10-VARNOSTNI NACRT
Transcription
10-VARNOSTNI NACRT
PRELIMENARNI VARNOSTNI NAČRT št. načrta: 03/13 - 10.7 Naslovna stran s ključnimi podatki o projektu: Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008). 1.1/1.5 Vrsta načrta: Investitor: Objekt: VARNOSTNI NAČRT MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Štefanova 5 1000 Ljubljana URGENTNI CENTER - SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO 600, 606, 609, 610, 611, 612, 618 in 669/1 vse k.o. Kandija Vrsta projektne dokumentacije: Projekt za izvedbo /1. etapa (v nadaljevanju PZI) Za gradnjo: Dozidava in rekonstrukcija 12640 - Stavba za zdravstvo Projektant: Styria arhitektura d.o.o. Cankarjeva ul. 6E, 2000 Maribor David Mišič u.d.i.a. direktor podpis: Odgovorni projektant: David Mišič u.d.i.a. Odgovorni vodja projekta: David Mišič u.d.i.a. podpis: podpis: Številka projekta in izvoda, kraj in datum izdelave projekta številka načrta: evidentirana pri projektantu kraj: datum: dokument: datum iztisa: stran: 03/13 -10.7 Styria arhitektura d.o.o. SI 2000 - Maribor oktober 2013 D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 2 / 35 Kazalo vsebine načrta Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008). 1.2/1.5 10.7 PRELIMNARNI VARNOSTNI NAČRT št.načrta: št.načrta: 03/13 - 10.7 3.1. 1. Naslovna stran 3.1. 2. Kazalo vsebine načrta 3.1. 3. Izjava odgovornega projektanta načrta 3.1. 4. Tehnično poročilo 3.1. 5. Risbe dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 3 / 35 Izjava odgovornega projektanta načrta Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008). 1.3/1.5 Odgovorni projektant načrta: David MIŠIČ u.d.i.a. ZAPS A-1211 številka načrta: 03/13-10.7 (ime in priimek) I Z J A V L J A M, 1. da je načrt 03/13-10.7 skladen s prostorskim aktom, 2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi, 3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev, 4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, 5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov. 03/13-10.7 David Mišič u.d.i.a. IZS A-1211 (ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka) (št. načrta) Maribor, oktober 2013 ( kraj in datum izdelave ) (osebni žig, podpis) dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 4 / 35 1.4 Tehnično poročilo Kazalo vsebine tehničnega poročila: 1. SPLOŠNI OPIS 1.1 POSEBNE ZAHTEVE NAROČNIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM DEL IN IZVEDBO 1.2 LOKACIJSKI PODATKI KI IZHAJAJO IZ PROSTORSKEGA AKTA 1.2.1 Namenska raba površin: 1.2.2 Podatki o velikosti zemljišča 2. OPIS DEL IN SPLOŠNA NAVODILA ZA VARNO DELO 3. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE 3.1 GRADBENE IZVEDBE 3.1.1 OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL 3.1.2 OBMOČJE GRADBIŠČA IN ELEMENTI NJEGOVE UREDITVE 3.1.3 OPIS ZEMELJSKIH DEL IN PRIPRAVA GRADBENE JAME 3.1.4 GEOTEHNIČNI POGOJI 3.1.5 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL 3.1.6 OPIS ZIDARSKIH DEL 3.1.7 OPIS KANALIZACIJE 3.2 OBRTNIŠKE IZVEDBE 3.2.1 STREHA 3.2.2 ODVODNJAVANJE STREH 3.2.3 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA 3.2.4 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN 3.2.5 OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA 3.2.6 OPIS TESNENJA STAVBE 3.2.7 OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA 3.2.8 OPIS FINALNIH OBDELAV 3.2.9 TLAKI 3.2.10 STENSKE OBLOGE 3.2.11 OBDELAVA SANITARIJ 3.2.12 OPIS DVIGALA 3.2.13 ODPADKI 3.2.14 PODATKI O OBSTOJEČIH INSTALACIJAH 4. GRADBIŠČE 5. ZAVAROVANJE GRADBIŠČA PROTI OKOLICI 5.1 UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PISARN, GARDEROB, SANITARNIH VOZLOV IN NASTANITVENIH OBJEKTOV NA GRADBIŠČU 5.2 UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH KOMUNIKACIJ ZASILNIH POTI IN IZHODOV 5.3 DOLOČITEV KRAJA PROSTORA IN NAČINA RAZMESTITVE IN SHRANJEVANJA GRADBENEGA MATERIALA 5.4 UREDITEV PROSTORA ZA HRAMBO NEVARNEGA MATERIALA 5.5 NAČIN PREVAŽANJA, NAKLADANJA, RAZKLADANJA, SKLADANJA GRADBENIH MATERIALOV 5.6 NAČIN OZNAČITVE OZIROMA ZAVAROVANJA NEVARNIH MEST IN OGROŽENIH PODROČIJ NA GRADBIŠČU 5.6.1 Območje del ob potekajočem prometu 5.6.2 Območje del z gradbeno mehanizacijo (mot. vozila, grad. meh.) 5.6.3 Območje del z mehaniziranimi ročnimi orodji 5.6.4 Območje uporabe nevarnih snovi 5.7 NAČIN DELA V NEPOSREDNI BLIŽINI ALI NA KRAJIH, KJER NASTAJAJO ZDRAVJU ŠKODLJIVI PLINI, PARE IN HLAPI ALI KJER LAHKO NASTANE POŽAR ALI EKSPLOZIJA 5.8 UREDITEV ELEKTRIČNIH NAPELJAV ZA POGON NAPRAV IN STROJEV TER RAZSVETLJAVO NA GRADBIŠČU 5.9 DOLOČITEV MEST ZA POSTAVITEV GRADBENIH STROJEV IN NAPRAV TER ZAVAROVANJA, GLEDE NA LOKACIJO GRADBIŠČA 5.10 GRADBENI ODRI 5.11 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM TER OPREMA, NAPRAVE IN SREDSTVA ZA VARSTVO PRED POŽAROM NA GRADBIŠČU 5.12 ORGANIZACIJA PRVE POMOČI NA GRADBIŠČU 5.13 ORGANIZIRANJE PREHRANE IN PREVOZA DELAVCEV NA GRADBIŠČE IN Z GRADBIŠČA 6. KRATEK OPIS IZBRANIH/UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ GRADNJE; 6.1 Seznam nevarnih snovi; 6.2 Navedbo posebno nevarnih del; 6.3 Določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in zdravje delavcev, ter vrste in količine potrebne osebne varovalne opreme; določitev prostorov ali delovišč, kjer veljajo olajšave v zvezi s splošno zahtevo nošenja čelade; 6.4 Smernice za usklajevanje interakcije z industrijskimi aktivnostmi v neposredni bližini gradbišča, tudi z začasno prekinitvijo komunalnih vodov, če je to potrebno; 6.5 Terminski plan - načrtovano zaporedje/istočasnost, roki za izvedbo del; in projekt betona dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 5 / 35 7 7 8 9 10 10 13 21 21 21 21 22 22 22 23 24 25 25 26 27 27 27 28 29 29 30 30 30 8 8 10 10 10 11 11 12 12 13 13 14 15 15 16 16 16 17 18 18 18 19 20 23 24 24 24 6.6 6.7 7. Skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku posameznih faz dela. Požarni red – izvleček za zaposlene Grafične priloge dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 6 / 35 31 31 35 34 1. SPLOŠNI OPIS Uporabnik Splošna bolnišnica Novo mesto in investitor Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, namerava prizidati objekt splošne bolnišnice z urgetnim blokom. Predmet projekta je izgradnja urgentnega centra in intezivne terapije, v sklupu kompleksa Splošne bolnišnice Novo mesto. Posledično se spremenijo gabariti objekta B2, v območju navezave prizidka. Prav tako se na novo vpostavijo dostopi iz Šmihelske ceste in sicer: zahodno dostop do bolnišnice, severno dostop v garažo za reševalna vozila in vzhodno dostop v urgenco. Center za urgentno medicino – nujna medicinska pomoč, združena v skupnem urgentnem oddelku – bloku, vsebuje vse dejavnosti, ki so potrebne za prvo – urgentno obdelavo in (orientacijsko) diagnostiko za nadaljnjo usmeritev in določitev potrebnih postopkov ter ustrezno terapijo na specialističnem nivoju strok; vključena je tudi splošna primarna obravnava bolnikov glede na urgentne indikacije. Gre torej za realizacijo koordiniranega programa in končnega projekta organizirane urgentne službe na ravni države. Združevanje in obdelava vseh urgentnih bolnikov na skupni lokaciji pogojuje prisotnost specialistov vseh strok; s tem pa je omogočeno timsko konziliarno delo v primarni in specialistični diagnostiki in terapiji. Zaradi specifične obravnave bolnikov v primerih nudenja nujne medicinske pomoči oz. v urgentnih stanjih, je potrebna v sebi zaokrožena skupina ustrezno urejenih prostorov in površin, ki so namenjena samo tej dejavnosti in ki jih opravljajo neprekinjeno 24 ur. Slika 1 - predvidena gradnja urgentnega centra 1.1 POSEBNE ZAHTEVE NAROČNIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM DEL IN IZVEDBO Glede na predvidena investicijska sredstva, investitor namerava gradnjo izvesti v dveh etapah, znotraj predvidene prve faze širitve bolnice, kot jo predpisuje Ureditveni načrt zdravstvenega dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 7 / 35 kompleksa Novo Mesto. Projekt za gradbeno dovoljenje je izdelan tako, da je možna gradnja posamezne etape, kot zaključene celote. Glede na navedeno, namerava investitor pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo celotnega objekta in dve ločeni uporabni dovoljenji, za vsako etapo posebej. 1. Etapa obsega gradnjo kleti in pritličja s predvidenim programom, vključno s celotno izvedbo zunanje ureditve. V PZI dokumentaciji, bodo predvideni ukrepi, ki bodo omogočali nadgradnjo konstrukcije pritlične etaže. Streha nad pritličjem, se izdela kot je v nadaljevanju predstavljena streha 2. Etape, vključno z atiko po celotnem robu objekta. 2. Etapa obsega gradnjo nadstropja. V nadstropju je predviden oddelek intezivne nege in kot takšen predstavlja ločeno celoto. Zaradi ločenih programov in navezav na obstoječe objekte ter predvidenih konstrukcijskih ukrepov, je takšen način gradnje mogoč. Prelimenarni načrt je sestavni del PZI projektne dokumentacije za izvedbo 1.etape. 1.2 LOKACIJSKI PODATKI KI IZHAJAJO IZ PROSTORSKEGA AKTA 1.2.1 Namenska raba površin: Podatki namenske rabe, ki izhajajo iz lokacijske informacije: podrobnejša namenska raba parc. št. osnovna namenska raba (PNR) 600-del, 604, 606, 609, 610, 611, 612, 618 območje stavbnih zemljišč CD-območje centralnih dejavnosti 599, 600-del območje stavbnih zemljišč ZD-druge urejene zelene površine podrobnejše površine (PNR) CDz - območje zdravstva Območje gradnje zajema parcele iz prve vrstice in parcelo 669/1. Na zajetih parcelah je dovoljena gradnja zdravstvenih objektov. Parcela 669/1 v naravi predstavlja Šmihelsko cesto, predmet gradnje na tej parceli so dovozi in gradnja pločnika. 1.2.2 Podatki o velikosti zemljišča Parcele: stavbna zemljisca v ureditvenem obmocju Številka KO dokument: datum iztisa: stran: Ime KO Št. parcele Delež površine parcele, ki leži na območju, v % Skupna površina parcele, po podatkih zemljiškega katastra v m2 Delež površine parcele, ki leži na območju 1483 k.o.Kandija 600 36,47% 3.255 m2 1.187 m2 1483 k.o.Kandija 606 28,55% 746 m2 213 m2 1483 k.o.Kandija 609 100,00% 686 m2 686 m2 1483 k.o.Kandija 610 100,00% 746 m2 746 m2 D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 8 / 35 1483 k.o.Kandija 611 100,00% 385 m2 385 m2 1483 k.o.Kandija 612 100,00% 1.919 m2 1.919 m2 1483 k.o.Kandija 618 9,95% 7.833 m2 779 m2 1483 k.o.Kandija 669/1 5,05% 3.308 m2 167 m2 6.082 m2 stavbna zemljisca v ureditvenem obmocju Številka KO 1483 1483 1483 1483 1483 1483 1483 1483 Ime KO k.o.Kandija k.o.Kandija k.o.Kandija k.o.Kandija k.o.Kandija k.o.Kandija k.o.Kandija k.o.Kandija Št. parcele 600 606 609 610 611 612 618 669/1 Delež površine parcele, ki leži na območju, v % 36,47% 28,55% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 9,95% 5,05% Skupna površina parcele, po podatkih zemljiškega katastra v m2 3.255 746 686 746 385 1.919 7.833 3.308 Delež površine parcele, ki leži na območju m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 1.187 213 686 746 385 1.919 779 167 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 6.082 m2 2. OPIS DEL IN SPLOŠNA NAVODILA ZA VARNO DELO Pred pričetkom izvajanja kakršnihkoli del na območju gradbišča je potrebno predvideti in preprečiti nevarnosti, ki bi lahko izhajale iz obstoječih instalacij, naprav objektov in dejavnosti, ki se ali se bodo opravljale na območju gradbišča. Izvajalec del mora zakoličiti in zavarovati vse podzemne instalacijske vode, kot so vrisani v situaciji komunalnih vodov in po navodilih posameznih pristojnih soglasje dajalcev! Gradnja bo potekala tudi v času zdravstvenega procesa. Zaradi tega morajo dela omogočati nemoten proces v objektu, za celotni čas gradnje prizidka in rekonstrukcije obstoječega objekta. Izbrani izvajalec je dolžan izdelati dopolnitev preliminarnega varnostnega načrta in ga dopolniti s: terminskim planom, seznamom izvajalcev del, seznamom tehnologije opravljanja dela in tehnologije izvedbe del. Dopolnjeni varnostni načrt mora biti usklajen in potrjen s strani naročnika in odgovornega nadzornika. Na objektu se bo izvajalo gradbena, obrtniška in instalacijska dela za katera mora imeti vsak posamezni izvajalec izdelan program varstvenih ukrepov s katerim so določeni postopki in načini za varno izvedbo predvidenih del. Projekt zajema strojni široki izkop, vgrajevanje tampona, izdelava kabelske kanalizacije, zaščito obstoječih instalacij, polaganje robnikov, polaganje tlakovcev, izdelava raznih temeljev za koše, klopi in ureditev okolice. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 9 / 35 Pri izvajanju del je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo, dela izvajati v skladu z navodili iz programa varnostnih ukrepov, izvesti zavarovanja po posameznih fazah gradnje, kjer se izvajajo dela, izvesti zavarovanje območja pred objektom, kjer se bodo izvajale aktivnosti v zvezi z izvedbo del (gradbiščni prostori, deponije materiala, manipulacijski prostor, itd.). Pred pričetkom izvajanja del morajo biti odklopljene vse instalacije, ki potekajo na območju, kjer se izvaja dela. Razsvetljavo med gradnjo se lahko izvede s prenosnimi lučmi priključenimi na napetost 24 V ali z reflektorji priključenimi na napetost 220 V, vendar morajo biti fiksno nameščeni na višini min 3,00 m od tal. Povsod kjer so možni dostopi ljudi na gradbišče in prehodi preko gradbišča je potrebno postaviti opozorilne table "Pozor gradbišče! Prehod prepovedan". Pri izvajanju del je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo, dela izvajati v skladu z navodili za izvedbo določenih del, izvesti zavarovanja gradbišča proti cestišču po katerem bo celotni čas gradnje potekal promet. 3. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE Struktura poročila po vsebinah: ‐ GRADBENE IZVEDBE ‐ OBRTNIŠKE IZVEDBE ‐ ZUNANJA UREDITEV 3.1 GRADBENE IZVEDBE 3.1.1 OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL Na območju parcel se v sklopu načrtovane investicije 1. Etape, delno ruši centralni, severni dostop v pritličju z nadstrešnico in kletni prostori pod nameravano gradnjo. V 2. Etapi je predviden preboj fasadne stene in reorganizacija prostorov v območju navezave oddelka intenzivne nege. Rušitve so obdelane v ločene načrtu in elaboratu gospodarjenja z gradbenimi odpadki. 3.1.2 OBMOČJE GRADBIŠČA IN ELEMENTI NJEGOVE UREDITVE Ureditev gradbišča bo prilagojena zahtevnosti gradnje. Območje morajo biti ograjeno in označeno z gradbiščno tablo. Pisarne, garderobe in sanitarni prostori za delavce bodo urejeni v območju gradnje. Vsa komunalna infrastruktura potrebna za nemoteno gradbiščno delo bo zagotovljena iz obstoječega omrežja. Načrt gradbišča je prikazan v vodilni mapi tega projekta. V fazi PZI mora izvajalec pripraviti načrt gradbišča in varnostnih ukrepov. 3.1.3 OPIS ZEMELJSKIH DEL IN PRIPRAVA GRADBENE JAME Tlorisni gabarit kletnega dela prizidka bo 29 x 49 m. Izkop se izvede v celotnem delu objekta. Temeljenje se vrši na relativni koti -5,00m. Delno globji izkopi se izvedejo v območju temeljev in dvigalnih jaškov. Poseg ne bo imel večjih vplivov na obstoječo gradnjo, razen lokalno, zaradi podobne globine obstoječih temeljev (razlika 50cm). Lokalni ukrepi se izvedejo v območju stika prizidek obstoječe. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 10 / 35 Za zavarovanje izkopa gradbene jame objekta in zavarovanje obstoječega objekta se upošteva navodila gemehanskega poročila. 3.1.4 GEOTEHNIČNI POGOJI Za ugotovitev strukturnega sestava in dolocitev nosilnosti temeljnih tal ter pogojev temeljenja in izvedbe sta bili na karakteristicnih mestih lokacije objekta in zunanje ureditve s strojno vrtalno garnituro MVS3 v mesecu aprilu 2013, izvrtani dve sondažni vrtini, skupne globine 14,5 m. Na osnovi terenskih razmer, ugotovljenih geotehnicnih parametrov, prevzeti relativni globini in nacinu temeljenja na temeljni AB plošci se temeljenje tla locirajo v delno v grušcnatem apnencu gostega sestava in glinasto meljnih zemljinah, težko gnetnih do poltrdnih in poltrdnih konsistenc. Glede na heterogen strukturni sestav planuma temeljnih tal razlicnih mehanskih lastnosti, se planum temeljih tal na pretežnem srednjem in severnem delu ojaca z vgradnjo nasipne blazine. Nasipna blazina se izvede v debelini 50 cm do kote temeljenja iz prodno pešcenega materiala ali kamnitega drobira, klasificiranega za gradnjo nasipov. Vgrajevanje se izvede v dveh plasteh s sprotno komprimacijo do zbitosti v vrednosti staticnega modula stisljivosti Me> 40 MPa. 3.1.5 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL Nosilna konstrukcija objekta je sestavljena iz AB etažnih plošč, katere so podprte z AB stebri in togo AB fasadno steno, katera poteka vzdolž celotnega oboda objekta. Vsi vertikalni nosilni elementi potekajo neprekinjeno od strešne do temeljne plošče. Vse AB etažne plošče so zaradi večjih razponov in nevarnosti prebojev stebrov, dimenzije 30cm in bodo izdelane iz betona C30/37 in armirane z armaturnim jeklom B500a (mreže) in B500b (palice). Za preprečevanje preboja smo predvideli nad stebri protiprebojne elemente (npr. Schoeck bole) in dodatno armaturo v zgornji coni plošče nad stebri (mrežo iz palic fi16/10cm). AB stebri, kateri so bodo izvedeni iz betona C35/45 in armirani z armaturnim jeklom B500b so dimenzije 50/50 in potekajo neprekinjeno od strehe do temeljev. Večji delež horizontalni obremenitev, katere so posledica potresa prevzame zraven AB stebrov in dvigalnih jaškov AB fasadna stena, katera gre vzdolž celotnega oboda stavbe in je sestavljena iz vertikalnih stebrov in nosilcev (parapeti na višini etaž), kateri skupaj tvorijo toge okvirje. Stena poteka neprekinjeno od temeljev do strehe. Izvedena bo iz betona C30/37 in armirana z jeklom B500b (palice) in B500a(mreže). Zaščitni sloj v pritličju in nadstropju znaša 2.5cm, v kletni etaži pa zaradi možnosti stika z vodo 3.5cm. Objekt je temeljen s temeljno ploščo debeline 40cm. Izvedena bo iz betona C30/37 in armirana z jeklom B500a (mreže) in B500b(palice). Zaščitni sloj betona mora zaradi možnosti stika z vodo znašati 3.5cm. Zaradi nevarnosti diferenčnih posedkov mora biti celoten objekt temeljen na tako pripravljeni podlagi, da so nosilnosti tal enakomerno razporejene. Pri preračunu smo upoštevali modul reakcije tal 20.000kN/m3. Ker je v kleti predvidenih veliko AB sten, katere so povezane z AB stebri ni nevarnosti prebija temeljne plošče. Pod stebri, kateri niso povezani s steno (v garaži reševalnih vozil) je temeljna plošča zaradi možnosti preboja ojačana z vuto debeline 1m. V osi 1 se z novim objektom približamo obstoječemu objektu, katerega temelji so 50cm višje od temeljev novega objekta. Na stiku (med osema A in B) predlagamo podbetoniranje obstoječih temeljev v segmentih po 1m. Novi segmenti morajo segati minimalno do globine temeljenja novega objekta. Ob fasadnih stenah sta predvideni dve jekleni konzolni nadstrešnici, kateri sta togo vpeti v fasadno steno. Maksimalna dolžina konzole znaša 5.6m. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz primarnih paličnih nosilcev, kateri so postavljeni v rastru cca. 2m. Palični nosilci so sestavljeni iz kvadratnih profilov 120/120/5. V prečni smeri so predvideni še sekundarni profili (80/80/5) in križno zavetrovanje fi16. Kritina je trapezna pločevina. Vsak primarni nosilec bo sidran v AB slop fasadne stene s dvema sidrnima ploščicama debeline 30mm in 8x dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 11 / 35 sidra fi16. Zaradi velikega vpetostnega momenta se AB fasadni slopi v katere je vpeta nadstrešnica armirajo z močnejšo vzdolžno armaturo. Zaradi etapne gradnje se v 1. Etapi predvidi nad pritlično ploščo vgradnja armaturnih palic in stremen, v steberne nastavke (nastavki na pritlično ploščo, v višini atike) in atike, ki se jih obbetonira z betonom nižje marke, kar omogoča v 2. Etapi odstranjevanje betona in ohranitev armature. Tako pripravljena armatura omogoča gradnjo 2. Etape, brez posegov v stropno ploščo pritličja. 3.1.6 OPIS ZIDARSKIH DEL opis sten, grajenih iz plinobetona se izvedejo skladno s projektom PZI opis prebojev in drugih posegov v zidane konstrukcije: vsi instalacijski preboji v vertikalni in horizontalni smeri, ki prehajajo požarne sektorje morajo biti izvedeni z pasivna požarna zaščita kabelskih prebojev, pasivna požarna zaščita prehodov neizoliranih kovinskih cevi ter požarna zaščita prehodov izoliranih (npr. z armaflexom prevlečenih) kovinskih cevi opis izvedbe hidroizolacij zidanih konstrukcij se izvede skladno z opredeljenimi rešitvami v projektu PZI in skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago 3.1.7 OPIS KANALIZACIJE Kanalizacija mora biti izveden askladio z navodili soglasjedajalca. FEKALNA KANALIZACIJA Obstoječi objekti so že priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Načrtovani prizidek bo na javno omrežje priključen skladno s projektnimi pogoji upravljavca. Kanalizacijski sistem je v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. I. RS, št. 88/11 in 8/12) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. I. RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09). Vse vertikale fekalne kanalizacije se predvidijo iz litoželeznih kanalizacijskih cevi. Horizontalna fekalna kanalizacija se izvede s polietilenskimi varjenimi cevmi. Pod stropom kleti se izvedejo litoželezne cevi z gumijastimi tesnili na spojih. Čistilni kosi fekalne kanalizacije se vgrajujejo v higiensko nezahtevnih prostorih. METEORNA KANALIZACIJA Meteorna kanalizacija se predvidi s polietilenskimi varjenimi cevmi. Horizontalna kanalizacija se predvidi iz polietilenskih cevi za spajanje z obojkami ali varjenjem. Meteorna kanalizacija je ločena od fekalne in odvedena v javno kanalizacijsko omrežje. Meteorna kanalizacija se izvede s podtlačnim sistemom »Pluvia« ali podobnim, ki omogoča manjše število vertikal in manjše dimenzije. Podrobnejši opis odvodne strešnih meteornih je opisan v poglavju streh. V garažah se predvidijo talni sifoni s proti smradno zaporo. Tla v podzemni garaži imajo načrtovane talne izpuste katerih izvedba odvodnjavanja odpadnih voda se spelje preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno kanalizacijo. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 12 / 35 Odvodnjavanje padavinske vode iz vseh zunanjih utrjenih površin, je s primernimi vzdol-žnimi in prečnimi nakloni v PE požiralnike premera 400 mm s peskolovom. Na požiralni-ke se vgradi LTŽ rešetka, dimenzije 400/400 mm. Na dovozu v kletno etažo objekta se vgradi linijski požiralnik širine 200 mm iz PE-HD kanalet in LTŽ rešetko, razred C 250. Požiralniki so s PE cevmi premera 200 mm priključeni na padavinsko kanalizacijo. Priključne cevi so položene na plast cementnega betona in polno obbetonirane. 3.2 OBRTNIŠKE IZVEDBE 3.2.1 STREHA Objekt sestoji iz dveh tipov strehe. Nad objektom je predvidena ravna streha, v minimalnem naklonu 2°, izvedena po principu gramozne balastne ravne strehe. Nadstrešnice se izvedejo s pločevinasto kritini v naklonu 5°. Streha nad objektom je načrtovana v principu: ‐ Zaradi etapne gradnje, je smiselno uporabiti sistem strešne kritine, ki se lahko v času gradnje enostavno odstrani in v čimvečji meri ponovno uporabi pri izvedbi strehe 2. Etape. Balastna streha je tehnika pritrjevanja strešne kritine na strešino z majhnim naklonom, kjer gornji sloj z lastno maso pritrjuje hidroizolacijsko membrano, prosto položeno na podlago. Balast mora biti izdelan tako, da ustreza zahtevam za pritrjevanje, odvisnim od sile vetra. Predvideli smo izvedbo strehe v sestavu parna zapora, dva sloja toplotne izolacije, od tega en sloj v naklonu, na toplotno izolacijo se položi strešna kritina izdelani iz polimerne EPDM gume, ki se spaja s segrevanjem. EPDM gumo se obteži z gramoznim nasutjem. Strešna kritina EPDM, se izvede tudi vertiakalno na atike, z zavihkom preko atike. Atike se zaščiti s ALU pločevinastimi kapami. V 1. Etapi se z EPDM kritino, popolnoma obloži tudi vse stebrne nastavke ter se jih dodatno zaščiti s ALU kapami. Prav tako se izdela pločevinste zaključke nad strehami jaškov, pri čemer se hidroizolacisji sloj zaključuje preko jaškov in stebernih nastavkov. Streha nadstrešnic ‐ Predvidena je pločevinasta streha proizvajalca kot naprimer TRIMO TPO 1000. Kritino se mehansko pritrdi na podkonstrukcijo nadstrešnic. Robni zaključki in žlebovi se izvedejo s ALU pločevino – kot kape atik in nastavkov stebrov. 3.2.2 ODVODNJAVANJE STREH V izračunu prispevnih vrednosti je vpisan predlog velikosti varnostnega preliva, ki zagotavlja faktor varnosti 2.0. Višina varnostnega preliva je med 10 in 15 cm. Podrobnosti so predstavljene v brošuri Varnostni prelivi ravnih streh in žlebov. Zaradi manjšega števila vertikal, z manjšimi preseki in aktivne odvodnje meteornih padavin, je predvideno podtlačno odvodnjavanje strehe, kot naprimer Pluvia. Vertikalne cevi so pritrjene na stebre, horizontalne pa na strope s pomočjo Geberit Pluvia sistemskih šin. Vertikale so pritrjene na podlago s sistemskimi pritrdili, pri čemer je nujno potrebno upoštevati potrebni prostor za kolena in vtočnike. Mikrolokacijo vertikal, horizontal in vtočnikov je potrebno uskladiti ob izvajanju. Opis sistema: kot na primer Geberit Pluvia podtlačni sistem za odvodnjavanje meteornih vod s streh deluje kot popolnoma napolnjen sistem. Napolnjenost sistema je dosežena z ustreznim dimenzioniranjem cevovodov in hidravličnim izravnavanjem pretokov vode v sistemu ter s posebno oblikovanimi Pluvia vtočniki. V vertikalah nastaja podtlak, ki se preko napolnjenih razvodov prenaša do vtočnikov. Nastali podtlak srka vodo dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 13 / 35 v vtočnike in učinkovito odvodnjava vodo s strešne površine. Cevni razvodi so iz polietilena, varjeni in trajno tesni, popolnoma gladki in elastični. Gladkost cevi in velika hitrost vode zagotavljata samočistilni učinek cevovodov. Razvod:na ravni strehi je predvidenih 8 vtočnikov in po eden na posamezni nadstrešnici. Horizontalni razvod pod streho oz ploščami poteka brez padca, vertikalni razvod poteka v objektu. Priključek na zunanjo kanalizacijo: Odtok meteorne vode Pluvia se konča izven objekta, na oddaljenosti 2 m od zunanje stene, v umirjevalni cevi, na globini –0,80m. Pritrjevanje Horizontalni razvod je pritrjen s Pluvia obešalnim sistemom na stropno ploščo. Vertikalni razvod je pritrjen klasično na betonske stebre. Obešalno konstrukcijo je potrebno zavarovati proti nihanjem. Toplotna izolacija in ogrevanje: Cevovode je potrebno toplotno izolirati zaradi preprečevanja pojava kondenzata. Ogrevanje vtočnikov je predvideno. Varnostni odtoki: Meteorna kanalizacija je dimenzionirana za pričakovane padavine. Odvodnjavanje izrednih padavin je potrebno urediti preko varnostnih odtokov. Garancija: Geberit nudi časovno neomejeno garancijo na funkcionalnost sistema in 10 letno garancijo za vse elemente cevnih sistemov. Vrednost: poleg Geberitovih materialov potrebnih za montažo sistema Geberit Pluvia vključno s spojnim in pritrdilnim materialom in ustreznih montažnih del je potrebno dodatno upoštevati še vrednost dobave in montaže toplotne izolacije. Poleg tega je potrebno je upoštevati tudi pripravljalna in zaključna dela, nepredvidena dela, dodatni pritrdilni material, pomožni material, prevoz, DDV in ostalo. Vrednost materiala Geberit predstavlja približno do 70% izvedbene vrednosti. 3.2.3 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA Objekt je zaščiten s toplotno izolacijo ustreznih debelin in sestav za zagotavljanje najnovejših standardov energetske učinkovitosti. Podrobnosti o energetski učinkovitosti s parametričnimi prikazi in izračuni so podani v elaboratu gradbene fizike, ki je sestavni del tega projekta. V območjih prekinitve vertikalne površine z horizontalno ploščo se predvidijo vsi ukrepi za preprečevanje toplotnih mostov. Opis predvidene izolacije strehe objekta ‐ Streha objekta je po celotni površini opremljena z strešno izolacijo deb. min 28 cm. Streha je na vseh nivojih poleg vseh ostalih slojev za pravilno sestavo zelene in pohodne strehe predvidena v dveh slojih : - plošča za ravne strehe XPS toplotna izolacija v ploščah na preklop, - toplotna izolacija za ravne strehe v naklonu. izolacija zunanjih sten oz. fasade objekta ‐ Objekt je v iz vseh strani delno vkopan in delno nad niveleto terena. V območju fasadnih površin pod niveleto terena je v skladu z izračuni transmisije objekt izoliran s toplotno izolacijo - XPS, debeline 5 - 10 cm. Pri tip je prezračevana fasada z zračnim slojem med slojem toplotne izolacije in finalno oblogo zunanjega plašča. Kot toplotna izolacija se v tem primeru načrtuje iz izolacijskih plošč iz kamene volne nižje gostote za izolacijo zunanjih zidov pri prezračevanih fasadah, plošče so dodatno enostransko kaširane z belim steklenim voalom, vgradnja plošč s posebnimi fasadnimi pritrdili. Toplotna izolacija skladna s standardom EN 13162:2008, požarnih lastnosti A1 skladnost o SIST EN 13501-1 Zunanji ovoj fasade je izdelan iz profiliranega stekla dimenzij 498/60/7 mm U-profilno steklo »single glasing« mat belo na horizontalni podkonstrukciji iz ALU. Proizvod kot na primer sistem Lamberts Linit ALU serie 60, profilacija brez prekinjenega toplotnega mosta, eloksirano po E6, kontrolirana montaža z upoštevanjem dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 14 / 35 termičnih raztezkov ter tesnjenje delovnih stikov. Polnilo profilirano steklo proizvod kot na primer Lamberts Linit, P50/50/7 . Drugi tip fasadne obloge je kontaktna tankoslojna fasada na XPS ploščah in organskim armirnim slojem, fasadni sistem, ki prenese mehanske obremenitve do 20 J, odporen na točo, bolj elastičen in ni vodovpojen. toplotna izolativnost oken, vrat in zasteklitev na fasadi ‐ Vsi stekleni deli stavbe ( streha, fasada, okna) so izdelani iz toplotnoizolacijskega troslojnega stekla toplotnih prevodnosti U<0,8 W/m2K. Vsi stavbni elementi so v ALU izvedbi z faktorjem U<1,0 W/m2K opis talnih toplotnih izolacij ‐ Vse medetažne plošče so zaščitene z toplotno izolacijo minimalne debeline 7 cm pod estrihom. Talna plošča nad hladno kletjo je iz spodnje strani dodatno izolirana z stropno izolacijo iz plinobetona kot naprimer Ytong Multipor razreda A1 deb. 5 cm. 3.2.4 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN Suhomontažne predelne stene: predelne stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na kovinski podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo za steno brez vrat min. 56 dB, za steno z vrati min. 47 dB in dosledno upoštevanimi detajli proizvajalca. Vse stene izdelane iz mavčno kartonskih plošč, morajo biti projektirane po navodilih proizvajalca, vodoodporne plošče in ojačena podkonstrukcija v sanitarijah, predvideti izvedbe s primerno zvočno izolativnostjo ter kompaktnostjo glede na namembnosti prostorov. Stene, nosilci iz vidnega betona se po potrebi očistijo ter zaščitijo z ustreznim protiprašnim brezbarvnim premazom. Inštalacijske stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na kovinski podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo. V prostorih z višjo higiensko zahtevnostjo, je predviden končna obdelava mavčno kartonskih plošč, ki omogoča zagotavljanje potrebnih higienskih zahtev in vgradnjo potrebne opreme, skladno s smernicami za zdravstvo. Zastekljene predelne stene bodo izdelane v skladu z normativi zvočne izolativnosti ter v primeru prehode požarnih sektorjev z normativi požarne in dimne nepropustnosti. Stene so prikazane v risbah steklarskih detajlov – SD. Sanitarne predelne stene: predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom, skladno s površinskimi PN – risbami. Večino montažnih sten se izvede, skladno s prostorsko tehnično smernico TSG-12640-001:2008 tako, da se izdela podkonstrukcijo na izveden plavajoči estrih. Stene tehničnih prostorov in stenske obloge dvigalnih jaškov, se izvede na AB ploščo. Izvedba sten je razvidna iz tlorisov in prerezov in načrta tlakov. 3.2.5 OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA Okna: Okna iz ALU okvirjev po obliki, načinu odpiranja in shemi ustrezna arhitekturni zasnovi, ki morajo omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U<1,0 W/m2K). Omogočeno naj bo čim enostavnejše čiščenje (z notranje strani zasteklitve) in vzdrževanje. Eventualne zasteklitve parapetnih delov in vse zasteklitve v nivoju terena morajo biti izvedene iz varnostnega stekla ESG. Zasteklitve v notranjosti stavbe naj se izvedejo iz varnostnega stekla. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 15 / 35 Senčila so predvidena iz zunanjih lamel širine 30-40cm, z motornim krmiljenjem, ki omogoča tudi delno zatemnitev prostorov. Zunanja, notranja vrata: ALU vratni podboj s krilom naj zagotavlja zvočno izolativnost 30 dB. Vrata opremljena s cilindrično ključavnico, sistemskim ključem, priporno metlico v pragu, dvokraki nasadili s skritimi tečaji. Vrata v suhomontažnih GK stenah se vgradijo v UA profiliran okvir. Vsa notranja vrata izdelana iz trdega lesa z v pri-vstavljenim tesnilom. Krila polna, obložena s kvalitetnim laminatom (Max- ali enakovredno), zaključki z ABS ali masivnimi nalimki brez brazde. Vrata v hodnikih in v knjižnico so steklena v ALU okvirjih zastekljena z varnostnim steklom. Pritrjena morajo biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom. Pri izvedbi je potrebno zagotavljati predpisane svetle širine prehodov skladno s projektom in k projektu priloženimi shemami. Nasadila šarnirna, uležajena. Kljuke RF lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih investitorja (generalni ključ, več uporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata v varni izvedbi (lepljena, kaljena). Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne. Zasteklitve večjih dimenzij, steklene stene, opis konstrukcije večjih zasteklitev: steklene stene fasade iz ALU, z varnostnim steklom ustrezne zvočne izolativnosti za steno brez vrat min. 56 dB, za steno z vrati min. 47 dB. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U<1,0W/m2K). 3.2.6 OPIS TESNENJA STAVBE Zunanje tesnjenje stavbe mora biti zapora za veter in dež, mora pa biti paropropustno, tesnjenje na notranji strani pa mora biti zračno in paroneprepustno, in sicer mora notranje tesnjenje omejiti prehajanje pare v tolikšni meri, da se pred zunanjo zaporo para ne sme zadrževati. 3.2.7 OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA Pozicije, princip odpiranja so opisani v projektu strojnih instalacij. 3.2.8 OPIS FINALNIH OBDELAV ‐ zunanjost objekta: fasada Na objektu se pojavijo trije elementi: kontaktna fasada v območjih pod koto pritličja, na stenah ki niso v zemlji, steklena površina v pasu, z spredaj ležečimi senčili prezračevana fasada, s končnim slojem kot naprimer Kerrock. zunanji tlaki Zunanje utrjene površine so prikazane in obdelane opis zunanjih ograj, rešetk Zunanje ograje so oblikovane v dveh principih: Stopniščna zunanja in notranja ograja je oblikovana po sistemu jeklenega okvirja iz kvadratne jeklene cevi dim. 60/20 mm z pokončno ležečimi profili enakega prereza barve RAL9016 bela.. opis stropov dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 16 / 35 Stropovi zdravstvenih prostorov so izdelani iz mavčno kartonske in/ali kovinske obloge v viseči izvedbi bruto 75 in 95 cm od AB plošče. Spuščena stropna obloga z vodoravno spodnjo ploskvijo brez fug s pokrito podkonstrukcijo, sestavljeno iz profilov iz pocinkane jeklene pločevine kot nosilnih (UA-profil 50 x 40) in montažnih (stropni C-profil 60 x 27) profilov, z nonius spodnjim in zgornjim delom / navojno palico M 8*, pritrjeno na nosilni strop. Strop se predvidi glede na higienske zahteve prostora, skladno s standardom ISO 14644-1. Stropi so prikazani v risbah površinskih načrtov – PN. Izvedbe morajo dosegati predpisane absorbcijske vrednosti, na podlagi priloženega elaborata gradbene fizike za področje akustike. 3.2.9 TLAKI Plavajoče estrihe se izvede skladno z načrtom tlakov. Ker se montažne stene pretežno gradi na plavajoči estrih, je izdelati prekinitve v plavajočem estrihu. Prekinitve se izdela skladno s standardom DIN 4109 tabela 29. Tako, da je možno zagotoviti akustično izolativnost med prostrori do 55 dB. Tlaki v hodnikih zdravstvenih in pisarniških prostorih Kriteriji za izbiro tlakov v prostorih za zdravstvo temeljijo predvsem na sposobnosti vgrajenih materialov v zvezi z izpolnjevanjem zahtev kot so: - trdnost in neobčutljivost na mehansko obrabo - prožnost in manjša občutljivost na mehansko obrabo - neobčutljivost na čistila in dezinfekcijska sredstva - vodonepropustnost - ne drsnost – sposobnost preprečevanja zdrsov in padcev uporabnikov - antistatičnost - sposobnost preprečevanja drugih nesreč – električni udar in podobno - negorljivost – samo ugasljivo v primeru požara - sposobnost nudenja ugodnega počutja uporabnika - bakteriostaznost – sposobnost preprečevanja razvoja bakterij. V prostorih, kjer je zahtevan elektro-prevoden tlak, mora biti položen tlak permanentno elektrostatični, lepljen na cementni estrih z elektro prevodnim lepilom. Zahtevana prevodnost 1.000.000≤R≤. Zaradi boljšega zagotavljanja prevodnosti mora imeti tlak naneseno mrežo iz ogljikovih vlaken. Dobava visokokvalitetnega homogenega PVC-ja. Spadati mora v gorljivostni razred Bfl-s1 po (EN 13501-1) in v protizdrsnosti razred R9/R10 po BGR 181. Teža materiala mora biti minimalno 2900g/m2. Material mora biti trajno antistatičen in imeti možnost kombinacije barv. Odporen mora biti na stole na koleščkih in na agresivna čistila. Material mora imeti PUR ECO površinsko zaščito, ki omogoča trajnostno zaščito površine in čiščenje brez dodatnega premazovanja in vzdrževanje. Razred po EN685 23,33,43. Material mora biti dobavljiv rolah širine 183mm in pa ploščah dimenzije 60,8mm*60,8mm. Dinamični koeficient trenja mora biti po EN 13893 DS. Izguba debeline po EN 649 manjše eli enako 0,15mm. Barvo in vzorec določi aritekt. Višina zaokrožnice mora biti najmanj 10 cm iz mehansko odpornega materiala ( ALU). Izbran tlak mora biti negorljiv (samougasen v primeru požara) in mora ustrezati standardu B1 - po TSG sist en 13501. Tlaki na stopnišču Na hodnikih in na stopnišču, kjer se ne zahteva antistatični oziroma elektroprevodni tlak mora biti izveden finalni tlak iz naravnega kamna izveden v skladu z načrti tlakov PZI. Stopniščne plošče in čelne plošče se izdelajo v enem kosu po celotni širini stopnišča ( 120 cm). Protizdrsni faktor R12. Tlak se izvede v barvni kompoziciji po načrtu tlakov PZI – glej risbe PN. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 17 / 35 Tlak tehničnih prostorov Protiprašni brezbarvni premaz, samoliv - epoksi. Kjer je potrebno se izdela antistatičen, elektroprevoden samoliv, po načrtih PZI – glej risbe PN. Tlak garaže Protiprašni brezbarvni premaz, samoliv – epoksi, s posipoma ali podobna rešitev, za izdelavo povoznega tlaka garaže, po načrtih PZI – glej risbe PN. 3.2.10 STENSKE OBLOGE Stenske obloge na hodnikih se izvedejo iz protiudarnih plošč deb. 8mm iz kompozitnih plošč z ustrezno neobčutljivostjo na čistila in dezinfekcijska sredstva in preprečevanjem nastajanja razvoja bakterij, skladno s higienskimi zahtevami prostora. Stenska obloga se na vogalih zaključi s proti udarnim profilom do višine 120 cm. Na višini 90 cm se predvidi robno držalo za roke v skladu s pravilnikom za projektiranje objektov prilagojenim funkcionalno oviranim osebam. 3.2.11 OBDELAVA SANITARIJ Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do višine 200 cm, stik s tlakom z za-okrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom. Sanitarna oprema naj bo srednjega kvalitetnega razreda, WC školjke konzolne, kotlički naj so podometni, pisoarji z avtomatskim izpiranjem. Ob umivalnikih naj bodo električni priključki za sušilce las( v sanitarijah in prostorih garderob za zaposlene ), nerjaveči nosilci, ogledala z brušenimi robovi vpeljani v stensko keramiko. Predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom, skladno z načrti PZI. 3.2.12 OPIS DVIGALA V prizidku sta predvideni dve dvigali za transport mateiala. Pozicija dvigala, konstrukcijski sistem dvigalnega jaška, tip dvigala : Električno osebno dvigalo 2 kosa Tip: brez strojnice, uveljavljene blagovne znamke s certifikatom o preizkusu, kot npr. KONE EcoSpace, PW06/10-19 Nosilnost: 6 oseb ali 480 kg Hitrost vožnje: 1,00 m/s Višina dviga: 4,00 m Število postaj: 2 Število dostopov: - dvigalo čistega materiala 2 na isti strani in 1 dvostransko - prehodna kabina - dvigalo nečistega materiala3, na isti strani - neprehodna kabina Namestitev dvigala: v samostojnem betonskem jašku Velikost jaška: širina: 1,50 m; globina: 1,65 m Višina glave jaška: 3,60 m Globina jame jaška: 1,10 m dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 18 / 35 Vrsta pogona: Namestitev pogona: Pogonska moč: Število voženj na uro: Priključna napetost: Notranje mere kabine: Frekvenčno in napetostno krmiljeni pogon s trifaznim tokom s sinhronskim motorjem - EcoDisc - z izvedbo brez reduktorja in patentiranim nastavljivim zavornim sistemom za varno, udobno in tiho obratovanje Sinhronski motor brez reduktorja z integriranim pogonskim diskom je pritrjen v glavi jaška na jeklenih vodilih kabine. Brez strojnice! 2,8 kW, energetsko učinkovito dvigalo razred ”A” v skladu s standardom VDI 4707 do 180 3 x 400 V, 50 Hz širina: 1,00 m; globina: 1,25 m; višina: 2,20 m Kabina (po izboru arhitekta): design izbor iz predloženih katalogov, stene iz brušene nerjaveče pločevine Austurias Satin, tla pripravljena za lokalno oblogo po izboru arhitekta - položi naročnik, strop iz belo pobarvane pločevine in varčnimi LED okroglimi svetilkami, inox okroglo oprijemalo z zaoblenimi zaključki na stranski steni, ogledalo na zadnji steni v delni širini in delni višini, zasilna avtomatska razsvetljava, avtomatski ventilator v stropu, prostoročna telefonska naprava za povezavo med kabino in klicnim centrom za primer reševanja ujetih oseb iz kabine dvigala Vrata kabine: avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine Asturias Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, frekvenčno regulirani pogon, varovanje z infrardečo svetlobno zaveso in omejilnikom zaporne sile Vrata jaška: avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine Asturias Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, brez požarne odpornosti Mikroprocesorsko krmiljenje: zbirno krmiljenje DC simplex, požarno evakuacijska vožnja v glavno postajo ob alarmu za požar, avtomatsko natančno pristajanje in niveliranje kabine, predčasno odpiranje vrat pri vožnji v postajo, filter proti radijskim motnjam, možnost priklopa na hišni agregat, servisni panel za vzdrževalca v najvišji postaji nameščen v vratnem okvirju, regenerativni sistem s pripadujočo opremo za vračanje odvečne električne energije nazaj v omrežje 3.2.13 ODPADKI Odpadki so razdeljeni v tri kategorije (biološki, papir, steklo, embalaža -plastika in ostalo). Ločevanje odpadkov mora biti zagotovljeni že v fazi prenosa odpadka uporabnika v koše za smeti v posameznih prostorih s delitvijo papir, plastika, ostali odpadki. Bioloških odpadkov v objektu ne bo. Odpadki od vsake omenjenih kategorij se zbirajo ločeno v posebej označenih kontejnerjih. dokument: datum iztisa: stran: Pri projektiranju so upoštevani zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93) Zakon o ravnanju z odpadki (Ur.l.SRS 8/78 IN 29/86) neorganske snovi, ki niso podvržene fermentaciji in se zelo počasi razkrajajo, kot so: mineralne snovi, papir, steklo, keramika, platno, smeti od čiščenja stanovanj organske snovi, ki so podvržene fermentaciji in razmeroma hitremu razkroju, kot so: snovi živalskega izvora, ostanki nepredelane hrane, kosti in podobno ostanki po popravilih, razen ostankov od gradbenih in končnih del v hišah, industrijski in obrtni odpadki v stanovanjskih hišah, vrtne smeti, pomije, poginule živali in podobno. Investitor mora v objektu predvideti prostor za posode (smetnjaki) za zbiranje odpadnih snovi, ki morajo biti na lahko dostopnem mestu za odvoz komunalnega podjetja. Z upoštevanjem določil te dokumentacije in drugih predpisov, ki urejajo delovanje posameznih instalacij, obravnavana gradnja ne bo škodljivo vplivala na okolje. D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 19 / 35 3.2.14 PODATKI O OBSTOJEČIH INSTALACIJAH Navedba soglasij in soglasij za priključitev (5) Soglasja na projekt in za priključitev Komunala Novo Mesto d.o.o. Podbevškova ulica 12 8000 Novo Mesto ELEKTRO Ljubljana d.d., DE Novo Mesto Ljubljanska cesta 7 8000 Novo Mesto GRATEL d.o.o. Laze 18a 4000 Kranj Način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe (6) Oskrba s pitno vodo in priklopi na kanalizacijsko omrežje: Soglasje št.: 60-DF-386/2013 Datum: 10.6.2013 Soglasje k projektu: Soglasje št.: 539-S/2013 Datum: 10.6.2013 Soglasje na projekt: Soglasje št.: 333213_ND Datum: 16.5.2013 Oskrba s pitno vodo - na interno omrežje znotraj kompleksa Splošne bolnišnice Novo Mesto, parc.št. 618, k.o. Kandija Oskrba z elektriko - iz obstoječih kapacitet Splošne bolnišnice Novo Mesto, parc.št. 606, k.o. Kandija Odvajanje odpadnih voda - priključitev na javno kanalizacijo , parc.št. 669/1 k.o. Kandija Dostop do javne ceste - novi dostopi, parc.št. 669/1 k.o. Kandija Dostop do komunikacije - iz obstoječih kapacitet Splošne bolnišnice Novo Mesto, parc.št. 606, k.o. Kandija Izvajalec je dolžan pred vsakim posegom v območju komunalne infrastrukture obvestiti pristojnega soglasjedajalca, ki naj zakoliči obstoječe vode, objekte oz. naprave in potrdi potrebne ukrepe za zavarovanje oz. prestavitev voda, objekta ali naprave. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 20 / 35 4. GRADBIŠČE 5. ZAVAROVANJE GRADBIŠČA PROTI OKOLICI Območje gradbišča je veliko in ga je potrebno ograditi v celoti. Potrebno je postaviti ograje, tipske ali iz armaturnih mrež in PVC pletiva (višina 2 m), ter na vhode namestiti komunikacijska vrata širine min 5,00 m. Predvsem je potrebno večjo pozornost posvetiti prehodom ljudi, ter dosledno ščititi vse odprtine kjer je možnost padca v globino. Prav tako se lahko zapre tudi samo del gradbišča, kjer se dela izvajajo, vendar ob predpostavki, da se na delu gradbišča, kjer se odvija promet (peš ali z avtomobili) ne izvajajo dela, kot tudi, da so vsa dela dokončana ali pa sploh ne začeta. Delo se lahko izvaja tudi v več fazah, vendar je potrebno vsako začeto fazo zaključit, tako, da zaključena celota ne predstavlja več nevarnosti za promet in ali pešce. Dostop z ulic na gradbišče je potrebno prav tako opremiti z opozorilnimi tablami. Gradbišče je potrebno zavarovati predvsem z vidika prometa, saj mora promet ob samem gradbišču potekati neovirano. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je potrebno prometno signalizacijo osvetliti oziroma opremiti z utripajočimi lučmi. Dostope na gradbišče je potrebno jasno označiti z opozorilnimi tablami "Dostop na gradbišče nezaposlenim prepovedan" in "Obvezna uporaba zaščitnih sredstev". 5.1 UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PISARN, GARDEROB, SANITARNIH VOZLOV IN NASTANITVENIH OBJEKTOV NA GRADBIŠČU Ureditev gradbišča mora biti urejena v skladu s shemo ureditve gradbišča, ki je v prilogi varnostnega načrta. Gradbiščni prostori so projektirani na osnovi plana delovne sile, ki je potrebna za izvedbo del. Dejansko postavitev prostorov za zaposlene bodo izvedli izvajalci posameznih del. Na gradbišču so predvideni gradbiščni zabojniki, ki so nujno potrebni za organiziranje in vodenje gradbišča. 5.2 UREDITEV IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH KOMUNIKACIJ ZASILNIH POTI IN IZHODOV Za dostop na gradbišče se lahko koristijo le s projektom prometne ureditve predvidene ceste in poti. Dostopne poti je potrebno redno čistiti in vzdrževati. Širina dostopne poti in poti po gradbišču mora znašati min. 3,0 m (za enosmerni promet) in min. 5m (za dvosmerni promet): transportne poti na območju gradbišča morajo biti izravnane s tamponskim materialom, utrjene ter vzdrževane. Poti morajo biti vedno proste, zalaganje robov z raznim materialom ni dovoljeno. Deponije morajo biti minimalno 1,00 m oddaljene od robov poti. Po gradbišču morajo biti urejene tudi poti za komunikacije delavcev. Širina poti mora znašati najmanj 60 cm, prehode čez jarke in kanale pa je potrebno izvesti s plohi deb. 48 mm. Pri prehodih čez jarke in kanale globine nad 1,00 m se izvede varnostna ograja. Posamezne izkope za jaške in podobno se ogradi z ograjo oziroma z opozorilno vrvico. Poševne dohode in prehode se uredi s pomočjo rampe z naklonom do 40 %. Rampa se izdela iz plohov deb. 48 mm, širine 60 cm, s prečno nabitimi letvami 28 x 48 mm na razmaku 35 cm. Če je več kot 1,00 m nad tlemi, se izvede varovalna ograja. Pred izhodom z vozili iz območja gradbišča na javno prometnico je potrebno očistiti kolesa (blato, kamenje, ipd.) ter občasno glede na razmere izvesti čiščenje vozišča.(uporaba strojnih metel, oziroma ročno čiščenje) dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 21 / 35 5.3 DOLOČITEV KRAJA PROSTORA IN NAČINA RAZMESTITVE IN SHRANJEVANJA GRADBENEGA MATERIALA Deponiranje gradbenih materialov in opreme se izvede na območju zavarovanega dela gradbišča. Površine za deponije morajo biti izravnane in utrjene. Material na deponiji mora biti zložen stabilno in pregledno, tako, da je možen varen odvzem in manipulacija. Višina skladov posameznih vrst materiala ne sme presegati 2,00 m. Cevi je potrebno zavarovati pred kotaljenjem, višina sklada do 1,60 m. Deponije kjer je možnost mehanskih poškodb (prevrnitve, štrleči deli) je potrebno označiti z opozorilnimi napisi, tablami. Deponije naj bodo dovolj odmaknjene od prometnih poti in poti za pešce. 5.4 UREDITEV PROSTORA ZA HRAMBO NEVARNEGA MATERIALA Skladiščenje nevarnih materialov (npr.:nafta, bencin, olja, barve, laki, plini, izolacijski materiali, ipd.). Te morajo biti na gradbišču shranjene v prostorih, ki so ločeni od drugih in označeni ter urejeni namensko, v skladu z lastnostmi snovi in navodili z varnostnih listin. Pretakanje nevarnih tekočin v posode, namenjene za shranjevanje hrane ali pijače, ter druge posode, ki po namenu ne ustrezajo skladiščenju nevarnih snovi, je prepovedano. Potrebo po nevarnih snoveh in materialih bodo izvajalci reševali s sprotnim dovozom in odvozom z gradbišča, dnevno. Neposredno na delovnih mestih na gradbišču je dovoljeno hraniti nevarne snovi samo v količini, ki je nujna za enodnevno delo. V neposredni bližini hranjenja nevarnih snovi morajo biti vedno na voljo kopije varnostnih listin ter ustrezna sredstva in oprema za nudenje prve pomoči, v primeru hranjenja vnetljivih ali eksplozivnih snovi pa tudi oprema za gašenje. 5.5 NAČIN PREVAŽANJA, NAKLADANJA, RAZKLADANJA, SKLADANJA GRADBENIH MATERIALOV Prevozi gradbenih materialov se lahko izvajajo s tovornimi vozili, ki se morajo uporabljati strogo namensko. Vozila morajo biti tehnično brezhibna (veljavno prometno dovoljenje). Upravljanje z vozili je dovoljeno samo voznikom, ki so za to delo kvalificirani in usposobljeni. Pri vožnji po gradbišču mora voznik upoštevati navodila delovodje. Pred vključevanjem na javne prometne poti je voznik dolžan očistiti kolesa vozila od blata. Preden se prične tovor razkladati oziroma nakladati na vozilo, mora voznik poskrbeti za zavarovanje vozila pred nekontroliranim premikom. Stranice zaboja na vozilu se lahko odpre šele, ko se ugotovi položaj natovorjenega materiala. Odpiranje in zapiranje stranic morata vedno opravljati najmanj dva delavca. Prevoz delavcev v zaboju vozila ni dovoljen. Pri izvozu vozil iz gradbišča na javno cesto je potrebno preveriti naložen tovor (stanje privezovalnih naprav, zaprtost stranic) in čistost vozila. Pri mehaniziranem nakladanju in razkladanju tovora, se v bližini lahko zadržujejo samo tisti delavci, ki so potrebni za izvedbo delovne operacije. Pri dvigovanju tovora iz zaboja s pomočjo dvigala se mora delavec, ki je navezal breme, pred operacijo dviga umakniti iz zaboja. Dvigovanje in spuščanje tovora se odvija na komando signalista. Zadrževanje delavcev pod visečim bremenom in v neposredni bližini ni dovoljeno. Če pri nakladanju oziroma razkladanju tovora sodeluje več delavcev, mora biti določen vodja skupine, ki poskrbi za varno delo. Sipke materiale (izkop, nasip) se naklada strojno oziroma razklada z zvračanjem. Zadrževanje delavcev v delovnem območju strojev ni dovoljeno, če pa je njihova prisotnost nujno potrebna, morajo delati pod neposrednim vodstvom delovodje ter uporabljati zaščitne čelade. Skladanje gradbenih materialov se lahko izvaja le na ravne in utrjene površine. Višina deponij znaša maximalno 2,00 m za stabilne materiale. Cevi se lahko deponira do višine 1,60 m s tem, da se izvede dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 22 / 35 zavarovanje spodnje vrste proti kotaljenju. Pri deponijah sipkega materiala je upoštevati nasipni kot (kot notranjega trenja). Med posameznimi deponijami mora biti minimalno 60 cm prostega prehoda. Za nakladanje in razkladanje težkih elementov ter za prenos in montažo le teh je potrebno uporabiti ustrezno avtodvigalo (vgradnja cistern, montaža nadstrešnice, itd.), ki mora biti tehnično brezhibno ter opremljeno z vso potrebno dokumentacijo (obratovalno dovoljenje, navodila za delo), upravlja pa ga lahko strokovno in za varno delo usposobljen strojnik. Pomožna nosilna sredstva, ki se jih uporablja za navezovanje bremen morajo biti atestirana, nepoškodovana in obdobno pregledana in preizkušena. 5.6 NAČIN OZNAČITVE OZIROMA ZAVAROVANJA NEVARNIH MEST IN OGROŽENIH PODROČIJ NA GRADBIŠČU Celotno območje gradbišča je nevarno območje, zato je izvesti vse že prej navedene ukrepe kot so: - urediti zaporo cest, oziroma ustrezno prometno ureditev(signalizacija, znaki) - ograditi območje, vhode opremiti z znaki za opozorila in prepovedi, vzdrževanje reda in discipline na delovišču, itd. Vodstvo gradbišča je dolžno delavce seznaniti z nevarnostmi in predvidenimi varnostnimi ukrepi ter jih poučiti o varnem načinu izvajanja del. Izkopi globine nad 1,00 m morajo biti zavarovani z ograjo oz. označeni s signalno vrvico, montirano min. 1,00 m od roba izkopa. Odprtine, kjer obstaja nevarnost padca v globino je potrebno prekriti oz. zavarovati z 1,00 m visoko ograjo. Izkopi globji od 1.00 m se morajo izvajati z razpiranjem ali z izkopom brežin jarka v naravnem naklonu zemljine. Kontrolo globin izkopa je potrebno vršiti z roba kanala, da ne pride do zasutja v času izvedbe izkopa, ko robovi še niso izkopani v naklonu oziroma ko ni izdelano razpiranje. Podzemne instalacije, ki potekajo v bližini objekta se štejejo za nevarna mesta. Pred pričetkom del je potrebno vse instalacije zakoličiti z upravljavci vseh podzemnih vodov. Delo v bližini podzemnih instalaciji nadzoruje upravljavec inštalacije. Vsi nadzemni električni vodi morajo biti ustrezno označeni tako, da izključimo vsako možnost, da stroji in vozila pridejo v nevarno območje. Prepovedano je vsakršno delo v zaščitnem pasu električnih vodov brez predhodnih navodil za izvedbo del s strani upravljavca teh vodov. 5.6.1 Območje del ob potekajočem prometu Delo bo potekalo tik ob vozišču po površinah za gibanje delavcev, zato je potrebno urediti ustrezno signalizacijo. Vsa dela oz nevarna območja se označijo z predpisano cestno prometno signalizacijo. Cestne zapore oz. dela ob cesti se izvedejo z ustreznimi prometnimi znaki, zapornimi deskami, stožci, semaforji, opozorilnimi trakovi – vrvjo. Usmerjanje izmenično enosmernega prometa se izvaja s semaforji, odstopom prednosti s prometnimi znaki ali delavci signalisti s pomočjo predpisano dimenzioniranih zastavic in loparjev. Delavci, ki izvajajo dela ob potekajočem prometu, morajo nositi signalizacijska oblačila z odsevnimi trakovi skladno s standardom SIST EN 471. Dela ob potekajočem prometu ni dovoljeno izvajati pri močno zmanjšani vidljivosti (megla, tema…) razen, če je gradbišče primerno osvetljeno z umetno razsvetljavo. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 23 / 35 5.6.2 Območje del z gradbeno mehanizacijo (mot. vozila, grad. meh.) Neposredno območje del z gradbeno mehanizacijo pri prevozu, izvajanju del razkladanja, nakladanja, izvajanju zemeljskih del in transportne poti je ogroženo območje za neposredne izvajalce del in udeležence v cestnem prometu. Ogroženo območje mora biti urejeno tako, da je zagotovljen varen prevoz in prehod uporabnikom javnih površin in izvajalcev vzdrževalnih del. Ogroženo območje zavarujemo s cestno prometno signalizacijo, opozorilnimi oznakami ter uredimo prostorsko ločene površine z ločilnimi ograjami oz. signalno vrvico. Oblika zavarovanja je tudi določitev delavca signalista pri vzvratni vožnji ter vgraditev zvočne opozorilne naprave na motornih vozilih in gradbenih strojih, ki delujejo v času vzvratne vožnje. Na delovišču se bo uporabljala sledeča mehanizacija: (bager- rovokopač, tovorna vozila za prevoz materiala, greder, valjari in finišer, po potrebi pa tudi kamionsko dvigalo. Delavcem je prepovedano gibanje v delovnem območju stroja. Upravljalci posameznih strojev in delovodje poskrbijo za varno delo ob valjarih, finišerju itd. Ogroženo območje opremimo s predpisanimi opozorilnimi znaki. 5.6.3 Območje del z mehaniziranimi ročnimi orodji Izvajanje del z mehaniziranimi ročnimi orodji ustvarja določena nevarna mesta – območja, ki zahtevajo zavarovanje proti okolici. Predvsem se pojavlja možnost udarca letečih odlomkov orodja oziroma obdelovanega materiala. Neposredno ogrožena območja se zato zavarujejo s postavitvijo lovilne pregrade. Ogroženo območje opremimo s predpisanimi opozorilnimi znaki. Pozornost velja tudi pri uporabi mehaniziranega ročnega orodja s pogonskim gorivom, še posebej pri polnjenju rezervoarja. Pogonsko gorivo ne smemo dolivati v orodje, ki je pregreto, oziroma med delovanjem. 5.6.4 Območje uporabe nevarnih snovi Nevarna mesta se pojavljajo v sklopu prevoza nevarnih snovi, pretakanja goriv za delovno opremo, priprava in uporaba barv za talne obeležbe, priprava in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, uporaba vročih asfaltnih mešanic, uporaba tehničnih plinov . Vozilo za prevoz nevarnih snovi označimo v skladu s predpisom ADR. Prostor za manipulacijo z nevarnimi snovmi uredimo na območju, kjer ni neposredne nevarnosti direktnega izpusta v podtalnico (bližina vodnih tokov, kanalizacijskega sistema ipd.). Ogroženo območje opremimo z ustreznimi opozorilnimi znaki. 5.7 NAČIN DELA V NEPOSREDNI BLIŽINI ALI NA KRAJIH, KJER NASTAJAJO ZDRAVJU ŠKODLJIVI PLINI, PARE IN HLAPI ALI KJER LAHKO NASTANE POŽAR ALI EKSPLOZIJA Navedene nevarnosti in škodljivosti se lahko pojavijo pri: dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 24 / 35 izvajanju del, kjer se uporabljajo varilni plini, lepila, barve, laki, ipd. (nevarnost požara), izvajanju hidroizolacij z vročimi premazi. Na delovnih mestih, kjer se lahko pojavijo plini in para, je dovoljeno izvajati dela le pod kontrolo osebe, ki se nahaja izven nevarnega območja in z uporabo predpisanih zaščitnih sredstev. Pri izvajanju del, kjer obstaja nevarnost požara, je potrebno s tehničnimi ukrepi poskrbeti za varnost, pri delu pa je potrebno dosledno upoštevati predpisane varnostne ukrepe (prepoved kajenja, zračenje, prepoved uporabe iskrečih orodij, itd). Delavci, ki bodo izvajali dela z vročimi bitumenskimi premazi morajo uporabljati dodatna osebna zaščitna sredstva (podaljšane usnjene rokavice, zaščitno obleko in čevlje, ščitnik za obraz). Prah se lahko pojavi v sušnih mesecih zaradi prevozov po gradbiščnih cestah. Ceste kjer se izvajajo prevozi je potrebno stalno polivati z vodo, da se tako prepreči prašenje. 5.8 UREDITEV ELEKTRIČNIH NAPELJAV ZA POGON NAPRAV IN STROJEV TER RAZSVETLJAVO NA GRADBIŠČU V primeru posameznih del, kjer bi se pojavila potreba po el. energiji se bo le ta reševala s pomočjo el. agregatov. Za uporabo agregata za proizvodnjo elektrike morajo biti izpolnjeni naslednjimi pogoji: - izvršen mora biti pregled agregata od strani strokovne osebe (električist), kar se dokazuje z zapisnikom oz. evidenčnim kartonom - ob agregatu morajo biti dana navodila za varno in pravilno uporabo - ohišje agregata mora biti ozemljeno s sondo, ki mora imeti upor manjši od 100 ohmov (ustreza pocinkana cev 0 1/2", l=1.50 m zabita v zemljo) - izvršiti je potrebno pregled porabnikov - na agregat se lahko priključi le toliko porabnikov kolikor je vtičnic - priključevanje razdelilne omarice z več vtičnicami ni dovoljeno (to je možno in dovoljeno samo v primeru, če ima agregat vgrajeno FID stikalo) - fiksno nameščen agregat mora biti zavarovan z nadstrešjem. Po končanem delavniku se vse gradbiščne porabnike izklopi. Razvod elektro kablov po gradbišču mora biti izveden tako, da ne more priti do mehanskih poškodb Električna instalacija na gradbišču mora ustrezati točki 5. dodatnih zahtev iz Priloge IV. Uredbe. Razsvetljavo prostorov (min. 75 lux) se izvede z reflektorji , ki morajo biti fiksno nameščeni izven dosega rok na višini min 2,50 m od tal. Premeščanje reflektorjev je dovoljeno samo, ko so izključeni. Če so reflektorji nameščeni nižje morajo imeti preko stekla zaščitno mrežo. 5.9 DOLOČITEV MEST ZA POSTAVITEV GRADBENIH STROJEV IN NAPRAV TER ZAVAROVANJA, GLEDE NA LOKACIJO GRADBIŠČA Na gradbišču je dovoljeno uporabljati delovno opremo, ki je varna, nepoškodovana, pregledana in preizkušena. Na gradbišču je predvideno razno ročno orodje, vozila za odvoz materiala, ter stroji TGM. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 25 / 35 Vsi stroji, ki se bodo uporabljali na gradbišču, morajo biti brezhibni. Upravljanje strojev je dovoljeno samo kvalificiranim in za varno delo usposobljenim strojnikom. Vsi stroji morajo imeti navodila za varno delo in obratovalno dovoljenje oz. zapisnik o opravljenem internem pregledu. Pri izvajanju premikov s stroji po gradbišču mora delovodja poskrbeti za varnost, signalizacijo in transportne poti. Določiti je potrebno mesta, ki bodo namenjena parkiranju in vzdrževanju delovnih strojev. 5.10 GRADBENI ODRI Na gradbišču je predvidena uporaba kovinskih cevnih gradbenih odrov. Delovni odri morajo biti ustrezno načrtovani, postavljeni in vzdrževani, da se ne zrušijo ali nehote premaknejo. Delovni odri, prehodi in dostopi na zidarske odre morajo biti postavljeni, dimenzionirani, zavarovani in uporabljani tako, da ljudje ne morejo pasti z njih in niso izpostavljenim padajočim predmetom. Kovinski cevni oder – fasadni oder Sestavni deli odra morajo ustrezati standardom (cevi – SIST EN 1039, vezi in podpore elementov – SIST EN 47) posebne zahteve za odra pa SIST HD 1000. Pred pricetkom montaže mora biti vsak element pregledan. Vsi sestavni deli kovinskega odra morajo biti med seboj trdo povezani v stabilno in enotno konstrukcijsko celoto. Na vsako etažo kovinskega odra vodi lestev znotraj konstrukcije, ki mora biti na zgornjem koncu pritrjena. Širina poda odra mora biti minimalno 60 cm. Višina etaže odra mora biti 200 cm. Razmik med vertikalnimi nosilnimi elementi odra je lahko maksimalno 180 cm. Višina ograje mora biti min 1,0 m v skladu z tc. 4.1.10. Stranski leseni rob mora biti visok najmanj 15 cm. Sidranje odra je potrebno vsakih 20 m2. Zavetrovanje odra je potrebno izvesti z diagonalnimi tipskimi cevmi pod kotom 45° v vsaki etaži. Če oder presega višino objekta je potrebno izvesti ozemljitev odra. Pred pričetkom del je potrebno izdelati načrt odra, statični izračun (za cevni kovinski oder), sidranje, postavitev odra, zavarovanje pred prevrnitvijo, izvesti pregled odra in voditi kontrolni list odra. Pri montaži fasadnega odra je potrebno uporabljati varnostni pas, varovalno vrv, delovno obleko in ustrezne delovne čevlje. Oder na kozah Za dela na višini nad 1,5 m do 2,0 m se lahko izdelajo delovni odri na zidarskih kozah. Koze so lahko visoke največ 2,0 m. Izdelane morajo biti iz zdravega lesa. Razmik med kozami ne sme presegati 200 cm. Postavljene morajo biti na trdo in vodoravno podlago. Za njih ni potrebna dokumentacija odra. Varnostna ograja ni potrebna. Pred uporabo mora oder pregledati vodja posameznih del. Premični odri Za montažo posameznih elementov izvajanje obrtniških del so predvideni premicni odri. Ti morajo biti postavljeni na nosilni in vodoravni podlagi brez neravnin. Izdelani morajo biti v skladu z zahtevami standarda SIST HD 1004. Navodila za montažo in uporabo odra morajo biti na razpolago na gradbišču ves čas uporabe odra. Oder mora biti sestavljen in uporabljen v celoti v sladu z navodili tako, da je onemogočen nezaželen premik, porušitev ali prevrnitev odra. Nosilnost tega odra je 15 kN/m2 (razred 2) oziroma 20 kN/m2 (razred 3). Lestve Lestve morajo ustrezati določilom SIST EN 131. Pred uporabo mora biti lestev predhodno pregledana in brezhibna. Postavljena mora biti stabilno, segati sme 1,0 m preko mesta naslanjanja. Kot naslanjanja 65 75°. Naslanjanje lestve na kline, na vogale zgradb ali drogov ni dovoljeno. Z lestev se lahko izvajajo le kratkotrajna dela, pri katerih ni potreben večji upor delavca, ter se uporablja le lažje ročno orodje. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 26 / 35 Za izvajanje del na višini se lahko uporabljajo naslonske lestve do 8,0 m višine, A lestve pa do 3,0 m višine. (Varnost na gradbiščih; urad RS za varnost in zdravje pri delu, str. 43) 5.11 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM TER OPREMA, NAPRAVE IN SREDSTVA ZA VARSTVO PRED POŽAROM NA GRADBIŠČU Na gradbišču je potrebno vse kontejnerje in gradbene stroje (bager, rovokopač ipd.) opremiti z gasilnimi aparati in sicer: - stroji s kabino in vozila - gradbiščni prostori (vsak) 1 kom tip S-3 1 kom tip S-6 Pri izvajanju del z lahko vnetljivimi materiali je potrebno izvesti dodatne ukrepe: - prepovedano je uporabljati odprt ogenj - prepovedano je kaditi - uporaba iskrečih orodij ni dovoljena - pri neposrednih virih požara se namesti ustrezna sredstva za gašenje. Delavci, ki izvajajo taka dela, morajo biti poučeni o nevarnosti ter seznanjeni z varnim načinom dela. Delovodja oziroma vodja gradbišča mora vsaj nekaj delavcev seznaniti s pravilno uporabo gasilnih aparatov oziroma organizira poučitev od strani poklicnih gasilcev. 5.12 ORGANIZACIJA PRVE POMOČI NA GRADBIŠČU Na gradbišču je potrebno namestiti omarico s kompletom za nudenje prve pomoči. Omarico se namesti v gradbiščni kontejner če tega ni se omarico hrani v kombiniranem vozilu, ki je stalno na gradbišču. Omarica mora biti zaklenjena ter opremljena z naslednjimi podatki: - kdo ima ključ - telefonsko številko najbližje ambulante - imena oseb, ki so usposobljene za dajanje prve pomoči Omarica prve pomoči mora biti vedno kompletna in urejena (zadolžen delovodja). Pri lažjih poškodbah se delavcu nudi prvo pomoč na gradbišču in se ga nato po potrebi napoti še v ambulanto. Pri težjih poškodbah se takoj pokliče dežurnega zdravnika oziroma se poškodovanca odpelje v ambulanto, če njegovo stanje to dopušča. O vsaki težji poškodbi je vodstvo gradbišča dolžno takoj obvestiti strokovnega delavca za varstvo pri delu ter pristojno inšpekcijo dela. Kraj nesreče je potrebno zavarovati zaradi kasnejše raziskave vzroka nesreče, ki jo opravi pristojni inšpektor dela. 5.13 ORGANIZIRANJE PREHRANE IN PREVOZA DELAVCEV NA GRADBIŠČE IN Z GRADBIŠČA Delavci bodo na gradbišče prihajali iz s prevoznimi sredstvi izvajalcev del. Delodajalec mora zagotoviti zaposlenim prehrano med delom. Hrana bo urejena v katerem od bližnjih obratov družbene prehrane. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 27 / 35 6. KRATEK OPIS IZBRANIH/UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ GRADNJE; Pripravljalna dela Pred pričetkom del se očisti teren, izvede predvidene platoje, zakoliči objekte in uredi dostopne poti in prostore za razne deponije in vse ostale potrebne delovne platoje. Ureditev gradbišča se uredi po priloženem načrtu ureditve gradbišča PGD. Izvajalec del je dolžan pripraviti načrt ureditve gradbišča, na podlagi izdelanega načrta PGD. Izvedba prizidka in rekonstrukcija objekta Delo je potrebno izvesti v skladu z gradbenim načrtom, ki je izdelan za gradnjo oziroma rekonstrukcijo. kabelska kanalizacija kabelsko kanalizacijo se izvede skladno s projektom. Izvede se lovilce olj, jarke, prepuste, požiralnike in ostale betonske elemente.. Asfaltiranje Potrebno je biti pozoren na dosledno izvajanje varnostnih ukrepov pri gibanju v neposredni bližini valjarjev in finišerja na kar so dolžni paziti tako upravljavci strojev kot tudi ostali delavci. Vožnja na strojih je strogo prepovedana. Obvezna je uporaba osebnih zaščitnih sredstev predvsem primerne obutve(čevlji z podplatom odpornim na vročino) Dela v izkopih Za dela v izkopi je potrebno dosledno upoštevati sledeča navodila: Kot izkopa določamo po naslednji enačbi: α= Φ/2 + 45º kjer je Φ kot notranjega trenja materiala in je odvisen od vlažnosti in zrnatosti materiala. Primeri kota notranjega trenja: Material ap.št izkopa ot notranjega trenja Φ[ º ] Suha glina 0 45 Vlažna glina 0 25 Pesek Skala Suhi gramoz Vlažni gramoz Blato, pepel 0 0 5 40 5 5 40 Ob zgornjem robu izkopa je obvezno zagotoviti vsaj 100 cm širokega prostega pasu (prostora), na katerem ni dovoljeno odlaganje izkopanega materiala ali materiala in opreme potrebne za gradnjo. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 28 / 35 Razpiranje brežin je potrebno izvajati strokovno, z ustrezno opremo po ustreznih normativih in statičnih izračunih pod neposrednim vodstvom vodje posameznih del. Ob prometnih površinah (cestah), po katerih se odvija promet, morata biti zavarovanje in stabilnost brežin predhodno dokazana z upoštevanjem pričakovane obtežbe. Odkopavanje zemlje mora potekati od zgoraj navzdol, pri čemer spodkopavanje ni dovoljeno. Gibanje delavcev v delovnem območju strojev in naprav med delom ni dovoljeno. Ročna dela smejo delavci opravljati le, ko stroj miruje. Izkopne jarke in druge izkope je potrebno kopati v zadostni širini, ki omogoča neovirano delo delavcev v njih tako, da ostaja po razpiranju in postavitvi cevovoda ali druge naprave (opaža, zidu…) v izkopu najmanj 60 cm prostora za gibanje delavcev. Pri strojnem kopanju izkopa je potrebno paziti na stabilnost stroja. Izkopano zemljo je potrebno odlagati tako, da ni ogrožena stabilnost strani izkopa. S stroji ali drugimi težkimi napravami ni dovoljeno obremenjevati robov izkopa (pas 1m) le, če je z ustreznimi ukrepi zagotovljena stabilnost bočnih strani izkopa. Za razpiranje bočnih strani izkopov je potrebno uporabljati les oziroma drug material ter opremo, ustrezne trdnosti in velikosti. (standardne jeklene elemente, podporniki). Prazen prostor med opažem in bočno stranjo izkopa je potrebno zapolniti in utrditi. Pomembno je, da se opaž po celotni dolžini prilagaja dnu izkopa. Opaž za razpiranje mora segati najmanj 20 cm čez nivo terena. Odstranitev opažev ob zasipanju izkopa je potrebno opraviti po navodilu in pod nadzorstvom vodje posameznih del. Če pri odstranjevanju opaža obstaja nevarnost za zasutje delavcev, opaža ne odstranjujemo. Za sestopanje delavcev v izkop ali vračanje iz izkopa, globljega od 100 cm, morajo biti zagotovljene lestve ustrezne dolžine, tako da sega držalo za roke najmanj 100 cm nad robove izkopa. Sestopanje ali vstopanje je lahko zagotovljeno tudi na kateri drug način(stopnice, rampe). Pred začetkom del pri izkopu zemlje in vselej po neugodnih vremenskih pojavih, mrazu ali topitvi snega in ledu mora vodja (zemeljskih del) opraviti pregled izkopa in po potrebi ustrezno ukrepati (za zavarovanje pred zruški bočnih strani izkopa). Za spuščanje materiala v izkope je potrebno uporabljati naprave( žlebove, lijake, transportna sredstva, ki so primerna obliki in teži materiala. Tako je potrebno za montažna dela uporabljati avto dvigala, bagre, za privezovanje pa eno ali več krake jeklene vrvi ali verige, ki so nepoškodovane. 6.1 Seznam nevarnih snovi; Nevarne snovi, ki se bodo uporabljale na gradbišču so odvisne od izvajalcev in predvsem izbire materialov, ki jih bo izbral investitor. Nevarne snovi predvsem barve in laki se morajo na gradbišču uporabljati po navodilih proizvajalca. 6.2 Navedbo posebno nevarnih del; Posebno nevarna območja na gradbišču bodo: - Dela v izkopih in pri samih izkopih globljih od 2,00m (vsa dela v izkopih globjih od 2,00 m se varuje z razpiranjem ali kopanjem širokega izkopa pod notranjim kotom zemljine) dokument: datum iztisa: stran: Razna dela v nezavarovanih delih gradbišča D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 29 / 35 (vsa dela v nezavarovanih delih gradbišča se izvajajo pod stalnim nadzorom odgovorne osebe) - Razna montažna in demontažna dela (dela potekajo v sklopu utečene ekipe, kjer je določen vodja, ki je hkrati signalis in koordinator montažnih del) - Vsa dela s težko gradbeno mehanizacijo (v conah kjer potekajo dela z TGM je prepovedano zdrževanje ljudi, potrebno je tudi urediti obsege delovanja, zaradi morebitnih zruškov) Posebno pozornost je potrebno posvetiti izkopu za temelje saj lahko pride do nenadnega zruška podložnega materiala in z tem do zasutja delavca v jarku. Nadzor nad pravilno in varno izvedenim delom opravlja neposredni vodja del, ki mora biti stalno prisoten. 6.3 Določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in zdravje delavcev, ter vrste in količine potrebne osebne varovalne opreme; določitev prostorov ali delovišč, kjer veljajo olajšave v zvezi s splošno zahtevo nošenja čelade; Delovna mesta, kjer je večja možnost za poškodbe in zdravstvene okvare: delo z vročimi premazi(bitumni) dela s težko gradbeno mehanizacijo delo pri vgradnji asfalta izdelava jaškov, vgrajevanje robnikov Navedena dela lahko opravljajo delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo opravljen zdravniški pregled z ozirom na specifiko dela in psihofizične pogoje imajo ustrezno strokovno kvalifikacijo oziroma priučitev, imajo opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu in so starejši od 18 let. Vodstvo gradbišča mora pred razmestitvijo delavca na določena dela preveriti, če izpolnjuje navedene pogoje. Vsi delavci, zaposleni na gradbišču, morajo nositi delovne obleke in varovalne čevlje in čelado ter rokavice. Ostala osebna varovalna oprema (očala, dežni plašči, gumi škornji ipd.) pa morajo biti vedno na zalogi v skladišču in jih delavci zadolžijo po potrebi. 6.4 Smernice za usklajevanje interakcije z industrijskimi aktivnostmi v neposredni bližini gradbišča, tudi z začasno prekinitvijo komunalnih vodov, če je to potrebno; V neposredni bližini delovišča je glavna aktivnost (promet), ki lahko vpliva na gradnjo. Glede na to, da gradnja poteka neposredno ob cestišču, se je potrebno dosledno držati meja prometne ureditve ter onemogočiti sleherno prosto gibanje zaposlenih izven območja prometne zapore in območja dela. 6.5 Terminski plan - načrtovano zaporedje/istočasnost, roki za izvedbo del; in projekt betona Terminski plan bo izdelal izvajalec in bo v varnostni načrt vstavljen naknadno. Naloga koordinatorja je spremljanje plana in opozarjanje na morebitne aktivnosti, ki bi se pokrivale oziroma bi izvajalci del ogrožali drug drugega. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 30 / 35 6.6 Skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu Udeleženci pri izvedbi objekta morajo v skladu z 25. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu podpisati dogovor o skupnih ukrepih varnosti in zdravja pri delu. Pisni sporazum je priloga varnostnega načrta in se v enem izvodu hrani na gradbišču. Koordinator je dolžan vse udeležence pri gradnji seznaniti z vsebino sporazuma in obveznostih, ki jih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču. 6.7 Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku posameznih faz dela. Vodje posameznih del kot tudi vodja gradbišča so dolžni na tedenske usklajevalne sestanke vabiti tudi koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Na teh sestankih je potrebno pregledati plan dela po posameznih izvajalcih za naslednji teden. Na osnovi pregleda plana in načrtovanih aktivnosti posameznih izvajalcev je potrebno določiti, katere so tiste točke oziroma kateri so tisti dnevi, ko posamezni izvajalci ogrožajo druge. Vodja gradbišča skupaj s koordinatorjem določi prioriteto oziroma vrstni red varnega izvajanja del. V primeru, da kljub temu prihaja na gradbišču do oviranja in ogrožanja delavcev s strani drugih delodajalcev je koordinator dolžan ukrepati. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 31 / 35 GRADBIŠČNI RED 1. Gradbiščni red določa pravila obnašanja z namenom zagotavljanja varnosti pri delu na gradbišču. 2. Vsi ki se na tem gradbišču nahajajo so dolžni upoštevati določila varnostnega načrta, ter njegovega izvlečka, to je gradbiščnega reda, sicer jih je vodstvo gradbišča dolžno odstraniti z gradbišča. 3. Vstop na gradbišče je dovoljen le delavcem zaposlenim pri katerem od delodajalcev, ki opravlja delo v zvezi s tem gradbiščem in je podpisal 'pisni sporazum', obiskovalcem pa le po predhodni odobritvi koordinatorja za varnost, kar je potrebno vpisati v knjigo ukrepov. 4. Varnostna ograja okrog gradbišča mora biti stalno nameščena in neprehodna, vsa vhodna vrata morajo biti stalno zaprta, odpira se jih le v primeru prehoda, v času ko je gradbišče ustavljeno pa morajo biti zaklenjena. 5. Na gradbišču smejo delo izvajati le polnoletne, zdravstveno sposobne (veljavno pozitivno zdravniško spričevalo) osebe, ki so teoretično in praktično usposobljene za varno opravljanje svojega dela (dokazilo) in so trenutno psihično in fizično sposobne varno in kakovostno opravljati delo. 6. Vsi ki se na gradbišču nahajajo so dolžni uporabljati predpisano osebno varovalno opremo (najmanj pa čelado, ustrezne čevlje, delovno obleko, rokavice in ostalo po potrebi – očala,…) 7. Vsi stroji in naprave, ki se na gradbišču uporabljajo morajo biti brezhibni, opremljeni z navodili za varno delo in poročili, ki potrjujejo njihovo brezhibnost. Z njimi smejo upravljati samo usposobljeni upravljavci, ki so dolžni redno preverjati brezhibnost, neustrezne pa izločiti. 8. Vsak izvajalec je dolžan svoja dela opravljati po delovnih navodilih, to je pisnih navodilih, v katerih so opisani pravilni in varni postopki izvedbe posameznega opravila na gradbišču. 9. Električno napeljavo na gradbišču mora redno vsakodnevno pregledovati poučen delavec, enkrat mesečno pa strokovni delavec elektro stroke. Priklop na električni stikalni blok je dovoljen samo s soglasjem vodje del. 10. Vsa nevarna dela smejo potekati le pod neposrednim nadzorom vodje del. 11. Na gradbišču je sprotno potrebno vzdrževati red in čistočo, nastale odpadke sproti odstranjevati na predvideno začasno deponijo, od tam pa skladno s predpisi na trajno odlagališče. 12. V primeru da kdorkoli na gradbišču opazi grožnjo za varnost in zdravje ali nastanek škode je dolžan o tem takoj obvestiti vodjo del. Enako tudi v primeru da se izkaže potreba po nenačrtovanih delih ali situacijah, ki niso predvidena v projektu in varnostnem načrtu. 13. Vodje del posameznih izvajalcev ki na gradbišču istočasno opravljajo različna dela se morajo stalno medsebojno usklajevati v izogib nastanku nevarnosti zaradi istočasnosti opravljanja del, ter o tem poročati koordinatorju za varnost pri delu. 14. V primeru poškodbe pri delu je vsakdo poškodovancu najprej dolžan odstraniti vzrok, nuditi prvo pomoč, nato obvestiti vodjo gradbišča, ta pa po organizaciji ustrezne reševalne akcije obvesti koordinatorja za varnost in odgovornega vodjo del. 15. Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati določila 'Požarnega reda'. dokument: datum iztisa: stran: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 32 / 35 16. Vse ukrepe za zagotavljanje varnosti je za svoje dela in zaposlene je dolžan zagotoviti posamezen delodajalec, skupne pa v primeru neusklajenosti določi koordinator 17. Priklop električnega orodja in raznih strojev na gradbiščno elektro omarico je možen le pod pogoji in na način, ki ga predpiše izvajalec elektroinstalacije. Koordinator v fazi izvajanja: dokument: datum iztisa: stran: Odgovorni vodja del: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 33 / 35 Požarni red – izvleček za zaposlene Izvleček požarnega reda je izdelan za GRADBIŠČE: ____________________________ in mora biti obešen na vidnem mestu poleg gradbiščnega reda IZVLEČEK POŽARNEGA REDA 1. ORGANIZACIJA VARSTVA PRED POŽAROM Za varstvo pred požarom je zadolžen: Investitor, vsi izvajalci, vodstvo gradbišča, vodje del, zaposleni, stranke 2. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Potrebno je redno vzdrževanje električne napeljave, delovnih sredstev na električno napajanje, gasilnikov in ostalih požarnovarnostnih naprav; Prepovedano je nestrokovno priključevati električne naprave; Kajenje je dovoljeno le v zato določenih prostorih, kjer je potrebno uporabljati negorljive pepelnike in kovinske posode za odlaganje cigaretnih ogorkov; Kovinske posode z gorljivimi odpadki praznimo v komunalne kontejnerje šele, ko smo se prepričali, da ne predstavljajo nevarnosti za vžig; Pri skladiščenju gorljivih materialov je potrebno upoštevati varne odmike od teles, ki sevajo toploto (minimalno 0,5m); Iz vseh prostorov je potrebno redno odstranjevati gorljive odpadke; V vseh prostorih je prepovedana uporaba odprtega ognja, razen z namenom izvedbe posameznih del, vendar je tedaj potrebno zagotoviti požarno stražo; Potrebno je zagotavljati neoviran dostop do gasilnikov, električne omarice, in proste evakuacijske poti in izhode iz prostorov ter dostop za intervencijska vozila. 3. NAVODILA ZA RAVNANJE V PRIMERU POŽARA Odstranite nevarnost za požar, če to lahko storite varno za sebe in druge; Pristopite k gašenju začetnega požara, če to lahko storite varno za sebe in za druge; Če niste uspeli opozorite vse prisotne na gradbišču na nevarnost, zagotovite umik ogroženih in pomagajte pri umiku vseh, ki se nahajajo na gradbišču; 112 in posredujte podatke o tem: Obvestite GASILCE na tel.št. kje gori – kaj gori obseg požara prisotnost nevarnih snovi ali so na kraju požara ponesrečenci in ogroženi ljudje ime in priimek osebe, ki sporoča podatke Obvestite odgovorno osebo Upoštevajte navodila gasilcev za ravnanje med in po požaru. Datum: Žig: dokument: datum iztisa: stran: Podpis odgovorne osebe: D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 34 / 35 7. Grafične priloge dokument: datum iztisa: stran: 10.7.1 NAČRT GRADBIŠČA 10.7.2 PRIKLJUČKI NA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO D:\2013 URGENTNI CENTER NOVO MESTO\°PZI\DOKUMENTACIJA\10-VARNOSTNI NACRT-PZI UC SBNM.docx sreda, 23. oktober 2013 35 / 35 M= 1:500 M= 1:250 171.20 172.4 172.7 arn sekundarni mešani BETONSKE CEVI 30 ce st a e le k tr ik 180.22 180.22 178.90 a -k a b .k an. 180.20 178.98 180.22 180.16 651/2 180.69 178.78 rika -k a b 180.31 180.42 pa rk ir iš če 178.84 178.69 178.32 177.25 177.29 178.43 telefon -n. (neakt .) 177.85 177.51 EVNN -p . (n eak 179.35 180.03 179.24 SC prim arni m O N S ešani KE C EVI 50 BET 125 181.31 cen plin SO D HO IZ 180.14 180.25 180.39 180.39 178.95 189.56 178.31 178.28 178.28 178.29 178.06 a 18 9.5 0-v rh ve nc181.21 a 180.30 178.32 178.36 tlak ovan o 179.28 656 178.39 178.39 179.33 16 179.10 579 607 179.18 179.12 19 178.98 objekt 179.15 lokacija 164.5 604 179.21 179.17 658 179.15 657 634633 tlak ova no 178.12 178.24 659 178.23 179.24 616 Štefanova 5, Ljubljana, 1000, SI projekt 615 614 179.17 613 179.23 k.o. Kandija, parc.št. 600, 606, 609, 610, 611, 612, 618, 669/1 naročnik vrsta načrta 612611179.00 178.93 177.81 624 179.09 177.63 628 618617 179.03 621 627 623 177.65 625 626 177.62 629 630177.62 177.63 177.62 631 177.63 177.63 177.63 177.66 177.65 177.62 178.19 177.66 178.19 632 V179.19 2322 179.13 179.23 URGENTNI CENTER - SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE 164.8 166.5 0 181.16 P. 179.35 655 39 178.28 P. P. P. 649 s ti .Ř 1 6 ir iš č 181.13 181.14 178.30 180.38 179.20 177.58 164.6 178.33 an. 2x2 a -k a b .k e s ta c park 181.29 180.12 179.40 654 tlakovano 179.96 180.28 180.07 P. P. 163.0 179.57 risba e le k tr ik 181.21 652 179.26 ABS ±0,00 = 181,20 179.43 18 9.4 8-v rh ve nc a tlak ova no 164.8 177.69 578 178.88 179.00 576 18178.95 670 17 37 20 178.97 d. ka n. 178.85 31pa 668 pad. kan. 30 179.08 179.06 608179.15 609 41 179.10 38 179.05 66629 178.99 179.16 179.16 21610 179.19 179.11 179.01 179.01 178.90 671 619 620 tlakovano 178.74 179.10 28 662 663178.89 178.98 178.74 661 179.10 664 178.73 660 179.12 42 179.16 178.22 641 178.28 642 178.24 178.49 179.11 178.31 1. nad . 184 .93 1 prit . 181 .23 43 klet 177 .72 191 .90 -sle me 635 636 178.30 181.21 tlak ovan o 178.28 178.30 18 9.5 2-v rh ve nc a 17 7.73 -k-plerittlič je 18 1.19 - 1.na ds tr. 639 18 4.93 638 640 17 7.71 -k le67t 4 178.33 637 178.31 178.33 je lič 178.24 18 1.22 -p rit tr. 653 18 4.95 - 1.2.676nanadsds tr. 179.35 18 8.69 - 675 tr.672 19 2.41 - 3.na ds 180.07 605 180.70 180.63 180.61 P. 181.33 Parapeti okenskih odprtin so označeni v cm od finalne kote AB konstrukcije! Kotirane mere odprtin so vgradne in nimajo všteto višino estriha! a c. 180.14 179.67 181.08 180.77 180.88 181.04 179.84 dijsk 179.23 180.96 181.09 180.94 180.00 180.96 Kan 180.41 178.22 179.97 180.98 181.08 180.82 asfa lt 177.73 178.71 d na liz ac ija v o d o v o 180.97 178.53 179.98 d o s to p 180.57 180.59 180.55180.56 180.84 178.35 178.34 178.37 tlak ovan o 180.56 181.08 178.39 179.64 179.55 178.23 178.25 180.34 180.34 178.47 180.20 165.0 175.74 ko m . ka 180.75 181.22 181.23 181.19 184.83 606 178.58 178.52 180.58 pa d. ka n. 180.59 a 180.66 181.11 ir iš č 180.56 180.48 180.57 180.75 180.94 park 180.9 180.77 180.53180.54 180.54 181.34 18 9.5 5-v rh ve nc a 18 9.5 3-v rh ve nc a 178.51 179.63 178.32 o 178.36 tlak ovan 180.13 181.03 181.09 181.14 181.13 tlak ova no 180.54 181.00 180.65 181.31 181.28 181.20 1.2 0-v ho d 18 9.5 2-v178.31rh ve nc a 18 181. 21-v hod 180.88 sekvoja 174.92 177.98 180.11 180.84 673 181.10 180.56 178.18 178.32 180.97 175.58 180.51 180.28 180.30 180.89 181.29 181.26 181.47 181.16 181.11 600 180.76 180.62 181.00 181.32 181.23 180.84 178.34 178.34 178.35 179.37 180.46 180.83 181.49 180.79 181.10 klim e 180.56 669/1 tlak ovan o 180.67 telefo n -p. 180.58 180.57 SA vo do vo d ter LŽ ta ces ska ihel Šmi 180.46 180.43 180.85 180.49 178.36 180.50 180.56 an . 2x2 sti. Ř1 60 180.48 178.31 180.41 180.59 180.65 178.12 v gra dnji 181.09 asfa lt 180.88 180.99 180.71 180.49 177.56 ele ktr ika -ka b.k 180.52 180.57 180.51 178.25 178.18 178.36 180.66 S 179.00 180.30 180.64 180.78 180.29 180.80 178.91 pa d. ka n. 180.37 180.40 180.29 180.45 180.37 180.41 180.69 180.52 180.62 180.31 609 179.98 180.53 180.46 180.24 C 175.1 176.2 180.61 180.58 180.66 180.57 180.52 180.27 618 179.21 180.61 180.26 180.60 180.57 177.29 c e s ta 180.67 180.67 180.78 179.98 176.99 179.00 180.25 180.26 180.16 c e s ta 174.1 W 180.36 180.21 180.21 180.08 180.06 610 180.34 180.20 180.50 180.51 180.60 180.76 180.78 181.65 179.95 179.97 175.4 176.20 176.72 180.18 180.16 174.8 175.10 176.33 176.62 179.21 180.26 180.18 180.16 179.98 180.16 180.44 5% 179.30 179.09 180.32 180.18 179.86 180.26 175.20 n. LŽ 80 LŽ 80 180.13 .k a ano 125 L Ž plin 180.29 180.33 180.17 179.86 179.72 180.05 LŽ 80 140 PVC 25 NL 1 181.45 181.53 180.05 181.52 179.81 179.93 179.98 LŽ 80 181.57 kab 179.30 179.10 z 512 650 182.23 P. ka- 612 P. uvo 180.12 ktri 176.19 180.02 179.70 179.79 ele d 178.66 179.13 179.56 - Šm . 182.23 181.55 179.71 ovo tl a k o v b .k a n 182.94 073 400 hel ik a -k a 182.63 655 lon SL 178.9 178.99 179.57 179.59 nak vod KŽ 073 450 ta e le k tr 181.65 EL ces P. 175.05 ja 179.30 174.83 176.08 P. 178.92 179.33 C kom . kan aliz aci 181.77 W 178.29 178.67 178.87 181.02 181.73 174.79 na kl on 12 % 182.89 174.81 174.90 176.09 P. 178.66 182.26 174.80 176.44 178.81 174.0 174.8 174.80 174.90 178.12 178.19 178.19 178.83 178.87 176.05 176.21 177.84 177.69 180.30 181.23 182.71 177.68 177.67 178.62 654 181.90 n a k lo n 2 ,8 % 176.23 176.62 176.72 176.65 LŽ 80 e.o. 176.83 e.o. 177.71 174.83 174.81 178.30 178.31 180.25 181.85 181.79 177.53 177.56 178.41 182.03 182.98 181.50 SG LŽ 125 18 0 178.12 WC sanitarije 174.9 LŽ 15 0 653 179.84 181.43 178.09 174.97 174.81 175.07 176.59 177.55 177.54 611 181.85 181.76 613 177.67 179.18 ti v n o ) 174.94174.93 174.99 175.13 178.15 177.76 178.12 178.05 177.99 177.77 179.79 H TP 177.71 177.44 177.45 177.49 178.62 179.93 181.34 176.85 176.86 176.89 177.00 177.70 177.59 177.29 177.22 177.34 178.78 178.60 175.01 176.72 177.10 no 176.97 ktiv -n e a v o d 176.80 ov d o 178.45 176.22175.06 175.09 176.91 d datum štev. projekta 599 165.1 VARNOSTNI NAČRT PZI - Projekt za izvedbo /1. etapa OBMOČJE GRADBIŠČA avgust 2013 03/13 odgovorni vodja projekta David MIŠIČ Mag. Arh. ZAPS 1211 odgovorni projektant David MIŠIČ Mag. Arh. ZAPS 1211 projektant projekt ID Boštjan ŠVENT ing. grad. teamwork://TEAMWORK server BOSTA/UC-SB Novo Mesto - PZI - 23.10.2013 park ir iš č a LD 8.6 P. opeka 512 800 512 650 652 180.03 181.87 181.84 176.83 178.78 180.59 181.85 181.66 176.86 176.84 178.52 180.48 ovo skladišče lesa 174.5 174.93 174.91 176.48 177.42 177.49 176.55 177.63 176.65177.65 177.65 177.66 176.84 178.52 178.55 178.54 178.57 178.50 180.46 176.05 176.45 176.70 176.51 178.49 179.18 180.70 vod 178.40 179.84 180.27 P. 073 450 . po t 179.48 180.78 180.78 .k a n 178.92 180.16 P. as fa lt no t elek gradbiščna tabla območje dosega gradbenega žerjava peš pot 180.29 174.98 176.48 176.32 178.97 krožna žaga 175 180.35 180.44 180.48 179.23 175.91 175.97 173.0 električni priključek h=1 179.23 179.30 179.31 180.14 178.37 PE 90 vo do vo d 179.37 179.69 ,0 0 179.30 177.69 h=1 179.25 179.88 179.65 180.84 176.45 178.75 gradbiščni kontejner 616 175.09 174.95 zid 179.32 A NOVO MESTO 174.99 179.64 179.81 172.6 S P L O Š N A B O L N IŠ N IC 175.45 i 179.51 179.59 175.63 176.08 VHOD 179.35 25 614 175.35 MB mešalec SG gramoz SA armatura 172.5 cement 174.6 MB 649/2 179.33 175.58 178.51 615 SC EL KŽ i SL SO 170 178.80 179.46 175.01 175.32 opozorilo gradbišče 171.4 173.2 175 179.69 177.82 174.6 174.88 175.45 177.11 178.65 179.25 175.30 174.6 174.87 174.89 174.85 174.91 ,5 m 179.80 174.80 174.7 175.02 175.30 175.44 plin LŽ 150 177.72 gasilni aparat 175.15 175.19 177.88 179.84 179.64 175.15 prva pomoč 175.00 174.84 174.92 174.85 174.86 174.82 175.01 174.75 175.07 174.95 174.99 TRANSPORTNA POT PO GRADBIŠČU 171.4 174.76 174.85 176.46 Zdravs tveni d om 179.87 174.95 Gradbiščna ograja GRADBIŠČNA VRATA 172.9 174.66 174.94 177.96 617 174.5 174.56 174.59 cesta 650/2 179.80 174.80 174.89 512 700 176.86 174.83 175.48 174.61 Obstoječi objekti Območje gredbišča 169.76 170.15 174.6 h=2 176.86 174.43 174.78 LEGENDA: 169.55 zid 176.05 073 500 174.09 174.22 174.84 174.82 174.86 174.93 174.69 169.96 170.19 170.45 m 174.80 176.72 173.20 173.82 174.13 OBMOČJE OBDELAVE ,5 0 seku SALON ndar IT 2 ni me 5 šani 176.33 176.31 650/3 174.04 174.25 173.33 173.49 173.65 18 0 175.05 176.43 173.90 174.18 BETONSKE CEVI 50 170.06 170.03 170.04 170.26 170.45 primarni171.14 mešani 171.28 zid 176.33 176.49 171.80 LŽ 200 173.00 173.10 plin 170.29 171.15 171.20 172.22 Ka nd ijs ka ce st a 170.21 170.46 Območje najbolj izpostavljenih delov objekta nad koto terena 169.79 h=2 174.95 176.47 m 69 175.87 176.02 176.09 70 176.05 176.26 173.00 171.38 171.40 LŽ 200 171.95 172.87 172.84 172.59 172.87 172.99 ,6 0 176.46 LŽ 200 172.97 174.25 175.03 176.29 LŽ 80 172.61 173.16 173.20 m 176.64 173.6 LŽ 150 vodov od zid 176.54 176.50 68 174.7 176.34 vo do vo d 176.55 17 5 176.52 171.47 172.10 172.75 172.72 Območje najbolj izpostavljenih delov objekta pod koto terena 170.33 171.46 zid 174.1 176.64 623 LŽ 100 172.66 225 OBJEKTI m PVC LŽ 80 i I 3 0 176.67 pocinkana 63 LŽ 80 ,5 0 šan 176.55 CEV i me 237 176.48 172 und 176.43 169.08 LŽ 100 627/1 173.6 sek 176.47 B ETO 176.66N S K E 238 176.54 632/1 175.02 h=2 176.53 166.5 GRADBIŠČE 1:500 merilo 1:500 list št. 10.7.1 650/2 174.7 177.96 176.46 Zdravs tveni d om 175.02 175.19 177.88 17 ce st a 175.19 173.52 0 179.80 175.44 177.82 178.80 175.58 178.51 179.46 176.08 176.05 176.32 178.97 STO 178.87 179.10 125 180.29 plin 50 EVI 181.31 181.28 18 1 8 1 .1 8 0 .1 0 8 180.52 181.33 181.22 181.31 1 k a n a l M S1m 0% 20.3 , i=1. PE Ř200, d= 181.19 178.95 189.56 181.23 184.83 178.31 18 1.2 0-v ho d 18 9.5 2-v rh ve nc a 178.31 EL EK TR O PO ST AJ A R- KR G- AG RE GA T 178.32 R- KR G- MR EŽ A 18 9.5 5-v rh ve nc a 178.31 180.88 18 9.5 2-v rh ve nc a 179.57 181.21 178.31 179.43 18 9.5 0-v rh ve nc a 181.21 164.6 178.29 649 1. nad . 184 .93 prit . 181 .23 1 4 klet 177 .72 179.33 16 179.20 177.58 3 181.16 181 .21- vhod 178.37 180.14 179.67 park 180.14 ir iš č 180.98 a P. 179.01 P. tlakovano 179.10 P. 672 661 19 2.41 - 3.na ds tr. 604 tlakovano 179.12 660 662 28 178.90 663 179.10 178.98 620619 178.89 664 178.73 42 179.16 P. 178.30 179.17 179.15 179.28 179.35 178.24 178.19 177.66 V179.19 627618 617179.03 177.65 177.65 621 23 22 179.13 avgust 2013 03/13 ZAPS 1211 odgovorni projektant ZAPS 1211 merilo 599 PRIKLJUČKI NA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO David MIŠIČ Mag. Arh. projekt ID 179.23 PZI - Projekt za izvedbo /1. etapa David MIŠIČ Mag. Arh. projektant 0 a 178.28 178.12 tlak ova no 178.19 632 628 623 625 626 629 177.62 177.62 630 177.62 177.63 177.63 177.63177.63 177.62 177.66 c e s ta ir iš č TOČKA PRIKLJUČITVE- OBTIČNEGA KABLA 39 633 624 179.09 s ti .Ř 1 6 park 180.38 177.63 631 634 180.28 177.81 657 178.23 179.96 P. 178.93 656 655 181.21 612 611 179.00 VARNOSTNI NAČRT odgovorni vodja projekta an. 2x2 178.30 P. projekt a -k a b .k 635 178.74 e le k tr ik 605 180.70 naročnik vrsta načrta štev. projekta 658 P. 636 671 178.74 datum 659 k.o. Kandija, parc.št. 600, 606, 609, 610, 611, 612, 618, 669/1 Štefanova 5, Ljubljana, 1000, SI risba 179.21 180.07 181.08 179.01 180.25 181.08 180.82 653 179.35 654179.40 180.39 180.39 179.11 179.26 URGENTNI CENTER - SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE 166.5 610 178.99 21 od 180.41 179.19 179.05 lokacija vodov 180.97 178.24 164.8 179.15 609608 179.10 29 666 179.16 179.16 objekt d o s to p 180.84 652 668 179.08 na liz ac ija 179.23 180.34 675 178.24 30 179.06 41 38 164.5 178.85 ko m . ka 179.97 178.28 642 178.31 . a c. 178.22 178.33 178.33 637 pad. kan. tlak ova no 20 178.97 pa d . ka n 31 dijsk 178.58 178.52 tlak ovan o 181.08 178.53 638 640 tlak ova no 181.11 180.75 179.55 178.23 178.25 180.34 179.64 178.35 178.39 639 670 Kan 180.88 180.75 641 18 1.22 -p rit lič je 676 18 4.95 - 1.na ds tr. 18 8.69 - 2.na ds tr. 178.47 18 9.5 3-v rh ve nc a 179.15 37 578 178.88 576 18178.95 17 179.00 18 9.4 8-v rh ve nc a 67 4 ABS ±0,00 = 181,20 178.98 673 17 7.71 -k le t 179.12 Parapeti okenskih odprtin so označeni v cm od finalne kote AB konstrukcije! Kotirane mere odprtin so vgradne in nimajo všteto višino estriha! 607 179.18 pa d. ka n. 178.36 178.34 181.10 tlak ovan o 579 19 606 17 7.73 -k le t 18 1.19 -p rit lič je 18 4.93 - 1.na ds tr. 178.33 179.10 178.22 181.11 175 177.69 178.06 TOČKA PRIKLJUČITVE- MREŽA TOČKA PRIKLJUČITVE- AGREGAT telefo n -p. 164.8 179.11 191 .90 -sle me klim e S 178.49 v gra dnji 181.09 180.00 179.63 tlak ovan o 178.28 178.30 178.28 178.28 180.41 180.99 180.96 180.88 181.04 181.20 178.36 180.45 181.13 179.84 ND DN80 180.94 pa d. ka n. 180.29 asfa lt 180.78 181.09 177.73 178.71 c e s ta 180.67 h=2 cesta PE Ř 200, k a n a l M d= 19 O 2 .7 3 m , i=3 .0 % 178.34 180.96 181.09 179.98 180.20 asfa lt 181.14 180.58 180.13 140,40 m2 181.03 180.97 181.26 181.47 181.02 179.54 7 17 9 .7 7 180.84 181.29 180.76 178.18 180.37 tlak ovan o 178.36 178.34 178.35 175.74 sekvoja 180.89 180.79 178.18 178.25 180.28 180.30 180.62 181.49 181.34 180.60 180.51 180.66 180.20 5 180.20 180.34 180.50 180.83 180.67 178.32 180.33 178.51 180.59 ož no po ve za181.23va na kr a oz18em1.lji18lo ob je kt 180.44 LŽ zid ani meš KE C arni BET vo do vo d plin ter cen ta ces ska ihel - Šm Šmi hel 180.53 174.92 177.98 180.11 V02 180.46 180.51 an . 2x 2 sti. Ř1 60 180.49 180.26 600 180.49 609 181.00 180.84 179.37 180.46 ele ktr ika -ka b.k 180.17 180.80 175.58 180.64 180.76 181.32 180.69 180.50 178.12 ja 610 180.13 LŽ 80 180.05 180.37 177.56 LŽ 80 181.57 180.71 180.57 180.05 180.61 ano 179.98 180.85 180.30 180.58 181.10 179.93 LŽ 80 180.31 180.78 129,85 m2 179.00 tl a k o v 180.51 178.91 180.61 180.66 180.57 176.2 180.52 180.65 180.16 175.1 ta 179.86 618 179.21 ož no po ve za va na kr 180.62 a kt je oz em lji lo ob 180.27 180.06 180.29 176.20 177.29 180.56 V03 180.60 182.23 180.16 1.468,65 m2 180.26 180.08 z 1 8 0 .3 1 7 8 .6 0 912 180.52 180.26 180.24 180.41 179.79 175.4 V ces 180.18 uvo 179.71 180.12 180.57 180.21 179.98 179.98 ITE kom . kan aliz aci 179.98 179.95 179.97 TAV 176.33 INE 179.00 180.25 V01 179.70 182.63 ES UK 176.99 180.36 .9 4 179.59 PR SE K 180.32 179 179.86 .1 7 1 8 1 .0 0 4 180 179.56 182.94 IJ AŠE 180.26 181.20 , 200 , 178.73 3 Ř P E .1 4 m d=6 .0%180.21 i= 1 179.72 181.65 L - - 176.72 179.21 180.18 c e s ta 179.81 179.30 RN 180.16 179.33 179.57 ABE D D 180.18 180.16 1 7 7 .8 1 7 9 .0 2 1 7 8 .1 6 1 1 0 180.02 181.77 ME 179.13 178.99 181.02 182.23 1 k a n a l M.0S0m , i=4.0% 22 PE Ř250, d= ŠAN ME JEČ P. ONS prim 182.26 182.71 612 DO 179.30 0 Ř5 AL 178.67 178.92 178.87 VO 178.81 OB 654 .0 % VO VO na kl on 12 % 181.23 i= 3 kV K DO DO 179.30 178.83 178.66 N 20 VO 176.19 179.09 KAN 181.85 m, VO 178.66 178.62 BC 180.30 .2 2 EN S 175 182.03 P. VLJ ,5 m 178.31 180.25 STA 38 18 0 PE Ř 200, d= 27 .2 0 LŽ 125 179.84 5 .6 0 1 7 8 5 .7 0 7 1 pov eza va na kro žno oze mlji lo obje kta lin. požir. 178.65 2 177.85 PRE ,d = m % 178.30 178.12 00 LŽ 15 0 m, i= 3 .0 18 0 178.09 181.43 653 pov eza va na kro žno oze mlji lo obje kta 177.10 Ř2 ,5 0 181.85 PE 5% NL-150 611 174.8 h=2 P. 177.97 174.85 .0 % 175.20 .0 % ) k ti v n o i= 1 n. 00 -p 180.03 lon 178.9 13 EVNN . (n e a 179.24 .k a 175.10 176.62 17 1 7 7 .4 0 6 .4 0 178.41 179.35 00 k a , d na =1 l M 3 .0 O 3 8m , kab zid 179.18 Ř2 ka- 1 k a n a l M O9m 0% 26.7 , i=5. PE Ř200, d= 179.79 1 7 7 .9 1 7 7 .0 0 0 ktri 17 1 7 9 .2 3 8 .2 0 6 10 PE nak 178.29 ele d i= 2 PE 177.67 ovo m, l M O 2 i=1.0% k a n a177.99 m, Ř200, d=9.86 176.90 177.51 178.12 177.77 178.19 176.24 178.05 vod 176.44 .0 % 177.85 181.34 178.15 177.76 q=20 l/s 178.19 9 179.93 OBSTOJ 178.62 178.12 LO 073 073 450 450 50 Ř2 177.45 177.49 -1 512 512 800 800 178.60 177.60 1 176.22 176.40 NL 1 1 , i= a l F 8m k a n=25.7 d 0, 178.69 telefon -n. (neakt .) 178.43 177.69 177.71 177.44 175.05 Ř20 178.45 177.84 174.83 176.08 PE 652 .2 4 177.68 PE 177.25 177.29 180.03 180.59 EČ MEŠ AN KAN AL BC Ř 50 178.32 176 .4 9 177.34 e.o. nal MO 1 PE177.71Ř200,k ad= 15.00m, i=3.0% 16 177.67 178.78 180.46 177.29 177.22 176.15 4 174.79 176.09 m 177.59 178.84 4 PE Ř200, d=6.63m, i=1.0% 180.48 177.70 176.83 ,d = 178.78 180.70 n a k lo n 177.49 2 ,8 % 177.00 e.o. ,5 0 179.18 176.89 174.81 174.90 h=2 176.80 LŽ 80 00 d 174.90 -1 ovo 176.86 176.72 176.65 177.63 175.44 NL vod 178.52 vno 174.80 176.23 176.62 m 180.27 kti -n e a 177.53 177.56 ,6 0 179.84 P. 176.85 176.97 176.05 176.21 h=1 176.83 180.31 176.59 zid 176.85 174.26 174.80 175.07 m 176.84 176.86 174.8 175.13 ,0 0 178.57 177.54 613 h=1 178.52 178.55 178.54 178.50 177.55 177.65 177.65 177.66 174.99 zid 176.65 179.48 180.42 177.49 177.63 176.55 176.84 174.83 174.81 174.93 174.81 0% 17.53m, i=4. PE Ř250, d= 178.92 180.16 TP TP 176.70 175.91 177.42 PE d= 4 Ř 250, .0 i= 4 . 0 m , 0% 180.16 177.10 176.48 176.51 174.94 PE Ř4 0 d=5.19 0,176.72 m, i=1.0% kanal MO 1 3 PE Ř315, d=12.00m, i=2.0% PE Ř200, d=10.00m, i=1.0% 176.70 178.49 175.01 176.30 175.34 3 2 176.45 po t 180.22 d 176.91 PE Ř4 0 d=5.44 0, m i=1.0% , 175.35 177.10 175.86 178.78 176.38 174.04 1 175.30 178.98 -k a b ovo 175.06 175.09 peš pot an. trika vod 178.40 . .k a n 176.22 OBMOČJE OBDELAVE-POVRŠINA 174.9 174.91 176.60 179.23 PLINOVOD OBSTOJEČ 174.93 17 1 7 8 .0 6 7 .0 5 5 175.97 vo do vo d OBSTOJEČ TK VOD 174.5 174.97 17 1 7 7 .8 5 6 .2 7 PE 90 179.37 elek 180.20 OBSTOJEČA ELEKTRIKA PREDVIDENA JAVNA RAZSVETLJAVA 176.48 178.37 178.90 a -k a b .k PREDVIDEN VODOVOD 616 174.98 PE Ř200, k a n a l F 1 d=11.00m , i=3.0% 175.91 179.31 e le k tr ik OBSTOJEČ VODOVOD 174.95 175.80 175.01 2 177.69 179.30 PREDVIDENA FEKALNA KANALIZACIJA 174.99 175.45 zid 178.75 179.69 PREDVIDENA METEORNA (STREHE) KANALIZACIJA 170 176.45 179.23 A NOVO MESTO 175.09 179.81 179.30 PREDVIDENA METEORNA (OKOLJE) KANALIZACIJA 174.6 179.64 179.51 OBSTOJEČA MEŠANA KANALIZACIJA 175.35 S P L O Š N A B O L N IŠ N IC 4 1 4 .2 1 7 5 .8 0 7 1 4 .9 4 17 175.63 OBSTOJEČA METEORNA KANALIZACIJA 614 ŠEK VODOMERNI JA 8m 1, 6x 1, 8x 2, 179.69 175.30 , 00 Ř2 m , P E 7 .3 4 % d = = 1 .0 i 179.25 6 175.45 177.11 178.65 179.64 175.30 plin LŽ 150 177.72 175.32 , 00 Ř2 m , P E 7 .7 2 % d = = 1 .0 i 179.84 4 .1 LEGENDA: 175.01 Boštjan ŠVENT ing. grad. teamwork://TEAMWORK server BOSTA/UC-SB Novo Mesto - PZI - 23.10.2013 1:250 list št. 10.7.2