HRIPAVOST KOT ZANK BOLEZNI – TUDI RAKA GRLA IN

HRIPAVOST KOT ZNAK BOLEZNI – TUDI RAKA GRLA IN
SPODNJEGA ŽRELA
asis. mag. Maja Šereg Bahar, dr.med
Klinika za ORL in CFK, Ljubljana
Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
UVOD
Hripavost ali glasovna motnja je vsaka neugodna sprememba v glasu, ki jo zaznamo s
sluhom. Za dober glas je potreben zdrav vokalni aparat in ravnotežje med glasovnimi
zmogljivostmi in glasovnimi obremenitvami. K vokalnemu aparatu štejemo dihala (pljuča in
mišično-kostne strukture), grlo in odzvočno cev (žrelo, ustna votlina, nosna in obnosne
votline) ter strukture, ki omogočajo izgovorjavo – artikulatorji (ustnici, jezik, čeljustni greben,
zobe, trdo in mehko nebo in žrelo).
Pogostnost hripavosti v otroštvu je 6 do 25%, v odrasli dobi je hripavost nekoliko manj
pogosta, 3 do 9%.
VZROKI ZA HRIPAVOST
Funkcionalne glasovne motnje:
Ob ORL pregledu ne najdemo anatomskih vzrokov za hripavost. Hripavost je posledica
prekomerne in napačne rabe glasu ter glasovne zlorabe.
Zdravljenje: glasovna terapija – logoped.
Organske glasovne motnje:
Organske glasovne motnje so tiste, pri katerih pri ORL pregledu lahko odkrijemo strukturno
okvaro, ki je vzrok hripavosti.
Prirojene spremembe v grlu:
So prisotne že ob rojstvu.
Jadrasta opna med glasilkama povezuje obe glasilki. Zelo majhna ne dela težav, velika pa
lahko vodi tudi v dihalno stisko.
Žleb na glasilkah je prirojena strukturna slabost glasilk. Večkrat ga odkrijemo šele kasneje v
življenju, ob večji glasovni obremenitvi. Glas je šibek, zadihan, izrazita je glasovna
utrudljivost.
1
Pridobljene spremembe v grlu:
Vozlički na glasilkah
Nastanejo kot posledica prekomerne in nepravilne rabe glasu in glasovne zlorabe. Drobna
poškodba povzroči krvavitev v glasilko. Tipično mesto za nastanek vozlička na glasilki je na
meji med sprednjo in srednjo tretjino glasilke. Vozlički nastanejo običajno na obeh glasilkah
in so pogostejši pri ženskah, ker glasilke pri ženskah nihajo z višjo frekvenco in so tudi
anatomsko malo drugačne oblike in sestave, kot so pri moških in so tako bolj izpostavljene
poškodbam.
Zdravljenje: glasovni počitek, glasovna terapija – logoped, redko operacija.
Polip na glasilki
Nastane običajno na tipičnem mestu, na eni glasilki. Je posledica zlorabe glasu, še posebno,
če je le ta prisotna ob prehladu.
Zdravljenje: kirurško - operacija, glasovni počitek in učenje ustrezne glasovne tehnike logoped.
Cista na glasilki
Nastane na tipičnem mestu glasilke, iz žleze, kateri se zapre izvodilo, sluz zastaja v žlezi in jo
napihne kot balonček.
Zdravljenje: operacija, glasovni počitek in učenje ustrezne glasovne tehnike - logoped.
Reinkejev edem glasilk
Je steklasta oteklina glasilke, prisotna vzdolž cele glasilke, lahko je eno ali obojestranska.
Pogosteje se pojavlja pri ženskah med 40 in 60 letom starosti, kar kaže na morebiten vpliv
spolnih hormonov. Ni še povsem pojasnjeno, če na nastanek vplivajo ščitnični hormoni,
alergija, glasovna obremenitev, izpostavljenost slabim mikroklimatskim razmeram in refluks
želodčne kisline. Najpomembnejši dejavnik pri nastanku Reinkejevega edema je zagotovo
kajenje. Bolnicam se glas močno zniža, kar jih moti, ker jih zamenjujejo za moške.
Zdravljenje je: opustitev kajenja, operacija glasilk in glasovna terapija s strani logopeda.
Granulom in razjeda glasilke
Nastaneta na zadnji tretjini glasilke, zaradi energičnega, glasnega govorjenje in refluksa
želodčne vsebine do nivoja grla. Značilno je pokašljevanje in občutek tujka v grlu.
Zdravljenje: zdravila proti želodčni kislini in glasovni počitek.
Papilomi grla
So redka bolezen. Gre za okužbo celic sluznice grla s HPV (humani papiloma virus).
Malinasta rožnata rašča se pojavi povsod po sluznici grla. Povzroča hripavost, če se močno
razraste, pa lahko tudi težave pri dihanju. Pojavlja se pri odraslih in otrocih. Zdravljenje je
kirurško, bolezen se rada ponavlja.
2
Vnetja
Hripavost je lahko posledica akutnega ali kroničnega vnetja: infektivnega - okužbe z virusi,
bakterijami, glivami ali pa neinfektivnega vnetja – alergije, draženja s prahom , kemikalijami,
kajenja.
Zdravljenje: glede na vzrok.
Motena gibljivost glasilk
Gre za okvaro živca, ki je odgovoren za premikanje glasilk. Najpogostejši vzrok so operacije
ščitnice, okužbe živca z virusi, pritisk na živec (pljučni rak, rak ščitnice, anevrizma aorte,
tumorji na vratu in v prsnem košu), nevrološke bolezni.
Zdravljenje: glede na vzrok.
Psihogene motnje
Stresne situacije in psihične težave lahko vplivajo na nastanek hripavosti ali celo izgubo
glasu.
Zdravljenje je timsko: foniater, logoped, psiholog.
Nevrogene glasovne motnje
Različne nevrološke bolezni lahko povzročajo motnje glasu in govora (multipla skleroza,
možganska kap…).
Zdravljenje: nevrolog, foniater, logoped.
Rak spodnjega žrela in grla
Na leto odkrijejo v Sloveniji približno 50 bolnikov in 10 bolnic z rakom spodnjega žrela, ter
120 bolnikov in 15 bolnic z rakom grla.
Pri raku spodnjega žrela je bolezen ob odkritju skoraj v polovici primerov že razširjena, saj so
zgodnji znaki precej neznačilni: težave in bolečine pri požiranju, nato pojav bule na vratu.
Hripavost se pojavi šele kasneje, ko se bolezen že razširi na grlo.
Rak grla pogosteje odkrijemo v zgodnji fazi bolezni, saj je tipičen zgodnji znak hripavost in
bolniki preje pridejo na pregled k zdravniku.
Najpomembnejša dejavnika za nastanek raka grla in spodnjega žrela sta kajenje in uživanje
alkoholnih pijač. Poleg tega je pomembno tudi zadrževanje v okolici (določena delovna
mesta), kjer so slabe mikroklimatske razmere (prah, hlapi kemikalij…).
V zadnjem času raziskave kažejo, da ima pomembno vlogo pri nastanku raka spodnjega žrela
in grla tudi refluksna bolezen, to je vračanje želodčne vsebine navzgor po požiralniku, vse do
nivoja spodnjega žrela in grla. Želodčna vsebina je sestavljena iz želodčne kisline, žolčnih
kislin in prebavnih encimov, ki močno dražijo sluznico grla in spodnjega žrela, povzročajo
kronično vnetje in najverjetneje tudi prispevajo k nastanku raka grla in spodnjega žrela.
Sluznica spodnjega žrela in grla je na želodčno vsebino zelo občutljiva, ker nima obrambnih
mehanizmov, kakor jih ima sluznica požiralnika.
3
Tako pri preventivi raka spodnjega žrela in grla ni pomembno le ozaveščanje o prenehanju
kajenja in uživanja alkoholnih pijač, temveč tudi zdravljenje refluksne bolezni požiralnika.
Za nekatere vrste raka grla ti dejavniki tveganja sicer ne veljajo, npr za hondrosarkom grla.
Zdravljenje raka grla in spodnjega žrela: operacija, obsevanje, kemoterapija.
Posledice laringektomije (LE) – odstranitve grla:
1. V nosu se zrak ogreje, očisti in navlaži. Po LE bolnik diha skozi traheostomo suh,
hladen in neočiščen zrak, ki draži sluznico dihal, ki izloča več sluzi. Bolniki morajo
skrbeti za dobro toaleto dihal, se izkašljevati in skrbeti za inhalacije. Dobro je, da
traheostomo zaščitijo, da se prepreči vdor klic in prahu v sapnik in da se prepreči
pretirana izguba vlage iz dihal.
2. Spremenjen je vzorec kašlja, ki postane manj učinkovit. Bolnik naj si pred kašljem
zatesni traheostomo, nato pa robček hitro odmakne, da se bo dobro odkašljal.
3. Zmanjšana je sposobnost vohanja in s tem okušanja. Nekateri bolniki si pomagajo s
posebnim manevrom potega zraka v nos.
4. Ni si moč izpihati nosu.
5. Ni moč pihati, žvižgati in srkati.
6. Nekateri bolniki imajo težave pri požiranju zaradi spremenjenih anatomskih razmer v
žrelu ali ozkega žrelnega kanala.
7. Manjša je sposobnost za težka fizična dela, ker ni moč ustvariti velikega tlaka v
prsnem košu, zato so lahko tudi težave pri odvajanju blata (ob pritiskanju naj si bolnik
zamaši traheostomo).
8. Spremenjena je zunanjost bolnika.
9. Ni možnosti glasnega govora, s tem je motena komunikacija z okolico.
Potrebno je najti nadomestne načine komunikacije.
4
LITERATURA:
1. Hočevar Boltežar I. Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije
govora. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2008.
2. Šifrer R, Hočevar Boltežar I. Hripavost med šolarji. Zdrav Vestn 2004; 73: 73-6.
3. Sataloff RT. Treatment of Voice Disorders. Plural Publishing, 2005.
4. Cancer incidence in Slovenia 1995. Institute of Oncology, Cancer Registry of
Slovenia, Ljubljana, 1997.
5. Greene MCL, Mathieson L. The voice and its disorders. London and New Jersey:
Whurr Publishers, 1989: 326-32.
6. Casper JK, Colton RH. Clinical manual for laryngectomy and head and neck cancer
rehabilitation. San Diego, California: Singular Publishing Group, INC., 1993: 55-78.
7. Hillman RE, Walsh MJ, Wolf GT, Fisher SG, Hong WK. Functional outcomes
following treatment for advanced laryngeal cancer. Ann Otol Rhinol Laryngol 1998;
107: 2-27.
8. Jeličič M, Hočevar-Boltežar I, Novak C. Uporaba nadomestnih govornih metod pri
laringektomiranih osebah v Sloveniji. Ustvarjalnost v logopediji. Zbornik prispevkov.
Nova Gorica: Aktiv logopedov Severnoprimorske regije, 1999: 186-9.
9. Vaezi MF, Qadeer MA, Lopez R. Laryngeal Cancer and Gastroesophageal Reflux
Disease: A case-Control Study. Am J Med. 2006; 119: 768–76.
10. Lewin JS, Gillenwater AM, Garret JD. Characterization of laryngopharyngeal reflux
in patients with premalignant or early carcinomas of the larynx. Cancer. 2003. 15; 97
(4): 1010–4.
11. Galli J, Cammarota G, Volante M, et al. Laryngeal carcinoma and laryngo-pharyngeal
reflux disease. Acta Otorhinolaryngol Ital. 2006; 26 (5): 260–3.
12. Quadeer MA, Lopez R, Wood BG. Does Acid Suppresive Therapy Reduce the Risk of
Laryngeal Cancer Recurrence?. Laryngoscope 2005; 115: 1877–81.
13. Tutar H, Erdamar H, Koybasioglu A. Can bile acids be an etiological factor for
laryngeal carcinoma?. ORL J Otorhinolaryngol Relat Spec. 2011; 73 (3): 156–61.
14. Ozlugedik S, Yorulmaz I, Gokcan K. Is laryngopharyngeal reflux an important risk
factor in the development of laryngeal carcinoma?. Eur Arch Otorhinolaryngol. 2006;
263 (4): 339–43.
5