Šolski rokovnik - OŠ Jakoba Aljaža

Transcription

Šolski rokovnik
2012/2013
………………………………………..
ime in priimek
………………………………………..
razred
………………………………………..
naslov
………………………………………..
domači telefon
………………………………………..
službeni telefon očeta
………………………………………..
službeni telefon matere
OSNOVNA ŠOLA JAKOBA ALJAŽA KRANJ
Dragi učenci, spoštovani starši!
Šola bo zopet polna otrok in na naši šoli jih je vsako leto več. Trudili
se bomo, da bomo ohranili učno-vzgojno delo strokovno in prijazno
do učencev, sledili bomo spremembam in omogočali učencem
najboljše pogoje za delo. Prav ustvarjanje pozitivnega vzdušja
omogoča, da so učenci ustvarjalni in da dosežejo tisto, kar zmorejo.
Značilno za našo šolo je, da poleg pouka realiziramo tudi zelo
obsežen razširjen program. Tudi v letošnjem šolskem letu bomo za
vse učence od 1. do 5. razreda izvedli plavalni tečaj v našem
bazenu, šest šol v naravi in taborov, učenje angleščine od 1.
razreda in nemščine od 7. razreda, učencem do šestega razreda pa
ponudili 5 ur športne vzgoje tedensko. Učence bomo spodbujali, da
se vključijo v pevski zbor, da se učijo igrati kitaro, flavto in orffa
inštrumente, da obiskujejo različne športne interesne dejavnosti,
robotiko, likovne delavnice ali pa sodelujejo v planinskem krožku.
Še posebej pa smo veseli, da imamo na šoli zelo uspešno dramsko
skupino, interesno dejavnost klekljanje in da večina učencev vsako
leto opravi bralno značko. Velik poudarek bo tudi na različnih
tekmovanjih, na katerih učenci lahko pokažejo svoje znanje, in na
nastopih učencev na različnih prireditvah.
Verjetno bo čas, v katerem se bo odvijalo to šolsko leto, prinesel
veliko sprememb. Na nivoju šolske politike spremembe Zakona o
osnovni šoli dajejo velik poudarek zgodnjemu poučevanju dveh tujih
jezikov, spremembi poimenovanja vzgojnih predmetov, ocenjevanju
znanja v 3. razredu in nacionalnem preverjanju znanja. Na nivoju
šole pa bomo dali velik poudarek informatizaciji šole, opremi učilnic
z računalniško in drugo učno tehnologijo ter uvajanju računalniških
programov za pomoč pri poučevanju in organizaciji pouka. Pravilnik
o šolskem koledarju za osnovne šole tudi spreminja začetek pouka
učencev. Začetek predur bo ob 7.30 uri, prva ura pa se bo začela
ob 8.20. Šolski koledar za to šolsko leto tudi določa dve delovni
soboti, in sicer soboto 29. 9. 2012 (nadomeščamo 24. 12. 2012) ter
soboto 6. 4. 2013 (nadomeščamo 3. 5. 2013). Ceno prehrane smo
nekoliko prilagodili povprečnemu dvigu cene prehrambenih izdelkov
v zadnjem letu.
2
Cena malice pa ostaja enaka. Kljub temu priporočamo, da učence
prijavite na šolsko kosilo, saj je prav osnovnošolsko obdobje tisto,
ko naši otroci doživljajo najhitrejši razvoj.
Želimo si dobrega sodelovanja s starši. Tudi z vašo pomočjo šola
ohranja visok standard učnega programa. Za namen zbiranja
odpadnega časopisnega papirja pa smo postavili poseben zabojnik.
Na ta način lahko starši vsak dan oddate zbrani papir. Zbrana
sredstva bomo namenili za delovanje Šolskega sklada.
Pred vami je šolski rokovnik, s katerim predstavljamo
najpomembnejše podatke iz življenja in dela naše šole. Prosimo
vas, da izpolnite zadnjo stran, jo izrežete, vaš otrok pa naj jo
prinese svojemu razredniku. Vabimo vas, da si ogledate tudi našo
domačo spletno stran http://www.o-ja.kr.edus.si, kjer boste še več
izvedeli o našem delu. Starši, učenci in učitelji se skupaj potrudimo,
da bo naša šola strokovno dobra in prijazna šola.
Brez vztrajnosti in odločnega truda ni bleščečih trenutkov.
Hsu- Ce
Ravnatelj: mag. Milan Rogelj
Učiteljski zbor OŠ Jakoba Aljaža Kranj
VIZIJA ŠOLE IN PREDNOSTNE NALOGE
S svojim delom želimo prispevati k oblikovanju mladega človeka, ki
bo samozavesten, sproščen, spoštljiv, ustvarjalen, imel pozitiven
odnos do dela, učenja in znanja, se bo lepo izražal in pisal, bil
funkcionalno pismen, imel pozitiven odnos do staršev in družine,
poznal in spoštoval slovenski jezik, kulturo in zgodovino, spoštoval
druge narode in kulture, znal več jezikov, uporabljal svetovni splet
in napredno računalniško tehnologijo, se zdravo prehranjeval, bil
ekološko ozaveščen, se veliko gibal v naravi in se ukvarjal s
športom ter si predvsem znal v življenju postavljati cilje. Iz
prednostnih nalog šole lahko razberemo, katerim področjem bo
šola namenjala posebno pozornost.
3
PREDNOSTNE NALOGE v Letnem delovnem načrtu šole za
šolsko leto 2012/2013:
1. Še bolj bomo poudarjali dobro znanje slovenščine in
poznavanje slovenske zgodovine. V ta namen bomo posodobili
knjižnico, ki naj postane osrednji prostor šole, kjer se z
veseljem zadržujejo učenci, iščejo informacije v knjižničnem
gradivu in na svetovnem spletu. Spodbujali bomo ustvarjalnost
otrok na literarnem področju, pomagali pri izdelavi in objavi
otroških gradiv in omogočili udeležbo otrok na natečajih.
2. Poseben poudarek bomo namenili delu z učenci na razredni
stopnji. Učenci naj sprejmejo šolo kot prijazno in varno okolje,
naj se veselijo prihoda v šolo, naj se vedejo prijazno in
spoštljivo, naj imajo pozitiven odnos do dela, učenja in znanja.
Predvsem pa naj brez zadržkov sprejemajo nove izzive v
življenju. Razvijali bomo inovativne pristope opismenjevanja
otrok s pomočjo Montessori pedagogike in poučevanja učencev
z disleksijo.
3. Še bolj bomo poudarjali pomen glasbene, likovne vzgoje in
gospodinjstva. Iskali bomo načine, da se bodo lahko učenci tudi
bolj izkazali na področju umetnosti in na tehničnem področju.
4. Še večji poudarek bomo namenili delu z nadarjenimi učenci, jih
evidentirali, seznanili starše in pripravili program dela.
5. Nadaljevali bomo odlično delo z učenci s posebnimi potrebami.
Vedno več pa imamo drugačnih učencev, za katere bomo
pripravili prilagojen učni program.
6. Poseben poudarek bomo namenili uporabi računalniške
tehnologije, svetovnega spleta in videokonferenčne tehnologije.
S pomočjo videokonferenčne tehnologije bomo navezali stik z
drugimi šolami. Na ta način se bodo učenci učili uporabljati to
tehnologijo, učili veščin komunikacije, učili jezikov, z učenci iz
drugih šol izmenjavali izkušnje in skupaj pripravljali projekte.
7. Tako v okviru pouka kot tudi pri izbirnih vsebinah in interesnih
dejavnostih bomo vedno bolj poudarjali zgodnje učenje
angleščine in učenje nemščine kot drugega tujega jezika.
4
8. V okviru izbirnih vsebin turistična vzgoja in nemščina bomo
omogočili učencem obisk zanimivih krajev v tujini.
9. Nadaljevali bomo s ponudbo šol v naravi in taborov v 3., 4., 5.,
6., 7. in 8. razredu.
10. Obdržali bomo visok nivo ponudbe športa na šoli s ciljem
brezplačnega udejstvovanja otrok.
11. S pomočjo »Dadinega likovnega natečaja« bomo na likovnem
področju povezati kranjske in ostale slovenske šole ter tudi
nekatere šole iz tujine in spodbudili ustvarjalnost otrok.
12. Nadaljevali bomo z ozaveščanjem o zdravi prehrani in
poizkušali še dvigniti število obrokov hrane pri učencih,
predvsem kosil na predmetni stopnji.
13. Nadaljevali bomo z inovativnimi pristopi pri ozaveščanju
učencev o koristi zbiranja odpadnih surovin, kar je del projekta
ekološko ozaveščene – zdrave šole. Ta projekt na razredni
stopnji dopolnjuje mednarodni projekt sajenja dreves.
14. Učence bomo spodbujali, da preko skupnosti učencev dajejo
predloge za nove programe in jih pomagajo uresničiti.
15. Nadaljevali bomo s pripravo in udeležbo učencev na različnih
tekmovanjih iz znanja in jim omogočali doseganje dobrih
rezultatov.
16. Še bolj bomo spodbujali učence za nastopanje na različnih
prireditvah na šoli in izven nje (otroške gledališke igre, recitali,
nastop pevskega zbora, udeležba na festivalih mladih).
17. Gostili bomo študente Pedagoške fakultete in Fakultete za
šport, ki bodo opravljali prakso na naši šoli.
18. S pomočjo šolskega sklada bomo še bolj povezali starše s šolo
in jih spodbujali, da pomagajo pri zagotavljanju nadstandardnih
učnih pripomočkov, igral za učence ter da pomagajo pri plačilu
kosil in šole v naravi učencem, ki ne zmorejo plačila.
19. Poglobili bomo sodelovanje s starši, jih seznanjali z novostmi in
vabili na prireditve.
20. Sledili bomo programu razvoja šole in s pomočjo
samoevalvacije analizirali naše delo.
5
Tončka Dežmana 1, Kranj
http://www.o-ja.kr.edus.si
e-poštni naslov: os.jakoba-aljaza@guest.arnes.si
TELEFONSKE ŠTEVILKE ŠOLE ZA SPOROČILA STARŠEV
Ravnatelj
Milan Rogelj
Pomočnica ravnatelja
Terezija Jambrovič
Tajništvo
Marjeta Ferlan
Računovodstvo
Robert Novak
280 15 10
280 15 12
faks: 280 15 29
280 15 13
Zbornica
Učitelji – pred. stopnja
280 15 18
Knjižnica
Simona Polše Zupan
280 15 19
Kabinet 1, 2, 3
Učitelji 1., 2. in 3. razr.
280 15 23
Kabinet 4, 5
Učitelji 4. in 5. razreda
280 15 22
Kabinet ŠV
Učitelji športne vzgoje
280 15 24
Pedagoginja
Tina Potočnik Grom
280 15 26
Specialna pedag.
280 15 10
(tajništvo)
280 15 14
280 15 21
Kuhinja
Marija Zevnik
Hišnika
Silvo Uršič
280 15 25
Tomaž Dežman
Gordana Čop, dr. stom. 201 36 69
Zobna ambulanta
6
280 15 20
USTANOVITELJ
Ustanoviteljica šole je Mestna občina Kranj.
Transakcijski račun šole
Davčna številka šole
Matična številka šole
01252 - 6030658155
SI 45 147 990
520 494 1000
OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA
Seznam ulic, ki spadajo v šolski okoliš:
Cesta 1. maja vse neparne številke od 1 do 37 in tudi 51, 53, 55,
57, 59, 61, 63, 65, 67 ter 69; Gogalova ulica od 2 do 10; Gubčeva
ulica od 1 do 7; Planina od 1 do 75, razen 4, 37, 40, 41, 44-51,
53-63, 68 in 69; Ulica Gorenjskega odreda vse parne številke od 2
do 18; Ulica Janeza Puharja od 1 do 10; Ulica Nikole Tesle 1, 2, 3,
4, 7 b, 9C, 9E; Ulica Tončka Dežmana 1, 2, 4, 6, 8 in 10; Vrečkova
ulica 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11; Ulica Angelce Hlebce 1A, 1B, 1C, 1D,
3A, 3B, 5A, 5B, 7A, 7B, 9A in 9B; Župančičeva ulica od 3 do 41,
razen 26, 28, 32, 34, 36, 38 in 40 (glej zemljevid na strani 46).
UPRAVLJANJE ŠOLE
Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Je pedagoški in poslovodni
organ šole. Naloge, ki jih opravlja, podrobneje določa 49. člen
Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
(UL RS 12/96, 23/96-popr., 12/00-ZSJ, 64/01, 34/03). Poleg
ravnatelja je organ šole tudi Svet šole, ki ima štiriletni mandat.
Njegove pristojnosti so opredeljene v 48. členu ZOFVI. Sestavljajo
ga: trije predstavniki ustanoviteljice - občine, pet predstavnikov
delavcev šole in trije predstavniki staršev. Predstavnike staršev v
Svet šole voli Svet staršev. Predsednica Sveta zavoda je
ga. Meta Žavbi Mrak.
Svet staršev je sestavljen iz predstavnikov staršev vsakega
posameznega oddelka in je organiziran za uresničevanje interesov
staršev v šoli. Njegove pristojnosti so opredeljene v 66. členu
ZOFVI. V začetku šolskega leta bodo predstavniki staršev v Svetu
staršev izvolili predsednika Sveta staršev.
7
Cilji, v katere je usmerjeno delo Sveta staršev, so:
- aktivno sodelovanje s šolo preko predstavnikov staršev v Svetu
šole,
- aktivno sodelovanje Sveta staršev v različnih šolskih
aktivnostih,
- informiranje in poročanje o delovanju Sveta staršev, in sicer
preko predstavnikov staršev v razrednih skupnostih ter z
objavami zapisnikov sej na oglasni deski,
- motivacija in vzpodbujanje staršev v razredni skupnosti in pri
raznih šolskih aktivnostih,
- sodelovanje in pomoč pri razreševanju perečih problemov v
šoli,
- obravnava pripomb, problemov in predlogov staršev ter
informiranje staršev.
Pripombe in probleme, s katerimi se starši in otroci soočate v šoli,
lahko Svetu staršev posredujete preko predstavnika vaše razredne
skupnosti ali kateregakoli člana staršev v Svetu šole.
STROKOVNI ORGANI ŠOLE
Strokovni organi šole so: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor,
strokovni aktivi in razredniki.
UČITELJI
RAZREDNA STOPNJA
Razred
1. a
1. b
2. učiteljica
OPB 1. razred
2.a
2.b
OPB 1. in 2. r.
3. a
3. b
OPB 2. in 3. r.
Razrednik
Tatjana Murovec
Tatjana Kavčič
Eva Dobovičnik
Nuša Šilar
Ema Tavželj
Cveta Kavar
Milena Ristić
Darja Pintar
Miša Herren
Poučuje še
Ana Korenjak, Jana Košir
8
4. a
Longer, Kajtazović, 2.
učitelj v 1. razredu
Majda Blažir
4. b
Nina Hvala
OPB 4. in 5. r.
Mira Kozina
5. a
Mirjana Drol Koblar
5. b
Jana Prestor
OPB 3. razred
I. Teran, M. Donko, J. Košir, N.
Kajtazović
I. Teran, M. Donko, J. Košir, N.
Kajtazović
A. Korenjak, M. Donko, B. Jocif
Terčon, J. Košir
I. Teran, M. Donko, B. Jocif
Terčon, J. Košir
PREDMETNA STOPNJA
Učitelj
Predmet
Drago Logar
Leonida Domajnko
Ivana Zmrzlikar
Meta Žavbi Mrak
Monika Donko
Irena Teran
Ana Korenjak
Simona Polše Zupan
Mateja Fortuna
Martina Šubic
3. učitelj MAT
Bogdana Jocif Terčon
Andreja Longer
Darja Resnik Debevc
Jana Košir
Nejc Kajtazović
Boštjan Prezelj
TIT, LVZ, LS1
SLJ, GKL
SLJ
ZGO, SLJ
GVZ
TJA
TJA, SNO
TJA
MAT, LO1
FIZ, MAT, AST
MAT, MME, ROM
NAR, KEM, GOS, POK
BIO, NAR, GOS, NPH
GEO, DDE, TVZ
ŠVZ
ŠVZ, IŠP, ŠZZ
NE2, NI 1,2,3, RAČ
9
Govorilne ure
Razred
6.a
Razrednik
6.b
Darja Resnik Debevc
7.a
Nejc Kajtazović
7.b
Meta Žavbi Mrak
10
Predmet
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
NAR
MAT
TIT
GOS
ŠVZ
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
NAR
MAT
TIT
GOS
ŠVZ
SLJ
TJA
NE2
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
DDE
NAR
MAT
TIT
ŠVZ
SLJ
TJA
NE2
LVZ
GVZ
Učitelj
Leonida Domajnko
Ana Korenjak
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Andreja Longer
Martina Šubic
Drago Logar
Andreja Longer
J. Košir, N. Kajtazović
Ivana Zmrzlikar
Irena Teran
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Andreja Longer
Mateja Fortuna
Drago Logar
Andreja Longer
Leonida Domajnko
Ana Korenjak
Boštjan Prezelj
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Darja Resnik Debevc
Mateja Fortuna
Drago Logar
Ivana Zmrzlikar
Irena Teran
Boštjan Prezelj
Drago Logar
Monika Donko
8.a
Drago Logar
8.b
Ivana Zmrzlikar
9.a
Martina Šubic
GEO
ZGO
DDE
NAR
MAT
TIT
ŠVZ
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
DDE
BIO
KEM
FIZ
MAT
NE2
TIT
ŠVZ
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
DDE
BIO
KEM
FIZ
MAT
NE2
TIT
ŠVZ
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
11
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Darja Resnik Debevc
Mateja Fortuna
Drago Logar
nivojski pouk
učne skupine
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Darja Resnik Debevc
Andreja Longer
Martina Šubic
učne skupine
Boštjan Prezelj
Drago Logar
nivojski pouk
učne skupine
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Darja Resnik Debevc
Andreja Longer
Martina Šubic
učne skupine
Boštjan Prezelj
Drago Logar
nivojski pouk
učne skupine
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
9.b
NE2
BIO
KEM
FIZ
MAT
ŠVZ
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
NE2
BIO
KEM
FIZ
MAT
ŠVZ
Mateja Fortuna
Boštjan Prezelj
Andreja Longer
Martina Šubic
učne skupine
nivojski pouk
učne skupine
Drago Logar
Monika Donko
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
Boštjan Prezelj
Andreja Longer
Martina Šubic
učne skupine
NIVOJSKI POUK V 6. RAZREDU
Predmet
Učitelj
Nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
SLJ
Leonida Domajnko
MAT
Mateja Fortuna
1. in 3. nivo
MAT
Martina Šubic
2. nivo
TJA
Maja Pajntar
1. in 2. a. nivo
TJA
Irena Teran
2.b nivo
12
1. in 2. nivo
3. nivo
NIVOJSKI POUK V 7. RAZREDU
Predmet
Učitelj
Nivo
SLJ
Leonida Domajnko
1. in 3. nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
2. nivo
MAT
3. učitelj
1. nivo
MAT
Mateja Fortuna
2. nivo
MAT
Martina Šubic
3. nivo
TJA
Maja Pajntar
1. in 2. a nivo
TJA
Irena Teran
2. b nivo
NIVOJSKI POUK IN UČNE SKUPINE V 8. RAZREDU
Predmet
Učitelj
Nivo oz. učna sk.
SLJ
Meta Žavbi Mrak
1. nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
2. nivo
SLJ
Leonida Domajnko
3. nivo
MAT
Martina Šubic
A skupina
MAT
Mateja Fortuna
B skupina
MAT
3. učitelj
C skupina
TJA
Simona Polše Zupan
A skupina
TJA
Maja Pajntar
B skupina
TJA
Irena Teran
C skupina
NIVOJSKI POUK IN UČNE SKUPINE V 9. RAZREDU
Predmet
Učitelj
Nivo oz. učna sk.
SLJ
Meta Žavbi Mrak
1. nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
2. nivo
SLJ
Leonida Domajnko
3. nivo
13
MAT
Martina Šubic
A skupina
MAT
Mateja Fortuna
B skupina
MAT
3. učitelj
C skupina
TJA
Simona Polše Zupan
A skupina
TJA
Irena Teran
B skupina
TJA
Maja Pajntar
C skupina
IZBIRNI PREDMETI
Učitelj
Predmet
Št. skupin
Gledališki klub
Leonida Domajnko
1
Likovno snovanje I
Drago Logar
1
Računalniška omrežja
3. učitelj MAT
1
Multimedija
3. učitelj MAT
1
Nemščina I
Boštjan Prezelj
2
Nemščina II
Boštjan Prezelj
2
Nemščina III
Boštjan Prezelj
1
Logika
Mateja Fortuna
1
Šolsko novinarstvo
Maja Pajntar
1
Načini prehranjevanja
Andreja Longer
1
Šport za zdravje
Nejc Kajtazović
1
Izbrani šport nogomet
Nejc Kajtazović
1
Turistična vzgoja
Darja Resnik Debevc
1
Poskusi v kemiji
1
Astronomija
Martina Šubic
1
14
PREDMETNIK
1. DO 4. RAZRED
PREDMET
Slovenščina
Likovna
vzgoja
Glasbena
vzgoja*
Spoznavanje
okolja
Matematika
Angleščina
Družba
Naravosl. in
tehnika
Športna
vzgoja
URE
Tednov pouka
Oddelčna sk.
Dop.,dodat. p.
Interesne dej.
Kulturni dnevi
Naravosl. d.
Športni dnevi
Tehniški d.
1. razred
T
L
6
210
2
70
2. razred
T
L
7
245
2
70
3. razred
T
L
7
245
2
70
2
70
2
70
2
70
3
105
3
105
3
105
4
140
4
140
5
3
105
3
105
20
35
700
21
35
735
1
2
35
1
2
35
4 dni
3 dni
5 dni
3 dni
4 dni
3 dni
5 dni
3 dni
4. razred
T
L
5
175
2
70
1,5
52,5
175
5
2
2
3
175
70
70
105
3
105
3
105
22
35
770
23,5
35
0,5
1
2
822,5
1
2
35
4 dni
3 dni
5 dni
3 dni
17,5
35
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
* Opomba 4. razred: 0,5 ure pa je namenjeno pripravi na teoretični del kolesarskega
izpita.
15
PREDMETNIK ZA 5. in 6. RAZRED
RAZRED
5. razred
6. razred
PREDMET
Slovenščina
Likovna vzgoja
Tuji jezik
Glasbena vzgoja
Družba
Geografija
Zgodovina
Naravoslovje in
tehnika
Tehnika in
tehnologija
Matematika
Naravoslovje
Gospodinjstvo
Športna vzgoja
URE
Tednov pouka
Oddelčna skupnost
Dop., dodat. pouk
Interesne dejavnosti
Kulturni dnevi
Naravoslovni dnevi
Športni dnevi
Tehniški dnevi
T
5
2
3
1,5
3
L
175
70
105
52,5
105
3
T
5
1
4
1
L
175
35
140
35
1
1
35
35
2
70
4
2
1,5
3
25,5
35
0,5
1
2
140
70
52,5
105
892,5
105
4
140
1
3
25,5
35
0,5
1
2
35
105
892,5
17,5
35
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
16
17,5
35
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
PREDMETNIK ZA 7. , 8. in 9. RAZRED
PREDMET
Slovenščina
Angleščina
Nemščina
1. izbirni predm.*
2. izbirni predm.*
3. izbirni predm.*
Likovna vzgoja
Glasbena vzg.
Geografija
Zgodovina
Državljanska in
domovinska vzg.
ter etika
Biologija
Naravoslovje
Kemija
Fizika
Matematika
Tehnika in teh.
Športna vzgoja
URE
Tednov pouka
Oddelčna skup.
Dop.,dod. pouk
Interesne dejav.
Kulturni dnevi
Naravosl. dnevi
Športni dnevi
Tehniški dnevi
7. razred
T
L
4
140
4
140
2
70
1
35
1
35
1
35
1
35
1
35
2
70
2
70
1
35
RAZRED
8. razred
T
L
3,5
122,5
3
105
2
70
1
35
1
35
1
35
1
35
1
35
1,5
52,5
2
70
1
35
1,5
3
4
1
2
30
52,5
9. razred
T
L
4,5
144
3
96
2
64
1
32
1
32
1
32
1
32
1
32
2
64
2
64
2
64
2
2
4
64
64
128
2
28
64
976
105
140
35
70
1050
35
0,5
17,5
1
35
2
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
2
2
4
1
2
30,5
70
70
140
35
70
1067,5
35
0,5
17,5
1
35
2
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
32
0,5
1
2
16
32
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
* Učenci lahko izberejo 2 uri pouka izbirnih predmetov tedensko, v soglasju s starši
pa lahko tudi 3 ure.
17
ŠOLSKI KOLEDAR
V šolskem letu 2012/13 bomo uresničili 190 dni pouka (deveti
razred 184 dni). Med dneve pouka štejemo tudi športne, kulturne in
naravoslovne dneve, šolo v naravi, celodnevne ekskurzije itd.
S poukom začnemo 3. septembra 2012. Zadnji dan pouka za
učence 9. razreda je 14. junij, za vse ostale razrede se pouk konča
24. junija 2013.
OCENJEVALNO
OBDOBJE
Prvo
Drugo
TRAJANJE
od 3. septembra
do 31. januarja
1. februarja
do 14. junija - 9. r.
do 24. junija -1. do 8. r.
KONFERENCE
30. januar RS
31. januar PS
12. junij za 9. razred
19. junij RS in
20. junij PS
Prvo ocenjevalno obdobje traja od 3. septembra 2012 do
31. januarja 2013, drugo ocenjevalno obdobje pa od 1.
februarja do 24. junija, za 9. razred do 14. junija 2013.
OSTALI DNEVI:
Dan reformacije
Dan spomina na mrtve
Božič
Dan samostojnosti
Novo leto
Kulturni praznik
Velikonočni ponedeljek
Praznik dela
Dan državnosti
31. oktober
1. november
25. december
26. december
1. januar
8. februar
1. april
1. in 2. maj
25. junij
Šolski koledar, ki ga izdaja minister za izobraževanje, znanost,
kulturo in šport, predvideva dve delovni soboti zaradi
nadomeščanja 24. 12. 2012 in 3. 5. 2013. Po šolskem koledarju bo
pouk v soboto, 29. 9. 2012 in v soboto, 6. 4. 2013.
18
POČITNICE
Jesenske
Novoletne
Zimske
Prvomajske
od 29. 10. do 2.11. 2012
od 27. do 31. 12. 2012
od 25. 2. do 1. 3. 2013
od 29. do 30. 4. 2013
POUK
Pouk je organiziran v eni, dopoldanski izmeni. Razredi so
heterogeni glede na sposobnosti učencev. Poleg tega učitelji s
pomočjo notranje diferenciacije, ob upoštevanju sposobnosti in
predznanja učencev, omogočajo, da vsi učenci usvojijo znanja in
veščine, zahtevane v učnih načrtih. Z notranjo diferenciacijo pa
omogočamo tudi bolj sposobnim in nadarjenim učencem, da
napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Pri tem ima
pomembno vlogo šolska svetovalna služba.
ŠOLSKI ZVONEC
Predura
1. ura
2. ura
3. ura
4. ura
5. ura
6. ura
7. ura
7.30 - 8.15
8.20 - 9.05
9.10 - 9.55
10.10 – 10.55
11.05 - 11.50
11.55 - 12.40
12.45 - 13.30
13.50 - 14.35
odmor
1. odmor
2. odmor
3. odmor
4. odmor
5. odmor
6. odmor
7. odmor
9.05 - 9.10
9.55 - 10.10
10.55 - 11.05
11.50 - 11.55
12.40 – 12.45
13.30 - 13.50
JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJE
Za učence razredne stopnje je organizirano jutranje varstvo od 6.00
do 8.00.
19
Učenci 1. - 5. razreda se lahko na željo staršev vključijo v
podaljšano bivanje, ki traja vsak dan od zaključka pouka, tudi do
17.00, v kolikor je potrebno.
Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko učitelj PB
predčasno napoti učenca iz šole samo s pisnim dovoljenjem
staršev.
IZVEDBA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA (NPZ)
Nacionalno preverjanje znanja bo potekalo ob koncu 2. in 3.
obdobja, to je ob koncu 6. in 9. razreda.
Minister v ponedeljek 3. septembra 2012 objavi sklep o izboru
največ štirih predmetov za določitev tretjega predmeta, iz katerega
bodo učenci 9. razreda opravljali nacionalno preverjanje znanja.
V petek, 1. marca 2013 minister objavi sklep o določitvi šol, v
katerih se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja
iz določenega 3. predmeta. Redni rok preverjanja znanja iz
matematike za 6. in 9. razred bo v torek, 7. maja 2013, iz tretjega
predmeta za 9. razred bo v torek, 14. maja, iz slovenščine v četrtek,
9. maja 2013 (za 6. in 9. razred), iz tujega jezika za 6. razred pa v
torek, 14. maja. V četrtek, 30. maja 2013 bodo učenci seznanjeni z
dosežki pri NPZ, lahko bodo uveljavljali pravico do vpogleda v
ovrednotene pisne naloge NPZ. Razdelitev obvestil o dosežkih pri
NPZ za učence 6. razreda bo v torek 4. junija 2013.
Naknadni rok nacionalnega preverjanja znanja bo samo za
učence 9. razreda, in sicer za tiste, ki se zaradi bolezni ali drugih
utemeljenih razlogov niso mogli udeležiti NPZ v rednem roku.
Naknadni rok za NPZ iz matematike bo v četrtek, 30. maja, iz
tretjega predmeta v ponedeljek, 3. junija, iz slovenščine pa v petek,
31. maja 2013. Učenci bodo seznanjeni z dosežki pri NPZ
(naknadni rok) v torek, 11. junija, ko bodo lahko tudi uveljavljali
pravico do vpogleda v ovrednotene pisne naloge.
20
PREDMETNI IN POPRAVNI IZPITI
Roki za predmetne in popravne izpite za učence 9. razreda bodo od
17. junija do 1. julija, za učence ostalih razredov pa od 26. junija do
9. julija 2013. Roki za predmetne in popravne izpite pa bodo še od
19. do 30. avgusta 2013.
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA (ŠSS)
Kot šolska svetovalna delavka je na šoli zaposlena ga. Tina
Potočnik Grom, diplomirana pedagoginja. Njene poglavitne naloge
so:
 pomoč učencem, ki se znajdejo v stiski, in njihovim
staršem,
 organizacija, izvajanje različnih oblik preventivnih
dejavnosti za učence (delavnice, razgovori, tabori…),
 vodenje šole za starše, ki predstavlja zelo učinkovito obliko
pomoči staršem pri vzgoji otrok,
 vodenje in izvajanje poklicne orientacije za učence 9.
razreda in njihove starše ter pomoč pri vpisu v srednje šole,
 izvedba vpisa otrok v 1. razred in vseh potrebnih aktivnosti
do vstopa v 1. razred,
 delo z nadarjenimi učenci in z učenci s posebnimi
potrebami,
 pomoč pri plačilu šole v naravi, šolskih potrebščin,
brezplačno letovanje…
Informativna dneva v SŠ za učence 9. razreda sta 15. in 16.
februar 2013.
O vseh dejavnostih vas bomo sproti obveščali, vas pa prijazno
vabimo k sodelovanju z nami!
21
KNJIŽNICA
Šolska knjižnica se s svojim gradivom in dejavnostjo vključuje v vsa
področja vzgojno-izobraževalnega dela na šoli kot podpora ciljem
teh področij. Učenci pa imajo na voljo tudi tri računalnike, s
pomočjo katerih lahko na svetovnem spletu poiščejo različne
informacije ali pripravijo seminarske naloge.
Dejavnosti: interno bibliotekarsko delo, bibliopedagoško delo
(izobraževanje uporabnikov knjižnice, referenčni razgovor za
reševanje informacijskih potreb, knjižnično informacijska znanja).
Šolska knjižnica svojim uporabnikom ponuja: izposojo knjižničnega
gradiva, iskanje gradiva in informacij po online katalogih
(COBISS/OPAC, internet), ure knjižne in knjižnične vzgoje, pisanje
referatov, seminarskih nalog, branje, učenje, seznanjanje s
knjižničnimi novostmi. Uporabniki si lahko s pomočjo knjižničarke ali
sami poiščejo gradivo, ki ga potrebujejo.
V šolski knjižnici je približno 15000 enot knjižničnega gradiva
(knjige, revije in časopisi, referenčno gradivo, zvočne kasete,
videokasete, zgoščenke).
Leposlovne knjige za učence so na knjižnih policah razvrščene po
starostnih stopnjah, strokovno gradivo pa na tematske sklope, ki ga
obravnava. Pri tem se ravnamo po pravilih univerzalne decimalne
klasifikacije (UDK). Ljudsko literarno bogastvo je označeno s
črko L.
Naša šolska knjižnica je hkrati tudi čitalnica, zato se v njej
obnašamo tako, da ne motimo obiskovalcev, ki tiho berejo ali
gledajo knjižnično gradivo.
Šolska knjižnica je za uporabnike odprta vsak dan od 7.30 do
14.30.
UČBENIŠKI SKLAD
Učenci si lahko v šoli izposodijo učbenike iz učbeniškega sklada.
Obrazce z navodili za izposojo bodo učenci prejeli v mesecu maju.
Ministrstvo za šolstvo in šport je s šolskim letom 2008/09 uvedlo
brezplačno izposojo učbeniških kompletov za učence vseh
razredov. Učenci dobijo učbenike iz šolskega učbeniškega sklada
prvi teden pouka.
22
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Za učence 1., 3., 5. in 7. razreda so organizirani sistematični
zdravniški pregledi, za učence 1. in 7. razreda je organizirano
cepljenje, pri učencih prvega razreda pa se opravi tudi pregled
sluha. Prav tako opravljamo sistematične preglede zob in učenje
pravilnega čiščenja in nege zob (zobna ambulanta na Osnovni
šoli Matije Čopa - termini bodo znani v začetku septembra).
Šolsko ambulanto v zdravstvenem domu lahko obiščete vsak
dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00.
ŠOLSKA PREHRANA
Na šoli so organizirani štirje obroki prehrane za učence: zajtrk (na
željo staršev otrok v jutranjem varstvu), dopoldanska malica, kosilo
in popoldanska malica za učence v podaljšanem bivanju. Za
otrokov razvoj je zelo pomembno, da v času dopoldanskega pouka
zaužije vsaj dva obroka (malica in kosilo). Čas malice je po drugi
učni uri, od 9.55 do 10.10, čas kosila pa med 12.00 in 13.30.
Učenci, ki ne malicajo v šoli, morajo ta obrok prinesti s seboj, ker
med odmori ni dovoljeno zapuščati šolskega prostora.
Učenci v podaljšanem bivanju imajo popoldansko malico ob 15.00.
Starši z nizkimi dohodki lahko uveljavite znižanje cene šolskih
malic, izjemoma tudi kosil.
Za zajtrk v jutranjem varstvu, kosilo in malico v OPB bo šola s starši
sklenila posebno pogodbo o prehrani. Če starši za preteklo šolsko
leto niso poravnali vseh finančnih obveznosti, šola do poplačila teh
obveznosti ne bo sklenila nove pogodbe.
Predvidena cena prehrane: zajtrk v jutranjem varstvu: 0,20 €,
malica: 0,80 €, dietna malica: 0,80 €, kosilo: 2,85 € (1. – 5. r.),
3,00 € (6. – 9. r.), dietno kosilo: 3,00 €, malica OPB: 0,55 €.
DNEVNA ODJAVA OBROKOV
Starši odjavijo dnevni obrok s pisnim obvestilom preko učenca, po
telefonu ali osebno v tajništvu šole. Posamezni obrok je pravočasno
23
odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do 12.
ure; če pa ga iz upravičenih razlogov do takrat ni mogoče odjaviti,
se lahko odjavi isti dan do 8. ure. V primeru sodelovanja na šolskih
prireditvah pa odjavo opravi šola.
SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE
Z novim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev starši
pravico do subvencije za šolsko prehrano uveljavljate na
pristojnem centru za socialno delo in ne več na šoli.
Postopek:
Starši oddate vlogo za subvencioniranje šolske prehrane (dodatne
subvencije za malico in kosilo) na obrazcu »Vloga za uveljavljanje
pravic iz javnih sredstev« na centru za socialno delo.
Učencu, ki uveljavlja pravico do subvencije za malico/kosilo pred
začetkom šolskega leta in se njegovi vlogi ugodi, pripada dodatna
subvencija za malico/kosilo od prvega šolskega dne dalje, sicer pa
od naslednjega dne, ko center za socialno delo prejme vlogo za
subvencijo.
Pravica se dodeli za obdobje enega šolskega leta.
Seznanjamo vas z določbami 25. in 26. člena Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki določata dohodkovno mejo
za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za malico in kosilo za
učence, in sicer:
MALICA:
Dohodkovni
razred
1
2
Povprečni
mesečni dohodek
na osebo v % od
neto
povprečne
plače
do 42%
do 405,98 EUR
nad 42% do 64%
nad 405,98 EUR
do 618,64 EUR
24
Višina
dodatne subvencije
Učenec
Dijak
1/3
1/3
0
1/6
KOSILO: Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do
subvencije kosila za učence, pri katerih mesečni dohodek na osebo
ne presega 18% neto povprečne mesečne plače, predstavlja
173,99 EUR.
Od 1. 9. 2012 dalje imajo pravico do splošne subvencije malice
samo še učenci, ki jim pripada dodatna subvencija.
DENARNE ZADEVE
Malico imajo predvidoma vsi učenci. Na kosilo se učenci prijavijo s
podpisano pogodbo o prehrani, ki jo oddajo razredniku. Na podlagi
prijave dobi vsak učenec kartonček, ki se hrani v kuhinji.
Učenci prejmejo v šoli položnico za vso prehrano in ostale storitve
predvidoma do 10. v mesecu. Starši poravnate obveznosti do 20. v
mesecu.
Vse spremembe v zvezi s prehrano javite v tajništvo na
telefonsko številko 280 15 12. Odjavljena kosila bomo upoštevali
pri obračunu za naslednji mesec.
ŠOLSKI SKLAD IN PRISPEVEK ZA POSEBNE NAMENE
Na šoli deluje tudi šolski sklad. V šolskem letu 2007/2008 nam je
uspelo zbrati dovolj sredstev za postavitev zunanjih igral za naše
najmlajše učence, v preteklem šolskem letu pa posodobiti šolsko
ozvočenje za prireditve. V šolskem letu 2012/2013 pa bomo
poizkušali nabaviti nadstandardno učno opremo za poučevanje
tako na razredni kot na predmetni stopnji in pomagali učencem, ki
ne zmorejo plačila šole v naravi in taborov. Starši lahko po svojih
zmožnostih prispevate sredstva na transakcijski račun šole s
pripisom “za sklad”. Za vsak prispevek se vam vnaprej iskreno
zahvaljujemo. O porabi sredstev bo odločal upravni odbor sklada.
Številka transakcijskega računa: 01252-6030658155.
Svet šole je sprejel tudi odločitev o prispevku staršev v višini 1 €
za posebne namene. Z njim bo šola kljub zaostrenim pogojem
poslovanja ohranila nadstandard pri zagotavljanju higiene.
25
MLADINSKI TISK
Učenci bodo pri poverjenikih v šoli lahko naročili otroške in
mladinske revije.
NEZGODNO ZAVAROVANJE
Učenci se lahko nezgodno zavarujejo pri vseh zavarovalnicah, ki
nam bodo posredovale svoje ponudbe. Zavarovalnico izberete
starši sami glede na pogoje v ponudbi.
STATUS ŠPORTNIKA, KULTURNIKA
Učenci lahko zaprosijo za status športnika ali kulturnika, kar
omogoča Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti, ki ga je sprejel
Svet OŠ Jakoba Aljaža Kranj. Za pridobitev statusa učenci izpolnijo
obrazec in priložijo ustrezna potrdila. O dodelitvi statusa odloči
ravnatelj po predhodni pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega
zbora.
STIKI MED STARŠI IN ŠOLO
Z rednim obiskovanjem govorilnih ur in roditeljskih sestankov boste
lahko spremljali delo in napredek vašega otroka.
Pisne informacije in navodila bomo staršem pošiljali sproti med
šolskim letom. Še posebej bi vas opozorili na že utečeno in zelo
kvalitetno ŠOLO ZA STARŠE, kjer boste dobili vse informacije,
potrebne za nudenje pomoči vašemu otroku. Prav tako vas
prosimo, da ne prezrete vabil na sestanke, ki so namenjeni
reševanju nastalih problemov, so dobronamerni in v korist otroka,
staršev in delavcev šole. Vse
informacije lahko dobite pri
pedagoginji Tini Potočnik Grom. Predvsem zaželeni so predlogi
glede vsebine ŠOLE ZA STARŠE.
Starše obveščamo, da je pred šolo poseben zelen zabojnik za
odlaganje odpadnega časopisnega papirja, v katerega lahko
časopisni papir starši sproti odlagate Podjetje, s katerim imamo
26
sklenjeno pogodbo, nam bo sproti plačevalo za zbrani papir. Za
zbrani papir se vam že v naprej zahvaljujemo, zbrana sredstva pa
bomo namenili za delovanje šolskega sklada.
GOVORILNE URE
Starši lahko pridete na pogovor z učiteljem v dopoldanskih ali
popoldanskih urah. Točni termini bodo objavljeni naknadno.
Termine si učenci zapišejo v rokovnik.
Učitelji predmetne in razredne stopnje bodo imeli skupne govorilne
ure vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 17. do 18. ure, in
sicer: 4. 10., 8. 11. in 6. 12. 2012 ter 10. 1. (izjemoma), 7. 2.,
7. 3., 4. 4. in 9. 5. 2013.
Pogovore bomo organizirali v matičnih učilnicah. V tem času bodo
na šoli vsi strokovni in vodstveni delavci.
Starše vabimo, da se kar najaktivneje vključujejo v življenje in
delo na šoli, še zlasti pri dnevih različnih dejavnosti, odprtih
dnevih in drugih projektih šole. Tako želimo splesti čim
tesnejše vezi med šolo in vami, dragi starši, saj je le tako
mogoče graditi skupne cilje in jih uspešno uresničevati.
27
RODITELJSKI SESTANKI
Prvi roditeljski sestanek za starše učencev razredne stopnje bo
12. 9. 2012, za starše učencev predmetne stopnje pa 13. 9. 2012
(predvidoma ob 17.00).
Vsebinsko bodo posvečeni predstavitvi publikacije šole, Pravil o
šolski prehrani, izboljšanju učnih navad, navajanju otrok k
samostojnosti, obravnavi hišnega reda, predstavitvi izbirnih
predmetov in nivojskega pouka, šole v naravi, predavanjem o
zdravi prehrani, poklicnemu usmerjanju in predstavitvi delovnega
načrta šole.
O datumih roditeljskih sestankov, ki bodo organizirani čez leto,
boste pisno obveščeni.
RAZŠIRJENI PROGRAM ŠOLE - za obogatitev obveznega
programa
DODATNI POUK
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki se želijo seznaniti z izbrano
snovjo na višji, zahtevnejši ravni. Poteka po pouku ali pred poukom.
DOPOLNILNI POUK
Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki imajo zaradi daljše
odsotnosti ali kakšnega drugega vzroka težave z razumevanjem
snovi.
Če otrok ne obiskuje dopolnilnega pouka in se starši s tem strinjajo,
morajo podpisati izjavo.
Razred
predmet, učitelj
dodatni pouk
(ura):
28
dopolnilni
pouk (ura):
UČENCI, KI IMAJO ODLOČBO O USMERITVI V IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM S PRILAGOJENIM IZVAJANJEM IN DODATNO
STROKOVNO POMOČJO
Tem učencem je namenjeno od 2 do 5 ur individualnega dela
tedensko s specialnim pedagogom in pedagogom ali učiteljem.
INDIVIDUALNA
SLOVENŠČINE
IN
SKUPINSKA
POMOČ
TER
UČENJE
Individualna in skupinska pomoč je namenjena tako uspešnejšim
učencem, kakor tudi učencem z učnimi težavami. Uspešnejši
učenci so združeni v večje skupine, za manj uspešne pa je pomoč
praviloma individualna. Učenci, ki prvo leto obiskujejo slovensko
šolo, pa bodo deležni dopolnilnega pouka slovenščine v obsegu, ki
ga določi ministrstvo.
KOLESARSKI IZPIT
V okviru učnega programa šola izvede tudi teoretični in praktični del
kolesarskega izpita.
Učenci v 4. razredu opravijo teoretični del, v 5. razredu pa praktični
del s cestno vožnjo.
ŠOLE V NARAVI IN TABORI
RAZRED
KRAJ
VSEBINA
TERMIN
3.
Kranjska Gora
18. – 23. 3. 2013
4.
Pokljuka
5.
Savudrija
6.
7.
8.
Vojsko
Marindol
»Soča« Tolmin
tek na smučeh,
naravoslovje
zimska šola v
naravi
letna šola v
naravi
naravoslovje
naravoslovje
družboslovje
29
marec 2013
10. - 15. 6. 2013
3. - 8. 12. 2012
11. – 14. 9. 2012
22. - 26. 4. 2013
Tabori so po priporočilu Ministrstva za izobraževanje, znanost,
kulturo in šport organizirani v okviru dnevov dejavnosti, ki jih mora
šola izvesti za posamezni razred in vključujejo naravoslovne,
tehniške, športne in kulturne dneve.
PLAVALNI TEČAJ V ŠOLSKEM BAZENU
Naša šola je ena izmed redkih slovenskih šol, ki ima tudi svoj
bazen. Na ta način omogočamo učencem nadstandardni tečaj
plavanja od 1. do 5. razreda v obsegu najmanj 20 ur letno. Tečaj
se izvaja v okviru rednega pouka športne vzgoje.
TEČAJ TEKA NA SMUČEH
Tečaj teka na smučeh je nadstandardni program za učence 3.
razreda in je priprava na zimsko šolo v naravi, ki jo izvedemo v
naslednjem letu. Dejavnosti se odvijajo v CŠOD Kranjska Gora, kjer
se s pomočjo njihovih učiteljev izvede program teka na smučeh in
naravoslovni tabor. Predvidoma bo tečaj potekal od 18. do 23. 3.
2013.
RAČUNALNIŠTVO NA ŠOLI
Šola ima računalniško učilnico, opremljeno s 16 računalniki,
tiskalnikom in z zmogljivim računalnikom za učitelja, LCD
projektorjem
in
videokonferenčno
opremo.
Računalniško
opismenjevanje se začenja že v prvem razredu. Pouk v računalniški
učilnici poteka po programu, ki ga učitelji pripravijo v sodelovanju z
organizatorjem informacijske dejavnosti. Delo z računalnikom je
vključeno tudi v nekatere izbirne vsebine in dneve dejavnosti. V
knjižnici so trije računalniki, namenjeni učencem za učno delo,
domače naloge, iskanje gradiv, pisanje seminarskih in raziskovalnih
nalog. Z namenom uvajanja sodobnega poučevanja smo večino
učilnic na predmetni in eno na razredni stopnji opremili z LCD
projektorji in s prenosnimi računalniki, nabavili pa smo tudi tri
interaktivne table.
Želimo, da po informacijah o delu in življenju naše šole posežete
tudi na naših domačih straneh na internetu: http://www.o-ja.kr.edus.si
30
TEKMOVANJA V ZNANJU
Tudi letos bomo vzpodbujali učence k sodelovanju na različnih
tekmovanjih v znanju iz posameznih predmetnih področij. Dobre
uvrstitve prinašajo učencem točke za pridobivanje štipendij,
nekatera tekmovanja pa tudi točke za vpis na srednje šole (višji
razredi).
Učenci se lahko vključijo v tekmovanja iz:
- MATEMATIKE (Evropski matematični kenguru, Računanje je igra
in Vegovo priznanje),
- FIZIKE (Stefanovo priznanje),
- LOGIKE,
- KEMIJE (Preglovo priznanje),
- SLOVENŠČINE (Cankarjevo priznanje),
- ZGODOVINE,
- ANGLEŠČINE,
- ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI,
- RAČUNALNIŠTVA,
- ŠPORTA,
- BRALNE ZNAČKE,
- BRALNE ZNAČKE EPI READING BADGE pri angleščini (4. – 9.
razred),
- PEVSKE ZNAČKE.
Sodelovali bomo na:
- LIKOVNIH NATEČAJIH,
- LITERARNIH NATEČAJIH,
- SLOVENSKEM KNJIŽNIČNO-MUZEJSKEM MEGAKVIZU,
- KVIZU MALE SIVE CELICE,
- pri PROJEKTU MOJA NAJ KNJIGA,
- pri MEDNARODNEM EKOLOŠKEM PROJEKTU ENO,
- pri INOVACIJSKIH PROJEKTIH,
- pri RAZISKOVALNIH NALOGAH (na pobudo učencev in njihovih
mentorjev).
31
TEČAJI TUJIH JEZIKOV NA ŠOLI
Na šoli poteka pouk angleškega jezika od 1. do 9. razreda in pouk
nemškega jezika od 7. do 9. razreda.
NEMŠKI JEZIK V 7., 8. IN 9. RAZREDU
Šola preko projekta poskusnega uvajanja drugega tujega jezika
izvaja v okviru rednega programa po dve uri tedensko pouk
nemškega jezika v 7., 8. in 9. razredu. Učenci pa lahko v okviru
izbirne vsebine nemščina še nadgradijo znanje jezika.
ANGLEŠKA PRIPRAVLJALNICA ZA 1., 2. IN 3. RAZRED






poteka enkrat tedensko preko celega leta in obsega 30 ur v
času pouka,
metode dela: učenje jezika preko igre, gibov, pesmic,
plesa, slikovnega in avdio materiala,
program: SUPER ME 1,
teme: predstavljanje, števila, barve, šolske potrebščine,
telo, družina, hiša, oprema, domače živali, hrana, pravljične
osebe,
didaktični material: slikovni pripomočki, avdio kaseta,
slikanica, lastni slikovni slovarček, lutke,
pri delu uporabljamo različne metode učenja.
Cilji zgodnjega učenja tujega jezika:





približa otrokom pestrost različnih glasov tujega jezika, zato
je poudarek zgodnjega učenja na slušnem razumevanju in
pravilni izgovorjavi,
razvija otrokov posluh za jezik in spontano komuniciranje,
ob glasbi, kreativnih igricah, pesmih in zgodbicah otrok
sproščeno doživi prvi stik s tujim jezikom,
vzpodbuja pozitivno motivacijo za nadaljnje učenje tujega
jezika,
razvija učne in delovne navade.
32
INTERESNE DEJAVNOSTI
Dejavnost
Košarka Ž/3. do 5.. razred
Košarka M/ 1. do 3. razred
Košarka M/ 5. in 9. razred
Odbojka Ž/ 5. do 9. razred
Odbojka M/ 5. do 9. razred
Nogomet 1. do 2. razred
Atletika 1., 2., 3. razred
Rokomet 1. do 6. razred
Baseball
Športne aktivnosti 1., 2. razred
Planinstvo 4. do 9. razred
Plesna skupina
Ritm. gimn. 1. do 4. razr.
Športna gimn. 1. do 4. razred
Namizni tenis
Šahovski krožek 3. – 6. razred
Bralna značka
Zgodovinski krožek
Cici otroški pevski zbor
Otroški pevski zbor
Mladinski pevski zbor
Orffova skupina
Učenje kljunaste flavte
Učenje kitare
Pevska značka
Robotika
Matematične delavnice
Klekljanje 1.,2.,3., 4. razred
Pravljični krožek 1. in 5. razred
Likovne in kiparske tehnike
Igranje kitare
mentor
Tanja Stanič
Gregor Verčič
Miro Majkić
Daniel Atanasov
Daniel Atanasov
Tadej Langus
AK Triglav
Boštjan Zavašnik
Jure Šinko
Luka Berdajs
Jana Košir
Tina Veras
ŠD Kranj
ŠD Kranj
Miodrag Drljača
S. Simončič, S. Jerše
učitelji
Meta Žavbi Mrak
Monika Donko
Monika Donko
Monika Donko
Monika Donko
Monika Donko
Monika Donko
Monika Donko
Tanja Kozjek
M. Drol Koblar
Neja Lenart
M. Ristić, M. D. Koblar
D. Logar, M. Donko
Brane Rauter
33
termin
V šolskem letu 2012/2013 bom obiskoval:
Učenec naj si v zadnji stolpec vpiše ustrezen dan in uro za
interesno dejavnost, pri kateri bo sodeloval!
OKVIRNI PROGRAM DEJAVNOSTI PLANINSKEGA KROŽKA
Tudi v letošnjem letu bo na naši šoli deloval planinski krožek. Vanj
se lahko vključijo učenci(ke) od drugega razreda dalje. Pripravili
smo vam pester izbor izletov in ostalih aktivnosti. Nekateri izleti so
prilagojeni mlajšim, druge dejavnosti pa so že za izkušene in tiste,
ki so ta krožek že obiskovali. Vse informacije dobite pri mentorici
krožka, učiteljici Jani Košir.
1. Izleti v letošnjem šolskem letu:
 šest izletov v sredogorje od meseca
septembra do maja:
 september – Peca ali Krnska jezera,
 november – Sveta Trojica, tekmovanje
MIG,
 januar – sankanje,
 februar – Celjska koča,
 april – Vremščica,
 maj – po Župančičevi poti in kopanje v
Dolenjskih Toplicah.
2. Plezanje na umetni steni: december
3. Kostanjev piknik: oktober
4. Tridnevni tabor : marec ( Peca – CŠOD)
Učenci, k planinskemu krožku vas vljudno vabi mentorica, ga. Jana
Košir.
34
Skupaj s klubi in društvi, ki delujejo na šoli, ponujamo tudi vključitev
v naslednje programe:
Plavalni tečaj
Plesna dejavnost
Karate
Učenje glasbenih inštrumentov
Učenje tujih jezikov
PZS
Studio Ritem
Karate klub Kranj
Promusica
Tales
Zunanje organizacije, ki vabijo otroke v svoje dejavnosti:


OpenLab, Koroška cesta 19, Kranj – mladinski razvojni klub,
informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, internet, mobilne
naprave, TV-studio; mentorji so študentje elektro fakultete.
Ponudbe zunanjih izvajalcev za različne programe, ki pa so
plačljivi.
PROJEKTI ŠOLE
Naši učitelji neprestano iščejo nove poti in načine dela z učenci.
Ustvarjanje projektov je postalo stalno delo kot oblika spodbujanja
in razvijanja inovacijskih dejavnosti pri učencih.
Na šoli potekajo projekti, ki bodo del razširjenega programa šole
tudi v naslednjem letu:




LIKOVNI NATEČAJ V SPOMIN NA DADO ABAZA BATISTA,
SPREJEM PRVOŠOLCEV MED ALJAŽEVCE,
UVAJANJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA V
7., 8. IN 9. RAZREDU IN ANGLEŠKIH URIC V 1., 2. IN 3.
RAZREDU,
NADSTANDARDNI POUK ŠPORTNE VZGOJE (4. IN 5. URA
TEDENSKO) IN PLAVALNI TEČAJ V ŠOLSKEM BAZENU,
35



















PRIPRAVA GLEDALIŠKIH PREDSTAV ZA UČENCE ŠOLE
TER OTROKE IZ SOSEDNJIH VRTCEV,
INOVATIVNI PROJEKT OPISMENJEVANJE S POMOČJO
MONTESSORI PEDAGOGIKE,
EKSKURZIJE
V
TUJINO
(AVSTRIJSKA
KOROŠKA,
FURLANIJA…),
EKOLOŠKO OZAVEŠČENA ŠOLA – ZDRAVA ŠOLA,
MEDNARODNI PROJEKT SAJENJA DREVES ENO,
KULTURA ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA,
RAZISKOVALNA DEJAVNOST, ROBOTIKA,
RAČUNALNIŠTVO IN RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE,
DELO Z NADARJENIMI UČENCI IN OMOGOČANJE
PREDSTAVITVE NJIHOVIH DOSEŽKOV,
NASTOPI PEVSKEGA ZBORA, PEVSKA ZNAČKA, UČENJE
ORFFOVIH INŠTRUMENTOV IN KITARE,
PROJEKT »ALJAŽEK IMA TALENT«,
SVETOVNI SPLET KOT VIR INFORMACIJ,
MEDNARODNO SODELOVANJE MED ŠOLAMI S POMOČJO
UPORABE VIDEOKONFERENČNE OPREME,
UVAJANJE NAJNOVEJŠE RAČUNALNIŠKE OPREME ZA
PREDSTAVITEV POSAMEZNIH UČNIH GRADIV V POUK NA
PREDMETNI STOPNJI IN PREIZKUS TE OPREME NA
RAZREDNI STOPNJI,
IZDAJA ŠOLSKEGA GLASILA, SPLETNEGA GLASILA IN
RAZREDNIH GLASIL,
DNEVI ODPRTIH VRAT (Praznik jeseni, Novoletni sejem,
Praznik pomladi),
TRADICIONALNI SPREJEM BODOČIH PRVOŠOLCEV IN
NJIHOVIH STARŠEV,
PRIPRAVA PROMOCIJSKIH IZDELKOV ŠOLE,
ZAGOTOVITEV NADSTANDARDNE UČNE OPREME S
POMOČJO SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA.
36
Organizirali bomo večerni ogled gledališke predstave in ogled
gledališke predstave v tujem jeziku za učence 8. in 9. razreda.
Spodbujali bomo aktivno delovanje šolskega parlamenta. Trudili se
bomo doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih iz znanja in
športa.
POHVALE, PRIZNANJA, DIPLOME
Ob koncu šolskega leta želimo učence še posebej nagraditi za
uspešno delo: pri učenju, interesnih dejavnostih in delu nasploh.
Ravnatelj na slovesni prireditvi ob zaključku šolskega leta podeljuje
učencem 9. razreda:



pohvale za delo v interesnih dejavnostih in za uspehe na
tekmovanjih,
priznanja za doseženo znanje,
plakete za odlično znanje v času šolanja.
DRUGE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI
Učenci bodo v okviru drugih dni, v obveznih vzgojno izobraževalnih
dejavnostih šole opravili različne projekte in raziskovalne naloge.
Ti dnevi so:
 KULTURNI DNEVI
Organizirali bomo štiri kulturne dneve od 1. do 3. razreda in tri
kulturne dneve od 4. do 9. razreda.
 NARAVOSLOVNI DNEVI
Za učence od 1. do 9. razreda bomo organizirali po tri naravoslovne
dneve na razred.
37
 ŠPORTNI DNEVI
V šolskem letu bomo za vse učence organizirali pet športnih dni
(planinski pohod, atletika in športne igre, zimske aktivnosti,
plavanje). Trudimo se, da so športni dnevi pestri, zanimivi in prijetni
za vse. Na športni dan morajo učenci priti v ustrezni opremi
(obleka, obutev, smučarska oprema) predvsem zaradi njihove
varnosti in dobrega počutja. Za učence, ki se opravičijo,
organiziramo dodatne, njim primerne aktivnosti.
Učenca, ki je odsoten samo na športnem dnevu, morajo v roku
enega tedna osebno ali po telefonu opravičiti starši.
 TEHNIŠKI DNEVI
V 1., 2. in 3. razredu bodo organizirani trije, za učence od 4. do 9.
razreda pa štirje.
 EKSKURZIJE
Pripravijo jih učitelji po posameznih področjih tako, da učenci v
času osnovnega šolanja spoznajo celotno Slovenijo. Na razredni
stopnji je poudarek na spoznavanju mesta Kranj z okolico in
Gorenjske. Ekskurzije so interdisciplinarne. Za učence od 7. do 9.
razreda bomo predvidoma organizirali ekskurzije v Nemčijo, Avstrijo
in Italijo.
38
USPEŠNO UČENJE
OSNOVNA NAVODILA ZA VEČJO USPEŠNOST UČENCEV
1. Redno obiskujem pouk.
2. Vedno nosim s seboj vse šolske potrebščine.
3. Aktivno sodelujem pri pouku in pozorno poslušam učiteljevo
razlago.
4. Prepišem vse, kar učitelj napiše na tablo.
5. Skrbim za urejenost zvezkov.
6. Zapiske doma dopolnim z zapiski iz učbenika.
7. Iz učnih knjig si izpišem samo najpomembnejše - pomagam si s
tehniko podčrtavanja.
KAKO SE LOTIM UČENJA
1. Pred učenjem si pripravim prostor za učenje. Prostor mora biti
dovolj svetel in ravno prav topel.
2. Na delovni mizi ne sme biti odvečnih stvari.
3. Vedno se učim v istem prostoru ob istem času.
4. Pred učenjem nove snovi ponovim staro.
5. Vnaprej si določim kratke 10 minutne odmore po 40 minutnem
učenju. Med odmorom si postrežem s pijačo. Popijem malo
vode ali sadni sok.
6. Pri učenju uporabljam naslednji recept: pregledam vsebino in jo
razdelim na manjše dele, preberem in podčrtam glavne misli,
obnovim, kar sem prebral, ponavljam.
7. Po vsaki učni uri ponovim predelano snov. Pravijo, da se največ
pozabi takoj po učenju, zato snov ponovim še enkrat čez eno
uro, čez dan…
KAKO SI NAUČENO NAJBOLJE ZAPOMNIM
1. Vedno naredim kratke povzetke ali miselne vzorce.
2. Temeljito in glasno preberem težke odlomke.
3. Pojasnim si težke besede, uporabim slovar, vprašam učitelja,
starše…
4. Čim več si poskušam predstavljati v mislih.
39
5. O snovi se pogovarjam skupaj s sošolci.
6. Vsak dan načrtujem učenje za naslednji dan in se držim načrta.
KAKO SE OBNAŠA PRAVI ALJAŽEVEC

V šolo prihaja točno, vsaj 10 minut pred začetkom pouka.

Sezuje si čevlje in obuje šolske copate.

Do sošolcev, učiteljev in ostalih delavcev šole je spoštljiv in
vljuden.

Dan polepša z lepim pozdravom in besedama prosim in hvala.

Zaveda se, da je namen pouka pridobivanje novega znanja iz
posameznih učnih področij ter razvijanje veščin prijateljskega
sodelovanja z učitelji in učenci.

Veseli se zdravega načina življenja.

Skrbi za svoj videz in osebno higieno.

Je ekološko ozaveščen.

Poskrbi za red in čistočo.

Varuje svojo in tujo lastnino.

Po pouku odide domov ali počaka v varstvu.

Doma napiše naloge in se pripravi za naslednji dan.
 Zadovoljstvo najde v športu in kulturi.
40
V želji, da bi se med seboj dobro razumeli in prijetno počutili,
moramo upoštevati HIŠNI RED. Je del vzgojnega načrta šole, ki je
rezultat dolgoletnih izkušenj pri vzgojnem delu na šoli in skupni
dogovor med šolo in starši. Razrednik skupaj z učenci skrbi za
upoštevanje in dosledno izvajanje hišnega reda.
1. PRIHOD V ŠOLO
Na poti v šolo in iz nje upoštevamo pravila prometne varnosti in se
obnašamo spodobno. Uporabljamo varne poti v šolo (glej zemljevid
na strani 46). K pouku prihajamo pravočasno (najmanj 10 minut
pred začetkom pouka). Če zamudiš, potrkaj na vrata, vstopi v
razred in se opraviči.
2. HRANJENJE OBLAČIL UČENCEV
Učenci hranijo oblačila v garderobah. 1. razred ima garderobe
urejene ob učilnicah, učenci od 2. do 9. razreda pa v kletnih
prostorih šole. Za učence od 2. do 5. razreda so garderobe po
posameznih razredih skupne, vsak učenec od 6. do 9. razreda pa
ima svojo garderobno omarico. Ključe garderob na razredni stopnji
imata razrednik in pomočnica ravnatelja, vsak učenec na predmetni
stopnji pa ima ključ od svoje garderobe. Za omarico morajo skrbeti
učenci sami, jo odklepati in zaklepati, čistiti in poskrbeti, da je
nepopisana in nepoškodovana. Ker so omarice iz lesa, v njih učenci
ne smejo shranjevati mokrih dežnikov.
3. INFORMIRANJE UČENCEV
Učenci dobijo vse potrebne informacije za nemoteno delo na
naslednje načine:


RAZREDNIK - informacije, ki so pomembne za oddelek,
posreduje razrednik na uri oddelčne skupnosti.
OZVOČENJE - informacije, pomembne za vse učence
šole, sporočamo preko ozvočenja. Obvestila prebere
tajnica pred zaključkom 3. šolske ure.
41



OGLASNI DESKI - obvestila na oglasnih deskah so
namenjena obveščanju učencev o nadomeščanjih. Oglasna
deska za učence razredne stopnje je pri kabinetu za 4. in 5.
razred, za učence predmetne stopnje pa na steni učilnice
BIO/KEM.
OKROŽNICE - se uporabljajo v primerih, ko drugačno
informiranje ni možno, ni smiselno, ali zaradi okvare
ozvočenja.
Pogosta oblika informiranja so PISNA OBVESTILA
učencem in staršem, ki se največkrat uporabljajo v primerih
individualnega obveščanja, razen na razredni stopnji, kjer
so obvestila v beležki najpogostejša oblika obveščanja.
4. ODSOTNOST UČITELJA
Če učitelja ni k pouku pet minut po zvonjenju, mora reditelj javiti
odsotnost dežurnemu učitelju, pomočnici ravnatelja ali tajnici.
5. IZHOD IZ ŠOLE
Med poukom ne dovolimo izhoda iz šole brez dovoljenja. Z
vsakodnevnim prihodom v šolo moramo prevzeti vsak svojo
odgovornost. Težko bi razložili staršem ob morebitni nesreči, da
skrbimo za njihovega otroka le med šolskimi urami.
6. IZOSTANKI UČENCEV
Učenci imajo pravico zaprositi za izostanek od pouka do 5 dni v
letu. Tri dni pred izostankom naj starši vložijo prošnjo pri
razredniku. O izostanku odloča ravnatelj.
7. ŠOLSKI PROSTORI IN NJIHOVA UREJENOST
Na vratih učilnic, kabinetov in pisarn so napisana imena učiteljev in
ostalih strokovnih delavcev.
Učenci od 6. do 9. razreda za različne predmete uporabljajo
različne učilnice – kabinetni pouk, učenci 4. in 5. razreda pa gredo
iz svoje matične učilnice le k pouku glasbene in športne vzgoje ter
42
angleščine. Učilnica, ki jo uporablja njihov razrednik za pouk, je
matična učilnica posameznega oddelka.
Učilnice učencem odpirajo učitelji najmanj pet minut pred začetkom
pouka. Učenci počakajo učitelja mirno in disciplinirano. Med odmori
učitelji zaklepajo tiste učilnice, v katerih so taka učna sredstva, ki bi
bila lahko nevarna za učence, in telovadnico, galerijo ter bazen.
Učenci med poukom brez dovoljenja učitelja ne smejo zapuščati
učilnice, igrišča ali drugih prostorov, kjer se izvaja učni program ali
varstvo otrok.
Za red in čistočo v razredu je odgovoren vsak učenec. Učenci
skrbijo, da je učilnica čista in prijetna. V učilnicah so učenci v
copatih.
8. MALICA
Malico razdelijo reditelji ob prisotnosti učitelja. Posode z ostanki
hrane vrnejo v jedilnico. Učenci pojedo malico v učilnici, v kateri so
imeli pouk 2. šolsko uro, učenci, ki so imeli to uro na urniku športno
in tehnično vzgojo, pa jedo v jedilnici.
9. DEŽURSTVO
Dežurstvo opravljajo učenci 8. in 9. razreda po vnaprej določenem
razporedu, in sicer od 7.45 do 13.50. Vsak dan dežura en učenec.
Morebitne zamenjave so možne samo v dogovoru z dežurnim
učiteljem ali pomočnico ravnatelja.
Naloge dežurnih učencev:
odklepanje in zaklepanje garderob učencem od 2. do 5.
razreda,
- spremljanje obiskovalcev,
- opozarjanje učencev, ki so končali s poukom, da morajo
zapustiti stavbo,
- izvrševanje ostalih nalog.
Dežurni učenec o vsem obvešča dežurnega učitelja ali pomočnico
ravnatelja.
-
43
Naloge rediteljev v razredu:
Vsak teden so v oddelku štirje reditelji. Njihove naloge so:
- pred začetkom ure javijo učiteljem odsotnost učencev,
- po vsaki uri pobrišejo tablo in uredijo učilnico,
- prinašajo malico in odnašajo ostanke in pribor,
- skrbijo za red v učilnicah med odmori.
10. OMEJITEV GIBANJA BREZ SPREMSTVA UČITELJA
Gibanje učencev brez spremstva učitelja ali njegovega dovoljenja ni
dovoljeno:
v bazenu,
v telovadnici s shrambo orodja,
v zbornici in kabinetih učiteljev,
na galeriji,
v delavnici hišnika.
11. UPOŠTEVANJE HIŠNEGA REDA
Za to, da bi delo potekalo čim bolj tekoče, poskrbijo v razredih
učitelji in reditelji. Med odmori pa za red na hodnikih, v straniščih,
jedilnici, avli šole in garderobah skrbijo dežurni učitelji in učenci.
Učenci morajo biti v šoli obuti v šolske copate. Če jih pozabijo
doma, morajo biti bosi, lahko pa v tajništvu šole dobijo nove copate
iz blaga za ceno 2 evra, ki postanejo tudi njihova last. Za morebitne
poškodbe učencev s temi copati šola ne odgovarja.
12. NEZDRAVE RAZVADE IN UPORABA MOBILNIH TELEFONOV
Kajenje je nezdrava razvada in je v šoli prepovedano. To velja tako
v prostorih šole kot v šolski okolici. Vsak človek ima pravico do
zasebnosti, zato je uporaba mobilnih telefonov za slikanje in
snemanje v šoli prepovedana. Zaradi možnosti motenja pouka pa
smo dogovorjeni, da v šolo ne prinašamo mobilnih telefonov.
Ena od temeljnih vrednot pri ljudeh je spoštovanje starejšega. Zato
vzpostavimo take odnose, s katerimi pokažemo spoštovanje do
delavcev šole.
44
13. VAROVANJE OSEBNIH STVARI IN POVZROČANJE ŠKODE
-
Denarja in dragocenosti naj učenci ne nosijo v šolo.
Za svoje stvari odgovarjajo učenci sami.
Popravilo uničenega šolskega inventarja in tuje lastnine plača
učenec, ki je škodo povzročil.
VARNA POT V ŠOLO
Šolski okoliš naše šole omejujeta dve prometnici, in sicer Cesta
talcev in Cesta 1. maja, na katerih se nahajata avtobusni postaji
lokalnega prometa.
Po sredini delita okoliš ulici, zaprti za promet, in sicer ulica Nikole
Tesle in ulica Gorenjskega odreda.
Otroci, ki stanujejo znotraj okoliša, naj uporabljajo ti dve ulici za
varen prihod v šolo in domov (glej sliko na naslednji strani).
Otroci, ki uporabljajo za prihod v šolo avtobuse mestnega prometa
(otroci iz drugih okolišev), pa naj uporabljajo za varen prihod v šolo
podhode ob avtobusnih postajah na Cesti talcev in Cesti 1. maja
(glej sliko na naslednji strani).
Učence 1. razreda morajo na poti v šolo in iz nje spremljati starši.
Starši svoje otroke predajo učitelju v jutranjem varstvu v prostoru
pred učilnicami razredne stopnje, kjer imajo ti učenci urejene
garderobe.
45
46
NAPOTKI ZA VARNO UDELEŽBO OTROK V PROMETU (Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS)

Otroci in mladostniki sodelujejo v cestnem prometu v različnih
vlogah. Najmlajši so pešci, potniki na kolesih, v osebnih
avtomobilih in avtobusih. Malo starejši so lahko kolesarji. Ko
opravijo kolesarski izpit, lahko vozijo kolo tudi samostojno v
prometu. Mladostniki pa so vozniki koles s pomožnim motorjem
in ko opravijo izpit, tudi vozniki koles z motorjem ali motornih
koles. Vsako sodelovanje v prometu zahteva od njih in od
drugih udeležencev v prometu stalno in posebno pozornost.

Varnost v prometu zato ni le nasvet ali opozorilo, je način
življenja, ko s svojim ravnanjem in z zgledom ter prometno
vzgojo oblikujemo varne oblike ravnanja v prometu.

Za otroka - pešca je pomembno, da izberemo najvarnejše
šolske poti in ga naučimo, kako hoditi po teh poteh, predvsem
pa ga moramo naučiti prečkanja cest in križišč. Najmlajši
potrebujejo na šolskih poteh, predvsem pa pri prečkanju ceste,
pomoč in varstvo starejših. Prav ti morajo zato, da so drugi
udeleženci v prometu opozorjeni na njihovo nebogljenost oz.
nepripravljenost na samostojno udeleževanje v prometu, nositi
rumeno ruto. V prvih dneh ob začetku pouka naj jih v šolo in iz
nje spremljajo starši, dobro pa je, da jih varujejo starejši (bratje
in sestre, znanci, učenci ipd.), dokler niso pripravljeni sami
varno opraviti poti. V pogojih slabše vidljivosti (noč, sneg, dež,
megla ipd.) morajo učenci uporabljati svetlobno odsevne
predmete (kresničke ipd.), oblačila živahnih, svetlejših barv pa
so priporočljiva vselej, saj so v njih bolje opazni. Otrok do 7.
leta starosti mora imeti na poti v šolo ali vrtec spremljevalca.
Spremljevalec je lahko tudi otrok med 10. in 14. letom starosti,
če se s tem strinjajo starši.

Otroci, ki jih vozijo v šolo in tudi sicer v osebnem avtomobilu,
morajo biti postavi in tudi starosti primerno zavarovani z
ustreznimi varnimi sedeži ali pripomočki, ki omogočajo uporabo
47
varnostnih pasov. Ko otroci dopolnijo 12. leto starosti in
dosežejo višino 150 cm, jim ni več potrebno uporabljati otroških
varnostnih sedežev ali drugih ustreznih pripomočkov. Če v
vozilu zaradi tehničnih posebnosti ni vgrajenih varnostnih
pasov, morajo otroci do 12. leta starosti sedeti na zadnjih
sedežih (nekatera stara vozila, kombiji, terenska vozila).

Kolo je prvo prevozno sredstvo, ki ga sme učenec samostojno
voziti v prometu, seveda potem, ko je v šoli opravil kolesarski
izpit. Za mnoge je to tudi hiter in privlačen način prihoda v šolo.
Učenec sme na kolo le, če je popolnoma opremljeno ter
primerno veliko glede na njegovo višino, starši pa so s
podpisom potrdili, da sme samostojno na cesto. Učenec mora
obvezno nositi tudi kolesarsko čelado. Šolska torbica sodi na
prtljažnik le izjemoma, sicer naj jo otrok nosi na ramenih. Težka
torba na hrbtu ali na krmilu zmanjšuje stabilnost kolesarja.

Na spletnih straneh Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu (http//www.mc-ii.si/svet/svet.htm) je vsako leto
objavljenih več nagradnih tekmovanj in razpisov za izdelavo
projektnih nalog o varnosti v cestnem prometu, preberete pa
lahko vse o akcijah in aktivnostih Sveta, namenjenih varnosti
udeležencev v cestnem prometu.
OCENJEVANJE
Preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz
razreda v razred ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja
ter napredovanju učencev v osnovni šoli (stran 49 v Publikaciji.)
PRAVILNIKI
Zaradi boljšega informiranja staršev in učencev navajamo tudi
Pravila šolske prehrane (stran 56 v Publikaciji).
48
Na podlagi 80. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06– uradno prečiščeno
besedilo in 102/07) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter
napredovanju učencev v osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred
ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja.
2. člen
(načela za preverjanje in ocenjevanje)
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
– upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize in interpretacije
ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde
znanja in glede na razred,
– pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje,
– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem
napredovanju,
– omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno znanje,
– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
3. člen
(preverjanje in ocenjevanje znanja)
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde
znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja.
Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave novih
vsebin iz učnih načrtov. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri
učenec dosega cilje oziroma standarde znanja ter se opravi po obravnavi novih vsebin iz učnih
načrtov in po preverjanju znanja.
4. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja
zlasti:
– s seznanitvijo staršev in učencev s predpisi, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter
napredovanje učencev,
– s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno
ocenjevalno obdobje,
– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
– z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,
– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
– s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
– tako, da se učencem in staršem izroči ocenjene pisne izdelke in omogoči vpogled v druge
izdelke.
5. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim
izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z
navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso
določeni drugačni načini ocenjevanja znanja. Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni
v prilagojene izobraževalne programe in imajo več motenj, se pri preverjanju in ocenjevanju
49
znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da
je večina ocen ali da so vse ocene pridobljene na osnovi pisnih izdelkov.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
6. člen
(ocenjevalci)
Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem
pravilnikom ni drugače določeno. Pri popravnih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni
izpitna komisija.
Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.
7. člen
(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene)
Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa
izroči učencem za informacijo staršem. Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na
roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše učenca seznani z učenčevim
uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za
svojega otroka.
8. člen
(ocenjevanje znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju: obdobje) osnovne šole se učenčevo
znanje ocenjuje z opisnimi ocenami. V drugem in tretjem obdobju osnovne šole se učenčevo
znanje ocenjuje s številčnimi ocenami.
V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom se v prvem in
drugem obdobju osnovne šole učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, v tretjem obdobju
pa s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program
osnovne šole, se njegovo znanje pri teh predmetih ocenjuje v skladu s prvim odstavkom tega
člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z opisnimi
ocenami.
9. člen
(ocene)
Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi, kako učenec napreduje glede na opredeljene cilje
oziroma standarde znanja v učnih načrtih.
S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so:
nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen
učenec, ki ne doseže pričakovanih rezultatov, določenih v učnih načrtih.
10. člen
(načini ocenjevanja)
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki,
projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.
11. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet izvaja. Pri
predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učencev
oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi
pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri
tedensko, izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), se znanje učencev oceni najmanj dvakrat.
Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se znanje
učencev oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na
podlagi pisnih izdelkov.
50
12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in
enkrat na dan.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene
ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s
13. členom tega pravilnika. V tem primeru učenci ne smejo pisati pisnih izdelkov tri dni
zaporedoma. O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet delovnih
dni prej. Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen
v primeru iz 13. člena tega pravilnika.
13. člen
(ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov)
Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni skupini
oziroma polovica ali več izdelkov učencev v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka ocenjenih
negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s
pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti. Učitelj mora pred ponovnim
ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi
razrednika in ravnatelja. Ocena se vpiše v predpisano dokumentacijo po drugem ocenjevanju.
Upošteva se boljša ocena. Učencem, ki so bili ocenjeni samo enkrat, se upošteva dosežena
ocena.
14. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico)
Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceni takoj in ga seznani
z oceno. Opisno oceno vpiše v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem,
ko je bil učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju. Pri ocenjevanju pisnih in drugih
izdelkov učitelj učence seznani z ocenami ter jih vpiše v redovalnico oddelka oziroma učne
skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
15. člen
(ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku v 8. in 9. razredu)
V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim
letom ocenjuje z ocenami od 1 do 5, in sicer na naslednji način:
– učenec, ki doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno dobro (3),
– učenec, ki doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno prav dobro (4),
– učenec, ki doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno odlično (5).
Učitelj pomaga učencu doseči in preseči standarde znanja na posamezni ravni zahtevnosti.
Učenec, ki obiskuje pouk na 1. ali 2. ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme višjo
oceno od tiste, ki je za posamezne ravni zahtevnosti določena v tem členu. Višjo oceno prejme,
če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.
16. člen
(zaključna ocena)
Zaključno oceno posameznega predmeta oblikuje učitelj ob koncu pouka tega predmeta v
šolskem letu.
V prvem obdobju učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno opisno oceno, s katero opiše
učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
V drugem in tretjem obdobju učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno oceno, s
katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in pri
tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
V prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom učitelj v prvem in drugem obdobju
pri vseh predmetih oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri
doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. V tretjem obdobju
učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno. Če učenec pri posameznih
predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se zaključna ocena pri teh predmetih
oblikuje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja učitelj ob koncu pouka v šolskem letu oblikuje
opisno oceno napredka po posameznih področjih.
51
17. člen
(ugovor na zaključno oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen,
lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala oziroma obvestila
o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni
ugovor. Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor
vložen pravočasno.
Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje
komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni
zaposlen v šoli.
18. člen
(postopek pri ugovoru na zaključno oceno)
Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po
pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo
učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega
predmeta. Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca ter njegove
starše o tem takoj obvesti in jim hkrati sporoči datum ponovnega ocenjevanja. Komisija mora o
svoji odločitvi starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
Ocena komisije je dokončna.
19. člen
(prilagoditve ocenjevanja)
Za učence, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki
Sloveniji (v nadaljevanju: učenci tujci), se lahko v dogovoru s starši prilagodijo načini in roki za
ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca tujca se lahko ocenjuje glede na
njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
Če se učenec zaradi preselitve vključi na šolo, ki izvaja program osnovne šole po prilagojenem
predmetniku za osnovno šolo na narodno mešanem območju, se znanje učenca pri pouku
italijanščine in madžarščine kot drugega jezika lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri
doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. O prilagoditvah iz tega
člena odloči učiteljski zbor. Prilagoditve za ocenjevanje znanja se upoštevajo največ dve šolski
leti.
20. člen
( izobraževanje na domu)
Ocenjevanje znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, se opravlja ob koncu vsakega
šolskega leta v rokih, ki so določeni za opravljanje razrednih in predmetnih izpitov, in sicer v šoli,
v katero je učenec vpisan.
Ocenjevanje znanja se opravlja :
• od 1. do 3. razreda iz slovenščine in italijanščine oz. madžarščine in matematike,
• od 4. do 6. razreda iz slovenščine in italijanščine oz. madžarščine, matematike in tujega jezika,
• v 7. razredu iz slovenščine in italijanščine oz. madžarščine, matematike in tujega jezika,
zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz državljanske in domovinske vzgoje
ter etike, geografije in naravoslovja ali tehnike in tehnologije.
• v 8. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine, matematike in tujega jezika,
zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz državljanske in domovinske vzgoje
ter etike, geografije in fizike ali kemije ali biologije ali tehnike in tehnologije,
• v 9. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine, matematike in tujega jezika,
zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz geografije in fizike ali kemije ali
biologije.
Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe
ocenjevanja znanja učenca. Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima
pravico do ponovnega preverjanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje
razrednih in predmetnih izpitov v avgustovskem roku, učenci 9. razreda pa opravljajo preverjanje
znanja tudi večkrat do konca naslednjega šolskega leta. Če učenec, ki se izobražuje na domu,
ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu v skladu z
52
zadnjim odstavkom 90. člena zakona o osnovni šoli nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v
javni ali zasebni osnovni šoli.
Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, izda spričevalo.
21. člen
(oprostitev sodelovanja pri predmetu)
Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem
predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje. Znanje učenca, ki je oproščen sodelovanja pri
izbirnih predmetih zaradi obiskovanja glasbene šole z javno veljavnim programom, se iz teh
predmetov ne ocenjuje.
V dokumentacijo se pri teh predmetih vpiše »oproščena/oproščen«.
III. OBVEŠČANJE STARŠEV O USPEHU UČENCA
22. člen
(obveščanje med šolskim letom)
Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih
ocenah, zapisanih v redovalnici.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je v 1. razredu obvestilo o pridobljenih učenčevih
ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevih ocenah ne
more seznaniti ustno, jih obvesti pisno.
23. člen
(obveščanje o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja)
Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem
znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna
informacija o doseženem znanju učencev.
Šola o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega obdobja obvesti z
obvestilom, ob koncu tretjega pa z zaključnim spričevalom.
24. člen
(obveščanje ob zaključku pouka)
Učenci ob zaključku pouka v šolskem letu dobijo spričevala z zaključnimi ocenami za
posamezne predmete. Učenci, ki imajo pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit,
dobijo obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu.
V prvem obdobju šola izda učencem spričevala z opisnimi ocenami.
V drugem obdobju ter v 7. in 8. razredu šola izda učencem spričevala s številčnimi ocenami.
V 9. razredu šola izda učencem zaključno spričevalo s številčnimi ocenami, v katerega se vpišejo
učenčeve ocene iz 9. razreda ter dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu
tretjega obdobja, ki so izraženi v točkah in v odstotku.
Datum izdaje zaključnega spričevala učencem 9. razreda za vsako šolsko leto določi minister.
Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, izda spričevalo.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED
25. člen
(napredovanje)
Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo.
Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu
pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Učenci v posebnem programu vzgoje in izobraževanja napredujejo.
26. člen
( ponavljanje v soglasju s starši)
Učenec lahko zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti od pouka,
bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši
oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s
starši.
53
27. člen
( ponavljanje brez soglasja staršev v prvem in drugem obdobju)
Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika
ponavlja razred brez soglasja staršev.
Učenec lahko ponavlja 3. razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za
napredovanje v naslednji razred , čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in
druge oblike individualne in skupinske pomoči.
V drugem obdobju lahko učenec ponavlja, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz
enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge
oblike individualne in skupinske pomoči.
V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom lahko učenec v
drugem obdobju ponavlja razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za
napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk.
28. člen
( ponavljanje v tretjem obdobju)
Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več
kot dveh predmetov, razred ponavlja.
Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz
največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih
izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.
Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v
šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred.
29. člen
(odločitev o ponavljanju)
Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z
odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo
obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona
o osnovni šoli.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor
ravnatelj s sklepom zavrže. Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po
prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije
mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija pregleda obrazložen predlog za ponavljanje
ter dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje učenca in se po pregledu odloči o ustreznosti
odločitve učiteljskega zbora. Odločitev komisije je dokončna. O odločitvi komisije šola starše ter
učenca obvesti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
30. člen
(hitrejše napredovanje)
Učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate v učenju, lahko na predlog staršev, učiteljev ali
šolske svetovalne službe prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem
izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v
soglasju s starši. Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov. Odločitev o hitrejšem
napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
31. člen
(neocenjenost učenca)
Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne more obiskovati pouka, je lahko
neocenjen iz vseh ali iz posameznih predmetov.
Če je učenec iz prejšnjega odstavka neocenjen v celem ocenjevalnem obdobju ali v delu
ocenjevalnega obdobja, se mu za manjkajoči del snovi v dogovoru z njegovimi starši prilagodi
načine in roke za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah odloči oddelčni učiteljski
zbor. Če je učenec neocenjen ob koncu pouka posameznega predmeta, lahko do konca
šolskega leta opravlja izpit iz tega predmeta (predmetni izpit).
32. člen
(negativna ocena predmetnega izpita v tretjem obdobju)
Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ
dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 7. in
54
8. razredu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred. Če je bil učenec pri
opravljanju predmetnih izpitov v 9. razredu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, lahko
opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.
33. člen
(opravljanje izpitov)
Učenec lahko opravlja predmetni izpit iz posameznega predmeta enkrat v šolskem letu. Učenec
v 7. oziroma 8. razredu lahko opravlja popravni izpit največ dvakrat v šolskem letu. Učenec v 9.
razredu lahko opravlja popravni izpit dvakrat v istem šolskem letu. Če popravnih izpitov ne opravi
uspešno, jih lahko opravlja še najmanj štirikrat v naslednjem šolskem letu.
Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni
in ustni del. Učenec se za opravljanje izpita prijavi pisno. Šola učenca o datumu in načinu
opravljanja izpita obvesti najmanj tri dni pred izpitnim rokom.
Učenec opravlja izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan v desetih delovnih dneh po zaključku
pouka. Kadar pouk posameznega predmeta, ki se izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), ne traja
do konca pouka v šolskem letu, lahko učenec opravlja izpit predhodno v roku, ki ga določi
ravnatelj, vendar ne prej kot deset delovnih dni po zaključku pouka tega predmeta. V tem
primeru se šteje, da je izkoristil en izpitni rok.
Osnovna šola podrobneje uredi način prijave, časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek
izpitov.
34. člen
(izpitna komisija)
Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma
izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja
druge šole.
35. člen
(ustni in pisni izpiti)
Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.
Pisni in ustni izpit se opravlja pri slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini, tujem jeziku in
matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni. Pisni del izpita traja praviloma 45 minut,
vendar največ 60 minut, ustni del pa lahko traja največ 30 minut.
Teme, naloge in vprašanja za izpit, ki so v skladu z učnim načrtom predmeta, določi izpitna
komisija pred začetkom opravljanja izpita. Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem
izpitu. Z oceno seznani učenca takoj.
36. člen
(odsotnost pri izpitu)
Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi,
lahko opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.
Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, da izpita ni
opravil.
VI. OCENJEVANJE ZNANJA OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
37. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se smiselno uporabljajo
tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom
drugače določeno.
38. člen
(ocenjevanje)
Znanje udeležencev se v vseh obdobjih ocenjuje s številčnimi ocenami.
Znanje udeležencev pri posameznem predmetu se lahko oceni tudi pri opravljanju predmetnega
izpita. Predmetni izpit udeleženec opravlja v izobraževalni organizaciji, kjer je vpisan.
Udeleženec lahko opravlja izpit večkrat, pri čemer izpit iz posameznega predmeta opravlja
dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.
55
Če udeleženec s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokaže pridobljeno
znanje, ki ustreza enakovrednemu standardu znanja, opredeljenem v predmetniku osnovne šole
za odrasle, se ga pri tem predmetu oziroma delu predmeta ne ocenjuje. O priznavanju ocene na
podlagi vloge udeleženca odloči ravnatelj. Ocena se zapiše v dokumentacijo.
Starše mladoletnih udeležencev izobraževalna organizacija pisno obvešča o pridobljenih
ocenah.
39. člen
(napredovanje)
Udeleženci izobraževanja lahko napredujejo v višji razred takrat, ko so pozitivno ocenjeni vsaj iz
dveh tretjin predmetov po predmetniku.
40. člen
(izključitev uporabe določb pravilnika)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na pravice staršev, se ne uporabljajo za polnoletne
udeležence izobraževanja.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
41. člen
(razveljavitev pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja
ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 65/05 in 64/06) in Pravilnik
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št.
29/96, 64/03 in 65/05), uporabljata pa se še do začetka uporabe tega pravilnika.
42. člen
(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati
pa se začne 1. septembra 2008.
Št. 0070-22/2008
Ljubljana, dne 7. julija 2008
EVA 2008-3311-0001
dr. Milan Zver l. r.
Minister za šolstvo in šport
Na osnovi določil 6. člena Zakona o šolski prehrani (Ur. l. RS št. 43/10) in Zakona o
uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS št. 40/12) je novo izvoljeni Svet Osnovne šole Jakoba
Aljaža Kranj na 1. redni seji dne 5. 7. 2012 obravnaval in sprejel
PRAVILA ŠOLSKE PREHRANE
I. UVODNA DOLOČILA
1.
točka
Šola s pravili šolske prehrane opredeli:

organizacijo šolske prehrane,

obveščanje učencev in staršev,

prijavo na šolsko prehrano ter čas in način odjave posameznega obroka,

ceno in plačilo šolske prehrane,

subvencioniranje šolske prehrane,

postopek dodeljevanja subvencij,

evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov,

postopke evidentiranja obrokov šolske prehrane,

spremljanje in nadzor in

druge uporabnike šolske prehrane.
2.
56
točka
Uporabniki šolske prehrane (v nadaljevanju: uporabniki) so:

učenci,

delavci šole,

delavci, ki dopolnjujejo delovno obvezo v šoli,

delavci, zaposleni po pogodbi,

študenti na obvezni praksi in

zunanji odjemalci.
Obveznosti uporabnikov šolske prehrane
3.
točka
S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost uporabnikov šolske prehrane, da bodo:

spoštovali pravila šolske prehrane in urnik,

plačali prispevek za šolsko prehrano,

pravočasno odjavili posamezni obrok v skladu s pravili šolske prehrane,

plačali polno ceno obroka, če ga niso pravočasno odjavil,

šoli v 30-ih dneh sporočili vsako spremembo podatkov o učencu, prijavljenem na
šolsko prehrano.
Dejavnosti, povezane s prehrano
4.
točka
Šola opredeli v letnem delovnem načrtu:

vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano,

dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo
prehranjevanja.
Prostor, določen za šolsko prehrano, razpored in način razdeljevanja posameznih obrokov hrane
šola opredeli vsako šolsko leto v letnem delovnem načrtu.
Na območju šole ter na površini, ki sodi v šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni
avtomati za distribucijo hrane in pijače.
Vzdrževanje reda in čistoče ter kultura obnašanja so opredeljeni v Pravilih šolskega reda.
II. ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE
Šolska prehrana
5.
točka
Šola organizira:

obvezno malico za vse učence,

kot dodatno ponudbo zajtrk, kosilo in popoldansko malico.
Lahko pa ponudi v okviru svojih možnosti:

dietno prehrano ali

druge oblike prehrane.
Dietna prehrana
Šola organizira dietno prehrano v okviru svojih možnosti in v okviru možnih finančnih sredstev.
Dietno prehrano lahko uveljavljajo starši učencev na podlagi:

dogovora in pisnega soglasja,

potrdila lečečega zdravnika ali zdravnika specialista in s strani stroke predpisanega
jedilnika.
Za vsako šolsko leto morajo starši predložiti novo zdravniško potrdilo.
Druge oblike prehrane
Šola organizira druge oblike šolske prehrane v okviru možnosti in v dogovoru s starši tako, da se
učencu zagotovi prehrana v okviru cene prehrane in količine obroka dnevnega jedilnika.
57
6.
točka
Šola organizira prehrano za učence v dneh, ko potekajo pouk in druge organizirane dejavnosti
šole, v skladu s šolskim koledarjem.
Učenci, ki 7. šolsko uro nadaljujejo s poukom imajo po 6. šolski uri prednost v vrsti pred ostalimi
učenci.
Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo Smernice za prehranjevanje v vzgojnoizobraževalnih zavodih, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje.
Za načrtovanje sestave, količine in kakovosti šolske prehrane se uporablja:
1. Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter
2. Organizacija šolske prehrane z racionalizacijo stroškov (Irena Simčič: Zavod RS za
šolstvo, Ljubljana1999).
Organizacija šolske prehrane
7.
točka
1. Izvajalci prehrane
Šolsko prehrano organizira šola tako, da sama izvede:

nabavo živil,

pripravo,

razdeljevanje obrokov in

vodi ustrezne evidence.
Poleg organizacije šolske prehrane šola obvezno izvaja tudi vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki
so povezane s prehrano.
Šolsko prehrano lahko šola organizira tudi tako, da izjemoma sklene pogodbo z zunanjimi
izvajalci za:

nabavo,

pripravo in dostavo obrokov in

razdeljevanje obrokov.
Šola vodi ustrezno evidenco in obvezno izvaja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so povezane
s prehrano.
Zunanji izvajalci iz prejšnjega odstavka so:

osebe javnega prava, ki ne opravljajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti in

osebe zasebnega prava.
Z zunanjim izvajalcem, ki ga izbere v skladu z določili Zakona o javnem naročanju, sklene šola
pogodbo o opravljanju storitve. Pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca mora šola
pridobiti soglasje ustanovitelja.
Pri izbiri ponudnika dnevnega šolskega obroka se lahko upoštevajo naslednja merila:

mnenje šolske komisije,

priporočila pri opravljanju gostinske dejavnosti,

število različnih jedilnikov v mesecu,

cena obrokov šolske prehrane,

dostava obrokov ipd.
III. OBVEŠČANJE UČENCEV IN STARŠEV
Šola seznanja starše in učence z organizacijo šolske prehrane na način, ki jim zagotavlja
razumljivost, pravočasnost ter dostopnost do informacij.
Vsebina obveščanja
8.
točka
Šola seznani starše in učence do začetka šolskega leta:

z organizacijo šolske prehrane,

s pravili šolske prehrane,

z dolžnostmi učencev in staršev po prijavi na šolsko prehrano,

s subvencioniranjem malice oziroma kosila ter

z načinom in postopki uveljavljanja subvencij.
Šola mora obvezno obvestiti starše o vsakokratni spremembi cen:
58
subvencionirane malice, ki jo določi minister pristojen za šolstvo (v nadaljnjem
besedilu: minister),

zajtrka, kosila in popoldanske malice, ki jo določi svet šole na podlagi izračuna.
Način obveščanja
9.
točka
Šola obvešča in seznani starše z vsebino zgornje točke:

na roditeljskih sestankih,

preko spletne strani,

s pisnimi obvestili,

preko publikacije,

preko oglasne deske.
Razredniki seznanijo učence šole s pravili šolske prehrane na:

razrednih urah,

šolski skupnosti,

z obvestili in jedilniki preko oglasne deske.
IV. PRIJAVA NA ŠOLSKO PREHRANO TER ČAS IN NAČIN ODJAVE POSAMEZNEGA
OBROKA
Prijava
10. točka
Starši lahko prijavijo učenca na šolsko prehrano:

praviloma v mesecu juniju ali v prvih dneh septembra za šolske novince za naslednje
šolsko leto oziroma

kadarkoli med šolskim letom.
Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki je priloga teh pravil. Prijavo hrani šola do
konca šolskega leta, za katerega je bila oddana. Glede na dogovor oz. navodila šole učenci
prinesejo prijavo razredniku ali šolski svetovalni službi.
Šola lahko sklene s starši pogodbo o zagotavljanju šolske prehrane, v kateri so opredeljene
medsebojne pravice in obveznosti.
Preklic prijave in odjava prehrane
11. točka
Oddano prijavo na šolsko prehrano lahko starši kadarkoli prekličejo. Starši lahko za stalno
odjavijo vse ali posamezne obroke šolske prehrane.
Izpolnjeno in podpisano pisno izjavo o prijavi ali odjavi lahko starši oddajo v tajništvu šole.
Preklic in odjava velja z naslednjim dnem po prejemu preklica oziroma odjave.
Obrazce za preklic in odjavo šolske prehrane dobijo starši v tajništvu šole.

Odjava in prijava posameznega dnevnega obroka med šolskim letom
12. točka
Straši lahko odjavijo ali prijavijo posamezni obrok s pisnim obvestilom preko učenca, po telefonu
ali osebno v tajništvu šole.
Posamezni obrok za odsotnega učenca so dolžni starši pravočasno odjaviti. Posamezni obrok je
pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do 12 ure. Če učenec ne
more pravočasno odjaviti obroka zaradi bolezni ali drugih utemeljenih okoliščin se obrok lahko
odjavi isti dan do 8. ure.
Posamezni obrok za učenca, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in
drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola.
Učencu bo zagotovljen posamezni obrok, če bodo starši ali učenec še isti dan pred začetkom
pouka obvestil razrednika, poslovno sekretarko, materialno knjigovodkinjo ali računovodkinjo, da
bo prisoten pri pouku.
Točen način obveščanja o prijavi in odjavi bo šola opredelila pred začetkom vsakega šolskega
leta v Šolski publikaciji.
59
Plačilo polne cene obroka
13. točka
V kolikor straši posameznega obroka ne odjavijo pravočasno, plačajo polno ceno obroka,
vključno s subvencijo.
Odjavljeni obroki prehrane se obračunajo naslednji mesec.
Neprevzeti obroki
14. točka
Obroke šolske prehrane, ki niso bili:

pravočasno odjavljeni ali

jih učenci v predvidenem času niso prevzeli,
šola brezplačno odstopi:

drugim učencem ali

humanitarnim organizacijam, vpisanim v razvid humanitarnih organizacij.
Zaradi odnosa do hrane in kulture prehranjevanja se neprevzeti obroki v času malice razdelijo
učencem.
Za neprevzeta kosila šola sklene pisni dogovor s humanitarno organizacijo, ki je pripravljena
prevzeti prehrano na način in v času, ki se opredeli z dogovorom.
V. CENA IN PLAČILO ZA ŠOLSKO PREHRANO
Tržna cena zajtrka, kosila in popoldanske malice
15. točka
Tržno ceno šolske prehrane (zajtrk, kosilo in popoldanska malica) določi šola s cenikom, ki ga
sprejme svet šole.
Tržna cena šolske prehrane vključuje stroške:

nabavljene hrane,

uporabljene energije za pripravo,

dela, prispevkov in dajatev,

amortizacije delovnih sredstev in pripomočkov, servisov ter sredstev za nabavo
jedilnega pribora, prtov, jedilnih miz in delovnih sredstev za delavce v kuhinji,

druge stroške, povezane z nabavo, pripravo, dostavo in evidenco šolske prehrane.
Subvencionirana cena malice
16. točka
Praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta določi minister s sklepom:

ceno subvencionirane malice v osnovni šoli, to je ceno, po kateri šola zagotavlja
malico učencem (v nadaljnjem besedilu: cena malice) in

znesek splošne in dodatne subvencije za malico.
Osnovni šoli so zagotovljena sredstva za plače in davke ter druge osebne prejemke za:

organizatorja šolske prehrane in

kuharja za pripravo malic,
ki ju šola sistemizira na osnovi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa
osnovne šole.
Starši plačajo šoli prispevek za malico v višini razlike med pripadajočo subvencijo in ceno malice.
Prispevek se lahko zniža, če šola za ta namen pridobi dodatna sredstva.
Cena subvencioniranega kosila
17. točka
Ceno subvencioniranega kosila lahko določi minister, pristojen za šolstvo, s sklepom.
60
Plačevanje prehrane
18. točka
Šolska prehrana (zajtrk, subvencionirana malica, kosilo, popoldanska malica) se obračunava in
plačuje po ceniku. Uporabniki so dolžni plačevati šolsko prehrano v rokih, navedenih na
položnicah oziroma obvestilih.
Šolsko prehrano starši plačujejo na račun šole s položnico, ki jim jo šola pošlje do 15. v mesecu
za obračun tekočega meseca. V primeru odsotnosti otroka po 15. v mesecu, ki so jo starši
pravočasno najavili, bo šola naslednji mesec na računu odbila število navedenih obrokov.
Ukrepi zaradi neplačevanja
19. točka
V kolikor starši niso plačali stroškov za šolsko prehrano do roka zapadlosti računa, se učencu
lahko začasno onemogoči prejemanje šolske prehrane do plačila zaostalih obveznosti.
Pred tem se:

vroči staršem obvestilo in opomin,

ugotovi plačilna sposobnost staršev.
Dvakrat letno (predvidoma januarja in avgusta) šola za dolžnike, ki niso plačali prehrane niti po
treh opominih, sproži postopek plačila preko sodišča.
Za reševanje morebitnih nesporazumov pri obračunavanju števila in višine plačila sta pristojna:

organizator šolske prehrane in

računovodkinja oziroma materialna knjigovodkinja.
VI. SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE
20. točka
Vrste subvencionirane prehrane

splošna subvencija za malico za učence, ki jim pripada dodatna subvencija,

dodatna subvencija za malico zaradi socialnega položaja učenca,

subvencija za kosila zaradi socialnega položaja učenca.
Minister s sklepom praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta določi znesek splošne in
dodatne subvencije, pri čemer lahko razmerje med splošno in dodatno subvencijo spremeni
največ za 5%.
Višina splošne subvencije
21. točka
Splošna subvencija za malico pripada učencem v višini dveh tretjin cene malice na podlagi
podpisane izjave o uveljavljanju splošne subvencije.
Upravičenost do dodatne subvencije za malico
22. točka
Dodatno subvencijo za malico lahko uveljavljajo starši ali skrbniki učencev (v nadaljevanju:
starši), ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za malico.
Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije se upošteva dohodek na družinskega
člana, izražen v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
povprečna plača), ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka, ki velja v
trenutku oddaje vloge za dodatno subvencijo.
Višina dodatne subvencije za malico
23. točka
Učenec je upravičen do ene tretjine dodatne subvencije v deležu cene malice, če znaša odstotek
povprečne plače do 42 %.
Učencem, ki so v rejništvu ter učencem prosilcem za azil, pripada dodatna subvencija v višini
ene tretjine cene malice.
61
Subvencija za kosilo
24. točka
Subvencijo za kosila lahko uveljavljajo učenci, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati
prispevka za kosilo.
Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije za kosilo se upošteva dohodek na družinskega
člana, izražen v odstotku povprečne plače, ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do
otroškega dodatka, ki velja v trenutku oddaje vloge za dodatno subvencijo.
Do subvencije za kosilo so upravičeni učenci, če je v odločbi za dodelitev pravice do otroškega
dodatka ugotovljeni odstotek povprečne plače do vključno 18 %.
Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila. Pravica do sredstev za subvencijo ni
prenosljiva.
Upravičenci do subvencionirane šolske prehrane
25. točka
Pravico do subvencije za šolsko prehrano imajo učenci za:

vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s
šolskim koledarjem,

prvi dan odsotnosti, če se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more
pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka.
Do subvencije za malico niso upravičeni učenci, ki so nameščeni v:

zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
oziroma

domove za učence,
ker se zagotavljajo sredstva za subvencionirano malico v okviru sredstev za oskrbo.
VII. POSTOPEK DODELJEVANJA SUBVENCIJ
Uveljavljanje pravice do šolske prehrane
26. točka
1. Do splošne subvencije za malico:

so upravičeni vsi učenci, ki jim pripada dodatna subvencija za
2. Do dodatne subvencije za malico:

je upravičen učenec, ki vloži vlogo za dodatno subvencijo za malico na predpisanem
obrazcu na center za socialno delo.
Šola na podlagi podatkov iz vloge preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do
dodatne subvencije.
Če je učenec že prijavljen na malico, lahko uveljavlja pravico za dodatno subvencijo tudi kasneje.
3. Do subvencije za kosilo:

je upravičen učenec, ki vloži vlogo za dodatno subvencijo na predpisanem obrazcu
na center za socialno delo.
Nastop pravice do subvencionirane prehrane
27. točka
Učencu, ki uveljavlja pravico do dodatne subvencije za malico in do subvencije za kosilo pred
začetkom šolskega leta in se njegovi vlogi ugodi, pripada dodatna subvencija za malico
oziroma subvencija za kosilo od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne, ko
center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo.
Učencu se od naslednjega dne, ko šola prejme odločbo za subvencijo, do dneva ugoditve vlogi
ustrezno poračuna plačani prispevek za malico oziroma kosilo.
62
VIII. EVIDENTIRANJE IN NADZOR NAD KORIŠČENJEM OBROKOV
Evidenca šolske prehrane
28. točka
Šola vodi evidenco prijavljenih učencev na šolsko prehrano, ki obsega podatke:

ime in priimek ter naslov,

EMŠO,

naziv šole,

ime in priimek ter naslov staršev,

podatek o uveljavljanju pravice do splošne subvencije,

podatek o uveljavljanju pravice do dodatne subvencije,

podatek o uveljavljanju pravice do subvencije za kosilo,

datum in številko sklepa o pravici do dodatne subvencije za malico oziroma
subvencije za kosilo,

datum priznanja pravice do splošne oziroma dodatne subvencije za malico
oziroma subvencije za kosilo,

višina dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,

vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen,

število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov.
Dostop in posredovaje podatkov
29. točka
Do osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le:

s strani ravnatelja pooblaščeni delavci šole, ki opravljajo dela in naloge na področju
šolske prehrane.
Šola lahko posreduje ime in priimek prijavljenih učencev:

drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma,

Ministrstvu za šolstvo in šport,

zunanjemu izvajalcu za evidentiranje prevzema obrokov.
Centralna evidenca
30. točka
Šola v centralno evidenco, ki jo vodi in nadzoruje ministrstvo, pristojno za šolstvo, vnaša osebne
podatke učencev, ki so upravičeni do:

splošne in dodatne subvencije za malico,

subvencije za kosilo.
Šola enkrat letno sporoči ministrstvu statistične in analitične podatke o šolski prehrani.
Evidenca šolske prehrane
Šola vodi evidenco učencev prijavljenih na šolsko prehrano v kateri se vodijo osebni podatki
navedeni v 25. členu Zakona o šolski prehrani.
Zbirni podatki za izplačilo sredstev za subvencionirano prehrano
31. točka
Za vnos podatkov v centralno evidenco mora šola zbirati naslednje podatke za izplačilo sredstev
za splošno in dodatno subvencijo za malico ter subvencijo za kosila:

število prijavljenih učencev,

število prevzetih subvencioniranih obrokov,

število odjavljenih subvencioniranih obrokov,

število nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti
zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.
Šola mora vnesti podatke najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
63
Varstvo podatkov
32. točka
Podatki iz evidenc se:

zbirajo, obdelujejo, shranjujejo za potrebe izvrševanja Zakona o šolski prehrani in

varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Šola obdeluje podatke iz svoje evidence in centralne evidence za namen:

izvajanja Zakona o šolski prehrani in

zaračunavanja plačila za šolsko prehrano staršem.
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo podatki uporabljati tako, da identiteta učencev in staršev
ni razvidna.
Hranjenje podatkov
33. točka
V skladu z Zakonom o šolski prehrani se podatki v evidenci iz prvega odstavka 25. člena
hranijo pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec upravičen do šolske
prehrane. Nato se dokumentacija komisijsko uniči.
IX. POSTOPKI EVIDENTIRANJA OBROKOV ŠOLSKE PREHRANE
Za evidentiranje dnevnih obrokov šolske prehrane (prijave in odjave) ravnatelj zadolži in
pooblasti posamezne delavce šole, v sodelovanju z vodjem šolske prehrane.
34. točka
Razredniki oziroma njihovi namestniki – učitelji, ki so prisotni pri malici otrok so dolžni vsak dan
evidentirati in sporočiti stanje prisotnosti/ odsotnosti v kuhinjo oziroma vodji šolske prehrane, in
sicer:

število prisotnih učencev ter

ime in priimek odsotnih učencev ter dan odjave.
Poslovna sekretarka mora vsak dan posredovati kuharici in vodji šolske prehrane podatke o
morebitnih odjavah in prijavah posameznih obrokov, in sicer:

priimek in ime učenca ter razred, ki ga obiskuje,

dan odjave posameznega obroka in

dan prijave posameznega obroka.
Kuharica ali za to pooblaščena delavka mora dnevno posredovati podatke vodji šolske prehrane
o:

številu in vrsti izdanih obrokov hrane po razredih in

številu in vrsti neprevzetih obrokov in/ali

številu in vrsti neprevzetih obrokov, oddanih humanitarnim organizacijam, vpisanim v
razvid humanitarnih organizacij.
Po navodilih vodje šolske prehrane materialna knjigovodkinja ali računovodkinja vodi
dnevno evidenco prijav in odjav na šolsko prehrano. Za pretekli mesec mora do 5. v mesecu
posredovati naslednje podatke v računovodstvo:

število prijavljenih učencev,

število prevzetih subvencioniranih obrokov,

število odjavljenih subvencioniranih obrokov,

število nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti
zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.
64
Šolska svetovalna služba vodi in skrbi predvsem za:

informiranje staršev in učencev o šolski prehrani,

vročanje obvestila in prijav staršem,

zbiranje prijav učencev na šolsko prehrano,

dogovarjanje s humanitarnimi organizacijami o neprevzetih obrokih.
X. SPREMLJANJE IN NADZOR
Spremljanje in nadzor živil v vseh procesih priprave prehrane se izvaja po načelih HACCP
sistema, ki zagotavlja pripravo varnih obrokov, uradni nadzor nad kvaliteto in količino prehrane.
35. točka
Notranje spremljanje
Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev in staršev o:

šolski prehrani in

dejavnostih, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo
prehranjevanja.
Notranji nadzor
V primeru pogodbe o zagotavljanju prehrane z zunanjim izvajalcem je ravnatelj je dolžan:

preverjati izpolnjevanje dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca oziroma drugega
vzgojno-izobraževalnega zavoda,


zunanjega izvajalca oziroma drugi vzgojno-izobraževalni zavod pisno opozoriti na
ugotovljene kršitve in zahtevati njihovo odpravo,
pogodbo oziroma dogovor razdreti, če se kršitve kljub opozorilu ne odpravijo v roku, ki
je določen s pogodbo oziroma dogovorom.
XI. DRUGI UPORABNIKI ŠOLSKE PREHRANE
Pravila šolske prehrane veljajo tudi za delavce šole, delavce drugih šol, ki dopolnjujejo delovno
obvezo, zaposlene po pogodbi, študente na obvezni praksi in zunanje odjemalce (v
nadaljevanju: drugi uporabniki).
Prijave in odjave ostalih uporabnikov šolske prehrane
36. točka
Drugi uporabniki šolske prehrane lahko sklenejo neposredno pogodbo za koriščenje posameznih
obrokov šolske prehrane.
Zunanji uporabniki lahko sklenejo pogodbo za prehrano samo za kosila oz. kupijo določeno
število blokov za prehrano v blagajni šole.
Drugi uporabniki lahko koristijo usluge v šoli ali pa odnesejo naročeni obrok hrane v primerni
embalaži domov.
Učenci imajo pri zagotavljanju obroka po jedilniku prednost pred zunanjimi odjemalci oz. je pri
pripravi obrokov potrebno predvideti število zunanjih odjemalcev.
Cena prehrane in plačilo
37. točka
Cena prehrane za druge uporabnike je tržna cena, ki jo določi svet šole. Stroške za prehrano
lahko poravnajo drugi uporabniki z:

nakazilom na račun šole oz. plačilom bloka za kosilo ali

odtegljajem od plače na podlagi izjave, če so zaposleni v šoli.
S pogodbo se opredelijo postopki v zvezi z neplačevanjem oziroma neporavnavanjem stroškov
za prehrano.
65
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Prehodne določbe
Cena malice in višina subvencije za malico na dan uveljavitve Zakona o šolski prehrani
38. točka
Z dnem uveljavitve Zakona o šolski prehrani znaša cena malice 0,80 eura.
Višina splošne subvencije z uveljavitvijo Zakona o šolski prehrani znaša 0,50 eura, višina
dodatne subvencije pa znaša 0,30 eura.
Vzpostavitev evidence
39. točka
Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za vodenje evidence šole in centralne
evidence, ki jo vzpostavi ministrstvo, pristojno za šolstvo, evidenco vodi šola.
Šola podatke za ugotovitev upravičenosti do dodatne subvencije za malico in subvencije za
kosilo pridobi od učenca oziroma staršev.
Šola zbirne podatke iz evidenc posreduje ministrstvu najkasneje do 10. dneva v mesecu za
pretekli mesec v obliki zahtevka za izplačilo sredstev.
Zahtevek za izplačilo
Zahtevek za izplačilo sredstev mora glede na splošno in dodatno subvencijo za malico ter
subvencijo za kosilo vsebovati število:

prijavljenih učencev,

prevzetih subvencioniranih obrokov,

odjavljenih subvencioniranih obrokov,

nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi
bolezni oziroma izrednih okoliščin.
Pogodbena razmerja
40. točka
Vsa pogodbena razmerja, ki jih je sklenila šola za potrebe zagotavljanja šolske prehrane pred
uveljavitvijo Zakona o šolski prehrani, prenehajo veljati v skladu s pogodbenimi določili.
2. Končne določbe
41. točka
Z dnem, ko pričnejo veljati ta pravila, prenehajo veljati Kriteriji za dodelitev sredstev za
subvencionirano šolsko prehrano.
42. točka
Spremembe in dopolnitve teh pravil se dopolnijo in sprejemajo po enakem postopku, kot so bila
sprejeta ta pravila.
43. točka
Ta pravila pričnejo veljati z dnem sprejema na Svetu šole, uporabljati pa se začnejo s 1. 9. 2012.
Številka:…………….
Predsednica Sveta šole:
Meta Žavbi Mrak
V Kranju, 5. 7. 2012
66
KAM PO POMOČ V TEŽAVAH?
Zbrali smo nekaj naslovov, ustanov in njihovih telefonskih številk, ki
ponujajo informacije, nasvete in pomoč vsem tistim, ki pomoč
potrebujejo.
TOM – telefon za otroke in mladino
Telefon: 080 12 34 - klic je brezplačen.
Vsak dan od 12. do 20. ure. Namenjen je vsem otrokom in
mladostnikom, ki imajo težave ( Kranj ).
MLADI MLADIM
Telefon: 01 510 16 75
Od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure. Svetujejo in poslušajo
mladi.
CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE, Zaloška 29, Ljubljana
Telefon: 01 587 49 00
Ob delovnikih od 8. do 14. ure, v nujnih primerih tudi popoldan.
Telefon od 9. do 9.30 in od 13. do 13.30.
Za vse, ki bi radi prekinili z drogo.
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU
Telefon: 080 28 80
Torek, sreda od 17. do 20. ure.
ZAUPNI TELEFON ZATE
Telefon: 01 234 97 83
Vsak dan od 16. do 22. ure.
PRAVNO INFORMACIJSKI CENTER – PIC, Povšetova 37,
Ljubljana
Telefon: 01 540 19 14
Nudenje brezplačne pravne pomoči.
67
PUBLIKACIJA O DELU IN ORGANIZACIJI OSNOVNE ŠOLE
Šolski rokovnik – šolsko leto 2012/2013
Izdala: OŠ JAKOBA ALJAŽA KRANJ
Uredila: Milan Rogelj in Terezija Jambrovič
Naslovna stran: Ana Georgievski
Jezikovni pregled: Terezija Jambrovič
Izvedba, tisk: Artpro d.o.o.
Naklada: 450 izvodov
Kranj, september 2012
68
Prosimo vas, da nam zaradi morebitnih nujnih obvestil o
vašem otroku posredujete sledeče podatke:
Podatki o učencu/ki
Ime in priimek
Datum rojstva
Prebivališče (ulica, hišna št.,
poštna št., kraj)
Domači telefon
Zdravstvene posebnosti (katerih
poznavanje je nujno za varnost
in delo z učencem)
Podatki o starših oz. skrbnikih
Ime in priimek matere
poštna št., kraj)
Telefonska številka (na katero je
mogoče
posredovati
nujna
sporočila v času, ko je učenec/ka
v šoli)
Ime in priimek očeta
poštna št., kraj)
Telefonska številka (na katero je
mogoče
posredovati
nujna
sporočila v času, ko je učenec/ka
v šoli)



domača
službena
mobilna



domača
službena
mobilna
Spremembe podatkov med šolskim letom čim prej sporočite v
tajništvo šole!
69
Starše prosimo, da v skladu z 9. členom Pravilnika o zbiranju in varstvu
osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja v sedmih
dneh sporočijo razredniku vsako spremembo osebnih podatkov učencev.
BELEŽKE
70

Šolski rokovnik - OŠ Jakoba Aljaža

Transcription

Similar documents

7. "DADIN" LIKOVNI NATEČAJ VODA

Untitled - Xooltime.com

Družba, 5. razred

Šolski rokovnik - OŠ Jakoba Aljaža

Šolski rokovnik - OŠ Jakoba Aljaža

Učenje

Šolski rokovnik 2015/2016

Pravila o šolski prehrani - OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica

Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Ljubljana

Jakobova romarska pot

STANDARDI ZNANJA ZA 1. RAZRED

Šolski rokovnik 2014/15