
811
812
813
814
815
816
817
818
819
820
821
822
823
824
825
826
827
828
829
830
831
832
833
834
835
836
837
838
839
840
841
842
843
844
845
846
847
848
849
850
851
852
853
854
855
856
857
858
859
860
861
862
863
864
865
866
867
868
869
870
871
872
873
874
875
876
MUČIBABIĆ IRENA
MUHIČ MIRAN
MUNDA VIKTOR
MURKO JOŽE
MURN SIMON
MUZELJ IVAN
NABERGOJ JURIJ
NAGLOST OTON
NAJMAJSTER SREČKO
NARAKS FRANC KAROL
NEDOG FRANC
NEDOG SLAVICA
NEMANIČ PETER
NERAT MATIJA
NOČ MIHA
NORČIČ ARPAD
NOVAK ANDREJ
NOVAK MARIJA
NOVAK MOJCA
NOVAK ROMAN
NOVINŠEK MARKO
NOWAKK JURČEK
OBLAK MARJAN
OBLAK PETER
OBRČ TEA
OBREZA FRANC
ODAR MOJCA
OFAK VIDA
OGOREVC MATEJ
OGRAJENŠEK IZIDOR
OGRIČ ANA
OGRINC KATARINA
OLENIK MARJAN
OMAN JANEZ
OMAN JANEZ BRUNO
OMERZU DAMJAN
ONIČ DRAGICA
ONIČ FRANČEK
ONIČ TOMAŽ
OPLOTNIK DANIJEL
OPREŠNIK IGOR
OSOVNIKER BRANIMIR
OSTERMAN JANKO
OSTRUH MARJAN
OŠLOVNIK BOŠTJAN
OZEBEK BARBARA
OZIMIC NINA
OŽBOLD ANTON
OŽBOLT MATEJA
PAČNIK FRANC
PAGON DARJA
PAGON MATEJ
PAGON VINKO
PAHOVNIK ANDREJ
PAHOVNIK FRANC
PAHOVNIK JANA
PAHOVNIK TANJA
PAJK MARJAN
PALIR BERNARD
PAPEŽ DEJAN
PAPLER MAJDA
PARADIŽ LOVRENC
PARTLIČ SREČKO
PASAR PETER
PAŠKULIN BORUT
PATTY JOŽEF
PAULIČ ANTON
PAVLIČ MILAN
PAVLIN JOŽE
PAVLIN SLAVICA
PAVŠEK MIHA
PAVŠIČ BOŠTJAN
PAVŠIČ MIHA
PAVŠIČ VALERIJA
ONGER
2013
RTV
2012
DRAVA MARIBOR 2013
TAM MARIBOR
2011
VOJNIK
2013
VIPAVA
2011
VIPAVA
2011
PALOMA
2011
ZABUKOVICA
2013
METLIKA
2012
LJUBNO OB SAV. 2013
JESENICE
2013
BREŽICE
2013
VELENJE
2011
VRHNIKA
2011
ŠMARTNO OB PAKI 2011
MORAVČE
2012
ŽIRI
2011
CELJE
2013
LJ. MATICA
2012
KAMNIK
2012
KOČEVJE
2013
DOMŽALE
2011
MERCATOR
2011
ZAGORJE
2013
LJ. MATICA
2013
SEŽANA
2011
JESENICE
2011
ZZV CELJE
2011
BOHOR SENOVO 2012
POLJČANE
2012
POLJČANE
2012
POLJČANE
2012
ZREČE
2012
PLANIKA MARIBOR 2013
DOBROVLJEBRAS. 2012
NAZARJE
2013
LISCA
2011
RADOVLJICA
2011
DRAVOGRAD
2013
KOČEVJE
2013
SEŽANA
2011
RADOVLJICA
2012
RADOVLJICA
2012
TOLMIN
2012
GORNJI GRAD
2013
GORNJI GRAD
2013
GORNJI GRAD
2013
GORNJI GRAD
2013
POLZELA
2012
LJ. MATICA
2011
GOZD MARTULJK 2012
PLANIKA MARIBOR 2012
POŠTE IN TEL. CE. 2013
PTT LJUBLJANA
2011
BREŽICE
2013
POLJČANE
2013
SEMIČ
2011
LJ. MATICA
2013
ONGER
2012
IDRIJA
2011
SLOGA ROGATEC 2013
IDRIJA
2011
2013
2013
2011
2011
2011
2012
2012
2013
2013
2008
2011
2013
2012
2012
2011
2011
2011
2011
2012
2012
2012
2013
2013
2011
2013
2012
2011
2013
2011
2012
2011
2009
2012
2013
2012
A
AB
ABD
A
A
ABD
ABD
ABD
AB
AB
ABD
AB
AB
ABD
ABCDG
AB
A
ABD
ABD
AB
ABD
AB
A
ABD
ABD
ABD
ABDG
A
ABD
ABD
AB
AB
A
ABD
AB
A
ABD
ABD
AB
ABD
ABD
A
A
ABD
AB
A
ABD
ABD
A
AB
A
ABDG
ABD
AB
AD
A
A
ABD
A
A
AB
A
A
ABD
ABD
A
ABD
ABD
AB
ABD
ABDG
A
A
A
PEČAR VESNA
1957 SEŽANA
2011
PEČLIN PRIMOŽ
1969 VRHNIKA
2012 2012
PEČLIN TATJANA
1969 VRHNIKA
2012 2012
PEČNIK BOŠTJAN
1981 LISCA
2012 2011
PEČNIK KATJA
1976 POLJČANE
2012
PEJOVNIK MAJA
1981 RTV
2013
PERETIN ALEŠ
1973 FRAM
2013 2010
PERKO GREGOR
PERKO JANA
1969 RAŠICA
2013 2013
PERPAR ROMAN
PERŠE JOŽE
PERŠOLJA ALEŠ
1969 DOMŽALE
2012
PERŠOLJA BORUT
1972 DOMŽALE
2012 2012
PERŠOLJA INGRID
1961 PTT LJUBLJANA
2011 2011
PERŠOLJA MATEJA
1976 DOMŽALE
2012
PETAUER BRANKO
1969 ŠENTJUR
2011
PETEK KLEMEN
1977 GORNJI GRAD
2013 2011
PETEK MARTINA
1977 GORNJI GRAD
2012
PETEK MATJAŽ
1988 PTUJ
2013
PETELIN ROMAN
1960 RIBNICA NA DOL. 2012 2012
PETERNELJ MATJAŽ
1960 ŠKOFJA LOKA
2012 2012
PEVEC EMILIJ
1967 ONGER
2013
PILKO MARIJA
1938 ŽELEZNIČAR MB. 2011
PINTARIČ GAŠPER
1976 BTC
2011
PINTARIĆ VINKO
1946 BTC
2011 2011
PIPAN DAMJAN
PIRC BREDA
1959 ISKRA KRANJ
2013 2013
PIRNAT ŠPELA
1981 DOMŽALE
2011
PISAR VOJKO
PISTIVŠEK BARBARA
1982 GRMADA
2013
PITAMIC ROJC BOJANA 1980 KOBARID
2012 2011
PITAMIC VOJSKA JASMINA 1982 KOBARID
2012 2005
PLANINC MARJAN
1970 MAJŠPERK
2013
PLANKO MATEJ
PLANOVŠEK PRIMOŽ
1973 REČICA OB SAVINJI2011 2011
PLENIČAR GALUN POLONA 1977 POLJČANE
2013
PLEŠEC MIROSLAV
1948 MEDVODE
2013
PLEŠNIK TEJA
1984 VINSKA GORA
2011
PLEVNIK STANISLAV
PLOHL MITJA
1962 RUŠE
2013 2011
PLUT DUŠAN
1973 SEMIČ
2011
PLUT MARTIN
1960 SEMIČ
2013
POČERVINA ANDREJ
1968 INTEGRAL
2012
PODERGAJS BENEDIKT 1953 VOJNIK
2012
PODGRAJŠEK BOŠTJAN 1973 SLOVENSKE KONJ. 2011
PODGRAJŠEK PETER
1968 ZREČE
2013
PODJAVORŠEK MATJAŽ 1975 DOBROVLJE BRASL 2012
PODLESNIK NINA
1977 VIHARNIK
2011
PODLESNIK STRNAD BARBARA 1974 KRIM
2012
PODLOGAR DUŠAN
1960 GORJE
2013 2008
PODOBNIK ANICA
1972 CERKNO
2012 2012
PODOBNIK GABRIJEL
1958 CERKNO
2011 2011
PODPEČAN IVAN
1947 GALICIJA
2011
PODRZAVNIK LUDVIK
1954 RADLJE OB DRAVI 2011
POGAČAR JANEZ
1952 KOMENDA
2011 2011
POGAČAR MIROSLAV
1959 RADOVLJICA
2013
POGAČNIK MATJAŽ
1972 PTT LJUBLJANA
2013
POGAČNIK MATKO
1937 RADOVLJICA
2012
POGAČNIK URŠA
1980 IMP LJUBLJANA
2013
POLAVDER BOGOMIL
1956 ZABUKOVICA
2013
POLAVDER JANJA
1958 ZABUKOVICA
2012
POLJAK STANE
1961 ČRNOMELJ
2011 2011
POLLAK BOJAN
1943 KAMNIK
2013 2013
POLLAK MARIJA
1947 KAMNIK
2013 2013
POLUTNIK KARLO
1959 TRBOVLJE
2013 2012
POMPE ANDREJ
1984 VELENJE
2011
PONEBŠEK ROMAN
1969 LITIJA
2013 2011
PONIŽ RUPNIK ALEKSANDRA 1977 VIPAVA
2011
POSAVEC ROBERT
1968 KRIŽE
2013 2013
POSEGA VALENTINA
1963 POSTOJNA
2012
POTISK JASNA
1983 PTUJ
2012
POTOČNIK BOGDAN
1970 MARIBOR  MATICA 2011 2011
POTOČNIK IRENA
1955 ŽALEC.
2011
POTOČNIK JOŽE
1954 ŽALEC.
2011
A
ABD
ABD
ABD
A
A
ABDG
A
ABD
A
AB
AB
ABD
ABD
A
A
ABDG
A
A
ABD
ABD
AB
A
AB
ABD
A
ABDG
A
ABD
AB
ABDG
ADG
AB
AB
ABD
A
AB
A
ABD
ABDG
AB
A
AB
AB
AB
AB
A
AB
A
ABDG
ABD
ABD
AB
A
ABD
A
A
A
AB
A
A
ABD
AK
ABD
ABD
A
ABD
A
ABD
AB
A
ABD
A
AB
21
zap. priimek in ime
877
878
879
880
881
882
883
884
885
886
887
888
889
890
891
892
893
894
895
896
897
898
899
900
901
902
903
904
905
906
907
908
909
910
911
912
913
914
915
916
917
918
919
920
921
922
923
924
925
926
927
928
929
930
931
932
933
934
935
936
937
938
939
940
941
942
943
944
945
946
947
948
949
950
22
POZNIČ SIMON
A
PRAH ANTON
1964 LISCA
2011 2010 ABDG
PRAH JOŽE
1963 LISCA
2011 2006 ABD
PRAH MARTA
1962 OŽBALT  KAPLA 2013 2013 ABD
PRAPROTNIK TOMI
1964 VELENJE
2012 2012 ABD
PRAŠNIKAR DUŠAN
1977 DOMŽALE
2011 2011 ABD
PRAZNIK JANEZ
A
PREDOLNIK ZORAN
1967 ŠMARTNO OB PAKI 2011 2011 ABD
PREGEL ALEŠ
1975 LITIJA
2012
AB
PREGLAV ERNEST
1940 BRICNIK MUTA
2012 2012 ABD
PREGRAD JOŽE
AB
PRELOVŠEK JANJA
1982 LJ. MATICA
2012
A
PRELOVŠEK UROŠ
1967 ISKRA KRANJ
2013 2013 ABDG
PREMERL KATARINA
1947 INTEGRAL
2013
A
PREMERL MITJA
1944 INTEGRAL
2013 2010 ABD
PRETNAR JANEZ
1945 RADOVLJICA
2011 2011 ABD
PREZELJ GABRIJEL
1934 GRMADA
2011 2011 A  K
PRIMAR MARKO
1958 DOBROVLJE BRASL 2011
AB
PRIMC MIŠO
1962 GRMADA
2013 2013 ABD
PROGAR ANTON
1941 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 ABD
PROŠIČ ZLATKO
1968 PRESER. PODPEČ 2012 2012 ABCD
PRŠA DARKO
A
PRŠA IGNAC
1956 MATICA MUR. SOB. 2012 2012 ABD
PŠENIČNIK DAMJAN
AB
PUCONJA MARTINA
1940 TAM MARIBOR
2012
A
PUČKO BORIS
A
PUČNIK LIDIJA
AB
PUGELJ ANICA
1955 VELENJE
2012
A
PULKO RADOVAN
1971 OBČINE KIDRIČEVO 2011
A
PUNGARTNIK SREČKO 1948 MARIBOR  MATICA 2011 2011 ABDG
PUNGERL OTO
A
PURG ANTON
1943 PTUJ
2011
A
PURKART VILMA
1958 KOBARID
2012
A
PURKAT JANKO
1961 KRIM
2011
A
PURNAT DAVID
1983 GORNJI GRAD
2011
A
PURNAT ZDENKO
1975 GORNJI GRAD
2013 2013 ABDG
PUSTOTNIK BOJAN
1965 BLAGOVICA
2012
AB
RADEK TADEJA
1977 PTUJ
2013
A
RADOJČIČ MILAN
1959 VIDEM
2013
AB
RAIČIĆ BARBARA
1974 OPD KOPER
2013
A
RAJAPAKSE JERINA DAMJAN 1980 RAŠICA
2013
A
RAJH FRANCI
AB
RAJNER BRANKA
1960 KOČEVJE
2013
A
RAKUŠA ANDREJ
1978 MAKS MEŠKO ORM.2012
A
RAMŠAK PAJK JOŽICA 1970 RTV
2013
A
RAP LOVRO
1969 POLJČANE
2012
A
RATEJ JOŽEF KONRAD 1943 ŽELEZNIČAR CE. 2012
AB
RATEJ ZLATKO
1967 ŽELEZNIČAR CE. 2012
AB
RAUCH RUDOLF
1935 TOLMIN
2012
A
RAVNIK BOŠTJAN
1977 VRHNIKA
2012 2011 ABD
RAVNIKAR MATJAŽ
1957 KAMNIK
2012
A
REBERNAK BRANKA
A
REBERNIK MARJAN
1964 HAKL
2012
A
RECER ŠPELA
A
REČNIKKRAJNC ILKA 1967 FRAM
2012
AB
REDNAK HERMAN
1942 INTEGRAL
2012
AB
REDNAK ROBIČ BARBARA 1968 BLAGAJANA
2011
A
REMIC JANA
1965 RADOVLJICA
2013 2013 ABD
REMS MARKO
1962 POHODNIK NM.
2011
A
RENČELJ DRAGO
1948 OŽBALT  KAPLA 2012
A
RENER OLGA
1947 KRIŽE
2013
AB
REPNIK PETER
1981 FRAM
2011
A
REPNIK SONJA
1950 VRHNIKA
2013
A
RESNIK MARJETA
A
RESNIK MIHELA
A
REZMAN IGOR
1969 ŠOŠTANJ
2013
AB
RIBIČ TEREZIJA
1954 VELENJE
2011 2011 ABD
RIGLER BORIS
1953 VRHNIKA
2013
A
RIGLER MATJAŽ
1979 VELIKE LAŠČE
2013 2013 ABD
RIHAR GREGOR
1971 HUDOURNIK
2011 2011 ABDG
RIHTARIČ IRENA
1968 SLOVENSKE KONJ. 2012 2011 ABD
RIJAVEC ANA MARIJA
1990 ŽALEC.
2013
A
RITONJA MIRAN
1961 PTUJ
2012 2012 ABD
RMAN NINA
1982 TESNILA TREBNJE 2013 2013 ABD
zap. priimek in ime
951
952
953
954
955
956
957
958
959
960
961
962
963
964
965
966
967
968
969
970
971
972
973
974
975
976
977
978
979
980
981
982
983
984
985
986
987
988
989
990
991
992
993
994
995
996
997
998
999
1000
1001
1002
1003
1004
1005
1006
1007
1008
1009
1010
1011
1012
1013
1014
1015
1016
1017
1018
1019
1020
1021
1022
1023
1024
ROBIČ ANTON
1967 GOZD MARTULJK 2012
A
ROGELJ FRANCE
1964 ŠENTVID PRI STIČNI 2012
AB
ROJC BOGDAN
1947 SEŽANA
2011 2011 ABDG
ROJC IZTOK
1975 KOBARID
2011 2011 ABDG
ROJTEN JURE
1978 GORNJI GRAD
2012
A
ROSENSTEIN BOŠTJAN 1961 SLIVNICA PRI CE. 2011
A
ROŠKAR JOŽE
1972 HAKL
2013
AB
ROTOVNIK BOJAN
1976 ŠOŠTANJ
2012 2011 ABDG
ROTOVNIK JOŽE
AB
ROZMAN BARBARA
1989 BOHINJSKA BISTR. 2011
A
ROŽIČ ALENKA
1975 TRŽIČ
2013
A
ROŽIČ ANDREJ
1978 BOHINJSKA BISTR. 2011 2011 ABDG
ROŽIČ JOŽEF
1943 TRŽIČ
2013 2013 ABCDG
ROŽIČ JOŽICA
1968 PALOMA
2011
A
ROŽMAN FRANC
1960 INSTALACIJA
2011 2011 ABCDEGH
RUČIGAJ KLEMEN
1975 ISKRA KRANJ
2012
AB
RUČIGAJ MARJAN JOŽEF 1948 ISKRA KRANJ
2011 2011 ABCDG
RUDOLF JANEZ
1958 LOGATEC
2012 2012 ABD
RUPAR MOJMIR
1963 LISCA
2012 2010 ABDG
RUPNIK IVAN
1956 CERKNO
2013
A
RUS JERNEJ
1952 LOGATEC
2013
A
RUSIMOVIČ TOMAŽ
1950 INTEGRAL
2012
AB
RUTAR INES
1978 IMP LJUBLJANA
2011
AB
RUŽIČ JOŽE
AB
SAGADIN DAMIJAN
1977 FRAM
2013 2013 ABD
SAGADIN JANEZ
1953 FRAM
2012 2012 ABD
SAKELŠEK ALENKA
1958 ISKRA LJUBLJANA 2013 2013 ABD
SAPAČ ŠTEFAN
1955 TRBOVLJE
2011
AB
SAVINEK DARJA
1961 TABOR
2013
A
SEDEJ BORIS
1964 IDRIJA
2011
A
SEDEVČIČ JOŽE
1957 NOVA GORICA
2013 2013 ABD
SEGULIN ZLATKO
1955 ŽELEZNIČAR LJ. 2013 2013 ABD
SELIGER BOGDAN
1953 HORJUL
2013
A
SELIŠKAR JANEZ
1960 IMP LJUBLJANA
2012 2012 ABD
SEMENIČ ANDREJA
1981 PODNANOS
2012
A
SEMPRIMOŽNIK ANDREJ 1971 VRANSKO
2011
A
SEMPRIMOŽNIK BOŠTJAN 1976VRANSKO
2011
A
SENICA JOŽE
AB
SENICA VLASTA
1954 BRICNIK MUTA
2013 2012 ABD
SENIČ IGOR
1963 GALICIJA
2011
A
SERINI DIANA
A
SIMERL MARKO
1954 VEČER
2012
AB
SIMŠIČ STANISLAV
1927 KAMNIK
2011
A
SIRK MILAN
1970 ŽELEZNIČAR LJ. 2011
A
SITAR ANTON
1943 VRANSKO
2013
AB
SKAZA GAŠPER
1988 VOJNIK
2011
A
SKAZA MARJAN
1948 VELENJE
2013
A
SKLEDAR RAFAEL
1951 APD KOZJAK
2011
A
SKOBE ROZALIJA
1947 KRKA NOVO MESTO 2012 2006 ABD
SKOBE RUDOLF
1945 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 ABCD
SKOBERNE JAN
1951 ISKRA LJUBLJANA 2013
A
SKOČIR LUKA
1983 DOMŽALE
2011 2010 ABD
SKOK MIHA
1973 JANEZ TRDINA
2012 2009 ABDG
SKUBIC RADOVAN
1953 ZAGORJE
2012 2012 ABD
SKUTNIK ERVIN
1949 BRICNIK MUTA
2013 2012 ABD
SLABE JANEZ
1941 LOGATEC
2013
A
SLADIČ IGOR
AB
SLAK ANDREJ
1967 KAMNIK
2013 2013 ABCDG
SLANC ANTON
1948 METLIKA
2013
A
SLANIČ BORIS
1965 JAKOBA ALJAŽA 2012 2012 ABD
SLATENŠEK ZLATKA
1956 POLJČANE
2012
A
SLEMENŠEK MARTIN
1950 MERCATOR
2012 2012 ABD
SLOKAN FRANC
1953 LJUTOMER
2012
AB
SLOKAN VERA
1957 NAZARJE
2011 2011 ABD
SLOKAR RAJKO
1936 NOVA GORICA
2013
A
SLOVENEC MARTIN
1947 BREŽICE
2011
A
SLOVŠA PETER
1969 HORJUL
2013
A
SLUGA MOJCA
1983 GOZD MARTULJK 2013
A
SMOGAVEC MARTINA 1971 OPLOTNICA
2012 2012 ABD
SMOLEJ MIRAN
1954 MAJŠPERK
2013
AB
SMREKAR VLADIMIR
1952 POSTOJNA
2012 2012 ABDG
SMRTNIK SIMONA
1977 HORJUL
2011
A
SMUKAVEC URŠKA
1979 BOHINJSKA BISTR. 2012
A
SOBAN BOGOMIR
1953 AJDOVŠČINA
2012
A
zap. priimek in ime
1025
1026
1027
1028
1029
1030
1031
1032
1033
1034
1035
1036
1037
1038
1039
1040
1041
1042
1043
1044
1045
1046
1047
1048
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
1056
1057
1058
1059
1060
1061
1062
1063
1064
1065
1066
1067
1068
1069
1070
1071
1072
1073
1074
1075
1076
1077
1078
1079
1080
1081
1082
1083
1084
1085
1086
1087
1088
1089
1090
1091
1092
1093
1094
1095
1096
1097
1098
SOBOČAN BOJAN
1949 RAŠICA
2011
SODNIK ZORAN
1968 KOMENDA
2011 2011
SOKLIČ MLADEN
1959 DRAGO BREGAR 2012
SOKLIČ STANISLAV
1943 LJ. MATICA
2012 2012
SOMRAK FRANC
SONJAK KATJA
1973 RAVNE NA KOR. 2011
SORŠAK JAKA
1981 ČRNUČE
2011
SORŠAK MIHA
1984 ČRNUČE
2011
SOTOŠEK JANKO
1963 LISCA
2011 2010
STANONIK JOŽE
1939 ŠKOFJA LOKA
2013 2013
STAREŠINIČ STANISLAV 1954 ČRNOMELJ
2011 2011
STOPAR JANJA
1985 VELENJE
2012
STOPAR SABINA
1979 ČRNOMELJ
2012
STRANŠČAK LADKA
1952 OPD KOPER
2013 2013
STRAŠEK IVAN
1954 ŠMARJE PRI JELŠ. 2013 2013
STRAŽAR TOMAŽ
1961 DOBROVLJE BRASL.2012 2012
STRAŽAR TOMAŽ
1958 SATURNUS
2013
STRAŽE IVAN
1940 ŽUSEM
2013
STRMŠEK OLGA
1958 SKALCA HOČESL. 2013
STRNAD MIRKO
STRNAD PETER
STRNAD PODLESNIK BOŠTJAN 1963 KRIM
2012
STROPNIK VLADO
1958 ŠOŠTANJ
2013
STRUNA MOJCA
STRŽINAR ANDREJ
1982 VRHNIKA
2012
STUCHLY ANDREJ
1972 IMP LJUBLJANA
2011 2011
STUPAN DANIJELA
SUŠNIK MANCA
1978 RADOVLJICA
2013
SVENŠEK ANTON
1951 LISCA
2011
SVET MARIJA MILENA 1967 ŠEMPETER V SAV. 2013
ŠAĆIRI DELIJA
1961 TISA
2013 2011
ŠAFRAN MARJAN
ŠALAMON ANDREJ
1976 ATOMSKE TOPLICE 2013
ŠALAMON CVETKA
ŠALAMON IVAN
ŠALEHAR ALOJZ
1963 TESNILA TREBNJE 2012 2012
ŠAMPERL JOŽEF
1968 HAKL
2013
ŠARC TOMAŽ
1967 RAŠICA
2012
ŠEBALJ MIKŠE ŠTEFANIJA 1954 CERKNICA
2011
ŠEGA JOŽE
ŠEGA VIKTORIJA
1965 SKALCA HOČESL. 2012
ŠEHOVIČ GORAN
ŠEMROV NEVA
1964 POSTOJNA
2013
ŠERE ZVONE
ŠEST KSENJA
1962 JESENICE
2013
ŠEŠKO ANTON
1941 LISCA
2011
ŠEŠKO VINKO
1937 LISCA
2011 2011
ŠILAK PETER
1979 PTUJ
2011 2011
ŠILD FRANC
1965 SLOVENSKE KONJ. 2011 2011
ŠIMON DENIS
1975 MATICA MUR. SOB. 2013 2011
ŠINKO FRANC
1954 GRMADA
2013 2013
ŠINKOVEC MILAN
1970 KOMENDA
2013
ŠIP DUŠAN
1948 ŽALEC.
2011
ŠKEDELJ RUDOLF
1953 SEMIČ
2013
ŠKERBINEK DANILO
1940 APD KOZJAK
2011 2011
ŠKOF FRANC
1956 AVTOTEHNA
2013
ŠKOFLEK JANEZ
1957 DOBRNA
2011
ŠKOLC JOŽE
1959 VRHNIKA
2011
ŠKORJA MARJETKA
ŠKRILEC DARJA
1959 TISA
2012
ŠKRLJ JERICA
1949 BLAGAJANA
2011
ŠKRLJ RAJKO
1947 BLAGAJANA
2011
ŠKRUBEJ SLAVKO
1954 ZZV CELJE
2013 2013
ŠLIBAR MATIJA
1979 JESENICE
2013 2013
ŠMID GOJKO
1962 POŠTE IN TEL. CE. 2011 2011
ŠNUDERL MATEJ
1968 FRAM
2013 2010
ŠPANRING GVIDO
1967 POLJČANE
2012
ŠPENDOV TONE
1963 ŽIROVNICA
2012 2012
ŠTABUC IGOR
1967 TAM MARIBOR
2011 2011
ŠTALC DRAGICA
1958 KRIŽE
2013 2012
ŠTAMCAR PRIMOŽ
1977 TRŽIČ
2013 2013
ŠTENDLER MARTIN
1974 PODBRDO
2012
ŠTERBAN ANTON
1947 LAŠKO
2011
ŠTERN JANEZ
1973 RAVNE NA KOR. 2011
AB
ABD
AB
ABDG
AB
A
A
A
ABD
ABD
ABD
A
A
ABD
ABD
ABD
AB
AB
A
A
A
A
AB
A
A
ABCD
A
AB
A
A
ABDG
A
A
A
AB
ABD
AB
A
AB
AB
A
AB
A
A
A
AB
ABD
ABD
ABD
AD
ABD
A
AB
A
AK
AB
AB
A
ABD
AB
A
AB
ABD
ABDG
AD
ABD
AB
ABD
ABD
AD
ABD
A
A
A
zap. priimek in ime
1099
1100
1101
1102
1103
1104
1105
1106
1107
1108
1109
1110
1111
1112
1113
1114
1115
1116
1117
1118
1119
1120
1121
1122
1123
1124
1125
1126
1127
1128
1129
1130
1131
1132
1133
1134
1135
1136
1137
1138
1139
1140
1141
1142
1143
1144
1145
1146
1147
1148
1149
1150
1151
1152
1153
1154
1155
1156
1157
1158
1159
1160
1161
1162
1163
1164
1165
1166
1167
1168
1169
1170
1171
1172
ŠTIFTAR MARJETA
1964 TISA
2013
ŠTIGLIC MARTIN
1980 NAZARJE
2013
ŠTOK ZORAN
1956 POLZELA
2013
ŠTOKAR FRANC
1954 POLOM
2012
ŠTOKAR ROBERT
1977 POLOM
2012
ŠTROMAJER ALOJZ
1953 BREZJE
2013
ŠTUBIČAR MILAN
ŠTUMBERGER JOŽE
1951 RUŠE
2012
ŠTUPAR FRANC
1963 INSTALACIJA
2013
ŠTURM IVAN
1948 AK SLOV. BISTR. 2012
ŠUBIC ROBERT
1966 ŽIRI
2011
ŠULER MILAN
ŠULIGOJ ALDO
1956 NOVA GORICA
2013
TABERNIK KATJA
1947 KAMNIK
2013
TAJNIK MARTIN
1945 MISLINJA
2013
TAJNIK MATEJA
1984 VELENJE
2011
TALER LUKA
1978 RADOVLJICA
2012
TARKUŠ MIRAN
1955 TAM MARIBOR
2013
TAVČAR FRANC
1962 ŠKOFJA LOKA
2013
TAVČER ALENKA
1966 ZABUKOVICA
2011
TAVČER MITJA
TEKAVEC RUŽA
1939 PTT LJUBLJANA
2011
TELBAN LOVRO
1957 SOVODENJ
2013
TERGLAV ALOJZIJ ANTON 1940 PTT LJUBLJANA 2012
TEŽAK JOŽEF
1935 POLJČANE
2013
TODOROVIČ IRISLAV
1965 ŠKOFJA LOKA
2013
TOMAN RAJKO
TOMAŽIN ALOJZ
1949 ŠKOFJA LOKA
2012
TOMAŽIN POLONA
1975 RADOVLJICA
2012
TOMŠIČ ANDREJA
1965 LJ. MATICA
2013
TOMŠIČ EDVARD
1964 VRHNIKA
2011
TOMŠIČ STANISLAV
1947 PTT LJUBLJANA
2013
TOPLAK ROMAN
1959 GRMADA
2013
TOPOLČNIK ALOJZ
TOŠ ALJA
1964 LJUBNO OB SAV. 2013
TOŠESKI BLAGOJA
1945 METLIKA
2013
TOVŠAK CIRIL
TOVŠAK SLAVICA
TRAFELA FRANC
1966 HAKL
2012
TRAMPUŠ NEŽA
1939 ŠKOFJA LOKA
2013
TRAMPUŽ IVAN
1965 PTT LJUBLJANA
2013
TRATAR ROMAN
1975 PTT LJUBLJANA
2013
TRBOVC JAKOB
1952 DRAMLJE
2011
TRBOVC STANISLAV
1957 OJSTRICA
2011
TROBEC MATEJ
1983 SEŽANA
2013
TROBEVŠEK TADEJ
1978 JANEZ TRDINA
2012
TROBIŠ MOJCA
1982 VOJNIK
2011
TROP BOGOMIR
1956 PREVALJE
2013
TROP PRIMOŽ
1973 PTUJ
2013
TROPE ANTON
1963 INTEGRAL
2012
TRSTENJAK FRANC
TURKOVIĆ TINA
TURNA ŠPELA
1985 POLŽ
2011
TURNŠEK ALEKSANDER 1963 ŽALEC.
2011
TURNŠEK DARINKA
TUŠEK IVAN
ULAGA DARKO
ULE ŠTEFKA
1960 KOČEVJE
2013
URAN VALENTINA
1970 ŠOŠTANJ
2012
URH ŠTEFKA
1944 ZABUKOVICA
2013
URLAVB IZTOK
1963 RUŠE
2013
URŠIČ JANEZ
1951 KOMENDA
2011
URŠIČ JOŽICA
1957 KOMENDA
2011
URŠIČ MIROSLAV
1948 KAMNIK
2012
UŽMAH SILVESTER
VADNAL IZABEL
1981 POSTOJNA
2013
VAHTER UROŠ
VALENČAK LIDIJA
1957 RUŠE
2013
VALENČIČ MIROSLAV
1956 RUŠE
2012
VALENTINČIČ JUDITA
1969 SATURNUS
2013
VALTL PETER
1964 BRICNIK MUTA
2013
VANER MAJA
VANIČ NUŠA
1984 BREŽICE
2011
VARL JOŽE
1942 RADOVLJICA
2013
2013
2012
2012
2012
2009
2013
2013
2011
2011
2011
2013
2012
2011
2012
2013
2011
2013
2013
2013
2013
2013
2013
2002
2012
2011
2011
2012
2013
2011
2013
2013
A
A
ABD
ABD
ABD
A
ABD
AB
A
ABCDE
A
A
ABD
ABD
ABD
A
AB
ABD
AB
ABD
AB
ABD
AB
AB
A
ABD
A
A
AB
ABD
ABD
ABD
ABD
A
A
A
ABDG
AB
A
A
ABD
ABD
A
AB
A
A
A
ABD
ABCDEG
AB
ABD
A
AB
A
A
A
AB
ABD
AD
A
ABDG
ABD
ABD
ABD
A
ABD
ABD
A
AB
AB
ABD
ADG
AB
ABD
23
zap. priimek in ime
1173
1174
1175
1176
1177
1178
1179
1180
1181
1182
1183
1184
1185
1186
1187
1188
1189
1190
1191
1192
1193
1194
1195
1196
1197
1198
1199
1200
1201
1202
1203
1204
1205
1206
1207
1208
1209
1210
1211
1212
1213
1214
1215
1216
1217
1218
1219
1220
1221
1222
1223
1224
1225
1226
1227
VEČKO RAJKO
VEHAR OBLAK MIHAELA 1966 ŽIRI
2013 2011
VERČKO IVAN
1955 BRICNIK MUTA
2012 2012
VERHOVC TINA
1979 LISCA
2011
VERK JANEZ
VERTELJ MATEJA
1980 LJ. MATICA
2013 2013
VERTIČ JANEZ
1951 PTUJ
2013 2013
VERZELAK DANILO
1957 ŠMARTNO OB PAKI 2011
VIDALI MARKO
1966 KRIŽE
2013 2013
VIDALI MIHA
1980 DOMŽALE
2011
VIDEC JOŽEF
1959 LAŠKO
2013
VIDIC KARIN
1964 RADOVLJICA
2011
VIDIC MARA
1960 TOLMIN
2012 2012
VIDMAJER ADI
1942 PREBOLD
2011
VIDMAR BRANKO
1958 IDRIJA
2013
VIDMAR SREČKO
1952 AJDOVŠČINA
2011
VIDOVIČ BORUT
1977 PTUJ
2013 2013
VIDOVIČ DEJAN
1974 PTUJ
2013
VIDOVIČ JOŽE
1973 OBČINE KIDRIČEVO 2012
VIDOVIČ UROŠ
1973 PTUJ
2011 2011
VIDOVIČ VLASTA
1971 PTUJ
2011 2011
VIHAR BOŠTJAN
VILTUŽNIK VERONIKA 1960 PREVALJE
2012 2012
VIMPOLŠEK MARTIN
1942 BREŽICE
2011 2011
VINDIŠ POLONA
1983 PTUJ
2013
VIRAG SONJA
VIRIJANT FRANC
1953 KOMENDA
2013
VITEZ IVICA
VITEZ MILOJKA
VNUK DAMIJAN
1976 HAKL
2013
VOBIČ STANKA
1958 FRAM
2012
VOBIČ ZORAN
1959 FRAM
2012
VODENIK MARKO
VODOPIVEC TINA
1983 NOVA GORICA
2011
VODUŠEK VINKO
1959 DRAMLJE
2011 2011
VOGEL MARKO
1978 MEŽICA
2013
VOGRINC MILAN
1957 GALICIJA
2011
VOGRINEC JOŽEFA
1965 PTUJ
2012
VOK LIPOVŠEK MARIJA 1969 ZABUKOVICA
2013
VOLK JERNEJ
1969 LJ. MATICA
2013
VOLKAR JANEZ
1952 KAMNIK
2012 2012
VOLKAR TROBEVŠEK MOJCA 1981 JANEZ TRDINA 2012
VOLONTAR KLEMEN
1962 JESENICE
2013 2012
VONČINA LIDIJA
1952 NOVA GORICA
2013 2006
VOROŠ JANOŠ
VOŠINEK DAVORIN
1965 POLJČANE
2012
VOVK DANIJEL
VRABIČ FILIP
1969 ŠOŠTANJ
2011
VRAČKO FRANC
VRAČKO PRIMOŽ
1987 LOVRENC NA POH. 2012 2011
VRANKAR KATJA
1977 ZAGORJE
2012
VRATANAR MIRAN
1955 REČICA OB SAVINJI2011 2011
VRČKOVNIK MAJA
1987 LJUBNO OB SAV. 2012
VRČKOVNIK PETER
1973 ŠMARTNO OB PAKI 2012 2012
VREČEK JURE
1962 RADOVLJICA
2013
A
AD
ABD
A
A
ABDG
ABD
A
ABD
A
AB
A
ABD
A
ABDG
A
ABCD
A
A
ABD
ABD
A
ABD
ABD
A
A
AB
AB
AB
AB
AB
AB
A
AB
ABD
A
AB
A
A
A
ABDG
A
ABCDEGH
ABD
AB
A
AB
A
AB
AD
A
ABD
AB
ABDG
A
zap. priimek in ime
1228
1229
1230
1231
1232
1233
1234
1235
1236
1237
1238
1239
1240
1241
1242
1243
1244
1245
1246
1247
1248
1249
1250
1251
1252
1253
1254
1255
1256
1257
1258
1259
1260
1261
1262
1263
1264
1265
1266
1267
1268
1269
1270
1271
1272
1273
1274
1275
1276
1277
1278
1279
1280
1281
VRHOVŠEK LEON
ZADEL ALOJZ
ZAJC DREJC
ZAJC JANEZ
ZAJC JOŽE
ZAJEC MIHAEL
ZAJEC ROBERT
ZALAR BIZJAK SONJA
ZAVAŠNIK NIKA
ZAVERŠNIK EGIDIJ
ZAVERŠNIK JOŽE
ZAVOLOVŠEK MATEJ
ZAVRŠNIK BOJAN
ZEBIČ ZLATKO
ZELNIK ALOJZ
ZGAGA SREČKO
ZIDAR JANEZ
ZLATINEK STANISLAV
ZMRZLIKAR PETER
ZOREC MIROSLAV
ZORKO ALENKA
ZORKO JANKO
ZUBIN ALDO
ZUPAN ALJAŽ
ZUPAN DOMEN
ZUPANC DARKA
ZUPANC MIRO
ZUPANC PETER
ZUPANČIČ DAMJAN
ZUPANČIČ DEJAN
ZUPANČIČ PRIMOŽ
ZUPANIČ JANEZ
ŽAGAR DANIJEL
ŽAGAR FRIDERIK
ŽAGAVEC IRENA
ŽIBRET DRAGICA
ŽIBRET KAREL
ŽIST MAGDA
ŽIVKOVIĆ MLADEN
ŽIŽMOND ANTON
ŽNIDAR JOŽE
ŽNIDARČIČ ALBIN
ŽNIDARKO BORIS
ŽNIDARŠIČ SAMO
ŽOHAR ANA MARIJA
ŽOHAR MAGDA
ŽOHAR MATJAŽ
ŽUČKO VIDA
ŽUMER ANITA
ŽUNEC JOŽEF
ŽUPAN VINCENC
ŽUŽA LUKA
ŽUŽEK PAVEL
ŽVEGLIČ ZDENKA
1971
1944
1986
1935
1962
1950
1969
1948
1982
1962
1963
1975
1966
1952
1934
1967
1956
1959
1946
1953
1953
1960
1951
1988
1974
1950
1966
1951
1974
1978
1974
1963
1982
1942
1953
1975
1951
1943
1968
1953
1963
1954
1986
1960
1965
1967
1966
1974
1983
1934
1965
1981
1959
1963
FRAM
2012 2012 ABD
OPD KOPER
2011 2011 AD
CERKNO
2012
A
A
MERCATOR
2013 2013 ABD
SLOVENJ GRADEC 2012 2011 ABD
DOBROVLJE BRASL 2013
A
VRHNIKA
2013 2012 AD
JANEZ TRDINA
2013
A
MISLINJA
2013 2007 ABD
MISLINJA
2013 2013 ABD
GORNJI GRAD
2013
A
ŽIROVNICA
2011 2011 ABD
LISCA
2011 2011 ABD
ISKRA KRANJ
2012
A
PODBRDO
2013
A
ŠKOFJA LOKA
2013
A
RIBNICA NA POH. 2012
A
KOMENDA
2013 2013 ABD
AB
PTUJ
2011
A
ŠENTJUR
2013
AB
OPD KOPER
2013 2011 ABD
LITIJA
2011
AB
RADOVLJICA
2011
A
VELENJE
2012
A
ZABUKOVICA
2011
AB
MISLINJA
2013
A
POLET ŠENTRUP. 2013 2013 ABD
ZAGORJE
2013
A
RAŠICA
2011 2011 ABD
CIRKULANE
2012
A
BOVEC
2013
A
SLIVNICA PRI CE. 2013
AB
DOBRNA
2013
A
A
AB
VELENJE
2012
A
KRKA NOVO MESTO 2013 2012 ABD
VELENJE
2013 2013 ABD
LOČE
2012 2012 ABD
ŽELEZNIČAR LJ. 2013 2013 ABD
DONAČKA GORA 2012
AB
TAM MARIBOR
2011
A
TRŽIČ
2013
A
ŽALEC.
2011
A
ŽALEC.
2011 2011 ABD
MORAVČE
2012
A
RAŠICA
2012
A
RAVNE NA KOR. 2011 2011 ABD
ŠENTJERNEJ
2013
AB
ŽALEC.
2011
A
DOBRNA
2012
AB
VIDEM
2011
A
Seznam pripravnikov za kategorijo A v letu 2011
zap priimek in ime
1.
2.
3.
4.
5.
6.
24
BOBOVNIK KATJA
BOBOVNIK NEJC
GAŠPERIN TEJA
GOJKOŠEK MARJAN
KAVČIČ PETER
KOVŠE MATEJA
rojen planinsko društvo
podaljšano
zap priimek in ime
rojen planinsko društvo
podaljšano
1985
1990
1978
1967
1970
1987
2011
2011
2011
2011
2011
2011
7.
8.
9.
10.
11.
12.
1988
1956
1967
1989
1975
1984
2011
2011
2011
2011
2011
2011
PD FRAM
PD FRAM
PD RADOVLJICA
OBČINE KIDRIČEVO
PD ŽALEC
APD KOZJAK
LIČEN JURIJ
NAPOTNIK ANDREJ
PIRJEVEC VALTER
SKOK JAN
TRAMPUŠ NATAŠA
VOBIČ STAŠO
PD NOVA GORICA
TAM MARIBOR
PD AJDOVŠČINA
PD VELENJE
PD ŠKOFJA LOKA
PD FRAM.
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
Razpis za smerne table
Komisija za planinske poti PZS na podlagi sklepa 3. seje objavlja
RAZPIS
za sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih planinskih poti in planinskih poteh
1. Predmet razpisa je sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih planinskih poti in planinskih poteh. Višina sredstev, ki
se namenja za postavitev usmerjevalnih tabel je 22.900 EUR.
2. Na razpis se lahko prijavijo vsa planinska društva, ki vzdržujejo planinske poti.
Prijava mora vsebovati:
•
skico posamezne usmerjevalne table, ki je predmet razpisa, v Microsoft Word datoteki,
•
podatek o načinu pritrditve usmerjevalne table (na lesen/kovinski drog, zid),
•
fotokopijo zemljevida, iz katerega je razvidno, na katerem stojišču stojijo posamezne usmerjevalne table.
3. S prijavo na razpis se planinsko društvo zavezuje, da bo na svoje stroške postavilo usmerjevalne table in o tem naredilo poročilo. Table
morajo biti postavljene najkasneje do 10. oktobra 2011.
4. Postopek naročila in poročila:
•
PD se prijavi na razpis in po izstavljenem predračunu s strani KPP potrdi naročilo.
•
PZS IZSTAVI PD račun za polno ceno tabel, ki ga PD poravna v celoti pred prevzemom tabel.
•
PD prevzame in namesti table ter po končani namestitvi o tem pošlje pisno poročilo na KPP na ustreznem obrazcu, ki ga prejme
s strani KPP. Poročilo mora vsebovati tudi fotografijo križišča oziroma mesta, kjer je pritrjena tabla pred in po namestitvi usmerjevalnih
tabel.
•
Če so izpolnjeni vsi pogoji, PZS povrne planinskemu društvu (50 %) polne cene tabel in materiala za postavitev.
•
Društva, ki ne namestijo tabel v predpisanem roku in ne oddajo poročil, niso upravičena do povračila stroškov tabel in materiala
za postavitev.
V kolikor bo prijavitelj ugotovil, da ne more namestiti tabel, mora o tem nemudoma obvestiti KPP.
Če bo komisija ugotovila, da table niso bile nameščene pravočasno zaradi malomarnosti prijavitelja, bo ta dolžan plačati polno ceno
usmerjevalnih tabel.
Table, katerih oblika in napisi so v skladu z zakonom o planinskih poteh, so iz kvalitetnih materialov.
Polne cene tabel (z DDV) in materiala za pritrditev in postavitev so naslednje:
smerna tabla mala
32,00 €
smerna tabla velika
42,60 €
kovinski drog
30,00 €*
leseni drog
20,00 €
Cevni nosilec table
07,80 €
* o načinu naročanja kovinskih drogov vas bomo obvestili posebej po podpisu pogodbe
Prijava mora biti poslana najkasneje do 20. maja 2011 oziroma do porabe sredstev na naslov:
Planinska zveza Slovenije,
Komisija za planinske poti,
p. p. 214,
1001 Ljubljana
ali osebno vročena v tajništvu PZS, Dvorakova 9, Ljubljana.
Prijava more biti poslana oziroma vročena v zaprti ovojnici z oznako »Prijava na razpis KPP za smerne table«.
Komisija za planinske poti PZS
Načelnik: Igor Mlakar l.r.
25
Zbor
markacistov
Notranjske
OPP Notranjske
Z
bora, ki je bil 25. februarja 2011, se je
udeležilo 27 markacistov Notranjske in
gostje: Igor Mlakar, Tone Tomše, Branko Jenstrle in Marko Rupnik, Marko Goršič.
Zbor je obravnaval poročila o delu v letu
2010, pri tem so markacisti opravili skupaj
1116 evidentirani prostovoljno opravljenih
ur dela in prevozili za namen urejanja planinskih poti 1264 km. Za dejavnost urejanja
planinskih poti so društva prispevala 948 €.
Predvidena skupna akcija markacistov je odpadla zaradi slabega vremena. S 393 odseki
imajo društva približno 635 km poti, posneto
je približno ¾ poti.
Dosedanjo vodjo OPP Marinko Petkovšek je na lastno željo zbor razrešil in izvolil
Bogdana Seligerja za novega vodjo.
Zbor je potrdil tudi okvirni plan skupne
dejavnosti, ki bo obsegala:
• skupna akcija markacistov 16. aprila 2011
na področju Slivnice (poročilo o skupni akciji
na str. ),
Akcija Planinske
založbe
Narava v gorskem svetu
P
laninska zveza Slovenije je v letu 2006
izdala učbenik Narava v gorskem svetu.
Najboljši način za varovanje in ohranjanje
gorskega okolja je ozaveščanje, izobraževanje in informiranje planincev in tudi drugih
obiskovalcev gora.
Varstvo gorske narave je bilo v okviru
izobraževanj Planinske zveze Slovenije prisotno že vse od leta 1954 (program za gorske
stražarje). Varovanje narave je zdaj vključeno
tudi v nekatere druge programe usposabljanj
Planinske zveze Slovenije.
Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo.
26
foto arhiv OPP Notranjske
• spremljanje dejavnosti odsekov za planinske
poti po društvih,
• obravnava, vzpodbujanje, ureditve izhodišč
in prehodnosti naših planinskih poti;
• pomoč in sodelovanje pri urejanju planinskih poti in pripadajoče dokumentacije;
• meddruštvena usklajevanja o skrbništvu
posameznih odsekov planinskih poti;
• aktivnosti v zvezi s pripravo karte Polhograjski Dolomiti;
• snemanje potekov preostalih planinskih
poti, pregledi stanja poti in priporočila o
ureditvi;
• priporočila za priznanja prizadevnim.
Varovanje narave je v najširšem družbenem
interesu, planinstvo pa je z naravo tesno povezano, zato dosledno spoštuje prvine varstva
narave in okolja in je v tem prizadevanju zgled
drugim.
Množičnost obiska v gorah, sodoben promet in druge oblike civilizacije vedno bolj
ogrožajo prvobitnost gorskega sveta. Skrb za
varstvo narave in okolja je zato ena temeljnih dolžnosti planinca in bistveni sestani del
planinske vzgoje.
Do leta 2006 se je pri vseh temah naravovarstvenega usposabljanja kot učbenik uporabljala druga, dopolnjena izdaja edicije Narava
v gorskem svetu (poznavanje in varstvo narave
za planince) iz leta 1982. Ugotovljeno je bilo,
da nekatere oblike ravnanja, za katere se je še
pred dvajsetimi leti menilo, da so ustrezne,
danes niso več dobre in prijazne za gorsko
naravo, zato so si v Komisiji za varstvo gorske
narave zadali nalogo, da bodo izdali novo,
posodobljeno edicijo Narava v gorskem svetu
(z istimi avtorji), ki bo rabila kot učbenik za
varuhe gorske narave in druge programe ter
gorske stražarje, ob tem pa bo napisana poljudno, tako da bodo po njej segali tudi drugi
ljubitelji in obiskovalci gorske narave. Tem
bo rabila za izpopolnjevanje izobraževanja
o gorski naravi, ki ji je uspelo ohraniti svojo
divjo lepoto in občudovanje človeka.
Do sredine junija 2011 vam je učbenik
Narava v gorskem svetu na voljo s 50 % popustom, po ceni 10,41 €.
Učbenik lahko naročite na Planinski zvezi
Slovenije, Planinski založbi, Dvorakova ulica
9, 1000 Ljubljana, tel. 01 434 56 84, fax: 01 434
56 91, po e-mailu: planinska.zalozba@pzs.si
ali preko spletne strani: www.pzs.si.
-50%
KOMISIJA
ZA TURNO
KOLESARSTVO
Spomladanska
turnokolesarska
ura: Štanjel na
Krasu
Peter Šilak,
Turno kolesarski vodnik II
V
Izbirni predmet
»Turno
kolesarstvo« v
letu 2010/ 11
Stojan Burnik
soboto 9. aprila 2011 je Komisija za turno
kolesarstvo PZS organizirala tradicionalno spomladansko turo. Tokratno središče
in izhodišče dogajanje je bila vasica Štanjel na
Krasu, namen ture pa je bil s kolesom spoznati
lepote Krasa. Dejstvo je namreč, da je peš
težko najti vse te kotičke in spoznati toliko
kraških vasi v enem samem dnevu.
Čudovit dan, atraktivna tura, druženje in
vodenje TK vodnikov je pritegnilo nepričakovano množico in tako se nas je v Štanjelu
zbralo rekordnih 39 udeležencev iz prav vseh
koncev Slovenije in tudi s Hrvaške. Po uvodnem pozdravu in napotkih se je tura začela
odvijati in nekaj čez 10. uro je bila na poti
celotna kolesarska druščina.
Uvodni del smo odpeljali v eni skupini. V
tem delu smo ob vožnji skozi gozdove, med
travniki in vinogradi spoznali kraške vasi:
Ponikve, Avber, Gradnje in Dobravlje. Sledil je
daljši postanek na travniku ob »luži«, ter nadaljevanje do cerkvice sv. Lovrenca v Kazljah.
Tod smo se prvič razdelili, ena skupina se je po
zahtevnejši poti spustila v dolino Raše, druga
pa je pot nadaljevala v isti smeri in se v dolino
spustila po asfaltni cesti. Tod sta nastali dve
skupini. Lažja se je po dolini Raše vrnila proti
izhodišču, težja pa je opravila vzpon do Griž
in nato po nekdanji povezavi po kolovozu do
zaselka Tabor. Sledila je vožnja po lokalni cesti
do cerkvice sv. Ane in naprej do spomenika
na Vrheh. Sledil je zanimiv in atraktiven spust
v dolino Raše in nato nazaj proti izhodišču.
Za zaključek ture smo se skozi stražni stolp
zapeljali v slikovito in eno najlepših kraških
vasic, Štanjel.
Tradicionalni kolesarki zaključek ture je
potekal ob dobri hrani in kraški kapljici v
Turistični kmetiji Grča, ki zelo podpira in
razvija kolesarski turizem, saj je ta v teh koncih v velikem porastu.
Tura je v popolnosti uspela, saj so udeleženci izrazili veliko zadovoljstvo nad dogodkom in izrazili željo, da se nam še pridružijo.
Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da smo
pritegnili precej novih udeležencev, ki se naših
tur še niso udeleževali. S tem se širi prepoznavnost KTK med turno kolesarsko srenjo
in je vzpodbuda za nadaljnje aktivno delo.
Za konec še zahvala Mojci, Janji in Jožetu,
ki so pomagali pri uspešni izvedbi in vodenju.
U
niverza v Ljubljani, Fakulteta za šport
je ob sodelovanju Komisije za turno
kolesarstvo Planinske zveze Slovenije pričela z izvajanjem izbirnega predmeta »Turno
kolesarstvo«.
Predmet je v tem šolskem letu 2010/ 2011
vpisalo 13 študentov, ki bodo pridobili praktična in teoretična znanja na področju turnega kolesarstva. Osvojili bodo kompetence, ki
jim bodo omogočile samostojno načrtovanje,
izvedbo in analizo težavnostno in orientacijsko srednje zahtevne turno kolesarske ture.
Predavanja bodo izvedena v dveh modulih.
Študenti bodo opravili seminarske naloge iz
priprav, izvedbe in analize tur. Izvedli bomo
tudi dva seminarja ob koncu tedna ter dve
enodnevni turi.
Vsi študenti, ki bodo uspešno opravili
izpit iz tega izbirnega predmeta, bodo izpolnili tudi pogoje za pripravništvo za strokovni
naziv »Turno kolesarski vodnik I«, katerega nosilec je Planinska zveza Slovenije, na
podlagi sklepa Strokovnega sveta za šport
Republike Slovenije. Po tem, ko bodo opravili pet pripravniških tur pod mentorskim
nadzorom, pa bodo pridobili naziv Turno
kolesarski vodniki I.
Glede na to, da se večina diplomantov
Fakultete za šport zaposli v šolah, bo znanje turnega kolesarstva obogatilo ponudbo
dejavnosti, namenjenih spodbujanju mladih
k ukvarjanju s športom v naravnem okolju.
Čudovit dan in atraktivna tura sta privabila številne turne kolesarje, foto Jasminka Vlahovič
Vsi zadovoljni, foto Marjan Jemec
Povabilo KTK na Kramp turco in na 3. turnokolesarski tabor: na strani 38.
27
NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV
Srečanje
Brevet
planinskih
200 km skupin
tokrat gre zares
podravske in
Valter Valenčič
pomurske regije
soboto, 2. aprila, je kolesarski odsek
V
OPD Koper uspešno izpeljal organizana Pečkah
cijo 200 km breveta po severni Istri. Letošnji
Lea Mlasko, 5. a, OŠ Ludvika Pliberška
Mentorici: Urška in Nataša Kosi
V
soboto, 26. marca 2011, smo se planinci našega Planinskega društva Maribor
matica udeležili srečanja planinskih skupin
podravske in pomurske regije na Pečkah. Srečanja smo se udeležile planinske skupine iz
osnovnih šol: Pesnica, Ludvika Pliberška Maribor in Svečina. Vseh nas je bilo 63 in osem
mentorjev iz naših šol, ki so nas spremljali.
Zjutraj smo se zbrali pred osnovno šolo Rade
Robič v Limbušu. Tega pohoda se udeležilo
veliko šol. Vseh skupaj nas je bilo 252! Naših
učencev od 4. do 7. razreda je bilo 26. Hodili
smo 4 ure po prašni, a razgledni planinski
poti. V gozdu je bilo po tleh še veliko suhega
listja, vmes pa je pokukala že kakšna spomladanska cvetlica. Na poti smo videli veliko
zanimivega: travnike, vikende, kmetije in tudi
potok, ki smo ga prečkali. Ko smo prišli do
koče na Pečkah, smo si poiskali prostor, kjer
smo pojedli malico. Planinsko društvo Ruše
je organiziralo različne igre: skakanje čez kolebnici, tek in skakanju trojice v vrečah. V vseh
igrah smo imeli svoje predstavnike, najboljše
so se odrezale deklice (Barbara Pliberšek, 6. b,
Urška Pliberšek, 4. b in Maja Trifkovič, 6. b)
v skakanju v vreči, saj so osvojile prvo mesto.
Prav tako uspešen je bil Rene Drevenšek iz
5. c, saj je v teku osvojil drugo mesto. Ko so
se igre končale, smo se odpravili v Log, kjer
so nas pričakali starši. Bilo je zelo zabavno.
brevet je še posebej pomemben saj je prva v
vrsti preizkušenj, potrebnih za kvalifikacijo
na dirki Pariz-Brest-Pariz, ki bo na sporedu
avgusta in iz katere pravzaprav vsa tovrstna
druženja (randoneji) nepoklicnih kolesarjev
tudi izhajajo.
Start in cilj breveta je bil v koprski Taverni.
Kolesarska druženja oz. randoneji so že trdno
zasidrani med kolesarskimi navdušenci za
dolge proge, saj je bila tudi tokrat udeležba
mednarodna. Na pot se je odpravila zajetna
skupina kolesarjev iz vseh koncev Slovenije ter
gostje iz Hrvaške in Italije, startalo jih je kar
174. Prva skupina, v kateri je bil tudi Marko
Baloh, ultrakolesar svetovnega formata in
svetovni rekorder v vožnji na 1000 km in na
24 ur, je prispela ponovno v Koper že pred
15. uro, kar pomeni, da so 200 km prevozili v
dobrih šestih urah. Za njimi so se tja do 21. ure
razvrstili še vsi ostali udeleženci, kar 170 jih je
bilo, bolj ali manj izsušeni in izmučeni, vsi pa
zadovoljni. Po obveznem žigosanju kontrolnih kartočkov so rade volje pospravili porcijo
pasulja s klobaso, ki jih je čakala za nagrado.
Prav vsi, ki so prišli na cilj, si zaslužijo
našo pohvalo in občudovanje, ostalim pa, ki
se zaradi takega ali drugačnega razloga niso
mogli udeležiti tega breveta ali so bili prisiljeni odstopiti, želimo uspešne udeležbe na
naslednjih, saj zanimanje za tovrstna druženja
in na splošno za kolesarjenje v vseh pojavnih
oblikah nenehno raste.
Občni zbor
črnomaljskih
planincev
Vinko Kukman
P
laninci črnomaljskega planinskega društva smo se 5. aprila 2011 zbrali na letnem
občnem zboru, kjer smo ocenili lanskoletne
aktivnosti in se dogovorili za delo v letošnjem
letu. Poročilo je podal predsednik PD Peter
Dichlberger.
Planinsko društvo Črnomelj je največje
društvo v občini, koncem leta je štelo kar 585
članov z zelo raznoliko starostno sestavo. V
letu 2010 je bilo planiranih 31 izletov, pohodov in akcij, izpeljanih pa 26. Nekajkrat je
ponagajalo vreme. Skupaj je bilo na teh aktivnostih 1033 udeležencev. Na vseh izletih so
bile ponujene dve ali celo tri variante, tako da
so se lahko udeležili tudi slabše pripravljeni.
Veliko društvene aktivnosti je bilo namenjenih tudi čistilnim akcijam, urejanju planinskih poti, varovanju narave, izobraževanju
in urejanju planinske postojanke na Mirni
gori. Velika pridobitev za kočo je tudi čistilna
naprava in nove sanitarije.
Posebna pohvala je bila izrečena prizadevnim vodnikom, ki so vse izlete kvalitetno
pripravili in varno izpeljali. Poškodb v lanskem letu ni bilo, to pa je najvažnejše.
Prisotne sta nagovorila tudi črnomaljska
županja Mojca Čemas Stjepanovič, sicer tudi
članica društva in Rudi Skobe, predsednik
medobčinskega odbora Dolenjske in Bele
krajine.
Na koncu pa smo si ogledali še projekcijo
fotografij iz lanskoletnih izletov in poklepetali
na družabnem srečanju.
Zbrani na Občnem zboru PD Črnomelj,
foto Vinko Kukman
Velika udeležba kolesarjev na brevetu 2011, foto Robert Žežlina
28
foto Vinko Kukman
Skupna akcija
OPP Notranjske
OPP Notranjske
V Idriji smo
pometali pred
svojim pragom
Anka Vončina
M
ladi planinci so na letošnji občinski akciji, ki je bila izvedena v soboto, 9. aprila
2011, čistili poti iz Idrije do Kanomeljskega
Razpotja, alpinisti plezališča, ostali planinci
pa del Idrijsko-Cerkljanske planinske poti iz
Idrije do Črnega Vrha.
V okviru letošnjega Eko tedna je Občina
Idrija, glede na lanskoletne dobre izkušnje
z vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v
enem dnevu!, tudi letos organizirala čistilno
akcijo.
Organizatorji so k sodelovanju povabili
vse občane – posameznike, društva, klube,
organizacije … Vabilu so se odzvali vsi, ki
so bili za čisto okolje pripravljeni za par uric
zavihati rokave. Odpadke smo na terenu ločevali. Očistile so se sprehajalne, pohodniške
in planinske poti. Čistili smo okrog domov,
cest, športnih in rekreacijskih objektov. Lahko
rečemo, da so planinske poti čiste. Največ
smeti je še vedno ob glavnih cestah.
Količina nabranih odpadkov seveda ni
dosegla lanske. Sodelovalo je čez tisoč posameznikov in akcijo smo zaključili zelo uspešno. Vsaka smet v naravi manj, pripomore k
našemu bolj urejenem življenjskemu okolju.
Še vedno pa vabimo tudi vse občane, da nam
sporočajo lokacije divjih odlagališč. Največ jih
je še iz obdobja, ko odvoz ni bil urejen, tako
kot danes. Kako ozavestiti voznike, da ne bi
iz »urejenih« avtomobilov sproti odmetavali
odpadke, bi bilo vprašanje, katerega odgovor
terja resen premislek in modre glave.
S
kupna akcija OPP Notranjske - sanacija
poti na Slivnico
Glede na dogovor na zboru markacistov
Notranjske smo v soboto, 16. aprila 2011,
izvedli sanacijo planinske poti iz Cerknice
na Slivnico.
Dva markacista in varuh gorske narave
smo si predhodno ogledali pot in ocenili potrebna dela ter z namenom varovanja oziroma sanacije narave ocenili, da bi del poti čez
Debeli vrh prestavili.
Na delovni akciji se nas je zbralo 9. Prišli
so markacisti iz planinskih društev Cerknica,
Vrhnika, Rovte, Sv. Vid in Horjul. Z nami je
bil tudi varuh gorske narave. Dve skupini sta
obnovili markacije od izhodišča do doma na
Slivnici, ostali pa smo urejali odvodnjavanje
poti in kjer je bilo potrebno čistili prehode in
okolico. Glavnina dela je bila sanacija poti,
na kateri se zelo poznajo vplivi nalivov, tako
smo naredili nove ali sanirali obstoječe lovilce
vode na poti in na ta način poskušali razpršiti
njen vpliv.
Mimogrede smo očistili še »šporget«, ki
je ena od zanimivosti na poti. Prestavljen del
poti poteka sedaj po poti mimo hlevov na
Debelem vrhu, s tem da se še pred hlevi vrne
na prvotno stezo. Ustavili smo se še pri domu
na Slivnici, ki ima sedaj novo osebje, ki po pogovoru z njimi upamo, da bodo bolj prijazni
planincem. Za zaključek pa sta nas domačina
peljala še na Gradišče pogledat ostanke obzidja in področja, kjer je bila nekdanja naselbina.
Zadovoljni z opravljenim delom smo se
ob 15. uri razšli že z mislimi na naslednje
področje, kjer bi lahko izvedli novo skupno
urejanje planinske poti.
Tone Tomše
V
soboto, 16. aprila 2011, sta bila izvedena
pohod in odprtje poti na Polhograjsko
Grmado iz doline Ločnice pod okriljem PD
Medvode. Pot sodi v okvir projekta sodelovanja med Krko d.d. in Planinsko zvezo
Slovenije. Pot je v celoti opremljena z novimi
usmerjevalnimi tablami z logotipom Krke iz
Novega mesta, ki je sponzor označitve poti.
Pot se začne v dolini reke Ločnice pri znani
gostilni Legastja (tudi ime zaselka) in poteka
preko sv. Jakoba in Katarine na vrh Polhograjske Grmade. Z vrha Grmade se spusti do Gont
(kmečki turizem), kjer se priključi na Krkino
pot, ki pelje na Grmado iz Polhovega Gradca
(ta pot je bila odprta v lanskem letu). Z Gont
se nato po cesti spusti nazaj v dolino Ločnice
do izhodiščne točke pri gostilni Legastja.
Pohoda se je udeležilo 300 pohodnikov.
Na slavnostni prireditvi na Gontah je potekal
kratek kulturni program z nastopom pevskega
zbora Krka Novo Mesto in predajo žiga med
predsednikom uprave Krke d.d. Jožetom Colaričem in načelnikom Komisije za planinske
poti PZS Igorjem Mlakarjem. Žal je prijetno
vzdušje prekinila popoldanska ploha.
Pripreditveni prostor ob odprtju poti iz Ločnice
na Polhograjsko Gmado,
foto Mateja Vukšinič Kozoglav
Skupna akcija sanacije poti na Slivnico,
fotoarhiv OPP Notranjske
Odprtje poti na
Polhograjsko
Grmado iz
Ločnice
Slovesna predaja žiga med predsednikom
uprav Krke d.d. Jožetom Colaričem in
načelnikom KPP PZS Igorjem Mlakarjem,
foto Mateja Vukšinič Kozoglav
29
Prošnja za
skromno
finančno pomoč
za postavitev
»spomenika«
Nejcu
Zaplotniku
prevzema materialnih stroškov ..., prosimo,
da nakažete (o tem nas obvestite) na tekoči
račun našega društva s pripisom » za spomenik Nejcu Zaplotniku«. Samo plačilo lahko
izvedete tudi na samem sedežu društva. V
pričakovanju vaše vsaj skromnega prispevka
vam v naprej hvala. Otvoritev spomenika naj
bi bila predvidoma v juniju 2011.
tekoči račun PD Kranj:
TR:07000-0000521853
E-naslov: pdkranj@pzs.si
PD Kranj
Spoštovani!
a vas se obračamo s prošnjo za finančno
pomoč za postavitev oziroma namestitev spomenika Nejcu Zaplotniku v spomin
na prvega Slovenca, ki je 13. maja 1979 z
Andrejem Štremfljem osvojil vrh Everesta.
Nejc Zaplotnik je bil vrhunski slovenski in
svetovni alpinist, plezalec, himalajec, alpinistični smučar, gorski reševalec, publicist ...
Mestna občina Kranj je Nejca Zaplotnika
odlikovala posthumno z najvišjim priznanjem
»častni občan Mestne občine Kranj«. Žal se
je smrtno ponesrečil pod osemtisočakom
Manaslujem v nepalski Himalaji. Vzpon
opravljen po zahodnem grebenu Everesta pa
še danes predstavlja najtežji vzpon, plezanje
na vrh Everesta. To je bil svetovno odmeven
dogodek, ki še danes na tem področju popularizira ugled in moč slovenstva. Slovenskega
planinstva in alpinizma.
V skoraj dveh desetletjih se je oblikovala
ideja in aktualnost o postavitvi tozadevnega
obeležja v spomin na Nejca, njegove planinsko
alpinistične ustvarjalnosti. Obeležje dobiva
svojo podobo, postavitev pa naj bi bila izvedena še v letošnjem letu. Spomenik bo postavljen
na aktivni ugledni lokaciji v Kranju pred prostori Planinskega društva Kranj na Koroški
cesti 27. Pri idejni zasnovi in projektu so na
pobudo predsednika in koordinatorja Francija Ekarja sodelovali svojci pokojnega Nejca
Zaplotnika, Tomaž Jamnik, arhitekt Klemen
Kobal (izdelal je tudi projekt za postavitev
in oblikovanje spomenika), Bojan Homan,
ZVKD, kipar Kač, ki je tudi že realiziral več
portretov – kipov slavnih slovenskih alpinistov ...
Na vas se obračamo vsaj za skromen prispevek po vaši zmožnosti za pokritje stroškov
postavitve spomenika, ki bodo po dosedanjih
predračunih znašali približno 10.000,00 EUR.
Dosedanji stroški priprav, koordinacije, izdelava projekta so bili in so s strani izvajalcev,
prostovoljcev popolnoma brezplačni.
V kolikor se boste odločili in nam priskočili na pomoč, se vam zahvaljujemo vnaprej. Sredstva v obliki donacije, propagande,
N
30
Razpis za najem
Planinskega
doma na
Šmohorju
Planinsko društvo Laško
Aškerčev trg 4 b
3270 Laško
objavlja razpis za oddajo
Planinskega doma na Šmohorju (784 m)
v najem od 2. 9. 2011 dalje.
Razpisno dokumentacijo, ob plačilu kavcije v višini 25,00 €, lahko dvignete v podjetju
Konting d.o.o., Mestna ulica 6, 3270 LAŠKO,
vsak delavnik med 6. in 14. uro.
Dodatne informacije:
Jože Rajh, tel. 041 643 165.
Prijave sprejemamo najkasneje do
6. maja 2011.
Predsednik PD Laško
Cveto Brod
Razpis za
oskrbnika v
planinski koči na
Hleviški planini
Planinsko društvo Idrija
Ulica svete Barbare 6
5280 Idrija
išče oskrbnika v planinski koči na Hleviški
planini.
Koča je odprta ob koncu tedna, in sicer
od petka, od 16. ure do nedelje do 19. ure.
Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe
do 20. maja 2011 po pošti ali na elektronski
naslov info@planinsko-drustvo-idrija.si
Dodatne informacije so na voljo na tel.
051 649 847.
KORISTNE INFORMACIJE
Nove sankcije
zaradi zamud pri
plačilih veljajo
tudi za nevladne
organizacije
Z
akon o preprečevanju zamud pri plačilih: nevladne organizacije (NVO) lahko
po novem od svojih dolžnikov, ki zamujajo s
plačilom, zahtevajo še dodatnih 40,00 eurov
zaradi same zamude plačila. NVO, ki so v
okviru svojih pridobitnih dejavnosti v zamudi
s plačilom svojih obveznosti, pa morajo te
obveznosti prijaviti na AJPES.
V mesecu marcu je pričel veljati Zakon o
preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP
(objavljen v Uradnem listu št. 18/2011 z dne
15. 3. 2011), ki je bil sprejet kot eden od ukrepov za odpravo plačilne nediscipline. ZPreZP ureja najdaljše dovoljene roke za plačilo
računov, določa kdaj pričnejo teči plačilni
roki in kakšne so obveznosti dolžnikov, ki pravočasno ne plačajo svojih obveznosti. Kljub
temu, da je ZPreZP namenjen predvsem gospodarskemu sektorju, velja v določene delu
tudi za NVO.
Veljavnost ZPreZP za NVO:
ZPreZP velja za vse gospodarske subjekte, to je gospodarske družbe (d.o.o., d.d.,…),
samostojni podjetnike in druge fizične osebe,
ki samostojno opravljajo dejavnosti (npr. samozaposleni na področju kulture), za javne
organe, v določenem delu pa tudi za NVO
(društva, zavode in ustanove). Pri tem ZPreZP
velja le za tiste posle NVO, ki jih te izvajajo v
okviru svojih pridobitnih dejavnosti (ko npr.
prodajajo blago in storitve, četudi s tem zgolj
krijejo nastale stroške). V kolikor pa gre za
posle, ki nastanejo v okviru njihovih nepridobitnih dejavnosti (npr. brezplačna delavnica,
izvajanje projekta na podlagi javnega razpisa…), pravila ZPreZP ne pridejo v poštev.
V nadaljevanju predstavljamo bistvene
določbe ZPreZP,ki veljajo tudi za NVO in z
vidika NVO , ki nastopa kot upnik (je npr.
nekomu izdala račun) in z vidika NVO, ki
nastopa kot dolžnik (je od nekoga sama prejela račun).
Če NVO nastopa kot upnik:
V primeru, da NVO v okviru izvajanja
svojih pridobitnih dejavnosti izda račun
(npr. za izobraževanje, za oddajo športnega
prostora, za prodajo vstopnice za kulturno
prireditev, za prodajo knjige ali drugega izdelka…) veljajo sledeča pravila:
Najdaljši dovoljeni plačilni roki:
•
Če je dolžnik gospodarski subjekt
(d.o.o., d.d., samostojni podjetnik, …) dogovorjeni plačilni rok med njim in NVO ne
sme biti daljši od 60 dni. V kolikor se plačilni rok dogovori s pisno pogodbo, je rok
lahko daljši, a največ 120 dni. Če se NVO z
gospodarskim subjektom vseeno dogovori
za daljši rok plačila, je takšen dogovor ničen
in lahko NVO vseeno terja plačilo že po 60
dneh (oziroma po 120 dneh, če je daljši rok
dogovorjen pisno).
Opisano velja tudi v primeru, če je dolžnik
druga NVO, ki je predmetni posel prav tako
sklenila v okviru svojih pridobitnih dejavnosti (ker bo npr. kupljeno blago porabila za
nadaljnjo prodajo ali pa drugače uporabila
pri izvajanju svojih pridobitnih dejavnosti).
V takem primeru se posel med dvema NVO,
ki ga obe opravita v okviru svojih pridobitnih
dejavnosti, obravnava enako kot posel med
gospodarskima subjektoma in zato tudi velja zakonsko določen najdaljši dovoljen rok
plačila.
•
Če je dolžnik javni organ (ministrstvo, občina, javni zavod, javna agencija
ali druga oseba javnega prava) dogovorjen
plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni. V
tem primeru se tudi s pisno pogodbo ni mogoče dogovoriti drugače. V primeru, da bi
NVO podpisala pogodbo, ki daje javnemu
organu daljši rok za plačilo, je sedaj takšno
pogodbeno določilo nično in se upošteva zgolj
zakonski 30-dnevni rok za plačilo. Posledično
to pomeni, da lahko NVO od javnega organa
v vsakem primeru zahteva plačilo za svoje
storitve že po 30 dneh.
Opisana pravilo ne veljajo za primere, ko
NVO nastopa kot upnik v okviru svojih nepridobitnih dejavnosti. To so primeri, ko npr.
ministrstva ali občine izplačujejo sredstva na
podlagi javnih razpisov za projekte NVO. Kot
že omenjeno zgoraj, velja ZPreZP le za tiste
posle NVO, ki jih te sklepajo v okviru svojih
pridobitnih dejavnosti, kamor pa izvajanje
projektov na podlagi javnih razpisov ne sodi.
•
Če dolžnik ni gospodarski subjekt ali
javni organ, zgoraj opisani zakonski plačilni
roki ne veljajo in je rok lahko poljubno dolg.
Takšen primer bi bila npr. prodaja blaga ali
storitve kupcu, ki fizična oseba ali druga NVO,
ki posla ni sklenila v okviru svojih pridobitnih
dejavnosti (to pomeni, da NVO kot kupe,c
kupljenega blaga ne bo uporabila za izvajanje
svojih pridobitnih dejavnost)..
Najdaljši plačilni roki, za katere se je še
dovoljeno dogovoriti, so tako po novem zakonsko določeni. V kolikor je dolžnik javni organ, je ta rok vedno največ 30 dni. V primeru,
da rok plačila ni dogovorjen, velja 30-dnevni
rok tako za javne organe, kot za gospodarske
subjekte. Opisani najdaljši dovoljeni roki veljajo tudi, če se račun izstavi drugi NVO, v
kolikor ta kupljeno blago ali storitve nabavi
za opravljanje lastnih pridobitnih dejavnosti.
Začetek teka roka za plačilo:
•
Če je bil z dolžnikom dogovorjen
dan za prejem blaga ali storitve in je NVO
blago ali storitev tudi dostavila ta dan ali pred
tem dnem, prične teči rok za plačilo z dnem,
dogovorjenim za prejem. Dobava pred dogovorjenim rokom tako ne vpliva na hitrejši
začetek teka roka za plačilo – ta še vedno
prične teči z dnem, ki je bil dogovorjen za
dostavo.
•
Če je bil z dolžnikom dogovorjen
dan za prejem blaga ali storitve in je NVO z
dostavo zamudila, prične teči rok za plačilo
šele z dnem dejanske dostave blaga ali storitve. V kolikor tako NVO zamudi z dostavo
naročenega blaga ali storitve, mora začeti šteti
rok plačila šele od dneva, ko je izpolnila svoje
obveznosti.
•
Če z dolžnikom dan prejema blaga
ali storitve ni bil dogovorjen, prične teči rok za
plačilo z dnem dejanske dostave blaga ali storitve in z izstavitvijo računa. Če se torej NVO
z dolžnikom ni dogovorila kdaj bo dostavila
blago ali storitve, mu mora dogovorjeno blago
ali storitev dostaviti in izstaviti račun, sicer
rok ne bo začel teči.
Opisana pravila glede začetka teka roka
za plačilo veljajo samo za primere, ko NVO
sklepa posle z drugimi gospodarskimi subjekti, javnimi organi ali drugimi NVO, ki
so posel prav tako sklenejo v okviru svojih
pridobitnih dejavnosti.
Stroški izterjave zaradi zamude:
V kolikor dolžnik, v skladu z zgornjimi
pravili, svoje obveznosti ne poravna, lahko
NVO od njega poleg glavnice, terja še zakonske zamudne obresti in stroške izterjave v
zakonsko določeni višini 40,00 eurov.
V kolikor je tako npr. terjatev NVO do
gospodarske družbe 100,00 eurov in ta dolg ni
plačan v dogovorjenem oziroma zakonskem
31
roku, lahko NVO pošlje dolžniku še dodaten
račun, na katerem si zaračuna zamudne obresti in stroške izterjave. Skupen dolg dolžnika
tako s 100,00 eurov naraste na 140,00 eurov.
NVO pri tem ni potrebno poslati predhodnega opomina ali sprožiti sodnega postopa, saj
ji pravico do teh stroškov daje že sam zakon.
Če NVO nastopa kot dolžnik
Če NVO nastopa kot dolžnik veljajo zanj
pravila ZPreZP samo v primeru:
•
če je določeno blago ali storitve
naročila za namene opravljanja svojih pridobitnih dejavnosti in
•
če ji storitev dobavi gospodarski
subjekt. Med gospodarske subjekte štejemo
gospodarske družbe (d.o.o., d.d.,…), samostojne podjetnike in druge fizične osebe, ki
samostojno opravljajo dejavnosti (npr. samozaposlene na področju kulture), pa tudi NVO,
ki so blago ali storitev dobavile v okviru svojih
pridobitnih dejavnosti. Slednje bo ZA NVO
veljalo v veliki večini primerov, saj je dobava
blaga ali storitev praviloma vedno pridobitna
dejavnost.
Če tako NVO kupi od gospodarske družbe (d.o.o.) pijačo za namene njene nadaljnje
prodaje v okviru svoje gostinske dejavnosti,
veljajo zanjo pravila ZPreZP za dolžnike. Če
NVO kupi surovine za izdelavo izdelkov na
delavnici od samostojnega podjetnika, pa
ima namen te izdelke nato prodati, zanjo prav
tako veljaj pravila ZPreZP. V kolikor pa NVO
sklene avtorsko pogodbo s fizično osebo (k
ni samostojni podjetnik ali samozaposlena
oseba) in proda vstopnice za ogled predstave,
kjer ta oseba nastopa, zanjo ne velja ZPreZP,
saj ji storitve izvedbe avtorskega dela ni dobavil gospodarski subjekt.
Obveznosti ZPreZp tudi ne veljajo v primeru, če NVO pri gospodarski družbi (d.o.o.)
naroči tiskanje zgibank, ki pa jih nato brezplačno deli uporabnikom, saj v tem primeru naročenega blaga ali storitve ne uporabi v
okviru svojih pridobitnih dejavnosti. Če pa
bi takšne zgibanke prodajala in bi zato šlo za
pridobitno dejavnost, pa bi ZPreZP za NVO
kot dolžnika veljal.
Če torej NVO nastopa kot dolžnik in zanj
velja ZPreZP, po pravilih opisanih zgoraj, veljajo sledeča pravila:
Najdaljši dovoljeni plačilni rok:
Dogovorjen plačilni rok ne sme biti daljši
od 60 dni. V kolikor se plačilni rok dogovori
s pisno pogodbo je rok lahko daljši, a največ
120 dni. Če je bil dogovorjen rok daljši od
120 je takšen dogovor ničen in je potrebno
obveznost vseeno plačati pred potekom 60
dni (oziroma pred potekom 120 dni, če je bil
daljši rok dogovorjen pisno).
Začetek teka roka za plačilo:
Če je bil z upnikom dogovorjen dan za
prejem blaga ali storitve in je to tudi bilo dostavljeno ta dan ali pred tem dnem, prične
32
teči rok za plačilo z dnem, dogovorjenim za
prejem. Dobava pred dogovorjenim rokom
tako ne vpliva na začetek teka roka za plačilo – ta še vedno prične teči z dnem, kot je bil
dogovorjen za dostavo.
•
Če je bil z upnikom dogovorjen dan
za prejem blaga ali storitve, pa je dobavitelj z
dostavo zamudil prične teči rok za plačilo z
dnem dejanske dostave blaga ali storitve. V
kolikor NVO dobi blago kasneje kot dogovorjeno, se ji s tem prestavi tudi začetek teka
roka za plačilo.
•
Če z upnikom dan za prejem blaga
ali storitve ni bil dogovorjen, prične teči rok
za plačilo z dnem dejanske dostave blaga ali
storitve in ko NVO kot dolžnik prejme račun.
Če je dan prejema računa sporen se šteje, da
prične teči rok z dnem ko je NVO prejela
blago ali ji je bila opravljena storitev.
Stroški izterjave zaradi zamude:
V kolikor NVO kot dolžnik svoje obveznosti ne poravna v skladu z zgornjimi pravili,
lahko upnik od nje zahteva še plačilo zamudnih obresti in dodatnih 40,00 eurov zaradi
njemu lastnih stroškov izterjave. Poseben
predhodni opomin ali sprožitev sodnega
postopka nista potrebna.
Obveznost prijave neplačanega računa
(terjatve):
V kolikor NVO kot dolžnik svoje obveznosti ne poravna v skladu z zgornjimi pravili,
mora svojo obveznost obvezno prijaviti t.i.
upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota (kar je trenutno AJPES, Agencija
Republike Slovenije za javnopravne evidence
in storitve). Prijava se opravi preko posebne
spletne aplikacije ePOBOT. Dodatna pojasnila in navodila glede prijave obveznosti se
nahajajo na spletni strani AJPES.
Prvi obvezni pobot je bil 15. aprila 2011.
Obveznost prijave zapadle obveznosti
ne velja le v primeru, če ima upnik plačilo
zavarovano oziroma če glede obveznosti že
poteka sodni spor
Razpis za
uradnike
za kontrolo
dopinga
(UKD - DCO)
O
ddelek za boj proti dopingu pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju
športnih zvez, vabi k sodelovanju v programih
preprečevanja dopinga v športu večje število
sodelavcev (do 30), in sicer:
-
uradnike za kontrolo dopinga (Doping Control Officer)
To so pooblaščena osebe, pristojne za
izvajanje odvzemov bioloških vzorcev (urina in/ali krvi) športnikom skladno s pravili
Svetovnega kodeksa proti dopingu in njegovih
mednarodnih standardov.
Kandidati bodo morali opraviti informativni pogovor, se udeležiti obveznega usposabljanja in ga uspešno zaključiti z opravljenim
izpitom.
Z uradniki za kontrolo dopinga bo sklenjena ustrezna podjemna pogodba. Delo je
pretežno terensko in poteka po v naprej pripravljenem programu, vendar brez posebnega
urnika, ob koncu tedna ali kateri koli dan v
tednu, dopoldan ali popoldan.
Od sodelavcev pričakujemo, da so športno osveščeni in poznajo šport, so absolutni
nasprotniki dopinga, imajo najmanj srednjo
izobrazbo, pri čemer je športna ali medicinska
univerzitetna izobrazba prednost.
Uspešnim kandidatom z univerzitetno
izobrazbo bo ponujeno tudi sodelovanje v
programih ozaveščanja, usposabljanja in izobraževanja športnikov, njihovih spremljevalcev in udeležencev športno rekreativnih
prireditev.
Podrobnosti in pogoji razpisa so dosegljivi na spletni strani Olimpijskega komiteja
Slovenije – www.olympic.si .
Svoje prijave v pisni obliki pošljite do
15. maja 2011 s pripisom »za razpis UKD«
na naslov:
OKS – ZŠZ,
Oddelek za boj proti dopingu
Celovška 25, 1000 Ljubljana
ali na elektronski naslov:
antidoping@olympic.si.
Olimpijski komite Slovenije
ZANIMIVOSTI
Skupščina ZDOS Mladi planinci
Tone Tomše navdušeni
skladu z 19. členom statuta Zveze dru- nad otroškim
V
štvenih organizacij Slovenije (ZDOS)
je bila v četrtek, 24. marca 2011, v Ljubljani programom
izvedena skupščina ZDOS. Poglavitne točke
so bile: pregled in sprejem zapisnika prejšnje
skupščine, obravnava in sprejem vsebinskega
in finančnega poročila ZDOS za leto 2010 ter
obravnava in sprejem programa dela ZDOS
za leto 2011.
Po pozdravnem nagovoru predsednika
ZDOS Janeza Matoha so delegati pričeli z
delom. Potrdili so finančno poročilo za leto
2010 in bolj podrobno obravnavali program
dela za leto 2011, ki ga je predstavil Mirko
Vaupotič, glavni tajnik ZDOS.
Sklenili so, da bodo tudi v tem letu namenili vso pozornost spletni strani www.zdos.
si, saj se je poleg E-časopisa v preteklosti to
izkazalo za učinkovito orodje za informiranje
članic ZDOS. Gradili bodo na nadaljnji vzpostavitvi baze znanja in baze strokovnjakov
za različna področja. V načrtu je priprava
publikacije Priročnik za delovanje društva.
Spremljali se bodo vsi zakonodajni postopki,
ki se tičejo društev in so pomembni za društveni sektor.
Članice ZDOS bodo še naprej obveščali
o dejavnostih, ki bodo potekale v Sloveniji v
sklopu Evropskega leta prostovoljstva. V letu
2011 bodo pripravili pregled najpogostejšega
prostovoljskega dela v članicah ZDOS in nabor tipičnih profilov prostovoljca v različnih
organizacijah. Še naprej bodo sodelovali z
državnimi organi in drugimi horizontalnimi nevladnimi mrežami (ZSU, SKUP in
CNVOS).
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje bodo pripravili neke vrste »ZDOS otok«,
na katerem se bodo posamezne članice na
kratko predstavile z gradivi, poleg tega pa bi
mimoidočim obiskovalcem ponudile nekatere
praktične in preproste informacije in nasvete
iz svojega področja delovanja (npr: gasilec bi
dajal praktične nasvete, kaj storiti, če pride
do požara v kuhinji, planinec bi dal nasvet za
varno hojo v planine, predstavnik AMZS bi
dajal nasvete za varno vožnjo ipd.).
Govor je bil tudi o raznih oblikah še boljšega sodelovanja med posameznimi zvezami
in proučitvi možnosti o članarini.
Zdenka Mihelič
V
nedeljo, 10. aprila 2011, se je začel 5.
mednarodni festival gorniškega filma
Domžale. In prvi dogodki so bili namenjeni
mladim planincem, na dogodke je mlade v sodelovanju s festivalom povabila tudi Mladinska komisija PZS. Festival je namreč prvič del
svojega programa namenil tudi najmlajšim,
ki so bili nad videnim, občutenim, ustvarjenim in slišanim zares navdušeni, temu pa so
prikimali tudi več kot prijetno presenečeni
starejši spremljevalci, mentorji planinskih
skupin in starši.
Dopoldne ob 10. uri je bil program namenjen osnovnošolcem. Najprej je več kot sto
mladih planincev (predvsem iz Mladinskega
odseka PD Kočevje) prisluhnilo slovenskim
gorskim pravljicam in pripovedkam, ki jih je z
govorjeno besedo oživela Irena Cerar. Čudili,
nasmejali, spoznavali in zavzeto prisluhnili,
kako so nastale Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, pa slišali zgodbo o zmaju, Ukletniku
... in Zlatorogu. Po pripovedih so si ogledali
Odpravo Zelenega zmaja, ki se je podala na
Vršič in v hribe, iščoč pobeglo Janjo. Sledila
je prava atraktivna pot, kjer so se mladi in
starejši bosih nog podali po čutni poti, spoznavali dotik velikih, malih kamnov, peska,
mahu, sena in slame, najprej sami, nato pa
zavezanih oči v spremstvu. In ustvarjalni duh?
Seveda, tudi tega so raziskovali in ga ulovili v
Ukletniku, ki so ga izdelali iz samih kamnov.
Najmlajši otroci, skupaj okoli 40, pa so
si popoldne po pripovedkah in pravljicah
ogledali kar štiri gorsko obarvane risanke,
med njimi so jih nasmejali švicarski svizci,
pa medved Bojan alpinist, Maša ...
Program so zasnovale in odlično izvedle
Irena Cerar, Saša Roškar in Andreja Jensterle.
Podeljene
nagrade 5.
mednarodnega
festivala
gorniškega filma
Domžale
Zdenka Mihelič
N
a 5. mednarodnem festivalu gorniškega
filma Domžale, 10. – 14. aprila 2011, so
bile zadnji dan festivala podeljene nagrade, ki
se je s tem tudi svečano zaključil. Mednarodna
žirija v zasedbi Aldo Audisio (Italija), Beno
Hvala (Slovenija), Igor Koller (Slovaška), John
Porter (Velika Britanija) in Tadej Golob (Slovenija) je med prijavljenimi filmi – ogledati
si je bilo moč kar 50 filmov različnih žanrov
z vseh koncev sveta – glavno nagrado mesta
Domžale podelila francoskemu filmu iz kategorije narava in kultura z naslovom Potovanje
na konec zime (Voyage au bout de I'hiver)
avtorjev Anne Véronique et Erik Lapied.
Slovenski film Sfinga avtorjev Vojka Anzeljca in Gregorja Kresala je dobil nagrado
občinstva in posebno pohvale žirije, ki je o
slovenskemu filmu zapisala: ''So trenutki, ko
se tradicija sreča s sedanjostjo, in slovenski film
SFINGA, posnet v Severni triglavski steni, živo
in domiselno prikazuje takšne trenutke skozi
dva vzpona, ki ju ločuje 30 let.''.
foto Iztok Grilc
33
Zbor gorskih
reševalcev
Tone Tomše
V
sredo, 20. aprila 2011, je imela v Tremerjih pri Celju svoj redni letni občni zbor
Gorska reševalna zveza Slovenije. Ker GRS
Celje letos praznuje 80-letnico delovanja, so
člani GRS Celja v dvorani, kjer je potekal zbor,
pripravili razstavo dela postaje GRS Celje v
teh letih.
Zbor je vodil delovni predsednik Brane
Povše. Prisotnih je bilo 65 delegatov iz vseh
17 članic Zveze.
Zbor so pozdravili:
- Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje,
- Karol Turk s policijske uprave Celje,
- Darko But, v.d. generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
- Tone Tomše, podpredsednik Planinske
zveze Slovenije.
Podeljena so bila priznanja Gorske reševalne zveze Slovenije in Civilne zaščite. Priznanja GRZS (bronasti, srebrni in zlati znak)
so bila prejemnikom podeljena na društvih/
postajah GRS. Plaketo za življenjsko delo sta
na zboru prejela Marko Kavčič iz GRS Bohinj
in Jože Peljhan iz GRS Radovljica. Prav tako
so priznanja CZ prejemniki dobili na prireditvi ob dnevu CZ, razen Dominika Skumavca, ki mu je Darko But bronasti znak CZ RS
izročil na zboru.
Po sprejetju Poslovnika o delu zbora reševalcev GRZS je zbor nadaljeval delo s poročili
predsednika Zveze Igorja Potočnika, poročilom o poslovnem in finančnem delu Zveze, ki
ga je podal Dušan Polajnar, poročilom Toma
Sbrizaja o delu disciplinske komisije, poročilo
Iztoka Mlekuža o delu Nadzornega odbora
in informacijo o poslovanju sklada Okrešelj,
ki jo je predstavil Dušan Polajnar.
Po razpravi je zbor soglasno sprejel vsa
poročila.
Soglasno je bil sprejet tudi delovni in finančni plan za leto 2011.
Pod točko Razno se je razvila živahna
debata o strategiji gorskega (predvsem helikopterskega) reševanja v Sloveniji.
34
Sodelujte pri
pripravi načrta
upravljanja TNP
T
riglavski narodni park vabi zainteresirana
planinska društva in zainteresirano javnost, da se vključite v sodelovanje pri pripravi
načrta upravljanja TNP:
Da bi lahko vzpostavili temelje dobrega
sodelovanja pri pripravi načrta upravljanja
TNP, pripravljamo tudi procesni načrt vključevanja javnosti. V tem načrtu bomo jasno
predstavili, v katerih fazah priprave načrta
upravljanja ter na kakšne načine boste različni deležniki in zainteresirani občani lahko
sodelovali pri obravnavah obstoječega stanja
in potreb v TNP, pri oblikovanju vizije prihodnjega razvoja parka, ter pri oblikovanju
upravljavskih ciljev in ukrepov.
Osnovi za učinkovit načrt vključevanja
javnosti sta širok nabor in analiza zainteresiranih deležnikov. Kot deležnike razumemo
vse tiste organizacije, interesne skupine in
posameznike, na katere bo imel načrt upravljanja posreden ali neposreden vpliv ter vse
tiste, ki bi lahko s svojim znanjem, vplivom,
izkušnjami in podobnim prispevali k pripravi
kakovostnega načrta upravljanja.
Da bi laže prepoznali zainteresirane deležnike, njihovo povezanost s TNP, področja
dejavnosti ter njihove interese, smo pripravili
anketni vprašalnik za analizo deležnikov na
povezavi:
http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/
C253/
Vljudno vas prosimo, da vprašalnik izpolnite direktno na spletni strani. V kolikor
to ni mogoče, nam lahko vrnete tudi papirno
ali elektronsko različico izpolnjenega vprašalnika na naslova:
Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta
27, 4260 Bled za papirno različico in tina.
markun@tnp.gov.si za elektronsko različico.
Pomembno je, da v vprašalnik skrbno
vpišete vse kontaktne podatke, da vas bomo
lahko obveščali o nadaljnjih dejavnostih v
zvezi z načrtom upravljanja.
Vse zbrane vprašalnike bomo obdelali,
rezultate analize deležnikov pa uporabili pri
načrtovanju aktivnosti obveščanja in posvetovanja z javnostjo. Rezultati analize bodo
dostopni na spletni strani TNP, kjer bodo na
voljo tudi vse ostale informacije o pripravi
načrta upravljanja.
Triglavski narodni park
»Objemiva se,
prijatelja!« predpremiera
Sfinge navdušila
Zdenka Mihelič
V
četrtek, 7. aprila, je ekipa Sfinge v Kinu
Dvor prvič uradno - predpremierno predvajala film Sfinga. Pred ogledom filma
so ustvarjalci pripravili tudi novinarsko konferenco.
Uradna premiera filma je bila rezervirana
za 5. mednarodni festival gorniškega filma
Domžale v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Na novinarski so zbrane z doživetji in
izkušnjami s snemanja tega igrano-dokumentarnega filma navdušili ustvarjalci in
akterji filma. Kot je povedal Grega Kresal,
ki je novinarsko tudi vodil, so bili vsi igralci
naturščiki - a vsi izkušeni plezalci. V Kinu
Dvor so sodelovali režiser Vojko Anzeljc, idejni oče projekta Sfinga Tine Marenče, sicer
tudi tehnični vodja in ustvarjalec pri filmu s
tisoč in eno zadolžitvijo, direktor fotografije
Matej Križnik, ki se je za potrebe filma udeležil
tudi tečaj plezanja in je bil danes tisti, ki je
v smehu priznal, da ga je bilo pri snemanju
izmed vseh zagotovo najbolj strah, saj je kot
direktor fotografije moral biti ves čas zraven
igralcev. Spoznali smo tudi izvršnega producenta Saša Kolariča in tonskega mojstra
Gašperja Loborca, ki je menda nekdaj lovil
tatove, sedaj pa več kot uspešno lovi tone. Na
novinarski sta sodelovala seveda tudi legendi
Peter Ščetinin in Ante Mahkota, pobudnik
plezanja Obraza Sfinge, v katerega sta s Ščetininom podala leta 1966 in ga uspešno kot
prva preplezala in rešila njegovo skrivnost.
Zapisala sta se v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji.
Mahkoto in Ščetinina pa sta igrala Miha in
Anže Marenče, starejši in mlajši brat, ki sta
zares dobro odigrala svoja lika, pri filmu pa
sta se naučila, da je praktično v življenju vse
mogoče - nikoli si namreč nista mislila, da
bosta kdaj igrala v filmu. Poleg filmskih legend, Anteja in Petra, sta bila glavna igralca
seveda še Miha Kajzelj in Grega Kresal, ki sta
igrala sama sebe ob njunem prvem prostem
plezanju Sfinge leta 1995. Ustvarjalce in goste na novinarski je v imenu PZS nagovoril
Podpredsednik PZS Tone Tomše.
Film postreže z zanimivimi detajli, tudi z
zgodovinskimi dejstvi in o plezanjih v Sfingi,
pa z odličnimi posnetki, iskrivimi dialogi,
impozantnimi trenutki, komičnimi situacijami, pa tudi z obujanji spominov in ganljivimi inserti, ki so posneti tako, kot so se
na snemanju zgodili. Kot tale, kjer resnični
Ante na vrhu Sfinge skupaj s Petrom prvič po
dolgih letih zre v dolino Vrata in se spominja
plezanja, spontano reče Petru: »Objemiva se,
prijatelja!« ... Film navdihujoč trenutek lepo
ujame, se mu pa ne prepusti, ampak zaokroži
zgodbo v veselem vzdušju.
V sklopu filma je izšla tudi četrta, delno spremenjena in dopolnjena izdaja knjige Sfinga Anteja Mahkote. Dodatek Tineta
Marenčeta na pristen način pripoveduje o
snemanju filma, kar oriše še s fotografijami.
V jeseni se obeta še 'film o filmu', ki ga
pripravljata vsestranska sodelavca filma Rožle
Bregar in Gašper Kocjančič.
Film Sfinga
prihaja v
dvorane po
Sloveniji
V
začetku aprila je luč svetlobe ugledal
težko pričakovani igrano-dokumentarni film Sfinga. Film na simpatičen in izviren
način primerja prvenstveni in prvi prosti
vzpon v smeri Obraz Sfinge, ki se nahaja v
najbolj markantnem delu triglavske severne
stene. Z estetskimi in dih jemajočimi posnetki
predstavi lepo in mogočno okolje simbola
slovenstva z mistično Sfingo na čelu ter vse
štiri protagoniste obeh ključnih vzponov, ki
ju ločuje obdobje treh desetletij. Osrednja
zgodba gledalca popelje od priprav alpinistov
na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse
do tako želenega vrha.
V uvodnih minutah filma preletimo najlepše kotičke Triglavskega narodnega parka
in mimogrede pokukamo tudi v zgodovino
osvajanj in prvih pristopov na Triglav. Pridemo do ugotovitve, da je veličastna triglavska
stena do začetka šestdesetih let, že prepredena
z množico smeri, njen najbolj gladek in strm
del (Sfinga) pa dolgo ostaja nedotaknjen. Čeprav so oči mnogih pogledovale tja gor, so veliki previsi Sfinge vzbujali strahospoštovanje.
Sfinga, ki jo prikazujemo kot živo bitje,
preko celega filma drži vse vajeti v svojih rokah in se plezalcev otepa z različnimi ukanami. Največja zanka, ki jo postavi je v tem,
da časovno pomeša in skoraj dobesedno zlije v enega oba najbolj pomembna vzpona v
Obrazu, t.j. prvega vzpona nasploh, ki sta ga
leta 1966 po desetih letih poskusov opravila
Ante Mahkota in Peter Ščetinin (v filmu sta
ju upodobila brata Miha in Anže Marenče)
ter prvega prostega vzpona iz leta 1995, ki sta
ga opravila Gregor Kresal in Miha Kajzelj.
Sfinga zgodbo polno presenečenj vodi vse
do konca, ko predstavi realna protagonista
prvega vzpona iz leta 1966, z skokom padalca
na simbolični način zaključi s svojo uganko in
predstavi stranske igralce, za katere se izkaže,
da so vsi plezalci, močno povezani z njenim
osvajanjem.
Idejno in scenaristično sta film zasnovala
alpinista Tine Marenče in Gregor Kresal. Režijo je prevzel Vojko Anzeljc, vizualni izgled
filma Matej Križnik, ton pa Gašper Loborec. Glasbo je prispevala skupina Siddharta,
s Tomažem O. Rousom na čelu, zanimive
animacije pa studio Kerozin. Filmska ekipa
je v zahtevnih snemalnih pogojih odlično
funkcionirala po vodstvom producenta Saša
Kolariča in Produkcijske skupine Mangart.
Ob premieri filma so v sodelovanju s
filmsko ekipo v založbi Didakta ponatisnili
legendarno alpinistično avtobiografijo Sfinga,
Anteja Mahkote, ki je že v prodaji. V pripravi
je tudi knjiga Triglavska Sfinga, Dušice Kunaver, ki bo Triglav s Sfingo na čelu predstavila
preko zgodovinskih in mitoloških dejstev.
Projekt vodi močna želja po povezovanju
vseh ljudi in organizacij, ki so jim slovenske
gore in film blizu. Vsega skupaj zagotovo ne bi
bilo mogoče izpeljat brez pomoči planinskih
in filmskih zanesenjakov ter podpore Planinske zveze Slovenije, Triglavskega narodnega
parka, Ministrstva za kulturo in ostalih podpornikov. Pozitivno vzdušje ob ustvarjanju se
lepo odraža v samem filmu kar so opazili tudi
prvi gledalci in mu na Festivalu gorniškega
filma Domžale namenili nagrado publike. To
dejstvo filmske ustvarjalce zavezuje in spodbuja, da ga v nadaljevanju v najboljši možni
obliki približa vsem potencialnim gledalcem.
Zato se v prihodnosti del turneje filma načrtuje tudi v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije.
V maju in juniju se bo film predstavil v kinematografih, večine večjih krajev Slovenije.
Jeseni pa v sodelovanju z zainteresiranimi
planinskimi društvi, tudi na manjših projekcijah po vsej Sloveniji. O poteku turneje
bodo društva sproti obveščena in ob tem tudi
naprošena za pomoč pri obveščanju svojih
članov o posameznih projekcijah. Poleg tega
so zlasti v jesenskem delu turneje, dobrodošle
tudi najrazličnejše društvene pobude in ideje.
Le ob takem sodelovanju se bo film resnično
približal kar najširši planinski publiki.
Vse informacije glede projekta so dostopne tudi na spletnem mestu www.sfinga.net.
Ekipa Sfinga
35
Bavšica še ni
pozabljena
Zlati cepin 2011
Zdenka Mihelič
P
Milan Jerman, PD Vrhnika
G
eneracija tečajnikov za planinskega vodnika kategorije A od 26. junija do 7.
julija 2010 smo si skupaj z vodjem tečaja in
inštruktorji obljubili, da se ponovno srečamo.
Za prvo srečanje v mesecu oktobru 2010
so nas sprejele jutranje meglice na Črnivcu,
kjer smo po gozdni poti prečili leta 2008
od vetroloma podrto pobočje smrekovega
gozda, se nato nad tem povzpeli do samega
vrha Kranjske rebri ali Vrha Kašne planine
(ali Kačje rebri po Ficku). Po brezpotju in nato
po gozdnih poteh smo se vrnili ponovno čez
področje vetroloma in si ob zaključku podali
roke na Črnivcu.
Drugo srečanje pa smo imeli februarja
letos, ko smo pod budnim nadzorom naših
inštruktorjev in zimskim razmeram ustrezno
opremljeni opravili zimski pohod z Rudnega
polja na Viševnik in nato še na Mali Draški
vrh, s spustom do Jezerc in nad Planino Konjšico nazaj do Rudnega polja. Snežna odeja
je bila uležana, vendar brez derez, palic ali
cepinov ni šlo. Vsi smo osvojili lep razgledni
Viševnik, večina pa se jih je podala še na Mali
Draški vrh in ga uspešno osvojila.
In že smo polni načrtov, naših obveznosti
po društvih, usposabljanjih, oglednih turah
in vodenjih, saj je prišla sezona, ko lahko začnemo z našim znanjem, pridobljenim lani v
Bavšici, samostojno voditi po lahkih kopnih
poteh. Vseeno pa smo se odločili, da bomo v
mesecu juniju našli čas, ko se bomo ponovno
srečali in takrat nas bodo naši inštruktorji
popeljali po brezpotjih nad Logarsko dolino
in nam tako pomagali odkriti še enega od
čarov vzponov v naše visoke gore.
Poročilo o
delu CIPRE
International
S
vetilnike postavljajo zato, da ladjam kažejo
pot. Njihove opozorilne luči so ponoči tista
orientacijska točka, ki kapitanom olajša plovbo do varne luke. Prav tako se CIPRA vedno
znova predstavlja s svojimi »orientacijskimi«
projekti, v tokratnem poročilu o delu predvsem
na področju gradnje in bivanja. Kam nas pelje
pot? Vabimo vas na čezalpsko potovanje do
svetilnikov in vzorčnih hiš - pri tem pa vam
želimo veliko zanimivega branja!
(D. Siegrist, predsednik CIPRE International)
V aktualnem letnem poročilu o delu CIPRA pojasnjuje, kaj vse počnejo, da bi znanje
o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi
posredovali naprej, ga širili in zanj navdušili
širšo javnost. V letu 2010 je bil vrhunec njihovih prizadevanj razpis nagrade Kneževine
Lihtenštajn za trajnostno gradnjo in prenovo
v Alpah, za katero je pobudo skupaj s Kneževino Lihtenštajn dala prav CIPRA. Nagrajeni
objekti bodo, upajo, mnogim investitorjem
in arhitektom služili kot vzor pri ustvarjanju lastnih projektov. Seveda se lotevajo tudi
drugih tem.
Na vrhu Viševnika je sledil pregled zimske opreme za nadaljevanje vzpona na Mali Draški vrh,
foto Milan Jerman
Pod vrhom Kranjske rebri, ali Vrha Kašne planine
ali nekdaj Kačjega vrha smo se seznanili z novimi planinskimi vozli, foto Milan Jerman
36
rireditev - festival Zlati cepin je potekal
od 13. - 16. aprila 2011 v francoskem
Chamonixu in Courmayeurju (Italija). Na
19. prireditvi Zlati cepin (Piolets d'Or) so
podelili kar dva zlata cepina za najboljši oziroma najpomembnejši alpinistični vzpon v
letu 2010, in sicer sta ga prejela:
* Jugovzhodna stena Mt. Logana
(5959 m), Kanada:
Gre za prvi vzpon preko 2590 metrov
visoke JV stene Mt. Logana (5959 m), najvišje kanadske gore. Opravila sta ga Japonca
Yasushi Okada in Katsutaka Yokoyamata (s
štirimi bivaki).
* Velike stene, Grelandija
Devet novih smeri so v velikih stenah zahodne in južne obale Grenlandije preplezali
Sean Villanueva O'Driscoll, Nicolas in Olivier Favresse (Belgija) in Ben Ditto (ZDA).
Smer 'Devil's Brew' jim je vzela npr. kar 10
dni. Večino vzponov so začeli iz baze - čolna
75-letnega kapitana Boba Sheptona.
V strokovni žiriji, ki ji je predsedoval avstralski alpinist Greg Child, so bili:
Enrico Rosso (Italija, alpinist), Yannick
Graziani (Francija, alpinist), Simon Anthamatten (Švica, alpinist), Michael Pause (Nemčija, novinar) in Hiroshi Hagiwara (Japonska,
novinar).
Podelili pa so tudi Zlati cepin za življenjske dosežke (in tudi za inovacije, raziskave),
prejel ga je legendarni plezalec in izjemen
britanski alpinist Doug Scott.
MICELIJ prostovoljna
mreža nevladnih
organizacij
P
rogram 'Pozor - Veliki nemarni škornji'
predstavlja celovit pristop k okoljski problematiki za ciljno skupino otrok starih med 3
in 10 let. V Mednarodnem letu gozdov bo program nadgrajen v prostovoljno mrežo Micelj,
katere namen je povezati nevladne (NVO) in
druge organizacije, ki se s svojim delovanjem
zavzemajo za trajnostni razvoj, ohranjanje
življenjske pestrosti, vseživljenjsko učenje,
ozaveščanje osebne odgovornosti, vzpodbujanje ekologija sobivanja in spoštovanje.
Skupni cilj vsem vključenim organizacijam v mreži je: razvijati in krepiti sposobnost
posameznikov ter skupin v prid trajnostnemu
razvoju po svojih najboljših močeh.
V mrežo vabljene vse NVO, ki delujejo na
naslednjih področjih: varstvo in ohranjanje
narave; kultura; sociala in prostovoljstvo;
zdravje in prehrana in neformalno izobraževanje.
Poudarek mreže Micelij je na vzajemnem
informiranju in mreženju, še posebej v Mednarodnem letu gozdov 2011. Sodelovanje v
mreži je priložnost za povezovanje na vsebinskem področju, združevanje potencialov
in aktiven pretok informacij vključenih nevladnih (NVO) in drugih organizacij. Mreža
Micelij je oblikovana na prostovoljni bazi vseh
vključenih.
Način povezovanja v mreži Micelij Faza 1 v času 2011/ 12:
- pristopna izjava,
- vzajemna izmenjava logotipov in spletno
povezovanje,
- oblikovanje e-vodiča MICELIJ 2011.
majhnem in natančnem merilu so avtorji raziskave popisali zelo različne gorske ekosisteme,
kar zagotavlja natančnejše napovedi. Doslej
so tovrstni prognostični modeli obstajali le
v večjih merilih.
Prihodnost več kot 2600 rastlinskih vrst
ni ravno obetavna: zaradi topografskih in klimatskih modelov bo precejšnje število visokogorskih rastlin v letih 2070-2100 izgubilo
več kot 80 odstotkov življenjskega prostora.
Razlog za to so predvsem višje temperature
in manjše količine padavin.
Vir: www.umweltbundesamt.at/aktuell/
presse (de).
Program
Območje Alp
P
rogram transnacionalnega sodelovanja
Območje Alp, ki poteka že deset let, v
obdobju 2007-2013 namenja 130 milijonov
€ glavnim akterjem za oblikovanje skupnih
rešitev o določenih vprašanjih z območja Alp.
Partnerji iz sedmih sodelujočih držav se bodo
16. - 17. junija 2011 v Grenoblu (FRA) srečali
na vmesni konferenci in ocenili sedanje stanje
programa na poti k trajnostnemu regionalnemu razvoju.
Več informacij: http://www.alpine-space.
eu/information-center/ (ang).
Organizator konference:
Alpine Space Programme
Nove smučarske
proge v
Dolomitih?
I
talijanska občina San Vito di Cadore želi
na območju, ki sodi v Unescovo svetovno
dediščino Monte Palmo in je v skladu z zahtevami direktive o ohranjanju naravnih habitatov pomembno za Skupnost, urediti novo
smučišče. Kot predvideva občinski projekt,
naj bi na območju, pomembnem v zgodovinskem, botaničnem in geološkem smislu,
postavili 12 km novih žičniških naprav, uredili 25 kilometrov dolgo smučarsko progo
ter zgradili restavracije, planinske postojanke
in vso potrebno infrastrukturo za umetno
zasneževanje.
Kot ocenjujejo nasprotniki projekta, je
projekt občine San Vito di Cadore okolju
škodljiv in zastarel. Lokalne organizacije,
Italijanska planinska zveza CAI, mednarodne nevladne organizacije, npr. Mountain
Wilderness in CIPRA zato zahtevajo, da
pristojni organi takoj preprečijo nadaljnje
načrtovanje projekta, saj se morajo odločitve
o prihodnosti tega območja sprejemati zgolj
v participativnem procesu.
Vir in nadaljnje informacije: www.comune.sanvitodicadore.bl.it
Dolomiti so že sedaj zelo obremenjeni s
smučarskimi progami in obiskom,
vir: newsbelluno.it
Biotska
raznovrstnost
na gorskih
območjih izginja
zaskrbljujoče
hitro
P
odnebne spremembe ogrožajo gorsko rastlinstvo v zaskrbljujoče velikem obsegu,
ugotavlja vseevropska študija, v okviru katere
so bili uporabljeni novi postopki merjenja:
s posebnimi računalniškimi modeli v zelo
37
VABIMO
Tekmovanje za
svetovni pokal
v balvanskem
plezanju
7. – 8. maj 2011
Š
portno plezalno društvo Korenjak bo
v Občini Log – Dragomer 7. do 8. maja
2011 prireditelj tekmovanja za svetovni pokal
v balvanskem plezanju, ene izmed največjih
mednarodnih športnih prireditev in tako gostilo najboljše športne plezalce z vsega sveta.
Pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) vsako leto na različnih
prizoriščih po svetu potekajo tekmovanja za
svetovni pokal v vseh treh disciplinah športnega plezanja: težavnostnem, hitrostnem in
balvanskem. Slovenija že tradicionalno gosti
svetovno plezalsko smetano na jesenski težavnostni tekmi v Kranju, Log - Dragomer
pa bo prvo prizorišče v Sloveniji, kjer se bodo
zbrali plezalci na tekmi za svetovni pokal v
balvanskem plezanju, ki jih bo leta 2011 skupaj predvidoma deset.
Tekmovanje bo potekalo v Športnem parku Log, ki se razprostira desno od stare ceste
v smeri Ljubljana–Vrhnika, tik za trgovino
Mercator. Poleg otroškega, nogometnega in
košarkarskega igrišča v njem stoji tudi umetna
plezalna stena, ki je edinstvena v Sloveniji.
Zasnovana je v obliki večnamenskega odra,
ki lahko postane tudi prizorišče za družabne
prireditve, in je trenutno največja balvanska
plezalna stena na prostem v Sloveniji.
Program
sobota, 7. maj
8.00 – 9.00 odprta izolacijska cona za moške
10.00 – 14.30 kvalifikacije – moški (2 skupini)
14.00 – 15.00 odprta izolacijska cona za ženske
16.00 – 20.00 kvalifikacije – ženske (1 skupina)
nedelja, 8. maj
dopoldne: polfinale
in moške
12.00 – 14.30 polfinale – ženske in moški
popoldne: finale
in moške
18.30 predstavitev finalistov in ogled balvanov
19.00 začetek finala – ženske in moški
21.00 razglasitev rezultatov in zaključna slovesnost.
Lepo povabljeni k ogledu in vzpodbujanju
tekmovalcev!
Lorin Möscha
38
Kramp turca na
Tolminskem,
vabljeni!
K
omisija za turno kolesarstvo PZS vabi
na skupno delovno akcijo markacistov
in kolesarjev, na KRAMP TURCO - urejanje
planinskih poti na Tolminskem, ki bo v nedeljo, 8. maja 2011.
Tudi letos bomo, tako kot že lani in predlani, delali na Tolminskem, v okolici Koče
na planini Razor.
Dobimo se v Tolminu (slika zbirališča) ob
9. uri, nato pa se bomo s čim manj avtomobili
odpeljali na delo (montirajte čim več nosilcev
za kolesa). Parkirali bomo v bližini delovišča. Potrebujemo krampe, rovnice, grablje
in zaščitne rokavice, ostalo orodje pa bodo
priskrbeli tolminski markacisti. Vzemite pohodniške čevlje, za zaščito pri delu, pa tudi
nekaj proti dežju.
Prehrana na terenu bo iz nahrbtnika, pozno popoldne, po končanem delu, pa lahko,
kot vselej doslej, računamo na tolminsko
gostoljubnost - topel obrok v Koči na planini Razor za popotnico v dolino. Ne pozabite
na pijačo, na Tolminskem je v začetku maja
lahko hudo vroče.
Na povratku imamo dve možnosti:
- s kolesi v dolino (Strme kolesnice, tura
96 oz. Dolina Soče, tura 18) ali
- peš nazaj do avtomobilov.
Za koordinacijo udeležbe skrbi Komisija
za turno kolesarstvo PZS.
Prosimo, da se do vključno četrtka, 5.
maja 2011 prijavite na akcijo na e-naslov
turno.kolesarstvo@pzs.si, poleg imena in
priimka pa sporočite še telefonsko številko
za morebitno nujno obveščanje oz. dogovor
glede prevoza.
Vabljeni!
P.S. V primeru slabega vremena bo akcija
odpovedana v petek, 6. maja 2011 med 20.
in 20.30.
P.S.2 Razno:
- na forumu se lahko dogovorimo za skupen prevoz do Tolmina,
- iz Ljubljane v Tolmin je uro in pol do
dve uri vožnje,
- POZOR: v letaku letošnjih akcij KTK je
Kramp turca najavljena za soboto, 7. maja,
vendar smo jo zaradi sobotne Skupščine PZS
prestavili na nedeljo, 8. maja.
Komisija za turno kolesarstvo PZS
3.
Turnokolesarski
tabor tokrat na
Koroškem
K
omisija za turno kolesarstvo PZS bo tudi
v letu 2011 organizirala turnokolesarski
tabor, ki bo že tretji po vrsti. V letu 2011 se za
razliko od prvih dveh taborov v Bavšici (leta
2009 in 2010) selimo v malo manj znan, a vendar zelo zanimiv košček naše dežele. Tokrat
bo tabor organiziran v dolini Koprivne na
Koroškem. Vanjo lahko dostopamo iz smeri
Črne na Koroškem ali pa čez prelaz Sleme iz
Solčave. Dolina Koprivne slovi po tem, da se
nahaja pod samimi znanimi in mogočnimi
vrhovi in gorskimi grebeni (Peca, Smrekovec,
Olševa ...). Tako predstavlja odlično izhodišče
za kolesarske ture po okoliških gorah.
Datum tabora: 10. – 15. avgusta 2011.
Nastanitev: Spanje bo organizirano v Planinskem domu pri Kumru, kjer bomo imeli
organizirano tudi prehrano.
Program: Ponovno bomo organizirali lažjo
in zahtevnejšo skupino, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da se bo program vsake
skupine odvijal po načrtu v primeru zadostnega števila prijavljenih za posamezno skupino
(minimalno 5 udeležencev za skupino). Za
vsakogar bo dobro poskrbljeno.
Načrtovanih je 5 kolesarskih tur in 1 dan
počitka, ki ga bomo izkoristili poljubno (lahko
se bomo peljali s kolesom skozi rudnik, skočili
na vrh Olševe ali ga namenili delavnicam o
tehniki vožnje, servisu kolesa, o opremi, načrtovanju ture, orientaciji ...).
Predviden nabor tur težje skupine je že
znan, v tem trenutku pa vam lahko zaupam
samo naslednja imena: Peca, Smrekovec,
Olševa, Topica/ Ojstra, Čofatijev vrh – preizkusna tura bo skupna za vse.
Tudi lažja skupina se bo potikala po večini
teh hribčkov, vendar bo zahtevnost vzponov
in spustov primerna tej ravni (večinoma gozdne in makadamske ceste), prav tako bo ta
skupina naredila manj višinskih metrov.
Cena: 190 EUR/ osebo. V ceno je vključeno:
naveden program s polpenzionom in malico
za na ture, zavarovanje in vodene ture. Cena
za kolesarjenje skozi rudnik bo podana naknadno.
Število udeležencev: 20.
Rok prijav: 10. julij 2011.
Prijave pošljite na Komisijo za turno kolesarstvo PZS, Dvorakova 9, 1000 Ljubljana.
Informacije na naslovu KTK PZS,
po telefonu 01 43 45 686 ali na e-naslovu
turno.kolesarstvo@pzs.si.
Komisija za turno kolesarstvo PZS
Odprtje
Slovenjegoriške
planinske poti
Drage planinke in planinci, ljubitelji pohodništva!
EVROPOHOD
2011
E
vropska popotniška zveza, katere članica
je Komisija za evropske pešpoti (KEUPS),
ki so jo ustanovile, Planinska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična
zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev
Slovenije, je določila leto 2011 za leto EVROPOHODA.
Glavna tema dogodka Evropohoda 2011
je: »Pešpoti in voda«.
Voda je element življenja, ki ne pozna
meja. Z geslom »Pohodi po E-poteh in k
E-potem« bomo evropski pohodniki s sabo
nosili idejo skozi celotno Evropo do Andaluzije v Španijo.
Tudi v Sloveniji se že odvijajo dogodki v
sklopu EVROPOHOD 2011.
Sporočamo vam veselo novico, da bomo
v soboto, 21. maja 2011, ob 10. uri, pri Puhovem muzeju v Sakušaku svečano odprli
Slovenjegoriško planinsko pot.
Pot je dolga 93 kilometrov in poteka po
Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Prične se v najstarejšem
slovenskem mestu Ptuju ter poteka čez Vurberk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince,
Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj v Ptuj.
Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je
treba odtisniti v dnevnik. Obstajata pa tudi
posebna zloženka in vodnik z opisom poti
in znamenitostmi krajev ob poti.
Vljudno vas vabimo na otvoritveni pohod,
ki bo potekal po delu trase od Juršincev do
Dominkove domačije v Gorišnici.
Program otvoritvenega pohoda:
Izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri
odpeljal posebni avtobus v Juršince (prihod
vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj
ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska
Sobota, Ormož).
Pričetek otvoritvenega pohoda bo v središču Juršincev ob 9. uri.
Pohodnike bo pot vodila najprej mimo
turistične kmetije Toplakovih in Herbersteinove kleti do Puhovega muzeja v Sakušaku,
kjer bo ob 10. uri svečana otvoritev poti. Sakušak je rojstni kraj izumitelja in tovarnarja
Janeza Puha. Pohod se bo nato nadaljeval
do turistične kmetije Amur v Bodkovcih ter
naprej na Polenšak. Sledil bo vzpon na Prerad ter zaključni del pohoda čez Zamušanski
vrh do Gorišnice. Pri Dominkovi domačiji
bo poskrbljeno za veseli zaključek pohoda.
Povratek v Ptuj bo z železniške postaje
Zamušani z vlakom ob 18.45 uri v smeri Pragersko, Celje in Ljubljano, ali z vlakom ob
20.25, ki nadaljuje vožnjo v Maribor. V smeri
proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je
odhod vlaka zvečer ob 20.04.
Veselimo se vašega obiska!
PD Ptuj
Vabimo vas na pohode po E6, z vodnikom Radovanom Skubicem in KEUPS- om,
(hilarij.gorski@gmail.com, 031 319 224), prvi
pohod od 16. – 17. aprila 2011 (Ivnik – Kopa
– Sleme) je že bil uspešno izveden;
Datum
Tura
Čas hoje
7. 5. in 8. 5.
2011
11. in 12. 6.
2011
24. in 25. 6.
2011
9. in 10. 7.
2011
23. in 24. 7.
2011
6. 8. 2011
Sleme – Koča na Čreti – Tro- 14 ur
jane
Trojane – Janče – Grosuplje 14 ur
Grosuplje – Selo – Stari trg
pri Ložu
Stari trg pri Ložu – Mašun –
Kozlek
Kozlek – Dimnice – Kubed
Kubed – Strunjan
Odprtje Slovenjegoriške poti, foto Uroš Vidovič
14 ur in
pol
14 ur
15 ur in
pol
7 ur
Še posebej pa prosimo vsa planinska
društva, kjer potekajo pohodi, da se aktivno
vključijo v priprave.
Predsednik KEUPS:
Jože Prah, 041 657 560,
prah.joze@volja.net.
Puhov muzej v Sakušaku, foto Uroš Vidovič
39
Ročne GPS naprave Garmin
Slovenski meniji, enostavna uporaba,
prednaložena osnovna verzija TOPOGRAFSKE
kartografije Slovenije.
Za več informacij obiščite www.garmin.si.
REVIJA ZA VAS,
LJUBITELJE GORA
Naročite se na Planinski
vestnik in spoznajte gore z
najstarejšo revijo v Sloveniji!
www.planinskivestnik.com,
pv@pzs.si, 080 1893
40

Predstavljamo: Novi generalni sekterar PZS, Celostna - Gore

Transcription

Similar documents

Mladinski odsek PD Medvode - Planinsko društvo Medvode

Cenik prehrane, nočitev je objavljen - PD Ljubljana

Kazalo PV, maj 2014 - Planinska zveza Slovenije

Obvestila Planinske zveze Slovenije

Na podlagi 10 - Planinsko društvo Lendava

Oskrbovanje koč nekdaj Bojan Rotovnik, Tomo

1439-,KM - Relax Tours

Propozicijami - Plavalni klub Triglav Kranj

2015 GORNIŠKI PROGRAMČEK - Planinsko društvo Domžale

Planinsko Društvo Majšperk