OP za OPN Trebnje 2012_3_16 b

Transcription

Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana
telefon 01 5187222, 01 5187223, 041 688928, 041 845639
telefaks 01 5187224
www.aquarius-lj.si
info@aquarius-lj.si
Okoljsko poročilo za OPN Občine Trebnje
Ljubljana, marec 2012
Naslov projekta:
Okoljsko poročilo za OPN Občine Trebnje
Datum izdelave:
november 2011, dopolnitev po mnenju marec 2012
Št. naloge:
1207 - 09 OP
Naročnik:
Občina Trebnje
Goliev trg 5
8210 Trebnje
Izvajalec:
AQUARIUS d.o.o. Ljubljana
Cesta Andreja Bitenca 68
1000 Ljubljana
Direktor:
mag. Martin Žerdin, univ. dipl. biol.
Odgovorna nosilka:
Barbara Jerman, univ. dipl. geog. in prof. zgod.
Sodelavci:
Lea Trnovšek, univ. dipl. biol.
Leonida Šot Pavlovič, univ. dipl. biol.
mag. Martin Žerdin, univ. dipl. biol.
Katja Vrabič, univ. dipl. inž. geol.
Podizvajalec:
Epi Spektrum d.o.o.
Strossmayerjeva ulica 11
2000 Maribor
Segmenti:
Kakovost zraka in podnebne spremembe
Obremenjenost okolja s hrupom
Odgovorni nosilec:
Boštjan Peršak, univ. dipl. fiz.
VSEBINA
I.
SPLOŠNO........................................................................................................................... 1
I.1
NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA .............................................................................. 1
I.2
VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA ............................................................................ 1
I.3
OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA POROČILA ......................... 6
I.4
ALTERNATIVE .................................................................................................................... 7
I.5
IZHODIŠČA .......................................................................................................................... 8
1.
2.
ZAKONSKA IZHODIŠČA .......................................................................................................... 8
SMERNICE SOGLASODAJALCEV .......................................................................................... 9
I.6
POMEMBNI PROJEKTI IN OSTALI VIRI ................................................................... 10
I.7
METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV.................... 10
I.8
OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA................................................................................ 11
II.
OPIS PLANA ................................................................................................................ 13
II.1 OPIS .......................................................................................................................................... 13
II.2 OBMOČJE OPN ...................................................................................................................... 47
II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA ............................................................. 48
II.4 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH Z
VPLIVI NA OKOLJE..................................................................................................................... 50
II.5 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA ............................................................................. 51
II.6 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ...................................................................................... 51
II.7 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI ...................................... 52
II.8 ODNOS DO DRUGIH PLANOV ........................................................................................... 53
III.
OKOLJSKA PRESOJA ................................................................................................ 63
III.1 VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA................................................... 64
1. KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE ................................................................ 65
2. VODA ............................................................................................................................................. 74
3. OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM.................................................................................. 94
4. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE ............................................................................................ 115
5. RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................................ 124
III.2 OHRANJANJE NARAVNIH VIROV ................................................................................ 129
1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA........................................................................................................... 130
2. GOZD ............................................................................................................................................ 140
3. MINERALNE SUROVINE........................................................................................................... 143
4. VODNI VIRI ................................................................................................................................. 147
III.3 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE ................................................................................... 156
1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA ............... 157
2. OBSTOJEČE STANJE.................................................................................................................. 157
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA ...................................................... 158
4. OMILITVENI UKREPI ................................................................................................................ 159
5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ............................................................................................ 159
III.4 OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI ................................................... 160
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA ...................................................... 179
III.5 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN KRAJINE .............................................. 199
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE ............................................................. 229
IV.
POLJUDEN POVZETEK .......................................................................................... 241
V.
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 272
PRILOGE:
Priloga 1: Prikaz Osnutka OPN
Priloga 1.1: Prikaz območij namenske rabe Osnutka OPN
Priloga 1.2: Prikaz planiranih infrastrukturnih sistemov in objektov Osnutka OPN
Priloga 2: Prikaz površinskih voda, vodovarstvenih območij in zajetij ter poplavnih in erozijskih
območij z Osnutkom OPN
Priloga 3: Informativni prikaz III. in IV. območij varstva pred hrupom
Priloga 4: Prikaz kmetijskih zemljišč, nadomestnih kmetijskih zemljišč ter gozdnih zemljišč z
Osnutkom OPN
Priloga 5: Prikaz varovanih območij narave, EPO in NV z Osnutkom OPN
Priloga 6: Prikaz enot in območij kulturne dediščine ter pomembnejših krajinskih območij z
Osnutkom OPN
Vse priloge, razen priloge 3, ki je nova, so priložene OP izdelanemu novembra 2011.
OP za OPN Trebnje
I. SPLOŠNO
I.1 NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA
Okoljsko poročilo je strokovno gradivo za celovito presojo, v katerem so opredeljeni, opisani in
ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja
in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na
katerega se plan nanaša (Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje
vplivov izvedbe planov na okolje, Uradni list RS, št. 73/05).
Celovito presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v postopku priprave plana, programa, načrta,
prostorskega ali drugega akta, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje (40. čl. Zakona o
varstvu okolja, Uradni list RS, št. 41/04, 20/06). MzKO je 27. 3. 2006 izdal odločbo št. 3540922/2006, v kateri navaja, da lahko OPN občine Trebnje pomembno vpliva na okolje. Glede na
navedeno smo v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana izdelali okoljsko poročilo.
I.2 VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA
V okoljskem poročilu (OP) so predstavljeni:
• podatki o planu;
• podatki o stanju okolja;
• okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana;
• ugotovljeni vplivi plana in možni omilitveni ukrepi;
• ocena in vrednotenje vplivov plana;
• predvideni načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana;
• poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.
Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavljajo izhodišča, ki
temeljijo na relevantnih zakonskih določilih. Pri opredelitvi izhodišč je zato preverjano upoštevanje
okoljskih ciljev, kakor so določeni v mednarodnih pogodbah, državnih izhodiščih, varstvenih ciljev na
območjih s posebnim pravnim statusom, smernic soglasodajalcev ter ostalih ciljev, opredeljenih v
okoljskih izhodiščih, programih in načrtih s področja varstva okolja ter v drugih pravnih aktih zaradi
uresničevanja načel varstva okolja ali trajnostnega razvoja.
Izbrani so okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo značilnostim okolja na območju priprave
plana. Okoljska presoja plana je narejena po posameznih segmentih okolja, pri vsakem obravnavanem
segmentu okolja so predstavljeni tisti cilji, ki se nanašajo na ta segment.
Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavljajo okoljska
izhodišča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih določilih in smernice nosilcev urejanja prostora. Na
podlagi okoljskih izhodišč in izkušenj smo s strokovnim vsebinjenjem (scoping) opredelili segmente,
na katere bi lahko obravnavan plan pri umeščanju v prostor strateško pomembno vplival. Ti segmenti
so presojani v OP. Izsledki vsebinjenja so razvidni iz spodnje tabele. V primeru, da je vpliv opredeljen
kot nepomemben, je v skrajnem desnem stolpcu podana obrazložitev opustitve nadaljnje presoje.
Tabela 1: Obrazložitev potrebe po presoji posameznih segmentov v OP
CILJ
III.1Varstvo okolja in človekovega zdravja
1.
Kakovost
zraka
in 1. Varstvo in izboljšanje kvalitete
bivalnega in delovnega okolja.
podnebne spremembe
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Opredelitev pomembnosti vpliva
z obrazložitvijo
Predvidenih je okoli 85,3 ha
gospodarskih con. Predvidene so
tudi cestne povezave v naseljih
Trebnje, Mirna, Dobrnič in Veliki
1
OP za OPN Trebnje
Gaber. Predvidenih je cca 37 km
novih cestnih povezav, od tega
večina v Trebnjem (okoli 32 km)
ter 4.6 km državnih cest.
2.
Vode
Površinske in podzemne
vode
1. Priključevanje obstoječih
objektov na že zgrajeno
kanalizacijsko omrežje in
načrtovanje novih kanalizacijskih
omrežij in čistilnih naprav.
2. Pri urejanju prostora in izvajanju
posegov v obvodnem prostoru se
upoštevajo varstveni pasovi
vodotokov.
3. Graditev v varstvenem pasu
vodotokov, na poplavnih in
ogroženih območjih ni dopustna.
Dosedanje retenzijske in poplavne
površine se ne smejo zmanjševati in
se vzdržujejo v naravnih razmerah.
3.
Obremenjenost okolja s
hrupom
1.
V
urbanih
naseljih
na
podeželju se spodbuja razvoj
delovnih mest in s tem
zmanjšuje
vsakodnevne
delovne migracije.
2.
Izboljšanje prometnih razmer
in mirujočega prometa.
Predlagamo naslednji cilj:
Zagotavljanje kvalitete bivalnega
okolja z ustreznim in racionalnim
umeščanjem hrupnejših dejavnosti.
4.
Elektromagnetno
sevanje
1. Dopolnjevane in izboljševanj
oskrbe z električno energijo v
Izvedba posega lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
Občina
načrtuje
novo
kanalizacijsko omrežje za naselja
Blato (del je že zgrajen), Dolenja
Nemška vas, Štefan, Studenec,
Čatež. Planirane so čistilne naprave
ČN Blato, ČN Dolenja nemška vas,
ČN Dobrnič, ČN Bič. Od
predvidenih
območij
nove
namenske rabe posegata v vodno in
priobalno zemljišče le dve območji.
Površinske vodotoke Temenico in
Mirno s pritoki tangira tudi
predvidena
komunalna
infrastruktura in sicer daljnovodi,
magistralni plinovod, lokalne ceste
in kanalizacija (Štefan, Žubina). Na
poplavna območja novoplanirana
raba ne posega, posega pa
infrastruktura, ki ima pridobljeno
vodno soglasje. Na območju, kjer
veljajo splošni protierozijski ukrepi
je predvidenih 120 ureditvenih
območij nove namenske rabe ter
infrastruktura.
Izvedba posega bi z ureditvami
lahko vplivala na izbrana cilja.
Spremembe
veljavnega
prostorskega načrta občine Trebnje,
ki lahko vplivajo na povečanje
obremenitev
s
hrupom,
so
predvsem širjenje stanovanjske
pozidave,
izgradnja
novega
cestnega omrežja ter umeščanje
novih proizvodnih con v prostor:
• novo stanovanjsko pozidavo na
124 območjih s skupno površino
198 ha.
• izvedbo novih zbirnih in
priključnih cest v skupni dolžini
približno 37 km ter izvedbo več
parkirišč. V OPN je predviden
izgradnja 4.6 km državnih cest
• širitev površin za proizvodno
dejavnost in gospodarske cone.
V OPN je predvidenih približno
85 ha novih površin za
proizvodne dejavnosti.
OPN predvideva nove električne
vode v skupni dolžini okoli 24,7
2
OP za OPN Trebnje
skladu z razvojem poselitve,
lokalno omrežje se postopno ureja
podzemno (v kabelski kanalizaciji).
PREDLAGAMO CILJ:
Smotrna
umestitev
poselitve,
posegov in dejavnosti v prostor
glede na obstoječe in predvidene
vire elektromagnetnega sevanja.
5.
Ravnanje z odpadki
1. Učinkovito ravnanje z odpadki.
km in 19 RTP oz TP postaj. Planira
se tudi 2x110kv daljnovod na
odseku RTP Grosuplje - RTP
Trebnje. Glede na obstoječi plan
varovalni koridorji daljnovodov 20
kV
tangirajo
stanovanjska,
območja, območja za turizem,
površine za centralne dejavnosti in
zelene površine v obsegu okoli 24
ha. OPN predvideva 54 ureditvenih
območij novoplanirane rabe, ki jih
tangirajo
varovalni
koridorji
obstoječih
in
predvidenih
daljnovodov napetosti 20 kV.
V osnutku OPN je navedeno, da bo
občina
urejala
odlagališče
odpadkov Globoko in sodelovala
pri skupnem urejanju regijskega
Centra za ravnanje z odpadki.
Spodbujala in izboljševala bo
sisteme
ločenega
zbiranja
odpadkov,
kompostiranja
in
reciklaže. Odstranjevala se bodo
nelegalna odlagališča odpadkov in
izvajali ukrepi za preprečevanje
novih nelegalnih odlagališč.
III.2
1.
Ohranjanje naravnih virov
1. Spodbujanje kmetijske
Kmetijska zemljišča
dejavnosti predvsem živinoreje in
vinogradništva in sadjarstva zaradi
ohranjanja značilne kulturne krajine
Dolenjske (preprečevati zaraščanje
kmetijskih zemljišč).
Na kmetijskih zemljiščih si
planirane naslednje površine in
območja:
• 257,79 ha je novih planiranih
stavbnih zemljišč, od tega na
površinah K1 je 199,09ha in
58,70ha na K2,
• 3 ha je grafično korigiranje
obstoječih
cest
in
ostale
infrastrukture, od tega na
površinah K1 je 0,55ha in 2,45
ha na K2,
• 46,28ha je vrisov stavbnih
zemljišč obstoječim stavbam, ki
imajo
gradbeno
dovoljenje
(ažuriranje stanja) na površinah
K1 je 33,38ha in 12,90ha na
površinah K2,
• 55,43ha je vrisov obstoječih
stavb (zidanice, kmetijski in
gospodarski
objekti)
s
pripadajočim
funkcionalnim
zemljiščem zaradi spremenjene
zakonodaje (ob morebitnem
poseganju v objekt bodo ti
objekti po novih predpisih
potrebovali
gradbeno
3
OP za OPN Trebnje
dovoljenje), od tega 5,35 ha na
K1 in 58,70 na K2.
• Po kmetijskih zemljiščih po
potekala tudi na novo predvidena
infrastruktura.
2.
Gozd
V OPN ni cilja, ki bi se nanašal na
gozdna zemljišča zato predlagamo
spodaj navede cilj:
1. Gospodarska, rekreacijsko ali
druga raba gozdov, ki ne ogroža
gozdnih ekosistemov.
3.
Mineralne surovine
1.
Usmerjanje
raziskovanje
naravnih virov
na območja
nahajališč mineralnih surovin ob
upoštevanju vseh okoljevarstvenih
predpisov.
2.
Optimizacija
izkoriščanja
mineralnih surovin v smislu
trajnostne rabe in upoštevanje
nosilne zmogljivosti okolja ter
sanacija opuščenih kopov.
4.
Vodni viri
1.
Varovanje
obstoječih
in
potencialnih vodnih virov skladno s
predpisom o zavarovanju vodnega
vira.
2. Izboljšave vodovodnega omrežja
in naprav.
Območja nove namenske rabe
(prevladuje Av, SS, LN in Z
namenska raba) in predvidena
infrastruktura (vodovod, RTP,
daljnovodi, plinovod, kanalizacija
in ceste) tangirajo cca 141,24 ha
gozdnih površin (glede na veljavni
plan).
Predvideno je širjenje kamnoloma
roženca Jersovec II. za 21,2 ha. Pri
ostalih
planiranih
območjih
mineralnih
surovin
gre
za
ažuriranje stanja v prostoru oz.
sanacijo
obstoječih
večinoma
nelegalnih kopov. Za 5,73 ha
območij mineralnih surovin se bo
namenska
raba
spremenila
večinoma v gozd (3,28ha) in druga
kmetijska zemljišča (2,20ha).
Na vodovarstveni pasovih vodnih
virov občine se v obstoječem stanju
nahaja okoli 44 območij urejanja
prostora,
na
planiranih
vodovarstvenih območjih pa pet
območij urejanja prostora. Na
vodovarstvenih
območjih
zavarovanih z Odlokom o varstvu
virov pitne vode v občini Trebnje
in
ukrepih
za
zavarovanje
kakovosti in količine vode (Ur.l.
RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se
načrtuje sprememba namenske rabe
za sedem območij urejanja. Od
novo predvidene infrastrukture na
vodovarstvena območja posega
vodovod Sajenice in cestno
omrežje.
Na
vodovarstvena
območja vaških vodnih virov
posegata 2 ureditveni območij
novoplanirane
rabe.
Občina
načrtuje novo vodovodno omrežje
za naselja Hudeje, Sajenice,
Mekote-Medvedjek,
Studenci.
Planirana je izgradnja vodohrana v
naselju Pekel ter tri nova
vodovarstvena območja.
4
OP za OPN Trebnje
III.3
Svetlobno onesnaževanje
1. Obstoječo razsvetljavo cest in
javnih površin prilagoditi Uredbi o
mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
V OPN je predvideno prilagajanje
obstoječe razsvetljave cest in javnih
površin v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih
svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list
RS, št. 81/07, 109/07).
III.4 Ohranjanje narave in biotske pestrosti
Cilja, predlagana s strani
1.
Rastlinstvo in živalstvo
izdelovalcev OP:
1. Spodbujanje ohranjanja biotske
raznovrstnosti, naravnih
vrednot in naravnih procesov
kot bistvenih sestavin
kakovostnega naravnega
okolja.
2.
2.
3.
Varovana
narave
Ekološko
območja
vrednote
območja
in
pomembna
naravne
Zagotavljanje ustrezne
vključitve biotske
raznovrstnosti in naravnih
vrednot v gospodarjenje z
naravnimi viri in prostorom.
Cilj predlagan s strani izdelovalcev
OP:
1. Ohranjanje ugodnega stanja
biotske raznovrstnosti s poudarkom
na kvalifikacijskih vrstah in HT na
varovanih območjih.
Cilj predlagan s strani izdelovalcev
OP:
1. Ohranjanje naravnih vrednot in
preprečevanje zmanjševanja
biotske raznovrstnosti ter ohranitev
naravnega ravnovesja na EPO.
Na območju pobud, kjer se bo
vršila gradnja, bodo uničeni tam
prisotni habitatni tipi, rastlinske
vrste in manj mobilne živalske
vrste.
Na območju občine je šest
posebnih varstvenih območij –
območij Natura 2000, zavarovanih
območij in enot narave v občini
Trebnje ni. Na območju pobud, kjer
se bo vršila gradnja, bodo uničeni
tam
prisotni
kvalifikacijski
habitatni tipi in vrste.
Na območju občine Trebnje se
nahaja sedem ekološko pomembnih
območij. Na območju Občine
Trebnje je 42 naravnih vrednot in
58 naravnih vrednot – jam. Plan s
spremembami posega v večje
število naravnih vrednot in EPO.
III.5 Ohranjanje kulturne dediščine in krajine
1. Ohranitev kulturnih spomenikov
1.
Kulturna dediščina
v občini in ohranjanje kakovostnih
prvin kulturne dediščine s
prostorskimi akti in z drugimi
spodbujevalnimi ukrepi.
2. Spodbujanje prenove vaških
jeder in drugih območij skladno z
34 ureditvenih območij nove
namenske rabe posega na 21 enot
kulturne dediščine. Pri tem gre za
poseganje v vplivno območje dveh
kulturnih spomenikov, poseganje v
sedem
arheoloških
najdišč,
poseganje v dvanajst vplivnih
območij stavbne dediščine (v
5
OP za OPN Trebnje
vrednotami ohranjanja kulturne
dediščine.
2.
Krajina
1. Ohranjanje identitete kulturne
krajine, mestnega oz. trških jeder in
vaških jeder, še posebej območij
prepoznavnih naravnih vrednot
Mirenske doline in doline
Temenice.
glavnem sakralne).
Predvidene spremembe plana so
večinoma
skoncentrirano
v
krajinsko
podenoto
Dolina
Temenice. Več sprememb, ki
posegajo v odprto krajino, je
predvidenih še v Dolini Mirne in
Krških goricah. Na območju
Mirenske doline, ki je opredeljena
kot
krajinsko
območje
s
prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni se nahaja 12
ureditvenih
območij
nove
namenske rabe in infrastrukturni
objekti.
Na podlagi vsebinjenja so v okoljskem poročilu obravnavani naslednji segmenti:
I. Varstvo okolja in človekovega zdravja
1. Podnebne spremembe in kakovost zraka
2. Voda
3. Obremenjenost okolja s hrupom
4. Elektromagnetno sevanje
5. Ravnanje z odpadki
II. Ohranjanje naravnih virov
1. Kmetijska zemljišča
2. Gozd
3. Mineralne surovine
4. Vodni viri
III. Svetlobno onesnaženje
IV. Ohranjanje narave in biotske pestrosti
1. Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
2. Varovana območja narave (Natura 2000, zavarovana območja)
3. EPO in naravne vrednote
V. Ohranjanje kulturne dediščine in krajine
I.3 OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA POROČILA
OPOZORILO O UPOŠTEVANJU PREDLOGOV POSEGOV
OP obravnava vplive ureditvenih območij novoplaniranih površin namenske rabe in vplive
novoplanirane infrastrukture, ki so navedeni v tabeli 2 v poglavju opis plana. OPN namreč zajema tudi
ažuriranje sedanjega stanja namenske rabe (evidentiranje stavbnih zemljišč obstoječim stavbam,
evidentiranje obstoječih stavb – zidanice, kmetijski in gospodarski objekti s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem zaradi spremenjene zakonodaje) in infrastrukture (evidentiranje obstoječih
cest oz. korigiranje dosedanjega grafičnega stanja infrastrukture).
6
OP za OPN Trebnje
OPOZORILO O POTEKU IZDELAVE PRIČUJOČEGA OKOLJSKEGA POROČILA
Izdelava OP za pridobitev mnenj o ustreznosti
Osnutek OPN so julija 2009 izdelali v podjetju URBI d.o.o. Ljubljana. Septembra 2009 smo v podjetju
Aquarius d.o.o. Ljubljana izdelali obstoječe stanje za OP za OPN Trebnje. Maja 2010 je bil osnutek
OPN dopolnjen glede na smernice nosilcev urejanja prostora. V podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana
smo julija 2010 izdelali Osnutek OP za OPN Trebnje. Izdelovalci OP smo namreč ugotovili, da so bile
pri izdelavi OPN smernice le delno upoštevane. Poleg tega grafični del osnutka OPN ni bil pripravljen
na način, da bi se dalo iz njega natančno opredeliti do načrtovanih ureditev. Zaradi navedenega je bil
Osnutek OP izdelan na način podajanja splošnih vplivov in bistvenih omilitvenih ukrepov. Osnutek
OPN je bil ponovno dopolnjen po usklajevalnem sestanku med izdelovalcem OP in izdelovalcem OPN
avgusta 2010 in septembra 2010.
Javna razgrnitev
Od 6. 9. 2010 do 24. 9. 2010 je potekala neformalna javna razgrnitev OPN Trebnje v KD v
Šentlovrencu, KD na Mirni, KD v Dobrniču, Gasilskem domu v Dolenji Nemški vasi ter v CIK
Trebnje.
Mnenja o ustreznosti OP
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje je v dopisu št. 35409-245/2009/10 z dne 6.1.2011
podal mnenje o ustreznosti OP za OPN Občine Trebnje in na Dodatek za varovana območja (Aquarius
d.o.o. Ljubljana, oktober 2010). Ministrstvo je podalo mnenje, da v OP ni bila podana ustrezna ocena
vplivov na okolje in niso bili podani ustrezni omilitveni ukrepi z vidika zagotavljanja poplavne
varnosti, z vidika varstva človekovega zdravja ter z vidika varstva narave (pridobljena so bila mnenja
Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor št. 123-09/1649-10/NP-167/4/09 z dne 16. 12. 2010 in
ZRSVN št. 6-II-494/2-O-10/AŠP z dne 7. 12. 2010). Dne 1. 3. 2011 je na Uradu za upravljanje z
vodami potekal sestanek v zvezi z zahtevami MzKO- CPVO iz mnenja o ustreznosti OP. Gospod Pajk
iz Urada za upravljanje z vodami je dejal, da Občini Trebnje ni potrebno izdelati Karte razredov
poplavne nevarnosti, temveč naj se v PIP dodajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v poglavju III.1
Varstvo okolja in človekovega zdravja, podpoglavju 2. Voda/ 2.4. Omilitveni ukrepi. Ga. Lenardič iz
MzKO - CPVO je bila v telefonskem pogovoru seznanjena s sklepi sestanka in se je z njimi strinjala.
Dopolnitev OP po pridobitvi mnenj o ustreznosti, pridobljenimi decembra 2010 in januarja 2011
Okoljsko poročilo je bilo prvič dopolnjeno z zahtevami iz mnenj o ustreznosti ZRSVN, MzKO DP in
ZZVMB, pridobljenimi decembra 2010 oz. januarja 2011.
Dopolnitev OP po pridobitvi mnenj o ustreznosti, pridobljenimi januarja in februarja 2012
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, je pridobil mnenja
Ministrstva za zdravje (št. 123-09/1649-12/NP-167/8/09 z dne 31. 1. 2012), Agencije RS za okolje,
Urada za upravljanje z vodami (št. 35001-26/2012-2 z dne 17. 2. 2012, prejetem 21. 2. 2012) in
Zavoda RS za varstvo narave (št. 6-11-494/4-0-10/AŠP z dne 27. 1. 2012) na OP in Dodatek za
varovana območja, ki sta bila oddana januarja 2011. Mnenje Ministrstva za zdravje je bilo negativno
in je zahtevalo dopolnitve, mnenja ostalih nosilcev urejanja prostora pa so bila pozitivna. Pričujoče
poročilo je bilo tako ponovno dopolnjeno na osnovi mnenja Ministrstva za zdravje.
I.4 ALTERNATIVE
OPN je izdelan v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in ni izdelan
v variantah. OPN je zasnova dolgoročnega prostorskega razvoja občine in usmeritev za njeno
7
OP za OPN Trebnje
uresničevanje. Z OPN so določene prostorske ureditve ter podane usmeritve za pripravo izvedbenih
aktov občin oziroma njihove spremembe in dopolnitve.
Poleg tega so bile iz OPN izločene spremembe tudi na osnovi smernic nosilcev urejanja prostora.
Predvsem so to pobude oz. spremembe plana, ki bi posegale v varovana območja narave, naravne
vrednote, gozdne površine, vodno in priobalno zemljišče, poplavna in vodovarstvena območja ter na
najboljša kmetijska zemljišča. Med njimi gre za opustitev pobude za letališče, kinološki poligon,
zmanjšanje površine za golf igrišče, stanovanjska območja itd.
I.5 IZHODIŠČA
Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavlja Uredba o
okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje
(Uradni list RS, št. 73/05) in izhodišča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih določilih. Pri opredelitvi
izhodišč je zato preverjeno: upoštevanje okoljskih ciljev, kakor so določeni v državnih izhodiščih
(NPVO, SPRS, operativni programi), varstvenih ciljev na območjih s posebnim pravnim statusom,
smernic soglasodajalcev ter ostalih ciljev, opredeljenih v okoljskih izhodiščih, programih in načrtih s
področja varstva okolja ter v drugih pravnih aktih zaradi uresničevanja načel varstva okolja ali
trajnostnega razvoja.
1.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
ZAKONSKA IZHODIŠČA
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1)
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 - ZKZ-UBP1)
Zakon o gozdovih (Uradni list RS, 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO1,115/06, 110/07)
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07,
29/09)
Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07)
Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – ZRud-UPB1, 68/08 – ZRud-B)
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (Uradni list RS št.
72/98)
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter
njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99)
Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96)
Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06, 17/08)
Zakon o ratifikaciji sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (Uradni list RS, št. 102/03)
Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Malteška konvencija)
(Uradni list RS, št. 24/99)
Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje (Uradni list RS, št. 73/05)
Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list
RS, št. 78/06, 72/07)
Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No.176,
Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradni list
RS, št. 74/03)
Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka
/revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega
zraka iz leta 2005/, sklep vlade 04.01.2007
Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, sklep vlade 20.12.2006
Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij v zrak za določene snovi (NEC
direktiva)
Operativni program oskrbe s pitno vodo, sklep vlade 24.08.2006
8
OP za OPN Trebnje
•
•
•
Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za leto
2004 do 2008
Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS)
Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in
programov na okolje
2. SMERNICE SOGLASODAJALCEV
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Direktorat za prostor, št. 35017-52/2006/4
z dne 12.03.2007
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Direktorat za prostor, št. 3501645/2008/17 z dne 24.08.2009
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami št. 35001503/2009 z dne 10.09.2009
GOP d.o.o. Mirna, upravljavec skupne CČN Mirna št. scčn-sogl-09-32 z dne 08.09.2009
Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-2/5-O-07/AŠP z dne 14.03.2007
Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-318/11-P-09/AŠP z dne 21.3.2011
Ministrstvo za kulturo, št. 3501-1/2007/4 in 3501-1/2007/3 z dne 09.03.2007
Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/12 z dne 2.11.2009
Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/18 z dne 18.2.2011
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 350-171/2006/4 in 350-171/2006/3 z dne
16.02.2007
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št.
3401-13/2007/2 z dne 15.02.2007
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št.
350-171/2006/10 z dne 14.12.2009
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize št. 35001-54/2009 z
dne 11.08.2009
Slovenske železnice, Področje za nepremičnine št. 1.6 ZK – 620/09SM z dne 26.08.2009
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo št. 350-2/2009-325 z dne 7.10.2009
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve št. 350-342/2009 z dne 31.08.2009
Ministrstvo za obrambo, Direktorat RS za zaščito in reševanje št. 350-347/2009 z dne 08.09.2009
Zavod RS za blagovne rezerve št. 1788-01/VŠ z dne 12.08.2009
Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-04/07 z dne 15.03.2007
Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-11/2009 z dne 24.08.2009
Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-04/07 z dne 15.03.2007
Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-10/09 z dne 25.09.2009
ELES, ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o., št. 5620/532/iub z dne 04.08.2009
Elektro Ljubljana, d.d., št. 2148/09-DM/SP z dne 11.09.2009
Zavod za ribištvo, št. 420/321/2009/2 z dne 17.11.2009
Pri izdelavi OP je preverjeno upoštevanje zgoraj naštetih smernic nosilcev urejanja prostora.
Osnutek OPN se je do maja 2010 delno uskladil s smernicami nosilcev urejanja prostora ter nato še po
usklajevalnem sestanku med izdelovalcem OP in OPN avgusta 2010 in septembra 2010. V primeru, ko
smo ugotovili, da v osnutku OPN smernice niso v celoti upoštevane, smo predlagali omilitvene
ukrepe. Omilitvene ukrepe je potrebno pri dopolnitvi OPN v celoti upoštevati, v nasprotnem primeru
so vplivi plana na segment bistveni (ocena D ali E).
9
OP za OPN Trebnje
I.6 POMEMBNI PROJEKTI IN OSTALI VIRI
•
•
•
•
•
Odlok o občinskem prostorskem načrtu – OPN občine Trebnje – osnutek: tekstualni in grafični del
( Urbi d.o.o., julij 2009),
Odlok o občinskem prostorskem načrtu – OPN občine Trebnje – delovni osnutek: tekstualni in
grafični del (Urbi d.o.o., april 2010),
Odlok o občinskem prostorskem načrtu – OPN občine Trebnje – osnutek: tekstualni in grafični del
(Urbi d.o.o., avgust, september 2010),
Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča – dopolnitev februar 2010 (Urbi d.o.o., februar
2010),
Pojasnila in utemeljitve planerja na predlagane spremembe namenske rabe površin iz osnutka OPN
Občine Trebnje na podlagi dopolnjenih smernic Zavoda za gozdove (Urbi d.o.o., september 2009).
Ostala strokovna literatura in viri so našteti v poglavju viri in literatura.
I.7 METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV
Metodologija presojanja prostorskega plana izhaja iz predpostavke, da z ustreznim prostorskim
položajem dejavnosti lahko prispevamo k zmanjšanju obremenitve okolja zaradi novih
dejavnosti/posegov.
Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril
vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje
vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Vplivi so lahko: neposredni, daljinski,
kumulativni in sinergijski, kratkoročni, srednjeročni, dolgoročni, trajni in začasni.
Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja.
Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe
plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.
Po času trajanja lahko ločimo kratkotrajne vplive (pretežno v času gradnje) in dolgotrajne (pretežno v
času obratovanja).
Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na
izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so načrtovani
ali se izvajajo na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima več
posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali več posegov istega plana vpliv, katerega
učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.
Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti večji od vsote posameznih vplivov.
V primeru bistvenih vplivov načrtovanega plana je preverjena možnost omilitve le teh. Navedeni so
ustrezni omilitveni ukrepi. Za posamezen ukrep je navedena izvedljivost, izvajalec in nadzor.
Vsi obravnavani segmenti okolja so bili ocenjeni glede na značaj vpliva. Metodologija ugotavljanja
ciljev in kazalcev plana na posamezne segmente okolja sledi v Uredbi o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje predlaganem vrstnem redu.
Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v
skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv
10
OP za OPN Trebnje
B – nebistven vpliv
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
D – bistven vpliv
E – uničujoč vpliv
X – ugotavljanje vpliva ni možno
Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z C ocenjujejo vplivi, ki se dosegajo ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita,
da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.
I.8 OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA
Varovalni gozdovi
Na območju občine se nahaja 3.070,02 ha varovalnih gozdov SZ od zaselka Fužina, ki so bili določeni
z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05,56/07,
29/09).
Slika 1: Varovalni gozd v občini Trebnje (vir: ZGS)
Varstvena območja varovanih vodnih virov
Na območju občine je 10 vodnih zajetij s pripadajočimi vodovarstvenimi območji, iz sosednje občine
Žužemberk pa sega vodovarstveno območje s tretjim režimom varovanja zajetja Gk-1/93 v občino
Trebnje. Območja so zavarovana z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za
zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02).
Poleg tega v občini obstajajo vaški vodovodni sistemi, katerih zajetja imajo v obstoječem planu, glede
na Strokovne podlage, zarisano vodovarstveno območje, vendar niso pa zavarovani z Odlokom.
11
OP za OPN Trebnje
Poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja
Poplavna območja
506,01 ha površine občine sodi v poplavna območja (299,42 ha redka območja poplavljanja, 206,59 ha
katastrofalna območja poplavljanja). Poplavna območja se nahajajo ob reki Temenici in njenemu
pritoku (hudournik ob naselju Šentlovrenc) ter ob reki Mirni.
Erozijska območja
Na hribovitejšem SV območju občine in zahodno od naselja Trebnje so predvideni običajni
protierozijski ukrepi.
Varovana območja narave
Zavarovana območja
Na območju občine se ne nahajajo zavarovana območja oz. enote.
Natura 2000
Na območju občine je šest posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000:
• Vejar (SI3000056)
• Vrhtrebnje – Sv. Ana (SI3000057)
• Šumberk (SI3000058)
• Mirna (SI3000059)
• Čatež (SI3000143)
• Koprivnica (SI3000185)
Zavzemajo površino 1.842,96 ha oz. 9,47 % površine občine.
EPO in naravne vrednote
EPO
Na območju občine je sedem ekološko pomembnih območij:
• Temenica (62300)
• Vejar (65400)
• Mirna (65500)
• Vrhtrebnje (65700)
• Šumberk (66200)
• Koprivnica (66500)
• Čatež (68400)
Zavzemajo površino 3.070,02 ha oz. 15,77 % površine občine.
Naravne vrednote
Na območju občine se nahaja 42 naravnih vrednot (območij in točk) in 58 naravnih vrednot – jam.
Zavzemajo površino 1.211,24 ha oz. 6,22 % površine občine. Od pričakovanih naravnih vrednot se na
območju občine nahajajo tri: Jersevec, Kraške piramide, Karbonati.
Zavarovana območja kulturne dediščine
Na območju občine se nahaja 266 evidentiranih območij KD. Površina pod varstvenim režimom
kulturne dediščine znaša 787,66 ha.
12
OP za OPN Trebnje
II.
OPIS PLANA
II.1 OPIS
Kratek opis plana je povzet po osnutku Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje, ki so
ga julija 2009 izdelali v podjetju URBI d.o.o. Ljubljana ter dopolnili v avgustu 2010 in septembru
2010.
STRATEŠKI DEL OPN OBČINE TREBNJE
Cilji prostorskega razvoja občine
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Trebnje so:
1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe
zaposlitve in bivanja,
2. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti,
storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,
3. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejših lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in
površinami za bivanje,
4. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za
bivanje,
5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi
povezanih spremljajočih dejavnosti,
6. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne
infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
7. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve
na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
8. razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
9. varovanje vodnih virov,
10. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne
dediščine,
11. spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč in stavbnega
fonda v naseljih,
12. razvijanje kolesarskih, peš in drugih vzdolžnih rekreacijskih povezav med posameznimi območji
aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
13. omejevanje velikih nakupovalnih središč na obrobju naselij, ki bi neustrezno vplivali na razvoj
male trgovine v naseljih,
14. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v
jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na njihovem obrobju,
15. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij
poselitve,
16. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
17. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
18. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.
Zasnova prostorskega razvoja občine
Prednostna razvojna območja so v naseljih Trebnje, Mirna, Veliki Gaber, Dobrnič. Za ta naselja se
izdelajo urbanistični načrti. Funkcijsko omrežje naselij v občini Trebnje tvorijo: občinsko središče je
mesto Trebnje, pomembnejša lokalna središča so naselja Mirna, Veliki Gaber, Dobrnič, lokalni
središči sta naselji Čatež in Šentlovrenc.
Občinsko središče: mesto Trebnje se bo še naprej razvijalo kot občinsko središče in krepilo svojo
vlogo v omrežju naselij. Dejavnosti občinske ravni so: upravne funkcije lokalne skupnosti in nekatere
funkcije upravne enote, oskrbne funkcije na občinski ravni, predšolsko varstvo, osnovno
13
OP za OPN Trebnje
izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za
starejše občane, prostori za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale s
kulturnim domom, športno rekreacijskim parkom in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
Pomembnejša lokalna središča so naselja Mirna, Veliki Gaber in Dobrnič, ki imajo dejavnosti za
osnovno oskrbo, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti in pošto.
Mirna po opremljenosti odstopa od drugih dveh naselij, sedaj ima že zdravstveno postajo, lekarno in
banko. V naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti in turistične ponudbe. Lokalni
središči sta naselji Čatež in Šentlovrenc: planirana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih
dejavnosti. Lokalno oskrbno središče obsega dejavnosti za osnovno oskrbo, osnovno izobraževanje in
prostor za kulturne dejavnosti. V lokalnih središčih se bodo sedanje funkcije krepile predvsem v
smislu kakovosti, novih centralnih dejavnosti (pošta, banka...) in turistične ponudbe. Za mesto Trebnje
in naselja Mirna, Veliki Gaber in Dobrnič se pripravi urbanistični načrt.
Primarne prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod-zahod; to so avtocesta
Ljubljana-Zagreb in državna (regionalna) cesta Ljubljana-Novo mesto. Regionalne povezave v prečni
smerni potekajo od Trebnjega na SV proti Mirni in Sevnici, na JV proti Mirni peči, na S proti Čatežu,
na J pa proti Dobrniču in Žužemberku. Planirane so izboljšave regionalnih prometnih povezav.
Železniška proga povezuje Trebnje proti zahodu z Ivančno Gorico in Ljubljano, proti SV z Mirno in
Sevnico, proti JV pa z Mirno pečjo in Novim mestom.
Pomembni območji prepoznavnih naravnih vrednot sta Mirenska dolina in dolina Temenice. Druga za
občino pomembna razvojna območja so vezana na naravne vire in so območja pridobivalnih prostorov
mineralnih surovin: Jersovec II in Vrhpeč.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Zasnova prometne infrastrukture
Z dograditvijo AC odseka Pluska-Ponikve-Hrastje bo zaključena AC povezava skozi občino ter
dograjeno omrežje državnih regionalnih povezav. Avtocestna povezava poteka v smeri vzhod-zahod
približno po sredini občine. Državne regionalne povezave potekajo v smeri vzhod-zahod v istem
koridorju kot AC. Prečne državne regionalne povezave potekajo v smeri proti SV proti Mirni, na JV
proti Mirni peči. Povezavi na sever na Čatež in na jug na Dobrnič in Žužemberk sta prav tako
regionalnega značaja, vendar po standardu in prometni pomembnosti nekoliko nižje ravni kot
povezavi na Mirno in Mirno peč. Z nadaljnjim razvojem se bosta povezavi zboljševali, tako da se bo
izboljšala prometna dostopnost območij ob teh koridorjih. Skozi občino poteka tudi železnica Ivančna
Gorica–Trebnje–Mirna in Trebnje–Novo mesto. Železniško omrežje ostaja v bodoče v istem
koridorju. Primernost tirnega prometa za javni potniški promet nakazuje izboljšavo urejenosti
postajališč na železniški postaji. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je
prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj. Lokalno prometno omrežje je v občini relativno
dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naselij se za izboljšanje prometne
dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto
parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti
prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in
dosedanjih procesov, se s tem prostorskim aktom nova poselitev planira s sočasnim načrtovanjem
prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti.
V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova
za urejanje teh območij. V Trebnjem, Mirni, Dobrniču in Velikem Gabru, kjer so planirana večja
razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena
območja v integralno povezano prometno omrežje. Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih
so:
• nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve,
• umirjanje prometa,
• omejevanje motornega prometa v središčih naselij,
• urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oz. vaških jeder.
14
OP za OPN Trebnje
•
V delih naselij z značajem kulturne dediščine se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim
ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
Zasnova elektronskih komunikacij
Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala
izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij.
Zasnova energetike
Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj
gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. Planira
se 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje-RTP Trebnje.
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
• oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno
omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
• občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije,
• na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni
energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (sončna energija, fotovoltaika,
lesna biomasa),
• na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.
Zasnova komunalnega omrežja in naprav
Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano. Obstoječe omrežje se bo
postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno
s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba. Obstoječi vodni viri ne zadostujejo za naraščajoče potrebe in
širitev poselitve, prav tako so nekatere naprave obstoječega omrežja dotrajane, kar postavlja omejitve
za nadaljnje obdobje. Zavedajoč se teh omejitev občina načrtuje dodatna zavarovanja vodnih virov in
izboljšave omrežja in naprav. Občina načrtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice,
Mekote - Medvedjek, Studenci. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel. Planirana so tri nova
vodovarstvena območja (zajetje PR-1/06 Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za
vodovodni sistem Trebnje) s pripadajočimi vodovarstvenimi območji. Občina bo nadalje varovala
območja obstoječih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje.
Na področju odvajanja odpadnih vod bo občina nadalje izvajala priključevanje obstoječih objektov na
že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Blato,
Dolenja Nemška vas, Štefan, Studenec, Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dobrnič,
ČN Bič, ČN Dolenja Nemška vas. Območja manjših naselij in razpršene poselitve se lahko opremljajo
tudi z biološkimi ČN.
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
• spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov,
• vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki,
• spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru
odpadkov s hišnimi kompostniki,
• odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč,
• vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov,
• odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč.
• Občina bo urejala odlagališče odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju regijskega
Centra za ravnanje z odpadki.
Zasnova vodnega gospodarstva ter varstva okolja
Vodotoki v občini so deloma regulirani oz. urejeni z drugimi oblikami zavarovanja brežin, velik del
vodotokov pa ima še ohranjen naravni potek. Pomembno je varovanje razlivnih površin in vzdrževanje
primernih odmikov poselitve od vodotokov. Obvodni prostor ima velik rekreacijski potencial. Občina
15
OP za OPN Trebnje
bo podpirala urejanje rekreacijskih povezav vzdolž obvodnega prostora vodotokov. Pri urejanju
prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni pasovi vodotokov, ki
znašajo:
• za Mirno v širini 15 m od zgornjega roba brežine,
• za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in drugih trajnih
ovir ni dopustna. Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni
dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne
vode brez upravnih dovoljenj. Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in
se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh
območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem
okolju.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
Usmeritve za razvoj naselij
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru podpirala strjenost poselitve, tako da bo:
• poselitev usmerjala v nova razvojna območja, ki se bodo postopoma načrtovala skupaj s celovito
infrastrukturno ureditvijo,
• poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru
obstoječih poselitvenih površin,
• širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
• preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
• preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene
gradnje lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev,
• omejevala stalno naselitev v vinogradniških območjih.
Občina bo podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
• s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in
arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
• varovala obvodni prostor pred neprimernimi in neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi
(rekreaciji),
• varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
• ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.
Občina bo zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
• s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za
posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,
• dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor,
• dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi
ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti.
Občina bo izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
• opremljala planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost
naselij,
• zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,
• spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju.
Občina bo omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
• nadaljevanje razpršene gradnje,
• povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
• spreminjanja pomožnih objektov in zidanic v sekundarna bivališča,
• spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v vinogradniških in od
infrastrukture odmaknjenih območjih.
16
OP za OPN Trebnje
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin.
Vaška naselja še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti,
dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali
generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v
območja za proizvodne dejavnosti. Vinogradniška območja, ki so določena s tem prostorskim aktom,
se namenjajo primarni rabi, objektom povezanim z vinogradništvom (zidanice, kleti) in turizmu. V teh
območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka
poseljenost in velik delež zelenih površin.
Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje
Sanacija na območjih razpršene gradnje se bo izvajala predvsem na področju komunalnega
opremljanja in izboljševanja prometnega omrežja.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. trških jeder in
vaških jeder. Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in
proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše oblikovanje.
Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev
vključno s površinami za peš promet ter površine za otroška igrišča.
Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
Občina si bo prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov v občini in za ohranjanje kakovostnih
prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi
ukrepi. Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim
umirjanjem prometa.
Usmeritve za razvoj v krajini
Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem živinoreje in vinogradništva in
sadjarstva bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi
prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij določenih za rekreacijo in šport tudi v
naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Rekreacija v naravnem
okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti. Izgradi se
letalski-športni center in golf igrišče.
Mineralne surovine: Raziskovanje naravnih virov se usmerja na območja nahajališč mineralnih
surovin ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov.
Pri poseganju v prostor je treba upoštevati predpise in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja zaradi
poplav, erozije, zemeljskih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
Na območjih z erozijo tal so potrebne predhodne raziskave stabilnosti tal in ukrepi za zavarovanje
(podporni zidovi, drenaže...).
Območje občine Trebnje, še posebej dolini Temenice in Mirne, sodijo zaradi vrednot kulturne krajine
med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet
prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin,
ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z
značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih
značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so trško jedro
Mirne in ambient z Mirenskim gradom, trško jedro Trebnjega, Žubina, Čatež, Korenitka, vaško jedro
Sela pri Šumberku in vaško jedro Dobrniča.
17
OP za OPN Trebnje
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
V OPN je v skladu z ZPNačrt (Ur.l.RS, št. 33/07, 108/09) določena osnovna namenska raba prostora,
ki jo sestavljajo:
• stavbna zemljišča
• kmetijska zemljišča
• gozdna zemljišča
• vode
• druga zemljišča
Stavbna zemljišča obsegajo površine za poselitev. Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo
namensko rabo prostora in sicer na:
• območja stanovanj
• območja centralnih dejavnosti
• območja proizvodnih dejavnosti
• posebna območja
• območja zelenih površin
• območja prometnih površin
• območja komunikacijske infrastrukture
• območja energetske infrastrukture
• območja okoljske infrastrukture
Kmetijska zemljišča niso namenjena poselitvi in obsegajo površine najboljših in drugih kmetijskih
zemljišč. Območja gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna zemljišča. Območja
voda so celinske površinske vode. Druga zemljišča niso namenjena poselitvi in so v občini Trebnje
površine nadzemnih pridobivalnih prostorov.
Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi
dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih
urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo
rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe.
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene s planirano osnovno in podrobnejšo namensko rabo
prostora in sicer:
I. STAVBNA ZEMLJIŠČA:
Območja in površine za poselitev
Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev
se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora:
S OBMOČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim:
SS - SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi;
SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin);
SK - površine PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam, dopolnilnim dejavnostim in
bivanju;
SKg - površine za KMETIJSKE GOSPODARSKE OBJEKTE so namenjena izključno za kmetijska
gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije, brez bivanja;
SKk – površine za samostojne KMETIJE so namenjene izključno kmečkim gospodarstvom z
bivanjem, kmetijsko proizvodnjo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji.
C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju:
18
OP za OPN Trebnje
CU - OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;
CD – druga območja centralnih dejavnosti;
CDi - površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji;
CDc - površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu
izobraževanju.
I- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in
spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim:
IG GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim
in proizvodnim dejavnostim;
IGs GOSPODARSKE CONE mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju;
IK površine z objekti za večjo kmetijsko proizvodnjo (farme).
B POSEBNA OBMOČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
nakupovalna središča in podobno:
BC – površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti in prireditve,
BD – površine za NAKUPOVALNO SREDIŠČE, zabavišče;
BT površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično
ponudbo in nastanitev.
Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in
športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:
ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom
na prostem;
ZP površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene
zelene površine odprtega prostora naselja
ZK POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle,
ZD druge urejene zelene površine – mestne zelenice.
A POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
Av površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih so namenjene izključno zidanicam in
vinskim kletem brez stalnega bivanja.
Območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi:
P OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa:
PC površine cest;
PO ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in
napravam za odvijanje prometa;
PL letališče;
PC površine železnic.
E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnost
gospodarskih služb s področja energetike:
Ee območja za oskrbo z električno energijo.
F POVRŠINE ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU
O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in komunale (Ok), čiščenja
odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki (Oo-odlagališča).
II. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
19
OP za OPN Trebnje
K1 najboljša kmetijska zemljišča
K2 druga kmetijska zemljišča
III. OBMOČJE GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G gozdna zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in
ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih
določena kot gozd.
IV. OBMOČJE VODA
V OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda:
VC - celinske vode;
VI - območje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim
objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja
izkoriščanja mineralnih surovin:
LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora;
LNk - površine nadzemnega pridobivalnega prostora za sanacijo v kmetijska zemljišča;
LNg - površine nadzemnega pridobivalnega prostora za sanacijo v gozdna zemljišča.
Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe
prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.
Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju.
Na območjih intenzivnejše rekreacije v naravnem okolju (npr. parkovni in rekreacijski gozdovi,
smučišča ipd.) se osnovna namenska raba ne spreminja. Območja rekreacije v naravnem okolju so
določena v grafičnih prikazih s posebno enoto urejanja prostora.
Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN
za posamezno območje ali površino, če ima obstoječi objekt drugačno namembnost že pridobljeno z
veljavnim dovoljenjem. V tem izjemnem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s
pridobljenim dovoljenjem. Širitev takšne dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta, ki ni v
skladu s planirano namensko rabo površin v OPN ni možna.
Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje
Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje podrobneje obravnava mesta Trebnje, Štefan, Rožni vrh
in Dolenjo Nemško vas. Območje obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselij Trebnje,
Štefan, Rožni vrh in Dolenja Nemška vas, njihova obrobja z zaselki in razpršeno poselitvijo ter
planirane površine za dolgoročni razvoj in dele rekreacijskih površin, ki se neposredno navezujejo na
strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih
zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem. Dolgoročni razvoj mesta Trebnje
povezuje Trebnje s sosednjimi naselji Štefan, Rožni vrh in Dolenja Nemška vas v funkcionalno
povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih dejavnosti,
razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je
zasnovan na državnem prometnem omrežju, ki je bil določen v preteklem obdobju (potek avtoceste,
priključne ceste regionalnega pomena in obstoječa železnica) na tak način, da je preplet dejavnosti
skladen in da so negativni vplivi čim manjši. Dolgoročni razvoj Trebnjega se usmerja na severno
obrobje obstoječega naselja. Severna razvojna območja Trebnjega se namenjajo predvsem bivanju s
srednje visoko izrabo površin in spremljajočim dejavnostim. Naselji Štefan in Rožni vrh se
dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom in nižjo
izrabo površin. Območje med državno cesto in železnico se namenja oskrbi in storitvam (brez
stanovanj). Gospodarska cona med Vino gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti severu in
vzhodu do planirane prometne povezave. Razvojna območja Dolenje Nemške vasi se širijo vzhodno
proti AC priključku Ponikve in severno do planirane prometne povezave. Površine se namenjajo za
20
OP za OPN Trebnje
športno rekreacijski park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta. Območje gradu ter
nekatera območja v pasu Temenice se namenjajo gostinstvu, turizmu in rekreaciji. Središče mesta
Trebnje se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za območje mestnega jedra (Baragov in Goliev trg) se
s podrobnejšim načrtovanjem in prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje. Razvojno
območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste se namenja ureditvi »prometne glave« in
centralnim dejavnostim s srednje visoko do visoko izrabo. Izhodišče za prometno urejanje
dolgoročnega razvoja mesta Trebnje predstavlja državno prometno omrežje, ki je bilo določeno v
preteklem obdobju (potek avtoceste, priključne povezave regionalnega pomena). Za nova razvojna
območja mesta Trebnje in Rožni vrh se planira nova vzdolžna primarna prometna povezava, ki poteka
po severnem obrobju in medsebojno povezuje nova mestna območja s cesto Trebnje-Mirna na vzhodu
in Trebnje-Velika Loka. S to vzdolžno povezavo se ustvari nova primarna mestna os bodočega
mestnega razvoja. Na vzhodu se ta os nadaljuje preko železnice proti vzhodu do AC priključka
Trebnje vzhod. Prečne povezave potekajo med severno osjo in obstoječo primarno cesto (Goliev trg,
Gubčeva cesta, Stari trg) in povezujejo razvojna območja z obstoječim naseljem in dejavnostmi v
središču mesta. Severni rob obstoječe poselitve je relativno strnjen, prehodi proti severu so ozki, zato
se s tem prostorskim aktom načrtuje izboljšava in okrepitev prometnih povezav v smeri S-J, da bi se
zagotovila povezava v povezano urbano celoto. Planirajo se novi prečni prehodi preko doline
Temenice. S postopno preureditvijo prometnega omrežja se bo promet v središču mesta lahko vedno
bolj omejeval, prav tako se bo lahko obstoječa glavna vpadnica od gradu na Baragov trg lahko
preuredila v peš povezavo mesta z gradom. Avtobusna postaja se načrtuje v bližini železniške postaje,
tako da se zagotovi čim boljša povezava z železnico. Urejanje »prometne glave« naj vključuje tudi
parkirišča za prestopanje, tako da se vzpostavijo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih
sredstev. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan
javni potniški promet. Mestno jedro Trebnjega se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in
kulturne dediščine. V tem območju se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni.
Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto
mestnega/trškega jedra. Razvojno območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste naj ima
višjo do visoko izrabo površin in mestotvorno oblikovanje. Severna razvojna območja se raztezajo na
valovitem terenu, katerih slemena potekajo večinoma v smeri S-J. Zazidava na pobočjih naj izkorišča
nagnjenost terena (npr. terasna zazidava), tako da se omogočijo daljši pogledi na okolico. V severnih
razvojnih območjih so že z namensko rabo površin določene zelene površine in površine za rekreacijo.
Prav tako so z zelenimi pasovi ločena posamezna razvojna območja (Trebnje-Štefan in Rožni vrh) ki
se namenjajo rekreaciji. Zelene členitvene površine imajo klimatsko in ekološko funkcijo in jih je
treba trajno ohranjati kot zelene presledke med poselitvenimi območji. Tu naj potekajo rekreacijske
povezave proti dolini Temenice na jugu in gozdnim površinam na severnem obrobju.
KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA MIRNA
Koncept prostorskega razvoja naselja Mirna podrobneje obravnava naselje Mirna z bližnjo okolico.
Območje obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselja Mirna, območje gradu in obrobja z
zaselki in razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoročni razvoj in dele rekreacijskih
površin, ki se navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše
površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem. a
krepitev centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središča se planira širitev vzdolž obstoječe
primarne ceste v smeri proti SV (proti občini Šentrupert). Poslovne in gospodarske dejavnosti se
razvijajo na SV robu obstoječe gospodarske cone, med obstoječo in planirano primarno cesto. Širitev
območij za bivanje se planira na obrobju obstoječega naselja z novimi površinami na JZ na pobočjih
pod Trbincem, na južni strani železnice ob zaselku Zapuže, na severu v nadaljevanju sosedstva Roje.
lanira se nova povezovalna cesta (obvoznica) skozi naselje Mirna ob vodotoku Mirna v smeri SV v
občino Šentrupert. V SV območju širitve naselja se planirajo prečne povezave med obstoječo primarno
cesto in planirano obvoznico. Zeleni obvodni prostor Mirne se nadalje ohranja in namenja pasivni
rekreaciji in rekreacijskim površinam. Rekreacijske površine ob šoli se nadaljujejo v športni park in
druge rekreacijske površine v smeri proti gradu. Objekti za turizem in gostinstvo v bližini gradu se
uredijo v sklopu zelenih površin na SV robu doline.
21
OP za OPN Trebnje
KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA VELIKI GABER
Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber podrobneje obravnava naselje Veliki in Mali Gaber
z zaselki in razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoročni razvoj. Za razvoj centralnih
dejavnosti pomembnejšega lokalnega središča se določa razvojno območje na zahodnem robu naselja,
tako da se navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine. Dolgoročni razvoj območij za
bivanje se bo usmerjal na pobočne lege med Malim in Velikim Gabrom ter od Velikega Gabra proti
Malemu Medvedjeku. Planirana je nova povezava od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki
bo nadomestila obstoječo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Trasa za novo povezavo se planira
tako, da istočasno povezuje tudi nova razvojna območja. Na severni strani Malega Gabra nova
povezava prečka železnico v podvozu in se priključi na državno cesto pri zaselku Podgabrje.
Nove povezovalne ceste se vzpostavijo med obstoječimi naselji in razvojnimi območji v vzdolžni in
prečni smeri.
KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA DOBRNIČ
Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič podrobneje obravnava naselja Dobrnič, Podlisec in
Gorenjo vas z razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoročni razvoj. Dobrnič predstavlja
središče Suhe krajine in se dolgoročno načrtuje intenzivnejši razvoj. Planira se širitev površin za
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, površine za razvoj centralnih dejavnosti, širitev šole z
rekreacijskimi in športnimi površinami ter širitev pokopališča s parkovnimi površinami. Planirajo se
nove povezovalne ceste na obrobju razvojnih območij na zahodni in južni strani naselja. Nove ceste
tangencialno povežejo dosedanjo krakasto razporejene ceste, tako da se težišče prometa lahko
razporeja po obodu naselja in ustvari možnost omejevanja prometa v središču vasi. Planirane so
površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se lahko vzpostavi omejevanje
prometa v vaškem jedru.
USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE - PIP
S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celotni prostor občine Trebnje, razen območij, ki se urejajo
z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. S prostorskimi izvedbenimi pogoji se začasno urejajo
tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.
USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI
NAČRTI - OPPN
OPPN se izdela za tista območja urejanja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše infrastrukturno
urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega
oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. Z OPPN se urejajo območja (enote
urejanja prostora). Z OPPN se bo urejala tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter
vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja
urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh
spremljajočih ureditev.
IZVEDBENI DEL OPN OBČINE TREBNJE
PIP določajo:
• enote urejanja prostora
• pogoje za namensko rabo prostora: namembnosti in vrste posegov
• pogoje za oblikovanje, ki obsegajo urbanistično in arhitekturno oblikovanje, pogoje za izrabo in
druge pogoje za oblikovanje
• pogoji za parcelacijo in gradbene parcele
• pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
• pogoji za grajeno javno dobro
• pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, varstva naravnih
dobrin, varstva pred nesrečami
• pogoji glede varovanja zdravja
• pogoji na območjih predvidenih OPPN
22
OP za OPN Trebnje
Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih
zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja
prostora (EUP-poselitev) pri katerih gre za novoplanirane površine, so prikazane v Prilogi 1.
Enote urejanja prostora za nadomestna kmetijska zemljišča: na podlagi smernic MKGP se s posebnimi
enotami urejanja prostora prikazujejo nadomestna kmetijska zemljišča. Območja nadomestnih
kmetijskih zemljišč so prikazana v Prilogi 3.
PIP glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za posamezne vrste podrobne
namenske rabe prostora, ki so:
1010 Površine stanovanj (S)
Na površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
(1011) površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
(1011a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• bivanje - stanovanja
• delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot
bivanje samo)
• terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez
prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje
• kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja
(1011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
• za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov
• spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti
• novogradnje objektov
• dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni
del tega odloka
• ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in
naprave)
• vodnogospodarske ureditve
(1012) površine za stanovanja za posebne namene (SB)
• posebne oblike bivanja - stanovanja (samski domovi, domovi za stare, varovana stanovanja,
stanovanja za osebe s posebnimi zahtevami)
• zdravstvene in osebne storitve
• terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja
del tega odloka
naprave)
(1013) površine podeželskega naselja (SK)
• stanovanja
• kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja)
23
OP za OPN Trebnje
•
•
•
terciarne in kvartarne dejavnosti
proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje
locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta
šport in rekreacija
del tega odloka
naprave)
(1014) površine počitniških hiš (SP)
• sekundarno bivanje v počitniških objektih
• šport in rekreacija
• za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v
posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja
• novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega
stanovanja
• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega
odloka
naprave)
(1015) površine za stanovanja brez spremljajočih dejavnosti (SSa)
• stanovanja
• sekundarno bivanje
• delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot
bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro... ni delo s strankami)
del tega odloka
naprave)
• ureditve javnih površin
(1016) površine za samostojne kmetije (SKk)
24
OP za OPN Trebnje
• kmetije (stanovanja in gospodarski objekti)
• dopolnilne dejavnosti na kmetiji
del tega odloka
naprave)
(1017) površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg)
• kmetijstvo – samo gospodarski objekti kmetij
• postavitve gospodarskih objektov za kmetije
odloka
naprave)
1020 Površine centralnih dejavnosti (C)
Na površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste
posegov:
(1021) površine za centralne dejavnosti (CU)
• terciarne dejavnosti
• kvartarne dejavnosti
• poslovni prostori (pisarne)
• bivanje/stanovanja
• tudi proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr. založništvo,
knjigoveštvo...)
del tega odloka
naprave)
• vodnogospodarske ureditve.
(1023) površine za izobraževanje (CDi)
• predšolsko varstvo oz. vzgoja
25
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo
dejavnosti društev
rekreacija
socialno varstvo
del tega odloka
naprave)
(1024) površine za verske dejavnosti (CDc)
• dejavnosti cerkve
• versko izobraževanje
• dejavnosti kulture
del tega odloka
naprave)
(1025) površine za kulturne dejavnosti (CDk)
• dejavnosti kulture
• dejavnosti društev
del tega odloka
naprave)
1030 Površine proizvodnih dejavnosti (I)
Na površinah proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste
posegov:
26
OP za OPN Trebnje
(1032) gospodarska cona (IG)
• proizvodne dejavnosti
• trgovina, storitve, gostinstvo razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov,
študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih
nastanitvenih objektov, namenjenih bivanju
• gradbeništvo
• v območju bivanje ni dopustno
del tega odloka
naprave)
(1034) obrtna cona s stanovanji (IGs)
• proizvodne dejavnosti
• trgovina, storitve, gostinstvo razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov,
študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih
nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju
• gradbeništvo
• bivanje – stanovanja, samo skupaj z osnovno gospodarsko dejavnostjo
del tega odloka
naprave)
1040 Posebna območja (B)
V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
(1041) površine za turizem (BT)
• gostinstvo
27
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane
so lahko v kletni in pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v
posamezni etaži
rekreacija in kulturne dejavnosti, ter prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni
turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni, pritlični etaži ali najvišji (strešni)
etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži
zdravstvene dejavnosti
stanovanje za lastnika oz. upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt
del tega odloka
naprave)
(1042) površine za trgovino in storitve (BD)
• trgovina in storitve (nakupovalna središča)
• poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne)
• dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve
• v območju niso dopustna stanovanja/bivanje
del tega odloka
naprave)
(1043) območja športnih centrov (BC)
• šport in rekreacija (objekti in površine)
• gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti
območja
• trgovina in storitve samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
• za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,
• dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov)
v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku
• spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne
• spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne
• dopustne novogradnje objektov
28
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
•
•
novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne
dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin
dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni
del tega odloka
ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in
naprave)
vodnogospodarske ureditve
ureditve javnih površin
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij
1050 Zelene površine (Z)
Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
(1051) površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS)
območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in
obsegajo le površine igrišč (brez objektov) in zelene površine
• šport in rekreacija na površinah kot so:
• igrišča, igralni parki
• kopališča, plaže
• golf
• kamp
• dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti
• ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve športne,
rekreacijske in parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek
del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije...
naprave)
• Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve niso
dopustne.
(1052) površine parkov (ZP)
• rekreacija in oddih na javnih parkovnih površinah
• parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne
opreme kot so klopi in lope za počitek
del tega odloka
naprave)
• Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve niso
dopustne.
(1054) površine pokopališča (ZK)
29
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
pokopavanje
verske dejavnosti
trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna)
parkovne površine
• za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov
del tega odloka
naprave)
1060 Površine prometne infrastrukture (P)
Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
(1061) površine cest (PC)
• prometne površine
objektov
del tega odloka
naprave)
(1062) površine železnice (PŽ)
• prometne površine
objektov
del tega odloka
naprave)
(1066) ostale prometne površine (PO)
• prometne površine in parkirišča
30
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
•
za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti
dopustne novogradnje objektov
del tega odloka
naprave)
1070 Površine komunikacijske infrastrukture (T)
Na površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in
vrste posegov:
objektov
del tega odloka
naprave)
1080 Območja energetske infrastrukture (E)
V območjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste
posegov:
(1081) oskrba z električno energijo (Ee)
• proizvodnja električne energije (male hidroelektrarne)
• prenos električne energije (razdelilne transformatorske postaje)
• za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
• dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano
območje urejanja določene v prejšnjem odstavku
• spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
• novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne
• dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov
naprave)
1090 Površine okoljske infrastrukture (O)
Na površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste
posegov:
(1091) površine za oskrbo z vodo (Ov)
• površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji....)
31
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
•
za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov
del tega odloka
naprave)
(1092) površine čistilne naprave (Oc)
• čistilna naprava, črpališče, druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak
• spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja
• storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo
• stanovanja niso dopustna
objektov
del tega odloka
naprave)
(1095) površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok)
• zbiranje, sortiranje odpadkov
• kompostiranje odpadkov
• komunalne dejavnosti
• gasilci
objektov
del tega odloka
naprave)
(1100) površine za potrebe obrambe v naselju (F)
• dejavnosti obrambe
objektov
32
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
del tega odloka
naprave)
1110 Površine razpršene poselitve (A)
Na površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
1111 površine za zidanice in vinske kleti (Av)
• kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo
• postavitve gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, kleti)
odloka
naprave)
(2010 in 2020) Kmetijska zemljišča (1) in (2):
(2010a in 2020a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• kmetijstvo in gozdarstvo
• šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča
• lov in ribolov
(2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov:
• ureditve kmetijskih zemljišč
naprave)
del tega odloka
(3010) Gozdna zemljišča (G)
• gozdarstvo in kmetijstvo
• šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča
• lov in ribolov
• ureditve gozdnih zemljišč, krčitev gozda
• ureditve za rekreacijo
naprave)
del tega odloka
33
OP za OPN Trebnje
4010 Območja površinskih voda (V)
V območjih površinskih voda so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
(4011) Celinske vode (Vc):
• vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov
• šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere
• dopustne ureditve za potrebe voda
• dopustne ureditve za potrebe rekreacije
naprave)
del tega odloka
(4020) Vodna infrastruktura (Vi):
• vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov
• šport in rekreacija, lov in ribolov
• dopustne ureditve za potrebe voda
• dopustne ureditve za potrebe rekreacije
naprave)
del tega odloka
5010 Območja mineralnih surovin (L)
V območjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:
(5011) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
• izkoriščanje mineralnih surovin
• proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo
• raziskovanje, izkoriščanje, sanacija
naprave)
del tega odloka
(5012) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk):
• (5012a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
• kmetijstvo
• sanacija v kmetijska zemljišča
(5013) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg):
• gozdarstvo
34
OP za OPN Trebnje
• sanacija v gozdna zemljišča
EUPr – enote urejanja prostora za rekreacijo v naravnem okolju (z značajem prekrivajoče rabe, kjer
je osnovna namembnost primarna raba površin) z oznakami ZSs:
• na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja
osnovne namembnosti površin
• na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste namembnosti oz. dejavnosti, ki so
dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin
• spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo, enostavnih in
nezahtevnih objektov) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez
nastanitvenih kapacitet
•
•
•
•
•
•
•
na površinah primarne rabe prostora:
sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture
gradnja športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe rekreacije, gradnja
objektov ni dopustna
krčitev gozda
na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno
podrobnejšo namensko rabo površin
del tega odloka
postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno
spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne
Urejanje zemljišč
• Po zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti.
Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno praviloma uporabljati samonikle vrste.
• Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo.
Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših
brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente,
ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. (Op.: zavarovanje brežin s
podpornimi zidovi je določeno v poglavju enostavnih objektov).
• Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na
posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim
manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s
podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne (op.: zavarovanje brežin s podpornimi zidovi je
določeno v poglavju enostavnih objektov). Graditev, ureditve površin in drugi posegi na višje
ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
• Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov.
Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med
izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.
• Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti
nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda
in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega
deževja.
• Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
− ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer
razmere to dopuščajo,
− ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
− ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
35
OP za OPN Trebnje
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za
odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne
nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo.
Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja manjših bioloških
čistilnih naprav.
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in
ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav
oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa
zatravi oz. zasadi z avtohtono vegetacijo.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na
osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne oz. morajo
biti izvedeni na način, ki zagotavlja skladno z varstvenimi cilji.
Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za
posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo posamezni upravljalci
infrastrukture.
Odpadki. Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno
neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno
čiščenje.
Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja
varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih
naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
Trase in objekti obstoječe ter planirane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne
odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo posamezni
upravljalci infrastrukture.
Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati predpise s področja
elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju.
Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali enostavne objekte je dopustno
postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov
glede na zahtevnost.
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja,
varstva naravnih dobrin, varstva pred nesrečami
Ohranjanje narave:
• Ohranjanje narave se izvaja na podlagi predpisov o ohranjanju narave.
• Ohranjanje naravnih vrednot v Občini Trebnje je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah za
pripravo OPN (MzKO, ZRSVN, avgust 2009).
• Za vsak poseg na območjih in vplivnih območjih naravnih vrednot je potrebno pri pristojni službi
za varstvo narave pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno soglasje.
• Na območjih habitatov zavarovanih vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za
njihovo ohranitev.
• Območja ohranjanja narave so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu OPN.
36
OP za OPN Trebnje
Varstvo kulturne dediščine
• Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Varstvo
kulturne dediščine v Občini Trebnje je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne
dediščine za območje občine Trebnje (ZVKDS, OE Novo Mesto). Območja varstva kulturne
dediščine so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu OPN.
• Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno
območje in objekte kulturne dediščine in za posege v registrirano nepremično dediščino je
potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti projektne kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno projektno soglasje.
• V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav in odstranitve
spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje
ministra.
• Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja
• Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice.
Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.
• Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen
začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti
izveden začasen priključek na kanalizacijo.
• V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je ravnati v skladu s predpisom o zavarovanju vodnega
vira.
• Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za
odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
• Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne
nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija.
• Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna tudi gradnja manjših
bioloških čistilnih naprav.
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
• Pri osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije
svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
• Za javno razsvetljavo je potrebno uporabljati svetilke brez svetlobnega toka, ki seva v nebo.
Uporabljati je potrebno varčne žarnice. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno
prilagoditi predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja najpozneje do 31.
decembra 2016.
Varstvo pred hrupom
• Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga
dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
• Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne
sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem
in življenjskem okolju.
Varstvo pred poplavami
• Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
37
OP za OPN Trebnje
•
Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje ustreznega poplavnega režima je na poplavnih
območjih pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno opraviti hidravlično-hidrološko analizo
vodnega režima.
Varstvo pred plazovi
• Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s
prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred
zdrsom zemljine oz. pred plazovi.
• Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.
Potresna varnost
• Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne nevarnosti
Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za
okolje.
Pogoji za varstvo voda
• Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno
pridobiti vodno soglasje.
• Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene
pasove vodotokov, ki znašajo za Mirno in Temenico 15m, za potoke, hudournike, suhe
hudourniške struge in drenažne jarke pa 5m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti
omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna.
• Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.
• Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme:
− gradnjo objektov javne infrastrukture,
− gradnjo objektov grajenega javnega dobra
− ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
− ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
− gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda ( zajem, izpust vode...)
− gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
− gradnjo objektov, namenjenih obrambi in zaščiti;
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
•
Z OPPN se urejajo območja, ki so določena v OPN. Z OPPN se lahko urejajo tudi območja
gospodarske javne infrastrukture in druga razvojna območja.
•
Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje
vrste posegov:
− nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
− spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so dopustne v
posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora,
− postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti
na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju
s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
− rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
•
(Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe OPPN, da
se s tem ne povečuje vrednost objektov in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Območja, za
katera je predvidena izdelava OPPN so prikazana v Prilogi 1. Z OPPN se po potrebi ureja tudi
gospodarska javna infrastruktura, za katero pa območja niso grafično prikazana.
38
OP za OPN Trebnje
•
Z OPPN se lahko urejajo tudi večja območja ali območja z zahtevnejšim urejanjem in
usklajevanjem interesov.
Posebni prostorski izvedbeni pogoji
Na območju ZAB-ZS 1/1-plan in ZAB-ZS 1/2-plan je izjemoma dopustna postavitev skakalnic,
sodniškega stolpa in ureditev snežne arene za spremljanje skokov ter funkcionalnih objektov.
BILANCA POVRŠIN POSAMEZNE NAMENSKE RABE PROSTORA
Novo planirana stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin
OPN predvideva spremembe namenske rabe v 311 območjih urejanja, ki so navedene v spodnji tabeli.
Največjo površino predstavljajo predvidena stavbna zemljišča (189,5 ha), območja proizvodnih
dejavnosti (85,3 ha) in območja zelenih površin (50,68 ha). Analizo predvidenih območij namenske
rabe v občini Trebnje smo naredili v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana na podlagi grafičnih prilog
OPN Trebnje (Urbi d.o.o.). Podana je v spodnjih tabelah.
Tabela 2: Predvidena namenska raba
PREDVIDENA NAMENSKA RABA PROSTORA
površine za potrebe obrambe v naselju
POVRŠINA
(ha)
0,5
območja okoljske infrastrukture
1,7
območja prometne infrastrukture
1,8
površine razpršene poselitve
2,8
območja energetske infrastrukture
3,6
posebna območja (turizem, nakupovalni centri)
7,3
območja mineralnih surovin
21,2
območja centralnih dejavnosti
30,4
območja zelenih površin
50,7
območja proizvodnih dejavnosti
85,3
območja za stanovanjske površine
189,5
SKUPAJ
394,9
Tabela 3: Na novo predvidene površine stavbnih zemljišč in območij mineralnih surovin po ureditvenih
območjih naselij
EUP OZN
NAMENSKA RABA
PROSTORA
S
POVRŠINA (ha)
1
BAG-SK 4
0,2
2
BEV-SK 1/1
S
0,1
3
BEV-SK 1/2
S
0,1
4
BIČ-SK 1/1
S
0,2
5
BLA-Oc 1
O
0,1
6
BLA-SK 1/3
S
0,3
7
BLA-SK 2/1
S
0,4
8
BLA-ZD 1
Z
1,1
9
BLA-ZS 1/1
Z
29,5
10 BMI-SK 1/4
S
0,1
11 BMI-SK 3/1
S
0,5
12 BMI-SK 5/1
S
0,2
13 BRE-IGs 1/1
14 BRE-IGs 1/3
I
I
0,4
0,4
39
OP za OPN Trebnje
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
BRE-IGs 1/4
BRE-IGs 1/5
BRE-IGs 1/6
BRE-IGs 2
BRE-SS 1
CES-IG 1/1
CES-SK 3
ČAT-PO 1
ČAT-PO 2
ČAT-ZP 2/1
ČEŠ-SK 01/1
ČEŠ-SK 04/1
ČEŠ-SKk 1
DBČ-CU 2
DBČ-PO 1/1
DBČ-SK 1/1
DBČ-SS 3/2
DDO-SK 1/1
DDO-SK 2/1
DDO-SK 3/2
DEB-Av
DNŠ-SK 1/1
DNŠ-SK 1/2
DNV-BC 1
DNV-CDi 1/1
DNV-CDi 2
DNV-IG 1
DNV-SS 1
DPO-SK 1/1
DPO-SK 2
DPR-SK 1/1
DPR-SK 1/2
DSE-Av
DSE-PO 1
DSE-SK 4
DSE-SK 5
DSE-SK 6
DSE-ZD 1
DSE-ZD 2
DTR-Ov 1
DTR-Ov 3
DTR-SB 1/1
DTR-SB 1/2
DVČ-Av
DVČ-CDi 2
DVČ-IG 1/4
DVČ-SK 1/1
I
I
I
I
S
I
S
P
P
Z
S
S
S
C
P
S
S
S
S
S
A
S
S
B
C
C
I
S
S
S
S
S
A
P
S
S
S
Z
Z
O
O
S
S
A
C
I
S
0,2
1,2
0,1
1,9
0,1
0,3
0,1
0,4
0,4
0,0
0,1
0,2
0,7
0,6
0,1
0,0
0,0
0,2
0,0
0,2
0,0
0,2
0,1
7,3
0,1
0,7
7,9
4,7
0,2
0,3
0,2
0,1
0,0
0,1
0,1
0,1
0,1
0,0
0,6
0,2
0,0
0,4
0,0
0,0
0,6
0,7
0,1
40
OP za OPN Trebnje
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
DVR-SK 2/1
GDO-SK 1/1
GLI-SK 1/1
GLI-SK 1/2
GMB-SK 9
GMB-SKk 2
GML-LN 1/1
GML-LN 1/2
GML-LN 1/3
GML-SK 2
GMS-SK 1/1
GNV-SS 1
GOL-Av
GPO-Ee 1
GRD-SK 1/1
GRD-SK 1/2
GRM-SK 1/1
GRM-SK 2/1
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GRT-Av
GVČ-IG 1/1
GVČ-IG 1/2
GVČ-SK 1/1
GVČ-SK 1/2
GVM-Av
GVM-Av
GVM-Ov 1
HUD-CDi 1
HUD-SK 1/1
HUD-SK 4
JEZ-Ee 1
JEZ-SK 1/1
JEZ-SK 1/2
JEZ-SK 2/1
JEZ-SK 3/1
KOR-SK 4/1
KOT-SKg 1
KPO-SK 1/2
LIP-Av
LIP-Av
S
S
S
S
S
S
L
L
L
S
S
S
A
E
S
S
S
S
A
A
A
A
A
A
A
A
A
I
I
S
S
A
A
O
C
S
S
E
S
S
S
S
S
S
S
A
A
0,1
0,2
0,2
0,1
1,6
0,4
11,9
3,1
6,2
0,1
0,2
5,5
0,0
2,0
0,2
0,4
0,6
1,2
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,9
0,6
0,4
0,1
0,1
0,0
0,0
1,3
0,4
0,8
1,0
0,3
0,1
0,2
0,4
0,0
0,0
0,1
0,1
0,0
41
OP za OPN Trebnje
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
LIP-SK 1
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LIS-Av
LUK-SK 1/1
LUK-SK 1/2
LUK-SK 1/3
LUK-SKk 1
MAV-SKk 1
MDSV-SK 4
MDSV-SKk 3
MDSV-ZS 1
MED-Av
S
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
S
S
S
S
S
S
S
Z
A
0,1
0,0
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
0,1
0,1
0,0
0,0
0,0
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
0,1
0,1
0,0
0,1
0,1
0,0
0,1
0,9
0,6
0,2
0,5
0,1
2,4
0,3
0,1
42
OP za OPN Trebnje
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
MED-Ov 1/1
MED-SK 1/1
MED-SK 5/2
MED-SS 1/1
MEG-Av
MEG-Av
MGA-SS 1
MIG-SK 6/2
MIR-CU 1
MIR-IG 1/1
MIR-IG 1/2
MIR-IG 1/3
MIR-IG 1/4
MIR-IG 1/5
MIR-PC 1/5
MIR-PC 1/6
MIR-SS 1
MIR-SS 3/1
MIR-SS 3/2
MIR-SS 5
MIR-ZD 1
MIR-ZK 1/1
MIR-ZK 1/2
MIR-ZS 2
MVI-SS 1
OBČ-SK 1/3
ODR-SK 1/2
ORL-SK 03/1
ORL-SK 06/1
ORL-SK 09
PDL-IK 2
PDL-Oc 1
PEK-Ov 1/1
PLU-IG 1/1
PRA-Ee 1
PRA-Ov
PRA-SKk 1/2
PRM-SB 1
PVG-IGs 1
RAS-IG 1
RČA-SK 1/1
RDK-Av
REP-SK 2
RIH-Av
RIH-Av
RIH-SK 1/3
RIH-SK 3/1
O
S
S
S
A
A
S
S
C
I
I
I
I
I
P
P
S
S
S
S
Z
Z
Z
Z
S
S
S
S
S
S
I
O
O
I
E
O
S
S
I
I
S
A
S
A
A
S
S
0,2
0,2
0,1
0,2
0,0
0,0
7,4
0,1
1,5
3,1
0,8
0,4
3,4
0,5
0,6
0,1
2,4
1,5
3,2
7,4
0,2
0,9
1,1
1,2
0,4
0,1
0,2
0,1
0,1
0,2
0,2
0,2
0,2
0,7
0,6
0,0
0,7
3,6
0,4
5,0
0,1
0,0
0,3
0,0
0,0
0,2
0,1
43
OP za OPN Trebnje
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
ROT-SK 1/1
ROV-CU 1/1
ROV-CU 1/2
ROV-SS 1
ROŽ-SK 1/1
ROŽ-SK 1/2
SEJ-Av
SEJ-Av
SMI-Av
SŠU-PC 1
SŠU-SK 1/2
SŠU-SS 1
STA-Av
STA-Av
STA-Av
STA-Av
STA-SK 01/2
STG-Ee 1
STU-SS 1/2
STV-SK 1/2
STV-SK 1/4
STV-SK 1/5
SVG-SK 2/1
ŠEN-IG 1/1
ŠEN-SK 1/1
ŠEN-SK 3/1
ŠEN-ZK 1/1
ŠEV-SK 2/1
ŠEV-SK 2/2
ŠMA-Av
ŠMA-Av
ŠMA-Av
ŠMA-Av
ŠMA-Av
TRB-Av
TRB-Av
TRE-CDi 1
TRE-CDu 1
TRE-CU 2/1
TRE-CU 2/2
TRE-CU 3
TRE-CU 4
TRE-IG 1/1
TRE-IG 1/2
TRE-IG 1/3
TRE-IG 2/1
TRE-IG 2/4
S
C
C
S
S
S
A
A
A
P
S
S
A
A
A
A
S
E
S
S
S
S
S
I
S
S
Z
S
S
A
A
A
A
A
A
A
C
C
C
C
C
C
I
I
I
I
I
0,1
2,2
1,4
4,0
0,1
0,1
0,1
0,0
0,1
0,1
0,3
0,1
0,1
0,1
0,0
0,1
0,1
0,1
1,2
0,2
0,2
0,3
0,3
0,2
0,2
0,2
0,6
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,8
1,2
0,1
0,7
11,2
8,1
11,8
10,4
2,2
27,4
1,7
44
OP za OPN Trebnje
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
TRE-SB 2
TRE-SK 06/3
TRE-SS 1/1
TRE-SS 1/2
TRE-SS 1/3
TRE-SS 1/4
TRE-SS 1/5
TRE-SS 1/6
TRE-SS 1/9
TRE-SS 3
TRE-ZK 1/1
TRE-ZK 1/2
TRE-ZS 1/1
TRE-ZS 1/2
TRE-ZS 4/2
TRE-ZS 4/3
TRE-ZS 4/4
TRV-SK 1/1
TRV-SK 2/1
VGA-SS 1
VJA-SK 1
VJA-SK 2
VLO-IG 2
VLO-SK 1/3
VLO-SK 2/1
VLO-SS 2
VNJ-SK 1/3
VNJ-SKk 3
VRH-F 1
VRH-SK 1/1
VRH-SK 1/2
VRH-SK 1/4
VRT-SK 1/1
VŠE-SK 1/2
VVI-SK 1/1
ZAB-Ov 1
ZAB-SK 1/1
ZAB-SK 1/2
ZAB-SK 2
ZAB-SK 3/1
ZAB-ZS 1/1
ZAB-ZS 1/2
ZAG-Av
ZAG-Av
ZAG-Av
ZAG-Av
ZAG-Av
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
S
S
S
S
S
I
S
S
S
S
S
F
S
S
S
S
S
S
O
S
S
S
S
Z
Z
A
A
A
A
A
2,8
0,4
76,0
1,0
1,0
0,1
5,7
10,4
0,1
12,4
0,5
0,4
3,6
0,9
1,8
0,4
1,3
0,2
0,2
4,6
0,1
0,2
1,3
0,0
0,0
1,7
0,2
0,6
0,5
0,5
0,1
0,3
0,4
0,2
0,1
0,0
0,4
0,7
0,1
0,3
2,6
3,5
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
45
OP za OPN Trebnje
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
ZAG-Av
ZAG-SK 5/1
ZČA-Av
ZČA-SK 2/1
ZDO-SK 1/4
ZVG-IG 1
ZVG-Oc 1
ZVG-SK 1/1
ŽEL-SK 1
ŽUB-IGs 1/1
ŽUB-Ov 1
ŽUB-SK 1/1
ŽUB-SK 1/2
ŽUB-SS 1/1
A
S
A
S
S
I
O
S
S
I
O
S
S
S
0,0
0,4
0,0
0,2
0,1
0,1
0,2
0,1
0,3
0,4
1,1
29,5
0,1
0,5
LEGENDA:
A…površine razpršene poselitve
C…območja centralnih dejavnosti
E…območja energetske infrastrukture
F…površine za potrebe obrambe v naselju
I….območja proizvodnih dejavnosti
L…območja mineralnih surovin
O…območja okoljske infrastrukture
P…območja prometne infrastrukture
S … stavbno zemljišče
Z…območja zelenih površin
Ažuriranje stanja
V dopolnjenem osnutku OPN je spremenjena namenska raba zaradi ažuriranja stanja v naslednjih
primerih in obsegu:
• 54,62 je vrisov obstoječih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem zaradi spremembe zakonodaje (ob morebitnem poseganju bodo ti
objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno dovoljenje)
• 2,49 ha je vrisov obstoječih cest oz. korigiranje grafičnega prikaza obstoječih cest in ostale
infrastrukture.
V dopolnjenem osnutku OPN se v primarno rabo iz obstoječih stavbnih zemljišč, območij mineralnih
surovin in gozdnih zemljišč vrača skupno 168,96 ha. Od tega v najboljša kmetijska zemljišča 152,67
ha, v druga kmetijska zemljišča 2,54 ha, v gozd 13,22 ha in v območja voda 0,53ha (spodnja tabela).
Tabela 4: Vračanje v primarno rabo (vir: Gradivo za neformalno javno razgrnitev, Urbi d.o.o.)
VRAČANJE SZ V PRIMARNO RABO
iz sz
iz LN
iz G (gozd)
(stavbna
(območja
zemljišča) mineralnih
surovin)
K1
10,05
0,25
11
K2
0,34
2,20
144
10,39
2,45
155
SKUPAJ
(površine v ha)
SKUPAJ
21,3
146,54
167,84
46
OP za OPN Trebnje
II.2 OBMOČJE OPN
Občina Trebnje leži v jugovzhodnem delu Slovenije ob magistralni cesti Ljubljana (48 km) – Novo
mesto (20 km) – Zagreb (87 km). Meji na naslednje sosednje občine: Ivančno Gorico, Šmartno pri
Litiji, Litijo, Sevnico, Škocjan, Novo mesto, Mirno Peč in Žužemberk.
Prebivalci trebanjske KS Mirna so se na posvetovalnem referendumu novembra 2009 odločno izrekli
za izločitev iz občine Trebnje in za ustanovitev samostojne občine Mirna. Zakon o ustanovitvi občine
Mirna do maja 2010 ni bil sprejet. Občina Trebnje zavzema osrednji del Dolenjske in meri 194,6 km2,
ima po podatkih Statističnega urada RS 13.268 prebivalcev (na dan 1.1.2007) in 153 naselij, ki so
razporejena v 13 krajevnih skupnosti.
Leži na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta. Mejo med alpskim in dinarskim svetom
nakazuje reka Temenica, ki je ponikalnica. Dalje proti jugu občina prehaja v Suho krajino. Mejo proti
panonskemu svetu pa nakazuje Krško hribovje.
Površino občine zavzemajo naslednje reliefne enote:
1. Posavsko hribovje;
2. Mirnska dolina;
3. Krško gričevje;
4. Raduljsko hribovje;
5. Dolenjsko podolje;
6. Suha krajina.
Slika 2: Topografski prikaz območja občine Trebnje (občinska meja je prikazana z vijolično barvo)
47
OP za OPN Trebnje
II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA
Dejanska raba
Ugotavljanje rabe prostora oz. zemljišč (dejanska raba) je pomemben kazalec endogenih naravnih
virov, prostorskih možnosti in omejitev nameščanja dejavnosti ter posredni kazalec pokrajinskega
obremenjevanja. Izrazito največji delež dejanske rabe prostora zavzema gozd (55,34%), sledijo mu
trajni travniki (24,91%) ter njive ali vrtovi (10,01%).
Velika gozdnatost občine je posledica njenega razgibanega terena. Povprečna nadmorska višina je 347
m, povprečni naklon pa znaša 11,5 %. Zato so od obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prvem mestu
trajni travniki. Nove obdelovalne površine (njive) so bile pridobljene s krčenjem gozda, predvsem v
nižinskih predelih, za tem pa se je z višinsko kolonizacijo od 13. – 15. stoletja začel poseg v višje, bolj
odročne in za obdelovanje manj primerne lege. S temi posegi je skozi stoletja nastala pokrajina z
raznolikim in bogatim mozaikom kulturnih površin: v najbolj strmih, predvsem v osojnih legah, je
ostal gozd, v ravninskih, položnejših prisojnih legah pa so nastala polja, travniki, sadovnjaki in
vinogradi.
Slika 3: Dejanska raba prostora (vir: MKGP)
Namenska raba
Namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov. Prostorski plan občine
določi za celotno območje občine območja osnovne namenske rabe prostora, ki se opredelijo glede na
fizične lastnosti prostora in predvideno namembnost določenega prostora. Območja osnovne
namenske rabe prostora se lahko delijo na površine podrobnejše namenske rabe, ki vključujejo tudi
površine namenjene javnemu dobru. Obstoječa namenska raba prostora v občini Trebnje je določena z
naslednjimi prostorsko izvedbenimi akti:
48
OP za OPN Trebnje
•
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje od leta 1986 do leta 2000 in
srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990
(Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 2/90, 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 61/98,
18/00, 59/04, 82/04 in 65/06);
•
Urbanistična zasnova Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93);
•
Urbanistična zasnova Mirna (Uradni list RS, št. 36/92 in 65/04).
Največji delež v namenski rabi prostora predstavljajo gozdna zemljišča, sledijo jim kmetijska
zemljišča ter stavbna zemljišča. V spodnji tabeli je bilanca površin občine glede na namensko rabo
prostora po obstoječem planu.
Tabela 5: Bilanca površin glede na namensko rabo obstoječega plana (vir: URBI d.d., osnutek OPN, julij
2009)
Osnovna namenska raba
Površina (ha)
Delež površine
občine (%)
območja stavbnih zemljišč
1.224,43
6,29
območja kmetijskih zemljišč
7.971,90
40,96
območja gozdnih zemljišč
10.240,90
52,61
območja voda
1,51
0,01
območja drugih zemljišč
1,28
0,01
Podrobnejša namenska raba
Površina (ha)
Delež površine
občine (%)
1 - najboljša kmetijska zemljišča
4.978,16
25,58
2 - druga kmetijska zemljišča
2.993,74
15,38
C - površine cest
29,43
0,15
G - gozdna zemljišča
10.227,38
52,54
GN - gozd posebnega namena
13,52
0,07
KM - kmetije
16,41
0,08
N - nerodovitne površine, kamnolom
1,28
0,01
ODL - območja za odlaganje odpadkov
28,86
0,15
P - območja proizvodnih dejavnosti
46,60
0,24
R - razpršena gradnja
172,15
0,88
RB - ribnik
0,41
0,00
REK - območja za rekreacijo
76,13
0,39
49
OP za OPN Trebnje
S - stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
535,39
2,75
UZ - območja urbanih središč
252,91
1,30
V - vodna zemljišča celinskih voda
1,10
0,01
W - območja počitniških hiš
11,08
0,06
ZEL - železnica
55,47
0,28
Slika 4: Osnovna namenska raba prostora (vir: Digitalni prostorski plan občine Trebnje)
II.4 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI
NAČRTOVANIH POSEGIH Z VPLIVI NA OKOLJE
O
VSEH
V spodnji tabeli so navedeni posegi z vplivi na okolje in pragovi (obseg) tovrstnih posegov, nad
katerimi je po določilih Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07), presoja vplivov na okolje obvezna. Posegi, ki se bodo po vsej
verjetnosti v prihodnosti izvajali na območju občine. Opozarjamo, da obstaja možnost večjega števila
posegov, za katere bo potrebno opraviti postopek Presoje vplivov na okolje.
Tabela 6: Vrste posegov za katere je potrebna presoja vplivov na okolje
Možen poseg
Kamnolomi, peskokopi
Čistilna naprava za odpadne vode
Obseg posega, za katerega je potrebno pridobiti okoljevarstveno
soglasje iz Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07)
Kamnolom ali dnevni kop, kjer površina presega 25 ha
Če gre za varovana območja in je skupna ČN z zmogljivostjo čiščenja
50
OP za OPN Trebnje
Industrijske cone
Regionalne ceste
Nadzemni elektrovod
Prenosni cevovod za plin
Vodno zajetje ali črpališče vode
Daljinski vodovod
Rudnik kamnin
Parkirišča za tovorna vozila
15.000 PE
Površina industrijske cone 50.000 m3
Dolžina ceste 5km oz. 1km če gre za varovano območje
Z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.
S premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km oz. premer 500mm
in dolžina 5km če poteka po varovanem območju
Zmogljivost črpanja 100 l/s
Dolžine 5km in zmogljivost prenosa vode 100 l/s, zunaj območja naselja
Površina na površju rudnika 10 ha ali če se predvideva posedanje tal na
površju rudnika
Bruto tlorisna površina 5ha za parkirišče tovornih vozil s skupno maso
večjo kakor 7,5t
II.5 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA
OPN Trebnje je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del je pripravljen za
dolgoročno obdobje (20-30 let), izvedbeni pa za srednjeročno obdobje (5 let).
II.6 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH
V času izvajanja OPN bodo naravni viri izkoriščani kot:
• raba kmetijskih zemljišč za pridelovanje hrane,
• eksploatacija mineralnih surovin,
• kmetijska zemljišča za stavbna zemljišča,
• gozdne površine za stavbna zemljišča,
• uporabo vode za potrebe preskrbe s pitno vodo,
• uporabo naravnih energetskih virov za potrebe ogrevanja.
Z OPN je predvideno poseganje:
• Na kmetijska zemljišča (257,79 ha je novih planiranih stavbnih zemljišč na kmetijskih zemljiščih,
od tega na površinah K1 je 199,09 ha in 58,70 ha na K2),
• Na gozdna zemljišča (novo planirana stavbna zemljišča in infrastruktura posega na ca 141,24 ha
gozda – glede na veljavni plan),
• na območja mineralnih surovin (OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. za 21,2
ha (večinoma na gozdnih površinah),
• Na vodovarstvenih območjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje
in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se načrtuje
sprememba namenske rabe za območje urejanja: DTR –SB ½ (površine za stanovanja za posebne
namene), ki posega na II. VVO zajetja Dol pri Trebnjem, MIR-ZK 1/1(površine pokopališča) in
MIR-ZK 1/2 (površine pokopališča), ki posegata na III. VVO vrtine D-1/02, MIR-IG 1/4
(gospodarske cone), MIR-PC 1/5 (površine cest), MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne
zelenice), ki posegajo deloma na II. ter deloma III. VVO vrtine D-1/02. V skladu z Odlokom o
varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode
(Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v II. VVO prepovedano graditi stanovanjske hiše.
Stanovanjske hiše je v coni 2 dovoljeno graditi v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se
bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju in pod pogojem, da je ustrezno urejeno
odvajanje odplak. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za
zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je gradnja novih
pokopališč na III. VVO prepovedana. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini
Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je
v III. VVO prepovedana gradnja – proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte,
ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode ter skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in
škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključni celoti). V
skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti
51
OP za OPN Trebnje
in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu prepovedano izvajati sečnjo in
spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, izvajati posek lesa na večji
površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, izvajati množično vzrejo
živali ter uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo
vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode (dovoljeno je zmerno
gnojenje). Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena območja (2. cona) zavarovanih z
Odlokom posega vodovod Sajenice (VVO zajetja Migolica – Migolska gora), magistralni plinovod
(VVO zajetja Rodine pri Trebnjem) in cestno omrežje (VVO zajetja Dol pri Trebnjem, VVO
zajetja D-1/02). Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter
pri VVO za vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini
Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je
v ožjem varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali
na vodni vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in
škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi.
•
Vodovarstvena območja vaških vodnih virov: na vodovarstvena območja vaških vodnih virov
posegata 2 ureditveni območij novoplanirane rabe: v III. VVO zajetja za Lipnik posega ureditveni
območji LIP-Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih) in LIP-SK 1 (površine
podeželskega naselja). Ureditveno območje LIP-Av (površine razpršene poselitve v
vinogradniških območjih) posega na III. VVO, ureditveno območje LIP-SK 1 (površine
podeželskega naselja, eno ali večstanovanjske stavbe) pa posega na III. VVO. V skladu s
Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne
vode. Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje
•
Planirana so tri nova vodovarstvena območja (zajetje PR-1/06 Praprotnica, zajetje BR-1/05 in
rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje). Na njih so predvideni dve ureditveni območji
novoplaniranih površin: ŽUB-Ov 1 in VLO –IG 2). Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti
vodno soglasje
II.7 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI
Onesnaženje tal in vode
Pri izvajanju OPN lahko pričakujemo predvsem onesnaževanje tal, površinske in podzemne vode
zaradi:
morebitnega izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav ter tovornih vozil na
gradbišču,
neurejenega odvajanja onesnaženih odpadnih vod v površinske vode ali podzemne vode,
neurejenega odvajanja onesnaženih padavinskih voda (iz parkirišč, manipulativnih površin ipd.),
neurejenega odlaganje odpadkov na tla, brežine ali v struge površinskih vod,
kaljenja vode v času gradbenih del v strugi in brežinah vodotokov.
Ravnanje z odpadki
Javno komunalno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. v občini skrbi za zbiranje in odstranjevanje
gospodinjskih, kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V letu 2008 je bilo iz občine Trebnje
odloženih 7.137.681 kg komunalnih odpadkov. Uvedeno imajo ločeno zbiranje frakcij: papir, steklo,
embalaža. Do leta 2004 so odpadke v občini Trebnje odvažali na deponijo Cviblje, sedaj tu poteka
sanacija. Po letu 2004 so začeli odpadke odvažati na novo deponijo v Globokem. V izdelavi je projekt
za Regijski center za ravnanje z odpadki Globoko v Trebnjem skupaj z mehansko biološko obdelavo
odpadkov (MBO).
V času gradbenih del je lahko prisotno onesnaženje z gradbenimi odpadki. V skladu s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, je investitor v času gradnje dolžan:
52
OP za OPN Trebnje
Zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama
odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop
za njihov prevzem.
Za celotno gradbišče zagotoviti predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov tako, da se
zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov,
oziroma mora investitor za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem
imenu oddajal gradbene odpadke pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem.
Ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolniti evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki.
Pri načrtovanju osvetljevanja je treba upoštevati v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) predpisan način osvetljevanja. Predlagamo,
da se v OPN doda sledeče besedilo: Pri načrtovanju osvetljevanja je potrebno upoštevati Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanje okolja. Uredba določa, da se uporabljajo svetilke,
katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor (nad vodoravnico), je enak 0 %. Letna poraba vseh
svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin (v
upravljanju občine), izračunana na prebivalca v občini ne sme presegati vrednosti 44,5 kWh.
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če
so usmerjeni proti nebu.
II.8 ODNOS DO DRUGIH PLANOV
Kumulativne vplive na OPN Trebnje imajo lahko tudi posegi predvideni v sosednjih Občinah (kar je
razvidno iz planov sosednjih občin) in državni prostorski načrti. Sinergijskih vplivov nismo ugotovili.
Vplivi so navedeni v spodnjih odstavkih.
Časovni potek izdelave spodaj navedenih planov je preverjen novembra 2011 na spletnih straneh
Občin in MzKO. Grafični podatki planov v izdelavi sosednih občin niso javno dostopni.
1. Podatki o poteku postopka priprave OPN na sosednjih občinah:
• Ivančna Gorica
Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN. Imeli so že neformalno javno razgrnitev. Hkrati se izdeluje tudi
okoljsko poročilo.
• Šmartno pri Litiji
Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN.
• Litija
OPN je že izdelan (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija, Ur. l. RS, št. 58/10).
• Sevnica
Faza izdelave dopolnjenega osnutka OPN. V septembru in oktobru 2010 je bila javna razgrnitev. OPN
je v fazi dopolnitev po JR.
• Škocjan
Izdelan je osnutek OPN, pridobljene so smernice.
• Novo mesto
OPN MONM je bil prvi sprejeti plan med mestnimi občinami in sicer decembra 2009 (Odlok o OPN
je bil objavljen 10. 12. 2009).
•
Mirna peč
53
OP za OPN Trebnje
OPN je bil sprejet v letu 2009 in sicer je začel Odlok veljati 10. 7. 2010. Priprava OPN je v marsičem
prehitevala tako Zakon o prostorskem načrtovanju, kakor tudi podzakonske akte. Občina je pristopila
k spremembam in dopolnitvam OPN. V spremembah in dopolnitvah OPN se bodo med drugim
določila stavbna zemljišča za obstoječe objekte (tako za legalno zgrajene kot tudi za nelegalno
zgrajene objekte) v okviru vinskih goric občine. To pomeni, da bo po sprejetih spremembah in
dopolnitvah OPN možna legalizacija objektov v vinogradniških območjih za tiste objekte, ki nimajo
ustreznih upravnih dovoljenj oziroma le-ti niso zgrajeni po projektni dokumentaciji, na podlagi katere
je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
• Žužemberk
OPN je v fazi dopolnitev po javni razgrnitvi.
• Mokronog-Trebelno
Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN, je v fazi pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora, pred
javno razgrnitvijo.
• Šentrupert
Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN, je v fazi pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora, pred
javno razgrnitvijo.
Slika 5: Občina Trebnje in sosednje občine
Možni kumulativni vplivi OPN sosednjih občin so navedeni v spodnji tabeli.
54
OP za OPN Trebnje
Tabela 7: Kumulativni vplivi OPN sosednjih občin po posameznem segmentu okolja
Segment okolja
VODE
Enota, ki meji na
sosedno občino
Temenica in njeni pritoki
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
Ivančna Gorica
Opis in ocena vpliva
OPN Trebnje načrtuje
izgradnjo ČN Dolenja
Nemška vas z iztokom v
Temenico. Poleg tega
Temenico tangira tudi
predvideno
cestno
omrežje in kanalizacijski
sistemi ter daljnovodi.
Kumulativni vpliv bi
obstajal
v
primeru
planiranja ČN z iztokom
v Temenico ter drugih
posegih v vodotok tudi v
z OPN Ivančna Gorica (je
še v izdelavi) – OCENA
C.
Dušica (potok)
Litija
Mirna in njeni pritoki
Litija, Šentrupert
Omilitveni ukrep
Iztok iz ČN mora
ustrezati
parametrom
predpisanim
z
zakonodajo.
OPN
Trebnje
ne
predvideva poseganja na
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
izgradnjo ČN Blato z
iztokom v Vejar, ki je
pritok Mirne. Poleg tega
pritoke Mirne tangira
predviden
magistralni
plinovod ter daljnovodi.
obstajal
v
primeru
planiranja ČN z iztokom
v Mirno ter drugih
posegih v vodotok tudi v
z OPN Litija (je že
potrjen) in Šentrupert (je
še v izdelavi) – OCENA
C.
Kamnarica
Litija
Omilitveni ukrep
Iztok iz ČN mora
ustrezati
parametrom
predpisanim
z
zakonodajo.
OPN
Trebnje
ne
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
55
OP za OPN Trebnje
Homščica
Litija
Glinški potok
Mokronog – Trebelno
Bačji potok
Radulja
Igmanca
Mokronog – Trebelno,
Mirna Peč
Vodovarstveno območje
zajetja Selo pri Mirni
Šentrupert
zajetja Bačji potok
Mokronog - Trebelno
zajetja Gk-1/93
Žužemberk
ODPADKI
Regijski
center
za
ravnanje
z
odpadki
Globoko pri Trebnjem
Deset občin z območja
Dolenjske in kočevskoribniškega
konca
s
56.000 prebivalci, kar
zadošča
za
center
drugega reda
KRAJINA
Krajinsko
območje
prepoznavne značilnosti
na nacionalni ravni –
Mirenska dolina
Šentrupert, Mokronog Trebelno
VODOVARSTVENA
OBMOČJA
OPN
Trebnje
ne
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
vodotok.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
vodovarstveno območje.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN
Trebnje
ne
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
Vzpostavitev Regijskega
centra za ravnanje z
odpadki
bo
imel
neposreden in dolgoročen
POZITIVEN
KUMULATIVNI VPLIV
– OCENA A.
obstajal
v
primeru
poseganja v Mirensko
dolino tudi z OPN
Šentrupert (je še v
izdelavi)
in
OPN
Mokronog – Trebelno (je
še v izdelavi).
Omilitveni ukrep
Možni so le posegi, ki
56
OP za OPN Trebnje
KULTURNA
DEDIŠČINA
7493 Trstenik pri Mirni –
Kovačija
Mandelj
(kulturni spomenik)
Šentrupert
ohranjajo
značilnosti
krajinskega
območja
Mirenska dolina.
OPN Trebnje predvideva
novoplanirano rabo v
ureditvenem
območju
MIR-SS 1, ki tangira KD.
obstajal
v
primeru
poseganja v KD tudi z
OPN
Šentrupert
–
OCENA C.
8626
Vrhpeč
–
Arheološko najdišče sv.
Ana (kulturni spomenik)
Mirna Peč
Omilitveni ukrep
Možni so le posegi, ki so
v skladu z Odlokom o
razglasitvi
kulturnih
spomenikov na območju
Krajevne
skupnosti
Šentrupert
v
Občini
Trebnje
za
kulturne
spomenike
lokalnega
pomena (Ur.l. RS, št.
127/03, 58/04).
OPN Trebnje predvideva
nov magistralni plinovod,
ki tangira KD.
OPN
Mirna
Peč
predvideva
novoplanirano rabo v
ureditvenih
območjih
VRHP3-V (S), GRA-SA
in VRP-SA, ki posegajo v
KD (A).
Vpliv na arheološke
ostaline bi bil lahko
neposreden in trajen,
vendar je kumulativni
vpliv na KD je nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
(izvedba
zaščitnih
arheoloških izkopavanja,
pridobitev
kulturnovarstvenih
pogojev in soglasja) –
OCENA C.
Omilitveni ukrep
Možni so le posegi, ki so
v skladu z Odlokom o
razglasitvi
kulturnih
spomenikov na območju
Krajevne
skupnosti
Šentrupert
v
Občini
57
OP za OPN Trebnje
NARAVA
SCI Mirna
EPO Mirna
NV Mirna
Mokronog-Trebelno
Šentrupert
Litija
SCI Čatež
EPO Čatež
Litija
SCI Šumberk
EPO Šumberk
Ivančna Gorica
SCI Koprivnica
EPO Koprivnica
Mirna Peč
SCI Vrhtrebnje - Sv. Ana
EPO Vrhtrebnje
Mirna Peč
Trebnje
za
kulturne
spomenike
lokalnega
pomena (Ur.l. RS, št.
127/03, 58/04).
OPN Trebnje se območja
le dotika.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
Kumulativen vpliv
ocenjujmo kot
vendar nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih
ukrepov (C).
Omilitveni ukrep
Dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo
poslabšali stanja
kvalifikacijskih vrst in
HT na območju Natura in
vplivali na biodiverziteto
območja.
Kumulativen vpliv
ocenjujmo kot
izvedbe omilitvenih
ukrepov (C).
Omilitveni ukrep
posegi, ki ne bodo
poslabšali
stanja
območja..
OPN Trebnje ne posega v
območja.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI.
OPN Trebnje bo v
območje posegel
predvsem z
infrastrukturo. OPN za
Mirno Peč je bil sicer že
sprejet, vendar se
sprejemajo še dopolnitve.
Kumulativen vpliv
ocenjujmo kot
izvedbe omilitvenih
ukrepov (C).
Omilitveni ukrep
58
OP za OPN Trebnje
posegi, ki ne bodo
poslabšali
stanja
območja.
EPO Temenica
Mirna Peč
NV Homščica
Litija
NV Cetiška
Šentrupert
NV Radulja
Mokronog-Trebelno
NV Bačji potok
Mokronog-Trebelno
Območje pričakovanih
naravnih vrednot karbonatov
vse mejne občine
Negativen vpliv je možen
ob sočasni gradnji na
območju v obeh občinah.
Kumulativen vpliv
ocenjujmo kot
vendar nebistven (B).
območja.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI
V OPN Trebnje so na
območju predvidena
stanovanjska območja.
Negativen vpliv je možen
predvsem ob sočasni
gradnji na območju v
obeh občinah.
Kumulativen vpliv
ocenjujmo kot
izvedbe omilitvenih
ukrepov (C).
Omilitveni ukrep
posegi, ki ne bodo
poslabšali stanja
območja.
območje.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI
območje.
KUMULATIVNEGA
VPLIVA NI
Kumulativen vpliv
ocenjujmo kot
izvedbe omilitvenih
ukrepov (C).
Omilitveni ukrep
59
OP za OPN Trebnje
V
primeru
odkritja
geoloških posebnosti –
jam je potrebno o tem
obvestiti najbližji OE
ZRSVN.
Legenda:
Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv;
B – nebistven vpliv;
D – bistven vpliv;
E – uničujoč vpliv;
X – ugotavljanje vpliva ni možno.
1.
DPN za 2 x 110kV daljnovod od RTP Grosuplje do RTP Trebnje
Je v fazi predloga Uredbe (10. 8. 2010). Javno naznanilo javne razgrnitve predloga državnega
lokacijskega načrta je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije št. 19/07 z dne 2. 3. 2007,
na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor ter na krajevno običajen način na Radiu Zeleni val
(več objav na naslednje dneve 2. 3. 2007, od 5. do 9. 3 2007 in od 19. do 21. 3. 2007) in v Dolenjskem
listu dne 1. 3. 2007. Začetna točka daljnovoda je steber 1 pri obstoječi RTP Grosuplje in se zaključi
južno od naselja Gorenja Dobrava.
Slika 6: DPN za 2x110kV daljnovod od RTP Grosuplje do RTP Trebnje (v pripravi, vir: MzKO DP,
november 2011)
60
OP za OPN Trebnje
Tabela 8: Kumulativni vpliv DPN po posameznih segmentih okolja
Segment okolja
VODE
POPLAVNA
OBMOČJA
KULTURNA
DEDIŠČINA
ELEKTROMAGNETNO
SEVANJE
NARAVA
Enota, ki jo tangira
DPN
Temenica in njeni pritoki
Katastrofalna in redka
območja
poplav
ob
Temenici
10178 Korenitka vas
27145 Gorenje Medvedje
Selo – Domačija Gorenje
Medvedje Selo
V varovalnem koridorju
daljnovoda se nahaja 15
ureditvenih
območij
večinoma namenjenih za
stanovanja (I. območje
varstva pred EMS) ter
štiri ureditvena območja
novoplaniranih površin,
ki pa so večinoma
namenjena
površinam
proizvodnih dejavnosti.
SCI Vejar
EPO Vejar
NV Vejar
NV Kodeljevec
NV Trebnje - Temenica
EPO Temenica
OPNV Kraške piramide
Kumulativni vpliv
cestno omrežje in
kanalizacijski sistemi ter daljnovodi, ki tangirajo
vodotok. Neposreden in trajen kumulativni vpliv je
pričakovati ob sočasni izvedbi predvidenih
infrastrukturnih sistemov. Kumulativni vpliv je
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (čim
manj prečenj vodotokov itd.) – OCENA C.
Omilitveni ukrep
Iztok iz ČN mora ustrezati parametrom predpisanim z
zakonodajo.
cestno omrežje in
kanalizacijski sistemi ter daljnovodi, ki potekajo po
območjih redkih poplav ob Temenici. Neposreden in
trajen kumulativni vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov – OCENA C.
Omilitveni ukrep
Potrebno je izdelati karte poplavne nevarnosti.
OPN Trebnje ne predvideva poseganja v KD.
KUMULATIVNEGA VPLIVA NI.
OPN Trebnje ne predvideva poseganja v KD.
KUMULATIVNEGA VPLIVA NI.
OPN Trebnje se prav tako v varovalnih koridorjih
obstoječih in planiranih daljnovodov nahajajo
ureditvena območja, ki sodijo v I. območja varstva
pred EMS. Neposreden in trajen kumulativni vpliv je
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
(namensko rabo znotraj varovalnih koridorjev
daljnovodov naj bo izključno za II. območja varstva
pred EMS) - OCENA C.
Omilitveni ukrep
Namenska raba znotraj varovalnih koridorjev
daljnovodov naj bo izključno za II. območja varstva
pred EMS.
Izgradnja daljnovoda bo negativno vplivala na
celovitost in funkcionalno povezanost gozdnega
območja, ki je opredeljeno kot Natura 2000 območje
EPO in NV. Z izvedbo daljnovoda bo na območju
posekan gozd, kar bo privedlo do spremembe
habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Večji
kumulativen vpliv lahko pričakujemo ob morebitnem
istočasnem izvajanju obeh planov. Neposreden in
trajen kumulativni vpliv ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le
tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja
kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura in
vplivali na biodiverziteto območja) – OCENA C.
Omilitveni ukrep
Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali
61
OP za OPN Trebnje
stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura
in vplivali na biodiverziteto območja.
Legenda:
Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv;
B – nebistven vpliv;
D – bistven vpliv;
E – uničujoč vpliv;
X – ugotavljanje vpliva ni možno.
62
OP za OPN Trebnje
III. OKOLJSKA PRESOJA
63
OP za OPN Trebnje
III.1 VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA
64
OP za OPN Trebnje
1. KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE
1.1.
OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS št. 39/06, 70/08, 108/09)
• Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. list RS št. 24/05,
92/07)
• Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. list RS št. 9/11)
• Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS št. 31/07, 70/08,
61/09)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja in o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 105/08)
• Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11)
• Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, Vlada RS št. 354052/2009/9, julij 2009
• Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM10, Vlada RS št. 354054/2009/9, november 2009
• Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišča (Uradni list RS, št. 21/11)
• Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na
onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11)
• Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št.
58/11)
Ostala izhodišča in viri
• Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. ARSO. Ljubljana, 2008.
• Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the
energy performance of buildings (Direktiva o energetski učinkovitosti stavb)
• Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, sklep vlade
20.12.2006.
• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
• Preveritev različic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber. Julij 2008. Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo za gradbeništvo in geodezijo.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in
delovnega okolja.
1. Prometne razmere in razvoj javnega prometa.
2. Umeščanje novih območij gospodarskih con.
2. Izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in
termalne energije v gospodinjstvih in proizvodnih
obratih.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: OPN ne vpliva na kakovost zraka ali nanj celo pozitivno vpliva
zaradi izkoriščanja obnovljivih energetskih virov v gospodinjstvih in proizvodnih obratih;
B – vpliv je nebistven: OPN minimalno vpliva na kakovost zraka, koncentracije onesnaževal v zraku
iz prometa, gospodarskih con ostanejo nespremenjene.
65
OP za OPN Trebnje
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: OPN vpliva na kakovost zraka zaradi
novih prometnic in gospodarskih con, vendar so možni omilitveni ukrepi (koncentracije onesnaževal v
zraku ostanejo nespremenjene glede na obstoječe stanje ob izvedbi omilitvenih ukrepov).
D – vpliv je bistven: koncentracije onesnaževal zaradi umeščanja novih prometnic in gospodarskih
con se povečajo glede na obstoječe stanje.
E – vpliv je uničujoč: koncentracije onesnaževal zaradi umeščanja novih prometnic in gospodarskih
con se bistveno povečajo glede na obstoječe stanje. Omilitveni ukrepi niso možni.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na kakovost zraka ni možno.
1.2 OBSTOJEČE STANJE
Klima
Po Köppenovi klasifikaciji Trebanjska občina spada v tip podnebji s kratico Cfb – zmernotopla vlažna
podnebja s toplim poletjem. Značilnosti tega podnebja so, da so povprečne temperature najhladnejšega
meseca med 0 in -3 °C, najtoplejšega pa med 15 in 20 °C.
Ogrin (1996) uvršča območje občine Trebnje v tip zmernocelinskega podnebja, natančneje v podtip
podnebja osrednje Slovenije. Oktobrske temperature so višje kot aprilske, letno pade od 1000 – 1300
mm padavin. Največ padavin je v poletnih mesecih in najmanj pozimi. Značilen je sekundarni višek
padavin v jeseni – tu se kaže vpliv submediteranskega podnebja (Ogrin, 1996). Celotno območje
Dolenjske je dokaj dobro odprto proti severovzhodu, zato do tu segajo vplivi panonskega podnebja.
Na območju občine Trebnje je bilo v preteklosti kar nekaj meteoroloških postaj, vendar so večinoma
vse že ukinjene in tudi v preteklosti so delovale le v določenem obdobju. Na samem območju občine
danes ne deluje nobena temperaturna postaja, deluje pa padavinska postaja v Mokronogu.
Kakovost zraka
Kakovost zraka je navadno opredeljena z imisijskimi koncentracijami naslednjih snovi:
• ogljikov monoksid (CO)
• žveplov dioksid (SO2)
• dušikov dioksid (NO2)
• ozon (O3)
• ogljikovodiki (VOC - hlapne organske spojine, PAO - policiklični aromatski ogljikovodiki)
• prašne usedline in inhalabilni delci
• težke kovine
Občina Trebnje sodi v območje onesnaženja z oznako SI 3, ki zajema Območje Gorenjske, osrednje
Slovenije in jugovzhodne Slovenije brez območja Mestne občine Ljubljana (naslednja slika). Na
območju skladno z Odredbo o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij
glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11) velja II. stopnja onesnaženosti
zraka. Na območju SI3 so vse ravni onesnaževal pod mejno ali ciljno vrednostjo, razen ravni ozona, ki
je nad mejno ali ciljno vrednostjo (tabela 9). Glede na spodnji in zgornji ocenjevalni prag pa so ravni
onesnaževal za območje SI2 (kamor sodi tudi območje SI3) prikazane v tabeli 10.
66
OP za OPN Trebnje
Slika 7: Karta con glede obremenjenosti zraka zaradi onesnaženosti z arzenom in kadmijem (vir:
Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost
zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11))
Tabela 9: Ravni onesnaževal v zraku na posameznem območju, aglomeraciji, coni in podobmočju glede na
mejne ali ciljne vrednosti (vir: Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij in
podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11))
Tabela 10: Ravni onesnaževal v zunanjem zraku na posameznem območju in aglomeraciji glede na
spodnji in zgornji ocenjevalni prag (vir: Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij
in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11))
67
OP za OPN Trebnje
Podatkov o tehnoloških in drugih emisijah snovi v zrak na območju urejanja v obstoječem stanju ni
bilo na voljo. Na širšem območju OPN je prevladujoči vir emisij v zrak motorni promet, ki se odvija
po obstoječem cestnem omrežju. Cestno omrežje v občini predstavljajo naslednje ceste (vir: prostorski
načrt občine Trebnje):
• dolenjski avtocestni krak: odsek Pluska (Trebnje) (dolžina v občini 18,52 km);
• državne ceste Trebnje – Novo mesto, R416, R417, R646, R650, R651, R652, R215 in H1
(odsek Trebnje – Karteljevo) (skupna dolžina 67,17 km);
• lokalno cestno omrežje (131,05 km);
• javne poti (240,88 km).
Vir emisij v zrak so tudi proizvodni objekti. Nosilci gospodarskega življenja občine so podjetja Trimo
Trebnje (gradbeništvo), Akripol Trebnje (polimeri), TEM Čatež (elektromaterial), Bartog Trebnje
(pnevmatike), TOM Mokronog (pohištvo), Unitehna Trebnje (obrtna zadruga – plastika, kovina,
gradbeništvo, trgovina), Prevent Mirna, Dana Mirna, SEP Šentrupert in drugi. Proizvodne dejavnosti
se nahajajo na 12 lokacijah, od tega je eno območje skladišč in dve parkirišči tovornih vozi (spodnja
tabela).
Tabela 11: Proizvodne dejavnosti (vir: Prostorski načrt občine Trebnje)
Ime naselja
1 Cesta
2 Šentlovrenc
3 Bič
4 Mrzla Luža
5 Račje selo
6 Velika Loka
7 Gorenja Nemška vas
8 Pluska
9 Dolenja Nemška vas
10 Knežja vas
11 Dobrnič
12 Dobrava
OPIS
rezervoarji, silosi in skladišča - obvezne rezerve
parkirišče tovornih vozil
parkirišče tovornih vozil
V manjši meri k onesnaženosti zraka prispevajo kmetijska dejavnost, obratovanje drobnih kurišč ter
obratovanje železniške proge Ljubljana-Novo mesto in Sevnica-Trebnje.
V občini obstaja plinovodno omrežje v območju nove obrtne cone in na Cvibljah (ni vrisano v
grafičnem delu OPN). Odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z energetskimi plini iz
omrežja od koncesionarja (Butan plin) zahteva tudi razvoj, načrtovanje in pospeševanje oskrbe s
plinom v občini, kar pomeni tudi gradnjo omrežja.
68
OP za OPN Trebnje
1.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan
spodnji tabeli.
Tabela 12: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1.
Zagotavljanje
kvalitete
bivalnega okolja z ustrezno in
racionalno
infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo
gospodarskih
in
storitvenih
dejavnosti ter dostopnostjo do
družbene javne infrastrukture.
Nacionalni program varstva
okolja
Zmanjšanje nacionalnih emisij za
SO2, NOx, HOS in NH3 do leta
2010.
Cilji OPN
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete
(Operativni program zmanjševanja
emisij v zrak)
2. Spodbujanje rabe obnovljivih
virov, kjer je to prostorsko
sprejemljivo.
3. Varna, socialno pravična,
vitalna, zdrava in urejena mesta
ter druga naselja.
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja.
Na nivoju občinskega prostorskega načrta je zlasti pomembno ugotavljanje vpliva prostorskega
razvoja z emisijami v zrak. Strateška opredelitev rabe prostora vpliva na:
– prometne tokove (suburbanizacija, umestitev delovnih mest v različni oddaljenosti od poselitvenih
območij, razvoj prometnega omrežja itd.),
– obseg proizvodnih dejavnosti (velikost območij, namenjenih proizvodnim dejavnostim, povečanje
porabe energije),
– učinkovito rabo energije (strjevanje poselitve – daljinski energetski sistemi) in raba obnovljivih
virov energije.
Vse vrste gradbenih posegov (rekonstrukcije, prenove, novogradnje, širitve itd.) ter drugih del,
povezanih s povečano/intenzivnejšo uporabo tovornih vozil in delovnih strojev, imajo v fazi gradnje
lahko za posledico vpliv na kakovost zraka. Ti vplivi bodo predvidoma zmanjšani z upoštevanimi
omilitvenimi ukrepi in priporočili, ki bodo podrobneje podani na nivoju okoljske presoje pri
sprejemanju predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so opredeljeni v OPN. Pri
omenjenih posegih gre s stališča trajanja za možne kratkoročne vplive na okolje in sicer v času
gradbenih del.
Gospodarske cone
Predvidenih je okoli 85,3 ha gospodarskih con. V glavnem gre za gospodarske cone namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (19 območij
urejanja) ter gospodarske cone mešane s stanovanji (8 območij urejanja) (naslednja tabela). V enem
primeru gre za površine z objekti za večjo kmetijsko proizvodnjo (farme).
Tabela 13: Na novo predvidena območja proizvodnih dejavnosti po ureditvenih območjih naselij
EUP OZN
13 BRE-IGs 1/1
14 BRE-IGs 1/3
15 BRE-IGs 1/4
NAMENSKA RABA
PROSTORA
I
I
I
POVRŠINA (ha)
0,4
0,4
0,2
69
OP za OPN Trebnje
16
17
18
20
41
60
90
91
166
167
168
169
170
187
190
195
196
246
247
248
249
250
273
303
307
BRE-IGs 1/5
BRE-IGs 1/6
BRE-IGs 2
CES-IG 1/1
DNV-IG 1
DVČ-IG 1/4
GVČ-IG 1/1
GVČ-IG 1/2
MIR-IG 1/1
MIR-IG 1/2
MIR-IG 1/3
MIR-IG 1/4
MIR-IG 1/5
PDL-IK 2
PLU-IG 1/1
PVG-IGs 1
RAS-IG 1
TRE-IG 1/1
TRE-IG 1/2
TRE-IG 1/3
TRE-IG 2/1
TRE-IG 2/4
VLO-IG 2
ZVG-IG 1
ŽUB-IGs 1/1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
1,2
0,1
1,9
0,3
7,9
0,7
0,9
0,6
3,1
0,8
0,4
3,4
0,5
0,2
0,7
0,4
5,0
11,8
10,4
2,2
27,4
1,7
1,3
0,1
0,4
Emisije iz proizvodnih con so vezane na tip dejavnosti, ki se bodo umeščale v območju. Vrste
dejavnosti v tem trenutku niso znane. Po ureditvi proizvodnih in gospodarskih con se bodo povečale
emisije onesnaževal in toplogrednih plinov. Viri emisij bodo industrijski obrati, parkirišča in
manipulativne površine ter povečan promet.
Podatkov o emisiji proizvodnih obratov in naprav, legi izpustov v prostorov in obratovalnem režimu v
času izdelave okoljskega poročila ni bilo na voljo. V primeru farme gre predvsem za emisije vonjav, ki
se jim v celoti ne da izogniti, ob vzdrževanju čistoče in ob aeraciji gnojnih jam so emisije neprijetnih
vonjav zanemarljivo nizke.
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v nadaljevanju, na območjih proizvodnih in
gospodarskih con ter novih prometnic med obratovanjem ni pričakovati prekomernega onesnaženosti
zraka in povečanih emisij toplogrednih plinov.
Prometna infrastruktura
V posameznih naselij se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in
rekonstrukcije odsekov. Predvidene so cestne povezave v naseljih Trebnje, Mirna, Dobrnič in Veliki
Gaber. Predvidenih je ca 37 km novih cestnih povezav, od tega večina v Trebnjem (ca 32 km).
Promet motornih vozil onesnažuje zrak s številnimi škodljivimi snovmi. Med plini so najpomembnejši
dušikovi oksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO) in hlapne organske spojine (VOC). Med nezgorelimi
organskimi snovmi v avtomobilske izpustu je zelo škodljiv benzen, pomembni so tudi izpusti
ogljikovega dioksida (CO2), škodljivi pa so tudi trdni delci in svinec. Sestava plinov v izpustu se tudi
razlikuje glede na tip goriva. Za bencinski motor so značilni izpusti benzena in svinca (če nima
avtomobil katalizatorja), dizelski motor pa onesnažuje s trdnimi delci in žveplovimi spojinami. Zaradi
emisij iz prometa lahko nastanejo tudi nove snovi, ki jih v izpuhih ni. Med temi snovmi je najbolj znan
ozon (O3).Promet, posebno cestni, vse manj onesnažuje zrak zaradi vse ostrejših emisijskih standardov
70
OP za OPN Trebnje
za različna prevozna sredstva. Kljub temu kakovost zraka v mestih ne dosega mejnih vrednosti, ki jih
določajo evropski predpisi, zato še zmeraj predstavlja nezanemarljivo nevarnost za zdravje
prebivalcev. Vzrok tega je predvsem cestni promet in njegov prispevek k onesnaženju, zlasti z
dušikovim dioksidom (NO2), delci (PM10) in ozonom (O3). Zakisovanje prsti in vode povzročajo
izpusti SOx, NOx in NH3 v atmosfero, njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje in povzročanje
škode na ekosistemih in materialih. Ozon v troposferi je proizvod fotokemičnih reakcij, h katerim
največ prispevajo njegovi predhodniki, predvsem NMVOC, NOx, CO in CH4. Izpusti toplogrednih
plinov (CO2, CH4, N2O in F-plini) so se v prometu v obdobju 1986–2007 več kot podvojili.
Prometna študija za predvidene cestne povezave vsebuje le prikaz predvidenih prometnih koridorjev v
občini Trebnje, ni pa izračuna obstoječih in predvidenih prometnih obremenitev (PLDP). Vpliv
prometa v času izdelave OPN ni bilo možno računsko oceniti, predlagamo dopolnitev prometne študije
in naknadno vključitev podatkov v OP.
Energetski viri
Predviden je nov magistralni plinovod dolžine ca 10,1 km z dvema merno-regulacijskima postajama,
ki bo potekal od naselja Mirna na severu do zaselka Gradišče severno od Mirne Peči na jugu. Novo
plinovodno omrežje pomeni zmanjšanje onesnaženosti zraka v občini saj je zemeljski plin je med
vsemi fosilnimi gorivi najprijaznejši do okolja. V primerjavi s premogom in nafto vsebuje
zanemarljivo malo žvepla, nizke pa so tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo pri
gorenju, in sicer:
- ogljikovega dioksida (CO2),
- ogljikovega monoksida (CO),
- dušikovih oksidov (NOx) in
- prašnih delcev (saj).
Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sprošča za približno tretjino manj CO2 kot pri zgorevanju
premoga ter za približno četrtino manj kot pri zgorevanju kurilnega olja (spodnja tabela).
Tabela 14: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov (vir: Joanneum Research
Graz- Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na
področju toplotne oskrbe)
Vsi urbanistični načrti predvidevajo strjevanje poselitve, zato se bo izboljšal potencial za vzpostavitev
in širjenje energetsko učinkovitega omrežja (daljinsko ogrevanje, plinifikacija idr.). Notranji razvoj in
prenova naselij (sprememba namembnosti površin znotraj stavbnih zemljišč) bosta pozitivno vplivala
na zrak in podnebne spremembe. S sanacijo energetsko neučinkovitih zgradb in ogrevalnih sistemov
se bodo emisije zmanjšale. Emisije toplogrednih plinov je mogoče zmanjševati zlasti z zamenjavo
tehnologij, zamenjavo goriv in surovin ter z zmanjšanjem obsega ali opustitvijo nekaterih dejavnosti.
Emisije so povezane predvsem z obsegom in načinom proizvodnje in porabe energije. Poleg emisij
zaradi kurjenja goriv se toplogredni plini sproščajo tudi iz nekaterih industrijskih procesov, v
kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki ter v prometu, kar povečuje kompleksnost problematike. Dodatna
71
OP za OPN Trebnje
značilnost je torej velika razpršenost virov neposrednih in posrednih emisij, tako da je njihovo
zmanjševanje odvisno od množice odločitev individualnih porabnikov (NPVO).
V Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so vključeni ukrepi, katerih
instrumenti za njihovo izvedbo so na celotnem območju EU harmonizirani ter imajo znatne in merljive
učinke zmanjšanja emisij TGP. V nadaljevanju so povzeti inštrumenti za doseganje zmanjševanja
emisij toplogrednih plinov, ki jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem:
• spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije,
• spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,
• spodbujanje povečanja rabe obnovljivih virov,
• spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih,
• energetske lastnosti stavb,
• strategija prostorskega in regionalnega razvoja, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture ter
prometne ureditve,
• zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa,
• ravnanje z odpadki.
Predvidena obsežna območja gospodarskih con, večje število na novo predvideni prometnic lahko
vpliva na kakovost zraka v občini. Vendar ob upoštevanju ciljev prostorskega razvoja občine
(izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v
jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na njihovem obrobju, občina si bo prizadevala za izkoriščanje
obnovljivih energetskih virov in termalne energije, omejevanje motornega prometa v središčih naselij
ipd.) in omilitvenih ukrepov vpliv ne bo bistven – ocena C.
Ob uporabi alternativnih virov energije in ob izgradnji energetsko učinkovitih objektov, se bodo
dolgoročno znižale tudi emisije toplogrednih plinov (kar bo v skladu z Operativnim programom
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012).
Okoljski cilji
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete
Opis vpliva
Vpliv bo neposreden, kumulativen
in trajen.
Ocena
C
–
nebistven
ob
upoštevanju omilitvenih
ukrepov.
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kakovost zraka v občini zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidenih je okoli 37 km novih cestnih povezav in 85,3 ha
gospodarskih con. Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen
(ocena A) vpliv na kakovost zraka, saj predvideva nov magistralni plinovod dolžine okoli 10,1 km z
dvema merno - regulacijskima postajama ter strjevanje poselitve, s čimer se bo izboljšal potencial za
vzpostavitev in širjenje energetsko učinkovitega omrežja in pozitivno vplivalo na kakovost zraka
(manj manjših kurilnih naprav – manj točkovnih izpustov v zrak). Sinergijskih vplivov ne
pričakujemo.
Skupna ocena za segment
Zrak in podnebne spremembe
Ocena
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
1.4 OMILITVENI UKREPI
Splošno
• Omilitvene ukrepe za kratkoročno onesnaženje, ki bo nastalo v času gradnje, naj se določi v
okoljskem poročilu za podrejene prostorske akte, ki bodo natančneje urejali posamezna območja
posegov.
•
Omilitvene ukrepe oz. natančno določitev vplivov na konfliktnih območjih (stikanje poselitvenih
72
OP za OPN Trebnje
in proizvodnih površin) naj se določi v okviru priprave podrejenih prostorskih aktov, ko bodo
posegi in dejavnosti natančneje določene.
•
Podrobnejše zahteve in ukrepi bodo obravnavani na nivoju OPPN oz. v postopku priprave
projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v postopku pridobivanja okoljevarstvenega
soglasja.
Promet
• Prometna študija Preveritev različic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber je bila
izdelana že leta 2008. V tem času je prišlo do sprememb v cestnih povezavah. Študijo je potrebno
s prikazom prometnih obremenitev za plansko obdobje.
•
Prometnice naj se načrtuje izven strjenih delov naselij, razdalje med križišči naj bodo čim večje,
saj se pri vožnji na kratke razdalje emisije izpušnih plinov povečujejo.
•
Prednost je potrebno dajati javnemu prometu (več prog, bolj frekventne vožnje, itd.) ter
spodbujanju in omogočanju kolesarjenja (urejanje novih kolesarskih poti). Vsa načrtovana
zaposlitvena in poselitvena območja morajo imeti povezavo z javnim potniškim prometom.
Proizvodne in gospodarske cone
• Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za
energetsko oskrbo stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne
energije).
•
Upravljavec proizvodne oz. gospodarske cone je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih
odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku.
•
Gospodarske cone naj se v smeri proti naseljem omejijo z dovolj širokimi vegetacijskimi
barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo zimzelena, različnih
višin.
Energetski viri
• Potrebno je izdelati lokalni energetski koncept, v katerem se natančno opredeli problematika na
področju oskrbe z energijo, ukrepi za reševanje problemov, učinkovito rabo energije in rabo
obnovljivih virov energije. S tem s postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe
zaradi onesnaževanja s toplogrednimi plini, ki so rezultat rabe neobnovljivih fosilnih virov
energije.
Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj
navedene zakonske podlage:
• Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno
tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
stavbe z energijo. V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št.
93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in
toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. Študija naj se izdela pred izdelavo PGD, za izvedbo
je odgovoren investitor.
•
Upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak
iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz
okoljevarstvenega soglasja.
73
OP za OPN Trebnje
Nosilec izvedbe ukrepa
Časovni okvir izvedbe ukrepa
investitor, projektant
med pripravo OPN, ukrepe se
umesti v izvedbeni del OPN (PIP)
Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj)
ukrepa
MzKO-CPVO v času izdajanja
mnenja o sprejemljivosti plana
1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Za vodenje podatkov o številu novih energetsko učinkovitih objektov je odgovorna Občina Trebnje.
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o vodah.
V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00,
99/01 in 17/03), morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja pripraviti letno poročilo.
Podatke o letnih količinah izpuščenih snovi v zrak iz industrijskih naprav naprav zbira Agencija RS
za okolje. V letu 2010 je bilo v občini Trebnje sedem zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa
snovi v zrak (Akripol d.d., Anton Mirt s.p, Dana d.d., Droga kolinska d.d., P-D KREMEN d.o.o, Obrat
Mirna, TRIMO d.d. ZOMI d.o.o.). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil
okoljevarstveno dovoljenje 14.03.2008. Letno oddaja poročilo za obratovalni monitoring za emisije
snovi v zrak in vode.
2. VODA
2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
• Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO, 02/04 – ZZdrl-A, 41/04-ZVO1,57/08)
• Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št.
89/08)
• Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list
RS, št. 60/07)
• Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred
poplavami (Ur. l. RS, št. 7/10)
• Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10)
• Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02,
41/04-ZVO1)
• Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi,
objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS,
št. 10/99, 40/04, 41/04-ZVO1)
• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni
l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni l. RS, št. 47/05)
• Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11)
• Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št.
5/00)
74
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Pravilnik o monitoringu stanja voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11)
Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur.l.
RS, št. 88/04, 71/09)
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06,
58/11)
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št 31/09)
Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib
Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05)
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06,
32/11)
Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, št. 100/05)
Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06,
114/09)
Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (URL RS, št.
129/06).
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št.
113/09)
Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega
pretoka (Ur.l. RS, št. 97/2009)
Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS,
št. 61/11)
• Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine
Trebnje, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001503/2009, z dne 10.09.2009
• Smernice upravljavca skupne CČN Mirna. Št. scčn-sogl-09-32 z dne 08.09.2009
• Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006. Junij 2008. Ljubljana,
MzKO-ARSO
Cilji
Kazalci (merila)
1. Priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno
kanalizacijsko omrežje in načrtovanje novih
kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav.
1. Sprememba kemijskega stanja in ekološkega stanja
površinskih vodotokov in spremembe količinskega in
kemijskega stanja podzemne vode.
2. Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v
obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni pasovi
vodotokov.
2. Sprememba kategorizacije vodotokov po
morfološkem značaju.
3. Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih
in ogroženih območjih ni dopustna. Dosedanje
3. Število objektov na poplavnih, erozijskih in
plazovitih območij.
retenzijske in poplavne površine se ne smejo
zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah.
A – vpliva ni oz. je pozitiven: v vodne površine in poplavna območja se ne bo posegalo, izvedba
plana ne bo spremenila stanja površinskih (kemijskega in ekološkega) in podzemnih voda
75
OP za OPN Trebnje
(količinskega in kemijskega), izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov. Območje
plana ne poteka po poplavnem, erozijskem in plazovitem območju.
B – vpliv je nebistven: Morebitno onesnaženje ne bo presegalo mejnih vrednosti parametrov
opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju
podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov
oz. bodo spremembe zanemarljive. Za izvedbo plana so predvideni splošni omilitveni ukrepi. Izvedba
plana ne bo bistveno poslabšala poplavne varnosti območja, prav tako se ne bo povečala nevarnost
nastanka erozijskih žarišč in plazov.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Morebitno onesnaženje bo povzročilo
preseganje mejnih vrednosti nekaterih parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda
(Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba
plana bo poslabšala poplavno varnost območja, prav tako se bo povečala nevarnost nastanka erozijskih
žarišč in plazov. Vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo dodatnih specifičnih omilitvenih
ukrepov, ki pa jih je potrebno dosledno upoštevati.
D – vpliv je bistven: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti več
parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o
stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana bi spremenila kategorizacijo
vodotokov. Izvedba plana bo poslabšala poplavno varnost območja, prav tako se bo povečala
nevarnost nastanka erozijskih žarišč in plazov.
E – vpliv je uničujoč: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti večine
parametrov, opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o
stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana bo poslabšala poplavno varnost
območja, prav tako se bo povečala nevarnost nastanka erozijskih žarišč in plazov. Vplive izvedbe
plana ne moremo omejiti z izvedbo omilitvenih ukrepov.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na površinske in podzemne vode ni možno.
POVRŠINSKE VODE
Hidrološke in hidrografske značilnosti
Hidrografske razmere v občini so odraz površja – kras v njenem južnem delu, nepropustnega površja v
severnem delu ter naklona površja. Občina Trebnje pripada v celoti porečju Save. Večji vodotoki v
občini so: Mirna, Temenica in Radulja. Vodno omrežje ni enakomerno razvito. Vodna mreža je
najbolj razvita na severnem delu občine, najmanj pa na jugozahodnem delu, kjer prevladuje kraško
površje (naslednja slika).
76
OP za OPN Trebnje
Slika 8: Hidrografska mreža
Mirna
Dolga je 44 km in je najdaljši vodotok v občini. Teče skozi kraj Mirna pod znamenitim prekatnim
mostom, ki ga je dala zgraditi že Marija Terezija. Struga je skoraj v celoti grobo regulirana. Njena
dolžina (in porečje) je bila nekoč mnogo daljša. Njeno povirje je bilo med Stično, Višnjo goro in
Muljavo in se je začelo spreminjati šele v pliocenu, ko jo je pretočila Temenica. Šele pozno si je
Temenica na prelomnici vrezala svojo samostojno dolino, medtem ko se je Višnjanski potok pretočil v
Krko. Porečje Mirne se je pri tem skrčilo skoraj za tretjino.
Mirna izvira v jugozahodnem delu Kumljanskega pogorja, pod Presko nad Moravčami. Njeno porečje
je zelo nesimetrično. Z leve strani dobiva Mirna mnogo daljše pritoke, medtem ko z desne dobiva le
krajše potočke. Pritok Cedilnice je pri tem izvzet, ker le-ta teče po dolgem po sredini doline in
predstavlja stržen starega vodnega toka. Opazno je tudi, da se je reka vseskozi prestavljala proti jugu
(Melik, 1959). Pritok Cedilnice je tik pred izlivom v Mirno zajet v umetno kopališče.
Na območju občine teče Mirna večinoma v smeri vzhod-zahod. Pri Ravnah je v dvigajoče se površje
vrezala do 90 m globoko deber. Takoj, ko vstopi v Mirnsko dolino, se ji pridruži Vejar oz. Cedilnica,
ki izvira jugovzhodno od Čateža in se med vzpetinama Trbinc in Ključ prebije iz Vejarske kotanje.
Mirna dobiva z leve strani močnejše pritoke – Bistrica, Jeseniščica. Večja desna pritoka sta Zabrščica
in Bačji potok. Doline ob njihovih spodnjih tokovih so mokrotne in razširjene (Topole, 1998). Mirna
ima povprečno gostoto rečne mreže 1,90 km/km2 (Površinski vodotoki…,1998).
Z letnim pretokom 4,48 m3/s se uvršča med največje dolenjske vodotoke. Maksimalni pretok je v
marcu in aprilu. V teh dveh mesecih je pretok skoraj dvakrat večji kot v mesecih minimalnega pretoka
(julij, avgust, september). Ima dežno - snežni (pluvio - nival) -kontinentalni rečni režim (Kolbezen,
1998).
77
OP za OPN Trebnje
Padavinsko zaledje reke Mirne je največje v občini, in znaša 3300 km2. Mirna večkrat poplavlja.
Mirnsko dolino prizadene na 4 % površine. Mirno so regulirali in jo v toku od Mirne pa do Pijavic
preuredili v izravnan kanal. Z regulacijo so skušali omejiti (odpraviti) poplavljanje reke, saj je bila
aluvialna ravnica v vsem njenem toku zelo vlažna. Aluvialno plosko dno na levi in desni obdajajo
izredno lepo razvite rečne terase.
Temenica
Izvira v nepropustnih kamninah Posavskega hribovja (Javorje), na ozemlje občine Trebnje pa priteče
severno od Velikega Gabra. Do tega naselja teče v smeri od severa proti jugu. Od tu naprej se dolina
razširi, padec se zmanjša, rečica pa se vije dalje v številnih okljukih. Je plitvo vrezana in pogosto
poplavlja. Mokrotno dno je travnato. Temenica predstavlja nekakšno mejo med kraškim in nekraškim
svetom. Dolga je 35 km, od tega je 4,2 km njenega toka pod zemljo. Vzpetinice na razvodju med
Mirno in Temenico so pretežno na nadmorski višini 310 do 330 m, to je na višini Dolenjskega podolja
zahodno od Velikega Gabra, kjer Temenica teče po 40 metrov globoki dolini. Tak gričevnat relief sega
ob južnem obrobju Mirnsko – Mokronoške kotlinice do Mokronoga. Med njim je na n. v. okoli 325 m
razvodje med Mirno in Laknico, ki je pritok Radulje. Zato ni izključeno, da se je Temenica prvotno
odtekala čez današnjo razvodnico med Temenico in Mirno, naravnost proti srednji Krki. Po A. Meliku
(1959) se je po Dolenjskem podolju od Višnje Gore naprej prvotno pretakala zgornja Mirna, dokler je
ni obglavila Temenica (Gams, 2003, str. 400). Med Trebnjem in Krško kotlino so v reliefu ostali
sledovi prestavljanja Temenice proti jugu (suhe doline). Temenico je proti jugu potegnila ugrezajoča
se Prečenska kotlinica (imenovana tudi Zaloška ali Straška) (Gams, 2003, str. 400).
Reka ima zelo slabo razvejan rečni sistem. Temnica teče po pretežno kraškem svetu, predvsem njen
južni del je kraški (pretežno lahko topljiv kredni apnenec), zato iz desne strani, dobi le en pritok, potok
Bukovico, in to nedaleč od izvira. Z leve strani pa ima več pritokov (triasni in jurski apnenci, ki le
malo podlegajo zakrasovanju), ki se vrstijo vse do Trebnjega: Meglenski potok, Češnjevek, Lukovski
potok, Dobravski potok. Vsi ostali pritoki proti jugu Temenice ne dosežejo več. Povprečna gostota
rečne mreže je 0,853 km/km2 (Gognjavec, 2003). Temenica se pri Ponikvah obrne proti jugovzhodu.
Na stiku z močno prepustnimi jurskimi apnenci ponikne v številnih rupah (med njimi je najbolj znana
Risavnica ali Risalnica). Temenica prvič ponikne že v Doljnih Ponikvah. Običajno pa nadaljuje svojo
pot še 200 metrov nižje do obsežnega obzidanega požiralnika. Kadar dlje časa dežuje, ta dva
požiralnika ne zadoščata, tako da voda nadaljuje pot po s travo zarasli strugi mimo naslednjih kraških
požiralnikov daleč v kraški gozd. Tu je požiralnik Velbani kevder. Ob nenadnem katastrofalnem
navalu voda, ki se morda zgodi le nekajkrat v sto letih, pa te dosežejo sklepni požiralnik, prepadno
Risanico (Savnik, 1962). Končna dolina Temenice je največja Dolenjska slepa dolina. Voda znova
izvira v Zijalu, ki pa je že izven meja občine Trebnje oz. je v občini Mirna Peč. Na vzhodni strani
Dolenje Nemške vasi si slede nedaleč trije ponikalni potoki, ki pripadajo povodju podzemeljske
Temenice. Meglenski potok je dolg le slab kilometer in izginja v požiralniku Ušivek. Naslednja
ponikalnica je Lukovski potok, ki oddaja vodo v Gabrovški jami. Tretja ponikalnica je Dobravski
potok, ki stopa pod vasjo Dolenja Dobrava iz ožje doline na široko odprta travniška tla in ponikne pod
vasjo Jezero. Ob neopaznih rupah jih zamočviri zdaj više, zdaj niže, do koder pač seže njihov
površinski tok. Lukovski in Dobravski potok ponikata komaj pol kilometra narazen (Savnik, 1962).
Povprečni letni pretok Temenice med letoma 1961 in 1990 na vodomerni postaji Rožni vrh znaša 0,9
m3/s (Površinski vodotoki…, 1998). Vodna gladina skozi leto precej niha. Najnižja je pozimi in poleti.
Upad gladine je odvisen od količine padavin in izhlapevanja poleti. Maksimalni pretok je v marcu in
novembru in je posledica taljenja snega in padavin. Minimalni pretoki so značilni za poletne mesece –
avgust in september. Ima dežno snežni režim.
Radulja
Reka Radulja izvira v zahodnem delu Raduljskega hribovja, 510 m visoko, pod vzpetino Koren, nad
zaselkom Zvale. Dolga je 33 km. Pri Škocjanu v Krški kotlini (na nadmorski višini 155m) se izliva v
Krko. Njeno celotno porečje je veliko 118 km2 (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999). Ima razvejan
rečni sistem. Radulja ima na območju občine Trebnje 3 desne in 7 levih pritokov in kar nekaj občasnih
pritokov. Padavinsko zaledje meri 2700 km2 (v njenem celotnem toku). Povprečna gostota rečne
mreže je 1110 m/km2. Radulja z zadenjsko erozijo napreduje proti Mirni. Do konca široke
Štatenberške doline teče v dinarski smeri. Pri Bitnji vasi, kjer se dolina razširi, poplavlja. Pri Brezjah
78
OP za OPN Trebnje
pri Trebelnem zavije v alpsko smer. Med Štatemberkom in sotočjem z Gostinico teče še posebej
počasi in v številnih okljukih. Z leve in desne pa dobi več kratkih pritokov, od katerih je največja
Gostinica. Po sotočju priteče v ožjo, do 150 metrov globoko deber, kjer dobiva pritoke le še z desne
strani. Pri Klevžu Radulja priteče iz soteske in se v ostrem ovinku okrog Homskega hriba (380m) ob
sotočju s potokom Lukovnikom obrne proti jugovzhodu (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999).
Radulja ima dežno – snežni režim. Prvi višek vode je marca in drugi novembra. Prvi nižek pa avgusta
in drugi januarja. Vodomerna postaja na Radulji je pri Škocjanu, kjer je srednji letni pretok 1,8 m3/s
(Površinski vodotoki…,1998).
Stoječe vode
V občini je tudi nekaj manjših jezer, ki pa so večinoma umetnega nastanka in sicer:
• Jezero pod Mirnskim gradom: pod Mirnskim gradom je z zajezitvijo Vejarja nastalo umetno
jezero. Domačini ga uporabljajo za kopališče. V zadnjih letih je bilo narejenih kar nekaj
urejevalnih posegov v okolici (zvečanje pretoka skozi jezero oz. bazen in s tem večja
kakovost, čistost vode postavitev žičnate ograje), vendar jezerce še ni turistično zaživelo, saj
je bil marsikateri poseg nespametno narejen in je bil jezercu bolj v škodo kot v korist.
• Jezero pri Blatu pri Račjem selu: to umetno jezero je nastalo zaradi izkopavanja gline, za
potrebe opekarne. Veliko je 1,8 ha. Leži ob vznožju Blaškega hriba nad močvirnim povirjem
potoka Vejarja. Ribnik ima v lasti novomeška ribiška družina. V jezeru je veliko vrst rib,
privlačen pa je tudi zaradi ostale zanimive favne in flore, saj ribiška družina zelo vzorno skrbi
zanj.
• Jezera pri Prelesju: nastala so z izkopavanjem gline za potrebe bližnje pekarne. Danes jih ureja
ribiška družina.
Kakovost površinskih vodotokov
Monitoring kakovosti površinskih voda izvaja MzKO - ARSO. Določa se ocena kemijskega stanja in
ocena biološkega stanja. V letu 2002 sta pričela veljati dva nova predpisa za oceno kemijskega stanja
površinskih voda Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (v nadaljevanju Uredba) in Pravilnik o
monitoringu kemijskega stanja površinskih voda.
Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se določa na podlagi izračuna letne povprečne
vrednosti parametrov, za katere je v Uredbi določena mejna vrednost. Vodno telo površinske vode ima
dobro kemijsko stanje, če:
na osnovnem merilnem mestu nobena letna povprečna vrednost parametrov ni večja od
mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v Uredbi,
časovna vrsta letnih povprečnih vrednosti nobenega od parametrov iz prednostnega
seznama nevarnih snovi, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentih, nima trenda
naraščanja v obdobju zadnjih petih let.
Biološko stanje vodotoka se določi z izračunom saprobnega indeksa. Biološki postopek temelji na
izračunu vrednosti saprobnega indeksa življenjske združbe, njegova vrednost pa kaže saprobno
stopnjo. Glede na vrednost indeksa se vodotok na posameznem merilnem mestu uvrsti v ustrezen
kakovostni razred.
Mirna
V monitoring kakovosti površinskih vodotokov je v občini Trebnje vključena le reka Mirna in sicer na
odvzemnem mestu v Boštanju. Po oceni kemijskega stanja v letu 2006 (vir: Monitoring kakovosti
površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, MzKO-ARSO, 2008) je bilo kemijsko stanje Mirne v
Boštanju dobro. To velja tudi za celotno obdobje od leta 2002 do leta 2006. Biološke analize na Mirni
niso bile izvajane.
Temenica
Do začetka devetdesetih let so kakovost Temenice spremljali na odvzemnem mestu Rožni vrh. Pri
kraju Štefan je bila v 1. do 2. kakovostnem razredu. Za Trebnjim se je poslabšala za cel kakovostni
79
OP za OPN Trebnje
razred in se je uvrščala v 3., občasno v 2.-3. kakovostni razred. Vzdolž toka reke Temenice je le ena
čistilna naprava odpadnih vod pri mestu Trebnje.
Višje ob vodotoku čistilnih naprav ni, tako da kar nekaj kanalizacijskih odtokov konča neposredno v
reki Temenici in njenih pritokih.
Obstoječe čistilne naprave in kanalizacijski sistemi v občini
V občini Trebnje je kanalizacijski sistem urejen v naselju Trebnje, Mirni, med naseljem Čatež in
naseljem Dolenja vas pri Čatežu ter deloma pri naselju Blato (spodnja slika). V letu 2008 se je pričela
gradnja kanalizacijskega sistema Veliki Gaber v dolžini 7.232 m, ki zajema naselja Gline, Medvedjek,
Stranje, Žubina, Cesta, Mali Gaber.
Slika 9: Kanalizacijski sistem v občini Trebnje (vir: Obstoječi plan Občine Trebnje)
V občini Trebnje delujejo štiri čistilne naprave: ČN Trebnje v Dolenjem Podborštu pri Trebnjem, ČN
Mirna v naselju Mirna, ČN Veliki Gaber in ČN Čatež (naslednja tabela).
Tabela 15: Komunalne čistilne naprave v občini Trebnje in učinek čiščenja za leto 2008 (vir: ARSO, 2008
in Komunala Trebnje d.o.o. – letno poročilo, 2009)
Ime
KČN
Upravljalec Velikost Recipient Letna
Stopnja
čistilne
(PE)
količina čiščenja
naprave
čiščene
odplake
(1000
m3/leto)
Komunala
Trebnje Trebnje
8000
Temenica 253
Sekundarna
Učinek
čiščenja
po KPK
(%)
Učinek
čiščenja
po BPK
(%)
Učinek
čiščenja
po
fosforju
(%)
Učinek
čiščenja
po
dušiku
(%)
90,2
(2009)
82,9
(2009)
40,61
(2008)
48,87
(2008)
80
OP za OPN Trebnje
d.o.o.
GOP d.o.o.
Mirna
Veliki
Gaber
Čatež
189
93,41
Sekundarna (2008)
/
0
88,71
(2008)
300
2,4
78,6
Sekundarna (2009)
/
0
0
300
Močilnica 1,8
93,02
Sekundarna (2008)
/
0
0
6000
Komunala
Trebnje
d.o.o.
Komunala
Trebnje
d.o.o.
Mirna
Čistilna naprava Trebnje sprejema odplake širšega območja mesta Trebnje in tudi odplake
industrijskega izvora. Čistilna naprava je začela delovati v letu 1982 in je v letu 2004 doživela obnovo
in razširitev. Velikost naprave je 8000 populacijskih enot. V letnem poročilu Komunale Trebnje d.d.
za leto 2008 je navedeno, da čistilna naprava deluje na principu kombiniranega čiščenja (mehansko –
biološko čiščenje), učinek čiščenja pa je bil v letu 2008 po KPK 87,9 % ter po BPK 90,2 %. ČN na
Mirni poleg navedenih 2000 enot (to je čiščenje fekalne kanalizacije) čisti tudi industrijske odplake.
Predvidena kapaciteta ČN Mirna je 24000 enot in razširitev kanalizacije.
V naselju Veliki Gaber deluje ČN z zmogljivostjo 300 PE. Izgradnja nove ČN (1000 PE) je v
zaključni fazi. Na izveden kanalizacijski sistem bo v naslednjem obdobju priključeno ca 220
gospodinjstev, oziroma bo čistilna naprava obremenjena s ca 600-700 PE ali drugače povedano bo
delovala s ca 70 % obremenitvijo, kar daje možnost širitve naselij oziroma priključitve novih objektov.
ČN Čatež ima zmogljivost 300 PE in se nahaja južno od naselja Gorenja vas pri Čatežu (lokacije ČN
so na spodnji sliki).
Kategorizacija vodotokov
Kategorizacija vodotokov v Sloveniji je narejena glede na ekomorfološki pomen vodotoka in sicer z
namenom pridobiti pregled o stanju vodotokov v Sloveniji z vidika stopnje ohranjenosti oziroma z
vidika sprememb morfologije vodotokov zaradi posegov, ki so nastali kot posledica obrambe pred
škodljivim delovanjem voda oziroma kot posledica gospodarskega izkoriščanja naravnega vira.
Podatki služijo kot strokovna podlaga v postopkih vezanih na rabo in posege v vodotoke oziroma
obvodni prostor.
Vodotoki se delijo na 7 kategorij:
• 1. razred – naravni vodotok;
• 1 - 2. razred – delno naravni vodotok;
• 2. razred – sonaravno urejen vodotok;
• 2 - 3. razred;
• 3. razred – tehnično urejen vodotok;
• 3 - 4. razred- delno togo urejen vodotok;
• 4. razred- togo urejen vodotok.
Na območju občine Trebnje sta v kategorizacijo zajeti Temenica in Mirna ter desni pritok Mirne
Gomilščica. Temnica sodi večinoma v 2. razred (sonaravno urejen vodotok), razen na odseku med
naseljem V. Gaber in Vrhovo pri Šentlovrencu ter na odseku med zaselkoma Krtino in Trnjem, kjer
sodi v 1-2. razred (delno naravni vodotoki).
Mirna sodi večinoma v 1-2. razred (delno naravni vodotok), v poteku skozi naselje Mirna pa v 2.
razred (sonaravno urejen vodotok). Gomilščica ima delno naraven tok (1-2. razred) le na odseku pri
naselju Brezovica pri Mirni, večinoma pa je njena struga regulirana (prevladujejo tehnične ureditve –
2-3. in 3. razred). Kategorizacija Temenice in Mirne s pritokom je prikazana na spodnji sliki.
81
OP za OPN Trebnje
Slika 10: Kategorizacija vodotokov (vir: MzKO-ARSO)
Poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja
Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se v skladu z Zakonom o varstvu okolja ne načrtuje
prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
506,01 ha površine občine sodi v poplavna območja (299,42 ha redka območja poplavljanja, 206,59 ha
katastrofalna območja poplavljanja). Poplavna območja se nahajajo ob reki Temenici in njenemu
pritoku (hudournik ob naselju Šentlovrenc) ter ob reki Mirni.
Po podatkih Urada z upravljanje z vodami, Oddelek območja spodnje Save, se tudi ob potoku iz
Prapeč na zahodnem robu naselja Trebnje (parcele št. 941/5, 942/1, 942/2, 942/3, 942/4 vse k.o.
Medvedje selo)nahajajo poplavne površine. Zemljišče preplavi visoka voda potoka, ker je voda
dolvodno skozi naselje speljana po ceveh fi 60 cm.
82
OP za OPN Trebnje
Slika 11: Poplavna območja (vir: MzKO – ARSO)
Plazenje predstavlja zdrs in premikanje določenega dela zemeljske površine v smeri padnice pobočja.
Vedno je tesno povezano z geološkimi, hidrološkimi, predvsem pa hidrogeološkimi razmerami ožjega
območja. Trave, zelišča in nizko grmovje prestrezajo, zadržujejo ter zaustavljajo infiltracijo padavin,
kar zmanjšuje površinsko erozijo.
Korenine grmovja in drevja ojačajo in vežejo zemljino, obenem pa črpajo vodo iz plazine plitvih
plazov. Drevesne vrste z globokim koreninskim sistemom preprečujejo plitve zemeljske plazove, ker
dobro prekoreninijo tla in jih tako stabilizirajo, hkrati pa vsrkajo velik del vode iz plazine.
Človeški posegi v nestabilen teren pogosto povzročijo porušitev mejnega ravnotežja in s tem sprožijo
plazenje. Na hribovitejšem SV območju občine in zahodno od naselja Trebnje so predvideni običajni
83
OP za OPN Trebnje
Slika 12: Predvideni protierozijski ukrepi (vir: MzKO-ARSO)
Leta 2005 je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v okviru projekta Novelacija in nadgradnja
informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME izdelala Karto
verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov.
Karta podaja potencialna plazovita območja za območje celotne Slovenije v šestih razredih verjetnosti
pojavljanja plazov: ni verjetnosti, zelo majhna verjetnost, majhna verjetnost, srednja verjetnost, velika
verjetnost, zelo velika verjetnost. Digitalni zapis malce spremenjene karte je prikazan v Atlasu okolja.
Na severnem in zahodnem delu občine se nahajajo območja zelo velike in velike verjetnosti nastanka
zemeljskih plazov. V osrednjem delu se nahajajo območja zelo majhne in majhne verjetnosti nastanka
plazov.
84
OP za OPN Trebnje
Slika 13: Plazovita območja (vir: Atlas okolja, citirano februar 2010)
PODZEMNE VODE
Hidrogeološke značilnosti podzemne vode
Močno prevladujejo kamnine mezozoiske starosti, sledijo kamnine terciarne starosti, nekaj pa je tudi
kamnin paleozoiske in kvartarne starosti.
Osnovna prostorska enota, v kateri se nahaja neko vodno telo podzemne vode (v nadaljevanju vodno
telo), je vodonosnik.
Vodonosnik je geološka plast z dovolj veliko poroznostjo in prepustnostjo, v kateri je možen
pomemben tok podzemne vode ali odvzem pomembnih količin podzemne vode. Podzemna voda, ki se
nahaja v vodonosniku ali več vodonosnikih, predstavlja neko maso ali prostornino vode, ki jo lahko
uporabljamo za različne namene. Na območju občine Trebnje se po hidrogeološki karti IAH nahajajo
naslednji vodonosniki:
• lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni do srednje izdatni vodonosniki (zavzemajo
največjo površino, predvsem južnem in zahodnem kraškem delu občine);
• vodonosniki, ki ležijo takoj pod tankim pokrovom (ob večjih vodotokih);
• obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki (na severnem in vzhodnem kamninsko bolj
neprepustnem delu občine);
• manjši vodonosniki z lokalni in omejenimi viri podzemne vode – medzrnski vodonosniki (ob
reki Mirni pri naselju Migelska gora in JV od naselja Mirna).
85
OP za OPN Trebnje
Slika 14: Hidrogeološka karta po IAH (vir: MzKO-ARSO)
Vodonosni sistem je ozemlje z geološko zgradbo, v kateri nastopata vsaj dva različna vodonosnika, z
ali brez medsebojne hidravlične povezave.
Vodno telo podzemne vode je razločna prostornina podzemne vode v vodonosniku ali več
vodonosnikih.
Vodna telesa v Sloveniji so bila določena leta 2005. Celotno ozemlje občine Trebnje je razdeljeno na
dva vodna telesa in sicer: Posavsko hribovje do osrednje Sotle (SV del občine) in Dolenjski kras (SZ
in J del občine).
86
OP za OPN Trebnje
Slika 15:Vodna telesa podzemne vode (vir: MzKO-ARSO)
Vodno telo Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV 1008)
Vodno telo Posavsko hribovje do osrednje Sotle je razširjeno na območju reke Save med Dolskim pri
Ljubljani in Krškim, na osrednjem vzhodnem delu Slovenije. Prevladujejo terigene klastične kamnine,
kot tudi apnenčaste in dolomitne plasti kvartarne, mezozoiske in paleozoiske starosti. Glede na sestavo
in tip poroznosti na površju prevladujejo karbonatne in silikatne kamnine z razpoklinsko poroznostjo
ter malo zakrasele karbonatne kamnine s kraško poroznostjo. Manj je silikatnih kamnin z medzrnsko
ali razpoklinsko poroznostjo. Značilno je regionalno raznoliko pojavljanje in menjavanje manjših
vodonosnikov z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode ter deloma kraških in deloma dolomitnih
vodonosnikov. Nahaja se v treh tipičnih vodonosnikih. Prvi vodonosnik v apnencih in dolomitih je
mezozoiske starosti. Je kraški in razpoklinski, malo zakrasel, obširen in visoko do srednje izdaten. V
apnenčastih kamninah je predvsem nizke izdatnosti. Lokalno se nahaja tudi v mešani seriji kamnin, in
sicer dolomita, dolomita z rožencem, laporovca in meljevca z lečami ter vključki apnenca v
menjavanju z dolomitom. V mešani seriji kamnin je vodonosnik lokalen, nizke do srednje izdatnosti.
Drugi, medzrnski ali razpoklinski vodonosnik, je v pesku, konglomeratu, peščenjaku, melju, glini,
laporju ter apnencu terciarne in kvartarne starosti. V njem so viri podzemne vode lokalni in omejeni.
Najpomembnejša in izrazito prevladujoča količina vodnega telesa se nahaja v prvem vodonosniku.
Tretji, globoki termalni vodonosnik, je v dolomitu in apnencu mezozoiske starosti. Izdatnost
vodonosnega sloja:
• značilni koeficient prepustnosti prvega vodonosnika je med 1*10-7in 1*10-6m/s, značilna
debelina njegovega omočenega dela je več kot 300 m;
• značilni koeficient prepustnosti drugega vodonosnika je med 1*10-6 in 1*10-5 m/s, značilna
debelina njegovega omočenega dela je 10 m;
• značilni koeficient prepustnosti tretjega vodonosnika je med 1*10-7 in 1*10-6 m/s, značilna
debelina njegovega omočenega dela je več kot 200 m.
Vodno telo je visoko ranljivo. Na vodnem telesu je določenih 11 vodonosnih sistemov: Besnica–
Sadinja vas, Šmarje – Sap, Moravče–Zlato polje, od Litije do Zidanega Mostu, Litija, Bizeljsko,
87
OP za OPN Trebnje
Območje Mirne, Levi breg Save, Radeče–Sevnica, Sevnica–Senovo–Bizeljsko, Desni breg Save,
Sevnica–Brestanica in Kozjansko.
Dolenjski Kras (VTPodT 1011)
Vodno telo Dolenjski kras se nahaja v sedimentnih kamninah in nevezanih sedimentih na ozemlju
porečij Krke in Kolpe, na jugovzhodnem delu Slovenije. Na območju vodnega telesa Dolenjski kras
prevladujejo apnenčaste in dolomitne kamnine mezozoiske starosti s kraško poroznostjo, ki so zelo,
srednje in malo zakrasele. Vodno telo se nahaja v treh tipičnih vodonosnikih. Prvi, malo zakraseli
vodonosnik, je mezozoiske starosti. Nastopa v dolomitih in apnencih. Je kraški in razpoklinski,
obširen in visoko do srednje izdaten. Drugi, kraški, zelo do malo zakraseli vodonosnik v apnencih in
dolomitih je mezozoiske starosti. Je lokalen ali nezvezno izdaten vodonosnik ali obširen, vendar nizko
do srednje izdaten. Podlaga obeh vodonosnikov je slabo do zelo slabo prepustna in deluje kot
hidravlična bariera. Ker ležita vodonosnika drug na drugem, je meja med njima razširjena tudi v
vodoravni smeri. Znotraj obeh vodonosnikov nastopajo številne hidrodinamske meje, ki omejujejo
množico lokalnih vodonosnih sistemov. Znotraj vodnega telesa Dolenjski kras je tako določenih 21
večjih vodonosnih sistemov.
Najpomembnejši del vodnega telesa, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, se nahaja v
površinskih vodonosnih sistemih, v prvem in drugem vodonosniku. Izdatnost vodonosnega sloja:
• debelina prvega in drugega vodonosnika je več 100 m. Srednja debelina omočenega dela je
najverjetneje večja od 150 m. Oba vodonosnika sta v regionalnem smislu odprtega
hidrodinamskega tipa;
• povprečna prepustnost kraškega vodonosnika je med 1*10-7 in 1*10-8 m/s, dolomitnega
vodonosnika pa 1*10-6 m/s;
• tretji, globoki termalni vodonosnik, je debel več 100 m in je v celoti omočen. Hidrodinamsko
deluje večinoma kot zaprti ali polodprti vodonosnik. Njegova povprečna prepustnost je med
1*10-7 in 1*10-6 m/s.
Vodno telo je zelo visoko do izredno visoko ranljivo. Na vodnem telesu je določenih 21 vodonosnih
sistemov: Grosuplje–Lašče, Ribnica–Suha krajina– Kočevski rog, Kočevje–Goteniška gora, Ivančna
Gorica–Žužemberk, območje Temenice, Dolenjske Toplice–Uršna sela, Škocjan–Krško gričevje,
Gorjanci, Čatež–Ribnica, Šentjernej–Kostanjevica, Trebelno–Družinska vas, Dobliče, Kolpa–Vinica–
Dramelj, Poljanska gora, Blatnik, Krupa, Lahinja, Jugorje–Suhor, Metlika, Radovica–Metlika in
Drašiči.
Kakovost podzemne vode
Ugotavljanje kemijskega stanja podzemne vode poteka v skladu z Uredbo o stanju podzemne vode, ki
v nacionalni pravni red prenaša določila Direktive 2006/118 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12.
decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem. Ta direktiva vse
države EU predpisuje enotne standarde kakovosti (SK) za nitrate in pesticide, za ostala onesnaževala
pa si država članica standarde kakovosti oz. t. i. vrednosti praga (VP) lahko predpiše sama. Kemijsko
stanje podzemne vode se ocenjuje v enega od dveh razredov kakovosti, dobro ali slabo. Za doseganje
dobrega kemijskega stanja mora vodno telo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. na vseh merilnih mestih morajo biti aritmetične srednje vrednosti vseh parametrov podzemne vode
nižje ali enake standardom kakovosti; če pogoj ni izpolnjen, morajo biti reprezentativne agregirane
vrednosti vseh parametrov podzemne vode nižje ali enake standardom kakovosti,
2. ni dokazov, da je v vodno telo vdrla slana voda,
3. koncentracije onesnaževal ne smejo poslabšati ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda,
povezanih z vodnim telesom, in ne smejo škodljivo vplivati na soodvisne kopenske in vodne
ekosisteme,
4. pitna voda mora biti v vseh sistemih, ki odvzemajo pitno vodo iz vodnega telesa, skladna s
Pravilnikom o pitni vodi.
Vodna telesa, ki v določenem letu ne dosegajo pogojev, navedenih v 6. in 7. členu Uredbo o stanju
podzemne vode imajo slabo kemijsko stanje.
88
OP za OPN Trebnje
V letu 2008 je bilo kemijsko stanje na obeh vodonosnikih dobro. Na Dolenjskem Krasu je bilo
neustreznih 11 meritev (onesnaženost z metolaklorom, terbutilazinom, bentazonom) na vodnem
telesu Posavsko hribovje pa 28,6 (onesnaženost z desetil – atrazinom).
2.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Vplivi na okoljske cilje
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in OPN občine Trebnje za obravnavan segment je v
prikazan spodnji tabeli.
Slovenije
1. Zagotavljanje varstva ljudi,
premoženja, kulturne dediščine in
okolja z ustreznim varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
2. Razmeščanje dejavnosti tako,
da se zagotovi ravnovesje med
možnostmi oskrbe in potrebami
po vodi.
sprejemljivo.
4.
Usmerjanje
prostorskega
razvoja izven območij, ki jih
ogrožajo naravne ali druge
nesreče.
5.
Preusmerjanje
obstoječih
dejavnosti izven območij, ki so
ogrožena zaradi naravnih ali
drugih
nesreč,
oziroma
izboljševanje
zaščite
pred
posledicami naravnih in drugih
nesreč.
okolja
1.
Zagotavljanje
ustreznega
zbiranja, odvajanja in čiščenja
komunalnih
odpadnih
vodaobveznost
izgradnje
čistilnih
naprav
s
pripadajočim
kanalizacijskim omrežjem.
(Operativni program odvajanja in
čiščenja odpadnih voda (20042015))
2.
Zmanjšanje
onesnaženja
površinskih voda z nevarnimi
snovmi, kot so živo srebro in
nevarni klorirani…, s prednostnimi
snovmi in z ostalimi nevarnimi
snovi. (Operativni programi).
3. Zmanjšanje ogroženosti pred
poplavami, izdelava kart poplavnih
območij in določitev območij
nevarnosti in ogroženosti zaradi
poplav, začetek izvajanja gradbenih
ukrepov, itd.
Cilji OPN
1. Priključevanje obstoječih
objektov na že zgrajeno
kanalizacijsko omrežje in
načrtovanje novih kanalizacijskih
omrežij in čistilnih naprav.
2. Pri urejanju prostora in izvajanju
posegov v obvodnem prostoru se
upoštevajo varstveni pasovi
vodotokov.
3. Graditev v varstvenem pasu
vodotokov, na poplavnih in
ogroženih območjih ni dopustna.
Dosedanje retenzijske in poplavne
površine se ne smejo zmanjševati
in se vzdržujejo v naravnih
razmerah.
6.
Zagotavljanje
komunalne
opremljenosti obstoječih in novih
zemljišč za gradnjo (vodovod,
kanalizacija, čistilne naprave,
sistemi
ogrevanja
in
klimatizacije).
Okoljski cilj 1: Priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje in
načrtovanje novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav.
že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Blato (del
je že zgrajen), Dolenja Nemška vas, Štefan, Studenec, Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato,
ČN Dolenja nemška vas, ČN Dobrnič, ČN Bič. Območja manjših naselij in razpršene gradnje se lahko
opremljajo tudi z biološkimi ČN.
89
OP za OPN Trebnje
Od predvidene namenske rabe lahko na kakovost površinskih vodotokov predvidene gospodarske cone
(ca/85,3 ha gospodarskih con) in večji obrat za vzrejo živine. Večina predvidenih gospodarskih con
nima v bližini urejenega kanalizacijskega sistema oz. le to tudi ni predvideno. Izjema so predvidene
gospodarske cone v naselju Trebnje, Mirna in Čatež. Emisije iz proizvodnih dejavnosti so vezane na
tip dejavnosti, ki se bodo umeščale v območju. Vrste dejavnosti v fazi OPN niso znane.
Novi komunalni sistemi in ČN predvideni v OPN bodo imeli pozitiven vpliv na kakovost vodotokov,
saj se bodo do sedaj neprečiščene odpadne vode kontrolirano zbirale in čistile. V primeru neustreznega
načrtovanja ČN pa je lahko vpliv na površinske vodotoke negativen. Zato ocenjujemo, da je vpliv na
okoljski cilj 1 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj 2: Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upoštevajo
varstveni pasovi vodotokov.
vodotokov pa ima še ohranjen naravni potek. Reka Mirna je vodotok 1. reda, ostali vodotoki pa so
vodotoki 2. reda. Na vodnem in priobalnem območju je dovoljena le:
1. gradnja objektov javne infrastrukture,
2. gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
7. gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije.
Od predvidenih območij nove namenske rabe posegata v vodno in priobalno zemljišče le dve območji
in sicer ZAB – SK 1/2, ki posega v Zabriški studenec in ZAB- SK 1/1, ki poseka v potok Zabrščica. V
tem primeru gre za poseganje zaradi neskladja DKN, DOF in Registra površinskih vodotokov. V obeh
območjih je predvidena namenska raba površine podeželske naselja (kmetije in dopolnilne dejavnosti).
Površinske vodotoke Temenico in Mirno s pritoki tangira tudi predvidena komunalna infrastruktura in
sicer daljnovodi, magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija (Štefan, Žubina).
Vpliv na okoljski cilj 2 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj 3: Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni
dopustna. Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v
naravnih razmerah.
V obstoječem planu se na poplavnem območju ob Mirni in Temenici (Opozorilna karta poplav,
MzKO-ARSO) ter potoku iz Prapreč (podatki Oddelka spodnje Save) nahajajo stavbna zemljišča,
novoplanirana raba pa na poplavna območja ne posega. Na poplavnem območju (redka območja
poplav) pa so v OPN predvideni novi daljnovodi, kanalizacija in ceste.
Na območju, kjer veljajo splošni protierozijski ukrepi je predvidenih 120 ureditvenih območij nove
namenske rabe (spodnja tabela), od planirane infrastrukture pa daljnovodi, vodovodni sistemi,
magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija.
Tabela 17: Ureditvena območja, ki posegajo na območja, kjer so predvideni običajni protierozijski ukrepi
št. v
grafiki
70
68
69
Ureditveno območje
GML-LN 1/2
GML-LN 1/3
GML-LN 1/1
90
OP za OPN Trebnje
222
172
165
166
170
167
177
37
36
268
92
107
223
182
98
227
22
23
61
93
190
STU-SS 1/2
MIR-PC 1/6
MIR-CU 1
MIR-IG 1/1
MIR-IG 1/5
MIR-IG 1/2
MIR-ZD 1
DNŠ-SK 1/2
DNŠ-SK 1/1
TRV-SK 1/1
GVČ-SK 1/1
KPO-SK 1/2
STV-SK 1/2
OBČ-SK 1/3
HUD-SK 1/1
ŠEN-IG 1/1
ČAT-PO 1
ČAT-PO 2
DVČ-SK 1/1
GVČ-SK 1/2
PLU-IG 1/1
Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 3 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilji
1. Priključevanje obstoječih objektov na že
zgrajeno kanalizacijsko omrežje in
načrtovanje novih kanalizacijskih omrežij in
čistilnih naprav.
Opis vpliva
Vpliv bo neposreden, posreden,
trajen.
Ocena
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
2. Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v
obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni
pasovi vodotokov.
Vpliv bo neposreden, posreden
in trajen.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
3. Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na
poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.
Dosedanje retenzijske in poplavne površine se
ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v
naravnih razmerah.
Vpliv bo neposreden, posreden
in trajen.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na stanje površinskih in
podzemnih vod zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj predvidevajo posege v vodno in
priobalno zemljišče istega površinskega vodotoka:
• Zabiškega studenec in potoka Zabrščica (posegata 2 spremembi namenske rabe),
• Temenico in Mirno (tangira predvidena komunalna infrastruktura),
• prav tako pa 120 predlogov posegov umeščenih na območje, kjer so potrebni protierozijski
posegi.
91
OP za OPN Trebnje
Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen vpliv na stanje
površinskih in podzemnih voda, saj občina predvideva priključevanje obstoječih objektov na že
zgrajeno kanalizacijsko omrežje ter novo kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s čistilno napravo.
Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 2.4. Omilitveni ukrepi.
Voda
Ocena
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
Kakovost površinskih vodotokov
• MzKO ARSO Urad za upravljanje z vodami v smernicah poudarja, da je pri načrtovanju izgradnje
komunalnih čistilnih naprav potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti
konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri
navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok
vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim
odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo piti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem
zemljišču. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do
predpisane stopnje.
Morfološke značilnosti
• Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov.
•
Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter
kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljišče na tak
način, da se s tem ne bo poslabšalo obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
Poplavna območja
• V enotah urejanja, v katerih se stavbna zemljišča v obstoječem planu nahajajo v celoti ali delno na
poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Novogradnje so možne le v
smislu »nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve obstoječih objektov in na mestu odstranjenih
objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim. Z navedenimi
posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrstni poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
•
V PIP za predvideno novo infrastrukturo, ki poteka po poplavnem območju, naj se doda enaka
določba kot za stavbna zemljišča na poplavnih območjih. Določba omejuje širitev obstoječih
objektov in novogradnje v območju poplavnih voda, dokler se ne izvedejo ukrepi za preprečitev
vplivov poplav.
Erozijska območja
• Umeščanje stanovanjskih objektov na erozijsko ogrožena območja v izogib varovanja zdravja in
premoženja ljudi ni priporočljivo. V izvedbeni del OPN naj se vključi določba, ki omejuje širjenje
obstoječih objektov in novogradenj v erozijskih območjih, dokler se ne izvedejo običajni
• Prav tako mora biti odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda usklajeno z ZV-1 in
predpisi s področja varstva okolja.
92
OP za OPN Trebnje
•
Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami se mora ravnati v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni l. RS, št. 47/05,
45/07, 79/09) ter z Uredbami o emisiji snovi za posamezen tip proizvodnih dejavnosti.
•
Za ukrepe za preprečitev vplivov poplav in erozije je potrebno izdelati Karte razredov poplavne in
erozijske nevarnosti v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov
v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Ur. l. RS, št. 89/2008) ter Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja
zemljišč v razrede poplavne ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007)).
ukrepa
Monitoring stanja podzemne vode in površinskih vod izvaja MzKO- ARSO. Kakovost podzemne vode
se spremlja tudi v okviru obveznega monitoringa lastnika/upravljavca vodnih virov v občini
(Komunala Trebnje).
Zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih
emisijskih vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to področje
je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur.l. RS, št. 54/11). Podatke o letnih količinah odpadnih vod iz industrijskih naprav in ČN
zbira Agencija RS za okolje. V letu 2010 je bilo v občini Trebnje 13 zavezancev za emisijski
monitoring odpadnih vod (Akripol d.d., Komunala Trebnje d.d., Dana d.d., Droga Kolinska d.d., Kopo
d.o.o. Mirna, Kovinokemija proizvodno trgovsko podjetje Trebnje, Kremen d.d. , Novoles d.d., PlastaKovinoplastika Franc, Presad, tovarna sadnih izdelokov in pijač d.d., Surovina d.d., Transport Matjaš,
Galmet Metelko Daniel s.p). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil
snovi v zrak in vode
93
OP za OPN Trebnje
3. OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM
Ocena in vrednotenje vpliva OPN na obremenitev s hrupom sta izdelana ob upoštevanju naslednjih
zakonskih predpisov:
-
Zakon o varstvu okolja, Ur. list RS št. 39/06, 70/08, 108/09,
-
Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, Ur. list RS št. 121/04,
-
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. list RS št. 105/05, 34/08, 109/09,
62/10,
-
Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, Ur. list
RS, št. 118/05,
-
Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za
njegovo izvajanje, Ur. list RS št. 105/08,
-
Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, Ur. list RS št. 14/99,
-
Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Ur. list RS št. 106/02, 50/05 in
49/06.
Podzakonski akti s področja varstva pred hrupom (uredbi in pravilnika) opredeljujejo kriterije za
določanje posameznih območij varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v posameznih
območjih za posamezne vire hrupa v različnih obdobjih dneva, način določanja in spremljanja
obremenitve s hrupom ter način in obseg izvajanja ukrepov za zmanjšanje prekomernega hrupa.
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (v nadaljevanju Uredba) v okolju določa značilnosti
varovanih območij, mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za celotno obremenitev s hrupom in
mejne vrednosti za različne vire hrupa, glede na območja varstva pred hrupom. 4. člen Uredbe
predpisuje štiri območja varstva pred hrupom:
•
I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo
povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
- na območju prometne infrastrukture,
- na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
- na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter
- na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
•
II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
- na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne
namene in površine počitniških hiš,
- na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici
bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
- na posebnem območju: površine za turizem;
•
III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem
besedilu: III. območje varstva pred hrupom):
- na območju stanovanj: površine podeželskega naselja,
- na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga
območja centralnih dejavnosti,
94
OP za OPN Trebnje
•
na posebnem območju: športni centri,
na območju zelenih površin: za vse površine,
na površinah razpršene poselitve,
na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na
mirnem območju na prostem;
IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč
zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom):
- na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine,
- na posebnem območju: površine drugih območij,
- na območju prometne infrastrukture: vse površine,
- na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine,
- na območju energetske infrastrukture: vse površine,
- na območju okoljske infrastrukture: vse površine,
- na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih,
- na območju voda: površine vodne infrastrukture,
- na območju mineralnih surovin: vse površine,
- na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
- na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
- na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja
nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
- na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi
izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega
reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in
- na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če
hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju
nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občina Trebnje v veljavnih prostorskih aktih nima določenih območij varstva pred hrupom ter mirnih
območij poselitve. Skladno z Uredbo meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na posameznem
območju poselitve določi Občina v prostorskem načrtu, ki ureja rabo prostora tega območja poselitve,
s tem da mora pri uvrstitvi posameznega območja poselitve v območje varstva pred hrupom upoštevati
podrobnejšo namensko rabo prostora v skladu z merili za uvrstitev v območja varstva pred hrupom.
3. točka 4. člena Uredbe predpisuje, da mora biti na meji med I. in IV. območjem ter na meji med II.
in IV. območjem območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje. Ta širina je lahko
tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali
zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
V okviru pričujočega okoljskega poročila je izdelana osnovna razmejitev III. in IV. območja varstva
pred hrupom, glede na obstoječo in z OPN predvideno rabo prostora, ocenjena pa so tudi potencialna
območja za II. stopnjo varovanja. Obstoječi prostorski plan znotraj večjih poselitev nima razdelane
podrobne namenske rabe prostora, medtem ko je v novem OPN opredeljena podrobna namenska raba.
Pregledna situacija območij varstva pred hrupom po obstoječem planu je prikazana na sliki 16, po
novem planu pa na sliki 17.
95
OP za OPN Trebnje
Slika 166: Osnovna razmejitev III. in IV. območij varstva pred hrupom, obstoječi plan
V skladu s 4. členom Uredbe so posamezne kategorije podrobne namenske rabe razvrščene v
naslednja območja varstva pred hrupom:
• II. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi
povzročanja hrupa (potencialne površine, za katere je potrebno pridobiti soglasje
ministrstva):
- SS (površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi),
- SSa (površine za stanovanja brez spremljajočih dejavnosti),
- SB (površine za stanovanja za posebne namene),
- SP (površine počitniških hiš),
- BT (površine za turizem).
•
III. stopnja varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi
povzročanja hrupa:
- SK (površine podeželskega naselja),
- A (površine razpršene poselitve),
- C (območja centralnih dejavnosti),
- BC (površine za šport), BD (površine za nakupovalno središče, zabavišče),
- Z (območja zelenih površin), ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport), ZP (parki),
ZD (druge urejene zelene površine), ZK (pokopališča),
- VC (celinske vode).
•
IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v
prostor, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa:
- I (območja proizvodnih dejavnosti v celoti),
- P (območja prometne infrastrukture v celoti),
- E (območje energetske infrastrukture v celoti),
96
OP za OPN Trebnje
-
O (območja okoljske infrastrukture v celoti),
K1 in K2 (najboljša in druga kmetijska zemljišča),
G (gozdna zemljišča v celoti),
VI (območje vodne infrastrukture),
L (območja mineralnih surovin).
Glede na obstoječi plan je v III. območje varstva pred hrupom razvrščenih 979 enot urejanja prostora v
velikosti 1.059 ha, v IV. območju pa je skupno 18.380 ha površin, od tega večinoma kmetijska in
gozdna območja. Glede na nov OPN bo:
• skupna površina enot urejanja prostora, ki so po osnovni razmejitvi razvrščene v III. območje
varstva pred hrupom, velikosti 1.452 ha;
• skupna površina enot urejanja prostora, ki so po osnovni razmejitvi razvrščene v IV. območje, pa
velikosti 17.987 ha.
Slika 17: Osnovna razmejitev III. in IV. območij varstva pred hrupom, predvideni plan
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa Občini omogoča da, v soglasju z MzKO, posamezna
območja poselitve razvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, kadar so
na teh območjih v obstoječem stanju izpolnjene zahteve varstva pred hrupom za II. oz. I. območje
varstva pred hrupom. Potencialna II. območja, glede na podrobno namensko rabo prostora, so
prikazana na sliki 18. Med potencialna II. območja so vključene vse enote urejanja prostora,
namenjene za stanovanja znotraj naselij, območja za stanovanja za posebne namene, območja
počitniških hišic in območja za turizem. Na območju občine Trebnje je takih enot urejanja prostora
skupno 95, njihova površina pa je 384 ha.
Na stanovanjskih površinah, ki ležijo ob obstoječih prometnicah (regionalne ceste R1-215, R3-650,
železniška proga), pogoji za razvrstitev v II. območje po večini niso izpolnjeni. Na območju
predvidenih stanovanjskih površin na severnem obrobju naselij Trebnje, Štefan pri Trebnjem, Rožni
vrh, Studenec in Pristava v obstoječem stanju praktično ni virov hrupa, zato bi na delih teh površin
bilo možno opredeliti II. območje varstva pred hrupom in s tem zagotoviti mirno in kakovostno
97
OP za OPN Trebnje
bivalno okolje. Za opredelitev II. območja varstva pred hrupom mora Občina v pobudi MzKO, s
posebno strokovno oceno dokazati, da so na predlaganih območjih zagotovljeni vsi pogoji za II.
območje varstva pred hrupom.
Slika 18: Potencialna II. območja varstva pred hrupom na območju občine Trebnje
I. območje varstva pred hrupom je namenjeno le za mirna območja na prostem, to je zavarovana
območja v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem
območju ter območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma
pomembne železniške proge. V občini Trebnje ležijo naslednja zavarovana območja narave (Natura
2000, SCI): Vrhtrebnje – Sv. Ana (691 ha), Šumberk (435 ha), Koprivnica (390 ha), Vejar (226 ha),
Čatež (75 ha). Za ta območja mora občina v prostorskih planih onemogočiti vse hrupnejše dejavnosti,
ki bi lahko obremenjevale naravno okolje.
Obremenitev s hrupom se vrednoti glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa za območje in za vire
hrupa. Območja, kjer so presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa, imajo status degradiranega
okolja. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za I., II., III. in IV. območje varstva pred hrupom so
v spodnji tabeli.
Tabela 188:
Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za I., II., III. in IV. območje varstva pred
hrupom v posameznih obdobjih dneva, dB(A)
Območje, kazalci
LDAN
(6:00-18:00)
LVEČER
(18:00-22:00)
LNOČ
(22:00-6:00)
LDVN
(celodnevna)
Mejne vrednosti kazalcev hrupa (območje) – priloga 1 Uredbe
I. območje varstva pred hrupom
-
-
40
50
II. območje varstva pred hrupom
-
-
45
55
III. območje varstva pred hrupom
-
-
50
60
98
OP za OPN Trebnje
IV. območje varstva pred hrupom
-
-
65
75
Kritične vrednosti kazalcev hrupa – priloga 2 Uredbe
-
-
47
57
-
-
53
63
-
-
59
69
-
-
80
80
Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba cest, železnic in večjih letališč – priloga 3 Uredbe
55
50
45
55
60
55
50
60
65
60
55
65
70
65
60
70
Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča obrat ali naprava – priloga 4 Uredbe
47
42
37
47
52
47
42
52
58
53
48
58
73
68
63
73
Čezmerno obremenitev določa 9. člen Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v
nadaljevanju Uredba), ki določa:
(1)
Celotna obremenitev okolja je zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(noč) ali
L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja, določenem v skladu s predpisom, ki ureja
ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, na posameznem območju varstva pred hrupom presega
mejno vrednost, določeno v preglednici 1 priloge 1 Uredbe.
(2)
Če je hrup posledica uporabe več cest ali več železniških prog ali ceste ali več cest in železniške
proge, je ne glede na določbe prejšnjega odstavka celotna obremenitev okolja zaradi hrupa
čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(noč) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja na
posameznem območju varstva pred hrupom presega kritično vrednost za trajno obremenjevanje
okolja s hrupom, določeno v preglednici 2 priloge 1 Uredbe.
(3)
Če je hrup posledica tudi obratovanja letališč, ki niso večja, objektov za pretovor blaga, odprtih
parkirišč, naprav in obratov, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo samo, če celoten hrup
uporabe cest in železniških prog ter obratovanja večjega letališča na mestu ocenjevanja hrupa
presega mejne vrednosti iz preglednice 3 priloge 1 Uredbe.
(4)
Če je hrup posledica uporabe ceste ali železniške proge ali obratovanja večjega letališča, je
obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer)
ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 3
priloge 1 Uredbe.
(5)
Če je hrup posledica obratovanja odprtega parkirišča, je obremenitev okolja zaradi hrupa
čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu
ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 Uredbe.
(6)
Če je hrup posledica obratovanja letališča, helikopterskega vzletišča, pristanišča, skladišča ali
drugih odprtih površin za pretovor blaga, naprave ali obrata, je obremenitev okolja zaradi hrupa
čezmerna, če:
99
OP za OPN Trebnje
–
–
vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu
ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 Uredbe, ali
vrednost konične ravni hrupa L(1) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno
vrednost, določeno v preglednici 5 priloge 1 Uredbe.
Degradirano okolje določa 12. člen Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki se glasi:
(1)
Posamezno območje varstva pred hrupom pridobi status degradiranega okolja, če vrednost
kazalca hrupa L(noč) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja na tem območju presega
kritično vrednost za trajno obremenjevanje okolja s hrupom, določeno v preglednici 2 priloge 1
Uredbe.
(2)
Program ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in obvezne prilagoditve zmogljivosti
virov hrupa na območju s statusom degradiranega okolja določi Vlada Republike Slovenije v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v sodelovanju z občino, na območju katere je okolje
degradirano zaradi obremenjevanja s hrupom.
Strokovne podloge za izdelavo ocene obstoječe obremenitve s hrupom so bile:
•
Primerjalna študija variant za osrednji del III. razvojne osi, Prometni del, PNZ d.o.o., december
2007.
•
Promet 2009, DRSC 2010.
•
Prometni podatki – izdelava strateških kart hrupa, podatki za železniško omrežje v RS v letu 2006,
Holding Slovenskih železnic d.o.o., Poslovna enota vodenja prometa, št. 2.1-1001/2006-DP, april
2006.
•
KAST – centralna evidenca stavb, GURS.
•
Preveritev različic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber. Julij 2008. Univerza v
Cilji
Kazalci (merila)
1. V urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj 1. Število preobremenjenih stavb z varovalnimi
delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne
prostori in prebivalcev, glede na mejne vrednosti
delovne migracije.
kazalcev hrupa v okolju.
2. Izboljšanje
prometa.
prometnih
razmer
in
mirujočega 2. Gostota poselitve in pozidave v okolici predvidenih
posegov ter ocena potencialnih konfliktnih območij
3. Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z
ustreznim in racionalnim umeščanjem hrupnejših
dejavnosti.
Primerjalni indikativni kazalec za spremljanje okoljskih ciljev plana je: obremenjenost okolja s
hrupom glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
Za obstoječe vire hrupa, za katere obstajajo podatki o emisijah (državno cestno in železniško omrežje),
je obremenitev bivalnega okolja ovrednotena na podlagi kart hrupa, z določitvijo števila
preobremenjenih stavb in prebivalcev, ki živijo v teh stavbah.
Za predvidene poslovne cone ni natančnih podatkov o predvidenih dejavnostih in prevladujočih virih
hrupa, prav tako za v OPN načrtovane prometnice ni podatkov o predvidenih prometnih obremenitvah.
100
OP za OPN Trebnje
Zato vrednotenje s planom predvidenih posegov (nova infrastrukturna in proizvodna območja)
kvantitativno ni izvedljivo. Ocena vpliva predvidenih ureditev na obremenitev s hrupom zato obsega
le določitev gostote pozidave in poselitve v okolici posegov ter oceno potencialno konfliktnih območij
obstoječe in predvidene stanovanjske pozidave z novimi posegi, ki bi lahko povzročili povečano
obremenitev s hrupom.
Metodologija vrednotenja izvedbe plana na obremenjevanje okolja s hrupom je naslednja:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev
zaradi izvedbe OPN se bo zmanjšalo.
B – nebistven vpliv; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev zaradi
izvedbe OPN se ne bo bistveno spremenilo.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov; število preobremenjenih stavb z
varovanimi prostori in prebivalcev zaradi izvedbe OPN se ne bo bistveno spremenilo ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov.
D – bistven vpliv; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev glede na
mejne vrednosti kazalcev za vir hrupa zaradi izvedbe OPN se bo povečalo.
E – uničujoč vpliv; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev glede na
kritične vrednosti kazalcev hrupa zaradi izvedbe OPN se bo povečalo.
X – ocena vpliva ni možna: Ugotavljanje vplivov na obremenitev okolja s hrupom ni možno.
Uvod
Obremenitev s hrupom je največja na območjih zgoščene poselitve in je pretežno posledica cestnega
prometa, delno tudi posledica železniškega prometa, na posameznih območjih v manjši meri posledica
proizvodne, storitvene in kmetijske dejavnosti, občasno pa tudi prireditev na prostem. Promet in
proizvodnja sta stalna vira hrupa in povzročata obremenitev s hrupom v vseh obdobjih dneva.
Prevladujoči cestni viri hrupa so AC odsek A2 Karavanke – Obrežje (odseka A2/0024 in A2/0072
Pluska - Trebnje – Hrastje), regionalne ceste (R1-215, R2-427, R3-646, R3-650, R3-651 in R3-652), v
manjši meri tudi lokalno cestno omrežje, predvsem ceste na območju mesta Trebnje. V letu 2009
(Promet 2009, DRSC) je prometna obremenitev AC dosegala med 21.000 in 24.000 vozil/dan,
prometna obremenitev regionalne ceste R1-215 je dosegala 4.700 vozil/dan, R3-650 na območju
Trebnjega s 4.400 vozil/dan, ostale državne ceste pa so bile obremenjene pod 2.500 vozil/dan. Za
lokalne ceste ni podatka o prometnih obremenitvah.
Na območju občine Trebnje potekata dve regionalni železniški progi (št. 80 Ljubljana – Novo mesto –
Metlika – d.m. in št. 81 Sevnica – Trebnje), ki sta prometno malo obremenjeni. Železniški promet je
izraziti vir hrupa predvsem zaradi dizelske vleke tovornih vlakov, ki povzroča visoke, a kratkotrajne
obremenitve s hrupom.
Obremenitev s hrupom je povečana tudi na območju proizvodnih podjetij Trimo Trebnje, Akripol
Trebnje, TEM Čatež, Bartog Trebnje (pnevmatike), TOM Mokronog, Unitehna Trebnje, Prevent
Mirna, Dana Mirna, itd.
Dodatni viri hrupa, ki so lokalnega pomena ali aktivni le občasno, so tudi:
hrup naprav in strojev na gradbiščih,
javne prireditve,
hrup parkirišč,
101
OP za OPN Trebnje
-
klimatske in hladilne naprave, črpalke in ventilatorji,
športne in rekreacijske dejavnosti,
kmetijska dejavnost.
V skladu z zakonodajo s področja varstva pred hrupom je obremenitev s hrupom zaradi obratovanja
cestnega in železniškega omrežja (infrastrukturni viri hrupa) določena računsko, za ostale vire hrupa
pa obremenitev s hrupom ni ocenjena. Obremenitev s hrupom zaradi infrastrukturnih virov, ki so v
upravljanju države, je ocenjena za celotno območje občine Trebnje.
Metodologija dela
Obstoječa obremenitev s hrupom zaradi infrastrukturnih virov hrupa na območju občine Trebnje je
ocenjena računsko na podlagi prometnih podatkov za cestni in železniški promet v letu 2006.
Obremenitev je določena in ovrednotena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.
Ocena obremenitve s hrupom ob cestah je določena računsko na podlagi podatkov o PLDP, strukturi
prometa in dovoljeni hitrosti vožnje po smernici XPS 31-133. Obremenitev okolja s hrupom zaradi
prometa po železniških progah R80 in R81 je ocenjena računsko po smernici Schall03; ta ocena pa je
le približek dejanskega stanja, saj za obstoječo dizelsko vleko tovornih vlakov ni natančnih emisijskih
podatkov.
Pri izračunu obstoječe obremenitve s hrupom je bil uporabljen ravninski model terena. Akustični
model tako vključuje potek obravnavanih cest v prostoru in obstoječo pozidavo. Pri izdelavi modela so
bile uporabljene naslednje prostorske podlage:
- lega prometnic v prostoru je povzeta po podatkih BCP – DRSC, delno je bila posneta iz
topoloških slojev TTN 5;
-
pozidava je povzeta iz sloja Kataster stavb, kategorizacija stavb po namembnosti je določena na
podlagi atributivnih podatkov sloja KAST in podatkov RPE.
Ocena obremenitve s hrupom obsega izdelavo karte hrupa (prostorska porazdelitev hrupa) in določitev
obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju
hrupa v okolju so bile pred vsemi fasadami varovanih stavb v višini 4.0 m nad tlemi izračunane
vrednosti kazalcev hrupa za dnevni (LDAN), večerni (LVEČER) in nočni čas (LNOČ) ter kazalec
celodnevne obremenitve (LDVN). Na podlagi teh rezultatov so bili določeni statistični podatki o številu
preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev v teh stavbah glede na mejne in kritične
vrednosti.
V računskem modelu za cestni promet je upoštevanih skupno 151 hitrostno prometnih odsekov, ki so
povzeti po prometni študiji /1/ v skupni dolžini 84.9 km, za železniški promet pa 6 odsekov v dolžini
25.6 km. V akustični model je vključenih 14.730 stavb, od katerih je glede na atributivne podatke
katastra stavb 5.589 stavb z varovanimi prostori (stanovanjske, hotelske, vzgojno-izobraževalne,
zdravstvene stavbe) s skupno prijavljenimi 13.868 prebivalci.
Obremenitev s hrupom zaradi cestnega prometa
Prometni podatki za obstoječe državno cestno omrežje na območju občine Trebnje so povzeti po
prometni študiji PNZ d.o.o. Cestno omrežje in prometne obremenitve v letu 2006 so prikazani na
naslednji sliki.
102
OP za OPN Trebnje
Slika 19: Gostota cestnega prometa na območju občine Trebnje v letu 2006
Emisija hrupa cestnega prometa je določena na podlagi podatkov o gostoti in strukturi vozil, hitrosti
vožnje, režima vožnje in obrabne plasti vozišča. Hitrostne omejitve so določene na podlagi baze
cestnih podatkov DRSC in na podlagi terenskega ogleda. Pri izračunu emisije hrupa je za vse
prometnice zaradi poteka v naseljih upoštevan sunkoviti prometni tok, administrativne hitrostne
omejitve ter navadna bitumenska podlaga. Celotna obremenitev s hrupom je na poselitvenih območjih
praviloma posledica obratovanja več cest, zato so ta območja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju preobremenjena, kadar so presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDVN
(69 dB(A)) in LNOČ (59 dB(A)). Ne glede na to veljajo kot mejne vrednosti za obremenitev s hrupom,
ki jo povzroča obratovanje posamezne ceste, mejne vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire,
ki so za III. območje LDVN 65 dB(A), LDAN 65 dB(A), LVEČER 60 dB(A) in LNOČ 55 dB(A). Podatki o
število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev zaradi prometa po državnem
cestnem omrežju v letu 2006 so v spodnji tabeli, karta hrupa je prikazana na spodnji sliki.
Tabela 19: Število stavb in število prebivalcev s preseženimi mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa na
območju občine Trebnje, državno cestno omrežje, leto 2006
Mejne vrednosti
Kritične vrednosti
LDAN
65 dBA
LVEČER
60 dBA
LNOČ
55 dBA
LDVN
65 dBA
LNOČ
59 dBA
LDVN
69 dBA
Stavbe z varovanimi
prostori
78
179
220
139
64
45
Prebivalci
236
576
668
453
168
119
Kazalec
V letu 2006 je zaradi hrupa prometa po državnem cestnem omrežju skupno preobremenjenih 220 stavb
(668 prebivalcev), kritična vrednost hrupa pa je presežena pri 64 stavbah (168 prebivalcev). Največ
preobremenjenih stavb leži neposredno ob regionalni cesti Trebnje-Mokronog, v manjši meri pa tudi o
regionalnih cestah Trebnje-Novo mesto in Štefan-Trebnje.
103
OP za OPN Trebnje
Slika 20: Karta hrupa cestnega prometa na območju občine Trebnje v letu 2006, nočni čas
Železniški promet
Na območju občine Trebnje dodatno obremenitev s hrupom povzroča tudi železniški promet po
regionalnih progah št. 80 Ljubljana-Novo mesto in št. 81 Sevnica-Trebnje. Progi sta enotirni in nista
elektrificirani, zato so vlečna vozila dizelska. Gostota prometa je majhna, večina vlakov pa je
potniških. Vpliv železniškega prometa na obremenitev okolja je občasen in ni tako moteč kot cestni
promet, zaradi dizelske vleke pa se pojavljajo visoke konične obremenitve s hrupom.
Gostota železniškega prometa je povzeta po podatkih Prometni podatki – izdelava strateških kart
hrupa, podatki za železniško omrežje v RS v letu 2006, Holding Slovenskih železnic d.o.o. 2006. V
letu 2006 je bilo na regionalni progi R80 Ljubljana-Novo mesto skupno 37 vlakov na dan, od tega
sedem tovornih, medtem ko je bilo na progi št. 81 Sevnica-Trebnje le 14 potniških vlakov dnevno.
Podatki o prometu po vrstah vlakov so v spodnji tabeli.
Tabela 20: Prometne obremenitve regionalnih železniških prog na območju občine Trebnje v letu 2006
Proga
R80 Ljubljana – Novo
mesto
R81 Sevnica - Trebnje
Regionalni
Potniški
Tovorni
Skupaj
2
28
7
37
14
14
V računskem modelu je obremenitev s hrupom zaradi železniškega prometa ocenjena po smernici
Schall03. Smernica ne upošteva dejanske emisije hrupa zaradi dizelske vleke, zato so računske emisije
hrupa med 4 do 8 dB(A) nižje od dejanskih. Računska ocena obremenitve s hrupom zaradi
železniškega prometa je le informativnega značaja. Podatki o število preobremenjenih stavb z
104
OP za OPN Trebnje
varovanimi prostori in prebivalcev zaradi prometa po železniškem omrežju v letu 2006 so v spodnji
tabeli, karta hrupa je prikazana na spodnji sliki.
Slika 21: Karta hrupa železniškega prometa na območju občine Trebnje v letu 2006, nočni čas
V letu 2006 je zaradi hrupa železniškega prometa glede na mejne vrednosti skupno preobremenjenih
21 stavb (68 prebivalcev), kritična vrednost hrupa v nočnem času pa je presežena pri 5 stavbah (19
prebivalcev). Večina preobremenjenih stavb leži na območju mesta Trebnje, neposredno ob regionalni
progi št. 80 Ljubljana – Novo mesto.
Tabela 21: Število stavb in število prebivalcev s preseženimi mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa na
območju občine Trebnje, železniško omrežje, leto 2006
Mejne vrednosti
Kazalec
Stavbe
prostori
z
varovanimi
Prebivalci
Kritične vrednosti
LDAN
65 dBA
LVEČER
60 dBA
LNOČ
55 dBA
LDVN
65 dBA
LNOČ
59 dBA
LDVN
69 dBA
-
5
21
6
5
-
-
19
68
23
19
-
Proizvodni viri hrupa
Proizvodne gospodarske dejavnosti predstavljajo živilsko predelovalna, lesno predelovalna,
konstrukcijska in montažna dejavnost ter predelave plastike. Največja proizvodna podjetja v občini
Trebnje so: Trimo Trebnje (gradbeništvo), Akripol Trebnje (polimeri), TEM Čatež (elektromaterial),
Bartog Trebnje (pnevmatike), TOM Mokronog (pohištvo), Unitehna Trebnje (obrtna zadruga –
plastika, kovina, gradbeništvo, trgovina), Prevent Mirna, Dana Mirna, SEP Šentrupert in drugi.
Podatkov o obremenitvi s hrupom zaradi proizvodnih virov ni na razpolago.
105
OP za OPN Trebnje
3.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
spodnji tabeli.
Slovenije
ter druga naselja.
2.
Zagotavljanje
kvalitete
bivalnega okolja z ustrezno in
racionalno
infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo
gospodarskih
in
storitvenih
dejavnosti ter dostopnostjo do
družbene javne infrastrukture.
okolja
1. Izdelava kart obremenjenosti s
hrupom in načrtov ukrepov za
zmanjšanje hrupa, drugi ukrepi za
preprečevanje povečanja hrupa:
načrtovanje
namenske
rabe
prostora,
zmanjšanje
hrupa
prometa, namestitev protihrupnih
ograj, itd.
Cilji OPN
1.
2.
3.
V urbanih naseljih na
podeželju se spodbuja razvoj
delovnih mest in s tem
zmanjšuje
vsakodnevne
delovne migracije.
Izboljšanje prometnih razmer
in mirujočega prometa.
Zagotavljanje
kvalitete
bivalnega okolja z ustreznim
in racionalnim umeščanjem
hrupnejših dejavnosti
3. Boljša povezanost prometnih
infrastrukturnih
omrežij
z
evropskimi prometnimi koridorji.
Spremembe veljavnega prostorskega načrta občine Trebnje, ki lahko vplivajo na povečanje
obremenitev s hrupom, so predvsem širjenje stanovanjske pozidave, izgradnja novega cestnega
omrežja ter umeščanje novih proizvodnih con v prostor.
OPN Trebnje med drugimi vključuje:
- novo stanovanjsko pozidavo na 124 območjih s skupno površino 198 ha. Večje pozidave so
predvidene na severnem delu naselja Trebnje, v Peklu, na območju Gorenje in Dolenje Nemške
vasi, na območju Mirne in Velikega Gabra;
-
izvedbo novih zbirnih in priključnih cest v skupni dolžini približno 37 km ter izvedbo več
parkirišč. V OPN je predviden izgradnja 4.6 km državnih cest (del III. razvojne osi, rekonstrukcija
R1-215 na območju Dola pri Trebnjem), 5.5 km glavnih zbirnih cest (severna obvoznica Trebnje
med R3-652 Kamni potok in III. razvojno osjo v Dol. Nemški vasi), 23.1 km zbirnih lokalnih cest
(večina na območju Trebnjega, posamezne v Mirni, Velikem Gabru, Repčah in Dobrniču) ter 3.7
km priključnih cest;
-
širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. V OPN je predvidenih približno 85
ha novih površin za proizvodne dejavnosti na območju naselij Trebnje, Grm, Breg, Pluska, Račje
selo, Zagorica.
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na najbližjih mestih ocenjevanja v
stanovanjskih območjih v okolici prometnic in proizvodnih con obremenitev s hrupom ne sme
presegati:
- mejnih vrednosti kazalcev hrupa za naprave in obrate (58 dB(A) za dan, 53 dB(A) za večer, 48
dB(A) za noč in 58 dB(A) za celodnevno obdobje). Ta zahteva velja za vse naprave in obrate na
obstoječih in predvidenih površinah za proizvodno dejavnost;
-
mejnih vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire hrupa (65 dB(A) za dan, 60 dB(A) za
večer, 55 dB(A) za noč in 65 dB(A) za celodnevno obdobje). Omejitev velja za državno cestno in
železniško omrežje kot za lokalno cestno omrežje;
-
kritičnih vrednosti za celotno obremenitev s hrupom v III. območju (59 dB(A) za noč in 69 dB(A)
za celodnevno obdobje).
106
OP za OPN Trebnje
Koncept urbanega razvoja
UN Trebnje
Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na že zgrajenem državnem prometnem omrežju (avtocesta,
priključne ceste regionalnega pomena in obstoječa železnica) na tak način, da je preplet dejavnosti
skladen in da so negativni vplivi čim manjši.
Dolgoročni razvoj Trebnjega je usmerjen na severno obrobje obstoječega naselja. Severna razvojna
območja Trebnjega bodo namenjena predvsem bivanju s srednje visoko izrabo površin in
spremljajočim dejavnostim. Naselji Štefan in Rožni vrh se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi
površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom. Območje med državno cesto in železnico bo
namenjeno oskrbi in storitvam (brez stanovanj).
Gospodarska cona med Vino Gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti severu in vzhodu do
planirane prometne povezave. Razvojna območja Dolenje Nemške vasi se širijo vzhodno proti AC
priključku Ponikve in severno do planirane prometne povezave. Površine so namenjene za športno
rekreacijski park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta. Območje gradu ter nekatera
območja v pasu Temenice je namenjeno gostinstvu, turizmu in rekreaciji.
UN Mirna
Za krepitev centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središča se v OPN planira širitev vzdolž
obstoječe primarne ceste v smeri proti SV (proti občini Šentrupert). Poslovne in gospodarske
dejavnosti so predvidene na SV robu obstoječe gospodarske cone, med obstoječo in planirano
primarno cesto. Širitev območij za bivanje je načrtovana na obrobju obstoječega naselja z novimi
površinami na JZ na pobočjih pod Trbincem, na južni strani železnice ob zaselku Zapuže, na severu v
nadaljevanju sosedstva Roje. Načrtovana je tudi nova povezovalna cesta (obvoznica) skozi naselje
Mirna ob vodotoku Mirna v smeri SV v občino Šentrupert. V SV območju širitve naselja se planirajo
prečne povezave med obstoječo primarno cesto in planirano obvoznico.
UN Veliki Gaber
Za razvoj centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središča se določa razvojno območje na
zahodnem robu naselja, tako da se navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine.
Dolgoročni razvoj območij za bivanje se bo usmerjal na pobočne lege med Malim in Velikim Gabrom
ter od Velikega Gabra proti Malemu Medvedjeku.
OPN predvideva novo cestno povezavo od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki bo
nadomestila obstoječo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Na severni strani Malega Gabra bo
nova povezava prečkala železnico v podvozu in se priključila na državno cesto pri zaselku Podgabrje.
UN Dobrnič
Dobrnič predstavlja središče Suhe krajine V OPN je načrtovana širitev površin za bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi, površin za razvoj centralnih dejavnosti, širitev šole z rekreacijskimi in
športnimi površinami ter širitev pokopališča s parkovnimi površinami. OPN načrtuje nove
povezovalne ceste na obrobju razvojnih območij na zahodni in južni strani naselja. V OPN so
predvidene nove površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se lahko vzpostavi
omejevanje prometa v vaškem jedru.
V posameznih naselij je za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtovana izgradnja novih
cestnih povezav ali rekonstrukcija obstoječih odsekov. Nove cestne povezave so predvidene v naseljih
Trebnje, Mirna, Dobrnič in Veliki Gaber . Predvidenih je približno 37 km novih cestnih povezav, od
tega večina v Trebnjem (približno 32 km). Nove cestne povezave so prikazane na spodnji sliki.
Prometna študija za predvidene cestne povezave vsebuje le prikaz predvidenih prometnih koridorjev v
občini Trebnje, ne vključuje pa podatkov o obstoječih in predvidenih prometnih obremenitvah
107
OP za OPN Trebnje
(PLDP). Vpliva prometa na novih cestnih povezavah zaradi pomanjkljive dokumentacije v času
izdelave OPN ni bilo možno oceniti.
Vpliv novih cestnih povezav na bližnje stanovanjsko območje je bil zato ocenjen na podlagi določitve
gostote poselitve in pozidave v okolici novih cest (spodnja tabela).
Tabela 22: Gostota pozidave in poselitve v okolici cestnih novogradenj
Število stavb z varovanimi prostori /število prebivalcev
Ceste
Dolžina (km)
do 10 m
do 25 m
do 50 m
do 100 m
Državne ceste
4.6
-
-
1/7
11/28
Glavne zbirne ceste
5.5
-
3/3
11/30
27/70
Zbirne ceste
23.1
31/121
87/279
185/616
411/1515
Priključne
3.7
15/43
31/98
61/274
128/577
OPN Trebnje vključuje 4.6 km državnih cest, gre pa za del III. razvojne osi, ki bo prevzela funkcijo
vzhodne obvoznice mesta Trebnje ter rekonstrukcijo regionalne ceste R1-215 na območju Dola pri
Trebnjem. Območje ob delu III. razvojne osi je praktično neposeljeno, prav tako je redko poseljeno
območje ob predvideni trasi R1-215. III. razvojna os bo v planskem obdobju obremenjena s približno
10.000 vozil/dan. Regionalna cesta R1-215 je v obstoječem stanju obremenjena s 4.700 vozili/dan,
rekonstrukcija pa predvideva obvoz naselja Dol pri Trebnjem po neposeljenem območju. Ob
predvidenih ureditvah državnih cest leži v 50 m pasu le en stanovanjski objekt, v 100 m pasu pa 11.
Glede na gostoto poselitve in ocenjene prometne obremenitve preobremenjenih stavb ob novih
državnih prometnicah ne bo.
Slika 22: Nove lokalne cestne povezave – OPN Trebnje (vir: grafični del OPN)
108
OP za OPN Trebnje
Glavne zbirne ceste obsegajo 5.5. km omrežja in vključujejo cestno povezavo med R3-652 Kamni
potok in III. razvojno osjo v Dol. Nemški vasi. Povezava bo prevzela funkcijo severne obvoznice
mesta Trebnje. Trasa severne obvoznice se približa stanovanjski poselitvi Dolenja Nemška vas, Vinja
Gorica, Dolenje Medvedje selo in Pekel. V pasu 50 leži 11 stavb, v 100 m pasu pa 27 stavb. Prometne
obremenitve severne obvoznice niso znane, ocenjeno pa je, da bo pri posameznih stanovanjskih
stavbah lahko prišlo do preseganj mejnih ravni hrupa, zato bodo potrebni protihrupni ukrepi.
Prostorski načrt severne obvozne ceste mora vključevati strokovno oceno obremenitve s hrupom, pri
izvedbi plana pa morajo biti izvedeni vsi potrebni protihrupni ukrepi.
Zbirne ceste obsegajo 23 km omrežja, gre pa po večini za vmesne povezave med državnim in glavnim
občinskim omrežjem. Večina zbirnih lokalnih cest je predvidenih na območju Trebnjega, posamezne v
Mirni, Velikem Gabru, Repčah in Dobrniču. Ob zbirnih cestah je gostota pozidave največja: v 10 m
pasu leži 31 stavb, v 25 m pasu 87 stavb in v 50 m pasu 185 stavb. Ocenjeno je, da gostota prometa
na zbirnih cestah ne bo presegala 2.000 vozil/dan, prevladoval bo promet z osebnimi vozili, prav
tako bo večina prometa potekala v dnevnem času, zato območje ob zbirnih cestah s hrupom ne bo
obremenjeno.
Priključne ceste (3.7 km) ležijo pretežno na območju naselja Trebnje, gostota poselitve ob njih pa je
sorazmerno majhna. Te ceste bodo prometno najmanj obremenjene, zato preseganj mejnih ravni
hrupa ob njih ni pričakovati.
Predvidene državne in glavne zbirne ceste bodo po oceni razbremenile obstoječe cestno omrežje, ki po
večini poteka po gosteje pozidanih območjih. Izgradnja III. razvojne osi in severne obvozne ceste bo
tako imela pozitivni daljinski vpliv na zmanjšanje obremenitve s hrupom ob obstoječih prometnicah.
Stanje ob obstoječih prometnicah je v skladu z zakonodajo potrebno sanirati na podlagi državnih in
občinskih operativnih programom varstva okolja, prioriteta pa bi morala biti usmerjena predvsem k
sanaciji degradiranih območij.
Ob novih zbirnih in priključnih lokalnih cestah ter na posameznih območjih ob severni obvoznici se
bo obremenitev s hrupom lahko tudi povečala. Za pomembnejše lokalne ceste je v fazi pridobitve
gradbenega dovoljenja potrebno preveriti potrebo po izvedbi omilitvenih ukrepov (ukrepi na viru kot
so omejitve hitrosti vožnje ter omejitve vožnje tovornih vozil ali preplastitve ceste, po potrebi pa tudi
izvedba ukrepov za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje in ukrepov na stavbah z varovanimi
prostori). Na teh območjih bo vpliv izgradnje novih prometnih nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
Skupna ocena vpliva cestnih novogradenj na obremenitev s hrupom je nebistven vpliv zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov – ocena C.
Gospodarske cone
V OPN Trebnje je predvidenih je 85.3 ha gospodarskih con. Gospodarske cone bodo pretežno
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (19
območij urejanja), delno bodo gospodarske cone mešane s stanovanji (8 območij urejanja). V enem
primeru gre za površine z objekti za večjo kmetijsko proizvodnjo (farme). Lega novih proizvodnih
območij je prikazana na spodnji sliki. Največje nove proizvodne površine so predvidene na
severovzhodnem delu Trebnjega v okolici obstoječe gospodarske cone. Posamezna manjša območja so
predvidena tudi ob AC v naseljih Bič, Pluska, Breza, Grm. Širitev proizvodnih območij je predvidena
tudi na območju Mirne.
V času izdelave okoljskega poročila podatkov o legi proizvodnih obratov in naprava ter potencialnih
virih hrupa ni bilo na voljo. Ocena vpliva novih proizvodnih površin na obremenitev s hrupom pri
bližnji stanovanjski pozidavi je tako izdelana na podlagi določitve gostote pozidave in poselitve v
okolici proizvodnih območij (spodnja tabela).
109
OP za OPN Trebnje
Tabela 20: Gostota pozidave in poselitve v okolici proizvodnih con
Število stavb z varovanimi prostori /število prebivalcev
Poseg
Površina (ha)
do 10 m
do 25 m
do 50 m
do 100 m
85.3
19/61
32/106
36/112
69/214
Proizvodne površine
V 10 m pasu od predvidenih površin leži 19 stavb s skupno 60 prebivalci, v 25 m pasu 32 stavb (106
prebivalcev) in v 50 m pasu 36 stavb (112 prebivalcev). Največ stavb in prebivalcev leži v okolici con
Tre-IG 1/1, 1/2, 2/1 in 2/4 na območju Vinje vasi in Dolenjega Medvedjega sela. Prve tri cone
obkrožajo območja razpršene gradnje, zato je kot omilitveni ukrep smiseln odkup in sprememba
namembnosti stavb, ki bodo ležale znotraj večjih proizvodnih površin.
Med obratovanjem proizvodnih in gospodarskih con ter novih cestnih povezav se bo obremenitev s
hrupom v njihovi okolici povečala. Viri hrupa bodo industrijski proizvodnji obrati, parkirišča in
manipulativne površine ter cestni promet. V smeri proti stanovanjskim območjem je potrebno
predvideti manj hrupne dejavnosti, prav tako naj v smeri proti tem območjem ne bo manipulativnih
površin (odprta skladišča, prostor za pretovarjanje, ipd). Za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom
je smiselno predvideti zeleni varovalni pas, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe. Z
upoštevanjem omilitvenih ukrepov bo vpliv novih proizvodnih dejavnosti na obremenitev s hrupom
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov- ocena C.
Slika 23: Nove površine za proizvodne dejavnosti – OPN Trebnje (vir: grafični del OPN)
Skupna ocena novih posegov
Med obratovanjem proizvodnih in gospodarskih con ter novih cestnih povezav se bo obremenitev s
hrupom v njihovi okolici povečala. Viri hrupa bodo industrijski proizvodnji obrati, parkirišča in
manipulativne površine ter cestni promet. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki jih za posamezne
vire hrupa določa zakonodaja s področja varstva pred hrupom, na območju urejanja, med
110
OP za OPN Trebnje
obratovanjem, ni pričakovati bistvenega povečanega prekomernega obremenjevanja okolja s hrupom –
ocena C.
VPLIV NA OKOLJSKE CILJE
Vpliv predvidenih dejavnosti na območju urejanja OPN Trebnje na okoljske cilje je podan v spodnji
tabeli. Obremenitev s hrupom pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori bo nebistven zaradi izvedbe
Okoljski cilj
Opis vpliva
Ocena
1. V urbanih naseljih na podeželju se
spodbuja razvoj delovnih mest in s tem
zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
Vpliv bo daljinski, neposreden
in trajen.
A – pozitiven vpliv
2. Izboljšanje prometnih razmer in
mirujočega prometa.
Vpliv bo daljinski, neposreden
in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
3. Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z
ustreznim in racionalnim umeščanjem
hrupnejših dejavnosti.
Vpliv bo neposreden in trajen.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI VPLIVI
Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na obremenitev okolja s hrupom
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidena je nova stanovanjska pozidava, izvedba
novih cest in parkirišč ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone večinoma na
območju naselja Trebnje (UN Trebnje), ki je že v obstoječem stanju obremenjeno s hrupom.
Omilitveni ukrep
Ocena
Obremenitev okolja s hrupom
Stanovanjska novogradnja
•
Večina nove stanovanjske gradnje je predvidena na območju, ki je v obstoječem stanju s hrupom
malo do zmerno obremenjeno. Posamezna območja stanovanjske novogradnje so predvidena v
bližini pomembnejših obstoječih prometnicah, ob katerih je obremenitev s hrupom tudi
prekomerna. Potencialna konfliktna območja stanovanjskih novogradenj, kjer bo po oceni
potrebna izvedba ustreznih urbanističnih ali protihrupnih ukrepov, so:
območje Trebnjega: enota TRE-SS2 ob regionalni cesti R3-650 in enota TRE-SS1/1, ki meji
na predvideno proizvodno cono TRE-IG1/2,
-
območje Mirne: enoti MIR-SS1 in MIR-SS5 ob regionalni cesti R1-215,
-
območje Dolenje Nemške vasi: enota DNV-SS1 ob regionalni cesti Trebnje – Karteljevo,
111
OP za OPN Trebnje
•
-
območje Gorenje Ponikve: enota GPO-SS ob regionalni železniški progi Trebnje – Novo
mesto,
-
območje Gorenje Nemške vasi: enota GNV-SS1 ob regionalni cesti R3-652
-
območje Malega Grabna: enota MGA-SS1 ob regionalni cesti R3-646,
-
območje Primštala: enota PRM-SB1 ob regionalni cesti R1-225 in ob regionalni železniški
progi Trebnje – Sevnica.
Za našteta in tudi za ostala območja stanovanjskih novogradenj je potrebno v okviru priprave
OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije načrtovati ustrezne in učinkovite protihrupne ukrepe
(urbanistično in arhitekturno načrtovanje, načrtovanje dodatne zaščite zunanjega in bivalnega
okolja). Zavezanec za izvedbo ukrepov je investitor novogradenj.
Gospodarske cone
•
Obremenitev s hrupom na območju predvidenih gospodarskih in proizvodnih con bo povečana
med izvedbo posega in med samim obratovanjem. Med urejanjem posegov bo na posameznih
lokalno omejenih območjih, ki ležijo v bližini stanovanjske pozidave (Vinja vas, Breza, Dolenje
Medvedje selo), potrebna izvedba začasnih omilitvenih ukrepov.
•
Med obratovanjem posameznih con bodo prevladujoči viri hrupa večji industrijski proizvodnji
obrati, parkirišča in manipulativne površine ter cestni promet, omilitveni ukrepi pa bodo po oceni
potrebni predvsem na območju ureditvenih enot TRE-IG 1/1 in TRE-IG 2/1 na območju Vinje
vasi, v primeru umestitve večjih industrijskih obratov pa tudi na ostalih območjih.
•
Zraven splošnih ukrepov je na območju predvidenih gospodarskih con potrebno upoštevati še
naslednje:
pri načrtovanju proizvodnih con v fazi OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije je
potrebno v smeri proti stanovanjskim območjem predvideti manj hrupne dejavnosti, objekte
pa razporediti tako, da bodo v čim večji meri zmanjšali razširjanje hrupa v okolje;
-
v smeri proti stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta
skladišča, prostor za pretovarjanje, ipd);
-
za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno
predvideti širše zelene varovalne pas ob predvidenih conah, po potrebi pa tudi protihrupne
ograje ali nasipe;
-
poslovne cone TRE-IG 1/1, 1/2 in 2/1 na območju Vinje vasi in Dolenjega Medvedjega sela
obkrožajo območja razpršene gradnje, zato je kot omilitveni ukrep smiseln odkup in
sprememba namembnosti stavb, ki bodo ležale znotraj večjih proizvodnih površin, v
nasprotnem pa bo potrebna izvedba drugih protihrupnih ukrepov.
•
Za predvidene nove državne ceste bodo protihrupni ukrepi opredeljeni v strokovnih podlagah za
državne prostorske načrte. Glede na obstoječo in predvideno stanovanjsko pozidavo konfliktnih
območji ob načrtovani III. razvojni osi na vzhodnem obrobju Trebnjega ne bo, zato dodatni ukrepi
na temo območju ne bodo potrebni.
•
Ob novih zbirnih in priključnih lokalnih cestah ter na posameznih območjih ob severni obvoznici
se bo obremenitev s hrupom lahko povečala. Za pomembnejše lokalne ceste je v fazi pridobitve
gradbenega dovoljenja potrebno preveriti potrebo po izvedbi omilitvenih ukrepov (ukrepi na viru
kot so omejitve hitrosti vožnje ter omejitve vožnje tovornih vozil ali preplastitve ceste, po potrebi
pa tudi izvedba ukrepov za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje in ukrepov na stavbah z
varovanimi prostori).
112
OP za OPN Trebnje
• V skladu z zakonodajo s področja varstva pred hrupom so upravljavci virov hrupa dolžni v svoji
okolici zagotoviti obremenitev s hrupom, ki je manjša od mejnih ravni. Prevladujoč vir hrupa na
območju občine Trebnje v obstoječem stanju je cestni promet (upravljalci DARS, DRSC in
Občina Trebnje), v manjši meri železniški promet ter proizvodne in storitvene dejavnosti. Po
izvedbi novih posegov se bo obremenitev s hrupom delno povečala tudi na teh območjih. V
skladu z zakonodajo s področja varstva pred hrupom se obremenitev s hrupom sanira na podlagi:
pri umeščanju stanovanjskih in poslovnih posegov ter prometnic v prostor je potrebno
upoštevati zahteve Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki opredeljuje
zahteve za upravljalce virov hrupa, pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj in izvedbo
monitoring hrupa,
•
•
-
za vse novogradnje je potrebno izvesti ustrezne urbanistične in arhitekturne ukrepe
(razporeditev objektov in večji odmiki prevladujočih virov hrupa od stanovanjske pozidave)
ter učinkovito protihrupno zaščito (ukrepi na viru, ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v
okolje in pasivni ukrepi na stavbah), s katero se bo obremenitev s hrupom zmanjšala v
zakonsko predpisane vrednosti;
-
operativnega programa varstva pred hrupom. Državno cestno omrežje bo vključeno v
operativni program varstva pred hrupom za pomembne ceste v upravljanju DARS in DRSC,
obremenitev s hrupom na tem območju pa se bo sanirala v skladu s tem operativnih planom;
-
za ostalo obstoječo cestno omrežje, ki je prometno bolj obremenjeno, pa je prav tako
smiselno pripraviti operativni program varstva pred hrupom in to predvsem za območja s
preseženimi kritičnimi vrednostmi hrupa, ki se v skladu z zakonom o varstvu okolja
obravnavajo kot degradirana območja, ter tudi za bivalna območja, ki bodo v prihodnje
razvrščena v strožje varovano II. območje varstva pred hrupom;
-
zavezanec za izvedbo ukrepov je upravljalec posameznega vira hrupa, ki povzroča
prekomerno obremenitev okolja.
Med izvajanjem ureditev na območju posameznih stanovanjskih novogradenj, proizvodnih
območij ter novih prometnic se bo obremenitev s hrupom povečala na vseh območjih, kjer bodo
potekala gradbena dela, povečanje pa bo časovno omejeno. Začasni omilitveni ukrepi med
gradnjo so:
gradbeni stroji in delovne naprave morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki določajo emisijo
hrupa gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem;
-
upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi
prostori na dnevni čas in na delavnike;
-
transporte poti na območje gospodarskega središča morajo v največji možni meri potekati
izven stanovanjskih naselij;
-
po potrebi izvedba začasnih protihrupnih ukrepov za zmanjšanje emisij ali razširjanja hrupa v
okolje.
Za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom med obratovanjem posameznih proizvodnih
območij ter prometnic je treba upoštevati naslednje ukrepe:
pri umeščanju nove stanovanjske pozidave je potrebno z urbanističnimi in protihrupnimi
ukrepi zagotoviti, da na območju stanovanjske novogradnje ne bodo presežene mejne
vrednosti hrupa. Umeščanje stanovanjske pozidave na s hrupom degradirano območje
(območje s preseženimi kritičnimi ravnmi hrupa) praviloma ni dovoljeno;
-
pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa je treba upoštevati, da
obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi
prostori ne sme presegati mejnih ravni. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne
113
OP za OPN Trebnje
omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata je potrebno določiti na
podlagi podatkov o zvočni moči naprave s strokovno oceno;
•
-
sanacijski ukrepi za obstoječe vire hrupa morajo biti predpisani v okoljevarstvenih
dovoljenih za posamezne dejavnosti;
-
obremenitev s hrupom zaradi obratovanja novih cestnih povezav mora ustrezati zahtevam 10.
in 11. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki predpisuje izvedbo
ukrepov na viru hrupa (preplastitve, zmanjšanje hitrosti vožnje, omejitev tovornega prometa)
ter ukrepov za preprečevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi), po potrebi
pa tudi pasivno protihrupno zaščito bivalnih prostorov.
Investitorji na območju novogradenj morajo za obratovanje virov hrupa v njihovem upravljanju
na pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je
strokovna ocena vpliva načrtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana
skladno s 14. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na podlagi katere
morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa in ovire za zmanjšanje
razširjanja hrupa v okolje.
Poseg / ukrep
Zavezanec za
izvedbo
Čas izvajanja
Investitor
Za večje posege – OPPN, za
manjše posege pridobivanje
gradbenega dovoljenja
Investitor
Za večje posege – OPPN, za
manjše posege pridobivanje
gradbenega dovoljenja
Občina, država
Priprava DPN, priprava
OPPN, pridobivanje
okoljevarstvenega soglasja
Stanovanjska pozidava
Pri umeščanju stanovanjskih novogradnje v bližini
obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih virov (državne
ceste in železnice) ter poslovnih con je potrebno z
načinom gradnje ali s protihrupnimi ukrepi zagotoviti
zakonsko predpisane vrednosti hrupa
Stanovanjska novogradnja na s hrupom degradiranem
območju ni dovoljena
Gospodarske cone
Pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja
Ustrezno načrtovanje stavb in manipulativnih površin, po
potrebi izvedba ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa ter
ukrepov za preprečevanje širjenja hrupa v okolje
(postavitev objektov, izvedba protihrupnih ograj)
Za večje posege pridobitev okoljevarstvenega soglasja,
za manjše posege pridobitev gradbenega dovoljenja
V primeru preseganje predpisanim zakonskih vrednosti
načrtovanje in izvedba protihrupnih ukrepov na viru
(obrabna plast, zmanjšanje hitrosti vožnje, omejitev
tovornega prometa), izvedba ukrepov za preprečevanje
širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi) ter
ukrepi pasivne zaščite na bivalnih objektih
•
Spremljanje obremenitve s hrupom je potrebno tako med izvajanjem ureditev kot med
obratovanjem prometne infrastrukture in naprav, ki bodo povzročale povečano obremenitev s
hrupom. Spremljanje stanja obsega določitev obremenitve s hrupom na bivalnem območju v
bližini posameznih virov hrupa in obsega določitev obremenitve s hrupom zaradi vira ter celotne
114
OP za OPN Trebnje
obremenitve zaradi obratovanja vseh virov hrupa v vplivnem območju ocenjevanja. Zavezanec za
izvedbo spremljanja stanja je upravljalec posameznega vira hrupa. Spremljanje stanja je potrebno
za:
za vse državne ceste (AC in regionalno omrežje) in železniško omrežje je v skladu s
Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih
za njegovo izvajanje predpisan monitoring hrupa, ki bi ga upravljalci (DARS, DRSC, SŽ)
morali izvajati periodično na pet let. AC odsek Pluska – Hrastje zapade tudi v okvir
strateških kart hrupa za pomembne ceste. Rezultati monitoringa hrupa na državnih cestah in
železniškem omrežju morajo biti javni in dostopni vseh prebivalcem občine;
•
-
pri izvajanju novih proizvodnih dejavnosti, stanovanjske pozidave in novih prometnic je
potrebno spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov in infrastrukture, ki
obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na območju
gradbišča s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje
meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih
stavbah z varovanimi prostori;
-
med obratovanjem proizvodnih con in lokalnega cestnega omrežja bodo nove dejavnosti in
promet povzročali sorazmerno majhne obremenitve, ki bodo krajevno omejene. Spremljanje
vpliva dejavnosti na območju urejanj na obremenitev s hrupom obsega izvedbo monitoringa
hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem za posamezne dejavnosti;
-
zavezanci za monitoring hrupa med obratovanjem proizvodnih območij so upravljavci
posameznih virov hrupa. Zavezanci morajo skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in
obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje po začetku
obratovanja virov v njihovem upravljanju izvesti prvo ocenjevanje hrupa in določiti njihov
prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom. Obratovalni monitoring hrupa za naprave in
obrate je potrebno izvajati na vsake tri leta.
ARSO zbira in obdeluje poročila o prvih meritvah in obratovalnih monitoringih hrupa.
4. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
• Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96,
41/04-ZVO1)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96)
• Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10)
• Smernice za pripravo občinskega prostorskega načrta občine Trebnje, Elektro Ljubljana, št.
2148/09-DM/SP, z dne 11.09.2009
• Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski
institut za kakovost in meroslovje, MzKO, Ministrstvo za promet in Uprava za zračno plovbo RS,
Ljubljana 1997
• Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
• Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN in NN
elementov v transformatorski postaji SN/NN (referat št. 1408). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut
Milan Vidmar
115
OP za OPN Trebnje
•
EMS električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998.
Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar
Cilji
Kazalci (merila)
1. Dopolnjevane in izboljševanj oskrbe z električno
1. Primerna oddaljenost objektov (urbana območja:
energijo v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje stanovanjski in javni objekti) od virov
se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji). elektromagnetnega sevanja (meter).
PREDLAGAMO CILJ:
Smotrna umestitev poselitve, posegov in dejavnosti v
prostor glede na obstoječe in predvidene vire
elektromagnetnega sevanja.
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja
predvidenih s planom ne bo povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem oz. bo
sanacija in dograditev omrežja zmanjšala stopnjo sevanja – pozitiven vpliv.
B – vpliv je nebistven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja bo neznatno
povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, območje varstva pred EMS se ohranja,
objekti (stanovanjski in javni objekti) niso na območju neposrednega vpliva EMS.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Umeščanje novih elementov
elektroenergetskega omrežja bo povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem,
območje varstva pred EMS se ohranja.
D – vpliv je bistven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja bo povečalo
obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, I. območje varstva pred EMS se prekategorizira
v II, viri EMS bodo v neposredni bližini stanovanjskih in javnih objektov.
E – vpliv je uničujoč: Zaradi umeščanja novih elementov elektromagnetnega sevanja se območje
spremeni v II, omilitveni ukrepi niso mogoči.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov s strategijo načrtovanih posegov na
obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem ni možno.
Prostor občine Trebnje je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo.
Daljnovodov je skupni dolžini ca 169 km, transformatorskih postaj pa 154 (spodnja slika). Razvoj
gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. V
obstoječem stanju se v koridorju nadzemnih elektrovodov nahajajo stanovanjski objekti le v naselju
Hudeje. Podatkov o meritvah EMS na območju občine nismo prejeli.
116
OP za OPN Trebnje
Slika 24: Elektroenergetski vodi in transformatorske naprave v občini Trebnje (vir: obstoječi plan občine
Trebnje)
Splošni vplivi EMS
Glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1) se območja v življenjskem in naravnem okolju glede delijo glede na
občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja na I. in II. območje.
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I.
območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega
programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih
zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski
dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi
sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga
območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem
velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
Nizkofrekvenčna elektromagnetna polja obravnavamo in opisujemo z:
• efektivno vrednostjo električne poljske jakosti (E) in
117
OP za OPN Trebnje
•
efektivno vrednostjo gostote magnetnega pretoka (B).
Mejne vrednosti za posamezno območje so navedene v spodnji tabeli.
Tabela 23: Dovoljene mejne vrednosti za nizkofrekvenčne vire sevanja (vir: Uredba o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1))
parameter
efektivna vrednost električne
poljske jakosti v V/m za 0.1-60 Hz
efektivna
vrednost
gostote
magnetnega pretoka v µT za 1.151500 Hz
I. območje
II. območje ter I. in II. območje
za obstoječe vire
500
10.000
10
100
Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10) v 12. členu določa dovoljene
dejavnosti v območju varovalnega pasu daljnovodov, v 13. členu pogoje za gradnjo in uporabo
objektov v območju varovalnega, v 14. členu pogoje za izvajanje dejavnosti v območju varovalnega
pasu:
• V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je dovoljeno opravljanje rednih
kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s kmetijsko mehanizacijo in
živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, gnojenje,
sajenje poljščin, košnja travinj, paša živali in podobno ter opravljanje druge dejavnosti, za
katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja.
• Brez soglasja pristojnega sistemskega operaterja pri opravljanju redne kmetijske in druge
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljeno nasipavanje ali
nižanje terena.
• V območju varovalnega pasu že zgrajenega nadzemnega elektroenergetskega voda, pri
katerem je razdalja med njegovo najnižjo točko in zemljiščem manj kot 5,0 m, ni dovoljeno
sajenje rastlin in postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih višina presega
2,5 m in namakanje zemljišč z uporabo cisterne in vodnega topa, v območju varovalnega pasu
že zgrajenega podzemnega elektroenergetskega voda pa ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih
korenine segajo več kot 0,5 m globoko, obdelovanje zemljišč globlje kot 0,5 m, postavljanje
opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji segajo globlje kot 0,5 m in
vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu, razen če je predhodno
pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja.
• Investitor objekta, ki se namerava graditi v območju varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom del pisno sporočiti pristojnemu sistemskemu
operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum začetka gradnje.
• Objekti, zgrajeni v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se lahko
uporabljajo samo na način in zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, določenimi v soglasju
pristojnega sistemskega operaterja.
• Obratovanje, uporaba in vzdrževanje objektov, zgrajenih v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij, se morajo izvajati na način, da ne ogrožajo varnega in zanesljivega
obratovanja elektroenergetskega omrežja ali drugih objektov, naprav ali omrežij, ki so
potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb prenosa ali distribucije električne energije ter
da so zagotovljeni s tem pravilnikom določeni varnostni odmiki od delov pod napetostjo.
• Izvajalec dejavnosti, ki se namerava izvajati v območju varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom njenega opravljanja pisno sporočiti
pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo nameravanega opravljanja dejavnosti in datum
njenega začetka.
• Dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko izvajajo samo na
način in zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, določenimi v soglasju pristojnega sistemskega
operaterja.
• Dejavnost v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se mora izvajati na način,
da ne ogroža varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega omrežja ali drugih
118
OP za OPN Trebnje
•
objektov, naprav ali omrežij, ki so potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb prenosa ali
distribucije električne energije ter, da so zagotovljeni s tem pravilnikom določeni varnostni
odmiki od delov pod napetostjo.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se lahko v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter
RTP, RP in TP opravljajo dejavnosti, ki se uvrščajo v dejavnosti I. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) le na zemljiščih, kjer je takšna dejavnost
opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan uveljavitve tega pravilnika in se na teh
zemljiščih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.
Možnost gradnje objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, predpisano
gradbeno dovoljenje ter možnost gradenj enostavnih objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov določeno, da gradbeno dovoljenje ni potrebno so navedene v Prilogi 1 zgoraj
omenjenega pravilnika.
Viri elektromagnetnega sevanja imajo različne efektivne vrednosti poljske jakosti in gostote
magnetnega toka. Na splošno velja, da pri elektroenergetskem omrežju vrednosti električnih in
magnetnih polj z oddaljenostjo zelo hitro padajo. V spodnjih odstavkih navajamo podatke iz obstoječe
literature za daljnovode, transformatorske postaje, kablovode in bazne postaje mobilne telefonije.
Elektromagnetno sevanje daljnovodov
Električno polje je zaradi priključene napetosti časovno dokaj stabilno in se ne spreminja. Magnetno
polje daljnovodov pa se časovno zelo spreminja, saj je odvisno od trenutne porabe električnega toka,
ki teče po vodnikih. Za električna polja, ki jih povzročajo daljnovodi je značilno, da jih lahko zelo
preprosto zaslanjamo s prisotnostjo prevodnih objektov – drevo, stavbe itd. Največje jakosti
električnega polja omrežne frekvence nastopijo v bližini 400 kV visokonapetostnih daljnovodov.
Neposredno nad mestom največjega povesa znaša električna poljska jakost pri njih 7540 V/m.
Magnetna polja pa se od odvisnosti od obremenitve omrežja močno spreminjajo. V najslabšem
primeru pod 400 kV daljnovodom ne presežejo 40 µT, običajno pa ne 10 µT. Vse druge konfiguracije
daljnovodov dosegajo na človeku dostopnih lokacijah v okolju neprimerno nižje vrednosti (vir:
Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999).
Elektromagnetno sevanje iz transformatorskih postaj(TP)
Navajamo ugotovitve za primer tipične TP (20kV/0,4kV) 630kVA (vir: Miklavčič, D., Gajšek, P.,
1999) in ugotovitve študije Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV, 1998). Na podlagi meritev EMS na
tipični TP v strnjenem naselju je ugotovljeno, da pri TP najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka
in električne poljske jakosti nastopajo v bližini nizkonapetostnega razdelilnika, preko katerega so
razdeljeni tokovi do različnih porabnikov. Najvišja vrednost gostote mag. pretoka nastopa neposredno
ob zidu TP in v času meritev ni presegala 5 µT. Magnetno polje z naraščajočo oddaljenostjo zelo hitro
upada. Pri oddaljenosti nad 10 m so z merilnikom zaznali le stresana magnetna polja odvodnih kablov
do posameznih gospodinjstev. Električna poljska jakost na zunanji strani zidov objekta ni presegala 10
V/m. Na oddaljenosti 50 m so znašale sevalne obremenitve 0,07 µT in 2,5 V/m.
Elektromagnetno sevanje kablovodov
Elektroinštitut Milan Vidmar je v študiji »EMS električnih naprav in postojev v naravno in
življenjsko okolje« ugotovil, da tipični primeri SN kablovodov (10 in 20 kV), kot obstoječi vir
sevanja, v naravnem okolju ne izkazujejo preseganje mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja.
Izračunana vrednosti E in B za SN kablovode so pod predpisano mejno vrednostjo. B presega to
vrednost znotraj določenega radija največ do nekaj 10 cm neposredno okoli obravnavanih kablovodnih
sistemov, vendar sam koncept ugotavljanja jakosti polj določa lokacijo preverjanja vsaj en meter stran
od stalnih in nepremičnih objektov.
Elektromagnetno sevanje baznih postaj
Bazna postaja mobilne telefonije: dovoljene vrednosti EMS so presežene na oddaljenosti minimalno
30 metrov od bazne postaje (Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na
človeka, 1997).
119
OP za OPN Trebnje
spodnji tabeli.
Slovenije
1. Boljša povezanost elektro in
drugih energetskih omrežij z
omrežji sosednjih držav.
2. Izboljšanje telekomunikacijskih
omrežij z zagotavljanjem pokritosti
celotnega omrežja ter navezovanje
na mednarodna telekomunikacijska
omrežja.
okolja
1.
CILJ:
Izdelava
kart
obremenjenih
območij
z
elektromagnetnim sevanjem na
podlagi zbranih in obdelanih
poročil o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire
EMS in izračunov na osnovi
modelov. Karte služijo kot pomoč
pri odločanju v upravnih postopkih
v zvezi s posegi v prostor ter
informiranju prebivalstva:
- posnetek stanja obremenjenosti
okolja z EMS (do 2005)
vzpostavitev
prostorskega
informacijskega sistema za EMS
(do 2006)
Cilji OPN
1. Dopolnjevane in izboljševanj
oskrbe z električno energijo v
skladu z razvojem poselitve, lokalno
omrežje se postopno ureja
podzemno (v kabelski kanalizaciji).
PREDLAGAMO CILJ:
Smotrna
umestitev
poselitve,
posegov in dejavnosti v prostor
glede na obstoječe in predvidene
vire elektromagnetnega sevanja.
Okoljski cilj 1: Smotrna umestitev poselitve, posegov, in dejavnosti v prostor glede na obstoječe in
predvidene vire elektromagnetnega sevanja.
OPN predvideva nove električne vode (daljnovodi, kablovodi) v skupni dolžini ca 24,7 km in 19 RTP
oz TP postaj. Planira se tudi 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje (DPN je v
pripravi), ki je obravnavan v poglavju II.8 Kumulativni in sinergijski vplivi.
Širine varovalnih koridorjev daljnovodov znašajo za napetostni nivo 110 kV 15 m, za napetostni nivo
220 kV in 400 kV 20 m ter za napetostni nivo 20kV 10 m na vsako stran osi daljnovodov s
pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Večina daljnovodov v obstoječem planu je napetosti 20 kV. Glede na obstoječi plan varovalni
koridorji (20 m) daljnovodov 20 kV tangirajo stanovanjska, območja, območja za turizem, površine za
centralne dejavnosti in zelene površine (I. območja varstva pred EMS) v obsegu okoli 24 ha. OPN
predvideva 54 ureditvenih območij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji (20m)
obstoječih in predvidenih daljnovodov napetosti 20 kV. Večina (42) jih je glede na predvideno
namensko rabo namenjena površinam za stanovanja (S) in centralnim dejavnostim (C), ki sodijo v I.
območja varstva pred EMS. Za 20 kV daljnovode niso potrebni nobeni varnostni odmiki, saj njihove
sevalne obremenitve niti neposredno pod daljnovodi ne dosegajo dovoljenih mejnih vrednosti za I.
območje varstva pred sevanji glede na Uredbo elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju.
Glede na 8. člen Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij sodijo zemljišča v območju
varovalnega pasu nadzemnega voda ali podzemnega voda nazivne napetosti nad 1 kV do 35 kV v
območje II. varnostne stopnje. Glede na predlagano novo namembnost je možno, da bo lastnik
parcele želel na območju koridorja daljnovoda postaviti stanovanjski objekt ali objekt namenjen javni
rabi (npr. turistični objekt). Na zemljiščih varovalnega koridorja, ki sodijo glede na Pravilnika o
pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij v II. varnostno stopnjo je dovoljena gradnja stavb, večine gradbeno
inženirskih objektov in enostavnih objektov pod nadzemnimi vodi, nad nadzemnimi vodi pa gradnja
takih objektov večinoma ni dovoljena (spodnja tabela).
120
OP za OPN Trebnje
Tabela 24: Ureditvena območja novoplaniranih površin, ki jih tangirajo varovalni koridorji (20m)
daljnovodov 20 kV
ID (št. v grafiki)
41
222
43
62
283
79
227
61
93
101
110
34
28
244
245
24
44
163
273
258
267
302
67
155
259
213
301
75
271
27
60
59
194
14
257
73
253
149
247
248
100
/97
249
270
208
234
94
EUP,
ki
jih
tangirajo obstoječi
daljnovodi
DNV-IG 1-plan
STU-SS 1/2-plan
DPO-SK 1/1-plan
DVR-SK 2/1-plan
VRT-SK 1/1-plan
GRM-SK 1/1-plan
ŠEN-IG 1/1-plan
DVČ-SK 1/1-plan
GVČ-SK 1/2-plan
JEZ-SK 1/1-plan
LIP-SK 1-plan
DDO-SK 3/2-plan
DBČ-CU 2-plan
TRE-CU 3-plan
TRE-CU 4-plan
ČAT-ZP 2/1-plan
DPO-SK 2-plan
MGA-SS 1-plan
VLO-IG 2-plan
TRE-SS 1/6-plan
TRE-ZS 4/4-plan
ZDO-SK 1/4-plan
GMB-SKk 2-plan
MDSV-ZS 1-plan
TRE-SS 1/9-plan
SŠU-PC 1-plan
ZČA-SK 2/1-plan
GPO-Ee 1-plan
VJA-SK 1-plan
ČEŠ-SKk 1-plan
DVČ-IG 1/4-plan
DVČ-CDi 2-plan
PRM-SB 1-plan
BRE-IGs 1/3-plan
TRE-SS 1/5-plan
GNV-SS 1-plan
TRE-SS 1/1-plan
LUK-SK 1/2-plan
TRE-IG 1/2-plan
TRE-IG 1/3-plan
JEZ-Ee 1-plan
HUD-CDi 1-plan
TRE-IG 2/1-plan
VGA-SS 1-plan
ROŽ-SK 1/1-plan
ŠMA-Av-plan
GVM-Av-plan
PRNP
IG
SS
SK
SK
SK
SK
IG
SK
SK
SK
SK
SK
CU
CU
CU
ZP
SK
SS
IG
SS
ZS
SK
SKk
ZS
SS
PC
SK
Ee
SK
SKk
IG
CDi
SB
IGs
SS
SS
SS
SK
IG
IG
Ee
CDi
IG
SS
SK
Av
Av
Možnost
gradnje
stavb,
gradbeno
inženirskih objektov in enostavnih objektov
v varovalnem pasu *
Nadzemni vod
Podzemni vod
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
121
OP za OPN Trebnje
ID
41
160
258
99
257
253
97
EUP,
ki
jih
tangirajo
predvideni
daljnovodi
DNV-IG 1-plan
MED-SS 1/1-plan
TRE-SS 1/6-plan
HUD-SK 4-plan
TRE-SS 1/5-plan
TRE-SS 1/1-plan
HUD-CDi 1-plan
IG
SS
SS
SK
SS
SS
CDi
+
+
+
+
+
+
+
-
* GLEDE NA Prilogo 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij: ( + dovoljena gradnja s pridobitvijo soglasja, - prepovedana gradnja)
Prav tako je smiselno, da se pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije
zahteva pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega
sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Pri razvoju in umeščanju
brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, je smiselno izhajati iz
ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti
novih objektov in souporabe antenskih stolpov.
Vpliv ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj
1. Smotrna umestitev poselitve, posegov in
dejavnosti v prostor glede na obstoječe in
predvidene vire elektromagnetnega sevanja.
Opis vpliva
Vpliv bo neposreden in trajen
Ocena
C - nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Predlogi nove infrastrukture ne bodo predstavljali kumulativni vpliv na obremenitev okolja z
elektromagnetnim sevanjem, saj se novi viri EMS ne umeščajo na območja že obstoječih
elektroenergetskih vodov znotraj naselij. Prav tako ne pričakujemo sinergijskih vplivov.
Elektromagnetno sevanje
Ocena
C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
•
OPN pa predvideva 54 ureditvenih območij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji
daljnovodov. Namenska raba znotraj varovalnih koridorjev je omejena glede na tip
elektrenergetskega voda (glej tabelo 26), ker je potrebno upoštevati pri določbah PIP.
•
Pred umestitvijo bazne postaje mobilne telefonije na določeno lokacijo, mora investitor izdelati
strokovno oceno s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem
območju.
• V PIP-ih za obstoječo in planirano namensko rabo znotraj varovalnih koridorjev obstoječih
daljnovodov 20 kV je potrebno dodati določila Priloge 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10). Ukrep ne velja za zemljišča I. območja varstva
pred sevanjem, kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan
122
OP za OPN Trebnje
uveljavitve Pravilnika (o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti
v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij) in se na teh zemljiščih takšna dejavnost z
dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.
•
Glede na Prilogo 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.l. RS, št. 101/10) je
izvajanje dejavnosti na območju spremembe namenske rabe ČAT-ZP 2/1-plan, TRE-ZS 4/4-plan,
MDSV-ZS 1-plan, SŠU-PC 1-plan mogoča le v primeru kabliranja elektrovoda 20 kV.
Nosilec
izvedbe
ukrepa
Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa
med pripravo OPN, ukrepe se umesti
v izvedbeni del OPN (PIP)
MzKO-CPVO v času izdajanja mnenja o
sprejemljivosti plana
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o EMS v občini.
Monitoring zagotovijo lastniki virov EMS in poročilo posredujejo Občini Trebnje. Nadzor nad
izvajanjem zakonodajnih predpisov s področja emisij EMS izvaja inšpektor za okolje.
Poročila o prvihmeritvah in obratovalnem monitoringu za visokonapetostne nizkofrekvenčne vire
elektromagnetnega sevanja zbira Agencija republike Slovenije za okolje. V občini Trebnje se trenutno
ne nahajajo visokonapetostni nizkofrekvenčni viri EMS, v prihodnosti (DPN je v pripravi) pa se
planira 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje.
123
OP za OPN Trebnje
5. RAVNANJE Z ODPADKI
• Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11)
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08)
• Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04)
• Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00, 12/02, 41/04
ZVO-1, 106/06, 110/07)
• Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06)
• Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06)
• Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11)
• Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, sklep
vlade 14.10.2004
• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06).
• Register divjih odlagališč
URL: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz
Cilji
1. Učinkovito ravnanje z odpadki.
Kazalci (merila)
1. Način ravnanja z odpadki (ločeno zbiranje, deponiranje,
črna odlagališča).
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Ločeno zbiranje odpadkov že poteka, odlaganje komunalnih in
gradbenih odpadkov je urejeno.
B – vpliv je nebistven: Ločeno zbiranje odpadkov že poteka, odlaganje komunalnih in gradbenih
odpadkov je v končni fazi ureditve v skladu z zakonodajo. Prebivalci so osveščeni o možnih načinih
zmanjševanja količine odpadkov.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Ločeno zbiranje odpadkov delno že
poteka, odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov je v postopku urejanja v skladu z zakonodajo.
Prebivalci so delno osveščeni o možnih načinih zmanjševanja količine odpadkov.
D – vpliv je bistven: Predvideno je delno ločevanje odpadkov. Odlaganje komunalnih in gradbenih
odpadkov bo postopno urejeno v skladu z zakonodajo. Količina odpadkov se je glede na preteklo
obdobje nekoliko povišala.
E - vpliv je uničujoč: Ločevanje odpadkov ni predvideno. Odlaganje komunalnih in gradbenih
odpadkov ne bo urejeno v skladu z zakonodajo.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje ni možno.
124
OP za OPN Trebnje
Javno komunalno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. v občini skrbi za zbiranje in odstranjevanje
gospodinjskih, kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V letu 2008 je bilo iz občine Trebnje
odloženih 7.137.681 kg komunalnih odpadkov.
Uvedeno imajo ločeno zbiranje frakcij: papir, steklo, embalaža. Leta 2009 je bil sprejet Odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 54/2009), ki predvideva določene
spremembe od obračuna na osebo v gospodinjstvih, uvedbe ločenega zbiranja bioloških odpadkov
(kompostiranje, odvoz) do uvedbe ločenega zbiranja embalaže po sistemu »rumene vreče«. Skupna
količina zbranih kosovnih odpadkov je v občini leta 2008 znašala 292.090 kg. Na podlagi določb
Odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Trebnje (Ur. l. RS, št. 30/01) ter Odredbe o ravnanju
z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS,
št. 21/01) imajo v občini uvedeno zbiranje nevarnih odpadkov na določenih zbirnih mestih. Nevarne
odpadke komunala Trebnje oddaja pooblaščenim organizacijam.
Do leta 2004 so odpadke v občini Trebnje odvažali na deponijo Cviblje, sedaj tu poteka sanacija. Po
letu 2004 so začeli odpadke odvažati na novo deponijo v Globokem. Je ekološko varno zgrajena, stran
od večjih naselij. 30 do 40 % kompleksa je vidnega očem, od 60 do 70 % pa je zgrajenega pod zemljo.
Razprostira se na 6 ha uporabne površine, za prihodnje pa je po prostorskih ureditvenih planih Občine
Trebnje rezervirana za deponiranje odpadkov celotna dolina 25 ha. Na odlagališču se odlagajo odpadki
iz občin Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. V letu 2008 je bilo na deponiji odloženih
5.527.940,00 kg odpadkov iz gospodinjstev in 6.459.089,00 kg odpadkov iz gospodarstva. Poleg
nenevarnih odpadkov je bilo na odlagališču odloženih še 181.790,00 kg nevarni azbestcementnih
odpadkov. Izcedno vodo iz odlagališča in onesnaženo padavinsko vodo se odvaža na ČN Trebnje.
ZZV Novo mesto izvaja v skladu z veljavno zakonodajo monitoring izcednih vod, monitoring
podzemnih vod, emisije snovi v zrak ter redno dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo. Na deponiji
Globoko obratuje tudi zbirno-sortirni center, na katerem se lahko poleg papirja, embalaže, plastike in
stekla odlagajo tudi: kovine, gradbeni material, belo tehniko, RTV aparate, računalnike, akumulatorje,
baterije, barve, lake, lepila, pesticide, stiropor in olja. Količina zbranih kovin, električne in elektronske
opreme, nevarnih odpadkov je bilo leta 2008, 126.940 kg.
V izdelavi je projekt za Regijski center za ravnanje z odpadki Globoko v Trebnjem skupaj z mehansko
biološko obdelavo odpadkov (MBO). Ni še jasno, katere občine naj bi sploh pristopile k projektu. Po
podatkih direktorja Komunale Trebnje Štefana Velečiča naj bi center pokrival območje z več kot
109.000 občani, to je poleg občin na trebanjskem koncu še 15 drugih, med njimi tudi tiste na
Ribniškem, Kočevskem, območju Grosuplja in Ivančne Gorice, ki pa naj bi odpadke na Globoko
vozile samo v predelavo, preostanek odpadkov pa nazaj na odlagališče v Špajo dolino. Obstajala so
tudi razmišljanja o tem, da bi eno od obeh deponij zaprli. Center skupaj s 15 milijonov evrov vredno
mehansko biološko obdelavo (MBO) odpadkov, novo kompostarno, sortirnico, stiskalnico, vmesnim
skladiščem kosovnih odpadkov naj bi na Globokem zgradili do leta 2011/2012.
Po podatkih registra divjih odlagališč (društvo Ekologi brez meja) se je na območju občine Trebnje v
letu 2011 nahajalo 178 divjih odlagališč, od tega jih je 50 vsebovalo nevarne odpadke (naslednja
slika).
125
OP za OPN Trebnje
Slika
25:
Divja
odlagališča
na
http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc)
območju
občine
Trebnje
(vir:
spodnji tabeli.
Slovenije
1. Racionalno
ravnanje s
komunalnimi in drugimi odpadki.
okolja
1. CILJ:
Operativni program
odstranjevanja odpadkov s ciljem
zmanjšanja
količin
biorazgradljivih odpadkov
- zapiranje obstoječih odlagališč,
za katere je prilagajanje veljavnim
predpisom
ekonomsko
neupravičeno ali tehnično težko
izvedljivo.
rekonstrukcija
in
širitev
obstoječih odlagališč, ki bodo
obratovala do konca leta 2008.
- izgradnja nove infrastrukture za
obdelavo,
predelavo
in
odstranjevanje
odpadkov
kot
Cilji OPN
1. Učinkovito ravnanje z odpadki
(spodbujanje ločenega zbiranja in
odlaganja odpadkov, urejanje
občinskega odlagališča)
2. Odstranjevanje nelegalnih
odlagališč odpadkov in izvajanje
ukrepov za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč.
126
OP za OPN Trebnje
regijskih centrov.
2. CILJ: Operativni program
ravnanja z nevarnimi odpadki
- vzpostavitev mreže objektov in
naprav t.i. centri za ravnanje z
nevarnimi odpadki.
zbiranja komunalnih odpadkov
- postavitev zbiralnic ločenih
frakcij na vsakih 500 preb. v
strnjenih območjih poselitve
- vzpostavitev zbirnih centrov za
zbiranje ločenih frakcij praviloma
v vsaki občini, na vsakem
strnjenem območju poselitve z več
kot 8.000 preb. In v večjih
poselitvenih aglomeracijah na
vsakih 80.000 preb.
- vzpostavitev zbiralnic nevarnih
frakcij komunalnih odpadkov na
vsakem območju strnjene poselitve
z več kot 25.000 preb. V večjih
aglomeracijah na vsakih 60.000
preb.
vzpostavitev
dopolnilnega
sistema s premičnimi zbiralnicami
- vzpostavitev biološke predelave
bioloških kuhinjskih odpadkov v
hišnih kompostnikih, v malih
komunalnih kompostarnah na
območjih poselitve z več kot 10
preb. Na ha in več kot 500 preb.
Ter prevzemanje in zagotavljanje
biološke predelave na gosteje
poseljenih in večjih območjih.
ravnanja z gradbenimi odpadki
- ločeno zbiranje in reciklaža
gradbenih odpadkov v lokalnih
centrih
Okoljski cilj 1: Učinkovito ravnanje z odpadki (spodbujanje ločenega zbiranja in odlaganja
odpadkov, urejanje občinskega odlagališča.)
V osnutku OPN je navedeno, da bo občina urejala odlagališče odpadkov Globoko in sodelovala pri
skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki. Spodbujala in izboljševala bo sisteme
ločenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže. Odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča
odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. Predvidene usmeritve bodo
trajno in neposredno vplivale na učinkovito ravnanje z odpadki, prav tako na zmanjšanje količine
odloženih odpadkov. Ocenjujemo, da bo vpliv pozitiven – ocena A.
127
OP za OPN Trebnje
Okoljski cilj 2: Odstranjevanje nelegalnih odlagališč odpadkov in izvajanje ukrepov za
preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
Po podatkih Registra divjih odlagališč naj bi se na območju občine nahajalo 178 divjih odlagališč.
OPN v strateškem delu predvideva sanacijo nelegalnih odlagališč. Vpliv na okoljski cilj 2 je pozitiven
– ocena A.
Okoljski cilj
1. Učinkovito ravnanje z odpadki (spodbujanje
ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov,
urejanje občinskega odlagališča)
2.
Odstranjevanje
nelegalnih
odlagališč
odpadkov in izvajanje ukrepov za preprečevanje
novih nelegalnih odlagališč.
Opis vpliva
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
Ocena
A – vpliv bo pozitiven.
Vpliv bo
trajen.
A – vpliv bo pozitiven.
neposreden,
in
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv (ocena A) na ravnanje z
odpadki, saj bo občina urejala odlagališče odpadkov Globoko in sočasno sodelovala pri skupnem
urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki ter spodbujala in izboljševala sisteme ločenega
zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže ter odstranjevala nelegalna odlagališča odpadkov.
Ravnanje z odpadki
Ocena
A – vpliv bo pozitiven
Omilitveni ukrepi niso potrebni.
Podatki o količini zbranih in odloženih odpadkov so na voljo v letnih poročilih komunalnega podjetja
Komunala Trebnje d.o.o, ki skrbi za odpadke v občini Trebnje.
Register črnih odlagališč v občini je na voljo na spletni strani društva Ekologi brez meja, ki popis
črnih odlagališč organizira vsako pomlad ( zadnji popis april 2010).
Letno poročilo o nastajanju in zbiranju ter predelavi/odstranjevanju odpadkov v proizvodnih in
storitvenih dejavnostih za preteklo leto zbira Agencija republike Slovenije za okolje.
128
OP za OPN Trebnje
III.2 OHRANJANJE NARAVNIH VIROV
129
OP za OPN Trebnje
1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
1.1.
OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
• Zakon o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11)
• Zakon o kmetijstvu (zkme – 1, Ur. L. RS, št. 45/08)
• Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših
kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Ur.l. RS, št. 110/2008)
• Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju
• Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur.l. RS, št. 84/05)
• Navodilo o izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00)
• Pravilnik pri izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04)
• Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur.l. SRS, št. 6/1990, RS, št.
68/1996, 68/1996)
• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur.l. RS, št. 122/08, 04/10)
• Pravilnik o določanju in vodenju bonitet kmetijskih zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08)
• Smernice za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje, Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, št. 350-171/2006/10, z dne 14.12.2009
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011
• Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za
obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 (Uradni list RS, št. 82/2004)
• Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. Julij 2009, dopolnitev februar 2010. Ljubljana,
Urbi d.o.o.
Cilji
1. Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem
živinoreje in vinogradništva in sadjarstva zaradi
ohranjanja značilne kulturne krajine Dolenjske
(preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč).
Kazalci (merila)
1. Površine najboljših in drugih zemljišča v občini (ha).
2. Površine HMO in območij trajnih nasadov.
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: OPN na obseg kmetijskih zemljišč ne bo imel negativnih
vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti pozitivni. OPN ne posega na HMO in trajne nasade.
B – vpliv je nebistven: OPN bo imel na kmetijska zemljišča nebistven vpliv. Zmanjšanje kmetijskih
zemljišč bo minimalno. OPN ne posega na HMO in trajne nasade.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Površine kmetijskih zemljišč bodo zaradi
OPN zmanjšane v večjem obsegu, posega se na HMO in trajen nasade. Vpliv se lahko omili z
vzpostavitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.
130
OP za OPN Trebnje
D – vpliv je bistven: OPN bo na kmetijska zemljišča bistveno vplival. Obseg kmetijskih površin bo v
večjem obsegu zmanjšan, predvsem gre za zmanjšanje površin najboljših kmetijskih zemljišč. Poseg
na HMO in trajne nasade je večjega obsega. V občini ni na voljo nadomestnih kmetijskih zemljišč.
E – vpliv je uničujoč: OPN bo na kmetijska zemljišča vplival uničujoče. Obseg izgubljenih,
predvsem najboljših, kmetijskih zemljišč je tako velik, da kmetijska proizvodnja ni več mogoča
(večina zemljišč kmetijskih gospodarstev je uničena, nadomestnih kmetijskih zemljišč ni na voljo).
Poseg na HMO in trajne nasade je za njih uničujoč.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov OPN na kmetijska zemljišča ni možno.
Tipi prsti in njena kakovost
Zaradi izredne litološke pestrosti, hkrati pa različnih tipov reliefa in različnih talnih vodnih razmer, je
v občini Trebnje prisotnih veliko tipov prsti. Prevladujejo rjave pokarbonatne prsti, veliko je tudi
rendzin, sledijo evtrične rjave prsti na laporju in flišu. Kjer potoki poplavljajo (Mirnska dolina) so tudi
oglejene prsti.
Na obravnavanem območju se tako pojavljajo naslednji tipi prsti:
1. rendzina: nastaja na karbonatni matični osnovi in spada med humusno akumulativne prsti. Nahaja
se na še čvrsti, neprepereli kamnini apnencu, pa tudi na dolomitu, ko so te kamnine že razpadle.
Pojavlja se: zahodni del občine, JZ od Dobrniča, večji del KS Trebelno, ob zgornjem toku reke
Mirne, ob Radulji, širok pas ob desnem bregu Laknice in skoraj vse do Mirne. V občini Trebnje
prevladuje sprsteninasta rendzina. Večinoma območja rendzine prerašča gozd, ponekod pa so tudi
travniki in njive.
2. evtrična rjava prst: spada med kambične prsti. Evtrične rjave prsti prevladujejo v porečju reke
Mirne do kraja Mirna, severno od Straže pri Šentrupertu v povodju Globaščice in tudi ob potoku
Laknica (na levi strani njenega porečja),v manjšem obsegu pa se ta tip prsti nahaja tudi na
skrajnem južnem in velikem zahodnem delu krajevne skupnosti Trebelno, severnem delu krajevne
skupnosti Svetinja in zahodnem delu krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas. Večina tega tipa
prsti je nastala na klastičnih kamninah, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah. Prsti
imajo dobre kemične lastnosti, zato so dobre za obdelavo.
3. distrična rjava prst: distrične rjave prsti imenujemo tudi kisle rjave prsti ali distrični kambisoli.
Nastale so na različnih nekarbonatnih kamninah, ki so revne z bazami Distrične rjave prsti na
kvartarnih glinah in ilovicah se nahajajo SZ od Trebnjega (okolica Medvedjega sela in Pekla),
ponekod v Vejarski kotanji, okolica Brezovice pri Mirni, okolica Jezera in Lukovka, SV od Mirne
in na južnem delu Mirnske doline od Volčjih Njiv do Ostrožnika. Manjša površina je tudi v okolici
Hrastovice. Ta tip prsti je psevdooglejen. Distrična rjava prst na permo-karbonskih skrilavcih in
peščenjakih se nahaja: večji del Šentrupertskega gričevja, širša okolica Gradišča pri Trebnjem,
vzpeti svet od Žapuž pri Mirnido Debenca z okolico, območje med potokoma Gomilščica in
Lanšpreščica, oklica Čateža pri Trebnjem in okolica Petelinjeka.
4. rjava pokarbonatna prst: nastala je na čistih apnencih in dolomitih, iznetopnega ostanka
preperevanja teh kamnin. Razširjene so na jugozahodnem delu občine, širša okolica Velikega
Gabra, od Medvedjeka do Račjega sela, okolica Jezera, okolica Roženpelja, okolica Medvedjega
sela pri Trebnjem,okolica Homa pri Šentrupertu. Kjer je površje bolj položno so tudi kmetijsko
pomembne, drugače pa na teh prsteh prevladuje gozd. Kakovost prsti v okolici naselji se je zaradi
dolgoletnega obdelovanja močno poslabšala.
5. izprana prst: pri tem tipu prsti se z njenim staranjem iz zgornjih horizontov prenašajo (izpirajo)
snovi v spodnje dele profila. Taka prst vsebuje malo hranljivih snovi. Nahaja se le v zahodnem
delu občine: v krajevni skupnosti Šentlovrenc severno od Temenice,širše območje od Velike Loke
do Občin, južno od Roženpelja, okoli Orlake, okolica Iglenka in Štefana pri Trebnjem.
6. obrečna evtrična prst: nahaja se ob večini vodnih tokov, v nekoliko večjem obsegu pa: ob Bistrici
pred Šentrupertom, ob Temenici pri Ponikvah, ob potokih Laknici, Cedilnici, Radulji in Mirni ter
131
OP za OPN Trebnje
večini njenih pritokov. Ta tip prsti se razvije iz prodišč in drobno zrnatih usedlin vzdolž vodnih
tokov. Začetni horizont vsebuje malo organskih snovi. Gladina talne vode je blizu površja. Na
obrečnih prsteh se lahko razraščajo vrbišča, ponekod pa so na njih tudi travniki.
7. psevdoglej: nastane zaradi začasnega zastajanja padavinske vode, ki ne more takoj odteči, ker je v
profilu slabo propusten horizont. Pobočni psevdoglej: od Bistrice pri Mokronogu do Hrastnega,
ravninski psevdoglej: od Škrljevega do Slovenske vasi
8. hipoglej: pri hipogleju oglejevanje poteka pod vplivom talne vode. Nahaja se na območju
Vejarske kotanje, vzhodno od Mirne ob potoku Bistrica, širše nižinsko območje med Puščavo in
Hrastovico, ozek pas ob celotni Temenici.
9. amfiglej: pri amfiglejih oglejevanje povzročata površinska poplavna in talna voda. V občini se
amfiglej pojavlja v širši okolici Rakovnika pri Šentrupertu in ob potokih Lanšpreščici, Gomilščici
in Zabrščici.
Biotehniška fakulteta v Ljubljani je leta 2006 izdelala digitalno karto talnega števila za celotno
ozemlje Slovenije iz obstoječe baze podatkov pedološke karte Slovenije. Talne lastnosti so ocenili s
pomočjo ocenjevalnih lestvic. Točke v lestvicah predstavljajo v odstotkih izražene stopnje rodovitnosti
tal. Točke dobimo na osnovi ocene meril rodovitnosti tal, med katere uvrščamo:
a) pri ocenjevanju njivskih zemljišč:
• geološki substrat
• teksturo tal
• razvojna stopnja tal
b) pri ocenjevanju travniških zemljišč:
• tekstura tal
• razvojna stopnja tal
• vodne razmere
• klima
Vrednosti ocen se gibljejo od 7 do 100 točk za njivska zemljišča in 7 do 88 točk za travniška, pri
čemer je s 100 oziroma 88 točkami ocenjeno njivsko oziroma travniško zemljišče z največjo
rodovitnostjo. Detajlno talno število je razdeljeno v pet kategorij glede na rodovitnost oz. pridelovalni
potencial zemljišč. V občini Trebnje im kar 48,01 % površja velik pridelovalni potencial, 34,29 %
površja srednji, ostalo površje pa ima majhen pridelovalni potencial. Zelo majhen delež površja občine
pripada zemljiščem z zelo velikim pridelovalnim potencialom (1,40 %) (spodnja tabela in slika). Tla
katerih talni pridelovalni potencial dosega samo 39 točk so le pogojno primerna za kmetijsko rabo. Tla
z več kot 58 točkami, pa bi morala pridobiti status varovanih kmetijskih zemljišč.
Tabela 26: Pridelovalni potencial zemljišč (glede na talno število) (vir: Biotehniška fakulteta, 2006)
Pridelovalni
potencial
zelo majhen
majhen
srednji
velik
zelo velik
%
površja
občine
2,66
13,64
34,29
48,01
1,40
132
OP za OPN Trebnje
Slika 26: Karta talnega števila na območju občine Trebnje (vir: Biotehniška fakulteta, 2006)
Raba kmetijskih zemljišč
Poljedelstvo se je na obravnavanem območju začelo že v mlajši kameni dobi. V srednjem veku je
postalo temelj gospodarske dejavnosti. Nove obdelovalne površine so pridobivali s krčenjem gozda.
Mnoge površine so se ob preseljevanju ljudstev spet zarasle. Ob ponovni kolonizaciji v zgodnjem
srednjem veku je sledilo ponovno krčenje gozdov, predvsem v nižinskih predelih, za tem pa se je z
višinsko kolonizacijo od 13.-15. stoletja začel poseg v višje, bolj odročne in za obdelovanje manj
primerne lege. S temi posegi je skozi stoletja nastala pokrajina z raznolikim in bogatim mozaikom
kulturnih površin: v najbolj strmih, predvsem v osojnih legah, je ostal gozd, v ravninskih, položnejših
prisojnih legaj pa so nastala polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi.
Občina ima reliefno zelo razgibano površje, kar vpliva tudi na rabo zemljišč. Povprečna nadmorska
višina je 347 m, povprečni naklon pa znaša 11,5 %. Gričevja z nadmorskimi višinami 300-400 m
zavzemajo 50 % občine. Kmetijska zemljišča so večinoma na tipičnem kraškem območju, za katerega
je značilna kamnitost (velika nagnjenost zemljišč, vrtače, plitva tla), zato je območje za intenzivno
kmetijsko obdelavo z mehanizacijo dokaj neprimerno.
Ob tem reliefno razgibanem terenu je le malo območij, ki so ravninska, še ta pa so večinoma
zamočvirjena (dolina reke Temenice in Mirne), tako da je res rodovitno ravninsko območje le
Dobrniška kotlina. Izrazito največji delež dejanske rabe prostora tako zavzema gozd (55,34 %), sledijo
mu trajni travniki (29,91 %) ter njive ali vrtovi (10,01 %) (naslednja tabela). V strukturi kmetijskih
zemljišč glede na dejansko rabo tal (MKGP) (7.641,04 ha) predstavljajo trajni travniki 64 % površin in
njivske površine 26 %. Večina trajnih travnikih je na površinah neugodnih za kmetijsko pridelavo.
133
OP za OPN Trebnje
Tabela 27: Dejanska raba prostora (vir: MKGP, 23.04.2009)
RABA (id.)
gozd (2000)
trajni travnik (1300)
njiva ali vrt (1100)
pozidano in sorodno zemljišče (3000)
intenzivni sadovnjak (1221)
vinograd (1211)
drevesa in grmičevje (1500)
ekstenzivni sadovnjak (1222)
kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)
ostali trajni nasadi (1240)
voda (7000)
neobdelano kmetijsko zemljišče (1600)
kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800)
trajne rastline na njivskih površinah (1180)
ostalo zamočvirjeno zemljišče (4220)
rastlinjak (1190)
plantaža gozdnega drevja (1420)
ha
10.863,67
4.890,97
1.965,92
1.108,75
170,86
158,91
155,30
137,93
112,19
24,90
17,73
11,10
11,10
0,86
0,53
0,29
0,18
% površine
55,34
24,91
10,01
5,65
0,87
0,81
0,79
0,70
0,57
0,13
0,09
0,06
0,06
0,00
0,00
0,00
0,00
Slika 27: Dejanska raba na območju občine Trebnje
Najboljša kmetijska zemljišča so opredeljena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 59/96,
67/02, 36/03, 55/03-prečiščeno besedilo) in sicer je razmejitev opredeljena glede na naravne lastnosti
(najširša možna uporaba za gojenje pri nas uspevajočih rastlin) ter glede na lego, obliko in velikost
parcel (komasacije). Prikazana so v namenski rabi prostora. Najboljša kmetijska zemljišča zavzemajo
po podatkih o namenski rabi prostora (Prostorski plan občine Trebnje) 4.978,16 ha površine občine
Trebnje, kar predstavlja večino (65,15 %) kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih je
134
OP za OPN Trebnje
gradnja objektov dopustna v primeru, da ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za
kmetijsko pridelavo.
Slika 28: Namenska raba prostora (vir: Prostorski plan občine Trebnje)
Večini kmetij je kmetovanje dopolnilna dejavnost ali del tradicionalnega načina življenja na
podeželju. Zato ima kmetovanje v občini funkcijo ohranjanja kulturnega izgleda krajine
(preprečevanje zaraščanja). Proces ogozdovanja in ozelenjevanja kmetijskih zemljišč je pospešen po
drugi svetovni vojni. Najbolj intenziven pa je od leta 1980 dalje. Na zaraščanje kmetijskih zemljišč
vpliva depopulacija, staranje prebivalstva in upadanje števila kmečkega prebivalstva oziroma poklicno
prestrukturiranje. Proces ogozdovanja in ozelenjevanja je najbolj intenziven v regijah Suha krajina in
Raduljsko hribovje.
Agrarne operacije zemljišč
Poleg razdrobljene posestne strukture so za večino območij v občini Trebnje značilna predvsem kraška
tla. Za intenzivno kmetijsko obdelavo z mehanizacijo so kraška območja zelo neprimerna. Prvi ukrep
za izboljšanje zemljišč je odstranjevanje kamenja in poravnava terena. Prvi program za
agromelioracije je bil odobren in izveden leta 1975/1976 v velikosti 50 ha na območju Sela Šumberk.
Največ agromelioracijskih programov je bilo odobrenih in izvedenih med leti 1980 in 1990, nekaj pa
tudi po letu 1990, skupno pa so agromelioracije zajele preko 4500 ha.
Hidromelioracije
Na območju reke Mirne, Temenice in nekaterih potokov (Jeseniščica, Rakovniški potok, Bistrica,
Mokronoški potok, Glinščica, Vejer, Zabrščica…) je velik del zemljišč zamočvirjen. Prva
hidromelioracije je bila izvedena na površinah Doba in območja Volčjih njiv. Med leti 1985-1990 sta
bila realizirana programa hidromelioracij Jeseniščica in Rakovniško polje (osuševalni sistem
Slovenska vas). Po letu 1990 se hidromelioracije niso več izvajale. V letih 1987/88 je bil izdelan idejni
135
OP za OPN Trebnje
projekt za del hidromelioracijskega sistema Mirna, vendar projekt ni bil realiziran. Tako se sedaj
vzhodno od naselja Mirna, na desnem bregu reke Mirne, nahajata dva osuševalna sistema:
melioracijsko območje Dob, Slovenska vas in melioracijsko območje Volčje njive (spodnja slika).
Območje osuševalnega sistema na levem bregu Mirne sodi v sosednjo občino. Glede na podatke
dejanske rabe prostora večino melioracijskega območja Volčje njive poraščajo trajni travniki, medtem
ko je melioracijsko območje Dob, Slovenska vas obdelano (njive).
Slika 29: Osuševalna sistema v občini Trebnje (vir: MKGP, 2010)
Komasacije
Vse komasacije v občini Trebnje so bile izvedene izključno na zemljiščih, kjer so bile že izvedene
hidromelioracije. Velko pa je bilo v preteklosti primerov, da so kmetje med seboj zamenjali parcele,
zemljiškoknjižnih postopkov pa niso uredili.
Kmetijska gospodarstva
Okoli 15% prebivalstva v občini je kmečkega. Po podatkih grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih
gospodarstev – GERK-i (MKGP, april 2009) ima v občini Trebnje zemljišča 1246 kmetijskih
gospodarstev, za 392 parcel pa ni bilo opredeljeno lastništvo. Zanje je značilna majhna površina
obdelovalnih zemljišč in močna razdrobljenost posestne strukture. Okoli 60% kmetijskih gospodarstev
obdeluje do 5,0 ha kmetijskih zemljišč, nad 5,0 ha pa okoli 40% kmetijskih gospodarstev.
Delež kmečkega prebivalstva v občini je relativno majhen, vendar večina prebivalcev živi na ruralnih
predelih občine.
Kmetijska proizvodnja
Večji delež kmetijske proizvodnje temelji na živinoreji, kar je pogojeno z naravnimi razmerami. Kar
95% kmetijskih zemljišč sodi med območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko rabo.
Podatek, da je skoraj 70 % njivskih površin namenjenih pridelavi krme za živino, pa potrjuje, kako
velik delež v kmetijstvu ima živinoreja. Prevladujoča kmetijska dejavnost je tako govedoreja, osnovno
136
OP za OPN Trebnje
in vodilno dejavnost le te pa prireja mleka oz. reja krav. Ob živinoreji se v manjši meri pojavljajo še
prašičereja, konjereja in reja drobnice. Med ostalimi vrstami živali na številnih kmetijah redijo
perutnino za samooskrbo, podobno pa je tudi s konjerejo. Ob živinoreji pa večji delež pridelane
vrednosti predstavlja rastlinska pridelava, predvsem poljedelstvo in zelenjadarstvo. Med poljščinami
prevladuje koruza ter pšenica in ječmen. Območje občine Trebnje ima tudi ugodno klimo za gojenje
toplotno zahtevnih rastlin, kot so plodovke in druge zelenjadnice. Na območju občine je precej
sadovnjakov, saj ima sadjarstvo v občini bogato tradicijo. Večji sadovnjaki so na Ponikvah, v
Rodinah, nekaj pa jih je tudi ob vinogradih na Stanu, v Gradišču, Stari gori in na Medvedjeku. Večina
nasadov je ekstenzivnih. Pri pridelavi sadja prevladuje pridelava jabolk. V občini se tudi povečuje
velikost površin zasajenih z jagodami, te površine pa se še povečujejo. Nasadi jagod so na manjših
kmetijah v okolici Trebnjega, Dobrniču in Ponikvah. Območje občine Trebnje je s svojim gričevnatim
reliefom in strukturo tal primerno tudi za gojenje nekaterih sort grozdja. To vino je namenjeno
samooskrbi in ni namenjeno prodaji na trgu.
Osnovni pogoj za dobro kmetijsko pridelavo je ustrezna posestna struktura, velikost posestva naj bi
bilo vsaj 10 ha. Takih kmetij pa je v občini le okoli 11 %. Tako imajo kmetije v občini le dve možnosti
v prihodnje ali povečati intenzivnost proizvodnje ali pa uvajanje sonaravnih oblik kmetovanja
(pridobivanje državnih sredstev) in povezovanje pridelave s predelavo (sušenje sadja, predelava sadja
v sokove, marmelade itd.).
spodnji tabeli.
Slovenije
Program razvoja podeželja RS
za obdobje 2007 – 2013
Cilji OPN
1.
Izkoriščanje
prostorskega
potenciala podeželja za razvoj
raznolikih
gospodarskih
dejavnosti na podeželju.
2. Dopolnjevanje funkcij mesta in
podeželja
z
razvojem
dopolnjujočih dejavnosti.
3. Ohranjanje pridelovalnega
potenciala tal za kmetijsko rabo.
4. Zagotavljanje povezanosti
urbanih naselij in njihovih zaledij
z
učinkovitejšo
mobilnostjo,
podprto z javnim potniškim
prometom.
1. Izboljšanje konkurenčnosti
kmetijstva, živilstva in gozdarstva.
1. Spodbujanje kmetijske dejavnosti
predvsem živinoreje in
vinogradništva in sadjarstva zaradi
ohranjanja značilne kulturno krajino
Dolenjske (preprečevati zaraščanje
2. Izboljšanje okolja in podeželja.
3. Kakovost življenja na podeželju
in gospodarska diverzifikacija
podeželja.
4. Izvajanje pristopa LEADER.
Okoljski cilj 1: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem živinoreje in vinogradništva in
sadjarstva zaradi ohranjanja značilne kulturno krajino Dolenjske (preprečevati zaraščanje
V juliju 2009 je bil izdelan Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča (Urbi d.o.o., Ljubljana).
Iz elaborata je razvidno, da se posegi načrtujejo na 350 ha najboljših kmetijskih zemljišč. Elaborat je
bil v februarju 2010 dopolnjen. Na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora so bili nekateri posegi iz
OPN izločeni ali zmanjšani. V dopolnjenem osnutku OPN Občine Trebnje so na kmetijskih zemljiščih
planirane naslednje površine in območja:
• 257,79 ha je novih planiranih stavbnih zemljišč, od tega na površinah K1 je 199,09 ha in 58,70 ha
na K2,
137
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
3 ha je grafično korigiranje obstoječih cest in ostale infrastrukture, od tega na površinah K1 je
0,55 ha in 2,45 ha na K2,
46,28ha je vrisov stavbnih zemljišč obstoječim stavbam, ki imajo gradbeno dovoljenje (ažuriranje
stanja) na površinah K1 je 33,38 ha in 12,90 ha na površinah K2,
55,43 ha je vrisov obstoječih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem zaradi spremenjene zakonodaje (ob morebitnem poseganju v objekt
bodo ti objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno dovoljenje), od tega 5,35 ha na K1 in
58,70 ha na K2,
po kmetijskih zemljiščih po potekala tudi na novo predvidena infrastruktura.
Glede na dejansko rabo tal tangirajo območja nove namenske rabe od kmetijskih zemljišč večinoma
trajne travnike (62,95 %) ter njive in vrtove (34,75 %) (spodnja tabela).
Tabela 29: Izgubljene površine kmetijskih zemljišč glede na dejansko rabo (vir: MKGP, 2010)
Vrsta dejanske rabe
1190 rastlinjak
1240 ostali trajni nasadi
1221 intenzivni sadovnjak
1211 vinograd
1222 ekstenzivni sadovnjak
1600 neobdelano kmetijsko zemljišče
1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju
1100 njive in vrtovi
1300 trajni travnik
SKUPAJ
Izgubljena
površina
(ha)
0,02
0,05
0,10
0,47
1,25
1,49
1,97
80,41
145,67
231,42
Delež v izgubljeni
površini
(%)
0,01
0,02
0,04
0,20
0,54
0,64
0,85
34,75
62,95
100,00
Večina kmetijskih zemljišča na katerih so predvidene spremembe namenske rabe ima velik
proizvodni potencial. Glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZUPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) poseg ni sprejemljiv na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih. Izjemoma
je poseg sprejemljiv v primeru, da se izdela elaborat kmetijskih zemljišč iz katerega je razvidno, da se
poseg načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet (glede na talno število). Območja spremembe
namenske rabe ne posegajo na HMO območja.
OPN bo na kmetijska zemljišča vplival nebistveno zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilji
Opis vpliva
Ocena
1. Vzpodbujanje razvoja gospodarskih
dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in
gozdarstvom
omogočajo
ohranjanje
poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem
prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti
in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne
krajine.
Vpliv bo neposreden, in trajen.
C– nebistven vpliv zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kmetijska
zemljišča zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj občina predvideva kar 257,79 ha novih
planiranih stavbnih zemljišč večinoma na najboljših kmetijskih zemljiščih. Sinergijskih vplivov ne
pričakujemo.
138
OP za OPN Trebnje
Omilitveni ukrep
Ocena
•
Območja spremembe namenske rabe, ki tangirajo trajno varovana kmetijska zemljišča višjih
bonitet (glede na talno število) in do katerih se je MKGP opredelilo kot nesprejemljiva (smernice
št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011), naj se iz dopolnjenega osnutka OPN izločijo oz. naj se v
nadaljnjih fazah izvede ponovno usklajevanje z MKGP.
ukrepa
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o stanju trajno varovanih
kmetijskih zemljiščih
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) bo
MKGP, ko bo občina sprejela Sklep o začetku priprave spremembe prostorskega akta, naročilo
izdelavo strokovnih podlag za pripravo predloga trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih
kmetijskih zemljišč.
Območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč se ne bodo smela spreminjati najmanj deset let od
uveljavitve prostorskega akta lokalne skupnosti. Pred iztekom tega roka iz se na njih lahko načrtujejo:
• objekti cestne infrastrukture lokalnega pomena, nujno potrebni zaradi navezave na cestno
infrastrukturo državnega pomena;
• preselitve kmetijskih gospodarstev delno ali v celoti, ki so povezane z načrtovanjem cestne
infrastrukture državnega pomena;
• objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve, nujno potrebne zaradi varstva pred škodljivim
delovanjem voda, in objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve lokalnega pomena, nujno
potrebne zaradi prostorskih ureditev državnega pomena.
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi
česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati odškodnino zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
139
OP za OPN Trebnje
2. GOZD
• Pravilnik o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 104/09)
• Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07,
29/09, 91/10)
• Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/00, 56/06,114/09)
• Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07)
• Smernice, Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-10/09, z dne 25.09.2009
• Smernice za načrtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega načrta
Občine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 24.08.2009
• Dopolnjene smernice za načrtovane prostorske ureditve v postopku priprave občinskega
prostorskega načrta Občine Trebnje, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 25.09.2009
• Smernice za načrtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega načrta
občine Trebnje, OE Novo Mesto, št. 281-16/2007, z dne 14.03.2007
• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
• internetna stran: http://www.zgs.gov.si/
• Pojasnila in utemeljitve planerja na predlagane spremembe namenske rabe površin iz osnutka
OPN občine Trebnje na podlagi dopolnjenih smernic zavoda za gozdove, dne 25.9.2009.
Cilji
V OPN ni cilja, ki bi se nanašal na gozdna zemljišča zato
predlagamo spodaj navede cilj:
Kazalci (merila)
1. Prisotnost gozdov z biotsko pestrostjo.
1. Gospodarska, rekreacijsko ali druga raba gozdov, ki 2. Prisotnost sklenjenih gozdnih kompleksov.
ne ogroža gozdnih ekosistemov.
3. Prisotnost varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov.
Metodologija vrednotena vplivov plana:
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Na gozdne površine se ne bo posegalo oz. območje urejanja bo
imelo na gozd predvsem pozitiven vpliv.
B – vpliv je nebistven: območje urejanja bo na gozd imelo nebistven vpliv. Posegalo se bo v gozdni
rob, tako da se bo ohranjala biotska pestrost gozdov ter sklenjenost gozdnih kompleksov. V varovalni
gozd in gozdne rezervate se ne bo posegalo.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: območje urejanja bo imelo velik vpliv na
gozd. Posegi so predvideni v gozdovih z biotsko pestrostjo in znotraj sklenjenih gozdnih kompleksov.
Prav tako se bo posegalo v varovalne gozdove in gozdne rezervate. Vplive se lahko z izvedbo
omilitvenih ukrepov zmanjša.
D – vpliv je bistven: območje urejanja bo imelo bistven vpliv. Uničena bo večja sklenjena površina
gozda, zaradi česar bo ogrožena biotska pestrost gozda ter fregmentirani sklenjeni gozdni kompleksi.
Poseg bo tudi negativno vplival na funkcije gozdov, zaradi katerih so bili gozdovi razglašeni za
varovalne gozdove in gozdne rezervate.
E – vpliv je uničujoč: območje urejanja bo na gozd imelo uničujoč vpliv. Uničen bo velik del gozdne
površine, biotska pestrost gozda bo zmanjšana. Poseg bo uničujoče vplival na funkcijo gozdov, zaradi
140
OP za OPN Trebnje
katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd ali gozdni rezervat. Negativnega vpliva ni možno
omiliti z omilitvenimi ukrepi.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov plana na gozd ni možno.
Glede na podatke o dejanski rabi tal (MKGP, april 2009) zavzema gozd največji del površine občine
Trebnje in sicer 10.863,67 ha oz. 55,34 % (spodnja slika).
Slika 30: Območja gozdov v občini Trebnje (vir: obstoječi plan občine Trebnje)
Prevladujejo rastišča podgorskih bukovih gozdov s 76 % gozdne površine. 23 % je bukovih gozdov na
kislih matičnih podlagah in 1 % termofilnih gozdov na ekstremnih rastiščih. Glede na drevesno
sestavo je 78 % ohranjenih gozdov, ostalim pa so močneje primešane rastišču tuje drevesne vrste (tudi
smreka). Lesna zaloga znaša 271,6 m3/ha in letni prirastek 9,01 m3/ha. Velika akumulacija lesne mase
zagotavlja dolgoročno krepitev potenciala gozdov.
Z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09,
91/10) je v občini Trebnje razglašenih 3,57 ha varovalnih gozdov. Gozdnih rezervatov v občini ni.
Gozdne funkcije
Gozdovi ob naselju Mirna imajo na prvi stopnji poudarjenosti socialne funkcije, gozdovi v okolici
peskokopov na Irsovcu pa imajo na prvi stopnji poudarjenosti higiensko – zdravstveno funkcijo.
spodnji tabeli.
141
OP za OPN Trebnje
Slovenije
Nacionalni
okolja
1.
Izkoriščanje
prostorskega
potenciala podeželja za razvoj
raznolikih
gospodarskih
dejavnosti na podeželju.
1. Spremljanje stanja gozdnih
ekosistemov:
zagotavljanje
trajnostnega,
sonaravnega
in
večnamenskega gospodarjenja z
gozdovi v skladu s Programom
razvoja gozdov.
sprejemljivo.
program
varstva
Cilji OPN
V OPN ni cilja, ki bi se nanašal na
gozdna zemljišča zato predlagamo
spodaj navede cilj:
1. Gospodarska, rekreacijsko ali
druga raba gozdov, ki ne ogroža
gozdnih ekosistemov.
Okoljski cilj 1: Gospodarska, rekreacijsko ali druga raba gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov.
Območja nove namenske rabe (prevladuje Av, SS, LN in Z namenska raba) in predvidena
infrastruktura (vodovod, RTP, daljnovodi, plinovod, kanalizacija in ceste) tangirajo cca 141,24 ha
gozdnih površin (glede na veljavni plan). Izgubljene gozdne površine predstavljajo le cca 1,4 %
obstoječih gozdnih površin v občini Trebnje.
Na območjih, kjer je načrtovana sprememba gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče in območja za
izkoriščanje mineralnih surovin, bo gozdni ekosistem trajno uničen. Prav tako bo trajno uničen ob
načrtovanju nove prometne infrastrukture in daljnovodov. Predvidene območja nove namenske rabe in
infrastrukture tangirajo tudi sklenjene gozdne komplekse ter se stem ogrozilo biotsko pestrost gozda
ter povečalo njegovo fragmentacijo. V varovalne gozdove se ne bo posegalo, gozdnih rezervatov v
občini Trebnje ni.
Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe OPN na gozdne površine zaradi velike gozdnatosti občine in
predvidenih omilitvenih ukrepov nebistven – ocena C.
Okoljski cilji
1. Gospodarska, rekreacijsko ali druga raba
gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov.
Opis vpliva
Ocena
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN ne predstavljajo kumulativnega vpliva na gozdna
zemljišča, saj ne predvidevajo večjega števila sprememb namenske rabe znotraj istih strjenih gozdnih
kompleksov, gozdovih s funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti ali na varovalnih gozdovih oz.
gozdnih rezervatih. Prav tako ne pričakujemo sinergijskih vplivov.
Gozd
Ocena
•
Na območju pridobivanja mineralnih surovin bo gozdni rob uničen. Z izkoriščanjem prizadeti
gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). Potrebno je izdelati
projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in
142
OP za OPN Trebnje
rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba
brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z
ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi
opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne)
eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin. Zaradi osnovanja kamnolomov,
peskokopov in gramoznic ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja
(sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnja pomožnih objektov). Prepovedano je vsako
zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
•
Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa občinski prostorski načrt, se
z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega
načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.
•
Na območju severno od naselja Studenec na zahodni strani Trebnjega, naj se gozdne površine
ohrani kot koridor ob cesti.
• Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in
evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B,
Ur. l. RS, št. 110/2007).
ukrepa
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o varovalnih gozdovih in
gozdnih rezervatih.
Spremljanje stanja gozdov izvaja Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto.
3. MINERALNE SUROVINE
• Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 - ZRud, 46/04 – ZRud-A, 98/04 – ZRud-UPB1, 68/08
- ZRud - B)
• Smernice za načrtovanje prostorske ureditve: Osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine
Trebnje, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 350-2/2009-325, z dne
07.10.2009
• Smernice in strokovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda občine
Trebnje. Geološki zavod Slovenije. Št. 350-1/2007-148 z dne 26.02.2006
143
OP za OPN Trebnje
•
•
Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, Splošni načrt, Geološki zavod
Slovenije, april 2009
Pobuda za pripravo strategije prostorskega razvoja Občine Trebnje. 14.06.2006. Šentjernej, P-D
Kremen d.o.o.
Cilji
Kazalci (merila)
1. Obseg novih območij namenjenih izkoriščanju
1. Usmerjanje raziskovanje naravnih virov na območja
nahajališč mineralnih surovin ob upoštevanju vseh mineralnih surovin.
okoljevarstvenih predpisov.
2. Optimizacija izkoriščanja mineralnih surovin v 2. Sanacija črnih in opuščenih kopov.
smislu trajnostne rabe in upoštevanje nosilne
zmogljivosti okolja ter sanacija opuščenih kopov.
Metodologija vrednotena vplivov plana
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: z OPN ni predvidenih novih kopov.
B – vpliv je nebistven: Raba mineralnih surovin bo trajnostna, v okviru nosilnih zmogljivosti okolja,
predvidena je postopna (srednjeročna) sanacija degradiranih območij. Novi kopi se ne bodo umeščali
na območja nacionalnih prepoznavnosti.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Eksploatacija rudnin in mineralnih surovin
bo obsežna, na meji nosilnih zmogljivosti okolja. Sanacija se izvaja postopoma, dolgoročno.
D – vpliv je bistven: Eksploatacija mineralnih surovin bo zelo obsežna in bo bistveno presegala
nosilne zmogljivosti okolja. Sanacija je delna, dolgoročna. Odpiranje novih kopov znotraj gozdnih
površin.
E – vpliv je uničujoč: Eksploatacija mineralnih surovin bo zelo obsežna in bo bistveno presegala
nosilne zmogljivosti okolja. Sanacija ni predvidena.
X – ugotavljanje vpliva ni možno
Rudarstvo ni bilo v občini Trebnje nikoli močno razvito, je pa bilo kar nekaj manjših kopov. V
preteklosti so tu kopali: železovo rudo na Velikem Cirniku, manganovo rudo blizu Brezovice na
Mirni, cinkovo rudo pri Cerovcu pri Trebelnem, ter svinčevo rudo pri Mokronogu. Glinene usedline v
dnu Mirnsko - Mokronoške doline in Vejarske kotanje so omogočale delovanje opekarn v Prelesju in
na Hudejah. V preteklosti je bil v Gorenji vasi pri Mirni tudi dnevni kop lignita.
Na območju občine Trebnje sta dva pridobivalna prostora, za katere je država podelila rudarsko
pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (spodnja tabela). Predvsem gre za kope
dolomita in apnenca, občina pa je najbolj znana po zalogah roženca, ekonomsko najpomembnejšem
slovenskem nahajališču te mineralne surovine. Leta 1958 je začel obratovati rudnik kvarcita –
kremenove rude (roženec) Jersovec, predvsem zaradi interesa nemškega podjetja Didier. Kvarcit se
uporablja za izdelavo ognjevarne silika opeke, ki se uporablja za zidanje visokih peči v železarnah,
steklarskih peči in za proizvodnjo koksa. Letna proizvodnja znaša 3000 do 22000 ton. Leta 2001 so
investirali v novo linijo drobljenja, sejanja in pakiranja kvarcita, ki je računalniško vodena. Večina
prodaje je na slovenskem trgu, ostalo pa v Nemčiji in na Češkem. Povečuje so tudi trgovanje s
Hrvaško.
144
OP za OPN Trebnje
Tabela 31: Območja s podeljeno rudarsko pravico (pridobivalni prostor)
1
Nahajališče
Jersovec II
Koncesionar
Kremen d.o.o. Novo Mesto
2
Vrhpeč
CGP d.d. Novo Mesto
Surovina
roženec
Tehnični
kamen apnenec
Doba trajanja koncesije
20 let (do 10.12.2021)
20 let (do 10.12.2021)
Ostali kopi (predvsem peskokopi) v občini so nelegalni. Potrebni so sanacije ali so deloma že
samosanirani. Ti površinski kopi so nevarni za okolico, saj so geološke in druge danosti neugodne
nadaljnjo izkoriščanje.
spodnji tabeli.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Cilji OPN
1. Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.
1. Usmerjanje raziskovanje naravnih virov
na
območja nahajališč mineralnih surovin ob upoštevanju
vseh okoljevarstvenih predpisov.
Predlagamo naslednji cilj: (za strateški del OPN)
2. Optimizacija izkoriščanja mineralnih surovin v
smislu trajnostne rabe in upoštevanje nosilne
zmogljivosti okolja ter sanacija opuščenih kopov.
Okoljski cilj 1: Optimizacija izkoriščanja mineralnih surovin v smislu trajnostne rabe in
upoštevanje nosilne zmogljivosti okolja ter sanacija opuščenih kopov
Dopolnjen osnutek OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. (ureditvena območja
GML-LN 1/1, GML-LN 1/2, GML-LN 1/3) za 21,2 ha (večinoma na gozdnih površinah). Širitev
pridobivalnega prostora kamnoloma je predvidena zaradi ugotovljenih večjih zalog roženca na vzhodu
kamnoloma, zaradi že odobrenega pridobivalnega prostora Jersovec II ter vključitve povezovalne ceste
v območje pridobivalnega prostora. Pri ostalih planiranih območjih mineralnih surovin gre za
ažuriranje stanja v prostoru oz. sanacijo obstoječih večinoma nelegalnih kopov: območje DDO-LN 1
(kop v Dolenji Dobravi, površina 1,03 ha), ZAB – LN (površina 0,25 ha), GML – LN 1/4 (Jersovec II,
površina 0,52 ha) in ČAT –LN (kop je že opuščen, sanacija v gozd). Za 5,73 ha območij mineralnih
surovin (opuščeni kopi) se bo namenska raba spremenila večinoma v gozd (3,28ha) in druga kmetijska
zemljišča (2,20ha). Predvideva se izdelava OPPN za celotno območje kamnoloma roženca in za
območja obstoječih površinskih kopov.
V OPN ni predvidenih sanacij opuščenih kopov. Ocenjujemo, da bo vpliv nebistven ob upoštevanju
Okoljski cilji
1. Optimizacija izkoriščanja mineralnih
surovin v smislu trajnostne rabe in
upoštevanje nosilne zmogljivosti okolja ter
Opis vpliva
Ocena
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
145
OP za OPN Trebnje
sanacija opuščenih kopov.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na zaloge
mineralnih surovin zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva širjenje
kamnoloma roženca Jersovec II. za 21,2 h, kjer že v obstoječem stanju poteka izkoriščenje roženca.
Omilitveni ukrep
Mineralne surovine
Ocena
•
V OPN naj se v skladu s smernicami Ministrstva za gospodarstvo območje pridobivalnega
prostora kamnoloma Jersovec II. in Vrhpeč z osnovno namensko rabo opredeli kot območje
mineralnih surovin, s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo. Tudi območje raziskovanja in sanacije se prikažejo v namenski rabi kot
posebna kategorija.
•
V Občini Trebnje se nahajajo tudi drugi nelegalni kopi, ki so potrebni sanacije ali so deloma že
samosanirani. Kopi, pri katerih gre za ažuriranje stanja, morajo za izkoriščanje pridobiti rudarsko
pravico in koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin.
• Sanacija nelegalnih kopov, ki se vračajo v primarno rabo, se izvaja v skladu z določbami Zakona o
graditvi objektov. Na območju sanacije kamnoloma ali peskokopa je potrebno izdelati
geomehansko poročilo (preveritev stabilnosti območja) in sanacijski načrt, ki naj upošteva
krajinske in reliefne značilnosti območja.
ukrepa
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o ravnanju z mineralnimi
surovinami v občini.
Spremljanje stanja na področju mineralnih surovin zagotavlja Uprava RS za rudarstvo in inšpektor za
rudarstvo.
146
OP za OPN Trebnje
4. VODNI VIRI
• Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
• Odlok o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine
vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02)
• Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine
Cilji
1. Varovanje obstoječih in potencialnih vodnih virov
skladno s predpisom o zavarovanju vodnega vira.
Kazalci (merila)
1. Število sprememb namenske rabe na
vodovarstvenem območju.
2. Izboljšave vodovodnega omrežja in naprav.
2. Število novih zajetij pitne vode ter novih vodovodnih
sistemov.
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Kakovost pitne vode bo ostala enaka oz. se bo izboljšala.
Predvidene so izboljšave vodooskrbe občine Trebnje.
B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo spremenila kakovosti pitne vode. Število novih pobud na
VVO je majhno in ne posega v I. in II. varstveni pas.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba plana bo vplivala na kakovost
pitne vode (preseganje okoljskih standardov kakovosti), na VVO je planirano večje število sprememb
namenske rabe, vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov.
D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na kakovost pitne vode, saj je na VVO
načrtovano veliko število sprememb namenske rabe.
E – vpliv je uničujoč: Izvedba plana bo močno poslabšala kakovost pitne vode. Omilitveni ukrepi
niso možni, saj so spremembe namenske rabe umeščene v pas VVO, kjer predvidene dejavnosti niso
dovoljene.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje ni možno.
Vodovarstvena območja in zajetja pitne vode
Na območju občine je 10 vodnih zajetij s pripadajočimi vodovarstvenimi območji (spodnja tabela), iz
sosednje občine Žužemberk pa sega vodovarstveno območje s tretjim režimom varovanja zajetja Gk1/93 (vodnjak, črpalna vrtina). Območja so zavarovana z naslednjim odlokom: Odlok o varstvu virov
pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96,
28/00, 49/02).
Tabela 32: Seznam zajetij v občini Trebnje (vir: ARSO in Odlok)
Zajetje id Naziv zajetja
5201
Bačji potok
Opis zajetja
Zajeti izvir
147
OP za OPN Trebnje
5203
5204
5206
5210
5226
5227
5228
5229
5230
/
Ravne
Škrjance-Ševnica
Migolica-Migolska gora
Rodine pri Trebnjem
Škovec
Hudeje
Dol pri Trebnjem
Češnjevek
Dolenja Dobrava
Zajetje s kaptažno vrtino D-1702
na območju DANA d.d. na Mirni
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Poleg tega se v občini obstajajo vaški vodovodni sistemi, katerih zajetja imajo v obstoječem planu tudi
zarisano vodovarstveno območje glede na Strokovne podlage. Niso pa zavarovani, saj še ni bila
sprejeta sprememba Odloka, ki bi jih zavarovala.
Slika 31: Vodovarstvena območja in zajetja pitne vode (vir: ARSO, 2010, Obstoječi plan Trebnje)
Vodovodno omrežje
Komunala Trebnje d.o.o. oskrbuje z vodovodom prebivalce občine Trebnje (vodovodni sistem Trebnje
in vodovodni sistem Čatež, vodovodni sistem Šentrupert). Približno 30 % prebivalcev se oskrbuje s
pitno vodo iz vaških vodovodov (naslednja slika).
148
OP za OPN Trebnje
Slika 32: Vodovodno omrežje v občini Trebnje (vir: PISO, obstoječi plan, zbirni kataster javne
gospodarske infrastrukture (GURS))
ZZV Novo Mesto izvaja monitoring pitnih vod v občini Trebnje. Rezultati zadnjega monitoringa so
navedeni v spodnjih odstavkih (vir: Letno poročilo za leto 2009, Komunala Trebnje d.o.o.)
Vodovodni sistem Trebnje
Oskrba s pitno vodo na vodovodnem sistemu je ocenjena s strani ZZV Novo mesto kot zdravstveno
ustrezna. Koncentracija atrazina in desetilatrazina v letu 2009 ni bila presežena nad dovoljeno mejo, to
je 0,1 µg/l. Ugotavljamo pa, da se nivo podtalnice v Radanji vasi znižuje, saj je v 9 letih padel za 12,60
m in s tem posledično kapaciteta črpanja iz 45 l/s na 37,50 l/s, to je za 7,50 l/s. Samo v letu 2009 se je
nivo podtalnice znižal za 3,60 m, kapaciteta črpanja pa za 2,25 l/s na sedanjih 37,50 l/s. Glede na
nastalo situacijo, smo na zajetju v Radanji vasi v letu 2009 vgradili dodatno črpalko kapacitete 16 l/s v
rezervno vrtino za črpanje manjkajočih količin pitne vode, predvsem v času večje porabe. Na nivo
vode v vrtini ima zelo velik vpliv daljše sušno obdobje in pa še posebno zimska obdobja brez snega.
Zaradi navedenega in skoraj alarmantnega stanja bo v letu 2010 nujno nadaljevati dela na vključitvi
rezervnega vodnega vira (vrtina Bratnica) v obstoječi vodovodni sistem. Vodovodni sistem Trebnje je
izredno ranljiv, kar se tiče okvar in oskrbe s pitno vodo, saj v primeru okvare na glavnem
transportnem cevovodu za Trebnje ostanejo takoj brez vode predvsem porabniki, kateri so vezani na
visoko cono vodovoda. V primeru zaporednih dveh okvar v istem dnevu, pa je motena oskrba s pitno
vodo tudi na nizki coni. Vzrok za moteno oskrbo pa je v nezadostni akumulaciji pitne vode oz. v
premajhni kapaciteti vodohranov. Situacija se bo bistveno izboljšala po izgradnji dveh vodohranov
kapacitete po 500 m3, in sicer na visoki coni Trebnje (Pekel) in na Medvedjeku od koder se voda
transportira v več različnih smeri oziroma oskrbovalnih območij. Na naslednjem grafu je prikazan
trend kvalitete pitne vode v zadnjih 14-tih letih.
149
OP za OPN Trebnje
Graf 1: Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Trebnje, v letih 1995-2009 (vir: Letno
poročilo za leto 2009, Komunala Trebnje d.o.o.)
Vodovodni sistem Čatež
Vodovodni sistem Čatež oskrbuje uporabnike KS Čatež in okoliška naselja. Vodovodni sistem Čatež
se oskrbuje iz dveh vrtin. Voda iz vrtin prosto priteka v zbiralni bazen, kjer so nameščene črpalke, ki
vodo potiskajo v vodohran Zaplaz. Oskrba s pitno vodo je na vodovodnem sistemu ocenjena s strani
ZZV kot zdravstveno ustrezna. Iz grafa je razviden trend izboljšanja na zajetju in v cevovodih.
Graf 2: Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Trebnje, v letih 1995-2009 (vir: Letno
poročilo za leto 2009, Komunala Trebnje d.o.o.)
Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov v številu ter snovi
v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in
kadar je skladna z zahtevami, določenimi v Pravilniku o pitni vodi. Vodovod Trebnje ima še azbestne
cevi, zato bi bila potrebna zamenjava le teh. Zaradi pojava atrazina v vodovodu Trebnje bi bilo
potrebno izvesti pregled vodovarstvenih pasov. V vodovodu Zaloka se občasno pojavljajo paraziti
(potrebno bi bilo uvesti filtracijo vode).
Vodovod Šentrupert
Sistem je relativno zelo razvejan, poraba vode pa je majhna. Med vsemi sistemi, ki so v upravljanju
Komunale ima le-ta na izvoru vodo slabše kvalitete od ostalih. Zaradi tega bo nujno zagotoviti
rezervni vodni vir s kvalitetno vodo v zadostni količini. Poiskati bo potrebno lokacijo za globinski
zajem ter novonastali sistem povezati z vaškimi sistemi v okolici. Pri vodovodu Zaloka se je
ugotavljalo, da je zajetje izpostavljeno negativnim površinskim vplivom, zato je bila v letu 2003 v
avgustu izdelana vrtina globine 38 m z izdatnostjo 3 l/s. Vrtina je pričela obratovati maja 2005 in petič
zaporedoma, odkar obratuje vodovodni sistem, je pitna voda zdravstveno ustrezna. Še vedno pa je
150
OP za OPN Trebnje
potrebna priprava vode in sicer z dezinfekcijo (kloriranje) in UV, ker ima tudi vrtina vpliv površinskih
voda, predvsem ob hitrem taljenju snega in močnejših padavinah se pojavlja motnost vode.
Graf 3: Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Zalloka, v letih 2000-2009
spodnji tabeli.
Slovenije
1.
Zagotavljanje
ustrezne
vodooskrbe
prebivalcem
na
celotnem območju Slovenije.
2. Razmeščanje dejavnosti tako,
da se zagotovi ravnovesje med
možnostmi oskrbe in potrebami
po vodi.
okolja
1. Doseganje izboljšanja stanja
kakovosti podzemnih voda, kjer je
mejna vrednost presežena pogosto
ali zelo pogosto in doseganje
mejnih vrednosti za nitrate.
Cilji OPN
1. Varovanje vodnih virov skladno s
predpisom o zavarovanju vodnega
vira.
2. Izboljšave vodovodnega omrežja
in naprav.
2. Doseganje izboljšanja stanja
podzemnih voda in doseganje
mejnih vrednosti za pesticide v
pitni vodi ter virih pitne vode.
3. Varstvo voda na vodovarstvenih
območjih
4. Integracija vodnega cikla: vodni
vir-oskrba s pitno vodo, odvajanje
in čiščenje odpadne vode.
Okoljski cilj 1: Varovanje vodnih virov skladno s predpisom o zavarovanju vodnega vira.
Obstoječe stanje
Na vodovarstveni pasovih (zavarovanih in vaških vodovodov) vodnih virov občine se v obstoječem
stanju nahaja ca 44 območij urejanja prostora (18 v I. coni, 6 v II. coni, 20 v II. coni), na planiranih
vodovarstvenih območjih pa pet območij urejanja prostora (3 v I. coni, 2 v drugi coni). V glavnem gre
za območja namenjena okoljski infrastrukturi (zajetja), nekaj pa je tudi stanovanjskih območij, zelenih
površin in površin razpršene gradnje.
151
OP za OPN Trebnje
Zavarovana vodovarstvena območja
Na vodovarstvenih območjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se načrtuje
sprememba namenske rabe za območje urejanja:
– DTR –SB ½ (površine za stanovanja za posebne namene), ki posega na II. VVO zajetja Dol pri
Trebnjem,
– MIR-ZK 1/1(površine pokopališča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališča), ki posegata na III.
VVO vrtine D-1/02,
– MIR-IG 1/4 (gospodarske cone), MIR-PC 1/5 (površine cest), MIR-ZD 1 (druge zelene površine –
mestne zelenice), ki posegajo deloma na II. ter deloma III. VVO vrtine D-1/02.
Ureditveno območje DTR –SB 1/2 (površine za stanovanja za posebne namene) posega z robnim
delom na II. VVO zajetja Dol pri Trebnjem. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini
Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v
II. VVO prepovedano graditi stanovanjske hiše. Stanovanjske hiše je v coni 2 dovoljeno graditi v
vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem
območju in pod pogojem, da je ustrezno urejeno odvajanje odplak. Za vsak poseg na VVO je potrebno
pridobiti vodno soglasje.
Ureditveni območji MIR-ZK 1/1(površine pokopališča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališča)
posegata na III. VVO vrtine D -1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje
in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je gradnja
novih pokopališč na III. VVO prepovedana.
Ureditveno območje MIR-IG 1/4 (gospodarske cone) posega na III. VVO vrtine D -1/02. V skladu z
Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine
vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja – proizvodnih, obrtnih in
servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode ter skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v
zaključni celoti).
Ureditveno območje MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice) posega na III. VVO pas
vodnega zajetja D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za
zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu prepovedano
izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, izvajati posek
lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, izvajati množično
vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki
ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode (dovoljeno je
zmerno gnojenje). Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje
Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena območja (2. cona) zavarovanih z Odlokom
posega vodovod Sajenice (VVO zajetja Migolica – Migolska gora), magistralni plinovod (VVO zajetja
Rodine pri Trebnjem) in cestno omrežje (VVO zajetja Dol pri Trebnjem, VVO zajetja D-1/02).
Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za vrtino
D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za
zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem varstvene pasu
(cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir in regionalne
ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so
navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi.
Vodovarstvena območja vaških vodnih virov
Na vodovarstvena območja vaških vodnih virov posegata 2 ureditveni območij novoplanirane rabe:
− v III. VVO zajetja za Lipnik posega ureditveni območji LIP-Av (površine razpršene poselitve v
vinogradniških območjih) in LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja).
152
OP za OPN Trebnje
Strokovne podlage za omenjena vodovarstvena območja so bile izdelane leta 2000 (Strokovne podlage
za zavarovanje vodnih virov v občini Trebnje, Hidroconsulting d.o.o.), v katerih je navedeno da se
bodo obravnavana zajetja zavarovala z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02). Ker do danes ni
bilo sprejete spremembe Odloka, ki bi zavarovala ta zajetja za njih velja Pravilnik o kriterijih določitvi
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 05/06), ki v Prilogi 1 podaja določila za poseganje na
VVOI, VVOII in VVOIII.
Ureditveno območje LIP- Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih) posega na III.
VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo
gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot
10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati
podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
Ureditveno območje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali večstanovanjske stavbe):
posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad
najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za
več kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali
črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
Okoljski cilj 2: Izboljšave vodovodnega omrežja in naprav.
Občina načrtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice, Mekote -Medvedjek, Studenci.
Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel ter tri nova vodovarstvena območja (zajetje PR-1/06
Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje). Na njih so predvideni
dve ureditveni območji novoplaniranih površin: ŽUB-Ov 1 in VLO –IG 2). Vpliva ne bo oz. bo
pozitiven – ocena A.
Okoljski cilji
1. Varovanje vodnih virov skladno s
predpisom o zavarovanju vodnega vira.
2. Izboljšave vodovodnega omrežja in naprav.
Opis vpliva
Ocena
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden in trajen
A- vpliv bo pozitiven
Na vodovarstveni pasovih vodnih virov občine se že v obstoječem stanju nahaja okoli 44 območij
urejanja prostora (SZ), na planiranih vodovarstvenih območjih pa pet območij urejanja prostora (SZ).
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na
vodovarstvena območja zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva na
vodovarstvenih območjih istih vodnih virov spremembo namenske rabe in na novo predvideno
infrastrukturo:
• VVO zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za
zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) – vanje posega šest
sprememb namenske rabe
• Vaški VVO za zajetje Lipnik – vanje posegata dve območji sprememb namenske rabe
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv na varstvo vodnih
virov, saj občina načrtuje tri nova vodovarstvena območja.
153
OP za OPN Trebnje
Omilitveni ukrep
Vodni viri
Ocena
Z Odlokom zavarovana vodovarstvena območja
• Obseg ureditvenega območja DTR –SB ½ naj se zmanjša, tako da ne posega na vodovarstveno
območje. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN (grafični del).
•
Ureditveno območje MIR ZK 1/2 naj se zmanjša do vodovarstvenega območja, ureditveno
območje MIR – ZK 1/1 pa naj se izloči iz plana. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN
(grafični del).
• Ureditveno območje MIR-IG 1/4 (gospodarske cone) posega na III. VVO vrtine D -1/02. V
skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje
kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja
– proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode ter skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25
m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključni celoti). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti
vodno soglasje.
•
Ureditveno območje MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice) posega na III. VVO
pas vodnega zajetja D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu
prepovedano izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
izvajati posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
izvajati množično vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo
strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neoporečnosti pitne
vode (dovoljeno je zmerno gnojenje). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje
•
Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za
vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem
varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni
vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih
snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi. Potek predvidene infrastrukture naj se
spremeni, tako, da ne tangira II. VVO, za III. VVO pa naj se v PIP zapiše zgoraj navedena
prepoved.
Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni. Opozarjamo, da je potrebno za vaške vodne vire v OPN
ustrezno upoštevati spodaj navedene zakonske podlage:
Za ta vodovarstvena območja predpis ne obstaja, zato zanje velja Pravilnik o kriterijih določitvi
vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 05/06), ki predpisuje za
• Ureditveno območje LIP- Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih) posega
na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad
najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša
154
OP za OPN Trebnje
za več kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba
drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
•
Ureditveno območje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali večstanovanjske stavbe):
posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m
nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne
zmanjša za več kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja
treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
•
Za vodovarstvena območja vaških vodnih virov naj se sprejeme dopolnitev oz. sprememba
Odloka o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in
količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), ki bo zavarovala omenjena zajetja in njihove
VVO.
ukrepa
Posebno spremljanje stanja vodnih virov ni potrebno. Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši
lastnik/upravljavec vodnih virov (Komunala Trebnje d.o.o., ZZV Novo Mesto izvaja monitoring pitnih
vod) ter o rezultatih mesečno poroča Občini Trebnje. Poleg tega na območju občine Trebnje tudi
MzKO-ARSO izvaja monitoring kakovosti podzemne vode.
Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov ter o rezultatih mesečno
poroča Občini Trebnje.
155
OP za OPN Trebnje
III.3 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
156
OP za OPN Trebnje
1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07,
62/10)
• Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J.
(ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike
Slovenije
• Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v
Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana
Cilji
1. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin
prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016.
Kazalci (merila)
1. Območja novih stavbnih zemljišč, ki bodo
opremljena z javno osvetljavo.
2. Predvideni ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje.
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: stopnja svetlobnega onesnaževanja se ne bo spremenila, oziroma
se bo zmanjšala.
B – vpliv je nebistven: stopnja svetlobnega onesnaževanja se bo minimalno povečala, vpliv povečanja
na okoljske cilje bo nebistven.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: stopnja svetlobnega onesnaževanja se bo
bistveno povečala, učinke se bo dalo omiliti z ustreznimi ukrepi.
D – vpliv je bistven: stopnja svetlobnega onesnaževanja bo bistvena, učinkoviti ukrepi niso možni.
E – vpliv je uničujoč: stopnja svetlobnega onesnaževanja bo uničujoče vplivala na okolje.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov svetlobnega onesnaževanja ni možno.
2. OBSTOJEČE STANJE
Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja.
Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja
pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti
nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na
varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti
nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.
157
OP za OPN Trebnje
V nadaljevanju navajamo izvlečke iz najpomembnejših členov Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07), ki jih je potrebno upoštevati pri
pripravi OPN:
Ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin (5. člen):
(2) Največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000
prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, je lahko enaka 44,5
MWh.
Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov (17. člen):
(1) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost na oknih varovanih prostorov, ne presega
mejnih vrednosti iz spodnje preglednice.
Tabela 34: Mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov
Oddaljenost okna od osvetljene Osvetljenost od večera do 24. Osvetljenost od 24 .ure do jutra
površine
ure
do 3m
25 lx
5 lx
3m do 10m
10 lx
2 lx
10m do 20m
5 lx
1 lx
nad 20m
2 lx
0,2 lx
Načrtovanje, gradnja in obnova razsvetljave (18. člen):
Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave je treba izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja
in rešitve, ki zagotavljajo, da:
– svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih s to uredbo,
– svetilke razsvetljave izpolnjujejo zahteve iz 4. člena te uredbe, razen če je za svetilke posamezne
vrste razsvetljave s to uredbo določeno drugače.
Pri načrtovanju razsvetljave je potrebno upoštevati osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami (4.
člen Uredbe) in sicer: Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
spodnji tabeli.
Slovenije
ter druga naselja.
Nacionalni
okolja
/
program
varstva
Cilji OPN
1. Obstoječo razsvetljavo cest in
javnih površin prilagoditi Uredbi o
mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
Okoljski cilj 1: Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016.
Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja
pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti
158
OP za OPN Trebnje
nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na
varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in prav tako s
sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Še posebej negativen vpliv ima
lahko svetlobno onesnaževanje za žuželke in netopirje, kar pa je posebej obravnavano v segmentu
narava.
V OPN je predvideno prilagajanje obstoječe razsvetljave cest in javnih površin v skladu z Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10).
Konkretni ukrepi niso navedeni.
Okoljski cilj
1. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih
površin prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
Opis vpliva
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
Ocena
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na svetlobno
onesnaženje okolja. OPN predvideva na območju UN naselja Trebnje z javno razsvetljavo opremljeno
novo stanovanjsko pozidavo, izvedbo novih zbirnih in cest in parkirišč ter širitev površin za
proizvodno dejavnost in gospodarske cone. Razsvetljava javnih cest in drugih javnih površin bo
izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 4. Omilitveni ukrepi.
Ocena
4. OMILITVENI UKREPI
Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni, upoštevati pa je potrebno spodaj navedene zakonske
podlage:
• Smiselno naj se uporabijo 4, 5, 17 in 18 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Natančnejše naj se opredelijo predvsem
zahteve glede načrtovanja, gradnje in obnove javne razsvetljave.
ukrepa
5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Spremljanje stanja okolja ni potrebno. Ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti ocenjuje oz. ugotavlja
pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima registrirano dejavnost za
opravljanje analiz in preizkusov na področju tehničnega preskušanja in analiziranja in ima akreditacijo
SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje
razsvetljava.
159
OP za OPN Trebnje
III.4 OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI
160
OP za OPN Trebnje
• Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, 8/10)
• Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter
njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96)
• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,
115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07,
36/09)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11)
• Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08)
• Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09)
• Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04)
• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št.
82/02, 42/10)
• Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11)
• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 93/10)
• Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih
živalskih in rastlinskih vrst
• Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07)
• Digitalne podlage, gis.arso.gov.si, maj 2010.
• Dopolnjene smernice za načrtovanje prostorske ureditve v postopku priprave Občinskega
prostorskega načrta občine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 28111/2009, 25.09.2009.
• Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO.
• Kryštufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
• Marinček, L. in Čarni, A., 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije. ZRC
SAZU, Ljubljana.
• Martinčič, A. in sod., 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk.
Tehniška založba. Ljubljana.
• Naravovarstvene smernice za Prostorski red občine Trebnje, Zavod RS za varstvo narave, OE
Novo mesto, št. 3-III-2/7-O-07/AŠP, april 2007.
• Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt občine Trebnje, Zavod RS za varstvo
narave, OE Novo mesto, št. 6-III-318/2-O-09/AŠP, 27.08.2009.
• Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt (OPN) občine Trebnje – dopolnitev, RS za
varstvo narave, OE Novo mesto, št. 6-III-318/7-O-10/AŠP, 16.09.2010.
• Naravovarstveni atlas (NV Atlas), http://www.naravovarstveni-atlas.si/, citirano: junij 2010.
• Podatki uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave, pridobljeni dne 21.04.2008, posodobljeni
dne 10.09.2008 in dne 04.03.2009.
• Smernice za načrtovanje in strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorskega
reda občine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-16/2007, 14.03.2007.
• Smernice za OPN Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-10/2009,
25.09.2009.
161
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
•
1.1
Smernice za pripravo OPN Občine Trebnje, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, št.
420/321/2009/2, 17.11.2009.
Naravovarstvene smernice za OPN Trebnje – druga dopolnitev Zavoda RS za varstvo narave, št.
6-III-318/11-O-09/AŠP z dne 21.3.2011.
Tome S., 1996: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales 9, str. 217-226.
Usklajevalni sestanek na ZRSVN, OE Novo mesto, 16.11.2009.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Izpis podatkov iz uradnih evidenc ZRSVN, št. 1VI-72/2-O-08/TK, DK, 27.02.2008, dopolnitev: 6-II-357/2-O-09/AH, 17.09.2009.
ZRSVN, Katalog informacij javnega značaja, Cone habitatov vrst in habitatnih tipov v
območjih
Natura
2000,
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=612, november
2008.
RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
Okoljski cilj in kazalci
Cilji
Kazalci
Cilja, predlagana s strani izdelovalcev OP:
Stanje populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih
ter živalskih vrst.
3. Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti,
naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega okolja.
4.
Stanje prednostnih HT in HT, ki se prednostno ohranjajo
Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske
raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z na območju RS (visokovrednoteni HT).
A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Vplivi oz. učinki OPN bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pa bo
vpliv pozitiven.
B – nebistven vpliv: OPN bo imel minimalen vpliv na ogrožene in zavarovane vrste, zmanjšanja
populacij ne bo. Vpliv na visoko vrednotene habitatne tipe bo neznaten.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na območju je stalna prisotnost
ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, delno bodo uničeni visoko vrednoteni habitatni tipi, bistvenega
zmanjšanja populacij ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo.
D – bistven vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih
vrst, katerih populacije se bistveno zmanjšajo, uničenje večje površine visoko vrednotenih HT.
E – uničujoč vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih
vrst, popolno uničenje visoko vrednotenih HT.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe ni
možno.
162
OP za OPN Trebnje
1.2
VAROVANA OBMOČJA
Cilji
Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP:
1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s
poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na
varovanih območjih.
Kazalci
1. Stanje kvalifikacijskih vrst in HT (sprememba
ugodnega stanja).
2. Površina uničenih kvalifikacijskih habitatnih tipov.
A – ni vpliva / pozitiven vpliv: Na območju občine ni varovanih območij. Presoja po Pravilniku o
presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list
RS, 130/04, 53/06, 38/10) ni potrebno izvesti ali pa je pridobljeno mnenjem organizacije, pristojne za
ohranjanje narave, da presoja ni potrebna.
B – nebistven vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov
izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10) ugotavlja, da
vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost
niso bistveni. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na območju občine so varovana
območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom
o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni
list RS, 130/04, 53/06, 38/10) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih
območij in njihovo celovitost ter na povezanost, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, niso bistveni.
D – bistven vpliv in E – uničujoč vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS,
130/04, 53/06, 38/10) ugotavlja, da so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij
in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in bistveni (D,E), za izvedbo plana je potrebna
presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na varovana območja ni možno.
1.3
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE
Cilji
Kazalci
Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP:
1. Stanje naravnih vrednot in EPO.
1. Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje
zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter ohranitev
A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija ne
predvideva nanje nikakršnega posega oz. dejavnosti, izjema je sanacija degradiranih območij, kar
pozitivno vpliva na stanje.
163
OP za OPN Trebnje
B – nebistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh
območjih minimalne posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je
podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo
neznatno prizadeta (izjemoma vpliv na posamezne osebke).
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na območju občine so naravne vrednote
in/ali EPO. Strategija predvideva na teh območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo
upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska
raznovrstnost na območju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na posamezne osebke, vitalne populacije
bodo ohranjene). Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi.
D – bistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh
območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče v celoti upoštevati smernice, ki jih je
podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo
prizadeta (vpliv na vitalne populacije).
E – uničujoč vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh
območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče upoštevati smernice, ki jih je podala
organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Poseg bo povzročil izumrtje posameznih vrst na širšem
območju.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na EPO in naravne vrednote ni možno.
2.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
Rastlinstvo in habitatni tipi
Območje občine Trebnje leži v preddinarskem fitogeografskem območju Slovenije. Velik del občine
je porasel z gozdom, delež tega pa se z opuščanjem kmetijske rabe še povečuje. Poleg gozdne krajine,
so pogoste tudi kmetijske površine, med njimi tudi površine, ki so ekstenzivno obdelane in zato
naravovarstveno pomembnejše. Velikih pozidanih območij na območju občine ni (največji naselji sta
Trebnje in Mirna), prevladujejo vasi, manjši zaselki in območja zidanic.
Več kot polovica območja občine porašča gozd (MKGP, 2009). Pojavlja se več združb v katerih
prevladuje bukev (Fagus sylvatica).
Tabela 36: Gozdne združbe na območju občine Trebnje (Marinček in Čarni, 2002)
Združbe
Slovenska imena
Abio albe – Carpinetum betuli
združba navadnega gabra in bele jelke
Castaneo sativae – Fagetum
združba bukve in pravega kostanja
Lamio orvalae – Fagetum
združba bukve in velecvetne mrtve koprive
Ostryo – Fagetum
združba bukve in črnega gabra
Vaccinio mytilli – Carpinetum betuli
združba navadnega gabra in borovnice
V nadaljevanju povzemamo pregled habitatnih tipov (imenovani tudi HT), povzet po Smernicah
ZRSVN, marec 2007. Popisi habitatnih tipov bodo narejeni v nadaljnjih fazah poročila ali v fazi
izdelave OPPN.
164
OP za OPN Trebnje
Tabela 37: Pregled habitatnih tipov na območju občine Trebnje (vir: Smernice ZRSVN, marec 2007)
Naziv HT
Zakoreninjena
vegetacija
Značilnosti in območje nahajanja
podvodna Združbe zakoreninjenih podvodnih večletnic dristavcev (Potamogeton spp.), ki nad
vodno površino poženejo samo socvetja.
Območje nahajanja: Mirna in Temenica s pritoki v ravninskem delu.
Vegetacija tekočih voda
Sestoji zakoreninjenih vodnih rastlin iz rodov žabji las (Callitriche spp.), kolenčasti
dristavec (Potamogeton nodosus), vodna zlatica (Ranunculus subg. Batrachium) itd.
vključno z mahovi in makroskopskimi algami. Območje nahajanja: Mirna in
Temenica s pritoki v ravninskem delu.
Nižinska
visoka Gosti sestoji visokih ali srednjevisokih higrofilnih steblik, ki se v pasovih pojavljajo
steblikovja
na plodnih naplavinah vodotokov v nižinah. Lahko so visoka steblikovja kot stadij
zaraščanja na opuščenih vlažnih travnikih in Dašnikih.
Območje nahajanja: Mirna in Temenica s pritoki v ravninskem delu.
Mokrotni mezotrofni in Travišča na zmerno ali zelo hranljivih naplavinah ali različno gnojeni travniki na
evtrofni
travniki
ali mokrih ali vlažnih tleh, pogosto ali vsaj pozimi so poplavljeni. Ekstenzivna košnja
pašniki
ali paša. Razširjeni so v listopadnih in stepskih predelih Evrazije.
Območje nahajanja: dolina Mirne in Temenice
Oligotrofni
mokrotni Travniki na mokrih, vlažnih ali periodično vlažnih tleh v dolinah, kotlinah, ravnicah
travniki
ali kraških poljih. Tla so mezotrofna ali oglejena oligotrofna tla. Košnja 1-2 krat
letno, predvsem za steljo.
Območje nahajanja: povirni del Vejarja in Mirenska dolina.
Mezotrofni do evtrofni Mezofilni zmerno do intenzivno gnojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali
gojeni travniki
manj svežih do vlažnih tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih do
nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni. floristično srednje bogati travniki.
Območje nahajanja: Travniki kulturne krajine.
Srednjeevropski
Bukovi gozdovi, ali v gorskem pasu, bukovo-jelovi ali bukovo-jelovo-smrekovi
kisloljubni
bukovi gozdovi na kislih tleh v srednji Evropi z vrstami belkasta bekica (Luzula luzuloides),
gozdovi
Polytrichum formosum in pogosto vijugasta mastnica (Deschampsia flexuosa),
dlakava šašulica (Calamagrostis villosa), borovnica (Vaccinium mvrtillus). orlova
praprot (Pteridium aqulinum) idr.
Območja nahajanja: hrib Blatnik
Ilirski bukovi gozdovi
Bukovi gozdovi Dinaridov, obrobja jugovzhodnih Alp in v subpanonskem gričevju.
Pogostejše vrste v podrasti so mlaja (Dentaria spp)., navadna ciklama (Cyclamen
purpurascens), navadno tevje (Hacquetia epipactis), velecvetna mrtva kopriva
(Lamium orvala) idr.
Območje nahajanja: Ostri vrh
Termofilni
gozdovi Sestoji z dominantnimi vrstami črni gaber (Ostrya carpinifolia), kraški gaber
mešanih listavcev
(Carpinus orientalis) ali raznimi vrstami rodov javor (Acer spp.), jesen (Fraxinus
spp.), lipa (Tilia spp.) in koprivovec (Celtis australis) podgorskega in gorskega
mediteranskega območja iz zveze Ostryo-Carpinion orientalis.
Območje nahajanja: Manjši otoki nad vinogradniškimi območji.
Obrečna vrbovja
Sestoji različnih vrst vrb vzdolž tekočih voda in občasno poplavljenih predelov.
Območje nahajanja: Bačji potok, Gomilski potok, Vejar
Siva jelševja
V pasovih in zastorih razviti obrežni, objezerski sestoji jelš v gorah in dolinah v
Alpah in Dinaridih s sivo ali črno jelšo (Alnus incana ali Alnus alutinosa).
Območje nahajanja: Bregovi in poplavne ravnice ob rekah in potokih.
Jame
Jame, jamski sistemi, podzemne vode in podzemni intersticielni prostori. Območje
nahajanja: Ponorni del reke Temenice, jamski objekti po celotnem območju občine.
Živalstvo
Sesalci
Na območju občine Trebnje živi več vrst sesalcev, ki so uvrščene v prilogo Pravilnika o uvrstitvi
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) – v
nadaljevanju tudi Rdeči seznam) in vrst, ki so uvrščene v prilogo Uredbe o zavarovanih prosto živečih
živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08,
36/09) – v nadaljevanju tudi Uredba). To so: beloprsi jež (Erinaceus concolor), več vrst rovk (Sorex
minutus, Neomys anomalus, Crocidura suaveolens, Crocidura leucodon), navadni krt (Talpa
165
OP za OPN Trebnje
europaea), štiri vrste netopirjev (Rhinolophus ferrumequinum, Rhinolophus hipposideros, Myotis
myotis, Eptesicus serotinus), navadna veverica (Sciurus vulgaris), podlesek (Muscardinus
avellanarius), rjavi medved (Ursus arctos), tri vrste podlasic (Mustela erminea, Mustela nivalis,
Mustela putorius), divja mačka (Felis silvestris), vidra (Lutra lutra) in bober (Castor fiber). Kategorije
varovanja so navedene v tabeli spodaj.
Tabela 38: Sesalci na območju občine Trebnje (Kryštufek in Režek Donev, 2005; Presetnik in sod. 2009;
ZRSVN, 2008), ki so uvrščeni na Rdeči seznam in/ali v Uredbo
Latinsko ime
Erinaceus concolor
Sorex minutus
Neomys anomalus
Crocidura suaveolens
Crocidura leucodon
Talpa europaea
Rhinolophus ferrumequinum
Rhinolophus hipposideros
Myotis myotis
Eptesicus serotinus
Sciurus vulgaris
Muscardinus avellanarius
Ursus arctos
Mustela erminea
Mustela nivalis
Mustela putorius
Felis silvestris
Lutra lutra
Castor fiber
Ursus arctos
Slovensko ime
beloprsi jež
mala rovka
močvirska rovka
vrtna rovka
poljska rovka
navadni krt
veliki podkovnjak
mali podkovnjak
navadni netopir
pozni
širokokrili
netopir
navadna veverica
podlesek
rjavi medved
velika podlasica
mala podlasica
navadni dihur
divja mačka
vidra
bober
medved
RS-SLO
O1
O1
O1
O1
O1
O1
E
E
E
O1
O1
O1
E
O1
O1
O1
V
V
Ex, E
E
Uredba
A1
A2
A2
A2
A2
A1, A2, 6A, R, H
A1, A2, 6A, R, H
A1, A2, 6A, R, H
A1, R
A1
A1, A2, 6A, R
A1, A2, 6A, H, R
A1, A2
A1, A2
A1
A1, A2, 6A, R
A1, A2, 6A, H, R
A1, A2, 6A, H, R
A1, A2, 6A, H, R
Legenda:
RS-SLO: vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS,
št. 82/02, 42/10) kot: (O1) vrsta, ki ni več ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti
Uredba: vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,
115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) kot: (A1) avtohtona zavarovana vrsta, (B1) neavtohtona zavarovana vrsta,
(A2) avtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (B2) neavtohtona vrsta, katere habitat se varuje , (6A) avtohtona vrsta, ki je
predmet okoljske odgovornosti, (6B) neavtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (H) predmet okoljske
odgovornosti so tudi habitati vrste, (R) predmet okoljske odgovornosti so tudi razmnoževališča ali počivališča vrste
Ptice
Raznolika krajina, ki jo oblikujejo gozdni sestoji, ekstenzivno obdelana kmetijska krajina, grmišča,
naselja in vodotoki, ki prečkajo občino predstavljajo življenjski prostor mnogim vrstam ptic. Na
območju gozdov se pojavljajo splošno razširjene vrste, kot so ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica
(Ertihacus rubecula), velika sinica (Parus major) ipd., ki v naših gozdovih prevladujejo. Vse te vrste
so uvrščene na Rdeči seznam kot vrste, ki niso več ogrožene, vendar obstaja potencialna možnost
njihove ponovne ogroženosti. Vrste so uvrščene tudi v Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih
vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09).
Na urbaniziranih območjih verjetno ni ogroženih populacij ptic. Vrste, ki tam živijo so pretežno
sinantropne, to so vrste, ki so se že v preteklosti prilagodile na visoko stopnjo človekovih vplivov,
tako da s človekom lahko sobivajo. Nekatere med njimi so prilagojene že do te mere, da jih izven
urbaniziranih območij ni. Vrste, ki jih pogosto srečamo v naseljih so kos (Turdus merula), domači
golob (Columba livia domestica), mestna (Delichon urbica) in kmečka lastovka (Hirundo rustica),
bela pastirica (Motacilla alba), domači vrabec (Passer domesticus)… Vse te vrste so uvrščene na
Rdeči seznam kot vrste, ki niso več ogrožene, vendar obstaja potencialna možnost njihove ponovne
ogroženosti. Vrste so uvrščene tudi v Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni
list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09). Po podatkih ZRSVN
(2009) je bila v Mirni evidentirana tudi štorklja (Ciconia ciconia), ki je tudi uvrščena v Rdeči seznam
in Uredbo.
166
OP za OPN Trebnje
Tudi na kmetijskih območjih je vpliv človeka relativno velik (intenzivni travniki in njive), zato je tudi
tu verjetnost prisotnosti populacij redkih in ogroženih vrst ptic majhna. Intenzivna kmetijska območja
so znana kot ena najbolj revnih ekosistemov. V njih je bistveno manj ptic kot npr. v mestih, čeprav je
sestava ptičjih združb drugačna.
Plazilci
Območje občine Trebnje predstavlja potencialno območje pojavljanja večim vrstam plazilcev. To so:
slepec (Anguis fragilis), smokulja (Coronella austriaca), gož (Elaphe longissima), martinček (Lacerta
agilis), zelenec (Lacerta viridis), živorodna kuščarica (Lacerta vivipara), belouška (Natrix natrix),
kobranka (Natrix tessellata), pozidna kuščarica (Podarcis muralis) in modras (Vipera ammodytes).
Vse vrste so uvrščene na rdeči seznam in v Uredbo, kategorije varovanja so navedene v tabeli spodaj.
Tabela 22: Plazilci na območju občine Trebnje (Tome, 1996)
Latinsko ime
Anguis fragilis
Coronella austriaca
Elaphe longissima
Lacerta agilis
Lacerta viridis
Lacerta vivipara
Natrix natrix
Natrix tessellata
Podarcis muralis
Vipera ammodytes
Slovensko ime
slepec
smokulja
gož
martinček
zelenec
živorodna kuščarica
belouška
kobranka
pozidna kuščarica
modras
RS-SLO
O1
V
V
E
V
V
O1
V
O1
V
Uredba
A1
A1, 6A, R
A1, 6A, R
A2, 6A, R
6A, R
6A, R
A1
A1, 6A, R
6A, R
A1, 6A, R
Legenda:
RS-SLO: vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10)
kot: (O1) vrsta, ki ni več ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti, (V) ranljiva, (E) prizadeta
Uredba: vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,
Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) kot: (A1) avtohtona zavarovana vrsta, (B1) neavtohtona zavarovana vrsta, (A2) avtohtona vrsta,
katere habitat se varuje, (B2) neavtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (6A) avtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (6B)
neavtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (H) predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrste, (R) predmet okoljske
odgovornosti so tudi razmnoževališča ali počivališča vrste
Dvoživke
Zaradi kraškega površja v južnem delu občine ni večjih vodotokov in stoječih voda. Več vodotokov je
v severnem delu, saj tam prevladuje nepropustno površje. Večje število dvoživk lahko zato
pričakujemo predvsem v severnem delu občine. Črne točke povozov dvoživk so prisotne na lokaciji
med naseljema Brezovica pri Mirni in Brezovico, saj se na tem območju cesta približa vodotoku
Mirna. Črne točke so prikazane na sliki spodaj, v tabeli pa so navedene vrste dvoživk, ki se
potencialno pojavljajo na območju občine.
167
OP za OPN Trebnje
Tabela 39: Dvoživke na območju občine Trebnje (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2003)
Latinsko ime
Proteus anguinus
Salamandra salamandra
Lissotrion vulgaris meridionalis
Mesotrion alpestris
Triturus carnifex
Bombina variegata
Hyla arborea
Bufo bufo
Rana temporaria
Rana dalmatina
Pelophylax lessonae
Pelophylax ridibunda
Pelophylax kl. esculentus
Slovensko ime
močeril
navadni močerad
robati pupek
planinski pupek
veliki pupek
hribski urh
zelena rega
navadna krastača
sekulja
rosnica
pisana žaba
debeloglavka
zelena žaba
RS-SLO
V
O
V
V
V
V
V
V
V
V
V
V
V
Uredba
A1, A2, 6A, H, R
A1
A1, A2
A1, A2
A1, A2, 6A, H, R
A1, A2, 6A, H, R
A1, A2, 6A, R
A1, A2
A1
A1, A2, 6A, R
A1, A2, 6A, R
A1, A2
A1
Legenda:
kot: (O) vrsta, ki ni več ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti, (V) ranljiva
Slika 33: Črne točke na območju občine Trebnje (črne točke so na karti prikazane kot rdeče žabice) (vir:
Bioportal, september 2009)
Ribe
Na območju občine Trebnje je več vodotokov, v katerih se pojavljajo ribje vrste. Dva vodotoka sta
večja, in sicer Temenica in Mirna. Radulja od izvira do Zaloga je opredeljena kot rezervat za
ohranjanje avtohtonih vrst rib. Na območju občine Trebnje je evidentiranih 29 vrst rib, ena vrsta raka
deseteronožca in ena vrsta piškurja (Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009). Vrste so navedene
v naslednji tabeli.
168
OP za OPN Trebnje
Tabela 40: Vrste rib, piškurjev in rakov deseteronožcev na območju občine Trebnje (vir: Smernice
Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009)
Latinsko ime
RIBE
Alburnoides bipunctatus
Alburnus alburnus
Barbatula barbatula
Barbus balcanicus
Barbus barbus
Chondrostoma nasus
Cottus gobio
Ctenopharyngodon idella
Cyprinus carpio
Esox lucius
Gobio obtusirostris
Hucho hucho
Leuciscus leuciscus
Oncorhynchus mykiss
Perca fluviatilis
Phoxinus phoxinus
Rhodeus amarus
Rutilus rutilus
Rutilus virgo
Salmo trutta
Salvelinus fontinalis
Sander lucioperca
Scardinius erythrophthalmus
Silurus glanis
Squalius cephalus
Telestes souffia
Thymallus thymallus
Tinca tinca
Vimba vimba
PIŠKURJI
Eudontomyzon vladykovi
RAKI DESETERONOŽCI
Austrapotamobius torrentium
Astacus astacus
Slovensko ime
pisanka
zelenika
babica
pohra
mrena
podust
kapelj
beli amur
krap
ščuka
globoček
sulec
klenič
šarenka
navadni ostriž
pisanec
pezdirk
rdečeoka
platnica
potočna postrv
potočna zlatovčica
smuč
rdečeperka
som
klen
blistavec
lipan
linj
ogrica
RS-SLO
Uredba
O1
O1
E
E
V
A2
A2
A2, H
E (negojen)
V
A1 (negojen)
A2
E
E
A2, H
A2
E
E
E
A2, H
E
V
E
V
E
E
A1, A2, H
V
V
A1, A2
A1, A2
donavski potočni piškur
koščak
jelševec
Legenda:
kot: (O) vrsta, ki ni več ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti, (V) ranljiva
Drstišče je pomemben del vodnega prostora, ki zaradi posebnih hidromorfoloških lastnosti omogoča
razmnoževanje posameznih ribjih vrst. Drstišča predstavljajo izredno pomemben del življenjskega
prostora rib, saj omogočajo naravno obnavljanje in vitalnost ribjih populacij. Na območju občine
Trebnje so drstišča evidentirana na reki Mirni (Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009).
Tabela 41: Pregled drstišč na območju občine Trebnje (vir: Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009)
Kraj
Martinja vas
Puščava
izliv Bistrice
KPD Dob
Mirna
Vrsta ribe
podust, klen, mrena
podust, klen, platnica
podust
klen
potočna postrv, podust
169
OP za OPN Trebnje
2.2 VAROVANA OBMOČJA
Natura 2000
Na območju občine je šest posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000 (spodnja slika):
• Vejar (SI3000056)
• Vrhtrebnje – Sv. Ana (SI3000057)
• Šumberk (SI3000058)
• Mirna (SI3000059)
• Čatež (SI3000143)
• Koprivnica (SI3000185)
Slika 34: Območja Natura 2000 v občini Trebnje (vir: MzKO-ARSO)
Tabela 42: Natura 2000 območja na območju občine Trebnje (vir: MzKO-ARSO)
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
Kvalifikacijske živalske vrste:
SI3000056
Vejar
SCI
226,01
- koščični škratec (Coenagrion ornatum)
- ozki vrtenec (Vertigo angustior)
- črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*)
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
Kvalifikacijske živalske in rastlinske
vrste:
SI3000057
Vrhtrebnje – Sv. Ana
SCI
662,20
- drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti)
170
OP za OPN Trebnje
Kvalifikacijski HT:
- (8310) Jame, ki niso odprte za javnost
- (9110) Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
vrste:
Kvalifikacijski HT:
SI3000058
Šumberk
SCI
434,30
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
vrste:
SI3000059
Mirna
SCI
20,01
- vidra (Lutra lutra)
- koščični škratec (Coenagrion ornatum)
- ozki vrtenec (Vertigo angustior)
- navadni škržek (Unio crassus)
- platnica (Rutilus pigus)
- sulec (Hucho hucho)
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
vrste:
SI3000143
Čatež
SCI
65,10
- mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
vrste:
Kvalifikacijski HT:
SI3000185
Koprivnica
SCI
261,59
- drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti)
- (9110) Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum
- (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (AremonioFagion))
Zavarovana območja
Zavarovanih območij in enot narave v občini Trebnje ni. Za ponorni del reke Temenice pri Dolenjih
Ponikvah (fosilna struga) je bil podan predlog za zavarovanje kot naravni spomenik Temenica –
ponori pri Dolenjih Ponikvah (pNS). Območje je prikazano na naslednji sliki.
171
OP za OPN Trebnje
Slika 35: Območje predlaganega NS (vir: Smernice ZVNRS, september 2009)
2.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE
Na območju občine Trebnje se nahaja sedem ekološko pomembnih območij:
• Vejar (id. 65400)
• Mirna (id. 65500)
• Vrhtrebnje (id. 65700)
• Temenica (id. 62300)
• Šumberk (id. 66200)
• Koprivnica (id. 66500)
• Čatež (id. 68400)
172
OP za OPN Trebnje
Slika 36: EPO na območju občine Trebnje (vir: MzKO-ARSO)
Tabela 43: EPO na območju občine Trebnje (vir: MzKO-ARSO)
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
65400
Vejar
783,84
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
65500
Mirna
263,17
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
65700
Vrhtrebnje
595,20
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
62300
Temenica
369,26
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
66200
Šumberk
473,90
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
66500
Koprivnica
292,07
Evidenčna št.:
Ime EPO:
Površina [ha]:
68400
Čatež
68,82
173
OP za OPN Trebnje
Na območju Občine Trebnje je 42 naravnih vrednot in 58 naravnih vrednot – jam.
Tabela 45: Naravne vrednote na območju občine Trebnje – območja (vir: MzKO-ARSO)
Evid. št.
Ime
239
Temenica - ponori pri
Dolenjih Poni
4401
Irsovec - kamnolom
4431
Radulja
4483
Mirna
4516
Bačji potok
4546
Vejar
4574
Zabrščica s pritoki
8018
Bratnica
8120
Homščica
8464
Cetiška
8492
Žiberščica
8494
Igmanca
8506
Dobravski potok
8518
Lukovški potok
8536
Dečja vas - luža
8538
Trebnje - Temenica
8540
Lampreščica
8541
Gomilščica
8542
Hrastovec - izviri
8544
Kremenjak - luža
8545
8556
Bič - presihajoče
jezero
Gomilski potok
Kratka oznaka
Ponorni del reke Temenice pri
Dolenjih Ponikvah s fosilno
strugo
Nahajališče roženca v
opuščenem delu kamnoloma
pod Irsovcem, južno od Mirne
Levi pritok Krke s poplavno
ravnico in povirjem v Krškem
hribovju z naseljenimi bobri
Reka z ohranjenim zgornjim
tokom in mokrišči v Mirnski
dolini
Desni pritok Mirne južno od
Ostrožnika s povirjem pod
Debencem
Desni pritok reke Mirne s
poplavnimi travniki nad Mirno
Potoki Zabrščica,
Lanšpreščica in Gomilščica, ki
se po krajšem skupnem toku
izlijejo
Levi pritok Temenice z
mokrišči, vzhodno od naselja
Temenica
Dolina potoka zahodno od
Mirne, levi pritok Mirne
Potok s poplavno ravnico, levi
pritok Mirne pri Mirni
Ponorni del presihajočega
kraškega potoka na
Dobrniškem polju
Dolina potoka s ponori južno
od Šentjurija
Dolina potoka s ponori v vasi
Jezero
Dolina potoka s ponori pri
vasi Jezero
Velika vaška luža na obrobju
Dečje vasi
Reka s poplavno ravnico in
fosilno strugo na območju
Trebnjega
Potok s poplavnimi travniki
južno od Mirne
južno od Mirne
območje več izvirov na
Hrastovcu na Dobrniškem
polju
Večja luža s stalno vodo
zahodno od Orlake
Presihajoče jezero ob avtocesti
na Biču
Zvrst
Pomen
Površina
(ha)
geomorf,
hidr, ekos
državni
66,75
geol
državni
0,54
hidr, zool,
ekos
državni
7,68
hidr, ekos,
bot
državni
68,36
hidr, ekos
državni
5,94
hidr, ekos
državni
197,62
hidr, ekos
državni
41,14
hidr, ekos
lokalni
6,18
hidr, ekos
lokalni
22,81
hidr, ekos
lokalni
13,45
geomorf,
hidr, ekos
lokalni
6,88
hidr, ekos
lokalni
4,20
hidr, ekos
lokalni
7,80
hidr, ekos
lokalni
8,43
hidr, ekos
lokalni
0,08
hidr, ekos,
(geomor
državni
199,38
hidr, ekos
lokalni
62,22
hidr, ekos
lokalni
32,37
geomorf,
hidr, ekos
lokalni
121,73
lokalni
0,09
lokalni
2,05
lokalni
0,06
hidr, ekos,
zool
hidr, ekos,
geomorf
hidr, ekos
174
OP za OPN Trebnje
8636
Glinški potok
8642
Ločice
8644
Češnjevek - izviri
8653
Kodeljevec
8654
Globoka dolina
zahodno od Mokronoga, desni
pritok Mirne
Desni pritok Mirne pri
Podlogu
Levi pritok Cetiške
severozahodno od Trstenika
manjša ponikalnica s
številnimi izviri v Češnjevku
Levi pritok Temenice pri
Veliki Loki
Globoka dolina med
Žabjekom in Razborami
hidr, ekos
lokalni
90,82
hidr, ekos
lokalni
0,57
hidr
lokalni
2,39
hidr, ekos
lokalni
46,88
geomorf,
hidr, ekos
lokalni
113,91
Legenda:
ZVRST: geomorf – geomorfološka, geomorfp- podzemeljska geomorfološka, hidr – hidrološka, drev – drevesna, ekos –
ekosistemska, geol - geološka
Tabela 46: Naravne vrednote na območju občine Trebnje – točke (vir: MzKO-ARSO)
Evid.
št.
Ime
Češnjevek - beli
1385 gaber
Kratka oznaka
Zvrst
Pomen
drev
lokalni
hidr, ekos
lokalni
drev
lokalni
drev
lokalni
drev
lokalni
8186 Mirna - lipa
Beli gaber nad izvirom v Češnjevku
Obzidan izvir pod kapelico severno od romarske
cerkve sv. Marije na Zaplazu
Lipa izrednih dimenzij na Baragovi domačiji v
Knežji vasi
Lipa izrednih dimenzij pri cerkvi sv. Marije na
Zaplazu
Lipa izrednih dimenzij na dvorišču domačije v
Čatežu na Dolenjskem
Lipa izrednih dimenzij pred pokopališčem v
Mirni
drev
lokalni
8187 Dobrnič - lipa
Stara lipa pri cerkvi sv. Jurija v Dobrniču
drev
lokalni
8537 Repče - luža
Večji ribnik južno od Repč
hidr, ekos, zool
lokalni
8543 Orlaka - luža
Vaški izvir z napajališčem severno od Orlake
Debela hruška v Škovcu, severovzhodno od
Velike Loke
hidr, ekos, zool
lokalni
drev
lokalni
Debela lipa v Orlaki
Lepo raščen divji kostanj izrednih dimenzij v
8553 Škovec - divji kostanj vasi Škovec
drev
lokalni
drev
lokalni
8557 Na studencu
Bič - Dolenje
8604 Kamenje
Mali Gaber 8621 udornica
hidr, ekos
lokalni
hidr, ekos
lokalni
geomorf
lokalni
1591 Žegnani studenec
8180 Knežja vas - lipa
8182 Zaplaz - lipa
Čatež na Dolenjskem
8183 - lipa
8546 Škovec - hruška
8552 Orlaka - lipa
Obzidan studenec v gozdu, južno od Križa
Obzidan kraški izvir južno od vasi Dolenje
Kamenje
Globoka udornica z delno prepadnimi stenami
jugovzhodno od Malega Gabra
Tabela 47: Naravne vrednote na območju občine Trebnje – jame (vir: MzKO-ARSO)
Id. št.
48019
Ime jame
Brezno pri tunelu sv.
Ana
40798
Brezno v kleti
41546
Babja jama
46568
Bobnarjeva polšna
Brezno v svetinski
gmajni
47387
Kratka oznaka
zvrst
pomen
Režim
brezno
geomorfp
državni
prost vstop
državni
prost vstop
državni
prost vstop
državni
prost vstop
državni
prost vstop
poševno ali stopnjasto
geomorfp
brezno
jama z breznom in etažami,
geomorfp
poševna jama
brezno
geomorfp
brezno
geomorfp
175
OP za OPN Trebnje
48178
41058
40180
46233
46579
45764
Jazbina pri Črni jami
Jelenca na Kekovem
Gornikova jama
Gabrovška jama
Jama pod Rupami
Jama pod svetim
križem
spodmol, kevdrc
brezno
brezno
brezno stalni ponor
vodoravna jama
poševna jama
poševna jama
brezno
40179
Jama na dobravi
45676
Jama pod kunkelnom
Jama v Grandovčevem
brezno
talu
Jama pri Zagorici
vodoravna jama
Jama v listnicah
poševna jama
Jama v peskokopu ob
vodoravna jama
cesti na selsko goro
Jama v Preski
brezno
Jama ob cesti
poševna jama
Jama pri desnem
kamnu
poševna jama
jama občasni izvir ob
Jama pri mirni
stalnem toku
čepnica
brezno
črna jama
brezno
Jama v ušivcu
vodoravna jama
Liška jama
brezno
Marjetna jama
brezno
Mala jama nad
vodoravna jama
Trenjem
Mala risanica
spodmol, kevdrc
Kuščarek
vodoravna jama
Mišnica
poševna jama
Luknja v cerkvenem
talu
brezno
Pernica v bukovju
brezno
Pasja jama pri Orlaki
poševna jama
Risanica
jama s stalnim tokom
Požiralnik temenice na poševno ali stopnjasto
Požgaju
brezno
Režkova jama
poševna jama
Rojska jama 1
brezno
Rojska jama 2
poševna jama, jama z
občasnim tokom
Požganjska jama
poševna jama
43873
41191
40105
46215
48177
45850
40393
40641
40178
40162
42186
41368
43485
40394
45238
41190
40185
42343
40799
43465
42348
42344
48086
44001
44002
45147
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
državni
državni
državni
državni
državni
prost vstop
prost vstop
prost vstop
prost vstop
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
geomorfp
geomorfp
državni
državni
nadzorovan
vstop
prost vstop
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
176
OP za OPN Trebnje
40183
40181
42365
42366
Mala grajenka
Kramarjeva rupa
Rupa 1 na
zemljančevem travniku
Rupa 2 na
zemljančevem travniku
40184
Štampovca
46569
45606
41066
Štiglova jama
Svetokriška jama
Žekavc
Zijalka pri mačjem
dolu
Zijavnica
Velban kevder
Velika grajenka
Velika jama nad
Trebnjem
42151
40103
42189
40182
40104
40186
Velika vratnica
42188
Zemljančeva jama
42187
Zgonuha
43464
Špaja jama
44188
Volčja jama 1
43463
Volčja jama 2
brezno
brezno, brezno - estavela
geomorfp
geomorfp
državni
državni
prost vstop
prost vstop
jama stalni ponor
geomorfp
državni
prost vstop
jama občasni ponor
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
geomorfp
geomorfp
državni
državni
državni
prost vstop
prost vstop
prost vstop
spodmol, kevdrc
geomorfp
državni
prost vstop
jama stalni izvir
jama s stalnim tokom
brezno
geomorfp
geomorfp
geomorfp
državni
državni
državni
vodoravna jama
geomorfp
državni
prost vstop
prost vstop
prost vstop
nadzorovan
vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
geomorfp
državni
prost vstop
brezno
brezno
brezno/jama
brezno
brezno
spodmol, kevdrc
brezno
brezno
poševna jama
brezno
Za eno območje je bil podan predlog: Radovica - Večja tektonska guba v razgaljeni brežini
opuščenega kamnoloma v Mirni (geološka naravna vrednota, naravna vrednota državnega pomena).
V občini Trebnje so tudi območja pričakovanih naravnih vrednot. Navedena so v tabeli spodaj.
Tabela 48: Pričakovane naravne vrednote na območju občine Trebnje (vir: Smernice ZVRS, avgust 2008)
Ime
Jersevec
Kraške piramide
Karbonati
Kratka oznaka
Območje kamnoloma roženca
Primer kraške erozije v Dolenjem Medvedjem selu.
Pričakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote
177
OP za OPN Trebnje
Slika 37: Naravne vrednote na območju občine Trebnje (vir: MzKO – ARSO)
Slika 38: Pričakovane naravne vrednote na območju občine Trebnje (vir: MzKO-ARSO)
178
OP za OPN Trebnje
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
3.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
spodnji tabeli.
Slovenije - SPRS
Nacionalni
okolja
raznovrstnosti, naravnih vrednot
in naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega
okolja.
1. Vzpostavitev celotnega sistema
ohranjanja narave ter učinkovitega
izvajanja do leta 2008.
2.
Zagotavljanje
ustrezne
vključitve biotske raznovrstnosti
in
naravnih
vrednot
v
gospodarjenje z naravnimi viri in
prostorom.
program
varstva
2. Ohranjanje visoke stopnje
biotske
raznovrstnosti
in
zaustavitev
upadanja
biotske
raznovrstnosti do leta 2010.
3. Zagotovitev trajnostne rabe
sestavin biotske raznovrstnosti ter
sonaravno poseganje v naravo.
OPN
/
OPN Trebnje bo skladen s SPRS v
primeru, da se v OPN doda sledeče
cilje:
Okoljski cilj 1: Spodbujanje
ohranjanja biotske raznovrstnosti,
naravnih vrednot in naravnih
procesov kot bistvenih sestavin
kakovostnega naravnega okolja.
Okoljski cilj 2: Zagotavljanje
ustrezne
vključitve
biotske
raznovrstnosti in naravnih vrednot v
prostorom.
Okoljski cilj 1: Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih
procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
Okoljski cilj 2: Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v
gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste
in manj mobilne živalske vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na
prostoživeče živali povečan hrup v okolje ipd.
V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne
organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke
speljane v vodotoke. Negativen vpliv lahko opredelimo kot trajen (npr. sprememba habitata) ali
začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni,
posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka ipd.
Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
81/07, 109/07, 62/10), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi
neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in
drugih živali in ogroža naravno ravnotežje. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno
onesnaževanje na žuželke in netopirje. Možne negativne posledice so: zmanjšana aktivnost parjenja,
vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja
izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Ker
osvetljevanje vpliva na žuželke, ki so hrana netopirjem, osvetljevanje posredno vpliva tudi na same
netopirje.
179
OP za OPN Trebnje
3.2 VAROVANA OBMOČJA
Strategija prostorskega
Slovenije - SPRS
razvoja
1. Vzpostavitev omrežja posebnih
varstvenih območij in zavarovanih
območij.
Nacionalni program varstva okolja
OPN
1. Ohranitev oz. doseganje ugodnega
stanja ogroženih vrst in habitatnih
tipov.
2. Ohranitev oziroma doseganje
ugodnega stanja (obsega in kvalitete)
habitatov vrst in habitatnih tipov, za
katere so opredeljena območja Natura
2000.
3. Učinkovito in usklajeno ohranjanje
narave v zavarovanih območjih z
upravljavskimi načrti in drugimi
ukrepi.
/
OPN Trebnje bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeči cilj:
Okoljski cilj 1: Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih
vrstah in HT na varovanih območjih.
Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in
vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostoživeče živali povečan
hrup v okolje ipd. Linijski objekti, ki bodo potekali preko varovanih območij bodo predstavljali velik
poseg v celovitost teh območij, povzročili pa bodo tudi njihovo fragmentacijo.
V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne
kvalifikacijske organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki
imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv je lahko opaziti kot trajen (npr. sprememba habitat)
ali začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni,
posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka ipd.
Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
81/07, 109/07, 62/10), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi
neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje kvalifikacijskih žuželk in netopirjev.
Vplivi na varovana območja so v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v
naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) so obravnavani tudi v Dodatku
za varovana območja.
3.2 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE
spodnji tabeli.
Slovenije - SPRS
Nacionalni
okolja
program
varstva
raznovrstnosti, naravnih vrednot
in naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega
1. Ohranjanje visoke stopnje
biotske
raznovrstnosti
in
zaustavitev
upadanja
biotske
raznovrstnosti do leta 2010.
OPN
/
180
OP za OPN Trebnje
okolja.
2.
Zagotavljanje
ustrezne
vključitve biotske raznovrstnosti
in
naravnih
vrednot
v
prostorom.
2. Ohranitev oziroma doseganje
ugodnega stanja (obsega in
kvalitete) habitatov vrst in
habitatnih tipov, za katere so
opredeljena območja, pomembna
za ohranitev biotske raznovrstnosti
(ekološko pomembnih območij).
3. Ohranitev lastnosti, zaradi
katerih so deli narave opredeljeni
za naravno vrednoto določene
zvrsti ter v največji možni meri
tudi vseh drugih lastnosti.
4.
Obnovitev
poškodovanih
oziroma
uničenih
naravnih
vrednot.
5. Zagotovitev rabe naravnih
vrednot na način, ki jih ne ogroža.
OPN Trebnje bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeči cilj:
Okoljski cilj 1: Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti
in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.
Naravne vrednote
Plan s spremembami posega v večje število naravnih vrednot. Ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov
lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem do njihovega propada. Do poškodb
lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva.
Glede na to, da območje pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov,
obsega skoraj celotno območje občine, obstaja v času gradbenih del možnost odkritja novih jam in
drugih kraških pojavov in njihovih poškodb. Poškodbe v času gradbenih posegov so možne tudi na
območju pričakovanih naravnih vrednot Jersevec (območje kamnoloma roženca) in na območju
kraških piramid v Dolenjem Medvedjem selu.
Ekološko pomembna območja
OPN posega v več EPO v občini. Izvedba pobud bo vplivala na celovitost EPO območij občine. Na
območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in
manj mobilne živalske vrste. Vpliv bo neposreden in trajen. Negativen vpliv na živalske vrste bo
prisoten tudi zaradi povečanega hrupa v okolju in povečane prisotnosti človeka ob večjih gradbiščih in
ob obratovanju kamnolomov, cest ter objektov za šport in rekreacijo. Vpliv bo posreden in
kratkotrajen.
VPLIV IZVEDBENEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA NA SEGMENT
OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI
Tabela 52: Vplivi po posameznih EUP
Št.
EUP oznaka
5
BLA-Oc 1-plan
(površine za čistilne
naprave)
BLA-SK 1/3-plan
(površine podeželskega
naselja)
BLA-SK 2/1-plan
naselja)
6
7
Območje varovanja, HT,
vrste
− NV Vejar
− EPO Vejar
−
EPO Vejar
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
gozdovi (9110) (vir:
Vpliv
Izgradnja čistilne naprave bo
dolgoročno gledano izboljšala
stanje na NV in EPO.
Enota se EPO samo dotika. Gre za
zaokrožitev naselja. Bistvenega
vpliva na EPO ne pričakujemo.
Po podatkih ZRSVN so na
zahodnem delu območja bukovi
gozdovi, ki so glede na Uredbo o
habitatnih tipih (Uradni list RS, št.
181
OP za OPN Trebnje
ZRSVN, 2009) – Z del
območja
8
BLA-ZD 1-plan
(druge urejene zelene
površine-mestne zelenice)
−
−
NV Vejar
EPO Vejar
9
BLA-ZS 1/1-plan
(golf)
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009) – S del
območja
12
BMI-SK 5/1-plan
naselja)
ČAT-PO 2-plan
(parkirišče)
−
−
SCI Vejar
EPO Vejar
−
−
−
24
ČAT-ZP 2/1-plan
(parki)
−
−
−
33
DDO-SK 2/1-plan
naselja)
−
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
hipposideros) – kotišče v
cerkvi Svetega Mihaela,
Čatež (vir: ZRSVN,
2008)
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
NV Dobravski potok
59
DVČ-CDi 2-plan
(površine za
izobraževanje)
−
−
−
60
DVČ-IG 1/4-plan
(gospodarska cona)
−
23
112/03, 36/09) opredeljeni kot
HT, ki se prednostno ohranja v
RS. Ta HT bo v primeru izvedbe
spremembe trajno uničen.
Negativen vpliv na EPO in
biotsko pestrost območja je lahko
prisoten v primeru uporabe
neavtohtonih vrst pri zasaditvi in
ustvarjanju zelenih površin z
monokulturami. Negativen vpliv
na NV se lahko izrazi predvsem v
primeru sprememb hidrološkega
režima območja.
Na severnem delu območja se po
podatkih ZRSVN nahajajo
kvalifikacijski bukovi gozdovi, ki
bodo v primeru izvedbe plana vsaj
delno uničeni. Z ureditvami
igrišča bodo uničeni prisotni
habitati. Negativen vpliv bo
prisoten tudi zaradi uporabe
različnih biocidov in gnojil za
vzdrževanje golf igrišča.
Na območju se nahaja gozd, ki bo
ob izvedbi plana uničen.
V primeru posega v gozdni rob je
možen negativen vpliv na malega
podkovnjaka zaradi spremembe
linijskih struktur v njegovem
življenjskem prostoru. V primeru
osvetlitve parkirišča bo prisoten
negativen vpliv na fototaktične
živalske vrste in netopirje.
V primeru osvetlitve parka bo
prisoten negativen vpliv na
fototaktične živalske vrste in
netopirje.
V naravno vrednoto posega manjši
južni del predvidene spremembe,
kjer se v obstoječem stanju nahaja
cesta. Negativnega vpliva na
naravno vrednoto ne pričakujemo.
Na območju predvidene širitve se
SCI Čatež
v obstoječem stanju nahajajo
EPO Čatež
kmetijske površine, ki ne
mali podkovnjak
predstavljajo pomembnega
(Rhinolophus
hipposideros) – kotišče v habitata kvalifikacijski vrsti.
cerkvi Svetega Mihaela, Negativen vpliv na naravo bo
izražen predvsem v primeru
svetlobnega onesnaževanja na
2008)
fototaktične živalske vrste in
netopirje.
Predvidena sprememba plana sega
EPO Čatež
v EPO v manjši meri, in sicer na
območju kjer se v obstoječem
182
OP za OPN Trebnje
stanju nahaja cesta. Bistvenega
vpliva ne pričakujemo.
Na območju predvidenih
SCI Čatež
sprememb se nahajajo kmetijske
EPO Čatež
površine. Negativen vpliv bo
mali podkovnjak
prisoten predvsem na
(Rhinolophus
hipposideros) – kotišče v kvalifikacijsko vrsto netopirja in
cerkvi Svetega Mihaela, fototaktične živalske vrste v
primeru neprimerno urejene
osvetlitve.
2008)
61
DVČ-SK 1/1-plan
naselja)
−
−
−
68
GML-LN 1/3-plan
(površine nadzemeljskega
pridobivalnega prostora)
−
OPNV Jersovec
69
GML-LN 1/1-plan
−
−
NV Lamšpreščica
OPNV Jersovec
70
GML-LN 1/2-plan
−
−
NV Gomilščica
OPNV Jersovec
72
GMS-SK 1/1-plan
naselja)
−
76
GPR-Oc 1-plan
(površine čistilne naprave)
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
96
GVM-Ov 1-plan
(površine za oskrbo z
vodo)
HUD-Cdi 1-plan
(površine za
izobraževanje)
−
EPO Mirna
−
−
NV Vejar
EPO Vejar
−
EPO Vejar
97
98
HUD-SK 1/1-plan
naselja)
V času obratovanja kamnoloma
lahko pride do odkritja in
poškodovanja novo odkrite
naravne vrednote.
V času obratovanja lahko pride do
spremembe vidnih značilnosti
naravne vrednote, do njenega
zasipanja in tudi spremembe
vodnega režima. V času
obratovanja kamnoloma lahko
pride do odkritja in poškodovanja
novo odkrite naravne vrednote.
V času obratovanja lahko pride do
spremembe vidnih značilnosti
naravne vrednote, do njenega
zasipanja in tudi spremembe
vodnega režima.
V času obratovanja kamnoloma
naravne vrednote.
Območje širitve posega v manjši
del robnega območja pričakovane
NV. Gre za manjšo zaokrožitev
naselja. V času gradnje lahko
pride do odkritja in poškodovanja
novo odkrite naravne vrednote.
Območje predvidene čistilne
naprave sega do meje naravne
vrednote. Izgradnja čistilne
naprave bo dolgoročno gledano
izboljšala stanje na NV in EPO.
Ureditev območja za oskrbo z
vodo ne bo imelo bistvenega
vpliva na naravo.
Območje je bilo na predhodnih
usklajevanjih že zmanjšano, tako
da v Naturo ne posega več.
Poseganje v območje naravne
vrednote lahko privede do
spremembe hidrološkega režima,
kar bo vplivalo tudi na habitat
živalskih in rastlinskih vrst.
EPO območja se predvidena
sprememba le dotika, na območju
so prisotne kmetijske površine. S
spremembo je predvidena
zaokrožitev naselja. Bistvenega
negativnega vpliva ne
183
OP za OPN Trebnje
pričakujemo.
99
HUD-SK 4-plan
naselja)
−
−
−
SCI Vejar
NV Vejar
EPO Vejar
164
MIG-SK 6/2-plan
naselja)
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Mirna
169
MIR-IG 1/4-plan
(gospodarska cona)
−
EPO Mirna
171
MIR-PC 1/5-plan
(površine cest)
−
−
−
SCI Mirna
NV Mirna
EPO Mirna
172
MIR-PC 1/6-plan
(površine cest)
−
EPO Mirna
173
MIR-SS 1-plan
(stanovanjske površine s
spremljajočimi
dejavnostmi)
−
NV Cetiška
189
PEK-Ov 1/1-plan
(površine za oskrbo z
vodo)
RAS-IG 1-plan
(gospodarska cona)
−
EPO Vejar
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
196
213
SŠU-PC 1-plan
(površine cest)
−
−
−
SCI Šumberk
EPO Šumberk
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
229
ŠEN-SK 3/1-plan
naselja)
ŠEN-ZK 1/1-plan
(pokopališče)
−
EPO Temenica
−
NV Trebnje-Temenica
230
V primeru nasipavanja ali
izsuševanja bo prisoten negativen
vpliv na kvalifikacijske živalske
vrste in naravno vrednoto.
Poseganje v gozdni rob
predstavlja poseg v življenjski
prostor črtastega medvedka.
Poseganje v naravno vrednoto
lahko privede do spremembe v
njenem hidrološkem režimu.
Bistvenega vpliva na EPO ne
pričakujemo.
Predvideno območje gospodarske
cone se EPO le dotika. Bistvenih
negativnih vplivov ne
pričakujemo.
Izvedba plana lahko privede do
spremembe hidrološkega režima
naravne vrednote in posledično do
negativnega vpliva na živalske,
tudi kvalifikacijske vrste.
Predvidena sprememba plana sega
do meje EPO. Bistvenega
negativnega vpliva ne bo.
Predvidena sprememba plana
posega v rob naravne vrednote,
kar lahko privede do spremembe
hidrološkega režima NV in vpliva
na živalske ter rastlinske vrste.
Ureditev območja za oskrbo z
vodo ne bo imelo bistvenega
vpliva na naravo.
Po podatkih ZRSVN se na
zahodnem delu območja
pojavljajo bukovi gozdovi, ki se
glede na Uredbo o habitatnih tipih
(Uradni list RS, št. 112/03, 36/09)
opredeljeni kot HT, ki se
prednostno ohranja v RS. Z
izvedbo plana bo del tega habitata
uničen. Vpliv bo velik, potrebni so
omilitveni ukrepi.
območju predvidene ceste
nahajajo kvalifikacijski bukovi
gozdovi, ki bodo v primeru
izvedbe izsekani na območju
predvidene prometnice in tako na
tem delu trajno uničeni. Cesta bo
fragmentirala varovano območje
in negativno vplivala na njegovo
celovitost. Morebitno
osvetljevanje ceste bo negativno
vplivalo na črtastega medvedka.
Predvidena sprememba sega do
meje EPO. Bistvenega vpliva na
bo.
Poseganje v naravno vrednoto
lahko privede do spremembe
184
OP za OPN Trebnje
−
−
TRE-CU 2/2-plan
(površine za centralne
dejavnosti)
TRE-CU 4-plan (površine
za centralne dejavnosti)
TRE-IG 1/1-plan
(gospodarska cona)
−
EPO Temenica
pozni netopir (Eptesicus
serotinus), Cerkev Sveti
Lovrenc, Šentlovrenc
(vir: ZRSVN, 2008)
NV Trebnje-Temenica
−
−
247
TRE-IG 1/2-plan
(gospodarska cona)
−
248
TRE-IG 1/3-plan
(gospodarska cona)
−
252
TRE-SK 06/3-plan
naselja)
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
253
TRE-SS 1/1-plan
spremljajočimi
dejavnostmi)
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
243
245
246
−
256
TRE-SS 1/4-plan
spremljajočimi
dejavnostmi)
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
258
TRE-SS 1/6-plan
spremljajočimi
dejavnostmi)
−
−
267
TRE-ZS 4/4-plan
(površine za oddih,
rekreacijo, šport)
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009) – manjši
V del območja
EPO Vrhtrebnje
njenega hidrološkega režima in
vpliva na rastlinske ter živalske
vrste. V primeru nočnega
osvetljevanja območja je možen
negativen vpliv na netopirje.
Območje predvidene spremembe
sega do meje naravne vrednote.
Negativnega vpliva na NV ne bo.
Predvidena sprememba minimalno
posega v območje pričakovanih
naravnih vrednot.
V času obsežnejših gradbenih del
naravne vrednote.
Predvidena sprememba leži na
območjih pričakovanih naravnih
vrednot. V času obsežnejših
gradbenih del lahko pride do
odkritja in poškodovanja novo
odkrite naravne vrednote.
Predvidena sprememba minimalno
posega v območje pričakovanih
naravnih vrednot.
V času obsežnejših gradbenih del
naravne vrednote.
severnem delu območja nahajajo
kvalifikacijski bukovi gozdovi. Za
potrebe izvedbe plana bi bilo
potrebno to območje izsekati,
vpliv bi bil velik. Za zmanjšanje
vplivov so potrebni omilitveni
ukrepi.
severnem delu območja nahajajo
kvalifikacijski bukovi gozdovi. Za
potrebe izvedbe plana bi bilo
potrebno to območje izsekati,
vpliv bi bil velik. Za zmanjšanje
vplivov so potrebni omilitveni
ukrepi.
območju nahajajo kvalifikacijski
bukovi gozdovi. Za potrebe
izvedbe plana bi bilo potrebno to
območje izsekati, kar pa ni
sprejemljivo.
območju nahajajo kvalifikacijski
bukovi gozdovi. Za potrebe
izvedbe plana bi bilo potrebno to
območje izsekati, kar pa ni
sprejemljivo.
Obseg vpliva na območju je
odvisen od predvidenega tipa
rekreacije. V primeru postavljanja
objektov bo uničen na območju
185
OP za OPN Trebnje
275
VLO-SK 2/1-plan
naselja)
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
284
VČE-SK 1/2-plan
naselja)
−
EPO Vejar
286
ZAB-Ov 1-plan (površine
za oskrbo z vodo)
−
NV Zabrščica s pritoki
287
ZAB-SK 1/1-plan
naselja)
−
288
ZAB-SK 1/2-plan
naselja)
−
−
−
NV Cetiška
291
ZAB-ZS 1/1-plan
(postavitev skakalnic,
sodniškega stolpa in
ureditev snežne arene za
spremljanje skokov ter
funkcionalnih objektov)
MIR-SK 18
(v tabeli je
označeno kot naselja)
da je bilo že
po starem
planu
opredeljeno
kot
stanovanjsko)
prisoten gozdni habitatni tip, kar
bo negativno vplivalo tudi na
rastlinske in živalske vrste
območja. V primeru izvajanja
oblik rekreacije kjer krčitve gozda
niso potrebne bo vpliv nebistven.
Na območju se že v obstoječem
stanju nahajajo stanovanjske
stavbe in vrtovi. Gre za
usklajevanje z obstoječim stanjem
– negativnega vpliva ne
pričakujemo.
Območje je bilo v predhodnih
usklajevanjih zmanjšano v taki
meri, da ne posega več v Natura
2000 območje. Na območju se v
obstoječem stanju nahajajo
sadovnjaki in vrtovi. Zaradi
izvedbe plana bistvenih vplivov ne
pričakujemo.
V primeru nasipavanja in
poseganja v brežine in obvodno
vegetacijo bo prisoten negativen
vpliv na naravno vrednoto.
VPLIV INFRASTRUKTURE NA SEGMENT OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE
PESTROSTI
Tabela 53: Vplivi infrastrukture
Oznaka
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
vrste
− SCI Šumberk
− EPO Šumberk
Vpliv
Izgradnja daljnovoda bo negativno vplivala na celovitost in
funkcionalno povezanost gozdnega območja, ki je
opredeljeno tudi kot Natura 2000 območje in EPO. Z
izvedbo daljnovoda bo na območju posekan gozd, kar bo
privedlo do spremembe habitatov rastlinskih in živalskih
vrst.
186
OP za OPN Trebnje
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
DV(p/d)-plan
(daljnovod in
javna
razsvetljava)
−
−
NV Trebnje –
Temenica
EPO Temenica
−
−
NV Vejar
EPO Vejar
−
−
−
DV-plan
−
(transformatorska −
postaja)
−
−
P(p/d)-plan
−
(plinovod)
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
P(p/d)-plan
(plinovod)
P(p/d)-plan
(plinovod)
P-plan (mernoregulacijska
postaja na
magistralnem
plinovodu)
DP-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
VO(d)-plan
(kanalizacija)
−
−
−
NV Igmanca
NV Lanšpreščica
NV Lukovški potok
SCI Šumberk
NV Trebnje –
Temenica
EPO Temenica
EPO Šumberk
SCI Vrhtrebnje – Sv.
Ana
Gradnja daljnovoda lahko negativno vpliva na živalske vrste
reke Temenice, v primeru kaljenja vode in spiranja
betonskega mleka v strugo. Možne so tudi poškodbe
obvodne vegetacije. Z izvedbo daljnovoda bo na območju
posekan gozd, kar bo privedlo do spremembe habitatov
rastlinskih in živalskih vrst.
Z izvedbo daljnovoda bo na območju posekan gozd in
grmičevje, kar bo privedlo do spremembe habitata rastlinskih
in živalskih vrst. V primeru nepravilne izvedbe osvetlitve bo
prisoten negativen vpliv na fototaktične živalske vrste in
netopirje.
Z izvedbo daljnovoda bo na območju posekan gozd in
grmičevje, kar bo privedlo do spremembe habitatov
rastlinskih in živalskih vrst.
Izgradnja transformatorske postaje ne bo bistveno vplivala
na EPO in NV. Na območju bodo sicer uničeni habitati vrst
in habitatni tipi, vendar gre za relativno majhno območje.
Izgradnja daljnovoda bo negativno vplivala na celovitost in
funkcionalno povezanost gozdnega območja, ki je
opredeljeno tudi kot Natura 2000 območje. Z izvedbo
plinovoda bo na območju posekan gozd, kar bo privedlo do
spremembe habitatov rastlinskih in živalskih vrst.
Z izvedbo plinovoda bo na območju posekan gozd in
grmičevje, kar bo privedlo do spremembe habitatov
rastlinskih in živalskih vrst. Ob neustrezni izvedbi je ob
prečkanju vodotokov možen negativen vpliv na hidrološki
režim vodotoka. Ob izkopu trase plinovoda je možen
negativen vpliv tudi na geomorfološke lastnosti ponorov
reke Temenice.
−
−
NV Lanšpreščica
NV Mirna
NV Temenica – ponori
pri Dolenjih Ponikvah
EPO Temenica
−
OPNV Jersovec
−
NV Mirna
−
NV Gomilščica
−
−
−
−
−
NV Mirna
NV Temenica
NV Vejar
OPNV Kraške piramide V času gradbenih del lahko pride do odkritja in
poškodovanja novo odkrite naravne vrednote.
Novi infrastrukturni objekti v prostoru fragmentirajo in
SCI Mirna
posegajo v celovitost območij in s tem negativno vplivajo
SCI Vrhtrebnje – Sv.
rastlinske in predvsem živalske vrste. Ceste predstavljajo
Ana
tudi povečano prisotnost človeka na območju ter povečano
EPO Vejar
raven hrupa v okolju. V primeru prečkanja vodotokov je
EPO Mirna
možno onesnaženje vode in negativen vpliv na vodne
EPO Vrhtrebnje
organizme.
EPO Temenica
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
SCI Vejar
NV Kodeljevec
NV Trebnje –
Temenica
NV Vejar
V času izkopa trase plinovoda lahko pride do odkritja in
poškodovanja novo odkrite naravne vrednote.
Izgradnja merno-regulacijske postaje ne bo bistveno vplivala
na NV. Na območju bodo sicer uničeni habitati vrst in
habitatni tipi, vendar gre za relativno majhno območje v
središču naselja.
Gradnja ceste lahko negativno vpliva na naravno vrednoto in
vodne organizme, v primeru kaljenja vode in spiranja
betonskega mleka v strugo. Možne so tudi poškodbe
obvodne vegetacije in negativen vpliv na hidrološki režim
naravne vrednote.
V času gradnje bodo uničeni na območju prisotni habitatni
tipi. Ob neustrezni izvedbi prečkanja vodotoka možen
negativen vpliv na hidrološki režim vodotoka in trajen
negativen vpliv na vodne organizme. Izgradnja kanalizacije
bo dolgoročno gledano izboljšala stanje na območju, saj bo
187
OP za OPN Trebnje
ČN-plan (čistilna
naprava)
VP-plan
(vodohran)
−
−
−
−
−
izboljšala kvaliteto vode v vodotokih.
EPO Vejar
EPO Temenica
NV Vejar
EPO Vejar
EPO Vejar
Izgradnja čistilne naprave bo dolgoročno gledano izboljšala
stanje na NV in EPO.
Izgradnja vodohrana ne bo bistveno vplivala na EPO.
VPLIV AŽURIRANJA STANJA IN OBSTOJEČE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
PROSTORA NA SEGMENT OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI
Tabela 54: Vpliv ažuriranja stanja in obstoječe podrobne namenske rabe
Območje
varovanja, HT,
vrste
KRT-SK 1/1-plan
− NV Temenica
(sprememba namenske − EPO Temenica
rabe na območju kjer
že stoji objekt)
TRN-SK 1/3
(ažuriranje stanja sprememba namenske
že stoji objekt)
GML-LN 1/4-plan
− NV Gomilščica
že stoji objekt in se
izvaja dejavnost)
Za obratovanje
separacije – pralnice
in klasirnice peska je
bilo pridobljeno
okoljevarstveno
dovoljenje 10.02.2005,
ki pa je bilo izdano za
določen čas 5 let in je
že poteklo.
TRN-SK 1/2
− NV Temenica
− EPO Temenica
Oznaka
Vpliv
Objekt zmanjšuje poplavne površine reke Temenice. Morebitni
novi objekti na območju bi še povečali negativen vpliv na NV.
Opravljanje dejavnosti na območju negativno vpliva na NV
Gomilščica. Dejavnost povzroča spremembo hidrološkega
režima in slabšanje kvalitete vode vodotoka.
Objekt zmanjšuje poplavne površine reke Temenice. Morebitni
novi objekti na območju bi še povečali negativen vpliv na NV.
Okoljski cilj
Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
1.
Spodbujanje
ohranjanja
biotske
raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih
procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega
naravnega okolja.
Opis vpliva
Ocena
OPN lahko vpliva na cilj neposredno in
daljinsko ter tudi kumulativno.
C - nebistven
vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
2. Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske
raznovrstnosti in naravnih vrednot v
gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
daljinsko ter tudi kumulativno.
C - nebistven
vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov
bistvenih negativnih vplivov na
C vpliv
Varovana območja
1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske
raznovrstnosti
s
poudarkom
na
nebistven
zaradi
188
OP za OPN Trebnje
kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih
območjih.
varovana območja ne pričakujemo.
Vplivi so možni na več kvalifikacijskih
vrst in habitatnih tipov.
Ekološko pomembna območja in naravne vrednote
1.
Ohranjanje
naravnih
vrednot
in OPN lahko vpliva na cilj neposredno in
preprečevanje
zmanjševanja
biotske daljinsko ter tudi kumulativno.
raznovrstnosti ter ohranitev naravnega
ravnovesja na EPO.
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
C - nebistven
vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na naravo in
biotsko pestrost zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto območje varstva narave
posega
večje
število
enot
spremembe
namenske
rabe,
kot
npr.
na:
NV ali EPO ali SCI Vejar posega 16 sprememb namenske rabe,
• SCI ali EPO Čatež posega 5 sprememb namenske rabe,
• OPNV Kraške piramide posega 5 sprememb namenske rabe,
• OPNV Jersovec posegajo 3 spremembe namenske rabe,
• NV Zabrščica posegajo 4 spremembe namenske rabe,
• EPO Mirna posega 5 sprememb namenske rabe,
• EPO Temenica posegajo 4 spremembe namenske rabe,
• NV Trebnje - Temenica posega 5 sprememb namenske rabe.
Omilitveni ukrep
Ohranjanje narave in biotske pestrosti
Ocena
C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
V OPN naj se umesti sledeče cilje:
− Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot
bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
− Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z
− Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT
na varovanih območjih.
− Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev
Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh EUP:
• V OPN naj se upoštevajo dogovori, ki so bili sklenjeni na sestanku z ZRSVN, OE Novo mesto,
16. 11. 2009. Pri pregledovanju plana smo namreč ugotovili, da vsi dogovori niso bili upoštevani
(BMI-SK 5/1, ZAB-SK 1/1, 1/2). Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata
pripravljavec plana in Občina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.
• Pobude naj v gozd posegajo le kolikor je to nujno potrebno. Na območja naravovarstveno
vrednejših habitatnih tipov (habitatni tipi, ki jih navaja Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS,
št. 112/03, 36/09)) ali redkih in ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst naj se ne posega. Ukrep naj
189
OP za OPN Trebnje
•
se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Trebnje v času
priprave plana, nadzor vrši MzKO.
Za zmanjšanje negativnih vplivov na pričakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote
naj se upošteva sledeči ukrep: Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
je potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto, ki bodo jamo oz. najdbo pregledale in dale
navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. Ukrep velja za
vse predvidene spremembe v okviru OPN, razen za spremembe na območju naselja Mirna, Volčje
Njive, Stehanja vas in Občine, kjer ni karbonatne podlage.
Tabela 55: Omilitveni ukrepi po posameznih EUP (ukrepe se vključi v izvedbeni del OPN (PIP)
Št. pobude
EUP oznaka
5
BLA-Oc 1-plan
naprave)
BLA-SK 1/3-plan
naselja)
BLA-SK 2/1-plan
naselja)
6
7
8
BLA-ZD 1-plan
vrste
− NV Vejar
− EPO Vejar
/
−
EPO Vejar
/
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
NV Vejar
EPO Vejar
−
Območje naj se zmanjša v
taki meri, da ne bo posegalo
v gozd.
−
Poseganje v gozd ni
dovoljeno.
Zasipavanje in izsuševanje
območja ni dovoljeno.
V primeru zasaditve
območja naj se uporabijo
avtohtone vrste drevja,
grmičevja in mešanice trav.
V okviru sprejemanja
OPPN-ja naj se preverijo
habitatni tipi in živalske
vrste. V primeru odkritja
kvalifikacijskih vrst ali
habitatnih tipov naj se plan
ustrezno zmanjša, tako da se
bo tem območjem izognil.
Med obratovanjem naj se
uporabljajo le ekološko
sprejemljivi biocidi.
Pobudo naj se zmanjša v taki
meri, da ne bo posegala v
Natura območje.
V gozdni rob naj se ne
posega.
Območja naj se ne
osvetljuje, če pa je to nujno
potrebno, naj se uporabijo
popolnoma zasenčena
svetila, ki ne sevajo v nebo
in ne oddajajo svetlobe z
ultravijoličnimi dolžinami.
Pri zasaditvi naj se uporabijo
avtohtone drevesne in
grmovne vrste ter avtohtone
−
−
Omilitveni ukrepi
−
−
9
BLA-ZS 1/1-plan
(golf)
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
−
−
12
23
24
BMI-SK 5/1-plan
naselja)
ČAT-PO 2-plan
(parkirišče)
−
−
SCI Vejar
EPO Vejar
−
−
−
SCI Čatež
−
EPO Čatež
−
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
ČAT-ZP 2/1-plan
(parki)
−
−
−
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
−
−
190
OP za OPN Trebnje
(Rhinolophus
hipposideros) – kotišče v −
2008)
33
59
60
61
DDO-SK 2/1-plan
naselja)
DVČ-CDi 2-plan
(površine za izobraževanje)
−
NV Dobravski potok
−
−
−
SCI Čatež
−
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
DVČ-IG 1/4-plan
(gospodarska cona)
DVČ-SK 1/1-plan
naselja)
−
EPO Čatež
−
−
−
SCI Čatež
−
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
/
GML-LN 1/3-plan
−
OPNV Jersovec
−
−
69
GML-LN 1/1-plan
−
−
NV Lamšpreščica
OPNV Jersovec
−
−
V primeru potrebe po
nočnem osvetljevanju
območja, naj se uporabi ki
imajo vgrajen senzor za
prižiganje in samodejni
izklop. Uporabi naj se
svetila s čim manjšo emisijo
UV svetlobe (npr.
halogenska svetila), ki ne
sevajo v nebo.
/
−
68
mešanice trav.
Območja naj se ne
Območja naj se ponoči ne
osvetljuje. V primeru
potrebe po namestitvi svetil
v nočnem času zaradi
varnosti, naj se uporabi
svetila, ki imajo vgrajen
senzor za prižiganje in
samodejni izklop. Svetila naj
bodo popolnoma zasenčena
s čim manjšo emisijo UV
svetlobe (npr. halogenska
svetila), ki ne sevajo v nebo.
Okolico objektov naj se
zasadi z avtohtono grmovno
in drevesno vegetacijo.
Po predhodnem dogovoru z
ZRSVN, OE Novo mesto se
omogoči občasno
spremljanje stanja med
zemeljskimi deli z vidika
odkrivanja in varstva
geoloških nravnih vrednot.
V primeru odkritja nove
naravne vrednote (izjemen
profil roženca, številni
roženčevi gomolji,…)
ZRSVN pripravi usmeritve,
ki jih je potrebno upoštevati.
Območje predvidenih
sprememb naj se zmanjša v
v naravno vrednoto.
omogoči občasno
191
OP za OPN Trebnje
−
70
GML-LN 1/2-plan
−
−
NV Gomilščica
OPNV Jersovec
−
−
−
72
−
GMS-SK 1/1-plan
naselja)
−
−
76
96
97
GPR-Oc 1-plan
GVM-Ov 1-plan
(površine za oskrbo z vodo)
HUD-Cdi 1-plan
−
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
EPO Mirna
/
−
−
NV Vejar
EPO Vejar
−
/
−
−
98
99
HUD-SK 1/1-plan
naselja)
HUD-SK 4-plan
naselja)
−
EPO Vejar
/
−
−
−
SCI Vejar
NV Vejar
EPO Vejar
−
v naravno vrednoto.
omogoči občasno
omogoči spremljanje stanja
med zemeljskimi deli z
vidika odkrivanja in varstva
geoloških naravnih vrednot.
naravne vrednote (npr.
kamnite piramide) ZRSVN
pripravi usmeritve, jih je
potrebno upoštevati.
Objekte naj se umesti na
južni in vzhodni del
območja.
Pri urejanju okolice objektov
naj se območja ne izsušuje
ali zasipava.
V primeru, da se poseganju
v vodne jarke ni možno
izogniti, je potrebno ohraniti
njihova povezanost tako, da
se jih prestavi.
Na območju je dovoljena le
legalizacija obstoječih
objektov. Poseganje v gozd,
nasipavanje in izsuševanje
192
OP za OPN Trebnje
ni dovoljeno.
164
MIG-SK 6/2-plan
naselja)
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Mirna
−
169
MIR-IG 1/4-plan
(gospodarska cona)
MIR-PC 1/5-plan (površine
cest)
−
EPO Mirna
/
−
−
−
SCI Mirna
NV Mirna
EPO Mirna
−
171
−
172
173
189
196
213
229
230
243
245
246
247
248
MIR-PC 1/6-plan
(površine cest)
MIR-SS 1-plan
spremljajočimi dejavnostmi)
PEK-Ov 1/1-plan
RAS-IG 1-plan
(gospodarska cona)
EPO Mirna
/
−
NV Cetiška
−
−
EPO Vejar
/
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
SCI Šumberk
EPO Šumberk
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
EPO Temenica
−
Gozd naj se na območju
ohranja v največji možni
meri. Ohranijo naj se vsaj
posamezna drevesa.
−
Poseg gozda naj se izvede na
najmanjši možni površini, ki
je potrebna za izgradnjo
ceste.
Ceste naj se ne osvetljuje.
−
ŠEN-SK 3/1-plan
naselja)
ŠEN-ZK 1/1-plan
(pokopališče)
TRE-CU 2/2-plan
dejavnosti)
TRE-CU 4-plan (površine za
centralne dejavnosti)
TRE-IG 1/1-plan
(gospodarska cona)
TRE-IG 1/2-plan
(gospodarska cona)
TRE-IG 1/3-plan
(gospodarska cona)
v Natura 2000 območje in
naravno vrednoto.
Poseganje v obvodno
vegetacijo ni dovoljeno.
−
−
−
−
SŠU-PC 1-plan
(površine cest)
taki meri, da ne bo več
posegalo v naravno
vrednoto.
−
/
−
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
(vir: ZRSVN, 2008)
−
−
NV Trebnje-Temenica
/
−
−
−
−
−
v naravno vrednoto.
−
−
taki meri, da ne bo segalo v
naravno vrednoto.
območja, naj se uporabi
svetila s čim manjšo emisijo
UV svetlobe (npr.
halogenska svetila), ki ne
sevajo v nebo.
pripravi usmeritve, ki jih je
193
OP za OPN Trebnje
252
TRE-SK 06/3-plan
naselja)
−
−
253
TRE-SS 1/1-plan
−
−
256
TRE-SS 1/4-plan
258
TRE-SS 1/6-plan
−
−
267
TRE-ZS 4/4-plan
rekreacijo, šport)
275
VLO-SK 2/1-plan
naselja)
VČE-SK 1/2-plan
naselja)
ZAB-Ov 1-plan (površine za
oskrbo z vodo)
284
286
−
v gozd.
−
v gozd.
−
v gozd.
−
v gozd.
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
V del območja
EPO Vrhtrebnje
−
Na območju predvidene
spremembe naj se morebitne
objekte predvidi tako, da bo
gozd ohranjen v največji
možni meri.
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
/
−
EPO Vejar
/
−
−
−
−
−
−
−
287
ZAB-SK 1/1-plan
naselja)
−
−
−
288
ZAB-SK 1/2-plan
naselja)
−
−
−
V bregove Zabrščice naj se
posega v najmanjši možni
meri.
Obrežno vegetacijo naj se
ohranja.
Nasipavanje in zasipavanje
morebitnih vodnih jarkov ni
dovoljeno.
Območje predvidene
spremembe naj se zmanjša v
v naravno vrednoto.
Na območju naravne
vrednote je dovoljena le
legalizacija že obstoječih
objektov.
Sk površine naj se določijo
le znotraj obstoječega
stavbnega fonda
Do obstoječih objektov je
potrebno zagotoviti
primeren dostop (izven NV)
194
OP za OPN Trebnje
291
ZAB-ZS 1/1-plan
−
sodniškega stolpa in ureditev
snežne arene za spremljanje
skokov ter funkcionalnih
objektov)
−
MIR-SK 18
(v tabeli je
da je bilo že
po starem
planu
opredeljeno
kot
stanovanjsko)
−
−
NV Cetiška
−
−
−
−
Območje predvidene
v naravno vrednoto.
Zagotoviti je potrebno
ustrezen dostop na obstoječo
pot, izven NV.
Morebitnih novih objektov
naj se ne postavlja na
območje naravne vrednote.
Območje ob vodotoku, v
širini 15 m, naj se pusti
nespremenjeno in se vanje
ne posega.
Pri urejanju novega dostopa
preko potoka (prepust, most)
je potrebno zagotavljati
naravno dinamiko potoka. V
strugo in obrežno vegetacijo
naj se posega v najmanjši
možni meri.
Dostopna pot do objekta
znotraj naravne vrednote naj
ostane v makadamski
izvedbi.
Tabela 56: Omilitveni ukrepi za infrastrukturo
Oznaka
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
DV(p/d)-plan
(daljnovod in
javna
razsvetljava)
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
Območje varovanja,
HT, vrste
− SCI Šumberk
− EPO Šumberk
−
−
−
−
−
−
−
DV-plan
−
postaja)
−
−
P(p/d)-plan
−
(plinovod)
P(p/d)-plan
−
(plinovod)
−
−
−
NV Trebnje –
Temenica
EPO Temenica
NV Vejar
EPO Vejar
Omilitveni ukrepi
−
−
−
−
−
−
NV Igmanca
NV Lanšpreščica
NV Lukovški
potok
SCI Šumberk
NV Trebnje –
Temenica
EPO Temenica
EPO Šumberk
SCI Vrhtrebnje –
Sv. Ana
NV Lanšpreščica
NV Mirna
NV Temenica –
ponori pri
Dolenjih
Ponikvah
NV Zabrščica s
pritoki
−
Daljnovod naj se, če je mogoče, prestavi izven Natura
območja.
Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri.
Z gradbenimi posegi naj se ne posega v brežine vodotoka.
Pri ureditvi javne razsvetljave naj bodo svetila popolnoma
zasenčena s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska
/
−
−
−
−
Plinovod naj se, če je mogoče, prestavi izven Natura območja.
Prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo
spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov in
posegala v obvodno vegetacijo.
195
OP za OPN Trebnje
P(p/d)-plan
(plinovod)
−
EPO Temenica
−
OPNV Jersovec
−
−
postaja na
magistralnem
plinovodu)
DP-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
−
NV Mirna
/
−
NV Gomilščica
−
−
−
−
−
−
NV Mirna
NV Temenica
NV Vejar
NV Zabrščica s
pritoki
OPNV Kraške
piramide
Trase cest naj se iz območja NV po možnosti umaknejo.
V obvodno vegetacijo in vodotoke naj se posega v najmanjši
možni meri.
−
Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se
omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika
odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot.
V primeru odkritja nove naravne vrednote (npr. kamnite
piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno
upoštevati.
Če je le možno naj se trase ceste umakne iz Natura 2000
območij.
spremenila hidrološkega režima vodotokov ter da bo
poseganje v obvodno vegetacijo čim manjše.
−
−
LC-plan
(cesta)
VO(d)-plan
(kanalizacija)
ČN-plan (čistilna
naprava)
VP-plan
(vodohran)
omogoči občasno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z
vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot.
V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil
roženca, številni roženčevi gomolji,…) ZRSVN pripravi
usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati.
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
SCI Mirna
SCI Vrhtrebnje –
Sv. Ana
EPO Vejar
EPO Mirna
EPO Vrhtrebnje
EPO Temenica
SCI Vejar
NV Kodeljevec
NV Trebnje –
Temenica
NV Vejar
EPO Vejar
EPO Temenica
NV Vejar
EPO Vejar
EPO Vejar
−
−
−
−
spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov ter
/
/
Tabela 57: Omilitveni ukrepi za spremembe plana, ki predstavljajo ažuriranje stanja
Oznaka
KRT-SK 1/1-plan
že stoji objekt)
TRN-SK 1/3
Območje
varovanja, HT,
vrste
− NV Temenica
− EPO Temenica
−
−
NV Temenica
EPO Temenica
Omilitveni ukrepi
−
−
−
−
−
−
Območje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljišča
obstoječih stavb.
V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega.
Ukrepe se vključi v izvedbeni del OPN (PIP).
obstoječih stavb.
196
OP za OPN Trebnje
že stoji objekt)
GML-LN 1/4-plan
izvaja dejavnost)
Za obratovanje
bilo pridobljeno
okoljevarstveno
že poteklo.
TRN-SK 1/2
že stoji objekt)
DDO-LN 1-plan
(ažuriranje stanja – na
območju se v
obstoječem stanju
nahaja kamnolom, ki
pa nima rudarske
pravice)
−
NV Gomilščica
−
−
−
−
NV Temenica
EPO Temenica
−
Zaledje NV
Dobravski potok
−
Glede na varstveni režim območja naj se na območju
predvidi sanacijski program, ki bo usklajen z ZRSVN, OE
Novo mesto. Sanacijski program naj se uskladi pred
izdajo novega okoljevarstvenega dovoljenja.
−
−
obstoječih stavb.
−
−
Na območju naj se predvidi sanacija.
Ukrep se vključi v predvideni OPPN.
Tabela 58: Omilitveni ukrepi za obstoječa stavbna zemljišča
Oznaka
SVG-SK 1
Območje varovanja
NV Trebnje-Temenica
DPR-SK 1
KRT-SK 1
ŠEN-SK 3
ZAG-SK 6
NV Trebnje-Temenica
NV Globoka dolina
NV Trebnje-Temenica
NV Mirna
ZAG-SK 7
VLO-SK 2
MRL-SK 3
NV Mirna
NV Trebnje- Temenica
NV Kodeljevec
GML-LN 1/1
NV Gomilščica in NV Irsovec
Omilitveni ukrepi
− Območje naj se zmanjša do meje naravne
vrednote
− Ohranja naj se obstoječe nepozidane površine ob
reki Temenici v skladu z varstvenimi režimi za
hidrološke naravne vrednote
− Gradnja objektov ni sprejelmjiva
− Iz brežine naj se odstrani nasut gradbeni material
− Območje naj se zmanjša do NV.
− Iz območja stavbnih zemljišč naj se izloči del
parcele 888/1 znotraj naravne vrednote (mokrotni
travnik), za ostali del parcele veljajo varstveni
režimi za hidrološke naravne vrednote.
− Obstoječa stavbna zemljišča , ki se navezujejo na
obstoječo gradnjo, so z naravovarstvenega
stališča sprejemljiva
− Upošteva se varstvene usmeritve za hidrološke
naravne vrednote. Posegi naj se izvajajo v
oddaljenosti 5 m od urejene struge potoka. Ob
potoku naj se zasadi avtohtona drevesna
vegetacija.
− Ob potoku se ohranja vsaj 3 m varovalnega pasu
skupaj z obstoječo drevesno in grmovno
vegetacijo, proti potoku naj se uredi zemeljska
bariera, ki bo preprečevala plazenje materiala iz
197
OP za OPN Trebnje
−
−
−
deponije v naravno vrednoto
Zavod predlaga, da se poda predlog za
spremembo območja naravne vrednote
Gomiliščica v registru naravnih vrednot (izloči se
naj območje nove predvidenen deponije in
območje obstoječih usedalnih bazenov vzdolž
toka)
Za naravno vrednoto Irsovec Zavod predlaga
izbris območja, kjer je v obstoječem stanju
deponija in separacija, iz registra naravnih
vrednot.
ukrepa
Izvedbo omilitvenih ukrepov v času priprave in sprejemanja planov izvaja MzKO-CPVO. Za
spremljanje izvajanja uspešnosti vseh omilitvenih ukrepov se zadolži občino Trebnje. Nadzor nad
izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naročilu investitorja usposobljeni
strokovnjaki. Občina vsakih pet let izdela poročilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov
in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poročilo se odda na MzKO – sektor za celovite
presoje, ki ga posreduje pristojnim ministrstvom oz. organom.
198
OP za OPN Trebnje
III.5 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN KRAJINE
199
OP za OPN Trebnje
• Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD -1; Ur.l. RS, št. 16/08, 123/09)
• Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postale last Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 46/96, 57/97)
• Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/00)
• Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 122/04)
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur.l. RS, št. 74/2003)
• Odlok o razglasitvi cerkva v župniji Mirna za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur.l. RS, št.
39/06)
• Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Krajevne skupnosti Šentrupert v Občini
Trebnje za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 127/03, 58/04)
• Smernice:
- Ministrstvo za kulturo, št. 3501-1/2007/4 in 3501-1/2007/3 z dne 09.03.2007.
- Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/12 z dne 2.11.2009.
- Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/18 z dne 18.2.2011
• Register nepremične kulturne dediščine, 26.03.2009.
Cilji
KULTURNA DEDIŠČINA
1. Ohranitev kulturnih spomenikov v občini in
ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine s
prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
Kazalci (merila)
1. Prisotnost območja in objektov kulturne dediščine in
prepoznavne krajine, upoštevajoč status, zvrst, režim,
integriteto, zgodovinski kontekst, umeščenost v prostor
ter ogroženost območij in objektov.
2. Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij
skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine.
2. Podatki o arheoloških ostalinah na območju občine.
KRAJINA
KRAJINA
1. Ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. 1. Ohranjenost značilnih krajinskih vzorcev.
trških jeder in vaških jeder, še posebej območij
prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in
doline Temenice.
A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Z OPN načrtovani posegi na kulturno dediščino ne bodo imeli
negativnih posledic na kulturno dediščino (KD) in krajino, kvečjemu bodo posledice pozitivne, saj je
predvidena sanacija ogroženih objektov KD.
B – nebistven vpliv: Na območju občine so prisotni številni objekti in območja KD; plan vključuje
ohranjanje KD in njihovih vplivnih območij. Spremembe so načrtovane tako, da bo vpliv na krajino
majhen. Značilnosti, na katerih temelji varstvo območja ali objekta ne bodo prizadete.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: S planom načrtovani posegi bodo vplivali
na celovitost in stanje kulturne dediščine, degradirajo njeno celovitost, a so možni ustrezni omilitveni
ukrepi. Spremembe so načrtovane tako, da bo vpliv na krajino opazen. Vse vplive posegov na kulturno
dediščino in krajino se lahko z učinkovitimi omilitvenimi vplivi omeji.
200
OP za OPN Trebnje
D – bistven vpliv: S planom načrtovani posegi bodo na kulturno dediščino vplivali bistveno,
pričakujemo poslabšanje stanja. OPN posega v območja, objekte in vplivna območja KD, degradirajo
celovitost dediščine in krajine, zaradi ureditev bi lahko prišlo do poškodbe posameznih prvin dediščine
ali sprememb v kakovosti posameznih značilnosti ter uničenja prepoznavne krajine.
E – uničujoč vpliv: Ureditve v sklopu OPN posegajo v območja, objekte in vplivna območja kulturne
dediščine na način, da je pričakovati obsežno uničenje varovanih vrednot in prepoznavne krajine.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kulturno dediščino ni možno.
Na območju občine se nahaja 266 evidentiranih območij KD. Površina pod varstvenim režimom
kulturne dediščine znaša 787,66 ha.
Tabela 59: Evidentirana kulturna dediščina na območju občine Trebnje (vir: Register nepremične
kulturne dediščine, 26.03.2009)
IME
REŽIM
PODREŽIM
Podlisec Cerkev sv.
Križa na Liscu
stavbna
dediščina dediščina
EŠD
TIP
sakralna
stavbna
1770 dediščina
stavbna
Mirna - Kamnit
dediščina, druga
most
profana
stavbna
9333 dediščina
Trebnje - grad
stavbna
dediščina,
vrtnoarhitekturna
profana
stavbna
7844 dediščina
Knežja vas Rojstna hiša
Friderika
Barage
stavbna
profana
stavbna
9564 dediščina
Šentlovrenc Cerkev sv.
Lovrenca
stavbna
sakralna
stavbna
2468 dediščina
Jezero pri
Trebnjem vaško perišče
stavbna
profana
stavbna
12904 dediščina
DATACIJA LOKACIJAOP
Cerkev stoji na
prva četrtina vzhodnem vrhu hriba
15. stol.,
Lisec, ki se dviga
prva četrtina severozahodno od
16. stol., 17. naselja Zagorica pri
stol., 19. stol. Dobrniču.
Most preko reke
tretja četrtina Mirne se pne na
19. stol.,
glavni komunikaciji v
1856, prva
naselju, ki vodi od
četrtina 21.
Trebnjega proti
stol., 2001
Mokronogu.
13. stol.,
Grad stoji na platoju
zadnja
nad magistralno cesto
četrtina 14.
Ljubljana - Obrežje.
stol., 1386,
Za gradom se dviga
17. stol., 18. strmo pobočje
stol., 19. stol. Bukovje (Grmade).
Knežja vas. domačija
stoji severovzhodno
od Knežje vasi, desno
tretja četrtina od ceste, ki vodi od
17. stol.,
Trebnjega proti
1670
Knežji vasi.
zadnja
četrtina 12.
stol., 1177,
zadnja
četrtina 15.
stol., 1480,
Stoji sredi
19. stol.
pokopališča v vasi.
druga
perišče je urejeno ob
četrtina 19.
Lukovškem potoku v
stol., 1845,
jugozahodnem delu
tretja četrtina vasi, nekaj metrov
20. stol.,
pred ponorom v
1963
Gabrovško jamo.
201
OP za OPN Trebnje
Lisec Pekoljev hram
stavbna
profana
stavbna
13758 dediščina
zadnja
četrtina 18.
stol., 1778,
1785
Martinja vas hiša Martinja
vas 8
Stehanja vas Cerkev
povišanja sv.
Križa
stavbna
profana
stavbna
12906 dediščina
druga
polovica 19.
stol.
stavbna
sakralna
stavbna
2472 dediščina
druga
četrtina 15.
stol., 1449
Sela pri
Šumberku Spomenik
NOB na
Kremenjeku
memorialna
Breza - Cerkev
sv. Janeza
Krstnika
stavbna
sakralna
stavbna
2593 dediščina
Lukovek Cerkev sv.
Jurija
stavbna
sakralna
stavbna
2597 dediščina
Račje selo Cerkev sv.
Florijana
stavbna
sakralna
stavbna
2598 dediščina
Štefan pri
Trebnjem Cerkev sv.
Štefana
stavbna
sakralna
stavbna
2599 dediščina
Vrhtrebnje Cerkev sv.
Jakoba
stavbna
sakralna
stavbna
2601 dediščina
stavbna
sakralna
stavbna
2651 dediščina
stavbna
sakralna
stavbna
2602 dediščina
Bič - Cerkev
sv. Martina
Trebnje Cerkev
Žalostne
Matere božje
memorialna
25419 dediščina
Hram stoji v
jugovzhodnem delu
vinogradniškega
naselja Lisec, južno
od Šivčeve kapelice.
Martinja vas 8. hiša
stoji v vzhodnem delu
vasi, nasproti vaške
kapelice.
Cerkev, obdana z
obzidjem, stoji
severno izven vasi.
Spominski park
tretja četrtina obsega del
20. stol.,
gozdnatega območja
1969, druga jugozahodno od
svetovna
naselja Sela pri
vojna
Šumberku.
15. stol.,
zadnja
Cerkev stoji na
četrtina 16.
vzpetini
stol., 1581,
severozahodno nad
17. stol.
vasjo.
zadnja
četrtina 15.
stol., 1498,
17. stol., 18. Cerkev stoji sredi
stol.
naselja.
druga
četrtina 16.
Cerkev stoji na hribu
stol., 1526,
severozahodno od
17. stol.
vasi.
druga
četrtina 14.
stol., 1340,
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
Cerkev stoji sredi
17. stol., 19. pobočja v zahodnem
stol.
delu naselja.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol.,
tretja četrtina
20. stol.,
Cerkev stoji južno
1971
nad vasjo.
visoki srednji
vek, druga
četrtina 17.
stol., 1643,
zadnja
četrtina 17.
Cerkev stoji sredi
stol., 1693
naselja.
Cerkev stoji na
tretja četrtina vzpetini Vina Gorica,
20. stol.,
v vzhodnem delu
1972
naselja.
202
OP za OPN Trebnje
Zaplaz Cerkev Matere
božje
Zaplaz območje
Marijine
romarske
cerkve
Gradišče pri
Trebnjem Kapela sv.
Jožefa
stavbna
sakralna
stavbna
1717 dediščina
druga
četrtina 19.
stol., 1848,
prva četrtina
20. stol.,
1907-1916
stavbna
dediščina,
dediščina kulturna krajina
sakralna
stavbna
6614 dediščina
prva četrtina
20. stol.,
1915
stavbna
sakralna
stavbna
2595 dediščina
druga
četrtina 20.
stol., 1936
druga
četrtina 15.
stol., 1444,
zadnja
četrtina 18.
stol., 19. stol.
Sela pri
Šumberku vaško jedro
naselbinska
Veliki Gaber Cerkev sv.
Urha
stavbna
Gorenji
Podšumberk Spomenik
NOB
naselbinska
10103 dediščina
sakralna
stavbna
2650 dediščina
memorialna
memorialna
9532 dediščina
Gombišče Cerkev sv.
Jerneja
stavbna
sakralna
stavbna
2652 dediščina
Dobrnič Cerkev sv.
Jurija
stavbna
sakralna
stavbna
4137 dediščina
Grm - Cerkev
sv. Marjete
stavbna
sakralna
stavbna
2592 dediščina
Trebanjski vrh
- Cerkev sv.
Jerneja
stavbna
sakralna
stavbna
1719 dediščina
prva četrtina
20. stol.,
1910
zadnja
četrtina 20.
stol., 1979,
druga
svetovna
vojna
srednji vek,
druga
četrtina 17.
stol., 1648,
zadnja
četrtina 18.
stol., 17761777
zadnja
četrtina 18.
stol., 1777
druga
četrtina 15.
stol., 1436,
17. stol.
srednji vek,
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol., 18.
stol.
Cerkev se dviguje
severozahodno nad
naseljem Čatež.
območje se
razprostira
severozahodno nad
Čatežem.
Kapela stoji na
vzpetini, severno od
naselja.
Vas leži na
jugozahodnem delu
občine Trebnje (Suha
krajina) ob lokalni
cesti Veliki Gaber Žužemberk.
Cerkev stoji na
pokopališču na
razglednem grebenu
na severnem robu
naselja.
Spomenik stoji na
travniku pod hišo
Gorenji Podšumberk
6.
Orientirana cerkev
stoji sredi polj in
travnikov,
jugovzhodno od vasi.
Cerkev stoji v
središču naselja, rahlo
dvignjena na robu
pokopališča.
Cerkev stoji na
pokopališču v zaselku
Breg, zahodno od
naselja Grm.
Cerkev stoji na vrhu
hriba severno od vasi.
203
OP za OPN Trebnje
Trebnje območje gradu
druga dediščina,
stavbna
10171 ostalo
Gorenje
Ponikve - mlin
stavbna
profana
stavbna
10179 dediščina
naselbinska
Korenitka - vas dediščina dediščina
naselbinska
10178 dediščina
stavbna
dediščina, druga
Šumberk - grad dediščina dediščina
Trebnje župnišče
stavbna
Korenitka stavbna
Cerkev sv. Ane dediščina dediščina
profana
stavbna
8754 dediščina
profana
stavbna
11039 dediščina
sakralna
stavbna
2471 dediščina
Čatež - Cerkev
sv. Mihaela
stavbna
sakralna
stavbna
1716 dediščina
Trebnje Cerkev
Marijinega
vnebovzetja
stavbna
sakralna
stavbna
2591 dediščina
Dečja vas Cerkev sv.
Mihaela
stavbna
sakralna
stavbna
2594 dediščina
Območje gradu
zavzema prostor na
pomolu pod gozdnim
pobočjem Trebnega
vrha, ob magistralni
cesti Ljubljana Obrežje, južno od
mesta Trebnje.
Gorenje Ponikve 2.
Mlin stoji na samem
ob reki Temenici,
med Dolenjo nemško
tretja četrtina vasjo in Gorenjimi
19. stol.,
Ponikvami, ob cesti
1873
Trebnje - Mirna peč.
Vas leži na severnem
obrobju Suhe krajine,
približno 2 km
jugozahodno od
tretja četrtina Velike Loke, nad
14. stol.,
magistralno cesto
1359
prva
polovica 12. Razvaline stojijo na
stol., tretja
vrhu izrazitega, skoraj
četrtina 13.
stožčastega griča nad
stol., 1266,
vasjo Gorenji
tretja četrtina Podšumberk v
15. stol.,
gričevju Suhe krajine,
1463
severno od reke Krke.
pozni srednji
vek, 17. stol.,
prva četrtina Stavba stoji sredi
20. stol.,
naselja, južno od
1907
župnijske cerkve.
pozni srednji Cerkev stoji v
vek, sredina vzhodnem delu
18. stol.
naselja.
druga
četrtina 16.
Cerkev, obdana z
stol., 1526,
ostanki obzidja, stoji
sredina 19.
v vzhodnem delu
stol.
naselja.
tretja četrtina
12. stol.,
1163, sredina
15. stol.,
druga
četrtina 17.
stol., 1645,
sredina 18.
Cerkev stoji sredi
stol.
naselja.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
sredina 19.
Cerkev stoji na manjši
stol.
vzpetini sredi vasi.
204
OP za OPN Trebnje
Šumberk Cerkev sv.
Katarine
visoki srednji
vek, druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
prva četrtina
18. stol.,
sredina 19.
stol., 1868
14. stol.,
druga
polovica 17.
stol.
srednji vek,
druga
polovica 17.
stol.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
druga
polovica 17.
stol.
stavbna
sakralna
stavbna
2241 dediščina
stavbna
sakralna
stavbna
1765 dediščina
stavbna
sakralna
stavbna
4138 dediščina
stavbna
sakralna
stavbna
2242 dediščina
Dolenje Selce Cerkev sv.
Antona
stavbna
puščavnika
sakralna
stavbna
1766 dediščina
Šmaver pri
Dobrniču stavbna
sakralna
stavbna
1769 dediščina
Mali Gaber Cerkev sv.
Mihaela
stavbna
sakralna
stavbna
2653 dediščina
Šahovec Cerkev sv.
Duha
stavbna
sakralna
stavbna
1767 dediščina
prva
polovica 18.
stol.
druga
četrtina 17.
stol., 1643,
18. stol.,
druga
četrtina 19.
stol., 1842
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
prva četrtina
18. stol.
Trebnje domačija
Gubčeva 2
stavbna
profana
stavbna
11332 dediščina
zadnja
četrtina 19.
stol., 1897
profana
stavbna
11333 dediščina
zadnja
četrtina 19.
stol., zadnja
četrtina 20.
stol., 1991
Korita pri
Dobrniču Cerkev sv.
Petra
Dobrava pri
Dobrniču Cerkev Matere
božje
Arčelca Cerkev sv.
Marije
Magdalene
Trebnje - Šola
Baragov trg 1
stavbna
Cerkev - kapela stoji
na južni strani
nekdanjega grajskega
kompleksa Šumberk.
Cerkev stoji na
jugovzhodnem robu
naselja.
Cerkev stoji na
vzhodnem robu vasi.
Cerkev stoji na
zahodnem delu
naselja.
Cerkev stoji sredi
naselja.
razglednega
vinorodnega hriba
Šmaver ob poti, ki
vodi iz Dečje vasi
proti Gorenjemu vrhu
pri Dobrniču.
Cerkev je malce
odmaknjena od
severozahodnega roba
naselja.
Cerkev stoji na
zahodnem robu vasi.
Gubčeva cesta 2.
Domačija stoji v
južnem delu naselja,
ob križišču Gubčeve
ceste in Kolodvorske
ulice.
Baragov trg 1. Stavba
stoji na vogalu
Baragovega in
Golievega trga,
vzhodno od župnijske
cerkve.
205
OP za OPN Trebnje
Trebnje - hiša
Baragov trg 3
stavbna
profana
stavbna
11334 dediščina
druga
polovica 19.
stol., 1881
Trebnje - hiša
Goliev trg 11
stavbna
profana
stavbna
11335 dediščina
druga
polovica 19.
stol., 1850
Trebnje - Vila
Gubčeva 16
stavbna
profana
stavbna
11336 dediščina
druga
četrtina 20.
stol.
Trebnje - Vila
stavbna
Gubčeva 20
Velika Loka pri
Šentlovrencu Cerkev sv.
stavbna
Jakoba
Martinja vas Cerkev sv.
Marije
stavbna
Magdalene
profana
stavbna
11337 dediščina
sakralna
stavbna
2473 dediščina
sakralna
stavbna
2470 dediščina
Sela pri
Šumberku Cerkev sv.
stavbna
Janeza Krstnika dediščina dediščina
sakralna
stavbna
2240 dediščina
Knežja vas Cerkev sv.
Neže
stavbna
sakralna
stavbna
1764 dediščina
Škovec pri
Trebnjem Cerkev sv.
Jedrti
stavbna
Razbore stavbna
Sadna sušilnica dediščina dediščina
sakralna
stavbna
2600 dediščina
profana
stavbna
12885 dediščina
Trebnje Vodna postaja
profana
stavbna
13058 dediščina
stavbna
prva četrtina
20. stol.
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
18. stol.
druga
četrtina 16.
stol., 1526
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
sredina 19.
stol., 18331869
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol.
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
zadnja
četrtina 18.
stol., 1782
druga
četrtina 20.
stol., 1939
zadnja
četrtina 19.
stol., 1894,
druga
četrtina 20.
stol., 1932
Baragov trg 3. Stavba
stoji v jugozahodnem
delu mesta,
jugovzhodno od
župnijske cerkve, ob
vhodu v Trebnje iz
magistralne ceste.
Goliev trg 11. Hiša
stoji v zahodnem delu
mesta, vzhodno od
župnijske cerkve.
Manjše gospodarsko
poslopje je
odstranjeno, večje pa
predelano.
Gubčeva cesta 16.
Stavba stoji v
osrednjem delu ulice,
v južnem obcestnem
nizu stavb.
Gubčeva cesta 20.
Stavba stoji ob cesti v
stavbnem nizu v
jugovzhodnem delu
ulice.
Cerkev stoji v
zahodnem delu
naselja.
Cerkev stoji na
vzpetini severno od
naselja.
Cerkev stoji sredi
naselja.
Cerkev stoji na
vzpetini sredi naselja.
Cerkev stoji na rahli
vzpetini, na severnem
robu naselja.
Sušilnica stoji na
južnem robu vasi.
Temeniška pot 2. Na
jugovzhodnem delu
železniške postaje
Trebnje.
206
OP za OPN Trebnje
Veliki gaber memorialna
spomenik NOB dediščina dediščina
Dolga Njiva pri
Šentlovrencu Cerkev
Najdenja sv.
stavbna
Križa
Repče pri
Trebnjem stavbna
Gasilski dom
memorialna
27207 dediščina
druga
polovica 16.
stol., prva
polovica 20.
stol.
tretja četrtina
20. stol.,
1964, druga
svetovna
vojna
sakralna
stavbna
2469 dediščina
profana
stavbna
14253 dediščina
visoki srednji
vek, 17. stol.
sredina 20.
stol., 1927,
1952
Velika Loka pri
Šentlovrencu stavbna
Pakarjev toplar dediščina dediščina
profana
stavbna
17818 dediščina
prva četrtina
20. stol.,
1914
sakralna
stavbna
18181 dediščina
zadnja
četrtina 17.
stol.
Kozolec stoji severno
ob makadamski poti,
ki se odcepi od
lokalne ceste Rodine Gomila in vodi do
kapele Petra Pavla
Glavarja.
Mala Ševnica 1.
Domačija stoji ob
cesti Trebnje - Čatež,
južno od potoka
Cedilnica.
Gradišče pri
Trebnjem 40.
Zidanica stoji v
vinogradniškem
predelu Staro
gradišče,
jugovzhodno od
kapele sv. Jožefa.
Mala Loka 11.
Dvorec stoji na
ambientalno
izpostavljenem griču
nad reko Temenico in
železniško progo
Ivančna Gorica Trebnje.
Grobišče s
spomenikom leži na
robu gozda, na
vzpetini vzhodno od
Velikega Gabra.
Cerkev stoji znotraj
nekdanjega
pokopališkega
obzidja, na južnem
robu vasi.
Repče b.Št. Gasilski
dom stoji na južnem
robu vasi.
Toplar stoji na
zahodnem robu vasi
na domačiji Velika
Loka 32.
Znamenje stoji v
zahodnem delu vasi,
pri domačiji
Pristavica pri Velikem
Gabru 1, ob cesti bič Radohova vas.
profana
stavbna
19503 dediščina
prva
polovica 20.
stol.
Vodnjak stoji ob cesti,
ki povezuje severni in
južni del vasi.
Lanšprež Glavarjev
kozolec
stavbna
profana
stavbna
12866 dediščina
tretja četrtina
18. stol.
Mala Ševnica domačija Mala
Ševnica 1
stavbna
profana
stavbna
12907 dediščina
druga
polovica 19.
stol.
Gradišče pri
Trebnjem Laščanova
zidanica
stavbna
profana
stavbna
12902 dediščina
tretja četrtina
19. stol.,
prva četrtina
20. stol.
Mala loka dvorec mala
loka
stavbna
dediščina,
vrtnoarhitekturna
Pristavica pri
Velikem Gabru
- Kužno
stavbna
znamenje
Rodine pri
Trebnjem vaški vodnjak s
periščem in
stavbna
napajališčem
profana
stavbna
7842 dediščina
207
OP za OPN Trebnje
Mirna Spomenik
NOB pri
osnovni Šoli
Češnjevek pri
Trebnjem Kapelica sv.
Janeza
Nepomuka
memorialna
memorialna
19646 dediščina
stavbna
sakralna
stavbna
20807 dediščina
Mrzla Luža Laščanova
domačija
stavbna
profana
stavbna
25586 dediščina
Trebnje Jutraževa klet
stavbna
profana
stavbna
25597 dediščina
Trebnje domačija
Rimska 6
stavbna
profana
stavbna
25598 dediščina
Dobrnič Kalanova
domačija
stavbna
profana
stavbna
25600 dediščina
Gombišče Fortunova
kašča
stavbna
profana
stavbna
25601 dediščina
Gombišče domačija
Gombišče 12
stavbna
profana
stavbna
25602 dediščina
Arčelca - hiša
Arčelca 5
stavbna
profana
stavbna
25607 dediščina
Čatež župnišče
stavbna
profana
stavbna
25611 dediščina
Gombišče domačija
Gombišče 7
stavbna
profana
stavbna
25617 dediščina
Čatež - Toplar
na domačiji
Čatež 16
stavbna
profana
stavbna
25610 dediščina
zadnja
četrtina 20.
stol., 1983,
druga
svetovna
vojna
prva četrtina
20. stol.
19. stol.,
1843, 1891,
druga
četrtina 20.
stol., 1930
Spomenik stoji na
platoju ob cesti pred
osnovno Šolo.
Kapelica stoji v
vzhodnem delu vasi,
ob zgornjem vaškem
studencu.
Mrzla Luža 4.
Domačija stoji v jedru
obcestne vasi, ob
vaškem križišču.
Klet stoji pri hiši
Rimska cesta 14,
zadnja
zahodno od župnijske
četrtina 19.
cerkve, na severni
stol.
strani ceste.
Rimska cesta 6.
Domačija stoji
severozahodno od
župnijske cerkve
druga
Marijinega
četrtina 19.
vnebovzetja, na
stol., 1830
severni strani ceste.
Dobrnič 18. Domačija
prva četrtina stoji ob cesti, v
19. stol.,
jugovzhodnem delu
1818
vasi.
Kašča stoji v sklopu
domačije Gombišče
tretja četrtina 13, v zaselku Vrh,
18. stol.
zahodno od vasi.
druga
polovica 19. Gombišče 12.
stol., 1857,
Domačija stoji v
1894, prva
zaselku Vrh,
četrtina 20.
severozahodno od
stol., 1906
vasi.
Arčelca 5. Hiša stoji v
prva četrtina zaselku Podbukovje,
19. stol.,
severozahodno od
1821
vasi.
druga
Čatež 17. Župnišče
polovica 19. stoji v vzhodnem delu
stol., 1860,
vasi, južno od cerkve
1885
sv. Mihaela.
tretja četrtina
19. stol.,
Gombišče 7.
1861, druga Domačija stoji v
četrtina 20.
jugovzhodnem delu
stol., 1930
vasi.
Kozolec stoji v sklopu
domačije Čatež 16, ob
zadnja
cesti, severozahodno
četrtina 19.
od cerkve sv.
stol., 1895
Mihaela.
208
OP za OPN Trebnje
Čatež domačija Čatež
stavbna
5
Čatež Klemenova
stavbna
kašča
Razbore - kašča
na domačiji
stavbna
Razbore 12
profana
stavbna
25612 dediščina
profana
stavbna
25613 dediščina
profana
stavbna
25614 dediščina
Trebnje - hiša
Goliev trg 7
stavbna
profana
stavbna
25588 dediščina
Trebnje Tomičeva hiša
stavbna
profana
stavbna
25589 dediščina
Mirna Spomenik
memorialna
NOB na Rojah dediščina dediščina
Velika Loka pri
Šentlovrencu Tratnikova
stavbna
domačija
Gorenja vas pri
Čatežu - kašča
Gorenja vas pri
stavbna
Čatežu 8
memorialna
25998 dediščina
profana
stavbna
25950 dediščina
profana
stavbna
26208 dediščina
Trebnje Pavlinova
gostilna
stavbna
profana
stavbna
25595 dediščina
Trebnje - Dom
obrtnikov
stavbna
profana
stavbna
25599 dediščina
Trebnje Tomšičeva
domačija
stavbna
profana
stavbna
25596 dediščina
Velike Dole Majerčkova
domačija
stavbna
profana
stavbna
25949 dediščina
Čatež 5. Domačija
tretja četrtina stoji ob cesti, v
19. stol.
zahodnem delu vasi.
prva četrtina
20. stol.
zadnja
četrtina 19.
stol., 1880
Čatež 3a. Kašča stoji
v zahodnem delu vasi.
domačije Razbore 12,
v severnem delu vasi.
Goliev trg 7. Hiša
stoji ob križišču
druga
Golievega trga,
četrtina 20.
Kolodvorske ulice in
stol., 1930
Gubčeve ceste.
Gubčeva cesta 1, 1a,
1b. Hiša stoji v
zahodnem delu
naselja, ob križišču
Golievega trga,
tretja četrtina Kolodvorske ulice in
19. stol.
Gubčeve ceste.
Spomenik stoji na
tretja četrtina vzpetini Roje v
20. stol.,
severovzhodnem delu
1965, druga naselja, nad cesto, ki
svetovna
pelje iz Mirne proti
vojna
Mokronogu.
Velika Loka 26, 28.
druga
Domačija stoji ob
polovica 19. cerkvi sv. Jakoba, v
stol., 1880
jedru vasi.
Gorenja vas pri
druga
Čatežu 8. Kašča stoji
četrtina 19.
v severovzhodnem
stol., 1845
delu vasi.
Gubčeva cesta 7.
Gostilna stoji v
južnem delu naselja,
zadnja
ob križišču Slakove
četrtina 19.
ulice in Gubčeve
stol., 1895
ceste.
Rimska cesta 8, 8a.
Hiša stoji zahodno od
župnijske cerkve
zadnja
Marijinega
četrtina 19.
vnebovzetja, na
stol., 1888
severni strani ceste.
Rimska cesta 19.
Domačija stoji na
zahodnem začetku
19. stol.,
naselja, na južni strani
1855, 1870
ceste.
druga
Velike Dole 9, 10.
polovica 19. Domačija stoji v
stol., 1883,
severovzhodnem
1894
strnjenem delu vasi.
209
OP za OPN Trebnje
Trebnje Zemljančeva
domačija
Gomila pri
Mirni Kocjanov
toplar
stavbna
profana
stavbna
25594 dediščina
stavbna
profana
stavbna
25941 dediščina
Gorenji Vrh pri
naselbinska
Dobrniču - Vas dediščina dediščina
Debenec stavbna
Kapela sv. Ane dediščina dediščina
naselbinska
26559 dediščina
sakralna
stavbna
2040 dediščina
Šentlovrenc župnišče
stavbna
profana
stavbna
26554 dediščina
Šentlovrenc hiša
Šentlovrenc 12
stavbna
profana
stavbna
26553 dediščina
Debenec Zaplatarjeva
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26552 dediščina
Veliki Gaber Hladetova
gostilna
stavbna
profana
stavbna
26551 dediščina
Veliki Gaber Lužarjeva
domačija
stavbna
profana
stavbna
26550 dediščina
Gradišče pri
Trebnjem podškalska
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26549 dediščina
Stara Gora pri
Trebnjem roštanova
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26547 dediščina
19. stol.,
1845, 1885,
prva četrtina
20. stol.,
1914
druga
četrtina 19.
stol., 1840,
prva četrtina
21. stol.,
2005
Rimska cesta 25, 27.
Domačija stoji v
zahodnem delu
Trebnjega.
Toplar stoji
pravokotno na cesto,
v bližini hiše Gomila
8.
Vas leži severno od
vinogradniške gore
Šmaver, v
severovzhodnem delu
18. stol.
Suhe krajine.
Kapela stoji na
izpostavljenem
pomolu v
druga
jugozahodnem delu
četrtina 19.
vinogradniškega
stol., 1834
Debenca.
Šentlovrenc 16.
Župnišče stoji ob
zadnja
župnijski cerkvi sv.
četrtina 19.
Lovrenca, v južnem
stol., 1881
delu vasi.
Šentlovrenc 12. Hiša
druga
stoji ob križišču, v
četrtina 20.
severozahodnem delu
stol., 1931
naselja.
Debenec 19. Zidanica
druga
polovica 19. delu vinogradniškega
stol.
območja.
Veliki Gaber 30, 109.
Domačija stoji ob
druga
križišču, v
polovica 19. jugozahodnem delu
stol., 1878
naselja.
prva četrtina Veliki Gaber 39.
19. stol.,
Domačija stoji ob
1820, prva
križišču, v
polovica 20. jugozahodnem delu
stol., 1930
vasi.
Gradišče pri
Trebnjem 113.
Zidanica stoji ob cesti
v zaselku Dolga njiva,
druga
v severozahodnem
stol.
območja Stara Gora.
Stara Gora 39a.
Zidanica stoji na
jugozahodnem
pobočju Ocvirkovega
tretja četrtina hriba, v
19. stol.,
vinogradniškem
1859
naselju Stara Gora.
210
OP za OPN Trebnje
Stara Gora pri
Trebnjem Bukovčeva
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26546 dediščina
Praprotnica Golska
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26545 dediščina
Lisec - zajčeva
zidanica
Lisec Glavičeva
zidanica
stavbna
stavbna
profana
stavbna
26544 dediščina
profana
stavbna
26543 dediščina
Trebnje - hiša
Stari trg 12
stavbna
profana
stavbna
26524 dediščina
Gorenje
Medvedje selo
- hučeva hiša
stavbna
profana
stavbna
26560 dediščina
Gorenji Vrh pri
Dobrniču Skupščeva
stavbna
domačija
profana
stavbna
26558 dediščina
Dobrnič Šerakova
domačija
stavbna
profana
stavbna
26557 dediščina
Šmaver pri
Dobrniču Testenova
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26556 dediščina
Šmaver pri
Dobrniču Špeličeva hiša
stavbna
profana
stavbna
26555 dediščina
Dobrnič vaško jedro
naselbinska
naselbinska
26540 dediščina
Mirna - Vila
stavbna
Cesta na Fužine
8
profana
stavbna
23141 dediščina
Stara Gora 42.
Zidanica stoji na
jugozahodnem
pobočju Ocvirkovega
zadnja
hriba, v
četrtina 19.
vinogradniškem
stol., 1896
naselju Stara Gora.
Zidanica stoji v
sklopu domačije
Praprotnica 1, na
druga
severozahodnem
polovica 19. pobočju hriba Goli
stol.
vrh.
Lisec 20. Zidanica
zadnja
stoji ob cesti, na
četrtina 19.
zahodnem pobočju
stol.
liške gore.
zadnja
Zidanica stoji ob
četrtina 19.
cesti, na zahodnem
stol., 1884
pobočju liške gore.
Stari trg 12, 12a. Hiša
stoji južno od ceste, v
prva četrtina jugozahodnem delu
19. stol.
Starega trga.
Gorenje Medvedje
selo 1. Hiša stoji ob
tretja četrtina cesti, v zahodnem
19. stol.
delu vasi.
Gorenji Vrh pri
Dobrniču 5. Domačija
tretja četrtina stoji v osrednjem delu
19. stol.,
vasi, ob spomeniku
1871
NOB.
Dobrnič 21, 21a.
Domačija stoji ob
tretja četrtina križišču, v južnem
19. stol.
delu vasi.
Šmaver 64. Zidanica
stoji severozahodno
od cerkve sv.
Mavricija, v
zadnja
severozahodnem delu
četrtina 18.
vinogradniške vasi
stol.
Šmaver.
Šmaver 6. Hiša stoji
ob cerkvi sv.
Mavricija, v
severozahodnem delu
vinogradniške vasi
18. stol.
Šmaver.
druga
četrtina 12.
stol., 1136,
Vas stoji na severnem
prva četrtina robu dobrniškega
18. stol.,
polja, ob cesti
1718
Žužemberk - Trebnje.
Cesta na Fužine 8.
druga
Vila stoji ob cesti na
četrtina 20.
Fužine, v zahodnem
delu naselja.
stol.
211
OP za OPN Trebnje
Dolga Njiva pri
Šentlovrencu Lučanova
stavbna
domačija
profana
stavbna
26542 dediščina
Medvedjek Gospodarsko
poslopje pri
hiši Medvedjek
stavbna
22
profana
stavbna
26541 dediščina
Mirna Škarjatova
domačija
stavbna
profana
stavbna
26538 dediščina
Mirna Boehmova vila
stavbna
profana
stavbna
26537 dediščina
Mirna - hiša
stavbna
Glavna cesta 10 dediščina dediščina
profana
stavbna
26536 dediščina
Gradišče pri
Trebnjem Trlepova
zidanica
stavbna
profana
stavbna
26548 dediščina
Trebnje - hiša
Stari trg 37
stavbna
profana
stavbna
26525 dediščina
Trebnje - hiša
Stari trg 20
stavbna
profana
stavbna
26526 dediščina
Mirna gostilna pri
Francki
stavbna
profana
stavbna
26530 dediščina
Mirna gostilna kolar
stavbna
profana
stavbna
26531 dediščina
Mirna Ocvirkov
kozolec
stavbna
profana
stavbna
26532 dediščina
Dolga Njiva pri
Šentlovrencu 11.
Domačija stoji v
zadnja
zaselku Dolenja
četrtina 19.
Dolga njiva, v
stol.
severnem delu vasi.
Gospodarsko poslopje
stoji v sklopu
domačije Medvedjek
zadnja
22, v zahodnem delu
četrtina 19.
vasi, imenovanem
stol., 1886
Brije.
Glavna cesta 21.
druga
Domačija stoji ob
četrtina 19.
glavni cesti, v jedru
stol., 1844
starega dela naselja.
Cesta na Fužine 2.
Vila stoji nasproti
osnovne Šole, v
zahodnem delu
prva četrtina naselja, ob cesti proti
20. stol.
Fužinam.
Glavna cesta 10. Hiša
19. stol.,
delu naselja, ob glavni
1883
cesti proti Trebnjem.
Gradišče pri
Trebnjem 116.
Zidanica stoji ob
cesti, v zaselku Dolga
njiva, v
tretja četrtina severozahodnem delu
19. stol.,
vinogradniškega
1869
območja Stara gora.
Stari trg 37. Hiša stoji
druga
severno ob cesti, v
četrtina 19.
južnem delu Starega
stol.
trga.
Stari trg 20. Hiša stoji
južno ob cesti, v
tretja četrtina jugozahodnem delu
19. stol.
Starega trga.
Glavna cesta 11.
Gostilna stoji ob
zadnja
glavni cesti, v
četrtina 19.
jugozahodnem delu
stol., 1899
naselja.
Glavna cesta 12.
Gostilna stoji v
jugozahodnem delu
zadnja
naselja, ob glavni
četrtina 19.
cesti, ki pelje proti
stol.
Trebnjem.
druga
Kozolec stoji na
polovica 19. samem, ob južnem
stol., prva
vstopu v naselje in
polovica 20. pripada domačiji Pot
stol.
na Laze 1.
212
OP za OPN Trebnje
Mirna Zaplatarjeva
domačija
stavbna
profana
stavbna
26534 dediščina
Češnjevek pri
Trebnjem - hiša
stavbna
Češnjevek 18a dediščina dediščina
profana
stavbna
26535 dediščina
Trebnje memorialna
memorialna
27210 dediščina
Šentlovrenc memorialna
memorialna
27209 dediščina
Čatež Spomenik
talcem
memorialna
27208 dediščina
memorialna
Stranje pri
Velikem Gabru
- Trije kamniti
stavbna
mostovi
Selo pri Mirni domačija Selo
stavbna
pri Mirni 4
Selo pri Mirni hiša Selo pri
stavbna
Mirni 2
profana
stavbna
27194 dediščina
profana
stavbna
27839 dediščina
profana
stavbna
27776 dediščina
Selo pri Mirni hiša Selo pri
stavbna
Mirni 24
profana
stavbna
27777 dediščina
Dolenje Selce domačija
Dolenje Selce
stavbna
18
profana
stavbna
10089 dediščina
Vrhpeč stavbna
sakralna
stavbna
2603 dediščina
Cesta na Gradec 14.
Domačija stoji pri
pokopališki cerkvi sv.
19. stol.,
Helene, vzhodno od
1838, 1855
naselja.
Češnjevek 18a. Hiša
stoji v sklopu samotne
prelom 19.
domačije Češnjevek
stol. in 20.
18, severozahodno od
stol.
vasi.
tretja četrtina Spomenik s parkom
20. stol.,
stoji v
1954, druga severozahodnem delu
svetovna
Golievega trga, v
vojna
mestnem središču.
tretja četrtina
20. stol.,
1962, druga Spomenik stoji ob
svetovna
križišču v severnem
vojna
delu vasi.
tretja četrtina
20. stol.,
1966, druga Spomenik stoji na
svetovna
ploščadi ob cesti,
vojna
južno od pokopališča.
Mostovi prečijo
Temenico tik pred
zadnja
vstopom v vas iz
četrtina 19.
smeri Velikega
stol.
Gabra.
sredina 19.
Selo pri Mirni 4.
stol., 1849,
Domačija stoji sredi
1855
vasi.
tretja četrtina Selo pri Mirni 2. Hiša
19. stol.,
in pod stojita na
1955
južnem robu vasi.
Selo pri Mirni 24.
Hiša stoji ob
podružnični cerkvi sv.
Petra na Žunovcu,
prva četrtina severovzhodno od
19. stol.
vasi.
Dolenje Selce 18.
Domačija stoji na
jugovzhodnem
pobočju gozdnatega
druga
hriba Kozjek, v
polovica 19. neposredni bližini
stol., 1861,
razvalin gradu
1865, 1895
Kozjek.
istoimenskega griča,
druga
ki se dviga severno od
četrtina 16.
naselja Vrhpeč na
stol., 1526,
severnem robu
18. stol.
mirnopeške doline.
213
OP za OPN Trebnje
Jezero pri
Trebnjem Cerkev sv.
Petra
stavbna
Mirna - vaško
jedro
naselbinska
Temenica Kulturna
krajina
dediščina kulturna krajina
511055
Mirna Kramarjeva
domačija
stavbna
710274
Mirna - hiša
Pot na Laze 1
stavbna
710278
Mirna gostilna kolenc
stavbna
710294
Medvedjek Spominsko
obeležje bojem
za
osamosvojitev
memorialna
10175
Medvedjek memorialna
10176
Repče pri
Trebnjem vaški vodnjak
Razbore Pancarjeva
kapelica
sakralna
stavbna
2596 dediščina
naselbinska
460 dediščina
stavbna
12908
stavbna
19649
Šahovec memorialna
19650
zgodnja
rimska doba,
visoki srednji
vek, zadnja
četrtina 14.
stol., 1391,
15. stol., 17.
stol.
zadnja
četrtina 12.
stol., 1180,
18. stol.,
sredina 19.
stol., prva
četrtina 20.
stol.
Cerkev stoji na
rimskodobnih
gradbenih ostalinah
severno izven naselja,
ob cesti Ljubljana Zagreb.
Vas leži v Mirnski
dolini, ob reki Mirni.
Temenica. Kulturna
krajina obsega
območje reke
kulturna krajina
Temenice s pritoki.
Glavna cesta 45.
Domačija stoji
severovzhodnem delu
profana
prva četrtina trškega jedra, ob
stavbna
20. stol.,
glavni cesti, ki pelje
dediščina
1902
proti Trebnje.
Pot na Laze 1. Hiša
stoji v bližini cerkve
profana
sv. Janeza Krstnika v
stavbna
tretja četrtina jugozahodnem delu
dediščina
19. stol.
naselja.
Glavna cesta 25. Hiša
stoji v trškem jedru,
profana
zadnja
ob križišču glavne
stavbna
četrtina 19.
ceste skozi naselje in
dediščina
stol., 1881
cesti proti Fužinam.
Obeležje stoji severno
ob cesti Ljubljana Novo mesto,
zadnja
jugovzhodno pod
memorialna četrtina 20.
naseljem Veliki
dediščina
stol., 1993
Gaber.
tretja četrtina
20. stol.,
Stoji ob vznožju
1971, druga Medvedjeka ob cesti
memorialna svetovna
Ljubljana - Novo
dediščina
vojna
mesto.
Vodnjak stoji v
profana
sredina 20.
južnem delu vasi, pri
stavbna
stol., 1936,
Dramšetovi domačiji,
dediščina
1956
Repče 7.
sakralna
prva četrtina
stavbna
20. stol.,
Kapelica stoji ob
dediščina
1907
križišču sredi vasi.
tretja četrtina
20. stol.,
1966, druga
memorialna svetovna
Spomenik stoji ob
dediščina
vojna
poti sredi vasi.
214
OP za OPN Trebnje
Železno pri
Trebnjem Spomenik
NOB
memorialna
memorialna
19653 dediščina
Dobrnič - Grob
padlih
memorialna
partizanov
memorialna
19640 dediščina
Dobrnič Spomenik
Jožetu Slaku
memorialna
memorialna
19641 dediščina
Dobrnič Spomenik
NOB na
pokopališču
memorialna
memorialna
19642 dediščina
Dobrnič Spomenik
zamolčanim
žrtvam
memorialna
memorialna
19643 dediščina
Gomila pri
Mirni Spomenik
NOB
memorialna
memorialna
19645 dediščina
Čatež Spomenik
zamolčanim
žrtvam
memorialna
memorialna
20974 dediščina
Čatež memorialna
Čatež Spomenik
žrtvam
fašističnega
memorialna
nasilja
memorialna
20800 dediščina
memorialna
20801 dediščina
Čatež Spomenik
padlim v 1.
Svetovni vojni
memorialna
memorialna
20802 dediščina
Šentlovrenc grobnica NOB
memorialna
memorialna
20803 dediščina
tretja četrtina
20. stol.,
1970, druga
svetovna
vojna
sredina 20.
stol., druga
svetovna
vojna
Spomenik stoji na
levem robu ceste
Dobrnič - Železno, tik
pred vasjo Železno.
Grob leži v zahodnem
delu vaškega
pokopališča.
Spomenik stoji sredi
tretja četrtina vasi, na prostoru med
20. stol.,
zadružnim domom in
1968
cerkvijo.
tretja četrtina Grobišče leži na
20. stol.,
vzhodnem robu
1968, druga vaškega pokopališča,
svetovna
ob pokopališkem
vojna
zidu.
zadnja
četrtina 20.
stol., druga
Spomenik stoji na
svetovna
pokopališču, vzhodno
vojna
od cerkve.
zadnja
četrtina 20.
Spomenik stoji med
stol., 1976,
železniško progo in
druga
cesto, ki vodita iz
svetovna
smeri Gomile proti
vojna
Mirni.
zadnja
četrtina 20.
stol., 1996,
Spomenik stoji v
druga
severozahodnem delu
svetovna
vaškega pokopališča,
vojna
tik ob cerkveni steni.
Grob s spomenikom
leži v severnem delu
na prostoru med
tretja četrtina pokopališkim zidom,
20. stol.,
cerkvijo in nekdanjo
1966
mrtvašnico.
tretja četrtina Grob z nagrobnikom
20. stol.,
leži v
1966, druga severozahodnem delu
svetovna
vojna
levo od vhoda.
prva
Spomenik stoji v
polovica 20. zahodnem delu
stol., prva
svetovna
v liniji pokopališkega
vojna
zidu.
tretja četrtina
20. stol.,
1965, druga Grobnica stoji v
svetovna
severovzhodnem delu
vojna
pokopališča.
215
OP za OPN Trebnje
Trebnje grobnica NOB
memorialna
memorialna
20804 dediščina
Trebnje Spomenik
padlim v 1.
Svetovni vojni
memorialna
memorialna
20805 dediščina
Trebnje Spomenik
talcem
memorialna
memorialna
20806 dediščina
Gorenji
Podboršt pri
Veliki Loki Spomenik
NOB
memorialna
memorialna
20809 dediščina
Grm memorialna
memorialna
20810 dediščina
Hudeje memorialna
memorialna
20811 dediščina
Korenitka Grob padlih
partizanov
memorialna
memorialna
20812 dediščina
Lukovek memorialna
memorialna
20813 dediščina
Velika Loka pri
Šentlovrencu Spomenik
memorialna
NOB
memorialna
20815 dediščina
Veliki gaber grob Petra
Držaja
memorialna
memorialna
20816 dediščina
Lisec - vaška
kapelica
stavbna
sakralna
stavbna
20818 dediščina
tretja četrtina
20. stol.,
1963, druga
svetovna
vojna
druga
četrtina 20.
stol., 1933,
prva
svetovna
vojna
tretja četrtina
20. stol.,
1964, druga
svetovna
vojna
zadnja
četrtina 20.
stol., 1976,
druga
svetovna
vojna
tretja četrtina
20. stol.,
1966, druga
svetovna
vojna
druga
četrtina 20.
stol., 1946,
druga
svetovna
vojna
tretja četrtina
20. stol.,
1968, druga
svetovna
vojna
Grobnica z
nagrobnikom stoji na
trebanjskem
pokopališču.
Spomenik je
prislonjen na severno
steno župnijske
cerkve, ob cesti, ki iz
Trebnjega pelje proti
Veliki Loki.
Spomenik stoji
jugovzhodno od
pokopališča.
Spomenik stoji v
gozdu, jugovzhodno
od Gorenjega
Podboršta.
Grob z nagrobnikom
leži na jugovzhodnem
robu pokopališča, ob
pokopališkem zidu.
Spomenik stoji v
gozdu, vzhodno od
vasi Hudeje, desno od
ceste, ki pelje iz
račjega Sela proti
Mirni.
Grob leži tik ob
vzhodni steni cerkve
sv. Ane. Nagrobna
plošča je pritrjena na
steno cerkve.
Spomenik stoji v
tretja četrtina gozdu, severovzhodno
20. stol.,
od vasi Lukovek, ob
1973, druga cesti, ki pelje iz
svetovna
Lukovka proti
vojna
Skrovnici.
tretja četrtina
20. stol.,
1955, druga naselja, ob križišču,
svetovna
kjer se cesta odcepi
vojna
proti Korenitki.
tretja četrtina
20. stol.,
1966, druga Grob z nagrobnikom
svetovna
leži na zahodnem
vojna
robu pokopališča.
Kapelica stoji ob
druga
križišču, v zahodnem
stol.
naselja Lisec.
216
OP za OPN Trebnje
Gorenji Vrh pri
Dobrniču Spomenik
memorialna
NOB
memorialna
20819 dediščina
Lipnik memorialna
memorialna
22296 dediščina
Babna Gora pri
Šumberku Mežnarjeva
stavbna
kašča
Vrhpeč arheološko
najdišče Sv.
Ana
spomenik
Lanšprež Kapela Petra
Pavla Glavarja
Trstenik pri
Mirni kovačija
Mandelj
Lanšprež območje gradu
Lanšprež
loka
Žubina Cerkev sv.
Duha
Mirna - grad
profana
stavbna
24171 dediščina
arheološka
8626 dediščina
spomenik
sakralna
stavbna
9328 dediščina
spomenik
profana
stavbna
7493 dediščina
spomenik
profana
stavbna
8760 dediščina
spomenik
profana
stavbna
7842 dediščina
sakralna
stavbna
2655 dediščina
spomenik
profana
stavbna
7527 dediščina
spomenik
tretja četrtina
20. stol.,
1956, druga
svetovna
vojna
tretja četrtina
20. stol.,
1954, druga
svetovna
vojna
zadnja
četrtina 17.
stol., 1697,
prva četrtina
21. stol.,
2003
vasi.
Spomenik stoji pred
Kuharjevo zidanico
na Lipniku.
domačije Babna Gora
8, v zahodnem delu
vasi.
Na vrhu in vzhodnih
pobočjih hriba Vrh
železna doba Sv. Ane.
Sredi velikih
nepozidanih
prva
travniških površin
polovica 18. med vasema Rodine
stol.
in Gomila.
Trstenik 12. Kovačija
prelom 18.
stoji na desnem bregu
stol. in 19.
potoka Sotla v
stol.
zahodnem delu vasi.
Območje nekdanjega
gradu Lanšprež leži
sredi velike
nepozidane travnate
16. stol.,
tretja četrtina površine med vasema
20. stol.,
Gomila in Rodine pri
Trebnjem.
1952
Mala Loka 11.
Dvorec stoji na
ambientalno
druga
polovica 16. nad reko Temenico in
stol., prva
železniško progo
polovica 20. Ivančna Gorica stol.
Trebnje.
15. stol., 18. Cerkev stoji na
stol., 1776,
jugovzhodnem robu
19. stol.
vasi.
12. stol.,
tretja četrtina
13. stol.,
1250, 16.
stol., 17.
Grad stoji severno od
stol., druga
naselja Mirna, na
četrtina 20.
reliefnem pomolu
stol., 1942,
med dolinama reke
druga
Mirne in potoka
polovica 20. Vejar, pred njunim
stol.
sotočjem.
217
OP za OPN Trebnje
Mirna - Cerkev
sv. Janeza
Krstnika
spomenik
sakralna
stavbna
461 dediščina
Mirna - Cerkev
sv. Helene
spomenik
sakralna
stavbna
2038 dediščina
Selo pri Mirni Cerkev sv.
Petra
spomenik
sakralna
stavbna
2480 dediščina
Ševnica Cerkev naše
ljube Gospe
spomenik
sakralna
stavbna
2039 dediščina
spomenik
profana
stavbna
8099 dediščina
spomenik
sakralna
stavbna
1768 dediščina
Občine domačija
občine 11
Šmaver pri
Mavricija
Dobrnič Spomenik
NOB na
Marencah
Mala Ševnica domačija Mala
Ševnica 1
Škovec pri
Trebnjem Cerkev sv.
Jedrti
Račje selo Cerkev sv.
Florijana
spomenik
memorialna
9529 dediščina
vplivno območje
profana
stavbna
12907 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2600 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2598 dediščina
druga
polovica 15.
stol., 14601465, 1498,
17. stol.,
tretja četrtina
19. stol.,
1857, 1862
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
druga
polovica 18.
stol., 19. stol.
pozni srednji
vek, tretja,
17. stol.,
druga
četrtina 19.
stol., 1840
visoki srednji
vek, prva
polovica 18.
stol., druga
četrtina 19.
stol., 1839
prelom 18.
stol. in 19.
stol., zadnja
četrtina 20.
stol., 1996
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
prva
polovica 17.
stol.
tretja četrtina
20. stol.,
1952, druga
svetovna
vojna
druga
polovica 19.
stol.
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
zadnja
četrtina 18.
stol., 1782
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol.
Cerkev stoji v jedru
vasi, na dvignjeni
terasi na zahodnem
robu, v pobočju nad
desnim bregom
Mirne.
Cerkev stoji na
Sv. Helena, vzhodno
od naselja Mirna.
Cerkev stoji vrh hriba,
vzhodno nad
zaselkom Žunovec,
severovzhodno od
naselja.
Cerkev stoji v
zahodnem delu
naselja.
Občine 11. Domačija
stoji ob cesti Trebnje Dobrnič.
Cerkev stoji v grapi
ob stari poti proti vrhu
razglednega hriba
severozahodno od
osrednjega dela
naselja Šmaver.
Spomenik z grobnico
stoji na hribu
Marence, severno od
vasi Dobrnič.
Mala Ševnica 1.
Domačija stoji ob
cesti Trebnje - Čatež,
južno od potoka
Cedilnica.
Cerkev stoji na rahli
vzpetini, na severnem
robu naselja.
Cerkev stoji na hribu
severozahodno od
vasi.
218
OP za OPN Trebnje
Dolga Njiva pri
Šentlovrencu Cerkev
Najdenja sv.
Križa
vplivno območje
sakralna
stavbna
2469 dediščina
Mirna - grad
vplivno območje
profana
stavbna
7527 dediščina
Velika Loka pri
Šentlovrencu Pakarjev toplar vplivno območje
profana
stavbna
17818 dediščina
Šahovec Cerkev sv.
Duha
Podlisec Cerkev sv.
Križa na Liscu
Čatež - Cerkev
sv. Mihaela
Mali Gaber Cerkev sv.
Mihaela
Veliki Gaber Cerkev sv.
Urha
loka
vplivno območje
sakralna
stavbna
1767 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
1770 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
1716 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2653 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2650 dediščina
vplivno območje
profana
stavbna
7842 dediščina
Cerkev stoji znotraj
nekdanjega
pokopališkega
visoki srednji obzidja, na južnem
vek, 17. stol. robu vasi.
12. stol.,
tretja četrtina
13. stol.,
1250, 16.
stol., 17.
Grad stoji severno od
stol., druga
naselja Mirna, na
četrtina 20.
reliefnem pomolu
stol., 1942,
med dolinama reke
druga
Mirne in potoka
polovica 20. Vejar, pred njunim
stol.
sotočjem.
Toplar stoji na
prva četrtina zahodnem robu vasi
20. stol.,
na domačiji Velika
1914
Loka 32.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
prva četrtina Cerkev stoji na
18. stol.
zahodnem robu vasi.
Cerkev stoji na
prva četrtina vzhodnem vrhu hriba
15. stol.,
Lisec, ki se dviga
prva četrtina severozahodno od
16. stol., 17. naselja Zagorica pri
stol., 19. stol. Dobrniču.
druga
četrtina 16.
Cerkev, obdana z
stol., 1526,
ostanki obzidja, stoji
sredina 19.
v vzhodnem delu
stol.
naselja.
druga
četrtina 17.
stol., 1643,
18. stol.,
Cerkev je malce
druga
odmaknjena od
četrtina 19.
severozahodnega roba
stol., 1842
naselja.
Cerkev stoji na
pokopališču na
prva četrtina razglednem grebenu
20. stol.,
na severnem robu
1910
naselja.
Mala Loka 11.
Dvorec stoji na
ambientalno
druga
polovica 16. nad reko Temenico in
stol., prva
železniško progo
polovica 20. Ivančna Gorica stol.
Trebnje.
219
OP za OPN Trebnje
Šentlovrenc Cerkev sv.
Lovrenca
Trebanjski vrh
- Cerkev sv.
Jerneja
Bič - Cerkev
sv. Martina
Stehanja vas Cerkev
povišanja sv.
Križa
Martinja vas Cerkev sv.
Marije
Magdalene
vplivno območje
sakralna
stavbna
2468 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
1719 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2651 dediščina
zadnja
četrtina 12.
stol., 1177,
zadnja
četrtina 15.
stol., 1480,
19. stol.
srednji vek,
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol., 18.
stol.
visoki srednji
vek, druga
četrtina 17.
stol., 1643,
zadnja
četrtina 17.
stol., 1693
vplivno območje
sakralna
stavbna
2472 dediščina
druga
četrtina 15.
stol., 1449
Cerkev, obdana z
obzidjem, stoji
severno izven vasi.
sakralna
stavbna
2470 dediščina
sakralna
stavbna
2471 dediščina
druga
četrtina 16.
stol., 1526
pozni srednji
vek, sredina
18. stol.
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
18. stol.
15. stol.,
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
17. stol.
Cerkev stoji na
vzpetini severno od
naselja.
Cerkev stoji v
vzhodnem delu
naselja.
vplivno območje
Korenitka Cerkev sv. Ane vplivno območje
Velika Loka pri
Šentlovrencu Cerkev sv.
Jakoba
vplivno območje
Breza - Cerkev
sv. Janeza
Krstnika
Lanšprež Kapela Petra
Pavla Glavarja
Grm - Cerkev
sv. Marjete
Trebnje Cerkev
Žalostne
Matere božje
Vrhtrebnje Cerkev sv.
Jakoba
sakralna
stavbna
2473 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2593 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
9328 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2592 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2602 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
2601 dediščina
Stoji sredi
pokopališča v vasi.
hriba severno od vasi.
Cerkev stoji sredi
naselja.
Cerkev stoji v
zahodnem delu
naselja.
Cerkev stoji na
vzpetini
severozahodno nad
vasjo.
Sredi velikih
nepozidanih
prva
travniških površin
polovica 18. med vasema Rodine
stol.
in Gomila.
druga
Cerkev stoji na
četrtina 15.
stol., 1436,
Breg, zahodno od
17. stol.
naselja Grm.
Cerkev stoji na
tretja četrtina vzpetini Vina Gorica,
20. stol.,
v vzhodnem delu
1972
naselja.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol.,
tretja četrtina
20. stol.,
Cerkev stoji južno
1971
nad vasjo.
220
OP za OPN Trebnje
Štefan pri
Trebnjem Cerkev sv.
Štefana
vplivno območje
sakralna
stavbna
2599 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
1764 dediščina
Dolenje Selce domačija
Dolenje Selce
18
vplivno območje
profana
stavbna
10089 dediščina
Dolenje Selce Cerkev sv.
Antona
puščavnika
vplivno območje
sakralna
stavbna
1766 dediščina
Gombišče Cerkev sv.
Jerneja
sakralna
stavbna
2652 dediščina
Knežja vas Cerkev sv.
Neže
vplivno območje
Šumberk - grad vplivno območje
profana
stavbna
8754 dediščina
Lukovek Cerkev sv.
Jurija
sakralna
stavbna
2597 dediščina
Jezero pri
Trebnjem Cerkev sv.
Petra
Dobrnič Spomenik
NOB na
Marencah
vplivno območje
vplivno območje
vplivno območje
sakralna
stavbna
2596 dediščina
memorialna
9529 dediščina
druga
četrtina 14.
stol., 1340,
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol., 19.
stol.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
17. stol.
druga
polovica 19.
stol., 1861,
1865, 1895
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
druga
polovica 17.
stol.
srednji vek,
druga
četrtina 17.
stol., 1648,
zadnja
četrtina 18.
stol., 17761777
prva
polovica 12.
stol., tretja
četrtina 13.
stol., 1266,
tretja četrtina
15. stol.,
1463
zadnja
četrtina 15.
stol., 1498,
17. stol., 18.
stol.
zgodnja
rimska doba,
visoki srednji
vek, zadnja
četrtina 14.
stol., 1391,
15. stol., 17.
stol.
tretja četrtina
20. stol.,
1952, druga
svetovna
vojna
Cerkev stoji sredi
pobočja v zahodnem
delu naselja.
Cerkev stoji na
vzpetini sredi naselja.
Dolenje Selce 18.
Domačija stoji na
jugovzhodnem
pobočju gozdnatega
hriba Kozjek, v
neposredni bližini
razvalin gradu
Kozjek.
Cerkev stoji sredi
naselja.
Orientirana cerkev
stoji sredi polj in
travnikov,
jugovzhodno od vasi.
Razvaline stojijo na
vrhu izrazitega, skoraj
stožčastega griča nad
vasjo Gorenji
Podšumberk v
gričevju Suhe krajine,
severno od reke Krke.
Cerkev stoji sredi
naselja.
Cerkev stoji na
rimskodobnih
gradbenih ostalinah
severno izven naselja,
ob cesti Ljubljana Zagreb.
Spomenik z grobnico
stoji na hribu
Marence, severno od
vasi Dobrnič.
221
OP za OPN Trebnje
Arčelca Cerkev sv.
Marije
Magdalene
vplivno območje
sakralna
stavbna
2242 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
1765 dediščina
vplivno območje
sakralna
stavbna
4138 dediščina
Šmaver pri
Dobrniču Cerkev sv. Ane vplivno območje
sakralna
stavbna
1769 dediščina
Dečja vas Cerkev sv.
Mihaela
sakralna
stavbna
2594 dediščina
Korita pri
Petra
Dobrava pri
Dobrniču Cerkev Matere
božje
vplivno območje
sakralna
stavbna
2603 dediščina
Vrhpeč Cerkev sv. Ane vplivno območje
Trstenik pri
Mirni kovačija
Mandelj
vplivno območje
profana
stavbna
7493 dediščina
vplivno območje spomenika
profana
stavbna
7844 dediščina
sakralna
stavbna
2655 dediščina
Mirna - Cerkev
sv. Helene
sakralna
stavbna
2038 dediščina
Selo pri Mirni Cerkev sv.
Petra
sakralna
stavbna
2480 dediščina
Trebnje - grad
Žubina Cerkev sv.
Duha
vplivno območje
srednji vek,
druga
polovica 17.
stol.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
prva četrtina
18. stol.,
sredina 19.
stol., 1868
14. stol.,
druga
polovica 17.
stol.
prva
polovica 18.
stol.
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
sredina 19.
stol.
Cerkev stoji na
zahodnem delu
naselja.
Cerkev stoji na
jugovzhodnem robu
naselja.
Cerkev stoji na
vzhodnem robu vasi.
razglednega
vinorodnega hriba
Šmaver ob poti, ki
vodi iz Dečje vasi
proti Gorenjemu vrhu
pri Dobrniču.
Cerkev stoji na manjši
vzpetini sredi vasi.
istoimenskega griča,
druga
ki se dviga severno od
četrtina 16.
naselja Vrhpeč na
stol., 1526,
severnem robu
18. stol.
mirnopeške doline.
Trstenik 12. Kovačija
prelom 18.
stoji na desnem bregu
stol. in 19.
potoka Sotla v
stol.
zahodnem delu vasi.
13. stol.,
Grad stoji na platoju
zadnja
nad magistralno cesto
četrtina 14.
stol., 1386,
Za gradom se dviga
17. stol., 18. strmo pobočje
stol., 19. stol. Bukovje (Grmade).
15. stol., 18. Cerkev stoji na
stol., 1776,
jugovzhodnem robu
19. stol.
vasi.
zadnja
četrtina 16.
stol., 1581,
Cerkev stoji na
druga
polovica 18. Sv. Helena, vzhodno
stol., 19. stol. od naselja Mirna.
pozni srednji
vek, tretja,
Cerkev stoji vrh hriba,
17. stol.,
vzhodno nad
druga
zaselkom Žunovec,
četrtina 19.
severovzhodno od
stol., 1840
naselja.
222
OP za OPN Trebnje
Ševnica Cerkev naše
ljube Gospe
Šmaver pri
Mavricija
Trebnje arheološko
območje
Trebnje
Trebnje arheološko
najdišče
Praetorium
Latobicorum
Trebnje arheološko
najdišče
Benečija
sakralna
stavbna
2039 dediščina
sakralna
stavbna
1768 dediščina
arheološko najdišče
arheološka
776 dediščina
arheološka
9683 dediščina
arheološka
9682 dediščina
Trebnje arheološko
najdišče
Pristava
Dobrnič arheološko
območje
arheološka
9677 dediščina
arheološka
9550 dediščina
Vrhtrebnje arheološko
najdišče
arheološka
9551 dediščina
Medvedjek arheološko
najdišče
arheološka
10177 dediščina
visoki srednji
vek, prva
polovica 18.
stol., druga
četrtina 19.
stol., 1839
druga
četrtina 16.
stol., 1526,
prva
polovica 17.
stol.
Cerkev stoji v
zahodnem delu
naselja.
Cerkev stoji v grapi
ob stari poti proti vrhu
razglednega hriba
severozahodno od
osrednjega dela
naselja Šmaver.
Območje leži v
centralnem delu
mlajša
doline Temenice v
železna doba, okolici in centru
rimska doba današnjega Trebnjega.
mlajša
železna doba,
zgodnja
rimska doba
Praetorium lociramo v
center današnjega
Trebnjega v okolici
župnijske cerkve.
Naselje leži na
obdelovanih njivskih
površinah južno od
magistralne ceste
Ljubljana - Obrežje
med naseljem
železna doba, Benečija in servisno
rimska doba cono Trebnje.
Grobišče se
razprostira na
površinah severno in
južno od ceste
Trebnje- Štefan,
nekdanje antične ceste
Emona - Siscia.
Glavnina grobišča je
zgodnja
med kmetijama Sila
rimska doba in Gabrijel.
starejša
Območje leži južno
železna doba od Dobrniča.
Najdišče leži pri vasi
Vrhtrebnje, na
severnem robu
gričevja med
starejša
dolinama Krke in
železna doba Temenice.
Grobišče je bilo
locirano na grebenu,
danes poraslem z
gozdom, jugovzhodno
starejša
od magistralne ceste
železna doba, Ljubljana - Novo
zgodnja
mesto, pri Velikem
rimska doba Gabru.
223
OP za OPN Trebnje
Mirna arheološko
najdišče
Gradec
arheološka
14145 dediščina
Zagorica pri
Velikem Gabru
- arheološko
najdišče
Zagorica-bič
arheološka
15513 dediščina
mlajši
neolitik,
bakrena doba
bakrena
doba, mlajša
železna doba,
rimska doba,
zgodnji
srednji vek
arheološka
15648 dediščina
bronasta
doba,
zgodnja
rimska doba
arheološka
23729 dediščina
starejša
železna doba
Dolenja
Dobrava arheološko
najdišče Pri
Japetu
Rihpovec Prazgodovinska
gomila
Zagorica pri
Čatežu Prazgodovinska
gomila
Pristavica pri
Velikem Gabru
- arheološko
najdišče Pule
Trbinc arheološko
najdišče
Kincelj
Dolenja
nemška vas Gomila Laz
Rodine pri
Trebnjem arheološko
najdišče
Predole
Velika Loka pri
Šentlovrencu Gomila
Medvedjek
arheološka
23730 dediščina
arheološka
15543 dediščina
arheološka
26362 dediščina
arheološka
26207 dediščina
arheološka
26613 dediščina
arheološka
26513 dediščina
Arheološko najdišče
leži na manjši
vzpetini severno od
pokopališke cerkve
sv. Helene, vzhodno
od železniške proge
Trebnje - Sevnica
oziroma južno od reke
Mirne.
leži severno od
Zagorice in vzhodno
od biča, na obeh
straneh ceste
Ljubljana - Bregana.
leži v severnem delu
naselja, ob lokalni
cesti Lukovek Poljane pri Mirni
peči.
Gomila leži na
gozdnatem vzhodnem
pobočju Rihpovca
severno od vasi.
Gomila leži
starejša
severovzhodno od
železna doba vasi.
je na obeh straneh
nekdanje magistralne
ceste Ljubljana pozna
Obrežje, med
bronasta
naseljema Dobravica
doba, železna pri Velikem Gabru in
doba, pozni Pristavica pri Velikem
srednji vek
Gabru.
železna doba, je severozahodno od
pozna rimska vasi, na hribu Kincelj
doba
z ledino Devce.
Gomila je vzhodno od
Dolenje nemške vasi,
ob počivališču na
južni strani
magistralne ceste
starejša
Trebnje - Novo
železna doba mesto.
je v zahodnem delu
vasi, obsega okolico
hiše Rodine pri
Trebnjem 25 in njivo
rimska doba zahodno od nje.
Gomila je v gozdu
Medvedjek, severno
starejša
od ceste Ljubljana železna doba Obrežje.
224
OP za OPN Trebnje
Rodine pri
Trebnjem Gomila
Petkovka
Gomila je v gozdu
starejša
zahodno od ceste
železna doba Rodine - Gomile.
obsega ledino
Kazinar, med
Dolnjimi Praprečami,
Šentlovrencem in
rimska doba reko Temenico.
arheološka
26504 dediščina
arheološka
26616 dediščina
arheološka
26617 dediščina
rimska doba
arheološka
26615 dediščina
bakrena doba
arheološka
26503 dediščina
rimska doba
Gradišče pri
Trebnjem Prazgodovinska
naselbina
gradišče
arheološka
26500 dediščina
pozna
bronasta
doba
Mirna - Gomili
na Lačenbergu arheološko najdišče
arheološka
26501 dediščina
starejša
železna doba
Dolnje
Prapreče arheološko
najdišče
Kazinar
Stranje pri
Velikem Gabru
- Plano
grobišče
smrdišče
Sela pri
Šumberku Prazgodovinska
naselbina Stari
grad
Gorenja
nemška vas Rimskodobno
grobišče
lanišča
Križ pri Čatežu
- Gomila na
Polšniku
Rodine pri
Trebnjem Gomila na
Borovju
arheološka
26506 dediščina
starejša
železna doba
arheološka
26505 dediščina
starejša
železna doba
Jezero pri
Trebnjem arheološko
območje Nad
kamnolomom
Vrhpeč
arheološka
27968 dediščina
prazgodovina
Benečija Gomilno
grobišče
Zabukovje
arheološka
26497 dediščina
starejša
železna doba
leži jugozahodno od
Žubine.
Naselbina leži na
južnem vrhu
manjšega grebena
severno od Sel pri
Šumberku.
Rimskodobno
grobišče je ob glavni
cesti Trebnje - Kamni
Potok, na ledini
lanišča.
Prazgodovinska
naselbina leži na vrhu
strmega hriba
gradišče, severno od
razloženega naselja
gradišče pri
Trebnjem.
Gomili ležita na
grebenu Blatnik, na
kopastem vrhu
Lačenberg.
Gomila je na temenu
grebena Polšnik,
vzhodno od zaselka
Sejnice.
Gomila je na pobočju
hriba Borovje,
severovzhodno od
Rodin.
Arheološko območje
obsega plato nižje in
podolgovate vzpetine
na severu mirnopeške
doline, ki leži
jugozahodno od hriba
s cerkvijo sv. Ane in
gradišča.
Gomilno grobišče je v
gozdu Bukovje
severovzhodno od
vasi Grmada, severno
ob cesti Trebnje Grmada.
225
OP za OPN Trebnje
Mačkovec pri
Veliki Loki Gomila pri
Križu
Glinek pri
Mirni Gomilno
grobišče
Gosjak
arheološka
26496 dediščina
arheološka
26495 dediščina
Mali Videm arheološko
najdišče
Predole
arheološka
26510 dediščina
Hudeje Gomilno
grobišče
kovačev laz
arheološka
26498 dediščina
arheološka
710196 dediščina
Kamni Potok arheološko
najdišče
Mačji Dol arheološko
najdišče
Marovška
zijalka
Reva pri
Dobrniču Gomila
arheološka
710226 dediščina
arheološka
7843 dediščina
Gomila leži
starejša
severozahodno od
železna doba vasi Mačkovec.
Gomilno grobišče
obsega gozdnati
greben južno od
starejša
Glineka, ki se dviga
železna doba proti vrhu Petelinjeka.
obsega z gozdom
poraslo pobočje
severno od vasi Mali
Videm in na
vzhodnem robu ledine
rimska doba Predole.
Gomile ležijo na z
gozdom poraslem
grebenu jugovzhodno
starejša
od gručastega jedra
železna doba naselja Hudeje.
leži v zahodnem delu
Kamnega Potoka,
južno od
Podpadčevega mlina,
zajema strugo reke
Temenice in območje
rimska doba zahodno od nje.
leži zahodno od vasi,
srednji
desno ob cesti mačji
paleolitik
Dol - Dolnji Vrh.
Gomila sodi h
gomilnemu grobišču
Reva pri Dobrniču, ki
leži v gozdu,
starejša
jugovzhodno od vasi
železna doba Reva.
Območja KD in predlog območij KD so prikazana v prilogi 6.
Krajina
Glede na krajinsko regionalizacijo Slovenije ozemlje občine Trebnje pripada dvema osnovnima
krajinskima območjema: Subpanonske krajine Slovenije in Kraške krajine notranje Slovenije.
Od subpanonskih krajin se na ozemlju občine nahajata dva podtipa Južne subpanonske regije: Krške
gorice in Mirenska dolina.
Od Kraških krajin notranje Slovenije se na ozemlju občine nahaja pet podtipov Regije Grosupeljska
kotlina in Suha krajina in sicer: Dolina Temenice, Muljavsko in Šentviško polje, Hribovje Kremenjaka
in Žumberka, Dobrnič, Dolina zgornje Krke.
Največje podenote so Krške gorice, Dobrnič ter Hribovje Kremenjaka in Šumberka. Tipologija krajine
v občini Trebnje je navedena v naslednji tabeli in sliki.
226
OP za OPN Trebnje
Tabela 60: Krajinska regionalizacija občine Trebnje (vir: Značilni krajinski vzorci Slovenije, 1998)
Nivo 1
Nivo 2
Subpanonske
Južne
krajine Slovenije subpanonske
regije
Nivo 3
Nivo 4
Vrednotenje*
Krško
gričevje
Krške gorice
ocena 2-3
Mirenska dolina
lokalni pomen
ocena 2-3
Dolina Temenice
regionalni pomen
ocena 2
površina
občine (ha)
7010,52
840,21
Kraške krajine
notranje
Slovenije
Grosupeljska
kotlina in Suha
krajina
Krajina
severno od
Krke
2591,61
Muljavsko in
Šentviško polje
regionalni pomen
ocena 3-4
717,15
regionalni pomen
Hribovje
Kremenjaka in
Šumberka
ocena 3
Dobrnič
ocena 2-3
3375,92
lokalni pomen
4901,36
regionalni pomen
Dolina zgornje Krke ocena 1
27,50
državni pomen
*ocena 1 je največji oz. najbolj, ocena 5 je najmanj oz. najmanjši. Vrednotenje je narejeno na osnovi štirih osnovnih meril:
naravna ohranjenost, pestrost, prostorski red in harmoničnost. Dodano je bilo še merilo – simbolni pomen (lokalni, regionalni
ter državni pomen naravnih oz. kulturnih prvin).
Slika 39: Krajinska regionalizacija občine Trebnje (3 in 4. nivo) (vir: Značilni krajinski vzorci Slovenije –
digitalni zapis, 1998)
227
OP za OPN Trebnje
Krško gričevje (Krške gorice, Mirenska dolina)
Enoti daje prepoznavnost predvsem velika kultiviranost z različnimi vzorci kulturne krajine. Krško
gričevje obsega večje, pretežno gričevnato območje, ki se razteza od doline Temenice na zahodu vse
do doline reke Save na vzhodu. Ključne značilnosti so: gričevnat in raven relief, mokrišča, meandrasti
potoki, mozaična krajina, vinogradi, kulturne terase, intenzivno kmetijstvo, razgledanost, zaprtost
dolin, odprtost ravnine, prvobitnost prostora, cerkve, gradovi, toplice. Gričevnat relief (večinoma ne
presega 500 m n.v.) je na mehkih flišnih kamninah, ki se izmenjujejo z apnenci in dolomiti. Ob Mirni
in Radulji se pojavljajo široke doline z ravnim dnom. Značilno krajinsko sliko območja zaznamuje
predvsem kmetijska raba v pobočjih s terasastimi njivami in travniki ter vinogradi. Vrhove mnogih
gričev krase številne večje ali manjše cerkve. Dolinam večjih vodotokov sledi prometna mreža,
sekundarne prometnice pa vodijo na prisojna vinogradniška območja in se pogosto slepo končajo.
Značilna je zelo razvita hidrografska mreža (Mirna, Radulja). Mirna je bila v preteklosti z regulacijo
izravnana, struga Radulje pa je ohranila svoj naravni značaj. Naravno rastje so pretežno bukovi
gozdovi, v nižinah pa se pojavljajo tudi združbe belega gabra. Skoraj povsod se pojavlja neavtohtona
smreka. Ob vodotokih je značilna hidrofilna drevesna in grmovna zarast z jelšo, vrbami ter
mokrotnimi travniki. Prevladuje ekstenzivno kmetijstvo manjših kmetij, ki se ukvarjajo tako z
živinorejo kot poljedelstvom. Zato je kmetijska raba tal zelo pestra: izmenjujejo se travniki, njive,
vinogradi, sadovnjaki in gozd. Njive in travniki so na prisojnih legah, na osončenih pa so vinogradi.
Večja območja kmetijske rabe so v Mirenski dolini ter v dolini Radulje. Značilna je razpršena
poselitev z velikim številom manjših naselij in zaselkov. Večja naselja so predvsem v nižinskih delih
Mirenske doline (Mirna, Mokronog) in v dolini Radulje (Škocjan). Podenoti Krške gorice in Mirenska
dolina sta ovrednoteni z oceno 2-3 in sicer v Krških goricah zaradi neprimerne gradnje in v Mirenski
dolini zaradi regulacij reke Mirne.
Krajina severno od Krke (Dolina Temenice, Muljavsko in Šentviško polje, Hribovje
Kremenjaka in Šumberka, Dobrnič, Dolina zgornje Krke)
Krajine severno od Krke so na severu omejene z gričevjem ob Savi in na vzhodu z obrobjem
panonskih krajin. Ključne značilnosti so: nestalna vodna mreža, izmenjava gozda, kmetijskih površin
in naselij, odprto kraško površje, kraško polje, prazgodovinske gomile in naselja. Enoto označuje
matična kamnina apnenec, katere značilnost se kaže v kraškem reliefu in odsotnosti površinskih
vodotokov. Območje ima dinarsko smer: v njej potekajo slemeni pobočij, doline potokov in rek ter
starejše cestne povezave. Čeprav ni velikih višinskih razlik je relief razgiban. Krajinska posebnost je
tok reke Temenice, značilne kraške ponikalnice, ki nekje časa teče po površju, pa pod zemljo in
ponovno po površini. Vidni so suho rokavi, ponori in izviri, nekateri odseki so izrazito meandrasti ter
ustvarjajo izredno zanimiv krajinski vzorec. Nasprotje dolini Temenice tvori kraška planota Dobrnič.
Tu sta še kraško Muljavsko in Šentviško polje. V vsej enoti so značilno kraški pojavi: ponikalnice,
kraški izviri, bruhalniki, požiralniki, ponori, suhi rokavi kraških rek, jame, brezna, vrtače in plitva tla.
Pobočja višjih kraških vzpetin so gozdnata, ponekod, kjer to dopuščata relief in osončenost, se gozd
menjava s kmetijskimi zemljišči. Značilno je tudi zaraščanje obdelovalnih površin. Zaradi plitvih
kraških tal se na kmetijskih zemljiščih izvajajo agrooperacije. Njive so na kraških poljih in vrtačah.
Vinogradi pokrivajo pobočja nekaterih osamelcev. Čez enoto poteka pomembna prometna povezava
vzhod – zahod. Poselitev je na pobočjih nad vodotokih (zaradi poplavne varnosti) ali vzdolž pobočij in
na višje ležečih planotah. Vasi so na gričevju gručaste in na ravnini vrstne. Novejša razpršena
poselitev se povalja v vinogradniških območjih. Najbolj preoblikovana je krajinska podenota
Muljavsko in Šentviško polje (ocena 3-4), najbolj naravno ohranjena pa je podenota Dolina zgornje
Krke, ki ima opredeljen tudi državni pomen.
Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni
Strategija prostorskega razvoja Slovenije je podala krajinska območja, ki vključujejo prepoznavne in
reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to
območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena
kulturna dediščina z visoko pričevalno oz. spomeniško vrednostjo, v kombinaciji z izjemnimi oblikami
naravnih prvin oz. naravnimi vrednotami.
228
OP za OPN Trebnje
V občini Trebnje se nahaja krajinsko območje prepoznavne značilnosti: Mirenska dolina.
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
spodnji tabeli.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Cilji OPN
1.
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z
vključevanjem kulturne dediščine v urejanje,
prenovo in oživljanje mest in drugih naselij.
2.
Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne
raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno
prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje
in socialno vključenost.
3.
Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s
tem povečanje identifikacijskih, vzgojnih in
gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba.
1. Ohranitev kulturnih spomenikov v občini in
ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine s
prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi
ukrepi.
2. Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih
območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne
dediščine.
Predlagamo še spodnji cilj:
3. Varstvo arheoloških ostalin na območju občine.
KRAJINA
1. Ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz.
trških jeder in vaških jeder, še posebej območij
prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in
doline Temenice.
Okoljski cilj 1: Ohranitev kulturnih spomenikov v občini in ohranjanje kakovostnih prvin kulturne
dediščine s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
Stopnja vpliva na kulturno dediščino je odvisna od značilnosti predvidenega posega in zvrsti, statusa
in ogroženosti kulturne dediščine. 34 ureditvenih območij nove namenske rabe posega na 21 enot
kulturne dediščine. Pri tem gre za poseganje v vplivno območje dveh kulturnih spomenikov, poseganje
v sedem arheoloških najdišč, poseganje v dvanajst vplivnih območij stavbne dediščine (v glavnem
sakralne). Nova namenska raba, ki se predvideva v teh ureditvenih območij je naslednja:
ZD druge urejene zelene površine – mestne zelenice,
ZK površine pokopališča,
CU površine za centralne dejavnosti,
SB površine za stanovanja za posebne namene,
SS stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
SK površine podeželskega naselja,
PO površine prometnega terminala,
Oc površine za čistilne naprave,
SKk površine samostojne kmetije,
Av površine zidanic.
Ureditvena območja, ki posegajo na enote kulturne dediščine in enote kulturne dediščine, ki jih le ta
tangirajo so navedeni v naseldnji tabeli.
229
OP za OPN Trebnje
Tabela 62: Ureditvena območja, ki posegajo na enote kulturne dediščine in enote kulturne dediščine, ki jih
le ta tangirajo
ID
(prikaz
na karti)
177
179
EUP oznaka
MIR-ZD 1-plan
MIR-ZK 1/2-plan
178
MIR-ZK 1/1-plan
242
TRE-CU 2/1-plan
251
TRE-SB 2-plan
265
TRE-ZS 4/2-plan
266
TRE-ZS 4/3-plan
260
TRE-SS 3-plan
243
TRE-CU 2/2-plan
36
DNŐ-SK 1/1-plan
46
DPR-SK 1/2-plan
276
VLO-SS 2-plan
223
STV-SK 1/2-plan
22
ČAT-PO 1-plan
23
ČAT-PO 2-plan
50
DSE-SK 5-plan
49
DSE-SK 4-plan
53
48
DSE-ZD 2-plan
DSE-PO 1-plan
KD na katero posega
Pravni režim varstva
Kulturni spomenik
(Odlok o razglasitvi cerkva
v župniji Mirna za kulturne
spomenike
lokalnega
2038 Mirna – Cerkev sv.
pomena, Ur.l. RS, št.
Helene
39/06)
Kulturni spomenik
spomenike
lokalnega
202038 Mirna - Cerkev sv. pomena, Ur.l. RS, št.
Helene
39/06)
Kulturni spomenik
spomenike
lokalnega
202038 Mirna - Cerkev sv. pomena, Ur.l. RS, št.
Helene
39/06)
776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdišče
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
2469 Dolga njiva pri
Stavbna dediščina
Šentlovrencu - Cerkev
Najdenja sv. Križa
26616 Dolnje Prapreče Arheološko najdišče
Kazinar
17818 Velika Loka pri
Stavbna dediščina
Šentlovrencu - Pakarjev
toplar
2472 Stehanja vas Stavbna dediščina
Cerkev povišanja sv. Križa
6614 Čatež - Območje
Stavbna dediščina, kulturna
Marijine romarske cerkve krajina
na Zaplazu
Stavbna dediščina, kulturna
Marijine romarske cerkve krajina
na Zaplazu
10089 Dolenje Selce Stavbna dediščina
Domačija Dolenje Selce 18
Stavbna dediščina
10089 Dolenje Selce Aquarius d.o.o. Ljubljana
Opis vpliva
Posega v vplivno
območje KS
Posega v vplivno
območje KS
Posega v vplivno
območje KS
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega v vplivno
območje KD
Posega na območje
najdišča
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
230
OP za OPN Trebnje
52
DSE-ZD 1-plan
65
GLI-SK 1/2-plan
33
DDO-SK 2/1-plan
175
MIR-SS 3/2-plan
173
MIR-SS 1-plan
176
MIR-SS 5-plan
304
ZVG-Oc 1-plan
103
JEZ-SK 2/1-plan
267
TRE-ZS 4/4-plan
67
GMB-SKk 2-plan
230
ŠEN-ZK 1/1-plan
82
GRT-Av-plan
83
GRT-Av-plan
87
GRT-Av-plan
239
TRB-Av-plan
10089 Dolenje Selce Domačija Dolenje Selce 18
26495 Glinek pri Mirni Gomilno grobišče Gosjak
15648 Dolenja Dobrava Arheološko najdišče pri
Japetu
25192 Mirna - Graščina
Zapuže
Stavbna dediščina
Dediščina
priporočilno
(stavbna dediščina)
Kulturni
spomenik
(etnološki)
(Odlok
o
razglasitvi
kulturnih spomenikov na
območju
Krajevne
skupnosti Šentrupert v
Občini Trebnje za kulturne
spomenike
lokalnega
74993 Trstenik pri Mirni - pomena, Ur.l. RS, št.
Kovačija Mandelj
127/03, 58/04)
26532 Mirna - Ocvirkov
Stavbna dediščina
kozolec
15513 Zagorica pri
Velikem Gabru Arheološko najdišče
Zagorica - Bič
2596 Jezero pri Trebnjem - Stavbna dediščina
Cerkev s. Petra
Stavbna
dediščina,
7844 Trebnje – Grad
vrtnoarhitekturna dediščina
2652 Gombišče - Cerkev
Stavbna dediščina
sv. Jerneja
2468 Šentlovrenc - Cerkev Stavbna dediščina
sv. Lovrenca
26500 Gradišče pri
Trebnjem Prazgodovinska naselbina
Gradišče
Gradišče
Stavbna dediščina
Trebnjem - Laščanova
zidanica
2636 Trbinc - Arheološko Arheološko najdišče
najdišče Kincelj
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KS
Posega v vplivno
območje KD
Posega na območje
najdišča
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega v vplivno
območje KD
Posega na območje
najdišča
Posega na območje
najdišča
Posega v vplivno
območje KD
Posega na območje
najdišča
Poleg ureditvenih območij posega na enote kulturne dediščine tudi na novo predvidena infrastruktura:
• ČN Bič,
• TP Trebanjski vrh,
• daljnovodi (Žubina, 20 kV)
• vodovodni sistem Sajenice,
• magistralni plinovod,
• ceste.
Pravni režimi varstva kulturne dediščine so navedeni v Priročniku pravnih režimov varstva, ki jih je
treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine.
231
OP za OPN Trebnje
Podlaga za Priročnik je Zakon o varstvu KD in Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine za
posamezne občine.
Pravni režimi varstva kulturne dediščine so navedeni v spodnjih odstavkih. Režim varstva določa
način poseganja oz. prepoveduje poseganje v enote kulturne dediščine.
Za kulturne spomenike velja naslednji osnovni pravni režim varstva:
Zakon o varstvu KD: Kulturne spomenike se ne sme odstraniti oz. rušiti. Izjemoma le, če
na podlagi soglasja Ministrstva za kulturo ob izpolnitvi določenih pogojev. Za posege v
območje kulturnega spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga
izda ZVKDS v skladu z aktom o razglasitvi. Pred izdajo soglasja je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje Zavoda.
Za območja kulturnih spomenikov velja naslednji osnovni pravni režim varstva:
Zakon o varstvu KD: Za posege v območje kulturnega spomenika je potrebno pridobiti
kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda ZVKDS v skladu z aktom o razglasitvi. Pred izdajo
soglasja je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.
Dodatni pravni režim za tangirana kulturna spomenika:
Trstenik pri Mirni – Kovačija Mandelj EŠD 7493: Prepovedano je objekt poškodovati ali
podreti, spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo, spreminjati konstrukcijsko zasnovo in
gradivo, nanj nameščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu z oblikovno
in vsebinsko zasnovo objekta. Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine možno na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav
spremeniti dele stavb oz. stavbne opreme, izvajati znanstveno raziskovalna dela,
spremeniti oz. dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in
če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta, spremeniti
oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni možno drugače zagotoviti statične stabilnosti
objekta, posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve. Za vplivno
območje spomenika velja naslednji varstveni režim: podrejanje vsake rabe in posegov
okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik, prepoved zapiranja pogledov na
spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih
zidov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev,
prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami, prepoved
vseh posegov na objektih in v teren brez predhodnih kulturnovarstvenih pogojev in
soglasja.
Mirna – Cerkev sv. Helene EŠD 2038: oblikovanje območja okoli stavbe znotraj
varovanega območja v skladu s konservatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za
varstvo KDS, OE Novo mesto, oz. v skladu s pokopališkim redom, ki pa ne zadeva same
stavbe. V vplivnem območju spomenika, ki zajema najbližjo okolico s travniki in objekte
bližnje domačije velja varstveni režim, ki določa podrejanje vsake rabe in posegov okoli
spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik, prepoved zapiranja pogledov na spomenik
z obzidavami, postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdani kulturnovarstvenih
soglasij, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev,
prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami, prepoved
vseh posegov v stavbe in izvedb novogradenj brez predhodnih kulturnovarstvenih pogojev
in soglasja.
Za kulturno dediščino velja naslednji osnovni pravni režim varstva:
Zakon o varstvu KD: prepovedana je odstranitev (rušenje) registrirane kulturne
dediščine, prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli
varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, v okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v
prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje
dediščine). Dovoljeni so posegi v prostor in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni
232
OP za OPN Trebnje
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino
odstraniti, če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z
običajnim sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje, če je bila pred tem
opravljena raziskava objekta in če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna
organizacija.
Dodatni pravni režimi varstva kulturne dediščine za območje stavbne dediščine
V območjih stavbne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje
ohranjanje naslednjih značilnosti objektov:
• tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
• gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova,
• oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina,
stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
• funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
• komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z
niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in
površin),
• prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih
objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd),
• celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine).
Dodatni pravni režimi varstva za območje vrtnoarhitekturne dediščine
Ohranjanje naslednjih vrtnoarhitekturnih značilnosti:
• kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
• kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
• naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
• funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in
površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
• podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
• oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem
zasajanja itd.),
• ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
• rastišče,
• posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
Dodatni pravni režimi varstva za območje kulturne krajine
V območjih kulturne krajine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje
naslednjih krajinskih značilnosti:
• krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
• odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
• sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
• tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
• odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino.
Za vplivno območje kulturne dediščine velja naslednji osnovni pravni režim varstva:
Zakon o varstvu KD: Za posege v vplivnem območju je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa prostorski akt. Kulturnovarstveno
soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediščine v skladu s prostorskim aktom. Pred
izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.
233
OP za OPN Trebnje
Za arheološka najdišča velja naslednji osnovni pravni režim varstva:
Zakon o varstvu KD: za arheološka najdišča velja naslednji pravni režim varstva. Na
arheoloških najdiščih je prepovedano: posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
najdišče (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati rečno, jezersko in morsko dno, postavljati
reklamne in druge table oziroma napise, itd.), postavljati zahtevne, manj zahtevne,
nezahtevne ali enostavne objekte, graditi nadzemno in podzemno infrastrukturo,
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, izvajati takšno rabo tal, ki najdišču
škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno
najti drugih rešitev, in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Vpliv izvedbe OPN na okoljski cilj 1 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj 2: Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z vrednotami
ohranjanja kulturne dediščine.
Za naselbinsko dediščino v občini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških jeder.
Naselbinska dediščina v občini je navedena v spodnjih alinejah.
• Dobrnič –Vaško jedro (EŠD 26540),
• Gorenji Vrh pri Dobrniču – Vas (EŠD 26559),
• Korenitka – Vas (EŠD 10178),
• Mirna – Trško jedro (EŠD 460),
• Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103).
Prav tako v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov območij kulturnih spomenikov: Trebnje
– Območje gradu (EŠD 1071), Zaplaz – Območje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614), Lanprež –
Območje gradu Lamprež (EŠD 8760).
Prenovo vaških jeder in spomeniških območij – konservatorske načrte je potrebno vključiti v OPN.
Vpliv OPN na okoljski cilj 2 je tako nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj 3: Varstvo arheoloških ostalin na območju občine.
Za območje predvidenih ureditev je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, v kolikor je
potrebno v nadaljnjih fazah za prostorski akt izvesti postopek presoje vplivov na okolje na podlagi
Uredbe o vrstah posegov na okolje, za katero je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS,
št. 78/06, 72/07, 32/09). V dopolnjenem osnutku OPN so predvideni naslednji posegi za katere bi bilo
potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave.
− kamnolomi, peskokopi (kjer površina presega 25 ha),
− čistilna naprava za odpadne vode (če gre za varovana območja in je skupna ČN z
zmogljivostjo čiščenja 15.000 PE),
− industrijske cone (površina industrijske cone 50.000 m3),
− regionalne ceste (dolžina ceste 5km oz. 1km če gre za varovano območje),
− nadzemni elektrovod (z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km),
− prenosni cevovod za plin (s premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km oz. premer
500mm in dolžina 5km če poteka po varovanem območju),
− vodno zajetje ali črpališče vode (zmogljivost črpanja 100 l/s),
− daljinski vodovod (dolžine 5km in zmogljivost prenosa vode 100 l/s, zunaj območja naselja),
− rudnik kamnin (površina na površju rudnika 10 ha ali če se predvideva posedanje tal na
površju rudnika),
234
OP za OPN Trebnje
−
parkirišča za tovorna vozila (bruto tlorisna površina 5ha za parkirišče tovornih vozil s skupno
maso večjo kakor 7,5t).
Po usklajevanju z Ministrstvom za kulturo je potrebno izvesti Predhodne arheološke raziskave za tri
večje ureditve:
− Kamnolom in dnevni kop v območju naselja Gomile (predhodni ekstenzivni pregled odprtih
površin in zaprtih površin, LIDAR posnetke);
− Industrijska cona v območju naselja Trebnje (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in
zaprtih površin, LIDAR posnetke);
− Parkirišče za tovorna vozila v območju naselij Dolenja Nemška vas in Češnjevek (predhodni
ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin).
Predhodne arheološke raziskave so bile iz strani Občine Trebnje že naročene in so v teku. Rezultati
raziskav se bodo naknadno vključili v Okoljsko poročilo.
Ugotavljanje vpliva na okoljski cilj 3 ni možno zaradi pomanjkanja podatkov – ocena X.
Krajina
Okoljski cilj 1: Ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. trških jeder in vaških jeder, še
posebej območij prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in doline Temenice.
Predvidene spremembe plana so večinoma skoncentrirano v krajinsko podenoto Dolina Temenice. Več
sprememb, ki posegajo v odprto krajino, je predvidenih še v Dolini Mirne in Krških goricah. Na
območju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni se nahaja 12 ureditvenih območij nove namenske rabe (spodnja tabela) in
infrastrukturni objekti.
Tabela 63: Ureditvena območja nove namenske rabe na območju Mirenske doline
ID
165
167
177
278
64
65
174
179
178
173
176
277
EUP_OZN
MIR-CU 1-plan
MIR-IG 1/2-plan
MIR-ZD 1-plan
VNJ-SKk 3-plan
GLI-SK 1/1-plan
GLI-SK 1/2-plan
MIR-SS 3/1-plan
MIR-ZK 1/2-plan
MIR-ZK 1/1-plan
MIR-SS 1-plan
MIR-SS 5-plan
VNJ-SK 1/3-plan
Spremembe namenske rabe na vodnem zemljišču Temenice niso primerne, saj uničujejo značilne
krajinske vzorce kot so npr. suhi rokavi, poplavne ravnice, itd. Zelo velik poseg v krajinsko značilnost
Krških goric je predvidena ureditev golf igrišča pri naselju Blato, saj posega v sklenjen gozdni
kompleks. Dolina Mirne je krajinsko že močno degradirana. Prevladuje intenzivna kmetijska raba,
vodotok pa je močno reguliran. Izgradnja IC bi še dodatno obremenila že tako degradirano območje.
Ocenjujemo, da bo vpliv nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilji
Opis vpliva
Ocena
1. Ohranitev kulturnih spomenikov v
OPN lahko vpliva na cilj neposredno,
235
OP za OPN Trebnje
občini in ohranjanje kakovostnih prvin
kulturne dediščine s prostorskimi akti in
z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
daljinsko in kumulativno.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
2. Spodbujanje prenove vaških jeder in
drugih območij skladno z vrednotami
ohranjanja kulturne dediščine.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
3. Varstvo arheoloških ostalin na
območju občine.
kumulativno.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov.
KRAJINA
1. Ohranjanje identitete kulturne
krajine, mestnega oz. trških jeder in
vaških jeder, še posebej območij
prepoznavnih naravnih vrednot
Mirenske doline in doline Temenice.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na enote
kulturne dediščine zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto območje varstva kulturne
dediščine posega večje število enot spremembe namenske rabe, kot npr. na:
• EŠD 2038 Mirna – Cerkev sv. Helene – posegajo 3 območja spremembe namenske rabe,
• EŠD 776 Trebnje - Arheološko območje Trebnje – posega 6 območij sprememb namenske rabe,
• EŠD 6614 Čatež - Območje Marijine romarske cerkve na Zaplazu – posegata dve območji
sprememb namenske rabe,
• EŠD 10089 Dolenje Selce -Domačija Dolenje Selce 18 – posega 5 območij sprememb namenske
rabe,
• EŠD 26500 Gradišče pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradišče - posegata dve območji
sprememb namenske rabe.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na krajino
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, saj na isto krajinsko območje Dolina Temenice, Dolino Mirne in
Krške gorice posega več sprememb namenske rabe. Na območju Mirenske doline, ki je opredeljena
kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni posega 12 območij nove
namenske rabe in infrastrukturni objekti. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Omilitveni ukrep
Skupna ocena vpliva na segment
Krajina
Ocena
C – nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
C – nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
Ohranitev kulturnih spomenikov v občini in ohranjanje kulturne dediščine
236
OP za OPN Trebnje
•
PIP–i za varstvo kulturne dediščine morajo biti podani po enotah urejanja prostora in po
posameznih enotah dediščine. V PIP naj se upošteva usmeritve dane v Smernicah za prostorski red
občine Trebnje (ZVKDS – OE Novo mesto, april 2007), zlasti poglavje 4 ter varstvene režime za
posamezne enote KD. V PIP morajo biti navedene tudi obveznosti investitorjev oz. tistih, ki
posegajo v KD. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec
plana in Občina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.
•
Zavod za varstvo KD, OE Novo Mesto, do zaključka pričujočega OP ni podalo dopolnitev
smernic k dopolnjenem osnutku OPN, v katerih bi bili navedeni kulturnovarstveni pogoji za vsako
posamezno ureditveno območje OPN. Izvedbeni del OPN se mora po pridobitvi dopolnjenih
smernic dopolniti. V spodnji tabeli navajamo pogoje iz pravnih režimov varovanja tangirani enot
kulturne dediščine. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec
Tabela 64: Omilitveni ukrepi za enote KD
ID
(prikaz
na karti)
EUP oznaka
177
MIR-ZD 1
179
178
MIR-ZK 1/2
MIR-ZK 1/1
173
MIR-SS 1
242
TRE-CU 2/1
251
265
TRE-SB 2
(OPPN)
TRE-ZS 4/2
266
TRE-ZS 4/3
260
TRE-SS 3
(OPPN)
TRE-CU 2/2
(OPPN)
243
46
DPR-SK 1/2
65
GLI-SK 1/2
33
DDO-SK 2/1
304
82
ZVG-Oc 1
GRT-Av
KD na katero posega
Pogoji oz. ukrepi glede na pravni režim varstva
KD, zapišejo se v izvedbeni del OPN (PIP)
Helene
202038 Mirna - Cerkev sv.
Helene
Helene
74993 Trstenik pri Mirni Kovačija Mandelj
V vplivnem območju kulturnega spomenika se
morajo vse spremembe rabe in posegi podrejati
kvalitetnim pogledom na spomenik: prepovedano je
zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami,
postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdani
kulturnovarstvenih soglasij, postavljanje energetskih
in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih
panojev. Prepovedano je tudi zasajanja okolice
spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami. Za
vse posege v stavbe in novogradnje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
776 Trebnje - Arheološko
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
Kazinar
Japetu
15513 Zagorica pri
Zagorica - Bič
Gradišče
Na arheoloških najdiščih je prepovedano: posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče
(npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati,
rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake, poglabljati rečno, jezersko in morsko
dno, postavljati reklamne in druge table oziroma
napise, itd.), postavljati zahtevne, manj zahtevne,
nezahtevne ali enostavne objekte, graditi nadzemno
in podzemno infrastrukturo, gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine, izvajati takšno rabo tal,
ki najdišču škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti
drugih rešitev, in če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Za
poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje.
Kjer območja OPPN zadevajo arheološka najdišča
in so načrtovane ureditve pogojno sprejemljive, je
predhodne arheološke raziskave potrebno izvesti že
v fazi OPPN.
237
OP za OPN Trebnje
83
GRT-Av
239
TRB-Av
36
DNŠ-SK 1/1
276
VLO-SS 2
223
STV-SK 1/2
50
DSE-SK 5
49
DSE-SK 4
53
DSE-ZD 2
48
DSE-PO 1
52
DSE-ZD 1
175
MIR-SS 3/2
176
MIR-SS 5
103
JEZ-SK 2/1
67
GMB-SKk 2
230
ŠEN-ZK 1/1
87
GRT-Av
22
ČAT-PO 1
23
ČAT-PO 2
Gradišče
2636 Trbinc - Arheološko
najdišče Kincelj
Najdenja sv. Križa
toplar
2472 Stehanja vas Cerkev povišanja sv. Križa
Zapuže
kozolec
2596 Jezero pri Trebnjem Cerkev s. Petra
sv. Jerneja
2468 Šentlovrenc - Cerkev
sv. Lovrenca
zidanica
Marijine romarske cerkve
na Zaplazu
na Zaplazu
Pri stavbni dediščini je potrebno ohranjati:
•
komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto
površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo
pripadajočih objektov in površin),
•
prostorski kontekst, pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih cerkvah, gradovih, znamenjih itd),
Za poseg v vplivno območje KD je potrebno
•
•
V območjih kulturne krajine pravni režim varstva
predpisuje
ohranjanje
naslednjih
krajinskih
značilnosti:
•
krajinska
zgradba
in
prepoznavna
prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
•
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo
naselij,
•
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini
(tradicionalna raba zemljišč),
•
tipologija
krajinskih
prvin
in
tradicionalnega stavbarstva,
•
odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino.
238
OP za OPN Trebnje
267
TRE-ZS 4/4
•
•
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih cerkvah, gradovih, znamenjih itd).
V območjih vrtnoarhitekturne dediščine pravni
režim varstva določa ohranjanje naslednjih
vrtnoarhitekturnih značilnosti:
•
kompozicija zasnova (oblika, struktura,
velikost, poteze),
•
kulturne sestavine (grajeni objekti,
parkovna oprema, skulpture),
•
naravne sestavine, ki so vključene v
kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
•
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno
dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so
pomembne za delovanje celote,
•
podoba v širšem prostoru oziroma odnos
območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko
pogojene in utemeljene meje),
•
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina,
drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja
itd.),
•
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj
in obstoj drevja,
•
rastišče,
•
posamezna
drevesa
(preprečevanje
obsekavanja, poškodb itd.).
68, 69,
70, 71
GML-LN 1/1,
GML-LN 1/2,
GML-LN 1/3)
41
DNV-IG1
8760 Lanšprež - območje
gradu Lanšprež (KS)
Med območjem kamnoloma in vplivnim območjem
kulturnega spomenika Lanšprež je potrebno ohraniti
najmanj 200 m tamponsko cono (gozd), saj bi
predviden poseg vse do meje vplivnega območja
nedopustno
spremenil
prostorsko
pojavnost
kulturnega spomenika v izvornem prostorskem
kontekstu.
26207 Dolenja nemška vas Gomila se mora ohraniti, ostati nedotaknjena, okoli
- Gomila Laz
nje pa je potrebno za primerno prezentacijo
zagotoviti tamponsko cono v premeru vsaj 100 m.
Na podlagi že evidentirane gomile sklepamo, da so
v bližini še kakšne.
Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij kulturne dediščine
• Za naselbinsko dediščino v občini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških
jeder. Z OPPN naj se ureja vsa naselbinska dediščina:
Dobrnič –Vaško jedro (EŠD 26540)
Gorenji Vrh pri Dobrniču – Vas (EŠD 26559)
239
OP za OPN Trebnje
Korenitka – Vas (EŠD 10178)
Mirna – Trško jedro (EŠD 460)
Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103)
•
Z OPPN naj se urejajo tudi spomeniška območja:
Trebnje – Območje gradu (EŠD 1071)
Zaplaz – Območje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614)
Lanprež – Območje gradu Lamprež (EŠD 8760)
KRAJINA
•
Za večina večjih območij urejanja je predvideno urejanje z OPPN. Območji urejanja MIR- ZK ½
in MIR- ZK 1/1 (območje pokopališča), ki sodita v krajinsko območje s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni ravni Mirenska dolina, naj se tudi urejata z OPPN. OPPN morajo
vsebovati krajinski idejni načrt.
ukrepa
Občina Trebnje naj bi letno poročala ZVKDS o stanju KD na območju občine. Evidenco o vseh
enotah KD vodi Register kulturne dediščine na MK. Pristojna območna enota ZVKDS je OE Novo
mesto. Občina lahko območja nacionalne prepoznavnosti in območja lokalne prepoznavnosti vključijo
v OPN-je in jih tako varujejo pred degradacijo.
240
OP za OPN Trebnje
IV. POLJUDEN POVZETEK
Okoljsko poročilo je izdelano na podlagi osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki vsebuje
tekstualni in grafični del. Osnutek OPN so julija 2009 izdelali v podjetju URBI d.o.o. Ljubljana.
Septembra 2009 smo v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana izdelali obstoječe stanje za OP za OPN
Trebnje.
Maja 2010 je bil osnutek OPN dopolnjen glede na smernice nosilcev urejanja prostora. V podjetju
Aquarius d.o.o. smo julija 2010 izdelali Osnutek OP za OPN Trebnje. Izdelovalci OP smo namreč
ugotovili, da so bile pri izdelavi OPN smernice le delno upoštevane. Poleg tega grafični del osnutka
OPN ni bil pripravljen na način, da bi se dalo iz njega natančno opredeliti do načrtovanih ureditev.
Zaradi navedenega je bil Osnutek OP izdelan na način podajanja splošnih vplivov in bistvenih
omilitvenih ukrepov.
Osnutek OPN je bil ponovno dopolnjen po usklajevalnem sestanku med izdelovalcem OP in
izdelovalcem OPN avgusta in septembra 2010. Pričujoče okoljsko poročilo je tako izdelano na podlagi
osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN, Urbi d.o.o., avgust in september 2010), ki vsebuje
tekstualni (strateški in izvedbeni) in grafični del. OP obravnava vplive ureditvenih območij
novoplaniranih površin namenske rabe in vplive novoplanirane infrastrukture, ki so navedeni v tabeli 2
v poglavju opis plana. OPN namreč zajema tudi ažuriranje sedanjega stanja namenske rabe
(evidentiranje stavbnih zemljišč obstoječim stavbam, evidentiranje obstoječih stavb – zidanice,
kmetijski in gospodarski objekti s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem zaradi spremenjene
zakonodaje) in infrastrukture (evidentiranje obstoječih cest oz. korigiranje dosedanjega grafičnega
stanja infrastrukture).
Od 6. 9. 2010 do 24. 9. 2010 je potekala predhodna razgrnitev OPN v KD v Šentlovrencu, v KD na
Mirni, v KD v Dobrniču, v Gasilskem domu v Dolenji Nemški vasi ter v CIK Trebnje.
Kakovost zraka in podnebne razmere
Na nivoju občinskega prostorskega načrta je zlasti pomembno ugotavljanje vpliva prostorskega
razvoja z emisijami v zrak. Strateška opredelitev rabe prostora vpliva na:
- prometne tokove (suburbanizacija, umestitev delovnih mest v različni oddaljenosti od poselitvenih
območij, razvoj prometnega omrežja, itd.)
- obseg proizvodnih dejavnosti (velikost območij, namenjenih proizvodnim dejavnostim, povečanje
porabe energije)
- učinkovito rabo energije (strjevanje poselitve – daljinski energetski sistemi) in raba obnovljivih
virov energije.
Vse vrste gradbenih posegov (rekonstrukcije, prenove, novogradnje, širitve itd.) ter drugih del,
povezanih s povečano/intenzivnejšo uporabo tovornih vozil in delovnih strojev, imajo v fazi gradnje
lahko za posledico vpliv na kakovost zraka. Ti vplivi bodo predvidoma zmanjšani z upoštevanimi
omilitvenimi ukrepi in priporočili, ki bodo podrobneje podani na nivoju okoljske presoje pri
sprejemanju predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so opredeljeni v OPN. Pri
omenjenih posegih gre s stališča trajanja za možne kratkoročne vplive na okolje in sicer v času
gradbenih del.
Predvidena obsežna območja gospodarskih con, večje število na novo predvideni prometnic lahko
vpliva na kakovost zraka v občini. Vendar ob upoštevanju ciljev prostorskega razvoja občine
(izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v
jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na njihovem obrobju, občina si bo prizadevala za izkoriščanje
obnovljivih energetskih virov in termalne energije, omejevanje motornega prometa v središčih naselij
241
OP za OPN Trebnje
ipd.) in omilitvenih ukrepov vpliv ne bo bistven. Ob uporabi alternativnih virov energije in ob
izgradnji energetsko učinkovitih objektov, se bodo dolgoročno znižale tudi emisije toplogrednih
plinov (kar bo v skladu z Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta
2012).
Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kakovost zraka v občini zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidenih je okoli 37 km novih cestnih povezav in 85,3 ha
gospodarskih con. Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen
(ocena A) vpliv na kakovost zraka, saj predvideva nov magistralni plinovod dolžine okoli 10,1 km z
dvema merno - regulacijskima postajama ter strjevanje poselitve, s čimer se bo izboljšal potencial za
vzpostavitev in širjenje energetsko učinkovitega omrežja in pozitivno vplivalo na kakovost zraka
(manj manjših kurilnih naprav – manj točkovnih izpustov v zrak). Sinergijskih vplivov ne
pričakujemo.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment kakovost zraka in podnebne
spremembe je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:
•
Omilitvene ukrepe za kratkoročno onesnaženje, ki bo nastalo v času gradnje, naj se določi v
okoljskem poročilu za podrejene prostorske akte, ki bodo natančneje urejali posamezna območja
posegov.
• Omilitvene ukrepe oz. natančno določitev vplivov na konfliktnih območjih (stikanje poselitvenih
in proizvodnih površin) naj se določi v okviru priprave podrejenih prostorskih aktov, ko bodo
posegi in dejavnosti natančneje določene.
• Podrobnejše zahteve in ukrepi bodo obravnavani na nivoju OPPN oz. v postopku priprave
projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v postopku pridobivanja okoljevarstvenega
soglasja.
• Prometna študija Preveritev različic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber je bila
izdelana že leta 2008. V tem času je prišlo do sprememb v cestnih povezavah. Študijo je potrebno
s prikazom prometnih obremenitev za plansko obdobje.
• Prometnice naj se načrtuje izven strjenih delov naselij, razdalje med križišči naj bodo čim večje,
saj se pri vožnji na kratke razdalje emisije izpušnih plinov povečujejo.
• Prednost je potrebno dajati javnemu prometu (več prog, bolj frekventne vožnje, itd.) ter
spodbujanju in omogočanju kolesarjenja (urejanje novih kolesarskih poti). Vsa načrtovana
zaposlitvena in poselitvena območja morajo imeti povezavo z javnim potniškim prometom.
• Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za
energetsko oskrbo stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne
energije).
• Upravljavec proizvodne oz. gospodarske cone je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih
odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku.
• Gospodarske cone naj se v smeri proti naseljem omejijo z dovolj širokimi vegetacijskimi
barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo zimzelena, različnih
višin.
• Potrebno je izdelati lokalni energetski koncept, v katerem se natančno opredeli problematika na
energije.
Pripravljalec plana naj ukrepe umesti v izvedbeni del OPN (PIP), kar nadzira MzKO-CPVO.
•
Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno
242
OP za OPN Trebnje
•
•
tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
stavbe z energijo. V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št.
93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in
toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. Študija naj se izdela pred izdelavo PGD, za izvedbo
je odgovoren investitor.
Upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak
iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz
okoljevarstvenega soglasja.
Potrebno je izdelati lokalni energetski koncept, v katerem se natančno opredeli problematika na
energije. Pripravljalec plana naj ukrep umesti v izvedbeni del OPN (PIP), kar nadzira MzKOCPVO.
Spremljanje stanja
Za vodenje podatkov o številu novih energetsko učinkovitih objektov je odgovorna Občina Trebnje.
V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00,
99/01 in 17/03), morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja pripraviti letno poročilo.
Podatke o letnih količinah izpuščenih snovi v zrak iz industrijskih naprav naprav zbira Agencija RS
za okolje. V letu 2010 je bilo v občini Trebnje sedem zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa
snovi v zrak (Akripol d.d., Anton Mirt s.p, Dana d.d., Droga kolinska d.d., P-D KREMEN d.o.o, Obrat
Mirna, TRIMO d.d. ZOMI d.o.o.). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil
snovi v zrak in vode.
Voda
že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Blato (del
je že zgrajen), Dolenja Nemška vas, Štefan, Studenec, Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato,
ČN Dolenja nemška vas, ČN Dobrnič, ČN Bič. Območja manjših naselij in razpršene gradnje se lahko
opremljajo tudi z biološkimi ČN.
Od predvidene namenske rabe lahko na kakovost površinskih vodotokov predvidene gospodarske cone
(ca 85,3 ha gospodarskih con) in večji obrat za vzrejo živine. Večina predvidenih gospodarskih con
nima v bližini urejenega kanalizacijskega sistema oz. le to tudi ni predvideno. Izjema so predvidene
gospodarske cone v naselju Trebnje, Mirna in Čatež. Emisije iz proizvodnih dejavnosti so vezane na
tip dejavnosti, ki se bodo umeščale v območju. Vrste dejavnosti v fazi OPN niso znane.
Novi komunalni sistemi in ČN predvideni v OPN bodo imeli pozitiven vpliv na kakovost vodotokov,
saj se bodo do sedaj neprečiščene odpadne vode kontrolirano zbirale in čistile. V primeru neustreznega
načrtovanja ČN pa je lahko vpliv na površinske vodotoke negativen. Zato ocenjujemo, da je vpliv na
okoljski cilj 1 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
243
OP za OPN Trebnje
vodotokov pa ima še ohranjen naravni potek. Reka Mirna je vodotok 1. reda, ostali vodotoki pa so
vodotoki 2. reda. Na vodnem in priobalnem območju je dovoljena le:
1. gradnja objektov javne infrastrukture,
2. gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
7. gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije.
Od predvidenih območij nove namenske rabe posegata v vodno in priobalno zemljišče le dve območji
in sicer ZAB – SK 1/2, ki posega v Zabriški studenec in ZAB- SK 1/1, ki poseka v potok Zabrščica. V
tem primeru gre za poseganje zaradi neskladja DKN, DOF in Registra površinskih vodotokov. V obeh
območjih je predvidena namenska raba površine podeželske naselja (kmetije in dopolnilne dejavnosti).
Površinske vodotoke Temenico in Mirno s pritoki tangira tudi predvidena komunalna infrastruktura in
sicer daljnovodi, magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija (Štefan, Žubina).
Na poplavna območja novoplanirana raba ne posega. Na poplavnem območju – redka območja poplav
ob pa so predvideni novi daljnovodi, kanalizacija in ceste.
Na območju, kjer veljajo splošni protierozijski ukrepi je predvidenih 120 ureditvenih območij nove
namenske rabe (spodnja tabela), od planirane infrastrukture pa daljnovodi, vodovodni sistemi,
magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija.
Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na stanje površinskih in
podzemnih vod zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj predvidevajo posege v vodno in
priobalno zemljišče istega površinskega vodotoka:
• Zabiškega studenec in potoka Zabrščica (posegata 2 spremembi namenske rabe)
• Temenico in Mirno (tangira predvidena komunalna infrastruktura)
• Prav tako pa 120 predlogov posegov umeščenih na območje, kjer so potrebni protierozijski
posegi.
Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen vpliv na stanje
površinskih in podzemnih voda, saj občina predvideva priključevanje obstoječih objektov na že
zgrajeno kanalizacijsko omrežje ter novo kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s čistilno napravo.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment vode je C – vpliv je nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov:
•
•
MzKO ARSO Urad za upravljanje z vodami v smernicah poudarja, da je pri načrtovanju izgradnje
komunalnih čistilnih naprav potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti
konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri
navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok
vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim
odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo piti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem
zemljišču. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do
predpisane stopnje.
Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov.
244
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter
kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljišče na tak
način, da se s tem ne bo poslabšalo obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
V enotah urejanja, v katerih se stavbna zemljišča v obstoječem planu nahajajo v celoti ali delno na
poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Novogradnje so možne le v
smislu »nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve obstoječih objektov in na mestu odstranjenih
objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim. Z navedenimi
posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrstni poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
V PIP za predvideno novo infrastrukturo, ki poteka po poplavnem območju, naj se doda enaka
določba kot za stavbna zemljišča na poplavnih območjih. Določba omejuje širitev obstoječih
objektov in novogradnje v območju poplavnih voda, dokler se ne izvedejo ukrepi za preprečitev
vplivov poplav.
Umeščanje stanovanjskih objektov na erozijsko ogrožena območja v izogib varovanja zdravja in
premoženja ljudi ni priporočljivo. V izvedbeni del OPN naj se vključi določba, ki omejuje širjenje
obstoječih objektov in novogradenj v erozijskih območjih, dokler se ne izvedejo običajni
• Prav tako mora biti odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda usklajeno z ZV-1 in
predpisi s področja varstva okolja.
• Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami se mora ravnati v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni l. RS, št. 47/05,
45/07, 79/09) ter z Uredbami o emisiji snovi za posamezen tip proizvodnih dejavnosti.
• Za ukrepe za preprečitev vplivov poplav in erozije je potrebno izdelati Karte razredov poplavne in
erozijske nevarnosti v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov
v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Ur. l. RS, št. 89/2008) ter Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja
zemljišč v razrede poplavne ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007)).
Spremljanje stanja
Monitoring stanja podzemne vode in površinskih vod izvaja MzKO- ARSO. Kakovost podzemne vode
se spremlja tudi v okviru obveznega monitoringa lastnika/upravljavca vodnih virov v občini
(Komunala Trebnje).
Zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih
emisijskih vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to področje
je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur.l. RS, št. 54/11). Podatke o letnih količinah odpadnih vod iz industrijskih naprav in ČN
zbira Agencija RS za okolje. V letu 2010 je bilo v občini Trebnje 13 zavezancev za emisijski
monitoring odpadnih vod (Akripol d.d., Komunala Trebnje d.d., Dana d.d., Droga Kolinska d.d., Kopo
d.o.o. Mirna, Kovinokemija proizvodno trgovsko podjetje Trebnje, Kremen d.d. , Novoles d.d., PlastaKovinoplastika Franc, Presad, tovarna sadnih izdelokov in pijač d.d., Surovina d.d., Transport Matjaš,
Galmet Metelko Daniel s.p). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil
245
OP za OPN Trebnje
snovi v zrak in vode
Obremenjenost okolja s hrupom
Spremembe veljavnega prostorskega načrta občine Trebnje, ki lahko vplivajo na povečanje
obremenitev s hrupom, so predvsem širjenje stanovanjske pozidave, izgradnja novega cestnega
omrežja ter umeščanje novih proizvodnih con v prostor. OPN Trebnje med drugimi vključuje:
- novo stanovanjsko pozidavo na 124 območjih s skupno površino 198 ha. Večje pozidave so
predvidene na severnem delu naselja Trebnje, v Peklu, na območju Gorenje in Dolenje Nemške
vasi, na območju Mirne in Velikega Gabra;
- izvedbo novih zbirnih in priključnih cest v skupni dolžini približno 37 km ter izvedbo več
parkirišč. V OPN je predviden izgradnja 4.6 km državnih cest (del III. razvojne osi,
rekonstrukcija R1-215 na območju Dola pri Trebnjem), 5.5 km glavnih zbirnih cest (severna
obvoznica Trebnje med R3-652 Kamni potok in III. razvojno osjo v Dol. Nemški vasi), 23.1 km
zbirnih lokalnih cest (večina na območju Trebnjega, posamezne v Mirni, Velikem Gabru, Repčah
in Dobrniču) ter 3.7 km priključnih cest;
- širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. V OPN je predvidenih približno 85
ha novih površin za proizvodne dejavnosti na območju naselij Trebnje, Grm, Breg, Pluska, Račje
selo, Zagorica.
Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na obremenitev okolja s hrupom
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidena je nova stanovanjsko pozidavo, izvedba
novih cest in parkirišč ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone večinoma na
območju naselja Trebnje (UN Trebnje).
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Obremenjenost okolja s hrupom je C –
vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:
•
Večina nove stanovanjske gradnje je predvidena na območju, ki je v obstoječem stanju s hrupom
malo do zmerno obremenjeno. Posamezna območja stanovanjske novogradnje so predvidena v
bližini pomembnejših obstoječih prometnicah, ob katerih je obremenitev s hrupom tudi
prekomerna. Potencialna konfliktna območja stanovanjskih novogradenj, kjer bo po oceni
potrebna izvedba ustreznih urbanističnih ali protihrupnih ukrepov, so:
območje Trebnjega: enota TRE-SS2 ob regionalni cesti R3-650 in enota TRE-SS1/1, ki meji
na predvideno proizvodno cono TRE-IG1/2,
-
območje Mirne: enoti MIR-SS1 in MIR-SS5 ob regionalni cesti R1-215,
-
območje Dolenje Nemške vasi: enota DNV-SS1 ob regionalni cesti Trebnje – Karteljevo,
-
območje Gorenje Ponikve: enota GPO-SS ob regionalni železniški progi Trebnje – Novo
mesto,
-
območje Gorenje Nemške vasi: enota GNV-SS1 ob regionalni cesti R3-652
-
območje Malega Grabna: enota MGA-SS1 ob regionalni cesti R3-646,
-
•
•
območje Primštala: enota PRM-SB1 ob regionalni cesti R1-225 in ob regionalni železniški
progi Trebnje – Sevnica.
Za našteta in tudi za ostala območja stanovanjskih novogradenj je potrebno v okviru priprave
OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije načrtovati ustrezne in učinkovite protihrupne ukrepe
(urbanistično in arhitekturno načrtovanje, načrtovanje dodatne zaščite zunanjega in bivalnega
okolja). Zavezanec za izvedbo ukrepov je investitor novogradenj.
Obremenitev s hrupom na območju predvidenih gospodarskih in proizvodnih con bo povečana
med izvedbo posega in med samim obratovanjem. Med urejanjem posegov bo na posameznih
lokalno omejenih območjih, ki ležijo v bližini stanovanjske pozidave (Vinja vas, Breza, Dolenje
Medvedje selo), potrebna izvedba začasnih omilitvenih ukrepov.
246
OP za OPN Trebnje
•
•
Med obratovanjem posameznih con bodo prevladujoči viri hrupa večji industrijski proizvodnji
obrati, parkirišča in manipulativne površine ter cestni promet, omilitveni ukrepi pa bodo po oceni
potrebni predvsem na območju ureditvenih enot TRE-IG 1/1 in TRE-IG 2/1 na območju Vinje
vasi, v primeru umestitve večjih industrijskih obratov pa tudi na ostalih območjih.
Zraven splošnih ukrepov je na območju predvidenih gospodarskih con potrebno upoštevati še
naslednje:
pri načrtovanju proizvodnih con v fazi OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije je
potrebno v smeri proti stanovanjskim območjem predvideti manj hrupne dejavnosti, objekte
pa razporediti tako, da bodo v čim večji meri zmanjšali razširjanje hrupa v okolje;
-
v smeri proti stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta
skladišča, prostor za pretovarjanje, ipd);
-
za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno
predvideti širše zelene varovalne pas ob predvidenih conah, po potrebi pa tudi protihrupne
ograje ali nasipe;
-
•
•
poslovne cone TRE-IG 1/1, 1/2 in 2/1 na območju Vinje vasi in Dolenjega Medvedjega sela
obkrožajo območja razpršene gradnje, zato je kot omilitveni ukrep smiseln odkup in
sprememba namembnosti stavb, ki bodo ležale znotraj večjih proizvodnih površin, v
nasprotnem pa bo potrebna izvedba drugih protihrupnih ukrepov.
Za predvidene nove državne ceste bodo protihrupni ukrepi opredeljeni v strokovnih podlagah za
državne prostorske načrte. Glede na obstoječo in predvideno stanovanjsko pozidavo konfliktnih
območji ob načrtovani III. razvojni osi na vzhodnem obrobju Trebnjega ne bo, zato dodatni ukrepi
na temo območju ne bodo potrebni.
Ob novih zbirnih in priključnih lokalnih cestah ter na posameznih območjih ob severni obvoznici
se bo obremenitev s hrupom lahko povečala. Za pomembnejše lokalne ceste je v fazi pridobitve
gradbenega dovoljenja potrebno preveriti potrebo po izvedbi omilitvenih ukrepov (ukrepi na viru
kot so omejitve hitrosti vožnje ter omejitve vožnje tovornih vozil ali preplastitve ceste, po potrebi
pa tudi izvedba ukrepov za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje in ukrepov na stavbah z
varovanimi prostori).
• V skladu z zakonodajo s področja varstva pred hrupom so upravljavci virov hrupa dolžni v svoji
okolici zagotoviti obremenitev s hrupom, ki je manjša od mejnih ravni. Prevladujoč vir hrupa na
območju občine Trebnje v obstoječem stanju je cestni promet (upravljalci DARS, DRSC in
Občina Trebnje), v manjši meri železniški promet ter proizvodne in storitvene dejavnosti. Po
izvedbi novih posegov se bo obremenitev s hrupom delno povečala tudi na teh območjih. V
skladu z zakonodajo s področja varstva pred hrupom se obremenitev s hrupom sanira na podlagi:
pri umeščanju stanovanjskih in poslovnih posegov ter prometnic v prostor je potrebno
upoštevati zahteve Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki opredeljuje
zahteve za upravljalce virov hrupa, pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj in izvedbo
monitoring hrupa,
-
za vse novogradnje je potrebno izvesti ustrezne urbanistične in arhitekturne ukrepe
(razporeditev objektov in večji odmiki prevladujočih virov hrupa od stanovanjske pozidave)
ter učinkovito protihrupno zaščito (ukrepi na viru, ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v
okolje in pasivni ukrepi na stavbah), s katero se bo obremenitev s hrupom zmanjšala v
zakonsko predpisane vrednosti;
-
operativnega programa varstva pred hrupom. Državno cestno omrežje bo vključeno v
operativni program varstva pred hrupom za pomembne ceste v upravljanju DARS in DRSC,
obremenitev s hrupom na tem območju pa se bo sanirala v skladu s tem operativnih planom;
-
za ostalo obstoječo cestno omrežje, ki je prometno bolj obremenjeno, pa je prav tako
smiselno pripraviti operativni program varstva pred hrupom in to predvsem za območja s
preseženimi kritičnimi vrednostmi hrupa, ki se v skladu z zakonom o varstvu okolja
247
OP za OPN Trebnje
obravnavajo kot degradirana območja, ter tudi za bivalna območja, ki bodo v prihodnje
razvrščena v strožje varovano II. območje varstva pred hrupom;
•
zavezanec za izvedbo ukrepov je upravljalec posameznega vira hrupa, ki povzroča
prekomerno obremenitev okolja.
Med izvajanjem ureditev na območju posameznih stanovanjskih novogradenj, proizvodnih
območij ter novih prometnic se bo obremenitev s hrupom povečala na vseh območjih, kjer bodo
potekala gradbena dela, povečanje pa bo časovno omejeno. Začasni omilitveni ukrepi med
gradnjo so:
gradbeni stroji in delovne naprave morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki določajo emisijo
hrupa gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem;
-
upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi
prostori na dnevni čas in na delavnike;
-
transporte poti na območje gospodarskega središča morajo v največji možni meri potekati
izven stanovanjskih naselij;
•
po potrebi izvedba začasnih protihrupnih ukrepov za zmanjšanje emisij ali razširjanja hrupa v
okolje.
Za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom med obratovanjem posameznih proizvodnih
območij ter prometnic je treba upoštevati naslednje ukrepe:
pri umeščanju nove stanovanjske pozidave je potrebno z urbanističnimi in protihrupnimi
ukrepi zagotoviti, da na območju stanovanjske novogradnje ne bodo presežene mejne
vrednosti hrupa. Umeščanje stanovanjske pozidave na s hrupom degradirano območje
(območje s preseženimi kritičnimi ravnmi hrupa) praviloma ni dovoljeno;
-
pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa je treba upoštevati, da
obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi
prostori ne sme presegati mejnih ravni. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne
omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata je potrebno določiti na
podlagi podatkov o zvočni moči naprave s strokovno oceno;
-
sanacijski ukrepi za obstoječe vire hrupa morajo biti predpisani v okoljevarstvenih
dovoljenih za posamezne dejavnosti;
-
•
obremenitev s hrupom zaradi obratovanja novih cestnih povezav mora ustrezati zahtevam 10.
in 11. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki predpisuje izvedbo
ukrepov na viru hrupa (preplastitve, zmanjšanje hitrosti vožnje, omejitev tovornega prometa)
ter ukrepov za preprečevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi), po potrebi
pa tudi pasivno protihrupno zaščito bivalnih prostorov.
Investitorji na območju novogradenj morajo za obratovanje virov hrupa v njihovem upravljanju
na pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je
strokovna ocena vpliva načrtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana
skladno s 14. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na podlagi katere
morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa in ovire za zmanjšanje
razširjanja hrupa v okolje.
Spremljanje obremenitve s hrupom je potrebno tako med izvajanjem ureditev kot med
obratovanjem prometne infrastrukture in naprav, ki bodo povzročale povečano obremenitev s hrupom.
Spremljanje stanja obsega določitev obremenitve s hrupom na bivalnem območju v bližini posameznih
virov hrupa in obsega določitev obremenitve s hrupom zaradi vira ter celotne obremenitve zaradi
obratovanja vseh virov hrupa v vplivnem območju ocenjevanja. Zavezanec za izvedbo spremljanja
stanja je upravljalec posameznega vira hrupa. Spremljanje stanja je potrebno za:
za vse državne ceste (AC in regionalno omrežje) in železniško omrežje je v skladu s
Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih
za njegovo izvajanje predpisan monitoring hrupa, ki bi ga upravljalci (DARS, DRSC, SŽ)
morali izvajati periodično na pet let. AC odsek Pluska – Hrastje zapade tudi v okvir
248
OP za OPN Trebnje
strateških kart hrupa za pomembne ceste. Rezultati monitoringa hrupa na državnih cestah in
železniškem omrežju morajo biti javni in dostopni vseh prebivalcem občine;
-
pri izvajanju novih proizvodnih dejavnosti, stanovanjske pozidave in novih prometnic je
potrebno spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov in infrastrukture, ki
obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na območju
gradbišča s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje
meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih
stavbah z varovanimi prostori;
-
med obratovanjem proizvodnih con in lokalnega cestnega omrežja bodo nove dejavnosti in
promet povzročali sorazmerno majhne obremenitve, ki bodo krajevno omejene. Spremljanje
vpliva dejavnosti na območju urejanj na obremenitev s hrupom obsega izvedbo monitoringa
hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem za posamezne dejavnosti;
-
zavezanci za monitoring hrupa med obratovanjem proizvodnih območij so upravljavci
posameznih virov hrupa. Zavezanci morajo skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in
obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje po začetku
obratovanja virov v njihovem upravljanju izvesti prvo ocenjevanje hrupa in določiti njihov
prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom. Obratovalni monitoring hrupa za naprave in
obrate je potrebno izvajati na vsake tri leta.
ARSO zbira in obdeluje poročila o prvih meritvah in obratovalnih monitoringih hrupa.
Elektromagnetno sevanje
OPN predvideva nove električne vode (daljnovodi, kablovodi) v skupni dolžini cca 24,7 km in 19 RTP
oz TP postaj. Planira se tudi 2x110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje (DPN je v
pripravi), ki je obravnavan v poglavju II.8 Kumulativni in sinergijski vplivi. Širine varovalnih
koridorjev daljnovodov znašajo za napetostni nivo 110 kV 15 m, za napetostni nivo 220 kV in 400 kV
20 m ter za napetostni nivo 20kV 10 m na vsako stran osi daljnovodov s pripadajočimi
transformatorskimi postajami. Večina daljnovodov v obstoječem planu je napetosti 20kV. OPN
predvideva 54 ureditvenih območij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji (20m)
obstoječih in predvidenih daljnovodov napetosti 20 kV. Za 20 kV daljnovode niso potrebni nobeni
varnostni odmiki, saj njihove sevalne obremenitve niti neposredno pod daljnovodi ne dosegajo
dovoljenih mejnih vrednosti za I. območje varstva pred sevanji glede na Uredbo elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Glede na 8. člen Pravilnika o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij sodijo zemljišča v območju varovalnega pasu nadzemnega voda ali podzemnega voda nazivne
napetosti nad 1 kV do 35 kV v območje II. varnostne stopnje. Glede na predlagano novo
namembnost je možno, da bo lastnik parcele želel na območju koridorja daljnovoda postaviti
stanovanjski objekt ali objekt namenjen javni rabi (npr. turistični objekt). Na zemljiščih varovalnega
koridorja, ki sodijo glede na Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij v II. varnostno stopnjo
je dovoljena gradnja stavb, večine gradbeno inženirskih objektov in enostavnih objektov pod
nadzemnimi vodi, nad nadzemnimi vodi pa gradnja takih objektov večinoma ni dovoljena. Prav tako je
smiselno, da se pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije zahteva pridobitev
strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o
vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav
na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, je smiselno izhajati iz ohranjanja naravnih in
krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in
souporabe antenskih stolpov.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Elektromagnetno sevanje je C – vpliv
je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:
249
OP za OPN Trebnje
•
•
OPN pa predvideva 54 ureditvenih območij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji
daljnovodov. Namenska raba znotraj varovalnih koridorjev je omejena glede na tip
elektrenergetskega voda (glej tabelo 26), ker je potrebno upoštevati pri določbah PIP.
Pred umestitvijo bazne postaje mobilne telefonije na določeno lokacijo, mora investitor izdelati
strokovno oceno s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem
območju.
• V PIP-ih za obstoječo in planirano namensko rabo znotraj varovalnih koridorjev obstoječih
daljnovodov 20 kV je potrebno dodati določila Priloge 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10). Ukrep ne velja za zemljišča I. območja varstva
pred sevanjem, kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan
uveljavitve Pravilnika (o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti
v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij) in se na teh zemljiščih takšna dejavnost z
dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.
•
Glede na Prilogo 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.l. RS, št. 101/10) je
izvajanje dejavnosti na območju spremembe namenske rabe ČAT-ZP 2/1-plan, TRE-ZS 4/4-plan,
MDSV-ZS 1-plan, SŠU-PC 1-plan mogoča le v primeru kabliranja elektrovoda 20 kV.
Spremljanje stanja
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o EMS v občini.
Monitoring zagotovijo lastniki virov EMS in poročilo posredujejo Občini Trebnje. Nadzor nad
izvajanjem zakonodajnih predpisov s področja emisij EMS izvaja inšpektor za okolje.
Poročila o prvihmeritvah in obratovalnem monitoringu za visokonapetostne nizkofrekvenčne vire
elektromagnetnega sevanja zbira Agencija republike Slovenije za okolje. V občini Trebnje se trenutno
ne nahajajo visokonapetostni nizkofrekvenčni viri EMS, v prihodnosti (DPN je v pripravi) pa se
planira 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje.
Ravnanje z odpadki
V osnutku OPN je navedeno, da bo občina urejala odlagališče odpadkov Globoko in sodelovala pri
skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki. Spodbujala in izboljševala bo sisteme
ločenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže. Odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča
odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. Predvidene usmeritve bodo
trajno in neposredno vplivale na učinkovito ravnanje z odpadki, prav tako na zmanjšanje količine
odloženih odpadkov. Ocenjujemo, da bo vpliv pozitiven – ocena A.
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv (ocena A) na ravnanje z
odpadki, saj bo občina urejala odlagališče odpadkov Globoko in sočasno sodelovala pri skupnem
urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki ter spodbujala in izboljševala sisteme ločenega
zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže ter odstranjevala nelegalna odlagališča odpadkov.
250
OP za OPN Trebnje
Spremljanje stanja
Podatki o količini zbranih in odloženih odpadkov so na voljo v letnih poročilih komunalnega podjetja
Komunala Trebnje d.o.o, ki skrbi za odpadke v občini Trebnje. Register črnih odlagališč v občini je
na voljo na spletni strani društva Ekologi brez meja, ki popis črnih odlagališč organizira vsako pomlad
(zadnji popis april 2010).Letno poročilo o nastajanju in zbiranju ter predelavi/odstranjevanju
odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za preteklo leto zbira Agencija republike Slovenije
za okolje.
V juliju 2009 je bil izdelan Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča (Urbi d.o.o., Ljubljana).
Iz elaborata je razvidno, da se posegi načrtujejo na 350 ha najboljših kmetijskih zemljišč. Elaborat je
bil v februarju 2010 dopolnjen. Na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora so bili nekateri posegi iz
OPN izločeni ali zmanjšani. V dopolnjenem osnutku OPN Občine Trebnje so na kmetijskih zemljiščih
planirane naslednje površine in območja:
• 257,79 ha je novih planiranih stavbnih zemljišč, od tega na površinah K1 je 199,09 ha in 58,70 ha
na K2,
• 3 ha je grafično korigiranje obstoječih cest in ostale infrastrukture, od tega na površinah K1 je
0,55 ha in 2,45 ha na K2,
• 46,28ha je vrisov stavbnih zemljišč obstoječim stavbam, ki imajo gradbeno dovoljenje (ažuriranje
stanja) na površinah K1 je 33,38 ha in 12,90 ha na površinah K2,
• 55,43 ha je vrisov obstoječih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem zaradi spremenjene zakonodaje (ob morebitnem poseganju v objekt
bodo ti objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno dovoljenje), od tega 5,35 ha na K1 in
58,70 ha na K2.
• Po kmetijskih zemljiščih po potekala tudi na novo predvidena infrastruktura.
Glede na dejansko rabo tal tangirajo območja nove namenske rabe od kmetijskih zemljišč večinoma
trajne travnike (62,95 %) ter njive in vrtove (34,75 %).Večina kmetijskih zemljišča na katerih so
predvidene spremembe namenske rabe ima velik proizvodni potencial. Glede na Zakon o kmetijskih
zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur. l. RS, št. 71/11) poseg ni sprejemljiv na
trajno varovanih kmetijskih zemljiščih. Izjemoma je poseg sprejemljiv v primeru, da se izdela elaborat
kmetijskih zemljišč iz katerega je razvidno, da se poseg načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih
bonitet (glede na talno število). Območja spremembe namenske rabe ne posegajo na HMO območja.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kmetijska
zemljišča zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj občina predvideva kar 257,79 ha novih
planiranih stavbnih zemljišč večinoma na najboljših kmetijskih zemljiščih. Sinergijskih vplivov ne
pričakujemo.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Kmetijska zemljišča je C – vpliv je
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:
•
Območja spremembe namenske rabe, ki tangirajo trajno varovana kmetijska zemljišča višjih
bonitet (glede na talno število) in do katerih se je MKGP opredelilo kot nesprejemljiva (smernice
št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011), naj se iz dopolnjenega osnutka OPN izločijo oz. naj se v
nadaljnjih fazah izvede ponovno usklajevanje z MKGP.
Spremljanje stanja
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o stanju trajno varovanih
kmetijskih zemljiščih
251
OP za OPN Trebnje
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) bo
MKGP, ko bo občina sprejela Sklep o začetku priprave spremembe prostorskega akta, naročilo
izdelavo strokovnih podlag za pripravo predloga trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih
kmetijskih zemljišč.
Območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč se ne bodo smela spreminjati najmanj deset let od
uveljavitve prostorskega akta lokalne skupnosti. Pred iztekom tega roka iz se na njih lahko načrtujejo:
• objekti cestne infrastrukture lokalnega pomena, nujno potrebni zaradi navezave na cestno
infrastrukturo državnega pomena;
• preselitve kmetijskih gospodarstev delno ali v celoti, ki so povezane z načrtovanjem cestne
infrastrukture državnega pomena;
• objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve, nujno potrebne zaradi varstva pred škodljivim
delovanjem voda, in objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve lokalnega pomena, nujno
potrebne zaradi prostorskih ureditev državnega pomena.
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi
česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati odškodnino zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Gozd
Območja nove namenske rabe (prevladuje Av, SS, LN in Z namenska raba) in predvidena
infrastruktura (vodovod, RTP, daljnovodi, plinovod, kanalizacija in ceste) tangirajo cca 141,24 ha
gozdnih površin (glede na veljavni plan). Izgubljene gozdne površine predstavljajo le cca 1,4%
obstoječih gozdnih površin v občini Trebnje.
Na območjih, kjer je načrtovana sprememba gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče in območja za
izkoriščanje mineralnih surovin, bo gozdni ekosistem trajno uničen. Prav tako bo trajno uničen ob
načrtovanju nove prometne infrastrukture in daljnovodov. Predvidene območja nove namenske rabe in
infrastrukture tangirajo tudi sklenjene gozdne komplekse.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Gozd je C – vpliv je nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov:
•
Na območju pridobivanja mineralnih surovin bo gozdni rob uničen. Z izkoriščanjem prizadeti
gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). Potrebno je izdelati
projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in
rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba
brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z
ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi
opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne)
eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin. Zaradi osnovanja kamnolomov,
peskokopov in gramoznic ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja
(sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnja pomožnih objektov). Prepovedano je vsako
zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
•
Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa občinski prostorski načrt, se
z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega
načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.
•
Na območju severno od naselja Studenec na zahodni strani Trebnjega, naj se gozdne površine
ohrani kot koridor ob cesti.
252
OP za OPN Trebnje
• Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in
evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B,
Ur. l. RS, št. 110/2007).
Spremljanje stanja
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o varovalnih gozdovih in
gozdnih rezervatih. Spremljanje stanja gozdov izvaja Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto.
Mineralne surovine
Dopolnjen osnutek OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. (ureditvena območja
GML-LN 1/1, GML-LN 1/2, GML-LN 1/3) za 21,2 ha (večinoma na gozdnih površinah). Širitev
pridobivalnega prostora kamnoloma je predvidena zaradi ugotovljenih večjih zalog roženca na vzhodu
kamnoloma, zaradi že odobrenega pridobivalnega prostora Jersovec II ter vključitve povezovalne ceste
v območje pridobivalnega prostora. Pri ostalih planiranih območjih mineralnih surovin gre za
ažuriranje stanja v prostoru oz. sanacijo obstoječih večinoma nelegalnih kopov: območje DDO-LN 1
(kop v Dolenji Dobravi, površina 1,03 ha), ZAB – LN (površina 0,25 ha), GML – LN 1/4 (Jersovec II,
površina 0,52 ha) in ČAT –LN (kop je že opuščen, sanacija v gozd). Za 5,73 ha območij mineralnih
surovin (opuščeni kopi) se bo namenska raba spremenila večinoma v gozd (3,28 ha) in druga
kmetijska zemljišča (2,20 ha). Predvideva se izdelava OPPN za celotno območje kamnoloma roženca
in za območja obstoječih površinskih kopov.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na zaloge
mineralnih surovin zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva širjenje
kamnoloma roženca Jersovec II. za 21,2 ha, kjer že v obstoječem stanju poteka izkoriščenje roženca.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Mineralne surovine je C – vpliv je
•
V OPN naj se v skladu s smernicami Ministrstva za gospodarstvo območje pridobivalnega
prostora kamnoloma Jersovec II. in Vrhpeč z osnovno namensko rabo opredeli kot območje
mineralnih surovin, s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo. Tudi območje raziskovanja in sanacije se prikažejo v namenski rabi kot
posebna kategorija.
•
V Občini Trebnje se nahajajo tudi drugi nelegalni kopi, ki so potrebni sanacije ali so deloma že
samosanirani. Kopi, pri katerih gre za ažuriranje stanja, morajo za izkoriščanje pridobiti rudarsko
pravico in koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin.
• Sanacija nelegalnih kopov, ki se vračajo v primarno rabo, se izvaja v skladu z določbami Zakona o
graditvi objektov. Na območju sanacije kamnoloma ali peskokopa je potrebno izdelati
geomehansko poročilo (preveritev stabilnosti območja) in sanacijski načrt, ki naj upošteva
krajinske in reliefne značilnosti območja.
253
OP za OPN Trebnje
Spremljanje stanja
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o ravnanju z mineralnimi
surovinami v občini.
Spremljanje stanja na področju mineralnih surovin zagotavlja Uprava RS za rudarstvo in inšpektor za
rudarstvo.
Vodni viri
Na vodovarstveni pasovih (zavarovanih in vaških vodovodov) vodnih virov občine se v obstoječem
stanju nahaja cca 44 območij urejanja prostora (18 v I. coni, 6 v II. coni, 20 v II. coni), na planiranih
vodovarstvenih območjih pa pet območij urejanja prostora (3 v I. coni, 2 v drugi coni). V glavnem gre
za območja namenjena okoljski infrastrukturi (zajetja), nekaj pa je tudi stanovanjskih območij, zelenih
površin in površin razpršene gradnje.
Zavarovana vodovarstvena območja
Na vodovarstvenih območjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se načrtuje
sprememba namenske rabe za območje urejanja:
– DTR –SB ½ (površine za stanovanja za posebne namene), ki posega na II. VVO zajetja Dol pri
Trebnjem,
– MIR-ZK 1/1(površine pokopališča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališča), ki posegata na III.
VVO vrtine D-1/02,
– MIR-IG 1/4 (gospodarske cone), MIR-PC 1/5 (površine cest), MIR-ZD 1 (druge zelene površine –
mestne zelenice), ki posegajo deloma na II. ter deloma III. VVO vrtine D-1/02.
Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena območja (2. cona) zavarovanih z Odlokom
posega vodovod Sajenice (VVO zajetja Migolica – Migolska gora), magistralni plinovod (VVO zajetja
Rodine pri Trebnjem) in cestno omrežje (VVO zajetja Dol pri Trebnjem, VVO zajetja D-1/02).
Na vodovarstvena območja vaških vodnih virov posegata 2 ureditveni območij novoplanirane rabe:
− v III. VVO zajetja za Lipnik posega ureditveni območji LIP-Av (površine razpršene poselitve v
vinogradniških območjih) in LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja).
Strokovne podlage za omenjena vodovarstvena območja so bile izdelane leta 2000 (Strokovne podlage
za zavarovanje vodnih virov v občini Trebnje, Hidroconsulting d.o.o.), v katerih je navedeno da se
bodo obravnavana zajetja zavarovala z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02). Ker do danes ni
bilo sprejete spremembe Odloka, ki bi zavarovala ta zajetja za njih velja Pravilnik o kriterijih določitvi
vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 05/06), ki v Prilogi 1 podaja določila za poseganje na
VVOI, VVOII in VVOIII.
Občina načrtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice, Mekote -Medvedjek, Studenci.
Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel ter tri nova vodovarstvena območja (zajetje PR-1/06
Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje). Na njih so predvideni
dve ureditveni območji novoplaniranih površin: ŽUB-Ov 1 in VLO –IG 2).
Na vodovarstveni pasovih vodnih virov občine se že v obstoječem stanju nahaja okoli 44 območij
urejanja prostora (SZ), na planiranih vodovarstvenih območjih pa pet območij urejanja prostora (SZ).
254
OP za OPN Trebnje
vodovarstvena območja zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva na
vodovarstvenih območjih istih vodnih virov spremembo namenske rabe in na novo predvideno
infrastrukturo:
• VVO zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za
zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) – vanje posega šest
sprememb namenske rabe
• Vaški VVO za zajetje Lipnik – vanje posegata dve območji sprememb namenske rabe
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv na varstvo vodnih
virov, saj občina načrtuje tri nova vodovarstvena območja.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Vodni viri je C – vpliv je nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:
Z Odlokom zavarovana vodovarstvena območja
• Obseg ureditvenega območja DTR –SB ½ naj se zmanjša, tako da ne posega na vodovarstveno
območje. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN (grafični del).
• Ureditveno območje MIR ZK 1/2 naj se zmanjša do vodovarstvenega območja, ureditveno
območje MIR – ZK 1/1 pa naj se izloči iz plana. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN
(grafični del).
• Ureditveno območje MIR-IG 1/4 (gospodarske cone) posega na III. VVO vrtine D -1/02. V
skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje
kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja
– proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode ter skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25
m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključni celoti). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti
vodno soglasje.
• Ureditveno območje MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice) posega na III. VVO
pas vodnega zajetja D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu
prepovedano izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
izvajati posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
izvajati množično vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo
strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neoporečnosti pitne
vode (dovoljeno je zmerno gnojenje). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje
•
Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za
vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in
ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem
varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni
vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih
snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi. Potek predvidene infrastrukture naj se
spremeni, tako, da ne tangira II. VVO, za III. VVO pa naj se v PIP zapiše zgoraj navedena
prepoved.
Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni. Opozarjamo, da je potrebno za vaške vodne vire v OPN
ustrezno upoštevati spodaj navedene zakonske podlage:
255
OP za OPN Trebnje
Za ta vodovarstvena območja predpis ne obstaja, zato zanje velja Pravilnik o kriterijih določitvi
vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 05/06), ki predpisuje za
• Ureditveno območje LIP- Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih) posega
na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad
najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša
za več kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba
drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
• Ureditveno območje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali večstanovanjske stavbe):
posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m
nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne
zmanjša za več kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja
treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
Za vodovarstvena območja vaških vodnih virov naj se sprejeme dopolnitev oz. sprememba Odloka o
varstvu virov pitne vode v občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l.
RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), ki bo zavarovala omenjena zajetja in njihove VVO.
Spremljanje stanja
Posebno spremljanje stanja vodnih virov ni potrebno. Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši
lastnik/upravljavec vodnih virov (Komunala Trebnje d.o.o., ZZV Novo Mesto izvaja monitoring pitnih
vod) ter o rezultatih mesečno poroča Občini Trebnje. Poleg tega na območju občine Trebnje tudi
MzKO-ARSO izvaja monitoring kakovosti podzemne vode.
Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov ter o rezultatih mesečno
poroča Občini Trebnje.
V primeru neizvedbe določil Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni
list RS, št. 81/07, 109/07), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja
povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v
prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali
selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih,
moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in prav tako s sevanjem proti nebu po
nepotrebnem porablja električno energijo. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno
onesnaževanje za žuželke in netopirje, kar pa je posebej obravnavano v segmentu narava.
V OPN je predvideno prilagajanje obstoječe razsvetljave cest in javnih površin v skladu z Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Konkretni
ukrepi niso navedeni.
vodovarstvena območja zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvsem na območju
UN naselja Trebnje predvideva z javno razsvetljavo opremljeno novo stanovanjsko pozidavo, izvedbo
novih zbirnih in cest in parkirišč ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone.
Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni, upoštevati pa je potrebno spodaj navedene zakonske
podlage:
• Smiselno naj se uporabijo 4, 5, 17 in 18 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Natančnejše naj se opredelijo predvsem
zahteve glede načrtovanja, gradnje in obnove javne razsvetljave.
Spremljanje stanja okolja ni potrebno. Ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti ocenjuje oz. ugotavlja
pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima registrirano dejavnost za
256
OP za OPN Trebnje
opravljanje analiz in preizkusov na področju tehničnega preskušanja in analiziranja in ima akreditacijo
SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje
razsvetljava.
Ohranjanje narave in biotske pestrosti
Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste
in manj mobilne živalske vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na
prostoživeče živali povečan hrup v okolje ipd. V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo
lahko pride do negativnega vpliva na vodne organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi
nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv lahko opredelimo
kot trajen (npr. sprememba habitata) ali začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na
območju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in
kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd. Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), se bo povečala osvetljenost okolja.
Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje
ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali in ogroža naravno ravnotežje. Še posebej negativen
vpliv ima lahko svetlobno onesnaževanje na žuželke in netopirje. Možne negativne posledice so:
zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na
orientacijo osebkov ter večja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na
lokalno populacijo vrste. Ker osvetljevanje vpliva na žuželke, ki so hrana netopirjem, osvetljevanje
posredno vpliva tudi na same netopirje.
Varovana območja narave (Natura 2000, zavarovana območja)
Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in
vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostoživeče živali povečan
hrup v okolje ipd. Linijski objekti, ki bodo potekali preko varovanih območij bodo predstavljali velik
poseg v celovitost teh območij, povzročili pa bodo tudi njihovo fragmentacijo. V primeru poseganja v
vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne kvalifikacijske
organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke
speljane v vodotoke. Negativen vpliv je lahko opaziti kot trajen (npr. sprememba habitat) ali začasen
(npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni
vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd. Ob neupoštevanju
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07,
62/10), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in
posrednega sevanja proti nebu, moti življenje kvalifikacijskih žuželk in netopirjev. Vplivi na
varovana območja so v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na
varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) so obravnavani tudi v Dodatku za
varovana območja.
EPO in naravne vrednote
Plan s spremembami posega v večje število naravnih vrednot. Ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov
lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem do njihovega propada. Do poškodb
lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva. Glede
na to, da območje pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov, obsega
skoraj celotno območje občine, obstaja v času gradbenih del možnost odkritja novih jam in drugih
kraških pojavov in njihovih poškodb. Poškodbe v času gradbenih posegov so možne tudi na območju
pričakovanih naravnih vrednot Jersevec (območje kamnoloma roženca) in na območju kraških piramid
v Dolenjem Medvedjem selu. OPN posega v več EPO v občini. Izvedba pobud bo vplivala na
celovitost EPO območij občine. Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam
prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Vpliv bo neposreden in trajen.
Negativen vpliv na živalske vrste bo prisoten tudi zaradi povečanega hrupa v okolju in povečane
prisotnosti človeka ob večjih gradbiščih in ob obratovanju kamnolomov, cest ter objektov za šport in
rekreacijo. Vpliv bo posreden in kratkotrajen.
257
OP za OPN Trebnje
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na naravo in
biotsko pestrost zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto območje varstva narave
posega
večje
število
enot
spremembe
namenske
rabe,
kot
npr.
na:
NV ali EPO ali SCI Vejar posega 16 sprememb namenske rabe,
• SCI ali EPO Čatež posega 5 sprememb namenske rabe,
• OPNV Kraške piramide posega 5 sprememb namenske rabe,
• OPNV Jersovec posegajo 3 spremembe namenske rabe,
• NV Zabrščica posegajo 4 spremembe namenske rabe,
• EPO Mirna posega 5 sprememb namenske rabe,
• EPO Temenica posegajo 4 spremembe namenske rabe,
• NV Trebnje - Temenica posega 5 sprememb namenske rabe.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Ohranjanje narave je C – vpliv je
Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh EUP:
• V OPN naj se upoštevajo dogovori, ki so bili sklenjeni na sestanku z ZRSVN, OE Novo mesto,
16.11.2009. Pri pregledovanju plana smo namreč ugotovili, da vsi dogovori niso bili upoštevani
(BMI-SK 5/1, ZAB-SK 1/1, 1/2). Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata
pripravljavec plana in Občina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.
• Pobude naj v gozd posegajo le kolikor je to nujno potrebno. Na območja naravovarstveno
vrednejših habitatnih tipov (habitatni tipi, ki jih navaja Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS,
št. 112/03, 36/09)) ali redkih in ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst naj se ne posega. Ukrep naj
se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Trebnje v času
priprave plana, nadzor vrši MzKO.
• Za zmanjšanje negativnih vplivov na pričakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote
naj se upošteva sledeči ukrep: Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
je potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto, ki bodo jamo oz. najdbo pregledale in dale
navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. Ukrep velja za
vse predvidene spremembe v okviru OPN, razen za spremembe na območju naselja Mirna, Volčje
Njive, Stehanja vas in Občine, kjer ni karbonatne podlage. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del
OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Trebnje v času priprave plana, nadzor
vrši MzKO.
Omilitveni ukrepi po posameznih EUP (ukrepe se vključi v izvedbeni del OPN (PIP)
Št. pobude
EUP oznaka
5
BLA-Oc 1-plan
naprave)
BLA-SK 1/3-plan
naselja)
BLA-SK 2/1-plan
naselja)
6
7
8
vrste
− NV Vejar
− EPO Vejar
BLA-ZD 1-plan
Omilitveni ukrepi
/
−
EPO Vejar
/
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
NV Vejar
EPO Vejar
−
v gozd.
−
Poseganje v gozd ni
dovoljeno.
Zasipavanje in izsuševanje
območja ni dovoljeno.
V primeru zasaditve
območja naj se uporabijo
avtohtone vrste drevja,
−
−
−
−
258
OP za OPN Trebnje
grmičevja in mešanice trav.
9
−
−
BLA-ZS 1/1-plan
(golf)
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
−
−
12
23
24
33
59
60
61
BMI-SK 5/1-plan
naselja)
ČAT-PO 2-plan
(parkirišče)
ČAT-ZP 2/1-plan
(parki)
−
−
SCI Vejar
EPO Vejar
−
−
−
−
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
−
−
−
−
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
−
−
−
DDO-SK 2/1-plan
naselja)
DVČ-CDi 2-plan
−
NV Dobravski potok
/
−
−
−
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
−
DVČ-IG 1/4-plan
(gospodarska cona)
DVČ-SK 1/1-plan
naselja)
−
EPO Čatež
/
−
−
−
SCI Čatež
EPO Čatež
mali podkovnjak
(Rhinolophus
2008)
−
V okviru sprejemanja
OPPN-ja naj se preverijo
habitatni tipi in živalske
vrste. V primeru odkritja
kvalifikacijskih vrst ali
habitatnih tipov naj se plan
ustrezno zmanjša, tako da se
bo tem območjem izognil.
Med obratovanjem naj se
uporabljajo le ekološko
sprejemljivi biocidi.
Pobudo naj se zmanjša v taki
meri, da ne bo posegala v
Natura območje.
V gozdni rob naj se ne
posega.
Območja naj se ne
Pri zasaditvi naj se uporabijo
avtohtone drevesne in
grmovne vrste ter avtohtone
mešanice trav.
Območja naj se ne
območja, naj se uporabi ki
imajo vgrajen senzor za
prižiganje in samodejni
izklop. Uporabi naj se
popolnoma zasenčena svetila
Območja naj se ponoči ne
osvetljuje. V primeru
potrebe po namestitvi svetil
v nočnem času zaradi
varnosti, naj se uporabi
svetila, ki imajo vgrajen
senzor za prižiganje in
samodejni izklop. Svetila naj
bodo popolnoma zasenčena s
259
OP za OPN Trebnje
−
68
GML-LN 1/3-plan
−
OPNV Jersovec
−
−
69
GML-LN 1/1-plan
−
−
NV Lamšpreščica
OPNV Jersovec
−
−
−
70
GML-LN 1/2-plan
−
−
NV Gomilščica
OPNV Jersovec
−
−
−
72
GMS-SK 1/1-plan
naselja)
−
−
čim manjšo emisijo UV
Okolico objektov naj se
zasadi z avtohtono grmovno
in drevesno vegetacijo.
omogoči občasno
v naravno vrednoto.
omogoči občasno
v naravno vrednoto.
omogoči občasno
260
OP za OPN Trebnje
−
76
96
97
GPR-Oc 1-plan
GVM-Ov 1-plan
HUD-Cdi 1-plan
−
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
EPO Mirna
/
−
−
NV Vejar
EPO Vejar
−
/
−
−
98
99
HUD-SK 1/1-plan
naselja)
HUD-SK 4-plan
naselja)
−
EPO Vejar
/
−
−
−
SCI Vejar
NV Vejar
EPO Vejar
−
164
MIG-SK 6/2-plan
naselja)
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Mirna
−
169
MIR-IG 1/4-plan
(gospodarska cona)
MIR-PC 1/5-plan (površine
cest)
−
EPO Mirna
/
−
−
−
SCI Mirna
NV Mirna
EPO Mirna
−
171
−
172
173
189
196
213
MIR-PC 1/6-plan
(površine cest)
MIR-SS 1-plan
PEK-Ov 1/1-plan
RAS-IG 1-plan (gospodarska
cona)
SŠU-PC 1-plan
(površine cest)
pripravi usmeritve, jih je
Objekte naj se umesti na
južni in vzhodni del
območja.
Pri urejanju okolice objektov
naj se območja ne izsušuje
ali zasipava.
V primeru, da se poseganju
v vodne jarke ni možno
izogniti, je potrebno ohraniti
njihova povezanost tako, da
se jih prestavi.
Na območju je dovoljena le
legalizacija obstoječih
objektov. Poseganje v gozd,
nasipavanje in izsuševanje
ni dovoljeno.
taki meri, da ne bo več
posegalo v naravno
vrednoto.
v Natura 2000 območje in
naravno vrednoto.
Poseganje v obvodno
vegetacijo ni dovoljeno.
−
EPO Mirna
/
−
NV Cetiška
−
−
EPO Vejar
/
−
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
SCI Šumberk
EPO Šumberk
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
−
Gozd naj se na območju
ohranja v največji možni
meri. Ohranijo naj se vsaj
posamezna drevesa.
−
Poseg gozda naj se izvede na
najmanjši možni površini, ki
je potrebna za izgradnjo
ceste.
Ceste naj se ne osvetljuje.
−
−
−
−
v naravno vrednoto.
261
OP za OPN Trebnje
−
EPO Temenica
/
−
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
(vir: ZRSVN, 2008)
−
−
TRE-CU 2/2-plan
dejavnosti)
TRE-CU 4-plan (površine za
centralne dejavnosti)
TRE-IG 1/1-plan
(gospodarska cona)
TRE-IG 1/2-plan
(gospodarska cona)
TRE-IG 1/3-plan
(gospodarska cona)
−
NV Trebnje-Temenica
/
−
−
−
−
−
−
252
TRE-SK 06/3-plan
naselja)
−
−
−
253
TRE-SS 1/1-plan
−
−
256
TRE-SS 1/4-plan
258
TRE-SS 1/6-plan
−
−
267
TRE-ZS 4/4-plan
rekreacijo, šport)
−
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
območja
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
ZRSVN, 2009)
EPO Vejar
HT Srednjeevropski
kisloljubni bukovi
V del območja
EPO Vrhtrebnje
275
VLO-SK 2/1-plan
naselja)
VČE-SK 1/2-plan
−
−
NV Trebnje-Temenica
EPO Temenica
/
−
EPO Vejar
/
229
230
243
245
246
247
248
284
ŠEN-SK 3/1-plan
naselja)
ŠEN-ZK 1/1-plan
(pokopališče)
−
−
−
taki meri, da ne bo segalo v
naravno vrednoto.
območja, naj se uporabi
popolnoma zasenčena svetila
pripravi usmeritve, ki jih je
v gozd.
−
v gozd.
−
v gozd.
−
v gozd.
−
Na območju predvidene
spremembe naj se morebitne
objekte predvidi tako, da bo
gozd ohranjen v največji
možni meri.
262
OP za OPN Trebnje
286
naselja)
ZAB-Ov 1-plan (površine za
oskrbo z vodo)
−
−
−
−
287
−
ZAB-SK 1/1-plan
naselja)
−
−
V bregove Zabrščice naj se
posega v najmanjši možni
meri.
Obrežno vegetacijo naj se
ohranja.
Nasipavanje in zasipavanje
morebitnih vodnih jarkov ni
dovoljeno.
Območje predvidene
v naravno vrednoto.
Na območju naravne
vrednote je dovoljena le
legalizacija že obstoječih
objektov.
Območje predvidene
v naravno vrednoto.
−
−
ZAB-ZS 1/1-plan
−
sodniškega stolpa in ureditev
snežne arene za spremljanje
skokov ter funkcionalnih
objektov)
MIR-SK 18
−
(v tabeli je
da je bilo že
po starem
planu
opredeljeno
kot
stanovanjsko)
−
Območje predvidene
v naravno vrednoto.
NV Cetiška
−
Morebitnih novih objektov
naj se ne postavlja na
območje naravne vrednote.
Območje ob vodotoku, v
širini 15 m, naj se pusti
nespremenjeno in se vanje
ne posega.
Pri urejanju novega dostopa
preko potoka (prepust, most)
je potrebno zagotavljati
naravno dinamiko potoka. V
strugo in obrežno vegetacijo
naj se posega v najmanjši
možni meri.
Dostopna pot do objekta
znotraj naravne vrednote naj
ostane v makadamski
izvedbi.
288
ZAB-SK 1/2-plan
naselja)
291
−
−
−
Omilitveni ukrepi za infrastrukturo
Oznaka
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
DV(p/d)-plan
(daljnovod in
javna
Območje varovanja,
HT, vrste
− SCI Šumberk
− EPO Šumberk
− NV Trebnje –
Temenica
− EPO Temenica
− NV Vejar
− EPO Vejar
Omilitveni ukrepi
−
−
−
−
Daljnovod naj se, če je mogoče, prestavi izven Natura območja.
Z gradbenimi posegi naj se ne posega v brežine vodotoka.
−
−
Pri ureditvi javne razsvetljave naj bodo svetila popolnoma
zasenčena s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska
263
OP za OPN Trebnje
razsvetljava)
DV(p/d)-plan
(daljnovod)
−
−
−
−
NV Igmanca
NV Lanšpreščica
NV Lukovški
potok
SCI Šumberk
NV Trebnje –
Temenica
EPO Temenica
EPO Šumberk
SCI Vrhtrebnje –
Sv. Ana
NV Lanšpreščica
NV Mirna
NV Temenica –
ponori pri
Dolenjih Ponikvah
NV Zabrščica s
pritoki
EPO Temenica
−
OPNV Jersovec
DV-plan
−
postaja)
−
−
P(p/d)-plan
−
(plinovod)
P(p/d)-plan
−
(plinovod)
−
−
−
P(p/d)-plan
(plinovod)
−
/
−
−
−
−
Plinovod naj se, če je mogoče, prestavi izven Natura območja.
spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov in
−
omogoči občasno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z
vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot.
V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil
roženca, številni roženčevi gomolji,…) ZRSVN pripravi
usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati.
−
postaja na
magistralnem
plinovodu)
DP-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
LC-plan
(cesta)
−
NV Mirna
/
−
NV Gomilščica
−
−
−
−
−
−
NV Mirna
NV Temenica
NV Vejar
NV Zabrščica s
pritoki
OPNV Kraške
piramide
Trase cest naj se iz območja NV po možnosti umaknejo.
V obvodno vegetacijo in vodotoke naj se posega v najmanjši
možni meri.
−
omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika
odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot.
V primeru odkritja nove naravne vrednote (npr. kamnite
piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno
upoštevati.
Če je le možno naj se trase ceste umakne iz Natura 2000
območij.
spremenila hidrološkega režima vodotokov ter da bo poseganje
v obvodno vegetacijo čim manjše.
−
−
LC-plan
(cesta)
VO(d)-plan
(kanalizacija)
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
SCI Mirna
SCI Vrhtrebnje –
Sv. Ana
EPO Vejar
EPO Mirna
EPO Vrhtrebnje
EPO Temenica
SCI Vejar
NV Kodeljevec
NV Trebnje –
Temenica
NV Vejar
−
−
−
−
spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov ter
264
OP za OPN Trebnje
ČN-plan (čistilna
naprava)
VP-plan
(vodohran)
−
−
−
−
−
EPO Vejar
EPO Temenica
NV Vejar
EPO Vejar
EPO Vejar
/
/
Omilitveni ukrepi za spremembe plana, ki predstavljajo ažuriranje stanja
Oznaka
KRT-SK 1/1-plan
že stoji objekt)
TRN-SK 1/3
že stoji objekt)
GML-LN 1/4-plan
izvaja dejavnost)
Za obratovanje
bilo pridobljeno
okoljevarstveno
že poteklo.
TRN-SK 1/2
že stoji objekt)
DDO-LN 1-plan
(ažuriranje stanja – na
območju se v
obstoječem stanju
nahaja kamnolom, ki
pa nima rudarske
pravice)
Območje
varovanja, HT,
vrste
− NV Temenica
− EPO Temenica
−
−
NV Temenica
EPO Temenica
−
NV Gomilščica
Omilitveni ukrepi
−
−
−
−
−
−
−
obstoječih stavb.
obstoječih stavb.
Glede na varstveni režim območja naj se na območju
predvidi sanacijski program, ki bo usklajen z ZRSVN, OE
Novo mesto. Sanacijski program naj se uskladi pred
izdajo novega okoljevarstvenega dovoljenja.
−
−
−
NV Temenica
EPO Temenica
−
Zaledje NV
Dobravski potok
−
−
−
obstoječih stavb.
−
−
Na območju naj se predvidi sanacija.
Omilitveni ukrepi za obstoječa stavbna zemljišča
Oznaka
SVG-SK 1
Območje varovanja
NV Trebnje-Temenica
DPR-SK 1
NV Trebnje-Temenica
Omilitveni ukrepi
− Območje naj se zmanjša do meje naravne
vrednote.
− Ohranja naj se obstoječe nepozidane površine ob
reki Temenici v skladu z varstvenimi režimi za
hidrološke naravne vrednote.
− Gradnja objektov ni sprejelmjiva.
− Iz brežine naj se odstrani nasut gradbeni material.
265
OP za OPN Trebnje
KRT-SK 1
ŠEN-SK 3
ZAG-SK 6
−
−
−
NV Globoka dolina
NV Trebnje-Temenica
NV Mirna
−
ZAG-SK 7
VLO-SK 2
MRL-SK 3
NV Mirna
NV Trebnje- Temenica
NV Kodeljevec
−
−
−
GML-LN 1/1
NV Gomilščica in NV Irsovec
−
−
−
−
Območje naj se zmanjša do NV.
Iz območja stavbnih zemljišč naj se izloči del
parcele 888/1 znotraj naravne vrednote (mokrotni
travnik), za ostali del parcele veljajo varstveni
režimi za hidrološke naravne vrednote.
Obstoječa stavbna zemljišča , ki se navezujejo na
obstoječo gradnjo, so z naravovarstvenega
stališča sprejemljiva.
Upošteva se varstvene usmeritve za hidrološke
naravne vrednote. Posegi naj se izvajajo v
oddaljenosti 5 m od urejene struge potoka. Ob
potoku naj se zasadi avtohtona drevesna
vegetacija.
Ob potoku se ohranja vsaj 3 m varovalnega pasu
skupaj z obstoječo drevesno in grmovno
vegetacijo, proti potoku naj se uredi zemeljska
bariera, ki bo preprečevala plazenje materiala iz
deponije v naravno vrednoto.
Zavod predlaga, da se poda predlog za
spremembo območja naravne vrednote
Gomiliščica v registru naravnih vrednot (izloči se
naj območje nove predvidenen deponije in
območje obstoječih usedalnih bazenov vzdolž
toka).
Za naravno vrednoto Irsovec Zavod predlaga
izbris območja, kjer je v obstoječem stanju
deponija in separacija, iz registra naravnih
vrednot.
Spremljanje stanja
Izvedbo omilitvenih ukrepov v času priprave in sprejemanja planov izvaja MzKO-CPVO. Za
spremljanje izvajanja uspešnosti vseh omilitvenih ukrepov se zadolži občino Trebnje. Nadzor nad
izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naročilu investitorja usposobljeni
strokovnjaki. Občina vsakih pet let izdela poročilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov
in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poročilo se odda na MzKO – sektor za celovite
presoje, ki ga posreduje pristojnim ministrstvom oz. organom.
Ohranjanje kulturne dediščine in krajine
Stopnja vpliva na kulturno dediščino je odvisna od značilnosti predvidenega posega in zvrsti, statusa
in ogroženosti kulturne dediščine. 34 ureditvenih območij nove namenske rabe posega na 21 enot
kulturne dediščine. Pri tem gre za poseganje v vplivno območje dveh kulturnih spomenikov, poseganje
v sedem arheoloških najdišč, poseganje v dvanajst vplivnih območij stavbne dediščine (v glavnem
sakralne). Nova namenska raba, ki se predvideva v teh ureditvenih območij je naslednja:
o ZD druge urejene zelene površine – mestne zelenice,
o ZK površine pokopališča,
o CU površine za centralne dejavnosti,
o SB površine za stanovanja za posebne namene,
o SS stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
o SK površine podeželskega naselja,
o PO površine prometnega terminala,
o Oc površine za čistilne naprave,
266
OP za OPN Trebnje
o
o
SKk površine samostojne kmetije,
Av površine zidanic.
Poleg ureditvenih območij posega na enote kulturne dediščine tudi na novo predvidena infrastruktura:
• ČN Bič,
• TP Trebanjski vrh,
• daljnovodi (Žubina, 20 kV)
• vodovodni sistem Sajenice,
• magistralni plinovod,
• ceste.
Pravni režimi varstva kulturne dediščine so navedeni v Priročniku pravnih režimov varstva, ki jih je
treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine.
Podlaga za Priročnik je Zakon o varstvu KD in Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine za
posamezne občine. Pravni režimi varstva kulturne dediščine so navedeni v spodnjih odstavkih. Režim
varstva določa način poseganja oz. prepoveduje poseganje v enote kulturne dediščine. Za naselbinsko
dediščino v občini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških jeder. Naselbinska
dediščina v občini je navedena v spodnjih alinejah.
• Dobrnič –Vaško jedro (EŠD 26540),
• Gorenji Vrh pri Dobrniču – Vas (EŠD 26559),
• Korenitka – Vas (EŠD 10178),
• Mirna – Trško jedro (EŠD 460),
• Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103).
Prav tako v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov območij kulturnih spomenikov: Trebnje
– Območje gradu (EŠD 1071), Zaplaz – Območje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614), Lanprež –
Območje gradu Lamprež (EŠD 8760).
Po usklajevanju z Ministrstvom za kulturo je potrebno izvesti Predhodne arheološke raziskave za tri
večje ureditve:
− Kamnolom in dnevni kop v območju naselja Gomile (predhodni ekstenzivni pregled odprtih
površin in zaprtih površin, LIDAR posnetke)
− Industrijska cona v območju naselja Trebnje (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in
zaprtih površin, LIDAR posnetke)
− Parkirišče za tovorna vozila v območju naselij Dolenja Nemška vas in Češnjevek (predhodni
ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin)
Predhodne arheološke raziskave so bile iz strani Občine Trebnje že naročene in so v teku. Rezultati
raziskav se bodo naknadno vključili v Okoljsko poročilo.
Krajina
Predvidene spremembe plana so večinoma skoncentrirano v krajinsko podenoto Dolina Temenice. Več
sprememb, ki posegajo v odprto krajino, je predvidenih še v Dolini Mirne in Krških goricah. Na
območju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni se nahaja 12 ureditvenih območij nove namenske rabe in infrastrukturni objekti.
Spremembe namenske rabe na vodnem zemljišču Temenice niso primerne, saj uničujejo značilne
krajinske vzorce kot so npr. suhi rokavi, poplavne ravnice, itd. Zelo velik poseg v krajinsko značilnost
Krških goric je predvidena ureditev golf igrišča pri naselju Blato, saj posega v sklenjen gozdni
kompleks. Dolina Mirne je krajinsko že močno degradirana. Prevladuje intenzivna kmetijska raba,
vodotok pa je močno reguliran. Izgradnja IC bi še dodatno obremenila že tako degradirano območje.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na enote
kulturne dediščine zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto območje varstva kulturne
dediščine posega večje število enot spremembe namenske rabe, kot npr. na:
267
OP za OPN Trebnje
•
•
•
EŠD 2038 Mirna – Cerkev sv. Helene – posegajo 3 območja spremembe namenske rabe,
EŠD 776 Trebnje - Arheološko območje Trebnje – posega 6 območij sprememb namenske rabe,
EŠD 6614 Čatež - Območje Marijine romarske cerkve na Zaplazu – posegata dve območji
sprememb namenske rabe,
• EŠD 10089 Dolenje Selce -Domačija Dolenje Selce 18 – posega 5 območij sprememb namenske
rabe,
• EŠD 26500 Gradišče pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradišče - posegata dve območji
sprememb namenske rabe.
Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na krajino
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, saj na isto krajinsko območje Dolina Temenice, Dolino Mirne in
Krške gorice posega več sprememb namenske rabe. Na območju Mirenske doline, ki je opredeljena
kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni posega 12 območij nove
namenske rabe in infrastrukturni objekti. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Ohranjanje kulturne dediščine in
krajine je C – vpliv je nebistven zaradi omilitvenih ukrepov:
•
PIP–i za varstvo kulturne dediščine morajo biti podani po enotah urejanja prostora in po
posameznih enotah dediščine. V PIP naj se upošteva usmeritve dane v Smernicah za prostorski red
občine Trebnje (ZVKDS – OE Novo mesto, april 2007), zlasti poglavje 4 ter varstvene režime za
posamezne enote KD. V PIP morajo biti navedene tudi obveznosti investitorjev oz. tistih, ki
posegajo v KD. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec
•
Zavod za varstvo KD, OE Novo Mesto, do zaključka pričujočega OP ni podalo dopolnitev
smernic k dopolnjenem osnutku OPN, v katerih bi bili navedeni kulturnovarstveni pogoji za vsako
posamezno ureditveno območje OPN. Izvedbeni del OPN se mora po pridobitvi dopolnjenih
smernic dopolniti. V spodnji tabeli navajamo pogoje iz pravnih režimov varovanja tangirani enot
kulturne dediščine. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec
Omilitveni ukrepi za enote KD
ID
(prikaz
na karti) EUP oznaka
177
MIR-ZD 1
179
178
MIR-ZK 1/2
MIR-ZK 1/1
173
MIR-SS 1
242
TRE-CU 2/1
251
265
TRE-SB 2
(OPPN)
TRE-ZS 4/2
266
TRE-ZS 4/3
260
TRE-SS 3
(OPPN)
Pogoji oz. ukrepi glede na pravni režim varstva
KD, zapišejo se v izvedbeni del OPN (PIP)
KD na katero posega
Helene
Helene
Helene
74993 Trstenik pri Mirni Kovačija Mandelj
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
območje Trebnje
V vplivnem območju kulturnega spomenika se
morajo vse spremembe rabe in posegi podrejati
kvalitetnim pogledom na spomenik: prepovedano je
zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami,
postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdani
kulturnovarstvenih soglasij, postavljanje energetskih
in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih
panojev. Prepovedano je tudi zasajanja okolice
spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami. Za
vse posege v stavbe in novogradnje je potrebno
Na arheoloških najdiščih je prepovedano: posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče
(npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati,
rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake, poglabljati rečno, jezersko in morsko
dno, postavljati reklamne in druge table oziroma
napise itd.), postavljati zahtevne, manj zahtevne,
nezahtevne ali enostavne objekte, graditi nadzemno
in podzemno infrastrukturo, gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine, izvajati takšno rabo tal,
268
OP za OPN Trebnje
243
TRE-CU 2/2
(OPPN)
46
DPR-SK 1/2
65
GLI-SK 1/2
33
DDO-SK 2/1
304
82
ZVG-Oc 1
GRT-Av
83
GRT-Av
239
TRB-Av
36
DNŠ-SK 1/1
276
VLO-SS 2
223
STV-SK 1/2
50
DSE-SK 5
49
DSE-SK 4
53
DSE-ZD 2
48
DSE-PO 1
52
DSE-ZD 1
175
MIR-SS 3/2
176
MIR-SS 5
103
JEZ-SK 2/1
67
GMB-SKk 2
230
ŠEN-ZK 1/1
87
GRT-Av
22
ČAT-PO 1
23
ČAT-PO 2
območje Trebnje
Kazinar
Japetu
15513 Zagorica pri
Zagorica - Bič
Gradišče
Gradišče
2636 Trbinc - Arheološko
najdišče Kincelj
Najdenja sv. Križa
toplar
2472 Stehanja vas Cerkev povišanja sv. Križa
Zapuže
kozolec
2596 Jezero pri Trebnjem Cerkev s. Petra
sv. Jerneja
2468 Šentlovrenc - Cerkev
sv. Lovrenca
zidanica
na Zaplazu
ki najdišču škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti
drugih rešitev, in če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Za
poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje.
Kjer območja OPPN zadevajo arheološka najdišča
in so načrtovane ureditve pogojno sprejemljive, je
predhodne arheološke raziskave potrebno izvesti že
v fazi OPPN.
•
•
•
269
OP za OPN Trebnje
na Zaplazu
•
V območjih kulturne krajine pravni režim varstva
predpisuje
ohranjanje
naslednjih
krajinskih
značilnosti:
•
krajinska
zgradba
in
prepoznavna
prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
•
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo
naselij,
•
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini
(tradicionalna raba zemljišč),
•
tipologija
krajinskih
prvin
in
tradicionalnega stavbarstva,
•
odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino.
267
TRE-ZS 4/4
•
•
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih cerkvah, gradovih, znamenjih itd).
V območjih vrtnoarhitekturne dediščine pravni
režim varstva določa ohranjanje naslednjih
vrtnoarhitekturnih značilnosti:
•
kompozicija zasnova (oblika, struktura,
velikost, poteze),
•
kulturne sestavine (grajeni objekti,
parkovna oprema, skulpture),
•
naravne sestavine, ki so vključene v
kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
•
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno
dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so
pomembne za delovanje celote,
•
podoba v širšem prostoru oziroma odnos
območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko
pogojene in utemeljene meje),
•
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina,
drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja
itd.),
•
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj
in obstoj drevja,
•
rastišče,
•
posamezna
drevesa
(preprečevanje
obsekavanja, poškodb itd.).
270
OP za OPN Trebnje
68, 69,
70, 71
GML-LN 1/1,
GML-LN 1/2,
GML-LN 1/3)
41
DNV-IG1
8760 Lanšprež - območje
gradu Lanšprež (KS)
Med območjem kamnoloma in vplivnim območjem
kulturnega spomenika Lanšprež je potrebno ohraniti
najmanj 200 m tamponsko cono (gozd), saj bi
predviden poseg vse do meje vplivnega območja
nedopustno
spremenil
prostorsko
pojavnost
kulturnega spomenika v izvornem prostorskem
kontekstu.
26207 Dolenja nemška vas Gomila se mora ohraniti, ostati nedotaknjena, okoli
- Gomila Laz
nje pa je potrebno za primerno prezentacijo
zagotoviti tamponsko cono v premeru vsaj 100 m.
Na podlagi že evidentirane gomile sklepamo, da so
v bližini še kakšne.
•
Za naselbinsko dediščino v občini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških
jeder. Z OPPN naj se ureja vsa naselbinska dediščina:
Dobrnič –Vaško jedro (EŠD 26540)
Gorenji Vrh pri Dobrniču – Vas (EŠD 26559)
Korenitka – Vas (EŠD 10178)
Mirna – Trško jedro (EŠD 460)
Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103)
Prenovo vaških jeder – konservatorske načrte je potrebno vključiti v izvedbeni del OPN (PIP).
•
Z OPPN naj se urejajo tudi spomeniška območja:
Trebnje – Območje gradu (EŠD 1071)
Zaplaz – Območje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614)
Lanprež – Območje gradu Lamprež (EŠD 8760).
Prenovo spomeniških območij – konservatorske načrte je potrebno vključiti v izvedbeni del OPN
(PIP). Izvedbo preverja MzKO v času izdaje mnenja na OPN.
•
Za območja urejanja, kjer so predvideni posegi, za katere je potrebno v nadaljnjih fazah za
prostorski akt izvesti postopek presoje vplivov na okolje na podlagi Uredbe o vrstah posegov na
okolje, za katero je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09) je
potrebno izvesti predhodna arheološka izkopavanja. Predhodne arheološke raziskave se izvedejo
pred sprejetjem prostorskih aktov, da se tako poveča pravna varnost investitorjev. Ukrep se vključi
v izvedbeni del OPN (PIP). Izvedbo preverja MzKO v času izdaje mnenja na OPN.
•
Za večina večjih območij urejanja je predvideno urejanje z OPPN. Območji urejanja MIR- ZK ½
in MIR- ZK 1/1 (območje pokopališča), ki sodita v krajinsko območje s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni ravni Mirenska dolina, naj se tudi urejata z OPPN. OPPN morajo
vsebovati krajinski idejni načrt. Ukrep se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Izvedbo preverja
MzKO v času izdaje mnenja na OPN.
Spremljanje stanja
Občina Trebnje naj bi letno poročala ZVKDS o stanju KD na območju občine. Evidenco o vseh
enotah KD vodi Register kulturne dediščine na MK. Pristojna območna enota ZVKDS je OE Novo
mesto. Občina lahko območja nacionalne prepoznavnosti in območja lokalne prepoznavnosti vključijo
v OPN-je in jih tako varujejo pred degradacijo.
271
OP za OPN Trebnje
SKUPNA OCENA VPLIVOV NA POSAMEZNE SESTAVINE OKOLJA
SEGMENT OKOLJA
KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE RAZMERE
VODA
OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
RAVNANJE Z ODPADKI
SVETLOBNO ONESNAŽENJE
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
GOZD
MINERALNE SUROVINE
VODNI VIRI
NARAVA IN BIOTSKA PESTROST
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN KRAJINE
V.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
SKUPNA OCENA
C
C
C
C
A
B
C
C
C
C
C
C
VIRI IN LITERATURA
Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. ARSO. Ljubljana, 2008.
Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the
energy performance of buildings (Direktiva o energetski učinkovitosti stavb)
Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, sklep vlade
20.12.2006.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine
Smernice upravljavca skupne CČN Mirna. Št. scčn-sogl-09-32 z dne 08.09.2009.
Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006. Junij 2008. Ljubljana,
MzKO-ARSO.
Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise
Exposure; 2006.
Smernice za pripravo občinskega prostorskega načrta občine Trebnje, Elektro Ljubljana, št.
2148/09-DM/SP, z dne 11.09.2009
Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski
institut za kakovost in meroslovje, MzKO, Ministrstvo za promet in Uprava za zračno plovbo RS,
Ljubljana 1997.
Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.
Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN in NN
elementov v transformatorski postaji SN/NN (referat št. 1408). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut
Milan Vidmar.
EMS električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998.
Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar.
Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, sklep
vlade 14.10.2004.
272
OP za OPN Trebnje
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Smernice za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje, Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, št. 350-171/2006/10, z dne 14.12.2009
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013.
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za
obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta
1990 (Uradni list RS, št. 82/2004).
Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. Julij 2009, dopolnitev februar 2010. Ljubljana,
Urbi d.o.o.
Smernice, Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-10/09, z dne 25.09.2009
Smernice za načrtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega načrta
Občine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 24.08.2009
Dopolnjene smernice za načrtovane prostorske ureditve v postopku priprave občinskega
prostorskega načrta Občine Trebnje, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 25.09.2009
Smernice za načrtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega načrta
občine Trebnje, OE Novo Mesto, št. 281-16/2007, z dne 14.03.2007
internetna stran: http://www.zgs.gov.si/
Pojasnila in utemeljitve planerja na predlagane spremembe namenske rabe površin iz osnutka
OPN občine Trebnje na podlagi dopolnjenih smernic zavoda za gozdove, dne 25.9.2009.
Smernice za načrtovanje prostorske ureditve: Osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine
Trebnje, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 350-2/2009-325, z dne
07.10.2009
Smernice in strokovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda občine
Trebnje. Geološki zavod Slovenije. Št. 350-1/2007-148 z dne 26.02.2006.
Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, Splošni načrt, Geološki zavod
Slovenije, april 2009.
Pobuda za pripravo strategije prostorskega razvoja Občine Trebnje. 14.06.2006. Šentjernej, P-D
Kremen d.o.o.
Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine
Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J.
(ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike
Slovenije.
Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v
Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana.
Usklajevalni sestanek na ZRSVN, OE Novo mesto, 16.11.2009.
Naravovarstvene smernice za Prostorski red občine Trebnje, Zavod RS za varstvo narave, OE
Novo mesto, št. 3-III-2/7-O-07/AŠP, april 2007.
Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt občine Trebnje, Zavod RS za varstvo
narave, OE Novo mesto, št. 6-III-318/2-O-09/AŠP, 27.08.2009.
Smernice za pripravo OPN Občine Trebnje, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, št.
420/321/2009/2, 17.11.2009.
Smernice za načrtovanje in strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorskega
reda občine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-16/2007, 14.03.2007.
Dopolnjene smernice za načrtovanje prostorske ureditve v postopku priprave Občinskega
prostorskega načrta občine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 28111/2009, 25.09.2009.
Smernice za OPN Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-10/2009,
25.09.2009.
Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO.
Kryštufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
273
OP za OPN Trebnje
•
Marinček L. in Čarni A., 2002: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije. ZRC SAZU,
Ljubljana.
• Marinček, L. in Čarni, A., 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije. ZRC
SAZU, Ljubljana.
• Martinčič, A. in sod., 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk.
Tehniška založba. Ljubljana.
• Podatki uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave, pridobljeni dne 21.04.2008, posodobljeni
dne 10.09.2008 in dne 04.03.2009.
• Tome S., 1996: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales 9, str. 217-226.
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Izpis podatkov iz uradnih evidenc ZRSVN, št. 1VI-72/2-O-08/TK, DK, 27.02.2008, dopolnitev: 6-II-357/2-O-09/AH, 17.09.2009.
• Smernice:
- Ministrstvo za kulturo, št. 3501-1/2007/4 in 3501-1/2007/3 z dne 09.03.2007.
- Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/12 z dne 2.11.2009.
• Register nepremične kulturne dediščine, 26.03.2009.
• Primerjalna študija variant za osrednji del III. razvojne osi, Prometni del, PNZ d.o.o., december
2007
• Promet 2009, DRSC 2009
• Prometni podatki – izdelava strateških kart hrupa, podatki za železniško omrežje v RS v letu 2006,
Holding Slovenskih železnic d.o.o., Poslovna enota vodenja prometa, št. 2.1-1001/2006-DP, april
2006
• Baza cestnih podatkov državnega cestnega omrežja BCP, DRSC
• KAST – centralna evidenca stavb, GURS
• Podatki Registra prostorskih enot (EHIS, naselja, občine), GURS
• Topološke podlage TTN5, DOF5
• Register divjih odlagališč
URL: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz
274

OP za OPN Trebnje 2012_3_16 b

Transcription

Similar documents

OPN Obvestila Za Vodje

OPN Obvestila Za Vodje

Poslovni prostor Rimski dvori - TREBNJE

Pravila nagradne igre »IZPOLNITE KUPON IN ZADENITE

JUMBO PANOJI – BILLBOARDI Posavje: Dolenjska

MITEL, inštalacije in montaža, doo Skrajš

kulturna dediščin

Trajnostni razvoj občine Trebnje (seminarska naloga)