Šolsko glasilo Puščica 2015

Šolsko leto 2014/2015, številka 2
PUŠČICA
Minulo šolsko leto se je izteklo,
pred nami je novo. Nova pričakovanja, nove dogodivščine, nova spoznanja in nove priložnosti.
Vsak bo sledil svoji poti. Na nek
način sam, »v svojih čevljih«, pa
vendar v koraku z drugimi — sošolci, prijatelji, učitelji, starši.
Pri tem bo potrebno veliko vztrajnosti, prizadevnosti in truda, velikokrat pa tudi precej potrpežljivosti.
Naslednje strani pa ponujajo delčke tistega, kar je preteklo šolsko
leto pustilo za seboj. Tisto, kar nas
bo spremljajo v spominih, in tisto,
kar se bo dejavno kazalo v prihodnosti.
»Ne sodi človeka,
če nisi v njegovih
čevljih prehodil
tisoč korakov.«
(stara modrost)
PUŠČICA
V TEJ ŠTEVILKI
Akademsko gospodarski kongres — AEC 2015………………………3
Memoriada 2015 .……….……………………….……………………………………...3
Mali pohodniki.…………...…………………………...……………………………….….4
Taborniki ……………………………………………….……………………………………..5
Planetarij ………………………………………………………………………………………6
Intervju s prof. kemije in biologije ...…………………………...…….….7
Intervju s prof. angleščine in slovenščine………………………….….8
Delni sončev mrk …………………………………………………………...…..….…..9
Izbirni predmet francoščina………………………………………………….….9
Knjižnično informacijska znanja ………………………….………….……..10
Kako ostati motiviran ali Preživi šolsko leto brez stresa ….11
Sara Tettamanti in Giuditta Puliti ali Italijanščina v živo …..12
Prvošolci so se preizkusili v rolanju …………………………………………….13
Počitnicam naproti ………………………………………………………………………….13
Literarno-likovne strani ……………………………………………...……………15
Atomčki iz znanja………………………………………………..……………………..28
Športni atomčki…………………………………………………………………………..29
Puščica, šolski časopis
OŠ Tabor 1 Maribor
Šolsko leto 2014/2015
Uredila: Barbara Vindiš, prof.
Slike na naslovnici so del razstave
Za noge in nožice čevlji in čeveljci,
ki so jo pod mentorstvo ge. Jane
Stropnik pripravili učenci 6. razredov.
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 3
AKADEMSKO GOSPODARSKI KONGRES
— AEC 2015
V sredo, 3. junija 2015, sta
se devetošolki Nikita Arslanovski in Neli Šijanec na povabilo gospe Marjetke Kastner, direktorice Life Learning
Academie, udeležili 2. akademsko gospodarskega kongresa – AEC 2015 z mednarodno
konferenco
»Povezujemo znanja. Povezujte jih z nami.«
V spremstvu učiteljice gospe
Jane Stropnik sta na Brdu pri
Kranju predstavili svojo raziskovalno nalogo pod naslo-
vom Paraskrivnostno v sodelovanju s P.E.C.A. Internacional, pod mentorstvom učiteljice gospe Simone Klinger in
s pomočjo intervjuja z gospo
Alenko Rupert Aruno.
Nalogo sta suvereno predstavili pred svetovno znanimi
ambasadorji znanja in povezovanja znanja, kot so:
- dr. Edvard De Bono, avtor
metode šestih klobukov,
Malta,
- Asanga Abeyagoonasekra,
direktor svetovnega ekonom-
skega foruma za mlade liderje, Sri Lanka,
- Ravi Chunry, svetovalec za
podjetja, vlado, Indija,
- Valery Arakelov, direktor
Rimske terme, Rusija …
Deležni sta bili vse pohvale
in podpore v znanju v prihodnje.
Simona Klinger
in Jana Stropnik
MEMORIADA 2015
V prejšnji številki Puščice smo
predstavili, kaj je Memoriada.
Tekmovanje poteka na dveh
ravneh: šolska raven in državna raven.
V letošnjem šolskem letu je
na šoli prvič potekalo šolsko
tekmovanje iz pomnjenja. Sodelovalo je trinajst učencev iz
2., 4., 5., 6. in 8. razreda.
Vsi so dosegli odlične rezultate, ki so primerljivi z rezultati
na svetovni lestvici.
Najboljši med njimi: Erazem
Cokan Jus, Jakob Krajnc,
Gašper Dimnik, Andrej Banjanin, Luka Waland, Nikolina
Pelemiš, Neja Jurkovič in Bina Bedrač Plazovnik so se
pomerili v pomnjenju tudi na
državnem tekmovanju, ki je
potekalo meseca marca na
IV. OŠ Celje. Dosegli so zavidljiv uspeh.
Učenka Bina Bedrač Plazovnik (8. b) pa je s svojo mi-
selno spretnostjo v disciplini
Hitre karte dosegla 3. mesto v
državi, v kategoriji do 18 let.
Vsem tekmovalcem še enkrat
iskrene čestitke za vložen
trud in dosežen uspeh.
Polona Dovečar, prof.
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 4
Tekmovalci na Memoriadi
MALI POHODNIKI
KDO SO? Učenci prve triade, ki
obiskujejo interesno dejavnost
MALI POHODNIKI.
NAŠ VSAKDANJIK:
Sedi. Poslušaj.
Ne sprehajaj se med poukom po
razredu.
Med odmorom ne tekaj po razredu.
Ne prerivaj se v vrsti.
Takšna navodila in opozorila
slišijo učenci večkrat na dan.
Potrebna so, saj z njimi poskušamo preprečiti nesreče in posledično tudi poškodbe in seveda želimo umiriti učence, da
postanejo zbrani pri šolskem
delu. Ker pa je v vsakem slabem
tudi nekaj dobrega, je tudi v vsakem dobrem nekaj slabega.
Kaj je tukaj slabega?
Današnji otroci morajo zaradi
današnjega načina življenja preživeti veliko več časa v šoli, kot
so ga otroci nekoč.
NEKOČ so učenci do tretjega
razreda odhajali domov takoj
po pouku med 12. in 13. uro,
napisali so nalogo in popoldan
kar nekaj uric preživeli s prijatelji na igrišču, ob potoku, pod,
med ali na drevesih, na travni-
kih, gozdovih, na kolesu, smučkah ali ledu …. Ja, hodili so, tekali, skakali, se žogali, plezali,
se vrteli, kotalili, izdelovali mlinčke, hišice, igrišča in pripomočke za igro (tudi igrače). Vmes so
si pomagali, zbirali ideje in jih s
sodelovanjem izvedli, se vmes
seveda sprli, se uskladil, nato
pa postali še večji prijatelji. Zvečer so malce umazani, malo
utrujeni pojedli večerjo, kaj prebrali in sladko zaspali.
DANES učenci ostajajo v šoli do
14. ali celo do 16. ure. Prostor,
kjer se gibljejo, so učilnice, po
pouku in domači nalogi pa šolsko travnato igrišče. Potem morajo domov s starši, pa še na
kakšen vodeni trening v telovadnico ali kakšno drugo šolo. Prosti čas, kolikor ga ostane, pa
preživijo pri njim ljubih igrah ob
računalniku, v sobi ali celo ob
gledanju televizije.
MALI POHODNIKI pa imamo
možnost, da se v 23 urah na
leto podamo na pohode. V bližnjo ali daljno okolico. Pot nas
vodi po obronkih Pohorja, preko
Kalvarije in Piramide tja do Lovrenca na Pohorje, ob račke ribnike, v botanične vrtove ali pa na
Hum, Kopitnik, Donačko goro.
Peš prehodimo našo bližnjo oko-
lico, do kakšnih vzponov se pripeljemo z rednim ali izrednim
avtobusom, najlepše in nepozabno pa je, ko se peljemo z
vlakom.
Na naših poteh se učimo osnov
planinstva, spoznavamo naravo
in se v njej (skoraj kot nekoč)
tudi igramo. Opazimo kobilice,
kuščarje, mravlje in druge živali,
spoznavamo rastline, življenjska
okolja in nove poti. Zmeraj imamo možnost za igro v naravi. Če
nam kraj dopušča, pa se posladkamo tudi s sladoledom.
Da ne pozabimo prehojenih poti,
si lahko v dnevnik Cici planinec
zapišemo ali narišemo doživetja
in tako ostanejo še dolgo v naših spominih.
Na naših poteh nas vodijo mentorice iz posameznih razredov: v
letošnjem šolskem letu v 1. razredu Zvonka Klajnšek, v 2. razredu Maja Vaner in v 3. razredu
Marija Cotič. Ker pa nas je zmeraj veliko, nas na naših poteh
spremlja še kakšna učiteljica.
Nekaj naših vtisov si lahko preberete v nadaljevanju.
Mentorica: Maja Vaner
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
Zelo mi ji všeč, da sem spoznala nove kraje. Najbolj so
mi ostale v spominu Ruše,
ker smo šli mimo hiše Janka
Glaserja. Tam živi tudi učiteljica Mojca. Prvič v življenju sem se peljala z vlakom.
Rada obiskujem male pohodnike, ker se razgibam. V 3.
razredu bi želela priti na
Triglav ali taboriti nekje v
naravi.
Aneja Berglez 2. b
Je fajn, ker hodimo in ker smo
v naravi. Šli smo na pohode.
STRAN 5
Vpisala sem se zato, ker rada hodim.
Všeč mi je bila vožnja z vlakom. Včasih hodiva z mamico na Pekrsko gorco, na Piramido ali na Pohorje. Tudi
drugo leto bom obiskovala ta krožek,
ker mi je fajn.
Vita Žigart Rubelj, 2. b
Vesel sem, da sem se vpisal med male
pohodnike, ker mi je všeč, da hodimo
okrog in vidimo, kaj je v naravi. Najbolj mi je ostalo v spominu, da sem se
peljal z vlakom. Tudi naslednje šolsko
leto se bom vpisal k temu krožku.
Tadej Bračko, 2. b
V prvem razredu sem se priključila
interesni dejavnosti Mali pohodniki.
Za varno in udobno hojo smo morali nabaviti ustrezno obutev in opremo. Raziskali smo bližnjo okolico
šole, saj smo se podali na Pekrsko
gorco. Obiskali smo tudi mestni
park in vzpetine na levem delu Drave.
V drugem razredu se mi je v spomin
najbolj vtisnil izlet z vlakom. Pot
nas je peljala v Ruše, kjer smo se
sprehodili po učni poti. Veliko sem
se naučila in s prijatelji preživela
prijeten čas.
Ponosna sem, da sem članica Malih
pohodnikov, in upam, da bomo v
prihodnosti raziskali še velik del
Slovenije.
Lana Lešnik, 2. a
Tosja Drame, 2. b
TABORNIKI
Na naši šoli so v letošnjem šolskem letu učenci prvič imeli možnost priključiti se k
tabornikom. Bili so tudi na zimovanju Štajerskih piratov.
Taborniki rodu II. SNOUB Ljubo
Šercer smo se med februarskimi počitnicami odpravili na petdnevno zimovanje. Prvič so se
združile tudi naše skupine tabornikov iz osnovne šole Tabor
I in osnovne šole Leona Štuklja.
Vodniki smo poskrbeli za pestro dogajanje v toplem domu,
kakor tudi izven njega. Ob prihodu smo novim članom podelili rutice, starejšim pa le-te zamenjali. Tema zimovanja je bilo
piratstvo in tako so bili naši
člani posadke nastanjeni v čolnih, vsak član pa si je pridobil
posebno nalogo: navigator, izvidnik, jamboraš in veslač. Kmalu smo pričeli z delavnicami,
spoznavali smo Morsejevo abecedo, risali skico terena, vozlali
in streljali z lokom. Lotili smo
se tudi postavljanja ognja piramide, ki smo ga na koncu uspešno zakurili. Pozabili pa nismo
niti na pustni torek, ko smo se
vsi namaskirali, odšli na pohod
taborniške povorke, ob koncu
dneva pa so nas čakali slastni
krofi. Ob koncu zimovanja smo
otroke povprašali, kaj jim je bilo
najbolj všeč. Odgovori so, da
sankanje, igra kako postati pravi pirat, družabna igra pirativiti
in nočni napad na vodnike.
II. SNOUB Ljubo Šercer
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 6
PLANETARIJ
Tudi letošnjo pomlad smo se učenci
naše šole odpravili v planetarij.
Prav tako so to možnost v popoldanskem času imeli tudi zunanji
obiskovalci. Tam so nam predstavili
planete, naše osončje s soncem,
ozvezdja, meglice in še mnoge druge stvari. Predstavili so nam tudi
meteoritski pas, v katerem je nekaj
tisoč meteoritov, ki se niso sprijeli.
V planetarij smo odšli s šolarji iz
drugega razreda, zato nam je predavatelj razlagal manj strokovno,
da so lahko razumeli tudi naši mlajši prijatelji. Veliko stvari o vesolju
sem že vedel, saj sem imel referat
pri geografiji. Zanimivo pa se mi je
zdelo, da je ena izmed lun plinasta,
druga pa ima pod ledeno skorjo
vodo. Povedali so nam , da je naša
luna nastala ob eksploziji Zemlje.
Všeč so mi bili tudi videoposnetki iz
vesolja, ki so nam jih pokazali, in
vesoljska sonda. Bilo je lepo, nekaj
posebnega in zanimivega in upam,
da bom planetarij še kdaj obiskal.
Tomaž Rajter, 6. a
Učenci so povedali, kaj je planetarij, kaj jim je bilo všeč, ko so ga obiskali, ter kaj so novega
izvedeli.
Planetarij je vse, kar je povezano z osončjem. Najbolj mi
je bilo všeč, ko se je Luna zaletela v Zemljo, in to, da je
Sonce naša najpomembnejša zvezda. (Valentina L.)
Planetarij je kot vesoljska postaja. V planetariju so mi
bila najbolj všeč ozvezdja. Izvedel sem, da se je nekaj
zaletelo v Zemljo (že dolgo časa nazaj). (Maj B.)
Planetarij je kot postaja vesolja. Najbolj mi je bilo všeč
sonce. Izvedela sem, da se Zemlja vrti okoli sonca in da
sta se dva planeta zaletela, tako je nastala Luna. (Lara)
Planetarij je iglu, v katerem lahko obiščeš planete. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo poleteli v vesolje. V planetariju sem izvedela, da sta se nekoč zaletela dva planeta.
(Maša M. J.)
Planetarij je kupola, v njem pa izveš veliko. Všeč mi je
bilo , ko se je premikalo ozvezdje. Naučil sem se, kako
je nastala Luna. (Erazem)
Planetarij je zame vesoljska postaja. Najbolj mi je bilo
všeč, ko smo videli ozvezdje. V planetariju sem se naučil, da ima Saturn okrog sebe krog. (Žan)
Zame je planetarij kot raketa. Najbolj mi je bilo všeč, ko
smo si ogledali zadnji film o planetih. Izvedela pa
sem, da se zvezde vsak večer spreminjajo. (Vita)
Planetarij je balon. Najbolj mi je bil všeč planet Mars.
Veliko sem se naučil o planetu njem. (Dženad)
Zame je planetarij vesolje. Najbolj so mi bili všeč planeti. Izvedela sem ogromno o njih. (Kristina)
Planetarij je prostor, kjer si ogledaš planete. Všeč mi
je bilo, ko smo si ogledali film o planetih. Naučil se se,
da so odkrili kar 3500 planetov. (Anej)
Planetarij je šotor, v katerem si ogledaš vesolje. V
planetariju mi je bil najbolj všeč posnetek o planetih.
Izvedela sem veliko novega o tem, kako je v vesolju.
(Maša Č. H.)
Planetarij je raketa. Najbolj všeč mi je bilo to, ko sta
treščila Luna in planet, ter ko je gospod pokazal Saturnov obroč. (Žiga)
Planetarij je prostor, kjer si ogleduješ planete. Najbolj
mi je bilo všeč, ko smo spoznavali planete. Veliko
novega sem izvedela o njih. (Melanie)
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 7
INTERVJU S PROF. KEMIJE IN BIOLOGIJE
Dandanes poklic učitelja ni več tako cenjen, kot je bil nekoč. Vsi več ali manj
poznamo vlogo učiteljev nekaj desetletij nazaj. Velikokrat učitelja ne dojamemo kot
človeka in pozabimo, da imajo ti ljudje podobno življenje kot vsi ostali. Poklepetala
sem z učiteljico kemije in biologije, gospo Natašo Štok, ter izvedela nekaj zanimivih
stvari, ki jih bom delila z vami.
Pozdravljeni. Ste učiteljica kemije in biologije
na osnovni šoli Tabor I. Maribor. Za vas sem
pripravila nekaj vprašanj, ki vam bi jih rada
zastavila in vas prosila, da nanje tudi odgovorite. Vemo, da poklic, ki si ga izberemo, v večini primerov opravljamo celo življenje. Ali radi
opravljate svoj poklic? Zakaj?
Neposredni stik z mladimi me veseli, podajanje znanja pa predstavlja izziv. Delo v razredu
tudi mene bogati z izkušnjami in znanjem, ki
jih prejmem od učencev.
Katero srednjo in višjo šolo ste obiskovali, da
ste se ustrezno izobrazili?
Po Srednji šoli pedagoške in kulturne usmeritve Maribor (današnja III. gimnazija) sem zaključila študij na Pedagoški fakulteti smer biologija-kemija (današnja Fakulteta za naravoslovje in matematiko).
Kaj vas je gnalo, da ste izbrali ravno predmeta
kemijo in biologijo?
Od nekdaj me je zanimala narava in živi svet.
Za kemijo pa me je navdušila tudi učiteljica v
osnovni šoli.
Kateri izmed izbranih predmetov vam je ljubši? Kemija ali biologija?
Oba sta mi ljuba. Je pa biologija tista, kateri
posvetim več časa.
Poučujete pa tudi nekatere druge predmete.
Katere?
Poučujem še izbirne predmete Načini prehranjevanja in Poskusi v kemiji.
Koliko let že poučujete na naši osnovni šoli?
Ste poučevali tudi na kateri drugi šoli? Če da,
kateri?
OŠ Tabor I je moja prva šola in na njej poučujem že 21 let.
Če bi imeli priložnost na naši šoli spremeniti
karkoli, kaj bi to bilo in zakaj?
Potrebujemo novo naravoslovno učilnico.
Kaj pogrešate pri vaših učencih? K čemu bi
jih radi spodbudili?
Pogrešam samostojno raziskovanje.
Kaj najraje počnete v prostem času? Kako se
najlažje sprostite?
Najraje sem v naravi.
Naš svet je poln nepravilnosti. Večinoma smo
za to krivi ljudje. Zemlje ne spoštujemo dovolj, posledica tega je vsakodnevno večanje
odpadkov, onesnažen zrak… Na svetu lahko
za vedno spremenite tri stvari, kaj bi postorili?
Nikoli ni prepozno za ljubezen, spoštovanje in
poštenost do sebe, drugih ljudi, narave, Zemlje. To vodi v pravičnost.
Hvala, da ste si vzeli čas. Za vas imam še zadnje vprašanje, ki se glasi: Kaj sporočate bralcem Puščice?
Vzemimo si čas in pojdimo v naravo.
Hvala za pogovor.
Z učiteljico se je pogovarjala Neli Šijanec, učenka 9. a-razreda.
Nikoli ni prepozno za ljubezen, spoštovanje in poštenost do
sebe, drugih ljudi, narave, Zemlje. (Nataša Štok)
STRAN 8
PUŠČI CA
INTERVJU S PROF. ANGLEŠČINE IN
SLOVENŠČINE
Med veliko dobrimi učitelji, ki učijo na naši šoli, tukaj uči tudi učiteljica Simona
Klinger, učiteljica angleščine. Poleg poučevanja angleščine že vrsto let vodi tudi
gledališki krožek, pri katerem soustvarja šolske gledališke predstave. Zakaj se je
med vsemi poklici odločila ravno za poklic učiteljice angleščine? Na to in podobna
vprašanja nam je z veseljem odgovorila.
Kako to, da ste se odločili za poklic učiteljice?
Povod, da bom učiteljica, je bila osnovnošolska učiteljica slovenščine in angleščine, ki je v
sebi nosila posebno predanost poklicu in učencem. Pa tudi v srednji šoli sem imela
»privilegij«, da sem bila dijakinja srčne profesorice.
Ste se prej ukvarjali s čim drugim?
Če misliš na mladost in pred študijem, seveda.
S čim?
Veliko časa sem posvetila športu in plesni
umetnosti.
Kako to, da ste se potem odločili, da postanete
učiteljica angleščine?
Kolebala sem med študijem športa ter slovenščine in angleščine. In v odločilnem trenutku
sem se odločila za slednje.
Vas vaše delo veseli? Zakaj? Lahko poveste
nekaj vam najljubših stvari pri vašem delu?
Delo me veseli. Dati učencem ne samo znanje
predmeta, ki ga poučujem, ampak tudi širši
pogled na svet, vrednote, kasneje videti, da so
to usvojili in postali uspešni v življenju, je
najlepša stvar.
Dati znanje in videti, da ga učenci vračajo,
vzbuditi ustvarjalnost, postavljati nove izzive
sebi in učencem, vzpostaviti pozitiven odnos,
medsebojno spoštovanje, …
Kako dolgo že učite?
Teče 28. leto.
Imate pri vašem delu kak poseben cilj?
Naučite učence, ne samo jezika, ampak tudi
pozitivnih vrednot človeštva, ki jih je dandanes vse manj.
Kaj se vam zdi pri vašem poklicu najbolj pomembno?
Truditi se v vsakem najti tisto, kar je dobro.
Pohvaliti, vztrajati in učiti se tudi od vas,
učencev.
Kako to, da zraven vseh obveznosti vodite še
gledališki krožek?
Umetnost je bila že od nekdaj stvar, ki me je
zanimala. Začelo se je leta 1992 z govornim
nastopom učencev, ki je prerasel v gledališko
predstavo. In od takrat se nadaljuje v obliki
gledaliških predstav ali kulturnih prireditev. Je
izziv, kaj in kako postaviti na oder delo, ki bo
pritegnilo učence in občinstvo. V pomoč ste
mi vi, učenci, ki imate radi izzive, soustvarjate
predstave, ste polni idej. In seveda kolegice,
ki so in sodelujejo z mano.
Kakšen je po vašem mnenju vaš odnos z učenci?
To bi morali povedati vi. Trudim se, da je korekten, da temelji na medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Vsi smo osebnosti z značajem, naša drobna lepa dejanja pa naj naredijo šolski vsakdan prijeten vsem.
Vsi vemo, da je dandanes znanje angleščine
zelo pomembno. Koliko angleščine, koliko
znanja, pa vi pričakujete od svojih učencev?
Znanje učencev se z leti zelo spreminja. Veliko veste, predvsem besedni zaklad je širok,
kar je posledica današnjega načina življenja in
možnosti, ki jih omogočajo različne tehnologije. Velikokrat me presenetite, kaj vse ste
zmožni povedati, napisati v tujem jeziku, torej
tako tudi razmišljate.
Težko je reči, koliko, saj je to odvisno od interesa in zmožnosti posameznika. Zagotovo pa
je, da jim mora biti dobra, če ne odlična popotnica v srednjo šolo.
Hvala za pogovor.
Z učiteljico se je pogovarjala Tjaša Šimunić,
učenka 9. b-razreda.
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 9
DELNI SONČEV MRK
Na prvi pomladni dan se je
šolsko dvorišče spremenilo v
astronomsko prizorišče. Prav
vsi prisotni v šoli (učenci, učitelji, ostali zaposleni, obiskovalci) smo spremljali igro geometrije med svetlobo in
senco ob gibanju Sonca in
Lune po našem nebu. Dopoldanski delni Sončev mrk –
20. marca 2015 je bil dogodek, ki so ga spremljali številni navdušeni vzkliki in vedri obrazi. Devetošolci in
osmošolci so poskrbeli za
varno opazovanje Sonca s
pomočjo očal z mylar folijo. V
vlogi tutorjev pa so poskrbeli, da je bilo opazovanje varno in zanimivo tudi za mlajše
učence.
Jolanda Orgl
IZBIRNI PREDMET FRANCOŠČINA
Eden izmed obveznih izbirnih predmetov, ki so se letos izvajali na naši šoli, je bil tuj
jezik francoščina. Besedo smo dali učencem, ki so ta predmet obiskovali.
Kot zahteva učni načrt, smo si v prejšnjem šolskem letu šestošolci morali izbrati obvezne izbirne predmete. Novost pa je bila ta, da smo si lahko izbrali tudi enega neobveznega – na voljo je
bila francoščina. Pred tem se ne spomnim, da bi
se kdaj želel učiti francoščine, ampak radovednost je bila velika, zato sem se vpisal. Nisem
imel nobenih posebnih pričakovanj, malo pa me
je zajela panika tisti dan, ko sem dobil učbenik.
Zdelo se mi je, da se tega jezika ne bom nikoli
naučil, kaj šele da bi zmogel reševati naloge. Od
prve ure naprej tega strahu ni več, pri urah francoščine uživam — učimo se, se pogovarjamo,
posneli smo reklamo ipd. Spoznali smo ogromno
francoskih besed, kar nekaj slovnice, znamo se
predstaviti, šteti do 100 in več, poznamo barve, imena dni ter mesecev, spregamo glagole
in se zabavamo ob izgovorjavi zapletenih francoskih besed. Glede na to, da je francoščina
uradni jezik v več kot dvajsetih državah in da jo
še zmeraj govori preko 100 milijonov ljudi, sem
prepričan, da mi bo znanje francoščine lahko
koristilo. Če ste v dvomih, ali bi si francoščino
izbrali ali ne, vam lahko samo rečem, izberite si
jo, ker vam ne bo žal. Sploh, če boste imeli tako super učitelja, kot ga imamo mi.
Šli smo tudi v Ljubljano ter v Kranj na predstavo.
Enkrat me je sošolka vprašala, zakaj hodim k
francoščini, saj je to tako nezanimiv jezik. Jaz pa
sem ji rekla, da nikoli ne veš, kdaj in zakaj ga boš
morda potreboval, zato je dobro pridobiti novo
znanje, še posebej če si dober v tem.
Žiga Djurovič, 7. a
Nikita Genc, 7. a
KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA
Učenci naše šole se nekajkrat letno udeležijo t.i. knjižničnih ur, kjer prisluhnejo pravljicam,
se učijo iskati informacije, odkrivajo skrivnosti knjig, primerjajo prebrano z resničnim
življenjem, se učijo pravilno napisati seminarsko nalogo ...
Ena od letošnjih ur KIZ-a pa je bila nekaj posebnega; tako drugošolci kot osmošolci so
prisluhnili slovenski ljudski pravljici o zlati ribici. Učenci 2. razreda so vsak svojo zlato ribico
narisali, osmošolci pa so jo, kot se spodobi, poprosili za izpolnitev nekaj želja.
Mira Lorber
ZLATA RIBICA, …
Naj tisti, ki živijo v revščini in lakoti, najdejo primeren vir dohodka in živijo življenje, kot si želijo.
Omogoči, da bom še naprej ostala v tako dobrih
odnosih s svojo družino in prijatelji in da se bomo imeli tudi v prihodnosti radi.
Naj zadanem Eurojackpot.
Anja Šegula, 8. a
Naj moja najboljša prijateljica enkrat v svojem
življenju posvoji črnčka, ker je to že dolgo njena
največja želja.
Pomagaj mi najti ljubezen mojega življenja.
Omogoči mi zdravo življenje brez hujših bolezni.
Neja Menciger Kocbek, 8. a
Da bi bila v življenju srečna, živela polno življenje
in bila brez obžalovanj.
Da bi bila uspešna v stvareh, ki si jih želim.
Da bi bila na svetu odpravljena revščina.
Staša Anders, 8. a
Želim si, da bi v življenju dosegla svoj cilj – da
zaigram v slovenski A-reprezentanci.
Želim si, da se babi reši sedenja v vozičku.
Želim si, da bi naša družina ostala tako enotna,
kot je.
Zala Meršnik, 8. a
Prosim te,
da bi bil lahko vedno obdan z ljudmi, ki me cenijo in me imajo radi;
da bi vedno dobro sprejemal odločitve.
da bi vsi drugi imeli lepo in zdravo življenje.
Urban Čivre, 8. b
Prosim te, izpolni mi naslednje želje:
Da bi imela svojo sanjsko službo, ki jo bom z
veseljem opravljala.
Da bi ohranila dobre stike z družino in prijatelji.
Da ljudje po svetu ne bi živeli in umirali v mukah.
Bina Bedrač Plazovnik, 8. b
Da bi spoznala še veliko prijateljev in ohranila
stike s temi, ki jih že imam.
Da bi uspešno končala šolanje in dobila dobro
službo, v kateri bom rada delala.
Da na svetu ne bi bilo revnih ljudi in se bi denar
razdelil med vse.
Neja Jurkovič, 8. b
Želim si, da na svetu ne bi bilo bogatih in revnih,
temveč da bi bili vsi enaki.
Želim si biti poslovno in znanstveno uspešna v
svojem življenju.
Želim si biti obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada.
Kristina Veljković, 8. a
Da bom vedno imela nekoga, na katerega se
lahko zanesem in ki mi bo stal ob strani.
Da bom v živela življenje brez hujših bolezni.
Petra Brenk, 8. a
Želim si, da bi bila v življenju srečna.
Želim si, da se nikoli ne bi poškodovala.
Vsem drugim želim čim več sreče v življenju.
Janita Barber, 8. a
Da bi bila uspešna v sanjski službi.
Da bi mi odpravila govorno napako.
Da bi sestra uspešno maturirala.
Ivana Gustinčič, 8. a
Želim si, da bi bile vsem dodeljene pravice.
Želim si, da bi našla notranji mir.
Želim si, da bi ustanovila organizacijo, katera bi
se borila za bolnikove pravice.
Aleksandra Vujanovič, 8. b
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 11
KAKO OSTATI MOTIVIRAN
ALI PREŽIVI ŠOLSKO LETO BREZ STRESA
V okviru izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo so devetošolci Janja, Sara, Tjaša,
Nikita, Neli, Denisa, Ana in Patrik razmišljali o motivaciji pri šolskem delu in svoje
ugotovitve zapisali.
Bodimo iskreni, šola je stresna in veliko nas
ima v drugem polletju ogromne težave z motivacijo. Zunaj sije sonce, prijatelji nas vsak
dan sprašujejo, če imamo kaj časa, da bi skupaj preživeli popoldne. Vse je izjemno vabljivo, a s pravo mero ustrezne motivacije nam
lahko vseeno uspe odlično opraviti tisti zadnji
košček šolskega leta.
Za lažje razumevanje celotnega članka najprej razjasnimo nekatere pojme.
Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki
nas ogrožajo ali nas iztirjajo. Ko zaznamo nevarnost, realno ali namišljeno, se naše telo
avtomatsko odzove in nas želi pripraviti na
soočenje s to nevarnostjo. Temu pravimo
stresni odziv. (vir: http://www.avtogeni-trening.si/stres/kaj-je)
Motivacija je duševni proces, ki s pomočjo
različnih motivov ali teženj, to so lahko potrebe, vrednote, želje, ideali ali nagoni, vodi vedenje ljudi in jih usmerja k določenim ciljem.
Motivacijski procesi lahko potekajo zavedno z
uporabo volje ali nezavedno.
KAKO OSTATI MOTIVIRAN?
Izjemno pomembno je, da se nagradimo za
hitro opravljeno delo.
Koliko se le da, obdržimo optimizem, kljub
temu, če nam v tistem trenutku »nič ne
gre«.
Omejimo pričakovanja.
O temi, ki se jo učimo, poiščimo informacije, ki nas bolj zanimajo kot obvezna
snov.
Vzemimo si čas za počitek in sprostitev —
lahko ga preživimo v družbi.
Občasno pomaga tudi hrana. :)
Motivacija je potrebna za uspešnost pri delu. Pa naj te motivira želja po nadaljnjem
šolanju, dobra družba ali bližajoče počitnice. Najdi nekaj, zaradi česar se ti bo zdelo
vredno odpreti učbenik in se naučiti snov.
Ampak ne pozabi, smo najstniki in del našega razvoja mora biti tudi zabava, ne samo guljenje šolskih klopi.
(vir:
h t t p : / / d e e p b l u e . u n i - m b . s i / l u k op e r / u m e t n o s t _ u c e n j a /
kaj_je_motivacija.html)
Intervju z devetošolko Ano Kastelic.
Kako se znebiš stresa?
Stresa se znebim s poslušanjem glasbe, plesa, z
branjem, sprostitvijo, sprehodom po gozdu.
Kaj je tisto, kar ti predstavlja stres?
Stres mi predstavlja šola, panika, kadar moram
nekaj narediti na hitro.
Si pogosto v stresu?
V stresu nisem velikokrat, največkrat pa sem pred
ustnim preverjanjem znanja in kakšnimi testi.
Ali se v stresni situaciji obnašaš drugače kot
običajno?
Ko sem v stresu, velikokrat hitim, sem površna,
lahko tudi malo tečna.
Kaj te motivira oz. kako ostaneš motivirana?
Motivira me vpis v srednjo šolo, ocene (da zberem dovolj točk). Pri motivaciji mi pomagajo
starši, prijatelji. Motivirana velikokrat ostanem
tudi tako, da preberem kakšno lepo misel ali
citat.
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 12
SARA TETTAMANTI IN GIUDITTA PULITI
ALI ITALIJANŠČINA V ŽIVO
Šolski predmetnik obsega poučevanje tujih jezikov kot sestavni del učenčeve splošne izobrazbe. Angleški jezik ima posebno mesto, saj je učencem v
vsakdanu že postal jezik sporazumevanja. Nemščina je jezik
naših sosedov in okolje, v katerem živimo, je prežeto z izrazi,
ki so nam znani, ali z besednjakom, ki nam je zaradi geografske bližine domač. Na različnih šolah se počasi uveljavljajo romanski jeziki: francoščina, španščina in italijanščina.
Slednje se učenci na naši šoli
učijo od leta 2009.
Učenje tujega jezika bogati
učenčevo razgledanost in mu
ponuja širši pogled onkraj znanega. Načini poučevanja so
različni. Učbenik in delovni zvezek ter CD-ji že dolgo tega niso
več edini pripomočki Svetovni
splet je naravni govor, intonacijo, barvo jezika in naglas ter
slengovske izraze je pred desetletjem pripeljal v učilnice
po najkrajši možni poti. Vse je
»one click away«.
Še bolj učinkovit – v začetku
kar malo nenavaden – je vstop
naravnega govorca v razred, še
posebej takrat, kadar učenec
jezika ne sliši tako pogosto kot
nemščino in angleščino.
V sodelovanju z Inštitutom Minerva iz Maribora smo v šol.
letu 2014/15 imeli priložnost
sodelovati z dvema mladima
Italijankama, ki sta pri poučevanju italijanščine v 8. in 9. razredu pouk obogatili z vsebinami, ki jih učbenik ne ponuja.
Obe dekleti sta visoko izobraženi in z bogatimi izkušnjami v
poučevanju v različnih državah.
Aktivno sodelujeta pri različnih
evropskih projektih.
V novembru in decembru smo
ob urah italijanščine s Saro
Tettamanti iz Lago di Como,
(Veneto) popestrili pouk geografije, zgodovine, nemščine
ter v 1. razredu. Prvošolci so
brez posebnih težav usvojili
italijansko besedišče družinskih članov in potrdili preverjeno dejstvo, da je zadrega manjša, če imaš manj let.
Marca, aprila in maja smo
gostili Giuditto Puliti iz Firenc
( T osk a na) . S l ednja j e
»poučevala« v 8. in 9. razredu
pri izbirnem predmetu italijanščine. Obe sta prišli v Slovenijo
v okviru evropskega projekta
Leonardo da Vinci.
- potresna območja in vulkani v
Italiji;
- tipična italijanska družina;
- primerjava slovenskega in italijanskega šolskega sistema;
- italijanski običaji ob praznikih;
- narečja v italijanskem jeziku.
To so vsebine (po izbiri učencev!), ki jih učbenik ne obravnava (ali pa vsaj ne dovolj podrobno in na tako zanimiv način) in
so neprecenljiv vir informacij,
kjer učenci neposredno in iz
zanesljivega vira dobijo odgovore na vprašanja. Dodatna vrednost tovrstne oblike dela je
priložnost slišati tuj jezik — italijanščino — predvsem hitrost
govora, ki je posebnost tega
jezika in v komunikaciji z
»originalno osebo« (besede nekega učenca) slišati jezik v živo
in v njem komunicirati z naravnim govorcem. Ob takem načinu dela je začetna zadrega neizogibna, a sčasoma izgine. Tujega jezika se najhitreje naučimo, če živimo v okolju, kjer ga
govorijo. Ker to ni vedno mogoče, je obisk naravnih govorcev
dobrodošla popestritev pri pouku.
Mirna Tabak, prof.
Nekatere vsebine pri pouku
italijanščine:
PRVOŠOLCI SO SE PREIZKUSILI V ROLANJU
Učenci 1. a-razreda so pri dodatnem športnem programu rolali.
Tukaj je nekaj vtisov:
Lana: Bilo mi je všeč, ker mi je dobro šlo.
Tibor, Urban C. J.: Najbolj nama je bila všeč vožnja po travi, ko
smo se spustili po hribu navzdol.
Katja: Všeč so mi bile igrice na rolerjih.
Simon: Vse mi je bilo fajn.
Mia: Prvič sem bila na rolerjih in me je bilo strah stopiti v njih.
Iza: Rolanje je super, razen takrat, kadar padem na rit.
Vsi pa se sprašujemo, zakaj nihče ne izumi ščitnikov za zadnjo
plat.
Zvonka Klajnšek, prof.
POČITNICAM NAPROTI
Na pragu počitnic so mlade novinarke, šestošolke Ana Muršič, Zala Šenveter, Lea
Savić, Zarja Romih Jelenc, Anouk Dravčbaher in Nikolina Pelemiš, učence
povprašale o počitniških željah — česa si želijo med počitnicami in kaj bi radi
počeli. Preberite, kaj so povedali.
Veselim se dnevov brez učenja, morja
v Grčije, igre s prijatelji, igranje igric
na računalniku, ZABAVA!
Teodor Pelemiš, 1. a
Da bi prespala pri prijateljici, zabava
na morju, TV, oddih od šole.
Taja Brezac, 1. b
Ne bi imela počitnic, ves čas bi bila v
šoli. Sicer pa izlet v Legoland, igra s
prijatelji.
Urška Filipič, 1. c
Iti na kmetijo k babici in dedku, v
Legoland, v Italijo, na morje, na Dunaj
v Prater. Gledal bi TV, risanke, se
igral, bral knjige.
Erazem Cokan Jus, 2. c
Druženje s prijateljicami, učenje, zabava na Krku in Malem Lošinju, knjige, branje, zabav.
Aneja Berglez, 2. b
Da bo toplo, plavanje, zabava na Hvaru, igra s psom, branje knjig.
Lana Lešnik, 2. a
Da bi lepo preživel počitnice.
Art Romih Jelenc, 3. b
Da bi z mamo odšli nekam na počitni-
ce in da bi si ati vzel malo več časa.
Lucija Matušan, 3. a
Da bi šel v terme Čatež.
Patrik Anželj, 3. c
Da bi se imela lepo, da bi bilo toplo,
da bi se veliko sončila in postala rjava.
Tamara Reicht, 4. a
Da me vsi pustijo na miru, da se sprostim. Da bi šla cela družina na morje.
Lucija Novak, 4. b
siti njihove specialitete in se malo
ohladiti v morju.
Petja Drame, 5. c
Rada bi odšla na križarjenje v Grčijo,
tam bi se zabavala in kopala.
Ana Muršič, 6. b
Rad bi odšel na naš vikend. Ne želim
si posebej iti v tujino, rad pa bi šel v
Grčijo.
Rok Matic Sameja, 6. a
Da dobim kužka in da se imam vsa
naša družina lepo.
Anja Emeršič, 4. c
Ja, rada bi šla na morje, ležala na
plaži in ob tem poslušala glasbo, se
družila s prijatelji. Rada bi šla v Grčijo, ampak si ne želim iti z letalom.
Anteja Garmut, 7. a
Najbolj si želim iti v Grčijo, tam spoznati nove ljudi in tudi jedi, ter se osvežiti v hladnem morju.
Natalija Cvetković, 5. b
Gremo na morje. Tam bom plaval, se
potapljal, družil s prijatelji … komaj
čakam!
Ian Kump, 7. b
Želim si iti v London in tam spoznati
znamenitosti, kulturo in poskusiti
njihove posebne jedi.
Marisa Zorec, 5. a
Da bi bile čim daljše. Da bi bile zabavne.
Kaja Mihailović, 8. b
Z družino gremo vsako leto kampirat
in tudi to leto gremo na Mali Lošinj.
Gremo tudi v Španijo na Tenerife, kjer
si želim ogledati znamenitosti, posku-
Preživeti čas s prijatelji. Da bi ostala
tukaj v Sloveniji. Da bi odšli na morje.
Bojana Dokić, 8. a
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 14
Po čem si bodo učenci zapomnili šolsko leto
Glasbena vzgoja, petje in risanje pri likovni vzgoji. (Sara)
Športni dnevi. (Alina)
Petje in igra šolskem dvorišču. (Nena)
Likovno ustvarjanje v popoldanskem varstvu. (Tine)
Plesni krožek, športni dnevi in telovadba. (Taja)
Športni dnevi in nogomet v prostem času. (Tim)
Učenje pri pouku in igra s prijatelji. (Alex)
Matematiko, ker rada računam. (Ana Marija in Tia)
Plavalni tečaj in sankanje. (Zoja)
Nastop za materinski dan. (Gašper in Tia)
Po prijaznih učiteljicah. (Sara in Julija)
Po fotografiji. (Tine)
Najbolj si bom zapomnila dan, ko smo lahko
božali agamo. (Nena)
Uživala sem, ko smo se pripravljali na noč
čarovnic, saj smo delali netopirje, čarobni
napoj in likovno ustvarjali. (Luna)
Po sadnem napitku, ki smo ga pripravili pri
pouku. (Sara)
učenci 1. b
učenci 1. b
Letošnje šolsko leto si bom zapomnila predvsem
zaradi tega, ker smo prvič prišli na predmetno stopnjo. To je prineslo veliko sprememb. Malico v jedilnici, vsak predmet v drugi učilnici, za vsak predmet
druga učiteljica, novi predmeti (geografija, zgodovina, naravoslovje, tehnika in tehnologija), nove učiteljice, več učenja in ocen. Zapomnila si ga bom zapomnila tudi po mojih ocenah. Imela sem najboljše
ocene v vseh teh letih in z njimi sem zelo zadovoljna.
Imela sem same petke, le eno štirico v celem šolskem letu. Letos smo bili z dodatnim športnim programom na taborjenju, kjer smo se imeli super.
To šolsko leto je velik prestop. Prišli smo na predmetno stopnjo, vsako uro je bil z nami drug učitelj.
Spomnim se, kako smo prvi šolski dan gledali v
urnike, iskali učilnice, kjer naj bi imeli uro. Pa tudi
to, da smo imeli malico v jedilnici. V tem šolskem
letu je bilo kar nekaj prepirov, kar ni tako dobro.
To leto je hitro minilo. Zadovoljna sem s svojim
dosežkom v tem šolskem letu. Nova predmeta sta
zgodovina in geografija. V tem šolskem letu sem
uživala!
Jana Radakovič, 6. b
Ana Muršič, 6. b
Všeč mi je bila šola, prijatelji, prijateljice,
učiteljice, učitelji. Ko sem prvič prišel v šolo,
nisem nič razumel, ampak učiteljice so me
naučile govoriti slovensko. Zelo mi je bilo
všeč, ko smo se smejali.
Leoard Bajraj, 6. b
To šolsko leto, ko sem obiskovala šesti razred, si
bom zapomnila po zanimivih izletih, veliko novega
znanja, prijaznih učiteljih, mojih dobrih ocenah in
ogromno zanimivih dogodkih. Zdi se mi, da je šesti
razred minil zelo hitro, še preden sem uspela prešteti do tri. V tem šolskem letu je bilo tudi veliko
tekmovanj (športnih in iz znanja). Snovi so mi bile
zanimive in ne pretežke. Bilo je veliko lepih in zabavnih stvari. Pa tudi manj prijetne, za katere pa
upam, da jih bom hitro pozabila. Kot razred smo
tudi veliko in dobro sodelovali.
To šolsko leto sem si zapomnila po
gledališki predstavi Carolline, v kateri
sem tudi plesala. Bilo je zelo lepo nastopati v njej. Najbolj pa mi je bilo
všeč, ko smo šli na več različnih tekmovanj. Zapomnila si bom tudi, da
sem pri NPZ iz angleščine dosegla 98
%. Takrat sem bila zelo vesela. To leto
sem na začetku imela kar dobre ocene, proti koncu pa so se te poslabšale. V spominu bom ohranila še več
lepih spominov, a vseh ne morem
opisati, ker jih je veliko!
V tem šolskem letu sem se dosti naučil in se imel odlično.
Seveda je bil kdaj slab dan, ocena, vendar sem šel dalje in
se še bolj potrudil. Na svoje ocene sem ponosen, čeprav bi
lahko bile še malo boljše. Četudi ne gre brez prepirov, sem
se s prijatelji dobro razumel. V spomin sta se mi najbolj
vtisnili ekskurzija na grad na Goričkem, živalski vrt Sikalu,
prazgodovinska vas in ekskurzija v tiskarno Leykam. Takrat
smo imeli nekaj prostega časa. Všeč mi je bil tudi na lesarski šoli.
Lea Savič, 6. b
Andrej Banjanin, 6. b
Brina Poropat, 6. b
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 15
LITERARNO-LIKOVNE STRANI
Umetnost
Umetnost. Umetnost nas
obdaja povsod in vedno.
Skriva se v vsakem posamezniku. Z njo se izražamo, jo gledamo, občudujemo ter beremo.
Umetnost so lahko besede
na papirju ali slika ali glasba ali gibi, ki jo spremljajo.
Vsem tem je skupno, da
lahko na igriv, tragičen, romantičen način, razkrivajo
posameznika in njegovo
najgloblje počutje. Umetnost prenaša takšno ali
drugačno sporočilo. Lahko
nas gane, nasmeji ali pa
tudi razjezi. V nas vzbudi
čustva in nas poživi.
Sama si življenja brez
umetnosti ne predstavljam.
Plešem, pišem, igram v
gledaliških predstavah, za
zabavo, včasih rišem, ko
pa sem doma samo jaz, pa
tudi kdaj zapojem. Da si
umetnik, ni nujno, da si vrhunski, profesionalni pevec
in plesalec ali slikar, pomembno je le, da se ob
tem izražaš ter zabavaš.
Umetnost je za vse, z njo
pa se skozi življenje tudi
ves čas srečujemo. Ali je to
v šoli, ko pojemo, plešemo,
pišemo ali v obšolskih dejavnostih.
Umetnost se skriva v vsem.
Umetnost je v lakiranju
nohtov in oblačenju, umetnost je v poslušanju in tudi
v govorjenju, umetnost je v
čečkanju po zadnji strani
zvezka. Mnogi pa pravijo,
da je umetnost tudi zbujanje ob zgodnjih urah (ta je
še posebej zahtevna).
Tu je, da nam nudi priložnost izražanja, kot si sami
želimo, da vsa svoja čustva
preusmerimo vanjo, da
smo svobodni. Umetnost
nima meja ali pravil. Na
prazno platno lahko naslikamo kar koli, na list papirja izlijemo čustva, na odru
pokažemo svoj pravi jaz.
Vsi smo umetniki, naš izdelek pa naše življenje.
Janja Horvat, 9. b
Matija Milosavljević, 3. c
Ana Vrca, 3. c
Sara Punčec, 4. b
Alin Toplak, 4. b
ŠOLSKA EKSKURZIJA
V četrtek, 21. 5. 2015, smo se z
avtobusom odpeljali na šolsko
ekskurzijo. Na avtobusu smo se
lahko pogovarjali in poslušali
glasbo. Ko se je avtobus ustavil,
smo prišli do Goričkega gradu.
Tam ni bilo preveč zanimivo, razen ko sta se Jure in Tomaž poročila in ko je učiteljica zaigrala na
zelo star klavir. Nato smo z avtobusom odšli v živalski vrt Sikalu.
Tam smo nekatere živali lahko
hranili ali jih celo pobožali. Vsako
žival sem fotografirala. Najbolj
všeč sta mi fotografiji pava z razprtimi peresi in fotografija kenguruja, ki je imel v vreči mladiča. Ko
TO SEM JAZ
(opis osebe)
Ime mi je Alin in pišem se
Toplak. Stara sem 10 let. Sem
srednje velike postave, visoka
sem 142 cm in tehtam 31 kg.
Imam ovalen obraz, rjave, srednje dolge skodrane lase, rjave
oči, majhen nos, pod njim pa
vedno nasmejana usta. Rada
nosim športna in moderna obla-
MOJA MAMA
(opis osebe)
Moji mami je ime Marjeta.
Stara je 43 let. Je visoke
postave. Ima jajčasto glavo, na kateri so temno rjavi, kratki lasje, ki so postriženi na gobico. Na obrazu
ima rjave oči. Oblači se
moderno in športno. Najraje nosi rdečo majico s kratkimi rokavi in sivo trenirko.
Se redko razjezi in je zelo
smo končali z ogledom živali,
smo pojedli malico in odšli do
prazgodovinskega najdbišča. Tam
nas je že čakal vodič. Nekaj časa
smo hodili po blatu, tako da smo
bili umazani in zaradi dežja tudi
mokri. Nato smo prišli do naselja.
Tam je bilo nekaj koč iz blata,
ognjišče na prostem in koza. Dve
starejši gospe sta delali kruh in
nato je ena poklicala svojega
moža. Ko je prišel, je pričel dekletom z las jesti uši, potem pa je
moral gospema pomagati vleči
voz. Ker je bil len, je to delo prevzel Tomaž. Nato so morali sejati.
Mož je bil spet len, zato smo namesto njega morale deklice vleči
nekakšno orodje, podobno sekiri,
ki mu pravijo ralo. Ko smo to naredile, bi mož moral splezati na
drevo, da bi poiskal ptičja jajca.
Ker ni mogel, sem namesto njega
jaz splezala na drevo in ko sem
prišla z drevesa, sem bila zelo
blatna. Gospe sta takrat do konca
spekli kruhek, ki je bili iz vode in
pirine moke. Medtem ko smo ga
jedli, je mož pekel ribo in tudi
ribo smo pojedli. Nato nam je
vodič dal palice in zaplesali smo
ples. Potem smo odšli domov. Na
ekskurziji sem se zelo zabavala,
čeprav sem bila mokra in blatna.
čila. Moje najljubše barve so
črna, rdeča, temno modra, svetlo zelena in vijolična. Sem zabavna, prijazna, dobra po srcu,
imam smisel za humor in redko
kdaj komu kaj zamerim, če pa
že, hitro odpustim. Obiskujem
OŠ Tabor I v Mariboru in hodim
v 4. b-razred. V prostem času
rada kolesarim, plavam, smučam, drsam in igram košarko.
Nekaj časa si vzamem tudi za
mojo najboljšo prijateljico Pio, s
katero preživim veliko prostega
časa. Moja posebnost so pegice
na nosu. Na desnem kolenu pa
imam materino znamenje. Doma imam akvarij s tremi ribami.
Upam, da se ne bom nikoli spremenila, in da bom vedno takšna, kot sem.
prijazna. Moja mami ureja
papirje, svojo pisarno ima
kar doma. Pri svojem delu
uporablja računalnik. V
prostem času rada kolesari, hodi pa tudi na gimnastiko. Njena najljubša barva je rdeča. Zelo rada ima
živali. Je najboljša mami
na svetu.
Tinka Gergič, 4. b
Katja Horvatič, 6. a
Alin Toplak, 4. b
Dževad Jahič, 5. c
Drugošolci so ustvarjali — dopolnjevali stripe.
KDO JE PRAVI PRIJATELJ?
Vsakodnevno je okoli nas veliko ljudi. Nekatere poznamo
bežno, spet drugih pa sploh
ne. Obkrožajo nas pa tudi
ljudje, ki so izoblikovali naše
osebnosti, kot sta mama,
sestra … Pomemben vpliv na
nas imajo tudi naši prijatelji
in družba. Veliko prijateljev
trdi, da so tvoji prijatelji —
ampak kdo so zares naši prijatelji?
Osebo spoznaš, se z njo nekaj časa družiš, nato pa te
nenadoma pozabi; takšen
človek zagotovo ni tvoj prijatelj, je le oseba, za katero
misliš, da si jo dobro poznal,
pa temu ni tako. Pravi prijatelj je tisti, ki bo vedno ob tebi in se bo spomnil nate, četudi bo na drugem koncu sveta. To je tisti, ki te bo podpiral
pri življenjskih odločitvah in
bo s teboj ustvarjal neverjetne spomine, ki nikoli ne zbledijo. Pravi prijatelj s teboj ne
bo komuniciral samo preko
spleta, ampak bo ob tebi, ko
boš potreboval pomoč ali nasvet. Čar prijateljstva je porabiti čas za osebo, ki si to zasluži. Pravi prijatelj ne bo izdal tvojih skrivnosti, celo
»prijatelj« tega ne sme storiti.
Vsi imamo prijatelje v osnovni
šoli, ampak kaj se bo zgodilo,
ko bo tega konec in se bosta
s prijateljem odločila za različni srednji šoli? Če veš/
misliš, da je ta oseba tvoj pravi prijatelj, se bosta slišala in
videla koliko krat bo to mogoče. Vedela bosta, kam po nasvet in kdo je vreden tvojega
zaupanja.
Kdo je tvoj pravi prijatelj, boš
izvedel šele čez čas. Za vse
ljudi, ki to vsakodnevno trdijo
in so ob nas, tega ne bi smeli
trditi. Vedeti moraš, da je pravih prijateljev na svetu zelo,
zelo malo.
»prijatelj prijatelja«
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 18
Osmošolci so razmišljali o tem, kaj si želijo početi v prihodnosti — Moj sanjski poklic.
Ko bom velik, bi rad postal računalničar,
saj me tehnika zelo zanima. Že od malega
sem rad igral računalniške igrice, zato me
ta poklic še bolj mika. Veliko me je o računalnikih naučil oče, nekaj pa sem se naučil
pri računalniškem krožku. V mislih pa
imam še en poklic, to je programer. Delo
programerja je, da skrbi za kakšne spletne
strani, ali s programiranjem ustvarja različne igrice, aplikacije in programe za računalnike in telefone. Kot programer lahko
dobro zaslužiš, saj lahko kakšna igrica postane zelo popularna, kot na primer Grand
Theft Auto 5, ki je v prvih štiriindvajsetih
urah, po tem k oso jo izdali, prislužila več
kot 100 milijonov evrov.
Moj sanjski poklic je fizioterapevt. Zanima me delo z ljudmi,
zato bi bil ta poklic ravno pravi zame. Delo fizioterapevta je
cenjeno in zato tudi plača ni majhna. Fizioterapevt lahko dela
na enem mestu, lahko pa tudi potuje, če je povezan s športniki. Fizioterapevt dela s številnimi aparaturami, ki pomagajo
odpraviti poškodbe. S pacienti opravlja tudi vaje, s katerimi je
mogoče omiliti bolečine v mišicah, pri zvinih in zlomih. Ker
fizioterapevti izvajajo tudi številne fizično naporne masaže, se
v starejših letih pogosto znajdejo v koži pacientov. Moj dedek, ati in jaz imamo težave s hrbtenico, zato bi znanje, ki bi
ga osvojila me šolanjem, prišlo prav tudi doma. Izobraževanje
traja sedemnajst let: devet let osnovne šole, štiri leta srednje
zdravstvene šole in štiri leta višje zdravstvene šole, smer fizioterapija. Višja zdravstvena šola je zelo zahtevna šola, saj traja
kakšen šolski dan tudi dvanajst ur. Pripravljena sem malo potrpeti in nato uživati v svojem poklicu.
Rok Rojko, 7. a
Laura Kraner, 7. a
Že ko sem bila majhna, sem se pogosto igrala, da sem velika. K temu je sodilo tudi opravljanje raznovrstnih poklicev.
Enkrat sem bila učiteljica, spet drugič prodajalka, največkrat
pa sem zdravila živali. Zdelo se mi je, da bi lahko bila odlična
veterinarka. Nobene slabe lastnosti tega poklica nisem videla. Potem sem bila vedno večja in večja in moje želje so
se počasi spreminjale. Spoznala sem, da veterinarji ne
opravljajo vedno tako čudovitega dela. Tako sem to željo
opustila. Pa ne popolnoma. Še vedno moj sanjski poklic
vključuje živali. No, verjetno vas vsaj že malo zanima, kaj
oziroma kateri poklic je to. Pa poglejmo!
Ko bom velika, bi rada postala biologinja, natančneje zoologinja. Biologinja je sicer že moja mama. Ona me je tudi navdušila nas tem. Sicer se ne ukvarja z živalmi, kot bi se rada
jaz, temveč z okoljem. Je ekologinja. Res je, da dela zoologinje ne poznam najbolje, si ga prestavljam po svoje, in najbrž
je tako še bolje. Po končani drugi gimnaziji bi verjetno odšla
študirat v Ljubljano. Nato pa … hmmm, kaj pa vem. Najbrž
ne bi delala v Sloveniji. Odšla bi v Brazilijo, ki mi je že od
nekdaj všeč. Tam živi veliko zanimivih živali, ki bi jih lahko
proučevala. Morda pa bi si raje na samotnem Galapagosu
postavila hišico v divji naravi. Ustvarila bi rezervat za galapaške želve velikanke. Te res obožujem. Doma imam majhno želvico koronjačo. Izredno pa si želim, da bi kdaj imela
kakšno večjo. Ja, to bi bil res idealen scenarij. Toda življenje
ni kot najlepši film. Včasih se ne izide vse, kot bi si želeli.
Ampak, če si nekaj res želimo, lahko to tudi dosežemo.
Tina Hajdinjak, 7. a
Moj sanjski poklic? Če bi mi postavili to
vprašanje pred tremi leti, bi brez premisleka rekla veterinarka. Čez čas pa sem
ugotovila, da čeprav imam rada živali, ta
poklic ni zame. Zadnja leta razmišljam o
dveh drugih poklicih, ki me zelo zanimata.
Prvi je forenzik, raziskovalec umorov. Ker
vem, da v Sloveniji ta poklic nima prihodnosti, sem se že kar lep čas nazaj odločila, da zapustim državo po končani srednji
šoli, in šolanje nadaljujem v tujini. Najverjetneje se bom vpisala na neko policijsko
šolo in kariero nadaljevala od tam dalje
vse do uresničitve svojega cilja. Nisem
prepričana, zakaj se lahko vidim v takem
delu. Poklic mi je všeč, ker je zanimiv in
ker lahko pomagaš spraviti za zapahe slabe ljudi, čeprav je verjetno zelo naporen.
Prizori, s katerimi se ti raziskovalci srečujejo, niso vedno lepi, delo samo pa je lahko tudi zelo nevarno. Vse našteto me ne
moti, forenzik ostaja moj sanjski poklic.
Aneja Šurina, 7. a
FOOD PROBLEMS
Food is one of the most important things for living. But we also have many problems. One of them is
overweight. It happens when we eat a lot of junk, unhealthy food. People are obssesed with drive-in restaurants, like McDonalds, KTC, Taco Bell etc. Junk food is usually cheaper then healthy food. This is
the reason why people get fat. GMO (Genetically Modified Organism) is not as healthy as natural food.Poverty is all around the world. One of the poverty problems is hunger. People have nothing to eat,
so they starve. They don't have enough money to buy food; most of them live in Africa. My opinion is
that this is really weird thing. People in America are probably the most reach people in the world. While
they are eating junk food, people on the other side of the world starve. This is not the right thing and I
really hope that people in the future will become better and help to eachother. Many people kill animals
for food, clother and of course for food. Most of farm animals are killed for food(chickens, pigs, cows,..).
It's really sad that people are doing this. Food has bad effects on us. For exemple Bulimia and Anorexia;
we also have people that are allergic to food. Many of them are allergic to nuts, milk produces and some fruits. Some people are trying to lose weight, because they want to be like their idols. They want to
be skinny and good looking, so they don't eat as mush as they should. Instead of having 5 meals a day,
they only have 2, maybe 3. But this is not the right way to lose weight. It 's better to have 5 meals plus
work-out. Everyday we learn many thing about food, so we must stay healthy as long as we can.
Nastja Šiler, 9. b
Teodor Pelemiš, 1. a
Tara Pongrac, 1. a
Filip Vukelič, 3. c
Amila Tursunović, 3. c
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 20
ZAČARANA ŠOLA
PRINESLA ME JE ŠTORKLJA
V ponedeljek se je v moji šoli zgodilo nekaj neverjetnega.
Najprej smo imeli spoznavanje okolja. Zapis na tabli je oživel
in skočil v moj zvezek. Drugo uro je bila slovenščina, kjer so
pisane črke kar plesale. Med malico smo si vsi zaželeli počitek
in v razredu so se pojavile postelje, legli smo in zaspali. Ko
smo se zbudili, v razredu ni bilo več table. Učiteljica se je začudila in povedala, da je pouka konec, saj je tabla izginila. Vrata
so se sama odprla in odšli smo iz razreda v podaljšano bivanje. Hoteli smo narediti domačo nalogo, a smo ugotovili, da se
je naredila sama.
Ko sem prišla domov, sem mami in atiju povedala, da mi je bil
ta dan res všeč.
Že od nekdaj me je zanimalo, kako
sem prišla na svet. Vprašala sem mamo in očeta. Odgovorila sta mi, da
me je prinesla štorklja. Ampak jaz
jima nisem verjela. Povedala sta mi
zgodbo. Ravno na tisti dan, ko sta se
poročila, sem nastala jaz. Ko se je
svatba končala, so se na nebu zbrali
oblaki. Iz majhnih oblačkov so naredili mene in ostale otroke. Oblaki so
poklicali svoje prijateljice štorklje.
Zavili so me v roza odejico in me dali
v košaro z lepo pentljo. In že me je
štorklja nesla k mojim staršem. Očka
in mamica sta pripravila vse, kar sta
potrebovala za prihod novorojenčka.
Končno me je štorklja odložila na
okensko polico. Starša nista vedela,
da sem že prispela. Ko sta vstopila v
sobo, sta bila zelo presenečena nad
mano. Tako sem prišla na svet jaz.
Kako pa vi?
Maša Menhart Jančič, 2. c
Elinn Muraus, 4. b
Ana Rebernik, 4. b
Čas, čas, ta naš čas –
vsi hitijo, vsi drvijo
ljudje času ne ubežijo.
Čas beži mimo nas
in še vedno pritiska na gas.
Svet je naš in tudi vaš.
Čas želi svet imeti in na njem živeti.
Tega mu ne smemo dovoliti,
svet moramo braniti.
Otroci veliko v telefone strmijo,
starši pa na delo hitijo.
Kam to pelje?
V kakšen svet?
Stari časi so že mimo,
a jaz si želim, da nazaj pridrvijo.
Ilona Nedog, 5. c
Kjerkoli sem, kamorkoli se ozrem,
vidim travo, polja, rože pisane in lepe
potoke čiste in seveda tudi reke.
Ali je svet res tako pisan in lep?
Narava je danes vsa skoraj siva
in ne vedno zanimiva.
Mesta so vedno bolj dolgočasna.
Včasih pa veselje otrok
odmevalo je daleč naokrog.
Danes otroci le za računalnikom sedijo
in nič več naokrog se ne lovijo.
Ko bi le sanjala takšen svet,
kaj naredila bi, da bil bi spet lep.
Tyra Barada in
Melisa Dokl, 5. c
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 21
MOJ MEDVEDEK
MOJ MEDVEDEK
PRI BABICI IN DEDKU
Ime mu je Magič. Medvedek je bele
barve in je zelo puhast. Ko ga stisnem za roko, mu zasvetijo lučke na
glavi, trebuhu in na nogah. Je na
elektriko. Rad je piškote in ribe, najraje pa je med. Rad ima tudi, da mu
preberem pravljico. Nikoli ni žalosten. Z njim grem pogosto ven igrat
nogomet. Zelo dobro zna brati. Moja
sestrica ga tudi ima zelo rada in pogosto spi z njim. Nikoli se ne skregava. Z mano hodi na obiske. Piše se
Medvedkovič. Zna tudi dobro plezati.
Naučil se je malo tiskano in pisano
abecedo. Star je osem let. Ima modre gumbe na roki. Pozna števila do
tisoč. Zelo rad spi in je zelo lep. Ima
svojega prijatelja Puhka Buhka. Zelo
rad se igra z njim. Najraje se z njim
igra nogomet. Pozna na uro. Rad
pleza po drevesih. Zelo mu je všeč
Strela Mekvin risanka. Zelo dobro
zna tudi računati. Prav tako pozna
spoznavanje okolja in slovenščino.
Hodi v šolo. Z mano gre na potovanja
ali na morje. Brez njega bi mi bilo
dolgčas.
Ime ji je Lili. Ko ga stisnem, smrči in poje.
Ima vijolično kapico. Ima gumba. Leži na
moji postelji. Na pajacu ji nekaj piše. Ima
rjav nos in črne oči. Rada ima, da ji pripovedujem zgodbe. Vedno se smeji. Ko me ni,
samo spi. Dobila sem jo za božička. Oblečena je v pajaca. Zelo dosti pije. Ima puhasto
glavo. Je srednje velika. Boji se ljudi. Ima
uhice, noge in roke. Dostikrat se igrava
skupaj. Piše se Matuš. Zna dobro plezati.
Naučila se je pisati. Stala je 50 €. Je mlada.
Stara je 8 let. Zna brati. Zna spuščati zmaja. Pozna na uro. Ve, kaj je poštar. Je zelo
lepa. Zna preval naprej in nazaj. Rada riše.
Ima prijatelje. To so Mimi, Nika, Maja … Ko
spi, smrči. Ima peresnico in penkalo. Zna
hoditi in plesati. Ima torbo. Ima šilček. Ona
sama skrbi za svoje zdravje. Zna računati.
Sedi na sedežu. Dobro skače. Najraje gleda
risanke na televiziji. Zna tuje jezike. Moja
medvedka je zelo sposobna. Če ne bi bilo
nje, bi bila moja soba prazna.
Babica je poklicala svojega vnuka
Toma in mu rekla, če bi naslednji
dan prišli na kosilo. Tom je vprašal
očka, če imajo jutri čas in oče mu je
pritrdil. Drug dan so pojedli zajtrk in
se odpravili k babici. Babičina hiša
je bila blizu, zato so se odločili, da
gredo kar s kolesom. Na poti so se
ustavili še v trgovini, da so kupili
darilo za dedka in babico. Prišli so
do babice in se pozdravili. Babica je
Toma in Bora poslala v kurnik. Pobrala sta jajčka. Potem pa je Tomu
padla posoda z jajčki na tla. Razbili
sta se dve jajčki. Poklical je dedka
in dedek je vse pometel. Dan je
hitro minil. Poslovili so se in odšli.
Potem so prišli domov, Tom je poklical babico in ji rekel: »Babi, kosilo je
bilo zelo dobro.«
Tjaša Matuš, 2. a
Matic Novak, 2. a
Timon Uremovič, 2. a
Šopek
Učenci so se zgodaj zjutraj zbrali pred
šolo, saj jih je čakal zanimiv dan. Vsi
so bili veseli, saj so vedeli, da bodo
spoznali veliko novih cvetic. Nato so se
odpravili proti travniku. Na travniku je
vsak poiskal svojo cvetlico, nato jo je
potipal, povohal in jo utrgal, tako da je
imela čim daljši pecelj. Ko si je vsak
izbral svojo cvetlico, jo je skrbno prinesel v razred. Predstavil jo je svojim
sošolcem. Tam je vsak oddal svojo
cvetlico učiteljici. Nato so šopek dali v
okrasni papir in zavezali z okrasnim
trakom. Nato so ta šopek podarili kuharici Tini za njen štirideseti rojstni
dan. Kuharica Tina je bila šopka zelo
vesela. Nato se jim je zahvalila za ta
res krasen šopek rožic in oni so se
zahvalili, ker kuharica Tina že dvajset
let kuha zelo dobra kosila. In kuharica
je odšla spet kuhat, otroci pa so šli v
popoldansko varstvo.
Jure Božič, 3. b
Lana Šimpl, 6. a
Papirnati zmaj
Nekega lepega dne je Samo vzel papirnatega zmaja. K njemu je prišel
njegov najboljši prijatelj Peter. Odločila sta se, da bosta šla spuščati zmaja. Vsi sošolci so bili tam in spuščali
zmaje. A potem se je Samu zmaj zapletel v drevo. Samo je poklical očka.
Ko je očka spravil zmaja iz drevesa,
se je zmaj strgal. Samo se je odločil,
da bo brž stekel domov in naredil
novega modrega zmaja.
Anej Hren, 3. b
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 22
PRAVICA
Potovanje po krajih
Če krši se ti pravica,
je to krivica.
Če pogledamo,
kaj se s pravicami je godilo,
hitro ugotovimo,
da pravice so pred leti še
slabše bile,
saj nič niso nosile.
Vsak zdaj sprašuje se,
če pravice so sploh bile.
Meni se zdi,
da za pravice niso vedeli,
saj dosti mladih je bilo
in v šoli se je pretepalo.
Če pogledamo, kaj na svetu
se godi še zdaj,
vidimo, da ponekod pravic
ni
in to me zelo žalosti,
saj veliko mladih še trpi.
Če rad ješ zelje,
se zapelji v Celje.
Ni ga lepšega drobiža,
kot so novci iz Trbiža.
Tam, kjer stoji vikend koča,
pride iz zemlje hladna Soča.
Na gori raste zelen bor,
pod njim stoji moj Maribor.
Melisa Dokl, 5. c
Manja Kelemina, 4. c
Sergej Črnčec, 8. b
Uganka
Je veliko prevozno sredstvo,
ki vozi ljudi v različne kraje
in se ustavi na postaji!
(AVTOBUS)
Kaja Juhart, 4. b
Lana Marin, 4. c
ASOCIACIJE OB BESEDI POČITNICE
MORJE, IGRANJE, ZABAVA, SONCE, SVOBODA, HOTEL,
KOPANJE, SPROSTITEV, POČITEK, PLEZANJE, RAČUNALNIK, ČOLN, DRUŽINA, POLETJE, ŠKOLJKE, PLAVANJE,
PALME
učenci 2. b
BUS
___ ___ ___ ___ ___ ___ ___
Tihana Kleva, 4. c
Pismo županu
Spoštovani gospod župan!
Spoštovani gospod župan!
V naši okolici mi je všeč, da imamo urejeno
pot v šolo s semaforiziranimi prehodi za pešce, kar mi omogoča varno pot v šolo in iz nje.
Ker živim v blokovskem naselju, bi predlagala igrala, kot so v parkih, tudi na našem dvorišču. Tako bi se mi, otroci, lahko kje igrali.
To bi bilo odlično!
Življenje v Miklavžu na Dravskem polju je zelo prijetno. Sedaj živim tu že 2 leti in sem se zelo hitro privadil na ta kraj. Všeč mi je šola in igrišče pred njo, kjer
lahko igram nogomet in košarko. Všeč mi je tudi naselje, kjer živim, saj je tukaj veliko otrok in se počutim varnega.
Predlagal bi, da na začetku kraja postavite še kakšna večja otroška igrala in nogometna igrišča na travi.
S spoštovanjem,
Brina Novak (4. c)
Lep pozdrav,
Jan Vid Gorenjak (4. c)
Glorija Recek, 3. b
Ana Dušak, 3. b
KAJ JE V ŠOLI NAJBOLJ ZANIMIVO?
šport, zato ker se zabavam. To počnem zunaj ali v telovadnici.
(Nino)
Ko delamo v glasbeni zvezek, ker se učimo pesmi. (Liam)
Šport mi je najboljši, ker se gibaš. (Tosja)
Ko imamo športni dan. (Lara)
Najbolj mi je zanimiva likovna vzgoja. (Maksim)
Glasba, zato ker je lahko. (Leonid)
Šport in matematika, ker je šport zabaven, pri matematiki pa mi
gre zelo dobro. (Aneja)
Ko imamo šport, ker rad telovadim. (Tadej)
Imam rada šport, ker smo v telovadnici. (Tjaša)
Kadar je šport, ker je fajn, in krožek Mali pohodniki, ker je tudi
fajn. (Urban)
Pri matematiki, ker računamo. (Luka)
Šport zunaj, ko tečemo in se igramo z žogo. (Mika)
Pri spoznavanju okolja. (Vita)
Šport. (Juš)
Ko imamo šport in ko se igramo med dvema ognjema. (Anja)
Kadar se učimo računati in brati. (Daša)
Da se kaj naučim. (Isabel)
učenci 2. b
Ana Stamenčič, 4. c
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
Polna malha dogodivščin
Daleč nazaj, med lanskimi poletnimi počitnicami smo se Fran,
Rino, Ana, Zelda in jaz, tako kot
prejšnje dneve, odpravili do nudistične plaže, kjer je zelo visoka skala, imenovana Kuk. Vsak
dan smo od tam skakali v vodo.
Bil je lep sončen dan in kar lep
del dneva smo skakali, dokler
se vrh skale ni začel lomiti in
STRAN 24
krušiti. Prestrašili smo se in
hitro poskakali v vodo. Skala se
je razlomila na manjše kamne in
en takšen kos je padel mojemu
prijatelju Franu na glavo. Onesvestil se je in jaz sem edini
opazil, da ga ni, zato sem zajel
zrak in se potopil. Fran je počasi
padal v globoko brezno. Moral
sem poklicati prijatelje, da bi mi
pomagali, saj je bil Fran težak.
Rešili smo ga. Imel je zlomljen
Izdelki učencev 2. a
nos in veliko buško na glavi.
Obljubili smo si, da ne bomo
nikoli več skakali z nevarne skale. Sicer pa, tudi če bi hoteli,
tega danes ne bi mogli več, saj
je okoli skale prevezan policijski
trak, ki prepoveduje približevanje.
Jakša Kuzmanić Čiča, 7. b
Izdelki učencev 2. a
maketa učenk 4. c
Polna malha dogodivščin
Hmmm, katero dogodivščino iz
svoje malhe bi vam predstavil?
Naj malo pobrskam … Aha! Tale
na dnu vreče bo prava! Sega v
moje prve šolske dni.
Ravno na polovici prvega šolskega leta se mi je zgodila res grozna stvar. Straniščna vrata so mi
stisnila glavo, zato sem krvavel
iz desne polovice glave. Vstopil
sem v razred in zavpil: »Aaaa!
Moje roke so čisto krvave!« Čez
nekaj časa me je učiteljica Anita
Rauter odpeljala v bolnišnico,
kjer so me že čakali stari starši.
V bolnišnici so me hitro sprejeli
in mi s posebnim lepilnim trakom zalepili rano na glavi. Oh,
teh spominov raje ne bom obu-
jal …
Kaj je še v moji vreči? Vau, kaj
pa tole? Pristanišče, morje, ladja
… Križarjenje po Karibih za dva
tedna. Bilo je leta 2012, ladja
Norwegian Star, kabina v 11.
nadstropju, čudoviti razgledi, le
kaj bi si lahko še želel … Veliko
lepega sem doživel na tej ladji in
spoznal številne nove angleške
prijatelje. Najbolj se mi je med
spomine vtisnil deček mojih let,
ki je imel zanimivo frizuro, saj je
imel visoko dvignjene lase. Ime
mu je bilo Quintin. Ko smo se
ustavili na Jamajki, smo plezali
po slapovih, kar je bilo res zabavno, izjemno in nepozabno
doživetje.
Naj se sprehodim še malo po
lanskem letu. Pred koncem še-
stega razreda je prišla iz bolnišnice prababica, nato pa odšla v
Dom za upokojence. Še sedaj se
je spominjam, kako je ležala v
sobi, v nekem čisto drugem svetu. Do konca šolskega leta sem
se vsak dan s skirojem odpeljal
k njej, se z njo pogovarjal in jo
poslušal, ko je obujala svoje
spomine. Že med poletnimi počitnicami je zbolela in na žalost
kmalu za tem umrla. Ta spomin
bom raje spravil nazaj v svojo
malho, čeprav se bom babice
vedno spominjal iz časa, ko sem
jo še obiskoval in poslušal njeno
zanimivo pripovedovanje.
Matej Petelin, 7. b
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 25
Tjašin pogled na osnovnošolsko pot
Lahko bi rekli, da je dejstvo, da se bom šele sredi
julija zavedla, da je vsega konec.
Da je konec moje osnovnošolske poti.
Da je konec druženja z ljudmi, ki sem jih spoznala
prvega septembra leta 2006, da ne bom nikoli
več vstopila v OŠ Tabor I kot v mojo šolo, da učiteljev, ki so me učili devet let, ne bom več imela kot
učiteljev, da je življenja, kot sem ga poznala, praktično konec.
Ne vem, kdaj sem prvič prestopila šolski prag, ne
vem, kdaj sem prvič videla svoje sošolce, a lahko
bi rekli, da sem vse prvič spoznala leta 2006, prvega septembra, ko so me na mizi v prvem razredu čakali rumena rutka, bomboni in še nekaj zloženk, ko sem prvič spoznala učiteljico, ko sem
prvič sedela za šolsko klopjo.
V prvem razredu nas je bilo osemindvajset.
Glede na to, da nas je zdaj triindvajset in se učiteljem meša zaradi nas, me sploh ne čudi, da smo
imeli v prvem razredu dve učiteljici.
Takrat je še veljalo tisto “bejevci so cari, ajevci
smetari” (v a razredu pa ravno obratno).
Do petega razreda smo imeli veliko zelo zanimivih
prigod.
Parkrat smo zrušili vrata, sesuli radio in poškodovali okna (in sesuli radio z oknom, ne vprašajte,
kako), ampak meni osebno je najbolj smešna
zgodba mojega šolanja na predmetni stopnji zgodba, ki vključuje božične okraske iz satovja, ki smo
jih sami naredili in nato z njimi okrasili novoletne
jelke na hodniku.
Naenkrat so začeli izginjati.
Nihče ni točno vedel, kaj se dogaja, dokler niso
učiteljice nekega dne ugotovile, da ima eden izmed sošolcev v lase zalepljen vosek in so jim nato
učenci povedali, da je na smrekah med in so si ga
pač privoščili.
Takrat je bila najdrznejša stvar, ki jo je bilo mogoče narediti, med podaljšanim bivanjem steči skozi
prehod pri pisarnah socialnih delavk na predmetno stopnjo, kolikor hitro je bilo mogoče preteči
zgornje nadstropje predmetne stopnje in se po
mostu nad avlo skoraj preteleportirati nazaj na
razredno stopnjo.
Zdaj se mi zdi smešno, da smo takrat za to potrebovali toliko poguma, zdaj pa po teh hodnikih hodimo vsak dan.
Veliko zgodb sem napisala s svojimi sošolkami in
tudi s sošolci.
Nekateri so se prešolali, nekateri na novo vključili
v naš razred, a z vsemi sem delila veliko ur smeha, najprej na razredni, potem pa na predmetni
stopnji.
In res smo imeli veliko pametnih (prevod: butastih) idej.
Res je težko verjeti, da smo letos že deveti razred,
da bomo letos končali našo osnovno šolo in odšli
naprej, dobili nove sošolce, nabrali nove izkušnje.
Kot sem že prej rekla, verjetno se bom zavedla, da
je vsega konec, ko bom ležala nekje na soncu sredi julija.
Težko je vse pustiti za sabo, a se hkrati veselim.
Težko je tudi razložiti, kako se v tem trenutku počutim.
Komaj čakam, da grem na srednjo šolo, komaj
čakam novih izkušenj, a mi je hkrati žal, da bom
morala ljudi, s katerimi sem zdaj že zelo dobra
prijateljica, pustiti za sabo.
Prav tako me je strah tega, kar se bo zgodilo.
Osnovna šola je bila stalnica v mojem življenju
zadnjih devet let, prav tako pa zgradba OŠ Tabor I
niti ni tako velika, da se lahko v njej izgubiš. Srednja šola bo nekaj novega, mi pa se moramo potruditi, da se bo vse izšlo tako dobro, kot se je v
osnovni šoli, ne glede na to, kam gremo.
Poleg tega pa imamo letos še valeto.
Bolje, da ne začnem razlagati še o tem.
V spominu mi bodo vedno ostali trenutki zabave,
smeha, odmori, ki so odtehtali učne ure, verjetno
si bom zapomnila tudi nekaj stvari, o katerih so
nas zadnjih devet let učili.
Verjetno pa ne bom nikoli pozabila izletov, prijateljstva, obrazov ljudi, s katerimi se tako dobro
razumem, da jih nočem pustiti za sabo, nekateri
stvari niti ne morem pustiti za sabo.
Življenje je oder in mi smo igralci.
Najljubši citat naše sedanje razredničarke.
Od nas je bilo odvisno, kakšno je bilo naše življenje do zdaj. Od nas je odvisno, kakšno bo naše
življenje naprej.
Moramo se potruditi, da ga bomo res živeli, da
bomo kljub temu, da smo za sabo pustili naše razrede, prijatelje, spletli nove vezi in ustvarili nove
zgodbe.
Ustvarimo vsaj tako lepe, kot so bile te v osnovni
šoli.
Tjaša Šimunić, 9. b
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
STRAN 26
Devetošolci so poskušali ubesediti življenje
Z denarjem si lahko kupiš način življenja, ne
pa tudi življenja samega. In to (hvala bogu) še
dolgo ne bo mogoče! Denar je po mojem mnenju, proti katerim drugim, dobro sredstvo. Kaj,
če bi trgovali z življenjem samim? S časom, ki
nam je ostal? Kaj če bi že ob našem rojstvu
točno vedeli, ali boš reven ali bogat, če ti v
življenju ne bo uspelo, in bi nas nekdo lahko
oropal našega časa? Nam ukradel leta, ki so
nam ostala, ki bi jih lahko preživeli s kom, ki
ga imamo radi? Življenje smo sami naredili
nepravično. Nobeno življenje ni nepomembno.
In nobeno ni bolj pomembno od drugih.
(Tjaša Šimunić)
Začne se z rojstvom, konča s smrtjo. Lahko ga
preživiš, ali pa živiš. Vsi vemo, za kaj gre. Gre
za življenje.
Življenje vsakega človeka se začne z rojstvom.
Kaj pa če se začne že prej? Lahko je začetek
življenja paradoks. Če verjameš v to, da se
znova rodiš, ko umreš, potem tvoje življenje
nikoli ni imelo začetka. Lahko bi bili atomi v
velikem poku.
(Tjaša Šimunić)
Vsako živo bitje je dragoceno, ima svoj pomen
in svojo nalogo. Zelene rastline prinašajo ravnovesje v zraku, da lahko dihamo. Majhne
čebele oprašujejo rastline, da lahko dihamo,
nam prinašajo med, da se posladkamo. Ko se
rodiš, prideš na svet, živiš pa že prej, kot zarodek v svojih sanjah. Ljudje živimo, da se učimo, in se učimo, da bolje živimo. Življenje niso
le dogodki, ampak tudi naše mišljenje in čustva.
(Simon Stare)
Vsak nov dan prinese neko novo izkušnjo za
življenje. Ne rodimo se in ne umremo popolni.
Zato zgrabimo vsako pozitivno priložnost, da
življenje živimo. Vsak je edinstven in unikaten.
Biti živ je nekaj najlepšega. Življenje je nasprotje smrti. Je svetloba, ki je posijala na nas.
Cenimo ga.
(Ana Marković)
Kot vsako se je tudi moje življenje začelo z
rojstvom. To je pač osnova biologije. Kljub temu, da je rojstvo tako pomembno, se nihče
ne spomni svojega. Morda zato, ker začetek
življenja ni tako pomemben kot življenje samo. Nekateri rečejo, da se življenje začne, ko
ga začnemo živeti.
(Janja Horvat)
Vsak človek ima zanimivo življenje, razlika je
le, da se ukvarjamo z različnimi stvarmi. Nekateri se ukvarjajo z glasbo, nekateri s športom, drugi z računalniki … Najdejo pa se tudi
taki, ki imajo željo ukvarjati se z vsem, kar je
možno.
(Patrick Majcen)
V življenju moraš početi to, kar te zanima, veseli … Moraš se postaviti zase, biti samozavesten, željan življenja. Pomembno je, da se veseliš živeti, izpolniš zadane cilje, želje, sanje.
Veliko razmišljam o svojem življenju v prihodnosti. Bom živela srečno, bom imela srečno
družino, službo, v katero bom rada hodila?
(Nika Boštjančič)
Ne smemo pozabiti, da pravzaprav tisti, ki po
našem mnenju nimajo ničesar, imajo najlepšo
domišljijo, kar je včasih tudi njihova rešitev.
(Marina Veljković)
V današnjih časih se vse bolj zavedamo medsebojne pomoči. Tudi če ima kdo malo, bo rade volje delil z nekom, ki je npr. v poplavi izgubil vse.
(Vid Banjanin)
Vsi razmišljamo o prihodnosti in o tem, kaj
nam prinese. Podoba srečnega življenja pa je
tako ali tako zadnje čase ljubezen, poroka,
dva otroka, hiša, pes. No, ja. Včasih, ne vedno. Mogoče je komu všeč biti sam. Ali pa zamudi kakšno priložnost. Pa je vseeno srečen.
Sreča je čudna. Nikoli ni natančno določena.
(Tjaša Šimunić)
Res si nas veliko želi uspešno in lepo življenje,
ŠO L SKO LETO 20 14 /2015 , ŠT EVIL KA 2
ampak če o tem samo sanjarimo, se to ne bo
zgodilo. Tudi če bi imeli srečo, da bi bili najsrečnejši človek na svetu, bi se lahko hitro
sreča obrnila v nesrečo.
(Vid Banjanin)
Morda smo le figure v veliki igri življenja, morda sploh nismo svobodne volje in nas vodi
usoda. Lahko bi bili celo vojska, ki so jo zase
naredili Nezemljani. Pravzaprav v življenju nikoli ni vse dobro. Brez slabega ne bi občutili
dobrega. Življenja bi se hitro naveličali. Zato si
moramo zapomniti: Življenje nam ne uresničuje sanj, pač pa je le priložnost, da si sanje uresničimo sami.
(Janja Horvat)
STRAN 27
Ko sem bil še v vrtcu, sem mislil, da nam hrano na Zemljo prinašajo Nezemljani.
(Patrick Majcen)
Za življenje, ki ga poznamo danes, so pravzaprav krivi dogodki. Veliko dogodkov, pomembnih in manj pomembnih. Brez njih ne bi živeli
življenja, ki ga živimo. Hvaležna sem za vse,
kar se je zgodilo.
Življenje je pojem, ki je zapisan v vseh slovarjih. Mislim, da tega pojma ni moč razložiti, ker
ga vsak živi drugače.
(Nastja Krepek)
Od nekdaj me je zanimalo, kako bi človek preživel, če na Zemlji ne bi bilo hrane in ne pijače. Sveta si brez tega ne znamo predstavljati.
Drugošolci o skrbi za zdravje
Za svoje zdravje skrbim tako, da jem sadje, zelenjavo, ribe, oreščke … Hodim v hribe, se gibljem
na svežem zraku in telovadim. Pijem zdravo pijačo, kot je voda, stisnjen sok. Pojem dovolj zajtrka,
kosila in večerje. Pojem pet obrokov na dan. Jem
veliko vitaminov.
Umivam si zobe, roke in telo. Zdravje je pomembno za nas. Televizijo gledam največ eno uro na
dan. Spim vsaj 10 ali 11 ur na noč, da se telo spočije. Ne ukvarjam se veliko z elektronskimi stvarmi.
Vita Žigart Rubelj, 2. b
Zdravje je največje bogastvo našega telesa, zato
moramo jesti zdravo hrano, piti dosti vode in se
čim več gibati. To je dobro za naše telo. Čim manj
računalnika in televizije, ker škodi našim očem in
možganom.
Urban Ekart, 2. b
Jem zdravo prehrano, zato da bom močna in zdrava. Piti moram veliko vode in čaja, ker sta brez
sladkorja. Tudi s športom se moram ukvarjati, zato da se naše telo prepoti in spusti vodo. Tu in
tam lahko poješ čokolado, da se malo posladkaš,
če pa je poješ preveč, to ni dobro za tvoje telo.
Aneja Berglez, 2. b
Jaz jem vsak dan domači jogurt. Veliko se vozim s
kolesom. Jem raznoliko hrano. Se veliko gibljem.
Hrano iz Mcdonaldsa jem enkrat na leto. Pri dediju se vedno žogam, ker je to zabavno.
Juš Kores Šumandl, 2. b
Zdravje je zelo pomembno. Zdravje je pravi zaklad. Včasih se mi lušta kakšna sladkarija, pa je
ne pojem, ker sladkarija ni zdrava. Mami mi je
rekla: ker si bila tako pridna, ti dam čokolado. Jaz
pa je nisem pojedla.
Moram skrbeti za svoje zdravje, morem jesti veliko sadja in zelenjave. Piti moram veliko vode. Veliko se moramo gibati. Ogromno moramo spati in
hoditi na sprehode in sveži zrak.
Tosja Drame, 2. b
Zdravje je najbolj pomembna stvar v življenju. Odrecite se sladkarijam. Namesto da sedite za televizijo, rajši pojdite na Pohorje. Jejte veliko zdrave
prehrane.
Tadej Bračko, 2. b
ATOMČKI IZ ZNANJA
Tekmovanje iz znanja matematike — Mednarodni matematični
kenguru (1.—5. razred):
Bronasto priznanje:
1. razred: Urban Vezenik, Tim
Bauman, Sara Hauptman, Špela
Keglevič, Alina Kiraly, Filip Klinc,
Anjana Ribič, Iva Stamenčič,
Urška Filipič, Miha Čeh, Aleks
Karničnik, Nik Kurbos, Tai Poropat, Aleksandra Šetinc, Kiara
Zorec
2. razred: Maj Bombek, Maša
Čuk Hajdinjak, Ivana Centner
Žiger, Maša Menhart Jančič,
Aneja Berglez, Ajda Dovnik, Lana Lešnik, Hana Marin, Matic
Novak, Vita Žigart Rubelj, Enej
Slana, Anej Zajec
9. razred: Matjaž Robnik, Simon
Stare, Tim Schaubach, Tjaša
Šimunić
Srebrno Vegovo priznanje:
7. razred: Zala Rebernik, Rok
Rojko, Žiga Djurović, Aneja Šurina
8. razred: Kristina Veljković, Bina Bedrač Plazovnik, Janita Barber
9. razred: Matjaž Robnik, Tjaša
Šimunić, Tim Schaubach
Zlato Vegovo priznanje:
Matjaž Robnik iz 9. a-razreda.
3. razred: Jaša Truntič, Alex Furjan, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Ana Vrca, Miloš Radaković, Nino Trstenjak Ramadani,
Arti Bruči, Anej Hren
Čestitamo tekmovalcem in mentoricama, ge. Metki Potočnik in
ge. Poloni Dovečar.
4. razred: Jan Vid Gorenjak, David Kos, Nino Menciger Kocbek,
Sara Namestnik, Tim Bratuša
Bronasto Stefanovo priznanje:
8. razred: Janita Barber, Anja
Šegula, Kristina Veljković
5. razred: Maša Varda, Alina
Herman, Marisa Zorec, Emanuel
Horvat, Stella Svetličić, Jan Zapečnik
9. razred: Tim Schaubach,
Matjaž Robnik, Tjaša Šimunić,
Simon Stare
Čestitamo tekmovalcem in razredničarkam – mentoricam.
Tekmovanje iz znanja matematike — Mednarodni matematični
kenguru (6.—9. razred):
Bronasto priznanje:
6. razred: Andrej Banjanin,
Katja Horvatič, Ana Muršič, Brina Poropat, Rok Matic Sameja
7. razred: Rok Rojko, Tina Hajdinjak, Žiga Djurovič, Aneja Šurina, Luka Jerman
8. razred: Kristina Veljković,
Janita Barber, Miha Verdonik,
Bina Bedrač, Plazovnik, Mitja
Batišta
Matjaž Robnik, Neli Šijanec,
Anja Šegula, Urban Čivre, Eva
Heinrih
2. ekipa: Ana Marković, Sara
Cvetković, Ana Kastelic, Merisa
Durović, Neja Mencinger Kocbek, Nastja Krepek, Eva Grmek
Ekipi sta osvojili 4. in 5. mesto.
Čestitamo tekmovalcem in mentorici ge. Nataši Štok.
Tekmovanje iz znanja zgodovine:
Bronasto priznanje:
Marina Veljković in Tjaša Šimunić iz 9. b-razreda.
Srebrno priznanje:
Tjaša Šimunić iz 9. b-razreda.
Čestitamo tekmovalcem in mentorici ge. Anji Zatezalo.
Tekmovanje iz znanja fizike:
Srebrno Stefanovo priznanje:
Janita Barber iz 8. razreda ter
Matjaž Robnik in Tjaša Šimunić
iz 9. razreda.
Kaja Juhart, 4. b
Srebrno Stefanovo priznanje na
državnem tekmovanju:
Matjaž Robnik iz 9. a-razreda.
Čestitamo tekmovalcem in mentorici ge. Jolandi Orgl.
Tekmovanje iz znanja prve pomoči:
Učenci 8. in 9. razreda:
1. ekipa: Nikita Arslanovski,
Merisa Memeti 4. b
ŠPORTNI ATOMČKI - OBČINSKA TEKMOVANJA
DOSEŽENO MESTO
— EKIPNO
V EKIPI SO IGRALI /
DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO
ŠPORTNA
PANOGA
UČENCI
UČENKE
KOŠARKA STAREJŠI
1
1
Grašič, Vujačič, Majcen, , Tomažič M., Čokolič, Koren, Rozman,
Budja, Potočnik, Batišta,
Fermišek, Raiter
Anders,, Boštjančič, Garmut,
Meršnik Z., Hajnrih, Širec,
Dravčbaher, Pelemiš, Trstenjak,
Čokolič
KOŠARKA MLAJŠI
5
1
Tomažič Maj, Rantuša, Zapečnik,
Rajter, Kump, Poznič, Bijelič,
Jerman Grega in Luka, Vagner
Krasič, Kolar, Garmut, Čokolič,
Pelemiš, Foster, Jakopovič,
Dravčbaher, Herman, Vajdič,
Romih, Savič
ODBOJKA ST.
7
7
Gluk, Rozman, Sakač, Čokolič,
Žuraj, Fermišek, Batišta
Boštjančič, Dobaj, Vele, Kampuš, Meršnik Z.,
ODBOJKA ML.
3
5
Rantuša, Poznič, Kump, Petelin,
Adorno, Rajter, Dimnik, Vagner
Kolar, Garmut, Čokolič, Krasič,
Foster, Flamiš, Schaubach,
ODBOJKA MINI
6
6
Božič, Drakšič, Reher, Romih
Drame, Herman, Vajdič,
ROKOMET ST.
4
2
Budja, Topolovec, Grašič.
Toplak, Boštjančič, Meršnik
Rozman, Majcen, Črešnar, Rader, Zala, Meršnik Ajda, Anders,
Obradovič, Frmišek
Dobaj, Garmut, Čokolič, Krasič
ROKOMET ML.
3
3
Rantuša, Kump, Petelin, Poznič,
Meršnik Ajda, Garmut, Čokolič,
Smolko, Korošec J., Rajter, Toma- Jakopovič, Dravčbaher, Zrnko,
žič, Šimunič
Šenveter
NOGOMET ST.
5
9
Rozman, Sakač, Gluk, Korošec
M., Marhold, Žuraj, Bajraj,
NOGOMET ML.
1
5
Rantuša, Korošec, Durovič, Kump, Meršnik Ajda, Plazovnik Lenka,
Poznič, Smolko, Bajraj, Mehmeti Šenveter, Bežan e., Roškar, Zrnko, Jakopovič, Dravčbaher
ATLETIKA ST.
EKIPNO
5
1
Rantuša, Rozman, Banjanin, Mehmeti, Grašič, Fermišek, Potočnik,
Korošec Matija, Korošec Jure,
Savič, Janžič, Koren, Sakač,
Toplak, Veljkovič Marina, Boštjančič, Foster, Barber, Šiler,
Heinrih, Garmut, Jemec, Korat,
Sakač, Šegula, Kraner, Poropat,
Arslanovski,
ALPSKO SMUČANJE
VELESLALOM
3
1
Dečki 02/03
4. m: Adorno Benjamin
8. m Ribič Maj
St. dečki l 00/01
Soldo Tim
Koren Jaka
Deklice 02/03
3. m: Foster Vita
12. m: Kadiš Lara
Deklice 00/01
1.m: Veljkovič Marina
3.m: Boštjančič Nika
4. m Veljkovič Kristina
PLAVANJE
EKIPNO
4
Verdonik Miha
Korošec Jure
Dušan Gligorijevič
Jakša
Boštjančič Nika
Heinrich Eva
Foster Vita
Šenveter Zala
Kategorizirani:
1.Triada:Najmlajši 06-08:
.Nekategorizirani: dečki
2.m: Jure Božič
2.triada: 02-04
1.m: Jure Korošec
10.m: Neo Kirbiš
3.triada:
24.m: Verdonik Miha
Kategorizirane:
A3: 2. m: Uduč Maja
Nekategorizirane:
1. Triada: Deklice:
6.m: Kaja Hictaler
10.m: Anina Černoga
2. Triada: Deklice:
7.m: Šenveter Zala
3. Triada:
6. m: Heinrich Eva
9.m: Foster Vita
PLAVANJE POSAMEZNO
UČENCI
UČENKE
Bežan E, Meršnik Z, Meršnik A.,
Čokolič, Hainrih, Boštjančič,
ŠPORTNI ATOMČKI - OBČINSKA TEKMOVANJA
ŠPORTNA
PANOGA
DOSEŽENO MESTO
— EKIPNO
V EKIPI SO IGRALI /
DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO
UČENCI
UČENKE
GIMNASTIKA 1. TRIADA
4
2
9.m: Jaki Til; 14.m: Luka Matušan 4.m: Anja Vide; 6.m: Ajda Dov19.m: Bračko Tadej; 22.m: Možič nik; 7.m: Tjaša Matuš; 10.m:
Eva Kesič; 12m: Tosja Drame
Jasmin
GIMNASTIKA 2. TRIADA
5
1
17.m: Jan Lukič; 22.m: Banjannin Neregistrirane:
Andrej; 23.m: Teo Unger; 24.m: 1.m: Tyra Barada; 4.m: Tamara
Tilen Koren; 25.m: Aljoša VuJajkopovič; 5.m: Lara Rukelj
jaklija
13.m: Rima Jaki;
Registrirane: 1.m: Sara Punčec
GIMNASTIKA 3. TRIADA
3
4
10.m: Sven Kotnik
12.m: Ahmet Mehmeti
13.m: Blaž Sakač
15.m: Jure Janžič
17.m: Grega Gluk
DESKANJE
9
STRELJANJE ML.
2
2
3
9. m: Obradovič; 12. m: Šumandl
13. m: Raiter
5
7. m: Boštjančič Nika; 6. m:
Plazovnik Bina; 9. m: Širec Ema
2. m: Foster Vita; 4. m: Poropat;
10. m: Ošlak
Dečki 2002/03
3.m: Benjamin Adorno
5.m: Matej Petelin
Dečki 2004 in mlajši:
3.m: Maj Premzl
ORIENTACIJSKI TEK
TEK NA SMUČEH
12.m: Tjaša Kolar
13.m: Nika Boštjančič
21.m: Tea Lovrenčič
Kategorizirane:
3.m: Vita Foster
4. m: Gašper Dimnik
BADMINTON
POSAMIČNO
BADMINTON
EKIPNO
UČENKE
9.m: Potočnik Nik;
13.m: Šumandl Žan
NAMIZNI TENIS
STRELJANJE ST.
UČENCI
Deklice 2002/03
1.m: Tia Schaubach
5.m: Lara Podjaveršek
Petelin, Adorno, Podjaveršek, Schaubach T.
Dečki 00/01:2. m: Grega Gluk, 5. Deklice 00/01
m: Matija Korošec
2. m: Zala Jemec
8. m: Miha Verdonik
3. m: Bina Bedrač P.
Dečki 02/03
4. m: Eva Hajnrih
1.m: Jure Janžič
Deklice 02/03
3.m: Dušan Gligorijevič
1.m: Ana Muršič
5.m: Žiga Djurovič
3.m: Vita Foster
6.m: Rok Rojko
4.m: Ksenja Zrnko
Dečki 04/05
5.m: Zala Rebernik
1.m: Mel Reher
Deklice 04/05
2.m: Gal Drakšič
1.m: Zoja Breznik
3.m: Matic Rajter
2.m: Petja Drame
4.m: Luka Majhenič
3.m: Stella Svetličič
4.m: Sara Punčec
2
Najml. dečki 06/08
3. m: Matija Milosavljevič
ml. dečki: 03/05
2. m: Rajter Tomaž
4. m: Banjanin Andrej
St. dečki /00/02
2.m: Matija Korošec
5. m: Miha Verdonik
Najml. deklice 06/08
2.m: Tea Hohnec
5.m: Sara Šemen
ml. deklice 03/05
3. m: Poropat Brina
4. m: Ksenja Zrnko
8. m: Sra Punčec
St.deklice 00/02
2.m: Foster Vita
4. m: Eva Hainrich
ŠPORTNI ATOMČKI - PODROČNA TEKMOVANJA
ŠPORTNA
PANOGA
KOŠARKA ST.
DOSEŽENO MESTO
— EKIPNO
V EKIPI SO IGRALI /
DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO
UČENCI
UČENKE
UČENCI
2
2
Grašič, Vujačič, Majcen, Tomažič
M., Čokolič, Koren, Rozman,
Budja, Potočnik, Batišta,
Fermišek, Raiter
UČENKE
Anders,, Boštjančič, Toplak,
Meršnik Z., Hajnrih, Širec,
Dravčbaher, Pelemiš, Trstenjak,
Čokolič
KOŠARKA ML.
3
Meršnik A. Krasič, Čokolič,
Pelemiš, Trstenjak Z., Dravčbaher, Breznik, Savič, Romih,
Foster, Herman
ROKOMET ST.
4
Boštjančič, Meršnik Zala, Meršnik Ajda, Anders, Dobaj, Garmut, Čokolič, Krasič, Bežan U.
NOGOMET ML.
3
ATLETIKA ST.
EKIPNO
5
Rantuša, Korošec, Durovič, Kump,
Poznič, Smolko, Bajraj, Mehmeti
1
Mehmeti, Fermišek, Banjanin Vid,
Potočnik, Korošec Matija, Korošec
Jure, Savič, Sakač, Rozman, Grašič, Koren, Rantuša, Janžič
Toplak, Boštjančič, Heinrich,
Barber, Veljkovič Marina, Korat,
Sakač, Jemec, Garmut, Šegula,
Foster, Šiler, Kraner, Poropat,
Arslanovski
ATLETIKA ST.
POSAMEZNO
Skok v višino:
1.m: David Rozman
5.m: Blaž Sakač
60m:
14.m: Vid Banjanin
Daljina:
10.m: Korošec Matija
Vortex:
2.m: Budja Izidor
Daljina:
2.m: Barber Janita
60 m:
1.m: Nika Boštjančič
Krogla:
6.m: Nika Korat
Višina:
1.m: Heidi Toplak
1000 m:
2.m: Eva Heinrich
4 X 100 m: 1.m
Heinrich, Boštjančič, Barber,
Kampuš
ATLETIKA ML.
POSAMEZNO
Daljina: 6.m: Žiga Djurovič;
300m: 7.m: Sven Kotnik
Vortex:
3.m: Rantuša L. Rene
1000 m:
11. Luka Jerman
60m: 5.m: Karina Medved; 7.m:
Nika Kampuš; 300m: 5.m: Tamara Jakopovič; 9.m: Ksenija
Zrnko;
Vortex: 1.m: Vita Foster
8.m: Anouk Dravčbaher
Daljina:
1.m: Laura Kraner
5.m: Alina Herman
7.m: Ana Muršič
600 m:
15.m: Brina Poropat
Dečki 02/03
4. m: Adorno Benjamin
8. m Ribič Maj
St. dečki l 00/01
Soldo Tim
Koren Jaka
Dečki 02/03
4. m: Adorno Benjamin
8. m Ribič Maj
St. dečki l 00/01
Soldo Tim
Koren Jaka
Koren Jaka
Soldo Tim
Vujačič Petar
Verdonik Miha
Boštjančič Nika
Toplak Heidi
Hacin Miša
Heinrich Eva
ALPSKO SMUČANJE
VELESLALOM
3
PLAVANJE
EKIPNO
4
1
ŠPORTNI ATOMČKI - PODROČNA TEKMOVANJA
ŠPORTNA
PANOGA
DOSEŽENO MESTO
— EKIPNO
UČENCI
UČENKE
PLAVANJE POSAMEZNO
V EKIPI SO IGRALI
DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO
UČENCI
UČENKE
Nekategorizirani: 1. triada: 2.m:
Jan Vid Majhenič; 7.m: Gal Oskar
Rozman; 15.m: Jan Vid Gorenjak
16.m: Jaša Jager; 2.triada: 8.m:
Janžič Jure; 9.m: Gligorijevič
Dušan; 16.m: Vagner Rene
3.triada: 19.m: Vujačič Petar;
25.m: Verdonik Miha; 28.m:
Soldo Tim
Kategorizirane:
A3: 2. m: Uduč Maja
Nekategorizirane:
1. triada: 8.m: Nika Leskovec
2. triada: 5.m: Šenveter Zala;
10.m: Foster Vita; 12.m: Horvatič Katja; 17.m: Pelemiš Nikolina
22. m: Punčec Sara
3. triada: 1. m: Heinrich Eva;
8.m: Miša Hacin; 17.m: Nika
Boštjančič
AKROBATIKA ST.
5
9. mesto: Tina Hajdinjak
19. mesto: Vita Foster
AKROBATIKA ML.
2
7. m: Sara Punčec; 10. m: Anja
Vajdič; 11. m: Tyra Barada
25. m: Lara Rukelj
SKOKI NA MALI PROŽNI
PONJAVI ST.
4
11
SKOKI NA MALI PROŽNI
PONJAVI ML.
DESKANJE
2
9
TEK NA SMUČEH
STRELJANJE ST.
9. m: Rene Rantuša; 12. m: Tadej
Fijan; 20. m: Sven Kotnik
25. m: Ian Kump
6. m: Sara Punčec; 6. m: Anja
Vajdič; 31. m: Tyra Barada
9.m: Potočnik Nik
13.m: Šumandl Žan
2
najml. dečki 06/08
3. m: Matija Milosavljevič
ml. dečki: 03/05
2. m: Rajter Tomaž; 4. m: Banjanin Andrej
St. dečki: 00/02: 2.m: Matija Korošec; 5. m: Miha Verdonik
2
Obradovič, Šumandl, Raiter
Boštjančič, Bedrač Plazovnik,
Širec
6
27. m: Ošlak Tio
4. m: Foster Vita; 6. m: Poropat
Brina
KROS - JESENSKI
l.2008
4.m: Tai Poropat
7. m: Aleksej Škobalj
12. m: Brin Novak
l.2007
12.m: Jasmin Možič
l.2006: 4.m: Vito Poznič
5. m: Jure Božič
L.2005: 1.m: Črt Vukovič
18. m: Jan Lukič; 20. m: Aljoša
Vujaklija
2004: 1.m: Maj Premzl
17. m: Maj Ribič
L2008: 3.m: Kiara Zorec; 5.m:
Anja Ribič; 10. m: Neža Brečko
l. 2007: 1.m: Lana Lešnik; l.2006
2.m: Ana Lenka Bedrač; 10. m:
Teja Hohnec; 11. m: Kaja Hoctaler; l. 2005: 4. m: Tamara Reicht
5. m: Maja Štamenkovič; 14. m:
Uršula Horvatič; 2004: 9. m:
Maša Varda; 10. m: Lina Kraner
13. m: Ajda Meršnik; 2003: 10.
m: Ksenja Zrnko; 14. m: Brina
Poropat; l. 2002: 2.m: Lara Kraner; 4. m: Nika Kampuš
KROS - SPOMLADANSKI
Dečki 2008:
12. m: Tai Poropat
Dečki 2006:
5. m: Vito Poznič
11. m: Jure Božič
Dečki 2005:
2. m: Črt V ukovič
5. m: Tibor Kukovec
Dečki 2004:
1.m: Maj Premzl
10. m: Patrik Martinec
Deklice 2008: 4. m: Kiara Zorec;
8. m: Julija Pečanec; 9. m: Neža
Brečko; Deklice 2007: 1.m: Lana
Lešnik; 7. m: Ajda Dovnik
Deklice 2006: 12. m: Ela Krušec
Deklice 2005: 4. m: Tamara
Reicht; 6. m: Ana Stamenčič
Deklice 2004: 3. m: Alina Herman; 6. m: Rima Jaki; 9. m: Lina
Kraner; Deklice 2003: 5. m:
Brina Poropat; 7. m: Ana Muršič;
8. m: Tamara Jakopovič; 9. m:
Ema Verdonik; 10. m: Ksenja
Zrnko
Deklice 2002: 4. m: Laura Kraner; 6. m: Vita Foster
Deklice 2001: 6. m: Janita Barber; 7. m: Bina Bedrač P.
Deklice 2000: 2. m: Eva Hajnrih
STRELJANJE ML.
5
35. m: Tamara Jakopovič
37. m: Tjaša Kolar
ŠPORTNI ATOMČKI - DRŽAVNA TEKMOVANJA
ŠPORTNA
PANOGA
KOŠARKA ST.
DOSEŽENO MESTO
— EKIPNO
UČENCI
UČENKE
25
13
KOŠARKA ML.
V EKIPI SO IGRALI /
DOSEŽENO MESTO POSAMEZNO: DISCIPLINA IN MESTO
UČENCI
Grašič, Vujačič, Tomažič M.,
Čokolič, Rozman, Budja, Potočnik, Batišta, Savič, Raiter
17
Anders, Boštjančič, Širec, Garmut, Meršnik Z., Hajnrih,
Dravčbaher, Pelemiš, Trstenjak,
Čokolič
Čokolič, Pelemiš, Trstenjak,
Dravčbaher, Savič, Foster, Jakopovič, Meršnik A., Vajdič, Zrnko
ATLETIKA ST. POSAMEZNO
ALPSKO SMUČANJE
VELESLALOM
UČENKE
100.m: Nika Boštjančič
15.m: Eva Hajnrih
Višina: 17.m: Heidi Toplak
10
44. m: Soldo Tim
46. m: Adorno Benjamin
1
SKOKI NA MALI PROŽNI
PONJAVI ML.
15. m: Veljkovič Marina
20. m: Boštjančič Nika
26. m: Veljkovič Kristina
2.m: Anja Vajdič
5.m: Sara Punčec
10.m: Tyra Barada
25.m: Lara Rukelj
30.m: Rima Jaki
ORIENTACIJSKI TEK A
10
12
17.m: Jan Čokolič
20. m: Grega Gluk
54. m: Vid Banjanin
28. m: Bina Bedrač
31. m: Kaja Mihajlovič
38. m: Kristina Veljkovič
ORIENTACIJSKI TEK B
5
3
11.m: Adorno Benjamin
12. m: Rojko Rok
32. m: Žiga Djurovič
12. m: Ana Muršič
14. m: Lara Podjaveršek
18. m: Tamara Jakopovič
19. m: Vita Foster
ORIENTACIJSKI TEK C
6
4
5. m: Mel Reher
9. m: Hana Gavrič
14. m: Petja Drame
15. m: Alina Herman
VESLANJE NA ERGOMETRIH
AKROBATIKA ML.
13
Šimunič, Foster, Rantuša, Dobaj, Rozman, Šeruga , Banjanin Vid,
Leščak
3
6. m: Sara Punčec
15. m: Anja Vajdič
17. m: Tyra Barada
27. m: Lara Rukelj
34. m: Rima Jaki