VSEBINA TEHNIČNEGA OPISA 1

VSEBINA TEHNIČNEGA OPISA
1 SPLOŠNI DEL ............................................................................................................................... 9 1.1 UVOD............................................................................................................................................ 9 1.2 LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE .......................................................................................... 10 1.2.1 1.2.2 1.2.3 Meteorološki podatki na lokaciji KP Kidričevo ......................................................................... 10 Temperature zraka ................................................................................................................... 11 Padavine .................................................................................................................................... 11 1.3 PREGLED DO SEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE ....................................................................... 11 1.4 OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO ............................................................... 11 1.4.1 1.4.2 Opis sedanjih obratovalnih režimov KP Kidričevo ................................................................... 13 Projektne temperature in tlaki na KP Kidričevo...................................................................... 13 1.5 OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO DOGRADNJI TRETJEGA AGREGATA ................................... 13 1.5.1 1.5.2 1.5.3 1.5.4 Obseg dejavnosti dograditve tretjega agregata ...................................................................... 14 Zmogljivost dograjene kompresorske postaje Kidričevo ......................................................... 15 Projektne temperature in tlaki na KPK 50 po širitvi ............................................................... 15 Zasnova širitve kompresorske postaje KPK z tretjim agregatom ............................................ 15 1.6 OSNOVNI STROJNI TEHNIČNI OPISI IN PARAMETRI TEHNOLOŠKIH NAPRAV IN INSTALACIJ ....... 18 1.6.1 1.6.2 1.6.3 1.6.4 1.6.5 Kompresorske enote.................................................................................................................. 18 Plinske turbine .......................................................................................................................... 18 Osnovni deli plinske turbine ..................................................................................................... 18 Sistem za dovod zgorevalnega zraka in odvod izpušnih plinov ............................................... 19 Sistem mazalnega olja, količine mazalnega olja ,hramba in kontrola porabe ....................... 19 1.6.5.1 1.6.5.2 1.6.5.3 1.6.5.4 1.6.6 1.6.7 1.6.8 1.6.9 1.6.10 1.6.11 1.6.12 Količina mazalnega olja v enem kompresorju ......................................................................... 20 Hramba rezervnega mazalnega olja ......................................................................................... 20 Izguba mazalnega olja na lokaciji KP Kidričevo ....................................................................... 20 Sestavni deli sistema mazalnega olja....................................................................................... 20 Kompresor zemeljskega plina ................................................................................................... 21 Oskrba agregatov z zemeljskim plinom kot gorivom ............................................................... 21 Sesalni in tlačni plinovodi kompresorske postaje .................................................................... 21 Toplovodna kotlovnica .............................................................................................................. 21 Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom .............................................................................. 22 Reducirna linija oskrbe turbine z zemeljskim plinom ............................................................. 22 Splošni opis ................................................................................................................................ 23 1.6.12.1 Nastavitveni tlaki ...................................................................................................................... 23 1.6.13 Reducirna postaja za toplovodno kotlovnico in hlajenje ........................................................ 23 1.6.13.1 1.6.13.2 1.6.13.3 1.7 Reducirna postaja lastne rabe plina ........................................................................................ 24 Splošni opis ................................................................................................................................ 24 Nastavitveni tlaki ...................................................................................................................... 25 PLINOVODNI RAZVODI NA PLATOJU KOMPRESORSKE POSTAJE ................................................. 25 1.8 IZRAČUNI DIMENZIJ STEN CEVI IN FITINGOV ............................................................................. 25 1.8.1 1.8.2 Izračun debelin sten cevi .......................................................................................................... 26 Izračun debelin sten fittingov po ASME B16.9 material po ASTM in ISO standardih .............. 27 ii
1.9 ZAHTEVE ZA POSAMEZNE SKUPINE INSTALACIJ VGRAJENIH V PLINOVODNI SISTEM
KOMPRESORSKE POSTAJE .......................................................................................................... 28 1.9.1 Zahteve za cevi ......................................................................................................................... 28 1.9.1.1 1.9.1.2 1.9.2 Materiali in dimenzije za plinovodne cevi ............................................................................... 28 Zahteve za korozijsko zaščito cevi ........................................................................................... 28 Zahteve za fitinge ..................................................................................................................... 28 1.9.2.1 1.9.2.2 1.9.2.3 1.9.3 1.9.4 1.9.5 1.9.6 1.9.7 Varilni fitingi............................................................................................................................. 28 Navojni fitingi ........................................................................................................................... 29 Socket weld fitingi .................................................................................................................... 29 Zahteve za weldolete in thredolete ......................................................................................... 29 Zahteve za vijake ...................................................................................................................... 29 Zahteve za tesnila ..................................................................................................................... 29 Zahteve za prirobnice ............................................................................................................... 29 Zahteve za ventile in armature ................................................................................................ 30 1.9.7.1 1.9.7.2 1.9.7.3 1.9.7.4 1.9.8 Krogelne pipe ............................................................................................................................ 30 Aktuatorji oz. pogoni ventilov.................................................................................................. 30 Regulatorji pretoka................................................................................................................... 30 Proti povratni ventili ................................................................................................................ 31 Zahteve za instrumentacijo ...................................................................................................... 31 1.9.8.1 1.9.8.2 1.9.8.3 1.9.8.4 1.9.8.5 1.9.8.6 1.9.8.7 1.9.8.8 1.9.8.9 1.9.8.10 1.10 Mehanski termometri................................................................................................................ 31 Mehanski manometri ................................................................................................................. 31 Površinsko temperaturno tipalo Pt100 ..................................................................................... 31 Tlačno stikalo ............................................................................................................................ 32 Končna stikala na pogonih ventilov .......................................................................................... 32 Končna stikala za tipanje položajev ......................................................................................... 32 Merilnik točke rosišča ............................................................................................................... 32 Merilni pretvornik tlaka ........................................................................................................... 33 Merilni pretvornik diferenčnega tlaka ..................................................................................... 34 Merilni pretvornik temperature ............................................................................................... 35 ZAHTEVE ZA FILTER SEPARATOR ............................................................................................... 35 1.11 REZERVOAR KONDENZATA (OBSTOJEČ) ..................................................................................... 36 1.12 STOLP IZPUŠNIH VODOV ............................................................................................................ 36 1.13 ZAHTEVE ZA ČIŠČENJE, MONTAŽO, VARJENJE PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE
POSTAJE..................................................................................................................................... 36 1.13.1 1.13.2 1.13.3 Čiščenje zunanjih površin cevi in koncev cevi ......................................................................... 36 Krivljenje cevi ........................................................................................................................... 37 Varjenje cevi ............................................................................................................................. 37 1.13.3.1 Standardi uporabljeni za varilska dela .................................................................................... 41 1.14 ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITO POSAMEZNIH SKLOPOV PLINOVODNEGA SISTEMA
KOMPRESORSKE POSTAJE .......................................................................................................... 42 1.14.1 1.14.2 1.14.3 Korozijska zaščita varilnih spojev ............................................................................................ 42 Kakovost korozijske zaščite zvarnih spojev ............................................................................. 42 Testiranje kakovosti korozijske zaščite zvarnih spojev ........................................................... 43 iii
1.14.4 1.14.5 Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij ................................................................. 43 Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev ....................................................... 43 1.15 ZAHTEVE ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO CEVOVODOV PLINOVODNEGA SISTEMA
KOMPRESORSKE POSTAJE .......................................................................................................... 43 1.15.1 1.15.2 Zaščita izolacije pred mehanskimi udarci ................................................................................ 44 Toplotna izolacija armatur ventilov in instrumentacijskih priključkov ................................. 44 1.16 KONTROLA KAKOVOSTI IZVAJALSKIH DEL .................................................................................. 44 1.16.1 1.16.2 1.16.3 1.16.4 Kontrola celovitosti korozijske zaščite vkopanih plinovodov .................................................. 44 Kontrola celovitosti korozijske zaščite nadzemnih plinovodov ............................................... 44 Kontrola kakovosti izvajalski del na plinovodu........................................................................ 45 Kontrola varjenja ...................................................................................................................... 45 1.16.4.1 Popravila zvarnih spojev ........................................................................................................... 46 1.17 PREDZAGONSKA PRIPRAVA IN PREIZKUŠANJE SKLOPOV PLINOVODNEGA SISTEMA
KOMPRESORSKE POSTAJE .......................................................................................................... 46 1.17.1 1.17.2 1.17.3 1.17.4 1.17.5 1.17.6 1.17.7 1.17.8 1.17.9 Priprava gradbišča pred pričetkom preizkušanja .................................................................... 46 Obseg predzagonskih preizkušanj ............................................................................................. 47 Priprava preizkušanj ................................................................................................................. 47 Potek trdnostnega in tesnostnega preizkusa ........................................................................... 47 Oprema za izvedbo trdnostnega in tesnostnega preizkusa ..................................................... 49 Sprejemljivost trdnostnega in tesnostnega preizkusa ............................................................. 49 Izpihovanje - čiščenje sistemov pred zagonom ........................................................................ 50 Dokumentacija in certifikati plinovodnega sistema ................................................................ 50 Spuščanje plina v plinovod ....................................................................................................... 51 1.18 SISTEMI: KOMPRIMIRANI ZRAK, HVAC, VODOVOD ...................................................................... 51 1.18.1 1.18.2 Tehnični opis naprav komprimiranega zraka ........................................................................... 52 Stavbne instalacije.................................................................................................................... 53 1.18.2.1 1.18.2.2 1.18.2.3 1.18.3 Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje objektov ...................................................................... 53 Nadzorno servisni objekt .......................................................................................................... 53 Turbinski objekt ........................................................................................................................ 54 Hidrantno omrežje in vodovodne instalacije ........................................................................... 55 1.19 TEHNIČNE ZAHTEVE GLEDE ZANESLJIVOSTI DELOVANJA KOMPRESORSKE POSTAJE KIDRIČEVO55 1.19.1 1.19.2 1.19.3 1.19.4 Koncept delovanja kompresorske postaje ................................................................................ 55 Koncept lokalnega vodenja kompresorske postaje .................................................................. 56 Koncept daljinskega vodenja kompresorske postaje ............................................................... 57 Sistem za upravljanje in nadzor kompresorskih enot .............................................................. 58 1.19.4.1 Delitev obremenitve kompresorjev (Load Sharing) ................................................................. 58 1.20 ZAHTEVE ZA INFRASTRUKTURNE PRIKLJUČKE ........................................................................... 58 1.20.1 1.20.2 1.20.3 Oskrba z električno energijo .................................................................................................... 58 Telekomunikacije ...................................................................................................................... 58 Preskrba s sanitarno in požarno vodo....................................................................................... 59 1.21 GRADBENI OBJEKTI .................................................................................................................... 59 1.21.1 1.21.2 1.21.3 Plato .......................................................................................................................................... 59 Objekti kompresorskih enot ..................................................................................................... 59 Temelji tehnoloških instalacij – plinovodi in oprema............................................................. 59 iv
2 IZRAČUNI MOČI IN PRETOČNIH LASTNOSTI ZA KOMPR. ENOTO............................................. 60 2.1.1 2.1.2 Lastnosti plinov ki sestavljajo zemeljski plin (pri tlaku 1.01325 bar in 15.55 oC) .............. 61 Preliminarni izračun potrebne moči za pogon kompresorja (po študiji GASUNIE) ................. 61 3 OSNOVNI TEHNOLOŠKI PARAMETRI KOMPRESORSKE ENOTE ................................................. 63 3.1 ODPADKI NASTALI MED OBRATOVANJEM KOMPRESORSKE .......................................... 63 POSTAJE 63 4 PROMETNA OBREMENITEV PLATOJSKIH ASFALTIRANIH POVRŠIN ......................................... 64 4.1 NORMALNO OBRATOVANJE ........................................................................................................ 64 4.2 VZDRŽEVALNA DELA................................................................................................................... 64 5 OPIS NEVARNOSTI TEHNOLOGIJE ............................................................................................ 65 6 UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, VAROVANJE ZDRAVJA IN ŽIVLJENJA LJUDI, VARSTVO
PRED POŽAROM IN EKSPLOZIJO .............................................................................................. 66 6.1 SISTEMI ZA DETEKCIJO POŽARA IN PLINOV IN PROTIPOŽARNA ZAŠČITA KOMPRESORSKE
POSTAJE..................................................................................................................................... 66 6.2 UKREPI ZA PREPREČEVANJE HRUPA .......................................................................................... 68 6.2.1 6.2.2 6.2.3 6.2.4 Omilitveni ukrepi (priporočila) ................................................................................................ 69 Vplivno območje ........................................................................................................................ 69 Definicija vplivnega območja skladno s predpisi o graditvi objektov ..................................... 70 Sklepna ocena............................................................................................................................ 70 6.3 NAČIN PREPREČEVANJA ONESNAŽENJA TAL IN VODA ............................................................... 71 6.3.1 6.3.2 6.3.3 6.3.4 6.3.5 6.3.6 6.3.7 Opredelitev tveganja ................................................................................................................ 71 Opredelitev posledic ................................................................................................................. 71 Referenčno stanje in relativna občutljivost ............................................................................ 71 Tveganje .................................................................................................................................... 72 Skupna ocena tveganja ............................................................................................................. 73 Predlog ukrepov za zaščito ....................................................................................................... 73 Sklep .......................................................................................................................................... 75 6.4 NAČIN PREPREČEVANJA ONESNAŽENJA ZRAKA ......................................................................... 76 7 OPIS ELEKTRO DEL ............................................................................................................... 77 7.1 ELEKTROENERGETIKA ................................................................................................................ 77 7.1.1 7.1.2 Potrebe po električni energiji in zmogljivosti energetskih naprav......................................... 77 Napajanje z električno energijo ............................................................................................... 79 7.2 ELEKTROENERGETSKE INŠTALACIJE IN NAPRAVE ZA TEHNOLOGIJO.......................... 80 7.2.1 7.2.2 7.2.3 7.2.4 7.2.5 7.2.6 7.2.7 Priključitev kompresorske enote .............................................................................................. 80 Centralni nadzorni sistem......................................................................................................... 83 Sistem za izklop v sili................................................................................................................ 84 Stikalni bloki v objektu ............................................................................................................... 84 Energetski razvod kablov .......................................................................................................... 85 Električne inštalacije .................................................................................................................. 85 Električne instalacije za razsvetljavo ......................................................................................... 87 v
7.2.7.1 7.2.8 7.2.9 7.2.10 7.2.11 7.2.12 Zunanja razsvetljava ................................................................................................................. 89 Električne instalacije za malo moč in vtičnice ........................................................................... 90 Napajanje strojnih naprav.......................................................................................................... 91 Električne instalacije za ogrevalno prezračevalne naprave ...................................................... 91 Odvajanje padavinske vode ...................................................................................................... 92 Izvedba instalacij in zaščita ....................................................................................................... 92 7.3 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, STRELOVODNA NAPELJAVA, OZEMLJITVE IN IZENAČITVE
POTENCIALOV ......................................................................................................................... 94 7.3.1 7.3.2 7.3.3 7.3.4 7.3.5 Obrazložitev potrebe po prenapetostni zaščiti .......................................................................... 95 Zunanja ozemljitvena mreža ..................................................................................................... 97 HVI odvodniki strele .................................................................................................................. 97 Ozemljitvene sonde ................................................................................................................. 100 Števec neposrednega udara strele v objekt ............................................................................ 100 7.4 ZAŠČITA ................................................................................................................................. 102 7.4.1 7.4.2 7.4.3 7.4.4 7.4.5 7.4.6 7.4.7 7.4.8 7.4.9 Zaščita pred električnim udarom ............................................................................................. 102 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka ................................................................ 104 Zaščita pred slučajnim dotikom ............................................................................................... 104 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki ........................................................................ 104 Prenapetostna zaščita ............................................................................................................. 104 Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem .............................................................................. 105 Protipožarna zaščita ................................................................................................................ 105 Zaščita pred preobremenitvenim tokom .................................................................................. 105 Zaščita pred kratkostičnim tokom ............................................................................................ 106 7.5 DIMENZIONIRANJE KABLOV IN VODNIKOV ....................................................................... 107 7.6 KONTROLA PADCA NAPETOSTI .......................................................................................... 107 7.7 SISTEM NAPAJANJA IN IZENAČITVE POTENCIALA .......................................................... 107 7.7.1 7.7.2 Glavna izenačitev potenciala................................................................................................... 107 Dopolnilna izenačitev potenciala ............................................................................................. 108 7.8 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ZDRUŽLJIVOSTI ........................................................ 108 7.9 AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA, PLINA IN ALARMIRANJE ....................................... 109 7.9.1 Izvedba instalacij ..................................................................................................................... 111 7.10 PRIKLJUČITEV INSTRUMENTACIJE IN KOMPRESORSKE ENOTE .................................. 111 7.11 TELEFONIJA ........................................................................................................................... 113 7.12 KATODNA ZAŠČITA ............................................................................................................... 113 7.12.1 7.12.2 7.12.3 Uvodni del................................................................................................................................ 113 Sistem katodne zaščite ........................................................................................................... 116 Izračuni .................................................................................................................................... 116 7.12.3.1 7.12.3.2 7.12.4 Globinska anoda...................................................................................................................... 116 Zaščitni tok, anodna masa in življenjska doba ........................................................................ 117 Končne električne meritve in vzdrževanje ............................................................................... 117 7.12.4.1 7.12.4.2 7.13 Obseg končnih meritev ............................................................................................................ 117 Kontrola in vzdrževanje ........................................................................................................... 117 ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO ............................................................................ 118 vi
7.14 SPLOŠNA NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU ........................................................ 118 7.15 NAVODILA ZA IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ...................................................... 119 7.16 PREDPISI IN STANDARDI ..................................................................................................... 122 8 GRADBENI DEL ..................................................................................................................... 127 8.1 OPIS GRADBENIH POSEGOV .............................................................................................. 127 8.1.1 8.1.2 8.1.3 8.1.4 8.1.5 8.1.6 8.1.7 8.1.8 8.1.9 8.1.10 Objekti ..................................................................................................................................... 127 Ureditev površin....................................................................................................................... 127 Odvajanje padavinske vode .................................................................................................... 128 Tehnološke vode ..................................................................................................................... 129 Komunalni priključki ................................................................................................................. 130 Komunikacijske povezave in energetski razvodi .................................................................... 130 Zunanja razsvetljava ............................................................................................................... 130 Ograja KP Kidričevo ................................................................................................................ 130 Temelji plinovodnih naprav...................................................................................................... 130 Organizacija gradnje ............................................................................................................... 131 9 VAROVANJE PODZEMNE VODE ......................................................................................... 132 9.1 SPLOŠNO ............................................................................................................................... 132 9.2 UKREPI ZA ZAŠČITO PODZEMNE VODE ............................................................................ 132 9.2.1 9.2.2 9.2.3 9.2.4 9.2.5 Ukrepi na gradbišču v času gradnje ........................................................................................ 132 Načrtovane zaščitne tehnične rešitve in načrtovani ukrepi ..................................................... 133 Ukrepi v primeru onesnaženja................................................................................................. 133 Vzdrževanje v času obratovanja ............................................................................................. 134 Nadzorovanje vplivov na podzemno vodo v času obratovanja ............................................... 134 10 ARHEOLOŠKI NADZOR ........................................................................................................ 135 11 RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI GRADBENIH DELIH ................................. 136 11.1 UVOD ...................................................................................................................................... 136 11.2 SPLOŠNO ............................................................................................................................... 136 11.3 GRADBENI ODPADKI, KI BODO PREDVIDOMA NASTALI PRI GRADBENIH DELIH......... 136 11.4 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................ 138 12 ARHITEKTURA ......................................................................................................................... 139 12.1.1 12.1.2 12.1.3 12.1.4 12.1.5 12.1.6 ZASNOVA IN OBLIKOVANJE ...................................................................................................... 139 KONSTRUKCIJA ........................................................................................................................ 139 PROTIHRUPNA ZAŠČITA, FASADA, STREHA ............................................................................. 140 TLAKI ....................................................................................................................................... 140 VRATA ...................................................................................................................................... 141 ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA ....................................................................................................... 141 12.2 INŠTALACIJE V OBJEKTU.......................................................................................................... 141 13 KONSTRUKCIJE .................................................................................................................... 142 vii
13.1 TURBINSKA ZGRADBA TZ-2 ................................................................................................. 142 13.2 TEMELJENJE.......................................................................................................................... 142 13.2.1 13.2.2 Temelj kompresorja ................................................................................................................. 143 Temelji objekta turbinske zgradbe........................................................................................... 143 13.3 KOTA ±0,00 V OBJEKTU ....................................................................................................... 144 13.3.1 13.3.2 Talna plošča ............................................................................................................................ 144 Armiranobetonske kinete ......................................................................................................... 144 14 UPOŠTEVANE OBTEŽBE ..................................................................................................... 144 15 UPORABLJENI MATERIALI .................................................................................................. 146 viii
1
SPLOŠNI DEL
1.1
UVOD
Na poti od vira do potrošnikov se tlak zemeljskega plina zaradi uporov v prenosnih plinovodih
od točke vstopa v plinovod do točke dobave zniža, kar vpliva na pretočno zmogljivost
plinovoda. Zavoljo tega je potrebno na določenih razdaljah prenosnih plinovodov postaviti
kompresorske postaje za dvig tlaka, da se zagotovita zahtevana količina in tlak plina pri
potrošnikih in v najvišji meri izkoristi zmogljivost prenosnega plinovoda.
Celotni plinovodni sistem Slovenije deluje danes z eno kompresorsko postajo Kidričevo.
Poraba zemeljskega plina nenehno narašča in posledica te vse večje porabe je nižanje tlaka v
plinovodnem sistemu do te mere, da ni možno zagotavljati ustreznega prenosa oz. transporta
plina v predvideni dinamiki in odjemu z zahtevanim tlakom. Takšno stanje narekuje rešitev in
sicer, da je za optimalno izrabo novo zgrajenega in predvideno zgrajenega plinovodnega
sistema potrebno dograditi tretji agregat znotraj obstoječega platoja kompresorske postaje
Kidričevo.
Namen projekta izgradnje kompresorske postaje Kidričevo je povečanje pretočne zmogljivosti
slovenskega plinovodnega sistema z gradnjo novih kapacitet kompresorske postaje Kidričevo
in predvsem povečanje transportne zmogljivosti prenosnega plinovoda M1/1 dimenzije DN800
načrtovanega tlaka 70 bar na potegu od Ceršaka do Kidričevega in od Kidričevega do Rogatca
ter prenos zemeljskega plina preko prenosnega plinovoda M2/1 od Rogatca do Vodic.
Novozgrajene kompresorske kapacitete bodo zagotavljale neprekinjen prenos zemeljskega
plina iz smeri vzhoda preko MMRP Ceršak iz Republike Avstrije pri nihajočem tlaku dobave.
Namen KP Kidričevo je tako, zagotoviti ustrezen konstantni tlak za nadaljnji prenos in
zagotavljanje zanesljive in enakomerne dobave zemeljskega plina v celotnem slovenskem
prenosnem plinovodnem sistemu.
Zemljišče načrtovane nove gradnje se nahaja znotraj območja kulturnega spomenika
lokalnega pomena Cirkovce - Prazgodovinska naselbina (EŠD 13356), razglašenega z Odlokom o
razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Kidričevo
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2007). Znotraj dela območja Kompresorske postaje
Kidričevo so bile, pred izgradnjo 1. in 2. kompresorske enote leta 2000 opravljene predhodne
arheološke raziskave, s katerimi je bila arheološka dediščina nadzorovano odstranjena.
Območje načrtovane nove gradnje 3. kompresorske enote in novih plinovodnih povezav je bilo
v teku omenjene raziskave deloma že raziskano. Preostali neraziskani del je bil z naknadno
izgradnjo plinovodne infrastrukture poškodovan do te mere, da arheološke raziskave niso več
smiselne, potreben pa je nadzor nad zemeljsko-gradbenimi deli:
Pri zemeljsko-gradbenih delih za novo gradnjo 3. kompresorske enote na kompresorski postaji
Kidričevo bo opravljan nadzor, ki ga bo v redni dejavnosti opravljal konservator Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Maribor.
Investitor in od njega pooblaščeni izvajalec zemeljsko-gradbenih bosta o pričetku del vsaj 7
dni prej pisno obvestila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območno enoto
Maribor.
9
1.2
LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE
Izbor lokacije kompresorske postaje so narekovale tehnološke zahteve. Izračun prenosa
načrtovanih količin zemeljskega plina in zahteve po pretoku in tlaku so narekovale postavitev
kompresorske postaje na prenosnem plinovodu M1 na lokaciji KP Kidričevo.
Kompresorska postaja Kidričevo skupaj s prejšnjo razdelilno postajo (RP) Kidričevo stoji na
križišču obstoječih plinovodov M1, R14 in R15. Lokacija KP Kidričevo je bila izbrana zato, ker
omogoča maksimalno povečanje transportne kapacitete plinovoda M1 ter M1/1 in optimalno
obratovanje kompresorske postaje glede na dinamiko prenosa zemeljskega plina (p in
količina).
Vsi gradbeni posegi za predmetni projekt so znotraj ograjenega platoja obstoječe kompresorske
postaje Kidričevo.
Območje obdelave obsega zemljišče skupne površine ca. 12.920,50 m2.
Načrtovana je postavitev tretje kompresorske enote na lokaciji, ki je bila predvidena že s
prvotnim projektom. Nahaja se v notranjosti obstoječega kompleksa na parceli št. 14 k.o.
Dragonja vas.
Novi objekt bo lociran na osrednjem delu obstoječega kompleksa, vzhodno ob obstoječih
kompresorskih enotah.
Za naslednjo fazo je predviden prostor še za četrto dodatno enoto, ki naj bi bila enako
oblikovana in izvedena kot prejšnje.
Kota ± 0.00 (pritličja) novega objekta bo znašala 243.35.
Dostop do KP Kidričevo je po obstoječi dovozni cesti dolžine ca. 150 m, ki se navezuje na
glavno cesto G2 Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj.
Za izgradnjo predmetnega objekta se koristijo obstoječi komunalni priključki. V projektu niso
predvideni novi komunalni priključki, niti ni predvidena povečava priključnih moči.
Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo ima naslednje sestavne dele oziroma postroje:
 Kompresorska postaja Kidričevo,
 prenosni plinovod M1 Ceršak - Rogatec dimenzije DN500 načrtovani tlak 50 bar(g),
 odcepni plinovod R14, dimenzije DN150 z načrtovanim tlakom 50 bar(g) (odcep za
Slovensko Bistrico),
 odcepni plinovod R15, dimenzije DN250 z načrtovanim tlakom 50 bar(g) (odcep za
Lendavo).
1.2.1
Meteorološki podatki na lokaciji KP Kidričevo
Meterološki podatki so povzeti po podatkih ARSO Meteorološke postaje Pragersko, ki je od
lokacije KP Kidričevo oddaljena ca. 7 km.
10
1.2.2
Temperature zraka
Tridesetletno povprečje maksimalnih in minimalnih temperatur (od leta 1961 do vključno leta
1990) na lokaciji meteorološke postaje Pragersko geografski podatki g. širina 46°24' g. dolžina
15°41' h= 251 m.n.m. (enote so °C).
Mesec
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
tpov_max_mesec
2.8
5.7
10.5
15.5
20.4
23.5
25.5
24.9
21.4
15.9
9.0
3.9
tpov_min_mesec
-5.6
-3.3
-0.2
3.8
7.9
11.2
12.6
12.2
9.1
4.6
0.4
-3.6
1.2.3
Padavine
Tridesetletno povprečje padavin po mesecih (od leta 1961 do vključno leta 1990) na lokaciji
meteorološke postaje Pragersko je podano v naslednji tabeli (enote so mm padavin)
Mesec
1
povprečje padavin/mesec 51
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
47
64
77
89
114
124
125
93
81
89
60
Tridesetletno povprečje letnih padavin na lokaciji meteorološke postaje Pragersko je 1014
mm padavin na leto.
1.3
PREGLED DO SEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE
V zvezi s povečanjem zmogljivosti kompresorske postaje za zemeljski plin na lokaciji
Kidričevo je bila do sedaj izdelana naslednja dokumentacija:
-
Projekt za KP Kidričevo - umestitev 3 enote: PGD - projekt za pridobitev gradbenega
dovoljenja - IBE d.d. svetovanje projektiranje in inženiring , 2010.
Lokacijska dokumentacija št. 44/99, ki jo je marca 1999, izdelal TMD invest d.o.o., Ptuj,
PGD P9KI.KP-B114/24, ki ga je v marcu 1999 izdelal IBE d.d., Ljubljana in na katerega so
bila pridobljena vsa potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij ter tudi
enotno dovoljenje za gradnjo št. 350-03-28/99-GL/PK, ki ga je marca 2000 izdalo Ministrstvo
za okolje in prostor, Urad za prostor, Služba za posege v prostor republiškega pomena
1.4
OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO
Kompresorska postaja je priključena na plinovod M1 na območju KP Kidričevo. Priključek
(sesalni plinovod) je na cevovodu M1 pred odcepom za plinovoda R14 in R15. Dovodni cevovod
je speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev pa je
sesalni razdelilnik kompresorske postaje.
Tlačni plinovod je priključen na plinovod M1 tako, da je možno komprimirati količino plina za
plinovoda R14 in R15 ali pa brez teh količin.
11
Postavljeni sta dve kompresorski enoti od katerih je ena stalno v obratovanju medtem, ko je
druga v rezervi (delovna in rezervna).
Kompresorska postaja Kidričevo ima funkcijo prenosa zemeljskega plina za smeri Slovenska
Bistrica prek plinovoda R14 in v smeri Lendave prek plinovoda R15. KP Kidričevo ima
naslednje osnovne režime obratovanja:
-
prenos zemeljskega plina preko plinovoda M1 brez transporta preko prenosnih plinovodov
R14 in R15,
-
prenos zemeljskega plina preko plinovoda M1 in plinovodov R14 in R15 ter
-
komprimiranje in prenos zemeljskega plina samo po prenosnem plinovodu M1.
Velikost platoja kompresorske postaje znaša sedaj 120 x 100m in se razteza severno in
zahodno od obstoječe RP Kidričevo, ki se tako nahaja v JZ delu platoja kompresorske postaje.
Kompresorsko postajo Kidričevo sedaj sestavljajo naslednji sistemi, oprema in objekti:
-
dva kompresorja za zemeljski plin, vsak gnan s plinsko turbino, vključno s protihrupnim
okrovom s prezračevanjem, protipožarnim sistemom in sistemom za detekcijo plina,
sistemom dovoda zraka in izpušnim sistemom plinske turbine, nadzornega sistema
kompresorske enote, sistemom za mazanje, električnim zagonskim motorjem in potrebno
instrumentacijo za vodenje in nadzor,
-
objekt kompresorskih enot z dvema kompresorskima enotama s sistemom prezračevanja,
sistemom za detekcijo plina in protipožarnim sistemom, razsvetljavo in potrebnimi
dvigalnimi napravami za vzdrževanje,
-
dva filter separatorja, eden v obratovanju in drugi v rezervi,
-
cevovodne povezave s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili,
-
naprave za pripravo plina za oskrbo plinskih turbin s pogonskim gorivom in za potrebe
lastne rabe kompresorske postaje,
-
dizel motor z generatorjem,
-
sistem komprimiranega zraka,
-
ţoplovodna kotlovnica za potrebe ogrevanja plina in za ogrevanje nadzornega in
servisnega objekta,
-
naprave in instalacije za osnovno, zasilno in neprekinjeno napajanje z električno energijo
-
elektroenergetske naprave in instalacije za tehnologijo,
-
sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorske postaje,
-
sistemi tehnične in protipožarne zaščite,
-
servisni objekt
-
nadzorni objekt,
-
cestne povezave,
-
dovod pitne vode,
-
ograja in varovanje objekta,
-
telekomunikacije,
-
razsvetljava, itn.
12
1.4.1
Opis sedanjih obratovalnih režimov KP Kidričevo
Kapaciteta kompresorske postaje Kidričevo v dosedanjem obsegu za obdobje 2000 – 2010 je
navedena v tabeli predstavljani v nadaljevanju. Iz spodnje tabele so razvidni pretoki, vstopni
tlaki zemeljskega plina v kompresorsko postajo ter izstopni tlaki iz kompresorske postaje, ki
jih zadovoljuje kompresorska postaja Kidričevo danes.
Leto
2000
2001
2002
2003
2005
2010
Pretok zemeljskega plina
(x 103 Sm3/h)
poleti
pozimi
222
234
229
238
235
249
243
252
246
Vstopni tlak
(bar)
poleti
pozimi
31,6
31,5
30,4
31
29,5
34,1
34,5
31,8
34,2
Izstopni tlak
(bar)
poleti
pozimi
48,5
49,1
48,6
49,6
49,5
49,7
49,6
49,6
49,7
1.4.2
Projektne temperature in tlaki na KP Kidričevo
Projektni tlaki in projektne temperature so prikazani v naslednji tabeli:
Projektni tlak (DP-design pressure)
50 bar(g)
Projektna temperatura plinovodi
-20 oC / 50oC
Projektna temperatura tlačni kolektor
-20 oC / 50oC
Priključi plinovodi
M1, R14, R15
1.5
OPIS
AGREGATA
DELOVANJA
KP
KIDRIČEVO
PO
DOGRADNJI
TRETJEGA
Širjenje KP Kidričevo v skladu s tem projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja bo
izvedeno z izgradnjo tretjega agregata, cevovodov na platoju, novega objekta za kompresor.
Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo na plinovodu M1 Ceršak – Rogatec (premer DN 500
mm, tlak 50 bar) obsega dve kompresorski enoti ter vse potrebne spremljajoče objekte,
inštalacije in naprave za upravljanje ter vzdrževanje objekta. Objekt kompresorske postaje je
bil zasnovan tako, da je predvidena možnost kasnejše postavitve še dveh kompresorskih enot
za postavitev katerih je bila leta 1998 pripravljena tudi lokacijska dokumentacija.
Zaradi povečanih potreb po prenosu zemeljskega plina je načrtovana postavitev tretje
kompresorske enote na s prvotno projektno dokumentacijo predvidenem prostoru, ob
obstoječih kompresorskih enotah v notranjosti obstoječega objekta na parceli št. 14 k.o.
Dragonja vas.
Dograditev je potrebna zaradi:
- povečanja prenosne zmogljivosti plinovoda na obratovalnem tlaku do 50 bar(g),
13
- zagotovitve oskrbe Termoelektrarne toplarne Ljubljana in TE Trbovlje ter dodatnega
transporta po plinovodih M1/1 in M2/1 v smeri Italije in Hrvaške v skupnem dodatnem pretoku
do 245.000 Sm3/h na MMRP Ceršak, s čimer bo v celoti izrabljena zmogljivost plinovoda
avstrijskega operaterja na vstopu v MMRP Ceršak, ki je za predajni tlak 45 bar ocenjena na
540.000 Sm3/h. Za povečanje prenosne zmogljivosti se v dograjeni KPK kot najprimernejše
kaže paralelno obratovanje dveh enakih enot in zagotovitev redundance s tretjo enoto.
Karakteristike dodatne kompresorske enote bodo popolnoma enake karakteristikam obstoječih
enot.
1.5.1
Obseg dejavnosti dograditve tretjega agregata
Obseg dejavnosti ki so potrebne za izgradnjo tretje kompresorske enote lako podamo kot
sledi:
- dogradi se še ena kompresorska enota enakih karakteristik, kot sta obstoječi (Obstoječi enoti
: tip Centaur 40-4702S s sistemom SoLoNOx in plinskima centrifugalnima kompresorjema tip
C402, sistema air inlet in prezračevanje z dušilci zvoka).
- zaradi pomanjkanja prostora v nadzornem objektu se predvidi ON-SKID varianta UCP na
kompresorski enoti.
- za vse enote je treba predvideti možnost zagona v trenutku, ko ena enota že obratuje,
izvedba obtoka enote ˝cold recycle line˝ in dopolnitev oz. predelava obtoka kompresorja˝hot
recycle line˝ ter regulacija delitve bremena med dvema enotama, ki sta v obratovanju.
- Potrebna bo predelava in dopolnitev nadzornega sistema (prostor za nove omare).
- dograditi bo potrebno filter separator enakih dimenzij in kapacitete, kot sta obstoječa filter
separatorja.
- potrebno je dograditi oz. preveriti ustreznost ter po potrebi predelati povratni obtočni vod
postaje (station by–pass).
- zamenjati je treba nadzorna sistema kompresorskih enot UCP, ker obstoječa ne podpirata
regulacije delitve bremena (load sharing).
- dodati je potrebno Load Sharing Modul (v nadzorni sistem ali v sklopu UCP jev)
- Predelati je potrebno nadzorni sistem postaje (station control system).
- Preveriti rezervni sistem za napajanje - UPS.
- Za potrebe vodenja je potrebno v dispečerskem centru v Ljubljani dopolniti model vodenja in
SCADA sistem.
- Posodobiti je potrebno obstoječo opremo na KPK (kompresorske enote, UCP-ja, Turbotronic,
Hima, SCS,...)
- Izvesti je potrebno cevovodni zanki sesalne in tlačne zanke na vstopu/izstopu iz
kompresorskih enot,
- nadzemne dele cevovodov je potrebno na novi in na starih enotah protihrupno izolirati.
- zamenjati je potrebno sistem zaustavljanja v sili - ESD (emergency shut down).
- preveriti in po dopolniti sistem javljanja požara.
- zgraditi oskrbo kompresorske enot z zgorevalnim plinom.
14
- v obseg del spadajo vsi pripadajoči sestavni deli nove kompresorske enote vključno z:
- vsemi potrebnimi predelavami in dodelavami opreme v okviru kompresorske postaje oz.
priključnih mest, kjer se bodo instalacije nove kompresorske enote povezovale z obstoječim
sistemom,
- vsemi ostalimi potrebnimi elementi, instalacijami, opremo in objekti, ki so potrebni za
kompletno in funkcionalno izvedbo predmetne investicije ter nemoteno delovanje objekta.
- preverjanje in po potrebi dopolnitev vseh ostalih instalacij, ki so potrebne za funkcionalno
delovanje kompresorske postaje s tremi kompresorskimi enotami (oskrba s toplotno energijo,
komprimiranim zrakom, zemeljskim plinom,…itd)
1.5.2
Zmogljivost dograjene kompresorske postaje Kidričevo
Na osnovi rezultatov predhodnih študij o potrebni zmogljivosti energetskega objekta za
povečanje pretoka za obdobje od leta 2006 do 2010 je ocenjena kapaciteta pretoka
zemeljskega plina preko KP Kidričevo do Qmax = 540.000 Sm3/h s projektnim tlakom do 50 bar.
Okvirna sestava oziroma delovanje razširjene KP Kidričevo – kratka oznaka v nadaljevanju –
KPK2, ki bo zadostila potrebe po prenosu zemeljskega plina v Republiki Sloveniji je naslednja:
število kompresorjev
moč posamezne turbine / kompresorja na gredi
pretok zemeljskega plina
1.5.3
3
Pinst = ca.3,60 MWmeh
Qmax = ca. 540.000 Sm3/h
Projektne temperature in tlaki na KPK 50 po širitvi
Projektni tlaki in projektne temperature so prikazani v naslednji tabeli:
Etapa
KPK sedaj
KPK po širitvi
Projektni tlak
50 bar
50 bar
Proj. temp. plinovodi
-20 oC / 50oC
-20 oC / 70oC
Proj. temp. tlačni kolektor
-20 oC / 50oC
-20 oC / 120oC
Priključni plinovodi
M1, R14, R15
M1, R14, R15, M1/1
Dejanski podatki o parametrih obratovanja kompresorjev so prikazani v prilogi 1 tega
dokumenta.
1.5.4
Zasnova širitve kompresorske postaje KPK z tretjim agregatom
Kompresorska postaja bo priključena na plinovod M1 in vzporedni plinovod M1/1 na območju
obstoječega razširjenega platoja KP Kidričevo.
15
Priključek (sesalni plinovod) bo na cevovodu M1. Dovodni cevovod bo speljan pod zemljo do
filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev na sesalni kolektor kompresorske
postaje.
Tlačni plinovod iz kompresorske postaje bo priključen na plinovod M1/1 tako, da bo možno
prenašati zemeljski plin v smeri MMRP Ceršak – KP Kidričevo – MMRP Rogatec . Konfiguracija
KP Kidričevo, ki je predlagana je:
3 x Pinst=3,60 MWmeh, Qmax = 540.000 Sm3/h, pvstop = 37,5 bar, pizstop=50,0bar
Kompresor
C601 – 50%
C602 - 50%
C602 - 50% (REZERVA)
Pretok
220,000 Sm3/h
220,000 Sm3/h
220,000 Sm3/h
P_vstop /t_vstop
37,5bar / 15°C
37,5bar / 15°C
37,5bar / 15°C
P_izstop/t_izstop
50,0bar / 49,4°C
50,0bar / 49,4°C
50,0bar / 49,4°C
P_kompresor
3,600 MW
3.600 MW
3.600 MW
Predvidena je postavitev ene turbinske zgradbe z dimenzijami:
-
širine ca. 12 metrov in dolžine ca. 16 metrov (en kompresor)
Kot je navedeno bi zgradili (dogradili) eno kompresorsko enoto. Ena kompresorska enota od
skupno treh bo obratovala stalno medtem, ko se bo dodatna kompresorska enota nahajala v
stanju pripravljenosti (vklop po potrebi glede na potrebe v omrežju). Tretja od enot bo služila
rezervi (za primer izpada katere od prvih dveh).
Tlačni plinovod iz kompresorske postaje KP Kidričevo bo priključen na obstoječi plinovod M1
in novo predvideni plinovod M1/1 tako, da bo možno prenašati zemeljski plin v naslednjih
smereh:
– plinovod M1 v smeri MMRP Ceršak – KPK – MMRP Rogatec
– plinovod M1/1 v smeri MMRP Ceršak – KPK – MMRP Rogatec
– plinovod R14 v smeri KPK - Slovenska Bistrica
– plinovod R15 v smeri KPK - Lendava,
– zagotovljena je povezava obeh plinovodov obstoječega M1 dimenzije DN500 in delovnega
tlaka 50 bar in novo predvidenega prenosnega plinovoda M1/1 dimenzije DN800 z delovnim
tlakom 70 bar.
Kompresorsko postajo Kidričevo KPK2 bodo po gradnji sestavljali naslednji sistemi, oprema in
objekti:
1) Obstoječa turbinska zgradba TZ-1 z dvema kompresorjema in
turbinska zgradba TZ-2 z enim kompresorjem
–
Vsak kompresor gnan s plinsko turbino, vključno s:
– protihrupnim okrovom s prezračevanjem,
– protipožarnim sistemom in sistemom za gašenje požara v protihrupnem
okrovu,
– sistemom za detekcijo plina,
16
– sistemom dovoda zgorevalnega zraka,
– sistemom hlajenja in prezračevanja okrova plinske turbine in kompresorja,
– izpušnim sistemom plinske turbine,
– nadzornim sistemom kompresorske enote,
– sistemom za mazanje,
– električnim zagonskim motorjem in
– potrebno instrumentacijo za vodenje in nadzor,
– Stavbne instalacije sestavljajo sistemi:
– sistem prezračevanja stavbe,
– sistem za detekcijo plina in protipožarni sistem,
– razsvetljava
– pripadajoče naprave za vzdrževanje,
– stavbne elektro instalacije: mala moč, razsvetljava, strelovodi, ozemljitve in
– neprekinjeno napajanje z 12 urno avtonomijo.
2)
Instalacije na platoju
– trije filter separatorji,
rezervi
vsak s kapaciteto 275.000 Sm3/h – 2 v obratovanju eden v
– cevovodne povezave s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili,
– naprave za pripravo plina za oskrbo plinskih turbin s pogonskim gorivom in za potrebe
lastne rabe kompresorske postaje ter
– meritev količine zemeljskega plina.
3)
Servisni objekt, z naslednjimi sistemi in opremo, ki služi kompresorski postaji
Kidričevo kot celoti:
– dizelski motor z generatorjem za napajanje z električno energijo v primeru izpada
napajanja z električno energijo,
– sistem komprimiranega zraka,
– ţoplovodna kotlovnica za potrebe ogrevanja plina in za ogrevanje nadzorno
servisnega objekta ter objekta kompresorskih enot,
– naprave in instalacije za osnovno, zasilno in neprekinjeno napajanje z električno
energijo
– elektroenergetske naprave in instalacije za tehnologijo (razširitev v obstoječem
objektu),
– Nadzorni objekt, z naslednjimi sistemi in opremo, ki služi kompresorski postaji Kidričevo
kot celoti:
– sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorske postaje (razširitev),
– sistemi tehnične in protipožarne zaščite,
– stabilna gasilna naprava.
4)
Cestne povezave (ureditev platoja),
5)
Dovod sanitarne in požarne vode (obstoječe)
6)
Hidrantno omrežje (obstoječe).
17
7)
Ograja in varovanje objekta (obstoječe)
8)
Telekomunikacije (obstoječe)
9)
Energetsko visokonapetostno napajanje (obstoječe) in
10)
Razsvetljava (razširitev), itn.
1.6
OSNOVNI STROJNI TEHNIČNI OPISI IN PARAMETRI TEHNOLOŠKIH
NAPRAV IN INSTALACIJ
1.6.1
Kompresorske enote
V kompresorski postaji je predvidena dograditev enega kompresorja zemeljskega plina za
komprimiranje zemeljskega plina. Vsako kompresorsko enoto sestavlja pogonski stroj - plinska
turbina in gnani stroj - centrifugalni kompresor zemeljskega plina.
1.6.2
Plinske turbine
Predvidene plinske turbine so dvoosne izvedbe, in predvidoma obratujejo v odprtem ciklu.
Glavni sestavni deli postrojenja plinske turbine so:
-
sistem zajema in filtriranja zgorevalnega zraka z dušilnikom hrupa,
-
aksialni kompresor zraka,
-
notranji gorilni sistem z gorilniki plinske turbine,
-
visokotlačna turbina za pogon kompresorja plinske turbine,
-
nizkotlačna turbina za pogon kompresorja zemeljskega plina,
-
izpušni sistem plinske turbine z dušilnikom hrupa,
-
mazalni sistem plinske turbine in kompresorja z rezervoarjem olja črpalkami in lovilno
skledo mazalnega olja,
-
zagonski sistem plinske turbine,
-
hladilni sistem mazalnega olja z lovilno skledo,
-
okrov za zaščito pred hrupom s prisilnim prezračevanjem in protipožarnim sistemom,
-
sistemi in naprave za meritve, regulacijo, vodenje in zaščito,
-
pomožni naprave in instalacije.
1.6.3
Osnovni deli plinske turbine
Osnovni deli same plinske turbine so:
-
vstopni kanali za zgorevalni zrak in tim. generator plinov (gas generator), ki ga sestavljajo
rotor in stator kompresorja plinske turbine, ohišje, vžigalni in zgorevalni sistem ter stator
in rotor kompresorjeve turbine
18
-
pogonska turbina (power turbine), ki jo sestavljajo vmesni kanali, turbinski rotor in stator,
pogonska gred in ohišje izpušnega dela
Turbinske lopatice (statorske in rotorske), ki so izpostavljene visokim temperaturam, so
hlajene z zrakom, ki se dovaja iz več odjemov iz ohišja kompresorskega dela turbine, tako da
so preprečene previsoke termične obremenitve in je lopaticam zagotovljena dolga življenjska
doba. Na turbini, kompresorju in vročih delih kanalov so predvidene boroskopske odprtine za
kontrolo notranjosti.
Kompresor je aksialnega tipa, rotor je narejen iz rotorskih diskov, stator kompresorja pa
sestavljajo vodljive in fiksne statorske lopatice. Ohišje, v katerem se nahaja kompresorski del
plinske turbine je horizontalno ločen, kar omogoča inšpekcije z enostavnimi posegi.
Zgorevalni sistem sestavlja več gorilnikov, ki omogočajo temeljito mešanje zraka in goriva zemeljskega plina ter čisto zgorevanje, kar zagotavlja, da so emisijske koncentracije NOx in
CO v izpušnih plinih pod dovoljenimi vrednostmi v širokem območju obremenitev enote od
50% do 100% (gre za t.i. SoLoNOx sistem). Mejne vrednosti emisij so za te naprave zajete v
Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kot
50 MW in nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem (Uradni list RS, št. 34/2007
z dne 17. 4. 2007) in njenih naknadnih dopolnitvah.
Turbina za pogon kompresorja je aksialnega tipa v 2 stopnjah. Turbina za pogon kompresorja
zemeljskega plina je 2 stopenjska aksialna turbina in je preko sklopke povezana s
kompresorjem zemeljskega plina.
Sistem za dovod goriva za pogon plinske turbine (notranji sistem dovoda goriva) sestavljajo:
protipožarni ventil z elektro motornim pogonom, dva ognje odporna ventila, tlačni regulator
s hitro zapornim varovalom ter regulator pretoka.
Plinska turbina (generator plinov in pogonska turbina) s sklopko in kompresorjem zemeljskega
plina ter nekaterimi podsistemi (sistem mazalnega olja, zagonski sistem) je nameščena na
jeklenem podstavku kot kompaktna enota z vso potrebno opremo in napravami za regulacijo
in varno obratovanje enote. Podstavek tudi služi za montažo kompresorske enote na gradbene
sidrne vijake. Opremljen je z ušesi za dvig in transport kompletne plinske turbine in
kompresorja zemeljskega plina kot enega skida.
Zagon plinske turbine je predviden s pomočjo elektromotorja.
1.6.4
Sistem za dovod zgorevalnega zraka in odvod izpušnih plinov
Sistem za dovod zgorevalnega zraka sestavljajo vstopni filtri, ki se periodično sami čistijo s
nasprotnim izpihovanjem s komprimiranim zrakom, kanalski glušnik s katerim se preprečuje
širjenje hrupa v okolico in kanali za dovod zraka z ustreznimi vodilnimi lopaticami.
Odvod izpušnih plinov iz turbine je speljan iz okrova plinske turbine preko vertikalnega
dimnika vpetega v jekleno konstrukcijo v atmosfero. V izpušnem kanalu je nameščen glušnik
(L = cca. 4,00m) za preprečevanje širjenja hrupa v okolico.
1.6.5
Sistem mazalnega olja, količine mazalnega olja ,hramba in
kontrola porabe
19
1.6.5.1
Količina mazalnega olja v enem kompresorju
Plinska turbina in kompresor zemeljskega plina imata skupen sistem mazalnega olja. Količina
mazalnega olja (mineralno olje gostote 860 kg/m3) je 2500 litrov.
Izguba mazalnega olja preko sistema mazalnega olja je ocenjena na 40 litrov / leto.
1.6.5.2
Hramba rezervnega mazalnega olja
Količina rezervnega olja na lokaciji same kompresorske postaje je 400 litrov.
Olje je hranjeno v servisnem objektu v prostoru skladišča mazalnega olja, ki je opremljen z
ustrezno lovilno skledo, ki je izvedena kot olje tesna lovilna skleda – estrih z naklonom in
poglobitvijo obdelan z epoksidnim premazom.
1.6.5.3
Izguba mazalnega olja na lokaciji KP Kidričevo
Izguba mazalnega olja se ne dogaja na zunanjo atmosfero (tla, kineta, cevovodi). Izguba
mazalnega olja se dogaja na dveh lokacijah:
- preko tesnil in ležajev turbine in
- preko tesnil in ležajev turbinskega kompresorja čigar ležaji so mazani in hlajeni z istim
mazalnim oljem enotnega sistema za mazanje.
1.6.5.4
Sestavni deli sistema mazalnega olja
Mazalni sistem sestavljajo:

rezervoar mazalnega olja z lovilno skledo in merilniki nivoja olja ter pretoka olja je
opremljen z naslednjimi meritvami in varnostnimi sistemi za ugotavljanje stanja
sistema:
a. meritev puščanja sistem mazalnega olja je izvedena kot meritev pretoka olja izza
črpalk mazalnega olja (zagotavlja ugotavljanje pretoka – pretok prevelik imamo
puščanje – posledica je zaustavitev mazalnih črpalk in zaustavitev kompresorske
enote preko sistema varne zaustavitve. Meritev je izvedena kot meritev razlike
tlakov pred in izza črpalk.
b. Meritev tlaka mazalnega olja – tlak izza črpalke prenizek kar pomeni tudi kontrola
puščanja sistema in proženje varne zaustavitve kompresorske enote
c. Meritev nivoja olja v rezervoarju olja – nivo prenizek – zaustavitev kompresorja
d. Meritev temperature mazalnega olja – temperatura previsoka – zaustavitev
kompresorja
e. Meritev nivoja olja oziroma prisotnosti olja v lovilni kadi kompresorja – zaustavitev
kompresorja – kontrola upravljavca je obvezna za ponovni zagon postroja.

črpalke mazalnega olja z merilniki pretoka,

hladilnik olja je zmontiran izven objekta kompresorskih enot vendar je za primer
puščanja postavljen na armirano betonski temelj, ki je oblikovan tako da predstavlja
olje nepropustno lovilno skledo za primer puščanja hladilnika mazalnega olja.

oddušni sistem opremljen z lovilcem oljnih kapljic demister, ki preprečuje izgubo olja
v atmosfero.

Cevovodna povezava kompresorski skid – hladilnik mazalnega olja je speljana vidno v
kineti, ki je olje testno izvedena in ima volumen 35 m3.
20
Sistem mazalnega olja je opremljen z nivokazom nivoja mazalnega olja v lovilni skledi –
rezervoarju kompresorja in turbine, ki ima tako optični kot zvočni signal puščanja mazalnega
olja. Agregat se ob znižanju nivoja mazanega olja samodejno zaustavi. Črpalke se izklopijo.
1.6.6
Kompresor zemeljskega plina
Predvideni kompresorji zemeljskega plina so večstopenjski centrifugalni kompresorji
zemeljskega plina. Konstrukcija kompresorjev ustreza zahtevam po komprimiranju
zemeljskega plina. Glavni sestavni deli kompresorja so:

ohišje s statorjem, ležaji, tesnili in priključki za plin na sesalni in tlačni strani,

gred z rotorjem in sklopko za prenos moči,

sistem za mazanje,

sistem za kontrolo pomika rotorja,

sistem za kontrolo vibracij.
Predvideno je suho tesnjenje kompresorja s plinom in komprimiranim zrakom. Tesnilni sistem
zagotavlja tesnjenje v vseh obratovalnih stanjih kompresorja vključno z ustavitvijo.
1.6.7
Oskrba agregatov z zemeljskim plinom kot gorivom
Gorivo za pogon plinskih turbin je zemeljski plin, ki se jemlje izza filter-separatorja.
Predvidene so merilno regulacijske linije s kapaciteto Qmax=1.750 Nm3/h, ki jih sestavljajo
grelnik plina, varnostni zaporni ventil, aktivni regulator tlaka monitor regulator tlaka,
varnostni izpustni ventil, in merilnik plina. Vse merilno regulacijske linije so vgrajene v
turbinskih zgradbah na steni objektov.
1.6.8
Sesalni in tlačni plinovodi kompresorske postaje
Funkcionalne povezave plinovodov v sklopu kompresorske postaje so prikazane na priloženi
risbi Shema kompresorske postaje Kidričevo P1KPK3 - 6S3000.
Tlačni plinovod izza kompresorjev se vodi preko zbirnega kolektorja do plinovoda M1 in M1/1.
Predvidena je tudi povezava tlačnega in sesalnega plinovoda za recirkulacijo zemeljskega
plina za primer nizke obremenitve, da se kompresorja zaščitita pred pregrevanjem.
1.6.9
Toplovodna kotlovnica
Toplovodna kotlovnica kompresorske postaje bo pokrivala potrebe po toplotni energiji za
ogrevanje plina v objektu priprave plina in za ogrevanje nadzornega ter servisnega objekta in
obeh objektov kompresorskih enot.
Toplovodna kotlovnica je locirana v zahodnem delu servisnega objekta in je namenjena za
pokrivanje potreb:
Sedaj
Novo stanje
- ogrevanje plina za pogon plinskih turbin
18 kW
36kW
21
-
ogrevanje nadzornega objekta
ogrevanje servisnega objekta
ogrevanje objekta kompresorske enote
Skupaj
45 kW
50 kW
26 kW
45kW
50 kW
39 kW
139 kW
170kW
Za namen oskrbe lokacije KP Kidričevo s toplotno energijo je potrebno zagotoviti ca. 170kW
toplotne moči v obliki tople vode sistema 80/60°C. V ta namen so izvedeni trije toplovodni
kotli moči 75 kW (dva delovna in en rezervni). Obstoječi toplovodni kotli so atmosferski
plinski toplovodni kotli kurjeni z zemeljskim plinom.
Moč, ki jo proizvedejo trije kotli zadostujejo potrebam lokacije KP Kidričevo po toplotni
energiji tudi z dograjenimi porabniki:
-
ogrevanje plina za pogon plinske turbine 3
P=18 kW in
-
ogrevanje objekta kompresorske enote 3
P=13 kW kar je
skupaj povečanje moči za
P=31 kW.
Cirkulacija tople vode je predvidena ločeno za posamezne porabnike in sicer:
 cirkulacija vode za ogrevanje zemeljskega plina v objektu kompresorske enote 3,
 cirkulacija vode za ogrevanje nadzornega objekta
 cirkulacija vode za ogrevanje servisnega objekta,
 cirkulacija vode za ogrevanje turbinskega objekta.
1.6.10
Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom
Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom vključuje:
- razvod plina do kompresorjev in turbin z oznakami C-601 in C-602 in
- razvod plina za tretji agregat, ki bo dograjen z oznako C-603.
Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom sestavljajo:
-
Dovod zemeljskega plina na merilno regulacijsko linijo v objektu kompresorja
Odduhi iz reducirne postaje zemeljskega plina iz objekta kompresorja
Dovod ogrevalnega medija 80/60ºC za potrebe ogrevanja zemeljskega plina po
redukciji tlaka.
Predvidena poraba zemeljskega plina:
 RP za kompresor C-601
 RP za kompresor C-602
 RP za kompresor C-603
1.6.11
Q = 1608 Nm3/h (obstoječe)
Q = 1608 Nm3/h (obstoječe)
Q = 1608 Nm3/h (novo)
Reducirna linija oskrbe turbine z zemeljskim plinom
Osnovni tehnični podatki in vhodni podatki so:
-
maksimalni pretok
način odvzema
Qmax = 1608 Nm3/h
enakomeren z nihanjem
22
čas spremembe od min.norm.do max.norm.
maksimalni vhodni tlak
minimalni vhodni tlak
izhodni tlak
vhodna temperatura zemeljskega plina
izhodna temperatura po regulaciji
število regulacijskih linij
Ogrevanje
Moč ogrevanja
-
1.6.12
60 s
50 bar
26 bar
14,1 – 20,7bar
+7C
+10C
1x100%
toplovodni sistem 80-60C
18 kW
Splošni opis
Postaja bo monoblok izvedbe za maksimalni pretok Q = 1608 Nm3/h, vstop dimenzije DN50 s
tlačno stopnjo ANSI 600 RF, izstopni priključek DN50 tlačne stopnje PN40.
Postaja bo instalirana v objektu kompresorskih enot na zahodni steni.
Celotno regulacijsko linijo kot enoten blok sestavljajo :
- filter plina z merilnikom padca tlaka na telesu filtra,
- toplovodni grelnik plina moči Q = 18 kW,
- reducirna proga za C-601, C-602 je sestavljena iz varnostnega hitrozapornega ventila(2
varovanje), regulatorja tlaka (50 bar / 20 bar) in varnostnega izpušnega ventila
- reducirna proga za C-603 je sestavljena iz varnostnega hitrozapornega ventila, monitor
regulatorja in aktivnega regulatorja tlaka (50 bar / 20 bar) in varnostnega izpušnega
ventila ter
- zaporni organi in kontrolna instrumentacija (manometri in termometri).
1.6.12.1 Nastavitveni tlaki
Kapaciteta: Qmax = 1608 Nm3/h
Vstopni tlak pnaz = 50 bar
Izhodni tlak 14,1 – 20,7 bar (Qmax = 1608 Nm3/h)
Proga
Proga na C-601
Proga na C-602
Regulator
20 bar
20 bar
Varnostni hitrozaporni ventil
23 bar
23 bar
Proga
Regulator
Monitor regulator
Proga na C-603
20 bar
22 bar
Varnostni izpustni ventil
24 bar
24 bar
Varnostni
hitrozaporni ventil
23 bar
Varnostni
izpustni ventil
24 bar
Točne vrednosti nastavitvenih tlakov bodo določene v projektu PZI.
1.6.13
Reducirna postaja za toplovodno kotlovnico in hlajenje
Sistem lastne rabe zemeljskega plina vključuje pripravo in razvod plina do potrošnikov lastne
rabe kompresorske postaje, ki so naslednji:
-
toplovodna kotlovnica v servisnem objektu in
absorbcijski hladilni agregat v nadzornem objektu.
23
Predvidena poraba plina lastne rabe KPK:
Sedaj
-
plinski absorbcijski hladilni agregat
toplovodna kotlovnica
Nm3/h
rezerva
Skupaj
Novo
Q = 8,0 Nm3/h
Q = 18,0 Nm3/h (170kW)
Q = 8,0 Nm3/h
Q = 18,0 (170 kW)
Q = 9,0 Nm3/h
Q = 9,0 Nm3/h
Q = 35,0 Nm3/h
Q=35,0 Nm3/h
Ni potrebe po dograditvi sistema lastne rabe zemeljskega plina.
Podatek porabe z.p. za obstoječe stanje kotlovnice je bil s PZI projektom leta 2000
ocenjen na 170kW kar pokriva rezervo ali porabo ki jo bomo prejeli ob vgraditvi 3.
agregata na platoju KP Kidričevo.
Sistem lastne rabe plina sestavljajo:
- reducirna postaja in
- nizkotlačni plinovodni razvod do obeh potrošnikov lastne rabe plina.
Plin za oskrbo lastne rabe kompresorske postaje se jemlje na priključku glavnega plinovoda
M1 na vhodu v kompresorsko postajo. Za pripravo tega plina je predvidena reducirna postaja
za regulacijo tlaka 50 bar / 25 mbar.
1.6.13.1 Reducirna postaja lastne rabe plina
Osnovni tehnični podatki in vhodni podatki postaje:
- maksimalni pretok
Qmax = 50 Nm3/h
- način odvzema
enakomeren z nihanjem
- čas spremembe od min.norm.do max.norm.
60 s
- maksimalni vhodni tlak
50 bar
- minimalni vhodni tlak
28,1 bar
- izhodni tlak
0,025 bar
1.6.13.2 Splošni opis
Postaja je monoblok izvedbe proizvod firme HEAT Wien typ MB100 za Q = 50 Nm3/h, vstop
DN25, ANSI600, izstop DN80, PN16.
* Postaja je instalirana v tipskem kiosku firme HEAT Wien dim. 2,2 x 1,2 x 2,25 m, ki je
lociran 3 m zahodno od servisnega objekta.
* Celotno regulacijsko linijo kot enoten blok sestavljajo :
 filter plina z merilnikom padca tlaka na telesu filtra,
 električni grelnik plina moči P=0,6 kW,
 reducirna proga, ki je
sestavljena iz varnostnega hitrozapornega ventila (2
varovanje), regulatorja tlaka (50 bar / 25 mbar) in varnostnega izpušnega ventila ter
 zaporni organi in kontrolna instrumentacija (manometri in termometri).
Kompletna postaja ima predvideno 100% rezervo.
24
1.6.13.3 Nastavitveni tlaki
Kapaciteta:
Vstopni tlak
Qmax = 50 Nm3/h
pnaz = 50 bar
Izhodni tlak 25 mbar (Qmax = 50 Nm3/h)
Proga
Regulator
Proga I
Proga II
25 mbar
23 mbar
Varnostni
hitropzaporni ventil
30 mbar
32 mbar
Varnostni
ventil
izpustni
27 mbar
Sistem, ki je instaliran na lokaciji KPK kot je izveden zadošča potrebam po oskrbi kotlov in
hladilnih agregatov tudi po izgradnji tretjega agregata z oznako C-603.
1.7
PLINOVODNI RAZVODI NA PLATOJU KOMPRESORSKE POSTAJE
Kompresorska postaja se priključi na plinovod M1 in M1/1 na obstoječih priključnih mestih.
Vstopni plinovod se vodi pod zemljo do filter separatorjev. Priključka sesalnega in tlačnega
plinovoda kompresorske postaje dimenzije DN500 sta izvedena tako, da je možno
komprimiranje oz prenos zemeljskega plina v smeri Ceršak Kidričevo. Po sprejemu plina v
postajo se le-ta očisti nečistoč in morebitnih kapljic na filter separatorjih s kapaciteto 2 x
270.000 Sm3/h pri minimalnem vstopnem projektnem tlaku 37,5 bar. Zatem plin potuje v
krožno zanko - kolektor, ki služi izenačenju sesalnih tlakov pred kompresorjema, ki bosta
obratovala vzporedno. Priključek na sesalno stran kompresorja je izveden s prirobnico DN500
ANSI 900#. Na tlačni strani kompresorja se potem plin pretoči v tlačni kolektor v obliki krožne
zanke. Od tod je zemeljski plin speljan direktno na v plinovoda M1 in M1/1; izmerimo še
pretočeno količino plina in ga zatem pošljemo z višjim tlakom nazaj v plinovoda.
Predvidena je tudi povezava tlačnega in sesalnega plinovoda za recirkulacijo plina v primeru
nizke obremenitve, da se kompresorja zaščitita pred pregrevanjem. Tlačni vod se vodi preko
meritve pretoka do priključka na plinovod M1 in M1/1.
1.8
IZRAČUNI DIMENZIJ STEN CEVI IN FITINGOV
V skladu s pravilnikom »Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. List RS št. 60/01) in njegove dopolnitve ter v
skladu z zahtevami internih smernic GPP za dobavo cevi so izbrani materiali v odvisnosti od
premerov cevi, tako kot je zapisano v naslednji tabeli z izračunom debeli sten cevi:
Cevi bodo naročene v skladu z oblikovnim standardom SIST EN 10208 – 2 in sicer v odvisnosti
od načrtovanega faktorja plinovoda kot je navedeno v popisu strojnih del.
Dopustne tolerance cevi so definirane v standardu SIST EN 10208-2, prav tako pa tudi kemična
sestava in trdnostne lastnosti materialov.
Cevi so medsebojno spojene z sočelnim varjenjem. Z varjenjem so spojene tudi vse armature,
ki se nahajajo na podzemnem delu plinovoda.
25
* Dimenzije dobljene po standardnih preračunih so spodaj podane tabelarično:
1.8.1
Izračun debelin sten cevi
Debeline sten in mere cevi po EN 10208-2!
Max dopustni tlak preračunan EN 1594:2000 - za stations 0,67 je podan strožje 0,5 (str.58)!
DP = 50 [barg], Ptest=1,5*DP=75[barg]
načrtovani faktor v skladu z SIST 1594 za KP f=0,5
L290NB L360NB L415MB L485MB
Poz.
''
DN
Dz
s
p_max p_max
p_max
p_max
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
16
18
19
20
21
22
1/2"
3/4"
1"
1 1/2"
2"
3"
4"
5"
6"
8"
10"
12"
14"
16"
20"
24"
28"
32"
36"
40"
15
20
25
40
50
80
100
125
150
200
250
300
350
400
500
600
700
800
900
1000
[mm]
21,30
26,70
33,70
48,30
60,30
88,90
114,30
141,30
168,30
219,10
273,00
323,90
355,60
406,40
508,00
610,00
711,00
813,00
914,40
1.016,00
[mm]
3,20
3,20
3,60
4,00
4,00
4,50
6,00
5,60
7,10
7,10
8,00
8,00
8,80
10,00
12,50
12,50
12,50
14,20
16,00
17,50
[bar]n
367,6
293,3
266,8
210,1
168,3
130,5
139,5
104,7
113,7
87,4
79,7
67,2
67,7
67,8
67,8
56,5
48,4
48,1
48,2
47,5
[bar]n
456,3
364,0
331,2
260,9
209,0
162,0
173,2
129,9
141,2
108,4
98,9
83,4
84,0
84,2
84,2
70,1
60,1
59,7
59,8
58,9
[bar]n
526,1
419,7
381,8
300,7
240,9
186,7
199,7
149,8
162,7
125,0
114,0
96,1
96,9
97,0
97,0
80,8
69,3
68,9
69,0
67,9
[bar]n
614,8
490,4
446,1
351,4
281,5
218,2
233,4
175,1
190,2
146,1
133,2
112,3
113,2
113,4
113,4
94,4
81,0
80,5
80,6
79,4
26
Materiali cevi
po:
ime jekla
L290 NB
SIST EN10208-2
vrsta in namen jekla
SMYS
[N/mm2]
290
welded and seamless
pipes; non alloy quality
steel
welded and seamless
pipes; non alloy quality
steel
welded pipes;
alloy special steel
L360 NB
L415 MB
L485 MB
- izbrani materiali in debeline cevi
f=
0,5
360
415
welded pipes;
alloy special steel
485
Upoštevana toleranca stene cevi ki znaša v skladu z EN10208 - 2 Table 10
T ≤ 10mm
+ 1,0mm / -0,5mm
10 < T < 20mm
+ 10% / -5%
SMYS -
Specified minimum yield strength = Rt0,5%
1.8.2 Izračun debelin sten fittingov po ASME B16.9 material po ASTM in
ISO standardih
DP = 50 [bar]n
načrtovani faktor v skladu z SIST 1594 za KP f=0,5
Poz
"
f = 0,50
DN
Dz
s
[mm]
21,30
26,70
33,70
48,30
60,30
88,90
114,30
141,30
168,30
219,10
273,00
323,80
355,60
406,40
508,00
610,00
[mm]
3,73
3,91
4,55
5,08
5,54
7,62
8,56
9,52
10,97
12,70
12,70
12,70
12,70
12,70
12,70
12,70
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1/2"
3/4"
1"
1 1/2"
2"
3"
4"
5"
6"
8"
10"
12"
14"
16"
20"
15
20
25
40
50
80
100
125
150
200
250
300
350
400
500
16
24"
600
SMYS
Specifikacija
ASTM A 234
ASTM A 420
TStE 420
Grade
WPB
WPL6
TStE420
Grade
Schedule
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
XS
WPB
p_max
WPL6
p_max
TStE420
p_max
[bar]n
[bar]n
[bar]n
365,6
305,8
281,9
219,6
191,8
179,0
156,4
140,7
136,1
121,0
97,1
81,9
74,6
65,3
52,2
365,6
305,8
281,9
219,6
191,8
179,0
156,4
140,7
136,1
121,0
97,1
81,9
74,6
65,3
52,2
639,9
535,1
493,3
384,3
335,7
313,2
273,7
246,2
238,2
211,8
170,0
143,3
130,5
114,2
91,4
43,5
43,5
76,1
LEGENDA
2
[N/mm ]
240
240
420
- izbrani materiali in debeline cevi
f=
0,5
Upoštevana toleranca stene cevi ki znaša v skladu z ASME B16.9 - 1993
27
Debelina stene ne manjša kot 87,5% od nominalne debeline stene navedene kot debelina na fittingu
SMYS Specified minimum yield strength = Rt0,5%
1.9
ZAHTEVE ZA POSAMEZNE SKUPINE INSTALACIJ VGRAJENIH V
PLINOVODNI SISTEM KOMPRESORSKE POSTAJE
1.9.1
Zahteve za cevi
1.9.1.1
Materiali in dimenzije za plinovodne cevi
Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi:
- uporaba jeklenih cevi po SIST EN 10208-2, varjenih po postopku SAWL ali HFW vzdolžno
varjene cevi.
- Delovna temperatura zemeljskega plina do 50°C
Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi:
-
uporaba jeklenih cevi po SIST EN 10208-2 , varjenih po postopku SAWL ali HFW vzdolžno
varjene cevi.
-
Delovna temperatura zemeljskega plina do 50°C
-
cevi so tovarniško zaščitene z 3 slojnim HDPE po DIN 30670,
-
cevi morajo imeti obdelane robove za varjenje
-
konci cevi: skladni z EN 10208-2/7.6.4.2, 30+5/-0°, koren: 1,6+/-0,8mm
-
dobava cevi z zaščitnimi jeklenimi obroči (zaščita koncev cevi)
-
zaprte s PVC kapo za čas transporta,
-
dobavitelj mora imeti ISO 9001 spričevalo,
-
prevzemni dokument – certifikat v skladu z EN 10204-3.1,
-
prednostni nabor dimenzij po sklicu standarda EN 10208-2 na nabor ENV 10220 - oz. tabeli
1.8.1
Načrtovani faktor:
KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO PLATO
1.9.1.2
f0 = 0,5
Zahteve za korozijsko zaščito cevi
V projektu so predvidene tovarniško predizolirane cevi, ki jih ob polaganju na gradbišču ne bo
možno spreminjati in izolacije morebiti dopolnjevati. Zato morata izvajalec in nadzornik
pazljivo spremljati dejanske geomehanske razmere na terenu, ki se bodo pokazale ob izkopu
jarka in po potrebi ustrezno ukrepati glede načina zaščite izolacije cevi.
Za izolacijo plinovodov na platoju b ouporabjena izolacija: 3 slojna izolacija PE tip S-n po DIN
30670 (oznaka: »DIN 30670-PE tip S-n«).
1.9.2
Zahteve za fitinge
1.9.2.1
Varilni fitingi
28
Oblikovni standard za izdelavo fitingov je ASME B 16.9 – last edition, za LR kolena, reducirke
in kape ostalo po tabeli 1.8.2
1.9.2.2
Navojni fitingi
Cevovodi s premerom ≤ DN50 se lahko izvajajo z navojnimi fittingi izdelanimi v skladu z
oblikovnim standardom ASME B 16.11 – 1996 ter navojem v skladu z ANSI B1.20.1 (NPT) s
tlačno stopnjo 3000lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M – 96.
1.9.2.3
Socket weld fitingi
Cevovodi s premerom ≤ DN50 se lahko izvajajo z fittingi, ki so kotno varjeni na cev in so
izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.11 s tlačno stopnjo 3000lbs in materiala
po ASTM A105 / A105 M – 96.
1.9.3
Zahteve za weldolete in thredolete
Weldoleti so kovani in izdelani iz materiala po DIN 17103 TSt E420 (W.Nr.1.8912) ter Schedule
XS izdelani v skladu s standardom ASME B 36.10.
1.9.4
Zahteve za vijake
Vijaki so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5 za 600 lbs WN RF Flange in
sicer iz materiala:
Vijak
Matica Nut
1.9.5
Stud Bolt
ASTM A193 Grade B7
ASTM A194 Grade 2H
Zahteve za tesnila
Tesnila morajo biti proizvedena v skladu z standardom ASME B 16-20 – 1993 (nadomešča API
601 iz leta1988)
Tesnilo:
Spiral wound gasket
Tip tesnila
Z Tip z centralno tesnilno cono in centrirnim obročem
Material tesnila
Nerjaveče jeklo Stainless steel 316 L (W.Nr. 1.4404) in grafit
Tip prirobnice (površina): Raised Face po ASME B16.5. (Finish Ra = 3,2 - 6,3 μm)
Barvne označbe tesnil v skladu z ASME B16-20 kot sledi:
Kovinski trak material
Polnilni material
1.9.6
SS 316 L (W.Nr. 1.4404)
Grafit
ZELENA osnovna barva
z SIVIMI trakovi
Zahteve za prirobnice
Prirobnice so izdelane v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5 in sicer tip in razred:
29
Dimenzija
Tl. stopnja
Tip
priključka
Material prirobnic
Površina - ASME B16.5
≤ DN50
600 lbs
WN RF
ASTM A 105 N
Smooth finish Ra = 3,2 μm – 6,3 μm
≥ DN65
600 lbs
WN RF
ASTM A 350 Grade LF2
Smooth finish Ra = 3,2 μm – 6,3 μm
Priprava zvarnih robov prirobnic (Welding end detail) v skladu z ASME B16.5.
1.9.7
Zahteve za ventile in armature
1.9.7.1
Krogelne pipe
Zahteve za krogelne pipe so podane tukaj kot splošno vodilo za naročanje armatur:
Krogelna pipa za ZP z nereduciranim
presekom, telo pipe iz kovanega jekla (forged steel),
prirobnične izvedbe ali uvarne izvedbe ANSI600#, ANSI 300#, ANSI 150#
Standard : API 6D
Temperaturno območje : -25°C do +120°C
Standard testiranja-API spec 6D, API 598
test antistatičnosti (SIST EN ISO 17292)
test požarne varnosti (SIST EN 12266-2 oz. API 6FA in API607)
Mehanizem za odpiranje pipe: ročica ali pogon (reduktor ali aktuator)
1.9.7.2
Aktuatorji oz. pogoni ventilov
Pogoni za krogelne pipe morajo biti dobavljeni z vrtilnim momentom, ki omogoča krogelni
pipi odpiranje pri projektnem tlaku in projektni temperaturi okolice ter zemeljskega plina.
Izvedba pogonov je v bodisi electro, electro hydraulic, instrument gas ali instrument air..
Shema delovanja pogona mora biti priložena k predlogu dobavljenega pogona. Pripravna
skupina za pripravo pogonskega medija in ostali krmilni sklopi morajo biti izvedeni v
ozemljeni omarici izdelani iz materila W.Nr. 1.4301 (304L), da bi tako zaščitili opremo pred
vremenskimi vplivi ter zagotovili njeno varno delovanje znotraj morebitnih potencialno
eksplozivnih atmonsfer (EEX de IIB T6).
1.9.7.3
Regulatorji pretoka
*na short recycle linijah TAG. No.:1-FCV-60104, 1-FCV-60204, 1-FCV-60304 in na long recycle
linijah TAG.No: 1-FCV-60106, 1-FCV-60206 in 1-FCV-60306
Regulator pretoka za zemeljski plin
Aksialne izvedbe kot npr. MOKVELD tip RZD (linear ali equal percentage) s prigrajenim
difuzorjem ali ekvivalentni ventil, API 6D
ANSI 600#
Opremljen z aksialno prigrajenim glušnikom za zniževanje hrupnosti regulacijskega ventila.
Krmilni pilot izveden tako, da je možno elektronsko nastavljanje vrednosti (4-20mA)
opremljen z pozicionerjem in boosterjem za daljinsko regulacijo dP oziroma pretoka.
30
1.9.7.4
Proti povratni ventili
*na izhodu iz kompresorske enote 3 TAG No.: 1-CV-60302 in na long recycle linijah TAG.No:1CV-60107, 1-CV-60207, 1-CV-60307
Protipovratni ventil za zemeljski plin
ANSI 600#
Aksialne izvedbe kot npr. MOKVELD typ TKZ-Y ali ekvivalentni ventil, API 6D
Opremljen z stikalom za ugotavljanje stanja ventila ODPRTO/ZAPRTO
Dovoljeno puščanje 0% ob zaprtju ventila
Izvedba: non slam check valve z venturi obliko pretoka skozi telo ventila
1.9.8
Zahteve za instrumentacijo
1.9.8.1
Mehanski termometri
Termometer za merjenje temperature plina,
za območje, ki je navedeno v popisu instrumentov
Razred točnosti je navedeno v popisu instrumentov)
Velikost: Ø 160 (razdelba skale na 1°C)
Ohišje termometra izdelano iz SS minimalne kakovosti W.Nr. 1.4301,
Tipalo naj ima zaščitno tulko iz Material W.Nr. 1.4301, z zunanjim navojem 3/4" NPT.
Pri montaži dodati kontaktno tekočino v zaščitno tulko.
1.9.8.2
Mehanski manometri
Manometer za obratovalni tlak ____ bar, (navedeno v popisu)
kazalno območje .____ - ____ bar. (navedeno v popisu)
Ohišje manometra iz materiala SS minimalne kakovosti W.Nr. 1.4301,
Premer skale Ø 160 mm, razred točnosti 1,0 ,
Opremljen s tripotnim manometrskim ventilom
po DIN 16271, Material W.Nr. 1.4408, Form B,
z navojem G 1/2", po DIN 16271, PN400,
in s testnim priključkom M 20x1,5.
1.9.8.3
Površinsko temperaturno tipalo Pt100
Specifikacije za površinsko temp. tipalo:

senzor mora biti vstavljen v temp. prevodni blok, predviden za montažo na površino
cevi,

v kompletu s tipalom mora biti dobavljeno lepilo, ki je dober toplotni prevodnik, za
pritrjevanje tipala na površino,

tip tipala 1 x Pt 100 4L (štiri žilna priključitev ),

po IEC 751 Klasa B,

priključni kabel mora biti opleten, z žico za priklop opleta na maso merilnega
pretvornika,

prehod med senzorjem in priključnim kablom mora biti zaščiten pred poškodbami,
robustna izvedba.
31
1.9.8.4
Tlačno stikalo
Specifikacije za diferenčna tlačna stikala:

princip delovanja je diafragma s prenosnim mehanizmom, ki proži stikalni element,

maksimalni pritisk 100 bar,

možnost nastavljanja v širšem območju, možnost finega nastavljanja,

ATEX certifikat, stikalni element v Ex d, priključna škatla v Ex e, torej Ex de,

procesni priključki 1/4'' NPT(F),

maksimalna obremenitev kontaktov AC 250V 15A, DC 30V 5A,

IP 65
1.9.8.5
Končna stikala na pogonih ventilov
Specifikacije za končna stikala:

mehanska končna stikala morajo biti izvedena v zaščiti Ex d, IP 66, delovni kontakti
morajo biti pozlačeni, tako, da je zagotovljena dolga življenjska doba, maksimalna
obremenitev kontaktov AC 250V 7A, DC 250V 0,8A (STAHL 8064/11),

Ex d stikalo se mora nahajati v omarici Ex e, kombinirana zaščita Ex de,

priporočamo uporabo brez kontaktnih končnih stikal v izvedbi Ex i, ker tam ni obrabe
in je s tem življenjska doba daljša,

končna stikala bodo ponujena kot opcija v sklopu pogonov ventilov, z možnimi
opcijami se bo potrebno seznaniti pred nabavo. Pri ostalih položajnih tipalih se naj
uporabijo induktivna stikala po EN 60947-5-6 NAMUR.

ATEX certifikat za celotno napravo.
1.9.8.6
Končna stikala za tipanje položajev
V sklopu gorivnih linij na VZV, na ročnih ventilih, podrobne specifikacije:

Nazivna delovna razdalja sn 10 mm,

Zagotovljena delovna razdalja sa 0 ….8,1 mm,

Redukcijski faktor za aluminij rAl 0,4

Redukcijski faktor za baker rCu 0,3

Nazivna napetost 8V,

Poraba toka ≥ 3mA pri detekciji, ≤ 1mA ko ni detekcije

Frekvenca preklapljanja 0 ….2000Hz,

Standard DIN EN 60947-5-6 (NAMUR),

Temp. območje delovanja -25°C do 100°C,

Priključni kabel dolžine 2 m, PVC plašč, prečni presek žice 0,75 mm2

IP 68,

Vgradnja v cono eksplozijske ogroženosti, ATEX oznaka 2G, torej v cono 1 ogroženo s
plinom.
1.9.8.7
Merilnik točke rosišča
Podrobne specifikacije za merilnik točke rosišča:
32

delovno območje -60 do 30°C tpd,

območje tlakov - 1,0 do 50 bar,

natančnost ± 2°C tpd pri -5°C ,

Odčitek 1°C tpd,

napajanje 24V DC,

tokovni izhod 4-20mA, galvansko ločen,

maksimalna obremenitev tokovne zanke < 500Ω,

prikazovalnik - trimestni LED zaslon,

stopnja zaščite IP68,

procesni priklop G 1/2 '' ,

električni priklop prirobnični vtič / sklopna doza, več žilni kabel,

alarmni kontakt: 1 menjalni kontakt NO NC, možna obremenitev do 230V, 1A,

temp. območje delovanja 0 ….50°C,

kalibriranje oz. nastavljanje preko tipk v korakih po 1°C,

nastavljanje alarmne vrednosti (proženje kontakta, LED zaslon utripa) preko tipk,

števec alarmov.
1.9.8.8
Merilni pretvornik tlaka
Podrobne specifikacije za merilni pretvornik tlaka:

splošni opis: dvo žični, capacitivni ali piezouporovni, visoko zmogljiv merilni pretvornik
s HART protokolom in možnostjo digitalne komunikacije,

majhen, lahek Coplanar™ dizajn,

CE označaba za skladnost s standardi EN 50081-1, EN 50082-1, EN 50082-2,

IP65 ali IP68 v odvisnosti od pogojev instalacije,

pogoji okolja, relativna vlažnost 0 - 100%, temperatura okolice - 40 do 85°C,

ohišje mora biti dvo komorno z bariero, ki ne dovoli prehoda vlage s priključnih sponk
na elektronsko vezje,

primeren za merjenje procesnih veličin v obliki: plina, tekočine in pare.

temperatura procesne veličine: -40 do 121°C,

ATEX certifikat za lastno varnost,

procesni priključek 1/2 - 14 NPT ŽENSKI,

maksimalni obseg merilnega območja -1,01 do 275,8 bar,

merilno območje mora biti nastavljivo preko HART komunikatorja, minimalno
območje za omenjeni maksimalni obseg mora biti 2,8 bar ali približno 1 : 100,

odprtina za uvodnico M20 x 1,5,

izhodna veličina mora biti analogni tokovni signal 4 - 20mA z dodanim digitalnim
signalom po HART protokolu,

analogni izhod mora biti nastavljiv daljinsko preko HART, z možnostjo lokalnega
nastavljanja ZERO in SPAN, na pretvorniku samem,

LCD zaslon s prikazom procesne veličine in diagnostiko,

napajanje od 10,5 do 55V brez bremena,
33

parametri merilnega pretvornika morajo biti shranjeni v obstojnem EEPROM spominu,

merilna napaka v celoti: ± 0,15% merilnega območja,

časovna stabilnost: ± 0,125% od maksimalne vrednosti merilnega obsega, v obdobju
petih let,

točnost: ± 0,075% od umerjenega merilnega obsega,

skupaj z merilnim pretvornikom mora biti ponujen razdelilnik z ventiloma PROCESS in
VENT, ter s čepom na VENT odprtini.
1.9.8.9
Merilni pretvornik diferenčnega tlaka
Podrobne specifikacije za diferenčni merilni pretvornik tlaka:

splošni opis: dvo žični, kapacitivni ali piezouporovni, visoko zmogljiv merilni pretvornik
s HART protokolom in možnostjo digitalne komunikacije,

majhen, lahek Coplanar™ dizajn,

CE označaba za skladnost s standardi EN 50081-1, EN 50082-1, EN 50082-2,

IP65 ali IP68 v odvisnosti od pogojev instalacije,

pogoji okolja, relativna vlažnost 0 - 100%, temperatura okolice - 40 do 85°C,

ohišje mora biti dvo komorno z bariero, ki ne dovoli prehoda vlage s priključnih sponk
na elektronsko vezje,

primeren za merjenje procesnih veličin v obliki: plina, tekočine in pare.

temperatura procesne veličine: -40 do 121°C,

ATEX certifikat za lastno varnost,

procesni priključek 1/2 - 14 NPT ŽENSKI,

maksimalni obseg merilnega območja -137,9 do 137,9 bar,

merilno območje mora biti nastavljivo preko HART komunikatorja, minimalno
območje za omenjeni maksimalni obseg mora biti 1,4 bar ali približno 1 : 100,

odprtina za uvodnico M20 x 1,5,

izhodna veličina mora biti analogni tokovni signal 4 - 20mA s superponiranim digitalnim
signalom po HART protokolu,

analogni izhod mora biti nastavljiv daljinsko preko HART, z možnostjo lokalnega
nastavljanja ZERO in SPAN, na pretvorniku samem,

LCD zaslon s prikazom procesne veličine in diagnostiko,

napajanje od 10,5 do 55V brez bremena,

parametri merilnega pretvornika morajo biti shranjeni v obstojnem EEPROM spominu,

merilna napaka v celoti: ± 0,15% merilnega območja,

časovna stabilnost: ± 0,125% od maksimalne vrednosti merilnega obsega, v obdobju
petih let,

točnost: ± 0,075% od umerjenega merilnega obsega,
skupaj z merilnim pretvornikom mora biti ponujen razdelilnik z ventiloma ISOLATE za
procesna priključka in EQUALIZE za izenačitev dp, na vseh odprtinah morajo biti ustrezni
čepi.
34
1.9.8.10 Merilni pretvornik temperature
Podrobne specifikacije za merilni pretvornik temperature:

splošni opis: dvo žični, visoko zmogljiv merilni pretvornik s HART protokolom in
možnostjo digitalne komunikacije, možnost izbire različnih temperaturnih tipal,

dve odprtini za uvod kablov, ena za 4-20mA, druga za kabel temperaturnega senzorja,
navoj M20 x 1,5

vsaj IP 66,

stabilnost za uporovna temperaturna tipala ± 0,1% od izmerjene vrednosti ali vsaj
0,1°C, za obdobje 24 mesecev,

pet letna stabilnost: uporovna temperaturna tipala ± 0,25% od izmerjene vrednosti
ali vsaj 0,25°C,

točnost za 4 žični Pt100 po IEC 751, α = 0,00385, za obseg -200 do 850°C, minimalni
obseg 10°C mora biti ± 0,10°C + (± 0,02% od izbranega merilnega obsega),

vpliv temperature okolice za meritev z omenjenim Pt100, za vsako 1°C spremembe
temperature okolice, mora biti digitalna točnost 0,0015°C čez celoten merilni obseg,

LCD zaslon s prikazom procesne veličine in diagnostiko,

ATEX certifikat za lastno varnost,

parametri merilnega pretvornika morajo biti shranjeni v obstojnem EEPROM spominu,

izhodna veličina mora biti analogni tokovni signal 4 - 20mA s superponiranim digitalnim
signalom po HART protokolu,

analogni izhod, vrsta temperaturnega tipala, način priključitve, merilni obseg, morajo
biti daljinsko nastavljivi preko HART protokola.
1.10
ZAHTEVE ZA FILTER SEPARATOR
Naloga filter separatorjev je čiščenje delcev in tekočin iz zemeljskega plina. Filtrski del
odstrani iz zemeljskega plina nečistoče v obsegu 99,9 %. Naloga separatorskega dela –
demistra pa je odstraniti morebitne tekočine v obliki kapljic – hidrate v zemeljskem plinu
preden zemeljski plin preide v plinovodne povezave na platoju in preden pričnemo s
komprimiranejm le-tega.
Tehnične zahteve za filter separator lahko strnemo v naslednjih vrsticah:
maks. pretok zem. plina
=
270.000 Nm3/h
p min vstop
=
25,0 bar(g)
p max vstop
=
37,5 bar(g)
t min z.p. vstop
=
7C
t max z.p. vstop
=
15C
projektni tlak
=
50 bar(g)
projektna temperatura
=
50C za kratka obdobja 60 - 65C
Zahteve za kvaliteto filtracije in izločanje tekočin po filtraciji in separaciji:
- nečistoče
večje od 3 μm
=
jih ne sme biti
manjše od 3 μm
=
99,9%
- Tekočine - kapljice
večje od 8 μm
0.00
manjše od 8 μm pri 5,6 C pregretosti
35
Projektna temperatura cevovodov je 50C in tlačna stopnja ASME 600lbs.
1.11
REZERVOAR KONDENZATA (OBSTOJEČ)
Rezervoar kondenzata služi zbiranju morebitnih tekočih nečistoč, hidratov in tekoče faze v
plinovodu, ki bi lahko prišli v sistem plinovodnih razvodov na platoju kompresorske postaje
med obratovanjem kompresorske. Kondenzat se bo izločal na demistru – izločevalniku kapljic
v filter separatorju. Izločanje poteka avtomatsko preko ventilov in nivojskih stikal na filter
separatorju, ki odprejo plin pod tlakom sistema, ki zagotovi, da kondenzat pride do
rezervoarja kondenzata. Rezervoar kondenzata je opremljen z nivokazom, ki zaustavi
delovanje KP če pride nivo kondenzata do zgornjega nivoja. Rezervoar bo potrebno predelati,
da bo prikazoval tudi dejanski nivo kondenzata
1.12
STOLP IZPUŠNIH VODOV
Steber izpušnih vodov služi zbiranju izpušnih vodov namenjenim kontroliranim izpustom
zemeljskega plina. Izpusti zemeljskega plina, ki so tu izvedeni so naslednji:
Stolp izpušnih vodov je izveden kot podporni stolp za cevovode, ki so namenjeni izpustom
oziroma dekompresiji zemeljskega plina. Obstoječi stolp ima višino 10 metrov nad tlemi.
Izpusti so občasni in predstavljajo dogodek, ki ga opravljamo pred vzdrževalnimi deli ali ob
dekompresiji, ki je potrebna zavoljo varnosti obratovanja.
Cone eksplozijske ogroženosti so določene v Elaboratu eksplozijske ogroženosti in v Študiji
požarne varnosti.
V fazi širitve za dodatno kompresorsko enoto se dodata dva nova večja DN150 izpusta na
stolp. To sta izpust iz short recycle kroga tretje kompresorske enote (VG603-50CS01) in izpust
iz sesalnega kolektorja (VG905-50CS01). Predvidena je tudi namestitev glušnikov na vseh
izpustih stolpa.
1.13
ZAHTEVE ZA ČIŠČENJE, MONTAŽO, VARJENJE PLINOVODNEGA
SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE
1.13.1
Čiščenje zunanjih površin cevi in koncev cevi
Pred montažo cevi in izvedbo sočelnega zvara je potrebno notranjost cevnih koncev
pregledati in v primeru nečistoč (škaja, korozija, korozijska zaščita – barva, in ostali tujki)
očistiti v skladu z standardom SIST ISO 12944 del 4: 1998 »Paint and Varnishes- Corrosion
protection of steel structures by protective coating – Part 4: Types of surface and surface
preparation«, ki v svojem dodatku B »annex B Standard preparation grades for secondary
(partial) surface preparation« predvideva naslednje:
Stopnja zahtevane čistosti notranjosti koncev cevi je: P Sa 2 ½ .
36
P Sa - peskanje
2 ½ - stopnja čistosti
Stopnja zahtevane čistosti celotne notranjosti Cevi je: Psa 2 ½ .
Lahko odstranljiva škaja, korozija, korozijska zaščita (barva) in ostali tujki morajo biti v celoti
odstranjeni.
Površina mora biti očiščena tako, da je dosežena kakovost površine osnovnega materiala cevi,
ki je bila dobavljena na gradbišče.
Po prenehanju montaže cevnih sekcij je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi
kovinskimi čepi, da se prepreči vstop umazanije in tujkov.
Stopnja zahtevane čistosti celotne notranjosti cevi je: P Sa 2 ½.
1.13.2
Krivljenje cevi
Pri izvedbi plinovoda se bodo uporabljale tovarniško ukrivljene cevi ali cevi ukrivljene na
terenu.
Minimalni dovoljeni krivinski radij na plinovodih, ki se čistijo s tekačem je R=10D.
Uporaba nagubanih in segmentnih lokov ni dovoljena.
Cevi se lahko krivijo samo na za to predvidenih strojih brez segrevanja.
Lok cevi mora biti odmaknjen vsaj 2 m od obodnega vara.
S hladnim krivljenjem se lahko doseže krivino:
1,5° x D / m (SAWL in HFI cevi) ;
Na ceveh, ukrivljenih na terenu, ne sme priti do nikakršnih napak kot so:
 neravnosti površine cevi,
 valovitosti površine cevi ter
 zmanjšanja debeline stene.
Ovalnost cevi zaradi krivljenja cevi ne sme preseči vrednosti navedenih v SIST EN 10208-2
(poglavje 8.2.3.10 »Dimensional testing«).
1.13.3
Varjenje cevi

Cevi in fitingi so tovarniško posneti – pripravljeni za varjenje.

Osnovni in dodajni materiali so lahko standardizirani v skladu z EN, ASTM, ASME, AWS
ali API standardi.

Vpenjanje in poravnava - centriranje cevi se izvede s pomočjo hidravličnih ali
mehanskih prijemal.

Varjenje je lahko izvedeno na MAG način s polno ali stržensko žico oz. po ročno
obločnem postopku z oplaščeno elektrodo. Zvarni spoj mora ustrezati zahtevam po
standardu SIST EN 12732.

Varilni postopek mora biti odobren v skladu s SIST EN 288-3 in SIST EN 288-9.
37

Postopek varjenja mora biti odobren s strani organa, ki je imenovan za odobritev
postopkov varjenja v skladu z direktivo o tlačni opremi – PED (97/23/EC).

Predgrevanje določi WPS »Welding Procedure Specification« v skladu z zahtevami po
SIST EN 1594.

Varilci morajo biti certificirani v skladu z:

SIST EN 1418: Varilno osebje – Preskušanje za odobritev osebja za popolnoma
mehanizirano talilno in uporovno varjenje kovinskih materialov – za popolnoma
mehanizirane postopke varjenja,

SIST EN 287-1 (2004): Qualification test of welders - Fusion welding - Part 1: Steels
– za ročne postopke varjenja. Za varjenje popravkov v jarku mora varilec izpolniti
zahteve po EN 12732 dodatek A.

Varilci morajo biti certificirani s strani organa, ki je imenovan za odobritev varilnega
osebja v skladu z direktivo o tlačni opremi – PED (97/23/EC).

Izvajalec varilskih del mora izpolnjevati zahteve SIST EN 729-2, kot je to določeno v
tabeli 2, SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodovFunkcionalne zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional
requirements)

Voditi je potrebno dnevnik varjenja. V dnevniku mora biti navedeno:
 Datum varjenja,
 št. zvarnega spoja napisana z vodoodpornim pisalom,
 ime in žig varilca,
 osnovni material (obvezna navedba debeline materiala, ki je bil varjen),
 dodajni material (premer in oznaka s šaržo) in
 pomožni materiali (prašek s šaržo),
 oblika zvarnega žleba,
 število izvedenih varkov in načine varjenja,
 lege varjenja,
 tehnika varjenja,
 uporabljeni varilni stroji,
 nastavitve na varilniku,
 izvedba spoja,
 velikost šobe gorilnika,
 temperatura predgrevanja,
 vremenski pogoji in
 podpis nadzora varjenja.

Zvarni spoji morajo biti ustrezno pregledani. V skladu s SIST EN 12732 se zahteva
naslednji obseg preiskav:
Vrsta
kontrole
preiskave
Način
preskušanja
Kriterij
sprejemljivosti
Opomba
SIST EN 970
SIST EN 12732:2000
tabela G.1
Zahteva se kontrola pred
varjenjem, med njim in po
njem
Radiografska kontrola 100 %
(RT)
SIST EN 1435
razred A
SIST EN 12732:2000
tabela G.1
Ultrazvočna kontrola 10 %
(UT)
SIST EN 1714
metoda B
SIST EN 12732:2000
tabela G.3
Vizualna
(VT)
– Obseg
kontrola 100 %
38
Proizvodni zvari
delovne probe
– SIST
EN 12732
Tabela 5
SIST
EN 288-9
SIST EN 288-9
Priporočila za kriterije sprejemljivosti za proizvodne zvare na mestu samem.
G.1 Kriteriji sprejemljivosti po SIST EN 25817:1992.
Tabela G.1: Kriteriji sprejemljivosti po SIST EN 25817:1992
Stopnja zahtev po Vrsta/lega zvarnega spoja
kakovosti v skladu s
tabelo 1
Stopnja kakovosti po
SIST EN 25817:1992
Krožni zvari
Stopnja kakovosti D
razen
zap.št. 2,3,4,5,6 = C
Odcepi, priključki, kotni zvari
Zap. št. 8
Dolge nepravilnosti = C
Kratke nepravilnosti = D
Vzdolžni zvari
Zap. št. 11
h  0.1 x T, toda ne več kot
1,5 mm in dolžina 50 mm
A+B
Nezakrite razpetine cevi; cevovodni
sistemi
na
mostovih;
odseki
cevovodnega sistema, ki prečkajo
železnico, glavne ceste in avtoceste,
plovne vodne poti ali pristajalne
steze
Krožni zvari
Stopnja kakovosti C
razen
zap. št. 12,13,14,15 = D
Odcepi, priključki, kotni zvari
Zap. št. 8
Dolge nepravilnosti = C
Kratke nepravilnosti = D
Vzdolžni zvari
Zap.št. 11
h  0.1 x T, toda ne več kot
1,5 mm in dolžina 50 mm
C
Vzdolžni zvari, ki niso vključeni v
tlačni preskus
Nezakrite razpetine cevi; cevovodni Enake zahteve, kot podane v stopnji
sistemi
na
mostovih;
odseki zahtev po kakovosti D
cevovodnega sistema, ki prečkajo
železnico, glavne ceste in avtoceste,
plovne vodne poti ali pristajalne
39
steze
se nadaljuje
Stopnja
zahtev
po Vrsta/lega zvarnega spoja
kakovosti v skladu s
tabelo 1
Krožni zvari
Stopnja kakovosti po
SIST EN 25817:1992
Stopnja kakovosti B razen:
zap.št. 8
Dolge nepravilnosti = C
Kratke nepravilnosti = D
Zap.št. 3,9,12 = C
Zap.št. 21
(glej opombo 1) = C
Zap. št. 24,25 nista dovoljeni
D
Odcepi, priključki, kotni zvari
Zap. št. 11
h  0.1 x T, toda ne več kot
1,5 mm in dolžina 50 mm
Vzdolžni zvari, sweepoleti
Za lunkerje v žrelcu
(EN 26520:1991;
oznaka 2024)
Iste nepravilnosti so sprejemljive
kot zap. št. 5 = B
Zap. št. 16
Dolge nepravilnosti = B
Kratke nepravilnosti = C
Zap. št. 17
Vzdolžni zvari, ki niso vključeni v
tlačni preskus
Če so cevovodni
položeni/instalirani
območjih
sistemi/enote Nepravilnosti z:
v
pozidanih l  10 mm
b  4 mm
h  4 mm
sprejemljivo
Zap.št. 18 (glej op. 2)
Nezakrite razpetine cevi; cevovodni Zap.št. 26 (glej op. 3)
sistemi
na
mostovih;
odseki
cevovodnega sistema, ki prečkajo
železnico, glavne ceste in avtoceste,
plovne vodne poti ali pristajalne
steze
Se nadaljuje
40
OPOMBA 1: Notranja konkavnost katerikoli dolžine je sprejemljiva, pod pogojem da počrnitev
radiograma notranje konkavnosti ne presega počrnitve najtanjšega sosednjega osnovnega
materiala. Če to presega, je dolžina omejena na 10 mm v katerihkoli 300 mm neprekinjenega
zvara, če je to krajše. Zap. št. 21 vključuje pregor.
OPOMBA 2: Dovoljena neporavnanost površin:
Debelina stene (T)
Dopustna zunanja neporavnanost
T  10 mm
0.3 x T
10 mm < T  24 mm
3.0 mm
T > 24 mm
0.125 x T
Dopustna notranja neporavnanost
1 mm v celotnem obsegu
2 mm preko dolžine DN
2.5 mm preko dolžine 1/3 DN
OPOMBA 3: Kumulativna dolžina vseh nepravilnosti na vsakih 300 mm neprekinjenega zvara ne sme
biti večja od 50 mm.

Vse preiskave morajo biti dokumentirane. Iz poročila mora biti za vsak zvar posebej
razvidno, pod kakšnimi pogoji je bil zvar pregledan ter kakšne so ugotovitve preiskav.

Vsak posameznik, ki izvaja neporušitvene preiskave mora certificiran v skladu s SIST
EN 473: Neporušitveno preskušanje - Kvalificiranje in certificiranje osebja za
neporušitvene preiskave - Splošna načela

Za vrednotenje rezultatov neporušitvenih preiskav mora biti osebje certificirano vsaj
za nivo II.

Osebje za izvajanje neporušitvenih preiskav mora biti certificirano s strani organa, ki
je imenovan za odobritev osebja za neporušitvene preiskave v skladu z direktivo o
tlačni opremi – PED (97/23/EC).
1.13.3.1 Standardi uporabljeni za varilska dela
 SIST EN 287-1:1996 Preizkušanje varilcev – Talilno varjenje-1 del: Jekla
 SIST EN 288-1:1996 Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale 1.del:
Splošna pravila za talilno varjenje
 SIST EN 288-2:1996 Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale 2.del:
Popis varilnega postopka za obločno varjenje
 SIST EN 288-3:1996 Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale 3.del:
Preizkušanje varilnih postopkov za obločno varjenje jekel
 SIST EN 288-6:1995 Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale 6.del:
Priznavanje na podlagi predhodnih izkušenj
 SIST EN 288-7:1996 Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale 7.del:
Odobritev standardnega varilnega postopka za obločno varjenje
 SIST EN 288-8:1996 Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale 8.del:
Odobritev z varilnim preizkusom pred začetkom del
 SIST EN 719:1995 Nadzor varilni del - Naloge in odgovornosti
 SIST EN 729-1:1995 Zahteve po kakovosti pri varjenju – Talilno varjenje kovinskih
materialov – 1.del: Smernice za izbiro in uporabo
 SIST EN 729-2:1995 Zahteve po kakovosti pri varjenju – Talilno varjenje kovinskih
materialov – 2.del: Obširnejše zahteve po kakovosti
 SIST EN 729-4:1995 Zahteve po kakovosti pri varjenju – Talilno varjenje kovinskih
materialov – 3.del: Standardne zahteve po kakovosti
41
 SIST EN 729-4:1995 Zahteve po kakovosti pri varjenju – Talilno varjenje kovinskih
materialov – 4.del: Osnovne zahteve po kakovosti
 SIST EN ISO 1390:1988 Splošne tolerance za varjenje konstrukcije – Dolžinske in kotne mere
– Oblika in položaj (ISO 139020:1996)
 SIST EN 24063:1995 Varjenje, trdo spajkanje, mehko spajkanje in varilno spajkanje kovin –
Seznam postopkov in njihova številčna oznaka za prikazovanje na risbah (ISO 4063:1990)
 SIST EN 29692:1996 Ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, varjenje v zaščitnem
plinu in plamensko varjenje – Priprava zvarnih robov za jeklo (ISO 9692:1992)
 SIST CR 12187:1998 Smernice za delitev materialov za varjenje (ISO 9692:1992)
 SIST CR 12187:1998 Smernice za delitev materialov za varjenje
 SIST ISO 6947:1995 Položaj pri varjenju – Opredelitev kotov nagibov in vrtenja
 SIST EN 439:1995 Dodajni material za varjenje – Zaščitni plini za obločno varjenje in
rezanje
 SIST EN 440:1995 Dodajni material za varjenje – Čisti vari in varilne žice za obločno
varjenje nelegiranih in drobnozrnatih jekel v zaščitnih plinih – Klasifikacija
 Dodajni material za varjenje – Oplaščene elektrode za ročno obločno varjenje nelegiranih
in drobnozrnatih jekel v zaščitnih plinih – Klasifikacija
 SIST EN 1597-3:1998 Dodajni materiali za varjenje – Metode preizkušanja 3.del:
Preizkušanje primernosti dodajnega materiala glede na lego pri varjenju kotnih zvarov
 SIST EN 20544:1995 Dodajni material za ročno obločno varjenje – Mere (ISO 544:1998)
1.14
ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITO POSAMEZNIH
PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE
1.14.1
SKLOPOV
Korozijska zaščita varilnih spojev
Zaščita varilnih spojev cevi in fitingov na podzemnem plinovodu in fitingov bo ročna.
Uporabljena bo izolacija v skladu z zahtevami proizvajalca. V projektu je predvidena izvedba
s termokrčnim izolacijskim materialom HDPE, klasa “C” po DIN 30672 trak širine 500mm.
1. Površina cevovoda se pred pričetkom korozijske zaščite očistiti vseh ostrih robov
(ostanki varjenja in podobno). Čiščenje cevi v skladu z zahtevami opisanimi v poglavju
1.13.1.
2. Peskanje kot izjemno pomembna faza predpriprave cevi naj se izvede v dveh fazah.
Pri tem dosežena stopnja čiščenja cevi mora ustrezati Sa 2 ½ po SIST ISO 12944 - 4 in
DIN 55928.
3. Širina traku mora biti minimalno 500 mm (20").
4. Material termo krčnih trakov je HDPE za delovno temperaturo do 80°C
5. Trak mora biti izdelan z permanentnim indikatorjem krčenja
6. debelina zaščite pred izvedbo izolacije mora biti 1,50 mm Epoxy + 1,00 mm PEHD trak
(minimalna debelina suhega epoxy filma 100 µm)
7. Finalna debelina izolacije na stiku mora biti v tolerancah 2,60 mm do 3,00 mm.
1.14.2
Kakovost korozijske zaščite zvarnih spojev
42
1. Montaža traku mora biti izvedena samo s strani certificiranih delavcev s strani
dobavitelja HDPE trakov,
2. Instalacija traku je možna samo na moker epoxy film.
1.14.3
Testiranje kakovosti korozijske zaščite zvarnih spojev
1. Peel test (1 spoj na dan od vseh izvedenih spojev v enem dnevu ali najmanj 1 spoj na
50 izvedenih spojev)
2. Peel strength traku mora biti večji kot 30N/cm ob hitrosti lupljenja 100mm/min in
temperaturi ne večji kot 40°C.
1.14.4
Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij
Korozijska zaščita jeklenih nadzemnih objektov se mora izvesti v skladu z zahtevami
standarda serije SIST EN ISO 12944 del 1-8. Barva nadzemne plinovodne instalacije je RAL
9006-srebrna.
1.14.5
Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev
Korozijska odpornost po standardu SIST EN ISO 12944-2: 1998; “Paint and Varnishes –
Corrosion protection of steel structures by protective paint systems – Part 2: Clasification of
environments”, mora ustrezati naslednjim parametrom:
- Življenska doba postrojev 25 let
- Corrosivity category C3 (medium) iz tabele 1 str. 5 zgoraj omenjenega standarda.
Ob izvajanju korozijske zaščite je potrebno upoštevati vse standarde serije EN ISO 12944 od
dela 1 do vključno dela 8, ki predpisujejo pripravo površin pred barvanjem, zaščitne sisteme
barv, metode testiranja, zahteve za izvajanje in nadzor barvarskih del ter razvoj specifikacij
za nova dela in vzdrževanje korozijske zaščite.
Pred montažo na objektu morajo biti končno zaščitene naslednje površine:
 medprirobnične površine,
 površine pod objemkami in objemke ter
 ostale površine, do katerih po montaži ni več možen pristop
1.15
ZAHTEVE ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO CEVOVODOV
PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE
Toplotna izolacija je izvedena tudi kot zaščita pred hrupom s sistemom toplotne izolacije kot
na primer TERVOL KLIMATERM izvedena kot plošče na AL foliji iz kamene volne z različnimi
širinami oz. dolžinami glede na premer cevovoda in debeline osnovne izolacije 80mm.
Klimaterm plošče so kaširane z Al folijo, ki služi kot površinska zaščita izolacije pred vplivi
okolja (dež) in hkrati tudi kot parna zapora.
Debelina plošče je 80 mm
43
Lastnosti izolacije naj bodo enake ali boljše kot sledi:
1.
Prostorninska teža: ρ= ca. 55 kg/m3
2.
Toplotna prevodnost pri srednji izmerjeni temperaturi:
Tm= 50 °C
λz=0,043 W/ mK
v skladu z SIST EN ISO 8497 in
Tm= 100 °C λz=0,047 W/ mK
v skladu z SIST EN ISO 8497
3.
Požarne lastnosti
Odziv na ogenj A1 (A2)
Tališče
<1000 °C
v skladu z DIN4102
v skladu z DIN4102 /T17
4.
5.
v skladu z DIN52271
v skladu z AGI Q 135
Do temperature medija < 300 °C
Kakovost za izolacijo avstenitnih jekel
1.15.1
Zaščita izolacije pred mehanskimi udarci
Plošče naj bodo pokriti z nerjavečo - avstenitno jekleno pločevino (žarjena v ploščah ali traku
širine 1000mm) v debelini 0,50 mm, ki naj bo spojena na zatik in utor ter vijačena z
samoreznimi vijaki enake kakovosti W.Nr.1.4301 oziroma na mestih kjer je potrebna
demontaža izolacije (ventili, instrumentaciski priključki, filtri ..itd) izvedena s tritočkovnimi
zapirali – sponkami. Kakovost nerjaveče pločevine naj bo W.Nr. 1.4301.
1.15.2 Toplotna
priključkov
izolacija
armatur
ventilov
in
instrumentacijskih
Toplotna izolacija armatur - ventilov mora biti izvedena z demontažnimi škatlami, ki
omogočajo dostop do armature, filtra, instrumentacijskega priključka ..itd. Debelina izolacije
znotraj škatle izvedene iz avstenitnega jekla v kakovosti W.Nr. 1.4301 in debelini 0,50 mm
(žarjena dobavljena v traku ali ploščah širine 1000mm) ne sme biti manjša od 80mm na
najbližjem mestu škatle do vročega dela ventila ali druge armature.
1.16
KONTROLA KAKOVOSTI IZVAJALSKIH DEL
1.16.1
Kontrola celovitosti korozijske zaščite vkopanih plinovodov
Kontrola korozijske zaščite zajema:

preizkus luknjičavosti izolacije s Holliday detektorjem s preizkusno napetostjo 25 kV

kontrola polaganja plinovoda v jarek (posteljica mora biti iz zmletega materiala, brez
ostrih robov).

kontrola zasipa plinovoda in

kontrola vodenja gradbenega dnevnika z vsemi pripombami in vpisi v gradbeni dnevnik
in odstopanji od projektne dokumentacije in plana zagotavljanja kakovosti, ki morajo
biti zavedene in podpisane s strani nadzornika GPP.
1.16.2
Kontrola celovitosti korozijske zaščite nadzemnih plinovodov
44
Kontrola celovitosti korozijske zaščite za nadzemni del plinovodne instalacije se mora izvajati v
skladu z EN ISO 12944/1-8 »Paint and Varnishes - Corrosion protection of steel structures by
protective paint systems«, del 1 do vključno del 8.
Kontrola kakovosti barve – zaščitnega sredstva mora biti izvedena v skladu z EN ISO 12944 del 6
»Paint and Varnishes - Corrosion protection of steel structures by protective paint systems – Part
6 Laboratory performance test metods« (ISO 12944 6: 1998).
Merjenje debeline zaščitnega sloja se mora izvesti v skladu z EN ISO 2178 »Non magnetic
coatings on magnetic substrates«. Merilna metoda z magnetno metodo (ISO 2178:1982)
Cross cut test mora biti izveden v skladu z EN ISO 2409 »Paints and Varnishes – Cross cut test«(
ISO 2409:1992) Adhezivnost ne sme biti slabša od razreda 3 predpisanega v tem standardu.
1.16.3
Kontrola kakovosti izvajalski del na plinovodu
Preden gre posamezni plinovod v obratovanje, je potrebno izvesti naslednje kontrole:
 kontrola kakovosti varilskih del,
 kontrolo - presojo varne izvedbe konstrukcije,
 trdnostni tlačni preizkus,
 preizkus tesnosti,
 kontrola izolacije in korozijske zaščite,
 kontrola pravilnosti delovanja ter nastavitev regulacijskih in varnostnih elementov ter
 zagon objekta.
Za objekte plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti nadzor nad varilskimi deli s strani
pooblaščene organizacije, če izvajalec sam vrši snemanje in kontrolo zvarov.
1.16.4
Kontrola varjenja
Kontrola varjenja se mora izvajati med izvajanjem del. Variti smejo le za varilni postopek
atestirani varilci.
Vizualna kontrola
Pred varjenjem kontroliramo:
 čistočo cevi ob spojih
 obdelavo spojev
 čiščenje
 centriranje
Med varjenjem kontroliramo:
 predpisano vrsto dodajnega materiala
 parametre varjenja
 tehniko varjenja
 zaporedje varjenja
Po varjenju kontroliramo:
 geometrijo spoja
45


izgled
površinske napake
Radiografska kontrola se mora izvesti v skladu s standardom.
Ocenjevanje zvarov lahko vrši samo za to pooblaščena ustanova. Radiogram mora imeti
indikator kvalitete in vse potrebne oznake za nedvoumno identifikacijo. V primeru, da se pri
radiografski kontroli zvarnih spojev ugotovi prisotnost nedopustnih napak, je potrebno take
spoje sanirati, pri čemer je obseg radiografske kontrole le-teh 100%.
Rezultati kontrole zvarov, iz katerih je razvidno, da kvaliteta varjenja ustreza, morajo biti
predloženi nadzornemu organu Geoplin plinovodov pred pričetkom preizkusa trdnostnega
preizkusa.
1.16.4.1 Popravila zvarnih spojev
Popravilo lokalnih napak zvarnega spoja mora biti izdelano v skladu z varilnim planom. Pred
pričetkom popravila je potrebno del zvara z nedopustnimi napakami odstraniti vse do
zdravega jedra. Ponovna radiografska kontrola takega zvara mora biti 100%. Ni dovoljeno
večkratno popravljanje istih lokalnih napak. V tem primeru moramo zvar izrezati, vstaviti nov
kos cevi in ponovno zvariti.
Če se v teku izdelave izvrši kakršna koli sprememba na postopku varjenja, vrsti osnovnega ali
dodajnega materiala, je potrebno izvesti ponovno atestiranje postopka.
Vse garantne zvare je potrebno dodatno kontrolirati z ultrazvokom .
1.17
PREDZAGONSKA
PRIPRAVA
IN
PREIZKUŠANJE
PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE
1.17.1
SKLOPOV
Priprava gradbišča pred pričetkom preizkušanja
Gradbišče se pred pričetkom izvajanja trdnostnega preskušanja pripravi tako da:
- na uvozna vrata v plato obešeno obvestilo »Nepooblaščenim osebam dostop
prepovedan«
- vsa dela in gibanje na gradbišču se je omejilo na najmanjšo možno mero oziroma
tako, da drugih dejavnosti med potekom trdnostnega preskusa na celotnem
platoju ni bilo,
- zagotovljeno je 24 urno fizično varovanje objekta med potekom preskušanja,
- zagotovljena razsvetljava platoja ponoči med trajanjem preskušanja. Le-ta je
vključena vso noč med trajanjem preskušanja,
- vse delavce ki so bili udeleženi na gradbišču se je obvestilo o poteku in trajanju
del ter zagotovi prisotnost le tistih, ki so med časom preskušanja najbolj nujno
navzoči in sicer:
o vodja preskušanja montažerja
o vodja preskušanja investitorja
o nadzor varilskih del
o nadzor strojno tehnoloških del in
o varilec, brusilec, strojni ključavničar.
46
Delavci, ki prisotni se brez potrebe ne zadržujejo na mestu preskušanja in v bližini cevovodov
če to ni nujno potrebno. Gibanje po gradbišču se omeji na minimalno možno mero.
1.17.2
Obseg predzagonskih preizkušanj
Proces preizkušanja pred poskusnim zagonom postroja bo predvidoma potekal po naslednjih
korakih:
- trdnostni preskus sistemov
- tesnostni preskus sistemov
- izpihovanje – čiščenje sistemov pred zagonom postroja kot celote
- priključevanje na sistem uvarjanje nove cevne sekcije v sistem
- zaplinjanje postroja kot celote
- funkcionalna testiranja posameznih ventilov
1.17.3
Priprava preizkušanj
Montažer mora imeti pri sebi vso potrebno atestno dokumentacijo cevovodov, certifikate
armatur ter fitingov in načrte; zajeta mora biti vsa oprema in njeni deli, ki sestavljajo mejo
telesa preizkušanja v smislu termina "all pressure retaining parts".
Antikorozijska zaščita na vseh mestih ni nujno potrebna; lahko se jo izvede po preizkušanju.
Izvedena dela in izpolnjena lista del pred varnim pričetkom preskusa:
Cevovodno sekcijo, ki je predmet preskusa je pregledana in v skladu z izometriki z mark-up
metodo preverjena ali so vsi prirobnični spoji, ki so predmet koraka preskušanja izvedeni
pravilno:
- Kontrola integritete stebla vijaka in matic ter podložk.
- Kontrola ali je tesnilo pravilne kakovosti in pravilno vstavljeno
- Kontrola torzijskega momenta vijakov oziroma zatezanja prirobničnega spoja,
- Odprtje vseh ventilov ki so znotraj preskušane sekcije plinovoda - krogelne pipe v
položaj ODPRTO
- Kontrola ali so vse varilne kape, ki smo jih privarili začasno – za dobo preskušanja
privarjene v celoti in popolnoma
Ločilna mesta označena kot ločilna mesta preskusa kjer se dve sekciji ločita tudi fizično
opremimo ali z varilnimi kapami ali z slepimi prirobnicami.
1.17.4
Potek trdnostnega in tesnostnega preizkusa
Trdnostni preskus se izvaja po metodi kot jo opisuje DVGW 469 »Drueckpruefverfahren fuer
Leitungen und Anlagen der Gasversorgung«
Tako trdnostni kot tesnostni preskus se izvede z zrakom po metodi A.3.
Metoda se imenuje metoda opazovanja. Preskusni medij je zrak. Metoda je uporabna
predvsem za trdnostni in tesnostni preskus reducirnih postaj, kompresorskih postaj, krajših
odsekov plinovodov,…itd.
47
Višina preskusnega tlaka trdnostnega preskusa je dogovorjena kot 1,5 kratnik DP –
načrtovanega tlaka DP=50bar(g). Pomeni, da je preskusni tlak trdnostnega preskusa glavnih
plinovodov p_test
≈ 75 bar(g).
Potek preskusa lahko popišemo kot sledi:
-
-
-
-
Dvig tlaka v cevovodih na ca 0,5 bar(g) in ogled konstrukcije ter opazovanje, če kateri
od prirobničnih ter navojnih spojev pušča. Če puščanje zasledimo moramo napako
nemudoma odpraviti. Nadaljevanje testa ni dovoljeno, če je vizualno ugotovljeno
kakršnokoli puščanje sistema in sekcije, ki je pod tlakom.
Ponovno nadaljevanje s preskusom, ko smo se prepričali, da puščanj na preskušani sekciji
ni več in da je instalacija sposobna nadaljevanja dvigovanja tlaka.
Vizuelno se kontrolira celotno instalacijo ter predvsem vse prirobnične spoje, ki morajo
biti lahko dostopni zavoljo pregleda. Preskus trdnosti je trajal dokler delavci udeleženi v
preskusni ekipi niso na celotnem postroju in na razstavljivih spojih pri testu z milnico
opazili nikakršnega puščanja.
Zagotovi se izravnava tlaka v preskušani sekciji plinovoda s pomočjo odčitavanja in
izenačitvijo vrednosti tlaka na več merilnih mestih.
Volumski pretok zračnega kompresorja omejimo za prirastek tlaka 0,3 MPa/min oz.
3bar/min
Točen izračun časa polnjenja sistema in umirjanja se izračuna na podlagi kapacitete
kompresorja, ki je na voljo za izvajanje preskusov.
Spuščanje tlaka na nivo preskusa tesnosti. Tlak je potrebno spustiti na varen način preko
ventila v atmosfero, do tlaka za opravljanje tesnostnega preskusa. Maksimalna dopustna
hitrost spuščanja tlaka iz sekcije preskušanja je 1 bar/minuto.
Preskus tesnosti sledi pri tlaku komprimiranega zraka v cevovodih, ki je enak
načrtovanemu tlaku plinovodne instalacije p_test tesnosti = 50bar(g).
Po njem sledi izpihovanje cevne sekcije, ki je bila testirana in izenačevanje tlaka z
atmosferskim tlakom.
IZRAČUN NAPETOSTI TRDNOSTNEGA PRESKUSA KP KIDRIČEVO
Načrtovani faktor plinovodov na platoju KP KIDRIČEVO Fo=0,5
DN600
mat. cevi
DN500
L485MB
DN400
L415MB
DN300
L360NB
L360NB
DP =
50 bar
50 bar
50 bar
50 bar
cev
610 mm
508 mm
406,4 mm
323,9 mm
12,5 mm
12,5 mm
10,00 mm
8,00 mm
11,87 mm
11,87 mm
tnom
tmin (tnom - 5%)
SMYS
485 N/mm2
415 N/mm2
9,5 mm
7,6 mm
360 N/mm2
360 N/mm2
PLINOVOD DN600
MOP = DP
50 bar
F=
0,27
σ=
128 N/mm2
Ptest 1,5 x DP
75 bar
F=
0,40
σmax=
193 N/mm2
PLINOVOD DN500
48
MOP = DP
50 bar
F=
0,26
σ=
106 N/mm2
Ptest 1,5 x DP
75 bar
F=
0,39
σmax=
161 N/mm2
MOP = DP
50 bar
F=
0,30
σ=
107 N/mm2
Ptest 1,5 x DP
75 bar
F=
0,44
σmax=
161 N/mm2
MOP = DP
50 bar
F=
0,30
σ=
107 N/mm2
Ptest 1,5 x DP
75 bar
F=
0,44
σmax=
160 N/mm2
PLINOVODI DN400
PLINOVODI DN300
F
delež od SMYS zaradi testnega tlaka
* Načrtovanje upošteva tankostensko aproksimacijo (D/t > 20) in merodajno obodno oz.
tangencialno oz. Hoopovo napetost!
1.17.5
Oprema za izvedbo trdnostnega in tesnostnega preizkusa
Material, oprema ter delavci, ki jih je zagotovil izvajalec strojno montažnih del v brezhibnem
stanju in v zadovoljivi količini pred pričetkom preskusa lahko strnemo takole:
-
1.17.6
manometer: VDO, območje 0 - 25 bar, razred točnosti 0,6 %, delitev 0,5 bar
registrirni manometer: STIKO-RODEN območje 0 - 200 bar, delitev 5 bar,
registrirni termometer: Honeywell, območje -30° - +40°C, delitev 5°C
Kompresor za komprimirani zrak – delovni tlak do 100 bar(g)
Povezovalni cevovod kompresor – preskušana sekcija z dvojnimi izolacijskimi ventili
za ločevanje sekcije od naprave za dvig tlaka,
Material za tesnjenje navojnih instrumentacijskih spojev,
Navojne čepe dimenzije za blindiranje instrumentacijskih priključkov na cevnih
sekcijah,
Slepe prirobnice za zapiranje preskuševalnih sekcij
Varilne kape za zapiranje preskuševalnih sekcij
Rezervne komplete tesnil ter vijakov vseh cevnih spojev, ki so se preskušali
Vodjo preskušanja ter
Varilca, brusilca, strojnega ključavničarja z vsem potrebnim drobnim orodjem in
napravami za manjša popravila in dela pred in med preskusom.
Sprejemljivost trdnostnega in tesnostnega preizkusa
Trdnostni preskus instalacije je bil uspešno opravljen če na plinovodni instalaciji vizualno ni
opaziti trajnih deformacij instalacije (ventili, fittingi, cevi, itd.).
Tesnostni preskus je bil uspešno opravljen če na posameznih razstavljivih spojih instalacije ni
zaznati nikakršnih trajnih deformacij plinovodov ter morebitnih puščanj, ki bi jih odkrili ob
tem, ko smo s penilnim sredstvom prekontrolirali vse spoje.
49
Z registrirnim manometrom razreda 0,6 se beleži časovno komponento preskusa – dvigovanje
tlaka ter časovno spremljanje preskusa, čeprav tega DVGW 469 / A.3 ne zahteva. Z
registrirnim termometrom se beleži temperaturo v času poteka preskušanja. O preskusu se
vodi zapisnik – protokol. Tako se zagotovi sledljivost dogodkov ob izvajanju preskusa in
pridobi dokazilo, da je bil preskus opravljen ter predvsem kdaj in v kakšnem trajanju je bil
opravljen preskus.
1.17.7
Izpihovanje - čiščenje sistemov pred zagonom
Za namen čiščenja oziroma splakovanja plinovodnih cevi je potrebno zagotoviti pogoje pod
katerimi lahko opravimo splakovanje plinovodnih cevi z delovnim medijem - zemeljskim
plinom. Namen te dejavnosti je dvojni 1- čiščenje plinovoda in 2 – izpodrivanje zraka in
nadomeščanje z zemeljskim plinom - zaplinjanje celotne kompresorske postaje.
Smernice oziroma navodila kako in predvsem s kolikšnimi količinami se izvaja čiščenje –
splakovanje nečistoč in plinovodnih cevi ter zaplinjanje plinovodov ter inetrizacija le-teh so
podane v standardu EN 12327 »Drueckpruefung, In und Ausserbetriebnahme - Funktionale
Anforderungen« ali SIST EN 12327 »Sistemi oskrbe s plinom - tlačni preskus, postopek za
začetek in prenehanje obratovanja - funkcionalne zahteve«.
Potrebne količine zemeljskega plina za čiščenje in zaplinjanje cevovodnih sekcij so prikazane
v omenjenem standardu in so odvisne od velikosti plinovodnih cevi sekcij plinovodov.
Predlog količin zemeljskega plina za izvajanje čiščenje cevnih sekcij, ki ga podaja standard
EN12327 v prilogi A (informativno) lahko povzamemo kot sledi:
Dimenzija cevi
150
200
250
300
450
600
900
1200
Minimalna hitrost čiščenja
m/s
0,6
0,7
0,8
0,9
1,0
1,2
1,5
1,7
Minimalni pretok
m3/min
0,7
1,4
2,4
3,9
9,6
20,4
60,0
120,0
OPOMBA 1: Maksimalna hitrost izplakovanja naj bo 20 m/s da bi preprečili turbulence in dvigovanje
prahu.
OPOMBA 2: kompresorji se priporočajo do premera DN250 nad to dimenzijo so ejektorji učinkovitejši.
Čiščenje oziroma izplakovanje plinovodnih cevi se izvede preko izpušne pipe DN50.
1.17.8
Dokumentacija in certifikati plinovodnega sistema
Nadzornemu organu investitorja je potrebno pravočasno dostaviti naslednjo dokumentacijo:
 certifikat osnovnega materiala,
 certifikat dodajnega materiala,
 certifikat postopka varjenja in
50
 certifikat varilcev
 certifikat podjetja za izvajanje tipskih varilni del
Izvajalec je obvezen za vsa varilska dela voditi dnevnik varjenja. Nadzornemu organu
investitorja je dolžan izročiti:
 poročilo o radiografskem pregledu s pripadajočimi skicami,
 poročilo o izvršenih ostalih kontrolah in
 dnevnik varjenja.
* Radiografske filme shranjuje po dogovoru ali investitor ali pooblaščena ustanova, ki je
kontrolo izvajala.
* Med izgradnjo in preden se izvede kontrola trdnosti in tesnosti nadzorna služba investitorja
preveri:
 funkcionalno namestitev posameznih elementov, dostop do njih ter možnosti
nemotene manipulacije z njimi,
 če je plinovodna naprava zgrajena v skladu s projekti potrjenimi s strani Geoplin
plinovodi d.o.o., Ljubljana,
 če je uporabljena oprema enaka, kot je navedeno v projektih za izvedbo,
 če je uporabljen ustrezen postopek podpiranja obešanja in sidranja,
 če so izpušni in oddušni vodi speljani v skladu s predpisi o požarnem varstvu in
 če varilna dela že sama po izgledu vsebujejo sum in s tem zahtevajo dodatno kontrolo.
1.17.9
Spuščanje plina v plinovod
Delo se opravi na osnovi predhodne dostavljene dokumentacije, da so vsa dela izvedena in
na osnovi posebnega dovoljenja komisije za tehnični pregled oziroma ustrezne pristojne
inšpekcijske službe. Vse manipulacije z vgrajeno opremo v plinovod bo opravil izvajalec ob
obvezni prisotnosti nadzornega organa PLINOVODOV d.o.o., Ljubljana .
Zaplinjevanje plinovoda bo izvedel PLINOVODI d.o.o., Ljubljana. Dela se izvedejo na osnovi
predhodnega elaborata, ki ga izdela izvajalec del in ga potrdi investitor.
Postopek polnjenja je naslednji: tlak preizkusa medija se zniža na tlak atmosfere, nato pa se
lahko prične spuščati plin v instalacijo. Izpihajoča mešanica se kontrolira, ko več analiz
pokaže, da izteka zemeljski plin, se z izpihovanjem lahko preneha.
Pri izpihovanju je treba upoštevati vse varnostne ukrepe: varnostne cone, prepovedano
uporabo ognja, kajenje ali vklapljanje električnih naprav z neustrezno Ex zaščito.
1.18
SISTEMI: KOMPRIMIRANI ZRAK, HVAC, VODOVOD
Komprimiran zrak je potreben v zgradbah v katerih bodo locirane kompresorske enote in v
servisnem objektu. Za oskrbo s komprimiranim zrakom je predvidena kompresorska postaja za
oskrbo s komprimiranim zrakom v servisnem objektu.
Zahteve porabnikov oz. opreme, ki potrebujejo komprimiran zrak, so glede kakovosti
komprimiranega zraka take, da je sistem komprimiranega zraka sestavljen iz dveh
podsistemov, ki se razlikujeta po kakovosti zraka in sicer:
51
-
Delovni zrak (Utility air) - oskrba različnih potrošnikov, katerih zahteve po kakovosti
zraka so nekoliko nižje, zrak mora biti čist, filtriran in brez oljnih primesi.
Instrumentacijski zrak (Instrument air) - oskrba različnih potrošnikov, katerih zahteve
po kakovosti zraka so visoke, zrak mora biti čist, filtriran, brez oljnih primesi in suh.
Kompresorsko postajo za zrak sestavljata dva kompresorja s 100% zmogljivostjo pokrivanja
kompletnih potreb po komprimiranem zraku (delovnega in instrumentacijskega zraka).
Kompresorja sta predvidoma vijačna z med stopenjskim zračnim hlajenjem.
1.18.1
Tehnični opis naprav komprimiranega zraka
Kompresorja za zrak
Tip kompresorja
Maksimalni tlak
Moč motorja
Tlačna posoda
Efektivna kapaciteta =
batni kompresor
10 bar
7,5 kW – 380 V
500 l
860 l /min
Sušilnika zraka
Kapaciteta
Minimalni tlak
Maksimalni tlak
Točka rosišča
Temp. ambienta
Vstopna temp. zraka
Absorbirana moč
0,3 m3/min
4 bar g
10 bar g
- 40 C
+20 C
+35 C
0,1 kW
Vetrnika instrumentacijskega zraka za kompresor zemeljskega plina
Ob vsaki kompresorski enoti je nameščen po en rezervoar instrumentacijskega zraka v
katerem je varnostna zaloga zraka ustreznega tlaka za nujne porabnike (tesnilni zrak in zrak
za pogon anti surge ventila).
Za potrebe dograditve 3. agregata na lokacij KPK je potrebno zamenjati agregata za
zagotavljanje komprimiranega zraka z agregatoma z naslednjimi karakteristikami:
Tip kompresorja
Maksimalni tlak
Moč motorja
Tlačna posoda
Efektivna kapaciteta =
vijačni kompresor
10 bar(g)
11 kW – 380 V
min. 750 l
1360 litrov/min
Potrebno je zamenjati tudi oba sušilnika zraka in sicer s sušilnikoma z naslednjo kapaciteto:
Kapaciteta
Minimalni tlak
min. 1500 ltr/min (za tandemski ads. suš.)
4 bar(g)
52
Maksimalni tlak
Točka rosišča
Temp. ambienta
Vstopna temp. zraka
Priključna el. moč grelnika
1.18.2
1.18.2.1
11 bar(g) (za tandemski ads. suš.)
- 40 C (op* -70 C; zaradi dejanskega doseganja ros -40 C )
+20 C
+35 C
- (ads. sušilnik brez grelnika; min porabnik le elektronika)
Stavbne instalacije
Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje objektov
Ogrevanje objektov je predvideno s toplo vodo sistema 80/60oC, ki se pripravlja v plinski
kotlovnici locirani v servisnem objektu. Medij je mešanica propilen glikol - voda (42%-58%; je
biološko razgradljiv medij).
Hlajenje prostorov je predvideno s hladilno vodo sistema 7/12°C. Za pripravo hladilne vode je
predviden adsorbcijski hladilni agregat, ki je že instaliran zahodno od nadzornega objekta in
vzhodno od servisnega objekta.
1.18.2.2 Nadzorno servisni objekt
OGREVANJE PROSTOROV
Za ogrevanje prostorov so predvideni radiatorji oziroma ventilacijski klima konvektorji. V
plinski kotlovnici je predviden regulacijski krog radiatorskega ogrevanja.
Kaloriferji in konvektorji so priključeni direktno na sistem ogrevne vode 80/60°C. Regulacija
je lokalna s sobnimi termostati.
HLAJENJE PROSTOROV
Hlajenje prostorov je izvedeno v elektro prostorih z notranjimi izvori toplote (sipanje
opreme), ter pisarnah.
HLADILNI AGREGAT
Hladilni agregat služi za potrebe priprave hladne vode z režimom 7/12°C. Hladilna moč
agregata (3 kom) v poletnem ekstremu je 65 kW.
Za predvideno hladilno breme je izveden plinski absorbcijski hladilni agregat. Hladilni agregat
je nameščen med nadzornim in servisnim objektom.
Hladilni agregat ima odprti vodni sistem. Ker je najvišja točka razvoda 5m nad tlemi, se
izvede sekundarni sistem razvoda hladilne vode. Služi za potrebe priprave hladne vode
sistema 7/12°C. Izbran je ploščni izmenjevalnik – hladilnik.
PREZRAČEVANJE
Sistemi prezračevanja so izvedeni v kombinaciji s sistemi ogrevanja. V vsak prostor se dovaja
samo toliko zraka, kolikor je potrebna izmenjava zaradi onesnaževanja zraka, oziroma glede
na število zaposlenih.
Intenzivnost prezračevanja je povečana v prostorih z notranjimi izvori toplote, kjer je
izmenjava zraka določena glede na odvod odvečne toplote.
53
Prezračevanje turbinske zgradbe
Zrak doteka v prostor skozi zunanje rešetke, ki so vgrajene v vrata in fasado. Rešetkam so
prigrajene regulacijske žaluzije, s katerimi ročno nastavljamo intenzivnost prezračevanja.
Odvod zraka na prosto je predviden preko kanalskega aksialnega ventilatorja.
Skladišče olj in maziv
Predvideno je naravno prezračevanje. Dovod in odvod zraka je predviden preko zunanjih
rešetk, ki so vgrajene v zunanja vrata.
Dizel agregat
Dovod zraka je predviden preko zunanje žaluzije, ki je vgrajena na fasado. Zunanji rešetki je
prigrajena nadtlačna žaluzija, ki se odpira zaradi podtlaka v prostoru. Podtlak ustvarja
odsesovalni ventilator. Odvod zraka na prosto skozi streho, je preko kanalskega ventilatorja
na podstrehi.
Na izpušni strani je vgrajena žaluzija z elektromotornim pogonom, ki se odpre ob vklopu
odsesovalnega ventilatorja.
UPS in nizkonapetostni prostor
Dovod zraka je predviden preko zunanjih rešetk s prigrajenim zračnim filtrom. Odvod zraka
na prosto je izveden preko cevnega ventilatorja, ki je instaliran na podstrešju. Na sesalni
strani je vgrajena samodvižna žaluzija , ki se odpre ob vklopu odsesovalnega ventilatorja.
1.18.2.3 Turbinski objekt
Ogrevanje
Priprava ogrevne vode sistema 80/60°C je v plinski kotlovnici, ki se nahaja v servisnem
objektu.
Do objekta so predvidene predizolirane cevi. V plinski kotlovnici je predviden ločen odcep za
ogrevanje turbinskega objekta.
Krmiljenje temperature ogrevanja s kaloriferji je izvedeno lokalno s prostorskimi termostati.
Kaloriferji so namenjeni vzdrževanju temperature prostora na +5°C .
Prezračevanje
Dovod zraka je izveden preko zunanjih rešetk s prigrajeno regulacijsko žaluzijo na ročni
pogon. Odvod zraka na prosto je izveden preko ventilatorja v ne iskreči izvedbi.
Pred zagonsko prezračevanje
Pred zagonsko prezračevanje zagotovi petkratno izmenjavo zraka v prostoru kompresorskih
enot. Pred zagonska ventilacija traja pol ure. Po opravljeni pred zagonski ventilaciji je
podana možnost dovoda električne energije do glavnih močnostnih električnih omar. Pri pred
zagonski ventilaciji je pogoj, da se najprej vključijo vsi odvodni ventilatorji in z zakasnitvijo
odprejo žaluzije za dovod zraka.
Prezračevanje med obratovanjem
Prezračevanje med obratovanjem deluje tako, da so odprte vse dovodne žaluzije. S tem je
zagotovljena količina zraka, ki ga odsesujemo in posredno že tudi potrebna izmenjava zraka
med obratovanjem. Odvodni ventilatorji so opremljeni z merilniki razlike tlakov pred
ventilatorjem in izza ventilatorja za kontrolo delovanja prezračevanja. Merilnik ima varnostno
54
funkcijo. Če pretok oziroma želena razlika tlakov ni dosežena gre turbina v zaustavitev, ker
pogoji prezračevanja prostora med obratovanjem niso doseženi.
Prezračevanje po končanem delu
Po končanih tehnoloških operacijah, se ventilacija ponovno vključi in zagotovi petkratno
izmenjavo zraka v eksplozijsko nevarnem prostoru. Ta post ventilacija traja prav tako pol ure
in sicer pri vklopljenih odvodnih ventilatorjih in odprtih dovodnih žaluzijah. Po opravljeni post
ventilaciji izpade dovod električne energije v prostoru kompresorske enote.
1.18.3
Hidrantno omrežje in vodovodne instalacije
Obstoječe hidrantno omrežje se napaja iz javnega vodovodnega omrežja iz obstoječega
vodovoda do KP Kidričevo.
Dovod vodovoda za oskrbo KP Kidričevo s pitno, sanitarno in požarno vodo že obstaja.
Dodatno ni potrebno zavoljo izgradnje tretjega agregata zgraditi oziroma prestaviti nobenega
hidranta. Dodatne smernice glede zagotavljanja požarne varnosti lokacije podaja študija
požarne varnosti.
1.19
TEHNIČNE
ZAHTEVE
GLEDE
ZANESLJIVOSTI
KOMPRESORSKE POSTAJE KIDRIČEVO
DELOVANJA
Kompresorska postaja mora zagotavljati stalno komprimiranje plina. Prekinitev delovanja
kompresorske postaje za več kot eno uro bi imelo neposredne posledice v prenosu plina.
Zato je predvidena redundanca v sistemu n+1 večine elementov kompresorske postaje, ki
lahko vplivajo na prekinitev komprimiranja plina. Predviden je avtomatski preklop iz
elementa v okvari na drugega v čim krajšem času (manj kot v eni uri). Ker postaja ni stalno
obljudena, so postopki avtomatski na ravni nadzornega sistema kompresorske postaje ali pa
vodeni iz dispečerskega centra (DC) Ljubljana.
V ta namen je predvideno:

avtomatsko delovanje kompresorskih enot in avtomatski preklop na rezervno enoto v
primeru izpada katere od trenutno delujočih enot,

n+1 rezerva kapacitete filter separatorja na vhodnem toku plina in možen daljinski
preklop v primeru okvare,

merjenje pretoka glavnega toka plina, vhodnega in izhodnega tlaka ter merjenje
porabe pogonskega plina,

zagotovitev neprekinjenega napajanja z električno energijo (dizel agregat),
Vzdrževalna dela na kompresorski postaji morajo biti planirana tako, da se v času izvajanja
teh del lahko nemoteno komprimira glavni tok plina. Predvidena je možnost planiranja
remonta ene kompresorske enote ob nemotenem obratovanju druge.
1.19.1
Koncept delovanja kompresorske postaje
55
Tlačni plinovod iz kompresorske postaje je priključen na obstoječi plinovod M1 in novo
predvideni plinovod M1/1 tako, da je možno prenašati zemeljski plin v naslednjih smereh:

plinovod M1 v smeri MMRPCeršak – KPK50 – MMRP Rogatec

plinovod R14 v smeri KPK - Slovenska Bistrica

plinovod R15 v smeri KPK - Lendava,

plinovod M1/1 v smeri MMRPCeršak – KPK – MMRP Rogatec

plinovod M1/1 v smeri MMRP Rogatec – KPK – MMRPCeršak

zagotovljena mora biti povezava obeh plinovodov: obstoječega M1 dimenzije DN500 in
delovnega tlaka 50 bar in novo predvidenega DN800 z delovnim tlakom 70 bar.
Predvideno je delovanje ene ali dveh kompresorskih enot z avtomatskim preklopom na tretjo
enoto. Vsaka enota ima svoj sistem varovanja delovanja kompresorja z avtomatsko zaščito.
Vsaka enota ima predvidene avtomatske zaporne ventile za zapiranje kompresorske enote.
Paralelno delovanje kompresorskih enot je predvideno preko skupnega sesalnega in tlačnega
kolektorja, ki omogoča paralelno obratovanje kompresorjev na platoju kompresorske postaje.
Za povečanje pokrivanja področja različnih potreb komprimiranja, kot so pretok, vhodni in
izhodni tlak, je predvideno tudi delovanje v krožnem načinu (recycle) obratovanja z
vodenjem dela komprimiranega plina nazaj na vhodno stran kompresorske postaje (delna
recirkulacija plina v kompresorski postaji).
V obtočnem (by-pass) vodu je nameščen proti povratni ventil, ki v primeru izpada
kompresorske enote zavoljo kakršnega koli razloga omogoča zvezen prehod glavnega toka
plina na obtočni vod.
Za prehod na ločeno komprimiranje, kakor tudi za možnost povratnega vodenja plina, so
predvideni daljinsko vodeni zaporni in regulacijski ventili.
1.19.2
Koncept lokalnega vodenja kompresorske postaje
Lokalno vodenje kompresorske postaje mora zagotavljati neprekinjeno delovanje postaje brez
stalne posadke. Lokalno vodenje postaje mora omogočati posamezne avtomatske sekvence
zagonov, preklopov in spremembe toka plina, ki so lahko upravljane iz lokalnega nadzornega
centra ali pa se izvajajo po zahtevah daljinskega vodenja iz DC Ljubljana. V ta namen so na
postaji predvideni lokalni nadzorni sistemi, ki zagotavljajo:

avtomatski zagon in zaustavitev posameznih kompresorskih enot,

avtomatsko zaustavitev kompresorske enote in zagon druge enote,

avtomatsko izvajanje funkcij potrebnih za preprečitev poškodb kompresorskih enot in
celotne postaje,

avtomatsko regulacijo pretoka, vhodnega in izhodnega tlaka kompresorske postaje ter

avtomatsko preusmerjanje toka plina po plinovodih M1 in M1/1.
Lokalno vodenje kompresorske postaje je predvideno v dveh sklopih:
56

nadzorna enota posamezne kompresorske enote,

nadzorna enota celotne kompresorske postaje
Po logični shemi so predvideni trije hierarhični nivoji lokalnega vodenja:

nevezano vodenje posameznih elementov postaje,

vodenje in regulacija posameznih kompresorskih enot,

vodenje in regulacija celotne kompresorske postaje
Nevezano vodenje elementov kompresorske postaje se vrši na nadzorni enoti celotne
kompresorske postaje in je namenjeno kot pomoč ročnemu lokalnemu vodenju postaje in
kontroli delovanja posameznih sklopov.
Vodenje in regulacija posameznih sklopov kompresorskih enot je pogojeno z proizvajalčevimi
zahtevami glede zagotavljanja pravilnega delovanja plinskih turbin in kompresorjev, glede
varne zaustavitve agregatov ter avtomatskimi postopki za preprečitev okvar na kompresorskih
enotah. V sklopu te regulacije so predvidena izvajanja regulacije po nastavitvenih vrednostih
in vključevanja krožnega načina (recycle) obratovanja.
Vodenje in regulacija celotne kompresorske postaje izvaja zahteve iz DC Ljubljana in
dopolnjuje regulacijo posameznega sklopa z zahtevami delovanja celotne postaje kot so:

preklopi kompresorskih enot na zahtevo,

preklopi filter separatorjev,

spremembe smeri glavnega toka plina v plinovodih M1 in M1/1,

alarmiranje in

ustavljanje postaje v primeru nevarnosti.
Funkcije lokalne nadzorne enote kompresorske postaje morajo biti usklajene z zahtevami
daljinskega vodenja iz DC Ljubljana.
1.19.3
Koncept daljinskega vodenja kompresorske postaje
Kompresorska postaja je namenjena povečevanju prenosnih kapacitet plinovodnega sistema,
ki se upravljajo iz DC Ljubljana. Zato je njen osnovni namen zagotavljanje pretočnih in
tlačnih razmer na plinovodnem sistemu za zagotavljanje prenosa in dobave plina. Daljinsko
vodenje kompresorske postaje mora zagotavljati izvajanje postopkov, ki so zahtevani na
podlagi potreb prenosa plina. Funkcije dispečerskega centra morajo biti dopolnjene z
možnostmi in zahtevami, ki jih nudi kompresorska postaja. Vključevanje teh funkcij v sistem
nadzora plinovodnega sistema omogoča napovedovanje tlačnih in pretočnih pogojev delovanja
kompresorja in s tem optimiranje izrabe kompresorskih kapacitet.
Glavne letne stroške obratovanja kompresorske postaje predstavlja poraba goriva za
pogon kompresorjev. Ti stroški so mnogo višji od stroškov vzdrževanja kompresorskih enot.
Optimizacija delovanja kompresorske postaje se izvaja glede na minimalno porabo goriva ob
izpolnjevanju zahtev potreb transporta in dobave plina.
Delovanje kompresorske postaje je predvideno z stalno posadko (samo posadka ki je
prisotna 8 ur ob delavnikih). Obstaja možnost, da DC Ljubljana prevzame tudi funkcijo
57
nadzora pravilnega delovanja kompresorske postaje. Na podlagi alarmiranja iz kompresorske
postaje DC Ljubljana pozove na kompresorsko postajo vzdrževalno ekipo, ki je nenehno v
pripravljenosti.
Hierarhija funkcij daljinskega vodenja je:

optimizacija delovanja kompresorske postaje,

regulacija kompresorske postaje glede na napovedane transportne pogoje in

nadzor kompresorske postaje.
1.19.4
Sistem za upravljanje in nadzor kompresorskih enot
Obratovanje kompresorskih enot je popolnoma avtomatsko in vodeno daljinsko. V okviru
avtomatizacije za vodenje so predvidene tudi vse zaščite in blokade.
Vodenje kompresorskih enot bo avtomatsko in daljinsko nadzirano iz komande v nadzorno
servisnem objektu ter dispečerskega centra. Hitrost enote je vodena glede na potreben
izstopni tlak v plinovodu in se avtomatsko prilagaja glede na izbrani tlak v odvisnosti od
pretoka plina. V primeru, če tlak plina na vstopu pade pod določeno vrednost, prevzame
vodilno vlogo velikost tlaka na vstopu v kompresor. Poleg kompresorskih enot je vgrajen še
kontrolni sistem, ki upravlja obtočno povezavo tlačne in sesalne strani kompresorja, da
prepreči izpad postroja pri naglih spremembah porabe plina.
Ustavitev v sili »Emergency shut down - ESD« se lahko sproži daljinsko ali lokalno preko tipk
za zaustavitev (ali ventilov z ročnim pogonom), ki bodo nameščene na več ključnih lokacijah.
Agregati so opremljeni tudi z detektorji za odkrivanje plina, požara ali dima. V primeru
nevarne koncentracije plina ali požara se avtomatsko sproži ustavitev agregata. V primeru
požara se aktivira tudi stabilna gasilna naprava s katero je opremljen vsak od kontejnerjev
turbin in kompresorjev.
1.19.4.1 Delitev obremenitve kompresorjev (Load Sharing)
Delitev obremenitve posameznega kompresorja ob vzporednem obratovanju dveh ali več
kompresorjev je izvedena avtomatsko jo je pa možno nastaviti na lokalnem nivoju v
odvisnosti od stanja posameznega kompresorja ali turbine kot pogonskega stroja.
1.20
ZAHTEVE ZA INFRASTRUKTURNE PRIKLJUČKE
1.20.1
Oskrba z električno energijo
Oskrba z električno energijo je in bo tudi po izgradnji tretjega agregata izvedena preko
obstoječih sistemov. Obstoječa KP Kidričevo se z električno energijo napaja preko enega
kabla 20kV iz javne distribucijske mreže.
Oskrba z električno energijo bo izvedena iz obstoječe interne trafo postaje. Predvidena
priključna moč znaša 93 kW.
1.20.2
Telekomunikacije
Obstoječi telekomunikacijski priključek, ki ga ima KP Kidričevo zadostuje potrebam in
namenu novega objekta, ki ga gradimo na obstoječem platoju.
58
1.20.3
Preskrba s sanitarno in požarno vodo
Za zagotavljanje požarne vode je trenutno na voljo priključek na javno vodovodno omrežje in
izvedena notranja hidrantna mreža, ki zadostuje potrebam po požarni vodi tudi po povečanju
kapacitete KP Kidričevo.
1.21
GRADBENI OBJEKTI
1.21.1
Plato
Plato kompresorske postaje je urejen. Okrog objektov servisnega in nadzornega objekta ter
objektov kompresorskih enot in plinskih naprav je teren s peskom ali tlakovan. Ceste in
parkirišča so asfaltirana. Zelenice so zatravljene. Trata je košena. Plato je opremljen z
naslednjimi instalacijami:

Hidrantno omrežje s hidranti,

Kineta tehnoloških instalacij,

Dovozna cesta in intervencijske poti,

Meteorna kanalizacija platojske vode preko lovilca naoljenih voda in ventilom za zapiranje
pretoka v primeru požara na lokaciji ,

Meteorna kanalizacija strešnih voda je izvedena v ponikovalnice,

Fekalna kanalizacija v obstoječo nepretočno vodo tesno greznico,

Instalacija za razsvetljevanje platoja,

Podzemne instalacije zemeljskega plina, ogrevanja objektov, razvodov komprimiranega
zraka …itd.
Kompleks oziroma plato kompresorske postaje je ograjen s predpisano ograjo višine 2,20m.
Dostop v polje cevovodov in plato cevovodov z motornimi vozili ni dovoljen niti v času
normalnega in tudi ne v času remontnega obratovanja zavoljo prisotnosti eksplozijske
ogroženosti. Tako prometa po platoju KP Kidričevo razen okoli nadzornega in servisnega
objekta ni. Tudi promet okoli nadzornega in servisnega objekta je z organizacijskim
predpisom – varnostna navodila obratovanja KP Kidričevo omejen na najbolj nujne dostope in
dovoze materiala ter orodja zavoljo con eksplozijske ogroženosti.
Obremenitev prometnih površin prikazanih na situaciji KP Kidričevo je podana v nadaljevanju.
1.21.2
Objekti kompresorskih enot
Objekta kompresorskih enot eden z oznako TZ-1 s dvemi (2) turbinami in kompresorji je
obstoječ. Novi objekt turbinske enote z oznako TZ-2 z eno (1) kompresorsko enoto. Nova
kompresorska enota bo postavljena na armiranobetonske temelje. Objekt kompresorskih enot
bo zgrajen kot kombinacija armirano betonskih temeljev in jeklene konstrukcije.
1.21.3
Temelji tehnoloških instalacij – plinovodi in oprema
Temelji za tehnološko opremo so armiranobetonske izvedbe in služijo za temeljenje:
59
2

Filter separatorja,

Plinovodnih cevovodnih povezav ter kolektorjev,

Hladilnika mazalnega olja za turbino in kompresor,

Filter zgorevalnega zraka plinske turbine,

Temeljenje armatur.
IZRAČUNI MOČI IN PRETOČNIH LASTNOSTI ZA KOMPR. ENOTO
Na osnovi sestave zemeljskega plina in lastnosti plinov, ki jih vsebuje zemeljski plin, so bile
izračunane toplotne lastnosti zemeljskega plina (molska masa, plinska konstanta, specifični
toploti in drugo) kot je razvidno iz priložene tabele “karakteristike ZP”.
Preliminarni izračun potrebnih moči za komprimiranje zemeljskega plina (za pogon
kompresorja plina) ter potrebno hlajenje plina po kompresiji za različna obratovalna stanja
kompresorske postaje (količina komprimiranega plina, vstopni in izstopni tlak plina) je
prikazan v priloženi tabeli “Preliminarni Izračun potrebne moči za pogon kompresorja in
potrebnega hlajenja plina”. Izračun je približen.
Ta predhodni izračun temelji na naslednjih predpostavkah:
1. pretoki (količina) zemeljskega plina, ki se komprimira v kompresorski postaji ter
vstopni in izstopni tlaki plina so enaki kot je to navedeno v poglavju 1.5.2 Zmogljivost kompresorske postaje. Pri tem ni bila upoštevana poraba plina za pogon
plinskih turbin,
2. v izračunu potrebne moči za pogon kompresorja je bil predpostavljen politropni
izkoristek kompresorja 0,82 enak za vse obratovalne pogoje komprimiranja,
3. predpostavljeno je bilo, da se tlak plina pred vstopom v kompresor zniža za 0,9 bar
(vstopne izgube kompresorske postaje) in da je tlak plina na izstopu iz kompresorja za
0,6 bar višji kot na izstopu iz kompresorske postaje (izstopne izgube kompresorske
postaje), enako za vse obratovalne pogoje komprimiranja,
4. pri izračunu porabe plina za komprimiranje oz. za pogon plinske turbine je
predpostavljen izkoristek plinske turbine 0,30 in sicer enak za vse obratovalne pogoje
komprimiranja.
Poudariti je potrebno, da so ti izračuni resnično približni in služijo le za približno definiranje
reda velikosti plinske turbine ter oceno porabe goriva za njeno delovanje.
Točni podatki bodo znani šele po izboru kompresorske enote in turbinskega agregata.
KOMENTAR IZRAČUNA – HLAJENJE ZEMELJSKEGA PLINA
Iz izračuna potrebnega hlajenja zemeljskega plina je razvidno, da glede na dosežene
parametre izza kompresorja ker z izhodno temperaturo zemeljskega plina ne dosežemo 50ºC
ki je mejna temperatura zavoljo kakovosti izolacije plinovodnih cevi prenosnega plinovoda
hlajenje ni potrebno. Tako tudi hladilnikov za potrebe pohlajevanja zemeljskega plina po
komprimiranju zemeljskega plina nismo predvideli.
60
2.1.1
Lastnosti plinov ki sestavljajo zemeljski plin (pri
bar in 15.55 oC)
Plin
Formula
%vol
Mol.
teža
kg/kmol
Sestava ZP
tlaku 1.01325
Spec. topl.
Pl. konst. Spec. teža
Kurilnost
Spec. vol.
J/kgK
zrak = 1
m3/kg
J/kg K J/kg K
KJ/m3
KJ
1
Metan
CH4
98,49
16,043
518,23
0,554
1,471
2,205
1,686
38.005
33
2
Etan
C2H6
0,46
30,07
276,49
1,038
0,780
1,715
1,439
66.579
60
3
Propan
C3H8
0,14
44,097
188,53
1,522
0,527
1,625
1,436
94.749
86
4
Isobutan
C4H10
0,03
58,124
143,06
2,007
0,395
1,621
1,478
122.430
112
5
N-butan
C4H10
0,03
58,124
143,06
2,007
0,395
1,619
1,476
122.787
112
6
Isopentan
C5H12
0,01
72,151
115,25
2,491
0,328
1,602
1,487
150.569
138
7
N-pentan
C5H12
0
72,151
115,25
2,491
0,328
1,626
1,511
150.911
138
8
Hexan
C6H14
0,01
86,178
96,47
2,975
0,274
1,618
1,521
178.682
164
9
Dušuk
N2
0,79
28,013
296,78
0,967
0,844
1,039
0,742
0
10 Kisik
O2
0
31,999
259,81
1,105
0,739
0,916
0,656
0
11 Ogljikov dioksid
CO2
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
44,01
188,90
1,519
0,534
0,834
0,645
0
Metan
Etan
Propan
Isobutan
N-butan
Isopentan
N-pentan
Hexan
Dušuk
Kisik
Ogljikov dioksid
0,04
100,00
Delež plina v ZP
%vol
%masni
98,49
96,994
0,46
0,849
0,14
0,379
0,03
0,107
0,03
0,107
0,01
0,044
0
0,000
0,01
0,053
0,79
1,358
0
0,000
0,04
0,108
15,80
0,14
0,06
0,02
0,02
0,01
0,00
0,01
0,22
0,00
0,02
502,65
2,35
0,71
0,15
0,15
0,05
0,00
0,05
4,03
0,00
0,20
0,537
0,009
0,006
0,002
0,002
0,001
0,000
0,002
0,013
0,000
0,002
1,427
0,007
0,002
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,011
0,000
0,001
2,138
0,015
0,006
0,002
0,002
0,001
0,000
0,001
0,014
0,000
0,001
1,636
0,012
0,005
0,002
0,002
0,001
0,000
0,001
0,010
0,000
0,001
36.862
565
359
131
131
67
0
95
0
0
0
32
5
3
1
1
Zemeljski plin
100,00
16,29
510,36
0,574
1,449
2,179
1,669
38.210
34
100,00
2.1.2
Preliminarni izračun potrebne moči za pogon kompresorja (po
študiji GASUNIE)
Scenarij
KPK TRETJI AGREGAT
Parameter
Volumski
pretok
plina
(1,01325 bar, 15 oC)
Volumski pretok plina (1,01325
bar, 0 oC)
Masni pretok plina
W7066T
W7066TGO
COP 2
W7066T20
COP 3
W7066TQ2
COP 4
W7066TQ3
S7066T
COP 5
S706
Oznaka
Enota
COP 6
Vs
Sm3/h
372.700
329.000
250.000
0
387.700
218.700
161
Vn
Nm3/h
353.299
311.874
236.986
0
367.518
207.315
153
m
kg/s
71,47
63,09
47,94
0,00
74,35
41,94
30
p1
barn
41,3
41,9
37,5
30
41,1
44
4
p1
barn
41,0
41,6
37,2
29,7
40,8
43,7
4
C
15
15
15
15
15
15
barn
41,2
41,8
57,5
29
41,2
42,6
Vhodni pogoji
Vhodni tlak plina v komp.
postajo
Vhodni tlak plina v kompresor
Temperatura plina na vhodu
t1
o
Izhodni pogoji
Izhodni tlak plina iz kompr.
postaje
p2
61
4
Izhodni
tlak
plina
iz
kompresorja
p2
bara
o
42,8
43,4
59,1
30,6
42,8
44,2
4
C
16,6
16,5
53,3
14,7
17,0
14,1
1
Temperatura plina na izhodu
t2
Mehanski izkoristek
hm
-
0,98
0,98
0,98
0,98
0,98
0,98
0
Pk
kW
249
217
4.100
0
324
-87
-
Pk
KM
333
290
5.496
0
435
-116
-
0
0
1
0
0
0
kW
0
0
4100
0
0
0
C
50
50
50
50
50
50
Fod
kWth
-5209
-4601
340
0
-5355
-3284
hPT
-
0,3
0,3
0,3
0,3
0,3
0,3
0
3
88
76
1447
0
115
-31
-
Potrebna
moč
za
pogon
za
pogon
kompresorja
Potrebna
moč
kompresorja
Število kompresorjev
n
Moč enega kompresorja
Pn
Potrebno hlajenje plina
Temp.
plina
na
izhodu
iz
hladilnika
Potrebno +odvedeni –dovedeni
toplotni tok
Poraba
plina
t3
o
-2
za
komprimiranje
Izkoristek plinske turbine
Poraba plina v plinski turbini
Sm /h
62
3
OSNOVNI TEHNOLOŠKI PARAMETRI KOMPRESORSKE ENOTE
Kompresorsko enoto (plinsko turbino s kompresorjem) v tej fazi projekta ni mogoče izbrati.
Za izbiro le-te bodo na osnovi razpisne dokumentacije, v kateri bodo definirani obratovalni
pogoji kompresorske postaje in drugi pogoji ter pridobljene ponudbe dobaviteljev
kompresorskih enot. Po vsestranskem vrednotenju teh ponudb se bo nato izbrala
najprimernejša kompresorska enota.
Po preliminarnem izračunu potrebne moči za pogon kompresorja s karakteristikami:
Pretok
Q= ca.270.000 Sm3/h in
Razlika tlakov
dp = 14 bar
Potrebna moč plinske turbine na gredi
Pmeh= cca. 3,60 MW.
Običajno je za plinske turbine podana moč pri tim. ISO pogojih, kar pomeni moč plinske
turbine pri nazivni moči pri zračnem tlaku 1,0135 bar in pri temperaturi zraka 15 oC ter brez
vstopnih in izstopnih tlačnih izgub na filtru zgorevalnega zraka in odvodu dimnih plinov.
Plinska turbina mora zagotavljati potrebno moč za pogon kompresorja tudi pri maksimalni
temperaturi zraka lokacije kompresorske postaje Kidričevo , ki je 32 oC.
V kolikor želimo določiti približno potrebno moč plinske turbine pri ISO pogojih moramo
upoštevati realne pogoje obratovanja tj. vstopne in izstopne izgube, nadmorsko višino
lokacije kompresorske postaje Kidričevo, zunanjo temperaturo zraka in potrebno moč za
pogon kompresorja korigirati. S to korekcijo, ki pa je zopet karakteristika posamezne turbine
bi bila potrebna moč plinske turbine okoli 3,6 MW (ISO standard).
3.1
ODPADKI NASTALI MED OBRATOVANJEM KOMPRESORSKE
POSTAJE
Ob obratovanju KP Kidričevo bodo nastajale naslednje količine odpadkov:
1. Mazalno olje turbine in kompresorja
količina je cca. 2500 l/kompresorsko enoto, letno se dolije 20-30 litrov olja, menjava je
vsakih 10 let oz. ko se olje tako pokvari, da ga ni moč več koristiti (cca. <= 0,5 % trdnih
kovinskih delcev), rezerva mazalnega olja na lokaciji je 400l/ kompresorsko enoto torej
2000 litrov v našem primeru (lovilna skleda z volumnom vsega olja v skladišču olj).
2. kondenzat iz filter separatorjev
količina je 10 l/leto
3. vložek demistra (izločevalec oljnih kapljic) menjava 1x 15 mesecev
4. filter zgorevalnega zraka
se ne menja je samočistilni (z kompr. zrakom)
5. filter prezračevanja ohišja enote
se menja 2 x letno (pesek, insekti, ni olja)
6. filter na zemeljskem plinu
menjava 1 x letno
7. pranje turbinskega kompresorja
40 l/leto/enoto (mešanica voda, čistilo)
63
4
PROMETNA OBREMENITEV PLATOJSKIH ASFALTIRANIH POVRŠIN
Dostop v polje cevovodov in plato cevovodov z motornimi vozili ni dovoljen niti v času
normalnega in tudi ne v času remontnega obratovanja zavoljo prisotnosti eksplozijske
ogroženosti. Tako prometa po platoju KP Kidričevo razen okoli nadzornega in servisnega
objekta ni. Tudi promet okoli nadzornega in servisnega objekta je z organizacijskim
predpisom – varnostna navodila obratovanja KP Kidričevo omejen na najbolj nujne dostope in
dovoze materiala ter orodja zavoljo con eksplozijske ogroženosti.
Obremenitev prometnih površin prikazanih na situaciji KP Kidričevo je podana v nadaljevanju.
4.1
NORMALNO OBRATOVANJE
Parkirišča izven ograje KP Kidričevo na zemljišču v lasti GEOPLIN PLINOVODI d.o.o.
- dnevno trije osebni avtomobili parkirani za dobo 8 ur (delovni čas ene izmene
uslužbencev KP Kidričevo)
Plato med nadzornim in servisnim objektom
- tedensko eno dostavno vozilo – kombi – dostava rezervnih delov ali pisarniškega
materiala
4.2
VZDRŽEVALNA DELA
Predvidoma enkrat letno ob času remonta v trajanju predvidoma 5 delovnih dni se število
vozil parkiranih na parkirišču poveča; ni sicer:
Parkirišča izven ograje KP Kidričevo na zemljišču v lasti GEOPLIN PLINOVODI d.o.o.
- dnevno deset osebnih avtomobilov parkirani za dobo 12 ur
Plato med nadzornim in servisnim objektom
- dve do tri dostavna vozila, ki stojijo med servisnim objektom in objektom
kompresorskih enot .
64
5
OPIS NEVARNOSTI TEHNOLOGIJE
Namembnost kompresorske postaje je dvig tlaka zemeljskega plina iz minimalno 27 bar na
vstopu na nazivni obratovalni tlak plinovoda M1 Ceršak – Rogatec, ki znaša 50 bar. Celotni
tehnološki sistem kompresorske postaje je pod visokim tlakom zemeljskega plina, ki ima
naslednje značilnosti:
Vžigna temperatura
Eksplozijsko območje:
Spodnja kurilnost
Relativna gostota
Gostota
Vrelišče
Tališče
595 - 630 oC
- spodnje 4,4 % vol. - SME
- zgornje 16,5 % vol. - ZME
33 352 kJ/Nm3
0,5633 (zrak =1)
0,7283 kg/m3n
-161 oC
-182 oC
Vsa vgrajena tehnološka oprema (cevovodi, naprave, armature, itn.) mora biti izdelana
kvalitetno ter v ustrezni tlačni stopnji da se prepreči nekontrolirano uhajanje zemeljskega
plina.
Pri normalnih obratovalnih pogojih bo občasno prihajalo do izpustov plina v ozračje in sicer
pri naslednjih opravilih:

Izpihovanje sistema pred začetkom obratovanja,

izpihovanje filter - separatorja pred odpiranjem zaradi čiščenja,

izpihovanje čistine postaje pri pošiljanju ali sprejemanju čistilnega ali
intiligentnega “piga” in

izpihovanje kompresorja po zaustavitvi zaradi razbremenitve tesnil
kompresorja.
Navedena opravila se izvajajo le redko, največkrat nekajkrat letno (npr.: pri izključitvi
delujočega kompresorja zaradi kontrole in servisa, ki tedaj preide v rezervo, in vključitvi
rezervnega, ker je predvideno neprekinjeno obratovanje kompresorske postaje tekom celega
leta).
Kompresor za zemeljski plin je gnan s plinsko turbino preko gredi in sklopke, tako da ni
prostih rotirajočih delov.
65
6
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, VAROVANJE ZDRAVJA IN
ŽIVLJENJA LJUDI, VARSTVO PRED POŽAROM IN EKSPLOZIJO
6.1
SISTEMI ZA DETEKCIJO POŽARA IN PLINOV IN PROTIPOŽARNA
ZAŠČITA KOMPRESORSKE POSTAJE
Kompresorska postaja je razvrščena v požarne cone. Protipožarni in varnostni sistem
vključuje požarni in varnostni pano in periferno opremo, detektorje dima, ognja in plinov,
ročne klične postaje, svetlobne in zvočne alarme ter različno gasilno opremo. Protipožarni in
varnostni sistemi so ločeni in neodvisni od ostalih sistemov. Centrala je locirana v nadzornem
objektu.
Sistemi za zaznavanje požara so nameščeni na vseh lokacijah kjer obstoja nevarnost požara.
To je v zgradbah, delavnicah in področjih s procesno opremo. Sistemi alarmnih naprav za
slišno in vidno alarmiranje so vgrajeni v protipožarni in varnostni sistem in alarmirajo
obratovalno in drugo osebje v primeru nevarnosti. Sistem je nadziran in upravljan iz
centralnega panoja za požarno in varnostno zaščito.
Detektorji plina se uporabljajo za merjenje koncentracij vnetljivih plinov. Locirani so tako,
da optimalno zaznavajo pline upoštevajoč vplive prezračevanja in gibanja zraka.
Gasilna oprema je locirana in pripravljena za hiter odziv na različne vrste požarov, na
običajne gorljive trdne materiale, razlite tekočine in električne požare. Vgrajene so
avtomatske gasilne.
Javljanje požara je avtomatsko in ročno. Avtomatski javljalniki požara so nameščeni v vseh
objektih kompresorske postaje.
Hidrantno omrežje služi predvsem za zaščito objektov pred zunanjim požarom.
V skladu z zahtevami »Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi izgradnje in
obratovanja dodatne kompresorske enote v Kidričevem«, ki jo je izdelal Geološki zavod
Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana pod številko K-II-30d/I-1/42, datum 18.01.2010 (avtor
dr. Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol.) se pred ponikovalnice platojske meteorne vode vgradi
zaporni sistem za primer požara. Sistem je povezan na javljanje požara.
Ročni javljalniki požara bodo nameščeni ob izhodih iz objekta. Ročni javljalniki bodo vezani
na eno linijo, avtomatski pa na drugo v delilniku. Delilnik bo povezan s protipožarno centralo.
Signal sprožen z ročnim javljalnikom bo sprožil avtomatski izklop kompresorske postaje od
plinovoda z zapiranjem glavnih ventilov na dovodu in odvodu.
Potrjeni signal avtomatskega javljalnika požara bo sprožil izolacijo kompresorske postaje in
sproži avtomatsko gašenje ogroženega kompresorskega agregata. Protipožarna avtomatska
gasilna naprava bo sestavni del tehnološke opreme, ki ima avtomatski sistem za gašenje z
vodno visokotlačnim sistemom (water mist spray sistem). Količina vode za namen
visokotlačnega vodnega gašenja bo 150litrov. Tlak sistema bo 250 bar. Voda ob primeru
takega gašenja bo ujeta v lovilno skledo okrova turbine in kompresorja.
66
Sistem za detekcijo plina sestavljajo plinski senzorji nameščeni na izstopnih prezračevalnih
odprtinah. Logika delovanja bo naslednja:
Aktiviranje:
1 od detektorjev
pri 20% SME
1 od detektorjev
pri 60% SME
kompresorske postaje
- aktivira ALARM (nizko)
- aktivira ALARM (visoko) in povzroči zaustavitev
V izdelavi je posebna študija HAZOP (Hazard and operability Study) v kateri bodo analizirane
predvidene tehnične rešitve in opravila pri obratovanju in vzdrževanju, da se zagotovi
optimalna varnost obratovanja kompresorske postaje.
Naj navedemo le nekaj osnovnih podatkov o ukrepih za varovanje okolja, varovanje zdravja in
življenja ljudi ter varstvo pred požarom in eksplozijo.
Vsi izpuhi, navedeni v prejšnji točki, bodo speljani stran od območja zadrževanja ljudi preko
izpušnih cevi, ki bodo na višini cca. 10 m nad terenom.
Vse elektro naprave in instalacije morajo biti izdelane skladno s slovenskimi in evropskimi
standardi.
Prostor kompresorske enote bo opremljen s sistemom za javljanje požara. Prostor z
napravami in instalacijami bodo opremljeni z javljalniki plina občutljivimi na koncentracije
nižje od spodnje eksplozijske meje. Javljalniki bodo nameščeni na takih mestih in v takem
številu da zagotovijo zanesljivo javljanje - alarm pri pojavu gorljivih plinov.
Kompresorska enota bo opremljena s stabilno gasilno napravo (tehnološki sklop).
Sistemi za zaustavitev v sili so predvideni za zaščito:

postroja pred strojelomom,

okolja in

ljudi.
Sistem bo aktiviran:

ročno,

s potrjenim javljanjem požara,

s potrjenim javljanjem plina,

s signalom procesnih instrumentov (prekoračitev tlaka, temperature, tresljajev, itn.)
Pri ustavitvi v sili (»Emergency shut down« - ESD) se kompresorska postaja loči od
plinovodnega omrežja.
Za prvo pomoč je predvidena oprema v turbinski zgradbi, delavnici elektro in strojnega
vzdrževanja, UPS prostoru, NN prostoru, itn.
67
6.2
UKREPI ZA PREPREČEVANJE HRUPA
Kompresorska postaja s svojim obratovanjem povzroča hrup, ki se širi v okolico.
Pomembnejši viri hrupa so naslednji: plinsko turbinsko postrojenje s sistemi zajema
zgorevalnega zraka in izpušnih plinov, kompresor zemeljskega plina, ventilator hladilnika
mazalnega olja, izpuhi odzračevanja kompresorjev in cevovodov, priprava plina za pogon
plinskih turbin in plina za lastno rabo in plinski motor za pogon generatorja.
Za zmanjšanje hrupa bo poskrbljeno z različnimi ukrepi pri konstrukcijski izvedbi in sestavi
tehnološke opreme ter vrstami protihrupne zaščite.
Plinsko turbinsko postrojenje predstavlja najpomembnejši vir hrupa. Pri obratovanju plinske
turbine hrup nastaja zaradi toka zraka oz. plina skozi lopatice tako statorske kot rotorske ter
v dovodnih in odvodnih kanalih. Hrup nastaja tudi zaradi gibanja strojnih delov kompresorja
turbine, pomožnih naprav in kompresorja zemeljskega plina. Hrup se širi navzven skozi okrove
strojev kakor tudi po zračnih in plinskih kanalih in cevovodih.
Predvidene plinska turbina s pomožnimi sistemi bo nameščena na temeljnem okvirju in v
celoti pokrita s protihrupnim okrovom (akustičnim ohišjem). Vse odprtine okrova za hladilni
zrak in prezračevanje na vstopni in izstopni strani bodo opremljene s posebnimi dušilniki
hrupa. V vstopnem kanalu zraka pred kompresorjem plinske turbine bo nameščen dušilnik
hrupa prav tako tudi v dimniku oz. v izpušnem kanalu iz plinske turbine.
Na izpuhih plina iz kompresorja zemeljskega plina bodo nameščeni dušilniki hrupa.
Hrup iz pogonskega stroja in gnanega stroja kot celote bo omejevan z naslednjimi ukrepi:
 glušnik hrupa na vstopu zraka v kompresor plinske turbine,
 glušnik hrupa na izstopu izpušnih plinov pred vstopom v dimnik,
 glušnik hrupa na prezračevalnih kanalih skida tako na vstopu kot na izstopu iz skida,
 protihrupni okrov plinske turbine,
 turbinski objekt - strojnica izvedena z zvočno izolacijo (sendvič plošče),
 plinovode na sesalni in tlačni strani kompresorja na najkrajši možni način speljemo pod
zemljo,
 mikrolokacija kompresorske postaje je izbrana ob obstoječih enotah.
S temi predvidenimi ukrepi bo poskrbljeno, da raven hrupa na lokaciji kompresorske postaje
in v okolici ne bo večja od dopustnih vrednosti, ki so za posamezna območja naravnega in
življenjskega okolja glede občutljivosti območja na učinke hrupa določene z “Uredbo o hrupu
v naravnem in življenjskem okolju” (Ur. List RS št. 45/95) ter njenimi dopolnitvami.
Pri ZVD Ljubljana Center za fizikalne meritve je bila naročen elaborat o vplivih nove KPK2 na
okolje št. elaborata Št: LFIZ-20090169-F z dne 12/11/2009 izdelal mag. Ferdo Deželak ki v
svojem 8 poglavju podaja omilitvene ukrepi ki jih povzemamo:
68
6.2.1
Omilitveni ukrepi (priporočila)
Ukrepe in zahteve glede varstva okolja pred hrupom, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje smo
našteli že v prejšnjih točkah tega poročila. V tej točki kratko povzemamo najvažnejše:
V projektu je skladno z zapisanim potrebno definirati in izvesti:
- novonačrtovana plinska turbina mora biti v celoti pokrita s protihrupnim okrovom;
- vse odprtine okrova za hladilni zrak in prezračevanje morajo biti na vstopni in izstopni strani
opremljene z dušilniki hrupa;
- v vstopnem kanalu zraka pred kompresorjem plinske turbine mora biti nameščen protihrupni
dušilnik;
- v izpušnem kanalu iz plinske turbine mora biti nameščen protihrupni dušilnik;
- turbinski objekt mora biti zaprt v metalni konstrukciji in zvočno izoliran;
- plinovodne cevi morajo biti tako na sesalni kot tudi na tlačni strani kompresorja speljane
pod zemljo po najkrajši poti;
- predvidena je tudi namestitev glušnikov na vseh izpustih na stolpu za primer izpihovanja
- mikrolokacija hrupnih virov nove kompresorske postaje bo izbrana tako, da bo divergenca
hrupa, to je njegovo upadanje z oddaljenostjo, čim večja, najbližji stanovanjski objekti bodo
od nje oddaljeni kilometer in več.
Z navedenimi ukrepi lahko na ta način dosežemo ravni hrupa, ki na oddaljenostih nad
1000 m ne bodo presegale 45 dBA.
6.2.2
Vplivno območje
Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. l. RS, št. 70/96) v 21.
členu določa, kdaj je opis vplivnega območje obvezna sestavina poročila o vplivih na okolje:
"Če poročilo obravnava vrsto posega, za katerega mora nosilec posega plačati odškodnino ali
zagotoviti drugačno nadomestilo za nevarnost ali razvrednotenje okolja ali če poročilo
obravnava poseg, zaradi katerega imajo prebivalci, ki živijo v okolici, pravico do nadomestil,
davčnih olajšav, subvencij, oprostitve davkov ali prispevkov, je treba v poročilu določiti in
opisati tudi vplivno območje posega, na katerem so prizadete osebe upravičene do
odškodnine ali drugačnega nadomestila z navedbo mejnih parcel vplivnega območja. Pri
določitvi vplivnega območja posega je treba upoštevati merila, predpisana za določitev
vplivnega območja. Opis območja zajema elemente, ki so pomembni z vidika zmanjšane
69
uporabe vrednosti nepremičnin, zmanjšanje kakovosti bivalnega okolja ali zmanjšanje
vrednosti nepremičnine in izgubljenega dobička zaradi obravnavanega posega. V poročilu se
navedejo tudi osebe, ki so na vplivnem območju posega v skladu s predpisi upravičene do
odškodnine ali drugačnega nadomestila".
6.2.3
Definicija vplivnega območja skladno s predpisi o graditvi objektov
V Zakonu o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 102/04) je vplivno območje objekta opredeljeno
kot tridimenzionalni prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob
upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali
energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico. Objekt z vplivi na okolje pa je
objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na
okolje obvezna.
Skladno s Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l. RS št. 66/04) projektant v
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja opredeli vplivno območje v času gradnje
oziroma izvajanja del in vplivno območje, ko bo objekt obratoval.
Za obravnavan poseg je vplivno območje povezano predvsem z vplivom hrupa na okolje med
obratovanjem objekta. Vplivno območje, na katerega bo vplivala gradnja 3. kompresorske
enote:
a.)
med gradnjo znotraj radiusa 800 m
b.)
med gradnjo zaradi vpliva transporta znotraj pasu 10 m ob transportnih poteh
c.)
med kopanjem kanalov na cevovodu znotraj radiusa 100 m
d.)
med obratovanjem znotraj radiusa 800 m.
6.2.4
Sklepna ocena
Ocenjujemo, da bosta gradnja in obratovanje objekta z novo kompresorsko enoto, z
upoštevanjem zakonskih zahtev in opisanih omilitvenih predlogov, z vidika varovanja
okolja pred hrupom sprejemljiva.
Iz opravljenih izračunov lahko zaključimo, da je glavni vir hrupa v okolju sistem izpušnih
plinov in zajema, ki na 1000 m oddaljenosti povzroča 34 dBA. Sledi mu izolirano ohišje s 33
dBA. Hladilnik mazalnega olja v standardni izvedbi prispeva 31 dBA v specialni izvedbi pa 10
dBA manj. Prezračevalno ohišje na vztopnem in iztopnem delu sta manjša hrupna vira, ki
70
prispevata 22 dBA. Skupna imisijska raven hrupa pri obratovanju vseh virov tako znaša na
1000 m za:
eno kompresorsko enoto: LAeq(1000m) = 40 dBA
za dve kompresorski enoti: LAeq(1000m) = 43 dBA
za tri kompresorske enote: LAeq(1000m) = 45 dBA
Ti rezultati veljajo za osnovno izvedbo, ki je analizirana v tabeli 8. V primeru uporabe
hladilnika mazalnega olja special, pa lahko te emisijske vrednosti znižamo za dober decibel.
Iz priloženih podatkov in izračunov je nadalje razvidno, da nobeden izmed posamičnih delov
opreme sam zase ne prekoračuje mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom za
nočno obdobje, to je 48 dBA, prav tako tudi na njihov skupni vpliv. Najhrupnejši del opreme
za okolje predstavlja sistem izpušnih plinov.
6.3
NAČIN PREPREČEVANJA ONESNAŽENJA TAL IN VODA
6.3.1
Opredelitev tveganja
Območje kompresorske postaje sestavljajo dobro prepustne prodno peščene plasti, ki tvorijo
pomemben vodonosnik. Tok podzemne vode z območja kompresorske postaje je usmerjen
proti črpališču Skorba.
6.3.2
Opredelitev posledic
Onesnaženje vodonosnika na območju kompresorske postaje bi se lahko odražalo kot
poslabšanje kakovosti podzemne vode v vodonosniku, posledično pa lahko tudi kot
poslabšanje vode v črpališču Skorba.
Onesnaženje podzemne vode nikakor ni dopustno. Zaradi tega je potrebno tveganje za
onesnaženje z zaščitnimi ukrepi zmanjšati na minimum. Izgradnja in obratovanje
kompresorske postaje sta sprejemljiva ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov. Pomembni
del ukrepov je tudi pravilna gradnja in nadzor delovanja.
6.3.3
Referenčno stanje in relativna občutljivost
V skladu 48. členom Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij je za
posamezna potencialna onesnaževala potrebno izračunati občutljivost, ki je definirana kot:
S=(R+ΔR)/R
kjer je:
S – relativna občutljivost
R – referenčno stanje
ΔR – sprememba referenčnega stanja, ki je posledica posega
71
Dopustne vrednosti relativne občutljivosti so za posamezna onesnaževala podane kot priloga 2
k pravilniku.
Mineralna olja v vodni niso zaznana, zato lahko za referenčno vrednost privzamemo mejo
detekcije 6 μg/l. Relativna občutljivost za mineralna olja znaša po prilogi 2 Pravilnika +2.
Dopustno spremembo referenčnega stanja torej izračunamo:
2=(6+ ΔR)/6
ΔR=6 μg/l
6.3.4
Tveganje
Obravnavana lokacija leži vzvodno od črpališča Skorba, zato tveganje za onesnaženje
podzemne vode v črpališču obstaja.
Obdobje gradnje
Normalni scenarij predvideva gradnjo, ki ne povzroča vnosa nevarnih snovi v okolje.
Zaključimo lahko, da normalni scenarij ne predstavlja tveganja za onesnaženje podzemne
vode.
Alternativni scenarij predvideva gradnjo z neustreznimi stroji. Ocenjujemo, da lahko med
gradnjo odteče 1 dl olja na dan v vodonosnik. Količina sproščene snovi je enaka slabi polovici
količine, ki se sprosti pri alternativnem scenariju za II. etapo obdobja obratovanja. Največjo
možno koncentracijo lahko tako ocenimo kot polovico koncentracije, ki je izračunana za
alternativni scenarij za obdobje obratovanja celotne kompresorske postaje, to je 0,002 mg/l.
Posledično ocenimo relativno občutljivost kot:
S=(6+2)/6=1,3,
kar je manj od dopustne občutljivosti za mineralna olja +2 po Pravilniku. Poleg se gradnja
odvija na površju nezasičene cone, ali tik pod površjem, pa še to v omejenem trajanju.
Ocenjena količina v praksi ne bi mogla vstopiti neovirano v podzemno vodo. Zaključujemo, da
je tveganje, ki ga predstavlja alternativni scenarij za obdobje gradnje sprejemljivo.
Črni scenarij predvideva razlitje in neposreden vnos 200 l dizelskega goriva neposredno v
podzemno vodo. Količina razlitja je manj kot 1/10 količine, ki je obravnavana v črnem
scenariju za obdobje obratovanja. Verjetnost takega dogodka je majhna, saj bi razlitje lahko
takoj opazili in ustrezno sanirali. Posledica črnega scenarija bi bila sicer največ 0,03 mg/l olja
v podzemni vodi črpališča, relativna občutljivost
S=(6+30)/6=6,
je pa tak razvoj dogodkov in transporta snovi skozi vodonosnik zelo malo verjeten.
Obdobje obratovanja
Normalni scenarij predvideva obratovanje, ki ne povzroča vnosa nevarnih snovi v okolje.
Zaključimo lahko, da normalni scenarij ne predstavlja tveganja za onesnaženje podzemne
vode.
Za alternativni scenarij lahko zaključimo, da lahko povzroči največjo koncentracijo 0,0036
mg/l mineralnega olja v črpališču Skorba. Taka koncentracija pomeni relativno občutljivost:
S=(6+3,6)/6=1,6
in ne presega dopustne občutljivosti za mineralna olja +2 po Pravilniku.
72
Za črni scenarij lahko zaključimo, da bi onesnaževanje lahko povzročilo zelo visoke
koncentracije snovi v podzemni vodi, ki bi bistveno presegale mejne vrednosti. Relativna
občutljivost bi lahko dosegla:
S=(6+330)/6=51,
a je verjetnost takih dogodkov zelo majhna, koncentracija pa je izračunana po principu
konzervativne ocene. Da bi prišlo do uresničitve črnega scenarija, bi moralo priti do
popolnega defekta ključnih delov sistema mazalnega olja, odpovedi vseh zaščitnih ukrepov
(prestrezanje izlitja v lovilno skledo ali kineto, nadzor nad delovanjem in tesnostjo
kompresorskih enot, odstranjevanje morebitnega razlitja in kontaminirane zemljine…) in
neposrednega vnosa onesnaževala v podzemno vodo brez zadrževanja ali razpadanja v
vodonosniku. Verjetnost za tak potek dogodkov je zanemarljiva.
6.3.5
Skupna ocena tveganja
Tveganje za onesnaženje podzemne vode vodonosnika med izgradnjo in obratovanjem
kompresorske postaje je ob upoštevanju zaščitnih ukrepov torej sprejemljivo.
6.3.6
Predlog ukrepov za zaščito
Ukrepi varstva pred nenadzorovanimi dogodki oziroma v primeru ekološke nesreče
Ekološka nesreča pomeni veliko prekomerno obremenitev okolja, kadar lahko emisije v okolje
večkrat presegajo predpisane mejne vrednosti. Pri načrtovanem posegu lahko pride do
prekomerne obremenitve okolja zaradi emisije snovi v vodonosnik. Do nesreče bi prišlo v
primeru:

napak v delovanju delovnih strojev med gradnjo (puščanja goriv, maziv in
drugih tekočin delovnih strojev ali vozil)

iztoka tekočin iz mazalnega sistema plinske turbine in kompresorja,
sistema mazalnega olja ali skladišča olj
hladilnega
Osnovni ukrepi, da se prepreči ekološka nesreča, oz. zmanjša njen obseg na tem območju
so:
 redna vzdrževalna dela,
 ustrezna pasivna in aktivna varnost na delovišču
Ukrepi so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju.
Ukrepi na gradbišču
Dopustno je uporabljati le tehnično brezhibne stroje. Vsa vozila in mehanizacija na gradbišču
morajo izpolnjevati pogoje glede tesnitve strojnih sklopov ter hidravličnih priključkov tako,
da ni možnosti kapljanja goriv in raznih drugih tekočin v teren. To dosežemo z vsakodnevno
kontrolo tesnjenja (vizualni pregledi) s strani upravljavca posameznega stroja oz. vozila in
tudi neposrednega vodje del na gradbišču. V primeru, da se pri pregledu ali med delom stroja
ali vozila opazi puščanje oz. kapljanje goriva ali olja, upravljavec o tem takoj obvesti
73
neposrednega vodjo del na gradbišču, ki organizira zamenjavo stroja z ustreznejšim oz. v
primeru lažje tehnične okvare obvesti službo vzdrževanja. Mesto kapljanja se dodatno
zavaruje z ustreznimi lovilnimi posodami, ki se nahajajo na gradbišču tako, da v fazi čakanja
na popravilo oz. odvoz stroja, ne pride do onesnaženja. Onesnaženo zemljino se izkoplje in
odstrani na za to urejeno deponijo.
Na gradbišču morajo biti na voljo prenosne lovilne posode in absorbna sredstva za takojšnje
ukrepanje ob iztekanji tekočin iz delovnih strojev.
Načrtovane zaščitne tehnične rešitve in načrtovani ukrepi
V tehničnem poročilu in v dodatnih pojasnilih projektanta so predvideni naslednji zaščitni
ukrepi za preprečitev izpustov nevarnih snovi v vodonosnik:
- sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorskih enot in kompresorske postaje,
-
tesnilni sistem, ki zagotavlja tesnjenje v vseh obratovalnih stanjih kompresorja vključno z
ustavitvijo,
-
kompresorska enota je zaščitena s kineto, ki poteka okoli kompresorske enote (Količina
olja ki lahko pristane v kineti ob morebitnem razlitju je za 3 kratnik manjša od volumna
olja, ki se lahko razlije).
-
sistemi protipožarne zaščite,
-
sistemi za zaustavitev v sili, ki so predvideni za zaščito postroja pred strojelomom, okolja
in ljudi,
Vzdrževalna ekipa je nenehno v pripravljenosti.
Dodatne zaščitne tehnične rešitve in dodatni ukrepi
Lovilna skleda, tla pod kompresorsko enoto in kineta so izvedeni tesno na hladilno olje.
Kineta ali lovilne sklede niso v povezavi s kanalizacijskim omrežjem in ponikovalnicami.
Sistem mazalnega olja je opremljen z detektorjem nivoja olja. Vzpostavljeno je avtomatsko
javljanje ob morebitnem padcu nivojev, ki bi lahko nakazoval puščanje.
Lovilna skleda in kineta je opremljena z detektorjem tekočin. Vzpostavljeno je avtomatsko
javljanje ob morebitnem pojavu tekočin, ki bi lahko nakazovalo puščanje nevarnih tekočin,
predvsem olja.
Kanalizacijo proti ponikovalnicam se opremi z zapornimi mehanizmi, ki se zapirajo
avtomatsko v povezavi s požarnim alarmom in avtomatskim gašenjem ter tudi ročno.
Na območju kompresorske postaje je na voljo ustrezna količina absorbne snovi za sanacijo
morebitnih razlitij.
Onesnažene odpadke, onesnaženo zemljino ali vodo in odpadno olje po zamenjavi se ustrezno
odstranujejo v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki.
Vzdrževalna ekipa je usposobljena za ukrepanje v primeru nesreče z razlitjem.
Ukrepi v primeru onesnaženja
74
V primeru nesreče z razlitjem nevarne snovi je zelo pomembno hitro in učinkovito ukrepanje.
Ukrepanje v primeru nesreče je odvisno od obsega onesnaženja, ob vsakem razlitju pa je
treba ravnati v skladu z ukrepi, ki so opisani v nadaljevanju.
Ukrepi ob morebitnem razlitju:
-
Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti
-
Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino
-
Preprečiti nastanek požara
-
V primeru gašenja požara zapreti dovode v ponikovalnice. Za ta namen je potrebno
vgraditi ustrezne zaporne mehanizme na kanalizacijskih vodih. Dovode se sme odpreti
šele, ko je požar pogašen, onesnaženje sanirano in kanalizacijski vodi izpraznjeni in
očiščeni
-
Mesto razlitja posipati z absorbentom
-
Glede na karakteristike absorbne snovi (ko je zasičena spremeni barvo) absorbno snov
odstranimo tako, da s tem ne onesnažimo okolja.
-
V primeru razlitja večje količine nevarne snovi absorbent posipamo na debelo po robovih
razlitja, da preprečimo širjenje madeža. Vsebino prečrpavamo oz. posipamo z
absorbentom. Obvestimo ustrezno intervencijsko službo - gasilci.
-
Kontaminiran material odpeljemo na odlagališče nevarnih odpadkov.
O nesreči je potrebno obvestiti center za obveščanje, pri razlitju med gradnjo, nadzor
gradnje in policijo.
Vzdrževanje v času obratovanja
Zagotoviti je potrebno redno vzdrževanje in redne preglede vseh naprav, predvsem pa
mazalnega sistema plinske turbine in kompresorja, hladilnega sistema mazalnega olja,
skladišča nevarnih snovi, lovilnih skled, kinete ter zapornih mehanizmov na kanalizacijskem
vodu, da bi se morebitne nepravilnosti lahko pravočasno saniralo.
Pri vzdrževanju naprav, objektov in zunanjih površin je dovoljena uporaba le tistih snovi, ki
so sprejemljive za uporabo na vodovarstvenih območjih (ekološko sprejemljivi herbicidi,
pesticidi, topila, barve, laki, ipd.)
Nadzorovanje vplivov na podzemno vodo v času obratovanja
Pričakovani vplivi na podzemno vodo so ob normalnem obratovanju minimalni, v
alternativnem scenariju pa so vplivi na podzemno vodo manjši od mejnih vrednosti relativne
občutljivosti in manjši od mejnih vrednosti za vsebnost snovi v podzemni in pitni vodi, zato
monitoring kakovosti podzemne vode ni potreben.
6.3.7
Sklep
Na podlagi opravljene analize tveganja na vodni vir ki jo je izdelal Geološki Zavod Slovenije g.
Krivic januar 2010 ugotovimo naslednje:
75
Neposredno napajalno zaledje črpališča Skorba sega na območje kompresorske postaje v
Kidričevem, zato je s tega območja ogrožena kakovost podzemne vode v črpališču.
Izgradnja in obratovanje dodatne kompresorske enote predstavljata tveganje za vodni vir
Skorba.
Tveganje za podzemno vodo je sprejemljivo, potrebno pa je upoštevati ustrezne zaščitne
ukrepe, navedene v poglavju 6.3.6 Predlog ukrepov za zaščito.
Zaščita s tehničnimi ukrepi pomeni izgradnjo kompresorske enote po standardih, ki
zagotavljajo varno in zanesljivo obratovanje brez vpliva na podzemne vode. Najpomembnejši
del zaščite je nadzor tesnosti mazalnega sistema plinske turbine in kompresorja, hladilnega
sistema mazalnega olja in skladišča olj. Med gradnjo je dopustno uporabljati le povsem
brezhibne stroje, pri katerih je možnost puščanja nevarnih tekočin kolikor se le da majhna.
Gradbišče mora biti urejeno tako, da so čim bolj zmanjšane verjetnosti različnih izrednih
dogodkov, ki bi lahko pripeljali do razlitja nevarnih tekočin. Na lokaciji naj se nevarne snovi
hrani v skladiščih z ustrezno dimenzioniranimi lovilnimi skledami. Kakršnokoli razlitje, ki bi
povzročilo vnos nevarnih snovi v podzemno vodo, ni dopustno.
6.4
NAČIN PREPREČEVANJA ONESNAŽENJA ZRAKA
Onesnaževanje zraka iz kompresorske postaje je le z izpušnimi plini plinske turbine. Zemeljski
plin je čisto gorivo brez žveplovih spojin. Pri zgorevanju nastopa vodna para, CO2, CO in NOx .
Emisijo ureja “Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjim
zgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin” (Ur. list RS, št.: 73/94).
Mejne koncentracije za plinsko turbino v skladu z uredbo so:
prah:
CO:
NOx (izraženi kot NO2) za zemeljski plin z močjo turbine=<100 MW:
dimno število 2,
100mg/m3,
75mg/m3.
Predvidena plinska turbina bo sodobne konstrukcije in dosega mnogo manjše emisijske
koncentracije škodljivih snovi v izpušnih plinih, kot je to predpisano z “Uredbo”.
76
7
OPIS ELEKTRO DEL
7.1
7.1.1
ELEKTROENERGETIKA
Potrebe po električni energiji in zmogljivosti energetskih naprav
Na osnovi podatkov iz strojno tehnološkega dela projekta je največji porabnik električne
energije elektromotor za zagon plinske turbine. Glede na velikost in tip turbine je moč
elektro motorja za zagon 55 kW. Ta elektro motor mora biti napajan iz osnovnega in iz
rezervnega vira električne energije.
Poleg vsakega zagonskega elektro motorja bodo inštalirane še črpalke za olje, črpalke za
mazanje, grelniki olja, ventilatorji hladilnikov, ventilatorji hladilnega olja, ventilatorji za
prezračevanje, kompresorji tesnilnega instrumentalnega zraka, hladilnika plina, sistemi
neprekinjenega napajanja, ter ostali pomožni sistemi kot so razsvetljava, vtičnice itn.
Bilanca moči - Obstoječi del













zagonski motor plinske turbine
MCC1
MCC2
Strojnica 1
Strojnica 2
MRP
filter separatorja 1
filter separatorja 2
napajalna postaja K.Z.
nadzorni objekt
servisni objekt
zunanja razsvetljava
sistem neprekinjenega napajanja
2 x 55 kW
35 kW
35 kW
10 kW
10 kW
3 kW
2 kW
2 kW
2 kW
30 kW
64 kW
30 kW
48 kW
S K U P A J (Obstoječi del):
381 kW
Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,55, znaša konična moč 210 kW.
Bilanca moči - za 3. Agregat
 MCC3
 Strojnica 3
S K U P A J (za 3. Agregat):
90 kW
20 kW
110 kW
77
Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,57 znaša konična moč 63 kW.
Električna moč kompresorske postaje vseh objektov bo torej 210 kW +63 kW = 273 kW.
Tok istočasno obratujočih naprav pri cos  = 0,98 (kompenzirani sistem) znaša:
I = 402 A
Tok istočasno obratujočih naprav pri cos  = 0,98 (kompenzirani sistem, brez toka motorja)
znaša:
I = 321 A
MOTOR:
Nazivni tok motorja zagonskega motorja je: Inm = 105 A
cosz = 0,35
coso = 0,98
sinz = 0,935
sino = 0,1985
Zagonski tok motorja z upoštevanjem mehkega zagona znaša:
Iz = 240 A
Istočasno v obratovanju navidezna moč:
Po =
3 .I.U=
3 . 321 . 400 = 222 kVA
Navidezna moč zagonskega motorja:
Pz =
3 . Iz . U =
3 . 240 . 400 = 166kVA
Komponente moči:
Pd = Po coso + Pz cosz = 222 . 0,98 + 166 . 0,35 = 275,7 kW
Px = Po sino + Pz sinz = 222 . 0,1985 + 166 . 0,936 = 199,5 kVAr
Skupna navidezna moč ob zagonu bo:
PN =
Pd2  Px2
= 340 kVA
78
Istočasna navidezna moč kompresorske postaje ob zagonu znaša 340 kVA. Pri tem je
upoštevan zagon zagonskega elektromotorja po principu mehkega zagona in obvezna omejitev
v zagonu (zaganja se lahko en kompresor istočasno, drugi pa po obveznem časovnem
presledku in največ 1 zagon kompresorja na uro). Iz vsega navedenega in ob upoštevanju 25 %
rezervne nove energetske naprave sledi, da obstoječi mrežni transformator 20/0,42 kV z
nazivno moč 630 kVA, ter zagonski rezervni agregat z nazivno močjo 450 kVA ustrezajo.
Predvideni rezervni agregat za zasilno napajanje bo diesel agregat.
S K U P A J (inštalirana moč):
495 kW
Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,55 znaša konična moč 272 kW.
Bilanca moči - brez zagonskih motorjev (obstoječi del + 3. Agregat)
272 kW - 165 kW = 107,5 kW
Trenutna zakupljena moč znaša 250 kW. Zaradi gradnje 3. Agregata ni potrebno dodatno
zakupiti moč.
7.1.2
Napajanje z električno energijo
Novi 3. agregat in pripadajoča oprema se priključi na obstoječo trafo postajo - obstoječo NN
ploščo se ustrezno razširi na obstoječi DEA in obstoječo UPS napravo. Vse obstoječe glavne NN
plošče se razširijo, uporabijo se rezervni odcepi in po potrebi dodajo novi odcepi. Vse nove
naprave se priključijo na nove stikalne bloke. Položijo se novi kabli na nove kabelske police
po deloma po obstoječi in deloma po novi kabelski trasi.
Izvede se zamenjava obstoječega tokovnika 1000/5A v omari NN3, z novim tokovnikom
400/5A, ki bo priključen na obstoječi merilni instrument CIRCUTOR CVM-96.
Za priključitev posameznih tehnoloških naprav na vir napajanja z električno energijo so
predvideni stikalni bloki, ki bodo nameščeni v nizkonapetostnem prostoru transformatorske
postaje v servisnem objektu.
Stikalni bloki so tuje dobave in ločeni za vsak kompresor posebej. Bloki bodo napajani iz
nizkonapetostne plošče, kjer so uporabljeni izvodi, ki se ob izpadu transformatorjev napajajo
iz diesel agregatov, za varno delovanje (predvsem zaustavitev) pa je predvideno tudi
napajanje dela tehnoloških porabnikov iz sistema brezprekinitvenega napajanja (UPS).
79
MCC (Motor Control Center) za tretjo kompresorsko enoto se umesti v NN prostor in sicer med
kompenzacijsko napravo in napajalnikom katodne zaščite, ki se ju ustrezno prestavi.
Za napajanje »backup« oljne črpalke (pri obstoječih enotah iz R-UPS1) bo za 3. enoto
verjetno uporabljen 120V napajalnik. 120V napajanja, je izvedeno kot mini UPS in je v sklopu
dobave kompresorske enote. Omenjeni napajalnika se lahko postavi v prostor UPS in priključi
na rezervni izvod NN plošče.
Razdelilnik kompresorja R-KPZ3 in strojnice RST3 so prav tako napajani iz nizkonapetostne
plošče, kjer so uporabljeni izvodi, ki se ob izpadu transformatorjev napajajo iz diesel
agregatov.
Iz sistema brezprekinitvenega napajanja bodo napajane tudi omare krmilnikov SOLAR in
EUROTHERM.
Pri UPS napravi se bo vgradilo dodatni dve stikali za ročni by-pass vsaka na svoj vhod na novi
LTM (load transfer module), ki skrbi za brezprekinitveni preklop med enim in drugim vhodom
za primer nenačrtovanega izpada oziroma načrtovanega servisa UPS naprave.
7.2
ELEKTROENERGETSKE
TEHNOLOGIJO
INŠTALACIJE
IN
NAPRAVE
ZA
Za priključitev posameznih tehnoloških naprav na vir napajanja z električno energijo bo
potrebno inštalirati tehnološke elektrorazdelilne stikalne bloke, stikalne bloke za
elektromotorske pogone (MCC), elektro omare za krmiljenje avtomatike in pretvornike,
ustrezne kabelske razvode, posamezne krmilno signalne elemente itn.
7.2.1
Priključitev kompresorske enote
Pričujoča dokumentacija za razpis obravnava kabelske trase in kabelske povezave dajalnikov
in izvršnih elementov, ki se nahajajo v polju, z omarami sistema za računalniško vodenje
postaje (SCS – Station Control System), ki se nahajajo v nadzornem objektu. Prav tako je
predvidena montaža in priključitev merilnih pretvornikov v polju.
Upoštevati je potrebno tudi dobavo in montažo naležnih temperaturnih tipal, pri čemer je
potrebno upoštevati naslednje:
 izvedba naležnih temperaturnih tipal mora biti izvedena s tremi senzorji (dva v rezervi),
 lepljenje tipal s temperaturno prevodnim lepilom neposredno na cev plinovoda,
 predvideti izkop, odstranitev izolacije, lepljenje, ponovno izoliranje, izvod priključnega
kabla in zaključitev v priključni škatli Ex i,
 kabel posameznega tipala mora biti opleten z izvodom za priključitev na ozemljitev.
80
V projektu je obdelana tudi priključitev instrumentacije in izvršilnih elementov kompresorske
enote na omare sistema za vodenje kompresorske enote, ki je v ''ON SKID'' izvedbi (UCP – Unit
Control panel).
Oprema SCS in UCP ni del te dokumentacije za razpis in bo dobavljena ter vgrajena po
posebnem razpisu (GASUNIE).
Kabli bodo položeni v ceveh kabelski kanalizaciji, na kabelskih policah v kabelski kineti, ter
na kabelskih policah v dvojnem podu nadzornega objekta.
Kabelske police bodo ločene po naslednjih kategorijah:
 energetski kabli,
 krmilni kabli,
 merilno-regulacijski kabli,
 kabli lastne varnosti,
 telekomunikacijski kabli.
Kabli bodo položeni tudi ločeno po posameznih napravah:



kompresorska enota 3,
kabli za SCS,
ostale naprave.
Obdelani so kabli za priključitev naslednjih signalov in izvršnih elementov: analogni signali
temperatur, tlakov, pretokov, regulacijskega ventila s povratnim javljanjem lege ter digitalni
signali točkovnih nivojev, signalov napak, zasilnih izklopov, požarnih signalov in signalov
alarmne centrale, krmiljenje in signalizacija ON/OFF ventilov. Za namestitev merilnih
pretvornikov signalov v polju so predvidene omarice merilnih pretvornikov iz nerjaveče
pločevine kvalitete V4A, ki bodo nameščene na samostojnih temeljih. Prehod kablov in
impulzni vodi (Impulzni vodi potekajo ločeno od kablov in morajo biti dobro vidni. Gre za
lokalno priključitev na strojne instalacije.) bodo od omaric do plastičnih fleksibilnih cevi v
zemlji uvlečeni v nerjaveče cevi premera 2''. Kabli morajo biti povsem zaščiteni pred
zunanjimi vplivi, potek izven cevi v PP gibljivih ceveh. Nadaljnji potek kablov bo v fleksibilnih
plastičnih ceveh v zemlji, v zaprtih kabelskih policah v pohodni kabelski kineti in na policah v
dvojnem podu nadzornega objekta.
Predvideni so merilni kabli tipa ÖLFLEX 110 SY, ÖLFLEX 110, ÖLFLEX 540 CP, UNITRONIC LiYCY
za tokokroge lastne varnosti pa kabli ÖLFLEX EB CY.
Kabli in trase kablov tokokrogov lastne varnosti morajo biti svetlomodre barve in položeni
ločeno od ostalih kablov
Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in cone
eksplozijske nevarnosti.
81
Zemeljski plin spada v skupino plinov IIA in temperaturni razred T1, vendar se zahteva za
vgrajeno opremo, ki bo vgrajena na eksplozijsko ogroženih mestih vsaj II 2G Ex de,ia,ib IIB,
IIC T3-T6 ali II 2G Ex e, me II T3-T6. V primeru grelcev ali grelnih kablov je lahko
temperaturni razred T2. Priključitev naprav mora biti izvedena v povečani varnosti Ex e ne
glede na osnovno vrsto zaščite.
Vsa instrumentacija, ki bo nameščena v eksplozijsko ogroženem okolju mora ustrezati
zahtevani protieksplozijski zaščiti. V največji možni meri naj bo uporabljena protieksplozijska
zaščita Ex i (lastna varnost). V vsakem primeru bodo vsi galvanski ločilniki in varnostne
bariere vgrajene v merilno regulacijske omare izven eksplozijsko ogroženega območja.
Za primer uporabe neprodornega okrova (elektromotorji v Ex d) se izvede priključna omarica
v povečani varnosti s skozniki v neprodorni okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv. Za
prehode kablov v Ex cono mora biti predvideno 20% rezerve.
Za serijsko povezavo elementov, ki bodo v eksplozijsko ogroženem okolju se bo uporabil tak
protokol, ki omogoča uporabo vmesnikov, ki zadovoljujejo protieksplozijsko zaščito Ex i.
Pri projektiranju naprav v eksplozijsko ogroženem območju se bo upošteval standard SIST EN
60079-0, SIST EN 60079-10. Vsa električna oprema vgrajena v eksplozijsko nevarni coni ali
električna povezava z njo bo ustrezala standardom o eksplozijski zaščiti SIST EN 60079-14,
SIST EN 60079-1, SIST EN 60079-2, SIST EN 60079-5, SIST EN 60079-6, SIST EN 60079-7, SIST EN
60079-11, SIST EN 60079-15, SIST EN 60079-18, SIST EN 60079-25, SIST EN 60079-27 in SIST EN
60079-28.
Vsa dokumentacija o Ex opremi mora biti pregledana in potrjena, vsa oprema mora biti
certificirana s strani akreditiranega laboratorija v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC
(ATEX100a).
Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po
končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je
potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165
oz. SIST EN 60079-14 ter SIST EN 1127-1).
Vsi prehodi kablov med eksplozijsko ogroženim prostorom in prostorom, ki ni eksplozijsko
ogrožen morajo biti plinotesno zatesnjeni in opremljeni z atesti.
Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni)
kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno
ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo
biti v požarno varni izvedbi.
82
Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskimi vplivom in UV sevanju,
vibriranjem, olju je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete, ter jih dimenzijsko uskladiti s
kabelskimi uvodi na posameznih napravah. Biti morajo v robustni izvedbi za zunanjo uporabo,
kot npr. ÖLFLEX 540 CP oz. ÖLFLEX Robust. Med popolnoma zaščitenim in delno zaščitenim
delom kabla mora biti priključna omarica iz nerjaveče pločevine in s tem možnost zamenjave
najbolj izpostavljenih odsekov.
V polju s tehnološko opremo je potrebno kable uvleči v toge in fleksibilne cevi iz nerjavnega
materiala. Na koncu je potrebno predvideti uvodnice, ni direktnega uvoda kablov.
Lastno varne povezave naj bodo izvedene s kabli ÖLFLEX EB CY in trase morajo biti fizično
ločene od ostalih kablov. Ex i in ostali tokokrogi morajo biti fizično ločeni, kabli morajo biti
ustrezno fiksirani in zaščiteni.
Naprave kot so črpalke, ventilatorji in podobno morajo imeti oznako protiekplozijske zaščite
za mehanske naprave ATEX, ter ustrezni certifikat.
Predvideti je potrebno vsaj 20% rezervnih kabelskih povezav (kabli in trase). Prav tako je
potrebno predvideti dodatne razvodnice Ex za ustrezno zaključitev rezervnih vodnikov, z
dodatnimi odprtinami za uvodnice (čepi). Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem mora
imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata in mora biti v ohišjih iz
nerjaveče pločevine.
Kabelski uvodi in zunanji premeri kablov se morajo ujemati, za kar mora poskrbeti izvajalec.
Pri tem je dovoljeno uporabiti ustrezne vmesnike s certifikati. Kabli morajo biti ustrezno
pritrjeni in zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, posebej tam, kjer potekajo izven
objektov in jaškov.
Montaža posameznih sond, tipal in merilnih pretvornikov, vgradnja v cevovode, vključno z
izdelavo priključkov je vključena v strojni projekt. V okviru elektro projekta je upoštevana
električna priključitev, dobava in montaža omaric merilnih pretvornikov, montaža električnih
elementov v omarice, izdelava ozemljitev itd.
7.2.2
Centralni nadzorni sistem
Centralni nadzorni sistem (CNS) je predviden v sklopu nadzornega sistema postaje (SCS).
Centralni nadzorni sistem v objektu spremlja delovanje vseh vitalnih naprav in sistemov v
objektu, kot so transformatorska postaja, diesel-elektro agregat (DEA), naprava za
brezprekinitveno napajanje (UPS), kompenzacijska naprava, meritev kvalitete električne
energije, klimatizacija, prezračevanje, ogrevanje, razsvetljava, posamezna stikala v glavnih
razvodnih omarah, itd.
83
Centralni nadzorni sistem je sestavljen iz naprav za zajem in posredovanje podatkov, ki so
nameščene v stikalnih blokih ter iz nadzornega računalnika SCS.
Računalnik SCS bo tako lahko vršil določene funkcije, kot je npr. javljanje napak in delovanja,
spremljanje temperatur, položajev stikal ter drugih parametrov.
7.2.3
Sistem za izklop v sili
Sistem za izklop v sili (ESP) lahko neposredno krmili električne instalacije za tehnologijo, za
povečanje varnosti ljudi in premoženja. Stikala za hitro ustavljanje ter izpihovanje se
namestijo ob evakuacijskih prehodih ter na vidna mesta.
Tipke za izklop v sili (ESD) in izklop v sili ter izpihovanje (ESD + BLOW OFF), ki se montirajo na
istem stebričku, morajo biti medsebojno razmaknjene za vsaj 5 cm, saj so tokokrogi za
ESD+BLOW OFF izvedeni v lastni varnosti, tokokrogi ESD pa so navadni. Poleg tega morajo biti
vse tipke opremljene z zaščito pred soncem.
ESD tokokrogi za tipke v polju bodo izvedeni v lastni varnosti Ex i.
Instalacija bo izvedena s kabli tipa OLFLEX EB CY uvlečenimi v zaščitne cevi in deloma
položenimi v zaprte kabelske police. Kabli in trase kablov tokokrogov lastne varnosti morajo
biti svetlomodre barve in položeni ločeno od ostalih kablov.
Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po
končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je
potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165
oz. SIST EN 60079-14 ter SIST EN 1127-1).
Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in cone
eksplozijske nevarnosti.
Zemeljski plin spada v skupino plinov IIA in temperaturni razred T1, vendar se zahteva za
vgrajeno opremo, ki bo vgrajena na eksplozijsko ogroženih mestih vsaj II 2G Ex ia,ib IIB, IIC
T3-T6. Dovoljena je uporaba preprostih naprav po standardu, pod pogojem, da so priključene
v ustrezen lastnovarni tokokrog. Gre predvsem za stikala.
7.2.4
Stikalni bloki v objektu
V objektu so predvideni stikalni bloki, v katerih bodo vgrajeni zaščitni in krmilni električni
elementi. Stikalni bloki so prostostoječi.
Vsi elementi v stikalnih blokih morajo biti enoumno označeni po oznakah iz projekta.
84
Vse ostalo je razvidno iz načrtov, enopolnih shem, vezalnih shem in popisa materiala. Izbira in
postavitev opreme je določena na osnovi predpisov in standardov, ki so navedeni v tehničnem
opisu.
Stikalni bloki morajo biti opremljeni z vsemi stikalnimi elementi, napravami za mehki zagon,
napravami za avtomatsko delovanje, zaščitnimi elementi, merilnimi in signalnimi elementi.
Vsi stikalni bloki morajo zagotavljati pravilno delovanje, potrebno varnost in zanesljivost,
nameščeni bodo v servisnem objektu. Vse ostalo je razvidno iz načrtov, enopolnih shem,
vezalnih shem in popisa materiala.
Za potrebe lokalnega krmiljenja so predvideni krmilni tabloji in drugi elementi za lokalno
posluževanje tehnoloških naprav, ki bodo izdelani v ustrezni eksplozijsko varni izvedbi.
Iz sistema neprekinjenega napajanja morajo biti napajane vse naprave, ki bi lahko povzročile
izpad delovanja kompresorja zaradi 5 minutnega ali daljšega izpada oskrbe z električno
energijo in vse naprave, ki zagotavljajo varno ustavitev in varno obratovanje kompresorjev.
Predviden je tudi sistem za izklop v sili - hitra zaustavitev - ob večji nevarnosti, ki mora biti
usklajen z dobaviteljem opreme kompresorjev in z režimi obratovanja (havarijsko
obratovanje).
Stikala za izklop v sili bodo nameščena na fasadnih stenah posameznih objektov.
7.2.5
Energetski razvod kablov
Energetski kabli za napajanje stikalnih blokov in večjih porabnikov se v glavnem vodijo po
kabelskih policah pod stropom oziroma v dvojnem stropu, v vertikalnih jaških itn.
Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni)
kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno
ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo
biti v požarno varni izvedbi, skladno z DIN 4102-12.
Stikala napajalnih tokokrogov za cone eksplozijske ogroženosti morajo biti ustrezno označena,
tako, da je možno ukrepanje v primeru nevarnosti.
7.2.6
Električne inštalacije
Horizontalni kabelski razvod inštalacij nad spuščenim stropom se izvede z ločenimi kabelskimi
policami za moč, ločenimi kabelskimi policami s pokrovom za univerzalno ožičenje, ločenimi
kabelskimi policami za požarno javljanje. Enako ločitev s kabelskimi lestvami uporabimo tudi
85
v vertikalnih jaških. Pri tem upoštevamo, da je razmik med jakotočnimi in šibkotočnimi
inštalacijami vsaj 20 cm ter med inštalacijo univerzalnega ožičenja in ostalimi šibkotočnimi
inštalacijami vsaj 10 cm. Križanja med jakotočnimi in šibkotočnimi inštalacijami naj se
izvedejo pravokotno, da se kar najbolj zmanjša možnost vpliva elektromagnetnih polj.
Prehod jakotočnih in šibkotočnih inštalacij skozi stene se izvede skozi ustrezne preboje, ki pa
ne smejo posegati v njihovo nosilnost in statiko objekta.
Na kabelskih policah ne sme biti poleg električnih napeljav nobenih drugih napeljav
(cevovodi). Na mestih prehoda skozi mejne konstrukcijske elemente požarnega sektorja se
morajo odprtine, skozi katere so potegnjeni električni kabli, obložiti ter zatesniti z
negorljivim materialom, ki ima enako odpornost proti požaru kot mejni konstrukcijski
elementi. Prehodi kablov in cevi skozi stene in strope ne smejo zmanjšati njihove požarne
odpornosti. Izvedba tesnjenja prehodov mora ustrezati splošnemu tehničnemu soglasju za
določen tip tesnjenja. Če ni drugače zahtevano, sme biti najmanjša razdalja med dvema
prebojema najmanj 50 mm. Tesnjenje prehodov kabelskih tras, položenih na kabelske police
skozi masivne stene (beton, opeka), izvedemo s pomočjo ognjeodpornih vrečk ali pa
ognjeodpornih zidakov, plošč in ognjeodporne izolacijske volne, ki takoj po vgradnji
prevzamejo svoje funkcijske sposobnosti ter so primerni za mesta, kjer se bo vršilo tudi
poznejše polaganje kablov. Tesnjenje prehodov kabelskih tras, položenih na kabelske police
skozi lahke predelne stene, kjer je kot polnilo vgrajena mineralna volna, izvedemo z
ognjeodpornimi premazi. Za tesnjenje prehodov posameznih kablov oziroma svežnjev kablov
pa uporabimo ognjeodporno peno ali ognjeodporni kit.
Vgrajene kabelske police morajo omogočati polaganje dodatnih vodnikov tudi po končani
inštalaciji (kasnejše dodatne potrebe ali predelave).
Inštalacija razsvetljave in male moči bo izvedena z NYY-J in NYM-J vodniki, položenimi
predvsem na kabelske police ter uvlečenimi v zaščitne cevi.
Inštalacija za porabnike, ki morajo delovati v primeru požara in so vezani na
rezervni/varnostni vir napajanja (DEA), bo izvedena z NHXH in NHXH-J vodniki, položnimi
predvsem na kabelske police. Vodniki so deloma uvlečenimi v inštalacijske cevi  16 in  23,
položene v betonske plošče ali tlake in podometno v nosilne in montažne stene.
Inštalacija, položena na prehodih med požarnimi conami, naj bo uvlečena v negorljive
inštalacijske cevi.
Kabelske police in pritrdilni material za protipožarno napajanje morajo biti ognjeodporne
izvedbe, z ustreznimi certifikati, skladno z DIN 4102-12. Od izvajalcev se zahteva, da ima kot
sistem tudi dokazilo, da je bil tako izveden. Ognje odporne pregrade morajo biti opremljene z
ustrezno tablico s podatki o ognjeodpornosti, identifikacijo polaganja ter opremljeni z
atestom ali certifikatom o ustreznosti.
86
V objektu se izvede izenačitev potenciala s HO7V-K (GNYE) 6 mm2 ali s HO7V-K (GNYE) 10
mm2 in se poveže na krožno ozemljilo. Na izenačitev potenciala se povežejo tudi ostali
kovinski deli v objektu. Izvedba izenačitve potencialov mora biti zvezdaste topologije. Objekt
je ozemljen v eni točki. Pri izvedbi je potrebno vso pozornost in skrb posvetiti izvedbi
ozemljitev, da ne bi prišlo do zankanja ozemljitev, kar ob porabnikih, ki imajo nelinearen
odjem, lahko povzroča tokove v PE vodnikih, kar pa ni dopustno.
Glede na prisotnost več različnih virov napajanja z električno energijo (javno omrežje, DEA,
UPS) naj se uporabijo različne barve inštalacijskega materiala (vtičnic, stikal, tipkal):
 bela barva za javno omrežje,
 rdeča barva za elemente napajanja preko rezervnega vira - diesel električni agregat,
 zelena barva za elemente napajane preko UPS sistema ter za zasilno razsvetljavo.
Sistem za izklop v sili (ESP) lahko neposredno krmili električne instalacije za tehnologijo, za
povečanje varnosti ljudi in premoženja. Stikala za hitro ustavljanje ter izpihovanje se
namestijo ob evakuacijskih prehodih ter na vidna mesta.
7.2.7
Električne instalacije za razsvetljavo
Projektirati je potrebno osnovno, pomožno in zasilno razsvetljavo. Osnovna razsvetljava se
priključi na osnovni vir napajanja. V primeru izpada omrežne napetosti bo razsvetljava
napajana preko diesel agregata – avtomatski preklop bo zahteval 15 s mrk z vklopom zasilne
razsvetljave.
V skladu z zahtevami NFPA 5000, NFPA 101 in NFPA 72 ter SIST EN 1838 se mora varnostna
razsvetljava izvesti v obravnavanem objektu. Svetila za varnostno razsvetljavo, morajo biti
nameščena tako, da zagotavljajo primerno svetilnost blizu zasilnih izhodov in na mestih, kjer
je potrebno poudariti potencialno nevarnost in varnostno reševalno opremo. Namestitve svetil
morajo biti izvedene tako, da so poudarjene sledeče točke:
a.
b.
c.
d.
e.
f.
g.
h.
zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo,
obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake,
blizu stopnic tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno svetlobo,
blizu vsake spremembe nivoja,
pri vsaki spremembi smeri,
pri vsakem podsektorju v koridorjih,
ob (glej opombo) mestih prve pomoči,
ob (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara
(telefoni, ročni javljalniki).
Točke označene z g.) in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti
razsvetljene z najmanj 5 Ix na tleh.
87
Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo
manj kot 2,0 m od tal. Razsvetljava evakuacijskih poti: V osi hodnikov, stopnišč, ipd. (do
širine 2,0 m) mora biti vzdolž poti na najmanj osvetljenih mestih osvetljenost najmanj 1,0 Ix,
merjeno na tleh. Varnostne oznake se morajo v manj kot 5 sekundah osvetliti vsaj na 50 %
zahtevane svetilnosti, polno svetilnost morajo doseči v manj kot 60 sekundah. Najmanjša
višina znakov se dobi na osnovi razdalje razpoznavnosti.
Pri projektiranju varnostne razsvetljave je potrebno upoštevati še sledeče:
 pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati za navedeni
objekt minimalno 3,0 uro;
 svetilke varnostne razsvetljave morajo biti označene s številko tokokrogov in zaporedno
številko svetilke v tokokrogu. Označbe naj bodo rdeče barve;
 vsak tokokrog naj ima stikalo, ki omogoča preizkus delovanja svetilk. Stikalo mora biti
označeno;
 projekt mora vsebovati tudi enopolno shemo svetilk;
 evakuacijske poti morajo biti označene s piktogrami.
Glede določitve števila potrebnih svetilk se le to lahko spreminja v odvisnosti od mesta
vgradnje svetilk in od notranje opreme prostorov. Varnostna razsvetljava je lahko izvedena
kot normalno prižgana ali normalno neprižgana. Glavna stikalna plošča mora biti izvedena na
takšnem mestu, da je vsak čas dosegljiva po najkrajši varni poti. Na križiščih glavnih
prehodov, na vseh evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča) ter nad vrati, morajo biti
nameščeni dovolj veliki varnostni znaki, ki nedvoumno nakazujejo evakuacijsko pot.
Najmanjša višina znakov se dobi na osnovi razdalje razpoznavnosti.
Za napajanje svetilk zasilne razsvetljave se uporabijo lastni polnilniki in akumulatorji z
avtonomijo 180 min.
Za osvetlitev reševalnih poti se predvidi zasilne svetilke z lastnim akumulatorjem, katere se
namesti nad evakuacijske poti in nad izhodi iz prostorov. Zasilne svetilke v strojnicah
kompresorjev bodo v eksplozijsko varni izvedbi. Zasilne svetilke morajo imeti dolgo
življenjsko dobo akumulatorjev, brez posebnega vzdrževanja. Zasilne svetilke morajo izvajati
samo diagnostiko in v predvidenih intervalih prazniti akumulator. Prav tako morajo imeti
dobro viden indikator trenutnega stanja. Pot ki vodi s podesta je osvetljena z varnostno
svetilko.
Svetila v kompresorskem objektu morajo biti lahko dostopna za redne preglede in zamenjavo
žarnic, enako velja za razne senzorje, razvodnice, kabelske police, itd.
Za prižiganje razsvetljave so predvidena ustrezna stikala.
88
Predvidene bodo fluorescenčne svetilke z long life sijalkami ter varčne sijalke. Varnostna
razsvetljava bo v LED tehnologiji, kjer je to možno. Po zahtevah arhitekta se predvidi tudi
dekorativne svetilke.
Pri izvedbi razsvetljave je potrebno upoštevati svetila in sijalke, ki bodo zagotavljale
energetsko učinkovitost razsvetljave skladno z izpolnjevanjem zahtev 21. člena Pravilnika o
učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. l. RS št. 93/2008 (člen 21).
Razsvetljava v strojnicah kompresorjev ter hladilnike plina bo v eksplozijsko varni izvedbi.
Obstoječa razsvetljava v pohodnem kabelskem jašku, ki se napaja iz razdelilnika RSO, se
zamenja z novimi svetilkami.
Umetna razsvetljava mora zagotoviti difuzno svetlobo, ki ne spreminja barve osvetljenega
predmeta. Svetlobni viri morajo biti razporejeni tako, da je svetloba v prostoru čimbolj
izenačena.
Osvetljenost na posameznih delovnih mestih in v proizvodnih prostorih mora znašati:
 strojnice
7.2.7.1
250 lx
Zunanja razsvetljava
Zunanja razsvetljava služi za osvetlitev bližnje okolice objektov, cest, parkirišč, peš poti in
ograje kakor tudi tehnoloških naprav v poljih/na platoju. Projektirati je potrebno zunanjo
razsvetljavo in sicer za dovoz do nadzorno-servisnega objekta (cestne svetilke na kandelabrih)
in za osvetlitev platoja (reflektorji na stebrih).
Doda se k obstoječi zunanji razsvetljavi, še nova (S5 in S6) ki je potrebna zaradi nove
kompresorske enote.
Za osvetlitev platoja in fasade je upoštevana uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07). Uredba nam zahteva uporabo svetilk, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enako 0%, ter povprečna vrednost osvetlitve, ne
presega 1 cd/m2. Če bi upoštevali uredbo, bi bila fasada ne osvetljena, zato moramo fasado
osvetlit iz notranje strani ( interjerska svetloba).
Obstoječi stebri (S1, S2, S3 in S4) z obstoječimi svetilkami se ohranijo, dodajo se stikala R-0-A
(Ročno – Izklop - Avtomatsko). Obstoječi steber S3 se prestavi na novo lokacijo, ki je
prikazana v risbi ''Zunanja razsvetljava – Tloris platoja''. Na obstoječem stebru S4, se pod
platformo namesti dodatna nova razsvetljava. Obstoječi steber z Ex reflektorji (S4) se ohrani
za vzdrževalne potrebe. Razsvetljava z omenjenega stebra bo normalno izključena lokalno na
stikalnem bloku. Dodajo se Novi reflektorji na stebrih (S5 in S6) na platoju, višine 8 m, bodo
89
napajani iz stikalnega bloka R-ZR2 v servisnem objektu, NN prostor. Vsi stebri, ki bodo v Ex
coni, bo morala vsa oprema skupaj s svetilkami na stebru ustrezati zahtevam za Ex opremo.
Vklop/izklop razsvetljave na stebrih (S5, S6 in nove svetilke na obstoječem stebru S4), bo
lokalno na razdelilniku R-ZR2 v servisnem objektu, NN prostor. Razsvetljava na stebrih bo
normalno izključena, namenjena je predvsem potrebam vzdrževanja. S tem strmimo k načelu
čim manjšega svetlobnega onesnaževanja in varčevanja z električno energijo, ko na postaji ne
bo vzdrževalcev.
V primeru izpada omrežne napetosti bo razsvetljava napajana preko diesel agregata –
avtomatski preklop bo zahteval 15 s mrk z vklopom zasilne razsvetljave.
Za potrebe prižiganja zunanje razsvetljave so predvideni stikalni tabloji in drugi elementi za
daljinsko in lokalno posluževanje z razsvetljavo, ki bodo izdelani v ustrezni eksplozijsko varni
izvedbi, kjer je zahtevano.
Zunanje ureditve obsegajo zunanjo razsvetljavo, NN zunanje kabelske povezave med objekti
in zunanje ozemljitve kompleksa.
Del zunanje razsvetljave so tudi svetilke na fasadah objektov.
Kabli bodo položeni v ceveh v zemlji in delno na kabelskih policah v kineti. Zagotovljena mora
biti ustrezna mehanska zaščita vseh kablov in predpisani odmiki od ostalih napeljav.
Zunanja ozemljilna mreža se izvede s trakom Rf 35x4 mm. Na ozemljilno mrežo je potrebno
povezati vse ozemljitve objektov in tehnoloških naprav v obravnavanem kompleksu.
7.2.8
Električne instalacije za malo moč in vtičnice
Izdelati je potrebno mrežo enofaznih in trifaznih vtičnic za potrebe tehnologije, servisne
dejavnosti in vzdrževanja.
Predvidene so enofazne in trifazne vtičnice 16 A. Vtičnice se bodo napajale iz splošnega vira
napajanja, pri izpadu mrežnega napajanja pa iz diesel agregata.
K potrošnikom male moči spadajo tudi fiksno priključene naprave.
Montažne višine so merjene od gotovih tal (mišljena je sredina elementa oz. priključka, razen
tam, kjer je posebej napisano).
Dokončne višine elementov bodo podane v projektu razvitih pogledov arhitekture:
90








stikala -1,2 m
splošne vtičnice - 0,4 m
priključek za sobni termostat - 1,5 m
izpust za ostale stenske svetilke - 2,1 m
stenski IR senzorji - 2 m
telefonske in TV vtičnice - 0,5 m
pozivni tablo in govorni aparat domofona - 1,3 m spodnji rob
inštalacijski kanali se montirajo na višini predvideni po projektu arhitekture tehnologije.
 priključki na tehnološke naprave se izvedejo po zahtevah proizvajalca opreme
 ročni javljalnik požara - 1,5 m spodnji rob
Med izvedbo električne inštalacije je potrebno vse elemente inštalacije sprotno
preverjati glede na izbrano oz. dobavljeno opremo (električne porabnike), njeno
priključno moč in električne karakteristike.
Električne inštalacije je potrebno verificirati glede kvalitete, skladnosti s soglasji,
tehničnimi zahtevami izračuni in izvedbo.
7.2.9
Napajanje strojnih naprav
Z električno energijo napajamo tudi vse strojne naprave, ki se pojavljajo v objektu. To so
predvsem prezračevanje, klimatizacija, ogrevanje, hlajenje in podobno. Manjši porabniki se
napajajo iz inštalacijskih stikalnih blokov. Stikalni bloki za strojne naprave bodo detajlno
obdelani v fazi PZI.
7.2.10
Električne instalacije za ogrevalno prezračevalne naprave
Naprave za ogrevanje in prezračevanje bodo priključene na posebne razdelilnike, ki se bodo
napajali iz splošnega napajanja.
Prezračevanje strojnic kompresorjev je vključeno v tehnološke instalacije in bo v eksplozijsko
varni izvedbi. Prisilno prezračevanje se vklopi ob zagonu kompresorske enote in izklopi po
razplinjenju kompresorja. Krmilni signal 24V bo zagotovljen iz nadzornega sistema postaje.
Posamezne naprave in sklopi bodo opremljeni z avtomatsko regulacijo delovanja. K
regulacijskemu krogu spadajo motorni pogoni regulacijskih ventilov, temperaturna tipala,
termostati, nivojska stikala, elektromagnetni ventili, itd.
Prezračevanje mora biti posebej nadzirano za kompresorski objekt. Nadzor se izvede z
meritvijo pretoka zraka ali nadtlaka/podtlaka v prisilno prezračevanem prostoru. Za meritev
se uporabijo kvalitetni merilni pretvorniki. Podatek o pretoku zraka ali nadtlaku/podtlaku
91
mora biti prikazan v sklopu sistema za nadzor prezračevanja oz. klimatizacije. Lopute,
presostati, termostati niso sprejemljivi. Za javljanje vklopa prezračevanja se predvidi
ustrezno število digitalnih izhodov. Za kompresorski objekt se dodatno predvidi nadzor
položaja loput na prezračevalnih odprtinah.
7.2.11
Odvajanje padavinske vode
Padavinska voda s strehe kompresorske enote se odvaja preko peskolova v ponikovalnico s
pronicanjem v okolico.
Za odvod meteorne vode z obstoječega asfaltnega platoja med kompresorsko enoto in
servisnim objektom se koristi obstoječi kanalizacijski sistem z lovilci olj in ponikovalnicami.
Nove asfaltne površine (55 m2) so le na vhodu v nov objekt 3. kompresorske enote, ki
zanemarljivo vplivajo na kapacitete obstoječih lovilcev olj s prispevnimi površinami (preko
1000 m2). V skladu z Analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi izgradnje in
obratovanja dodatne kompresorske enote v Kidričevem, ki jo je izdelal Geološki zavod
Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana pod številko K-II-30d/I-1/42, datum 18.01.2010 (avtor
dr. Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol.) se pred ponikovalnice vgradi zaporni sistem za primer
požara. Sistem je povezan na javljanje požara. V primeru požara se zaporna loputa zapre
preko požarne centrale. Zaporna loputa se priključi na rezervni vir napajanja z ognjevarnimi
kabli.
7.2.12
Izvedba instalacij in zaščita
Instalacije v objektu bodo izvedene s kablastimi vodniki tipa NYY-J, NYCY, NHXH in NYM-J, ki
bodo položeni na kabelske police, v zaščitne PN cevi in gibljive plastične cevi, ter v kovinske
toge in pregibne cevi.
Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni)
kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno
ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo
biti v požarno varni izvedbi.
Razdelilniki bodo nadometne izvedbe izdelani iz pločevine. Opremljeni bodo z glavnimi stikali
in z vso elektro opremo za zaščito in krmiljenje posameznih tokokrogov. Točne lokacije
glavnih razdelilnikov in podrazdelilnikov se določi, ko bo znan razpored opreme in tehnoloških
instalacij. Za glavne razdelilnike je potrebno upoštevati (rezervirati) prostor za namestitev že
v tej fazi projektiranja.
Inštalacije in razdelilniki v strojnicah kompresorja bodo v eksplozijsko varni izvedbi.
92
V objektu je predviden TN -S sistem električnih instalacij.
Tehnični ukrep za zaščito pred električnim udarom v obravnavanih električnih napeljavah je
zaščita pred posrednim dotikom, ki bo izvedena s samodejnim izklopom napajanja. V ta
namen morajo biti vsi deli električnih naprav, ki bi ob okvari lahko prišli pod nevarno
napetost dotika, povezani s posebnim zaščitnim vodnikom (PE). Zaščitni vodniki morajo biti
zelenorumene barve. Vsi zaščitni vodniki se morajo na razdelilniku priključiti na posebno
zaščitno zbiralnico, ki bo galvansko povezana z ničelno zbiralnico. V eksplozijsko ogroženih
prostorih pa mora biti zaščitni vodnik povezan z zvezdiščem transformatorja.
Izklop okvarnega toka posameznega tokokroga bo opravljala nadtokovna zaščita, čas odklopa
sme biti največ 0.4 sekunde oziroma 0.1 sekunde za eksplozijsko ogrožene prostore.
Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in con
eksplozijske nevarnosti.
Pri prehodu kablov iz EX v ne EX cono morajo biti postavljene ustrezne bariere tipa ROXTEC.
Pri vseh instalacijah je potrebno upoštevati razmejitev Ex con. Vse Ex cone se pojavljajo
zaradi zemeljskega plina. Zato mora Ex oprema ustrezati najmanj za skupino plinov IIA in
temperaturni razred najmanj T1.
V coni 0 je dovoljeno vgrajevati le Ex opremo kategorije 1G.
V coni 1 se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G ali 2G.
V coni 2 pa se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G, 2G ali 3G.
Kjer ni možno uporabiti lastne varnosti Ex i se lahko uporabijo sledeče vrste zaščite: Ex de, Ex
e in Ex me.
Za ožičenje signalno krmilnih tokokrogov se uporabijo kabli OLFLEX CLASSIC, za lastno varne
tokokroge pa OLFLEX EB CY. Tam kjer so kabli izpostavljeni zunanjim vplivom (prehodi med
cevjo in razvodnico), se bodo uporabile zamenljive UV odporne zaščitne cevi, kot je Co-flex
PP-UV.
Splošne zahteve za Ex opremo in izvedbo instalacij:
Uvožene naprave morajo biti certificirane in označene v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC
(ATEX 100a) ter ustreznimi standardi na katere se sklicuje omenjena direktiva. Pregled naprav
s strani SIQ se lahko izvede po zahtevi investitorja, po pravilniku ni več obvezen ( za naprave
z ATEX certifikatom ). Po novem pravilniku (UL 102/00 in 91/02) se morajo izvajalci izkazati s
Certifikatom o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav, dobro je, če se to zapiše v ustrezne
projekte. Po končanih delih je potrebno pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje in od tu
naprej objekt prevzame investitor. Izvajalec mora vgrajeno opremo in kable ustrezno
označiti, izdelati sezname opreme z navodili za uporabo, obratovanje in vzdrževanje. Vsi
93
certifikati o skladnosti (ATEX) se morajo popisati, urediti glede na lokacijo in oznako (TAG)
opreme ter predati investitorju!
Povsod, kjer je to mogoče, je potrebno uporabiti proti eksplozijsko zaščito lastna varnost Ex
ia, kar pomeni ustrezno ločevanje kablov, uporaba opletenih kablov, uporaba ločilnih
elementov izven cone eksplozijske ogroženosti. Projekti se morajo nanašati na opremo, ki bo
tudi dejansko vgrajena, sicer lahko prihaja do napak pri izvedbi. V primeru uporabe
neprodirnega okrova (vsi elektromotorji bodo v Ex d), se mora priključna omarica izvesti v
povečani varnosti Ex e s skoznjiki v Ex d okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv zaradi
velikega tveganja med življenjsko dobo opreme. Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene
atmosferskim vplivom, vibracijam, olju, je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete ter jih
dimenzijsko uskladiti s kabelskimi uvodi na posameznih napravah. Kabli morajo biti mehansko
zaščiteni v policah in ceveh. Vse to mora biti izvedeno tako, da niso možne mehanske
poškodbe kabelskih plaščev. Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem, mora imeti
ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata.
7.3
PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, STRELOVODNA
OZEMLJITVE IN IZENAČITVE POTENCIALOV
NAPELJAVA,
Projektirati je potrebno ustrezno prenapetostno zaščito, strelovodno napeljavo in
ozemljitveno mrežo, ki mora bit izvedena v skladu s SIST EN 62305 ter ATEX-om 94/9/EC
(ATEX 137).
Objekt bo pred atmosferskimi prenapetostmi zaščiten s strelovodno napeljavo, katera se
sestoji iz lovilcev na strehi, odvodov in ozemljila v zemlji.
Za zaščito obstoječih in novih objektov in naprav v Ex conah je predviden HVI sistem
strelovodne zaščite s kovinskim lovilcem, visokoodpornim kablom ter ustreznimi montažnimi
elementi, ki bo priključen na ozemljitveno mrežo. Odvodi se preko merilnih spojev povežejo
na krožno ozemljilo trak Rf 35x4 mm v zemlji. Predvideni merilni spoji omogočajo občasne
kontrole povezanosti strelovodne napeljave z ozemljilom. Na strelovodno napeljavo je
potrebno povezati vse večje kovinske mase na fasadah objekta
Za zaščito proti nevarnosti preskoka strele na električne instalacije in drugimi prenapetostmi
bodo na razdelilnikih nameščeni odvodniki prenapetosti ustreznega razreda in kratkostične
trdnosti, ki delujejo v nano sekundnem časovnem območju. Prenapetostni odvodniki bodo
razdeljeni v tri varnostne cone (razred 1, 2 in 3).
Vse merilnoregulacijske zanke bodo ščitene z elementi prenapetostne zaščite. Elementi bodo
na obeh straneh zanke v merilnoregulacijski omari ter pri elementih v polju.
94
V objektih bo izvedena tudi temeljna ozemljitev, ki bo izvedena s pocinkanim valjancem FeZn
25x4 mm. Z ozemljitvijo je potrebno povezati vse kovinske nosilne stebre in konstrukcije,
tehnološke naprave in naprave strojne energetike, električne razdelilnike, cevovode itd.
Ozemljitve je potrebno na več mestih povezati z zunanjo ozemljilno mrežo.
Izvede se tudi izenačevanje potencialov, za kar je predvidena omarica za izenačevanje
potencialov z vgrajeno Cu zbiralnico v kompresorski enoti 3 IP-3. Omarica se poveže s PE
vodnikom z ozemljitvijo objekta z izolirno žico zelenorumene barve preseka 50 mm2. Na
omarico se povežejo posamezne tehnološke naprave, cevovodi, agregati, črpalke, itd. z žico
10 mm2.
Na vseh zračnih kanalih in raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve
izolirnih spojev s pletenico 35 mm2.
7.3.1
Obrazložitev potrebe po prenapetostni zaščiti
Glede na vgrajeno občutljivo merilno-regulacijsko opremo je potrebno, da bo sistem deloval
stabilno in zanesljivo vgraditi tudi ustrezno prenapetostno zaščito. Poleg že predvidene
prenapetostne zaščite za prenapetosti, ki jih povzročajo atmosferske praznitve (npr. direkten
udar strele, elektromagnetno polje zaradi udara strele), je potrebna tudi prenapetostna
zaščita pred stikalnimi prenapetostmi, nastalimi zaradi stikalnih manevrov (obratovalni
vklopi/izklopi elementov, izklopi kratkih stikov). Prenapetosti se pojavljajo tudi ob priklopih
95
velikih bremen ali zaradi nekompenziranih induktivnosti. Navedeno je lahko vzrok za škodo
tudi na veliki razdalji od izvora.
Te občutljive sisteme je mogoče zaščititi le z obsežnim konceptom zaščite. Pri tem je
pomembno stopnjevanje zaščite. Le na ta način bo zaščita naprave ali sistema uspešna, tako
v primeru velikih udarov strele kot pri majhnih napetostnih konicah. V ta namen uporabljamo
odvodnike toka strele in odvodnike prenapetosti. Odvodniki toka strele so namenjeni za
odvajanje velikih tokov strele brez posledic. Prenapetostni odvodniki prevzamejo zaščito
priključenih porabnikov (vklopno/izklopni elementi, merilni instrumenti). Odvodnike toka
strele nameščamo kar najbližje uvodu sistema napajanja z električno energijo v objekt,
odvodnike prenapetosti pa kar najbližje opremi, katere zaščiti so namenjeni.
S stopnjevano uporabo elementov za prenapetostno zaščito (SPD) naredimo električne
inštalacije kompatibilne z elektronskimi sistemi, za ceno, ki je nižja od pričakovane. V
povezavi z zazankano izenačitvijo potencialov in ozemljitvenim sistemom na ta način
preprečimo izpade zaradi prenapetosti in posledične prekinitve obratovanja.
Prenapetosti so kratkotrajni napetostni impulzi – tako imenovane tranzientne – prehodne
napetosti, ki trajajo samo delček sekunde, njihove amplitude pa dosegajo nekaj 10 kV.
Sklicujoč na Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele zanaša za Pragersko podatek o
gostoti strel: 3,7 /km2/leto.
Današnji industrijski objekti so večinoma avtomatizirani, kar zagotovo velja tudi za
kompresorsko postajo Kidričevo. Izpad oziroma motnje obratovanja zaradi nepopolne
prenapetostne zaščite ima lahko večje stroškovne posledice kot pravočasna investicija v
popolno prenapetostno zaščito. Zavarovalnice v glavnem ne krijejo škode, povzročene s
prekinitvijo obratovanja industrijskega obrata. Škodo kot posledico prenapetosti je potrebno
preprečiti tudi z vidika zavarovanja vgrajene opreme.
Za vgrajeno prenapetostno zaščito v merilno-signalne tokokroge Eurotherm-ove opreme
je potrebno dovoljenje Eurotherm-a.
Vse električne instalacije morajo biti izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili,
pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema morajo imeti
ustrezne ateste.
Tehnične rešitve morajo ustrezati zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa morajo biti
usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST in drugimi.
Upoštevani morajo biti tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni
standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih
pristojnih organov in organizacij.
96
Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od
projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in
projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil
investitorju za izdelavo projekta izvedenih del.
Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da je možno enostavno
preverjanje, preizkušanje, popravila ali zamenjave. Pri normalnem obratovanju vlaga,
mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo
vplivati na drugo opremo.
7.3.2
Zunanja ozemljitvena mreža
Zunanje ureditve obsegajo zunanjo razsvetljavo in NN zunanje kabelske povezave med objekti
in zunanje ozemljitve kompleksa. Zunanja ozemljitvena mreža se izvede s trakom Rf 35x4
mm. Na ozemljitveno mrežo je potrebno povezati vse ozemljitve objektov, tehnoloških
naprav, plinovodne cevi, vse jeklene konstrukcije v obravnavanem kompleksu, ter obstoječe
ozemljilne mreže. Ozemljitev cevovodov in premostitev prirobnic bo izvedena preko ustreznih
iskrišč.
7.3.3
HVI odvodniki strele
Kot rešitev, da pri udaru strele ne pride do odvoda strele v notranjost objekta preko strešnih
strojno-tehnoloških naprav in posledično poškodbe oz. uničenja notranje opreme v objektu,
je predviden lovilna mreža s HVI lovilci in odvodniki strele v izolirni cevi in kabli. To je
najprimernejša in varnejša rešitev odvoda strele v Ex conah in ne-Ex conah za obravnavani
objekt KP Kidričevo, ki bo imel HVI odvodnike strele na obstoječem in novem objektu
97
kompresorskih enot, na stebrih razsvetljave platoja, na obstoječem stebru izpušnih vodov in
na obstoječem rezervoarju kondenzata.
Sistem je sestavljen iz lovilne palice, nosilnega droga, HVI vodnika, in merilnega spoja.
Razporeditev HVI lovilnih palic je izračunano po metodi kotaleče krogle. Za objekte z
eksplozivno atmosfero se zahteva zaščitni nivo II. Pri metodi kotaleče krogle je predpisan
radij R=30m. Lovilna gola palica HVI lovilca mora biti postavljena izven Ex cone 1.
98
99
7.3.4
Ozemljitvene sonde
Ozemljitvene sonde so potrebne zato, ker bodo stebri zunanje razsvetljave postavljeni v že
obstoječ plato z delujočimi napravami in za dosego ustrezne ozemljitvene upornosti pod 1  je
potrebno v tla zabiti zabiti ustrezno število palic (sond) dolžine 6 m, izvedba 4x Rf palica, tip
Dehn 620 902 z nastavkom 620 001 in spojko 620 915.
Pri zabijanju palic je potrebno preveriti dolžino palice. Palica mora biti toliko dolga, da bo vsaj 1
m v talni vodi pod platojem. Najprej se zabije na vsaki lokaciji po dve palici skupaj, nato se
izmeri ozemljitvena upornost, ki mora biti 0,8  ali manj. Če ne bo dosežena zahtevana
ozemljitvena upornost, se zabije še toliko dodatnih palic, da se doseže zahtevana ozemljitvena
upornost sistema.
7.3.5
Števec neposrednega udara strele v objekt
Splošne lastnosti števca udara strele:
- Števec beleži neposreden udar strele z visoko ločljivostjo. Časovna ločljivost beleženja
dogodkov ob udaru strele neposredno v objekt dosega vrednosti ± 50 ns,
- visoka časovna ločljivost števca omogoča točno določitev števila povratnih udarov strele
(tokovnih sunkov) v opazovani objekt,
- iz časovnih meritev je mogoče ugotoviti ali opazovani objekt ob udaru strele tokovno
resonira,
- števec strel omogoča prikaz podatkov preko spleta v tabelarični obliki.
Zgradba sistema:
- Procesna enota,
- sonda (merilni del),
- povezava med sondo in procesno enoto je galvansko ločena. Uporaba optičnih vlaken za
komunikacijo med procesno enoto in sondo.
Procesna enota:
- Na procesno enoto se lahko priključi do 8 sond,
- komunikacija med sondami in procesno enoto poteka prek optičnih vlaken, ki so lahko
dolga do 2000 m,
- procesna enota je časovno sinhronizirana prek GPS sprejemnika,
- procesna enota zagotavlja enako časovno točnost sinhronizacije časa tudi ob
kratkotrajni izgubi satelitskega GPS signala pri udaru strele v merjeni objekt. To
pomeni, da sinhronizacijo časa v tem trenutku prevzame posebni modul (Recovery
enota), ki nadomešča časovno sinhronizacijo GPS sprejemnika dokler le ta ponovno ne
vzpostavi kvalitetnega sprejema satelitskega GPS signala. Z ''Recovery'' modulom se
tako zagotovi, da lahko števec strel izvaja neprekinjene meritve z enako visoko
časovno ločljivostjo tudi ob kratkotrajnem izpadu GPS signala zaradi udara strele.
100
Zgradba procesne enote:
- Osnovna sinhronizacija je dosežena s preciznim termostatsko ogrevanim in
temperaturno kompenziranim oscilatorjem in referenčnim GPS 1pps signalom
absolutne točnosti ± 15 ns,
- v primeru izpada referenčnega GPS impulza sinhronizacijska enota s pomočjo
preciznega OCXO oscilatorja in neposredne digitalne sinteze (DDS) vzdržujeta
referenčno frekvenco, ki zagotavlja natančnost v velikostnem razredu 1*10-8,
- 8-kanalna optična vzorčevalna enota omogoča s pomočjo FIFO spominske enote brez
izgubno vzorčevanje dogodkov s taktno frekvenco 20 MHz,
- večnamenski procesni modul (MPU) omogoča procesiranje dogodkov v realnem času.
Služi tudi kot hitra shranjevalna enota z možnostjo pretvarjanja podatkov iz vzorčnih
in sinhronizacijskih enot v primeren format za Embedded enoto,
- embedded PC enota z operacijskim sistemom Linux skrbi za komunikacijo in trajno
shranjevanje zabeleženih podatkov,
- GSM terminal omogoča dostop do podatkov in servisiranja procesne enote v primeru
izpada LAN omrežja.
Dimenzije procesne enote:
- Širina 19-inch rack (48,26 cm),
- višina 2 rack unit (8,9cm).
Prenos podatkov med procesno enoto in SMC:
- Ethernet LAN povezava, preko protokola MODBUS/TCP.
Napajanje procesne enote:
Opcija
- Enosmerna napetost:
- Napetost od ± 18 V do ± 72 V,
- varovalka 3,15 A.
-
Izmenična napetost:
- Napetost 230 V,
- varovalka 0,25 A.
-
Priključna moč:
- 12,5 W.
Sonda:
Merilne lastnosti sonde:
- Sonda vzorči signale brez mrtvega časa,
- omogoča 20.000.000 vzorcev na sekundo (vklopov in izklopov sonde),
- sonda ima fiksno časovno zakasnitev proženja 250 ns,
101
-
sonda pretvarja merjene signale v digitalno obliko ne glede na polariteto amplitude
tokovnega sunka udara strele in jih pošlje prek optičnega vlakna do procesne enote,
merilno območje sonde dosega vrednosti toka med 50 kA in 250 kA,
frekvenčna prepustnost merilnega tokovnega signala obsega območje med 30 kHz in 30
MHz, kar zagotavlja visoko dinamiko ponovnega proženja sonde (brez izgube signala).
Zgradba merilne sonde:
- Sonda omogoča namestitev na strelovodna vrv ali strelovodni valjanec,
- posebej prilagojena za namestitev na antenske stolpe in standardizirane ozemljilne
sisteme,
- ohišje sonde zagotavlja stopnjo zaščite IP67 po IEC standardu,
- ohišje sonde je zgrajeno iz nerjavečega jekla.
Komunikacija sonda - procesna enota:
- Optična oprema v sondi zagotavlja:
- Optični oddajnik z OPB = -15 dB in PTX = -12dB,
- uporaba optičnega vlakna MM 62/125 µm zadošča za komunikacijsko
razdaljo do 2 km.
- Sonda omogoča priklop več tipov MM optičnih vlaken:
- 50/123 µm,
- 62/125 µm,
- 100/140 µm,
- 200 µm HCS filter.
Napajanje sonde merilne sonde:
- Sonda ne potrebuje zunanjega napajanja oziroma baterij,
- sonda vso potrebno energijo dobi iz tokovnega sunka, ki ga merilna naprava zazna.
7.4
7.4.1
ZAŠČITA
Zaščita pred električnim udarom
Projektirano kabelsko omrežje in ozemljitve so dimenzionirani tako, da je v skladu s
Pravilnikom o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatorskih postaj (Ur.list SFRJ št. 13/78) in Pravilnikom o tehničnih normativih za
nizkonapetostne električne instalacije (Ur.list SFRJ št. 53/88) prilagojeno TN sistemu.
TN-S sistem omrežja
Vsi izpostavljeni prevodni deli inštalacije se morajo povezati z ozemljitveno točko sistema z
zaščitnim vodnikom. Zaščita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim vodnikom
in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi prevodnimi deli povezanimi z zaščitnim vodnikom je
izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del inštalacije v
102
predpisanem času, to je v 5 s oziroma 0,2 - 0,4 s, za Ex tokokroge pa 0,1 s. Zaščita je
izvedena z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom, kot so varovalke, inštalacijski
odklopniki, zaščitna stikala, itd...
Dodatni zaščitni ukrep je predviden s tokovnim zaščitnim stikalom.
Uspešno delovanje zaščite zagotovimo s tem, da predvidimo kratkostično zanko tako majhne
impedance, da lahko ob okvari steče kratkostični tok, večji od toka, pri katerem deluje
zaščita v predpisanem času:
I a 
Uo

Zs
Uo
R2  X 2
kjer pomeni:
la
[A]
Uo
Zs
R
X
[V]
[]
[]
[]
tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave za avtomatičen odklop napajanja v
času, določenem v spodnji tabeli, glede na nazivno napetost Uo ali pod pogoji, ki
dovoljujejo čas, ki ne presega 5 s
nazivna napetost proti zemlji
impedanca celotne kratkostične zanke (vir, vodnik, zaščitni vodnik)
celotna ohmska upornost kratkostične zanke
celotna reaktanca kratkostične zanke
Pred priključkom na napetost, je treba v skladu s predpisi izmeriti impedance tokokrogov.
El. omare so predvidene s stopnjo zaščite IP 42, tako je pri zaprtih vratih slučajen dotik z deli
pod napetostjo nemogoč. V stikalnih prostorih so pred električnimi omarami predvidene 1,25
m široke izolacijske preproge.
Najdaljši odklopni časi v omrežju TN za končne tokokroge, ki napajajo vtičnice ali neposredno
brez vtičnic prenosne ročne aparate razreda I ali prenosne aparate, ki se med uporabo
premikajo ročno:
Za običajne prostore:
Uo (v)
t (s)
<50
50
120
230 ali 220
400 ali 380
Nad 400, Ex
ni omejitev
5
0,8
0,4
0,2
0,1
103
7.4.2
Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka
Zaščitni ukrep je samodejni izklop naprave ob pojavi okvarnega toka. Pogoj za efektno zaščito
je ustrezna upornost ozemljitve. Okvarni tok mora biti večji od izklopnega toka zaščitnega
elementa.
7.4.3
Zaščita pred slučajnim dotikom
Vsi prostori, v katerih se nahajajo električne naprave, morajo biti zaklenjeni. Dotik
nezavarovane električne opreme preprečimo z zaščitno mrežo. Taka nevarna mesta opremimo
z opozorilnimi napisi in oznakami.
7.4.4
Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki
Transformatorji so pred preobremenitvijo in kratkimi stiki zaščiteni na SN in NN strani z
ustrezno zaščito. Razen tega so transformatorji varovani s termično zaščito. Le-ta reagira v
primeru pregrevanja kateregakoli transformatorskega navitja.
7.4.5
Prenapetostna zaščita
Za zaščito pred prenapetostmi, javljajočimi zaradi udarov strele, stikalnih manevrov, dvigov
napetosti pri kapacitivnih obremenitvah, se uporabijo prenapetostni odvodniki.
Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji na 20 kV, 0,4 kV napravah
mrežnega in neprekinjenega napajanja v razdelilnikih in nizkonapetostnih ploščah. Kot
prenapetostna zaščita na 20 kV strani bodo v vodnih SN celicah vgrajeni hitri ZnO
prenapetostni odvodniki 24 kV, 10 kA.
Prvi nivo prenapetostne zaščite (1) na 0,4 kV napravah predstavljajo prenapetostni odvodniki
v nizkonapetostnih ploščah z naslednjimi podatki: maksimalna delovna napetost 280 V/50 Hz,
preizkusni udarni tok (8/80 s) je < 4 kV, 100 kA in čas reagiranja je < 25 ns v NN blokih trafo
postaje.
Drugi nivo prenapetostne zaščite (2) predstavljajo prenapetostni odvodniki na zbiralkah
varnostnega in splošnega napajanja v razdelilnikih z naslednjimi podatki:





maksimalna delovna napetost:
nazivni odvodni tok (8/20 s):
maksimalni odvodni tok (8/20 s):
zaščitni nivo pri 5 kA (8/20 s):
zaščitni nivo pri 15 kA (8/20 s):
275 V/50 Hz
15 kA
40 kA
< 4,0 kV
< 4 kV
104
 čas reagiranja:
< 25 ns
Tretji nivo (3) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite na merilnih mestih in
komunikacijskih napravah.
Četrti nivo (4) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite v samih elektronskih
napravah (PLC itn.).
7.4.6
Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem
Elektromagnetno sevanje (nizkofrekvenčno 0 -10 kHz in visokofrekvenčno 10 kHz - 300 GHz),
ki ga oddaja TP na okolje, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na Uradni list RS št. 32/93
in 1/96. El. poljska jakost ne sme presegati vrednosti 1,8 kV/m in efekt. gostote mag.
pretoka 15 T.
7.4.7
Protipožarna zaščita
Stene transformatorskih boksov morajo biti protipožarne izvedbe. Vse prehodne odprtine,
skozi katere potekajo kabli, morajo biti tesnjene z ognjevarnim kitom. Premični gasilni
aparati naj bodo nameščeni v naslednjih prostorih:
 transformatorskih boksih
 SN in NN prostoru.
7.4.8
Zaščita pred preobremenitvenim tokom
Kontrolo izvedemo v skladu z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu.
Kontrola presekov zaščitnih vodnikov določa, da mora biti presek zaščitnega vodnika enak
preseku faznega vodnika do preseka 16 mm2, 16 mm2, če je fazni vodnik preseka od 16 do
35 mm2, oziroma polovični presek faznega vodnika, če je le-ta večji od 35 mm2.
V primeru, da zaščitni vodnik ni del kabla, mora imeti najmanjši prerez 2,5 mm2 za Cu ali 4
mm2 za Al, če je vodnik mehansko zaščiten, 4 mm2 za Cu, če zaščitni vodnik ni mehansko
zaščiten ali 50 mm2 za FeZn valjanec. Aluminij ni dovoljen, če ni dodatno zaščiten.
Prerez glavnega vodnika za izenačitev potenciala mora biti večji od polovice prereza
največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6 mm2. Dodatni vodnik za
izenačevanje potenciala ne sme biti manjši od prereza najmanjšega zaščitnega vodnika,
vezanega na te prevodne dele.
105
7.4.9
Zaščita pred kratkostičnim tokom
Zaščitna naprava mora po predpisih in standardih, ki so navedeni v tehničnem opisu ustrezati
naslednjim zahtevam:
 odklopna zmogljivost zaščitne naprave mora biti večja od pričakovanega kratkostičnega
toka,
 kratkostični tok mora biti prekinjen v času, v katerem se vodniki segrejejo do dopustne
temperature.
S

t   k * 
I

t
S
I
k
2
[ S]
trajanje kratkega stika
[mm2] presek vodnika
[A]
efektivna vrednost toka kratkega stika
koeficient odvisen od konstrukcije vodnika
V tabelah, ki so rezultat izračunov, so uporabljene naslednje oznake in veličine:

fi
fo
fp
Pk
Pinst
Ib
Ik
Ik1
la
S
Szas
TINS
u1
I
tizk
Zs
I2
In
Iinst
Ik
u1
izkoristek porabnika
faktor istočasnosti el. omare
faktor obremenitve porabnika
faktor prekrivanja
[kW]
konična moč el. omare
[kW]
instalirana moč el. omare
[A]
tok porabnika
[kA]
tok kratkega stika porabnika
[kA]
tok kratkega stika s povratkom po zaščitenem vodniku
[kA]
tok delovanja zaščite pri okvari
[mm2] presek vodnika kabla
[mm2] presek zaščitnega vodnika kabla
tip uporabljene instalacije
[%]
padec napetosti od el. omare do porabnika
[m]
dolžina kabla do porabnika
[s]
izklopilni čas pri nastopu okvarnega toka
[]
skupna impedanca pri nastopu okvarnega toka
[A]
tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave
[A]
nazivni tok zaščitne naprave
[A]
instalirani tok el. omare
[kA]
konični tok el. omare
[%]
padec napetosti od izvora do el. omare
106
7.5
DIMENZIONIRANJE KABLOV IN VODNIKOV
Termično so vodniki oz. kabli dimenzionirani z upoštevanjem prereza, materiala ter vrste
izolacije vodnika, števila vzporedno položenih in obremenjenih vodnikov, zunanje
temperature, načina polaganja ter z upoštevanjem selektivnosti delovanja.
Vodniki oz. kabli so dimenzionirani tako, da so padci napetosti manjši od:
 5 % za električne instalacije razsvetljave in
 8 % za električne instalacije drugih porabnikov, če se električne instalacije napajajo iz
trafo postaje.
Mehansko so vodniki dimenzionirani v odvisnosti od načina polaganja in velikosti sil kratkih
stikov. Najmanjši prerez mehansko zaščitenega stalno položenega voda je 1,5 mm2 Cu.
Vodniki so dimenzionirani v skladu z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu.
7.6
KONTROLA PADCA NAPETOSTI
Največji dovoljeni padec napetosti med napajalno točko el. instalacije in kontrolirano točko
znaša:
 za tokokroge razsvetljave 5 %,
 za ostale tokokroge 8 %.
7.7
SISTEM NAPAJANJA IN IZENAČITVE POTENCIALA
V objektu je predviden TN - S sistem napajanja in ozemljitve električnega sistema. To
pomeni: zaščitni vodnik PE poteka ločeno od nevtralnega vodnika N.
7.7.1
Glavna izenačitev potenciala
Za osnovno izenačitev potencialov v objektu je predvidena glavna ozemljitvena zbiralnica.
Nanjo mora biti povezano naslednje:




glavni N vodnik,
glavni ozemljitveni vod,
glavni PE vodnik,
glavni vodniki za izenačevanje potenciala, ki povezujejo glavne cevi vodovoda, plina,
centralne kurjave, kanalizacije in druge kovinske elemente objekta.
107
Glavni ozemljitveni vod povezuje glavno ozemljitveno zbiralnico z ozemljilom objekta, ki je
predviden kot skupna zaščitna, obratovalna in po potrebi strelovodna ozemljitev. Električna
instalacija v objektu naj bo z ozemljilom povezana v eni točki.
Prerez glavnega vodnika za izenačitev potencialov mora ustrezati določilom iz standarda
N.B2.754 in sicer:
 prerez ne sme biti manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v
instalaciji, vendar najmanj 6 mm2,
 prerez je lahko omejen, če je vodnik bakren.
7.7.2
Dopolnilna izenačitev potenciala
V nekaterih prostorih (v kopalnicah, WC-jih) je kot dodatna zaščita predvidena dodatna
izenačitev potenciala (PI) z vgrajeno Cu zbiralnico. Dopolnilno izenačitev potenciala poveže
poleg vseh izpostavljenih prevodnih delov tudi vse kovinske mase v prostoru (npr. kovinske
dele tušev, kovinske odtočne cevi, cevi tople in mrzle vode, cevi radiatorskega ogrevanja, ...
) z žico preseka najmanj 1 x 6 mm2. Cu zbiralnico je potrebno povezati z zaščitno zbiralnico
PE v najbližji el. omari ali direktno na GIP z vodnikom 1 x 10 mm2.
Na vseh zračnih kanalih in na raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve
izoliranih spojev. Premostitve se izvede z bakreno pletenico 35 mm2.
Prerez dodatnega vodnika za izenačitev potencialov mora izpolnjevati določila iz predpisov in
standardov, ki so navedeni v tehničnem opisu.
7.8
UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ZDRUŽLJIVOSTI
Izvedba električnih instalacij mora izpolnjevati zahteve Pravilnika o elektromagnetni
združljivosti (EMC) (Ur. list RS, 84/2001) in z njimi povezanega standarda EN 60439-1.
Vsa vgrajena oprema mora imet CE znak in mora biti vgrajena skladno z zahtevami njenega
proizvajalca.
Upoštevajo se tudi ukrepi, ki ji predvideva standard EN 60204-1:
Na tuljavah kontaktorjev bodo priključeni supresorji za dušenje prenapetostnih špic, ki
nastanejo pri izklopu kontaktorja. V kolikor niso ti supresorji že v samem kontaktorju, bodo
kontaktorji opremljeni z RC členi oz. varistorji pri izmeničnih krmilnih napetostih, oz. z
diodami pri enosmernih krmilnih napetostih.
108
Odpornost proti motnjam iz okolja se povečuje z uporabo kablov z opletom za
nizkonapetostne signale. Oplet je pravilno zaključen.
Posebej pomembno je, da je pravilno izvedena ozemljitev (v obliki zvezdišča), pri tem bodo
uporabljeni čimkrajši vodniki s čimvečjim presekom.
7.9
AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA, PLINA IN ALARMIRANJE
Za ščitenje objektov na lokaciji KP Kidričevo je že izvedena požarna centrala ZARJA NJVP300A in posebna proti vlomna centrala DSC Power 832. Prav tako so bili dodani senzorji vloma
tako, da je pokrit še servisni objekt. Obstoječa požarna centrala je zastarela, predlagamo
zamenjavo obstoječe centrale z novo. Čas zagotavljanja napajanja požarne centrale mora biti
48 ur v normalnem stanju + 30 min v alarmnem stanju.
S požarne centrale se na DSC prenaša požar in napaka. Proti vlomna centrala je z analogno
telefonsko linijo povezana z dežurnim centrom vsakokratnega izvajalca storitve varovanja
objekta. Preverjanje linije je vsako uro. Zadeva se posodobi z vzpostavitvijo dodatne
povezave preko medmrežja (prenosna pot preko optičnega kabla, redundanca) ali GSM.
Obstoječa plinska centrala se zamenja z novo. Zaradi slabosti obstoječih katalitičnih
senzorjev, se zamenjajo z novimi senzorji z IR tehnologijo. Prav tako se v novi objekt
kompresorske enote 3 vgradijo IR plinski senzorji z neposredno povezavo na novo centralo za
javljanje plina.
Instalacija za javljanje požara z avtomatskimi in ročnimi javljalniki požara bo omogočala, da
se čas od nastanka požara v njegovi začetni fazi do javljanja dežurni gasilski službi zmanjša
na minimum. Instalacija bo priključena na glavni delilnik javljanja požara in vloma in
mikroprocesorsko centralo, ki je v nadzornem objektu.
Uporabljeni adresabilni sistem javljanja požara omogoča natančnejše in hitrejše odkrivanje in
lociranje požara ter konfiguriranje posameznih požarno-javljalnih con z ustreznim
programiranjem centrale, kar omogoča poljubno požarno-javljalno organizacijo. Predvidena
je zankasta (loop) izvedba adresabilnih javljalnih linij, kar še poveča zanesljivost delovanja
sistema v primeru prekinitve linije.
Javljanje požara v kompresorskem objektu realiziramo s senzorji dima - visokoobčutljivi
aspiracijski javljalniki dima, ter dodatno z štirimi usmerjenimi plamenskimi infrardečimi
senzorji IR ali UV (SIEMENS DF1101-Ex). Pri IR izvedbi moramo izbrati opremo s tri kanalnim
tipanjem IR (IR3) spektra ter čim manjšo verjetnostjo proženja lažnih alarmov. Sistem ne sme
zatajiti in mora biti v tem smislu preverjen ter certificiran. Senzorja, ki prožita alarm (2 od 4)
morata delno pokrivati isti prostor. Opozorilna signalizacija na kompresorskih objektih se
izvede na zunanji strani v smeri dostopa do posameznega objekta, ločeno za požar in plin,
109
uporabijo se rotacijske luči na fasadi objekta ali posebnih stebrih. V notranjosti se izvede
tako, da je vidna in slišna v celotnem prostoru, tudi med obratovanjem enote.
Izveden bo tudi meritev koncentracije plina, ki se posreduje kot analogni merilni signal 4 - 20
mA. Prav tako se zamenjajo obstoječi javljalci plina v obstoječem objektu kompresorskih
enotah z novimi. Senzor plina (s prikazovalnikom trenutne koncentracije) v kotlovnici se bo
povezal v funkcijo izklopa v sili (zapiranje dovoda plina in izklop napajanja).
V objektih in prostorih, ki bodo eksplozijsko ogroženi, so predvideni javljalniki požara v lastno
varni Ex izvedbi.
Po objektih so predvideni ob izhodih in ob evakuacijskih poteh ročni javljalniki požara.
Za opozarjanje vseh prisotnih, da je prišlo do požarnega alarma, so v objektu na ustreznih
mestih predvidene signalne hupe.
Meritev koncentracije plina mora bit kontinuirana in izražena v % SME. Predalarm naj bo pri
20% SME, alarm pa pri 40% SME. Lahko se uporabijo inteligentni senzorji, tako da sami prožijo
alarm. Prenos alarma se izvede na podoben način kot za požar in ločeno na sistem ESD za
posamezne ogrožene prostore.
Signalizacija javljanje požara na sistem SCS-ESD se izvede tudi za kompresorsko enoto 3.
Javljanje požara in plina je predvideno tudi v sklopu tehnološke opreme. Ta oprema je
priključena direktno na opremo za vodenje in nadzor KP in ni del splošne instalacije za
javljanje požara.
Vsi javljalniki za javljanje požara bodo označeni s trajnimi napisnimi ploščicami, ki bodo
vsebovale celotni naslov vsakega javljalnika Z.XX (Z - zanka, linija; XX - naslov).
Celotna instalacija bo izvedena s posebnimi kabli s povečano požarno odpornostjo JE-H(St)H
Bd 1x2x0,8 mm FE180/E90, oziroma JE-H(St)H Bd 2x2x0,8 mm FE180/E90. Kabli bodo položeni
na kabelske police oz. uvlečeni v instalacijske cevi nad omet, pod omet oz. v liti beton.
Funkcija alarmnega panela je, da sprejema signale alarmnih stanj in na tej osnovi krmili
opozorilno zvočno in vizualno signalizacijo. Na mestih, kjer je okoljska zvočna obremenjenost
tako visoka, da signal s sireno ali z zvočnikom ne bi bil dovolj slišen, bodo nameščene dodatne
bele bliskajoče luči.
Minimalni obseg alarmiranja je sledeč:
1. Alarmni panel
2. Zvočniki za alarmne signale
3. Bliskajoče luči
110
Alarmni panel mora biti sestavljen pregledno, pri čemer je treba izhajati iz modularnega
načrta. V sklopu izvedbe alarmnega panela se obnovi in poenoti opozorilna signalizacija med
obstoječimi in novim objektom.
7.9.1
Izvedba instalacij
Instalacije za javljanje požara in plina v objektu kompresorskih enot bodo izvedene v
eksplozijsko varni izvedbi. Kabli bodo po objektih položeni na ognjevarne kabelske police oz.
uvlečeni v kovinske instalacijske cevi ločeno od ostalih instalacij. Do višine 2m je potrebno
vse kable zaščititi z uvlečenjem v jeklene zaščitne cevi Do central v nadzornem objektu bodo
kabli potekali po ognjevarnih kabelskih policah v kabelski kineti.
7.10
PRIKLJUČITEV INSTRUMENTACIJE IN KOMPRESORSKE ENOTE
Za nemoteno obratovanje, daljinsko vodenje in nadzor je potrebno iz vseh tehnoloških in
pomožnih naprav predvideti zajemanje in pripravo vseh potrebnih merilnih in statusnih
signalov. Zajemanje in pripravo merilnih in statusnih signalov predstavlja zajem z merilnimi
pretvorniki, sondami in signalnimi dajalci v samem procesu, ožičenje in napajanje
pretvorniških elementov. Tako obdelani signali bodo priključeni na mikroračunalniško
zasnovane postaje za zajem, obdelavo in krmiljenje.
Izvedbo računalniške opreme za krmiljenje 3. enote (Solar Turbines TT4) bo v »ON SKID«
izvedbi, kar pomeni, da odpadejo številne kabelske povezave in UCP (Unit Control Panel).
Obstoječa UCP se ohranita, po potrebi se izvede posodobitev strojne opreme, na novo se
postavi sistem za delitev bremena pri vzporednem obratovanju, ki se lahko namesti v enega
od obstoječih UCP (uporaba procesorja LOGIX5000) ali v posebno omaro.
Nadzorni sistem se ustrezno razširi s postavitvijo novih omar na prosto steno v Računalniškem
prostoru. Novi in obstoječi sistem se povežeta v zanesljivo industrijsko računalniško omrežje.
Zaradi zastarelosti obstoječih krmilnikov T103, T303 se lahko izvede posodobitev in prehod na
T2550, s tem, da priključki v polje ostanejo. Sistem ESD za tretjo enoto se izvede na novo. O
možnostih se bo potrebno posvetovati s podjetjema Eurotherm in HIMA Sella.
Pri izvedbi projekta se je potrebno zavedati, da gre za delujoč objekt in da je razširitev, kot
smo si jo zastavili mnogo kompleksnejša operacija od postavitve na novo. Pristop mora biti
modularen, kjer koli je to mogoče. Torej dodajanje novega, brez porušitve obstoječih
sistemov. Medsebojne komunikacije: Solarjeva oprema ControlNet, med različnimi sistemi pa
Ethernet.
Vsa instrumentacija, ki bo nameščena v eksplozijsko ogroženem okolju, mora ustrezati
zahtevani protieksplozijski zaščiti. V največji možni meri naj bo uporabljena protieksplozijska
111
zaščita Exi (lastna varnost). V vsakem primeru bodo vsi galvanski ločilniki in varnostne bariere
vgrajene v merilno regulacijske omare izven eksplozijsko ogroženega območja.
V primeru uporabe neprodornega okrova (elektromotorji v Ex d) se izvede priključna omarica
v povečani varnosti s skozniki v neprodorni okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv. Za
serijsko povezavo elementov, ki bodo v eksplozijsko ogroženem okolju, se bo uporabil tak
protokol, ki omogoča uporabo vmesnikov, ki zadovoljujejo protieksplozijsko zaščito Exi.
Pri projektiranju naprav v eksplozijsko ogroženem območju se bo upošteval Pravilnik o
protieksplozijski zaščiti (Ur. l. RS, št. 102/2000, 91/2002, 16/2008)in standard SIST EN 6007910. Vsa električna oprema vgrajena v eksplozijsko nevarni coni ali električna povezava z njo
bo ustrezala standardom o eksplozijski zaščiti SIST EN 60079-14, SIST EN 60079-1, SIST EN
60079-2, SIST EN 60079-5, SIST EN 60079-6, SIST EN 60079-7, SIST EN 60079-11, SIST EN 6007915, SIST EN 60079-18, SIST EN 60079-25, SIST EN 60079-27 in SIST EN 60079-28.
Vsa dokumentacija o Ex opremi mora biti pregledana in potrjena, vsa oprema mora biti
certificirana s strani akreditiranega laboratorija v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC
(ATEX100a).
Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po
končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je
potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165).
Za ožičenje bodo uporabljeni kabli UNITRONIC LiYCY ustreznega števila žil in presekov od 0,5
mm2 do 1,0 mm2 oz. 1,5 mm2 v primeru večjih razdalj. Za tokokroge v lastni varnosti bodo
uporabljeni kabli modre barve, ki bodo položeni ločeno od ostalih kablov. Vsi prehodi kablov
med eksplozijsko ogroženim prostorom in prostorom, ki ni eksplozijsko ogrožen morajo biti
plinotesno zatesnjeni in opremljeni z atesti.
Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni)
kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno
ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo
biti v požarno varni izvedbi.
Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskimi vplivom, vibriranjem, olju je
potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete, ter jih dimenzijsko uskladiti s kabelskimi vodi na
posameznih napravah. Biti morajo v robustni izvedbi za zunanjo uporabo, kot npr. OLFLEX 540
CP oz. OLFLEX Robust.
Naprave kot so črpalke, ventilatorji in podobno morajo imeti oznako protieksplozijske zaščite
za mehanske naprave ATEX, ter ustrezni certifikat.
Predvideti je potrebno vsaj 20% rezervnih kabelskih povezav (kabli in trase). Prav tako je
potrebno predvideti dodatne razvodnice Ex za ustrezno zaključitev rezervnih vodnikov, z
112
dodatnimi odprtinami za uvodnice (čepi). Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem mora
imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata.
Pri vseh instalacijah je potrebno upoštevati razmejitev Ex con. Vse Ex cone se pojavljajo
zaradi zemeljskega plina. Zato mora Ex oprema ustrezati najmanj za skupino plinov IIA in
temperaturni razred najmanj T1.
V coni 0 je dovoljeno vgrajevati le Ex opremo kategorije 1G ali EPL oznaka Ga.
V coni 1 se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G ali 2G ali EPL oznaka Gb.
V coni 2 pa se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G, 2G ali 3G ali EPL oznaka Gc.
Za ožičenje bodo uporabljeni kabli ustrezne kvalitete. Kjer ni možno uporabiti lastne varnosti
Ex i je dovoljena uporaba sledečih vrst proti eksplozijske zaščite: Ex de, Ex e, Ex me.
Kategorija naprav, opreme naj bo vsaj 2G in izjemoma 3G (Ex n) za uporabo v coni 2.
Kategorija naprav bo pogojena z conami eksplozijske ogroženosti.
Za ožičenje signalno krmilnih tokokrogov se uporabijo kabli OLFLEX CLASSIC, za lastno varne
tokokroge pa OLFLEX EB CY. Tam kjer so kabli izpostavljeni zunanjim vplivom (prehodi med
cevjo in razvodnico), se bodo uporabile zamenljive UV odporne zaščitne cevi, kot je Co-flex
PP-UV.
7.11
TELEFONIJA
Za potrebe informacijskih povezav na lokaciji kompresorske postaje v Kidričevem je
predviden univerzalni kabelski razvod, ki bo namenjen tako telefonskim kot tudi
računalniškim povezavam. Kabelski razvod bo ustrezal zahtevam standarda SIST EN 50173
(TIA/EIA 568).
Kabliranje po objektih bo izvedeno z kablom J-Y(St)Y položenimi na kabelske police in v
instalacijske cevi.
7.12
7.12.1
KATODNA ZAŠČITA
Uvodni del
Projekt za razpis obravnava razširitev obstoječega sistema katodne zaščite z izgradnjo
tretjega agregata v kompresorski postaji Kidričevo.
Vse električne instalacije morajo biti izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili,
pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektrinstalacijski material in oprema mora imeti
ustrzne ateste.
113
V coni nevarnosti morajo biti električne naprave in material za električne instalacije takšni,
da odgovarjajo standardu prEN 50154 in EN 60079-10 (IEC 60079-10:1995)za Ex naprave.
Objekt, katerega kovinske dele se ščiti s katodno zaščito, je potrebno izvesti tako:
 da so vsi kovinski deli med seboj v dobrem električnem stiku,
 da so zagotovljene električne povezave med drenažnimi točkami na površini objekta in
kovinskimi deli,
 da so katodno zaščiteni deli objekta, če se nahajajo v zelo agresivnem okolju predhodno
zaščitno izolirani,
 da objekt ni v nobeni točki galvansko povezan s kakršnimikoli ozemljitvenimi sistemi,
Plinovodno omrežje Plinovoda d.o.o. je katodno ščiteno po zgoraj omenjenem sistemu.
Za zaščito konstrukcij, pri katerih galvanska ločitev iz tehnično ekonomskih vzrokov ni možna
se uporablja lokalna katodna zaščita.
Lokalna katodna zaščita ali HOT-SPOT zaščita bazira na principu dviga potenciala zemljišča na
področju objekta z vgradnjo globinskih anod ob instalacijah.
Za kontrolo stopnje korozije in meritev potenciala bo montirano stalno merilno mesto v
merilni omarici MO.
V coni eksplozijske nevarnosti se v sistem katodne zaščite vgradi ustrezna prenapetostna
zaščita in se izvedejo ustrezne ozemljitve.
Vgraditi je potrebno dve novi globinski anodni ležišči globine 15m in dve novi globinski anodni
ležišči globine 1,5m, ter jih priključiti na sistem katodne zaščite.
114
115
7.12.2
Sistem katodne zaščite
Uporabili bomo raširitev sistema lokalne katodne zaščite, ki poda ekonomsko tehnično
optimalno rešitev in sicer:








usmernik katodne zaščite-obstoječe montiran v servisnom objektu
globinsko anodno ležišče
horizontalno anodno ležišče,
Naprava za merjenje stopnje korozije z GSM modemom za daljinski prenos podatkov,
stalno merilno mesto v omarici MO 3
trajna merilna sonda
prenapetostna zaščita
naprava za odvajanje izmenične inducirane napetosti
7.12.3
Izračuni
7.12.3.1
Globinska anoda
Specifična upornost zemljišča znaša 120 m (ocenjeno)
Ra =






Ra
L
t
D

n

2L
ln
2L
D
4t + 3L
4t + L
- ponikalna upornost anodnega ležišča,
- dolžina anodnega ležišča skupaj s koksom,
- pokritje anode,
- premer anode s koksom,
- specifična upornost zemljišča,
- število anod v ležišču.
Za dimenzije anodnega ležišča:
 L
 t
 D
= 3 m,
= 10 m
= 0,15 m
Znaša ponikalna upornost
 Ra
= 23,56 
Procent anodne napetosti za različne oddaljenosti od anode je razviden iz diagrama 3.9 AFK9.
116
Pri priporočeni maksimalni anodni napetosti 10 V in anodni dolžini 3 m se oblikuje potencialni
lijak, ki dvigne potencial zemljišča na površini za več kot zahtevanih 0,5 V v krogu z radijem
ca. 15 m od lokacije anode.
Na osnovi zgoraj navedenih podatkov bomo s enim globinskim anodnim ležiščem in tremi
horizontalnimi anodnimi ležišči dosegli zaščito po principu HOT - SPOT za kompletno lokacijo
kompresorske postaje na območju tretjega agregata.
Anodno ležišče izvesti po principu LORESCO.
7.12.3.2
Izoš.max =
Zaščitni tok, anodna masa in življenjska doba
50
Umax
= 2.12 A
=
23.56
Ra
Pri maksimalni napetosti usmernika bo letna poraba anodne mase:
M = 0.2 x 2,12 x 1,1 = 0,466 kg
V našem primeru pri vgradnji 18 kg težkih FeSi anod v anodno ležišče bo minimalna
življenjska doba anodnega ležišča 77 let.
7.12.4
Končne električne meritve in vzdrževanje
7.12.4.1
Obseg končnih meritev




zaščitni potencial merjen proti referenčni Cu/CuSO4 sondi negativnejši od -0,85 V,
sprememba potenciala pa ON-OFF metodi meritve večja od 300 mV,
pravilna smer toka v merilni sondi - izstop, elektronskega toka iz umetne napake,
interference na tuje linije skladno s določili VDE 0150/8,15 (tuja linija je tudi plinovod po
izolacijski prirobnici).
7.12.4.2





Kontrola in vzdrževanje
Naprave katodne zaščite kontroliramo,
kontrola delovanja (izpad napajanja naprav, neprekinjenost tokokrogov),
Vizualna kontrola,
Vpliv na tuje linije,
Pri delih na strojnih instalacijah obvezno izklopiti katodno zaščito.
117
7.13
ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO
Razširi se obstoječo telefonsko in računalniško omrežje. Obstoječi telefonski priključek in
prenosne poti za povezavo 3. agregata s centrom vodenja v Ljubljani so ustrezne.
Dobavi se nova računalniška oprema za avtomatsko delovanje, zagon in varno zaustavitev 3.
agregata. Zaradi pomanjkanja prostora v nadzornem objektu se predvidi izvedba UCP (unit
control panel) v glavnem pogonskem objektu (GPO).
Potrebna bo predelava oz. dopolnitev nadzornega sistema (prostor za nove omare).
Zamenjati je treba nadzorna sistema kompresorskih enot UCP, ker obstoječa ne podpirata
regulacije delitve bremena (load sharing). Dodati je treba Load Sharing Modul (v nadzorni
sistem ali v sklopu UCP jev). Predelati je treba nadzorni sistem postaje (station control
system). Predvidena nova kompresorska enota bo z »On Skid« krmilnim sistemom. Krmilnik in
V/I moduli so znotraj ohišja kompresorske enote.
Za potrebe vodenja je treba v DC dopolniti model in SCADA sistem. Posodobiti je treba
obstoječo opremo na KPK (kompresorske enote, UCP-ja, Turbotronic, Hima, SCS, ... ).
Za novo kompresorsko enoto se izvede novi ESD, pri tem bo potrebno zamenjati celoten
obstoječi ESD sistem.
7.14
SPLOŠNA NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU
Splošne zahteve za Ex opremo in izvedbo instalacij
Projekt PGD je namenjen izključno za pridobitev gradbenega dovoljenja (ne za izvedbo del)!
Projekt PGD je sestavljen v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne
dokumentacije. Projekt PZI (projekt za izvedbo) se izdela in kompletira po pridobitvi vseh
soglasij in pogojev soglasjedajalcev ter ustrezno dopolni z detajli in popisom materiala in del,
kot osnova za izvajanje del.
Izvajalca opozarjamo, da mora pri gradnji upoštevati določbe ZGO-1B, med drugem:
 imenovati mora odgovornega vodjo del, ki ima ustrezen strokovni izpit,
 voditi dnevnik o izvajanju del,
 poskrbeti za načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt in označitev gradbišča,
 ravnati se po dokumentaciji PGD, na osnovi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
 izvajati dela po projektu za izvedbo (PZI),
118
 pregledati predano PZI dokumentacijo pred pričetkom izvajanja del in zahtevati
odpravo domnevnih pomanjkljivosti po dogovoru z odgovornim projektantom; v kolikor
izvajalec opazi pomanjkljivosti v načrtih PZI šele mod izvajanjem del, ne more
bremeniti odgovornega projektanta za zamudo pri izvedbi, ker mu ZGO-1B nalaga
pregled dokumentacije tudi že pred izvedbo del,
 vgrajevati same tiste gradbene proizvode, ki imajo ustrezne listine o skladnosti ter
investitorju in nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o
pregledih in meritvah.
Investitorja opozarjamo, da se mora pred gradnjo seznaniti z vsebino in obvezami po ZGO-1B
in imeti pooblaščenega nadzornika, ki ga zastopa. Še posebej mora biti pozoren na naslednje:
 dela izvajati samo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in izključno po PZI
projektu,
 imeti sklenjeno z izvajalcem pisno pogodbo o gradnji,
 od izvajalca dobiti vse ateste in dokazila o kvaliteti vgrajenih materialov,
 naročiti pri projektantu izdelavo Projekt izvedenih del (PID), oziroma ga lahko naroči
pri drugem projektantu, v kolikor dobi pisno soglasje odgovornega projektanta tega
načrta; izdelava PID s strani drugega projektanta brez pisnega soglasja odgovornega
projektanta tega načrta se šteje za kršitev avtorskih pravic!
 po končanju del pridobiti Navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta, ki ga
izdela projektant za izvajalca del.
7.15
NAVODILA ZA IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ
1. Investitor je dolžan organizirati strokovni nadzor nad izvedbo elektroinstalacij pred
pričetkom del.
2. Izvajalec del mora pri izvedbi upoštevati veljavne tehnične predpise in normative za
tovrstne instalacije.
3. Izvajalec mora dela izvajati po projektu za izvedbo PZI! (Po projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja PGD se dela ne smejo izvajati, ker je nepopoln!)
Odstopanje od PZI projekta ni dovoljeno brez odobritve nadzornika!
Vsa odstopanja in spremembe glede na projekt PZI mora odobriti odgovorni projektant
pred izvajanjem!
4. Izvajalec del je dolžan, da dela izvede strokovno in kvalitetno.
Ves uporabljeni instalacijski material mora ustrezati IEC in VDE standardom.
Pred vgradnjo je izvajalec dolžan dostaviti nadzorni službi v potrditev ustrezne ateste
oziroma vzorce materiala.
119
5. Vodnike je dovoljeno polagati samo vodoravno ali vertikalno. Podaljšanje vodnikov v
ceveh ni dovoljeno. Uporabljeni instalacijski pribor (cevi, doze...) mora biti prilagojen
načinu vgradnje (za v beton, podometno, za v gips stene, za v spuščene stropove)!
6. Na mestih, kjer so vodniki izpostavljeni mehanskim poškodbam, morajo biti mehansko
zaščiteni.
Pri prehodu skozi meje požarnih vektorjev je potrebno vodnike in kable ustrezno
tesniti s protipožarno maso.
7. V zemljo je dovoljeno polagati samo vodnike, ki so po standardu namenjeni za
polaganje v zemljo. (NYY-J...).
V vlažne prostore se mora vgraditi oprema v ustrezni zaščiti IP, tudi če projektant to ni
eksplicitno opredelil!
8. Polmer krivine kabla ne sme biti manjši od 15-kratnega premera kabla.
9. Pred vgradnjo mora izvajalec dostaviti nadzoru ateste proizvajalca stikalnih blokov.
Stikalne bloke je potrebno opremiti z oznakami iz projekta PZI in enopolno shemo
izvedenega stanja iz projekta izvedenih del PID.
Varovalke morajo biti označene z namembnostjo tokokrogov in jakostjo varovalnega
vložka, kar se izdela v obliki "tabele tokokrogov".
Vsi kabli morajo biti na izhodu iz stikalnega bloka označeni s tablicami, na katerih
mora biti oznaka za kabel in presek!
10. Nevtralni N in zaščitni vodnik PE sta vezana vsak na svojo zbiralko in sta glede na
sistem zaščite ločena ali združena šele v glavnem stikalnem bloku (sistem TN-C ali
TN-S).
Posebno pozornost je posvetiti spajanju zaščitnega vodnika na zaščitno zbiralk in na
ščitene kovinske mase.
Zaščitni vodnik mora biti rumeno-zelene barve!
Modra barva je rezervirana za ničelni vodnik in se ne sme uporabljati kot fazni vodnik!
11. Instalacija za izenačenje potencialov po standardu JUS N.B4.754 v objektu mora
povezati v eni točki na ozemljilo objekta:
glavni zaščitni vodnik, PEN vodnik, v kolikor obstaja (Udotika <50 V), temeljno ozemljilo,
kovinske vodovodne cevi, cevi, plinske instalacije, dvižne vode centralnega ogrevanja.
Povezave instalacije za izenačitev potencialov in strelovodne instalacije v več točkah
niso dovoljene.
12. Ob dokončanju elektromontažnih del mora izvajalec opraviti kontrolo in verifikacijo
lastnosti izvedenih el. instalacij v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za
nizkonapetostne električne instalacije (Ur. list SFRJ št. 53/88), ki se sestoji iz:
a.) Preverjanja s pregledom
- zaščita pred električnim udarom,
120
- ukrepi za zaščito pred razširjanjem ognja in termičnimi vplivi in trajno
dovoljene obremenitve,
- dovoljeni padec napetosti,
- izbira in nastavitev zaščitnih naprav,
- postavitev ustreznih stikalnih naprav,
- izbira opreme in zaščitnih ukrepov glede na zunanje vplive,
- identifikacija nevtralnega in zaščitnega vodnika,
- enopolne in krmilne sheme, napisne tablice v stikalnih blokih, oznake kablov,
- identifikacija tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme,
- povezave, stiki vodnikov, pregled ožičenja stikalnih blokov,
- dostopnost stikalnih blokov za potrebe obratovanja in vzdrževanja.
b.) Preizkušanja el. instalacij
- neprekinjenost zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za
izenačenje potencialov,
- meritev izolacijske upornosti instalacije,
- preizkus zaščite z ločevanjem tokokrogov,
- meritev upornosti tal in sten / v kolikor se to zahteva!
- preizkus funkcionalnosti el. instalacij.
13. Obveznosti izvajalca glede na dokumentiranje sprememb in odstopanj od PZI:
a.) Vsa odstopanja in spremembe glede na projekt PZI, ki so nastala med gradnjo,
morajo biti predhodno usklajena z odgovornim projektantom. Izvajalec je dolžan v
skladu z ZGO-1 tekoče evidentirati oziroma posredovati projektantom, da izvaja
sprotni vnos sprememb v PZI dokumentacijo .
Sprotno vnašanje sprememb v dokumentacijo kontrolira nadzor!
b.) Po dokončanju del mora posredovati projektantu za izdelavo PID-a meritve in vso
preostalo dokumentacijo o dejansko izvedenem stanju na objektu.
14. Dokazilo o zanesljivosti objekta
Na podlagi 92. člena ZGO-IGO-1 (Ur.list RS št. 110/2003) mora izvajalec po dokončanju
del izdati IZJAVO O ZANESLJIVOSTI OBJEKTA, ki se kompletira skupaj s TABELAMI
posameznih dokazil. Oblika je predpisana s "Pravilnikom o obliki dokazila o
zanesljivosti" (Ur.list RS - št.91/2003).
15. Za priključitev opreme, ki bo vgrajena v eksplozijsko nevarni coni je potrebno
predvideti prenapetostno zaščito v skladu z ATEX 100 in ATEX 137.
121
7.16
PREDPISI IN STANDARDI
Načrt je izdelan na podlagi projektne naloge, gradbenega načrta, namenov prostorov,
tehnološkega elaborata, projekta strojnih instalacij in izkaza požarne varnosti. Osnova za
projektiranje so bile tudi prostorsko programske opredelitve, lokacijska informacija in
projektni pogoji.
Vse instalacije so projektirane v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi, normativi
ter izjavami.
Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji predpisi, pravilniki in standardi:

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah (Ur. list RS
št. 41/2009);

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 28/2009);

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS št.
81/2007);

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008);

Tehnične smernice TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele, ki jih je izdalo
MOP;

Tehnične smernice TSG-N-002:2009 NN električne instalacije, ki jih je izdalo MOP,
razen:

o
V točki (3) poglavja 3.2.3 Dimenzioniranje vodnikov je iz tabele 1, standarda
JUS N.B2.752 prepisana vsebina z vsemi napakami, ki jih vsebuje ta tabela.
Naravna guma ni več uvrščena skupaj s PVC-maso (izolacijo), saj dovoljuje kot
najvišjo temperaturo le 60 °C. Napaka je tudi v besedilu 3. in 4. točke. Pravilni
zapis pri 3. točki se glasi: Mineralna (s PVC-plaščem ali brez njega, izpostavljen
dotiku (op. prev. oseb), pri 4. točki pa: Mineralna (brez plašča, ni izpostavljena
dotiku (oseb) in ni v stiku z gorljivim materiali).
o
Poglavje 4. Zaščita pred električnim udarom je sestavljeno po starem
neveljavnem standardu iz leta 2004. Medtem je izšel novi: SIST HD 60364-441: 2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije - 4-41. del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom (IEC 60364-4-41: 2005, spremenjen), ki je
bistveno spremenil strukturo in zahteve za varnost.
o
V poglavju 5.1 v točki (11) 4 je napačno navedeno, da se smejo za ozemljila
uporabljati betonske armature prednapetega betona, če je  > 10 mm (glej:
SIST HD 60364-5-54: 2007).
Standardi:
o
SIST HD 60364-1: 2008 - NN električne instalacije -1. del;
122
o
SIST IEC 60364 - NN električne instalacije (družina standardov);
o
SIST IEC 60439 - Sestavi NN stikalnih in krmilnih naprav (družina standardov);
o
SIST IEC 62440 - Električni kabli nazivne napetosti do 450/750 V (družina
standardov;
o
SIST IEC 60287 - Električni kabli - izračun tokovne obremenitve (družina
standardov);
o
SIST EN 12464-1 in 12464-2 - Svetloba in razsvetljava.
Uporabljena literatura:

Kaiserjev elektrotehniški priročnik;

Nizkonapetostne električne inštalacije - Mitja Vidmar;

Električne inštalacije, 3. predelana izdaja, 6. natis, Ivan Ravnikar; TZS 2007.
Ostali uporabljeni predpisi in standardi:

Zakon o graditvi objektov Ur. list RS št. 1 02/04, 14/05, 111/05,126/07)

Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS št. 66/04)

Zakon o standardizaciji (Ur. list RS št. 59/99)

Zakon o meroslovju (Ur. list RS št. 22/00)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99)

Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC), (Ur. list RS št. 132/06)

Odredba o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih
napetostnih mej (Ur. list RS št. 53/00)

Pravilnik o varnosti strojev (Ur. list RS št. 25/2006)

Seznam standardov k odredbi o varnosti strojev (Ur. list RS, št.53/00)

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS št. 18501/92)

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS št. 89/99)

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Ur. list RS, št. 89/99)

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. list RS, št.
89/99)
123

Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih
transformatskih postaj (Ur. list SFRJ, št. 13/78)

Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev (Ur. list SFRJ, št. 19/68)

Pravilnik o jugoslovanskih standardih za kable (Ur. list SFRJ, št. 42/79)

Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev pred požarom
(Ur. list SFRJ št. 74/90)

Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo pred statično elektrino (Ur. list SFRJ
62/73)

Pravilnik o listinah za sredstvo za delo (Ur. list SRS, št.26/88)

Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur. list RS, št. 1 02/00) 3

Standard SIST EN 60079-0:2006 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere
– 0. del: Splošne zahteve

Standard SIST EN 60079-1:2007 - Eksplozivne atmosfere – 1. del: Zaščita opreme z
neprodirnim okrovom "d"

Standard SIST EN 60079-2:2008 - Eksplozivne atmosfere – 2. del: Zaščita opreme z
nadtlakom "p"

Standard SIST EN 60079-5:2008 - Eksplozivne atmosfere – 5. del: Zaščita opreme s
polnjenjem s peskom "q"

Standard SIST EN 60079-6:2007 - Eksplozivne atmosfere – 6. del: Zaščita opreme s
potopitvijo v olje "o"

Standard SIST EN 60079-7:2007 - Eksplozivne atmosfere – 7. del: Povečana varnost "e"

Standard SIST EN 60079-11:2007 - Eksplozivne atmosfere – 11. del:Lastna varnost "i"

Standard SIST EN 60079-15:2006 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere
– 15. del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščito "n"

Standard SIST EN 60079-18:2004 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere
– 18 del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščitnim
zalivanjem z zalivno maso "m"

Standard SIST EN 60079-25:2004 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere
– 25. del: Lastnovarni sistemi

Standard SIST EN 60079-27:2006 - Električne naprave za potencialno eksplozivne
atmosfere – 27. del: Lastnovarna zasnova procesnega vodila (FISCO) in zasnova
nevžignega procesnega vodila (FNICO)
124

Standard SIST EN 60079-28:2007 - Električne naprave za potencialno eksplozivne
atmosfere – 28. del: Zaščita opreme in prenosnih sistemov z optičnim sevanjem

Standard SIST EN 1127-1:2008 - Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in
zaščita – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija

Pravilnik o tehniških normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad
1000V (Ur. list SFRJ, št. 4/74)

Pravilnik o tehničnih normativih za prevoz s transporterji s trakom v rudarstvu (Ur.list
SFRJ 152/73)

Pravilnik o tehničnih normativih za ventilacijske in klimatizacijske sisteme (Ur.list
SFRJ 38/89)

Standard SIST SIST EN 12464-1 2004 - Razsvetljava na delovnem prostoru -1. del:
Notranji delovni prostori

Standard SIST SIST EN 12464-2 2004 - Razsvetljava na delovnem prostoru - 2 del:
Delovna mesta na prostem

Standard SIST EN 1838 - Varnostna razsvetljava

Standard SIST 1013 - Požarna zaščita-Varnostni znaki-Evakuacijska pot, naprave za
gašenje in ročni javljalniki požara

Uredba o varovanju s tehničnimi sredstvi (Ur. list RS št. 35/98)

Standard SIST IEC 839-1-1 Alarmni sistemi -1.del: Osnovne zahteve - sekcija 1: Osnove

Standard SIST IEC 839-1-1 Alarmni sistemi - 1.del: Osnovne zahteve - sekcija 2:
Napajalne enote, testne metode in preizkusi

Standard SIST ISO 6790 - Oprema za požarno gašenje - Grafični simboli za požarne
načrte

Standard SIST EN 54-1 - Sistemi.za odkrivanje in javljanje požara

Standard SIST EN 54-2 - Oprema ;za kontrolo in indikacijo

Standard SIST EN 54-4 - Oprema za napajanje

VDS priporočila za avtomatske požarne alarmne naprave

Standard IEC 60364-4-41- Električne inštalacije zgradb - 4-41. del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom

Standard IEC 60364-4-43- Električne inštalacije zgradb - 4-43 del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtokom
125

Standard IEC 60364-5-523- Električne inštalacije zgradb - 5-523 del: Izbira in
namestitev električne opreme: Trajno dovoljeni toki v električnih napeljavah

Standard SIST EN 60204-1 - Električna oprema strojev

Standard SIST EN 292-1 in 292-2 - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja

Standard SIST EN 418 - Oprema za izklop v sili - Uporabnostni vidiki, načela
načrtovanja

Standard SIST EN 1037 - Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega ponovnega
vklopa

Standard SIST EN 1050 - Varnost strojev - Načela ocene tveganja

Standard SIST EN 954-1 - Varnost strojev - Splošne zahteve za načrtovanje

Standard SIST EN 1088 - Varnost strojev - Zaporne naprave, povezane z varovali

Standard SIST EN 981 - Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostnih ali
obvestilnih signalov

Standard SIST EN 60529 - Degrees of protection provided by enclosures (IP code)

Standard SIST EN IEC 62305-1 Zaščita pred delovanjem strele – del 1: Splošni principi

Standard SIST EN 62305-2 Zaščita pred delovanjem strele – del 2: Vrednotenje rizika

Standard SIST EN 62305-3 Zaščita pred delovanjem strele – del 3: Fizične škode na
stavbah in življenjska nevarnost

Standard SIST EN 62305-4 Zaščita pred delovanjem strele – del 4: Električni in
elektronski sistemi znotraj stavb
126
8
GRADBENI DEL
8.1
OPIS GRADBENIH POSEGOV
8.1.1
Objekti
V okviru projekta je predviden objekt kompresorske enote za 3. agregat.
Objekti v okviru KP Kidričevo:
1. kompresorska enota za 3. agregat
– novogradnja,
2. filter separator (temelj)
- novogradnja,
3. plinovodni cevovodi z zapornimi organi
za potrebe obratovanja 3. agregata
- novogradnja
4. kompresorska enota za 1. in 2. agregat
- obstoječe,
5. servisni objekt
- obstoječe,
6. nadzorni objekt
- obstoječe,
7. rezervoar kondenzata
- obstoječe,
8. stolp za izpuh
- obstoječe.
Za potrebe obratovanja 3. agregata služijo obstoječi navedeni pomožni objekti.
8.1.2
Ureditev površin
Pred pričetkom gradnje objektov je potrebno najprej odstraniti rodovitno zemljo v debelini
najmanj 0,20 m in začasno deponirati v območju KP Kidričevo za ponovno vgradnjo. Nato se
izvede široki odkop za objekte.
Prometne povšine
Za potrebe izgradnje in obratovanja 3 kompresorske enote služijo obstoječe prometne površine:
asfaltni plato med servisnim objektom kompresorskimi enotami ter krožna cesta znotraj KP
Kidričevo. Povečevanje asfaltnih prometnih površin se ne predvideva.
Pohodne površine
Pohodne površine v okviru KP predstavljajo hodniki za pešce in površine okrog nadzemnih
plinovodnih naprav. Te površine so tlakovane z betonskimi tlakovci.
Na mestu tlakovanih površin se planum utrditi do nosilnosti 40 MPa, nad planumom se izvede
gramozni nosilni sloj deb. 0,20 m in utrdi do nosilnosti 60 MPa. Betonskih tlakovcev se položijo
v pesek deb. 5 cm granulacije 0-4 mm in zastiči s kremenčevo mivko. Tlakovane površine se
zaključijo z betonskimi vrtnimi robniki.
127
Zelene površine:
Vse preostale površine, ki niso asfaltirane, tlakovane ali pozidane, se humuzirajo in posejejo s
travo.
8.1.3
Odvajanje padavinske vode
Padavinska voda s strehe kompresorske enote se odvaja preko peskolova v ponikovalnico s
pronicanjem v okolico.
Za odvod meterone vode z obstoječega asfaltnega platoja med kompresorsko enoto in
servisnim objektom se koristi obstoječi kanalizacijski sistem z lovilci olj in ponikovalnicami.
Nove asfaltne površine (55 m2) so le na vhodu v nov objekt 3. kompresorske enote, ki
zanemarljivo vplivajo na kapacitete obstoječih lovilcev olj s prispevnimi površinami (preko
1000m2). V skladu z Analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi izgradnje in
obratovanja dodatne kompresorske enote v Kidričevem, ki jo je izdelal Geološki zavod
Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana pod številko K-II-30d/I-1/42, datum 18.01.2010 (avtor dr.
Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol.) se pred ponikovalnice vgradi zaporni sistem za primer požara.
Sistem je povezan na javljanje požara. Predvidena sta dva zaporna sistema, to je za vsakim
lovilcem olj. Predviden je zaporni sistem na elektromotorni pogon kvalitete kot AUMA tip GSMVZ-SA, premera DN 150 in DN 300 mm naslednjih karakteristik:
 Napajalna napetost 220 V,
 Indikacija položaja zapornega organa lopute – diska,
 V primeru izpada električne energije, možno pogon krmiliti ročno z ročnim kolesom,
 Mehansko varovanje končnih leg,
 Varovanje armature pred obremenitvijo – momentna stikala,
 Vgrajeno pozicijsko stikalo in mehanski kazalec pozicije,
 Vgrajen grelec za preprečevanje kondenza
 Pogon za of-on sistem (ni regulacijski).
Zaporni sistem se vgradi v obstoječo kanalizacijo PVC 300 in PVC 160 v jaške velikosti
1,50x1,50 m. Jašek ima litoželezen pokrov 60x60 cm nosilnosti 250kN.
S krožne ceste, kjer ni nevarnosti onesnaženja, se voda steka v okolico, kjer pronica v podlago.
Okrog zunanjih plinovodnih naprav so površine tlakovane z betonskimi tlakovci položenimi v
pesek. Ker tu ni nevarnosti za onesnaženje podtalnice (naprava delujejo brez mazalnih olj), se
meteorna voda odvaja s pronicanjem v podlago.
DIMENZIONIRANJE PONIKOVALNICE P1
ponikovalnica
P
D=
premer
1,00
m
1,00 m
128
z=
2,00 Višina ponikanja (debelina nasipa)
R=
1,10 Zunanji radij jaška
R1=
0,5 Notranji radij jaška
d=
0,10 debelina stene jaška
Šz=
1,00 širina zasipa izven jaška
Rz=
1,50 radij zasipa na dnu jaška
T=
15 trajanje naliva za dimenzioniranje
koeficient propustnosti
0,0001 nasičene cone*
kf,u=
r15(1)=
Dotok
površina
206 l/s/ha
jakost naliva
obremenitev
ponikovalnice
2,678 l/sek
0,002678 m3/s
130 m2
Akomulacijski volumen
Vs.i= Z1*pi()*Rz2=
Vq= Qdot*T=
14,14 m3
0,80 m3
ponikovalna površina
As,w= pi*Rz2+2*pi*z
32,20
m2 >
26,78
m2
26,78
m2
Ponikovalnica je sestavljena iz prefabriciranih betonskih cevi 
1,00
Cevi so položene ena vrh druge na nasip iz krogel granul.  32 do 65
mm.
Nasip je
višine
2,00
in premera
3,00 m.
Zasip iz krogel izvedemo tudi za perforiranimi cevmi do višine dna vtočne
cevi.
m.
potrebna ponikoval. površina
Aspotr= m3/s /kf,u
IZVEDBA PONIKOVALNEGA JAŠKA
*Koeficient ponikanja je potrebno predhodno preveriti na terenu z
nalivalnim preizkusom, ki ga potrdi geomehanik!!!!
8.1.4
Tehnološke vode
129
Med obratovanjem kompresorske enote nastanejo manjše količine odpadnih tehnoloških
tekočin, ki se začasno skladiščijo v obstoječih rezervoarjih in nato odpelje registriranim
odjemalcem. Te količine so:
1. kondenzat iz filter separatorja v količin ca. 10 l/leto – kondenzat se odvaja v obstoječi
rezervoar, ki ga se ga občasno prazni in tekočino predaja registriranim odjemalcem;
2. odpadna tekočina od pranje turbinskega kompresorja v količini ca. 40 l/leto
(mešanica voda, čistilo), ki se odvaja v obstoječi rezervoar, Rezervoar se občasno
prazni in tekočino predaja registriranim odjemalcem.
8.1.5
Komunalni priključki
Za potrebe obratovanja služijo obstoječi komunalni priključki. Zato v projektu niso predvideni
novi priključki, niti povečava priključnih moči obstoječih priključkov.
8.1.6
Komunikacijske povezave in energetski razvodi
Za vse komunikacijske povezave in energetske razvode na platoju služijo obstoječe podzemne
kabelske kanalizacije, med objekti pa obstoječa podzemna pohodna kabelska kineta.
8.1.7
Zunanja razsvetljava
Na obstoječem platoju se obnovi obstoječa zunanja razsvetljava v skladu z novimi predpisi.
Zunanja razsvetljava je obdelana v elektro delu projekta.
Lokacije svetilk so prikazane na risbi zunanje ureditve. Projektirane so svetilke višine 8 m, ob
ograji pa višine 6 m. V gradbene obsegu je izdelava temeljev in izdelava kabelske kanalizacije
iz cevi PE 110 mm.
8.1.8
Ograja KP Kidričevo
Ograja okrog KP Kidričevo se ne spreminja, ostane v sedanji obliki in na sedanjem mestu.
Ograja je iz mrežnih plastificiranih panelov zelene barve z »V« nastavkom s tremi vrstami
bodeče žice skupne višine 2,44 m.
Na vhodu so drsna vrata za vstop vozil in enokrilna vrata za osebni prehod. Na preostalem delu
ograje je še dvoje vrat za izhod v sili.
8.1.9
Temelji plinovodnih naprav
Temelji plinovodnih naprav v projektu so naslednji:
130



Temelji filter separatorja,
Lovilna ploščad 2,20 x 2,20 m,
Temelji zapornih organov in drugih naprav na plinovodu
Beton temeljev je C25/30, armatura pa rebrasta S400B in mrežna S500B. Temelji, ki so
izpostavljeni vremenskim vplivom, morajo biti iz betona, ki je odporen na zmrzovanje: razred
XF3 po standardu EN 206-1 (velika nasičenost z vodo, ki ne vsebuje sredstev za tajanje;
vodoravne betonske površine, izpostavljene dežju in zmrzovanju). Temelji so hidroizolirani proti
dvigu kapilarne vlage od pete do vrha zasutja, vendar ne manj kot 50 cm.
Pri glavi filter separatorja je projektirana betonska ploščad vel. 2,20 x 2,20 m za lovljenje
kondenzata.
Višino temelja je potrebno pred izvedbo preveriti pri montažerju opreme.
8.1.10 Organizacija gradnje
Projekt organizacije gradnje gradbišča si izdela izvajalec del, potrditi pa ga mora nadzorni organ
naročnika. Projekt mora upoštevati dejansko stanje objektov in plinovodnih naprav v obstoječi
kompresorski postaji. Nad obstoječimi plinovodi ni dovoljeno gibanje strojev brez predhodne
zaščite in odobritve naročnika.
Ob izvajanju gradbenih in zemeljskih del je potrebno zagotoviti vse varnostne norme, da ne bi pri
manipulaciji z mehanizacijo ter strojnimi olji in mazivi prišlo do onesnaževanja tal in podtalnice.
Za potrebe gradbišča in za potrebe gradbiščnih deponij je pripravna travnata površina vzhodno
od objekta kompresorske enote. Vse stroške z organizacijo gradbišča vključno s stroški
zemljišča prevzame izvajalec del.
131
9
VAROVANJE PODZEMNE VODE
9.1
SPLOŠNO
Obstoječa kompresorska postaja leži v vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja. V skladu z zahtevami Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Ur. l. RS 59/2007), Pravilnika o gradnjah na
vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o
dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur. l. RS 62/2004) in Pravilnika o
kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS 64/2004) je izdelana Analiza
tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi izgradnje in obratovanja dodatne
kompresorske enote v Kidričevem. Analizo tveganja je izdelal Geološki zavod Slovenije,
Dimičeva ulica 14, Ljubljana pod številko K-II-30d/I-1/42, datum 18.01.2010 (avtor dr. Jure
Krivic, univ.dipl.inž.geol.)
9.2
UKREPI ZA ZAŠČITO PODZEMNE VODE
Ukrepi za zaščito podzemne vode so podani v 9. točki Analize tveganja, ki so v celoti upoštevani v
projektu kot je opisano v nadaljevanju tega poročila.
9.2.1
Ukrepi na gradbišču v času gradnje
Ukrepe na gradbišču bo investitor zagotovil z določili v pogodbi z izvajalcem, z določili v
pogodbi za izvajanje nadzora nad gradnjo in neposrednim lastnim nadzorom.
Opis ukrepov:
Dopustno je uporabljati le tehnično brezhibne stroje. Vsa vozila in mehanizacija na gradbišču
morajo izpolnjevati pogoje glede tesnitve strojnih sklopov ter hidravličnih priključkov tako, da ni
možnosti kapljanja goriv in raznih drugih tekočin v teren. To dosežemo z vsakodnevno kontrolo
tesnjenja (vizualni pregledi) s strani upravljavca posameznega stroja oz. vozila in tudi
neposrednega vodje del na gradbišču. V primeru, da se pri pregledu ali med delom stroja ali
vozila opazi puščanje oz. kapljanje goriva ali olja, upravljavec o tem takoj obvesti neposrednega
vodjo del na gradbišču, ki organizira zamenjavo stroja z ustreznejšim oz. v primeru lažje
tehnične okvare obvesti službo vzdrževanja. Mesto kapljanja se dodatno zavaruje z ustreznimi
lovilnimi posodami, ki se nahajajo na gradbišču tako, da v fazi čakanja na popravilo oz. odvoz
stroja, ne pride do onesnaženja. Onesnaženo zemljino se izkoplje in odstrani na za to urejeno
deponijo.
Na gradbišču morajo biti na voljo prenosne lovilne posode in absorbna sredstva za takojšnje
ukrepanje ob iztekanji tekočin iz delovnih strojev.
132
9.2.2
Načrtovane zaščitne tehnične rešitve in načrtovani ukrepi
V projektu (v tehničnem poročilu in v dodatnih pojasnilih projektanta) so projektirani naslednji
zaščitni ukrepi za preprečitev izpustov nevarnih snovi v vodonosnik:
1. sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorskih enot in kompresorske postaje,
2. skladišče olj je zaščiteno z lovilno skledo z volumnom vsega olja v skladišču olj
3. tesnilni sistem, ki zagotavlja tesnjenje v vseh obratovalnih stanjih kompresorja vključno z
ustavitvijo,
4. kompresorske enote so zaščitene s kineto, ki poteka okoli kompresorskih enot (Količina
olja ki lahko pristane v kineti ob morebitnem razlitju je za 3 kratnik manjša od volumna
olja, ki se lahko razlije. V primeru 3 enot je torej kapaciteta kinete enaka vsebnosti olja v
eni kompresorski enoti.),
5. sistemi protipožarne zaščite,
6. sistemi za ustavitev v sili, ki so predvideni za zaščito postroja pred strojelomom, okolja in
ljudi,
7. lovilci olj za kanalizirane vode s povoznih površin in
8. neprepustna greznica za fekalne odpadne vode,
9. Vzdrževalna ekipa je nenehno v pripravljenosti.
V projektu so projektirane še dodatne zaščitne tehnične rešitve in dodatni ukrepi:
1. Lovilne sklede, tla pod kompresorskimi enotami in kineto so tesna na olja in druge
tekočine, ki se lahko tam pojavijo. Kineta ali lovilne sklede niso v povezavi s
kanalizacijskim omrežjem in ponikovalnicami – na izhodu iz objekta je projektirana
plinotesna in oljetesna bariera.
2. Sistemi mazalnega olja so opremljeni z detektorji nivoja olja. Vzpostavljeno je
avtomatsko javljanje ob morebitnem padcu nivojev, ki bi lahko nakazoval puščanje
(upoštevano v načrtu strojne opreme).
3. Lovilne sklede in kinete so opremljene z detektorji tekočin. Vzpostavljeno je avtomatsko
javljanje ob morebitnem pojavu tekočin, ki bi lahko nakazoval puščanje nevarnih tekočin,
predvsem olja (upoštevano v načrtu strojne opreme)..
4. Kanalizacijo proti ponikovalnicam je opremljena z zapornimi mehanizmi, ki se zapirajo
avtomatsko v povezavi s požarnim alarmom in avtomatskim gašenjem ter tudi ročno.
5. Na območju kompresorske postaje bo na voljo ustrezna količina absorbne snovi za
sanacijo morebitnih razlitij.
6. Onesnažene odpadke, onesnaženo zemljino ali vodo in odpadno olje po zamenjavi je
potrebno ustrezno odstraniti v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki.
7. Vzdrževalna ekipa mora biti usposobljena za ukrepanje v primeru nesreče z razlitjem.
9.2.3
Ukrepi v primeru onesnaženja
V primeru nesreče z razlitjem nevarne snovi je zelo pomembno hitro in učinkovito ukrepanje.
Smiselno je izdelati načrt ukrepanja v primeru razlitja. Ukrepanje v primeru nesreče je odvisno
133
od obsega onesnaženja, ob vsakem razlitju pa je treba ravnati v skladu z ukrepi, ki so opisani v
nadaljevanju.
Ukrepi ob eventualnem razlitju so naslednji:
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti
2. Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino
3. Preprečiti nastanek požara
4. V primeru gašenja požara zapreti dovode v ponikovalnice. Za ta namen je potrebno
vgraditi ustrezne zaporne mehanizme na kanalizacijskih vodih. Dovode se sme odpreti
šele, ko je požar pogašen, onesnaženje sanirano in kanalizacijski vodi izpraznjeni in
očiščeni
5. Mesto razlitja posipati z absorbentom
6. Glede na karakteristike absorbne snovi (ko je zasičena spremeni barvo) absorbno snov
odstranimo tako, da s tem ne onesnažimo okolja.
7. V primeru razlitja večje količine nevarne snovi absorbent posipamo na debelo po robovih
razlitja, da preprečimo širjenje madeža. Vsebino prečrpavamo oz. posipamo z
absorbentom. Obvestimo ustrezno intervencijsko službo - gasilci.
8. Kontaminiran material odpeljemo na odlagališče nevarnih odpadkov
O nesreči je potrebno obvestiti center za obveščanje, pri razlitju med gradnjo nadzor gradnje ter
policijo.
9.2.4
Vzdrževanje v času obratovanja
Investitor bo zagotovil redno vzdrževanje in redne preglede vseh naprav, predvsem pa
mazalnega sistema plinske turbine in kompresorja, hladilnega sistema mazalnega olja,
skladišča nevarnih snovi, lovilnih skled, kinete ter zapornih mehanizmov na kanalizacijskem
vodu, da bi se morebitne nepravilnosti lahko pravočasno saniralo.
Pri vzdrževanju naprav, objektov in zunanjih površin je dovoljena uporaba le tistih snovi, ki so
sprejemljive za uporabo na vodovarstvenih območjih (ekološko sprejemljivi herbicidi, pesticidi,
topila, barve, laki, ipd.)
9.2.5
Nadzorovanje vplivov na podzemno vodo v času obratovanja
Pričakovani vplivi na podzemno vodo so ob normalnem obratovanju minimalni, v alternativnem
scenariju pa so vplivi na podzemno vodo manjši od mejnih vrednosti relativne občutljivosti in
manjši od mejnih vrednosti za vsebnost snovi v podzemni in pitni vodi, zato monitoring
kakovosti podzemne vode ni potreben.
134
10
ARHEOLOŠKI NADZOR
Zemljišče načrtovane nove gradnje se nahaja znotraj območja kulturnega spomenika lokalnega
pomena Cirkovce - Prazgodovinska naselbina (EŠD 13356), razglašenega z Odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Kidričevo (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 17/2007). Znotraj dela območja Kompresorske postaje Kidričevo so
bile, pred izgradnjo 1. in 2. kompresorske enote leta 2000 opravljene predhodne arheološke
raziskave, s katerimi je bila arheološka dediščina nadzorovano odstranjena. Območje načrtovane
nove gradnje 3. kompresorske enote in novih plinovodnih povezav je bilo v teku omenjene
raziskave deloma že raziskano. Preostali neraziskani del je bil z naknadno izgradnjo plinovodne
infrastrukture poškodovan do te mere, da arheološke raziskave niso več smiselne, potreben pa je
nadzor nad zemeljsko-gradbenimi deli.
Pri zemeljsko-gradbenih delih za novo gradnjo 3. kompresorske enote na kompresorski postaji
Kidričevo bo opravljan nadzor, ki ga bo v redni dejavnosti opravljal konservator Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije Območna enota Maribor.
Investitor in od njega pooblaščeni izvajalec zemeljsko-gradbenih bosta o pričetju del vsaj 7 dni prej
pisno obvestila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območno enoto Maribor.
135
11
DELIH
RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI GRADBENIH
11.1
UVOD
Pri urejanju odpadkov, ki bodo nastali pri gradnji predmetnega objekta, je potrebno upoštevati
določila iz UREDBE o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.list RS št.
34/2008).
11.2
SPLOŠNO
Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, je na gradbišču v
celoti odgovoren investitor. Velja za gradbene odpadke, ki se uvrščajo v skupino odpadkov s
številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
Investitor lahko s pogodbo te obveznosti prenese na izvajalca.
Izvajalci gradbenih del bodo gradbene odpadke na gradbišču začasno skladiščili ločeno po
posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako,
da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnali tako, da jih bo mogoče obdelati.
Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti na gradbišču ali na območju objekta, v
katerem se izvajajo gradbena dela, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del
gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na
gradbišču ali ob gradbišču ali ob objektu, kjer se izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za odvoz
gradbenih odpadkov brez prekladanja.
Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču,
kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju,
urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov.
Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu
obdelave teh odpadkov.
Vsi stroški v zvezi z ravnanjem in končnim deponiranjem gradbenih odpadkov so zajeti v cenah
za posamezna dela v popisu del oz. predračunu predmetnega objekta.
11.3
GRADBENI ODPADKI, KI BODO PREDVIDOMA NASTALI PRI
GRADBENIH DELIH
Opis objektov
Gradbeni odpadki bodo nastali pri gradnji novih objektov:
1. jeklena zgradba -kompresorska enota za 3. agregat – novogradnja,
2. filter separator (temelj)
- novogradnja,
3. plinovodni cevovodi z zapornimi organi
za potrebe obratovanja 3. agregata
- novogradnja
136
Nevarni gradbeni odpadki
Pri izvedbi predmetnega plinovoda pretežno ni pričakovati nevarnih gradbenih odpadkov.
Ločeno zbiranje gradbenih odpadkov
Izvajalec bo gradbene odpadke sortiral na mestu nastanka. Asfaltne mase bo ločeno od izkopa
odvažal na urejene deponijo oz. pooblaščenim odjemalcem.
Obdelava gradbenih odpadkov na gradbišču
Obdelava gradbenih odpadkov na gradbišču se ne predvideva.
Prostornina zemeljskega izkopa nastalega na gradbišču
Za izvedbo predmetnega projekta, to je za izkop jarkov in za temelje objektov bo predvidoma
nastalo 900 m3 izkopanega materiala. Od tega je:
1. ca. 110 m3 rodovitne prsti (humusa), ki se v celoti porabi za ureditev platoja v okviru KP
Kidričevo za zazelenitev gradbenih površin;
2. ca. 2490 m3 izkopanega materiala.
Višek materiala od izkopa:
Pri gradnji bo nastal višek materiala od izkopa zaradi izgradnje objekta in zaradi vgradnje
plinovodne cevi DN 800 zaradi zamenjave izkopanega materiala s kvalitetnejšim: obsip cevi s
peskom, gramozni tampon v območju pohodnih površin ipd.:
1. 1280 m3 izkopanega materiala se vrne na mesto izkopa in se vgradi v okviru delovnega
pasu plinovoda;
2. 1210 m3 zemeljskega materiala slabše kvalitete se odpelje na uradno registrirano
deponijo.
Prostornina uporabe zemeljskega materiala, ki ni nastal na gradbišču
Za vgradnjo plinovodne cevi in zasip jarka bodo predvidoma potrebni naslednji zemeljski
materiali, ki ne bodo nastali na gradbišču:
1. ca. 260 m3 peščenega obsipa plinovodne cevi - pesek granulacije 0-4 mm (upoštevajoč,
da se bo zaščita cevi delno izvedla s PE mrežo, s tem peščeni obsip odpade),
2. ca. 950 m3 gramoznega materiala za zamenjavo materiala pod temelji in pod
prometnimi in pohodnimi površinami.
Količine gradbenih odpadkov
Pri izvedbi predmetnega projekta bodo predvidoma nastale naslednje količine gradbenih
odpadkov:
137
Uredba – priloga (1)
Predvidene količine v projektu
Vrsta gradbenih odpadkov (1)
Največja
količina (1)
Beton, opeka, ploščice, keramika in
materiali na osnovi sadre
50 m3
Klasifikacijska številka
odpadka
Količine
17 01 01 – beton
do 5 m3
17 01 02 – opeke
-
17 01 03 - keramika
-
Gradbeni materiali, ki vsebuje
azbest, razen odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov
0,5 m3
17 06 05
-
Odpadni azbestcementni gradbeni
izdelki
5 m3
17 06 05*
-
Les, steklo, plastika
10 m3
17 02 01 – les opažni
2 m3
17 02 02 - steklo
17 02 03 – plastične cevi
1 m3
Bitumenske mešanice, katran in 15 m3
katranski izdelki
17 03 02 - asfalt
Kovine
17 04 05 – jeklo in železo
100 dm3
17 04 02 – aluminij (ograja)
8000 dm3
100 dm3
Zemeljski izkop, ki ni onesnažen (2)
5.000m3 (2) 17 05 06 – izkop
Izolirni material
5 m3
-
400 m3
17 06 04
-
(1) Največje količine gradbenih odpadkov, za katere investitorju ni treba zagotoviti oddaje zbiralcu
gradbenih odpadkov v skladu s 7. členom uredbe oziroma ni treba pridobiti okoljevarstvenega
dovoljenja za pripravo za ponovno uporabo v skladu z 8. členom uredbe
(2) – za manj kot 5.000 m3 zemeljskega izkopa ni obvezna oddaja zbiralcu gradbenih odpadkov v
skladu s 7. členom te uredbe,
|
– neomejene količine zemeljskega izkopa se lahko uporabljajo v skladu z 8. členom te uredbe na
gradbišču, kjer je nastal, ali na drugih gradbiščih istega investitorja.
Predvideni načini obdelave gradbenih odpadkov
V okviru izvedbe predmetnega projekta ni predvidena obdelava gradbenih odpadkov.
11.4
ZAKLJUČEK
Iz zgornje tabele je razvidno, da bodo v celotnem času izvajanja del na predmetnem projektu
nastale količine gradbenih odpadkov, ki ne presegajo količine navedenih v tabeli v prilogi
Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
138
12
ARHITEKTURA
12.1.1
ZASNOVA IN OBLIKOVANJE
Objekt bo v celoti namenjen namestitvi tehnološke opreme - kompresorjev.
Kompresorska postaja in kompresorske enote bodo računalniško vodene in nadzirane.
Tesnilni sistem bo zagotavljal tesnjenje v vseh obratovalnih stanjih kompresorja vključno z
ustavitvijo.
Kompresorske enote bodo zaščitene z oljetesno kineto, ki poteka okoli kompresorskih enot in je
velika 35,4 m³, kar zadošča za ujetje olja v primeru razlitja.
Objekt bo enoetažen, pravokotne tlorisne oblike (osne mere konstrukcije so 11,40 x 16 m),
z neto tlorisno površino 189.25 m2, obodnih dimenzij AB temeljne grede 12,20 x 16,80m.
Objekt bo pritličen, višina do kapi bo 8,36m, do slemena pa cca 9,56 m. Streha bo simetrična
dvokapnica. Voda s strešin se bo preko žlebov in peskolovov odvajala v ponikovalnico.
Na koti +5,88 je predviden tehnološki podest na jekleni podkonstrukciji, ki bo dostopen po
kovinskih enoramnih stopnicah ob osi 11.
V oblikovanju in izboru materialov bo objekt usklajen z že obstoječim sosednjim objektom
kompresorskih enot:
- streha bo naklona 10°, krita z jekleno trapezno pločevino bele barve
- fasada bo oblikovana kot na obstoječem objektu in izvedena iz jeklene pločevine, ki mora biti
v največji možni meri usklajena s profilom pločevine na obstoječi fasadi. Enako velja za vse
čelne in kapne zaključke.
Na prečnih – čelnih fasadah objekta bodo dostopi v objekt.
Predvideno je prisilno prezračevanje objekta.
Konstrukcija objekta bo prilagojena tehnološkim zahtevam - sistem betonskih točkovnih
temeljev, vertikalnih jeklenih stebrov ter strešnih jeklenih nosilcev.
Finalni tlak v objektu bo samorazlivni antistatični epoksi preko KAB talne plošče.
Kineta bo v oljetesni izvedbi.
V okviru celovite rešitve bo skladno z načrtom izvedena zunanja ureditev z zazelenitvijo.
12.1.2
KONSTRUKCIJA
Temelji objekta bodo točkovni armiranobetonski med seboj povezani z AB gredo.
139
Temelji v osi 8 in 11 (vzdolžna fasada) so predvideni dim 300x100cm, vmesni temelji v osi A in
D (čelni fasadi) pa so predvideni dim 100x100cm. Globina temeljev je enotna (-1,40) z izjemo
temelja v osi D/11 kjer je dno temelja na koti -2,01 zaradi zunanje in notranje inštalacijske
kinete.
Temeljenje kompresorja je predvideno na samostojnem od ostalih konstrukcij dilatiranem
temelju.
Predvidena dopustna nosilnost tal za temelje je upoštevana iz »Geološko geotehnično poročlo
o pogojih gradnje kompresorske postaje Kidričevo«
Temeljna greda sestavljene oblike povezuje točkovne temelje v širini 40cm koti od -0,80 do kote
-0,40 v širini 20cm pa od kote -0,40 pa do kote +0,50.
Vsi betoni za temelje/grede morajo vsebovati dodatke za vodotesnost.
Primarno jekleno konstrukcijo tvorijo stebri HEA300, primarni strešni nosilci HEA360 in
sekundarni strešni nosilci HEA140.
Za montažo fasadnih panelov in Aku panelov so predvideni kvadratni HOP120/4mm, NPU16,
kotni profil 100/100/10 in nekaj manjših kotnih profilov.
Nosilna konstrukcija tehnološkega podesta je predvidena iz jeklenih profilov HEA140 z
medsebojno povezavo iz NPU65. Podest bo obešen na primarne strešne nosilce in na
menjalnike iz profilov HEA160 med jeklenimi stebri. Pohodna površina je predvidena iz
pocinkanih pohodnih rešetk.
12.1.3
PROTIHRUPNA ZAŠČITA, FASADA, STREHA
Protihrupna zaščita na stenah bo izvedena po zunanji strani stebrov z Aku paneli debeline
60mm in z 50mm slojem zračnega prostora do fasadnega panela.
Panel na fasadi debeline 120mm v sestavi zunanja profilirana pločevina z valom 37mm, slojem
mineralne volne 120mm in notranjo pločevino.
Protihrupna zaščita na strehi bo izvedena po spodnji strani sekundarnih strešnih nosilcev (med
primarnimi nosilci) z enakimi paneli kot na stenah.
Streha bo naklona 10° predvidoma izvedena z strešnimi paneli z vmesno toplotno izolacijo v
debelini 150mm.
Fasadni in strešni paneli morajo zagotavljati požarno odpornost EI90.
Na notranji strani Aku panela je pločevina perforirana - 20%.
Z navedeno konstrukcijo je dosežen ugoden delež absorpcije v notranjosti objekta ter visoko
zvočno izolativnost.
12.1.4
TLAKI
Tlak v objektu bo tvorila kombinirano armiranobetonska talna plošča s antistatičnim epoksi
samorazlivnim finalnim slojem.
140
12.1.5
VRATA
Vsa vrata v objekt so kovinska s toplotno izoliranimi polnili in dodatno absorpcijsko oblogo iz
mineralne volne, sloja filca in končne perforirane profilirane pločevine.
Vratna krila bodo na notranji strani opremljena z antipanično kljuko in mehanizmom za
prekomerno odpiranje (do 92º)
12.1.6
ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA
Vsi kovinski deli objekta (stebri, primarni in sekundarni strešni nosilci, fasadna podkonstrukcija,
priključki za teh. pod.) morajo biti antikorozijsko zaščiteni s temeljnim premazom in dvema
opleskoma v tonu po RAL lestvici oziroma po izberi projektanta.
Ves izbrani material in izvedba mora po kvaliteti ustrezati slovenskim standardom.
Vsi kovinski deli tehnološkega podesta z dostopnimi stopnicami in pohodnimi rešetkami bodo
vroče cinkani.
12.2
INŠTALACIJE V OBJEKTU
Oskrba novega objekta z električno energijo bo izvedena iz obstoječe interne trafo postaje.
Predvidena priključna moč znaša 93 kW.
Novi objekt bo opremljen s strelovodno napeljavo in ozemljitvami, razsvetljavo, vtičnicami,
prostorskim prezračevanjem, detekcijo plina, detekcijo požara, itn.
Objekt ne bo priključen na vodovod.
Za zagotavljanje požarne vode zadostuje obstoječi sistem hidrantnega omrežja.
Objekt ne bo imel fekalnih izpustov.
Čiste strešne meteorne vode se vodi v ponikovalnice.
Nove utrjene površine okoli objekta se odvodnjava preko obstoječih lovilcev olja in obstoječih
meteornih vodov v obstoječo ponikovalnico.
Kanalizacija proti ponikovalnicam bo opremljena z zapornimi mehanizmi, ki se zapirajo
avtomatsko v povezavi s požarnim alarmom in avtomatskim gašenjem ter tudi ročno.
141
13
KONSTRUKCIJE
13.1
TURBINSKA ZGRADBA TZ-2
Objekt, v katerem je predvidena nova kompresorska enota je zasnovan v jekleni izvedbi. Osne
tlorisne dimenzije objekta znašajo 16,00 m v vzdolžni smeri in 12,00 m v prečni smeri. Kota
slemena je + 9,56 m, kota ±0,00 m je na absolutni koti +243,35 m.
V konstrukcijskem smislu glavno nosilno konstrukcijo predstavljajo jekleni prečni okvirji na
razdaljah 5,33 m, ki so v vzdolžni smeri ustrezno zavetrovani. Stebri so iz vroče valjanih jeklenih
profilov HEA 300, strešni nosilci so iz profilov HEA 360.
Streha je dvokapnica z naklonom kritine 10O. Strešne lege iz HEA 140 profilov potekajo na
medsebojni razdalji cca 2,0 m. Kritina je predvidena iz termoizolacijskih plošč debeline 15 cm, ki
obenem zagotavljajo tudi ustrezno zvočno zaščito (zadušitev zvoka za 35 decibelov). Fasadne
stene so sestavljene iz fasadnih panelov debeline 15 cm in dodatnih akustičnih panelov.
Na koti 5,85 m so predvideni posluževalni podesti, namenjeni vzdrževalcem. Konstrukcija
podestov je obešena na glavne strešne nosilce in podprta z obodnimi horizontalnimi nosilci v
fasadnih stenah.
Statični račun je izveden z računalniškim programom Nemetschek-Scia Engineer 2008.
Konstrukcija objekta je računana kot celota v 3D prostorskem sistemu. Potresna obremenitev je
izračunana z modalno analizo po EC 8. Notranje statične količine so določene z metodo
končnih elementov, rezultati pa prikazani v grafični obliki kot ovojnice mejnih kombinacij. Pri
modalni analizi v potresnem računu je bilo upoštevanih dovolj nihajnih oblik, tako da faktorja
participacije (angažiranje mase) za glavni smeri X in Y znašata več kot 90%. Prvi dve nihajni
obliki sta translatorni (v y in x smeri), kar pomeni, da torzijsko nihanje ni prevladujoče.
Za dimenzioniranje jeklene konstrukcije so merodajne obtežne kombinacije z vplivom vetra.
Vpliv potresa ni prevladujoč niti ob upoštevanju najmanjše redukcije potresne obtežbe, to je pri
faktorju obnašanja q = 1,5.
V okviru kontrole mejnega stanja uporabnosti so bili izvedeni izračuni pomikov v horizontalni in
vertikalni smeri.
13.2
TEMELJENJE
Iz geotehničnega poročila o geotehničnih pogojih temeljenja in izgradnje kompresorske postaje
Kidričevo – za fazo PGD, PZI za obstoječe objekte (GEOINŽENIRING d.o.o. Ljubljana, marec,
1999) in dodatnega geološko-geotehničnega poročila (GEOINŽENIRING d.o.o. Ljubljana,
142
september, 2009) je razvidno, da je za izvedbo temeljenja kompresorske enote ustrezna
varianta plitvega temeljenja na utrjenem gramoznem tamponu.
Predvidena je enotna globina temeljenja na koti –1,40 m tako za temelj kompresorja, kakor tudi
za temelje objekta turbinske zgradbe. Pod temelji je predvidena 10 cm debela plast podložnega
betona, ki je izvedena na utrjeni gramozni podlagi. Potrebno nasipavanje s prodnimi zasipi je
predvideno v dveh plasteh debeline po 30 cm. Na zaključni plasti je potrebno doseči modul
stisljivosti MV  60 MN/m2 (MPa). Projektna nosilnost tal je qp = 300 kN/m2. Lastna frekvenca 
podlage znaša od 30-40 s-1, prostorninska teža pa cca  = 20 kN/m3. Glede na ugotovljeni nivo
podtalnice, bo gramozna podlaga suha, kar bo ugodno vplivalo na absorpcijo morebitnih
tresljajev.
Pri izkopu gradbene jame za glavni pogonski objekt (kompresorsko enoto) mora biti nujno
navzoč geomehanik, ki bo ugotovil dejansko nosilnost tal, potrdil predvideno koto temeljenja in
predpisal oziroma potrdil ustrezno kvaliteto in višino utrjene gramozne podlage tako za temelje
objekta in kompresorja, kakor tudi za talno ploščo.
13.2.1
Temelj kompresorja
Temelj je izdelan na osnovi tehnoloških podlog dobavitelja opreme (SOLAR TURBINES - dwg.
No. 3C211-149673, rev. B) za že zgrajeno kompresorsko enoto v Ajdovščini, saj dobavitelj
kompresorja v tej fazi projektiranja še ni bil izbran !
Tlorisne dimenzije temelja znašajo 9,20 x 3,00 m in višina 1,50 m (vrh temelja je na koti
+0,10m, predvidena višina podlivanja je 5 cm, oprema je sidrana na koti +0,15 m).
Temelj je bil računan in dimenzioniran kot dinamični temelj. Pri upoštevanju modula reakcije
temeljnih tal (koeficient posteljice) k = Cz = 30.000 kN/m3 je osnovna lastna frekvenca temelja
v vertikalni smeri 12 Hz. Obratovalna frekvenca referenčne strojne opreme je 250 Hz (15.000
/min) in je bistveno višja. Vpliv višjih lastnih frekvenc je zaradi dušenja praktično zanemarljiv. Pri
takih, nizko uglašenih temeljih, se morebitni dinamični efekti lahko pojavijo samo pri zagonu in
zaustavitvi.
Temelj je od ostalih temeljev in talne plošče dilatiran. Širina dilatacije je 3 cm (stiropor).
Betoniranje temelja se izvaja kontinuirano v skladu s projektom betona, ki ga pripravi izvajalec
del.
13.2.2
Temelji objekta turbinske zgradbe
Objekt je temeljen s točkovnimi armiranobetonskimi temelji na isti globini kot temelj
kompresorjev (-1,40 m). Poglobitev temeljev do kote -2,00 m je potrebna samo na mestu
prehoda kinete iz objekta.
143
Jekleni stebri so sidrani v točkovne temelje na koti –0,40 m. Višina temeljnih nastavkov je 40 cm
(do kote –0,80). Peta temelja je visoka 60 cm (od –1,40 do –0,80 m). Točkovni temelji so po
obodu objekta med seboj povezani s temeljnimi gredami dimenzij 40 x 60 cm. Nosilne temeljne
grede so predvidene na koti –1,40 m, ker bo nad koto –0,80 m potrebno izvesti več tehnoloških
prebojev. Betonski parapet širine 20 cm po obodu objekta je predviden do kote +0,50 m.
13.3
13.3.1
KOTA ±0,00 V OBJEKTU
Talna plošča
Tlak v objektu je izveden po principu plavajočih polj na tamponski podlagi, povsem ločeno od
vseh ostalih elementov konstrukcije objekta.
Kot talna plošča je predvidena nosilna kombinirano armirana betonska (KAB) plošča debeline
18 cm na tamponski podlagi. Plošča je armirana z mikro armaturo iz jeklenih vlaken in
polipropilenskih vlaken ter z enojno mrežno armaturo. Zbitost tamponske blazine na kontaktni
ploskvi s talno ploščo izražena z modulom stisljivosti mora doseči vrednosti MV ≥ 80 MN/m2.
Talna plošča se dilatira z navideznimi (naknadno rezanimi) dilatacijami. Podrobnosti in postopek
izvedbe bodo razvidni iz projekta betona.
Plošča je dimenzionirana glede na potrebno nosilnost, ki jo določajo prometne in tehnološke
obremenitve. Izbira KAB plošče (z dodatno mrežno armaturo) omogoča izvedbo naknadnega
sidranja komponent tehnološke opreme v talno ploščo.
13.3.2
Armiranobetonske kinete
Na koti ±0,00 m so do temelja kompresorja in ob temelju kompresorja predvidene tehnološke
kinete za razvod različnih medijev. Kinete imajo armiranobetonske stene in spodnje plošče
debeline 20 cm iz vodotesnega betona in segajo do iste globine (-1,40 m) kot ostali temelji.
Kinete so pokrite z rešetkami.
14
Sneg:
UPOŠTEVANE OBTEŽBE
v skladu s SIST EN 1991-1-3 in nacionalnim dodatkom:
cona A2, nadmorska višina (Kidričevo): 239 m
s = μ1 • Ce • Ct • sk
μ1 = 0,8
- koeficient oblike
Ce = 1,0
- koeficient izpostavljenosti
Ct = 1,0
- temperaturni koeficient
2
sk = 1,43 kN/m
- karakteristična obtežba snega
sk = 1,293 { 1 + (239/728)2 } = 1,43 kN/m2
144
s = 0,8 • 1,0 • 1,0 • 0,50 = 1,15 kN/m2
Veter:
v skladu s SIST EN 1991-1-4 in nacionalnim dodatkom:
cona 1, nadmorska višina < 800 m, tabela 8.3, teren II.
Temeljna vrednost osnovne hitrosti vetra:
vb,0 = 20 m/s
Osnovna hitrost vetra:
vb = cdir • cseason • vb,0 = 1,0 • 1,0 • 20 m/s = 20 m/s
Srednja hitrost vetra na določeni višini nad tlemi (upošt. višina vpliva z=10m):
vm(z) = cr(z) • c0(z) • vb = 1,007 • 1 • 20 = 20,14 m/s
kategorija terena: II
z0(m) = 0,05 ; zmin(m) = 2
faktor terena, ki je odvisen od hrapavostne dolžine z0 :
kr = 0,19 • (z0 / z0,II )0,07 = 0,19 - za teren II
koeficient hrapavosti cr(z) - za upoštevano višino vpliva z = 10 m:
cr(z) = kr • ln (z/z0 ) = 0,19 • ln ( 10/0,05) = 1,007
faktor hribovitosti (= koeficient topografije): c0 = 1
udarni koeficient dinamike: g = 3,5
turbulenčni faktor: kI = 1,0
Intenziteta turbolence:
Iv(z) = kI / (c0(z) • ln (z/z0 )) = 1,0 / ( 1,0 • ln (10/0,05 )) = 0,189
Osnovni tlak vetra:
qb = 0,5 • ro • vb2 = 0,5 • 1,25 • 20,02 = 250 N/m2
faktor izpostavljenosti:
ce(z) = qp(z) / qb = 589 / 250 = 2,356 (enako vrednost lahko odčitamo iz
diagrama na sliki 4.2 – za II. kategorijo terena)
Tlak pri največji hitrosti ob sunkih vetra (karakteristični največji tlak pri sunkih)
qp(z) = { 1 + 7 • Iv(z) } • 0,5 • ro • vm2(z) = { 1 + 7 • 0,189 } • 0,5 • 1,25 • 20,142
qp(z) = 589 N/m2
oblikovni koeficienti (za površine večje od 10 m2):
0,8
- tlak na vertikalno steno
0,5
- srk na vertikalno steno (veter v smeri x)
0,4
- srk na vertikalno steno (veter v smeri y)
0,8
- srk na vertikalno steno, vzporedno smeri delovanja vetra
0,1
- tlak na streho zaprtega objekta (dvokapnica, veter v smeri y)
0,6
- dvig (srk) strehe zaprtega objekta (dvokapnica, veter v smeri y)
0,7
- dvig (srk) strehe zaprtega objekta (dvokapnica, veter v smeri x)
Lokalni oblikovni koeficienti so bistveno višji in se upoštevajo pri konkretnih
elementih (sidranje!).
Potres:
v skladu s SIST EN 1998-1-3 in nacionalnim dodatkom:
Referenčni pospešek (ag/g):
agR = 0,125
Kategorija pomembnosti:
IV. (γ = 1,4)
145
Razred duktilnosti:
DCL
Faktor obnašanja:
q = 1,5
Kategorija tal:
B
Opomba: za objekt turbinske zgradbe potres ni merodajen!
Stalna tehnološka obtežba na temelj kompresorja: Q = 400 kN
Spremenljiva obtežba na talno ploščo:
15
PK = 50 kN
- kolesni pritisk
q = 20 kN/m2 - enakomerna zvezna obtežba
UPORABLJENI MATERIALI
beton:
jeklo za armiranje:
C 25/30 , XC2
S 500 B
konstrukcijsko jeklo:
vijaki:
zvari:
S 235 JR
kvaliteta 8.8
v skladu s SIST EN ISO 5817
Elementi jeklene konstrukcije so zaščiteni v skladu z veljavnimi standardi za zaščito jeklenih
konstrukcij pred korozijo (SIST EN ISO 12944).
Vsi novo vgrajeni materiali morajo biti opremljeni z ustreznimi potrdili o kvaliteti!
Ostali podatki so razvidni iz statičnega računa, arhitekturnih risb in popisa.
146