TRŽNICA IDEJ ZA IZOBRAŽEVALCE, TRENERJE IN COACHE

TRŽNICA IDEJ ZA IZOBRAŽEVALCE, TRENERJE IN
COACHE, januar 2015
Ne hodi tja, kamor vodijo mnoge poti.
Pojdi tja, kjer ni poti, in zapusti sledi.
(R. W. Emerson)
Pozdravljeni,
imate radi začetke? Navadno so povezani z velikimi načrti in upanjem, kajne?
Pa s privlačnimi cilji. Bil je čas, ko sem bila mojstrica v postavljanju ciljev.
Na poti njihovega uresničevanja sem na neki točki ugotovila, da jim nekaj manjka, da me
puščajo prazno. Kar nekaj let je minilo, da sem ugotovila, kaj je manjkalo mojim ciljem.
A zdaj vem. Bili so preplavljeni z resnostjo in odgovornostjo in manjkalo jim je – radosti,
veselja, goriva, ki nas ohranja žive.
Ali kot pravi pregovor: “Srečna je tista hiša, v kateri se pogosto sliši smeh.”
In začela se je dolga pot iskanja te radosti - v sebi, seveda, saj ni nikogar drugega, ki bi bil
odgovoren zanjo.
Ste tudi vi - kot že tolikokrat doslej zapisali svoje novoletne zaobljube in cilje:
hujšanje, več reda, varčevanje so tri najpogostejše zaobljube.
Potem so še druge: dobra telesna pripravljenost, več časa za družino, partnerstvo ..., ki vse
zahtevajo precej časa in dela. Res?
Obstaja rešitev, ki nam plepša življenje v celoti in vnese vanj več živosti.
DODAJMO ŽIVLJENJU (IN DELU) VEČ RADOSTI!
“Kako bi bila videti vaša telesna vadba, če bi se ob njej zabavali? “ sem pred časom vprašala
klientko na coachingu. Njeni cilji o vadbi so se hitro spremenili od napornega fitnesa do
plesnih vaj, kjer je potem spoznala še zanimivo družbo prijateljev.
Kako bi se počutili s partnerjem, ki je duhovit in življenje jemlje lahkotno (ne neresno in
neodgovorno!)? Prepričana sem, da bi marsikakšna zveza obstala, če bi bilo v njej več
smeha in igrivosti.
Kaj pa vaša neposredna okolica? Katere stvari vnašajo vanjo več rados ti? Obstajajo načini za
urejanje prostora, ki uporabljajo preprosto načelo: ohranite v prostoru predmete, ki vam
1
prinašajo radost ali vzbujajo dobre občutke. Če ni tako, jih umaknite, podarite ali najdite
lastnika, ki ga bodo razveselili.
Kako bi se počutili, ko bi spravili v smeh vsaj eno osebo na dan?
Ko hitimo skozi življenje z mnogimi obveznostmi:
kako bi se počutili, če bi v tem letu na svoj seznam zapisali
VELIKO PRIJAZNOSTI DO SEBE IN RADOSTI. Vsak dan znova!
Ko storite to, boste veliko lažje nanj – z veliko več energije – zapisali tudi
hujšanje, red ali eno ničlo več na bančnem računu.
Nada
Krog naših naročnikov se vse bolj širi, zato vabljeni k sodelovanju, saj bo to popestrilo naše
vsebine, za vas pa bo tudi promocija, zato delite z nami svoje znanje in dobre izkušnje.
Veseli bomo vaših mnenj, želja in prispevkov.
NOVOST: Odslej lahko v Tržnici, ki si pridobiva vse več naročnikov, ponudite tudi svoja
izobraževanja, svetovanja in knjige. Po ugodni ceni boste nagovorili ravno pravo publiko,
saj so naši bralci ljudje, ki cenijo učenje in osebnostno rast. Pokličite nas.
Navdušite tudi svoje znance: za samo 18 EUR letne naročnine boste vsak mesec v svojem
e-nabiralniku našli novo zalogo idej, vaj in drugih uporabnih namigov za učinkovito učenje,
poučevanje in coaching. Z naročilom na e-naslov sledi@t-2.net boste dobili račun in
dostop do spletne povezave.
2
VSEBINA
Uvod
Vsebina
Učni coaching: Uporaba jezikovnih vzorcev pri poučevanju
Kaj lahko storimo 15 minut pred nastopom?
Nekaj močnih in osvobajajočih prepričanj
Kako oblikovati novo navado?
Možgani med coachingom
Priporočamo
Novo pri nas
3
str. 1-2
str. 3
str. 4-9
str. 10-11
str. 12-14
str. 15-17
str. 16-17
str. 18 -20
str. 21
str. 22
Uporaba ustreznih jezikovnih vzorcev pri poučevanju
otrok/mladostnikov s posebnimi potrebami
Jezikovno področje je zanimivo in bogato, saj razkriva misli, prepričanja in vrednote posameznika.
M. Bavec (2010) pravi: »Vsi ljudje uporabljamo jezik na dva načina. Prvič, uporabljamo ga zato, da si
ustvarimo predstavo naših izkušenj. To imenujemo razmišljanje, pojmovanje, fantaziranje,
podoživljanje ... Ko ustvarimo jezik skozi sistem zaznav, s tem ustvarjamo model nam lastne izkušnje,
ki temelji na tem, kakšen naj bi bil naš svet. Drugič, jezik uporabljamo zato, da lahko med seboj
prenašamo modele sveta, izmenjujemo izkušnje. Ko uporabljamo jezik za komuniciranje, to
imenujemo govorjenje, diskutiranje, pisanje, igranje, petje ...«.
V prispevku bomo razmišljali o poučevanju skupine otrok/mladostnikov s posebnimi
potrebami, kamor sodijo: otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci
oziroma otroci z okvaro vida, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih
področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi
motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno
strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne
programe vzgoje in izobraževanja (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami). V
skupino sodi od 20 do 30% šolske populacije, kar narekuje skrbno in sistematično
raziskovanje jezikovnih in komunikacijskih vzorcev.
Primer uporabe pozitivnih komunikacijskih vzorcev je Child Skill programe, avtorja Bena
Furmana, finskega otroškega psihiatra. Gre za metodo, s katero presegamo težave in motnje,
zato je usmerjena v iskanje rešitev. Glavno sporočilo je, da otroci nimajo težav, ampak da
potrebujejo spretnosti in veščine, da se bodo lahko učili. Tako spreminjamo zorni kot
gledanja iz problemsko orientiranega pristopa, v pristop, orientiran k iskanju virov in veščin.
Primer: Otrok reče: »Ne morem se skoncentrirati.«. Svetujemo, da reče »Želim se naučiti
koncentracije.« Otrok reče: »Vedno zamujam.« Svetujemo, da reče: »Želim se naučiti, kako
sem lahko točen.« Otrok reče: »Pri pouku vedno nagajam.« Svetujemo, da reče: »Želim se
naučiti, kako naj se pri pouku umirim.« (povzeto po Komarek, Černe 2013, 2014)
Preokvirjanje prepričanj
Prepričanja nastanejo na podlagi naših izkušenj, vzgoje, družbenih vzorcev. Vplivajo na
naše vedenje. Pomagajo/omejujejo nam/nas pri odločanju, presojanju in ocenjevanju sveta.
Povezana so s čustvovanjem in dolgoročnim spominom. Če smo v nekaj prepričani, lahko to
storimo ali obratno. Prepričanja nas lahko omejujejo ali spodbujajo. Omejujoča prepričanja ,
4
ki se pogosto pokažejo v učni situaciji, so: brezup, nemoč, nevrednost. In obratno,
prepričanja, da nekaj znamo, zmoremo, da nam bo uspelo, nas v učni situaciji podpirajo.
V NLP-ju uporabljamo tehnike za spreminjanje omejujočih prepričanj. V nadaljevanju pa si
bomo ogledali nekaj primerov omejujočih prepričanj, skritih v izjavah otrok ter predlogov za
njihovo preokvirjanje (povzeto po Komarek, Černe, 2013).
Otrok reče: »Ali imam sploh še kakšno možnost, saj bom itak dobil cvek? Višja ocena mi itak
ne pripada.« Svetujemo, da reče: »Kakšne možnosti imam na razpolago, da popravim
oceno? Kako to lahko naredim? Kaj bom naredil najprej?«
V razredu pred testom. Otrok reče ali si misli: »Ko dobim test, ničesar več ne znam, vedno
vso snov pozabim.« Naša intervenca: »To je pa zanimivo, da si se učil in da si vse pozabil. Kaj
pa potrebuješ prav sedaj?...«
V razredu pred spraševanjem. Otrok reče ali si misli: »Jaz sem itak neumen.«
Naša intervenca: »Ali res? Ne verjamem ti. Ali misliš resno? Vidim, da si danes naredil vse
domače naloge. Od drugih učiteljev sem slišala, da si bil zbran in si sledil pouku. Bistre in
delovne osebe v šoli napredujejo ter se veliko naučijo. Čutim, da si ti eden izmed njih...«
Uporaba jezikovnih vzorcev
Z ustreznimi jezikovnimi vzorci vplivamo na vedenje, strategije, vrednote in prepričanja
otrok/mladostnikov, staršev in učiteljev, prekinjamo pogoste nespecifične izjave, jih
spreminjamo v specifične ali obratno. S spremembo jezikovnih vzorcev vplivamo na nove
usmeritve in razvijamo ustreznejša vedenja. Uporabljamo Miltonov in Meta model jezika.
Miltonov model jezika spodbuja, da specifične izjave spremenimo v nespecifične in
dosežemo spremembo. Milton Erickson, uspešen ameriški hipnoterapevt, je uporabljal pri
svojem terapevtskem delu hipnotične jezikovne vzorce, ki spodbujajo razvoj potencialov
posameznikov, s tem da ustvarjajo nove usmeritve in vedenja. Učitelj naj ob uporabi
Miltonovega modela jezika govori tiho, počasi, z vmesnimi prekinitvami.
Miltonov model uporablja pri napovedi teme, uvajanju v vizualizacijo, opogumljanju
učencev...
Primeri uporabe Miltonovega jezika: »Danes boste poslušali o fotosintezi ter jo razumeli ...
Medtem, ko odpirate učbenike na str. 20, opazite, da se cel razred umirja... Če zaprete oči
sedaj ali malce kasneje, sploh ni tako pomembno...(povzeto po Schwarz, Schweppe, 2011).
Verjamem, da se vsi učenci v mojem razredu zmorejo dobro naučiti enačbe ... Prav zanima
me, če že veš, kateri bo tvoj prvi korak pri učenju zgodovine?«
Meta model jezika vsebuje niz vprašanj, s katerimi nespecifične izjave spremenimo v
specifične. Z vprašanji poiščemo manjkajoče podatke, ki dajejo učencu možnost izbire,
pojasnijo pomen in omogočijo spremembo načina razmišljanja. Iz nabora podatkov, ki jih
imamo na voljo, izberemo del podatkov, ki so za nas pomembni, in pri tem veliko podatkov
izpustimo (izbris). Sogovorniku podamo skrajšano, popačeno sliko podatkov (popačenje).
Pri podajanju informacij posplošujemo, saj bi drugače opisovali vse svoje zaznave, in
poslušanje takega podrobnega govora bi bilo za poslušalca izjemno dolgočasno
(posploševanje). Meta model jezika sta uporabljala psihoterapevta Virginija Satir in Fritz
5
Pearls. Metamodel jezika uporabljamo pri iskanju konkretnih podatkov, rešitev, nadaljnjih
korakov... Primeri uporabe metamodela jezika: Učenec reče: »Te snovi se ne morem naučiti.«
Učitelj ga vpraša: »Kaj ti preprečuje, da bi se je naučil? Po čem sklepaš, da se je ne moreš
naučiti? Kolikokrat si ponovil to snov? Prosim, pokaži mi naloge, ki si jih ponovil, kje so
napisane?« Učenec reče: »Nihče me ne mara.« Učitelj odvrne: » Po čem to sklepaš? Meniš,
da se je vseh 420 otrok v šoli odločilo, da te ne bo maralo?«
Postavljanje vprašanj
Vprašanja postavljamo z namenom dvigovanja motivacije, interesa poslušalcev, za
vzpostavljanje povezave s predhodnim znanjem, za dvig kvalitete razmišljanja, za večjo
aktivacijo in sodelovanje učencev, za preverjanje obstoječega znanja, za napoved učne ure...
Vprašanja so odvisna od cilja učne ure ali enote, od starosti otrok/mladostnikov ter
kompleksnosti ali novosti učne snovi.
Vprašanja se nahajajo na različnih ravneh Bloomove taksonomije. Lahko uporabljamo
vprašanja višjih taksonomskih ravni, ki pomenijo aktivacijo procesov analize, sinteze,
evalvacije. Vprašamo se: «Zakaj sprašujemo? Kakšen namen imamo s postavljanjem
vprašanj? Kakšen cilj želimo doseči? Zakaj so nekatera vprašanja boljša od drugih? Kako
lahko postavimo boljša vprašanja? Ali lahko učenci postavljajo drug drugemu dobra
vprašanja? Katera vprašanja so to?«
Ko načrtujemo učno uro, nas zanima, kateri deli bodo zahtevni in zanimivi za
otroke/mladostnike s posebnimi potrebami, kateri deli učne ure bodo zabavni, kateri deli
prinašajo napetost in nemir, katera učna pričakovanja lahko oblikujemo do naslednje ure?
Odgovori na vprašanja iz AIDA formule (kratica za: attention, interest, desire, action) so nam
v pomoč pri miselni pripravi in načrtovanju učne ure (povzeto po Roger, Churches 2009).
AIDA formula se uporablja na področju oglaševanja. Prenesena je tudi na področje
poučevanja in prezentiranja. Vprašanja, ki so nam v pomoč pri načrtovanju: » S čim bomo
privabili pozornost razreda? Premislimo, kako bomo prebudili interes učencev z nečim, kar
bo koristno, zabavno ali vznemirljivo.
S čim bomo oblikovali pričakovanja ter želje po nekem znanju?
S katerimi dejavnostmi bomo vplivali na motivacijo? Ali bodo te dejavnosti motivirale
otroke/mladostnike s specifičnimi učnimi težavami?
S katerimi dejavnostmi bomo sporočili kaj konkretno želimo, da učenci naredijo? Katera
navodila bomo uporabili? Katere jezikovne vzorce bomo uporabili?«
Ko načrtujemo izvajanje različnih aktivnosti, skupinskega dela ali iger, se vprašamo: » Ali
nam je prijetno izvajati skupinske dejavnosti, ali nam je ljubše izvajati dejavnosti samostojno
6
ali v paru?
Kako bomo dejavnosti predstavili razredu, ter katera prepričanja nas bodo podpirala?
Katera prepričanja nas že podpirajo, da uporabljamo skupinsko delo?
Katere cilje želimo doseči s skupinskim delom?
Kateri otroci/mladostniki so pri skupinskem delu že uspešni?
Katerim otrokom/mladostnikom skupinsko delo predstavlja izziv?
Katere potenciale lahko pokažejo pri skupinskem delu otroci/mladostniki s specifičnimi
učnimi težavami?
Ali so cilji vezani na učni ali vzgojni načrt?«
Uporaba povratnih informacij
Feedback je proces, s katerim učitelj seznani učenca/starše o aktualnem
dogajanju/vedenju/ učenju z namenom izboljšanja vedenja/učenja in doseganja želenega
cilja. Če želimo vplivati na izboljšanje vedenja, nudimo feedbacke, ki bodo troka/mladostnika
peljali k izboljšanju vedenja (v ciljno stanje). Feedback nam pove, v katero smer naj
otrok/mladostnik usmeri svojo energijo, da bo dosegel svoj cilj. Predlagamo nekaj želenih
vedenj.
Primer: »Ne hodi po travi.« Bolje: »Pojdi po poti.« Ob ciljno usmerjenem pozitivnem
sporočilu, otrok/mladostnik razume, kaj pričakujemo od njega ter to lažje naredi. Naši
možgani namreč slabo upravljajo z negacijami, saj taka sporočila ne nosijo ustreznih navodil.
Komunikacija z negacijami je zelo potratna pri uporabi virov. Feedback je vedno le povratno
sporočilo in tudi ocena napisana na kontrolni nalogi je povratno sporočilo o doseženi stopnji
uspeha, o dovolj ali premalo pridobljenem znanju. Lahko napišemo feedback za domače in
kontrolne naloge, ga uporabljamo pri govorilnih urah ali pri zapisu opažanj v beležke. Lahko
uporabljamo tudi neformalni feedback na hodniku. Ko nudimo feedback, posameznika
usmerjamo v nadaljnje korake, torej ga usmerjamo, kaj naj konkretno naredi. Pri nudenju
feedbacka uporabljamo jasne in razumljive besede ter ustrezno držo telesa, ki naj bo
kongruentna z besedami, kajti le tako, bo učenec/starš prejel naše celostno sporočilo ter mu
bo verjel.
Primer feedbacka v obliki sendvič tehnike: »Slišim, da bereš hitreje in bolj razumljivo. Bodi
pozoren še na ustavljanje ob piki na koncu povedi. Vesela sem, ker si od začetka leta do sedaj,
zelo napredoval.«
7
Pri oblikovanju feedbacka upoštevamo nekaj pravil:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
FB vsebuje trditve, brez negacij.
Brez besed izbrisa (ampak, vendar).
Med stavki je pika.
Opisujemo vedenje, ne identitete osebe.
Brez primerjav z drugimi osebami.
Opisujemo svoje zaznave (kaj vidimo, slišimo, doživljamo).
Formalna in neformalna oblika.
FB je le povratna informacija.
Najprej povemo, kaj smo opazili dobrega, potem opišemo možnost za izboljšavo ter
na koncu podamo pohvalo ali spodbudo (sendvič tehnika: + - +)
Povzetek
V prispevku smo osvetlili in razložili miselne, jezikovne in komunikacijske vzorce, ki na
podlagi spoznanj iz nevrolingvističnega programiranja (NLP-ja) in učnega coachinga,
vplivajo na naše vedenje v učnih in komunikacijskih situacijah. Pogledali smo primere
komunikacijskih vzorcev, ki vplivajo na pozitivno razmišljanje, razširijo repertoar rešitev,
razjasnijo pot k cilju in obratno ter jih uporabljamo v vsakodnevni učno-poučevalni praksi.
Otrokom/mladostnikom s posebnimi potrebami so v pomoč pri oblikovanju prepričanj,
razvijanju notranjih virov ter izbiri ustreznejših vedenj; učitelju pa pri zviševanju motivacije
v razredu, spodbujanju razvoja ustrezne samopodobe učencev, učinkovite komunikacije ter
pri krepitvi kompetenc, kar vpliva na odličnejši razvoj in odličnejše učenje.
Literatura
Bavec, M. (2010): »Praktik nevro-lingvističnega programiranja« (str.10). Ljubljana: Miba
Marketing
Černe, T. (2013): »Možganom prijazno učenje na osnovi NLP-ja«. Ljubljana: Konferenca
Eduvision, Zbirka prispevkov. Dostopno prek: http://eduvision.si/Content/Docs/Zbornik
prispevkov EDUvision 2013 (19.8.2014)
Komarek I.,(2013): »Learning Coach Training«. Munchen: Mind systems, Ile
Roger T., Churches R. (2009): »Zbirka metoda neurolingvističkog programiranja« (str. 148).
Zagreb: Ostvarenje
Schwarz, A.A., Schweppe R.P. (2011): »Moč podzavesti« (str. 172). Ljubljana: Mladinska
knjiga
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Dostopno prek:
http://www.zrss.si/pdf/050911123118 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
(11.8.2014)
Prispevek za Tržnico idej je povzet po prispevku z naslovom: Uporaba ustreznih jezikovnih
vzorcev pri poučevanju otrok/mladostnikov s posebnimi potrebami ter je bil predstavljen na
kongresu Eduvision v Ljubljani, v novembru 2014
Se nadaljuje...
8
Tanja Černe je prof. defektologije, NLP Master Coach, Learning Coach, NLP Trenerka,
Energijska Kinezioterapevtka z metodo TFH, Brain Gym® inštruktorica in svetovalka, z
diplomo Spontanega in aktivnega učenja na osnovi Montessori pedagogike,zaposlena v
Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer se ukvarja z diagnostiko,
korekcijo in svetovanjem otrokom z učnimi težavami, njihovim staršem in učiteljem. Vodi
skupino za otroke (učenje učenja), starše (pomoč otrokom z učnimi težavami) in učitelje
(strokovno spremljanje in svetovanje). Je avtorica več strokovnih prispevkov in predavateljica
na različnih izobraževanjih za učitelje in starše ter strokovnih posvetih. Ukvarja se tudi s
prodajo lesenih didaktičnih pripomočkov, ki spodbujajo razvoj spretnosti, ki so pomembne za
opismenjevanje, razvoj samonadzora in korekcijo šibkih funkcij, zlasti pri otrocih z disleksijo,
disgrafijo, dispraksijo ter motnjo pozornosti ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Več
informacij najdete na shop.lupinica.si
9
Kaj lahko storimo 15 minut pred pomembnim nastopom?
15 minut pred začetkom pomembnega nastopa je prepozno za analizo občinstva, pripravo
PowerPoint predstavitve ali za zamenjavo teme, je pa dovolj časa za to, da učinkovito
pripravimo svoje telo in um za odlično predstavitev
Čas, preden bomo stopili pred veliko ali manjšo skupino ljudi, lahko dobro uporabimo.
Kako torej izboljšati svoj nastop?
1. Preverimo avdio-vizualne naprave. Spoznajmo prostor, preverimo urejenost sedežev,
projektor, mikrofon in svetlobo. Zato pridemo v prostor prej, da se prepričamo, da je vse
pripravljeno. S tem smo pokazali občinstvu, da smo pripravljeni, sebi pa olajšamo začetek.
2. Pred začetkom se srečamo in pozdravimo s poslušalci. Če je le mogoče, se rokujemo in
tako povežemo s čim več ljudmi. S tem pokažemo, da smo dostopni in osebni. Ob tem si že
lahko zapomnimo nekaj imen in kakšen podatek ali temo udeležencev uporabimo v
predstavitvi. Ta vnaprejšnji klepet s poslušalci sprememeni nastop v naravno sproščeni
“osebni” govor.
3. Naredimo nekaj globokih vdihov v trebuh. Ker trema povzroči zakrčene mišice v grlu in
ramenih, je pomembno, da to napetost sprostimo z nekaj globokimi vdihi in izdihi. Nikakor
ne gre podcenjevati pomena dihanja. Poveča količino kisika v pljučih in možganih, prekinja
adrenalinski odziv “beg ali boj” in normalizira telesni odziv na stres. Zato pred začetkom
predstavitve globoko in osvobajujoče dihamo.
5. Prvo minuto si natančno predstavljamo. Ne glede na to, kako bomo začeli – z zanimivim
rekom, osebno zgodbo, statističnim podatkom – prvih nekaj stavkov se naučimo na pamet.
Ko povsem natančno vemo, kako bomo začeli, nam to daje občutek samozavesti in zaupanja
vase, pomaga, da vzpostavimo neposreden stik z očmi s poslušalci in ustvari močan prvi vtis.
6. Pozornost na pozitivne misli in podobe. Če upoštevamo povezavo med umom in
telesom, se zavedamo tudi uporabe svojih misli in besed, s katerimi vplivamo na pozitiven
telesni odziv in počutje. S tem zamnjšamo stres in izboljšamo dobro počutje in občutek
nadzora nad situacijo. Pomemben je tudi notranji dialog, zato npr. stavek “Sem tako
nervozna in najbrž premalo pripravljena” zamenjamo s stavkom “Sem navdušena,
osredotočena in angažirana”.
7. Nasmeh. Ustvarimo pozitiven izraz na obrazu, preden začenmo govoriti. Nasmeh sprosti
telo. Sprošča endorfine v možganih in umirja živčevje, ustvarja spodbudno vzdušje.
10
Poslušalcem sporoča, da se nastopajoči dobro počuti v svoji koži in je navdušen glede
sporočila, ki ga posreduje.
8. Kozarec mlačne vode z limono. Pomaga pri suhem grlu in pomanjkanju sline. Izogibajmo
se prehladnim in sladkim pijačam, med nastopom pa imejmo ves čas na dosegu steklenico
navadne vode.
9. Lahko raztezanje telesa. Pred začetkom zelo koristi lahno raztezanje ramen in rok ali
nekaj korakov po prostoru. To poveča raven energije v telesu in kisika v možganih.
10. Prvih pet minut začnemo stoje. Če smo edini govorec, je to enostavno. Če je
nastopajočih več, počakamo v ozadju ali ob strani. Sedeč položaj je monoton, pasiven. S
stanjem lažje zberemo energijo, ogrejemo telo in se postavimo v položaj, pripravljen za
aktivnost.
Večina govorcev, začetnikov in izurjenih, priznava, da se med nastopom počutijo nervozni.
Ta občutek je naraven in celo potreben. Mnogi profesionalni govorci pripovedujejo, da ne
želijo izgubiti “metuljčkov , saj cenijo ta adrenalinski priliv, ki napolni telo z energijo in
navdušenjem za odlično predstavitev.
Zato ne “zapravimo” teh dragocenih trenutkov nekaj minut pred nastopom, ampak jih
koristno uporabimo za mentalno in fizično pripravo za dinamičen in zanimiv nastop.
Vir: http://www.businessinsider.com/what-to-do-15-minutes-before-presentation-20145#ixzz3O4WlXuL2
11
Nekaj močnih prepričanj, ki osvobajajo od negativnosti
Ko sem bil še najstnik, so me sošolci v šoli pogosto pretepali. Nekega dne sem prišel v solzah
domov in na tablo na steni moje sobe napisal: “Sovražim pretepače, ker se ob njih počutim
kot zguba!” ”
Naslednji dan je moja babica, medtem ko sem bil v šoli, zbrisala moj napis in namesto njega
napisala: “Vsa količina vode v Pacifiku ne more potopiti ladje, dokler ta ne pride v njeno
notranjost. Tako se te vsa negativnost tega sveta ne more dotakniti, dokler ji ne dovoliš
vstopa v svojo glavo.”
Od tega dne sem se počutil bolje. Zavestno sem se odločil, da nasilje nima vstopa v mojo
glavo. Spremenil sem prepričanja o pomenu nasilja v svojem življenju.
Ni lahko ostati pozitiven, ko te obkroža negativnost, a vedno imamo nadzor nad tem, kaj
verjamemo, da je res. Učinkovito se lahko ubranimo vseh vrst negativnosti, če prevzamemo
nekaj preprostih, a močnih prepričanj, s katerimi se lahko soočimo tudi z neugodnimi
okoliščinami.
V nadaljevanju je opisanih 15 prepričanj, ki pomagajo pri soočenju z negativnostjo.
Priporočam, da jih sprejmete v svoj sistem prepričanj in jih večkrat na dan pogledate, dokler
ne bodo postali del vašega miselnega sistema.
Kar mislijo drugi o meni, je njihov problem, ne moj. – Ne jemljite osebno negativnosti
drugih ljudi. Večina negativnih ljudi se tako vede do vseh drugih, ne le do vas. Kar govorijo in
delajo, je projekcija njihove osebne resničnosti. Celo če vas kdo osebno napade, to pogosto
nima nič opraviti z vami. Kar govorijo in delajo, izvira iz njihovih misli o samem sebi.
Svoboden sem, da sem jaz lahko jaz. – Se lahko spomnite, kdo ste bili, preden so vam drugi
povedali, kdo bi morali biti? Sreča je, ko se nehamo primerjati z drugimi in s tem, kar hočejo
drugi. Ste edina oseba, ki izbira svoje življenje. Nehajte živeti za druge in njihove zadeve.
Bodite iskreni do sebe. Edino pomembno vprašanje je: Kaj hočem narediti s preostankom
svojega življenja?
Življenje ni popolno, a je zagotovo čudovito. – Naš cilj naj ne bi bil ustvariti popolno
življenje, temveč živeti nepopolno življenje radikalno čudovito. Vsako jutro naj bi vstali z
“novim pogledom” na svet, v katerem ni nič zagotovljenega: niti ljudje niti stvari, ki nas
obkrožajo. Vse je enkratno in izjemno, vsak dan posebej. Vsak dan je darilo. Nikoli ne
jemljimo življenja kot vsakdanjega, vsak dan je nekaj posebnega, enkratnega.
V redu je imeti tudi slabe dni. – Pričakovati, da bo življenje ves čas čudovito je, kot bi hoteli
plavati v oceanu, v katerem ne bi bilo nikoli valov. Ko se zavemo, da je valovanje del istega
oceana, smo sposobni biti v miru z resničnostjo in njenimi valovi. Postane jasno, da
življenjski vzponi potrebujejo tudi sestope.
12
Tudi kadar nam ne gre dobro, imamo veliko razlogov za hvaležnost. – Kaj če bi se danes
zbudili z mislijo na eno samo stvar, za katero smo lahko hvaležni včerašnjemu dnevu?
Težimo k temu, da pozabljamo, kako sreča ne pride, ko dobimo nekaj, kar si želimo, temveč
ko cenimo vse, kar imamo. Stres se pojavi, ko je vaš seznam skrbi daljši od seznama
hvaležnosti. Torej poiščimo kaj, za kar smo lahko hvaležni prav zdaj.
Vsaka izkušnja je še ena pomembna lekcija. – Vem, včasih si najbrž pravite: “Dovolj mi je že
teh lekcij!” Ne dovolite, da “trda lekcija” otrdi vaše srce. Ko stvari gredo narobe, se naučite
napake in tragedije potisniti ob stran. Zapomnite si, da so najpomembnejše življenjske
lekcije naučene v najslabših časih in ob napakah. Včasih nas zaboli, da bi nekaj spoznali.
Včasih se morejo podreti dobre stvari, da bi lahko čudovite stvari “padle na svoje mesto”.
Vse ne bo ostalo enako. – Sprememba je lahko zelo boleča, pozitivna rast in zdravljenje sta
lahko boleča, kot takrat, ko si zdravimo zlomljeno nogo. Včasih je treba najti dobre strani
tudi v slovesu. Kajti preteklost je referenčni prostor, ne rezidenčni prostor. (V tejle zvezi sta
mi ti dve tujki izjemoma zelo všeč!). Biti močan, ko je videti, da gre vse narobe, nadaljevati in
napredovati z majhnimi koraki – taka namera nas bo nazadnje pripeljala k cilju. Naučimo se
zaupati potovanju, tudi če ne razumemo povsem poti.
Zmotiti se je prvi korak k imeti prav. – Včasih nas napačne izbire pripeljejo na pravi
prostor. Da bi bili zares kreativni in učinkoviti, se najprej osvobodimo strahu pred napakami.
Strah lahko preživi v nas le, če mu damo prostor.
Ni potrebno, da se oklepamo tega, kar nas zadržuje in ovira. – Nismo to, kar se nam je
zgodilo, smo to, kar smo se odločili postati. Čas je za prekinitev prepričanj in vzorcev, ki nas
omejujejo. Če imamo dovolj samospoštovanja, bomo odšli stran od tam, kjer ne spodbujajo
naše rasti. Poslušajmo intuicijo, ne ega. Ko prekinemo omejujoča prepričanja, damo
priložnost pravim idejam, da nas poiščejo.
Moja sreča danes je rezultat mojega mišljenja. – Sreča se začne z menoj, ne z mojim
poklicem, denarjem, odnosi ... ne, z MENOJ! Včasih ni enostavno najti sreče v sebi, a najti jo
drugje, je nemogoče. Ne glede na trenutno stanje – namera je vedno naša izbira. Kajti
nemogoče je doseči pozitivno življenje z negativno namero.
Pomembno je, kje preživljamo svoj kakovosten čas. – Obkrožiti se z ljudmi, ki nas
podpirajo in spodbujajo, ki vidijo v nas potencial tudi tam, kjer ga sami ne vidimo, je ena
najpomembnejših odločitev.
Drama in obsojanje pomenita zapravljanje sreče. – Sprejmite majhno obljubo sebi, namreč,
da boste ustavili notranjo dramo, preden se začne, globoko vdihnili in brezpogojno ljubili
sebe in druge. Obljubite si, da se boste kdaj smejali svojim napakam in spoznali, da ni nihče
popoln, da smo vsi samo ljudje. Občutek lastne vrednosti je lahko razvit le tam, kjer
spoštujemo različnost, sprejemamo tudi napake, kjer je komunikacija odprta in vloge
prožne.
Mnogi ljudje nas precej manj obsojajo, kot si mislimo. – Resnica je, da medtem ko skrbimo,
kaj drugi mislijo o nas, druge skrbi, kaj mi mislimo o njih. Noro? Ja, a resnično.
13
A zavedanje tega vas takoj osvobodi, da lahko delate več tega, kar hočete. Ko to počnete,
osvobajate tudi druge.
Svet lahko naredim srečenjši. - Ko postanemo odgovor na prošnjo ali vprašanje nekoga,
pogosto najdemo odgovor tudi zase.
Vredno je delati. – Opustimo preičakovanje, da bi moralo biti vse na svetu lahko. Redko se
to zgodi, pravzaprav ni bližnjic do nobenega kraja, kamor je res vredno iti. Zato cenimo svoja
prizadevanja in bodimo potrpežljivi s seboj. Potrpežljivost ne pomeni čakati, je sposobnost
ohraniti dober namen, medtem ko delamo na svojih sanjah, in zavedanje, da se bo na koncu
splačalo.
14
Kako oblikovati novo navado?
Na univerzi Duke v ZDA so opravili zanimivo raziskavo, v kateri ugotavljajo, da navade
upravljajo 40 % našega vsakdanjega vedenja. Če razumemo, kako delujejo naše navade in
kako lahko ustvarimo novo navado, nam to pomaga pri osebnem napredku, zdravju in sreči.
Obstaja veliko načinov in informacij, kako jih spremeniti, a praksa je navadno videti
drugačna. Nekaj preizkušenih možnosti:
1. Začnimo s čisto preprosto, majhno navado.
Naj bo tako preprosta, da ne moreš reči ne.
Ko imajo ljudje največ težav ob vpeljevanju nove navade, pravijo: “Potrebujem samo več
motivacije!” ali “Želim si imeti bolj trdno voljo.” To seveda ni pravi pristop. Raziskave
kažejo, da je vztrajnost kot mišica, ki se sčasoma utrdi. Je kot plima in oseka ali kot
motivacijski valovi.
Začnemo z malim, torej namesto s 50 počepi raje s 5. Namesto da bi meditirali 20 minut na
dan, počnimo to 2 minuti.
2. Navado krepimo zelo postopno.
Uspeh je nekaj preproste discipline , ki jo krepimo vsak dan, in poraz so težave, ki jih
ponavljamo vsak dan.
Namesto da poskušaš nekaj velikega takoj, začni z malim in postopno izboljšuj.
15
3. Navade razdeli na majhne korake.
Če napreduješ za 1 % na dan, ugotoviš, da v treh mesecih zelo napreduješ. Zato je
pomembno ohranjati navado. 20 minut meditacije? Razdelite jo na dva dela po 10 minut.
50 počepov? Pet ponovitev po 10 bo veliko lažje
4. Ko odnehaš, se kmalu spet vrneš na staro.
Odlični govorci delajo napake kot vsi drugi. Razlika med njimi in drugimi je, da se vrnejo v
tok tako hitro, kot je le mogoče. Če ste svojo navado enkrat prelomili, to nima merjivega
vpliva na dolgoročni napredek. Namesto da želimo biti popolni, raje odpravimo miselnost
vse ali nič. Ne pričakujmo poraza, a imejmo tudi načrt za tak primer. Katere stvari vas lahko
“zapeljejo!” Kako boste delovali? Kako se boste spet vrnili k prvotnemu?
Osredotočamo se na identiteto nekoga, ki nikoli ne prelomi navade dvakrat zaporedoma in
smo potrpežljivi s seboj.
16
5. Bodimo potrpežljivi.
Potrpežljivost je ena najpomembnejših sposobnosti. Napredek je lahko izjemen, če smo
vztrajni in potrpežljivi. Nova navada je videti na začetku enostavna. Če ste vztrajni in
nadaljujete, bo kmalu postala trdna.
Vir: http://jamesclear.com/habit-guide#ixzz3O3ZHJmkn
17
Možgani in coaching
.
Vaš um zdajle verjetno potuje. Morda članek ni dovolj zanimiv in vlečete na ušesa zvoke z
ulice, razmišljate o tem, zvok čigavega avtomobila slišite in kam se bo ta odpeljal. Torej
niste popolnoma prisotni tu in zdaj, temveč samo berete besede.
Morda ste v stanju odprtosti in povezani s svojimi čuti. Vaša pozornost je usmerjena na
svetlobo, ki prihaja skozi okno, slišite glasbo iz računalnika ali okušate jabolko, ki ga grizete.
Obstaja množica različnih stanj v možganih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Večino od njih uporabimo tudi za priravo na coaching ali med njim.
Tako npr. v coachingu uporabljamo stanje uma, kjer je usmerjena poozrnost na naslednjo
nalogo.
Meta-zavedanje
Je enkratno stanje, podobno strateškemu. Pomaga nam pridobiti strateško
perspektivo sebe, coachinga, svojih občutkov, občutka za čas ali potrebe po popravkih.
Linearno mišljenje
Ko se pripravljamo na srečanje, uporabimo linerano mišljenje. Morda pregledujete
svoje zapiske. Ugotavljate, kako se spominjate prejšnjega koučinga, spominjate se
podrobnosti od zadnjič.
Odprta zavest
Osnovna kompetenca coacha je odprtost in prisotnost med coachingom.
“Spraznimo” možgane, povezani smo s svojimi čuti. Popolnoma izkušamo ta trenutek in
dihamo. To stanje bi lahko primerjali z avtomobilskimi prestavami, kadar prestavimo v
prosti tek, preden se bomo premaknili naprej.
Usmerjena zavest
Svojo zavest usmerimo v sedanji trenutek klienta, njegovo izkušnjo (ne razmišljanje
o njej ali analiziranje) To je ciljno usmerjena zavest, ki se bolj osredotoča na drugo osebo
kot na prostor ali druge čutne izkušnje.
18
Domišljija
V knjigi Your Creative Brain: Seven Steps to Maximize Imagination, Productivity and
Innovation in Your Life Jossey-Bass, 2010, opisuje domišljijo kot kritično za ustvarjalni
proces. Središče aktivnosti je v tem primeru na vrhnji sredini glave. Zamišljanje izida
coachinga, cilja ali procesa spremembe, vizualizacija le-tega so pomembna dejanja, kadar
človeški možgani želijo kreirati nekaj novega.
Celostni možgani
Povezano, celostno (generativno) stanje uma je bistevno za coaching. Leva in
desna polobla sta uravnovešeni in povezani. Aktivnost možganov poteka na več področjih. :
Tako genertivno stanje povzroča “aha” trenutke in uvide, ki povzočijo majhne spremembe v
možganih skozi več srečanj in transformirajo možgane, čustevno stanje in vedenje.
Flow
Opisuje ga psiholog Mihaly Csíkszentmihályi. Je ključ do optimalnega psihološkega
počutja, ko izgubimo občutek za čas, ko delamo lahkotno in kar najbolj usklajeno z našimi
potenciali. Obstaja tudi “medosebni flow”, ki poveže stanje flowa dveh ali več ljudi, npr.
coacha in klienta in se zgodi v najboljših seansah coachinga.
Izkustveno učenje
Dogaja se takrat, ko se ljudje učimo z opazovanjem, poslušanjem, delovanjem.
Tako se učijo otroci v zgodnjih letih, preden se naučijo branja in pisanja. Coach doživlja
klientovo prisotnost. Vsebuje tudi radovednost, kar pozitivno prispeva k dinamiki
coachinga.
19
Nelinearno stanje
To je stanje, kjer se dogaja ustvarjalnost. Je še bolj razpršeno, nefokusirano stanje
kot flow. Dogaja ste, ko delate nevihto idej, ko producirate nore, nove ideje eno za drugo. To
stanje je zelo zaželeno v procesu coachinga, kjer klient in coach izstopita iz stanja
“normalnega” mišljenja v kreativni prostor, ki je vir novih perspektiv in možnosti.
Strateško mišljenje
So trenutki, ko je treba pogledati veliko sliko in razmišljati strateško. Pri coachingu
se ob tem pojavijo vprašanja kot: Kakšne spremembe smo zaznali? Kakšni vzorci se
pojavljajo? Kaj smo se naučili? Ali to deluje za vas?
Evalvacija
Presojanje, kritični um, nadzor – to so stanja, ki jih skrbno uporabimo med
coachingom. Namenjena so predvsem oblikovanju aktivnosti in njihovi izvedbi, ne pa
presojanju klienta.
Hvaležnost
Tudi med hvaležnostjo se v možganih aktivira posebno področje. Hvaležnost je stanje, ki je
odlično stanje uma za vsakdanje dobro počutje
Med coachingom spreminjamo različna stanja možganov. S tem klienta spodbujamo in
kreiramo tako stanje uma, ki ga kar najbolje podpira pri njegovih nalsednjih korakih na poti
sprememb.
Vir: www.organizeyourmind.com.
20
Leseni didaktični pripomočki za učenje branja in pisanja
Ležeča osmica, deteljica in X
Ročno izdelani leseni didaktični pripomočki (ležeča osmica, X, deteljica) so
namenjeni začetnemu učenju branja in pisanja. Uporabo posebej
priporočamo predšolskim in šolskim otrokom, ki imajo primanjkljaje na
naslednjih področjih: disleksija, disgrafija, dispraksija, motnja pozornosti,
motnja pozornosti in aktivnosti.
Z redno uporabo, razvijamo koncentracijo, spominske funkcije, vidni in
motorični ritem, vidno sledenje, vidno-motorično koordinacijo ter sočasno
aktiviramo obe očesi, roki in obe možganski hemisferi. Uporabo
priporočamo doma ter v vrtcih in šolah.
Več informacij o didaktičnih pripomočkih najdete na
shop.lupinica.si.
Vabljeni k ogledu in nakupu.
21
Kaj je novega pri nas?


Novosti v januarju:

Še vedno zbiramo prijave za novo skupino NLP trenerjev 2014-15 (več) Še nekaj prostih mest!
Začetek: 23. 1. 2015, skupina se oblikuje.

5.februar 2015 ob 17h, Žalec: PRAKTIČNA USTVARJALNOST, ob ustvarjalnih ponedeljkih bomo
ustvarjali praktične izdelke in se prijetno družili, 5 srečanj, (40 EUR, vključen material), prijave na
sledi@t-2.net

22. 1. 2015: NLP PRAKTIK, Ljubljana
16 januar 2015: NLP mojster – praktik: izobraževanje je prestavljeno na januar, skupina se
oblikuje. Vabljeni na delavnico z več trenerji! Še 2 mesti!
Vabljeni tudi na poslovni, osebni in limbični coaching. Imamo bogate
izkušnje ne le v usposabljanju coachev, temveč tudi v samem coachingu.
Odlične rezultate opažamo v poslovnem coachingu, posebej ženskih
strank. Doslej opravljenih heč kot 100 coachingov.
KNJIGE in CD:
Še vedno lahko pri nas naročite knjigo RDEČA NIT - SAM SVOJ COACH (naročilo)
(po ugodnejši ceni 17 EUR) in (P)OZDRAVI STARE RANE (16 EUR).
Na voljo je tudi še nekaj primerkov priljubljenega CD-ja s sprostitveno glasbo za coaching z
navodili (10 EUR).
Če vam je naša spletna revija všeč, povejte naprej, če vam ni, povejte nam.
Vabljeni tudi k sodelovanju s prispevki.
www.sledi.si
22
23