SPEKTROFOTOMETER - SAM

Transcription

UNIVERZA V LJUBLJANI
GRAFI NE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE
SPEKTROFOTOMETER
BEJI Renata
MILAK Zineta
Mentorica: doc. dr. Tadeja Muck
Mentorica pri eksperimentalnem delu: dr. Helena Gabrijel i
Tiskarski postopki: SPEKTROFOTOMETER
KAZALO VSEBINE
1. UVOD .................................................................................................................................... 3
2. SPEKTROFOTOMETER................................................................................................... 4
2.1 OPIS DELOVANJA......................................................................................................... 4
2.2. ZGRADBA SPEKTROFOTOMETRA........................................................................... 5
2.2.1. Difuzno refleksijski del spektrofotometra................................................................. 6
2.2.2. Opti ni del spektrofotometra.................................................................................... 6
2.2.3. Fotometrijski del spektrofotometra .......................................................................... 7
2.3. VRSTE SPEKTROFOTOMETROV IN KVALITETA TISKA ..................................... 9
2.4. STANARDIZIRANI POGOJI MERJENJA .................................................................. 11
2.5. UPORABA V PRAKSI ................................................................................................. 13
2.6. PRAKTI NI DEL ......................................................................................................... 14
2.6.1. Prvi del ................................................................................................................... 14
2.6.2. Drugi del ................................................................................................................ 17
3. ZAKLJU EK ..................................................................................................................... 19
4. LITERATURA ................................................................................................................... 20
Beji Renata, Milak Zineta
1
KAZALO SLIK
Slika 1: Zgradba spektrofotometra............................................................................................. 5
Slika 2: Princip delovanja fotoelementa in njegovo zgradbo..................................................... 8
Slika 3: Primer sodobnih avtomatskih spektrofotometrov: »X-Rite DTP41B AutoScan
Spectrophotometer – USB«........................................................................................................ 9
Slika 4: Primeri sodobnih avtomatskih sistemov s spektrofotometrom: »X-Rite Pulse
ColorElite System« .................................................................................................................... 9
Slika 5: Primer prenosnega spektrofotometra »X-Rite SP60 Portable Sphere
Spectrophotometer« ................................................................................................................. 10
Slika 6: Shematski prikaz geometrij merjenja.......................................................................... 12
Slika 7: Primeri barv za prvi del prakti nega dela ................................................................... 15
KAZALO TABEL
Tabela 1: Izmerjene L*a*b* vrednosti..................................................................................... 16
Tabela 2: E barv v parih......................................................................................................... 16
Tabela 3: L*a*b* vrednosti barv na razli nih materialih......................................................... 17
Tabela 4: ∆E na razli nih materialih ........................................................................................ 18
KAZALO GRAFOV
Graf 1: L*a*b barvne vrednosti ............................................................................................... 16
Graf 2: barvne razlike na razli nih materialih.......................................................................... 18
2
1. UVOD
Barve se ve ini ljudi zdijo nekaj samoumevnega, a le malo je takih, ki se poglabljajo v
vzroke za ta pojav, še manj pa tistih, ki se spuš ajo v podrobnejšo analizo. Objekte obi ajno
vidimo obarvane, ker oko zazna tisti del vidnega spektra svetlobe, ki ga objekt odbije. Vendar
se del svetlobe tudi vpije v samo telo. Na analizi razlike med vpadlo in odbito svetlobo pa
temeljijo vse spektrofotometri ne meritve, s pomo jo katerih lahko dolo imo opti ne lastnosti
danega objekta.
Na podro ju grafi ne industrije je uporaba spektrofotometrov nujno potrebna, saj
omogo a ponovljivo in natan no numeri no vrednotenje barv. Ponavadi so povezani v
ra unalniške sisteme, ki imajo že inštalirane sisteme za barvno metriko, ter tako olajšajo
vodenje in kontrolo tiska.
3
2. SPEKTROFOTOMETER
2.1 OPIS DELOVANJA
Ker snov svetlobo lahko tako odbija kot prepuš a ali absorbira, poznamo ve na inov
merjenja in posledi no ve
vrst spektrofotometrov (transmisijski, remisijski itd.)
Spektrofotometer je opti ni inštrument, ki meri spektralne podatke, torej koli ino in jakost
svetlobne energije, ki jo objekt odbija (prepuš a ali absorbira). Odbojnost se meri v intervalih
vzdolž vidnega dela spektra. Od natan nosti je odvisno ali reflektirano svetlobo merimo s
koraki 1, 5 ali 10 nm (spektrofotometer Digital Swatch-book meri odbojnost pri 31 izbranih
valovnih dolžinah s korakom 10 nm). Iz izmerjenih vrednosti refleksij se nato izmerijo
trikromati ne vrednosti X, Y in Z. Ker te triobmo ne vrednosti ne dobimo s pomo jo filtrov,
ampak iz celotnega spektra, je absolutna natan nost spektrofotometrov zelo visoka.
Spektrofotometri ne meritve združujejo kompletno barvno informacijo, kar lahko grafi no
predstavimo s spektralno krivuljo.
V tridimenzionalnem barvnem prostoru lahko prikažemo zvezo fizikalnih in vizualnih
lastnosti barve. Amplituda valovanja dolo a položaj barve na osi svetlosti, frekvenca valovanja
ozna i lokacijo na osi nasi enosti, valovna dolžina pa dolo a kot barvitosti.
Spektrofotometri so lahko samostojni ali vklju eni v ra unalniške sisteme. Na trgu
najdemo razli ne spektrofotometre (prenosne, kombinirane, stacionarne,
refleksijske, transmisijske itd). Refleksijski spektrofotometri so v grafiki najpogostejši,
delujejo na osnovi razlike med vpadlo in odbito svetlobo in omogo ajo dolo anje refleksijskih
vrednosti vzorca v vidnem delu spektra (380nm - 780nm). Specialni spektrofotometri pa
omogo ajo merjenje tudi v UV in IR delu spektra, ti pa so precej druga ni zaradi tehni nih
zahtev, ki jih dolo ajo meritve v teh valovnih dolžinah.
Ve ina spektrofotometrov za analizo uporablja monokromator prizmati ne ali mrežaste
oblike (difrakcijsko rešeto), obstajajo pa tudi taki, ki za analizo uporabljajo vrsto
fotosenzorjev ali krožni filter. V IR delu spektra so zelo pogosti tisti, ki uporabljajo FTIR
tehniko (Fourier transform spectroscopy). Slednja temelji na Fourierovi ena bi:
4
2.2. ZGRADBA SPEKTROFOTOMETRA
Vsak spektrofotometer je zgrajen iz treh osnovnih delov:
difuzno-refleksijski del
opti ni del
fotometrijski del
Slika 1: Zgradba spektrofotometra
5
2.2.1. Difuzno refleksijski del spektrofotometra
Difuzno-refleksijski del spektrofotometra je sestavljen iz
vira svetlobe,
svetlobnih filtrov,
Ulbrichtove krogle ali cilindera,
merilne odprtine,
izhodne odprtine za merjenje odbite svetlobe,
odprtine pasti za lesk.
Vir svetlobe in svetlobni filtri
Za spektrofotometri ne meritve uporabljamo t.i. hladne svetlobne vire, npr.
halogenske žarnice ali ksenonove bliskavice. Omenjeni svetlobni viri dajejo s prehodom
svetlobe skozi filter D65 standardizirano svetlobo D65.
Ulbrichtova krogla in odprtine
Svetloba, ki potuje skozi filtre, pade v t.i. Ulbrihtovo kroglo. Ta je z notraje strani
prevle ena z neselektivnim premazom (MgO, BaSO4) od katerega se svetloba difuzno odbije.
Krogla ima tri odprtine:
odprtino za vzorec,
odprtino za merjenje odbite svetlobe s površine vzorca in
odprtino za izklju itev/vklju itev leska vzorca.
Geometrija merjenja (oz. konstrukcijska izvedba spektrofotometra) dolo a medsebojni
položaj prvih dveh odprtin.
2.2.2. Opti ni del spektrofotometra
Opti ni del spektrofotometra je sestavljen iz:
sistema dveh zbiralnih le (skupaj z vstopno režo v goriš u) in
monokromatorja.
Zbiralne le e
Sistem zbiralnih le je lociran takoj za Ulbrichtovo kroglo. Le e zbirajo difuzno odbito
svetlobo s površine vzorca. Svetlobni žarki, ki so se vzporedno odbili pod kotom 0° ali 8°
6
(glede na normalo merjenega vzorca), po prehodu skozi prvo le o, padejo na drugo le o skozi
vstopno režo, ki se nahaja v goriš u obeh zbiralnih le . Vzporedna svetloba, ki izhaja iz druge
le e nato pada na monokromator.
Monokromator
Monokromator je naprava, ki razstavljanja svetlobo na posamezne valovne dolžine.
Poznamo monokromatorje prizmati ne oblike, v rabi pa so tudi razli ne uklonske
(difrakcijske) mrežice ali filtri.
Uklonska mrežica je sestavljena iz enakih in enakomerno porazdeljenih (do 1000 na mm)
rež, na katerih se vzporedna svetloba, ki pade nanje ukloni. Kot uklona svetlobe se pove uje z
valovnimi dolžinami vpadle svetlobe (najmanjši uklonski kot ima modra svetloba, najve jega
pa rde a).
2.2.3. Fotometrijski del spektrofotometra
Fotometrijski del spektrofotometra je zgrajen iz:
fotoelektri nih sprejemnikov in
analogno-digitalnega pretvornika.
Fotoelektri ni sprejemniki
To so fotoelementi za merjenje odbite svetlobe s površine vzorca, ki je spektralno
razdeljena in vpada v Ulbrichtovo kroglo.
Merjenje svetlobe, kot elektromagnetnega valovanja, lahko poteka le indirektno s
pretvorbo v elektri no energijo. Pri tem gre za pojav, ki je vzrok te pretvorbe in ga imenujemo
fotoefekt (definiran kot medsebojni vpliv med sevanjem in materijo; ta vpliv ozna ujeta
absorpcija fotonov in nastanek prostih elektronov). Princip delovanja fotoelementa in njegovo
zgradbo prikazuje Slika 2.
7
Slika 2: Princip delovanja fotoelementa in njegovo zgradbo
Svetloba potuje skozi kontaktni obro (O) in tanek porozni sloj (P) do polprevodniške
plasti (P), kjer se svetloba absorbira in sproš ajo se elektroni (Slika 2). Ti prehajajo skozi
polprevodno plast (S), ki je sestavljena iz selenskih ali silicijevih fotoelementov. Selenski
fotoelement je bolj ob utljiv na svetlobo krajših valovnih dolžin, torej je njegova ob utljivost
podobna ob utljivosti o esa pri dnevnem gledanju. Silicijev fotoelement je bolj ob utljiv na
svetlobo daljših valovnih dolžin (torej odstopa od krivulje ob utljivosti o esa). Kljub temu se
v spektrofotometrih uporablja predvsem silicijev fotoelement, zlasti zaradi njegovih ostalih
dobrih lastnosti kot so: po asno staranje, nizka ob utljivost na temperaturo itd. Da bi
prilagodili spektralno ob utljivost fotoelementa krivulji ob utljivosti o esa, uporabljamo
posebne barvne filtre ali ustrezne korekcijske faktorje. Od polprevodnika elektroni potujejo
proti nosilni kovinski ploš i, kjer se nahaja elektronski del spektrofotometra. Ta je zgrajen iz
analogno – digitalnih pretvornikov. Le-ti pretvarjajo analogne signale fotoelementov v
digitalne (signale v binarni obliki), ki jih potrebujemo za ra unalniško obdelavo.
8
2.3. VRSTE SPEKTROFOTOMETROV IN KVALITETA TISKA
Spektrofotometrija je dosti pripomogla k kvaliteti tiska, saj lahko z njim izmerimo
natan no barvno vrednost. Z njim lahk proizvajalec izmeri to ne vrednosti željene barve ter
jih vnese v ra unalnik ter stiska to no to barvo. Lahko pa tudi ”poskenira” kon ni odtis ter
analizira barvne vrednosti ter se tako prepri a da je dobil to no barvo. Proizvajalcu pa
spektrofotometer z efektivno uporabo kakršnegakoli barvnega produkta (od najosnovnejših,
kot so ovitek, premazi, plasti ni elementi in tkanine do kompleksnih kot npr. avtomobili)
zmanjša stroške povezane z morebitnimi reklamacijami ter privar uje na asu in materialu.
Tudi razvoj spektrofotometrov teži k temu da bi izmerili im natan nejše barvne
vrednosti na razli nih materialih z razli nimi standardi. Danes imamo že razvite dokaj
sodobne in zelo hitre avtomatske spektrofotometre (t.i. »autoscan«), ki jih lahko
povežemo z ra unalnikom (slika 3). Sodobna grafi na industrija zahteva uporabo
spektrofotometrov, vklju enih v ra unalniške sisteme, za dolo anje barvnih vrednosti in razlik
ter receptiranje barv po priloženih vzorcih (slika 4).
Slika 3: Primer sodobnih avtomatskih spektrofotometrov: »X-Rite DTP41B AutoScan
Spectrophotometer – USB«
Slika 4: Primeri sodobnih avtomatskih sistemov s spektrofotometrom: »X-Rite Pulse
ColorElite System«
9
Poleg omenjenega pa imamo danes ne le stacionarne spektrofotometre, pa pa tudi
prenosne (mobilne) spektrofotometre, ki so zelo prakti ni in s priro no težo (slika 5). Do
razvoja prenosnih spektrofotometrov je prišlo predvsem zaradi zahtev uporabnikov po
prenašanju aparata in lažji izvedbi meritev.
Slika 5: Primer prenosnega spektrofotometra »X-Rite SP60 Portable Sphere
Spectrophotometer«
Mobilni (ro ni) spektrofotometri omogo ajo tudi kontrolno merjenje barv neposredno v
proizvodnji (kontrola kakovosti) tako, da spektrofotoemter prenesemo v proizvodnjo in
opravimo meritve na samem kraju. Prav tako ni ve potrebe po jemanju vzorcev, meritve pa
so možne tudi na ve jih ter težje dostopnih objektih (predmetih), kar s stacionarnimi
spektrofotometri ni bilo mogo e.
10
2.4. STANARDIZIRANI POGOJI MERJENJA
RGB barvni prostor je procesno odvisen in ni ponovljiv, torej je toliko razli nih RGB
prostorov, kot je razli nih naprav (monitojev, skenerjev…). Zato procesno odvisni prostor
pretvorimo v procesno neodvisnega, t.j standardizirani barvni prostor CIE L*a*b*, kjer paleta
barv ni omejena s sposobnostjo naprave.
RGB → CIE XYZ ali CIE L*a*b*
Standard predpisuje:
merska geometrija 0°/45°ali 45°/0°
standardni opazovalec 2°
svetlobni vir D50
CIELAB barvni sistem
rna mat podloga (z D 1.5 ±0.2)
brez polarizacijskih filtrov
barvne razlike naj se vrednotijo po CIELAB formuli
Vrednotenje barv v grafiki je osnovano na standardu ISO 13655:1996 (v reviziji); SIST
ISO 13655:1997 Graphictechnology - Spectral measurement and colorimetric
computation for graphic arts images.
Geometrija merjenja dolo a:
vrsto osvetlitve vzorca;
kot merjenja odbitih žarkov
Glede na lastnosti oz vrsto merjenega vzorca izbiramo ustrezne geometrije merjenja (oz.
konstrukcijske izvedbe spektrofotometra), saj za dolo ene vzorce potrebujemo ustrezno
osvetlitev.
Tako je na primer:
za strukturirane površine vzorca je primerna difuzna osvetlitev d/0°in d/8°, vpliv leska pa
lahko odpravimo s pomo jo t.i. pasti za lesk, ki absorbira zaradi leska odbito svetlobo;
za svetle o in gladko površino je primerna geometrija 45°/0°, saj s pomo jo le-te
izklju imo vpliv leska, svetloba se tu odbije po odbojnem zakonu pri emer je odbojni kot
11
enak vpadnemu).
Slika 6: Shematski prikaz geometrij merjenja
Velja še omeniti dva nova standarda, ki se vse bolj in bolj uporablajata, to sta:
SIST ISO 12647-1 Graphic technology – Process control for the manufacture of halftone
colour separations proof and production prints – Part 1: Parameters and measurement
methods Grafi na tehnologija – Vodenje procesa ozdelave rastriranih barvnih izvle kov,
preskusnih in proizvodnih odtisov – 1.del: Parametri in merilne metode
SIST ISO 12647-2 Graphic technology – Process control for the manufacture of halftone
colour separations proof and production prints – Part 2: Offset processes Grafi na
tehnologija – Vodenje procesa ozdelave rastriranih barvnih izvle kov, preskusnih in
proizvodnih odtisov – 2.del: Procesi v ofsetnem tisku
Gre za standarda pri ofsetnem tisku štiribarvne reprodukcije. Kontrola tiska poteka na
poljih z rastrskimi tonskimi vrednostmi od 70 do 75%. Prav te površine pa najbolj vplivajo na
kvaliteto tiska. Na kon ni rezultat pa vplivajo še druge spremenljivke, ki so dane po
standardu:
vrsta oz. tip papirja
na in tiska
vrste oz. na in izdleave ofsetnih ploš
status spektrofotometra
polarizacijski filtri
pomemben je tudi sam postopek po standardu, ki smo ga spoznali tudi pri vajah.
12
2.5. UPORABA V PRAKSI
Spektrofotometer najprej ni lamo, saj ta naprava primerja odbito in vpadlo svetlobo, merilo
za slednjo pa je ravno žarek, ki se odbija od idealno bele površine (ponavadi bel krogec na
»pokrov ku«). S standardnim izvorom svetlobe A, C, D50 ali D65 osvetlimo vzorec pod
kotom 45°. Reflektirana svetloba pri 0°se usmeri preko odklonskega zrcala na merilno glavo
spektrofotometra, kjer se s pomo jo difrakcijske (uklonske) mrežice ali monokromatorja
svetloba razcepi na posamezne komponente. Dolo ena valovna dolžina se usmeri proti merilni
napravi sestavljeni iz fotodiode in senzorja (pod kotom 2° ali 10°). Spektrofotometer nam
rezultate poda kot L*a*b* vrednosti ali kot barvne (kromati ne) koordinate x, y, z. Izmerjene
vrednosti se lahko takoj primerjajo z referen nimi. Pri tisku lahko izra unamo spremembo
zahtevane vrednosti in to digitalno posredujemo do dozerja rnila, ki popravi doziranje rnila
in tako odpravi napako.
S programskim orodjem npr. ColorShopÿs Spectral Compare lahko primerjamo oblike
razli nih spektralnih krivulj (minimume, maksimume, prevoje) v celotnem delu spektra in tako
prepre imo ali ugotovimo pojav mertametrizma.
13
2.6. PRAKTI NI DEL
Za izvedbo prakti nega dela sva uporabili spektrofotometer Gretag Macbeth EyeOne(i1). Karakteristike tega spektrofotometra so: svetlobni vir D50, brez polarizacijskih
filtrov, 2°opazovalec, status E.
Najprej sva ga priklopili na ra unalnik (PC), izbrali željene nastavitve (izpis podatkov)
in ga ni lali. Nato sva opravili meritve na vzorcih; izbrali sva pare podobnih barv (vijoli ne,
rumene, oranžne ter modre) na podobnih materialih.
Merjenje s spektrofotometrom se je izkazalo kot zelo enostavno, saj merilno oko le
nastaviš (s pomo jo malega okroglega »stojala«) na predel, ki ga želiš izmeriti in klikneš.
Spektrofotometer obdela podatke ter v excel izpiše L*a*b* vrednosti.
Lotili sva se primerjanja podatkov.
2.6.1. Prvi del
Opravili sva meritve na vzorcih; izbrali sva pare podobnih barv (vijoli ne, rumene,
oranžne ter modre) na podobnih materialih.
14
Slika 7: Primeri barv za prvi del prakti nega dela
15
Vijoli na1
Vijoli2
Rumena1
Rumena2
Oranžna1
Oranžna2
Modra1
Modra2
44,49
57,13
88,14
84,72
64,6
65,54
53,74
57,34
a*
26,23
24,98
-8,46
-2,08
26,2
20,12
-26,13
-27,04
b*
-19,28
-19,6
101,43
107,08
62,01
65,56
-48,96
-43,01
L*
Tabela 1: Izmerjene L*a*b* vrednosti
Iz tabele je razvidno, da sta si navidez podobni barvi v paru po L*a*b* vrednostih precej
razli ni.
Razliko še jasneje ponazarja spodnji graf, ki vsebuje samo a* in b* vrednosti, saj bi
upoštevanje L* vrednosti zahtevalo tridimenzionalni graf, iz katerega lega barve ne bi bila
razvidna. Barvi v paru sta v istem kvadrantu in imata sicer podobno lego, vendar so odmiki
(odmik prikazuje razliko med barvama) kljub vsemu precejšnji.
120
100
V1
80
V2
b*
60
-30
-20
-10
R1
40
R2
20
O1
0
O2
-20 0
10
20
30
M1
M2
-40
-60
a*
Graf 1: L*a*b barvne vrednosti
Z ena bo:
E*ab = [( L*)2 + ( a*)2 + ( b*)2]
1/2
sva matemati no natan no ponazorili
razliko med barvama v paru (glej tabelo)
barva
E
Vijoli na
12,71
Rumena
9,18
Oranžna
7,10
Modra
7,01
Tabela 2: E barv v parih
16
Najve ja razlika je opazna med vzorcema vijoli ne barve (V1, V2), najmanjša pa med
modrima vzorcema (M1, M2).
2.6.2. Drugi del
Tokrat sva merili iste barve na razli nih materialih. Izmerili sva barve: cian, magenta,
rumena, rna ter bela, uporabili pa sva materiale: navadni papir, sitotisk ter barve s koledarja
Grafik, ki je zelo gladek.
sitotisk
C
M
L* 58,89
43,74
84,79
17,02
94,14
60,57
-12,89
0,26
-0,52
-6,29
72,37
0,59
-0,66
a*
b*
Y
rna
bela
26,92
38,52
primer navadnega
C
M
L* 56,07
45,85
86,25
18,79
87,59
64,81
-9,45
-0,08
-0,73
-5,64
87,06
-1,32
1,73
a*
b*
Y
rna
bela
25,46
44,85
Koledar Grafik
C
M
L* 58,12
48,42
80,76
7,44
94,17
71,99
-7,06
-0,41
-0,22
-6,97
91,21
-0,16
1,33
a*
b*
Y
rna
bela
28,41
45,05
Tabela 3: L*a*b* vrednosti barv na razli nih materialih
17
Nato sva izra unali razliko med vsako barvo (razen bele) na razli nem materialu.
E ( sitotisk -navaden)
E (navaden - koledar)
E (sitotisk - koledar)
cian
7,08
3,60
6,74
magenta
4,78
7,74
12,36
rumena
15,16
7,29
20,13
2,63
11,41
9,63
rna
Tabela 4: ∆E na razli nih materialih
Iz tabele je razvidno, da prihaja do razlik eprav smo merili iste barve. Že na otip sta si
sitotisk in koledar najbolj razli na in zato tu posledi no prihaja tudi do najve jih odstopanj v
barvah. Na razliko v materialu je najbolj ob utljiva rumena barva, ki je najsvetlejša in zelo
trasparentna, zato pri tej barvi tudi prihaja do najve jih odstopanj. Presenetila pa naju je tako
velika razlika pri rni barvi na razli nih materialih, saj je ta barva zelo temna in nasi ena.
Barvne razlike
25
barvna razlika
20
cian
magenta
rumena
rna
15
10
5
0
E ( sitotisk navaden)
E (navaden koledar)
E (sitotisk koledar)
Graf 2: barvne razlike na razli nih materialih
18
3. ZAKLJU EK
Spektrofotometer je najbolj precizen, vsestransko uporaben in prilagodljiv inštrument
za merjenje barv. V grafi ni industriji je nedvomno nepogrešljiv inštrument, saj ne samo
olajša vodenje tiska, ampak tudi zmanjša stroške in preglavice zaradi reklamacij
19
4. LITERATURA
1. predavanja pri doc. dr. Tadeja Muck
2. http://it.wikipedia.org/wiki/Spettrofotometria
3. http://www.graficar.si/standardi/graficnistandardi.htm
4. http://www.gretagmacbeth.com/
Slike:
1. http://www.apostrof-print.ru/images/2892_m.jpg
2. http://www.microgamma.com/images/pulse_max.gif
3. http://www.xrite.com/documents/manuals/en/SP62601_SP60_Series_Getting_Started_en.pdf
20

SPEKTROFOTOMETER - SAM

Transcription

Similar documents

MAKEDONIJA TRADE doo

javna objava prostega delovnega mesta

4. razred - OŠ Zbora odposlancev Kočevje

javna objava prostega delovnega mesta

tukaj - multimedijski 3d katalog

razvojnopsihološke značilnosti otrok s kronično boleznijo

Stare kranjske knjige

Mojzesova palica

9020 Celovec/Klagenfurt, Mikschallee 4

New Holland TD4020F Kakovost po ugodnih cenah

Kromoterapija življeje v harmonij z barvami