C D P1KPK3-6E9001A Spr.:

Transcription

Št. načrta:
P1KPK3-6E/01A
1/57
A
Spremenjeno besedilo – Zunanja razsvetljava,…
15.03.2012
Sprememba:
Opis spremembe:
Datum spr.:
Investitor:
Objekt:
KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO
3. KOMPRESORSKA ENOTA
Plinovodi d.o.o.
Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana
Del objekta/sistem:
Projektant:
IBE, svetovanje,
projektiranje in inženiring
Ljubljana, Slovenija
/
Vrsta načrta:
/
4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE
OPREME
Ime in priimek:
Ident. št.:
Odgovorni vodja
projekta:
S. Vršič, univ. dipl. inž. str.
S-0141
Odgovorni
projektant:
D. Jeftič, univ. dipl. inž. el.
E-0108
Sodelavec-odg.
projektant:
/
Izdelal:
D. Kure, dipl. inž. el.
Datum
izdelave:
Podpis:
/
nov. 2010
E-1816
Merilo:
/
Vsebina risbe (dokumenta):
TEHNIČNI OPIS
Številka
projekta:
Klasifikac.
oznaka:
Identifikac.
oznaka:
P1KPK3-B114/024
Vrsta projekta:
DZR
1/57
CD
P1KPK3-6E9001A
Stran/
strani:
Spr.:
© IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.
Datoteka:
P1KPK3-6E9001A_tehnicni opis
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
P1KPK3-DZR_3. KOMPRESORSKA ENOTA
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
2/57
VSEBINA
1 TEHNIČNI OPIS .........................................................................................................................1-4 1.1 UVOD.........................................................................................................................................1-4 1.2 LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE .........................................................................................1-5 1.3 PREGLED DOSEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE .......................................................................1-5 1.4 OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO ..............................................................1-5 1.5 OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO ŠIRITVI .............................................................................1-7 1.6 ELEKTROENERGETIKA ...............................................................................................................1-8 1.6.1 1.6.2 Potrebe po električni energiji in zmogljivosti energetskih naprav........................................1-8 Napajanje z električno energijo ............................................................................................1-10 1.7 ELEKTROENERGETSKE INŠTALACIJE IN NAPRAVE ZA TEHNOLOGIJO.......................1-11 1.7.1 1.7.2 1.7.3 1.7.4 1.7.5 1.7.6 1.7.7 Priključitev kompresorske enote ...........................................................................................1-11 Centralni nadzorni sistem......................................................................................................1-14 Sistem za izklop v sili.............................................................................................................1-15 Stikalni bloki v objektu ............................................................................................................1-15 Energetski razvod kablov .......................................................................................................1-16 Električne inštalacije ...............................................................................................................1-16 Električne instalacije za razsvetljavo ......................................................................................1-18 1.7.7.1 1.7.8 1.7.9 1.7.10 1.7.11 1.7.12 Zunanja razsvetljava ..............................................................................................................1-20 Električne instalacije za malo moč in vtičnice ........................................................................1-21 Napajanje strojnih naprav.......................................................................................................1-22 Električne instalacije za ogrevalno prezračevalne naprave ...................................................1-22 Odvajanje padavinske vode ...................................................................................................1-23 Izvedba instalacij in zaščita ....................................................................................................1-23 1.8 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, STRELOVODNA NAPELJAVA, OZEMLJITVE IN IZENAČITVE
POTENCIALOV ......................................................................................................................1-25 1.8.1 1.8.2 1.8.3 1.8.4 1.8.5 Obrazložitev potrebe po prenapetostni zaščiti .......................................................................1-26 Zunanja ozemljitvena mreža ..................................................................................................1-28 HVI odvodniki strele ...............................................................................................................1-28 Ozemljitvene sonde ................................................................................................................1-31 Števec neposrednega udara strele v objekt ...........................................................................1-31 1.9 ZAŠČITA ................................................................................................................................1-33 1.9.1 1.9.2 1.9.3 1.9.4 1.9.5 1.9.6 1.9.7 1.9.8 Zaščita pred električnim udarom ............................................................................................1-33 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka ...............................................................1-35 Zaščita pred slučajnim dotikom ..............................................................................................1-35 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki .......................................................................1-35 Prenapetostna zaščita ............................................................................................................1-35 Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem .............................................................................1-36 Protipožarna zaščita ...............................................................................................................1-36 Zaščita pred preobremenitvenim tokom .................................................................................1-36 © IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
3/57
1.9.9 Zaščita pred kratkostičnim tokom ...........................................................................................1-37 1.10 DIMENZIONIRANJE KABLOV IN VODNIKOV ......................................................................1-38 1.11 KONTROLA PADCA NAPETOSTI .........................................................................................1-38 1.12 SISTEM NAPAJANJA IN IZENAČITVE POTENCIALA .........................................................1-38 1.12.1 1.12.2 Glavna izenačitev potenciala..................................................................................................1-38 Dopolnilna izenačitev potenciala ............................................................................................1-39 1.13 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ZDRUŽLJIVOSTI .......................................................1-39 1.14 AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA, PLINA IN ALARMIRANJE ......................................1-40 1.14.1 Izvedba instalacij ....................................................................................................................1-42 1.15 PRIKLJUČITEV INSTRUMENTACIJE IN KOMPRESORSKE ENOTE .................................1-42 1.16 TELEFONIJA ..........................................................................................................................1-44 1.17 KATODNA ZAŠČITA ..............................................................................................................1-44 1.17.1 1.17.2 1.17.3 Uvodni del...............................................................................................................................1-44 Sistem katodne zaščite ..........................................................................................................1-47 Izračuni ...................................................................................................................................1-47 1.17.3.1 1.17.3.2 1.17.4 Globinska anoda.....................................................................................................................1-47 Zaščitni tok, anodna masa in življenjska doba .......................................................................1-48 Končne električne meritve in vzdrževanje ..............................................................................1-48 1.17.4.1 1.17.4.2 1.18 Obseg končnih meritev ...........................................................................................................1-48 Kontrola in vzdrževanje ..........................................................................................................1-48 ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO ...........................................................................1-49 1.19 SPLOŠNA NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU .......................................................1-49 1.20 NAVODILA ZA IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ .....................................................1-50 1.21 PREDPISI IN STANDARDI ....................................................................................................1-53 © IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1
4/57
TEHNIČNI OPIS
1.1
UVOD
Na poti od vira do potrošnikov se tlak zemeljskega plina zaradi uporov v prenosnih plinovodih
od točke vstopa v plinovod do točke dobave zniža, kar vpliva na pretočno zmogljivost
plinovoda. Zavoljo tega je potrebno na določenih razdaljah prenosnih plinovodov postaviti
kompresorske postaje za dvig tlaka, da se zagotovita zahtevana količina in tlak plina pri
potrošnikih in v najvišji meri izkoristi zmogljivost prenosnega plinovoda.
Celotni plinovodni sistem Slovenije deluje danes z eno kompresorsko postajo Kidričevo.
Poraba zemeljskega plina nenehno narašča in posledica te vse večje porabe je nižanje tlaka v
plinovodnem sistemu do te mere, da ni možno zagotavljati ustreznega prenosa oz. transporta
plina v predvideni dinamiki in odjemu z zahtevanim tlakom. Takšno stanje narekuje rešitev in
sicer, da je za optimalno izrabo novo predvidenega plinovodnega sistema potrebno dograditi
tretji agregat na obstoječem platoju in znotraj obstoječega platoja kompresorske postaje
Kidričevo.
Namen projekta izgradnje kompresorske postaje Kidričevo je povečanje pretočne zmogljivosti
slovenskega plinovodnega sistema z gradnjo novih kapacitet kompresorske postaje Kidričevo
in predvsem povečanje transportne zmogljivosti prenosnega plinovoda M1/1 dimenzije DN800
delovnega tlaka 70 bar na potegu od Ceršaka do Kidričevega in od Kidričevega do Rogatca ter
dalje prenosnega plinovoda M2/1 od Rogatca do Vodic.
Novozgrajena postaja mora zagotoviti neprekinjeno komprimiranje nabavljenih količin
zemeljskega plina iz smeri vzhoda preko MMRP Ceršak iz Republike Avstrije pri nihajočem
tlaku dobave z namenom zagotoviti ustrezen konstantni tlak za nadaljnji transport ter tako
zagotoviti dobave zemeljskega plina v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu.
Na osnovi strojno tehnoloških zahtev, gradbenih osnov in navodil investitorja Plinovodi d.o.o.
je izdelana idejna zasnova – načrt električnih inštalacij in električne opreme.
Vse električne instalacije morajo biti izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili,
pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema morajo imeti
ustrezne ateste.
Tehnične rešitve morajo ustrezati zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa morajo biti
usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST in drugimi.
Upoštevani morajo biti tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni
standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih
pristojnih organov in organizacij.
Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od
projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
5/57
projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil
investitorju za izdelavo projekta izvedenih del.
Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da je možno enostavno
preverjanje, preizkušanje, popravila ali zamenjave. Pri normalnem obratovanju vlaga,
mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo
vplivati na drugo opremo.
1.2
LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE
Izbor makrolokacije kompresorske postaje so narekovale tehnološke zahteve. Izračun
transporta planiranih količin zemeljskega plina in zahteve po tlaku so narekovale postavitev
kompresorske postaje na prenosnem plinovodu M1 na lokaciji KP Kidričevo.
Kompresorska postaja Kidričevo skupaj s prejšnjo razdelilno postajo (RP) Kidričevo stoji na
križišču obstoječih plinovodov M1, R14 in R15. Lokacija KP Kidričevo je bila izbrana zato, ker
omogoča maksimalno povečanje transportne kapacitete plinovoda M1 ter M1/1 in optimalno
obratovanje kompresorske postaje glede na dinamiko transporta plina (p in količina).
Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo ima naslednje sestavne dele oziroma postroje:
- Kompresorska postaja Kidričevo,
- Prenosni plinovod M1 Ceršak - Rogatec 20”, 50 bar,
- Odcepni plinovod R14, 4 1/2”, 50 bar (odcep za Slovensko Bistrico),
- Odcepni plinovod R15, 10 3/4”, 50 bar (odcep za Lendavo).
1.3
PREGLED DOSEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE
V zvezi projekta kompresorske postaje za zemeljski plin na lokaciji Kidričevo je bila do sedaj
izdelana naslednja dokumentacija:
-
Projekti KP Kidričevo na nivoju projekta izvedenih del - IBE d.d. svetovanje projektiranje
in inženiring , marec –julij 2001.
1.4
OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO
Kompresorska postaja je priključena na plinovod M1 na območju KP Kidričevo. Priključek
(sesalni plinovod) je na cevovodu M1 pred odcepom za plinovoda R14 in R15. Dovodni cevovod
je speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev pa je
sesalni razdelilnik kompresorske postaje.
Tlačni plinovod je priključen na plinovod M1 tako, da je možno komprimirati količino plina za
plinovoda R14 in R15 ali pa brez teh količin.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
6/57
Postavljeni sta dve kompresorski enoti od katerih je ena stalno v obratovanju medtem, ko je
druga v rezervi (delovna in rezervna).
Kompresorska postaja Kidričevo ima funkcijo prenosa zemeljskega plina za smeri Slovenska
Bistrica prek plinovoda R14 in v smeri Lendave prek plinovoda R15. KP Kidričevo ima
naslednje osnovne režime obratovanja:
-
transport zemeljskega plina preko plinovoda M1 brez transporta preko prenosnih
plinovodov R14 in R15,
-
transport zemeljskega plina preko plinovoda M1 in plinovodov R14 in R15 ter
-
komprimiranje in transport zemeljskega plina samo po prenosnem plinovodu M1.
Velikost platoja kompresorske postaje znaša sedaj 120 x 100m in se razteza severno in
zahodno od obstoječe RP Kidričevo, ki se tako nahaja v JZ delu platoja kompresorske postaje.
Kompresorsko postajo Kidričevo sedaj sestavljajo naslednji sistemi, oprema in objekti:
-
dva kompresorja za zemeljski plin, vsak gnan s plinsko turbino, vključno s protihrupnim
okrovom s prezračevanjem, protipožarnim sistemom in sistemom za detekcijo plina,
sistemom dovoda zraka in izpušnim sistemom plinske turbine, nadzornega sistema
kompresorske enote, sistemom za mazanje, električnim zagonskim motorjem in potrebno
instrumentacijo za vodenje in nadzor,
-
objekt kompresorskih enot z dvema kompresorskima enotama s sistemom prezračevanja,
sistemom za detekcijo plina in protipožarnim sistemom, razsvetljavo in potrebnimi
dvigalnimi napravami za vzdrževanje,
-
dva filter separatorja, eden v obratovanju in drugi v rezervi,
-
cevovodne povezave s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili,
-
naprave za pripravo plina za oskrbo plinskih turbin s pogonskim gorivom in za potrebe
lastne rabe kompresorske postaje,
-
dizel motor z generatorjem,
-
sistem komprimiranega zraka,
-
ţoplovodna kotlovnica za potrebe ogrevanja plina in za ogrevanje nadzornega in
servisnega objekta,
-
naprave in instalacije za osnovno, zasilno in neprekinjeno napajanje z električno energijo
-
elektroenergetske naprave in instalacije za tehnologijo,
-
sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorske postaje,
-
sistemi tehnične in protipožarne zaščite,
-
servisni objekt
-
nadzorni objekt,
-
cestne povezave,
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
-
dovod pitne vode,
-
ograja in varovanje objekta,
-
telekomunikacije,
-
razsvetljava, itn.
1.5
7/57
OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO ŠIRITVI
Kompresorska postaja je priključena na plinovod M1 na območju KP Kidričevo. Priključek
(sesalni plinovod) je na cevovodu M1 pred odcepom za plinovoda R14 in R15. Dovodni cevovod
je speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev pa je
sesalni razdelilnik kompresorske postaje, ki upošteva tudi možnost priključka novo
predvidenega plinovoda M1/1.
Tlačni plinovod je priključen na plinovod M1 tako, da je možno komprimirati količino plina za
plinovoda R14 in R15 ali pa brez teh količin in predvideva možnost ločenega priključka na
bodoči plinovod M1/1, kar bo omogočalo tudi ločeno komprimiranje plina za plinovod M1/1.
Širjenje KP Kidričevo v skladu s to dokumentacijo za razpis bo izvedeno z izgradnjo tretjega
agregata, cevovodov na platoju.
Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo na plinovodu M1 Ceršak – Rogatec (premer DN 500
mm, tlak 50 bar) obsega dve kompresorski enoti ter vse potrebne spremljajoče objekte,
inštalacije in naprave za upravljanje ter vzdrževanje objekta. Objekt kompresorske postaje je
bil zasnovan tako, da je predvidena možnost kasnejše postavitve še dveh kompresorskih enot.
Zaradi povečanih potreb po prenosu zemeljskega plina je načrtovana postavitev tretje
kompresorske enote na s prvotno projektno dokumentacijo predvidenem prostoru, ob
obstoječih kompresorskih enotah v notranjosti obstoječega objekta na parceli št. 14 k.o.
Dragonja vas.
Dograditev je nujna zaradi:
- povečanja prenosne zmogljivosti plinovoda na obratovalnem tlaku do 50 bar,
- zagotovitve oskrbe TE-TOL in TET ter dodatnega transporta po plinovodih M1/1 in M2/1 v
smeri Italije in Hrvaške v skupnem dodatnem pretoku do 245.000 Sm3/h na MMRP Ceršak,
s čimer bo v celoti izrabljena zmogljivost plinovoda avstrijskega operaterja na vstopu v MMRP
Ceršak, ki je za predajni tlak 45 bar ocenjena na 540.000 Sm3/h. Za povečanje prenosne
zmogljivosti se v dograjeni KPK kot najprimernejše kaže paralelno obratovanje dveh enakih
enot in zagotovitev redundance 3x50%. Karakteristike dodatne enote bodo enake
karakteristikam obstoječih enot.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.6
1.6.1
8/57
ELEKTROENERGETIKA
Potrebe po električni energiji in zmogljivosti energetskih naprav
Na osnovi podatkov iz strojno tehnološkega dela projekta je največji porabnik električne
energije elektromotor za zagon plinske turbine. Glede na velikost in tip turbine je moč
elektro motorja za zagon 55 kW. Ta elektro motor mora biti napajan iz osnovnega in iz
rezervnega vira električne energije.
Poleg vsakega zagonskega elektro motorja bodo inštalirane še črpalke za olje, črpalke za
mazanje, grelniki olja, ventilatorji hladilnikov, ventilatorji hladilnega olja, ventilatorji za
prezračevanje, kompresorji tesnilnega instrumentalnega zraka, hladilnika plina, sistemi
neprekinjenega napajanja, ter ostali pomožni sistemi kot so razsvetljava, vtičnice itn.
Bilanca moči - Obstoječi del













zagonski motor plinske turbine
MCC1
MCC2
Strojnica 1
Strojnica 2
MRP
filter separatorja 1
filter separatorja 2
napajalna postaja K.Z.
nadzorni objekt
servisni objekt
zunanja razsvetljava
sistem neprekinjenega napajanja
2 x 55 kW
35 kW
35 kW
10 kW
10 kW
3 kW
2 kW
2 kW
2 kW
30 kW
64 kW
30 kW
48 kW
S K U P A J (Obstoječi del):
381 kW
Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,55, znaša konična moč 210 kW.
Bilanca moči - za 3. Agregat
 MCC3
 Strojnica 3
S K U P A J (za 3. Agregat):
90 kW
20 kW
110 kW
Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,57 znaša konična moč 63 kW.
Električna moč kompresorske postaje vseh objektov bo torej 210 kW +63 kW = 273 kW.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
9/57
Tok istočasno obratujočih naprav pri cos  = 0,98 (kompenzirani sistem) znaša:
I = 402 A
Tok istočasno obratujočih naprav pri cos  = 0,98 (kompenzirani sistem, brez toka motorja)
znaša:
I = 321 A
MOTOR:
Nazivni tok motorja zagonskega motorja je: Inm = 105 A
cosz = 0,35
coso = 0,98
sinz = 0,935
sino = 0,1985
Zagonski tok motorja z upoštevanjem mehkega zagona znaša:
Iz = 240 A
Istočasno v obratovanju navidezna moč:
Po =
3 .I.U=
3 . 321 . 400 = 222 kVA
Navidezna moč zagonskega motorja:
Pz =
3 . Iz . U =
3 . 240 . 400 = 166kVA
Komponente moči:
Pd = Po coso + Pz cosz = 222 . 0,98 + 166 . 0,35 = 275,7 kW
Px = Po sino + Pz sinz = 222 . 0,1985 + 166 . 0,936 = 199,5 kVAr
Skupna navidezna moč ob zagonu bo:
PN =
Pd2  Px2
= 340 kVA
Istočasna navidezna moč kompresorske postaje ob zagonu znaša 340 kVA. Pri tem je
upoštevan zagon zagonskega elektromotorja po principu mehkega zagona in obvezna omejitev
v zagonu (zaganja se lahko en kompresor istočasno, drugi pa po obveznem časovnem
presledku in največ 1 zagon kompresorja na uro). Iz vsega navedenega in ob upoštevanju 25 %
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
10/57
rezervne nove energetske naprave sledi, da obstoječi mrežni transformator 20/0,42 kV z
nazivno moč 630 kVA, ter zagonski rezervni agregat z nazivno močjo 450 kVA ustrezajo.
Predvideni rezervni agregat za zasilno napajanje bo diesel agregat.
S K U P A J (inštalirana moč):
495 kW
Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,55 znaša konična moč 272 kW.
Bilanca moči - brez zagonskih motorjev (obstoječi del + 3. Agregat)
272 kW - 165 kW = 107,5 kW
Trenutna zakupljena moč znaša 250 kW. Zaradi gradnje 3. Agregata ni potrebno dodatno
zakupiti moč.
1.6.2
Napajanje z električno energijo
Novi 3. agregat in pripadajoča oprema se priključi na obstoječo trafo postajo - obstoječo NN
ploščo se ustrezno razširi na obstoječi DEA in obstoječo UPS napravo. Vse obstoječe glavne NN
plošče se razširijo, uporabijo se rezervni odcepi in po potrebi dodajo novi odcepi. Vse nove
naprave se priključijo na nove stikalne bloke. Položijo se novi kabli na nove kabelske police
po deloma po obstoječi in deloma po novi kabelski trasi.
Izvede se zamenjava obstoječega tokovnika 1000/5A v omari NN3, z novim tokovnikom
400/5A, ki bo priključen na obstoječi merilni instrument CIRCUTOR CVM-96.
Za priključitev posameznih tehnoloških naprav na vir napajanja z električno energijo so
predvideni stikalni bloki, ki bodo nameščeni v nizkonapetostnem prostoru transformatorske
postaje v servisnem objektu.
Stikalni bloki so tuje dobave in ločeni za vsak kompresor posebej. Bloki bodo napajani iz
nizkonapetostne plošče, kjer so uporabljeni izvodi, ki se ob izpadu transformatorjev napajajo
iz diesel agregatov, za varno delovanje (predvsem zaustavitev) pa je predvideno tudi
napajanje dela tehnoloških porabnikov iz sistema brezprekinitvenega napajanja (UPS).
MCC (Motor Control Center) za tretjo kompresorsko enoto se umesti v NN prostor in sicer med
kompenzacijsko napravo in napajalnikom katodne zaščite, ki se ju ustrezno prestavi.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
11/57
Za napajanje »backup« oljne črpalke (pri obstoječih enotah iz R-UPS1) bo za 3. enoto
verjetno uporabljen 120V napajalnik. 120V napajanja, je izvedeno kot mini UPS in je v sklopu
dobave kompresorske enote. Omenjeni napajalnika se lahko postavi v prostor UPS in priključi
na rezervni izvod NN plošče.
Razdelilnik kompresorja R-KPZ3 in strojnice RST3 so prav tako napajani iz nizkonapetostne
plošče, kjer so uporabljeni izvodi, ki se ob izpadu transformatorjev napajajo iz diesel
agregatov.
Iz sistema brezprekinitvenega napajanja bodo napajane tudi omare krmilnikov SOLAR in
EUROTHERM.
Pri UPS napravi se bo vgradilo dodatni dve stikali za ročni by-pass vsaka na svoj vhod na novi
LTM (load transfer module), ki skrbi za brezprekinitveni preklop med enim in drugim vhodom
za primer nenačrtovanega izpada oziroma načrtovanega servisa UPS naprave.
1.7
ELEKTROENERGETSKE
TEHNOLOGIJO
INŠTALACIJE
IN
NAPRAVE
ZA
Za priključitev posameznih tehnoloških naprav na vir napajanja z električno energijo bo
potrebno inštalirati tehnološke elektrorazdelilne stikalne bloke, stikalne bloke za
elektromotorske pogone (MCC), elektro omare za krmiljenje avtomatike in pretvornike,
ustrezne kabelske razvode, posamezne krmilno signalne elemente itn.
1.7.1
Priključitev kompresorske enote
Pričujoča dokumentacija za razpis obravnava kabelske trase in kabelske povezave dajalnikov
in izvršnih elementov, ki se nahajajo v polju, z omarami sistema za računalniško vodenje
postaje (SCS – Station Control System), ki se nahajajo v nadzornem objektu. Prav tako je
predvidena montaža in priključitev merilnih pretvornikov v polju.
Upoštevati je potrebno tudi dobavo in montažo naležnih temperaturnih tipal, pri čemer je
potrebno upoštevati naslednje:
 izvedba naležnih temperaturnih tipal mora biti izvedena s tremi senzorji (dva v rezervi),
 lepljenje tipal s temperaturno prevodnim lepilom neposredno na cev plinovoda,
 predvideti izkop, odstranitev izolacije, lepljenje, ponovno izoliranje, izvod priključnega
kabla in zaključitev v priključni škatli Ex i,
 kabel posameznega tipala mora biti opleten z izvodom za priključitev na ozemljitev.
V projektu je obdelana tudi priključitev instrumentacije in izvršilnih elementov kompresorske
enote na omare sistema za vodenje kompresorske enote, ki je v ''ON SKID'' izvedbi (UCP – Unit
Control panel).
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
12/57
Oprema SCS in UCP ni del te dokumentacije za razpis in bo dobavljena ter vgrajena po
posebnem razpisu (GASUNIE).
Kabli bodo položeni v ceveh kabelski kanalizaciji, na kabelskih policah v kabelski kineti, ter
na kabelskih policah v dvojnem podu nadzornega objekta.
Kabelske police bodo ločene po naslednjih kategorijah:
 energetski kabli,
 krmilni kabli,
 merilno-regulacijski kabli,
 kabli lastne varnosti,
 telekomunikacijski kabli.
Kabli bodo položeni tudi ločeno po posameznih napravah:



kompresorska enota 3,
kabli za SCS,
ostale naprave.
Obdelani so kabli za priključitev naslednjih signalov in izvršnih elementov: analogni signali
temperatur, tlakov, pretokov, regulacijskega ventila s povratnim javljanjem lege ter digitalni
signali točkovnih nivojev, signalov napak, zasilnih izklopov, požarnih signalov in signalov
alarmne centrale, krmiljenje in signalizacija ON/OFF ventilov. Za namestitev merilnih
pretvornikov signalov v polju so predvidene omarice merilnih pretvornikov iz nerjaveče
pločevine kvalitete V4A, ki bodo nameščene na samostojnih temeljih. Prehod kablov in
impulzni vodi (Impulzni vodi potekajo ločeno od kablov in morajo biti dobro vidni. Gre za
lokalno priključitev na strojne instalacije.) bodo od omaric do plastičnih fleksibilnih cevi v
zemlji uvlečeni v nerjaveče cevi premera 2''. Kabli morajo biti povsem zaščiteni pred
zunanjimi vplivi, potek izven cevi v PP gibljivih ceveh. Nadaljnji potek kablov bo v fleksibilnih
plastičnih ceveh v zemlji, v zaprtih kabelskih policah v pohodni kabelski kineti in na policah v
dvojnem podu nadzornega objekta.
Predvideni so merilni kabli tipa ÖLFLEX 110 SY, ÖLFLEX 110, ÖLFLEX 540 CP, UNITRONIC LiYCY
za tokokroge lastne varnosti pa kabli ÖLFLEX EB CY.
Kabli in trase kablov tokokrogov lastne varnosti morajo biti svetlomodre barve in položeni
ločeno od ostalih kablov
Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in cone
eksplozijske nevarnosti.
Zemeljski plin spada v skupino plinov IIA in temperaturni razred T1, vendar se zahteva za
vgrajeno opremo, ki bo vgrajena na eksplozijsko ogroženih mestih vsaj II 2G Ex de,ia,ib IIB,
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
13/57
IIC T3-T6 ali II 2G Ex e, me II T3-T6. V primeru grelcev ali grelnih kablov je lahko
temperaturni razred T2. Priključitev naprav mora biti izvedena v povečani varnosti Ex e ne
glede na osnovno vrsto zaščite.
Vsa instrumentacija, ki bo nameščena v eksplozijsko ogroženem okolju mora ustrezati
zahtevani protieksplozijski zaščiti. V največji možni meri naj bo uporabljena protieksplozijska
zaščita Ex i (lastna varnost). V vsakem primeru bodo vsi galvanski ločilniki in varnostne
bariere vgrajene v merilno regulacijske omare izven eksplozijsko ogroženega območja.
Za primer uporabe neprodornega okrova (elektromotorji v Ex d) se izvede priključna omarica
v povečani varnosti s skozniki v neprodorni okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv. Za
prehode kablov v Ex cono mora biti predvideno 20% rezerve.
Za serijsko povezavo elementov, ki bodo v eksplozijsko ogroženem okolju se bo uporabil tak
protokol, ki omogoča uporabo vmesnikov, ki zadovoljujejo protieksplozijsko zaščito Ex i.
Pri projektiranju naprav v eksplozijsko ogroženem območju se bo upošteval standard SIST EN
60079-0, SIST EN 60079-10. Vsa električna oprema vgrajena v eksplozijsko nevarni coni ali
električna povezava z njo bo ustrezala standardom o eksplozijski zaščiti SIST EN 60079-14,
SIST EN 60079-1, SIST EN 60079-2, SIST EN 60079-5, SIST EN 60079-6, SIST EN 60079-7, SIST EN
60079-11, SIST EN 60079-15, SIST EN 60079-18, SIST EN 60079-25, SIST EN 60079-27 in SIST EN
60079-28.
Vsa dokumentacija o Ex opremi mora biti pregledana in potrjena, vsa oprema mora biti
certificirana s strani akreditiranega laboratorija v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC
(ATEX100a).
Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po
končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je
potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165
oz. SIST EN 60079-14 ter SIST EN 1127-1).
Vsi prehodi kablov med eksplozijsko ogroženim prostorom in prostorom, ki ni eksplozijsko
ogrožen morajo biti plinotesno zatesnjeni in opremljeni z atesti.
Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni)
kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno
ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo
biti v požarno varni izvedbi.
Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskimi vplivom in UV sevanju,
vibriranjem, olju je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete, ter jih dimenzijsko uskladiti s
kabelskimi uvodi na posameznih napravah. Biti morajo v robustni izvedbi za zunanjo uporabo,
kot npr. ÖLFLEX 540 CP oz. ÖLFLEX Robust. Med popolnoma zaščitenim in delno zaščitenim
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
14/57
delom kabla mora biti priključna omarica iz nerjaveče pločevine in s tem možnost zamenjave
najbolj izpostavljenih odsekov.
V polju s tehnološko opremo je potrebno kable uvleči v toge in fleksibilne cevi iz nerjavnega
materiala. Na koncu je potrebno predvideti uvodnice, ni direktnega uvoda kablov.
Lastno varne povezave naj bodo izvedene s kabli ÖLFLEX EB CY in trase morajo biti fizično
ločene od ostalih kablov. Ex i in ostali tokokrogi morajo biti fizično ločeni, kabli morajo biti
ustrezno fiksirani in zaščiteni.
Naprave kot so črpalke, ventilatorji in podobno morajo imeti oznako protiekplozijske zaščite
za mehanske naprave ATEX, ter ustrezni certifikat.
Predvideti je potrebno vsaj 20% rezervnih kabelskih povezav (kabli in trase). Prav tako je
potrebno predvideti dodatne razvodnice Ex za ustrezno zaključitev rezervnih vodnikov, z
dodatnimi odprtinami za uvodnice (čepi). Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem mora
imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata in mora biti v ohišjih iz
nerjaveče pločevine.
Kabelski uvodi in zunanji premeri kablov se morajo ujemati, za kar mora poskrbeti izvajalec.
Pri tem je dovoljeno uporabiti ustrezne vmesnike s certifikati. Kabli morajo biti ustrezno
pritrjeni in zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, posebej tam, kjer potekajo izven
objektov in jaškov.
Montaža posameznih sond, tipal in merilnih pretvornikov, vgradnja v cevovode, vključno z
izdelavo priključkov je vključena v strojni projekt. V okviru elektro projekta je upoštevana
električna priključitev, dobava in montaža omaric merilnih pretvornikov, montaža električnih
elementov v omarice, izdelava ozemljitev itd.
1.7.2
Centralni nadzorni sistem
Centralni nadzorni sistem (CNS) je predviden v sklopu nadzornega sistema postaje (SCS).
Centralni nadzorni sistem v objektu spremlja delovanje vseh vitalnih naprav in sistemov v
objektu, kot so transformatorska postaja, diesel-elektro agregat (DEA), naprava za
brezprekinitveno napajanje (UPS), kompenzacijska naprava, meritev kvalitete električne
energije, klimatizacija, prezračevanje, ogrevanje, razsvetljava, posamezna stikala v glavnih
razvodnih omarah, itd.
Centralni nadzorni sistem je sestavljen iz naprav za zajem in posredovanje podatkov, ki so
nameščene v stikalnih blokih ter iz nadzornega računalnika SCS.
Računalnik SCS bo tako lahko vršil določene funkcije, kot je npr. javljanje napak in delovanja,
spremljanje temperatur, položajev stikal ter drugih parametrov.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.7.3
15/57
Sistem za izklop v sili
Sistem za izklop v sili (ESP) lahko neposredno krmili električne instalacije za tehnologijo, za
povečanje varnosti ljudi in premoženja. Stikala za hitro ustavljanje ter izpihovanje se
namestijo ob evakuacijskih prehodih ter na vidna mesta.
Tipke za izklop v sili (ESD) in izklop v sili ter izpihovanje (ESD + BLOW OFF), ki se montirajo na
istem stebričku, morajo biti medsebojno razmaknjene za vsaj 5 cm, saj so tokokrogi za
ESD+BLOW OFF izvedeni v lastni varnosti, tokokrogi ESD pa so navadni. Poleg tega morajo biti
vse tipke opremljene z zaščito pred soncem.
ESD tokokrogi za tipke v polju bodo izvedeni v lastni varnosti Ex i.
Instalacija bo izvedena s kabli tipa OLFLEX EB CY uvlečenimi v zaščitne cevi in deloma
položenimi v zaprte kabelske police. Kabli in trase kablov tokokrogov lastne varnosti morajo
biti svetlomodre barve in položeni ločeno od ostalih kablov.
potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165
oz. SIST EN 60079-14 ter SIST EN 1127-1).
Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in cone
Zemeljski plin spada v skupino plinov IIA in temperaturni razred T1, vendar se zahteva za
vgrajeno opremo, ki bo vgrajena na eksplozijsko ogroženih mestih vsaj II 2G Ex ia,ib IIB, IIC
T3-T6. Dovoljena je uporaba preprostih naprav po standardu, pod pogojem, da so priključene
v ustrezen lastnovarni tokokrog. Gre predvsem za stikala.
1.7.4
Stikalni bloki v objektu
V objektu so predvideni stikalni bloki, v katerih bodo vgrajeni zaščitni in krmilni električni
elementi. Stikalni bloki so prostostoječi.
Vsi elementi v stikalnih blokih morajo biti enoumno označeni po oznakah iz projekta.
Vse ostalo je razvidno iz načrtov, enopolnih shem, vezalnih shem in popisa materiala. Izbira in
postavitev opreme je določena na osnovi predpisov in standardov, ki so navedeni v tehničnem
opisu.
Stikalni bloki morajo biti opremljeni z vsemi stikalnimi elementi, napravami za mehki zagon,
napravami za avtomatsko delovanje, zaščitnimi elementi, merilnimi in signalnimi elementi.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
16/57
Vsi stikalni bloki morajo zagotavljati pravilno delovanje, potrebno varnost in zanesljivost,
nameščeni bodo v servisnem objektu. Vse ostalo je razvidno iz načrtov, enopolnih shem,
vezalnih shem in popisa materiala.
Za potrebe lokalnega krmiljenja so predvideni krmilni tabloji in drugi elementi za lokalno
posluževanje tehnoloških naprav, ki bodo izdelani v ustrezni eksplozijsko varni izvedbi.
Iz sistema neprekinjenega napajanja morajo biti napajane vse naprave, ki bi lahko povzročile
izpad delovanja kompresorja zaradi 5 minutnega ali daljšega izpada oskrbe z električno
energijo in vse naprave, ki zagotavljajo varno ustavitev in varno obratovanje kompresorjev.
Predviden je tudi sistem za izklop v sili - hitra zaustavitev - ob večji nevarnosti, ki mora biti
usklajen z dobaviteljem opreme kompresorjev in z režimi obratovanja (havarijsko
obratovanje).
Stikala za izklop v sili bodo nameščena na fasadnih stenah posameznih objektov.
1.7.5
Energetski razvod kablov
Energetski kabli za napajanje stikalnih blokov in večjih porabnikov se v glavnem vodijo po
kabelskih policah pod stropom oziroma v dvojnem stropu, v vertikalnih jaških itn.
biti v požarno varni izvedbi, skladno z DIN 4102-12.
Stikala napajalnih tokokrogov za cone eksplozijske ogroženosti morajo biti ustrezno označena,
tako, da je možno ukrepanje v primeru nevarnosti.
1.7.6
Električne inštalacije
Horizontalni kabelski razvod inštalacij nad spuščenim stropom se izvede z ločenimi kabelskimi
policami za moč, ločenimi kabelskimi policami s pokrovom za univerzalno ožičenje, ločenimi
kabelskimi policami za požarno javljanje. Enako ločitev s kabelskimi lestvami uporabimo tudi
v vertikalnih jaških. Pri tem upoštevamo, da je razmik med jakotočnimi in šibkotočnimi
inštalacijami vsaj 20 cm ter med inštalacijo univerzalnega ožičenja in ostalimi šibkotočnimi
inštalacijami vsaj 10 cm. Križanja med jakotočnimi in šibkotočnimi inštalacijami naj se
izvedejo pravokotno, da se kar najbolj zmanjša možnost vpliva elektromagnetnih polj.
Prehod jakotočnih in šibkotočnih inštalacij skozi stene se izvede skozi ustrezne preboje, ki pa
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
17/57
ne smejo posegati v njihovo nosilnost in statiko objekta.
Na kabelskih policah ne sme biti poleg električnih napeljav nobenih drugih napeljav
(cevovodi). Na mestih prehoda skozi mejne konstrukcijske elemente požarnega sektorja se
morajo odprtine, skozi katere so potegnjeni električni kabli, obložiti ter zatesniti z
negorljivim materialom, ki ima enako odpornost proti požaru kot mejni konstrukcijski
elementi. Prehodi kablov in cevi skozi stene in strope ne smejo zmanjšati njihove požarne
odpornosti. Izvedba tesnjenja prehodov mora ustrezati splošnemu tehničnemu soglasju za
določen tip tesnjenja. Če ni drugače zahtevano, sme biti najmanjša razdalja med dvema
prebojema najmanj 50 mm. Tesnjenje prehodov kabelskih tras, položenih na kabelske police
skozi masivne stene (beton, opeka), izvedemo s pomočjo ognjeodpornih vrečk ali pa
ognjeodpornih zidakov, plošč in ognjeodporne izolacijske volne, ki takoj po vgradnji
prevzamejo svoje funkcijske sposobnosti ter so primerni za mesta, kjer se bo vršilo tudi
poznejše polaganje kablov. Tesnjenje prehodov kabelskih tras, položenih na kabelske police
skozi lahke predelne stene, kjer je kot polnilo vgrajena mineralna volna, izvedemo z
ognjeodpornimi premazi. Za tesnjenje prehodov posameznih kablov oziroma svežnjev kablov
pa uporabimo ognjeodporno peno ali ognjeodporni kit.
Vgrajene kabelske police morajo omogočati polaganje dodatnih vodnikov tudi po končani
inštalaciji (kasnejše dodatne potrebe ali predelave).
Inštalacija razsvetljave in male moči bo izvedena z NYY-J in NYM-J vodniki, položenimi
predvsem na kabelske police ter uvlečenimi v zaščitne cevi.
Inštalacija za porabnike, ki morajo delovati v primeru požara in so vezani na
rezervni/varnostni vir napajanja (DEA), bo izvedena z NHXH in NHXH-J vodniki, položnimi
predvsem na kabelske police. Vodniki so deloma uvlečenimi v inštalacijske cevi  16 in  23,
položene v betonske plošče ali tlake in podometno v nosilne in montažne stene.
Inštalacija, položena na prehodih med požarnimi conami, naj bo uvlečena v negorljive
inštalacijske cevi.
Kabelske police in pritrdilni material za protipožarno napajanje morajo biti ognjeodporne
izvedbe, z ustreznimi certifikati, skladno z DIN 4102-12. Od izvajalcev se zahteva, da ima kot
sistem tudi dokazilo, da je bil tako izveden. Ognje odporne pregrade morajo biti opremljene z
ustrezno tablico s podatki o ognjeodpornosti, identifikacijo polaganja ter opremljeni z
atestom ali certifikatom o ustreznosti.
V objektu se izvede izenačitev potenciala s HO7V-K (GNYE) 6 mm2 ali s HO7V-K (GNYE) 10
mm2 in se poveže na krožno ozemljilo. Na izenačitev potenciala se povežejo tudi ostali
kovinski deli v objektu. Izvedba izenačitve potencialov mora biti zvezdaste topologije. Objekt
je ozemljen v eni točki. Pri izvedbi je potrebno vso pozornost in skrb posvetiti izvedbi
ozemljitev, da ne bi prišlo do zankanja ozemljitev, kar ob porabnikih, ki imajo nelinearen
odjem, lahko povzroča tokove v PE vodnikih, kar pa ni dopustno.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
18/57
Glede na prisotnost več različnih virov napajanja z električno energijo (javno omrežje, DEA,
UPS) naj se uporabijo različne barve inštalacijskega materiala (vtičnic, stikal, tipkal):
 bela barva za javno omrežje,
 rdeča barva za elemente napajanja preko rezervnega vira - diesel električni agregat,
 zelena barva za elemente napajane preko UPS sistema ter za zasilno razsvetljavo.
Sistem za izklop v sili (ESP) lahko neposredno krmili električne instalacije za tehnologijo, za
povečanje varnosti ljudi in premoženja. Stikala za hitro ustavljanje ter izpihovanje se
namestijo ob evakuacijskih prehodih ter na vidna mesta.
1.7.7
Električne instalacije za razsvetljavo
Projektirati je potrebno osnovno, pomožno in zasilno razsvetljavo. Osnovna razsvetljava se
priključi na osnovni vir napajanja. V primeru izpada omrežne napetosti bo razsvetljava
napajana preko diesel agregata – avtomatski preklop bo zahteval 15 s mrk z vklopom zasilne
razsvetljave.
V skladu z zahtevami NFPA 5000, NFPA 101 in NFPA 72 ter SIST EN 1838 se mora varnostna
razsvetljava izvesti v obravnavanem objektu. Svetila za varnostno razsvetljavo, morajo biti
nameščena tako, da zagotavljajo primerno svetilnost blizu zasilnih izhodov in na mestih, kjer
je potrebno poudariti potencialno nevarnost in varnostno reševalno opremo. Namestitve svetil
morajo biti izvedene tako, da so poudarjene sledeče točke:
a.
b.
c.
d.
e.
f.
g.
h.
zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo,
obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake,
blizu stopnic tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno svetlobo,
blizu vsake spremembe nivoja,
pri vsaki spremembi smeri,
pri vsakem podsektorju v koridorjih,
ob (glej opombo) mestih prve pomoči,
ob (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara
(telefoni, ročni javljalniki).
Točke označene z g.) in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti
razsvetljene z najmanj 5 Ix na tleh.
Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo
manj kot 2,0 m od tal. Razsvetljava evakuacijskih poti: V osi hodnikov, stopnišč, ipd. (do
širine 2,0 m) mora biti vzdolž poti na najmanj osvetljenih mestih osvetljenost najmanj 1,0 Ix,
merjeno na tleh. Varnostne oznake se morajo v manj kot 5 sekundah osvetliti vsaj na 50 %
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
19/57
zahtevane svetilnosti, polno svetilnost morajo doseči v manj kot 60 sekundah. Najmanjša
višina znakov se dobi na osnovi razdalje razpoznavnosti.
Pri projektiranju varnostne razsvetljave je potrebno upoštevati še sledeče:
 pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati za navedeni
objekt minimalno 3,0 uro;
 svetilke varnostne razsvetljave morajo biti označene s številko tokokrogov in zaporedno
številko svetilke v tokokrogu. Označbe naj bodo rdeče barve;
 vsak tokokrog naj ima stikalo, ki omogoča preizkus delovanja svetilk. Stikalo mora biti
označeno;
 projekt mora vsebovati tudi enopolno shemo svetilk;
 evakuacijske poti morajo biti označene s piktogrami.
Glede določitve števila potrebnih svetilk se le to lahko spreminja v odvisnosti od mesta
vgradnje svetilk in od notranje opreme prostorov. Varnostna razsvetljava je lahko izvedena
kot normalno prižgana ali normalno neprižgana. Glavna stikalna plošča mora biti izvedena na
takšnem mestu, da je vsak čas dosegljiva po najkrajši varni poti. Na križiščih glavnih
prehodov, na vseh evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča) ter nad vrati, morajo biti
nameščeni dovolj veliki varnostni znaki, ki nedvoumno nakazujejo evakuacijsko pot.
Najmanjša višina znakov se dobi na osnovi razdalje razpoznavnosti.
Za napajanje svetilk zasilne razsvetljave se uporabijo lastni polnilniki in akumulatorji z
avtonomijo 180 min.
Za osvetlitev reševalnih poti se predvidi zasilne svetilke z lastnim akumulatorjem, katere se
namesti nad evakuacijske poti in nad izhodi iz prostorov. Zasilne svetilke v strojnicah
kompresorjev bodo v eksplozijsko varni izvedbi. Zasilne svetilke morajo imeti dolgo
življenjsko dobo akumulatorjev, brez posebnega vzdrževanja. Zasilne svetilke morajo izvajati
samo diagnostiko in v predvidenih intervalih prazniti akumulator. Prav tako morajo imeti
dobro viden indikator trenutnega stanja. Pot ki vodi s podesta je osvetljena z varnostno
svetilko.
Svetila v kompresorskem objektu morajo biti lahko dostopna za redne preglede in zamenjavo
žarnic, enako velja za razne senzorje, razvodnice, kabelske police, itd.
Za prižiganje razsvetljave so predvidena ustrezna stikala.
Predvidene bodo fluorescenčne svetilke z long life sijalkami ter varčne sijalke. Varnostna
razsvetljava bo v LED tehnologiji, kjer je to možno. Po zahtevah arhitekta se predvidi tudi
dekorativne svetilke.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
20/57
Pri izvedbi razsvetljave je potrebno upoštevati svetila in sijalke, ki bodo zagotavljale
energetsko učinkovitost razsvetljave skladno z izpolnjevanjem zahtev 21. člena Pravilnika o
učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. l. RS št. 93/2008 (člen 21).
Razsvetljava v strojnicah kompresorjev ter hladilnike plina bo v eksplozijsko varni izvedbi.
Obstoječa razsvetljava v pohodnem kabelskem jašku, ki se napaja iz razdelilnika RSO, se
zamenja z novimi svetilkami.
Umetna razsvetljava mora zagotoviti difuzno svetlobo, ki ne spreminja barve osvetljenega
predmeta. Svetlobni viri morajo biti razporejeni tako, da je svetloba v prostoru čimbolj
izenačena.
Osvetljenost na posameznih delovnih mestih in v proizvodnih prostorih mora znašati:
 strojnice
1.7.7.1
250 lx
Zunanja razsvetljava
Zunanja razsvetljava služi za osvetlitev bližnje okolice objektov, cest, parkirišč, peš poti in
ograje kakor tudi tehnoloških naprav v poljih/na platoju. Projektirati je potrebno zunanjo
razsvetljavo in sicer za dovoz do nadzorno-servisnega objekta (cestne svetilke na kandelabrih)
in za osvetlitev platoja (reflektorji na stebrih).
Doda se k obstoječi zunanji razsvetljavi, še nova (S5 in S6) ki je potrebna zaradi nove
kompresorske enote.
Za osvetlitev platoja in fasade je upoštevana uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07). Uredba nam zahteva uporabo svetilk, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enako 0%, ter povprečna vrednost osvetlitve, ne
presega 1 cd/m2. Če bi upoštevali uredbo, bi bila fasada ne osvetljena, zato moramo fasado
osvetlit iz notranje strani ( interjerska svetloba).
Obstoječi stebri (S1, S2, S3 in S4) z obstoječimi svetilkami se ohranijo, dodajo se stikala R-0-A
(Ročno – Izklop - Avtomatsko). Obstoječi steber S3 se prestavi na novo lokacijo, ki je
prikazana v risbi ''Zunanja razsvetljava – Tloris platoja''. Na obstoječem stebru S4, se pod
platformo namesti dodatna nova razsvetljava. Obstoječi steber z Ex reflektorji (S4) se ohrani
za vzdrževalne potrebe. Razsvetljava z omenjenega stebra bo normalno izključena lokalno na
stikalnem bloku. Dodajo se Novi reflektorji na stebrih (S5 in S6) na platoju, višine 8 m, bodo
napajani iz stikalnega bloka R-ZR2 v servisnem objektu, NN prostor. Vsi stebri, ki bodo v Ex
coni, bo morala vsa oprema skupaj s svetilkami na stebru ustrezati zahtevam za Ex opremo.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
21/57
Vklop/izklop razsvetljave na stebrih (S5, S6 in nove svetilke na obstoječem stebru S4), bo
lokalno na razdelilniku R-ZR2 v servisnem objektu, NN prostor. Razsvetljava na stebrih bo
normalno izključena, namenjena je predvsem potrebam vzdrževanja. S tem strmimo k načelu
čim manjšega svetlobnega onesnaževanja in varčevanja z električno energijo, ko na postaji ne
bo vzdrževalcev.
V primeru izpada omrežne napetosti bo razsvetljava napajana preko diesel agregata –
avtomatski preklop bo zahteval 15 s mrk z vklopom zasilne razsvetljave.
Za potrebe prižiganja zunanje razsvetljave so predvideni stikalni tabloji in drugi elementi za
daljinsko in lokalno posluževanje z razsvetljavo, ki bodo izdelani v ustrezni eksplozijsko varni
izvedbi, kjer je zahtevano.
Zunanje ureditve obsegajo zunanjo razsvetljavo, NN zunanje kabelske povezave med objekti
in zunanje ozemljitve kompleksa.
Del zunanje razsvetljave so tudi svetilke na fasadah objektov.
Kabli bodo položeni v ceveh v zemlji in delno na kabelskih policah v kineti. Zagotovljena mora
biti ustrezna mehanska zaščita vseh kablov in predpisani odmiki od ostalih napeljav.
Zunanja ozemljilna mreža se izvede s trakom Rf 35x4 mm. Na ozemljilno mrežo je potrebno
povezati vse ozemljitve objektov in tehnoloških naprav v obravnavanem kompleksu.
1.7.8
Električne instalacije za malo moč in vtičnice
Izdelati je potrebno mrežo enofaznih in trifaznih vtičnic za potrebe tehnologije, servisne
dejavnosti in vzdrževanja.
Predvidene so enofazne in trifazne vtičnice 16 A. Vtičnice se bodo napajale iz splošnega vira
napajanja, pri izpadu mrežnega napajanja pa iz diesel agregata.
K potrošnikom male moči spadajo tudi fiksno priključene naprave.
Montažne višine so merjene od gotovih tal (mišljena je sredina elementa oz. priključka, razen
tam, kjer je posebej napisano).
Dokončne višine elementov bodo podane v projektu razvitih pogledov arhitekture:
 stikala -1,2 m
 splošne vtičnice - 0,4 m
 priključek za sobni termostat - 1,5 m
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
22/57





izpust za ostale stenske svetilke - 2,1 m
stenski IR senzorji - 2 m
telefonske in TV vtičnice - 0,5 m
pozivni tablo in govorni aparat domofona - 1,3 m spodnji rob
inštalacijski kanali se montirajo na višini predvideni po projektu arhitekture tehnologije.
 priključki na tehnološke naprave se izvedejo po zahtevah proizvajalca opreme
 ročni javljalnik požara - 1,5 m spodnji rob
Med izvedbo električne inštalacije je potrebno vse elemente inštalacije sprotno
preverjati glede na izbrano oz. dobavljeno opremo (električne porabnike), njeno
priključno moč in električne karakteristike.
Električne inštalacije je potrebno verificirati glede kvalitete, skladnosti s soglasji,
tehničnimi zahtevami izračuni in izvedbo.
1.7.9
Napajanje strojnih naprav
Z električno energijo napajamo tudi vse strojne naprave, ki se pojavljajo v objektu. To so
predvsem prezračevanje, klimatizacija, ogrevanje, hlajenje in podobno. Manjši porabniki se
napajajo iz inštalacijskih stikalnih blokov. Stikalni bloki za strojne naprave bodo detajlno
obdelani v fazi PZI.
1.7.10
Električne instalacije za ogrevalno prezračevalne naprave
Naprave za ogrevanje in prezračevanje bodo priključene na posebne razdelilnike, ki se bodo
napajali iz splošnega napajanja.
Prezračevanje strojnic kompresorjev je vključeno v tehnološke instalacije in bo v eksplozijsko
varni izvedbi. Prisilno prezračevanje se vklopi ob zagonu kompresorske enote in izklopi po
razplinjenju kompresorja. Krmilni signal 24V bo zagotovljen iz nadzornega sistema postaje.
Posamezne naprave in sklopi bodo opremljeni z avtomatsko regulacijo delovanja. K
regulacijskemu krogu spadajo motorni pogoni regulacijskih ventilov, temperaturna tipala,
termostati, nivojska stikala, elektromagnetni ventili, itd.
Prezračevanje mora biti posebej nadzirano za kompresorski objekt. Nadzor se izvede z
meritvijo pretoka zraka ali nadtlaka/podtlaka v prisilno prezračevanem prostoru. Za meritev
se uporabijo kvalitetni merilni pretvorniki. Podatek o pretoku zraka ali nadtlaku/podtlaku
mora biti prikazan v sklopu sistema za nadzor prezračevanja oz. klimatizacije. Lopute,
presostati, termostati niso sprejemljivi. Za javljanje vklopa prezračevanja se predvidi
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
23/57
ustrezno število digitalnih izhodov. Za kompresorski objekt se dodatno predvidi nadzor
položaja loput na prezračevalnih odprtinah.
1.7.11
Odvajanje padavinske vode
Padavinska voda s strehe kompresorske enote se odvaja preko peskolova v ponikovalnico s
pronicanjem v okolico.
Za odvod meteorne vode z obstoječega asfaltnega platoja med kompresorsko enoto in
servisnim objektom se koristi obstoječi kanalizacijski sistem z lovilci olj in ponikovalnicami.
Nove asfaltne površine (55 m2) so le na vhodu v nov objekt 3. kompresorske enote, ki
zanemarljivo vplivajo na kapacitete obstoječih lovilcev olj s prispevnimi površinami (preko
1000 m2). V skladu z Analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi izgradnje in
obratovanja dodatne kompresorske enote v Kidričevem, ki jo je izdelal Geološki zavod
Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana pod številko K-II-30d/I-1/42, datum 18.01.2010 (avtor
dr. Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol.) se pred ponikovalnice vgradi zaporni sistem za primer
požara. Sistem je povezan na javljanje požara. V primeru požara se zaporna loputa zapre
preko požarne centrale. Zaporna loputa se priključi na rezervni vir napajanja z ognjevarnimi
kabli.
1.7.12
Izvedba instalacij in zaščita
Instalacije v objektu bodo izvedene s kablastimi vodniki tipa NYY-J, NYCY, NHXH in NYM-J, ki
bodo položeni na kabelske police, v zaščitne PN cevi in gibljive plastične cevi, ter v kovinske
toge in pregibne cevi.
Razdelilniki bodo nadometne izvedbe izdelani iz pločevine. Opremljeni bodo z glavnimi stikali
in z vso elektro opremo za zaščito in krmiljenje posameznih tokokrogov. Točne lokacije
glavnih razdelilnikov in podrazdelilnikov se določi, ko bo znan razpored opreme in tehnoloških
instalacij. Za glavne razdelilnike je potrebno upoštevati (rezervirati) prostor za namestitev že
v tej fazi projektiranja.
Inštalacije in razdelilniki v strojnicah kompresorja bodo v eksplozijsko varni izvedbi.
V objektu je predviden TN -S sistem električnih instalacij.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
24/57
Tehnični ukrep za zaščito pred električnim udarom v obravnavanih električnih napeljavah je
zaščita pred posrednim dotikom, ki bo izvedena s samodejnim izklopom napajanja. V ta
namen morajo biti vsi deli električnih naprav, ki bi ob okvari lahko prišli pod nevarno
napetost dotika, povezani s posebnim zaščitnim vodnikom (PE). Zaščitni vodniki morajo biti
zelenorumene barve. Vsi zaščitni vodniki se morajo na razdelilniku priključiti na posebno
zaščitno zbiralnico, ki bo galvansko povezana z ničelno zbiralnico. V eksplozijsko ogroženih
prostorih pa mora biti zaščitni vodnik povezan z zvezdiščem transformatorja.
Izklop okvarnega toka posameznega tokokroga bo opravljala nadtokovna zaščita, čas odklopa
sme biti največ 0.4 sekunde oziroma 0.1 sekunde za eksplozijsko ogrožene prostore.
Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in con
Pri prehodu kablov iz EX v ne EX cono morajo biti postavljene ustrezne bariere tipa ROXTEC.
Pri vseh instalacijah je potrebno upoštevati razmejitev Ex con. Vse Ex cone se pojavljajo
zaradi zemeljskega plina. Zato mora Ex oprema ustrezati najmanj za skupino plinov IIA in
temperaturni razred najmanj T1.
V coni 0 je dovoljeno vgrajevati le Ex opremo kategorije 1G.
V coni 1 se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G ali 2G.
V coni 2 pa se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G, 2G ali 3G.
Kjer ni možno uporabiti lastne varnosti Ex i se lahko uporabijo sledeče vrste zaščite: Ex de, Ex
e in Ex me.
Za ožičenje signalno krmilnih tokokrogov se uporabijo kabli OLFLEX CLASSIC, za lastno varne
tokokroge pa OLFLEX EB CY. Tam kjer so kabli izpostavljeni zunanjim vplivom (prehodi med
cevjo in razvodnico), se bodo uporabile zamenljive UV odporne zaščitne cevi, kot je Co-flex
PP-UV.
Splošne zahteve za Ex opremo in izvedbo instalacij:
Uvožene naprave morajo biti certificirane in označene v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC
(ATEX 100a) ter ustreznimi standardi na katere se sklicuje omenjena direktiva. Pregled naprav
s strani SIQ se lahko izvede po zahtevi investitorja, po pravilniku ni več obvezen ( za naprave
z ATEX certifikatom ). Po novem pravilniku (UL 102/00 in 91/02) se morajo izvajalci izkazati s
Certifikatom o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav, dobro je, če se to zapiše v ustrezne
projekte. Po končanih delih je potrebno pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje in od tu
naprej objekt prevzame investitor. Izvajalec mora vgrajeno opremo in kable ustrezno
označiti, izdelati sezname opreme z navodili za uporabo, obratovanje in vzdrževanje. Vsi
certifikati o skladnosti (ATEX) se morajo popisati, urediti glede na lokacijo in oznako (TAG)
opreme ter predati investitorju!
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
25/57
Povsod, kjer je to mogoče, je potrebno uporabiti proti eksplozijsko zaščito lastna varnost Ex
ia, kar pomeni ustrezno ločevanje kablov, uporaba opletenih kablov, uporaba ločilnih
elementov izven cone eksplozijske ogroženosti. Projekti se morajo nanašati na opremo, ki bo
tudi dejansko vgrajena, sicer lahko prihaja do napak pri izvedbi. V primeru uporabe
neprodirnega okrova (vsi elektromotorji bodo v Ex d), se mora priključna omarica izvesti v
povečani varnosti Ex e s skoznjiki v Ex d okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv zaradi
velikega tveganja med življenjsko dobo opreme. Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene
atmosferskim vplivom, vibracijam, olju, je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete ter jih
dimenzijsko uskladiti s kabelskimi uvodi na posameznih napravah. Kabli morajo biti mehansko
zaščiteni v policah in ceveh. Vse to mora biti izvedeno tako, da niso možne mehanske
poškodbe kabelskih plaščev. Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem, mora imeti
ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata.
1.8
PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, STRELOVODNA
OZEMLJITVE IN IZENAČITVE POTENCIALOV
NAPELJAVA,
Projektirati je potrebno ustrezno prenapetostno zaščito, strelovodno napeljavo in
ozemljitveno mrežo, ki mora bit izvedena v skladu s SIST EN 62305 ter ATEX-om 94/9/EC
(ATEX 137).
Objekt bo pred atmosferskimi prenapetostmi zaščiten s strelovodno napeljavo, katera se
sestoji iz lovilcev na strehi, odvodov in ozemljila v zemlji.
Za zaščito obstoječih in novih objektov in naprav v Ex conah je predviden HVI sistem
strelovodne zaščite s kovinskim lovilcem, visokoodpornim kablom ter ustreznimi montažnimi
elementi, ki bo priključen na ozemljitveno mrežo. Odvodi se preko merilnih spojev povežejo
na krožno ozemljilo trak Rf 35x4 mm v zemlji. Predvideni merilni spoji omogočajo občasne
kontrole povezanosti strelovodne napeljave z ozemljilom. Na strelovodno napeljavo je
potrebno povezati vse večje kovinske mase na fasadah objekta
Za zaščito proti nevarnosti preskoka strele na električne instalacije in drugimi prenapetostmi
bodo na razdelilnikih nameščeni odvodniki prenapetosti ustreznega razreda in kratkostične
trdnosti, ki delujejo v nano sekundnem časovnem območju. Prenapetostni odvodniki bodo
razdeljeni v tri varnostne cone (razred 1, 2 in 3).
Vse merilnoregulacijske zanke bodo ščitene z elementi prenapetostne zaščite. Elementi bodo
na obeh straneh zanke v merilnoregulacijski omari ter pri elementih v polju.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
26/57
V objektih bo izvedena tudi temeljna ozemljitev, ki bo izvedena s pocinkanim valjancem FeZn
25x4 mm. Z ozemljitvijo je potrebno povezati vse kovinske nosilne stebre in konstrukcije,
tehnološke naprave in naprave strojne energetike, električne razdelilnike, cevovode itd.
Ozemljitve je potrebno na več mestih povezati z zunanjo ozemljilno mrežo.
Izvede se tudi izenačevanje potencialov, za kar je predvidena omarica za izenačevanje
potencialov z vgrajeno Cu zbiralnico v kompresorski enoti 3 IP-3. Omarica se poveže s PE
vodnikom z ozemljitvijo objekta z izolirno žico zelenorumene barve preseka 50 mm2. Na
omarico se povežejo posamezne tehnološke naprave, cevovodi, agregati, črpalke, itd. z žico
10 mm2.
Na vseh zračnih kanalih in raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve
izolirnih spojev s pletenico 35 mm2.
1.8.1
Obrazložitev potrebe po prenapetostni zaščiti
Glede na vgrajeno občutljivo merilno-regulacijsko opremo je potrebno, da bo sistem deloval
stabilno in zanesljivo vgraditi tudi ustrezno prenapetostno zaščito. Poleg že predvidene
prenapetostne zaščite za prenapetosti, ki jih povzročajo atmosferske praznitve (npr. direkten
udar strele, elektromagnetno polje zaradi udara strele), je potrebna tudi prenapetostna
zaščita pred stikalnimi prenapetostmi, nastalimi zaradi stikalnih manevrov (obratovalni
vklopi/izklopi elementov, izklopi kratkih stikov). Prenapetosti se pojavljajo tudi ob priklopih
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
27/57
velikih bremen ali zaradi nekompenziranih induktivnosti. Navedeno je lahko vzrok za škodo
tudi na veliki razdalji od izvora.
Te občutljive sisteme je mogoče zaščititi le z obsežnim konceptom zaščite. Pri tem je
pomembno stopnjevanje zaščite. Le na ta način bo zaščita naprave ali sistema uspešna, tako
v primeru velikih udarov strele kot pri majhnih napetostnih konicah. V ta namen uporabljamo
odvodnike toka strele in odvodnike prenapetosti. Odvodniki toka strele so namenjeni za
odvajanje velikih tokov strele brez posledic. Prenapetostni odvodniki prevzamejo zaščito
priključenih porabnikov (vklopno/izklopni elementi, merilni instrumenti). Odvodnike toka
strele nameščamo kar najbližje uvodu sistema napajanja z električno energijo v objekt,
odvodnike prenapetosti pa kar najbližje opremi, katere zaščiti so namenjeni.
S stopnjevano uporabo elementov za prenapetostno zaščito (SPD) naredimo električne
inštalacije kompatibilne z elektronskimi sistemi, za ceno, ki je nižja od pričakovane. V
povezavi z zazankano izenačitvijo potencialov in ozemljitvenim sistemom na ta način
preprečimo izpade zaradi prenapetosti in posledične prekinitve obratovanja.
Prenapetosti so kratkotrajni napetostni impulzi – tako imenovane tranzientne – prehodne
napetosti, ki trajajo samo delček sekunde, njihove amplitude pa dosegajo nekaj 10 kV.
Sklicujoč na Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele zanaša za Pragersko podatek o
gostoti strel: 3,7 /km2/leto.
Današnji industrijski objekti so večinoma avtomatizirani, kar zagotovo velja tudi za
kompresorsko postajo Kidričevo. Izpad oziroma motnje obratovanja zaradi nepopolne
prenapetostne zaščite ima lahko večje stroškovne posledice kot pravočasna investicija v
popolno prenapetostno zaščito. Zavarovalnice v glavnem ne krijejo škode, povzročene s
prekinitvijo obratovanja industrijskega obrata. Škodo kot posledico prenapetosti je potrebno
preprečiti tudi z vidika zavarovanja vgrajene opreme.
Za vgrajeno prenapetostno zaščito v merilno-signalne tokokroge Eurotherm-ove opreme
je potrebno dovoljenje Eurotherm-a.
pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema morajo imeti
ustrezne ateste.
Tehnične rešitve morajo ustrezati zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa morajo biti
usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST in drugimi.
Upoštevani morajo biti tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni
standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih
pristojnih organov in organizacij.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
28/57
Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od
projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in
projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil
investitorju za izdelavo projekta izvedenih del.
Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da je možno enostavno
preverjanje, preizkušanje, popravila ali zamenjave. Pri normalnem obratovanju vlaga,
mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo
vplivati na drugo opremo.
1.8.2
Zunanja ozemljitvena mreža
Zunanje ureditve obsegajo zunanjo razsvetljavo in NN zunanje kabelske povezave med objekti
in zunanje ozemljitve kompleksa. Zunanja ozemljitvena mreža se izvede s trakom Rf 35x4
mm. Na ozemljitveno mrežo je potrebno povezati vse ozemljitve objektov, tehnoloških
naprav, plinovodne cevi, vse jeklene konstrukcije v obravnavanem kompleksu, ter obstoječe
ozemljilne mreže. Ozemljitev cevovodov in premostitev prirobnic bo izvedena preko ustreznih
iskrišč.
1.8.3
HVI odvodniki strele
Kot rešitev, da pri udaru strele ne pride do odvoda strele v notranjost objekta preko strešnih
strojno-tehnoloških naprav in posledično poškodbe oz. uničenja notranje opreme v objektu,
je predviden lovilna mreža s HVI lovilci in odvodniki strele v izolirni cevi in kabli. To je
najprimernejša in varnejša rešitev odvoda strele v Ex conah in ne-Ex conah za obravnavani
objekt KP Kidričevo, ki bo imel HVI odvodnike strele na obstoječem in novem objektu
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
29/57
kompresorskih enot, na stebrih razsvetljave platoja, na obstoječem stebru izpušnih vodov in
na obstoječem rezervoarju kondenzata.
Sistem je sestavljen iz lovilne palice, nosilnega droga, HVI vodnika, in merilnega spoja.
Razporeditev HVI lovilnih palic je izračunano po metodi kotaleče krogle. Za objekte z
eksplozivno atmosfero se zahteva zaščitni nivo II. Pri metodi kotaleče krogle je predpisan
radij R=30m. Lovilna gola palica HVI lovilca mora biti postavljena izven Ex cone 1.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
30/57
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.8.4
31/57
Ozemljitvene sonde
Ozemljitvene sonde so potrebne zato, ker bodo stebri zunanje razsvetljave postavljeni v že
obstoječ plato z delujočimi napravami in za dosego ustrezne ozemljitvene upornosti pod 1  je
potrebno v tla zabiti zabiti ustrezno število palic (sond) dolžine 6 m, izvedba 4x Rf palica, tip
Dehn 620 902 z nastavkom 620 001 in spojko 620 915.
Pri zabijanju palic je potrebno preveriti dolžino palice. Palica mora biti toliko dolga, da bo vsaj 1
m v talni vodi pod platojem. Najprej se zabije na vsaki lokaciji po dve palici skupaj, nato se
izmeri ozemljitvena upornost, ki mora biti 0,8  ali manj. Če ne bo dosežena zahtevana
ozemljitvena upornost, se zabije še toliko dodatnih palic, da se doseže zahtevana ozemljitvena
upornost sistema.
1.8.5
Števec neposrednega udara strele v objekt
Splošne lastnosti števca udara strele:
- Števec beleži neposreden udar strele z visoko ločljivostjo. Časovna ločljivost beleženja
dogodkov ob udaru strele neposredno v objekt dosega vrednosti ± 50 ns,
- visoka časovna ločljivost števca omogoča točno določitev števila povratnih udarov strele
(tokovnih sunkov) v opazovani objekt,
- iz časovnih meritev je mogoče ugotoviti ali opazovani objekt ob udaru strele tokovno
resonira,
- števec strel omogoča prikaz podatkov preko spleta v tabelarični obliki.
Zgradba sistema:
- Procesna enota,
- sonda (merilni del),
- povezava med sondo in procesno enoto je galvansko ločena. Uporaba optičnih vlaken za
komunikacijo med procesno enoto in sondo.
Procesna enota:
- Na procesno enoto se lahko priključi do 8 sond,
- komunikacija med sondami in procesno enoto poteka prek optičnih vlaken, ki so lahko
dolga do 2000 m,
- procesna enota je časovno sinhronizirana prek GPS sprejemnika,
- procesna enota zagotavlja enako časovno točnost sinhronizacije časa tudi ob
kratkotrajni izgubi satelitskega GPS signala pri udaru strele v merjeni objekt. To
pomeni, da sinhronizacijo časa v tem trenutku prevzame posebni modul (Recovery
enota), ki nadomešča časovno sinhronizacijo GPS sprejemnika dokler le ta ponovno ne
vzpostavi kvalitetnega sprejema satelitskega GPS signala. Z ''Recovery'' modulom se
tako zagotovi, da lahko števec strel izvaja neprekinjene meritve z enako visoko
časovno ločljivostjo tudi ob kratkotrajnem izpadu GPS signala zaradi udara strele.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
32/57
Zgradba procesne enote:
- Osnovna sinhronizacija je dosežena s preciznim termostatsko ogrevanim in
temperaturno kompenziranim oscilatorjem in referenčnim GPS 1pps signalom
absolutne točnosti ± 15 ns,
- v primeru izpada referenčnega GPS impulza sinhronizacijska enota s pomočjo
preciznega OCXO oscilatorja in neposredne digitalne sinteze (DDS) vzdržujeta
referenčno frekvenco, ki zagotavlja natančnost v velikostnem razredu 1*10-8,
- 8-kanalna optična vzorčevalna enota omogoča s pomočjo FIFO spominske enote brez
izgubno vzorčevanje dogodkov s taktno frekvenco 20 MHz,
- večnamenski procesni modul (MPU) omogoča procesiranje dogodkov v realnem času.
Služi tudi kot hitra shranjevalna enota z možnostjo pretvarjanja podatkov iz vzorčnih
in sinhronizacijskih enot v primeren format za Embedded enoto,
- embedded PC enota z operacijskim sistemom Linux skrbi za komunikacijo in trajno
shranjevanje zabeleženih podatkov,
- GSM terminal omogoča dostop do podatkov in servisiranja procesne enote v primeru
izpada LAN omrežja.
Dimenzije procesne enote:
- Širina 19-inch rack (48,26 cm),
- višina 2 rack unit (8,9cm).
Prenos podatkov med procesno enoto in SMC:
- Ethernet LAN povezava, preko protokola MODBUS/TCP.
Napajanje procesne enote:
Opcija
- Enosmerna napetost:
- Napetost od ± 18 V do ± 72 V,
- varovalka 3,15 A.
-
Izmenična napetost:
- Napetost 230 V,
- varovalka 0,25 A.
-
Priključna moč:
- 12,5 W.
Sonda:
Merilne lastnosti sonde:
- Sonda vzorči signale brez mrtvega časa,
- omogoča 20.000.000 vzorcev na sekundo (vklopov in izklopov sonde),
- sonda ima fiksno časovno zakasnitev proženja 250 ns,
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
-
33/57
sonda pretvarja merjene signale v digitalno obliko ne glede na polariteto amplitude
tokovnega sunka udara strele in jih pošlje prek optičnega vlakna do procesne enote,
merilno območje sonde dosega vrednosti toka med 50 kA in 250 kA,
frekvenčna prepustnost merilnega tokovnega signala obsega območje med 30 kHz in 30
MHz, kar zagotavlja visoko dinamiko ponovnega proženja sonde (brez izgube signala).
Zgradba merilne sonde:
- Sonda omogoča namestitev na strelovodna vrv ali strelovodni valjanec,
- posebej prilagojena za namestitev na antenske stolpe in standardizirane ozemljilne
sisteme,
- ohišje sonde zagotavlja stopnjo zaščite IP67 po IEC standardu,
- ohišje sonde je zgrajeno iz nerjavečega jekla.
Komunikacija sonda - procesna enota:
- Optična oprema v sondi zagotavlja:
- Optični oddajnik z OPB = -15 dB in PTX = -12dB,
- uporaba optičnega vlakna MM 62/125 µm zadošča za komunikacijsko
razdaljo do 2 km.
- Sonda omogoča priklop več tipov MM optičnih vlaken:
- 50/123 µm,
- 62/125 µm,
- 100/140 µm,
- 200 µm HCS filter.
Napajanje sonde merilne sonde:
- Sonda ne potrebuje zunanjega napajanja oziroma baterij,
- sonda vso potrebno energijo dobi iz tokovnega sunka, ki ga merilna naprava zazna.
1.9
1.9.1
ZAŠČITA
Zaščita pred električnim udarom
Projektirano kabelsko omrežje in ozemljitve so dimenzionirani tako, da je v skladu s
Pravilnikom o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatorskih postaj (Ur.list SFRJ št. 13/78) in Pravilnikom o tehničnih normativih za
nizkonapetostne električne instalacije (Ur.list SFRJ št. 53/88) prilagojeno TN sistemu.
TN-S sistem omrežja
Vsi izpostavljeni prevodni deli inštalacije se morajo povezati z ozemljitveno točko sistema z
zaščitnim vodnikom. Zaščita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim vodnikom
in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi prevodnimi deli povezanimi z zaščitnim vodnikom je
izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del inštalacije v
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
34/57
predpisanem času, to je v 5 s oziroma 0,2 - 0,4 s, za Ex tokokroge pa 0,1 s. Zaščita je
izvedena z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom, kot so varovalke, inštalacijski
odklopniki, zaščitna stikala, itd...
Dodatni zaščitni ukrep je predviden s tokovnim zaščitnim stikalom.
Uspešno delovanje zaščite zagotovimo s tem, da predvidimo kratkostično zanko tako majhne
impedance, da lahko ob okvari steče kratkostični tok, večji od toka, pri katerem deluje
zaščita v predpisanem času:
I a 
Uo

Zs
Uo
R2  X 2
kjer pomeni:
la
[A]
Uo
Zs
R
X
[V]
[]
[]
[]
tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave za avtomatičen odklop napajanja v
času, določenem v spodnji tabeli, glede na nazivno napetost Uo ali pod pogoji, ki
dovoljujejo čas, ki ne presega 5 s
nazivna napetost proti zemlji
impedanca celotne kratkostične zanke (vir, vodnik, zaščitni vodnik)
celotna ohmska upornost kratkostične zanke
celotna reaktanca kratkostične zanke
Pred priključkom na napetost, je treba v skladu s predpisi izmeriti impedance tokokrogov.
El. omare so predvidene s stopnjo zaščite IP 42, tako je pri zaprtih vratih slučajen dotik z deli
pod napetostjo nemogoč. V stikalnih prostorih so pred električnimi omarami predvidene 1,25
m široke izolacijske preproge.
Najdaljši odklopni časi v omrežju TN za končne tokokroge, ki napajajo vtičnice ali neposredno
brez vtičnic prenosne ročne aparate razreda I ali prenosne aparate, ki se med uporabo
premikajo ročno:
Za običajne prostore:
Uo (v)
t (s)
<50
50
120
230 ali 220
400 ali 380
Nad 400, Ex
ni omejitev
5
0,8
0,4
0,2
0,1
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.9.2
35/57
Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka
Zaščitni ukrep je samodejni izklop naprave ob pojavi okvarnega toka. Pogoj za efektno zaščito
je ustrezna upornost ozemljitve. Okvarni tok mora biti večji od izklopnega toka zaščitnega
elementa.
1.9.3
Zaščita pred slučajnim dotikom
Vsi prostori, v katerih se nahajajo električne naprave, morajo biti zaklenjeni. Dotik
nezavarovane električne opreme preprečimo z zaščitno mrežo. Taka nevarna mesta opremimo
z opozorilnimi napisi in oznakami.
1.9.4
Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki
Transformatorji so pred preobremenitvijo in kratkimi stiki zaščiteni na SN in NN strani z
ustrezno zaščito. Razen tega so transformatorji varovani s termično zaščito. Le-ta reagira v
primeru pregrevanja kateregakoli transformatorskega navitja.
1.9.5
Prenapetostna zaščita
Za zaščito pred prenapetostmi, javljajočimi zaradi udarov strele, stikalnih manevrov, dvigov
napetosti pri kapacitivnih obremenitvah, se uporabijo prenapetostni odvodniki.
Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji na 20 kV, 0,4 kV napravah
mrežnega in neprekinjenega napajanja v razdelilnikih in nizkonapetostnih ploščah. Kot
prenapetostna zaščita na 20 kV strani bodo v vodnih SN celicah vgrajeni hitri ZnO
prenapetostni odvodniki 24 kV, 10 kA.
Prvi nivo prenapetostne zaščite (1) na 0,4 kV napravah predstavljajo prenapetostni odvodniki
v nizkonapetostnih ploščah z naslednjimi podatki: maksimalna delovna napetost 280 V/50 Hz,
preizkusni udarni tok (8/80 s) je < 4 kV, 100 kA in čas reagiranja je < 25 ns v NN blokih trafo
postaje.
Drugi nivo prenapetostne zaščite (2) predstavljajo prenapetostni odvodniki na zbiralkah
varnostnega in splošnega napajanja v razdelilnikih z naslednjimi podatki:





maksimalna delovna napetost:
nazivni odvodni tok (8/20 s):
maksimalni odvodni tok (8/20 s):
zaščitni nivo pri 5 kA (8/20 s):
zaščitni nivo pri 15 kA (8/20 s):
275 V/50 Hz
15 kA
40 kA
< 4,0 kV
< 4 kV
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
 čas reagiranja:
36/57
< 25 ns
Tretji nivo (3) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite na merilnih mestih in
komunikacijskih napravah.
Četrti nivo (4) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite v samih elektronskih
napravah (PLC itn.).
1.9.6
Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem
Elektromagnetno sevanje (nizkofrekvenčno 0 -10 kHz in visokofrekvenčno 10 kHz - 300 GHz),
ki ga oddaja TP na okolje, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na Uradni list RS št. 32/93
in 1/96. El. poljska jakost ne sme presegati vrednosti 1,8 kV/m in efekt. gostote mag.
pretoka 15 T.
1.9.7
Protipožarna zaščita
Stene transformatorskih boksov morajo biti protipožarne izvedbe. Vse prehodne odprtine,
skozi katere potekajo kabli, morajo biti tesnjene z ognjevarnim kitom. Premični gasilni
aparati naj bodo nameščeni v naslednjih prostorih:
 transformatorskih boksih
 SN in NN prostoru.
1.9.8
Zaščita pred preobremenitvenim tokom
Kontrolo izvedemo v skladu z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu.
Kontrola presekov zaščitnih vodnikov določa, da mora biti presek zaščitnega vodnika enak
preseku faznega vodnika do preseka 16 mm2, 16 mm2, če je fazni vodnik preseka od 16 do
35 mm2, oziroma polovični presek faznega vodnika, če je le-ta večji od 35 mm2.
V primeru, da zaščitni vodnik ni del kabla, mora imeti najmanjši prerez 2,5 mm2 za Cu ali 4
mm2 za Al, če je vodnik mehansko zaščiten, 4 mm2 za Cu, če zaščitni vodnik ni mehansko
zaščiten ali 50 mm2 za FeZn valjanec. Aluminij ni dovoljen, če ni dodatno zaščiten.
Prerez glavnega vodnika za izenačitev potenciala mora biti večji od polovice prereza
največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6 mm2. Dodatni vodnik za
izenačevanje potenciala ne sme biti manjši od prereza najmanjšega zaščitnega vodnika,
vezanega na te prevodne dele.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.9.9
37/57
Zaščita pred kratkostičnim tokom
Zaščitna naprava mora po predpisih in standardih, ki so navedeni v tehničnem opisu ustrezati
naslednjim zahtevam:
 odklopna zmogljivost zaščitne naprave mora biti večja od pričakovanega kratkostičnega
toka,
 kratkostični tok mora biti prekinjen v času, v katerem se vodniki segrejejo do dopustne
temperature.
S

t  k * 
I

t
S
I
k
2
[ S]
trajanje kratkega stika
[mm2] presek vodnika
[A]
efektivna vrednost toka kratkega stika
koeficient odvisen od konstrukcije vodnika
V tabelah, ki so rezultat izračunov, so uporabljene naslednje oznake in veličine:

fi
fo
fp
Pk
Pinst
Ib
Ik
Ik1
la
S
Szas
TINS
u1
I
tizk
Zs
I2
In
Iinst
Ik
u1
izkoristek porabnika
faktor istočasnosti el. omare
faktor obremenitve porabnika
faktor prekrivanja
[kW]
konična moč el. omare
[kW]
instalirana moč el. omare
[A]
tok porabnika
[kA]
tok kratkega stika porabnika
[kA]
tok kratkega stika s povratkom po zaščitenem vodniku
[kA]
tok delovanja zaščite pri okvari
[mm2] presek vodnika kabla
[mm2] presek zaščitnega vodnika kabla
tip uporabljene instalacije
[%]
padec napetosti od el. omare do porabnika
[m]
dolžina kabla do porabnika
[s]
izklopilni čas pri nastopu okvarnega toka
[]
skupna impedanca pri nastopu okvarnega toka
[A]
tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave
[A]
nazivni tok zaščitne naprave
[A]
instalirani tok el. omare
[kA]
konični tok el. omare
[%]
padec napetosti od izvora do el. omare
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.10
38/57
DIMENZIONIRANJE KABLOV IN VODNIKOV
Termično so vodniki oz. kabli dimenzionirani z upoštevanjem prereza, materiala ter vrste
izolacije vodnika, števila vzporedno položenih in obremenjenih vodnikov, zunanje
temperature, načina polaganja ter z upoštevanjem selektivnosti delovanja.
Vodniki oz. kabli so dimenzionirani tako, da so padci napetosti manjši od:
 5 % za električne instalacije razsvetljave in
 8 % za električne instalacije drugih porabnikov, če se električne instalacije napajajo iz
trafo postaje.
Mehansko so vodniki dimenzionirani v odvisnosti od načina polaganja in velikosti sil kratkih
stikov. Najmanjši prerez mehansko zaščitenega stalno položenega voda je 1,5 mm2 Cu.
Vodniki so dimenzionirani v skladu z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu.
1.11
KONTROLA PADCA NAPETOSTI
Največji dovoljeni padec napetosti med napajalno točko el. instalacije in kontrolirano točko
znaša:
 za tokokroge razsvetljave 5 %,
 za ostale tokokroge 8 %.
1.12
SISTEM NAPAJANJA IN IZENAČITVE POTENCIALA
V objektu je predviden TN - S sistem napajanja in ozemljitve električnega sistema. To
pomeni: zaščitni vodnik PE poteka ločeno od nevtralnega vodnika N.
1.12.1
Glavna izenačitev potenciala
Za osnovno izenačitev potencialov v objektu je predvidena glavna ozemljitvena zbiralnica.
Nanjo mora biti povezano naslednje:




glavni N vodnik,
glavni ozemljitveni vod,
glavni PE vodnik,
glavni vodniki za izenačevanje potenciala, ki povezujejo glavne cevi vodovoda, plina,
centralne kurjave, kanalizacije in druge kovinske elemente objekta.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
39/57
Glavni ozemljitveni vod povezuje glavno ozemljitveno zbiralnico z ozemljilom objekta, ki je
predviden kot skupna zaščitna, obratovalna in po potrebi strelovodna ozemljitev. Električna
instalacija v objektu naj bo z ozemljilom povezana v eni točki.
Prerez glavnega vodnika za izenačitev potencialov mora ustrezati določilom iz standarda
N.B2.754 in sicer:
 prerez ne sme biti manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v
instalaciji, vendar najmanj 6 mm2,
 prerez je lahko omejen, če je vodnik bakren.
1.12.2
Dopolnilna izenačitev potenciala
V nekaterih prostorih (v kopalnicah, WC-jih) je kot dodatna zaščita predvidena dodatna
izenačitev potenciala (PI) z vgrajeno Cu zbiralnico. Dopolnilno izenačitev potenciala poveže
poleg vseh izpostavljenih prevodnih delov tudi vse kovinske mase v prostoru (npr. kovinske
dele tušev, kovinske odtočne cevi, cevi tople in mrzle vode, cevi radiatorskega ogrevanja, ...
) z žico preseka najmanj 1 x 6 mm2. Cu zbiralnico je potrebno povezati z zaščitno zbiralnico
PE v najbližji el. omari ali direktno na GIP z vodnikom 1 x 10 mm2.
Na vseh zračnih kanalih in na raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve
izoliranih spojev. Premostitve se izvede z bakreno pletenico 35 mm2.
Prerez dodatnega vodnika za izenačitev potencialov mora izpolnjevati določila iz predpisov in
standardov, ki so navedeni v tehničnem opisu.
1.13
UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ZDRUŽLJIVOSTI
Izvedba električnih instalacij mora izpolnjevati zahteve Pravilnika o elektromagnetni
združljivosti (EMC) (Ur. list RS, 84/2001) in z njimi povezanega standarda EN 60439-1.
Vsa vgrajena oprema mora imet CE znak in mora biti vgrajena skladno z zahtevami njenega
proizvajalca.
Upoštevajo se tudi ukrepi, ki ji predvideva standard EN 60204-1:
Na tuljavah kontaktorjev bodo priključeni supresorji za dušenje prenapetostnih špic, ki
nastanejo pri izklopu kontaktorja. V kolikor niso ti supresorji že v samem kontaktorju, bodo
kontaktorji opremljeni z RC členi oz. varistorji pri izmeničnih krmilnih napetostih, oz. z
diodami pri enosmernih krmilnih napetostih.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
40/57
Odpornost proti motnjam iz okolja se povečuje z uporabo kablov z opletom za
nizkonapetostne signale. Oplet je pravilno zaključen.
Posebej pomembno je, da je pravilno izvedena ozemljitev (v obliki zvezdišča), pri tem bodo
uporabljeni čimkrajši vodniki s čimvečjim presekom.
1.14
AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA, PLINA IN ALARMIRANJE
Za ščitenje objektov na lokaciji KP Kidričevo je že izvedena požarna centrala ZARJA NJVP300A in posebna proti vlomna centrala DSC Power 832. Prav tako so bili dodani senzorji vloma
tako, da je pokrit še servisni objekt. Obstoječa požarna centrala je zastarela, predlagamo
zamenjavo obstoječe centrale z novo. Čas zagotavljanja napajanja požarne centrale mora biti
48 ur v normalnem stanju + 30 min v alarmnem stanju.
S požarne centrale se na DSC prenaša požar in napaka. Proti vlomna centrala je z analogno
telefonsko linijo povezana z dežurnim centrom vsakokratnega izvajalca storitve varovanja
objekta. Preverjanje linije je vsako uro. Zadeva se posodobi z vzpostavitvijo dodatne
povezave preko medmrežja (prenosna pot preko optičnega kabla, redundanca) ali GSM.
Obstoječa plinska centrala se zamenja z novo. Zaradi slabosti obstoječih katalitičnih
senzorjev, se zamenjajo z novimi senzorji z IR tehnologijo. Prav tako se v novi objekt
kompresorske enote 3 vgradijo IR plinski senzorji z neposredno povezavo na novo centralo za
javljanje plina.
Instalacija za javljanje požara z avtomatskimi in ročnimi javljalniki požara bo omogočala, da
se čas od nastanka požara v njegovi začetni fazi do javljanja dežurni gasilski službi zmanjša
na minimum. Instalacija bo priključena na glavni delilnik javljanja požara in vloma in
mikroprocesorsko centralo, ki je v nadzornem objektu.
Uporabljeni adresabilni sistem javljanja požara omogoča natančnejše in hitrejše odkrivanje in
lociranje požara ter konfiguriranje posameznih požarno-javljalnih con z ustreznim
programiranjem centrale, kar omogoča poljubno požarno-javljalno organizacijo. Predvidena
je zankasta (loop) izvedba adresabilnih javljalnih linij, kar še poveča zanesljivost delovanja
sistema v primeru prekinitve linije.
Javljanje požara v kompresorskem objektu realiziramo s senzorji dima - visokoobčutljivi
aspiracijski javljalniki dima, ter dodatno z štirimi usmerjenimi plamenskimi infrardečimi
senzorji IR ali UV (SIEMENS DF1101-Ex). Pri IR izvedbi moramo izbrati opremo s tri kanalnim
tipanjem IR (IR3) spektra ter čim manjšo verjetnostjo proženja lažnih alarmov. Sistem ne sme
zatajiti in mora biti v tem smislu preverjen ter certificiran. Senzorja, ki prožita alarm (2 od 4)
morata delno pokrivati isti prostor. Opozorilna signalizacija na kompresorskih objektih se
izvede na zunanji strani v smeri dostopa do posameznega objekta, ločeno za požar in plin,
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
41/57
uporabijo se rotacijske luči na fasadi objekta ali posebnih stebrih. V notranjosti se izvede
tako, da je vidna in slišna v celotnem prostoru, tudi med obratovanjem enote.
Izveden bo tudi meritev koncentracije plina, ki se posreduje kot analogni merilni signal 4 - 20
mA. Prav tako se zamenjajo obstoječi javljalci plina v obstoječem objektu kompresorskih
enotah z novimi. Senzor plina (s prikazovalnikom trenutne koncentracije) v kotlovnici se bo
povezal v funkcijo izklopa v sili (zapiranje dovoda plina in izklop napajanja).
V objektih in prostorih, ki bodo eksplozijsko ogroženi, so predvideni javljalniki požara v lastno
varni Ex izvedbi.
Po objektih so predvideni ob izhodih in ob evakuacijskih poteh ročni javljalniki požara.
Za opozarjanje vseh prisotnih, da je prišlo do požarnega alarma, so v objektu na ustreznih
mestih predvidene signalne hupe.
Meritev koncentracije plina mora bit kontinuirana in izražena v % SME. Predalarm naj bo pri
20% SME, alarm pa pri 40% SME. Lahko se uporabijo inteligentni senzorji, tako da sami prožijo
alarm. Prenos alarma se izvede na podoben način kot za požar in ločeno na sistem ESD za
posamezne ogrožene prostore.
Signalizacija javljanje požara na sistem SCS-ESD se izvede tudi za kompresorsko enoto 3.
Javljanje požara in plina je predvideno tudi v sklopu tehnološke opreme. Ta oprema je
priključena direktno na opremo za vodenje in nadzor KP in ni del splošne instalacije za
javljanje požara.
Vsi javljalniki za javljanje požara bodo označeni s trajnimi napisnimi ploščicami, ki bodo
vsebovale celotni naslov vsakega javljalnika Z.XX (Z - zanka, linija; XX - naslov).
Celotna instalacija bo izvedena s posebnimi kabli s povečano požarno odpornostjo JE-H(St)H
Bd 1x2x0,8 mm FE180/E90, oziroma JE-H(St)H Bd 2x2x0,8 mm FE180/E90. Kabli bodo položeni
na kabelske police oz. uvlečeni v instalacijske cevi nad omet, pod omet oz. v liti beton.
Funkcija alarmnega panela je, da sprejema signale alarmnih stanj in na tej osnovi krmili
opozorilno zvočno in vizualno signalizacijo. Na mestih, kjer je okoljska zvočna obremenjenost
tako visoka, da signal s sireno ali z zvočnikom ne bi bil dovolj slišen, bodo nameščene dodatne
bele bliskajoče luči.
Minimalni obseg alarmiranja je sledeč:
1. Alarmni panel
2. Zvočniki za alarmne signale
3. Bliskajoče luči
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
42/57
Alarmni panel mora biti sestavljen pregledno, pri čemer je treba izhajati iz modularnega
načrta. V sklopu izvedbe alarmnega panela se obnovi in poenoti opozorilna signalizacija med
obstoječimi in novim objektom.
1.14.1
Izvedba instalacij
Instalacije za javljanje požara in plina v objektu kompresorskih enot bodo izvedene v
eksplozijsko varni izvedbi. Kabli bodo po objektih položeni na ognjevarne kabelske police oz.
uvlečeni v kovinske instalacijske cevi ločeno od ostalih instalacij. Do višine 2m je potrebno
vse kable zaščititi z uvlečenjem v jeklene zaščitne cevi Do central v nadzornem objektu bodo
kabli potekali po ognjevarnih kabelskih policah v kabelski kineti.
1.15
PRIKLJUČITEV INSTRUMENTACIJE IN KOMPRESORSKE ENOTE
Za nemoteno obratovanje, daljinsko vodenje in nadzor je potrebno iz vseh tehnoloških in
pomožnih naprav predvideti zajemanje in pripravo vseh potrebnih merilnih in statusnih
signalov. Zajemanje in pripravo merilnih in statusnih signalov predstavlja zajem z merilnimi
pretvorniki, sondami in signalnimi dajalci v samem procesu, ožičenje in napajanje
pretvorniških elementov. Tako obdelani signali bodo priključeni na mikroračunalniško
zasnovane postaje za zajem, obdelavo in krmiljenje.
Izvedbo računalniške opreme za krmiljenje 3. enote (Solar Turbines TT4) bo v »ON SKID«
izvedbi, kar pomeni, da odpadejo številne kabelske povezave in UCP (Unit Control Panel).
Obstoječa UCP se ohranita, po potrebi se izvede posodobitev strojne opreme, na novo se
postavi sistem za delitev bremena pri vzporednem obratovanju, ki se lahko namesti v enega
od obstoječih UCP (uporaba procesorja LOGIX5000) ali v posebno omaro.
Nadzorni sistem se ustrezno razširi s postavitvijo novih omar na prosto steno v Računalniškem
prostoru. Novi in obstoječi sistem se povežeta v zanesljivo industrijsko računalniško omrežje.
Zaradi zastarelosti obstoječih krmilnikov T103, T303 se lahko izvede posodobitev in prehod na
T2550, s tem, da priključki v polje ostanejo. Sistem ESD za tretjo enoto se izvede na novo. O
možnostih se bo potrebno posvetovati s podjetjema Eurotherm in HIMA Sella.
Pri izvedbi projekta se je potrebno zavedati, da gre za delujoč objekt in da je razširitev, kot
smo si jo zastavili mnogo kompleksnejša operacija od postavitve na novo. Pristop mora biti
modularen, kjer koli je to mogoče. Torej dodajanje novega, brez porušitve obstoječih
sistemov. Medsebojne komunikacije: Solarjeva oprema ControlNet, med različnimi sistemi pa
Ethernet.
Vsa instrumentacija, ki bo nameščena v eksplozijsko ogroženem okolju, mora ustrezati
zahtevani protieksplozijski zaščiti. V največji možni meri naj bo uporabljena protieksplozijska
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
43/57
zaščita Exi (lastna varnost). V vsakem primeru bodo vsi galvanski ločilniki in varnostne bariere
vgrajene v merilno regulacijske omare izven eksplozijsko ogroženega območja.
V primeru uporabe neprodornega okrova (elektromotorji v Ex d) se izvede priključna omarica
v povečani varnosti s skozniki v neprodorni okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv. Za
serijsko povezavo elementov, ki bodo v eksplozijsko ogroženem okolju, se bo uporabil tak
protokol, ki omogoča uporabo vmesnikov, ki zadovoljujejo protieksplozijsko zaščito Exi.
Pri projektiranju naprav v eksplozijsko ogroženem območju se bo upošteval Pravilnik o
protieksplozijski zaščiti (Ur. l. RS, št. 102/2000, 91/2002, 16/2008)in standard SIST EN 6007910. Vsa električna oprema vgrajena v eksplozijsko nevarni coni ali električna povezava z njo
bo ustrezala standardom o eksplozijski zaščiti SIST EN 60079-14, SIST EN 60079-1, SIST EN
60079-2, SIST EN 60079-5, SIST EN 60079-6, SIST EN 60079-7, SIST EN 60079-11, SIST EN 6007915, SIST EN 60079-18, SIST EN 60079-25, SIST EN 60079-27 in SIST EN 60079-28.
Vsa dokumentacija o Ex opremi mora biti pregledana in potrjena, vsa oprema mora biti
certificirana s strani akreditiranega laboratorija v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC
(ATEX100a).
potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165).
Za ožičenje bodo uporabljeni kabli UNITRONIC LiYCY ustreznega števila žil in presekov od 0,5
mm2 do 1,0 mm2 oz. 1,5 mm2 v primeru večjih razdalj. Za tokokroge v lastni varnosti bodo
uporabljeni kabli modre barve, ki bodo položeni ločeno od ostalih kablov. Vsi prehodi kablov
med eksplozijsko ogroženim prostorom in prostorom, ki ni eksplozijsko ogrožen morajo biti
plinotesno zatesnjeni in opremljeni z atesti.
Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskimi vplivom, vibriranjem, olju je
potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete, ter jih dimenzijsko uskladiti s kabelskimi vodi na
posameznih napravah. Biti morajo v robustni izvedbi za zunanjo uporabo, kot npr. OLFLEX 540
CP oz. OLFLEX Robust.
Naprave kot so črpalke, ventilatorji in podobno morajo imeti oznako protieksplozijske zaščite
za mehanske naprave ATEX, ter ustrezni certifikat.
Predvideti je potrebno vsaj 20% rezervnih kabelskih povezav (kabli in trase). Prav tako je
potrebno predvideti dodatne razvodnice Ex za ustrezno zaključitev rezervnih vodnikov, z
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
44/57
dodatnimi odprtinami za uvodnice (čepi). Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem mora
imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata.
Pri vseh instalacijah je potrebno upoštevati razmejitev Ex con. Vse Ex cone se pojavljajo
zaradi zemeljskega plina. Zato mora Ex oprema ustrezati najmanj za skupino plinov IIA in
temperaturni razred najmanj T1.
V coni 0 je dovoljeno vgrajevati le Ex opremo kategorije 1G ali EPL oznaka Ga.
V coni 1 se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G ali 2G ali EPL oznaka Gb.
V coni 2 pa se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G, 2G ali 3G ali EPL oznaka Gc.
Za ožičenje bodo uporabljeni kabli ustrezne kvalitete. Kjer ni možno uporabiti lastne varnosti
Ex i je dovoljena uporaba sledečih vrst proti eksplozijske zaščite: Ex de, Ex e, Ex me.
Kategorija naprav, opreme naj bo vsaj 2G in izjemoma 3G (Ex n) za uporabo v coni 2.
Kategorija naprav bo pogojena z conami eksplozijske ogroženosti.
Za ožičenje signalno krmilnih tokokrogov se uporabijo kabli OLFLEX CLASSIC, za lastno varne
tokokroge pa OLFLEX EB CY. Tam kjer so kabli izpostavljeni zunanjim vplivom (prehodi med
cevjo in razvodnico), se bodo uporabile zamenljive UV odporne zaščitne cevi, kot je Co-flex
PP-UV.
1.16
TELEFONIJA
Za potrebe informacijskih povezav na lokaciji kompresorske postaje v Kidričevem je
predviden univerzalni kabelski razvod, ki bo namenjen tako telefonskim kot tudi
računalniškim povezavam. Kabelski razvod bo ustrezal zahtevam standarda SIST EN 50173
(TIA/EIA 568).
Kabliranje po objektih bo izvedeno z kablom J-Y(St)Y položenimi na kabelske police in v
instalacijske cevi.
1.17
1.17.1
KATODNA ZAŠČITA
Uvodni del
Projekt za razpis obravnava razširitev obstoječega sistema katodne zaščite z izgradnjo
tretjega agregata v kompresorski postaji Kidričevo.
pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektrinstalacijski material in oprema mora imeti
ustrzne ateste.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
45/57
V coni nevarnosti morajo biti električne naprave in material za električne instalacije takšni,
da odgovarjajo standardu prEN 50154 in EN 60079-10 (IEC 60079-10:1995)za Ex naprave.
Objekt, katerega kovinske dele se ščiti s katodno zaščito, je potrebno izvesti tako:
 da so vsi kovinski deli med seboj v dobrem električnem stiku,
 da so zagotovljene električne povezave med drenažnimi točkami na površini objekta in
kovinskimi deli,
 da so katodno zaščiteni deli objekta, če se nahajajo v zelo agresivnem okolju predhodno
zaščitno izolirani,
 da objekt ni v nobeni točki galvansko povezan s kakršnimikoli ozemljitvenimi sistemi,
Plinovodno omrežje Plinovodov d.o.o. je katodno ščiteno po zgoraj omenjenem sistemu.
Za zaščito konstrukcij, pri katerih galvanska ločitev iz tehnično ekonomskih vzrokov ni možna
se uporablja lokalna katodna zaščita.
Lokalna katodna zaščita ali HOT-SPOT zaščita bazira na principu dviga potenciala zemljišča na
področju objekta z vgradnjo globinskih anod ob instalacijah.
Za kontrolo stopnje korozije in meritev potenciala bo montirano stalno merilno mesto v
merilni omarici MO.
V coni eksplozijske nevarnosti se v sistem katodne zaščite vgradi ustrezna prenapetostna
zaščita in se izvedejo ustrezne ozemljitve.
Vgraditi je potrebno dve novi globinski anodni ležišči globine 15m in dve novi globinski anodni
ležišči globine 1,5m, ter jih priključiti na sistem katodne zaščite.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
46/57
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.17.2
47/57
Sistem katodne zaščite
Uporabili bomo raširitev sistema lokalne katodne zaščite, ki poda ekonomsko tehnično
optimalno rešitev in sicer:








usmernik katodne zaščite-obstoječe montiran v servisnom objektu
globinsko anodno ležišče
horizontalno anodno ležišče,
Naprava za merjenje stopnje korozije z GSM modemom za daljinski prenos podatkov,
stalno merilno mesto v omarici MO 3
trajna merilna sonda
prenapetostna zaščita
naprava za odvajanje izmenične inducirane napetosti
1.17.3
Izračuni
1.17.3.1
Globinska anoda
Specifična upornost zemljišča znaša 120 m (ocenjeno)
Ra =







2L
ln
2L
D
Ra
L
t
D

n
4t + 3L
4t + L
- ponikalna upornost anodnega ležišča,
- dolžina anodnega ležišča skupaj s koksom,
- pokritje anode,
- premer anode s koksom,
- specifična upornost zemljišča,
- število anod v ležišču.
Za dimenzije anodnega ležišča:
 L
 t
 D
= 3 m,
= 10 m
= 0,15 m
Znaša ponikalna upornost
 Ra
= 23,56 
Procent anodne napetosti za različne oddaljenosti od anode je razviden iz diagrama 3.9 AFK9.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
48/57
Pri priporočeni maksimalni anodni napetosti 10 V in anodni dolžini 3 m se oblikuje potencialni
lijak, ki dvigne potencial zemljišča na površini za več kot zahtevanih 0,5 V v krogu z radijem
ca. 15 m od lokacije anode.
Na osnovi zgoraj navedenih podatkov bomo s enim globinskim anodnim ležiščem in tremi
horizontalnimi anodnimi ležišči dosegli zaščito po principu HOT - SPOT za kompletno lokacijo
kompresorske postaje na območju tretjega agregata.
Anodno ležišče izvesti po principu LORESCO.
1.17.3.2
Izoš.max =
Zaščitni tok, anodna masa in življenjska doba
50
Umax
= 2.12 A
=
23.56
Ra
Pri maksimalni napetosti usmernika bo letna poraba anodne mase:
M = 0.2 x 2,12 x 1,1 = 0,466 kg
V našem primeru pri vgradnji 18 kg težkih FeSi anod v anodno ležišče bo minimalna
življenjska doba anodnega ležišča 77 let.
1.17.4
Končne električne meritve in vzdrževanje
1.17.4.1
Obseg končnih meritev




zaščitni potencial merjen proti referenčni Cu/CuSO4 sondi negativnejši od -0,85 V,
sprememba potenciala pa ON-OFF metodi meritve večja od 300 mV,
pravilna smer toka v merilni sondi - izstop, elektronskega toka iz umetne napake,
interference na tuje linije skladno s določili VDE 0150/8,15 (tuja linija je tudi plinovod po
izolacijski prirobnici).
1.17.4.2





Kontrola in vzdrževanje
Naprave katodne zaščite kontroliramo,
kontrola delovanja (izpad napajanja naprav, neprekinjenost tokokrogov),
Vizualna kontrola,
Vpliv na tuje linije,
Pri delih na strojnih instalacijah obvezno izklopiti katodno zaščito.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.18
49/57
ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO
Razširi se obstoječo telefonsko in računalniško omrežje. Obstoječi telefonski priključek in
prenosne poti za povezavo 3. agregata s centrom vodenja v Ljubljani so ustrezne.
Dobavi se nova računalniška oprema za avtomatsko delovanje, zagon in varno zaustavitev 3.
agregata. Zaradi pomanjkanja prostora v nadzornem objektu se predvidi izvedba UCP (unit
control panel) v glavnem pogonskem objektu (GPO).
Potrebna bo predelava oz. dopolnitev nadzornega sistema (prostor za nove omare).
Zamenjati je treba nadzorna sistema kompresorskih enot UCP, ker obstoječa ne podpirata
regulacije delitve bremena (load sharing). Dodati je treba Load Sharing Modul (v nadzorni
sistem ali v sklopu UCP jev). Predelati je treba nadzorni sistem postaje (station control
system). Predvidena nova kompresorska enota bo z »On Skid« krmilnim sistemom. Krmilnik in
V/I moduli so znotraj ohišja kompresorske enote.
Za potrebe vodenja je treba v DC dopolniti model in SCADA sistem. Posodobiti je treba
obstoječo opremo na KPK (kompresorske enote, UCP-ja, Turbotronic, Hima, SCS, ... ).
Za novo kompresorsko enoto se izvede novi ESD, pri tem bo potrebno zamenjati celoten
obstoječi ESD sistem.
1.19
SPLOŠNA NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU
Splošne zahteve za Ex opremo in izvedbo instalacij
Projekt PGD je namenjen izključno za pridobitev gradbenega dovoljenja (ne za izvedbo del)!
Projekt PGD je sestavljen v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne
dokumentacije. Projekt PZI (projekt za izvedbo) se izdela in kompletira po pridobitvi vseh
soglasij in pogojev soglasjedajalcev ter ustrezno dopolni z detajli in popisom materiala in del,
kot osnova za izvajanje del.
Izvajalca opozarjamo, da mora pri gradnji upoštevati določbe ZGO-1B, med drugem:
 imenovati mora odgovornega vodjo del, ki ima ustrezen strokovni izpit,
 voditi dnevnik o izvajanju del,
 poskrbeti za načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt in označitev gradbišča,
 ravnati se po dokumentaciji PGD, na osnovi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
 izvajati dela po projektu za izvedbo (PZI),
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
50/57
 pregledati predano PZI dokumentacijo pred pričetkom izvajanja del in zahtevati
odpravo domnevnih pomanjkljivosti po dogovoru z odgovornim projektantom; v kolikor
izvajalec opazi pomanjkljivosti v načrtih PZI šele mod izvajanjem del, ne more
bremeniti odgovornega projektanta za zamudo pri izvedbi, ker mu ZGO-1B nalaga
pregled dokumentacije tudi že pred izvedbo del,
 vgrajevati same tiste gradbene proizvode, ki imajo ustrezne listine o skladnosti ter
investitorju in nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o
pregledih in meritvah.
Investitorja opozarjamo, da se mora pred gradnjo seznaniti z vsebino in obvezami po ZGO-1B
in imeti pooblaščenega nadzornika, ki ga zastopa. Še posebej mora biti pozoren na naslednje:
 dela izvajati samo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in izključno po PZI
projektu,
 imeti sklenjeno z izvajalcem pisno pogodbo o gradnji,
 od izvajalca dobiti vse ateste in dokazila o kvaliteti vgrajenih materialov,
 naročiti pri projektantu izdelavo Projekt izvedenih del (PID), oziroma ga lahko naroči
pri drugem projektantu, v kolikor dobi pisno soglasje odgovornega projektanta tega
načrta; izdelava PID s strani drugega projektanta brez pisnega soglasja odgovornega
projektanta tega načrta se šteje za kršitev avtorskih pravic!
 po končanju del pridobiti Navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta, ki ga
izdela projektant za izvajalca del.
1.20
NAVODILA ZA IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ
1. Investitor je dolžan organizirati strokovni nadzor nad izvedbo elektroinstalacij pred
pričetkom del.
2. Izvajalec del mora pri izvedbi upoštevati veljavne tehnične predpise in normative za
tovrstne instalacije.
3. Izvajalec mora dela izvajati po projektu za izvedbo PZI! (Po projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja PGD se dela ne smejo izvajati, ker je nepopoln!)
Odstopanje od PZI projekta ni dovoljeno brez odobritve nadzornika!
Vsa odstopanja in spremembe glede na projekt PZI mora odobriti odgovorni projektant
pred izvajanjem!
4. Izvajalec del je dolžan, da dela izvede strokovno in kvalitetno.
Ves uporabljeni instalacijski material mora ustrezati IEC in VDE standardom.
Pred vgradnjo je izvajalec dolžan dostaviti nadzorni službi v potrditev ustrezne ateste
oziroma vzorce materiala.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
51/57
5. Vodnike je dovoljeno polagati samo vodoravno ali vertikalno. Podaljšanje vodnikov v
ceveh ni dovoljeno. Uporabljeni instalacijski pribor (cevi, doze...) mora biti prilagojen
načinu vgradnje (za v beton, podometno, za v gips stene, za v spuščene stropove)!
6. Na mestih, kjer so vodniki izpostavljeni mehanskim poškodbam, morajo biti mehansko
zaščiteni.
Pri prehodu skozi meje požarnih vektorjev je potrebno vodnike in kable ustrezno
tesniti s protipožarno maso.
7. V zemljo je dovoljeno polagati samo vodnike, ki so po standardu namenjeni za
polaganje v zemljo. (NYY-J...).
V vlažne prostore se mora vgraditi oprema v ustrezni zaščiti IP, tudi če projektant to ni
eksplicitno opredelil!
8. Polmer krivine kabla ne sme biti manjši od 15-kratnega premera kabla.
9. Pred vgradnjo mora izvajalec dostaviti nadzoru ateste proizvajalca stikalnih blokov.
Stikalne bloke je potrebno opremiti z oznakami iz projekta PZI in enopolno shemo
izvedenega stanja iz projekta izvedenih del PID.
Varovalke morajo biti označene z namembnostjo tokokrogov in jakostjo varovalnega
vložka, kar se izdela v obliki "tabele tokokrogov".
Vsi kabli morajo biti na izhodu iz stikalnega bloka označeni s tablicami, na katerih
mora biti oznaka za kabel in presek!
10. Nevtralni N in zaščitni vodnik PE sta vezana vsak na svojo zbiralko in sta glede na
sistem zaščite ločena ali združena šele v glavnem stikalnem bloku (sistem TN-C ali
TN-S).
Posebno pozornost je posvetiti spajanju zaščitnega vodnika na zaščitno zbiralk in na
ščitene kovinske mase.
Zaščitni vodnik mora biti rumeno-zelene barve!
Modra barva je rezervirana za ničelni vodnik in se ne sme uporabljati kot fazni vodnik!
11. Instalacija za izenačenje potencialov po standardu JUS N.B4.754 v objektu mora
povezati v eni točki na ozemljilo objekta:
glavni zaščitni vodnik, PEN vodnik, v kolikor obstaja (Udotika <50 V), temeljno ozemljilo,
kovinske vodovodne cevi, cevi, plinske instalacije, dvižne vode centralnega ogrevanja.
Povezave instalacije za izenačitev potencialov in strelovodne instalacije v več točkah
niso dovoljene.
12. Ob dokončanju elektromontažnih del mora izvajalec opraviti kontrolo in verifikacijo
lastnosti izvedenih el. instalacij v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za
nizkonapetostne električne instalacije (Ur. list SFRJ št. 53/88), ki se sestoji iz:
a.) Preverjanja s pregledom
- zaščita pred električnim udarom,
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
52/57
- ukrepi za zaščito pred razširjanjem ognja in termičnimi vplivi in trajno
dovoljene obremenitve,
- dovoljeni padec napetosti,
- izbira in nastavitev zaščitnih naprav,
- postavitev ustreznih stikalnih naprav,
- izbira opreme in zaščitnih ukrepov glede na zunanje vplive,
- identifikacija nevtralnega in zaščitnega vodnika,
- enopolne in krmilne sheme, napisne tablice v stikalnih blokih, oznake kablov,
- identifikacija tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme,
- povezave, stiki vodnikov, pregled ožičenja stikalnih blokov,
- dostopnost stikalnih blokov za potrebe obratovanja in vzdrževanja.
b.) Preizkušanja el. instalacij
- neprekinjenost zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za
izenačenje potencialov,
- meritev izolacijske upornosti instalacije,
- preizkus zaščite z ločevanjem tokokrogov,
- meritev upornosti tal in sten / v kolikor se to zahteva!
- preizkus funkcionalnosti el. instalacij.
13. Obveznosti izvajalca glede na dokumentiranje sprememb in odstopanj od PZI:
a.) Vsa odstopanja in spremembe glede na projekt PZI, ki so nastala med gradnjo,
morajo biti predhodno usklajena z odgovornim projektantom. Izvajalec je dolžan v
skladu z ZGO-1 tekoče evidentirati oziroma posredovati projektantom, da izvaja
sprotni vnos sprememb v PZI dokumentacijo .
Sprotno vnašanje sprememb v dokumentacijo kontrolira nadzor!
b.) Po dokončanju del mora posredovati projektantu za izdelavo PID-a meritve in vso
preostalo dokumentacijo o dejansko izvedenem stanju na objektu.
14. Dokazilo o zanesljivosti objekta
Na podlagi 92. člena ZGO-IGO-1 (Ur.list RS št. 110/2003) mora izvajalec po dokončanju
del izdati IZJAVO O ZANESLJIVOSTI OBJEKTA, ki se kompletira skupaj s TABELAMI
posameznih dokazil. Oblika je predpisana s "Pravilnikom o obliki dokazila o
zanesljivosti" (Ur.list RS - št.91/2003).
15. Za priključitev opreme, ki bo vgrajena v eksplozijsko nevarni coni je potrebno
predvideti prenapetostno zaščito v skladu z ATEX 100 in ATEX 137.
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
1.21
53/57
PREDPISI IN STANDARDI
Načrt je izdelan na podlagi projektne naloge, gradbenega načrta, namenov prostorov,
tehnološkega elaborata, projekta strojnih instalacij in izkaza požarne varnosti. Osnova za
projektiranje so bile tudi prostorsko programske opredelitve, lokacijska informacija in
projektni pogoji.
Vse instalacije so projektirane v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi, normativi
ter izjavami.
Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji predpisi, pravilniki in standardi:

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah (Ur. list RS
št. 41/2009);

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 28/2009);

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS št.
81/2007);

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008);

Tehnične smernice TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele, ki jih je izdalo
MOP;

Tehnične smernice TSG-N-002:2009 NN električne instalacije, ki jih je izdalo MOP,
razen:

o
V točki (3) poglavja 3.2.3 Dimenzioniranje vodnikov je iz tabele 1, standarda
JUS N.B2.752 prepisana vsebina z vsemi napakami, ki jih vsebuje ta tabela.
Naravna guma ni več uvrščena skupaj s PVC-maso (izolacijo), saj dovoljuje kot
najvišjo temperaturo le 60 °C. Napaka je tudi v besedilu 3. in 4. točke. Pravilni
zapis pri 3. točki se glasi: Mineralna (s PVC-plaščem ali brez njega, izpostavljen
dotiku (op. prev. oseb), pri 4. točki pa: Mineralna (brez plašča, ni izpostavljena
dotiku (oseb) in ni v stiku z gorljivim materiali).
o
Poglavje 4. Zaščita pred električnim udarom je sestavljeno po starem
neveljavnem standardu iz leta 2004. Medtem je izšel novi: SIST HD 60364-441: 2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije - 4-41. del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom (IEC 60364-4-41: 2005, spremenjen), ki je
bistveno spremenil strukturo in zahteve za varnost.
o
V poglavju 5.1 v točki (11) 4 je napačno navedeno, da se smejo za ozemljila
uporabljati betonske armature prednapetega betona, če je  > 10 mm (glej:
SIST HD 60364-5-54: 2007).
Standardi:
o
SIST HD 60364-1: 2008 - NN električne instalacije -1. del;
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
54/57
o
SIST IEC 60364 - NN električne instalacije (družina standardov);
o
SIST IEC 60439 - Sestavi NN stikalnih in krmilnih naprav (družina standardov);
o
SIST IEC 62440 - Električni kabli nazivne napetosti do 450/750 V (družina
standardov;
o
SIST IEC 60287 - Električni kabli - izračun tokovne obremenitve (družina
standardov);
o
SIST EN 12464-1 in 12464-2 - Svetloba in razsvetljava.
Uporabljena literatura:

Kaiserjev elektrotehniški priročnik;

Nizkonapetostne električne inštalacije - Mitja Vidmar;

Električne inštalacije, 3. predelana izdaja, 6. natis, Ivan Ravnikar; TZS 2007.
Ostali uporabljeni predpisi in standardi:

Zakon o graditvi objektov Ur. list RS št. 1 02/04, 14/05, 111/05,126/07)

Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS št. 66/04)

Zakon o standardizaciji (Ur. list RS št. 59/99)

Zakon o meroslovju (Ur. list RS št. 22/00)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99)

Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC), (Ur. list RS št. 132/06)

Odredba o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih
napetostnih mej (Ur. list RS št. 53/00)

Pravilnik o varnosti strojev (Ur. list RS št. 25/2006)

Seznam standardov k odredbi o varnosti strojev (Ur. list RS, št.53/00)

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS št. 18501/92)

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS št. 89/99)

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Ur. list RS, št. 89/99)

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. list RS, št.
89/99)
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
55/57

Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatskih postaj (Ur. list SFRJ, št. 13/78)

Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev (Ur. list SFRJ, št. 19/68)

Pravilnik o jugoslovanskih standardih za kable (Ur. list SFRJ, št. 42/79)

Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev pred požarom
(Ur. list SFRJ št. 74/90)

Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo pred statično elektrino (Ur. list SFRJ
62/73)

Pravilnik o listinah za sredstvo za delo (Ur. list SRS, št.26/88)

Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur. list RS, št. 1 02/00) 3

Standard SIST EN 60079-0:2006 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere
– 0. del: Splošne zahteve

Standard SIST EN 60079-1:2007 - Eksplozivne atmosfere – 1. del: Zaščita opreme z
neprodirnim okrovom "d"

Standard SIST EN 60079-2:2008 - Eksplozivne atmosfere – 2. del: Zaščita opreme z
nadtlakom "p"

Standard SIST EN 60079-5:2008 - Eksplozivne atmosfere – 5. del: Zaščita opreme s
polnjenjem s peskom "q"

Standard SIST EN 60079-6:2007 - Eksplozivne atmosfere – 6. del: Zaščita opreme s
potopitvijo v olje "o"

Standard SIST EN 60079-7:2007 - Eksplozivne atmosfere – 7. del: Povečana varnost "e"

Standard SIST EN 60079-11:2007 - Eksplozivne atmosfere – 11. del:Lastna varnost "i"

– 15. del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščito "n"

– 18 del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščitnim
zalivanjem z zalivno maso "m"

– 25. del: Lastnovarni sistemi

Standard SIST EN 60079-27:2006 - Električne naprave za potencialno eksplozivne
atmosfere – 27. del: Lastnovarna zasnova procesnega vodila (FISCO) in zasnova
nevžignega procesnega vodila (FNICO)
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
56/57

Standard SIST EN 60079-28:2007 - Električne naprave za potencialno eksplozivne
atmosfere – 28. del: Zaščita opreme in prenosnih sistemov z optičnim sevanjem

Standard SIST EN 1127-1:2008 - Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in
zaščita – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija

Pravilnik o tehniških normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad
1000V (Ur. list SFRJ, št. 4/74)

Pravilnik o tehničnih normativih za prevoz s transporterji s trakom v rudarstvu (Ur.list
SFRJ 152/73)

Pravilnik o tehničnih normativih za ventilacijske in klimatizacijske sisteme (Ur.list
SFRJ 38/89)

Standard SIST SIST EN 12464-1 2004 - Razsvetljava na delovnem prostoru -1. del:
Notranji delovni prostori

Standard SIST SIST EN 12464-2 2004 - Razsvetljava na delovnem prostoru - 2 del:
Delovna mesta na prostem

Standard SIST EN 1838 - Varnostna razsvetljava

Standard SIST 1013 - Požarna zaščita-Varnostni znaki-Evakuacijska pot, naprave za
gašenje in ročni javljalniki požara

Uredba o varovanju s tehničnimi sredstvi (Ur. list RS št. 35/98)

Standard SIST IEC 839-1-1 Alarmni sistemi -1.del: Osnovne zahteve - sekcija 1: Osnove

Standard SIST IEC 839-1-1 Alarmni sistemi - 1.del: Osnovne zahteve - sekcija 2:
Napajalne enote, testne metode in preizkusi

Standard SIST ISO 6790 - Oprema za požarno gašenje - Grafični simboli za požarne
načrte

Standard SIST EN 54-1 - Sistemi.za odkrivanje in javljanje požara

Standard SIST EN 54-2 - Oprema ;za kontrolo in indikacijo

Standard SIST EN 54-4 - Oprema za napajanje

VDS priporočila za avtomatske požarne alarmne naprave

Standard IEC 60364-4-41- Električne inštalacije zgradb - 4-41. del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom

Standard IEC 60364-4-43- Električne inštalacije zgradb - 4-43 del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtokom
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010
P1KPK3-6E/01A
57/57

Standard IEC 60364-5-523- Električne inštalacije zgradb - 5-523 del: Izbira in
namestitev električne opreme: Trajno dovoljeni toki v električnih napeljavah

Standard SIST EN 60204-1 - Električna oprema strojev

Standard SIST EN 292-1 in 292-2 - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja

Standard SIST EN 418 - Oprema za izklop v sili - Uporabnostni vidiki, načela
načrtovanja

Standard SIST EN 1037 - Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega ponovnega
vklopa

Standard SIST EN 1050 - Varnost strojev - Načela ocene tveganja

Standard SIST EN 954-1 - Varnost strojev - Splošne zahteve za načrtovanje

Standard SIST EN 1088 - Varnost strojev - Zaporne naprave, povezane z varovali

Standard SIST EN 981 - Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostnih ali
obvestilnih signalov

Standard SIST EN 60529 - Degrees of protection provided by enclosures (IP code)

Standard SIST EN IEC 62305-1 Zaščita pred delovanjem strele – del 1: Splošni principi

Standard SIST EN 62305-2 Zaščita pred delovanjem strele – del 2: Vrednotenje rizika

Standard SIST EN 62305-3 Zaščita pred delovanjem strele – del 3: Fizične škode na
stavbah in življenjska nevarnost

Standard SIST EN 62305-4 Zaščita pred delovanjem strele – del 4: Električni in
elektronski sistemi znotraj stavb
Datoteka:
Id. oznaka:
P1KPK3-6E9001A
Objekt:
Datum:
november 2010

C D P1KPK3-6E9001A Spr.:

Transcription

Similar documents

Tehnični list Ursa XPS N-V-L

KAJ MORAMO O VARNOSTI STROJEV VEDETI

DAN ODPRTIH VRAT KAKOVOSTI

Topla ravna streha na lahki konstrukciji

Varnostna navodila

Jeklene in aluminijaste konstrukcije

Brezvodni amonijak

LINIJSKI KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI / SIST

SIST/TC BBB

Cementol B Novi conc slo

7.2 elektromontažne risbe 10 kv celic

7.3 elektromontažne risbe generatorskega izvoda in