NIP v 4. in 5. razredu

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI
za šolsko leto 2015/16
4., 5. razred
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI
V skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli Ul. RS št.
63/2013, bo šola v šolskem letu 2015/2016 nadaljevala z izvajanjem pouka neobveznih
izbirnih predmetov.
Pouk neobveznih izbirnih predmetov se izvaja postopoma in sicer v tem šolskem letu
2015/2016 za učence 4., 5. in 7., 8.r. ter v šolskem letu 2016/2017 za učence 6. in 9.r.
Neobvezni izbirni predmeti se izvajajo od 4. do 6. razreda (umetnost, računalništvo, šport,
tehnika). Drugi tuj jezik – nemščina pa se izvaja od 4. do 9.r.
KAJ SO NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI?
To so predmeti, ki jih lahko učenec izbere, ter s tem obogati svoje znanje na izbranem področju.
Učenec 3. in 4. r. lahko za šolsko leto 2015/2016 izbira med naslednjimi neobveznimi izbirnimi
predmeti:
število
neobvezni izbirni predmet
predvideni izvajalec
št. ur na teden
1.
Drugi tuji jezik - nemščina
Tilen Smajla
2
2.
Umetnost – gledališka dejavnost
Nataša Vodopivec
1
3.
Računalništvo
Gorazd Novak
1
4.
Šport
Niki Antolovič Seyfert
1
5.
Tehnika
Mojca Burgar
1
V skladu z zakonom lahko učenec izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov
tedensko, lahko pa se za obiskovanje neobveznih izbirnih predmetov sploh ne odloči.
Pouk drugega tujega jezika se bo izvajal dve uri tedensko, pouk umetnosti, računalništva, športa,
tehnike pa eno uro tedensko.
OBISKOVANJE NEOBVEZNEGA IZBIRNEGA PREDMETA
Za učence, ki se bodo odločili, da bodo obiskovali neobvezni izbirni predmet, bo obiskovanje
pouka obvezno. Prisotnost učenca pri neobveznih izbirnih predmetih se obravnava enako kot
pri obveznih predmetih, vsako odsotnost pa morajo starši opravičiti.
POTEK POUKA
Pouk neobveznega izbirnega predmeta je na urniku eno uro na teden, razen izbirnega tujega
jezika, ki je na urniku dve uri na teden. V urniku so to zadnje ure pouka.
OCENJEVANJE
Neobvezni izbirni predmeti so pri ocenjevanju izenačeni z obveznimi predmeti osnovne šole,
torej se znanje učencev pri neobveznih izbirnih predmetih ocenjuje s številčnimi ocenami od 1 do
5, zaključne ocene pa se vpišejo v spričevalo. Učenec lahko napreduje le, če ima pozitivne
zaključne ocene pri vseh predmetih, tudi pri neobveznih izbirnih.
POSTOPEK IZBIRE IN OBLIKOVANJE SKUPIN
Na osnovi prijav bomo predvidoma oblikovali pet skupin izbirnih predmetov za naslednje
šolsko leto, vendar bomo izvajali le tiste izbrane predmete, za katere bo prijavljeno zadostno
število učencev.
Učenci podružnične šole Korte se lahko priključijo učnim skupinam neobveznih izbirnih
predmetov na matični šoli.
Zadnji teden v maju bomo izvedli postopek izbire neobveznih izbirnih predmetov za naslednje
šolsko leto.
Prijavnice bodo starši za 4.r. prejeli na roditeljskem sestanku, izpolnjene pa bodo vrnili do
petka, 29. 5. 2015. Učencem 5.r. bodo neobvezni izbirni predmeti predstavljeni pri pouku s
strani učiteljic – razredničark. Prijavnice bodo vrnili do ponedeljka, 1. 6. 2015.
Učenci podružnične šole se lahko priključijo neobveznim izbirnim predmetom na
matični šoli.
V izbirnem postopku bomo v največji možni meri upoštevali želje učencev. Če bo število
učencev za določen predmet premajhno, bomo izbor uskladili z učenci individualno. Pouk bomo
izvajali, če bo dovolj prijav in sicer vsaj 12 učencev.
O izbiri bodo učenci in starši pisno obveščeni pred koncem šolskega leta.
Na začetku šolskega leta imajo učenci en mesec časa za popravek svoje izbire. V tem primeru se
lahko vključijo v skupino, kjer je še prostor in je izbira usklajena z njihovim urnikom. Da ne bodo
obiskovali neobveznega izbirnega predmeta pa se lahko odločijo samo v primeru, da se skupina
glede na normative še vedno lahko izvaja.
Učenec lahko vsako leto zamenja neobvezni izbirni predmet, če to želi, lahko pa svoje znanje pri
istem neobveznem izbirnem predmetu nadgrajuje in poglablja v vsem obdobju, torej od 4. do 6.r.
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 4., 5. RAZREDU
RAČUNALNIŠTVO
V današnji družbi ima računalništvo pomembno
vlogo, saj je vključeno v vsa področja našega
življenja. Da bi bili v tej družbi uspešni, moramo
razumeti delovanje informacijsko komunikacijskih
tehnologij in konceptov, na katerih temelji
tehnologija. Neobvezni izbirni predmet seznanja
učence z različnimi področji računalništva. Učenci
se pri računalništvu seznanjajo s tehnikami in
metodami reševanja problemov in razvijajo
algoritmičen način razmišljanja, spoznavajo omejitve
računalnikov in njihov vpliv na družbo.
Način dela pri predmetu spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in poseben način
razmišljanja ter delovanja. S spoznavanjem računalniških konceptov in razvijanjem
postopkovnega načina razmišljanja učenci pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so
veliko bolj trajni kot hitro razvijajoče se tehnologije.
Predmet ne temelji na spoznavanju dela s posameznimi programi, ampak učence
seznanja s temeljnimi računalniškimi koncepti in procesi:
4. razred: komunikacija in storitve,
5. razred: podatki, reševanje problemov,
NEMŠČINA za 4.r.
Uvajanje pouka drugega tujega jezika –
nemščine - za našo šolo ne bo predstavljalo
prelomne spremembe, ker naša šola že uvaja
nemščino v 7., 8. in 9.r. Torej se že zavedamo
pomena
večjezičnosti
in
razumevanja
večkulturnosti v lastnem okolju, kar je glavni
namen uvajanja neobveznega izbirnega
predmeta v 4. in 5.razredu.
Uvedba drugega tujega jezika v OŠ kot
neobveznega izbirnega predmeta pa daje vsem
učencem možnost učenja v okviru formalnega
izobraževanja.
Nemščina bo potekala 2 uri tedensko in bo ocenjena. V primerjavi s prvim tujim jezikom pa
bo imela drugačno vlogo. Medtem ko prvi tuj jezik vodi do najkompleksnejših zmožnostih, je pri
drugem tujem jeziku večji poudarek na sporazumevalnih in učnih stategijah in
medjezikovnih zmožnostih. Učenec se vključi v pouk prostovoljno. Možnost izbirnosti
dopušča učencu, da nadaljuje z izbranim jezikom, ali ne, ali pa izbere novega. Ko pa se vključi,
mora drugi tuj jezik obiskovati do konca šolskega leta.
Splošni cilj pri pouku drugega tujega jezika je torej sistematično usposabljanje za osnovno
sporazumevanje s tujimi govorci v vsakdanjih okoliščinah, ki potekajo znotraj določenih
področij družbenega življenja (javne ustanove, družinski odnosi, vezanih na poklic, izobraževanje,
ipd.). poudarek je na sprejemniških in interaktivnih dejavnostih. Na začetni stopnji se učimo
celostno, po načelih zgodnjega učenja.
Učenec, ki obiskuje pouk drugega tujega jezika ima tako imenovano dodano vrednost znanja.
Lažje se sporazumevamo v ožjem in širšem okolju in tako sprejemamo drugačnost in
večkulturnost. Tako smo bolj strpni in notranje bolj bogati.
Uporablja se delovni zvezek za nemščino (lanska cena 18,50€).
UMETNOST
Z vključitvijo v neobvezni 35 urni izbirni program z naslovom Umetnost bodo učenci
razvijali umetniško in inovativno potrebo, kar pa je v sodobnem času nujno za delovanje
posameznika in širše družbe.
Program dela bo temeljil na kulturno –
umetniški vzgoji posameznikov. Prek
ustvarjanja kulturno–umetniških del ( priprave
in izvedbe gledališke, lutkovne predstave,
filma, plesne, folklorne postavitve, literarnega,
glasbenega dogodka, likovne razstave,…) se
bodo učenci z izkušenjskim učenjem
srečevali z umetnostjo, kar pa bo podlaga za
ponotranjanje in razumevanje vrhunske
umetnosti.
Z lastnim vključevanjem na
različnih umetniških področjih bodo izražali
in spoznavali sebe v odnosu do okolja ter pri tem osebnostno rasli. Skozi enoleten program
bodo oblikovali pozitiven odnos do nacionalne in svetovne kulturno – umetniške dediščine ter
njenega vključevanja v sodobnost.
Vsebine, s katerimi se bodo v enoletnem programu učenci srečevali so: film, folklora, glasbena
ustvarjalnost, gledališka dejavnost, likovna in literarna ustvarjalnost, ples, šolske produkcije,
dogodki in proslave.
Sproščujoči delavniški način dela bo stremel k ugodnemu počutju otrok ter k navajanju k
kakovostnemu preživljanju prostega časa. Vsebine se bodo tesno povezovale z vsebinami ostalih
učnih predmetov, saj je medpredmetno povezovanje eden ključnih konceptov sodobnega
kulturno – umetnostnega izobraževanja. Pri predmetu umetnost se bo uporabljalo sodobno
tehnologijo, kar bo učencem koristilo tudi pri procesih učenja na drugih predmetnih področjih.
Predmet se bo ocenjeval številčno glede na opredeljene cilje in standarde v učnem načrtu.
Ocenjevalo se bo npr. učenčeve ustne odgovore, likovne, glasbene, praktične in druge izdelke,
projektno delo, nastope učencev… Ocene bodo kazatelji učenčevega izvajanja in ustvarjanja.
Za predmet Umetnost se lahko odloči vsakdo, ki ima pozitiven in ustvarjalen odnos do
kulturno – umetnostnih področij.
ŠPORT
V današnjem času, ki ga označujejo čedalje manjša gibalna dejavnost, nezdrave
prehranjevalne navade in specifični, večkrat rizični načini preživljanja prostega časa, ima
športna dejavnost v šoli poseben pomen za zdrav razvoj odraščajočih učencev. Neobvezni
izbirni predmet šport zato vključuje predvsem tiste vsebine, ki učinkovito vplivajo na telesni
in gibalni razvoj učencev, spodbujajo njihovo ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika športnorekreativnih učinkov pomembne za kakovostno preživljanje prostega časa v vseh življenjskih
obdobjih.
Neobvezni izbirni predmet šport, namenjen učencem drugega obdobja, vključuje vsebine, ki
morajo biti prisotne v vsakodnevni športni vadbi učencev, in številne nove vsebine, ki jih ni v
rednem programu predmeta šport:
4. razred: teki, aerobika, igre z loparji, žogarija, ravnotežne vaje…
5. razred: ples, hokej, zadevanje tarč, rolanje, skoki…
TEHNIKA
Izbirni predmet tehnika poglablja, razširja in nadgrajuje predmeta naravoslovje in tehnika v
četrtem in petem ter tehnika in tehnologija v šestem razredu. Predmet omogoča učencem
poglobitev in sintezo nekaterih temeljnih znanj s tehničnega področja in povezavo z drugimi
predmetnimi področji. Predstavlja načine, sredstva in organizacijske oblike spreminjanja
narave ter učinke nanjo, kar v ustvarjalnem delovnem procesu pomeni preoblikovanje in
oblikovanje naravnih in umetnih gradiv v novo obliko. Razširja osnovna spoznanja o
tehnoloških lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja, spretnosti in delovne navade pri
uporabi orodja, pripomočkov, strojev in naprav za oblikovanje in obdelavo gradiv. Pri
praktičnem delu učenci spoznavajo nevarnosti in varnostne ukrepe ter razvijajo spretnosti in
navade pri uporabi zaščitnih sredstev.
Konstruiranje modelov s sestavljankami omogoča pridobivanje tehničnega in fizikalnega
znanja in izkušenj ter razvijanje sposobnosti za ustvarjalnost in konstruktorstvo.
Risanje in branje tehnične in tehnološke dokumentacije pomenita načine in sredstva
grafičnega in pisnega sporazumevanja v tehniki in tehnologiji ter navajanje na izražanje
zamisli, kar razvija prostorsko predstavljivost in prostorsko inteligenco učencev. Spodbuja
ustno izražanje z uporabo slovenskih tehničnih izrazov.