MAPA 5 NAČRT STROJNIH INSTALACIJ

1.
NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI
PODATKI O NAČRTU
MAPA 5
NAČRT STROJNIH
INSTALACIJ
vodovodna instalacija, ogrevanje,
prezračevanje
investitor
objekt
vrsta projektne dokumentacije
OBČINA SEMIČ
Štefanov trg 9, 8333 Semič
OŠ BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ
ENOTA VRTEC SONČEK
PZI
za gradnjo
Energetska sanacija objekta
projektant
NOM BIRO
projektiranje in svetovanje d.o.o.
sedež: Lovorova 8, 6000 Koper
biro: Ferrarska 10, 6000 Koper
tel. 05/ 631 40 66
fax. 05/ 631 40 67
email: info@nombiro.si
http://www.nombiro.si
žig in podpis
odgovorni projektant
Peter Blažek, univ.dipl.inž.str.
ident. št. pri IZS S-0960
žig in podpis
odgovorni vodja projekta
Jože Cugelj, univ.dipl.inž.arh.
žig in podpis
številka načrta
kraj in datum izdelave načrta
izvod
29/13
Koper, april 2013
12345
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
2.
KAZALO VSEBINE NAČRTA
1.
2.
3.
4.
5.
NASLOVNA STRAN NAČRTA
KAZALO VSEBINE NAČRTA
TEHNIČNO POROČILO
POPIS MATERIALA DEL IN OPREME
RISBE
Vodovodna instalacija, ogrevanje,
prezračevanje
list 1
Tloris kleti
M 1:50
list 2
Tloris pritličja
M 1:50
list 3
Tloris nadstropja
M 1:50
list 4
Shema vezave grelnika klimata in ogrevalnika
sanitarne vode
M 1:X
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
2
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
3.
TEHNIČNO POROČILO
IN IZRAČUNI
3.1. SPLOŠNO
Pri načrtovanju strojnih inštalacij in strojne opreme so bili uporabljeni sledeči predpisi,
mednarodni veljavni standardi, smernice in tehnični viri:
1. Zakon o varstvu pred požarom-ZVPoz-UPB) (Ur.l. RS št. 3/07)
2. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.
SFRJ št. 30/91)
3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o požarni varnosti v stavbah
(Ur.l. RS št. 83/2005)
4. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 56/99)
5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih
mestih (Ur.l. RS št. 89/99)
6. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/05, 33/08,
62/10)
7. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih (Ur.l. RS št. 83/05)
8. Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 102/04)
9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B) (Ur.l.
RS št.. 126/07)
10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C) (Ur.l.
RS št.. 108/09)
11. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS št. 55/2008)
12. Pravilnik o materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili (Ur.l. RS št. 36/2005)
13. Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.l. RS št. 14/1999)
14. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS št. 52/2010)
15. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca
(Ur.l. RS št. 73/00, 75/05, 34/08, 126/08, 47/10)
16. DIN 1988 (1-8) – vodovod
17. EN 12056 – kanalizacija
18. Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004)
19. DVGW Code of Practice W 551 – zaščita pred legionelo
20. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS št. 42/02)
21. SIST EN 13779_2007: Prezračevanje nestanovanjskih stavb – Zahtevane lastnosti
za prezračevalne naprave in klimatizirne sisteme
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
3
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
3.2. VODOVODNA INSTALACIJA
3.2.1. Interna vodovodna instalacija v objektu
Z načrtom strojnih instalacij je predvidena odstranitev obstoječega in vgradnja novega
ogrevalnika sanitarne vode vsebine 400L s prigrajeno toplotno črpalko zrak/voda.
Ogrevalnik sanitarne vode je predviden opremljen s cevno kačo za priključitev
sekundarnega vira ogrevanja.
TLAČNI PREIZKUS NOTRANJE VODOVODNE INSTALACIJE
Preizkusni tlak = dopusten maks. obratovalni tlak + 5 bar ≤ 15 bar (na najnižji točki
instalacije). Najnižji preizkusni tlak je 10 bar.
Sistem vodovoda z vijačnimi ali zatisnimi spoji, mora biti preizkušen na podlagi
standarda DIN 1988, del 2. Namen tlačnega preizkusa je prekontrolirati trdnost samega
fitinga, kot tudi možna puščanja. Pri tem je pomembna vizuelna kontrola vsakega
spoja, ker nezatisnjeni ali napačno zatisnjeni fitingi lahko tesnijo samo kratkotrajno.
Pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno izločiti (odklopiti) vse rezervoarje, naprave
in armature, kot so varnostni ventili in ekspanzijske posode, ki ne bodo podvrženi
tlačnemu preizkusu. Sistem je napolnjen s prečiščeno pitno vodo in odzračen. Med
tlačnim preizkusom je potrebno vizualno pregledati cevne priključke. Pozornost je
potrebno posvetiti izravnavi temperature okolice in temperaturi napolnjene vode. Zaradi
tega je potrebno upoštevati t.i. čakalno dobo po vzpostavitvi preizkusnega tlaka.
Preizkusni tlak se mora ponovno vzpostaviti na zahtevan nivo po zaključku čakalne
dobe.
Zahteve:
Za pravilno opravljene preizkuse je potrebno uporabljati samo instrumente, ki
omogočajo jasno odčitavanje kakršnekoli spremembe tlaka velikosti 0,1 bara.
Priprava:
− Vsi odseki sistema morajo biti podvrženi tlačnemu preizkusu.
− Merilec tlaka mora biti priključen na najnižji točki inštalacije. Popolnoma
izgotovljena inštalacija, vendar še ne zaprta (pokrita, prekrita, zametana,
zabetonirana, …), mora biti napolnjena s prečiščeno pitno vodo (paziti na zaščito
proti zmrzali) in odzračena. Ta postopek se lahko hitro in enostavno opravi s
pomočjo spojke za tlačni preizkus.
− Vodovodno inštalacijo preizkusiti s tlakom, ki je 1,5 krat večji od delovnega tlaka,
vendar ta ne sme biti manjši od 15 barov.
− Pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno zagotoviti, da se temperatura
napolnjene vode izravna s temperaturo okolice. Temperaturno izravnavo med
temperaturo okolice in temperaturo napolnjene vode je potrebno upoštevati s t.i.
čakalno dobo po vzpostavitvi preizkusnega tlaka. Po tej čakalni dobi se ponovno
vzpostavi zahtevani preizkusni tlak. Pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno
zapreti ventile pred in za elementom za pripravo tople vode ali vodnega
rezervoarja, da bi se inštalacija zavarovala pred preizkusnim tlakom.
− Predhodni preizkus:
− Preizkusni tlak je potrebno v 30 minutah dvakrat reaktivirati (ponovno
vzpostaviti), kar pomeni, da ga je potrebno reaktivirati na vsakih 10 minut.
− Preizkusni tlak ne sme pasti po izteku nadaljnjih 30 minut, za več kot 0,6 bar.
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
4
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
Glavni preizkus:
− Opravljen mora biti takoj po predhodnem preizkusu.
− Tlačni preizkus velja kot uspešno zaključen, če se preizkusni tlak po naslednjih 2
urah ne zniža za več kot 0,2 bar. Rezultat tlačnega preizkusa se vpiše v
»Zapisnik tlačnega preizkusa sistema vodovoda«, ki naj služi inštalaterju in
končnemu uporabniku kot dokazilo, da je bil preizkus res opravljen.
ZAKLJUČEK
Vsa oprema naj bo I. kvalitete in naj ima ustrezne ateste, oz. je izdelana po veljavnih
predpisih in standardih.
Pri izvajanju del je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev opreme, vse zakone,
pravilnike in priporočila iz predmetnega področja, kakor tudi iz varstva pri delu. Dela naj
izvajajo samo za to pooblaščene osebe in organizacije.
Pred izvedbo vseh posegov v konstrukcijo in gradbeni del objekta mora biti za ta dela
pridobljena pisna potrditev s strani odg. projektanta gradbenih konstrukcij in
odgovornega nadzornika za gradbena dela.
Investitor mora izvajalcu predočiti vsa soglasja soglasjedajalcev, ki jih je izvajalec pri
izvajanju dolžan upoštevati.
Za vsa odstopanja od projektne dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje
projektanta in nadzornega organa.
Vse važnejše cevovode in armature je potrebno opremiti z napisnimi ploščicami na
katerih je označena smer pretoka, odprto/zaprto,….
Po končani montaži instalacije je potrebno izvesti hladni tlačni preizkus, odpraviti
morebitne netesnosti in preizkus ponoviti dokler se ne odpravijo vse netesnosti. Po
končani tlačni preizkušnji se izvede še nastavitev in regulacija armatur.
Pred uporabo se vodovodno instalacijo dezinfecira z ustreznim dezinfekcijskim
sredstvom in po izpiranju pregleda vzorec na bakteriološko neoporečnost vode.
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
5
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
3.3. OGREVANJE IN HLAJENJE
Predvidena je izvedba nove veje na obstoječem ogrevalnem sistemu v kotlarni v kleti
objekta za napajanje grelnika klimatske naprave v nadstropju. Predvidena je izvedba
mešalnega kroga z obtočno črpalko in tlačno neodvisnim regulacijskim ventilom.
Predviden je cevni razvod iz srednje težkih črnih šivnih jeklenih cevi po DIN2440 iz
materiala St.33. Cevni razvodi so predvideni toplotni izolirani z dvostransko
parozaporno izolacijo iz sintetičnega kavčuka debeline 19mm. Odzračevanje nove
ogrevne veje je predvideno ob klimatski napravi z dvema odzračevalnima lončkoma
vsebine 2L. V sklopu zamenjave ogrevalnika sanitarne vode je predvidena priključitev
novega bivalentnega ogrevalnika sanitarne vode na obstoječ ogrevalni sistem.
TLAČNI PREIZKUS OGREVALNIH INŠTALACIJ (PO DIN 18380) – BREZ TALNEGA
OGREVANJA
Inštalater mora preveriti vodotesnost sistema ogrevanja po izvršeni vgradnji in pred
zapiranjem stenskih odprtin, stropnih in stenskih izrezov, kakor tudi pred izdelavo
estriha oz. drugega pokritja. Ogrevalni sistem mora biti popolnoma napolnjen z vodo
(polnjenje mora potekati počasi) in odzračen (paziti na zaščito proti zmrzali!).
Postopek polnjenja se lahko enostavno in hitro opravi, s pomočjo tlačne spojke za
preizkus.
Ogrevalni sistemi napolnjeni z vodo, morajo biti preizkušeni s preizkusnim tlakom, ki je
1,3 krat večji od celotnega skupnega tlaka (statični tlak), na katerikoli točki inštalacije,
vsekakor pa z min. 1 bar nadtlaka. Pri tem je potrebno uporabljati samo instrumente, ki
omogočajo jasno odčitavanje kakršnekoli spremembe tlaka velikosti 0,1 bara. Merilec
tlaka mora biti priključen, kjer je to možno, na najnižji točki inštalacije.
Pozornost je potrebno posvetiti izravnavi temperature okolice in temperaturi napolnjene
vode. Zaradi tega je potrebno upoštevati t.i. čakalno dobo po vzpostavitvi preizkusnega
tlaka. Preizkusni tlak se mora ponovno vzpostaviti na zahtevan nivo po zaključku
čakalne dobe.
Preizkus inštalacije poteka 2 uri. Padec tlaka po opravljenem preizkusu ne sme znašati
več kot 0,2 bara, prav tako se ne sme pojaviti nikakršno puščanje na samih spojih
(vizualna kontrola). Po opravljenem tlačnem preizkusu s hladno vodo, je potrebno
čimprej opraviti test sistema z najvišjo projektirano temperaturo z namenom ugotoviti,
ali sistem ostane vodotesen tudi pri najvišji temperaturi. Po ohladitvi sistema je
potrebno ponovno vizualno pregledati ogrevalne cevi in priključke, če so še vedno tesni
oz. da ne puščajo.
3.4. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA
SPLOŠNO
Vse prezračevalne in klimatizacijske naprave (klimati), namenjene za normalno
obratovanje stavbe, morajo imeti vgrajene prenosnike toplote za vračanje toplote
zavrženega ali odtočnega zraka pri gretju s temperaturnim izkoristkom nad 75%.
Prezračevalne naprave in klimatizacijske naprave so dimenzionirane tako, da je
specifična moč:
− dovodnega ventilatorja manjša od Pdo < 2,0 kW/(m3s) dovedenega zraka,
− odvodnega ventilatorja manjša od Pod < 1,25 kW/(m3s) odvedenega zraka.
Vsi ventilatorji klimatov so opremljeni z zvezno regulacijo števila vrtljajev in ustrezno
povezavo z regulacijo pretoka.
Klimatizacijske naprave so projektirane tako, da lahko izkoriščajo naravno hlajenje.
Zračna tesnost ohišja klimatizacijskih naprav mora biti po standardu SIST EN 1886
najmanj v razredu A.
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
6
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
Toplotna izolacija ohišja klimatizacijskih naprav s toplotno obdelavo zraka, nameščenih
na prostem, mora biti v razredu največ T3 oziroma TB3, za klimatizacijske naprave v
stavbah pa T4 oziroma TB4 po standardu SIST EN 1886.
Za klimate z rekuperatorjem preko katerih se odsesuje zrak kategorije ETA 3 (skladno
s standardom SIST EN 13779; 2007) je zaželen nadtlak na dovodni strani naprave
napram odvodni strani naprave. Rekuperator in naprava morata biti izdelana tako, da ni
možnosti mešanja odvodnega in dovodnega zraka.
Tesnost rekuperatorja mora biti testirana skladno z EN 308.
Razvodni sistem kanalov mora biti praviloma v notranjosti toplotnega ovoja stavbe.
Toplotna izolacija kanalov se mora izvesti v skladu z zadnjim stanjem gradbene
tehnike.
Po standardu SIST EN 1886 mora biti zračna tesnost vidnih kanalov s tlačno razliko do
150 Pa, ki potekajo znotraj toplotnega ovoja stavb, najmanj razreda A (f =
0,027*p0,65). Kanali zunaj toplotnega ovoja stavbe, vsi tlačni kanali zavrženega zraka
v stavbi in kanali v stavbi s tlačno razliko nad 150 Pa morajo biti razreda B (f =
0,009*p0,65).
Vsi kanali so izdelanih iz jeklene pocinkane pločevine, standardne debeline po SISTEN 1505.
Izolirajo se vsi dovodni kanali, zajemni in izpušni kanali. Odvodni kanali se ne izolirajo.
Izolacija prezračevalnih kanalov je predvidena z izolacijskimi ploščami z obojestransko
parozaporno izolacijo iz sintetičnega kavčuka oz. elastomerne pene s koeficientom
prehoda λ<0,034 W/m°K pri 0°C in upornostjo proti difuziji vodne pare μ>10000,
samougasljiva, stopnja zadimljenosti S2 po DIN EN 13501, debelina izolacije min. 19
mm.
Na kanalih je potrebno predvideti odprtine za čiščenje kanalov.
Vsi klimati se opremijo z dušilniki zvoka.
Za vse predvidene klimatske naprave je v projektu strojnih instalacij predvidena dobava
elektrokrmilnih omar vključno s kabelskimi povezavami vseh predvidenih tipalnih in
krmilnih elementov ter ventilatorjev v posameznem sistemu prezračevanja. V
elektrokrmilnih omarah je predvidena vgradnja namenskih predprogramiranih
elektronskih regulatorjev, ki krmilijo delovanje v odvisnosti od zunanje temperature in
trenutnih potreb prostorov ter glede na delovni čas uporabnika. Vsi klimati imajo
možnost povezave na CNS.
Proti zamrzovalna zaščita grelnikov bo dvojna, s kanalskim in tekočinskim zaščitnim
termostatom, ki pri padcu pod nastavljeno temperature za grelnikom odpre regulacijski
ventil, vklopi obtočno črpalko, zapre žaluzijo in izključi ventilator.
Skladno s študijo požarne varnosti se na prezračevalne kanale vgradijo požarne lopute
z elektromotornim pogonom ter s požarno odpornostjo min. EIS 30 (v objektu je
predvideno avtomatsko javljanje požara).
Na mejah med požarnimi sektorji se na prezračevalne kanale vgradijo požarne lopute s
požarno odpornostjo 90 min. (K90).
Na prezračevalne kanale se vgradijo revizijski pokrovi. Pokrovi naj se vgradijo v bližini
požarnih loput, da bo tako omogočena kontrola loput.
Požarne lopute morajo biti vezane na sistem javljanja požara in sicer tako, da se v
primeru javljanja požara aktivira požarna loputa v sektorju, v katerem je prišlo do
požarnega javljanja.
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
7
NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper
Na požarno centralo se mora prenesti signal o zaprtju posameznih požarnih loput. V
vsakem trenutku se mora preko zvočne in optične signalizacije razbrati, v katerem
požarnem sektorju je prišlo do aktiviranja požarnih loput.
V primeru aktiviranja požarnih loput se prekine delovanje klimatov.
Požarne lopute so opremljene s termičnim prožilom, vzmetjo ter el. pogonom. Požarne
lopute se zaprejo v primeru požara (preko požarne centrale ali samoproženja preko
termičnega prožila) ter v primeru prekinitve el. napajanja.
V prezračevalnih odvodnih kanalih na izhodih iz strojnic se montirajo vzorčne
komore/senzorji dima, ki so povezane s požarno centralo (v primeru požara se izklopi
prezračevalna naprava in zaprejo požarne lopute). Po »resetu« požarne centrale ne
sme biti avtomatskega vklopa klimatske naprave.
PREZRAČEVANJE OBJEKTA
Za prostore vrtca je predvideno prezračevanje prostorov s 100% svežim zrakom.
Klimat je opremljen s toplovodnim grelnikom za ogrevanje svežega zraka v zimskem
režimu obratovanja.
Klimati preko svoje regulacije omogočajo nočno hlajenje (tkim. free cooling). Koriščenje
te funkcije je smiselno, saj se objekt v nočnem času ohladi brez dodatnega hlajenja
(potrebna je le energija za transport zraka). Poleg tega je v nočnem času el. energija
cenejša zato je učinek hlajenja precejšen glede na vneseno energijo.
Svež zrak se večinoma dovaja v bivalne prostore medtem, ko se odpadni zrak odvaja
preko sanitarij in garderobe (posredno prezračevanje). Prezračevanje je zasnovano
tako, da so sanitarije stalno v podtlaku.
Dovod zraka v sanitarije in pomožne prostore bo urejen z ustreznim spodrezanjem
vrat, vratnimi rešetkami ali zidnih odprtin na meji med igralnico in sanitarijami.
DOVOD
Dovod svežega zraka je predviden z difuzorji ustreznih velikosti in karakteristik,
vgrajenimi v spuščeni strop.
ODVOD
Zajem odpadnega zraka je predviden s prezračevalnimi ventili (sanitarije) in difuzorji
(pisarne, garderobe) vgrajenimi v spuščeni strop.
Za povezavo med zračnim kanalom in distribucijskimi elementi se uporabi fleksibilne
toplotno in zvočno izolirane okrogle zračne kanale.
Dovodni in odvodni kanali potekajo v spuščenem stropu.
KLIMAT 1
Za prezračevanje je za dovod svežega zraka in odvod odpadnega zraka previden
klimat za notranjo montažo z rekuperatorjem z by-passom, ventilatorji s frekvenčno
reguliranimi el. motorji, integriranim toplovodnim grelnikom zraka, filtri zraka in
regulacijskimi žaluzijami. Klimat je predviden vgrajen v strojnici v nadstropju objekta.
Zajem svežega zraka in izpuh odpadnega zraka sta direktno na strehi preko
vremensko odpornih žaluzij iz pocinkane pločevine.
Vsi ostali podatki so razvidni iz načrtov, montažni detajli so predmet strokovnega
znanja izvajalca.
Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK
8