Prenesi PDF - Občina Šentrupert

ŠentRUPERT
Glasilo Občine Šentrupert
LETO: XVII. / 2
poletje 2015
Glasilo izhaja štirikrat letno
Za občane Občine Šentrupert brezplačno
Podeljena občinska priznanja 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
Zalka Valas - model za ženski obraz Ilirije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Abeceda vrednot - iz njih naj bo stkan svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Odkrili spominsko ploščo pesnici in pisateljici Vidi Brest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Dogajanja v občini
Župano va beseda
S
poštovane občanke, spoštovani občani, cenjeni gostje!
Današnji dan je - gledano skozi tisočletno zgodovino Šentruperta - kot tisočinka v eni uri. Minila bo, še predno se zavemo, da je obstajala.
Morda se nam zdi, da je tisočinka ali dan nepomembna enota za
tisočletne razsežnosti. Pa ni res. Da smo tukaj in zdaj, so se morale
sešteti vse tisočinke in miniti vsi dnevi.
V vsaki najmanjši pretekli enoti časa pa so se lahko zgodile usodne
stvari. Morda je nastalo novo življenje, morda se je zgodila smrt.
Morda so bile sprejete odločitve, ki so spremenile tok dogodkov
naslednjih tisočink.Vse skupaj pa se - žal - vrti le v eno smer. In vse,
kar je minilo, je nekje neizbrisno zapisano.
Tako je tudi današnji dan in ta trenutek pomemben na neskončni časovni premici, ki spremlja Šentrupert.To je dan, ko naša občina praznuje
svoj praznik in tudi ta dan bo ostal za vsakega izmed nas nekje zapisan.
Čeprav bo moj nagovor nekoliko krajši, kot ste ga bili vajeni na
preteklih slavnostnih sejah, se bo zgodil in se zapisal v preteklost.
Morda ne bo tako optimističen kot prejšnja leta, pa vendar se bo
zgodil, minil in se zapisal.
In ker vse mine, verjamem, da bo tudi krizno obdobje minilo in bo
že naslednje leto drugače. Bolj optimistično in bolj aktivno, saj se bo
začelo več dogajati na različnih investicijskih projektih.
To leto je namreč najtežje in najbolj zahtevno od vseh do sedaj
od ustanovitve naše občine. Srečujemo se z različnimi težavami, ki
jih v preteklih letih niti nismo poznali, kar se me je dotaknilo tudi
osebno. Če naj bi se vsaka stvar zgodila z nekim namenom, potem
jemljem tudi te preizkušnje za tiste, ki jih je potrebno premagati,
in se skozi to nekaj naučiti. In tako tudi to sprejemam. Verjamem,
da bomo skupaj zmogli in zapluli v bolj mirne vode in nadaljevali z
realizacijo tistega, kar Šentrupert rabi.
Za to bo potrebno predvsem veliko pozitivne energije, volje, strpnosti, razumevanja in pripravljenosti za skupno reševanje vseh zahtevnih izzivov, ki nam jih prinaša vsakodnevno delo. Potrebujemo
več sodelovanja za soustvarjanje naše prihodnosti. Vsi skupaj pa
moramo trdno verjeti, da bomo zmogli.
Preden sem se lotil pisanja današnjega govora, sem pregledoval besedila, ki sem jih pripravljal za vsakoletno svečano sejo. Ta je namreč že sedma po vrsti. Skozi leta sem v nagovoru povzemal izvedene in načrtovane projekte, ki danes predstavljajo tisto, kar smo
uspeli narediti v dveh mandatih. Tega ni malo, je pa res, da skozi
čas nekatere stvari pozabimo in jim ne dajemo več toliko pomena.
Veliko napovedanih projektov smo speljali do konca. Na to smo
lahko ponosni.
Seveda pa je še veliko tudi tistih, ki jih Šentrupert potrebuje in čakajo na realizacijo.Tega se zavedamo in želim si, da bi nam tudi tu
uspelo čim prej postoriti, kar je potrebno.
Predvsem so to projekti komunalne in cestne infrastrukture ter
ureditev Šentruperta. Tu nas čaka še veliko dela in tudi vlaganja. V
pripravi je Občinski podrobni prostorski načrt, ki bo podlaga za vse
posege v samem središču Šentruperta v naslednjih letih. Potrudili
se bomo, da bomo za vse projekte, kjer bo to le možno, uspešno
črpali razpoložljiva nepovratna sredstva, jih dopolnili z lastnimi in
poskušali narediti čim več.
Pred tednom dni sem se razveselil informacije, naj bi letos Direkcija Republike Slovenije za ceste končno razpisala nadaljevanje rekonstrukcije državne ceste iz Slovenske vasi proti Šentrupertu. V
kakšnem stanju je ta vpadnica, ni potrebno razlagati - dejansko je
nujno potrebna rekonstrukcije. Na to čakamo že vrsto let.
A kljub vsemu v našem prostoru obstaja tudi veliko pozitivnih zgodb.
Vedno se razveselim vsakega uspeha naših Šentruperčanov in vseh
tistih, ki so povezani z našim krajem in so uspešni na različnih področjih.Vsaka uspešna zgodba krepi prepoznavnost in ugled naše občine.
Danes bomo tako nagradili tri uspešne zgodbe s popolnoma različnih področij. Vsaka zase je zapisala in piše delček naše preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti.
Iskrene čestitke vsem. Šentruperčani smo ponosni na vas.
Kot vedno se v nagovoru tudi danes zahvaljujem svojim sodelavcem
v občinski upravi, v dveh ustanovljenih podjetjih Energetiki Šentrupert in v Deželi kozolcev, občinskemu svetu Občine Šentrupert,
članom vseh odborov in komisij ter zunanjim sodelavcem.
Spoštovani sodelavci, hvala vam za sodelovanje in razumevanje,
kadar je to potrebno.
Hvala tudi vam, spoštovane svetnice in spoštovani svetniki, za vso
podporo, korektno in odgovorno delovanje v občinskem svetu. Hvala
tudi vsem članom odborov in komisij za vsa vaša prizadevanja.
Ne nazadnje pa iskrena hvala vsem vam, drage občanke in občani,
cenjeni gostje, za obisk na današnji slavnostni seji.
Vsem skupaj želim vse dobro!
Rupert Gole, župan
Šentrupert, 2. junija 2015,
na 7. slavnostni seji ob občinskem prazniku
DOGAJANJA V OBČINI
Podeljena občinska priznanja 2015
Na svečani prireditvi je na praznični 2. junij župan Rupert Gole letos že
sedmo leto zapored podelil občinska priznanja. Listino je prejela Cvičkova
princesa 2014 Maja Žibert, priznanji pa podjetje Povše Metal in Vaški pevci.
Na prireditvi, ki jo je povezovala Petra
Krnc, je nastopil tudi Godalni orkester
Glasbene šole Trebnje pod vodstvom
prof. Marka Fabianija, Šentrupertu pa so
ob prazniku čestitali tudi župani Mirne,
Trebnjega, Sevnice in Mokronog-Trebelnega – Dušan Skerbiš, Alojzij Kastelic, Srečko Ocvirk in Anton Maver.
čila. Lani je številnim obveznostim na
fakulteti in prostočasnim dejavnostim
navkljub začela preučevati tudi literaturo s področja vinogradništva.
21-letna Maja Žibert je doma z Bistrice. Osnovno šolo je obiskovala v Šent‑
rupertu, po zaključeni Gimnaziji Želimlje
pa študirala na Fakulteti za turizem v
Brežicah. Trenutno je vršilka dolžnosti
prorektorja za študentska vprašanja na
rektoratu Univerze v Mariboru.
V enem letu je kot Cvičkova princesa
glas o cvičku, Šentrupertu in Mirnski
dolini ponesla na vsak obisk. Poje v Vokalni skupini Lilith, do nedavnega je pela
tudi v Ženskem pevskem zboru Šentrupert in vodila otroški župnijski pevski
zborček. Posebej pa jo odlikuje dobrodelnost. Spomladi je skupaj s prijatelji organizirala koncert Naj spregovori
srce za Laro Janežič, v zadnjih letih pa je
bila dvakrat po mesec dni v Mozambiku
in mesec in pol v Ekvadorju, kjer je delala v šolah, sirotišnicah, na ulici z otroki
in med lokalnim prebivalstvom.
Natečaj za Cvičkovo princeso so ji njeni domači prinesli v posteljo, a se pred
dvema letoma za sodelovanje ni odlo-
Po svetu hodi z odprtimi očmi in išče
svoje priložnosti, Šentrupert pa je vedno v njenem srcu.
Listina Občine Šentrupert
za leto 2015: Maja Žibert
Župan Občine Šentrupert Rupert Gole podeljuje Listino Občine Šentrupert za leto 2015
Maji Žibert za zasluge pri promociji Občine Šentrupert in
cvička v vlogi Cvičkove princese.
Priznanje Občine Šentrupert
za leto 2015: podjetje Povše
Metal
V podjetju Povše Metal se že več kot
25 let ukvarjajo z izdelavo elementov
iz kovinskih materialov - od pločevine
do končnega izdelka.
Začelo se je z dopolnilno dejavnostjo,
ki jo je Filip Povše opravljal kar v domači garaži, kjer je štancal nekaj najbolj preprostih izdelkov iz pločevine.
Vizija podjetja pa je bila jasna: rast in
širitev proizvodnega programa. Domača delavnica je tako kmalu postala premajhna in z nakupom prostorov nekdanjega Agrostroja je podjetje dobilo
prostor za hitrejšo širitev in rast proizvodnega programa.
S strokovnim pristopom in z najnovejšo tehnologijo v podjetju nudijo hitro in
kakovostno izdelavo enostavnih in zahtevnejših elementov, kakovost in konkurenčnost pa zagotavljajo s sledenjem
vrhunski svetovni tehnologiji, z nenehnimi izboljšavami v proizvodnji in s sodelovanjem s kupci.
Podjetje je eno izmed najbolj uspešnih
gospodarskih subjektov v Občini Šentrupert in pomembno prispeva k razvoju gospodarstva v občini in širše.
Tudi z največjo naložbo v gospodarstvu - družba Povše Metal, d. o. o, je
namreč v letu 2014 začela graditi nov
industrijski objekt v nastajajoči industrijski coni v Prelesju, v začetku letošnjega leta pa so proizvodnjo in poslovne prostore preselili na novo lokacijo.
Maja Žibert: „Sem zelo vesela, res. Najboljše je to, ko te cela Mirnska dolina vzame čisto za svojo.
Ko pa si okrog in niso tvoji zraven, pa govoriš o njih, pa kar čutiš, da so tudi oni zraven.“ Foto Lapego.
ŠentRUPERT
Razvoj, ki ga podjetje vnaša v okolje, je
pomemben prispevek k izboljševanju
pogojev življenja v občini. Prav tako se
podjetje lahko pohvali z visoko druž-
3
DOGAJANJA V OBČINI
Filip Povše: „To priznanje je vsekakor častivredno in sem ga zelo vesel.
Priznanje pomeni še nekaj več, ker je iz domačega okolja. To je tudi priznanje za minulo delo, hkrati pa velika spodbuda zame - predvsem pa
tudi za moje sodelavce, ki so tudi zaslužni za to priznanje - za bodoče
delo.“ Foto Lapego.
Maks Kurent: „Nam to veliko pomeni. To je v bistvu priznanje za naše
enajstletno delo. Začeli smo skromno, imeli smo tudi precej sprememb,
ker so nam trije pevci umrli, zdaj pa smo dobili kvalitetne glasove. Mislim,
da zelo lepo pojemo, angažiramo se, sodelujemo.“ Foto Lapego.
beno odgovornostjo, saj je vpeto v lokalno dogajanje in
nesebično pomaga pri izvajanju kulturnih in drugih dogodkov v občini.
Njihovo ubrano petje je popestrilo že marsikatero prireditev v kraju in izven njega, predvsem pa je pomembna njihova skrb za ljudsko izročilo na območju Občine Šentrupert
in tudi širše. Ljudske pesmi zbirajo in prepevajo, skrbijo za
izdajo pesmaric in jih trajno zapisujejo na zgoščenke. Letos
so izdali že četrto; z njo so poskrbeli, da se ljudske pesmi
iz naših krajev negujejo in ohranjajo.
POVŠE METAL proizvodnja in trgovina, d. o. o.,
prejme Priznanje Občine Šentrupert za gospodarsko uspešnost, prispevek podjetja k razvoju gospodarske dejavnosti v občini ter izkazano družbeno
odgovornost podjetja.
Priznanje Občine Šentrupert za leto 2015:
Vaški pevci
Vaški pevci so člani Kulturno umetniškega društva Mavrica
Šentrupert in so že od leta 2004, ko je bila skupina ustanovljena, zvesti pevci ljudskih pesmi, predvsem pa jih vodi želja po
prepoznavanju in ohranjanju starih ljudskih pesmi in običajev.
Šest članov skupine izhaja iz družin, v katerih je petje tradicija.
Skupina se redno udeležuje območnih, regijskih in državnih
srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Leta
2011 so bili izbrani med enajst najboljših skupin v Sloveniji, večkrat so na območnih in regijskih tekmovanjih ljudskih
pevcev in godcev tudi zmagali.
V več kot desetletnem obdobju radi izpostavijo nastop na
območnem srečanju v Kamniku, kjer so njihova pesem, samozavestno in pravo ljudsko petje na odprtem odru sredi
mesta navdušili občinstvo in strokovne spremljevalce. Ponosni pa so tudi na to, da je nad njihovim delom in petjem
navdušena tudi pripovedovalka, zbirateljica ljudskega izročila, pevka in pravljičarka gospa Ljoba Jenče.
Njihovo delo je navdušujoče, saj je tako pristnih skupin v
slovenskem prostoru vedno manj.
VAŠKI PEVCI Društva Mavrica Šentrupert prejmejo Priznanje Občine Šentrupert za uspešno kulturno udejstvovanje ter pomemben prispevek k prepoznavanju in ohranjanju starih ljudskih pesmi ter
skrb za trajne zapise tega ljudskega blaga.
VINSKA KLET FRELIH
si je na nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin Vino Ljubljana prislužila svetovnega
šampiona za penino KAPPELMAN l. 2006.
Gre za prvi svetovni naziv v domači vinski kleti, čeprav se lahko pohvalijo tudi s številnimi
drugimi nagradami in priznanji. A vrhunska vina so plod dolgoletnega znanja in izkušenj,
saj se FRELIHOVI lahko pohvalijo z več kot stoletno vinogradniško tradicijo.
ISKRENE ČESTITKE!
4
ŠentRUPERT
DOGAJANJA V OBČINI
Občinski svet Občine Šentrupert
4. redna seja 25. marca 2015
Na seji občinskega sveta, ki je potekala v marcu, je bila v uvodu predstavitev
sodelovanja Razvojnega centra Novo
mesto z Občino Šentrupert. Gospa
Mojca Špec Potočar je predstavila delovanje Razvojnega centra Novo mesto, katerega glavni namen je spodbujanje podjetništva in regionalnega razvoja
v JV Sloveniji na osnovi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Predstavila je konkretne rezultate sodelovanja z Občino Šentrupert, ki je bila v
preteklih letih zelo uspešna pri črpanju
evropskih nepovratnih sredstev.
Na četrti redni seji so svetniki sprejeli proračun Občine Šentrupert za leto
2015, ki predvideva nekaj več kot 3,9
milijona evrov prihodkov in 4,2 milijona evrov odhodkov. S proračunom je
občinski svet sprejel tudi letni načrt
pridobivanja in razpolaganja s stvarnim
premoženjem Občine Šentrupert za
leto 2015 in sklep o zadolžitvi občinskega proračuna v višini 400.000 evrov.
Prav tako so svetniki sprejeli Odlok o
dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje, s katerim je javno podjetje razširilo svojo dejavnost tudi na področje oskrbe s paro
in vročo vodo. Odlok so v enakem besedilu sprejele vse štiri ustanoviteljice
javnega podjetja Komunala Trebnje, d.
o. o., to so Občine Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert.
Na podlagi sprejetega proračuna za
leto 2015 so svetniki sprejeli še letne
programe na področju kulture, športa in socialnega varstva. Letni program
kulture namenja Javnemu skladu RS za
kulturne dejavnosti, Območni izpostavi Trebnje 9.000 evrov za sofinanciranje druge zaposlitve strokovne delavke, bogatitev skupnih programov
sklada, kakor tudi programa na lokalnem nivoju, namenjenim občanom in
kulturnim društvom, ki delujejo v Občini Šentrupert, ter za pomoč izvajalcem kulturnih programov pri pripravi drugih projektov s področja kulture.
Prav tako na podlagi sprejetega letnega programa KUD Šentrupert OPO
sv. Ruperta občinski svet dodeljuje občinskemu pihalnemu orkestru sredstva
v višini 5.000 evrov za sofinanciranje
njihovega letošnjega programa dela. Po-
ŠentRUPERT
leg tega je v proračunu za leto 2015
zagotovljeno 12.000 evrov za sofinanciranje javnih kulturnih programov in
kulturnih projektov, ki bodo izbrani na
javnem razpisu.
Letni program športa v letu 2015 predvideva sofinanciranje programov športa v skupni višini 5.300 evrov, ki bodo
izbrani na podlagi javnega razpisa, medtem ko letni program socialnega varstva
določa vsebino, programe in storitve, ki
se sofinancirajo iz javnih sredstev in v
letu 2015 je za te programe in storitve
v proračunu Občine Šentrupert namenjeno dobrih 185.000 evrov.
Ob koncu 4. redne seje so trije člani občinskega sveta, Alojzij Gregorčič,
Božidar Tratar in Matjaž Štrukelj županu Občine Šentrupert podali pisne
odstopne izjave z mesta članov občinskega sveta.
1. izredna seja 1. aprila 2015
Na izredni seji se je občinski svet formalno seznanil z odstopi treh članov
občinskega sveta Občine Šentrupert
in z njihovim predčasnim prenehanjem
mandata tako v občinskem svetu kot
tudi v delovnih telesih občinskega sveta ( v odborih in komisijah, ki jih imenuje občinski svet). Z namenom, da bodo
delovna telesa lahko nemoteno delovala naprej, je občinski svet na izredni seji
izmed članov občinskega sveta imenoval nove člane delovnih teles. Novi člani
delovnih teles so bili imenovani začasno,
to je do izvedbe nadomestnih volitev za
člane občinskega sveta v volilnih enotah,
v katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta, ki jim je z dnem 25. marca 2015
predčasno prenehal mandat.
5. redna seja 22. aprila 2015
Na aprilski redni seji so člani občinskega sveta dali soglasje k imenovanju Vere
Rozman za direktorico javnega zavoda
Zdravstveni dom Trebnje. Občinski svet
se je v nadaljevanju seznanil s poročilom Skupne občinske uprave Mirnska
dolina za leto 2014, ki ga je predstavila vodja, inšpektorica Brigita Kalčič. Prav
tako so svetniki sprejeli poročilo o pokopališki in pogrebni dejavnosti na pokopališču Šentrupert v lanskem letu, ki
ga je pripravilo javno podjetje Komunala Trebnje, ki izvaja to dejavnost. Vezano na lansko proračunsko leto so člani občinskega sveta sprejeli še zaključni
račun proračuna Občine Šentrupert za
leto 2014. Proračun je bil v letu 2014
na prihodkovni strani realiziran v višini
3 milijone evrov oziroma 74,5 % glede
na sprejeti proračun ter na odhodkovni strani v višini 2,9 milijona evrov oziroma 72,1 % glede na veljavni proračun
v letu 2014. Zaključni račun proračuna
Občine Šentrupert za leto 2014 je bil
objavljen v Uradnem listu RS, št. 31, dne
4. maja 2015.
V nadaljevanju se je občinski svet seznanil s povzetkom regijskega izvedbenega
načrta na področju socialnega varstva
2014 - 2016 za JV statistično regijo in
s programom dela Nadzornega odbora
Občine Šentrupert za leto 2015.
Občinski svet je na predlog Odbora za
priznanje sprejel sklep o podelitvi letošnjih priznanj Občine Šentrupert, ki
sta ju prejela podjetje Povše Metal, d. o.
o., in Vaški pevci Društva Mavrica Šentrupert. Občinska priznanja je dobitnikoma podelil župan na slavnostni seji
občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika 2. junija 2015.
Člani občinskega sveta so sprejeli še
sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na parcelah št. 3975/19, k. o. Šentrupert, parc. št. 3975/20, k. o. Šentrupert,
parc. št. 2060/14, k. o. Bistrica, parc. št.
3970/11, k. o. Šentrupert in parc. št.
3983/21, k. o. Šentrupert. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na navedenih parcelah je bil objavljen v Uradnem
listu RS, št. 31, 4. maja 2015.
V okviru volilnih opravil za izvedbo nadomestnih volitev članov občinskega
sveta v letu 2015 je občinski svet sprejel še sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje,
ki je bil po sprejemu objavljen v Uradnem listu RS, št. 30, 30. aprila 2015.
Župan je svetnike na koncu vsake seje
seznanil s potekom ostalih aktivnosti in
projektov, ki jih izvaja Občina Šentrupert.
Zapisniki posameznih sej občinskega
sveta so po potrditvi objavljeni na spletnih straneh Občine Šentrupert, www.
sentrupert.si.
Mateja Jazbec, direktorica občinske uprave
5
DOGAJANJA V OBČINI
Godalni orkester GŠ Trebnje s slovesne akademije ob občinskem prazniku. Foto Lapego
NADOMESTNE
VOLITVE 2015
Pozdravljeni, soobčani in soobčanke!
Sem JANJA OMAHEN, od jeseni 2014 občanka Občine Šentrupert. V te kraje sem prišla leta
2007, ko sem kupila nepremičnino na Okrogu. Takrat je bila
Občina Šentrupert stara komaj
eno leto. Od takrat spremljam
dogajanje v teh krajih in se želim kot nova občanka aktivno vključiti v življenje in delovanje
občine tudi s tem, da kandidiram na nadomestnih volitvah v občinski svet Občine Šentrupert v 4. volilni enoti, ki zajema naselja Draga pri Šentrupertu, Hom, Hrastno, Kamnje, Kostanjevica,
Okrog, Ravne nad Šentrupertom, Ravnik, Škrljevo,Vrh in Zaloka.
Sem diplomirana socialna delavka in imam 16 let delovnih izkušenj. Začetki mojih delovnih izkušenj so na področju oblikovanja in šivanja tekstila, nato sem 12 let delala na področju socialnega varstva in si tako pridobila veliko izkušenj na področju dela
z ljudmi. Že vse življenje posvečam pozornost zapostavljenim in
cenim preproste ljudi. Pomembna mi je pravica, dobronamernost soljudi in pristni odnosi.
Ob morebitni izvolitvi imam namen zavzemati se za večjo vključenost in vpogled občanov v delovanje občine, doseči ureditev
dotrajanih cest ter se zavzemati za povrnitev škode ljudem, ki
je nastala ob kategorizaciji občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih.
Zahvaljujem se vsem, ki ste me podprli pri kandidaturi in mi tako
izkazali zaupanje.
VAŠA soobčanka Janja Omahen
6
Uporaba
mobitela med
vožnjo pogosta
Medobčinsko redarstvo je izvedlo preventivno akcijo
nadzora nad uporabo mobitela in varnostnega pasu.
Pri nadzoru so bili zaznani prekrški zaradi uporabe
mobitela.
Glede na dejstvo, da uporaba mobitela zmanjšuje zaznavanje dogodkov v cestnem prometu in vpliva tudi
na zmožnost obvladovanja vozila, voznike opozarjamo,
da med vožnjo ne telefonirajo. Skladno s predpisom, ki
ureja pravila v cestnem prometu, je dovoljeno telefonirati le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Z globo 120 eur se kaznuje za prekršek voznik,
ki med vožnjo telefonira. Namen akcije je bil voznike opozoriti na nepravilnosti in na posledice tovrstnega početja.
Medobčinsko redarstvo bo akcijo nadzora ponovno izvedlo meseca septembra, zlasti na tistih točkah v cestnem prometu, kjer so udeleženi otroci.
Zagotovimo skupaj varnost v cestnem prometu.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
ŠentRUPERT
DOGAJANJA V OBČINI
Mala čistilna naprava
RusaLCA pričela s
poskusnim obratovanjem
V minulih tednih je potekalo intenzivno delo pri razvoju projekta RusaLCA,
saj se je s priklopom gospodinjstev pričelo tudi poskusno obratovanje male
čistilne naprave za naselje Poštanje.
V obdobju poskusnega obratovanja
bodo potekale predvsem analize vode
iz prve faze čiščenja – konvencionalne
male biološke čistilne naprave. Osnovni cilj poskusnega obratovanja je preverjanje ustreznosti vode, ki je očiščena v mali biološki čistilni napravi in bo
v naslednji fazi očiščena še s postopkom remediacije z nanodelci. Pri vzorčenju in analizi vode sodelujejo Zavod
za gradbeništvo Slovenije, Inštitut “Jožef Stefan” ter Nacionalni laboratorij
za zdravje, okolje in hrano Novo mesto. Potek projekta predvideva, da se bo
pričela naslednja faza projekta takrat,
ko bodo analize pokazale, da je voda
v biološki mali čistilni napravi primerno očiščena, oziroma njeni parametri
ustrezajo tistim, predpisanim v slovenski zakonodaji.
Med poskusnim obratovanjem poteka
tudi preverjanje delovanja vseh sklopov čistilne naprave, predvsem sistema
upravljanja z remediacijskim postopkom, ter seznanjanje upravljavcev čistilne naprave z uporabljeno tehnologijo in s posebnostmi.
Spomnimo, da predstavlja inovativ-
ŠentRUPERT
na mala čistilna naprava projekta RusaLCA trajnosten pristop k izgradnji
malih čistilnih naprav, saj vodo obravnavamo kot obnovljivi vir. Voda, ki bo
konvencionalno očiščena v mali čistilni napravi, bo v drugi fazi dodatno
očiščena z inovativnim postopkom remediacije z uporabo nanodelcev ničvalentnega železa do takšne stopnje,
da bo pridobila status pitne vode. Namenjena bo za zalivanje, kot požarna voda in podobno, kar pomeni, da
bo s tem prihranjena pitna voda, ki
bi jo sicer uporabljali za tovrstne namene. Projekt sofinancira Evropska
komisija preko programa LIFE+, pomemben cilj projekta pa je tudi pridobljeno znanje in dobro prakso širiti
naprej med strokovno in splošno javnost. RusaLCA je skladna z vizijo Šentruperta kot energetsko samostojne
skupnosti, kjer pa to vizijo lahko razumemo tudi kot samostojnost in neodvisnost na področju vseh virov, ne
le energije. Tovrstna inovativna mala
čistilna naprava prinaša v prihodnost
usmerjen odnos do ravnanja z vodami in odpadki, saj vključuje tudi uporabo blata iz male čistilne naprave v različnih vrstah kompozitov za uporabo
v gradbeništvu in okoljskih ureditvah.
To bo pripomoglo k ohranjanju naravnih virov na račun ponovne uporabe
recikliranih odpadkov, kar posledično
pomeni manjše odlaganje in kopičenje
odpadkov na odlagališčih.
Kaj sodi v kanalizacijo?
K nemotenemu delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav lahko
veliko prispevamo tudi uporabniki. V
kanalizaciji pogosto najdemo stvari, ki
vanjo ne sodijo in ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode, škodujejo materialom kanalizacijskih cevi
ali napravam na kanalizacijskem sistemu, lahko pa celo spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da
se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi. Kanalizacija je namenjena izključno
odvajanju komunalne odpadne vode iz
objektov (fekalni del).
Kaj ne sodi v kanalizacijo?
V odtok in kanalizacijski sistem je strogo prepovedano odvajati:
• meteorno vodo s streh, dvorišč ...
• ostanke izdelkov za osebno higieno
(higienske vložke, britvice, palčke za
ušesa, plenice, vlažilne robčke),
• uporabljen sanitetni material,
• strupene snovi in snovi, ki razvijajo
strupene pline ali eksplozijske mešanice,
• jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
• barve, lake, naftne derivate, topila, kisline, zdravila, radioaktivne snovi,
• maščobe in odpadna olja,
• gospodinjske odpadke in ostanke
hrane,
• sveže ali pregnito blato iz greznic,
• pepel, kosti, gnoj, gnojevko, odpadne
vode iz kmetijskih objektov, škropiva, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, ostanke kolin, pokošeno travo in listje, tekstil, perje, dlake, steklo,
žagovino, plastiko in druge predmete,
• gradbene in druge trde odpadke
(malta, mavec, cement, deščice, beton, pesek, les).
7
DOGAJANJA V OBČINI
Kako rešimo življenje z AED
Srčni zastoj je najpogostejši vzrok smrti. Doleti lahko kogarkoli in kadarkoli.
Tudi mlajše, nenadoma, ne da bi se prej slabše počutili.
Ob srčnem zastoju se srce
ne ustavi povsem, ampak migeta. Strokovni izraz za migetanje je fibrilacija. Srce z
migetanjem ne more več potiskati krvi po žilah. Deluje kot pokvarjena črpalka za
vodo: je prižgana in ropota,
vode pa ne črpa. Edina rešitev je, da z električnim sunkom srce spravimo v normalni ritem. Kot da bi resetirali
Podnapis pod sliko: Na lutki sta nalepljeni elektrodi. Na
računalnik. Strokovni izraz za
elektrodi je skica, ki prikazuje, kam jo je potrebno nalepiti. Na defibrilatorju sta vidna dva gumba: okrogel ze- električni sunek ob migetalen za vklop in trikoten rdeč, ki utripa, ko je potrebno nju srca je defibrilacija, apasprožiti električni sunek. Na kablu je pripet ovitek za rat je defibrilator. Aparati so
elektrode s skico, ki prikazuje, kako vzamemo elektro- avtomatski. Ločimo notranje
(interne), ki jih kirurgi vsadide iz ovitka.
jo v človeško telo, in zunanje
(eksterne), ki jih uporabijo
zdravstveni delavci ali laiki ob srčnem
zastoju. Mednarodno priznana kratica
za avtomatski eksterni defibrilator je
AED.
Zahvala
Spoštovani občani,
obveščamo vas, da imamo na
stavbi Občinske uprave Občine
Šentrupert od 18. maja 2015 nameščen avtomatski eksterni DEFIBRILATOR (AED). Le-ta je na
voljo vsem občanom, po potrebi.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem Lions klubu Trebnje, ki je kot
pobudnik in organizator izpeljal dobrodelno akcijo za nabavo
tega aparata, ter Marijanu Bartolju,s.p., Šentrupert za dragoceno
donacijo. S skupnimi močmi smo
tako prišli do prepotrebne opreme, ki rešuje življenja.
Župan Občine Šentrupert
Rupert Gole
8
Ob srčnem zastoju je izredno pomembno, da pride do rešilnega električnega sunka (defibrilacije) v prvih
nekaj minutah. Vsaka minuta srčnega
zastoja pomeni, da se za 10 % približamo gotovi smrti. Po desetih minutah ni več upanja, da bi človeka lahko
rešili. Če pa pride do rešilnega električnega sunka v prvih petih minutah je
verjetnost za preživetje lahko tudi več
kot 50%. Reševalci so v večini primerov prepozni. Zaradi tega se postavljajo javno dostopni AED, ki so namenjeni
vsakomur. Laik, ki zna uporabljati AED
in ukrepa takoj, lahko reši življenje, reševalci nekaj minut kasneje pa ne več.
Za reševanje življenja ob srčnem zastoju sta dva pogoja: AED v bližini in
laik, ki ga zna uporabljati.V Občini Šentrupert so v mesecu maju postavili prvi
javno dostopni AED na občinsko stavbo. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Trebnje se bo v okviru projekta
MILIJON SRČNIH TOČK začelo usposabljanje občanov za uporabo AED. Tečaji bodo potekali v skupinah po 15
kandidatov. Tečaji se bodo ponavljali,
dokler ne bodo prišli na vrsto vsi, ki se
želijo usposobiti za reševanje ob srčnem zastoju. Tečaji so brezplačni in trajajo približno dve uri.
Ob srčnem zastoju je lahko koristen
vsak, četudi ne zna oživljati ali uporabljati AED. Če vidimo nekoga, ki negibno
leži na tleh, najprej preverimo, če lahko
VARNO pristopimo. Nato preverimo
ODZIVNOST, tako da človeka močno
stresemo po ramenih in glasno ogovorimo. Če se ne odziva, pokličemo NA
POMOČ in s tem prikličemo ljudi v bližini. Nato PREVERIMO DIHANJE. Sprostimo dihalno pot in svoje uho približamo ustom človeka. Poslušamo, če človek
diha, zaznavamo človekovo sapo in predvsem opazujemo, če se premika prsni
koš, kar je zanesljiv znak, da človek diha
in da mu srce normalno utripa. Če ugotovimo, da človek ne diha, naročimo tistemu, ki smo ga priklicali, da pokliče 112
in prinese najbližji AED. Takoj začnemo z
MASAŽO SRCA IN UMETNIM DIHANJEM. Ko prinesejo AED, ga vklopimo in
poslušamo glasovna navodila, ki so v slovenskem jeziku. AED bo naročil, da nalepimo elektrode na gol prsni koš, tako,
kot je prikazano na skici na elektrodah.
Ko bodo elektrode nalepljene, bo aparat
avtomatsko začel ugotavljati, če srce migeta (fibrilira). Če bo aparat zaznal migetanje srca, se bo avtomatsko napolnil,
začela bo utripati lučka v gumbu za sprožitev električnega sunka. Gumb je potrebno pritisniti in to je vse. Aparat ves
čas oddaja glasovne informacije (»analiziram srčni ritem«, »polnim«, »umakni se«, »pritisni utripajoč gumb«, »če
je potrebno, nadaljuj z oživljanjem«…).
Uporaba AED je popolnoma varna. Škode ne moremo narediti. Če ne bo potrebno, se aparat ne bo napolnil in ne bo
dal navodil za sprožitev električnega sunka. Četudi oživljanja ne obvladamo, lahko vsaj stečemo po AED, ga vklopimo in
poslušamo glasovna navodila.
Zdenko Šalda, dr. med.,
koordinator MILIJONA SRČNIH TOČK
Zdravstveni dom Trebnje
ŠentRUPERT
DOGAJANJA V OBČINI
OSNOVNI CERTIFIKAT DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
V petek, 15.05.2015, je Komunala Trebnje d.o.o.
na podelitvi, ki je potekala na Gospodarski zbornici Slovenije, iz rok državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti g. Petra Pogačarja slovesno prejela
osnovni certifikat Družini prijazno podjetje.
Pridobljeni certifikat z izbranimi ukrepi omogoča
lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih brez dodatnega stresa in skrbi.
Ideja o pridobitvi certifikata Družini prijazno podjetje se je rodila, ker se v podjetju čedalje bolj
zavedamo, da vlaganje v zaposlene kot največji
kapital podjetja povečuje motivacijo in storilnost
posameznika na delovnem mestu ter krepi njegovo pripadnost podjetju. Tudi na ta način želi podjetje pokazati, da mu ni vseeno za svoje zaposlene.
Idejo o družbeni angažiranosti in odgovornosti
podjetja želimo v prihodnje širiti tudi v lokalno
skupnost in med uporabnike naših storitev.
Postopek pridobitve certifikata je 80% sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB
TREBNJE
OBČINSKA ORGANIZACIJA ŠENTRUPERT
KomunalaTrebnje_certifikat_polA4_06-2015.indd 1
4.6.2015 14:38:42
Obisk gubčevca
8. aprila 2015 smo v Občinski organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Šentrupert skupaj s članicama
Skupnosti Gubčeve brigade iz Ljubljane oblikovali delegacijo, ki je šla v Dom
upokojencev Tabor v Ljubljano obiskat
edinega še živečega Šentruperčana, ki
se je aktivno pridružil narodnoosvobodilni vojski, ki je branila slovensko
zemljo pred okupatorji v drugi svetovni vojni.
Avgust KURENT je bil rojen 5. aprila
1925 v Kamnju pri Šentrupertu. V partizane je odšel 19. septembra 1943, bil
je mitraljezec 1. čete 4. bataljona Gubčeve brigade, 19. maja 1944 pa je bil pri
Mirni Peči ranjen in od 21. maja. 1944
do 15. maja 1945 je bil v bolnišnici v
Rogu in v Bariju (Italija) ter na koncu
v partizanski bolnišnici Zg. Hrastnik v
ŠentRUPERT
Kočevskem rogu. Po končani vojni se
je kmalu preselil v Ljubljano , kjer je bil
zaposlen v podjetju ČGP Delo.
Že nekaj časa je oskrbovanec Doma
upokojencev na Taboru v Ljubljani. Telesno ni več tako pri močeh kot nekoč,
misli pa ima še vedno jasne. Spominja se vseh dogodkov iz pretekle vojne kot tudi življenja po vojni. Aktivno
spremlja dogodke v Sloveniji in je iskriv
v svojih komentarjih. Še vedno rad zapoje kakšno hudomušno, pa tudi harmonika mu še roji po glavi.
Zaželeli smo mu še mnogo let z željo,
da bi se še srečali, predvsem pa, da bi
bil sposoben priti še kdaj v njemu ljubi Šentrupert.
Boštjan SLADIČ
9
DOGAJANJA V OBČINI
Tretje regijsko srečanje krvodajalcev
Bele krajine in Dolenjske
V soboto, 6. junija 2015, smo v Prilozju v Beli krajini na
tretjem regijskem srečanju krvodajalk in krvodajalcev Bele
krajine in Dolenjske obeležili slovenski in svetovni dan
krvodajalcev. Krvodajalkam in krvodalacem smo se javno
zahvalili za njihovo humano dejanje, darovanje krvi. Srečanja se je udeležilo 380 krvodajalk in krvodajalcev iz Metlike, Črnomlja, Trebnjega, Novega mesta in Grosupljega, od
tega iz RKS-OZ Trebnje 50 krvodajalcev.
Zbrane so pozdravili in se jim zahvalili župan Občine Metlika Darko Zevnik, predsednik RKS-OZ Metlika Jože Ne-
manič, predstavnica centra za transfuzijsko dejavnost SB
NM Marjeta Martinčič in generalna sekretarka RKS Renata Brunskole.
Po kulturnem programu so se krvodajalci pomerili v vlečenju vrvi, pikadu, lokostrelstvu in zaplesali v »kapljičnem
plesu«.
Preživeli smo čudovit dan, ki mu je bilo naklonjeno tudi
vreme.
RKS-OZ Trebnje, Tea Radelj
Krvodajalske akcije
RKS - Območno združenje Trebnje je 4. in 5. maja 2015 za potrebe Zavoda za
transfuzijsko medicino Ljubljana organiziralo spomladansko krvodajalsko akcijo v
restavraciji Galaksija v Trebnjem.
Zaloge krvi niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe krvi. Ta je nepredvidljiva, zato je potrebno stalno spremljanje in prilagajanje
potrebam po krvi.
Trenutne zaloge krvi so zadostne, zato na krvodajalsko akcijo na priporočilo Zavoda za transfuzijsko medicino s SMS-sporočili nismo vabili vseh aktivnih krvodajalcev.V dveh dneh je tako kri darovalo 365 krvodajalcev, kar je približno 15% manj
kot običajno. Prvič pa je na krvodajalsko akcijo prišlo 15 krvodajalcev.
Hvala vsem, ki ste darovali kri.
Tea Radelj, RKS-OZ Trebnje
10
ŠentRUPERT
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
Na Pušelšanku v Dragi trli lan in
predstavili krušno peč
V soboto, 30. maja, je v Dragi pri Šentrupertu pred društveno hišo
potekal že peti Pušelšank oz. po draško »na pu za šenk«. Prireditve se je
v lepem vremenu udeležilo preko 100 obiskovalcev, ki so imeli kaj videti.
Zagnano Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu s Pušelšanki širši javnosti predstavlja izseke življenja
naših prednikov. V preteklih letih smo
lahko videli košnjo po starem, staro
kmetijsko mehanizacijo, spravilo mrve
z volom, vdevanje v kozolec, okopavanje s konjem in na roke, pranje po starem – na perivnikih, mletje žita na ročni mlin, praženje ječmena in kuhanje
ječmenove kave ipd.
1 Pušelšank v Dragi so s pesmijo popestrili člani moškega pevskega zbora Barje, foto Franc
Pepelnak - Pep.
Na prireditvi, ki se je tudi tokrat odvijala v sklopu Praznika Občine Šentrupert, so Dražani prikazali trenje lanu
na ročnih in nožnih trlicah, česanje
prediva na rifel, predenje na kolovratu, predstavili pa so tudi na novo zgrajeno krušno peč, iz katere je že dišalo
po pečeni kaši, šmornu, pečenki, kruhu
in potici. Pušelšank sta - kot vsa leta
doslej - gostila gospodar Jože in gospodarica Zofka, ki sta skrbela, da je delo
gladko teklo, čeprav lanu ni »trla baba«,
kot je bilo to v preteklosti v navadi,
ampak zagnana moška ekipa. Verjetno
zato, da je vreme zdržalo, pa da so pridne ženske roke postorile vse potrebno v kuhinji, saj so se mize kar šibile od
domačih dobrot in vinske kapljice. Ob
vsem dogajanju pa ni manjkalo humorja. Mojster Stanko, ki je izdelal peč, in
vajenec Janko sta dobro nasmejala občinstvo. S pesmijo je dogajanje popestril moški pevski zbor Barje, ki ga je
v goste povabilo društvo. Druženje na
Pušelšanku se je zaključilo v večernih
urah, člani društva pa že snujejo načrte
za prihodnje leto.
Mojca Ramovš v imenu Etno družabnega
društva Draga pri Šentrupertu
Majcnova Justi (Kristina) iz Drage je laneno predivo na kolovratu spredla v tanko nit.
Foto Franc Pepelnak - Pep.
ŠentRUPERT
Trenje lanu na ročni trlici na Pušelšanku v
Dragi. Foto Liljana Jantol Weber
11
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK ŠENTRUPERT
Naši 90 - letniki so praznovali
20. maja 2015 je častitljivih 91 let praznovala gospa Angela SAPOR z Malega Cirnika.
Predstavnici Krajevne organizacije RK Šentrupert sta jo ta dan
obiskali ter ji voščili. Gospa Angela je še vedno zelo aktivna, saj
je tudi letos z domačimi okopala njivo krompirja. Ob slovesu
smo ji še enkrat zaželeli vse lepo, predvsem pa zdravja.
6. aprila 2015 je 93. rojstni dan praznoval gospod Janez
– Žan TRATAR. V Domu starejših občanov Trebnje ga je
obiskala predsednica KORK Šentrupert ter mu voščila vse
najboljše.
Spoštovani gospe Mariji
V prihajajoči cvetoči pomladi
lepo je v tem času praznovati,
saj sonce ima dovolj moči,
da naravo in človeka poživi.
Spoštovana gospa Marija,
vi ste bili odlična učiteljica.
Učencem ste vzornica postali,
jim popotnico za življenje dali.
Spomini mi sežejo v šolske dni,
kako dobri in prijazni ste bili.
Vsakemu ste dali dober nasvet,
bili vsej dolini res za zgled.
Dolga leta ste bili naša predsednica,
pomoči potrebnim prisluhnili iz srca.
Več generacij ste učili, vzgajali,
v slabih trenutkih pomagali.
Ob vaši lepi obletnici čestitamo,
da bi zdravje še dolgo trajalo.
Vaša dobra dela ne morejo biti poplačana,
naj vam bo narava v vsej moči naklonjena!
Predsednica Ruža in
vsi prostovoljci
Tilka Gorenc
12
17. marca 2015 pa je 90 let dočakala Marija BREZOVAR
iz Šentruperta. Častno predsednico KORK Šentrupert so
ta dan na domu obiskali prostovoljci KORK Šentrupert, sekretarka OZRK Trebnje gospa Tea Radelj, predsednik OZ
za ohranjanje vrednot NOB gospod Boštjan Sladič, dolgoletna prijateljica gospa Mici Pirh ter župan Rupert Gole.
Domači - sinova Miro in Bojan ter snaha Mira - so poskrbeli za pogostitev. Čas je v prijetnem in veselem razpoloženju, predvsem pa v obujanju lepih in manj lepih spominov na
njeni bogati življenjski poti, prehitro minil.
Prostovoljci so se svoji vzornici, učiteljici in ženski, ki je velik del svojega življenja posvetila delu KORK Šentrupert in
RKS nasploh, zahvalili s šopkom in z darilom. Vsi skupaj pa
smo ji zaželeli zdravja z željo, da bi tudi naprej s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala prostovoljcem.
ŠentRUPERT
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
Tradicionalno srečanje starejših
občanov – april 2015
Tradicionalnega srečanja starejših občanov, ki ga je 26. aprila organizirala Krajevna organizacija RK Šentrupert, se je tudi
tokrat udeležilo lepo število občanov. Po
sveti maši so se občani zbrali v dvorani
Hiše vina Frelih, ki je kar prekipevala od
dobre volje, saj so prostovoljci poskrbeli
za lep in zanimiv kulturni program.
V programu so sodelovali pevci Moškega
pevskega zbora Društva vinogradnikov
Šentrupert , Kozolčev Rupert iz Šentruperta (Zvone Vavtar) ter Petra Gorenc,
ki je prisotne zabavala s harmoniko.
Zbrane je nagovorila sekretarka
OZRK Trebnje gospa Tea RADELJ.
Prostovoljci smo tudi letos med pri-
sotnimi obdarili najstarejšo občanko, 91-letno Jožefo ANDERLIČ, in
najstarejšega občana, Vinka TOMAŽINA, ki bo tudi on v kratkem praznoval živahnih 90 let. Posebne pozornosti pa je bila deležna častna predsednica
KORK Šentrupert, gospa Marija BREZOVAR, ki je v marcu praznovala že
omenjeni 90. rojstni dan.
ki so pripravili prisrčna darilca, gospodu Dragu Senčurju za darovano sveto mašo, Dani Mirna, Turistični kmetiji Pri Deželanu,Vinku Tratarju, ki je tudi
letos daroval rujno kapljico, ter Petri
Gorenc za lepo zaigrane viže.
HVALA Hiši vina Frelih za gostoljubje!
Prostovoljci se zahvaljujemo donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi
srečanja – Občini Šentrupert, Pekarni
Bistrica, Zvonetu Vavtarju oz. Kozolčevemu Rupertu, Moškemu pevskemu zboru vinogradnikov Šentrupert,
učencem OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in mentorici Marjanci Ogrinc,
KORK Šentrupert je ob občinskem prazniku
občanom podaril brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja.
Ruža Brcar, predsednica KORK Šentrupert
Čistilna akcija 2015
Občani in društva smo v aprilu po
pošti prejeli obvestila, da bo tudi to
pomlad v Občini Šentrupert na pobudo Komunale Trebnje organizirana čistilna akcija. Člani PGD Zabukovje smo
se vabilu odzvali in v ponedeljek, 20.
aprila 2015, smo pobrali smeti v širšem pasu ob trasi lokalne ceste Sotla
– Zabukovje. Kar nekaj vreč se je nabralo – predvsem plastenke, pločevinke
in različni drugi odpadki. Naredili smo
nekaj dobrega za okolje in tudi zase, da
bo naša okolica bolj urejena - še najbolje pa bo, če bomo za to skozi vse leto
skrbeli prav vsi!
PGD Zabukovje
ŠentRUPERT
13
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
Planinsko društvo Polet – na krilih
uresničevanja novih načrtov
Planinsko društvo Polet je po volitvah v vodstvene organe, po katerih
predsednik društva še naprej ostaja prizadevni Bojan Brezovar, zajadral
na krilih novih načrtov.
O izletu na Vremščico smo že poročali v prejšnji številki.
17 planincev in planink iz 7 planinskih
društev MDO PD Dolenjske in Bele
krajine, v katerega je vključeno tudi
PD Polet, pa se je 28. februarja udeležilo tečaja za gorske stražarje pod vodstvom vodje odbora za varstvo gorske
narave Rozi Skobe.
Tudi mesec marec je poletovce popeljal na pohodniške poti, tokrat po hrvaški Istri pod vodstvom vodnice Alenke
Potrč. Iz naselja Završje smo se napotili po makadamski cesti, po kateri je
nekdaj potekala slavna železniška proga Porečank (Parenzana), ki je med letoma 1902 in 1935 povezovala Trst in
Poreč. Po rahlem vzponu smo prispeli do Grožnjana in uživali v ogledu slikovitega »mesta umetnikov« - številne zapuščene hiše so bile namreč med
projektom revitalizacije preurejene v
slikarske ateljeje in galerije, zaradi česar je sedaj ta stara istrska vas še posebej v poletnih turističnih mesecih na
novo zaživela.
Za navdušence nad plezanjem je društvo na prosti velikonočni ponedeljek
organiziralo plezalni vrtec oziroma šolo
ferratarstva v dolini reke Glinščice, ki se
nahaja jugovzhodno od Trsta. Po koncu
dneva so se udeleženci veselili novih, uspešno osvojenih plezalnih veščin.
25. aprila je sledil izlet na Porezen pod
vodstvom Gregorja Jakliča – bolj primerne destinacije si pred dnevom upora proti okupatorju ne bi mogli izbrati. Po treh urah hoje smo prispeli na
1630 m visok vrh, potem pa se odpravili še na ogled vojne partizanske bolnice Franja v soteski Pasice, ki še sedaj pripoveduje zgodbo o humanosti iz
obdobja druge svetovne vojne. V njej
so zdravili ranjence različnih narodnosti, tudi takih, ki so si v vojni stale nasproti. Težko si je predstavljati, koliko
napora, truda, požrtvovalnosti in poguma je bilo potrebnega za postavitev
bolnišnice in zdravljenje ranjencev, saj
je soteska tako rekoč neprehodna. Narasli potok je leta 2007 v hudem nalivu
uničil večino barak, a ni mogel izbrisati spominov in vrednot, o katerih nam
spregovori Franja.
Posebno pozornost smo posvetili tudi
ponovni oživitvi Mladinskega odseka
pod vodstvom mladega vodnika Urbana Dimca. Po navdušeno sprejetih
predstavitvah v prihodnosti načrtovanih izletov in dejavnosti na OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in OŠ Mokronog smo se z otroki odpravili na prvi
izlet v prelepo ledeniško dolino Tamar,
kjer nas je v dolini pod Poncami pozdravil naš slovenski ponos – planiška
velikanka. Za pot v Tamar smo izbrali
pešpot, po kateri je pozimi speljana tekaška pot. Ob poti smo si ogledali izobraževalne table in se iz njih veliko naučili. Proti koncu poti se je odprl tudi
pogled na 2645 m visoko goro Jalovec,
ki je za mnoge najlepša slovenska gora,
ter po približno uri in pol hoje prispeli
do cilja, še prej pa smo si ogledali izvir
slapa Nadiža, ki napaja Savo Dolinko.
Na koncu poti smo se z avtobusom
odpeljali proti Dolenjski z mislijo, da
smo skupaj preživeli lep dan, v katerem so uživali tako otroci kot vodniki, ter da bomo kmalu spet skupaj šli
na izlet.
povzela Andreja Udovč
14
ŠentRUPERT
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
Tudi letos ob občinskem prazniku
šahirali v Deželi kozolcev
Šentruperski šahisti so 31. maja v Deželi kozolcev organizirali tradicionalni
šahovski turnir ob občinskem prazniku.
Tekmovanja se je udeležilo 26 šahistov
iz petih šahovskih klubov, ki so si želeli čim višje uvrstitve tudi zato, ker so se
rezultati tega turnirja upoštevali v točkovanju Dolenjske članske lige.
Po odigranih devetih kolih je z osvojenimi 7,5 točkami zmagal Jernej Zupančič pred Borutom Lužarjem s pol
točke manj in Majem Zirkelbachom s
šestimi točkami. Vsi trije so člani Šahovskega društva Krka Novo mesto.
Tokrat domači šahisti niso posegli po
najvišjih uvrstitvah, saj sta bila najuspešnejša Andrej in Matej Brcar na osmem
in devetem mestu s petimi točkami. S
prav toliko točkami je tekmovanje na
odličnem dvanajstem mestu končal
najstarejši udeleženec turnirja Vinko
Tomažin. Med osnovnošolci je bil najboljši Domen Brcar. Najuspešnejšim je
pokale in medalje podelil velemojster
Bruno Parma.
A. Brcar
Osnovnošolski šah
V Trebnjem je 26. maja potekalo medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo 22 učenk in
učencev iz občin Trebnje, Mirna, Mokronog – Trebelno in
dr. Pavla Lunačka Šentrupert. V ekipni konkurenci so bili
najboljši mirnski šahisti. Z drugim mestom pa so se tokrat
morali zadovoljiti šentruperski osnovnošolci, ki so bili sicer v preteklih osmih letih vedno najboljši.Tretja je bila ekipa Trebnjega in četrti Mokronog. Ekipa Šentruperta je nastopila v postavi Domen Brcar, Anže Hribar, Matic Hribar
in Klemen Brcar. V posamični konkurenci je bila skupno
najboljša Tjaša Pajek (OŠ Mirna), Domen Brcar je bil četrti.
Na OŠ v Šentrupertu je bilo v okviru šahovskega krožka
odigrano tudi šolsko prvenstvo. Na razredni stopnji so bili
najboljši Klemen Brcar, Denis Lokar Klančar, Slavko Hysz in
Nik Breznikar. V konkurenci starejših učenk in učencev pa
Staš in Vojko Hysz ter Anže Hribar.
A. Brcar
ŠentRUPERT
15
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV / ŠENTRUPERSKA FARA
4. Pokalno gasilsko tekmovanje
Občine Šentrupert
PGD Sveti Rok je organiziral že četrto pokalno tekmovanje za pokal
Občine Šentrupert ob občinskem prazniku.To tekmovanje se šteje tudi
za prvo pokalno tekmovanje vseh štirih občin Gasilske zveze Trebnje.
Tekmovanja se je udeležilo trinajst
ekip, dvanajst iz GZ Trebnje, od tega
pet ekip OGP Šentrupert, in ena (PGD
Zbure) iz Gasilske zveze Novo mesto.V kategoriji članic so tekmovale štiri ekipe: 1. mesto PGD Štatenberk, 2.
mesto PGD Sveti Rok, 3. mesto PGD
Ševnica. V kategoriji članov je tekmovalo devet ekip: 1. mesto Štatenberk,
2. mesto Ševnica, 3. mesto PGD Velika Strmica. Bilo je tudi prvo tekmovanje za najtežjo ekipo za nagrado
PGD Sveti Rok; tega tekmovanja so se
udeležile tri ekipe: 1. mesto PGD Sveti
Rok, 2. mesto PGD Zabukovje, 3. mesto PGD Velika Strmica. Na razglasitvi rezultatov sta bila prisotna poveljnik Gasilske zveze Trebnje Janez Uhan
in župan Občine Šentrupert Rupert
Gole ter podelila priznanja in pokale
najboljšim ekipam.
M. G.
ŠENTRUPERSKA FARA
župnik Jaka Trček
Priprava na oratorij 2015
Animatorji se že pripravljajo na Oratorij 2015 z rednimi
srečanji in načrtovanji. Najprej hočejo sami osvojiti temo,
ki bo letos zelo zanimiva: »Hočem biti svet.« Preko molitve, iger, delavnic, izletov,... se to da doseči. Mlademu fantu
Dominiku Saviju je to uspelo; bo to uspelo najprej animatorjem in nato tudi otrokom?
Smučanje na Pohorju
Tudi leots je odšla lepa skupina mladih na smučarske počitnice. Bivali smo skoraj v Mariboru, točneje, v Rošpohu. Žal
nimamo nobene slike, imamo pa lepe spomine, saj smo videli kar nekaj svetovno znanih smučark. Prav v času naših počitnic je bilo na Pohorju tekmovanje za zlato lisico. Res je bila
gneča, a v tej množici smo našli prostor tudi zase.
16
ŠentRUPERT
ŠENTRUPERSKA FARA
Dan staršev
Butara velikanka
Praznovali smo ga 15. marca, na četrto postno nedeljo. Na
sam praznik so se pripravljali otroci pri verouku in pri programu za otroke, ki se imenuje Luč srca. Pri programu Luč
srca so otroci izdelali čez dvesto cofkov, ki so predstavljali
puhke. Med mašo pri darovanju so jih razdelili vsem v cerkvi.
Pri pozdavu miru pa so si jih ljudje namesto stiska rok izmenjali. Med mašo - pridigo - je preko zaigrane zgodbe zakonska skupina s svojimi otroki razložila, kako je lahko hitro
družina kraj strahu in tišine, lahko pa z malo truda postane
kraj ljubezni. Puhki so jim bili pri tem v pomoč.
Že vrsto let nam cvetno nedeljo popestrijo prebivalci
Drage. Ob zvonik namreč pritrdijo butaro velikanko. Pravijo, da bi pritrdili še višjo, a je ne morejo zaradi omejitve
prostora. Ko pripeljejo butaro na trg, se zbere okoli nje
kar lepo število radovednežev, toda začetek je dosti prej.
Pripraviti je potrebno material za butaro in jo tudi narediti. Zbere se skorajda cela vas in še nekaj prijateljev in
stvar steče v pravo smer.
Križev pot na cvetno
nedeljo popoldne
Duhovne vaje
birmancev
Tokrat so križev pot pripravili birmanci. Zelo nazorno so
hoteli prikazati, kako in zakaj je moral Jezus nesti križ. Na
križevem potu so nosili velik lesen križ in so se kar dobro namučili, da so ga prinesli preko Križevega pota in nato
tudi na Veselo Goro. Pri vsaki postaji pa so pribili na križ
z velikim žebljem grehe, zaradi katerih je Jezus trpel in
nas odrešil.
Štiriinštirideset birmancev in več kot deset animatorjev
se nas je odpravilo na duhovne vaje v Želimlje. Vodil jih
je župnik, in če ne bi bilo animatorjev, bi bilo vse bolj podobno razpuščeni čredi. Bilo je lepo in zanimivo. Spoznali
smo tri svetnike, ki jim je v življenju uspelo. Kljub velikim
preizkušnjam so ostali tako dobri, da jih imamo lahko za
zgled. Vendar to niso osebe iz nekega odmaknjenega stoletja. Gledali smo jih celo v dokumentarcih. Svetnik se da
postati tudi danes.
Kljub veliko molitve in duhovnega poglabljanja pa je bilo
dovolj časa tudi za druženje in vesele večere. Skratka,
imeli smo se super.
ŠentRUPERT
17
ŠENTRUPERSKA FARA
MEMENTO MORI – SPOMINJAJ SE SMRTI
Bolečina je kot reka,
ki odteka,
a nikdar
ne presahne!
Neznani avtor
Že med tiskom prejšnje številke glasila ŠentRUPERT sta
se poslovila 89-letna FRANČIŠKA ZAKRAJŠEK s Homa
in 81-letni STANISLAV BEDENE z Zaloke.
V 81. letu je sklenila življenjsko pot ELIZABETA
STRAJNAR iz Ljubljane, ki je našla večni mir med
sorodniki na šentruperskem pokopališču.
V komaj 37. letu, tako rekoč sredi mladosti, je usahnila
BERNARDA BAJC iz Zabukovja.
Že v 60. letu je sklenil življenjsko pot JOŽE LAP
z Bistrice.
V 62. letu se je poslovila še MARTA DOLENJŠEK
iz Kamnja.
V Ljubljani je v 79. letu umrl LJUBOMIR ŽIVKOV;
pokopan je v Šentrupertu.
V majskih dneh se je v 92. letu poslovil SLAVKO POVŠE
z Raven nad Šentrupertom.
Nato je v 83. letu odšel še JURAJ RADMINIĆ z Gorenjih
Jesenic.
Na pokopališču na Velikem Cirniku počiva PEPCA
ZAPLATAR z Malega Cirnika; umrla je v 79. letu.
Spomini ostajajo …
J. Z.
Od nas se je poslovil
Stanislav Bedene …
V začetku pomladi smo
se poslovili od Stanislava
Bedeneta, po domače od
HLEBČEVEGA STANKOTA z Zaloke. Stanko se je
na svečnico leta 1935 rodil mami Kristini in očetu
Antonu kot eden od 14-ih
otrok. Po končani osnovni
šoli si je želel, da bi se lahko izšolal za kakšen poklic, a denarja za to pri hiši ni
bilo.V domačem kraju si je našel življenjsko sopotnico
in se tako leta 1967 poročil. V zakonu se jima je rodila
hči Marta. Službo, da je lažje preživljal družino, je našel
na železnici.Tudi doma je bilo potrebno obdelati zemljo. Hči Marta si je ustvarila svojo družino.
Stanko je imel rad druge ljudi. Posebej z veseljem se
je družil z gasilci. Že od leta 1974, ko so v Zabukovju
ustanovili gasilsko desetino v okviru PGD Šentrupert,
je pristopil vanjo in s posebnim navdušenjem sodeloval pri vseh dejavnostih: pri gradnji gasilskega doma,
urejanju okolice, pripravi veselic in pri ostalih dejavnostih. V Zabukovje je rad prihajal. Tudi potem, ko se
je gasilska desetina ukinila, je ostal zvest svojim začetkom in postal član Prostovoljnega gasilskega društva
Zabukovje, kajti njegovo srce je tako hotelo, tukaj se
je dobro počutil! Na Stankovo sodelovanje so v društvu vedno lahko računali. Tudi v poznejših letih, ko je
bil veteran, se je udeleževal aktivnosti, kolikor je pač
mogel. Redno je prihajal na sestanke in se z največjim
veseljem udeležil kakšne parade. Prav letos februarja je na Občnem zboru prejel jubilejno značko in priznanje za 40 let aktivnega dela v gasilski organizaciji.
Čeprav se ni prav dobro počutil, se je odločil, da pride in prevzame priznanje. Bil je zadovoljen in ponosen, prav tako pa smo ponosni tudi v Prostovoljnem
gasilskem društvu Zabukovje, da je bil naš zvesti član.
PGD Zabukovje
18
ŠentRUPERT
KULTURNA DEDIŠČINA
GREMO VDEVAT ZGODBE V KOZOLC!
Kamnarjev toplar z Ravnika
OSEBNA IZKAZNICA KOZOLCA
IME KOZOLCA IN KRAJ
Kamnarjev toplar z Ravnika, Šentrupert
TIP KOZOLCA
toplar na dva para oken
ČAS NASTANKA
okrog 1812, v 90. letih 20. st, odstranjen podaljšek
TESARSKI MOJSTER
Neznan
prvi lastniki neznani, nato Marolt Jožef, Marolt Anton,
Marolt Franc, Janežič Martina roj. Marolt; hišno ime:
Kamnar
mali kmet oz. pol zemljak
LASTNIKI TER HIŠNO IME
SOCIALNI STATUS
Kamnarjev toplar v Deželi kozolcev Šentrupert. Foto Alenka Lamovšek.
Kamnarjev toplar je bil v lasti družine Marolt z Ravnika. Glede na dendrokronološke raziskave, ki jih je v sodelovanju z novomeško območno enoto
Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije opravil Oddelek za lesarstvo
z ljubljanske Biotehnične fakultete, naj
bi bil postavljen po letu 1812. Leta
2003 je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine in razglašen
za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur. List RS, str. 17457, 2003). Kozolec predstavlja odličen primer ohranjenosti gospodarskega poslopja nižjega
kmečkega sloja. Po svoji starosti predstavlja enega izmed najstarejših toplarjev v Mirnski dolini. Z več kot 200 leti
na plečih pa je drugi najstarejši kozolec v Deželi kozolcev Šentrupert, takoj za Lukatovim toplarjem s Trstenika,
ŠentRUPERT
ki nosi letnico 1795. Zaletelj v svoji diplomski nalogi opisuje, da je Kamnarjev toplar kozolec s hodnikom - toplar
na dva štanta. Tesani hrastovi stebri so
postavljeni na kamnite podstavke. Ostala konstrukcija je predvsem hrastova in bukova, late in ostrešje kozolca
pa so v večini iz smrekovine. Tesarski
mojster, ki je kozolec izdelal, in njegov
prvotni lastnik nista znana.
Do prestavitve kozolca v muzej na
prostem so bili njegovi lastniki Maroltovi, po domače Kamnarjevi, ki so bili
že v drugi polovici 19. stoletja izpričani kot pol zemljaki, tudi pozneje se je
socialni status obdržal. Kdo je pred letom 1890, ko sta se poročila Jožef Marolt iz Mladetič ter Jožefa Uhan z Ravnika, živel na kmetiji, ni znano. Jožef je
k hiši prinesel priimek, za hišno ime
Kamnar pa se ne ve, od kod je prišlo. Kozolec je ob Jožefovem prihodu
že stal na svojem mestu. V zakonu se
jima je rodilo osem otrok, kmetijo je
prevzel sin Anton, za njim pa njegov sin
Franc; njegova hči Martina je lastnica
kmetije še danes.
Kamnarjevi so bil daleč naokoli znani
po pušelšankih. Anton Marolt je imel
kar štiri hčere, zato je bilo druženje na
pušelšankih še toliko bolj imenitno. Seveda do 60. let 20. stoletja, ko so jih
prenehali prirejati, saj so se, dekleta omožila in odselila od doma. Celo
Dražani so hodili k njim na pušelšanke, čeprav je bila Draga znana po množici le-teh. Pri Kamnarju so bili največkrat na štefaj dan, ko goduje sv. Štefan
(26. decembra) ter na novega leta dan
(1. januarja), pa tudi spomladi ob sv. Jožefu (19. marca). Imeli so jih celo med
postom, navadno ob nedeljah ali na kak
praznik.V jeseni jih ni bilo, ker se mošt
ni prodajal, poleti pa je vina že zmanjkalo. Ljudje so za pušelšanke največkrat zvedeli kar ob nedeljah po maši,
ko so se na placu brali razglasi, drugače
se novice ni dalo objavitI. »Pobje so šli
v nedeljo k maši ali pa že prejšnjo nedeljo. Pa takole so rekel: 'U nedeljo bo
pa pr Kamnarju pušelšank!' /…/ Drugače pa nisi smel velik to razlagat, ker
so bili gostilničarji ljubosumni,« pripoveduje Justi Flajs, ena izmed Kamnarjevih deklet. Gostilničarji so bili
nevoščljivi, če so se ljudje zbirali na pušelšankih, zato je bila nelegalna prodaja
na domu včasih tudi prijavljena. Ljubosumnost med fanti pa je velikokrat privedla do tepeža. »Pri nas so se velikokrat stepl. Pa je fotr vse razhajkal. /…/ Je
bil kakšen pob, ki je samo špetir iskal.«
Druženje, ki je trajalo pozno v noč,
se je začelo že v mraku. Družina pa je
imela pred tem polno priprav. Pušelšank je potekal »u hiši. Pa mize smo
not napravili, pa stole. Pa včasih je bilo
treba posteljo ven dat, da so imeli kje
plesat. Je bilo kar precej dela. O, drug
dan pa tak poden, da ga nisi potem
naglihal. Ker po hišah je bil včasih lesen poden.Veš, kakšno je bilo tisto potem za ribat. Vse kosmat pa tak. Z žajfo … groza,« se spominja sogovornica
Justi. Na pušelšank je prišlo veliko ljudi,
tako da so si morali kozarce celo sposodit. Prodajalo se je vino, seveda ceneje kot v gostilni; na mizo so ga prinašali v litrih, iz zidanice v pletenkah.
Gospodinja je pripravila prigrizek, pri
Kamnarju so bile to preste ter buhteljni z domačo marmelado. Nikakor ni
smela manjkati muzika. Na harmoniko
19
KULTURNA DEDIŠČINA
je igral Smole Jože, po domače Francov z Bojanke, ki je bil bolj
vaški godec. Tudi muzikant Lokar Jože, po domače Rankotov
iz Drage, je večkrat igral na pušelšankih. Za muzikanta je bilo
potrebno zbrati denar, navadno so dajali moški, včasih tudi
gospodar, če se denarja ni nabralo. »Eden je šel pobirat za muzkontarja. Da bo pob kaj zaslužil. S klobukom. /…/ Ja, nekako
si moral muzkontarja plačat, ker zastonj ni igral. /…/ Za muzkontarja so moral dat. Moški samo, ženske ne,« razlaga Justi.
Na pušelšankih se je pilo, pelo in plesalo, velikokrat pouštertanc, ki se pleše v krogu.
Kamnarjev toplar je bil do leta 1978 krit s slamo. Okoli leta
1994 so odstranili rep z enim oknom, saj je bil v slabem stanju. Kozolec je bil v funkciji za spravilo sena ter hrambo orodja in kmetijskih strojev še nekaj let nazaj, dokler je živel Anton.
V kozolcu so sušili fižol, še v 70. letih so pod njim z mlatilnico
mlatili žito. Slamo, ki je ostala od mlačve, so ob pokonci zapičenem lesenem drogu spravili v velik kup, ki so mu rekli kopica, ter ga pokrili. Taka kopica je bila večkrat prostor otroške
igre. Na kozolec so ves čas spravljali tudi seno, dolgo časa z vilami na roke, pozneje s premičnim puhalnikom. Bil pa je star in
dotrajan; že v 50. letih 20. stoletja se je majal, ko so nanj spravljali seno. Spravilo sena je zahtevalo veliko napora, sploh zato,
ker so bile brane majhne, seno pa je bilo potrebno zatlačiti
tudi za streho. Pri večjih opravilih so priskočili na pomoč sosedje. »Kar tako je prišel. Samo da je dobil kaj za pit pa je prišel mrvo zmetvat,« se spominja Martina Janežič. Predvsem
deteljo ter žito so sušili v podaljšku kozolca, v repu, saj je bil
bolj obsijan s soncem. Rekli so mu kar »ta velk štant«. Toplar
je imel dva manjša štanta, štant, ki je predstavljal rep, pa je bil
večji. Ko je bil lastnik kmetije Anton, je prodal nekaj zemlje, od
takrat pa do danes, ko na kmetiji ne živi nihče več, pa je le-ta
ostala v enem kosu.
Nedeljsko druženje Kamnarjevih pri zidanici v Aplenku. Lastnik in avtor
fotografije Ciril Ravnikar, Šentrupert. Apnenik, okoli leta 1958
Viri:
Peter Zaletelj, Dendrokronološke raziskave objektov na Dolenjskem. Neobjavljeno diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,
Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 2006; Register nepremične kulturne dediščine, RS Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Dostopno na: <http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=7502>, pregledano
11.2.2013; Status animarum St. Rupert od sredine 19. st. do sredine 20.
st., vas Ravnek, družina Marolt. Arhiv Župnije Šentrupert. Šentrupert, b.
n. l.; Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov na območju
krajevne skupnosti Šentrupert. Arhiv KS Šentrupert, Šentrupert 2002.
Ustni viri:
Justi Flajs, Krmelj; Martina Janežič, Hrastovica.
Mojca Ramovš
Jurgličev toplar
Jurgličev toplar je kulturni spomenik lokalnega pomena od
leta 2003. Toplar ima tri pare oken, z gankom in dvokapno
streho na čop. Izdelal ga je mojster Jože Kafol, in sicer leta
1924, lastnik kozolca pa je bil nekdanji gostilničar Franc Jurglič.
Ima bogato pročelje in napis izdelovalca ter lastnika kozolca
na prednji legi pod gankom. Nosilni hrastovi stebri stojijo na
kamnitih podstavkih. Podporne ročice so dekorativno izdelane. Prvotna lokacija kozolca je bila ob cesti Prelesje – Šentrupert, na desni strani ob podu in kleti s kaščo, na nasprotni
strani je bilo stanovanjsko poslopje in hlev, ki je sodil k domačiji Jurglič. Na tej lokaciji je pred letom 1924 že stal kozolec,
ki pa je pogorel. Jurgliči so bili tudi gostilničarji in srednje veliki kmetje. Kozolec je bil prekrit z opečnato kritino kikindo,
na koncu pa z betonsko kritino. Večjih popravil na kozolcu ni
bilo, razen prekrivanja in popravila čopov. Domačiji se je reklo tudi pr' Šimeščevih in je bila velika 10 ha (polovico obdelovalne površine, polovico gozda). Pred hišo je vodnjak, kjer je
gostilničar tudi hladil pijačo. Kozolec so uporabljali skozi celo
leto, dokler niso zamenjali načina kmetovanja. »Zelo se spomnim, ko smo delali in smo mlatili žito, mlatilnico smo imeli sami na podu in smo tam mlatili, žito smo imeli nad kletjo,
kjer smo imeli kaščo in zaboje in električni mlin, ki ga je naredu star oče. Žito smo mleli samo zase.« Večinoma so imeli
pšenico in ječmen, nekajkrat so posejali še ajdo, ker je tu zaradi megle slabo rodila, so to žito opustili. Pravijo pa, da ajda
20
prečisti zemljo in da jo marsikdo poseje ravno zaradi čiščenja zemlje.
Dogajanja pod kozolcem ni bilo veliko, saj so imeli zraven klet, pred katero so imeli večkrat različna praznovanja in srečanja.
Kozolec jim je predstavljal statusni simbol, sogovornica je
na to temo povedala »pa lep je bil pa velik«.
Okoli domačije so imeli veliko sadnih dreves, da so delali jabolčnik, ki pa so ga pili ob delu in ponj so hodili tudi
delavci iz ceglarne.
Alenka Lamovšek
ŠentRUPERT
KULTURNA DEDIŠČINA
Ziherletov toplar
Na domačiji Ziherletovih je bilo hišno ime Pr' Petrovh, saj so bili
vsi nasledniki več rodov nazaj Petri. Gre za večjo kmetijo, cca 15
hektarov zemlje z gozdom. Toplar je bil narejen leta 1924.
Les za kozolec je »zvozila« iz gozda hči naročnika. Pripoveduje takole: »Očeta ni bilo doma, ko so to skupaj dajali. Teta,
ona je ta les vozila iz hoste za ta kozolc, to vem, ker so ljudje rekli, ker je bila visoke postave in močna in konje je šibala ko tavelk.« Kozolec ima tri pare štantov. Stebri kozolca so
hrastovi, poden in stopnice bukev, vse ostalo pa je bila smreka.Večjih obnov kozolec ni potreboval, razen zamenjave smrekovih vrat in rant.
Glede izdelovalca kozolca sogovornik predvideva, da naj bi bil
to Janko Gregorčič. »On je bil zelo znan za te rezljanje, ker
prej je bilo to že vse zrezljan, pol smo to bolj po domač.«
Na domačiji so pridelovali vse vrste žita, razen pire, to so sedaj na novo začeli. Najprej je bil ječmen, potem oves za konje, saj so bili furmani. Uporabljali so ga tudi za sušenje snopov pšenice, ajde in prosa.
Pod kozolcem je bil prostor za shranjevanje kmetijskih strojev, sani in vozov. Kozolec so tudi zavarovali zaradi pogostih
požarov, sicer pa v kozolec ni nikoli treščila strela. Zanimiva je
šega zatikanja venčkov iz žingarc, ki so bili v cvetnonedeljski
butarici. Le-te so zatikali »za cegu« vseh poslopij na domačiji,
gre za verovanje in zaščito proti požaru in strelam.
Spanja na kozolcu gospodar ni pustil, povedali so, da »če
pa že, so najprej pogledal, če ma cigarete al pa šibice". Pod
Ziherletovim kozolcem so imeli tudi razna srečanja, včasih so pripravili tudi pušelšank, kar pomeni občasno odprta gostilna, ko so nudili gostom doma pridelano hrano in pijačo.
Na kozolcu in pod njim so se otroci veliko igrali. Tu je bil
raj za otroke, saj so imeli idealne pogoje za skakanje, delanje prekucev, koze so spodbijali, veliko so se gugali, sami
izdelovali žoge in druga igrala.
Alenka Lamovšek
Tesarski mojster
Jože Kafol iz Radne vasi
Tesarski mojster Jože Kafol iz Radne vasi pri Trebelnem je
postavil Jurgličev toplar, enega najkvalitetnejših kozolcev v
Mirnski dolini. O tesarju Kafolu je znanih nekaj osnovnih podatkov, vendar raziskava poleg nekih povsem novih odkritij
prinaša tudi nekatere popravke. Med njimi letnico smrti, ki
Tesar Jože Kafol st. (1875-1937)
ŠentRUPERT
naj bi bila drugačna od tiste, ki jo najdemo na nagrobnem spomeniku pokopališča na Trebelnem, kjer je zapisano leto 1971. V Status animarum župnišča Trebelno je
namreč zapisan datum smrti 18. julij 1970, medtem ko je
letnica rojstva enaka, kot je na spomeniku - 7. oktober
1902. Kot kraj rojstva je navedeno Gorenje Zabukovje. V župnijskih knjigah lahko preberemo
tudi, da se je leta 1929 poročil z Marijo Gorenc
iz Brezovice, s katero sta imela tri sinove: Jože
(1929), Stanko (1935) in Drago (1938).
Tesar Jože Kafol ml. (1902-1970)
Nadaljnje brskanje po župnijskih podatkih
družine, v katero se je rodil, je pokazalo, da
je bil tudi njegov oče Jožef tesar (1875-1937).
Prav ta slednji podatek lahko napelje k razmišljanju o tem, da bi Jurgličev toplar lahko
postavil celo Kafolov oče, saj je bil leta 1924,
ko je bil toplar postavljen, star 49 let, medtem
ko je bilo njegovemu sinu komaj 22 let. Poraja se vprašanje, če je tako mlad človek sposoben postaviti tako dovršen izdelek - ali pa
gre morda za skupno delo očeta in sina. Vsekakor moramo biti v bodoče ob tem odkritju bolj pozorni pri kozolcih z inicialkami MKJ
(mojster Kafol Jože) in upoštevati dejstvo, da
21
KULTURNA DEDIŠČINA
rat sem imel že Puchov motor, da sem vozil tega mojstra,
pa motorko sem že imel, on pa ne.« Skupaj sta naredila
kar nekaj kozolcev, med drugim tudi njegovega, ki še stoji na domačem dvorišču v Brezovici. Frančiška Dragan iz
vasi Cerovec na Trebelnem pa se Kafola spominja z besedami: »Jaz sem ga poznala od mladih nog. Tukaj v vasi je
kozolce delal. Pri nas doma še vedno stoji tisti kozolec,
ki ga je on naredil pred vojno. Pa so zraven bili še Jurjev
France, pa Gačnik je bil, pa Rojšček je bil. Ampak so potem nekateri že pomrli, Jurjev je bil pa ubit. /…/ Pa truge
za mrliče je tudi delal. Glih pod našim kozolcem. Je za sosedove, ki so pomrli, truge delal, pa s črnim pobarval. Prej
so mogle biti vse črne, če so bili poročeni. Pobarvane.«
Liljana Jantol Weber
Sogovorniki:
Frančiška Dragan, Jože Grlica
Inicialke tesarskega mojstra Jožeta Kafola na spodnji podporni ročici na toplarju Jožeta Grlice. Foto Liljana Jantol Weber
imamo lahko opravka tako s Kafolom starejšim kot s Kafolom mlajšim.
Literatura in viri:
Status animarum, Trebelno. Brez navedbe, od kdaj je knjiga vodena, vas
Dolenje Zabukovje, družina Kafol. Arhiv župnije Trebelno.Trebelno, b. n. l.;
Status animarum, Trebelno. Brez navedbe, od kdaj je knjiga vodena, vas
Radnja vas, družina Kafol. Arhiv župnije Trebelno. Trebelno, b. n. l.; Štepec, Dušan, Kozolec na prepihu časa: Simončičev toplar na Bistrici na
Dolenjskem. Vestnik XXII. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2011.
Nekaj let pred smrtjo Kafola mlajšega je z njim delal tudi
Jože Grlica (roj. 1943), tesar iz Brezovice pri Trebelnem: »Tak-
Zavod Rožlin ureja Flančnik v Deželi
kozolcev Šentrupert
V letu 2013 je v Občini Šentrupert pričel delovati Zavod Rožlin, zavod
za izobraževanje, kulturo in turizem. Le-ta združuje domačine, ki se
posvečajo predvsem ohranjanju kulturne dediščine, ter turističnim in
kulturnim projektom.
Že uveljavljenim projektom, kot je na
primer Jernejevo – zeliščarski dan v
Deželi kozolcev, ki se bo v letos odvijal
že tretje leto zapored, se pridružujejo novi. Zavod aktivno sodeluje z lokalnimi društvi in s posamezniki, ki želijo ohranjati kulturno dediščino ter jo
aplicirati v sodobni čas.
Letos pa je Zavod Rožlin pričel z urejanjem v lanskem letu zasajenega zeliščnega vrta v Deželi kozolcev Šentrupert, ki so ga sodelujoči preimenovali v
Flančnik v Deželi kozolcev, saj ga kra-
22
si velika etnobotanična pestrost z okoli 100 različnimi rastlinami. Flančnik namreč predstavlja vrt, kot so ga imele
gospodinje na Dolenjskem v preteklosti; poimenovanje torej izhaja iz lokalnega okolja. V osrčju dolenjskega narečja se v širšem arealu za sadni vrt
uporablja izraz vrt, za zelenjavni pa
greda, v treh točkah vzhodno dolenjskega narečja pa imajo za zelenjavni vrt
besedo flančnik, razlaga Mojca Hrovat
z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V neposredni bližini hiš so imele (in ponekod še ima-
jo) gospodinje v okolici Šentruperta
majhne in tudi večje vrtove za pridelovanje hrane. Vrt poleg hiše je bil navadno ograjen z leseno ograjo oziroma
s plotom, pozneje s kovinsko mrežo. V
njem so poleg zelenjave eni bolj drugi manj gojili še dišavnice, zdravilna zelišča in okrasne rože za lastne potrebe, prostor pa je bil tudi za pridelavo
semen in flanc. Vrt so krasile gatrože (vrtnice) roza in rdeče barve, lilije,
mrazence (krizanteme), potonke (potonike), apostoli (gladiole) ter frančiške (astre). V bližini flančnika je bil za-
ŠentRUPERT
KULTURNA DEDIŠČINA
gotovo črni bezeg, pa tudi pušpan in
leska. Tudi kakšna nograška breskev
(vinogradniška breskev) se je znašla na
vrtu, od zelenjave pa zlasti čebula, česen, solata, semensko zelje za flance in
repa. En vogal so namenili le za vzgojo
semen ter sadik. Tako so imele gospodinje zelenjavo vedno pri roki, v flančenku (flančniku), kakor so ponekod
rekli vrtu, ali pa na zelniku. Marsikatera
gospodinja je imela namreč tudi zelәnk
(zelnik), kakor so imenovale večji vrt
ali pa manjšo njivo blizu hiše.
Flančnik v Deželi kozolcev s svojo etnobotanično vsebinsko zasnovo ter z
zasaditvijo z užitno-zdravilnimi in okrasnimi rastlinami predstavlja izsek iz
bogate zakladnice naravne in kulturne
dediščine, zlasti iz obsežnega ljudskega
znanja o rastlinskem svetu. Združuje
tradicijo vrtnarstva, zdravilstva in zeliščarstva ter drugih tradicionalnih uporab. Hkrati pa obiskovalcem muzeja na
prostem ponuja veliko interpretacij in
vsebin.
Ob delu na flančniku se je porodila
ideja, da se Zavod Rožlin pridruži gibanju Zelemenjava. Prva se je v Mirnski
dolini odvila ravno v Deželi kozolcev v soboto, 16. maja 2015. Z dogodkom se je organizator pridružil sicer
drugod že znanemu projektu - 3. vseslovenski Zelemenjavi, ki je na ta dan
potekala po vsej Sloveniji. Zelemenjava (zelenjava + menjava) je gibanje in
skupnost za izmenjavo pridelkov naših
vrtov, ki temelji na druženju. Spodbuja solidarnost, dobrosrčnost, druženje
in spoštovanje dela naših rok. Pri menjavi »blago za blago« tako lahko sodelujemo vsi, ne glede na naš družbeni
ali ekonomski položaj. Kot pravijo nje-
ni pobudniki, je Zelemenjava »Menjava
zelenih dobrot in modrih zamisli«. Dogodek je bil namenjen vsem, ki so želeli
menjati presežke semen, sadik, pridelkov, pa tudi recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta, vrtnarske knjige,
ozimnico iz shramb in doma spečene
dobrote. Spomladanske menjave se je
udeležilo kar nekaj obiskovalcev, predvsem iz radovednosti, saj organizirane blagovne menjave niso vajeni; vsi pa
so izrazili navdušenje, zato se v zavodu nadejajo, da bo z novimi dogodki
menjavanje dobrin zaživelo med ljudmi. Predvsem zato, ker je tržnica menjavanja v prvi vrsti prostor druženja,
hkrati pa spodbuja samooskrbo, skrbi
za ohranjanje avtohtonih sort in s tem
tudi za ohranjanje naše kulturne dediščine. Zavod Rožlin upa, da se bo v
sodelovanju z Deželo kozolcev Šentrupert in Občino Šentrupert, ki projekt tudi podpirata, zelemenjavalo tudi
v prihodnje, saj sta v letošnji sezoni v
načrtu še poletna in jesenska Zelemenjava; na slednji si bomo menjali predvsem semena in pridelke.
Poleg Zelemenjave zavod v prihajajočih mesecih pripravlja vrsto dogodkov.
Na Flančniku v Deželi kozolcev Šentrupert bo potekalo obilo kulturnega
dogajanja pod skupnim projektom Etnobotanične flancarije, ki bo namenjen
tako odrasli populaciji kot tudi otrokom. V avgustu bo prav tako v Deželi kozolcev pripovedovalski večer; na
ogled bo gostujoča razstava Samonikli šipki in njihovo okrasno potomstvo
avtorja Matjaža Mastnaka, ki prihaja iz
Arboretuma Volčji Potok; tretji vikend
v avgustu pa že omenjeni Jernejevo –
zeliščarski dan v Deželi kozolcev, ki bo
Flančnik s kompostnikov v Deželi kozolcev Šentrupert, foto Mojca Ramovš.
ŠentRUPERT
letos posvečen šipkom in vrtnicam. Soustvarjali ga bodo priznani strokovnjaki Matjaž Mastnak, Slobodanka Poštić,
Katja Kogej idr. Seveda pa so projekti v
Deželi kozolcev le del aktivnosti zavoda. V marcu so namreč z Etno družabnim društvom Draga sodelovali pri organizaciji Gregorjevega sejma na Veseli
Gori, kjer so letos pripravili Gregorjevo otroško ustvarjalnico za otroke; že
nekaj let sodelujejo s Turistično kmetijo pri Janezkovih, predvsem pri organizaciji prireditve Kresovanje na vasi in
tekmovanje v starih igrah v Kamnju ter
pri popisu predmetov muzejske zbirke
kmečkega orodja, t. i. Janezkovega muzeja. Zavod se ukvarja tudi s samostojnim raziskovalnim delom.V teku je raziskava o vodnih mlinih na Jeseniščici in
njenih pritokih. Za več informacij o
Zavodu Rožlin in njegovih aktivnostih
lahko obiščete facebook stran Zavod
Rožlin ali pa pišete na zavod.rozlin@
gmail.com. Zavodu in njegovim somišljenikom zagotovo ne manjka idej,
entuziazma in dobre volje, nove pridne
roke pa so vedno dobrodošle.
Viri:
Hrovat, Mojca, 'Sadni, zelenjavni in cvetlični vrt v
slovenskih narečjih (po gradivu za SLA).' V: Vera
Smole, ur. Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Znanstvena
založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2010, str.
164 -170. Ramovš, Mojca, ur. Mama kašo kuhala:
Kulinarična dediščina v šentruperski dolini. Etno
družabno društvo Draga pri Šentrupertu, Draga
pri Šentrupertu 2013; Zelemenjava. Dostopno na:
<http://www.zelemenjava.si/>, pregledano 1. 6.
2015.
Mojca Ramovš
Zelemenjava v Deželi kozolcev Šentrupert, foto Mojca Ramovš.
23
KULTURNA DEDIŠČINA
Sprehod med spomine:
»Zalka – model za ženski obraz Ilirije«
Mineva dvesto let od usodne Napoleonove bitke pri Waterloo-ju in
dvesto let od sprejetja sklepa Dunajskega kongresa (9. junij 1815), ko
je ozemlje Ilirskih provinc tudi v mednarodnopravnem smislu pripadlo
Avstriji.V štiriletnem obdobju Slovenskih provinc (1809-1813) so Slovenci
s pomočjo Napoleonovega odloka dokazali, da lahko žive tudi izven
avstrijskega državnega okvira.V ohranjanje spomina na to pomembno
obdobje Slovencev pa sta svojevrstno vpeta tudi dva Šentruperčana: prof.
Ivan Steklasa in gospa Rozalija – Zalka Kovačič, po domače Rihtarjeva
Zalka, poročena Valas (1908 – 2006).
ni in založbi Krajec v Novem mestu izšel Steklasov slovenski prevod knjige Napoleon I. Knjiga je na 235 straneh izšla
v zbirki »Biblioteka pisateljev sedanje dobe« in so jo prodajali za takratnih 90 vinarjev.
Medtem ko do Steklasovega prevoda knjige Napoleon I. pridemo le po naključju v kakšnem zakotnem antikvariatu, pa je
bronasti relief z ženskim obrazom gospe Rozalije – Zalke Kovačič, poročene Valas, veličastno trajno izpostavljen na kamnitem stebru – spomeniku Napoleonovim Ilirskim provincam
na Trgu francoske revolucije pred Križankami v Ljubljani.
Naslovnica slovenskega prevoda knjige Napoleon I., ki jo je
leta 1912 prevedel Šentruperčan Ivan Steklasa
V času obeleževanja stote obletnice Ilirskih provinc je zgodovina tega obdobja navduševala tudi prof. Ivana Steklaso,
zgodovinarja, geografa in slavista šentruperskih korenin, ki
je podrobno spremljal takratna dogajanja na literarnem področju slovanskega prostora in o tem pisal v slovenske časopise in revije. Zelo podrobno je spremljal rusko književnost in v začetku stoletja je njegovo posebno pozornost
pritegnila ruska knjiga Napoleon I., ki jo je napisal Aleksandr Semenovič Tračevskij. Steklasa se je po upokojitvi lotil
prevajanja te knjige v slovenščino in leta 1912 je pri tiskar-
24
Zalkina hčerka Zvonka Vidic se spominja številnih maminih
pripovedovanj o težki mladosti, trdem delu na Kovačičevi
kmetiji v Kamnju, ko so dekleta morala poprijeti za vsako
delo, ker se fantje niso vrnili iz Šlezije. Zalka je bila pridno
in močno dekle in oče Kovačič – Rihtarjev Franc - je računal na njeno dragoceno pomoč na kmetiji, ki sta jo takrat
prevzemala sestra Francka in njen mož Nace. Mlado dekle
pa si je želelo v svet in Zalka se je odločila za pot v Ljubljano. Pri zdravniški družini dr. Branka Volavška, ki je imel ordinacijo na Trubarjevi ulici v Ljubljani, je dobila službo »hišne«.
Volavškova družinska hiša je bilo okolje srečevanja številnih umetnikov, med njimi je bil tudi kipar Lojze Dolinar, ki
je takrat iskal rešitev za upodobitev obraza značilne Slovenke na novem Plečnikovemu spomeniku Ilirskim provincam.
Ilirski kamniti steber z vzidanim prahom neznanega francoskega vojaka naj bi na eni strani krasil obraz Napoleona, na
drugi strani pa obraz Ilirije. Mehke obrazne poteze meščanskih deklet kiparja niso prepričale, iskal je bolj poudarjene
poteze, ki jih je zaznal na obrazu dolenjskega kmečkega dekleta Zalke. Kar že nekoliko grobe poteze Zalkinega obraza
so ustrezale kiparjevim predstavam značilnega obraza Slovenke in Zalkin obraz so odtisnili v mavec, na osnovi katerega je Dolinar pripravil dokončen model za bronasti odlitek v livarni Oblak.
Bronasta odlitka obraznih reliefov Napoleona in Ilirije so
pritrdili na steber iz hvarskega kamna in po pisanju takratnega časopisa Slovenec sta arhitekt Jože Plečnik in kipar
Lojze Dolinar odlično rešila nalogo. Po zapisu arhitekta
ŠentRUPERT
KULTURNA DEDIŠČINA
Rozalija – Zalka Kovačič, kot model za ženski obraz Ilirije (iz družinskega
arhiva Zvonke Vidic)
Bronasti obrazni relief Ilirije, delo kiparja Lojzeta Dolinarja (1929), na
Plečnikovem spomeniku Ilirskim provincam v Ljubljani
(foto J. Uhan)
Krečiča pa se je zalomilo le kamnosekom pri štirinajstem kvadru in odlomljeni spodnji vogal tega bloka so hoteli zalepiti in
obrusiti, vendar jim Plečnik tega ni dovolil, češ da se plemenitega gradiva ne sme lepiti in sploh na noben način poskušati
zavesti opazovalca. Dovolil jim je izdelati kamniti vložek, ki na
dveh straneh kvadra izstopa za nekaj centimetrov, in ga vdelati v vdolbino, vendar ga ni dovolil obrusiti. “To bo zdaj kamen
spotike,” je menda dejal Plečnik in s tem poudaril moralno načelo: če že moraš prikriti težavo, potem jo izpostavi!
ski duh in Ljubljana je bila ponosna na svoj ilirski steber.V Slovencu so takrat zapisali: »Med vsemi spomeniki
davnega kulturnega življenja je spomin na oživljeno Ilirijo najsvetlejši.« Štirinajstmetrski spominski steber oživljene Ilirije pred ljubljanskimi Križankami pa je zaradi Zalke in Dolinarjevega 55 centimetrskega bronastega
obraznega reliefa Slovenke tudi svojevrsten svetel poklon Šentruperčankam.
Slovesno odkritje spomenika v nedeljo, 13. oktobra 1929, so
poimenovali kar Ilirska svečanost. Slovenijo je prežemal ilir-
ŠentRUPERT
Jože Uhan
joze.uhan@telemach.net
25
KULTURNA DEDIŠČINA
Abeceda vrednot –
iz njih naj bo stkan svet …
KNJIGI NA POT
Pred nami je nadgradnja Rastoče knjige šole, saj smo z veseljem prisluhnili ideji dr. Janeza Gabrijelčiča, da našo
Rastočo knjigo nadgradimo s šolsko
Abecedo vrednot.
Vrednote se oblikujejo v vsakdanjem
življenju vse od otroštva naprej in se
prek staršev in drugih odraslih prenašajo na otroke. Bile naj bi nekakšno vodilo skozi življenje, del naše vesti, saj vplivajo na vedenje, odločitve in s tem na
to, kako živimo svoje življenje. Morale bi preseči virtualni svet, ki nima nikakršne zveze z resničnostjo, v katerem
pa mnogi otroci preživijo precej časa.
V času, ki ga živimo, so mnoge vrednote v krizi. S tem se (odrasli) ne smemo sprijazniti, kajti naša naloga je, da
približamo mladi generaciji tiste, ki jih
je vredno živeti.
Vrednote smo oživili s pogovorom o
tem, kaj se učencem zdi vredno, pomembno, dobro, lepo … Že s pogovarjanjem o vrednoti ta pridobiva svojo
moč, saj jo s tem vključujemo v svojo zavest, ko pa jo vključimo še v svoja
dejanja, lahko zaživi.
Naše vrednote so predstavljene v knjigi, ki je pred vami. S tem pa delo seveda
ni zaključeno, saj jih želimo vtkati v naše
delo in učenje, ki bo tako prineslo trajno
znanje za življenje in ne samo za ocene.
Učenci so iskali tiste vrednote, ki jih
moramo poudarjati in razvijati, da
bodo bogatile naše življenje. Izbrali so
petindvajset vrednot na posamezno
črko abecede, jih prikazali z miselnimi
vzorci, o njih razmišljali in ustvarjali.
Knjižica Abeceda vrednot – iz njih naj
bo stkan svet - je pomemben prispevek k Rastoči knjigi naše šole.
Janja Jerovšek, vodja projekta
S knjigo je vodja projekta prof. Janja
Jerovšek želela poudariti pomen sistemskega pristopa, ki omogoča celovito obravnavanje in istočasno tudi
možnost rasti posameznih črk. Knjiga
nakazuje tudi možnosti širitve oziroma
bogatitve našega besednega zaklada na
različnih področjih vedenja.
Menim, da je knjiga namenjena tudi temu,
da išče moč – skupno dobro v medsebojnem sodelovanju in skupnem razmišljanju, kako ustvarjalno povezati 250 kapljic, 250 lučk, 250 cvetov, kar simbolizira
učence in zaposlene na šoli. Vse navedeno naj bi imelo za cilj uveljaviti Osnovno
šolo dr. Pavla Lunačka Šentrupert:
•
•
k i vabi k branju, k večanju znanja, k
sodelovanju in motivaciji za skupno
dobro,
•
k ot prostor, ki bo s svojimi učenci
in zaposlenimi živel polno, ki bo dajal vedno nove iniciative, kako uspešno napredovati.
Mira Brezovar, ravnateljica
Mnogo ljudi danes meni, da živimo v
obdobju moralnega kaosa, poslušamo
o krizi vrednot.Vsi se moramo zavedati, da se rast človekove osebnosti začne v družini in se nadaljuje v šoli. Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike dr.
Janeza Gabrijelčiča je našla mesto tudi
v izobraževanju. Odgovornost, odličnost, aktivnost, modrost, kreativnost
… so vrednote, ki jih na naši šoli poskušamo živeti vsak dan pri vseh oblikah vzgojno-izobraževalnega dela.
Dve leti trajajoč projekt Abeceda odličnosti, mojstrstva in etike, kjer so učenci pod mentorstvom učiteljev razmišljali, se poglabljali in raziskovali na temo
vrednot, je prešel v sklepno dejanje.
Pred nami je »naša abeceda vrednot«.
26
kot pomemben kraj v tem delu Dolenjske, kot rastoči kraj, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja doma in po svetu,
dr. Janez Gabrijelčič
In kaj se skriva v naši Abecedi?
Petindvajset izbranih vrednot, ki
so predstavljene v obliki miselnih
vzorcev, in razmišljanja učencev
o njih, zato v knjigi ne manjka pesmic, ugank, spisov, definicij …
Dan šole - predstavitev knjige Abeceda vrednot
Letošnje šolsko leto je naša šola zopet prispevala k rasti Rastoče knjige s
svojo knjigo Abeceda vrednot – iz njih
naj bo stkan svet, pri kateri smo tako
ali drugače sodelovali skoraj vsi učenci.
Hodnik pred knjižnico sta z ilustracijo
z naslovnice knjige olepšali Julija Košak
in Lara Zidar pod mentorstvom Marjane Ogrinc, na desni steni pa si lahko
ogledamo raznobarvno uokvirjene miselne vzorce.
V soboto, 11. aprila 2015, smo knjigo
predstavili javnosti. Ravnateljica je v
uvodnem nagovoru pozdravila obiskovalce, med katerimi so bili poleg staršev, občanov Šentruperta, bivših delavcev šole tudi gostje iz Društva Rastoča
knjiga in Državnega sveta RS.
Janja Jerovšek, vodja projekta, je predstavila pot abecede vrednot, ki se je začela pred dvema letoma s sodelovanjem v
projektu, ki ga je organiziral CIK Trebnje,
poleg naše šole pa sta se vanj vključili še
OŠ Trebnje in OŠ Veliki Gaber. Nastala je
skupna Abeceda vrednot, danes predstavljena pa je samo naša: učenci smo izbrali 25 vrednot, jih prikazali z miselnimi
vzorci, o njih razmišljali in ustvarjali.
Dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU-ja in
član UO Društva Rastoča knjiga, je v
govoru predstavil svoja srečevanja s
knjigo od otroštva do zrelih let in pohvalil našo ustvarjalnost.
Gašper, Tinkara, Megi in dva Lana so
spretno povezovali program, ki se je
začel z deklamacijo pesmi Rastoča
knjiga in s pesmijo otroškega pevskega zbora pod vodstvom Nataše Dragar o abecedi.
Prvošolci so povedali, kaj znajo njihove mamice in očki najbolje, učenci 6.
razreda in 7. b pa so razmišljali, kaj je
zanje fantastično: od morskih valov, ki
se penijo in bučijo, občutka, ko dosežeš cilj, ki si si ga zastavil, do toplega in
iskrenega objema svojih bližnjih.
Učenci 7. a smo se v kratkem prizoru
ukvarjali z jedrnatostjo in ugankami o
miselnem vzorcu, ki jih je napisal Jaša:
Loči zrnje od plev,
ne mlati prazne slame.
Ko šolar spozna ga, vzklikne:
»To pa je nekaj zame!«
Četrtošolci pa so nas s pravljico popeljali v grajsko življenje in ljubezensko
zgodbo o princu in princeski.
Z zanimanjem smo prisluhnili pogovo-
ŠentRUPERT
KULTURNA DEDIŠČINA / ŠOLA, VRTEC
ru tretješolk o nežnosti, šaljivi pa so
bili učenci 2. razreda, saj so iskali rime
na svoja imena in nam vsem privabili
nasmeh na obraz.
Ob bistrem potočku je mlin, cin cin …
so zapeli in zraven zaplesali učenci 3.
razreda, otroški pevski zbor pa nas je
ob spremljavi kitare učitelja Jake spomnil, da je življenje lepo, če ga živiš, tako
kot ponuja samo …
Prireditev sta z govoroma zaključila
idejni oče Rastoče knjige in Abecede
odličnosti, mojstrstva in etike, v okviru katere je nastala naša Abeceda vrednot, dr. Janez Gabrijelčič, in nekdanji ravnatelj naše šole Jože Zupan, ki
je mentor Rastoče knjige Temeniške in
Mirnske doline ter Občine Šentrupert,
budno pa bdi tudi nad Rastočo knjigo
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert.
Po koncu prireditve pa smo se lahko
najedli slastnih dobrot, ki so jih pripravili učenci naše šole z učiteljicama Ireno in Barbaro.
Brina Jerko in Ana Petrinič, 7. a
O ISKRENOSTI
V življenju brez laži
iskrenost se rodi.
Iskrenosti do sebe in do drugih –
to si jaz želim.
Kupiti se je ne da.
Vsak naj z iskrenostjo živi
in z njo ljudi razveseli.
Klara Brodnik, 6. razred
Iskren ni tisti, ki laž govori
in se ti skrivaj smeji.
Otroci po navadi iskreni so,
starejši pa iskrenost skrivajo.
Vem, resnica včasih boli,
a kaj bi brez iskrenosti?!
Anja Ribič, 6. razred
avtorji učenci 5. razreda, mentorica Marjana Ogrinc
Včasih res enostavno ni biti iskren
in težko se je izogniti lažem.
A na koncu vedno izkaže se,
da iskrenost izplača se.
Megy Lokar Klančar, 6. razred
Če iskrenosti ni, se težje živi.
Ko nihče ne govori resnice,
v življenju ni pravice.
Če pa pravice ni,
ljudje so žalostni.
Zato vedno poišči pravico
in govori resnico.
Tinkara Ramovš, 6. razred
avtorji učenci 6. razreda, mentorica Janja Jerovšek
ŠentRUPERT
27
ŠOLA, VRTEC
Na prireditvi v Ljubljani –
v Parku deklice z rastočo knjigo
25. maj - bilo je prijetno ponedeljkovo
dopoldne, ko smo se učenci naše šole v
spremstvu učiteljev odpeljali v Ljubljano,
da bi našo knjigo ABECEDA VREDNOT
– iz njih naj bo stkan svet - predstavili v
Parku deklice z rastočo knjigo. Ob kipu
deklice, ki v rokah drži knjigo, je namreč
potekala prireditev ob 11. obletnici Deklice z rastočo knjigo in 15. obletnici projekta Rastoča knjiga. Deklica je na ta
praznični dan zrasla z novo mislijo, ki jo je
prispeval pesnik Niko Grafenauer, glasi se:
Hiša brez knjige je votel dom brez duše.
Slavnostni govorec na prireditvi je bil prof.
dr. Boštjan Žekš, predsednik društva Rastoča knjiga. S kratkim nagovorom so nas
pozdravili: Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta, akad. dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU, in Aleš Čerin, podžupan
Mestne občine Ljubljana.
Kar 60 učencev naše šole je nastopilo na
prireditvi. Program smo popestrili z glasbenimi točkami, dramskimi prizori in z recitacijami.
Za nas - nastopajoče je bil to zelo pomemben dogodek, saj smo naše delo
predstavili širši slovenski javnosti.
Celotno prireditev si lahko ogledate na:
https://www.youtube.com/watch?v=BLkd2WXhhT4
Tinkara Ramovš, 6. razred
Devetošolci se poslavljajo ... SREČNO!
28
ŠentRUPERT
ŠOLA, VRTEC / KULTURA
Iz vrtca Čebelica ...
»Ko pomlad se prebudi, trava spet se veseli.
Ko rože zacveto, vse je spet lepo.
Ptički spet pojo, ker pomlad je tu.«
Cantamus že
deset let med nami
Vonj po brstečih rastlinah in toplo sonce sta pomlad naznanila že pred njenim uradnim začetkom.
Na uradni prvi pomladni dan smo v Vrtcu Čebelica pričarali prav poseben dan. Strokovni delavki sta pripravili lutkovno
igro po zgodbi »Kakšne barve je pomlad?« (Mojca Nose). Sledilo je pravilno razvrščanje smeti, nato pa smo se odpravili na
vrtčevsko igrišče, kjer so potekale razne dejavnosti ter igre
na temo pravilnega razvrščanja smeti. Ta dan je bil prav poseben, saj smo si ogledali tudi delni sončev mrk z očali, ki so jih
naredili šolski otroci.
Skozi vso pomlad smo z otroki opazovali njene lepote. Napotili smo se na sprehode, kjer smo lahko opazovali, kako so
drevesa ozelenela, cvetlice so se razcvetele, ptički zažvrgoleli.
Skratka, čas, v katerem otroci neskončno uživajo.
Tudi letos smo imeli v vrtcu DAN ODPRTIH VRAT. Obiskalo nas je nekaj staršev in otrok, ki so si skupaj z nami ogledali predstavo paket Pika Net, v izvedbi gledališča KU-KUC, potem pa smo se napotili v igralnice, kjer so potekale različne
dejavnosti. Otroci in starši so si lahko ogledali, kako poteka
dan v vrtcu. Seveda so zraven tudi sodelovali.
V sredo, 3.junija 2015, smo se s petjem, z glasbo in s plesom
poslovili od malih maturantov, a hkrati pozdravili prihod prihajajočih počitnic, ki jih že vsi nestrpno pričakujemo.
Dogodek smo poimenovali ŽIV ŽAV V ČEBELNJAKU. Tri čebele, ki so iskale ta živ žav, so na poti do čebelnjaka srečale
Medvedke, Ribice, Žabice, Pikapolonice in Žirafe (tako so se
letos imenovale naše skupine). Vsaka skupina se je predstavila s svojo točko. Ko pa so prišle tri čebele do čebelnjaka, so
vsi otroci odplesali Čebelji ples in tako ustvarili pravi živ žav
v čebelnjaku.
Starši so z velikim veseljem gledali svoje male nadobudneže
ter uživali v njihovem nastopu.
Antonija Berk Nemec
Nagovor predstavnika sveta JSKD Trebnje Jožeta Zupana:
»Kjer se družita mladost in prijateljstvo, nastane pesem. Pri glasbeni skupini Cantamus ta ljubezen traja že deset let. Dve Mateji,
Katja in Manca ne morejo brez petja. Deset let pa tudi ta dekleta spremljam, saj je skupina sestavljena iz nekdanjih nadobudnih učenk, ki so dosegale uspehe pri pouku in interesnih dejavnostih, a tudi po končani osnovni šoli nam niso delale sramote,
saj so to dekleta, ki imajo več talentov. Se je potem čuditi, če se
kdaj pojavijo tudi kot avtorice glasbe ali aranžmaja, da o besedilu niti ne govorim?! Treba pa je tudi poudariti, da zaradi glasbe niso zanemarile graditi poklicne poti. Da pa je vse bolj živahno, že dolga leta poskrbi kitarist in občasni pevec Lovro, prijazni
mladenič, ki več kot dostojno v tej skupini zastopa moški spol.
Tako glasba še bolj pride za dušo.
Veselimo se vsakega njihovega nastopa …
Preostane mi le še dolžnost, da se kot član sveta z gonilnima
silama Mojco in Petro z Javnega sklada za kulturne dejavnosti Trebnje prisrčno zahvalim za bogatenje poslušalcev s pesmijo ter iskreno čestitam ob prejemu Gallusovih značk.
Glasbena skupina Cantamus, še naprej s svojo glasbo razveseljujte vedno večje število poslušalcev - ponavljam: za
dušo!«
Glasbena skupina je imela svoj praznični koncert – z desetimi večno zimzelenimi pesmimi – zlatimi popevkami - 23.
maja v Deželi kozolcev. Tistega dne ni manjkalo ne zahval in
ne pohval, sorodniki nastopajočih pa so poskrbeli za okusno pogostitev, predvsem pa smo vsi vsako pesem navdušeno nagradili z dolgotrajnim aplavzom …
Večer je obogatil še ženski vokalni kvartet Vilinke iz Boštanja.
J. Z.
ŠentRUPERT
29
KULTURA
RAZMISLEK OB TEDNU KULTURE 2015
KAJ NAS DRŽI POKONCI ! ?
Poleg naše hrbtenice, ki jo ima na srečo vsako naše telo, je za pokončno
držo človeka potrebno še marsikaj!
Najpomembnejši je odnos do sebe, nato odnos do sočloveka.
v prostorih DU Šentrupert.
V program dela prilagamo vedno ljudsko pesem,
saj ugotavljamo, da je seznam pesmi še vedno širok.
Marsikatero ljudsko pesem
spoznavamo na novo, ker
je v dolžini našega življenja
šla v pozabo, tako v melodiji
kot v besedilu.
Kot upokojenci Mešanega
pevskega zbora, katerega
ustanovitelj - in to pred več
kot petimi leti, je bil Jože
Brcar, radi prepevamo. Pesmi predstavljamo poslušalcem na priložnostnih nastopih, na pevskih revijah ter na
tematskih koncertih v občini in izven nje.
Če nekoliko razpredam - je odnos pomemben do naše okolice, pomemben
je odnos do vsega, kar nas obdaja.
Velik pomen ima odnos do besede in
do govora, brez črnih misli in dejanj.
Beseda, še posebno slovenska, je temelj naših odnosov. Grde besede in
grde misli ubijajo človeka. Tega pa nočemo in ne smemo dovoliti. Beseda naj
nas poboža. Taka, prijazna naj se objame z melodijo. Ni pomembno – kdaj!
Lahko je to včeraj ali pa danes.
To je pravzaprav ljudska beseda, oblečena v melodijo.
Ko se srečamo z njo in jo osvežimo,
nato še pesmi povežemo v celoto - dobimo celo program, s katerim se ukvarjajo pevci Mešanega pevskega zbora
Društva upokojencev Šentrupert.
Do sedaj smo skupaj s pevci in pevkami zgradili peti koncert ljudskih pesmi, tokrat z naslovom: ENE PISANE
30
PESMI /Sinoči smo na vasi bili/ .
Dejstvo je, da kar na lepem vsi poznajo
našo ljudsko pesem. Postavljanje v miselno celoto je nekoliko težje, še težje
pa skoraj na novo osvajati pozabljeno
melodijo. Najbolj zanimivo pa je, da je
nastop na koncertu obvezno spremljan
s pozitivno tremo. Prisotno je osebno
zadovoljstvo. A glej ga, šmenta! Kasneje zopet nastopi čas vaj, vmes nanese
pogovor o nastopu. Ponavljamo in na
svoj način oblikujemo pesmi. Pogovor
nanese na koncertni program, ob katerem ugotavljamo, da nam je vedno znova in znova všeč zapeta pesem.
Ob tednu kulture 2015, kjer je bila
naša organizirana odprta vaja, smo zapisali:
MePZ DU Šentrupert /predsednik DU = Boštjan Sladič/ prijavljamo odprto pevsko vajo ob
tednu LJUBITELJSKE KULTURE 2015 in to v nedeljo, 17. maja,
Tematski koncerti so vsako
leto posvečeni Prešernovemu kulturnemu praznovanju v februarju, kjer sodelujejo:
župan Občine Rupert Gole, slavnostni govornik je prof. Jože Zupan, recitatorka Tilka Gorenc /
tudi pevka v zboru/, JSKD Trebnje
in gostje.
Glavni del koncerta nosijo pevke
in pevci v povezanem tematskem
smislu koncerta z zborovodkinjo,
scenaristko in režiserko Duško
Lah Peček.
Torej: Hvala vsem sponzorjem in donatorjem!
Dokler bomo peli, bomo mi živeli. Če
bi pel v zboru vsak, bi bil človek največji junak. Zato: Pridite, poslušajte, zapojte! Ljubezen do petja nas gradi in pokončno drži! Pesem je naša hrbtenica
življenja!
Duška Lah Peček
ŠentRUPERT
KULTURA
POMLADNI BRALNI VEČER V DEŽELI KOZOLCEV
Počastitev 60. obletnice
smrti akademika
dr. Pavla Lunačka
7. aprila 2015
Na prvi pogled je bila nenavadna odločitev, da se je v Deželi kozolcev odvijala počastitev 60. obletnice smrti dr. Pavla Lunačka, po katerem se že več kot
30 let imenuje šola. Dr. Lunaček, začetnik sodobnega porodništva in ginekologije ter organizator partizanskega
zdravstva, ni pomemben samo za mlade generacije v šoli, pač pa za vse občane Občine Šentrupert.
Zanimiva je že Lunačkova pesem
MOJA MAKSIMA, s katero je po svoje izrazil življenjsko prepričanje, da je
zdravje vrednota za vse ljudi, ne glede
na njihov materialni položaj:
Brez globoke ljubezni bosta misel in učenje
brez klenega plodu,
brez plemenitih stremljenj
bosta misel in učenje brez dobrega sadu.
…
Tako bomo želi resnično modrost,
plamteče zaupanje, resnično prijateljstvo,
osvobojeno življenje.
Osrednji gost Lunačkove počastitve je
bil njegov najmlajši sin – ugledni psihiater, primarij dr. Matjaž Lunaček, ki je
že nekajkrat obujal spomine na očeta,
čeprav ga je izgubil pri pičlih petih letih.
Med spomine, ki jih je sproščeno vpletal, je bilo marsikaj že znanega – saj že
več kot 30 let obujamo spomin na velikega domačina, sina nepozabnega ravnatelja Aleksandra Lunačka – vendar
smo tistega večera zvedeli marsikakšen nov utrinek iz življenja štirih sinov,
ki so prezgodaj izgubili očeta.V dr. Matjažu Lunačku je ponos na velikega, a
skromnega očeta, hkrati pa hvaležnost
Šentrupertu, ki je osrednji ohranjevalec spomina na dvakratnega Prešernovega nagrajenca. Šola se ga je ob stoletnici rojstva spomnila z obsežnim
zbornikom Dr. Pavel Lunaček – prav
tistega dne je minilo 15 let od predstavitve knjige. To delo je bilo osnova za
televizijski dokumentarni film Vdih življenja in bo tudi tako spomin na dr. Lunačka živel.
Zanimivo pripoved je s svojim nastopom
olepšala glasbena skupina Cantamus, ki
že deset let razveseljuje dogajanje z glasbo, s katero najdejo stik vse generacije.
V drugem delu Bralnega večera nam
je avtor primarij dr. Matjaž Lunaček
predstavil svoje izvirno delo Telovadci
nad prepadom. Delo se je uvrstilo med
pet najbolj pomembnih knjig esejev, ki
so izšle v preteklem letu.
Matjažu Lunačku se pozna, da je poleg
medicine študiral tudi primerjalno književnost.V svoji želji po širokem znanju
je kar nenadomestljiv; njegovo življenjsko spoznanje ne predvideva obsežnih
esejev, pač pa je stal na stališču, da se
vse bistveno lahko pove na nekaj straneh.Tako smo v zanimivem dialogu občutili pisateljevo ogromno znanje, ki pa
ga zna preprosto posredovati, kot je
preprost tudi sam.
Kdor je bil tistega večera prisoten, bi gotovo z veseljem prisostvoval tudi predstavitvi novega dela, ki je nedavno šlo v tisk.
Uspešen Bralni večer je tudi tokrat povezoval Jože Zupan, urednik zbornika
Dr. Pavel Lunaček, mnogi poslušalci pa
so se radi družili ob dobrotah, ki sta jih
pripravili dobrotnici Ruža in Zinka, in
imeli še priložnost za vsaj bežen klepet z avtorjem nadvse zanimive knjige.
J. Z.
Policijski orkester s slovesnega koncerta ob 2. rojstnem dnevu Dežele kozolcev. Foto Pep.
ŠentRUPERT
31
KULTURA
Vedno živ spomin na
Vido Brest
V okviru praznovanja praznika Občine
Šentrupert sta organizatorja počastitve – Občina Šentrupert in ZKD Trebnje – 5. junija 2015 na Kraševčevi hiši v
Šentrupertu odkrila spominsko ploščo
v tej stavbi rojeni Majdi Peterlin, ki si je
kasneje nadela pesniško ime Vida Brest.
Veselje je izrazil župan Rupert Gole,
odkritje so polepšali Moški pevski zbor
vinogradnikov Šentrupert z zborovodjem Venčeslavom Zadravcem in učenci OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert –
Otroški pevski zbor z zborovodkinjo
Natašo Dragar in recitatorska skupina pod mentorstvom Janje Jerovšek, ki
nam je občuteno predstavila najboljšo
zbirko Vide Brest Tiho, tiho, srce. Ploščo sta odkrila župan Rupert Gole in
sedanji lastnik hiše Nace Kraševec, za
pogostitev so poskrbele Šentruperske
Šmarnice, Jože Zupan, avtor Rastoče
knjige Občine Šentrupert, pa je pripovedoval, kako se je v tridesetih letih ohranjal spomin na domačinko:
»S pesnico in pisateljico Majdo Peterlin –
Vido Brest sem se družil 20 let; ker letos
poteka trideset let od njene smrti, pomeni, da sva se srečevala pred 50 leti. Povezala naju je pionirska organizacija, ki sem
jo vodil, Vida Brest pa je bila ustanoviteljica pionirskega odreda med vojno. Kadar
smo pri natečaju zaprosili za kakšno poročilo o preteklem dogodku, je vedno prišla v svoj ljubljeni Šentrupert in navdušeno
pripovedovala.Tako tudi takrat, ko je novinarski krožek v živo pripravil oddajo Pionirski tednik; tedaj so zapeli tudi njeno pesem Tonček je prišel …
Zelo pestro je bilo v njenem jubilejnem
letu, ko je praznovala 60-letnico rojstva.
Tedaj smo načrtovali srečanje s Prešernovim nagrajencem, pesnikom Ivanom Minattijem, in z njo; pa ni prišla – slabo po-
čutje ji je preprečilo načrtovano srečanje.
Ko sva se kasneje srečala, je z žalostjo v
srcu vprašala: Kdo ve, ali bom kdaj dobila Levstikovo nagrado? Le-ta bi ji pomenila
potrditev, da je uspešna mladinska pesnica in pisateljica. Kot da bi komisija slišala
njen vzdih, je bila prav ona v juniju Levstikova nagrajenka za delo Majhen človek
na veliki poti. Ko se je konec julija vrnila
v Šentrupert – v Kamnje – je z veseljem
kazala čestitke, ki jih je nedavno dobila
ob okroglem življenjskem prazniku. Potem
pa je sanjarila, kako bo v Kamnju postavila montažno hišico, za vedno ostala v
Šentrupertu in pisala spomine na Bevka,
Seliškarja … Nič od tega se ni uresničilo; bolezen je hitro napredovala in sredi
novembra istega leta jo je šentruperska
zemlja vzela v svoje osrčje. Pionirji, ki so
vodili žalni sprevod, so se z vsem spoštljivim dostojanstvom poslovili od nje.
Njen sin Stanko Peterlin je vso literarno
zapuščino zapustil šentruperski šoli – le
malo po tistem, ko se je šola poimenovala po dr. Pavlu Lunačku in je tudi Vida
Brest z veseljem pritrdila temu velikemu
sinu Šentruperta.
Ko sem brskal po njeni literarni zapuščini, sem naletel na neznane pesmi, ki so
nastale pri Vidinih 25 letih. Izbrane pesmi
sem odnesel njenemu prijatelju in pesniku
Ivanu Minattiju v pregled. Pesnik se je kot
resnični prijatelj poglobil v te pesmi in jih
navdušeno uredil. Že pet let po Vidini smrti
so bile pesmi pripravljene za tisk, pesnika
Ivan Minatti in Severin Šali pa sta napisala
navdušujočo spremno besedilo. A šele kasneje, ko je Lucijan Reščič dal enkratno likovno podobo vsaki pesmi, je ob pomoči
dobrih ljudi pesniška zbirka Tiho, tiho, srce
izšla – prav ob deseti obletnici Vidine smrti.
Sin Stanko je bil ob predstavitvi knjige na
šoli nadvse ponosen na svojo mater. Res
je; zbirka je pripomogla, da je literarna zgodovina navdušeno pozdravila to delo – pesnici je zrasel
ugled.
Honorar od zbirke pa je bil namenjen ureditvi žarnega groba;
na njem so njeni verzi: Nič radosti, nič muk, nič hrepenenja! Le mir
neskončni. Zopet sem doma.
Naslednja počastitev je bila aprila 2003, ko smo pesnico vključili v prvo stalno razstavo Rastoča
32
knjiga v Trebnjem.
Pisateljici Vidi Brest sem se za njeno pozornost do Šentruperta oddolžil tako, da
sem ob pomoči založnika Davida Tasiča
ob njeni 80-letnici pripomogel k ponovni
izdaji njenega dela Veliki čarovnik Ujtata.
Pisateljica je o sebi ob prvi izdaji leta
1974 napisala: Sanjam, da bi nekoč napisala najlepšo pravljico vseh pravljic za
najsrečnejše otroke. Za tako pravljico se
vadim. Brez vaje namreč ni nič.
Kaj pa, če je njena najlepša pravljica prav
Veliki čarovnik Ujtata?! Saj v pravljici dobro premaga zlo in tudi otroci današnje
dobe so potrebni dobrega, da bo tako
manj krivic, ki jih prinaša vsak čas.
Ko smo pred petimi leti postavili Rastočo knjigo Občine Šentrupert, je v njej tudi
Vida Brest, prežeta z ljubeznijo do rodnega Šentruperta.
V knjigi Veliki čarovnik Ujtata pa je zapisala tudi tole: »Moj oče je bil pek, ki je
znal peči najslajši kruh, najbolj hrustljave žemljice in preste. Nosil je bel predpasnik. Vse noči je mesil in valjal, zjutraj,
ob prvem svitu, pa je hrustljavo peko jemal iz peči.Takrat je zadišalo po vsej vasi
in ščegetalo vse nosove. Toda naj je kruh
še tako vabljivo dišal, naj so žemljice in
preste še tako prijetno hrustljale, privabile
so le malo kupcev. Takrat so bili hudi časi.
Kriza je, so rekli.«
Pred nekdanjo Peterlinovo pekarijo,
v kateri se je pred 90 leti rodila Majda Peterlin, kasneje poznana kot Vida
Brest, smo izpolnili njeno željo, ki jo je
izrekla sedanjemu lastniku, domačinu
Nacetu Kraševcu pred več kot 30 leti,
in se tako zahvalili za njeno ljubezen
do Šentruperta – z željo, da bi imela
veliko posnemovalcev.
Jože Zupan
ŠentRUPERT
KULTURA
Galerijska paleta
Od 13. do 20. junija 2015 je v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje potekal že 48. Mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Ob odprtju je spregovorila ministrica za kulturo Republike Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar, tabor
pa je odprl župan Občine Mirna Dušan Skerbiš. Letošnji tabor je bil posvečen medgeneracijskemu sodelovanju, zato
je strokovni svet galerije nanj povabil umetnike, pri katerih
se ustvarjalna žilica v družini pojavlja večkrat. Na taboru so
sodelovali Lourdes in Waldomiro de Deus Souza iz Brazilije, Ana Knjazovic, Desanka Petrov Morar in Vojkan Morar
iz Srbije, Nataša Knjazovic iz Slovaške, Mariana Mihut iz Romunije ter Darja Lovak in Nataša Prestor iz Slovenije.
Vse do 11. oktobra 2015 je v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje na ogled razstava Antona Repnika, enega najbolj
samosvojih, publiciranih in prepoznavnih slovenskih samorastnikov. Na odprtju razstave Anton Repnik, veliki žalostni
veseljak, 21. maja 2015, je o avtorju in o razstavi spregovo-
Območna revija odraslih
pevskih zborov in malih
pevskih skupin
V Upravno-kulturnem središču Mokronog se je 9. in 16. maja
v dveh koncertih odvila Območna revija odraslih pevskih
zborov in malih pevskih skupin. Skupaj je nastopilo 17 pevskih zborov in malih pevskih skupin. Iz Šentruperta so se
predstavili: Ženski pevski zbor Šentrupert, zborovodkinja
Nataša DRAGAR; Moški pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, zborovodja Venčeslav ZADRAVEC in Mešani pevski
zbor DU Šentrupert, zborovodkinja Duška LAH PEČEK. Reviji sta strokovno spremljala Karli Leskovec in Tomaž Habe.
Anton Repnik je spregovoril o svojem življenju
ril Slavko Pregl, ki je dela za predstavitev tudi izbral. V tekstu za katalog je zapisal: »Repnik znova in znova govori o istih stvareh; ves čas je »zvest samemu sebi«, njegova umetnost je že davno prestopila v fazo, ki bi ji lahko rekli Repnikov manierizem. Spoznamo ga od daleč in prepričljivo
posnemati ga ne more nihče.« Na razstavi je o svojem življenju in umetnosti spregovoril tudi umetnik sam.
Regijsko srečanje
otroških gledaliških
skupin
Vsem nastopajočim se zahvaljujemo za nastop in jim želimo
uspešno delo še naprej!
Dramska skupina OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert pod
vodstvom mentorice Martine Gorenc se je letos prvič
predstavila na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin, ki je potekalo v Kulturnem domu Dobrnič
18. marca 2015. Srečanje je strokovno spremljal Gorazd Žilavec, ki je skupino uvrstil na Regijsko srečanje
otroških gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in
Posavja, na katero se je uvrstilo zgolj šest skupin iz regije. Dramski skupini iskreno čestitamo za lep uspeh!
JSKD OI Trebnje
JSKD OI Trebnje
Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, foto JSKD OI Trebnje
ŠentRUPERT
33
POVEZAVE
Ustvarjalni krožek
Šentrupert
Tudi v letošnjem študijskem letu smo članice ustvarjalnega
krožka, ki deluje v okviru UTŽO Trebnje, ustvarile zelo veliko izdelkov. Pred novim letom smo izdelovale božično-novoletno dekoracijo in izdelale voščilnice s pomočjo rezalnih
šablon. Z okrasnimi trakovi smo ovijale dišeča mila in tako
naredile darila za naše najbližje.
Ob dnevu medgeneracijskega povezovanja smo gostile otroke vrtca Čebelica iz Šentruperta. V januarju pa so otroci iste skupine povabili štiri naše članice v njihovo igralnico,
kjer so skupaj ustvarjali objemčke. Tudi letos smo spoznavale nove tehnike in materiale. Posegle smo malo tudi nazaj, v našo mladost, in obudile pletenje predpražnika iz ličkanja. Nadgradile smo tehniko Quilling z izdelavo vrtnic, ki so
svoje mesto našle na voščilnicah. Ob veliki noči smo naredile za pirhe posebne košarice, potem pa se kar nekaj časa
ukvarjale z nizanjem in prepletanjem perl za čisto posebno
bogato verižico.
Kot smo leto začele, smo ga tudi zaključile – s skupnim srečanjem, tokrat v Stari gori, kjer smo spregovorile o novih
idejah in programu za delo v naslednjem študijskem letu.
članice krožka
Aktiven »penzion« z UTŽO Trebnje
V Univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Trebnje, ki deluje v okviru Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje, svoj čas kvalitetno
preživljajo upokojenci iz občin Trebnje, Šentrupert, Mirna, Mokronog-Trebelno in še iz drugih občin. Dejavnosti Univerze potekajo v obliki delavnic,
predavanj, študijskih krožkov in strokovnih ekskurzij. Tradicionalna torkova predavanja, ki med študijskim letom
med 9. in 11. uro potekajo v predavalnici na CIK Trebnje, vedno znova popestrijo predavatelji, ki »študentom«
približajo nove, uporabne teme različnih področij. V preteklem študijskem
letu so nam predavali Jana Štrukelj, Jasmina Lambergar, Sanja Lončar, Edvard
Pirnat, dr. med, klub Gaia…
Študijski krožki, kot so angleščina,
nemščina, španščina, klekljanje, rekreacija, likovni, kulinarični, plesni in druge
ustvarjalne dejavnosti, pa svoj ustvarjalni prostor najdejo v prostorih po vseh
občinah, tudi v Šentrupertu, kjer zagnane pripadnice tretjega življenjskega
obdobja že vrsto let svojo kreativnost izpopolnjujejo v Ustvarjalnem krož-
34
ku. Ob dnevu medgeneracijskega učenja so ustvarjalke dobile poseben obisk
– otroke iz vrtca Čebelica Šentrupert
in z združenimi močmi so ustvarjali novoletne okraske iz makaronov.
V letošnjem študijskem letu pa je na pobudo UTŽO članov v Šentrupertu na
novo zaživel krožek računalništva. Študentje so se s predavateljico tedensko
dobivali v računalniški učilnici OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, kjer so poglabljali že pridobljena znanja in se učili novih računalniških trikov.
naša prihajajoče študijsko leto. Tokrat
bo UTŽO Trebnje svoja vrata odprla na slovesnosti v torek, 6. oktobra
2015, ob 9. uri, v Osnovni šoli dr.
Pavla Lunačka Šentrupert.Vabljeni,
da pokukate v zakulisje pestrega dogajanja naše univerze, se prepričate, da
nam nikakor ni dolgčas, ter se nam tudi
pridružite v novem študijskem letu.
Več o ostali izobraževalni ponudbi na
www.ciktrebnje.si.
Martina Podlesnik
Letošnje študijsko leto
se bliža h koncu, vsi člani
UTŽO pa že komaj čakajo, da se jeseni zopet
srečajo v študijskih klopeh, kjer bodo kalili svoje veščine in poglabljali znanje. Novo študijsko
leto bomo tudi letos
prav posebej obeležili z uvodno prireditvijo, na kateri vam bomo
predstavili delo in uspehe preteklega leta, ter
predstavili, kaj vam pri-
ŠentRUPERT
POVEZAVE
V projektu WIDER posebna pozornost
dosežkom iz Srca Slovenije
V okviru zaključnega srečanja
evropskega projekta WIDER
je bil med drugim predstavljen
poslovni model Silver House,
ki ga je razvilo 5 slovenskih
podjetij, nagrajenih z
inovacijskimi vavčerji. Razvojni
center Srca Slovenije je bil
deležen posebne zahvale
za vodenje komunikacijskih
aktivnosti celotnega
partnerstva WIDER.
Projekt WIDER, ki je v okviru programa Mediteran zadnja 3 leta povezoval
10 partnerjev iz različnih držav, se je
21. maja 2015 v Bruslju zaključil s konferenco, na kateri so sodelovala tudi
slovenska podjetja, nagrajena z inovacijskimi vavčerji. Ti vavčerji, v skupni
vrednosti 350.000 evrov, so omogočili
izvedbo 39 pilotnih projektov, med katerimi je bil posebne pozornosti dele-
žen projekt Silver House iz Srca Slovenije. Pri razvoju poslovnega modela
Silver House je sodelovalo pet slovenskih podjetij, pri čemer je vsako izmed
njih razvilo svoj del skupne zgodbe.
Podjetja so razvila konstrukcijo hiše,
energetski koncept, notranjo ter zunanjo opremo, tehnološke rešitve in finančno-poslovni model. Projekt Silver
House je bil na konferenci predsta-
Slovenska delegacija na zaključni konferenci projekta WIDER v Bruslju: Ana Savšek in Anita Molka
(Razvojni center Srca Slovenije), Igor Košir (Smart Com),Tadeja Božičnik, Ladeja Godina Košir
(GIacomelli Media), Nace Škoda (Delta Union) in Aleš Plut (PlutArh)
ŠentRUPERT
vljen okoli sto podjetnikom, strokovnjakov na področju aktivnega staranja
ter predstavnikom lokalnih in regionalnih skupnosti iz vse Evrope.
Nagrajeni projekti so bili na ogled
tudi na razstavi, ki je zdaj na ogled v
še šestih drugih državah. Do sredine junija ste si jo lahko ogledali tudi v
Tehnološkem parku Ljubljana, predstavitev nagrajenih projektov pa je na
voljo tudi na spletni strani projekta
WIDER: www.wider-project.eu/voucher-winners.html
Ob zaključku projekta WIDER se je
vodilni partner projekta, Regionalna razvojna agencija SVIM iz italijanske regije Marche, zahvalil 10 partnerjem za uspešno sodelovanje in pri
tem posebej izpostavil Razvojni center Srca Slovenije, ki je skrbel za učinkovito vodenje komunikacijskih aktivnosti za celotno partnerstvo. Razvojni
center Srca Slovenije je skrbel za spletno stran projekta, izvedel promocijski video, pripravil infografiko z rezultati projekta in promoviral projekt
WIDER na promocijskih dogodkih ter
prek različnih komunikacijskih kanalov.
WIDER je bil za Razvojni center Srca
Slovenije že drugi evropski projekt, pri
katerem je ekipa centra prevzela vodenje komunikacijskega področja.
35
Poletje v Šentrupertu:
• Sobota, 4. julij, ob 21.30, LETNI KINO: slovenski film Avtošola (komedija) v Deželi kozolcev,
Občina Šentrupert;
• Sobota in nedelja, 18. in 19. julij, FESTIVAL – Spoznajmo srednji vek v praksi, grajsko dvorišče pri
Barbovi graščini na Veseli Gori, KUD KLATIVITEZ;
• Sobota, 22. avgust, JERNEJEVO - zeliščarski dan v Deželi kozolcev, Zavod Rožlin Šentrupert;
• Nedelja, 30. avgust, ob 20. uri, KONCERT – orgličar Miro Božič in pianist Blaž Pucihar, Cerkev sv.
Ruperta v Šentrupertu, GŠ Trebnje.
ŠentRUPERT
GLASILO OBČINE ŠENTRUPERT • LETO: XVII./2 • poletje 2015 • USTANOVITELJICA: Občina Šentrupert - zanjo: Rupert Gole • UREDNIŠKI
ODBOR: Jože Zupan, urednik; člani: Janja Jerovšek, Petra Krnc, Mojca Ramovš, Jaka Trček; zunanji sodelavec: dr. Jože Uhan • GRAFIČNA PRIPRAVA
IN TISK: Piktogram d.o.o., Dobrova • Glasilo izhaja štirikrat letno • Naklada: 1150 izvodov • Glasilo je za občane Občine Šentrupert brezplačno.
Prispevke za septembrsko številko glasila Šentrupert pošljite do vključno petka, 4. septembra 2015, na e-naslov glasilo@
sentrupert.si. Priporočena dolžina je 1500 znakov s presledki vred. Fotografije ustrezno poimenujte in dodajte kot priponko v
formatu jpg vsaj velikosti 1024x***.