Odziv lokalne skupnosti na brezdomce in odvisnike

UNIVERZA V LJUBLJANI
MEDICINSKA FAKULTETA
Katedra za javno zdravje
ODZIV LOKALNE SKUPNOSTI NA BREZDOMSTVO IN NA ODVISNE
OD DROG
Mentor: asist. Milan Krek dr. med., spec. soc. med
Ustanova mentorja: Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Pri seminarju so sodelovali:
Bizjak, Maša
Čepin, Urška
Kmetič, Sabina
Koletič, Romina
Moţina , Karin
Strmšek, Anja
Šajnovič, Urška
Šink, Ţiga
Špes, Ana
Štular, Ţiva
Trampuš, Špela
Vnuk, Marjanca
Vozlič, Kristjan
Letnik: M3
Študijsko leto: 2010/2011
Datum predstavitve teme: 14. 4. 2011
KAZALO:
1
UVOD ......................................................................................................................................... 3
1.1
BREZDOMSTVO ................................................................................................................ 3
1.2
UPORABNIKI DROG .......................................................................................................... 3
1.3
INSTITUCIJE, DRUŠTVA, PROGRAMI ............................................................................... 4
2
METODE DELA .......................................................................................................................... 5
3
REZULTATI IN UGOTOVITVE..................................................................................................... 5
3.1
BREZDOMSTVO ................................................................................................................ 5
3.2
UPORABNIKI DROG .......................................................................................................... 5
3.3
CENTER ZA SOCIALNO DELO KOPER (CSD) ................................................................... 6
3.4
CENTER ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH
DROG KOPER ................................................................................................................... 6
3.5
DRUŠTVO SVIT ................................................................................................................. 7
4
RAZPRAVA O TEMI IN MNENJE ................................................................................................ 7
5
ZAKLJUČKI ................................................................................................................................ 8
6
VIRI IN LITERATURA.................................................................................................................. 9
7
PRILOGE: SLIKOVNI MATERIAL ............................................................................................. 10
IZVLEČEK:
Ne tajimo si, da smo se prisiljeni soočati s problematiko brezdomstva in odvisnosti od drog. Stanje
poslabšuje tudi situacija v gospodarstvu, ki pahne v omenjeno sfero še dodatni odstotek ljudi. Vloga
zdravnika pri tem ni neznatna. Ta nima izbire, ali se bo soočal z ljudmi tega kova ali ne, kakor jo ima
mnogo mimoidočih na ulici. Umetnost je znati pristopiti k problemu profesionalno, pokazati spoštovanje,
nenazadnje gre za interakciji s sočlovekom, z vrednotami in svojo ceno, ki na trgu dosega tisto številko,
opisano z neprecenljivo. Ni odveč opomniti bralca, da so brezdomstvo, uporaba drog, kriminal, zapor v
bistveno večji koleraciji, kot se zdi. Vedoči, da je prisotnost zdravnika v tej sferi neizogibna, pristopamo
k problematiki.
Brezdomstvo je stanje, ko je človek brez doma in ţivi zunaj, v vozilu ali v začasnem bivališču, ki ni
primerno za bivanje človeka. Po oceni Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve RS je bilo v
Sloveniji leta 2003 od 800 do 1000 t.i. vidnih brezdomcev. Zaradi nezadovoljivih primarnih ţivljenjskih
potreb, so brezdomci z zdravstvenega vidika zelo ogroţena skupina. Na svetu je prav tako mnogo
uporabnikov drog, katerih število zaskrbljujoče narašča. Slovenija ni izjema. Uvršča se v sam vrh drţav
z največ uporabniki drog. Zavest o škodljivosti drog med mladimi je nizka, kriminalna dejanja se
mnoţijo. Za pomoč tovrstnim skupinam ljudi imamo v Sloveniji nemalo programov, ki so deleţni
pozitivnih in tudi negativnih kritik. Za pomoč uporabnikom drog: nizkopraţni in visokopraţni programi,
društva ter programi za pomoč svojcem. Centri za socialno delo ter zavodi za prestajanje zapornih kazni
prav tako.V okviru enodnevne ekskurzije v Kopru, pod vodstvom asist. Milana Kreka in sodelujočih, smo
se seznanili z organiziranostjo tovrstnih programov na lokalni ravni, dobili občutek odziva različnih
krogov ljudi in pridobili zanimive izkušnje. Obiskali smo CSD Koper, prostore društva za pomoč
odvisnikom in njihovim druţinam Svit, Koper, Zavod za prestajanje zaporne kazni, Koper, Center za
preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, Koper (1).
2
1 UVOD
1.1 BREZDOMSTVO
Brezdomstvo je stanje, ko je človek brez doma in ţivi zunaj, v vozilu ali v začasnem bivališču, ki ni
primerno za bivanje človeka. Med brezdomci najdemo tako posameznike, kot očete ali matere z otroki,
celo cele druţine. Prehod v brezdomstvo ni linearen proces, saj na to vplivajo razni dejavniki (osebne in
druţinske krize, brezposelnost, igre na srečo, alkoholizem, uţivanje drog, kriza v gospodarstvu, itd.), ki
vplivajo na slabo psihično in fizično stanje brezdomcev. Po oceni Ministrstva za delo, druţino in socialne
zadeve Republike Slovenije je bilo v Sloveniji leta 2003 od 800 do 1000 t.i. vidnih brezdomcev.
Poznamo tudi prikrite brezdomce. To so ljudje, ki iz različnih razlogov nimajo lastnega bivališča in ţivijo
pri sorodnikih ali prijateljih (1).
Zaradi nezadovoljivih primarnih ţivljenjskih potreb, so brezdomci z zdravstvenega vidika zelo ogroţena
skupina. Večinoma niso zdravstveno zavarovani, imajo velike teţave z zdravjem, običajno tudi po več
bolezni hkrati. Poleg slabih ţivljenjskih razmer, slabe higiene, uporabe drog in uţivanja alkohola, je
pomemben dejavnik slabega zdravja tudi neustrezna prehrana. Zaradi sramu, občutka odrinjenosti in
bremena za druţbo, gredo brezdomci k zdravniku šele takrat, ko je njihovo stanje ţe res kritično. Glavni
vzroki hospitalizacij so duševne in vedenjske motnje, uporaba drog ter kronične bolezni (rakava
obolenja, astma, KOPB, diabetes, vnetje sklepov, depresija, infarkti in po-infarktna stanja, angina
pektoris, hipertenzija, tuberkuloza itd.). Pri brezdomcih, ki so hkrati tudi uporabniki drog, se pogosto
pojavlja še hepatitis C ter HIV. Pogoste so ponovne hospitalizacije, zdravljenje je bolj zahtevno in
dolgotrajno (2).
1.2 UPORABNIKI DROG
Uţivanje drog je svetovni fenomen, ki se pojavlja v skoraj vsaki drţavi, povsod po svetu. Med
najpogosteje uporabljane droge spadajo konoplja (marihuana), opiati (heroin) in kokain. Vsaka drţava
ima sicer svoje zakone, a so uporaba, prodaja in posedovanje drog praviloma prepovedane. Na ţalost ti
zakoni niso povsod tako učinkoviti, kot bi si ţeleli. Na svetu je mnogo uporabnikov drog, njihovo število
pa ves čas zaskrbljujoče narašča (3).
Kaj sploh je odvisnost? Odvisnost od drog opredeljujemo kot nepremagljivo ţeljo ali potrebo po uporabi
teh snovi. Posameznika prisili, da si za vsako ceno priskrbi mamilo ali psihotropno snov. Pogosto vodi
tudi k stalnemu povečevanju določene količine snovi, ki jo posameznik zauţije. Lahko je psihična ali
fizična, največkrat pa sta prisotni obe obliki hkrati (4).
Slovenija v evropskem prostoru po uporabi drog sodi med prvo tretjino drţav z visokim deleţem
uporabnikov drog. Leta 2008 je bilo pri nas kar 36 primerov zastrupitev z drogami s smrtnim izzidom, od
tega 7 ţensk. Povprečna starost med uporabniki drog je tega leta znašala 34 let. Zaskrbljujoči so tudi
podatki o prvih stikih z drogo - četrtina 15 letnikov je namreč ţe bila v stiku z drogo, največkrat
marihuano. 69 odstotkov mladih drogo prvič poskusi iz radovednosti in zavest o škodljivosti drog je med
mladimi Slovenci niţja v primerjavi z drugimi evropskimi drţavami. Poleg tega slovenski dijaki
ocenjujejo, da je droga zanje lahko dostopna. V zadnjih desetih letih se je močno povečalo tudi število
kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z drogami (5).
Pri uporabi prepovedanih drog in zlasti njihovem vbrizgavanju je seveda prisotna tudi nevarnost prenosa
virusa HIV in drugih nalezljivih bolezni, predvsem hepatitisa C in B. Za povezavo med vbrizgavanjem
drog in prenosom nalezljivih bolezni obstajajo trdni dokazi. Študije kaţejo tudi na povezavo med
uporabo drog in tveganim spolnim vedenjem (6).
3
Eden izmed problemov druţbe, ki jih v ţivljenju občuti uporabnik drog, je predvsem huda stigmatizacija,
ki potiska uporabnike drog na rob druţbe in jih ropa občutka pripadnosti - izguba sluţbe, kakršnih koli
pravic v druţbi, pri čemer se mnogi zatečejo k prepovedanim substancam in se tako vrtijo v začaranem
krogu. Zanimiv je tudi podatek, da 75 odstotkov uporabnikov drog prihaja iz druţin, v katerih so prisotni
problemi z alkoholom. To nam pove, da so problemi z zasvojenostmi globlji, kot si predstavljamo, in bi
se kot druţba morali lotiti problema na samem začetku. Ni dovolj, da imamo programe zdravljenj za
uporabnike drog, če se morajo po tem vrniti v isto okolje z istimi ţivljenjskimi razmerami (5).
1.3 INSTITUCIJE, DRUŠTVA, PROGRAMI
Za pomoč uporabnikom drog so se pri nas razvili številni nizkopraţni in visokopraţni programi. K prvim
prištevamo programe za zmanjševanje škode (izmenjava igel), metadonski program ter društva za
pomoč uporabnikom drog (Svit, Pot idr.), k drugim pa bolj zahtevne programe zdravljenja (Projekt
človek, Komune, programe v okviru Pelikan Karitas, programi Centra za zdravljenje odvisnih od drog v
Ljubljani idr.) (7)(8).
Omenjena društva in programi omogočajo izobraţevanje svojcev in širše populacije o različnih oblikah
zasvojenost in o njeni dinamiki, sodelujejo z mediji, motivirajo zasvojene za vključitev v abstinenčne
rehabilitacijske programe in s tem v ţivljenje brez droge, nudijo strokovno pomoč zaposlenim na
področju vzgoje in izobraţevanja, izboljšujejo dostop do storitev na področju reševanja problematike
zasvojenosti, širijo in spodbujajo prostovoljstvo, dejavno vplivajo na nacionalni program s področja drog,
socialnega varstva, javnega zdravja in druge politike. Programi socialne reintegracije, po zaključku
zdravljenja, zajemajo razne terapevtske skupine za reševanje stiske in učenje izraţanja lastnih misli,
čustev, potreb, tematske skupine, druţenja z različnimi prostovoljci, športne in druge dejavnosti za
krajšanje prostega časa, priprave na nadaljnje šolanje, redno zaposlitev, socialni dialog … (9)
V centrih za socialno delo se problematika brezdomstva in odvisnosti od prepovedanih drog in drugih
substanc rešuje v sklopu neopredeljenih nalog oz. t.i. »kriznih intervencij«. Ne gre namreč za naloge
centrov v okviru javnih pooblastil ali naloge po zakonu, zato jih ti izvajajo kot osnovno strokovno
socialno delo, in sicer kot pomoč posameznikom v stiski in drugih poloţajih, v katerih ogroţajo sebe ali
druge (10).
V slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora se ukrep obveznega zdravljenja zaradi uporabe
prepovedanih drog ne izvaja ali pa je okrnjen. Celostni program, namenjen uporabniku prepovedanih
drog v okviru ponovne reintegracije v druţbo, naj bi se po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij
izvajal šele ob koncu prestane kazni. V okviru ukrepa obveznega zdravljenja se po večini izvaja le
metadonska terapija podprta s programi nevladnih organizacij (11).
V Zavodu za prestajanje kazni Ljubljana in Dob ter v Centralnem ţenskem zaporu Ig izvaja svetovanje
društvo Stigma. Srečanja njihovih svetovalnih delavcev z obsojenci temeljijo na prostovoljni odločitvi za
sodelovanje. Nudijo jim psihično podporo v času prestajanja kazni ter informacije o varni uporabi drog in
zdravljenjem (detoksikacija, moţnost vstopa v komune). Po potrebi izvajajo tudi spremstva obsojencev v
različne sluţbe pomoči, po prestani kazni pa jim pomagajo pri ponovni vključitvi v vsakdanje okolje (12).
4
2 METODE DELA
V sklopu enodnevne ekskurzije smo v Kopru obiskali nekatere vladne in nevladne organizacije, ki
delujejo na področju zdravljenja in preprečevanja odvisnosti od drog in se ukvarjajo s tematiko
brezdomstva. Najprej smo obiskali Center za socialno delo Koper, kjer so nas seznanili o področjih
njihovega delovanja in nam predstavili nekaj trenutnih zanimivejših projektov. Sledil je ogled Zavoda za
prestajanje kazni zapora Koper, ki je urejen po evropskih standardih in ima kvalitetno zastavljen
program prestajanja kazni. Ekskurzijo smo zaključili z obširno predstavitvijo nevladne organizacije Svit,
ki se ukvarja s področjem drog. Ogledali smo si njihove prostore na dveh lokacijah. V mestu izvajajo
srečanja skupine svojcev uporabnikov drog in uporabnikom drog pomagajo pri vstopu v terapevtsko
skupnost Lautari, s katero sodelujejo. Drugo enoto imenujejo Drop-in, saj gre za dnevni center
namenjen neformalnemu druţenju ter navezovanju stikov med uporabniki in strokovnimi delavci.
Seznanili smo se tudi z njihovim projektom Oskar in si ogledali terensko vozilo. Poleg dnevnega centra
smo obiskali tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, kjer smo ob
sproščenem pogovoru z go. Jelko Mišigoj Krek, dr. med. spoznali metadonski program, ki ga izvajajo.
Poleg opisane metode zbiranja informacij na terenu, smo pri svojem delu uporabili še analitično metodo
prebiranja literature na tematiko brezdomstva in uporabnikov drog ter sintetično metodo, ki nam je
pomagala vse podatke uredit v smiselno celoto.
3 REZULTATI IN UGOTOVITVE
3.1 BREZDOMSTVO
Brezdomci so pogosto pozabljeni s strani drţave, hkrati so zaradi okoliščin zelo ranljivi in izpostavljeni.
Zato je pomembno, da poleg uradnih centrov obstajajo še izjemni posamezniki, ki se za njih zavzemajo
in jim omogočajo dostojnejše ţivljenje in moţnost integracije.
Take osebe se nahajajo tudi v Centru za socialno delo Koper, kamor se lahko brezdomci obrnejo po
pomoč. Pomagati jim skušajo na več načinov. Poleg zdravstvene, finančne in bivalne pomoči je
poudarek tudi na moţnosti ponovne integracije v druţbo. Glede bivanja so po dolgotrajnem
prepričevanju in veliko vloţene energije dosegli, da imajo brezdomci na voljo dva zabojnika, v vsakem je
prostora za 6 ljudi. Tam lahko prespi kdorkoli, prednost imajo tisti, ki so tam spali ţe prejšnjo noč. Tudi
brezdomci imajo svojo ureditev, npr. uporabniki drog in uporabniki alkohola se med seboj ne razumejo,
zato imajo tudi vsak svoj zabojnik. Postelja je boljša kot nič. Ţenske tam zaradi okoliščin ponavadi ne
prespijo. Za nekatere je standard v tem zavetišču prenizek in se mu raje izogibajo. Večinoma imajo
svoja mesta, npr. javna stranišča , kjer se lahko umijejo in uredijo. Tako manj izstopajo in so večinoma
daleč od stereotipnih brezdomcev, kakršne si predstavljamo.
3.2 UPORABNIKI DROG
Odvisnost od droge ne prizadene le uporabnika, pač pa tudi njegove bliţnje. Kadar se sami ali ob
spodbudi druţine odločijo poiskati pomoč, imajo v Kopru na voljo več podpornih in zdravstvenih
programov. Mednje sodi Društvo za pomoč uporabnikom drog in njihovim druţinam Svit, Koper, lahko
se vključijo v programe Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Koper.
Tudi v zaporu imajo vzdrţevalni terapevtski program za pomoč uporabnikom drog. Uporabniki drog so
ljudje različnih starosti, spolov, izobrazb in druţbenih razredov. Uporaba drog je v naši druţbi
stigmatizirana in večinoma ostaja ljudem prikrita, saj se uporabniki na zunaj ne ločijo od ostalih. Zato je
pomembna lastnost programov, da jim nudijo pomoč tudi brez potrebnega izpostavljali.
5
Primer je akcija razdeljevanja čistih igel in zbiranja uporabljenih igel v okviru nevladne organizacije SVIT
Koper, v katero so posredno vključeni tudi tisti uporabniki drog, ki ţelijo ostati anonimni. Program ima
dva kombija, ki po vnaprej določenem urniku obiskujeta več različnih krajev. Poleg premične ambulante
sluţita razdeljevanju igel na terenu, vsak lahko nove igle dobi kot zamenjavo za rabljene, lahko pa
vzame več igel še za ostale uporabnike, ki se ne ţelijo izpostavljati. Na ta način so uspeli močno
zmanjšati število novih okuţb zaradi starih igel med uporabniki in zmanjšati moţnost, da bi se preko
naključnega stika z iglo okuţile tudi druge osebe. Navedeno dokazuje podatek s strani IVZ-ja, da od leta
2001 ni bilo diagnosticirane nobene okuţbe s HIV med uporabniki drog (2).
3.3 CENTER ZA SOCIALNO DELO KOPER (CSD)
Center za socialno delo Koper je javni zavod, ki izvaja naloge po zakonu, javna pooblastila ter socialno
varstvene storitve z namenom odpravljanja socialnih stisk in teţav, naloge s področja starševskega
varstva in druţinskih prejemkov, javna pooblastila in naloge po drugih zakonih ter preventivne in
razvojne programe.
V CSD od septembra 2010 deluje Krizni center za otroke in mladostnike. V Krizni center za otroke in
mladostnike lahko otroci pridejo sami, če se v svojem okolju počutijo ogroţene. Lahko se zatečejo po
strokovno pomoč na varno mesto kadarkoli, 24 ur na dan, vsak dan v letu. Krizni center za otroke in
mladostnike deluje po določbah o delovanju kriznih centrov, ki določajo prostovoljni pristop, bivanje do
treh tednov (21 dni), sprejetje hišnega reda, obvestilo staršem o bivanju, sodelovanje s pristojnim CSD
in obiskovanje šole.
Društvo Barčica, delujoče v sklopu CSD Koper, pomaga ljudem z duševnimi motnjami. Barčica nudi
vključitev v socialno in delovno okolje, učenje za samostojno ţivljenje, pomoč pri skrbi za osebno
urejenost, učenje zdravega načina ţivljenja, dnevne aktivnosti, pomoč in učenje pri gospodinjskih
opravilih, prosto-časnih dejavnosti, kreativne, glasbene, računalniške in druge delavnice, razvedrilo,
izlete, oglede razstav in kulturnih prireditev. Ljudem pomaga do kakovostnejšega ţivljenja.
CSD je namenjen vsem ljudem, ki se znajdejo v različnih ţivljenjskih situacijah, pri katerih potrebujejo
nasvet, podrobnejše informacije, pomoč, itd.
3.4 CENTER ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD
PREPOVEDANIH DROG KOPER
Program poteka od leta 1991, od leta 1999 pa je v sklopu Zdravstvenega doma Koper. Namenjen je
preprečevanju razvoja bolezni odvisnosti, preprečevanju drugih bolezni in zapletov, ki jih povzroča
zloraba prepovedanih drog, zdravljenju bolezni odvisnosti od prepovedanih drog, odkrivanju in
zdravljenju bolezni in drugih zapletov, povezanih z zlorabo prepovedanih drog. V centru poteka
vzdrţevalni metadonski program, postopna ambulantna detoksikacija z metadonom in drugimi zdravili,
psihoterapevtska obravnava ter drugi programi. Nudijo svetovanje za starše in svojce, pripravo
pacientov na vstop v višjepraţne programe zdravljenja, izvajajo tudi svetovanje po telefonu.
Center izvaja različne preventivne dejavnosti za šolajočo mladino, njihove starše in vzgojitelje ter tudi
splošni populaciji. Različne oblike zdravljenja in preventivne aktivnosti so namenjene osebam odvisnim
od prepovedanih drog (odraslim in mladostnikom), osebam, ki imajo druge teţave zaradi zlorabe
prepovedanih drog, njihovim svojcem in partnerjem.
Vstop v program je mogoč vsak delovni dan od 7. do 13. ure. Oseba, ki ţeli vstopiti v program, se lahko
najavi po telefonu, elektronski pošti, ali pride v center brez predhodne prijave. Ni čakalne dobe.
6
3.5 DRUŠTVO SVIT
Društvo SVIT je nevladna organizacija, ki deluje od leta 1992. Nastalo je na podlagi reševanja iz stisk
druţin, ki so se soočale s problematiko prepovedanih drog. Do danes se je razvijalo na mnogih
področjih delovanja. Programi, ki jih izvajajo, so namenjeni aktivnim uporabnikom prepovedanih drog,
svojcem uporabnikov drog, uporabnikom, ki so zaključili različne programe pomoči, osebam, ki ţelijo
informacije v zvezi z drogami in aidsom, osebam, ki z drogami eksperimentirajo, laični in strokovni
javnosti.
Dnevni center ali drop-in je namenjen uporabnikom prepovedanih drog in osebam, ki so vključene v
metadonski program. Zagotavlja moţnost neformalnega druţenja ter navezovanja stikov med
uporabniki in strokovnimi delavci. Odprt je od 8ih do 13ih. Obiskovalci si zjutraj sami pripravijo kavo,
imajo malico, različne organizirane aktivnosti, moţnost dostopa do interneta, igranja iger, prelistavanja
časopisa… Dnevno se v njihovem centru izmenja v povprečju do 30 uporabnikov. Poleg tega imajo
moţnost uporabe pralnega in sušilnega stroja ter kopalnice. V prostorih dnevnega centra se izvaja tudi
program izmenjave igel in drugega pribora za injiciranje drog.
Leta 2003 so začeli s terenskim delom, imenovanim Projekt Oskar. Namen tega programa je priti do
uporabnikov prepovedanih drog na terenu in jih obveščati o pravilnem jemanju drog in preprečevanju
zapletov kot so predoziranje, spolno prenosljive bolezni, okuţba z nesterilnimi iglami. Na območju Kopra
in Izole imajo redne odjemalce, ki jim predajo stare igle in dobijo nove. Vozilo se ustavi na ţe predhodno
dogovorjenih lokacijah, poleg tega so dosegljivi tudi po telefonu.
4 RAZPRAVA O TEMI IN MNENJE
Brezdomstvo je eden izmed kompleksnih druţbenih pojavov, s katerim se lahko poglobljeno ukvarjamo
več let, še vedno pa teţko brez nelagodja odgovarjamo na vprašanja o njegovih vzrokih, pojavnih
oblikah in moţnostih ukrepanja. Prav tako sodi v ta kontekst problematika uporabnikov drog. Vsi
omenjeni ţal v veliki meri pristanejo, odgovarjajoči za svoja dejanja, v zaporih. S spoznavanjem
problematike nanjo tudi vplivamo in ne moremo je spoznavati drugače kot z osebno udeleţenostjo in
stalnim spreminjanjem lastnih perspektiv. Moţnosti ukrepanja na teh področjih veljajo za večino
nezaţelene. V druţbi se oblikujeta dve sferi populacije. Ena ţeli reševati probleme, druga pa se zgolj
umika s polja vidnega.
Ko so tisti najbolj ogroţeni enkrat na cesti, ko postanejo del vidnega brezdomstva, so razprave o njihovi
lastni krivdi ali odgovornosti za lasten poloţaj zgolj metanje peska v oči. Nesmiselno je namreč govoriti
o osebni odločitvi za brezdomsko ţivljenje pri nekom, ki nikoli v ţivljenju ni imel moţnosti (finančnih,
socialnih, emocionalnih, simbolnih), da bi si ustvaril dom ter z njim gotovost in varno izhodišče, ki je
potrebno za nadaljnje ţivljenjske korake. Zaman je spraševati po svobodni izbiri za brezdomstvo
nekoga, ki sveta drugih moţnosti (izobraţevalnih, zaposlitvenih, socialnih, kulturnih) v svojem ţivljenju,
ne le da ni izbral, pač pa ga tudi ni nikoli poznal, vanj nikoli ni vstopil. Medijski diskurzi, javno mnenje,
včasih celo pogovori delavcev na področju brezdomstva (ki delijo svoje potencialne uporabnike na bolj
in manj zasluţne), vsi ti pa podkrepljeni z navideznim zdravim razumom, so še vedno polni sporočil in
govora o morebitni osebni odgovornosti brezdomca za njegov poloţaj. Tovrstnim kar ni videti konca.
Sam koncept brezdomstva je razmeroma nov tudi za ljudi, ki jih tako imenujemo. Včasih jih namreč
nismo tako imenovali in tudi sami sebe niso. Morda so bili nekoč predvsem berači, morda potepuhi,
zakon in javnost sta jih imenovala »klateţi«. Prepoznavanje določenih ljudi kot brezdomcev in tudi
njihovo drugačno samoprepoznavanje je spremljalo razvoj kulture cestnega ţivljenja.
7
Počasi se začenjamo zavedati dejstva, da so prav vse marginalne skupnosti (v naši seminarski
izpostavljamo predvsem brezdomce, uporabnike drog in zapornike), produkt naše druţbe. Te
vzpostavljajo prizorišče, na katerem nekaterim ljudem, po navadi najbolj šibkim in/ali ogroţenim oziroma
prikrajšanim, zmanjka sredstev in moţnosti, da bi se lahko uspešno socialno vključevali in na ta način
zadovoljevali svoje potrebe ter od druţbe pridobili tisto, do česar imajo pravice. Takim ljudem velikokrat
v ţivljenju ostane le polje zelo omejenih izbir, znotraj katerega se lahko nato »svobodno« odločajo . To
je skrajna rešitev, v katero je človek praviloma prisiljen (ali pa gre za logično sosledje njegovih preteklih
dogodkov) in si je tako rekoč nihče ne izbere kot eno izmed zaţelenih opcij v ţivljenju.
Vsak druţbeni sistem (tudi ta, v katerem ţivimo) določenim skupinam ljudi na nek način omeji dostop do
pomembnih druţbenih virov, po drugi strani pa obsodi mnoge ţivljenjske rešitve – ki si jih najbolj
socialno izključeni ljudje poiščejo – kot njihove lastne napačne odločitve. Ko prebijemo, navidez
nepropustni svet marginalnih skupin, pridemo do mnogih globokih in neizčrpnih tem (npr. osamljenost,
bivanjska izpraznjenost, (ne)navezanost, odvisnost, ontološka negotovost, itd.), povezanih z vsemi nami
… Pri brezdomcih so teme, ki so eksistencialno pomembne za nas vse, pogosto najbolj izpostavljene in
boleče.
Druţbeni problemi se tičejo nas vseh. Druţbo lahko ocenjujemo tudi po odnosu, ki ga ima do njenih
najbolj obrobnih članov, zato bi morali tudi mi kot posamezniki prevzeti odgovornost za pomoč in
reševanje problematike.
5 ZAKLJUČKI







V našem seminarju smo obravnavali zelo pereč problem, tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu.
Srečali smo se z organizacijami, ki se trudijo za izboljšanje stanja, in dobili droben vpogled v
njihovo delovanje.
Odvisnost je kronična psihofizična bolezen, katere zdravljenje je dolgotrajno in velikokrat
neučinkovito, saj uporabniki vedno znova posegajo po prepovedanih drogah in alkoholu. Na ţalost
po navadi ena stvar vodi v drugo, tako se lahko zgodi, da ti ljudje ostanejo brez strehe nad glavo
ter se morajo - posledično - soočati še s problemom brezdomstva. Med njimi je tudi veliko mladih,
ki jih starši postavijo na cesto, ker ne vedo več, kaj bi z njimi.
Ne gre samo za reševanje trenutne problematike, se pravi za nudenje zatočišča brezdomcu, pač
pa tudi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med uporabniki prepovedanih drog itd.
Potrebna je celostna in individualna obravnava posameznika in delovanje na področju njegove
ponovne vključitve v druţbo.
Slovenci so še vedno premalo informirani o nevarnostih, učinkih, predvsem pa o moţnostih
zdravljenja in načinih pristopa do uporabnikov prepovedanih drog.
Stvari se na tem področju premikajo, imamo kar nekaj dobrih programov, ki se ukvarjajo s to
problematiko, vendar bi bilo potrebno narediti več na osveščanju splošne javnosti, da bi tako ljudje
laţje sprejemali ljudi, ki se soočajo s teţavami odvisnosti in brezdomstva.
Seveda pa, tako kot marsikdaj slišimo pregovor, boljše preventiva kot kurativa, to velja tudi v tem
primeru.
Odvisnost je bolezen današnjega časa, v njeno sprejemanje v druţbi in reševanje pa bo potrebno
vloţiti še veliko truda.
8
6 VIRI IN LITERATURA
1. KREK, M. Ko si na dnu. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Oddelek za javno zdravje,
2010.
2. KLAVS, I. s sod. Okuţba s HIV v Sloveniji, Letno poročilo: IVZ, 2009.
3. Drug Use Around the World. Pridobljeno 1.4.2011 s spletne strani:
http://www.gale.cengage.com/pdf/samples/sp65756X.pdf.
4. Problematika drog. Pridobljeno 1.4.2011 s spletne strani:
http://vsi-zdravi.org/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=37&Itemid=690.
5. Droge velik problem v Sloveniji. Pridobljeno 1.4.2011 s spletne strani:
http://www.rtvslo.si/slovenija/droge-velik-problem-v-sloveniji/15413.
6. Letno poročilo agencije EU za droge za leto 2006. Pridobljeno 1.4.2011 s spletne strani:
http://ar2006.emcdda.europa.eu/sl/page011-sl.html.
7. Zdravljenje odvisnosti. Pridobljeno 9.4.2011 s spletne strani:
http://www.ilbis.com/droge/zdravljenje.htm.
8. Nevladne organizacije za področje odvisnosti. Pridobljeno 9.4.2011 s spletne strani:
http://www.etom.si/strokovnjaki_in_svetovalci/kam_po_pomoc/nevladne_organizacije_za_podrocje_odvisno
sti.
9. »UP« Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije. Pridobljeno 9.4.2011 s
spletne strani: http://www.drustvo-up.si/predstavitev.
10. Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD. Pridobljeno 9.4.2011 s
spletne strani:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/katalog_pooblast
ila_csd_jul08.pdf.
11. Stigma: Zapori morajo omogočiti čiste igle. Pridobljeno 9.4.2011 s spletne strani:
http://www.rsi.si/slovenija/stigma-zapori-morajo-omogociti-ciste-igle/210545.
12. Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog – Stigma. Pridobljeno 9.4.2011 s spletne strani:
http://drustvo-stigma.si/index.php.
9
7 PRILOGE: SLIKOVNI MATERIAL
SLIKA 1: Udeleţenci ekskurzije v Kopru pred CSD. (foto: Špes, Ana)
SLIKA 2: Pogled uporabnika drog, ki pride po metadon v ambulanto Centra. (foto: Špes, Ana)
10
SLIKA 3: Pred vrati zapora v Kopru. (foto: Špes, Ana)
SLIKA 4: Ogled kombija društva Svit. (foto: Špes, Ana)
11