Poročilo Semaforko 2014

Glasilo SPV - Maribor, Številka 7/2014
Maribor, oktober 2014
Timi Ro~enovi~
SEMAFORKO
KAZALO
UVODNIK...........................................................................2
OSNOVNE ŠOLE
OSOVNA ŠOLA JANKA PADEŽNIKA�����������������������������������21
OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANA - STANETA��������������25
OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA����������������������26
SPV MARIBOR
PROGRAM DELA SPV 2014��������������������������������������������������3
POROČILO ZAKLJUČNE PRIPREDITVE
“RED JE VEDNO PAS PRIPET”������������������������������������������������5
POROČILO VZGOJNO PREVENTIVNE AKCIJE
“BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA”����������������������������������������9
22. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE
“KAJ VEŠ O PROMETU?”����������������������������������������������������12
DRŽAVNO TEKMOVANJE “KAJ VEŠ O PROMETU?”��������������14
SREDNJE ŠOLE
SREDNJA PROMETNA ŠOLA................................................27
ŠOLE VOŽNJE
ŠOLA VOŽNJE PRIHAJAM...................................................33
POLICIJA
VARNOST KOLESARJEV V CESTNEM PROMETU
NA PODROČJU PU MARIBOR���������������������������������������������16
RAZNO
ZŠAM................................................................................34
VARNO KOLESARJENJE......................................................36
BREZPLAČNO KOLESARJENJE V MARIBORU.........................39
AMZS................................................................................40
VRTEC
VRTEC POBREŽJE - ENOTA BREZJE��������������������������������������18
VRTEC STUDENCI - ENOTA RADVANJE��������������������������������20
SPOŠTOVANI
NAVODILA ZA PISANJE ČLANKOV!
Besedilo oddajte na CD-ju skupaj z natisnjenim besedilom
na naslov:
SPV Maribor, Ul. heroja Staneta 1, 2000 Maribor
ali ga pošljite po e-pošti:
semaforko@maribor.si
Navedite svoj točen naslov, tel. št. in naslov e-pošte.
Zapišite nekaj stavkov povzetka besedila
(kot uvod v članek)
Fotografije pripnite v jpg formatu ali pošljite original
Fotografij ne vračamo.
Veseli smo, da prebirate sedmo številko
SEMAFORKO, glasila Sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem
prometu Mestne občine Maribor.
Uredništvo!
GLASILO SEMAFORKO
Izdaja: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor
Tisk: Tiskarna Evrografis d.o.o., Maribor
Uredniški odbor: Tatjana Berghaus, Peter Breznik, Beno Šumer, Bojan
Krajnc, Marta Oman, Jožica Trlep
Naslov uredništva:
MO Maribor, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Ulica heroja Staneta 1
2000 Maribor
Odgovorni urednik: Tatjana Berghaus
Tehnično urejanje in oblikovanje: Tiskarna Evrografis d.o.o.
1
UVODNIK
Spoštovani,
Njihova krivda ni tako velika, saj so vse to že videli pri nas. Medtem, ko so mirno in neopazno sedeli
na zadnjem sedežu, se je nam mudilo in smo peljali
hitreje kot bi smeli, se hudovali na pešce in druge
voznike, ki vozijo prepočasi, parkirali tam, kjer ne
bi smeli in kar je najhuje, mogoče smo se s tem celo
kdaj pohvalili. Otroci vse to hitro dojamejo in kot
mladi vozniki še nadgradijo. Vzorec se torej ponavlja.
z zadovoljstvom vam predstavljamo novo številko
prometno-varnostnega biltena Semaforko. Vsi sodelujoči smo zadovoljni, da nam je uspelo bilten
ponovno pripeljati do vas, saj v današnjih finančno
oteženih časih, to ni povsem enostavno.
V tem predgovoru bi se želel dotakniti izjemno pomembnega elementa prometne varnosti: vzora in
zgleda nas starejših, torej nas staršev. Znano je, da
so otroci »zrcalo staršev« in tudi star pregovor pravi:
»Jabolko ne pade daleč od drevesa« (no, včasih raste
drevo tudi na hribu …).
Zato se zazrimo vase in si dopovejmo, da je promet
in prometna varnost zrcalo nas samih. In ker vsak
zase kreira svojo malo prometno politiko tudi s tem,
da prenaša vzorce ravnanja v prometu na otroke, naj
bodo ti v skladu s »hišnim redom« v cestnem prometu, vsaj takrat, ko imamo v avtomobilu naše največje
bogastvo - svoje otroke.
Ker smo vzgajali naše otroke sami, menim, da kot
starši nimamo pravice kritizirati mladostnikov, če ti
»divjajo« s kolesi, z mopedi, z osebnimi avtomobili,
se slabo vedejo v prometu, ravnajo agresivno …
Peter Breznik
2
SPV MARIBOR
MESTNA OBČINA MARIBOR
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
PROGRAM DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM
PROMETU MESTNE OBČINE MARIBOR ZA LETO 2014
I.TRIMESEČJE
• d
emonstracijske naprave za pravilno uporabo
otroških sedežev,
• zaključna prireditev ''RED JE VEDNO PAS PRIPET''
20.3.2014 oz. 27.3.2014
Nosilec akcije: komisija za akcije in komisija za izobraževanje v sodelovanju s Policijo, šolami in vrtci,
Zvezo prijateljev mladine Maribor, Medobčinskim
redarstvom
1. INFORMACIJA O STANJU PROMETNE VARNOSTI V
LETU 2013 NA OBMOČJU MO MARIBOR
Priprava gradiva: Policija
2. AKCIJA PEŠEC V PROMETU
• Izvedba akcije Bodi preViden v lokalnem okolju
januar – februar in oktober - november 2014
Nosilec: komisija za akcije v sodelovanju s Policijo,
ZŠAM Certus Maribor, Medobčinskim redarstvom
5. IZOBRAŽEVANJE MENTORJEV PROMETNE VZGOJE
3. TEČAJ CPP ZA UČENCE PROMETNIKE – marec 2014
• i
zvedba učne delavnice ''Alkohol in droge v
prometu''
Nosilec: komisija za izobraževanje v sodelovanju z
AVP SPV
Nosilec akcije: Komisija za izobraževanje
4. JE VAŠ OTROK PRIPET januar - maj in oktober december 2014
6. IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH VOZNIKOV
• d
elavnica za učitelje in vzgojiteljice,
• opazovanje pripetosti pred šolami in vrtci
• razgovor s starši in izvedba akcije pred vrtci in
šolami,
• delitev publikacije Otrok v avtu,
• o
bnovitvena predavanja CPP voznikov motornih
vozil
Nosilec aktivnosti: SPV, komisija za izobraževanje v
sodelovanju s ŠV, Centrom nujne medicinske pomoči
II. TRIMESEČJE
1. KOLO V PROMETU
3. BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA 22. april 2014 oz.
6. maja 2014
• Prometni kviz ''KOLESAR SEM'',
• Kolesarski izpiti,
• Varno kolo (pregled koles in koles z motorjem),
Nosilec akcije: SPV, komisija za akcije, komisija za izobraževanje v sodelovanjem s Promotehno d.o.o.
• i
zvedba aktivnosti, ki so namenjene mladim
kolesarjem
Nosilec aktivnosti: komisija za akcije, komisija za izobraževanje, komisija za zdravstveno varstvo udeležencev v cestnem prometu v sodelovanju z Zvezo
prijateljev mladine Maribor, Policijo, Medobčinskim
redarstvom.
2. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU – april - maj 2014
• p
oziv šolam za izvedbo šolskega tekmovanja
• izvedba medobčinskega tekmovanja 9. april oz. 16.
april 2014
• priprave na državno tekmovanje in udeležba na
državnem tekmovanju
Nosilec aktivnosti: SPV, komisija za akcije, komisija
za izobraževanje
4. VARNOST OTROK NA ŠOLSKIH POTEH – zaključek
šolskega leta
• r azgovor s starši,
• navodila za varno vključevanje v promet,
• razdelitev knjižice Prvi koraki v svetu prometa
in ustrezno informiranje staršev prvošolcev za
pripravo učencev na varno pot v šolo in varno
vključevanje v promet.
Nosilec aktivnosti: SPV v sodelovanju s komisijami in
Policijo
3
SPV MARIBOR
III. TRIMESEČJE
1. VARNOST OTROK NA ŠOLSKIH POTEH – začetek
šolskega leta
Nosilec aktivnosti: SPV v sodelovanju s komisijami
in Policijo, Medobčinskim redarstvom, ZŠAM Certus
Maribor
• p
reverjanje varnih šolskih poti in možni dodatni
ukrepi,
• ureditev kolesarskih poti v okolici šol,
• sodelovanje s šolo in starši,
• dogovor s prostovoljci za spremstvo otrok na
najnevarnejših lokacijah,
• postavitev radarske table pred šolami in vrtci,
• pravočasna obnova prometne signalizacije v okolici
• šol in vrtcev ter postavitev dodatnih opozorilnih
tabel in transparentov.
• predstava s prometno vsebino za učence 1. in 2.
razreda OŠ
2. EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI od 16. do 22. septembra 2014
• V
ARNOST KOLESARJEV V PROMETU – predavanje
za kolesarje vseh starosti
• razdelitev gradiva po šolah
• izvedba akcije DAN KOLESARJEV, (18.9.2014)
Nosilec aktivnosti: SPV, komisija za akcije, komisija
za izobraževanje, Zveza prijateljev mladine Maribor,
Policija, ZŠAM Certus Maribor
3. IZOBRAŽEVANJE MENTORJEV PROMETNE VZGOJE
• izvedba seminarja za mentorje prometne vzgoje s
poudarkom na varnosti udeležencev v prometu
Nosilec aktivnosti: Komisija za izobraževanje
IV. TRIMESEČJE
1. TEDEN PROMETNE VARNOSTI – od 6. do 11. oktobra 2014
Nosilec: SPV v sodelovanju s komisijami, Policijo, Zavodom Naprej, Službo za nudenje nujne medicinske
pomoči, Zvezo prijateljev mladine Maribor, ZŠAM
Certus Maribor
–– obisk delegacije osnovnošolcev pri županu
• izvedba akcije BODI PREVIDEN,
Nosilec aktivnosti: SPV v sodelovanju s komisijami,
Zvezo prijateljev mladine Maribor in Policijo, ZŠAM
Certus Maribor
4. BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO
• i
zvedba brezplačnih preventivnih tehničnih
pregledov motornih vozil s poudarkom na zimski
opremi vozil.
Nosilec akcije: komisija za akcije
2. S KOLESOM Z MOTORJEM VARNO V PROMET
• U
čna delavnica za učence 3. triade in dijake srednjih
šol (MLADOST NAJ BO RADOST TUDI V PROMETU)
Nosilec akcije: komisija za izobraževanje
5. IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH VOZNIKOV
• o
bnovitvena predavanja CPP voznikov motornih
vozil
Nosilec akcije: SPV, komisija za izobraževanje v sodelovanju z AŠ
3. SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH
NESREČ – 15. november 2014
• Izvedba delavnice za učence OŠ in dijake SŠ (14.
november 2014)
• Izvedba dogodka ob Svetovnem dnevu spomina na
žrtve prometnih nesreč
6. ALKOHOL, NE HVALA! - november – december
2014
• U
čna delavnica Alkohol in droge v prometu za
učence OŠ in dijake SŠ
Nosilec akcije: SPV, komisija za akcije v sodelovanju
s Policijo, komisijo za zdravstveno varstvo udeležencev v cestnem prometu
4
SPV MARIBOR
PROJEKT PASAVČEK 2014 RED JE VEDNO PAS PRIPET!
POROČILO ZAKLJUČNE PRIREDITVE
»RED JE VEDNO PAS PRIPET«
starši. Projekt temelji na pozitivni spodbudi za uporabo otroških sedežev med vožnjo v avtomobilu.
Osrednja figura projekta je lik Pasavčka, ki na zabaven način opozarja otroke: Red je vedno pas pripet!
V šolskem letu 2013/2014 poteka projekt PASAVČEK
na štirih osnovnih šolah in šestih vrtcih. V program je
vključenih 917 otrok.
V četrtek, 27. marca 2014 smo v okviru projekta PASAVČEK uspešno izpeljali zaključno prireditev z naslovom ''Red je vedno pas pripet''. Zaključna prireditev je potekala med 10. in 13. uro na prireditvenem
prostoru na Trgu svobode v Mariboru. Prireditve se
je udeležilo okoli 450 otrok iz vrtcev in osnovnih šol.
Udeležence prireditve je pozdravil namestnik predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Vinko VIRTNIK.
V okviru prireditve so potekale številne aktivnosti.
Vrtec Borisa Pečeta se je s svojimi izdelki predstavila na stojnici, učenci osnovnih šol in vrtcev pa so se
predstavili s kratkim zabavnim programom.
Zaščita otrok v avtu je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti. Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor
že vrsto let sodeluje v projektu PASAVČEK, katerega
nosilec je Javna agencija RS za varnost prometa - Svet
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Namen
projekta je spodbujanje pravilne uporabe otroških
varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo
v avtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod
imenom priljubljene figurice Pasavček. Projekt je v
celoti predstavljen na internetni strani http://www.
pasavcek.si.
V letu 2013 je bilo na območju MO Maribor v prometnih nesrečah udeleženih 47 otrok. Otroci so bili
v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi kot
potniki, povzročitelji prometnih nesreč z udeležbo
otrok pa so bili v največ primerih vozniki osebnih
avtomobilov. Otroci so povzročili le mali odstotek
prometnih nesreč, pa še takrat si lahko odrasli pripišemo odgovornost za njihovo ravnanje.
Po osnovnih šolah in vrtcih na območju MO Maribor že od jeseni 2013 poteka delo v okviru projekta
PA S AV Č E K .
V
projekt
so vključeni
otroci 4 – 12
let ter njihovi
Otroški izdelki v okviru projekta Pasavček
Nastop otrok iz vrtca in šole
5
SPV MARIBOR
Otroci so se preizkusili v vožnjo z mini kolesi na poligonu KOLESARČKI.
Na tematski ustvarjalni delavnici Zveze prijateljev mladine so otroci lahko ustvarjali izdelke na temo Pasavček, barvali ali izdelovali so lik Pasavčka, vzdušje pa je popestril čarodej Grega.
Otroci ustvarjajo na delavnici Zveze prijateljev mladine Maribor
Zabavni program s
čarodejem Grego
Na prireditvenem prostoru so
se predstavili: AVP SPV z demonstracijskimi
napravami,
Služba nujne medicinske pomoči, Medobčinsko redarstvo.
Otroci so si ogledali vozilo
medobčinskega redarstva, reševalno in policijsko vozilo s
službenimi psi.
Svetovanje in predstavitev
aktivnosti policistov in mestnih
redarjev
6
Svetovanje
reševalcev
SPV MARIBOR
Udeleženci prireditve so si ogledali in preizkusili
demonstracijske naprave Javne agencije RS za varnost prometa, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tehtnice za prikaz naletne teže,
otroški varnostni sedež za prikaz pravilne uporabe pripetosti v otroških sedežih. Otroci so aktivno
preizkusili naprave in dobili navodila za pravilno
pripenjanje v otroških varnostnih sedežih.
Na stojnici SPV MO Maribor so obiskovalci prireditve dobili vzgojno preventivno gradivo, na stojnici
podjetja Pikapolonica d.o.o. pa so se lahko posvetovali o nakupu ustreznega otroškega sedeža.
Svetovanje glede uporabe otroških sedežev
Stojnica SPV
Demonstracijske naprave AVP SPV
Posebno doživetje za otroke pa je bilo
srečanje z maskoto Pasavček.
Stojnica podjetja Pikapolonica d.o.o.
7
SPV MARIBOR
Prireditve se je kljub hladnemu vremenu udeležilo 450
otrok iz mariborskih vrtcev in osnovnih šol, učitelji in
vzgojitelji. Razveseljivo je, da se je zaključne prireditve
Red je vedno pas pripet tokrat udeležilo tudi veliko
staršev in starih staršev otrok ter naključnih mimoidočih.
Množica otrok,
staršev, učiteljev
in vzgojiteljev na
prireditvi
Za red in varnost na prireditvenem prostoru so skrbeli člani
komisije za akcije pri SPV, člani ZŠAM Certus Maribor in
dijaki Srednje prometne šole Maribor.
Sodelovanje prostovoljcev
Vzgojno preventivna
akcija je bila medijsko
odmevna.
Sestavek
o zaključni prireditvi
Red je vedno pas pripet je bil objavljen v
časopisu Večer. O akciji je poročal tudi TV
studio Maribor.
Zapisala:
Jožica TRLEP
Bojan KRAJNC, l.r.
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu
8
SPV MARIBOR
MESTNA OBČINA MARIBOR
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
POROČILO VZGOJNO PREVENTIVNE AKCIJE
»BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA«
Kolesarjenje postaja ponovno vse bolj priljubljeno,
saj pomeni prijetno obliko športnega življenja in
zdrav, okolju prijazen način prevoza. Otrokom pomeni kolo še veliko več. Vožnja s kolesom je hkrati
tudi igra, prikazovanje sposobnosti in izražanje načina življenja.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenja posebno pozornost mladim kolesarjem, saj so
kolesarji poleg pešcev med bolj ogroženimi udeleženci v prometu. Med posledicami prometnih nesreč,
v katerih so udeleženi kolesarji, so najbolj pogoste
poškodbe glave, ki spadajo med najtežje poškodbe.
V torek, 22. aprila 2014 je na prireditvenem prostoru
na Trgu svobode v Mariboru potekala vzgojno-preventivna akcija »Bistro glavo varuje čelada«. Akcija
je bila namenjena mladim kolesarjem, ki so poleg
pešcev med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Z akcijo smo
želeli posebno pozornost nameniti
strpnemu in odgovornemu ravnanju kolesarjev v
prometu in predstaviti koristnost
Med
posledicami
prometnih nesreč, v
katerih so udeleženi
kolesarji, so najbolj
pogoste
poškodbe
glave, ki spadajo med najtežje
poškodbe.
Velika zaščita za
glavo je kolesarska čelada, ki pa
polno varovalno
vlogo prevzame
le, ko je pravilno nameščena.
Na stojnici AVP
SPV in SPV MO
Maribor so udeleženci
akcije
in
uporabnost
kolesarske čelade za otroke in
odrasle.
Vzgojno preventivna akcija se je
začela s pozdravnim nagovorom
župana dr. Andreja FIŠTRAVCA in podpredsednika
SPV Vinka VIRTNIKA.
Sledila
je kratka predstavitev
akcije
in aktivnosti, ki
so potekale na
Trgu svobode ter
predstavitev trase kolesarjenja z
navodili varnega
kolesarjenja.
dobili navodila
za pravilno uporabo kolesarske
čelade, praktični
prikaz zakaj je
potrebno dosledno uporabljati
kolesarsko čelado in navodila za
varno kolesarjenje.
9
SPV MARIBOR
Svoje aktivnost so na stojnicah predstavili tudi Srednja prometna šola Maribor, Zveza prijateljev mladine
Maribor in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor.
Zveza prijateljev mladine Maribor je pripravila ustvarjalno
delavnico, na kateri so udeleženci lahko ustvarjali izdelke
na temo kolesarjenja in uporabe varnostne čelade.
V okviru prireditve so se mladi
kolesarji pomerili še v spretnostni
vožnji na razvedrilnem poligonu.
Udeležence vzgojno preventivne
akcije – mlade kolesarje smo v
spremstvu policistov in redarjev
na kolesih, reševalca na motornem kolesu, mentorjev prometne vzgoje popeljali na učno uro
varnega kolesarjenja po mestnih
prometnicah.
10
SPV MARIBOR
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor je za
vse udeležence akcije, učence in
mentorje, ki so se udeležili kolesarjenja po mestnih ulicah zagotovil
kolesarske čelade. Za brezhibnost
in manjša popravila koles so poskrbeli v mobilni kolesarski delavnici
Mariborske kolesarske mreže.
V preventivni akciji so poleg Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu MO Maribor sodelovali še: AVP SPV, Policija, Medobčinsko redarstvo, Zdravstveni dom Maribor - Reševalna služba, Zveza prijateljev
mladine Maribor, Mariborska kolesarska mreža, člani komisije za akcije
pri SPV MO Maribor, člani ZŠAM Certus Maribor, MOPA d.o.o. in Srednja prometna šola Maribor.
Za varnost in red na prireditvenem prostoru so poleg članov komisije
za akcije pri SPV skrbeli tudi člani ZŠAM Certus Maribor in dijaki Srednje prometne šole Maribor.
Prireditev je bila medijsko odmevna, saj so sodelovali in objavili svoje članke in izjave na RTV Slovenija TV
studio Maribor, Radiu City, Radiu Maribor in v Večeru.
Vzgojno preventivne akcije »Bistro glavo varuje čelada« se je udeležilo 140 otrok iz 11 osnovnih šol Mestne
občine Maribor. Prireditev se je zaključila z razglasitvijo zmagovalcev v spretnostni vožnji na poligonu in
podelitvijo nagrad.
Poročilo pripravila:
Jožica Trlep
11
Bojan KRAJNC, l.r.
Predsednik sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
SPV MARIBOR
22. MEDOBČINSKO PROMETNO TEKMOVANJE
KAJ VEŠ O PROMETU - poročilo
V organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je v sredo, 9. aprila 2014, na prireditvenem
prostoru pri OŠ Borcev za severno mejo uspešno potekalo 22. medobčinsko prometno tekmovanje Kaj veš
o prometu.
Tekmovanja se je udeležilo 33 tekmovalcev v kategoriji kolo, iz devetih osnovnih šol z območja Mestne občine Maribor. V kategoriji kolo z motorjem je tekmovalo 7 tekmovalcev iz dveh srednjih šol. Tekmovalci v
obeh kategorijah so pokazali svoje znanje v teoretičnem znanju prometnih predpisov, spretnostni vožnji na
poligonu ter praktični vožnji v dejanskem prometu.
Med kolesarji je zmagal Tadej KRAJNC iz OŠ Draga Kobala, drugo mesto je zasedel Domen BABIČ iz OŠ Franca Rozmana Staneta, tretje mesto pa Jakob POKERŽNIK iz OŠ Borcev za severno mejo. V kategoriji moped je
prvo mesto osvojil Nejc KRAJNC, drugo mesto Tadej BAUMAN, tretje mesto Aleksej GAJSER vsi trije iz Srednje
prometne šole Maribor.
Prvi trije posamezniki v kategoriji kolo in kategoriji moped so prejeli zlato, srebrno oz. bronasto odličje. Prve
tri ekipe v kategoriji kolo in zmagovalna ekipa v kategoriji moped pa so prejele pokale v trajno last.
Ekipno so bili med kolesarji najboljši tekmovalci OŠ Draga Kobala, za nagrado jim je Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu MO Maribor podaril kolo. V kategoriji kolo z motorjem je zmagala ekipa Srednje
prometne šole Maribor.
12
SPV MARIBOR
Tekmovanje se je zaključilo s kratkim kulturnim programom OŠ Borcev za severno mejo in podelitvijo odličij
in pokalov najboljšim posameznikom in ekipam v obeh kategorijah.
Tekmovanje pod vodstvom Vinka VIRTNIKA in Bojana KRAJNCA je potekalo tekoče in brez zapletov. Za
nemoten in varen potek tekmovanja so poskrbeli prostovoljci, člani komisije za akcije, člani ZŠAM Certus
Maribor, policisti in redarji na kolesih, reševalec Reševalne službe Maribor, predstavniki avtošol, mentorji
prometne vzgoje in dijaki Srednje prometne šole Maribor. Nemoteno testiranje kolesarjev sta zagotovila
predstavnika podjetja Primotehna d.o.o., voznikov mopedov pa predstavnika Izpitnega centra Maribor.
Zapisala:
Jožica TRLEP
13
Bojan KRAJNC, l.r.
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu
SPV MARIBOR
REZULTATI 23. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA KAJ VEŠ O PROMETU
Tekmovanja Kaj veš o prometu so tradicionalna oblika prometno-vzgojnih aktivnosti, ki potekajo na šolah že več kot 40 let. Letošnje tekmovanje je bilo že
23. državno tekmovanje v samostojni Sloveniji. Tekmovanja Kaj veš o prometu potekajo na šolski ravni, na občinskih ravni oz. regijskih, ter nato finalno
državno tekmovanje. V letošnjem šolskem letu je v
okviru šolskih tekmovanj sodelovalo 176 slovenskih
osnovnih šol, tekmovalo je preko 1700 učencev, izvedenih je bilo 47 občinskih/kvalifikacijskih tekmovanj
iz preko 90 slovenskih občin. Tekmovanje je potekalo je potekalo v soboto, 31. maja 2014 na površinah
in okolici OŠ Brezovica, na Brezovici pri Ljubljani.
Najboljši tekmovalci s kolesi in mopedi so se pomerili
v poznavanju cestno prometnih predpisov, spretno-
stni vožnji na poligonu in vožnji po mestnih prometnicah. Prejeli so praktične nagrade, ki jim bodo pomagale tudi pri večji varnosti v prometu.
Zmagovalec v kategoriji kolo je prejel kolesarski dres
in vetrovko, priročnik Dober voznik ter druge varnostne izdelke. Najboljši voznik kolesa z motorjem pa
je prejel zaščitno motoristično želvo, priročnik Dober voznik in odsevni brezrokavnik. Deset najboljših
tekmovalcev je prejelo različne praktične nagrade:
kolesarske rokavice, priročnike Dober voznik, odsevni brezrokavnike, lučke, tlačilke, ... Prav tako so vsi
sodelujoči tekmovalci prejeli majice, ki so jih zagotovili s pomočjo lokalnih donatorjev, s strani AVP pa
tudi zaščitno kolesarsko čelado in diplomo za sodelovanje.
Rezultati najboljših kolesarjev in voznikov koles z motorjem/skuterjem
na 23. državnem tekmovanju Kaj veš o prometu
Rezultati KOLO
Mesto
Priimek
Ime
Osnovna šola
Občina
1
PAJAZETOVIČ
GREGOR
OSNOVNA ŠOLA DRAVLJE LJUBLJANA
Ljubljana
2
BUDNA
KLEMEN
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Ljubno
2
PODLESNIK
LUKAS
OSNOVNA ŠOLA LOVRENC NA POHORJU
Lovrenc na Pohorju
4
ŽGANJAR
VID
OSNOVNA ŠOLA MILANA MAJCNA
ŠENTJANŽ
Sevnica
5
RAK
URH
OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE
Braslovče
6
RUS
TIM TIMOTEJ
OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO
Brežice
7
HRKA
UROŠ
OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN
Novo mesto
8
JARC
JAKOB
OSNOVNA ŠOLA PRESERJE
Brezovica
9
BERTONCELJ
ANŽE
OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR
Šenčur
10
BABIČ
DOMEN
OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANASTANETA MARIBOR
Maribor
Rezultati KOLO Z MOTORJEM /SKUTER
Uvrstitev
Priimek
Ime
Občina
1.
TKALEC
DANIJEL
OBČINA KRŠKO
2.
FIŠER
LEON
OBČINA KRŠKO
3.
BAUMAN
TADEJ
OBČINA MARIBOR
4.
GAJSER
ALEKSEJ
OBČINA MARIBOR
5.
ZORIČ
ALEN
OBČINA KRŠKO
6.
FERKO
KEVIN
OBČINA MARIBOR
7.
FUKS
ŽAN
OBČINA PTUJ
8.
ROŽIČ
ANŽE
OBČINA BRASLOVČE
9.
URGAR
SIMON
OBČINA SLOVENJSKE KONJICE
10
BABIČ
DOMEN
OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANA-STANETA MARIBOR
14
SPV MARIBOR
NEKAJ UTRINKOV IZ TEKMOVANJA
15
POLICIJA
VARNOST KOLESARJEV V CESTNEM PROMETU NA
OBMOČJU POLICIJSKE UPRAVE MARIBOR
Kolesarjenje predstavlja vse pogostejšo obliko prevoza, saj se koristi tako za potrebe potovanja (npr.
na delovno mesto, v šolo in drugih obveznostih), kot
tudi za rekreacijo. Kot kolesarji so v cestnem prometu pogosto udeleženi tudi otroci in mladoletniki. S
povečanjem udeležbe kolesarjev v cestnem prometu
se poveča tudi verjetnost za prometne nesreče, ki pa
se v večini primerov končajo s telesnimi poškodbami
kolesarjev.
Zaradi svoje ranljivosti so kolesarji poleg pešcev ena
najbolj ogroženih kategorij udeležencev cestnega
prometa. Za varnost teh je še posebej pomembno,
da vozniki motornih vozil spoštujejo cestno-prometne predpise in so pozorni na udeležbo kolesarjev v
cestnem prometu, zelo pomembno pa je tudi, da kolesarji s spoštovanjem cestno-prometnih predpisov,
skrbjo za tehnično brezhibnost svojih koles in uporabo zaščitnih sredstev poskrbijo za svojo varnost.
V prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Maribor je letno udeleženih preko 250 kolesarjev (konkretnejši statistični podatki za obdobje 2009
– 2013 so razvidni iz tabele 1). Večina kolesarjev je
bila v prometnih nesrečah telesno poškodovana, od
tega so najhujše posledice (mrtvi, hudo telesno poškodovani) utrpeli kolesarji v povprečju v več kot 8
% deležu.
Tabela 2: Kršitve cestno-prometnih predpisov kolesarjev
Hudo tel.
poškodovani
Lahko tel.
poškodovani
Brez
poškodb
2009
3
22
230
33
2010
1
21
211
34
2011
3
20
217
36
2012
2
24
222
36
2013
1
20
224
35
Nepravilna stran/
smer vožnje
Vožnja pod vplivom
alkohola
2009
316
45
105
2010
393
50
171
2011
515
130
182
2012
670
384
115
2013
1.012
561
144
Velika problematika kršitev kolesarjev se ugotavlja
tudi pri nadzoru cestnega prometa v I. polletju 2014,
saj je bilo ugotovljenih 746 kršitev kolesarjev, od
tega 461 kršitev vožnje po nepravilni strani oziroma
smeri vožnje in 95 kršitev vožnje pod vplivom alkohola.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo
kolesarjev so bili neupoštevanje pravil o prednosti,
nepravilna stran oziroma smer vožnje ter neprilagojena hitrost. Zaradi teh se je zgodila tudi večina prometnih nesreč s hujšimi posledicami. To velja tako
za obdobje 2009 – 2013, kot tudi za I. polletje 2014.
Kot dejavnik prometnih nesreč se tudi med kolesarji
pojavlja vožnja pod vplivom alkohola. Povprečni delež alkoholiziranih kolesarjev, ki so bili povzročitelji
prometnih nesreč, je za obdobje 2009 – 2013 znašal 16 % (to pomeni, da je višji od splošnega deleža
alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na
območju Policijske uprave Maribor, ki je za obdobje
2009 – 2013 znašal 10,2 %). Za posamezna leta je
delež razviden iz tabele 3, najbolj pa sta po tej problematiki izstopali leti 2011 in 2012.
Tabela 1: Posledice udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah
Mrtvi
Vse kršitve
kolesarjev
Tabela 3: Kolesarji kot povzročitelji prometnih nesreč
V I. polletju 2014, ko je bila udeležba kolesarjev v
cestnem prometu zaradi ugodnih vremenskih razmer bistveno večja, kot v enakem obdobju 2013, je
v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave
Maribor en kolesar umrl, 12 je bilo hudo telesno poškodovanih, 91 pa lahko telesno poškodovanih.
Kolesarji so bili dokaj pogosti povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so udeleženi (v obdobju 2009
– 2013 povprečno v 52 % deležu). To pomeni, da
so kolesarji pogosto tudi kršitelji cestno-prometnih
predpisov, kar se ugotavlja tudi pri nadzoru cestnega prometa. Po številu izstopajo predvsem kršitve
nepravilne strani/smeri vožnje in vožnja pod vplivom
alkohola (tabela 2).
Kolesarji
povzročitelji
Število
Delež (alkohol)
2009
138
17
12,3 %
2010
121
15
12,4 %
2011
159
32
20,1 %
2012
149
31
20,8 %
2013
144
19
13,2 %
2013
144
19
13,2 %
Delež udeležbe kolesarjev v cestnem prometu se čez
leto spreminja in je v največji meri odvisen od vremenskih pogojev (temperatur, padavin), s tem pa je
povezana tudi problematika prometne varnosti kolesarjev. Ta je praviloma največja v poznih spomladanskih, poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih, kot
je za obdobje 2009 – 2013 razvidno v tabeli 4.
16
POLICIJA
–– D
a ne vozijo pod vplivom alkohola, da psihofizično
stanje prav tako izrazito vpliva na zaznavanje
okolja in njihove motorične sposobnosti.
–– Da se pred spremembo smeri vožnje posebej
pozorno prepričajo o varnosti manevra ter
pravočasno in odločno nakažejo svoj namen
(posebna pozornost naj bo namenjena ravnanju
drugih udeležencev, še posebej vozilom, ki kolesarja
dohitevajo ali prehitevajo).
–– Da upoštevajo pravila prednosti, ki veljajo za
kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so
označene kolesarske steze.
–– Da ponoči in ob zmanjšani vidljivosti zagotovijo
ustrezno osvetlitev koles (na sprednjem delu kolesa
prižgana bela luč za osvetljevanje ceste, na zadnji
strani kolesa rdeča pozicijska luč in rdeč odsevnik,
na obeh straneh pedalov rumeni ali oranžni
odsevniki, na kolesih pa rumeni ali oranžni bočni
odsevniki) ter se oblečejo v svetlejša oblačila.
–– Da skrbijo za redno vzdrževanje in tehnično
brezhibnost kolesa.
Tabela 4: Udeležba kolesarjev v prometnih nesrečah po mesecih
(celo obdobje 2009 – 2013)
Število kolesarjev v prometnih nesrečah
Udeleženih
Umrlih
Hudo telesno
poškodovanih
Januar
26
2
1
Februar
18
1
0
Marec
76
0
8
April
117
1
7
Maj
163
1
11
Junij
193
1
19
Julij
180
2
12
Avgust
165
1
12
September
188
1
19
Oktober
124
0
11
November
64
0
6
December
41
0
1
V izpostavljenih časovnih obdobjih se problematiki
kolesarjev tudi pri nadzoru cestnega prometa posveča večja pozornost.
Glede na stanje prometne varnosti kolesarjev, kot
ranljive kategorije udeležencev cestnega prometa,
smo na območju PIU Maribor v letu 2014 izvedli že
več poostrenih nazorov cestnega prometa s poudarkom na tej problematiki. Temeljni namen teh nadzorov je bil vplivati na kolesarje, da bodo spoštovali
cestno-prometne predpise, hkrati pa tudi vplivati na
voznike, da s kršitvami ne bodo ogrožali varnosti kolesarjev.
Veliko lahko k lastni varnosti v prometu prispevajo
kolesarji sami, zato jim svetujemo:
–– Da so pozorni na prometno signalizacijo oziroma
prometno ureditev ter jo upoštevajo, še posebej na
pravila o prednosti ter stran in smer vožnje.
Dodatni nasveti za varno vožnjo s kolesom so dostopni na spletni strani Policije (http://www.policija.si/).
mag. Gabrijel Sternad
Policijska uprava Maribor
Sektor uniformirane policije
Maistrova ulica 2
2000 Maribor
tel. 02/222 12 52
17
VRTEC
VRTEC POBREŽJE
CESTA XIV. DIVIZIJE 14a
2000 MARIBOR
ENOTA BREZJE
NA TRATI 6
Tel.: 024617426
e-mail: enota.brezje@gmail.com
MENTOR: JASMINA CENTRIH
VARNO NA CILJ
Strokovne delavke v vrtcu Brezje se zavedamo, da
je prometna vzgoja pomemben dejavnik varovanja
življenja otrok. Svet prometa smo odrasli ustvarili
za odrasle, vendar se vsak dan vanj vključujejo tudi
otroci. Tako se vsakodnevno srečujejo s pravili in nevarnostmi v prometu. Zaradi svojega psihosocialnega in telesnega razvoja pa se ne morejo in ne smejo
sami vključiti v promet. Potrebujejo pomoč, nasvete,
vodenje in nadzor odraslih danes in jutri.
Na aktivu enote, smo strokovne delavke načrtovale
cilje in odnosno s tem dejavnosti, ki so se zrcalili skozi projekt Pasavček.
Izhajale smo iz problema:
–– »v avtu sem vedno pripet, se znam sam. ko se z
atijem peljama, se on ne pripne, spomnim ga jaz«.
–– »ko grem o v trgovino blizu naše hiše, sedim v
svojem sedežu in nisem pripasana. včasih lahko
sedim spredaj, pa tudi nisem pripasana. enkrat sem
se sklonla in padla na tla«.
–– »včasih, ko gremo blizu Maribora, nisem pripasan.
ko gremo daleč, pa sem. ko pride po mene dedek,
pa lahko sedim spredaj.«
–– »ko se z atijema, potem sem včasih pripasan,
včasih pa ne. vedno sedim zadaj. včeraj nisem bil
v otroškem sedežu, ker mi ga ati ni dal. ne vem
zakaj«.
–– »ati me je enkrat pozabil pripasati. nimam pojma,
zakaj«.
–– »jaz sedim odzadaj in sem
vedno pripasan. mamica je
rekla, da tako mora biti in
pika«.
–– »jaz sedim v avtu spredaj, ker
sem že malo veliki«.
–– »ko grem v vrtec, sem vedno
pripasan, ko pa mama samo
obrne avto, sem lahko spredaj
in odpet. enkrat se nama je
zaletel avto«.
–– »včasih z mamico nisma
pripasane, včasih pa sma.
ko grema na kratke vožnje,
nisem pripasana. ko se
peljema v Banovce, pa sma
pripasane«.
–– »ko pride ati po mene s črnim
avtom, lahko sedim spredaj in
sem odpeta. enkrat sem bila
odpeta, ker sem imela oblečeno jakno«.
–– »
včasih sedim spredaj, včasih zadaj. mami mi
dovoli, da sedim spredaj. ko se z mamico peljema v
trgovino, se nama ni treba pripasati«.
–– »sem pripasana in sedim zadaj. ko se peljemo k
betki, sedim lahko spredaj in sem pripasana. tudi
sama se znam zapasati«.
–– »ko prideta po mene babi in dedi, sedim spredaj in
nisem pripasan«.
Globalni cilj:
–– Seznanjanje staršev in otrok z varnim vključevanjem
v prometne situacije, ter pravilna uporaba otroških
sedežev v avtomobilih in pripenjanje z varnostnimi
pasovi
Cilji:
–– Preko različnih dejavnosti se otrok zanima za
promet.
–– Pridobiva si izkušnje o prometu.
–– Svoje izkušnje o prometu predstavi svojim
sovrstnikom (vsak otrok ima možnost posredovati
svoje izkušnje, mnenja, zaznave, predstave o
prometnih situacijah).
–– Iz posameznih delov sestavi celoto – sestavljanke
prometnih sredstev, spomin.
–– Otroci si bodo razvijali sposobnost razumevanja
vzročno-posledičnih odnosov.
–– Otrok isto tematiko upodablja v različnih tehnikah
(slika, risba, konstruira iz odpadnega materiala,
18
VRTEC
–– O
trok se aktivno vključuje v pogovor s policistom.
–– Policist nas pouči, kje naj hodi otrok, kako prečkam
cesto,kje prečkamo cesto,
–– Socialna igra Policaj.
–– Posredovanje zgodbice Semafor Samo.
–– Otroci si izmišljujejo nadaljevanje zgodbic Semafor
Samo.
–– Deklamacija Križišče.
–– Otrok iste teme upodablja v risbi, sliki, plastičnem
oblikovanju – odpadni material.
–– »Kuharski dan« pizza semafor,
–– Igra z otroškimi sedeži.
–– Otroci se pogovarjajo o obnašanju v avtomobilu.
–– Otroci se pogovarjajo »Zakaj moram biti v avtu
pripet-a?« .
–– Dnevno spremljanje uporabe otroških sedežev in
varnostnih pasov pri otroku (beleženje).
–– Otroci opisujejo (moj sedež).
–– Poslušanje zgodbic, vezanih na temo promet.
K sodelovanju smo povabili gospoda Petra Breznika,
ki je pripravil zanimivo predavanje za starše, stare
starše.
Vesele smo, da smo pri beleženju pripetosti opazile
velik napredek. Večina otrok je pripasanih in sedijo v
OVS. Tu in tam pa žal še opazimo otroka, ki ne sedi
v sedežu in ni pripet. Z ozaveščanjem otrok bomo
nadaljevali tudi v bodoče. Prepričane smo, da bomo
s skupnimi močmi vsi tisti, ki sobivamo z otroki poskrbeli za to, da bodo naši otroci prispeli varno na cilj
in nas razveseljevali z njihovimi hudomušnimi norčijami tudi jutri.
–– O
trok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in
odčitava.
–– Otrok spoznava knjigo kot vir informacij.
–– Otrok se seznani in spozna poklic policista, njegovo
vlogo v družbi.
–– Otrok spoznava like.
–– Otrok klasificira in razvršča,
–– Otroci bodo spoznavali pomen prometnih znakov,
semaforja in pravil za pešce.
–– Spoznavajo primerna oblačila za otroke kot
udeležence v prometu (rumene rutice, odsevniki,
svetla oblačila).
–– Razvijati in krepiti otrokovo ustvarjalnost,
iznajdljivost, samostojnost.
–– Preko različnih dejavnosti se otrok zanima za
promet.
–– Pridobiva si socialne veščine s prometno varnostjo
(pravilna uporaba otroških sedežev).
–– Otroci spoznajo žival – pasavec.
–– Povečati stopnjo informiranosti o otroških sedežih.
Dejavnosti:
–– Otrok se igra s družabnimi igrami, ki so vsebinsko
vezani na promet (Varna pot do šole, Varno na cilj).
–– Zbiramo zgodbe, knjige, pesmi o prometu.
–– Orientacija v prostoru in na prostem (naprej, nazaj,
levo, desno, pred, za).
–– Razvrščanje predmetov po barvi, velikosti, obliki.
–– Igre z vlogami (peljemo se na izlet).
–– Otrok se seznanja s poklici (policist, šofer, pilot,…).
–– Otrok isto tematiko upodablja v različnih tehnikah
(slika, risba, konstruira iz odpadnega materiala
–– Igra z avtomobilčki in avtocesto.
–– Naučimo se novo pesem Kolesa na avtu, Moj rdeči
avto,
Zapisala: Jasmina Centrih
19
VRTEC
VRTEC STUDENCI MARIBOR
ENOTA RADVANJE
GRIZOLDOVA ULICA 1
2000 MARIBOR
OTROCI IN VZGOJA ZA VARNOST V PROMETU
kaj dneh ponosno izjavil, kako se je v vrtec pripeljal
pripet v otroškem sedežu. Vsi smo bili veseli, najbolj
pa je bil ponosen on sam. Lep zgled, kako lahko včasih tudi otroci vzgajajo, če jim le pokažemo pravo
pot.
Vzgoja o načinih varnega vključevanja otrok in odraslih v promet je po mojem mnenju ena tistih področij, ki so ključnega pomena za privzgajanje vrednot,
ki so danes v družbi nekoliko v krizi, vendar so za
Vzgojiteljice se zavedamo, da je vzgoja za varnost v
prometu ena pomembnejših in odgovornejših nalog
vrtca. Otroci so v sodobnem času priča vse gostejšemu in na žalost tudi vse objestnejšemu načinu udeleževanja v prometu.
Za razvijanje predstave o varnem udeleževanju v prometu,
seznanjanje s prometnimi znaki in pravili v prometu smo uporabljali
tudi družabne didaktične igre.
Menim, da je smisel vzgoje za varno obnašanje na
cestah prav v tem, da vsak začuti odgovornost za
svojo varnost in varnost drugih. Da že otrok začuti,
da je življenje vrednota, ki jo moramo spoštovati in
ceniti ter jo torej tudi varovati.
Vzgoje za varnost v prometu smo se lotili načrtovano. Na sprehodih smo otroke vedno opozarjali na
prometne znake, na varno hojo po pločniku in na
varno ravnanje pri prečkanju ceste. Vključili smo
se tudi v projekt Pasavček, preko katerega smo se
predvsem veliko pogovarjali o pomenu varnostnega
pasu in pripetosti med vožnjo v avtomobilu. Ugotovili smo, da so starši in otroci glede tega zelo ozaveščeni, je pa v ospredje stopila zgodba nekega dečka.
Le - ta je dejal, da ga starši nikoli ne pripnejo. In prav
pogovori v vrtcu so ga tako spodbudili, da je po ne-
V vrtec smo povabili na obisk policistko, ki je razložila pomen
varnostnih pasov in pomembnost pripetosti med vožnjo. Preko IKT
tehnologije je otrokom predstavila še druge zanimive vsebine iz
področja prometa in pomena upoštevanja pravil.
njen obstoj nujno potrebne. In to so strpnost, spoštljivost, sodelovanje, razumevanje, odgovornost in
nenazadnje ljubezen do sočloveka.
Kristina Vračko, vzgojiteljica
20
OSNOVNE ŠOLE
MEDNARODNI PROGRAM VARNOST IN MOBILNOST ZA VSE
Na OŠ Janka Padežnika dajemo velik pomen prometni varnosti. Prav zato si med drugim tudi prizadevamo k sprotnemu reševanju perečih prometnih situacij. V sklopu sodelovanja na mednarodnem projektu
Varnost in mobilnost za vse so naši petošolci uspešno
predstavili perečo prometno situacijo v neposredni
bližini šole, poiskali možne rešitve in se tako uspešno
uvrstili med prvih pet finalistov.
terimi ozaveščamo učence k upoštevanju prometnih
pravil in odgovornemu ravnanju v prometu (Glavo
varuj, čelade se ne sramuj, kolesarski izleti za starše
in otroke, športni dan Na kolesa in koleščka,...) Izva-
Prometne delavnice ''Ju3 na cesti''
jamo tudi različne prometne delavnice in ankete, s
katerimi spremljamo način prihajanja naših učencev
v šolo. Prizadevamo si, in na najrazličnejše načine
Na obisku na Uradu za komunalo, promet in
prostor MOM
Na OŠ Janka Padežnika dajemo velik pomen skrbi
za prometno varnost. Udeležujemo se vseh vzgojno preventivnih akcij in tekmovanj, ki jih organizira
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v
sodelovanju z MOM (Red je vedno pas pripet, Bi-
Teden prometne varnosti.
spodbujamo zdrav način mobilnosti.
Pa ne samo odgovorno ravnanje in upoštevanje
predpisov in pravil, tudi urejena prometna infrastruktura igra pomembno vlogo pri varnosti v cestnem prometu. K prometni varnosti je zelo veliko
prispeval spremenjen prometni režim na Iztokovi ulici. Z enosmernim prometom le ta sedaj poteka bolj
tekoče, organizirano, umirjeno in pridobili smo tudi
kar nekaj parkirnih prostorov.
Učenci predstavijo prometni problem na MOM.
stro glavo varuje čelada, Teden prometne varnosti,
Mednarodni teden mobilnost,...), izvajamo pa tudi
različne interne, prometno preventivne akcije, s ka-
21
OSNOVNE ŠOLE
Prav zaradi tega smo se z našimi petošolci odločili
za sodelovanje v Mednarodnem programu Varnost
in mobilnost za vse, ki ga organizira Revoz d.d. in
je podprt s strani Agencije RS za varnost prometa.
Izpostavili smo prometni problem v neposredni bližini šole (ureditev peš prometa na Kotnikovi ulici in
v križišču Kotnikove in Iztokove ulice). Z učenci smo
problem raziskali na kraju samem, zbrali vse potrebne podatke in sestavili program, s katerim smo prometni problem uspešno predstavili za to pristojnim
ljudem na Uradu za komunalo, promet in prostor
MOM. Na Sektorju za komunalo in promet MOM
so z veseljem prisluhnili naši pobudi in obljubili, da
bodo ob ugodnem razpletu dogodkov ta prometni
problem lahko rešili do začetka prihodnjega šolskega leta.
Prometna varnost naših učencev je ena izmed prioritet naše šole, zato imamo že kar nekaj idej in načrtov, ki jih bomo prav gotovo v prihodnje poskušali
uresničiti.
Deja Vinder
VARNO V PROMETU
V prometu vedno varno ni,
zato varnost poskušamo izboljšati.
Varno v prometu pomeni varnost,
ne pa kakršnokoli malomarnost.
Zato se moram na cesti varno obnašati,
ne pa se zabavati.
Z avtom, kolesom ali peš
vsako jutro v šolo greš.
Deja Vinder
PROMETNI ZNAKI
Ana Plavčak
PRAVILA V PROMETU
Tisti trikotni znaki
te opozarjajo o nevarnosti vsaki.
Narobe si parkiral
in promet oviral.
Drži se pravil,
ne pij alkohola
in ne jemlji mamil.
Upoštevaj prometne znake,
pri kolesarjenju obvezno imej
odsevne trake.
Bodi pozoren na pešce,
naj jih gleda vsako tvoje očesce.
Pravil je veliko,
drži se jih ti,
da boš varen tako kot mi!
Le kaj je tisti čuden znak,
na katerem piše STOP?
Pomeni, da se ustaviš, ne pa,
da greš v galop.
Štirikotni znaki
so za obvestila,
zato jih ubogaj,
saj so neke vrste opozorila.
Okrogli znaki so za prepovedano in obvezno,
ne pa za brez vezno.
NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI MEDNARODNEGA PROGRAMA
VARNOST IN MOBILNOST ZA VSE
Petošolci OŠ Janka Padežnika so se 23. 4. 2014 v Pustolovskem parku Otočec udeležili zaključne prireditve
Mednarodnega programa Varnost in mobilnost za vse, saj so se s svojo uspešno predstavitvijo uvrstili med
prvih pet finalistov.
Revoz je tudi v letošnjem šolskem letu v sodelovanju
z Javno agencijo RS za varnost v prometu organiziral
program Varnost in mobilnost za vse, h kateremu se
je prijavila tudi skupina učencev z naše šole. Prispele
projekte je ocenjevala žirija, ki so jo sestavljali: Zvone Milkovič, predstavnik občinskega sveta SPV MO
Ljubljana, Bojan Oblak, AVP, Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu ter Nevenka Bašek Zildžović in Urška Bahor, Revoz, d.d. ter na zaključnem
dogodku tudi Irena Gole, mentorica lanskega zmagovalnega projekta.
22
OSNOVNE ŠOLE
ščanja. K vsemu temu pa je botrovala izjemno dobra
organizacija dogodka.
Ob koncu smo, tako kot se spodobi, naredili še eno
skupinsko fotografijo, potem se pa zadovoljni, prijetno utrujeni odpravili proti domu. Če boste pozorno
pogledali fotografijo, boste ugotovili naše veselje
ob prejetih praktičnih darilih, ki smo jih prejeli ob
koncu.
Pet najboljših skupin
•
•
•
•
•
snovna šola Adama Bohoriča, Brestanica
O
Osnovna šola Janka Padežnika, Maribor
Osnovna šola Ljudski vrt, Ptuj
Osnovna šola Mislinja, Mislinja
Osnovna šola II Murska Sobota, Podružnična
osnovna šola Krog, Murska Sobota
Naši učenci so bili še posebej pohvaljeni za izjemno
predstavitev projekta na kraju samem. Prometni
problem so predstavili v obliki prometne igre, pesmi,
vzgojno preventivnih sloganov, razlago poteka dogodkov in številnimi fotografijami. Žal komisije nismo v celoti prepričali in nismo postali zmagovalna
ekipa. Smo pa preživeli prijeten dan ob preizkušanju
spretnosti v Pustolovskem parku Otočec, preverjanju
prometnega znanja na prometnih delavnicah in druženju z vrstniki. Sklepala so se nova poznanstva in
izmenjavala mnenja skozi ves dan tako med sodelujočimi otroki in mentorji. Dan je potekal v duhu
gibanja, zabave, preventive in prometnega ozave-
ŽIGA ADEMOVIČ, učenec OŠ Janka Padežnika, je postal
PRVI JUNIOR AMBASADOR VARNOSTI.
Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. je ob podpori Agencije RS za varnost prometa – Sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu razpisal natečaj Z roko v roki za varnost otrok. Namen natečaja je bil ozaveščanje učencev o
po-menu varnosti v prometu ter odgovornosti vsakega
posame¬znika v prometu in
donatorska podpora aktivnosti osnovnih šol pri urejanju prometa varne okolice
šol.
Iza Plavčak, Lara Golob in
Žiga Ademovič so s svojimi
eseji, Varno in zabavno na
poti v šolo, sodelovali na nagradnem natečaju. Esej ŽIGE
ADEMOVIČA je pripomogel,
da je med 26 izbranimi šolami za pridobitev donatorskih sredstev v višini 2000,
prišla tudi naša šola.
23
OSNOVNE ŠOLE
Ob odlično opravljeni dodatni nalogi je ŽIGA ADEMOVIČ PRIŠEL
MED PRVIH PET FINALISTOV in se je tako, 11. 6. 2014 na OŠ Zadobrova v Ljubljani, udeležil zaključne prireditve, kjer je predstavil
svojo pesem Prometna.
Pesem je na zaključni prireditvi ob spremljavi Zlatana Čordića,
bolj znanega kot raperja Zlatka in ambasadorke varnosti Alenke
Godec, ki je pesem tudi zapela, uspešno predstavil.
PROMETNA
Besedilo: Žiga Ademovič
Že od malega velja,
da promet ni igrica,
zato otroci rutice dobe
in v šoli se o prometu uče.
Če hočeš na kolo,
pravila v glavo morajo,
znaki pa prijatelji so,
samo če veš, kam sodijo.
Menja se generacija
babi, ati, sestrica,
pravila pa ostajajo,
življenja nam ohranjajo.
Menja se generacija
babi, ati, sestrica,
pravila pa ostajajo,
življenja nam ohranjajo.
Semafor z zeleno miglja,
prehod z zebro vsak pozna,
levo, desno, levo poglej,
potem pazljivo pojdi naprej.
Komisija je odločila, da je njegovo delo najuspešnejše in je tako
pridobil naziv PRVI JUNIOR AMBASADOR VARNOSTI.
V Tednu prometne varnosti 2014 bomo ta časten in odgovoren
naziv še posebej obeležili z dodatnimi vzgojno preventivnimi prometnimi aktivnostmi.
In ne samo v tem tednu, se razume, saj je na naši šoli slogan, ''Varnost je vse'', še kako živ.
V avtu s pasom si pripet,
vedno, vedno, spet in spet,
in če starš pripel se ni,
takoj zdaj povej mu ti:
Menja se generacija
babi, ati, sestrica,
pravila pa ostajajo,
življenja nam ohranjajo.
Menja se generacija
babi, ati, sestrica,
pravila pa ostajajo,
življenja nam ohranjajo.
24
OSNOVNE ŠOLE
OŠ Franca Rozmana Staneta
Mentor: Tatjana Berghaus
Osnovna šola
Franca Rozmana Staneta
Kersnikova 10, 2000 MARIBOR
tel.: (02) 250 43 00, 250 43 06, fax.: (02) 250 43 11
info@o-frs.mb.edus.si, http://www.o-frs.mb.edus.si
Otroka lahko le postopno pripravimo na samostojno sodelovanje v prometu. V prometu je mnogo položajev,
zahtev in pravil, ki jih morajo otroci zaradi svoje varnosti osvojiti. Da bomo nalogo prometne vzgoje uspešno
uresničili, je potrebno otroke kontinuirano voditi preko opazovanj na sprehodih do spoznavanja prometnih
znakov in pogovorov o pravilih vedenja ter ravnanja v prometu, kar pomeni, da smo mu starši in učitelji ter
drugi odrasli vzor pri učenju. Redno sodelujemo s Prometno policijo Maribor, s Svetom za vzgojo in preventivo v občini Maribor, o problemih pa se pogovarjamo in jih skušamo reševati s starši na Svetu staršev in Svetu
šole.
Na šoli smo izvedli anketo, v sklopu katere smo anketni vprašalnik razdelili učencem 6. razreda, ki so preteklo šolsko leto opravili kolesarski izpit in tako postali tudi prvič samostojni udeleženci v prometu kot kolesarji. Izpolnjene ankete smo obdelali in pridobili rezultate, ki jih prikazujemo spodaj.
1. KAKO PRIHAJAŠ V ŠOLO?
peš - 22 učencev
z avtobusom -14 učencev
z avtom - 38 učencev
s kolesom -3 učenci
–– n
aj pazijo na mokro cestišče, ko dežuje
–– naj se ne pogovarjajo po telefonu
–– kolesarji naj se ne vozijo v napačno smer po
kolesarski stezi
–– vedno glej okrog sebe levo in desno, ko prečkaš
cesto,
–– če ni pločnikov, moramo vedno hoditi po levi, če
nas je več pa po desni,
–– za prečkanje ceste poišči semafor ali zebro, nato
pa se dobro prepričaj, če je cesta prazna. Šele nato
prečkaj cesto!
2. ALI SI ŽELIŠ PRIHAJATI V ŠOLO DRUGAČE IN
KAKO?
13 učencev si želi prihajati v šolo s kolesom ali peš,
da bi se med potjo lahko družili z vrstniki.
3. KAKO BI IZBOLJŠAL PROMETNO UREJENOST
V TVOJEM KRAJU?
–– omejitev hitrosti, s hitrostnimi ovirami,
–– kolesarske poti ločene od cestišča
–– več semaforjev
–– omejitev hitrosti v mestu
–– pločniki in kolesarske steze v Košakih
–– pregledi policije, kako prihajajo v šolo učenci, ne le
preventivni, ampak
–– tudi s kaznimi
–– naredil bi kolesarske steze ...
6. KAJ BI JAZ SVETOVAL UČENCEM KOT UDELEŽENCEM V PROMETU?
–– da gledajo okoli sebe,
–– naj hodijo po pločniku brez prerivanja,
–– upoštevati morajo prometne znake,
–– na cesti bodi previden, cesta ni igrišče
–– da ob zmanjšani vidljivosti nosijo kresničko ali
druge odsevnike, da opazujejo promet in poslušajo,
kaj se okrog njih dogaja,
–– naj prečkajo cesto le na prehodu za pešce ali pa pri
semaforju,
–– naj po cesti ne tekajo brezglavo, saj cesta lahko
predstavlja smrtno nevarnost,
–– kot vozniki ali kolesarji naj ne precenjujejo svojih
spretnosti...
Kot prikazujejo rezultati ankete, imajo učenci veliko
idej, kako izboljšati varnost v cestnem prometu. To
so izrazili tako z nasveti za udeležence v prometu
na splošno, kakor tudi za učence. Veliko stvari se v
prometu tudi bojijo. In prav tukaj nastopi naloga
odraslih, da otrokom pomagamo pri premagovanju
strahu do to mere, da se zavedajo pomena skrbi za
lastno varnost in za varnost drugih. Rezultati prav
tako dokazujejo zaskrbljenost za varnost otrok učencev s strani staršev, saj jih velika večina pripelje
otroke v šolo.
4. KO SI UDELEŽENEC V PROMETU, ČESA SE
NAJBOLJ BOJIŠ?
–– prehitrih vozil,
–– da me ne bi kdo porinil na cesto,
–– da me vozniki ne bodo opazili in me bodo povozili,
ker na poti do doma nimam povsod pločnika,
–– vinjenih in drogiranih voznikov
–– telefoniranja
–– prehitevanja v škarje
–– bojim se velikih in hitrih avtomobilov, ki pripeljejo
preblizu pešcev,
–– prehitrih motoristov ...
5. KAJ BI SVETOVAL UDELEŽENCEM V PROMETU?
–– naj bodo previdni pri hoji ob cesti,
–– naj upoštevajo prometne predpise,
–– nosijo kresničko, da bodo vidni in hodijo po
pločniku,
Pripravila:
Tatjana Berghaus
25
OSNOVNE ŠOLE
OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
Gosposvetska 10, 2000 Maribor
Tel.: 02/ 2341550, fax: 02/ 2341561
e-mail: janja.bukovec@guest.arnes.si
http://www.o-pvoranca.mb.edus.si
BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA
krajšim postankom, za starše, ki svoje otroke pripeljejo, oziroma pridejo po končanem pouku po njih.
Tudi v širši okolici šolskega območja je bilo nekaj
postorjenega za večjo varnost nas, najmlajših udeležencev v prometu.
Na žalost pa so težave vedno večje.
Stebričke, ki so bili namenjeni varovanju prehoda,
so kar odtrgali. Parkirišče pa je tako zasedeno, da
ni možen dovoz, za parkirne prostore, ki bi naj bili
rezervirani, pa nihče ne skrbi ali kontrolira.
Ob vedno večjem prometu na Gosposvetski cesti,
smo pričakovali drugačno ureditev prometnih poti
po zadnji rekonstrukciji, tudi zagotovljeno je bilo.
Sedaj pa je bilo odvzetega pol pločnika pešcem, da
bodo po njem vozili kolesarji. Na teh pločnikih je
vsakodnevno nekaj tisoč dijakov sosednjih srednjih
šol in tudi 425 naših učencev.
Velike težave imamo, kadar se na izlete, ekskurzije,
šole v naravi odpravimo z avtobusi. Druge možnosti,
kot da so avtobusi na prometni Gosposvetski sploh
ni.
Tudi dovoz do šole postaja nemogoč. Tistih nekaj
parkirnih mest, ki je na voljo, zasedejo zjutraj tudi
drugi, ko pa se bliža čas pouka, nastaja vedno večji
prometni nered.
Tudi o ustreznosti semaforizacije križišča Gosposvetske in Strossmayerjeve smo se že pogovarjali. Še vedno menimo, da bi morali biti intervali prehoda za
pešce daljši, mogoče urejeni tako, da bi hkrati za vse
prehode, istočasno gorela zelena luč.
Naj še dodam, da dobro sodelujemo z mariborsko
policijo, zlasti v prvih dneh šolskega leta, ko potrebujemo pomoč tudi zaradi šolarjev nove devetletke.
V zadnjem času smo za pomoč, pri varnejših športnih
dnevih, zaprosili mestne paznike, ki so nam pomagali.
Z željo po čim uspešnejši realizaciji naših skromnih
želja in večji varnosti naših učencev, vas lepo pozdravljam.
Nekaj učencev iz petega razreda se je letos udeležilo
kolesarske akcije.
Začeli smo na Trgu svobode, kjer so bile tudi stojnice, poligon za kolesarje in še mnoge druge delavnice. Seveda smo v šoli dobili tudi čelade, za katere so
nam povedali
kako morajo
biti prav pripete in lahko smo
tudi poskusili
kako težka je
lahko človekova glava ob določeni hitrosti.
Nato pa smo
se odpeljali.
Peljali smo se
kar nekaj kilometrov in naš
cilj je bil tam
kjer smo začeli, na Trgu svobode kamor
so prišli tudi
učenci iz višjih
razredov in otroški pevski zbor, da smo izvajali flash
– mob, na koncu pa so še ostale šole imele prireditve.
Nato pa je ura bila že toliko, da smo morali oditi nazaj v šolo in čelade smo lahko kar obdržali. Seveda jo
bom redno uporabljala.
Eva Rajher 5.a OŠ Prežihovega Voranca Maribor
Mentor: Beno Šumer
V začetku meseca oktobra sta me učitelj in ravnateljica šole povabila, da bi zapisal svoje razmišljanje o
prometu v bližini naše šole.
Zapis, ki je nastal:
Spoštovani g. župan
Ko je delegacija naše šole nazadnje bila na takšnem
srečanju, so bili kmalu zatem vidni uspešni rezultati.
Hvala za razumevanje in pomoč!
Takrat smo predlagali zavarovanje prehoda na parkirišče v Gregorčičevo ulico. Na tem parkirišču bi naj
imeli tudi nekaj parkirnih mest, ki so namenjena
Maribor, 8. 10. 2013
26
Vid Milakovič
OŠ Prežihovega Voranca Maribor
Mentor:
Beno Šumer
SREDNJE ŠOLE
TRADICIONALNI, 5. DAN PROMETNE VARNOSTI NA PROMETNI
ŠOLI MARIBOR
Prometna šola Maribor je dne 20. 5. 2014 tradicionalno, že petič, priredila dan prometne varnosti za
študente in dijake. V dogodek je bilo vključenih 400
mladostnikov, ki so sodelovali v različnih aktivnostih
na temo varnosti cestnega, železniškega in letalskega prometa. Namen izvedbe takšnega dogodka je
predstaviti, kako se zagotavlja varnost v posameznih
prometnih podsistemih ter promovirati varno vedenje študentov in dijakov v prometu.
»Javne šole in šole za voznike morajo zagotavljati, da mladostniki pridobijo novo znanje in
spretnosti in vplivajo na spreminjanje stališča
in vedenje do šibkejših udeležencev v prometu,
do alkohola, hitrosti, varnostnega pasu in drugih pomembnih dejavnikov varnosti.«
Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega
prometa 2013-2022
Na Prometni šoli Maribor se zavedamo, da je prometna varnost povezana s številnimi drugimi področji,
ki jih navaja tudi Resolucija nacionalnega programa
varnosti cestnega prometa 2013-2022, kot so: področja energije, okolja, zaposlovanja, izobraževanja, mladih, javnega zdravja, inovacij in tehnologije,
pravosodja, zavarovalništva1, trgovine in zunanjih
zadev, kar je prikazano na spodnji sliki. Prav zaradi te tesne povezanosti vsako leto v program dneva
prometne varnosti zraven strokovnjakov s področja
prometne varnosti vključimo tudi strokovnjake s področja ekologije, okolja, izobraževanja, informacijskih tehnologij in promotorje trajnostnih oblik mobilnosti.
Celovit pristop k varnosti prometa
Vir: http://www.avp-rs.si/en/images/nacionalni_nacrt/nacionalni_program_2013_2022.
pdf
(30. 5. 2014)
H kakovostni izvedbi dneva prometne varnosti na
Prometni šoli Maribor so prispevali:
–– dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor;
–– mag. Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja Javne
agencije RS za varnost prometa;
–– Jožica Trlep, Mestna občina Maribor;
–– Vinko Hren, Zavod Vozim;
–– Peter Korun in dr. Edvard Cibula, A.s.K., Peter Korun
s.p., detektor mrtvega kota;
–– mag. Gabrijel Sternad, Policija, in
–– posebni gost dogodka: Rok Marguč, deskar na
snegu;
–– Zorica Sekulić in Erik Ferk, Zavod zadihaj, Inštitut za
trajnostni promet in prijazne energije;
dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor (levo), mag. Igor Velov, vršilec
dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (desno)
Vinko Hren (levo), Zorica Sekulić (desno)
Rok Marguč (levo), Peter Korun (desno)
Josip Rotar (levo), Robert Lutar (desno)
____________________
1
Resolucija tudi navaja, da lahko zavarovalniški sektor izboljša varnost v cestnem prometu s tečaji varne vožnje in zavarovalnimi policami. Tako se lahko
npr. s sistemi „plačaj, kolikor prevoziš“, pri katerih je višina zavarovalne premije odvisna od števila prevoženih kilometrov, dosežejo znatni prihranki pri
stroških nesreč in zmanjšajo emisije CO2, ki jih povzročajo avtomobili.
27
SREDNJE ŠOLE
–– Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža,
Mobilnostni center,
–– Robert Hriberšek, Letalski center Maribor;
–– Zdenko Seme, AŽP, Sektor za izvajanje varnostnega
Robert Hriberšek (levo), mag. Ulrih Zorin (desno)
––
––
––
––
––
––
––
––
––
––
––
––
organa;
Tomaž Markun, Adria Airways;
Aleš Boškoski, trajnostne oblike mobilnosti, BCikel;
Teodor Božnik, Center varne vožnje Ljubečna;
mag. Ulrih Zorin, DARS;
Robert Lutar, Nigrad d.d;
Damir Kranjc, vodja šole vožnje Prometna šola
Maribor;
Tina Krajnc in Mihelca Šuper, Fajn Bicikl;
Marija Lipič, RKS Maribor;
Osveščanje in informiranje o varnem vedenju v
prometu, Javna agencija RS za varnost prometa;
Zavod Vozim, predstavitev Fatal-Vision očal;
OZ Rdečega križa Maribor;
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Center za nujno
medicinsko pomoč;
Prizorišča pred Prometno šolo Maribor
––
––
––
––
Prizorišča pred Prometno šolo Maribor
Foto utrinki:
28
Prostovoljno gasilsko društvo Maribor – Studenci;
Varnost Maribor, blindirano vozilo;
razstava jadrilice, Letalski center Maribor;
razstava starejših vozil, Veteran klub Maribor in
Deda Kafer klub Maribor.
SREDNJE ŠOLE
Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav za pomembno
donacijo, s pomočjo katere smo lahko izvedli program v takšnem obsegu, in za odsevne trakove, ki
smo jih razdelili študentom in dijakom Prometne
šole Maribor. V imenu Vrtca Studenci se Zavaroval-
nici Triglav zahvaljujemo za zastavice za kolesa. Prav
tako se Prometna šola Maribor zahvaljuje vsem sodelujočim, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi tega
dne. Z vašo pomočjo je bil ta dogodek nekaj posebnega. Hvala, ker sodelujete z nami.
SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST V PROMETU
Foto utrinki:
Uradni fotograf dogodka: Bojan Mihalič
Literatura:
Avp [online]. Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022. (Citirano 30. 5. 2014). Dosegljivo na naslovu: http://www.avp-rs.si/
en/images/nacionalni_nacrt/nacionalni_program_2013_2022.pdf
UREDITEV MIRUJOČEGA PROMETA IN SPODBUJANJE
UPORABE TRAJNOSTNIH OBLIK MOBILNOSTI
NA PROMETNI ŠOLI MARIBOR
Bodi sam sprememba,
ki si je želiš v svetu.
(Mahatma Gandhi)
Anže Jevšnik, Benjamin Valentan, Boštjan Rošker, David Breznik, Helenca Kerin, Lara
Hajdinjak, Matej Pintarič, Michael Senekovič, Patrik Babič, Robi Stevanović, Sabina Bračič, Tadeja Grilč, Zlatka Kocbek, Žiga Kotnik, Žiga Matjašič, Adrijana Kresnik
Kočev
Študentje Višje prometne šole Maribor so 2. decembra 2013 organizirali javno tribuno s predavanjem.
Namen javne tribune je bil predstaviti rezultate
raziskave o potovalnih navadah dijakov, študentov
in zaposlenih na Prometni šoli Maribor, predstaviti
obstoječe stanje na področju mirujočega prometa
na Prometni šoli Maribor za kolesa, motorna kole-
sa in osebna vozila ter podati predloge izboljšav; po
drugi strani pa smo želeli s predstavitvijo negativnih
učinkov vožnje z osebnimi vozili spodbujati uporabo okolju prijaznejših oblik mobilnosti. Pobuda za
izvedbo projekta je predvsem dejstvo, da so na Prometni šoli parkirišča za kolesa zelo slabo urejena,
parkirišč za motorna kolesa sploh ni.
Utrinki iz javne tribune
29
SREDNJE ŠOLE
Obstoječe stanje
–– 10 mest za kolesa
Prometna šola Maribor je zelo dobro prometno povezana s središčem mesta kot tudi z zaledjem. Poleg
cestne infrastrukture se v bližini šole nahaja tudi železniška proga Maribor - Prevalje. Po cesti Na poljanah in Ulici heroja Šercerja potekajo linije javnega
potniškega prometa z avtobusnimi postajališči v neposredni bližini šole. Glavni dostop za osebna vozila,
ki ga lahko koristijo tudi kolesarji in pešci, je urejen
na severni strani po Preradovičevi ulici, ki se prečno
navezuje na cesto Na poljanah. Tako cesta Na poljanah kot Ulica heroja Šercerja sta urejeni za pešce s
pločnikom in za kolesarje s kolesarsko stezo. Dostop
z Ulice heroja
Šercerja je za pešce in kolesarje
urejen na vzhodnem delu parcele po stopnicah,
ki se nahajajo tik
ob avtobusnem
postajališču. Na
spodnji sliki sta
prikazana lokacija šole in obstoječe stanje na
področju mirujoPrometna ureditev šole
čega prometa.
Obstoječe stanje
na področju parkirnih mest:
–– 40 parkirnih prostorov + 1 mesto za invalide in 23
parkirnih prostorov za zaposlene
Parkirišče za kolesa
–– parkirnih mest za motorna kolesa in kolesa z
motorjem ni
Prometna šola Maribor sodeluje v projektu BCikel, v
sklopu katerega je pred šolo možna samopostrežna
izposoja kolesa (angl. bike-sharing), in sicer po naslednjem ceniku (www.bcikel.si ):
Dolžina izposoje
Cena
Cena do 2 uri
0,20 €
do 4 ure
0,50 €
do 9 ur
0,80 €
na dan (od 7. do 19. ure)
1,20 €
Kolo BCikel
Del parkirišča za dijake, študente in obiskovalce
Anketa o potovalnih navadah
Na Prometni šoli Maribor je bila opravljena anketa
o potovalnih navadah dijakov, študentov in zaposlenih. Anketo je izpolnilo 90 dijakov in študentov
ter 32 zaposlenih. Z anketo je bilo ugotovljeno, da
tako dijaki, študentje kot tudi zaposleni za potovanje na Prometno šolo
Maribor najpogosteje uporabljajo
osebno vozilo, kar je razvidno iz diagrama spodaj. Medtem ko so dijaki
in študentje še uporabniki javnega
potniškega prometa, zaposleni le-tega ne uporabljajo. Glede na to, da je
40 % vseh zaposlenih, ki so izpolnili anketo, oddaljenih od delovnega mesta do 5 km, je zaskrbljujoč tudi
podatek o nizkem odstotku uporabe koles.
Uporaba oblike mobilnosti za potovanja v službo oz. šolo
30
SREDNJE ŠOLE
Zaposlene smo povprašali tudi, ali bi se njihove potovalne
navade kaj spremenile, če bi se ukinili prevozni stroški.
Ugotovili smo, da bi
manj kot 50 % zaposlenih še vedno uporabljalo osebno vozilo,
kar je za več kot 30 %
znižanje.
Na vprašanje, ali bi v primeru finančne spodbude za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti
(npr. 50€) pogosteje
uporabljali
trajnostne oblike mobilnosti, je 55 % zaposlenih odgovorilo z DA.
Ureditev ustreznih površin za motorna kolesa, kolesa z motorjem in kolesa
Parkiranje koles pred izobraževalnimi ustanovami uvrščamo med dolgotrajna parkiranja koles, zato morajo biti parkirišča zavarovana pred vremenskimi vplivi. Slaba zaščita pred vremenskimi vplivi lahko odvrne
kolesarja od uporabe
kolesa. Nekaj rešitev je
predstavljenih na spodnjih slikah.
Zaščite parkirišča pred
vremenskimi vplivi
viri: http://www.lcc.org.uk/images//schoolcycleparking_l.JPG (levo), http://www.bakfiets-en-meer.nl/wp-content/uploads/2009/12/fietshangar-2.jpg (sredina), lasten (desno, Občina Miklavž na Dravskem polju)
Varnost koles je pomemben dejavnik pri spodbujanju kolesarjenja, zato morajo stojala za kolesa uporabniku omogočiti varno zaklepanje kolesa ali ogrodje kolesa na določeno nepremično osnovo. Območje mora
biti dobro osvetljeno, kar lahko vpliva na večjo varnost pred krajo in
zmanjšuje vandalizem. Včasih je potrebna še dodatna osvetljava ali
video nadzor. Študentje so kot najprimernejše stojalo izbrali stojalo
v obliki narobe obrnjene črke U, zagotovo pa so zanimivi tudi drugi
tipi stojal.
Stojalo v obliki črke U
Študentje so izdelali predloge lokacij za postavitev
parkirnih mest za kolesa. Predlogi so prikazani na
spodnjih slikah.
Predlogi novih ureditev parkirnih mest za kolesa
31
SREDNJE ŠOLE
Ureditev ustreznih površin za motorna kolesa, kolesa z motorjem
Študentje so izdelali predloge lokacij za postavitev parkirnih mest
za kolesa z motorjem in motorna
kolesa. Predlogi so prikazani na
spodnjih slikah. Trenutno si Prometna šola prizadeva, da se uredijo parkirna mesta skladno s prvim
predstavljenim primerom spodaj, s
tem bo šola pridobila 3–4 parkirna
mesta za motorna kolesa in kolesa
z motorjem.
Lokacije parkirnih mest za kolesa
Onesnaževanje okolja
onalnosti pljuč pri otrocih, ki živijo v bližini prometnih hitrih cest in avtocest.
V angleški študiji, ki je vključevala skoraj 10.000
otrok, je bilo ugotovljeno, da so bolezni dihal, vključujoč astmo, bolj pogoste pri otrocih, ki živijo v bližini prometnejših cest. Tveganje je bilo največje pri
otrocih, ki so živeli znotraj osemdesetmetrskega
pasu ob prometnejših cestah.
Študija, ki je bila opravljena v mestu Birminghan
(Velika Britanija), je pokazala, da obstaja pri otrocih,
mlajših od pet let, ki živijo v bližini prometnejših cest,
večja možnost za bolnišnični sprejem zaradi težav z
astmo. Pri otrocih, ki so bili sprejeti z diagnozo astme, se je izkazalo, da obstaja veliko večja možnost,
da živijo v bližini cest z gostim prometom (več kot
24.000 vozil/dan).« Treba pa je poudariti, da PLDP
(povprečni letni dnevni promet) na območju šole
znaša več kot 24.000, kar dokazuje spodnja tabela:
Študentje so okoljske težave, ki jih povzroča vožnja
z motornim vozilom, predstavili z videoposnetki in
povzeli nekatere ugotovitve raziskav, ki so del dokumenta Zdravstvena tveganja za skupnosti ob hitri
cesti 3. osi [online, 2013]:
»V nizozemski študiji, ki je vključevala 5.000 odraslih ljudi, so raziskovalci analizirali dolgotrajne posledice izpostavljenosti emisijam v cestnem prometu.
Ugotovili so, da imajo v primerjavi z ljudmi, ki živijo
stran od prometnejših cest, ljudje, ki živijo v bližini
takšnih cest, skoraj dvakrat večjo možnost, da umrejo za posledicami srčnih ali pljučnih obolenj in za 40
% več možnosti, da doživijo prezgodnjo smrt zaradi
drugih razlogov. Avtorji študije so mnenja, da bi lahko bile razlog povečanega zdravstvenega tveganja
predvsem emisije izjemno finih saj, dizelskih saj in pa
dušikovih oksidov, ki nastajajo v cestnem prometu.
Evropska študija je pokazala, da lahko izpostavljenost emisijam plinov iz cestnega
prometa, še posebno emisijam, ki Vir: DRSC
nastajajo pri izgorevanju dizelskega goriva, vodi k zmanjšani funkci-
Sklep
Potovalne navade ljudi so se v zadnjih desetletjih
spremenile in so močno povezane z uporabo osebnih vozil. Posledice pogoste rabe osebnih vozil so
predvsem v urbanih središčih vidne kot prometni zastoji in zmanjšanje kakovosti življenja zaradi onesnaženja zraka, povišanih ravni hrupa, negativnih vplivov na zdravje ljudi, prometnih nesreč in neenakih
možnosti vključevanja v prometni sistem vseh ude-
ležencev v prometu, kot so otroci, starejši, invalidi
in druge osebe s posebnimi potrebami. S takšnimi
aktivnostmi, kot je ta javna tribuna, se želi spodbujati uporaba trajnostnih oblik mobilnosti tako pri dijakih, študentih in zaposlenih na eni strani in spodbujati samostojnost, samoiniciativnost, timsko delo,
iskanje rešitev pri študentih.
Utrinki iz javne tribune
Viri in Literatura:
1. Tretja os. [online]. Zdravstvena tveganja za skupnosti
ob hitri cesti 3. osi. Dostopno na spletni strani: http://tretjaos.com/img/files/3os-zdravstvenatveganja.pdf
32
ŠOLE VOŽNJE
prazno
b
b
ZŠAM CERTUS
AMD BORIS KIDRIČ
MESTNA OBČINA MARIBOR
MESTNA UPRAVA
Urad za komunalo, promet, okolje in prostor
Sektor za komunalo in promet
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
šola vožnje PRIHAJAM
BREZPLAČNO PREDAVANJE CPP
prazno
(cestno prometni predpisi)
ZA STAREJŠE VOZNIKE
(za voznike, ki že imajo vozniško dovoljenje)
Kraj: Komenskega ulica 2, 2000 Maribor
Datum: vsak prvi ponedeljek v mesecu
2014
ob 18.00 uri
Predavatelj: Bojan Krajnc
NOVA ZAKONODAJA - NOVOSTI
OBVEZNA OPREMA in DODATNA OPREMA VOZILA
KAKO VOZIMO NA AVTOCESTI IN DRUGIH VEČPASOVNICAH
KAKO VOZIMO V KROŽNIH KRIŽIŠČIH
vse kar vas zanima lahko vprašate!!!
PREDAVANJE JE BREZPLAČNO!
SREČNO VOŽNJO!
b
b
Ura:
06.01., 03.02., 03.03., 07.04., 05.05., 02.06., 07.07., 04.08., 01.09., 06.10., 03.11., 01.12.
TEME PREDAVANJA:
Ö
Ö
Ö
Ö
Ö
(AMD Boris Kidrič)
prazno
Maribor, januar 2014
33
ZŠAM
32. DELOVNO TEKMOVANJE POKLICNIH VOZNIKOV ,VOZNIC 2014
V MARIBORU TER 60 - LETNICA DELOVANJA ZŠAM CERTUS MARIBOR NA PODROČJU PREVENTIVE IN VZGOJE CESTNEGA PROMETA
pripravo tekmovanja seznani dijake ter sodnike iz
določenih združenj o pravilniku točkovanja ter sojenja. Tekmovanja se udeležujejo vozniki, voznice z
veljavnim vozniškim dovoljenjem C, CE, in D kategorije. Tekmovanje je organizirano v petih kategorijah
praktičnega dela tekmovanja, ter teoretičnega dela
, cestno prometnih predpisov, ki je bil enoten za vse
kategorije vozil. Kot vodja tekmovanja sem posebno
vesel, da se je na tekmovanje prijavilo kar 105 tekmovalcev. Med tekmovalci je iz leta v leto več žensk,
ki po znanju in spretnosti ne zaostajajo za moškimi. Žal nam tudi letos ni uspelo pridobiti prostore
za tekmovanje mehanikov ter pritrjevanje tovora, morda pa nam uspe
naslednje leto.
Bliža se ura začetka tekmovanja, sedaj gre zares.
Po nagovoru podpredsednika zveze
ZŠAM gospoda PEČNIKA , sekretarja
zveze gospoda VIDICA ter predsednika komisije za tekmovanje. Mladena RODEŠA kot vodja tekmovanja
je tekmovalce, sodnike in merilce seznanil z potekom tekmovanja ter jih prosil, da se do tekmovalcev
obnašajo korektno, da sodijo profesionalno ter brez
napak. Kot novost s katero se sledi trendu svetovnih
tekmovanj smo z pomočjo ZŠAM Trebnje ter AVTO
CENTROM -VOVK - uvedli že ustaljeno disciplino eko
vožnjo, kar so tekmovalci sprejeli kot morebitno odločujočo disciplino v boju za skupni pokal ekip.
Ob 8:30 štarter Pepi ter zapisničarka Valerija na
progo ter v učilnico na testiranje cestno prometnih
predpisov napovesta prve tekmovalce, na dobro
pripravljeno progo s štirinajstimi
ovirami katere so od tekmovalcev
zahtevale obvladovanje vozila ter
veliko spretnosti . Tu in tam se je
kakšnemu vozniku , voznici zataknilo drugače pa so odlično prevozili vse zadane naloge katere je
bilo potrebno odpeljati v trinajstih minutah.
Po dolgem času kljub vročemu
vremenu, tekmovanje poteka nemoteno za kar so zaslužni člani ZŠAM različnih združenj , šole vožnje iz regije , Izpitnega centra Maribor,
Policije, reševalno zdravstvene ekipe, prostovoljnih
gasilcev Pobrežja, SPV Maribor ter mentorji z dijaki
Srednje prometne šole Maribor, ki svoje delo opravljajo ter so ga tudi opravili odgovorno ter profesionalno.
Da je tako kaže podatek ,da na letošnjem 32. delov-
Komisija za šport in rekreacijo pri zvezi ZŠAM Slovenije je na redni seji na pobudo ZŠAM Certus , namreč
letos praznuje častitljivo obletnico 60 let delovanja
na področju vzgoje voznikov ter preventive v cestnem prometu – odobrila izvajanje 32. delovnega
tekmovanja poklicnih voznikov Slovenije v Mariboru. Ker pa tako tekmovanje zahteva ogromno znanja ter denarja je ZŠAM Certus k sodelovanju privabil glavne pokrovitelje tekmovanja, Mestno občino
Maribor ter Marprom mestni potniški promet. Za
nemoteno tekmovanje je bilo potrebno zagotoviti
poligon ter vozila. Pričeli so se razgovori z županom
MO Maribor gospodom Andrejem FIŠTRAVCEM , ki
nam je omogočil lokacijo poligona dvorano Tabor,
gospod Bernard MAJHENIČ iz Marproma mestni potniški promet Maribor kot generalni pokrovitelj tekmovanja .
Glavna skrb upravnega odbora ZŠAM Certus je bila
kako pridobiti čim več sponzorjev in donatorjev ter
zagotovitev manjkajoča vozila.
Četrtek 22. maja smo prostovoljci ZŠAM dežurali ter
izpraznili parkirišče taborske dvorane.
Petek 23. maja se je za nas prostovoljce pričel tehnični del , saj je bilo potrebno postaviti, zarisati, tekmovalni poligon ter namestiti tekmovalna vozila .
Sobota 24. maja se je za Mariborčane pričela zelo
zgodaj. Z mentorji ter dijaki Srednje prometne šole
Maribor, ki so navzoči že sedmo leto kot merilci oziroma sodniki na poligonu . Prostovoljci ter tekmovalci si ogledujejo tekmovalno progo. Komisija za
34
ZŠAM
tnici obstoja ZŠAM Certus, vodilnim dvorane Tabor
Maribor. Donatorjem, sponzorjem, predsedniku zveze ZŠAM Slovenije Janku VEBRU, podpredsedniku
zveze Milanu PEČNIKU, generalnemu sekretarju zveze ZŠAM Dejanu VIDICU, predsedniku ZŠAM Certus
Venčeslavu JENUŠU, predsednici štajerske regije Miri
ONIČ, poveljniku štajerske regije Stanku SPOLENA-
nem tekmovanju voznikov Slovenije ni bilo niti ene
pritožbe. Čestitam .
Okoli sedemnajste ure je sledila razglasitev rezultatov, podelitev pokalov ter priznanj, ki sta jih podelila predsednik zveze gospod Janko VEBER ter
podpredsednik gospod Milan PEČNIK . Podelitev je
za nas tekmovalno komisijo ter komisijo za izračun rezultatov (Mojco,
Bojana, Gašperja) pomenila, da smo
svoje delo oziroma nalogo opravili
brez napak.
Za vse udeležence je bila organizirana
prehrana v gostišču Taborka, pijača iz
bara CLASSICO našega člana Boštjana
, da nismo bili ne lačni ne žejni, srečelov ,da je bilo vse bolj pestro in smo z
lahkoto prenašali prelepi sončen dan
ob zvokih, ki jih je pripravil naš Pepi.
Ocenjujem, da je tekmovanje zelo dobro uspelo,
saj je bilo izvedeno brez zapletov in v predvidenem
času. Kot vodja tekmovanja sem najbolj vesel dejstva
da smo pri izvedbi tekmovanja iz leta v leto boljši.
Čeprav smo prostovoljci, opravljamo to delo vse bolj
profesionalno, kar se odraža tudi v zadovoljstvo udeležencev tekmovanja. Kljub temu verjamem, da je s
takšnim pristopom mogoče izboljšati marsikaj, kar
bo vsekakor naša naloga, če bo moto delo nadaljevali v naslednjem mandatu.
Na koncu mi je dolžnost,da se iskreno zahvalim tekmovalcem za profesionalen odnos do tekmovanja
ter vozil, vsem sodnikom merilcem v vozilih , na poligonu, dijakom, mentorjem Srednje prometne šole
Maribor, uniformirancem štajerske regije za nočno
varovanje, ter izvedeno parado ob naši šestdeset le-
KU, strokovni službi ter vsem, ki so pripomogli, da je
tekmovanje potekalo brez zapletov. Ne nazadnje našim uniformirancem za nepozabno izvedeno parado
ter raport predsedniku zveze ZŠAM Janku VEBERU.
Bilo je, lepo sončno , bila je velika izkušnja za nas
organizatorje tekmovanja v takem prečudovitem
okolju dvorane Tabor. Rezultati tekmovanja so objavljeni na spletni strani zveze ZŠAM ter v prometnem
vestniku.
Srečno predvsem varno vsem udeležencem v prometu do naslednjega tekmovanja
Maribor 28.05. 2014
Vodja tkmovanja Mladen Rodeš
PRVI ŠOLSKI DNEVI V ZŠAM CERTUS MARIBOR Z SEKCIJAMI
Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu
MO Maribor že vrsto let posveča posebno pozornost
varnosti otrok na šolskih poteh. ZŠAM Certus Maribor s sekcijami se je tudi letos aktivno vključil v varo-
Otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s
prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega
prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojnega sodelovanja v prometu. Zelo pomembna je skrb za
tiste učence, ki prvič
stopajo na šolsko
pot in še ne poznajo vseh nevarnosti,
ne smemo pa tudi
ne pozabiti na ostale učence, ki se po
dolgih in brezskrbnih počitnicah vračajo v šolske klopi.
35
ZŠAM
vanje otrok na šolski poti. Varovanje otrok na šolski
poti smo izvajali pred šestnajstimi šolami in vrtci na
območju MO Maribor in pred dvema osnovnima šolama v občini Miklavž na Dravskem polju. Varovanje
je potekalo prva dva tedna šolskega pouka, v času
jutranjega prihoda otrok v šolo.
Veseli nas, da v času izvajanja varovanja otrok na šolski poti ni bilo prometne nezgode z udeležbo otrok.
Iskreno se zahvaljujem vsem prostovoljcem ZŠAM
Certus Maribor,
prostovoljcem
Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu MO Maribor,
Policiji, redarjem
Medobčinske-
ga inšpektorata
in redarstva, dijakom
Srednje
prometne
šole
Maribor in varovancem doma
Danice Vogrinec,
ki so s svojo prisotnostjo na najbolj
kritičnih mestih
otrokom zagotovili varen prihod
v šolo.
Člani ZŠAM Certus Maribor s sekcijami želimo vsem
šolarjem varno pot v šolo skozi celo šolsko leto, voznikom pa svetujemo strpno vožnjo v bližini šol in
vrtcev.
Maribor 15.09.2014
Mladen Rodeš
VARNO KLESARJENJE
Kolesarska sezona za množično kolesarjenje se počasi izteka. V letošnjem, nič kaj za kolesarjenje prijaznem poletju, je kljub temu opažen izjemen porast
turističnega in rekreativnega kolesarjenja. To je zelo
dobro.
Je pa žal porastlo tudi število prometnih nesreč, v
katerih so bili udeleženi kolesarji, tudi takih, kjer so
kolesarji umrli. Da do teh tragedij ne bi prišlo, je treba (še) veliko postoriti. Analizirali smo več prometnih nesreč z udeležbo kolesarja, kakor tudi splošno
ravnanje kolesarjev v cestnem prometu. Pokazalo se
je nekaj zanimivih ugotovitev, kot potencialnih vzrokov prometnih nesreč, kot sledi:
1) »Nevidni« kolesarji«
Kolesar ima (zaradi svoje majhnosti) veliko možnosti,
da ga drugi udeleženci cestnega prometa (predvsem
vozniki motornih, to je hitrejših vozil) spregledajo.
Zaradi lastne varnosti mora kolesar sam storiti vse,
da bo kar najbolje viden.
Biti viden za kolesarja pomeni: biti viden podnevi in biti viden ponoči ter ob zmanjšani vidljivosti.
Kolesarja na sliki,
ki nosita odsevna telovnika, odsevne trakove in
imata na kolesu
nameščen bočni
varnostni razdaljnik, sta podnevi
veliko bolj vidna
kot kolesarja v
temnih oblačilih,
ki zraven tega
vozita
(napačno) drug ob drugem; ponoči in
ob zmanjšani vidljivosti pa sta ta
kolesarja skoraj
popolnoma nevidna.
Dodate ukrep vidnosti kolesarja je nameščen
bočni varnostni razdaljnik z belim (na sprednji
strani) in rdečim (na zadnji strani) odsevnikom. Takšen razdaljnik dodatno bistveno poveča varnost
kolesarjeve vožnje v cestnem prometu. Vozniki,
ki se kolesarju približujejo od zadaj, prej opazijo
kolesarja in so dodatno
obveščeni o njegovi širini. Ko parkiramo kolo ali
pri tesni vožnji med ovirami, se bočni varnostni razdaljnik prepogne vzdolž
kolesa.
Testi so pokazali, da vozniki, ki prehitevajo kolesarja z bočnim varnostnim razdaljnikom, bočno varnostno razdaljo med kolesom in svojim
vozilom precej povečajo.
36
RAZNO
2) Brez čelade
Kolesar kot udeleženec cestnega prometa nima
okrog sebe nobenega ščita, kot ga ima voznik avtomobila, zato je izjemno ranljiv. Kolesarska čelada je
tako skoraj edini in hkrati najpomembnejši varnostni in ščitni element pri kolesarju. Čeprav je zaščitna
kolesarska čelada obvezna le za otroke (tudi kadar
se otrok vozi na kolesu kot potnik), je več kot dobrodošla tudi pri odraslih kolesarjih, saj ob padcu varuje
kolesarja pred hudimi poškodbami glave.
Kakšna naj bo kolesarska čelada?
• Kolesarska čelada mora biti dovolj velika in udobna,
da kolesar nima občutka utesnjenosti. Premajhna
čelada povzroča bolečine.
• Nuditi mora dobro zaščito od čela pa vse do
zadnjega dela glave.
• Ne sme prekriti ušes in ne ovirati vidnega polja
kolesarja.
• Čelada mora biti med vožnjo zmeraj zapeta.
Zapenjalni trakovi morajo biti pravilno nastavljeni
•
•
•
•
•
in napeti. Velikost čelade in pravilno napetost
zapenjalnih trakov preizkusimo tako, da glavo
močneje stresemo oz. krožno sunemo v levo in
desno. Če med tem čelada na glavi zaniha ali opleta,
je le-ta prevelika oz. so trakovi premalo napeti.
S pomočjo posebnih vstavkov, ki so snemljivi, lahko
čelado še bolj natančno prilagodimo velikosti glave.
Čelada kljub trdnemu ogrodju naj ne bi bila težja
od 300 g in imeti mora v Republiki Sloveniji priznan
atest.
Z raznimi odprtinami mora biti zagotovljeno
dobro prezračevanje prostora med glavo (lasmi) in
notranjim delom kolesarske čelade.
Signalna barva kolesarske čelade še dodatno
pripomore k večji vidnosti in s tem varnosti
kolesarja.
Čelado je treba zamenjati po 2 letih uporabe in po
vsaki poškodbi.
PRIPOROČAMO!
• Nikoli na pot brez ustrezne in pravilno zapete kolesarske čelade. Tudi vožnja po domačem dvorišču, še posebej
to velja za otroke, je ob padcu za kolesarja lahko usodna!
• Le ustrezna in pravilno zapeta kolesarska čelada kolesarja obvaruje hudih poškodb glave.
3) Neupoštevanje pravil varne vožnje
gledni. Mrtvi kot
je voznikovemu
pogledu
skrito
Kolesar bi moral poznati in upoštevati vsa pravila
cestnega prometa, ki se nanašajo na varno vožnjo
kolesa, kot so pravila vožnje:
• na križiščih,
• po kolesarskih pasovih, stezah in
poteh;
• po vozišču,
• v skupini …
Več o teh tematikah je na voljo
v brošuri za varno kolesarjenje
»Kolesar sem«.
področje okoli vozila, ki nastane
zaradi konstrukcijskih lastnosti
vozila (nosilci strehe - stebrički A,
B, C, naslonjala za glavo) ali drugih vzrokov.
4) Mrtvi kot
Sodobnejši osebni avtomobili so zaradi trdnosti karoserij in zaradi oblikovnih smernic postali zelo nepre-
37
RAZNO
Kolesar na sliki se nahaja v mrtvem kotu zaradi
nosilcev strehe: voznikov pogled čez ramo, zaradi
stebrička C ne zajame kolesarja ob njegovem osebnem avtomobilu
se, da skoraj ves
čas približevanja
obeh ostaja kot
pogleda pri vozniku osebnega
avtomobila enak.
Kar pomeni, da
lahko stebriček A
zakrije kolesarja
in ga lahko voznik osebnega avtomobila pri vožnji čez križišče spregleda.
Kadar
kolesar
vozi po prednostni cesti, se lahko hkrati z njim
po neprednostni
cesti bliža križišču tudi osebni
avtomobil. Zgodi
5) Lahka tovorna vozila (kombiji)
V naseljih vozi veliko takšnih vozil za dostavo in prevzem blaga.
Vozniki teh vozil so običajno mlajše osebe, velikokrat
tudi študentje, ki nimajo veliko vozniških izkušenj in
običajno so pod časovnim pritiskom;
Večina teh vozil je brez stranskih stekel, kar predvsem pri zavijanju vozniku otežuje pogled in zelo
povečuje
mrtvi
kot vozila.
Velika vozila. Za
kolesarja je zelo
nevarno zavijanje
velikih tovornih
vozil in avtobusov
na desno. Med
desni zavoj. S tem voznik prepreči, da bi z zadnjim
delom svojega vozila (ali priklopnega vozila, ki ga
vleče) zapeljal na robnik oz. na pločnik. Ob tem nastane določen pas (prazen prostor) med vozilom in
robnikom, nad katerim voznik nima zadostnega pregleda.
V takšnih primerih je za kolesarja najbolj varno, da ostane za tovornim vozilom ter ne zapelje v prazen prostor med tovornim vozilom in
robnikom.
zavijanjem tako
velikega
vozila
mora voznik navadno zapeljati
najprej nekoliko
v levo in nato v
6) Kolo mora biti brezhibno.
Zelo pomembno za varnost kolesarja je, da vozi tehnično brezhibno kolo (predvsem zavore in pnevmatike)
in da ima kolo vso prometno varnostno opremo (žaromet - spredaj, svetilke - zadaj, odsevnike spredaj, zadaj
v pedalih …).
In na koncu:
1) Filozofija: sedem na kolo in se peljem, za drugo me ne skrbi, je morebiti držala pred mnogimi leti, ko promet še ni bil
tako razvit. V današnjem (zapletenem) cestnem prometu pa se je treba tudi na tem področju izobraževati. To še kako
potrjujejo številne prometne nesreče, tudi z najhujšimi posledicami, v katerih so udeleženi kolesarji. Pravila veljajo povsod
− doma, v šoli, v službi, v prometu …
2) Kolesar bi moral v cestnem prometu napraviti vse:
• da do prometne nesreče ne pride (poznavanje in (brezpogojno) upoštevanje pravil varnosti cestnega prometa, biti
izrazito dobro viden, poznavanje težav voznikov zaradi mrtvih kotov in majhnosti kolesarja, …);
• če že pride do prometne nesreče, da so čim manjše posledice (vselej nositi kvalitetno in ustrezno kolesarsko
čelado, uporabljati drugo kolesarsko opremo, kot so oblačila, rokavice, obutev …).
Peter Breznik
38
RAZNO
BREZPLAČNO KOLESARJENJE V MARIBORU
V toplih poletnih mesecih ni boljšega
prevoznega sredstva kot je kolo. Omogoča hiter prevoz po mestu, hkrati pa
poskrbi za kondicijo in zdravje kolesarja. Ker si marsikdo ne more privoščiti
kolesa, pa smo na Univerzitetni športni
zvezi Maribor poskrbeli, da se lahko s
kolesom vozite brezplačno.
ki bo letos svoje zanje prenašal na nove
udeležence.
Vsa kolesa, ki so na voljo za izposojo so
reciklirana. Gre za stara kolesa, ki so jih
podarili meščani Maribora in okolice.
Kolesa so ustrezno obnovljena in tako
varna za vožnjo, nameščena je tudi vsa
potrebna oprema. Ker so kolesarji eni
izmed najbolj ogroženih udeležencev v
cestnem prometu, za Zdravi zabavi opozarjamo tudi na pomen varne vožnje. O
tem, da je potrebno voziti v skladu s cestno-prometnimi predpisi ni potrebno izgubljati besed, morda
izpostavimo samo nekaj pravil, ki so še posebej pomembna za kolesarje. Vozite po kolesarski stezi in pri
tem pazite, da vozite v pravo smer. Marsikateri kolesar ne upošteva smeri vožnje in s tem ogroža sebe in
Brezplačna izposoja koles je v Mariboru na voljo v okviru projekta MBajk.
Namenjena je vsem, ki nimajo svojega
kolesa in bi se želeli peljati po mestu. MBajk spodbuja zdrav način življenja, saj na kolesu pokurimo
ogromno kalorij, deluje pa tudi veliko mišic. Gre za
nekakšno fitnes vadbo, med tem ko hitite po svojih
opravkih. Poleg ohranjanja zdravja pa kolesarjenje
skrbi tudi za ohranjanje narave. Ne samo, da zaradi
prevoza ne izpuščate strupenih snovi v zrak,
prihranite tudi kar nekaj denarja za nakup
bencina ter veliko živcev, ker ne rabite iskati
parkirnega prostora v natrpanem mestnem
središču.
MBajk je letos v Mariboru prisoten že drugo
leto. Zasnovan je tudi tako, da omogoča zainteresiranim posameznikom izobraževanja
na področju popravila koles. V lanskem letu
smo pripravili kar nekaj delavnic, na katerih
smo kolesa popolnoma razstavili, pregledali
dele, popravili in zamenjali potrebno opremo in nato kolesa ponovno sestavili. Delav-
druge. Če ni kolesarske steze, vozite največ
1 meter od desnega roba vozišča v smeri
vožnje. Preden spremenite smer vožnje pravočasno in nazorno nakažite svoj namen in
se prepričajte, da so vozniki to opazili. Čeprav ste starejši kot 14 let, je še vedno zelo
priporočljivo, da med vožnjo nosite čelado,
nikakor pa ne vozite pod vplivom alkohola.
Najbolje boste za svojo varnost poskrbeli, če
boste pozorni na ravnanje drugih udeležencev in razmere na poti. Če skrbimo za svojo
varnost je kolo odlično prevozno sredstvo,
ki skrbi za naše telo, naravo in žep.
nic so se v lanskem letu udeležili različni ljudje, ki so
si želeli spoznati delovanje koles in se naučiti nekaj
novih trikov za popravilo svojega kolesa. Tudi letos
bomo z delavnicami nadaljevali in jih še nadgradili,
izobraževanja pa bomo omogočili tudi zainteresiranim invalidom ter gluhim in naglušnim, ki bi si želeli
tovrstnega znanja. Delavnice se izvajajo pod vodstvom izkušenih mojstrov z večletnimi izkušnjami,
na lanskih delavnicah pa smo izobrazili tudi enega,
V lanskem letu je bil projekt odlično sprejet. Skoraj
ves čas projekta so bila vsa kolesa izposojena, tako
da letos še povečujemo kvoto koles. Če si tudi vi želite brezplačno izposoditi kolo, se v času uradnih ur
oglasite na Info točki Zdrave zabave na Gosposvetski
cesti 84 ali nam pišite na info@zdravazabava.com.
39
RAZNO
AMZS - SEDENJE V VOZILU
Pravilen položaj sedenja je eden od temeljev varne vožnje, saj nam omogoča pravilno in učinkovito
upravljanje vozila in zagotavlja dobro odzivnost na dogodke v prometu okoli nas. Pri nepravilnih nastavitvah so sposobnosti odzivanja otežene, predvsem zapoznele, posledično pa je zmanjšana tudi varnost
v prometu.
Sedalni del:
Sedalni del naj bo pomaknjen naprej toliko, da se ob močnem zaviranju in stisku sklopke nogi ne opreta
na začetek sedalnega dela in ostaneta pokrčeni. V primeru zaviranja v sili lahko le tako zagotovimo zadosti moči za optimalni zavorni učinek. Če bi bili nogi v trenutku trka iztegnjeni, bi to lahko povzročilo
hude telesne poškodbe (zlom gležnjev, kolkov,...).
Naslon sedeža:
Naslon sedeža naj bo nastavljen bolj pokončno, vendar še vedno nagnjeno nazaj v položaj okoli 105°110°. Če je naklon prevelik, naslonjalo v primeru trka telesa ne zadrži varno v sedežu, niti ga ne ščiti.
Telo se lahko izmuzne pod varnostnim pasom, kar posledično lahko povzroči zelo hude telesne poškodbe. Tudi iz zdravstvenih razlogov nam bo naša hrbtenica ob
pravilnem sedenju zelo hvaležna.
Ob vrtenju volanskega obroča morata biti roki pokrčeni, saj
lahko le na ta način natančno upravljamo vozilo. Oddaljenost volanskega obroča od prsnega koša naj bo približno
30 cm.
Pravilnost položaja najlažje preverimo na način, da se s celotnim hrbtnim delom globoko naslonimo v naslon sedeža.
Roki iztegnemo preko volanskega obroča, pri čemer morata
zapestji na zgornjem delu segati preko volanskega obroča. To pomeni, da bosta roki ob vrtenju volanskega obroča
ostali pokrčeni.
Vzglavnik:
Zgornji del vzglavnika naj bo poravnan z vrhom glave in glavi čim bolj približan. Če je pri trku na primer
zgornji del vzglavnika pod ušesi, obstaja velika verjetnost za hudo poškodbo vratne hrbtenice.
Celoten sedež naj bo ustrezno dvignjen. Dobra preglednost omogoča optimalne pogoje za samo vožnjo.
Pri dvigovanju sedeža pa ne smemo pretiravati, saj mora med streho avtomobila in glavo ostati za najmanj eno pest prostora. Na ta način bomo zmanjšali možnost poškodbe glave in vratu.
Varnostni pas:
Varnostni pas je naša vez z življenjem, kar pa velja le, če smo ustrezno pripeti. Pravilen sedežni položaj
nam v primeru prometne nesreče ne bo dosti koristil, če ne bomo pravilno uporabljali tudi varnostnega
pasu. Višino zgornje točke vpetja pasu vedno prilagodimo
svoji višini, spodnji del pasu, ki nam sega čez boke, pa mora
biti zategnjen ter se tesno prilegati. Vedno pa moramo poskrbeti tudi za to, da so pravilno pripeti tudi otroci v otroških sedežih in ostali sopotniki v vozilu.
Velja si zapomniti, da je sedežni položaj voznikov delovni
prostor. Varnostne kletke in zračne blazine v avtomobilu
bodo svojo nalogo opravile le, če bomo sedeli pravilno in
tudi varnostni pas uporabili pravilno. Pa še marsikateri bolečini se lahko ognemo.
40