"jožef stefan" ljubljana, Jugoslavija

Transcription

rx£-P-3*2.
POROČILO O DmulNSTmmVLETU
tt^MHlflH^Hhiiniil
1988
^*^
• i ™ m « ju
X
univerza eav§a& Kardelja
•
"jožef stefan" ljubljana, Jugoslavija
•
We regret that som
of the pages in the
microfiche copy ol
this report may no
be up to the prope
legibility standards
3ven though the be;
possible copy was
used for preparing
US POROČILO P-302
Letno poročilo
julij 1989
YU ISBN 86-80023-14-0 ISBN
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1988
Uredih Matjaž Gams
univerza edvarda kardelja
institut "jožef stefan" Ijubijana, Jugoslavija
•
•
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1988
Založil: Institut "Jožef Stefan", Ljubljana
Urednik: Matjaž Gams, dr., dipl.ing.
Oprema ščitnega ovitka: Marijan Gnamuš, dipl.ing.arh.
Fotografija: Marjan Smerke, ing.
Angleški lektor: Anthony Byrne, dr.
Oblikovanje teksta: Jana Strušnik
Tisk: ARTIGRAPH, Idrija
Ljubljana, julij 1989
Natisnjeno v 1000 izvodih
ISBN 86 80023-14-0
Slika na ovitku:
Računalniška simulacija gibanja robota.
Struktura Poročila o delu instituta v letu 1988 je v
skladu s priporočili Zveze raziskovalnih organizacij
Slovenije.
ANNUAL REPORT OF THE JOŽEF STEFAN
INSTITUTE FOR 1988
Publisher: Jožef Stefan Institute
Editor: Matjaž Gams, Ph.D.
Cover design: Marijan Gnamuš, B.Sc.
Photography: Marjan Smerke, Eng.
English editor: Anthony Byrno Ph.D.
Text design: Jana Strušnik
Printed by: ARTIGRAPH, Idrija
Ljubljana, July 1989
Issued in 1000 copies
ISBN 86-80023-14-0
Cover picture:
Computer simulation of robot's movement.
VSEBINA
UVOD
OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA V LETU 1988
Odsek za teorijsko fiziko (F-1)
Odsek /a fiziko jedra (F-2)
Odsek za tanke plasti in površine (F-3)
Odsek za fiziko trdne snovi (F-5)
Odsek za kemijo fluora (K-l)
Odsek za spektr. skopijo (K-2)
Odsek za fizikalno kemijo (K-3)
Odsek za jedrsko kemijo (K-4)
Odsek za keramiko (K-5)
Odsek za biokemijo (B)
Odsek za avtomatiko, biokiberneliko in robotiko (E-l)
Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije (E-2)
Odsek za profesionalno elektroniko (E-3)
Odsek za računalništvo in informatiko (E-4)
Odsek za splošno elektroniko (E-5)
Odsek za digitalne komunikacije in mreže (E-6)
Odsek za reaktorsko fiziko (R-l)
Odsek za energetiko in vodenje procesov (R-2)
Odsek za obratovanje reaktorja (R-3)
Odsek za reaktorsko tehniko (R-4)
Odsek za uporabno matemaliko(OUM)
Odsek za knjižnico in dokumentacijo (KNJ)
Odsek za oceno posegov v okolje (SEPO)
Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME)
Služba varstva pred ionizirajočim sevanjem (SVPIS)
Center za trdne prevleke (CTP)
INEA - Industrijska energetika
Ostale enote
Organizacijska shema instituta
11
l'>
24
27
40
46
49
54
60
69
75
82
88
90
100
101
107
115
119
121
127
128
129
131
133
134
135
137
140
PODATKI O DELU INSTITUTA
ORGANTZACIJSKO-KADROVSKA SLIKA INSTITUTA
Dejavnost instituta J. Stefan
Organi instituta
Delovne enote instituta
Štipendisti instituta
Novi raziskovalci instituta
Tridesetletnice, dvajsetletnice in desetletnice sodelovanja na institutu
141
142
144
147
147
148
RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA
Projekti Raziskovalne skupnosti Slovenije, katerih koordinatorji so sodelavci instituta
Večja pogodbena dela
149
150
POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM OKOIJEM
Inslitutski seminarji, kongresi in predavanja
Praktikanti na delu na institutu
Obiski na institutu
Nagrade in priznanja, ki so jih prejeli sodelavci instituta
154
154
155
157
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA
Finančno stanje 31.12.1988
Ugotovitev in razporeditev dohodka za leto 1988
158
158
PREGLEDNICE IN GRAFIKONI
Število in sestava sodelavcev po posameznih delovnih enotah
Pregled v letu 1988 objavljenih in dokončanih del
Pregled števila objavljenih in neobjavljenih del v letu 1970-1988
Pregled števila sodelavcev in njihove izobrazbe v letih 1949-1988
159
160
161
162
CONTENTS
INTRODUCTION
RESEARCH WORK OF THE INSTITUTE IN 1988
Department of Theoretical Physics (F-1)
Department of Nuclear Physics (F-2)
Department of Thin Films and Surfaces (F-3)
Department of Condensed Matter Physics (F-5)
Department of Fluorine Chemistry (K-l)
Department of Spectroscopy (K-2)
Department of Physical Chemistry (K-3)
Department of Nuclear Chemistry (K-4)
Department of Ceramics (K-5)
Department of Biochemistry (B)
Department of Automatics, Biocybernctics and Robotics (E-l)
Department of Computer Automation and Control (E-2)
Department of Professional Electronics (E-3)
Department of Computer Science and Informatics (E-4)
Department of General Electronics (E-5)
Department of Digital Communication and Networks (E-6)
Department of Reactor Physics (R-l)
Department of Energy and Process Control (R-2)
Department of Reactor Operation (R-3)
Department of Keactor Technology (R-4)
Department of Applied Mathematics (OUM)
Library and Documentation Department (KNJ)
Department for Environmental Impact Assessment (SEPO)
Ecological Laboratory with a Mobile Unit (ELME)
Radiation Protection Service (SVPIS)
Hard Coatings Centre (CTP)
INEA - Industrial Energetics
Other units
Diagram showing the organization of the Institute
11
16
24
27
40
46
49
54
60
69
75
82
88
90
100
101
107
115
119
121
127
128
129
131
133
134
135
137
140
BASIC DATA ABOUT THE INSTITUTE
ORGANIZATION AND EMPLOYEE STRUCTURE
Activities of the Institute
Internal structure
Working units of the Institute and their Heads
Scholarship holders
New researchers
Employees celebrating 10, 20 and 30 years work at the Institute
141
142
144
147
147
148
RESEARCH & PROFESSIONAL WORK OF THE INSTITUTE
Projects of the Research Community with the Institute
Major contractual applications
149
150
CONTRACTS WITH THE DOMESTIC AND INTERNATIONAL COMMUNITY
Instituc's seminars, lectures and congresses
High school students completing practical work at the Institute
Visitors
Prizes and awards to Institute staff
154
154
155
157
SURVEY OF THE INSTITUTE'S FINANCES
Financial status 31.12. 1988
Balance sheet for 1988
158
158
TABLES AND DIAGRAMS
Numbers and structure of staff in individual working units
(The column headings are as follows:
Odseki - departments (for initials see contents)
Starejši raziskovalci - older researchers
Mlajši raziskovalci - younger researchers
Raziskovalci skupaj - researchers - total.
Delavci na ing. delokr. - staff with engineering posts
Tehniki - technicians
Ostali - others
Skupaj - totals)
159
Review of Publications for 1988
(The column headings arc as follows:
Odseki - departments (sec contents)
Published work:
scientific publications - znanstvene publikacije
published papers, presented at meetings - objavljeni referati
technical and popular-scientific publications - strokovne publikacije
unpublished work:
institute publications - institutski dokumenti
unpublished papers, presented at meetings - neobjavljeni referati
patents and technical improvements - patenti in tehnične izboljšave)
Review chart of the number of publications and unpublished works in the years 1970-1988
(The vertical axis shows the number of publications, divided into three categories:
published (objavljena dela), unpublished (neobjavljena dela), and graduate,
masters' and doctoral theses (diplomska, magislerska in doktorska dela))
Review chart of staff members and their educational qualifications for the years 1949-1988
(The vertical axis shows the numbers of staff in the four following categories:
with Ph. D. (z doktoratom), with M. Sc. or B. Se. (z visokošolsko izobrazbo),
high school graduates (s srednješolsko izobrazbo) and those with elementary
schooling (z nižješolsko izobrazbo))
160
161
162
SPREMNA BESEDA
V letu 1988 so se ugodni kazalci rezultatov raziskovalnega dela še naprej izboljševali,
kot rezultat povečanih vlaganj v raziskovalno dejavnost v prejšnjih letih. Tako je recimo
opaziti premik od neobjavljenih del in referatov h kvalitetnim publikacijam v tujih revijah.
Povečalo se je tudi število mladih ljudi, ki so delali na inštitutu v okviru projekta "2000 novih
raziskovalcev" in s tem povezano število magisterijev in doktoratov, ki je kar dvakrat večje
kot v "suhem" 1985. letu.
Žal so bili znaki usihanja sredstev, namenjenih raziskovalni dejavnosti, v letu 1988 še
bolj izraziti kot leto prej, kar se je posebej poznalo pri nakupu večje raziskovalne opreme in
pri osebnem standardu mlajših sodelavcev.
Vendar smo kljub temu uspeli dokončati gradnjo "južnega prizidka", kjer so novi
laboratoriji že v celoti zasedeni (tja smo prestavili tudi računalniški center), in izobraževal
nega centra za jedrsko tehnologijo, ki smo ga poimenovali po Milanu Čopiču.
V celoti lahko štejemo leto 1988 med uspešnejše tako glede krepitve materialne osnove
za raziskovalno delo, kot tudi glede rezultatov raziskovalnega in vzgojnega dela.
Tomaž Kalin, direktor
52
"T^-
—
FOREWARD
In 1988 the favourable indicators of the results of research work continued to improve,
largely as a result of increased investment in research activities in previous years. Thus for
example, a trend is evident away from unpublished reports and conference presentations
towards more demanding publications in international journals. The number of young
people working at the Institute in the framework of the project "2000 new research workers"
also increased, with a corresponding increase in the number of masters' and doctoral
theses, which were twice as numerous as in the "lean" year of 1985.
Unfortunately, the signs of a falling off in research funding in 1988 were even more
marked than in the previous year, which was especially evident in the purchase of lager
items of research equipment and in the declining standard of living of younger colleagues.
Nevertheless, the building of the new "Southern Extension" of the Institute was success
fully concluded and the premises occupied (the computer centre has also been transferred
there), and the Educational Centre for Nuclear Technology (at the Reactor Centre,
Podgorica) was also finished and occupied, and named after the late Milan Čopič.
As a whole, we can count 1988 among the more successful years, both in terms of con
solidation of the material basis for research, as well as in terms of the results of research
and educational work.
Tomaž Kalin, Direktor
NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA "JOŽEF STEFAN"
Institut je danes po 39 letih od svoje ustanovitve največja koncentracija raziskovalnega
potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji. Taka koncentracija omogoča
interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti smotrnosti
uporabe sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih ved,
kot so fizika, kemija, reaktorska in procesna tehnika, zaščita pred ionizirajočimi sevanji in
varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika, uporabna matematika, računalništvo in
obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in informacij, energetsko
svetovanje, kot tudi študij programov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence.
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v raziskovalno delo v
okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na podiplomski ravni. Institut si s
šolanjem 228 novih raziskovalcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake.
Na institutu dela skupaj: 895 sodelavcev, od tega 191 doktorjev, 72 profesorjev in drugih
sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo svoje delo na institutu in 40 sodelavcev instituta,
ki se pedagoško udejstvujejo na nekaterih fakultetah univerz.
Znanstveno raziskovalno delo instituta v letu 1988: 294 znanstvenih publikacij, 289
referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 47 strokovnih ali poljudno-znanstvenih člankov, 337
institutskih doku/nentov, 283 neobjavljenih referatov in 26 patentov in tehničnih izboljšav.
V letu 1988
- so bile sodelavcem podeljene naslednje nagrade in priznanja: 2 Kidričevi
nagradi, 8 nagrad Sklada Borisa Kidriča, od teh 5 za iznajdbe in izpopolnitve,
- so se sodelavci Instituta udeležili 277 mednarodnih in 185 domačih znanstvenih
zborovanj, seminarjev ali letnih šol,
- je bilo na institutu opravljenih 60 diplomskih del, 26 magistrskih del in 12 dok
torskih del,
- je institut podelil 22 štipendij za študente univerz, tako da je imel v tem letu 72
štipendistov,
- se je na institutu zaposlilo 40 mlajših raziskovalcev-podiplomcev.
V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi ustanovami je bilo v letu 1988 76 sodelavcev
instituta na strokovnem delu v tujini, 92 tujih znanstvenikov in raziskovalcev z drugih domačih
ustanov pa je sodelovalo pri raziskovalnem delu instituta.
Za uspešno raziskovalno delo je sodobna oprema življensko pomembna. V letu 1988 je in
stitut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreme 9.349.458.780 din.
Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so uporabljena v
gospodarstvu, je nekaj večji kot dohodek instituta iz Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je
namenjen temeljnim usmerjenim raziskavam.
V letu 1988 je bilo sklenjenih 136 večjih pogodb z neposrednimi naročniki.
SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE "JOŽEF STEFAN"
INSTITUTE
The Institute today, 39 years after its inception, represents the largest concentration of re
search potential in the field of natural science and technology in the Republic of Slovenia,
Yugoslavia. Such a concentration enables it to perform interdisciplinary and multidisciplinary
research not achievable elsewhere with the same purposeful use of funds and equipment.
The activities of the Institute cover the field of natural science, technology and related dis
ciplines, such as physics, chemistry, reactor and process technology, health physics and environ
mental protection, electronics and automation, applied mathematics, computing and the
treatment of commercial, statistical and scientific data and information, energy consulting, as
well as studies of computer programming, system engineering and research on artificial intel
ligence.
The personal policies of the Institute are designed to include graduands in research work
within the Institute programme, and at the same time to encourage them to continue their
studies at the postgraduate level. With the training of 228 new researchers, the Institute en
sures a constant supply of skilled experts.
Altogether there are 895 staff at the Institute, of whom 191 are Ph.D's: 72 are professors or
other academic staff of particular University faculties, who indertake research at the institute,
as well as 40 Institute staff who also take part in the pedagogic work of various faculties of the
universities.
The scientific research work at the Institute in 1988 was published in 294 scientific papers,
289 contributions to scientific meetings published in proceedings, 47 technical or popularscientific articles, 337 Institute reports, 283 unpublished congress papers and 26 patents and inovations.
In 1988:
- staff were awarded the following prizes and awards: 2 Kidrič Prizes; 8 prizes from
the Boris Kidrič Fund, of which 5 w re discoveries and developments;
- staff attended 277 international and 185 domestic scientific meetings, seminars
and summer schools;
- 60 graduate, 26 masters' and 12 doctorate theses were completed at the Institute;
- the Institute awarded 22 scholarships to university students, thus bringing the
total scholarships in this year to 72;
'- the Institute engaged 40 younger research workers - postgraduates.
In the framework of the Institute's cooperation with foreign research institutions, in 1988
76 Institute staff spent working visits abroad, and 92 foreign scientists or research workers from
other domestic institutions co-operated in the research work of the Institute. For successful re
search work, modern equipment is a vital necessity.
In 1988 the Institute invested funds of 9,349,458.780 dinars in new or improved equipment.
Income from services for direct customers and from applied research of benefit to the
economy is greater than the grant income from the research Community of Slovenia. The frac
tion of funds devoted to basic research is about half.
In 1988 136 larger contracts were signed with direct major customers.
UVOD
Institut "Jožef Stefan" se je razvil iz nekdanjega Fizikalnega instituta SAZU. Kasneje je
bil nekaj časa v sklopu Zvezne komisije za jedrsko energijo, od leta 1969 pa deluje kot
samostojen instif ut Univerze E. Kardelja v Ljubljani, kije skupaj z Zveznim izvršnim svetom
tudi formalno njegova soustanoviteljica in v imenu obeh opravlja vse s tem povezane
funkcije.
Institut je samostojna raziskovalna organizacija, kjer delavci samoupravno združujejo
delo na področju znanosti, prenosa rezultatov raziskav v neposredno prakso ter vzgojo in
izobraževanje za potrebe celotne družbe. Institut je danes po 39 letih od svoje ustanovitve
največja koncentracija raziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR
Sloveniji. Taka koncentracija omogoča interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave, ki
niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost je podrobno opisana in razložena v Temeljih plana IJS v srednjeročnem ob
dobju 1986-1990, ki jih je sprejel Svet instituta koncem leta 1986. Nastali so kot posledica
širših družbenih načrtov in se navezujejo na dosegljive planske dokumente organizacij
združenega dela, s katerimi institut že združuje, ali pa bi lahko združeval svoja prizadevanja
za dosego družbenih ciljev. Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih,
tehničnih in sorodnih ved, kot so fizika (teorijska Fizika, Fizika jedra, reaktorska fizika, Fizika
trdne snovi in fizika ioniziranih plinov), kemija (radioiccmija, analitska kemija, anorganska
kemija, fizikalna kemija, kemija reaktorskih goriv in surovin, visokotemperaturna kemija),
reaktorska in procesna tehnika, zaščita pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja,
biokemija, elektronika in avtomatika, uporabna matematika, računalništvo in obravnavanje
poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in informacij, kot tudi študij programov, si
stemski inženiring ter raziskave umetne inteligence. Raziskave na področju omenjenih ved
se povezujejo in prepletajo na nekaterih interdisciplinarnih področjih, kot so npr. jedrski
program in energetika, znanost o materialih, uporaba Fizikalnih, kemijskih in biokemijskih
metod (cr elektronike v medicini in biologiji, uvajanje računalništva, skrb za ohranitev rav
notežja v okolju ipd. Pri tem si sodelavci instituta še posebej prizadevajo doseči neposredno
povezavo znanja iz temeljnih raziskav, ki so podvržene mednarodnim merilom, z uporab
nimi raziskavami in skrbjo za uporabo in uvajanje svojih dosežkov in sodobnih metod dela v
gospodarstvo ter družbene dejavnosti. Po svoji organiziranosti predstavlja Institut "J.
Štefan" organizacijsko jedro za koordinacijo in vodenje projektno zasnovanega raziskoval
nega dela. Ob tem moramo poudarili sistematično vzgojo raziskovalnega kadra.
Kadrovska politika inštituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v raziskovalno
delo v okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na podiplomski ravni.
Ko ta študij zaključujejo z doktoratom, prevzamejo tudi odgovornost za dela za neposredne
naročnike v institutu ali pa z vključevanjem v druge organizacije združenega dela, kjer
glede na svojo vzgojo skrbijo tudi za pospešeno uveljavljanje domačih dosežkov in znanja.
Institut si s šolanjem preko slopctdcsct sodelavcev - podiplomccv zagotavlja visoko
usposobljene strokovnjake, ki svojo usposobljenost lahko tudi formalno izkažejo in si s tem
tudi prizadeva doseči najvišjo možno kvaliteto opravljenega dela. Glede na konkretne
potrebe institut vsestransko podpira tudi strokovno izpopolnjevanje svojih sodelavcev na
tujih raziskovalnih ustanovah.
Prenos raziskovalnih dosežkov v prakso je zahteven in pomemben proces, ki se mu na
institutu posveča vsa pozornost. Dosežki se prenašajo v sodelovanju z naročniki, zato se za
tako delo organizirajo mešane skupine strokovnjakov iz industrije in raziskovalcev instituta,
ki si poleg ostalih konkretnih rezultatov skupaj prizadevajo ustvariti tudi novo znanje.
Kratka zgodovina
Sedanje stanje
Dejavnost instituta
Kadrovska politika
Povezave z
gospodarstvom
SEZNAM VEČJIH APARATUR, IZDELANIH V LETU 1988
1. NMR oljni analizator US85 - 1 kom
2. COLICO regulr or scenske razsvetljave • 1 kom
3. Stabilni rofni tr . 'ator t spominom ASR • 5 kom
4. Prenosni regulator razsvetljave APK • 4 kom
5. Indukcijski generator - 3 kom
6. lnfuzor-21 kom
7. Fcromctcr - 5 kom
8. Detektor nivoja - 3 kom
9. Električni stimulator • 400 kom
10. Posebna biomctcroloSka postaja -1 kom
11. Obscrvatorijska meteorološka postaja -1 kom
12. RadioloSko-mctcoroloSka pastaja - 2 kom
13. Elektronska meteorološka poslaja • 6 kom
14. Ancmograf • 12 kom
15. Ravninski merilnik nagiba - 3 kom
16. Merilni komplet za G.M. cev - 1 kom
17. Gama monitor SOM 29 -12 kom
18. Anemometer za žerjave -16 kom
19. Elektronski vclrokaz - 7 kom
20. Ročni vetromer - 20 kom
21. Merilnik radioaktivnega sevanja - 3 kom
22. Radiološki detektor - 26 kom
23. Vclrokaz z vreco - 2 kom
24. Praskat - 64 kom
25. Sistem KRONOS - 8 kom
26. Mikroračunalniki sistem za zajemanje in obdelavo
podatkov bančnega poslovanja -1 kom
9
INTRODUCTION
The "Jozcf Stefan" Institute operates within the "E. Kardelj" University in Ljubljana as an independent organisation for research and education.
Basically the Institute provides opportunities for and fosters basic and applied research work in some fields of
physics (theoretical, nuclear, solid state and reactor physics), chemistry (nuclear, physical, analytical, high temperature, fluorine chemistry, ceramics and biochcmistr/), electronics (automation, biocybcrnctics, robotics, computer
science and information science, energy and process control and professional elect ionics), reactor engineering and
safety, and applied mathematics, and in many interdisciplinary projects resulting from these Fields. Special attention
is paid to those fields and programmes which arc important for the growth and development of the national
economy. The Institute also represents a training ground for many young scientists, who after acquiring additional
experience in doing modern research work, cither leave the Institute to take positions in industry or other research
or teaching institutions, or within the Institute undertake applied research projects or technological development.
The present position of the Institute can be appreciated much better with some knowledge of its history.
It started as the Institute of Physics, founded in 1949 by the Slovenian Academy of Science and Arts. From 19S5
the Institute was under the supervision of the Federal Nuclear Energy Commission, until 1962, when it became an
independent research institution. The development of the Institute was strongly influenced by the programme of the
Federal Nuclear Energy Commission, which represented the major source of income of the Institute. After 1967,
however, reorganization of research activities in Yugoslavia and a revision of the nuclear programme took place, the
Federal and Republican Funds for Scientific Research provided more and more of the Institute's income and eventually became its dominant sources.
Collaboration with some Departments of the Universities in Ljubljana and Maribor is very close indeed, both in
research and in education of graduate and postgraduate students.
Note: Some parts of this report arc published in English. Some explanation is provided by the description of the
Department of Theoretical Physics (F-l).
10
OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA V LETU 1988
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
DEPARTMENT OF THEORETICAL PHYSICS (F-l)
The group for theoretical physics of nuclei,
elementary particles and fields, concentrated on the fol
lowing topics. A review article on coherent rotational
states was written with emphasis on the quantum theory
of excitations and detection of molecular systems using
laser beams, as well as on open problems of detection
of nuclear coherent rotational states. A rcphasing
mechanism was shown for wavcpackcls reflected from a
potential barrier. For the calculation of nuclear reac
tions with three-fragment final states the generator
coordinate trial wave function was improved with
modifications due to intcrfragment potentials (when
two fragments arc close in phase space). The calcula
tion of soliton-antisoliton annihilation into mesons in a
one-dimensional model was improved by performing
the linear momentum projection. A formalism was
derived to study the phase transition between the quark
gas and nuclear matter in the framework of the
chromodiclcctric model. The dynamics of quark and
lepton substructure were described by means of scalar
fields in the range of soliton solutions. Fcynman rules
for quantum chromodynamics in the axial gauge were
derived; showing the worst singularities of propagators
in the form of a product of generalized functions rather
than their derivatives. Isometric solutions of five-dimen
sional Kaluza-KIcin equations with point or string sour
ces were shown to be unrealistic irrespective of the
dimension of the source. Some didactic problems in
relativity and quantum mechanics were also studied.
In theoretical solid state physics, the percolation
transition in inhomogencous uniaxial fcrromagncts was
studied using a description in terms of the Potts model
in the limit q -» 1. The effects of long range interactions
were analyzed in the presence of impurities giving rise
to spatial fluctuations of the transition temperature,
and correlated over large distances. It was shown that
percolation cannot occur in the case of infinitely ranged
interactions. The effects of Gaussian random fields on
the dynamics of spin and proton glasses were inves
tigated by means of a stochastic soft-spin model. The
spin relaxation time and its dependence on the
temperature and random field variance was deter
mined. The method of dynamic rcnormalization group
was applied to study the propagation and attenuation of
ultrasound in dipolar fcrromagncts and fcrroclcclrics in
the range of temperatures and concentrations where
nonunivcrsal static critical behaviour prevails. Research
on ferroelectric liquid crystals was continued with the
help of a theoretical model, which had been developed
earlier to explain the static properties of these systems.
The dynamic aspects of the model were ana'yzcd by
taking into account the symmetry properties of fer
roelectric liquid crystals. It turned out (hat the general
ized thermodynamic model was capable of describing
both (he static and dynamic physical properties to a
large degree of accuracy. In addition, a new micro
scopic model was introduced, which was found consis
tent with the generalized thermodynamic model, and
allowed an evaluation of the effects of thermal polariza
tion fluctuations. A microscopic model was proposed to
describe the sequence of phase transitions in the
monoclinic ferroelectric crystal RbD2P04. Extensive
research was carried out into microscopic models of the
new oxide superconductors. In particular, the pure
electronic models of the CuCh layer were investigated,
which is essential to understanding the electronic
properties. The effective single-band Hamiltonian, rep
resenting the limiting case of a single- and/or multiband Hubbard model with strong Coulomb interaction,
was examined. The properties of this model were
analyzed numerically. Applying the Lanczos method,
the problem was solved exactly for a system of 16 points
on a square lattice, the largest number treated
anywhere so far.
In the group for theoretical biophysics the forces
between macroscopic bodies were studied. It was
shown that charge fluctuations due to specific ion sur
face interactions lead to attractive forces between
hydrophobized surfaces. Furthermore, the gcnc.alizcd
Adair equation was used for describing the dependence
of oxygen binding to haemoglobin on carbon dioxide.
Mechanical properties of closed layered membranes
were also studied. The expressions obtained for the
clas ic energy of multilaycrcd membranes were used for
interpreting some mechanisms underlying phospholipid
vesicle or red blood cell shape transformations.
In preparing a monograph "Conservation Laws and
Open Questions of Classical Electrodynamics", the
problem was considered of how to define in a general
case the total energy, and the total linear and angular
momenta carried away by electromagnetic radiation.
Raziskovalci:
26 sodelavcev s fakultclno izobrazbo, od katerih
9 redno
4 dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1988:
16 mednarodnih
3 domačih
V letu 1988 izvršena dela:
25 znanstvenih publikacij
2 objavljena referata
4 strokovne publikacije
1 inslitutski dokument
17 neobjavljenih referatov
2 ostali neobjavljeni deli
1 diplomsko delo
V okviru kvantnomehanskih problemov več teles so
sodelavci povezali v revijski članek svoja dosedanja
teorijska spoznanja o koherentnih rotacijskih stanjih ter
tuje eksperimente. Če vzbudimo molekule z laserskim
pulzom, lahko nastane koherenten valovni paket
rotacijskih stanj, katerih faze se periodično razglasijo in
11
spet uglasijo in se da meriti periodično ponavljanje
dvolomnosti. Efekt je opazen celo pri sobni tempe
raturi, posebej pa so študirali kvantno teorijo vzbujanja
in detekcije v odvisnosti od temperature plina.
Analogen poskus s koherentnimi rotacijskimi stanji
jeder (s trki težkih ionov) zaradi pickratkc časovne
skale še ni izvedljiv in predstavlja odprt problem.
Sodelavci so študirali tudi splošne mehanizme, kako
ponovno skrčiti razlezene valovne pakete. Problem ni
zanimiv le praktično za fokusiranje curkov delcev,
temveč tudi konceptualno za razumevanje dinamike
kolektivnih stanj, ki jih opišemo kot valovne pakete v
prostoru kolektivnih parametrov. Sodelavci so nadal
jevali s teorijo jedrskih reakcij s tremi fragmenti v
končnem stanju, v okviru metode rodovnih koordinat.
Poseben problem predstavlja območje faznega pros
tora, kjer se dva fragmenta približata in občutita
medfragmentni potencial. Uspeli so separirati kanalski
in korelacijski del valovne funkcije in zapisati nov tip
asimptotske valovne funkcije.
V hadronski fiziki so sodelavci izboljšali opis
anihilacije nukleor.a in antinuklcona v mezone. Bariona
sta opisana kot topoloska solitona skalarnega polja v
eni dimenziji; po trku ostanejo ob določenih pogojih le
netopološke ekscitacije polja. Polja so kvantizirana
tako, da so klasične rešitve interpretirane kot
koherentna stanja. S projekcijo stanj z ostro gibalno
količino so sodelavci bistveno izboljšali energijo osnov
nega stanja in pokazali, da dobijo v limiti šibke interak
cije med mezoni pravilno vztrajno maso solitona (enako
mirovni masi). Del dejavnosti je bil posvečen tudi
didaktičnim problemom teorije relativnosti in kvantne
mehanike. Za razumevanje relativnosti je bil poudarjen
pomen primerjave z drugimi simetrijskimi principi, na
primer s homogenostjo časa in prostora ter izotropijo
prostora, in s tem povezanimi transformacijami in ohranitvenimi zakoni.
V okviru raziskav s področja teoretske fizike trdnih
snovi so sodelavci odseka analizirali perkolacijski
prehod v prostorsko nehomogenih feromagnetih z
enokomponentnim parametrom ureditve. Ta pojav lah
ko opišemo s Pottsovim modelom. Sodelavci so obrav
navali vpliv interakcij dolgega dosega na perkolacijski
prehod ter upoštevali prisotnost nečistoč, ki povzročajo
krajevne spremembe kritične temperature ter so med
seboj koreliranc na velikih razdaljah. Pokazali so, da je
perkolacijski prehod nestabilen, oziroma da pcrkolacija
ni možna v sistemih z interakcijo neskončnega dosega.
Obravnavali so tudi vpliv Gaussovih slučajnih polj na
dinamiko spinskih in protonskih stekel. Uporabili so
formulacijo s pomočjo Langcvinovih enačb gibanja za
zvezne spinske spremenljivke ter izpeljali izraze za
spinske korelacijske funkcije v primeru interakcij z nes
končnim dosegom. Študirali so tudi gibanje domenskih
sten v razredči lih magnetnih sistemih pri nizkih
temperaturah. Zaradi lokalnih nehomogenosti domenske stene niso prosto gibljive, temveč se ujamejo v ener
gijsko ugodnih konfiguracijah. Premikanje sten je tedaj
možno le kot temperaturno aktiviran proces. Z metodo
dinamične rcnormalizacijske grupe so študirali kritično
razširjanje in dušenje ultrazvoka v razredčenih dipolnih
feromagnetih in feroclektrikih v območjih temperature
in koncentracije, kjer velja ncunivcrzalno statično
kritično obnašanje. V nasprotju z dosedanjimi teorijami
12
so dosledno upoštevali vpliv sklopilve med parametrom
ureditve in deformacijami kristalne mreže. Na področju
fcroclcktričnih tekočih kristalov so nadaljevali z razis
kavami teoretskega modela, ki so ga uvedli v preteklih
letih in z njim doslej uspešno pojasnili statične lastnosti
teh snovi. Analizirali so dinamične lastnosti modela in
pri tem upoštevali simetrijske značilnosti sistema. Iz
merjeno temperaturno odvisnost optične aktivnosti so
primerjali z napovedmi modela. Ugotovili so, da
posplošeni termodinamski model zelo dobro opisuje iz
merjeno statično in dinamično obnašanje fcro
clcktričnih tekočih kristalov. Podobno velja za vpliv
zunanjega električnega polja na lastnosti smektične A
faze. Uvedli so tudi mikroskopski model, ki je konsis
tenten s posplošenim termodinamskim modelom, in
omogoča oceno vpliva termičnih fiuktuacij polarizacije.
Študirali so tudi vpliv površine na ureditev, fazne
prehode in na kritične lastnosti tekočih kristalov,
zaprtih v sferičnih mikrokapljicah.
Nadaljevali so z raziskavami mikroskopskih
modelov novih oksidnih superprevodnikov. Kljub inten
zivnim teoretskim in eksperimentalnim raziskavam teh
snovi v svetu je še vedno nejasen osnovni mehanizem
vezave elektronov. V zadnjem letu so študirali zlasti
čiste elektronske modele plasti CuCh, ki so bistvene za
razumevanje elektronskih lastnosti. Obravnavali so
efektivni enopasovni Hamiltonov operator, ki pred
stavlja limito enopasovnega pa tudi večpasovnega Hubbardovega modela v primeru močne Coulombske in
terakcije. Ta model so obravnavali numerično. S po
močjo Lanczoscvc metode so našli točno rešitev za si
stem 16 mest na kvadratni mreži, kar je doslej največje
število tudi v svetovnem merilu. Izračunali so osnovna
stanja v primeru ene ali dveh vrzeli. Vezavna energija
para dveh vrzeli in gostotne korelacijske funkcije
kažejo, da se pri vrednostih parametrov, ki so fizikalno
smiselne, vrzeli vežejo. To odpira možnost, da je efek
tivni model primeren tudi za opisovanje superprevodnega vezanega stanja elektronov.
V okviru raziskav iz teoretske biofizikc so študirali
sile med površinama, med katerima se nahaja
elektrolitska raztopina cnovalcntnc soli, če obstaja med
površinama in ioni specifična interakcija. Pri tem so
zasledovali idejo, da fluktuacijc v gostoti ionov, ki so
posledica te specifične interakcije, povzročijo nastanek
hidrofobne interakcije dolgega dosega. Uporabili so
Poisson-Boltzmannovo aproksimacijo. Fluktuacijski
člen so raziskovali v limiti velikih oddaljenosti med
površinama. Ugotovili so, da predstavljajo opisane sile
možno razlago privlačnih sil med hidrofobiziranimi
površinami. Obravnavnavali so tudi vpliv ogljikovega
dioksida na vezavo kisika na hemoglobin in pri tem
uporabili posplošeno Adairovo enačbo, kar jim je
omogočilo, da so upoštevali različnost v vezavi kisika in
ogljikovega dioksida na a in b podenoti hemoglobina.
Študirali so mehanske lastnosti zaprtih plastnih
membran. Pokazali so, kako so elastične lastnosti
dvojne lipidne plasti odvisne od elastičnih lastnosti
obeh plasti, ki to membrano sestavljata. Pri tem so
upoštevali splošne strukturne lastnosti fosfolipidnih
molekul ter nekatere mikroskopske lastnosti fosfolipidne monoplasti, ki vplivajo na velikost relevantnih
elastičnih konstant. Razložili so lahko nekatere
mehanizme, ki privedejo do transformacij oblike f6sfolipidncga vcsikla ali eritrocita.
Na področju matematičnih metod teoretske fizike
so sodelavci nadaljevali s pripravo monografije "Con
servation Laws and Open Questions of Classical
Electrodynamics". Obravnavali so odprto vprašanje,
kako jc moč v splošnem primeru opredeli'i celotno
energijo, in celotni linearni, vrtilni in "boost" moment, ki
ga odnese elektromagnetna radiacija, ne da bi pri tem
privzeli, kakšen je energijsko-momentni termor za
elektromagnetna polja. Za klasične točkaste nabite
delce, katerih pospešek je majhen in se počasi spremi
nja, so izpeljali relativistične relacije, katerim zadoščajo
njihove hitrosti asimptotsko, dosti po začetnem
pospešku.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
V seznamu sodelavcev navedeni podatki ustrezajo stanju dne
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali višjega
asistenta, Študirajo v skladu z internimi d 'ločili instituta na
tretji stopnji fakultetnega Študija in bodo po končanem
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povečini odšli
na druga delovna mesta.
* Sodelavci, ki so v seznamu označeni z eno zvezdico, so redno
zaposleni na univerzi kot univerzitetni učitelji ali asistenti.
" Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, so
dodatno zaposleni na univerzi kot univerzitetni učitelji ali
asistenti.
*" Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
redno zaposleni na drugih ustnovah, bodisi v gospodarstvu ali
drugod.
Sodelavci, ki so odšli na strokovno izpopolnjevanje in jim mirujejo
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, so posebej
navc.Jcni.
Vodja:
Peter Prelovsck*, dr., dipl.ing., izr.prof.
Strokovni sekretar
Igor Sega, dr., dipl.ing., raz.sod.I
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
1. Borut Baje, dipl.ing., pod.zač,
2. Janez Bonča, mag., dipi.ing., vig.as.pod.
3. Milan Brumcn*, dr., dipl.ing., doc.
4. Gregor Cevc*, dr., dipl.ing., raz.sod.I (ncizv.)
i Marko Čibej, dipl.ing., pod.zač.
6. Bojan Colli*, dr., dipl.ing., raz.sod.I
7. Pcl:r Gonr*, akademik, dr., dipl.fi/,., vrxl.raz.svct., rcd.prof.
8. Raji-iund Krivec, dr., dipl.ing., razsodil
9. Norm« Mankoč Borštnik*, dr., dipl.ing., red prof.
10. Miodrag Mihailovič, dr., dipl.ing., zaslužni raz.svct.IJS, rcd.prof.
11. Rata Pire, dr., dipl.ing., vis.raz.sod., izr.prof.
12. Rudi Podgornik, dr., dipl.ing., raz.sod.ll
13. Matjaž Poljšak, dr., dipl.ing., raz.sod.ll
14. Anion Ramiak", mag., dipl.ing., vis.as.pod.
15. Marjan Ribarič", dr., dipl.fi/., vod.raz.svct., rcd.prof.
16. Milja Rosi na*, dr., dipl.ing., rcd.prof.
17. Trance SevSck*, dr., dipl.ing., vis.as.pod.
18. Janez Slrnad*, dr., dipl.ing., rcd.prof.
19. Saia Svetina*, dr., dipl.ing., rcd.prof.
20. Luka Šusicrfič, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
21. Brigita Urbane, dipl.ing., pod.zač.
22. Anton VerbovSek, dipl.ing., pod.zač.
23. Igor Vilfan, dr., dipl.ing., vis.raz.sod.
24. BoSljan ŽckS', dr., dipl.ing., rcu.prof.
Med letom odšel z instituta:
MatjaZ Kaluža, dipl.ing., pod.zač.
REDNI SODELAVCI ODSEKA, KI SO V TEM LETU
DODATNO SODELOVALI PRI PEDAGOŠKEM
DELU UNIVERZ
1. B. Baje, dipl.ing., FNT, vaje iz fizike
2. J. Bonča, mag., dipl.ing., asistent za predmete Fizika in Kvantna
mehanika (FNT) in vaje izfizike(FS)
3.1. Sega, dr., dipl.ing., vaje izfizike(FS) in Praktikum III (FNT)
4.1. Vilfan, dr., dipl.ing., FNT, asistent za predmet Fizika
SODELAVCI ODSEKA, Ki SO REDNO ZAPOSLENI
NA UNIVERZAH ALI NA DRUGIH DOMAČIH
USTANOVAH
1. M. Brumcn, dr., dipl.ing., docent, Pedagoška fakulteta v Mariboru
2. B. Golli, dr., dipl.ing., docent, FNT
3. P. Gosar, dr., dipl.fiz., redni profesor, FNT
4. N. Mankoč-BorStnik, dr., dipl.ing., redna profesorica, FNT
5. P. Prelovsck, dr., dipl.ing., izredni profesor, FNT
6. M. Rosina, dr., dipl.ing., redni profesor, FNT
7. J. Strnad, dr., dipl.ing., redni profesor, FNT
8. S. Svetina, dr., dipl.ing., redni profesor, Institut za biofizik :>, MF
9. B. ŽckS, dr., dipl.ing., redni profesor, Institut za biofiziko, MF
LITERATURA
Objavljena dela
Znanstvene publikacije
1. T. Carlsson, B. ŽckS, C. Filipič, A. Levstik: Temperature and
wave vector dependence of the eigcnfrcquencics of the
Goldstonc mode and the soft mode of ferroelectric SmC* liquid
crystal, Fcrroclcctrics 84,223-240 (1988).
2. T. Carlsson, B. ŽckS, C. Filipič, A. Levstik, R. Blinc: Ther
modynamic model of ferroelectric chirai smcctic C* liquid crys
tals, Mol. Cryst. Liq. Cryst. 163,11-72 (1988).
3. M. Cvahtc, J. Strnad: A thermoelectric experiment in support of
the second law, Eur. J. Phys. 9,11-17 (1988).
4. L Fonda, N. Mankoč-BorStnik, M. Rosina: Coherent rotational
states: Their formation and detection, Phys. Reports 158, 161204 (1988).
5. B. Golli, W. Wcisc: Soliton-antisoUlon annihilation in 1 + 1
dimensions: Timc-dcpcndcnt Ilartrce approach, Phys. Rev. D37,
2257-2268(1988)
6. E. Y. Loh, T. Martin, P. Prclovsek, D. K. Campbell: Coupled
spin-mobile hole model for high Tc superconducting oxides,
Phys. Rev. B38,2494-2503 (1988).
7. N. Mankoč-BorStnik, L. Fonda, M. Rosina: Coherent rotational
states: Their formation and detection, ICTP, SISA;58/88/EP.
(1988).
8. N. Mankoč-BorStnik, M. Pavsič: A systematic study of 5-dimcnsional Kaluza-Klcin theory with sources consisting of point par
ticles or strings, Nuovo Cimcnto 99A, 489-507 (1988).
9. T. Nailcrman, I. Vilfan: Anomalous relaxation in the randomfield Ising model and related systems, Phys. Rev. Lett. 61, 223226(1988).
10. R. Podgornik: Solvent structure effects in dipole correlation for
ces, Chcm. Phys. Lett. 144,503-508 (1988).
11. R. Podgornik, B. ŽckS: Inhomogencous Coulomb fluid: A func
tional integral approach, J. Chcm. Soc., Faraday Trans. II, 84,
611-631 (1W8).
12. P. PrclovSck: Theoretical results concerning the influence on in
commensurate systems, Phase Trans. 11,203-220 (1988).
H P. PrclovSck: Two band model for superconducting copper
oxides, Phys. Lett. A126,287-290 (1988).
14. P. Prelovsck, E. Ix>h, T. Martin, D. K. Campbell: Coupled spin •
mobile hole model for superconducting copper oxides. Physica C
153/155; 1219-1220(1988).
15 P. Prelovsck, T. M. Rice, F. C. Zhang, A. Klostermann: Bipolaren
models of superconductors, Physica 148B, 268-270 (1988).
13
16. M. Ribane, L. ŠuSlcrfic: A linear transport equation for wave
phenomena. Trans. ITicory Slat. Phys. 16,1041-1094 (1987).
17. J. Slrnad: A nonhislorical approach to elementary quantum
mechanics, Eur. J. Physics 8,306-309 (1987).
18. J. Strnad: Properties or the Compton cITcct, Fizika 19, 441444
(1987).
19. J. Slrnad: Spczicllc Rclalivitalsthcorie und Symmetric, Prax.
Nalurwiss. Phys. 37,15-20 (1988).
20. J. Strnad: Transcendence in physics • where to draw the line. Am.
J. Phys. 56,105-106(1988).
21. K. Šmigoc, M. Brumcn, S. Svetina: Effect of carbon dioxide on
the binding of oxygen to human hemoglobin described by the
generalized Adair equation, Period, biol. 90,125-126 (1988).
22. B. TadiC, R. Pirc: Yang-Lcc edge singularity in systems with cor
related disorder, Phys. Rev. B37,3569-3574 (1988).
23. J. Villain, I. Vilfan: Surface deconstruct ion of Au(llO), Surface
Sri. 199,165-173(1988).
24. F. C. Zhang, P. Prclovsck: Dimcrizalion in two-dimensional Hub
bard model, Phys. Rev. B37,1569-1573 (1988).
25. B. ZekS, T. Carlsson, C. Filipic, B. Urbane: Thermodynamic
model of ferroelectric liquid crystals and its microscopic basis,
Ferroelectrics 84,3-14 (1988).
Objavljeni referati
1. J. Bonca, P.PrclovSck, I. Sega: Binding of holes within the effective
single-band hamiilonian for Cu02 layers. Int. J. Mod. Phys. B l ,
943-947 (*,988).
2. P. Prclovsck, E. Loh, T. Martin, D. K Campbell: Coupled spinmobile hole model for superconducting copper oxides, Proc. Int.
Conf. on High Temperature Superconductors and Materials and
Mechanisms of Superconductivity, Intcrlakcn 1988 / Eds. J.
Mullcr ; J. L. Olscn. - Amsterdam: North-Holland, (1988), sir.
1219-1220.
j . S. Svetina, M. Gros, S. Vrhovcc, M. Brumcn, B. ZckS: Red blood
cell membrane vesiculalion at low pll and bilaycr couple
mechanism of red blood cell shape transformations, 5. Int. Symp.
on Biophysics of Cell Surface, Kuhlungsborn 1988: Slud.
Biophys. 127,193-199(1988).
8. T. Nattcrman, I. Vilfan: Anomalous relaxation in the randomfield Ising systems, 15. MECO Sem. in Statistical Physics, Karpacz(1988).
9. P. Prclovsck: Effective models for CUOT layers in oxide supercon
ductors. Workshop on High Temperature Superconductors:
Concepts, Models and Methods, Torino (1988).
10. P. Prclovsck, J. Bonca, I. Sega: Binding of holes within the effec
tive single-band model for Cu02 layers, NATO Conf. on Inter
acting Electrons in Reduced Dimensions, Torino (1988).
H . I. Sega: Elektronski modeli visokotcnipcralurnih supcrprcvodnikov, 11. jug. simp, o fiziki kondenziranc materije, Donji
Milanovac(1988).
12.1. Sega, P. PrclovSck, J. Bonca: Numerical study of S = 1/21 Iciscnbcrg antifcrromagnct on a square lattice, 15. MECO Scm. in
Statistical Physics, Karpacz (1988).
13. F. Scvsck: Thermal fluctuations of lipid vesicles - theoretical
analysis, 19. jug. simp, iz biofizikc, Igman (1988).
14. S. Svetina: layered structure of red blood cell membrane and os
motic hemolysis, 19. jug. simp, iz biofizikc, Igman (1988).
15. S. Svetina: Shape transformations of phospholipid vesicles and
red blood cells in relation to the mechanical properties of their
membranes, 4. Int. Frumkin Symp. on Bioclcctrochcmistry
Today and Tomorrow, Suzdal (1988).
16. S. Svetina: Thermal fluctuations of the red blood cell membrane
and osmotic hemolysis, Meet. Eur. Assoc, for Red Blood Cell
Research, Cadarachc (1988).
17. S. Svetina, M. Brumcn, B. ZckS: Mechanical behaviour of closed
layer membranes, 9. School on Biophysics of Membrane
Transport, Polanica Zbroj (1988).
Ostala neobjavljena dela
1. T. Carlsson, B. Žcks, C. Filipic, A. Levstik: A theoretical model of
the frequency and temperature dependence of the complex
dielectric constant of ferroelectric liquid crystals near the smcctic
C - smcctic A* phase transition, Inst. Theoretical Physics, Chal
mers Univ. of Technology, G6tcborg(I988), Institute Report 8857.
2. N. Mankof-Borštnik, M. Kaluža: IUptons as systems of Dirac par
ticles, Int. Centre for Theoretical Physics, IC/88/65, Trst (1988).
Strokovne publikacije
1. J. Slrnad: Iz take snovi so sanje, Ljubljana: Mladinska knjiga
(1988).
2. J. Strnad: Prapok prasnov pozenc v dir, Ljubljana: DZS (1988).
3. J. Slrnad: The planet of the Little Prince, Phys. Educ. 23, 224-225
(1988).
4. J. Strnad: Schrodingcr's quantization as an Eigenvalue problem.
Dijalcklika 23,11-20(1988).
Neobjavljena dela
Institutski dokumenti
1. D. Milic, P. PrclovSck, I. Vilfan: Hitrostno polje seizmičnih valov
na slovenskem ozemlju, US delovno poročilo DP-5345 (1988).
Neobjavljeni referati
1. M. Brumcn: Transmembrane electric potential and the shape of
human erythrocytes, 19. jug. simp, izbiofizikc, lgman(1988).
2. B. TadiC, R. Pirc: Ising correlated percolation in the systems with
long-range interactions, 15. MECO Sent, in Statistical Physics,
Karpacz(1988).
3. R. Krivec, M. V. Mihailovic: The Coulumb functions for three
point charges and the three fragment generator coordinate
amplitude for scattering, 5. Int. Conf. on Clustering Aspects in
Nuclear and Subnuclcar Systems, Kyoto (1988).
4. R. Krivec, M. V. Mihailovic: On the calculation of the thrcc-fragment channel functions, Sapporo Int. Symp. on Developments in
Nuclear Cluster Dynamics, Sapporo (1988).
DIPLOMSKO DELO
1. B. Bo?if: Magnetni moment skrajno relativističnih sistemov (N.
Mankof-Borštnik)
SODELAVCI, KI SO BILI V TEM LETU NA
STROKOVNEM DELU V TUJINI
1. R.Pirc: Univcrsitat des Saarlandcs, Saarbriickcn, Z R N , 1.1.-30.4.
1989, gostujoči predavatelj, teoretska fizika - trdne snovi
2. R.Pirc: isto, 26.11.-22.12.1989, raziskovalno delo na
dipolarnih fcroclcklrikih
razredčenih
3. R.Podgornik: National Institute of Health, Bcthcsda, Maryland,
ZDA,
teoretska
biofizika,
Študij
interakcij
med
hidrofobiziranimi površinami
4. I.Vilfan: Univcrsitat Duisburg, Ablcilung Physik, Duisburg, ZRN.
1.10.-30.11.1989, Študij razredčenih fcromagnclov
RAZISKOVALCI S TUJIH ALI Z DRUGIH
DOMAČIH USTANOV, KI SO V TEM LETU
SODELOVALI PRI RAZISKOVALNEM DELU
ODSEKA
1. W.Broniowski: Univerza v Krakowu, Krakow, LR Poljska,
31.5.1988, teoretska jedrska fizika
1.5.-
2. T.Carlsson: Chalmers Institute of Technology, Goclcborg,
Švedska, 12.3.-26.3.1988, Študij tckoCih kristalov
3. T.Carlsson, F.Gouda: isto, 30.3.-11.4.1988, raziskave s
fcroclcklricnih tckoCih kristalov
področja
5. R. Krivec, M. V. Mihailovic: Reactions with three charged frag
ments in the outgoing channel, 5. Int. Conf. on Clustering
Aspects in Nuclear and Subnuclcar Systems, Kyoto (1988).
4. C.Garrod: Kalifornijska univerza v Davisu, Davis, Z D A ,
31.12.1988, model rasli kristalov
6. N. MankoC-BorSlnik: Lcplons as systems of Dirac particles, 26.
Int. Conf. on High Energy Physics, Miinchcn (1988).
5. R.Ilcinrich: llumboli'lova univerza v Berlinu, Berlin, DDR,
27.5.- 24.6.1988, teoretska biofizika
7. N. MankoC-BorStnik: Iiptons as systems of Dirac particles, Int.
Conf. on Rclalivistic Nuclear Many-Body Physics, Columbus
(1988).
(>. K.KopcC: Institut za nizke temperature in strukturne
Poljska AZ, Wroclaw, LR Poljska, 7.11.-7.12.1988,
spinskih in prolonskih stekel
14
23.12,-
raziskave.
lastnosti
7. P. van Lcuvcn: Univerza v Aniwcrpnu, Antwcrpcn, Belgija.
15.10.-24.10.1988, kvantna mehanika in jedrska fizika
8. T.Nattcrman: Institut fucr Fcstkorpcrphysik der KFA, Jiilich,
ZRN, 22.2.-27.2.1988, Isingov sistem v naključnih poljih
SEMINARJI IN PREDAVANJA, KI SO JIH IMELI
NA ODSEKU DOMAČI RAZISKOVALCI
1. B.Golli: Kvantni opis enodimenzionalnih solitonov. konstrukcija
stanj z dobro gibalno količino
2. M.Čibcj: Fazni prehodi v jedrski snovi
3. R.Krivce: O funkcijah relativnega gibanja za tri nabite fragmente
4. N.Mankoč-Borslnik: Od umeritvenih teorij do supergravitacije
5. J.Strnad: Štefanove elektrodinamične enačbe
NA ODSEKU TUJI PREDAVATELJI ALI
PREDAVATELJI Z DRUGIH DOMAČIH USTANOV
1. LBala, Central Research Institute, Madžarska AZ, Budapest:
Ferroelectric liquid crystal research in Budapest
2. W.Broniowski, Institute of Nuclear Physics, Krakow, Poljska:
Dcbye length in expanding quark-gluon plasma
3. A.I.Buzdin, Moskovska državna univerza, Moskva, ZSSR: Mag
netism of rare earths in high-Tc superconductors
4. N.Chaichan, Institut za teoretsko fiziko, I Iclsinki, Finska: Sipanjc
točkastih in strunaslih delcev ter unitarnost sipalne matrike
5. D.Tadič, Zavod za leorijsku fiziku, PMF Zagreb: Slabi nclcptonski K —• 2 tr raspadi i model "kiralnc vreče"
6. N.Eber, CRI, Madžarska AZ, Budapest: An clcctrodynamic con
tinuum theory of chiral smectic C liquid crystals
7. C.Garrod, University of California, Davics, Ca, ZDA: Simple
models of crystal growth
8. M.Gulacsi, ISAS, Trieste, Italija: Bound pairs in the presence ol
charge confinement
9. G Jug, ISAS, Trieste, Italija: Infinitely many incommensurate
phases in a model of surface reconstruction and roughening
10. T.K.Kopeč, Institut za nizke temperature in strukturne razis
kave, Poljska AZ, Wroclaw, Poljska: Instabilities in the quantum
Shcrrington-Kirkpatrick Ising spin glass in transverse and lon
gitudinal fields
11. T.Natlcrman, Institut fucr Fcslkorrpcrforschung, KFA, Juclich,
ZRN: Anomalous relaxation in the random-field Ising model
and related systems
12. P. van Lcuvcn, Univerza v Aniwcrpnu, Belgija: Wave packet
dynamics - some applications to nuclear and atomic problems in
Generator coordinates in molecular physics
13. A.Petrov, Institut za fiziko trdne snovi. Bolgarska AZ, Sofija:
Generalized lipid assymctry and instability phenomena in
membranes
U. XSim, Fudan univerza, Shanghai, LR Kitajska: Electron
relations in polymers
cor
IS. H.Zcwdie, University of Addis Abbaba, Cliopija: Computer
simulations of liquid crystal surfaces
NAGRADE IN PRIZNANJA, KI SO JIH PREJELI
SODELAVCI ODSEKA V TEM LETU
1. B. ŽckS, nagrada Borisa Kidriča za leto 1988 (skupaj z A.
Levstikom)
15
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
DEPARTMENT OF NUCLEAR PHYSICS (F-2)
In the Nuclear Physics Department basic research
is concentrated around two major research program
mes:
— Nuclear, Atomic and Plasma Physics and
— Experimental Particle Physics.
In the framework of these two programmes the
main emphasis is given to:
— nuclear and elementary particle physics; most of
the experimental work in these Fields is performed
in international centres CERN (Gc.cva), DESY
(Hamburg), KFA (Julich), University of Uppsala,
etc., in collaboration with several other European
laboratories;
— atomic physics and Mossbaucr spectroscopy where
most of the experimental wark is performed in our
laboratories in Ljubljana;
— development and construction of detector systems;
— interesting technical developments which arc used
in environmental research and ecology, ^.specially
in connection with nuclear power plants, nuclear
medicine and radiation protection.
Besides the above mentioned basic and applied re
search, the Nuclear Physics Department also includes
the followingfieldsof applied research work:
— development of measuring and regulating systems
— automatization in industry
— development of microprocessor based meteorolo
gical and ecological stations.
The main research activities and results in 1988
were as follows.
In the field of elementary particle physics results of
the analysis of our measurement of the -ir"p-»ir"p+n
cross section were accepted for publication, while the
analysis of the reaction ir'p -» ir'p0 p isfinished.Both
present the most accurate measurement of the cross
section near the threshold. A large part of irp clastic
data have also been analyzed. Our contribution lo the
ARGUS collaboration consisted, apart from data
taking mainly, of a final analysis of resonance produc
tion, a test of a TOF system, simulation of CP violating
processes for the asymmclricring project and -y-y -»
p°p° analysis. For the latter process it was observed
that most of the cross section belongs to J = 2 + . In
1988 we joined the CP/LEAR collaboration at CERN
in Geneva, where the Ljubljana team is developing a
system for data transfer and on-line data processing,
and takes responsibility for the organization of detec
tor-parameter calibration. In the field of development
and production of detection systems, a delay-line read
ing system was constructed and tested, the lime de
pendence of the charge signal on (he MWPC electrodes
was calculated and a computer program for PET func
tion was optimized.
In the field of nuclear and atomic physics the ener
gy stability of atomic model developed previously was
tested, K shell ionization by carbon ions was measured
and theoretically studied, measurements of K shell
16
double ionization by protons were performed and
analyzed, the cross sections of K and L ionization of
several atoms by protons and He ions were measured
and evaluated, theoretical estimates for the contribu
tions to the K and L shell double ionization by X-ray
radiation was made, the precision of the PIXE method
was estimated and an X-ray fluorescence system was
constructed and tested.
The measurement of '0(e,c'x) was completed,
and the data for low momentum transfers published,
the preparation for new experiments at intermediate
energies were started, the theoretical work on semidirect models and computational data analysis conlinucd and an experiment on
Bi(n,g) reaction was
performed to investigate the isovector giant quadrupolc
resonance region.
Mossbaucr spectra of Fe-57 were measured in
Yugoslav bcntoniics from various mines after different
thermal treatments, spectra were computer analyzed
and the results of hypcrfinc interactions of Fc-57 corre
lated with the distribution of cations over various crystallographic sites. Measurement of Mossbaucr spectra
of conversion electrons was started using an ap
propriate flow detector developed at the Institute.
The long search for the double K-shcll pholocffcct
in copper was abandoned, the consistently negative
results raising doubts about the earlier published data.
Instead, double L shell photoexcitation was
demonstrated in Sn with a scries of edges.
The implementation of nuclear measuring techni
que to interdisciplinary areas was made by successful
application of high resolution gamma spectrometry to a
scries of radioecological projects.
In the field of pure applied research a new, con
ductivity sensor was added to our Electro Discharge
Machining analyzing system to study a correlation be
tween EDM pulses and dielectric conditions, while in
the Nuclear Electronics Laboratory most of the ac
tivities were devoted to development of an Ecological
Information System for the Šoštanj coal power plant.
Raziskovalci:
45 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih:
15 redno in
33 mednarodnih
4 domačih
6 objavljenih referatov
1 strokovna publikacija
31 instilutskih dokumentov
4 ostala neobjavljena dela
1 diplomsko delo
1 magistrsko delo
2 doktorski deli
Tudi v letu 1988 je dejavnost Odseka za fiziko jedra
na področju osnovnih, temeljnih raziskav potekala
pretežno v okviru dveh raziskovalnih programov:
— Fizike jedra, atoma, plazme in reaktorske fizike ter
— Subnuklconskc fizike.
Programa pokrivata naslednja raziskovalna
področja:
— fiziko jedra in osnovnih delcev, ki jih odsek izvaja
večinoma v sodelovanju z mednarodnimi razis
kovalnimi središči,
— fiziko atoma in Mossbaucrjcvo spektrometrijo, ki ju
odsek še vedno opravlja s pomočjo lastne razis
kovalne opreme,
— razvoj in izdelavo detekcijskih sistemov ter
— uporabo jedrskih merilnih metod v radiockologiji,
nuklearni medicini, zaščiti pred ionizirajočim
sevanjem itd., kar že predstavlja neposredno
uporabo pridobljenega znanja.
Poleg omenjenih temeljnih in aplikativnih raziskav
pa odsek deluje še na naslednjih razvojno aplikativnih
področjih:
— na uporabi roentgenskega sevanja pri raziskavah
snovi,
— na razvoju in izdelavi merilnih in regulacijskih si
stemov,
— avtomatizaciji industrijskih procesov,
— na razvoju in izdelavi mctcorološkc-hidrološkc
merilne opreme ter
— kontroli in varovanju okolja.
Raziskave so potekale deloma doma in deloma v
tujih mednarodnih centrih: v Hamburgu, Jultchu in
Mainzu v ZRN, v CERNu v Ženevi, v Uppsali na
Švedskem ter na Univerzi v Linzu v Avstriji.
Sodelovanje z mednarodnimi raziskovalnimi središči se
je v letu 1988 okrepilo, okrepilo pa se je tudi
medrepubliško sodelovanje saj je odsek koordinator
dveh medrepubliških raziskovalnih projektov, na tret
jem pa sodeluje.
V nadaljevanju sledi kratek pregled opravljenih
raziskav.
Na področju subnuklconskc fizike so sodelavci od
seka v mednarodnih skupinah nadaljevali z uspešnimi
raziskavami. Tako so bili rezultati meritev preseka za
reakcijo ir"p -*-ST"IT pn v bližini praga sprejeti za ob
javo, končana pa je analiza reakcije 17 p * IT IT p. V
obeh primerih gre za doslej najbolj natančne meritve
preseka. Opravljen je tudi velik del analize elastičnega
sipanja pionov na protonih. V sklopu kolaboracijc
ARGUS je bil prispevek sodelavcev, poleg sodelovanja
pri meritvah usmerjen v dokončanje analize produkcije
resonanc D, v testiranje sistema za merjenje časa
preleta, v začetna dela v zvezi s projektom
asimetričnega pospcšcvalnika ter v analizo -y-y -» p°j)°Pri slednji je velikega pomena ugotovitev, da velja za
večino preseka J1' = 2 . Leto 1988 j e leto vključitve v
kolaboracijo CP/LEAR v CERN v Zcncvi, kjer je bilo
težišče dela sodelavcev odseka izdelava sistema za
prenos in sprotno obdelavo podatkov ter določitev in
organizacija geometrijskih in kalibracijskih parametrov
za posamezne detektorje. Pri razvoju in izdelavi detek
cijskih sistemov je bila izdelana in (cslirana zakasnilna
linija, izrač unan časovni potek naboja na elektrodah
VZPK ter optimiziran računalniški program za merjeno
funkcijo pri pozilronski tomografiji.
Na področju atomske fizike so sodelavci odseka
nadaljevali z delom iz prejšnih let in odprli nekatera
nova področja. Študirali so energijsko stabilnost atomov
s pomočjo atomskega modela neodvisnih delcev. Ta
Laboratorijsko testiranje računalniške merilne opreme za
nadzor kvalitete zraka.
model so uporabili tudi pri analizah eksperimentalnih
presekov za enojno oziroma večkratno ionizacijo
notranjih lupin. V sodelovanju z Institutom za
eksperimentalno fiziko na Univerzi v Linzu so merili
preseke za ionizacijo lupine K atomov Si,P,S,K in Ca z
ogljikom. Pri meritvah v Linzu je bil prvič izmerjen
molekularno orbitalni (MO) prispevek za nesimetrične
trke z Zi/Z-2< 0.43. Na Van de Graaffovcm pospcšcvalniku v Ljubljani pa so merili ionizacijske preseke za
lupini K in L s protoni ter Hc ioni pri atomih z nizkim
vrstnim številom. Dvojna ionizacija lupine K s protoni,
ki je bila tudi merjena na IJS, je bila osnova za dok
torsko delo. Nadaljevali so z analizami parametrov, ki
omogočajo večjo natančnost in točnost metode PIXE,
izdelali učinkovito orodje za izračun K in L ECPSSR
teorijskih presekov kot pripomoček za analitsko
uporabo metode PIXE ter osvojili novo metodo za
določanje izkoristka Gc detektorja, razvili in usposobili
metodo rentgenske fluorescence kot komplementarno k
metodi PIXE. Začeli so tudi s teorijskim študijem
dvojne foloionizacijc lupine K z rentgenskim sevanjem
kot osnovo za prihodnje eksperimentalno delo na
sinhrolronu v Trstu.
Na področju jedrske fizike so sodelavci odseka
nadaljevali eksperimentalne in teorijske raziskave
17
jedrskih reakcij, ki jih povzroča elektromagnetna inter
akcija v energijskem območju jedrske veleresonanec,
ter pričeli s pripravo eksperimentov pri srednjih ener
gijah. V sodelovanju z Institutom za jedrsko fiziko
univerze v Mainzu so pri elektronskem mikrotronu
MAMI končali elektronski koincidenčni eksperiment
'0(e,c'x) tudi pri višjih prenesenih gibalnih količinah,
v sodelovanju z Laboratorijem tandemrkega pospeševalnika v Uppsali pa so študirali izovektorsko kvadru-
4
2S0-
q = 0.59
fm'1
q = 0.59
fm.''
q = 0.59
fm.'1
To so težko merljiva, vendar izredno pomembn • ;«>znanja, saj so katalitske lastnosti montmorilonila v veliki
meri odvisne od razmerja zasedenosii med posamez
nimi položaji. Uspeli s določiti fazne prehode, ki sledijo
toplotnim obdelavam v bentonitih, nastalih zaradi iz
gube medplastne in kristalne vode, kakor tudi zaradi
difuzije in migracije Fe ionov, ki vodijo do magnetno
urejene faze hcmattta z zanimivimi superparamagnetnimi relaksacijskimi pojavi. Poleg tega so poglobljeno
razvijali teoretske modele za razumevanje fizikalnih po
javov površin preko Mossbaucrjcve spektroskopije z
detekcijo konverzijskih elektronov. Metoda je neporušna in ima velike prednosti tudi s stališča aplikacije
pri študiju korozije, tankih plasti in magnetizma do
globine nekaj 100 nm. Pokazali so, da je z Mossbaucrjevimi spektri konverzijskih elektronov mogoče karaklerizirati nastale faze na površini, ki so sicer amorfne in
jih z drugimi metodami ni mogoče deteklirati. Rezultati
bodo pomembni za razumevanje korclacij med makro
skopskimi in mikrostrukturnimi
lastnostmi na
površinah.
2Mb
\
ISO 1.00
V/1
22
a
Z-l
[Me1/]
\
150
i.
100•o
R,
*~tj
50-
0-
y^
JVV\ - H
.
22
u
24
1
J
r
1
C
28
[MeV]
Po prostorskem kolu integrirana preseka in njuno raz
merje za reakciji l(,0(e,c'po) in v'0(e,e'py) pri preneseni
gibalni količini q = 0.59 fm'1. Meritve so bile izvršene pri
novem elektronskem mikrotronu v Mainzu. Struktura
preseka za reakcijo - ps se sicer ujema s strukturo preseka
za reakcijo - po v legah vrhov, se pa bistveno razlikuje v
intenzitetah posameznih vrhov. Ta rezultat je presenetljiv
in ga ni mogoče razumeti na temelju obstoječih teorijskih
modelov.
polno resonanco vjedru (J Bi. Sodelovali so tudi pri
razvoju novega Nal detektorskega sistema za merjenje
visokoenergijskih žarkov gama.
V laboratoriju za Mossbaucrjcvo spektroskopijo so
dali poudarek raziskavam bentonitov preko Študija
hiperfinih interakcij jedra Fc-57 v mineralih
montmorilonila. Računalniška analiza izmerjenih
spektrov je pokazala, da atom železa zamenjujejo
aluminijeve atome na oktahcdralih položajih, kakor tudi
na tctrahedralnih silicijevih položajih v osnovni celici.
18
Po
1.80 52G
(MeV/c]
Integralni presek za reakcijo it'p -» it/Jir° v odvisnosti od
gibalne količine vpadnega puma. Naše meritve so
označene s polnimi krolci, ostale točke pa predstavljajo
dosedanjo svetovno zalogo podatkov za to reakcijo.
S področja raziskav rentgenske fluorescence je bil
za eksperimente s sferično ukrivljenimi monokromatorskimi kristali izdelan računalniški model, ki bo
uporaben za načrtovanje novih monokromatorskih in
spektrometrskih postavitev. V letošnjem letu je bil
laboratorij v celoti prenovljen, nabavljen je bil nov
Philipsov rentgenski generator, ki pomeni bistveno
pridobitev. Z njim se je razširila kvaliteta meritev, saj
daje znatno večje svetlobne tokove, nastavitve so
stabilne in ponovljive, zagotovljena je tudi večja varnost
dela. Z njim je bilo mogoče dokazati obstoj dvojne
fotockscitacije v lupinah L pri kositru, napravljena je
tudi teoretična ocena pojava. Za nekatere izrazitejše
ionizacijsko-ckscitacijske prehode (iz podlupin L2 in
L3) so določeni tudi reakcijski preseki. Raziskan je tudi
vpliv sočasnih večkratrnih Braggovih odbojev na svet
lobni izkoristek Braggovcga monokromatorja.
Vodja:
Pri razvoju ter uvajanju sodobnih merilnih metod
in merilne tehnike in instrumentacije Fizike jedra na in
terdisciplinarno področje radiološkega avtomatskega
monitorja zunanjega sevanja gama in razširjanju rabe
pasivnih termoluminiscenčnih dozimetrov pri specialnih
nadzornih meritvah v neposrednem okolju jedrskih ob
jektov. Znanje in izkušnje pridobljene v preteklih letih
so omogočile vključitev strokovnjakov odseka v
ekspertske misije Mednarodne agencije za atomsko
energijo (IAEA) ter sodelovanje pri izdelavi med
narodnih priporočil in standardov s področja radiologi
je in radiockologijc.
Tajnica I:
Na razvojno aplikativnem področju pa so bili dose
ženi naslednji pomembnejši rezultati.
Sistemu za analizo delovanja clcktrocrozijskcga
stroja je bil dodan senzor za merjenje prevodnosti
diclcktrika. Z meritvami je bila dokazana korclacija
med slabimi EDM pulzi in stanjem diclcktrika.
Sodelavci laboratorija za jedrsko elektroniko pa so
nadaljevali študij lastnosti vročega valja kot elementa za
detekcijo nekaterih fizikalnih veličin. Pri merjenju
trajanja sončnega obsevanja ter hitrosti in smeri vetra,
so uspeli zmanjšati odzivni čas detektorja na
sprejemljivo vrednost, nekaj sekund. Aktivnost
laboratorija pa je bila skoraj v celoti usmerjena v razvoj
Ekološkega informacijskega sistema pri Termoelektrar
ni Šoštanj, ki bo realiziran v okviru sanacijskega
programa te termoelektrarne. Ekološki informacijski
sistem predstavlja mrežo računalniško vodenih
ekoloških merilni postaj za kontrolo emisije v dimnikih,
kvaliteto vode v reki Paki, ter kvaliteto zraka v bližnji in
širši okolici termoelektrarne. Obdelane informacije se
posredujejo odgovornim republiškim institucijam za
obveščanje javnosti, lokalno pa služijo za vodenje čistil
nih naprav.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
V seznamu sodelavcev navedeni podalki ustrezajo stanju dne
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci inslitula, ki imajo naziv asistenta ali
vi5jt t .sistema, Študirajo v skladu z internimi določili instituta na
podiplomskem Študiju ali dosc;.cncm doktoratu povečini odšli na
druga delovna mesta.
' Sodelavci, ki so v seznamu označeni z eno zvezdico, so redno
zaposleni na univerzi kol univerzitetni učitelji ali asistenti.
** Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, so
dodatno zaposleni na univerzi kol univerzitetni učitelji ali
asislenti.
*** Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
redno zaposleni na drugih uslnovah, bodisi v gospodarstvu ali
drugod.
Sodelavci, ki so odSli na strokovno izpopolnjevanje in jim
mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, so posebej
navedeni.
Rafael MartinCiC, dr., dipi.ing., raz. sod. I
Pomočnik vodje:
AlcS Stanovnik", dr., dipi.ing., vis. raz. sod., doc.
Strokovni sekretar
Vladimir Cindro", dr., dipi.ing., raz. sod. II
Majda Kclbclj
1. UroS Boltin, dipi.ing., pod. zač.
2. Bojan BoStjanCič, mgr., dipi.ing., vis. as. pod.
3. Dušan Brajnik*, dr., dipi.ing., doc.
4. Miloš Budnar", dr., dipi.ing., viS. raz. sod., as.
5. Danica Burg Ilanzcl, dr., dipi.ing., viS. raz. sod.
6. Franc Cvelbar*, dr., dipi.ing., red. prof.
7. Boris Glavic, dipi.ing., str. sod., as.
8. Dcni Glavic Cindro, dipi.ing., as. pod.
9. Marjan Hribar*, dr., dipL.fiz., red. prof.
10. Gabrijel Kernel', dr., dipi.ing., red. prof.
11. Alojz Kodre", dr., dipL.ing., red. prof.
12. Darko Korbar", mgr., dipi.ing., vii. str. sod., as.
13. Matjaž Korun, dr., dipi.ing., sam. str. sod.
14. Mitja Krcgar', dr., dipi.ing., red. prof.
15. Pcicr Križan*, dr., dipi.ing., as.
16. Ervin Križnic, dipi.ing., pod. zaC.
17. Peter Kump, dr., dipi.ing., viS. raz. sod. (ncizv.)
18. Gorazd I .akovic, dipi.ing., sam. str. sod.
19. Martin Ixsjak, dipi.ing., sam. str. sod.
20. Andrej Likar", dr., dipi.ing., izr. prof.
21. Matjaž Mihclič, mgr., dipi.ing., sam. str. sod.
22. UroS MiklavziC, dr., dipi.ing., str. svet., vodja projekta
23. Marko Mikuz", dr., dipi.ing., as.
24. Primož Mlakar, mgr., dipi.ing., viS. as. pod.
25. Jože Pahor*, dr., dipi.ing., red. prof.
26. Scrgcj Pahor', dr., dipl Ti/.., red. prof.
27. Matej PavSiC, dr., dipi.ing., raz. sod. I
28. Mark PleSko*, dr., dipi.ing., as.
29.. .iatko Polak, dipi.ing., as. pod.
30. Bano Poreko Diallo, dipi.ing., sam. str. sod.
31. Milan Polokar, dr., dipi.ing., viS. raz. sod.
32. Ncjka PoloCnik, dipi.ing., pod. zaC.
33. AlcS Rokavcc, dipi.ing., pod. zaC.
34. Peter Rupnik"**, mgr., dipi.ing., raz. sod. II
35. Zdravko Rupnik, mgr., dipi.ing., sam. str. sod.
36. Franc Sever, dr., dipi.ing., raz. sod. I
37. Vito Stare", dr., dipi.ing., izr. prof.
38. MarkoSlariC**, mgr. dipi.ing., vis. as. pod.
39. Žiga Š m i l " , dr., dipi.ing., raz. sod. II, as.
40. Jo2c Šnajdcr, dr., dipi.ing., vodja lab., raz. svet.
41. Ds-iilo Zavrtanik", dr., dipi.ing., raz. sod. I I , as.
42. Tomi Živkr,, dipi.ing., pod. zaC.
Ostali sodelavci:
1. Vlado Bozjak, vodilni razvij.
2. Marko Drcnik, samosl. razvij.
3. Marko Gcrl, samosl. tehnik
4. Igor I jvrič, ing., samosl. razvij.
5. Andrej Pcrdan, oper. na sist.
6. Marjan Ravnikar, samosl. razvij.
7. Iimil Sosič, laborant III
8. Tomaž UrSiC, laborant II
9. Marija Žele, samosl. razvij.
Med letom odšel v JLA:
Darko Ilanzcl, mgr., dipi.ing., viS. as. pod.
Mirovanje:
Darko Jamnik*, dr, dipl.fiz., rcd.prof.
19
DELU UNIVERZ
1. M.Budnar, dr., dipl.ing., FNT, asislcnl pri predmetu Fizika
2. V.Cindro, dr., dipl.ing., FNT, asistent pri predmetu Fizika in Praktikuum I
3. D.Korbar, mgr., dipl.ing., FE, asistent pri predmetih Fizika I, II in
Osnovah računalništva I, II
4. A.Stanovnik, doc.dr, dipl.ing., FNT, asistent pri predmetu Fizika
FE, asistent pri predmetih Fizika I, II
5. M.Staric, mgr., dipl.ing., FNT, asistent pri predmetu Fizika in
Parktikuum I
6. Ž-Šmit, dr., dipl.ing., FNT, asistent pri predmetu Fizika I
7. D.Zavrtanik, dr., dipl.ing., FNT, asistent pri predmetih Fizika 1,11
SODELAVCI ODSEKA, KI SO REDNO ZAPOSLENI
USTANOVAH
1. D.Drajnik, dr., dipl.ing., docent. Fakulteta za elektrotehniko
2. F.Cvelbar, dr., dipl.ing., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
3. M.IIribar, dr., dipl.fiz., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
4. DJamnik, dr., dipl.fiz., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
5. G.Kcmel, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
6. A.Kodrc, dr, dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
7. M.Krcgar, dr., dipl.ing., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
8. P.Križan, dr., dipl.ing., asistent, Fakulteta za naravoslovje in teh
nologijo
9. A.Likar, dr., dipl.ing, izredni profesor, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
10. M.Mikuž, dr., dipl.ing., asistent, Fakulteta za nara-voslovje in teh
nologijo
11. J.Pahor, dr., dipl.ing., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
12. S.Pahor, dr., dipl.fiz., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
13. M.PIcSko, dr., dipl.ing., asistent, Fakulteta za nara-voslovje in teh
nologijo
14. P.Rupnik, mgr., dipl.ing., direktor Tovarne kolektorjev, Idrija
15. V.Starc, dr., dipl.ing., izredni profesor, predstojnik Instituta za
Fiziologijo, Medicinska fakulteta
LITERATURA
Objavljena dela
7 ARGUS Collab., B BoStjanCiC, G. Kernel, P. Krjžan, E. Križnic.
M. Plcsko: Measurement of the decays *y- —» K Vy and y' - »
pVy, Z. Phys. C - Particles and Fields 41,1-5 (1988).
8. ARGUS Collab., B. QosljanCiC, G. Kernel, P. Križan, M. Plesko:
Measurement or Ds "Ds mass difference, Phys. Lett. B207, 349354(1988).
9. ARGUS Collab., B. BosljanCiC, G. Kernel, P. Križan, M. Plcsko:
Observation of the charmed baryon Ac in c c" annihilation at
lOGcV, Phys. Lett. B207,109-114 (1988).
10. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G. Kernel, P. Kri-Zan: Observa
tion of the charmed baryon 2 c in e e "annihilations, Phys.
Lett. B211,489-492 (1988).
11. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G. Kernel, P. Kri-Zan, M. Plesko:
Observation of charmless B meson decays, Phys. Lett. B209,
119-126(1988).
12. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G. Kernel, P. Kri-Zan: Observa
tion of inclusive B mesons decays into Ac baryons, Phys.
Lctt.B210,263-266 (1988).
13. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G. Kernel, P. Kri-Zan, E Križnic,
M. Plcsko: Observation of the orbitally excited A(1520) baryon
in c + e' annihilation, Phys. Lett. B2I5,429 434 (1988).
14. ARGUS Collab., B. BosljanCiC, G. Kernel, P. Križan, E Križnic:
Search for D° decays into lepton pairs, Phys. Lett. B209, 380384 (1988).
15. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G, Kernel, P. Kri-Zan, E Križnic:
Search for the decay B - » K + -y, Phys. Lett. B210, 258-262
(1988).
16. ARGUS Collab., B. BosljanCiC, G. Kernel, P. Kri-zan. A search
for and production in the reactions y y - * K K'tr ir" "ir0
and -fy -* -2K+2K", Phys. Lett. 210,273-277 (1988).
17. A.O.Barut, M. PavsiC: Kaluza-Klcin approach to the classical
model of the DIRAC electron, Class. Quantum Grav. 5,707-711
(1988).
18. D. Brajnik, M. Korun: Levels of 210Pb and other low energy
proton emitters studied by a planar (Gc(IIP)) spectrometer, Sci.
Total Environ. 69,145-155 (1988).
19. M. Budnar, D. Glavic, A. Kodre, Ž. Šmil: Absorption edge tech
nique for determination of intrinsic Gc detector parameters.
Nucl. Instr. Mcth. B31,456^161 (1988).
20. M. Gcrclschlagcr, Ž. Šmit, O. Benka: Molecular orbit effects in
K-shcll ionisation induced by carbon ions, J. Phys. B: At. Mol.
Opt. Phys. 21, L603-L606 (1988).
21. Darko Ilanžcl, M. ČopiC: Determination of the EM field in Qswitched laser resonators, Optics Commun. 68,431-436 (1988).
22. M. Hribar, A. Kodre, D. GlaviC: Fluorescence yield of double K
vacancies in krypton, J. Physique, Coll. C9, suppl. no. 12, Tome
48,625-628(1987).
23. M. PavSiC: Gassical motion of membranes, strings and point par
ticles with extrinsic curvature, Phys. Lett. B205,231-236 (1988).
24. M. PavsiC: Generalisation of the BDI IP string action to
membranes of any dimension in curved spacctimc, Class. Quan
tum Grav. 5,247 252 (1988).
25. M. StariC, D. Korbar, A. Stanovnik, D. Zavrtanik: Development
of an apparatus for positron emission tomography based on
mult i wire proportional chambers, Farm, vestn. 39, 233-236
(1988).
1.1. Arcon, A. Kodre, D. Glavi;, M. Hribar Extended Tine structure
of Bragg reflectivity of copper sulphate in Ihc vicinity of copper
K-edge, J. Physique C9, suppl. 12, Tome 48,1105-1108 (1987).
2. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G. Kernel, P. Križan, E. Križnic,
M. Plesko: B meson de cays to D and Dp, Phys. Lett. B2I5,424
428(1988).
3. ARGUS Collab., B. Bosljancic, G. Kernel, P, Križan, E. Križnic,
M. Plcsko: First observation of yy - * K + K , Phys. I.cll.
B212,528 532 (1988).
4. ARGUS Collab., B. Bosljancic, G. Kernel, P. Križan: llypcron
production in e e'-annihilalion at lOGcV center of mass ener
gy, Z. Phys. C - Panicles and Fields 39,177-186 (1988).
5. ARGUS Collab., B. BosljanCiC, G. Kernel, P. Križan: An improved
upper limit on the v( mass from the decay ir" -+ ir'ir'iT'
IT * IT + vi, Phys. Lett. B202,149-153 (1988).
6. ARGUS Collab., B. Bostjancic, G. Kernel, P. Križan: Lifetimes of
charmed mesons, Phys. Lett. B210,267-271 (1988).
20
Objavljeni referati
1. D. Ilanžcl, Darko Ilanžcl, II. Bilinski, V. Nolhig: Mossbaucr ef
fect study of Montmorillonilc in naturally occurring bcnlonitcs,
3. Scchcim Workshop on Mossbaucr Spectroscopy, Scchcim
(1988), sir. 53-54.
2. Darko Ilanžcl, M. ČopiC: Vpliv velikosti zaslonke in Črpanja na
prostorske lastnosti laserjev s preklopnikom kvalitete, 4. JSPF:
Zb. rad., Sarajevo (1988), str. 149-155.
3. Darko Ilanžcl, M. ČopiC, M. LukaC: Spatial dependence of
electromagnetic field in loaded Q-switchcd laser resonators,
Proc. Int. Conf. on Lasers, Lake Tahoc 1987 / Ed. F. J. Duarte. •
STS Press, (1988), sir. 437-440.
4. Darko Ilanžcl, D. Ilanžcl: Mossbaucrjcva spektroskopija s konvcmjskim elektroni, 4. JSPF: Zb. rad., Sarajevo (1988), str. 140143.
5. U. Miklavži«, M. Konin, A. R. Byrne, D. Brajnik, K. JuZniC: Rapid
assessment of Chernobyl deposition by gamma spectrometry of
vaseline samples, 14. Reg. Meet, of IKPA: Yugoslav AustrianHungarian Radiation Protection Meet., Kupari (1987), str. 279282.
6. S. Pahor, J. Šnajdcr, S. Pirt: Vcčscgmcntni cilindrični merilnik
trajanja sončnega obsevanja, Zb. rad. JUKIiM 13, 649-653
(1988).
1. A. Stanovnik: Merilnik rentgenske svetlobe s scintilacijami v plinu,
Obz. mat.fiz.35,187-192 (1988).
Neobjavljena dela
I. I. ArCon, A. Kodre: Bragg reflectivity extended fine structure
(BREFS) of germanium and tourmaline crystals, US delovno
poro čilo DP-52S3 (1988).
2.1. Arcon, A. Kodre: Programski paket, US delovno poročilo DP5254 (1988).
3. Th. Baumgartncr, II. J. Emrich, J. P. Fritsch, A. Gramslok, R.
Ncuhausen, G. Rosncr, P. W. sauer, II. G. Sicbcrling, Th. Wat
cher, N. Zimmcrmann, J. R. Calarco, D. DcAngclis, J. E Wise,
U. Bollin, N. Potofnik, M. Potokar, A. Rokavcc: Study and
development of new detector systems for electron coincidence
experiments at intermediate energies, US delovno poročilo DP5261 (1988).
4. V. Bozjak, B. Diallo, S. Vidmar. Merilni sistem za merjenje aktiv
nosti celega telesa, US delovno poročilo DP-5205 (1988).
5. D. Brajnik, F. Dcttcr, Š. Fcdina, V. IvkoviC, K. JuZniC, I. Kobal,, M.
Korun, R. MartinCiC, M. MiheliC, U. Miklavže, T. Mohar, M.
Paviič, Z. PlaninSck, B. Pucclj, M. Ravnikar. B. SmodiS, Z.
Smrkoli-Jcran, P. Stegnar, M. Škofljancc, Z. Šlcjkovcc, M.
Tusck-ZnidariC, II. UdovC, M. Žele: Meritve radioaktivnosti v
okolici Nuklearne Elektrarne Kriko, Poročilo za leto 1987, US
delovno poročilo DP-5058 (1988).
6. M. Budnar. Meritve koncentracij Fb v DO Vesna, IJS delovno
poročilo DP-5332 (1988).
7. M. Budnar Meritve sestave zcolitov z metodo PIXE, US delovno
poročilo (1988).
8. F. Cvclbar, E. Bclak: Excilon model comparison of the activation
and the integrated 14 McV neutron radiative capture cross sec
tions, US delovno poročilo DP-5064 (1988).
9. D. Glavic, A. Kodre, M. Hribar, Ž. Šmil, I. ArCon: Podlupinskc ab
sorpcijski robovi L pri dvojnem foloefektu na kositru, US delov
no poročilo DP-5207 (1988).
10. A. Hakansson, J. Blomgrcn, S. Crona, A. Likar, A. Lindholm, L
Nilsson, N. Olsson, R. Zorro: A large high-resolution sodium
iodide spectr meter, US delovno poročilo DP-5263 (1988).
II. A. Hakansson, J. Blomgrcn, A. Likar, A. Lindholm, L. Nilsson,
N. Olsson, R. Zorro: The isovector E2 resonance in bismuth ex
cited by neutron radiative capture, US delovno poročilo DP-5262
(1988).
12. Darko llanzcl, Danica HanZcl: Dctckcija konvcrzijskih
elcktionov za merjenje mocssbauerjcvih spektrov, US delovno
poročilo DP-5225( 1988).
13. A. Kodre: A model of the roughness of crystal monochromator
spectra due to multiple simultaneous Bragg reflections, US
delovne poročilo DP-5258 (1988).
14. D. Korbar, A. Stanovnik, M. SlariC: Algoritem za konstrukcijo
merjenje funkcije pri pozitronski tomografiji, MS delovno
15. D. Korbar, A. Stanovnik, M. SlariC: Primerjava algoritmov za
rekonstrukcijo 3D tomografske slike med direktnim 3D Fouricrjevim obratom in rekonstrukcijo preko 2D projekcij, US delovno
16. P. Križan: A study of pion-pion interaction in thereactionH p
—» IT 17 n near threshold, US delovno poročilo DP-5137
(1988).
17. P. Kump: Laboratorij za rentgensko fluorosccnco, US delovno
poročilo DP-5151 (i988).
18. M. MiheliC, U. MiklavziC: Avtomatski nizko temperaturni izparalnik, US delovno poročilo DP-5190 (1988).
19. U. MiklavziC: Poboljsanjc merne tehnike i metodologije
monitoringa za akcidente i normalno praCenje stanja u SFR
Jugoslaviji, US delovno poročilo DP-5106 (1988).
20. U. MiklavziC, B. Breznik, M. MiheliC: Prostorsko selektivno
določevanje doz zunanjega sevanja okolja, US delovno poročilo
DP-5329(1988).
21. S. Pahor, J. Šnajdcr. Optimizacija senčenja in temperaturnega
gradienta pri detektorju obsevanja, US delovno poročilo (1988).
22. Z. Polak, S. Pahor, J. Šnajdcr Določevanje smeri vetra s
stacionarnim cilindričnim anemometrom, US delovno poročilo
DP-5198 (1988).
23. Z. Polak, S. Pahor, J. Šnajdcr Izboljšave prototipa stacionarnega
cilindričnega anemometra, US delovno poročilo DP-5197 (i988).
24. Z. Polak, S. Pahor, J. Šnajdcr. Matematični model kondenzatorskega rosUtčnega senzorja, US delovno poročilo DP-5250
(1988).
25. Z. Polak, S. Pahor, J. Šnajdcr Matematično modeliranje ter
načrtovanje ustreznega avtomatskega vodenja stacionarnega
cilindričnega anemometra za merjeni hitrosti vetra od 0-60 m/s,
US delovno poročilo DP-52O0 (1988).
26. Z. Polak, S. Pahor, J. Šnajdcr Merjenje hitrosti vetra od 0 -10
m/s s stacionarnim cilindričnim anemometrom, US delovno
27. M. Potokar, A. Ramsak: Angular correlation functions of
0(e,e Po) in continuum RPA, US delovno poročilo DP-5260
(1988).
28. Z. Rupnik, 1. Lavrič: Aparalurna oprema mulli funkcijskega
monitorja, US delovno poročilo DP-5251 (1988).
29. Z. Rupnik, M. Ravnikar, V. Ramsak: Sistem za daljinsko vodenje
ionskega izvora v pospcScvalniku Van de Graaf, US delovno
30. M. SlariC: Nov čitalni sistem za zakasnilno linijo, US delovno
poročilo DP-51% (1988).
31. Ž. Šmit, M. Krcgar, D. Glavič: Double K shell pholoionization,
US delovno poročilo DP-5201 (1988).
1. D. Brajnik, M. Korun, R. MartinCiC, U. MiklavziC, B. Pucelj, P.
Stegnar Surveillance of the environmental radioactivity in SR
Slovenia, Yugoslavia, AIRP-YRPA II Yug-Ilal. Symp., Udine
(1988).
2. D. Brajnik, M. Korun, U. MiklavziC: Migration or Cs-134 and Cs137 in soil and the food chain one year after Chernobyl accident,
AIRP-YRPA H Yug.-Ial. Symp., Udinc (1988).
3. M. Budnar On precision and accuracy of thin target PIXE
analysis, 10. Conf. on the Application of Accelerators in
Research and Industry, Denton (1988).
4. V. Cindro, M. Budnar, M. Krcgar, Ž. šmil: The hypcrsatcllilcs in
duced by protons, 11. Int. Conf. on Atomic Physics, Paris (1988).
5. F. Cvclbar, E. Bclak: Cascade contribution in the radiative capture
of 14 McV neutrons, 5. Int. Symp. on Nuclcon Induced Reac
tions, Smolcnice (1988).
6. M. Gerclschlagcr, Ž. Šmit, O. Bcnka: K-shcll ionization cross sec
tion in Si, P, S, K, Ca by 1-6.4 MeV carbon ions, Europhys. Conf.
Abstracts, G raz (1988).
7. D. Hanžcl, II. Bilinski, V. Nothig, Darko Hanžcl: Study of bentonilcs by Mossbaucr and EPR spectroscopy, Int. Symp. In
dustrial Applications of the Mossbaucr Effect, Parma (1988).
8. G. Kernel, D. Korbar, P. Križan, M. Mikuz, F. Sever, A. Stanovnik,
M. SlariC, D. Zavrtanik: C. W. E. Van Eijk, R. W. Hollander, W.
Lourcns, E. G. Michaclis, N. W. Tanner, A. S. Clark, J.
Jovanovich, 1. D. Davics, J. Lowe, S. M. Playfcr A study of the
low-energy pion-pion interaction with irp -» irirN reactions
near threshold, 24. Int. Conf. on High Energy Physics, Munich
(1988).
9. M. Korun, B. Pucclj: Invcnarisation of radio active wastes with
high resolution gamma spectrometry, AIRP-YRPA II Yug-Ital.
Symp., Udine (1988).
10. M. Korun, B. Pucclj, R. MartinCiC, P. Slcgnar: In situ measure
ment of the radioactivity of the Adriatic Sea, Int. Conf. on En
vironmental Radioactivity in the Mediterranean Area, Barcelona
(1988).
21
l i . M. Krcgar The analysis of the independent particle model, int.
Conf. on Classical Dynamics in Atomic and Molecular Physics.
Brioni (1988).
12. M. Krcgar. On the energy stability or the atomic independent
particle model, 11. Int. Conf. on Atomic Physics, Paris (1988).
13. I. Levin, R. MartinciC, K. Skornik: Radiological basis for the
development and application of derived intervention levels.
IAEA Handout for the IAEA Workshops, Vienna (1988).
14. R. MartinciC, U. Miklavžic: Radiation monito ring in Yugoslavia,
AIRP-YRPA II Yug.-Ilal. Symp., Udinc (1988).
15. I. Orlic, M. Dudnar, V. Cindro, Ž. Šmit, V. Valkovic: Low Z
inner-shell ionization for 05 • IS McV II and lie ions, 10. Conf.
on the Application of Accelerators in Research and Industry,
Denton (1988).
16. M. Starif, A. Stanovnik, D. Korban Vcrtičnc proporcionalne
komore. Občni zbor DMFA, Gozd Martuljk (1988).
17. N. Zimmermann, Th. Baumgartncr, I I . J. Emrich, J. P. Frisich, A.
Gramstok, R. Neuhausen, S. Schardt, I I . G. Sicbcrling, J. R.
Calarco, D. DcAngelis, J. Wise, M-Polokar.A. Ramsak: Study
of the giant dipolc resonances in C and 'O via (e,e x) reac
tions, DPG, NNV, BNV, SPB, DPS and SFS Spring meet, of
Nuclear Physics Sections, Berlin (1988).
1. CP LEAR Collaboration, M. Miku2, D. Zavrtanik, ct al: Tests of
CP violation with K° and K° at LEAR, Experiments at CERN in
1988, CERN, (1988), str. 131.
2. OMICRON Collaboration, G. Kernel, I). Korbar, P. Križan, M.
Miku2, F. Sever, A. Stanovnik, M. Slarič, D., Zavrtanik, ct al:
Cross section measurement of ir'p -»TTTT^n reaction near
threshold, Eur. Org. for Nuclear Research, Geneva, CERNEP/88-116(1988).
3. O.MICRON Collaboration, G. Kernel, D. Korbar, P. Križan, M.
Mikuz, F. Sever, A. Stanovnik, M. Stari?, I ) . Zavrianik, ct al: A
study of the low-energy pion-pion interaction with u p - » UTTN
reactions near threshold, Eur. Org. for Nuclear Research,
Geneva, CERN-EP/88-140 (1988).
4. N. Zimmermann, I I . G. Wcyand, Th. Baumgartncr, I I . J. Emrich,
J. P. Fritsch, A. Gramstok, R. Neuhausen, S. Schardt, I I . G.
Sicbcrling, J. R. Calarco, D. DcAngelis, J. E. Wise, M. Pytokar,
A. Ramsak: Study of the giant dipolc resonances in *C and
1B
0 , Physics with M A M I A 1983-1987, Institut fur
Kernphysik/SFB 201, Johannes Guttcnbcrg-Univcrsilat, Main/
(1988), str. 159-181.
DIPLOMSKA DELA
I. U.Boltin: Spektralni analizator za rentgensko svetlobo s sferifno
ukrivljenim kristalom (A.Kodrc)
MAGISTRSKA DELA
1. M.Slarif: Razvoj nabojnega signala pri vcčzičnih proporcionalnih
komorah (G.Kcrnel)
5. D.Brajnik: BIOMOVS Coordination Group Meeting, Budimpešta.
Madžarska, 24.-28.4.1988
6. D.Brajnik, M.Korun, RManinčic, U.Miklavžič: I I . YugoslavItalian Symposium "Radiation Protection: Advances in Yugos
lavia and Italy", Udine, Italija, 22. - 24.6.1988 (1 vabljeno
predavanje, 3 referati, 1 poster)
7. M Budna r IAEA Group Scientific Visit on Low Energy Ac
celerators and Their Application, Moskva, Leningrad, ZSSR,
24.9. -16.10.1988
8. M.Budnar Tenth Conference on the Application of Accelerators
in Research and Industry, Denton, Texas, Z D A , 6. - 9.11.1988 (2
referata); Obisk
"Rice University, T.W.Bonncr Nuclear
laboratory", Houston, 10. - 13.11.1988; T h e Florida State
University", Tallahassee, 14. • 18.11.1988; "Stanford Synchrotron
Radiation Laboratory", Stanford, 19. - 26.11.1988; "University of
California", Davis, 27. - 30.11.1988; "McGill University - Medical
Center", Montreal, 2. - 4.12.1988
9. V.Cindro: Obisk "Univcrsitat Dortmund, Institut fur Physik",
Dortmund, ZRN, 14. - 15.11.1988 (referat); studijski obisk
"DESY", Hamburg, ZRN, 16. -17.11.1988
10. V.Cindro, M.Krcgar Eleventh International Conference on
Atomic Physics (ELICAP), Pariz, Francija, 4. - 8.7.1988 (2
referata)
11. F.Cvclbar Fifth International Symposium on Nuclcon Induced
Reactions, Smolcnicc Castle, Češkoslovaška, 20. - 25.6.1988
(referat)
12. F.Cvclbar Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Češkos
lovaška, 27. - 30.8.1988 (dokončanje rokopisa Članka)
13. D.IIanzcl: International Symposium on the Industrial Applica
tions of the Mossbaucr Effect, Parma, Italija, 11. - 16.9.1988
(referat); "Obisk treh centrov za Mossbaucijcvo spektroskopijo:
Dcpanimcnlo di Fisica, Parma; Univcrsila di Parma; Univcrsita
di Padova", Italija, 17. - 20.9.1988
14. D.IIanzcl: Third Scchcim Workshop on Mossbaucr Spectros
copy, Scchcim, Z R N , 23. - 275.1988 (referat); Obisk Mossbaucrjevih centrov: "Johannes Gutenberg Univcrsitat", Mainz;
"Univcrsitat des Saarlandes", Saarbruckcn, ZRN, 28. - 315.1988;
29.7.-5.8.1988
15. G.Kcrnel: BNL Workshop on Glucballs, Hybrids and Exotic
Iladrons, Upton, New York, ZDA, 29.8. -1.9.1988 (referat)
16. M.Korun: The First International Conference on Environmental
Radioactivity in the Mediterranean Area, Barcelona, Španija, 10.
-13.5.1988 (referat)
17. M.Korun, R.MartinCič, M.Ravnikar: Inlcrkomparacijskc terenske
meritve hitrosti doze mobilne enote (v okv'ru SEV), PicSlany,
Češkoslovaška, 4. - 10.9.1988
18. M.Krcgar: International Conference on Clasica! Dynamics in
Atomic and Molecular Physics, Brioni, 29.8. - 3.9.1983
19. P.Krizan: B-Factory Workshop, Munchcn, Z R N , 13. -15.3.1988
20. E.Kriznič: X X I I I . International School of Elementary Particle
Physics, Duilovo, 18.9. - 2.10.1988
21. M.Lcsjak, M.Staric: Obisk razstave "EI.ECTRONIKA 88",
Munchcn, ZRN, 9.-12.11.1988
22. A.Likar: Annual Conference on Neural Networks, Boston, Mas
sachusetts, ZOA, 7. -12.9.1988
DOKTORSKA DELA
1. V.Cindro: Preseki z dvojno ionizacijo lupine K s protoni
(M.Krcgar)
23. R.MartinCiC: Delovni sestanek znanstvenega odbora II. jugoslovansko-italijanskcga simpozija: Radiation Protection: Advan
ces in Yugoslavia and Italy, Udinc, Italija, 28.3.1988
2. M.Mikuz. Meritev reakcije t r ' p - * ir'-pir 0 blizu praga (G.Kcrnel)
24. R.MarlinCif: Ekspcrtska misija, Aman, Jordanija, 7. - 26.11.1988
(vabljeni predavatelj na seminarju za drŽave bližnjega vzhoda:
Derived Intervention Ixvcls)
SODELAVCI, KI SO BILI VTEM LETU NA
STROKOVNEM DELL V TUJINI
15. R.Marlincič: IAEA, Dunaj. Avstrija, 20. - 21.1.1988; 24.-30.7.1988
(pogovori o sodelovanju - izdelava obscvalnih naprav, Derived
Intervention Levels - priprava skript za IAEA seminarje)
1. B.BostjanciC: PSI Spring School Zuoz 1988, Zuoz, Švica, 5. •
13.4.1988
2. B.Boftjanlic', D.Brajnik, M.Korbar, P.Krizan, A.Slanovnik.
M.Slari«: Občni zbor DMFA SRS, Gozd Martuljek, 14. •
15.10.1988
3. B.BostjanciC, P.Krizan: I l i n i seslanck skupine ARGUS, Moskva,
ZSSR, 22. - 29.5.1988 (referat)
4. B.Bostjanfif, M.Mikuz, M.PIcSko: XXIV. International Con
ference on High Energy Physics, Munchcn, ZRN, 4. - 10.8.1988
(2 referata)
22
26 R.Martinfif: IAEA Workshop: Kontrola vzorcev hrane in okolja.
Islambul, Turčija, 4. -10.12.1988 (predavatelj - ekspert IAEA)
27. R.Manin(if: 1RPA - Seventh International Congress of the In
ternational Radiation Protection Association, Sydney, Avstralija.
10. -17.4.1988 (pasivno kot predsednik J D Z Z )
28. R.Martinfif: IAEA Workshop "Improving the Safety Aspccis of
Nuclear Facilities: Development of a Real-Time Dose Assess
ment Model", I.ivcrmorc, San Francisco, Z D A , 3. - 7.10.1988
(ekspert IAEA)
29. R.Martincič, M.Korun: Strokovni obisk na institutu za atomsko
energijo (IEA), Otwock-Swicrk, Poljska, 7. - 11.3.1988 (3
vabljena predavanja - pogovori o sodelovanju)
30. R.Martincic, U.Miklavzic: IAEA, Dunaj, Avstrija, 26. - 283.1988
(dogovor o sodelovanju in o pomoti pri opremljanju ME)
31. M.PavSic: Spring School and Workshop on Supcrslrings, Trst.
Italija, 11.- 22.4.1988 (referat)
32. M.PavSiC: The Fifth Marcel Grossmann Meeting, Perth,
Avstralija, 8. -13.8.1988 (referat)
33. Z.Polak: Simpozij o informacijskih tehnologijah, 21. - 25.3.1988
(referat)
34. Ž-Šmit: 20th EGAS, Graz, Avstrija, 12. -15.7.1988 (referat)
35. J.Šnajdcn JUKEM - 13. simpozij o merenjima i mernoj opremi,
Split, 27.-28.10.1988 (referat)
36. J.Šnajdcn Osmo strufno savclovanjc o tcrmoclcktranama Jugo
slavije, Opatija, 6.10.1988 (referat)
37. D.Zavrtanik: XVI. International Meeting on Fundamental
Physics "CP non Conservation and I) Physics", Pcniscola.
Španija, 24. -30.4.1988
1. B.BoSljancic: DESY, Hamburg, ZRN, 2.2. - 2.4.1988; 18. 24.4.1988; 10. - 19.5.1988; 6.6. - 11.7.1988; 11.8. - 9.9.1988; 4. 9.10.1988; 26.11. - 5.12.1988 (študij interakcij e+c-pri visokih
energijah)
2. M.Gcrl, D.Korbar, M.SlariC: Delovni obisk "DESY", Hamburg,
ZRN, 27.11. - 22.12.1988 (sestavljanje in testiranje kalorimetra za
eksperiment PS 195 v okviru kolaboracijc CP LEAR)
3. DJamnik: CERN, Ženeva, Švica, 1.1. - 31.12.1988 (delo v
kolaboraciji Crystall-Darcll)
4. G.Kcmcl: DESY, Hamburg, ZRN, 13. - 31.1.1988; 2. - 19.3.1988;
113. - 1.6.1988; 27.7. -17.8.1988; 8. - 22.11.1988; 12. - 20.12.1988
(Študij interakcij e + e-pri visokih energijah)
5. P.Križan: DESY, Hamburg, ZRN, 14. - 20.1.1988; 1. - 20.2.1988; 16.
- 19.3.1988; 7. - 21.6.1988; 1.8. - 9.9.1988; 25.9. - 2.10.1988; 2. 8.11.1988; 1. - 9.12.1988 (študij interakcij c (-c-pri visokih ener
gijah)
6. E.KrižniC: DESY, Hamburg, ZRN, 9. - 23.4.1988; 103. - 15.6.1988;
6.8. - 13.9.1988; 6.11. - 20.12.1988 (študij interakcij c + c- pri
visokih energijah)
7. A.Likar Tandcmaccclcratorlaboralorict, Uppsala, Švedska, 6. 27.2.1988 (sodelovanje pri izvedbi eksperimenta Bi(n.gamma))
8. M.MikuZ: CERN, Ženeva, Švica, 13. - 22.4.1988; 2. -113.1988; 24.6.
-1.7.1988; 11. - 31.7.1988; 26.9. - 30.11.1988, 1. - 24.12.1988 (delo
na aeksperimentu PS 195)
9. J.Pahor Center za radiološko zaSfilo, Pjongjang, Severna Koreja,
10.1. - 17.2.1988 (ekspert IAEA - sestava elektronske modularne
opreme)
10. J.Pahor Quit, Ekvador, 8.8. - 11.9.1988 (ekspert IAEA - razvoj
elektronskih enot za obdelovanje podatkov v rentgenski fluores
cenčni spektroskopiji); Tccaj IAEA "Interfacing in Nuclear Ex
periments", Dominikanska republika, 12.9. - 25.9.1988 (ekspert
IAEA - predavatelj in voditelj vaj na tečaju)
11. J.Pahor: Tccaj IAEA "Interregional Course on Nuclear
Electronics", Argonne National Laboratories, Chicago, ZDA,
24.10. -12.11.1988; (ekspert IAEA - predavatelj na tečaju)
12. M.PIcSko: DESY, Hamburg, ZRN, H. - 25.5.1988; 12.7. 3.8.1988; 16. - 29.10.1988 (Študij interakcij e + c-pri visokih ener
gijah)
13. N.Polofnik: Institut fiir Kcrnphysik, Johannes Gutenberg
Universal Mainz, Mainz, ZRN, 20. - 26.6.1988; II. - 21.9.1988;
1.10. - 22.12.1988 (sodelovanje pri eksperimentu lfiO(c,c,x))
i-i. M.Potocnik: Institut fiir Kcrnpiiysik. Johannes Gutenberg
Universal Mainz, Mainz, ZRN. 10.10. - 31.12.1988 (strokovno
izpopolnjevanje)
15. M.Potokar. Institut fiir Kcmphysik, Johannes Gutenberg Univer
s a l Mainz, Mainz. ZRN. S. - 2.-5.1988; 20. - 26.6.1988; 11. 21.9.1988; 1. - 13.10.1988; 9. - 24.12.1988 (sodelovanje pri
eksperimentu 160(e.cj))
16. M.Potokar Institut fiir Kcmphysik, Kcmforschungsanlagc Julich,
Julich, ZRN, 8. - 293.1988; (sodelovanje pri eksperimentu
160(c,e,x)
17. A.Rokavcc: Institut fur Kcrnphysik, Johannes Gutenberg Univer
s a l Mainz, Mainz, ZRN, 20. - 26.6.1988; 11. - 21.9.1988; 1.10. 22.12.1988 (sodelovanje pri eksperimentu 160(c,c-<))
18. F.Scvcr Univerza v Biclcfcldu, Bielefeld. ZRN; CERN, Ženeva.
Švica, 1.1. - 31.12.1988 (strokovno izpopolnjevanje - fizika osnov
nih delcev)
19. V.Starc: Obisk ameriških univerz v okviru ameriškega projekta
"One-Country Group Project on Graduate Education" in
podiplomske Sole Edvarda Kardelja, Washington, Cleveland,
Baltimore, Chicago, Madison (Wi), San Francisco, Boston, New
York. Princeton, Philadelphia, ZDA, 11.9. • 13.10.1988 (Študij
organizacije podiplomskega izobraŽevanja)
20. Ž.Šmil: Institut fur Expcrimcntalphysik, Johannes Kepler
Universitat, l.inz, Avstrija, 1.1. - 313.1988 (strokovno iz
popolnjevanje - atomska fizika)
21. D.Zavrtanik: CERN, Ženeva, Švica, 15. - 24.4.1988; 30.4. 113.1988; 15.6. - 15.7.1988; 10.8. - 10.10.1988 (delo na
eksperimentu PS 195)
22. D.Zavrtanik: CERN, Ženeva, Švica, 10.10. - 31.12.1988 (strokov
no izpopolnjevanje - delo na eksperimentu PS 195)
RAZISKOVALCI S TUJIH ALI DOMAČIH
USTANOV, KI SO SODELOVALI PRI
RAZISKOVALNEM DELU ODSEKA
1. M.Doucer, Atom.c Energy Commission, Damask, Sirija, 1.1. 31.3.1988 (Štipendist IAEA - visokolofljivostna spektroskopija
gama)
2. V.KIcmt, Institut fiir Kcmphysik, Kcmforschungsanlage Julich,
Julich, ZRN, 9.7. - 26.7.1988 (raziskave na področjufizikejedra z
elektromagnetnimi interakcijami)
3. C.Mansson, Lund Institute of Technology, Lund, Švedska, 7.6. 19.7.1988 (strokovna praksa IAESTE -fizikajedra)
4. W.Mcisel, Johannes Gutenberg Universitat, Mainz, ZRN, 20.8. 10.9.1988 (Mossbaucrjcva spektroskopija)
5. P.Soding, DESY, Hamburg, ZRN, 23.6. - 24.6.1988 (delo na
spektrometru ARGUS)
1. R.A r.ramzhjan, B.A. Tulupov, Institute for Nuclear Research,
USSR Academy of Sciences, Moskva, ZSSR: On the activity or
Moscow Institute for Nuclear Research
2. W.Mcisel, Johannes Gutenberg Universitat, Mainz, ZRN: Phase
analysis of surface layers on iron based materials as studied by
Mosbaucr spectroscopy
SODELAVCI ODSEKA VTEM LETU
I. M.Hribar: Priznanje DruStva matematikov, fizikov in astronomov
SR Slovenije
23
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
DEPARTMENT OF THIN FILMS AND SURFACES (F-3)
The main research activities of the Thin Film and
Surfaces Department in 1988 were in the following
areas:
— interactions of ions and plasmas with solid surfaces
and multilaycrcd structures
— development of new materials in thin film tech
nologies
— development and technological support in the ap
plication of hard coatings in tribology and micro
electronics.
Systematic analyses are carried out of rcactivcly
sputtered TiN and ZrN films, to be used as diffusion
barriers for VLSI circuits in microelectronics, in
opotoclcctronics and as hard coatings exploiting the
tribological properties of these films. Metallization
structures of multilayer Si/TiN, TiNx, Ti/Al have been
studied from the silicidc formation point of view. TiN
layer had sheer resistance below 10 Ohm/o while TiSi?
interlaycrs have been produced with resistivity below 18
p.Ohmcm. Both types of barriers sustained thermal
treatment at 82S K.
— raziskave interakcij ionov in plazme s površinami
trdnih snovi in večplastnimi strukturami,
— razvoj novih materialov na področju tankoplastnih
tehnologij
— razvoj in tehnološka podpora pri uporabi trdih
prevlek v tribologiji in mikroclektroniki.
Raziskave in razvojna dela na področju interakcij
ionov in plazme s površinami, novih materialov in
tankoplastnih tehnologij ter zaščitnih trdih prevlek so
medsebojno povezana in se teoretično in eksperimen
talno dopolnjujejo. Ker nekaj naših rezultatov večletnih
raziskav že več let uspcino uporabljajo v praksi (stan
dard No 213S za NBS v Washingtonu in trde prevleke
JOSTiN za oplemenitenje orodij v industriji), nada
ljujemo z raziskavami v smeri razvoja in uporabe
tovrstnih tankih plasti v mikroclektroniki, optoclcklroniki in tribologiji. Vzporedno delamo pri razvoju
tankih supraprevodnih plasti lipa YBa2Cu307 in na
analizah interakcij plazme s prvo steno za bodoče
fuzijske reaktorje. Obe novi temi sta del programov za
spodbujanje tehnološkega razvoja SFRJ.
We have also analysed the influence of Al addition
on the electrical properties of NiCrAl thin film chip
resistors, the parameters involved in TCR and Ro
reproducibility, and also investigated how corrosion
resistant TiN layers can be used as optical sensors for
angle control. These studies arc also part of the new ap
plications of thinfilmtechnologies.
Within new projects supporting technological
development in Yugoslavia we have two programmes.
For the MEIUS project we arc studying sputter deposi
tion of superconducting YBa2Cu307 films in
SPUTRON apparatus, and for the Fusion project our
analyses include plasma-first wall interactions with low
light ion energies.
The development of new applications of hard coat
ings in industry is also studied as technological support
for our Hard Coatings Centre in Domžale. Perfor
mance tests arc made in more than 120 factories
around Yugoslavia and data arc collected for all types
of tools and machine parts coated with the JOSTiN
coating in our Centre.
Raziskave interakcij ionov in plazme s trdnimi
površinami so bilc usmerjene k analizi različnih tankih
plasti, napršenih z enosmernim in reaktivnim
naprševanjem. Študirali smo električne, optične in
Raziskovalci:
4 sodelavci s fakultetno izobrazbo
3 mednarodnih
2 domaČih
1 znanslvena publikacija
2 strokovni publikaciji
2 neobjavljena referata
Vse te publikacije '8 referatov na 3 mednarodnih
in 6 referatov na domačih zborovanjih, 1 objavljena
znanstvena publikacija in 8 objavljenih referatov) so
rezultat raziskav sodelavcev Odseka za tanke plasti in
povrSine v letu 1988 in to na naslednjih treh področjih:
24
X"»
~
X
/
/
v
AWE ALI HG TIME »MIN.
^
t <Si>/Ti/TiH
\
o <Si>/Ti
\
o <Si>/TiH 07
\
\
/
o
\
o—
"""
X
- \ \
-
i
1
"1
200
400
* "»—»-i^
1
O^
600
800
L_
1000
8
ANNEALING TEMPERATURE ( C ]
Večplastni metalizacijski sistem v najnovejših VLSI mikroclcklronskih vezjih najpogosteje vključuje titan silicidno kontaktno plast in titan nilrid kot difuzijsko zaporo.
<Si>-TiSi2/TiN sistem v kontaktu z aluminijem je
strukturno in električno stabilen vse do 870 K. Titan
silicidno plast lahko pripravimo tako, da silicijevo rezino,
na katero smo napršili titan ali podstehiometričen titan
nilrid, za določen čas segrejemo na temperaturo približno
1000 K. Na sliki je prikazana odvisnost plastne upornosti
posameznih tankoplastnih struktur od temperature
pregrevanja.
mehanske lastnosti nilridnih plasti Ti in Zr. Narejena je
bila kvantitativna analiza TiN in ZrN večplastnih struk
tur. S kontinuirno globinsko profilno AES analizo na
plasteh z različno stehiometrijo nam je uspelo pokazati,
da imajo takšne večplastne strukture prednost pri
kontroli stehiometrije reaktivno napršenih ni.ridnih
plasti. Seveda pa je takšna analiza uporabna tu Ji za vse
druge vrste tankih plasti, za katere je pomembno, da
vemo vnaprej, pri kakšnih pogojih bomo dobili želeno
stehiometrijo. Detajlno smo raziskali optične lastnosti
TiN in ZrN in ugotovili, da imata rcflcktivnost in
električna plastna upornost teh nitridov direktno
povezavo in to tudi pri nestehiometričnih plasteh.
Rezultati kažejo, da lahko TiN in ZrN plasti uporabimo
za NIR območje kot visoko rcflektivne (preko 90 %) in
da imajo odpornost na abrazijo, pa čeprav so nanešenc
pri nizkih temperaturah (pod 100 °C) na občutljive sub
strate kot so safir, steklo, poliran duraluminij in
hitrorezno jeklo s hrapavostmi pod 8 nm CLA.
Širok spekter raziskav so predstavljale analize baricrnih plasti v metalizacijskem sistemu za VLSI vezja v
mikroelektroniki Si (100) - nitrid - plast Al TiN zapora
zdrži toplotno obdelavo pri 825 K in ima plastno upor
nost pod 10 Ohm/o. Analizirali smo tudi nastanek Ti
silicidov in to pri toplotni obdelavi Ti, TiN in TiNx pla
sti na Si. Strukture Si/Ti/TiN in Si/TiNo,7 so primerne za
pripravo Ti silicidov z upornostjo pod 18 u,Ohmcm.
Določen je bil tudi vpliv dodatka Al na električne
lastnosti tankoplastnih chip uporov NiCrAl z nizko
plastno upornostjo (pod 10 Ohm/o), vplivi na zane
sljivost meritev plastne upornosti in TKU pri nizkoohmskih kovinoplastnih uporih, raziskani problemi, ki
spremljajo procesno tehnologijo VLSI vezij pri uporabi
Al/TiN/Si kombinacije ter pokazano, kako lahko
uporabimo korozijsko odporne trde plasti TiN kot
ootične senzorje kotnega pomika. Del teh raziskav
predstavljajo aplikativni projekti pri razvoju tanko
plastnih tehnologij.
Pri novih programih za vzpodbujanje tehnološkega
razvoja SFRJ sodelujemo pri projektu "Fuzija" s temo
interakcije plazme s prvo steno fuzijskih reaktorjev ter
pri projektu "MEIUS" z razvojem tankih supraprevodnih plasti tipa YBA2CU3O7, napršenih v plazemskem
napršcvalniku Sputron ter okarakteriziranih na In
stitutu "J. Stefan".
Naše sistematične raziskave na področju trdih
prevlek se nadaljujejo, prav tako tudi tehnološka pod
pora, ki jo Odsek nudi Centru za trde prevleke v
Domžalah pi uporabi JOSTiN prevleke v različnih
vejah naše industrije. Sodelujemo s preko 280 DO v
Jugoslaviji, s firmo Balzcrs iz Lichlcnstcina, z Labo
ratorijem za tribologijo Strojne fakultete iz Ljubljane,
Metalurškim Institutom iz Ljubljane ter Mašinskim
fakultctom iz Kragujcvca in Mostarja.
Sodelavci Odseka za tanke plasti in površine so v
letu 1988 poročali o svojem delu na I. International
Conference on Plasma Surface Engineering v Oarmisch-Partcnkirchcnu, na XV. Summer School and
Sympozium of the Physics of Ionized Gases v Sarajevu,
na XVI. jug. posvetovanju o mikroelektroniki v
Zagrebu, na Yugoslav-Austrian-Hungarian Fourth
Joint Vacuum Conference v Portorožu in na XXIV,
Jug. simpoziju o elektronskih sestavnih delih in
materialih SD-88 v Novi Gorici.
SODELAVCI ODSEKA
Vodja:
Doris NavinSck, dr.,dipl.ing., raz.svct.
1. Peter Panjan,dipl.ing.,viS.str.sod.
2. Anton Žabkar.dipl.ing., sam.str.sod.
Ostali sodelavci:
1. JoSko FiScr, sam.tch.
2. Martina Pctcrncl, vodilni razv.
Jure Brguljan.dipl ing.nod.zač.
LITERATURA
Objavljena dela
1. J. Fine, B. NavinSck: An NBS standard reference material for
depth profile analysis, Surf. Interface Anal. 11,542-543 (1988).
Objavljeni referati
1. M. Godec, F. Runovc, Z. Krivokapič. B. NavinSck, P. Panjan, A.
Zalan Process technology and properties of Al/TiN system in
custom IC manufacturing, Zb. rcf. 16. jug. savjcl. o mikroclcktronici, Zagreb (1988), str.89-96.
2. B. NavinSck, P. Panjan, J. FiScr Vplivi zanesljivosti meritve R in
TKU nizkoohmskih kovinoplastnih cilindričnih in chip uporov,
Zb. rcf. 24. jug. simp, o elektronskih sestavnih delih in
materialih, SD 88, Nova Gorica (1988), str. 215.
3. B. NavinSck, P. Panjan, M. Pctcrncl: Optični senzorji kotnega
pomika iz korozijsko odpornih trdih plasti titanovega nilrida
(JOSTiN), Zb. rcf. 24. jug. simp, o elektronskih sestavnih delih,
SD 88, Nova Gorica (1988), str. 209.
4. B. NavinSck, P. Panjan, A. Žabkar, M. Pctcrncl, J. FiScr: Vpliv
aluminija na električne lastnosti uporov NiCrAl na ravnih pod
lagah, Zb. rcf. 16. jug. savjet. o mikroclcklronici, Zagreb (1988),
str. 141-148.
5. B. NavinSck, P. Panjan, A. Žabkar, L. Tanovic, N. Tanovič, A.
DcmSar: Optical properties of TiN films deposited at low sub
strate temperatures, SPIG'88, Sarajevo (1988), str. 196-199.
6. P. Panjnn, B. NavinSck, A. Žabkar. Električne lastnosti tankih
plasti TiN, ZrN in TaN, Zb. rcf. 16. jug. savjet. o mik
roclcklronici, Zagreb (1988), str. 133-140.
7. P. Panjan, B. NavinSck, A. Žabkar, M. Godce, Z. Krivokapič: Nas
tanek titanovih silicidov pri pregrevanju tankih plasti in TiNx
naprScnih na silicijeve rezine, Zb. rcf. 16. jug simp, o
elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 88, Nova Gorica
(1988), sir. 225.
1. P. Panjan, A. Žabkar, B. NavinSck: Problem sicn reaktorske
posode pri tcrmonuklcarncm reaktorju, Vakuumist ti.16, 4-7
(1988).
2. A. Žabkar, M. Godec, P. Panjan, B. NavinSck: Difuzijska zapora
TiN v mikroelektroniki, Informacije MIDHM 18,7-9 (1988).
Neobjavljena dela
1. J. Gaspcrič, R. Blinc, S. Bcrnik, P. Panjan, n. Karič: Preparation of
high-T targets for Iriodc sputtering system, Section Polar Solids
Ceramics Superconductors Conference, London (1988).
2. P. Panjan, B, NavinSck, A. Žabkar, A. Zalar: Quantitative AliS
analysis of TiNx and ZrNx multilaycrcd structures, 1. Int. Conf
on Plasma Surface Engineering, Garmisch-Partcnkirchcn (1988).
25
SODELAVCI ODSEKA, KI SO SE V TEM LETU
UDELEŽILI ZNANSTVENIH ALI STROKOVNIH
ZBOROVANJ
4. P. Panjan: Yugoslav-Austrian-IIungarian Fourth Joint Vacuum
Conference, Portorož, sept. 1988 (4 referati)
5. B. NavinSck: I s Int. Conf. on Plasma Surface Engineering, Garmisch-Partcnkirchcn, W. Germany, sept. 1988 (2 referata)
1. B. Navinsck in P. Panjan: XVI. Yug. Conf. on Microelectronics,
Zagreb, may 1988 (3 referati)
2. B. NavinSck in P. Panjan: XXIV. Jug. simp, o sestavnih delih in
materialih, SD-K8. Nova Gorica, sept. 1988 (3 referati)
3. P. Panjan: XIV. Summer School and Symp. on the Phys. of Ionized
Gases, Sarajevo, avgust I988 (2 referata)
26
I. Dr. Boris Navinsck: Red dela z zlatim vencem.
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
DEPARTMENT OF CONDENSED MATTER PHYSICS (F-5)
The Condensed Matter Physics Department con
sists of the laboratory for nuclear magnetic resonance,
the laboratory for biophysics and EPR spectroscopy,
the laboratory for quantum optics, dielectric spectros
copy, NMR tomography, electron microscopy and sur
face physics, and three groups for applied research in
the fields of liquid crystals, ferroelectric materials and
NMR. The main research activities in 1988 were:
— nuclear and electron magnetic resonance,
- lcrroclcctric and liquid cryrlals,
— incommensurate systems and proton glasses,
—
—
biopolymcrs and membranes,
quantum optics,
molecular electronics,
thin films and defects in crystals,
transport of molecules through membranes.
Wc also started the investigations of high T c super
conductors.
— raziskave fizike delno urejenih sistemov, zlasti inkomcnzurabilnih sistemov in protonskih ter devteronskih stekel,
— raziskave novih metod jedrske in elektronske mag
netne resonance,
— raziskave kvantne optike in optičnih lastnosti
visokotemperaturnih superprevodnikov,
— raziskave na področju molekularne elektronike,
zlasti raziskave fotokromnih in termokromnih sis
temov,
— raziskave biofizikc membran in tkiv s posebnim
ozirom na transportne procese in reakcije, ki so
sklopljcnc s transportom,
-
raziskave mikrostrukturc tankih plasti in defektov v
kristalih.
A centre for natural sciences and technology has
been established in order to facilitate the transfer of
basic knowledge into industrial applications. The
centre is a joint venture of US, Iskra Avtomatika, Iskra
Kibcrnctika, Iskra Center za elektrooptiko and Iskra
Elementi.
Raziskovalci:
64 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih
14 redno
60 mednarodnih
16 domaČih
6 strokovnih publikacij
16 institutskih dokumentov
SI neobjavljenih referatov
14 diplomskih del
2 magistrska dela
2 doktorska dela
V Odseku za fiziko trdne snovi je v letu 1988 delo
potekalo v okviru laboratorijev za jedrsko magnetno
resonanco, za biofiziko, za kvantno optiko, za
dielektrično spektroskopijo, za NMR tomografijo in v
okviru treh aplikativnih skupin: za aplikacijo tekočih
kristalov, za aplikacijo fcroclcklrikov in za uporabo
NMR. Posebej je treba omeniti delo v okviru samostoj
nega laboratorija za elektronsko mikroskopijo in fiziko
povrSin. Nadaljevalo seje delo na prenosu raziskovalnih
dosežkov v prakso v okviru novozgrajenih laboratorijev
nai avoslovno-tehnološkcga centra, za katerega so
zdi i žili sredstva Iskra Avtomatika, Iskra Kibcrnelika,
Isk i a Elementi in Iskra Center za elektrooptiko.
Raziskave so bile v letu 1988 usmerjene predvsem
H,i:
-
raziskave feroclektrikov in tekočih kristalov,
Dcvtcronski NMR spekter in inkomenzurabilna
niodulacija v "quilt" in "stripe-like" inkomenzurabilni fazi
dcvtcrirancga bifenila.
Kot novost je treba poudariti:
-
razvoj nove metode prostorsko ločene EPR
spektroskopije za karakterizacijo procesov v biosislemih in merjenje transporta učinkovin,
-
začetek dela prvega NMR tomografa v Jugoslaviji;
ta omogoča prostorsko ločljivost do 0,2 mm. Razis
kave obsegajo proučevanje zgodnjih stadijev
artritisa, spremljanje stanja bolezni pri sladkornih
bolnikih in vpliV električne stimulacije, embriološke
raziskave, palofizioIoSkc raziskave, raziskave
fibrinolize krvnih strdkov in raziskave neravnoves27
Primerjava rentgenske slike zapestja (desno) s sliko, dobljeno s slikanjem z magnetno resonanco (levo).
Primerjava prečnega preseka noge sladkornega bolnika z izraženo angiopatijo (zgoraj) z zdravo nogo (spodaj).
28
nih faznih prehodov v tekočih kristalih, gelih in
polimcrnih talinah. Pri delu sodelujejo zdravniki /
Univcrzncga kliničnega centra v Ljubljani, Instituta
za patofiziologijo, Zavoda za rehabilitacijo in
validov ter strokovnjaki s Fakultete za elektroteh
niko, Biotehniške fakultete in Fakultete za telesno
kulturo,
— karakterizacijo tankih filmov na osnovo visokotemperaturnih superprevodnikov.
Najpomembnejši rezultati raziskav v letu 1988 so:
— razvoj nove metode za določevanje porazdelitve
lokalne polarizacije in določevanje parametra reda
v psevdo-spinskih steklih, dipolarnih steklih in
kvadrupolarnih steklih,
— določitev fluktuacij parametra reda v feroclektričnih tekočih kristalih s sipanjem svetlobe,
— odkritje frekvenčne odvisnosti spin-spinskega
relaksacijskega časa T2 v inkomenzurabilnih si
stemih,
— razvoj nove NMR metode za določevanje fraktalne
dimenzije gclov,
— razvoj nove metode za določevanje koeficienta
rotacijske viskoznosti v feroelektričnih tekočih kris
talih z dielektrično spektroskopijo,
— določitev dinamike fluktuacij parametra reda v
polimerno dispergiranih tekočih kristalih,
— določitev narave feroclektričnega faznega prehoda
v monoklinskem RbEbPO-i, kjer je bil prvič odkrit
prehod iz antifcroclcktričnc v fcriclcktrično fazo in
razširjen Kittelov model antifcroclcktričnosti.
Na področju biofizikalnih raziskav so bili doseženi
naslednji pomembni rezultati:
— razvita je bila metoda lovljenja kratkoživih
radikalov s spinskimi lovilci,
— razvita je bila nova metoda za določanje poraz
delitve kisika v tkivih z dvodimenzionalnim
upodabljanjem z elektronsko paramagnclno
resonanco in določena dinamika oksigenacije tkiva,
— izdelana je bila metoda za študij difuzije učinkovin
v raztopinah, gelih in koži ter izmerjene korclacijc
med rotacijsko in translacijsko difuzijo v gelih z
različno strukturo kot modelnih sistemih za nosilec
apliciranih učinkovin.
Najpomembnejši rezultati raziskav strukture in
defektov v kristalih in tankih plasteh so:
— določitev simetrije moduliranih struktur TaTc4 in
Au2+xCdi- x ;
— priprava novih večplastnih standardov za kalibracijo globinskih profilov pri različnih metodah
površinske analize;
— priprava in kaiakterizacija TiN in ZrN plasti za
difuzijske zaporne in uporovne plasti v mikroclcktroniki.
Na osnovne raziskave se navezujejo aplikativne
raziskave, ki so na področju tekočih kristalov v tem letu
privedle do izdelave nove vrste superzasukanih
nematskih \očckristalnih prikazalnikov z visoko gos
toto informacij, ki so primerni za računalniške ter
minale. Izdelani so bili tudi nekateri tckočekristalni
elementi za model optičnega računalnika. Izdelana je
bila nova vrsta infrardečih detektorjev na osnovi
piroclcktričnih kristalov. Obe gornji inovaciji sta že
vpeljani v proizvodnjo.
Izdelana je bila nova vrsta NMR minispcklromctrov s feritnimi magneti, ki so nekajkrat
cenejši od primerljivih sistemov na svetovnem trgu.
Deset spektrometrov je bilo prodanih medicinski fakul
teti univerze na Dunaju. Izdelana je bila nova vrsta
računalniško krmiljenih merilnikov pretoka. Izboljšane
so bile metode za proizvodnjo novih vrst optičnih dajalnikov pomikov v sodelovanju z Iskro Avtomatiko.
Začeto je bilo delo na projektu MEIUS - Modularni
elektrooptični inteligentni upravljalski sistem, pri
katerem sodeluje 52 partnerjev iz vseh republik in pok
rajin SFRJ, razen Kosova in Črne gore, in ki ga podpira
"Matičcv" sklad.
Gornje raziskave so vključene v jugoslovanskoameriško znanstveno-tehnično sodelovanje (Kent State
University, National Bureau of Standards, University of
Montana, Bozcman, Montana), v sodelovanje s sov
jetsko akademijo znanosti (Institut za kristalografijo v
Moskvi), v sodelovanje z ZR Nemčijo preko MaxPianck-Instituta za medicinske raziskave v Hcidclbcrgu,
v sodelovanje z ETH, Zurich, v sodelovanje z univerzo v
Rimu, v sodelovanje z nuklearnim institutom Dcmokritos v Atenah ter Univerzo v Watcrlooju v Kanadi in
tehniško visoko šolo v Gotcborgu na Švedskem. Prav
tako je razvito sodelovanje z "Dcpartcmcnt of Physics,
University of Utah", Salt Lake City, Utah, institutom za
biokemijo nemškega centra za raziskave raka v Hcidel
bcrgu, institutom za eksperimentalno fiziko univerze na
Dunaju in univerzo v Illinoisu-Urbana ter Univerzo v
Wroclawu na Poljskem.
Na področju elektronsko mikroskopskih raziskav
moduliranih struktur imamo razvito sodelovanje s
fizikalnimi oddelki univerz v Watcrloo-ju (Kanada),
Krakowu in Wroclavu, na področju tankih plasti pa z
Oddelkom za metalurgijo in materiale Carncgic-Mcllon
univerze v Piltsburghu in z NBS v Washingtonu.
Rezultati raziskav so bili predstavljeni mednarodni
strokovni javnosti v številnih publikacijah in predavanjih
na mednarodnih in domačih kongresih in univerzah ter
na 10. mednarodni šoli AMPERE, ki jo je odsek or
ganiziral v Portorožu od 4. do 10.9.1988. Izmed preda
vanj je treba omeniti naslednja vabljena predavanja na
mednarodnih kongresih:
-
uvodno predavanje na 24. kongresu AMPERE za
magnetne resonance v Poznanu na Poljskem,
-
vabljeno predavanje na 4. grškem kongresu o fiziki
kondenziranc materije v Maratonu,
-
vabljeno predavanje na kongresu italijanskega
združenja za tekoče kristale v Parmi,
-
vabljeno predavanje na nacionalnem kongresu
turških fizikov v Istanbulu,
-
vabljena predavanja na univerzah v Saarbriicknu,
na Dunaju in v Kcntu, Ohio, ZDA,
-
vabljeno predavanje na Jugoslovanskem kongresu
za biofiziko, Sarajevo.
29
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
V seznamu sodelavcev navcecni podatki ustrezajo stanju dne
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali
višjega asistenta, Študirajo v skladu z internimi določili instituta na
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povečini odšli na
asistenti.
*** Sodelavci, ki so v seznamu oznaCcni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
Sodelavci, ki so odšli na strokovno izpopolnjevanje in jim
navedeni.
38. Tadeja Ovscnik Jeglič, dipl.ing., as.pod.
39. Slavko Pečar*, dr., dipl.ing., izr.prof.
40. Milan MikPintar"*,dr.,dipl.ing., razisk.svct.(ncizv), rcd.prof.
41. Janez PirS, dr., dipl.ing, vodja skupine, str.svct.
42. Anton Prclcsnik, dipl.ing., razsodi
43. Albert Prodan, dr., dipl.ing., viS.raz.sod.
44. Čcdomir Ravnik*, dr., dr.mcd., rcd.prof.
45. Maja RcmSkar, dipl.ing, pod.zač.
46. Milan Rožmarin, prof.fiz, vis.slr.sod.
47. Milan Schara**, dr., dipl.ing., vod.lah., raz.svcl., rcd.prof.
48. Janez Scligcr*, dr.,dipl.ing., rcd.prof.
49. ZlaUoSitar"*,dipl.ing., as.pod.
50. L'roSSkalcrič*,dr.j;obozdr., doc.
51. Peter Stavanja* * *, dipl.ing., vis.strsod.
52. Janez StcpiSnik*, dr., dipl.ing., rcd.prof.
53. Jelka Svclck, dipl.ing., pod.zač.
54. Marjeta Šcntjurc, dr., dipl.ing, viS.raz.sod.
55. Bosiljka Tadič, dr., dipl.ing., viS.raz.sod.
56. Bogdan Topic**, dr., dipl.ing., vodja skupine,raz.sod.ll,as.
Vodja:
57. Boris Vcdlin"*,mag.,dipl.ing., raz.sod.l(ncizv)
Robert Dlinc',akadcmik,dr.,dipl.ing., vod.raz.svct., red.prof.,
58. Andrej Vučkovič, dipl.ing, slr.sod.
Pomočnik vodje odseka:
59. BoSljan Zalar, dipl.ing, pod.zač.
Janez Slak, dr.,dipl.ing., razsodi
60. Marko Zgonik",dr., dipl.ing, raz.sod.ll. as.
61. Ivan Zupančič*, dr., dipl.ing., izr.prof.
Višja tajnica I:
62. Slobodan Žumcr*, dr., dipl.ing., rcd.prof.
Marta Lavrisa
Sodelavci sfakultetnoizobrazbo:
Ostali sodelavci:
1. Pavel Ccvc, dr.dipl.ing., viS.raz.sod.
1. Darja Abramič, sam.razv.
2. Martin čopif*, dr.dipl.ing., izr.prof.
2. Peter Ajdič, vod.razv.
3. Franci Demšar, dr.,prof.fiz., vis.as.pod.
3. Tomaž Apih, sam.razv.
4. Janez DolinSck, dr.dipl.ing, vodja skupine, razsodil
4. Vital Eržen, vod.razv.
5. Irena DrcvcnSck, dipl.ing., pod.zač.
5. Andrea Maja Fajdiga, sam.razv.
6. Cene FilipiC, dipl.ing, viS.str.sod.
6. Marko Koren, inglch.
7. Ncnad Funduk*, dr., zobnzdr.doc.
8. Violcla GabrijcICiC, dipl.ing., pod.zač.
9. Jože GaspcriC, dr.slr.svct., doc.
10. Marija JamSck Vilfan", dr.dipl.ing., viS.raz.sod., as.
11. OrcstJarh,dipl.ing,pod.zač.
7. Davorin Kotnik, sam.razv.
8. Silvano Mcndizza, sam.teh.
9. Marjanca Nemec, vod.razv.
10. Silva PirS, ing., vod.razv.
11. Janko Polancc, vod.razv.
12. Aleksander Jovanovic*", dipl.ing., viS.raz.sod. (ncizv.)
12. Jernej Porok, vod.razv.
13. Alenka KanduScr, dipl.ing., vis.str.sod.
13. Ana Sepc, sam.teh.
14. Erik Karič, dipl.ing., strok.sod.asist.
14. Zora Škraba, vod.razv.
15. Primož KcrkoC, dipl.ing., pod zac.
15. Aleksander ZidanSck, sam.razv.
16. Samo Kopač, dipl.ing, pod.zač.
16. Vcsclko Žagar, ing., vod.razv.
17. Samo Kralj, mag, dipl.ing., vis.as.pod.
18. Ana KraSovcc, dipl.ing, pod.zač.
19. ZdravkoKulnjak, dipl.ing., pod.zač.
20. Ivan Kvasič, dipl.ing, as.pod.
Mirovanje:
Vcnccslav Rular, dr., dipl.ing, raz.sodl
21. Marija Kvcdcr, dr., dipl.ing., vis.as.pod. (ncizv.)
22. Gojmir Lahajnar", dr., dipl.ing, viS.raz.sod., izrcd.prof.
23. Danilo Lasič* * *, dr., dipl.ing, vis.as.pod.
24. Borut Lavrcnčič", dr., dipl.ing., viS.raz.sod., doc.
25. Adrijan Levstik", dr., dipl.ing, viS.raz.sod., doc.
26. Iva Icvslik, dipl.ing, viS.str.sod.
27. Bojan Ložar, dipl.ing, vis.str.sod.
28. Matjaž Lukač"*, dr., dipl.ing, slr.sod.
29. Metka Luzar Vlachy", dr., dipl.ing, doc.
30. Dorde Mandrino, dipl.ing., pod.zač.
31. Bojan Marin, dipl.ing, as.pod.
32. Vclibor Marinkovič*. dr., dipl.ing., rcd.prof.
DELU UNIVERZ
1. I. DrcvcnSck, dipl.ing., FNT, V T O Z D Fizika, vodenje vaj pri
predmetu Elektromagnetno polje
2. dr. G. I-ahajnar, redni profesor, BF, predaval Fizikalno biokemijo
in Metode znanslvcno-raziskovalncga dela na podiplomskem
Študiju
34. Jasna Milavc, dipl.ing, as.pod.
3. dr. M. Schara, redni profesor, FNT, V T O Z D Kemija, mentorstvo,
občasna predavanja, izpiti in konzultacije
35. Igor MuScvič, dipl.ing, vis.str.sod.
4. dr. B. Topič, asistent, FF„ asistent za fiziko
36. Aleksander Novak*", dr, razisk.svct.(nci/.v.)
5. dr. M. Vilfan, asistent, FNT, V T O Z D Fi/.ika, vaje i/, predmeta
Osnove fizike za matematike
33. Dragoljub Mihailovič, dr., dipl.ing, raz sod.I
37. Radko Osrcdkar*, dr., dipl.ing., doc.
30
USTANOVAH
1. R. Blinc, akademik, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo
2. M. ČopiC, dr., dipl.ing., izredni profesor. Fakulteta za naravos
lovje in tehnologijo
3. N. Funduk, dr. zobozdravnik, docent Medicinska fakulteta;
zobozdravnik specialist, Univerzitetna stomatološka klinika
4. M. Luzar Vlachy, dr., dipl.ing., docentka, Fakulteta za naravos
5. V. Marinkovic, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za naravos
6. A. Novak, dr., dipl.ing., direktor raziskav, Laboratoire de
Spcctrochimie infrarouge ct Raman, CNRS, Thiais, Francija
7. R. Osrcdkar, dr., dipl.ing., raziskovalni sodelavec, predavatelj,
Fakulteta za elektrotehniko
8. S. Pečar, dr., dipl.ing., izredni profesor. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
9. M M Pintar, dr., dipl.ing., redni profesor, University of Waterloo,
Department of Physics, Waterloo, Ontario, Kanada
10. J. Scligcr, dr., dipl.ing., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
11. U. SkalenC, dr., zobozdravnik, docent Medicinska fakulteta, vodja
Oddelka za ustne bolezni in paradontologijo, Univerzitetna
stomatološka klinika
12. J. SlcpiSnik, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za naravos
13.1. Zupančič, dr., dipl.ing., izredni profesor. Fakulteta za naravos
14. S. Zumcr, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
LITERATURA
Objavljena dela
1. G. Bacil, T. Walczak, F. Demšar, II. M. Swartz: Electron spin
resonance imaging of tissues with lipid-rich areas, Magn. Rcson.
Med. 8,209-219 (1988).
2. G. Bačič, F. Demšar, Z Zolnai, II. M. Swartz: Contrast enhance
ment in EPR imaging: role of oxygen, Magn. Reson. Med. Biol.
1,17-24(1988).
3. A. BcliC, R. Osrcdkar Avtomatizirano določanje implantacijskega profila s CU metodo, Elcktrotchn. vcsln. 55, 21-23
(1988).
4. R. Blinc: NMR determination of the Edwards-Anderson order
parameter in dcutcron glasses. Rev. Roumainc Phys. 33,439-444
(1988).
5. R. Blinc: NMR evidence of pinning effects in incommensurate in
sulators, Phase Trans. 11,255-277 (1988).
6. R. Blinc, P. Ccvc, S. Zumcr EPR sludy of the ferroelectric phase
transition in 11+ doped Rbll2P04, Solid Stale Commun. 66,
319-321 (1988).
7. R. Blinc, J. DolinSck, G. Lahajnar, A. Scpc, I. Zupantie, S.
Žumcr, F. Milia, M. M, Pinla>': Spin-lattice relaxation of water in
ccmcnl gels, Z. Naturforsi 43a, 1026-1038 (1988).
8. R. Blinc, J. DolinSck, M. Luzar, J. Scligcr 13C N.M.R. and 14N
N.Q.R. in ferroelectric liquid crystals: Polar versus quadrupolar
ordering, Liq Tryst. 3,663-675 (1988).
9. R. Blinc, M. Dolinsck, V. II. Schmidt, D. C Ailion: NDj
dcuteron NMR and Ihe smearing of the glass transition in Rh].
x(N04)xD2PO4, Europhys. Lell. 6,55-60 (1988).
10, R. Blinc, O, Jarh, A. ZidanSck. A. Blinc: NMR dclcrminalion of
the fractal geometry of gels around Ihc collapse transition, Z.
Naturforsch. 44a, 163-164 (1988).
11. R. Blinc, G. lahajnar, S. Žumcr, M. M. Pintar: NMR sludy of ihc
time evolution of the fraclal geometry of cement gels, Phys. Rev.
638,2873-2875(1988).
12. R. Blinc, R. Pirc, B. Tadic, J. Dolinsck: Isotope effect, pressure
dependence and randon field smearing of the proton glass tran
sition, Ferrockctrics 78,27-42 (1988).
13. R. Blinc, S. Žumcr, M. Koren, D. C. Ailion: NMR line shapes and
order-parameter determination in proton pseudo-spin-glass,
Phys. Rev. B13,7276-7283 (1988).
14. T. Carlsson, B. ŽckS, C. Filip*, A. Levstik, R. Blinc: Ther
modynamic model of ferroelectric chiral smcctic C* liquid crys
tal, Mol.Crysl.Liq.Cryst. 163,1988, str. 11-72.
15. P. Cotomban, A. Novak: Proton transfer and supcrionic conduc
tivity in solids and gels, J. Molecular Struct. 177,277-308 (1988).
16. P. Colomban, A. Rozycki, A. Novak: Calorimctric (DSC) study of
phase transition in NII4IISCO4 and ND4DSCO4 crystals. Solid
State Commun. 67,969-974 (1988).
17. J. M. Corbctl, L, G. Ilillz, F. W. Boswcll, J. C. Bennett, A.
Prodan: Determination of the symmetry of charge-density wave
modulation in TaTc-t by IIREM, Ultramicroscopy 26, 43-50
(1988).
18. R. F. Davis, Z Sitar, B. E Williams, 11. S. Kong. 11. J. Kim, J. W.
Palmour, J. A. Edmond, J. Ryu, J. T. Glass, C. II. Carter Jr.:
Critical evaluation of the status of the areas for future research
regarding the wide band gap semiconductors diamond, gallium
nitride and silicon carbide. Mat. Sci. Eng. Bl, 77-104 (1988).
19. F. Dcmsar, II. M. Swartz, M. Schara: Use of field gradient LPR
to measure diffusion of nilroxides in tissues, Magn. Rcson. Med.
Biol. 1,55-65 (1988).
20. F. Dcmsar, T. Walczak, P. D. Morse II, G. Bačič, Z Zolnai, II. M.
Swartz: Detection of diffusion and distribution of oxygen by fastscan EPR imaging, J. Magn. Rcson. 76,224-231 (1988).
21. J. Dolinsck, R. Blinc: The commcnsurabilily-induccd phason gap
in the long period commensurate phases of (N(CH3)4)2ZnCI4,
J. Phys. C: Solid Stale Phys. 21,705-713 (1988).
22. C. FilipiC, T. Carlsson, A. Levstik, B. ZckS, R. Blinc, F. Gouda, S.
T. Lagcrwall, K. Skarp: Dielectric properties near the smeciicC*-smcctic-A phase transition of some ferroelectric liquid crys
talline systems with a very large spontaneous polarization, Phys.
Rev. A38,5833-5839 (1988).
23. A. Golemme, S. Žumcr, D. W. Allendcr, J. W. Doanc: Con
tinuous ncmatic-isottopic transition in submicron-sizc liquid
crystal droplets, Phys. Rev. Lett. 61,29-37 (1988).
24. A. Golemme, S. Žumcr, J. W. Doanc, N. E. Ncubcrt: Deuterium
NMR of polymer dispersed liquid crystals, Phys. Rev. A37,559569(1988).
25. T. P. Jarvic, M. Luzar, A. Pines: Asymmetric dipolar couplings in
poryciysialline solids and liquid crystals, LBL Report 25688
(1988).
26. R. Kind, R. Blinc, M. Koren: Model calculation of the static dis
tribution of the electricficld gradient tensor elements in subslilulionally disordered Rbl.x(NIl4)xll2P04, Phys. Rev. B37,
4864-4868(1988).
27. M. Kamoun, A. Laulie, F. Romain, A. Novak: Elude par
spectromctrie infrarouge el Raman des phases crislallincs basses
temperatures de (NIl4)3H(S04)2, i- Raman Spectroscopy 19,
329-335 (1988).
28. M. Kamoun, A. Lautie, F. Romain, A. Novak: Elude vibralionncllc de la phase II des hydrogcnosulfales de triammonium,
Spcclrochim. Acta 14,47M77 (1988).
29. M. Kovae-Kavif, U. Skalcrif: Razlike med staro in novo nasel
jenimi Ljubljančani v potrebah po parodontalnem zdravljenju,
Zobozdrav. Vcstn. 43,76-80 (1988).
30. M. Kvcdcr, G. Lahajnar, R. Blinc, I. Zupančič: Non-Brownian
water self-diffusion in lung tissue, Magn. Rcson. Med. 6,194-198
(1988).
31. M. Kvedcr, M. Schara: Time evolution of concentration profiles
in tissue perturbed by external stress, Farm, vcsln. 39, 217-225
(1988).
32. M. Kvcdcr, M. Scnijurc, M. Schara: Spin probe reduction in cells
and tissues, Magn. Rcson. Med. 8,241-247(1988).
33. M. Kvcdcr, I. Zupančič, G. Lahajnar, R. Blinc, D. Šuput, D. C.
Ailion, K. Gancsa, C. Goodrich: Water proton NMR relaxation
mechanisms in lung tissue, Magn. Reson. Med. 7,432-441 (1988).
34. G. Lahajnar, W. T. Sobol, D. D. Lasi«, L, W. Reeves, M. M. Pin
tar Bridge water diffusion in oil sands by NMR pulsed gradient
proton spin-echo, J. Canad. Petrol. Tcchnol. 27,133 (1988),
31
35. D. D. Lasic: 'l"hc mechanism of vesicle formation. Review article.
Utochcm.J. 256.1-ll (1988).
36. D. D. Lasic: lite spontaneous formal ion of vesicles, J. Colloid In
terface Sci. 124,428-136 (1988).
37. D. D. Lasic, A. Belic, T. Valentine*: A new method for the in
stant preparation of large unilamellar vesicles, J. Am. Chcm.
Soc. 110,970-971(1988).
38. D. D. Lasic, J. M. Corbclt, M. M. Pintar, J. Jian, R. Mine, G.
lahajnan NMR spin grouping in hydrating cement at 200 MHz,
Cement Concrete Res. 18,649-653 (1988).
39. D. D. Lasic, M. M . Pintar, R. Blinc: Arc proton NMR observa
tions supportive of the osmotic model of cement hydration?,
Phil. Mag. Lett. 58,227-232 (1988).
40. A. Levstik, T. Carlsson, C. Filipi«, B. Žcks: Dielectric relaxation
and the determination of the Sm A-Sm C* phase transition
temperature in DOBAMBC, Mol. Liq. Cryst. 154, 259-266
(1988).
41. A. Levstik, I I . G. Unruh: The interaction potential between discommensurations in Rb2ZnCI4 - The cxistance of a bistable
polar state, Pcrroclcclrics 78,173-182 (1988).
42. D. Mihailovk', N. Bmiccvic: Anisotropy of quasiparticic Raman
scattering in Yba2Cu306-t- single crystals, Physica C153-155,
147-148(1988).
43. P. Milia, P. Hadjoudis, J. Scligcr: Hydrogen bond studies in thcrmochromic and pholochromic N-salicylidcnc anilines, J. Mol.
Struct. 177, 191-197(1988).
44. L. Miljkovie, D. D. l.asic, J. C. MacTavish, R. Blinc, G. I^hajnar
NMR studies of hydrating cement: a spin-spin relaxation study of
the early hydration stage. Cement Cone. Res. 18,951-956 (1988).
45.1. Muscvic, R. Blinc, B. Žcks. C. Filipic, M. ČopiO, A. Scppcn, P.
Wydcr, A. Lcvanyuk: Observation of phason dispersion in a fer
roelectric liquid crystal by light scattering, Phys. Rev. Leu. 60,
1530-1533(1988).
46. A. Novak: Vibrational spectroscopy and structural phase transi
tions in molecular crystals, Croat. Chim. Acta 61,213-242 (1988).
47. R. Osrcdkar A study of the imigization kinetics of polyamidc
rcsinc curing. Microslruct. Rcliab. 28,599-603 (1988).
48. M. Petelin. U. Skalcrif, P. Ccvc, M. Schara: Prepustnost zobnega
cementa, Zobozdr. vestn. 18,84-87 (1988),
49. B. Plcsnicar, F. KovaC, M. Schara: Chemistry of hydro!rioxides. 1
Preparation, characterization, and thermal decomposition of
hydrotrioxides of alkyl -mcthylbcnzyl alcohol. Attempted spin
trapping of trioxyl radicals, J. Am. Chcm. Soc. 110, 214-222
(1988).
50. A. Prodan, A. Budkowski, F. W. Boswcll, V. Marinkovic, J. C.
Bennett, J. M. Corbctl: An approach to the structure of incommcnsuratcly modulated NbS3 type I I , . Phys. C: Solid Slate Phys.
21,41714187(1988).
51. A. C. Ribciro, P. i. Scbastiano, M. Vilfan: Proton spin-lattice
relaxation study of a partial bilaycr smcclic A-phasc, I.iq. Crysl.
3,937-945(1988).
60. J. Scligcr, V. Žagar, R. Blinc, V. I I . Schmidt: 170 NOR study of
the antilcrroclcctric phase transition in Tlii'i'O.1. J. Chcm.
Phys. 88,3260-3262 (1988).
61. A. Scppcn, I. Muscvif, G. Marct, B. Žcks, P. Wydcr, R. Blinc:
Temperature dependence of the rotary power in the SmC* phase
of DOBAMBC, J. Phys. France 49,1569-1573 (1988).
62. B. Sorg. R Schmidt, S. Pccar, M. Schara, P.. Ilcckcr Spin-labeled
phorbol esters and their interactions with cellular membranes.
III. Skin irritant and tumor-promoting activities of spin-labeled
phorbol-12,13-dicstcrs and relationships to their particular struc
tures. Carcinogenesis 9,1829-1834 (1988).
63. S. Srfif, J. Korbar-Šmid, P. Bukovec, K. Jczcrnik, G. Lahajnar
OlcogcU of magnesium stcaratc in liquid paraffinc - study of
their stability and structure, Acta Pharm. Jugosl. 38, 349-360
(1988).
64. M. Scntjurc, M. Schara, M. Aucrspcrg: Influence of vinblastine
containing chemotherapy on tumor tissue membrane fluidity; an
EPR study. Arch. Gcschwulstforsch. 58,35-12 (1988).
65. M. Šimonka, U. Skalcric, D. Ilojs: Stanje zob in obzobnih tkiv pri
pacientih s prebolelim miokardnim infarktom, Zobozdrav.
Vestn. 43,81-83 (1988).
66. B. Tadic, R. Pire, R. Blinc: Isotope effect and pressure depend
ence of the freezing temperature in prolon glasses, Phys. Rev. 37,
679-682(1988).
67. B. Topic, U Hacbcrlcn, R. Blinc: 3 9 K N M R study of Ihc low
temperature phase transitions in KLiSo4, Z Physik B - Con
densed Matter 70,95-99 (1988).
68. B T o p i f , j \ . von Kicnlin, A. Golzhascr, Li. Hacbcrlcn, R. Blinc:
K and Sc NMR study of the paraclcctric-lo-incommcnsuratc
phase transition of K2SCO4, Phys. Rev. B38,8625-8632 (1988).
69. Z. Trybula, J. Stankowski, L. Szczcpanska, R. Blinc, Al. Weiss, N.
S. Dalai: Proton glass state in Rh|-x(NH4)xll2As04, Fcrroclcclrics 79, 335-338 (1988).
70. Z. Trybula, J. Stankowski, L. Szczcpanska, R. Blinc, Al. Weiss, N.
S. Dalai: Prolon glass slate in Rbl- x (Nll4)xll2As04, Physica
B153,143-146(1988).
71. ll.-G. Unruh, A. Levstik: Dielectric response of incommensurate
fcrroclcctrics, Fcrroclcclrics 78, 259-266 (1988).
72. T. Valcntincič, I). D. Iâsif: Optical microscopy of vesicle
preparations, Period. Biol. 89,239-242 (1987).
73. M. Vilfan, V. Rular, S. Žumcr, G. I jhajnar, R. Blinc: Prolon
spin-lattice relaxation in ncmalic microdroplcls, J. Chcm. I'hys.
89,597-604(1988).
74. D. J. Wcslland, D. Mihailovie, J. F. Ryan, M. D. Scolt: Timcrcsolvcd phololumincsccncc measurement of carrier trapping
lime of InGaAs/lnP quantum wells, Surf. Sci. 196, 399403
(1988).
75. M. Zgonik, M. Čopič: Nonlinear optical coefficients in fer
roelectric Pbl IPO4, Fcrroclccl rics 80,955-959 (1988).
76. I. Zupanfič: liffect of Ihc background gradients on POSH NMR
diffusion measurements, Solid Slate Comm. 65,199-200 (1988).
52. S. V. Rodin, M. Zgonik, M. CopiC, N. I. Khasincvich: Acoustic
anomalies in diglycinc-nitralc, Fcrroclcctrics 82,85-90 (1988).
77. S. Žumcr: Light scattering from ncmalic droplets: Anomalousdiffraction approach, Phys. Rev. A37,40064015 (1988).
53. J. Rojs, U. Skalcrif: Rentgenska analize prevalence previsnih
plomb in prevlek in vpliv na obzobna tkiva, Zobozdrav. Vcsln.
43,88-91(1988).
78. S. Žumcr, M. Vilfan, I. Vilfan: Confinement of a liquid crystal to
small droplets and its effect on nuclear magnetic relaxation, Liq.
Cryst. 3,947-956 (1988).
54. V. Rular, M. KovaC, G. Ijhajnar Improved NMR specira of liq
uid components in heterogeneous samples, J. Magn. Rcson. 80.
133-138(1988).
55. M. Schara: Spatially resolved electron paramagnetic resonance.
Magn. Rcson. Med. Biol. 1,245-252 (1988).
56. K. 1. Schcnk, G. Chapuis, R. Kind, R. Blinc, J. Scligcr: Evidence
fora reconstructive phase transition involving hydrocarbon chain
scr 'ration in the layer structure C10II21NII3CI, J. Mol. Struct.
176,331-335(1988).
57. L J. Schrcincr, M. M. Pinlar, R. Blinc: Seed prolon NMR spingrouping, JAOCS 65,106-108 (1988).
58. L. J. Schrcincr, M. M. Pinlar, A. J. Dianoux, F. Volino, A. Rupprcchl: Hydration of NaDNA by nculron quasi-clastic scattering.
Biophys. J. 53,119-122(1988).
59. J. Scligcr, R. Blinc: Nuclear quadrupolc double resonance study
of ferroelectric phase transition, Fcrroclcctrics 78, 223-230
(1988).
32
Objavljeni referati
1. G. Besi, A. R. Cross, B. Macmillan, II. I'ccmollcr, M. M. Pinlar.
R. Blinc, G. l-ahajnar: A prolon relaxation study of the distribu
tion of pore sizes in cement, 10. AMPFKfc Summer School and
Symp. 'Magnetic Resonance and Relaxation: New Fields and
Techniques", Portorož (1988), sir. 304-305.
2. A. Blinc, J. Kidrič, G. (.ahajnar, F. Ruz/icr, R. Zoreč: A 3I-I'
nuclear magnetic resonance study of hypoxic muscle fibres
prepared in cell suspension. 10. AMI'HUH Summer School and
Symp. "Magnetic Resonance and Relaxation: New Fields and
Techniques", Portorož. (1988), sir. 274-275.
3. R. Blinc: Magnetic resonance in partically ordered condensed
mailer: Incommensurate systems, pseudo-spin glasses, liquid
crystals and gels, 10. AMPF.RE Summer School and Symp.
"Magnetic Resonance and Relaxation: New Fields and Techni
ques", Portorož (1988), sir. 143-157.
4. R. Blinc: Povzetek poročila o stanju raziskovalne dejavnosti v ob
dobju 1986-1988 v SR Sloveniji, Posvetovanje "Raziskovalna in
razvojna praksa": Zb. tekstov, Ljubljana (1988), str. 127-143.
5. R. Dlinc, J. Dolinsck, B. Zalar NMR determination or the order
parameter in proton and dcuteron glasses, Proc. 24. Cong.
AMPERE, Poznan (1988).
6. A. Budkowski, V. Marinkovic, A. Prodan: Analiza dvodimen
zionalne modulirane strukture Au2+xCdl-x, 4. jug. simp, o
metalurgiji, Beograd (1988), str. 417-421.
7. P. Ccvc, A. Kanduscr, J. Polancc, B. B. LavrenCiC: Tehnologija
piroclcktriCnih detektorjev z J-FETom v cip obliki, Zb. ref. 24.
jug. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 88,
Nova Gorica (1988), str. 155-161.
8. A. Damyanovich, L. J. MiljkoviC, M. M. Pintar, J. Pelcrnclj: Tun
neling studies in X(C.'113)4 lattices by spin polarization transfer
spectroscopy, 10. AMPERE Summer School and Symp. "Mag
netic Resonance and Relaxation: New Fields and Techniques",
Portorož (1988), str. 295.
9. J. W. Doanc, J. L. West, J. Piri, S. Žumcr, R. Blinc: High-inten
sity color projection for automotive displays, Int. Symp. on Opti
cal Engineering and Industrial Sensing for Advanced
Manufacturing Technologies, Dearborn (1988), str. 94-98.
10. J. W. Doanc, S. Žumcr, A. Golcmmc: NMR studies of surface in
duced ordering in polymer dispersed liquid crystals, Proc. 10.
AMPERE Summer School and Symp.: "Magnetic Resonance
and Relaxation: New Fields and Techniques", Portorož (1988),
sir. 189-194.
11. J. Dolinsck, R. Blinc: ND4 dcutcron NMR determination of Ed
wards-Anderson order parameter in proton glass Rblx(ND4)xD2P04, 10. AMPERE Summer School and Symp.
ques", Portorož (1988), 174-175.
12. L. Fclc, I. Levstik, A. Kanduscr, C. Pohar, M. Banovcc, J. Golob,
V. Grilc, J. Dravcc: Procesna logika in računalniško vodenje
saržne rektifikacije. Jug. kong. za hemijsko inženjerstvo i procesnu tehniku sa medunarodnim uCcSCcm, knjiga III, Dubrovnik
(1988), str. 203-209.
13.0. Jarh, M. Vilfan, J. Dolinsck, S. Žumcr Nuclear spin relaxation
in polymer dispersed ncmatic liquid crystrals, 10. AMPERE
Summer School and Symp. "Magnetic Resonance and Relaxa
tion: New Fields and Techniques", Portorož (1988), sir. 213-216.
14. P. Kcrkoc, II. Arcnd, P. Giimcr: 4-(N,N-dimcnthyI-amino-3acclamidonitrobcnzcnc (DAN) single crystal corefibersfor non
linear applications, CLEO Conf., Anaheim (1988), sir. 126.
15. M. Kvcdcr, M. Schara: El'ft measurements of spin labeled tissue,
10. AMPERE Summer School and Symp. "Magnetic Resonance
and Relaxation: New Fields and Techniques", Portorož (1988),
str. 282-283.
16. B. B. 1 Jvrcnčic: Model piroclektriCncga detektorja, Zb. ref. 24.
jug. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 88.
Nova Gorica (1988), str. 147-155.
17. A. Ixvslik: Existence of a I.ifshilz point in incommensurate crys
tals, 14. School of Fcrroclcctrics Physics, Wroclaw 1988: Acta
Univ. Wratislavicnsis No. 1084, sir. 3-15 (1988).
18. D. MihailoviC: An attempt at characterizing excitations of
YBa2Cu307-s - Observed in Raman scattering, 10. AMPERE
Summer School and Symp. "Magnetic Resonance and Relaxa
tion: New Fields and Techniques", Portorož (1988), sir. 136-138.
19. D. MihailoviC, J. Solmajcr: Anomalous heating of oxygen vibra
tions in Raman spectra of YBa2Cu307-, Proc. Int. Symp.
Electro. Structure of Iligh-Tc Supcrc. / Ed. Binnconi. - Pergamon Press, (1988).
20. M. J. Paisley, Z. Silar, C. II. Carter Jr., R. F. Davis: Growth of
gallium nitride on silicon carbide by molecular beam epitaxy,
Proc. SP1E: Micro-Optoelectronic Materials, Los Angeles
(1988), sir. 8-12.
21. S. PcCar: Molekularne osnove za odkrivanje novih zdravil, 10.
kong. farmaceuta Jugoslavije, Novi Sad (1988), str. 105-113.
22. J. Pirt, S. Žumcr, R. Blinc, J. VV. Doanc, i. L West. Low-loss
high-intensity color projection, SID Int. Symp.: Digest of Tcchn.
Papers, Anaheim (1988), 227-230.
23. A. C. Ribciro, M. II. Godinho, P. J. Scbastiao, D. Guillon, M.
Vilfan: Nuclear magnetic relaxation study of the mixture of two
liquid crystals with polar terminal groups, 10. AMPERE Sum
mer School and Symp. "Magnetic Resonance and Relaxation:
New Fields and Techniques", Portorož (1988), sir. 226-229.
24. M. Schara, M. Kvedcr EPR imaging, 10. AMPERE Summer
School and Symp. "Magnetic Resonance and Relaxation: New
Fields and Techniques", Portorož (1988), str. 258-260.
25. M. Schara, M. Kvcden Spcctrocopic studies of molecular
transport in cellular systems, 9. School on Biophysics of
membrane Transport: School Proc., Wroclaw 1988: Biophysics
of Membrane Transport: Vol.11 / Eds. J. Kuczcra: S. Przcstalski.
- Wroclaw: Agricult. Univ. of Wroclaw. (1988), str. 113-128.
26. J. Scliger, V. Žagar, R. Blinc, E. Hadjoudis, F. Milia: NMR and
NQR of pholochromic and thcrmochromic systems, 10.
AMPERE Summer School and Symp. "Magnetic Resonance and
Relaxation: New Fields and Techniques", Portorož (1988), str.
83-85.
27 A. Smolcj, V. Marinkovic, S. Pcjovnik, R. IliC, J. Čoki: Mikrostrukturne raziskave zlitin Al-Li, 4. jug. simp, o metalurgiji,
Beograd (1988), sir. 430^34.
28. J. StcpiSnik: NMR imaging in the earth's magnetic field, 10.
AMPERE Summer School and Symp. "Magnetic Resonance and
Relaxation: New Fields and Techniques", Portorož (1988), str.
255-257.
29. B. Topic, U. Ilacbcrlcn, R. Blinc: 39K NMR study of phase tran
sitions in dcutcratcd Rochcllc salt, 10. AMPERE Summer
School and Symp. "Magnetic Resonance and Rclaxatir ' New
Fields and Techniques", Portorož (1988), str. 86-87.
30. M. Vilfan, S. Žumcr: NMR study of the diffusion in spatially non
uniform liquid crystals, 9. Eur. Experimental NMR Conf., Bad
Auscc (1988), str. 108-109.
31. B. Zalar, J. Dolinsck, R. Blinc: Determination of EdwardsAnderson order parameter qEA in Rbl-x(NI)4)xD2P04 by
ND4 and 14N NMR, 10. AMPERE Summer School and Symp.
ques", Portorož (1988), str. 185-186.
32. S. Žumcr. Magnetic relaxation in systems with high surface to
volume ratio, 10. AMPERE Summer School and Symp. "Mag
netic Resonance and Relaxation: New Fields and Techniques",
Portorož (1988), str. 289-294.
1. M. ČopiC: Zakaj je laserski curek ozek in enobarven, Ob/, mat.
fiz. 36,13-23(1988).
2. I. DrcvcnSck: Ncvtronski interferometer, Obz. mat. fiz. 35, 55-59
(1988).
3. B. B. Lavrcnfif: Infrardeča protipožarna tehnika, Požar ckspl.
prevent. 9,69-72 (1988).
4. D. MihailoviC: Kako superprevodnike narediš sam, Delo, 29. okt.,
(1987).
5. D. MihailoviC: Napravi sam superprovodnik, YU21, br.6-7, 51
(1988).
6. M. Vilfan: Recenzija knjige J. L. Erickscn, D. Kindcrlchrcr:
Theory and Applications of Liquid Crystals, Springer Vlg., New
York, 1987, Obz. mat. fiz. 35,95 (1988).
Neobjavljena dela
1. J. GaspcriC: Elektronski in clcktromchanski dementi na osnovi
visokolcmpcraturnih suporprcvodnikov, US delovno poročilo
DP-5208(1988).
2. A. KanduScr, M. Kosec, B. B. I-avrcnčič: Razvoj piroclektriCncga
senzorja, baziranega na keramičnem materialu (Pb5Gc30jl),
IJS delovno poročilo DP-5259 (1988).
3. S. Klibanov, M. Šcntjurc, M. Schara: Characterization of pil sen
sitive liposomes, IJS delovno poročilo DP-5271 (1988).
4. A. KraSt.jc, M. Pristavcc, P. Ajdic, Z. Škraba, V. Marinkovic:
TEM raziskave cementnih faz, IJS delovno poročilo DP-5224
(1988).
5. D. D. I.asiC, I. I^vslik, M. Schara: F„SR spin labeling in lyolropic
systems, IJS delovno poročilo DP-4583 (1988).
6.1. Levstik, Z. Brcgar: Sinteza bifenilnih karboksilalov: B-8 in SI-8.
IJSdcIovno poročilo DP-5234 (1988).
7.1. Levstik, V. Eržen: Gojenje monokrisialov • V. McSani kristali in
soli betaina, IJS delovno poročilo DP-5233 (1988).
8. B. I/Ožar, M. Rožmarin, A. VuCkoviC: Analiza vsebnosti olja s
pomočjo NMR spektrometra, IJS delovno poročilo DP-5282
(1988).
33
9. V . MarinkoviC, P. Panjan, M. Iludomalj, S. Slankovic: Meritve
notranjih napetosti v tankih plasteh, US delovno poročilo DP5326(1988).
16. J. Krisll, S. PcCar, J. Korbar-Šmid, F. Demšar, M. Schara: Drug
diffusion: A field gradient electron paramagnetic resonance
study, 7. Pharmaceutical Tcchnol. Conf., London (1988).
10. J. Polancc, P. Ccvc, B. D. LavrcnCiC: Infrardeči javljalnik gibanja
IRP model V3. US delovno poročilo DP-5191 (1988).
17. G. Lahajnar. Oricntational order and diffusion of sorbed water in
solid oriented biopolymers, Univ. of Stockholm, Stockholm
(1988).
11. M . Rcmskar, Z. Škraba, P. AjdiC: Raziskave tankoplastnih
materialov za optične pomnilnike, US delovno poročilo DP-5220
(1988).
12. M. Sok, M. Šcntjurc, M. Schara: Karaktcrizacija pljuCnih tumor
jev z EPR, US delovno poročilo DP-5211 (1988).
18. G. Lahajnar, P. MaCck, M . Šumak, A. Scpc, M. Koren: Effect of
borate on the p-mcrcuribenzoate inhibition of water diffusional
permeability across erythrocyte membrane, 19. jug. simp, iz
biofizikc, lgman( 1988).
13. J. Svctck, M. Hcrgcnhahn, M. Schara, S. Pečar, E Hcckcn Študij
specifičnega vezanja spinsko označenih forbol estrov na receptorje celičnih membran, US delovno poročilo DP-5210 (1988).
19. M. LikoviC, M. Grah, J. Svclck, M. Šcntjurc, M. Schara:
Določanje slojnosli pri liposomih, 19. jug. simp, iz biofizikc,
Igman (1988).
14. B. Topic, M. Kvcdcr Kontrastna sredstva v NMR tomografiji, US
20. D. Mandrino, V. MarinkoviC: Epitaxial growth of Au on SnTc
and PbTc, 23. konf. jug. centra za kristalografiju. Novi Sad
(1988).
15. B. Topic, B. Zalar, J. DoiinSck: Biospec N M R tomograf. US
16. I. ZupanCiC: NMR probe head circuit for "in vivo* spectroscopy,
1. U . Batista, P. MaCck, M . Nemec, M. Schara, B. Scdmak, M.
Šcntjurc: EPR study of cquinatoxin II cytotoxicity of V-79 cells,
19. jug. simp, iz biofizikc i satelitski simp. 'Medicinska bioakustika", Sarajevo (1988), str. 47.
2. R. Blinc: Liquid-glass transition: Recent developments, 4. PanhclIcnic Conf. on Condensed matter Physics, Athens (1988).
3. R. Blinc: Phason and amplitudes cxccccitalions in ferroelectric
liquid crystals, predavanje na povabilo na "Institut fiir Ronlgenfcinstruklurforschung der Oslcrrcichischcn Akadcmie der Wisscnschaflcn and des Forschungszentrums Graz", Gradec,
Avstrija, junij 1988.
4. R. Blinc: NMR determination of order parameters in proton glas
ses, predavanje na povabilo na Abschluss Colloquium des
Sondcrforschungbcrcichcs Fcrroclcktrika, Saarbrucken, Z R N ,
oktober 1988.
5. R. Blinc: Physics of disorder, ciklus predavanj na pobavilo
dunajske univerze na Institut fiir Expcrimcnlalphysik der
Univcrsitiii Wicn. Dunaj, Avstrija, novcmbcr-dcccmbcr 1988.
6. A. Budkowski, A. Prodan, V. MarinWwii, F. W. Boswcll: T E M
study and the symmetry of twodimcnsional modulated
Au2-t-xCd|- x . 11. Eur. Cryslallographic Meet., Vienna 1988: Z.
Krist. 185,547(1988).
7. J. M. Cbrbclt, L G. Hill/., F. W. Boswcll, J. C Bennett, A.
Prodan: Determination of the symmetry of charge density wave
modulations in Ta'Fc4 by I I R E M , Workshop on Electron Dif
fraction and Channeling at Kilovolt Energy, Arizona State
University (1988).
8. F. Demšar: EPR tomografija, 9. posvet, za okroglo mizo društva
biofizikov Slovenije: Uporaba modernih fizikalnih metod za
slikanje v bioloških sistemih in medicini, Ljubljana (1988).
9. J. Dolinsck, R. Blinc: ND4 deuteron NMR in structural glass
Rbl-x(ND4p)x02P04,
14. Cong. AMPERE
"Magnetic
Resonance and Related Phenomena", Poznan (1988).
10. V. P. Goljcov, V. Marinkovic, V. V. IlodascviC, A. K. Kulcsov:
Diffuzionne processi v tonkih plcnkah Icluridov obluCennih
Jonama bora, 18. Vsesojuznaja konf. po vzajmpodcjslviju
zarazcnnih Caslic s krislallami, Moskva (1988).
11. D. Grah, M. Likovic, S. PcCar, J. Svclck, M. Schara, M. Šcntjurc,
V. GabrijclCiC: EPR as a method of determining the labcllarily of
liposomes, 19. jug. simp, iz biofizikc i satelitski simp.
"Medicinska bioakusiika", Sarajevo (1988).
12. M. Istcnic, S. Pečar, V. Kmctcc, F. Kozjck: Določanje 1-oksil2,2,6,6-lclramclil-4-acclilaminopipcridina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, 10. kong. farmaccuta Jugoslavije, Zb.
rad. H, Novi Sad (1988).
13. O. Jarh, M. Vilfan, S. Žumcr: Deuterium T l relaxation in
polymer-dispersed liquid crystals, 24. Cong AMPERE on Mag
netic Resonance and Related Phenomena, Poznan (1988).
14. M. KovaC, U. SkalcriC: Periodontal treatment needs in population
of Ljubljana, J. Dent. Res. 67,691 (1988).
15. J. Krisll, G. I-ahajnar, J. Šmid-Korbar, S. PcCar, M. Schara:
Proucavanjc difuzije majhnih molekul v polimclilmctakrilainih
hidrogelih z EPR in NMR, 10. kong. farmaccuta Jugoslavije: Zb.
rad. II, Novi Sad (1988).
34
21. Z. Milavc: NMR studies of the vitamin C redox system and its
oxidation rates in the presence of certain biomolcculcs, Inst.
Biophys., Gicsscn (1988).
22. S. PcCar Biologically active spin labels and spin probes, 6. CMEA
Symp. on Electronic Spin Resonance Spectroscopy in
Biochemistry Molecular Biology and Medicine, Smolcnicc
(1988).
23. A. Prodan, A. Budkowski, F. W. Boswcll, V. MarinkoviC, J. C.
Bennett, J. M. Corbcti: An approach to the structure of incommcnsuratcly modulated NbS3 type II, 30. Konwcrsatorium Krystalograficznc, Wroclaw (1988).
24. Č. RadcnoviC, M. Schara, M . Jcrcmic, B. Trifunovic, I. Music, R.
SlojSin, D. Miscvic: Biophysical-genetic aspects of thermal resis
tance of maize inbred lines, 19. jug. simp, iz biofizikc i satelitski
simp. "Medicinska bioakusiika", Sarajevo (1988).
25. S. V . Rodin, M. Zgonik, M . Čopič, N. I. Khasincvich: Acoustic
anomalies in diglycincnitrale, Fcrroclcctrics Bull. 2,84 (1988).
26. V. Rutar, B. Ložar, J. Slak: Composition of plant seeds as studied
by magic angle sample spinning N M r spectroscopy, 12. Int.
Sunflower Conf., Novi Sad (1988).
27. F. Ruzzicr, A. Blinc, J. Kidrič, G. Lahajnar, R. Zorcc: A new
preparation for the study of skeletal muscle metabolism by 31P
NMR, Ncuro Science Letter Suppl. 33: Abstracts 3. Meet. Ital.
Soc. Ncuroscicnce, Bologna (1988).
28. M. Schara: Membrane aqueous solution exchange of molecules,
7. Balkan Biochcm. Biophys. Days, Dubrovnik (1988), str. L12
29. M. Schara, M . Nemec, Č. RadcnoviC, Ž. VuCiniC: Trasnport
coupled kinetics of nitroxides in maize leaf tissue, 6. Cong. Fed.
Eur. Soc. of Plant Physiology, Split (1988).
30. M. Schara, S. Pečan Reaction of membrane bound spin probes by
external agents, 19. jug. simp, iz biofizikc i satelitski simp.
"Medicinska bioakusiika", Sarajevo (1988), sir. 12.
31. M. Schara, M. Šcntjurc, M. Nemce, J. Kuczcra. S. Wilck, V.
GabrijclCiC: Study of the amphiphilic glycine ester aggregates by
EPR, 19. jug. simp, iz biofizikc i satelitski simp. "Medicinska
bioakusiika", Sarajevo (1988), str. 61.
32. U. SkalcriC, J. Dolinsck: Proton spin-lattice relaxation in innamed gingiva, J. Dent. Res. 67,701 (1988).
33. M. Sollncr, G. Marc, S. PcCar, A. KrbacvCiC: Nilroxidc group
stability under Z- and BOC- groups removing conditions, 24.
Recontrcs Int. de Chimic Thcrapculiquc, Strasbourg (1988).
34. J. Stcpisnik, V. Et7.cn, M. Kos, G. PlaninSiC: Magnetic resonance
imaging in the earth's magnetic field, 2. Eur. Cong, of NMR in
Medicine and Biology: Abstract Book, Berlin (1988).
35. J. Stcpisnik, V. Er7.cn, M. Kos, G. PlaninSiC: Magnetic resonance
imaging in the earth's magnetic field, 7. Ann. Meet, of Magnetic
Resonance in Medicine: Hook of Abstracts: Vol.2, San Francisco
(1988).
36. J. Stcpisnik, V. Er7.cn, M. Kos, G. PlaninSiC: Magnetic resonance
imaging in the earth's magnetic field I I I , 24. Cong. AMPERE
"Magnetic Resonance and Related Phenomena, Poznan (1988).
37. J. Svctck, M. Schara, M. Ncmcc, S. PcCar: Porazdelitev spinskega
označevalca med lipidno in vodno fazo kol merilo vsebnosti
lipidov v liposomski suspenziji, 5. simp. "Spektroskopija v teoriji
in praksi", Bled (1988).
38. M. Šcntjurc: Molecular moiion in biological membranes as
studied by electron paramagnetic resonance, 9. School on
Biophysics of Membrane Transport, Polanica Zdroj (1988).
39. M. Šcntjurc, D. Apte. II. Swartz: Reduction of nitroxidcs in whole
bl'-id erythrocytes and plasma, 32. Ann. Meet., Phoenix 1988:
Biophys. J. 53. M-Pos37 (1988).
40. M. Šcntjurc, II. M. Cwartz: Properties of some proxyl nitroxidcs
as potential NMR contrast agents, 19. jug. simp, iz bioTaikc.
Igman(1988).
41. M. Šcntjurc, A. Stale, S. Pecan Spin labeled organophosphorous
compounds in the investigation of membrane acetylcholincslarase. Int. Meet, on Estarascs llydrolysing Organophosphorus
Compounds, Dubrovnik (1988).
42. A. Stale, M. Šcntjurc: Spin labeled organophosphorus com
pounds in the investigation of membrane fluidity, 19. jug. simp, iz
biofizikc, lgman (1988).
43. D. Tadič, R. Pi re. R. Dlinc: Dynamics of proton glasses near the
instability line, 15. MECO Scm. in Statistical Physics, Karpacz
(1988).
44. M. Vilfan, J. Dolinsck, O. Jarh, S. Žumcr Molecular dynamics in
ncmatic microdroplcts: A study by proton and dcuteron mag
netic relaxation, 12. Int. Liquid Crystal Conf., Freiburg (1988).
45. B. Zalar, J. Dolinsck, R. Blinc: Determination of EdwardsAnderson order parameter qEA in Rbl-x(ND4)xD2P04 by
ND4 dcutcron and 14 N NMR, 24. Cong. AMPERE "Magnetic
Resonance and Related Phenomena", Poznan (1988).
46. A. Zhcliaskowa, R. Blinc, I. Zupančič, A. Scpe, A. Derzhanski:
Molecular organization in some triton X 114 - water systems, 24.
Cong. AMPERE "Magnetic Resonance and Related
Phenomena", Poznan (1988).
47. I. Zupančič: NMR relaxation and diffusion study of inhomogencous samples, 10. AMPERE Summer School and
Symp., Portorož (1988).
48. S. Žumcr Phase transitions in ncmatic droplets, 7. Polymer-Dis
persed Liquid Crystal Symp., Warren (1988).
49. S. Žumcr Surface effects on NMR in ncmalic microdroplcls dis
persed in solid polymer, Int. Conf. on the Applications of NMR
in Colloid and Interface Science, Bristol (1988).
50. S. Žumcr, S. Kralj: Boundary-layer phase transition in small liq
uid crystal droplets embedded in solid matrix, 12. Int. Liquid
Crystal Conf., Freiburg (1988).
51. S. Žumcr, M. Vilfan: Director fluctuations in a ncmalic phase
confined to small droplet, 10. Int. Liquid Crystal Conf., Freiburg
(1988)
Patenti in tehnične izboljšave
1. J. W. Doanc, R. Blinc, J. PirS, S. Žumcr, I. MuScvič, B. Marin, S.
PirS, S. Kopač: Liquid crystal light valve array optical cross-bar,
Patent, rub rum SI. 1654(1988).
2. S. Kopač, J. PirS, I. MuScvič, B. Marin, M. Čopič, M. Zgonik, D.
Mihailovic: Naprava za izdelavo rastrov, Patent, rubrum St.
02089(1988).
3. J. PirS, R. Blinc. J. W. Doanc, B. Marin, I. MuScvič, S. PirS, S.
Kopač: Priprava za korigiranje barve pri projeciranju barvnih
diapozitivov. Patent, rubrum St.1768 (1988).
4. J. PirS, R. Blinc, J. W. Doanc, B. Marin, I. MuScvič, S. PirS, S.
Kopač: Priprava za generiranje n različno obarvanih svetlobnih
snopov časovno spremenljive intenzitete pri prometnih signalnih
napravah, Patent, rubrum SI.1826 (1988).
5. J. PirS, R. Blinr, J. W. Doanc, B. Marin, I. MuScvič, S. PirS, S.
Kopač: Barvno oblikovni modulator svetlobnega snopa, Patent,
rubrum St. 1654(1988).
DIPLOMSKA DELA
1. M. Ambrožič: Strukturni fazni prehodi v monoklinskem
RI)I)2P04 (R. Blinc)
2. J. Bc/.ič: Defekti v kapljicah smektičnih tekočih kristalov (S.
Žumcr)
3. 1. DrcvcnSck: Meritev optične aktivnosti v dvolomnih kristalih
(M. Čopič)
4. A.M. Fujdiga: Raziskava strukturnih faznih prehodov v kristalu
(N(Cll3>l)2/.nl4 s pomočjo jedrske magnetne resonance N
(K. Blinc)
5. V. Oabrijclčič: Trans-2-azidociklohcksiloksi ocelna kislina in
derivati (S. Pečar)
6. J. Jamnik: Obravnava pasivnega filma v LJSOCI2 baterijah z impedančno metodo (J. StcpiSnik)
7. S. Kopač: Optično jedkanje merilnih letev (M. Čopič)
8. D. Krcsnik: NMR Študija vpliva nekaterih dejavnikov na
difuzijsko permeabilnost eritrocitov za vodo (G. Lahajnar)
'). S. Lazar Sipanjc svetlobe na nematični kapljici (S. Žumcr)
10. M. Olenik: Barvni modulator (S. Žumcr)
11. U. Planlan: Študij vodikove vezi v (CIl3COO)2KII in
(Cl l3COO)2Nal I z dvojno resonanco (J. Scligcr)
12. M. Šumak: Študij transporta vode skozi eritrocitno membrano s
pulznim NMR spektrometrom (G. Lahajnar)
13. B. Zalar Raziskava psevdo-spinskega slekla .RbiiCND4)xD2P04 s pomočjo jedrske magnetne resonance II in
1
N (R. Blinc)
14. N. Žclcznik: Uporaba gradiomcira pri slikanju z magnetno
resonanco (J. StcpiSnik)
MAGISTRSKA DELA
1. P. Jurič: Študij novih sinteznih poti za pripravo 5,6,8trisubslituiranih-2-aminotctralinov (S. Pečar)
2. S. Kralj: Preučevanje steklaste faze Isingovega modela v prečnem
polju (P. PrcIovSck)
DOKTORSKA DELA
1. M. Kvcdcr Karaktcrizacija plučnog tkiva pomoču metoda nuk
learne magnetske rezonancije i elektronske paramagnetske
rezonancije (R. Blinc, M. Schara)
2 F. ScvSck: Študij spojin SrEuFc04 in Fc2Ti05 z Mossbaucrjcvo
sp ktroskopijo (J. Scligcr)
SODELAVCI, KI SO SE V TEM LETU UDELEŽILI
ZNANSTVENIH ALI STROKOVNIH ZBOROVANJ
1. D. Abramič, T. Apih, R. Blinc, P. Ccvc, F. Demšar, J. DolinSck,
M. Fajdiga, J. Gaspcrič, O. Jarh, E. Karič, S. Kralj. M. Kvcdcr,
G. Lahajnar, B. Logar, D. Mihailovic, A. Novak, M.M. Pintar, J.
PirS, T. Prclcsnik, M. Rožmarin, M. Schara, J. Scligcr, A. Scpc, J.
Slak, J. StcpiSnik, J. Svctck, M. Šcnijurc, Z. Škraba, B. Topič, M.
Vilfan, B. Zalar, A. ZidanSck, I. Zupančič, S. Žumcr 10th
AMPERE Summer School and Symposium "Magnetic
Resonance and Relaxation - New Fields and Techniques", Por
torož, 4.-10.9.1988 (3 predavanja na povabilo, 5 predavanj, 10
referatov)
2. R. Blinc, udeležba na seji izvršilnega odbora mednarodnega
združenja AMPERE, Zurich, Švica, 18.3.1988
3. R. Blinc: obisk ETII, Laboratorium fiir Fcslkorpcrphysik, Ziirich.
Švica, 16., 17. in 19.3.1988 (priprava skupnih publikacij)
4. R. Blinc: obisk Beloruske akademije znanosti, Minsk, ZSSR,
30.5.-3.6.1988 (vodja delegacije SAZU v zvezi s podpisom
sporazuma o znanstvenem sodelovanju)
5. R. Blinc: obisk "Institut fur Konlgcnfcinslrukturforschung der
Ostcrrcichischcn Akadcmic der Wisscnschaftcn und des
Forschungszcntrum Graz", Gradec, Avstrija, 6.-7.6.1988
(predavanje na povabilo)
6. R. Blinc: Crislalli Liquidi '88 - Congrcsso Annualc GNCI.,
Parma, Italija, 15.-17.6.1988 (predavanje na povabilo)
7. R. Blinc: obisk Liquid Crystal Institute Kent State University,
Kent, Ohio. ZDA, 30.6,-13.7.1988 (potovanje v okviru SFRJ ZDA projekta Fcroclcklrični in liolropični tekoči kristali (NSF)
• priprava zaključnega poročila in možnost uporabe skupnih
patentov)
8. R. Blinc: obisk MIT, Cambridge Mass., ZDA, 24.-29.6.1988
9. R. Blinc: Xlh Congress of the Turkish Physical Society, Istanbul,
Turčija, 19.-21.9.1988 (predavanje na povabilo)
10. R. Blinc: IV Hellenic Conference on Solid State Physics,
Maraton, Grčija, 20.-23.9.1988 (predavanje na povabilo)
H. R. Blinc: Abschluss Colloquium des Sondcrforschungsbcrcichcs
Fcrroclcklrika, Saarbriickcn, ZRN, I8.-I9.I0.I988 (predavanje
na povabilo)
35
12 R. Blinc- obisk Univcrsitat <Jcs Saarlandcs, Saarbruckcn, 7 R N .
20.-2S.10.I988 (vista seminarjev in raziskovalno delo na področju
inkomenzurabilnih feroclektrikov)
13. R. Blinc: obisk E l i I, Laboratorium fur Fcslkorpcrphysik,
Zurich, Švica, 26.10.-14.11.1988 (raziskovalno delo na področju
protonskih stekel)
39. M. I.uzar Meeting of American Chemical Sociclv. Denver.
Colorado, Z D A , 15.-18.8.1988 (referat)
40. D. Mandrino: X X I I I . konferenca Jugoslovanskega centra za kristalografijo. Novi Sad, 6.-9.6.1988 (referat)
41. B. Marin, J. PirS: Electronic Display 88 - razstava in konferenca o
elektronskih sestavnih delih, Wiesbaden, Z R N , 26.-29.9.1988
14. R. Blinc: obisk Institut fur Expcrimcntalphysik dcr Univcrsitat
Wien, Dunaj, Avstrija, 20.11.-24.11.1988; 27.11.-7.12.1988; 11.12.18.12.1988 (ciklus predavanj o fiziki neurejenih sistemov)
42. D. Mihailovič: Iligh-Tcmpcraturc Superconductors, Materials
and Mechanisms of Superconductivity, Intertakcn, Švica, 29.2.4.3.1988 (rererat)
15. R. Blinc, O. Jarh, M. Pintar, B. Topic, B. Zalan XXIVth Congress AMPERE on Magnetic Resonance and Related
Phenomena, Poznan, Poljska, 29.8.-3.9.1988 (2 predavanji na
po> abilo, 3 referati; ob tej priložnosti je bil R. Blinc izvoljen za
predsednika mednarodnega združenja AMPERE)
16. P. Ccvc, J. Polanec: IFSSEC, Int. Fire, Security and Safety Exhibi
tion and Conference, London, Velika Britanija, 11.-15.4.1988
43. D. Mihailovič, B. Tadič: Towards the Theoretical Understanding
of High Tc Superconductors - Adriatico Research Conference;
Vth Trieste Semiconductors Symposium, Trst, Italija, 25.29.7.1988 in 8.-12.8.1988
44. D. Mihailovič: obisk Consiglio Nazionale dcllc Riccrchc, Istituto
de Spettroscopia Molccoiarc, Bologna, Italija, 18.-22.9.1988
(referat)
17. M. Čopič: obisk b i l i . Laboratorij za kvantno optiko, Zurich,
Švica, 11.-24.9.1988 (izvedba eksperimenta - merjenje optične ak
tivnosti v rubidijevem sclcnilu)
45. D. Mihailovič: International Symposium on the Electronic Struc
ture of High Tc Superconductors, Rim, Italija, 5.-7.10.1988
(referat)
18. F. Demšar, M. Schara: 9. posvetovanje za okroglo mizo Društva
biozifikov Slovenije: Uporaba modernih fizikalnih metod za
slikanje v bioloških sistemih in medicini, Ljubljana, 28.5.1988 (2
referata)
46. D. Mihailovič: obisk Instituta za fiziku SvcučiiiSta, Zagreb,
23.11.1988 (predavanje na povabilo)
47. M. Nemce: FESPP - 61 h Congress of the Federation of European
Societies or Plant Physiology, Split, 4.-9.9.1988 (referat)
19. J. Dolinsck: obisk Nuclear Research Center Dcmokrilos, Depart
ment of Physics, Aghia Paraskcvi Altikis, Grčija, 223.-1.6.1988
(raziskovalno delo in predavanje o NMR v neurejenih sistemih)
48. A. Novak: kolokvij C.N.R.S. Transitions dc phase dans les
matcriaux,
Orcieres-Mcrlcttcs,
Francija,
10.-16.1.1988
20. J. Dolinsck, M. Schara, 1. Svctek: 5. jugoslovanski simpozij o
spektroskopiji v teoriji in praksi, Bled, 19.-21.4.1988 (predavanje
na povabilo, 2 referata)
49. A. Novak: Xlth International Conference on Raman Spectros
copy, London, Velika Britanija, 5.-9.9.1988 (referat)
21. J. Dolinsck, B. Zalar obisk Brukcr Mcdizintechnik gmbh,
Rhcinstcttcn, Karlsruhe, ZRN, 28.2.-4.3.1988 (trening na novem
N M R spektrometru)
22. C. Filipič, S. Kralj, A. Levstik, I. Levstik, M . Vilfan, S. turner.
The Twelfth International Liquid Crystal Conference, Freiburg,
Z R N , 15.-19.8.1988 (6 referatov)
23. V. GabrijclCiC, G. Lahajnar, M. Nemec, S. Pečar, M. Schara, J.
Svctek, M. Scntjurc: XIX. jugoslovanski simpozij iz biofizike.
Sarajevo, 12.-17.12.1988 (4 referati)
50. S. Pečar. 6th CMEA Symposium on ESR Spectroscopy in
Biochemistry, Molecular Biology and Medicine, Smolcnice,
ČSSR, 21.-25.11.1988 (predavanje na povabilo)
51 J. Pirt:obisk Liquid Crystal Institute, Kent Slate University, Kent,
Ohio in University of Montana, Department of Physics,
Bozcman, Montana, Z D A , 30.1.-13.2.1988 (seminar in razvoj
LCD optičnega barvnega modulatorja)
24. J. Gaspcrič: seminar o superprevodnosti, Zagreb, 19.1.1988
52. J. PirS: obisk firm Werk fur Fcrnsch Elcklronik (Berlin) in
Elcktronischc Bauclcmcnte (Tcltow), NDR, 29.2.^1.3.1988
(dogovor o dolgoročnem sodelovanju pri razvoju in proizvodnji
LCD)
25. J. Gaspcrič: International Discussion Meeting on High Tc Super
conductors, Mautcrndorf, Avstrija, 7.-11.2.1988
53. J. Pirš: SID Symposium - (System Information Displays) Sym
posium, Anaheim, California, Z D A , 22.-263.1988 (referat)
26. J. Gaspcrič: obisk tovarne vakuumskih elementov Elcttrorava,
Torino, Italija, 15.-16.6.1988 (izbira in nabava Črpalk za
visokovakuumski sistem na naprsevanje z magnetronom)
54. J. PirS. obisk firme ECC, Milano, Italija, 14.12.1988 (dogovor o
skupnih vlaganjih v LCD raziskave na US in v Iskri IEZE)
27. J. Gaspcrič: Ceramic Superconductors Conference, London,
Velika Britanija, 19.-21.9.1988 (referat)
28. A. KanduScr, P. Kcrkoč, S. Kopač, Z. Kutnjak, B.B. lavrcnčič, J.
PirS, M. Zgonik, 1st European Conference on Applications of
Polar Dielectrics; International Symposium on Applications of
Fcrroclcclrics, Zurich, Švica, 29.8.-1.9.1988 (5 referatov)
29. A. KanduScr, B.B. Lavrcnčič: 24. jugoslovanski simpozij o
elektronskih sestavnih delih in materialih, Nova Gorica, 6 9.9.1988(2 referata)
55. A. Prodan: Xlth European Crystallography Meeting, Dunaj,
Avstrija, 28.8.-2.9.1988 (referat)
56. A. Prodan: obisk Lab. Inorg. Chcm., Univ. Groningcn and Gorlaeus Lab., Univ. Leiden, Nizozemska, 2.-9.11.1988 ( L T l in LT2
faze v NbTc4)
57. M. Schara: obisk Univcrsila di Trieste, Istituto di Farmacologia,
Trst, Italija, 15.-16.3.1988 (predavanje v okviru meduniverzitetnega sodelovanja)
58. M. Schara: obisk Instituta "R.Boskovič", Zagreb, 18.4.1988
(predavanja za biofizike podiplomcc)
30. B.B. Lavrcnčič: Lascr-Elcctrooplics 88 - seminar in razstava, Bir
mingham, Velika Britanija, 21.-25.3.1988
31. B.B. Lavrcnčič: jugoslovansko strokovno zborovanje "Požari i
njihovo rano otkrivanjc", Sarajevo, 24.-28.4.1988 (referat)
32. A. Levstik: 16lh Spring School on Fcrroclcclricity, Finckcn,
NDR, 11.-16.4.1988 (predavanje na povabilo)
59. M. Schara: 7th Balkan Biochemical and Biophysical Days,
Dubrovnik, 25.4.-29.4.1988 (predavanje na povabilo)
33. A. Levstik: obisk Tcchnischc Univcrsitat Berlin, Z R N , 17.18.4.1988 (ogled laboratorija za tekoče kristale)
61. M. Schara, M . Scntjurc: The Ninth School on Biophysics of
Membrane Transport, Polanica Zdroj, Poljska, 9.-14.5.1988 (2
predavanji na povabilo)
34. A. I-cvstik: obisk Univcrsitat des Saarlandcs, Saarbriickcn, ZRN,
19.-23.4.1988 (dokončanje skupne publikacije > področja
kvazicnodimcnzionalnih feroclektrikov)
35. A. Levstik, J. SlcpiSnik, B. Tadič: 11. jugoslovanski simpozij o
fiziki kondenziranc materije, Donji Milanovac, 2.-7.10.1988
(predavanje na povabilo, 2 referata)
36. I. Levstik, M. Nemce: razstava laboratorijske opreme, Novo
mesto, 3.6.1988
37. B. Ložar, J. Slak: 12th International Sunflower Conference, Novi
Sad, 27.-30.7.1988 (referat)
38. M. Lukač: Cl.EO 88, Los Angeles, California, Z D A , april 1988
36
60. M. Schara: obisk Deutsche Krcbsforschungszcnlrum, Institut fiir
Biochemic, Heidelberg, ZRN, in firme Brukcr, Karlsruhe, ZRN,
17.-22.7.1988 (predavanje in delo na skupnih raziskavah kokancerogenih snovi: meritve na pulznem EPR spektrometru)
62. J. Se I iger: obisk Nuclear Research Center Dcmokrilos, Depart
ment of Physics, Aghia Paraskcvi Atlikis, Grčija, 31.1.-6.2.1988;
27.11.-3.12.1988 (seminarji, raziskave termokromnih in fotokromnih sistemov)
63. J. Stcpisnik: Second European Congress of NMR in Medicine
and Biology, Berlin, ZRN, 23.-25.6.1988 (referat)
64. J. SlcpiSnik: Seventh Annual Scientific Meeting & Exhibition or
the Society of Magnetic Resonance in Medicine, San Francisco,
California, Z D A , 22.-26.8.1988 (referat)
65. M. Scntjurc: obisk Instituta za kukuruz, Zcmun, 17.-18.2.1988
(predavanje)
66. M Šcntjurc: Inlemalional Meeting on Esterases Ilydrolyzin* Or
ganophosphorous Compounds,
Dubrovnik. 24.-27.4.1988
(referat)
67. M Šcntjurc obisk Instituta za medicinska istrazivanja i higijenu,
Zagreb, 9.-I0.11.1988 (predavanje ob 40-lctnici tega instituta)
68. B. Tadic 15lh Seminar of the Middlc-Europcan-Coopcralion in
Statistical Physics. Karpacz. Poljska, 10.-15.4.1988 (2 referata)
69. D. Tadic: Research Workshop on Condensed Matter Physics,
Trst, Italija, 29.8.-10.9.1988
70. B. Topit: In-Vivo Spectroscopy Users' Meeting firme Brukcr
Mcdizintechnik gmbh, Karlsruhe, Z R N ,
17.-20.10.1988
(predstavitev novih programov o uporabi Drukcrjcvih
spektrometrov oziroma tomografov)
71. M. Vilfan: 9lh European Experimental NMR Conference. BadAusee, Avstrija, 16.-20.5.1988 (referat)
72. A. Vučkovič: Ccbit 88 - sejem računalniške opreme, Hannover.
ZRN, 16.-19J.1988
73. M. Zgonik: International School of Quantum Electronics: Course
on Nonlinear Optics and Optical Computing, Erice, Italija, 1 1 19.5.1968
74. I. Zupančič obisk Dipartimcnto di Fisica, Universita di Roma
*La Sapicnza', Rim, Italija, 24.1.-3.2.1988 (predavanje, delo na
NMR tomografiji)
75. S. Žumcr Inlemalional Conference on the Applications of NMR
in Colloid and Interface Science, Bristol, Velika Britanija, 1988
(referat)
76. S. Žumcr: 7tr. Polymer-Dispersed Liquid Crystal Symposium.
Warren, Michigan, Z D A , 1988 (referat)
1. P. Ccvc: University of West Virginia, Morgantown, West Virginia,
Z D A , 2.11.-31.12.1988 (radiacijski defekti v irdnih snoveh in
tkivih)
2. C. Filipič: Chalmers University of Technology, Physics Depart
ment, Gotcborg, Švedska, 1.-29.2.1988; 95.-8.6.1988 (diclcktričnc
meritve fcroclcklričnih tckofih kristalov z visoko polarizacijo)
3. P. Kcrkoč: Eidgcnossische Tcchnische Ilochschule ( b i l l ) ,
Zurich, Švica, 1.1.-31.12.1988 (gojenje cicktroopiičnih monokristalov)
4. G. Lahajnar. Arrhcnius Laboratory, University of Stockholm,
Stockholm, Švedska, 22.4.-27.5.1988 (raziskave hidratacije in
strukture orientiranih biopolimerov (DNA, hialuronal))
5. D. Lasic Liposome Technology, Inc., Mcnlo Park, California.
Z D A , 1.1.-31.12.1988 (vesikli)
6. M. Lukač: University of California, Department of Physics,
Berkeley, California, Z D A , 1.1.-1.9.1988 (optične raziskave kris
talov s primesmi elementov redke zemlje)
7. M. Luzar: University of California, Department of Chemistry,
Berkeley, California, ZDA, 1.-14.8.1988; 19.8.-10.10.1988 (nove
NMR metode)
8. D. Mihaiiovič: Clarendon Laboratory, University of Oxford, Ox
ford, Velika Britanija, 10.1.-27.2.1988 (visokolcmpcraturni »upcrprcvodniki)
9. J. Milavc: Juslus-Licbig Univcrsitat, Inslilut fiir Biophysik, Gicssen, ZRN, 1.1.-20.7.1988 (Študij membran z biofizikalnimi
metodami)
10. J. Pirš: Liquid Crystal Institute, Kent Stale University, Kcnl,
Ohio, ZDA, 27.5.-14.7.1988 (skupno raziskovalno delo na
podrofju PDLC prikazalnikov)
11. S. Pirš: Liquid Crystal Instilule, Kent Slate University, Kcnl,
Ohio ZDA, 20.6.-14.7.1988 (polimcrne disperzije tekočih kris
talov)
12. V. Rular Iowa Stale University, Ames, Iowa, Z D A , 1.131.12.1988 (razvoj novih NMR mclod)
1.1 Z. Sitar North Carolina Slate University, Raleigh, North
Carolina, ZDA, 1.1.-31.12.1988 (vede o materialih)
14. U. Skalcrič: National Instilule of Denial Research, National In
stitutes of Health, Bcthcsda, Maryland, Z D A , 1.1.-31.12.1988
(mikrobiologija in imunologija)
15. J. Svcick: Dcutsches Krcbsforschungzentrum, Institut fur
Biochcmie. Heidelberg, Z R N , 8.5.-25.7.1988 (raziskave forbolnih
est rov in njihove interakcije s celicami • biokemijski in EPR
eksperimenti)
16. M. Šentjurc: College of Medicine, University of Illinois at Urbana-Champaign. Urbana, Illinois, Z D A .
1.1.-23.1.1988
(biofizika membran)
17. B. Tadic: Univcrsitat des Saarlandcs, Pachbcrcich Thcoretischc
Physik, Saarbruckcn, Z R N . 3.-14.1.1988; 26.11.-22.12.1988 (semi
narja in raziskave dinamičnih kritičnih pojavov v neurejenih
uniaksialnih fcroclcktrikih in proionskih steklih)
18. B. Topic: Max-Planck-Instilut fur Mcdizinischcforschung, Abtcilung fur Molckularc Physik, Heidelberg, Z R N , 1.1.-10.7.1988;
12.-19.12.1988 (raziskave inkomcnzurabilnih fcrockktrikov z
NMR)
19. M. Zgonik: Swiss Federal Institute of Technology, Instilule for
Quantum Electronics, Laboratory for Nonlinear Optics, Zurich,
Švica, 1.7.-31.12.1988 (podoktorska specializacija s področja
nelinearne optike)
20. S. Žumcr Liquid Crystal Institute, Kent State University, Kent,
Ohio, Z D A , 22-5.-31.7.1988 (polimemo dispcrgirani tekoči kris
tali)
ODSEKA
1. D.C. Ailion: University of Utah, Department of Physics, Salt
Lake City, Utah, Z D A , 19.-24.8.1988; 1.-3.9.1988 (NMR
tomografija)
2. K. Aleksandrov: L.V. Kirenski Institute of Physics, Academy of
Sciences USSR, Siberian Branch, Krasnoyarsk, ZSSR, 1 1 183.1988 (optične raziskave strukturnih faznih prehodov v kris
talih)
3.1.P. Aleksandrova: L.B. Kirenski Instilule of Physics, Academy of
Sciences USSR, Siberian Branch, Krasnoyarsk, ZSSR, 11.14.9.1988 (raziskave faznih prehodov v inkomcnzurabilnih sis
temih z NMR)
4. K. Avramova: Gcorgi Nadjakov Institute of Solid Stale Physics,
Bulgarian Academy of Sciences, Sofija, Bolgarija, 13.-27.6.1988
(biofizikalni pristopi pri raziskavah tekočih kristalov)
5. A. Baranov: Institute for Crystallography, Academy of Sciences
USSR, Moskva, ZSSR, 1.-13.1.1988 (raziskave fcrocleklrikov, antifcrroeleklrikov, fcroelaslikov in inkomcnzurabilnih sistemov z
metodami NMR)
6. L. Bala: Central Research Instilule for Physics, Hungarian
Academy of Sciences, BudimpcSla, Madžarska, 21.-27.3.1988
(fcroclcktricni tekoči kristali)
7. C.L. Bauer Carnegie Mellon University, Department of Metal
lurgy and Materials Science, Pittsburgh, Pennsylvania, Z D A , 1 4.9.1988 (reakcije v tankoplasinih parih)
8. V. Bovtun: Politechnical Institute, Kiev, ZSSR. 19.10.-31.12.1988
(fcroelektriki z difuznim faznim prehodom in strukturnimi
defekti, sistemi dipolnih stekel, inkomenzurabilni kristali,
mrežna dinamika in fazni prehodi)
9. A. Budkowski: Uniwersytct Jagiellonski, Inslylul Fizyki, Krakow,
Poljska, 1.1.-1.3.1988 (elektronska mikroskopija moduliranih
struktur)
10. G. Chidichimo: Dipartimento di Chimica, Universita de la
Calabria, Rcndc, Italija, 24.-26.5.1988 (barvni tckočckrisialni
monitorji in T V zasloni)
11. W.G. Clark: University of California, Department of Physics, \JO*
Angeles, California, Z D A , 6.-7.7.1988 (fazni prehodi v trdnem s
tehniko jedrske kvadrupolne resonance)
12. J.W. Doanc: Liquid Crystal Ins'iiulc, Kcnl State University,
Kent, Ohio, Z D A , 20.-26.8.1988 (reroclcklrični in liotropni
tekoči kristali)
13. N. Fiber: Central Research Institute for Physics, Hungarian
Academy of Sciences, BudimpcSla, Madžarska, 21.-27.3.1988
(teorija kiralnih smektičnih C tekočih kristalov)
14. S. Fabris: Iskra Avtomatika, 1.1.-31.12.1988 (optični dajalniki
pomikov)
37
15. A. Fuilh: Instilul fur Fxpcrimcntalphysik dcr Univcnutat Wicn
Dunaj, Avstrija, 27.-29.12.1988 (mcrilve anlifcrockklriCnc
hisicrcznc zanke v KSCN)
43 W Windsch: Kart-Marx-Univcrulat, Scktion Phyuk. I eipzij.
NDR. 18.-27.1.1988 (raziskave rcroclcktrikov z metodami NMR.
NOR in 1 PR)
16. A. Fukuda: Tokyo Institute of Technology, Tokyo. Japonska.
119.1988 (fcrockklncni tekoči kristali)
17. A. Gibaucl: Univcrsile du Maine, Faculte ties Sciences, I J Mans.
Francija, 22.-26Jt.1988 (raziskave strukturnih faznih prehodov)
18. V.P. Goljccv: Katedra fiziki tverdogo tela Bcloruskogo
gosudarstvenogo univcrsitcla. Minsk. ZSSR. 25 II.-3.12.IW«
(fizika površin)
19. P. Gunlhcr, FiTII Zurich. Laboratorium fur Fcstkorpcrphysik.
Zurich, Svka, 18.-20.5.1988 clcktrooptika)
20. B. Herman: Iskra Avtomatika. 1.1.-31.12.1988 (optični dajalniki
pomikov)
21. M. Iludomalj: Iskra I F Z H , T O Z D Upori. Šentjernej, I.I.31.12.1988 (senzorji, lankoplastnc tehnologije)
22. Š. Jurga: Institute of Physics, A. Michicwicz Univcrwiv. Poznan.
Poljska, I2.-19.10.19S8 (fazni prehodi v fcrockktrikih z V . . ' M
23. J. Kikelj: Iskra IEZE, T O Z D Upori, Šentjernej. 1.1.-31.12.I9V
(merilniki pretoka)
24. R. Kind: m i l Zurich, Laboratorium fur Fcstkorpcrphysik.
Zurich, Švica, 4.-15.4.1988; 15.-22.7.1988; 10.-20.9.1988; 15.23.12.1988 (fazni prehodi v inkomcnzurabilnih sistemih, spinska
Stekla in sistemi z vodikovimi vezmi)
25. A.L. Klibanov: Institut za eksperimentalno kardiologijo, Moskva,
ZSSR, 14.3.-7.4.1988 (raziskave liposomov)
26. A. Kuhncl: Karl-Man-Univcrsitat. Scktion Physik, Leipzig, NDR,
3.-13.5.1988 (Ozika tekočih kristalov)
27. A.P. Lcvanyuk: Institute for Crystallography, Academy of Scien
ces USSR, Moskva, ZSSR, 15.11.-6.12.1988 (teorija inkomcn
zurabilnih sistemov)
28. O. Licchli: F T I I Zurich, laboratorium fur Fcstkorpcrphysik,
Zurich, Švica, 4.-6.5.1988 (raziskave prolonskih stekel)
29. T.Yu. IJpskaya: državna univerza Lomonosova, oddckk za
molekulkarno biologijo, Moskva, ZSSR, 31.8.-28.9.1988 (razis
kave biofizikc membranskih Črpalk)
30. C Margan: Iskra Avtomatika, Ljubljana, 1.1.-31.12.1988 (optični
dajalniki pomikov)
31. F. Milia: Nuclear Research Center Dcmokritos, Dcpanmcnl of
Physics, Aghia Paraskcvi Atlikis, Grčija, 1.1.-18.1.1988; I I 27.3.1988; 10.-24.6.1988; 16.-30.12.1988 (termokromni in folok- romni sistemi)
32. Janja Milivojcvic: Iskra Avtomatika, T O Z D Tela, Ijubljana, 1.1.31.12.1988 (tanke plasti)
33. A C . Motla: LTIJ Ziirich, Ziirich, Švica, 19.-23.7.1988 (rclaksacijski efekti v visokofemperalurnih superprevodnikih)
34. L.A. Nothnagcl: University of California, River Side, California,
Z D A , 11.-12.12.1988 (odpornost rastlin na nizke temperature)
1. S. Kralj: Steklasta faza Isingovcga modela v prečnem polju
2. S. Kralj: Prolonska oblika črte v nematskih kapljicah
3. D. Mandrino: Fpitaksija Au na SnTc in PbTc
4. D. Mihailovič: Sipanjc svetlobe na elektronskih ekscitacijah v
visokotcmpcralurnih superprevodnikih
5. J. Scliger. Dvojna resonanca v termokromskih snoveh
6. J. Svctck: Spinsko označeni forbol dicslri: interakcija z receptorjem v celični membrani in njihova biološka aktivnost
1. K.S. Aleksandrov, L.V. Kircnski Institute of Physics, Academy of
Sciences USSR. Siberian Branch. Krasnoyarsk, ZSSR:
Mechanisms of Structural Phase Transitions
2. K: Avtamova, G. Nadjakov Institute of Solid Stale Physics, Bul
garian Academy of Sciences, Sofija, Bolgarija: Concentration
and v oltagc Dependence of the Life Time of BUM From Fgg
Lccitinc in Toluene
3. A.I. Baranov, Institute for Crystallography, Academy of Sciences
USSR, Moskva, ZSSR: Novosti pri raziskavah fcrockktričnih
kristalov vrste KI I2PO4
4. L BarbiC, Salonit Anhovo: Ncfraklalnc relaksacijske površine
5. I . Bata, Central Research Institute for Physics. Hungarian
Academy of Sciences. Budimpešta, Madžarska: Ferroelectric l i
quid Crystal Research in Budapest
6. G. Chidichimo, Dipanimcnlo di Chimica. Univcrsila Calabria,
Rcndc, Italija: FJcclrooptic Properties of Polymer Dispersed l i
quid Crystals
7. W.G. Clark. University of California. Los Angeles, California,
ZDA: Spin Relaxation in I Icavy Fcrmion Superconductors
8. N. Ebcr, Central Research Institute for Physics, Hungarian
Academy
of
Sciences, Budimpešta,
Madžarska:
An
Fleetrodynamic Continuum Theory of Chiral Smcclk C Liquid
Crystals
9 I . I'orro. Institut za fiziku SvcučiliSla u Tagrcbu. Zagreb:
Anizotropna električna svojstva YBaCuC) nionokrislala
35. K. Ohno: Hokkaido University, Faculty of Engineering, Sapporo,
Japonska. 12.9.1988 (HSR tomografija)
10. A. Fukuda, Tokyo Institute of Technology, Tokyo, Japonska:
Complexities of Surface Stabilized Ferroelectric liquid Crystal
States
36. G. Papavassilious: Nuclear Research Center Dcmokritos.
Department of Physics. Aghia Paraskcvi Allikis. Grčija, 26.30.6.1988 (NMR in NQR raziskave inkomcnzurabilnih faznih
prehodov)
11. A. Gibaud, Univcrsilc du Maine, Facultc des Sciences, l a Mans,
Francija: An X-Ray Scattering Study of the Critical Fluctuations
in RbCaFj and K.MnI 3 Influence of Defects.
37. A. Ribciro: Centre dc Fisica da Materia Condcnsada, Uzbona.
Portugalska, 29.8.-10.9.I988 (raziskave tekočih kristalov z NMR)
12. N.P. Goljccv, Katedra fiziki Ivcrdogo tela Bcloruskogo
gosudarslvcnncgo univcrsilcla, Minsk, ZSSR: Vzajmodcjslvijc
zarazenih časlic s poverhnosljami
38. F. Ruslichclli: Isliluto Ji Fisica Medica, Univcrsila dcgli Studi di
Ancona, Facolla dc Medicina e Chirurgia, Ancona. Italija, 10.12.4.1988 (fizika tekočih kristalov)
13. M. Jarr, K ,iični center Ljubljana, Klinika za olorinolaringologijo in Klinika za cervikofacialno kirurgijo: II NMR s
supresijo vode na plazmi bolnikov z rakom v OKI. področju
39. R. Sankumar University of Coimbatorc, Indija, 1.1.-17.1.1988;
19.2.-1.8.1988 (laserska spektroskopija)
40.1 .A. Shuvalov: Institute for Crystallography. Academy of Scien
ces USSR,
Moskva, ZSSR,
1.I.-I3.I.I988 (raziskave
fcroclckirikov, aniifcroclckirikov, fcroclaslikov in inkomcn
zurabilnih sislemov i. metodami NMK)
41. R. Slannarius: Karl-Marx-Univcrsilat, Scklion Physik, Ixip/ig.
NDR, 5.-15.9.l988-(raziskavc tekočih kristalov z mciodami
meritve difuzije in C NMR)
•2. n. Vcnkalaraman: Tala Institute of Fundamental Research.
Bombay, Indija, 28.6.-3.7.I988 (meritve i/redno hitrih kemijskih
reakcij z laserskimi mciodami; časovno ločljiva elektronska
spinska resonanca)
38
14. A. Kuhncl, Karl-Marx-Univcrsilat, Sckiion Physik, Ixipzig. NDR:
Molecular Field Theory for Binary Ncmafic Mixtures
15. A.P. I ,cvanyuk. Institut for Crystallography, Academy of Sciences
USSR, Moskva, ZSSR: Improper Incommensurate Phases and
New Aspects of Influence of Defects on Light Scaitcring at
Phase Transitions
16. O. Licchli, I ' l l I llonggcrbcrg, lab. fur Fcstkorpcrphysik,
Zurich, Švica: Lifshilz Points in the Mixed Crystal System
((CII.3)4N)2CuBrxn4-x
17. H.A. Nothnagcl. Dcparlmcnl of Botany and Plant Sciences.
University of California, Ribcrsidc, California, / D A : Molecular
Probes for the Plasma Membrane of Plant Protoplasts
18. K. Ohno. Faculty of Engineering. Hokkaido University. Sapporo.
Japonska: Recent Topics of liSR Imaging
19. A. Pclrov, Membrane Biophysics and Molecular Electronics
Laboratory, G. Nadjakov Institute of Solid Slate Physics, Bul
garian Academy of Sciences, Sonja. Bolgarija: Some Ideas in
Molecular Electronics
20. F. Ruslichclli. Istitulo di fisica Medica, Univcrsita degli studi di
Ancona, Facolta di medicina c chirurgia, Ancona, Italija: Struc
tural Investigations of Liquid Crystals and Liposomes by X-Ray
Diffraction
21. L.A. Shuvalov, Institut for Crystallography, Academy or Sciences
USSR, Moskva, ZSSR: Supcrionska
prevodnost
pri
fcroclcktrikih in fcroclastikih
22. L Trahms, Physikalischc-Tcchnischc Bundcsanstalt Institut Ber
lin, Zahodni Berlin, ZRN: NMR Studies on the Gel Phase of
Lipid Bilaycrs
23. B. Vcnkataraman, Tata Institute of Fundamental Research, Bom
bay, Indija: Time Resolved Electron Spin Resonance. Study of
Fast Reactions by Laser Techniques
24. W. Windsch, Karl-Marx-Univcrsilat, Scklion Physik, Leipzig.
NDR: EPR Investigations on Ferroelectric PbTiOând BaTi()3
Ceramics
1. R. Blinc: izvoljen za dopisnega Člana "Jugoslovanske akademije
znanosti in umjetnosti* v Zagrebu
2. R. Blinc: izvoljen za (lana Poljske akademije znanosti
3. R. Blinc: prejel "Zlati znak Avtomatike"
4. R. Blinc: red dela z rdečo zastavo
5. A. Kanduser nagrada SBK za izume in izboljšave za postopek za
formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi
elektromehanskimi in elcktrotcrmalnimi koeficienti
6. G. Lahajnar nagrada SBK za raziskave vezave vode v strukturnih
in bioloških materialih
7. D. Mihailovic: nagrada SBK za raziskave polprevodnikov in
visokolemperaturnih superprevodnikov s sipanjem svetlobe
8. J. PirS: red dela s srebrnim vencem
9. B. Žcks, A. Levstik: Kidričeva nagrada za izjemne dosežke a ri
raziskavah tckoCih kristalov
39
ODSEK ZA KEMIJO FLliORA
DEPARTMENT OF FLUORINE CHEMISTRY (K-l)
The Fluorine Chemistry Department was engaged
in 1988 in the following main research activities:
-
inorganic fluorine chemistry, syntheses with
elementa! fluorine under pressure and other
fluorinating agents;
-
noble gas chemistry, syntheses of fluoromctalatcs
with the metal in a high oxidation state;
— reactions with Lewis acids and bases;
na za sintezo zelo čistih polimcrnih binarnih fluoridov,
ki imajo stabilen anion v vodikovem fluoridu. Metoda je
bila preizkušena na primerih sinteze AgF3, NiR», OsF»
in RuRj. Sinteza novih binarnih fluoridov je v
današnjem času primerljiva z odkritjem novega elemen
ta pred sto leti, zato je prva sinteza srcbrovega(III)
fluorida in nikljcvcga(IV) fluorida izjemen dosežek.
Sintezi osmijcvcga(IV) in rutcnijcvcga(IV) fluorida pa
predstavljata prvi primer sintez ustreznih tetrafluoridov
— syntheses of technically important fluorides and
other inorganic compounds;
— purification of waste gases in thermal power plants
(SO2, HF, NOx) and brick kilns (HF);
— treatment of waste to produce secondary raw
materials;
- treatment of hazardous waste;
-
technology of the first part of the nuclear fuel cycle.
Raziskovalci:
5 redno
2 dodatno sodelujeta pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1V88:
6 mednarodnih
2 domačih
4 objavljeni referati
1 patent
1 magistrsko delo
t doktorsko delo
Delo Odseka za kemijo fluora je v letu 1988 ob
segalo raziskave na naslednjih področjih: kemija fluora,
sinteze z elementarnim fluorom in drugimi fluorirnimi
sredstvi, kemija žlahtnih plinov s posebnim poudarkom
na
sintezi
binarnih
fluoridov
in
ustreznih
fluorometalatov s kovino v višjih oksidacijskih stanjih,
sinteze hidrazinijevih fluorometalatov ter sinteze
tehnično pomembnih fluoridov in specialnih kemikalij.
Velik del aktivnosti je bil usmerjen v razvijanje postop
kov za zmanjšanje onesnaževanja z žvcplovim diok
sidom in hlapnimi fluoridi. Nadaljevale so se raziskave
na področju predelave uporabnih odpadkov v sekun
darne surovine in predelave nevarnih odpadkov v snovi,
neškodljive za okolje. Del aktivnosti je bil usmerjen tudi
v raziskave na področju jedrskega gorivnega ciklusa. Za
skupino je torej značilen zelo širok spekter dejavnosti in
velik obseg aplikativnih nalog za neposredne naročnike
iz gospodarstva.
Na področju kemije fluora velja najprej omenili
novo splošno metodo za sintezo polimcrnih binarnih
fluoridov, ki niso topni v vodikovem fluoridu. Metoda
temelji na uporabi močnega akccplorja fluoridnega
iona, npr. AsFs, SbFs, BiFs itd., s katerim se odtegne F
iz anionskega dela ustreznega fluoromclalala, ki pa je
topen v brezvodnem vodikovem fluoridu. Ob primerno
izbranih topnih soleh se lahko drži reakcijska
temperatura pri -60°C ali celo niže. Metoda je uporab
40
Slika osnovne celice XcFsÂgF*.
v čisti obliki, saj so bili ic-ti do sedaj vedno onečiščeni z
nižjimi fluoridi.
Fotosinteza kriptonovega difluorida, ki so jo so
delavci odseka objavili že pred trinajstimi leti, še danes
predstavlja najučinkovitejši postopek za pripravo večjih
količin te spojine, kar jim je omogočilo intenzivnejše
delo na področju višjih oksidacijskih stanj. V ta sklop
lahko štejemo sinteze kscnonovih(VI) fluoronikolatov(IV) - (Xc2Fii + ) 2 NiF6 2 " in (XcF 5 + )2NiF52" ter
kscnonovcga(VI) fluoroargcntata(III) - (XcFs + )AgF4*.
Na področju strukturnih raziskav novih kompleks
nih fluoridov velja v letošnjem letu omeniti rešitev
strukture spojine (XcFs + )2NiF6"\ Kristalna struktura
razloženi vibracijski spektri te spojine ter analogne hafnijeve spojine. Omenjena struktura kaže na obstoj
novega Zr2Fi35- aniona, v katerem ima cirkonijev ion
koordinacijo osem s petimi terminalnimi in tremi mostovnimi fluoridnimi ioni.
V okviru raziskav tehnično zanimivih spojin velja
omeniti razvoj sodobnih gasilnih sredstev na osnovi perhalogcniranih nižjih ogljikovodikov. V letošnjem letu je
bil poleg študija optimalnih reakcijskih pogojev
poudarek na razvoju metode za določanje sestave reak
cijskih produktov hidrofluoriranja in bromiranja z
metodo FTIR spektroskopije.
Na področju tehnično zanimivih fluoridov se je
nadaljevalo delo v zvezi s študijem pogojev pri sintezi
ogljikovega fluorida, ki bi bil primeren za izdelavo
katodc v iitijevih baterijah. Celotni projekt poteka v
sodelovanju s tovarno baterij Iskra Zmaj. V letošnjem
letu so sodelavci odseka dobili tudi nagrado Sklada
Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve, ki jim je bila
podeljena za razvoj postopka za pripravo nikljcvcga(II)
fluorida tetrahidrata. Postopek je vpeljan v proizvodnjo
v Kemični tovarni Podnart.
Odsek je sodeloval tudi s Cinkarno Celje pri
študiju izluževanja barija iz odpadnih gošč po
izluževanju barijevega sulfida z vodo, nadalje čiščenju
Iužnic barijevega klorida ter obarjanju tehničnega
barijevega karbonata in barijevega karbonata za
elcktrokcramiko. Na podlagi rezultatov laboratorijskih
poskusov je bil izdelan idejni projekt polindustrijske
naprave za pridobivanje barijevega karbonata.
ORTEPslika
(XeFn*)iWF<?:
le spojine je različna od strukture podobne paladijeve
spojine. V obeh primerih imamo opraviti s kationi
XcF5 + in anioni MF(f'. Vsak fluorov ligand v anionu
reagira s pozitivnim centrom ene od XcFs + skupin.
Tako nastanejo v primeru niklja izolirani dimerni
obroči, v primeru paladija pa dobimo neskončno verigo
med seboj povezanih obročev. To je do sedaj edina
struktura tega tipa med kscnonovimi(VI) fluoromclalali.
Raziskave na področju hidra/.inijcvih fluoromctalatov so zanimive tako s stališča strukture teh spojin,
kakor tudi s stališča njihovih termičnih lastnosti.
Slednje namreč omogočajo uporabo teh spojin za
pripravo zelo čistih kovin in kovin z veliko specifično
površino, ki so zalo zelo reaktivne. Razen tega so
hidrazinijevi fluoromctalati zanimivi tudi s stališča
anorganske preparativne kemije, saj so uporabni kot iz
hodne snovi za sintezo kompleksnih fluorovih spojin, ki
jih z običajnimi metodami ni mogoče pripraviti. V
letošnjem letu so bile izolirane nove spojine tipa
(N2H5)2MFf, (M = Zr,Hf) in (N2Hs)6Zr2Fi4. Določena
je bila ludi struktura spojine (^HoJjFZ^Fn in
Večina komercialnih postopkov za razžvcpljevanjc
dimnih plinov v svetu je mokrega tipa, ker je delo s
tekočinami enostavnejše. Za vezavo žvcplovcga diok
sida se uporabljajo največ kalcijeve spojine, tj. apno
oziroma kalcit ali alkalni pepel ali pa kombinacija obeh.
Težišče dela v letošnjem letu je bilo na področju
pridobivanja sekundarnih surovin pri uporabi premoga
v termoenergetske namene. Kljub temu, da je v tujini
kalcitni postopek že industrijsko uporabljen v številnih
termoelektrarnah na največjih kotlih, teh izkušenj ni
mogoče neposredno prenesti na naše razmere, saj vseb
nost žvepla v jugoslovanskih in slovenskih premogih
daleč presega koncentracije v premogih, s katerim
kurijo prej omenjene naprave.
Na področju uporabe in izkoriščanja alkalnih
pepelov raških premogov je sodelavcem uspelo z
uporabo tehnične žvcplovc kisline kot tudi kisline,
pridobljene z absorpcijo in oksidacijo žvcplovcga diok
sida iz dimnih plinov pridobili uranov in vanadijev kon
centrat. Študirali so možnosti za uporabo odpadne
sadre, ki nastane pri absorpciji žvcplovcga doksida iz
dimnih plinov, in clcklrofiltrskcga pepela za pripravo
kvalitetnih materialov za zasip pri kopanju premoga, s
čemer bi se izognili deponiranju obeh odpadkov na
površini. Nadalje so razvija!' analizne postopke,
predvsem uporabo rentgenske fluorescenčne spektros
kopije in ramanske spektroskopije za zasledovanje
izluževanja kovin iz pepela, za študij kinetike in rav
notežja ionske izmenjave in določanje ravnotežja med
raznimi žvcplovimi anioni v izluževalni raztopini. Pri
mokrih postopkih odstranjevanja žvcplovcga dioksida iz
dimnega plina v večini primerov uporabljajo pralnikc
brez polnila. Osnovni snovni element, ki prihaja v
41
Polindustrijska naprava za pridobivanje burijevega karbonata v Cinkarni Celje
takem pralniku v kontakt s plinom, ki vsebuje žveplov
dioksid, je kapljica. Izdelali so napravo za spremljanje
absorpcije žvcplovega dioksida iz plina v kaplieo
premera nekaj milimetrov, kot orodje za proučevanje
snovnega prenosa. Osnovni merjeni parameter v
kapljici je vrednost pH, zato so v ta namen razvili tudi
ustrezno antimonovo mikrosondo.
Na področju predelave nevarnih odpadkov velja v
letošnjem letu omeniti predvsem fluoridne odpadke in
odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji lilijcvih baterij. Pri
fluoridnih odpadkih je bilo težišče dela na vrednotenju
emisij hlapnih fluoridov pri proizvodnji grobe in ok
rasne keramike in pri proizvodnji nikljevega(II)
fluorida tetrahidrata. Nadalje so testirali nekatere plas
tične mase kot možne materiale za zaščito segmentov
rekuperatorjev v opekarski industriji in podali ocene ali
ekspertize o izločanju hlapnih fluoridov pri modern
izaciji ali razširjanju industrijskih obratov. Na področju
odpadnih materialov, ki nastajajo pri proizvodnji
lilijcvih baterij (odpadni litij, odpadni elektrolit,
baterije, ki ne dosegajo kriterijev, stare baterije itd.) so
predlagali tehnološki postopek predelave tovrstnih od
padkov. Le-ta v največji meri izkorišča možnosti, ki jih
nudi proizvodni proces in oprema v sami tovarni baterij
(Iskra Zmaj).
Na področju tehnologije jedrskega goriva so
sodelavci odseka nadaljevali s poskusi statičnega
izluževanja revne uranove rude iz rudnika urana na
Žirovskcm vrhu in z raziskavami kvalitete površinskih
vod v okolici rudnika. Izkopana revna ruda, ki ostane
zaradi prenizke koncentracije urana neizkoriščena,
predstavlja precejšnji potencialni vir urana. V letošnjem
letu so bili določeni optimalni pogoji izluževanja, tako
po tehnični kot tudi po ekonomski plati. Na osnovi
42
laboratorijskih in polindustrijskih testov je bila podana
tehnološka zasnova za projektiranje 10-20 tonske go
mile rude, ki bo postavljena na RUZV. Hidrokemijske
in hidrobiološke preiskave Brebovščice in Sore pa
omogočajo ugotavljanje vpliva rudnika in obrata za
predelavo na površinske vode v okolici. Izvedeno je bilo
nekaj testov geoloških vzorcev uranove rude. Tesli
tečejo že vrsto let, vzporedno z geološkimi raziskavami
novih ležišč uranove rude.
V letu 1988 so sodelavci odseka sodelovali s števil
nimi delovnimi organizacijami, izmed katerih naj
naštejemo le nekatere: Rudnik urana Žirovski vrh,
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek,
Metalna Maribor, Elektrogospodarstvo Slovenije,
Energoinvest Sarajevo, Institut "Ruder Boškovič"
Zagreb, Cinkarna Celje, Iskra - tovarna baterij Zmaj,
obenem pa so celi vrsti delovnih organizacij pomagali z
manjšimi storitvami tehnične narave (Kemična tovarna
Podnart, SOP Krško, Gorenje, Steklarska šola Rogaška
Slatina, Ilirija-Vedrog, itd.).
Odsek že več let sodeluje z vrsto institucij in
univerz v tujini, od katerih naj omenimo University of
California, Berkeley (ZDA), University of Leicester
(Velika Britanija), Institut fiir Anorganischc und
Analytisehe Chemie I, Justus-Liebig Univcrsitat, Gicssen (ZRN), Akademie der Wissenschaften der DDR Zentralinslilut fiir Anorganischc Chemie, Berlin
(NDR).
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
V sc/n;miu sodelavcev navedeni podatki ustrezajo slanju dne
.11.12.1988.
Plinski kromatograj Pcrkin-Elmcr (nabavljen iz sredstev RSS in delovnih organizacij).
Skoraj vsi redni sodelavci insliluta. ki imajo naziv asislcnla ali
višjega asistenta. Študirajo v skladu /. internimi določili instituta na
* Sodelavci, ki so v sc/namu označeni z eno zvezdico, so redno
"" Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, s«
asistenti.
" * .Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
mirujejo pravice in obveznosti iz. delovnega razmerja, so posebej
navedeni.
Vodja:
lk>risXcmva*",dr., dipl.ing.. vis.raz.sod., red.prof.
Strokovni sekretar:
Milenko Milojcvič, dipl.ing., vis.sir.sod.
1. /oran BcSlin, mag., dipl.ing., vis.str.sod.
2. Janez Hitcnc,dipl.ing.vis.str.sod.
^. Marija 1'clc Iteucrmann. mag., dipl.ing., vis.as.pod.
4. Parja Gantar', dr., dipl.ing., doc.
5. Peter Glavič**', dr., dipl.ing., red.prof.
(>. Adolf .lesih, mag., dipl.ing., vis.as pod.
7. Karel I.ular, dr., dipl.ing., raz.sod.I. doc.
H. Jadran Maček*, dr.. dipl.ing., izr prof.
'). Smiljana Marine**', mag.dipl.ing. as pod
K). Svctozar Miličcv", dr., dipl.ing.. vis.raz.sod., red.prof.
11. Tomaž Ogrin'", dipl.ing. str.sod..as.
12. Jože Ost rek*", mag. dipl.ing . as.pod.
13. Tomaž Skapin.mag.. dipl.ing.. vis.as.pod.
14. Andrej StcrgarSck**, dr.. dipl.ing.. vodja projekta. raz.sod.I. doc.
15. Janez SlraziSar*. dr., dipl.ing.. doc.
'M. Jože Šiftar", dr., dipl.ing., red.prof.
17. Andrej Šmalc*',dr.,dipl.ing, viS raz.sod., izr.prof.
18. Janko Žerjav, mag., dipl.ing.. sam.slr.sod.
I'ž. Teodor Zuža. dipl.ing., as.pod.
Ostali sodelavci:
1. Anže Hole, sam.razv.
2. Neda Mane, adm.ref.
.1 Karla Makovcc-Drol. teh.
•1. Jože Malko. sam.razv.
5. Robert Moravče, teh.
(>. Anka Rahtcn. vod.razv.
7. Uorislava Scdcj. vod.razv.
8. Marija Toplak, sam.razv.
'). Anton /cmljič, vod.razv.
10. Mira Zupančič, teh.
1'ctcr Petač.mag., dipl.ing., sam.slr.sod.
REDNI SODELAVCI ODSEKA, KI SO V TEM LETI!
DELU UNIVERZ
1. S. Miličcv, dr., dipl ing., redni prof. 1ST. predaval Strukturno
kemijo in Metodika kvantne kemije. HIT', predaval Kemijo in
Kemijo z osnovami biokemije
2. A. Šmalc. dr.. dipl.ing., izredni prof, lil', predaval kemijo
43
NA UNIVERZAH ALI NA DRUGIH USTANOVAH
1. Darja Gantar, dr. dipl.ing.. doccnl. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
2. Peter Glavic, dr.. dipl.ing.. redni prof. Tehniška fakulteta.
Univerza v Mariboru
3. Jadran Maček, dr., dipl.ing.. izredni prof., Fakulteta za naravos
4. Janez Stražisar, dr., dipl.ing.. docent. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
5. Jože Šiftar, dr., dipl.ing. redni prof.. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
LITERATURA
Objavljena dela
1. Z. Bcslin, A. Stcrgarsck, V. Valkovič: Možnost pridobivanja
urana in vanadija iz pepela raslega premoga, Kcm. Ind. 37,89-%
(1988).
2. H. Družina, B. Žcmva: On the synthesis of xcnon(VI) fluorobismuthatc(V), J. Fluorine Chcm. 39,309-315 (1988).
3. D. Gantar, A. Rahlcn: Thermal behaviour of some new
hydrazinium fluoromctallatcs, J. Thermal Anal. 33, 833-838
(1988).
4. D. Gantar, A. Rahtcn, D. Volavsck: Thermal behaviour of new
hydrazinium(l +) hcxafluoro-zirconate and -hafnalc, J. Fluorine
Chem. 41,335-344 (1988).
5. P. Glavic: Nomenclature and symbolism for the "quantities" of a
substance, J. Chcm. Educ. 65,130-133 (1988).
6. V. KauCiC, 1.1-cban, S. GaspcrsiC-Škandcr, D. Gantar, A. Rahtcn:
!Iydrazinium(2 + ) Bis/trifluorostannatc(H)/, N2l l6(SnF3)2,
Acta Cryst. C44, 1329-1331 (1988).
7. K. Lutar, A. Jcsih, D. Žcmva: KrI"2/MnF4 adducts from
KrF2/MnF4 interaction in I IF as a route to high purity MnF4,
Polyhedron 7,1217-1219 (1988).
8. B. Scdcj: Emission gasformigcr Fluoride wahrend des Brcnnvorgangs ir dcr keramischen Industrie, Zicgclindustrie Int., no. 7-8,
372-37f (1988).
9. A. Sic garsck, V. Valkovič, J. Injuk: Sposobnost pepela raskog
ugljena za vczivanje sumpordioksida iz dimnog plina termocleklrarc, Zaii. Aim. 16,6-8 (1988).
10. B. Žcmva: Binary fluorides of noble-gases and their compounds,
Croat. Chcm. Acta 61,163-187(1988).
11. B. Žcmva, A. Jcsih, D. 11. Tcmpcllon, A. Zaikin, A. K.
Chcclham, N. Barllcil: Phases in the system XcF2/XcF5AsF6
and structural and vibrational evidence for the following ioniza
tion pathway: XcFi-XcI' + F", J. Amcr. Chcm. Soc. 109,74207427(1987).
Objavljeni referati
1. A. Stcrgarsck, F. Dolenc: Closed water circuit in acid ore treat
ment - process development and industrial experiences, Profes
sional Mccl. RUŽV - MEV, Škofja Loka (1988), 231-240.
2. A. Slcrgarsck, F. Dolenc: Zero discharge of liquid effluents in
acid uranium ore treatment, process development and industrial
experience, Int. Symp. on Uranium and Electricity The Com
plete Nuclear Fuel Cycle", Saskatoon (Kanada), (1988), Proceed
ings.
3. A. Slcrgarsck, J. Injuk, V. Valkovic: Combined process for metal
lurgical treatment of coal for uranium and vanadium recovery
and flue gas dcsulfurizalion, 1. Int. Conf. Hydromctallurgy, Beij
ing (LR Kilajska), (1988), Proceedings.
4. A. Škrilcc, J. Bitcnc: Recycling of ammonia from ammoniacal
solutions, Professional Mccl. RUŽV - MEV, Škofja Loka
(1988), str. 267-272.
Neobjavljena dela
1. Z. Bcslin, J. Malko, A. SfcrgarSck: Tehnološko testiranje vzorcev
uranove rude z območja Žirovskcga vrha, US delovno poročilo
DP-5274 (1988).
44
2. Z. Bcslin, A. StcrgarSck, F. Dolenc, J. Matko: Statično izluževanje
uranove rude iz RUŽV, US delovno poročilo DP-5226 (1988).
3. J. Bitcnc: Korozijski testi za konstrukcijske materiale, ki se
uporabljajo pri polinduslrijski napravi za pridobivanje barijevega
karbonata. US delovno poročilo DP-5186 (1988).
4. J. Bitcnc: laboratorijski poskusi. Sinteza barijevega karbonata iz
odpadnih gosC. US delovno poročilo DP-5203 (1988).
5. J. Bitcnc: laboratorijski poskusi izluZcvanja odpadne goScc in
ločevanje kalcija in stroncija iz luZnic barijevega sulfida, US
Poročilo, december (1988).
6. P. Blagolinssck, S. Marine, J. Bitcnc: Ocena investicije v polindustrijsko napravo za pridobivanje barijevega karbonata, US
7. S. Miličcv, A. Rahtcn: Ramanski spektri vodnih raztopin
hidrazinijcvcga(2 + )
fluorida
in
hidrazinijcvcga(2-t-)
fluorocirkonata(lV), US delovno poročilo DP-5279 (1988).
8. S. Miličev, T. Skapin, A. Šmalc: Analiza plinskih zmesi
halogeniranih metanov s ITIR spektrometrijo, US delovno
9. P. Petač: Tehnološki elaborat za pirolizno peč, US delovno
10. P. Petač, B. Scdcj: Uničevanje nevarnih odpadkov s pomočjo
sežiga in pirolizc, US delovno poročilo DP-5057 (1988).
11. A. Rahlcn: Sinteza in termični razkroj hidrazinijcvih(l +)
fluorocirkonatov in -hafnalov, US delovno poročilo DP-5167
(1988).
12. B. Scdcj: Meritve emisije hlapnih fluoridov pri proizvodnji
nikljcvcga (II) fluorida tetrahidrala, US delovno poročilo DP5185 (1988).
13. T. Skapin: Proizvodnja vodikovega fluorida iz odpadnih plinov pri
predelavi fosfatov, US delovno poročilo DP-5286 (1988).
14. A. Stcrgarsck: Določanje reaktivnosti kalcita, US delovno
15. A. Stcrgarsck: Poskusna naprava za odžveplavanje dimnih plinov
(Tehnološke osnove), US Poročilo (1988).
16. A. Stcrgarsck, J. Injuk, S. Miličcv: Vpliv prisotnosti nekaterih
anionov nastalih pri razžvcplovanju dimnih plinov (RDP) na
anionskoekstrakcijo, US delovno poročilo DP-5221 (1988).
17. A. Stcrgarsck, R. KocjanCin, J. Bitcnc: Modeliranje odstranjevan
ja S02 iz dimnega plina s suspenzijo kalcita, US delovno
18. A. Stcrgarsck, T. Žuža: Možnost proizvodnje kvalitetnih zasipnih
materialov iz elcktrofiltrskcga pepela in produktov odžvcplovanja dimnih plinov TE, US delovno poročilo DP-5075 (1988).
19. A. Šmalc: Pridobivanje vodika (literaturni pregled), US delovno
20. A. Šmalc, T. Skapin: Raziskave sintez halonov, US delovno
21. A. Šmalc, B. Žcmva: Sinteza in karakterizacija fluorid-oksidnih
materialov s supraprevodnimi lastnostmi, US delovno poročilo
DP-5163(1988).
22. A. Žemljic, A. Rahtcn, A. Šmalc, S. Miličcv, B. Žcmva: Sinteza in
karakterizacija ogljikovega fluorida, US delovno poročilo DP5272(1988).
1. I. 1-cban, A. Jcsih, K. Lutar, B. Žcmva: Crystal structure of
(Xc2Fu )2NiF6"", 11. Eur. Cryslallographic Mccl., Vienna
(1988).
2. K. Lutar, A. Jcsih, I. Lcban, B. Žcmva: The synthesis of
xcnon(Vl) fluoronickclatcs(IV) and the crystal structure of
(Xc2Fll )NiF6 , 12. Int. Symp. on Fluorine Chemistry, Santa
Cruz (1988).
3. S. Miličcv, A. Slcrgarsck: Uporaba ramanske spektroskopije za
določanje sestave lužnice dobljene pri odžveplavanju dimnih
plinov, 5. simp. "Spektroskopija v teoriji in praksi", Bled (1988).
4. A. Slcrgarsck, J. Injuk, V. Valkovič: The use of X-ray fluores
cence spectroscopy in ion exchange studies, 5. simp. "Spektros
kopija v teoriji in praksi", Bled (1988).
5. B. Žcmva, K. Lutar, A. Jcsih, I. Lcban, N. Barllcll: The synthesis
and crystal structure of XcF5 + MF4-(M = Ag and Au), 12. Int.
Symp. on Fluorine Chemistry, Santa Cruz (1988).
I. T Skapin. A. Šmalc: Postopek /a proizvodnjo nikljcvcga lil)
fluorida tclrahidrata. Patent, rubrum St. I770-P-IT70 (I9K8).
MAGISTRSKA DELA
I. A. Jcsih: Reakcije med manganovimi fluoridi in fluoridi žlahtnih
plinov (B. Žcmva)
DOKTORSKA DELA
8. B. Žcmva, Portland Slate University. Portland, Oregon (ZDA).
29. - 31. avgust 1988, predavanje The synthesis of new binary
fluorides"
1. B. Žcmva: University of California, Berkeley, ZDA, od 26.7. do
2.9.1988 (raziskave na področju kemije fluora)
1. S. Zakrajsck: Ncvtralizacija sulfalnih odplak z apnom (J. Mucek)
1. J. Bitcnc, A. Bole, M. Milojcvic, T. Skapin, A. Slcrgarsck, A.
Šmalc, A. Žemljic, J. Žerjav: ACIIF.MA 88, Frankfurt (ZR
NcmCija), 5.8. junij 1988
2. A. Jcsih, K. Lutar, B. Žcmva: 12 International Symp. Fluorine
Chcm., Santa Cruz, California (ZDA), 7.-12. avgust 1988 (2)
3. S. Miliccv, A. Slcrgarsck: S. Simpozij "Spektroskopija v teoriji in
praksi", Bled, 19.-22. april 1988 (2)
4. S. Miliccv, T. Skapin, A. Šmalc: Seminar "Forum Analitika 88",
Bled, 12.-13. maj 1988
5. A. Slcrgarsck: Canadian Society Symposium on Uranium and
ELeclricity The Complete Nuclear Fuel Cycle", Saskatoon,
Sask. (Kanada), 18.24. september 1988 (1)
6. A. Slcrgarsck: I s Int. Conference on Hydromctallurgy, Bcjing
(LR Kitajska), 12.-15. oktober 1988 (2)
7. B. Žcmva, Zcntralinstitut fiir Anorganischc Chemie dcr AdW dcr
DDR, Berlin (NDR), 11. -14-april 1988, predavanje "Exploila
lion of KrF2 in the generation of novel oxidation-slate com
pounds"
ODSEKA
1. J l l llolloway. University of Ix:iccstcr, Leicester, Vel. Britanija.
10.6. do 17.6.1988 (kemija kompleksnih fluorometalatov)
2. B. Mullcr. Institut fiir Anorganischc Chemie, Justus-LicbigUnivcrsitat, Gicsscn, ZR Nemfija, 15.7. do 21.7.1988 (rentgenska
strukturna analiza)
3. B Mullcr, II. Ilappcl, Institut fiir Anorganischc Chemie, JustusLicbig-Univcrsitat, Gicsscn, ZR Nemčija, 25.9. - 29.9.1989
(rentgenska strukturna analiza)
1. T. Skapin, A. Šmalc, A. Slcrgarsck: Nagrada za izume in iz
boljšave Sklada Borisa Kidriča za "Postopek za proizvodnjo
nikljcvcga(II) fluorida tclrahidrata*
2. T. Skapin, A. Šmalc, A. Slcrgarsck: Inovacijska plaketa LB za
prenos raziskovalnega dosežka v proizvodnjo
45
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
DEPARTMENT OF SPECTROSCOPY (K-2)
The Spectroscopy Dcp^ttmcnt consists of three
teams, working in the fields of mass spectrometry,
isotope geochemistry and organic synthesis.
The mass spectrometry group is mainly concerned
with fragmentation studies of organic ions in the
gaseous phase. Investigations were based on the deter
mination of the kinetic energy release apearing in the
decompostions of singly and doubly charged ions.
Unimolccular, as well as collisionally induced decom
position processes were studied using simple model
compounds, e.g. aluminium and iron acetylacetonales
and W(CO)6.
Variations of isotopic ratios of some light elements
in water and carbonates have been measured to inter
pret the hydrogeoiogical system of a region of the
Slovenian Karst. The isolopic method was also used to
investigate the sedimentation process occuring due to
the curophic conditions in Lake Bled.
In the field of organic chemistry the syntheses as
well as transformations of halogen substituted organic
molecules continue to be studied. In addition, the reac
tions of xcnon-difluoridc with various organomagncsium compounds have been investigated. It was
found that the reactions follow radical mechanisms,
where the distribution of reaction products depends on
the structure of the organic substrate.
Raziskovalci:
3 redno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze.
L'dclc/ba na znanstvenih zborovanjih v letu 1988:
5 mednarodnih
V letu 1988 izvršena delu:
1 objavljen referat
5 inslilutskih dokumentov
1 diplomsko delo
Sodelavci skupine za masno spektroskopijo so
raziskovali reakcije razgradnje ionov z dvema
nabojema, ki potekajo pri acclilacctonatih aluminija in
železa. Ugotovili so, da imajo ioni teh spojin v plinski
fazi linearno strukturo z oddaljenostjo nabojev ca. 20 A.
Študirali so tudi reakcije povečanja naboja, ki poteka
pri trku iona energije nekaj kcV z nevtralno molekulo.
Te meritve so omogočile določitev druge ionizacijske
energije, ki jc karakteristična za posamezno ionsko
zvrst. Raziskave produktov razgradnje ionov z dvema
nabojema so uporabili za ugotavljanje porazdelitve
notranje energije v aktiviranih ionih. Delo so izvedli na
enostavnejši modelni spojini W(CO)r,. Rezultati teh
raziskav so že sprejeti v objavo. Raziskave smo izvajali
tudi v okviru YU-AM NSF projekta v sodelovanju z
Univerzo v Beogradu in Purdue University v ZDA.
V okviru visokotemperalurnih masnospcklričnih
raziskav so obravnavali binarne sisteme HoJ.VNaJ in
CsJ/Ho(Dy)J. Ugotovili so, da so sestave plinske faze
pri visokih temperaturah nad trdno fazo zelo
kompleksne. Merili so ionizaeijo krivulje posameznih
46
specij in ugotovili veliko odvisnost rezultatov od sestave
trdne faze. Delo je potekalo v sodelovanju z Univerzo v
Budimpešti.
Sodelavci te skupine so opravili še vrsto aplikativ
nih del s področja plinskokromatografske in masnospcklrometrične analitike organskih spojin za
potrebe drugih institucij in industrije (Lek - Ljubljana,
Ilirija - Ljubljana, AERO - Celje). Skupaj z odsekom za
računalniško avtomatizacijo in regulacije so izdelali 5
merilnikov za merjenje koncentracije kisika v plinih in
jih predali v uporabo industriji sirom Jugoslavije. Za
lastne potrebe so prenovili elektronski del starega mas
nega spektrometra za izotopsko analitiko.
Raziskovalci skupine za izotopsko geokemijo so
nadaljevali raziskave izolopskih značilnosti v
hidrogeološkth sistemih na območju Krasa. Kvantitativ
no so ovrednotili nekatere procese premikanja vode in
v njej raztopljenega karbonatnega niza. Natančneje so
opredelili pretakanje vode iz zaledja Ljubljanskega
barja v barjanski sediment. Raziskovali so tudi termalne
pojave na severnem robu barja.
Izotopsko metodo so uporabili pri proučevanju
mlade karbonatne sedimcntaeije v Blejskem jezeru, ki
jo povzročajo predvsem spreminjajoči entrofni pogoji v
jezeru.
V okviru raziskav naftnih nahajališč, ki potekajo po
projektu INA-Naflaplin iz Zagreba, so na osnovi analiz
izolopskc sestave ogljika in vodika v številnih vzorcih
uspešno opredelili okolja sedimentacije organskih snovi
in stopnjo zorenja, kar je pomembno za indikacijo
naftnih virov.
Za lastne potrebe so izboljševali metode poprave
spojin, ustreznih za izotopska merjenja, iz najraz
ličnejših naravnih vzorcev (npr. sulfati, karbonati, voda,
mineralna olja).
Sodelavci laboratorija za organsko in biorgansko
kemijo so nadaljevali s študijem sinteze ter transfor
macij halosubsliluiranih organskih molekul. Predhodne
raziskave reaktivnosti ksenonovega difluorida in
cezijevega fluoroksisulfata so pokazale, da sta oba
reagenta zelo primerna za uvajanje fluora v organske
molekule pod milimi reakcijskimi pogoji, vendar pa je
potek reakcij izredno odvisen od strukture organske
molekule, topila, temperature ter katalizatorja. Poleg
lega se oba reagenta izredno razlikujeta po reaktivnosti.
Ugotovili so, da potekajo reakcije z enoiacelati ter
dikeloni z obema reagentoma pri sobni temperaturi,
vendar pa je potek reakcij odvisen od reagenta. Nadalje
so študirali tudi reakcije ksenonogega difluorida z vrsto
organomagnezijevih spojin ter ugotovili, da potekajo
reakcije po radikalskih mehanizmih, pri čemer je dis
tribucija produktov odvisna od strukture organskega
substrata. Reakcije cezijevega fluoroksisulfata z vrsto
nasičenih organskih molekul vodijo do funkcionalizacije
sp" hibridiziranih ogljikovih atomov.
Raziskave, začele v preteklih letih, so pokazale, da
je fluorjev atom kol subsliluenla izredno uspešen
marker za proučevanje fotopremestitev. folocikloadieij
ter vrste ostalih fotoreakcij. Ugotovili so. da vodijo
tolorcakcijc
pent.illuoroniridina
ter
vrsle
lenilsubsliluiranih aeelilenov v cikloheksanu do nastanka
2 + 2 eikloaduktov. Reakeije potekajo regiospeeifieno
na C-2 in C-3 v piridinskem obroču, nadaljnja
lotopremesiitev primarno nastalih eikloaduktov pa je
odvisna od strukture aeetilena.
Vodja:
Vili K r - m i i T d r
•"'
-
i!m| u m
i ' •
o
v i< r , t / M » . I
1. Zvonko Bregar. dipl.ing., as.pod.
2. i'adcj Dolenc"", dr. dipl.ing., raz.sod.il. di>c.
3. Ana Gregorčič", dr.. dipl.ing., razsodi, doc.
-1. Bogdan Kralj. Jr.. dipl.ing., raz.sod.I
5.1 termina l.c.skovsck Šefman.dr..dipl.ing.. raz .sod.I
6. Jože 1'ezdič. dipl.ing.. viS.sti.sod.
7. Arkadij Popovič. dipl.ing., vis.str.sod.
8. Peter Starič. dipl.ing., sam.slr.sod.
9. Siojan Slavbcr. dr.. dipl.ing., raz.sod II
10. lions Skel". dr., dipl.ing., izr.prof.
11. Janko Urbane, dipl.ing., as.pod,
12. Marko Zupan", dr.. dipl.ing., red.prof.
13. Igor Žagar. dipl.ing., str.sod.
14. DuSan Žigon.mag.. dipl.ing., vi5.as.pod.
Ostali sodelavci:
1. Silva Pcrko. sam.razv.
2. Siojan Ž.igon. sam.teh.
Med letom odšla z instituta:
Marina Spenko. vod.razv. - upok.
NA UNIVERZAH ALI NA DRUOIII DOMAČIH
USTANOVAH
Delno obnovljen masni spektrometer za analitika stabil
nih izotopov, kije bil zgrajen na US v letih I05S/1')6I).
Tako kot v preteklih letih so sodelavci laboratorija
tudi v tem letu opravili vrsto raziskav organskih
materialov za naročnike i/, industrije (Ilirija-Ljubljana,
Acro-Ccljc, Color-Mcdvode, Krka-Novo mesto).
Tri raziskavah so sodelovali tudi mlajši raziskovalci,
ki v Odseku opravljajo diplomska, magistrska, dok
torska in speciaiizantska dela. Rezultate raziskav so
sodelavci podali na strokovnih srečanjih doma in v
tujini. Več del pa je že publiciranih v ustreznih revijah.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci institutu, ki imajo naziv asistenta ali
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povedni odšli na
asistenti.
* " Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
navedeni.
I. T. Dolenc, dr., dipl.ing., docent. Fakulteta za naravoslovje in teh
nologijo
1. II. Skct, dr., dipl.ing., izredni prol.. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
3 M. Zupan, dr.. dipl.ing., redni prof.. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
LITERATURA
Objavljena dela
1. T. Asi, B. Kralj, V. Kramer, D. ?.igon: A study of doubly charged
ions in aluminium and iron acctylacctonatcs, Int. J. Mass Spcct.
Ion Processes 86, 329-339 (1988).
2. T. Dolence, J. Pczdič, D. Strmolc: Izotopska sestava kisika v
pohorskem tonalitu in Cizlakitu, Geologija 30, 231-244 (1988).
3. J. Fagancli, A. Maly, J. Pczdič, V. Malačič: C:N:P ratios and stable
C isotope ratios as indicators of sources of organic matter in the
Gulf of Trieste (Northern Adriatic), Occanologica Acta 11, 377382(1988).
4. J. Fagancli, R. Planine, J. Pczdič, B. Ogorclec: Marine geology of
the Gulf of Trieste (Northern Adriatic) B: Gcochcmical proper
ties, Rapp. Comm. Int. Mcr. Mcdil. 31, 93-94 (1988).
5. A. Grcgorič, M. Zupan: Chemistry of organo halogcnic
molecules. Part XCIV. The effect of fluorine on photochemical
carbon-halogen bond cleavage in 7. and r>l-l"!uoro-2-halo-l,2diphcnylclhylcncs, J. Fluorine Chcm. 41, 163-172(1988).
(>. A. Ixsar, A. Popovič, J. Marscl: Mass spcctromctric investiga
tions of NiTc205 and Ni2I'c.308 at high temperatures, J. IXJSS
Comm. Metals 143, 151-157(1988).
7. J. Pczdič, T. Dolence: Investigations of ore deposits applying the
method of isotopic composition analysis of oxygen, carbon, sul
phur and lead, Fncrgoinvcst: Tcchnol.-Sci. Fng. No.27, 131-143
(1988).
8. J. Pczdič, J. Urbane: Sledenje kraških lokov z uporabo stabilnih
izotopov kisika v vodi, NaSc jame 29, 5-15 (1988).
9. D. Sr/ič. .1. Horvat, V. Šunjič, H. Kralj: A mass spectral study of
the acid-catalysed oxygen exchange in levulinic acid, Org. Mass.
Spectrom. 23, 829-833 (1988).
47
10. P. Starič: Inductive peaking circuits, Electron & Wireless World.
471-174(1988).
11. P. StariC: A magnet power supply/amplifier with a mass indicator
for a mass spectrometer. Hlcktrotchn. vestn. 55, 199-206 (1988).
12. P. Starič: Optimiranjc tokokrogov za merjenje z udarnimi
napetostmi. Flcktrotchn. vestn. 55.85-89 (1988).
Objavljeni referati
1. J. Urbane, J. Pezdič, I. Krajčar-Bronič. D. Srdoč: Comparison of
isotopic composition of different forms of calcitc precipitated
from fresh water. Isotope Techniques in Water Resources
Development: 1'roc. Syrop., IAKA-SM-2W/13IP. Vienna (1987).
Neobjavljena dela
1. T. Dolence, J. Pezdič, U. Ilcrlec: Variabilnost i/otopske sestave
lahkih prvin v recentnih sedimentacijskih okoljih, IJS delovno
2. II. Ixskovsek: Karaktcrizacija polimernih materialov s termično
desorpcijo, IJS delovno poročilo DP-5327 (1988).
3. II. I-cskovsck: Uporaba pirolizc pn analizi hlapnih organskih
primesi z metodo plinske kromatografijc, IJS delovno poročilo
DP-5266(I988).
4. J. Pezdič, T. Dolence, D. Žižek, S. Pcrko: Izotopskc raziskave ter
malne vode in prikamninc (vodonosnika), IJS delovno poročilo
DP-5I88(1988).
5. J. Pezdič, J. Urbane, T. Dolence. S. Pcrko: Študij izotopskc ses
tave kraških vod (Južno obrobje ljubljanskega barja JS delov
1. /.. Ilrcgar, S. Slavbcr. M. Zupan: Xenon difluoridc reactions with
Grignard reagents. 3Graz-I.juhljana-Tricstc Symp. on Organic
Chemistry, Graz (1988), str. 15.
2. It. G. Cooks. T. Ast, H. Kralj. D. Žigon, V. Kramer: Internal ener
gy deposition in doubly charged ions, 11. Int. Mass Spectrometry
Conf., Bordeaux (1988).
3. 11. Kralj. V. Kramer. D. Ž.igon: Raziskava negativnih ionov,
saharidov, dobljenih z ionizacijo s pospešenimi atomi, 5. simp.
"Spektroskopija v teoriji in praksi", lllcd (1988).
4. !•:. Marčcnko, D. Srdoč. S. Golubič, J. Pezdič, M. J. Head-Carbon
uptake in aquatic plants as deduced from their natural C and
1
C content, 13. Int. Radiocarbon Conf., Dubrovnik (1988).
5. II. LcskovSck: Določevanje nekaterih organskih onesnaževalcev v
blatu s plinsko kromatografijo. Nova doslignuča u
kromatografiji, Plitvička Jezera (1988), str. 76.
6. II. IxskovSck: Določevanje ftalatnih estrov z metodo GC 5. jug.
simp, poanalitička hemija. Ohrid (1988).
7. II. LcskovSck, R. Martinčič: Vloga in delovanje ekološkega
laboratorija z mobilno cnolo, 3. jug. sem. v sodcl. s svet.
zdravstveno org. "Nezgode s kemijskimi snovmi", Begunje na
Gorenjskem (1988).
8. A. Popovič, J. MarscI, Zs. Ajtony, O. Kaposi: Mass specirometric
investigation of the vapour composition of Ihc Nal(Csl) Ilol3(Dyl3) systems at high temperatures, 5. simp. "Spektros
kopija v teoriji in praksi", lllcd (1988).
9. A. Popovič, J. MarscI, I,. I.cliK, 7s. Ajtony, O. Kaposi: Mass
spcclromctric investigations of the molecular association in
saturated vapour over Ilol3-NaI condensed phase. 11. Int. Mass
Spectrometry Conf., Bordeaux (1988).
10. A. Popovič, J. MarscI, Zs. Ajlony, O. Kaposi: On Ihc structure of
ionization efficiency curves of some ions formed from gaseous
Nal- Hol3-lloNal4 molecules. II. In.. Mass Spectrometry Conf.,
Bordeaux (1988).
48
11. S. Slavbcr, M. Zupan: Room-tcmpcralurc fluorinations of
saturated hydiocarbons with caesium fluoroxvsulphatc. 3. GrazI.juhljana-Tricslc Symp. on Organic Chemistry. Graz (1988). str
13.
12. II. Šket. P. Zupcl, M. Zupan: Regiospecific introduction of iodine
into aromatic molecules by crosslinked poly/slyrcne-4-vinyl
(pyridinium dichloroiodatc (I))/, 4. Int. Conf. on Polymer Sup
ported Reactions in Organic Chemistry. Barcelona (1988).
13. II. Zaje, M. Zupan: Reactions of xenon difluoridc with ketones. 3.
Graz-I.juhljana-Tricstc Symp. on Organic Chemistry, Graz
(1988).
14. D. Žigon, II. Kralj. T. Ast. V. Kramer Mass spectral study of the
benzofuran radical cation, 11. Int. Mass Spectrometry Conf.,
Bordeaux (1988).
15. D. Žigon, II. Kralj. V. Kramer: MS/MS raziskava aluminijevega in
Železovega acctilacctonata. 5. simp. "Spektroskopija v teoriji in
praksiMllcd(1988).
DIPLOMSKA DELA
1. S. Muhič-Klcmcnc, Merjenje ionizacijskih in pojavnih energij
ionov v plinski fazi nad sistemi MX-YX3 (M = .\a, Cs. Y = llo.
Dy;X=l). (J. MarscI)
SODELAVCI, KI SO SE V TEM LETUUDELEŽILI
1. Z. Ilrcgar, S. Slavbcr TRISOC III, Symposium on Organic
Chemistry, Graz, Auslrija, 6.4.-8.4.1988 (2 referata)
2. A. Gregorčič, J. KoroSin, M. Spcnko, M. Zupan: obisk razstave
ACI IFMA 88, Frankfurt, ZR Nemčija, 7.6.-10.6.1988
3. B. Kralj, V. Kramer, A. Popovič, I). Žigon: I lih International
Mass Spectrometry Conference, Bordeaux, Francija, 29.8.2.9.1988 (3 referati)
4. II. LcskovSck-Šcfman: The 1988 Furopcan Summer School on
Major Hazards. Cambridge. Anglija. 25.7.-29.7.1988
5. J. Pezdič: obisk instituta Gcselschaft fur Slrahlen und Umwcltforschung mM I, Institut fur Ilydrologic, NcuhcrbcrgMunchcn.ZR Nemčija. 9.4.-14.4.1988
ODSEKA
1. L. Bcnczc, dr., L. Folvos University, Budapest. Hungary, 1.1027.12.1988 (masnospektrične raziskave)
2. O. Kaposi, I.. luilvos University. Budapest. Hungary. 1561.7.1988 (masnospektrične raziskave)
3. Z. Kovač, dipl.ing., INA Razvoj i istrazivanja, Zagreb, 16.5.1.9.1988 (izotopska geokemija)
PREDAVATELJI Z DRUUII DOMAČIH USTANOV
1. A. Gray, University of Surrey/Guildford, Anglija: Inductively
coupled plasma/mass spectrometry. Systems and Applications
2. Y. Thoniasscn, Institute of Ocupational Health, Oslo, NorvcSka:
Dclcrniinalion of Selenium in Human Body Fluids by FTAAS
3. K. Varmuza, Institut fur Allgcmcinc ("hemic / Tcchnischc
Univcrsilat, Wicn, Austrija: Computer Aided Interpretation of
Mass Spectra.
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
DEPARTMENT OF PHYSICAL CHEMISTRY (K-3)
IS
1ft
N and O kinetic isotope effects in the chlorine
catalyzed thermal N?0 decomposition were inves
tigated both experimentally and theoretically within the
temperature range 773 K - 923 K. Their anomalous
temperature dependence was explained in terms of the
two competitive reaction paths for N2O. The
geometries and force constants of acceptable models
for the activated complex of the slow step were es
timated. In addition, the chemical kinetics group calcu
lated critical points on the potential energy surface for
the reduction of CU2O by CO using the Gaussian-86
computer programme and located the saddle point of
this reaction.
In the Held of solution chemistry, the partial molar
volumes and expansibilities of some simple car
bohydrates in aqueous solutions were determined and
by applying Eyring's transition state theory some ther
modynamic functions of activation for viscous flow in
binary mixtures were calculated. In addition, the rela
tions among partial molar thermodynamic functions
(quantities) of activation for viscous flow and viscosity
coefficient B were established. A modified Einstein vis
cosity equation was used to determine the average
hydration numbers of the solutes investigated.
To monitor corrosion and inhibition processes in
condensor tubes of classical and nuclear power plants
two sensors were developed, based on electrochemical
noise and electrical resistance, respectively. Computer
software needed for interpretation of the measured sig
nals was also developed.
A computer programme was written for PC and
VAX computers to model the electric double- and
triple- layers for the adsorption of divalent cations on
spherical colloidal particles of hydrolizcd oxides in
electrolyte suspensions.
Direct electrothermal atomic absorption spectros
copy for investigation of solid geological and biological
samples was developed by the optical spectroscopy
group, using a specially shaped graphite furnace. An in
terface for the direct coupling of chromatography and
electrothermal atomic absorption spectroscopy was
also developed. It was particularly designed for
chromium spccialion in the environment.
In radiochemical investigations an interface was
developed to collect output data from " H counting in a
liquid scintillation counter and transfer them to a PC.
Furthermore, for
Po and " Th isotopes, the
radiochemical procedures foi their isolation from en
vironmental samples were developed and alpha
spectrometry applied for their determination. These
procedures, together with those adopted previously for
226
Ra, 222 Rn, ^ P b , 14C, w Sr and lj7 Cs, were applied
in radioccological research, as well as in monitoring
programmes for the uranium mine at Žirovski Vrh, the
nuclear power plant at Krško and thermal plants at
Šoštanj.
Parts of the research project on physical chemistry
of solutions and corrosion are included in the Yugoslav
- US joint programmes. They are executed in coopera
tion with NSF (National Science Foundation) and N1ST
(National Institute of Standards and Technology),
respectively. Radiochemical studies arc partly included
in an IAEA (International Atomic Energy Agency)
project.
Raziskovalci:
2 redno
10 mednarodnih
6 domaČih
Sodelavci Odseka za fizikalno kemijo so v letu 1988
nadaljevali osnovne raziskave na področjih kemijske
kinetike, kemije raztopin, koloidne kemije, korozije,
optične spektroskopije, radiokemije, ekologije in
radiockologijc ter sodelovali na aplikativnih nalogah za
neposredne naročnike.
Na področju kemijske kinetike so eksperimentalno
in teoretično raziskali kinetične izotopne efekte N in
O v termičnem razpadu N2O, katalizirancm s klorom,
v temperaturnem območju 773 K do 923 K. Njihovo
anomalno temperaturno odvisnost so pojasnili s pred
postavko, da poteka reakcija preko dveh konkurenčnih
poti. Z obdelavo eksperimentalnih podatkov so ocenili
geometrijo in konstante sile aktiviranih kompleksov v
obeh predpostavljenih najpočasncjših stopnjah reak
cijskega mehanizma. Študirali so tudi kinetiko redukcije
CU2O s CO. Z uporabo računalniškega programskega
paketa Gaussian-86 so izračunali kritične točke na
ploskvi potencialne energije za sistem CU2O, CO in sis
tem Cu2, CO2 ter določili geometrijo in vibracijske
Diagrami molekularnih clcktroslatskili potencialov
(MEP) molekul rcakloanlov C112O in CO. Slika prikazuje
najugodnejšo medsebojno orientacijo molekul C112O in
CO glede na njun cleklroslalski potencial.
49
frekvence
aktiviranega kompleksa
stopnje reakcijskega mehanizma.
najpočasnejše
V raziskavah fizikalno kemijskih lastnosti raztopin
so sodelavci odseka določili parcialne molarnc volumne
in ekspanzibilnosti nekaterih preprostih ogljikovih
hidratov v vodnih raztopinah. Na osnovi Eyringove
teorije prehodnega stanja so izračunali termodinamske
funkcije aktivacije toka viskoznosti binarnih tekočih
mešanic. Izpeljali so relacije med parcialnimi molarnimi
količinami aktivacije toka viskoznosti topljenca in
koeficientom viskoznosti B. Z modificirano Einsteinovo
relacijo
viskoznosti
so
izračunali
povprečna
hidratacijska števila molekul topljencev.
Ta problematika je vključena tudi v ameriškojtigoslovanski projekt, ki ga sofinancira NSF (National
Science Foundation), in v program bilateralnega
znanstvenega sodelovanja med odsekom za fizikalno
kemijo in katedro za fizikalno kemijo Tehniške
Univerze v Varšavi. V okviru tega sodelovanja sta dva
poljska strokovnjaka po štiri mesece delala v
laboratoriju odseka za fizikalno kemijo.
Na področju korozije so sodelavci odseka razvili
uporovni senzor za zasledovanje korozije v ceveh par
nih kondenzatorjev klasičnih in jedrskih elektrarn. Raz
vili so tudi računalniško programsko in strojno opremo
za povezavo senzorja z osebnim računalnikom in ob
delavo izmerjenih podatkov. Iz statistične obdelave
podatkov so ugotovili odvisnost hitrosti korozije od
posameznih parametrov v kondenzatorju. Te raziskave
so vključene v ameriško-jugoslovanski projekt, ki ga
sofinancira NIST (National Institute of Standards and
Technology, bivši National Bureau of Standard. U.S.,
Department of Commerce). Poleg tega to področje
sofinancirajo in so neposredno zainteresirani za rezul
tate raziskav Nuklearna elektrarna Krško, Ter
moelektrarne Šoštanj, Iskra Kranj TOZD inženiring in
Iplas Koper.
V koloidni kemiji so se sodelavci usmerili v računalniško-matematično modeliranje električnega dvo- in
trosloja pri študiju interakcij dvovalenlnih kationov s
površinami koloidnih delcev hidratiziranih oksidov.
Sodelavci skupine za optično spektroskopijo so
delali na dveh osnovnih razvojnih usmeritvah, in sicer
na direktni analizi trdnih vzorcev geološkega in
biološkega porekla z elektrotermično atomsko ab
sorpcijsko spektroskopijo ter pri določanju kemijskih
zvrsti elementov s kombinacijo tekočinske kromatografij': in atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Kon
struirali s.) poseben grafitni element, ki je omogočil
spreminjanje hitrosti i/parevanja substance v procesu
atomizacije ter s tem merjenje vsebnosti Cd in Pb v
različnih standardnih referenčnih materialih v območju
treh velikostnih razredov. Proučevali so vplive homo
genosti in kemijske sestave v/orcev na končni rezultat
analize pri uporabi različnih načinov umerjanja. Izdelali
so priprave za direktno povezavo kromatografske ko
lone s plamenskim oziroma elektrotermičnim atomskim
absorpcijskim spektrometrom ter razvili postopek za
separacijo kromatnega iona in zvrsti Cr(III) z uporabo
t
X
8
i
_4_
2
'ii.WV,-
Lizinteler - naprava za zbiranje vode, ki se prcceja skozi plast zemlje. Leva slika: napavu med vkopavanjeni. Desna
slika: prečni prerez: I - zemlja, 2 - plastična posoda, 3 - odcedna voda, 4 - perforirana plastična plošča, .5 - plastična
mreža, 6 • cev za dovod zraka, 7 • cev za črpanje vode, <S' - talne plasti. Trije lizimetri so vkopani na polju na Vranji peči
pri Kamniku, kije bilo 17 let gnojeno z odpadki iz usnjarske industrije (bogatimi s kromom).
50
kclatnc ionsko-izmcnjalnc kromatograllje in cleklrotermične atomske absorpcijske spektroskopije. Te raziska
ve so potekale v sodelovanju z univerzo v Umei na
Švedskem. Omenjene nove postopke so uporabili v
študiju ugotavljanja škodljivih posledic na tla, rastline
ter podtalnico zaradi dolgoletnega odlaganja odpadkov
usnjarske industrije (krom).
Na področju radiokemije so sodelavci izpopolnili
računalniško obdelavo pri meritvah H v vodah, vpeljali
in preizkusili so postopek za merjenje radona
Rn v
zraku stanovanj, razvili so radiokemično separaeijo
~^"h in " Po ter spektroskopiji) alfa za njuno
določitev. Razvite radiokemične in radiomclrične pos
topke so uporabili pri svojih radioekoloških raziskavah
v okolici rudnika urana v Žirovskem vrhu in jedrske
elektrarne v Krškem, in sicer tako v osnovnih raziskavah
kot tudi v rutinskih nadzornih meritvah. Poleg tega so
sodelavci odseka v okviru radioekoloških in ekoloških
raziskav študirali tehnologijo čiščenja in nevtralizacije
tekočih in plinastih iztek iz termoelektrarn Šoštanj. Na
tej problematiki sta bila vključena tudi dva mlada razi
skovalca z oddelka za koloidno kemijo in radiokemijo
Univerze Maria Curic-SkloUowska iz Lublina.
Z objavljanjem rezultatov v uglednih strokovnih
revijah in nastopi na mednarodnih strokovnih srečanjih
so si sodelavci odseka pridobili mednaroden ugled, o
čemer pričajo vabljena predavanja na mednarodnih
strokovnih srečanjih in članstvo v mednarodnih strokov
nih združenjih: 2 člana IUR (International Union of
Radioccologisls), 1 član ACS (American Chemical
Society), 2 člana NACE (National Association of Cor
rosion Engineers), 1 član uredniškega odbora JAAS
(Journal of Analytical Absorption Spectroscopy) in 1
častni član Sekcije za optično spektroskopijo Čchoslovaške akademije z anosti in umetnosti.
Za svoje raziskovalne in tehnične dosežke so
sodelavci odseka prejeli v letu 1988 dve nagradi Sklada
Borisa Kidriča za raziskovalno delo, eno nagrado
Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo in dve
nagradi občinske raziskovalne skupnosti občine
Ljubljana Vič-Rudnik za tehnične izboljšave.
Vodja:
Kan Kohal. dr. dip!ing. vis ni/ sod . d<»c
Tajnica II:
Sonja Zivkovic
1. Radmila Ajlcc, mag., dipl.ing.. vis as pod
2. Franci DolmSek. mag., dipl.ing.. nS as pod.
3. Karel Juznič. dr. dipl.ing.. vis.raz.sod-. izr.prof.
4. Cveto Klofutar*. dr., dipl ing., rcd.prof.
5. And raz I Agat. dipl.ing.. pod zač
<i. Ksenija Lenarčič, dipl.ing.. pod.zaC.
7. Antonija I csar. mag., dipl ing., vi5.as.pod.
8. Ingrid Milošev, dipl.ing.. pod zač
9. Dragan Milic. mag. dipl.ing.. viS.as.pod.
10. Špelca Paljk. dr.. dipl.ing.. vis.raz.sod.
11. Marjan Scnegac'nik*. dr.,dipl.ing., red.prof.
12. Marija Skcrlj. mag., dipl.ing., vis.as.pod.
13. Janez Štupar", dr.. dipl.ing.. vis.raz.sod.. doc.
14. Ciril Zcvnik***, dr., dipl.ing., raz.sod I
Ostali sodelavci:
1. Jana Burger, vod.razv.
2. Šlcfica ledina, ing.vod.razv.
3. Ivanka Glazer, sam.razv.
4. Janez KoroSin, vod.razv.
5. Teodor Mohar. vod.razv.
(>. Zdenka Trkov, ing. sam.razv.
DELU UNIVERZ
I. J. Štupar.prof.dr.. I1F. predaval Analizr.o kemijo
USTANOVAH
1. M. Scncgnčnik.dr. redni profesor. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
2. C. Klofular.dr., redni profesor, Diolchniska fakulteta
LITERATURA
Objavljena dela
SODELAVCI ODSEKA
OPOMHA
31.12.1988.
Horaj vsi redni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali
tretji stopnji fakultetnega študija in bodo po končanem
podiplomskem študiju ali doseženem doktoratu povedni odšli na
dodatni zaposleni na univerzi kot univerzitetni učitelji ali
asistenti.
' " Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
navedeni.
1. R. Ajlcc, M. Čop, J. Šlupar: Interferences in the determination of
chromium in plant materials and soil samples by flame atomic
absorption spectrometry. Analyst 113.585-590 (P88).
2. I). Rrajnik. M. KriJman, I. Kobal, I'. Stcgnar: Sources of tech
nologically enhanced natural radioactivity and their impact in
Slovenia (Yugoslavia), Rad. Prol. Dosimcl. 24,551-554 (1988).
3. M. Fcldin. C. Zcvnik, I. Kovač: A new approach to oulgassing
study of plated through-hole printed boards. Circuit World 15.
22-27(1988).
4. K. Juznič: Migration of radioccsium in a zeolite-solution system,
J. Radioanalyt. Chcm., Ullcrs 12f>, 3I5-322 (1988).
5. I. Kobal, M. Ančik, M. Skofljancc: Variations of 222Rn air con
centration in Postojna Cave. Radial. Protect. Oosimlcry 25, 207211(1988).
(>. I. Kobal, $. I'cdina: Radiation doses at the Radenci Health
Resort. Rad. Prol. Oosim. 20, 257-259 (1988).
7, I. Kobal, P. Ilcslcilncr. F,. Matijcvič: Adsorption at solid/solution
interfaces. (>. Interactions of Co2 + ions with spherical hematite
particles, Colloids and Surf. 33, 107-174 (1988).
51
5. I. Kobal. J. VavpotiC. J. Burger. P. Stcgnan Preliminary measure
ments of indoor radon in Ijubljana. Yugoslavia. KaJ. I'rrot
Doumet 24.547-550 (1968).
9. M. MilcliC. I. Kuhal. T. Mohar Computerized liitium measure
ments with a liquid scinilillalion counter. Comp. Chcm. 12. 39-11
(Ml
Objavljeni referati
1. M . Fcldin. C. Zcvnik. I. Kovac: A new approach to outgassing
study of plated through-hole printed boards. IPC 1988 Summ.
Meet.. Antwerp(1988). - IPOTP-730. -22sir.
8. M. MctikoS-llukovic. S Ixrina. I. Milošev. M. Dudimir. Thin
semiconductor films on copper of photoactive interface. 39. Ann.
Meet. Int. Sue. Licetrorhcmislry. Glasgow (1988).
9. Š. Paljk. C. KJofutar The thermodynamic functions of activation
for viscous flow of aqueous solutions of some simple car
bohydrates. I. l i t RASI A Conf. on Chemistry of Solution.
Bangkok (1988).
10. J. Slupar Ultrasonic ncbulization in flame AAS. Univ. of Umca.
Sweden (1968).
11. J. Slupar Ultrasonic ncbuhzalion in flame AAS. Univ. of Oslo.
Norway (1988).
2. K- JutniC: Distribution and transfer of Sr-90 and Sr-S9 in the en
vironment. Proc. 14. Reg. Cong. IRPA. Kupari (1987). sir. 185188.
12. J. Stupar. R. A j k c Some problems involved in direct analysis of
solids employing a slurry nubulization technique. Solid Sampling
CoUoquia. Wctzlar (I98S).
3. K- JuzniC: On transfer of radiostronlium from soil to plants. 5.
Report of the Workgroup on Soil-lo-Planl Transfer Factors,
R I V M . Dilthovcn (1987). sir. 51-56.
13. C. Zcvnik. I. Milošev: Sludij mehanizma tvorbe zaščitnega sloja
Cu20 na zlitini 90Cu-IONi-Fc z metodama dcklrokcmicncga
Suma in impedance, S. jug. kong. za hemiju i hemijsku leh
nologiju. Priština (1988).
4. K. JuzniC, S. Fcdina: Koncentracija radiostronciuma u uzorcima
okoiinc pov'e nesreče u Černobilu. Zb. rad. 2- savcl. "Izlaganjc
zračenju iz prirodne sredine i procena odgovarajuccg
radijacionog rizika. Kragujevac (1986), str. 53-56.
5.1. Kobal. D. Novak. U. Prcmru: The experience of prospections of
radon-222 in waters. Proc. I A l l 21. Cong. "Karsl llydrogcotogy
and Karst Environment Protection*, Beijing (1988), sir. 800-807.
6. M- Stropnik, K. Juznic, Š. KovaCiC: Vpliv rekonstrukcije odpcpeljevanja v T E Šoštanj na okolje, 8. slrufno savcl. o termoelektranama Jugoslavije : Knjiga 2, Opatija (1988). str.
729-738.
7. C. Zcvnik, I. Kovač?, M. Bizjak: Study of some ionic contamination
sources on surface mounted assemblies, IPC 1988 Summ. Meet..
Antwerp (1988). - IPC-TP-722. - 21 sir.
1. K Juznic, Spektroskopija v teoriji in praksi, C
( I referat)
1,19.4.-22.4.1988
2. K. Južnif. A . legal. I. Milošev. C. Zcvnik. Corrosion Prevention
in the Process Industries. Amsterdam, Nizozemska. 8.H.11.11.1968(1 referat)
3. Š. Fcdina. K. Juznic, T . Mohar, I I . Yugoslav-Italian Symposium
on Radiation Protection, Udinc. Italija, 216.-24.6.1988 ( I
referat)
Neobjavljena dela
4. C. Klofular, Š. Paljk, 10th IUPAC Conference on Chemical Ther
modynamics, Prague, Czechoslovakia, 29.8.-2.9.1988 ( I referat)
5. Š. Paljk, The 1st Eurasia Conference on Chemistry of Solution.
Bangkok. Thailand, 4.1.-8.1.1988(1 referat)
1. F. DolinSck, J. Slupar, V. Vrscaj: Direktno določevanje kadmija
in svinca v bioloških, geoloških in rastlinskih materialih z
ETAAS, US delovno poročilo DP-5316 (1988).
2. C KJofutar, S. Paljk. J. Stupar. J. Burger Fizikalno-kcmijskc teh
nike v procesni kontroli, US delovno poročilo DP-5094 (1988).
3. M- SencgaCnik, A. Lesar Modelne raziskave kinetičnih izofopskih
efektov N-15 in O-IS v termičnem razpadu N 2 0 , kalalizirancm s
klorom, US delovno poročilo DP-5305 (1988).
4. J. Slupar, W. Freeh: Interface system for coupling liquid
chromatography and GFAAS in speciation studies, US delovno
poročilo DP-53I7 (1988).
5. C. Zcvnik, I. Milošev: Optimizacija rabe sistema za CiSCenjc kon
denzatorja in razvoj metode za spremljanje degradacije cevi kon
denzatorja, US delovno poročilo DP-5067 (1988).
1. K- Juznic, U. Miklavzic, M. Koran: Concentration of Sr-90, Cs-137
and Cs-134 in the calllc's fodder and milk from Vipava valley.
AIRP-YRPAIIYug-Ilal Symp.,Udine(1968).
2. K. Juznic, M. llodosfck, J. Kollcr, D. Dcbevec: Vibracijski spcklri
lirozina in nckalerih tironinov, 5. simp. 'Spektroskopija v teoriji
in praksi", Died (1988).
3. K. Juznif, A. Zupane, Z. Trkov, K. Fink: On corrosion monitoring
of Cu, Ni • condenser lubes, Nat. Assoc, of Corrosion Engineer
ing, Amsterdam (1988).
4. C Klofular, S. Paljk, M. Kač, M. Skcrlj: Activation parameters for
viscous flow of some small carbohydrate molecule* in aqueous
solutions, 10. IUPAC Conf. on Chemical Thermodynamics.
Prague (1988).
5. C. Klofular, Š. Paljk, M. Skcrlj, J. Burger Tcrmodinamtkc
funkcije aktivacije toka viskoznosti vodnih raztopin nekaterih
disaharidov, 8. jug. kong. za hemiju i hemijsku lehnologiju.
Priština (1988).
6. K- LcnarCiC, M. Ilodoscck, I. Kobal: Ab initio M O računi /a
molekulo Cu2, 8. jug. kong. za hemiju i hemijsku Ichtologiju,
Priiiina(1988).
7. K. LenartiC, M. llodosfck, I. Kobal: An ab initio study of the
oxidation of CO over a Cu20 surface. Int. Symp. on the
Electronic Structure and Properties of Molccufes and Crystals.
Cavlal (1988).
52
6. R. Ajlcc: 5simp07ij spektroskopija v teoriji in praksi, Bkd.
20.4.1988(1 referat)
7. J. Slupar. obisk University of Umca. Umca, Švedska. 10.4.1988 ( I
predavanje)
8. J.Štupar, obisk University of Oslo. Oslo. Norveška. 19.4.1988 (1
predavanje)
9. J. Slupar. Solid Sampling Colloquia, WctzUr, Z R Nemčija.
10.10.1988(1 referat)
10.1. Kobal, K. Lcrartic, D. MitiC, International Symposium on the
Electronic Structure and Properties of Molecules and Crystals.
Cavtat 29.8.-3.9.1988 (1 referat)
11. J. Burger, C. KJofutar, I. Kobal, K. LenarCiC, D. Milic. S. Paljk, M.
Škcrlj, VlllJugoslovcnski kongres za hemiju i hemijsku leh
nologiju, Priština, 20.9.-23.9.1988 (4 referati)
12.1. Kobal, D. Mititf: 2. Internationale Fashmcssc fiir Compulcrinlegralion im Produklionsunlcrnchrncn, r.n kongress, Munchcn.
ZR Nemčija, 25.10.-28.10.1988 (razsipa)
13. K. Juznif, Osmo struCno savetovanje o icrmoclcklranama Jugos
lavije, Opatija,4.10.-7.10.198» ( I referat)
14. A. L e p i , K. LenarCiC, I. Milošev, M. Škcrlj, obisk mednarodnega
srečanja s področja kemije in biotehnologije Achcma, Frankfurt,
ZR NemCija, 7.6.-10.6.1988
15. K. Lenartil: The third international course and conference on the
interface among mathematics, chertv.lry and computer science,
Dubrovnik. 20.6.-25.6.1988(1 referat)
16.1. Milotev, C. Zcvnik: International Society of Eleclrochcmisiry.
39lh Annual Meeting, University of Slrathclyde, Glasgow, Velika
Britanija, 4.9,-9.''. 1988 (2 referata)
I. J. Slupar, University of Umca, Švedska, 15.2.-16.4.1988 (speciacija
kovin)
ODSEKA
2. U. Domanska: Warsaw Technical Univcisily, VarSava, Poljska:
llicrmodynamic Properties of Diluted Solutions of n-alphalic
Alcohols with n-alkanes
1. U. Domanska, Warsaw Technical University, Varšava, Poljska,
scptcmbcr-dcccmbcr 1988 (fizikalna kemija raztopin)
2. A. Goldon, Warsaw Technical University, Varšava, Poljska, unijseptember 1988 (fizikalna kemija raztopin)
3. P. Golkiewicz, Maria Curic-Sklodowska University, l.ublin.
Poljska, maj-julij 1988 (radiokemija)
4. A. Komosa, Maria Curie-Sklodowska University, Lublin, Poljska.
december 1988 (nadaljevanje v letu 1989) (radiokemija)
-I. W. Frech: The Umca University, Umca, Švedska: Identification of
Molecular Spectra in GPAAS by Photographic Technique
1. M. Franko, l-aserska spektroskopija in uporaba efekta toplotnih
leč (thermal lense effect) v analizni kemiji
2. M. HodoSčck, Ab initio pristop h kemijski kinetiki
3. M. GabrSčck, J.Jamnik: Impcdančna spektroskopija pasivne plas
ti na kovinskem litiju
4. A. Legat, Razvoj računalniške opreme za spremljanje korozije
5. K. Lenarčič, Ab initio MO izračuni za oksidacijo CO na Cu20
6. D. Milic, Molekularna struktura lahkih jeder
7. B. Stropnik, Odpcpcljcvanjc v termoelektrarni "Soilanj* in vpliv
odlagališča na okolje
1. J.D. Dawson: The General Infirmary Leeds U.K., Leeds, Velika
Dritanija: Atomic Magneto Optical Rotation (Amors) as an
Analytical Technique
3. A. Goldon: Warsaw Technical University, VarSava, Poljska:
Elcctrochcmxhromic Effect in Tungsten Oxides Thin Films
5. P. Golkiewicz: Maria Curic-Sklodowska University, Lublin.
Poljska: Controlled Porosity Glasses (CPG) and Some Investiga
tion of their Properties
6. N. Omcnctto: Joint Research Centre Ispra, Varcsc, Italija:
Laserska spektroskopija
7. J. Szczypa, Maria Curie-Sklodowska University, Lublin, Poljska:
Effect of n-alcohols on the ELcctric Double Layer
8. G. Uchrin, Hungarian Academy of Sciences, Budimpešta,
Madžarska: Developments on Applied Solid State Dosimetry
and Research Activities on Nuclear and Environmental Tritium
and C-14 at Institute of Isotopes, Budapest
9. P. Ormai, Paks Nuclear Power Plant, Paks, Madžarska: Monitor
ing of Radioactive Effluents at Paks Nuclear Power Plant
1. J. Vaupotič, J. Burger, T. Mohar, M. Škofljancc: Nagrada
občinske raziskovalne skupnosti SO Vič-Rudnik za izredne
znanstvene dosežke in tehnične izboljšave
2. K. JuZnič, Š. Fidina: nagrada SBK za razvoj radiokemijskih po
stopkov.
3. B. Stropnik: nagrada SDK za tehnično izboljšavo odpcpcljevanja v
TE Šoštanj.
53
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
DEPARTMENT OF NUCLEAR CHEMISTRY (K-4)
The activities of the Department arc based on the
development and use of analytical methods and
radiochemical and radiometric procedures. These
methods allow measurement of total elemental con
centrations of a wide range of elements, and in refined
form, speciation and binding studies, together with
measurements of the content and distribution of
radionuclides, both natural and man-made. This is the
basis for a wide programme of applied activities mainly
concerned with environmental studies.
Radioccological problems include studies and
monitoring around the Krško Nuclear Power Plant and
the Uranium Mine at Žirovski vrh, together with the in
fluence of classical technologies such as mining, power
production and phosphate processing on the environ
ment.
In the analytical field, neutron activation analysis is
the main tool used; as well as radiochemical methods,
where the emphasis ha: tended to be on trace and
ultra-trace elements, recently the so-called k0 method
has been introduced, allowing non-destructive analysis
of a wide spectrum of elements (up to 30 or more in
one sample). Quality control is emphasized and the
problems of standardization of reference materials is a
spcc'al field of interest. The Department has contracts
in this field with the National Institute of Standards and
Technology, Washington (formerly the NBS), and the
Kcrnforschungsanlage (KFA) Jiilich, as well as acting
as a reference laboratory in UNEP/WHO/IAEA or
ganized studies of mercury in the Mediterranean, and
for the IAEA on studies of trace elements in human
daily diets.
In environmental studies of heavy metals, emphasis
is given to the binding, cycling and speciation of the
metal, particularly the induction of mctallothioncin
(MT) and MT-Iikc proteins, as well as problems of oc
cupational exposure.
The Department weekly produces about 10 Curies
of pure mTc for local hospitals for diagnostic pur
poses, and some other radionuclides.
Raziskovalci:
1 redno
rivajo področja varstva okolja, razvoj analitskih metod,
jedrsko energetiko, nevrobiologijo, standardizacijo
referenčnih materialov in druge. Sodelavci Odseka za
jedrsko kemijo so prispevali pomemben delež tudi pri
raziskavah, kako vplivata na okolje Rudnik urana
Žirovski vrh in Nuklearna elektrarna Krško in pri
programu sanacije okolji Termoelektrarne Šoštanj. Pri
svojem delu so sodelovali z domačimi in tujimi razis
kovalnimi institucijami.
Razvoj novih in optimizacija uporabljenih
analitskih kemijskih metod spadata med osnovne razis
kave, ki so bile izvedene v letu 1988. Na področju
nevtronske aktivacijske analize (NAA) so sodelavci od
seka razvili dva radiokemična postopka za določanje
nano in pikogramskih količin urana v bioloških stand
ardnih referenčnih materialih. Analiza sledov urana v
bioloških vzorcih je namreč lahko tudi dober pokazatelj
kemijske obremenjenosti organizma z uranom. Razvili
so tudi zanesljivo radiokemijsko metodo za določanje
Ni v koncentracijskem območju med 10 ug.g' - 10
mg.kg" . Pri uporabi nevtronske aktivacijske analize za
hkratno določanje večjega števila elementov v istem
vzorcu pa so pomembni rezultati raziskav radiokemičnc
separacije broma in joda v morskih, rečnih in mineral
nih vodah in razvoj radiokemičnih separacijskih metod
za Se, As, M o, Sb, Zn, Cd, Cu in Co, ki temeljijo na
uporabi solventne ekslrakcije. Ker je v jedrskem reak
torju TRIGA Mark II relativno velik pretok hitrih
nevtronov, so preučevali tudi možnost določitve
nekaterih elementov, ki jih doslej niso določali z NAA,
to sta predvsem svinec in talij v ekoloških vzorcih, kjer
so njune koncentracije povišane. V sodelovanju s KFA
Jiilich so raziskovali tudi možnost določitve jodovih
izotopov J-127 in J-131 in Te-131 m v bioloških
materialih po aklivaciji vzorca z nevtroni.
Za uporabo NAA kot rutinske metode je
pomembno vpeljevanje nove scmi-absolutnc metode k0. Metoda k0 pomeni nov pomemben pristop v
nevtronski aktivacijski analizi, zahteva pa izredno dobro
poznavanje pogojev v reaktorju med obsevanjem, poz
navanje karakteristik detektorjev in pogojev merjenja
ter pripravi) obsežnih računalniških programov za ob
delavo dobljenih podatkov. Temu so sodelavci Odseka
za jedrsko kemijo v letu 1988 zadostili v veliki meri.
2 dodatno sodelujela pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v lelu 1988:
35 mednarodnih
14 domačih
8 inslitulskih dokumentov
1 diplomsko delo
1 magistrsko delo
Sodelavci odseka so tudi v letu 1988 sodelovali v
mednarodnih medlaboralorijskih programih v zvezi s
pripravo in standardizacijo novih standardnih
referenčnih materialov, pri čemer je najpomembnejši
novi material človeški serum, pri katerem so že določili
koncentracije 14 pomembnih elementov. Na Odseku za
jedrsko kemijo so prav v ta namen optimizirali
separacijski postopek za določanje vanadija; tako lahko
sedaj določijo vanadij, tudi če je njegova koncentracija
samo nekaj pikogramov na mililiter seruma.
Raziskave na Odseku za jedrsko kemijo so v lelu
1988 potekale v okviru usmerjenih programov RSS,
posebnih raziskovalnih skupnosti in mednarodnih
programov. Večina teh programov je stalnih, saj pok-
Specifičnost analitskih metod in merilnih in
strumentov Odseka za jedrsko kemijo omogoča analize
celokupnih koncentracij težkih kovin, nadalje študije
kemijskih zvrsti nekaterih elementov, meritve radioak
tivnosti in določanje vsebnosti oziroma razprostran-
54
jenosli določenih radionuklidov, tudi v zelo nizkih
koncentracijskih območjih. To je bila podlaga za razis
kave v okviru najobširnejšega programa odseka,
vezanega na ekološko problematiko in ohranitev
zdravega okolja. Med elemente, kijih v okoliu intenziv
no spremljajo, spada živo srebro. Odsek za jedrsko
kemijo je vključen v obširni projekt za spremljanje
onesnaževanja in raziskav na področju Sredozemskega
morja (MEDPOL Phase II) pod pokroviteljstvom
specializiranih organizacij Združenih narodov (WHO,
FAO, UNEP, IAEA). V okviru tega projekta poteka
več študij:
- ekološki monitoring živega srebra in nekaterih
drugih kovin (Cu, Cd, Zn) na področju Kaštelanskega
zaliva in nekaterih drugih onesnaženih področij vzdolž
Jadranske obale. Delo poteka v sodelovanju z
Inštitutom za oceanogralljo in ribištvo iz Splita in
Inštitutom Ruder Boškovič iz Rovinja;
- biološki monitoring metil-Hg na področju
Jadranskega morja. V okviru tega programa je Odsek
za jedrsko kemijo izbran kot referenčni laboratorij za
analizo metil-Hg v laseh. Lasje so namreč izbrani kot
indikator obremenitve organizma z metil-Hg, ki ga
ljudje privzamejo z uživanjem morske hrane. V okviru
sodelovanja s splitsko porodnišnice) pa so se usmerili v
študij spremljanja prenatalne izpostavljenosti tej
toksični spojini in vzporedno določali tudi nekatere
druge toksične in esencialne elemente, kot so Cu, Zn.
CiCsb, As in Se.
Določanje iivegu srebra
spcklmmclrijo hladnih par.
z
atomsko
absorpcijsko
Sodelavci odseka za jedrsko kemijo so spremljali
tudi poklicno izpostavljenost ljudi param živega srebra
v Rudniku živega srebra - Idrija in v kloralkalni in
dustriji v Tuzli in Pančevu. Glavni namen tega
sodelovanja je bil zmanjšati izpostavljenost delavcev
param živega srebra z. ustreznimi sredstvi in ukrepi,
hkrati pa, s prenosom znanja in izkušenj, usposobiti
kadre v laboratorijih teh tovarn za samostojno delo na
področju analitike živega srebra.
Med biokemijskimi učinki živega srebra so razis
kovali (udi njegov vpliv na subcelularno razporeditev
bakra
in
cinka
ter
prisotnost
llg-Cu-Zn
melalotioneinov v ledvicah podgan, aktivnost encima
katalazc v eritrocitih podgan, ki so bile izpostavljene
povišanim koncentracijam pare elementarnega živega
srebra in jih primerjali z neizpostavljenimi.
Kol del študije o sanaciji okolja Termoelektrarne
Šoštanj so sodelavci odseka v letu 1988 izvedli številne
raziskave vpliva težkih kovin in naravnih radionuklidov
iz odlagališč elektrofiltrskih pepelov na okolje. Podob
no pa so ocenili tudi vpliv sevanja na okolje iz odlagališč
premogovega pepela izTE-TO Ljubljana.
Največ pozornosti in študija pa je bilo posvečeno
meritvam radioaktivnosti v okolju Rudnika urana
Zirovski vrh in Nuklearne elektrarne Krško. Poleg stal
nega nadzora specifičnih aktivnosti naravnih radionuk
lidov v zraku, površinskih vodah, sedimentih, vodni
bioti, hrani, krmi in zemlji ter jakosti zunanjega sevanja
gama v življenjskem okolju, so pomembne raziskave
naravne radioaktivnosti v bivalnih prostorih (Rn-222 in
njegovi kralkoživi potomci, sevanj J gama). Raziskave so
bile usmerjene v čim popolnejšo oceno posameznih iz
vorov sevanja in njihovega prispevka k obremenitvi
prebivalcev s sevanjem. Vzporedno s standardnimi pos
topki za nadzor zračnega onesnaženja so v program
nadzora uvedli tudi spremljanje bioindikatorjev. Indikatorski organizmi - li.šaji se v svetu že uporabljajo kot
aktivni pokazatelji onesnaženja z. naravnimi in umetnimi
radionuklidi ter težkimi kovinami. Sodelavci odseka so
v letu 1988 v lišajih določali vsebnosti urana, Pb-210 ter
Cs-137inCs-134.
V sklopu nadzora okolja Jedrske elektrarne Krško
so sodelavci odseka izvajali meritve Pb-210, modificirali
pa so tudi postopek za določanje S'-89/90.
Ob vse večji onesnaženosti rek in ob slabšanju
kvalitete pitne vode so sodelavci Odseka za jedrsko
kemijo naredili analize sedimcnlov Zbiljskcga jezera in
v letu 1988 svoje analitske metode za oceno kvalitete
voda okrepili še z uporabo bioleslov. Dejavnost na od
seku so razširili ludi na študij kromosomskih aberacij,
ki so lahko pokazatelj delovanja kemijskih agensov kot
tudi sevanja v okolju na organizme.
Radioaktivnost, kot posledica černobilske nesreče,
se pri nas trenutno najbolj kaže preko povišane aktiv
nosti dolgoživega izotopa cezija-137. Zato so v letu 1988
še vedno izvajali meritve cezijevih izotopov v prehram
benih artiklih, študirali pa so ludi kroženje radioaktiv
nega
Cs
v zaprtem
ekosistemu.
Raziskave
koncentracijskih nivojev J-127, J-129 in J-131 v žlezi
ščitnici, kot posledica iste nesreče, pa ;.o v letu 1988 v
glavnem končali.
Tudi v letu 1988 so na Odseku za jedrsko kemijo
dnevno proizvajali Te-99m za potrebe Onkološkega
inštituta in klinike za nuklearno medicino v Ljubljani.
Pri razvoju in optimizaciji generatorjev za proizvodnjo
Tc-99m v medicinske namene so bili vključeni v razis
kovalni projekt Mednarodne agencije za atomsko ener
gijo in skupaj z "Institute of Isotopes" iz Budimpešte
testirali sublimacijski Te generator "Sublitcch".
Ob vsem tem so sodelavci Odseka za jedrsko
kemijo opravili veliko število analiz, za neposredne
naročnike. Svoje raziskovalne rezultate so predstavili v
znanstveni literaturi, dejavnost odseka pa v javnih
medijih (TV, radio, poljudnoznanstveni in drugi članki)
ter sodelovali na številnih domačih in mednarodnih
znanstvenih srečanjih.
55
SODELAVCI ODSEKA
LITERATURA
OPOMBA
31.12.1988.
višjega asistenta, Študirajo v skladu z internimi doloCili instituta na
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povcCini odšli na
** Sodelavci, ki so v seznamu oznaCcni z dvema zvezdicama, so
asistenti.
* * • Sodelavci, ki so v seznamu oznafeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
Sodelavci, ki so odSIi na strokovno izpopolnjevanje in jim
navedeni.
Objavljena dela
Vodju:
Peter Stcgnar**, dr., dipl.biol., vis.raz.sod., izr.prof.
Kom. rcf. in višja tajnica III:
Zdenka Danko
1. Al Sabli Kabil, dr., dipl.ing., raz.sod.l (ncizv.)
2. Pclar AntunoviC, d'pl.ing., pod.zaC.
3. Ljudmila Bcncdik, dipl.ing., pod.zaC.
4. Anthony Robert Byrne, dr., dipl.ing.. vis.raz.sod.
5. Marjan Dcrmclj", dr., dipl.kcm., raz.sod.l, as.
6. AlcS Fajgclj, mag., dipl.ing., visas pod
7. Ingrid Falnoga, dipl.ing., pod.zaC.
8. Mladcn Franko, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
9. Milena Horvat, mag., dipl.ing., vis.as.pod.(ncizv.)
10. Zvonka Jcran, mag., dipl.biol., viS.as.pod.(neizv.)
11. Milko Kri/man, dipl.ing., sam.str.sod.
12. Marijan Ncccmcr. dipl.ing., pod.zač.
13. Zdenka PlaninSck, dipl.ing., sam.razv.
14. Marjan Rcjic*. dr., dipl.ing., rcd.prof.
15. Vesna Smaka Kind, mag., dipl.ing.. viS.as.pod.(ncizv.)
16. Borut Smodiš, mag., dipl.ing., sam.str.sod.
17. Zdenka Šljckovcc, prof.kem, pod.zaC.
18. Magda TuSek Žnidarič, mag., dipl.biol., vis.as.pod.(ncizv.)
19. Jelko UrbanCiC, dr., dipl.ing.. raz.sod.il (ncizv.)
Ostali sodelavci:
1. A. R. Byrne: Radioactivity in fungi in Slovenia, Yugoslavia, (blow
ing the Chernobyl accident, J. Fnviron. Radioactivity 6, 177-183
(1988).
2. A. R. Byrne, L. Bcncdik: Determination of uranium at trace
levels by radiochemical neutron-activation analysis employing
radioisotopic yield evaluation, Talanta 35.1M-166 (1988).
3. A. R. Byrne, I. KraSovcc: Trace dclermm tion of nickel (and
cobalt) in biological reference materials by radiochemical
neutron activation analysis. Frcscnius /.. Anal. ("hem. 332, 666668(1988).
4. A. Fajgclj, M. Dermclj. A. R. Byrne, P. Slcgnar: Radiochemical
separation of the trace elements As, Mo. Sb and Sc from some
biological standard reference materials, J. Radioanal. Nucl.
Chcm.lxtlcrs 128.93-102(l')88).
5. M. Horvat, K. May, M. Stocpplcr, A. R. Byrne: Comparative
studies of mcthylmcrcury determination in biological and en
vironmental samples, Appl. Organomctal. Chcm. 2, 515-524
(1988).
6. M. Horvat, P. Stcgnar, A. R. Byrne, M. Dcrmclj, Z. Branica: A
study of trace elements in human placenta, blood and hair from
the Yugoslav Central Adriatic, Trace Llcmcnt Analytical
Chemistry in Medicine and Biology. - Berlin: Walter dc Gruytcr
& Co., (1988), str. 243-250.
7. M. Horvat, T. ZvonariC, P. Stcgnar: Determination of mercury in
scawatcr by cold vapour atomic adsorption spectrometry. Acta
Adriat. 28,59-63(1987).
8. S. Jovanovič, B. SmodiS, R. Jacimovič, P. VukotiC, P. Stcgnar:
True coincidence corrections and related pcak-to-total ratio of
IIPGc detectors for use in the ko-mcthod of NAA, Vest. Slov.
Kcm. Drus. 35,409-124 (1988).
9. M. MihailoviC, I. Kobal, P. Stcgnar Atmospheric radon con
centrations in dwellings in Slovenia, Sci. Total linviron. 70, 55-68
(1988).
10. B. Ogorclcc, M. MiSiC, J. Fagancli, P. Stcgnar, B. VriScr, A.
Vukovif: Recentni sediment Koprskega zaliva, Geologija 30, 87121 (1987).
11. B. SmodiS, R. JačimoviC, S. Jovanovič, P. Slcgnar, P. VukoliC: Ef
ficiency characterization of IIPGc detectors for use in the ko
nic t hod of neutron activation analysis, Vest. Slov. Kcm. Drus. 35,
397-408(1988).
12. J. Vcrsick, L. Vanbalcnbcrghc, A. Dc Kcscl, J. Hoslc, B. Wal
laces, J. Vandcnhautc, N. Bacck, I I . Stcyacrt, A. R. Byrne, F. W.
Sundcrman Jr.: Certification of a second-generation biological
reference material (frcczc-dricd human scrum) for trace cle
ment determinations, Anal. Chim. Acta 204,63-75 (1988).
13. T. Zvonarič, P. Slcgnar: Total mercury, cadmium, copper, zinc
and arsenic contents in surface sediments from the coastal
region of the Central Adriatic, Acta Adriat. 28,65-71 (1987).
1. DuSan Konda, sam.teh.
2. Jože Novak, vod.razv.
3. Ana Proscnc, vod.razv.
4. Janja Smrkc, sam.teh.
Vladimir Zdenko*, dr., dipl.ing., as., raz.sod.l
DELU UNIVERZ
1. M. Dcrmclj,dr.,dipl.kcm., FNT, asistent
2. A. Fajgclj,mag.,dipl.ing., FNT, asistent
USTANOVAH
I. M. Rcjic.prof.dr., redni profesor, U I \ VI'O/.I) ZJ biologijo
50
Objavljeni referati
1. M. Dcrmclj, A. R. Byrne, B. SmodiS. P. Slcgnar: Uporabnost
nevtronske aktivacijske analize pri preiskavah vzorcev hrane.
Hilcnccvi živilski dnevi: 11: Anali/ne metode v zivilstvu,
Ljubljana (1988), str. 23-33.
2. M. Horvat, P. Stcgnar, I). Konda, A. Proscnc. Biological monitor
ing of mclhylmcrcury in the Mcdiltcrancan, 10. Int. Synip
"Chemistry of the Mcditcrancan", Primoslcn (1988), sir, 67-71.
3. M, Horvat, T. ZvonariC, P. Slcgnar, A. R. Byrne: Comparison of
different me I hods for total and nv.lhyl-mcrcury determination in
marine sediments and mussels. 3. Int. Conf. "Lnvironmcntal
Contamination", Venice (1988), sir. 393-395.
4. Z. Jcran, !•'. Italic, A. R. Byrne, P. Stcgnar,'/,. Šlcjkovcc: Lichens
as monitors of uranium contamination around the uranium mine
mill al "/'.irovski vrh, 2. Yug.-Ilal. Synip. "Radiation Protection:
Advances in Yugoslavia and Italy", Udinc (1988).
5. B. SmodiS. Z. I'laninSck, P. Slcgnar: Radiochemical determina
tion of 2101'b, Proc. 14. Reg. Cong, of IRI'A: Yugoslav-Auslrinnllungiirian Meet., Kupari (1988). sir. 303-306,
(>. P. Sicgnar. A. R. Byrne. A. I "ajgelj. I). Konda. J. Smrkc, II Strop
nik, I.. GorSck: Impact of trace elements and natural
radionuclides from solid wastes to the environment. Report on
the 1. IAI-A Res. Coord. Meet, on the Use of Nuclear and
Nuclear Related Techniques in the Study of I Environmental Pol
lution Associated with Solid Wastes, Hied 1988. NAHRT-S-l.
1A1-A. Vienna (19SS).
7. P. Stegnar. M. Krizman. J. Novak. A. R. Byrne. D. Konda. R.
SmodiS: Kontaminacija nekih zivcznih namirnica biljnog porijekla radioaktivnim cezijem nakon Černobilske ncsreCc. 1. jug. savjet. "ZaStila i spasavanje bilja i biljnih proizvoda od uniSlcnja u
miru i ralu-. Dubrovnik (1987). str. 292-297.
8. T. ZvonariC. M. Horvat. P. Stegnar: Total and methyl-mercury in
some commercial fish species from wider region of middle
Adriatic. Rapports et Proces - Verbaux des Reunions Alhencs.
Comm. Int. l.'Kxploralion Sci. de la Mcr Mcdilerrancc: Vol. 31.
Fasc.2(1988)
1. A. T'ajgelj: Radioaktivnost: Tu je. zalo jo spoznajmo. Pionir 44.
51.4.22-25 (1988).
Neobjavljena dela
1. A. R. Ryrnc, A. T'ajgclj: Investigation of possibilities for determin
ing lead with cadmium and thallium by NAA in environmental
samples. US delovno poročilo PP-5247 (1988).
2. A. I'ajgclj: Development of 99mTc generators using low power re
search reactors. IJS delovno porex'ilo DP-5165 (1988).
3. A. T'ajgelj: (iclski generator za pridobivanje Tc-99m
medicinsko uporabo. US delovno poročilo DP-5273 (1988).
/a
4. /.. Jeran, P. Sicgnar: Kro/.cnjc radioaktivnega Cs v zaprtem
ckosistcmu. US delovno poročilo DP-5287 (1988).
5. R. Smodiš. /.. PlaninSck. Z. Šlejkovcc: DoloCanjc Sr-89-90 v vzor
cih okolja. IJS delovno poročilo DP-5101 (1988).
(>. P. Sicgnar: Analiza scdimcnlov /biljskcga jezera. US delovno
7. P. Stegnar: Studies of mcl;.! pollution from waste tips in Slovenia.
Yugoslavia, by neutron activation analysis. TIS delovno poročilo
DP-SIM) (1988).
S. M. Škrcblin. N. Ilicng-Rupnik. I. Falnoga. P. Sicgnar: Aktivnost
kalalizc u crolrocilima Slakora i/lozcnih uljecaju para elemen
tarne zivc. TIS delovno poročilo DP-5284 (1988).
1. L. Rcncdik, A. R. Ryrnc: Analiza sledov urana v bioloških vzorcih
kot pokazatelj izpostavljenosti. 5. jug. simp, po analiliCka himija.
Ohrid (1988).
2. '/.. Rubnič. R. Pihlar. M. Dcrmclj: Studies of interferences in the
spectrometry determination of zinc in water. Id. jug. kong.
studenala Ciste i primenjene hemije sa medunarodnim uCcSCcm.
Novi Sad (1988).
3. A. R. Ryrnc: Recent developments and applications of neutron
activation analysis, 5. simp. "Spektroskopija v teoriji in praksi".
Rlcd(l988).
4. M. Dcrmclj. A. R. Uyrnc, .1. Smikc. A. Vaksclj. P. Sicgnar:
DoloCanjc nizkih koncentracijskih nivojev problematičnih
elementov As, V, J in Sn v prehrambenih artiklih / uporabo
ncvlronskc aktivacijske analize (NAA), 8. jug. kong. za hemiju i
hemijsku lehnologiju, Priština (1988).
5. M. Dcrmclj. /,. Šlejkovcc. R. (iorcnr, P. Sicgnar: 1 litra
radiokemicna separacija ter določitev joda in hroma v morskih.
rcCnih in mineralnih vodah. 5. jug. simp, po unaliticka hemija.
Ohrid (1988).
6. M. Dcrmclj. /.. Šlejkovcc. M. Rossbach, R. Smodiš. P. Stegnar
Coiiccnlration levels of the iodine isoiopcs 1-127. I-129 and I-131
in the thyroid gland of some Slove niansafler I he Chernobyl acci
dent. Int. Symp. on Thyroid ami Fnvironmcnl. t'dine (I9SS).
7. A. T'ajgelj, M. Dcrmclj. A. R. Ryrne: Selenium in standard
reference materials: Comparison of the results obtained by
radiochemical NAA using different destruction techniques.
Selenium in Medicine and Riology. Avoriaz (I9SK).
8. A. T'ajgclj. M. Dcrmclj. A. R. Byrne. J. Smrkc: Zaporedna
določitev mikroelementov As. Mo. Sb in Se v bioloških stand
ardnih referenčnih materialih z radlokemijsko nevtronsko aktivacijsko analizo. 5. jug. simp, po analilicka hemija. Ohrid
(1988).
9. A. T'ajgclj. M. Schara. M. Nemec: Kombinacija ncvlronskc aktivacijskc analize in elektronske paramagnelne resonance za
določanje kroma(IU) in kroma(VI) v trdnih vzorcih /. anor
gansko osnovo (preliminarni rezultati). 5. simp. "Spektroskopija
v teoriji in praksi". Rlcd (1988).
10. M. Horvat. P. Sicgnar. Z. Rranica. T. ZvonariC. A. Prosenc. D.
Konda. M. Dcrmclj: Biological monitoring of methyl mercury in
the Yugoslav population. CIKSM, Atene (1988).
11. M. Horvat. P. Sicgnar. A. R. Ryrnc. M. Dcrmclj. /.. Ilranica: A
study of trace elements in human placenta, blood and hair from
the Yugoslav Central Adriatic. Int. Workshop "Trace Llemcnt
Anal. ("hem. in Med. and Riol.". Ncuherbcrg(1988).
12.'/.. Jcran. V. BatiC. A. R. Ryrnc, P. Stegnar: Lpifitski liSaji kot in
dikatorji zračnega onesnaženja z naravnimi i umetnimi radionuk
lidi, 4. kong. ekologa Jugoslavije. Ohrid (1988).
13 S. JovanoviC, R. SmodiS. R. JaCimoviC, P. VukotiC, P. Stegnar:
Postavljanje i primjenc ko -metode neutronske aktivacionc anal
ize na Institutu "Jožef Stefan". Ljubljana. 5. jug. simp, po
analitiCka himija. Ohrid (1988).
14. S. JovanoviC. R. SmodiS. R. JaCimoviC. P. VukotiC. P. Sicgnar:
Neutron flux characterization of the TRKiA Mark II reaktor.
Ljubljana, Yugoslavia, for use in NAA. 'TRIOA Users Conf.,
Vienna (1988).
15. S. JovanoviC. P. VukotiC. II. SmodiS. R. JaCimoviC. P. Stegnar:
Some experience with installing the ko-mcthod of neutron ac
tivation analysis at the Institute "Jozcf Stefan". I .jubljana, Yugos
lavia, 8. Czechoslovak Spectroscopic Conf.. Ccskc Rudejovicc
(1988).
16.1. KraSovcc, A. R. Ryrnc, J. Marscl: Trace determination of nickel
(and cobalt) in biological reference materials by radiochemical
neutron activation analysis (RNAA). 16. jug. kong. studenala
Ciste i primenjene hemije sa medunarodnim uCeSCem. Novi Sad.
(1988).
17. A. Iakoski. D. Horvat, P. Stegnar. A. T'ajgelj: Chromosome aber
rations induced in human lymphocytes by fission neutrons. 2.
Yug.-Ital. Symp. "Radiation Protection: Advances in Yugoslavia
and Italy". L'dinc (1988).
18. Z. PlaninSck. R. Pihlar. P. Sicgnar: Radiokcmijska separacija in
določitev 210Pb v ckoloSkih vzorcih, 16. jug. kong. studenata
Ciste i primenjene hemije sa medunarodnim uCcSCcm, Novi Sad
(1988).
19. V. Sirnik, P. Sicgnar, A. R. Byrne, A. Schwarzmann: A study of
the radioaclivc contamination of bee products in Slovenia, 6. Int.
Symp. on Apilherapy, Portorož (1988).
20 R. SmodiS. S. JovanoviC, P. VukotiC, R. JaCimoviC. P. Stegnar: The
use of the TRIGA Mark II reactor, I .jubljana, Yugoslavia, in the
Ko-ntclhod of NAA.TRIOA Users Conference, Vienna (1988).
21. M. Škrcblin, P. Sicgnar, I. Krcgar: Lffcct of mercury on ihc sub
cellular distribution of endogencous copper and zinc and the
presence of Ilg, Cu, Zn - niclallolhionkin in Ihc kidney of rals
exposed to mercury vapour. Int. Workshop "Trace Llcmcnt
Anal. Chcm. in Med. and Riol.". Ncuhcrbcrg(1988).
DIPLOMSKO DELO
1. Z. PlaninSck: Izdelava radiokemijske separacijske metode za
doloCilev " Pb v ckoloSkih vzorcih
MAGISTRSKO DELO
I. Z. Jcran: Vpliv nekaterih naravnih radioaktivnih onesnaževalcev
na okolje rudnika urana Zirovski vrh (mentorja: M.Rcjic in
P.Slcgnar)
1. A. T'ajgelj. 2nd Congress or Oligo-Llcmenls, Avoriaz, Francija,
nwr<'c I9S8 (predavanje)
2. A. Fajgeij, 5. simpozij "Spektroskopija v teoriji in praksi", Rlcd.
april 1988 (predavanje)
51
3. A. Fajgelj. AIRI'-YRI'A. 11 Yugoslav - Italian Symposium Radia
tion Protection: Advances in Yugoslavia and Italy. Udiflc. Italija,
junij 1988 (predavanje)
4. A. Fajgclj. V. jugoslovanski simpozij analitske kemije. Ohrid, junij
1988 (predavanje)
5. A. Fajgclj. IAEA Research Coordination Meeting on the Use of
Nuclear and Nuclear Related Techniques in the Study of Environmenlal Pollution Associated with Solid Wastes. Hied, ok
tober 1988 (predavanje)
6. M. Horvat, 5. Workshop. Trace Element Analytical Chemistry in
Medicine and Biology. Ncuherbcrg. ZRN. 15-lS.april 1988
(predavanje)
7. M. Horvat. X. International Symposium: Chemistry of the
Mediterranean. 6.-12.maj 1988 (referat)
8. M. Horvat. (TESM. Atene, I0.-I4.oklobcr 1988 (2 referata)
9. M. I lova rt. 3. International Conference: Environmental Con
tamination. Benetke, 24-27.scplembcr 1988 (poster)
10. M. Horvat. Consultation meeting on Mediterranean hcallh-rclalcd environmental quality criteria (WIIO/UNEI7FAO joint
project. MED I'OL Phase II) Bled. 12.-16. september 1988
11. Z. Jcran, I". Hatic, AR. Ilyrnc, P. Stcgnar, Z. Šlcjkovcc. II.
Yugoslav-Italian Symposium "Radiation Protection: Advances in
Yugoslavia and Italy". L'dinc. Italija, 22.-24.junij 1988
(predavanje)
12. J. UrbanCiC, Z. Jcran. European Association for the Science of
Air Pollution (EL'RASAP), Evaluation of Atmospheric Disper
sion Models Applied to the Release from Chernobyl. Dunaj. 14lf..novcmbcr 1988
13. Z. Jcran. I'. DatiC, A.R. Ilyrnc. P. Stcgnar, IV. Kongres ekologov
Jugoslavije, Ohrid. 12-l6.oktobcr 1988 (referat)
14. M. Dcnedik, 5. jugoslovanski simpo/.ij analizne kemije, Ohrid 13.lljunij 1988
15. IV Smodiš. International Conference on Environmental Radioac
tivity in the Mediterranean Area, Barcelona, maj 1988.
16. B. SmodiS, lOih European TRIOA Users Conference, Dunaj,
september 1988 (predavanje)
17. B. SmodiS, Sestanek koordiniranega raziskovalnega programa o
uporabi jedrskih tehnik pri raziskavah onesnaženosti okolja kot
posledice trdnih odpadkov
18. Z. Šlcjkovcc, 5. jugoslovanski simpozij analizne kemije, Ohrid,
13-17.junij 1988 (predavanje)
19. A.R. Byrne, 3rd International Conference on Biological
Reference Materials, Bayrculh, Zah.NcmCija 4-6.maj 1988 (1
referat)
20. A.R. Byrne, Consultation Meeting on Mediterranean Health-re
lated Environmental Quality Criteria (WIIO-UNEP/TAO joint
project, MFD POI, Phase II), Bled, 12.-I6.scplcmbcr 1988
21. A.R. Byrne, 3rd International Conference "Environmental Con
tamination", Venice, Italija, 26.-29.scptcmbcr 1988(1 referat)
22. A.R. Byrne, 1st IAEA Research Coordination Meeting on the
Use of Nuclear and Nuclear-Related Technique in the Study of
Environmental Pollution, Bled, Yugoslavia, 3.-7.oktobcr 1988 (I
referat)
23. M. Dcrmclj, Jugoslovanski simpozij o anali/ni kemiji, Ohrid, junij
1988 (referat)
24. M. Dcrmclj, VIII. Jug. kongres za hemiju i hcm.tchnologiju,
Priština, september 1988 (referat)
25. M. Dcrmclj, International Symposium. 'Thyroid and Environ
ment. Udinc, oktober 1988 (referat)
31. M. Krizman. Svetovna razstava tehnike. Hannover. Zah.XemCija.
19.4.-21.4.1988 (ogled razstave)
32 P. Stcgnar. Mednarodna agencija za atomsko energijo, Dunaj.
Avstrija. 20. in 21.1.1988 (razgovori o sodelovanju)
33. P. Stcgnar, Gesellschaft fiir Strahlen -und L'mweltforschung
mbll. Munchcn. Zah.NcmCija, 9.2.1988 (razgovori o sodelovanju
na skupnem projektu)
34. P. Stcgnar. Kinshasa Regional Nuclear Centre (CREN-K) Zaire.
15.2.4J.3.1988 (proizvodnja Tc-99m)
35. P. Stcgnar. Consultation Meeting on Carcinogenic and Mutagenic
Marine Pollutants in the Mediterranean. Atene, (irciju. 23.6.26.6.1988
36. P. Stcgnar. Mednarodna agencija za atomsko energijo. Dunaj.
Avstrija. 30.5.-1.6.1988 (razgovori o sodelovanju na IAEA
projektih)
37. P. Stcgnar. I-xpcrt's Mission - Pre-projecl Assistance Radiopharmaceutical Production. Tirana. Albanija. 19.4.26.4.1988
38. P. Stcgnar. Czechoslovak Academy of S ienccs. Praga. CSSR.
16.5.-I9.5.1988 (sodelovanje med institucijama)
39. P. Stcgnar. European Environment! Bureau "Funding for the
protection of the Mcdilcrrnr"-:.ii environment and the environ
mental impact assessments". Atenc. GrCija, 21. in 22.10.1988
(povabilo)
40. P. Stcgnar. Mednarodna agencija za atomsko energijo. Dunaj.
Avstrija, 12. in 13.10.1988 (razgovori o sodelovanju na IAEA
projektih).
41. J. UrbanCiC, Research Coordination Meeting "Validation of
models for the transfer of radionuclides in terrestrial, urban and
aquatic environments", Dunaj, Avstrija. I4.-I6.I0.I988 (referat)
42. J. UrbanCiC, Riso Meeting. Oslo. Norveška, september 1988
(referat)
43. J. UrbanCic, 20lh ICAM - International Conference on Alpine
Meteorology, Modcna, Italija, 18.-25.9.1988 (referat)
44. M. Škrcblin, International Workshop "Trace clement analytical
chemistry in medicine and biology", Ncuhcrbcrg, Zah.NcmCija.
15.4.-18.4.1988 (poster)
45. M. Skrcblin, X.Intcrnacionalni simpozijum "Kemija Mcditcrana",
PrimoStcn, Jug. 4.-12.maj 1988 (referat)
46. J. Novak, Kinshasa Regional Nuclear Centre (CREN-K), Zaire.
15.2.-8.3.1988 (proizvodnja Tc-99m)
47. J. Novak, A. Proscnc, J. Smrkc, M. Dcrmclj, D. Konda, A. Vaksclj, A. Drcv, I„ GorSck, R. RamSak, Mednarodna razstava
"ACIIEMA", Frankfurt, Zah.NcmCija, junij 1988 (ogled raslavc)
48. M. Bcncdik, Mednarodna razstava "Analytica", Munchcn.
Zah.NcmCija, april 1988 (ogled razstave)
49. A. Drcv, R. RamSak, V. Smaka, B. Stropnik, Strokovni seminar
"Vodni dnevi". Ljubljana, i7.-19.5.1988
1. M. Horvat: KFA, Jiilich, ZRN, 8.6.-28.7.1988 (strokovno
sodelovanje na področju razvoja analiznih metod in preverjanja
rezultatov)
2. M. Dcrmclj: KFA, Jiilich, ZRN, 8.6.-28.7.1988 (razvoj metode za
določanje joda)
3. M. Franko: Marquette University, Milwaukee, ZDA od 15.7.1987
do 31.12.1988 (znanstveno izpopolnjevanje)
, 26. M. Dcrmclj, Bilcncevi živilski dnevi '88, Ljubljana, november
1988 (referat)
27. M. Dcrmclj, XVI. Jug. kongres studcnala Ciste in primjenc
hemije. Novi Sad, december 1988 (referat)
28. M. Krizman, II. Yugoslav-Italian .Symposium: Radiation Protec
tion - Advances in Yugoslavia and Italy. Udinc, Italija 22 24.junij 1988
29. M. Krizman, Oc.scllschaft fiir Slralilcn-und Umwrllforschu.-ig
mbll, Miinchcn, Zah.Nemčija 10. in ll.nvij 1988 (razgovori o
sodelovanju na skupnem projektu)
30. M. Krizman, Ocscllschaft fur Mrahlcn-und Umvvcllforschung
mbll, Munchcn, Zah.NcmCija 8.2.-I0.2.I988 in od 12.12.15.12.1988 (razgovori o sodelovanju na skupnem projektu)
58
ODSEKA
1. L. Pavlovszky, Institute of Isotopes, Hungarian Academy of Scien
ces, Budapest, Madžarska, 7.11.-25.11. in od 12.12-21.12.1988
(sublimacija lehnecija iz različnih materialov v Sublitcch gener
atorju)
2. B. Raissouni, Institute of Agronomic, Hassan II, Marocco, 12.1221.12.1988 (izpopolnjevanje na področju nevtronske aktivacijske
analize v okviru sodelovanja med UNEP in IJS)
3. S. Jovanovič, Prirodoslovno-malcmatički fakultet, Tilograd, sep
tember I ' * * (sodelovanje - delo na skupnem projektu)
4. M. Mayani. ( ' R I . N K (Kinshasa Nuclear Centre) /aire, 8.6.22.7.1988 (izpopolnjevanje na področju proizvodnje tehnecijaWm s solve m no c kit rakci jo v okviru sodelovanja med US in
CRIiN-K Kinshasa)
5. K. Hashcngczi, CRUNK (Kinshasa Nuclear Centre) Zaire, 8.6.2.9.1988 (izpopolnjevanje na področju proizvodnje tchnccija-99m
s soiventnoekstrakcijo v okviru sodelovanja med US in CRF.N-K
Kinshasa)
59
ODSEK ZA KERAMIKO
DEPARTMENT OF CERAMICS (K-5)
The main activities of the Ceramics Department
consist of fundamental research, applied research in
cooperation with industry, education of students,
postgraduates and post doctoral fellows, and
microstructural analysis of materials in the framework
of the Laboratory for Microstructural Analysis of
Materials.
The main research activities in 1988 were in the fol
lowing fields:
— electronic ceramics (dielectrics, fcrroclcclrics,
piczoclcctrics, ferromagnetics and semiconducting
and superconducting materials),
,
— high performance engineering ceramics (ZrO>,
Al203,SiC,Si3N4),
- hard metals (WC.TiC),
— nuclear ceramics (UO2),
- diabase based glasses,
- thich film technology (hybrid circuits, thick film
materials).
Research on various important systems, such as
PbO-Sc203-W03,
Pb(Zr,Ti)03-Sb203,
BaTi03CaZK)3, SrFei20i9-CaO, SmCos-Cr203- Zr02, Ndis-x
(Dy,Hf)Fc77B8 which form the basis for development of
materials with specific electronic and magnetic proper
ties was performed. The synthesis of ultrafinc powders
for structural ceramics was studied. Controlled
precipitation and thermal decomposition were used for
ZrC<2 powder, and carbolhcrmic syntheses for SiC and
Si3N4 powders.
A considerable amount of applied research was
also performed. This mainly comprises the develop
ment of technical ceramics, financed by the ceramics
industry of Slovenja.
The Department of Ceramics has close coopera
tion with various foreign scientific institutions.
Raziskovalci:
29 sodelavcev s fakullctno izobrazbo, od katerih
2 redno
I dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba fta znanstvenih zborovanjih v Iclu 1988:
9 mednarodnih
9 domačih
V Iclu 1988 izvršena dela:
3strokovne publikacije
64 instilulskih dokumentov
8 diplomskih del
1 magistrsko delo
1 doktorsko delo
Sodelavci Odseka za keramiko so v letu 1988 nada
ljevali z raziskavami in razvojem na področju anor
ganske kemije in materialov v skladu s temeljno usme
ritvijo. Značilno za dejavnost Odseka je povezovanje
osnovnih raziskav z aplikativnimi v sodelovanju s proiz
vodnimi organizacijami ter sodelovanje z Univerzo pri
60
izvedbi diplomskih, magistrskih in doktorskih del,
dopolnilnega izobraževanja ter pridobivanju kvalifikacij
mladih raziskovalcev v okviru projekta "2000".
Temeljne raziskave so potekale v skladu s
srednjeročnim programom Raziskovalne skupnosti
Slovenije. Izvajanje aplikativnih in razvojnih nalog je
temeljilo večinoma na dolgoročnih programih. Težišče
raziskav je bilo usmerjeno v področje materialov kot so
konstrukcijska in elektronska keramika.
Sodelavci Odseka so v minulem letu nadaljevali z
vrsto osnovnih raziskav, ki poglabljajo in širijo osnovno
znanje, potrebno za razumevanje mehanizmov, ki
spremljajo sinteze materialov in vplivajo na njihove
lastnosti. Med najpomembnejše sodijo študij večkom)>.>ncntnih sistemov, PDO-SC2O3-WO3 zanimivega za
pripravo dielektrikov, Pb(Zr,Ti)03-Sb203 za pripravo
piezokeramike, BaTi03-CaZr03 za študij diclcktričnc
keramike, SrFci20i9-CaO, SmCos-Cr203-Zr02 ter
Ndi5-x(Dy/Hf)Fc77B8 pomembnih za pripravo mag
netov.
Usmerjena rast SbzO* na prizmi ZnO. Posneto na transmisijskem elektronskem mikroskopu JEOL 2000 fx.
Študij diclcktričnc keramike na osnovi perovskitov
iz sistema Pb0-Sc203-W03 je pokazal, da poteka sin
teza spojine Pb(Sc2/3Wi/3)03 iz oksidov svinca, skandija in wolframa preko vrste vmesnih stopenj.
Najznačilnejši pojav med kompleksnim razvojem mikroslrukturc in formiranjem trdne raztopine perovskita
je nastanek vmesnega produkta - piroklornc faze.
Raziskovalci so istočasno proučevali vpliv sestave,
temperature in časa sintranja na električne lastnosti in
mikrostrukluro tega materiala ter dosegli v tem sistemu
diclcktričnost 15000 z diclcklričnimi izgubami pod 1 %.
Raziskave trdne raztopine Pb(Ti,Zr)03 z dodat
kom Sb oz. Nb so pokazale, da med sintezo PZT
keramike dopiranc s Sb oz. Nb nastajajo piroklorne
faze, ki vežejo dopante in blokirajo reakcije, ki vodijo
do sinteze PZT keramike. V zvezi s temi raziskavami, ki
so jih dopolnili s TEM, so sodelavci opazili zanimive
mikrostrukturnc pojave kot npr. ploskovne napake,
podmeje ter antifazne meje. Te raziskave in najdbe so
pomembne za razumevanje procesov v zvezi z
Zrcalna peč, ki smo jo konstruirali, omogoča toplotno
obdelavo vzorcev do temperature 2W(fC. V njej priprav
ljamo monokristale spojin iz sistema BaO-TiOz-RezOy
gibljivostjo diclcktričnih
keramike.
domen in lastnosti
PZT
V sistemu BaTi03-CaTiC)3 so proučevali difuzijske
procese izmenjave Ba" + in Ca" ionov, ki vodijo do
nastanka trdnih raztopin. Namen raziskav je poglobiti
znanje in razširiti bazo eksperimentalnih rezultatov v
omenjenem sistemu, potrebnih za razumevanje razvoja
mikrostrukturc in njenega vpliva na lastnosti
elektronske keramike na osnovi BaTiO .
Na področju magnetnih materialov so sodelavci
Odseka proučevali vpliv CaO na razvoj mikrostrukturc
oziroma anizotropnosli Sr-hcksafcritov, študirali so
reakcije med zlitino SmC(>5 in dodanimi oksidi &2O3 in
ZrC»2 ter proučevali vpliv sestave in pogojev priprave na
mikroslrukturo in lastnosti trajnih magnetov na osnovi
Nd(Dy)FcB. Namen raziskav je bil izboljšati kocreitivnost in s tem energijski produkt magnetov.
Študij sistema BaO-Ti02-Rc203 in spojin v njem je
pokazal, da ima spojina Ba6.xRe8+2/3xTii8054 območje
obstojnosti od 3 > x > O odvisno od atoma redke zemlje.
Sodelavci so študirali proces nastajanja dvojčkov
"metuljčkov" v sistemu BaTi03-Ti02, razložili njegov
mehanizem ter predlagali zanj model. Rezultati so
pomembni za razumevanje rasti zrn v BaTi03.
Proučevali so mehanizem formiranja krislalitov med
kalcinacijo oborjenih ultrafinih prahov Zr02 z EM in
TEM. Ugotovili so, da sta mikrostruktura in
stehiometrija kristalitov dobljenih š kalcinacijo obor
jenih ultrafinih prahov Zr02 močno odvisna od atmos
fere ter od hitrosti segrevanja med kalcinacijo.
Omenjene raziskave ZnO so pokazale, da je vpliv
SD2O3 na razvoj mikrostrukturc posledica strukturnih
relacij med ZnO in drugimi fazami, ki nastajajo med
sintranjem.
Sodelavci Odseka so v preteklem letu nadaljevali z
raziskavami obrabne obstojnosti TiC-trdin pri
odrezovanju jekla ter študirali difuzijske procese na
stiku med orodjem in obdelovancem. Poleg tega so v
sodelavi z Institutom ZPW iz Drcsdena preiskovali
obstojnost TiC trdin. Tudi v lanskem letu so posvetili
posebno pozornost razvoju mehansko odporne
keramike za konstrukcijske namene. Nadaljevali so s
pridobivanjem in razvojem ultrafinih ncaglomcriranih
SiC prahov ter proučevali vpliv najpomembnejših
parametrov na morfologijo sinteliziranih prahov.
Proučevali so vpliv sestave in nekaterih parametrov
pomembnih za zgoščevanje SrV
sinletizirancga v
autoklavu ter študirali razvoj mikrostrukturc. Namen
dela je bil priprava dobre mehansko odporne (3-Si' Iv
keramike.
Raziskave polprevodne keramike na osnovi
dopirancga BaTi03 so osvetlile proces zgoščevanja ter
povezavo med vgrajevanjem dopanta, sproščenim
kisikom med rastjo zrn ter mikroslrukturo.
Na področju energetike so sodelavci pričeli s
preliminarnimi raziskavami kovina-vodik. Namen teh
raziskav je ugotovili optimalni način in postopek shran
jevanja vodika v obliki hidridov. Proučevali so možnosti,
Sodelavci so nadaljevali s študijem strukturnih
značilnosti dopiranih keramičnih materialov, ki so
predmet dolgoročnih raziskav kot npr. študij ZnO
dopirancga z Sb203, raziskave polprevodne keramike
na osnovi dopirancga BaTiO.i ter nadaljevali raziskavo
sistema BaO-TiC)2-Rc203.
61
ki jih nudi sistem Ti-Fe-redka zemlja. Na podnčju
jedrskega goriva jc potekalo delo na razvoju posamez
nih tehnoloških postopkov izdelave in kontrole kvalitete
goriva.
Velik del, skoraj polovico dejavnosti Odseka
predstavlja neposredno delo za naročnike. Iskra IEZE
ostaja najpomembnejši zunanji partner. V okviru
TOZD-ov, s katerimi Odsek sodeluje, daje pobudo za
A l j O j SUBSTRATE
Tehnologja
izdelave predmetov iz superprevodne
keramike se razlikuje od običajnih keramičnih tehnologij.
Diagram kaže temperaturno odvisnost električne upor
nosti superprevodnika s sestavo YogBaiCiciObj - 0,1
BiiOj, narejenega v debeloplastni tehnologiji pri 900°C.
keramike s platinskimi elektrodami. Sodelavci Odseka
so reševali naloge tudi za vrsto drugih organizacij.
Tekoče so spremljali poskusno proizvodnjo potopnih
i/livnikov iz amorfne S1O2 keramike za kontinuirano
vlivanje jekla ter v laboratoriju razvili ognjevzdržni
material iz kalcijevega silikatu, vezanega z aluminatnim
cementom za konlinuirno vlivanje aluminija za Exoterm. Na podlagi večletnega skupnega razvojnega dela
sodelavcev IJS in tovarne so v tovarni Comet odprli
jeseni 1988 nov obrat za proizvodnjo Tehnične
Keramike.
Za TOZD Izolacije Krka so razvili nove sestave
borosilikainih stekel z nižjo vsebnostjo razmeroma
dragega B2O3, iz katerih izdelujejo steklena vlakna. Za
Tcrmiko so razvijali diabazna stekla, ki bi bila alkalno
odporna in bi lahko vsaj delno nadomeščala azbestna
vlakna v azbestno-cementnih izdelkih.
V letu 1988 je ponovno zaživela tudi sodelava z
Iskro - AET. Delo jc potekalo na razvoju keramike na
osnovi AI2O3 za melalizacijo in tribološke aplikacije.
Gre za razvoj ustreznih mikrostruktur, ki pri keramiki
za melalizacijo omogočajo optimalen spoj osnove s
kovino, pri keramiki za tesnila pa morajo priti do izraza
dobre drsne lastnosti in odpornost proti obrabi.
14000 -
raziskave in razvoj materialov za elektroniko. Tako je
bilo za TOZD HIPOT 40 novih hibridnih
dcbcloplastnih vezij namenjenih za uporabo v in
dustrijski
elektroniki
in
avloelektriki,
telekomunikacijah, medicinski elektronski in avtoclcktroniki. Posebej velja omenili razvoj široko pasov
nih visokofrekvenčnih večstopenjskih ojačevalnikov.
Pripravili so dcbcloplaslne vioskotemperalurne superprevodnike na osnovi YBa 2 Cu 3 0 7 spojine modificirane
s PbO in B i 2 0 3 žganih na AI2O3 in ZrO: substratih. Za
TOZD Magneti jc bil razvil postopek izdelave SmiCon
magnetov ter razvit postopek izdelave osnovne mag
netne zlitine iz komercialnih izhodnih zlitin za izdelavo
NdFcB magnetov. Za TOZD Feriti so razvili visokopermcabilne MnZn ferite z velikimi preseki ter sodelovali
pri njihovi upcljavi v proizvodnjo. Sodelovali so pri raz
voju in upcljavi anizotropnih Sr-fcrilov v proizvodnjo.
Na področju PTCR elementov so razvili PTCR element
za predgrevanje bencinskih hlapov v uplinjačih av
tomobilov. Tako opremljen vplinjač zmanjša porabo
goriva v avtomobilih. Poleg lega so sodelovali pri poizvodnji PTCR elementov z namenom, da bi se proiz
vodnja posistorjev povečala.
Za TOZD Keramiko so razvili material namenjen
za piezokeramične močnostne pretvornike in sodelovali
pri poskusni proizvodnji različnih ultrazvočnih sen
zorskih elementov. Razvojno delo in študij trdne raz
topine PZT trdne raztopine jc omogočilo sintclizirati
PZT prah za proizvodnjo elektronskih komponent.
Tesli so pokazali, da material ustreza zahtevam za
piezokeramične akustične pretvornike.
Pri razvoju senzorjev za kisik na osnovi Zr02/Y20j
keramike so raziskovali interakcijo Zr02/Y20j
62
12000
10CCG 8000
6000
4000
-1 I
-25 -15 -5
I 1 ! I L_t
1 l_
5 15 25 35 45 55 65 75 95 95 105 115 , , . ( • ;
Feritni obroč na stiki in njegova temperaturna odvisnost
magnetne pcrmeabilnosli
predstavljata
pomemben
dosciek. Kljub dobremu poznavanju stroke in tehnologije
je priprava feritnih jeder z velikimi preseki in permeubilnostini do 10.000 zelo zahtevna.
Sodelavci laboratorija za mikrostrukturno analizo,
ki razpolaga s sodobno opremo za mikroslrukturnc
raziskave kot npr. iransmisijskim in vrstičnim mikros
kopom ter ustrezno opremo za priprave vzorcev, so
nadaljevali z obsežnimi temeljnimi aplikativnimi razis
kavami v okviru dolgoročnih nalog oz. v okviru uslug
zunanjim naročnikom kot npr. za tovarno Anhovo so
nadaljevali z analizo azbestnih vlaken, vzetih pri ljudeh
na različnih delovnih mestih neposredno po delu, za
tovarno Rade Končar iz Novega Sada so opravili anal
ize porcelanov, za SANU preiskovali sistem Bi203BaO-Cu v sklopu medrepubliške sodelavc, za KIBK so
preiskovali molekularna sita, za IEVT so analizirali
področje spoja keramike in kovine, za 3. maj Reka so
analizirali vzorec ferosilicija, za ZRMK so preiskovali
nekatere posebne vrste cementov ter za ostale uporab
nike opravili nekaj manjših uslug.
Delavci odseka so uspešno razvijali raziskovalno in
razvojno opremo. Izdelali so /realno peč, v kateri je
mogoče toplotno obdelovati v/orec do temperature
2100°C. Sam prineip izdelave take peči je sicer znan, so
jo pa raziskovalci domiselno dopolnili s pnevmatičnim
hidravličnim mehanizmom, s katerim se lahko
kontrolirano spreminja hitrost segrevalne cone.
Vodja:
Drago Kolar*. dr.. dipl.ing., vtxl.raz.svcl.. rcd.prof.
Pomočnik vodje:
MiloS Komac, dr.. dipl.ing., vis.raz.sod.
Strokovni sekretar; komercialist:
Mili Tozon, dipl.occ.
Tajnica II:
Mojca Hren
Metka /jla/itik, prof.
t. Slavko 'ternik, dipl.ing., pod.zač.
2. Spomcnka Bcscničar, mag., dipl.ing., sam.str.sod.
3. Miran Ceh, mag., dipl.ing.. vis.as.pod. (ncizv.)
4. Goran Dražič, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
5. Miha Drofcnik**, dr., dipl.ing., vis.raz.sod., izr.prof.
6. Scrgcj GabcrSCck, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
7. ljubo Golič*. dr., dipl.ing., rcd.prof.
8. Janez Hole, dr., dipl.ing., raz.sod.l (ncizv.)
9. Marko Hrovat, mag., dipl.ing., vis.as.pod. (ncizv.)
Posnetek
mikrostntktitre
stroncijevega
heksaferita,
narejen z računalniško kombinacijo slik, posnetih pri
različnih kotih polarizacije. Na ta način dobljena slika
omogoča identifikacijo in razločevanje zm z enako ali
določeno orientacijo, kar jc potrebno za pravilno izvedbo
analize velikosti zrn tega materiala.
10.1 leda IntiharSimčič, dipl.ing., as.pod.
11. Varužan Kcvorkijan, mag., dipl.ing., vis.as.pod. (ncizv.)
12. Marija Kosec, dr., dipl.ing., raz.sod.l
13. Tomaž Kosmač, dr.dipl.ing., raz.sod.l
14. Viktor KraScvcc, dr., dipl.ing., vis.raz.sod.
15. Darko Makovcc, dipl.ing., pod.zač.
16. Barbara Malic, dipl.ing., as.pod.
Na odseku jc potekalo izobraževanje strokovnjakov
iz tovarne na področju raznih materialov. Poleg lega jc
odsek organiziral in vodil dva seminarja za keramike; v
DO Elcklroclcmcnt Izlake ter na Delavski univerzi
Boris Kidrič v Ljubljani. V letu 1988 se jc v odseku
izobraževalo 15 novih raziskovalcev.
Odsek sodeluje z vrsto sorodnih institutov iz ZR
Nemčije v okviru Jug.-Nem. znanstvenega sodelovanja,
Z NBS iz Washingtona, z North Carolina State Univer
sity, z laboratorijem za materiale v Grcioblu,
Akademijo znanosti DDR itd. O svojem delu so razis
kovalci poročali na konferencah in simpozijih doma in v
tujini, v Sarajevu, Novi Gorici, Zagrebu, Pardubicah,
Cincinnatiju, Bad Nauheimu, Yorku, Portorožu, Brcchtcsgadnu in na Brionih.
17. SaSa Novak, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
18. Marko Pctrič, dipl.ing., pod.zač.
19. Matjaž Prisiavcc, dipl.ing., pod.zač.
20. Dubravka Ročak, mag., dipl.ing., raz.sod.II (ncizv.)
21. Doris Saje, dipl.ing., pod.zač.
22. Dimitrij SuSnik, dr., dipl.ing., raz sod.I
23. Danilo Suvorov, dr., dipl.ing., raz.sod.II
24. Marija Trontclj*', dr., dipl.ing., vodja lab., vis.raz.sod., izr.prof.
25. Igor Zaje, dipl.ing., pod.zač.
Ostali sodelavci:
1. Jana CilcnSck, sam.razv.
2. Karel Colman, sam.razv.
3. Anton Čandck, sam.razv.
4. Matjaž Čcrnila, teh.
5. Silvo Drnovšek, sam.lch.
6. Darko Htcrovič, sam.tch.
SODELAVCI ODSEKA
7. Sanja Fidlcr, admin.rcf.
OPOMBA
8. Mcdcja Gcc, sam.razv.
31.12.1988.
*• Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, so
asistenti.
drugod.
navedeni.
9. Hamdija Ilodzič, sam.lch.
10. Irena Jenko, sam.razv.
11. Kristina Kos, sam.razv.
12. Srečo Maček, ing., sam.razv.
13.Lada Marscl, vod.raw.
14. Tone Porcnla, ing., vod.razv.
15. Josip Puh, ing., sam.razv.
16. Tomislav Pustolnik, lab.II
17. Maja Šimaga, tehnik
18. Borut Vičič, lab.I
19. Jarmila Wcrnig, sam.razv.
20. Silvo Zupančič, sam.lch.
Med letom odšla z IJS:
1. Anton Jagcr, dr., dipl.ing., raz.sod.l - smrt
2. Gnpalukrishnan Ranganathan, mag., dipl.ing., raz.sod.II (ncizv.)
63
DODATNO SODELOVALI FRI PEDAGOŠKEM
DELU UNIVERZ
I. M. Drofcnik, prof.dr.. dipl.ing., '11" Maribor, predaval Teh
nologijo keramike
USTANOVAH
1. L. ColiC, dr., dipl.ing., redni profesor, Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
2. D. Koiar, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta /.a naravoslovje
in tehnologijo
LITERATURA
Objavljena dela
1. S. Ikscnicar, M. Drofcnik. T. Kosmač, V. KraScvcc: Magnetic and
mechanical properties of 7,r02 doped Ni'/.n fcrritcs, IF.F.F
Trans. Magn. 24,1838-1840(1988).
2. M. Čeh, S. Novak: Stcrcological analysis of grain boundary groov
ing phenomenon. Acta Stcrcol. 7,67-71 (1988).
3. M. DvorSck, M. Kosec: Microstructural a.id electromechanical
properties of donor doped I'/.T ceramics. Science of Ceramics;
14 / F-d. D. Taylor. - Inst. Ccrmaics: Stoke-on-Trent, (1988), sir.
951-956.
4. T. I-clahagič, D. Kolar, J. Hole: Aktivirano sintcrovanjc silicium
karbida, pcrspektivnog malcrijala sa visokotcmpcralurnc izmenjivače toplote. Tehnika nauka inzenjering, F:ncrgoinvcsl 29, 133137(1988).
5. M. llroval, D. Iklavič. F\ Jan, F. Plcvnik, P. Klcmcnčič: In
frardeče žganje dcbcloplastnih materialov, F.lcklrolchn. vcsln.
55,53-57(1988).
6. M. llrovat, S. Ikrnik, D. Kolar: Phase equilibria in the Ru02Ui203-IMO syslcm, J. Mat. Sci. Ixtl. 7,637-638 (1988).
7. M. llrovat, S. Ikrnik, D. Kolar: Thick film superconductors preliminary results, Ilybrid Circuits No. 16,4-6 (1988).
8. A. Jagcr, D. Kolar, Z. Stadlcr, D. Suvorov, D. SuSnik: Postavitev
visokolcmpcraturncga rolacijskcga viskozimctra in merjenje vis
koznosti tclin diabaznih in borosilikatnih stekel, Hem. ind. 42.
3948(1988).
9. D. Kolar, M. llrovat, S. Tkrnik: Synthesis and niicroslruclurc of a
superconducting ceramic in the ltaO-CuO-Y2()3 system. Super
conducting Ceramics / lid. Ft. Freer. - Siokc-on-Trcni: Inst.
Ceramics. (1988), str. 77-80. - (British Ceramic Proceedings;
No.40).
10. M. Komac, T. Kosmač: Keramika za rezalna orodja: relacija med
sestavo, mikrostrukturo ter mehanskimi in obrabnimi hstnostmi,
Rud.-mctal. zb. 34.63-73 (1987).
11. M. Kosce, D. Kolar, B. Slojanovič: F.ffccl of excess PbO on the
properties of P1.X.T ceramics, I ligh Tech. Ceramics / 1UI. P. Vincenzini. - Amsterdam: Flscvicr, (1987), str. 2127-2I34.
12. V. KraScvcc, I). Kolar: IJiislcncc of thettaJOS()12 phase in C'adoped Ti02-rich Ba Ti03, J Amcr. Ccram. Soc 71. C426-C427
(1988).
13. D. Suvorov, I). Dcvoino. 1). Kolar, M. Tronlelj: I'yrochlorc lo
pcrovskilc transformation of Pb(/,nl/3\b2/3)03 wilh BaTiC)3
addilion, Science of Ceramics; Vol.14 / l:d. D. Taylor. - Inst.
Ceramics: Stokc-on-Trcnl, (1988), sir. 927-931.
14. A. M. Tonejc, V. KraScvcc: On Ihc niicroslruclurc of rapidly
quenched Co- lOwl-OfTaC, Metallography 21,41-53(1988).
15. M. Tronlclj. V. KraScvcc: The niicroslruclurc of Sb-dopcd ZnOceramics,Sei. Ceramics 14.915-920(I98X).
1ft. F. Vodopivce, M. Prislavcc. .1. /vokclj, D. (inidovce. I'.
GrcSovnik: On llic spinodal decomposition in iron alloys wilh 5.4
to 24% Co. 289? Cr and minor additions of other elements.
Mclallkundc 79,648-65.1 (I988).
64
Objavljeni referati
1. S. Ikrnik, M. llroval, D. Kolar: Sintranjc supcrprcvodnc spojine
YBa2Cu}07, 10. jug. savjet o savrcmenim ncorganskim
matcrijalima, Beograd (1988), str. 85-89.
2. S. Ikscnicar, M. Drofcnik, B. Šuilaršič: Vpliv mikroMrukturc na
magnetne lastnosti Sr hcksafcrilov, 10. jug. savet o savrcnicnim
ncorganskim matcrijalima, Ikograd (1988), str. 43-50.
3. S. Ikscnicar. I). Kolar. M. Drofcnik: Sinlranjc in razvoj mikrostrukturc Sr hcksafcrilov, '/ji. ref. 24. jug. simp, o elektronskih
sestavnih delih in materialih. Nova Gorica (1988). str. 1-7.
4. M. Čeh. M. 1'rislavcc: Mikroslruklurne raziskave faz Synroca-B.
10. jug. savet. o savrcmenim ncorganskim matcrijalima. Ikograd
(1988), str. 189-196.
5. O. Dra/ič. M. Trontclj: Dielectric ceramics based on ITN-I'I'WIV.N perovoskilcs. Stalni konf. sc zahraniOni uCasti 'Keramika
pro clcklroniku", l'ardubicc (1988). str. 55-58.
6. G. Drazic. M. Trontclj: FHcklričnc lastnosti dicleklričnc keramike
na osnovi perovoskilov PFN-Pl'W-PZN, 10. jug. savjet. o sav
rcmenim ncorganskim matcrijalima, Ikograd (1988), str. 35-12.
7. T. I:ctahagič, D. Kolar Microstructurc development in SiC, 8.
German-Yugoslav Meet, on Materials Science and Develop
ment, Brdo pri Kranju (1987), str. 119-128.
8. A. Fctahagič, D. Kolar Uticaj veličine W česlica i tehnike infiltracije na kvalitet W-Cu kompozitu. 10. jug. savet. o sav
rcmenim ncorganskim matcrijalima. Ikograd (1988). str.
281-288.
9. F. I riednch: Gosta keramika na osnovi silicijevega nitrida, 10. jug.
savet. o savrcmenim ncorganskim malcrijalama. Ikograd (1988).
str. 207-214.
10. J. Hole: F.lekiričnc lastnosti Zr02/Y2O3 keramike, 10. jug. savel.
o savrcmenim ncorganskim maicrijalima, Fkograd (1988). str.
51-58.
H. J. Hole. M. llroval: Preiskave dcbcloplastnih materialov za
kisikov senzor, / b . ref. 24. jug. simp, o elektronskih sestavnih
delih in materialov - SD 88, Nova Gorica (1988), str. 381-388.
12. M. llrovat, D. Iklavič, F. Jan: Testiranje dcbcloplastnih
materialov /a toplotni sklopnik, Zb. ref. 24. jug. simp, o
elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 88. Nova Gorica
(1988). sir. 389395.
13. M. llroval, S. Ikrnik, D. Kolar: Debcloplaslni supcrprcvodniki
na osnovi modificirane YDa2Cu307 spojine, /.b. ref. 16. jug. savjcl. o mikroclcklronici, Zagreb (1988). str. 529-536.
14. M. llroval, M. Zgonik, D. Fklavič: Debcloplaslni merilnik efek
tivnega kvadrata loka ali napelosli, Zb. ref. 24. jug. simp, o
elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 88, Nova Gorica
(1988), sir. 373-379.
15. II. Inlihar, M. Drofcnik, D. Kolar, M. I impel: Microstruclurcpcrmcability relation in MNZn fcrrilcs prepared of iron oxide
wilh chlorine impurities, Proc. 8. German-Yugoslav Meet, on
Material Sciences and Development, Ljubljana (1988), str. 309316.
16. A. Jagcr, M. Kopač, J. Kocjančič, M. Halas: Mercnjc viskozilcla
raslopina borosilikatnih stakla za izradu staklcnc vunc. Jug.
konf. o.slaklu sa medunarodnim učcSčcm, Ikograd (1987), sir.
195-202!
17. V. Kcvorkijan. M. Komac, T. Fclahagič, V. Šlrunibcrgcr: Invcstigalion of alpha-SiC hot corrosion in ihc presence of basic sing.
8. Gcrman-Yujjcrlw Mer». on Maicrials Science and Develop
ment. Brdo pri Kranju (1987), sir. 241-248.
IK. V. Kevorkijan, M. Komac, D. Kolar: Ulicaj paramclara karbolcrmijskc redukcije na karaklerislike dobljenih bela SiC prahova,
10. jug. savcl. o savrcnicnim ncorganskim maicrijalima, Ikograd
(1988), sir. 199-206.
19. M. Kosce, M. DvorSck: Sintering and niicroslruclurc of donor
doped P/.T ceramics, Statni konf. z.ahran. učast. "Keramika pro
clcklroniku", Pardubice (1988). sir. 58-71.
20. M. Kosce, M. I.ukač, J. CilcnSck: Mikroslruklura in
piroelcklričnc lastnosti Pb5Gc3()n keramike, 10. jug savcl. o
savrcnicnim ncorganskim maicrijalima, Ikograd (1988), sir. 2734.
21. T. Kosmač. M. Drofcnik, B. Malic, S. Ikscnicar, M. Kosec. V.
KraScvcc: The influence of dispersed Zr02 panicles on the
properties of sonic electronic ceramics. Advanced C'araniics II:
Proc. I.ccl. mccl. on Advanced Ceramics II. Tokyo (1986). sir
2944.
22. T. Kosmač, D. Gorjan, V., l.utz, N. Clausscn: Injection moulding
of whisker-reinforced AI203-/.K)2 ceramics. 8. German-Yugos
lav Meet, on Sciences and Development. Ljubljana (1987), str
57-44
23. V. Krascvcc, T. Kosmač. K. Gopalakrishnan. M. Komac: An
1IRLM and 1:1) study of calcined precipitated zirconia powder.
Inst. Phys. Conf. Series No. 93: Vol.2. Chap. 8: LURAM 88.
York (1988). str. 329-330.
24. R. Kuzcl. R Tobolkova. M. llrovat. J. Broukal: Resistor composi
tions containing Ru(>2. / b . ref. 24. jug. simp, o elektronskih ses
tavnih delih in materialih - SO 88. Nova Gorica (1988), sir.
429-134.
25. ti. Malic. M. Kosec: ResonanCne karakteristike kompozitov PZT/rf)2. /1). rcf. 24. jug. simp, o elektronskih sestavnih delih in
materialih - SD 88. Nova Gorica (1988). str. 95-101.
26. S. Novak. M. Komac: The wear of cutting tools: The contribution
of abrasive wear, Proc. 8. German-Yugoslav Meet, on Material
Science and Development, Ljubljana (1987). sir. 157-164.
27. S. Novak, M. Komac. I). Kolar. Investigation of TiC cemented
carbides with special emphasis on thermal shock resistance.
Katowice (1987). str. 232-243.
28. S. Novak. T. Kosmač. M. Komac: Priprava vodnih suspenzij finih
AI2O3 delcev i/, komercialnih glinic, Vb. ref. 10. jug. posvet, o
sodobnih anorganskih materialih. Sarajevo (1988), str. 165-171.
29. M. Pet rte. D. Suvorov: DidcktriCnc lastnosti v sistemu PbOSC2O3-WO3. Zb. rcf. 24. jug. simp, o elektronskih sestavnih
delih in materialih - SD 88, Nova Gorica (1988). str. 33-»0.
30. A. Petrov. V. Kevorkijan. D. Kolar Sinteza sinteraktivnog -SiC
praha, Materials 86': TTicon/ and Practice of Sintering. - Titove
Uzicc: Prvi Partizan. (I'««).
31. J. Poločar, M. llrovat: Dcbcloplastni materiali za stranske
elektrode na chip uporih. Vb. rcf. 24. jug. simp, o elektronskih
sestavnih delih - SD 88. Nova Gorica (1988), str. 365-371.
32. D. Ročak. S. Maček. 1 Jan: Kvaliteta hibridnih vezij s silicjcvimi
tabletkami zaščitenimi s kovinskim pokrovom. Vb. ref. 24. jug.
simp, o elektronskih sestavnih delih - SD 88. Nova Gorica
(1988). str. 411-117.
33. D. Ročak. M. RcmSkar: Karakatcrizacija organskih lepil za
lepljenje polprevodniskih tabletk. Vb. ref. 16. jutj. savjet. o mikroelcktronici, Zagreb (198S). str. 521-528.
34. H. StojanoviC. M. Kosec: lilektrooptičke osobinc i primena PI.ZT
keramike. Materials '86: Theory and Practice of Sintering. Titove Uzicc: Prvi partizan.(I988),slr. 381-389.
35. D. Suvorov, Z. Sladlcr, B. VlirtiC: Mineralna vlakna s poboljšano
alkalno odpornostjo. 12. savjet. o suvremenim dostignučima u
proizvodnji cementa i azbest cementa. Brioni (1988), str. 35-39.
1. M. Ilroval, S. Bcrnik. S. Pcjovnik. D. Mihailovic, I). Kolar: Sin
teza in preiskave visokotemperaturnih superprevodnikov. Nova
proiz. 39,26-31 (1988).
2. M. Ilroval. S. Bcrnik, S. Pcjovnik. D. Mihailovic. I). Kolar: Sin
teza in preiskave visokolcnipcralurnih supcrprcvxlnikov v
Sloveniji. Primcnjcna nauka, okt„ 47-52 (1988).
3. D. Kolar, M. Kosec, J. Krawc/ynski, cds.: Vlllth German-Yugos
lav Meeting on Materials Science and Development: Ceramics
and Metals, Brdo pri Kranju, May 18-21. (1987). - KLA.
Neobjavljena dela
Inslitutski dokumenti
I D. Bclavič: Računalniška orodja za podporo pri razvoju hibridnih
dcbcloplaslnih vezij. US delovno poročilo DP-5387 (1988).
2. D. Bclavič. S. Maček, M. Santo-Zarnik: Hibridna dchcloplaslna
vc/ja, razvita v letu 1988, MS delovno poročilo DP-5171 (1988).
3. S. Bescničar, M. Drofcnik. I .lenko, U. SuStarsič. A. ZnidarSič. M
l.inipel: Visokokocrcilivni Sr hcksafcrilt. MS delovno poročilo
DP-50I4(I988).
4. A. Ccrjak, M. Komac: AI20.VTiC in AI2O3-TiC-/r02 kompo/iti
za rezalna orodja, MS delovno poročilo DP-5219 (1988).
5. A. Ccrjak, M. Komac: Poskusi i/dclavc Al20yTiC-Zrf)2 kompo/ilov m rezalna orodja s sini ranjeni pod pritiskom, MS delov
no poročilo DP-<3I8( 1988).
6. M. Čeh. M. Prislavcc: TIM and 1-DX analysis of Synroc B
phases, US delovno poročilo DP-5138 (1988).
7. G. Drazič. M. Tronlclj. D. Kolar Diclcklrična keramika na os
novi PIN-PLW-P/N. USdelovnoporočiloDP-5368(I9SH).
8. M. Drofcnik. M. Limpcl. I. Jenko: Priprava visoko temperaturnih
in temperaturno stabilnih feritov. US delovno poročilu D!'-5030
(PW8).
9. r. I ricdruh. D. Kolar. M. Komac: Uporabnost plazemskega pos
topka pridobivanja prahu silicijevega nitrida v industriji in
možnost uporabe tako pridobljenega prahu. US delovno
poročilo DP-5044(1988).
10. S. Gabcrsček. J. Ilolc: Zrcalna peč. US delovno poročilo DP-5328
(1988).
11. S. Gabcrsček, T. Kosmač, A. Svctner Priprava in karakterizacija
keramike na osnovi AI2O3 za melalizacijo. US delovno poročilo
DP-5366(1988).
12. J. Ilolc. Analiza keramične cevi I T Izlake. US delovno poročilo
DP-5335(I988).
13. J. Ilolc. S. Bescničar: Tehnologija izdelave NdFcH magnetov II.
14. J. Ilolc. S. Bescničar. S. Tasncr Vpliv dodatkov Cr2<)3 in Zr()2
na magnetne lastnosti SmCoS magnetov. US delovno poročilo
DP-5305(1988).
15. J. Hrastclj. J. Ilolc, D Kolar Analiza procesa sinteze clcktroporcclana s povišano mehansko trdnostjo. US delovno poročilo 1)1'5302(1988).
16. M. llrovat. A. Kozolc: Testiranje dcbcloplaslnih past firme Tesla.
17. A. Jagcr. J. VVcrnig: Ponašanje karbonata pri taljenju steklarske
zmesi. US delovno poročilo DP-J777 ^' \S8).
18. I'. Jan. D. Ročak: Faktorska analiza parametrov ulâzvočncga
bondiranja z močno aluminijevo zi.'ko na dcbcloplaslnih prevod
nikih. US dclwno poročilo DP-5172 (1988).
19. D. Kolar: Phase diagrams for ceramics: Final report for 3-year
project (1985-1988). Contract NBS (JIT*) 585. NHS Monitor Dr.
R. S. Roth. US delovno poročilo DP-5145 (1988).
20. M. Komac: Keramika visokih tehnologij. US delovno poročilo
DP-5333(1988).
21. M. Komac. T. Ictahagič. D. Susnik. D. Kolar, M. Slokan:
Islrazivanjc i razvoj savremenih sinter metala (lilcralurna
študija), US delovno poročilo DP-5018 (1988).
22. M. Kosec. M. DvorSck, S Drnovšek: Toplotna obdelava tankih
P/T plasti pripravljenih z nalivanjcm, US delovno poročilo DP5022(1988).
23. M. Kosec. M. DvorSck. S. Drnovšek. J. CilcnSck: Priprava
piezokeramičnih materialov in elementov za UZ senzorje, US
24. M. K<»cc, M. Lukač, J. CilcnSck: Vpliv slchiomctrijc na mikrostrukluro. diclektričnc in piroclcklričnc lastnosti Pb5Gc30l|
keramike. US delovno poročilo DP-5249 (1988).
25. T Kosmač. D. litcrovič: Razvoj izlivnika za komo litje aluminija
iz visokoaluminatncga penohelona, US delovno poročilo DP5017(1988).
26. T. Kosmač, T. Porcnla, B. Stare: Razvoj keramičnih filtrov za
filtriranje staljenih kovin. US delovno poročilo DP-5016 (1988).
27. V. KraSevcc, D. Kolar: Phase diagrams for ceramics: Progress
report part 3, US delovno poročilo DP-5143 (1988).
28. V. KraScvcc. M. Prislavcc, M. Pctrič, D. Makovcc: Karakterizacija
zlitin lipa Zircaloy z. elektronsko mikroskopijo. US delovno
29. U. Kunaver, G. Drazič: Računalniška simulacija porazdelitve
velikosli inlcrccplov za modelna telesa, US delovno poročilo
Dl*-531l(1988).
30. S. Maček. A Lrman: Širokopasovni visokofrekvenčni ojačevalnik
za frekvenčno področje, US delovno poročilo DP-5174 (1988).
31 B. Malic: Raziskava pogojev za nastanek homogernih raztopin
solov in določitev parametrov, ki vplivajo na stabilnost solov, 1.1 S
32. B. Malic: Sol-gcl metoda priprave PL/T: lastnosti materialov.
US delovno poročilo 5060 (1988).
33. S. Novak: Keramika za ventile armatur. US delovno poročilo DP536-1 (1988).
31. S. Novak. S. Bcrnik: Razvoj °9.5<7r AI2O3 keramike. US delovno
(.5
35 S. Novak. T . Kosmač. 1). I.lcrovič. K. Kos: Razvoj postopka
priprave grutiulala / a keramične rc/nc ploSčicc. US dclovmponx'ilo DP-5135 ( P'SS).
( d . V. Žnidarsič-Pongrac. I ) . Suvorov. M Prislavec: Knstuli/ac:j.t
mineralnih vlakcu. IJS del.is .w> p o n Vilo I )|'->i i72 (IVSS).
36
Nvubjuvljtriii irtcrati
S. Novak, i Kosmač. A. M a u n / . S. Lojen. A . ( c r j a k . 11
Nt.lMil.ik: Razvoj postopka izdelave kcrailliCnih rezilnih orodij v
polinduslrijskcm obsegu. US delovno poročilo D P - 5 3 4 7 ' I'lSS).
37. M . Pctrič. I ) . Suvorov: Razvoj keramične ma.se 2L4 (DK-ISOTiO) I. del. US delovno poročilo DP-5344 (1USS).
3K. A . Razpolnik. J. Hole: Karaktcnzacija keramičnih materialov. U S
delix.no poročilo D P - 5 1 V> ( l ' « S ) .
jf>. I ) . Kofuk: Raziskave epok.\idov L S 4322 / a za-ŠVito golih silicijevih
tabletk. US delovno poročilo DP-5376 ( I ' « 8 ) .
41). D . Roc'ak. S. Mojsirovič. A. Ko/ole: Vpliv polimcrnc zaScilc / a
stabilnost dchcloplastnih uporov po spajkanju. U S delovno
poročilo DP-5175 (I'/KS).
41. I ) . KtxMk. J. Vrček. M . Riosa: M e n l v e izolacijske upornosti med
upori na dcbclopl istnih uporih s polunerno zaščito. U S delovno
poročilo DP-5i)23(i'>S,S).
42. H. Saje. S. Ikscmčar. J. llolc. M. Černila: Tehnologija izdelave
osnovne N d l c K /liiinc in optimizacija postopka priprave mag
netov. IJS delovno poročilo DP-53IK ( I ' « S ) .
43 / . . Stadler: .Anali/.i srehrovih past / a končne kontakte na vzorcih
chipov i/ redne M I . C proizvodnje. IJS delovno poročilo P P 5115/UI'zSS).
44 / . . Stadler: Analiza površine chipov i/, redne proizvodnje M I C .
U S delovno poročilo D P - S I I S / I I (I'JHH).
45. / . Stadler. T). Suvorov- Analiza Kyorix-ovih l l a ' T i 0 3 . U S delovno
poročilo DP-5343 0''SS).
46. / . . Stadler. 1>. Suvorov. J. Puh: Razvoj diclcklričnc keramike 21(4
(DK-IUOU) - 1 del. IJS delovno ponx'ilo DP-5341 (I'/SS).
47. J. Slrasck. J. llolc: Spremembe fizikalnih, geometrijskih in mikroslruklurnih parametrov v odvisnosti od spreminjanja poraz
delitve velikosti delcev glinenega granulala in pritiskov stiskanja.
IJSdcIovno poročilo D P - 5 I IS U'>SS).
45 D . Sušnik. J. Slokan S. Zupančič: Sinteza in lastnosti hibridov.
IJS delovno ponx'ilo DP-5307 (1'zSS).
•V). O . SuSnik. S. Zupančič: Sinteza prahov in sinlranjc tablet L'()2.
IJS delovno poročilo DP-5275 (PASS).
1. S. Ileseničar. J. llolc. It. Saje: Permanentni magnetni materiali na
osnovi N d l e H . 3''. posvet o metalurgiji in kovinskih gradivih.
Portorož ( l ' « S ) .
2 D Kolar: ( i r a i n growth, sintering microstructure and dielectric
properties of ceramics. National Iturcau of Standards (I'/SS).
3. I ) , kolar: ( i r a i n growth phenomena during sintering of multiphase ceramics. 90 A n n Meet o f the American Ceramic S<\\.
Cincinnati (l*«vS)
4. I ) . K o l a r keramika visoke tehnologije. S. jug. kong. /a hemiju i
hemijsku tehnologiju. Priština (I'/SS).
5. I ) . Kolar: Sintering and grain growth in ceramics. I'niv. Missouri
(l'»SS).
6. D. Kolar. ( i l>ra/ič. M . Troiuelj: Microstructure and dielectric
properties of I1>( 11.1(2)(>3 ceramics. ' * i A n n . Meet, of the
American Ceramic Sx:.. Cincinnati (l'/SS).
7. >.'. Komac: Konstrukcijska keramika. Sem. "Sodoltne tehnična
keramika*. Delavska univ. K. Kidrič. Ljubljana (1'zKK)
S. M . Komac: Keramični materiali v proizvixlnih tchnoti>gijah. Sem.
"Sodobna tehnična keramika*. Delavska univ. If. Kidrič.
Ljubljana (I'/Jffl).
')
delovno poročilo DP-5340 (l'"S8).
51.1). Suvorov. / . . Stadler. / . . Ilradač: Uvajanje keramične mase 21:4
( D K - 6 0 0 0 ) v proizvodnjo. U S delovno poročilo DP-5342 (19S8).
52. D . Suvorov. IV. Vičič: Steklena vlal na - V del. IJS delovno
poročilo DI'-53S6(['zS,S).
53. D . Suvorov. V. ŽnidarSič-Pongrac. H. Vičič: Analiza diahaznih
talin iz redne proizvodnje ter vpliv kvalitete taline na končni iz
delek. IJS delovno poročilo DP-5D74 (P/SS).
keramike.
Sem
10. T. Kosmač. D. Kolar: ( i r a i n growth in / r < > 2 toughened A P < ) 3 .
Int. Conf. on / i r c o n i a . Ilologna (l')SX).
11.
T. Kosmač. A . Malavz: Influence of N a ^ O impurities on
microstruclurc and mechanical properties o f Al2<)3 and / T A
ceramics. 7. Int. Synip. on ( cr.imics. Ilologna ( I ' W S ) .
12. M. Pristavcc. M . Kosec. V . Krasevec: A 11:M study of Sb and N b doped P / . T ceramics. 23. jug. konf Centra za kristalografiju.
Novi Sad (PWK).
13. M . I'nslavcc. V . KraSevcc: Stranski efekti opa/cni pri T I : M preis
kavah zlitine Cu-Cr. 3'z. posvet, o metalurgiji in kovinskih
gradivih. Portoro; (l')S8).
•4
50. I ) . Suvorov: Razvoj keramične mase 21:4 (DK-6<)<)0) - I I . del. IJS
M
Komac: Osnove tehnologije tehnične
"Keramika". i:lcktr>x.lemenli Izlake (1'zSS).
A. Tavčar. M . Kosec: Mikroslrukiura. mehanske in električne
lastnosti cirkon porcelana. 7. jug. kong za hemiju i hemijsku teh
nologiju. Priština (1'W.S).
15. M. Trontclj. V . KraScvcc: Structural relations between Sb-coiitaining phases and / . n O . 2. Int. Vanslor C o n f . Scltcnectady
(I')SX).
DIPLOMSKA DKI.A
I N. Labjan: Sinteza muililne keramike ( D Susnik. I). Kolar)
54. I>. Suvorov, V . ZnidarSič-Pongrac, 11. Vičič: Sixlclava pri reševan
j u tekoče problematike lermikc. IJS delovno poročilo PP-5076
(1988).
2. I. Jarkovič: Keramični supcrprcvixlniki i
sintranja ( M . Ilroval. I ) . Kolar)
55. S. TaSncr. S. IkscmCar: Poskusno sinlranjc vzorcev S111C05 v in
dustrijski peči firme Ibscn. IJS delovno ponx'ilo \1V-ffl)7 ( l " 8 S ) .
3. S. Ijojcn: Študij rasli zrn / r ( ) 2 v korundni osnovi med sini ranjeni
( T . Kosmač. I ) . Kolar)
56. S. TaSncr. S. itescničar, J. llolc: Vpliv sestave in pogojev siniranja
na kocrcilivnosilo SmC(>5 magnetov. IJS delovno poročilo 1)1*5 0 % (1988).
4 D. Makovcc: Diclcklričnc lastnosti v sistemu K a l i O l - C a / r O . 3
( D . Suvorov. D. Kolar)
57. A . Tavčar, M . Kosec: Mikroslrukiura. mehanske in električne
lastnosti cirkon porcelana. U S delovno poročilo DP-5306 (l'>SK).
M
M . Trontclj. M. (icc: Razvoj cncrgcslkcga varistorja-8X,
IJS
delovno poročilo I1P-S331 (PHšR).
5'). M . Trontclj. J. Puh: Razvoj mase za kondenzatorje lipa Z 5 U ( I I .
del). IJS delovno poročilo D P - 5 3 7 I ( 1 W 8 ) .
60. M . Trontclj, J. Puh: Uvajanje večplastnih keramičnih konden
zatorjev tipov H X , X 7 R in 2 ( 1 v proizvixlnjo, US delovno
poročilo D l ' - 5 3 7 n ( | ' , s 8 ) .
61. I. Zaje. M. Drofcnik: Optimizacija priprave P T C uporov, IJS
delovno ponVilo DP-50.32 (l'/8X).
nizko
temperaturo
5. /V Malavz: Odvisnost priprave na mikroslrukluro in mehanske
lastnosti A l 2 0 3 - / r ( ) 2 keramike ( T . Kosmač, M . Drofcnik)
(t. I). Siijc: Priprava prahu in permanentnega magneta na osnovi
zlitine ( N d ( D y ) I ' c H (S. Ileseničar. I ) . Kolar)
7. S. Škapm: Raziskave v trikomponentnem sistemu IVi20.3-('dOZ n O (A. Jagcr. D. Kolar)
H. A. Švcnlner: Priprava in karakleriuacija keramike na osnovi
Al2(>3za mrtalizacijo (T. Kosmač. D. Kolar)
MAGISTRSKO DELO
I. V. /nid.irsič-Pongrac: Knslali/.uij.i diabazncgii slekla ( A . Jagcr.
D. Kolar)
62. I. Zaje. M . Drofcnik. I>. Kolar. A. CcSnovar, I. Mix"nik, Z .
Omahcn: Reševanje proizvixlnc problematike P T C uporov. MS
delovno por<x"ilo DP-5033 (I'IRK).
63. V . ZnidarSič-Pongrac. I ) . Suvorov: Vpliv dolomita na lastnosti
taline za izdelavo mineralnih vlaken. IJS delovno poročilo P P 5073(1988).
66
DOKTORSKO DELO
1. R. (iopačakrishnan: Vpliv pogojev sinlczc submikronskih prihov
Z r ( ) 2 na njihovo strukturo in lasnosli ( I ) . K o l a r )
1. S. Ilcrnik. High Temperature Superconductors Structure and
Microstructurc. Bad Nauheim, ZRN. 19.4. do 23.-J.1988 (1
referat)
2. S. Ik-rnik. S. lkscničar. M. Ceh. G. Družic. M. Drofcnik, I'
I'ricdrich. J. Hole. M lliovat. V. Kevorkijan. D. Kolar. M
Komac. M. Kosec. I'. Kosmač. M. I.ukač.S. Novak, M. Pristavec.
1J. Šustarsic. 1. I;ctah:igič, K), jug. savjet. o savremenim neorganskim materijalima, Sarajevo. 6.6. do 10.6. 1988 ( l O
referatov)
3. B. Duričič, P.ncrgoinvcst. Sarajevo (občasno) (Sinteza oksidnih
keramičnih prahov)
4. N. Čigrinova, Byelorussian Powder Metallurgy Institute. Minsk
(USSR) (20.10.1988 - 20.8.19S9) (Raziskave karbidnih trdin)
5.1'. I'ricdrich, Bclinka (od 1.1.1988 - 31.12.19S9)
6. R. Gopalakrishnan. Indian Institute of Technology, Kanpur, India
( Avg. 1984-avg. 1988)
7. I". Jan. Iskra II-7.I-. T O / . D IIIPOT. Šentjernej (I.1.1988 do
31.12.1988)
8. P. Kocjan, Iskra H-ZI-, TOZD IIIPOT. Šentjernej (1.1. 1988 do
31.12.1988)
3. S. lkscničar, M. Pristavec. Posvet o metalurgiji in kovinskih
gradivih. Portorož, 1. do 2 oktober. 1988 (2 posterja)
9. V. Makarov, Dnepropetrovsk Institute. Dnepropetrovsk. USSR
(20.10.1988 - 20.8.1989) (Raziskave varistorjev)
4. D. lklavič. S. lkscničar, M. Drofcnik. J. I lok, M. Ilroval, I'. Jan.
S. Maček. B. Malic, M. Pctrič.D. Ročak, D. Suvorov, 24. jug.
simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih. Nova Gorica,
7.9. do9.9. 1988 (9 referatov)
lO.M. Santo. TOZD IIIPOT, Šentjernej (1.1.1988 do 31.12.1988)
5. G. Dragic. M. Dvorsck, M. Kosec, Slatni konf. zahran. ucast.
"Keramika pro clektroniku". Pardubice. 6.9. do 8.9.1988 (2
referata)
12. A. Šimanskij. Krasnojarskij institut barvnih metalov, Novosibirsk.
USSR. (6.K). 1987 - 3 0 . K). 1988) (mikro.strukturiie raziskave
polprevodne keramike na osnovi BaTi()3) 14. M.Thiruchitrambalam Indian Institute of Technology, Ikwnbay, India (Nov.1987
- 31.12.1989) (karaktcrizacija Al2()3-7.r02-TiC kompozitne
keramike)
6. R. Gopalakiishnan, M. Komac, V. Krascvcc, T. Kosma«.', lnsl.
Phys. Conf., PURAM '88. York. 4.9. do 9.9.1988 (1 referat)
7. M. Hrovat. IV. Joint Vacuum Conference. Portorož. 20.9. do 23.
9. 1988.(1 referat)
8. M. Ilroval. S. Ik-rnik. D. Kolar, M. RcmSkar, D. Ročak. 16. jug
savjet. o mikroclektronici, Zagreb, 115. do 13.5. 1988 (1 referat)
9. V. M. Kevorkijan. 2 International Conference on Ceramic Pow
der Processing Science, 12.lO. do 14.10. 1988. Hrcchtcsgadcn
(2 referata)
11.
Z. Stadler, Iskra ll-Z.l.. KPKO Žužemberk (Razvoj
fcroclcktričnc keramike v okviru pogodbe z. Iskro Keko Žužem
berk) (1.4.1988 - 31.12.1988)
1. S. Baraj: Tehnologija HIP
10. D. Kolar. 9 ( ) l h Annual Meeting of A.Ccr.Soc. Cincinnati, 1.-5.
maj, 1988 (2 referata in 2 predavanji)
2. S. Bcrnik: Raziskave superprevodne keramike v sistemu Y2O3BaO-CuO
11. D. Kolar. 8. jugoslovcnski kongres za hemiju i hemijsku tehnologiju. Priština 20. - 23. september 1988 (1 referat)
3. M. Čeh: Pazna ravnotežja in difuzijski pojavi v sistemu BaTif)3CaTi03-SrTi03
12. M. Kosec. Centre National d'Pludcs des Telecommunications
(CNRS), I.imoge - oktober 1989 (obisk s predavanjem)
4.1". Pricdrich: Problematika sintranja silicije.cga nitrida.
13. T. Kosmač, M. Trontclj. D. Kolar. M. Komac. Yugoslav/puropcan Communities Meeting on Advanced Metallic and
Ceramic Materials. 12. - 14. September 1988, Sarajevo (5
referatov)
5. Jože Gaspcrič:
1) Komponente in koncept laboratorijskih vakuumskih sistemov
2) Konstrukcijski materiali za vakuumske sisteme
6. D. Kolar: Poročilo o 90th Am. Ccr Soc. Meeting in obiskih v
14. T. Kosmač, G. Dražič. D. Kolar, 7 International Symposium on
Ceramics. 71" SIMC.HR, 14. - 16. December 1988, Bologna
(Italija) (3 referati)
7. S. Novak, M. Čeh: Poročilo z izpopolnjevanja v Julichu: Image
analyses. HPMA
15. T. Kosmač, I). Kola., ZIRCONIA 88, Int. Conference on Zirconia, 17. Dcccm'^r, 1988, Bologna (Italija) (1 referat)
16. IJ. Mirtič, P. Suvorov. 12. savjet. o suvremenim dostignučima u
proizvodnj cementa i azbest cementa. Brioni 26.K). - 28.10.
1988(1 referat)
17. M. Pristavec, XXIII. Konfcrcncija Jug. Centra
lalografiju. Novi Sad, 14. - 17. junija 1988 (1 poster)
za kris-
18. M. Trontclj. Second International Varislor Conference, 13. - 14.
december 1988. Schenectady USA (1 referat)
1. M. Čeh, KPA • IRW Julicli (ZRN), 11.7. - 22.7.1988 (Preiskave
SiC Keramike)
2. S. Novak, KPA - IRW Julich (ZRN), 11.7. - 22.7.1988 (Preiskave
SiC Keramike)
DOMAČIH USTANOV, KI SO VTEM LETU
ODSEKA
1. S. Baraj, Byelorussian Powder Metallurgy Institute, Minsk,
USSR, (6.10. 1987 - 3 0 . If). 1988) (Vroče izoslalsko stiskanje
prahu SiC)
2. D. Bclavič, Iskra IP.ZH.TOZD IIIPOT. Šentjernej (od 1.1.1988 31. 12. 1988) (Razvoj in raziskave dcbcloplaslnc tehnologije)
ZDA
8. Z. Pečar: Mikrostruktura nizkonapetostnega varistorja.
9. M. Pctrič: Raziskave sistema Pb0-Sc203-W03
10. M. Pristavec: Pcrovskilna struktura v realnem in recipročnem
prostoru
12. A. Šimanskij: Raziskave ITC-kcramikc na osnovi BaTit)3
13. A. Tavčar: Vpliv sestave na lastnosti cirkonskega porcelana.
14. Poročila s konferenc in sejmov: SuSnik. Malic, Kosmač, Kosec.
Ilroval
1. Dr. I.. Atanasoska, ITN-SANU, Srbija: Problem adhczijc-inlcrakcija metal/polimer.
2. Dr. Juan C. Bolchich (Ccntro Alomico llarilochc, Argentina)
"Hydrogen technology for energy production development from
hydrides and their application"
3. Dr. G. Gillc, 7.VN, Dresden, Akademija znanosti DDR, Inves
tigations on hard metals and improvements of metallic materials
by laser lad'ation
4. Prof. Miha Japclj. Patentna zjkonodaja pri nas
5. O. Milosevic, Institut IchniCkih nauka, SANU, Ikograd: Priprcma
varislorskih prahova komplcksnogsastava hemijskim putcm.
6. Dr, K. Nagata, National defense academy, Dcpt. of P.lcctrical P,ngenccring, Jokosuka, Japan, "Superconducting Ceramics"
7. Dr. A. Naoumidis, KI'A Julich, ZRN: Characterization of the cor
rosion of the depletion zone in IN' alloys after oxidation in the
process gas.
67
8. Prof. M. M. Ristic, SANU, Beograd, Keramika na Japonskem
').
Dr. I I . Rook, Institute for materials research at NliS,
Washington, "Research activities at IMRS*
10. Dr. R. S. Rolh, MIS, Washington. Phase Equilibria and Crystal
Chemistry in the System BaO(SrO)-Y203-CuO. - "Phase Equi
libria and Crystal Chemistry in the System Ui2<)3- SrO-CaOCuO.
11. Prof. J. Schneider, Zcntralinstilut fur Fcstkorpcrphysik und
Wcrkslofforschung, (Akadcmic dcr W.sscnschaftcn) dcr DDR.
'Magnetization processes and mechanism of cocrcivity in NdFcl)
magnets*
12. Pror. Dr. D. Uskokovic, ITN-SANU, Beograd: Stanje i perspek
tive u oblasti tehnologije br/o ohlajenih kristalnih i amorfnih
prahova.
13. Poročila s konferenc in sejmov: Susnik, Malic, Kosmač, Kosce.
Ilrovat
68
ODSEK ZA BIOKEMIJO
DEPARTMENT OF BIOCHEMISTRY (B)
The research interests of the Department of
Biochemistry arc centred on the biochemistry of
proteins, specifically on proteolytic enzymes and their
protein inhibitors, and on animal toxins. In the past year
the amino acid sequence of the human cysteine
proteinases cathepsins B, H and L was completed. The
results of investigations of cysteine proteinase inhibitors
contributed to the recognition of the international
nomenclature of those substances. The antiviral action
of proteinase inhibitors was further studied and a dif
ferent degree of inhibiton of picorna viruses was found
with chicken and human cystatin and stcfin B. Various
extra- and intracellular proteinases from A. nigcr, C.
purpurea and S. rimosus were isolated and charac
terized. New laboratories for genetic engineering and
biotechnology have been furnished. The chemical syn
thesis of human stcfin B gene and a nucleotide probe
for calf chymosin is being started. The cDNA bank for
the venom gland of V. ammodytcs and of mucosa of the
fourth calf stomach is in preparation. The Department
of Biochemistry has close cooperation with several
foreign scientific institutions.
Raziskovalci:
42 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, mi katerih
2 redno
19 mednarodnih
S domačih
2 objavljena referata
14 inslilutskih dokumentov
9 diplomskih del
S magistrskih del
1 doktorsko delo
V letu 1988 so sodelavci odseka za biokemijo
nadaljevali z raziskavami protcoloznih encimov in
njihovih inhibitorjev ter živalskih toksinov.
Na področju cisteinskih protcinaz so uspešno
dokončali aminokislinski sekvenci človeških katepsinov
H in L. Skupina je tako prva na svetu uspela določiti
primarno strukturo vsem trem cislcinskim prolcinazam.
Dalje so ugotovili, da se katepsin B, ki je vezan na
plazemsko membrano tumorjev, razlikuje od katepsina
B iz normalnega tkiva v nekaterih biokemijskih karak
teristikah. Velikega pomena je bila določitev terciarne
strukture inhibitorja cisteinskih protcinaz kurjega cis(atina (v sodelovanju z dr. V. Bodcjcm in dr. R. Hubcrjem iz Max Planck instituta v Marlinsricdu), ki bo
omogočila pojasniti mehanizem interakcije med cistcinskimi protcinazami in njihovimi protcinskimi in
hibitorji. Ta naj bi potekala brez cepitve peptidne vezi v
inhibitorju, kar se razlikuje od dosedaj splošno veljav
nega modela, ki je bil definiran kot standardni
mehanizem, veljaven za serinske proteinase in njihove
inhibitorje. Po drugi strani pa so sodelavci ugotovili, da
lahko aspartatna prolcinaza katepsin D inaktivira in
hibitorje cisteinskih protcinaz s cepitvijo peptidne vezi
pri hidrofobnih in/ali aromatskih aminokislinah. Tu
ugotovitev bo pomembna pri pojasnjevanju vloge katep
sina D v procesu mišične distrofijc. Določili so tudi
strukturo inhibitorjem cisteinskih protcinaz rastlinskega
izvora ter povsem novega inhibitorja iz svinjskih lev
kocitov. Preliminarno določena aminokislinska sekvenca kaže, da bo ta spadal v novo družino inhibitorjev
cisteinskih protcinaz. Med uspehi odseka velja posebej
poudariti uspešno kloniranje sintetskega gena za
človeški slefin B in njegovo ekspresijo v E. coli. S tem je
omogočena priprava večjih količin inhibitorja, obenem
pa predstavljajo dobljeni rezultati dobro osnovo za
nadaljnje delo na tem področju.
Na Odseku za biokemijo so opremili nov laboratorij za
monoklonska protitelesa, ki se vedno bolj uveljavljajo v
sodobni biotehnologiji.
Raziskave aspartatnih proteinaz so obsegale
predvsem izolacijo zajčjega katepsina E, za katerega so
pripravili tudi monoklonska protitelesa. Inhibitorje
aspartatnih protcinaz pa so izolirali iz krompirja ter mu
določili delno aminokislinsko sekvenco. Ta inhibitor in
pa inhibitor, ki ga skušajo izolirati iz tkiv sesalcev, bo
zelo pomemben pri študiji HIV protcaze.
Na področju živalskih toksinov so sodelavci uspeli
dokončati primarno strukturo tretje toksične fosfolipazc iz modrasovega strupa. Dobljeni rezultati
kažejo, da se toksično mesto v molekuli nahaja drugje
kot domnevajo tuji avtorji. To potrjujejo tudi poskusi
vezave monoklonskih protiteles, ki so bila pridobljena s
pomočjo sintetskih peptidnih fragmentov iz sckvcncc
amoditoksina, s katerim so uspeli detoksificirati
amoditoksin A. Začeli so tudi z izolacijo nevrotoksina iz
strupa črne vdove.
Na področju mikrobnih protcaz so določili N-terminalno sekvenco aspartame proteinase iz glive
C.pupurca, ki kaže visoko homologijo z drugimi aspartalnimi protcinazami iz mikroorganizmov. Študirali so
tudi nekatere hidrolazc, ki se tvorijo pri usmerjeni fermentaciji A.nigcr na trdnem gojišču za pektinolitične
encime. S primerjavo karakteristik teh encimov z en
cimi, pridobljenimi iz tckpčega gojišča, je bilo
69
ugotovljeno, da so aktivnosti encimov i/ trdnega gojišča
višje in da se pojavljata poligalakturonaza in
glukoamila/a v večih oblikah.
O svojem delu so raziskovalci poročali na štcvJnih
domačih in tujih kongresih in simpozijih. Organizirali
so tudi tradicionalno mednarodno zimsko šolo o naj
novejših spoznanjih s področja proteinaz in njihovih in
hibitorjev v Bovcu. Odsek sodeluje z vrsto znanstvenih
ustanov po svetu, kot n.pr. Univerzo v Munchnu, Max
Planck Institutom v Martinsriedu, Kings Collegeom v
Londonu, Univerzo v Newcastlu in raziskovalnim in
stitutom DuPont v Wilmingtonu, ZDA.
26. Tatjana PopoviC, dr.. dipl.ing.. ra/.sod II
27. Jtlica Prckajac. dr.. dipl.ing.. raz sod.II (nei/v.)
28. Vida Puizdar. mag., dipl.ing.. vis.as.pod.
29. Jozc PungerCar, dipl.biol.. as.pod.
30. Metka Renko*.dr..dipl.ing.. doc.
31. Ana Ritonja. dr., dipl.ing.. rJZ.sixl.il
32. Blaž Rozman***, dr.. dipl med., doc.
33. Avgusta Rupmk. dipl.ing.. pod.zaC.
34. Alojz Suhar**, dr..dipl.ing.vis.raz.stxl..doc.
35. Branka Svctic, dipl.ing.. sir.sod asist.
36. Andrej Šali. dipl.ing.. pod.zaC.
37. DaSa Šali. dipl.ing.. pod.zaC.
38. Janez Škrk***. dr., dipl.ing.. vis.raz.sod. (ncizv.)
39. Borut Štrukelj, dipl.ing., as.pod.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.1988.
višjega asistenta, <tudirajo v skladu z internimi določili instituta na
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povečini odili na
druga delovna mcsla.
asistenti.
drugod.
Sodelavci, ki so odili na strokovno izpopolnjevanje in jim
navedeni.
Vodja:
Vito Turk', dr., dipl.ing., vod.raz.svct., red.prof.
Strokovni sekrttar.višja tajnica I I :
40. Mojca Trstcnjak Probanda, dipl.ing.. as.pod.
41. F.va Žcrovnik, dr., dipl.ing., ra/.sod.II (ncizv.)
Ostali sodelavci:
1. Andreja Burkcljc, sam.razv.
2. Anica Čandck. lab.I
3. DurolIorvat.lab.lv
4. Igor Koprivcc, dcl.lab.
5. Stanka Košir, sam.razv.
6.1 x>uisa Johanna Kroon Žitko, ing., vod.razv.
7. Katja Ogrinc, sam.razv.
8. Boris Turk, sam.razv.
9. Vckoslava Turk, sam.razv.
10. Darja ŽuniC Kotar, sam.razv.
Med letom odšli z IJS:
Majda BožiC, sam.razv.
Maja Ixwar Šlamcar, dipl.gcrm., višja tajnica II
SODELAVCI ODSEKA, KI SO V TEM LETU
DELU UNIVERZ
NalaSa Pristan
1. Franc GubcnSck, prof.dr., dipl.ing.kcm., - redni profesor FNT.
HI', predaval Biološke makromolekule in Fncimatiko
2. Igor Krcgar, prof.dr., dipl.ing.kcm., - redni profesor BF, predaval
1. Bcrhanc Asmclash, dipl.ing., pod.zaC.
Biokemijo rastlin
2. Joža Dabnik, dr., dipl.biol.. viS.raz.sod.
3. Darja DarliC Maganja, dipl.ing.. pod.zaC.
4. Jozc Brzin, dr., dipl.mg., ra/.sod II
5. Vladimir CotiC, dr., dr.mcd., raz sod II
6. Vladka Čurin Šcrbcc, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
7. Iztok Dolenc, dipl.ing., pod.zaC.
8. Marko Dolinar, dipl.biol, pod.zaC.
NA UNIVERZAH ALI NA DRUGIH USTANOVAH
1. Metka Rcnko, dr., dipl ing., docent, F N T
2. Vilo Turk, prof.dr., dipl.ing.kcm., redni profesor FNT
9. Marinka DrobniC KoSorok, dr., dipl.ing., ra/.sod.II
10. DuSica GabrijelčiC, dr., dipl.ing., raz.sod.il
11. l.jcrkaGlonar"*, dr.,dr.mcd., rcd.prof.
12. Marta Grebene, dipl.ing., pod.zaC.
13. Franc GubcnSck", dr., dipl.ing., raz.svct., rcd.prof.
14. Roman Jcrala, dipl.ing., pod.zaC.
15. Majda Kokalj Kunovar, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
16. Marija Kopitar, dr., dipl.ing., viS.raz.sod.
17. Nataša Kopitar, dipl.biol., pod.zaC.
LITERATURA
i Objavljena dela
1. J. Babnik, V. Čurin, T. 1-ah, V. Turk, U. SlalcriC: Cysteine
proteinase inhibitors in inflamed human gingi a, Biol. Chcm.
I loppc-Scylcr .V.9, Suppl., 271-276 (1988).
20. Igor Krcgar", dr.. dipl.ing., raz.svct., rcd.prof.
2. W. Bode. R. Fnghc, D. Musil, U. Thiclc, R. Hubcr, A. Karshikov,
J. Brzin, J. Kos, V. 'lurk: The 2.0 A X-ray crystal structure of
chicken egg white cyslatin and its possible mode of interaction
with cysteine proteinases. I-MIK) J. 7,2593-2599(1988).
21. Igor Križaj, dipl.ing., pod.zaC.
3. J. Brzin, T. PopoviC, M. DrobniC-KoSorok, M. Kotnik, V. Turk:
18. DuSan KordiS, dipl.biol, pod.zaC.
19. Janko Kos, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
22. Tamara tah, dr., dipl.ing., raz.sod.I
23. Brigila ImarCiCmag., dipl.ing., vis.as.pod.
24. Pika McSko, dipl.ing.. pod.zaC.
25. DuSan Milivojcvic***, dipl.ing., vis.str.sod.
70
Inhibitors of cysteine proteinases from polalo, Biol. Chcm.
lloppc-Scylcr 369, Suppl., 233-238 (1988).
4. D. GabrijclCiC, R. Gollwilzcr, T. PopoviC, V. Turk: Proteolytic
cleavage of human fibrinogen by calhcpsin II, Biol. Chcm
IIoppc-Scylcr369, Suppl., 287-292 (1988).
5. 1'. Gubeiisck. I). Kocjan. A. Rilonja. Interaction of Vipera amnuklytes venom proteinase inhibitors with trypsin and kallikrcin.
McmoMasis and Animal Venoms / Lds. ii. I'irkic. F.S.Markland
Jr. - New York. Marcel Pekkcr. (19S8). - (Hematology ; Vol.7).
si r. 323-333.
26. C. Thicle. li. A. Aucrswald. W. (icbhard. 1. Assfalg Machleidt."1".
Popovič. W. Machleidl: Gene synthesis, expression and isolation
of an inliibitoriiy active MS-2 {Kil-stebn 11 fusion ptuieitt aad
preparation of des /mel2 " 1 . 2 / stefin II. Biol. ( h e m . IloppeSeyler 309. 1167-1178 (1988).
6. R. Jerala. M. Trstcnjak, 11. Lenarčič. V. Turk: Cloning a symhclic
gene for human slefin I) and its expression in L. colli. I LBS
Lett. 23'A 41-44 (t'JSX).
Objavljeni referati
7. R. Jerala. V. Turk: Rcgcn: program for designing gene assembly.
Nucl. Acids Res. If.. 1759-[760 (I'JSS).
8. V. Kcil-Dlouha. M. Paulsson. 1-. Joukoff, H. Lenarčič. V. lurk:
Structural and immunological relationship between laminin and
ihc cysteine proteinase inhibitor stefin. Protein Scij. Data Anal.
I. 345-349 (IWS).
9. V. Keil-Dlouha. V. Turk: Structural analogues between adhesive
proteins and cysteine proteinase inhibitors. Biol Chcm. IloppcScyler 369. Suppl.. 199-204 (1988).
10. M. Kopitar. M.. Drobnič-KoSorok. V. Colic, D. Gabrijclčič. R.
Jorala, V. Turk: Comparalive studies on fast acting PA-inhibitors from pig and human peripheral leucocytes. Kmiiis V / Ld
Keishi Abe (el al). - New York : Plenum Publ. Co.. (1988).
1. J. Ilabnik. L. Skalerič, V. (.'urin. T. I .ah. V. Turk: Inhibitorji cisteinskih protcinaz v vneli dlesni. 5. slovenski paradontoioski
dnevi IWX: A>bozdr. vestn. 4 3 . ' » . 102 (1988).
2. I- llcgič. A. HalilbaSič. S. Trnavčevič. J llr/in. S Mchikič. V.
Turk: Cislalin C u endemskoj nef ropal iji. Current Topics in Lndemic (Balkan) Nephropathy/ Lds S Strahinjid; V. Stelanovič:
Proc. 6. Svmp. on Lndcmic (Balkan Nephropathy. NiS (19S7). str.
25-29.
Neobjavljena delu
1. J. Babnik. V. Colič. M. Kopitar. V. lurk: Priprava proti inhibitor
jema cisteinskih protcinaz: Stefinu A in slefinu II. IJS delovno
11. II. Korani. T. IVmalari. M. Kelley. J. Brzin, 11. IxnarCiC. V. Turk:
Interactions between a viral protease and cys'alins. Iliot. Chcm
1 Ioppc-Seylcr 369. Suppl.. 281-286 (1988).
2. J. Ilabnik. V. Colič. T. I j h , II. Lenarčič. V. Turk. Pridobivanje
protiseruma proti stefinu A in stefinu B. IJS delovno poročilo
DP-5265 (1988).
12. M. Korlielik, M. Osmak. R. Arczina. J. Škrk. A. Suhar. V. Turk:
Proteinase inhibitors as radioprotectors of mam-nalian cells cul
tured in vitro. Studia lliophys. 123.5-11 (1988V
3. J. Ilabnik. I. Krcgar: Imunokemičnc Študije prolcina/'. izoliranih i/
fermentacijske brozge crgotaminskega seva glive Claviccps pur
purea. IJS delovno poročilo DP-5268 (1988).
13. M. Korbelik. M. Osmak. A. Suhar. J. Škrk. V. Turk. I). Petrovič:
M ificalion of potentially lethal damage repair by some intrin
sic hiira- and extracellular agents: 1. Proteinases and proteinase
inhibitors. Int. J. Radiat. Biol. 54.461-174 (1988).
4. M. Dcrcnčin. A. Suhar, M. Berovič. I. Kregar. A. Cimerman, V.
Turk: Primerjava hidrola/ izoliranih iz fcrmcnlacijc z glivo
Aspcrlligus nigcr. IJS delovno poročilo DP-5280 (1988).
14. M. Korbelik. J. Škrk. A. Suhar. V. Turk: The role of proteinases,
interferons and hormones in proliferative activities of nonmalignant and malignant cells, Neoplasma 35,555-563 (1988).
15. T. I .ah, I. Krcgar, A. Šali, II. Lenarčič, M. Kotnik. V. Koslka, V.
Turk: Circular dichroism studies of different aspartyl proteinases
and their interactions with pepslalin. Period. liiol. 90, 31-38
(1988).
16. B. Lenarčič, D . Gabrijclčič. B. Rozman. M. Drobnič-KoSorok. V.
Turk: Human calhcpsin B and cysteine proteinase inhibitors
(CPIs) in inflammatory and metabolic joint diseases. Biol. ("hem.
I loppc-Scylcr 369. suppl.. 257-261 (1988).
17. II. IenarCič. J Kos. I. Dolenc. P. I.uCovnik. I. Križaj. V. Turk:
Calhcpsin D inactivates cysteine proteinase inhibitors cyM.ilins.
Biochcm. Biophys. Res. Comm. 154. 765-772 (1988).
18. T. Popovič.J. Brzin, J. Kos, B. lenarčič, W. Machlcidl, A. Ritonja. K. llanada, V. Turk: A new purification procedure of human
kidney calhcpsin II, its properties and kinetic data. Biol. Chcm
1 loppc-Scylcr 369, suppl.. 175-183 (1988).
19. A. Ritonja, T. Popovič, M. Kotnik, W. Machlcidl. V. lurk: Amino
acid sequences of Ihc human kidney calhcpsin II an J I.. II US
l x l ! . 228,341-345 (1988).
20. S. Scclmcicr, II. Schmidt, V. Turk. K. von dcr Helm: Human im
munodeficiency virus has an aspartic-lypc protease that can be
inhihitcd by pcpslalin A. Proc. Nat. Acad. Sci. 85. 6612-6616
(1988).
21. B. P. Sloanc, J. Ro/I in, T. l a h . N. A. Day. M. Buck. R. L. Ryan.
J. D. Crissman. K. I lohn: Tumor calhcpsis B and its endogenous
inhibitors in metastasis, Cancer Metastasis: Biological and
Biochemical Mechanisms and Clinical Aspects/ cds. (i. Prodi fcl
al). • New York: Plenum Press, (1988), str. 259-268.
22. M. Strauss, F. O. Bartsch, J. Slollwcrk. M. Trstcnjak, A. Bohning.
II. 0. Gasscn, W. Machlcidl, V. Turk: Chemical synthesis of a
gene for human cyslatin C and its expression in L. coli, Biol.
Chcm. I loppc-Scylcr 369, Suppl., 209-218 (1988).
23. M. Strauss, J. Slollwcrk, B. IxnarCic. V. Turk, K.-D. Jany, H. G.
(i.isscn. V. Turk: Chemical synthesis of a gene for human Mcfin
A and its expression in li. coli. Biol. (hem. I loppc-Scylcr 369.
1019-1030(1988).
24. A. Suhar. M. Dcrcnčin, V. Turk: Properties of aspartic proteinase
from Aspergillus nigcr, Vcsln. Slov. Kern. Drus. 35. 197-206
(1988).
25. B. Štrukelj: Pla/midi in gensko načrtovanje. Farm. Vesln. 39. 2739(1988).
5. R. Jerala. L*. Gubcnsck: Sinteza gena amoditoksin A. IJS delovno
6. M. Kopitar. V. Colič: Pridobivanje antileles proli svinjskemu pepsinu A. IJS delovno poročilo DP-5252 (1988).
7. P. McSko. M. Kopitar. A. Ritonja. I Kri/aj. V. Turk: Nadaljnc
raziskave o izolaciji in karakterizaciji inhibitorja katepsina 1) i/
krompirja. IJS delovno poročilo DP-5264 (1988).
8. T. Minič. K. Dursun. J. Pungcrčar. B. Štrukelj. F. GubcnSck:
Prcčisči..anjc iz otrovne zlezde črne udovice. IJS delovno
poroč ; ioPP-5300(I988).
9. V. Puizdar, B. Asmclash, P. I.učovnik, B. Turk. V. Turk: In
hibitorji asparlalnih prolcina* govejih organov. IJS delovno
poročilo DP-5283 (I9S8).
10. J. Pungcčar, D. KordiS. R. Jerala. M. Trstcnjak, J. Ilabnik, F.
GubenSek, I. Krcgar, V. Turk: Kloniranjc cDNA za telečji
kimozin v I:„ coli, IJS delovno poročilo DP-528I (1988).
11. J. Pungcčar, D. KordiS, R. Jerala, M. Trstcnjak, M. Dolinar, V.
Čurin, R. Komcl. F. Gubcnsck: Kloniranjc toksične fosfolipa/c iz
modrasovega strupa, IJS delovno poročilo DP-5301 (1988).
12. A. Suhar: Izolacija in karakteri/acija industrijsko pomembnih
mikrobnih encimov, IJS delovno poročilo DP-5312 (1988).
13. A. Suhar, B. Svctic: Izolacija hidrolaz, nastalih pri usmerjeni fermcnlaciji Aspergillus nigcr na trdnem fcrmcnlacijskcm gojišču,
IJS delovno poročilo DP-5314( 1988).
14. A. Suhar. V. Turk: Raziskave encimov mikrobialnega in
Živalskega izvora, IJS delovno poročilo DP-53I3 (1988).
1. F. Aragon-Orli/., F. Gubcnsck: Isolation and characterization of a
fibrinogcnolylic protein isolated from lachesis mula stcnophyrs
venom, 9. World Cong, on Animal, Plant and Microbial Toxins,
Stillwater (1988).
2. J. Ilabnik: Trypsin and plasmin inhibitor from pig leucocytes: im
munological studies, 7. Winter School on Proteinases and Their
Inhibitors: Recent Developments, Bovec (1988).
3. J. Ilabnik, M. Božič, M. Drobnič-KoSorok, V. Turk: Immunologi
cal studies of a plasmin inhibitor from pig leucocytes, 10. Int.
Cong, on Thrombosis. Athens (1988).
4. J. Babnik. A. Ilrčič, I. Uriel, V. Colič, l„ Glonar, F. GubcnSck:
Treatment of burn victims with plasma from donors who sur
vived severe burns, Int. Cong. Int. Soc. of Blood Transfusion in
Assoc, with the Brit. Blood Transfusion Soc., Ixindon (1988).
5. J. Babnik, M. Drobnič-KoSorok, M. Kopilar, V. Turk: Pig blood
leucocyte cytosol contains endogencous inhibitor of plasmin and
trypsin, 14. Int. Cong, of Biochemistry, Prague (1988).
71
6. W. l!odc. D. Musil. R. I lubcr. J. Brzin. J. Kos. V. Turk: The 2.0 A
X-ray crystal structure of chicken egg white cystalin. Int. Syrup,
on Intacellular Protein Calahohsm. Shiinoda (1988).
7. J. Hr/in: Novel inhibitors of human cysteine proteinases, 7.
Winter School on Proteinases and TTicir Inhibitors, Bovcc
(1988).
8. J. Brzin, T . Popovic, M. DrobniC-KoSorok, V. Turk: Novel in
hibitors or human cysteine cathepsins isolated from potato
tubers, 7. Int. Symp. on Intracellular Protein Calaholism,
Shimoda (I9S8).
9. J. Urzin, T. I'opoviC. M. DrobniC-Kosorok. V. Turk: Potato tubers
contain potent inhibitors of human cysteine proteinases, 7.
Winter School on Proteinases and Their Inhibitors: Recent
IX-velopmcnts. Bovcc (1988).
10. J. Hr/in, T. PopoviO. M. DrobniC-Kosorok. V. Turk: Potato tubers
contain potent inhibitors of human cysteine proteinases, 7.
Balkan Biochemical and Biophysical Pays, Dubrovnik (1988).
11. N. Cimerman. M. DrobniC-Kosorok, T. Lah, J. Babnik, V. Turk:
Parotid inhibitors of cysteine proteinases. Int. Assoc. Dental
Research, C.'ont. Fur. Div. Jubilee Meet., I.cuvcn (1988).
12. N. Cimcrman, M. DrohniC-KoSorok, V. Turk: Bovine parotid en
dogenous inhibitor of cysteine proteinases, 7. Balkan Biochemi
cal and Biophysical Days. Dubrovnik (1988).
13. V. Colic, J. Bahnik. V. Turk: Inhibitori cislcinskih protcinaza u
niiiicinia Covcka. 14. kong. SDI'J sa medunarodnim uCcsCcm i
satelitski simp. "Stres i povreda", Beograd (1988).
14. V. Čurin, J. Babnik, 1 GuhcnSek: Immunological studies of
vipera ammodytcs venom phospholipascs A2, 14. Int. Cong, of
Biochemistry, Prague (1988).
15. V. Čurin, l ) j Novak, J. Babnik. I". GubcnSck: Immunological
studies of Vipera ammodytcs venom phospholipascs A2, 14. Int.
Cong, of Biochemistry. Prague (1988).
lft. V. Čuri.i. D j . Novak, J. Dahnik. I". GubcnSck: Structural studies
of ammixiyioxin A by niomxlon.il antibodies and site-specific
polyclonal antibodies, 7. Balkan Biochcm. and Biophys. Days,
Dubrovnik (1988).
17. D. GabrijclOiC. B. Rozman. J. Škrk, V. Turk: Determination of
cathepsins B and I I in body fluids, 7. Winter School on
Proteinases and Their Inhibitors: Recent Developments, Bovec
(1988).
18. D. Gabrijele if, B. Rozman, V. Turk: Determination of calhcpsin
Band I I in body fluids. 7. Balkan Biochemical and Biophysical
Days, Dubrovnik (1988).
28. M. Kopitar. M. IVtt.it. M. DrobniC-Kosorok. D. GahrijelCiC. V.
CotiC. V. 'Turk: On different molecular forms of plasminogen ac
tivator inhibitors from human and pig leucocytes, 10. Int. Cong
on 'ITirombosis, Athens (1988).
29. J. Kos. D. Bcnfina. V. Čurin. V. 'Turk: Properties of different
forms of chicken cysialin and the study of its role in some avian
disease. 7. Balkan Biochemical and Biophysical Days, Dubrovnik
(1988).
30. J. Kos. D. DcnCina. V. Čurin. V. Turk: The study of the role of
chicken cystatin in some avian diseases, 7. Winter School on
Proteinases and Their Inhibitors Recent Developments. Bovec
(1988).
31. I. Kregar. J. Babnik. V. 'Turk, I. Kolesa: Proteolytic complex of
Claviccps purpurea, 14. Int. Cong, of Biochemistry. Praga (1988).
32. I. Kri/aj. A. Rilonja, T. CiubcnSck: Aminoacid sequence of am
modytoxin C, toxic phospholipa.se A2. from Vipera ammodytes
venom, 7. Winter School on Proteinases and Their Inhibitors:
Recent Developments, Bo> cc (; ,, K8).
33. T. l.ah. K. Moin, J. Rozhin. J. I). Crissman, K. V. Ilonn. B. I".
Sloanc: Impaired inhibition of cathepsins B and I. by the human
sarcoma cysteine proteinase inhibitor. Stefin A. Amer. Assoc
Cancer Research: 79lh Ann. Meet.. New Orleans (1VS8).
34. T. I -ah. J. Rozhin. K. Ilelmcr. K. V. Horn. II. I . Sloanc. M. Kot
nik, V. Turk: Cysteine proteinase inhibitor stefin A from human
sarcoma, 7. Balkan Biochemical and Biophysical Days. Dubrov
nik (1988).
35. T. I Jih. J. Rozhin. I i. Sniff mann. B. Sloane, K. Ilonn, V. Turk:
Ste fins A and B from normal and cancerous tissue: Some
physiological aspects and possible role in tumor metastasis. 7.
Winter School on Proteinases ami lltcir Inhibitors: Recent
Developments, Bovcc (1988).
36. T. I .ah, B. F. Sloanc, M. Kotnik, B. Ix-narcic, T. Popovic, V. Turk:
Tumor slcfins A and B: Kinetics of inhibition and comparison to
normal human slcfins. 14. Int. Cong, on Biochemistry, Prague
(1988).
37. B. IxnarCiC, I. Dolenc, B. Korani, I. Kri/aj. P. I.ucovnik. V. Turk:
Characterization of human placenta stefin A and B. the low Mr
cysteine proteinase inhibitors, 7. Int. Symp. on Intracellular
Protein Catabolism. Shimoda (1988).
38. B. I.cnareic, I. Dolenc, I. Križaj. P. I.ucovnik. V. Turk: The par
ticipation of lysosomal calhcpsin D in the regulation of in
hibitory activity of slefins, 7. Winter School on Proteinases and
Their Inhibitors: Recent Developments. Bovcc (I9S8).
19. D. GabrijclCiC, V. Turk: Degradation of human fibrinogen b>
lysosomal proteinase cathepsin D, 10. Int. Cong, on Thrombosis
Athens (1988).
39. B. Ix-narCiC, I. Dolenc, I. Kri/aj, P. I.ucovnik, V. Turk: Aspartic
proteinase cathepsin D inactivates stefins, the low Mr cysteine
proteinase inhibitors, 7. Balkan Biochemical and Biophysical
Days. Dubrovnik (1988).
20. M. Grebene, M. Kopitar, B. IcnarCiC, V. Turk: Isolation an) par
tial characterization of low Mr protein inhibitors of cysteine
proteinases from porcine spleen, 7. Balkan Biochemical and
Biophysical Days. Dubrovnik (1988).
40. P. MeSko. M. Kopitar, V DrobniC-Kosorok, V. Turk: Isolation
and partial characterization of Ihc potato inhibitor of calhcpsin
D, 18.1.indcrstrom-1 .angConf., Flsinorc (1988).
21. M. Grebene, M. Kopitar B. Ixnarfif. V. Turk: I x w M r protein
inhibitors of cysteine pro
teinascs from pig spleen: Isolation
and partial characterization , 7. Winter School on Proteinases
and'ITicir Inhibitors: Recent Developments, Bovcc (1988).
22. F. GubcnSck, I. Kri/aj, D. Turk, A. Ritonja: Primary structure of
ammodytoxin C further reveals the toxic ammodytoxins, 14. Int
Cong, of Biochemistry, Prague (1988).
23. F. GubcnSck, I). Turk: l,ocalizalion of loxic sile in protein toxins
by means of computer modeling, 7. Balkan Biochcm. and
Biophys. Days, Dubrovnik (1988).
24. F. GubcnSck, D. 'Turk, V. Čurin, J. Babnik: Computer modeling
of hypothetic receptor binding site in ammodytoxin, 7. Winter
School on Proteinases and Their Inhibitors: Recent Develop
ments, Bovcc (1988).
41. P. McSko, M. Kopitar, V. 'Turk: Isolation and some properties of
the potato inhibitor of calhcpsin D, 7. Winter School on
Proteinases and 'Their Inhibitors: Recent Developments, Bovcc
(1988).
42. P. Mcsko, M. Kopitar, V. 'Turk: Some properties of Ihc potato in
hibitor of aspariic proteinases. 7. Balkan Biochemical and
Biophysical Days, Dubrovnik (1988).
43. T. I'opoviC, J. Brzin, M. DrobniC-KoSorok, V. Turk: Specificity of
cysteine proteinase inhibitors from potato lubors, 14. Int. Cong,
of Biochemistry, Prague (1988)
44. T. I'opoviC. J. Brzin, V. 'Turk: Searching for Ihc specific inhibitors
of calhcpsin B, I I and I „ 7. Winter School on Proteinases and
Their Inhibitors, Bovcc (1988).
45. T. I'opoviC. J. Brzin, V.Turk: Searching for Ihc specific inhibitors
ofcalhepsin B. I I and 1„ 7. Balkan Biochemical and Biophysical
Days, Dubrovnik (1988).
25. R. Jcrala: Kloniranjc sintetičnega gena za cloveSki slcfin H in
njegova ekspresija v F. coli. SkupSCina Slovenskega
biokemijskega druSlva, Ljubljana (1988).
46. V. I'uizdar, P. Iîfaycllc, C. Liprcslc, V. Turk: Monoclonal an
tibodies to rabbit cathepsin V:, 18. I.inderstrom-Ixing Conf.. Illsinorc(1988),
26. R. Jcrala, M. Trstcnjak, B. Ix-narCiC. V. Turk: Chemical synthesis
and cloning of the human slefin Bgciic. Gordon Research Conf..
Plymouth (1988).
17. M. Renko. T. Morimolo, B. D. Korani: Subcellular localization of
basic fibroblast growth factor, 7. Winter School on Proteinases
and Their Inhibitors: Recent Developments, Bovcc (1988).
27. R. Jcrala, V. 'Turk: Algorithm for designing gene assembly, 7.
Winter School on Proteinases and Their Inhibitors: Recent
Developments, Bovcc (19S8).
18. A. Rilonja, F. (iubcnSek, V. Turk: I Efficiency of solid- and gasphase sequencing of human kidney calhcpsin l „ Methods in
Protein Sequence Analysis: 7. Int. Conf., Berlin (1988).
72
49. A. Suhar. V. Čurin. V. lurk: Ixm Mr cysteine proteinase in
hibitors from human brain. 7. General Meet. Eur. Soc. for
Ncurochcmist ry, Golchorg (1988).
SU. V. Turk: Structural anJ functional aspects of human lysosomal
cysteine proteinases and their protein inhibitors. Int. Symp. on
Intracellular Protein Catabolism. Shimoda (1988).
51. V. lurk: Structure and physiological role of lysosomal cysteine
proteinases and their endogencous protein inhibitors. 14 Int.
Cong, of Biochemistry, Prague (1988).
52. V. Turk. I*. Macek. I GubcnSck: Chemical modification of cquinaloxin II, a potent cytolysin from the sea anemone Actinia equi
na, 1. Asia-Pacific Cong, on Animal. Plant and Microbial Toxins.
Singapore (1987).
• I. M. Grom. A. Matko. J. RepSc. J. PungcrCar, M. Pokorny: Preparat
Na« li salinomicina "feed grade* kvalitete in postopek za
njegovo pridobivanje i/, fermenlacijske brozge Strcplomyccs
albus. Patentna prijava Y U 737 (1988).
2. R. Jerala. M. Trstcnjak. IV Lenarčič. V. Turk: Kloniranjc in
izolacija Človeškega stefina II in njegove Cys3Scr mutante.
Patentna prijava 1950 (1988).
3. M. Kopitar. M. Božič. V. Turk: Postopek za izolacijo nizkomolekularncga ii.hibotorja cisleinskih proleinaz - tip III iz
svinjskih levkocitov. Pitcnl (1988)
DIPLOMSKA DELA
2. J. Babnik. J. Brzin. I. IX>lenc. M. Dolinar. I) GabrijelčiC. M
Grebene. I*. GubcnSek. R. Jerala. I). KordiS. J. Kos. 1. Kregar. I
Kri/aj. T. I-ah. B. I.cnarčič. P. MeSko. T. Popovic. J. PungcrCar.
M. Rcnko. M. Trstcnjak. V. Turk: 7th Winter School on
Proteinases and their Inhibitors. Bovec. 5.-12.3.I9S8 (14
referatov)
3. J. Babnik. I ) . GabrijelčiC. M. Kopitar: Xth International Congress
(/Thrombosis. Alcnc. Grčija. 22.-28.5.1988 (3 posterji)
4. J. Babnik. J. Bizin. I : . Gubcnsck. 1. Kregar. T. I .ah. B. UnarCiC.
T. Popovic, V. Turk: I4th International Congress of
Biochemistry. Praga. Češkoslovaška, 8.-16.7.1988 ( I predavanje.
7 posterjev)
5. J. Babnik: V. slovenski parodontoloSki dnevi. Radenci, 8.-9.4.1988
(1 poster)
6. I. Urici: The XX Congress of the International Society of BIIMHI
Transfusion. lx>nJon. Velika Britanija.9.-16."M9S8(l poster)
7. J. Brzin. B. Lenarčič, V. 'Turk: 'I"hc 7th International Symposium
on Intracellular Prolcin Catuholism. Shimoda. Japonska. 12.27.5.1988 (2 posterja. I predavanje)
8. V. ( o.iC: XIV. kongres SOI J. Beograd. 21).-24.9.19S8 ( I poster)
9. D. GabrijelCiC: ANAI.VTIKA 88. Munchcn. Z R N . 23.-24.4.1988
(ogled razstave)
10. D. GabrijelčiC: Max-Planck-Gcscllschafl. Giesscn. ZRN. 12.16.9.1988 (1 seminarsko predavanje)
11. F. Gubcnsck: Seventh International Conference on Methods in
Protein Analysis. Berlin West. 3.-9.7 1988 (1 poster)
12. I GubcnSck: International Centre for Genetic Engineering and
Biotechnology, Trst, Italija, 21.5.1988
1. 1» AljančiC: Določevanje osnovnih pogojev za detekcijo in prve
preliminarne študije izolacije inhibitorjev aspartatnih proleinaz
iz. različnih govejih organov (V. Turk)
13. I Gubcnsck: Nova dostignuCa u kromatografiji. Plitvicka jezera.
19.-21.10.19X8(1 predavanje)
2. K. liensa: Separacija ra/.liCnih oblik jajčnega cistalina in njihova
karakterizacija (V. Turk)
14. R. Jerala. I. Kregar: Workshop: From protein structure lo pr >lcin
engineering. Trst. Italija, 22.-25.3.I988
3. A. Ju/nic: Študij interakcije papaina s cistatinom s pomočjo
cirkularncga dihroi/ma (V. Turk)
15. R. Jerala. V. Turk: Gordon Research Conferences 1988. Plymout.
New Hampshire. /.DA, 11.-20.6.1988 (2 posterja)
4. M. KlcmcnCiC: Izolacija stefina A iz Človeških jeter (V. Turk)
16. T. U h : lliorasklinik der 1.VA Baden. Heidelberg. ZRN. 3.10.6.1988 (predavanje)
5. M. Makuc: Določanje kinetičnih konstant kalepsina I) z inhibitor
jem kurjim cistatinom (V. Turk)
6. A. Rahnc: Izolacija protcinskega inhibitorja D iz govejih vezgavk
(V.Turk)
7. H. RodiC: Razvoj encimsko imunskega testa (1:1 .ISA) Človeškega
kalepsina II (V.Turk)
8. H. Turk: Preliminarne Študije izolacije protcinskega inhibitorja
aspartatnih proleinaz iz govejih organov (I. Kregar)
9. T. Žlebnik: Karakterizacija protcinskih inhibitorjev cisteinskih
proleinaz iz krompirja (V. Turk)
MAGISTRSKA DELA
1. N. Cimcrman: Karaterizacija protcinskih inhibitorjev cisleinskih
proleinaz iz govejih obuScsnih slinavk (V. Turk)
2. D. KcSc: Vpliv interferons na delovanje nevtralnih proleinaz. in
vitro (A. Suhar)
3. M. Kokalj-Kunovar: Izolacija in določitev nekaterih lastnosti in
hibitorja cisleinskih porolcinaz iz morske vclcrnicc Ancmonia
sukala (V. Turk)
4. J. Kos: Biokemijska karakterizacija kurjega cislalina in
kininogena (V. Turk)
5. V. Pui/dar. Karakterizacija zajčjega kalepsina l7. in priprava
monoklonskih protiteles (V.Turk)
DOKTORSKO DELO
1.1„ OdofoaSič-Bcgič: RaziskavcčlovcSkcga cislalina v urinu pacien
tov obolelih za endemsko nefropalijo (V. Turk)
17. P. McSko. V. Puizdar The 18th l.indstrom-lîrg Conference
Aspartic Proteinases, Elsinorc. Danska, 3.-9.7.1988 (2 posterja)
18. A. Suhar: 7th General Meeting of European Society for
Ncurobiochcmislry. Golcborg. Švedska, 11.-17.6.1988(1 poster)
19. V. Turk: Klcinkonfcrcnz "Gcnlcchnologischc llcrslcliung von
thcrapcutischcn relevanten Cystcin Prolcinascn-Jnhibitorcn:
Status quo und Perspektiven". Munchcn. ZRN. 8.-ID.2.I988
(predavanje)
20. V. Turk: Future Biochemistry in Europe. Bcnclkc. Italija. 29.9.3.10.1988 (predavanje)
21. V. Turk: N I I I AIDS National Cooperative Drug Discovery and
Development Meeting. Oakland. /.DA. 28.10.-8.11.1988 (poster)
22. V. 'Turk. Univcrsily of Newcastle. Newcastle upon Tync. Velika
Britanija. 25.11.4.12.1988 (predavanje)
23. V. 'Turk: Sirangeways Research laboratory, Cambridge, Velika
Britanija. 25.11.-I.I2.1988 (predavanje)
24. V. 'Turk: Nuovc Froniicrc dclla Riccrca Medica, Molla di l.ivcnzo, Italija, 9.-10.I2.I988 (predavanje)
1. M. Dolinar: Ablcilung fur Klinischc Chcmic und Klinischc
Biochcniic in der Chirurgischcn Klinik Inncnsladt der Univer
s a l Munchcn, Munchcn, / R N , 5.I0.I987-5.10.I990 (dokloral)
2. A. Šali: Ilirkbcck College, Univcrsily of Ix>ndon, Ixindon. Velika
Britanija, 1.10.1987-1.10.1990 (dokloral)
3. D. Šali: Imperial College of Science and Technology, lx>ndon.
Velika Britanija, 1.10.1987-1.10.1990 (doktorat)
I. B. Asmclash, J. Brzin, N. Cimcrman, V. Curin-Šcrbcc, I).
GabrijelčiC, M Grebene, P. (iubcnSck, J. Kos, T. I,ah, H.
1-cnarčič, V. McSko, T. Popovič, V. Turk: 7lh Balkan Biochemi
cal and Biophysical Days, Dubrovnik, 26.-30.4.1988 (9 poslerjev.
1 predavanje)
4. V. 'Turk: Univcrstta di Napoli, Diparlimcnto di Chimica Organica
c Biologica, 22.3.-22.4.1988 (visiting professor)
Na Odseku za biokemijo so vsak ponedeljek seminarji, i na
katerih raziskovalci poročajo o svojem delu.
73
1. N. Katununia. University of Tokushima. Tokushima, Japonska
Lysosomal proteolysis. Regulation of lysosomal proteolysis.
2. N. Kalunuma. University of 'I okusnima. "I'okushima, Japonska:
Abnormal expression of lysosomal proteolysis.
3. V. Koslka. Czechoslovak Academy of Science. Institute of Or
ganic Chemistry and Biochemistry, Prcga. ČSSR;
1. P-IS proteinase from myclobastosis associated vims
2. Aspartic proteinase inhibitor from potatcs.
4. KJ. Kramer, V. S. Grain Marketing Research Laboratory, Kansas
State University, Kansas City, ZDA:
1. Insect cuticle structure and metabolism.
7. T. Morimoto. Dent, of Cell Biology. NYU Medical Center, New
York, /DA: Signals for protein membrane insertion, anchoring
and sorting.
8. R.I I. Pain. University of Newcastle. Newcastle upon Tync, Velika
Britanija: Protein folding and denaturation.
'). I-'. Russcl. College of Pharmacy. Dcpt of Pharmacology and
Toxicology. Tuscon. Arizona. /DA: Venom animals and their
toxins.
10. 1:. Schiffmann. National Center Institute. National Institutes of
Health. Belhcsda. Maryland. /DA: Tumor cell motility factors relationship to metastasis.
11. G. Trcfz.Thoraxklinik llcidclbcrg-Rohrbach, 7.RN: Plasminogen
activator, the role in physiological events and cancer.
2. Biochemistry of insect's action.
5. C.-Y. Ivce, Dcpt. of Pharmacology, College of Medicine, National
Taiwan University. Taipei, Taiwan R.O.C.: Pharmacology of
Toxic Phospholipascs A2 from Snake Venom.
6. A. Maksimcnko: Institut za eksperimentalno kardiologijo.
Laboratorij 7a encimsko inzenirstvo. Moskva, ZSSR: Struktura
in biološka vloga prolcinskih inhibotorjev cisteinskih protcinaz.
74
1. V. Turk: The llcyrovsky Silver Medal for scientific achievements
in chemistry 1988. Czechoslovak Academy of Science, Prague.
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNET1KO IN ROBOTIKO
DEPARTMENT OF AUTOMATICS, BIOCYBERNETICS AND ROBOTICS ( E l )
BIOCYBERNETICS LABORATORY
The research interests of the Laboratory are
centered on the three main research areas: multichan
nel functional electrical stimulation, implantable
stimulation systems, and measurement and evaluation
methods.
Evaluation of effects of multichannel electrical
stimulation on hcmiplcgic patients gait were continued.
A two channel electrical stimulator for therapy and
control of gait was designed. Evaluation of the Fixation
of the implantable stimulators was done and a hybrid
version of a two channel implantable stimulator with
cpincural electrodes was designed. The mechanism of
neural control of gait as a function of gait was studied.
The VICON 3D measuring system was calibrated and
included in the evaluation process in patients with cndoprothesis.
In the Held of applied research work a reorganiza
tion plan for a small production unit located at US for
electrical stimulating systems was prepared.
ROBOTICS LABORATORY
The Rob«
Laboratory was founded in 1985, but
our research experience in robotics dates back to 1979.
The Laboratory is part of the Department of
Automatics, Biocybcrnctics and Robotics, which is an
interdisciplinary group of researchers specializing in
electrical, mechanical and biomedical engineering,
computer science, and applied mathematics. The
Robotics Laboratory cultivates the philosophy of con
tinuous improvement and expansion. The wide range of
problems included in "movement in man and machine"
give the main impetus. The Laboratory is engaged in
three basic activities - research, development and
education.
Research: The research projects deal with mathe
matical modelling of robot kinematics and dynamics,
robot control (robust, decentralized and hierarchical,
adaptive and sensory based), robot programming, robot
simulation and CAD of robot manipulators,
CAM/CIM, and 3D measurement of robots.
Development: The Laboratory is involved in many
industrial projects, concerned with the development of
industrial robots and robot industrial applications. Con
sultancy and technology transfer arc offered. Based on
contracts with industry, a number of industrial robots
have been developed and installed.
Education: Regular seminars on robotics for stu
dents and industry arc organized by the Laboratory.
The Laboratory offers the possibility of formal and in
formal education in the field of robotics.
Raziskovalci:
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu l')S8:
7 mednarodnih
2 domaČih
IS znanstvenih publikacij
S neobjavljenih referatov
1 patent
2 diplomski deli
3 magistrska dela
1 doktorsko delo
LABORATORIJ ZA BIOKIBERNETIKO
Delo sodelavcev Laboratorija za biokiberneliko,
opravljeno v letu 1988, je bilo osredotočeno na tri
temeljne raziskovalne programe: metode vcčkanalnc
stimulacije FES, implantibilna stimulacija, merilne in
cvalvacijskc metode, ter na presnovo programa
medicinske elektronike v okviru majhne proizvodne
enote.
Na področju vcčkanalnc stimulacije so sodelavci
laboratorija
raziskovali
prednosti
vcčkanalnc
stimulacije pri iniciatizaciji hoje paretičnih pacientov s
težjo okvaro motoričnih funkcij po novi metodologiji
razviti v lanskem letu. Gre za kompleksne meritve in
celovito cvalvacijsko metodo, s katero želijo pokazati
tcrapcvlsko-ckonomskc prednosti rehabilitacije s FES
pred klasičnimi metodami. Razvili so novo elektronsko
vezje in programski paket mikroračunalniškcga
površinskega dvokanalncga stimulalorja za hojo in
terapijo motorično prizadetih oseb. Stimulator so
preliminarno preizkusili v kliničnem okolju.
Na področju implanlibilnc tehnologije in
stimulacije (do sedaj so implanlirali več kot 60 implanlibilnih sistemov), so razvili hibridno vezje cnokanalnega implanta z cpincvralnimi slimulacijskimi
elektrodami, s pomočjo katerega bo možno bolj selek
tivno stimulirali živčno-mišične strukture. Testirali so
zanesljivost delovanja sistema in cvalvirali fiksacijo im
planta. Izdelali so dvokanalni implant z zunanjo krmil
no elektroniko za kompleksnejšo korekcijo hoje in ga
laboratorijsko testirali. Določili so odvisnost
.stimulacijskega toka od širine krmilnega impulza, od
osnega in stranskega premika med oddajno in sprejem
no anteno, ter od velikosti bremena. Dvokanalni im
plant so za dva meseca implanlirali tudi v poskusno
žival in opravili testiranja "in vivo". Preliminarni rezul
tati kažejo na dobro funkcioniranje sistema.
Področje merilnih in cvalvacijskih metod vsebuje
nadaljevanje nevrokonlrolnc raziskave hoje, študij
EMG odzivov na površinsko in implantibilno
stimulacijo peroncalncga živca in analizo meritev, ki so
jih v zadnjih letih opravili pri implanliranih pacientih.
Začetne analize kažejo na zanimive učinke dolgotrajne
stimulacije na vzorec hoje, kol ludi na korelacijo med
75
M) sistem I 7( 'OS :a biomelian.skc meritve .v kulibmeijski'iii sh >juli.
- I
* —' " X
'
• ' * ,
\
I
Postavitev markerjev in primer ^rujlvncîi piii,<i:a irmllalnv.
1U
različnimi parametri kot posledica sinergijskih
mehanizmov. Trodimenzionalni merilni sistem V1ČON
so prostorsko kalibrirali in ocenili napako pri določeni
postavitvi kamer. Sistem je bil vključen v cvalvacijo
pacientov z endoprotezo in meritve roke v okviru razis
kav o strategiji kontrole roke.
Doseženi rezultati kažejo na kontinuiteto večletnih
raziskav in so dokumentirani v 27 objavljenih delih. Ob
javili so 5 prispevkov v knjigah, 6 člankov v luj'h revijah
in 1 članek v domači reviji. Z referati so nastopili
sedemkrat na mednarodnih konferencah in štirikrat
LABORATORIJ ZA ROBOTIKO
Približno polovica aktivnosti Laboratorija za
robotiko obsegajo temeljne raziskave, ostali del pa
predstavljajo uporabne raziskave in izobraževanje na
področju robotike. Temeljne raziskave, ki potekajo že
skoraj deset let, zajemajo predvsem probleme mate
matičnega modeliranja robotskih sistemov, simulacije in
računalniško podprtega načrtovanja ter probleme
programiranja in vodenja robotov. Poseben pomen
polagamo v zadnjem času na meritve statičnih in
dinamičnih lastnosti robotov s ciljem, da bi obstoječe
Dvokanalni inplantibilni električni stimulator. Napajan je Načrtovanje robotiziranega procesa s področja sistema za
ratliofrekvenčno i: zunanje elektronike, s katero se določa računalniško modeliranje in simulacijo robotov in
parametre stimulacije in vpisuje vrednosti v implaniibilni robotiziranih celic.
stimulator. Gre za dvokanalni monopotami implaniibilni
stimulator za draženje živcev ali mišic. Dva električno
robote še nadalje izboljševali oziroma da bi v bodoče
ločena stimulatorja omogočala stimulacijo ali dveh
živcev ali dveh mišic ali mešano vsakega po eno. V razvijali še hitrejše in sposobnejše sisteme. Uporabne
raziskave zajemajo predvsem razvoj industrijskih
primeni stimulacije hemiplegičnih pacientov je želja
robotov in njihovih aplikacij v industrijskih proizvodnih
stimulirali bodisi eno mišico in živec ali pa dve veji
paronalncga živca, s čemer bi dobili bolj ustrezen gib kol sistemih po naročilu raznih delovnih organizacij v
pri cnokanalni stimulaciji. Možna je tudi uporaba pri Sloveniji. Tradicionalno je že sodelovanje z Gorenjem,
Rikom, Železarno Ravne in drugimi, vsako leto pa
korekciji skoliozepri odraščajočih otrokih.
pridobivamo še nove partnerje. Izobraževanje, ki ga iz
vaja laboratorij, poteka v obliki seminarjev, specia
doma. Usklajeno razmerje osnovnih in aplikativnih
lizacij, diplomskih, magistrskih in doktorskih del.
raziskav, ki so jih potrdile tudi tri modelne zaščite in
Dobra povezava s Fakulteto za elektrotehniko in Fakul
patent, kaže na to, da osnovnim raziskavam sledijo
teto za strojništvo je v tem pogledu izredno koristna.
konkretni izdelki, kijih poskušajo prenesti v proizvodno
enoto, ki je v ustanavljanju in naj bi izsledke raziskav na
Temeljne raziskave, ki so jih izvajali v letu 1988,
najboljši način spravila na tržišče. Dosedanji rezultati
imajo že večletno zgodovino. Na področju
sodelavcev raziskovalne skupine na tem področju
matematičnega modeliranja kinematike so raziskovali
kažejo, da trud ne bo zaman. Osnovne cilje, ki so si jih
razne postopke določanja delovnih prostorov robota,
zastavili pred dvema letoma glede kvalitete, zanesljivos
kar so uporabili pri avtomatski sintezi robotskih
ti in servisiranja, se uresničujejo. Narašča pa (udi obseg
mehanizmov. Razvili so programski paket za računal
proizvodnje. Izdelali in prodali so več kot 500 različnih
niško izpeljavo kinematičnih enačb v simbolični obliki,
tipov električnih stimulalorjcv. V letu 1988 so sodelavci
ki ga v bodoče nameravajo tudi prodajati. Veliko težo
nadaljevali s presnovo programa ME v okviru majhne
so posvetili raziskavam na področju modernih postop
proizvodne enote na IJS. Rešili so pereče tehnološke
kov adaptivnega in neadaptivnega vodenja robotov.
probleme pri obstoječem programu, medicinsko cvalVpeljali so nekaj novih pristopov, ki bistveno iz
virali in testirali dva nova izdelka po programu za
boljšujejo delovanje robota, predvsem pri sledenju
preseganje tehnološke zaostalosti in vzpostavili sistem
zadani trajcktorji in pozicioniranju v zadani točki. V
proizvodnje, servisiranja in trženja. V okviru programa
preteklem letu so dokončali razvoj posebnega pro
je bilo posvečeno tudi precej naporov za izdelavo os
gramskega paketa za geometrično modeliranje teles in
nutka zamisli o izgradnji nove tovarne električnih
ga pričeli uporabljati za grafično animacijo v realnem
stimulalorjcv.
času. V tem letu pridobljena nova grafična oprema, to
je najsodobnejši grafični terminal Tektronix 4236, je k
doseženim rezultatom precej pripomogla.
77
Aplikacija robota GORO 103 za slrcgo 250t stiskalnice v Gorenju - Gospodinjski aparati.
Razvoj industrijskega robota Riko-106, ki so ga
pričeli po naročilu tovarne Riko že leto dni prej, je v
letu 1988 zajemal testno realizacijo robotiziranc celice
za obločno varjenje in robotiziranc senzorsko podprte
obdelovalne celice. Robot je v laboratorijskih razmerah
uspešno prestal testiranja, pomanjkljivosti, ki so jih pri
tem odkrili, pa bodo v bodoče v dogovoru z naročnikom
projekta odpravili. Robolizirana celica za varjenje, ki so
jo izvedli v največji možni meri z domačo tehnologijo,
ima za naše okolje še poseben pomen, saj predstavlja
pomembno fazo v razvoju robotizacije pri nas.
Pričakujemo, da bo tovarna Riko v letu 1989 pričela
robota proizvajali in tržiti tudi preko naših meja.
Sodelovanje z Gorenjem je v letu 1988 doživelo nov
razmah. Pričeli smo namreč razvoj industrijskega
robota za površinsko zaščito nove generacije Goro-201.
Izdelava projekta in primopredaja sta bili uspešno
izvršeni. Projekt je bil sprejet tudi pri Zveznemu
komiteju za znanost in tehnologijo za spodbujanje.
Robot Goro-103, ki smo ga instalirali v Gorenju v letu
1987 pri posluževanju 2501 prešc, je v letu 1988 deloval
brezhibno. Pričakujemo nova naročila, saj je takšnih
mest v Gorenju še precej.
Z Železarno Ravne smo pričeli razvoj petročnega
manipulatorja za kaljenjc elementov krožnih žag. Vsa
dokumentacija in prototip robota smo izdelali do konca
leta. Robot ima posebno konstrukcijo, pet rok s po eno
stopnjo prostosti in eno skupno rotacijo. Izdelan je iz
posebne pločevine, ki je odporna proti visokim
temperaturam do 1200 stopinj C.
Poleg razvoja samih robotov smo v letu 1988 razvili
in pričeli pripravljati industrijsko verzijo robotskega
krmilnika nove generacije, ki ga bo proizvajal Riko in lo
predvsem za robote Riko-106. Z manjšimi spremem
bami pa bo (a krmilnik primeren tudi za krmiljenje
novega robota Goro-201. Razvili smo precej nove
programske opreme in del le instalirali ludi na računal
78
nikih PC, ki služi za tako imenovano "off-line"
programiranje robotov. Gre za zaokrožen paket, ki ga
je možno uporabljali tudi v izobraževalne namene in ga
v prihodnosti nameravamo prodajati kot del pro
gramske opreme robotskega krmilnika ali samostojno.
Laboratorij za robotiko je septembra 1988 or
ganiziral prvi mednarodni znanstveni sestanek s
področja robotske kinematike, ki so se ga udeležili
praklično vsi najuglednejši znanstveniki s lega področja
v svetu. Eden od sklepov seslanka v Ljubljani je bil ludi
ta, da ga bomo organizirali vsaki dve leti. Znano je že,
da bo naslednji v Linzu, za tem pa še v Parizu.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
V seznamu sodelavcev navedeni podatki ustrezajo slanju dne
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci insliluia. ki imajo na/.iv asistenta ali
višjega asistenta, študirajo v skladu z internimi dolofili instituta na
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povečini odSli na
asistenti.
drugod.
navedeni.
Vodja:
UroS Stanič", dr., dipl.ing., vis.raz.sod , doc.
Pomočnik vodje odseka:
Pavel Oblak, mag., dipl.ing., str.svct.
Komercialna referentka:
Cveta Bcvc
1. Aleksander Ahlin. dipl.ing., as pod
2. UroS Bogataj, mag., dipl.ing.. vis.as.ptxl.
3. Samo Drab, dipl.ing., pod.zaC.
4. Ivan Godkr, dipl.ing.. pod.zaC.
5. Rajko JancliC. dipl.ing., str.sod.as.
6. Ilorul Kclih, mag., dipl.ing.. viS.as.ptxl.
7. Miroljub KljajiC", dr.,dipl.ing.. vodja lab.. viS.raz.stxl., rcd.prof.
8. AlcS Kiofular. mag., dipl.ing.. vis.as.ptxl.
9. Igor Kovač, dipl.ing.. vis.slr.sod.
10. Jadran LcnarCiC. dr.. dipl.ing.. vodja lan.. raz.sod.II, doc.
11. Borut Lenart, dipl.ing.. sam.str.sod.
12. Borut I jkar. dipl.ing.. pod.zaC.
13. Matija MakziC, dipl.ing., sam.slr.sod.
14. Slojan Mrak. dipl.ing., slrsod.
15. Bojan Nemec. dr.. dipl.ing.. raz s o d i l (ncizv.)
16. Zoran Novakovi;, mag., dipl.ing.. viS.as.ptxl.
17. Janez Rozman, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
18. Anton RuziC, dipl.ing.. asisl.pod.
19. Iztok Saje, dipl.ing.. viS.slr.stxl.
20. Sanja Savic, dipl.ing.. as pod.
21. Kordija Sliglic. dipl.ing., pod.zaC.
22. Peter VriaCnik. mag., dipl.ing., as pod.
23. Leon ZIajpah.mag., dipl.ing., viS.as.pod.
Ostali sodelavci:
1. Branko Cvclbar. ing., vod.razv.
2. DuSan Filipic. lab.I.
3. Andrej GoriCan. sam.tch.
4. Dejan Omcjc, lab.II
5. Jo/c Opeka, sam.razv.
6. Miha Slopar. vod.razv.
7. Janez Zalar. sam.tch.
8. Stanislav Zcrovnik. teh.
Med letom odšla z instituta:
1. Miran I Ivastija, dipl.occ, svetov.)
2. Milko Čcfarin. dipl.ing.. pod.zaC
DELU UNIVERZ
1. M. KljajiC, prof.dr.dipling.. VŠOD Kranj, redni profesor,
predaval: Teorija sistemov, melode simulacije in kihernclika
2. J. IxnarCiC, dr.dipl.ing., 1.1', docent, predaval: Kincmalika
robotov
LITERATURA
Objavljena dela
1. J. Jane*, S. Plcvnik, P. Vriacnik: Assessment of bladder neck
mechanism during coughing by urethral clcclric conductance
measurement, Ncurourology and Urodynamics 6, 179-180
(1987).
2. B. Kclih, J. Rozman, U. StaniC, M. Kljajic: Dual channel implant
able stimulator, Electrophysiological Kinesiology / lids. W. Wallings (el al). - Amsterdam: Elsevier Sci. Publ., (1988), sir.
127-130.
3. M. KljajiC, R. ACimoviC, J. Krajnik, R. Vavkcn, M. Malczic, A.
Ahlin, M. GrcgoriC: longitudinal study of gail pattern of
hemiparclic patients using subcutaneous peroneal electrical
stimulation, Electrophysiological Kinesiology / lids. W. Wallings
(el al). - Amsterdam: Elsevier Sei. Publ., (1988), sir, 167-170.
4. M. KljajiC. J. Krajnik. U. StaniC: A quantitative method of evalua
tion of gait under the influence of electrical stimulation in
hemiparctic patients. Scand. J. Rehab. Med. Suppl. 17, 105-109
(i«at).
5. M. KljajiC. M. Malczic, U. Bogataj: Problems in measuring and
modelling of human gait as influenced by neuromuscular electri
cal stimulation, 11. Int. Cong, on Cybernetics: Proceedings.
Namur( 1986). str. 1275-I281.
6. J. LcnarCiC: Kinematics. International Encyclopedia of Robotics
Applications and Automation. - London: John Wiley, (1988), sir.
739-752.
7. J. IxnarCiC: KincmatiCni model manipulacijskega
Llcktrotchn. vestn. 55.181-188 (1988).
robota,
8. J. IxnarCiC. B. Nemec. U. Manic. P. Oblak: Design of robot
manipulators based on kinematics analyses. Robotics & C o m p Intcg. Manufact. 4.203-209 ( I ' m ) .
9. M. MakziC. A . GoriCan, U. Bogataj: Sistem za Študij živčne
kontrole in aklivacijc mišic med hojo, Ekklrotchn. vestn. 35,
243-316(1988).
10. M. MakziC. M. Gregor*. M. Kljajic. E. Vavkcn. R. ACimoviCJancziC: L.MG monitoring of stimulating ekctrode position in
implantation of subcutaneous peroneal stimulators, Scand. J.
Rehab. Med. Suppl. 17,111-114 (1988).
11. J. Rozman. B. Kclih. U. Slanic, M. Kljajic: Implantable stimulator
for functional electrical stimulation of the peroneal nerve.
Electrophysiological kinesiology / cds. W. Wallings (el al). Amsterdam: Elsevier Sci. Publ., (1988), sir. 131-134.
12. J. Rozman, B. Pihlar. P. Strojnik: Surface examination of
electrodes of removed implants, Scand. J. Rehab. Med. Suppl. 17,
99-103(1988).
13. U. Slanic: Therapy to improve function (Current opinion in
neurology and neurosurgery 1988). Rehabilitation 1, 835-838
(1988).
14. L. Vodovnik. A. Slcfcnovska, S. Rcbcrsck, T. Bajd, N. Gros, I I .
Bcnko, R. Turk, M. Malczic: Electrotherapy and its application
in spasticity wound healing. Jap. J. Traumalol. Occup. Med. 36,
40-H(1988).
15. D. B. Vodusck, S. Plcvnik. P. Vriacnik, J. Janež: Detrusor inhibi
tion on selective pudendal nerve stimulation in the perineum,
Ncurourology and Urodynamics 6,389-393 (1988).
Objavljeni referati
1. A. Ahlin, M. Kljajic, J. Krajnik: Sistem za nerjenje hoje z oseb
nim računalnikom. 7. simp. 'Medicina i tehnika", Zagreb 1988:
Zb. rad. JUREMA 33.3.sv.. 1-3 (1988).
2. I I . Bcnko, A. Kralj. T. Bajd, R. Turk. P. Obreza, M . MakziC: Hoja
parapkgikov s pomočjo ITvS. 10.. spominski sest. Metode
Kramarjcvc, Radenci (1988), str. 95-98.
3. M. Čcfarin. L Žlajpah, S. Drab, P. Oblak, P. Kodre: Robotizirana
celica za hladno preoblikovanje, 4. jug. savjel. o robotizaciji: Z b .
rad. JUROB '88, Rijcka (1988), str. 3-133-137.
4. S. Drab, I. Godkr, J. IxnarCiC: Osnove konstrukcije robotskega
zapcslja slonov rilec, 4. jug. savjel. o robotizaciji: Zb. rad.
JUROB'88, Rijcka (1988). str. 3-139.
5. S. Drab, J. IxnarCiC: Analysis of some basic methods for robot
workspace determination, I'roc. Int. Meet. Advances in Robot
Kinematics, Ljubljana (1988), sir. 168-171.
6. I J. T. GrujiC, X. NovakoviC: Output robot control: Slablcwisc
(racking with a requested reachability lime, Proc. IEEE
Workshop on Intelligent Robots and Systems, Tokyo (1988), sir.
85-90.
7. V. lie: Implementacija višjega robotskega programskega jezika
PASK0.4. jug. savjel. o robotizaciji: Zb. rad. JUROB'88, Rijcka
(1988). str. 3-195.
8. N. Kljajic. R. ACimoviC, M. KljajiC: Uporaba bergel r biološko
povratno zvezo pri učenju slarcjSih oseb po poškodbah, 10
spominski scsl. Metode Kramcrjcvc, Radenci (1988), str. 100106.
9. I. KovaC, I. Godlcr, P. Oblak: Eksccnlrski prenosnik EOON
60/2.4, 4. jug. savjel. o robotizaciji: Zb. rad. JUROB'88, Rijcka
(1988), sir. 3-150.
10. I. KovaC, M. Ixvslck, B. I x n a r l , B. Cvclbar: Električni robot
RIKO 106, 4. jug. savjel. o robotizaciji: Zb. rad. JUROB'88.
Rijcka (1988), sir. 3-145.
79
11. J. I^narrtc: Kincnutika in dinamika robota. 3. jug. sem. o p rimjeni robotizacije. JLROit SB. krjeka (l'«8).str. O-js.
12. J. IcnarcV: An outlook of research in rolxn kinematics. BritishYugoslav Scm. on llcxiblc Manufacturing Systems. Beograd
(I988).slr. 11.1-12.
13. J. IxnarCif: Robot kinematics - intcmalional project. Proc. Int.
Meet. Advances in Robot kinematics. Ljubljana (l'JKS). str. 2-8.
14. J. Ifnarctc: Robotika danas. 3. jug. sem. o pnmjeni n>botizacijc.
JL ROB T«. Rijeka (19K8). sir 1-12.
15. J. IcnarciC. U. Stanič. P. Oblak: Optimum design of robot
mechanics based on workspace analysis. Proc. lot Meet. Advan
ces in Robot Kinematics. Ljubljana (I9S8). sir. 159-165.
16. J. If narfif. V. Slanic. P. Oblak: Some kinematic considerations
for the design of robort manipulators. Int. Conf. on the
Robotics. Dubrovnik (1**8). b p.
17. D. Malko. B. Ncmcc: Adaptive com ml of the industrial robots by
feed-forward identification scheme. Proc. 2. Prc-II'AC {'ong.
Meet "Current Trends in Adaptive Control". Cavtal (I9S7). str.
19-23.
18. D. Malko, I). Ncmcc: Identification of fast lime varying systems comparative characteristics of three algorithms. 8. li'AC/li OKS
Symp. on Identification and System Parameter Intimation. Beij
ing (l'JNi). sir. 720-725.
19. D. Ncmcc: Robotski krmilniki in programska oprema. 3. jug. sem.
o pnmjeni robotizacije. JLROBT«. Rijeka (I'*«), str. 39-S6.
20. B. Nemec. D. Matko: Adaptive hierarchical control of industrial
robots. II-'AC Symp. on Robot Control. Karlsruhe (19K8). sir.
55.1-6.
21. B. Ncmcc. I). Malko: Adaptive control of Ih: industrial robots
using .»coupled identification scheme. P roc l.-VSTLD Symp on
Modelling. Idcniificalion and Control, (irindcnwald (1987). sir.
203-206.
22. B. Ncmcc. D. Matko: Simulation and adaptive control design of
the manipulation robots using Kalman filler. 12. World Cong, on
Scientific Compulation. Paris (I98S). sir. 436-439.
23. / - NovakoviC: Robot tracking control synthesis using the sliding
mode. A task-space approach. Proc. 12. IMACS World ('ong. on
Scientific Computation: Pan I. Paris (I'WS). sir. 433-135.
24. Z. NovakoviC: Solving systems of non-linear equations i-sing the
I.yapunov direct method. I'roc 12. IMACS World Cong, on
Scientific Compulation: Pan IV, Paris (1988), str. 656-65S.
25. /_ Novakovic. I- '/.lajpah: An algorithm for robust stablcwisc
•racking control for robots. 10. savjcl. o mjerjenju: 2. simp, i/
mjerenja i upravljanja protoka: Zb. rad. JURIA1A 33. I. sv., 227230(1988).
26. Z. Novakovic, I- /.lajpah: Robust tracking control for rohuis
using Ihc sliding mode. A task-space approach. Proc. SYKOCO
'88: H'ACSymp. on Robot Control. Karlsruhe (1988). sir. K5.I-T.
27. J. Rozman. B. Kclih. M. KljajiC. S. Zcrovnik: Ptxlkolcnski impl.inlibilni stimulator, 7. simp. "Medicina i tehnika". Zagreb 1988: / h
rad. JL'RHMA 33. sv.3. 105-108 (1988).
28. A. RuJiC: Roboli pri površinski zaščiti. 3. jug. sem. o primeru
robotizacije. JL'ROB'88. Rijeka (1988). sir. 57-80.
29.1. Saje. S. Mrak. V. lie: Robotski krmilnik STLIAN-106. 4. jug
savjcl. o robotizaciji: Zb. rad. JLROIV88. Rijeka (1988). sir. 3
195.
30. U Slanic: Stanje uvajanja rol>oli/acijc v Jugoslaviji. 4. jug. savjcl.
0 rol>otizaciji: Zb. rad. JLROBX8. Rijeka (1988). sir. 1-1.
31. A. Umck, J. IxnarCif: A system for automatic generation of
kinematic equations. Proc. Int. Meet. Advances in Kohoi
Kinematics. Ljubljana (1988). sir. 172-175.
32. L. Vodovnik. A. Sicfanovska. D. Križaj. II. Bcnko, R. lurk. M
MalcrtC: Llcctronic healing of chronic wounds, 5. Int. Conf. on
Biomedical Physics and Lnginccring: WIIO/NSItl'L' Workshop
on Ihc Role of Advanced Medical Technology in Hospitals and
1 Icallh Services, Sofia (1988). str. 82-H4.
I. A. Ru7ic: Računalniške predstavitve teles. Računalniško podprto
načrtovanje: l.dcl /D. Malko; P. Omcrscl. • Ljubljana: fakulteta
za elektrotehniko in računalništvo, (I98K). sir. 89-123.
80
Neobjavljena dela
1. A 'lin. M. Kljajič. S. Savič: Kalibracija prostora i.i natanfnos:
merilnega sistema V1CON. US delovno poročilo DP-5255
(1988).
2. A. Ahlin. M. Kljajič. S. Savic: Tridimenzionalno merjenje gibanja
spodnjih ckstremitcl med hojo. US delovno poročilo DP-5257
(19S8).
3. L. Bogat ij: Izboljšava vc/ja in programske opreme mikrorafunalniskega dvokanalncga površinskega slimulalorja. US delovno
ponx'iioDP-5228(198S)
4. L Bogataj. M. Kljajic. M. Malezic: Lvalvacija uspešnosti terapije
hoje z vcCkanalno električno stimulacijo pri teze prizadetih bol
nikih. US delovno poročilo DP-5229 (1988).
5. I. Cludler. S. Drab. B. Cvclbar: Razvoj senzorja sil in momentov
ter njegovo vključevanje v robotske obdelovalne celice. US
6. I. C iodic r. S. Drab. B. Cvclbar. Zaznalo sil in momentov. US
delovno poročilo DP-5I20 (1988).
7. B. Jereb: Možnosti pohitrilve programskega paketa PASRO. US
delovno poročilo DP-507S (1978).
8. B. Kclih. J. Rozman: Hibridno vezje cnokanalncga implanta s
tokovnimi nalH>jsko uravnovešenimi impulzi. US delovno
ponx'ilo DP-S245 (19S8).
9. 11. Kelih. J. Rozman. U. SlaniC: Testiranje in enkapsulacija
dvokanalnega implamibilncga slimulalorja. IJS delovno poročilo
DP-5237(1988).
10. I. KovaC. B. lenari: Merjenje in preizkušanje industrijskih
robotov. US delovno poročilo DP-5045 (1988).
11. I. Kovač. B. lenari. M. Lcvslck: Izdelava prototipa varilne celice
R'KO. US delovno poročilo DP-5231 (1988).
12. B. '.xnart. I. KovaC. R. Janczic. B. Cvclbar, M. 1'iliptf. J. Zalar
Manipulator za toplotno obdelavo segmentov. IJS delovno
poročilo DP-5230( 1988)
13 B. Likar Krmilna enota za dvokanalni implanlihilni stimulator.
US delovno ponx'ilo DP-5146 (1988).
14. B. Nemec. Z. Novakovic: CNC krmilniki. US delovno poročilo
DP-4467 (1988).
15. B. Ncmcc. Z. Novakovic. P. Oblak. I. Saje: CNC krmilniki. US
delovno poročilo DP-5158 (19X8).
16. Z Novakovic': A I.yapunov-like methodology for solving Ihc in
verse kinematics problem. IJS delovno poročilo DP-5155 (1988).
17. Z Novakovic': A l.yapunov-likc methodology for robot tracking
control synthesis. US delovno ponx'ilo DP-5154 (1988).
18. Z. Novakovic: 'llic principle of self-support. IJS delovno poročilo
DP-5192 (1988).
19. Z Novakovic: Robust linear control for nonlinear systems wiih
bounded input. USdelovno ponx'ilo DP-5194 (1988).
20. Z. Novakovic: Robust tracking control for robots with bounded
input. US delovno ponx'ilo DP-5193 (1988).
21. Z. Novakovic: A solution of Ihc inverse kinematic« problem using
Ihc sliding mode. US delovno ponx'ilo DP-5153 (1988).
22. Z. NovakoviC: A solution of the inverse kinematics problem via a
natural I.yapunov function. US delovno poročilo DP-5157
(1988).
23. '/'.. NovakoviC. I., /lajpah: An algorithm for robust stablcwisc
tracking control for n>ln>ls, US delovno poročilo DP-5I.V.
(1988).
24. J. Rozman. B. Kclih: Lnokanalni implanlabilni električni
stimulator. US delovno ponx'ilo DP-5242 (1988).
25 .1. Rozman. B Kclih. II. Zorko. M. KljajiC. M. MalcziC. S. Zcrov.
nik: Dvokanalni implanlihilni sistem. US delovno ponx'ilo DP5243(1988).
26. J. Rozman. M. KljajiC: Mpincvrnlna stimulacijska cicklmda. US
delovno ponx'ilo DP-5244 (I'>88).
27. J. Rozman. S. Zcrovnik. II. Kclih: Antena za krmiljenje in ener
getsko napajanje iniplanlibilnih slimulalorjcv, IJS delovno
ponx'ilo DP-5241(1988).
28 A. Ru/iO. II. lenari. R. .lanc/iC. II. Cvclbar. S. Drab. I. Ciodlcr. M
Čcfarin, B. Jereb: NaCi'ovanjc robota (iORO-201, IJS delovno
29 I. Saje. S. Mrak, V. lic, J. Opeka, J. Zalar. Izdelava prototipov 32bitnega robotskega krmilnika, U S delovno poročilo DP-S23S
(1988).
30. S. Savic, M. Kljajic, A. Ahlin: Strategija kontrole delovnega pros
tora roka, LIS delovno poročilo DP-5256 (1988).
31. M. Slopar, P. Vrtačnik, U. Bogataj. M. Kljajic, U. Stanič: Pres
nova obstoječega programa medicinske elektronike, reor
ganizacija poslovanja in nadaljevanje razvoja dveh stimulalorjev
za proizvodnjo, LIS delovno poročilo DP-5246 (1988).
32. L. Žlajpah: Program za generacijo simboličnih kinemaličnih in
dinamičnih modelov, US delovno poročilo DP-5213 (1988).
33. L. Žlajpah, M. Čcrarin, B. lenari, P. Oblak: Uporaba robota
GORO 103 v TGO Gorenje, US' delovno poročilo DP-5214
(1988).
1. R. Ačimovič, N. Gros, B. Pangrsič, M. Kljajic, U. Slanic, J. Roz
man, M. MalcžiC: Technological progress in rehabilitation of
locomotion of paretic patients using electrical stimulators, 16.
World Cong, of Rehabilitation Int.: Abstracts II, Tokyo (1988).
2. A. Ahlin, M. Kljajic, J. Krajnik, A. GoriCan: A simple personal
computer suportcd measuring system for gait assessment, 7.
Cong. Int. Soc. Elcrophysiological Kinesiology, Enschcdc
(1988), sir. 109.
3. M. KljajiC, R. ACimo>iC, J. Krajnik, E. Vavkcn, M. MaleZiC, A.
Ahlin, M. GrcgoriC: longitudinal study of gait pattern of
hemiparctic patients using subcutaneous peroneal electrical
stimulation, 7. Cong. Int. Soc. of Electrophysiological Kinesiol
ogy, Enschcdc (1988), str. 10.
4. M. Malczič, M. GrcgoriC: Locomotor patterns in imbulatory
spinal cord injury patients and the possibility of their external
modification, 1.Eur. Cong, of Neurology, Prague (1988).
5. M. Rozman, B. Kclih, V. Slanic: Implantable stimulator Tor func
tional electrical stimulation of the peroneal nerve, 7. Cong. Int.
Soc. Electrophysiological Kinesiology, Enschcdc (1988), str. 82.
1. B. Kclih, U. Slanic, J. Rozman: Elektronsko vezje vcCkanalncga
implantibilncga simulatorja s tokovno nastavljivimi bifaznimi
končnimi stopnjami, Patentna prijava, rubrum St. P-58/88 (1988).
3. P. VrtaCnik: Optimizacija parametrov električne stimulacije za
korekcijo urinske inkonlincncc (P. Sulici)
DOKTORSKO DELO
1. B. Nemec: Adaptivno vodenje industrijskih robotov t. mik
roračunalniki (!'. Brcmsak, D. Malko)
1. M. Kljajic, 7lh Congress of the International Society of
Electrophysiological Kinesiology, Encjcdc, Nizozemska 20.6.23.6.1988(1 referat)
2. M. MalcziC: 1st European Congress of Neurology, Praga, Češkos
lovaška, 18.4.-22.4.1988(1 referat)
3. L. Žlajpah: obisk 'Imperial College of Science and Technology,
Centre for Robotics and Automated Systems, lx>ndon. Velika
Britanija, 6.1.-14.1.1988
4. P. Oblak, U. Stanič: obisk univerze Politccnica di Milano, Milano,
Italija, 15.-16.5.1988
5. U. Stanič: 19 Neural Prosthesis Workshop, Washington, ZDA,
22.10.-3O.10.1988
6. J. Lenarčič, Univcrsita di Trento, Bolzano, Italija, 16.11,17.11.1988 (vabljeno predavanje)
7. P. Oblak, U. Stanič: 'Hie International Symposium and Exposition
on Robots, Sydney, Avstralija. 31.10.-20.11.1988 (1 referat)
8. J. Lenarčič: International Meeting - Advances in
Kinematics, Ljubljana, 19.-21.9.I988
Robot
9. U. Stanič, L. Žlajpah, S. Drab, P. Oblak, I. Godlcr, J. Lenarčič, I.
Kovač, B. Ixnart, B. Cvclbar, I. Saje, S. Mrak, Jugoslavcnsko
savjetovanje o robotizaciji "JUROB", Rijcka 13.-15.4.1988 (5
referatov)
1.1. Godlcr Kyushy Institute of Technology, Kilakyushu, Japonska
2.10.1988-1.4.1990 (robotika)
DIPLOMSKI DELI
1. A. KoSutnik: Računalniško krmiljenje modela železniškega sis
tema (S. Divjak)
2. A. Untck: Program za avtomatsko izpeljavo kinemaličnih enačb
robotov (S. Divjak, J. I,cnarčič)
MAGISTRSKA DELA
1. B. Kclih: Problemi imp!, iitibilnih Mimulacijskih sistemov (L.
Vodovnik)
2. J. Rozman: Platinaste stimulacijske elektrode in preiskava
njihovih povrSin po odstranitvi iz tkiva (V. Marinkovič)
1. B. Štiglic: Iskra Electronics, Inc. Santa Clara, ZDA: Pregled
programske opreme na področju ekspertnih sistemov
2. J.P. Boucher: Univerza Quebec, Monircal, Kanada: Effects of
patterned electrical stimulation in the rehabilitation of the upper
limb in chronic quadriplegic patients
81
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJE
DEPARTMENT OF COMPUTER AUTOMATION AND CONTROL (E-2)
The work of the staff of the Department of Com
puter Automation and Control was, as in previous
years, devoted to research, development and applica
tions in the broader area of automatic (computer) con
trol of systems and processes.
Research work was carried out within various
areas. In the area of theoretical research the emphasis
was given to extensions and completions of some ap
proaches to the identification of time-varying systems.
Experimental research is the second area of interest. It
was mainly concentrated on experiments concerning
use of advanced methods in design and application of
control strategics for a pulp digester plant. The third
area is computer aided control system design
(CACSD). The work in this area was mainly oriented to
problems in connection wilh the CACSD program
package ANA which was developed in previous years.
In the last year emphasis was given to the analysis of
some numerical problems, to the completion of con
cepts and principles of realization of the package, and
to the inclusion of new methods into the existing pack
age.
Research activities in the arc? of hardware and
software were devoted to the problems whicli arise
when we try to implement advanced control algorithms
on real plants. Concerning hardware, the main efforts
were oriented to the testing and evaluation of particular
specific solutions used in the in-housc developed multi
loop microcomputer controller.
More emphasis was given to the software. Within
this research field the basic concepts of computer aided
engineering in the area of the design and implementa
tion of control algorithms were investigated. In connec
tion with this idea various software tools were
developed which at least partly enable realization of the
mentioned concepts. Finally some experiments were
also performed which confirmed the usefulness of the
proposed approach.
tion with the Faculty of Electrical Engineering in
Ljubljana and Industrijska energetika (INEA) Domžale
should be pointed out.
Ku/iskovalti:
4 redno
Udclc2ba na znanstvenih zborovanjih v letu 1988:
4 mednarodnih
5 domaČih
19 inslitulskih dokumentov
1 diplomsko delo
2 magistrski deli
Dejavnost sodelavcev Odseka za računalniško av
tomatizacijo in regulacijo obsega raziskave, razvoj in
aplikacije na širšem področju avtomatskega (računal
niškega) vodenja sistemov in procesov. Osnovno iz
hodišče, na katerem temelji program v zadnjih nekaj
letih, je spoznanje o nujnosti večje uporabe sodobnejših
znanj in učinkovitejših orodij pri praktični realizaciji
sistemov za avtomatsko vodenje, pa tudi potreba po
upoštevanju praktičnih izkušenj pri raziskavah novih
metod vodenja in razvoju novih orodij za načrtovanje. V
okviru teh izhodišč je potekalo delo tudi v letu 1988.
Raziskovalno delo je potekalo v okviru že utečenih
področij raziskav.
Na področju teoretičnih raziskav je podobno kot v
preteklih letih težišče dela na identifikaciji in regulaciji
časovno spremenljivih sistemov. V letošnjem letu je bil
poudarek na zaokrožitvi nekaterih pristopov k iden
tifikaciji, kot io npr. pristop z večimi faktorji porablja
nja, pristop na osnovi x" testa in pa metoda, ki rešuje
problem identifikacije pri sistemih s spremenljivo
časovno zakasnitvijo.
A large amount of work was also devoted to dif
ferent applications.
In the last year the second stage of a large project
"Computer Automation of Pulp Cooking" was finished,
in the framr of which some more sophisticated func
tions of the computer control system were developed
e.g. estimation of the degree of cooking and forecasting
of the appropriate cooking time for a particular batch
on a particular digester. The system was implemented
in our largest pulp and paper mill, TCP "Videm",
Krško. An important area of applications is connected
with development and marketing of software tools in
the domain of CACSD. In this field a few ANA pack
ages were succcsfully implemented in different in
dustrial and other organizations.
Finally it is important to mention that a major part
of the research and applied work of the staff is carried
out in cooperation with various institutions in Slovenia
as well as ;n the framework of international coopera
tion. In this context the very fruitful and close coopera
82
Napovedovanje časa kuhanja celuloze, izvedeno z
matematičnim modelom in vgrajeno na procesnem
računalniku v Tovarni celuloze in papirja "Videm", Ki'sko.
Eksperimentalne raziskave, ki jih gojijo sodelavci
odseku, so vezane predvsem na procese, ki so jim do
stopni v okviru aplikativnih projektov. V preteklem letu
je bilo ležišče dela na področju, ki zajema uporabo
metod modeliranja, simulacije in optimizacije pri
reševanju problematike vodenja procesov v proizvodnji
celuloze. V tem okviru je bilo opravljenih nekaj
različnih eksperimentov, ki so se nanašali na urav
navanje enakomerne sekvenec šar/ pri kuhanju
Grafični urejevalnik blokovnih shem BLOK.
je bilo ležišče dela povezano z ra/vojem več/ančnega
mikroračunalniškcga regulatorja MMC-90, oziroma
preizkušanju nekaterih specifičnih rešitev. Tu velja
posebej omeniti analogno/digitalno in digitalno/analog
no pretvorbo, realizirano z modulom, ki je podprl s
samostojnim mikrokontrolerjem.
Raziskave na področju programske opreme pa so v
preteklem letu potekale v treh med seboj povezanih
smereh. V okviru prve smeri so tekla dela na analizi in
postavljanju
osnovnih
konceptov
računalniško
podprtega inženirslva na področju načrtovanja in
realizacije algoritmov vodenja in regulacije. Druga smer
(težišče tega dela je bilo na Fakulteti za elektrotehniko)
je zajemala analizo možnosti uporabe grafične podpore
v procesu načrtovanja regulacijske programske opreme
in pa razvoj lastnega grafičnega vmesnika BLOK. Le-ta
naj bi predstavljal enega od orodij v celotnem sistemu
računalniško podprtih orodij, namenjenih računalniško
podprtem inženirstvu na tem področju. V okviru tretje
smeri pa so sodelavci odseka praktično implementirali
zamisel o povezavi med načrtovanjem regulacijskih al
goritmov in njihovo končno realizacijo na namenskem
računalniku. Pri tem so uporabili doma razvita orodja
(CACSD paket ANA, programske vmesnike za
generiranje izvajalske kode), kot ciljni (namenski)
računalnik pa je bil uporabljen mikroračunalniški
regulator MMC-90.
celuloze, izravnavanje konic pri porabi pare ter
dopolnjevanje in vrednotenje algoritmov za sprotno
prilagajanja parametrov matematičnega modela za
kuhanje celuloze.
Drugo področje eksperimentalnih raziskav je usmerjeno v problematiko vodenja podprocesov v proiz
vodnji titanovega dioksida. V tem okviru je potekalo
delo predvsem
na matematičnem modeliranju
podprocesov kalcinacije in kristalizacijc, kjer so
sodelavci odseka preizkušali različne pristope k
modeliranju.
Tretjo veliko področje raziskav, ki ima že kar
nekajletno tradicijo na odseku, je področje računal
niško podprtega načrtovanja sistemov vodenja
(CACSD). Delo na tem področju poteka v tesni
povezavi s sodelavci Laboratorija za analogno-hibridno
računanje in
unatsko regulacijo na Fakulteti za
elektrotehniko
Ljubljani in se nanaša na tematiko
neposredno povezano s programskim paketom ANA, ki
je rezultat skupnih raziskav in razvoja. Posamezne ak
tivnosti, na katerih je bil poudarek v letošnjem letu, so
predvsem analiza numerične problematike paketa,
metodologija uporabe paketa in razširitev nabora
metod.
V zvezi s tem področjem dela lahko ugotovimo, da
so sodelavci odseka s svojim delom dosegli zavidljiv
nivo, kar je potrdila tudi nagrada Sklada Borisa Kid
riča, ki jo je za svoje dosežke Jobila skupina, sestavljena
iz sodelavcev odseka in st delavcev Laboratorija za
analogno-hibridno računanje in avtomatsko regulacijo
na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Četrto področje raziskav se ukvarja s problematiko,
ki se pojavlja pri razvoju in uporabi računalniške
materialne opreme in programske opreme, primerne za
implementacijo sodobnih metod vodenja. V okviru
problematike razvoja računalniške materialne opreme
Simulacija regulacije zgorevanja v realnem času, iz
vedena s povezavo regulatorja MMC-90 (regulator) in
osebnega računalnika (proces).
Ob raziskovalnem delu je nastalo tudi nekaj nepos
redno uporabnih proizvodov. Med le lahko v prvi vrsti
štejemo že omenjeni prototip mikroračunalniškcga
regulatorja MMC-90, novo posodobljeno verzijo
programskega paketa ANA in simulacijskega jezika
SIMCOS ter grafični vmesnik BLOK. Nastala pa so
tudi nekatera bolj specifična orodja, kot je npr.
programski paket ZGOR, ki je namenjen izračunu lehnockonomskih parametrov zgorevanja v kotlih in in
dustrijskih pečeh.
Aplikativno delo sodelavcev odseka je bilo v
največji meri usmerjeno na področje zahtevnejših
aplikacij vodenja in regulacije v kemijski in procesni in
dustriji. V letošnjem letu je bila uspešno realizirana
83
druga etapa večletnega projekta "Računalniška av
tomatizacija kuhanja celuloze". V okviru prve etape so
sodelavci odseka razvili računalniški sistem /a
spremljanje procesa in nadzor. Druga etapa pa je ob
segala vključitev zahtevnejših funkcij, med katerimi sta
najpomembnejši ocenjevanje stopnje kuhanosti celu
loze in napovedovanje potrebnega časa kuhanja. Oboje
temelji na sprotni simulaciji matematičnega modela za
kuhanje celuloze, katerega parametri se s posebnim optimizacijskim postopkom prilagajajo spremembam v
procesu. Delo na tem projektu je potekalo v tesni
povezavi z delovno organizacijo Industrijska energetika
(INEA) iz Domžal ter Institutom za celolozo in papir.
in severnoameriškem tržišču s podjetjem iz Zvezne
republike Nemčije.
Zadnje aplikativno področje je vezano na
sodelovanje pri proizvodnji merilnikov kisika (nosilni
odsek je Odsek /a spektroskopijo), v okviru katerega je
bilo tudi v letošnjem letu izdelanih in prenesenih v in
dustrije, nekaj merilnikov kisika.
Velik del raziskovalnega in aplikativnega dela
poteka v sodelovanju z drugimi institucijami v Sloveniji,
del raziskav pa teče tudi v okviru mednarodnega
sodelovanja s Tcchnische Hochschulc v Darmstadtu, ki
ga podpira BMFT preko Internationales Biiro der KFA
v Julichu. Najtesnejša pa je povezava s Fakulteto za
elektrotehniko in Industrijsko energetiko Domžale
(delovno organizacijo, ki jo je Institut "Jožef Stefan" ustanovil za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso).
S skupnim nastopom sodelavcev odseka ter
sodelavcev omenjenih dveh organizacij je nastal tudi
projekt "Računalniška avtomatizacija procesov v
kemijski in procesni industriji", ki se je uspešno prebil
med projekte, ki so stimulirani iz Zveznega sklada za
spodbujanje tehnološkega razvoja. Gre za razvojni
projekt z deležem uporabnih raziskav, v katerega je
vključeno šestnajst organizacij iz petih republik in po
krajin. Dejstvo, da so podpisnice projekta koordinacijo
zaupale INEI, pri čemer bosta pri vsebinski koor
dinaciji sodelovala Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta
za elektrotehniko, prav gotovo predstavlja spodbudo
organizacijskemu konceptu prenosa znanja v družbeno
prakso, ki temelji na ustanavljanju samostojnih malih
organizacij s tehnološko zahtevnimi programi, vendar
tesno povezanimi z. univerzami in instituti.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
V seznamu sodelavcev navedeni podalki ustrezajo stanju dne
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci inslilula, ki imajo na/iv asistenta ali
višjega asistenta, študirajo v skladu /. internimi določili inslilula na
podiplomskem študiju ali doseženem doktoratu povečini odšli na
delovna mesta.
Čelna plošča vcčzančnega mikroračunalniškega druga
• Sodelavci, ki so v seznamu označeni z eno zvezdico, so redno
regulatorja MMC-90.
Druga aplikacija v tem okviru se nanaša na
asistenti.
problematiko računalniške avtomatizacije procesa
mirujejo pravice in obveznosli iz delovnega razmerja, so posebej
proizvodnje titanovega dioksida v Cinkarni Celje. V
navedeni.
letošnjem letu je bil izdelan idejni projekt, v naslednjem
letu pa je predviden začetek del v okviru prve etape
projekta.
Drugo aplikativno področje zajema prenos doma
razvitih programskih orodij za analizo in načrtovanje
sistemov vodenja v prakso.
V tem smislu so bili sodelavci odseka zelo aktivni
na področju predstavitev CACSD paketa ANA na
razstavah v Beogradu in Ljubljani ter na znanstvenih
srečanjih JtIREMA (Plilvička jezera), ETAN
(Sarajevo) in Mikroračunalnik v kemijski in procesnih
industrijah (Maribor). Posledica tega je prodaja nekaj
paketov ANA ter simulacijskih jezikov SIMCOS
različnim organizacijam v Jugoslaviji in pa sklenitev
pogodbe o trženju paketa ANA na zahodnoevropskem
84
Vodja:
Stanko Slrmčnik", dr., dipl ing,, vi5.raz.sod., izr.prof.
Tajnica III in komereref.
Tatjana Macarol
1. Mario Baar,dipl.ing., slr.sod.
2. Alojz Bilcnc, mag., dipl.ing., as pod.
3. Trance BrcmSak*, dr., dipl.ing., rcd.prof.
4. Janko Černelič", dr,, dipl.ing., raz.sod.l, izr.prof.
5. Jurij Črclnik, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
6. Giovanni Oodcna, dipl.ing., slr.sod.
7. Nadja Hvala, mag., dipl.ing., as pod.
8. Vladimir Jovan, mag., dipl.ing., sam.slr.sod,
9. Djani Juričič, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
10. Djulijana Juričič, dipl.ing., pod.zač.
11. Rihard Karba*. dr., dip) ing., izr.prof.
12. Edvard Krascvcc. dipl.ing.. pod /aC.
13. Zoran MarinSck. dr., dipl.ing., strok.svct.
14. Drago Matko*. dr., dipl.ing.. rcd.prof.
15. Janko PctrovCif, mag., dipl.ing., vi5.as.pod.
16. Marjan Jtihar, dipl.ing., viS.slr.sod.
17. Marko Šega, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
18. Borut Zupanf if *.mag.. dipl.ing.. viS.as.pod.
Ostali sodelavci:
1. Janez Grom. sam.row
2. Miroslav Šlrubclj, teh.
REDNI SODELAVCI ODSEKA, K! SO V TEM LETU
DELU UNIVERZ
1. J. Čemeti?, dr., dipl.ing., izredni profesor, T F M , mentor za pred
meta Računalniško projektiranje in Vodenje procesov.
2. M. Šega, mag., dipl.ing., asistent, M7., predaval Sistemi, av
tomatika in kibernetika.
USTANOVAH
1. F. BrcmSak, dr., dipl.ing., redni profesor. Fakulteta za elektroteh
niko.
2. R. Karba, dr.. dipl.ing., izredni profesor. Fakulteta za elektroteh
niko.
3. D. Matko, dr., dipl.ing., izredni profesor. Fakulteta za elektroteh
niko.
4. D. Zupančič, mag., dipl.ing, asistent, Fakulteta za elektrotehniko.
5. Z . MarinSck, dr., dipl.ing., direktor. Industrijska energetika.
LITERATURA
Objavljena dela
1. J. Črctnik: Simple method for compulation of a minimal repre
sentation of a system in stale-space, Electron, lxti. 24,752-753
(1988).
2. J. Črctnik, S. Strmfnik: Design of a combustion controller, Sys
tems Analysis and Simulation 19881 / Eds. A. Sydow el al. - Ber
lin: Akad. Vlg., (1988), sir. 270-273. - (Mathematical Research ;
Hand 46).
3. N. Hvala, S. SlrmCnik, J. Černelič: Design and simulation of ad
vanced control for a pulp digester house, Systems Analysis and
Simulation 1988 II / Ed. A.Sydow et al. • Berlin: Akad. Vlg..
(1988), sir. 198-201. - (Mathematical Research ; Band 47).
4. J. Pctrovfif, S. Strmfnik: A microcomputer based speed control
ler for lift drives, IEEE Trans, on Industry Applications 24,487498(1988).
5. S. Slrmf nik, P. Tramtc: On a generalized algorithm for the trans
formation of the input-output model into the stale-space model.
IEEE Trans, on Automatic Control 33,472-474 (1988).
6. Z. ŠchiC, M. Sep, D. Matko: Računalniško odvisna programska
oprema programskega paketa ANA, Elcktrotehn. vesln. 55,173174(1988).
Objavljeni referati
1. M. Baar, M. Šunla, M. Circr, J. Čcrnclif, S. Tcvcc: Dopolnjevanje
procesne inslrumcniacijc v računalniško vodenem obratu za
kuhanje celuloze, Zb. rad. JUREMA 33, sv.l, t>UA (1988).
2. A. Ditcnc, V. Jovan, J. Pctrovčič; Programska oprema za fleksibil
ni mikroračunalniski regulator, 7. jug. savjel. mikroracunala u
sistemima procesnog upravljanja, Rijcka (1988), str. 5.264-268.
3. A. Bilcnc, S. Strmfnik, V. Jovan: Koncept načrtovanja regulacije
in ustrezna programska oprema mikroračunalniSkcga regulator
ja, 32. jug konf. irrAN-a, Sarajevo (1988), str. VII.I59-I66.
4. J. Černelič: Compulation of a minimal representation of the mullivariabk system in state space. 2. Workshop on Process
Automation. Darmstadt (1987), str. 23-29.
5. J. Černelič: Računalniško vodenje obrata za sarzno kuhanje
celuloze, Zb. rcf. s posvet. 'Mikroračunalnik v kcmiCni in proces
nih industrijah", Maribor (1988), str. 11-18.
6. J. Černelič, S. SlrmCnik: An approach to computer control of pulp
cooking, 2. Workshop on Process Automation, Darmstadt
(1987), str. 51-63.
7. J. Čcrnclif, M. Šaula: Računalniška avtomatizacija kuhanja
celuloze. 32. jug. konf. ETAN-a. Sarajevo (1988), str. VII143150.
8. J. Črctnik: Določanje tehno-ckonomskih parametrov zgorevanja,
Zb. rcf. s posvet. "Mikroračunalniki v kcmiCni in procesnih in
dustrijah". Maribor (1988). str. U1-U6.
9. J. Črctnik: Izračun minimalne oblike mullivariabilncga sistema v
prostoru stanj, 32. jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (1988), str.
Vll.ll-17.
10. G. Godcna, V. Jovan: Funkcije in programska oprema mikroraCunalniskcga sistema za nadzor proizvodnje celuloze, 7. jug.
savjet. mikroracunala u sistemima procesnog upravljanja, Rijcka
(1988), str. 5.26-30.
11. N. Hvala: Evaluation of some control strategics for a pulp
digester house, 2. Workshop on Process Automation, Darmstadt
(1987), sir. 65-72.
12. V. Jovan, G. Godcna:* Zasnova programske opreme mikroraCunalniskcga sistema za nadzor proizvodnje celuloze, 32. jug. konf.
ETAN-a, Sarajevo (1988), str. V I I . 181-187.
13. V. Jovan, G. Godcna, M. Baar Some software and hardware
aspects concerning computer conirol of pulp cooking, 2.
Workshop on Process Automation, Darmstadt (1987), sir. 83-90.
14. D. Jurif if: A chi-squarc test in estimation of the lime varying sys
tems, 2. Workshop on Process Automation, Darmstadt (1987),
sir. 3-12.
15. D. JuriCic: Eslimacija paramctara nclincarnog vremenski
promcnljivog procesa kuhanja celuloze, 32. jug. konf. ETAN-a,
Sarajevo (1988), V1I.3340.
16. D. Jurif if: A method for adaptive control of systems with lime
varying delays, 2. Workshop on Process Automation, Darmstadt
(1987), sir. 39-48.
17. D. Jurifif: Parameter estimation of the nonlinear lime varying
model of the pulp cooking process, 2. Workshop on Process
Automation, Darmstadt (1987), sir. 73-82.
18. D. Juričif, N. Hvala: Ocenjevanje parametrov nelinearnega časov
no spremenljivega procesa kuhanja celuloze, Zb. rcf. s posvet.
"Mikroračunalniki v kemični in procesnih industrijah", Maribor
(1988), str. P1-P7.
19. R. Karba, M. Šega: Inverse Nyquist design using ANA, 2.
Workshop on Process Automation, Darmstadt (1987), str. 1851911.
20. J. Maver, M. Šega, D. Maiko: Real lime option in ANA, 2.
Workshop on Process Automation, Darmstadt (1987), sir. 169176.
21. S. Strmfnik: A CAD approach lo system simplification and order
reduction using simulation, identification and transformation
methods, 2. IMACS 1988: 12. World Cong, on Scientific Com
putation, Paris (1988), sir. 569-571.
22. S. Strmfnik: On identification of continiioustimc systems from
sampled data, 2. Workshop on Process Automation, Darmstadt
(1987), str. 31-37.
23. S. Strmfnik, M. Šega: Nekaj izkušenj iz računalniško podprtega
načrtovanja vodenja procesov, Zb. rcf. s posvet. "Mikroračunal
niki v kemični in procesnih industrijah", Maribor (1988), str. 4148.
24. S. Slrmfnik, M. Šega: Nekateri pogledi na računalniško podprto
načrtovanje vodenja sistema, 32. jug. konf. ITAN-a, Sarajevo
(1988), sir. VII.127-134.
25. M. Šega, S. SlrmCnik: Conceptual organization of simulation
capabilities in ANA, 2. Workshop on Process Automation,
Darmstadt (1987), sir. 157-168.
26. M. Šega, S. Slrmčnik, M. Alansijcvič, D. Matko, B. Zupančič, R.
Karba; Simulation aspects of interactive program package ANA,
2 IMACS 1988: 12. World Cong, on Scientific Compulalion,
Paris (1988), sir. 575-577.
85
27. M. Sep, S. Strmcnik. D. Matko, B. Zupančič, R. Karba: Concep
tual organization of simulation capabilities in ANA, Proc.
Workshop on Process Automation II, Darmstadt (1987), str.
157-168.
28. V. Vrečko, D. Kclis, J. Černelič. S. Strmcnik: Idejni projekt
računalniške avtomatizacije v proizvodnji titanovega dioksida.
Zb. ref. s posvet. 'Mikroračunalniki v kemični in procesnih in
dustrijah", Maribor (1988). str. JI-J9.
29. B. ZupanCiC, S. Strmcnik, M. Šega, O. Matko, M. Atanasijevic:
Laboratory pilot plant Tor modeling and control education.
Preprints of IFAC Symp. on Trends in Control and Measure
ment Education, Swansea (1988), str. 5I-54.
1. J. Černelič, S. Strmcnik, V. Jovan, M. Šaula: Domači računalniški
sistem za spremljanje kuhanja celuloze. Papir 16,65-73 (1988).
2. S. Strmcnik: Za novo filozofijo dela v kemijski in procesnih in
dustrijah, Delo, priloga "Znanje za razvoj", 17.2. (1988).
19. Z. Šchič, D. Matko: Križna in avtokorclacija ter hitra Fourierova
transformacija, US delovno poročilo DP-5291 (1988).
1. J. Pclrovčič, J. Grom, A. Bitenc: Čelna ploSca mikroračunal
niSkcga regulatorja, modelna zaSčita, rubrum SI. 12/89 (1988).
DIPLOMSKO DELO
1. E. KraScvcc: Modeliranje in simulacija proizvodnega procesa
titanovega dioksida (F. BrcmSak, J. Črcinik)
MAGISTRSKI DELI
1. A. Bitenc: Programska oprema za vodenje procesov (L. Gycrgyck)
2. N. Hvala: Modeliranje in simulacija pri načrtovanju vodenja
kuhanja celuloze (F. BrcmSak)
Neobjavljena dela
Institulski dokumenti
1. M. Baar, J. Černelič, V. Jovan, G. Godcna, S. Slrmčnik. N. I Ivala:
Računalniška avtomatizacija kuhanja celuloze v TCP "Djuro
Salaj*, Krfko, doplonilcv idejnega projekta za tretjo etapo, US
2. A. Bilcrtc, S. Strmcnik: Analiza povezav med načrtovanjem
regulacijskih algoritmov in načrtovanjem programske opreme za
delo v realnem času, LIS delovno poročilo DP-5176 (1988).
3. A. Ditcnc, B. Zupančič, M. Sega: Analiza možnosti uporabe
grafične podpore v procesu načrtovanja regulacijske opreme, IJS
4. A. Bitenc, J. VkJali, S. Slrmčnik. J. Črcinik, J. Pclrovčič, J. Grom:
Implementacija in preizkušanje programske opreme mikroračunalniSkcga regulatorja MMC-90, IJS delovno poročilo
DP-5178(1988).
5. J. Černelič, S. Slrmčnik, M. Baar, N. Hvala: Računalniška av
tomatizacija kuhanja celuloze v TCP "Djuro Salaj" Krško,
Dopolnitev idejnega projekta za drugo etapo, IJS delovno
6. J. Črcinik: Adaplivna regulacija zgorevanja, IJS delovno poročilo
DP-5393(1988).
7. J. Črcinik: Načrtovanje regulacije zgorevanja, IJS delovno
SODELAVCI, KI SO SE VTEM LETU UDELEŽILI
1. M. Baar obisk sejma Elektronika, Miinchcn, Z R N , 7.11. 10.11.1988.
2. A. Bitenc: MIPROTO, Opatija, 193. - 205.1988 (rc'cral).
3. A. Bitenc, J. Černelič, J. Črcinik, V. Jovan, D. Juričič, S. Slrmčnik,
M. Šega: X X I I . ETAN, Sarajevo, 7.6. - 9.6.1988 (7 referatov).
4. A. Bitenc, J. Černelič, J. Črcinik, D. Juričič, S. Slrmčnik: pos
vetovanje "Mikroračunalnik v kemični in procesnih industrijah,
Maribor, 18.10. -19.10.1988 (4 referati).
5. J. Črcinik: obisk tovarne T i O i , Thann-Mulhausc, Francija, 20.6.88
-23.6.88
6. J. Črcinik, N. Hvala: 3rd International Symposium on Systems
Analysis and Simulation, Berlin, NDR, 12.9. • 16.9.1988 (2
referata).
7. D. Matko, S. Slrmčnik, M. Šega, B. Zupančič: 12lh IMACS World Congress on Scientific Compulation, Pariz, Francija. 14.7.
-23.7.1988(4 referati).
8. J. Pclrovčič: obisk tovarne celuloze. Stocksladl, Z R N , 13.4. 16.4.1988.
9. M. Šega, S. Slrmčnik: X X X I I I JUREMA'88, Plitvička jezera, 21.4
- 22.!. 1988(1 predavanje)
8. J. Črcinik: Preliminarna analiza zgorevanja na parnem kotlu v
Cinkarni Celje, IJS delovno poročilo DP-5162 (1988).
9. J. Črcinik: Programski paket "ZGOR", IJS delovno poročilo DP5104(1988).
10. N. Hvala, J. Pclrovčič, D. Juričič, Du. Juričič, S. Slrmčnik, J. Čer
nelič: Računalniška avtomatizacija kuhanja celuloze v TCP
'Djuro Salaj", Krtko, poročilo o razvojnem delu IJS, IJS delovno
H. N. Hvala, S. Slrmčnik, J. Černelič: Rezultati razvoja postopkov
vodenja, US delovno poročilo DP-4680 (1987).
12. Du. Juričič: Izboljšanje postopka diskretizacije v CACSD
programskem pakciu ANA, IJS delovno poročilo DP-5217
(1988).
13. Du. Juričič, S. Slrmčnik, J. Pclrovčič: Načrtovanje regulatorja za
regulacijo temperature v kuhalniku s pomočjo CACSD
programskega paketa ANA, IJS delovno poročilo DP-5216
(1988).
14. R. Karba, M. Šega: Načrtovanje zaporednih kompenzatorjev s
pomočjo programskega pakcia ANA, IJS delovno poročilo DP5290(1988).
15. D. Kciii, V. Vrečko, J. Černelič, S. Slrmčnik: Analiza proizvodnje
titanovega dioksida z vidika načrtovanja računalniške av
tomatizacije, US delovno poročilo DP-499S (1988).
16. J. Pclrovčič, J. Grom: Modula A D D A 0208 mikroračunalniSkcga
regulatorja MMC-90, IJS delovno poročilo DP-5238 (1988).
17. S. Slrmčnik, J. Černelič, V. Vrečko, D. Kelif: Zasnova projekta za
računalniško avtomatizacijo proizvodnje titanovega dioksida, US
18. M. Sega, R. Karba, Du. Juričič: Modifikacije v programskem
pakciu ANA, MS delovno poročilo DP-5289 (1988).
86
I. M. Sega: Institut fur Rcgclungstcchnik, Darmstadt, Z R N ,
1.10.1988 - 31.3.1989 (CAD, CACSD)
ODSEKA
1. Klaus Schwambergcr, Dieter Phannsiicl, Andreas Schumann, In
stitut fiir Rcgclungstcchnik, Darmstadt, ZRN, 12.5.1988 •
1.6.1988 (CAD, CACSD).
1. A. Bitenc: Programska oprema mikroračunalniSkcga regulatorja
2. J. Maver: SploSni predikcijski regulator
3. J. Črelnik: ŠirSi aspekti regulacije zgorevanja
4. B. Zupančič: Digitalna simulacija
5. T. Zabel: Pisanje tehničnih dokumentov
6. S. Smuč: Ustno podajanje tehničnih poročil
7. L. K/ambcrgcr: Oprema tehničnih poročil in predstavitev
I. M. Šega, S. StrmCnik, D. Matko, D. Zupančič, M. Atanasijcvič:
nagrada SDK za raziskave na področju računalniško podprtega
načrtovanja sistemov vodenja.
2.1 i. Krascvcc: BcdjaniCcva nagrada za diplomsko delo 'Modeliranje
in simulacija proizvodnega procesa titanovega dioksida*.
.1 J. PctrovCiC, J. Grom: nagrada za najboljši referat sekcije za
elektroniko na XXXI konferenci liTAN-a, "Arbitražno vezje za
pomnilnik RAM z dvostranskim dostopom".
87
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
DEPARTMENT OF PROFESSIONAL ELECTRONICS (E-3)
Raziskovalci:
S sodelavcev s fakultetno izobrazbo
sigurnost delovanja regulatorja. V letu 1988 so izdelali
komandni pult za Slovensko narodno gledališče
Maribor.
Sodelavci odseka so za potrebe manjših TV
študijev, manjših gledališč in domov kulture razvili
poseben
komandni
pult
regulatorja
scenske
razsvetljave, komandni pult M99. Pri projektiranju
pulta M99 so upoštevali specifične zahteve in potrebe
ekip, ki delujejo in gostujejo v takšnih objektih. Iz
delujejo več izvedb teh pultov v 12 kanalnem modulnem
sistemu do 96 kanalov. Komandni pult M99 ima
možnost arhiviranja do 99 svetlobnih scen v elektronski
spomin in, kot dodatek, možnost arhiviranja svetlobnih
scen na gibki disk. Ima dva delovna spomina, z
možnostjo prehoda, avtomatski vpis novih svetlobnih
scen v pripravo in možnost spremembe intenzitete
posameznih kanalov delovnih spominov. Sistem M99
vgrajujejo v dve verziji komandnih pultov: stabilni
komandni pult in prenosna komandna kaseta. Novo
koncipiran sistem so dobavili v SNG Nova Gorica, SNG
Maribor, Spornen dom "Srcmski front" Šid in Hotelski
kompleks "Sunčani vrhovi" Kopaonik.
Več prenosnih regulatorjev, ki jih sestavljajo
komandna kaseta in energetski del, je bilo izdelanih za
Dubrovačkc Ijctnc igre - Dubrovnik in RDS Miinchcn.
Sodelavci odseka za profesionalno elektroniko so
nadaljevali delo na razvoju in izdelavi naprav za račun
alniško vodenje velikih sistemov scenske razsvetljave,
komandni pult COLICO, kjer so dodelali sistem za
grupno upravljanje kanalov. S sistemom za grupno
upravljanje se je bistveno popravila fleksibilnost in
Za potrebe RTV Ljubljana smo razvili in izdelali
specialno napravo za regulacijo razsvetljave /a
napovedovalni studijo.
V letu 1988 so nadaljevali dela na razvoju
upravljanja javne razsvetljave za Komunalno podjetje
Ljubljana. Na osnovi izdelanega glavnega projekta so
nato razvijali prototip krmilne postaje z mikroračunal
nikom za prižiganje posameznih prižigališč, razvijali in
opremljali centralno komandno mesto z glavnim račun
alnikom, LINKER vmesnikom za povezavo s
prižigališči in video-projekcijskim sistemom za pregled
delovanja na velikem ekranu.
Nadaljevali so razvoj in izdelavo naprav za in
dustrijsko segrevanje in taljenje kovin. Novo napravo za
taljenje so dobavili Metalurški fakulteti Beograd, a SIP
Šempetru novo napravo za kaljenjc. V okviru dol
goročne kooperacije z WBK Keltcrn (ZRN) so izvozili
izboljšano verzijo naprave za taljenje žlahtnih kovin.
Na odseku je bilo vloženo tudi veliko dela in znanja
v razvoj in izdelavo B-infuzorjev. B-infuzor je namenjen
zelo natančnemu doz.iranju raznih zdravil, kjer rabimo
Projekcija omrežja javne razsvetljave mesta Ljubljane. Odsek E-3 je izdelal popolno računalniško krmiljenje
priiigaittča javne razsvetljave in sprojekliral ter opremil nadzorni prostor za celotno mesto Ljubljana.
88
dolgotrajno in konstantno do/iranje. Primeren je /a
uporabo standardnih domačih ali uvoženih 20 ml in 60
ml brizgalk. Zaradi zelo velike potisne moči je
uporaben za intravenozno in intraartcrijsko doziranje
medikamentov. Tako je bilo v letu 1988 dobavljeno:
UKC - Ljubljana 15 kosov, Vojaški bolnici - Ljubljana 3
kose, Splošni bolnici - Novo mesto 2 kosa in Kombinatu
Kolubara 1 kos B-infuzorjcv.
Sodelavci odseka so v letu 1988 izdelali in izročili
raznim naročnikom nekaj manjših aparatur kot so
Fcromctri (5 kosov), Merilniki nivoja (3 kose).
SODELAVCI ODSEKA
V.d. vodja:
Rogdan Itastar, dipl ing., vod.slr.sod.
1. Jozc Iicllram. dipl.ing.. sam sir sod.
2. Marko Dolanc, dipl.ing.. viS.str.soJ.
3. Franc Mavric, dipl.ing., vis.slr.sod.
4. Zdenko Milavr, dipl.in'.. vis.raz.sod.
Ostali sodelavci:
1. Mira Iicllram, sam.razv.
2. Drago Brodnik, lab.l
3. Zvone Grabnar, sam.tch.
4. PaSko Juris, ing., sam.razv.
5. Izidor Kobal, sam.razv.
6. Janez KoraSin, lab.lll
7. | Icrman Kralj, vod.razv.
8. Jane/. Puh, sam.razv.
9. Franc Sprcizcr, sam.razv.
10. Viklor Švikart, sam.lch.
11. Marjan Viskovif. sam.lch.
12. Igor Žcrovnik, sam.razv.
Komercialni referent:
Vladimir Franinovif
Milan Dvornik, lab.l
89
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
DEPARTMENT OF COMPUTER SCIENCE AND INFORMATION (E-4)
Research in computer science and informatics was
performed in two main areas: artificial intelligence and
information systems, and in computer systems and tech
nologies.
Artificial intelligence research focused on methods
for machine learning and automatic generation of new
knowledge, on qualitative modelling, on heuristic and
logic programming, on languages and tools for artificial
intelligence, on expert systems, and on intelligent
decision support systems. Several projects resulted in
prototypes and commcrical AI applications, such as the
Assistant Professional system and GINESYS system for
automatic learning, and the EXPRO expert system
shell. An expert system for the assessment of power
spectra of signals was developed. In this year 3 books
on Prolog by the AI group were published internation
ally.
Natural language and speech research dealt with
formant synthesis of Slovenian vowels. A microproces
sor-based speech subsystem was designed and built for
the IBM-PC environment. An integrated system was
designed for communication with the data base in typed
natural language. A system for the determination of
concordances in the field of lexicography was imple
mented. The introduction of representation and
manipulation of knowledge in data bases was re
searched, as well as the use of Prolog for analysis and
design of information systems.
Computer systems and technologies were re
searched from the viewpoint of parallel computing,
both on conventional multiprocessor configurations as
well as on advanced models of computation based on
data flow and data reduction architectures. Modula-2
was introduced for programming of parallel systems.
An experimental Q-bus-bascd multiprocessor system
was built to support multiprocessing experimental
work, and a multitasking scheduler was developed for
IBM PC's running MS-DOS.
Computer-aided design and testing research was
extended from electronic design, where EDI F was in
troduced and incorporated into our ECCE design sys
tem, into mechanical design, in particular the design
and programming of NC cutting and punching opera
tions. A station for preparation of flame-cutting opera
tions was designed and implemented.
The prototyping and service unit engineered
hardware and software designs from our research
laboratories and built, installed and maintained our re
search equipment, as well as several dozen prototypes
of our application systems, mainly the timc-and-allcndancc registration systems KRONOS and Microvax-2
based information systems. The electronic CAD service
of this unit designed several hundred printcd-circuils
for both in-housc research and development needs, as
well as for our electronics industry.
90
Raziskovalci:
44 sodelavcev* fakultet no izobrazbo, od katerih
2 redno
4 dodatno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 19S8:
14 mednarodnih
V Iclu 19uS izvršena dela:
2$ znanstvenih publikacij
19 strokovnih publikacij
22 inslilulskih dokumentov
1 ostalo neobjavljeno delo
7 diplomskih del
3 magistrska dela
1 doktorsko delo
Raziskave računalništva in informatike so v letu
1988 potekale v dveh temeljnih raziskovalnih
programih, in sicer URP "Računalniški sistemi in teh
nologije" in URP "Informacijski sistemi in umetna in
teligenca". V okviru teh dveh programov je intenzivno
potekalo tudi usposabljanje stažistov v okviru akcije
"2000 novih raziskovalcev. Na razvojnih raziskavah
računalniškega vida pa je odsek z dvema raziskoval
cema sodeloval pri izvajanju programa projekta
"Robotizacija" v okviru PORS-3. Delo na navedenih
področjih je potekalo v štirih raziskovalnih
laboratorijih, raziskovalne izsledke in razvojne dosežke
pa so sodelavci preverjali in uporabili za prototipno in
maloserijsko izdelavo v okviru odsečne enote za raz
vojne prototipe.
Predvsem po zaslugi programa "2000 novih razis
kovalcev", ki je v tem odseku ponovno vzpostavil v
začetku osemdesetih let izgubljeno ravnotežje med
temeljnimi raziskavami in razvojem, so tudi v tem letu
povečali obseg, kakovost in učinek raziskovalnega dela.
V primerjavi z letom 1987 je več domačih in tujih
člankov, referatov, magisterijev, doktoratov, mednarod
nih dogodkov in drugih kazalcev za vrednotenje razis
kovalnega dela po metodologiji Raziskovalne skupnosti
Slovenije. Bistveno se je povečala tudi intenzivnost
mednarodnih znanstvenih in strokovnih stikov, tako v
pogledu obiskov tujih strokovnjakov pri nas kot naših v
tujini.
Razvojne naloge po naročilu delovnih organizacij
so kljub opaznemu povečanju obsega temeljnih raziskav
zaradi vključevanja mladih raziskovalcev obsegale
skoraj polovico dejavnosti tega odseka, kar uvršča
odsek med liste raziskovalne skupine MS, ki so najbolj
tesno povezane z gospodarstvom. Zanimanje za rezul
tate odseka so ponovno poka/ali predvsem končni
uporabniki oziroma naročniki. V posebno vzpodbudo
sodelavcem je, da so v tem letu našli možnost za nepos
redno uveljavitev raziskovalno-razvojnih rezultatov v
tujini, in sicer tako na področju programske kot tudi
računalniške oparaturnc opreme.
Pri delu na teh raziskavah so v lanskem letu
sodelovali z nekaterimi drugimi raziskovalnimi
skupinami US. Poleg sodelovanja z Odsekom za
robotiko in biokibernetiko na področju računalniškega
vida ter sodelovanja z Odsekom za keramiko na
področju računalniške podpore načrtovanja hibridnih
vezij so sodelovali z Odsekom za fiziko trdne snovi na
področju razvoja mikroprocesorske programske
opreme. S tem pa so komaj načete možnosti za ustvar
jalno povezovanje raziskav in razvoja s skupnim delom
dveh ali več odsekov tega instituta.
Sodelovanje tega odseka z ljubljansko univerzo je
potekalo predvsem v okviru skupnih raziskav na
področju umetne inteligence, večje število starejših
raziskovalcev pa je predavalo na drugi ali tretji stopnji
študija obeh slovenskih univerz. Sodelovanje z
mariborsko in z drugimi univerzami po Jugoslaviji pa je
kljub nekaterim konkretnim skupnim akcijam tudi v
tem letu potrebno izboljšali. Pač pa z izmenjavo
predavanj opazno okrepilo sodelovanje z univerzami v
bližnjem zamejstvu, predvsem s celovško in tržaško
univerzo.
Mladi raziskovalci tega odseka so v okviru gibanja
"Znanost mladini" pri Zvezi organizacij za tehnično kul
turo SLovcnijc izvedli odmevno srečanje mladih razis
kovalcev Slovenije ter v sodelovanju z ljubljansko
fakulteto za elektrotehniko, Iskro-Delto in drugimi
soorganizalorji pripravili 12. republiško tekmovanje
srednješolcev s področja računalništva.
Laboratory za umetno inteligenco
Raziskovalno delo na področju umetne inteligence
pod vodstvom prof.dr. Ivana Bralka (namesnik mag. M.
Gams) je obsegalo metode za avtomatsko generiranje
in zajemanje znanja, jezike in orodja novih generacij
računalnikov, hcvrislično in logično programiranje, kva
litativno modeliranje ter metodologije ekspertnih siste
mov in njihovo uporabo v večparameterskem odločanju.
Tehtne in odmevne znanstvene izsledke so
prispevali na področju razvoja metod za avtomatsko
sintezo baz znanja na osnovi avtomatskega učenja in
kvalitativnega modeliranja. Postopke za avtomatsko
učenje so izpopolnili z izvirnimi rešitvami ter na njih
zasnovali in razvili tri sisteme za avtomatsko učenje:
GINESYS, LOGART, LENVY.
S sistemom GINESYS je uvedenih nekaj bistvenih
novosti, med njimi mehanizem potrjevainih pravil. V
primerjavi z nekaterimi najbolj znanimi sistemi za av
tomatsko učenje in z aproksimacijo Baycsovcga pravila
s predpostavljeno neodvisnostjo atributov je bilo s sis
temom GINESYS doseženo opazno izboljšanje
kvalifikacijske natančnosti v dveh realnih domenah v
okviru onkologijc ter pokazana pomembna prednost
tega sistema pred drugimi. Je tudi prvi sistem, ki je
pokazal na pomembnost uporabe redundantnega oz.
mnogokralncga znanja v neeksaktnih domenah. V letu
1988 so poglobljene in razširjene meritve še potrdile
pomembnost lega odkritja.
Sistem LOGART je prirejen za učenje redundantnih pravil v šumnih domenah. Pomemben
prispevek lega sistema je v tem, da je pokazal na
Laboratorij za umetno inteligenco je v sodelovanju z In'stiiuiom za uporabno matematiko i elektroniko iz Beograda
razvil ekspertni sistem za ocenjevanje spektrov digitalnih signalov. Sistem za podano sekvenco vhodnega signala
izračuna spektralne ocene s tradicionalnimi metodami, ocene pretvori v simbole in jih z uporabo hcvristiCnih pravil
kombinira v ekspertno oceno spektru.
91
možnost uporabe rcdundantncga znanja kot osnove /a
zmanjšanje vpliva Suma v podatkih.
Pri sistemu LENVY je bil uporabljen formalizem
deduklivne hierarhične baze podatkov za izdelavo
vmesnika, ki omogoča vključitev obstoječih sistemov za
induktivno učenje v okolje logičnega programiranja
(prolog). Cilj lega dela je razširitev izrazne moči sis
temov za induktivno učenje. Raziskave na področju
kvalitativnega modeliranja se ukvarjajo s problemom
vpeljave "globokega" znanja v ekspertne sisteme, to je
znanja, ki temelji na razumevanju strukture in globljih
principov problemske domene. Novejše raziskave v okviru projekta KARDIO so prispevale k reševanju treh
problemov: kako predstavili globoko znanje v
ekspertnih sistemih, kako avtomatizirati postopek
njegovega zajemanja ter kako tako znanje učinkovito
uporabljali. Razvit je integriran sistem za avtomatsko
učenje kvalitativnih modelov, ki zna konstruirati začetni
model in ga nato izboljšati na osnovi delnih informacij o
problemski domeni.
Laboratorij za računalniške arhitekture in sisteme
V preteklem letu so v Laboratoriju za arhitekture
(v.d. vodje mag. Jurij bile) opravili raziskave s področja
večprocesorskih sistemov, transputerskih (RISC) ar
hitektur, vektorskega procesiranja, podatkovnopretokovnih računalnikov in računalniškega vida ter o
izsledkih poročali v 30 domačih in 4 tujih člankih in
referatih. Med tehtnejše rezultate raziskav paralelnih
sistemov sodijo zasnova mullimikroproccsorskcga
RISC
računalnika,
zasnova
transputerskega
koprocesorja, razvoj in izdelava večprocesorskega sis
tema na vodilu O, zasnova učinkovite statične podat kovno-pretokovne arhitekture, ter v moduli-2 napisan
razporcjcvalnik procesorskega časa za osebni računal
nik IBM PC. Raziskave računalniškega vida v okviru
projekta "Robotizacija" pa so se nadaljevale z razvojem
in izdelavo izpopolnjene verzije CCD kamere za
robotski vid ter zajcmalnika slike za računalnik IBM
PC. V sodelovanju s Mikrohilom so zasnovali in
prototipno izdelali video sistem za razpoznavanje črtne
V sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za
elektrotehniko je bil dopolnjen sistem ASISTENT
PROFESSIONAl za avtomatsko učenje, ki se uspešno
uveljavlja doma in v tujini, predvsem v Skandinaviji.
Na področju tehnologije ekspertnih sistemov so
sodelavci tega laboratorija v sodelovanju z Institutom za
uporabno matematiko in elektroniko iz Beograda raz
vili ekspertni sistem za oceno spektra moči signalov.
Poleg povezave umetne inteligence s procesiranjem sig
nalov so bili na tem področju doseženi pomembni
rezultati predvsem pri avtomatskem segmentiranju
spektralnih krivulj. Pomembno delo na tem področju
pomeni tudi implementacija lupine EXPRO, ki poeno
stavlja izgradnjo ekspertnih sistemov za različne
domene. Pri raziskavah in razvoju metod, jezikov in
orodij umetne inteligence sta glavna dosežka
laboratorija implementacija interpreterja za programski
jezik prolog in razvoj k nji/ ; cc predikatov PROLIB.
Na področju večparameterskega odločanja so bili
zgrajeni pomembni prispevki, ki olajšujejo bolj kvalitet
no
odločanje.
Programski
paket
orodij
za
večparametrsko odločanje DECMAK sedaj omogoča
objektivizirano, in argumentirano odločanje na širokem
spektru odločitvenih problemov. V razvoju je nova ver
zija sistema za računalnike IBM PC, imenovana DEKS.
Raziskovalno delo laboratorija je potekalo v te
snem sodelovanju z evropskimi institucijami, ki sode
lujejo v projektu COST-13, Umetna inteligenca in
razpoznavanje vzorcev, v mednarodnem združenju
1SSEK za avtomatsko sintezo ekspertnega znanja ter v
akademski povezavi s Turingovim institutom in Queen
Mary College v Veliki Britaniji. Laboratorij je intenziv
no povezan z aktivnostmi sekcije za umetno inteligenco
pri ETAN-u in ima dva delegata v evropskem združenju
za umetno inteligenco ECCAI.
V letu 1988 so izšle naslednje knjige: "Prolog Users
Handbook: A Library of Utility Predicates pri Ellis
Harwood, "Prolog through Examples: A Practical
Programming (Juidc" pri SIGMA Press in ponatis
kniigc "Prolog Programming for Artificial Intelligence"
v italijanščini.
92
Sodelavci laboratorija za računalniške arhitekture in sis
teme so na strojni opremi zgraditi razvojni sistem za
enokartične računalnike, ki omogočajo razvoj aplikacij v
moduli 2.
kode s pomočjo linijske kamere in ga predstavili na
razstavah v Ljubljani in v Milanu.
Med razvojnimi nalogami velja na prvem mestu
omeniti tehnološko prenovo nadzornega računalnika v
signalizacijsko-informacijskem
sistemu ARCIS v
sodelovanju z IMP - Ljubljana, in sicer z vgradnjo
lastnega 16-bitncga mikroračunalnika PMP-ll ter s
prenovo aplikativne programske opreme. V ta namen
so izdelali učinkovita programska orodja za delo z zas-
sistemov (sodelovanje z iskro Delto) in v razvoj lastne
testne opreme (testni sistem prikazan na MI PRO 88,
razvoj PC vtienc enote signaturnega analizatorja). Na
področju diagnostike je bil v minulem k.tu izdelan dok
torat. V okviru tega dela sta bila med drugim podrob
neje obravnavana problem identifikacije varljivih enot
in problem identifikacije enot s prehodno ok.aro v
polno povezanem sistemu brez zunanjega opazovalca.
Ostala raziskovalno/razvojna dela so predstavljala
pripravljalna dela za bodoče aplikativne naloge za in
dustrijo (na primer, problem označevanja smuči v
proizvodnji ELAN).
V skupini za umetni vid so razvili optični sistem za čilanje
palične kode na objektih, ki se premikajo na in
dustrijskem tekočem traku s hitrostjo do 1 mis.
Ionom in bazo podatkov na sistemu RT-11 ter razvili
komunikacijsko programsko opremo za podporo
vcčkanalncga serijskega vmesnika SPI-11 za PMP-11.
Izdelana in vgrajena sta bila dva sistema, in sicer za In
stitut S.Milošcvič v Igalu ter za Hotel Tuzla v Tuzli.
Modulo-2 kot orodje za programiranje zahtevnih
večopravilnih uporabniških sistemov za delo v
resničnem času so v okviru projekta KRONOS (sistemi
za registracijo prisotnosti na delu za obračun delovnega
časa) uspešno uporabili za prenos uporabniškega
paketa KRONOS na osebne računalnika .skladne z IBM
PC. V ta namen so razvili ter v moduIi-2 sprogramirali
razvrščcvalnik ter okolje za večopravilno delo na tem
računalniku. Razen tega pa so za projekt KRONOS
razvili tudi programsko opremo krmilnika zvezdaste
mreže na osnovi računalnika PMP-11.
Laboratorij za računalniško načrtovanje
Raziskovalne in razvojne
dejavnosti
tega
laboratorija (v d. vodje dr. Franc Novak) so potekala na
dveh glavnih področjih: na računalniški podpori
načrtovanja in na računalniško podprtem testiranju v
elektroniki.
V tem letu so začeli z uvodno fazo projekta,
katerega dolgoročni cilj je izvedba splošnega
programskega okolja za računalniško podprto
načrtovanje v NC aplikacijah. V okviru dosedanjega
dela je bilo izdelanih več nivojev programske opreme,
med drugim podatkovna baza za podporo dinamičnega
podatkovnega okolja, programska oprema za risanje
dvodimenzionalnih geometrijskih objektov in njihovo
manipulacijo, programska oprema za organizacijo in
povezavo načrtovanih objektov, uporabniški vmesnik.
Izdelana je bila tudi zasnova jezika za opis
geometrijskih konfiguracij. Pri zasnovi navedene
programske opreme so upoštevali principe semantičnih
podatkovnih baz in objektno orientiranih struktur. Po
svoji problematiki spada projekt na področje temeljnih
raziskav računalniške programske opreme. Na projektu
sodeluje pet novih raziskovalcev, ki bodo i/ te tematike
izdelali tudi svoja magistrska dela oziroma doktorate.
Raziskave s področja testiranja in diagnostike
računalniških sisteTnov so bile v minulem letu usmer
jene v sistemsko diagnostiko, v diagnostiko paralelnih
Sodelavci Laboratorija za računalniško načrtovanje so
razvili CA D sistem za interaktivno načrtovanje ravninskih
likov.
Laboratorij sodeluje na dveh projektih sofinanci
ranih iz sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja
Jugoslavije. Pri prvem (koordinator Iskra Delta) razi
skuje postopke diagnosticiranja paralelnega sistema
PARSYS, pri drugem (koordinator Tovarna doku
mentnega in kartnega papirja, TOZD Muflon) pa sode
luje pri razvoju elementov, opreme in aplikacij na osno
vi magnetne kartice.
Laboratorij za računalniško razumevanje jezika
V okviru Laboratorija za računalniško razumevanje
jezika so raziskave pod vodstvom doc.dr. Petra Tanciga
na področjih računalniškega razumevanja jezika, infor
macijskih sistemov in baz podatkov dale prve izkušnje
pri sintezi slovenskih samoglasnikov, mikroračunalniškem govornem podsistemu za računalnike vrste IBM
PC, zasnovi integriranega sistema za komuniciranje v
tipkanem naravnem jeziku z bazo podatkov, sistemu za
izdelavo konkordanc na področju leksikografijc, vpel
javi predstavljanja in manipuliranja znanja v baze
podatkov ter uporabi prologa pri analizi in načrtovanju
informacijskih sistemov.
Računalniško razumevanje naravnega jezika
(RRNJ) so raziskovali z vidika modeliranja različnih
ravni slovenskega jezika in uporabe teh rezultatov v
konkretnih implementacijah dialognih sistemov, kjer je
fizični nosilec prenašanega sporočila naravni jezik.
Izsledke raziskav fonetike so uporabili pri uporabi for
malnega sinlclizatorja LSI PS za sintezo slovenskih
samoglasnikov. S poskusi so odkrili močno potrebo po
novi, sistematični in metodološko sodobni analizi
slovenskega govora, prilagojeni zahtevam sinteze ter
93
zasnovali materialno in programsko opremo za sintezo
govora na fonetičnem nivoju. V okolju računalnika IBM
PC so izdelali zaprt govorni podsistem, realiziran z
nnglcškimi alofoni, in podsistem za shranjevanje in
reprodukcijo govora.
Za projekt PMP-ll (univerzalen 16-bilni osebni
računalnik, programsko skladen z računalniki DEC
PDP-11), so izdelali še nekaj sistemov ter nekaj deset
modulov in enot (predvsem diskovnih krmilnikov in
videoterminalov PMT-11).
V okviru raziskav Icksikografijc so naredili
programski sistem OKUS za generiranje konkordanc,
osnovnega orodja pri analizi jezikovnih korpusov. Sis
tem OKUS je narejen po sodobnih načelih baz podat
kov in predstavlja prvo stopnjo fleksibilnega in
odprtega programskega okolja tako za potrebe Ick
sikografijc kot tudi druge raziskave jezika na osnovi
jezikovnih korpusov.
V petem letu delovanja je Center za načrtovanje
tiskanih vezij tega odseka razvil in izdelal proizvodno
dokumentacijo za več kot sto tiskanih hibridnih vezij za
potrebe odsečnih raziskovalnih in razvojnih projcl.lov
in po naročilu vrste pomembnih proizvajalcev
elektronske opreme: največ za delovne organizacije
ISKRE (Avtomatika, Kibcrnctika, Elementi, Elektrozveze), pa tudi za Encrgoinvcst iz Sarajeva, pa tudi za
Gorenj-, Mctalflcx, Železarno Ravne, EI Niš, Novkabcl, Institut Mihajlo Pupin, RIZ Zagreb, Indo Labin
in druge naročnike. Zanimivo je, da je odsečni CAD
center ostal privlačen za skoraj vse dosedanje
naročnike kljub množici lahko dostopnih načrtovalskih
programov za osebne računalnike, kljub velikim inves
ticijam naročnikov v lastno načrtovdsko opremo in
kljub temu, da v zadnjih dveh letih ni bilo možnosti za
vlaganje v nadaljnji razvoj domačega načrtovalskcga sis
tema ECCE.
Pričeli so z raziskavami morfologije ter opravili
pregled in primerjavo raznih pristopov (in implemen
tacij) k morfološki analizi - predvsem za potrebe sintak
tične analize in optimizacije slovarjev.
V okviru raziskav semantike so obravnavali Davidsonovo semantiko (moderna varianta logičnofilozofskcga pojma pomena kot pogoja resnice) s
stališča njene primernosti za karaklerizacijo RRNJ ter
se ukvarjali z mehanizmom samorcfcrcnce s pomočjo
analogije z zrcalom in njenimi grafičnimi predstavit
vami.
Nadaljevali so z raziskavami vmesnikov za naravni
jezik ter z ravojem eksperimentalnega programskega
okolja, sestavljenega iz množice orodij za različne
eksperimente na področju RRNJ - tako v preizkušanju
teoretičnih modelov različnih jezikovnih vidikov jezika
kot v praktičnih realizacijah aplikacij.
V okviru raziskav inteligentnih informacijskih sis
temov so preučevali možnosti za uporabo prologa za
računalniško podporo analize in sinteze pri načrtovanju
kompleksne programske opreme ter za razvoj logičnih
baz podatkov oziroma baz znanja. Poleg tega so se uk
varjali z metodologijo merjenja performans prologa, ki
glede na "mladost" in "drugačnost" jezika ni tako stand
ardizirana kot pri drugih programskih jezikih.
Enota za tehnološki razvoj in izdelavo prototipov
V Enoti za razvojne prototipe (v.d. vodje M. Lasič)
so razvili, izdelali in vgradili pri naročnikih večje število
računalniško podprtih uporabniških sistemov. Skrbeli
so za vzdrževanje domače raziskovalne opreme in sis
temov pri naročnikih, v Centru za načrtovanje tiskanih
vezij te enote pa so razvijali tiskana in hibridna vezja za
vrsto proizvajalcev elektronske opreme in za odsečne in
institutske potrebe.
V okviru prototipne izdelave računalniških
modulov, enot in sistemov so tehnološko obdelali, iz
delali in sestavili materialno opremo za vrsto razvojnih
nalog v raziskovalnih laboratorijih. V okviru teh projek
tov so opravili tudi integracijo - instalacijo petih račun
alniških sistemov na osnovi DEC Microvax-2.
Največ elektronskih naprav so v tej enoti izdelali za
sisteme KRONOS za registracijo prisotnosti in obračun
delovnega časa, ki je že nekaj let jedro aplikativnega
programa tega odseka. V ta namen so v letu 1988 iz
delali preko 50 registriranih postaj ter vrsto mrežnih
krmilnikov in programirnikov magnetnih kartic /a
vgradnjo sistemov KRONOS pri naročnikih.
94
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.1988.
Skoraj vsi tedni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali
podiplomskem študiju ali doseženem doktoratu povečini odšli na
zaposleni na univer/i kol univerzitetni učitelji ali asistenti.
"* Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, so
asistenti.
drugod.
navedeni.
Vodja:
Marjan Špcgcl, dr., dipl.ing., raz.sod.l
Strokovni sekretar, vis.tajn.1:
Diana Koblcr. prof.angl. in nem.
Tajnica I:
Jolanda Slibilj
Sodelavci s fakulteno izobrazbo:
1. Janez Barbie, mag.,dipl.ing., viS.as.pod.(ncizv)
2. Polonca Blaznik, dipl.ing., pod.zaC.
3. Marko Bohancc, mag., dipl.ing, vi$.aspod.(ncizv.)
4. Damjan Bojadzijcv, mag., dipl.ing., vid as.pod. (ncizv.)
5. Ivan Bralko*, dr., dipl.ing., izr.prof.
G. Andrej Brodnik, mag., dipl.ing., vis.aspod.
7. Bojan Cestnik, mag., dipl.ing., vis.aspod,
8. France Dacar, dipl.mat,, sam.slr.sod.
9. Tomislav Dolenc, dipl.ing., pod zac.
10. Toivaz r.rjavcc, dipl.ing,, pod.zac.
11. Jurij Pcrbczar, dipl.ing., pod.zac.
12. Bogdan 1'ilipič. dipl,ing,, as.pod.
13. MaljaJ Gams", mag., dipl.ing, vis.aspod., as.
14. Ludvik Gycrgyck*, dr.. dipl.ing., rcd.prof.
LITERATURA
15. Dorul JurCie Zlobce, mag., dipl.ing., viJ.as.pod.
Objavljena dela
16. Aram KaraliC, dipl.ing., pod.zac.
17. Peter Kfribczcn* \ dr., dipl.ing., viirazjod., izr.prof.
IS. Barbara Lskncr, mag.. dipl.ing., vii.ai.pod.
19. Nada LavraC, mag., dipLmat., vii.as.pod.
20. Sbvko MivriC, mag., dipl.ing., as.pod.
21. Branko Mihovilovif, dipl.ing., as.pod.
22. Marijan MilctiC, mag., dipl.ing.. vii.as.pod. (neizv.)
23. Rudolf Mum, dr., dipl.ing., viLraz jod.
24. Gregor Nered, dipl.ing., pod.zac.
25. Franc Novak, dr., dipl.ing., vodja lab., razJod.II
26. Dusan Pccck, dipl.ing., vod.str.sod.
27. Vladimir Piraal, mag., dipl.psih., viLas.pod. (ncizv.)
28. Sata Present* * *, dr., dipl.ing., razJod.II
29. Mario Radovan*, dr., dipl.ing., doc.
30. Vladislav Rajkovie**, dr., dipl.ing., razjod.ll
31. Peter Rcinhardl, dipl.ing. .sam.slr.sod., pod-zaC.
32. Dorol RobiC, mag., dipl.ing, vii.as.pod.
33. blok Savnik, dipl.ing., pod.zar.
34. Jurij Sik, mag., dipl.ing., vodja lab., vii.as.pod.
35. Nenad Šutanovac, dipl.ing., pod-zac.
36. Peter Tancig* *, dr., dipl.ing., vodja lab., razjod.ll, doc.
37. Boris Tczak, dipl.ing., pod.zac.
38. Tanja UrbantiC, dipl.ing., as.pod.
39. Milan Višinski, dipl.ing., sam.slr.sod.
40. Vido Vouk, dipl.ing., pod.zac.
41. Simon Wcilguny, dipl.ing., pod.zac.
42. Renata Zupane, dipl.ing., pod.zat
Ostali sodelavci:
1. Primož Anzic, sam.tch.
2. Branko Kckcc, sist.progr.
3. Milja LasiC, ing., vodja cnole, vod.razv.
4. Lilijana LasiC, sam.razv.
5. Aleksander PctrovCiC, sam.tch.
6. Tomislav Purkart, teh.
Mirovanje:
Janez Žcrovnik, dipl.ing., as.pod.
Med letom odšli z Instituta:
1. Tonko Jurieic, dipl.ing., pod.zaC.
2. SrcCko LavrenCiC, dipt.oec, sam.svcl.
3. Igor MozctiC, dr., dipl.ing., vii.as.pod.
4. Maljaž Colman, teh.
5. Albert Kolar, ing., vod.razv.
6. Damjan Perhovcc, sam.lch.
DELU UNIVERZ
1. M. Gams, mag.,dipl.ing., PC, asislent, Algoritmi in podatkovne
strukture
2. B. Jurfif-Zlobec, dipl.maf., FE, asislent
3. P. Tancig, dMipl.ing., docent, FE, predaval: Sislemska infor
macijska analiza, Razvoj informacijskih sistemov in Načrtovanje
in vodenje sistemov
4. N. LavraC, mag.,dipl.mai., viiji predavatelj, PNT
NA UNPTRZAH ALI NA DRUGIH DOMAČIH
USTANOVAH
1.1. Bralko, prof.dr.,dipl.ing., izredni profesor, FE
2. M. Radovan, dr., dipl.ing., docent, SvcuCiliilc Rijcka, SET Pula
1. M. Bohaacc, L. Gycrgyck, V. Rajkovie: Vccparamclrsko
odločanje, podprto z lupino ekspertnega sistema, Iteklrotchn.
vestn. 55.189-198(1988).
2. D. Bojadzicv. Kompjutorsko razumijevanje jezika, Dometi 20,
321-325(1987).
3. I. Bralko, I. Mozetič, N. Lavrac: Automatic synthesis and com
pression of cardiological knowledge. Machine Inteligence II /
Eds. J. Hayes ; D. Michic ; J. Richards. - Clarendon Press,
(1988), sir. 435-455.
4. Z. Črnivec, V. Rajkovie, M. Bohancc, B. Skubcn Rscunarski
kadrovsko-obrazovni sistem i odlufivanje o razvojnem pulu
kadrova, Andragogija 34,311-394 (1988).
5. a FilipiC: Prolog User's Handbook: A Library of Utility
Programs / Bogdan Filipic. • Ellis llorwood: Chichester, (1988),
150 sir.
6. M. Gams: Pregled tehnik in orodij umetne inteligence, 'Infor
matika i produktivnost". Spec. izd. časopisa Tehnika, (1988), str.
47-59.
7. M. Gams, M. Drobnič Approaching the limit of classification ac
curacy, Informalica 12,11.2,12-17(1988).
8. N. Karba: Ekspertni sistem za valjamo emulzijo, "Informatika i
produktivnosl*. Spec. izd. časopisa Tehnika, (1988), str. 213-217.
9. P. Kolbczen: Reconfigurablc multi-microprocessor systems, In
formal«* 12,11.1,17-24 (19E8).
10. P. Kolbczen, S. Mavric, B. Mihovitovic: Paralelni vektorski
procesorji in njihova uporaba I, Informalica 12, St.2, 83-93
(1988).
11.1. Kononcnko, N. Lavrac: Prolog through examples: A practical
programming guide. - Wilmslow: Sigma Press, (1988), 199 si r.
12. I. Kononcnko, N. Lavrac: Terminologija programiranja v
prologu, Informalica 12,102-106 (1988).
13. S. Mavric, P. Kolbczen: StohasliCni pristop k analizi učinkovitosti
vcCprocesorskih sistemov, Informalica 12, l l . l , 25-29 (1988).
14. F. Novak, S. Klavžar, L. Gycrgyck: On system diagnosis for tran
sient fault situations, Microproc. Microprog. 22,273-275 (1988).
15. M. Olave, N. Lavrac, B. Cestnik: Application of expert systems to
management control systems in public enterprises of developing
countries, OMEGA: Int. J. of Management Science, (v tisku),
(1987).
16. L M. Palnaik, R. Govindarajan, M. Spegcl, J. Sile: A critique on
parallel computer architecture, Informalica 12,11.2,47-64 (1988).
17. V. Rajkovie, M. Bohancc: Sistemi za pomot pri odločanju, Org. in
kadri 21,127-140 (1988).
18. V. Rajkovie, M. Bohancc, V. Baiagclj: Knowledge enginering
techniques for utility identification, Acta Psycho. 68, 271-286
(1988).
19. B. RobiC, J. Šile, P. Kolbczen: llevrcistika za minimizacijo
procesorjev pri podatkovno vodenem računanju, Automatika 28,
99-107(1987).
20. A. V . S. Sastiy, L. M. Palnaik, J. Sile: Dataflow arehitecvre for
logic programming, Elcklrolchn. vestn. 55,9-19 (1988).
21. A. Sluga, P. Butala, N. Lavrac, M. Gams: An attempt to imple
ment expert system techniques in CAPP, Robotics A Comp. Int.Man. 4,77-82 (1988).
22. P. Tancig: Avtomatizacija razvoja in implementacije infor
macijskih sistemov oziroma aplikacij: Sem. grad., Univ. R Kar
delj: Ljubljana, (1988), 33 str.
23. P. Tancig, D. Vitas: RaCunalniiko razumevanje jezika • aplikacije
in produktivnost, "Informatika i produktrvnosl": Spec. izd.
Časopisa Tehnika, 202-210 (1988).
24. D. Vilas, P. Tancig: Računa raka lingvislika u Jugoslaviji, Akad.
nauka i umjel. Bosne i Hercegovine: Posebna izd.: knjiga
L X X X I I : Odjclenje druJiv. nauka: Knjiga 18, Sarajevo: A N U
BiH, (1987), sir. 259-262.
25. V. Vouk, J. Fcrbczar, A. Brodnik: VeCoprawilno okolje za delo v
realnem Času na računalniku IBM-PC, Informalica 12, 94-101
(1988).
95
Objavljeni referati
1. M. Bohanec, V. Rajkovic: Knowledge acquisition and explanation
for mulli-auribule decision making. 8. Int. Workshop Expert
Systems & Their Applications, Avignon (1988). slr.59-78.
2. M. Dohancc, V. Rajkovic. N. Lavrac: Knowledge explanation in
expert systems: A decision support system and machine learning
view, IASTED Int. Conf. on Expert Systems, Geneve (1988), sir.
23-27.
3. D. Bojadzicv: Davidsonova scnunlika in računalniško
razumevanje jezika, Zb. 4. konf. "Računalniška obdelava
jezikovnih podalk V , Portorož (1988), str. 18I-!86.
4. A. Brodnik, J. Fcrbczar, S. Mavric, V. Vouk: Nekatere izboljšave
na sistemu PS-11, 7. jug. savjet. mikroraCunala u sistemima
procesnog upravljanja, Rijcka (1988), str. 552-56.
5. A. Brodnik, J. Fcrbczar, S. Mavric, V. Vouk: Nekatere izboljšave
na sistemu PS-11. 10 med. simp. "Kompjulcr na sveuCilistu",
Cavtal (1988), str. 2.18.1-6.
6. A. Brodnik, J. Fcrbizar, V. Vouk: Vcčopravilno okolje za delo v
realnem času na računalniku IBM-PC, 7. jug. savjet. mik
roraCunala u sistemima procesnog upravljanja, Rijcka (1968), str.
5.110-114.
7. B. Cestnik: Inductive and deductive learning: Combining the two
approaches, 10. Med. simp. "Kompjulcr na svcuCiliSlu", Cavtal
(1988), str. 8.2.I-8.
8. B. Cestnik, I. Bralko: Learning redundant rules in noisy domains,
Proc. Eur. Conf. en Artificial Intelligence. Munchcn (1988), sir.
348-350.
9. B. Cestnik, I. Bralko: Reassessing Baycs for machine learning.
ISSEK Workshop. Videm (1988). sir. 1-10.
10. B. Cestnik, t. Bralko: I nc use of redundancy in inductive learning
in noisy domains, IASTED Conf. on Expert Systems, Geneva
(1988), sir. 32-35.
11. B. Cestnik, N. tavrač: Uporaba avtomatskega učenja pri izgradnji
ekspertnega sistema za upravljanje, ETAN, Sarajevo (1988).
12. B. Cestnik, N. LavraC, M. Olavc: The use of machine learning
tools for building a management expert system, IASTED Conf.
on Expert Systems, Geneva (1987).
13. T. Erjavec, P. Tancig: Dvo-nivojski model kol teorija in program
za morfološko analizo in sintezo, Zb. 4. konf. "RačunalniSka ob
delava jezikovnih podatkov", Portorož (1988), sir. 199-206.
14. J. Ecrbcžar, A. Brodnik, V. Vouk: Multitasking environment for
the IBM-PC, 10. med. simp. 'Kompjulcr na sveuCilistu", Canal
(1988), sir. 2.17.1-8.
15. B. Filipic: Numerical methods for handling uncertain information
in artificial intelligence, 10. Med. Simp. "Komputcr na
sveuCilistu", Cavtal (1988), str. 8.1.1-8.
16. M. Gams: GINESYS • splošni algoritem za empirično učenje, 32.
jug. konf ETAN-a, Sarajevo (1988), slr.XII.3-10
17. M. Gams: A new breed of knowledge acquisition uses redundant
knowledge, Proc. Eur. Knowledge Acquisition Workshop, Bonn
(1988), sir. 18.1-7.
18. M. Gams, M. Pclkovick: GINESYS: learning from examples in
the presence of noise, 8. Int. Workshop "Expert Systems & Their
Applications, Avignon (1988), sir 609-624.
19. T. JuriCiC, R. Murn, D. Pccck, S. Present: Programska struktura
sistema robotskega vida, 4. jug. savjet. o robotizaciji: / b . rad.
JURODS8. Rijcka (1988), sir. 3-56.
20. P. Kolbezen, B. Robič, S. Mavric, B. Mihovilovic: Slralcgija
dodeljevanja procesov v vcčproccsorskcm sistemu. Simp, o informacionim tehnologijama, Sarajevo (1988), sir. 9.1-8.
21. S. Mavric, P. Kolbezen, A. Brodnik: Ocenitev učinkovitosti
vcčproccsorskcga sistema PS-fl, MICKO - Savjet. o novim
generacijama računala, Rijcka (1988), sir. 5.47-51.
22. B. Mihoviiovic, P. Kolbezen: Grafni modeli računanja v paralel
nih sistemih, MIPRO • savjel. o novim generacijama računala
Rijcka (1988), sir. 5.99-103.
23. M. Milclič: CVSD govorni podsislem za IBM PC, Zb. 4. konf
"Računalniška obdelava jezikovnih podsilkov", Pnrloroz (1988).
str. 349-351.
24. M. Milclič: Klaslcr anali/a Prolog sinlcličkih mernib programa.
Simp, o informacionim tehnologijama, Sarajevo (1988), sir. 48.18.
%
25. M. Milclič: Klaslcr analiza sintetskih mjernih programa umjelne
inteligence, MIPRO - Savjet. o novim generacijama računala
NG, Opatija (1988), str. 5-147-153.
26. P. Mowforth, I. Bralko: Al and robotics: Flexibility and integra
tion, 3. jug. sem. o primeni robotizacije, JL'ROB "88, Rijcka
(1988). sir. 251.
27. I. Mozetič, N. Lavrač: Incremental learning from examples in a
logic-based formalism, Int. Workshop "Machine learning,
Mctarcasoning and Iôgics". Sasimbra (1988). str. I09-I27.
28. R. Murn, D. Peček, T. JurtfiC. S. PrcScm: Učinkovit sistem
robotskega vida, 4. jug. savjel. o robotizaciji: Zb. rcf. JUROIV
88, Rijcka (1988). str. 3-61.
29. F. Novak, I . Gycrgyck: Synchronous failure detection
mechanism, IASTED I.iL Conf. Reliability and Quality Control,
Paris (1988). sir. M.
30. D. Pcčck. R. Murn, S. PrcScm: Nekateri pripomočki za pohitritev
procesiranja slik, S.mp. MIPRO, Opatija (1988), sir. 5-143.
31. D. Petere, S. Wcilguny, P. Tancig: Graphical development en
vironment for formam speech, Zb. 4. konf. "Računalniška ob
delava jezikovnih podatkov", Portorož (1988). str. 307-314.
32. S. Present: Sistemi za računalniški vid. Priprava skupnega
programa raziskav, razvoja in uporabe senzorjev pri nas,
Ljubljana (1987), str. 285-301.
33. S. Prcsern. P. Brajak, L. Vogel, A. Želcznikar PARSYS - A re
search and development project in parallel processing. Yugos
lavia, COMMEX- 2000: Communication Excellence for High
Quality of Lire: Int. Cong. & Exhibition, New Delhi (1988), 11-18.
34. V. Rajkovic, M. Bohancc: Model računalniško podprtega
kadrovsko-izobrazcvalncga sistema 4. smernice za uporabo
ekspertnih sistemov v računalniško podprtih kadrovskoizobraževalnih informacijskih sistemih. Izobraževanje >•> razvoj
kadrov v OZD, Ljubljana (1987), str. 53-74.
35. V. Rajkovic, M. Bohancc: Raba računalnika v procesu odločanja s
posebnim poudarkom na kadrovskem odločanju, 2. del zb. gradiv
informatika v kadrovski dejavnosti: Študijski dnevi kadrovskih
delavcev, Portorož (1987), str. 26-35.
36. V Rajkovic, M. Bohancc, Ž. Črnivec, B. Skubcn Lupina
ekspertnega sistema "DECMAK": Primer uporabe v kadrovski
službi DO Julon, Zb. rcf. sem. "Novi pristopi k izgradnji
kadrovskih informacijskih sistemov", Portorož (1988), sir. 80-97.
37. V. Rajkovic, T. Skulj: Kako naprej od računalniškega opismen
jevanja v naSih Šolah?, Posvet "Idejno sporočilo na pragu in
ovacijske družbe", Ljubljana (1988), str. 69-83.
38. I. Savnik, F. Novak, M. Špcgcl: Representation of CAD
input/output information in EDIT formal, 10. mcd. simp.
"Kompjulcr na sveuCilistu". Cavtat (1988), sir. 7.10.1-8.
39. J. Šile: VLSI podatkovna prclokovna polja, Simp, o infor
macionim tehnologijama, Jahorina( 1988), sir. 32.1-8.
40. J. Šile, P. Kolbezen, B. Robič: Sinhronizirana podatkovno
prclokovna arhitektura za učinkovito izvrševanje statičnih
programskih grafov, MIPRO - Savjel. o novim genracijama
računala, Rijcka (1988), sir. 5.93-98.
41. J. Šile, B. Robič: Efficient dala flow architecture for specialized
computations, 12. I.MACS World Cong, on Scientific Computa
tions, Paris (1988), str. IV.681-684.
42. D. Špcgcl, J. Šile, M. Špcgcl: Zasnova CAD/ CAM sistema z
laserskim rezalnikom, Zb. MIPRO, Rijcka (1988), sir. 5/2695/273.
43. M. Štanlc-Vouk, V. Vouk: Uporaba mikroračunalnika v družbos
lovnih raziskavah, 10. mcd. simp. "Kompjulcr na svcučilisiu",
Cavtal (1988). sir. 9.33.1-9.33.8.
44. D. Vilas, I'. Tancig: Okvir za definisanje YUTRA, Jugoslovcnskog sistema za aulomalsko prevodjenje, 32. jug. konf.
frrAN-a, Sarajevo (1988), str. XII.27-34.
45. D. Vilas, P. Tancig: Skice za izgradnju inlcgriranog ambicnia za
obradu leksluclnih informacija, Z)). 4. konf. "Računalniška ob
delava jezikovnih podatkov", Portorož (1988), ur. 1-12.
46. J. Zcrovnik: Vzporedna verzija nekega slučajnega aigorilma za
barvanje grafa, MIPRO - savjel. o novim generacijama računala,
Rijcka (1988), sir. 5.127-131.
I. A. Brodnik: Nekaj več kol samo urejevalnik besedil, Moj mikro 3.
«.5,53-54 (1988).
2. A. Brodnik, A. Dobrin. M. Drobnic, M. Gams. B. Mohar. M. PetkovSck: leksikoni Cinkarjcvc založbe: Računalništva Ljubljana: Cankarjeva zaio'ba, (1988). 208 str.
3. A. Brodnik. J. Ferbcžar, T. Lasbaher, M. Martinet. A. Vitek: 12.
republiško tekmovanje srednješolcev s področja računalništva:
Bilten, Univ. E. Kardelj, FNT VTOZD matematika in mehanika.
• (US delovno poročilo DP-50S3), (1988), 44 str.
4. A. Brodnik, V. Vouk, J. Ferbcžar, M. Zrimc: Pastorek iz nove
družine "velikega modrega". Moj mikro, St.3,6-7 (1988).
5. M. Gams, ur: Poročilo o delu Instituta v letu 1986, US, Ljubljana
(1987).
6. M. Gams, ur.: Poročilo o delu Instituta v klu 1987, US, Ljubljana
(19BB).
7. M. Gams: Veliki leksikon Cankarjeve založbe: računalništvo. Ljubljana: CZ, (1988).
8. S. Mavric: Okolina za razvoj samostalnih aplikacija u moduli-2.
Trend, na, 37-38 (1988).
9. V. Rajkovic, M. Bohancr. Računalnik v procesu odločanja s
posebnim poudarkom na kadrovskem odločanju. Gradivo za
strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje kadrovskih delavcev.
- Ljubljana: GZS. (1988), str. 196-209.
10. J. Sile Z modula-2 v ROM, Moj mikro 4, St.10,10-11 (1988).
11. P. Tancig, ur.: Zb. 4. konf. "Računalniška obdelava jezikovnih
podatkov", Ljubljana: US ; DruSt. za upor. jczikosl. Slov., (1988),
501 str.
12. P. Tancig: Seminarsko gradivo za seminar SI: Razumevanje jezika
in računalniške aplikacije, 4. konf. "Računalniška obdelava
jezikovnih podatkov", Portorož (1988), 183 str.
13. P. Tancig: Seminarsko gradivo za seminar SŽ: Umetna inteligen
ca, 4. konf. "Računalniška obdelava jezikovnih podatkov", Por
torož (1968), 141 str.
14. P. Tancig: Seminarsko gradivo za seminar S3: Računalniško
obravnavanje govora, 4. konf. Računalniška obdelava jezikovnih
podatkov", Portorož (1988), 223 str.
15. P. Tancig: Seminarsko gradivo za seminar S4: NenumcriCno
programiranje, 4. konf. "Računalniška obdelava jezikovnih
podatkov", Portorož (1988), 176 str.
16. P. Tancig: Seminarsko gradivo za seminar S5: Računalniška leksikografija in leksikologija, 4. konf. "Računalniška obdelava
jezikovnih podatkov", 1'orotoroZ (1988), 219ur.
17. P. Tancig: Seminarsko gradivo za seminar S6: Obdelava jezikov
nih podatkov, 4. konf. "Računalniška obdelava jezikovnih podat
kov", Portorož (1988), 141 str.
18. T. UrbanCiC, N. !.avrac, B. Filipic: Metode, tehnike in orodja
umetne inteligence za razvoj ekspertnih sistemov, Moj mikro 4,
SI. 7-8,39-16 (1988).
19. V. Vouk: Popularni paket tudi za dinarje. Moj mikro 4, St 3,22-23
(1988).
Neobjavljena dela
Instilutski dokumenti
1. M. Bohancc, V. Rajkovic: DCCMAK: An expert system shell for
mulii-aiiribuic decision making, US delovno poročilo DP-5031
(1988).
2. B. FitipiC: Ekspertni sistem za procenu spektra snage signala:
Uputstva za koristenje i lehniCki opis, IJS delovno poročilo DP5140(1988).
.1. B. Filipic: Uvod v umclno inteligenco in ekspertne sisteme, IJS
4. B. Filipic, I. Konvalinka: Ekspertni sistem za procenu spektra
snage signala: Izgradnja i implementacija baze znanja, US delov
no poročilo DP-5I39 (1988).
V M. A. Grobclnik: Further compiler optimizations for the WAM.
ft. T. JurfiC-Zlobcc, T. Dolenc, I. Savnik, F. Dacar Orodje m račun
alniško podprlo načrtovanje (slalusno poročilo), IJS, Ljubljana
(1988).
9. P. Kolbczcn: Paralelne organizacije in njih razvojna okolja
(poročilo o opravljenem delu na raziskovalnem-razvojncm
projektu PR-36 PARSYS), US delovno poročilo DP-S348 (1988).
10. P. Kolbczcn: PARSYS - paralelne organizacije in njih razvojna
okolja (program), US delovno poročilo DP-5358 (1988).
U. N. Lavne. I. MozeliC: Experiments with inductive learning
programs NEWGEM and ASSISTANT in the DIIDB environ
ment, US delovno poročilo DP-5029 (1988).
12. N. LavraC, T. Urbancic, B. Filipic: Ekspertni sistemi i automatsko
uCcnjc, US delovno poročilo DP-5098 (1988).
13. R. Mum, D. PcCek: Študija in eksperimentalna analiza merne
naprave zgrajene na osnovi računalniškega vida, US delovno
14. F. Novak: Diagnozibilnost porazdeljenih računalniških sistemov,
15. R. Mum, D. PeCek: Sludija in eksperimentalna analiza mcme
naprave zgrajene na osnovi računalniškega vida, US delovno
16. G. Nered, I. Savnik, F. Novak: Objektivno orientirane strukture v
CAD, US delovno poročilo DP-5111 (1988).
17. D. Petere, S. Wcilguny, P. Tancig: Grafično razvojno okolje za
formantno sintezo govora. US delovno poročilo DP-5134 (1988).
18. V. Rajkovic, M. Bohancc, Z. Črnivec, B. Skuber. Ekspertni sistem
za ocenjevanje delovne primernosti vodstvenih in strokovnih
delavcev v DO Juton, US delovno poročilo DP-5I32(1988).
19. N. Šutanovec: Uvod v programabilnc logične elemente, US delov
20. T. UrbanCiC, I. Bralko: Workshop on Qualitative Modelling,
Ljubljana, Yugoslavia, November, 1987, US delovno poročilo
DP-5019(19B8).
21. T. UrbanCiC, I. Bralko, D. Ilristovski, I. Mozetič, D. ZupanCic:
Avtomatsko kontrolne strategije za preprost dinamični sistem,
US delovno poročilo DP-5I28 (1988).
22. B. Zupan, M. Bohancc. V. RajkoviC: Modeliranje odločitvenega
znanja s sestavljenimi pravili, US delovno poročilo DP-5122
(1988).
1. D. Bojadžicv: Davidsonian semantics and computational under
standing of language, Symp. on Donald Davidson's Semalics; 2.
mednar. kol. "France Weber", Gornja Radgona/lkd Radkcsburg
(1988).
2. D. Bojadžicv: Konstruktivna prologika. Simp. "Logika i raCunari",
Ohrid (1988).
3. A. Brodnik: Parallel modula-2 with implementation for Inmos
transputer, 2. Modula-2 Meet., Augsburg (1988).
4. B. Cestnik: ASSISTANT PROFESSIONAL and its application,
CVŠ, Beograd (1988).
5. B. Ceslnik: Assistant professional: A case study. Workshop at
Statskonsulat AH, Stockholm (1988).
6. B. Ceslnik: Automatic knowledge acquisition, SRCE, Zsgrcb
(1988).
7. B. Cestnik: Automatic knowledge acquisition: ASSISTANT 80 in
ductive learning package, Univ. Trieste, Trst (1988).
8. B. Cestnik: The role of automatic learning in expert systems,
Round Table: 10. Int. Symp. "Computer at the University" , Cavlal (1988).
'). B. Ceslnik: Umetna inteligenca in ekspertni sistemi, ČOP Delo.
Ljubljana (1988).
10. B. Cestnik: The use of automatic learning in the development of
expert systems, VŠOD, Kranj (1988).
11. B. Cest n,; Uses of advanced methods in noisy domains, Symp.
om Pracn.sk Expcrtsyslcmslcknik & Ncurala Nalverk, lockholm
(1988).
12. B. Cestnik, I. Bralko: Learning rules with redundancy in noisy
domains, EWSL-88, Glasgow (1988).
13. M. Gams: Automatsko uCcnje - sistem GINESYS, SRCE, zagreb
(1988).
7. P. Kolbczcn: Nekateri problemi in rcSilvc v implementaciji valovno-fronlnih procesorjev, IJS delovno poročilo DP-5202 (1988).
14. M. Gams: BuduCnosi kompjutora - umjetna intcligcncija, Sent.
"ZaSlita u informatickoj djclalnosti", Tula (1988).
8. P. Kolbczcn: Nove informacijske tehnologije (predlog programa).
15. M. Gams: GINESYS: An overview of the project, EWSL, Glas
gow (1988).
97
16. M. Gams: Računalništvo m umetna inteligenca. Sem. za lalantiranc Študente računalništva 1. Iclnika na Tak. za clcklrolchn..
Ljubljana (1988).
17. M. Gams: Umetna inteligenca. Sem. o informatiki za slovenske
profesorje srednjih Sol v Tr>'u, Trst (1988).
18. N. Karba: Uporaba metod umetne inteligence v praksi. 3. savjet.
"Odrzavanjc tehničkih sistema u crnoj metalurgiji*. Radovljica
(1988).
19. X. I.svrač: ASSISTANT - A knowledge clicitation tool for
sophisticated users. L'niv. Stockholm. IX'pt. of Computer and
Systems Sciences (I9SS).
2U. X. l.avrač: Inductive learning. L'niv. Stockholm. Dcpl. Computer
and Systems Sciences (1988).
21. X. I.avraC: Knowledge acquisition for expert systems, Univ.
Stockholm. Dcpt. of Computer and Systems Sciences (1988).
22. X. Lavrač. I Urbančič. I). Filipič: Ekspertni sistemi i automalsko
učenje, Y U sajam softvera. Split (1988).
23. V. Rajkovic, M. Dohancc: Metode umjctnc intcligcncijc u
kadrovsko-obrazovnoj djclatnosli radnih organizacija, 31. Ijctna
Skola androgoga. I'ula (1988).
24. V. Rajkovič, M. Ilohanec: Lupina ekspertnega sistema DL'CMAK: Printer uporabe v kadrovski službi D O Julon, Sem. "Novi
pristopi k i/gradnji kadrovskih informacijskih sistemov, Portorož
(1988).
25. P. Tancig: COLING (Computational I.INGuistics) activities in
Yugoslavia as seen through 3(4) CPLI> (Computer Processing of
language Dala) meetings. 4. konf. "Računalniška obdelava
jezikovnih podatktw". Portorož (1988). (uvodno predavanje).
26. P. Tancig: Lkspcrimcntalni sistem za komuniciranje v tipkanem
naravnem jeziku z bazo podatkov. Simp. "Malcmalička i računarska lingvistika", Beograd (1987).
27.
P. Tancig: Nekateri problemi pri računalniški obdelavi
slovenščine. Lingvistični kro/ck Filozofske fakultete. 381. ses
tanek. Ljubljana (1987).
28. P. Tancig: Leksikoni in (lingvistične) teorije. 4. konf. "Računal
niška obdelava jezikovnih podatkov", Portorož (1988): scm.S5:
Računalniška leksikologiju in leksikografija.
29. P. Tancig: Xenumcricno programiranje - obravnavanje nizov in
seznamov, 4. konf. "Računalniška obdelava jezikovnih podatkov",
Portorož (1988): sem. S4: Ncnumcrično programiranje.
30. P. 'I'ancig: Računalniško razumevanja jezika - aplikacije, 4. konf.
"Računalniška obdelava jezikovnih podatkov", Portoro;. (1988):
za sem. SI: Razumevanje jezika in računalniške aplikacije.
31. P. Tancig: Računalniško razumevanja jezika - tehnologija, 4. konf.
"Računalniška obdelava jezikovnih podatkov", Portorož (1988):
za sem. SI: Razumevanje jeziku in računalniške aplikacije.
32. P. 'Tancig. T |{rjavcc: Pregled nekaterih računalniških pristopov k
morfološki analizi jezika, Simp. "Matcmalička i računarska
lingvistika" Beograd (1987).
33. P. Tancig. S. Weilguny: Graphical development environment for
1~SI phonetic synthesiser, L'niv. College, l,ondon (1988).
34. V. Vouk: Modula-2 based system for development of embeded
systems, 2. Modula-2 Meet.. Augsburg (1988).
I. V. Rajkovic, M. Ilohanec: Smernice za uporabo ekspertnih sis
temov v računalniško podprtih kadrovsko-izohraZcvalnih infor
macijskih sistemih. Model računalniško podprtega kadrovskoizobraževalnega informacijskega sistema, Raziskovalno poročilo
o prvi fazi, Raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS.
Ljubljana (1987).
1. S. Mavric, M. Spcgcl, cl al: Lmuiator LPROM vezij, Palcnlnas
prijava (1988).
2. S. Mavric, M. Spcgcl, ct al: Razvojno okolje ROML'L-2, Predlog
za Nagrado SDK za tehnično izboljšavo (1988).
3. R. Murn, D. Pcčck: F.lcktronski leodolit na osnovi računalniškega
vida, Patentna prijava (1988).
DIPLOMSKA DELA
1. D. Ilristovski: Transformacija numeričnih funkcij v kvalitativne
opise (1. Ural ko)
2. A. Karalič: Implementacija sistema GINIiSYS PC (I. Hralko)
98
V tt. Molmkar Statistična obdelava normalne populacije s
programskim paketom SPSS (I. Bralko)
4. G. Nered: Lupina programskega paketa za računalniško podprto
načrtovanje (T. Kalin)
5. L. Smcrdu: Računalniška podpora programskega inzcnirslva (P.
Tancig)
6 S. Wcilguny. Grafično razvojno okolje za formam m- sintezo
govora (P. Tancig)
7. R. /upane: Poskus upravljanja dinamičnega sistema z metodami
umetne inteligence (I. Bralko)
MAGISTRSKA DELA
1. A. Brodnik: Polimorfnc procedure v Moduli-2 (U. Vilfan)
2. IV Cestnik: Induktivno učenje iz nepopolnih in nezanesljivih
podatkov (I. Bralko)
3. S. Mavric: Vrednotenje učinkovitosti večprocesorskih sistemov s
skuj nim vodilom (L. Gycrgyck)
DOKTORSKA DELA
I. I
Novak: Diagnozibilnosl porazdeljenih računalniških sistemov
(L. Gycrgyck)
1. M. Bohancc, I). Cestnik: IA.STLD International Symposium on
Kipe rt Systems, ženeva. Švica, I4.6.-16.6.I988 (2 referata)
2. M. Ilohanec. M. Gams: Ijipcrt Systems and their Applications.
Avignon. Francija. 30.5.-3.6.1988 (2 referata)
3. I. Bralko: Luropcan Conference on Artificial Intelligence.
Mimchcn. Z R N . 1.8.-5.8.1988(1 referat)
4. i. Bralko. II. Cestnik. ISSLK Workshop I9S8. L'dinc. Italija. 11.913.9.1988 (2 referata)
5. I. Bralko. U. Cestnik. M. Gams: I.VVSL 88. Glasgow. Velika
Britanija. 3.10.-6.10.1988(3 referati)
6. A. Brodnik. M. Spcgcl. V. Vouk: MODULA-2 Meeting.
Augsburg. ZRX.4.10.-7.10.1988 (2 referata)
7. H. Cestnik: Slate of the Art of Machine Learning, Stockholm.
Švedska. 23.11.-27.11.1988 ( I referat)
K. B. Cestnik: European Conference on Artificial Intelligence.
Munchcn.ZRX. 1.8.-5.8.1988(1 referat)
9. M. Gams: I-KA 88 Workshop. Guslav Srcsemann Institut, Bonn,
ZRX. 19.6.-23.6 1988 ( I referat)
10. X. I jvrač. I. Mozetič: Machine learning. Mela-Reasoning and
logics, Sesimbra. Portugalska. 12.2.-19.2.1988(1 referat)
11. I. Mozetič: University of Stockholm. Stockholm. Švedska. 5.312.3.1988 (3 vabljena predavanja)
12. F Novak: IASTI:l) International Symposium Reliability and
Oualily Control, Pariz, Francija, 22.6.-24.6.1988 (I refcral)
13. V. Rajkovic: Organizational Decision Support Systems. Como.
Italija, l9.-23.fi.1988 (workshop)
14. B Robič, J. Šile: 12th IMACS World Congress Scientific Com
pulation. Pariz. Francija. 17.7.-23.7.1988(1 refcral)
1. D. BojadZicv: Workshop Computational Linguistics and Formal
Semantics (CI.F'S), University of Lugano, Svica, 29.8.-2.9.1988
(računalniška obdelava jezika)
2. A. BckeS, T. I'.rjavcc: Workshop New Direction in Machine
Translation Budimpešta, Madžarska, 17.8.-20.8.1988 (računal
niška obdelava jezika)
3. J. FcrbcZar: University of Tromso, Norveška, 4.6.-15.6.1988 (disI ribuirani sistemi)
4. N. lavrač: George Mason University, ZDA, 22.8.-1.12.1988
(umclna inteligenca)
5. D. Pcčck: The Turing Institute, Glasgow, Velika Britanija. 21.1' •
9.12.1988 (računalniški vid)
ODSEKA
I. J. "/cruvnik. Institut /a matematiko, fiziko in mehaniko.
Ljubljana. 1 1.-31.12. t'»S (paralelni sistemi)
1. D. Hojadzicv: Davidsonova scmantika
2. M. Mohancc: Implementacija impn-gniranega sistema DliCMAK
3.1. Kratko: Korektna evaluacija Kaycsovcga pravila
4. A. Uradnik: Izdelava kode pri prevajalniku
5. IV Cestnik: L'poraha redundance pri avtomatskem učenju v
{umnih domenah
6. "I". Ilrjavcc: Morfološka analiza
7.H. 1'ilipiC: NutncriCni mehanizmi verjetnostnega sklepanja
K. R. l:ilipiC: Ekspertni sistem za ocenjevanje spektra
9. M. Gams. M. DrobniC: Approaching the I.imit in Classification
Accuracy
10. M. Grobclnik: Prva faza izdelave prolog koprocesorja
II. M. Gams: Analiza avtomatskega učenja
12. M. Gams. I). Cestnik: Poročilo z F.WSI. 88
13.1. Kononcnko: Nevronske mreze
14. A. KaraliC. V. Pirnat: Avtomatsko učenje v revmatologiji
15. N. l-avrac: Sistem za induktivno učenje v okolju logičnega
programiranja
16. M. Milctic: Digitalno procesiranje govora
17. G. Nered: Objektno orientirane strukture
18. V. Rajkovic, M. Dohancc, N. I jvraC: Avtomatsko uCcnjc in sis
temi /a pomoč pri odločanju
19. T. Zrinicc: PANK - avtomatsko učenje v robotiki
20. ». Žnidar. Osnove I AI'IvXA
SEMINARJI iN PREDAVANJA, KI SO JIH IMELI
t. I' llirthelmcr. Array Data GmbH Dunaj. Avstrija, P. Kcmptncr.
Othmar I-acncr I:lcklronischc liuuclcmcntc und (ieratc. Dunaj.
Avstrija: Transputerscminar
2.1. Dolinsck. Smalltalk I. Smalltalk II
3. S.I. Hull. A Survey on Visual Realism
4. R. Kaszuba. Technical University of Wroclaw. Wroclaw. Poljska:
1 ilc Transfer in Computer Network
5. J. Kwialkowski. Technical University of Wroclaw, Wroclaw.
Poljska: Manchester Dataflow Computer Emulator
6. K. N'akamura. Syntactic Pattern Recognition of Structures by
1 -ogic Programming
7. P. Mow forth. Computer Vision
K. 1..M. Patnaik. llvpcrt Systems lor CAD
'). RJ. Paul. A Survey of the Application of Al in Operations
Research
10. C. Sammut. Machine learning and lixpcn Systems recent work
at the Turing Institute
11. C. Springer. Needs for Al in Computer Networks and Distributed
Systems
12. C. Uhrik. GS Inductive I earning Algorithm
1. D. Cestnik, I. Kononcnko, I. Bralko: Nagrada SBK za izume in
tehnične izboljšave
2. M. Gams: Nagrada OOS ObCinc ViC-Rudnik
3. M. Spcgcl. B. TcZak, P. Rcinhardt: Nagrada SBK za inovacije
"Ceneni grafifni dodatek GRAr-100"
4. S. MavriC: Nagrada prof.dr. Vratislava Bcdjanica za magistrsko
delo "Vrednotenje učinkovitosti vcCproccsorskih sistemov s
skupnim vodilom"
99
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
DEPARTMENT OF GENERAL ELECTRONICS (E-5)
In 1968 the stafT of the Department of General
Electronics were mainly engaged in the development
and production of electronic equipment in the fields of
meteorology, ecology, radiation protection, protection
at work, power supply techniques, etc Among their
products we can mention the EMP21 electronic
meteorological station, which costs about S 25,000,
professional protective devices, which cost around $
2^00, down to the simplest radiation detectors costing
around $ 250 each. Their main commercial partners are
the Hydrometeorologkal Board, firms with pollution
problems, research organizations, health institutions,
the transport equipment industry, etc.
Raziskovalci:
1 »delavec s fakultetno izobrazbo
Sodelavci odseka E-5 so se v minulem klu ukvarjali
s snovanjem in razvojem novih ckktronskih naprav, z
izboljšavami na že razvitih napravah iz njihovega
programa, s serijsko izdelavo že ustaljenih aparatov in s
popravilom lastnih in tujih naprav doma in na terenu.
Za posebnega naročnika so končno izdelali in
dobavili opremo za ktalisca in pri tem pridelali za 200
% pogodbene vrednosti izgube.
Zaradi težav pri poslovanju je zastalo delo pri raz
voju daljinskega vetrokaza DVK 103 z monolitnim
kazalnikom na tekoči kristal, kije zastal v fazi prototipa,
nov univerzalni tipalnik za veter VMT 107 in nova
dajalnika za hitrost vetra GDH 115 in DHV 116 pa so
ostali v fazi na papirju rešene mehanske konstrukcije.
100
Kljub omenjenim težavam pa so sodelavci odseka
izpolnili vse želje njihovih partnerjev in jim izročili na
slednje ckktronske merilne naprave:
Ekktronska meteorološka postaja
6
Ancmograf
12
Ravninski merilnik nagiba
3
Merilni komplet za G.M. cev
1
Gama monitor
12
Alarmni anemometer
16
Ekktronskivetrokaz
7
Ročni vetromer
20
Merilnik sevanja
29
Vctrokaz z vrečo
2
Praskač
64
Številke ob imenu pomenijo izročeno količino.
V odseku E-5, kjer predvidevajo zmanjšanje Števila
sodelavcev od 7 na 6, v ktu 1988 niso sodelovali na
razstavah ali podobnih prireditvah.
SODELAVCI ODSEKA
Vodja:
Doto Glavif, ing, vod.razv.
Tajnik III:
Franc Bate
Ostali sodelavci:
1. Mirko Grcar,lab.ll
2. Igor Kiavcar, lab.l
3. Jote PBek, sam-razv.
4. Dutan Rofclj, lab.l
5. Milan Šamclj, »am.razv.
ODSEK ZA DIGITALNE KOMUNIKACIJE IN MREŽE
DEPARTMENT OF DIGITAL COMMUNICATIONS AND COMPUTER NETWORKS (E-6)
Research in the Department of Digital Communkations and Computer Networks is focused on the
following areas: digital communications, computer net
works, distributed and tightly connected computer sys
tems.
la digital communications problems in the field of
digital signal processing arc investigated. Theoretical
work and applied research is oriented towards multi
level modulation (MQAM), adaptive digital niters, sig
nal analysis, coding, error monitoring, error estimation
and channel modelling. Models and simulation
programmes for digital radiorclay links for low capacity
systems were developed. Digital speech and data in
tegration was implemented in a common communica
tion channel using a standarized HDLC protocol.
The computer networks group is involved in
various research areas. The major topics arc: electronic
mail, particularity development of directories of com
puters and services, protocol testing and verification
and formal description techniques i.e. LOTUS and ESTELLE. The research activities within the group run in
accordance and in collaboration with similar interna
tional research projects and COST 11, COST 11 tcr
(the subproject AM1GO and FDL). Recently, the
group became a member of the EUREKA Internation
al Standardisation Organization (ISO) activities in the
field of character set coding and exchange of data and
information. The further development of the Public
Data Network of SR Slovenia" was one of the major
projects carried out by the group.
In the field of distributed computer systems, paral
lel systems theory and its application to communication
systems are major research fields. In connection with
this area, the following problems arc studied: time
synchronisation, distributed data bases, and LAN
protocols in simplified distributed systems. In tightly
connected computer systems, parallel computer ar
chitectures are studied.
In addition, one group is involved in mathematical
modelling and developing cluster algorithms. These
tools and methods were applied for the prediction of
the behaviour of different drugs in biological systems.
Raziskovalci:
23 sodelavcev t fakultetno izobrazbo, od katerih
1 redno
3 dodatno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze.
32 mednarodnih
2 domača
3 strokovne publikacije
16 instituiskih dokumentov
8 diplomskih del
5 magistrskih del
1 doktorsko delo
V letu 1968 jc bilo delo v Odseku razdeljeno na
naslednja področja:
- digitalne komunikacije, kjer so se sodelavci ukvar
jali s problemi procesiranja digitalnih signalov. Tu
so zajeti modeli in simulacijski program za
digitalne naprave in radio relejne zveze v sistemih
nizkih kapacitet. Teoretično delo se je nanašalo na
raziskave iz vecnivojske modulacije, kodiranja,
odkrivanja napak in modeliranja prenosnega
kanala;
- porazdeljeni in paralelni sistemi, kjer je potekalo
delo na paralelnih mrežnih sistemih, integraciji
govora in podatkov ter upravljanju porazdeljenih
industrijskih procesov;
- računalniške mreže, kjer je bilo področje razde
ljeno na naslednje razisiskave: elektronska poŠta,
tehnika formalnih opisov in testiranje ter
verifikacija protokolov. Poleg tega so naši sodelavci
člani organizacije ISO (International Standardiza
tion Organization) na področju standardizacije
kodiranja in izmenjave podatkov ter informacij;
- matematično modeliranje" in razvoj algoritmov za
napovedovanje bioloških reakcij glede na različne
bioloSko aktivne snovi.
Prenos in obdelava digitalnih signalov postajata v
danaSnji družbi vse bolj pomembna. Tcžiiče IctoSnjih
raziskav je bito v analizi vpliva kanala na prenos digital
nih signalov in na Študiju ekvalizacijskih postopkov,
predvsem adaptivnih, ki nevtralizirajo vpliv popačenja v
disperzivnem, frekvenčno selektivnem kanalu. Obrav
navali smo frekvenčne in časovne ekvalizatorje ter
ugotavljali njihovo konvergentnost. Analizirali smo po
stopke izvajanja optimalnih uteži adaptivnih ekvalizatorjev, jih preverjali z računalniškimi simulacijami
ter predlagali možni način realizacije s pomočjo multiproccsorskcga sistoličnega niza.
Posebna pozornost je bila posvečena analizi
spektralno učinkovitih modulacijskih postopkov kot sta
večnivojska kvadraturno amplitudna modulacija
(QAM) in večamplitudna modulacija z zveznim
potekom faze (CPM). Izvedeni so bili postopki za
izračun spektralnih karakteristik in analizirani problemi
koherentne in nekoherentne detekcije digitalnih sig
nalov v odvisnosti od razmerja signal-Sum. NaSli smo
tudi originalno reSitev ocenjevanja napake pri prenosu
digitalnih signalov s pomočjo merjenja psevdonapake v
sprejemniku.
Rezultate raziskav smo publicirali v petih člankih,
objavljenih v Elektrotehniškem vestniku, v Šestih
referatih doma in v sedmih referatih na tujem.
Raziskave izvajanja aritmetičnih operacij nad delta
moduliranimi signali smo objavili na IEEE simpoziju v
Helsinkih. Omenjene raziskave so vodile do niza
originalnih vezij za generiranje, pretvorbo in merjenje
digitalnih signalov, ki jih je odsek zaščitil v tujini.
Pri paralelnih mrežnih sistemih so upoštevali, daje
celotni sistem sestavljen iz mnogo (nekaj tisoč) enostav
nih procesnih enot, ki so med seboj povezane samo z
101
Sistem M MM) CCCza zbiranje, upravljanje in olnLlavopmhitkinnajbližjimi sosedi. Enote medsebojno komunicirajo s
sporočili, ki se prenašajo po kratkih in hitrih linijah.
Sodobna tehnologija omogoča izvedl o takih sistemov
na eni sami silicijevi re/ini. Težava, ki se pojavi pri iz
delavi teh sistemov je, da tehnološki proces neizogibno
vnaša proizvodne okvare. Sodelavci so raziskovali po
stopke, ki omogočajo odpornost sistema proti proizvod
nim in obratovalnim okvaram. Sistemi, ki so odporni na
okvare, lahko zaradi načina povezanosti in zaradi
množice enakih podsistemov delujejo pravilno tudi, če
vsebujejo okvarjene enote. Za preizkušanje in ovred
notenje postopkov v paralelnih sistemih so izdelali
simulator sistema, ki je nadomestil za sedaj še nedo
stopni realni sistem. S simulacijskim orodjem so testirali
in opazovali nekatere algoritme v paralelnih mrežnih
.sistemih.
Naslednje zanimivo področje dela se imenuje
združitev prenosa podatkov in govora v skupnem
komunikacijskem mediju. Zaradi digitalizacije govor
nega signala, kije s tem dobil znač.j podatkov, in zaradi
vse inteligentnejših naprav, ki so na voljo uporabniku
komunikacijskega medija (digitalni mikroprocesorski
terminal), se ponuja možnost, da se po istih medijih
sočasno prenašajo tako govorne kol negovorne infor
macije. Hitrost prenosa, ki je potrebna za varen prenos
digitaliziranega govora je 32 Kb/s. Ker je kobinacijski
kanal hitrejši (40, 46, 128 Kb/s), lahko me . govorom
prenašamo (udi ostale podatke, ki so pomembni /a
uporabnika. Mikroprocesor in ustrezni komunikacijski
protokol poskrbita, da se informacija pravilno "se
stavlja" pri oddaji in "razstavlja'' na sprejemni strani.
V povezavi z navedenimi so bili raziskani tudi
različni načini za povezovanje helerogenih računal
niških mrež. Analizirali smo vpliv informaeijsko-računalniškc podpore na poslovni sistem s posebnim
poudarkom na integraciji upravljanja in njeni odvisnosti
od medsebojne povezanosti računalniške opreme.
Upravljanje porazdeljenih industrijskih sistemov je
področje praktične uporabe teh raziskav. Industrijski
102
v viulovoilu Motfar.
sistemi potrebujejo lokalno mrežo za prenos signalov in
komand, ki je prilagojena specifičnim zahtevani
uporabnikov. Naše delo je bilo implementirano na
resničnem
primeru
porazdeljenega
upravljanja
vodovodnega sistema, ki ima svoje enote (črpališča,
rezervoarje, zasune itd.) raztresene na območju nekaj
10 km. Uporabljeni so različni komunikacijski mediji od
UKV prenosa prek poštnih linij pa do zasebnih
telefonskih kablov. Vsi podatki iz oddaljenih enot se
prenašajo v centralno dispečersko mesti), kjer se
prikazujejo in arhivirajo. Dispečer pa lahko pošilja
proti enotam sistema različne komande in na (a način
nadzoruje in vodi celotni sistem.
K rezultatom so mnogo pripomogli dijaki in
študentje (tudi iz tujine), ki se redno vključujejo v delo
odseka. Ti mnogokrat prinašajo zanimive poglede na
probleme, ki se skupno rešujejo.
Skupina za mreže je v letu I98S pripravila nacional
ni plan Jugoslaviji: za udeležbo v mednarodnem projek
tu COSINE (Cooperation for Open Systems
Interconnection Networking in Europe). Ta projekt
ima za cilj vzpostavili računalniško podprlo infrastruk
turo za odprle komunikacije med evropskimi
akademskimi in industrijskimi raziskovalnimi okolji. Iz
Jugoslavije v projektu COSINE sodelujejo udeleženci
medrepubliškega projekta YUNET, ki ima v okviru
države enake cilje kol COSINE. Koordinator projekta
YUNET je Institut Jožef Stefan.
Skupina za mreže je sodelovala v R A R E (Research
Assocics pour la Recherche Europeenne). RARE je
evropska organizacija, ki povezuje računalniške mreže v
raziskovalnih in akademskih okoljih v Evropi. RARE
podpira principe odprtega povezovanja (OSI), kol ga
definirajo mednarodni standardi (ISO). Raziskovalci
skupine za mreže so sodelovali v W(»l (Message Han
dling Syslems), WG3 (Information Services Exchange
of Operation Information) in WG8 (Management of
Network Application Services). RARE (udi zagotavlja
strokovno in tehnično podporo projektu COSINE.
Projekt COSINE jc v letu 1988 zaključil fazo
specifikacij. S pomočjo delovnih skupin RARE jc bila
oblikovana serija priporočil, ki jih jc skupina za mreže
obdelala in priredila zahtevam projekta YUNET. Ta
serija piporočil vsebuje naslednje teme: pregled poten
cialnih uporabnikov COSINE uslug, protokolnc profile,
opis bodočih servisov, opis javnih servisov,
opcracionalnc zahteve, selitvene strategije in impicmcnlacijski plan.
V letu 1988 so bile obravnavane nekatere metode
razpoznavanja vzorcev, ki se uporabljajo za računal
niško načrtovanje spojin z biološko aktivnostjo. Metode
temeljijo na formalizmu teorije grafov in nudijo
možnosti za karakterizacijo, primerjavo in kvan
tifikacijo podobnosti v sistemu za razpoznavanje vzor
cev. Razvita in objavljena jc bila metoda za
identifikacijo fragmetov v grafu z zaželenimi lastnostmi.
Razvile so bile metode za nehierarhično razvrščanje, ki
slonijo na uporabi hcvrističnih pravil. Metode so bile
preizkušene pri klasifikaciji spojin z različno biološko
aktivnostjo. Raziskana jc tudi korclacija med različnimi
invariantami molekularnega grafa in nekaterimi
biološkimi lastnostmi spojin.
Seznam storitev, ki jih nudi Odsek zunanjim in
notranjim uporabnikom:
- simulacijski paket radio-rclcjncga sistema, ki vse
buje: generator signala, generator šuma, koder
(diferencialni, duobinarni, AMI), filter (Buttcnworlhov,
Nyquistov,
Gaussov),
modclator
(OWPAK, OQPPSK, MSK), demodulator in
dekoder,
- simulacijski paket radio-rclcjncga kanala narejen
na osnovi Rummlerjcva modela kanala, parametri so:
ojačanje kanala, ojačanjc odbitega vala, fazni zasuk in
zakasnitev vala.
- simulacijski paket za ugotavljanje takta in nosilca
simbola: raziskave in razvoj sistemov za združitev
prenosa različnih informacij (govora, podatkov,
slike...),
- raziskave porazdeljenih in paralelnih sistemov (za
snova, postopki, topologije, sočasnost, zaneslji
vost...),
- raziskave in svetovanje pri izbiri in povezavi raču
nalniške opreme ter izdelava programske opreme
za računalniško integrirano proizvodnjo (CIM).
- izvedba in raziskave lokalnih procesnih mrež,
- razvoj vmesnikov z*a komunikacijo v računalniških
mrežah,
- projektiranje in izvedba računalniškega upravljanja
porazdeljenih komunalnih sistemov,
- porazdeljeni sistem za beleženje in nadzor pri
hodov ter obdelavo beleženih podatkov (registra
cija delovnega časa),
- cnokartični procesni računalnik, ki podpira delo v
operacijskem sistemu CPM,
- skupina za mreže lahko nudi vse usluge svetovanja
v zvezi:'. razvojem računalniških mrež širokega ob
sega in razvoja orodij za testiranje in verifikacijo
komunikacijskih podatkov.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.19«.
višjega asistenta. Študirajo v skladu z internimi določili instituta na
tretji stopnji fakultetnega itudija in bodo po končanem
asistenti.
Sodelavci, ki so odšli na strokovno izpopolnjevanje in jim mirujejo
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, so posebej navedeni.
Vodja:
Janez Korenini, dr., dipl.ing., vis ra...sod.
Pomočnik vodje:
Gorazd Kandus, mag., dipl.ing., vod.sir.sod.
Komercialni ret, viš.tajnica III:
Anastazija Ugrin
1. Viktor Avbclj, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
2. Borka Džonova Blažit, dr., dipl.ing., vodja skup., razsodi
3. Marko Bonaf, mag., dipl.ing., vis.as.pod.
4. Irena FabiC Pctraf, dipl.ing., as.pod.
5. Mojmir Orlj, dipl.ing., pod.zač.
6. Avgust Jauk, dipl.ing., pod.zaC.
7. Tomaž Javornik, dipl.ing., as.pod.
8. Monika Kapus Kolar, mag., dipl.ing., vij.as pod.
9. Iztok Ixsjak, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
10. Igor Ozimek, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
11. Marjeta PuCko. dipl.ing., pod.zaC
12. Jože Rugclj, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
13. Rajko Sabo, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
14. Robert Šega, dipl.ing., pod.zaf.
15. Maljaž Šubclj, mag., dipl.ing., sam.slr.sod.
16. Jurij TasiC", dr., dipl.ing., vodja skupine, slrsvel., razsodi..
izr.prof.
17. Roman Trobec, dr., dipl.ing., razsodil
18. Helena Tvrdy, dipl.ing., as.pod.
19. Izlok Tvrdy, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
20. Boris Vodopivcc, dipl.ing., as.pod.
21. Duro ZriliC, dr., dipl.ing., vod.slr.sod., raz sod.II(ncizv)
Ostali sodelavci:
1. Tomaž KriSlofclc, vod.razv.
I. Zcljko MoSkun, vod.razv.
REDNI SODELAVCI ODSEKA, KI SO VTEM LETU
DELU UNIVERZ
1. T. Kalin, prof.dr., dipl.ing., profesor VV„ predava: Računalniške
mreže
2. J. TasiC, prof.dr., dipl.ing., izredni profesor IT„ predava: Računal
niški mulliproccsorski sislemi, Razvoj informacijskih sistemov,
Računalniške oplimizacijskc melode
3. D. ZriliC, dr., dipl.ing., Visiting professor Boston University,
predaval Dynamic System in Linear Network Theory
103
NA UNIVERZAH ALI DRUGIH DOMAČIH
USTANOVAH
I. L Gycrgyck, akademik, pcof.dr., redni profesor FE
LITERATURA
Objavljena dela
Zaaastvene publikacije
1. T. Javornik, G. Kandus, A. Lavrit. D. Jenu: Problem optimalne
dclcfccijc 4 O A M in 16 O A M signala v disperzivnem kanalu,
EkklrMchn. vestn. 55.143-148 (1988).
2. B. Jcrmaa-Blazir: taiptcmcnialioa of policies for standards
development and application, Information Tcchnok>|y for Or
ganisational Systems / Eds. I I.J. Bullinger et al. • Amsterdam:
Qscvier Sri. Publ., (1988), sir. 582-586.
3. M. KapiiS-Kolar Compound modules as goals, Informalica 12,3-
11(1988).
4. M. Kapus-Kolar Deriving protocols from services in the finite
stale machine representation, Informalica 12,69-75 (1988).
5. A. Lavrit, D. Jcran, J. Vugrincr, T. Javornik: Vpliv selektivnega
presite na lastnosti digitalnih radiorelejnUi sistemov za srednje
in višje ravni prenosa, Clcktrotehn. vesin. 54,301-309 (1988).
6.1. Ozimek, J. Tasif, A. Lavric: Ekvalizacija signala po prehodu
skozi neidcalni telekomunikacijski kanal ( I . del), Clcktrotehn
vesin. 55,149-154 (1988).
7. I. Ozimek, J. Tasic, A. Lavrit Ekvalizacija signala po prehodu
skozi neidcalni telekomunikacijski kanal (2. del), F.lckirotehn.
vesin. 55,155-160(1988).
8. M. Randic, S. C. Grosman, D. Jcrman-Btait, D. I I . Rouvray, S.
El-Basil: Modelling drug design I I , Int. J. Math. Compul.
Modelling 11,837-842(1988).
9. J. Rugclj: Sinhronizacija v porazdeljenih računalniških sistemih.
Informatka 12,107-113(1988).
10. J. Tasic, M. Grlj, A. Lavrif: The use of an adaptive equalizer with
a delta-modulator in digital 4 O A M signal transmission systems.
Elcktrotchn. vestn. 55,137-142 (1988).
11. J. Tasif, M. Grlj, I. Ozimek: Adaptive equalization principles in
digital communications systems, Eleklrolchn. vcsln. 55, 95-99
(1988).
12. R. Trobce, L. Gycrgyck, J. Korenini: Two-dimensional parallel
system diagnostic, F.uromicro J. Microproc. Microprog., spec,
issue (1988).
7. a Jcrman-BlaZir, I. Fabic: Grouprelatctaderivatu« of molecular
similarity for property prediction, 196. Am. Chem. Sor. Meeting.
Los Angeles (19S8).
8. B. Jermm-lttatir: National plan of Yugoslavia for Participation in
COSINE project, vcrs.2.0. Pror. CP6 Meeting. Athens (1988). 5
sir.
9. G. Kandus, D. Laz*, V. Sent Some characteristics of multiamplitude CPM, Pror. 8. Eur. Conf. on Electronics, Area Com
munication. EUROCON 88, Stockholm (1988), sir. 60-63.
10. G. Kandus, D. Lazit, V. Scnk: Minimum Euclidean distance for
MACPM signals, Pror. 11. Symp. on Information Theory and Its
Applications. Beppu (1988). sir. 765-770.
11. M . Kapus-Kolar Construction of logically correct communication
protocols without over-specification, 2. IFAC/IHP Workshop on
Experience with the Management of Software Projects, Sarajevo
(1988), 6 sir.
12. A. Lavric, D. Jcran, T. Javornik, G. Petrovič: Prenos digitalnega
signala preko digitalnega RR sistema v disperzivnem kanalu, 22.
jug. simp, o telekomunikacijah: Y U T E L , Ljubljana (1988), sir.
C/3 M .
13. D. Lazit, V. Špcnk. G. Kandus: Trellis coding with polyphase sig
nal constalalions, 3. Int. Pupin Data Communications Scm..
Beograd (1988), sir. XXIII1-20.
14. I. Lcsjak, M. Putko: Povezovanje hclcrogcnc računalniške
opreme preko javnega omrežja, 10. mednarod. simp. "Kompjulcr
na sveutilislu", Cavtal (1988). str. 2.16.1-5.
15. G. Petrovič, D. Drajic, D. Bajit, D. Zrilic: A Gilbert-like model
for the mobile radio channel, 1988 IEEE Vehicular Technology
Conf., Philadelphia (1988).
16. J. Rugclj: Porazdeljene operacije in Iransparentnosl, 3. jug. savjet.
o novim generacijama računala, Rijcka (1988), str. S. 105-109.
17. R. Sabo, T . Javornik, A. Lavric: Simulacija monitorja psevdonapakc v presihajocem kanalu s sumom, 22. jug. simp, o
telekomunikacijah, ljubljana (1988), str. C/5.1-5.
18. R. Sega, J. Tasic: Adiptivni ckvalizalor z uporabo sislolitnih polj.
12. simp, o informacionim tehnologijama, Sarajcvo-Jahorina
(1988), str. 68.1-11.
19. M. Šubclj: Analiza programskega paketa za računalniško podprti)
projektiranje, 10. med. simp. "Kompjulcr na svcutilistu", Cavtal
(1988).
20. R. Trobec, J. Korenini: Dvorazsczni paralelni sistemi, 10. med
simp. "Kompjulcr na svcucilislu", Cavtal (1988), str. 2.2.1-2.2.8.
21. R. Trobec, J. Korenini, L. Gycrgyck: A local diagnostic in regular
interconnected systems, Pror. Int. Conf. MIMIS8, Barcelona
(1988), sir. 88-91.
13. J. Žerovnik, D. Jcrman-Dlazic, I I . Godcr: Inherent parallelism
analysis of an algorithm through its data flow graph, Parallel
Processing and Applications / Ed. E. Chiricozzi; A.D'Amico. North-llolland: Amsterdam, (1988), sir. 227-236.
22. I. Tvrdy, M. Kapus-Kolar Formalni model odnosov med aktiv
nostmi pri razvoju porazdeljenih sistemov, 22. jug. simp, o
telekomunikacijah, ljubljana (1988), str. K / l . M
Objavljeni referati
23. D. Zrilic, M. Mallison, K. Zangi, A. Mavrclit: Implementing sig
nal processing functions on ternary encoded dclla-moduialcd
pulse streams, I E E E Int. Symp. on Circuit and Systems, llcslinki
(1988), str. 1553-1556(1988).
1. P. niaznik, J. Tasic: Analiza iskalnih metod uporabnih pri adaptivnih ekvalizatorjih, 12. simp, o informacionim tehnologijama.
Sarajcvo-Jahorina (1988), str. 80.1-8.
2. E. Dubuis, R. Gol/.hcin, I I . Hansson, G. Joanolc, I I . Kcrncr. P.
Lahlincn, G. Ixduc, A. Lombardo, S. Marchcna, W. Orth, S.
Palazzo, J. Pavon, U. Thalmann, M. Ticnari, I. Tvrdy: A
framework for the taxonomy of synthesis and analysis activities
in distributed system design, EUTECO '88: Research into Net
works and Distributed Applical
s / Ed. R. Spclh. - Amster
dam: Elsevier Sci. Publ.,( 1988), si, .9-871.
3. M. Grlj, J. Tasic: Analiza delovanja adapt ivnega ekvalizalorja z
dclla-modufatorjcm, 22. jug. simp, o telekomunikacijahYUTEL, Ljubljana (1988), sir. P/4 1-5.
4. T. Javornik, G. Kandus, D. Jcran, A. Lavric: Optimalna ampliludna dctckcija 16 Q A M signala, 22. jug. simp, o telekomunikacijah:
Y U T E L , Ljubljana (1988). str. C/4 1-5.
5.1). Jcrman-Blazic, I. Fabic: Biological system response prediction
by application of structure-activity model, 3 Int. Workshop
"Bellman Continuum", Sophia-Antipoli* (1988), sir. 253-264.
6. B. Jcrman-Blazic: Proposal for inclusion of graphic characters
into the multi-octet code (as agreed al the WG 2 meeting in
Bled), 10. Meeting of 1SO/TC 97/SC 2 W62. Paris (1988).
104
24. D. Zrilie, D. Skcndczic, S. Pajcvic, R. Gorishi, V. Wu. G. Kandus:
A charge-balancing incremental analog to digital convenor for
incremental applications, Int. Tclcmctring Conf., las Vegas
(1988), str. 5-13.
25. J. Žerovnik: Poskusi s slučajnim hcvristicnim algoritmom za bar
vanje grafa, 12. simp:iz informatike, Jahorina (1987), str. 294.1-8.
26. J. Žerovnik: Vzporedna verzija nekega sluc.ijncga algoritma za
barvanje grafa, MIPRO - Savjcl. o novim generacijama računala.
Nova Gorica (1988), str. 5.127-131.
1. V. Batagclj, T. Dohnc, M. Martincc, B. Mohar, R. Rcinhardi, I.
Tvrdy, A. Vitek: Enajsta sola računalništva. - ljubljana: D M I A
SRS; ZS, (1988), 387sli. - (Knjižnica Sigma; 44).
2. The A M I G O M I I S + Group, M. Bonac, cl al: The AMIOO
M I I S + Report/Eds. Nollingha-n Unv., (1988),str. 1-107.
3. J. Žerovnik: Tri naloge za generali,r slučajnih Števil, Presek 15,
188-192(1988).
rfc#m$rvijeaa dela
l*stit»tskia«!kM>cBti
1. L FabiC, H. Jcrmaa-Btazic: Vnaprcjsni izbor spojin z zazcljcno
lasiuost.o, U S delovno poročilo DP-5 160 (ISSS).
2. T . Javornik, D. Jcraa, A- LavriC, G. Kanduv Problem optimalne
dclckc^c 4 O A M in 16 O A M signala v disperzacm kanalu. US
delovno potocilo DP 5093 (1988).
X H Jerman BfeziC: Dugorccni program ilandardhacijc u oblini
informatike: Obrada i prenos podauka, US driovao poročilo
DP-5036(l98t).
4. L Lcsjak, R Trobce. M. Packo: llctcrogcaa rntenamisfca omrežja
LAPB PAD vmesnik. U S delovno porortto DP-5269 (1988).
5. L Lcsjak, R. Trobec. I- Scper. Komunikacijski vmesnik lich
nivojev po standardu CCITT X.2S, US delovno poročilo DP5270(1988).
6. M. $ubck> A « example of concurrent program design, US delov
no poročilo DP-52IS (1911).
7. J. TasiC, I. Brccclj: Programski jeziki v porazdetjeaia sistemih, US
S. J. TasiC. D. Domajnko: Racunalnifke mreže v porazdeljenih, sis.
temin, US delovno poročilo DP-509I ( 1 9 « ) .
9. J. Tasic, M Grtj: Adapuvni ckvattzalor brez uporabe množenja,
10. J. TasiC, M. Gralj, I. Ozimck: Osnovni principi »porabe adaplivmk ekvamtatorjev v digitalnih komunikacijskih prenosnih sis
temih, US delovno poročilo DP-5071 (1988).
11. J. TasiC, K. Križnic: Winogradow algoritem Fovricrovc transfor
macije, US delovno poročilo DP-5084 (1988).
12. J. TasiC, A. Mozetič NaCnovanje porazdeljenih sistemov model
procesa, US delovno poročilo DP-5090 (1988).
13. R. Trobec Diagrostika paralelnih sistemov, doktorska diser
tacija. - Univ. H. Kardelj, Fak. za dektrotehniko, I juMjana, US
12. D. ZriM: Tinsmg-coMroNcd incremental A / D converter. Patent
disclosure, September (1988). Boston.
DIPLOMSKA DELA
1. M. Grtj: Adaplrvai ckvaazaUirji brez uporabe množenja (J. TasiC)
2. A. Jurkovic: Metode večkratnega sprejema signala (J. TasiC)
1 A. Ketc Analiza kalnosti lokam* mrež (J. TasiC)
4. C. LavriC: h&ctni ascmokrAbsascmbicr (T. Kalin)
5. M. Pucko: llct-rogcna raCunahulka omrežja LAPB P A D vmes6. R Sega: Uporaba paralelnih laAmabuSkm struktur t lisicmm
adaptrvnm ckvauzalorjcv (J. TasiC)
7. I. Scper Komunikacijski vmesnik treh nivojev po standardih
CCnTX2S
8 M. Vojsk Zbiranje m obdelava signalov z osebnim računalnikom
(J. TasiC)
MAGISTRSKA DELA
1. V. Avbelj: Paralelna sinhronizacijska metoda pri digitalnem
prenosu podatkov (N. Pave«, J. TasiC)
2. M. DomaČ: Grupaa komunikacija z elektronsko potto (T. Kami)
3.1. Ozimck: Ekvahzacija signalov po prehodu skozi disocrzni kanal
(S. Leonards, J. TasiC)
4. J. Rugelj: Upravljanje porazdeljenih računalniških sistemov (T.
Kalin)
5. I. Tvrdy: Formalno modeliranje Ickmalskib storitev (T. Kalin)
DOKTORSKA DELA
1. R. Trobec Diagnostika paralelnih sistemov ( I . Gycrgyck)
14. R Trobec, J. Korenini: Diagnostika paralelnih sistemov, US
15. I I . Tvrdy: Imenik v COSINE, US delovno poročilo DP-S147
(«•»>
16. I I . Tvrdy: Mehanizmi kopiranja informacij v porazdeljenem
elektronskem imeniku, US delovno poročilo DP-SI16 (1988).
SODELAVCI, KI SC SE VTEM LETU UDELEŽILI
1. M. BonaC: A M I G O Cost 11 Ter, Stockholm, Švedska. 19.1.23.1.1988
2. M. Bonac: AMIGO. EUTECO 88, Dunaj, Avstrija, 17.4.23.4.1988
1. A Jcrman-Dlaftic: National plan of SFR Yugoslavia for Participa
tion in COSINF. project, vers. 1,1. EUREKA 8 Meet, of National
Plan Authors, Brussels (1988).
4. M. BonaC RARE WG3. Luxemburg, 26.9.-28.9.1988
2. D. Jcrman-TtfcttiC: New algorithms and computer programmes in
Q S A R Vabljeno predavanje, Bulgarska akademija znanosti.
Center za kemijo, Burgas(1988).
6. I. FabiC PctraC: Third Bellman Continuum, Sophia-Anlipolis,
Francija, I7.10.-I8.10.1988(1 referat)
1. M. Vcsclko, R Trobec: Iskalec metalnih implaniov. Tehnična iz
boljšava, rubrum I I . 116 (1988).
2. D. ZriliC: An accurate method for resistance measurement and
resistor sorting. Patent disclosure, January (1988), Boston.
3. D. Zrilic: A D M companding circuit, Patent disclosure, September
(1988), Boston.
4. D. Zrilic: A n algorithm for synthesis of linear and nonlinear func
tions, Patent disclosure, September (1988), Boston.
5. D. Zrilic: Digital powcrmclcr on the basis of arithmetic opera
tions on delta-modulated signals. Patent disclosure, January
(1988), Boston.
f>. D. Zrilic: Frequency analyzer on the basis of delta-modulation.
Patent disclosure, September (1988), Boston.
3. M. BonaC: RARE WG3, Cork, Irska. 12.6.-15.6.19B8
5. M. BonaC: RARE W G I , Bruxcllcs, Belgija, I7.10.-18.I0.1988
7. B. Jerman BlaziC: EUREKA 8. Bruselj. Belgija. I 1.2.-13.2.1988
8. B. Jerman BlaziC: Third Bellman Continuum, Sophia-Anlipolis,
Francija, 17.10.-18.10.1988(1 referat)
9. B. Jerman Blažk?: Fourth European Network Workshop, les
Diabkns. Švica. 14.4-19.4 1988
10. B. Jerman BlaziC: povabilo Bolgarske akademije znanosti in
umetnosti, Burgas, Bolgarija
11. B. Jerman BlaziC: O S A R 7 th European Symposium, Inlcrtakcn,
Švica. 4.9.-10.9.19B8 (poster)
12. B. Jerman BlaziC: llth Meeting of WG2 ISO/IEC HI/SC2. I .ondon. Velika Britanija. 10.10.-15-10-1988
13. G. Kandus: EUROCON 88,Stockholm. Švedska. I2.6.-I8.6.1988
14. G. Kandus: The Symposium on information theory and its ap
plications. Bcppu. Japonska, 7.I2.-11.12.1988
7. D. Zrilic: A logarithmic potentiometer with high accuracy, Patent
disclosure. September (1988), Boston.
15. M. Kapus Kolar COST 11 tcr FDT/ABM. Dunaj. Avstrija.
I0.ll.-I2.il. 1988
8. D. Zrilic: A method for exact reading of angular position. Patent
disclosure, January (1988), Boston.
16.1. Lcsjak: EUTECO 88, Dunaj, Avs;rija, 19.4.-20.4.1988
17.1.Ixsjak, M. PuuCko: SRCE88, Povezovanje hcicmgcnc računal
niške mrc*e preko javnega omrežja, Cavtai
9. D. Zrilrf: A method for offset measurement of low-frequnecy sig
nals, Patent disclosure, January (1988) Boston.
18. J. Rugclj, RARE WG8, Dublin. Irska. 31.5.-3.6.1988
10. D. /.riliC: Multistage dclta-sigma converter. Patent disclosure
(1988), Boston.
19. J. Rugelj, COSINE • RARE WG8. Brrclj. Belgija, 28.9.1.10.1988
11. D. Zrilic: Offset compensator, Patent disclosure, September
(1988), Boston.
20. R. Sega, J. Tarif, R. Trobec. I. Tvrdy: EUROMICRO 88, Zurich.
Svica,29.8.-1.9.l988
105
21. J. Task: SI Short Courses, I-omJon, Velika Britanija, 19.6..
25.6.1988
22. M. Subclj: SRCI: 88, Analiza programskega paketa /a računal
niško podprto projektiranje, Cavtat
23. J. Task: Obisk na univerzi v Erlangcnu, Erlangcn, Z R N . 16.5.1B5.1988
24. R. Trobec: Thirty-Sixth 1SMM International Conference. Sant
Feliu de Guiols, Španija, (1 referat)
1. V. Avbclj: Stikalni modul kombinatorja za radiorelcjnc sisteme
2. M. Bonac: Zahteve, ki jim mora zadoščali elektronski imenik
3. M. Bonaf: Pregled izdelkov za elektronsko pošto po standardu
X.400
25. R. Trobec: PARCELLA 88, Berlin. GDR, 17.10.-21.10.1988
4. T. Javornik: Problem optimalne detekcije 4 Q A M in 16QAM sig
nala v disperznem kanalu
26.1. Tvrdy: COST 11 ter FDT/ABM, Milano, Italija, 18.1.-20.1.1988
5. A. Jauk: Bodoče storitve v skupnosti COSINE
27.1. Tvrdy: COST 11 ter FDT/ABM, Dunaj. Avtrija, 18.4.-22.4.1988
6. A. Jauk: Povezovanje LAN z W A N v COSINE
7. B. Jerman BlaziC: Testiranje izdelkov glede usklajenosti s stan
dardi
28. B. Vodopivcc: WOVELL GMBH, Diisscldorf, Z R N . 10.10.14.10.1988
29. D. Zrilk: 1988IEEE Vehicular Technology Conference, Philadel
phia, Z D A , 1.6.-17.7.1988
30. D. Ziito: 1988 International Tclemciring Conference, Las Vegas,
Z D A , 17.10.-20.10.1988
8.1. Ozimck: Krmilni modul kombinatorja za radiorelcjnc sisteme
9.1. Ozimck: Signatume krivulje 64-OAM sistema s transverzalnim
adaptivnim ekvalizatorjem, simulacija na VAX-u
10. J. Rugclj: Zaračunavanje in obračunavanje
11. J. Rugclj: Varnost in identifikacija osebkov
1. D. Zrilk: Boston University, 1.4.-29.10.1988 (Digital signal
processing)
DOMAČIH USTANOV, KI SO VTEM LETU
ODSEKA
1. Prof.dr. M. Jagodic. Iskra Tclcmatika, projekt COSINP., 1.9,1.11.1988
106
12. R. Šega: Preslikava algoritmov za procesorsko polje
13. R. Trobec, I. l-csjak: Digitalni telefon
14. D. Zrilk: Digitalno procesiranje signala na osnovi inkrcmznlalnc
A / D converzije
1. I I . Niemann, Institut fiir Mathcmatischc Maschincn und Datcnvcrarbcitung, Erlangcn, Z R N : New trends in Image and Speech
Understanding.
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
DEPARTMENT OF REACTOR PHYSICS (R-l)
The major activities of the Department of Reactor
Physics were concentrated in three different fields:
nuclear power, plasma physics and solid state physics.
In the field of nuclear power, basic and applied re
search and development is performed in the following
topics:
-
-
reactor physics calculations, including reactor core
design and fuel management calculations for power
and research reactors,
the development of nuclear fuel including QA/QC,
failed fuel detection and nondestructive testing,
reactor pressure vessel cmbritllcmcnt surveillance
with complete mechanical testing, measurement
and calculation of neutron exposure of irradiated
reactor pressure vessel steel specimens, linear clas
tic fracture mechanics calculations in order to ad
just p-T limits for all reactor pessure components
and calculations for assessing the consequences of
prcsurized thermal transient or low temperature
over pressure events to the reactor pressure vessel,
development of radiography and various non
destructive examination techniques utilizing solid
state nuclear track detectors,
radon monitoring, including radon dosimetry and
prospecting for uranium ore deposits,
services to Krško NPP, such as consultations, per
forming of start-up physics tests, equipment and
software development (digital reactivity meter),
irradiation in high intensity gamma and/or neutron
fields for industry.
Besides research and development, training is
another important activity of the Reactor Physics
Department which is responsible for the management
of the Institute's Nuclear Training Centre. Since its es
tablishment in 1982 all Institute training activities in
nuclear power have been jointly organized by the NTC,
Krško NPP and laboratories specialized in the subject
of training, besides courses in nuclear power technol
ogy, prepared mainly for the staff of Krško NPP, the
Centre has been organizing seminars on special topics
in cooperation with the IAEA and other domestic and
foreign institutions.
In the Plasma Physics Laboratory phenomena in
magnetized plasmas arc studied. Experimental research
work in recent years was concerned wilh linear and
nonlinear properties of waves in a plasma produced by
electron cyclotron resonance healing, and the develop
ment of plasma diagnostic equipment. Theoretical re
search is focused on the interaction of laser light with
plasmas.
Current activities in Solid Stale Physics cover three
main areas of interest:
-
-
the investigation of molecular dynamics in thcrmotropic liquid crystals applying cold neutron scat
tering methods,
study of rotational tunnelling of atomic groups in
crystals and
— the design and construction of laboratory equip
ment for ion cluster beam epitaxy of 1II-V semicon
ductor hctcrostructures.
Raziskovalci:
4 redno
14 mednarodnih
21 domačih
V letu 1988 izvrstna dela:
4 znanstvene publikacije
27 inslitutskih dokumentov
1 diplomsko delo
Osnovne dejavnosti v Odseku za reaktorsko fiziko
so:
— nevtronika in jedrska energetika,
— fizika plazme,
— fizika trdne snovi ter
— šolanje kadrov.
Raziskovalno delo na področju nevtronike in
jedrske energetike poteka predvsem na reaktorskih
preračunih, specialnih nedestruktivnih metodah za
preiskave reaktorskih in drugih materialov, na meritvah
nevtronske ekspozicijc in na razvoju metod za detekcijo
radona ter drugih sevalcev alfa v okolju. V laboratoriju
za fiziko plazme raziskujejo pojave v šibko magnclizirani plazmi, na področju fizike trdne snovi pa s
sipanjcm počasnih nevtronov preiskujejo dinamiko
molekul v nekaterih tekočih kristalih.
Aplikativna dejavnost je osredotočena na nekatere
pereče probleme v zvezi z obratovanjem jedrske
elektrarne v Krškem. V tem okviru velja še zlasti
omeniti izkoriščanje goriva v reaktorjih, nadzorovanje
stanja tlačne posode zaradi sevanja in zagonske preiz
kuse. Pomembne so tudi meritve koncentracije radona
v okolici rudnika urana Žirovski vrh in v bivalnem oko
lju. Znaten del dejavnosti predstavljajo dela na iz
popolnjevanju in usposabljanju kadrov, ki jih jedrska
elektrarna potrebuje za svoje delo.
Na področju osnovnih raziskav in razvoja reak
torskih preračunov je delo usmerjeno predvsem na dve
področji:
— razvoj računalniških programov za preračune ener
gijskih reaktorjev in
— razvoj računskih metod in znanja za optimiziranje
uporabe raziskovalnih reaktorjev.
Pri razvoju računalniških programov je vodilni
motiv nadomestiti nekatere zastarele in relativno
neučinkovite dele obstoječega računalniškega paketa za
preračune projekta sredice JE Krško z boljšimi. V ta
namen so razvili dva izredno učinkovita difuzijska
programa, ki omogočata preračune reaktorja v večgrupnem tridimenzionalnem približku. Prvi je zasnovan
107
na klasični metodi nodalne ekspanzije, drugi pa na
metodi, ki združuje lastnosti nodalne ekspanzije in
metode robnih elementov in ki predstavlja novost pri
tovrstnih preračunih. Z obema programoma se hitrost
izvajanja difuzijskega dela reaktorskih preračunov za
JE Krško pospeši za red velikosti in, kar je se
pomembnejše, računa se lahko neposredno v tridimen
zionalnem približku.
Na področju reaktorskih preračunov raziskovalnih
reaktorjev so dopolnili računalniški paket TRIGAP, ki
so ga že prej razvili kot priročno računsko orodje za
reševanje problemov pri upravljanju z gorivom.
Podrobno so računsko in eksperimentalno analizirali
fiziko mešane sredice reaktorja TRIGA s posebnim
poudarkom na reaktivnostnih koeficientih, izotopski
sestavi in optimizaciji uporabe goriva.
S področja reaktorskih preračunov so v lanskem
letu izvajali 8 raziskovalnih projektov za Mednarodno
agencijo za atomsko energijo. Njihova tematika je bila
razvoj računalniških programov za preračune razi
skovalnih in energijskih reaktorjev, študij sheme pol
nitve z zmanjšanim pobegom za tlačnovodni reaktor,
analiza izvorov in pomnoževanja nevtronov v iztrošenem gorivu, dograjevanje digitalnega merilnika reak
tivnosti in evaluacija knjižnic osnovnih jedrskih
presekov.
Opravili so tudi več aplikativnih nalog, ki obsegajo
predvsem razvoj metod in znanja za praktično uporabo
O*
*-°
.t
01»
0
0
•
•D
o
9
o
:
«
0
o.*. '
0^
*o
•
*
>
• t •
•
•
Na odseku R-I so nadaljevali z razvojem sistema za avtomatsko Štetje in evaluacijo sledi na trdnih detektorjih jedrskih
sledi. Že prej narejene algoritme so dopolnili z opcijo, ki omogoča Štetje kemijsko jedkanilt sledi. Te sledi imajo zelo
pogosto v sredini značilno svetlo območje, ki povzroča težave pri Štetju in določanju velikosti sledi. Slika kale delovanje
algoritma, ki te težave premošča. Levo zgoraj: Fotografija detektorja. Desno zgoraj: Digitalizirana slika. Levo spodaj:
Slika, očiščena manjših motenj. Desno spodaj: Slika z zapolnjenimi sledmi, primernimi za štetje.
108
v JE Kriko. Naredili so preveritev projekta sredice za 7.
ciklus in nadgradili računalniški program, ki omogoča
računalniško shranjevanje in obdelavo vseh podatkov o
projektu sredice.
Na področju nadzora povišanja krhkosti reak
torskih tlačnih posod so v tem letu nadaljevali z raz
vojem analitičnih orodij za izračun časovno odvisnih
temperaturnih in napetostnih polj v steni tlačne posode
tlačnovodnega reaktorja. Ta orodja, utemeljena na ver
jetnosti in občutljivostni analizi, poleg izračuna
temperaturnih in napetostnih polj podajajo tudi infor
macijo o njihovi zanesljivosti, vsebovano v kovariančnih
matrikah parametrov izračuna. Metodo so predstavili
na mednarodni konferenci in je vzbudila precej
zanimanja in želje po sodelovanju - raziskovalno delo
na tem področju je MAAE celo Finančno podprla.
Na področju novih tehnologij za pretvarjanje in
rabo energije so začeli z razvojem nevtronske
radiografije za določanje vodika v kovinah.
Na področju izobraževanja in usposabljanja je bil
odsek nosilec dejavnosti Izobraževalnega centra za
jedrsko tehnologijo US (ICJT). V letu 1987 so pričeli z
gradnjo nove stavbe centra, ki jo financira
Elektrogospodarstvo Slovenije in IJS. Gradbena dela so
bila letos končana. Sodelavci centra bodo z novim
letom pričeli z delom v novih prostorih. V IctoSnjem
letu so za jedrsko elektrarno Krško organizirali tečaj
Emergency Operating Procedures.
V Nuklearni elektrarni Kriko in v zahodnoncmSki
nuklcarki Obrighaim so dokončno preizkusili metodo
merjenja vrednosti kontrolnih svežnjev tlačnovodneg:*
reaktorja z vstavitvijo svežnja, ki omogoča znatno
skrajšanje zagonskih testov nuklearne elektrarne po
menjavi goriva. Z delom na tej melodije že pred deset
letjem pričel dr. Čopič. Metoda je v/budila veliko
zanimanje med uporabniki jedrskih elektrarn na tujem prezentirali so jo na dveh konferencah svetovnega
združenja uporabnikov jedrskih elektrarn. V letu 1989
jo bodo zaSčitili, NE Krško pa jo že v tem letu
namerava uporabiti med zagonskimi testi.
Na področju jedrskega goriva so bile raziskave usmerjene na:
-
Študij difuzijskih procesov v sistemu VOj-CnizOj,
kjer so raziskovali odvisnost kartonskega interdifuzijskega koeficienta od pogojev sintranja,
-
Študij vpliva pogojev sintranja na nastanek
homogene trdne raztopine (U, Gd) O2.
-
modeliranje Fizikalnih procesov, ki vplivajo na
sproScanje cepitvenih produktov iz goriva.
Poleg omenjenih temeljnih raziskav so v okviru
aplikativno razvojnih nalog nadaljevali delo na uvajanju
metod za karakterizacijo jedrskega goriva, karakterizacijo Zry zlitin in kontrolo kvalitete gorivnih
elementov.
Na področju radioekologije so opravili okoli 50
terenskih meritev koncentracije radona v zraku v
okolici Rudnika urana Žirovski vrh in okoli 100
terenskih meritev koncentracije radona v hišah in na
prostem na področju šaleSke doline.
Na področju razvoja in uporabe detektorjev
jedrskih sledi so sodelavci odseka zaključili razvoj
fizikalnega modela nastanka radiografske slike v detek
torjih jedrskih sledi, analizirali radiografske lastnosti
novih detektorjev sledi, določili vpliv meteoroloških
pogojev na stabilnost sledi v plastičnih detektorjih,
nadaljevali z razvojem mikroračunalniško podprtega
sistema za analizo sledi ter začeli z razvojem nove
metode pasivne nevtronske preiskave z detektorji sledi
za določanje zgorclosti reaktorskega goriva.
V sodelovanju z Institutom za fiziko iz Beograda,
so sodelavci odseka organizirali 1. Jugoslovanski sim
pozij za detektorje jedrskih sledi.
V preteklem letu so v Laboratoriju za fiziko plazme
nadaljevali z raziskavami elektrostatične dvojne plasti v
Šibko magnetizirani plazmi. Pri eksperimentih,
kakršnega izvajajo tudi sodelavci v Laboratoriju za
fiziko plazme, so elektroni v električnem polju dvojne
plasti dovolj pospešeni, da dodatno ionizirajo preostale
nevtralne delce v plazmi, ki ima viSji plazemski poten
cial. S tem se takoj ponudi možnost vzpostavitve dvojne
plasti s samo enim izvorom plazme, ki pa ima tudi nižji
plazemski potencial, saj pospeševani elektroni proiz
vajajo plazmo na drugi strani plasti.
V eksperimentu proizvajajo dodatno plazmo tako,
da pospešijo elektrone iz prvotne plazme na pozitivno
elektrodo. Proces nastanka nove plazme, ki se razvije iz
anodnega elektronskega plašča, v katerem se prične
ionizacija, še ni dokončno raziskan in pojasnjen. Pri
zviševanju oziroma zmanjševanju napetosti na anodi
opazijo pri nastanku oziroma ugašanju nove plazme
histerezni pojav. V zadnjem času je bil objavljen poskus
razložiti podobne hisicrezne pojave v plazmi s teorijo
katastrof. Nekateri so mnenja, da bi lahko tako tudi
pojasnili oba načina delovanja TFTR tokamaka v Princelonu (t.im. "high mode" in "low mode"). Zato so lahko
rezultati raziskav podobnih pojavov v nizkotemperaturnih plazmah zanimivi in koristni.
109
Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo.
Pri raziskavah dvojnih plasti v magnelizirani plaz
mi, kjer gre za izrazito dvodimenzionalne pojave, jih
zanimajo predvsem prostorske porazdelitve posamez
nih parametrov plazme: gostote ionov in elektronov,
plazcmskcga potenciala, temperature, itd. Zato je
potrebno izmerili izredno veliko število karakteristik in
jih nato obdelati z ustreznimi numeričnimi metodami. V
ta namen so v okviru diplomskega dela razvili mikroračunalniško podprt sistem za diagnostiko plazme s
cilindrično Langmuirovo sondo. Uporaben pa bo tudi
za meritve z drugimi diagnostičnimi instrumenti (ener
gijski analizatorji, ploščate sonde, emisijske sonde, itd).
Sistem je prirejen tako, da lahko z računalnikom
krmilijo tudi pomik sonde s koračnim motorjem in je
tako možno opraviti meritve oopolnoma avtoma
tizirano. V načrtu imajo razvoj podobnega sistema za
korclacijske meritve turbulence v plazmi, ki je okoli
dvojnih plasti še slabo raziskana.
Več raziskovalnih skupin v odseku se je v letu 1988
vključilo v jugoslovanski
program
"Raziskave
kontrolirane tcrmonuklcarnc fuz.ijc".
Cilj programa je vzpodbuditi, usmeriti in koor
dinirati znanstveno-tehnološke programe osnovnih in
uporabnih raziskav na področjih, ki so pomembna za
fuzijo. Tako zasnovan program je pri Zveznem komiteju
za znanost in tehnologijo v septembru 1988 dobil dodat
na sredstva za vzpodbudo. Raziskovalci odseka
sodelujejo na naslednjih raziskovalnih področjih:
— fizika plazme v magnetnem polju,
— nevtronska analiza plašča (ermonuklearnega reak
torja,
- vpliv sevalnih poškodb na strukturne materiale in
konstrukcije in
-
jedrske metode karaklerizacije vodika in lilija v
kovinah.
Sodelavci nameravajo v loku triletnega programa
pridobiti znanja, ustvarili kadrovsko osnovo in razi
skovalno infrastrukturo, da se bodo lahko uspešno
vključili v naslednjo stopnjo v razvoju (skupnega in
tegralnega) fuzijskega programa.
110
Na področju raziskav fizike kondenzirane materije
so sodelavci odseka proučevali dinamiko molekul,
oziroma molekularnih skupin v nekaterih izbranih
tekočih kristalih in molekularnih kristalih.
V literaturi objavljeno neobičajno vedenje
temperaturne odvisnosti spin-mreže relaksacijskega
časa devteronov fcnilskcga obroča ncmalskcga
tekočega kristah 5BC so uspeli sodelavci pojasniti na
osnovi lastnega modela omejene enoosne slohastične
reorientacije, ki je v skladu z že od prej poznano vred
nostjo lokalne dvoosnoti (fcnilskcga obroča) ome
njenega vzorca. Ker se pričakuje, daje velikost omejitve
reorientacije povezana z velikostjo vrednosti lokalne
dvoosnosti tekočega kristalnega vzorca, se nakazuje
možnost
proučevanja
detajlov
reorientacijskega
molekularnega gibanja tistih smektičnih faz, za katere
so te vrednosti poznane.
Na področju raziskav rotacijskega tuneliranja
molekularnih skupin kot n.pr. XII3, itd., vpetih v kri
stalne mreže, se temeljni problem proučevanj navezuje
na razumevanje vloge in vpliva disipacijskega učinka
fononov na vrednosti tunelskih frekvenc omenjenih
skupin. Raziskave vpliva okolice na kvantnomehansko
rotacijsko tuncliranje CII3 skupin so pokazale, da se
lahko pod določenimi pogoji pričakuje razcepitev Enivoja sicer že razcepljenega osnovnega energijskega
stanja omenjene skupine. Na tej osnovi so sodelavci
proučili vpliv zunanjega magnetnega polja na energijske
nivoje togih XII3 kvanlnomchanskih rotatorjev, ki se
lahko reorientirajo okoli v prostoru nespremenljivih,
simelrijskih osi. Pokazali so, da se razcep energijskih
nivojev zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja
odraža preko meritev relaksacije magnelizacije in to
tako za sistem nesklopljenih, kot za sistem med seboj
vzajemno sklopljenih mctilnih rotatorjev.
Posebej so sodelavci izračunali energijski spekter
sistema štirih, med seboj elektrostatsko sklopljenih
mctilnih skupin, vpetih v kristal oblike Y(CHi)i, in ga
primerjali z ustreznimi rezultati, izpeljanimi za primer
nesklopljenih skupin. Pokazali so, daje samo v primeru,
ko velikost dipolarhe interakcije med skupinami ustreza
velikosti dipolurne interakcije znotraj posamezne
skupine, mogoče razlikovati opisane prispevke v ustrez
nih magnetno resonančnih eksperimentih.
Na področju raziskav molekularne dinamike so
sodelavci analizirali spektre visoke ločljivosti neelastič
no sipanih hladnih nevtronov, dobljenih na vzorcu NH4
Sn CI3. Na osnovi v literaturi proučene sheme ener
gijskih razcepov degeneriranega osnovnega stanja CH4
iona zaradi rotacijskega tuncliranja med pripadajočimi
12 ravnovesnimi stanji v kristalnem potencialu so
sodelavci izračunali intenzitete spektralnih črt za
primer posameznih možnih prehodov med raz
cepljenimi stanji. Posebej so to izračunali za domnevno
3-itcvno kot tudi za 2-šlcvno lokalno simetrijo kristal
nega potenciala na mestu NH4 iona ter napovedi
primerjali z izmerjenimi vrednostmi.
V okviru dela na konstrukciji in izgradnji
eksperimentalne naprave na osnovi curka ionskih skup
kov za epitakso heteroslojnic so zgradili osnovni va
kuumski sistem, ki služi preizkušanju konstruiranih
rešitev, nanašajočih se na izvedbo uparjevanja in tvorbe
kovinskih skupkov, njihove ionizacijc ter pospeševanja v
električnem polju.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.1988.
višjega asistenta, študirajo v skladu z internimi določili instituta na
podiplomskem študiju ali doseženem doktoratu povečini odJIi na
* Sodelavci, ki so v seznamu oznaCcni z eno zvezdico, so redno
zaptMlcni na univerzi kol univerzitetni učitelji ali asistenti.
asistenti.
*** Sodelavci, ki so v seznamu oznaCeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
navedeni.
Vodja:
10. Ivan Aleksander Kodcli. mag., dipl.ing., vis.as pod.
11. Edvard Krištof, dipl.ing., str.sod.
12. Marjan Kromar, mag., dipl.ing, viS.as.pod.
13. Alenka Loose, dipl.ing, pod.zaC.
14. Jozc Pctcrnclj, dr., dipl.ing.. sam.slr.sod.
15. Savo Pobcraj*. dr., dipl.ing.. red. prof.
16. Jozc Rant, dr., dipl.ing., razsodi
17. Matjaž Ravnik, mag., dipl.ing, vodja skupine, vii.str.sod.
18. Igor Remec, mag, dipl.ing., vij.as.pod.
19. Slavko Slavic, dipl.ing., sam.slr.sod.
20. Egon Srcbotnjak, mag., dipl.ing., vodja lecaja, prcdav.IV
21. Andrej Trkov, mag, dipl.ing., viS.as.pod.
22. Nadja Žekznik, dipl.ing, pod.zaC.
Ostati sodelavci:
1. Sanja Fnllcr, adm.rcf.
2. Marjan 1 lumar, vod.razv.
3. Janez KcrziC, vod.razv.
4. Franc MoSkon, vod.razv.
5. Bojan Žcfran, sam.razv.
6. Franc Žitnik, sam.razv.
Med letom odšel v JLA:
TomaŽ Šutej, dipl.ing, as.pod.
DELU UNIVERZ
1. M.NajZcr, dr., dipl.ing., redni profesor TF Maribor, nosilec pred
meta Reaktorska tehnika na III. stopnji, mentorstvo
2. R. IliC, dr., dipl.ing. docent VTOZD Montanistika v DO FNT
občasna predavanja
NA UNIVEZAH ALI NA DRUGIH DOMAČIH
USTANOVAH
1. D.Cvikl, dr., dipl.ing., izredni profesor, Univerza v Mariboru,
Tehniška fakulteta, Maribor
2. M.ČcpiC, dipl.fiz.. Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta,
Maribor
3. M.ČopiC, dr., dipl.fiz., redni profesor. Republiški komite za ener
getiko, Ljubljana
4. S.Pobcraj, dr., dipl.ing, redni profesor, Univerza E.Kardclja,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Milja Najzcr* *, dr., dipl.ing., raz.svcl.. red.prof.
Strokovni sekretar:
LITERATURA
Irena Melv, dipl.ing.. viS.sir.sod.
Objavljena dela
Komercialist:
Marjeta Hoje, occ.
Tajnica I:
Ursula Turtle
Marija Mohar
1. Druno Cvikl*, dr., dipl.ing., izr.prof.
2. Mojca ČepiC, prof., as pod.
3. Milan ČcrCck, dr., dipl.ing., vodja lab., sam.sir.sod.
4. Milan Čopič*", dr., dipl.ing, raz.svcl.
5. Bogdan Glumac, mag, dipl.ing., sam.slr.sod.
6. Tomaž Gyergyck, dipl.ing, pod.zaC.
7. Radomir Hie*\dr.,dipl.ing., razsodi,doc.
8. Nikola JcliC, dipl.ing., as.pod.
9. Igor JcnCiC", mag, dipl.ing., vij.as.pod. (ncizv.)
1. U. Dahlborg, V. Dimic, D. Cvikl: Molecular motions in poly
(ethylene oxide) solutions, Phys. Scripla 37,93-101 (1988).
2. I. Kodcli, B. Clumac, M. Naj7.cn Transport calculation of the
gamma field in the ex-core region of Ihc Krtko pressure water
reactor, Reactor Dosimetry: Methods, Applications and Stan
dardization / eds. II. Farrar ; E.P.Lippincoll. - Philadelphia :
ASTM, (1988), str. 189-1%. - ASTM STP 1001.
3.1. Kodcli, I. Remec, D. Glumac, M. Najzcr, A. Loose: Analysis of
first pressure surveillance from Krško nuclear power plant,
Reactor Dosimetry: Methods, Applications and Standardization
/ Eds. II. Farrar; E.P.I.ippincolt, - Philadelphia: ASTM, (1988),
»ir. 115-120.- ASTM STP 1001.
4. M. Najzcr, B. Glumac, I. Kodcli: Neutron cmbrilllemcnt surveil
lance program al Krtko Nuclear Power Plant, Radiation Embriltlcmcni of Nuclear Reactor Pressure Vessel Steels: An
International Review : Vol.3„ str. 83-90. • ASTM STP 1001,
Philadelphia (1988).
HI
Objavljeni rtferaU
1. M. ČcrCck, N. Jclic: Experiments on double layers, IS. Eur. Coot
on Controlled Fusion and Plasma Heating, Dubrovnik (19(8).
VoL 12B Part 111.
2. a Clumac, D. Horvat, 1. Kodcli, M. Najzer, I. Remec: Iradiacijski
efekti na tlačni posodi N E Krško. Zb. del ORKOM I V , Died
(1988), knjiga 1. str. 138-149.
3. I. Kodcli, A. Trkov, M. Najter, C. Ertck: Določitev zgorclosti
reaktorskega goriva z metodo pasivne nevtronske preiskave, 32.
jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (1988), str. 1X193-200.
12. I. Mcle, S. Slavic. B. Žcfran: Calculation of isotonic inventory
The nuclear core design manual, US delovno poročilo DP-504R
(1988).
13. M. Najzer, M. Ravnik, I. Remce: PWR "Benchmark* problem
concept, IAEA Cons. Meet., ljunljana, US delovno poročilo
DP-508S(198S).
14. J. Rant, R. IliC, M. Tomtit Neutron activation techniques for the
local detection of hydrogen in solids and liquids: a literature sur
vey, US delovno poročilo DP-5315 (19(8).
4. M. Kramar, A. Trkov, G. Prcgl: Izračun porazdelitve moči v reak
torju z metodo nodalne ekspanzije, 32. jug. konf. ETAN-a,
Sarajevo (1988), str. 1X61-68.
15. J. Rant, I. JcnCiC, i. KcrziC: Preliminarno poročilo po pogodbi SI.
1332/88 o nalogi spremljanja stanja goriva NEK na podlagi
meritev aktivnosti primarnega hladila v 6. ciklusu, US delovno
poročilo DP-51I2< 1988).
5. A. Loose, D. Sutnik, R. IliC: llomogenotl jedrskega goriva z
gorljivim strupom, 32- jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (19(8), str.
IX.93-10O.
16. J. Rani, I. JcnCiC, J. KcrziC: Spremljanje stanje goriva NEK na
podlagi meritev aktivnosti primarnega hladila v 6. ciklusu, US
6. J. Rani, M. JcnCiC, G. Prcgl, K. Fink: Importance of on-line
primary coolant gamma activity monitoring for the assessment of
the fuel condition during power reactor operation. Water Reac
tor Fuel Behaviour and Fission Products Release in Off-Normal
and Accident Conditions: Proc. Tcchn. Comm Meet., Vienna
1986. - IAEA: Vienna. (I9B7), str. 250-2S7.
17. M. Ravnik, M. Kromar, S Slavic, 1. Mclc, E. Srcboinjak, tt
Žcfran: Preliminarno poročilo o projektu sredice NEK za 7. cik
lus. US delovno poročilo DP-S144 (1988).
7. M. Ravnik, I. Mcle: Optimal fuel utilization in T R I G A reactor
with mixed core. 1988 Int. Reactor Physics Conf.: Proc. Vol. II,
Jackson Hole (1988). sir. 483-192.
19. M. Ravnik, I. Mcle, S. Slavic, B. Žcfran, V. Dimic: Development
of computer programs for research reactor calculalions using
small computers, US delovno poročilo DP-5040 (1988).
8. M. Ravnik, I. Mclc, J. Falkowski: Vpliv zgcrclosti gorivnega
elementa na konične faktorje moCi v ilacnovodnem reaktorju, 32.
jug. konf. ETAN-a, (1988), IX.20I-208.
20. M. Ravnik, M. Kromar, S. Slavic, A. Trkov. I. Mclc, B. Žcfran:
Preveritev polnitve za 6. ciklus, US delovno poročilo DP-5034
(1988)
9. A. Smolcj, V. Marinkovic, S. Pcjovnik, R. IliC: Mikrostruklurnc
raziskave zlitin vrste Al-Li, Zb. rad. 4. jug. simp, o metalurgiji,
Beograd (1988), sir. 430434.
21. M. Ravnik, I. Remec, M. Kromar: CORD-Programmc package
for PWR core design calculations, IAEA Tcchn. Comm. Meet.,
Madrid 1988, US delovno poročilo DP-5107 (1968).
10. T. Šutcj, R. Ilic: Dosimetry of environmenlal radon, 14. Rej.
Cong of IRPA: Current Problems and Concerns in the Fields of
Radiation Protection, Belgrade (1988), str. 369-372.
22. M. Ravnik, A. Trkov, M. Kromar, S. Slavic, I. Remec Analiza
meritev vrednosti kontrolnih palic po metodi izmenjave, US
23. I. Remec, M. Najzer Cavity dozimcirija, US delovno poročilo
DP-5304(I988).
I. E Srcbotnjak, R. Ilic, J. Rant: Vaje a radiološke zaSCilc,
Izobraževalni center /a jedrsko tehnologijo, Ljubljana (1988).
Neobjavljena dela
1. B. Cvikl, M. ČcrCck, J. Pclcrnclj, R. IliC, E Krištof: Razvoj in
izgradnja naprave na osnovi curka ionskih skupov, CIS za epitaksijo heteroslojnic, US delovno poročilo DP-S349 (1988).
18. M. Ravnik, I. Mclc, S. Slavic, A. Trkov, B. Žcfran: Calculations
analysis of T R I G A Mark II reactor core composed of two types
of fuel elements. US delovno poročilo DP-5041 (1988).
24. J. SkvarC, R. IliC, M. Human Stanje na razvoju mikroraCunalniSko
podprtega sistema za analizo sledi v detektorjih jedrskih sledi,
25. S. Slavic: Code ORIGEN2 - Implementation Report, US delovno
26. T. Šutcj, R. IliC, M. Human Evaluarija rezultatov meritev radona
z detektorji jedrskih sledi v okolici rudnika urana Žirovski vrh v
obdobju 1985-1987, IJS delovno poročilo DP-5010 (1988).
2. B. Glumac: Covariancc analysis of the hcatupcooldown limilalion
calculations for pressurized water reactors: Report for IAEA
Y U G 5037-570, US delovno poročilo DP-4707 (1988).
27. A, Trkov: Comparison of evaluations for ^ U , ~ W Pu, 2 - , 0 Pu.
Pu and
Pu with integral measurements, US delovno
poročilo DP-SI 14 (1988).
3. B. Glumac: Meritev vrednosti kontrolnih svežnjev A in D z
metodo vstavitve kontrolnega svežnja v N E Krško v letu 1987,
4. A. Ilolubar Calculation of HNAB and WIMS INDLM-86, IJS
delovno poročilo DP-S062 (1988).
5. A. I loluban Calculation of WIMS and BNAB group constants for
uranium and plutonium isotopes from JENDL-2, US delovno
6. A. I lolubar, A. Trkov: Generating of WIMS library sets and their
verification in calculations of light water reactor lattices, US
7. R. IliC, A. AlujcviC, M. ČcrCck, M. Komac, D. Korošec, B. Mavko,
M. Najzer, M. Osrcdkar, J. Pclcrr.clj, J. Rant, M. Ravnik, E
Srcbotnjak, D. SuSnik, B. Sarlcr, A. Smalc, B. Žemva, I j .
RaSkoviC, M. Krcgar, B. Petrovič, I. Pignar: Fcasahilily study on
nuclear fuel fabrication plant, US delovno poročilo DP-5059
(1988).
8. R. IliC, M. ČcrCck, I. Mclc, M. Ravnik: Priročnik za zagotovitev
kakovosti, US delovno poročilo DP-5152 (1988).
9. R. IliC, A. loose, I). SuSnik: Characterization and quality control
of U02-GU2O3 nuclear fuel: Final Report, IJS delovno poročilo
DP-5336(I988).
10. I. JcnCiC, J. Rani: Inventar cepilvenih plinov v rezi gorivnega
elementa NP.K, IJS delovno poročilo DP-5066 (1988).
11.1. Mclc, S. Slavic, M. Ravnik: Burnup calculalions o f ! RIGA fuel
elements, calculation of IRK«A i.wlopic inventory with
ORIGEN2: Progress Report of Work Under IAEA Research
Contract No. 4528/R1/RB, (1988).
112
1. B. Cvikl, U. Dahlborg, J. Pclcrnclj. I. JcnCiC, B. DavidoviC: Inter
pretation of the spin-lattice relaxation lime data for ring
dculcratcd 5CB ncmalic sample: restricted uniaxial ring rcoricnlalional motion, I I . jug. simp, fizike kondenziranc materije,
DonjiMilanovac(!988).
2. B. Cvikl, J. Pclcrnclj, M. M. Pinlar, J. I.. Schrcincr, A.
Ilcidcmann: Inelastic neutron scattering study of Nll|SnCl3. 11,
jug. simp, fizike kondenziranc materije, Donji Milanovac (1988).
3. M. DavidoviC, J. Tompkinson, B. Cvikl: Inelastic neutron scatter
ing of (Nll4)2l-'4, I I . jug. simp, fizike kondenziranc materije,
Donji Milanovac (1988).
4. A. Damyanovich, J. J. MiljkoviC, M. M. Pinlar, J. Pclcrnclj: Tun
neling studies in X(Cll3)4 lattices by spin polarization transfer
spectroscopy, 10. AMPERE Summer School Symp. "Magnclic
Resonance and Relaxation', Porotoroz (1988).
5. A. Damyanovich, M. M. Pinlar, J. Pclcrnclj: Aharonov-Bohm ef
fect on tunneling methyl groups in solids, poster na 1988 Joint
CARP/APS Cong., Montreal (1988),
(>. A. Damyanovich, M. M. Pinlar, J. Pclcrnclj: A search for a new
microscopic effect in the rotating frame, poslcr na Cong.
A M P E R E Poznan (1988).
7. B. Glumac, G. Škraba: Rod insert method, Europ. NOMIS Con!..
Dubrovnik (1988).
8. B. Glumac, G. Škraba: Rod insertion method for rod worth
measurement, IAEA Tcchn. Comm. Meet, on Operational
Safely Experience of Two-I.oop Pressurized Water Reactors,
Bled (1988).
9. R. Ilic: 1 1 K current status ofradiographywith solid slate nuclear
track detectors. 14. Int. ConT. on Solid State Nuclear Track
Detectors. Lahore (1988).
17. NJcbc: X I V SPIG, Sarajevo 1988(I referat)
10. R. Ibc: Primcna čvrstih dctcklora nuklearnih trakova u nauči o
malcriabma i tehnologiji. 1. jug. simp. "Čvrste dclcktorc nuklear
nih tragov", Beograd (1988).
19. Aldose: X X X I I Konferenca ETAN. Sarajevo, junij 1988 ( I
referat)
11. M. Najzcr Review of research activities in the area of reliability
of reactor pressure components in Yugoslavia, Meet. Int. Work
ing Group on Reliability of Reactor Pressure Components,
Vienna (1988).
12. M. Najzer, M. Ravnik, I. Remec: PVVR "BENCHMARK* problem
concept, IAEA Consult. Meet., Ljubljana (1988).
13. J. Pctcrnclj. 1. Jenric. a Cvikl, M. M. Pintar Quantum effect of
quasi magnetic flux on the energy levels of rigid XI1-3 rotators.
Workshop on Quantum Aspects of Molecular Motion in Solids,
Turku (1988).
14. D. Pevec. n. Petrovi;, T. Smuč, M. Ravnik, I. Remec, M. Jurccvic:
Establishing m-eorc fuel management capabilities: A Yugoslav
experience: IAEA Tcchn. Comm. Meet, on Improvements of InCore l-'uel Management Codes, Madrid (1988).
15. J. Rant: Neutron radiography with solid slate nuclear track detec
tors (SSNTD-S), I. jug. simp, za cvrslc dclcktore nuklearnih
Iragova, Beograd (1988).
16. M. Ravnik, I. Remec, M. Kromar. CORD - programme package
lor PWR core design calculations, IAEA Tcchn. Comm. Meet,
on Improvements of In-Core Fuel Management Codes, Madrid
(1988).
17. I. Remec, M. Najžcr, S. Slavif, M. Kromar Utilization of low
leakage loading schemes for pressure vessel neutron exposure
reduction, Tcchn. Comm. Meet, on Improvements of In-Core
Fuel Management Codes. Madrid (1988).
DIPLOMSKO DELO
1. T. Gycrgyck. Merjenje osnovnih parametrov dvojne plasti v libkomagnetizirani plazmi. Mentor, dr. M.Čcrcck
18. E.Krictof: 10 ,h European TRIGA Users Conference. Dunaj.
Avstrija, 14-16.September 1988(I referat)
20. A.I-oose: Jug. simp, o detektorjih jedrskih sledi, Beograd, Ok
tober 1988(1 rcfcral)
21. I.Mele: I 0 , h European TRIGA Users Conference, Dunaj,
Avstrija, 14 -16 ,h Sept. 1988 (1 referat)
22. M.Najzcr Sestanek IWRG - Reliability of Reactor Pressure
Components. Dunaj, Avstrija, 17.10.-20.10.1988
23. M.Najzcr IV. posvetovanje ORKOM, Bled, I2i.-135.198S
24. M.Najzcr Technical Committee Meeting on Operational Safety
Experience of Two-Loop PWR-s, Bled. 30.5.-3.6.1988 ( I referat)
25. M.Najzcr 2. strokovno posvetovanje komisije za preverjanje
znanja operaterjev, Portorož, 14.9. do 16.9.1988(1 rcfcral)
26. M.Najzcr 1. Jug. Simp, za čvrste dclcklore nuklearnih iragova,
Beograd, 28-1.10.1988 (1 vabljeno predavanje)
27. J.PctcmcIj: 1988 Joint CAP/APS Congress, Montreal Canada.
June 20-22,1988 (1 Poster)
28. J.Peternclj: Workshop on quantum aspects of molecular motions
in solids Turku, Finska, August 24-26. 1988 (1 rcfcral)
29. M.Ravnik: 1988 International reactor physics conference Jackson
Hole, USA, 17.9. do 24.9.1988(1 referat)
30. I.Remec: IAEA: Technical Committee Meeting on Improvements
of In-Core Fuel Management Codes, Madrid, Španija, 12.7.15.7.1988 (2 referata)
31. J.Ranl: 1. Jug. Simp, za cvrslc dclcklore nuklearnih iragova,
Beograd, 28-30.9.1988, (1 vabljeno predavanje)
32. J.Ranl: 10 l h T R I G A Users Conf. Dunaj, Avstrija, Scpl 14 ,h -16 ,h
1988, (referat)
33. T.Šutej: 1. Jug. Simp, za cvrslc dclcklore nuklearnih Iragova
Beograd, 28-30.9.1988 (1 rcfcral)
34. A.Trkov: X X X I I . Jugoslovanska konferenca ETAN-a, Sarajevo.
6-10.6.1988(1 referat)
35. I. Urlcp: 1. Jug Simp, za (vrste dclcktorc nuklearnih Iragova
Beograd, 28-30.9.1988
1. B.Cvikl: I I . jugoslovanski simpozij fizike kondenziranc materije,
Donji Milanovac, 3-7 oktober 1988 (2 referata)
2. M.Čcrcck: IS P.urop. Conf. on Comr. Fusion and Plasma Heal
ing, Dubrovnik, 15.-22.5.1988,(1 referat)
3. M.Čcrcck: Intern. Summer School on Plasma Physics, Iluangshan
City, Kitajska, 27.7.-18.8.1988(1 referat)
4. D.GIumac: tet rlo posvetovanje ORKOM, Bled, Maj 1988
(vabljeno predavanje)
5. B.GIumac: International Nuclear Power Plant Aging Symposium,
Bclhcsda, Maryland, USA, Avgust 1988 ( I referat)
6. n.Glumac: IAF.A Technical Committee Meeting on Operational
Safely Experience of Two - I flop Pressurized Water Reactors.
Rled.Maj 1988.(1 icfcral)
lh
7. nnium.ic: I 0 European T R I G A Users Conference, Dunaj,
I 4 l n - I 6 m September 1988(1 referat)
8. B.GIumac: European NOMIS Conference, Dubrovnik, Oktober
1988,(1 referat)
9. T.Gycrgvck: XIV. SPIG, Sarajevo I5.-I9.8.I988
10. R. Ilic: 4. Jug. simp, o metalurgiji, Beograd, 18-20.1.1988 ( I
referat)
11. R.Ilic: I4 l h Int. Conf. on Solid Stale Nuclear Track Detectors.
Uhorc, Pakistan 2.-6.4.1988 (2 referata)
12. R.Ilic: Institute or Nuclear Research, Debrecen, Madžarska 1019.5.1988 ( I predavanje)
13. R.Ilic?: I. Jug Simp, za Čvrste dclcklore nuklearnih Iragova,
Beograd, 28-30.9.1988 ( I vabljeno predavanje)
14. R.llič: IV. Posvetovanje ORKOM Bled, 12.5.1988
SODELAVCI, KI SO RILI V TEM LETU NA
1. M.Čcrcck: International Summer School on Plasma Physics
Anhui, Kitajska 27.7. -18.8. 1988,
2. R.Ilic: Reaktor Brcnnclcmcnic Union GmbH Ilanau, 7.R
Nemčija 22.2. - 25.4.1988, izpopolnjevanje
3. I. Kodcli: NEA Data Bank, Gif-sur-Yvcllc, Francija, 22.4.31.12.1988, izpopolnjevanje
4. M.Kromar Wcstinghousc Electric Corporation, Nuclear Fuel
Division Pittsburgh, USA, Šolanje na področju reaktorskih
preračunov, 8. april • 13 junij 1988,
5. M.Ravnik: Institutu za atomsko energijo I PEN Lima, Peru 26.3. •
21.4.1988, ekspert IAEA
6. J.PctcmcIj: Dcpl. of Physics, University of Waterloo, Waterloo,
Onl. Canada, Junij 1988, Znanstveno sodelovanje z Waterloo
NMR skupino in udeležba na "1988 Joint CAP/APS Congress v
Montrcalu Junij 20-22"
7. A.Trkov: Ekspcrlska misija v Indoneziji na povabilo IAEA In
donezija, 21.9. - 7.10.1988, Tema: strokovna pomoč pri us
tanavljanju baze nuklearnih podatkov in pripravi knjižnih
presekov za reaktorske preračune.
1.I.Jcnčič: Določanje izgorclosli poškodovanega gorivnega elemen
ta t. merjenjem razmerja C*-134 in Cs-137 v hladilu reaktorja
15.I.Jcnčič; IAEA Technical Committee Meeting on Water Reactor
I'ucl Element Computer Modelling. Preston, Velika Britanija,
I8.9.-24.9.I988
2.I.Jcnčič: Elastičnost, plastičnost, lezenje
10. N.Jelič: 15 I'urop Conf. on Conir. Fusion and Plasma Heating.
Dubrovnik, 15.-22.5.1988,(1 rcfcral)
4. J.PctcmcIj: A new microscopic effect in solid stale physics
3. I.Kodcli: Transportni preračuni gnma polja v rcakiorju Jedrske
elektrarne KrSko
113
5. M.Ravnik: Razvoj računalniških programov za upravljanje z
gorivom v 10 MW raziskovalnem reaktorju lipa MTR (RP-10)
om fizikalni lesli pri zagoni in dvigu lega reaktorja na mot
6. F-Srcbotnjak: študij korclacije molekularnih orientacij v SMA
fazi tekočih kristalov z metodo sipanja hladnih nevtronov
1. J.P.Dckcns: Wcstinghousc International, Emergency operating
procedures
114
2. R.R.I.Ilasikn: Wcstinghousc International, Emergency operating
procedures
3. M.Fujii: Institute of Space and Astronaulical Science, Tokyo.
Japonska, Development of New Track-etch Detectors for Space
Science
4. C.Z-Scrpan: US Nuclear Regulatory Commision, Office of US
Nuclear Regulatory Research. New York, USA, US Nuclear
Regulatory Commission Primary System Integrity Program
5. T.Skicni: WYl.E Laboratory, Kvalifikacija opreme za jedrske
elektrarna
6. ll.S.Virk: International Centre for Theoretical Physics, Trieste.
Italy (on leave from Guru Nanak Dcv University, Amristar.
India), Radon Studies for Erthc|uakcs Prediction
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
DEPARTMENT OF ENERGY AND PROCESS CONTROL (R-2)
The energy and process control department com
bines two areas of research and development and is
particular active in their interaction: energy conserva
tion and process control. The group has pioneered the
application of microprocessor systems for electric
power monitoring and peak demand reduction. Such
systems have been installed in several industrial firms.
Current efforts arc centered on development of ad
vanced optimization techniques (modelling and mathe
matical programming) for complex industrial energy
systems that typically include cogencration equipment
(for joint production of power and heat) and various
energy intensive processes.
Energy consulting has centered its activities on ad
vising and stimulating energy conservation measures in
industrial internal energy management. The group spe
cializes in energy studies and audits, as well as in
feasibility studies fcr energy conservation projects.
Raziskovalci:
3 redno
positneznih podjetniških
gospodarskimi vidiki.
odločitev
z
družbeno
Računska (in računalniška) optimizacija internih
energetskih sistemov se opira na dejanske pogoje
gospodarjenja v delovnih organizacijah, to je na
dejanske cene nosilcev energije in tarifni sistem. Rezul
tati teh optimizacijskih izračunov so osnova za poslovno
odločanje o obratovanju in o investicijah. V obliki
računalniškega programa, s katerim se simulira
obratovanje internega energetskega sistema, je bilo
raziskano vprašanje vklučevanja lastne toplarne s kom
binirano proizvodnjo električne energije in toplote,
oziroma pomožnih dicsclskih agregatov za pokrivanje
potreb po električni energiji. Obdelane so bile tudi osnovc za vključevanje toplotnih črpalk v interne ener
getske sisteme, predvsem za izrabo sekundarnih
(odpadnih) toplot.
OGREVANJE STAVBE
( *<*> —**m* : «-14 • m i )
19 mednarodnih
II domačih
11 instilutskih dokumentov
2 magistrski deli
1 doktorsko delo
Področje dela Odseka za energetiko in vodenje
procesov je interdisciplinarno. Sodelavci se ukvarjajo z
raziskavami tehničnih problemov energetike, predvsem
v industriji, in z vodenjem procesov s pomočjo računal
nikov, pri tem so najpomembnejši rezultati odseka na
presečnem področju: pri avtomatskem računalniškem
vodenju energetskih procesov in sistemov v industriji.
Sodelavci opravljajo temeljne in razvojne raziskave,
rezultate raziskav pa aktivno spremljajo do končne
uporabe.
Industrijski energetski sistemi in energetsko inten
zivni procesi nudijo široko paleto raziskovalnih in
tehničnih problemov različnih ožjih strokovnih pod
ročij, ob tem pa so sodelavci nujno izpostavljeni tudi
splošnim vprašanjem o vlogi energije v proizvodnih pro
cesih in družbi. V teoretičnem smislu gre za problem
optimizacije energetskega sistema oz. podsistema.
Pri raziskavah vprašanja racionalne rabe energije
so se sodelavci opredelili predvsem za gospodarnostni
kriterij, namesto včasih uporabljenega količinskega
kriterija; t.j. ne sme se upoštevali le količina
privarčevane energije, pač pa tudi potrebni investicijski
in drugi stroški. Poslovne odločitve v industrijski ener
getiki na osnovi optimizacijskih izračunov so odvisne od
zunanjih pogojev dobave energije. Sodelavci odseka
raziskujejo med drugim tudi vprašanja skladnosti
Z metodo dinamičnega programiranja izračunani
stroškovno optimalni potek ogrevanja zgradbe iz in
dustrijske toplarne.
Pri raziskavah različnih tehničnih rešitev so poseb
no pomembni matematični modeli posameznih delov
sistemov (strojev in naprav), ter izbira primernega oplimtzacijskcga kriterija. Sodelavci odseka raziskujejo
oplimizacijskc metode in algoritme, ter razvijajo raču
nalniške programe na osnovi metod matematičnega
programiranja. Doslej so bile raziskane možnosti upo
rabe metod linearnega in dinamičnega programiranja
za optimiranjc obratovanja internih energetskih si
stemov.
V okviru energetskega svetovanja se nadaljuje delo
pri analizah možnosti zmanjšanja porabe energije v
slovenskih industrijskih delovnih organizacijah. Delo je
bilo v večjem obsegu pričeto v letu 1985 s serijo analiz,
ki jih je koordiniral SMELT, Ljubljana v sodelovanju s
tujo konzultantsko organizacijo na osnovi pobude
Svetovne banke.
Z vpogledom v tehnične možnosti in ob določenih
ekonomskih predpostavkah (npr. naj se investicije v ukrepe za racionalnejšo rabo energije vrnejo v največ
115
štirih letih), je bilo ugotovljeno, da je možno zmanjšati
celotno količino porabljene energije v opazovanih
tovarnah za povprečno 20 odstotokov. Skupina za ener
getsko svetovanje poleg teh preglednih analiz opravlja
podrobne meritve delovanja energetskih naprav v in
dustriji (na primer meritve na industrijskih pranih tur
binah) ter pripravlja idejne rešitve za izboljšanje rabe
energije, bodisi z izboljšavami posameznih procesov, ali
z izboljšanjem vodenja.
V letu 1988 je odsek ohranil tesno zvezo z ener
getsko problematiko v posameznih industrijskih delov
nih organizacijah, pri čemer je razširil spekter svoje
dejavnosti.
Na področju racionalne rabe toplotne energije je
bilo izdelanih več energetskih analiz s predlogi
varčevalnih ukrepov (npr. v opekarni OGRAD, v lesni
industriji LESONIT idr.).
V zvezi z racionalno rabo električne energije so
bile opravljene raziskave možnosti za stroškovno op
timizacijo rabe električne energije pri izrabi možnosti,
ki jih omogoča kombinirana proizvodnja toplotne in
električne energije.
Posebej je potrebno kot novo dejavnost poudariti
raziskavo možnosti vključevanja rezervnih dizelskih
agregatov za proizvodnjo konične električne energije, ki
Medvode in CELPAK - Prijcdor; v katerih se upo
rabljajo tudi rezultati raziskav.
# Industrijska energetika je kadrovsko deficitarno
področje. V Odseku za energetiko in vodenje procesov
se je v letu 1988 usposabljalo 11 novih (mladih) razi
skovalcev za posamezne specialnosti s tega področja.
Med temi so tudi trije mladi strokovnjaki - energetiki iz
industrije, ki se bpopolnjujcjo v programu 2000 mladih
raziskovalcev v Institutu "Jožef Stefan".
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.1988.
višjega asistenta. Študirajo v skladu z internimi dolofili instituta na
tretji stopnji fakultetnega Študija in bodo po končan- n
podiplomskem Študiju ali doseženem doktoratu povečini odSli na
drug* delovna mesta.
*' Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, so
asistenti.
"** Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
navedeni.
Vodja:
Radovan Tavzcs, mag., dipl.ing., slrsvct.
Komercialna referentka:
Tanja Fiirst, dipl.occ.
Višja tajnica I:
Roža Pcrgarcc, prof.
Komercialni ref., višja tajnica III:
Barbara Borota, prof.
Informatizacija in vodenje sistema za energetsko oskrbo v 1. Barbara Deklcva Likar, dipl.ing., as.pod.
2. Mihaela Dove, dipl.occ, pod.zaf.
Tovarni papirja Radeče.
je poleg splošnega dela obsegala tudi verifikacijo v
posameznih delovni organizacijah (PETROL, DELO
idr.). Raziskavo je sofinansirala tudi Mestna raziskoval
na skupnost Ljubljana.
Nova dejavnost odseka so tudi raziskave v zvezi z
optimalnim izborom in konfiguracijo sistema za ener
getsko oskrbo industrijskega podjetja s poudarkom na
sistemih za kombinirano proizvodnjo toplotne in
električne energije. Opravljena je bila tudi že prva
predinvesticijsja študija za tovarno SAVA Kranj.
Na področju informatizacije in vodenja in
dustrijskih energetskih sistemov se je odsek ob uporabi
najsodobnejših rešitev računalniške strojne opreme usmeril v nov razvoj in aplikacijo programske opreme, ki
bazira na programskih paketih tipa SCADA. V zvezi s
tem je naletel na izredni interes v industriji; v teku so
konkretne aplikacije v papirnicah RADEČE, AERO -
116
3. Mino Džumhur, dipl.ing., pod.zaf.
4. Sfanimir Hit, dipl.ing., str.sod.as.
5. Irena Komprej, dipl.ing., as.pod.
6. Jože Kosec, dipl.ing., as.pod.
7. Primož Krajnik, dipl.ing., as.pod.
8. Severin Maffi, dipl.ing., str.sod.
9. Dragan Mrdakovič, mag., dipl.ing., vii.sir.sod.
10. Marko Pcrovif, dipl.ing., pod.zat.
11. Jože Renar, mag., dipl.ing., vii.str.sod.
12. Vlajko Savictt, dipl.ing., as.pod.
13. Boris Se lan, mag., dipl.ing., vod.str.sod.
14. Milovan Sludovic', dr., dipl.ing., izr.prof.
15. Marjeta Škapin Rugelj, mag., dipl.ing., viS.as.pod.(neizv.)
16. Aleksander Tcmcljolov, dipl.ing., as.pod.
17. AIcksandarTodorovic, dipl.ing., slr.sod.
18. Miha TomJif", dr., dipl.ing., vodja skupine, slr.svel.
19. Matija Turna*, dr., dipl.ing., izr.prof.
20. Andreja Urbanf if, dipl.ing., as.pod.
21. Janko Žmuc, mag., dipl.ing., as.pod.
22. Pclcr Žunko*, dr., dipl.ing., izr.prof.
Ostali sodelavci:
1. Boris Horvat, lab.l
2. Ivan KuCan, sam.ich.
3. Jožka MoCilnikar, adm.rcf.
4. Niko Nikolf iC, pom.progr.
1. V. Savicic: Elektroenergetski sistemi 80-tih godina: kogencracija
kao izazov. Tehnika 43,643455 (1988).
2. V. Savicic: Industrijska kogencracija sa pasnoturbinskim teh
nologijama. Tehnika 43,1211-1219 (1968).
5. Igpr Ribic, sam.ich.
Neobjavljena dela
6. Milan SimonCiC, ing., sam.razv., vod.razv.
1. Grlica DimiC, dipl ckon., pom.progr.
2. Nikola lladzi Ntcev, dipl.ing., pod.zaC.
3. Chrislodoulos Physicos, mag., dipl.ing., viS.as.pod.
4. Maicja PcCar, occ, adm.rcf., kom.rcf.
DELU UNIVERZ
1. M. TomSiC, dr., dipl.ing., profesor, FS, Matematično modeliranje
procesov
USTANOVAH
1. M. Sludovic, prof.dr., dipl.ing., MaSinski fakullcl, Beograd
2. M. Turna, prof.Ur., dipl.ing., Fakulteta za strojništvo Ljubljana
3. P. Žunko, prof.dr., dipl.ing, Fakulteta za elektrotehniko
Ljubljana
LITERATURA
Objavljena dela
1. D. Mrdakovic, P. Krajnik: Zasnova rahlotklopljenega porazdel
jenega sistema za vodenje industrijskih procesov, Informatica 12,
11.3,71-74(1988).
2. M. Pcrovic, M. TomSiC, M. Turna: Pami ejektor u racionalizaciji
koriščenja energije, Termotchnika (1988).
3. D. Pirnal, J. Žmuc: Izravnavanje konic pri odjemu električne
energije z vodenjem linije za lesne kaše, Elcktrotehn. vestn. 55,
223-226(1988).
4. M. Skapin-Rugclj: Izbira vklopov, izklopov in nivojev delovanja
energetskih enot z dinamičnim programiranjem, Elcktrotehn.
vestn. 55,29-35 (1988).
5. J. Žmuc, D. Čuk: Primcna mikroracunarskog upravljanja u in
dustriji stakla, Proč. lehn., Sl.4 (1987).
Objavljeni referati
1.1. Komprcj: Napovedovanje porabe toplotne energije v internem
energetskem sistemu, Zb. 10. kong o energiji, Opatija (1988),
str. 411-422.
2. D. Mrdakovic: MoguCnosl ponovnog »postavljanja rada distribuiranog mikroracunarskog sistema, MIPRO, Rijcka (1988),
str. 5.74-78.
3. V. SaviCiC, M. TomtiC: Potenciali kombinovanc proizvodnje
električne i toplotne energije u industriji • moguCnosli i
ograniCenja, Proč. Int. Symp. Energy Today and Tomorrow,
Zagreb (1988), sir. 253-256.
4. M. Skapin-Rugclj, M. Tomlic: Planiranje rada industrijske energane dinamkkim programiranjem, Zb. rad. 10. kong o energiji,
Opatija (1988), str. 425-438.
5. A. Tcmeljolov, J. Žmuc, M. TomtiC: Feedback control design for
glass furnace melting area, 7. IASTED Int. Conf. "Modelling,
Identification and Control*, Grindclwald (1988), sir.76-79.
6.3. Žmuc, A. Tcmeljolov, M. TomtiC: Muliiralc sample-data con
trol synthesis and simulation for a glass furnace, 7. IASTED Int.
Conf. "Modelling, Identification and Control", Grindclwald
(1988), sir. 84-87.
1. B. Dcklcva, M. TomSiC: Dckompozicija s cenovnim mehanizmom
v elektroenergetiki, US delovno poročilo DP/RH-5159 (1988).
2. M. Dzumhur Tchno-ckonomomska analiza uporabe diczclskih
agregatov za pokrivanje konične porabe električne energije, US
3. I. Komprcj: Identifikacija, ocenitev parametrov in verifikacija
porabe toplote toplovodnega omrežja Ljubljane, US delovno
poročilo DP/RE-5295 (I9SS).
4. J. Kosec: Programska oprema za analizo delovanja sistema za iz
ravnavanje konic, US delovno poročilo DP/RE-S294 (1988).
5. D. Mrdakovic: Bloki za ponovno vzpostavitev delovanja računal
niškega sistema, US delovno poročilo DP/RE-5168 (1988).
6. A. Tcmeljolov, D. Čuk: Shema vodenja energetskih procesov v
D O Sava Kranj, US delovno poročilo DP-5099 (1968).
7. A. UrbanCiC: Optimizacija sistema industrijskih toplarn z
mešanim celoSlevilskim linearnim programiranjem, US delovno
poročilo DP/RE-5285 (1968).
8. J. Žmuc: Meritve in identifikacija procesa taljenja stekla, US
delovno poročilo DP/RE-5296 (1988).
9. J. Žmuc: Simulacija vodenja steklarske peci, US delovno poročilo
DP/RE-5297(1988).
10. J. Žmuc, A. Tcmeljolov: Spremljanje energetskih tokov in
racionalizacija rabe energije z osebnim računalnikom, US delov
no poročilo DP/RE-5299 (1988).
11. J. Žmuc, A . Tcmeljolov, R. Tavzcs: Uvedba mikroraCunalniSkcga
sistema za racionalni odjem energije iz javnega omrežja (MRE) v
livarni ETA Cerkno, US delovno poročilo DP/RE-5298 (1988).
1. B. Dcklcva: Determination of optimal prices of electricity, Sem.
"Applied Mathematics", Tara (1988).
2. M. Dzumhur, D. Sclan: Uporaba agregatov za znižanje strofkov
pri oskrbi z električno energijo, Inzinjcring u energeliet i
ekologiji. Opatija (1988).
MAGISTRSKI DELI
1. M. Skapin-Rugclj: Uporaba metode dinamičnega programiranja v
industrijski energetiki ( M . TomtiC)
2. J. Žmuc: Programski jezik za direktno digitalno regulacijo in
njegova uporaba ( M . TomSiC)
DOKTORSKO DELO
1. Z. Marinfck: Vpliv llaCnih nihanj na nastanek mehurčkov pri
vrenju ( M . TomSiC)
1. M. Dzumhur. Kompenzacija jalove moči v omrežjih, EGS,
Ljubljana, 17.5.88
2. S. IliC: KG1I. Beograd, 8.-12.11.88
3.1. Komprcj: 8. IASTED International Conference, Grindehvald,
Bern, Švica, 6.2.-14.2.88
4. S. Maffi, J. Rcnan Vloga svetovanja pri doseganju razvojnih
sprememb, Rogla, 22.9.-23.9.88
5. D. Mrdakovic: Poslovno srečanje z Melronik, Munchcn, ZRN,
28.7.-30.7.88
6f D. Mrdakovic, J, Zmuc, A. Tcmeljolov: SYSTEC 88, Miinchen,
ZRN, 24.10.-26.10.88
1. V. SaviCiC: ASME COOEN - TURBO I I , Montreu«, Švica, 29.8.2.9.88
117
8. R Selan: lincrgic • I lannovcr Mcsse, Z R N . 19.4.-22.4.88
9. R Sclan. A. Todorovic: Ruhr - Gas. lasen. Kocin. Z R N , 24.5.-
275.88
10. R Sclan, V. Savicic: Fichtncr (uporaba prog. paketa COGEN).
Stuligart. Z R N , 20.11.-26.11.88
11. B. S.lan. J. Rcnar: Seminar UNDP/UN1DO, Zagreb. 27.9,29.9.88(1 referat)
12. R. Tav/cs, V. SaviciC, A. UrbanCiC: Uporaba mikroprocesorske
tehnike v energetiki, Topolscka, 10.3.88 ( I referat)
13. R. Tavzcs, T. liirst: Zbor društva energetikov, I G A Kidričevo.
315.88
2K. J. Zniuc. A. Tcmcljoiov: Control 88, Oxford. Anglija. 12.4.20.4.88
29. J. /muc. A. Tcmcljoiov: Strokovni obisk Obcrringcn, Trier.
Miinchcn. Z R N . 26.7.-30.7.88
30. J. /.muc, A. 'Tcmcljoiov: Posvetovanje o vodenju v procesni in
dustriji. Maribor, 18.I0.S8
1. M. Dzumhur. Tchnockonomska analiza pogona dizelskega
agregata v EMO Celje
14. M. TomsiC. J. Rcnar, S. Uit. M. Dzumhur. Racionalna raba ener
gije v papirni industriji, seminar organizirala finska ambasada,
Duro Salaj. Krško, 235.-265.88
2. M. Dzumhur Analiza motnosti uporabe dizelskih agregatov v
Masimarkctu. Pclrolu. KDICu in ČGP Delo
15. M. TomSiC, R. Tavzcs, raziskovalci R-2: Industrijska energetika.
Preddvor pri Kranju, 2.6.88 (3 referati)
3. S. Ilic, P. Krajnik: Merjenje energetskih tokov pri proizvodnji in
potrošnji toplotne in električne energije v Krki, Novo mesto
16. M. TomJiC, V. SaviciC: Energy Technology Today and Tomorrow
R8,'. v -rcb, 3.10.-1.10.88(1 referat)
4. J. Rcnar Energetska analiza v Lesonitu
17. M. TomsiC, R. Tav/cs, S. Mam, a Borola: Univerza v Trstu, Od
delek za energetiko. Trst, Italija, 12.2.88
(,. I). Sclan, S. Ilic: Vodenje K I T I : v Duro Salaj Krtko
7. a Sclan, S. MafTi: Analiza kombinirane proizvodnje v Cclpak
Prijcdor
18. M. Tomlic, R. Tav/cs, A. UrbanCiC, a Deklcva: Univerza v Trstu,
Oddelek za energetiko,Trst, Italija, 123.1968
19. M. TomsiC, D. Rorota: UN1DO • Waste Energy and Material
Recovery, 4. srečanje, Sofija, Bolgarija, 25-5.-27.5.88
20. M. Tomsk, I). Deklcva, A. UrbanCiC: SASIAM - Mathematical
Methods for Industrial Problems, Valcnzano (Ran), Italija, 4.9. 6.9.8R
5. V. SaviciC: Kogcncracija kot izziv - Članek v Tehniki
8. B. Sclan, V. SaviciC: Obisk v Fichlncrju, Stuttgart - programski
paket COGEN
9. M. Škapin-Rugclj: Uporaba metode dinamičnega programiranja v
industrijski energetiki
10. M. TomSiC, a Borola: U N I D O - Varčevanje z energijo v in
dustriji (Sofija, Poljska, Dunaj)
21. M. TomsiC: Modelling of decision-making processes in the policy
of rational energy use. Ruda Šlaska (Katowice), Poljska, 7.11.10.11.88
11. M. TomstC, A. UrbanfiC, a Deklcva: Matematični problemi v in
dustriji - Rari, Italija
22. M. Tomtit, B. Dorota: U N I D O - Varčevanje z energijo v in
dustriji. Dunaj, Avstrija, 21.11.-23.11.88
13. J. /muc: Regulacija zgorevanja v steklarski peci
23. M. TomsiC, D. Deklcva, I. Komprcj, M. Djumhur, V. Savicic: X.
posvetovanje o energiji, Opatija, 20.4.-21.4.88, (2 referata)
24. R. Tav/cs. a Sclan, S. Mam, B. Borola: Gospodarska zbornica
Jugoslavije Trst, Italija, 12.1.88
25. R. Tav/cs, J. Rcnar Informacija o programu racionalne rabe
energije na Madžarskem - Ministrstvo za energijo. Budimpešta,
Madžarska, 7.12.-9.12.88
26. A. TodoroviC.: Poslovni ra/govori s Snamprogclli, Milano, Italija,
I3.10.-1S.10.88
27. J. Žmuc, A. Tcmcljoiov: IASTED International Symposium
Modelling, Identification and Control, Grindclwald,Svica, 16.219.2.88 (2 referata)
118
12. A. Tcmcljoiov, J. /muc: Študija I T , \ Cerkno
1. Z GajiC, Rutgers Stale University of New Jersey, Department of
Electrical and Computer Engineering. Piscalaway, ZDA: Aproksimativna regulacija stohastiCnih linearnih sistemov s hitrimi in
počasnimi Časovnimi konstantami
2. I. Poljansck, Petrol, D O Zemeljski plin: Zmanjševanje dnevnih
konic električne energije s transmisijo zemeljskega plina
3. M. Chrislcnscn, Univerza v Kaliforniji, Berkeley, ZDA: Rečeni
American Development in Energy Conservation
ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA
DEPARTMENT OF REACTOR OPERATION (R-3)
The 250 kW TR1GA Mark II reactor began opera
tion in 1966. This reactor poscsscs excellent charac
teristics as to the needs of reactor physics, solid state
physics, neutron activation analysis, production of
isotopesformedical applications, activation of various
types of tracers for industrial and environmental
studies, neutron radiography, etc.
The reactor, together with the experiment«' equip
ment, also oilers a good basis for training in the field of
reactor technology.
The main instruments used with the reactor include
a time-of-flight spectrometer together with a cold
neutron source, various facilities for neutron radiog
raphy and a fission-plate converter. For the production
of isotopes a hot cell is used.
This reactor is a light water type with solid fuel ele
ments in which the zirconium hydride moderator is
homogeneously distributed between enriched uranium.
The reactor core is a cylindrical configuration. The ex
perimental facilities include a rotary specimen rack, a
central incorc radiation thimble, a pneumatic transfer
system, two radial and two tangential beam lubes, a
graphite thermal columm, and a graphite thcrmalizing
columm. At the steady state power of 250 kW, the peak
flux is 1 x 10 n/cm s. in the central lest position.
In 1988 basic and applied research was conducted
in the following mainfields:solid state physics, reactor
physics, examination of nuclear fuel using gamma scan
ning, irradiation of semiconducting materials and
neutron activation analysis. The isotope tcchnctium99m is produced routinely (80-100 GBq every day) for
hospitals in Ljubljana.
Raziskovalci:
I sodelavec s fakultetno izobrazbo, ki redno sodeluje pri pedagoškem
dela univerze.
S pomočjo reaktorja TRIGA so v letu 1988 opravili
vrsto raziskav na osnovi pogodb z Raziskovalno skup
nostjo Slovenije in Posebno raziskovalno skupnostjo za
energetiko, mineralne surovine in metalurgijo (PoRS 2)
v okviru programskega sklopa Tehnologija jedrskega
goriva in obratovanje jedrskih naprav", kije sestavni del
projekta "Jedrska energetika".
V program teh raziskav, ki uporabljajo nevtrone iz
reaktorja TRIGA Mark II Instituta "Jožef Stefan", so
vključene naslednje naloge:
- razvoj kemijskih analiznih metod s pomočjo
nevf ronske aktivacijc,
- raziskave in proučevanje ohranitve zdravega okolja
(analiza težkih kovin z nevtronsko aktivacijsko
analizo),
- raziskave dinamičnih in strukturnih lastnosti trdnih
snovi in tekočin s sipanjem nevtronov,
- upravljanje z gorivom v energetskih reaktorjih,
- Študij radiacijskih poškodb reaktorskih materialov,
- razvoj metod za prospekcijo urana,
- meritve nuklearnih podatkov,
-
razvoj metod za nedestruktivno določanje izgorclosti goriva.
Aplikativni program je obsegal naslednje dejavnosti:
- proizvodnja radioaktivnih izotopov,
- redno obsevanje polprcvodrjtSkih diod za Tovarno
polprevodnikov v Trbovljah,
- priprava in montafa merilnikov nivoja tekočin,
- testiranje programov za izračun izgorclosti
jedrskega goriva.
Nadaljevali so z redno proizvodnjo naslednjih
radioaktivnih izotopov:
tcnnccij: v sodobni medicinski diagnostiki
uporabljajo povečini le se radioaktivni lehneciL V
zadnjih letih redno oskrbujejo Onkotožki institut in
Klinični center z radioaktivnim tchnccrjcm
hrom, natrij, cink. JOK ti izotopi se uporabljajo za
preiskave netesnosti jezov hidroelektrarn, cementarn,
itd. Različne metode preiskav so bile razvite v sode
lovanju z Zavodom za raziskave materialov in konstruk
cij v Ljubljani, ki te metode tudi uporablja.
kobalt: radioaktivni kobalt vgrajujejo v merilnike
nivoja za razne kemijske tovarne.
Proizvodnja teh radioaktivnih izotopov teče redno.
Poleg lega obsevajo vzorce tudi za Institut "Rudjer
Boikovif iz Zagreba in Institut "Boris Kidrič" iz Vrače,
saj reaktor v Vinči že nekaj let ne obratuje.
Vsako leto obsevajo okoli 2500 vzorcev. Obsežen
raziskovalni program in obsevanje vzorcev zahteva, da
reaktor obratuje najmanj 4200 ur na leto, kar uvriča
reaktor TRIGA v Ljubljani med najbolj izkoriščene
raziskovalne reaktorje na svetu.
Reaktor TRIGA je vključen tudi v vzgojo kadrov za
potrebe naiih jedrskih objektov, zato se ob reaktorju
organizirajo razni tečaji. Ta dejavnost bo Je posebno
zaživela v naslednjih letih, saj je bil ob koncu leta 1988
dokončan izobraževalni center za jedrsko tehnologijo
Elcklro-gospodarskc skupnosti Slovenije.
Zaradi rednega vzdrževanja je reaktor obratoval
brez zastojev. Tako so v letu 1988 izdelali naslednjo
novo instrumcnlacijo in jo priključili na reaktor:
- sistem za zaustavitev delovanja reaktorja v primeru,
da pade nivo hladilne vode pod določeno mejo ali
da je temperatura gorivnega elementa previsoka,
- nova paralelna instrumcnlacija za kontrolo delova
nja reaktorja,
- sistem za avtomatsko zaustavitev pretoka sekun
darne hladilne vode v primeru, ko je reaktor prene
hal obratovali.
V pripravi je tudi izgradnja dodatnega skladiiča za
izgorele gorivne elemente v kleti reaktorja.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
3I.I2.I9M.
' Sodelavci, ki so v seznamu označeni z eno zvezdico, t o redno
119
Vodja:
(i vido Prcgl*. dr., dipl.ing., rcd.prof.
Ostali sodelavci:
1. Bojan tluzjan, op^-ji.
2. Darko Kavsck, vodja opcrat.
3. Igor Lepcnik, lab.I
4. Ludvik iJptC, vodja opcrat.
5. Bojan Oman, namcsl.vodjc opcrat.
6. Marko Rosman, tehnik
7. Rudi Švajger, lab.I
120
Med letom odšli z istituta:
1. Vinccncija Kovafif. namcsl.vodjc opcrat. - upok.
2. Andrej KuZnik, namcsl.vodjc opcrat.
3. Henrik UdovC, vodja opcrat. - upok.
USTANOVAH
I. G. Prcgl, pror.dr., dipl.ing., redni profesor. Visoka IchniSka Sola
Maribor
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
DEPARTMENT OF REACTOR ENGINEERING (R-4)
The Department of Reactor Engineering is
engaged in basic and applied research in the Held of
reactor engineering and nuclear safety.
Basic research can be broadly divided between
deterministic and probabilistic approaches.
Using deterministic methods, research was carried
out in the field of computational safely analysis, heat
and mass transfer, two-phase coolant flow, dynamic be
havior of systems and plant components during tran
sients, and structural analysis. This research was
supplemented by development of our own transient
analysis code which could also be used for a plant
simulator or analyzer. Parallel to the model develop
ment, graphical presentation of simulation on a per
sonal computer display was under investigation leading
to a package which enables displaying of any picture,
previously prepared using common graphic editors,
while simultaneously displaying selected and updated
process parameters computed by the model.
Good results were obtained in research done with
large, internationally recognized computer codes for
accident and transient analyses, and for containment
evaluation. Independent analyses of large and small
break LOCAs, of different plant transients and of
steam generator tube rupture were conducted, so that
the safety characteristics of the Krško NPP could be
evaluated.
Related to these efforts special attention was given
to the improvement of tools used for modelling and
computer calculations, where the latest success is the
transfer of REI.AP5/MOD2 to a VAX 750.
In the field of probabilistic safety analysis, research
was oriented towards fault and event tree analysis of
various nuclear plant systems to evaluate systems
reliability. Some research involved risk modelling using
appropriate models and codes.
To compare and validate the results, international
exchange of information and cooperation was estab
lished through international standard problem exer
cises, such as the IAEA SPE-1 and 2, the OECD
ISP-20,22 and 25, and recently ICAP.
The Division's applied work and professional ser
vices arc predominantly connected with the Krško
Nuclear Power Plant and the Nuclear Safety Ad
ministration in SR Slovenia.
Raziskovalci
22sodelavcev* fakultetno izobrazbo, od katerih
1 redno
10 mednarodnih
7 domaČ ih
35 insftlulskih dokumentov
2 ostali neobjavljeni deli
6 diplomskih del
1 doktorsko delo
Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko nada
ljujejo raziskave na področju jedrske energetike. Ukvarjajo se predvsem z vprašanji varnosti jedrskih
objektov in naprav. Osnovna področja raziskav ob
segajo deterministične in verjetnostne varnostne analize
ter trdnostne analize komponent in konstrukcij. V okviru osnovnih raziskav obravnavajo pojave pri prenosu
toplote in snovi, pojave pri dvofaznem toku vode ter
termo- in hidrodinamično obnašanje sistemov v
jedrskih elektrarnah med prehodnimi pojavi. Pomem
ben del raziskovalne dejavnosti je namenjen računal
niškemu simulatorju jedrske elektrarne.
V okviru raziskav dinamike jedrskih elektrarn so
nadaljevali z razvojem matematičnih modelov za
simulacijo prehodnih pojavov. Razvili so termohidravlični model, ki omogoča simulacijo dvofaznega toka
vode v zaprtih sistemih poljubne razvejanosti. Model so
preizkusili s simulacijo nekaterih prehodnih pojavov v
NE Krško.
Vzporedno z razvojem modelov so raziskovali
možnosti grafičnega prikazovanja poteka simulacije ali
procesa na zaslonu osebnega računalnika. Razvili so
programski paket, ki omogoča prikaz poljubne slike,
poprej pripravljene s pomočjo široko uporabljanih
grafičnih urejevalnikov, na zaslonu in njeno obnavljanje
in dopolnjevanje s podatki iz simulatorja ali procesa.
Napetosti vpioSči z luknjo (PAFEC CADICAE sistem).
Posebne pozornosti so deležne analize konstruk
cijskih, obratovalnih in varnostnih značilnosti jedrskih
elektrarn in izboljševanje računalniških programov za
izvajanje teh analiz. Razvijali so lastne ter presajali
pomembnejše tuje računalniške programe za termodinamske varnostne analize. Na tem področju so
sodelavci odseka uspešno dokončali predelavo računal
niških programov za preračunavanje prehodnih
pojavov. RELAP5/MOD1 in MOD2 iz CDC oziroma
IBM okolja na računalnike VAX. Deterministične var
nostne analize omogočajo ocenjevanje termo- in
liidrodinamičnih razmer v primerih predpostavljenih
nezgod in prehodnih pojavov. Te analize so opravili na
121
osnovi lastnih modelov, ki so jih razvili že v preteklih
letih za predpostavljena nezgodna stanja JE Krško. Z
večino analiz so ocenjevali vpliv cepljenja cevi uparjainikov na normalno in nezgodno obratovanje.
Analitične modele za simulacijo tcrmohidravlikc
sredice tlačnovodnih reaktorjev so priredili in preverili
na podlagi merskih podatkov iz NE Krško. Pripravili so
metode za izračunavanje varnostnih omejitvenih krivulj
tlačnovodnih reaktorjev s programom COBAR-4I v od
visnosti od morebitnih sprememb njihovih parametrov.
S programom FR APCON-2 so sledili termomehanskim
parametrom gorivnih palic NE Krško in jih primerjali s
projektnimi vrednostmi. V sodelovanju z univerzo v Erlangnu so nadaljevali razvoj samoprilagodljivih algorit
mov za nelinearne difuzijske probleme na podlagi
metode robnih elementov.
Raziskave prehodnih pojavov s programom
RELAP5/MOD1 cikel 25 so dopolnili z vgradnjo nove
verzije RELAP5/MOD2. Za MOD2 so začeli
pripravljati vhodni model elektrarne. Z obema ver
zijama programa so se vključili v mednarodne projekte.
Uspešno so analizirali mednarodni standardni problem
Fotografija zaslona grafičnega prikazovalnika simulator
ja1SP-20, ki je pod okriljem OECD, in predstavlja analizo
resnične nezgode v belgijski JE Docl s prelomom cevi v
uparjalniku. Vključili so se še v dva nova standardna
problema: ISP-22, ki obravnava izgubo vse napajalne
vode za uparjalnikc na italijanski testni napravi SPES in
ISP-25, ki simulira poplavno fazo na testni napravi
ACHILLES.
Tudi v lanskem letu so nadaljevali z raziskavami na
področju verjetnostnih varnostnih analiz, ki poteka v
okviru mednarodnega programa pod okriljem MAAE.
Analizirali so vpliv zanesljivosti delovanja sistema za
zasilno hlajenje sredice na varno ustavitev elektrarne v
primeru male izlivne nezgode. Izvedli so tudi verjet
nostno varnostno analizo zaporedja dogodkov
"feed&blecd", ki je imela za osnovo rezultate deter
ministične varnostne analize. Analiza celotne elektrarne
bo pokazala, kateri sistemi oziroma njihovi deli so
dominantni za varno obratovanju jedrske elektrarne in
na kakšen način jim lahko Se izboljšamo zanesljivost.
Z uspešno predelavo programov SAP6 in HEAT
INGS na računalnik VAX ter nabavo CAD/CAE si
122
stema PAFEC so zaokrožili izbor orodij za termične in
napetostne analize. S tem so pridobili možnosti za iz
vedbo statičnih in dinamičnih analiz prostorskih kom
ponent v elastičnem in plastičnem področju. Opravili so
alternativni preračun cevovoda za odplinjanjc reak
torske posode, istočasno pa potekajo preverjanja in
prilagajanja računalniških orodij zahtevam projektnih
predpisov ASME Boiler end Pressure Vessel Code.
Analizirali so časovno odvisno temperaturno polje v
betonu med hidratacijo cementa in se z numeričnim
modelom dobro ujeli z izmerjenimi rezultati.
Pomembna aktivnost odseka je tudi strokovna
pomoč pri zagotavljanju varnega obratovanja NE
Krško. Na osnovi spoznanj in izkušenj, pridobljenih s
teoretičnim delom, je odsek vključen v izbrane
operativne aktivnosti, npr.: redni letni remont, analize
sprememb in ostalih posegov na varnostnih sistemih
NEK. Delo na konkretnih obratovalnih problemih NEK
je podprto z računalniškimi analizami ob upoštevanju
veljavne mednarodne regulative in prakse.
Odsek za reaktorsko tehniko je sodeloval tudi pri
izvajanju republiškega programa ukrepov za varstvo
pred sevanji in jedrsko varnost. V okviru tega programa
so sodelavci odseka, na osnovi strokovne literature ter
poročil mednarodnih in nacionalnih organizacij, sis
tematično spremljali, evidentirali in analizirali stanje
varnosti jedrskih objektov in naprav ter novosti na
področju jedrske regulative doma in v svetu. Vzdrževali
so strokovne stike z upravnimi organi drugih držav in z
mednarodnimi organizacijami. Nadaljevali so delo v
mednarodnem sistemu poročanja o nezgodah v jedrskih
elektrarnah pri MAAE. Analizirali so nezgode iz
knjižnice MAAE in pripravili domačo bazo dokumen
tacije s področja jedrske varnosti. O dogodkih v
jedrskih objektih v svetu, ki so pomembni tudi za var
nost domačih jedrskih objektov, so sodelavci odseka
tekoče obveščali upravne organe, strokovne službe
jedrskih objektov in projektantske organizacije.
SODELAVCI ODSEKA
OPOMBA
31.12.1988.
Skoraj vsi redni sodelavci inslilula, ki imajo naziv asistenta ali
višjega asistenta, {(udirajo v skladu z internimi določili instituta na
podiplomskem itudiju ali doseženem doktoratu povečini odili na
dodatno zaposleni na univerzi kol univerzitetni ufilclji ali
asistenti.
drugod.
Sodelavci, ki so odsti na strokovno izpopolnjevanje in jim
navedeni.
Vodja:
Borut Mavko", dr., dipl.ing., slr.svct., izr.prof.
Tajnica II:
/.lata Vrhovcc Mikolil
Komercref., adm.ref.:
Elizabeta Hobnar, prof.
Sodelavci sfakultetnoizobrazbo:
1. Audio Alujcvif', dr., dipl ing., red.piof.
2. I f o a Ci/.clj, dipl.ing., as.pod.
3. Milorad Duttc***, dr.,dipl.ing., sam.str.sod.
4. ljubo labjan, mag., dipl.ing, sam.slr.sod.
5. Miroslav Grcgorif, ma;., dipl.ing, str.svct.
6. Radko Islcnif, dipl.ing., sam.str.sod.
7. Katarina Janczif, dipl.ing., slr.sod.
8. Vcnccslav Kostadinov, dipl.ing.. pod. zaf.
9. Milja Kotuh, dipl.ing., pod.zaf.
10. Jure Mam, dipl.ing., pod.zaf.
11. Iztok ranter, dipl.ing., str.sod.
12. Stojan Petelin, dr., dipl.ing., vod.str.sod.
13. Andrej Prosck, dipl.ing., pod.zaf.
14. Marko Senear, dipl.ing.. pod.zaf.
15. Andrej Stritar, dr.. dipl.ing.. prcdst.RERC, vod.str.sod.
16. Jane/ Suinik, dr.. dipl.ing., spcc.nukl.lchn., vii.raz.sod.
17. Božidar Šaricr, mag., dipl.ing., vii.asisl.pod.
18. Dordc Vojnovif, dipl.ing., asisl.pod.
19. Dordc /xbcljan, dipl.ing.. pod.zaf.
20. Miran Žcljko* * *. diplingjlroksod.
Ostali sodelavci:
1. Dusan Bosnar, sam.tchnik
1. Dcfan Header, dipl.ing., pod.zaf.
2. Silvo Bi/jak, dipl.ing., as.pod.
3. l/.lok Kordii, dipl.ing., pod.zaf.
4. Zdenka Zcnko, dipl.occ., višja tajnica III
DELI) UNIVERZ
1. Borut Mavko, d r , dipl.ing., FNT Ljubljana, izredni profesor, III.
stopnja: Jedrska tehnika
2. Andrej Stritar, dr., dipl.ing.. Tehniška fakulteta Maribor, V T O
strojništvo. Docent: Reaktorska tehnika
USTANOVAH
4. B. Mavko, M. Grcgorif. A. Stritar Analiza termodinamičnih
značilnosti jedrskih elektrarn, Elcktrotchn. vcsln. 55, 285-292
(1988).
5. S. Petelin: Tcrmohidrodinamifni popis tokov vodnega filma in
vlažnega zraka, Strojn. vcsln. 33.181-183 (1988).
6.1. Potrt, A. Alujcvif: Modelling of metal forming by the boundary
clement method. Boundary Elements X: Vol.3: Stress Analysis /
Cd. C A. Brcbbia. - Springer Berlin, (1988), str. 71-78.
7. A. Stritar, M. Grcgorif, B. Mavko, S. Petelin: Tcrmohidravlifnc
varnostne analize jedrske elektrarne, Strojn. vcsln. 34, 99-106
(1988).
8. B. Šaricr, B. Kuhn: Solving transient nonlinear radial heat dif
fusion problems by BEM, 7- angew. Math. Mcch. 68. 1406-1407
(1988).
9. P. Škerget, A. Alujcvif, I. Žagar, C. A. Brcbbia. G. Kuhn: Time
dependent three-dimensional laminar isochoric viscous fluid
flow by the clement method. Boundary Elements X: Vol.2: Ileal
Transfer, Fluid Mow and Electrical Applications / Ed. C. A.
Brcbbia. - Springer Vlg.: Berlin. (1988), str. 57-74.
10. P. Škerget, G. Kuhn, A. Alujcvif: Analysis of mixed-convection
flow problems by B E M , Z . angew. Malh. Mcch. 68, T413-1416
(1988).
Objavljeni referati
1. A. Alujcvif, D. Ogrizek, A. Nikilcnko: Operating and residual
stresses due to thermal creep of transvcrsalr/ and polariy
anisotropic cylinders, G. angew. Math. u. Mcch., Wicn (1988),
sir. 156.
2. A. Alujcvif, I. Potrt, P. Škerget: Fundamental™: resitve in
vozlilfnc funkcije mejnih elementov v clastostaliki izolropnih
teles s termičnimi obremenitvami, 18. jug. kong. teorijske i
primenjenc mehanike, Vmjaf ka Banja (1988), str. 125-128.
3. A. Alujcvif, B. Šaricr Uporaba samoprilagodljivc metode robnih
elementov pri nelinearnih, nehomogenih difuzijskih problemih z
gibljivimi mejami, Kuhljcvi dnevi. Preddvor (1988).
4. S. Bizjak: Mcloda robnih elementov kompleksne spremenljivke in
potencialni tok, 18. jug. kong. teorijske i primenjenc mehanike,
Vmjaf ka Banja (1988), str. 29-32.
5. S. Bizjak, A. Alujcvif: Complex variable boundary clement
method for fluid flow, G. angew. Math. u. Mcch., Wicn (1988),
sir. 100.
6. S. Bizjak, A. Alujcvif: Robni elementi kompleksne spremenljivke
za pretok fluidov, 32. jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (1988), str.
1X241-248.
7. L. Cizclj, M. GrcgoriC: Napetost v cevi uparjalnika \ E Kri ko med
hipolciifnim zlomom parovoda, 18. jug. kong. teoretske i
primejenc mehanike, Vrnjafka Banja (1988), sir. 61-64.
8. L. Cizclj, D. Ogrizek: Vgradnja programa NONSAP na računal
nik V A X 11/750, 32. jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (1988), str.
VIII. 409416.
9. M. Duiif: Human error identification in the analysis of safely re
lated incidents reported through the IAEA-IKS using ASSI'I"
methodology, Int. Symp. on ihc Feedback of Operational Safely
Experience by NPPs, Paris (1988), IAEA-SM-302/55.
1. A. Alujcvif, prof.dr, redni profesor Tehniške fakultete v
Mariboru
10. M. Dusif: Realizacija misije ASSET, Zb. rcf. ORKOM IV, Bled
(1988).
2. Milorad Dulif, dr., pomočnik direktorja, Republiška uprava za
jedrsko varnost, Ljubljana
11. M. Dusif, D. Slojanovski: Vpliv jedrske elektrarne Krško na
okolje, Jug. savjel. "Zailila i spasavanjc bilja i kljivih proizvoda
od RI IB kontaminacije", Dubrovnik (1987), str. 303-308.
3. Miran Zcljko, dipl.ing., Slovenija Ceste Tehnika, I .juhljana
12. M. Grcgorif, L. Cizclj: Implementation of the SAP-IV code on
Ihc array processor, I'EMCAD 88, Paris (1988), sir. 99-106.
LITERATURA
Objavljena dela
1. A. Alujcvif: Thermal and mechanical stresses in cylinders and
spheres obeying polar and transversal anisolropy, Theoretical
and Appl. Mcch. 13,1-14(1987).
2. A. Alujcvif, L. Cizclj, J. Mam, D. Ogrizek: Closed form solution
of polary anisotropic, thermally loaded rotating rings, disks, rods
and tubes, Z. angew. Math. Mcch. 68, TI46-TI47 (1988).
3. V. Kostadinov, B. Šaricr: Aksialcn model na rcaklorskolo jadro
namcncl za bazifnol simulator na Nli Kr&ko, Tcrmolchnika 13,
165-176(1988).
13. M. Grcgorif, L. Cizclj: Raf unalniiko podprle analize sistemov in
komponent jedrske elektrarne, Zb. del O R K O M IV, Bled
(1988), sir. 338-350.
14. M. Grcgorif, B. Mavko: Mednarodno preverjanje varnostnih
analiz za jedrske elektrarne, 32. jug. konf. ETAN-a, Sarajevo
(1988), sir. IX.139-I46.
15. V. Kosladinov, S. Petelin, B. Šaricr Analiza vpliva Cepljenja cevi
v uparjalniku na icrmohidravliko sredice JE Krtko, 22. jug. konf.
I'1'AN, Sarajevo (1988), str.6.
16. J. Mam, A. Sirilar Modeliranje lermohidravlikc dvofaznega loka
po melodi "Drift-flux", 18. jug. kong. teorijske i primenjenc
mehanike, Vrnjafka Banja (1988), sir. 85-89.
17. H. Mavko: Rcmonl in spremembe s slafisca jedrske varnosti, Zb.
del ORKOM IV, Bled (1988), sir. 504-517.
123
IS. B. Mavko, M. Ravnik: Določanje koncentracije bora pri dol
gotrajnem hlajenju sredice po veliki izlivni nezgodi, 32. jug. konf.
ETAN-a, (1988), 1X279-286.
19. I. Panter. M. GrcgoriC: Vgradnja in testiranje programa
REI.AP5/MOD1 na računalnik VAX 750,32. jug. konf. ETANa. Sarajevo (1988). str. VIIl.53-60.
20. S. Petelin, B. GaSpcrSiC: Analiza dvoTazncga toka filma vode in
vlažnega zraka, 18. jug. kong. teorijske i primenjene mehanike,
VrajaCka Banja (1988). str. 81-85.
21. S. Petelin, M. Gregoric, B. Mavko, I. Parter, A. Stritar Prcdtcstni
izračuni eksperimenta mak izlivne nezgode, Kuhljcvi dnevi.
Preddvor (1988).
22. S. Petelin, I. Par/.cr Zlom cevi sistema za odplinjcvanjc reak
torske posode, 32. jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (1988). str.
1XII5-122.
23. I. Potre, A. AlujcviC, G. Kuhn: Anwcndung der Randclmcntmclhodc fur die Probleme der cbenem Bruchmechanik, G.
angew. Math. u. Mcch.. Wicn (1988). str. 99.
24.1. Potrt, J. Krambcrger, A. AlujcviC: Napetostna analiza pri nestarionarnih termičnih obremenitvah z metodo robnih elementov,
Kuhljcvi dnevi H8. Preddvor (1988), str. 85-92.
25. A. Stritar, J. Mam, A. Prosck: Računalniški program za analizo
tcrmohidravliCncga obnašanja jedrske elektrarne, 32. jug. konf.
ETAN-a, Sarajevo (1988), str. 1X265-278.
26. B. Sarlcr. O hitrem reševanju integralov v diskretizirani radialno
simetrični inverzni formulaciji difuzijske enačbe, 18. jug. kong.
teorijske i primenjene mehanike, VrnjaCka Banja (1988), str. 911
27. B. Šarkr, A. AlujcviC: Samoadaplivno obravnavanje
spremenljivega nelinearnega nehomogenega radialnega toptolnega toka v reaktorskih komponentah z metodo robnih elemen
tov, 32. jug. konf. ETAN-a, Sarajevo (1988), str. 1X3-10.
28. B. Šarkr, A. AlujcviC: Uporaba samoprilagodljivc metode robnih
elementov pri nelinearnih nehomogenih difuzijskih problemih z
gibljivimi mejami, Kuhljcvi dnevi, Preddvor (1988).
29. P. Škcrgcl, A. AlujcviC, G. Kuhn: Time dependent recirculation
Row by the boundary clement method, G. angew. Math. u.
Mcch., Wicn (1988). sir. 102.
30. P. Skcrgcl, G. Kuhn, A. AlujcviC, C. Brcbbia: Time dependant
transport problems by the boundary clement method, 18. jug.
kong. teorijske i primenjene mehanike, VrnjaCka Banja (1988),
str. 73-88.
31. D. VojnoviC: Mcdjusobni uticaj pouzdanosti sistema u
kompleksnom sistemu nuklearne clektrane, 1. jug. konf. 'Sigur
nost i pouzdaitosl u tehnici", Cavtal (1988), str. 410-419.
32. D. Vojne i«, M. DuSiC: Verjetnostna varnostna analiza razis
kovalnega reaktorja TRIGA Mark II, 32. jug. konf. ETAN-a,
Sarajevo (1988), str. IX.225-232.
33. D. VojnoviC, M. DuSiC: Vpliv vzdrževanja in preizkušanja redundantnih sistemov na razpoložljivost in varnost obratovanja
jedirke elektrarne, Zb. del ORKOM V, Bled (1988), str. 86-94.
34.1. Žagar, P. Škcrgcl, A. AlujcviC: Mejni elementi za Časovno od
visen prostorski laminarcn viskozen lok, Kuhljcvi dnevi "88,
Prcdvor( 1988), sir. 146-154.
1. A. Alujevič: Mehanika - Trdnost, Tehniška Fakulteta Maribor,
Maribor (1988), sir.1-126.
2. A. AlujcviC: NumcriCne metode II: Diferencialne cnaCbc.
Tehniška Fakulteta Maribor, Maribor (1988), sir. 1-48.
Neobjavljena dela
1. D. Deader Predlog letnega programa inšpekcijskega nadzora NF
Kitko, izdelan na podlagi metodologije Urada za inšpekcijo in iz
vajanje predpisov Ameriške jedrske uprave, US delovno poročilo
DP-5007(1988).
2. L, Cizelj, A. AlujcviC, L. Fa ,*n, M. GrcgoriC: Alternativni
preraCun cevovoda "RVIIVS", US delovno poročilo DP-5063
(1988).
3. L Cizelj, A. AlujcviC, M. GrcgoriC, D. Ogrizek: Vgradnja in tes
tiranje programskega paketa NONSAP na VAX, IJS delovno
porofilo DP-4999 (1988).
124
4. L Fabjan, S. Petelin: Stacionarni model sekundarnega kroga NE
Krško. US delovno poročilo DP-5046 (1988).
5. R. Istcnic: Sodelovanje v sistemu poročanja mednarodne agencije
za atomsko energijo o izrednih dogodkih (IAEA IRS) in
povezava z NEK, US delovno porofilo DP-S320 (1988).
6. R. Istcnic. J. Susnik, D. Horvat, a Pirš. A. Svetlin: Sistematično
spremljanje in evidenca varnosti v jedrskih objektih in napravah,
US delovno poročilo DP-5319 (|988).
7. K. JancZiC, A. Stritar. GPP • programski paket za grafično
predstavitev podatkov na osebnem računalniku IBM/PC, US
8. V. Kosladinov, B. Sarlcr, K. Janc2iC, B. Mavko: Tcrmohidravlicni
projektni model sredice NE Krško z računalniškim programom
COBRA-VI-I, US delovno poroCik) DP-5081 (1988).
9. M. Kožuh. M. DusiC, B. Mavko, D. VojnoviC: Analiza sistema
pomožne napajalne vode, US delovno poročilo DP-5028 (1988).
10. M. Kožuh, B. Mavko, D. VojnoviC: Analiza reaktorskega varoval
nega sistema, US delovno poročilo DP-5027 (1988).
11. M. Koluh, B. Mavko, D. VojnoviC: Izdelava kriterijev poenotenja
in sistematizacija vhodnih podatkov in rezultatov pri analizi PSA
nivoja I, US delovno poročilo DP-S338 (1988).
12. B. Mavko, M. GrcgoriC, I. Parzcr Conversion of
RELAP5/MOD2/36.00 IBM version to VAX version, US delov
no poročilo DP-5I4I (1988).
13. B. Mavko, M. Gregoric, I. Parzcr. Conversion of
RELAP5/MOD1/025 VAX version lo RE1.AP/MOD1/ 029
VAX version, US delovno poročilo DP-5355 (1988).
14. S. Petelin, M. GrcgoriC, B. Mavko, I. Parzcr Analiza nezgode z
zlomom cevi v uparjalniku in ncrazpolozljivosti varnostnih sis
temov, US delovno poročilo DP-5055 (1988).
15. S. Petelin, M. GrcgoriC, B. Mavko, I. Parzcr, V. Kosladinov, B.
Sarlcr Vpliv Cepljenja cevi uparjalnikov na nezgodo z okvaro sis
tema napajanja uparjalnikov, US delovno poročilo DP-5054
(1988).
16. S. Petelin, M. GrcgoriC, V. Kosladinov, B. Mavko, M. ScnCar, B.
Sarlcr, M. Zeljko: Vpliv Cepljenja cevi v uparjalniku na nezgodo
z izgubo pretoka v primarnem sistemu, IJS delovno poročilo DP5056(1988).
17. S. Petelin, M. GrcgoriC, B. Mavko, I. Parzcr, M. ScnCar
Preliminarni prcdtcstni prcraCun eksperimenta ISP-22 s
programom RELAP5/MOD2, US delovno poročilo DP-5352
(1988).
18. A. Sirilar Primerjava analiz velike izlivne nezgode NEK v
originalnem konCncm varnostnem poročilu in dodatku ISA, US
19. A. Sirilar, D. Bosrur, L Fabjan, M. GrcgoriC, R. Istcnic: Zbirka
podatkov o jedrski elektrarni KrSko, US delovno poročilo DP5356(1988).
20. A. Stritar, B. Mavko, M. GrcgoriC, B. Sarlcr, R. IliC, J. Rant, ct al:
Angleško slovenski slovarček izrazov iz jedrske tehnike, IJS
21. A. Stritar, J. Malalan: Dokumentacijsko informacijski sistemi
(DIS) in seznam dokumentacije jedrske varnosti: Dodatek D:
Izpis dokumentov s področja jedrske varnosti za leto 1988, US
delovno poročilo DP-5350 dodatek D (1988).
22. A. Sirilar, J. Marn, A. Prosck, V. Kosladinov, M. Kožuh: Račun
alniški program za simulacijo lermohidravliCnih sistemov, IJS
23. A. Sirilar, B. Mavko: Spremembe v metodologiji varnostnih
analiz jedrskih elektrarn v ZDA, IJS delovno porofilo DP-5351
(1988).
24. A. Stritar, B. Mavko, S. Petelin: Konservativna analiza vpliva
Cepljenja cevi uparjalnika na veliko izlivno nezgodo NE KrSko,
25. J. SuSnik: Svet po Černobilu v Iclu 1988, US delovno poročilo
DP-53I8(I988).
26. J. SuSnik, cd.: Nuclear safely activities in the SR Slovenia in 1987.
IJS delovno porofilo DP-5110 (1988).
27. B. Sarlcr, A. AlujcviC, M. GrcgoriC, K. JancžiC, B. Mavko: Vpliv
izgorevanja na termične, mehanske in kemiCne lastnosti najbolj
obremenjenih palic petega cikla NE KrSko, ocenjen s
programom FRAPCON-2-V1M2, IJS delovno poročilo DP-5082
(1988).
28. a Šarkr, A. Alujcvic, K. Janrtic, V. Kosladiaov, J. Mam, I. Parzcr. Simulacija Icrmohidravlike sredice N E Krito s programom
Cobra-lV-Incorc podatkov, US delovno poročilo DP-5080
(19«).
29. a Saricr, K. Janez*. V. KoUadinov, I. Piraer Predelava in
dopolnitev programa Cbbra-IV-I na računalniku VAX-11/750,
30. a Sarler, K. Janet*. I. Panter Conversion of FRAPCON-2 and
COBRAIV-1 CDC versions lo V A X versions, U S delovno
poročilo DP-S3S7 (1988).
31. J. Urbanfif: Modeli za napoved Širjenja radioaktivnega oblaka,
uporabljeni ob nesreči v Černobilu, US delovno poročilo DP5109(1988).
32. J. Urbane*: Pregled numcriCnih modelov Širjenja radioaktivnega
oblaka v vceji meteorološki skali po Černobilu, U S delovno
33. D. Vojnovic, M. Kožuh, B. Mavko, I. Panter, S Petelin: Deter
ministične analize za podporo sekvenc v drevesu dogodkov
(Feed & bleed sekvenec), US delovno poročilo DP-S322 (1988).
34. a Zcbcljan, A. Alujcvic, L Cizelj, M. Gregor*: Vgradnja in tes
tiranje programskega paketa SAP6 na V A X , U S delovno
35. a Žebcljan, A. Alujcvic, L. Cizclj, M. Gregor*: Preliminarna
verifikacija programa SAP6, US delovno poročilo DP-5353
(1988).
1. M. Gregor*, L. Cizclj: Steam generator tube stresses during
hypothetical steam line break, G A M M Tagung, Vienna (1988).
2. J. Mam, L Skcrgct: Simple solution of boundary element
problems in nonhomogencous bodies, C A M M Tagung, Vienna
(1988).
3. a Mavko: Pogoji za operaterje JE v svetu, 2. strok, posvet,
komisije za preverjanje znanja operaterjev jedrskih elektrarn,
Portorož (1988).
4. a Mavko: Computational safety analysis capabilities for two loop
PWR plants, IAEA Tccbn. Comm. Meet, on Operational Safety
Experience of Two-Loop PWRs, Died (1988).
5. a Mavko: Safety research related lo two loop PWR plants, I A E A
Tcchn. Comm. Meet, on Thermal Reactor Safety research, Vien
na (1988).
6. S. Petelin, D. Gaspers*: Different one dimensional mathematical
models of cocurrcnt air and water flow, G A M M Tagung, Vienna
(1988).
7. S. Petelin, M. Gregor*, B. Mavko: Transient analysis for NPP
Krtko with special emphasis on small LOCA following 10%
steam generator lube plugging, IAEA Techn. Comm. Meet, on
Operational Safety Experiences of Two-Loop PWRs, Died
(1988).
8. M. Senear, L Skcrgel: Boundary clement method simulation of
transient fluid flow in a grooved channel, G A M M Tagung, Vien
na (1988).
9. A. Stritar, J. Mam: Noncqulibrium dynamic model of two phase
flow in nuclear power plant systems, G A M M Tagung, Vienna
(1988).
10. D. Sarlcr, A. Alujcvif, G. Kuhn: Self adaptive boundary element
approach for thermal model of cylindrical fuel, I A E A Techn.
Comm. Meet, on Water Reactor Fuel Computer Modelling in
Steady-State, Preston (1988).
1.
1. Parter,
M.
Gre goric:
Conversion
report
of
RELAP5/MODI/025 V A X version lo RELAP/ MODI/029
V A X version, NESC Abstract R-l/ JR/MM/7952, (1988).
2. D. Vojnovic, M. Dušic, D. Mavko: Probabilistic safely analysis of
research reactor TR1GA MARK I I , IAEA Research Contract
No. 4395/R1/RB, Ljubljana (1988).
DIPLOMSKA DELA
1. M.Mastrak, T F Maribor (A.Alujcvic)
2. M.Čas, T F Maribor (A.Alujcvic)
3. N.Potocnik TF, Maribor (A.AIujev*)
DOKTORSKO DELO
1. J.Urbanf*: Prispevek k hidravlični teoriji burje (ProT.dr. Z.Petkovick.Dr.J.Susnik)
1. A.AIujev*, LCizcIj, J.Marn, M.Scnčar, A.Stritar G A M M Kon
ferenca, Dunaj, 5.-9. april 1988 (5 referatov)
2.
A.AIujev*, LCizcIj, M.Gregor*, V.Kostadinov, J.Marn,
B.Mavko, LParzer, A.Protek: X X X I I . Konferenca ETAN,
Sarajevo, 5.-10. Junij 1988 (8 referatov)
3. A.AIujev*, LCizeij, J.Marn: Kongres mehanike, Vmjatka banja,
30.5.-3.6.1988 (3 referati)
4. A.AIujev*, I.Paner Kuhljcvi dnevi, Preddvor, 21.-22. December
1988 (2 referata)
5. LCizcIj: FEMCAD-88, Paris, 17.-19. Oktober 1988 (1 referat)
6. LCizelj, LFabjan, M.Koluh, BMavko, D.Vojnov*: ORKOMIV, Bled, 11.-13. Maj 1988 (4 referati)
7. M.Dus*: TCMAVorkshop for IRS users from Utilities, Dunaj,
IAEA, 6 4 April 1988 (1 referat)
8. M. Duties International Symposium on the Feedback of Opera
tional Safety Experience from Nuclear Power Plants IAEA,
Dunaj, april 1988 (1 referat)
9. M.Grcgoric, aMavtux Safety and Reliability Directorate,
UKAEA-SRD, Winfrilh 6.2.-14.2,1989 (vabljeni predavanji)
10. M.Grcgoric, BMavko, SPclclin: IAEA Technical Committee
Meeting on Operational Safely Experience of Two-Loop PWRs,
Bled, 30.5.-3.6.1988 (3 referati)
11. M.Koluh, D.Vojnov*: International Seminar on Probabilistic
Methods in Reliability and Risk Evaluation Dubrovnik-Cavtat,
12.-16. september 1988 (2 referata)
12. B.Mavko: Technical Committee Meeting on Reactor Safety
Research, Dunaj, 12.6.-17.6.1988 (1 referat)
13. B. Mavko: 16th Water Reactor Safety Information Meeting,
Gailhersburg, USA, 21.-31.10.1988
14. B.Mavko, S.Pclclin: Računalniške analize varnosti NE Krsto
Paul Schcrrcr Institut, Wuercnlingcn, Švica, 255.-273.1988
(vabljeni predavanji)
15. aSaricr. Technical Committee Meeting on Water Reactor Fuel
Element Computer Modelling in Steady State, Transient and
Accident Condition, Preston, Vel. Britanija, 18.-23.9.1988 (1
referat)
16. B. Sarler Referat na Lehrstuhl fur tcchnischc mcehanik, Univer
sity Erlangen, Z R Nemčija, 14.-25.11.1989 (1 referat)
17. D.Vojnov*: Sigurnost i pouzdanost u tehnici Cavtal, 5.-8. April
1988(1 referat)
1. M.Koluh, A.Stritar Tccaj: Varnost in zanesljivost jedrskih
elektrarn, Šolski cenlcr NRC, Chattanooga, USA 15.10-3.11.1988
in 28.11.-19.12.1988
2. M.Koluh: Tečaj: Probabilistic Safely Asscsment for Nuclear
Power Plant Operation, Arfonne National Laboratory Argonnc,
Illinois, USA, 22.2.-8.4.1988
3. J.Mam: Studijsko izpopolnjevanje University of California, Los
Angeles, Z D A , september 1988 - september 1989.
4. LCizcIj: Tečaj za uporabo PAFEC softwares, Nottingham, 21.8,5.9.1988
ODSEKA
4. M.Zenko, T F Maribor (A.AIujev*)
1. Mr. Martin G.Fuls, expert IAEA, 12.4.1988 • 21.4.1988
5. M.Kovacec, T F Maribor (A.AIujevW)
2. Mrs. Perez Alcaniz Trinidad, expert I A E A za Tehnične
Specifikacije, 5.07.1988 -14.07.1988
6. D.Zebeljan T F Maribor (A.Alujcvic')
125
J. Mr. Jose M.lzquicrdo Rocha. expert IAEA za uparjalnik, 24.08. 6.09.1988
3. J.Mam. Izpeljava osnovnih enačb modela z upoštevanjem izvorov
in ponorov v vce/anenem vMcmu, september 1988 (seminar)
4. Mr. Wesley A-Hrinsfictd, expert IAEA za PSA analize. 29.0R. 198V
-9.09.1988
4. V.Kosladinov, Metodologija in izračun projektnih parametrov za
tcrmohidravlicno analizo sredice NliK. oktober 1988 (seminar)
5. Mr. Janson J.Chao, expert 1AI.A za program RI-I.AP5/MOD2,
12.09.1988-23.09.1988
6. Ms. Marjoric Muhy, US NRC. Office of International Programs.
6. - 7. oktobra 1988
1. J.Urbancic, Novejša dognanja iz dinamike burje, april 1988
(predavanje)
2. 1-Cizclj. Reševanje ravninskih in osnosimetrifnih problemov,
predavanja toplote z metodo končnih elementov, maj 1988
(seminar)
126
1. Dr. Jason (1UK>, lile ti ne Power Research Institute, Z D A Tran
sient Analysis at I -PRI. September 1988
I. MŠark-r. priznanje IHK za najboljše delo v komisiji za jedrsko
tehniko in tehnologijo na X X X I I . Jug Konferenci L T A N
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
DEPARTMENT OF APPLIED MATHEMATICS (OUM)
OrOMBA
31.12.19».
Skoraj vsi fedni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali
višjega asistenta, študirajo v skladu z internimi določili instituta na
lictji stopnji fakultetnega Študija in bodo po končanem
podiptanikcm študiju ali doseženem doktoratu povečini odšli na
* * Sodelavci, ki so v seznamu označeni z dvema zvezdicama, so
asistenti.
* * * Sodelavci, ki so v seznamu označeni s tremi zvezdicami, pa so
drugod.
navedeni.
4. Jadran Čibej, svel.II
5. Marija Kožuh, sam.progr.
6. Magdalena Kranjc, pom.progr.
7. Marija Krhlikar, progr.
8. Ludvik LindiC, progr.
9. Erika MarineiC, progr.
10. Matjaž Mauser, sam.progr.
11. Borut Mavec, p.-ogr.
12. Marija Nagode, sam.progr.
13. Stojana Poljšak, pom.progr.
14. Frančiška Rabuza, oper. na luknjalniku
15. Brane Radujko, svci.l
16. Bojan Rovtar, svct.il
17. Vera Srcbotnjak, progr.org.
18. Marijan Šcmrl, svci.l
19. Lcjzc Sue, ing., vodja progr.
20. Emilija Trkman, sam .svel.
Vodja:
21. Marjeta Vidov, oper. na luknjalniku
Marjan Ribarit* *, dr., dipl.fiz., vod.raz.svct., rcd.prof.
Med letom odšla z Instituta:
Tajnice:
Majda KosmaC
Darinka RogliC
1. Miroslav DcCman, dipl.occ, sam.svcl.
2. Rajko l.ikar^vcl.II
1. Jana Dirk Vrabce***, dipt.mal., sam.svct.
LITERATURA
2. Darko Dele, dipl.ing., sam.progr.
Objavljena dela
3. Milena Dolica, dipl.ing., progr.
4. Drago Čcpar, dr., dipl.ing., sam .svel.
5. Snezana Dimilrcvska, dipl.ing., pmgr.organiz.
6. Zoran GaboroviC, dipl.ing., sam.svct.
7. Pavel Golob, dipl.ing., sam.progr.
8. Doza I loCevar, dipl.ing., sam.svct.
9. Pavel Ipavcc, dipl.ing., sam.svct.
10. Ncvcnka lvcta, dipt.mal., sam.svct.
Objavljeni referati
1. D. Čcpar, G. ZrimSck: PC program za določanje in ocenjevanje
A R M A G modelov, 10. med. simp. "Kompjuter na svcuCIiStu",
Cavtal (1988), sir. 5.14.1-8.
2. D. Slojanovski, M. DuSiC: IzraCun pogostosti taljenja sredice pri
komercialnih jedrskih reaktorjih z uporabo Bayssovega izreka,
10. med. simp. "Kompjuter na sveuCiliSlu*, Cavtal (1988), str.
5.10.1-8
11. Jote Klaus, kapcian dolge plovbe, progr.organiz.
Neobjavljena dela
12. Rajko Kolar, dipl.ing., samjvcl.
13. Lucija Krambcrger, dipl.ing, progr.org.
15. M i k * Mcle, dipl.ing, sam.progr.
1. D. Čcpar, S. MiCkoviC, D. Motnikar Seminar za napovedovanje
na osebnem računalniku IBM/PC, US delovno poročilo DP-5161
(1988).
16. Slaven MiCkoviC, mag., dipl.ing., sam.progr.
2. R. Kolar Uporaba orodja SMALLTALK v grafiki, US delovno
14. Viljan MahniC'", mag., dipl.ing., svcl.il
17. Barbara Motnikar, dipl.ing, pod.zaC.
18. Francelj Mulec, dipl.ing., progr.
19. Malo Nonck, dipl.ing., sam.svct.
20. Zoran Radalj, mag., dipl.ing, as.pod.
21. Marinka Rugclj, prof., sam.progr.
22. Iva S e p , dipl.mal., sam.svct.
23. Jote Smolnikar, dipl.ing., sam.progr.
24. Dame Slojanovski, mag., dipl.ing, viJ.as.pod.
25. Slavica Smuč, dipl.mal., vodja progr.
26. Jure Ulcar, dipl.occ, sam.svct.
27. Milo« Vinko Toni, dipl.ing., sairuvct.
28. Milol Torbic, dipl.ing, progr.
29. Mira Volk, dipl.mal., sam.svcl.
30. Diljana Vof njak, dipl.ing., progr.organiz.
31. Tanja Zabel, dipl.biol., sam.svcl.
32. Helena Založnik LcgiSa, dipl.ing, progr.organiz.
Ostali sodelavci:
1. Marijan BsriCiC, svci.ll
2. Bojan Drvar, svci.l
3. Janez Cerk, progr.
3. S. MiCkoviC, A. Zaje: PC - 'ISA; program za napovedovanje Časov
nih vrst na I B M PC. US delovno poročilo DP-5160 (1988).
4. D. Motnikar Statistična obdelava normalne populacije s
programskim paketom SPSS, US delovno poročilo DP-5042
(1988).
1. D. Čcpar, S. MiCkoviC: PC-TSA - A program for lime scries
analysis for the IBM PC, 8. Int. Symp. on Forecasting, Amster
dam (1988).
2. D. Čepar, Z. Radalj: Some asymptotic behaviour of the bootstrap
estimates on a finite sample, 12. Symp. on Operations Research,
Padcrborn (1988).
3. Z. GaboroviC, M. Illadnik, S. MiCkoviC, B. Motnikar An enduser's course in statistical package SPSS, 6. sem. uporabne
matematike, Tara (1988).
4. D. Slojanovski: Reliability analysis of network modeled systems
with priority of supply and limited capacities of production and
distribution, 13. Symp. on Operations Research, Faderborn
(1988).
5. D. Slojanovski, J. Baric: Linear programming algnrilhms (or solv
ing many similar small problems • comparisons and benchmarks,
1. Balkan Conf. on Operational Research, Thcssaloniki (1988).
127
ODSEK ZA KNJIŽNICO IN DOKUMENTACIJO
LIBRARY AND DOCUMENTATION DEPARTMENT (KN J)
Knjižnica US je specialna knjižnica, ki pokriva s
svojim gradivom predvsem tista področja naravoslovnih
ved in tehnike, ki predstavljajo osnovno dejavnost in
stalne raziskovalne naloge Instituta. Vendar knjižnica
skrbi predvsem za nabavo fizikalne literature in je kot
osrednja fizikalna knjižnica nosilec specializiranega
INDOK-ccntra za fiziko ter daje tudi vse strokovne in
formacije iz tega področja (SDI in retrospektivne poiz
vedbe). Knjižnice ne uporabljajo samo sodelavci
Instituta, temveč je krog uporabnikov dosti širši. Poleg
znanstvenih in strokovnih sodelavcev drugih ustanov,
študentov in doktorandov, so redni uporabniki tudi
mnoge specialne in strokovne knjižnice iz Slovenije in iz
drugih republik (izdelava fotokopij in medbibliotečna
izposoja).
Knjižnica MS je urejena po prostem pristopu, je
javna in odprta 12 ur na dan. Obiskovalcem sta na voljo
dva kopirna stroja. V letu 1988 je knjižnični fond
narasel na okrog 63000 enot, od tega je 38500
monografij, ostalo pa so vezani letniki serijskih
publikacij. V tem letuje knjižnica nabavila 1600 knjig in
redno dobivala 431 revij. Knjižnica izpolnjuje kriterije,
ki so predpisani za specialne knjižnice ter redno in
tekoče ureja vse potrebne kataloge. Knjižni material se
strokovno obdeluje tudi s pomočjo računalnika po si
stemu SAIDC (računalnik CYBER na RRC). Vendar
128
je v načrtu, da se knjižnična podatkovna baza prenese
na insiitutski računalnik, ki naj bi skupaj s svojo lokalno
mrežo služil kot temelj bodočega informacijskega si
stema knjižnice, ki bo povezan s knjižnično-informacijskim sistemom Slovenije.
število sodelavcev se je v letu 1988 povečalo na
šest. Ustanovljena je bila namreč dislocirana enota
oziroma lokalna knjižnica v Podgorici, ki je namenjena
odsekom Reaktorskega centra.
Glede na odmaknjenost in širjenje dejavnosti tega
centrajc uvedba lokalne knjižnice postala nujna, hkrali
pa to pomeni tudi prostorsko razbremenitev centralne
knjižnice MS.
SODELAVCI ODSEKA
Vodja:
Leopold Dcbcvcc, dipl.ing.
Ostali sodelavci:
1. Breda ianct.tC, viJ.knj.
2. Jasna Malalan, viJ.knj.
3. Siobodanka Paulin, knj.
4. Dejan ŠuSnik. bibliol.
5. Andrej ŠuJlcrJiC, bibliol. in viJ.knj.
SKUPINA ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE
DEPARTMENT FOR ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT (SEPO)
SEPO was established in 1974 on the initiative of
the "J. Stefan" Institute and the Institute for Economic
Investments of Ljubljanska Banka in order to perform
complete scientific and interdisciplinary evaluations of
environmental effects of any planned investment or
reconstruction.
Many different scientists from various disciplines
relevant to environmental studies from different institu
tions cooperate in SEPO.
In 1968, 35 projects were evaluated; among the
more important was the continuing project "Criteria for
disposal of low and medium-level radioactive wastes in
Slovenia".
Medicinske fakultete, Institut "Jožef Stefan" (odseki: za
reaktorsko tehniko, za spektroskopijo, za kemijo fluora
in kemijsko tehnologijo, za jedrsko fiziko, za fiziko
jedra, za fizikalno kemijo), Geološki zavod Ljubljana,
Hidrometeorološki zavod SRS, Zavod za varstvo pri
delu, Toplarna Ljubljana in drugi.
Ker je okolje kompleksna prostorsko-biofi/ična,
družbena in gospodarska danost, ki obsega mnogo med
seboj povezanih pojavov, skuša SEPO pri svoji metodi
dela uveljaviti čim bolj celovit strokovni pristop. Tako
pri načrtovanih investicijah ocenjuje in podaja zahteve
za varstvo okolja glede na:
-
sprejemljivost izbrane lokacije s krajinsko-prostorskega vidika: izraba zemljišča, naravnih virov,
varstvo naravnih in kulturnih prvin v prostoru,
emisije odpadkov in hrupa itd.,
Skupina za oceno posegov v okolje - SEPO je bila
predvidene
škodljive vplive na okolje,
ustanovljena 1974 leta na pobudo Instituta J.Slcfan in
- učinkovitost ukrepov za preprečevanje škodljivih
Inštituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki z
vplivov na okolje: onesnaženje zraka, vode in
namenom, da bi s celovitim in interdisciplinarnim pris
zemlje s plinastimi, tekočimi in trdnimi onesna
topom ocenjevala vplive načrtovanih investicij ali
ževalci,
rekonstrukcij v proizvodne in druge objekte na okolje.
To je še danes glavna dejavnost skupine, čeprav SEPO
- smotrno
izrabo
odpadkov
ter
ukrepe
sodeluje tudi pri raznih drugih nalogah v zvezi z
racionalizacije in koriščenje odpadne energije,
ekološkimi vprašanji (zakonodaja, planski dokumenti,
- primernost zaščitnih ukrepov pred sproščanjem
sanacijski ukrepi, projektne rešitve, raziskave v okolju
hrupa v okolje.
itd.).
V letu 1988 je SEPO ocenil 35 projektov (inve
V SEPO sodelujejo številni strokovnjaki za različna
sticijskih naložb) in nadaljeval dela na obeh večjih
področja varstva okolja (krajina, zrak, vode, hrup, ener
projektih: "Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi
getika, problematika odpadkov in tehnologij itd.) iz raz
odpadki v SRS" in "Vpeljava sistema za izvajanje varstva
nih raziskovalnih institucij, fakultet, zavodov in delovnih
okolja v SOZD Iskra".
organizacij kot so:
Glede ocenjevanih investicij lahko ugotovimo, daje
Kemijski inštitut "Boris Kidrič", Biotehniška fakul
šlo večinoma za naložbe v modernizacijo in povečanje
teta (Katedra za krajinsko arhitekturo, Morski razis
proizvodnje večjih gospodarskih organizacij v že
kovalni in izobraževalni center - Inštitut za biologijo,
obstoječih
objektih. Relativno veliko ocen v lanskem
Katedra za nauk o tleh in prehrano rastlin ter
letu (sedem) je bilo glede ravnanja z industrijskimi od
veterinarski oddelek, Katedra za meteorologijo,
padki (uničenje, koristna izraba, odlaganje). Rešitve so
Katedra za mikrobno ekologijo in biotehnologijo v
predvsem v smeri odlaganja različnih odpadkov na
živinoreji), Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
komunalnih odlagališčih in odlagališčih posebnih od
(VTO Fizika - Katedra za meteorologijo, VTO Kemija
padkov.
in kemijska tehnologija • Katedra za analizno kemijo,
Katedra za organsko tehnologijo, Katedra za ekološko
Pregled ocen (presoj) vplivov na okolje za različne
tehnologijo, VTO Montanislika - Oddelek za metalur
investicijske naložbe tudi v letu 1988 kaže, da je veliko
gijo), Fakullcla za strojništvo, Mikrobiološki inštitut
posegov ekološko kočljivih. Na sliki (diagramu) je
podan pregled izdelanih ocen SEPO za obdobje 19741988 (preko 500 izdelanih ocen v obdobju petnajstih
let).
Izkušnje pri delu skupne SEPO kažejo (preko 30%
kočljivih ekoloških posegov), da je reševanje
napovedljivih okoljskih problemov tako, da zahtevamo
spremembo prostorskega položaja posega, takorekoč
nemogoče, če s projektom niso dane alternativne
lokacije. Spremembe v tehnologiji bodisi izgradnje ali
obratovanja posega so za investitorje veliko
sprejemljivejše, čeprav mnogokrat zahtevne in drage.
Težava pri tem pa je, da je lokacija posegov zelo pogos
to sporna. Te izkušnje so pomembne, saj odkrivajo, v
kuko skromni meri so okoljski parametri vključeni v
Pregled izdelanih ocen SEPO - vplivov načrtovanih invesnuše prostorsko načrtovanje. Naložbeni elaborati, ki jih
je obravnavala skupina SEPO, so večinoma imeli vcljavticij na okolje v SR Sloveniji za obdobje 1974-1988.
Raziskovalci:
3 delavci s fakultetno izobrazim
129
sultirali številne strokovnjake iz tujine: iz jedrskega
inštituta v Wiircnlingcnu, Švica (EIR - Eidgenossischc
Institut fur Rcaklorforschung), iz nacionalnega
združenja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Švici
(NAGRA - National Gcsselschafl fur die Lagerung
Radioaktiver Abfalle), iz jedrskega inštituta v Molu,
Belgija (SKN/CEN - Centre Encrgie Nuclearc), iz
švedske družbe za ravnanje z jedrskim gorivom in
radioaktivnimi odpadki, Stockholm (SKB - Swedish
Nuclear Fuel and Waste Management Company), iz
francoske agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpad
ki (ANDRA - Agence Nationale pour la CJeslion des
Dcchets Radioactifs).
VSRSWVENUI
Naslovnica študije SEPO: "Metoda in kriteriji za izbor
NSRAO v SR Sloveniji' (januar 1<W).
no prostorsko ureditveno dokumentacijo, presoje pa so
kljub temu lahko odkrile, da je prostorski položaj
naložbe neustrezen.
V prostorsko načrtovanje je zato potrebno vpeljati
zahteve za varstvo okolja v bolj zgodnje delovne korake,
preden so pripravljeni glavni parametri nekega posega
v prostor: njegova lokacija, obseg in tehnološki značaj.
Delovni instrumcntarij za to pa je že razvilo krajinsko
planiranje.
Pri delih v okviru "Vpeljava sistema za izvajanje
varstva okolja v SOZD Iskra" smo obdelali strokovne
osnove za inventarizacijo, posnetek stanja in ckološkovarstveno oceno po posameznih DO in TOZD Iskra in
delali na izobraževanju ter vzgoji strokovnega kadra
ekološkega profila v SOZD Iskra (seminarji, pretok
znanja).
V okviru sodelovanja pri projektu "Ravnanje z
nizko in srednje radioaktivnimi odpadki - NSRAO v
SRS" smo delali na izdelavi metode in kriterijev za izbor
lokacije odlagališča NSRAO v SR Sloveniji.
SEPO je decembra 1988 dokončala enoletno
nalogo "Priprava metode ter opredelitev in vrednotenje
kriterijev, strokovno svetovanje, spremljanje in ocen
jevanje pripravljalnih del za zgraditev odlagališča nizko
in srednje radioaktivnih odpadkov v SR Sloveniji" po
pogodbi z naročnikom Republiškim komitejem za ener
getiko in Republiško upravo za jedrsko varnost.
Pri izdelavi "Metode in kriterijev" so sodelovali
strokovnjaki za različna strokovna področja, ki so po
našem mnenju lahko kakorkoli prispevali k spoznavan
ju, strokovnem opisu, opredelitvi in nenazadnje k
reševanju problema odlaganja nizko in srednje radioak
tivnih odpadkov pri nas. To so strokovnjaki za pro
storsko in krajinsko načrtovanje, jedrsko fiziko, fiziko,
kemijo, kemijsko tehnologijo, biologijo, geologijo,
meteorologijo,
scizmiko,
sociologijo,
ekološko
psihologijo, kemijsko inžcnirslvo, računalništvo, grad
beništvo, medicino, ekologijo in drugo.
Pri delu na metodi se je SEPO seznanil z med
narodnimi izkušnjami, še posebej v Evropi, natančneje
pa smo analizirali pristope Švedov, Švicarjev, Fran
cozov, Belgijcev. Ti so odlagališča že zgradili ali
pripravljajo, izbirajo lokacije. Tako smo obiskali in kon-
130
Metoda s kriteriji, ki jo je izdelala SEPO, je po
stopek za i/bor lokacije odlagališča nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov v SR Sloveniji. Zasnova je kot
model izbora najustreznejše lokacije: optimizacija načel
varstva okolja, izvedljivost in družbena sprejemljivost,
ob zagotovljeni varnosti, z uporabo računalniško
podprtih ekspertnih sistemov vrednotenja in odločanja
- DECMAK. Predvideno je ocenjevanje ustreznosti
lokacij z enakovrednim upoštevanjem 55 parametrov, ki
so povezani v odločitveno drevo. To drevo je obenem
operativno jedro sistema DECMAK.
SEPO že 15 let aktivno deluje pri razreševanju
ekoloških vprašanj v Sloveniji in poskuša po strokovni
plati celovito upoštevati tako domače kot tuje dosežke
na vseh tistih področjih, ki so važna za okolje ter
obenem upoštevali tudi naše družbeno ekonomske
pogoje. To pa je možno samo v okviru njegovega aktiv
nega strokovnega dela, interdisciplinarne organi
ziranosti in družbene odgovornosti. Potrebno pa je
posebej poudarili, da so v mnogih primerih strokovna
stališča SEPO le podlaga za odločanje v listih sferah
družbe, ki nosijo odgovornost za razvoj in njegove pos
ledice, zaradi česar jim tudi gre pristojnost, da
sprejemajo ustrezne odločitve.
To še zlasti velja za primere, ko je presoja
določenega problema odvisna od družbene percepcije,
od vrednostnega pojmovanja sestavin okolja. Teh pa v
večini primerov ni mogoče predpostaviti vnaprej,
marveč se artikulirajo v procesu odločanja, ob
razpravah, polemikah, strokovnih raziskavah in mnenjih
ter soočanjih raznoterih interesov. Sicer pa je tudi prak
sa v svetu pokazala, da strokovni ravni ni mogoče
poveriti hkrati ekspertno oceno in odločitev o rešitvi,
marveč je slednjo treba prenesti na tisto raven, kjer je
možna družbena kontrola, s čimer je zagotovljena večja
objektivnost postopka.
SODELAVCI
OPOMBA
31.12.1988.
Vodja:
Sveto/ar Polič, mag., dipl.ing., ra/.sod.ll
Sodelavca s fakultetno izobrazbo:
1. Jasna Koblar,dipl.ing., sir. sod., as.
2. Dranko Konlie, dipl.ing., sam.slr.sod.
Ostali sodelavki:
1. Jelka Jcrncjf if, kom..rcf.
2. Maja Jcvnisck, taj.lll
EKOLOŠKI LABORATORIJ Z MOBILNO ENOTO
ECOLOGICAL LABORATORY WITH A MOBILE UNIT (ELME)
An Ecological Laboratory with a mobile unit was
ctablishcd during 1980 and 1982 within the framework
of the UNDP project. Its prime aims arc:
- detection and determination of accidental pollution
of the environment with radioactive substances and
specific chemical and biological pollutants;
- expert recommendations to those authorities and
organizations responsible for implementation of
protective measures, and
- education.
The Ecological Laboratory with a mobile unit, multidisciplinary in its character, is a cooperative project
between several departments at the "J.Stcfan" Institute,
as well as other institutes in Slovenia engaged incnvironmcntal measurements and protection.
In accidents involving hazardous substances, the
mobile unit can be sent lo the location in question to
perform analyses, to collect samples and to dispatch
them to the laboratories, where they can be studied fur
ther. The workis organized in such a way as to allow im
mediate mobilization of staff and facilities of all
participant departments and institutions. The mobile
intervention unit has two vehicles: one is a small field
car used mainly for survey and sampling and the other
is a mobile laboratory. The Emergency Control Centre
is at the "J.Stcfan" Institute.
Training and drills of monitoring teams arc carried
out on a regular basis.
Drills arc arranged three limes per year, once in
summer, once in winter conditions and once during the
night. Each time two emergency monitoring teams arc
involved so that each team gets its training twice per
year.
The drills arc also used to test the adequacy of the
response plan of the mobile intervention unit, proce
dures, equipment in field conditions and communica
tions. After each exercise the adequacy of the response
plan and procedures arc discussed. Critiques arc valu
able as a means of improving plans, procedures and
coordinated work.
The drills arc carried out as a part of a regular
monitoring programme and emergency preparedness in
the country.
In general, Yugoslavia has its Civil Protection Or
ganizations (CPO) for coping with emergencies. All
basic and other organizations, associations and
societies, including local and higher governments and
their bodies, are responsible for preparation, training,
organizations and measures of civil protection.
On that general basis the Civil Protection Head
quarters at the national level (SR Slovenia) established
in 1987 highly professional emergency units (teams) in
different fields of emergency response and recognized
ELME as one of them.
Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) je
bil ustanovljen v letih 1980 - 1982 kot projekt Razvoj
nega programa Združenih narodov (UNDP projekt).
Po zasnovi in opremi jc namenjen:
- hitremu odkrivanju nevarnih snovi (radioaktivne,
kemijske in biološke),
- strokovnemu svetovanju pri odpravljanju posledic
nezgodnega onesnaženja okolja ter ,
- izobraževanju in dvigu stopnje ekološke osveščeno
sti.
Ekološki laboratorij z mobilno enoto omogoča takojšnjo reakcijo na nezaželene "dogodke". V letu 1988 je posredoval
ob 16 večjih onesnaženjih okolja.
131
Funkcionalno je sestavljen iz mobilne enote (inter
vencijske ekipe), ki lahko posreduje v vsakem trenutku
in iz stacionarnih laboratorijev naših znanstveno razi
skovalnih institucij, ki s svojim visokim strokovnim
ozadjem ter najboljšo opremo, ki jo premore SR
Slovenija, omogočajo temeljito analizo 'dogodka'. V or
ganizacijski shemi ELME sodeluje 11 znanstveno razi
skovalnih in zdravstvenih institucij, operativni center pa
je na Institutu "Jožef Stefan".
Ekološki laboratorij z mobilno enoto je kot special
na enota civilne zaščite - oddelek za radiološko
kemijsko biološko zaščito • pri Republiškem štabu za
civilno zaščito v stalni pripravljenosti. V letu 1988 je
posredoval ob 16 onesnaženjih okolja.
V okviru radiološke dejavnosti pa je Ekološki
laboratorij z mobilno enoto deloval predvsem na nas
lednjih področjih:
-
neposredno je sodeloval v Programu rednega nad
zora radioaktivnosti v okolici NE Krško,
-
opravljal druge radiološke meritve in kontrole,
-
svetoval in izdeloval strokovna mnenja in predloge.
132
Po programu sodelavci opravijo tri redne obhode
NE Krško in okolice z obema voziloma ELME in
popolno radiološko opremo. Ob vsakem obhodu, ki je
vnaprej skrbno načrtovan, v sami NE pomerijo aktiv
nosti nekaterih tekočih in plinastih vzorcev in naknadno
opravijo še nekatere posebne laboratorijske meritve
(določitev H-3, C-14, Sr-89/90, izotopov Pu). Poleg tega
vsakokrat obiščejo stalne merilne točke v okolici
(zračne in jodovc črpalke), pomerijo osnovne
parametre (hitrost doze, površinsko kontaminacijo s
sevalci alfa in beta, spekter gama nezaščitenega Gcdelektorja) ter vsakič pregledajo 1/3 potencialnih meril
nih točk s Karte radiološkega nadzora. O vsakem
obhodu je izdelano posebno poročilo.
Namen teh obhodov je po eni strani možnost
primerjave rezultatov meritev ELME z meritvami
Službe za zaščito pred sevanjem v NEK, po drugi strani
pa na ta način najbolj neposredno, na terenu,
preverimo delovanje celotnega mobilnega laboratorija
in usposobljenost ekip. Taki obhodi so, za pravilno,
hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitni radiološki
nezgodi, izrednega pomena.
Glavno breme stroškov delovanja ELME nosita
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
SLUŽBA ZA VARSTVO PRED IONIZIRAJOČIM SEVANJEM
RADIATION PROTECTION SERVICE (SVPIS)
Tke Radiation Protection Service was engaged in
personnel, area, and environmental monitoring.
la 1968 Ihcrmoluminisccnt dosimetry was used for
personnel monitoring of radiation workers and other
workers who are occasionally engaged in areas with
radiation levels above background values. The high sen
sitivity of TL dosimeters, which can measure back
ground dose levels, revealed a wry dear picture of
radiation exposures. Values from natural background
up to 60% of the maximum permissible annual dose
were measured. In the majority of the workers (97%),
the exposure was less than 5% of the annual limit.
Environmental monitoring of the Reactor Centre
in Podgorica did not reveal any environmental impact
of the activities of the Centre. Only natural radioactivity
and radioactive contamination due to nuclear test ex
plosions m the past and the Chernobyl accident was
found. By use of source term data and proper modell
ing the dose to individual members of the public was es
timated to be 2 uSv/ycar for atmospheric and 1,5
uSv/year for liquid releases.
la 1988 the storage facility for temporary storage of
intermediate and low-activity radioactive wastes for
users in Slovenia continued in operation. At the mo
ment there are 95 drums (mostly 2001) of radioactive
wastes mostly produced by the past activities of the In
stitute Jožef Stefan. The inventorisation was done by
means of high resolution gamma spectrometry by the
Mobile Unit. The main isotopes arc Co-60, Cs-137, Eu155, and Ra-226. The total activity was estimated be
tween 3300 and 23000 MBq. Besides some ten sealed
sources (Co-60, Sr-90, Cs-137, Ra-226) stored Co-60
represents the highest activity of 1000 GBq.
Raziskovalci:
2 sodelavca s fakultetno izobrazbo
Delo SVPIS v letu 1987 je obsegalo več področij:
osebno dozimetrijo, območni nadzor in nadzor okolja.
Na IJS smo v letu 1988 z osebno dozimetrijo nad
zirali izpostavitev zunanjemu sevanju pri 155 sodelav
cih. Izpostavitev zunanjemu sevanju gama smo merili
izključno s termoluminiscentnimi dozimetri, medtem ko
smo za merjenje nevlronskih doz uporabljali filmske
dozimetre. Spet se je pokazalo, da so pri sodelavcih IJS
izpostavitve sevanju večinoma zelo nizke v primerjavi z
maksimalnimi dopustnimi vrednostmi. V letu 1988 smo
premerili 1415 dozimetrov. Doze so se gibale od narav
nega ozadja (približno 700 u£v na leto) do 60% mak
simalne dopustne vrednosti (ta znala 50.000 uSv na
leto). Večina sodelavcev, ki poklicno delajo z viri
ionizirajočega sevanja (97%), je prejela doze, ki znašajo
manj kot 5% maksimalne dopustne vrednosti. Ti rezul
tati kažejo na ustrezno izvajanje zaSčilnih ukrepov pri
delu z viri ionizirajočih sevanj.
Podobno sliko je dal območni nadzor, ki smo ga iz
vajali z merjenjem radioaktivnosti brisov delovnih
povrfin. Radioaktivna kontaminacija je bila večinoma
nepomembna, v vseh primerih pa znatno pod mak
simalnimi dopustnimi vrednostmi.
Pomemben del dejavnosti SVPIS predstavlja nad
zor radioaktivnosti okolja Reaktorskega centra v
PodgoricL Del tega nadzora poteka z meritvami nepo
sredno na izvoru (izpuh iz reaktorske hale, tekočinski
izpustni tanki), del pa z meritvami v okolju (zrak,
padavine, voda iz vodnjaka, zemlja, savski sedimenti). Z
meritvami v okolju kljub uporabi izredno občutljive
visokoločljivoslne spektrometrije gama nismo uspeh
zaznati *?Hva Reaktorskega centra. Opažali smo k
naravne radW >ivnc izotope in tiste umetne, ki izvirajo
iz nekdanjih poskusnih jedrskih eksplozij m iz černobihke nesreče. Iz neposrednih meritev aa izvora smo
s pomočjo računskih modelov ocenili velikostni red
letne doze na prebivalca na 2 »Sv zaradi atarnsferskih
in na 1,5 uSv zaradi tekočinskih izpustov.
V letu 1988 je redno delovalo prehodno repubfisko
skladišče radioaktivni odpadkov v Reaktorskem cen
tru v PodgoricL Skladišče je namenjeno hranjenju nizko
in srednjeaktivnih trdnih radioaktivnih odpadkov in
zaprtih iztrosenih izvorov od uporabnikov virov ion
izirajočih sevanj v Sloveniji (razen NE KrSko in Rud
nika urana Žirovski vrh).
Povriina skladišča je 250 m2. V skladišču se trenut
no nahajajo tri vrste radioaktivnih snovi: trdni radioak
tivni odpadki v sodih, trdni kosovni odpadki in zaprti
radioaktivni izvori. Večina odpadkov izvira iz pretekle
dejavnosti Instituta J .Stefan, nekaj zaprtih odsluženih
radioaktivnih izvorov in javljalnikov požara pa smo že
prejeli od drugih uporabnikov v Sloveniji. Pred
prenosom v novo skladišče smo z visokoločljivostnim
spektrometrom gama Mobilne enote opravili podrobno
invcnlurizacijo vseh odpadkov. V skladišču je 95 sodov
s skupno prostornino 18 m3. Večinoma gre za izotope
Co-60, Cs-137, Eu-152 in Ra-226. Celotno aktivnost
smo ocenili na 3300 do 23000 MBq (90 mO do 620
mCi). Med zaprtimi radioaktivnimi izotopi je naj
pomembnejši Co-60 (skupna aktivnost 1000 GBq),
skladiščimo pa Se Ra-226, Sr-90, Cs-137.
Skladišče redno nadziramo z meritvami v notran
josti in neposredni okolici. V okolici skladišča je njegov
vpliv zanemarljiv.
SODELAVCI
Vodja:
Doftfwi Pucelj, mag., dipt.inf., tamMtôi.
Milan Grpt, mag.,tfipMng.,vil.ranod.
Ostali sodelavci:
1. Mcla Antik, sam.razv.
2. Emira VaUi, iam.leh.
3. Zdravko Kreft, tam.leh.
133
CENTER ZA TRDE PREVLEKE
HARD COATINGS CENTRE (CTP)
V Domžalah smo postavili konec leta 1985 skupaj s
firmo SMELT i/ Ljubljane Center za trde prevleke. To
je prvi primer združevanja našega znanja in razvoja teh
nologije trdih zaščitnih prevlek titanovega nitrida (TiN)
ter sredstev partnerja, ki je nabavil inozemsko
profesionalno opremo za to tehnologijo. Naš razvoj je
bil tako uspešen, da firmi Balzers iz Licchtcnstcina ni
bilo reba plačali licence in imamo svojo, mednarodno
zaščiteno blagovno znamko JOSTiN®.
V centru vršimo usluge prekrivanja orodij in stroj
nih delov s trdo "zlato" prevleko TiN. Ta prevleka ima
trdoto preko 2(MK) HV, zelo nizek koeficient trenja
(smatra se za trdno mazivo), je temperaturno odporna
do 6(X)°C ter je zelo odporna na mehanske obrabe vseh
vrst. Doslej smo prekrili preko 251KXK) orodij različnih
dimenzij (iz hilroreznega jekla) in preko 21KKHM) izmenjalnih stružnih ploščic iz. karbidnc trdine (\VC + Co).
Naših partnerjev je preko 4(X) iz cele Jugoslavije,
pretežno so to iz slrojno-predelovalne industrije ter
lesne industrije. Že leta 1989 bomo iz Centra za trde
prevleke naredili samostojno malo podjetje.
' tî"^-£&_"*•'*¥ J
'SSj.jJ-0/'-
Žage s TiN prevleko. Z JOSTiN ^ tehnologijo (TiN trde prevleke) smo v zadnjih štirih letih oplemenitili preko 250.000
različnih orodij za več kot 300 tovarn sirom Slovenije in Jugoslavije. Med zelo uspešna orodja spadajo tudi žage z zobm
iz karbidne trdine, ki so bile oplementiene s TiN v novi napravi JOSTIN-250S, izdelani v Odseku za tanke plasti in
površine.
134
INEA - Industrijska energetika
INEA je samostojna delovna organizacija - v ustanavljanju, ki jo je ustanovil IJS za prenos in uporabo
raziskovalnih dosežkov na področju industrijske ener
getike in vodenja industrijskih procesov.
Ustanovljena je bila februarja 1987, z delom pa je
pričela 1.7.1987.
— razvoj modelov in algoritmov vodenja (če je po
trebno),
— izdelavo in dobavo mikroračunalniških sistemov
vodenja, ki obsega projekt programske in materi
alne opreme, izdelavo programske (in materialne)
opreme, ter priključitev in funkcionalno uglasitev
sistema,
— funkcionalno vzdrževanje sistemov.
Leto 1988 predstavlja prvo celo leto poslovanja
INEE. V tem obdobju je INEA izvedla ali začela
množico aplikacij mikroračunalni.škcga
vodenja
procesov in naprav; skupno je bilo izdelanih 11 raz
ličnih idejnih projektov, zaključenih 5 celotnih aplikacij
vodenja in predano naročnikom okrog 110 različnih mi
kroračunalniških enot.
Pregled večjih projektov v letu 1988, z navedbo
uporabnika, sodelujočih institucij in ocenjene vrednosti
celotne investicije (v mio din deceml>cr 1988) je podan
v tabeli.
V okviru projektov je tekel intenziven razvoj in iz
popolnjevanje sistemov vodenja tako materialne in si
Slovesen podpis pogodbe o poslovno-telviiaiein sodelo stemske programske opreme računalniških sistemov kot
vanju in avtomatizaciji linije strojev za bananje usnja tehnološke programske opreme posameznih vrst apli
mcdlUVterUSinlNEO.
kacij.
V maju 1988 je bila s tehničnim prevzemom sistema
Dejavnost INEE obsega inženiring na področju in
s strani naročnika TAM Maribor zaključena razvojna
formatizacije in vodenja industrijskih procesov in iz
faza sistema TEM 500.
delavo mikroračunalnikih sistemov vodenja naslednjih
Sistem vodi kotlovnico, ogrevanje dveh indu
vrst procesov:
strijskih hal in kompresorsko postajo in predstavlja pre
- procesi za proizvodnjo, distribucijo in porabo ener
cejšen razvojni in izvedbeni dosežek INEE.
gije (električne, toplotne; sistemi SIK in TEM),
Sodelavci INEE so v letu 1988 izpopolnili sistem
- energetsko intenzivni procesi v procesni in kemijski
SIK 081 za vodenje električne energije pri manjših in
industriji (sistemi TEM in DMS),
srednjih porabnikih energije (glej fotografijo), začel pa
- različni stroji, linije in naprave s sekvenčnim in
se je tudi razvoj novega sistema SIK 800, ki bo
kombinacijskim krmiljem (sistemi DMS, avtomati
nadomestil zastarele sisteme SIK 80; znatno bodo
UDA).
razširjene in nadgrajene predvsem analizne funkcije si
Nabor dejavnosti, ki jih INEA izvaja za končne
stema in komunikacija z operaterjem.
porabnike v sodelovanju z IJS, zajema:
Dva poslovna dogodka v 1988 predstavljata tudi
- idejne Študije možnih ukrepov pri informatizaciji in
pomemben dosežek v dolgoročnejši tržni in programski
vodenju industrijskih procesov,
uveljavitvi INEE.
Nekateri večji projekti INEE v 1988
uporabnik
ollovnica
TAM, Maribor
nosilec proj.
status
poddoba- projekta
vilclj
konec 1988
ocenjena celotna
vrednost invest,
(mio din dec. 88)
INEA/IMPMb
US/R-2
zaključeno
2900
1000
DJ.SALAJ.KrSko
DMS 860 Sarino kuhanje celuloze (2. etapa)
US/E-2
INEA
zaključeno
IUV, Vrhnika
UDA 022 - avtomatizacija barvanja usnja
INEA
IUV
pred zaključkom
SOP, Krtko
UDA 022 - paletizacija
INEA
zakljufcno
850
250
INEA
US
TGA Gorenje, T.Velenje SIK 80 - el. energija
INEA
US/R-2
v delu
650
METALNA, Maribor
TI-M 500 - ogrevanje hal (2. faza)
INEA
IMP
pred zaključkom
300
KOMIHTEKS, Dituc
SIK 081 • ct. energija
INEA
v idejni fazi
TIGAR,Pirol
SIK 081
INEA
v delu
STEKLARNA, Pančcvo
TEM 500 - steklarska pcC
INEA
v projektni fazi
PAPIRNICA, Količcvo
SIK 800INEA - raba el. energije
KOMPAS, Ljubljana
serija CMS AT
pred zaključkom
2000
400
v idejni fazi
135
Nori sistem SIK OSI za vodenje proizvodnje in porabe
električne energije pri manjših in srednjih porabnikih.
IJS in INEA sta v 1988 sklenila z IUV Vrhnika
pogodbo o poslovno-tchničncm sodelovanju na po
dročju avtomatizacije sistemov in procesov v proiz
vodnji in servisni dejavnosti v usnjarski industriji.
Pogodba ureja skupno načrtovanje raziskovalnega in
razvojnega dela, izdelavo sistemov vodenja in skupen
plasma tretjim uporabnikom v okviru usnjarske indu
strije. Prva faza avtomatizacije obsega vodenje linije 14
strojev za barvanje usnja (glej tabelo).
IJS - Odsek E-2, INEA in Fakulteta za elektroteh
niko v Ljubljani so skupno zasnovali pobudo in izvedli
prijavo projekta za Zvezni sklad za spodbujanje teh
nološkega razvoja Jugoslavije. Koordiniranje projekta z
naslovom: "Računalniška avtomatizacija procesov v
procesni in kemijski industriji" je bilo poverjeno INEI, v
sodelovanju z US in FE.
V projektu sodeluje 16 institucij iz Slovenije,
Hrvaške, Vojvodine in Srbije. Prijavljena vrednost 5-lctnega projekta je bila marca 1988 13,6 mrd din, od tega
dobro četrtino projekta izvajata IJS in INEA.
Projekt je za 1NEO pomemben iz dveh razlogov;
po eni strani je predstavljal katalizator dogovarjanja o
136
Primer prikaza na sistemu SIK 800 v razvoju, ki bo
zamenjal zastarele sisteme SIK SO.
srednjeročnih programih z uporabniki; poleg tega pa je
bil s sprejetjem projekta dodatno verificiran koncept
prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso, ki ga izvaja
INEA z matično organizacijo IJS. Tako se projekt iz
vaja tro-nivojsko: razvoj znanj, razvoj orodij in apli
kacija na konkretnih sistemih - modelnih projektih (glej
skico).
INEA je leta 1988 zaključila turi: finančno uspešno
(glej bilanco uspeha). Primerjava z 1987 kaže tudi
dinamiko začetne rasti dejavnosti.
Bilanca uspeha 1987 in 1988
1
!
i
| Prihodki
! Odhodki
Dohodek
Obveznosti iz dohodka
Čisli dohodek
i llod in Ssp
| Akumulacija
t
1987
190 mio din
SI mio din
139 mio din
37 mio din
103 mio din
84 mio din
19 mio din
1988
2,955 mio din
1,627 mio din
1,328 mio din
251 mio din
1,078 mio din
843 mio din
234 mio din
OSTALE ENOTE
OTHER UNITS
DIREKTORJEVA PISARNA
Strojepisnica:
Direktor:
1. Antonija Rupnik, stroj.na specstr.
2. Jana StruSnik, oper. na sist., pom.progr.
dr. TomaŽ Kalin* *, dipl.ing., rauod.1, red.prof.
Pomočnika direktorja:
dr. Viktor Dank, dipl.ing., vis.razjod.
dr. l|pr Levstek, dipl.ing., tazjod.1
Svetovalec Instituta:
dr. Milan Oucdkar*, dipl.ing., red.prof.
Svetovalce Instituta i n svetov.
Borut Lavrie, dipJ.iur.
Andrei Nowak, dipt.occ.
Svetovalec a splošno varnost:
Vukadin Ivkovtt
Varnostni inženir
MiroŠkofljancc, ing.
Tajnica direktorja:
Anja Stimec Druvo
Tajnica direktorja, tajnica I I I :
Razmnoževalnica:
1. Anita BUjoviC, graf.
2. Albert KolariC, vodja razmn.
3. Jožko Per, graf.
4. Nada Tratnik, graf.
Garaže:
1. Jože Drcnik, vodja garaže
2. Anton Klep, voz.oscb.avt.
3. Roman Peklcnk, voz.oscb.avt.
Pošta:
1. Karmen Bcvr, ref-za sprejem in oddajo poste
2. Mojca Juhart, rcf.za sprejem in oddajo poste in kurirka
3. Stefan Koknko, kurir-Jofcr
4. Mirjana Mirkovif, kurirka in stroj.II
5. Marija Srsa, kurirka (reaktor)
Marina Skok
Tajnica pomočnika direktorja:
NusaKostial
Tajnica poverjenikov:
Telefonska centrala:
1. Sonja Bokal, telefon.
2. Leopold Miklavcic', tclcfon.(rcaktor)
3. Matjaž Srcbrnif, telefon.
Darja Ude
Med letom odšel z Instituta:
Prodajni referent:
Štefan Pcfircr, vodja garaže
/
Andreja Jarc
Franc Škcdclj, svetovalce za splošno varnost - smrt
FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA
Vodja:
SODELAVCI, KI SO REDNO ZAPOSLENI NA
UNIVERZAH
Matjaž Kosmrlj, dipl.occ.
1. M. Osrcdkar*, prof.dr., dipl.ing.,redniprofesor FE
1. Dragica Basncc, likvidator
2. Marinka Ccrk, knjig. OD
3. Frančiška Dcbcvcc, oce, rafunov. US
4. Tatjana Golob, vodja mat.knjig.
5. Zdenka Jerneje, planer anal., vodja knjig.
6. Zora Korbcr, knjig.ll
7. Marija Kramar, knjig. OD
8. Rada Krmclj, knjig.II
9. Alenka Masle, knjig.ll
10. Milena Marjet if, knjig.1
11. Dunja Mcdvcscck, knjig.il
12. Ivanka McjaC, knjig.II
13. Marija Nagodc, planer analitik
14. Sabina Prosck, blagajnik
15. Zoja Rak, vodja fin.opcrative
16. Slavka Rakovcc, knjig.ll
17. Barbara ReS lisjak, knjig.ll
18. Marija Rupnik, knjig.1
19. Ana Sever, knjig.1
20.1 lena Talan, knjig.1
21. Karolina TomSc, knjig.ll
22. Marija Vranic", likvidator
SPLOŠNE SLUŽBE
SEKRETARIAT
Sekretar
Tanja Šareč, dipl.iur, sck.lnsliiuia
Marjan Kroflif, dipl.psih., org.tcrajcv, prakse, obisk.
Ostali sodelavci:
1. Dojena Oozif, sam.rcf./a soc. varnost in družbeni standard, sek
retarka samoupravnih organov
2. Minka Ferfila, sam.ref. za kadr.vpr.
3. Dorica Class ford, adm.rcf.
4. Vislava Lovsc, sam.rcf.xa kadr.vpr.
5. Adelaide Opeka, rcf.za OD
6. Pavel Podlipnik, sekretar samoupravnih org.
7. Marjeta Purkal, rcf.za zdr.soc.var.
8. Svellana Sulcjmanovif, rcf.za adm.zad., pog.razm.
9. Sonja Wosiner, vodja pcrs.kadr.sl.
Ostali sodelavci:
Med letom odšle z Instituta:
1. Vesna Koblar, rafunovodkinja IJS • upok.
2. Franfiska Pristavec.vodja knjig. OD • upok.
137
KOMERCIALA
Vodj:
Franc Ikrman, dipl.ing.
KONSTRUKCIJA
1. Andrej Baten, ing., konstruk.. vod.razv.
2. Ivana Filipic, vis.lch.ris.
3. Marjan filipic, konstruk., vod.razv.
4. Lilijana Per, leh.konsiruk.
1. Lucija Nadrah, prof., komcrc.
2. Ana Rani Grampovcan, prof., vodja uvoza in izv.
3. Janin Sclan, prof., komcrc.
DELAVNICE
Ostali sodelavci:
Silvester Šuligoj, vodja proizv. in str.vodja delavnic
1. Darja Cesar, oce, komcrc.
2. Manila Gaspcrlin, komcrc.
3. Lidija Jami, komcrc.
4. Štefka Lavric, komcrc.
Rajko Rozman, tehnolog in vod.razv.
O r o d n o skladišče:
Anton Jamnik, vodja proizv.in orodni skl.
Ročna skupina:
5. Jadranka PctrovM, prod.rcf.
1. Bogdan Kramar, vod.razv., vodja roc.obd.
6. Branka Raposa, komcrc.
2. Fcrdo Aacrcllo, sam.razv., varilec
7. Jana Sclan, komcrc.
3. Matjaž Ancik, sam.razv., finomeh.
8. Branka Spasojcvic, faktur.
4. Roman Bcvc, kljuMI
9. Milena Volk, occ., vodja nabave
10. Barbara Vrtacnik, uvozni rcf.
11. Jote Vrečar, nabavlja*!
12. Tone Vrečar, nabavlja;
Skladišča:
1. Robert Bckclič, vodja sklad.
2. Dulan Bcvc, vodja sklad.
3. Jote Bucck, vodja sklad.
4. Darja Divjak, knjig.111
5. Ncvcnka llauschild, knjig.111
6. Milan Joras, sklad.
7. Bojan Kaslclic, sklad.
8. Franc Mcrlak, vodja sklad.
9. Dušan Vrecck, rcf.osn.srcdst.
10. Gregor Zaje, sklad.
Med letom odšel z Instituta:
Jože Dreskvar, vodja sklad. - upok.
5. Marjan Dcbcvc, kljuc.H
6. Rado Kramar, klepar I
7. Martin Mandclj, galvanik I
8. Franc Selnikar, kljuc.l
9. Olmar SliTn. finomeh.
10. Vinccnc Turiic sam.razv., ličar I
Strugarska skupina:
1. Anton Praznik, vodja skup.strugarjcv, vod.razv.
2. Jozc Blagovic>am.razv., strugar I
3. Slobodan Gorjanc, sam.razv., strugar I
4. Jozc Korclc, sam.razv., strugar I
5. Jože Marcga, sam.razv., strugar I
Rezkalska skupina:
1. Janez Škcrlj, vodja skupine rezkalcev, vod.razv.
2. Drago Topic, rczkalcc I
3. Mitja Pirnal, sam.razv., koordinatni vrtalcc
4. Alojz Pet rif.graver
Mizarska skupina:
1. Maks Peric, vodja mizarske del., vod.razv.
2. Zdravko Accctlo, sam.razv.,mi/ar
RCIJS
1. Vladimir Alkalj, mag., dipl.ing., vodja RC
2. Ivan Ivanjko, operna sisi.RC
3. Marjaz Levstck, vod.opcr. na sisi.RC
4. Bolcslav Marfan, vodja racun.omrczja
5. Mark Maninec, dipl.ing., vodja sisi.RC
Med letom odšla z Instituta:
1. Alojz Filipit, vodja proiz. in sir.vodja delavnic - upok.
2. Marjan VojskiC.brusilcc I
STEKLOPIHASKA DELAVNICA
Vodja:
RERC
Predstojnik RERC:
Andrej Slrilar, dr., dipl.ing., vod.sir.sod.
Helmut Maurcr
Steklopihača:
1. Pero KolobariC
2. Franc Mrhar
Ostali sodelavci:
1. Janez Jczcrsek, operaler
2. Tone Sila, operater
VZDRŽEVANJE S PRALNICO
Vodja:
Slavko Zalar, dipl.ing
FOTOLABORATORIJ
Tajnica I:
Marjan Smcrke, ing., vodja fotolab.
l.ilijanaRajkoviC
Sodelavci:
1. Stanislav Cvclhar, v/.dr7.cv.slrojnih inslal.
DELAVNICE IN KONSTRUKCIJA
V.d. vodja:
Sava Ivankovic, dipl.ing.
2. Marlin Franko, receptor
3. Janko Gcrjol, zidar
4. Vladimir Globclnik, vodja 'IT meh.
5. Marko Goljcvscck, gospodar na Jamovi
Tajnica:
6. Milan Hrastnik, v/drzcv.clck.inslal.
Tatjana Zalar
7. Marjan lludnik, vzdrtcv.clck.inslal.
138
8. Stanko Kastclic, ličar I
9. Štefan Lustc. gospodar v Podgorici
tO. Jane/ Marinko, kurjač
iI. RadoOstrcz.pomiki.
1. Rado Jarc, vodja grad. in invcst.vzdrzcv. • upok.
2. Aleksander Krcdar.gospodar na Jamovi - upok.
3. Mahija Agpvtc, Cistilka
12. Stanislav Papež, I T meh.
4. llalida talil, fistitka
13. Janez Rzck, hišnik na Jamovi
14. Franci Skopcc, vrtnar
15. Slavko Soleč, kurjač
16. Josip Tiilcr, vzdr2cv.stroj.inslal.
17. Doris VrcCar, vzdrtcv.clcklro instal.
5. Nasina Mahtf.cistilka
6. Milka Marinovic. Cistilka - upok.
Cistilke:
OKREPČEVALNICA
1. Rozalija Pilko, vodja cislilk
2. Rcfadija Ajdarpasic
3. Nasina Brakic
4. IlasnijaCikotic
5. Zineta Čeman
6. Smiija Čivcic
7. Ucta Dajic
8 Scfka Dajic
9Zcmkalclic
10. Angela Clavan
U. Slana Knczcvic
12. Štefka Kokalj
13. Fetija Korac
14. Marija Krslk
15. Ilasiba Majalk
16. Dcsanka Mladcnovic
17. Amira Mujkanovic
18. Scmira Muriic
19. Marija Novak
20. Danica Raji«
21.1 lava Ramdcdovic
22. Ismcta Rastodcr
23. II. lka Savuljcskovic
24. Marija Sotclsck
25. Verica Stcvandit
Vodja:
26. CrvinaTalic
27. Mirzcta Talit1
28.IlcnkaV.dic
29. Slavka Vidov ič
Dušan Klopcic
Ostali sodelavci:
1. Anica Dolanc, kuhar.
2. Marija Forjancic, rtom.kuhar.
3. Marija C irc gorčic, kuhar.
4. Andrija llrzcnjak, kuhar
5. Milka Jurccvic, pom.kuhar.
6. Ncvcnka Korclc. pom.kuhar.
7. Flizabcta Košir, pom.kuhar.
8. Kristina Kralj.kuhar.
9. Kali Marcola, kuhar.
10. Marija Medved, pom.kuhar.
11. Anica Oblak, kuhar.
12. Jožica Obrsiar, kuhar.
13. Helena Vagaja, pom.kuhar.
ZROS
1. Matilda Jcrncjcic, dr.,sekretar
2. Darinka i,cnarcif,occ, slrsod. za uvoz raz.opremc
3. Mcloda Vclkavrh Ivane, taj.
Perici:
POSLOVNA SKUPNOST ZA SVETOVANJE
l.Angela Kod ric
2. Mojca Zavrtnik
I. Stanislava Erbcznik. poslovni scklrclar
139
§
ORGANIZACIJSKA SHEMA INSTITUTA "JOŽEF STEFAN
1
SVET
INSTITUT*
KOMISIJE ZNAN
STVENEGA SVETA
KOMlSUE
SVETA
INSTITUTA
J
___^^_
ZNANSTVENI SVET
POSLOVNI
ooeon
POMOČNIK DIREKTORJA
ZA SPLOŠNE ZADEVE
1
POMOČNM OMEKTOFUA ZA
METODOLOŠKO PLANSKO
M POSLOVNO FINANČNO
POOROČJE
1
RAZISKOVALNE ENOTE
OOSEKZA
TEORUSKO
FI9K0
OOSEKZA
FIZIKO JCORA
OOSEKZA
TAMtE PLASTI
WPOVRSlNE '
>
OOSEKZA
KEMUO FUJORA
OOSEKZA
AVTOMATIKO.
BOaaERNETKO
M ROBOTIKO
OOSEKZA
REAKTORSKO
FIZIKO
OOSEKZA
SPEKTnOSKOPUO
OOSEKZA
RAČUNALNIŠKO
AVTOMATIZACIJO
W REGULACIJE
OOSEKZA
ENERGETIKO
MVOOEHJG
PROCESOV
.
"
I
OOSEKZA
UPORABNO
MATEMATKO
SKUPNE IN TEHNIČNE SLUŽBE
1
OOSEKZA
OCENO POSEGOV
V OKOLJE
OOSEKZA
FIZIKAIMO
KEMUO
OOSEKZA
PROFESIONALNO
ELEKTRONIKO
OOSEKZA
OBRATOVANJE
REAKTORJA
OOSEKZA
JEDRSKO KEMUO
OOSEKZA
RAČUNALNIŠTVO
M INFORMATIKO
OOSEKZA
REAKTORSKO
TEHNIKO
]
SVET SKUPNIM IN TEHMČNMH SLUŽB
SKUPNE SLUŽBE
TEHMČNE SLUŽBE
SERVISI
DELAVNCCM
KONSTRUKCUA
STEKLOPMASKA DELAVNICA
""
SEKRETARIAT
""ŠVETDELAVNCIN
KONSTRUKCIJE
RAZMNOŽEVALNO.
FOTOLABORATORU
IN STROJEPISNICA
RAČ. CENTER US
OOSEKZA
FIZIKO TRONE
SNOVI
OOSEKZA
KERAMKO
H
I
OOSEKZA
SPLOŠNO
ELEKTRONIKO
FINANČNO- RAČUNOVODSKA
SLUŽBA
J
KNJIŽNICA IN
DOKUMENT AC UA
I
I
CTP
VZDRŽEVANJI ( PRALNICO
IKLAOliCE
OOSEKZA
OKVTALNE
KOMUMKACUE
IN MREŽE
SVET STROKOVNE
SKUPNOSTI
OKRCČeVALMCA
KOMERCIALA
STROKOVNE SKUPNOST: OOSEKOV
OOSEKZA
BIOKEMUO
GARAŽE
SVPIS
KEMIJA »I
OOKEMLA
ELEKTRONIKA.
RAČUNALNIŠTVO
IN ROBOTIKA
REAKTORSTVO
SVET STROKOVNE
SKUPNOSTI
SVET STROKOVNE
SKUPNOSTI
SVET STROKOVNI
SKUPNOSTI
PODATKI O DELU INSTITUTA
ORGANIZACIJSKO-KADROVSKA SLIKA INSTITUTA
DEJAVNOST INSTITUTA J. STEFAN
Osnovna naloga Instituta "Jožef Slefan* (IJS) kot
centra za temeljne raziskave in razvoj sodobnih tehno
logij je dvojna:
- temeljne znanstvene raziskave kot sredstvo razvoja
znanosti, znanja in vrhunskega raziskovalnega kadra;
- raziskave na osnovi znanstvenih dosežkov in so
dobnega znanja, usmerjen k razvoju in prenosu so
dobnih tehnologij za potrebe družbenega delovanja
in razvoja.
Ti dve, med seboj različni dejavnosti, sta v US
vsebinsko in delovno neločljivo povezani. V samouprav
ni družbeni sistem se vključujeta v skladu s svojimi zna
čilnostmi in konkretnimi nalogami oziroma programi
prek svobodne menjave dela in dohodkovnih odnosov.
Značilnostim obeh dejavnosti in načinu njune
vključitve v samoupravni družbeni sistem sta prilago
jena tudi organiziranost in delovanje IJS.
V LIS združujejo svoje delo raziskovalci, univer
zitetni učitelji in drugi delavci in si prizadevajo za razvoj
znanosti in domačega znanja, za razvoj in prenos
sodobnih tehnologij in tehnoloških procesov, za upora
bo znanstvenih in tehnoloških dosežkov pri gospodar
skem in družbenem napredku ter inovacijah in za uspo
sabljanje in vzgojo raziskovalnih in strokovnih delavcev.
IJS je multidisciplinarna in interdisciplinarna razi
skovalna delovna organizacija, ki razvija znanstvene di
scipline in deluje na naslednjih področjih naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških
ved:
teorijska fizika, fizika jedra, fizika
- fizika
trdne snovi, biofizika, fizika ioniziranih plinov in reaktorska fizika;
- kemija
kemija fluora, analitska kemija,
fizikalna kemija, jedrska kemija in
visokotemperaturna kemija (kera
mika) ter kemija trdnega stanja;
računalništvo in informatika, umet
elektronika
na inteligenca, vodenje procesov z
računalniki, biokibernetika in robo
tika, digitalne komunikacije in mre
že, profesionalna elektronika;
- biokemija
- ekologija
- reaktorska
tehnika
- uporabna
matematika
biokemija protcinov, encimatika in
biotehnologija;
radiockologija, ekološki ciklus or
ganskih in anorganskih onesnaže
valcev;
varnost jedrskih objektov, gorivni
cikel jedrskih elektrarn, izračuni
reaktorskih sistemov, sistemi in
komponente jedrskih elektrarn;
uporaba numeričnih metod v statis
tiki, ekonomiji, znanosti itd.
IJS je s svojo dejavnostjo, posebno s svojimi
prizadevanji za razvoj znanstvenih disciplin in za vzgojo
kadra, neposredno vključen v visokošolsko dejavnost,
kar se uresničuje z njegovo celotno programsko us
meritvijo.
IJS s svojo programsko usmeritvijo povezuje
znanstvene in tehnološke raziskave s plani razvoja SR
Slovenije ter s srednjeročnimi in dolgoročnimi druž
benimi in gospodarskimi cilji.
Kot sestavni del svoje dejavnosti opravlja Institut
tudi zunanjetrgovinski promet, ki sestoji iz izvoza last
nih izdelkov in storitev, uvoza opreme, surovin, repromatcriala in rezervnih delov za tekoče in investicijsko
vzdrževanje za lastne potrebe ter zastopanje tujih firm v
okviru dejavnosti Instituta.
Institut opravlja svoje osnovne in stranske dejavnos
ti tako, da:
- oblikuje in uresničuje delovne programe in pro
jekte na svojem raziskovalnem področju,
- ustvarja novo znanje,
- spremlja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluje
pri pretoku znanja in se povezuje z drugimi razi
skovalnimi organizacijami v državi in v tujini,
- skrbi za uporabo znanstvenih in tehnoloških
dosežkov ter znanja v praksi,
- daje pobude ter z znanstvenimi in tehnološkimi
dosežki in znanjem pospešuje družbeni razvoj ter
sodeluje z gospodarskimi organizacijami in
združenji,
- skrbi za usmerjanje, izobraževanje in izpopol
njevanje raziskovalcev in strokovnih delavcev,
- sodeluje z izobraževalnimi organizacijami,
- organizira visokošolsko izobraževanje in izobraže
vanje za pridobitev magisterija in doktorata
znanosti,
- organizira svetovalno dejavnost in se povezuje z
drugimi svetovalnimi organizacijami,
- pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumiteljstvo ter pospešuje zaščito in uporabo izumov,
- sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih
mnenj,
- izdeluje osnutke, prototipe, raziskovalne pripo
močke in druge naprave.
IJS sodeluje pri svojem delu na vseh področjih
svoje dejavnosti, posebno pa pri vzgoji vrhunskih
strokovnih kadrov, z drugimi raziskovalnimi in visoko
šolskimi organizacijami. V okviru tega sodelovanja se
Institut aktivno vključuje v izobraževalni proces in ob
raziskovalnem delu omogoča izdelavo diplomskih, ma
gistrskih, doktorskih in drugih del, študij III. stopnje in
podoktorsko izpopolnjevanje.
Svoje naloge in delovne načrte usklajuje IJS s
splošnimi družbenimi interesi in interesi drugih OZD, s
katerimi se povezuje s programi dela in samoupravnimi
sporazumi.
141
ORGANI INSTITUTA
Institut "Jožef Stefan" je samostojna raziskovalna
organizacija, ki se upravlja po načelu samoupravljanja.
Organi Instituta so:
- zbor delavcev
- svet Instituta (predsednik: dr. Jadran Lenarčič)
- znanstveni svet (predsednik: prof. dr. Boštjan Žekš)
- poslovni odbor (predsednik: prof. dr. Tomaž Kalin)
- odbor samoupravne delavske kontrole (predsednik:
dr. Jože Brzin)
- komisija za delovna razmerja (predsednik: prof. dr.
Igor Krcgar)
- disciplinska komisija (predsednik: dr. Milan Čcrčck)
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine SIS za
vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Vič-Rudnik
(vodja: mgr. Spomenica Bcscničar)
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v
raziskovalni SIS občine Ljubljana Vič-Rudnik
(vodja: prof. dr. Igor Krcgar)
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za
kulturo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: Janko
Polanc, ing.)
telesno kulturo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja:
Liljana Per)
zdravstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: dr.
Vladimir Cotič)
- združena delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za
socialno varstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik
(vodja: Martin Lcsjak, dipl. ing.)
- delegacija IJS za skupščino občine Ljubljana
Vič-Rudnik (vodja: dr. Marjeta Šcntjurc)
- delegacija IJS za skupščino občine Ljubljana
Bežigrad (vodja: mgr. Ljubo Fabjan)
- delegacija IJS za skupščine vseh SIS v občini
Ljubljana Bežigrad (vodja: Bojan Oman)
12. GrcgorCif Marija
13. Ilir Kadomir, dr.
14. KljajiC Miroljub, prof. dr.
15. Kolurie Albert
16. Kontu." Rranko. dipl. ing.
17. IxnarCiCJadran, dr.
18. Ixskovsck-Sefman llcrmina, Jr.
19. livslek Matjaž
20. Maffi Scvcrin, dipl. ing.
21. Marjetic Milena
22. MaikoJožc
23. Melc Irena, dipl.ing.
24. Mcrlak Iranci
25. MihailoviC Dragan, dr.
26. MrdakoviC Dragan, mgr.
27. Oman Rojan
28. Panjan Peter, dipl. ing.
29. Per Liljana
30. Petelin Stojan, dr.
31. Pel rovCiC Jadranka
32. PelrovCiC Janko, mgr.
33. PiSckJožc
34. Poluk /lutko, dipl. ing.
35. Popovi? Tatjana, dr.
36. Ravnikar Marjan
37. Rožmarin Milan. prof.
38. Tancig Peter, dr.
39. Zgonik Marko, Ur.
40. ŽuniC Kotar Darja
Sekretar Sveta Instituta:
Pavle Podlipnik in Rožena Rožic.
Z n a n s t v e n i s v e t sestavljajo:
Člani:
1. Ivan Dratko, prof. dr.
2. Toma/ Kalin, prof. dr.
3. Mitja Kregar, prof. dr.
4. Horul Mavko, prof. dr.
5. Milja Najžcr, prof. dr.
6. Albert Prodan, dr.
7. Marjan RibariC, prof. dr.
8. Jane/ Seliger, prof. dr.
9. Uroš Slanic, doe. dr.
10. Peter Slcgnar, prof. dr.
11. Jurij TasiC. prof. dr.
12. Marija Trontelj, prof. dr.
13. Vilo Turk, prof. dr.
14. Boštjan ZekS, prof. dr.
15. Doris Zcmva. prof. dr.
Namestniki:
S v e t I n s t i t u t a sestavlja K zunanjih in 40 notran
jih delegatov.
Zunanji delegati:
1. Igor Vidrih (SO Vic-Rudnik)
2. dr. Marko Razingcr (Kemijski InSliiul tloris Kidrič)
3. prof. dr. Dozo PlcsniCar (I'NT VTOZD Kemija in kemijska
Ichnlologija)
4. Slane Kavklcr (SOZDISKRA Ljubljana)
5. Viktor Vaupol (Gorenje TOOTilovo Velenje)
6. dr. Olga Ccrar (Onkološki InSliiul)
7. Peter Zilko (Slab SR Slovenije za lerilorijalno obrambo)
8. mgr. Marko Glina (Skupščina mesla I .jubljanc)
Notranji delegati:
l.AnCik Matjaž
2. Dcscnicar Spomcnka, mgr.
3. Bruvo-Šlimcc Anja
4. Burger Jana
5. Čeh Miran, mgr.
6. Čcpar Drago, dr.
7. 1'abiC-PclraC Irena, dipl. ing.
8. Pajgclj AlcS, mgr.
'). GaboroviC Zoran, dipl. ing.
10. Ocrjol Janko
ll.Golli Bojan, dr.
142
1. Drago Čcpar, dr.
2. Tranc GubcnSck, prof. dr.
3. Ivan Kobal, dr.
4. Drago Kolar, prof. dr.
5. Borut lavrcnCiC, doc. dr.
6. Jadran Lenarčič, dr.
7. llcrmina J-cskovSek-Scfman, dr.
8. Vclibor MarinkoviC, prof. dr.
9. Matjaž Poljšak, dr.
10. Gvido Prcgl, prof. dr.
11. Stanko Si rmCnik, doc. dr.
12. JožeŠnajdcr, dr.
13. Marjan Spcgcl, dr.
14. Miha TomSiC, prof.dr.
Sekretar znanstvenega sveta:
Pavle Podlipnik in Rožena Rožic.
P o s l o v n i o d b o r sestavljajo:
1. Bogdan Rastar, dipl.ing.
2. Robert Rlinc, prof. dr.
3. Rožo Glavic, ing.
4. Tomaž. Kalin, prof. dr.
5. Ivan Kobal, prof. dr.
(>. Drago Kolar, prof. dr.
7. Pelcr Kolbczcn, prof. dr.
S. Janez Korenini, dr.
'). Vili Kramer, dr.
10. Igor Lcvstck, dr.
11. Rafael MartinCiC. dr.
12. Borut Mavko. prof. dr.
13. Milja Xajzcr. prof. dr.
14. Doris Navinsck. dr.
15. Svelozar Polic, mgr.
16. Gvido Prcgl, prof. dr.
17. Peter PrclovJck, prof. dr.
18. Marjan RibariC. prof. dr.
19. Uroš Slanic, doc. dr.
20. Peter Stcgnar. doc dr
21. Igor Sega, dr.
22. Slanko SlrmCnik, doc. dr.
23. Marjan Špcgel, dr.
2-4. Radovan Tavvcs, mgr.
25. Vilo Turk, prof. dr.
26. Doris Žcmva, prof. dr.
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine raziskovalni
SIS občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Igor Krcgar. prof.dr. (vodja delegacije)
2. Marija Trontelj. prof. dr. (namestnik vodje delegacije)
3. Borut I jvnO. dipl. iur.
4. Igor Sega. dr.
5. Marko StariC. dipl. ing.
6. Jure Šile. mgr.
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za
zdravstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Vladimir CotiC, dr. (vodja delegacije)
2. Peter AjdiC (namestnik vodje delegacije)
3. Anica Dotanc
4.I/idor Kobal
5. Rajko Likar
6. Jože Pisek
Sekretar poslovnega odbora:
Pavle Podlipnik.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
Člani:
l.Jozc Brzin, dr.
2. Milan Čeh, mgr.
3. Matjaž Ravnik, mgr.
4. Milan Rožmarin, prof.
5. Danilo Zavrtanik, dr.
6. Janko Žerjav, mgr.
7. Igor /crovnik
Namestniki članov:
1. Marjan DariCiC
2. Tadej Dolenc, dr.
3. Branko MihoviloviC, dipl. ing.
4. Janez SuSnik. dr.
5. Henrik Udovc
Komisija za delovna razmerja:
Člani:
1. Igor Krcgar, prof. dr.
2. Marjan BariCiC
3. Vislava LovSc
4. Cene FilipiC, dipl. ing.
5. Marjan FilipiC
6. Tone Porcnta, ing.
7. Jana StruSnik
8. Peter Tancig, dr.
Namestniki članov:
1. Alojz Suhar, dr.
2. r.nka MarinCiC
3. Sonja Wostncr
4. Dušan Brajnik, doc. dr.
5. Liljana Per
6. Slojan Slavbcr, dr.
7. Igor Remce, mgr.
8. Matjaž Gams, mgr.
Disciplinska komisija:
Člani:
1. Milan ČcrCck,dr.
2. Jozc Klaus, kap. dolg. pl.
3. Tomaž KosmaC, dr.
4. SrcCko I.avrcnCiC, dipl. occ.
5. Franci Mcrlak
(>. Marjan Smcrkc, ing.
7. Slojan Slavbcr, dr.
8. Peter VrlaCnik, dipl. ing.
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za
vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Vič- Rudnik:
1. Spomcnku DcscniCar, mgr. (vodja delegacije)
2. Antonija lesar, mgr (namestnik vodje delegacije)
3. Franc Novak, mgr.
4. Peter Panjan, dipl. ing.
Posebna delegacija IJS za zbor skupšine v SIS za teles
no kultui občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Liljana Per (vodja delegacije)
2. Z.Iaiko Polak. dipl. ing. (namestnik vodje delegacije)
3. MirkoGrCar
4. Brigita LenarCiC, mgr.
5. Matija MalcziC, dipl. ing.
6. Barbara RcS-Iesjak
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za kul
turo občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Janko Polanc, ing. (vodja delegacije)
2. Jadranka PelrovCiC (namestnik vodje delegacije)
3. Bano-Porcko Diallo, dipl. ing.
4. Lucija Krambcrgcr, dipl. ing.
5. Barbara Malic, dipl. ing.
(). Anastazija Ugrin
Združena deleguciju IJS za zbor skupščine v SIS za
socialno varstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Martin 1-csjak, dipl. ing. (vodja delegacije)
2. Andrej Burkcljc (namestnik vodje delegacije)
3. Marko BonaC, dipl. ing.
4. Cveta Bcvc
5. Bozcna BoziC
6. Ncda liane
7. Vcsclko Žagar, ing.
Delegacija IJS za zbor združenega dela skupščine
občine Ljubljana Vič-Rudnik:
1. Marjeta Scnljurc, dr. (vodja delegacije)
2. Janez Slak, dr. (namestnik vodje delegacije)
3. Rajmund Krivec, dr.
4. Teodor Mohar
5. Anica Ranl-GrampovCan, prof. angl.
6. Iva Sega, dipl. ing.
7. Alojz Suhar, dr.
8. Ljudmila To/on, dipl. occ.
Namestniki članov:
1. Vladimir FraninoviC
2. Kari I.ular, dr.
3. MaljaZ MiheliC, dipl. ing.
4. Jozc Per
5. Silva 1'irS, ing.
(>. Arkadij PopoviC, dipl. ing.
7. Mgon Srcholnjak, dipl. ing.
8.Iztok Tvrdy, dipl. ing.
Delegacija IJS "Reaktorski center" za zbor združenega
dela skupščine občine Ljubljana Bežigrad:
1. Ljubo Fabjan, mgr. (vodja delegacije)
2. Radovan Tavzcs, mgr.(namcslnik vodje delegacije)
3. Bogdan Glumac, mgr.
4. Radomir IliC, dr.
5. Ana Proscnc
143
Delegacija US 'Reaktorskiranter"za skupščine vseh
SIS v občini Ljubljana Bežigrad:
1. Bojan Oman (vodja delegacije)
2. Marjeta Boje, occ. (namestnik vodje delegacije)
3. Milan GrgiC, mgr.
4. Severi« Mafli, dipl. inc.
5. Stojaa Petelin, dr.
6. Borit Sclan, dipl. ing.
7. Peter Stcgnar, doc. dr.
t . Andrej Stritar, dr.
9. Andrej Trkov, mer.
tO. Magda Tusck-Znidaric, mgr.
Delegacije US za skupščino RSS • zbor izvajalcev
skupnega programa
Delegacija za naravoslovno-matematične vede:
1. Herman Lesfcovscfc-Scfman, dr. (vodja delegacije)
2. Robert Blinc, prof. dr.
3. BrunoCvikl, prof dr
4. Bogdan Glumac, mgr.
5. Gabrijel Kernel, prof. dr.
6. Cveto Klofutar, prof. dr.
7. MitosKomac.dr.
8. Dorut Lavrcncic, doc. dr.
9. Bom Navinfck, dr
ift Peter Prclovick, prof. dr.
11. Igor Sega, dr.
12. Borut Smodil, mgr.
13. Atel Stanovnik, doc. dr.
14. Janez Stcpisnik, prof. dr.
15.VitoTurk.prof.dr.
16. Boris Žemva, prof. dr.
Delegacija za tehniške vede:
1. Mik* Budnar, dr. (vodja delegacije)
2. ViktorDimic,dr.
3. Zoran GaboroviC, dipl. ing
4. Darja Gantar, dr.
5.lvanKobal,dr.
6. Igor Kregar, prof. dr.
7. Nada Lavni, mgr.
8. Jadran Lenart if, dr.
9. Borut Mavko, prof. dr.
10. Milja Najzcr, prof. dr.
11. Peter Panjan, dipl. ing.
12. Peter Slcgnar, doc. dr.
13. Stanko Si rmenik, doc. dr.
14. Marjan Spegcl, dr.
iS. Mihael Tomsic, prof. dr.
16. Marija Troniclj, prof. dr.
Delegacija za medicinske vede:
1. Franc GubcnSck, prof. dr. (vodja delegacije)
2. Vladimir Colic, dr.
3. Milan Schara, prof. dr.
Koordinator vseh delegacij IJS za skupščine RSS in
PORS je dr. Igor Sega,
Delegacije US za skupščine posebnih raziskovalnih
skupnosti (PORS)
Delegacija US v skupščino (PORS-2) Energetika,
mineralne surovine in metalurgija:
1. Miroslav GregoriC, mgr. (vodja delegacije)
2. Mladcn I-ranko, mgr.
3. Vladimir Jovan, mgr.
4. IvanKobal.dr.
5. Zoran Marinsck, mgr.
6. UrosMiklavzic.dr.
7. Joic Kant, dr.
8. Andrej SlcrgarSck. doc. dr.
9. Dimitrij Susnik, dr.
10. Radovan Tavzcs, mgr.
Delegacija U S v skupščino (PORS-3) Elektrokovinska
industrija:
1. Franc Nova);, mgr. (vodja delegacije)
2. Bojan Cestnik, dipl. ing.
3.MilanČcrcck,dr.
4. Zoran GaboroviC, dipl. ing.
5. Miroljul> Kljajic. prof. dr.
6. Marija Kosec, dr.
7. Boris Navinšck, dr.
8. Janez Pirt, dr.
9. Chrislodoulos Physicos, mgr.
10. Zdravko Rupnik, mgr.
11. Uro* Stanič, doc. dr.
12. Andrej Stritar, dr.
13. Stanko Slrmcnik, doc. dr.
14. Marijan Vidmar, mgr.
Delegacija IJS v skupščino (PORS-4) Kemijska teh
nologija:
1. Toma; Kosmač, dr. (vodja delegacije)
2. IvanKobal.dr.
3. Drago Kolar, prof. dr.
4. Miloš Komac, dr.
5. Igor Kregar, prof. dr.
6. t Termina Lcskovsck-Scfman, dr.
7. Karll.ular,dr.
8. Borut Smodiš, mgr.
9. Alojz Suhar, dr.
10. Janez Šlupar, doc. dr.
11. Boris Žemva, prof. dr.
Delegacija IJS v skupščino (PORS-6) Graditeljstvo:
1. Danilo Suvorov, dr. (vodja delegacije)
2. Gojmir Lahajnar, prof. dr.
3. Albert Prodan, dr.
Delegacija IJS v skupščino (PORS-8) Zdravstvo in
socialno varstvo:
1. Milan Schara, prof .dr. (vodja delegacije)
2. Vilo Stare, doc. dr.
Delegat IJS v skupščino (PORS-U) Družbena in
frastruktura:
I. Borut ljvric,dipl. iur.
DELOVNE ENOTE INSTITUTA
Odsek za teorijsko fiziko
vodja: prof. dr. Peter Prelovsck
Odsek zafizikojedra
vodja: dr. Rafael Martinčič
Odsek za tanke plasti in površine
vodja: dr. Boris Navinšck
144
Odsek za fiziko trdne snovi
vodja: prof. dr. Robert Blinc
Odsek za kemijo fluora
vodja: prof. dr. Boris Žemva
Odsek za spektroskopijo
vodja: dr. Vili Kramer
Odsek za fizikalno kemijo
vodja: dr. Ivan Kobal
Odsek za jedrsko kemijo
vodja: doc. dr. Peter Stcgnar
Odsek za keramiko
vodja: prof. dr. Drago Kolar
Odsek za biokemijo
vodja: prof. dr. Vito Turk
Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko
vodja: doc. dr. Uroš Stanič
Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije
vodja: doc. dr. Stanko Strmčnik
Odsek za profesionalno elektroniko
v.d. vodje: Bogdan Bastar, dipl. ing.
Odsek za računalništvo in informatiko
vodja: dr. Marjan špcgcl
Odsek za splošno elektroniko
vodja: Božo Glavič, ing.
Odsek za digitalne komunikacije in mreže
vodja: dr. Janez Korenini
Odsek za reaktorsko fiziko
vodja: prof. dr. Mitja Naj/cr
Odsek za energetiko in vodenje procesov
vodja: mgr. Radovan Tavzcs
Odsek za obratovanje reaktorja
vodja: prof. dr. Gvido Prcgl
Odsek za reaktorsko tehniko
vodja: prof. dr. Borut Mavko
Odsek za uporabno matematiko
vodja: prof. dr. Marjan Ribarič
Odsek za oceno posegov v okolje
vodja: Svctozar Polič, mgr.
Strojepisnica
vodja: Pavle Podlipnik
Garaže
vodja: Jože Drcnik
Okrepčevalnica
vodja: Dušan Klopčič
Elektronsko skladišče
vodja: Robert Bckctič
Vzdrževanje s pralnico
vodja: Slavko Zalar, dipl. ing.
Kovinsko skladišče
vodja: Dušan Bcvc
TEHNIČNE SLUŽBE
Računski center IJS s sedežem na Jamovi in na Reaktorskem centru
vodja: mgr. Vladimir Alkalaj in dr. Andrej Stritar
Služba varstva pred ionizirajočimi sevanji
vodja: mgr. Bogdan Pucclj
Center za trde prevleke
vodja: Anton Volk
Deluvnice in konstrukcija
vodja: Sava Ivankovič, dipl. ing.
SESTAV SVETOV STROKOVNIH SKUPNOSTI
Svet strokovne skupnosti za fiziko:
SERVISI
Steklopihaška delavnica
vodja: Helmut Maurcr
Razmnoževalnica
vodju: Albert Kolarič
Fotolaboratorij
vodja: Marjan Smcrkc, ing.
SKUPNE SLUŽBE
Direktorjeva pisarna
direktor: prof. dr. Tomaž Kalin
Sekretariat
sekretar: Tanja Šarcc, dipl. iur.
Finančno računovodska služba
vodja: Matjaž Košmcrlj, dipl. occ.
Komerciala
vodja: Franc Herman, dipl. ing.
Knjižnica
vodja: Leopold Dcbcvcc, dipl. ing.
Raziskovalne delovne enote se glede na potrebe
stroke povezujejo v eno ali več strokovnih skupnosti, ki
delujejo za naslednja področja:
1. Strokovna skupnost za fiziko
2. Strokovna skupnost za kemijo in biokemijo
3. Strokovna skupnost za elektroniko, računalništvo in
robotiko
4. Strokovna skupnost za reaktorstvo
1. Igor Sega, dr. (predsednik) F-l
2. Rafael Martin«*, dr. F-2
3. Boris Navinlek, dr. F-3
4. Robert Dlinc, prof. dr. F-5
S.MihaDrofcnik,dr.K-5
Svet strokovne skupnosti za kemijo in biokemijo:
1. Vito Turk, prof.dr. (predsednik) D
2. Darja Gantar, dr. K-1
3. Ilermina Leskovlek-Scfman.dr. K-2
4.ŠpckaPaljk,dr.K-3
5. Peter Slegnar, doc. dr. K-4
6.MiloiKomac,dr.K-5
7. Rudi Podgornik, dr. F-l
8. Branko Konti«, dipl. ing. SEPO
Svet strokovne skupnosti za elektroniko, računalništvo
in robotiko:
1. Peter Kolbczcn, prof.dr. (predsednik) I>1
2. Pavel Oblak, mgr. E-l
3. Zdenko Milavc, dipl. ing. E-3
4. Bo2o Glavič, ing. E-5
5. Jože Snajdcr, dr. F-2
6. Milan Rožmarin, prof. fiz. F-5
7. Marija Trontclj, prof. dr. K-5
8. Drago Paviclj, dipl. ing. R-2
9. Marjan Ribari«, prof. dr. in namestnik Zoran Gaborovi«, dipl.
ing. OUM
145
Svet strokovne skupnosti za reaktorstvo:
1. Borut Mavko, prof.dr. (predsednik) R-4
2. Milja Nujicr. prof. dr. R-l
J Zoran Marinsck, mgr. R-2
4. Gvtdo Prcgl. profdr. R-3
5 Igor Vilfan, dr 1-1
6 MitoJHodnar.dr 1-2
7. Pclcr Stcgnar, doc. dr. K-t
8. Andrej SicrgarSck, dr. K I
9. Dimitrij Susnik, dr. K-5
Svet delavnic in konstrukcije:
1. Sava Ivankovic, dipl. ing. (sklicuje in vodi)
2. Silvester Šuligoj
3. Bogdan Kramer
4. Marjan Fitipic
5. JoZc Šnajdcr, dr.
Svet skupnih služb in tehničnih služb:
1. Viktor Dimk, dr.(sklicujc in vodi)
2. Igor Levstck, dr.
3. Matjaž Kosmcrlj. dipl. occ.
4. Franc Herman, dipl. ing
5. Tanja Šareč, dipl. iur.
11. Holzcr prof. dr. H., Biochemical Institute of the Al
bert-Ludwigs Universitat Freiburg, ZRN
12. Hoppe prol'.dr. Rudolf, Institut za organsko in
analitsko kemijo, Univerza v Giessenu
13. Kind prof. dr. Raymond, ETH Zurich, Švica
14. Krumhansl prof. dr. J. A., Cornell University,
Laboratory of Atomic and Solid State Physics,
Ithaca, New York, ZDA
15. Milia dr.Fanny, Nuclear Research Center Dcmokritos, Department of Physics, Atene, Grčija
16. Pie ris prof. dr. R. E., Univerza Oxford, Anglija
17. Rupley prof. dr. J. A., University of Arizona, Tuscon, Arizona, ZDA
18. Russell prof. dr. F. E., Univerza Los Angeles, ZDA
19. Salam prof. dr. Abdus, Mednarodni center za
teoretsko fiziko ICTP, Trst, Italija
21). Schmidt prof. V. H., Univerza Bozcman, Montana,
ZDA
6. Leopold Dcbcvcc, dipl. ing.
7. Sava Ivankovic, dipl. ing.
8. Aleksander Krcdar
9. Slavko Zalar, dipl. ing.
ČASTNI ČLANI
Milan Osrrdkar*, dr., dipl. ing., red. prof., IJS
Ljubljana
Anton Peterlin, prof. dr., National Bureau of Stan
dards, Washington, ZDA
PRIDRUŽENI ČLANI
1. Ailion prof. dr. D. C. i/ Univerze v Ulahu, ZDA
2. Bartlctl prof. dr. Neil, Univcr/a Berkeley, ZDA
3. Bcynon prof. dr. J. H., Univerza Wales, Swansea,
Anglija
4. Doanc prof. dr. J. W., Kent Slate University, Liquid
Crystal Institute, Kent, Ohio, ZDA
5. Drujan dr. Boris, Instilulo Vcnczolano de Invcstigacioncs Cicntificas, Caracas, Venezuela
6. Ehrcnberg prof. dr. Lars, Slockholms Univcrsitct,
Wallcmbcrglaboratorict, Stockholm, Švedska
7. Frit/, prof. dr. Hans, Oddelek za klinično kemijo in
klinično biokemijo Kirurške klinike Inncnstadt
Univerze Muenchcn, ZRN
8. Glemscr prof. dr. O., Univerza v Gocttingcnu, ZRN
9. Hagcnmuiler prof. P., Faculle des Sciences de Bourdcaux, Francija
10. Holloway prof. dr. John, The University Leicester,
Anglija
146
SVETOVALCI IJS
1. Alaga prof. dr. Gajo, SvcučilLštc, Zagreb
2. Arcnd prof. dr. Hans, ETH, Laboratorium fur
Festkorperphysik, Zurich, Švica
3. Bratož prof. dr. Savo, Universitc Pierre et Marie
Curie, Laboratoire de Physiqe Tcorique des Liquides, Pariz, Francija
4. Bule Marko, dipl. ing., Predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije
5. Dolar prof. dr. Davorin, FNT, Univerza Edvarda
Kardelja v Ljubljani
6. Gabrovšck Zdravko, dipl. ing., NE Krško
7. Hadži prof. dr. Dušan, Kemijski inštitut "Boris
Kidrič", Lj ubij na
8. Mullcr prof. dr. A. K., Univerza, Zurich, Švica
9. Novak dr. Zubra, Nuclear Regulatory Commission
ZDA
10. Pinlar prof. dr. M. Milan, University of Waterloo,
Department of Physics, Waterloo, Ontario, Kanada
11. Povh prof. dr. Bogdan, Erstes Physikalisehes In
stitut der Universillat Heidelberg, ZRN
12. Premru dr. Lev, Lek, Ljubljana
13. Rislič prof. dr. M., redni član SANU, Beograd
14. Slokan mgr. Milan, SOZD ISKRA, Ljubljana
15. Slrohal dr. Peter, Permanent Mission of the SFRJ,
Embassy of SFRJ, Dunaj
16. Vodovnik prof. dr. Lojze, Fakulteta za elektroteh
niko, Univerze EK v Ljubljani
17. Zupančič prof. dr. Črt, Sekt ion Physik der
Univcrstitai Muenchcn, ZRN
ŠTIPENDISTI INSTITUTA
PREGLED ŠTEVILA ŠTIPENDISTOV US PO LETIH
1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1964 198S 1986 1987 1988
Fak. n aaiavodotjc ia ickaotogijo:
lirika
nalcatttika
kCMM
Dkmlmillti fiknftrli
Fak-iaclcklnMcbiwko
Fak-nstrojmltvo
EkotKMMka fakulteta
Tek. (aMlcla Maribor - elektrotehnika
Skupaj stud. univerze:
Ekonomska srednja fob
Tehniška srednja Sola-ckklr.
Srednja naiavoslov. sola
Srednja steklarska l o b
-
-
26
35
50
53
58
71
-
l
-
-
13
1
9
12
-
-
1
35
l
6
2
8
2
8
10
!
i
I
53
44
-
-
I
1
6
1
5
l
i
1
1
1
-
7
1
12
2
1
23
2
s
15
6
II
63
22
2
7
20
5
19
62
19
1
18
4
23
8
22
54
»
11
3
24
8
22
2
1
16
8
4
10
i
18
9
19
t
8
4
2t
7
S
1
27
3
Skupaj dijaki srednjih šol
3
2
1
-
1
-
-
I
1
1
5
l
1
1
V letu 1988 smo sprejeli/štipendiramo 22 novih štipendistov, od tega:
FOTMinka:
FOT-fccmJK
FE
DtotchX:
10
4
7
I
NOVI RAZISKOVALCI INSTITUTA
PREGLED NOVIH RAZISKOVALCEV, KI SO SE USPOSABLJALI NA INSTITUTU JOŽEF ŠTEFAN
V LETU 1988
ODSEK
OBNOVA
PRETOK
DOKTORJI
MAGISTRI
MAGISTRI
DOKTORJI
vsi
SrECIAI.ISI1
SKUPAJ
F-l
F-2
F-5
2
11
5
5
1
32
1
2
2
2
1
3
3
8
9
1
1
23
7
12
37
FIZIKA
18
38
5
6
20
25
56
3
1
3
6
7
I
3
10
12
8
0
0
3
4
5
3
2
2
5
7
5
1
1
2
5
5
4
4
13
18
15
20
9
0
34
7
2
13
1
1
6
2
1
21
10
0
14
3
0
54
16
2
2
4
5
2
13
4
26
14
0
2
2
0
4
2
4
6
8
2
14
6
3
2
11
4
15
8
31
16
ELEKTRON. 13
57
4
16
30
20
70
7
5
2
2
4
0
10
16
4
K-l
K-2
K-3
K-4
K-5
KEMIJA
BIOKEM
OUM
E-1
E-2
!>4
E-6
6
2
3
4
14
1
1
1
1
0
6
1
REAKTOR. 11
19
3
7
14
6
30
71
VSI
ODSTOTKI 31.1
157
68.9
27
11.8
38
16.7
95
41.7
68
29.8
228
100
R-l
R-2
R-4
147
Posebni podatki za leto 1988:
1. V celoti je predvideni podiplomski Študij zaključilo 15 novih raziskovalcev:
doktorat
2
magisterij
2
specialist
11
Delno je predvideni podiplomski študij zaključilo 18 novih raziskovalcev. Dosegi; so naslov 'magistra* in nadaljujejo študij za naziv 'dok
torja znanosti.
Podiplomski Študij je prekinilo 8 novih raziskovalcev:
magisterij, doktorat 4
specialist
4
Po kriterijih RSS je 10 kandidatom pretekel rok za dokončanje podiplomskega Študija.
2. V podiplomsko izobraževanje se je vključilo 66 novih raziskovalcev.
3. Preusmeritve:
2 kandidata za pridobitev akademskega naziva sta se preusmerila v specialistični Študij ( = ncrormalno usposabljanje v stroki).
TRIDESETLETNICE, DVAJSETLETNICE IN DESETLETNICE SODELOVANJA NA
INSTITUTU
30 let dela na US
I. Robert Blinc
Z Majda Božič
3.LjuboGolič
4. Peter Gosar
5. Marjan Hribar
6. Gabrijel Kernel
7.DragoKolar
8. Peter Kolbezcn
9. Janez Korošin
10. Cenka Kovačič
II. Bogdan Kramar
12. Igor Levstck
13.Uro$Miklavžič
14. Rudi Mura
15. Boris NavinSek
16. Sergej Pahor
17. Janez Puh
18. Jože Šiftar
19. Janez štupar
20 let dela na US
1. Matjaž Ančik
2. Ivana Birk Vrabec
148
3. Marija Jamšck Vilfan
4. Borut Lavrcnčič
5. Norma Mankoč
6. Borut Mavko
7. Arkadij Popovič
8. Jana StruSnik
9. Igor Vilfan
10. BoSijan Žckš
10 let dela na IJS
1. Janez Bitcnc
2. Damjan Bojadžicv
3. Tadej Dolenc
4. Ncnad Funduk
5. DuSica Gabrijclčič
6. Bogdan Glumac
7. Boris Horvat
8. Zdenka Jerneje
9. Rajko Kolar
10. Kristina Kos
11. Davorin Kotnik
12. Nada Lavrač
13. Antonija Lesar
14. Bojan Ložar
15.JožeMalko
16. Matjaž Mihelič
17. Branko Mihovilovič
18. Dcsanka Mladenovič
19. Dušan Pcčck
20. Pavle Podlipnik
21. Francka Pristavcc
22. Čedomir Ravnik
23. Igor Ribič
24. Jana Sclan
25. Ana Sever
26. Franc Sever
27. Uroš Skalcrič
28. Marina Skok
29. Miha Stopar
30. Andrej Stritar
31. Žiga Šmit
32. Dejan ŠuSnik
33. Marija Toplak
34. Slavka Vidovič
35. Tanja Zabel
36. Janez Zalar
37. Danilo Zavrtanik
38. Marko Zgonik
39. Janko Žerjav
RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA
PROJEKTI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE, KATERIH KOORDINATORJI
SO SODELAVCI INSTITUTA
1. Fizika kondcnziranc materije, fizika površin in biofizika
Vilfan Marija
2. Kvantna optika in molekularna elektronika
Čopič Martin
3. Novi materiali
Slak Janez
4. Fizika jedra, atoma, plazme in reaktorska fizika
Martinčič Rafael
5. Subnukleonska fizika
Kernel Gabrijel
6.Teorijska fizika in matcmatično-fizikalno modeliranje
Peter PrelovSck
7. Molekularna biologija
šentjurc Marjeta
8. Sinteza, karaklerizacija in reakcijski mehanizmi v or
ganski kemiji
Zupan Marko
9. Struktura, dinamika, lastnosti in biološko aktivne
snovi
Kramer Vili
10. Biokemija protcinov
Turk Vito
11. Sinteza in karaklerizacija anorganski spojin
Žemva Boris
12. Fizikalna kemija
Klofutar Cveto
13. Razvoj analiznih medijev
štupar Janez
14. Mikroclcktronika
NavinSek Boris
15. Novi materiali, komponente in tehnologije v elek
troniki
Kosec Marija
16. Računalniški sistemi in tehnologije
Novak Franc
17. Informacijski sistemi in umetna inteligenca
Bratko Ivan
18. Metodologija in načrtovanje vodenja sistemov
Strmčnik Stanko
19. Sistemi avtomatike in obdelava signalov
Strmčnik Stanko
20. Digitalna komunikacijska omrežja
Kalin Tomaž
21. Medicinska elektrotehnika
Kljajič Miroljub
22. Proizvodna kibernetika, obdelovalni sistemi in robo
tika
Stanič Uroš, Lenarčič Jadran
23. Jedrska energetika
Mavko Borut
24. Nove tehnologije za pretvarjanje in rabo energije ter
industrijska energetika
Tomšič Miha
25. Anorganski materiali in spojine
Šmalc Andrej
26. Biotehnologija in biosinteza
Krcgar Igor
27. Proučevanje ohranitve zdravega okolja
Stcgnar Peter
28. Izkoriščanje sekundarnih surovin
Žemva Boris
29. Ncvrobiologija
Cotič Vladimir
30. Imunologija, mikrobiologija, virologija
Gubcnšck Franc
31. Onkologija
Šentjurc Marjeta
32. Delovanje jedrskih objektov in pridobivanje jedrske
ga goriva
Naj/cr Mitja
33. Vodenje in avtomatizacija energetskih sistemov
Tomšič Miha
34. Električni stroji in močnostna elektronika
Milavc Zdenko
35. Industrijska avtomatika
Šnajdcr Jože
36. Računalniška oprema
Kandus Gorazd
37. Biomcdicinske naprave
Kljajič Miroljub
38. Robotizacija
Lenarčič Jadran
39. Sodobni elementi za mikroclektroniko, pripadajoče
tehnologije in materiali
Tronlclj Marija
40. Optoelcktronika
Lavrcnčič Borut
41. Anorganski materiali in tehnologije
Kosmač Tomaž
42. Organski materiali in tehnologije
Stcgnar Peter
43. Biotehnologija in biokemijski materiali
Suhar Alojz
44. Analiza in okolje
Leskovšek Hermina
45. Novi materiali
Suvorov Danilo
46. Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti
populacije
Budnar Miloš
149
47. Nekovinske mineralne surovine
Tadej Dolenc
55. Domači stroji, naprave in oprema
Stcrgaršek Andrej
48. Gcotcrmalna energija
Pczdič Jože
56. Sistemi za računalniško avtomatizacijo v procesni
industriji
Černelič Janko
49. Temeljne hidrogeološke raziskave
Pczdič Jože
50. Uran
Andrej Stcrgaršek
57. Biomcdicinske naprave in prenos nove družine slimulalorjcv v prakso
Kljujič Miroljub
51. Znanost o znanosti
Lcvstck Igor
58. COSINE
Borka Jerman-Blažič-Donova
52. Robotizacija
Oblak Pavel
59. Sodobni elementi za elektroniko, pripadajoče teh
nologije in materiali
Kosec Marija
53. Anorganski materiali in tehnologije
Kosmač Tomaž
54. Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda
Šmalc Andrej
60. Racionalno pokrivanje potreb p o konični energiji z
dizelskimi agregati
Tav/cs Radovan
VEČJA POGODBENA DELA
1 .Izdelava rač. aplikacije "Saldukonti kupcev''
Energetika Ljubljana
R.KoUr
15.1zdclava sistema M 300 CCC
Vodovod Moslar
Ž. Moskun
2.Ekološki informacijski sistem T E Š
TE Šoštanj
J. Šnajdcr
3.Tchnološki elaborat za piroliz.no peč
DINOS Ljubljana
B. Žcmva
16.1zvcdba rač. zajemanja podatkov energetskih tokov
Krka.TOZDTchnoscrvis
R. Tavzcs
4 . 0 c c n a ekološke obremenitve okolja
URMSPula
D. Kontič
5.1zdclava zašč. elektronike in popravilo indukc. peči
Zlatarna Majdanpck
F. Mavrif
6,Occna ekološke obremenitve okolja
Dravske elektrarne Maribor
A. Gre goric
7.Raz. in razv. dela na področju robotizacije
v letu 1988
RIKO Ribnica
I Kovač
17.Dodatna dela za izd. projekta za izvedbo
central, nadzora
EGS Maribor
B. Vodopivec
lS.Analize kemikalij v letu 1988
ISKRA, Mikroclcklronika I .juhljana
i. Šlupar
19.1zdclava projekta, analize in meritve
Krivaja Zavidovici
R. Taras
20.Analiza uprav, porabe di/el agregata
Emona -TOZD Minimarket
R. Tavzcs
21.Elektronska regulacija termostatiranja labor.
ISKRA
J. Pirš
8.Raziskave s področja kemije
Ilirija-Vcdrog I .juhljana
S. Slavbcr
22.Izdelava pozicionirnc naprave
ISKRA
I. Pin
9.SodcIovanjc na področju razvoja računal, sistemov
Železarna Jesenice
M. Gams
23.Poslavitev in zagon sis. za gen. originalov
ISKRA
J. PirS
10.Vzdrževanje sistema za registracijo delovnega časa
Slovcnijlcs trgovina
M. lisic
II.Vzdrževanje tiskalnikov Facit
Slovcnijalcs trgovina
M. Lasic
12.Raziskavc in storitve s področja kemije
Acro Celje
S. Slavbcr
B.Študija upravičenosti pokrivanja konične el. energije
EMO Celje
R. Tavzcs
24.Šludij elektroporcclana
Tov. clcklrotch. i/dclkov Izlake
J. I lok
14.Studija monitoring sistema
Savc/ni komiicl /a rad Beograd
U. Miklavzic
150
25.Anali/.c ekonomske upravičenosti uporabe
agregatov
»lil.O, Ljubljana
R. Tav/cs
26.ldcjni projekt in študija upravičenosti uvedbe
računalniškega vodenja
I T A Cerkno
K. Tav/cs
27.Razvojno raziskovalne naloge v letu 1988
(brnet Zrccc
T. KosmaC
28.Rcgulator scenske razsvetljave
SOUR "Vojvodina* Sr. Milrovica
B. Baslar
29.1/dclava dvokanalncga spektrometra
Onkoloiki institut
Poreko Diallo liano
30.1dcjni projekt polind. naprave in poskusi
Cinkarna Celje
J. Bitcnc
31 Jedrska varnost
Rep. uprava za jedrsko varnost
B. Mavko
32.Razvojnc naloge v letu 1988
Ijiolcrni Kranj
T. Kosmat
33.lzdclava prototipa STN LCD za Iskraskop
ISKRA
J. 1'irs
34.Razvojne naloge v letu 1988
ISKRA
M. Kosec
35.1/delava programskega paketa za dinam.
stim. robota RIKO106
RIKO Ribnica
P. Oblak
36.Analiza uprav, uporabe lastnih dizelskih agregatov
Cankarjev dom Ljubljana
R. Tav/cs
37.Postavitev in zagon naprave za recikliranje
amoniaka
RUŽVTodraZ
i. Bitcnc
38.Sodel. pri delovanju obrata za predelavo rude
RUŽVTodraž
Z. IkSIin
39.Raziskava toksičnosti delovnega okolja
VESNA Maribor
M. Budnar
40.Raziskovalna dela s področja optoclcktronikc
Zarja Kamnik
B. Lavrcncif
4LOplični dajalniki pomikov - laserska lilografija
ISKRA
J.Pirt
42.Raz. naloga: Izdelava sam. implant, slimuiatorja
Zav. sk. Triglav
U. Slani«
43.Raziskovalna in razvojna dela v letu 1988
ISKRA-IEZE,TOZD Kc-Ko, ŽuZcmbck
M.TronlcIj
44.Raziskovalnc in razvojne naloge v letu 1988
ISKRA-Avtoclcklrika, Tolmin
M. Komac
45.Sistcm za registracijo delovnega časa
Inž. biro, Ljubljana
M. Špegcl
46.Vpliv sevanja z deponij na okolje
Toplarna Moste
P. Stcgnar
47.Prcvajalnik za programski jezik COBOL
Kart. tovarna Ljubljana
M. Špegcl
48.Prototipni merilnik klora v zraku
Duro Salaj, Krtko
J. Šnajdcr
49.Elcktronski in elektromeh, element na osnovi
visokotemp. prev.
ISKRA
J. OaspcriC
50.Razvoj robota za avtomati/, topi. obdelave
segmentov
Železarna Ravne
A. Ruzic
Sl.KonzuIting mikroprocesorske alarmne centrale
Varnost Ljubljana
B. Lavrcnčic
52.Analiza energetskega stanja
Ekonomski center Maribor
R-Tavzcs
S3.Druga faza razvoja NMR
Zav. sk. Triglav
R-Blinc
54.Raziskave v okviru EUREKA8/COSINE
ISKRA
B. Blalic-Jcrman Dlonova
SS.Obračun osebnih dohodkov
Papirnica Vcvcc
I. Sega
56.Ekološki laboratorij z mobilno enoto
RSLO Ljubljana
R. Martine*. II. Uskovick
57.Sistem za zajemanje podatkov o prisotnosti
zaposlenih
Kokktor Idrija
J.Tastf
58.Analiza varčevalnih ukrepov v energetiki
Petro) Ljubljana
R-Tavzcs
59.Razvoj mcrnc naprave s pomočjo rač. vida - 1 . faza
REK Velenje
R.Mum
GO.Tcčaj "Postopki za ukrepanje v primeru nezgod"
NE Krtko
E. Srcbotnjak
61 .Sistem za registracijo delovnega časa
Kompas • DSSS
M. Špegcl, M. 1-asic
62.1zdelava komandnega pulta
Primorsko dramsko gledališče, N. Gorica
B. Bastar
63.Nalogc na podr. inkapsul. mikroclektr. vezij
ISKRA
D. Rocak
64.1zdelava ocene: Sanacijski program TEŠ
TE ŠoSlanj
B. Konlič
65.Sodel. na proj.: Inhibitorji cislcinskih protcinaz
Krka, Novo mesto
V.Turk
frfi.Viskoznost stekla
Krka • izolacije
I). Suvorov
67.1/delava in dobava SIK 80
Gorenje Velenje
R. Tav/cs, M. Pcgan
68.GORO 201
Gorenje Velenje
U. Slanic
69.Izolopskc raziskave nafte
1NA • Razvoj i islrazivanjc
J. PczdiC
70.Sistcm za str, optimalno vodenje proizvodnje
Papirnica Kadeče
R. Tav/cs
71.Vgradnja sistema za opt. vodenje proizvodnje
energije
Papirnica Radeče
R. Tav/cs
151
72.1/dclava analize energ. stanja
Lesonit II. Bistrica
R.Tavzcs
94.Lab. in polind. testi sežiga nevarnih odpadkov
LEK - TOZO Kemija Mengeš
B. Ženiva
73.AnaUza meritev in izračun vrednosti
kontrolnih palic
NE Krito
M. Ravnik
9 5 . 0 p r c m a za nadzor komore H E Mostar
Vodovod Mosiar
J. Korenini
96.SIC filtri
KruJik Valjcvo
M.Komac
74.Rcpubliski program radioaktivnosti okolja
Zavod za varstvo pri delu
I. Kobal. D. Brajnik
75.Prii.rava metode in vrednotenje R A O
UKonlic
76.0ptoclektronika
Varnost Ljubljana
B.Lavrcncic'
77.Sistcm za registracijo in obračun delovnega časa
Saturnu*, tjubljana
M Špcgcl
78.Sprcmljanjc stanja goriva N E K na podlagi
meritev...
NI-Krško
J. Rani
79.Raz. razvojne naloge na področju raziskav
eicktroporcclana
Encrgoinvest • CIRM
M. Kosce
SURačunalniška avtomatizacija proizvodnje TI02
Cinkarna Celje
S. Strmfnik
81.Raziskave mineralnih vlaken - leto 1988
Tcrmika Ljubljana
D. Suvorov
82.Nadzor radioaktivnost okolja R U Ž V
RUŽVTodral
P. Stegnar
83.Mikrorač. sistem MIKROVAX-1I
LD-KB SI. Gradec
B.Kekec
8 4 . 0 c c n a idejnega projekta sanacije odlagališča
odpadkov
Komunalno podj. Piran
J.Koblcr
8S.Raziskavc encimov
TOK II. Bistrica
A. Suhar
86.Prcdstavitcv procesne opreme
Gorenje Velenje
B. Cvelbar
87.Sludija: C N C krmilniki
RIKO Ribnica
B. Nemec
88.Republiški monitoring 1988
NEKrtko
U. Miklavži«
89.Prevcritcv polnitve za 7. ciklus
NEKrtko
M. Ravnik
90.Ocena R V H V S
NEKrtko
M. Grcgoric
9LObdclava podatkov o Tin. knjigovodstvu
Papirnica Vevče
T. Zabel
97.0bscvanje rezin kristalov silicija v reaktorju T R I G A
ISKRA - Polprevodniki Trbovlje
V. Dimk
98.Razširitev sistema za registracijo delovnega časa
INA Nafta Lendava
M. Las*, M. Špcgcl
99.0bratovanjc poskusne naprave za O D P
Metalna Maribor
A. Stcrgarick
lOO.Optim. vodenje potrošnje električne energije
Železarna Štore
R. Tavzes
101.1. Taza razvoja mikroračunal. sistema za nadzor
proizv. procesa
IKA Ajdovščina
J. Sile
102.Raziskavc toksičnosti delovnega okolja
Zdravstvena skupnost Slovenije
M. Budna r
103.RcmontNE88
El. insl. M. Vidmar
L Fabjan
104.Programski paket A N A
Fakultet str. i brodogr. Split
M Šega
105.Sodclovanjc pri Fizikalnih preizkusih
NF. Krško
A. Trkov
106.Komandni pult regulatorja scenske razsvetljave
S\G Maribor
B. Baslar
107.Mcritvc notranjih napetosti
ISKRA
V. Marinkovit
108.Robot RIKO-10G
RIKO Ribnica
P. Oblak
!09.Montaza in testiranje A M S na lok. TS Konjsko
Eicklropr. Dalm.
J. Snajdcr
110. Anali/a cncrgtskcga stanja
Ekonomski center Maribor
R. Tav/cs
111.Razvoj materialne in progr. opreme T I G A R "
Gorenje Velenje
C. Brodnik
112.Projekcijska enota V P H - 1 0 3 1 Q M s programsko
opremo
Komunalno podjetje Ljubljana
J. Bcllram
1 l . l O c c n a predvidene sanacije odlagališča odpadkov
Komunalno podjetje Piran
B. Komie
92.Elcmcnti sistema za čitanjc črtnih kod
UNIS Transportna oprema, Ljubljana
R. Murn.J.Silc
114.Mikroslrukt. karakterizacija novih materialov
Salonil Anhovo
V. Marinkovie
93.ZamcnjavaTDS
NEKrtko
U. Miklavži«
U5.Sistcm za rač. odjem cl. energije iz M R E v livarni
ETA Cerkno
J. Žmuc
152
UG.Sistcm za registracijo in obraCun del. časa
IMPOLSkw. Bistrica
M.SpcScLM.IjW
H7.Sistcm za optimalno vodenje KPTE
Cclpak Prijcdor
». Se lan
US.Ixd. progr. paketa ANA
Ccntar 'Maršala Tita- Split
M. Seja
U9.Razvoj in izdelava kombinatorja za RR sistem
ISKRA, DO Elcktrozvczc, Ijubljana
G.Kandus
120.Priprava vzorcev ogljikovega Cluorida
ISKRA Zmaj
B. Zcmva
121.Mcritcv emisije HF
KEMA - Kem. ind. Podnart
D. Zcmva
122.Prcgled kriterijev cepljenja cevi uparjalnikov
Rep. »prava za jedrsko varnost
M. Gregor*
123.Lascrska mikrolilografija
ISKRA
J. Pili
124.Rcgulator scenske razsvetljave
GENEX Oeosrad
M.Dolanc
125.1zračun vrednosti zaustav. svežnjev A + B
NE Krito
B. Glumac
126.Raziskave glazur
Gorilkc opekarne Bukovica
J. I lok
127.Vpliv praznjenja akum. jezera HE Moste
lltdrocl. Moste pri Žirovnici
P. Stegnar
128.Vloga makro in mikro elem. v zobni oblogi
KC Ljubljana
J. Šlupar
129.Računalniška podpora proizvodnje in poslovanja
Gorenja
Gorenje Velenje
M. Špcgul
130. Obnova in dodelava rcg. scenske razsvetljave
SNG Maribor
II. Kralj
OI.Naprava za ind. segrevanje pri kaljcnju
SlPŠcmpelcr
P.Juras
132.Tečaj za uspos. operaterjev NE KrSko
NE Krško
M. Najzcr
133.1dcjni projekt za realizacijo EIS-CC
Cinkarna Celje
J. Snajdcr
134.Nadzor radioaktivnosti okolja RUŽV
M. Krizman
135.Razisk. o možnosti uporabe komunalnih odpadkov
Kom. pod. Domžale
J. Šlupar
136.Sistcm za registracijo in obračun delovnega časa
JAT, Dcograd
M. Špcgcl
153
POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM
OKOLJEM
INSTITUTSKI SEMINARJI, KONGRESI IN PREDAVANJA
SEZNAM KONGRESOV, KI JIH JE V L. 1988
ORGANIZIRAL ALI SOORGANIZIRALIJS
6 . 1. jugoslovanski simpozij za čvrste d c l c k l o r c nuklear
Posamezni oddelki instilula prirejajo redne interne seminarje, na
katerih sodelavci poročajo o svojem delu oziroma o raziskavah na
določenih področjih. Razen Ich seminarjev pa prireja instiiui cnkrai
mesefno tudi tako imenovana petkova predavanja za vse raziskovalec
instituta, ki imajo namen seznanili jih z delom posameznih oddelkov
ali pa na njih povabljeni predavatelji predavajo o različnih, za vse
raziskovalce instituta zanimivih problemih. Petkova predavanja so
odprta tudi za lirso javnost.
1. Mednarodna letna šola AMPERE o NMR in rclaksaciji,
Portorož, 4.-10. september 1988
2. IV. znanstveno srečanje "Računalniška obdelava
jezikovnih podatkov"
Portorož, 3.-7. oktober 1988
nih tragova,
Beograd, 2S.-30.scplcmbcr 1988
(US soorganizator)
7. Research Co-ordination Meeting on the Use of
Nuclear and Nuclear-Related Techniques in the
Study of Environmental Pollution Associated with
Solid Wastes,
Died, 3.-7. oktober 1988
SEZNAM INSTITUTSKIH PREDAVANJ V L. 1988
1. prof.dr. Peter Giinthcr, ETH Zurich, Švica:
Trends and Perspectives of Electrooptics
19. maj 1988
2 .prof.dr. P. Sodig, DESY, Hamburg, ZR Nemčija:
1 HIRA - A Projckcl lo Investigate Matter in its Smallest
Dimensions
24. junij 1988
3.JUROB-88,
Opatija, 9.-15. april 1988
(US soorganizator)
3. dr. A.S. Mota, ETH Zurich, Švica:
4. International Meeting "Advances in Robot Kinema
Relaxation I if feels in high Tc Superconductors
20.julij 1988
tics",
Ljubljana, 19.-21, september 1988
4. dr. Werner Meisel, Johannes Gulcnbcg Univcrsitat,
5. 2. strokovno posvetovanje Komisije za preverjanje
znanja operaterjev jedrskih elektrarn,
Portorož, 14.-16. september 1988
Mainz, ZR Nemčija
Corosion Processes and their Inhibition as Studied by
Mossbaucr Conversion and other Llcclrnn Spectroscopics
7. september 1988
PRAKTIKANTI NA DELU NA INSTITUTU
Pregled števila praktikantov srednješolcev v
posameznih odsekih v letu 1988
Pregled srednjih Sol in Števila učencev, ki so bili na
delovni praksi na institutu v letu 1988:
Odsek za teorijsko fiziko
Odsek za fiziko jedra
Odsek za tanke plasti in površine
Odsek za fiziko trdne snovi
Odsek za kemijo floura
Odsek za spektroskopijo
Odsek za fizikalno kemijo
Odsek za jedrsko kemijo
Odsek za keramiko
Odsek za biokemijo
Odsek za avtomatiko, biokiberncliko in robotiko
Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije
Odsek za profesionalno elektroniko
Odsek za računalništvo in informatiko
Odsek za sploSno elektroniko
Odsek za digitalne komunikacije in mrc/c
Odsek za reaktorsko fiziko
Odsek za energetiko in vodenje procesov
Odsek za obratovanje reaktorja
Odsek za reaktorsko tehniko
Odsek uporabno matematiko
Knjižnica
SlcklopihaSka delavnica
(p. 1)
(I'-2)
3
(l'-3)
(l'-5)
(K-1)
(K-2)
(K-3)
(K-4)
(K )
(I))
(P,-1)
(I--2)
(l>3)
(P.-4)
(L-5)
(|>6)
(K-1)
(K-2)
(K-3)
(K-4)
( O U M ) 289
6
1
Skupaj v 1988
368
154
Naziv sole:
Število učencev:
1.Srednja sola za naravoslovje IV/igrad
2.Srednja tola za naravoslovje Novo mesto
3.Srcdnja Sola za naravoslovje Kamnik
4.Srednja sola za naravoslovje Kranj
S.Srcdnja Sola za elektroniko in naravosl., I .jubljana, Šentvid
G.Srcdnja Sola za elektrotehniko, Ljubljana
7.Srcdnja Sola za računalništvo, Ljubljana
S.Srcdnja Sola za družboslovje, kulturo
9.Srcdnja Sola za farmacijo, Ljubljana
lO.Srcdnja lehnif na Sola Celje
11 Zavod za invalidno mladino Kamnik
!2.Srcdnja pedagoška Sola, Ljubljana
l3.Srcdnja pomorska in prometna Sola, Piran
M.Srednja Sola tiska in papirja
15.Srednja kemijska Sola, Ljubljana
16.Srednja Sola za elektroenergetiko, Ljubljana
17.SrcdnjcSolski center Litostroj
18.Srednješolski center Iskre Kranj
19.Stcklarska Sola RogaSka Slatina
20.l)r7.avna poklicna Sola Trst
Vseh Sol 20
2S2
1
13
3
17
12
38
S
1
4
2
1
1
10
3
1
1
]
I
1
Učencev 368
Pftgkd ekskurzij na Institutu 'Joief Stefan' v letu 19Kfc
Stopnja:
Letnik:
1. Srednja družboslovno jezJob Škofja Loka
2. OŠ F.Ravbar Videm. Dol
3. Srednja družboslovna in ekonomska Sežana
4. Srednja agrotiv. Kamnik
5. OŠT.Brcjr Moravče
6. OŠ Kcttc-Mum Ijubljana
7. Srednja naravosl. Celje
8. Slednja l o b za farmacijo I jubljana
9. Srednja ioia tehničnih usm.in družbosl. Kočevje
10. RO Masinski fakultet Sarajevo
11. rcdaBDtka rakuitela Maribor
12. Srednja t o b pcd.in kult. usmeritve Maribor
I X Srednješolski center Murska Sobota
14. Škotski cenlar za U I mat.nar.smcr Rovinj
15. Slednja t o b za družboslovje I jubljana
16. SC Litostroj 1 juMjana
17. OŠ Ig
I t . Tehnična sola - smer računalništvo Nova Gorica
19. OŠ )LSNOUB - Kolczija Ljubljana
20. Srednješolski center D.Kvcdcr Ptuj
21. Slednja Ioia pcd.in Ichn. naravosLusm. Novo mesto
22. OST.TomsV IjuMjana
23.0ŠM.Novak-Jovo Ljubljana
24. OŠ Ledina Ljubljana
25. OS "Spomenik NOB* Cerkno
26. Srednja sob nar.mal.u. Trbovlje
27. OŠ Ljubo Še rccrlg
28. Zavod "J-Stcfan* O U M Trst
SR
OS
SR
SR
OS
OŠ
SR
SR
SR
VIS
VIS
SR
SR
SR
SR
SR
OŠ
SR
OŠ
SR
SR
OŠ
OŠ
OŠ
1.
7.
1..2.
1."
7.
8.
3.
3.
3.
4.
2.
4.
3.
3.
2.
3.
7.
XX
8
3.,4.
4.
8.
8.
8.
7.
2.
8.
4.4-
število ekskur/ij: 28
Osnovne šole: 9
Naziv i * sedet lok:
Število udeležencev: 1322
oš
SR
SR
SR
Število:
30
70
55
GO
50
60
30
30
13
28
30
22
50
34
20
14
50
25
115
35
70
62
140
31
30
62
58
48
!Srednje: 17
Odsek:
B.E-1
R-3
R-3
R-3
R-3
R-3
B,K-2
B.K-2
K-i
E-2J
R-3
B.K-2
R-3
E-2,4
B.K-2
K-5
R-3
K-2 E-l
E-l
B.K-2 E-l
R-3
R-3
K-5.E-1.R-3.F-2J
R-3
K-5 E-l
R-3
R-3
B.E-1
Visoke: 2
OBISKI NA INSTITUTU
18.I.-28.I.198S
13.
Prof.ll.Buchowski,
Univerza v Varšavi, Poljska
18.I.-22.I.1988
1.5.-31.5.1989
Dr. Roger I I . Pain,
Univerze Newcastle upon Tync, Velika
Britanija
12.2-16 2 1988
14. Dr. W. Broniowski,
Institut of Nuclear Physics.
Krakov
30.3.-11.4.1988
Profdr. Carlo Rubbic,
Sincrol rone, Trsi, Italija
16.2.1988
15. Dr.T.Carlsson,
Chalmersov Institut,
Golcborg, Švedska
22.2.-27.2.1988
16. Dr. G. Gouda,
Chalmersov Institut
Golcborg. Švedska
30.3.-11.4.1988
Dr. Thomas Nattcrmann,
Institut fiirFcslkdrpcrforschung
der Kcmforschungsanlagc, Jiilich
18.2.1988
17. Dr. Raymond Kind,
E T H Z i i rich, Svica
4.4.-15.4.1988
Jannyllobbs,
Britanski svet za znanost v Beogradu,
Jugoslavija
15.3.-6.4.1988
Andrew Pkkcn,
Britanski svet za znanost v Beogradu,
Jugoslavija
18.2.1988
18. Prof.dr. Aleksander Maksimcnko,
Institut of experimental
cardiology USSR, Cardiology Research
Centre, Moskva
7.3.1988
19. Prof. F. Ruslichclli,
Institut 73 fi/iko, Ancona
9.4.-11.4.1988
Prof.dr. 11, Niemann,
Institut fiir Malhcmatischc Maschincn
und Dalenvcrarbcilung Erlangcn
14.4.1988
Saši Kumar Ranganaihan,
Coibalorcj, Indija
5.3.1988-5.3.1990
20. Dr. Alan R. Gray,
Plasma Source Spectrometry
Laboratory, University of Surrey,
Guildford, Great Britain
21.
24.4.-26.4.1988
10. Dr. Fani Milia,
11.3.-25.3.1988
Nuclear Research Center
Dcmokrilos Dcparlmcnl of Physics,
Aghia Paraskcvi Altikis, Aicnc, Orf ija
Dr. Aleksander Lazarcvic-Klibanov,
Institut za eksperimentalno
kardiologijo, Moskva, ZSSR
12. Prof.dr. L. Bala,
Centralni raziskovalni institut
za fiziko, BudimpcJla, Madžarska
14.3.-8.4.1988
DrNEbcr,
Centralni raziskovalni institut
za fiziko, Budimpešta, Madžarska
21.3.-27.3.1989
ProTdr. Wolfgang Windsch,
*Karl-Marx-Univcrsilal, Scktion Physik,
Leipzig
Dr. Aleksander Petrov,
Institut za fiziko trdne snovi
Bolgarske akademije znanosti in
umetnosti, Sofija, Bolgarija
22. Prof.dr. A. Kuhncl,
Karl-Marx-Univcrsilat,
Scklion Physik, Ixipzig, NDR
3.5.-13.5.1988
23. Dr. Olivier I icchli,
I'1'll Zurich, Švica
4.5.-6.5.1988
2I.3.-27.3.I988
155
24. Prof.dr. Kini Aleksandrov,
•LV.Kirenski Institute of Physics',
sibirski oddelek akademije znanosti
in umetnosti ZSSR iz Krasnoyaiskega
1U.-185.1988
46. George Papavassiliou,
Dcmokritos, Department of Physics,
Atene, Grčija
26.6.-2.7.1988
25. Prof.dr. Peter Gunthcr,
m i l , ZUrich, Švica
26. Prof.dr. G. Chidichimo,
Dipartamento di Chimica,
Univcrsila de la Calabria, Rcnde
Italia
185.-205.1988
47. Prof. B- Vcnkaiaraman,
Tala Institute of Fundamental
Research Bombay, Indija
28.6.-3.7.1988
48. Dr. Andrzcj GokJon,
Univerza v Varšavi, Poljska
28.6.1988
49. Prof. Gilbert Clark,
University of California,
Department of Physics,
Los Angeles, Z D A
6.7.-7.7.1988
50. Prof. Oliver Kaposi,
„ Eotvos University,
Department of Physical Chemistry
Budapest, Madžarska
5.7.-20.7.1988
51.
llansP.MuUcr,
Senzor Technik
Si rnach, Švica
16.7.-18.7.1988
ET1 I.Zurich, Švica
14.7.-22.7.1988
53.
19.7.-21.7.1988
245.-265.1W8
27. Klaus Schwambergcr. dipLing.,
Tcchnischc llochschulc Darmstadt,
ZRN
lb5.-315.1988
28. Andreas Schumann, dipling.,
Tcchnischc I lochschule Darmstadt,
ZRN
105.-315.1988
29. Dictcr Phannsticl, dipl-ing.,
Tcchnischc llochschulc Darmstadt,
ZRN
105.-315.1988
30. Prof.dr. Chen-Yuan Lee,
College of Medicine, National
Taiwan University, Taipei, Taiwan
265.-305.1988
31.
Prof.dr. YnjvarThomasicn,
Institut of Occupational Health,
Oslo, Norveška
315.1988
32. Prof. Kun Varmuza,
Institut fiir Allgcmcine Chcmie/
Tcchnischc Univcrsilal, Wicn,
Avstrija
315.1988
54. Prof.dr. J.W.Doane,
"Liquid Crystals Institute,
Kent Stale University",
Kent, Ohio, Z D A
20.8.-8.9.1988
33. Prof.dr. Tokashi Morimolo,
Department of Cell Biology,
N Y U Medical Center, New York,
ZDA
305.-7.7.1988
55. Elaine Landry,
"Liquid Crystal Institute,
Kent State University*,
Kent, Ohio, Z D A
20.8.-27.8.1988
34. Prof. Charles Vlek,
University of Groningcn,
Nizozemska
15.6.-17.6.1988
56. Prof.dr. David C. Ailion,
University of Utah, Salt Lake City,
Utah, Z D A
19.8.-10.9.1988
35. Prof.dr. Rcinchart I Icinrich,
Ilumboldtova univerza v Dcrlinu,
NDR
275.-24.6.1988
57. Prof.dr. Werner Mciscl,
Johannes Gutenberg Univcrsilat,
Mainz
30.8.-10.9.1988
36. Prof. R.W. Gilkcrson,
Univerza v Columbii,
Juzna Karolina, Z D A
2.6.-8.6.1988
21.8.-26.8.1988
37. Mr. A . I . Maghrabi,
Customs Laboratory, Aqaba,
Jordan
6.6.-17.6.1988
58. Prof. A. Gibaud
Universile du Maine,
Faculle des Sciences,
Le Mans, Francija
M.A. Ilasoon,
Nuclear Research Center,
IAEC, Tuwaiiha, Dagdad, Irak
6.6.-17.6.1988
59. Prof.dr. A. Ribciro,
Ccntro dc Fisica da Materia
Condcnsada, Lizbona, Portugalska
29.8.-10.9.1988
38.
60.
N.A.Toma,
Nuclear Research Center,
IAEC, Tuwaiiha, Dagdad, Irak
6.6.-17.6.1988
Dr.T.Yu.Lipsaya,
Državna univerza Lomonosova,
oddelek za molekularno biologijo
Moskva, ZSSR
31.8.-1.10.1988
39.
61.
Dr. Karl J. Kramer,
U.S. Grain Marketing Research
laboratory in Kansas Slate
University, Manhattan, KS, USA
29.8.-1.9.1988
40. I. Bcrkdar,
6.6.-17.6.1988
Atomic Energy Commission,
Damascus, Syria
41.
Dr. Pani Milia,
Demokrilos, Department of Physics,
Aghia Paraskevi Atlikis, GrCija
10.6.-26.6.1988
42. Dr. Kalia Avramova,
Georgi Nadiakov Institute of
Solid Stale Physics,
Bulgarian Academy of Sciences,
Sofija, Bolgarija
13.6.-27.6.1988
43. Dr. Tomas Carlston,
Chalmersov institut Gdlcborg,
Švedska
11.6.-26.6.1988
44. Prof.dr. John 11.1 lol loway.
Department of Chemistry,
University of Leicester,
Great Britain
13.6.-18.6.1988
45. Prof. P. Soding,
Desy
23.6.-24.6.1988
136
Dr.AC.Molta,
E T I I , Zurich, Švica
62. Dr. Tomas Carlsson,
Chalmers Institute of Technology,
Gdlcborg, Švedska
30.8.-20.9.1988
63. Prof.dr. Charles I.. Bauer,
Department of Metallurgy and
Materials Science, Carnegie Mcllan
University, Pittsburg, USA
1.9.-4.9.1988
64. Prof. J.B. Dawson,
Oddelek za zdravstveno fiziko
z univerze v Lcedsu,
1.9.-5.9.1988
Great Britain
65. Dr. R. Slanariui,
Sektion Physik, Karl-MancUnivcrsilat, Leipzig, NDR
5.9..15.9.1988
E T I I , Zurich, Švica
10.9.-20.9.1988
67. Dr. Vladimir Koslka,
Czechoslovak Academy
of Science, Institut of Organic
Chemistry and Biochemistry,
ČSSR
8.9.-9.9.1988
68. Prof.dr. Atsuo Fukuda,
Tokyo Institute of Technology,
Tokyo, Japonska
12.9.1988
69. Shcn Heyong,
Scchuan Provincial Department
of Machine Building Industry,
China
70. Xie Shijie,
Scchuan Provincial People's
Government, China
71. Dr. Inga P. Aleksandrova,
*L.V. Kirtnski (intitule of
Physics*, Krasnoyarsk, ZSSR
11.9.-14.9.1988
72. Dr. Ilablamu Zcwdic,
Univerza v Adis Abcbi,
Etiopija
26.9.1988
73. Dr. GuntcrTrcfz,
Tharaxklinik Ilcidclbcrg-Rohrbach,
ZRN
15.9.-19.9.1968
8.9.1988
20.9.-26.9.1988
8.9.1988
74. ProT.dr. Fmdlay Russell,
College of Pharmacy,
Department of Pharmacology
and Toxicology, University
of Arizona, Tucson Arizona, USA
NAGRADE IN PRIZNANJA, KI SO JIH PREJELI SODELAVCI INSTITUTA
1. Nagrade Sklada Borisa Kidriča
A. Kidričeva nagrada
prof Jr. Boštjan ZckS,
doc.dr. Adrijan Lcvslck
za izjemne dosežke pri
raziskavah tekočih kristalov
dr. Igor Lcvslck
za uvajanje merskih metod
jedrske magnetne resonance
pri selekciji oljaric in na
Številna druga področja, ter
za sistem za vzpodbujanje
inovacij na US, ki je dal v
zadnjih 15 letih vce kol 250
izumov in prav toliko
izboljšav
B. Sklad Borisa Kidriča
prof.dr. Gojmir Lahajnar
za raziskave vezane vode v
strukturnih in bioloških materialih
dr. Dragoljub Mihailovic
za raziskave polprevodnikov
visokolemperatumih
superprevodnikov s sipanjem
svetlobe
mag. Marko Sega
docJr. Stanko Smrtnik
prof.dr. Drago Mat ko
mag Borut ZupanCif
mag Dani JuriCic
mag Maja Atanasijevic'
za raziskave na področju
računalniško podprtega
načrtovanja sistemov vodenja
Nagrade Občinske raziskovalne skupnosti
Ljubljana Vič-Rudnik
Marjan MUclit, dipl.ing.
Teodor Mohar
za tehn.izboljSavo
računalniško podprlo
krmiljenje meritev irilija
Janja Vavpotk
Jana Burger
Miro Skofljancc, ing.
za tehn.izboljSavo
Razvoj postopka za merjenje
radona v bivalnem okolju
3. Občinski svet Zveze sindikatov
Ljubljana Vič-Rudnik
MatjaZ Gams
srebrni znak ZSS, 25.4.1988
4. Ob 40-letnici Instituta za nuklearne nauke B.Kidrič
Vinča je bila Institutu J .Stefan podeljena Plaketa za
dolgoletno uspešno sodelovanje, 14.12.1988
5. Tehnika za okolje 1988, maj 1988
Posebno priznanje SEPU
6. Vojnotehnički institut KoV
Posebno priznanje Institutu za dolgoletno sodelovanje.
7. Društvo matematikov, fizikov in
astronomov SR Slovenije
Marjan Hribar
priznanje
8. Red dela z zlatim vencem
C. Nagrade za izume in izboljšave
dr. Boris Navintck
Alenka Kanduicr, dipl.ing. za postopek za formiranje
elektrod na tankih kristalnih
rezinah z velikimi clcktromehanskimi in clcklrotcrmalnimi koeficienti
9. Red dela z zlato zastavo; Zlati znak Avtomatike; Iz
voljen za dopisnega člana "Jugoslovanske aka
demije znanosti in umetnosti" v Zagrebu; Izvoljen
za člana Poljske akademije znanosti
Zdenko Milavc, dipl.ing.
Marko Dolanc, dipl.ing.
Herman Kralj
10. Red dela s srebrnim vencem
za llaCilfco za infuzijo •
infuzon
za postopek za proizvodnjo
TomaŽ Skapin, dipl.ing.
nikljcvega /11/ fluorida
dr. Andrej Smalc
doc.dr. Andrej Stcrgartck tcirahidrata
Bojan Cestnik, dipl.ing.
mag Igor Kononcnko,
prof.dr. Ivan Bralko
za sistem avtomatskega
učenja odlofitvenih pravil
ASISTENT 86
France Dacar, dipl.mat.
Peter Rcinhardt, dipl.ing.
Albert Kolar, ing.
Boris Težak, dipl.ing.
dr. Marjan Spcgel
za grafitni procesor
GRAF-IOO
dr. Robert Blinc
dr. Janez Pirf
11. Inovacijska plaketa LB za prenos raziskovalnega
dosežka v proizvodnjo
Tomaž Skapin, dipl.ing.
dr. Andrej Smalc
dr. Andrej Stcrgartck
12. The Heyrovsky Silver Medal tor scientific achieve
ments in chemistry 1988. Czechoslovak Academy of
Science, Prague
dr.ViioTurk
13. Bedjaničeva nagrada za magistrsko delo
Slavko Mavri«, mag.
157
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA
FINANČNO STANJE 31.12.1988
v tisoč din
1987
A. POSLOVNA SREDSTVA
1. Osnovna sredstva v uporabi
2. Osnovna sredstva v pripravi
3. Dolgoročni plasmaji
4. Kratkoročni plasmaji
5. Zaloge
& Denarna sredstva
7. Vrednostni papirji
8. Terjatve iz poslovnih razmerij
9. Terjatve iz dohodka
10. Aktivne časovne razmejitve
11. Poslovna sredstva izven uporabe
R SREDSTVA REZERV
C. SREDSTVA SOLIDARNOSTI
D. SREDSTVA SKUPNE PORABE
SKUP \ l AKTIVA
1731.306
8322.226
111.957
3334.800
1445.163
866.606
382.791
3^64 295
1,188.634
21.154
1988
67,986.060
40,033.909
596.213
5,888.086
1,901.476
3,054.743
1454.410
7,039.904
3479.086
69453
22497
.300
382.330
171.000
1,072.880
347.397
2,067.200
6,884.722
39409.015
139,961.783
A. VIRI POSLOVNIH SREDSTEV
30,101.305
255418
585.020
563.000
3404.508
915.124
413.779
550.231
382.330
171.000
D. VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE 2,067.200
105463.775
3^85-429
1403.696
2,745.000
732.842
2,173.000
1,039197
833.145
1,072180
347.397
6,884.722
39409.015
139,961.783
1. Poslovni sklad
2. Dolgoročno združena sredstva
3. Dolgoročni krediti
4. Kratkoročni krediti
5. Obveznosti iz poslovnih razmerij
6. Obveznosti za odlcg.prisp.in davke
7. Obveznosti iz dohodka
8. Pasivne Časovne razmejitve
B. VIRI SREDSTEV REZERV
C. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI
SKUPAJ PASIVA
UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA ZA LETO 1988
A. PRIHODKI
1. Prihodki na osnovi pogodb za RSS 3,174109.098
2. Prihodki na osnovi pogodb z
drugimi delovnimi organizacijami 234,442,615.127
3. Izredni prihodki
4416,404.897
4. Prihodki od prodanega materiala
184,751.760
5. Prihodki, ustvarjeni iz naslova
uporabe proizvodov in storitev za
lastne potrebe
1486,140.500 57,704,721.382
158
B. ODHODKI
1. Materialni slroSki
2. Amortizacija
3. Drugi stroški
2,844,261-107
91371.334 3,178350.350
C. DOHODEK
1. Obveznosti iz dohodka
D. ČISTI DOIIODEK
1. Del Čistega dohodka za bruno
osebne dohodke
2. Del Čistega dohodka za skupno porabo
3. Del Čistega dohodka za poslovni in
raziskovalni sklad
4. Del Čistega dohodka za rezervni sklad
5. Del Čistega dohodka za druge sklade
3443371.032
3,978425.289
30447445.743
3,062327473
2,173342.23
5,496,175.230
690417.43
13,983.300
ŠTEVILO IN SESTAVA DELAVCEV PO DELOVNIH ENOTAH - stanje 31.12.1988
ODSEKI
F-1
F-2
F-3
F-5
skupaj F
K-1
K-2
K-3
K-4
K-5
B
skupaj K + B
E-1
E-2
E-3
E-4
E-5
E-6
skupaj E
R-1
R-2
R-3
R-4
skupaj R
STARRAZ. MLAJ.RAZ. RAZ.SKUPAJ
ING.
TEHN.
8
2
11
21
6
2
16
24
5
4
9
2
6
5
17
7
46
1
1
6
5
15
31
17
22
25
49
53
197
6
2
10
4
3
1
26
3
1
3
4
4
2
17
34
22
18
51
7
25
157
5
3
1
1
10
6
6
6
3
21
33
32
16
26
1
31
74
20
38
24
36
1
51
112
9
8
7
6
11
18
59
6
3
8
11
14
21
63
15
11
15
17
25
39
122
2
1
2
14
4
5
1
10
14
9
30
18
14
1
40
7
5
4
3
4
24
16
69
20
93
2
21
6
3
1
10
12
16
15
1
6
8
2
9
11
12
31
43
9
23
3
3
1
2
1
1
OUM
8
10
1
SEPO
SEKRETARIAT
FIN. RAČUNOVODSKA SLUŽBA
KOMERCIALA
KNJIŽNICA
RCIJS
1
Z
CTP
204
375
82
3
10
2
3
PS
171
2
5
52
2
13
19
23
16
6
7
DELAVNICE IN KONSTRUKCIJA
STEKLOP. DELAVNICA
RAZMN.. FOTOLIN STROJEP.
GARAŽE
OKREPČEVALNICA
VZDRŽEVANJE S PRALNICO
SKLADIŠČA
ZROS
SKUPAJ
OSTALI DEL.
109
6
30
3
7
3
14
51
10
3
1
329
SKUPAJ
26
55
5
81
167
.
8
24
97
55
5
13
19
23
16
6
7
5
6
30
3
7
3
14
51
10
3
1
895
159
PREGLED V LETU 1988 OBJAVLJENIH IN DOKONČANIH DEL
Objavljena dela
Znan.
puM.
F-l
F-2
F-3
F-5
K-1
K-2
K-3
K-4
K-5
B
E-l
E-2
E-3
E-4
E-5
E-6
R-1
R-2
R-3
R-4
OUM
Skup.
Objavlj.
rtf.
Insl.
dok.
Ncobjj. Ostala
icf.
neobj.
25
25
1
78
11
12
9
13
16
26
15
6
2
6
7
32
4
1
7
8
35
2
32
29
4
1
2
6
25
46
19
16
22
5
5
8
64
14
33
19
4
22
13
4
5
26
10
6
3
1
2
16
27
11
2
17
2
10
34
2
2
35
4
10
5
2
294
289
47
337
283
9
Objavljena dela skupaj: 630
Neobjavljena dela skupaj: 655
160
Neobjavljena dela
Strok.
puM.
1
3
1
2
1
31
17
17
2
51
5
15
13
21
15
52
5
2
4
34
1
Patenti
leh.ub.
Dipl.
dela
Maj.
dela
1
1
1
2
2
1
2
1
3
1
1
1
8
9
2
1
1
1
5
3
2
1
1
1
3
7
3
1
12
8
1
5
1
2
1
5
1
14
Dokt.
dela
1
6
26
60
1
26
12
PREGLED ŠTEVILA OBJAVLJENIH IN NEOBJAVLJENIH DEL V LETIH 1970-1988
ŠTEVILO DEL
siS
U00 92
1300
82
1200
1100
47
1000
50
64
655
72
675
900
74 94
85 69
800
87
700
606
684
76 74
73
628 574
600
484
92
500
too
40
335 378
379 352
494
469 491
AL
240
iS.
300
264
260
155
577
515
150
200
305 301 320 320 300 298
100 -
630
343 312 337 353
419
219 218
11J 133 141
1970 71 72 73 71 75 76 77 78 79 00 61 62 63 61 85 86 87 98
Opomba: Med "objavljena dela" so šteti članki v znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih revijah ter
referati z znanstvenih zborovanj, ki so bili v celoti ponatisnjeni v zbornikih. "Neobjavljena dela" pn obsegajo institutske dokumente (npr. delovna poročila), referate z znanstvenih zborovanj, ki niso bili pnr.;-itivi|pni v zbor
nikih, in patente. Ta klasifikacija del je bila na institutu uvedena leta 1970, zato so v grafikonu zajoli le podatki
od tega leta dalje.
161
PREGLED ŠTEVILA SODELAVCEV INSTITUTA IN NJIHOVE IZOBRAZBE V LETIH 1949-1988
Skupaj
delavcev
g|g|gl£l£lžlSlglSlSl§l5l5|5lS|g|g|g|§|Slžl5lSlSl5lilSlSlSlž|g|g|g|5|£|2
s
2
!=*
DLSKO
ca 1
-—0 i
f
r*j
-™
0i
/C=
—
CD
on
r*j
i
M -
J
s
CD
u>
•
E=
r
C
0-»
r»
_
l/>
UJ
J
(0
—
K
a
£
•*
0»
—
r-
2
0»
a
•*
m
r**
r»
fS
r^
F=>
—i
— t=^s
T
J
e
r»
r»
J
J #>e
n_-j
n=•
S to
j:
«•*
^
*V
—
r*
40
, * • u»
g
m
: s
is a
01
S
«
fs»
•™
5.
Jf ^
^
...
».
-
r
0 1
i0
-
r»
9! s; s
—
C*
«r
«M
__
P
SC
s»
fs*
jg
J*
_
—
- J
S
0i
»v
52
S
m
r*«
r»* r«#
s
40
«0
to
£
g
3
1"
"" -
**
40
40
E
—
H
Z
C3
ot
n
S (M
3
5
e
m
5
*#
3
I*.
f™
J
5
C3
a«
C3
m
L,
^
ti I
Ffe
1*9 50 51 52 53 SL 55 56 57 58 59 60 61 62 63 61 65 66 67 68 69 70 71 72 73 71, 75 76 77 78 79 80 81 82 83 81.85 86 67
162
-
-
L .
——
—
INI
m
r+4
0>
5m
r
M:
>
*n 4/1
%r* tst
—
•
^—_
CD
S
r*
40
—
s fc K 91
r*
m
0i
_
e
g
^™
*~
- - —— -
«0
"PTs £
<0 40
£5
^ ,—
_ S
—?!
e
H
S
m
a
«* 0 »
»-
rv
oo
—
f**
s
fN
r««
««•*
s —m
S
*•! —
•
J
-
m
m
_ »
5
mm
—
5
fl
^*
*-
m
•
4/>
r**
40
O
rs*
r*
s—
—
•
—
0
01
«0
j
ha
_
•e
*•
- J «•
""
—
m
—
RAZ
~
UJ
r*
Rf
«0
§
i
4»
i

"jožef stefan" ljubljana, Jugoslavija

Transcription

Similar documents

dr. Stane Pajk SINTEZA FLUOROFOROV IN FLUORESCENČNIH

2014-3 Priporočena standardna merilna orodja v FT_izvedbeni_2

1.1.DEJAVNOSTI ZA UČENCE II. VIO: OPIS IZVAJA

Iztok Tiselj - ŽIVLJENJEPIS Osebno: Rojen 1966 v

ZDRAVIlNE GOBE RAStEJO PREDVSEm NA lESU

Outline SLO

Vračilo embalaže

Razvoj energetskega pogodbeništva v Sloveniji

sodi za vino kadi, brente posode za vinogradništvo