Matevž Rudl, FILOZOFIJA

Matevž Rudl, FILOZOFIJA
Kriteriji ustnega in pisnega ocenjevanja, vključno z referati:
0%
Popolnoma nerelevanten odgovor, če je najti kaj relevantnega, gre za naključje.
1-23% Odgovor je le skiciran, ne daje pomembnejših elementov, ki jih zahteva vprašanje, je
fragmentaren in večinoma nerelevanten. Gre za postavljanje miselnih fragmentov
enega ob drugega, ne pa za povezan ustni ali pisni opis in razlago.
24-49%
V odgovoru še vedno prevladuje fragmentarnost, če pa že ima zaokroženo zgradbo,
je ta le delna, kot celota pa je poln miselnih preskokov. Razumevanje danega
problema je zelo omejeno. Razvitih je sicer nekaj relevantnih poudarkov, vendar so
obrobni. Odgovor je nejasen in pretežno nerelevanten. Ustrezna filozofska
terminologija se skorajda ne uporablja.
50-59%
Odgovor (pisni ali ustni) je esejističnega/celovito razpravljalnega tipa (zgradba,
celovitost, zaključenost), vendar dijak uvodoma še nenatančno in nerazdelano
predstavi problem in tudi ne razdela ustreznega zaključka oziroma poante. Pri
ustnem izpraševanju na podvprašanja odgovarja nenatančno in ponavlja zmeraj isto.
Nekatere izpeljave in utemeljitve so že jasne, pogosto pa je odgovor težko razumljiv,
tudi zaradi preskokov v izpeljavi. Problem dijak razume, vendar zelo poenostavljeno.
Čeprav se odgovor nanaša na vprašanje, so nerelevantnosti še očitne. Dijak uporabi
nekaj relevantnih pojmov, vendar jih ne razčleni. Razlaga problema je skromna,
površna in lahko tudi nejasna. Odgovor pa kaže osnovno seznanjenost s filozofsko
problematiko.
60-74%
Odgovor je v formalnem smislu že esejistične/celovito razpravljalne narave, dijak
uvodoma razloži problem in tudi izpelje ustrezno poanto oziroma sklep iz osrednje
predstavitve problema. Zgradba odgovora je večinoma dobra, je pa še najti preskoke
v izpeljavi in predstavitvi. Dijak problem razume in uporablja relevantno filozofsko
terminologijo. So pa pojmi pogosto sprejeti kot samoumevni, njihova analiza je
obrobna, čeprav je v zametkih že opaziti logično povezovanje različnih pojmov.
Odgovor izraža solidno seznanjenost s problemom, vendar argumentacija in analiza
pojmov še nista v ospredju.
75-89%
Odgovor ima v formalnem smislu solidno esejistično/razpravljalno zgradbo, tudi v
vsebinskem smislu je dober. Uvod in logične izpeljave skupaj z zaključnimi
poantami so večinoma jasni, jedrnati in relevantni. Izpeljave so skladne in
razumljive. Problem dijak razume in ga večinoma poskuša razlagati. So pa v
argumentaciji in analizi še pomanjkljivosti, opaziti je tudi manjše pomanjkljivosti v
poznavanju teorij in različnih stališč. Nekateri temeljni pojmi so lahko predstavljeni
kot samoumevni, čeprav so sporni in jih je potrebno analizirati.
90-100%
Natančen in argumentiran odgovor z natančno analizo pojmov in razvito pojmovno
mrežo. Linija argumentacije je jasna in koherentna. Uvodna predstavitev problema in
zaključek sta jasna in jedrnata, problem in njegova rešitev sta dobro formulirana.
Dijak problem zelo dobro razume in se zanesljivo giblje na abstraktni ravni
razmisleka in abstraktno pogosto povezuje s konkretnim. Pomanjkljivosti so še lahko
prisotne, vendar so obrobne.
Lestvica ocen:
0-49 % nzd (1), 50-59% zd (2), 60-74 db (3), 75-89 pd (4), 90-100 odl (5).
Ugodnosti in izguba ugodnosti za tri mesece:
-
Dijaki imajo naslednje ugodnosti: napovedano ustno preverjanje in možnost
izboljševanja ocen.
Dijak dobi odlično oceno za izdelano raziskovalno nalogo ali udeležbo na državnem
tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja.
Dijak za tri mesece v celoti izgubi ugodnosti v naslednjih primerih:
• Trikrat moti pouk.
• Trikrat ne sodeluje pri pouku.
• Se neopravičeno izogne napovedanemu ocenjevanju.
Izboljševanje ocen:
-
Dijak lahko izboljšuje eno oceno po lastni izbiri, in sicer v roku, ki ga določi učitelj v
zadnjih treh tednih 2. ocenjevalnega obdobja.
Obe oceni se vpišeta v redovalnico, ob zaključevanju pa se upošteva njuna aritmetična
sredina.
Pridobivanje manjkajočih ocen:
-
Če dijak neopravičeno ni pridobil ocene, jo pridobi nenapovedano.
Če dijak opravičeno ni pridobil ocene, jo pridobi po dogovoru z učiteljem.
Minimalni standard znanja:
-
Dijak ne doseže minimalnega standarda znanja:
a) če je aritmetična sredina vseh ocen 1.4 ali manj
b) če ni pridobil vseh predvidenih ocen v ocenjevalnem obdobju oziroma šolskem
letu
c) če ni zadostil zahtevi po obvezni prisotnosti pri pouku
-
Dijak, ki ni dosegel minimalnega standarda znanja, pridobi potrebne ocene v času 14
dni po ocenjevalni konferenci, po predhodnem dogovoru z učiteljem pa lahko tudi
drugače.
-
Pri posamičnem pisnem ali ustnem ocenjevanju znanja dijak ni presegel praga
minimalnega standarda znanja, če njegovo znanje ne ustreza vsaj za zadostno oceno.
Ocena 'nezadostno' in oznaka 'neocenjen' po zaključenem drugem redovalnem obdobju:
a) Dijak je ocenjen z oceno 'nezadostno':
-
če je v 2. ocenjevalnem obdobju pridobil le negativne ocene
če je aritmetična sredina vseh ocen nižja od 1.4
v šolskih pravilih opisani postopek zaključevanja ocen se ne uporabi, kadar je
povprečna ocena med 1,4 in 1,99 in je dijak pridobil iz vsaj enega zaokroženega
tematskega sklopa (npr. iz teorij etike) zgolj negativne ocene. V tem primeru je
zaključna ocena nezadostno.
Dijak se lahko prijavi k popravnemu izpitu.
b) Dijak je neocenjen (sledi predmetni izpit):
-
če ni pridobil vseh zgoraj navedenih pisnih ocen ali ustne ocene.
Dijak se lahko prijavi k predmetnemu izpitu.
Zaključevanje ocen:
-
Zaključna ocena predstavlja povprečje vseh pridobljenih ocen.
Dijak je 'med oceno' v skladu s šolskimi pravili ocenjevanja na II. gimnaziji.