Odsev 31, leto 8 - Občina Mokronog

Transcription

glasilo Občine Mokronog - Trebelno, marec 2015, leto IX
31
Iz vsebine:
Regijska proslava ob dnevu Civilne zaščite
Občina Mokronog-Trebelno prvič praznovala
2
4
Iz prve roke
8
Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno
9
Osebno dopolnilno delo po novem
10
Medobčinsko redarstvo pričelo z delovanjem
10
Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor
prometa
11
Vas zanima turizem v zidanicah?
12
Osmi marec
12
90 let Frančiške Peterle z Drečjega Vrha
17
Najboljši kruh spekla Marija Lamovšek
20
Ocenjevanje vin v vinski gorici Bitovska gora
Osvežili znanje prve pomoči
Štatenberške gasilke pometle s konkurenco
21
23
24
Drobtinice iz vrtca Mokronožci
25
Starši prostovoljci
26
»Vsaka ljubezen je pesem«
27
Zimska šola v naravi
28
Uspešno z nami do vašega cilja
29
S srčno igro do zmage
30
Projekt šah v mirnski dolini uspeva
30
Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v
letu 2014
31
2
ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno
Regijska proslava
ob dnevu Civilne zaščite
Pozdravljeni!
Domišljam si, da je z imenovanjem
uredniškega odbora, v katerem je le
eno novo ime, nova občinska vlada (ki
tudi ni kaj dosti spremenjena) pozitivno
ocenila naše dosedanjo delo. Upam, da
tako mislijo tudi bralci.
V počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, je bila v
Črnomlju regijska proslava za Dolenjsko in Belo krajino. Na slovesnosti sta prisotne
pozdravila črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič ter poveljnik štaba Civilne
zaščite Dolenjske in hkrati vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Novo
mesto Klemen Gorše.
Slavnostni govornik je bil član štaba Civilne zaščite RS in vodja sektorja za operativo
na Upravi RS za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič. Vsi so poudarili pomen Civilne
zaščite in njenih požrtvovalnih članov. V lanskem letu so za svoje delo porabili kar
195.000 reševalnih dni. Zelo so se izkazali v akcijah po žledu in neurjih. Pomagali so
tudi na Hrvaškem v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Kot je dejal Lotrič, se ob takšnih
dogodkih šele zavedo, kako velika je moč solidarnosti.
Na slovesnosti v Črnomlju so za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo na področju
zaščite, reševanja in pomoči podelili 4 bronaste znake Civilne zaščite, med katerimi
sta bila tudi dva prejemnika iz naše občine, in sicer župan Anton Maver in Elizabeta
Žlajpah. Podeljenih je bilo tudi 49 Bronastih znakov Civilne zaščite za posebno enkratno dejanje, med katerimi je bil tudi Jože Krivic iz Trebelnega in PGD Mokronog.
Podeljeni pa so bili tudi Srebrne znake, ki so jih prejeli Jože Starešinič, PGD Mokro Polje in Klemen Gorše. Zlate znake pa so si prislužili Anton Banovec, Klub za
podvodne aktivnosti Novo mesto ter Gasilske zveze Metlika, Novo mesto in Trebnje
za 60 let delovanja.
Mojca Pekolj
V tretji številki Odseva sem „jamral“:
časopis mora nekdo napisati, če ne, ga
ni. V profesionalni časopisni hiši se ve
kdo, kje, kaj, kako in zakaj. Tam ljudje
živijo od tega in se morajo truditi tudi,
če se jim ravno takrat ne ljubi. Časopis
pač mora k bralcu natančno na določen
dan, če že ne kar določeno uro. Drugače gre bralec drugam. Pri Odsevu so
težave predvsem z – KDO. Uredniški
odbor je v precejšnji meri odvisen od
vseh vrst poštnih nabiralnikov in mobi
nagovarjanja. In ti gre včasih malo
na hec, čeprav s priokusom vložene
kumarice, ko ne moreš razumeti, da
na primer nekemu društvu, ki mesec
in več pripravlja nek dogodek, zmanjka
energije za poročilo, članek, vestičko.
Situacija se je od takrat bistveno
spremenila. Tudi za to hvala vsem, ki
dopisujete.
Gremo naprej!
V tej številki smo uvedli novo rubriko
IZ PRVE ROKE. Prepričani smo, da
bo zaživela s koristnimi posledicami.
Urednik
Punčki na naslovnici je ime ANJA,
fotografirala pa je Alenka Lamovšek.
OBČINA MOKRONOG-TREBELNO
Pod Gradom 2
SI-8230 Mokronog
Tel: 07/ 34-98-260
Fax: 07/34-98-269
Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si
obcina@mokronog-trebelno.si
OBČINSKI SVET:
• Alojz KOCJAN
• Elizabeta ŽLAJPAH
• Janez BREGANT
• Gregor ŠKOPORC
• Franc GLUŠIČ
•
•
•
•
•
•
Ana VENE
Marko KOSTREVC
Milica KOROŠEC
Marjan STARIČ
Franc DRAGAN
Rafael ERŽEN
UPRAVA:
§direktorica OU: Mojca PEKOLJ, 07/34 98 262
§sprejemna pisarna: Jožica SAMIDE, 07/34 98 260
§splošna služba: Marija SITAR, 07/34 98 270
§pravna služba: Saša HAHN, 07/34 98 268
§finance in kmetijstvo: Marijana JEREB,
07/34 98 263
§komunala in infrastruktura: Vlado VIDAKOVIČ,
07/34 98 265
§okolje in prostor: Mateja PODGORŠEK,
07/34 98 264
§družbene dejavnosti: Mateja VRABEC,
07/34 98 266
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MIRNSKA
DOLINA:
• Brigita KALČIČ, 07/34 98 267,
inspektorat@mokronog-trebelno.si
• Vinko RIBIČ, 07/34 98 271
• David KOSTAJNŠEK, 07/34 98 271
3
leto IX., številka 31, marec 2015
Nagovor na svečani akademiji
Spoštovani občani, drage občanke, kolegi
župani in županja sosednjih občin, kolega
načelnik pobratene Občine Gračišće, spoštovani vsi ostali gostje, gospe in gospodje…
Marec je mesec prebujanja in je mesec pozornosti. Zaznamujejo ga prvi pomladni dan in vrsta praznikov, posvečenih obema
spoloma. Mi smo dodali praznik Občine Mokronog-Trebelno.
Grb in zastava sta simbola, praznik pa krona vsega. Danes ga
praznujemo prvič.
Če je Mokronog v prvi polovici 20. stoletja veljal za industrijsko
središče Mirnske doline in se je lahko pohvalil s 14-timi gostilnami, osmimi trgovinami in sodnijo, se je leta 1958 z izgradnjo
hitre ceste Ljubljana–Zagreb in priključitvijo občini Trebnje
zgodba o uspehu končala. Občasno slišimo razprave o prevelikem številu občin, da smo
občine predrage, da se bo z izgradnjo osnovne infrastrukture
poslanstvo občin končalo. Osebno menim, da so predraga ministrstva in njihovo zbirokratizirano delovanje. Trdim da v nekdanji
skupni občini ne bi bili deležni niti približno takega razvoja, ker
to enostavno ne bi bilo niti mogoče.
Ko smo se pred leti odločali za samostojno pot, smo verjeli, da
je to tista pot, ki bo prinesla našim občanom boljše razmere za
življenje krati pa bomo zmogli nadoknaditi zamujeno. Nismo se
zmotili. S posluhom za malega človeka, za celostni razvoj občine
in s sodelovanjem s sosednjimi občinami smo v dobrih osmih
letih uresničili marsikatero željo.
Upravičeno lahko ugotovimo, da se je kakovost življenja izboljšala, napredek je prepoznan. To se med drugim kaže tudi v
tem, da vse več mladih ostaja ali pa se vrača domov, vključenost
otrok v predšolsko varstvo se je povzpela nad 80%, kar je nad
slovenskim povprečjem, število rojstev se povečuje.
Zaradi številnih naložb, o katerih smo odločali sami, se občina
v primerjavi s preteklostjo hitreje in tudi celovito razvija. Pohvalimo se lahko z obnovljenim trškim jedrom, obnovo in izgradnjo
vodovodnih sistemov, novim vrtcem, športno dvorano in športnim parkom ter večnamenskim domom Trebelno. Energetsko
smo sanirali osnovno šolo in to občinsko stavbo, prenovili čistilno
napravo in kar nekaj kilometrov javnih poti, ves čas pa podpiramo
gasilsko, kulturno, turistično, športno in rekreativno dejavnost
ter odgovorno socialno delovanje, s posebno pozornostjo do
pomoči potrebnih. Dobro nam uspeva tudi vstop v medobčinsko
integracijo znotraj mirnske in temeniške doline.
Največji – finančno in organizacijsko gledano – projekt je
bila izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih
komunikacij. V vseh občinah konzorcija smo projekt uspešno
zaključili leta 2013 in večina gospodinjstev danes že uporablja
optični internet in druge storitve, ki jih omrežje omogoča.
Gospodarski potencial občine so naši samostojni podjetniki in
družbe z omejeno odgovornostjo. Največji zaposlovalci so podjetja: SEP, ki naj bi do konca leta povečal proizvodnjo za skoraj
tretjino, Dorema, Deu, Mesna industrija Mokronog, Monter
Kocjan in Vini.
Posebno zgodbo o uspehu pa piše M TOM. 17 delavcev, kolikor
jih je trenutno zaposlenih, je na »pogorišču« propadlega TOM-a uspelo ohraniti proizvodnjo kakovostnih sedežnih garnitur.
Še več, z veliko vloženega truda in lastnih finančnih sredstev so
postali lastniki proizvodnih prostorov in si tako ustvarili nove
možnosti za širitev in razvoj. Zadovoljni smo, da M TOM ostaja
v Mokronogu, in ponosni na vse poslovne subjekte in kmete, ki
v občini delujejo, začnejo na novo ali pa širijo svojo dejavnost.
Imamo 624 delovnih mest in 8,7-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je pod slovenskim povprečjem. V prihodnje pa bomo v
gospodarstvo in podjetništvo vlagali še več. Tako v novi poslovno-obrtni coni kot tudi povsod tam, kjer bosta interes in prostorske
možnosti. Imamo jasno vizijo in dobro začrtan razvojni program.
Želimo pa si zagotoviti tudi pogoje za razvoj turizma v občini in
širše v Mirnski dolini.
V lokalnih skupnostih imamo veliko potreb in želja. A časi so
slabi. V občinski proračun bo iz naslova povprečnine in sredstev
za investicije letos priteklo 100.000 EUR manj denarja kot lani,
v primerjavi z letom 2011 pa kar 300.000 EUR manj. Toda na
perifernih območjih nikoli ni bilo lahko in tega smo vajeni. Zato
verjamemo, da bo že prihodnje leto boljše.
Občina Mokronog-Trebelno se je prilagodila državni pogači.
Predloga proračunov za letošnje in prihodnje leto sta bila prvič
že obravnavana in verjamem, da ju bo občinski svet na svoji naslednji seji tudi sprejel. Še naprej se bomo trudili za vzpostavitev
novih pogojev za razvoj gospodarstva in podjetništva. V načrtu
je tudi energetska sanacija zdravstvene postaje Mokronog in
podružnične šole na Trebelnem. Strokovno in finančno pa bomo
podpirali tudi projekte s področja kulture, kulturne dediščine,
turizma, športa, društvenih dejavnosti in sociale.
Skratka: gledati moramo naprej, z dvignjeno glavo in ponosom. Vztrajnost, trdo delo, velika mera samozavesti, medsebojno
spoštovanje, zaupanje v delo drugih, sodelovanje in ponos na to,
kar imamo, so garant, da lahko skupaj dosežemo še veliko več.
Dolžnost vodstva občine z županom na čelu je, da po svojih
najboljših močeh ustvarjamo pogoje za delo in kvalitetno življenje
občanov ter za uspešen razvoj in napredek občine. To pa vsekakor
ne bi bilo možno brez enotnosti in zavzetosti občinskega sveta
in njegovih odborov ter učinkovitosti in strokovnosti občinske
uprave. Pohvale vredno pa je tudi delo zaposlenih v izobraževalnih ustanovah, predvsem pa številnih prostovoljcev v naših
društvih, ki s svojim delom na različnih področjih in na svojstven
način prispevajo k razvoju občine in skrbijo za dobrobit občanov.
Vsem hvala za vaše sodelovanje in vaš prispevek.
Na koncu pa se naj zahvalim in iskreno čestitam vam, ki ste
vsak na svoj način pomembno pripomogli k razvoju naše občine.
Spoštovani nagrajenci - ponosen sem in hvaležen, da živimo in
delamo skupaj. In želim si, da bi še naprej skupaj pisali nove,
uspešne zgodbe in z voljo in pogumom širili dober glas o Občini
Mokronog-Trebelno.
Spoštovani občani in občanke, dragi prijatelji!
Želim vam prijetno in ponosno prvo praznovanje praznika Občine Mokronog-Trebelno. Anton Maver, župan
4
Praznik Občine
Mokronog-Trebelno
14. marca 2006 je začel veljati Zakon o ustanovitvi
občin ter določitvi njihovih območij, s katerim je
bila ustanovljena tudi Občina Mokronog-Trebelno.
Zato je 14. marec praznik Občine Mokronog-Trebelno. In v petek, 13. marca 2015, je bila prva svečana
akademija, na kateri je župan podelil listino, dve
priznanji in naziv častni občan.
Stane častni škrat Mokronožec z Lošč
Nepričakovano, kot je pri škratih Mokronožcih navada, so se med svečano akademijo pojavili na odru, na stol posadili Staneta in ga razglasili
za Častnega škrata Mokronožca z Lošč. Kot znamenje škratovske časti je
dobil trstiko, za srčno moč pa stekleničko zeliščnega eliksirja.
Za glasbeno ogrlico slovesnemu dogodku so poskrbeli gostje iz Medvod, ki so sicer stari znanci mokronoškega odra. Najbolj znani slovenski orgličar
Marjan Urbanija je nastopil s sinom Rokom in
prijateljem Jožetom Teranom. Sejmarji so prinesli
duh po enem najbolj prepoznavnih dogodkov v
občini – festivalu (ah), te orglice tudi med obiskovalce prireditve ob prvem praznovanju občinskega
praznika. Prireditev je povezovala Petra Krnc, za
presenečenje pa so poskrbeli škratje Mokronožci, ki
so častnemu občanu in njihovemu očetu Stanetu
Pečku podelili še izjemno redek in zaslužen naziv
častnega škrata Lošč.
Fotografije: Urban Gabrijel
5
Listino
Občine Mokronog-Trebelno
za leto 2015 prejme kolektiv
podjetja M TOM, tovarna
oblazinjenega pohištva d.o.o.
V imenu podjetja priznanje prevzema
direktor Damjan Burger.
7. februarja leta 2011 je skupina nekdanjih
zaposlenih v mokronoškem podjetju Tom,
nadaljujejo začrtano pot.
Lani so se začela pogajanja z Družbo
za upravljanje terjatev bank za odkup
prostorov in po večmesečnem trudu in
z izjemno vztrajnostjo in gorečnostjo je
podjetju uspelo – podpisali so pogodbo in
že vplačali tudi prvi obrok kupnine.
Zaposleni – danes jih je redno in pogodbeno skupaj 17 – se zavedajo, da ne bo enostavno poplačati kredita, ki je bil potreben
za nakup prostorov, a vedo, da bodo – kot
pravijo – grizli zase.
Župan Občine Mokronog-Trebelno
Anton Maver podeljuje listino Občine
Mokronog-Trebelno kolektivu podjetja M-Tom za izjemno požrtvovalno
predanost in trud pri nakupu lastnih
prostorov, s tem pa ohranitev podjetja
in nadaljevanje gospodarske dejavnosti
v Mokronogu.
Priznanje
prejme Anton Cvetan.
ki so imeli znanje, sposobnost in voljo
delati dobre, kakovostne in konkurenčne
sedežne garniture, ustanovila podjetje
M Tom. Njihova želja je bila predstaviti
se z inovativno ponudbo, z ustreznimi
vgradnimi materiali in s poudarkom na
ekologiji.
Deset najboljših šivilj, tapetnikov in močan
razvojno-tehnološki oddelek nekdanjega
velikega proizvajalca sedežnih garnitur je
na podlagi pogodbe s stečajno upraviteljico podjetja Tom najprej rešilo problem
vplačanih avansov za sedežne garniture
in podkrbelo, da so imeli naročniki kljub
stečaju Toma zgodaj spomladi istega leta
sedežne garniture doma.
M Tom je relativno majhno podjetje, ki
se prav zato lahko izjemno hitro prilagaja
potrebam na trgu in individualnim željam
kupcev.
Od začetka delovanja novega podjetja so
bili najemniki prostorov prejšnjega Toma,
delovne razmere niso bile najboljše, a zaradi tesne povezanosti med zaposlenimi,
ki so tudi solastniki podjetja, in jasnega
cilja delati tisto, kar znajo in so pri tem
dobri, četudi malo drugačni, vztrajajo in
Anton Cvetan je lani praznoval svoj 60.
rojstni dan. Vse življenje je zapisan Trebelnemu, kjer si je ustvaril družino in bil
vrsto let aktiven član tako sveta nekdanje
krajevne skupnosti kot tamkajšnjih društev. Čeprav uspešen podjetnik, lastnik
Mesarstva Cvetan, je kljub delu vedno
našel čas za soobčane in lokalno skupnost.
Dva mandata je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Trebelno in bil ves čas
izjemno dejaven in razvojno naravnan.
Po njegovi zaslugi se je dokončal odkup
zemljišča za mrliško vežico, ki mu je sledila
tudi njega izgradnja. Bil je pobudnik nakupov plugov za pluženje cest, zavzemal se
je za obnovo makadamskih cest in njihovo
asfaltiranje, pomagal je pri obnovi cerkva
in pokopališča.
Ves čas je bil aktiven tudi na društvenem
področju. Zagovarjal je razvoj prostovoljnih gasilskih društev Štatenberk, Trebelno
in Velika Strmica, aktivno sodeloval pri
gradnji lovske koče in bil pobudnik večletnega srečanja krajanov.
Kot predsednik takratne krajevne skupnosti je bil zagovornik ustanovitve občine
Mokronog-Trebelno, prepričan pa je tudi
v pomembnost preboja in izgradnje novega
odseka ceste v Radni vasi.
Posebej pomemben pa je njegov prispevek pri izgradnji večnamenskega doma
na Trebelnem. Bil je pobudnik za nakup
zemljišča za njegovo izgradnjo, pri tem
pa se je aktivno vključeval v dogovore z lastniki in odkup tudi izpelja. Ves čas je bil
tesno vpet v samo gradnjo in tudi zaradi
njegovih prizadevanj je bil dom 29. maja
2010 predan namenu in je do danes gostil
že vrsto odmevnih prireditev, ki so jih
občani dobro sprejeli, gasilci pa so v njem
dobili prostor za svojo dejavnost.
Anton CVETAN prejme Priznanje Občine Mokronog-Trebelno za dolgoletno
delo v krajevni skupnosti in na društvenem področju, predvsem pa za neprecenljiv prispevek pri vodenju postopkov
za gradnjo Večnamenskega doma na
Trebelnem.
Priznanje
prejme Klavdio Peterca.
Klavdio Peterca je v Mokronog prišel leta
2000, ko je 1. avgusta prevzel vodenje
župnije Mokronog. Otroštvo je preživel v
Brezovici pri Ljubljani, na dan žena pa je
praznoval svoj 45. rojstni dan.
Svoje poslanstvo je odkril v sledenju
duhovniškemu poklicu, v katerega je bil
posvečen 29.0 junija leta 1996 v Ljubljani.
Svoje delo je začel v župniji Žiri, nadaljeval
v Šmartnem pri Litiji, skoraj 15 let pa deluje
v župniji Mokronog.
Kot duhovnik aktivno skrbi za obnovo
cerkva in ostalih sakralnih objektov v župniji. Za kulturno dediščino naših krajev
skrbi predano, ob pomoči župljanov in
tudi občine.
6
Naziv ČASTNI OBČAN
prejme STANISLAV PEČEK.
V tem času je bilo vsaj manjše obnove
deležnih deset cerkva v župniji: Žalostne
Matere božje na Žalostni Gori, sv. Ane na
Brezovici, sv. Križa na Belem Griču, sv.
Martina V Slepšku, sv. Miklavža v Martinji
vasi, sv. Roka v Hrastovici, Marije vnebovzete na Svetem vrhu, sv. Jošta v Gorenjih
Laknicah, sv. Florijana na Šeginkah in sv.
Tilna v Mokronogu.
Za nemoteno opravljanje duhovniškega
poslanstva je pomembna tudi obnova
župnišča, kjer je med drugim urejena tudi
t. i. Grozdetova dvorana, ki lahko sprejme
70 ljudi in je prostor druženja in izmenjave
mnenj ter srečevanj župljanov ob različnih
priložnostih.
Pomemben prispevek daje tudi sicer tradicionalnim verskim obredom in posebnim
priložnostim, kot so krsti, obhajila, birme,
poroke, letna srečanja starejših, njegova
izbrana misel spremlja vernike tudi ob
zadnjem slovesu.
Že drugi mandat je tudi dekan dekanije
Trebnje.
Plod njegovih prizadevanj bo ostal v župniji tudi potem, ko bo prišel čas odhoda
na novo delovno mesto, v novo župnijo,
med druge ljudi.
Klavdio PETERCA prejme Priznanje
Občine Mokronog-Trebelno za požrtvovalnost in delo na področju humanitarne
dejavnosti, predvsem pri sistematični
obnovi in ohranjanju sakralne kulturne
dediščine v župniji Mokronog.
Stanislav Peček je med ljudmi poznan preprosto kot Stane. Rodil se je 29. oktobra leta
1937 v Rovtah nad Logatcem, njegova družina je Mokronog prišla po vojni leta 1946.
Po nižji gimnaziji se je leta 1953 vpisal v
Vojaško glasbeno šolo in do leta 1964 služboval v vojaškem orkestru v makedonski
Strumici, potem pa se je vrnil v Slovenijo.
Glasbi je zapisan vse življenje – poučeval
je harmoniko, klavir in glasbeno teorijo,
bil je eden prvih, ki se je poglabljal v zborovsko petje.
Skoraj dve desetletji, do upokojitve leta
1992, je bil kot strokovni delavec na področju kulture oziroma tajnik Občinske
kulturne skupnosti Trebnje nepogrešljiv
soustvarjalec kulturnega dogajanja v
Mirnsko-Temeniški dolini, po njegovi
zaslugi pa so se takrat tudi šole seznanile
z vrhunskimi umetniki naše domovine.
Ljubiteljska kultura mu je zlezla pod kožo.
Je neusahljiv vir idej, s katerimi te kraje riše
na slovenski kulturni zemljevid in spodbuja ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli.
Stane je dolgoletni »prenašalec« pevskega
znanja tako na mlajše, denimo otroke v
šolah, kot tudi na starejše, organizirane
in združene v številnih odraslih pevskih
zborih. Je avtor spevoiger, s katerimi je
glas o Mokronogu ponesel izven Slovenije, je idejni oče Slovenskega Kljukca ter
natečaja za najboljšo laž in soustvarjalec
mokronoških Kresnih noči. Je idejni oče,
mentor, tekstopisec in soavtor lutkovne dejavnosti v kraju, ki v zadnjih letih temelji na
sodobni mitologiji o Mokronožcih, katere
avtor je prav Stane.
V Mokronogu je pomemben tudi njegov
prispevek pri urejanju glasila – tako prej
Mokronajzar kot danes Odsev izhajata
pod budnim uredniškim očesom človeka
z dolgoletnimi izkušnjami in brez dlake
na jeziku.
Svojo evropsko širino je izkazal kot idejni
vodja in dolgoletni scenarist vsakoletnega Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri
Stični in kot idejni oče festivala »(ah)«,
TE ORGLICE, s katerim malo glasbilo
postavlja na koncertne odre in predstavlja
Mokronog tako v Sloveniji kot v tujini kot
edinstvenega prijatelja temu nekdaj ljudskemu glasbilu.
Vrednost njegovega dela so prepoznali že
večkrat. Tako je leta 1988 prejel Odličje
Svobode s srebrnim listom Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije za dejavno
spodbujanje kulturnega življenja, leta
1996 Golievo priznanje Zveze kulturnih
organizacij občine Trebnje za življenjsko
delo na področju kulture, leta 2000 Plaketo tabora slovenskih pevskih zborov za
več kot dvajsetletno vodenje programske
komisije in pisanje scenarijev za zaključno
prireditev, leto kasneje Častni znak svobode Republike Slovenije za široko aktivnost
na najrazličnejših področjih kulture na
Dolenjskem in drugod, leta 2002 Srebrno
plakete Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti za dolgoletno in uspešno delo
na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter leta 2003 Zlato plaketo ZZB
NOB Slovenije za ohranjanje spoštljivega
spomina na narodno osvobodilni boj in
gojitev partizanske pesmi. Od leta 2012
je tudi list Rastoče knjige Temeniške in
Mirnske doline.
Stanislav Peček prejme naziv častni
občan Občine Mokronog-Trebelno za
posebne zasluge in izjemne dosežke na
področju ljubiteljske kulture, kjer se
je zapisal kot pomemben (so)ustvarjalec številnih dogodkov na različnih
področjih ljubiteljske kulture v slovenskem prostoru in širše. Z avtorskimi
literarnimi deli, še posebej dragoceni so
»Mokronožci«, je dosegel prepoznavnost
Mokronoga in širše Mirnske doline, saj
njegovo delo utripa z velikim spoštovanjem do teh krajev. Pomemben je tudi
njegov prispevek pri urejanju občinskega
glasila, je idejni vodja prireditve Slovenski Kljukec, soustvarjalec magične
Kresne noči, idejni oče mednarodnega
festivala »(ah), TE ORGLICE«, s svojim
znanjem, izkušnjami in ubrano besedo
je ključni človek vsakoletnega Tabora
pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
7
Tudi Občina Mokronog-Trebelno del projekta
Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji
P
rojekt Mreža postajališč za avtodome
je vseslovenski projekt, v katerem
je poleg nosilne občine Mirna že skoraj
50 partnerjev, torej občin, ki si želijo na
svojem območju z lastnimi ali zasebnimi
sredstvi urediti postajališče za avtodome.
Pobuda se je rodila na Mirni, kjer je
bila junija lani predstavitev in v začetku
decembra podpis pogodb. Občine se projektu pridružujejo tudi letos. Še poebej od-
mevna je bila prva predstavitev v tujini. Na
januarskem sejmu CMT v Stuttgartu, ki
velja za enega največjih evropskih sejmov
za turizem in prosti čas, je mreža na razstavnem prostoru v okviru znamke mein
Platz pripravila tudi t. im. Slovenski dan.
Tistega dne so seem obiskali tudi nekateri
predstavniki partnerev v projektu, ki so
si naslednji dan ogledali še postajališče
Alpencamp am Wank v Garmisch-Partenkirchnu, kjer so iz prve roke dobili
informacije o navadah predvsem nemških
popotnikov z avtodomi.
Po nekaterih ocenah Slovenijo letno
prečka približno 90 tisoč avtodomov. Cilj
projekta je zaustaviti del teh popotnikov
in prepričati tudi druge, da je k nam
vredno priti. Partnerji bodo pod enotno
tržno znamko tako doma kot v tujini promovirali Slovenijo, predvsem pa lokalno
turistično ponudbo skozi oči popotnika z
avtodomom.
V okviru projekta sledi analiza stanja,
med katero bodo popisali mikrolokacije
postajališč. To bo izhodišče za pripravo
časovne in finančne konstrukcije projekta, s katerim želijo partnerji pod enotno
tržno znamke tako doma kot v tujini promovirati Slovenijo, predvsem pa lokalno
turistično ponudbo skozi oči popotnika z
avtodomom.
Da bi se popotniki z avtodomom v Sloveniji počutili dobrodošle in da bi pri nas doživeli kaj drugačnega bo v okviru projekta
v prihodnjih treh letih v vsaj 50 slovenskih
občinah vsaj eno standardizirano postajališče za avtodome z informacijsko tablo
z namigi za izlet. Prva standardizirana
postajališča za avtodome bodo vključena
v mrežo že do konca letošnjega leta.
Projekt je bil sicer 10. marca na Bledu na
9. srečanju občin in županov Slovenije
predstavljen kot eden od treh primerov
dobre prakse.
besedilo in foto: P.K.
Dopisujte v Odsev
8
je rubrika, kjer bodo občani lahko dobili odgovore
na vprašanja, ki zadevajo skupnost ali posameznika v njej. Vprašanja pošiljajte na naslov urednistvo.
odsev@mokronog-trebelno.si ali na poštni naslov uredništva: ODSEV, Pod gradom
2, 8230 Mokronog s pripisom: IZ PRVE ROKE. Vprašanja morajo biti podpisana in
opremljena z naslovom. Na uredništvo naj prispejo vsaj en mesec pred rokom za
ostale prispevke, za naslednjo številko torej do 7. maja. Vprašanja bodo objavljena
skupaj z odgovorom. V tej številki jih je postavil urednik Stane Peček.
1. Do kdaj še semafor na Smetovšču?
2. Kaj se, če se, dogaja z mokronoškim
gradom?
ODGOVORA
1. Do kdaj še semafor na Smetovšču ?
Občina Mokronog-Trebelno je, poleg
osebnega obiska župana na sedežu Direkcije RS za ceste in telefonskih razgovorov z nadzorno službo, ki skrbi za
regionalno cesto, poslala tudi dva dopisa
na Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo RS za ceste v zvezi predmetne problematike, in sicer 16. 10. 2014 in 17. 11.
2014. Na podlagi navedenega smo 3. 12.
2014 prejeli dopis – odgovor Ministrstva
za infrastrukturo, Direkcije RS za ceste,
ki ga prilagamo. (glej spodaj)
Občinska uprava
Vlado Vidakovič
2. Kaj se, če se, dogaja z mokronoškim
gradom?
Ja, kaj se dogaja? Hmm ... Pred našimi
očmi ga zob časa vse bolj in vse hitreje
»razjeda«. To se dogaja.
Vsake toliko časa se na cesto pred stavbo upravno kulturnega središča, pred
stanovanjsko stavbo Abinovih ali na
parkirni prostor nasproti stare pošte,
skotali manjši ali večji kamen ali več kamnov hkrati.
Brežine okoli gradu se zaraščajo z grmovjem, trnjem …
Ruševine mokronoškega gradu in njeno
ožje območje v skupni površini 8.094 m²
je v lasti Sama Kalina in Salome Pašič.
Občina je, kar se gradu tiče, v stiku s
hčerko lastnice, ki je pooblaščena za
upravljanje materine lastnine.
V letu 2013 so med Občino in pooblaščenko tekli celo pogovori v smeri odprodaje oziroma odkupa ruševin gradu
in zemljišča okoli njih. Po prvih srečanjih je bilo razumeti, da bi bila izhodiščna cena nepremičnine cena, ki jo ima v
svojih evidencah Geodetska uprava RS.
Po nekaj tedenskem premoru je Občina
prejela od pooblaščenke pisno obvestilo,
da zanje GURS-ova cenitev ni uporabljiva niti za izhodišče pogajanj o ceni in da
bodo s prodajo počakali na boljše čase.
V letu 2013 sta lastnika na pobudo Občine in preko pooblaščene skrbnice poskrbela za posek dreves, ki so nevarno
visela po brežini. Posekana so bila vsa tista in samo tista drevesa, za katero je dal
soglasje predstavnik Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Novo mesto. Dela je
izvajal gozdar, ki tudi sicer skrbi za gozdove, ki so v lasti Salome Pašič in Sama
Kalina.
Novembra 2014 je vodja medobčinskega
inšpektorata, inšpektorica Brigita Kalčič, iz anonimne prijave ugotovila, da se
z grajske parcele ruši kamenje ostankov
gradu in se kotali po brežini navzdol
na občinsko cesto in do stanovanjskih
objektov. Inšpektorica je hkrati zaznala
neposredno nevarnost za cestni promet, za udeležence v njem, kot tudi za
stanovalce, ki živijo ob vznožju grajskih
parcel. Anonimno prijavo in svoje ugotovitve je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku odstopila v
nadaljnje reševanje Republiki Sloveniji,
Ministrstvu za okolje in prostor, inšpektoratu za promet, energetiko in prostor,
gradbeni inšpekciji Novo mesto.
Januarja letos /19. 1. 2015/ je gradbeni
inšpektorat RS za okolje in prostor, OE
Novo mesto, izdal po uradni dolžnosti,
na podlagi Zakona o graditvi objektov,
lastnikoma obravnavane nepremičnine,
ODLOČBO, s katero ugotavlja, da razpadajoči zidovi ogrožajo varnost prometa, mimoidočih na javni asfaltni cesti,
življenje ljudi in sosednje objekte.
Iz vsebine odločbe izhajajo tri bistvene
odločitve, in sicer:
– se prepoveduje uporaba zemljišča, na
katerem stojijo razpadajoči ostanki
kamnitega zidu gradu Mokronog;
– morata lastnika nepremičnine na svoje stroške v roku 30-ih dni po prejemu
odločbe z mrežo zaščititi razpadajoče
kamnite zidove ostankov gradu oz. na
drug način preprečiti rušenje kamna;
– morata lastnika v skladu s predhodno
pridobljenim soglasjem Zavoda za
varstvo kulturne dediščine v roku enega leta izvesti nujna vzdrževalna dela
na ostankih kamnitega zidu.
Februarja letos (19. 2. 2015) si je pooblaščenka lastnikov ogledala celotno
problematično grajsko območje, skupaj
s predstavnikom podjetja, ki bo izvajala
mrežno zaščito razpadajočega obzidja.
Mrežna zaščita grajskih ruševin naj bi se
izvajala v naslednjih tednih.
Osebno upam in si želim, da bo zaščita razpadajočega zidu oz. kotalečega in
drsečega kamenja res izvedena čimprej.
Toliko o mokronoškem gradu zaenkrat.
Anton Maver, župan
9
se je sestal na svoji tretji redni seji, natančneje 11. februarja 2015.
Na dnevnem redu redne seje je bilo 10 točk.
Prisotnih je bilo 10 članic in članov Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno, 1
član je bil opravičeno odsoten.
1.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je za predsednico Nadzornega odbora
imenoval Polono Ajdič, Ornuška vas 2,
8231 Trebelno.
2.Osrednja točka dnevnega reda je bila
obravnava Predloga »Odloka o proračunu
Občine Mokronog-Trebelno za leto 2015
in 2016«. Občina Mokronog-Trebelno je
trenutno v obdobju začasnega financiranja
(januar – marec), saj proračun za leto 2015
še ni sprejet. Pripravljeni proračun odraža
oceno prihodkov in odhodkov na podlagi
realizacije v preteklem letu ob upoštevanju
načrtov, projektov za leto 2015 in 2016. Glede na to, da s strani države še ni dokončnega dogovora o višini povprečnine, ki jo
občine prejemamo, je predlog proračuna
pripravljen na podlagi trenutno znanih
informacij. Pripravljeno gradivo so temeljito obravnavali vsi štirje pristojni odbori.
Občinski svet je sprejel sledeče SKLEPE:
Sprejme se predlog Odloka o proračunu
Občine Mokronog-Trebelno za leto 2015.
Sprejme se predlog Odloka o proračunu
Občine Mokronog-Trebelno za leto 2016.
O predlogu proračuna za leto 2015 in
2016 se skladno s sprejetim poslovnikom
Občinskega sveta opravi 15 dnevna javna razprava. Občinski svet soglaša, da
Občina Mokronog-Trebelno, do izteka
pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice za
projekt vrtec in koncesijske pogodbe za
športno dvorano ne bo uporabila enakih
instrumentov za financiranje novih investicij, ki bi bremenile prevzemanje dolgoročnih obveznosti občine. 3.V nadaljevanju seje se je Občinski svet seznanil s Sklepom o začasnem financiranju Občine Mokronog-Trebelno v obdobju januar – marec 2015 in z Navodilom o
notranjih kontrolah in odgovornostih pri
izplačilih in o prevzemanju obveznosti in
evidentiranju predobremenitev proračuna Občine Mokronog-Trebelno. S sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Mokronog-Trebelno v obdobju
od 1. januarja do 31. marca 2015. Obdobje
začasnega financiranja lahko traja največ
tri mesece, če v tem času proračun ni sprejet, se obdobje lahko podaljša na predlog
župana s sklepom Občinskega sveta. Sklep
o začasnem financiranju Občine Mokronog-Trebelno v obdobju januar-marec
2015 je bil objavljen v Uradnem listu RS,
št. 91/2014, z dne 18.12.2014. Na podlagi veljavnega Pravilnika o usmeritvah za
usklajeno delovanje notranjega nadzora
javnih financ (UL RS, št. 72/02) je župan
sprejel dopolnjeno Navodilo o notranjih
kontrolah in odgovornostih pri izplačilih
in o prevzemanju obveznosti in evidentiranju predobremenitev proračuna Občine
Mokronog-Trebelno, v katerem je bilo potrebno, glede na zahtevo Računskega sodišča, dodati točko X. – Ustanovitev stavbne
pravice. Glede na to, da se je s 1.1.2015 prešlo na elektronsko računovodstvo (prejemanje računov, izdaja), se je v Navodilu o
notranjih kontrolah in odgovornostih pri
izplačilih in o prevzemanju obveznosti in
evidentiranju predobremenitev proračuna
Občine Mokronog-Trebelno popravilo in
dopolnilo besedilo tudi s tem.
4.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je sprejel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave
Mirnska dolina. Sprememba obloka se
nanaša samo na razširitev imena, in sicer
v »Skupno občinsko upravo Mirnske in Temeniške doline.«
5.Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je sprejel Pravilnik o plačilu avtorskih honorarjev in nadomestilu za delo
odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika, lektorja in članov
Uredniškega odbora glasila »ODSEV«.
S sprejetim pravilnikom se določa plačilo
avtorjev na njihovih delih, določa avtorske
honorarje odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika, lektorja in
članov Uredniškega odbora občinskega
glasila »ODSEV« ter pravila in cenik objavljanja komercialnega oglaševanja v glasilu
»Odsev, skladno z veljavno zakonodajo.
Nekoliko se znižujejo honorarji in poenostavljajo se merila za izračun honorarja za
tekstovne prispevke, določena v 7. členu
pravilnika.
6.Občinski svet je obravnaval točko: »Seznanitev občinskega sveta o težavah z
uvedbo digitalnega radijskega sistema
(GSM-R) na železniškem omrežju«. Občinski svet se je seznanil z zgodovino projekta in s težavami na njem ter predvsem
s stanjem v zvezi z izbiro mikrolokacije v
območju železniške postaje Mokronog.
Na tem območju je namreč nosilec projekta MzIP predlagal eno lokacijo, ki je v
neposredni bližini naselja, okoliški prebivalci pa drugo, ta je locirana bolj SV in je
uravnoteženo oddaljena od stanovanjskih
objektov, na občini pa opozarjajo na vidik
neusklajenosti predlaganih lokacij z načrtovano gospodarsko cono Puščava. Nosilec
projekta tudi zahteva, da Občine plačajo
stroške prestavitve mikrolokacije, kar pa
občine zavračajo z argumenti, da niso bile
pravočasno pozvane v dialog, poleg tega
pa da je projekt šele v načrtovalski fazi
in s tem tudi ni moč govoriti o dodatnih
stroških izvedbe. OS je bil predstavljena
nova alternativna varianta, ki so jo z občine predlagali nosilcu projekta, to je severno in pravokotno od mikrolokacije, in jo
predlagajo okoliški prebivalci, nahaja pa se
med občinsko cesto ter železniško progo.
OS je na sami seji prejel dodatno gradivo
oz. dopolnitev pripravljenega gradiva, kajti
dne 11.2.2015 je občina s strani Ministrstva za infrastrukturo prejela odgovor k
novim predlogom alternativnih mikrolokacij bazne postaje v območju železniške
postaje Mokronog. Njihova strokovna
predloga sta, »da sta bila kot strokovno
ustrezna dva predloga, in sicer: predlog
mikrolokacije označen kot »scenarij C«
ter predlog mikrolokacije, označen kot
»mikrolokacija 2«. Oba predloga sta tudi
primerljiva s projektirano lokacijo bazne
postaje, tako glede pogojev izvedbe kot
glede vplivov na okolje, pri čemer slednji,
v primeru obeh alternativnih lokacij, tako
kot v primeru projektirane lokacije, ostanejo močno pod zakonsko določenimi
mejnimi vrednostmi.« Po razpravi je OS
sprejel naslednje SKLEPE: Občinski svet
Občine Mokronog-Trebelno sprejme kot
primerno lokacijo za postavitev GSM-R
bazne postaje na območju železniške postaje Mokronog, mikrolokacijo »C«, pod
oznako »RBP 81.06 Šentrupert«. Občina
ne prevzema nobenih stroškov postavitve
RBP 81.06 Šentrupert oziroma spremembe mikrolokacije iz »B« na »C«. Občina
zahteva od investitorja pravno zagotovilo,
da na antenske stolpe ne bo dovolil vgradnje anten drugih operaterjev.
7.Na ravni države je sprejet Nacionalni program za kulturo, po vzoru oziroma smernicah le-tega pa je posamezna lokalna skupnost pripravila svoj lokalni program, tako
tudi naša Občina. Priprave na oblikovanje
strateškega dokumenta so se začele že spomladi 2014, aktivno sodelovanje vseh strokovnih služb občin Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje ter JSKD, OI
Trebnje, pa je potekalo od avgusta 2014 do
januarja 2015. Dokument predstavlja pregled kulturnega dogajanja ter načrtovanje
kulturne politike, smernice, cilje za obdobje 2015-2018. Pripravljeni dokument je bil
tudi v javni razpravi, mnenja, pripombe,
predloge, dopolnitve ipd. pa je bilo mogoče
podati do 26. januarja 2015. Občinski svet
Občine Mokronog-Trebelno je tako sprejel Lokalni program za kulturo Občine
Mokronog-Trebelno 2015-2018.
8.DZ RS je aprila 2013 sprejel Resolucijo o
nacionalnem programu socialnega varstva
za obdobje 2013-20120, ki je temeljni programski dokument Slovenije na področju
socialnega varstva za obdobje do leta 2020.
V nadaljevanju so bili organizirani regijski
posveti, kjer so se opredelile prioritete na
socialnem področju za posamezno regijo
do leta 2016. V tej regijski koordinacijski
skupini je sodelovala tudi Občina Mokronog-Trebelno. SKLEP: Občinski svet se je
seznanil s Povzetkom regijskega izvedbenega načrta na področju socialnega varstva 2014-2016 za jugovzhodno statistično regijo.
10
Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica.
Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo (ODD),
ga mora pred pričetkom opravljanja priglasiti na AJPES-u, in
sicer prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti.
Pogoj za opravljanje ODD je vnaprej pridobljena vrednotnica,
ki jo je mogoče kupiti na upravni enoti. Dela, ki jih posameznik lahko opravlja kot osebno dopolnilno delo, so navedena
v dveh skupinah, in sicer pod točko A in pod točko B v prilogi
Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu.
V določenih primerih mora vrednotnico pridobiti naročnik, v
določenih pa sam izvajalec ODD. Naročnik dela, ki je lahko le
fizična oseba, mora sam pridobiti vrednotnico, ki se mora glasiti
na ime izvajalca ODD, kadar bo le-ta zanj opravljal dela, ki so
navedena pod točko A priloge pravilnika. To so: občasna pomoč
v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske
stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasna
pomoč pri kmetijskih delih, občasno varstvo otrok, pomoč
starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki
potrebujejo nego, občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti, občasno prevajanje ali
lektoriranje, občasno izvajanje umetniških oziroma drugih
kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih in občasna pomoč pri
oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
Vrednotnico mora naročnik za posameznega izvajalca ODD
plačati za vsak koledarski mesec posebej. V primeru, ko
posameznik večkrat na mesec npr. čisti stanovanje pri istem
naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik
večkrat na mesec čisti stanovanje pri različnih naročnikih,
mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico.
Sam izvajalec ODD pa mora pridobiti vrednotnico takrat, ko
bo opravljal dela za večinoma neznane naročnike. Ta dela so
navedena pod točko B priloge pravilnika: izdelovanje in prodajanje izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju,
izdelovanje in prodajanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju
in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po
pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodajanje
gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni oblik ter mletje žita,
žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja le-tega.
V teh primerih izvajalec del kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.
Cena vrednotnica je določena v višini 9 EUR, in sicer je 7 EUR
namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2 EUR
za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. S
plačilom vrednotnice bosta naročnik in izvajalec poskrbela za
zakonito naročilo in izvedbo dela, izvajalec pa bo imel s tem
tudi večjo socialno varnost.
Izvajalec ODD mora za vsako opravljeno delo ali prodajo izdati
račun, katerega kopijo mora hraniti deset let. O doseženih
prihodkih pa je dolžan polletno poročati finančni upravi, in
sicer najkasneje do desetega v mesecu po preteku polletnega
obdobja (do 10. julija v tekočem koledarskem letu za prvo
polletje tekočega koledarskega leta oziroma do 10. januarja
v naslednjem koledarskem letu za drugo polletje preteklega
koledarskega leta).
Prihodek iz naslova ODD v posameznem polletju koledarskega
leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto
plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Izvajalec ODD mora vse svoje dosežene dohodke iz naslova
opravljanja ODD napovedati pri finančni upravi za odmero
akontacije dohodnine. Napoved mora vložiti najpozneje do 10. v
mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu. V petnajstih
dneh od dneva vložitve napovedi davčni organ izvajalcu ODD
izda odločbo o višini akontacije dohodnine. Dohodki iz ODD
se izvajalcu vštevajo med dohodke za odmero dohodnine na
letni ravni.
Osebe, ki so imele na dan 1. 1. 2015 priglašeno ODD po starem
sistemu, se morajo ponovno priglasiti za opravljanje ODD po
novem sistemu najpozneje do 30. 6. 2015, če želijo še naprej
opravljati ODD. Do ponovne priglasitve pa lahko navedene
osebe to delo opravljajo pod pogoji in na način, veljaven na
dan 31. decembra 2014.
Jerneja Dragan
V okviru skupne občinske uprave, ki izvaja za občine Mirnsko-Temeniške doline naloge inšpekcije in redarstva, bo z mesecem
februarjem pričelo delovati medobčinsko redarstvo. Naloge
medobčinskega redarstva bodo usmerjene zlasti v preprečevanje nepravilnosti na področju cestnega prometa, javnega reda
in miru, varstva okolja, občinskih cest ter naravne in kulturne
dediščine.
In kakšne so pristojnosti občinskega redarja? Občinski redar
ima pri svojem delu naslednja pooblastila: opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, varnostni pregled osebe, zaseg
predmetov, zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
uporaba fizične sile, uporaba prisilnih sredstev.
Cilj delovanja redarstva bo vsekakor delovati v preventivnem
duhu in prispevati v sodelovanju s policijo, sveti za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu, z upravljavci in vzdrževalci cest
k čim večji stopnji javne varnosti za vse občane.
Občani lahko podajo svoje pobude ali posredujejo svoje težave
redarski službi v času uradnih ur organa ali na tel. št. (07) 34
98 267 ali preko elektronske pošte inspektorat@mokronog-trebelno.si.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
11
Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor prometa
Medobčinski inšpektorat in redarstvo je prejelo več klicev občanov o prekoračenih hitrostih, ki se najpogosteje nanašajo na
naselja. Prav tako nas občani tudi opozarjajo o nevarnih odsekih, o nepreglednosti zaradi živih mej oz. o drugih posegih na
cestah ali ob njih.
Če tudi Vi menite, da prihaja na določenem cestnem odseku do težav zaradi prekoračene hitrosti ali zaradi drugih nepravilnosti,
ki ovirajo ali ogrožajo promet, nam to lahko povsem anonimno sporočite preko povezave, objavljene na spletni strani občine ali
neposredno na telefon (07) 34 98 267 ali preko elektronske pošte inspektorat@mokronog-trebelno.si.
Vsak Vaš predlog bomo skrbno pretehtali in v okviru naših pristojnosti tudi odreagirali. Zagotovimo skupaj varnost v cestnem prometu!
Pospravljanje pasjih iztrebkov dolžnost lastnikov živali
S strani občanov smo bili opozorjeni na malomarno ravnanje lastnikov psov, ki za svojimi ljubljenčki ne pospravljajo pasjih
iztrebkov z zelenih in drugih javnih površin.
Zakon o zaščiti živali med drugim pravi, da je lastnik dolžan skrbeti zanj, da ne naredi škode drugim – ne ljudem ne živalim ali
okolju – in da pravilnik o zaščiti hišne živali določa minimalne pogoje, da žival živi v sožitju s človekom. To pa tudi vključuje
dolžnost lastnikov glede pospravljanja iztrebkov.
Prisotnost pasjih iztrebkov, kot navaja stroka, ne pomeni samo estetskega problema, temveč lahko pomeni tudi zdravstveno
nevarnost, zlasti za majhne otroke, pri katerih se lahko zgodi, da pasji iztrebek primejo in si ga nehote zanesejo na obraz in v
usta. Epidemiologi navajajo, da so v pasjih iztrebkih lahko različni povzročitelji nalezljivih bolezni, kot so pasje gliste in pasje
trakulje. Povzročitelji oziroma njihova jajčeca, ki so lahko v pasjih iztrebkih, v zunanjem okolju živijo več let in tako predstavljajo
tveganje za okužbo.
Vse lastnike psov prosimo, da upoštevajo širšo okolico in da vestno pospravljajo iztrebke svojih ljubljenčkov. Urejenost in čistoča
javnih in drugih površin so pomembni za kakovost življenja vseh občanov in sta obenem prvi vtis za obiskovalce te občine.
Vabilo na elektronski vnos
zbirne vloge 2015
V letu 2015 poteka oddaja
zbirnih vlog preko elektronskega vnosa, ki se bo izvajal
na izpostavi KSS v Trebnjem,
Temeniška pot 1, 8210 Trebnje
od 2. marca do 6. maja 2015.
Na vnos vlagatelje vabimo po
abecednem vrstnem redu vasi
od A-Ž.
PRED PRIHODOM NA VNOSOM PREVERITE:
• GERK-e, (prevzem ali oddaja površin) ter uskladite rabo
kmetijskih zemljišč z dejansko rabo v naravi. UE Trebnje ali
UE NM za območje Žužemberka.
• ZAHTEVE ZELENE KOMPONENTE (kmetije nad 10 ha
njivskih površin – diverzifikacija kmetijskih rastlin - lahko
prva kultura zavzema največ 75%, druga pa 25 % njivske
površine, kmetije nad 15 ha njivskih površin morajo izpolnjevati tudi zahteve površin z ekološkim pomenom (površine
v prahi, setev rastlin ki vežejo dušik, dosevki, posevki 2 vrst
rastlin). PLAČILA ZELENE KOMPONENTE DOBIJO VSE
KMETIJE, ZAHTEVE IZ NJE PA IZPOLNJUJEJO SAMO
KMETIJE NAD 10 OZ. 15HA NJIVSKIH POVRŠIN.
• KMETIJE VKLJUČENE V KOPOP program in EKOLOŠKE
kmetije, morajo pred oddajo zbirne vloge imeti v aplikacijo
vnešen program aktivnosti (analize tal, gnojilne načrte v
primeru gnojenja z mineralnimi gnojili, sestavljen 5 letni
kolobar – ukrep Poljedelstvo in zelenjadarstvo). Vključevanje
v ukrepe KOPOP bo možno tudi v letu 2016.
S SEBOJ PRINESITE:
• ZBIRNO VLOGO 2014
• BANČNO KARTICO, GSM ŠTEVILKO in naslov E- POŠTE
• Podatke o POSEJANIH KULTURAH NA NJIVAH
• V PRIMERU KOPOP PROGRAMA – PAS - UŠESNE ŠT.
ŽIVALI
PROSIMO VAS, DA SI ZA VABLJENI TERMIN VZAMETE
ČAS IN SE DRŽITE ROKOV. BREZ TEHTNEGA RAZLOGA VAS NE BOMO PRESTAVLJALI OZ. VAM BOMO
LAHKO ZAGOTOVILI VNOS PO REDNEM ROKU - to
je po 7. 5. 2015.
VSAK ZAMUDNI DAN PREDSTAVLJA 3% znižanje plačil
za plačilne pravice in 1% znižanjem plačil za ostale vloge
(KOPOP, EK, OMD) na delovni dan.
KGZS-Zavod NM izpostava Trebnje
Ana Moder, vodja izpostave
12
Vas zanima
turizem v
zidanicah?
Turizem v zidanicah je priložnost tudi
za Mirnsko dolino
V dvorani Upravno-kulturnega središča
Mokronog so se konec januarja zbrali
številni lastniki zidanic v Mirnski dolini, ki so želeli slišati, kaj prinaša ponekod že dobro poznan projekt Turizem
v zidanicah.
Okroglo mizo je spodbudila Občina
Mokronog-Trebelno. „Občine znotraj
Mirnske doline vse resneje razmišljamo o
blagovni znamki Mirnska dolina. O tem
bomo v prihodnjih letih govorili vse več.
Okrogla miza pa je namenjena razvoju
turizma v zidanicah. Začetki so. Ti so
pozitivni in med ljudmi dobro sprejeti.
Želimo naprej. Želimo, da bi se v ta projekt
vključilo čim več naših občanov oziroma
lastnikov zidanic znotraj Mirnske doline,“
pravi župan Občine Mokronog-Trebelno
Anton Maver.
Na območju občine Mokronog-Trebelno
imamo 25 vinogradniških območij, ki
pokrivajo 400 hektarjev površin oziroma 5,5 odstotka občine. Z okroglo mizo
so želeli spodbuditi razmišljanje o tem,
da zidanice lahko ponudijo turistom v
sklopu konzorcija Turizem v zidanicah.
Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali
poleg Mateje Podgoršek še Matjaž Pavlin,
predsednika obeh občinskih vinogradni-
ških društev Toni Bulc in Anton Kotnik
ter predsednik turističnega društva Jernej Mauko, dr. Marko Koščak, cvičkova
Osmi marec
je mednarodni praznik žensk. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov
žensk.
o8. marca 1857 so se delavke v tekstilnih tovarnah v New
Yorku uprle nečloveškim delovnim pogojem. Dve leti kasneje so ustanovile prvi delavski sindikat.
oLeta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo
žensko društvo je bilo ustanovljeno leto kasneje.
o17. novembra 1906 je časopis Slovenec pisal: Priznavamo,
da je med ženskami mnogo takih, kateri imajo razum in
interes za javne zadeve baš tako kakor mnogi moški, poklicani k volitvam. Toda mi sodimo, da je ženska v prvi vrsti
ustvarjena za rodbino, to glavno podstavo vsakemu zdravemu državnem in družbenem organizmu. In rodbina, obitelj
bi trpela škodo, ako se tja zanese politični razspor. Kako bi
izgledalo v rodbinskem krogu, ako bi moški in žena bila na-
Mokronožci v Kočevju
Natančno pred desetletjem je Brigita Tekavčič iz Kočevja po
literarni predlogi Staneta Pečka naredila lutke, Gašperja, Miho
in Niboltežarja, za predstavo Predpražnik. Kasneje se jim je
pridružil še Čakec, po likovni zamisli Jelke Godec Schmidt, in
princesa Maja Žibert in eden od član
konzorcija Jože Krivic, so poudarjali, da je
turizem v zidanicah avtentičen turistični
produkt prihodnosti tako zaradi svoje
trajnostne naravnanosti kot tudi zaradi
odličnosti ter izjemne okolice, naravne
in kulturne dediščine okolja, v katerem
je vzpostavljen.
Razpravljavci so se zavedali, da je za mnoge prva ovira pridobitev gradbenega in
uporabnega dovoljenja, kasneje pa administracija. „Okrogla miza ni bila enkratni
dogodek. Prisotnim smo ponudili pomoč
pri vključevanju v konzorcij Turizem v zidanicah. Najprej bomo evidentirali interes
v naši okolici, potem pa bosta zainteresirane posameznike obiskala projektant in
nekdo iz konzorcija. Oba strokovnjaka
bosta podala neko oceno tako v smislu stroškov kot tudi vsebinskih korakov, kako do
sodelovanja v konzorciju,“ zagotavlja višja
svetovalka za okolje in prostor na Občini
Mokronog-Trebelno Mateja Podgoršek.
Zainteresirani za vključitev v konzorcij
Turizem v zidanicah lahko svojo željo
sporočijo ali na novomeški Kompas, ki
je poooblaščeni tržnik konzorcija, ali
Podgorškovi (mateja.podgorsek@mokronog-trebelno.si, 07 3498264) v Mokronog
do konca aprila 2015.
sprotnega političnega mišljenja ter oba poklicana, izraz dati
svojim političnim nazorom na volišču.
oIstega leta je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala
iz filozofije na graški univerzi.
oOsmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15
tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo in
volilne pravice.
oLeta 1910 je bil na mednarodni socialistični konferenci v
Kopenhagnu sprejet predlog nemške feministke in socialistke Clare Zetkin za priznanje mednarodnega praznika
žensk. Namenili so ga počastitvi boja za ženske pravice,
vključujoč volilno pravico.
oPrvi mednarodni dan žena so na Slovenskem praznovali
leta 1913. Od takrat so ženske v boju za enakopravnost
prehodile dolgo pot in večino pravic dobile po letu 1945.
oLeta 2015 sta prijazni mokronoški cvetličarni ob tem
prazniku prodali nekaj več rdečih nageljnov.
s. p.
od tedaj so v Mirnski dolini kar prepoznaven škratovski tim v
raznoterih situacijah. Na povabilo Brigite so 2. februarja gostovali na njenem večeru Dotik zvoka v Mestni kavarni v Kočevju.
Seveda brez Mokrih tačk, Polonce, Polone, Bojane in Andreje,
sploh ne bi hoteli pred ljudi.
Kulturni praznik
in vrednot, je odnos do narave in skrb zanjo. Želeti je, da bi
kultura postala predmet kritičnega razmišljanja in presoj in
se znala in zmogla obvarovati pred kritikarstvom in škanNagovor Janeza Mejača na prireditvi v Trebnjem dali, ki včasih presežejo mejo dobrega okusa. Želeti je, da bi
začela na vseh svojih poljih bolj žlahtno komunicirati in ne
8. 2. 2015
toliko politizirati, ne toliko taktizirati ampak pometati tudi
pred
svojimi pragovi in izpod preprog, kjer se je nabralo kar
Spoštovani župani občin Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno
preveč
kulturnega prahu. Samo tako bo postala naša kultura
in Šentrupert,
zares
vidna,
upoštevana, spoštovana in samo tako jo bomo
cenjeni gostje, gospe in gospodje,
dragi pr'jatli in vsi, ki v srcu »dobro mislijo« … in jih kultura res začutili tudi v naših srcih. – v najširšem pomenu besede – navdihuje, polni in bogati, pa Trdno verjamem, da se bo dobro pisalo kulturi, ko bo zares
postala način našega življenja in bo tudi ob manjšem finančtudi vznemirja in nemalokrat bolj ali manj upravičeno jezi.
nem
kolaču zmogla zadovoljiti mnoge človeške potrebe po
Počaščen in kar malo vznemirjen prihajam med vas z željo, da
vsem
tistem, kar nas lahko nagovori v jeziku lepega, dobrega
ples besed, ki sem vam jih namenil, za nekaj trenutkov obarva
in
plemenitega.
V takšnem ozračju tudi ne bo nevarnosti, da
naša življenja praznično, saj je življenje brez praznikov prazno.
Čez ramo desetletij se oziram v čas, ko sem dirjal po prašnih bi visoka, profesionalna kultura zviška in pogosto kar malce
cestah Mokronoga, se veselil in žalostil in sanjal o belem svetu. posmehljivo zrla dol na ljubiteljsko kulturo in bo znala iz poTa čas me je bogato obdaril s spomini na mnoge nepozabne zabe obuditi dejstvo, da je prav ljubiteljska kultura valilnica
dogodke, ki bi jim danes rekli kulturni. Kratkohlačnika me profesionalnih umetnikov, in se tega ne sramovati. Če komu,
je najbolj očarala predstava Divji lovec v mokronoškem So- potem gre ob kulturnem prazniku ljubiteljski kulturi iskrena
kolskem domu, pevci in godbeniki so v meni budili občutek zahvala in priznanje za večanje dostopnosti kulturnih dobrin,
za ritem, domača vzgoja in predvsem zgled staršev pa sta me višanje kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in spodbukar uspešno prepričala, da »zdrav duh v zdravem telesu« ni janje ter oživljanje žlahtnega druženja in medgeneracijskega
le prazna socialistična parola. sožitja. Tudi naša Dolenjska si za svojo bogato razvejano Odšel sem zdoma, iskal »svoj« prostor v večjih mestih, na kulturo zasluži vse čestitke.
večjih odrih življenja in umetnosti. A vsako vračanje domov Dolenjska v meni živi v mnogih podobah. V podobi rastoče
je bilo nekakšno hvaležno romanje k Dolenjski, ki mi je dala knjige, čaru kresnih noči, likovnih samorastnikov, kozolcev in
več, kot sem ji lahko vrnil. Poskušam se kdaj pa kdaj vsaj malo morda najbolj v podobah speče lepotice. Bil je privilegij, lahko
oddolžiti tej moji Dolenjski in primakniti kakšen kamenček v bi rekel nekakšna milost, poznati profesorja Marka Marina in
mozaik njenega bogatega kulturnega delovanja, ki me vedno besedovati z njim. Njegove sanje, želje, vizija in trdo delo so
znova očara in potrjuje v misli, da je vredno biti zavezan kul- obudili spečo lepotico. Bil je pol stoletja dolg boj z ruševinaturi, v kateri je Prešeren nazdravljal »edinosti, sreči, spravi« . mi gradu Mirna, znal za ta boj navdušiti mnoge in zagotovo
V teh dneh bomo poslušali in brali modre in manj modre v kraju, ki ga ni na nobenem zemljevidu, v kraju, kamor je
misli o kulturi, ki da je »ključna nosilka družbenih in go- januarja letos odpotoval, zdaj počiva v zasluženem miru. spodarskih sprememb«; o kulturi, na kateri vse stoji in vse Ne kalimo njegovega miru, bodimo spoštljivi do speče lepopade; o kulturi, ki nas je naredila in nas ohranja kot narod tice, ki jo je obudil, dovolimo si nalesti se od spoštovanega,
… Predvsem v slovenski intelektualni eliti vlada mnenje, da dragega nam Marka Marina žlahtnega humorja, neustavljive
Slovenijo definira prav njena kultura. A upal bi si glasneje volje, trdega dela, odrekanj v korist skupnega dobrega, izjemne
pritrditi tistim iz manj »elitnih« kulturnih krogov, ki so pre- širine duha in predvsem njegove srčne kulture.
pričani, da nobene države, in Slovenija ni nobena izjema, ne Naj nas ne le v prazničnih dneh navdihuje in navdušuje
definira samo kultura. Definirajo jo vsi civilizacijski dosežki, Prešernova brezčasna umetnost, njegova svobodomiselnost
ki so zdaj na udaru, vključno z izobraževanjem, zdravstvom, s in domoljubje in naj nam nikoli ne bo žal časa za žlahtno
socialno pravičnostjo in nenazadnje srčno kulturo, ki v zavesti prešerno praznovanje. Ja, brez praznikov so naša življenja
žal ne tako redkih pomeni nekaj staromodnega, patetičnega prazna. Naj tudi naš kulturni praznik okrepi željo in moč
za preseganje samozadostnih kulturnih vrtičkov, čeravno
in uporabnega le kot nekakšen lepotni dodatek.
A je v svojem bistvu prav srčna kultura nekaj, kar odganja zgledno obdelanih, a žal ograjenimi z visokimi ograjami, da
neprijaznost, pa za Slovence tako značilno zavist in privo- ne rečem zaplankanimi. ščljivost, in deluje brezplačno kot nekakšen čudežni napoj Slovenska kulturna krajina v primerjavi s katerokoli soseščino
proti sovražnosti, izključevanjem vseh vrst, nepoštenosti in še fascinira po obsegu produkcije, raznovrstnostjo obstoječih
mnogim nečednostim človeka. Prav srčna kultura nas dela bolj izrazov in poetik, manj pa – predvsem na poljih profesionalne
človeške. Opogumlja in krepi nas za beg pred ravnodušnostjo kulture in umetnosti – z ambicioznostjo in s tisto vrhunskoin vseenostjo. Boj za preživetje srčne kulture je morda prav stjo, ki bi nas pogosteje uvrstila na svetovni kulturni zemljevid.
zato eden tistih, v katerem je smiselno in vredno sodelovati. Svetle izjeme, ki se jim lahko globoko priklonimo, so se nanj
Kultura ni samo duhovna dogodivščina ob prebiranju znane prebile pogosto z zelo skromnimi finančnimi sredstvi, zato
in priznane literature, ogleda te ali one predstave, koncerta, pa s toliko več resničnega ustvarjalnega naboja in trdega dela.
razstave … Kultura so tudi vse oblike sporočanja, medseboj- Zaželimo si s Prešernom, da »edinost, sreča, sprava k nam naj
nega sporazumevanja in medčloveških odnosov, odzivanja nazaj se vrnejo«.
na probleme vsega človeštva. Kultura je spoštovanje tradicije Prešerno praznujmo!
13
14
»Starejši pridejo obujati
spomine in povedo kakšno
svojo zgodbo, ki jo z veseljem
prenašam naprej«
Stari predmeti in z njimi običaji počasi izginjajo. Vendar ne
povsem. Najdejo se še ljudje, ki predmete, na katere jih vežejo
osebne zgodbe in prigode, ne zavržejo in postavijo v koprive. Človek z velikim občutkom za stara kmečka orodja in pripomočke
je nedvomno Stane Florjančič iz Štatenberka, ki svojo muzejsko
zbirko dejansko dopolnjuje od leta 2004 in do sedaj šteje preko
3000 predmetov. Poleg redne službe in kmečkega muzeja je Stane
vsestranski ljubitelj starin, svoje znanje o starih običajih pa je demonstriral na Kmetijski šoli Grm, sodeluje pa tudi z etnografskim
društvom Draga pri Šentrupertu. Seje ajdo, jo zmelje v svojem
mlinu, izdeluje inovativne stroje, svoje poznavanje zgodovine pa
brez zadržkov deli z drugimi. Tokrat tudi z bralci Odseva.
Začniva na začetku. Tam v letu 2004, ko se je vse skupaj z
idejo muzeja pričelo. Kje se je vse skupaj sprva razvijalo?
V kevdru se je ponavadi veliko dogajalo. In ravno v kevdru sem
začel shranjevali stare predmete, ki so bili še ohranjeni pri nas
na kmetiji. Šel sem tudi okrog in ko sem videl predmete, sem jih
kar vzel. Vendar ne z namenom, da bi šla zbirka tako daleč, kot
je to danes. Samo kletni prostor, da bo za sorodnike, sodelavce
in prijatelje, ki pridejo na obisk, ter da se predmeti ohranijo za
naše zanamce. V zimskem času, ko so kmetje doma, pa sem šel
malo pofirbcati okrog in naletel na razne stvari. Starejši so mi
dali tudi zgodbo, kako so se ti predmeti uporabljali.
So vam tudi drugi na obiskih podajali ideje, katere
predmete iskati?
V naši vasi je Judežev stric tisti, ki mi je rekel, da bi moral iskati
lončen kotel. Sploh nisem vedel, da obstaja, kaj šele, kako izgleda. Dal mi je sliko iz koledarja in po tisti sliki sem ga iskal in
tudi dobil. Tako sem te predmete zbral, ampak samo za v kletni
prostor. Na enem obisku se je skupaj z trebevskimi vinogradniki
oglasil tudi Jože Povšič in mi povedal, da ve za vojaško kuhinjo.
Pri sebi sem si dejal: »Ne ne, samo kletni prostor«.
Vendarle je muzejska zbirka več kot prerastla
kletni prostor. Vojaška kuhinja je danes delujoča za
vinogradniško turistično društvo, videli pa smo jo lahko
tudi v povorki trebanjskega koša. Kako ste jo obnovili?
Kuhinja je bila odkupljena od Romov iz Hudej, ampak v takem
stanju, da »bog pomagaj«. Povšič je izrazil željo, da bi se v vojaški
kuhinji tudi kuhalo. Kotel je bil ves prevrtan, uničen, vratic ni
imel, kolesa so bila zdrobljena. Vendar nisem rekel, ne ja, ne ne.
In je ostala pri meni, tako da sem začel iskati kolesa. Našel sem jih
v Cerkljah na Gorenjskem na odpadu. Bila so originalna, vendar
sem z zvijačo rekel, da jih bo potrebno predelati, da sem zbil ceno.
Sicer sem podobno kuhinjo našel tudi na območju Celja, kjer
smo dognali, da ima poleg treh kotlov za kuhanje na zadnjem
delu, še shrambo za meso in druge kuharske pripomočke na
sprednjem delu. Marsikatere predmete je potrebno dodelat, ali
iz drugega vzet in prestavit. Meni ni tuje ne železo, ne les, tako
da sem kuhinjo kmalu skombiniral skupaj.
Ste pri iskanju predmetov za kmečki muzej naleteli tudi
na neodobravanja?
Ko sem šel okrog do ljudi, striktno iz trebelskega konca, sem
naletel na odpor. Na gluha ušesa, češ da sem prekupčevalec. Da
bom za majhne denarje, ali zastonj dobil in nato prodal. Ko je
bilo že posneto in v javnosti, so videli, da je res, kar sem govoril.
Nekateri so se šele po tem odločili, rekoč, da so se morali doma
zmenit. Ker so odlašali, sem v tem času ponavadi že dobil željeni
predmet drugje. Stvar je bila zapletena. Marsikomu predmet, ki
je družinska last, veliko pomeni, spet drugim ne. Nekateri bi jo
oddal, drugi ne. Vendar je vaš kmečki muzej zaživel. Še več – zbirko ste
razširili še z mlinom.
15
Res je. Prosil sem Jakletovega strica, ki je bil takoj za to. Od njega
sem vzel kopijo ter naredil manjši mlin. Sva tudi skupaj mlela,
ker ko nekaj vidiš in probaš, je čisto drugače, kot pa če se en sam
uči. Mlini so šli nekoliko v pozabo. Na Radulji jih je bilo samo
na trebevskem koncu osem in dve žagi. Kolegica iz Mokronoga
me je prosila, da bi ji piro zmlel, vendar ta potrebuje še luščilec.
Tako da sem na podlagi starih primerov naredil tudi to. Na novo.
Ljudje vedno strmimo k nečemu več. Manjka v vaši bogati
zbirki kakšen predmet, ki bi si ga še želeli imeti?
Če se navežem na predmete, ki jih imam, bi želel razširiti zbirko
o pridelavi žit. Imam vse od najstarejše, ko so na roke mlatili,
potem gempelj, bencinski in elektro motor. Problem je prostor,
da bi bilo vse postavljeno. Sam postopek mletja imam, manjka
mi postopek od njive naprej, o mlačenju. V glavi sem imel, da bi
dal sosedu pod kozolec. Samo ne, ne moremo.
V zbirko ste vložili veliko truda, pa tudi denarja. So vam
ljudje predmete podarili, ali ste vse morali odkupiti?
Če bi šel počasneje, bi cenovno bolje prišel čez. Šel sem na večji
korak, da bilo več, zato je tudi cena večja. Stari predmeti držijo
ceno. Jaz imam čez tri tisoč predmetov. Če bi rekel, da je bil eden
predmet samo en evro, je to že tritisoč evrov. So tudi predmeti,
za katere sem dal 1000 evrov samo za eno stvar. Če hočeš imeti
predmet, ki je iskana roba, moraš kupiti. Predmeti so 70 odstotkov iz Trebelnega. Kar pa se ni ohranilo, je 30 odstotkov iz
cele Slovenije. 3–4 odstotkov je podarjenih predmetov, drugo
je odkupljeno. Predmete sem moral še očistiti, impregnirati, da
kovina ne rjavi, ter les ne napadejo črvi. Prostore je bilo treba
preurediti, da je smisel.
Muzej je iz leta v leto bolj obiskan. Katerih obiskovalcev
ste najbolj veseli?
Imel sem pomislek, ko so me obiskali najmlajši, od prvega do
tretjega razreda, da jih ne bo zanimalo. Vendar četudi so kaj
videli prvič, so vprašali. Starejši pridejo obujati spomine, pri
ogledu muzeja pa povedo tudi kakšno svojo zgodbo, ki jih jaz
potem prenašam naprej. Prihajajo tudi tujci, predvsem iz Avstrije
in Hrvaške.
Na uho mi prišlo, da ste velik inovator. Kako je s tem?
Naredil sem tudi stroje, ki jih imam spodaj v delavnici. Na primer
trak za brušenje miz. Niti ga nisem videl, pa sem ga naredil. Hobl
mašino sem predelal v debelinko, ki funkcionira. Zase pravim,
da sem len človek, zato sem prešel na izdelavo stojev. Rojen sem
bil na kmetiji, kjer smo morali kositi in grabiti za frišno. Nekje v
glavi sem imel, da bi moral biti en stroj, ki to delo olajšal. Začel
sem nabavljati stvari in v enem letu stroj naredil, ki še danes
spredaj kosi, zadaj zgrabljuje. Nisem ga nikjer videl, samo zamisel
zasnoval v glavi.
Vsi vaši ohranjeni predmeti še delujejo, mar ne?
Večina za nežne roke še funkcionira. Stroj za izdelavo naramnic
je bil v takem stanju, da ga je bilo najbolje narediti na novo. Ljudje
si lažje predstavljajo, če vidijo stvar delovati. Zato sem idejo o
muzeju nadrgajeval do te mere, da vse fukncionira. Tudi konjsko
kosilnico smo na kmečkih igrah prikazali. Mi včasih kdo reče, da
ne smem vsega povedati. Pa vendar, če je to nekdo meni povedal
in mi pokazal, tudi jaz rad delim to znanje naprej, da se ohrani.
Dragica Ribič Foto: D. R.
Vabilo
Lutkovna skupina MOKRE TAČKE
vabi na ogled avtorske lutkovne predstave za odrasle
z naslovom
NE REŽI KURI PERUTI,
ki bo v petek, 27. 3. 2015, ob 19. uri
v Kulturno-upravnem središču v Mokronogu.
Igrajo:
Andreja Oštir, Bojana Gregorčič, Manja Tišlar, Polona Kralj
Zupančič, Polonca Bartolj, Erika Udovč in Tomaž Kotar
Predavanja v
Krajevni knjižnici Mokronog
Dalja Mali nam je, 12. februarja, predavala o kvantni medicini.
Ste vedeli, da je človek kot celota eno samo energijsko polje,
polno različnih informacij in vibracij? To energijsko polje
je odvisno od konstantnih svežih pritokov čistih izvornih
energij, ki prihajajo do nas skozi energijsko mrežo, imenovano elektromagnetno polje. Sodoben način življenja ruši ta
energijski sistem, kvantna ali energijska medicina pa lahko
obnovi porušeno stanje.
Si želite spremeniti
svoj mali košček
zemlje v rodoviten
vrt? Potem nas obiščite in prisluhnite
pionirki permakulture Jožefi Habjan, v četrtek, 26.
marca, ob 19.00 na
strokovnem predavanju o permakulturnem vrtu.
Mesec marec pa je tudi čas, ko zaključujemo dva zelo pomembna bralna projekta. Za vse naše mlajše bralce, ki sodelujejo v
projektu Jurčkov nahrbtnik prirejamo zanimiv zaključek z
Gledališčem FRU-FRU. Vse sodelujoče pa čaka tudi presenečenje. Odrasli bralci, ki sodelujejo v bralni znački Bralna
potepanja »Ona piše«, nas bo obiskala Saša Pavček. Zaključek
bo, 10. aprila, ob 19.00, v Osrednji knjižnici Trebnje. Lepo
povabljeni v knjižnico.
Simona Pavc, Knjižnica Pavla Golie Trebnje
16
Ah te orglice,
popiham jim na dušo,
milo zazvene.
Rudi Stopar
16. mednarodni festival „(ah), TE ORGLICE“ je preprosto navdušil. Najprej 27. februarja v Galeriji likovnih samorastnikov
v Trebnjem s koncertom Dua Romance iz
Francije in s cvetovi haikujev trebanjskih
osnovnošolcev in Rudija Stoparja, kiparja
in pesnika iz Sevnice, ki je za to japonsko
pesniško posebnost dobil nagrado na
samem izvoru.
Zgodba se je nadaljevala naslednji dan v
Mokronogu. Že dopoldne je skupina 23
orgličarjev/ustnih harmonikarjev srkala
znanje v ateljeju virtuoza Antoina Le
Rouxa na temo: Kako igrati blues.
Popoldansko ogrlico so nanizali solisti
Edvard Žagar (Ankaran), Janez Gašperin
(Medvode), Jože Mrgole (Kranj), Dobre
Solev (Makedonija/Lj), Silvo Kokol (Maribor), Janez Keržič in Silvo Girandon
(Domžale), Anton Jagodič (Bizeljsko),
Marjan Dirnbek (Zagreb), Marjan Kamber, Dragan Brzoja in Mile Nimac (vsi iz
Zadra), Iztok Bergant (Škofja Loka) Janko
Mlakar in Grega Kampjut, (Ljubljana),
skupina Tečajniki iz Železnikov in
podmladek Sorških
orgličarjev iz Sore.
Večerni mozaik so
ustvarile skupine
Sorški orgličarji,
Alojz Peterle s harmonikarjem Zoranom Zorkom, svetovnim prvakom
v neprekinjenem
igranju na harmoniko (35 ur in 32
minut), Edo in Marin Širol, Davor Terzić
in Kraljevićki starčići (vsi iz Gračišća),
Trio Klančakovi godci (oče in dva sinova iz Metlike), Oto Nemanič in Preloški
muzikanti (Vinica), Sejmarji (Mengeš),
Poljanski orgličarji, Pelikan (Boštanj),
Blueharp&Kečua, Duo Taja in Jernej
(ustna harmonika v družbi harfe). Posebej omenimo zaključni šopek, Ravelov
Bolero, ki ga je prav za to priložnost
priredil skladatelj in umetniški vodja
festivala Vladimir Hrovat. Zaigrali so ga
Sorarmonica (Pirniče), Poljanski orgličarji, osnovnošolci iz Pirnič in skupina,
ki se je igranja na ustno harmoniko učila
na seminarju v podružnici šoli na Tre-
17
belnem med zimskimi počitnicami: osnovnošolke Iva Žalec,
Neža Starič, Kristina Sinur, Angela Žužek, Laura Pungerčar in
odrasli Ana Klemenčič, Egidij Cimerman ter Anton Derganc.
Poslušalci so na obeh revijah lahko uživali v pestri paleti
glasbenih vsebin, od preproste ljudske viže, narodno zabavne
uspešnice in popevke, do bluesa in klasike.
Obe reviji je spremljala strokovna komisija Vladimir Hrovat,
Tatjana Mihelčič Gregorčič in Miro Božič. Splošna ugotovitev
je, da se je kakovost igranja, tudi zaradi festivalskih prireditev,
izredno dvignila, s tem tudi kakovost samega festivala. Razveseljiv in opazen je pritok mladih iz delavnic Vladimirja Hrovata
in Marjana Urbanije.
In kot vedno, za zaključek jagoda na torti. Tokrat koncert
pariškega Dua Romance, ki ga sestavljata izjemni francoski
orgličar Antoine le Roux in japonska pianistka in orgličarka
Nami Miyata. Opisati njun nastop? Morda takole: V polno
Skupaj 60 let
Decembra 2014 sta praznovala 60 let poroke Slavka in Ivan
Vovk iz Hrastovice. Ob tem dogodku sta zbrala okrog sebe
vse tri generacije svojih potomcev. Vsem še vnaprej želimo
dobrega zdravja in še veliko skupnih druženj.
Ivan je malo pred tem jubilejem praznoval tudi 84. rojstni
dan, Slavka (saj ne bo zamerila, če izdamo!) pa enainosemdeseti. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Bojana, poročena
Majcen in Branka, poročena Kržič. Največje veselje jima
naredijo obiski vnukinj, ko s seboj pripeljeta že tri pravnuke.
Ivan Vovk je bil vrsto let predsednik Krajevne skupnosti
Mokronog. V eni naslednjih številk Odseva bomo z njim
obudili spomine na te čase.
dvorano se je kot gejša spustila japonska melodija, na prstih
zaplesala na kodrih francoskega šansona, skočila v poskočni
ritem madžarskega čardaša in kot čmrlj odletela v srčiko cveta.
Svet je vendar lep!
Ja, Mokronog je bil zadnjo soboto v februarju res prestolnica
orgličarjev/ustnih harmonikarjev. Z veseljem sta to z odra
povedala tudi domači župan Anton Maver in župan Gračišća
Ivan Mijandrušić, medtem ko je župan občine Mirna, Dušan
Skerbiš, temu pritrjeval v dvorani.
Festival so omogočili Občina Mokronog-Trebelno, SEP d. o.
o. Mokronog, Kmetijska zadruga Trebnje in Klub Odbojka
na mivki Mokronog, kot organizatorji pa se podpisujejo KUD
Emil Adamič Mokronog, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
OI Trebnje, Zveza kulturnih društev in Glasbena šola Trebnje.
90 let Frančiške Peterle z
Drečjega Vrha
9. marca je na svojem domu praznovala častitljivih 90 let
gospa Frančiška Peterle. Z obiskom smo jo počastili župan
Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver s sodelavko Matejo Vrabec, predstavnici KO RK Čužnja vas Marija Gregorčič
in Alojzija Sinur in ji zaželeli še veliko zdravja, predvsem pa
dobrih medsosedskih odnosov in toplega ognjišča.
18
Božična harmonija na
Trebelnem
Pevke DPŽ Tavžentroža Trebelno so, zdaj že lanski božič,
tamkajšno župnijsko cerkev preplavile z božičnimi pesmimi.
Kot je sedaj že v njihovi navadi, so skupaj z gosti in učenci
Podružnične šole Trebelno organizirale božični koncert, ki je
bil že šesti zapovrstjo.
Trebevske Tavžentrože, ki delujejo znotraj istoimenskega društva podeželskih žena, sestavlja 15 pevk, ki jih je zborovodkinja
Gabrijela Cedilnik pod svoje vodstvo prevzela dva meseca pred
prvim božičnim koncertom. Cedilnikova je tudi umetniški
vodja koncerta, s svojo požrtvovalnostjo pa poskrbi, da po
končanem koncertu nihče ne ostane ravnodušen. Tokratni koncert so s svojimi solističnimi nastopi obogatili
Ivica Kocjan Anderlič, ki je obenem na nastop pripravljala in
vodila tudi pevce s podružnične šole Trebelno, Matej Dragan,
Rok Kocjan in Jernej Žagar, ki sicer študira petje v nemškem
Mannheimu. Zbrane, ki so napolnili trebevsko župnijsko cerkev,
je nagovoril tudi domači župan Anton Maver, ki je vsem zaželel
veliko medsebojnega razumevanja ter veliko zdravja.
Združenje borcev NOB Trebnje in OO
borcev za vrednote NOB bo v sodelovanju z občino Mokronog-Trebelno ter OŠ
Mokronog v petek, 8. 5. 2015, ob 10.00
uri v avli Upravno kulturnega središča
Mokronog odprla razstavo v počastitev
70. obletnice zmage nad nacizmom in
fašizmom ter se tako pridružila množičnemu praznovanju te obletnice po celi
državi. Razstava bo trajala do 15. 5. 2015, ko bo predvajan še slovenski celovečerni film »V DOLINI MIRU«, katerega avtor
glasbe je Novomeščan Marjan Kozina.
Z razstavo, ki bo premična, bomo v mesecu maju in juniju na-Trebelno Anton Maver.
daljevali tudi v drugih občinah Mirnske in Temeniške doline.
Na zboru smo ocenili, da smo v preteklem letu uspešno izvedli
načrtovani program in sprejeli načrt za tekoče leto. Letos Slovenija praznuje 70. obletnico osvoboditve izpod nacifašističnega
vojaškega škornja, enega najsvetlejših dogodkov naše zgodovine.
Člani OO borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno smo Udeleževali se bomo spominskih dogodkov in jih tudi sami
prvega marca imeli zbor članov, ki so se ga udeležili tudi še organizirali. Med drugim načrtujemo v maju razstavo na temo
živeči partizani iz domače Gubčeve in XII. Slovenske narodno osvoboditev, junija pa bomo organizirali že tradicionalni oriosvobodilne udarne brigade, med temi generala Lado Kocjan entacijski pohod Po poteh Gubčeve brigade. Nadaljevali bomo
in Mirko Mirtič, letošnja prejemnika visokega ruskega odli- tudi z urejanjem grobišč in drugih spominskih obeležij. Seveda
kovanja za zasluge v II. svetovni vojni. Oba sta pohvalila delo bo naša posebna skrb, kot do sedaj, namenjena pomlajevanju
organizacije in kritično ocenila razmere v družbi. Temu se je organizacije.
Mišo Hrovat
v svojem nagovoru pridružil tudi župan Občine Mokronog-
Borci sprejeli letni program
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov:
urednistvo.odsev@mokronog-trebelno.si
do sobote, 6. junija 2015
Jesensko ličkanje na Logu
Mesec gruden naravi in ljudem zapoveduje počitek. Zemlja je
ubogljiva. Zmrznjena v grudah leži po njivah in se pripravlja na
novo daritev. Ljudje ubogamo manj. Gruden nas ne prepriča več,
divjamo z nezmanjšano paro, čeprav so dnevi še vedno kratki in
mrzli in čeprav še vedno drži pregovor: “Gruden – malo vljuden!”
Vseeno je to čas veselja in čas, ko se staro leto poslavlja.
Tudi na Logu se je vse postorilo, skoraj vse umirilo. Po jesenski
dobri letini smo vaščani v mesecu vinotoku zopet ličkali. Letos
smo se dogovorili z Antonom (po domače Jarkočkom) iz Ostrožnika. Na dveh njivah smo vaščani in drugi polomili koruzo, jo
speljali z lesenimi vozovi in konjsko ter oslovsko vprego pod kozolec na Zoretovi domačiji. Tam je ličkalo okoli 200 ljudi. Da nam
je delo hitreje šlo od rok, sta pripomogla tudi župana obeh občin,
g. Rupert Gole in g. Anton Maver, mirnski pa se žal ni uspel
pridružiti, prispeval pa je drugače. Brez pridnih kmečkih žena
tudi tokrat ni šlo. Ličkarje so dobesedno razvajale z domačimi
dobrotami, ena pa je s seboj pripeljala dobršen del šentrupertske
godbe. Tudi fotoaparata vajena roka naše vsakoletne ličkarice
Alenke ni manjkala. Dogodek je z živahnimi vižami barval še
ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne, z zborovodjem Stanetom
Pečkom, in duo iz mengeškega ansambla Sejmarji.
V sodelovanju z Deželo kozolcev iz Šentruperta smo kasneje zličkano koruzo obesili tudi v okna (štante) kozolca v Šentrupertu.
Vsekakor bi se rad zahvalil tudi turističnemu društvu, ki je s
svojo odlično ekipo kuharjev in kuharice spražila prvovrsten
krompir. Ej, kako je teknil ob pečenem odojku in bograču naših
lovcev!
Lepo, res lepo je videti
ljudi vesele in zadovoljne, res lepo je biti
del družbe, ki živi in
se veseli svojih bližnjih,
prijateljev, sosedov in
soljudi. Upam, da smo
Antonu, ki sam kmetuje na kmetiji, pomagali
in prihranili kako uro
dela in kapljico znoja.
Hvala vsem tudi v njegovem imenu.
Franc Glušič, foto
Alenka Lamovšek
19
20
Najboljši kruh spekla
Marija Lamovšek
Društvo podeželskih žena TAVŽENTROŽA je lansko leto
praznovalo 40 let delovanja. Ob tem jubileju je bila izdana
knjiga z naslovom »Ženska mora znati vse«. Združuje 360
članic iz občin Trebnje, Mirna in Mokronog-Trebelno.
Uspešna rez potomke stare
trte
Sobota, zadnji dan meseca februarja letos je bila kot nalašč primerna za dela v vinogradu. V vrhu nad Ostrožnikom, na posestvu pri Emi in Toniju od leta 2011 raste potomka najstarejše
vinske trte na svetu, poleg nje pa še njene tri hčere. Skrbnik trte
je, kot vsa leta do sedaj povabil na to zahtevno vinogradniško
opravilo nekaj prijateljev in članov društva, ki so prišli opraviti
rez. Povabilu sta se odzvala tudi župan občine, g.Tone Maver
in 16. cvičkova princesa Maja Žibert, vnukinja najstarejšega
in častnega člana društva vinogradnikov Mokronog, g. Franca
Žiberta. Ob tem prijetnem, toda zahtevnem opravilu je stekla
beseda tudi v čas, ko so bile vse štiri trte posajene. G. Franc Žibert se je spomnil, kako sta s takratno vinsko kraljico Slovenije
Martino Baškovič strokovno posadila eno od hčera stare trte.
Minulo jesen je štiriletna trta rodila prvič. Pridelek je bil kar
obilen, štirinajst lepo dozorelih grozdov iz katerih je priteklo
deset litrov mošta. Minuli mesec smo po končanem kletarjenju
natočili 30 stekleničk vina žametne črnine. Letos bodo rodile
vse štiri trte od katerih pričakujemo še več žlahtne kapljice.
Seveda ob dosti toplejšem poletju kot je bilo v preteklem letu.
Po končani rezi, je gospodinja vse zbrane povabila na malico.
Skrbnik trte Toni Bulc Marija Lamovšek ob podelitvi priznanja.
Članice organizirajo predavanja na temo okolju prijazno
kmetovanje, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, organizirajo tečaje o predelavi mleka, peke kruha na tradicionalni način, predelave mesa, vzgoje rastlin, računalništva
… Skratka, zajemajo teme, ki jih vsaka ženska potrebuje pri
opravljanju svojega poslanstva.
Prav tako organizirajo društveno ocenjevanje in razstavo
kruha. Tako je letos izvedlo 20. 2. 2015 že četrto ocenjevanje
kruha. Članice so v ocenitev prinesle vzorce kruha iz različnih
vrst žit. Po društvenem pravilniku za ocenjevanje je kruh
opredeljen v 6 kategorij, in sicer: pšenični kruh, rženi kruh,
kruh iz drugih krušnih žit, mešani kruh, kruh posebnih vrst
in praznični kruh.
Od 47 različnih vzorcev, ki jih je ocenjevala 3-članska komisija, je bil pšenični kruh Marije Lamovšek iz občine
Mokronog-Trebelno ocenjen z največ točkami, za kar je
prejela zlato priznanje.
Navdušena je bila tudi strokovna komisija pod vodstvom Elizabete Vrščaj, ker je bilo veliko kruha pečenega v krušni peči.
Ocenjevala je različne lastnosti kruhov – tako zunanji videz
in samo obliko kruha kot tudi vonj in okus skorje in sredice.
Ocenjeni kruh so članice postavile na ogled na razstavi 21. 2.
2015 v prostorih Galaksije v Trebnjem.
Namen tovrstnega ocenjevanja je, da se članice preizkusijo v
peki kruha. Tako sodelujejo tudi na državnem tekmovanju
v peki kruha in pletenic. Ob vsem tem pa je ne nazadnje
pomembno tudi druženje.
031/611 538
041/514 233
POGREBNA SLUŽBA NOVAK,
Sašo Novak s.p.,
Stara cesta 12, Straža
Besedilo: Anica Maraž
Foto: Anja Kužnik
Bivše podjetje upokojenke SONJE NOVAK
21
Ocenjevanje vin v vinski
gorici Bitovska gora
V začetku februarja letošnjega leta so se vinogradniki vinske
gorice Bitovska gora zbrali na dvanajstem zaporednem srečanju
vinogradnikov te vinske gorice. Kot vsako dosedanje leto, so tudi
tokrat razglasili najboljša pridelana vina letnika 2014.
Zbranih je bilo manj vzorcev vin kot po navadi, in sicer 24
vzorcev različnih vin. Največ je bilo prejetih vzorcev cvička,
dolenjskega belega vina, žametne črnine ter frankinje. Manj
pa je bilo sortnih vin.
Kot vedno pa je bil posebne pozornosti deležen cviček, saj dobi
vinogradnik najboljšega letnika naziv »kralj cvička«. Ocenjevalci vin so si bili enotni, da so vsa vina v vinski gorici Bitovska
gora zelo dobra, če že ne odlična. K temu je pritrdilo tudi dejstvo,
da sta najvišjo oceno med cvički dobila kar dva vzorca. Bitovska
gora bo tako letošnje leto imela kralja in kraljico cvička. To pa sta
vinogradnika Roman Pucelj
in Brigita Verščaj.
Druženje se je po razglasitvi rezultatov kot običajno
nadaljevalo ob pogostitvi,
za katero je bil zadolžen izbrani vinogradnik. Za veselo
vzdušje pa je med drugim
poskrbela tudi harmonika,
ki na takem srečanju nikakor
ne sme manjkati.
Vsi zbrani so si bili enotni,
da se tovrstna druženja nadaljujejo tudi v prihodnje, da
se vsaj enkrat na leto skupno
poveselijo, si izmenjajo izkušnje ter ohranjajo prijateljske
vezi.
Jerneja Dragan
26. kresna noč
V Turističnem društvu Mokronog smo že začeli z organizacijskimi pripravami na letošnjo Kresno noč. Želimo
si, da bi bila to ponovno prireditev vseh občanov Občine
Mokronog-Trebelno, zato vas vabimo, da se nam zainteresirani pridružite na sestanku, kjer bomo sooblikovali
program in dejavnosti mokronoške Kresne noči. Sestanek
bo v četrtek, 2. 4. 2015, ob 18. uri v avli Upravno-kulturnega
središča Mokronog.
Vljudno vabljeni!
Turistično društvo Mokronog
Zbor članov Turističnega
društva Mokronog
Po slabem letu od izvolitve novega vodstva je Turistično
društvo Mokronog 7. 2. 2015 imelo redni letni zbor članov.
Našemu povabilu se je odzval tudi predsednik Turistične
zveze Dolenjske in Bele krajine, g. Jože Barbo, kot gostje so prisostvovali tudi predsedniki nekaterih drugih
društev Občine Mokronog-Trebelno. Ponovno se nam je
pridružilo nekaj novih mladih članov. Na zboru članov
so bila podana in sprejeta vsa poročila za leto 2014 in
predstavljen in potrjen program dela za letošnje leto. Zbor
članov je ugotovil, da je naše društvo uspešno izvedlo vse
prireditve in projekte v letu 2014. Naj izpostavimo naše
letošnje največje prireditve: Otroško pustovanje, Kresna
noč, Svetovni festival praženega krompirja in Vorančeva
pot. Druženje smo nadaljevali v prijetnem klepetu, kjer
smo nizali različne ideje in predloge.
Na tem mestu vabimo vse, ki bi v prihodnje želeli soustvarjati dogodke in projekte našega društva, da se nam pridružijo. Kontakt: tdmokronog@gmail.com ali 031 868 230.
Srečanje Tavžentrož
V marcu, na pragu pomladi, imamo ženske kar dva praznika. Prvega smo Tavžentrože praznovale v Mirni vasi pri LAMOVŠKU.
Najprej smo imele predavanje na temo DEMENCA. Dr. Marija
Petek Šter nam je razložila vse o tej bolezni, ki se vse bolj pojavlja
pri starejših. Poučila nas je kako ravnati z takšnim bolnikom
in nam nanizala še veliko koristnih nasvetov v zvezi z to težavo. Enourno predavanje nam je kar prehitro minilo, saj ima ta zdravnica odličen dar za predavanje. Čutile smo, da za svoj poklic in za
bolnike daje del svojega srca. Ker ni hotela za to predavanje vzeti
niti centa plačila, se ji še enkrat iskreno zahvaljujemo.
V nadaljevanju večera nas je ga. Marija Marinček spomnila o
pomenu žensk in mater v današnji družbi. Smo pomemben del
nje, a se tega premalo zavedamo.
Po dobri večerji, smo se ob zvokih harmonike veselo zavrtele
in skupaj zapele. Vodstvo društva je poskrbelo, da smo domov
poleg lepih vtisov odnesle tudi vsaka svojo rožico kot majhno
pozornost za naš praznik.
V imenu DPŽ Tavžentrož, Mimi Kos
22
Občni zbor Govedorejskega
društva Trebnje
Člani Govedorejskega društva Trebnje smo se zbrali v soboto
31.1.2015 v Galaksiji na rednem občnem zboru društva.
Obravnavali smo realizacijo plana za leto 2014 in sprejeli
program dela za leto 2015.Na občnem zboru smo podelili tudi
priznanje rejcema za rejske uspehe v svojih rejah.
Priznanje sta prejela rejca:
• KUŽNIK Alojzij za najvišjo povprečno mlečnost 9.695 kg
mleka pri ČB pasmi in 7.708 kg mleka pri rjavi pasmi na
območju UE Trebnje v letu 2014
• JAKI Stanko za kravo ABINO za prirejenih 85.429 kg mleka
v življenjski dobi
Na občnem zboru je ga. Ana Moder iz KGZNM izpostave Trebnje predstavila novosti pri neposrednih plačilih za leto 2015,
predstavitev proizvodnega programa podjetja Agrossat pa je
podal g. Andrej Vencelj.
Besedo so dobili tudi naši povabljeni gosti in sicer: g. Cveto
Zupančič, predsednik KGZS g. Jože Simončič, direktor KGZ
Novo mesto, Andrej Kastelic, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZ NM, g. Ludvik Jerman, direktor KZ Trebnje ga.
Ana Moder, vodja izpostave KGZ NM Trebnje.
UO GD Trebnje
Seja Poveljstva Gasilske
zveze Slovenije v Mokronogu
V torek, 24.2.2015, je v prostorih PGD Mokronog potekala seja
Poveljstva Gasilske zveze Slovenije, ki ga sestavljajo poveljniki
sedemnajstih slovenskih gasilskih regij in poveljnik Gasilske
zveze Slovenije Franci Petek. Sodelujoči so se najprej seznanili
s poročilom o delu zveze v letu 2014, ključne točke nadaljevanja
seje pa so bile tipizacija nekatere gasilske opreme, sprejem pravil
za tekmovanje gasilskih dvojic in potrjevanje napredovanj v
najvišje gasilske čine.
Poveljnik GZS Franci Petek je v izjavi za medije pohvalil vse gasilce za njihovo delo in pripravljenost pomagati drugim, pri tem
pa se mu zdi zelo pomembno, da so gasilci dobro sprejeti tako
v lokalni skupnosti kot tudi s strani svojih delodajalcev. Večina
gasilcev je namreč prostovoljcev, ki na intervencijah v svojem
Gasilci z Belega Griča
Zadnjo sobotno popoldne v februarju smo gasilci PGD Sveti
Križ organizirali 66. občni zbor na katerem smo izvedli pregled aktivnosti v letu 2014 in potrdili program dela v letu 2015.
Obiskali so nas kolegi gasilci iz sosednjih društev PGD Volčje
Njive in Sveti Rok ter društev OGP M-T; PGD Mokronog,
Trebelno, Velika Strmica in Štatenberk in že šesto leto zapored
tudi predstavniki pobratenega društva DVD Gračišće iz Istre.
V aprilu bomo v sodelovanju z ZD Trebnje organizirali tečaj
»PRVI POMAGALEC«, kjer se pridobi znanje o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo AED. Tečaj traja 2 uri in je povsem
brezplačen. Vabimo vas, da se prijavite na pgdsvetikriz@gmail.
com ali pisno na naslov društva.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Aleš Zupančič, predsednik
Poveljstvo GZS in povabljeni gostje
službenem času v mnogo primerih ne morejo posredovati, saj
ne smejo zapuščati delovnih mest. Ta problem bi bilo potrebno
po besedah Francija Petka urediti tako, da bi lahko tudi prostovoljni gasilci vsak trenutek priskočili na pomoč ljudem v stiski.
23
Aktivnosti PGD Mokronog
Januar
4.1. – Redna mesečna društvena vaja
7.2. – Prevzem nove opreme z naslova požarne takse (tlačne cevi,
ribiški škornji, zaščitne rokavice, podkape in ročne svetilke)
24.1. – Mladinski občni zbor PGD Mokronog
24.1. – Občni zbor PGD Mokronog
Februar
13.2. – Začetek aktivnih priprav pionirjev in mladincev na kviz
gasilske mladine
21.2. – Čistilna akcija gasilskega doma, vozil, opreme in okolice
21.2. – Udeležba na pogrebu, kjer smo se poslovili od dolgoletnega člana Mira Gorenca
24.2. – Seja poveljstva Gasilske zveze Slovenije v prostorih PGD
Mokronog
26.2. – Seja upravnega in nadzornega odbora PGD Mokronog
28.2. – Tekmovanje v kvizu gasilske mladine GZ Trebnje (pionirji – 1.mesto, mladinci I – 3. mesto, mladinci II – 2. mesto)
28.2. – Prvo tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal
dolenjske regije v Mokronogu (člani – 9. mesto)
Marec
1.3. - Obiskali smo člana Obštetar Alojza v socialno varstvenem
zavodu Ponikve, Videm-Dobrepolje.
7.3. – Občni zbor mladine Gasilske zveze Trebnje v prostorih
PGD Mokronog
7.3. – Drugo tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal
dolenjske regije v Orehovici
Znanja o prvi pomoči ni nikoli dovolj, zato so v okviru društvenih operativnih vaj v PGD Štatenberk pripravili srečanje
na to temo. Osvežili so znanje, ki ga je sleherni voznik pridobil
v času opravljanja vozniškega izpita in pride vsakomur prav
tako doma, v službi, v prometu kot tudi na intervencijah. Bolničarki omenjenega društva, Branka Zore Cvetan in Ana Ajdič,
sta zbrane seznanili z opremo, ki jo imajo v gasilskih vozilih,
Utrinek z društvene vaje, kjer smo osvežili znanje šoferjev vozil.
Alojz Obštetar, ki je dolgoletni član PGD Mokronog, je bil našega obiska
resnično vesel.
pravilnim nudenjem prve pomoči, oskrbo ran oz. krvavitev
ter prikazali Heimlichov in Routkov prijem. Prikazali sta tudi
temeljne postopke oživljanja ter uporabo defibrilatorja, ki ga
najdemo na Trebelnem v večnamenskem domu.
Obnovitev znanja je za gasilce bistvenega pomena, česar se zavedajo tudi štatenberški gasilci. Ti vsako prvo nedeljo v mesecu
organizirajo društveno vajo, z upanjem, da bi bilo intervencij
čim manj. Do sedaj so preizkušali gašenje s peno ter opravljali z
opremo, ki jo imajo v vozilu GVV-1. D. R. Foto: Dragica Ribič
24
Štatenberške gasilke pometle
s konkurenco
Zadnjo februarsko soboto so štatenberške gasilke zopet dokazale, kako spretne in neustrašne gasilke so. V Stranski vasi,
kjer je potekalo pokalno tekmovanje, so brez kazenskih točk in
zanesljivo ugnale konkurenco, ter zasedle prvo mesto.
Po najvišjem mestu pa so posegle tudi v Mokronogu, kjer se je
isti dan odvijala prva tekma letošnje zimske lige, prav tako v
spajanju sesalnega voda. Sodelovalo je 38 ekip iz prostovoljnih
društev dolenjske regije, pri čemer so med članicami A slavile
Štatenberčanke, med člani A pa Hmeljčani. Med članicami A
iz našega območja ni bilo drugih tekmovalk, med člani A so
8. mesto zasedli PGD Trebelno, 9. mesto PGD Mokronog, 19.
mesto PGD Velika Strmica, 21. mesto PGD Štatenberk ter 23.
mesto druga ekipa iz PGD Trebelno.
Teden dni pozneje je v Orehovici potekala še druga tekma v
zimski ligi v SSV. Štatenberške gasilke so se brez kazenskih točk
OŠ MOKRONOG,
VRTEC MOKRONOŽCI
vabi k vpisu predšolskih otrok v
1. in 2. starostno obdobje v starosti
od 11 mesecev do vstopa v šolo s
pričetkom 1. septembra 2015.
Vpis bo
od 1. 4. do 10. 4. 2015.
Pri izpolnjevanju vloge za vpis se boste
lahko odločili med vpisom v oddelek
vrtca Mokronožci v Mokronogu ali
vpisom v oddelek na Trebelnem.
Obrazce za vpis boste dobili v tajništvu
šole ali na spletni strani OŠ Mokronog
– www.osmokronog.si.
Izpolnjene obrazce morate v času vpisa
vrniti osebno ali po pošti na naslov:
OŠ Mokronog, vrtec Mokronožci, Gubčeva cesta 4, 8230 Mokronog.
Vpisni list morate izpolniti tudi vsi,
ki ste že oddali prošnjo in ustrezate
navedenim pogojem, ter starši, katerih
vloge za sprejem so bile v lanskem letu
zavrnjene in so njihovi otroci ostali na
čakalnem seznamu.
Če imate priporočilo centra za socialno
delo, ga priložite k vlogi.
Z veseljem pričakujemo vašo vlogo.
Zvonka Kostrevc, ravnateljica
in z najboljšim časom povzpele na prvo mesto in osvojile tudi
prehodni pokal. Hitre in vrle gasilke pred poletnimi pokalnimi
tekmovanji čaka še ena tekma v SSV, in sicer v Gabrju.
Dragica Ribič Foto: D. R.
Obvestilo o izboru šolskih glasil v
okviru Roševih dnevov 2015
Komisija (prof. Miha Mohor, urednik, pisec
in slavist, ter Barbara Rigler, odgovorna
urednica revije Mentor) je v sredo, 10.
februarja 2015, pregledala vsa prispela
šolska literarna glasila. Na naš razpis se je
odzvalo 33 osnovnih šol in 6 gimnazij oz.
srednješolskih centrov. Prejeli smo 53 različnih literarnih publikacij, ki so nastajale
med osnovnošolci, in 6 glasil z literarno
ustvarjalnostjo dijakov. Pri izbiranju smo
bili pozorni na posamezne šolske literarne
liste in posebne literarne dosežke. Večina
glasil dosega razveseljiv kvalitetni nivo, pri
najboljših glasilih se v ozadju vidijo metode
in oblike sodobnega pouka - rezultati ne pridejo sami od sebe. Kriteriji, ki so nas vodili
pri izbiranju šolskih literarnih glasil, so:
pestrost književnih zvrsti in vrst (rezultat
kvalitetnega pouka besedilnih vrst in dela v
delavnici ustvarjalnega pisanja), pregledna
urejenost lista, pristnost otroškega/dijaškega izraza, jezikovna skrbnost, likovna
in grafična podoba lista, učinkovito organiziran uredniški odbor, obvezni podatki
v kolofonu, lektoriranje in navsezadnje
ekološka utemeljenost izdajanja glasil na
fizičnem papirju …. Vse prispele publikacije
smo ocenjevali tudi po izvirnosti zamisli in
uresničenju zastavljenih ciljev.
Nagrada za celoten literarni projekt šole,
ki spodbuja mlade ustvarjalce k pisanju
daljših literarnih besedil (letna naročnina na revijo Mentor 2015 in 5 slikanic
Svetlolasa kraljica za mlade avtorje):
Z DOMIŠLJIJO NA POTEP
Šola: OŠ Mokronog
Mentorica Vesna Magovec Regent
Knjige mladih avtorjev: Petra Pavlin:
Prekletstvo žužkov; Tim Gregorčič: Prijateljstvo rešuje; Lan Dvornik: Pričakovana
ugrabitev; Tina Rejc: Nesreča je lahko tudi
sreča; Nina Starič: Pobeg z razlogom
Utemeljitev: Pet devetošolcev je v okviru
triletnega osnovnošolskega projekta pod
mentorskim vodstvom pisalo povesti.
Nastajale so iz njihovih bralnih izkušenj,
to je iz mladinske literature, ki jim je všeč,
in jih nadgrajevali s svojo domišljijo in
življenjskimi spoznanji. Tematsko se pnejo
od najstniških zgodb o odraščanju, šolskih
prigod do kriminalk in fantastike.
Pri pisanju te relativno dolge proze so
pokazali, da dobro obvladujejo zapletanje
in razpletanje svoje pripovedi, oblikovanje
značajev in slikanje književnega prostora
ter da imajo občutek za jezik. Tako dolga
besedila namreč zahtevajo vsestransko
jezikovno znanje, a tudi vztrajnost in
prizadevnost mladih piscev. Pri tem ima
nedvomno veliko zaslugo mentorica, da
je ta mala knjižna zbirka sploh zagledala
luč sveta, pa tudi vodstvo šole. Edino pomanjkljivost projekta petih knjig vidimo v
tem, da mentor in otroci niso imeli besede
tudi pri knjižnem oblikovanju.
25
Drobtinice iz
vrtca Mokronožci
ZIMSKI POHOD ODDELKA
PLANETI
prehrana za moje zdravo otroštvo. Skupaj
so pripravili sladoled po receptu iz knjige
Njami, v kateri je ga. Jerneja zbrala precej
zdravih in okusnih obrokov za malčke.
Sladoled je bil otrokom zelo všeč, saj je
pošel v nekaj minutah. Vsi že težko čakajo,
kaj bodo pripravili naslednjič.
SMUČANJE V VRTCU
V oddelku Planeti so komaj čakali in nato v
začetku februarja le dočakali sneg, da so se
lahko podali ven in se preizkusili na smučeh. Najprej so spoznali potrebno opremo
V sredo, 28. 1. 2015, so se v lepem zimsko-hladnem in sončnem jutru odpravili na
pohod. Pot jih je vodila skozi Martinjo vas
pri Mokronogu do Puščave in nato do Slepška, kjer so z velikim navdušenjem odprli
nahrbtnike in pomalicali. Po dobri malici
so nadaljevali pot in se, malo utrujeni, a
še vedno z veliko energije, vrnili v vrtec.
DELAVNICA ZELENJAVA JE KUL
V torek, 20. 1. 2015, sta oddelek Planeti
obiskali promotorki GIZ Slovenska zelenjava, ki izvaja evropski projekt Sveže in
naravno. V oddelku sta izvedli delavnico
Zelenjava je kul, kjer so otroci prepoznavali
in spoznavali različne vrste sveže zelenjave.
Po ogledu raznolikih kreacij iz zelenjave so
se domišljiji prepustili tudi otroci. Vneto
so sestavljali in kreirali najrazličnejše
figure, ki pa so jih na koncu z užitkom
tudi pojedli.
PRIPRAVILI SMO SI SLADOLED
Oddelek Planeti je obiskala ga. Jerneja Dreža, s katero sodelujejo v projektu Gibanje in
in smuči, nato pa se pogumno lotili izziva,
s katerim so se vsi uspešno spopadli.
TRALALA, HOPSASA, PUSTNE SMO
ŠEME …
Na pustni torek je v našem vrtcu vladalo
posebno vzdušje. Namesto otrok so v
vrtec prišle pustne šeme, ki so širile smeh
in dobro voljo. Medtem ko so se otroci in
vzgojiteljice oddelkov Zmajčki in Planeti v
povorki sprehodili po Mokronogu, so naši
najmlajši rajali v prostorih našega vrtca.
Maškare so s pesmijo razveseljevale ljudi
in preganjale zimo.
NASTOP ŠKRATKOVEGA ZBORČKA
Otroci Škratovega pevskega zborčka Vrtca
Mokronožci so se 24. 2. 2015 predstavili
na 6. koncertu pevskih zborčkov Osnovne
šole Mokronog, ki je potekal v Kulturnem
domu Mokronog. Zapeli so tri pesmi, in
sicer ljudsko Sinička se je usedla, Pikapolonca in Nikoli slabe volje. Kljub temu da
je bil to njihov prvi javni nastop, so pesmi
zapeli zbrano in z veliko dobre volje, zaradi
česar jih je občinstvo nagradilo z bučnim
ploskanjem. Zanje je bila to dragocena
izkušnja, saj se bodo 20. 3. 2015 z istim
programom predstavili na Reviji pevskih
zborov v Šentrupertu. BABICA OLGA NA OBISKU
V torek, 3. 3. 2015, nas je v oddelku
Zmajčki obiskala ga. Olga, babica ene
izmed deklic našega oddelka. Otrokom
je predstavila poklic učitelja. Navdušila
DRSANJE IN OGLED ŽELEZNIŠKE
POSTAJE SEVNICA
V petek, 13. 2. 2015, so otroci oddelkov
Zmajčki, Planeti in starejši otroci oddelka
Slončki obiskali Sevnico. Preizkusili so
se v drsanju, ki je vse navdušilo. Ogledali
so si tudi železniško postajo Sevnica, kjer
jim je vodja postaje povedal veliko novega
o postaji in vlakih. Videli so tudi parno
lokomotivo. Bilo je toliko zanimivega, da
je dopoldne res prehitro minilo.
je z različnimi igricami, ki so se jih igrali
nekoč, ko še niso imeli na voljo toliko pripomočkov, kot jih imamo sedaj. Otroci so
v njeni družbi neznansko uživali, druženje
pa je minilo, kot bi trenil.
PREDSTAVITEV POKLICA
V petek, 23. 1. 2015, je otroke iz skupine
Klobučki obiskala mamica deklice, da bi
26
Dan materinega jezika v Vrtcu
Mokronožci
predstavila svoje delo v proizvodnji Presad. Otrokom je pokazala, kako v tovarni
delajo sok, nektar, marmelado, za konec
pa so se posladkali še s sveže narejenim
jogurtom.
V petek, 6. 3. 2015, je otroke iz skupine
Klobučki obiskala Žanova mamica in
predstavila poklic medicinske sestre. Skupaj so se igrali vloge pacienta, zdravnika ter
pri tem uporabljali raznolike medicinske
pripomočke (gaza, obliži, termometer …).
Otroci so bili pravi zdravniki.
STROKOVNE DELAVKE VRTCA
MOKRONOŽCI
Enaindvajsetega februarja Slovenci obeležujemo mednarodni dan maternega jezika.
Na pobudo Ministrstva za kulturo se je župan, gospod Anton Maver, udeležil poziva
k branju in v ta namen v petek, 20. 2. 2015, obiskal otroke Vrtca Mokronožci in jim
prebral slovensko pravljico pisateljice Anje Štefan z naslovom Zvonček. Otroci so
navdušeno poslušali, saj je župan s svojim pripovedovanjem pritegnil njihovo pozornost. Za njegovo prijetno gesto so se mu zahvalili s prav posebnim darilom. Izdelali
so mu sliko s kolažem risbic, na katerih so junaki njihovih najljubših pravljic. Ob
koncu so mu zapeli še nekaj pesmic in se poslovili v upanju, da jih župan še večkrat
obišče. Prav tako je župan
obiskal tudi otroke v oddelku vrtca na Trebelnem
in jim v ponedeljek, 23.
2. 2015, prebral pravljico.
Vse je popeljal v svet pravljic in lepe pisane besede
ter z otroki delil prijetne
bralne trenutke.
Županu se za oba obiska
najlepše zahvaljujemo.
Strokovne delavke
Vrtca Mokronožci
Šolsko leto se je že prevesilo v drugo polovico. Tudi projekt
SKK je na OŠ Mokronog v polnem teku. Projekt je v mesecu
februarju najbolj zaznamovalo prostovoljstvo. Učenci prostovoljci iz višjih razredov vsak drug teden izvajajo bralne urice
na razredni stopnji.
Kaj se takrat sploh dogaja? Učenci prostovoljci spoznajo konkretno delo učitelja. Sami izberejo literaturo in obnovijo zgodbico
ali pesmico ter z učenci aktivno ustvarjajo. Do sedaj so svoje
delo opravili odlično.
Prostovoljci pa so bili tudi starši. V 3. razredu sta mamici predstavili svoji karierni poti.
Najprej so učenci obiskali cvetličarno Pia in od blizu spoznali
poklic cvetličarja/cvetličarke. Preizkusili so se v zavijanju šop-
kov, cvetlic in ostalih daril.
Obiskala pa jih je tudi dr. Tatjana Pavlin. Ob opisu zdravniškega
poklica so se učili zavijanja ran, uporabe različnih pripomočkov
in stetoskopa. Gospa Tatjana je zapisala, da se je za sodelovanje
odločila zaradi tega, »da sem preko predstavitve svojega poklica
lahko otrokom predstavila tudi nekaj vsebin o zdravem načinu
življenja ter pozitiven odnos do učenja in dela. V razredu mi je
čas izredno hitro minil, saj so učenci z zanimanjem poslušali,
spraševali in nasploh sodelovali, še posebno pri praktičnih aktivnostih. Upam, da so tudi oni uživali vsaj pol toliko kot jaz.«
K predstavitvi poklica ste lepo vabljeni še ostali. Opis nekaterih
drugih dejavnosti si lahko preberete na spletni strani OŠ Mokronog – projekt SKK: http://www.osmokronog.si/index.php/
projekti/skk.html.
Vodja SKK: Ksenija Rožman
27
»Vsaka ljubezen
je pesem«
V torek popoldan, 24. 2. 2015, smo
učenci in učenke Osnovne šole Mokronog in Podružnične šole Trebelno
ter otroci obeh vrtcev prepevali na 6.
koncertu. Koncert smo poimenovali
»Vsaka ljubezen je pesem«. Prireditev je potekala v Kulturno upravnem
središču Mokronog. Na njej je nastopilo
kar 220 pevk in pevcev. Med nami so
bili tudi gostje, in sicer Društvo podeželskih žena Tavžentroža ter pevska
skupina Magari. Da je vse lepo zvenelo,
so s svojim osebnostnim in glasbeno
strokovnim nabojem ter iskrenim navdušenjem omogočile zborovodkinje
Tanja Zarabec, Alenka Svenšek, Barbara
Dolenc, Jelka Gregorčič Pintar, Ivica
Kocjan Anderlič, Gabrijela Cedilnik,
ob klavirski spremljavi pa še Saša Božič
in ob spremljavi na harmoniki Primož
Cedilnik. Ravnateljica Zvonka Kostrevc
se je zahvalila vsem zborovodkinjam,
pevkam in pevcem ter vsem zbranim
v dvorani za dogodek, ki je prebudil
posebna občutja in dal krila za nova,
prijetna glasbena doživetja. Vlogo voditeljice in voditelja sva odlično opravila
Maja Pene in Kristjan Eržen.
Maja Pene
28
glavne kulturne, zgodovinske in ostale značilnosti mesta. Po
ogledu Maribora smo se odpeljali v dom Planinka na Pohorju.
Šola v naravi je v osnovi zajela učenje smučanja. Le-to je izvajalo pet učiteljev, ki so učence razdelili glede na predhodno
znanje. Od domačih je bil aktiven učitelj Matej.
Učenci šestega in sedmih razredov so bivanje v šoli v Mokronogu za en teden zamenjali s šolo smučanja v domu Planinka
na Pohorju.
Od doma so se s štirimi učitelji odpravili v zgodnjih urah 2. 3.
2015. Na zbirnem mestu je bilo kljub zgodnji uri zelo živahno.
Šofer je poskrbel, da je prtljaga končala varno v avtobusu.
Poslovili so se od staršev in avtobus je speljal.
Učenci, nasmejani in z velikimi pričakovanji, so se odpeljali
novim dogodivščinam naproti. Pot je tekla in hitro smo prispeli v Maribor, drugo največje slovensko mesto. Učitelj Jernej
se je odlično pripravil in učencem med sprehodom pokazal
Urnik dela je bil kar natrpan. Po zajtrku so se učenci odpeljali
na Areh in se tam učili veščin smučanja do enih. Po povratku v dom je sledilo kosilo. Po počitku pa smo izvajali pestre
dejavnosti, in sicer nočni pohod pod zvezdami, spoznavanje
geografskih, kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih značilnosti Pohorja z okolico, kar sva pripravili učiteljici Marija in
Mojca. Tako so si učenci lažje predstavljali okolje, v katerem
so preživeli teden, ki je zelo drugačen od tistega doma. Svoje
znanje so preizkusili v kvizu. Ob tem so imeli orientacijo,
miselne igre, spoznali so FIS pravila ob predavanju in ogledu
filma, plezanje na umetni steni, namizni tenis in še in še.
Skrbeli so za urejenost sob in opravljali dežurstvo v jedilnici.
Ob vseh dejavnostih so v prostem času tudi poklepetali in se
razvajali na svoj način.
Teden bivanja smo zaokrožili v četrtek zvečer s kulturnim programom, ki so ga učenci pripravili v prostem času. Zadnji dan
tega živahnega tedna so končali z dopoldanskim smučanjem.
Po kosilu so svojo prtljago prenesli do avtobusa in odpeljali
smo se proti Mokronogu.
Teden je bil zelo pester in zanimiv. Vse skupaj pa je kar prehitro minilo.
Marija Zagorc
www.avto-vovk.si
0% OBRESTNA MERA*
RENAULT CLIO
AUTHENTIQUE 1.2 16V + PAKET COOL
ŽE ZA 9.990 EUR
KLIMATSKA NAPRAVA
RADIO MP3 Z BLUETOOTH + USB + AUX
Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU
REGULATOR IN OMEJEVALNIK HITROSTI
POMOČ PRI SPELJEVANJU V KLANEC
LED DNEVNE LUČI
RENAULT MEGANE
GENERATION
dCI 95
ŽE ZA
11.990 EUR
KLIMATSKA NAPRAVA
ELEKTRIČNI POMIK PREDNJIH STEKEL
PROSTOROČNO TELEfONIRANJE BLUETOOTH
IN USB PRIKLJUČEK
RENAULT CAPTUR
RENAULT SCENIC
AUTHENTIQUE ENERGY TCe 90
STOP & START + PAKET COOL
EXPRESSION 1.6 16V
ŽE ZA
13.890 EUR
KLIMATSKA NAPRAVA
RADIO MP3 Z BLUETOOTH + USB + AUX
Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU
POMOČ PRI SPELJEVANJU V KLANEC
LED DNEVNE LUČI
ŽE ZA
13.990 EUR
SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA Z LOČENIM
URAVNAVANJEM VOZNIK/SOVOZNIK
BRISALNIKA S SENZORJEM ZA DEŽ
VOLANSKI OBROČ IN ROČICA MENJALNIKA
V USNJU
ELEKTRIČNI POMIK PREDNJIH IN ZADNJIH
STEKEL
PORABA PRI MEšANEM CIKLU 3,5 - 7,4 l/100 km. EMISIJE CO2 90 - 174 g/km.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Velja ob nakupu preko Renault financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejene vrednosti financiranja, odvisno od modela. Več informacij na www.renault.si
**5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.
Akcija velja do konca meseca marca 2015.
PODJETNIŠKA ULICA 7, 8210 TREBNJE, TEL: 07 34 81 720, info@avto-vovk.si
ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08.00 DO 17.00, SOBOTA OD 08.00 DO 12.00
29
Uspešno z nami
do vašega cilja
Na Centru za izobraževanje in kulturo
(CIK) Trebnje so udeleženci izobraževanja uspešno zaključili usposabljanje za
pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) socialni oskrbovalec na
domu, kmalu pa bodo opravljali še izpit
za pridobitev certifikata. Ker se na našem
centru zavedamo pomena praktičnega
izobraževanja, že več let sodelujemo z
Domom starejših občanov Trebnje, kjer
naši udeleženci pridobivajo konkretna
znanja in spretnosti za to poklicno
usposobljenost. Udeleženka programa
Anita Jazbec je povedala: »Terensko delo
mi je pokazalo, kako še v današnjih časih
nekateri izmed nas živijo in kako potrebujejo pomoč, ki jim je nudena na takšen
način. Vsi oskrbovanci in oskrbovanke,
Tadej Trinko je desni
Karate-DO za vse
generacije
od lanskega oktobra tudi v Mokronogu,
v telovadnici športnega centra, ob ponedeljkih in četrtkih med 16.30 in 17.30 uro.
Gospod Matej Trinko, menda sva skoraj
soseda?
Pred kratkim sem se poročil in se preselil
v Mokronog, na Florjansko. Po izobrazbi
sem diplomirani inženir elektrotehnike
in zaposlen na Srednji šoli Domžale, kjer
poučujem strokovne predmete bodoče
tehnike računalništva.
pri katerih sva bili skupaj z Alenko, spoštujejo njeno delo in se je zelo razveselijo
ob njenem vsakodnevnem prihodu, delu,
nudenju pomoči, dostave hrane-obroka in
nenazadnje njene prijazne in tople besede.
Trudila sem se, da bi v tem času zaznala
vsako malenkost, ki bi mi prišla prav pri
opravljanju dela kot socialne oskrbovalke
na domu. Razgibano delo z veliko mero
potrpežljivosti, prijaznosti«. Na centru
že planiramo novo izvedbo programa v
začetku aprila.
Ravnokar smo pričeli tudi z usposabljanjem za pridobitev NPK pomočnik
kuharja. Udeleženci vneto preizkušajo
recepte in pridobivajo kuharske veščine.
Glede na povpraševanje v lokalnem
okolju bomo v marcu pričeli tudi usposabljanje za pridobitev NPK varuh
predšolskih otrok. Program je namenjen
vsem, ki želijo opravljati storitev varstva
predšolskih otrok na domu, seveda pa za
to potrebujejo certifikat.
Vabljeni tudi v tečaje, kot so tuji jeziki –
nemščina in angleščina, slovenščina za
tujce, računalništvo, knjigovodska dela
ter tečaje za prosti čas - klekljanje, kvačkanje in šivanje, začetek 19. marca 2015.
Več informacij o naših programih najdete
na www.ciktrebnje.si oz. lahko pokličete
vsak delovni dan na tel. št. 07 34 82 100.
Martina Podlesnik in Kristina Jerič
Daleč, bi rekel.
Tam sem odraščal, pa tudi službe ne gre
kar tako pustiti. Malo prej vstajaš, se
ustrezno organiziraš in gre.
Ob tem najdete še čas za karate?
Že kot otrok sem imel veliko hobijev.
Bil sem član v Prostovoljnem gasilskem
društvu Domžale-mesto, veselilo me je
športno streljanje z zračno pištolo, obiskoval sem street workout vadbo, treniral
japonske borilne veščine – Shotokan Karateja. Med vsemi je izstopal karate, za kar
sta naju z bratom dvojčkom Timotejem
navdušila sošolca iz osnovne šole Miha
Gavez in Jernej Homar. Dandanes smo vsi
učitelji in mojstri karateja ter nosilci črnih
pasov. Z nabiranjem znanja in izkušenj
sem leta 2001 postal član SKIF državne
reprezentance in osvajal medalje tako na
domačih kot tujih tleh. Največji uspehi
na velikih mednarodnih prvenstvih so
usvojeno 5. mesto (v kategoriji prostih
borb posameznikov, nad 75kg) in 4. mesto
borbe ekipno, na evropskem prvenstvu,
ki se je odvijalo na Sardiniji, v Italiji leta
2008, ter 10. mesto posamezno na svetovnem prvenstvu v Grčiji, leta 2009. Leta
2012 sva z dolgoletnim prijateljem Mihom
odprla svoj klub v Kamniku in pričela z
učenjem te prelepe borilne veščine.
In ko ste se preselili v Mokronog, niste
mogli iz svoje kože.
Tako je. Zakaj ne bi svojega znanja predajal na mlajše in starejše generacije.
Oktobra lani sem začel. Trenutno so v
skupini štirje člani. Z njihovim pristopom
in delom sem zelo zadovoljen. Treningi
potekajo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih med 16.30 in 17.30 uro.
V kolikor ima kdo željo vaditi borilne
veščine, je lepo vabljen. Vrata so odprta
vsakomur, skozi celotno koledarsko leto.
Komu je sloh namenjen Karate-Do?
Karate-Do je namenjen praktično vsem
generacijam. Karate je zelo primeren
za otroke, kajti njegov strogi moralni
kodeks zahteva disciplino in primerno
obnašanje. Naš moto se glasi: RED IN
DISCIPLINA JE NAŠA VRLINA! Pomaga vznemirjenim otrokom, da sprostijo
svojo agresivnost, in boječim otrokom, da
razvijajo samozavest. Absolutna kontrola
lastnega telesa je eno izmed bistev te veščine, saj je osnovana na spoštovanju sebe
in ostalih, tako da se karateistom že od
začetka pokaže, da je nasilje prepovedano.
Odraslim karate predstavlja sprostitev
pred stresom, tako da se dvigne kvaliteta
njihovega vsakodnevnega življenja. Torej,
vsi prijazno vabljeni.
Gospod Tadej, hvala in veliko uspehov.
Povejva še, kje zainteresirani dobijo bolj
natančne informacije.
Dodatne informacije na telefonski številki
041 915 522, na elektronskem naslovu
tadej.trinko@gmail.com ali na facebook
profilu Shotokan Karate klub TOUSHI
Mokronog.
s.p.
Utrinek s praktičnega usposabljanja za NPK
pomočnik kuharja (foto: M.P.)
30
Odbojkarji SEP-a so v soboto, 28. februarja, v mokronoški
športni dvorani odigrali tekme 15. kroga 2. lige, kjer so gostili
ekipo KEKOOprema iz Žužemberka.
Sepovčki, kot jim rad pravi trener Srečko Starič, so na lestvici
dve mesti pred ekipo iz Žužemberka, pa vendar so se v dvoboj
z njimi podali previdno in odločno. V prvih dveh nizih so jih
dobili s 25:17 in s 25:19. Tretji niz je pripadel gostom, ki so bili
boljši s 21:25, nato so spet srčno zaigrali mokronoški odbojkarji
in suvereno dobili četrti niz, ter zmagali ta dolenjski derbi.
S to zmago in z zmago proti Murexin-u so si fantje odbojkarskega kluba SEP še povečali prednost pred zasledovalci in ostali
trdno na 7. mestu lestvice. V marcu jih čakajo še dve tekme,
in sicer proti ekipi Črnuče ACH I in odbojkarjem iz Črne na
Koroškem, da si zagotovijo še dodatne točke. Njihov obstoj v
drugi državni ligi ni več pod vprašajem, saj so fantje z njihovo
trdo voljo in zbranostjo do konca tekme, zbrali že zadostno
število točk.
D. R. Foto: Dragica Ribič
Projekt šah v Mirnsko
dolino uspeva
Ko sem kot popolni prostovoljec pred 12-imi leti začel s šahom
na OŠ MIRNA, sem zadevo imenoval projektno, kot sem zgoraj
napisal. Nisem o tem govoril, ker nisem vedel, kako bo šlo,
kakšen bo odziv. Dobival sem tudi „pomočnike“, naj omenim
predvsem Toneta Gorenca, ki je bil zadetek v polno. Pri selitvi
knjig za Marka Marina iz Ljubljane sem ugotovil, da stanovalca
v stanovanju, iz katerega smo pripeljali ogromno težkih knjig,
prihajata na Mirno: Sonja in Cvetko. In Cvetko Jakša je mnogo
let na raznih šolah vodil šahovske krožke, delal je tudi individualno z nekaterimi sedaj že znanimi šahisti. Ker sem nekaj pred
tem navdušil tudi ravnateljico OŠ Mokronog, da smo ponovno
začeli s šahom - pred leti so imeli šah na tej šoli zelo razvit, Jože
Hočevar je bil mentor - je bil prihod Cvetka nekaj neverjetnega.
On v Mokronogu, jaz na Mirni, Andrej Brcar v Šentrupertu. Se
dopolnjujemo, drug drugemu pomagamo. Projekt uspeva, smo
prepoznavni tudi širše! Morda bi o samih rezultatih spregovorili
ob kakšni drugi priliki!
Na ekipnem šahovskem prvenstvu Dolenjske so 10-letnice
z Mirne in iz Mokronoga v kategoriji do 12 let „pometle“ s
konkurenco. Tudi malo po sreči je za pol točke zmagala Mirna. Nika Tijana Grabnar, Barbara Kocjan, Ana Rajer so igrale za
Mokronog, Tjaša Pajek, Jana Kramar, Tija Gazvoda pa za Mirno
Tone Kotar
Smučarski tečaj
Kot se za zimo spodobi, pride čas, ko je nedobudne otroke
potrepno natrpati v avtobus ter odpeljati v snežne hribe, na kaj
drugega kot na smučarski tečaj.
Ta čas je v Mokronogu tokrat prišel že tretje leto zapored
in ne zastonj. Število prijavljenih je bilo letos rekordno, kar
štiriintrideset mladih smučarjev je tri dni zaposlovalo pet
smučarskih učiteljev in ne samo z smučanjem, veliko dela so
imeli tudi z obuvanjem smučarskih čevljev, iskanjem rokavic,
opravljanjem potreb, eden od učiteljev se je preizkusil celo v
ulamljanju v wc saj se je njegov varovanec tja tako uspešno
zaklenil, da je z odklepanjem potreboval pomoč… A srečno se
je končalo vse, seveda zahvaljujoč dobremu sodelovanju šoferjev,
kuharjev, ki so skrbeli za kosilo, učiteljev, organizatorjev iz
Mokronoškega športnega društva ter seveda pridnih otrok.
Slednji so že na samem začetku tečaja tečaja vedeli povedati, da
so najhitrejši smučarji, po treh dneh učenja na smučišču Trije
Kralji pa so jim to priznali tudi učitelji.
Tečaj se je zaključil nadvse uspešno a atroci so zagreti ter zadovoljni in zagotovo mu bomo priča še kdaj.
Tim Kolenc, učitelj smučanja
31
Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto
v letu 2014
Atletski klub
VEŽBA
vabi na vpis novih članov.
Vadba je primerna za otroke in odrasle.
Vadba predvidoma poteka ob ponedeljkih in petkih v športni dvorani
Mokronog ali zunaj v športnem parku.
Prijave zbiramo po telefonu in e-mailu.
Za vse dodatne informacije sem vam na
voljo: Matej Samide, tel.: 040 301 900,
e-mail: ak.vezba@gmail.com
Lepo vabljeni
Državni presejalni program Svit je program,
ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka
debelega črevesa in danke. V Sloveniji je bil
prvič uveden leta 2009. Vanj se vključuje
populacija v starosti od 50 do 69 let. Podatki Registra raka RS kažejo, da se
rak debelega črevesa in danke začne
izraziteje pojavljati ravno v starosti
od 50. leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu.
Program SVIT koordinira in izvaja
v sodelovanju s partnerji Nacionalni
inštitut za javno zdravje. Zastavljen je
kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje
umrljivosti zaradi raka debelega črevesa in
danke, seveda ob pogoju, da se vanj vključi
vsaj 70 % vabljene populacije. Odzivnost
na program SVIT v Sloveniji se od njegove
uvedbe počasi izboljšuje. Zelo pomembno
je vključevanje v program vedno, ne glede
Karmen Romozi, dr. med.
Zdravo je vedeti,
Sindrom nemirnih
nog
Sindrom nemirnih nog (SNN) je nevrološka bolezen, za katero
je značilen občutek nemira v mečih, stegnih in stopalih obeh
nog. Simptomi se izrazijo ob mirovanju, najpogosteje proti
večeru in ponoči. Pogosteje se pojavi pri odraslih, največ v
starosti od 50 do 60 let.
Kaj povzroča SNN?
Sindrom nemirnih nog je posledica pomanjkanja dopamina
– prenašalca v centralnem živčevju. Poleg tega lahko SNN
povzročajo tudi:
• slabokrvnost – pomanjkanja železa, folatov in vitamina B12
• pomanjkanje magnezija
• nekatere presnovne bolezni (npr. Parkinsonova bolezen,
okvara ledvic, sladkorna bolezen itd.)
• varikozni sindrom (razširjenost ven spodnjih udov)
• nekatera zdravila (npr. nevroleptiki in antidepresivi)
Kako prepoznati SNN?
Za SNN je značilno:
• občutek nemira, včasih tudi mravljinčenja, tiščanja, bolečin
v spodnjem delu nog
• neprijetni občutki in siljenje k premikanju nog se pojavlja ali
poslabša ob mirovanju
• simptomi se omilijo z gibanjem
• težave so najbolj izražene proti večeru in ponoči
Zaradi motenj spanca so bolniki neprespani in utrujeni.
na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je
bil izvid negativen. Razvoj raka debelega
črevesa in danke je namreč počasen proces, ki traja več let, lahko tudi desetletje.
Torej, če je bil test na prikrito
krvavitev v blatu negativen,
potem bo oseba v program
zopet povabljena čez dve leti.
Le z rednimi pregledi lahko
zmanjšamo breme tega raka.
Zato še vedno velja, sodelujte v
programu Svit, to je program, ki
rešuje življenja.
Vodja skupine za nenalezljive
bolezni
Doroteja Kuhar, dr. med., specialistka
javnega zdravja
Pripravila:
Katarina Hočevar, dipl. san. Inž.
Kako postavimo diagnozo?
Diagnoza SNN se postavi na osnovi značilnih simptomov
bolnika. Zdravnik opravi osnovni nevrološki pregled, s čimer
izključi prizadetost perifernih živcev (polinevropatijo). Potrebno
je opraviti še laboratorijske preiskave krvi, kjer se preveri vrednost sedimentacije, krvna slika, zlasti raven krvnega sladkorja,
sečnine in kreatinina, folne kisline in vitamina B12 ter feritina.
Kako zdravimo SNN?
Ne-farmakološki ukrepi:
• zmerna telesna dejavnost
• izogibanje alkoholu, nikotinu in kofeinu.
• pravilna »spalna higiena« (kar pomeni, da je treba oditi v
posteljo ob približno enaki uri, spalnica pa mora biti mirna,
običajno nekaj stopinj hladnejša od ostalih prostorov)
• izvajanje tehnik sproščanja, ki pomagajo zmanjševati stres
Ko je diagnoza postavljena in gre za hujšo obliko bolezni, kar
pomeni, da imajo bolniki vsaj trikrat tedensko močno izražene
že zgoraj omenjene težave, se zdravnik lahko odloči za uvedbo
zdravil. Zdravila prvega izbora so dopaminski agonisti, sicer pa
se lahko uporabljajo tudi različne kombinacije drugih zdravil.
Pri vseh bolnikih s SNN in pomanjkanjem železa je potrebno
železo nadomeščati, v prvi vrsti peroralno, lahko pa tudi intravensko.
Kaj lahko storimo sami?
Upoštevanje svetovanih ne-farmakoloških ukrepov je
bistven del zdravljenja SNN.
Ali ste vedeli?
SNN se zaradi presnovnih vzrokov lahko poslabša v nosečnosti,
zlasti v zadnjem trimesečju, vendar težave po porodu izzvenijo.
Otroško pustovanje v
Mokronogu
31
glasilo Občine Mokronog - Trebelno, marec 2015, leto IX
Iz vsebine:
Regijska proslava ob dnevu Civilne zaščite
2
Iz prve roke
8
9
10
10
Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor
prometa
11
Vas zanima turizem v zidanicah?
12
Osmi marec
12
90 let Frančiške Peterle z Drečjega Vrha
17
Najboljši kruh spekla Marija Lamovšek
20
Ocenjevanje vin v vinski gorici Bitovska gora
21
23
Štatenberške gasilke pometajo s konkurenco
24
Drobtinice iz vrtca Mokronožci
25
26
»Vsaka ljubezen je pesem«
27
28
Uspešno z nami do vašega cilja
29
30
Projekt šah v mirnsko dolino uspeva
30
Program SVIT v zdravstveni regiji Novo mesto v
letu 2014
31
Otroško pustovanje v Mokronogu
32
ODSEV
ISSN 1855-3443
Ustanovitelj in izdajatelj:
Občina Mokronog-Trebelno,
Pod Gradom 2,
8230 Mokronog
Uredniški odbor
Stane PEČEK, odgovorni urednik, 031 296 111, stane.pecek@siol.net
Petra KRNC,
namestnica odgovornega urednika,
031 513 462, krnc.petra@gmail.com
Mojca PEKOLJ, članica/direktorica
občinske uprave,
Jerneja DRAGAN, članica,
dragan.jerneja@gmail.com
Milena Hvastija 031 626 491, članica
mahvas@gmail.com
Miroslav HROVAT, član, 040 796 475,
mirko.hrovat@gmail.com
Grafična realizacija:
Tomograf, Novo mesto
Naklada: 1200 izvodov
ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini
Mokronog-Trebelno brezplačno.
Uredništvo si pridržuje pravico da ne
objavi, delno objavi ali krajša prispevke v
skladu z uredniško politiko in prostorskimi
možnostmi.
Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so
lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim
imenom in priimkom. Na izrecno željo
uredništvu znanega avtorja prispevka, se
ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi.
Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje
pravico, da neprimerne in žaljive vsebine
ne objavi.
Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe
kakovosti ne bodo objavljene.
Prispevke lahko pošljete po elektronski
pošti na naslov:
urednistvo.odsev@mokronog-trebelno.si
ali na naslov uredništva:
ODSEV,
Pod Gradom 2,
8230 Mokronog
Tu dobite tudi informacije o oglaševanju.
V
nedeljo, 15. 2. 2015, je Turistično društvo Mokronog organiziralo že drugo otroško
pustovanje. Pustno rajanje je potekalo v dvorani Kulturnega doma Mokronog. Otroci
so si lahko dali poslikati obraz ali narediti noro zanimive frizure, lahko pa so se tudi preizkusili v raznih ustvarjalnih delavnicah.
Za zabavno plesno animacijo in animacijo z baloni je poskrbela animatorka Pika Flika,
ki je med maskami razdelila tudi nekaj privlačnih nagrad. Vsaka maškara je brezplačno
prejela krof in čaj.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi pustovanja, predvsem ge. Milki
Pihler za skuhan čaj in ge. Nataši Mejaš iz podjetja Dana, Pekarni Mokronog ter podjetju
M-Tom za donirane izdelke.

Odsev 31, leto 8 - Občina Mokronog

Transcription

Similar documents

Lokalni program kulture_2015 - Občina Mokronog

Odsev 30, leto 8 - Občina Mokronog

KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA VINOGRADNIKOV ČATEŽ

OBVESTILA IN OBRAZCI ZA STARŠE

RAZPIS 1. TEKA KRESNE NOČI

Poslovni prostor Rimski dvori - TREBNJE

šolski prevozi - Osnovna šola Trebnje

JV Slovenija

SODELUJOČI NA KONTROLNIH TOČKAH NA ORIENTACIJI 2014

Pravila nagradne igre »IZPOLNITE KUPON IN ZADENITE