IZPITNA VPRAŠANJA - Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo

Fakulteta za elektrotehniko
Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo
Predmet:
ELEKTRIČNE INŠTALACIJE IN RAZSVETLJAVA
Prof. dr. Grega Bizjak, univ. dipl. inž. el.
2. letnik, letni semester
IZPITNA VPRAŠANJA
Na pisnem izpitu je 50 vprašanj. Vsako pravilno odgovorjeno vprašanje prinese 2 % k končni oceni pisnega izpita.
Negativnih točk za nepravilno odgovorjena vprašanja ni.
Spodnja vprašanja so samo primer. Na izpitu se zato lahko pojavijo tudi druga (podobna) vprašanja iz celotne snovi, ki
smo jo obdelali na predavanjih.
Pisni izpit je sestavljen v obliki testa z podanimi štirimi možnimi odgovori. Vedno je pravilen samo en odgovor. Na
primer:
Kdaj električno omrežje postane električna inštalacija?
a. Ko NN kabel zapusti SN/NN transformatorsko postajo.
b. Ko NN kabel prečka parcelno mejo na kateri stoji stavba.
c. Ko NN kabel vstopi v zgradbo.
d. za števcem električne energije.
Pravilen odgovor boste našli spodaj v seznamu vprašanj.
Na ustnem izpitu dobite 3 do 5 podobnih vprašanj, kot so navedena spodaj v seznamu in morate nanje odgovoriti ustno.
Podani so približni pričakovani odgovori. Ker pa napake v vprašanjih in odgovorih niso izključene, pravilni odgovori
ne veljajo za referenčne v primeru izpitov ampak so namenjeni zgolj lastnemu preverjanju znanja.
V kolikor boste našli v tekstu ali pri oznakah kakšno napako, jo prosim sporočite na e-mail naslov:
grega.bizjak@fe.uni-lj.si
Električne inštalacije in zakonodaja
1.
Kje je meja med električnim omrežje in električno inštalacijo?
Električno omrežje postane električna inštalacija ko vstopi v stavbo.
2.
Kaj je aktivni prevodni del?
Prevodni del električne naprave ali inštalacije, ki je stalno pod napetostjo.
3.
Kaj je izpostavljeni prevodni del?
Prevodni del električne opreme, ki se ga je mogoče dotakniti in normalno ni pod napetostjo, lahko pa ob
okvari opreme pride pod napetost.
4.
Kaj je tuji prevodni del?
Prevodni del, ki ni del električne naprave ali inštalacije a lahko privede električni potencial, običajno
potencial zemlje.
5.
Kaj je neposreden dotik dela pod napetostjo?
Dotik prevodnega dela, ki je stalno pod napetostjo (aktivnega prevodnega dela).
6.
Kaj je posreden dotik dela pod napetostjo?
Dotik prevodnega dela, ki normalno ni pod napetostjo, vendar je v času dotika na njem zaradi okvare
prisotna napetost (dotik izpostavljenega prevodnega dela).
7.
Kaj je električni udar?
Patofiziološki učinek, ki ga povzroči prehod električnega toka skozi človeško ali živalsko telo.
8.
Kaj je ozemljilo?
Prevodni del, ki je v električnem stiku z zemljo.
9.
Kaj je impedanca okvarne zanke?
Impedanca tokokroga, po katerem teče okvarni tok (pri npr. kratkem stiku ali stiku vodnikov).
10.
Kaj je okvarna napetost?
Napetost med okvaro med izpostavljenimi prevodnimi deli in zemljo.
11.
Kaj je napetost dotika?
Napetost, ki se pojavi pri okvari med izpostavljenimi prevodnimi deli, ko se jih hkrati dotakne oseba ali
žival.
12.
Kaj je izenačitev potencialov?
Električna povezava med prevodnimi deli s katero dosežemo, da so vsi povezani prevodni deli na enakem
potencialu.
13.
Kaj je uhajavi tok?
Tok, ki v normalnih razmerah teče po nezaželeni prevodni poti npr. tok skozi dozemne in parazitske
kapacitivnosti.
14.
Kaj je nadtok?
Tok, ki je večji od označene vrednosti npr. večji od trajnega dopustnega toka vodnika ali večji od nazivnega
toka.
15.
Kaj je točka napajanja električne inštalacije?
Točka v kateri se v inštalacijo dovaja električna energija.
16.
Kaj je razdelilni tokokrog?
Tokokrog, ki napaja stikalni blok.
17.
Kaj je končni tokokrog?
Tokokrog, ki neposredno (brez vmesnih stikalnih blokov) napaja porabnike ali vtičnice.
18.
Katere črkovne oznake uporabljamo za fazne vodnike, nevtralni vodnik, zaščitni vodnik in združen nevtralni
in zaščitni vodnik?
L1, L2, L3, N, PE, PEN
19.
V katere tri skupine glede na napetost delimo električne inštalacije?
EE inštalacije nizke napetosti v zgradbah za izmenične napetosti do 250 V;
EE inštalacije nizke napetosti v industriji za izmenične napetosti do 600 V oziroma enosmerne napetosti do
900 V;
inštalacije TK naprav pri katerih napetost ne presega 50 V izmenično oziroma 120 V enosmerno.
20.
Delitev električnih inštalacij glede na področje uporabe:
- elektroenergetske inštalacije nizke napetosti v zgradbah;
- EEIN v industriji;
- EEIN v kmetijskih in vrtnarskih objektih
- EEIN montažnih objektov, počitniških prikolic, kampov, …;
- EEIN gradbišč, razstavišč (začasnih objektov);
- EEIN marin in ladij;
- inštalacije TK sistemov v zgradbah
21.
Kaj obsega elektroenergetska inštalacija?
- inštalacije razsvetljave;
- inštalacije elektromotorskih pogonov;
- inštalacije elektrotoplotnih postrojev;
- inštalacije elektrokemijskih postrojev.
22.
Katere vrste napajalnega sistema uporabljamo v inštalacijah?
- splošni sistem napajanja;
- sistem varnostnega napajanja;
- sistem nadomestnega napajanja.
23.
Katere barve izolacijo uporabljamo za posamezno vrsto vodnikov?
Fazni vodniki: črna, rjava ali siva, nevtralni vodnik: modra, PE ali PEN vodnik: rumeno-zelena, v enosmerni
inštalaciji: pozitivni vodnik: rdeča, negativni vodnik: črna.
24.
Kakšen je pomen oznak pri označevanju sistemov glede na ozemljitev?
Prva črka: ozemljitev nevtralne točke vira;
druga črka: ozemljitev izpostavljenih prevodnih delov porabnika;
dodatna črka: izvedba nevtralnega in zaščitnega vodnika.
25.
Katere dele napajalnega sistema EEIN poznamo?
Hišni priključek, NN razdelilec, kompenzacijska naprava, naprava za nadomestno napajanje.
26.
Kaj najdemo v priključni omarici hišne inštalacije?
Dovodni (in odvodni) kabel, glavno zaščitno stikalo ali varovalke in števec električne energije.
27.
Kakšen je minimalni presek bakrenega dovodnega kabla za napajanje stanovanjske stavbe, da ne presežemo
dovoljenega padca napetosti?
- enodružinska hiša: 16 mm2
- dvodružinska hiša: 25 mm2
- tristanovanjska stavba: 35 mm2.
28.
Koliko sme biti NN razdelilec v kampu oddaljen od prostora za prikolico?
Največ 20 m.
29.
Želimo kompenzacijsko napravo moči 150 kVA z možnostjo koraka po 10 kVA. Koliko je najmanjše število
potrebnih kondenzatorjev in kakšne so njihove moči?
Potrebni so 4 kondenzatorji: 10 kVA, 20 kVA, 40 kVA, 80 kVA.
30.
Ali je dovoljeno na mobilni nadomestni vir energije priključiti stalne (ne-prenosne) porabnike?
Ne.
31.
Kaj je standardizacija?
Dejavnost vzpostavljanja določil glede na dejanske ali možne težave za skupno on ponavljajočo se uporabo z
namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju.
32.
Kaj je standard?
Dokument, ki nastane s soglasjem in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti
za dejavnosti in njihove rezultate.
33.
Kaj pomeni kratica ISO?
Mednarodna organizacija za standardizacijo.
34.
Kaj pomeni kratica IEC?
Mednarodna elektrotehniška komisija.
35.
Kaj pomeni kratica CEN?
Evropski komite za standardizacijo.
36.
Kaj pove oznaka SIST EN 12464-1:2011?
Oznaka označuje slovenski standard (SIST) 12464 oziroma njegov 1. del (-1), ki je prevzet po evropskem
standardu (EN) in je bil zadnjič popravljen leta 2011.
37.
Kaj pomeni znak CE na elektrotehničnem izdelku?
Da je izdelek skladen z zahtevami standardov z ustreznega področja.
Elementi električnih inštalacij
38. Kaj štejemo med elemente električnih inštalacij?
vodniki in kabli, razdelilne cevi, spojni elementi, vtično-spojne naprave, razdelilci, varovalni elementi,
prenapetostni odvodniki.
39.
Kakšna je razlika med vodnikom in kablom?
Vodnik je prevodni del opremljen z obratovalno izolacijo; kabel je sestavljen iz enega ali več vodnikov (žil)
ter lastnih prevlek (plašča) iz različnih materialov.
40.
Kakšna je približno prevodnost bakra in kakšna prevodnost aluminija?
Baker za inštalacijske vodnike ima prevodnost 56 Sm/mm2, aluminij pa 33 Sm/mm2.
41.
Naštejte vsaj 5 standardiziranih presekov vodnikov.
0,5 – 0,75 – 1,0 – 1,5 – 2,5 – 4 – 6 – 10 – 16 – 25 – 35 – 50 – 70 – 95 – 120 – 150 – 185 – 240 – 300 – 400 –
500 mm2.
42.
Glede na sestavo oziroma zgradbo žile ločimo tri vrste prerezov vodnikov. Katere?
Masivni ali enožični, večzični in mnogožični ali zvijavi vodnik.
43.
Če primerjate premer 3-žilnega kabla z okroglim ali sektorskim prerezom enake površine, kateri je večji?
Kabel z žilami okroglega prereza ima pri enaki površini žile večji premer.
44.
Kakšne barve izolacije imajo žile pri 5-žilnem kablu z PE vodnikom?
Rjava, črna, siva, modra in rumeno-zelena.
45.
Iz katerih treh delov je sestavljena oznaka kabla po CENELEC-u?
- prvi del: odnos do standardov in nazivna napetost;
- drugi del: izolacija in konstrukcija kabla ter snov in vrsta vodnika;
- tretji del: število i presek žil ter vsebovanost zaščitnega vodnika.
46.
Kaj vam pove oznaka kabla H 05 VV –F 5 G 1,5?
- kabel izdelan po harmoniziranem standardu;
- nazivna napetost 300/500 V
- izolacija vodnika in plašča iz PVC;
- zvijavi (mnogožični) vodniki;
- 5 žil v kablu;
- prisotnost PE vodnika z rumeno-zeleno izolacijo;
- presek žil 1,5 mm2.
47.
Kakšna bi bila ekvivalentna oznaka kabla po CENELEC-u za kabel z oznako P/M po JUS-u?
H 07 V –R
48.
Kakšna bi bila ekvivalentna oznaka kabla po CENELEC-u za kabel z oznako NYM-J 3x1,5 po DIN-u?
H 05 VV 3 G 1,5
49.
Kaj vse moramo upoštevati pri izbiri ustreznega vodnika?
Nazivno napetost, predvideno tokovno obremenitev, izvedbo zaščite, razporeditev kablov pri polaganju ,
način polaganja in dostopnost.
50.
Kateri vodniki oziroma kabli so primerni za polaganje v inštalacijske cevi in podobne zaprte sisteme?
H 07 V –U ali H 07 V –R ali H 07 V –K.
51.
Katere vrste električne napeljave poznamo?
Podoometna napeljava, napeljava v ometu, nadometna napeljava, napeljava v betonu, napeljava v votlih
stenah in napeljava v estrihu.
52.
Katerih pravil se držimo pri določevanju poteka napeljave?
Napeljava vedno poteka navpično ali vodoravno na višini od 30 cm do 110 cm nad tlemi ali 200 cm nad
tlemi oziroma 30 cm pod stropom ter 15 cm stran od vogalov in odprtin.
53.
Na katero višino se namešča vtičnice in stikala?
Vtičnice na višino 30 cm v kuhinjah 115 cm nad tlemi in stikala na višino 105 cm nad tlemi.
54.
Kakšne so največje dopustne sile pri uvlačenju vodnikov v cevi?
50 N/mm2 prereza za toge vodnike in 15 N/mm2 prereza za zvijave vodnike.
55.
Kako je potrebno spajati vodnike v primeru podaljševanja ali cepljenja?
Potrebno je uporabiti sponke, spajkanje ali zavijanje ni dovoljeno.
56.
Ali se vodnike lahko spaja na priključkih stikal ali vtičnic?
Da, če obstaja za vsak vodnik ločen priključek (sponka).
57.
Ali je dovoljeno spojiti dva vodnika različnega prereza?
Ne, dovoljeno je spojiti samo vodnike istega prereza.
58.
Na kaj moramo biti pozorni pri spajanju večžičnih ali zvijavih vodnikov?
Da vodnik opremimo z ustreznim kabalskim čevljem oziroma ga na koncu pospajkamo da se ne razplete.
59.
Ali lahko uvodnico na električnem aparatu uporabimo za razbremenjevanje vodnika (zagotavljanje ustrezne
mehanske povezave med vodnikom in aparatom)?
Ne, uvodnice so namenjene samo tesnjenju in zaščiti vodnika, za razbremenjevanje moramo uporabiti
ustrezne objemke.
60.
Kje uporabljamo razvodnice (doze)?
Pri križanju inštalacijskih cevi oziroma pri spajanju vodnikov, pri nameščanju vtičnic in stikal, pri
nameščanju stenskih in stropnih svetil ter pri priključevanju nepremičnih porabnikov.
61.
Čemu so namenjene inštalacijske cevi?
Zaščiti vodnikov pred mehanskimi poškodbami, ter pred škodljivimi vplivi vlage, hlapov, par …
62.
Glede na material, uporabljen za izdelavo cevi ločimo:
termoplastične cevi, kovinske cevi ter sestavljene cevi (kovinska cev z PVC oblogo).
63.
Ali lahko v eno inštalacijsko cev namestimo vodnike več tokokrogov?
Ne, v eni cevi so lahko samo vodniki enega tokokroga.
64.
Koliko vodnikov prereza 1,5 mm2 lahko največ namestimo v inštalacijsko cev premera 16 mm2?
Največ 3.
65.
Kolikšen je maksimalni skupni tok električne naprave, ki jo v stanovanjskih prostorih še lahko priključimo
na inštalacijo preko vtikača in vtičnice?
16 A.
66.
Ali je dovoljeno dvopolni vtikač električne naprave varnostnega razreda II (dvojna izolacija) priključiti na
tripolno vtičnico?
Da, na tripolno vtičnico lahko priključujemo električne naprave varnostnega razreda I (tripolni vtikač) in
varnostnega razreda II (dvopolni vtikač).
67.
Čemu sta namenjena natičnica in natič?
Da lahko priključni kabel ločimo od električne naprave (npr. računalnika).
68.
Katera inštalacijska stikala poznamo in kakšni so njihovi simboli?
Stikala: enopolna, dvopolna, skupinska, serijska, menjalna in križna.
69.
Ko priključujemo svetilko v kateri vodnik namestimo stikalo in katere vodnike peljemo do svetilke?
Stikalo vedno namestimo v fazni vodnik, do svetilke pa poleg faznega in nevtralnega vodnika peljemo tudi
zaščitni (PE) vodnik.
70.
Narišite vezje za priključitev ene svetilke s prižiganjem iz dveh mest; katera stikala boste uporabili?
Za prižiganje ene svetilke iz dveh mest potrebujemo dve menjalni stikali.
Dimenzioniranje vodnikov
71.
Katere obremenitve vodnika oz. električne inštalacije ločimo?
Ločimo tokovne in napetostne obremenitve.
72.
Kaj razumete pod pojmom dimenzioniranje vodnikov?
Izbiro ustreznega preseka vodnika glede na pričakovan največji trajni tok v vodniku glede na zaščito pred
električnim udarom, toplotne učinke, preobremenitveni in okvarni tok, padec napetosti in mehansko
odpornost.
73.
Glede na kaj dimenzioniramo vodnike?
Glede na predviden največji trajni tok, dopusten padec napetosti, dopusten najmanjši presek glede na
mehanske obremenitve in glede na gospodarnost.
74.
Kaj je termično dimenzioniranje vodnika?
Izbira preseka vodnika katerega dopustna tokovna obremenitev je večja od pričakovanega največjega
trajnega toka.
75.
Kaj vse vpliva na največjo dopustno tokovno obremenitev vodnika?
Material vodnika, prerez, vrsta izolacije, število vzporednih vodnikov, temperatura okolice in način
polaganja.
76.
Kakšna je lahko najvišja obratovalna temperatura vodnika pri različnih vrstah izolacije?
Pri PVC izolaciji 70 st.C, pri XLPE in EPR izolaciji 90 st.C, pri dostopni mineralni izolaciji 70 st.C in pri
nedostopni mineralni izolaciji 105 st.C.
77.
Koliko obremenjenih vodnikov moramo upoštevati pri dimenzioniranju 3-žilnega kabla z zaščitnim
vodnikom?
Dva: fazni in nevtralni vodnik.
78.
Katere načine polaganja upoštevamo pri dimenzioniranju vodnikov?
A1: izolirani vodniki v cevi v termično izolirani steni;
A2: večžilni kabli v cevi v termično izolirani steni;
B1: izolirani vodniki v cevi, položeni na steni, pod ometom ali v votli steni;
B2: večžilni kabli v cevi, položeni na steni, pod ometom ali v votli steni;
C: kabli, položeni direktno na steni, v ometu, na tleh ali pod stropom;
D: večžilni kabli položeni direktno ali v ceveh v zemljo:
E: večžilni kabli položeni prosto v zraku.
79.
Kdaj pri dimenzioniranju upoštevamo korekcijske faktorje?
Kadar pogoji polaganja (temperatura okolice, več vzporednih vodnikov, način polaganja) odstopajo od
običajnih pogojev.
80.
Katera temperatura okolice se šteje za normalno pri dimenzioniranju vodnikov (korekcijski faktor 1,0)?
Temperatura 30 st.C.
81.
Kaj pomeni električno dimenzioniranje vodnikov?
Dimenzioniranje glede na padec napetosti na vodniku.
82.
kakšni so največji dovoljeni padci napetosti v električni inštalaciji?
3 % za inštalacije razsvetljave od točke napajanja;
5 % za inštalacije razsvetljave od TP;
5 % za inštalacije ostalih porabnikov od točke napajanja;
8 % za inštalacije ostalih porabnikov od TP;
0,5 % med števcem in glavnim razdelilcem.
83.
Kdaj in za koliko lahko povečamo dovoljene padce napetosti?
Če je inštalacija daljša od 100 m lahko dovoljene padce napetosti povečamo za 0,005 % za vsak meter preko
100 m, vendar največ za 0,5 %.
84.
Kaj lahko izračunamo iz enačbe za padec napetosti na vodniku?
Najmanjši potreben prerez glede na dovoljen padec napetosti in dano dolžino vodnika ali največjo dovoljeno
dolžino glede na dovoljen padec napetosti in podan prerez vodnika.
85.
Kako izračunamo padec napetosti na trifaznem vodniku ki ni simetrično obremenjen?
Izračunamo največji tok, ki se pojavi v enem od treh vodniku, predpostavimo simetrično obremenitev s tem
tokom in izračunamo padec napetosti pri taki simetrični obremenitvi.
86.
S čim dosežemo ustrezno mehansko trdnost vodnikov?
S tem, da jih položimo v cevi ali pod omet, ki prevzameta mehanske obremenitve.
87.
Kako so mehanske obremenitve vodnikov obravnavane v standardih?
Standardi podajajo samo minimalne prereze vodnikov glede na material in uporabo, ki zagotavljajo ustrezno
mehansko trdnost glede na način polaganja.
88.
Kakšen je binimalni dovoljen prerez Cu in Al vodnikov za energetske tokokroge in razsvetljave?
Cu: 1,5 mm2; Al: 2,5 mm2
89.
Kaj pomeni dimenzionirati vodnike glede na gospodarnost?
Izbrati ustrezen presek vodnika pri katerem so izgube ustrezno nizke s čimer zmanjšamo stroške za
(izgubljeno) električno energijo.
90.
Kaj so posledice tokovnih preobremenitev?
Povečano segrevanje in povečane mehanske obremenitve.
91.
Kako narašča temperatura vodnika ob naraščanju toka skozi vodnik?
Temperatura je odvisna od kvadrata toka.
92.
Kaj je nadtok?
Tok, ki je večji od nazivnega toka.
93.
Kateri dve vrsti nadtoka poznamo?
Preobremenitveni tok in okvarni (kratkostični) tok.
94.
Posledica česa je preobremenitveni tok?
Preobremenitveni tok nastane, če na inštalacijo (vodnik) priključimo bremena kateri skupni tok je večji od
dovoljenega toka vodnika.
95.
Kako velik je lahko okvarni tok?
Okvarni tok lahko doseže več (deset) kratnik nazivnega toka.
96.
Kako preprečimo negativne učinke preobremenitvenega ali okvarnega toka?
S pravočasnim izklopom.
97.
Ali lahko zaščitna naprava hkrati ščiti pred preobremenitvenim in okvarnim tokom?
Da, lahko pa se uporabita tudi dve ločeni napravi.
98.
Katere zaščitne naprave pred pretokom in okvarnim tokom poznamo?
Taljive varovalke, inštalacijski odklopniki, zaščitna stikala.
99.
Kaj je zelo pomembno pri zaščitnih napravah pred okvarnim (kratkostičnim) tokom?
Da so sposobne izklopiti največji možni okvarni tok, ki se lahko pojavi in da je izklop dovolj hiter da
temperatura vodnika ne preseže dovoljene vrednosti.
100. Kdaj je zaščitna naprava pred preobremenitvenim tokom primerno izbrana?
Kadar je nazivni tok naprave večji od največjega predvidenega toka v tokokrogu in manjpi od trajnega
dovoljenega toka vodnika. Poleg tega mora biti zgornji preizkusni tok naprave manjši od 1,45-kratnika trajno
dovoljenega toka vodnika.
101. V kolikšnem času mora zaščitna naprava izklopiti najmanjši kratkostični tok, ki se lahko pojavi?
Zaščitna naprava mora zanesljivo izklopiti vsaj v 5 sekundah.
Varovanje električne inštalacije
102. Katere obremenitve električne inštalacije poznamo?
Tokovno in napetostno obremenitev vodnikov oz. izolacije.
103. Katere nadtokovne zaščitne naprave lahko uporabimo v el. inštalaciji?
NN taljive varovlake, NN taljive varovalke velike zmogljivosti, inštalacijske odklopnike, stikala in
odklopnike z zaščitnimi sprožniki, kontaktorje z zaščitnimi sprožniki.
104. Kako taljive varovalka prekine tok in od česa je odvisen čas izklopa?
Tok se prekine, ko se pretali taljivi element v varovlaki, čas pa je odvisen od velikosti toka, ki teče skozi
varovalko.
105. Naštejte nekaj standardiziranih tokov taljivih varovalk.
2, 4, 6, 8, 10, 13, 16, 20, 25, 32, 40, 50, 63, 80, 100, 125, 160, 200, 250, 315, 400, 500, 630, 800, 1000,
1250.
106. Kaj podaja izklopna karakteristika varovalke?
Odvisnost časa izklopa od velikosti toka skozi varovalko.
107. Katera dva toka sta podana na izklopni karakteristiki in kakšen je njun pomen.
Dogovorni nestalilni to, pri katerem varovalka v podanem času sigurno ne izklopi in dogovorni stalilni tok,
pri katerem varovalka v podanem času sigurno izklopi.
108. Katera dva funkcionalna razreda poznamo pri taljivih varovalkah in na katerih področjih ščitijo varovalke
posameznega razreda?
Poznamo varovalke razreda g, ki ščitijo na celotnem področju in razreda a, ki ščitijo na omejenem področju –
samo pri tokih, ki so večji od določenega mnogokratnika nazivnega toka (okvarni toki).
109. Katere uporabnostne kategorija taljivih varovalk poznamo in čemu so namenjene?
Poznamo kategorije G za splošno uporabo, M za varovanje motorjev in R za varovanje polprevodniških
elementov.
110. Katere so dobre lastnosti taljivih varovalk?
Velika kratkostična zmogljivost, velika hitrost delovanja, nizka cena, preprosta izvedba.
111. Katere so slabe lastnosti taljive varovalke?
Samo enkratna uporaba, ne omogoča tripolnega prekinjanja, ni primerna za vklapljanje pod obremenitvijo,
signalizacija prekinitve je samo optična, blokada izklopa ni možna, delo z njimi je lahko nevarno.
112. Katera sprožnika srečamo v inštalacijskem odklopniku?
Bimetalni sprožnik za preobremenitvene toka in elektromagnetni sprožnik za okvarne toke.
113. Naštejte nekaj nazivnih tokov inštalacijskih odklopnikov.
0,5 – 1 – 1,6 – 2 – 4 – 6 – 8 – 10 – 13 – 16 – 20 – 25 – 32 – 40 – 50 – 63 A
114. V katerih izvedbah se dobi inštalacijski odklopnik in čemu so namenjene?
Izvedba B za zaščito inštalacijskih vodov, izvedba C za zaščito porabnikov z velikimi vklopnimi toki
(elektromotorji), izvedba D za zaščito porabnikov z zelo velikimi vklopnimi toki (motorji z veliko začetno
obremenitvijo).
115. Pri katerem toku (glede na nazivni tok) deluje bimetalni sprožnik v inštalacijskem odklopniku in kakšni so
časi izklopa?
Pri toku med 1,13 in 1,45 nazivnega toka. Na spodnji meji ne sme izklopiti v 6 minutah in na zgornji meji
mora izklopiti v 6 minutah. Pri 2,55 nazivnega toka mora izklopiti v 1 minuti
116. Pri kakšnem toku (glede na nazivni tok) delujejo elektromagnetni sprožniki v inštalacijskih odklopnikih?
Pri izvedbi B med 3 in 5 kratnikom nazivnega toka, pri izvedbi C pri 5 do 10 kratnikom nazivnega toka in pri
izvedbi D pri 10 so 20 kratnikom nazivnega toka.
117. kaj je potrebno, če je pričakovani okvarni tok večji od izklopne zmogljivosti inštalacijskega odklopnika?
Dodatno moramo vgraditi še ustrezno taljivo varovalko (v seriji z odklopnikom).
118. Kakšna je razlika med inštalacijskim odklopnikom in zaščitnim stikalom?
Inštalacijski odklopnik je namenjen samo izklopom v primeru preobremenitvenega ali okvarnega toka, z
zaščitnim stikalom pa lahko porabnike tudi normalno vklapljamo in izklapljamo.
119. Katere zaščitne naprave pred nadtokom uporabljamo v posameznih vrstah stavb?
V stanovanjskih stavbah uporabljamo taljive varovalke ali inštalacijske odklopnike, v poslovnih stavbah
uporabljamo predvsem inštalacijske odklopnike v industrijskih pa za enofazne tokokroge za razsvetljavo
taljive varovalke ali inštalacijske odklopnike, za trifazne porabnike pa tripolne odklopnike ali kontaktorje z
ustreznimi sprožniki, lahko tudi v kombinaciji s taljivimi varovalkami.
120. Kje običajno nameščamo nadtokovne varovalne elemente?
Na začetku vsakega neozemljenega vodnika v razdelilcu, pri spremembi prereza, na odcepih kjer se prerez
zmanjša, za stikalom porabnika, na priključku takoj po vhodu v stavbo, pred določenimi porabniki.
121. Kje ni potrebno oziroma ne smemo namestiti nadtokovnih varovalnih elementov?
Na vodnikih za obratovalno ozemljitev oziroma na N, PE in PEN vodnikih, na zelo kratkih odcepih z
manjšim prerezom, na povezavah generatorjev, transformatorjev, usmernikov, akumulatorskih baterij, na
nekaterih merilnih tokokrogih, kjer bi zaradi prekinitve toka nastala škoda (npr, vzbujalni sistem
generatorja).
122. Kaj je namen selektivnosti varovanja?
Da izklopi varovalni element, ki je najbliže mestu okvare in da torej izklopimo najmanjše možno področje.
123. Kakšna je popolna in kakšna nepopolna selektivnost?
Popolna selektivnost je zagotovljena na celotnem področju toka, nepopolna pa samo do določene mejne
vrednosti toka.
124. Kdaj je zagotovljena selektivnost dveh zaporedno vezanih varovalnih elementov?
Kadar se karakteristiki obeh elementov ne sekata niti dotikata in kadar je karakteristika elementa, ki je bliže
porabniku, nižja.
125. Kaj je namen stikalnih naprav?
Vklapljanje, prevajanje, izklapljanje normalnih bremenskih tokov ter spreminjanje vezave tokokrogov.
126. Katere stikalne naprave srečamo v električnih inštalacijah?
Vtičnice in vtiče, ročna stikala, daljinsko krmiljena stikala.
127. Kaj razumemo pod mehansko in kaj pod električno trdnost stikala?
Mehanska trdnost je število stikalnih operacij, ki jih stikalo zdrži brez mehanskih poškodb, električna trdnost
pa število stikalnih operacij, ki jih kontakti zdrži brez poškodb pri določeni električni obremenitvi.
128. Katere uporabnostne kategorije stikal poznamo?
AC-1 za ohmske in malo induktivne porabnike, AC-2 za asinhronske motorje z drsnimi obroči, AC-3 za AM
s kratkostično kletko, AC-4 za AM s KS kletko, ki jih zaganjamo in reverziramo, AC-5 za sijalke (a) in
žarnice (b), AC-6 za transformatorje (a) in kondenzatorje (b), AC-8 za motorje v hladilnih kompresorjih.
129. Katere prenapetosti se lahko pojavijo v električni inštalaciji?
Prenapetosti, ki so posledica dogodkov v omrežju, stikalnih manevrov, elektrostatičnih razelektritev in
atmosferskih razelektritev (udara strele).
130. Katera dva dela zaščite pred udarom strele poznamo?
Zunanjo zaščito, ki jo predstavlja strelovod in notranjo zaščito, ki jo dosežemo z uporabo prenapetostnih
odvodnikov.
131. Kateri so sestavni deli strelovoda?
Lovilni sistem, strelovodni odvodi in ozemljilo.
132. Kaj lahko uporabi za lovilni sistem pri strelovodu?
Paličaste lovilce, napeto žico, lovilno mrežo, radioaktivne lovilce in lovilce z aktivno kroglo.
133. Kako v primeru direktnega udara strele v stavbo preprečimo preboj med strelovodom in električno
inštalacijo?
Z zagotavljanjem minimalne razdalje med deli strelovoda in deli el. inštalacije ter z izenačitvijo potenciala.
134. Katere so mejne vrednosti prenapetosti za 4 razrede v katere lahko razvrstimo električne naprave glede na
odpornost proti prehodnim prenapetostim?
Razred I do 1,5 kV, razred II do 2,5 kV, razred II do 4 kV in razred 6 do 6 kV.
Nevarnost električnega toka in zaščitni ukrepi
135. Katere učinke električnega toka na človeško telo poznamo?
Termični, mehanski, kemični in biološki učinek.
136. Kateri biološki učinki električnega toka na človeško telo so najpogosteje vzrok smrti ob električne udaru?
Mišični krči, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca.
137. Od česa so odvisne posledice električnega udara?
Od velikosti toka skozi telo, časa trajanja električnega udara, vrste toka (enosmerno, izmenično) in poti toka
skozi telo.
138. Kako velik je električni tok (izmeničen, 50 Hz, pot toka roka-roka), ki je že lahko smrtno nevaren?
Smrtno nevaren je lahko že tok velikosti 30 mA oz. več.
139. Od česa je odvisna upornost človeškega telesa?
Od poti toka, debeline in stanje kože, napetosti dotika, zunanjih razmer, dražljajev in časa.
140. Kako velika je približno upornost notranjosti človeškega telesa (brez upornosti kože) pri poti roka roka-roka
ali roka-noga?
Približno 500 omov.
141. Ali upornost človeškega telesa z naraščajočo napetostjo dotika raste ali pada?
Pada.
142. Kolikšna je približno upornost človeškega telesa pri napetosti 230 V izmenično 50 Hz, pot toka roka-noga?
Približno 1300 omov.
143. Kaj je napetost dotika?
Napetost, ki se pojavi na telesu prizadete osebe ob dotiku prevodnih delov naprav, na katerih je normalno ali
zaradi okvare prisotna napetost.
144. Kakšna je dogovorjena mejna napetost dotika?
Pri normalnih razmerah 50 V izmenično ali 120 V enosmerno, pri neugodnih razmerah 25 V izmenično in 60
V enosmerno in pri zelo neugodnih razmerah 12 V izmenično in 30 V enosmerno.
145. Kaj je neposreden dotik delov pod napetostjo?
Dotik delov, ki so normalno pod napetostjo.
146. Kaj je posreden dotik delov pod napetostjo?
Dotik prevodnih delov naprav, ki normalno niso pod napetostjo, so pa lahko pod napetostjo zaradi okvare
naprave.
147. Kakšen je približno tok skozi človeško telo pri neposrednem dotiku dveh faznih vodnikov?
Izračunamo po ohmovem zakonu: I=U/R = 400 V / 1000 Omov = 400 mA
148. Ali lahko tok skozi telo pri dotiku faznega vodnika v IT omrežju preseže 30 mA in če da, kdaj?
Lahko, če je dozemna kapacitivnost omrežja dovolj velika ali če je izolacijska upornost omrežja dovolj
majhna.
149. Narišite in označite napetost dotika in napetost koraka v bližini ozemljila.
Glej sliko na prosojnici 24.
150. Kaj poleg posrednega in neposrednega dotika delov pod napetostjo še lahko povzroči električni udar s
smrtnim izidom?
Inducirana napetost, približevanje delom pod napetostjo, zaostala napetost, statičen naboj.
151. Kakšni sta osnovni pravili zaščite pred električnim udarom?
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti, na prevodnih delih, ki se jih
je moč dotakniti, se ne sme pojaviti nevarna napetost.
152. Katere vrste zaščite pred električnim udarom poznamo?
Zaščito pred neposrednim dotikom, zaščito pri posrednem dotiku in dopolnilno zaščito.
153. Kako morajo biti zaščiteni deli električne inštalacije, da ne pride do električnega udara?
S primerno kombinacijo zaščite pred neposrednim dotikom in zaščite pri posrednem dotiku oziroma z
zaščito, ki zagotavlja varnost tako v normalnem obratovanju kot tudi ob okvari.
154. Katere vrste zaščite pred neposrednim dotikom poznamo?
Zaščito z izoliranjem aktivnih delov, zaščito z okovi in pregradami, zaščito z ovirami, zaščito s postavitvijo
izven dosega rok.
155. Katere vrste zaščite pri posrednem dotiku poznamo?
Zaščito s samodejnim odklopom, zaščito z dvojno ali ojačano izolacijo, zaščito z električno ločitvijo, zaščito
z neprevodnimi prostori, zaščito z izenačitvijo potenciala.
156. Katere vrste zaščite, ki so hkrati zaščite pred neposrednim dotikom in zaščite pri posrednem dotiku
poznamo?
Varnostno malo napetost, zaščitno malo napetost in omejevanje toka in energije.
157. Katere vrste dodatne zaščite pred električnim udarom poznamo?
Zaščitno stikalo (RCD), dodatno izenačitev potenciala.
158. Kakšna je razlika med popolno in nepopolno zaščito pred električnim udarom?
Popolna ščiti v primeru hotenega in nehotenega dotika, nepopolna pa samo v primeru nehotenega dotika.
159. Kaj veste o zaščiti z izoliranjem aktivnih delov (zaščiti z okovi in pregradami, zaščiti z ovirami …)?
Zaščito zagotavlja osnovna izolacija, ki preprečuje dotik delov pod napetostjo, deli pod napetostjo morajo
biti popolnoma prekriti z izolacijo, ki mora biti tako izvedena, da je odstranljiva samo z uničenjem, pri
zaščiti opreme mora izolacija ustrezati standardom za opremo. (Podobno za ostale vrste zaščite.)
160. Kje se sme uporabljati zaščita z oviramo?
Izključno v inštalacijah, ki so v upravljanju in pod nadzorom strokovnega in poučenega osebja.
161. Kolikšna je varnostna višina pri zaščiti s postavitvijo zunaj dosega rok?
2,5 m.
162. S kakšnim znakom so označene električne naprave, ki so zaščitene z dvojno ali ojačano izolacijo?
Z dvema kvadratoma nameščenima eden znotraj drugega.
163. Koliko porabnikov lahko priključimo na ločilni transformator pri zaščiti z električno ločitvijo?
Samo enega.
164. Kolikšna mora biti izolacijska upornost tal in sten pri zaščiti z neprevodnimi prostori?
Pri napetostih do 500 V vsaj 50 kiloomov in pri višjih napetostih vsaj 100 kiloomov.
165. Kolikšna je najvišja dovoljena napetost v sistemu z varnostno malo napetostjo?
Izmenično 50 V ali enosmerno 120 V.
166. narišite osnovno shemo varnostne (zaščitne) male napetosti?
Shema na strani 44 (46).
167. Kaj lahko v sistemu varnostne male napetosti uporabljamo kot vir energije?
Varnostni ločilni transformator, motor-generator z ločenimi navitji, kemične vire (baterije, akumulatorje),
elektronske naprave, pri katerih je zagotovljena ustrezna varnost.
168. Kakšne so meje za tok in energijo pri istočasni zaščiti z omejevanjem toka in energije?
Tok kratkega stika ne sme preseči 3 mA izmenično oz. 12 mA enosmerno, sproščena energija ob okvari pa
ne 350 mJ oz. 350 mWs.
169. Kateri dodatni pogoji zagotavljajo varnost ob uporabi naprave na diferenčni tok (RCD)?
Diferenčni tok naprave ne sme biti večji od 30 mA in ta zaščitni ukrep ne sme biti edini zaščitni ukrep.
170. V katerem primeru naprava na diferenčni tok ne zagotavlja varnosti?
V primeru dotika dveh faznih vodnikov ali faznega in nevtralnega vodnika.
171. Kako majhno upornost med dvema hkrati dotakljivima prevodnima deloma mora zagotavljati dodatna
zaščitna izenačitev potenciala?
Upornost ne sme biti večja od 50 V/Ia izmenično oziroma 120V / Ia enosmerno.
172. Katere zaščitne ukrepe, ki vključujejo vsaj dve neodvisni zaščiti, je dovoljeno uporabljati (po SIST HD
60364)?
Samodejni odklop napajanja, dvojna ali ojačana izolacija, električna ločitev za napajanje enega porabnika in
mala napetost (SELV ali PELV).
173. Katere vrste zaščite uporabimo pri zaščitnem ukrepu s samodejnim odklopom napajanja (dvojni in ojačani
izolaciji …)?
Kot osnovna zaščita: zaščita z izoliranjem aktivnih delov ali zaščita s pregradami in okrovi, kot zaščita ob
okvari: zaščitna ozemljitev, zaščitno izenačevanje potenciala in zaščita s samodejnim odklopom, kot dodatna
zaščita (če je zahtevana): RCD stikalo. (Podobno za ostale vrste zaščite).
174. Kdaj je pri zaščitnem ukrepu s samodejnim odklopom potrebno izvesti dodatno zaščitno izenačitev
potenciala?
Kadar z zaščito s samodejnim odklopom ne moremo doseči dovolj kratkih časov odklopa.
175. Kako velika sme biti impedanca okvarne zanke pri zaščiti s samodejnim odklopom v TN sistemu?
Impedanca okvarne zanke mora biti manjša od dogovorjene napetosti dotika deljeno z tokov, ki povzroči
izklop.
176. Kakšni so dodatni pogoji za uporabo zaščitnega ukrepa s samodejnim odklopom napajanja v TT sistemu?
Vsi izpostavljeni prevodni deli naprav na eni zaščitni napravi morajo biti s PE vodniki povezani s skupnim
ozemljilom, nevtralna ali skupna točka vira ali eden od L vodnikom mora biti ozemljen in potrebna je
uporaba RCD stikala ali nadtokovne zaščitne naprave, če je impedanca okvarne zanke dovolj majhna.
177. Katere zaščitne naprave je dovoljeno uporabljati v IT sistemu inštalacije ob zaščitnem ukrepu s samodejnim
odklopom napajanja?
Napravo za nadzor izolacije, napravo na nadzor diferenčnega toka, sisteme za lociranje okvare izolacije,
nadtokovne zaščitne naprave in naprave na diferenčni tok.
178. Kateri so pogoji za funkcionalno malo napetost (FELV)?
Uporabljena mora biti osnovna zaščita (izolacija oziroma pregrade ali okrovi), izpostavljeni prevodni deli
morajo biti povezani s PE vodnikom primarnega tokokroga, ki mora biti zaščiten s samodejnim izklopom,
uporabljen mora biti ustrezen napajalni vir in uporabljene morajo biti posebne vtičnice in vtiči z zaščitnim
kontaktom.
179. Katere pogoje mora izpolnjevati električna oprema, ki je zaščitena z dvojno izolacijo?
Oprema mora biti izdelana z dvojno ali enakovredno izolacijo in tipsko preizkušena ter ustrezno označena,
če ima oprema samo oznovno izolacijo je potrebno dodati dodatno izolacijo (okrov), če ima neizolirane dele,
je potrebno dodatno namestiti ojačano izolacijo, okrovi morajo biti brez kovinskih delov, ki potekajo skoznje
in brez plastičnih delov, ki bi jih lahko zamenjali s kovinskimi (npr. vijaki).
180. Kaj se uporablja kot osnovna zaščita in kaj kot zaščita ob okvari pri zaščitnem ukrepu "električna zaščita z
ločevanjem"?
Kot osnovno zaščito uporabljamo zaščito z izoliranjem aktivnih delov ali zaščito z pregradami in okrovi, kot
zaščito ob okvari pa enostavno ločitev tokokroga od drugih tokokrogov in zemlje. Ta zaščitni ukrep se
uporablja samo za enega porabnika (razen izjemoma).
181. Kakšne so zahteve za zaščitni ukrep "Zaščitno ločevanje"?
Napajalni vir mora imeti vsaj enostavno ločitev, napetost ne sme presegati 500 V, deli pod napetostjo ne
smejo biti povezani z drugimi tokokrogi, zemljo ali PE vodnikom, zvijavi vodniki in vrvice morajo biti v
primeru poškodbe vidni, potreben je ločen sistem ožičenja oziroma izoliranje do drugih tokokrogov,
izpostavljeni prevodni deli ne smejo biti povezani s PE vodnikom, zemljo ali izpostavljenimi prevodnimi deli
drugih tokokrogov.
182. Kakšni so pogoji za zaščitni ukrep "mala napetost" (SELV ali PELV)?
Napetost mora biti nižja od 50 V izmenično oz. 120 V enosmerno, tokokrogi SELV oz. PELV morajo biti
zaščitno ločeni od drugih tokokrogov (vsaj z osnovno izolaviji), pri SELV je potrebna tudi osnovna izolacija
proti zemlji.
183. Katere razrede zaščite električnih naprav pred električnim udarom poznamo?
Razred 0, kjer so naprave opremljene samo z delovno izolacijo;
razred 0I, kjer je predvidena še ozemljitvena sponka vendar brez možnosti priključka na zaščitni kontakt
vtičnice;
razred I, kjer se poleg delovne izolacije uporablja še ozemljitev kovinskih delov;
razred II kjer se uporablja dvojna izolacija brez ozemljitve kovinskih delov;
razred III kjer se uporablja mala napetost (SELV ali PELV).
184. Kaj pomeni prva in kaj druga številka v IP oznaki zaščite?
Prva številka podaja zaščito pred vdorom tujkov druga pa pred vdorom vode oz. vlage.
185. Na kaj se pri IP oznaki zaščite nanašajo dodatne črke A, B, C, in D?
Na zaščito pred dostopom do nevarnih delov pod napetostjo: A – ni možen dotik z zadnjo stranjo dlani, B –
ni možen dotik s prstom, C – ni možen dotik z orodjem, D – ni možen dotik z žico.
186. Kaj pomeni črka X v IP oznaki zaščite?
Da ena ali druga zaščita (odvisno na katerem mestu je X) nista bili preizkušeni.
Inteligentne električne inštalacije
187. Kaj omogočajo klasične in kaj inteligentne električne inštalacije?
Klasične inštalacije omogočajo oskrbo porabnikov z električno energijo ter vklapljanje ali preklapljanje
tokokrogov. Inteligentne inštalacije dodatno omogočajo meritve, krmiljenje, regulacijo, prikazovanje
podatkov …
188. Kakšne so prednosti inteligentnih inštalacij?
Zmanjšanje števila krmilnih tokokrogov, zmanjšanje števila energetskih tokokrogov, manjša količina
gorljivega materiala, enostavnejše načrtovanje, krajši čas za montažo in ožičenje, možna hitra prilagoditev
novim zahtevam, lažje dograjevanje in spreminjanje funkcij, manjša poraba energije skozi energetski
management, povezave med posameznimi sistemi, možnost daljinskega nadzora in krmiljenja, komunikacija
med vgrajenimi napravami, lažje vzdrževanje.
189. Kje pridejo inteligentne inštalacije najbolj do izraza?
Pri krmiljenju razsvetljave, ogrevanja in prezračevanja, pri protivlomni in požarni zaščiti, pri upravljanju z
porabo električne energije, pri beleženju in hranjenju dogodkov in pri povezovanju z zunanjimi
komunikacijami.
190. Kaj je naloga Konnex.a in kaj so prednosti za uporabnika tovrstnih inštalacij?
Naloga Konnex-a je skrb za kompatibilnost in kakovost posameznih naprav. Prednosti za uporabnika pa so:
elementi različnih proizvajalcev so med seboj kompatibilni in programska oprema je delo neodvisne firme.
191. Iz katerih delov je sestavljena EIB/KNX inteligentna inštalacija?
Iz podatkovnega vodila, informacijskega protokola in komponent (naprave, senzorji, stikala, aktuatorji …)
192. Kaj lahko poveste o EIB/KNX pametni inštalaciji?
Gre za decentraliziran sistem, ki je dogodkovno voden in izveden z dvožičnim vodilom.
193. Kaj pomeni, da je EIB/KNX sistem dogodkovno voden sistem?
Spremembe v sistemu se vedno zgodijo na podlagi dogodkov npr. svetilka se vključi zaradi pritiska na
stikalo ali kakšnega drugega dogodka.
194. Katere so glavne značilnosti EIB/KNX pametnih inštalacij?
Podatkovno vodilo in dovod energije sta ločena, elemnti imajo lasten procesor in spomin, podatkovno vodilo
je dvopolno, elektronika se napaja po podatkovnem vodilu, funkcije elementov se določajo programsko,
podatki se prenašajo v obliki telegramov, senzorji zaznajo dogodek in pošljejo telegram, telegrami so
opremljeni s številko naslovnika, aktuatorji se odzivajo na telegrame, energetski izklopi in vklopi se izvedejo
v aktuatorji praviloma v bližini naprav.
195. Naštejte nekaj pojmov povezanih z EIB/KNX inštalacijo.
Podatkovno vodilo, senzor, aktuator, sistemska enota, telegram, mikrokontroler, ETS programska oprema.
196. Kakšne zahteve veljajo za napajanje elementov EIB/KNX inštalacije (elektronike)?
Uporablja se sistem SELV preko zaščitnega transformatorja, napetost na izhodu napajalnika je med 28 V in
30 V, napajalnik mora biti odporen proti kratkemu stiku in proti kratkotrajnemu izpadu energije, priklop na
vodilo se izvede preko tuljave, najnižja napetost na elementu je lahko 21 V, priključna moč elementa sme
biti okoli 150 mW do 200 mW, moč napajalnika je lahko različna (320 mA, 640 mA), napajalnike lahko
vežemo vzporedno na istopriključno točko ali na isto vodilo (pri min 200 m razdalje), nekateri elementi
imajo svoje napajalnike in lahko napajajo še kakšen soseden element (do 80 mA).
197. Kaj velja za linijo kot element EIB/KNX inštalacije?
Je najmanjša hierarhična enota, nanjo lahko priključimo do 64 elementov (256 z uporabo ojačevalnika), ima
svoj napajalnik, običajno se največ informacij izmenja znotraj linije.
198. Kaj velja za glavno linijo kot element EIB/KNX inštalacije?
Zagotavlja povezavo med več linijami, lahko vsebuje dom 64 elementov, povezava med glavno linijo in
linijo se izvede z linijskim spojnim elementom (se šteje za en element na liniji in na glavni liniji), potrebuje
svoj napajalnik.
199. Kaj je naloga linijskega spojnega elementa v EIB/KNX inštalaciji?
Povezuje linijo in glavno linijo, deluje kot filter in v linijo oziroma glavno linijo posreduje samo tiste
telegrame, ki se nanašajo na elemente na liniji oziroma izven linije, deluje kot galvanski ločilni člen in kot
ojačevalec.
200. Kaj velja za funkcionalno področje kot element EIB/KNX inštalacije?
Združuje glavno linijo in največ 15 nanjo priključenih linij, skupno število elementov v funkcionalnem
področju je lahko 1024 (linijski spojni elementi se štejejo kot dva elementa).
201. Kaj velja za področno linijo kot element EIB/KNX inštalacije?
Omogoča komunikacijo med posameznimi področji, področja se na področno linijo vežejo preko področnih
spojnih elementov (delujejo enako kot linijski spojni elementi), nanjo lahko povežemo do 15 področij, nanjo
se lahko priključijo tudi dodatni elementi, potrebuje svoj napajalnik.
202. Kakšna je lahko struktura podatkovnega vodila v EIB/KNX inštalaciji?
Linijska, zvezdasta ali drevesasta, krožna struktura ni dovoljena.
203. Kakšne so dovoljene dolžine podatkovnega vodila v EIB/KNX inštalaciji?
Največja dovoljena dolžina ene linije je 1000 m, največja dolžina med napajalnikom in elementom je 300 m,
najmanjša dovoljena razdalja med dvema napajalnikoma je 200 m, največja dovoljena razdalja med dvema
elementoma je 700 m.
204. Kakšne so glavne značilnosti prenosa podatkov po podatkovni liniji v EIB/KNX inštalaciji?
Podatki se prenašajo s pomočjo telegramov v digitalni zaporedni obliki, po liniji se lahko naenkrat prenaša
samo en telegram, hitrost prenosa je 9600 bit/s, v sekundi je možno prenesti okoli 40 do 50 telegramov, linije
ni potrebno zaključevati z uporom.
205. Kako časovno poteka prenos telegramov po EIB/KNX liniji?
Telegram vedno sproži dogodek, pošiljatelj pred pošiljanjem počaka 5,2 ms. Če je vodilo prosto, pošlje
telegram, po prejemu telegrama ga mora prejemnik v 1,35 ms preveriti telegram in poslati na vodilo potrdilo
o prejemu. Če je več prejemnikov, vsi hkrati pošljejo potrdilo o prejemu, če prejemnik ni razumel telegrama
odgovori z drugačnim potrdilom, ki preglasi ostale, pošiljatelj v tem primeru ponovno pošlje telegram
(ponovi do 3-krat), če pošiljanje ni uspelo pošiljatelj zaključi pošiljanje in neuspel poskus zapiše v svoj
pomnilnik.
206. Kakšna je struktura telegrama na EIB/KNX liniji?
Telegram je sestavljen iz kontrolnega polja (1 bajt), naslova pošiljatelja (2 bajta), naslova prejemnika (2
bajta), uporabne informacije (2 do 16 bajtov) in varnostnega polja (1 bajt). Uporablja se 8 bitni bajt.
207. Kaj so značilnosti CSMA/CA protokola s katerim se preprečuje pošiljanje več telegramov hkrati na isti liniji
EIB/KNX inštalacije?
vsak pošiljatelj lahko pošlje kadarkoli, pošiljatelj mora preveriti (in počakati) da je vodilo prazno, vsak
pošiljatelj med pošiljanjem tudi sprejema (posluša), če začneta dva hkrati, po kontrolnem polju ugotovita
prioriteto in tisti s prednostjo nadaljuje.
208. V katere skupine lahko razdelimo komponente EIB/KNX sistema?
Sistemski pribor (podatkovne tračnice, pokrovi za trčnice, spojke, podatkovni kabli), sistemski elementi
(napajalniki, tuljave za priključevanje napajalnikov, spojni elementi, priključni elementi), aplikativni
elementi (senzorji, aktuatorji, podatkovni vmesniki, povezovalni elementi, prikazovalniki).
209. Kakšne so osnovne karakteristike podatkovnega vodnika za EIB/KNX inštalacijo?
Oklopljen kabel z dvema paricama (4 vodniki) prereza 0,8 mm2, barve paric črna-rdeča in rumena-bela,
običajno uporabljamo črno-rdečo parico, lahko tudi obe, oklopa ni potrebno ozemljiti, uporaba energetskih
vodnikov ni dovoljena.
210. Katere oblike aplikativnih elemtov EIB/KNX inštalacije poznamo?
Vrstne elemente za montažo na zbiralčne sisteme, podometne elemente za vgradnjo v doze, nadometne
elemente za montažo na končno površino, vgradne elemente za vgradnjo v naprave.
211. Kaj velja za priključevanje komponent na vodilo v EIB/KNX inštalaciji?
Vsi elementi so priključeni paralelno, vodilo je lahko v obliki tračnice ali kabelskega vodnika, elementi
imajo za priključitev na vodilo posebne sponke (ali povezovalne člene za priključitev na trčnično vodilo),
dovoljeno je "šivanje" elementov.
212. Iz katerih delov je sestavljen element EIB/KNX inštalacije?
Iz dela za priključitev na vodilo in iz funkcijskega dela. Dela sta lahko ločena ali združena v celoto. Pri
ločenih delih lahko na en del za priključitev na vodilo nataknemo različne funkcijske dele. Funkcijski del je
lahko senzor (vhodni element) ali aktuator (izhodni element).
213. Iz katerih delov je sestavljena programska oprema elementa EIB/KNX inštalacije?
Iz fizičnega naslova elementa in uporabniškega programa. Oboje se na element opiše s pomočjo računalnika,
priključenega na vodilo in ETS programske opreme.
214. Koliko delov ima fizični naslov elementa EIB/KNX inštalacije?
Tri: številka funkcionalnega področja, številka linije in številka elementa. Prvi dve številki sta od 0 do 15,
zadnja od 0 do 255.
215. Kaj velja za skupinski naslov elementa v EIB/KNX inštalaciji?
Vsak element ima poleg svojega fizičnega naslova še več skupinskih naslovov, ki definirajo na katere
telegrame se element odziva. Skupinski naslov si vedno delita vsaj dva elementa: en senzor in en aktuator.
Skupinski naslov ima dva dela: glavna skupina (0 do 15)/podskupina (0 do 2047) in se vpiše programsko.
216. Katera področja uporabe glavnih skupin (v skupinskem naslovu) se običajno uporabljajo?
0 za centralne funkcije, 1 za razsvetljavo, 2 za žaluzije, 3 za gretje, 4 za javljalnike gibanja in 5 za
prezračevanje.
217. Kaj veste o aplikativnem programu na elementih EIB/KNX inštalacije?
aplikativni program se naloži v element v fazi programiranja inštalacije. Nahaja se v delu za povezovanje na
vodilo, lahko pa tudi v funkcijskem delu. Določa delovanje elementa, skupinske naslove, parametre in
prioritete poslanih telegramov. Brez aplikativnega programa element inštalacije ne deluje. Aplikativni
program mora biti od istega proizvajalca kot sta del za priključitev na vodilo in funkcijski del.
218. Kaj je dobro vedeti o stavbi v kateri načrtujemo EIB/KNX inštalacijo?
Namen stavbe (stanovanjska, poslovna …), ali se bo oddajala v najem, ali se bosta namen in razporeditev
prostorov spreminjala, ali so kakšne omejitve glede postavitve elementov (npr. steklene stene), ali se bo
inteligentna inštalacija v celotni izvedla takoj, ali so bo v določenih delih stavbe izvajala šele kasneje.
219. Kaj spada pod možne funkcije EIB/KNX inštalacije?
Krmiljenje razsvetljave (vklop, izklop, zatemnitev …), vklop in izklop porabnikov preko krmiljenih vtičnic,
krmiljenje žaluzij, regulacija temperature v prostorih, detekcija gibanja in krmiljenje v povezavi s tem,
alarmne funkcije, prikazovanje stanj in dogodkov …
220. Kakšen je vrstni rek izdelave projekta inteligentne inštalacije?
Najprej določimo topologijo inštalacije (linije, področja), določimo katere linije bodo povezovale katere
prostore, izberemo potrebne elemente za realizacijo zahtev, razporedimo elemente na ustrezna mesta po
prostorih, določimo skupinske naslove, k skupinskim naslovom določimo ustrezne elemente, definiramo
parametre, ki jih je potrebno nastaviti na elementih, preverimo celoten design.
Projektiranje inštalacij in meritve
221. Zakaj je objekte in s tem tudi električne inštalacije potrebno graditi v skladu s predpisi?
Da zagotovimo mehansko odpornost in stabilnost. varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito,
zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo ter ohranjanje toplote.
222. Kaj obsega graditev objekta oz. električne inštalacije?
Projektiranje, gradnjo in vzdrževanje.
223. Katere proizvode se lahko vgradi v električno inštalacijo objekta?
Tiste, ki so skladni z slovenskimi nacionalnimi standardi in harmoniziranimi standardi, z evropskim ali
slovenskim tehničnim soglasjem in slovenskimi tehničnimi predpisi.
224. Kaj mora imeti elektroinštalacijska oprema, da jo lahko vgradimo v objekt?
Veljaven certifikat skladnosti ali izjavo o skladnosti ali evropsko tehnično soglasje (prevedeno v
slovenščino) ali slovensko tehnično soglasje.
225. Kaj obsegata projektna in tehnična dokumentacija?
Projektna dokumentacija obsega: idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
(PGD), projekt za razpis (PZR), projekt za izvedbo (PZI), tehnična dokumentacija pa: projekt izvedenih del
(PID), projekt za vzdrževanje (navodila za uporabo) in projekt za vpis v uradne evidence.
226. Kdo se lahko ukvarja s projektiranjem?
Gospodarska družba ali samostojni podjetnik, ki ima v register vpisano dejavnost projektiranja.
227. Kdo je lahko odgovorni vodja projekta oziroma odgovorni projektant?
Kdo ima predpisano izobrazbo, ustrezne delovne izkušnje in je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri
inženirski zbornici (ima opravljen strokovni izpit).
228. Kaj mora vsebovati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja?
Splošni del (osnovne podatke o načrtu, podatke o projektantih, kazalo vsebine, projektna naloga, soglasja),
tehnično poročilo, projektantski popis s predizmerami in predračunom, risbe.
229. Kaj naj bi bila vsebina tehničnega poročila?
Opis elektroinštalacije in njenih delov ter njihovih funkcij, podatke o inštalirani in konični moči, podatke o
glavnih obračunskih varovalkah in načinu merjenja el. energije, rezultate tehničnih izračunov, ki dokazujejo
varno in pravilno delovanje inštalacije.
230. Kaj naj bi bilo prikazano na risbah, ki so del načrta električne inštalacije?
Tlorisna razporeditev električne inštalacije, enopolna shema stikalnih blokov, način priključka na električno
omrežje, razporedit inštalacij v prerezih (če je to potrebno).
231. Kaj vsebuje soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje?
Priključno moč, nazivno napetost na prevzemno-prodajnem mestu, izvedbo zaščite pred električnim udarom,
navedbo napajalne TP, način izvedbe priključnega voda, podatke o izvedbi obračunskih in kontrolnih
meritev, nazivni tok naprav za omejevanje toka priključka, zahtevan faktor moči in morebitne druge pogoje.
232. Kakšen je potek izdelave projekta električnih inštalacij?
Najprej določimo namembnost prostorov, potem izberemo vrsto zaščite pred nevarno napetostjo dotika, sledi
določitev težišč porabe in mest razdelilcev, nato naredimo projekt razsvetljave da določimo pozicijo svetilk
in s tem izpustov inštalacije za razsvetljavo, določimo število in mesta vtičnic, stikal in porabnikov,
določimo število tokokrogov in njihovo obremenitev, naredimo načrt razdelilca, določimo nazivne toke
varovalnih in stikalnih elementov, določimo vrste in preseke vodnikov z ustreznimi izračuni, naredimo popis
materiala in predračun, izdelamo potrebne risbe.
233. Če je v soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje navedena vrsta inštalacije TN, katero vrsto zaščite
pred električnim udarom bomo izbrali?
Običajno izberemo izoliranje aktivnih delov kot osnovno zaščito in zaščito z odklopom kot zaščito v primeru
okvare. Dodatno lahko uporabimo (na celi inštalaciji ali samo za posamezne prostore) se zaščito z RCD
stikalom. Če inštalacijo izvedemo kot TT pa je uporaba RCD stikala obvezna.
234. Kako postavimo glavni razdelilec in razdelilce v več-stanovanjski stavbi?
Glavni razdelilec postavimo v pritličju (ali visoki kelti), nato za vsako stanovanje predvidimo svoj razdelilec,
ki ga postavimo v hodnik oziroma blizu vhodnih vrat.
235. Kakšno je (približno) ustrezno število vtičnic v stanovanjskih prostorih?
Dnevna soba: 5 do 10, spalnica: 4 do 8, kuhinja: glede na število stalno priključenih aparatov + 5 do 8,
pralnica: poleg tistih za sušilni in pralni stroj še 3 do 6, kopalnica: 2 za vsak umivalnik + ena za grelec zraka,
ostali prostori: vsaj 1 za čiščenje (sesalec).
236. Kje so primerna mesta za stikala?
Stikala namestimo v bližini vrat, pazimo tudi na to, v katero smer se vrata odpirajo, pri vlažnih prostorih
(kopalnice, pralnice, WC) stikala namestimo zunaj prostora, če je to možno, če ima prostor več vhodov
(hodnik), predvidimo pri vsakih vratih eno stikalo, pri večjem številu stikal za isto (iste) svetilke lahko
uporabimo tipke in impulzne releje.
237. Kateri porabniki potrebujejo ločene tokokroge iz razdelilca?
Iz razdelilca običajno vlečemo ločene tokokroge za razsvetljavo, vtičnice, grelce s priključno močjo nad 2
kW, motorje s priključno močjo nad 0,5 kW in trifazne motorje (porabnike). V manjših stanovanjih lahko za
razsvetljavo in vtičnice uporabimo skupen tokokrog.
238. Kaj veste o tokokrogih za razsvetljavo?
Tokokrog za razsvetljave smemo varovati z največ 16 A varovalko (inštalacijskim odklopnikov) v
industrijskih stavbah lahko tudi več, po prostorih jih razporedimo tako, da imata sosednja prostora različne
tokokroge, prostori, ki poslovno ne sodijo skupaj, naj imajo ločene tokokroge, za VN svetilne cevi in
posebne svetilke z veliko priključno močjo predvidimo svoj tokokrog, če sta v prostoru več kot dve varnostni
svetilki, jih priključimo na vsaj dva tokokroga, tokokroge za varnostno razsvetljavo varujemo z 10 A
varovalkami ali IO in obremenjujemo do 6 A.
239. Kaj veste o tokokrogih za vtičnice?
V hišnih inštalacijah smejo biti varovani z največ 16 A varovalkami ali IO, na 1 tokokrog priključimo do 6
vtičnic (5 dvojnih), pri večjih porabnikih priključenih preko vtičnice predvidimo svoj tokokrog, pri grelnih
telesih do 2 kW lahko na isti tokokrog predvidimo še eno vtičnico, grelne naprave do 2,2 kW lahko
priključimo preko vtičnice, za večje moči predvidimo fiksni priključek nad 4,4 kW pa trifazni priključek.
240. Kako v načrtu inštalacije označujemo tokokroge?
Tokokroge označujemo s številkami po vrsti kot so narisani na shemi razdelilca, številko pripišemo v shemi
razdelilca ter pri elementih na tlorisu, če je v stavbi več razdelilcev številko sestavimo iz številke razdelilca
in številke tokokroga.
241. Kaj vsebuje načrt razdelilca?
Vsebuje tokokroge, nazivne toke varovalnih in stikalnih elementov, števec električne energije in
podrazdelilce, običajno narišemo enopolno shemo v določenih primerih lahko tudi tripolno, pri vsakem
tokokrogu označimo porabnike, vrsto priključitve in priključno moč, označimo število vodnikov in njihov
prerez, tokokroge oštevilčimo, vnesemo podatke o zaščitni napravi, označimo vrsto zaščite ob okvari, pri
motorjih navedemo način zagona.
242. Kakšne vodnike običajno uporabljamo v inštalacijah?
Za napajalne vode uporabimo H07VV-U kable ustreznega prereza vendar vsaj 4x16 mm2, za razvod po
stavbi uporabimo H07V-U ali H05V-U vodnike v inštalacijskih ceveh, presek je odvisen od uporabljenega
zaščitnega elementa (16 A – 2,5 mm2; 10 A – 1,5 mm2), za kratke povezave znotraj razdelilca uporabljamo
H07V-U, H07V-R ali H07V-K vodnike.
243. Na kaj pazimo pri izdelavi popisa materiala in predračuna?
Navedemo ves potreben inštalacijski material in potrebno delo, ne smemo pozabiti na material za izenačitev
potencialov in na vodnike (kable), ki potekalo vertikalno skozi stavbo, popis izdelamo v tabelarični obliki, ki
omogoča seštevanje in izračun skupnega zneska, pri vodnikih dodamo 5 % zaradi rezanja, na koncu dodamo
10 % zneska za drobni in pritrdilni material, za vodnike podamo cena na meter, za ostale elemente po kosu,
razdelilce in podrazdelilce običajno navedemo v kompletu (in ne posameznih sestavnih delov) enako tudi
ceno podamo za kompleten zvezan (pod)razdelilec.
244. Kdaj izvejamo meritve električne inštalacije?
Pred izročitvijo v uporabo, periodično na vsakih 3 do 5 let, po vsakem popravilu, rekonstrukciji, zamenjavi
…
245. Čemu je namenjen pregled električne inštalacije?
Pri vizualnem pregledu električne inštalacije ugotavljamo učinkovitost zaščite pred električnim udarom (npr.
prisotnost povezav do PE zbiralke …), skladnost izvedene inštalacije s projektom, pravilnost izbire in
označevanja in pravilnost izvedbe inštalacije glede na zahteve tehniške regulative.
246. Kaj obsega preizkus električne inštalacije?
Preizkusimo sledeče: neprekinjenost zaščitnih vodnikov, neprekinjenost vodnikov za izenačitev potenciala,
izolacijsko upornost inštalacije, zaščito z električno ločitvijo (če obstaja), upornost tal in sten pri zaščiti z
neprevodnimi prostori, zaščito s samodejnim odklopom, dodatno izenačitev potenciala ter delovanje
inštalacije in naprav.
247. Kaj obsega preizkus stikalnega bloka?
Obsega: meje segrevanja, dielektrične lastnosti (upornost izolacije), kratkostično trdnost, neprekinjenost
zaščitnega vodnika, izolacijske razdalje in plazilne poti, mehansko delovanje, stopnjo mehanske zaščite,
električno delovanje.
248. Čemu služijo meritve električne inštalacije?
Ugotavljanju in oceni stanja zaščitnih ukrepov.
249. Kakšne meritve izvajamo v električnih inštalacijah?
Meritev izolacijske upornosti med vodniki in proti zaščitnemu vodniku, meritev impedance okvarih zanke in
časa izklopa zaščitnih naprav, meritev upornosti zaščitnega vodnika med razdelilcem in zbiralko glavnega
izenačevanja potenciala, meritev upornosti zaščitnih vodnikov med (pod)razdelilci, meritev pravilnosti
delovanja RCD zaščitnih stikal, meritev dozemne upornosti tujih prevodnih delov, ki niso ozemljeni, meritev
upornosti zaščitnih, obratovalnih, strelovodnih in združenih ozemljitev, meritev zaščite pred električnim
udarom in pred prevelikimi tokovi, meritev neprekinjenosti zaščitnih tokokrogov stikalnih blokov.
250. Kam priključimo merilne vezi pri meritvi neprekinjenosti zaščitnih vodnikov?
Eno vez priključimo na zbiralno glavne izenačitve potenciala drugo pa na: PE sponke na vtičnicah, ohišja
svetilk in drugih porabnikov, vodovodno, toplovodno, plinsko inštalacijo, strelovodno napravo.
251. Kakšna sme biti izmerjena upornost pri meritvi neprekinjenosti zaščitnih vodnikov?
Manjša od vrednosti, ki jo dobimo če napetost 50 V (25 V) delimo s tokom, ki zagotavlja zanesljivo
delovanje zaščitne naprave.
252. Kje in kako merimo izolacijsko upornost?
Ločeno med faznimi vodniki, med faznimi vodniki in N vodnikov, med faznimi vodniki in PE vodnikom ter
med N in PE vodnikom. Pred meritvijo izključimo omrežno napetost, sklenemo vsa stikala in odklopimo vse
porabnike.
253. Kakšna je merilna napetost pri meritvi izolacijske upornosti?
Merilna napetost je enosmerna in sicer 250V za inštalacije male napetosti, 500 V za inštalacije z nazivno
napetostjo do 500 V in 1000 V za inštalacije z nazivno napetostjo nad 500 V.
254. Kakšna je dovoljena mejna vrednost ponikalne upornosti ozemljil pri TN sistemu?
Upornost mora biti manjša od 2 oma.
255. Katere parametre merimo pri preverjanju delovanja RCD stikala?
Merimo napetost dotika, izklopni čas, izklopni tok in ozemljilno upornost ozemljila.
256. Kaj pomeni vrednotenje rezultatov pri meritvah električne inštalacije?
Rezultate korigiramo glede na dopustna odstopanja pri posameznih meritvah oziroma glede na pogrešek
inštrumenta – rezultatu prištejemo (če iščemo največjo še dovoljeno vrednost) oziroma odštejemo (če iščemo
najmanjšo še dopustno vrednost) korekcijsko vrednost oziroma pogrešek inštrumenta.