pravilnik sodniki

Na podlagi 8.člena statuta Atletske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu AZS), 7. člena Pravil o delu organov atletskih sodnikov
Slovenije (pravila so bila sprejeta na letnem sestanku Sveta atletskih sodnikov Slovenije v Čateških Toplicah dne 24.11.2001) in 26. člena
Zakona o športu je Strokovni odbor atletskih sodnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu SO ASS) na 10. seji dne 20.maja 2002 v
Ljubljani sprejel
PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU, NAPREDOVANJU IN EVIDENCI
ATLETSKIH SODNIKOV SLOVENIJE
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za usposabljanje atletskih sodnikov in za njihovo napredovanje skrbijo zbori atletskih sodnikov ob pomoči
SO ASS in AZS.
2. člen
Program usposabljanja za atletskega sodnika in programe usposabljanja za napredovanje atletskega sodnika
v državnega atletskega sodnika in za napredovanje državnega atletskega sodnika v mednarodnega atletskega
sodnika pripravi SO ASS.
Programi iz prejšnjega odstavka tega člena zajemajo Pravila za atletska tekmovanja, prakso sojenja, Etični
kodeks atletskih sodnikov Slovenije, Pravila o delu organov atletskih sodnikov Slovenije in Pravilnik o
izobraževanju, napredovanju in evidenci atletskih sodnikov Slovenije.
3. člen
Finančna sredstva za dopolnilno izobraževanje in napredovanje atletskih sodnikov zagotavlja AZS.
4. člen
SO ASS izdaja atletskim sodnikom potrdila o opravljenih izpitih ter o njihovem napredovanju.Vsakemu
atletskemu sodniku se izda sodniška izkaznica in ustrezen sodniški znak.
Atletski sodniki imajo s sodniško izkaznico prost vstop na vsa atletska tekmovanja v Sloveniji, ki so
organizirana po Razpisih za atletska tekmovanja AZS. Za ogled večjih mednarodnih tekmovanj morajo zbori
atletskih sodnikov pravočasno obvestiti AZS o potrebnem številu brezplačnih vstopnic.
2. RAZVRŠČANJE ATLETSKIH SODNIKOV
5. člen
Atletski sodniki se razvrščajo v naslednje nazive:
a) Atletski sodnik
b) Državni atletski sodnik
c) Mednarodni atletski sodnik
- sodniški znak zelene barve
- sodniški znak srebrne barve
- sodniški znak zlate barve
Sodniški znak je izdelan v obliki zaprte črke U, v katerem je čez celo površino odtisnjen znak atletske zveze
Slovenije, preko njega pa slovenska trobojnica. V zgornjem delu je napis SODNIK. Velikost znaka je 6 x 9 cm.
Izdelan je na treh različnih podlagah.
3. POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA ATLETSKI SODNIK
6. člen
Kandidat mora biti star najmanj 17 let in če želi opravljati izpit za atletskega sodnika, se pisno prijavi za
izpit pri zboru atletskih sodnikov v kraju svojega stalnega prebivališča oz. v kraju, kjer želi opravljati izpit.
7. člen
Tečaje za atletske sodnike organizirajo zbori atletskih sodnikov ob pomoči SO ASS. Predavatelje za
navedene tečaje mora predhodno potrditi SO ASS.
8. člen
Izpit za pridobitev naziva »atletski sodnik« se opravlja pred izpitno komisijo treh članov, ki jo imenuje
SO ASS. Izpit ima teoretični in praktični del. Ko je kandidat opravil teoretični del izpita (pisno in ustno), mora
opraviti še praktični del izpita na treh sojenjih pod vodstvom državnih in mednarodnih atletskih sodnikov.
Kandidat za atletskega sodnika opravlja praktični del izpita na treh tekmovanjih s sojenjem na različnih
disciplinah.
Mentor daje kandidatu med praktičnim izpitom napotke in nasvete in ga nadzoruje pri sojenju.
Ko je kandidat za atletskega sodnika sodeloval na treh sojenjih, poda mentor pisno poročilo o kandidatovem
znanju z mnenjem o kandidatovi uspešnosti oz. neuspešnosti pri praktičnem delu izpita. Mentor pošlje svoje
pisno poročilo izpitni komisiji, ki ga je imenovala.
Kandidatu za atletskega sodnika, ki je uspešno opravil teoretični in praktični del izpita, izda SO ASS pisno
potrdilo o pridobitvi naziva »atletski sodnik«, sodniško izkaznico in znak atletskega sodnika. SO ASS pripravi
obrazec za teoretični in praktični del izpita za atletskega sodnika in obrazec za poročilo mentorja o praktičnem
delu izpita.
4. POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA DRŽAVNI ATLETSKI SODNIK
9. člen
V naziv državnega atletskega sodnika lahko napreduje atletski sodnik, ki je sodil najmanj štiri leta v tem
nazivu in je opravil najmanj 30 sojenj in je njegovo napredovanje predlagal njegov zbor atletskih sodnikov ter je
opravil teoretični pisni in ustni izpit za napredovanje v državnega atletskega sodnika pred komisijo za
napredovanje (12. člen tega pravilnika).
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit za državnega atletskega sodnika izda SO ASS potrdilo o
napredovanju, sodniški znak in napredovanje vpiše v sodniško izkaznico.
5. POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA MEDNARODNI ATLETSKI SODNIK
10. člen
V naziv mednarodnega atletskega sodnika lahko napreduje državni atletski sodnik, ki je v tem nazivu sodil
najmanj 6 let in je opravil najmanj 40 sojenj na tekmovanjih, na katerih je bil najmanj 2 krat vodja sodnikov
discipline tekov, najmanj 2 krat vodja sodnikov discipline skokov, najmanj
2 krat vodja sodnikov discipline metov, če je njegovo napredovanje pisno predlagal zbor atletskih sodnikov,
katerega član je in če je opravil teoretični pisni in ustni izpit za mednarodnega atletskega sodnika pred komisijo za
napredovanje (12.člen tega pravilnika).
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit za mednarodnega atletskega sodnika izda SO ASS potrdilo o
napredovanju, sodniški znak in napredovanje vpiše v sodniško izkaznico.
6. POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA ŠTARTER IN SODNIK ZA TEKMOVALNO HOJO
11. člen
Državni oziroma mednarodni atletski sodnik si lahko pridobi naziv štarterja ali sodnika za tekmovalno
hojo, če opravi teoretični in praktični tečaj pred izpitno komisijo, ki jo imenuje SO ASS.
Kandidatu, ki je uspešno opravil tečaj za štarterja ali za sodnika za tekmovalno hojo, izda SO ASS
potrdilo o opravljenem tečaju in pridobljeni naziv vpiše v sodniško izkaznico.
7. IZPITNE KOMISIJE
12. člen
Izpitne komisije za pridobitev naziva atletski sodnik, za napredovanje v naziv državnega in mednarodnega
atletskega sodnika ter za pridobitev naziva štarter ali sodnik za tekmovalno hojo imenuje SO ASS izmed
mednarodnih atletskih sodnikov.
8. EVIDENCA ATLETSKIH SODNIKOV IN OPRAVLJENIH SOJENJ
13. člen
Zbori atletskih sodnikov vodijo evidenco svojih atletskih sodnikov in zanje vodijo evidenco opravljenih
sojenj za vsako koledarsko leto ter evidenco skupnega števila sojenj od pridobitve naziva atletski sodnik.
Iz evidence mora biti razviden rang tekmovanj na katerih je sodil posamezni atletskih sodnik (mednarodno,
državno, miting, šolsko) in kakšno funkcijo je opravljal na tekmovanju (npr. sodnik, vodja sodnikov discipline,
glavni sodnik, vodja tekmovanja, tehnični vodja tekmovanja, vodja prijavnice, nadzornik tekmovališča, tajnik
tekmovanja, idr.).
SO ASS določi enotno vsebino letnega poročila zborov atletskih sodnikov za tekoče leto. V svojih
poročilih predlagajo zbori atletske sodnike, ki so izpolnili pogoje za napredovanje in priložijo za vsakega sodnika
ustrezne podatke o številu sojenj s svojim mnenjem ali izpolnjuje tudi druge strokovne pogoje za predlagano
napredovanje.
Centralno evidenco vseh atletskih sodnikov v Sloveniji vodi SO ASS. Enoten obrazec za vodenje evidence
atletskih sodnikov in evidenco sojenj določi SO ASS.
Najkasneje do 15. novembra vsakega leta morajo zbori atletskih sodnikov poslati letna poročila o številu
atletskih sodnikov in za vsakega sodnika vpisati število sojenj in nalogah, ki jih je opravljal na tekmovanjih.
9. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ATLETSKIH SODNIKOV
14. člen
Vsi atletski sodniki morajo na tekmovanjih spoštovati in upoštevati Etični kodeks atletskih sodnikov
Slovenije.
Vsak atletski sodnik mora na tekmovanju nositi sodniško uniformo, ki jo določi njegov zbor atletskih
sodnikov oz. organizator posameznega tekmovanja in ustrezen sodniški znak na levi strani prsi.
15. člen
V posameznem koledarskem letu mora vsak atletski sodnik soditi, oziroma lahko opravlja druge funkcije
na določenem številu tekmovanj. Število obveznih sojenj na leto predpiše zbor atletskih sodnikov, katerega član je
sodnik.
Število sojenj iz prejšnjega odstavka ne more biti manjše od dveh tekmovanj letno. Atletski sodnik, ki tri
zaporedna leta ni sodil na atletskem tekmovanju, mora opraviti preizkus znanja iz pravil za atletska tekmovanja.
Program in izpitno komisijo za preizkus znanja določi SO ASS na prošnjo zbora atletskih sodnikov, katerega član
želi opravljati preizkus znanja.
16. člen
Atletskemu sodniku se prizna kot eno sojenje čas sojenja oziroma opravljanja druge funkcije na atletskem
tekmovanju. Če tekmovanje poteka dopoldne in popoldne, z vmesno prekinitvijo se priznata dve sojenji.
Sojenje se prizna atletskemu sodniku za vsako udeležbo na strokovnih tečajih, seminarjih ali posvetih, ki
jih organizirajo zbori atletskih sodnikov, SO ASS ali AZS.
Sojenje se prizna tudi za opravljanje naloge predavatelja ali člana izpitne komisije iz tega pravilnika ter
opravljanje funkcije delegata AZS ali delegata IAAF.
Atletski sodnik, ki je bil določen s strani svojega zbora atletskih sodnikov za sojenje na tekmovanju izven
kraja v katerem deluje zbor atletskih sodnikov, predloži svojemu zboru atletskih sodnikov pisno poročilo o sojenju
ali opravljanju druge funkcije na tem tekmovanju.
17.člen
SO ASS podeljuje atletskim sodnikom za njihova posebna prizadevanja in uspehe naslov: „ČASTNI
ČLAN ATLETSKIH SODNIKOV SLOVENIJE” in jim izda listino o imenovanju. Navedeni naslov se praviloma
podeljuje na letnem sestanku Sveta atletskih sodnikov Slovenije. Naslove „ČASTNEGA ČLANA ZBORA
ATLETSKIH SODNIKOV” lahko podeljujejo tudi zbori atletskih sodnikov.
SO ASS podeljuje atletskim sodnikom za opravljenih 150 sojenj bronasto plaketo, za 300 sojenj srebrno
plaketo ter za 500 sojenj zlato plaketo.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Z dnevom uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati pravilnik o šolanju in kategorizaciji atletskih
sodnikov v Sloveniji, ki ga je sprejel svet atletskih sodnikov Slovenije dne 7.12.1991 v Rogaški Slatini s
spremembami z dne 20.1.1993 in pravilnik o usposabljanju in kategorizaciji atletskih sodnikov v Sloveniji, ki ga je
sprejel svet atletskih sodnikov Slovenije dne 10.12.1994 na Bledu.
19.člen
Ta pravilnik prične veljati z dnem, ko ga potrdi Upravni odbor AZS.
Predsednik SO ASS
Anton Majcen
Ta pravilnik je potrdil Upravni odbor AZS dne 25 julija 2002 na Brdu pri Kranju.
Predsednik UO AZS
Roman Jakič