letni delovni načrt zavoda - OŠ Matije Valjavca Preddvor

Transcription

OSNOVNA ŠOLA MATIJE VALJAVCA
PREDDVOR
LETNI DELOVNI NAČRT ZAVODA
s prilogami
za šolsko leto 2011/12
Na podlagi 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 20/1), 31.
člena Zakona o osnovni šoli (UL RS, št. 107/10), 21. člena Zakona o vrtcih (UL RS, št. 36/10) in 22. člena
Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor (št.
odl. 53/99, Preddvor z dne 22.9.1999, Jezersko z dne 30.9.1999) je svet šole sprejel
LETNI DELOVNI NAČRT ZAVODA
OŠ Matije Valjavca Preddvor za š.l. 2011/12
ZAKONSKE OSNOVE NAČRTOVANJA DELA V OSNOVNI ŠOLI IN VRTCU
Letni delovni načrt je temeljni dokument zavoda Osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru, ki ga sprejme
svet šole do konca meseca septembra (31. člen Zakona o osnovni šoli), po predhodni predstavitvi
vzgojiteljskemu oz. učiteljskemu zboru (61. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja) in svetu staršev (66. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja).
V njem se določi vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela in drugega dela v skladu s
predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebino in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih bo
zavod izvajal v tem šolskem letu. S tem dokumentom se določi delo šolske svetovalne službe, delo šolske
knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav
razvoj učencem, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev,
sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, posvetovalnicami, svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi
sodelavci in druge naloge, ki so potrebne za uresničitev programa šole in vrtca ob njej. Opredelitev izhaja iz
posameznih predpisov, ki urejajo področje življenja in dela osnovnega šolstva in otroškega varstva, kot so:
TEMELJNI PREDPISI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Zakon o zavodih
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov
Zakon o šolski prehrani
Zakon o šolski inšpekciji
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva
Zakon o javnih uslužbencih
Zakon o delovnih razmerjih
11. Uredba o podrobnejših kriterijih za uvrščanje delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačne
razrede
12. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju
13. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede
14. Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraževalnih zavodih
15. Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v osnovnih in srednjih šolah
16. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence
17. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
18. Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov
19. Sklep o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih zavodov
20. Pravilniki o začasnih uvrstitvah delovnih mest direktorjev v plačne razrede znotraj razponov plačnih
razredov
21. Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja
22. Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja šolstva in športa v plačne razrede znotraj
razponov plačnih razredov
23. Pravilnik o uvajanju in spremljanju novosti in programov v vzgoji in izobraževanju
24. Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov
25. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja
OŠ Matije Valjavca Preddvor: LDN 2011/12
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj
Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja
Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti
Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela
Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok
Pravilnik o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in
vrednotenja izobraževanja
Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede
Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju
Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva
Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v
javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport
38. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti
39. Kolektivna pogodba za javni sektor
40. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
SPLOŠNI PREDPISI
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih
Zakon o varstvu osebnih podatkov
Zakon o štipendiranju
Zakon o športu
Zakon o splošnem upravnem postopku
Zakon o knjižničarstvu
Zakon o javnih naročilih
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
48.
49.
50.
51.
52.
53.
Pravilnik za uveljavljanje regresa za potovanja otrok in mladine
Pravilnik o potrjevanju učbenikov
Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok
Pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij
54. Odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije
VRTEC
55. Zakon o vrtcih
56. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev
57. Odredba o postopnem uvajanju Kurikula za vrtce
58. Odredba o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev
59. Sklep o programu za predšolske otroke
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje
Pravilnik o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna vrtcem za namen sofinanciranja plačil staršev
Pravilnik o publikaciji vrtca
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih
Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca
Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo
Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu
OSNOVNA ŠOLA
68. Zakon o osnovni šoli
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja
Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole
Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah
Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli
Pravilnik o prilagojenih izobraževalnih programih devetletne osnovne šole
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ
Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli
Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli
Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli
Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli
Pravilnik o financiranju šole v naravi
Pravilnik o dokumentaciji v OŠ
84. Odredba o vzgojno-izobraževalnem programu osnovna šola
85. Odredba o posodobitvah učnih načrtov programa življenje in delo osnovne šole
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN
DUŠEVNEM RAZVOJU
86. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
87. Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju
88. Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu
89. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih
za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami
90. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov za otroke s posebnimi
potrebami
91. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
VIZIJA ZAVODA
Zrcali se v vprašanju: Kakšno prihodnost želimo mladim? Pravimo, da na mladih svet stoji. Z drugimi
besedami to pomeni, da je družbeno vzdušje še kako odvisno tudi od vrednot njihovega sveta. Kaj torej
pričakujemo od njih: Da bi bili razbojniški, kvantaški, uživaški, egoistični, leni in neustvarjalni? Ali si morda
želimo, da bi bil mladi rod spoštljiv, solidaren, delaven, ustvarjalen in pošten.
Na ravni zavoda na to odgovarja dokument Vizija vodenja zavoda, ki jo je ravnatelj predstavil na začetku
svojega mandata. Temelj našemu izobraževalno-vzgojnemu delu je prizadevanje:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
da spoznamo individualne danosti vsakega otroka posebej,
da ga sprejmemo takega kot je,
da razvijamo njegove sposobnosti,
da se nauči vključevati in živeti v skupnosti,
da bo sposoben nadaljevati šolanje na izbrani šoli,
da razvije zavest osebne vrednosti in narodne pripadnosti.
•
SREDNJEROČNI UČNI CILJI do leta 2012
1. Doseči večjo stopnjo povezanosti med disciplinarnimi znanji:
• z uveljavljanjem učno-ciljnega in procesno razvojnega pristopa,
• s projektnim učnim delom,
• s problemskim učenjem,
• s povezovanjem med predmeti,
• z vključevanjem medpredmetnih področij,
• s timskim delom.
2. Preprečiti preobremenjenost in utrujenost učencev:
• z ustrezno organizacijo pedagoškega procesa, upoštevaje delo v šoli in doma,
• z uvajanjem raznolikih oblik poučevanja in učenja,
• z izbiro in povezovanjem vsebin.
3. Uvajati raznolike oblike in metode dela in povečati aktivno vlogo učenca:
• z uveljavljanjem diferenciacije in individualizacije,
• z raznovrstnimi načini in oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, z izdajanjem različnih
učbenikov in pripomočkov,
• z usposabljanjem učiteljev.
4. Pripraviti učence za kakovostno življenje, vseživljenjsko izobraževanje in poklic:
• z oblikovanjem delovnih navad in navajanjem na samostojno učenje,
• z razvijanjem sposobnosti za sodelovanje z drugimi.
5. Povečati kakovost in trajnost pridobljenega znanja:
• z razvijanjem različnih strategij mišljenja,
• s poudarkom na temeljnih vsebinah in z izločanjem manj pomembnih in zastarelih
• vsebin,
• z upoštevanjem predhodnega znanja in idej učencev,
• s problemskim pristopom in drugimi (aktivnimi) oblikami učenja in poučevanja,
• z integracijo oziroma povezovanjem znanja,
• s povezovanjem teorije s prakso,
• z učenjem za učenje.
6. Razvijati sposobnosti samostojnega ustvarjalnega in kritičnega mišljenje ter presojanja.
7. Usposabljanje za dovolj samozavestno srečevanje z življenjskimi problemi in za njihovo
reševanje.
Šola s svojim izobraževalnim in vzgojnim delom ter prizadevanji želi slediti tem ciljem, ki jih najbolj
posrečeno opredeljuje UNESCO-va Mednarodna komisija o izobraževanju za enaindvajseto stoletje
priporoča šolam. Da bi naš zavod izpolnil pričakovanja mladih generacij in posredno njihovih staršev ter
nenazadnje slovenske družbe ob vstopu v 21. stoletje, so to naslednji letni učni in vzgojni pedagoški smotri:
•
KAJ ŽELIMO DOSEČI Z UČNIMI CILJI
• POSREDOVATI VEDENJE, ki je potrebno za uspešen vstop v življenje: Učencem je treba ponuditi
tako splošno znanje, da bo to lahko podlaga za vseživljenjsko izobraževanje, ker daje osnove za
nadaljnje učenje in željo po njem. Posebno skrb v okviru pouka in dejavnosti ob njem namenjamo
pridobivanju temeljnih in procesnih znanj ter ustvarjalnosti tako da:
1. spodbujamo, da je vsak ustvarjalen na sebi lasten način, saj bo le tako obdržal prirojeno radovednost
in razvijal željo po nadaljnjem učenju;
2. te elemente spodbujamo znotraj učnega procesa;
3. so pričakovani rezultati znotraj posameznega predmeta oz. dejavnosti ob pouku novo znanje, ideje,
zamisli, rešitve in izdelki.
• UČITI SE DELATI: Učenje se mora prepletati z delom, to pa obenem pomeni, da mora naš učitelj razvijati
sposobnosti učenca za vsakodnevno ravnanje oz. delo, kakor tudi za ravnanje in delo v nepredvidljivih
življenjskih razmerah, obenem pa jih želimo usposobiti tudi za delo v skupini.
• UČNA NIT PREDDVORSKE DEVETLETKE
razred
1
2
3
4
5
RDEČA NIT
Spoznavam sebe in druge
Računam, pišem in se igram
Razumem, kar preberem, in poštevanko že znam
Postajam samostojen in odgovoren
Spoznavam svojo domovino
razred
6
7
8
9
RDEČA NIT
Želim vedeti, želim znati
V družbi evropskih narodov
Svet je lep in zanimiv
Vem, kaj zmorem in kaj znam
•
VZGOJNI CILJI
"Človeka, ki je notranje svoboden, človeka, ki se ravna po svoji vesti, je sicer mogoče uničiti,
ni pa ga mogoče zasužnjiti ali iz njega narediti slepega orodja."
Albert Einstein
Vsa vzgojna prizadevanja naše šole bodo sledila vzgoji za prosocialnost. To je vzgoja za pozitivno
življenjsko naravnanost, ki upošteva posameznikovo identiteto in integriteto, ki vodi v zaupanje, sodelovanje
in vzajemnost v službi vrednot in spoštovanje drugega. Pomeni vzgojo za odgovornost, učiti se biti ter biti z
drugimi in za druge.
• UČITI SE BITI: Od človeka je težko zahtevati samostojnost in odgovornost, če ne pozna dovolj samega
sebe, se pravi svojih prednosti in pomanjkljivosti. Zato mora učitelj razvijati otrokov razum, domišljijo,
spomin, telesne sposobnosti, smisel za lepoto... Vsa naša prizadevanja bodo temeljila na graditvi
pozitivne samopodobe mladostnikov. To pomeni krepitev prizadevanj za pridobitev mladostnikovega
občutka po varnosti, identiteti, pripadnosti, smiselnosti, lastni sposobnosti. Želimo, da bo mladostnik skozi
vzgojo pridobil naslednje lastnosti visokega samospoštovanja:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
da bo obdržal prirojeno radovednost in razvijal željo po učenju;
da se bo znal osredotočiti na tukaj in zdaj;
da mu bodo pomenili neuspehi in napake priložnost za učenje;
da bo znal priznavati svojo moč in šibkost;
da bo ohranil navdušenje nad izzivi;
da bo tekmoval s samim seboj, na pa z drugimi;
da bo sprejemal dobronamerno kritiko;
da bo dovzeten za razumne zahteve in kazni za neodgovorna ravnanja.
• NAUČITI SE ŽIVETI SKUPAJ (v skupnosti): Znanje mora omogočati smisel za razumevanje drugih,
njihove zgodovine, izročila, duhovnih vrednot, saj brez tega ni dobrega sodelovanja z drugimi ljudmi, ker
smo ljudje bolj kot kdajkoli odvisni drug od drugega. Želimo, da bo mladostnik skozi vzgojo osvojil
naslednja pravila za življenje v skupnosti:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
da bo znal v soljudeh najprej iskati tisto, kar je v njih pozitivnega (dobre lastnosti);
da bo sobesednika res poslušal in ga skušal razumeti;
da bo znal drugememu jasno povedati svoje želje, pričakovanja, mnenja;
da bo znal preveriti, ali ga je drugi prav razumel;
da v sporih ne bo žaljiv in poniževalen;
da bo v vsakem konfliktu do sobesednika dobrohoten kljub drugačnim čustvom.
•
NA KATERIH VREDNOTAH SLONI NAŠA VZGOJA
Vzgoja na naši šoli, ki ima v svojem sklopu tudi vrtce, iz prej navedenih vzgojnih smotrov teži k temu, da
otroci oz. učenci skozi vsakdanje življenje in delo v naši ustanovi doživljajo pozitivne vrednote, kot so:
1. (samo)disciplina, ker se učenci naučijo obvladovati in uravnavati svoje življenje.
2. spodbuda, ker se naučijo samozavesti.
3. strpnost, ker se naučijo potrpežljivosti.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
pohvala, ker se naučijo ceniti sebe in druge.
sprejemanje, ker se naučijo ljubiti.
odobravanje, ker se naučijo imeti radi sebe.
priznanje, ker se naučijo zastavljati cilje.
iskrenost, ker se naučijo resnicoljubnosti.
poštenost, ker se naučijo biti pravični in odgovorni.
prijaznost in pozornost, ker se naučijo spoštovanja.
varnost, ker se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe.
prijateljstvo, ker se naučijo, da je svet prijeten kraj za življenje.
nesebičnost, ker se naučijo deliti z drugimi, kar je velikodušnost.
Vrednote je mogoče poosebiti le, če spremenimo strategije razmišljanja. Tradicionalno mišljenje, ki temelji
zgolj na učenju informacij, znanju in opisovanju, ki temelji na postopkih analize in sinteze, ne zadostuje več.
Mišljenje mora postati operativno, voditi mora v delovanje, odločanje, določanje prioritet, alternativ,
vključuje spoštovanja različnosti in zahteva samodisciplino, saj je brez nje vzgoja "mlin brez vode"
(Jan Amos Komenski). S tem želimo, da učenec preseže negativne vrednote, kot so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
nedisciplina, ker se učenci ne naučijo obvladovati in uravnavati svoje življenje.
grajanje ljudi (in ne njihovih dejanj), ker se naučijo obsojati.
nergaštvo, ker se naučijo, da svet ni prijeten kraj za življenje.
sovražnost in maščevalnost, ker se naučijo nasilnosti.
strah, ker se naučijo biti zaskrbljeni.
pomilovanje, ker se naučijo smiliti sami sebi.
zasmehovanje, ker postanejo zaprti vase.
ljubosumje, ker se naučijo zavisti.
sramota, ker se naučijo prevzemati krivdo, ne pa odgovornosti.
•
ŠOLSKA PODOBA
Ljudje imajo pogosto zelo različne predstave o tem, kaj je temeljni smisel, namen in bistvo organizacije, v
kateri delajo. Razprava o tem omogoči primerjati te predstave, najti njihove stične točke in razlike, ter zavrniti
nekonstruktivna, neučinkovita in škodljiva prepričanja.
Zato vsaka organizacija potrebuje cilje in razloge za obstoj, osmišljeno usmeritev, ki ji posveča večino
svojih prizadevanj. S tem se gradi občutek smiselnosti posameznikovega dela in prizadevanja, v
nasprotnem pa se razvije avtomatizem, apatičnost, nezadovoljstvo… Zato ni dovolj, da človek da vse od
sebe; najprej mora vedeti, kje je in kaj početi ter šele potem dati vse od sebe.
To gradi konkretno šolsko podobo, po kateri bomo razpoznavni tudi navzven. Ta pomaga ustvarjati pristne
odnose zaupanja in sodelovanja med učitelji, učenci in starši. Šele v prizadevanju za tako šolsko klimo učni
proces lahko poteka v primernem moralnem in intelektualnem okolju. S tem se ustvarja zdrav duh vzgojne
skupnosti, ki povezuje vse, ki so v šoli, ne glede na njihovo vlogo. Ustvarja šolsko okolje, v katerem je
ozračje medsebojne pozornosti, spoštovanja in zaupanja, v katerem se oseba lahko iskreno sooča s
pogosto bolečimi izzivi biti človek z drugimi in za druge.
Izjava o poslanstvu je opredelila temeljne vrednote, za katere si bomo prizadevali in so, če jih shematično še
enkrat predstavimo, naslednje:
•
NAČRTOVANJE DELA
Dolgoročni pristop je pomemben, toda za praktično izvedbo potrebujemo realno sliko naših ciljev. Tako jih
lahko razčlenimo glede na zelo konkretne namene in cilje. Podrobneje in bolj razčlenjeno so izhodišča za
doseganje izobrazbenih in vzgojnih ciljev opredeljena v ravnateljevi Viziji šole za mandatno obdobje od
2007 do 2012. Ta je temelj, na katerem sloni vsakoletno načrtovanje, ki ga za vsako šolsko leto posebej
opredeljuje LDN šole.
Da bi bila naša prizadevanja uspešna, bomo za uresničitev teh ciljev vključevali starše, lokalni skupnosti
Preddvor in Jezersko, različne institucije (Pedagoški inštitut, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Center
za socialno delo Kranj, Policijo, Zdravstveni dom Kranj, Zavod za šolstvo…).
Če pod vse povedano - in v nadaljevanju LDN konkretno predstavljeno - potegnemo skupni imenovalec,
lahko rečemo, da vsi naši načrti upoštevajo k učencu usmerjen učni in vzgojni pristop, ki priznava vrednost
osebnih sposobnosti, vrednot, dejanj in osebnih sprememb ter upoštevajo socialno okolje, iz katerega
učenec izhaja. Tem vrednotam torej sledi tudi letošnji letni delovni načrt. Ta se posredno ali neposredno
dotika ključnih smernic vizije zavoda, ki so:
1. VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU IN UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
1.1. Osebnostne kvalitete
1.1.1. Pozitivna samopodoba
1.1.2. Skupnost
1.1.3. Vrednote
1.1.4. Solidarnost
1.1.5. Svoboda
2. IZOBRAŽEVANJE UČENCEV
2.1. Solidno in uporabno znanje
2.1.1. Ustvarjalnost
2.1.2. Pedagoški učni in vzgojni model
3. KADRI
3.1. Etičnost pedagoškega dela
3.1.1. Otrokove pravice
3.1.2 Pravice družine
3.1.3. Šolska in vrtčevska integriteta
3.1.4. Status pedagoškega poklica
3.2. Osebnostna rast zaposlenih
3.2.1. Psihohigiena
3.2.2. Odnosi
3.2.3. Vrednote
3.3. Strokovna rast
3.3.1. Znanje
3.3.2. Metodološkost
3.3.3. Timsko delovanje
4. POVEZOVANJE
4.1. Notranje povezovanje
4.1.1. Šolska in vrtčevska klima
4.1.2. Vzgojni načrt
4.1.3. Šolski sistem
4.1.4. Marketing šole
4.2. Zunanje povezovanje
4.2.1. Partnerstvo družini
4.2.2. Soustvarjanje kulture
4.2.3. Sooblikovanje kraja
4.2.4. Mednarodno sodelovanje
5. POGOJI DELA
5.1. Gospodarjenje z vrtcem in šolo
5.1.1. Sodelovanje z ustanoviteljema
5.1.2. Prostorski pogoji in oprema
5.1.3. Šolski sklad
I. PODATKI O ZAVODU
1. INDENTIFIKACIJA ZAVODA
uradni naziv zavoda
sedež zavoda
elektronski naslov
spletna stran
predstavitev
logotipa in imena
zavoda
sestava
MATIČNA
ŠOLA
PREDDVOR
PODRUŽNICI
VRTCI
OSNOVNA ŠOLA MATIJE VALJAVCA PREDDVOR
Šolska ulica 9, 4205 Preddvor
Group2.oskrmv@guest.arnes.si
http://www.o-preddvor.kr.edus.si
Slovenski pesnik, zbiratelj ljudskega pesništva in
pripovedništva, jezikoslovec in akademik, Matija
Valjavec, se je rodil 17. 2. 1831 na Srednji Beli pri
Preddvoru. Domači hiši se je po domače reklo Pri
Kračmanu. Umrl je v Zagrebu, 15.3.1897.
SESTAVA ZAVODA OŠ MATIJE VALJAVC PREDDVOR
enote
naslov
tajništvo
računovodstvo
ravnatelj
pomočnik ravnatelja
specialna pedagoginja Šolska ulica 9
socialna delavka 4205 Preddvor
zbornica
kuhinja
knjižnica
fax
Podružnica Jezersko Zg. Jezersko 62 4206, Zg. Jezersko
Podružnica Kokra Kokra 23, 4205 Preddvor
Vrtec Storžek Preddvor
Šolska ulica 7, 4205 Preddvor
Centralna kuhinja
Vrtec Čriček Zgornja Bela Zg. Bela 67, 4205 Preddvor
Vrtec Palček Jezersko Zg. Jezersko 62 4206, Zg. Jezersko
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
(04)
telefon
275 07 10
275 07 11
275 07 12
275 07 13
275 07 14
275 07 15
275 07 16
275 07 17
275 07 18
275 07 19
254 10 33
255 14 38
25510 82
620 97 03
255 11 56
254 10 33
Ravnatelj oz. odgovorna oseba zavoda je Marjan Peneš, po poklicu univerzitetni diplomirani pedagog.
2. POSLOVNI ČAS ZAVODA
V skladu z določili 3.a člena Zakona o osnovni šoli (UL RS 102/07) določamo naslednji poslovni čas
delovanja zavoda:
OBRATOVALNI ČAS ZAVODA
DELOVNI ČAS MŠP, PŠJ in PŠK
DELOVNI ČAS OPB MŠP
DELOVNI ČAS OPB PŠJ
DELOVNI ČAS VRTCA PREDDVOR
DELOVNI ČAS VRTCA JEZERSKO
DELOVNI ČAS VRTCA ZGORNJA BELA
5.30 – 21.00
7.00 – 15.00
11.45 – 16.45
11.15 – 15.25
5.30 – 16.00
6.00 – 16.00
7.00 – 13.00 (poldnevni program
7.00 – 14.30 (dnevni program)
TAJNIŠTVO: uradne ure za stranke
12.00 – 15.00
TAJNIŠTVO: uradne ure za stranke med počitnicami 9.00 – 12.00
8.8. do 12.8. je ŠOLA ZAPRTA zaradi različnih del;
v tem času bo zagotovljen telefonski kontakt za stranke med 9. in 12. uro
(priporočilo MŠŠ, 27/08/2009, št. 6034-1/2009/75 (03201).
TELEFON:
040 576 804
OBVEZNA PRISOTNOST UČITELJEV(-IC)
DOPOLDNE
8,00
POPOLDNE
13,00
OBVEZNA PRISOTNOST VZGOJITELJIC
DOPOLDNE
7,00
POPOLDNE
13,00
Potek šolskega pouka in varstvenih oddelkov vrtca v okviru delovnega oz. obratovalnega časa je opredeljen
v poglavju Organizacija življenja in dela šole ter Organizacija življenja in dela vrtca.
3. USTANOVITELJICI ZAVODA
Naš zavod je bil ustanovljen s strani občine Preddvor in Jezersko leta 1999. Deluje na osnovi Odloka o
ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor (št.: odl 53/99).
Sprejeli sta ga ustanoviteljici občina Preddvor (na 8. redni seji, 22.9.1999) in občina Jezersko (na 8. redni
seji, 30.9.1999) in izhaja iz 3. čl. Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/91, RS 17/91-I, 13/93, 66/93, 8/96); 40 in
41. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 12/96, 23/96), 15. in 72 čl.
Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2/99) in 6. in 15. čl. Statuta Občine Jezersko
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/99).
Odlok je bil deloma spremenjen na osnovi novega Odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega
vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor (št.: odl 81/01). Sprejeli sta ga
ustanoviteljici občina Preddvor (na 24. redni seji, 26.9.2001) in občina Jezersko (na 21. redni seji, 2.10.2001)
in izhaja iz 3. čl. Zakona o zavodih (UL RS, št. 17/91, RS 12/92, 55/92, 13/93, 66/93, 8/96 in 36/00); 41. čl.
Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 12/96, 23/96, 22/00 in 64/01), 15. in
72 čl. Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2/99) in 9. in 20. čl. Statuta Občine
Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01).
Odlok je bil ponovno deloma spremenjen na osnovi 3. člena Zakona o zavodih (UL RS, št. 36/00), 41. in 42.
člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 108/02), 15. in 72 čl. Statuta
Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2/99) in 6. in 15. čl. Statuta Občine Jezersko (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 10/99), zato sta ga Občinski svet
Občine Preddvor na 12. seji, 24/01/2008 in Občinski svet Občine Jezersko na 9. seji, 13/03/2008 uskladila v
skladu s spremenjeno zakonodajo.
4. OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA
Šolski okoliš matične šole v Preddvoru obsega Bašelj, Zg., Sr. in Sp. Belo, Breg ob Kokri, Hraše, Potoče,
Hrib, Preddvor, Mače, Novo vas, Tupaliče in Možjanco in s podružničnih šol Jezersko in Kokra.
Šolski okoliš podružnične šole Jezersko obsega Zg. Fužine, Podlog, Bajte, Grabnarjeva okolico z
Vaniščem, Center, Mlinarjevo, Karničarjevo, Žabji trg, Ravno, Sibirijo, Ancelnovo in Jezerski vrh.
Šolski okoliš podružnične šole Kokra obsega Sp. Fužine, celotno dolino Kokre do domačije
Koreninškovih.
5. PROSTOR, KJER ŠOLA ODGOVARJA ZA UČENCE
Matična šoli v Preddvoru prevzema odgovornost za učence v celotnem poslopju tistih prostorov, ki je
namenjeno pouku in spremljajočim dejavnostim. Izven poslopja MŠ je to prostor igrišč za atletiko, rokomet in
košarko na severu poslopja (med glavnim odmorom se tu zadržujejo učenci II. in III. triade, na vzhodu do
pločnika ob cesti, ki pelje v naselje Mače in do stopnišča, ki vodi k šoli (tu so postajališča avtobusov za
učence), na jugu med poslopjem šole in ograjo vrtca ter zahodu do poti, ki vodi od šole do vrtca (tu se med
glavnim odmorom zadržuje I. triada. Zelenica na zahodni strani telovadnice, ki jo omejuje potok Suha, ne
sodi v dovoljeno območje gibanje učencev.
V podružnični šoli Kokra je ta prostor omejen na ograjen prostor z igrali ob poslopju podružnične šole.
V podružnici Jezersko pa je ta prostor omejen z ograjo ob vzhodnem delu šolskega poslopja, na jugu s
potjo, ki vodi mimo poslopja Korotan, na zahodu z ograjo sosednjih zasebnih hiš in na severu s parkiriščem
tik ob šoli do dovozne ceste, ki pelje ob poslopju šole do bližnjega naselja.
6. ODDELKI ŠOLE IN VRTCA, RAZREDNIKI, UČENCI, VAROVANCI
•
KRITERIJI PRI OBLIKOVANJU ODDELKOV ŠOLE
Oblikovanje oddelkov spada v strokovno pristojnost pedagoških delavcev. Komisija za oblikovanje oddelkov,
ki jo imenuje ravnatelj, oblikuje vsako leto oddelke 1. 4. in 6. razreda. Zaradi pedagoško-vzgojnih razlogov
pa lahko komisija na novo oblikuje oddelke v kateremkoli razredu. Razrednik naj še pred zaključkom
šolskega leta opozori učiteljski zbor o tem, da predlaga, da se v naslednjem šolskem letu oddelki oblikujejo
na novo. Kriteriji za oblikovanje bodo del vzgojnega načrta šole in vključeni v letni delovni načrt šole.
ČLANI KOMISIJE
1. učitelji/vzgojitelji prejšnjega razreda/oddelka,
2. učitelji bodočega razreda (vključenost je prostovoljna),
3. šolska svetovalna služba,
4. učitelj oddelka za podaljšano bivanje: pri oblikovanju oddelkov 6. razreda devetletke.
KRITERIJI
Komisija čim bolj enakovredno razporedi učence v oddelke glede na:
• vedenje in osebnost učencev,
• sposobnosti in učni uspeh,
• spol,
• število učencev.
Kraj bivanja se upošteva le, če je v skladu z zgoraj omenjenimi štirimi kriteriji (aktualno predvsem v
odročnejših krajih: Možjanca, Breg, Potoče, Kokra, Jezersko ...).
POSTOPEK
• Prvi sestanek komisije: učiteljice/vzgojiteljice prejšnjega razreda/oddelka posredujejo svoje mnenje glede
oblikovanja oddelkov.
• Svetovalna služba pripravi predlog oddelkov.
• Drugi sestanek komisije: člani komisije dokončno oblikujejo oddelke.
• Odločitev komisije je praviloma dokončna. V izjemnih primerih lahko starši naslovijo pisno prošnjo na
komisijo. Le-ta ponovno odloča in sprejme dokončno odločitev. Na to odločitev ni več možna pritožba.
IZREDNE PREMESTITVE
V izjemnih primerih lahko starši naslovijo pisno prošnjo za premestitev njihovega otroka v drug oddelek na
razrednika. O prošnji odloča oddelčni učiteljski zbor, ki poučuje učenca in učiteljski zbor paralelke.
•
celoten zavod
MŠ PREDDVOR
PŠ JEZERSKO
PŠ KOKRA
ODDELKOV OPB
VRTEC PREDDVOR
VRTEC ZG. BELA
VRTEC
JEZERSKO
SKUPAJ ZAVOD
ŠTEVILČNO STANJE ZAVODA
odd.
17
3
1
4,52
6
1
1
otrok
343
34
7
0
112
21
18
od tega šola
MŠ PREDDVOR
PŠ JEZERSKO
PŠ KOKRA
ODDELKOV OPB
-------
odd.
17
3
1
4,52
0
0
0
uč.
343
34
7
0
0
0
0
33,52
535
SKUPAJ ŠOLA
25,52
384
od tega vrtci
------VRTEC PREDDVOR
VRTEC ZG. BELA
VRTEC JEZERSKO
SKUPAJ VRTCI
odd.
0
0
0
0
6
1
1
otrok
0
0
0
0
112
21
18
8
151
•
ODDELKI, UČENCI IN RAZREDNIKI NA ŠOLI
PŠ KOKRA
triad
a
prva
drug
a
št. odd.
razred
oddelek
učencev
M
Ž
razrednik
kombiniran
oddelek
2
2
2
1
0
1
Silva MARKUN
1
prvi
četrti
Skupaj
3
7
2
5
1
2
peti
vodja podružnice
Irena KONČAN
PŠ JEZERSKO
triad
a
št. odd.
razred
sk.št.uč.
oddelek
učencev
M
Ž
razrednik
1
prvi
drugi
tretji
četrti
15
kombiniran
oddelek
čisti oddelek
kombiniran
8
7
7
7
5
4
3
3
3
3
4
4
Marija BAJT
vodja podružnice
Nina ZUPAN
Mija KUHAR
oddelek
Skupaj
5
34
3
18
2
16
prva
2
drug
a
7
12
peti
3
MŠ PREDDVOR
triad
a
št. odd.
razred
sk.št.uč.
oddelek
učencev
M
Ž
1
2
3
prvi
33
drugi
40
1.a
1.b
2.a
17
16
20
8
7
12
9
9
8
tretji
četrti
26
35
peti
35
2.b
3.r
4.a
4.b
5.a
20
26
18
17
17
12
12
7
6
10
8
14
11
11
7
šesti
41
sedmi
41
osmi
49
deveti
42
5.b
6.a
6.b
7.a
7.b
8.a
8.b
9.a
9.b
Skupaj
18
20
21
21
20
23
26
21
22
343
10
7
8
11
10
13
16
13
12
174
8
13
13
10
10
10
10
8
10
169
prva
drug
a
tretja
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
•
razrednik
Nataša KOROŠEC
Tončka PIRC
Renata
ANDOLJŠEK
Barbara SLAVC
Bojana KORENT
Nuša ZADRAŽNIK
Katarina PUST
Mira VIZJAK
Bojana KOPRIVEC
Jeli CUDERMAN
Petra LESJAK
Brigita KOŠMRLJ
Mojca ŽEPIČ
Jožica M. BRODER
Branka BAJŽELJ
Irena VARL PENEŠ
Tomaž PETERNEL
NADOMESTNI RAZREDNIKI
PŠ KOKRA
triada
prva,
druga
oddelek
1. kombinirani oddelek
razrednik
Silva MARKUN
nadomestni razredniki
Irena KONČAN
PŠ JEZERSKO
triada
prva,
druga
oddelek
razrednik
Marija BAJT
Janja JOŠT RAPIĆ
2. homogeni oddelek
Nina ZUPAN
Mija KUHAR
Jelka LIKOZAR
Nina ZUPAN
MŠ PREDDVOR
triad
a
razred
oddelek
prvi
1.a
1.b
2.a
2.b
3.b
4.a
4.b
5.a
Nataša KOROŠEC
Tončka PIRC
Renata ANDOLJŠEK
Barbara SLAVC
Bojana KORENT
Nuša ZADRAŽNIK
Katarina PUST
Mira VIZJAK
Tončka PIRC
Nataša KOROŠEC
Barbara SLAVC
Renata ANDOLJŠEK
Katja KOLARIČ
Katarina PUST
Nuša ZADRAŽNIK
Bojana KOPRIVEC
5.b
6.a
6.b
7.a
7.b
8.a
8.b
9.a
9.b
Bojana KOPRIVEC
Jeli CUDERMAN
Petra LESJAK
Brigita KOŠMRLJ
Mojca ŽEPIČ
Jožica MLAKAR BRODER
Branka BAJŽELJ
Irena VARL PENEŠ
Tomaž PETERNEL
Mira VIZJAK
Franc VAGNER
Alenka JURANČIČ
Urška GLAVAN
Mateja ROZMAN
Maja ŠENK ZIDAR
Andrej KARNIČAR
Erna MEGLIČ
Francka PLANINC
prva
drugi
tretji
četrti
drug
a
peti
šesti
sedmi
tretja
osmi
deveti
razrednik
• ODDELKI IN OTROCI VRTCA
podatki
št. oddelkov
starost v letih
normativ
status
št. otrok v oddelkih
vseh otrok v enotah
št. oddelkov
skupno vseh otrok
1
1,5-2
10
(+2)
deluje
12
2
2-3
12
(+2)
deluje
14
STORŽEK
PREDDVOR
3
4
5
6
3-4
3-4
4-5
5-6
17
17
22
22
(+2)
(+2)
(+2)
(+2)
deluje
deluje
deluje deluje
19
19
24
24
112
6
151 (lani 148)
ČRIČEK
ZG. BELA
1
3-6
19
(+2)
deluje
21
21
1
Na matični šoli, v obeh podružnicah in vseh enotah vrtca imamo skupaj
•
PALČEK
JEZERSKO
1
1,5-6
17
(+2)
deluje
18
18
1
534 otrok (lani 515).
VKLJUČENOST UČENCEV V JUTRANJE VARSTVO, VARSTVO VOZAČEV IN OPB
JUTRANJE VARSTVO prvošolcev na MŠ PREDDVOR
od 6. do 8. ure zjutraj - učencev
VARSTVO VOZAČEV na MŠ PREDDVOR
od 7. do 8. ure zjutraj - učencev
2.r
6
3.r
3
1.r/9
27
4.r
5
5.r
0
oddelkov
1
skupaj
14
oddelkov
1
število odobrenih
oddelkov
OPB V MŠP
3,52
OPB V PŠJ
1,0
PODALJŠANO BIVANJE
SKUPAJ
Ura OPB
1.
2.
3.
4.
5.
6.
število odobrenih
ur
88
25
4,52
113
Od -do
OPB - MŠ PREDDVOR
• DNEVNA RAZPOREDITEV ŠTEVILA UČENCEV IN ODDELKOV V OPB
1.r.
2.r.
3.r.
4.r.
5.r.
skupaj
Št. odd OPB
11.50-12.35
30
32
15
14
10
101
4
12.35-13.25
30
32
15
14
10
101
4
13.25-14.15
28
31
15
14
10
99
4
14.15-15.05
28
29
14
12
9
92
3
15.05-15.55
17
22
6
6
4
55
2
15.55-16-45
4
5
1
2
0
12
1
DNEVNO UR
18
TEDENSKO UR
88
OPOMBA: S strani MŠŠ je z odločbo št. 10000-6/2011/173, z dnem 29.6.2011, podano soglasje za izvajanje
programa podaljšanega bivanja v obsegu 88 ur tedensko oz. soglaša s sistemizacijo 3,52 delovnega mesta
učitelja v OPB.
PŠ JEZERSKO
Od - do
1. raz. 2. raz. 3. raz. 4. raz. Št. uč.
Št. ur na dan
Ura
1
11.15 – 12.05
7
7
0
0
14
1
2
12.05 – 13.55
7
7
3
7
24
1
3
12.55 – 13.45
7
7
3
7
24
1
4
13.45 – 14.35
6
7
2
5
20
1
5
14.35 – 15.25
6
7
2
5
20
1
5ur/dan
(25 ur na teden)
OPOMBA: S strani MŠŠ je z odločbo št. 10000-6/2011/173, z dnem 29.6.2011, podano soglasje za izvajanje
programa podaljšanega bivanja v obsegu 25 ur tedensko oz. soglaša s sistemizacijo 1,00 delovnega mesta
učitelja v OPB.
•
UČENCI VOZAČI
MŠ PREDDVOR
KRAJ BIVANJA 1.r 2.r 3.r 4.r 5.r 6.r 7.r 8.r 9.r Skupaj vozačev
Bašelj
2 6 5 9 5 6 1 6 2
42
Bobovek
1 0 0 0 0 1 0 0 0
2
Kokra
0 0 0 0 0 1 5 3 0
9
Kranj
0 0 0 0 0 1 0 0 0
1
Breg ob Kokri
1 2 1 1 2 2 0 1 2
12
Hraše
0 2 0 0 0 0 0 0 0
2
Mlaka / Kranju
0 0 0 0 0 0 0 1 0
1
Možjanca
0 2 0 0 2 0 1 0 1
6
Pangršica
0 1 0 1 0 0 0 0 0
2
Potoče
2 1 0 1 2 3 1 2 3
Spodnje Jezersko 0 0 0 0 0 0 0 1 0
Spodnja Bela
3 2 1 2 1 0 1 0 0
Srednja Bela
4 5 7 4 2 4 5 4 2
Tenetiše
0 0 0 1 0 0 0 0 0
Tupaliče
5 5 5 4 6 3 3 6 3
Visoko
0 0 0 0 0 0 1 0 0
Zgornje Jezersko 0 0 0 0 0 6 4 11 5
Zgornja Bela
3 4 2 4 3 3 2 3 2
Šenturška Gora
0 0 0 0 1 0 0 0 0
SKUPAJ
21 30 21 27 24 30 24 38 20
15
1
10
37
1
40
1
26
26
1
235
PŠ JEZERSKO
PŠ KOKRA
KRAJ BIVANJA 1.r 2.r 3.r 4.r 5.r Skupaj KRAJ BIVANJA 1.r 4.r 5.r Skupaj
1
Kokra
0 0 1 0 0
1
Kokra - okolica
0 0 1
Jezersko - okolica 2 3 4 2 1
12
0 0
0
SKUPAJ 2 3 5 2 1
13
SKUPAJ
1
0 1
•
NAŠI UČENCI V DRUGIH ŠOLSKIH OKOLIŠIH IN DRUGI UČENCI PRI NAS
Učenci iz drugi šol pri nas
OŠ Stražišče
OŠ Šenčur
OŠ Davorina Jenka Cerklje
Skupaj vseh od drugod
število
1
2
1
4
Naši učenci na drugih šolah
OŠ Davorina Jenka Cerklje
OŠ Franceta Prešerna Kranj
OŠ Matije Čopa Kranj
OŠ Orehek
OŠ Predoslje
OŠ Stane Žagar Kranj
OŠ Šenčur
Skupaj vseh naših drugje
število
3
4
2
1
3
2
3
18
• STANJE UČENCEV IN ODDELKOV GLEDE NA PREJŠNJA LETA
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
14
15
16
17
šol. leto
1996/97
1997/98
1998/99
1999/00
2000/01
2001/02
2002/03
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
2011/12
učencev
457
450
439
419
395
386
362
363
365
354
350
355
368
371
386
342
oddelkov šole
23
23
24
23
21
21
20
22
22
23
22
22
22
21
21
21
oddelkov vrtca
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
6
6
8
8
8
varovancev
98
86
90
96
102
108
108
94
93
90
104
109
112
144
148
151
Število učencev je v zadnjih letih stabilno in v porastu
7. PROSTORSKI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROGRAMA VRTCA IN ŠOLE
ŠOLA: Na matični šoli ob zdajšnji populaciji rojstev otrok (simulacije so izvedene do š.l. 2011/12) prostorskih
težav ne pričakujemo. Enako velja za obe podružnici Jezersko in Kokra, ki sta prav tako prenovljeni in
ustrezata sodobnim merilom gradnje šolskih prostorov in ustrezni za izvajanje devetletke.
VRTCI: Vrtec pri osnovni šoli v Preddvoru ostaja problem, posebno glede dotrajanosti in energetske
potratnosit zgradbe. Z letošnjim šolskim letom je prav tako povsem zaseden, saj je v njem vseh možnih 6
oddelkov, kar je posledica novih normativov za sprejem otrok v vrtec. Načrti v smeri izgradnje novega
poslopja na sedanji lokaciji že tečejo. Vrtec na Zg. Beli z letošnjo ureditvijo okolice predstavlja enega lepših
slovenskih vrtcev, prav tako obnovljeni vrtec na PŠ Jezersko, ki sta polno zasedena
• POVRŠINA PROSTOROV IN SPREMLJAJOČIH POVRŠIN VRTCEV
2
VRTEC ZG. BELA površina (m )
prostori
192,5
zunanje igrišče
512
2
VRTEC JEZERSKO površina (m )
prostori
100,5
zunanje igrišče
1628
2
VRTEC PREDDVOR površina (m )
zgornji del
248,61
spodnji del
265,75
centralna kuhinja
81,59
SKUPAJ
595,95
zunanje igrišče
500
• POVRŠINA PROSTOROV IN SPREMLJAJOČIH POVRŠIN ŠOLE
MŠ
PREDDVOR
2
površina (m )
kletni prostori
367,30 7
pritličje
1541,97 / 1,71
1. nadstropje
998,05 / 1,11
2. nadstropje
920,83 / 1,02
SKUPAJ
3828,15 / 4,25
2
PŠ KOKRA
površina (m )
SKUPAJ
211,5
2
DRUGE POVRŠINE
zunanje površine (m )
zunanje poti, parkirišča
84
nasadi, zelenice
98
zunanje igrišče
120
zunanje površine (m
nasadi, zelenice
športna igrišča
skupaj
PŠ JEZERSKO
šola
vrtec
SKUPAJ
DRUGE POVRŠINE
zunanje poti, parkirišča
nasadi, zelenice
zunanje igrišče
•
2
)
975
1320
2295
2
površina (m )
720
100,5
820,5
2
zunanje površine (m )
523
598
1628
CENE NAJEMA ŠOLSKIH PROSTOROV
Šola oddaja šolske prostore v uporabo po končanem pouku in po postopku, kot ga opredeljuje Pravilnik o
načinu oddajanja šolskih prostorov v uporabo / Uradni vestnik Gorenjske, št. 01/2000 / in Pravilnik o načinu
oddajanja šolskih prostorov v uporabo / Občina Preddvor, št. pr3/99, 26.1.2000 / in sprotnih cenah, ki jih
določita občini Preddvor in Jezersko glede na rast življenjskih stroškov. Navedene cene veljajo za 60
minutni čas uporabe:
PŠ JEZERSKO
UPORABNIKI
mladi do 20 let, klubi, društva: vključeni v občinski program športa
uporabniki, ki izvajajo nepridobitno dejavnost
ostali uporabniki
CENA v EUR
3,00
do 10,00
20,00
OPOMBA: Cene je oblikovala Občina Jezersko po sklepu župana Milana Kocjana, skl. 18/10-žup., z dne
11.1.2010. Cene so navedene brez DDV.
MŠ PREDDVOR
ostali uporabniki
telovadnica s sanitarijami
16.69
spec. učilnica
13.35
učilnica
6.68
CENE v EUR
avli / 1.,2. nadst.
8.76
avla / 1. triada
4.17
OPOMBA: Cene je oblikovala Občine Preddvor po sklepu župana Franca Ekarja, št. 05-176/1, z dne
19.10.2005. Izjemoma lahko šola odda prostore tudi brezplačno. Z vsakim uporabnikom se sklene
pogodba, ki navaja uporabnika, število ur oddaje in račun za plačilo najemnine oz. vzrok brezplačne oddaje
(5., 7. in 8. čl. obeh pravilnikov).
SHEMATIČNI RAZPORED UČILNIC ŠOLE PO PREDMETIH IN RAZREDIH
•
str. vhod(3)
Poslopje
ŠOLE
K:
 1. triada

 2. in 3.
triada
TELOVADNICA
lant
WC
M
a
zobna
K: ŠV
ŠV:
hramba
športn.
orodja
moška
garderoba
moška
kopalnica
 glavni
VEZNI DEL – pritličje
vhod (2)
garderoba
ženska
garderoba
ženska
kopalnica
ambu
1.
WC
triada
Ž
VEZNI DEL – 1. nadstropje
balkon
ŠOLA
ZOBNA
AMBULANTA
K: šv
TELOVADNICA

kopalnica
šv
1.a
JV/OPB/a
izhod
WC
čakalnica
zob. amb.
1.b
OPB/b
prostor
3.r
OPB/c
2.a
(1. triada)
telovadnica stranski
pritličje
vhod (2) 
2.b
OPB/d

 glavni
vhod (1)
jedilnica
sto
pni
klet
TV
šča
JV VOZAČEV
1. nad. 
GV
9.a
razdelilna kuhinja
TV:
DELAVNICA
kuhar
dvorana za prireditve
4.a
3.b
čistilke
4.b
K:
TV
5.a
5.b
(2. triada)
1. nadstropje
 socialni
delavec
WC
MOŠKI
specialni
pedagog
PRITLIČJE
WC
ŽENSKE
K: 2. triada
pomočnik
ravnatelja
stopnišče
FI / KE (MA)
8.a
učiteljska garderoba
ravnatelj
ZBORNICA
kopirnica
K: KE
K: FI, MA
tajništvo
računovodstvo
SL
7.a
TJ (SL)
6.b
GE
8.b
BI / NAR
7.b
MA
6.a
(3. triada)
2. nadstropje

K: BI / NAR
klimatske
naprave
K: SL / TJ
GOVORILNI
CA
SL (TJ)
9.b
stopnišče
K: ZE
K: ma
1.
NAD.
K: LV termična ČISTILKE
obddelava izdelk.
K: lv / zg
GO:
LV / ZG (DIE)
GO (MA / TJ)
KUHINJA
K: KNJIŽNICA
HIŠNIŠKA
KNJIŽNICA
DELAVNICA
MULTIMEDIJA
KLETNI PROSTORI
čistilke
pritličje
stopnišče
elektro

postaja
razvodi
K: MULTIMEDIJA
toplotna
postaja
arhiv
KLETNI PROSTORI
II. PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
1. OBVEZNI PROGRAM - PREDMETNIK
I. TRILETJE
Predmeti
Slovenski jezik
Tuji jezik TJA (obvezni)
Drugi tuji jezik TJN (obvezni)
Likovna vzgoja
Glasbena vzgoja
Matematika
Tehnika in tehnologija
Gospodinjstvo
Naravoslovje in tehnika
Naravoslovje
Biologija
Kemija
Fizika
Spoznavanje okolja
Družba
Geografija
Zgodovina
DDE
Športna vzgoja
Izbirni predmet 1 (ruščina)
Izbirni predmet 2 (ostali)
Izbirni predmet 3 (ostali)
1.r
6
0
0
2
2
4
0
0
0
0
0
0
0
3
0
0
0
0
3
0
0
0
2.r
7
0
0
2
2
4
0
0
0
0
0
0
0
3
0
0
0
0
3
0
0
0
3.r
7
0
0
2
2
5
0
0
0
0
0
0
0
3
0
0
0
0
3
0
0
0
Skupaj
20
21
22
0
0
0
RAZREDNE URE
II. TRILETJE
III. TRILETJE
4.r
5
2
0
2
1,5
5
0
0
3
0
0
0
0
0
2
0
0
0
3
0
0
0
5.r
5
3
0
2
1,5
4
0
1
3
0
0
0
0
0
3
0
0
0
3
0
0
0
6.r
5
4
0
1
1
4
2
1,5
0
2
0
0
0
0
0
1
1
0
3
0
0
0
7.r 8.r
9.r Skupaj vse
4
3,5
4,5
1631,5
4
3
3
656
0
0
0
70
1
1
1
487
1
1
1
452
4
4
4
1318
1
1
0
140
0
0
0
87,5
0
0
0
210
3
0
0
175
0
1,5
2
116,5
0
2
2
134
0
2
2
134
0
0
0
315
0
0
0
175
2
1,5
2
221,5
2
2
2
239
1
1
0
70
2
2
2
834
2
2
2
204
1
1
1
102
1
1
1
102
29 27,5 27,5
7670 ali
23,5 25,5 25,5
30 28,5 28,5
7772
0,5
0,5
0,5
razred 1.r 2.r 3.r 4.r 5.r 6.r
0,5
7.r
0,5
8.r
103,5
0,5
9.r
število predmetov
TEDNOV POUKA
POUKA z dejavnostmi
6
35
38
6
35
38
6
35
38
8
35
38
9
35
38
11
35
38
12/13/14 14/15/16 12/13/14
35
35
32
38
38
35
2. RAZŠIRJENI PROGRAM
I. triada
II. triada
III. triada
INDIVIDUALNI IN SKUPINSKI POUK 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
DOPOLNILNI IN DODATNI POUK 1 1 1 1 1 1 1 1 1
INTERESNE DEJAVNOSTI IZVEN POUKA 2 2 2 2 2 2 2 2 2
1. PEVSKI ZBOR: 2 uri (po 45 min) tedensko za OTROŠKI ZBOR
4 ure (po 45 min) tedensko za MLADINSKI ZBOR
JUTRANJE VARSTVO (1. razred): 35 ur (po 60 min) tedeske obveznosti
OPB / PODALJŠANO BIVANJE: 25 ur (po 50 min) tedeske obveznosti
TEČAJ PLAVANJA (I. triletje - 2. ali 3.razred): 20 ur (po 45 min) letno
KOLESARSKI IZPIT (II. triletje - 5.razred): 20 ur (po 45 min) letno
INTERESNE DEJAVNOSTI (II. ali III. triletje): 3 ure (po 45 min) tedensko za področje
umetnosti, tehnike in tehnologije (to so sistemizirane ure!)
7. ŠOLA V NARAVI (za eno generacijo učencev)
2.
3.
4.
5.
6.
DNEVI DEJAVNOSTI / število dni letno 1.r
KULTURNI DNEVI 4
NARAVOSLOVNI DNEVI 3
TEHNIŠKI DNEVI 3
ŠPORTNI DNEVI 5
število tednov dejavnosti 3
2.r
4
3
3
5
3.r 4.r 5.r 6.r 7.r 8.r 9.r vseh ur dejavnosti
4 3 3 3 3 3 3
150
3 3 3 3 3 3 3
135
3 4 4 4 4 4 4
165
5 5 5 5 5 5 5
225
skupaj vseh ur dejavnosti
675
3 3 3 3 3 3 3 3
skupaj vseh tednov dejavnosti
27
Predmetnik, ki je bil sprejet na 19. seji SSSI, z dne 15/10/1998 in usklajen s spremembami ZOŠ na 111. seji
SSSI, dne 28/02/2008, določa minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje zakonsko
predpisanega učnega načrta, in to najmanj 95%.
•
OBLIKE IZVAJANJA UČNE DIFERENCIJACIJE
V skladu z določili 40. člena Zakona o osnovni šoli (UL RS 102/07), celotnega Pravilnika o izvajanju
diferencijacije pri pouku v osnovni šoli (UL RS, št. 63/06) in 32. člena Pravilnika o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole (UL RS, 99/10) so se strokovni aktivi odločili, da v šolskem letu 2011/12
izvajajo naslednje oblike učne diferencijacije:
razred
4.
5.
6.
7.
8.
9.
PREDMET IN IZBRANA OBLIKA DIFERENCIACIJE
slovenščina
matematika
angleščina
Notranja učna diferenciacija Notranja učna diferenciacija Notranja učna diferenciacija
Heterogene učne skupine
Poučevanje dveh učiteljev v oddelku
Poučevanje dveh učiteljev v oddelku
•
razred
STROKOVNA UTEMELJITEV IZBIRE UČNE DIFERENCIJACIJE
UTEMELJITEV IZBRANE OBLIKE DIFERENCIACIJE
slovenščina
matematika
angleščina
4., 5.
6., 7.
razred
8., 9.
Odločitev učiteljice II. triade utemeljujejo z majhnim številčnim
stanjem učencev po razredih, kar omogoča kvalitetno in
učinkovito notranjo učno diferenciacijo glede na zmožnosti
učencev (Zapisnik aktiva RU II. triade MŠ in PŠ, 03/02/2011).
Notranja učna diferenciacija bo Notranja učna diferenciacija bo
namenjena temu, da bodo
namenjena utrjevanju in
učitelji v posameznem oddelku ponavljanju oziroma
oziroma učni skupini
poglabljanju in razširjanju učne
diferencirali delo z učenci
snovi. V šestem in sedmem
glede na njihove zmožnosti
razredu bodo učenci, ki hitreje
(Zapisnik aktiva slovenistov,
napredujejo, dobili zahtevnejše
15/02/2011).
naloge v okviru pouka, občasno
pa bomo diferencirali tudi
težavnost domače naloge. Ta
oblika diferenciacije pri
matematiki se je dobro obnesla
v prid znanja učencev (Zapisnik
aktiva matematikov,
28/01/2011).
UTEMELJITEV IZBRANE OBLIKE DIFERENCIACIJE
slovenščina
matematika
V heterogenih učnih skupinah
Izkušnje preteklih let so
so učenci, ki nimajo delovnih
pokazale, da učenci v
heterogenih učnih skupinah
navad ali pa imajo skromnejše
sposobnosti, bolj motivirani za
delajo zelo učinkovito. Učenci,
delo kot pa v nivojski skupini
ki imajo skromnejše
sposobnosti, imajo v tako
sebi enakih. Boljši učenci
namreč lahko pomagajo
mešanih skupinah dober zgled
slabšim, manj pa je tudi
vrstnikov, kako se da naučiti
tudi zahtevnejše učne snovi.
vzgojne problematike, sicer
značilne za nivojsko skupino
Posledično se to kaže v njihovi
(Zapisnik aktiva slovenistov,
večji pripravljenosti za delo.
15/02/2011).
Tudi številčno so skupine
uravnotežene, v njih je možno
izvajati več individualnega
pristopa (Zapisnik aktiva
matematikov, 28/01/2011).
Notranja diferenciacija v
nižjih razredih je smiselna
zaradi kontinuitete dela in
notranje organiziranosti
oddelkov in pouka. Delna
diferenciacija z dodatno 4.
uro v 7. razredu se nam v
preteklosti ni obnesla, zato
se delo z učenci diferencira
glede na njihove zmožnost
(Zapisnik aktiva anglistov,
16/02/2011).
angleščina
Diferenciacija s prisotnostjo
drugega učitelja ima več
prednosti: klasični oddelki se
ohranijo, učenci niso
stigmatizirani glede na
dosežke, uspešnejši so
lahko zgled manj uspešnim.
Ne spodbujamo elitizma pač
pa razvijamo socialno
občutljivost: uspešnejši se
ozirajo na manj uspešne, z
njimi sodelujejo in jim
pomagajo. Druga učiteljica
zagotavlja večjo vključenost
vseh učencev, več je
priložnosti za izražanje in
izboljševanje pisnih izdelkov,
za dodatna pojasnila in
podporo pri samostojnem
delu; učenci dobijo
obsežnejšo in bolj
kakovostno povratno
informacijo (Zapisnik aktiva
anglistov, 16/02/2011).
2. POTREBNI KADRI ZA IZVEDBO PROGRAMA VRTCA IN ŠOLE
•
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST VRTCEV
V skladu z 49. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, 20/11), Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje
dejavnosti predšolske vzgoje (UL RS, 105/10) ter Zakona o vrtcih (UL RS, 36/10) ravnatelj za novo šolsko leto določa naslednjo sistemizacijo delovnih mest v enotah
vrtca ob šoli, ki so potrebna za izvajanje vzgojno-varstvenih programov:
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST VRTCA za š.l. 2011/12
DELOVNO MESTO
- vzgojiteljice (41. čl. ZOV)
- pomočnice vzgojiteljice (41. čl. ZOV)
- pomočnik ravnatelja v vrtcu pri OŠ (6. čl. PNKPZODPV)
- svetovalni delavec (13. čl. PNKPZODPŠ)
- organizator prehrane (15. čl. PNKPZODPŠ)
- organizator zdravstveno-higienskega režima (15. čl. PNKPZODPV)
- računovodja VI (21. čl. PNKPZODPŠ)
- poslovni sekretar VI (21. čl. PNKPZODPŠ)
- kuhar (23. čl. PNKPZODPŠ)
- pomočnik kuharja (23. čl. PNKPZODPŠ)
- perica-šivilja (25. čl. PNKPZODPŠ)
- čistilci (26. čl. PNKPZODPŠ)
- hišnik-vzdrževalec, šofer (28. čl. PNKPZODPŠ)
Vrtec PREDDVOR
Vrtec
ZG. BELA
Vrtec
JEZERSKO
vse
SKUPAJ
ure
180
210
14,1
8
4
4
16
16
44,0
44,0
17,6
40
15,2
DDM
6,00
6,00
0,35
0,20
0,10
0,10
0,40
0,40
1,10
1,10
0,44
1,00
0,38
ure
30
40
2,35
1,2
0,8
0,8
2,8
2,8
2,4
2,4
3,2
12,8
2,4
DDM
1,00
1,14*
0,06
0,03
0,02
0,02
0,07
0,07
0,06
0,06
0,08
0,32
0,06
ure
30
47,5
2,35
1,2
0,8
0,8
2,8
2,8
12,4
0
3,2
6,8
2,4
DDM
1,00
1,36*
0,06
0,03
0,02
0,02
0,07
0,07
0,31
0,00
0,08
0,17
0,06
ure
240
297,5
18,8
10,4
5,6
5,6
21,6
21,6
58,8
46,4
24
59,6
20
DDM
8,00
8,50
0,47
0,26
0,14
0,14
0,54
0,54
1,47
1,16
0,60
1,49
0,50
17,57
103,95
2,99
113,05
3,25
829,9
23,81
SKUPAJ UR IN POTREBNIH DELAVCEV 612,9
DODATNO DELOVNO MESTO V CENTRALNI KUHINJI V VRTCU PREDDVOR (financirano iz prihodka za nadstandardno ponudbo prehrane)
ure
DDM
kuhar: za priprave zajtrkov, kosil in popoldanskih malic za potrebe učencev, učiteljev, zunanjih odjemalcev, dietno prehrano…
pomožni delavec: za priprave zajtrkov, kosil in popoldanskih malic za potrebe učencev, učiteljev, zunanjih odjemalcev, dietno prehrano…
24,8
40
0,62
1,00
SKUPAJ UR IN POTREBNIH DELAVCEV 64,8 1,62
OPOMBA: *Izhodišče izračuna je Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (UL RS, 105/10) in Zakon o vrtcih (UL RS,
36/10). Ta se je spremenil v 17. členu, kjer pravi: V vrtcu, ki deluje na samostojni lokaciji le z enim oddelkom otrok, izvajata dnevni program vzgojitelj in pomočnik
vzgojitelja skupaj vsaj 6 ur (po prejšnji določbi 4 ure).
•
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST ŠOLE
I. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO
drugi učit. v 1. razredu
MŠP (Matična Šola Preddvor)
PŠJ (Podružnična Šola Jezersko)
PŠK (Podružnična Šola Kokra)
Skupaj
ure
20
10
0
30
DDM
0,91
0,45
0,00
1,36
Skupaj
ure
40
42
22
47
51
202
DDM
1,82
1,91
1,00
2,14
2,32
9,18
Skupaj
ure
21
22
25,5
68,5
DDM
0,95
1,00
1,16
3,11
Skupaj
25,5
1,16
Skupaj
ure
0
0
0
DDM
0,00
0,00
0,0
Skupaj
ure
4,5
4,5
1,5
1,5
0,5
0,5
13
DDM
0,20
0,20
0,07
0,07
0,02
0,02
0,58
Skupaj
ure
88
25
113
DDM
3,52
1,00
4,52
razredni učitelj
pop. varstvo vozačev / MŠP (financira Občina Preddvor)
pop. varstvo vozačev / PŠK (financira Občina Preddvor)
Skupaj
ure
10
15
25
DDM
0,29
0,43
0,72
razredni učitelj / MŠP
1. razreda
2. razreda
3. razred (en sam oddelek)
4. razreda
5. razreda
razredni učitelj / PŠJ
1. kombiniran oddelek
2. homogen oddelek
3. kombiniran oddelek
razredni učitelj / PŠK / komb. oddelek
razredni učitelj
za ločen pouk vsebin / PŠJ
za ločen pouk vsebin / PŠK
razredni / predmetni učitelj
dopolnilnega pouka / 1-5 MŠP
dodatnega pouka / 1-5 MŠP
dopolnilnega pouka / PŠJ
dodatnega pouka/ PŠJ
dopolnilnega pouka / PŠK
dodatnega pouka/ PŠK
OPB / MŠP (3,6 oddelka)
OPB / PŠJ (1 oddelek)
učitelj interesnih dejavnosti s področja umetnosti, tehnike in tehnologije
MŠP
Skupaj
ure
3
DDM
0,14
učitelj JUV / MŠP (financira MŠŠ)
učitelj JUV / PŠK (financira Občina Preddvor)
učitelj JUV / PŠJ (financira Občina Jezersko)
Skupaj
ure
10
5
5
20
DDM
0,29
0,14
0,14
0,57
Skupaj
ure
6
2
2
10
DDM
0,27
0,09
0,09
0,45
Skupaj
ure
1,05
0,53
0,53
2,11
DDM
0,05
0,02
0,02
0,09
učitelj za dodatne skupine pri tečaju plavanja
ure
1,14
DDM
0,05
učitelj individualne in skupinske pomoči (ISP)
učitelj individualne in skupinske pomoči / MŠP
učitelj individualne in skupinske pomoči / PŠJ
učitelj in skupinske pomoči / PŠK
Skupaj
ure
8,5
1,5
0,5
10,5
DDM
0,39
0,07
0,02
0,48
učitelj zborovskega petja OPZ in MPZ / MŠP
učitelj zborovskega petja OPZ / PŠJ
učitelj zborovskega petja OPZ / PŠK
za kolesarski izpit / MŠP
za kolesarski izpit / PŠJ
za kolesarski izpit / PŠK
učitelj učencev s posebnimi potrebami (DSP)
spec. pedagog / ure se štejejo v sistemizacijo DM
lokacija
MŠP
Skupaj
ure
15
15
DDM
0,68
0,68
PREDMETNI POUK SLO MAT TJA
ure 45,5
44
37
DDM 2,17
2,00 1,68
OPOMBA: Vse ure in ddm so izračunani na izbrano obliko diferenciacije.
PREDMETNIK
ure
DDM
specifike
DDM
skupaj ur
skupaj DDM
1
LVZ
9,8
0,36
0
0
0
0
GVZ
8
0,36
0
0
0
0
GEO
13
0,59
0
0
0
0
ZGO
14
0,64
0
0
0
0
DDE
4
0,18
0
0
0
0
FIZ
8
0,36
0
0
0
0
KEM
8
0,36
0
0
0
0
BIO
7
0,32
0
0
0
0
NAR
10
0,45
0
0
0
0
GOS
6
0,27
0
0
0
0
TIT
16
0,73
0
0
0
0
ŠVZ
27
1,23
7
0,32
34
2
1,54
OPOMBA:
1
Upoštevan je normativ za oblikovanje učnih skupin pri urah likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu, kjer se nad
20 učenci v oddelek ta deli pri največ 30% ur.
2
MŠŠ smo za priznavanje specifike pri urah ŠVZ za šesto, osmo in devetošolce zaprosili s prošnjo z dne,
07/04/2011, št. 282/2011. MŠŠ nam je z odgovorom, dne 24/06/2011 (št. 10000-6/2011/3-1709 ugodilo in
priznalo kot specifiko 7 dodatnih ur za delitve ŠVZ v teh razredih.
delitve
skupin
1
1
1
1
1
2
1
1
2
1
1
1
1
1
2
18
IZBIRNI PREDMETI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Nemški jezik II / NI 2
Nemški jezik III / NI 3
Ruščina RI 1
Retorika / RET
Gledališki klub / GKL
Turistična vzgoja / TVZ
Obdelava gradiv: les / OGL
Obdelava gradiv: umetne mase / OGU
Načini prehranjevanja / NPH
Poskusi v kemiji / POK
Urejanje besdil / UBE
Multimedija / MME
Starinski in družabni plesi / SDP
Izbrani šport (rokomet) / IŠP
Šport za sprostitev* / ŠZS
INTERESNE DEJAVNOSTI
MŠ Preddvor
I., II., III. triada
PŠ Jezersko
kombinacija
PŠ Kokra
kombinacija
SKUPAJ
št.
ur
2
2
2
1
1
2
2
2
3
2
1
1
1
1
2
25
DDM
0,09
0,09
0,09
0,045
0,045
0,09
0,09
0,09
0,14
0,09
0,045
0,045
0,045
0,045
0,09
1,14
2011/12
1292
228
76
1596 ur
Glede na okrožnico MŠŠ (št. 6034-8/2008, datum 17/10/2008) je od obstoječega števila ur ID treba odšteti:
• 2 uri tedensko za otroški in 4 ure za mladinski pevski zbor;
• 3 ure tedensko za interesne dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije
• 20 ur letno na oddelek 5. razreda za izvedbo kolesarskega izpita.
REZERVIRANE URE INTERESNIH DEJAVNOSTI
mladinski pevski zbor MŠP
otroški pevski zbor MŠP
otroški pevski zbor PŠJ
otroški pevski zbor PŠK
interesne dejavnosti umetnosti, tehnike in tehnologije
kolesarski izpit v 5.a razredu
kolesarski izpit v 5.b razredu
kolesarski izpit v 5.b razredu na PŠ Jezersko
kolesarski izpit v 5.b razredu na PŠ Kokra
SKUPAJ
ur
140
70
70
70
105
20
20
10
5
510
opomba
Ob upoštevanju 510
normativno rezerviranih
ur ID ostane od skupno
1596 ur za ostale ID 1086 ur.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
ZBIR POTREBNIH PEDAGOŠKIH UR in STROKOVNIH DELAVCEV
Strokovni delavec – naziv delovnega mesta
drugi učitelj v 1. razredu (MŠP in PŠJ)
razredni učitelj (MŠP)
razredni učitelj kombinacije (PŠJ in PŠK)
razredni učitelj za ločen pouk vsebin pri kombiniranem pouku
razredni učitelj dopolnilnega / dodatnega pouka (MŠP, PŠK, PŠJ)
razredni / predmetni učitelj OPB
razredni / predmetni učitelj JUV (financira MŠŠ)
razredni / predmetni učitelj JUV PŠK IN PŠJ (Občina Preddvor in Jezersko)
razredni / predmetni učitelj pop. var. vozačev PŠK (Občina Preddvor)
razredni / predmetni učitelj dop. in pop. var. vozačev MŠP (Občina Preddvor)
razredni / predmetni učitelj individualne in skupinske pomoči
razredni / predmetni učitelj zborovskega petja
razredni / predmetni učitelj za kolesarski izpit
razredni / predmetni učitelj dodatne skupine tečaja plavanja
predmetni učitelj dopolnilnega / dodatnega pouka (6. – 9. razred)
predmetni učitelj interesnih dejavnosti v 9-letki
predmetni učitelj slovenskega jezika
predmetni učitelj matematike
predmetni učitelj angleščine
predmetni učitelj nemščine (poskusno uvajanje obveznega 2. tujega jezika)
predmetni učitelj likovne vzgoje / z upoštevanjem delitve pri max. 30% ur
predmetni učitelj glasbene vzgoje
predmetni učitelj geografije
predmetni učitelj zgodovine
predmetni učitelj državljanske in domovinske vzgoje ter etike
predmetni učitelj fizike
predmetni učitelj kemije
predmetni učitelj biologije
predmetni učitelj naravoslovja
predmetni učitelj tehnike in tehnologije
predmetni učitelj gospodinjstva
predmetni učitelj športne vzgoje
predmetni učitelj športne vzgoje / specifike odobrene s strani MŠŠ, 24.6.2011
št. odločbe: 10000-6/2011/3-170
predmetni učitelj izbirnih predmetov
učitelj ind. in skupinske pomoči (ISP)
učitelj za učence s posebnimi potrebami (DSP)
SKUPAJ vseh ur in potrebnih učiteljev
v š.l. 2011/12
ure
DDM
30
1,36
202
9,19
94
4,34
0
0
10,5
0,47
113
4,52
10
0,29
10
0,28
15
0,43
10
0,28
10,5
0,48
10
0,45
1,31
0,07
1,14
0,05
8
0,36
3
0,14
45,5
2,17
42
2,00
37
1,68
4
0,18
9,5
0,43
8
0,36
13
0,59
14
0,64
4
0,18
8
0,36
8
0,36
7
0,32
10
0,45
13
0,59
4,5
0,21
27
1,23
7
0,32
22
10,5
23
847,25
0,995
0,48
1,045
37,37
V celotni zbir niso vštete ure in deleži delovnih mest za učence s posebnimi potrebami, ker je njihovo število
fleksibilno in se med letom spreminja, zato je v prikazanem številu stanje iz začetka šolskega leta.
II. DRUGA DELA
NAZIV DELOVNEGA MESTA
Kuhar
2
Čistilec (za 720m )
SKUPAJ
PŠ JEZERSKO
DELOVNE URE in DELEŽI DELOVNIH MEST
delovnih po normativu Specifike
Skupni
ur
DDM
DDM
DDM
0,09
3,5
0,09
0
0,75
30
0,75
0
0,84
33,5
0,83
0
Kuhar
2
Čistilec (za 140m )
SKUPAJ
Ravnatelj
Pomočnik ravnatelja
Svetovalni delavec
Knjižničar
Računalnikar – org. inform. dejavnosti
Organizator šolske prehrane
Laborant
Računovodja VI
Poslovni sekretar VI
Hišnik IV
Kuhar IV
Čistilec II
SKUPAJ
PŠ KOKRA
Skupni
ur
DDM
DDM
DDM
0,8
0,02
0
0,02
10
0,25
0
0,25
0,26
10,4
0,26
0
MŠ PREDDVOR
Skupni
ur
DDM
DDM
DDM
1,00
40
1,00
0
1,00
40
1,00
0
1,05
42
1,05
0
1,00
40
1,00
0
0,45
18
0,45
0
3,6
0,09
0
0,09
0,28
8,24
0,28
0
1,00
40
1,00
0
1,00
40
1,00
0
1,20
68
1,20
0
0,86
34,4
0,86
0
4,50
180
4,50
0
13,44
554,64
13,44
0

letni delovni načrt zavoda - OŠ Matije Valjavca Preddvor

Transcription

Similar documents

VABILO NA OČIŠČEVALNO AKCIJO

Razglednica ugodnosti

lokalni energetski koncept občine preddvor

4. Idejni projekt Športni park PREDDVOR

seje občinskega sveta – pdf

- Dom starejših občanov Preddvor

04/ 27 52 000 telefaks: 04/ 27 51 110 e

OBČINA PREDDVOR Dvorski trg 10, 4205 Preddvor, tel.: 275 10 00

Letni delovni načrt vrtca - OŠ Matije Valjavca Preddvor

ZAPISNIK 2. SEJE SVETA STARŠEV

ZAPISNIK 38. seje Sveta zavoda in Sveta staršev OŠ borcev za

Pr` Jezer, št. 4