MOJA GINEKOLOGINJA 2015 - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor: Prva

Transcription

NAŠ DOM ZDRAVJA
INTERNI ČASOPIS
Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor
ISNN 1855 - 2048
številka 71
januar, februar, marec, april 2015
TISKOVINA
70-letnica ustanovitve Smo pred velikim pričakovanjem? prvih javnih zobnih
PIŠE:
direktor zavoda
ambulant v Mariboru
Konec meseca marca je bila v or-
ganizaciji Zdravstvenega doma
dr. Adolfa Drolca Maribor in
Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva v hotelu
Piramida v Mariboru svečanost ob
70-letnici ustanovitve prvih javnih
zobnih ambulant v Mariboru in 65
letnici ustanovitve prve mariborske
šolske zobne ambulante.
(več na str. 12)
Naslovnica zbornika, ki je izšel ob jubileju.
Slika na naslovnici:
Maks Kavčič (akvarel, 1939, zasebni
arhiv družine Kristan Sapač)
prim. asist. mag. Jernej Završnik,
dr. med. spec.
Kaže, da se vendarle približujemo odločnejšim, realnim reformnim korakom za
vsebinsko in organizacijsko preobrazbo našega sistema javnega zdravstva. Njen
pomemben in temeljni reformni element pa mora biti jasen družbeni dogovor
o obsegu in pravilih plačevanja zdravstvenih storitev na račun obveznega
in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Od kod uvodoma izraženo
pričakovanje, da gre tokrat po vse predolgih pripravah zares? Ministrstvo za
zdravje se je s pomočjo tujih svetovalcev Svetovne zdravstvene organizacije
lotilo projekta, ki naj bo dobrodošla osnova za temeljitejši reformni poseg v
slovensko javno zdravstvo. Gre za analizo našega zdravstvenega sistema
in oblikovanje izhodišč za dobrodošle in nujne spremembe. V Zdravniški
zbornici ocenjujemo, da takšen analitični pristop k nujni preobrazbi našega
javnega zdravstva, ob pomembnem kritičnem soustvarjalnem deležu domače
strokovne javnosti, obeta doseči najpomembnejši cilj: kakovostno raven
javnega zdravstva, ki mu bo odmerjen ustrezen vir financiranja. Pri tem pa
ne bo mogoče mimo že kar nekaj časa premajhnega zavedanja zdravstvene
politike, da tako visoke ravni evropsko primerljivih zdravstvenih storitev, kot
jih zaenkrat še premoremo, ni mogoče ohraniti, če ne bo v bolniški blagajni
in s tem pri zdravstvenih ustanovah več denarja. Se naposled približujemo
jasnemu družbenemu dogovoru o prioritetah v javnem zdravstvu, smo na
pragu poštenega dialoga med zdravstveno politiko in medicinsko stroko,
kaj vsekakor mora soditi v košarico pravic iz obveznega nacionalnega
zdravstvenega zavarovanja, za katere bo zagotovljen reden dotok zdravstvenih
prispevkov? Reformatorji pri tem ne smejo spregledati tudi tega, da namenimo
pri nas na prebivalca letno za zdravstveno varstvo 1800 EUR, v Nemčiji in v
skandinavskih državah preko 4000 EUR! Medicinska stroka že lep čas sporoča
politiki in upravljavcem zdravstvenega zavarovanja, da tako visoke ravni
evropsko primerljivih zdravstvenih storitev, kot jih tačas še premoremo,
ni mogoče ohraniti, če ne bo v zdravstveni blagajni in s tem v zdravstvenih
ustanovah več denarja. Tega razmerja samo še tako premišljene reformne
spremembe ne morejo spremeniti. Projekt Analiza zdravstvenega sistema in
izhodišča za reformo, ki nastaja, naj prinese jasno sporočilo tako zavarovancem
zdravstvenega zavarovanja kot nam zdravstvenim delavcem, seveda pa najprej
tudi politikom, kakšno raven in kakšne vsebine zdravstvenega varstva bomo
premogli. Tisti, ki v sistemu javnega zdravstva odgovorno opravljamo svoje delo,
ne moremo biti še naprej tarča očitkov, da je sedaj čedalje večji razkorak med
političnimi zagotovili, kaj vse je dostopno v našem sistemu javnega zdravstva,
in med tem, kakšne so naše dejanske možnostmi, da to, kar je obljubljeno tudi
zagotovimo vsem, ki prestopijo prag naših ordinacij. Kaj komu pripada v okviru
zdravstvenega zavarovanja in kaj ne, mora po poprejšnjem dogovoru s politiko
določiti in povedati nacionalna zdravstvena zavarovalnica.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 2
VSEBINA
Čestitka
Moja, ginekologinja 2015:
Suzana Završnik
Novogradnja že pod streho
Modri kotiček
Nova zloženka našega
patronažnega varstva
ZD Maribor opozarja na nevarnost KME
3
4
POSLANSTVO
Nudimo odgovorno in
celostno zdravstveno
5
oskrbo, utemeljeno
6
na izobraževanju,
7
raziskovanju,
učenju ter
8
spoštovanju in
9
razumevanju
Ali poznam sterilizacijo?
posameznika,
Za nami je XXV. Srečanje pedia- 10-11
družine in
trov v Mariboru in XII. Srečanje
okolja.
medicinskih sester v pediatriji
VIZIJA
S stalno strokovno rastjo
postati najbolj cenjena
ustanova na področju
primarnega zdravja
v Sloveniji in
učno središče
za osveščanje
pacientov
v regiji
o pomenu
skrbi za zdravje.
Posodobitev telefonske centrale 11
70-letnica prvih javnih zobnih 12-13
ambulant v Mariboru in 65-letnica ustanovitve prve šolske
zobne ambulante v Mariboru
V NAŠEM ZRCALU: prim. Gorazd 14-18
Sajko, dr. dent. med.
Dan odprtih vrat
19
20-31
Organizacijska klima in
zadovoljstvo zaposlenih za leto
2014
31-34
Primerjava rezultatov ankete
med letom 2013 in 2014
35
Akcija Oddelka za promocijo
zdravja
35
Na svidenje, Mira Peršak
Poslovili smo se
V ZD Maribor novi reševalni
vozili
Naši strokovni razgledi:
Skupinska terapija s starši
odvisnih od prepovedanih
Zdravljenje zunajbolnišnične
pljučnice v ambulanti
družinske medicine
Poročila iz izobraževanj
Zdravstveni dom
dr. Adolfa Drolca Maribor
VREDNOTE
SOČUTNOST IN PRIJAZNOST
ODGOVORNOST IN
ZANESLJIVOST
36-37
38
SPOŠTOVANJE IN ZAUPANJE
40-43
44-48
49-52
STROKOVNOST IN
UČINKOVITOST
KOLEGIJALNOST IN PRILAGODLJIVOST
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 3
Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
12. maja, po vsem svetu, praznujemo medicinske sestre svoj praznik - mednarodni dan medicinskih sester.
Na ta dan, leta 1820, se je rodila britanska humanistka, medicinska sestra, ustanoviteljica sodobnega
sestrstva Florence Nightingale. Svoje življenje je posvetila ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v
zdravstvu. V Sloveniji je temelje, stroki zdravstvene nege in poklicu medicinske sestre, postavila Angela
Boškin, ki je leta 1919, kot prva opravljala poklic skrbstvene sestre. Svoj dan medicinske sestre praznujemo
vse od leta 1965 v spomin vseh dejanj, ki so jih naredile medicinske sestre v družbi.
Mednarodni dan medicinskih sester letos poteka pod geslom ICN z motom »MEDICINSKE SESTRE - MOČ
ZA SPREMEMBE«. Mednarodni svet medicinskih sester, ki povezuje na milijone medicinskih sester iz 125
držav, si je geslo izbral z željo povečati zavedanje pomena učinkovite zdravstvene in babiške nege.
5. maja, od leta 1992, pa praznujejo po vsem svetu mednarodni dan tudi babice. Babištvo je sicer
zdravstveni poklic z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in Evropi. MOTO ICN ob 5. maju, mednarodnem dnevu
babic, pa ostaja letos enak kot zadnja leta: »BABICE - ZA BOLJŠI JUTRI«.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in babic
iskreno čestitam vsem zaposlenim
v zdravstveni negi z željo, da še naprej nadaljujete svoje delo kakovostno
in varno za paciente.
Vaša glavna medicinska sestra zavoda
Milena Frankič, viš. med. ses.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 4
MOJA GINEKOLOGINJA 2015 Suzana ZAVRŠNIK, dr. med. spec.
V Vivini vseslovenski akciji, s katero vsako leto predstavijo najbolj svetle zglede iz zdravniškega poklica, ki jih izberejo bralci, je bila za ginekologinjo leta 2015 izbrana Suzana Završnik, dr. med. spec., zaposlena v
Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
Foto: Vesna Rečnik Šiško
V akciji Moj zdravnik so devetnajsto leto zapored pacienti izglasovali
najbolj cenjene zdravnike leta. Pacienti so se s svojim glasom zahvalili
družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom, zobozdravnikom in
vsem drugim specialistom na sekundarni in terciarni ravni za to, da pri
svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi skrbnost, predanost,
pristen stik, iskrenost in toplino. Tisti zdravniki, ki so prejeli največ glasov, so postali moji zdravniki 2015.
S Suzano Završnik, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki je v ZD Maribor zaposlena od leta 1993, smo se
pogovarjali v njeni ambulanti v 5. nadstropju Vošnjakove ulice 2-4.
1. Ob podelitvi priznanja Moja ginekologinja 2015 ste bralcem Vive zaupali, koliko vam pomeni zaupljiv odnos s pacientkami. Pri tem namenjate posebno pozornost mladim dekletom, ki prihajajo k vam na prve ginekološke preglede. Vam je bila ta tenkočutnost dana, morda privzgojena, ali pa celo plod spoznanja, kako pomemben je
prijazen in skrben pregled prav v ordinacijah, kot je vaša, kjer ne gre brez razkrivanja kočljivih vprašanj in iskanja
pravega odgovora nanje?
„Pošten odnos z ljudmi je moje vodilo tudi v zasebnem življenju. Nekaj pa sigurno prinesejo izkušnje, tako pri delu z ljudmi, kot tudi, ko sem bila sama pacient. Takrat šele sam vidiš, kako ranljiv si na drugi strani tega odnosa in kako pomembni
so odtenki v komunikaciji z ljudmi. Tako besedni, kot nebesedni.“
2. Se pridružujete mnenju, da je napačna izbira kandidatov za študij na obeh naših medicinskih fakultetah, ker je
prepuščena zgolj računalniku, v njem pa številu točk, ki so izključno merilo za vpis. Nekateri se še spomnijo, da je
bil včasih pred vpisom obvezen tudi pogovor s kandidatom, kar je bila priložnost za oceno, zakaj pravzaprav želi
kdo med njimi postati zdravnik?
„Izbira kandidatov zgolj na podlagi doseženih točk ni najboljša izbira, saj žal zaradi nje prihaja do še večje feminizacije
zdravniškega poklica. Daje tudi prednost nekaterim posameznikom, ki se za ta študij odločijo bolj zaradi prestižnega
doseganja potrebnih točk, kot pa zaradi resničnega veselja do poklica. Pri našem vpisu smo imeli poleg uspeha še sprejemne izpite, kjer smo morali bolj pokazati znanje iz naravoslovnih ved. Za določene veje medicine je potrebna tudi
ročna spretnost, kar tudi ni zanemarljivo. Pogovor s kandidatom pa ti lahko osvetli značajske lastnosti kandidata, njegovo
sposobnost empatije in čustveno inteligenco, ki je za delo z ljudmi potrebna.“
3. Pravite, da so danes vaše pacientke veliko bolj informirane in razgledane tudi o vprašanjih, zavoljo katerih prihajajo k vam. In če je vir njihove obveščenosti vse tisto, kar je mogoče najti na Googlu ali njemu podobnem viru,
je to lahko tudi moteče, ali vendarle tudi prednost? NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 5
„Na spletu so pogosteje mlajše pacientke in predvsem nosečnice. Če berejo odgovore strokovnjakov, to doprinese k
boljšemu razumevanju bolezni in zdravljenja. Žal največkrat berejo različne laične nasvete in slabe izkušnje drugih, ki jih
prestrašijo, včasih pa zasejejo dvom tudi v naše zdravljenje. Prednost je tam, kjer zaradi poznavanja bolezni ni potrebno
več tako obširno razlagati stvari, moteče pa vedno, ko si same že vnaprej postavijo diagnozo, ki pa se potem ne sklada z
našo. Je pa to tudi posledica natrpanih ambulant, ko si zaradi časovne stiske ne vzamemo dovolj časa za izčrpen pogovor
s pacientom, kjer bi njegove stiske in dvome razjasnili.“
4. Čedalje bolj zgodaj se mladi odločajo za spolne odnose. Če je zaščita pred nezaželjeno nosečnostjo prepuščena
dekletu, je res treba takoj začeti s kontracepcijskimi tabletkami? Kaj vi svetujete?
„Mlade, ki pridejo v našo ambulanto po prvo zaščito, so ponavadi že odločene za kontracepcijske tablete. Pri tem iščejo
zanesljivo zaščito ali druge zaželjene nekontracepcijske učinke tabletk . Poleg ureditve ciklusa je to želja po manj bolečih
menstruacijah, predvsem pa ugoden učinek na aknasto kožo, ki je v tem obdobju pogosta in za najstnike tudi psihično
zelo obremenjujoča. V pogovoru z njimi preverim njihove želje in izključim dejavnike tveganja. Tabletke odsvetujem
samo rizičnim pacientkam in zelo mladim dekletom, ki so komaj vstopile v rodno obdobje. Tabletke so v tem obdobju, ko
še niso rodile, tudi najbolj zanesljiva metoda zaščite, ki jim jo lahko ponudimo. Vedno pa jim ob njej svetujemo dodatno
uporabo kondomov za zaščito pred spolno prenosljivimi okužbami.“
Vesna Rečnik Šiško
Suzani ZAVRŠNIK, dr. med. spec.,
ČESTITAMO
ob podelitvi naslova
MOJA GINEKOLOGINJA 2015.
Vodstvo ZD Maribor
Novogradnja že pod streho!
Gradbena dela za objekt fizikalne in rehabilitacijske medicine
potekajo, kakor smo načrtovali
Temeljni kamen za izgradnjo nadomestnih prostorov Službe fizikalne in medicinske rehabilitacije smo položili lani 3. oktobra
in samo nekaj dni za tem so gradbinci že bili vneto na tem, za nas tako pomembnem gradbišču. Zima jim je bila zelo naklonjena, padavin, zaradi katerih bi morali prekiniti dela, je
bilo bolj malo, zato lahko že zapišemo, da vsa gradbena dela
potekajo, kot je bilo načrtovano. V drugi polovici aprila so
bila končana betonska dela in objekt nove fiziatrije je že pod
streho. Sedaj se v notranjosti petetažnega objekta izvajajo
gradbeno obrtniška dela. Vsa ta dela bodo predvidoma končana novembra. Novi prostori bodo obsegali 3900 kvadratnih
metrov. Od tega bo 2000 kvadratnih metrov namenjenih deFoto: Borut Kancler javnosti fizioterapije, 1900 kvadratnih metrov pa bo garažNovi objekt, ki je umeščen na notranjo dvoriščo stran nih prostorov. Podzemne garaže bodo v dveh in pol etažah.
centralne lokacije ZD Maribor, je že pod streho.
Borut Kancler, univ. dipl. ekon. , vodja Splošne službe
NAŠ DOM ZDRAVJA
Modri kotiček
stran 6
stran 7
Nova zloženka našega patronažnega varstva
NAŠ DOM ZDRAVJA
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 8
ZD Maribor opozarja na nevarnost klopnega meningoencefalitisa
V soboto, 18. aprila je v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ponovno potekala
akcija ozaveščanja in zaščite pred klopnim meningoencefalitisom (KME) »Zdravo v naravo«, v okviru katere se je po
znižani ceni cepilo kar 644 ljudi, od tega 398 odraslih in 246 otrok. Projekt »Zdravo v naravo« je tudi letos podprl Nogometni klub Maribor.
Prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec., direktor ZD Maribor je spregovoril o odzivih na akcijo: »V ZD Maribor
smo izredno veseli pozitivnega odziva ljudi, kar seveda pomeni tudi priznanje za nas, saj si že vrsto let prizadevamo
za osveščanje prebivalcev Maribora in okolice o nevarnostih klopnega meningoencefalitisa. Letos se je naše akcije
Zdravo v naravo udeležilo bistveno več ljudi kot lansko leto, kar pomeni, da so naša prizadevanja obrodila sadove. K
temu je zagotovo pripomogel tudi NK Maribor, ki je tudi letos podprl naš projekt. Seveda pa ob tej priložnosti pozivam
tudi vse tiste, ki se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu še niso odločili, da to storijo čim prej. Gre namreč
za bolezen, ki lahko doleti prav vsakega in na zdravju pusti dolgotrajne posledice.«
V okviru akcije Zdravo v naravo se je letos cepilo kar 644 ljudi, kar je bistveno več kot leto poprej. Leta 2014 se je v okviru akcije cepilo 400 ljudi. Slovenija glede na ogroženost sodi v sam vrh evropskih držav, za cepljenje pa se še vedno
odloča premalo ljudi. Zato je nujno pomembno aktivno ozaveščanje prebivalstva, za katerega si prizadevamo v ZD
dr. Adolfa Drolca Maribor. Med najbolj ogrožene regije pri nas sodijo Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi
na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje
(NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, od najmanj 102 prijavljena primera v letu 2014 (preliminarni
podatki) do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih desetih
letih. V mariborski regiji je bilo leta 2013 prijavljenih 22 primerov KME. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko
zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci.
Strokovni direktor ZD Maribor prim. Danilo Maurič, dr. med. spec. dodaja: »Vse tiste, ki se niso udeležili naše akcije
Zdravo v naravo pozivamo, da se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu odločijo čimprej. Seveda pa je uspeh naše akcije dokaz, da lahko z aktivnim ozaveščanjem ljudi spodbudimo k pravočasni zaščiti. Vesel sem, da vsako
leto k cepljenju spodbudimo večje število ljudi in upam, da bomo z akcijo lahko nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Zavedamo se namreč, da cepljenje za posameznike predstavlja strošek, ki si ga marsikdo ne more privoščiti.«
Najučinkovitejšo zaščito pred KME predstavlja cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta
starosti naprej, še posebej pa vsem tistim, ki živijo na endemičnim območjih oziroma se veliko zadržujejo v naravi. Za
učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju
enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta,
kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.
Akcija Zdravo v naravo vsako leto pritegne več ljudi. Na letošnji se je kar 644 ljudi
cepilo proti KME po znižani ceni.
Na sliki:
Velikokrat se vsi člani družine cepijo proti KME.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 9
Ali poznam sterilizacijo?
Pri svojem delu uporabljamo sterilne materiale, pa se kdaj vprašamo ali vemo, kako se pripravijo, kakšen je postopek
steriliziranja v zavodu in kakšna je pot do mojega delovišča?
Delo v centralni sterilizaciji je sestavni del zdravstvene nege v širšem pomenu zdravstvenega varstva in s svojo
dejavnostjo zagotavlja oskrbo delovišč s sterilnim materialom, ki mora biti pripravljen v skladu z veljavnimi standardi
in protokoli za izvajanje dela na področju steriliziranja.
Tako kot vsa področja v zdravstvu, je tudi področje steriliziranja sprejemalo svoje strokovne in tehnične dopolnitve,
izboljšave in strokovno usmerjenost; zagotoviti vsakemu obravnavanemu pacientu, izvedbo postopka zdravljenja ali
nege, z individualno uporabo sterilnega materiala, ne glede na lokacijsko oddaljenost ali področje intervencije.
Delovni proces na področju steriliziranja izvajajo le sodelavci zdravstvene nege.
V zavodu se zadnjih deset let intenzivno ukvarjamo s posodobitvijo aparatur in naprav za izvedbo sterilizacijskih
postopkov, v smislu izboljšanja kakovosti in varnosti pri delu!
Organizacijsko imamo Centralno sterilizacijo zavoda in manjše hitre sterilizacijske aparature, za steriliziranje v
zobozdravstvenih ambulantah, na zunanjih lokacijah zavoda.
Centralna sterilizacija zavoda, se začasno v nahaja na lokaciji Zobozdravstvene dejavnosti, Ul. Kneza Koclja 10, Maribor.
Tukaj se izvajajo vsi postopki steriliziranja vseh materialov za vsa delovišča zavoda, prav tako je del teh postopkov
namenjen steriliziranju materialov, za izvajanje delovnega procesa zobozdravstvene dejavnosti na tej lokaciji, še
posebej pa je specifično za specialistično in kirurško področje. Ves transport sterilnega materiala se opravi prav s te
lokacije na vsa vaša delovišča.
Drugo lokacijo Centralne sterilizacije pa imamo na B objektu, Partizanska u. 14 a., V. etaža. Tu se izvajajo vsi namenski
postopki steriliziranja izključno za zobozdravstveno dejavnost, ki se nahaja v tem objektu.
Prav na tem delovišču smo v začetku tega leta pridobili dva nova namizna sterilizatorja, ki nam omogočata sodobne,
varne in hitre postopke dela, ažurno vračanje sterilnih materialov na delovišča in s tem nemoteno delovanje delovišč
zdravstvenih timov.
Svečani strokovni dogodek, vzpostavitev in vključitev v delovni proces steriliziranja dveh novih namiznih sterilizatorjev,
smo skupaj s sodelavci in vodstvom zavoda, obeležili 5. marca.
Zahvaljujem se vodstvu zavoda za realizacijo naših strokovnih smernic, sodelavcem pa za dosledno, strpno in strokovno
izvajanje delovnega procesa.
Majda Medved, dipl. med. ses.,
vodja Higiensko oskrbovalnega oddelka
Na sliki:
Direktor zavoda, prim. asist. mag.
Jernej Završnik, glavna medicinska
sestra zavoda Milena Frankič, delavke
sterilizacije (od leve proti desni)
Majda Medved, vodja Higiensko oskrbovalnega oddelka (druga iz desne) in
Borut Kancler, vodja Splošne službe
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 10
Za nami je XXV. Srečanje pediatrov v Mariboru in
XII. Srečanje medicinskih sester v pediatriji
Organizatorji tradicionalnega srečanja pediatrov in medicinskih sester v pediatriji smo ponovno nadvse zadovoljni, da
smo se v mesecu aprilu srečali v kongresnem centru Habakuk, pod našim lepim Pohorjem, in zelo uspešno zaključili
dvodnevno druženje, tako strokovno, kot tudi družabno. Skrbno načrtovano strokovno srečanje je bilo posvečeno
izjemno aktualnim temam: »Kožne bolezni pri otrocih«, »Novosti v neonatologiji«, »Novosti na področju pediatrične
gastroenterologije« in Generacija R. Ob zaključku strokovnega srečanja je bila organizirana okrogla miza »Referenčne
ambulante v pediatriji«.
1. Kožne bolezni pri otrocih
Strokovna tema je bila izbrana iz vidika pomembnosti in problematike kožnih bolezni pri otrocih, ki so eden izmed
zelo pogostih vzrokov za ambulantno obravnavo otrok. Otroci so posebna skupina, ki zaradi različnih vzrokov pogosto
zbolevajo zaradi bolezni kože. Strokovnjaki so v svojih strokovnih prispevkih, na temo kožnih bolezni pri otrocih,
poudarjali na pravilno presojo klinične slike, izbiro diagnostičnih postopkov in potrebnosti zdravljenja s poudarkom, da
je izredno pomembno, da kožne bolezni pri otrocih pravočasno prepoznamo in ustrezno zdravimo.
2. Novosti v neonatologiji
Poseben sklop predavanj je bil posvečen novostim v neonatologiji s poudarkom, kako pomembni so ukrepi preprečevanja
poškodb organov v prvih minutah življenja.
3. Novosti na področju pediatrične gastroenterologije
V široko strokovno zastavljeni sobotni temi glede obravnave otrok s področja pediatrične gastroenterologije so bile
podane smernice za diagnosticiranje in zdravljenje gastroenteroloških bolezni pri otrocih. Strokovne vsebine so se
ciljano nanašale na obravnavo otrok tako na primarni kot na sekundarni zdravstveni ravni.
4. Generacija R
Strokovnjaki s področja pedopsihiatrije so predstavili vedno aktualno temo osebnostnih motenj pri otrocih in
mladostnikih.
Po zaključku strokovnega srečanja je bila organizirana okrogla miza Referenčne ambulante v pediatriji. Z uvedbo
referenčnih ambulant v pediatriji bi bila dodana vrednost obravnave otrok v pediatričnih ambulantah. Na podlagi
dosedanjih rezultatov delovanja referenčnih ambulant družinske medicine z gotovostjo trdimo, da vloga diplomirane
medicinske sestre v referenčni ambulanti predstavlja tisto dodano vrednost pri obravnavi pacientov, ki si jo želimo tudi
v pediatriji.
Prvi dan srečanja je zvečer potekala tudi svečanost z izbranim kulturnim programom in podelitvijo priznanj zaslužnim
organizatorjem, ki so sodelovali pri organizaciji tradicionalnih srečanj pediatrov in medicinskih sester v pediatriji skozi
čas.
Ob letošnji 25. obletnici strokovnih srečanj pediatrov je bila v avli kirurške stolpnice tudi razstava vseh izdanih
zbornikov in arhivskih člankov iz Večera. Razstava je bila na ogled do konca aprila.
Strokovni prispevki predavateljev za pediatre so zbrani v zborniku XXV. Srečanje pediatrov v Mariboru, strokovni
prispevki za medicinske sestre pa so zbrani v zborniku XII. Srečanje medicinskih sester v pediatriji.
Milena Frankič, viš. med. ses.,
glavna medicinska sestra zavoda
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 11
Prejemniki zahval za dolgoletno in požrtvovalno delo pri organizaciji Srečanja pediatrov in
medicinskih sester v Mariboru (od leve proti desni): prim. asist. mag. Jernej Završnik, Tatjana
Mauko, asist. dr. Jernej Dolinšek, Karmen Obrul, Milena Frankič, prim. Kurt Kancler, prim. Zlatan
Turčin in Monika Pevec.
Posodobitev telefonske centrale
Marca je prišlo do okvare na naši 15 let stari
telefonski centrali. Ob pomoči Telekoma Slovenije in naših informatikov je bila ta hiba hitro odpravljena in poslej premoremo novejšo
tehnologijo, ki omogoča učinkovitejše delo
telefonske centrale.
Naše štiri telefonistke, po dve delata dopoldne in po dve popoldne, sprejmejo dnevno
tudi do 1200 klicev. Glavna telefonska centrala našega zavoda je v pritličju Vošnjakove
ulice 2-4.
Foto: Borut Kancler
Posodobljena telefonska centrala.
Na sliki: telefonistki Marjetka Vaukman (spredaj) in Marija
Šimenko.
Ob tej priložnsti se javno zahvaljujem gospodu Janku Petku, vodji službe za informatiko
našega zavoda za njegov ves trud v prid nujne posodobitve naše telefonije, prav tako Telekomu Slovenije za ažurnost in vso logistično
podporo.
Borut Kancler, univ dipl. ekon.,
vodja Splošne službe
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 12
70-letnica prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru in
65-letnica ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru
Strokovno srečanje s svečanostjo ob 70-letnici prvih javnih zobnih ambulant in 65-letnici ustanovitve prve šolske
zobne ambulante v Mariboru v organizaciji Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Medikohistorične sekcije
Slovenskega zdravniškega društva je potekalo 27. marca v Hotelu Piramida.
Na svečanosti je v svojem pozdravnem govoru direktor ZD Maribor prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.,
izrazil željo, da bi po desetih letih študija medicine na Univerzi v Mariboru dočakali še možnost za dodiplomski študij
dentalne medicine. Prvi zametki študija medicine so bili prav na področju zobozdravstva. Leta 1960 je bila ustanovljena Višja stomatološka šola v Mariboru, ki je bila leta 1969 ukinjena in odtlej se je mogoče za zobozdravnika šolati
le v Ljubljani. Po nagovoru direktorja so zbrane goste pozdravili podžupanja MOM gospa Jelka Černivec, prof. dr. Elko
Borko, dr. med. spec., predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in prof. dr. Zmago Turk,
dr. med. spec., ki je goste pozdravil v imenu Medicinske fakultete v Mariboru.
Svečani del so zaključili otroci od 1. do 4. razreda Osnovne šole Zgornji Duplek, ki so skupaj s prizadevnimi učiteljicami
pripravili točko z naslovom Karies je črni škrat.
V strokovnem delu, ki ga je vodilo delovno predsedstvo v sestavi: prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik Organizacijske enote (OE) Zobozdravstveno varstvo (ZV), Darinka Borovšak Bela, dr. dent. med., spec., vodja Zobozdravstvene službe za otroke in mladino in Helena Rokavec, dipl. m. s., glavna medicinska sestra OE ZV, je prim. Gorazd Sajko,
dr. dent. med., slikovito predstavil začetke in razvoj javnega zobozdravstva v Mariboru. ”Iz bivših partizanskih ambulant smo ustvarili zobozdravstveno dejavnost, ki je druga največja organizacijska enota zobozdravstvenega varstva v
Sloveniji. Najbolj pa sem ponosen, da smo učna ustanova,” je med drugim dejal.
Doc. dr. Irena Sapač, hčerka dr. Borisa Kristana, organizatorja zobozdravstva in pionirja mladinskega zobozdravstva
v Mariboru, je predstavila prispevek z naslovom 70 let od ustanovitve prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru leta
1945 in 65 let od ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru in biografijo svojega očeta.
V zaključnem prispevku pa je Darinka Borovšak Bela, dr. dent. med., spregovorila o 65 letih mladinskega zobozdravstva
v Mariboru.
Ob častitljivi obletnici je izšel tudi zbornik, kjer so zbrani strokovni članki vseh treh predavateljev na strokovnem delu
srečanja. Direktor ZD Maribor je napisal spremno besedo Zborniku na pot.
Prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik OE ZV je k pozdravnim govorom povabil (od leve proti desni):
prim. asist. mag. Jerneja Završnika, Jelko Černivec, prof. dr. Elka Borko, in prof. dr. Zmaga Turka.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 13
70-letnica prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru in
65-letnica ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru
Prim. Gorazd Sajko je predstavil
začetke in razvoj javnega zobozdravstva v Mariboru.
V strokovnem delu je z dvema
prispevkoma sodelovala tudi
doc. dr. Irena Sapač, hčerka dr. Borisa Kristana, pionirja zobozdravstva v Mariboru.
Darinka Borovšak Bela je spregovorila o razvoju mladinskega
zobozdravstva v Mariboru.
Delovno predsedstvo strokovnega srečanja v sestavi: prim. Gorazd Sajko, Darinka Borovšak Bela in
Helena Rokavec.
Asistentki Miri,
Prisrčen nastop otrok iz OŠ Zgornji Duplek s točko
Karies je črni škrat.
ZAHVALA
se iskreno zahvaljujem za vso pomoč in skrb v času specializacije specializantke zobne in čeljustne ortopedije Simone
Čeh Šmigoc, dr. dent. med.
mag. Anita Fekonja, dr. dent. med.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 14
prim. Gorazd Sajko,
dr. dent. med.,
predstojnik OE ZV
»Lepo se je bilo srečati s 120 sedanjimi in nekdanjimi zobozdravstvenimi sodelavci našega Zdravstvenega
doma na strokovnem srečanju in slovesnosti ob 70-letnici prvih zobnih ambulant v Mariboru in ob 65-letnici
ustanovitve prve mariborske šolske ambulante.«
Dobršen del vašega uvodnega referata o začetkih
in razvoju javnega zobozdravstva v Mariboru
zaznamuje, lahko bi rekli pravcati dokumentarec Prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., se je rodil 1948 v Mariboru. Po
o tem, kaj vse se je godilo z zobozdravstveno končani osnovni šoli in gimnaziji je pričel študij stomatologije
dejavnostjo od tedaj, ko ste sprejel zelo zahtevno na Višji stomatološki šoli v Mariboru, kjer je končal prvi letnik in
nalogo – poiskati nove prostore za zobne se vpisal v drugi letnik Medicinske fakultete - oddelek stomatoambulante, ki so po ukinitvi Višje stomatološke logija v Ljubljani, kjer je marca leta 1978 tudi diplomiral. Aprila
šole domovale v Žitni ulici. Brez dvoma je prav 1978 je pričel s pripravništvom v Zdravstvenem domu dr. A. Drolta prisilna izselitev prelomnica za prostorsko ca Maribor - TOZD Zobozdravstvena služba in marca leta 1979
in razvojno umestitev zobozdravstvene službe opravil strokovni izpit. Leta 1986 je bil razporejen na delo odgoZdravstvenega doma z vizionarskim pogledom vornega zobozdravnika v Zobni ambulanti na Svetozarevski 21.
za tri desetletja naprej. Kako je v avtorjih te vizije Sodeloval in vodil je samoupravne organe in komisije in julija
dozorela zasnova nove zobne poliklinike, ki naj bi 1995 bil imenovan za direktorja OE Zobozdravstveno varstvo
ZD Maribor, to funkcijo opravlja še danes.
premogla odliko sodobnosti vsaj dobrih 30 let?
»Kot sem zapisal že v prispevku za naš zbornik
ob omenjenih treh jubilejih mariborskega Leta 1995 je postal član Odbora za zobozdravstveno dejavnost
zobozdravstva, sem se zavedal, da sem sprejel skupščine Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter član
zahtevno in odgovorno nalogo kako ob neizogibni ožje komisije Odbora za zobozdravstveno dejavnost skupščipreselitvi zobnih ambulant iz Žitne ulice organizirati ne Zdravstvenih zavodov Slovenije. Leta 1996 je postal tajnik
javno zobozdravstveno službo. Med drugim ne regijskega odbora Zdravniške zbornice Slovenije in član Odbonazadnje zavoljo tega, ker so se tedaj že širile ra za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Februarja
informacije, da se bo dobršen krog zobozdravnikov 1997 je zaključil program usposabljanja vodilnih delavcev v
tako ali tako prav kmalu ali vsaj v doglednem času zdravstvu - Management v zdravstvu na GEA College v Ljublodločil za zasebno prakso oziroma za koncesijo. Če jani. Leta 1998 je postal član komisije za strokovno svetovanje
ne drugo bi po teh pričakovanjih naj prešla iz sistema pri podelevanju koncesij na področju osnovne zdravstvene dejavnih zavodov v zasebnost vsekakor zobozdravstvo javnosti Mestne občine Maribor. Od leta 1995 je ob zadolžitvi,
da izpraznijo Zobne ambulante v Žitni 15, uspel voditi projekt
odraslih in protetika.
Tedaj sem se zavedel, da moramo narediti kaj tudi prenove zobnih ambulant v Svetozarevski 21, preselitve mlaza to, da bi pridobili za vlogo in pomen javnega dinskega zobozdravstva in RTG kabineta iz Žitne 15 v novo
zobozdravstva in za naše načrte, povezane s zgrajeno stavbo na Ljubljanski 42 in preselitve specialistične
preselitvijo zobnih ambulant iz nekdanje Višje zobozdravstvene službe za odrasle v novo zgrajen prizidek k
stomatološke šole, tudi naklonjenost politike in Svetozarevski 21. Prav tako so končali adaptacijo starih zobnih
njeno razumevanje naših argumentov. Namreč o tem, ambulant v Rušah in Selnici.
da novega ne želimo zgraditi zase, za zaposlene v Leta 2009 je opravil usposabljanje za člana Nazornih svetov ali
javnem zobozdravstvu, ampak za prebivalce te regije Upravnih odborov družb. Prim. Gorazd Sajko je leta 2012 oprain za našo projekcijo, kako v novih in starih, toda vil usposabljanje Mediator v zdravstvu.
preurejenih prostorih zagotoviti takšno strokovno,
Življenjepis
stran 15
Ministrstvo za zdravje je leta 2013 podelilo naziv primarij Gorazdu Sajku, dr. dent. med. To podelitev je prejel kot
edini doktor dentalne medicine na področju Slovenije za
leto 2012.
V tem obdobju je prim. Sajko opravljal tudi dodatne
funkcije:
1. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije:
- podpredsednik, predsednik Odbora za zobozdravstveno
dejavnost Zdravstvenih zavodov Slovenije
- član komisije Odbora za zobozdravstveno dejavnost
Zdravstvenih zavodov Slovenije
2. Zdravniška zbornica Slovenije:
- delegat skupščine Zdravniške zbornice Slovenije
- član Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice
Slovenije
- podpredsednik Odbora za zobozdravstvo Zdravniške
zbornice Slovenije
- član komisije za specializacije iz zobozdravstva
Zdravniške zbornice Slovenije
- nadzorni zobozdravnik
- član regijskega odbora Zdravniške zbornie Slovenije
3. Slovensko zdravniško društvo:
- podpredsednik. predsednik Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva
4. Član Razširjenega strokovnega kolegija za
zobozdravstvo z dve letnim mandatom predsednika
RSK
Trenutne funkcije, ki jih prim. Gorazd Sajko opravlja:
- predstojnik OE ZV ZD Maribor
- član Razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo
- predsednik Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega
društva
- predsednik Odbora za zobozdravstvo Združenja zdravst
venih zavodov Slovenije
- član upravnega odbora Združenja zdravstvenih zavodov
Slovenije
- član komisije odborov Združenja zdravstvenih zavodov
Slovenije
- član strokovnega sveta Slovenskega zdravniškega društva
organizacijsko in prostorsko sodobnost, ki bo zadovoljila
potrebe po dobrem zobozdravstvenem varstvu na našem
območju vsaj za naslednjih 30 let.
In v to oceno, kaj zmoremo in smo dolžni narediti v prid
temu cilju, je sodila tudi moja zamisel o nujni adaptaciji
stare zgradbe zobozdravstvene službe na Svetozarevski
NAŠ DOM ZDRAVJA
Primarij Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik OE
Zobozdravstveno varstvo, v svoji pisarni.
21. Ker smo bili že pred zapovedano izselitvijo iz Žitne,
sem na Svetozarevski predvidel, da bi tam uredili dve
operacijski sobi in zgradili nova objekta, v katera bomo
iz Žitne ulice preselili naše zobne ambulante. Tako bi
združili v dva objekta celotno zobozdravstveno dejavnost
– specialistično, splošno in laboratorijsko z vsemi para
dejavnostmi. Pisarne, ki so bile do tedaj razseljene po
različnih lokacijah, pa so v naših načrtih dobile prostor v
mansardi preurejene in dozidane stare zgradbe.
Ko sem v dialogu s politiko zagovarjal naš načrt, rad
poudarim, da sem naletel na posluh za uresničitev našega
cilja kar pri vseh treh mariborskih županih, s katerimi sem
se glede tega večkrat srečal, pa tudi pri pristojnih ljudeh
na nižjih ravneh. Najprej pri Alojzu Križmanu, nato pri
Borisu Soviču in nazadnje tudi pri Francu Kanglerju,
ko sem mu ob otvoritvi rondoja v Ulici kneza Koclja
pokazal zapuščen, z grmovjem porasel prostor pred našo
zobozdravstveno novostjo na Svetozarevski 21. Zdaj je
tam, tudi po njegovi zaslugi, lepo urejen park.
Pri mojem prepričevanju odločujočih dejavnikov zunaj
zdravstvenega doma o tem, za kako pomembno naložbo
NAŠ DOM ZDRAVJA
in spremembo gre, naj omenim mojo naslednjo izkušnjo:
ko uresničuješ tako zahtevno nalogo, moraš imeti za
uresničitev načrta dovolj dolg mandat. V prvem mandatu
te spoznavajo. v drugem eno leto potrebuješ, da te
poslušajo in dovolj dobro spoznajo, drugo leto te že tudi
slišijo in ti potrdijo, da se projekt lahko pripravi, v tretjem
letu se prične morda celo že gradnja in v četrtem letu, torej
pred županskimi volitvami, mora biti vse gotovo, da lahko
ob otvoritvi načrtovanega in uresničenega župan prereže
slavnostni trak.«
Je niz dokumentov in člankov o selitvi iz Žitne ulice
v vašem referatu mogoče brati tudi kot očitek, da je
dolgotrajni selitvi botrovalo kakšno nepotrebno, celo
birokratsko cincanje za vsa mogoča dovoljenja in
soglasja pristojnih?
»Naj še spomnim, da smo imeli nešteto sestankov. Srečo
sem imel, da je verjel v naš projekt in je imel glede tega
proste roke gospod Goran Rajič, na mestni občini tedaj
načelnik za družbene dejavnosti, s katerim sva zelo
korektno sodelovala. Ob njem pa je pomembno vlogo
odigral še gospod Franček Mali – ožji sodelavec Gorana
Rajiča, ki je bil pristojen za vse dokumente, povezane z
našim načrtom. Naše sodelovanje je bilo plodno tudi
zavoljo tega, ker, kot mi je dejal Goran Rajič, sem prihajal na
občino z realnimi, utemeljenimi predlogi in pričakovanji.
Srečen sem bil, da bomo dobili za naše zobozdravstvo
nekaj novega, potrebnega, ne pa nekaj o čemer bi nam
upravičeno lahko očitali, da gre za prevelike in lepe želje.
Seveda so dopisi, dokumenti in časopisni članki v zborniku
v določeni meri pričevanje o tem, zakaj se je uresničitev
našega pomembnega projekta zavlekla za predolgih
sedem let. Nekoliko zaradi tega, ker so si nekateri pristojni
kdaj pa kdaj vzeli preveč časa za še kakšen premislek. Tu
in tam pa je ogrozila naš projekt tudi kakšna proračunska
postavka, kjer v njej ni bilo najprej vsote, ki bi jo za
nadaljevanje projekta nujno potrebovali ipd.
Nekdo mi je svetoval, naj pritegnem k spremljanju naših
naporov Večerovo novinarko Mišo Vugrinec. V njej smo
dobili dobro in objektivno zaveznico. Interes javnosti je
pomagal, da proračunske postavke za projekt niso ostale
prazne. Vsekakor pa je bil naš projekt zahteven in v
izvedbenih postopkih tudi zapleten. Razprave o tem,
kako ga uresničiti, so se vrstile na Univerzi v Mariboru,
na upravnih enotah, v Mestni občni Maribor in v občinah
ustanoviteljicah našega zdravstvenega doma.«
stran 16
Leta 1992 spremenjena zdravstvena zakonodaja je
odprla vrata zasebni zdravstveni praksi, torej tudi
koncesionarjem, ki lahko svoje storitve opravljajo kot
sestavni del javne zdravstvene službe. Je ta novost
lahko koga izmed odgovornih za zdravstveno politiko
v mestu in širše napeljala tudi na misel, da ob bodočih
zasebnikih koncesionarjih pač ne potrebujemo tako
velike zobne poliklinike?
» Tu so se res pojavili določeni problemi. Sam sem kaj hitro
zaslovel kot nekakšen nasprotnik podeljevanja koncesij
predvsem takim, prispodobno bi dejal, danih prek palca,
tudi po zvezah in poznanstvih. Tedaj ni bilo nikjer nobenh
jasnih zakonskih oziroma podzakonskih določil, kako je
s tem podeljevanjem koncesij. In tega še danes nimamo
opredeljeno in določeno. Vedeli pa smo, kako imajo to
dobro in jasno urejeno na tujem, na primer v Nemčiji. Ko
je odšel tja kateri izmed naših kolegov, in si je za želel na
primer koncesijo sredi Munchna, so mu jo sicer odobrili,
toda moral je odpreti ordinacijo v kakšnem kraju blizu
nekdanje vzhodnonemške meje, torej tam, kjer so že
predolgo čakali na svojega zobozdravnika.
V tujih urejenih zdravstvenih sistemih namreč praviloma
podeljujejo koncesije glede na potrebe. Ne gre tako, kot bi
si pri nas kdo poenostavljeno zaželel, da bi si našel prostor
v središču mesta, na primer v Gosposki ulici ter zahteval,
naj mu za delo na tej lokaciji dajo koncesijo. Samo nekaj
sto metrov blizu naše zobne poliklinike. Tedaj, ko sem
glede tega izrazil naše pomisleke, sem poslušal tudi na
občini nekako takšno stališče: tudi vi imate skoncentrirane
zobne ambulante na enem mestu, zakaj ne bi bili tudi čisti
zasebniki in zasebniki koncesionarji tudi pod eno streho na
določeni mestni lokaciji. Sam pa sem jim dopovedoval, naj
se odločijo za javni razpis za koncesije glede na potrebe tudi
zunaj mestnega območja, tam kjer pač ljudje pogrešajo
zobozdravnike. Tedaj sem pogosto slišal očitek, da Sajko
pač nima nobenega posluha za zasebno koncesionarsko
zobozdravstveno dejavnost. To podeljevanja koncesij ni,
kot sem že omenil, še danes urejeno. Še danes ne vemo,
ali je koncesija na primer dedna, ali ni, skratka stvari so
nedorečene. Tako dolgo, dokler to ne bo urejeno, bom
najbrž še kar naprej tisti, ki ne razume vloge in pomena
koncesionarske zobozdravstvene dejavnosti.
Ko nastaja ta intervju še odmeva novica, da so
trije čeljustni kirurgi, dva naša in eden v Ptuju na
poti, da odpovedo delovno razmerje v javnem
zdravstvenem zavodu in se podajo med zasebnike
stran 17
ali zasebnike s koncesijo. Zakaj so , kot vse kaže,
postale nekatere specialistične dejavnosti, kot oralna
kirurgija in parodontologija, ranljiva točka javnega
zobozdravstva, ne samo našega?
»Tudi pri tem pojavu gre za posledico neurejenih zadev s
področja našega zobozdravstva. Naš zdravstveni dom je
dobil za to specialistično dejavnost dodaten program, ki
ga bo financirala nacionalna zdravstvena zavarovalnica.
Dva naša čeljustna kirurga pa sta iz takšnih ali drugačnih
razlogov odpovedala delovno razmerje in se očitno
uvrščata na seznam tistih, ki bi radi koncesijo. Tudi tu
imamo opraviti s posledicami nedorečene mreže , ki naj
bo na področju zobozdravstvenega varstva glede na
potrebe prebivalcev določenih območij. To je odprto
vprašanje, staro že več kot 30 let. Pri tem pa eni trdijo, češ
da je mreža po svoje vendarle že narejena, pri tem merijo
na tiste programe, ki jih je odobrila in dodelila zdravstvena
zavarovalnica, ni pa mreže, ki bi bila predvsem v skladu s
potrebami zavarovancev.
Na Razširjenem strokovnem kolegiju za stomatologijo
pravkar primerjamo naše stanje z razmerami in dobro
prakso v Evropski uniji. Morali se bomo odločiti, ali krepiti
mrežo na urbanih območjih, kjer je veliko zavarovancev,
ali upoštevati tudi potrebe ljudi na ruralnih območjih.
Zagovornikov ene in druge variante je kar nekaj, vendar
se bo enkrat le potrebno odločiti, in potem skladno z
dogovorjenim, odločati tudi o kandidatih za koncesijo
oziroma o načrtih za krepitev javnega zobozdravstva.
Pri naših kirurgih se je zgodilo sedaj to, da imamo
dodaten program, odhajajoči pa že precej časa prosijo
za koncesije. Ne vem, kako se bodo odločile občine, kjer
utegnejo doslej pri nas zaposleni in njihov kolega na Ptuju
zaprositi za koncesijo. Kam so odšli, sprašujete. Kolikor
vem so zaenkrat vsi trije na bolniškem dopustu. Slišati pa
je, da naša pritiskata na Mestno občino Maribor, naj jima
podelijo koncesijo.
Medtem pa je naša prva skrb, kako najti za to našo
specialistično dejavnost nove sodelavce, da bomo lahko
uresničili program, ki smo ga za to specialistično dejavnost
dobili od zdravstvene zavarovalnice.
Nova ministrica za zdravje je v intervjuju za Mladino
na vprašanje, kdaj bomo dočakali reformo našega
zobozdravstva, po kateri naj bi bile zobozdravstvene
storitve dostopne vsaj približno tako kot so bile v
času socializma, dejala: »Zobozdravstvo je poseben
problem. Na žalost na ministrstvu doslej ni bilo
NAŠ DOM ZDRAVJA
nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Poskrbela bom, da bo v
prihodnje drugače in da Slovenci ne bomo ostali brez
lepih nasmehov.« Če bi bil vprašan kaj, bi predvsem
predlagal, da zobozdravstveni problemi ne bi ostali
tudi v prihodnje drugorazredna tema že predolgo
pričakovanih reformatorjev našega sistema javnega
zdravstva?
» Vsa leta doslej smo govorili, da nimamo na ministrstvu
za zdravje osebe, ki bi se ukvarjala z zobozdravstvom.
Bilo je sicer nekaj poskusov, da bi tudi naša zdravstvena
dejavnost imela svojega človeka na ministrstvu, pa pri
tem nismo imeli sečne roke, kmalu pa se je pokazalo,
da tam potrebujemo takšnega svojega zastopnika, ki
bo dodobra poznal, kaj se godi v javni zobozdravstveni
službi, kje so problemi, ki terjajo sistemsko rešitev, kaj je
mogoče spremeniti korakoma, za kaj so nujni reformni
rezi in kaj je takega, kar mora prinesti celovita reforma
zdravstva. Ko je prišel za ministra dr. Marušič, je postavil za
svojo svetovalko prof. Martino Drevenšek, sicer zaposleno
na Stomatološki kliniki, odlično strokovnjakinjo, ki pa
zopet ni poznala razmer na terenu, torej na primarni
ravni zobozdravstva. Prepričan sem, da moramo imeti
na ministrstvu takega svojega človeka, ki se dovolj
dobro spozna na tri dejavnosti: na čisto zasebništvo, na
zasebništvo s koncesijo in koncesijo v javnem zavodu.
Vesel sem tega, kar je dejala ministrica in upam, da bo
njena napoved tudi uresničena.
Darinka Borovšak – Bela , dr. dent. med., je za jubilejno
strokovno srečanje pripravila skrben pregled razvoja
in organizacijskega dela v mariborskem mladinskem
zobozdravstvu. Med drugim v njem ugotavlja, da
je prišlo v devetdesetih letih do velike spremembe
v do tedaj dobro utečenem, uspešnem načinu in
nadzora nad zobnim zdravjem otrok za določeno
območje. Tedaj so se začele podeljevati koncesije
tudi za področje mladinskega zobozdravstva,
novost pa je bila tudi svobodna izbira osebnega
zobozdravnika, o čemer odločajo otrokovi starši. V do
tedaj dobrem pregledu kako je z zdravjem zob otrok
in mladostnikov, je dočakal prve pomembne vrzeli. V
kolikšni meri je po tvojem tudi ta sprememba oslabila
vlogo otroškega in mladinskega zobozdravstva,
da naj bi nas zdrava usta pomaga obvarovati pred
sistemskimi boleznimi, ki jih je čedalje več?
»Sprememba, ki jo omenja kolegica, je povzročila, da se
niso več zbirali podatki v nacionalnem centru za zbiranje
NAŠ DOM ZDRAVJA
“Prim. Gorazdu Sajku, dr. dent. med., direktorju OE
zobozdravstveno varstvo, gre zasluga, da je preprečil
razselitev oziroma ukinitev specialističnih zobnih
ambulant in z odločno vztrajnostjo dosegel, da so
se od leta l998 trajajoči zapleti izgradnje prizidka za
specialistične ambulante novembra 2001 končali in
se je gradnja objekta pričela”, je zapisal prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., v članku Razvoj ustne
kirurgije v Mariboru, ki je bil objavljen v aprilski
številki časopisa Zdravniške zbornice Slovenije.
podatkov o zobni patologiji pri otrocih. S pregledom, ki
smo ga premogli do tedaj, smo se lahko pohvalili z dobrim
tako imenovanim KEP indeksom, za kar smo prejeli kar
nekaj mednarodnih priznanj. Potem, ko pa se je pričelo
s privatizacijo tudi na tem področju, je nastal zastoj pri
zbiranju teh podatkov na Inštitutu za javno zdravje in od
tedaj nismo več prejemali povratnih informacij, kakšno
stanje imamo sedaj v Sloveniji glede zobne patologije pri
otrocih in mladostnih. Posamezne študije se sicer delajo,
toda ne gre za študije v nacionalnem okviru. Tudi glede
tega moramo sprejeti nacionalni program o tem, kaj
hočemo in od tega bo potem odvisno, katere podatke
bomo obvezni zbirati in čemu bodo služili. Ob tem pa
vsekakor treba nameniti za preventivo več denarja, saj ni
treba ponavljati stare resnice, da je dosti boljše in ceneje
preprečevati kot zdraviti!«
Kakšni so vaši bližnji predstojniški načrti?
»Rad bi, da bi se stvari, o katerih sva govorila tudi pri
prejšnjih vprašanjih, čim prej uredijo. Kajti sedaj je tako, da
imamo skoraj teden za tednom v Ljubljani kak sestanek,
kjer razpravljamo, kako naj bi se nekaj uredilo. Pri tem
se mi zdi, kot da tulimo na Luno, sprememb pa ni. To je
spet povezano z nalogami našega človeka na ministrstvu
in z oblikovanjem zakonodaje za naše področje. Če bo le
mogoče, bi rad prispeval vsaj nekaj k temu, da bi končno
lahko delali v miru. Zdaj pa je tako, da dobimo tako
rekoč vsak dan kakšno novo navodilo, novi predpis, nove
zahteve. V Švici in v Nemčiji imam kolege, ki sploh ne čutijo
potrebe, da bi se morali ukvarjati z zdravstveno politiko.
Lepo v miru delajo v svojih ambulantah«.
Kje vse vas srečamo, ko se spogledujemo z možnosti,
da bi bila ta vaša in ne samo vaša pričakovanja
uresničena?
»Sem predsednik Stomatološke sekcije Slovenskega
stran 18
zdravniškega društva, član Razširjenega strokovnega
kolegija za stomatologijo, in predsednik Odbora za
zobozdravstvo pri Združenju zdravstvenih zavodov
Slovenije.«
Kaj vam je v našem zdravstvenem domu všeč?
»Tovarištvo! V takšnem kolektivu, ki šteje okrog 900
zaposlenih, seveda pride tudi do sporov, do različnih
pogledov in stališč, toda v krogu vodstvenih delavcev
našega zavoda so pogovori odkriti, konstruktivni. Marsikaj
se znamo pogovoriti tudi na priložnostnih neformalnih
srečanjih. Tega sem vesel.«
Kaj vam bi bilo všeč?
»Še bolj pa bi mi bilo všeč, da tedaj, ko kljub vsemu pride do
kakšnih sporov ali do nesoglasij, da jih rešimo v odkritem
pogovoru takoj. »
Pregovor h kateremu se radi zatečete?
»Ko sem se učil latinščino na mariborski Prvi gimnaziji, ta
predmet nam je predaval profesor Miklič, me je pritegnil
naslednji rek: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na
konec!«
Je kakšna lastnost, ki bi se je radi znebili?
»Moja napaka je nagnjenost k prehitri prizadetosti. Ko
slišim, da gre kaj narobe, začnem takoj tuhtati, kako zadevo
čimprej rešiti. In če zvem za problem zadnji ali predzadnji
delovni dan v tednu, potem komaj čakam do ponedeljka,
da se bom problema lotil. Ker pa o problemu in rešitvi
tuhtam tudi v soboto in nedeljo, si sam pokvarim vikend.«
Ko je prišel čas odločitve, kam po maturi, je bil študij
za zobozdravnika prva izbira?
»Ko sem končal gimnazijo, sprva nisem prav vedel kam.
V zadnjem letniku gimnazije sem se nekoliko spogledoval
s študijem kemije. Za študij stomatologije pa sta me
začela navduševati bratranec, ki je živel v Zurichu in
prijatelj mojih staršev, ki je živel v Sydneyu. Pihala sta na
mojo maturantsko dušo, češ, vzami stomatologijo. Kot
zobozdravnik boš prišel v Švico ali v Avstralijo, lepo delal
in odlično zaslužil. In sem si dejal, zakaj pa ne bi poskusil s
stomatologijo. Ni mi žal, to je poklic, ki ga rad opravljam. Ko
pa sem študij končal, nisem niti pomislil na to, da bi odšel
v Zurich, Sydney ali kam drugam na tuje, ker preprosto ne
morem biti brez mojega Maribora.«
Milan Golob
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 19
Dan odprtih vrat zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v
zobozdravstvu
Tema: Pomagaj mi, da si bom lahko pomagal sam
V okviru praznovanja 65-letnice mladinskega zobozdravstva v Mariboru smo 24. marca organizirali Dan odprih vrat
Kabineta za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost. Ta dan je bil namenjen predvsem otrokom vseh starostnih
obdobjih in njihovim staršem, na temo, kako ohraniti zdravje ustne votline in s tem zdravja celotnega organizma.
Medicinske sestre na terenu in v kabinetu za zobozdravstveno preventivo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor
že 34 let učimo, ozaveščamo in motiviramo ljudi v skrbi za ustno zdravje z napotki:
• Čas, da začnete s ščetkanjem zob otroka je že takrat, ko se v ustih pojavi prvi zob.
• Otroci potrebujejo pomoč do 10 leta starosti.
• Pravilne tehnike čiščenja zob se je dobro naučiti že v mladosti, saj boste zdrave zobe lahko ohranili celo življenje.
• Zdravi zobje otroku omogočajo temeljito grizenje in žvečenje hrane ter pravilen razvoj in obliko čeljusti.
• Nujni so za dobro prebavo in pravilno izgovorjavo, otroku pa so v okras in ponos. Pa ne samo otrokom temveč tudi
odraslim. Starši naj bodo z lastnim vzgledom v podporo otroku pri prehranjevanju, pitju vode in negi ustne votline.
• Le tako bo otroku obisk pri zobozdravniku zabaven in prijeten.
• Ne spreglejmo krvavečih dlesni, saj te vodijo do vnetja obzobnih tkiv ali parodontalne bolezni, ki ima močan vpliv na
sistemsko zdravje človeka ( npr. srčni infarkt ).
Kaj lahko sami naredimo za zdravje ustne votline?
• Uživamo zdravo uravnoteženo hrano.
• Zmerno uživamo sladko hrano in pijačo.
• Odžejamo se z vodo.
• Dosledno izvajamo ustno higieno in uporabljamo za to primerne pripomočke.
• Redno in pravočasno obiskujemo izbranega zobozdravnika.
Dan je potekal v sproščenem vzdušju in izmenjavi mnenj in praktičnih prikazov med pacienti in medicinskimi sestrami, ter
s sodelavci, ki so se nam pridružili. Prijazen nasmeh in beseda hvala, ki so nam jo namenili udeleženci te akcije nam je v
vzpodbudo za pripravo še več takšnih srečanj in delavnic. Rezultati dela zobozdravstvene preventive pa so merljivi tudi v
številkah, saj smo s skupnimi močmi dosegli dobro ustno zdravje.
Rosita Stojković, dipl. m. s.,
strokovni vodja Kabineta za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost
Na sliki (od leve proti desni):
Rosita Stojković, dipl. m. s., med
predstavitvijo ob Dnevu odprtih
vrat in Daniela Marić, dipl. m. s., avtorica zobnih mišk (plakat zgoraj),
zaščitnega znaka zobne preventive
Foto: Vesna Rečnik Šiško ZD Maribor.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 20
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v letu 2014
Osnovni podatki :
Ciljna skupina: vsi zaposleni v zavodu
Število vseh zaposlenih v zavodu: 823 – podatek: januar 2015 (brez pripravnikov in zaposlenih z dopolnilnim delom)
Povprečna starost zaposlenih: 45 let
Število vseh izpolnjenih vprašalnikov: 246
Oblika prispelih vprašalnikov: v pisni (papirni) obliki 61%, v elektronski obliki 39%
Obstoječemu vprašalniku iz prejšnjih let smo naredili nekaj korektur: poenostavili demografska vprašanja in k
vprašanjem iz zadovoljstva, dodali še vprašanja o zavzetosti in angažiranosti zaposlenih. Prav tako smo dodali še dva
odprta vprašanja: kaj bi vas dodatno motiviralo, da bi boljše opravljali svoje delo in Katere spremembe so po vaše
potrebne v ZDM, da bomo uspešnejši in učinkoviti pri udejanjanju osnovnega poslanstva »zadovoljen pacient je naše
bogastvo«?
Namen vprašalnika:
1. Ugotoviti:
Organizacijsko klimo v zavodu.
Nivo zadovoljstva zaposlenih v zavodu.
Nivo delovne klime.
Razumevanje korelacije med zadovoljstvom in zavzetostjo zaposlenih.
Razmišljanje in želje zaposlenega: »Kaj bi ga/jo dodatno motiviralo,da bi bolje opravljal/a svoje delo?«
Kakšne predloge in želje za spremembe ali/in izboljšave imajo zaposleni: »Katere spremembe so po vaše pomembne
za zavod, da bomo uspešnejši in učinkovitejši pri udejanjanju osnovnega poslanstva »zadovoljen pacient je naše
bogastvo?«
2. Pripraviti aktivnosti za:
Izboljšave
Upoštevanje tehtnih predlogov zaposlenih
Seznanitev zaposlenih s sprejetimi ukrepi preko komunikacijskih kanalov internega obveščanja
Opis vzorca
Raziskava je potekala v mesecu februarju in marcu 2014. Vzorec sestavljajo zaposleni v Zdravstvenem domu dr. Adolfa
Drolca Maribor.
Graf 1: Odstotek izpolnjenih in prejetih anketnih vprašalnikov
30%
% izpolnjenih anket
% neizpolnjenih nket
70%
Izpolnjenih je bilo 246 anket (30% vseh zaposlenih).
stran 21
NAŠ DOM ZDRAVJA
Graf 2: Struktura vzorca po spolu
Anketo je izpolnilo 87,3% žensk in 12,2% moških.
Graf 3: Struktura vzorca po starosti
Kot je razvidno iz grafa 3, je največ (49,2%) anketiranih starih med 50 let in več. V 35,4% jim sledi starostna skupina
anketirancev starih od 36 do 49 let. 15,4 % anketirancev je mlajših od 35 let.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 22
Graf 4: Struktura vzorca po izobrazbi
Največ anketirancev ima končano višjo/visoko šolo ali več (57,3%), 37% ima končano srednjo šolo, 5,7% anketirancev
ima manj kot srednješolsko izobrazbo.
Graf 5: Struktura vzorca glede na čas zaposlitve
Iz ankete je razvidno, da je kar 58,1% anketirancev zaposlenih v zavodu več kot 25 let. S 24% jim sledijo tisti, ki so v ZDM
zaposleni 10 let in manj. 17,9% jih je v zavodu zaposlenih od 11 do 20 let.
stran 23
NAŠ DOM ZDRAVJA
Odnos do kakovosti
Odnos do kakovosti je zaposlenim v zdravstvenem domu pomemben. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da je zadovoljen
pacient najvišja vrednota zaposlenih. Zaposleni menijo, da večina zaposlenih v ZDM svoje delo opravlja kakovostno in
da sta kakovost dela in količina v ZDM enako pomembni. Večina tudi meni, da imajo pri delu na razpolago sredstva, ki
so potrebna za dobro opravljeno delo, vendar so preobremenjeni z evidencami in papirji.
Inovativnost, iniciativnost
Zaposleni v zdravstvenem domu se zavedajo nujnosti sprememb, vendar ne želijo, da se spremembe začnejo pri njih,
kar je lahko povezano s starostno strukturo zaposlenih, ki so izpolnili anketni vprašalnik. Menijo, da je storitve potrebno
nenehno izboljševati in posodabljati ter pričakujejo, da predloge za izboljšavo dajejo vsi zaposleni. Pripravljeni so
prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 24
Pripadnost organizaciji
Zaposleni o zavodu razmišljajo pozitivno. V veliki meri se strinjajo, da je njihova zaposlitev v ZDM varna in zagotovljena.
Izražajo tudi mnenje, da so, glede na opravljanje svojega dela, pomemben član našega zavoda. Iz tega lahko sklepamo,
da zaposleni v ZDM čutijo pripadnost zavodu in da je njihov doprinos prepoznan oz. pomemben.
Motivacija in zavzetost
Zaposleni so zavzeti za svoje delo in so pripravljeni na dodaten napor, kadar se to pri delu zahteva. Vodje cenijo dobro
opravljeno delo, vendar zaposleni še vedno menijo, da so premalokrat pohvaljeni oziroma nagrajeni. Zaposlenim je
pomembno, da vodja vidi/opazi svoje podrejene sodelavce in kakovost njihovega dela. To je ključ za zavzetost in lažje
premagovanje težav, konfliktov, nezadovoljstva s plačo….
stran 25
NAŠ DOM ZDRAVJA
Notranji odnosi
Zaposleni cenijo delo ter zaupajo svojim sodelavcem, s katerimi bolj sodelujejo kot tekmujejo. Odnosi med zaposlenimi
so v povprečju dobri in tudi sodelovanje med OE – ji je dobro. V veliki meri se konflikti rešujejo konstruktivno.
Organizacijske enote in uprava med seboj dokaj dobro sodelujejo. Menimo, da so kljub zadovoljivim rezultatom možne
izboljšave na področju vodenja, komunikacije, razumevanja in delovanja posameznika.
Poznavanje poslanstva, vizije in ciljev
Zaposleni so seznanjeni s poslanstvom, vizijo, vrednotami in cilji našega zavoda. Cilje sprejemajo za svoje in menijo, da so
realno postavljeni. Zaposleni še vedno menijo, da pri postavljanju ciljev poleg vodij premalo sodelujejo tudi drugi zaposleni.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 26
Vodenje
Zaposleni so mnenja, da so samostojni pri opravljanju svojega dela in da jih vodje spodbujajo k sprejemanju večje
odgovornosti pri delovnih nalogah. Vendar menijo tudi, da se vodje s podrejenimi še vedno premalo pogovarjajo o
rezultatih dela in jih seznanjajo z odločitvami, ki jih sprejema vodstvo zavoda. Posledično lahko to privede do tega, da
zaposleni ne vedo kaj se od njih pričakuje.
Organiziranost
Zaposleni razumejo svoj položaj v organizacijski shemi in menijo, da so njihove zadolžitve jasno opredeljene. V veliki
meri se strinjajo, da so pogoji dela ustrezni z zakonodajo.
stran 27
NAŠ DOM ZDRAVJA
Strokovna usposobljenost in učenje
Zaposleni menijo, da jim je omogočeno zadostno strokovno usposabljanje. Strokovno znanje prenašajo po spirali
znanja. Pri napotitvah na strokovno izobraževanje se upoštevajo tudi želje zaposlenih in zaposleni imajo vse možnosti,
da sledijo spremembam, ki vplivajo na njihovo delo. Tudi strinjanje s tem, da je politika zavoda jasna glede formalnega
izobraževanja zaposlenih, so anketiranci v veliki meri potrdili.
Notranje komuniciranje in informiranje
Strinjanje s trditvijo, da se neposredni vodje in sodelavci pogovarjajo profesionalno, sproščeno, korektno in enakopravno
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 28
je izrazila večina zaposlenih. Delovni sestanki so med zaposlenimi oblika komuniciranja in vodstvo posreduje informacije
zaposlenim na razumljiv način. Po potrebi se zaposleni lahko pogovorijo z vodstvom svoje OE.
Nagrajevanje
Anketiranci se delno strinjajo, da so kriteriji za napredovanje jasni. Manj kot polovica zaposlenih, ki so izpolnili vprašalnik
meni, da so razmere med plačami zaposlenih v zavodu ustrezna in da so tisti, ki so najbolj obremenjeni z delom, tudi
ustrezno stimulirani. Menijo, da za slabo opravljeno delo ne sledi ustrezna kazen oziroma ukrep.
Razvoj kariere
Kategorija razvoja kariere je med anketiranimi ponovno ocenjena kritično. Zaposleni si želijo več realnih možnosti
stran 29
NAŠ DOM ZDRAVJA
za napredovanje in ponovno vzpostavljen sistem napredovanja, hkrati pa bi si želeli več podpore s strani zavoda pri
dodatnem formalnem izobraževanju in osebni rasti. Menimo, da je kategorija razvoja kariere slabše ocenjena zaradi
varčevalnih ukrepov, ki jih zavod ima na področju formalnega izobraževanja delavcev.
Zadovoljstvo pri delu
Rezultati so pokazali, da so zaposleni zadovoljni z delom, z vodstvom organizacije, s sodelavci in z neposredno
nadrejenimi. Najbolj pa so zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in delovnim časom. Zadovoljstvo s statusom v zavodu,
možnostmi za napredovanje in izobraževanje je nekoliko slabše ocenjeno, vendar še vedno zadovoljivo. Zadovoljstvo z
možnostjo napredovanja in s plačo je slabše ocenjeno. Stalnost zaposlitve in delovni čas sta v današnjih časih vrednota.
Zavzetost, angažiranost
Večina zaposlenih ne bi sprejela ponudbe za drugo službo, saj delo opravljajo s predanostjo in opravijo več, kot se od
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 30
njih zahteva. Menijo, da tako prispevajo k uspešnosti in razvoju zavoda. Morda se zazna želja po spremembi delovnega
okolja pač pa v načinu dela (izboljšave, kroženje, menjava tima).
Na splošno lahko rečem, da sem s svojo službo
Vzpodbuden je podatek, da je 60% anketiranih zadovoljnih s svojo službo, 20 % pa zelo zadovoljnih. Delno zadovoljnih
je 13%, cca 6% pa je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih.
Povzetek odgovorov na odprti vprašanji:
Kaj bi vas dodatno motiviralo, da bi še bolje opravljali svoje delo?
- 25% - plača, napredovanje (stimulacija, višja plača)
- 13% - vodenje (boljši odnos in spoštljivost vodstva, pohvala, različna obremenjenost ambulant glede na št.
opredeljenih pacientov, zreli in odgovorni vodje, vodje z vzorom)
- 7% - kakovost dela (sankcije za nedelo ali slabo opravljeno delo, nagrajevanje uspešnih in delovnih, nabava
ustrezne opreme)
- 3% - organizacija dela (več kadra, nove zaposlitve, več časa za pacienta, referenčne ambulante, preobremenjenost
s št. izbranih pacientov, ustrezna računalniška opremljenost ambulant, elektronsko naročanje pacientov).
- 52% - brez odgovora
Katere spremembe so po vaše potrebne v ZDM, da bomo uspešnejši in učinkoviti pri udejanjanju osnovnega
poslanstva »zadovoljen pacient je naše bogastvo«?
- 5% - materialni viri
- 14% - komunikacija, odnosi (konflikti zaradi nedorečenih pravil obravnave pacientov od zasebnikov, boljša
komunikacija vertikalno – horizontalno, boljši odnosi med zaposlenimi,
- 17% - organizacija dela
- 1% - vodenje (sankcije v primeru nedela, ob prijavi nasilja na delovnem mestu, ne dobimo povratnih informacij oz.
pojasnila, kadrovsko sodelovanje med OE – ji)
- 63% - brez odgovora
stran 31
NAŠ DOM ZDRAVJA
Iz odgovorov na odprta vprašanja je razvidno, da so zaposleni v veliki meri zadovoljni s svojimi vodji oz. vodenjem.
Pojavi se vprašanje, ali je to dovolj. Ali gre za vodenje, ko me nekdo »pusti pri miru« ali za vodenje, kot poslanstvo in
vloga, ko vodja zaposlenega motivira in mu pomaga, da postaja boljši, se razvija, izboljšuje način dela. Tako postaja
posameznik (vodja ali podrejeni) bolj zavzet, ko ugotovi, da se da tudi boljše in učinkovitejše izvesti/organizirati delo.
Vodja naj vodi z vzgledom.
Komunikacija med zaposlenimi in vodji je zadovoljiva. Nadrejeni so na razpolago za pogovor. Na osnovi rezultatov 16.
in 17. odprtega vprašanja, pa bi bilo dobro, da preverimo način, vsebine in učinkovitosti komunikacije
Tamara Lubi, dipl.m.s., univ. dipl. org.,
koordinator za kakovost
Primerjava rezultatov ankete med letom 2013 in 2014
Rezultati ankete se pri večini odgovorov med letom 2013 in 2014 niso bistveno spremenili, saj so odstopanja minimalna.
Celotna primerjava z grafi je objavljena na intranetni strani zavoda.
Odnos do kakovosti
ODNOS DO KAKOVOSTI
2013
2014
Menim, da večina zaposlenih v ZDM, svoje delo opravlja kakovostno.
4,00%
3,79%
Kakovost dela in količina sta v ZDM enako pomembni.
3,74%
3,71%
Zadovoljen pacient je najvišja vrednota vseh zaposlenih.
4,37%
4,43%
Preobremenjen/a sem z evidencami in papirji, ki mi otežujejo učinkovitost strokovnega dela.
3,90%
3,81%
Pri delu imam na razpolago sredstva, ki so potrebna, da delo opravim dobro.
3,91%
3,87%
INOVATIVNOST, INCIATIVNOST
2013
2014
Zaposleni v ZDM se zavedamo nujnosti sprememb.
4,00
4,07
Storitve stalno izboljšujemo in posodabljamo.
3,74
3,85
V ZDM se pričakuje, da predloge za izboljšave dajemo vsi – ne le vodje.
4,37
3,94
Zaposleni smo pripravljeni prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud.
3,90
3,85
Želim spremembo delovnega mesta znotraj zavoda.
3,91
2,20
PRIPADNOST ORGANIZACIJI
2013
2014
O našem zavodu razmišljam pozitivno.
4,43
4,38
Zaposlitev v ZDM je varna oz. zagotovljena.
4,08
4,09
Mislim, da sem pomemben/a član/ica našega zavoda
4,04
3,96
Inovativnost, inciativnost
Pripadnost organizaciji
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 32
Motivacija in zavzetost
MOTIVACIJA IN ZAVZETOST
2013
2014
Zaposleni smo zavzeti za svoje delo.
4,34
4,30
Zaposleni smo pripravljeni na dodaten napor, kadar se to pri našem delu zahteva.
4,35
4,25
Neposredni vodje cenijo dobro opravljeno delo.
4,01
3,91
Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a.
3,51
3,27
NOTRANJI ODNOSI
Cenim delo svojih sodelavcev znotraj svoje službe.
2013
4,54
2014
4,49
Odnosi med zaposlenimi so dobri.
3,93
3,79
V našem zavodu zaposleni med seboj mnogo bolj sodelujemo kot tekmujemo.
4,02
3,69
Konflikte rešujemo konstruktivno.
3,80
3,73
Organizacijske enote (OE – ji) in uprava med seboj dobro sodelujejo.
3,87
3,72
POZNAVANJE POSLANSTVA, VIZIJE, CILJEV
2013
2014
Poznam poslanstvo, vizijo, vrednote in cilje našega zavoda.
4,32
4,10
Cilje ZDM zaposleni sprejemamo za svoje.
4,24
3,99
Cilji, ki jih moramo v zavodu doseči, so realno zastavljeni.
4,04
3,86
Pri postavljanju ciljev poleg vodij sodelujemo tudi z drugimi zaposlenimi.
3,65
3,50
VODENJE
2013
2014
Zaposleni smo samostojni pri opravljanju svojega dela.
4,39
4,27
Neposredni vodje nas spodbujajo k sprejemanju večje odgovornosti za svoje delo.
4,11
4,05
Neposredni vodje se s podrejenimi pogovarjajo o rezultatih dela.
Seznanjen/a sem z odločitvami, ki jih sproti sprejema vodstvo zavoda.
4,03
3,76
3,93
3,61
Notranji odnosi
Poznavanje poslanstva, vizije, ciljev
Vodenje
stran 33
NAŠ DOM ZDRAVJA
Organiziranost
ORGANIZIRANOST
Zaposleni razumemo svoj položaj v organizacijski shemi.
Zadolžitve posameznih zaposlenih in njihovih vodij so jasno opredeljene.
Pogoji dela so ustrezni z zakonodajo.
2013
4,22
3,99
4,04
2014
4,04
3,77
3,92
STROKOVNA USPOSOBLJENOST
2013
2014
Zaposleni si strokovno znanje prenašamo po spirali znanja.
3,96
3,96
Pri napotitvi na usposabljanje se upoštevajo tudi želje zaposlenih.
3,70
3,80
Zavod mi omogoča zadostno strokovno izpopolnjevanje.
3,61
3,71
Imam vse možnosti, da sledim spremembam, ki vplivajo na moje delo.
3,80
3,82
Zavod ima jasno politiko glede formalnega izobraževanja zaposlenih.
3,75
3,71
NOTRANJE KOMUNICIRANJE IN INFORMIRANJE
2013
2014
Neposredni vodje in sodelavci se pogovarjamo profesionalno, sproščeno, korektno in
enakopravno.
4,13
3,96
Delovni sestanki so med zaposlenimi oblika komuniciranja.
4,12
4,02
Vodstvo zavoda posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način.
4,10
3,96
Z vodstvom svoje OE imam možnost opraviti pogovor, kadar le tega potrebujem.
4,32
4,25
NAGRAJEVANJE
2013
2014
Kriteriji za napredovanje so jasni.
3,69
3,53
Razmerja med plačami zaposlenih v zavodu so ustrezna.
2,98
2,83
Tisti, ki so najbolj obremenjeni z delom, so tudi ustrezno stimulirani.
2,53
2,36
Za slabo opravljeno delo sledi ustrezna kazen oziroma ukrep.
3,00
2,78
Strokovna usposobljenost
Notranje komuniciranje in informiranje
Nagrajevanje
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 34
Razvoj kariere
RAZVOJ KARIERE
2013
2014
Zaposleni na vseh ravneh imamo realne možnosti za napredovanje.
3,07
2,84
Imamo sistem napredovanja, ki omogoča, da najboljši zasedajo najboljše položaje.
2,95
2,61
Zavod me podpira pri dodatnem izobraževanju in osebni rasti.
3,53
3,33
2013
4,36
4,05
2014
4,17
3,93
… s sodelavci
… z neposredno nadrejenimi
4,24
4,18
4,20
4,05
… z možnostmi za napredovanje
… s plačo
… s statusom v ZD
… z delovnimi razmerami (opremo, prostori)
… z možnostmi za izobraževanje
… s stalnostjo zaposlitve
3,05
3,03
3,70
3,82
3,55
4,48
2,97
2,96
3,62
3,59
3,51
4,47
… z delovnim časom
4,42
4,27
Zadovoljstvo
ZADOVOLJSTVO
… z delom
… z vodstvom organizacije
Zavzetost, angažiranost
ZAVZETOST, ANGAŽIRANOST
2014
Ponudbo za drugo službo bi sprejel/a takoj, brez razmišljanja.
2,15
Svoje delo opravljam s predanostjo, energijo in strastjo.
4,46
Pri delu opravim, kar se od mene zahteva, vendar se običajno držim načela “po liniji najmanjšega odpora”.
Po svojih najboljših močeh, s svojim delom, znanjem, izkušnjami in predlogi prispevam k uspešnosti in
razvoju zavoda.
1,87
4,29
Na splošno lahko rečem, da sem s svojo službo
Zelo nezadovoljen/a
2014
%
3,29%
Nezadovoljen/a
2,88%
Delno zadovoljen/a
12,76%
Zadovoljen/a
60,08%
NA SPLOŠNO LAHKO REČEM, DA SEM S SVOJO SLUŽBO
Zelo zadovoljen/a
20,99%
Tamara Lubi, dipl.m.s., univ. dipl. org., koordinator za kakovost
stran 35
NAŠ DOM ZDRAVJA
Akcija Oddelka za promocijo zdravja
Oddelek za promocijo zdravja Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor je aprila ob Svetovnem dnevu zdravja organiziral test hoje na promenadi mestnega parka in brezplačne meritve dejavnikov tveganja.
Za udeležence akcije so v avli ZD Maribor v Sodni ulici potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, vrednosti glukoze in
holesterola v krvi. Ta dan so pacienti lahko s 30% popustom opravili v centralnem laboratoriju vse ostale samoplačniške
laboratorijske preiskave.
Občani mesta Maribor in okolice so se lahko udeležili tudi testa hoje na 2 km, ki je potekal od 9. do 11. ure in popoldan
od 15. do 17. ure. Ta dan je bila v mestnem parku tudi predstavitev programa Svit z modelom črevesja in info točka za
program Svit.
Zvezdana Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike, koordinatorka Oddelka za promocijo zdravja: »Oddelek za promocijo zdravja ZD Maribor se tudi letos pridružil aktivnostim ob Svetovnem dnevu gibanja. Namen naših preventivnih
akcij je, da s sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami paciente seznanjamo o koristih spremembe nezdravega
življenja v zdravega in jih motiviramo, da se odločijo za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje ni
zgolj osebni interes sodobnega človeka, temveč prerašča v družbeno normo.«
Občani mesta Maribor in okolice se akcij Oddelka za promocijo zdravja radi udeležijo. Na sliki:
brezplačne meritve dejavnikov tveganja (levo) in test hoje v mestnem parku (desno).
Na svidenje, Mira Peršak
Mira Peršak se je v Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor
zaposlila pred 33 leti. Pred tem je delala 8 let v Splošni bolnišnici
Maribor, kjer si je nabrala izkušnje, ki jih je s pridom uporabljala na
Dispanzerju za psihohigieno, kjer dela kot medicinska sestra vsa
leta svoje zaposlitve v Zdravstvenem domu.
Sodelavci Dispanzerja za psihohigieno se ji želimo iskreno zahvaliti
za predanost svojemu poklicu, delavnost, strokovnost, prijaznost,
srčnost, iskrenost, potrpežljivost, poštenost, plemenitost in še
bi lahko naštevali. Prav tako jo odlikujejo visoke moralno-etične
vrednote. Kot izjemna psihiatrična medicinska sestra je gojila
spoštljiv odnos do pacientov, njihovih svojcev in sodelavcev. Človek
Prim. Andrej Pišec se je v imenu sodelavcev bi lahko rekel, da je bila za svoj poklic, kot pravijo res poklicana.
Ker se bo kmalu upokojila ji želimo še veliko izzivov na osebnem
s šopkom zahvalil sestri Miri Peršak.
področju.
Sodelavci Dispanzerja za psihohigieno
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 36
“Kolikor več je človek
drugim razdal,
toliko več je zase nabral.”
(Tao)
Ob boleči in nepričakovani izgubi
moje ljubljene sestre
Ane HABJANIČ
se iskreno zahvaljujem vsem,
ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani.
Stanka Habjanič
Kdor živi v spominu drugih,
ni mrtev, je samo oddaljen.
(Kant)
POSLOVILI SMO SE OD NAŠIH UPOKOJENIH SODELAVCEV
Anica RAMŠAK
dr. med. spec.
Ana ČEH
bolničarka
Daša PETROVIČ
viš. med. ses.
Ema MIŠKA
operater-fakturist
Jože KREJAČ
vzdrževalec
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 37
JOŽE KREJAČ
1945 - 2015
Rodil se je 13. 3. 1945 v Malečniku, kot sin očeta Ivana in matere Matilde.
Osnovno šolo je končal leta 1961 na Studencih. Nato se je na Elektrogospodarski šoli v Mariboru
izučil za obratnega elektrikarja. Leta 1964 se je zaposlil v Metalni v Mariboru, kjer je delal kot obratni
elektrikar za vzdrževanje varilnih avtomatov. Vojaški rok je odslužil leta 1966 ter nadaljeval delo v
Metalni. Leta 1970 se je zaposlil v poslovno združenje Beograd kot serviser za gospodinjske aparate
in zobozdravstvene stroje – Jugodent.
Leta 1971 se je zaposlil v Zdravstvenem domu Maribor.
Ko sva se spoznala ni bilo težko ugotoviti, da je človek, kateremu lahko zaupaš, spoštuješ njegov
nasvet in strokovnost. Z dušo in telesom je bil predan zobozdravstvu. Nikoli mu ni bilo težko pomagati, pa če je bila noč ali praznik. Ob vprašanju, ali bo kaj izpeljano, je odgovoril : »bo, bo«. Zato smo
ga klicali tudi Bobo. Ob upokojitvi decembra 2005 smo se zavedali, da moramo najti možnost njegovega sodelovanja in to nam je uspelo do konca leta 2014. S svojim znanjem in izkušnjami je bil
nepogrešljiv pri projektih obnove in zidave, in ni zobozdravstvenega objekta v Mariboru in okolici,
kjer ni en del njega.
Že zdaj ga pogrešamo.
prim. Gorazd Sajko dr. dent. med.
predstojnik OE Zobozdravstveno varstvo
Ob smrti mojega partnerja
Dušana JAVŠNIKA
se iskreno zahvaljujem
sodelavcem
za izkazano podporo.
Renata Robnik
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 38
V ZD Maribor novi reševalni vozili
Organizacijska enota(OE) Nujna medicinska pomoč (NMP) Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca (ZD) Maribor je pridobila
dve novi reševalni vozili visokega kakovostnega razreda, ki omogočata oskrbo bolnikov in ponesrečencev na najvišji ravni
nujne medicinske pomoči. Prevzem reševalnih vozil je bil konec aprila na dvorišču OE NMP.
»Reševalno vozilo je znamke VW T5, kombinirana verzija s povišano streho, z dizelskim agregatom s turbinskim polnilnikom
z 2000 ccm, moč motorja je 132 kW (180km), ima stalni pogon na vsa štiri kolesa z razporeditvijo moči 4Motion in izpolnjuje zahtevo EURO 5. Predelali so ga v podjetju MEDICOP MEDICINSKA OPREMA D.O.O., ki je v Sloveniji in širom po svetu
prepoznan kot eden najkakovostnejših in zaupanja vrednih proizvajalcev izdelkov, ki so življenjskega pomena za bolnike
in ponesrečence. Vozilo Tip B ustreza standardu DIN EN 1789 in je namenjeno za izvajanje nujnih reševalnih prevozov v sklopu nujne medicinske pomoči. Vozilo omogoča udobno vožnjo, ima zelo učinkovito zvočno in svetlobno signalizacijo ter
je zelo dobro vidno med udeleženci v prometu. Vozniku pri upravljanju nadzora nad vozilom pomaga računalniški sistem,
na voljo ima prostoročno upravljanje s komunikacijskimi napravami, pri vožnji naprej in vzvratni vožnji pa mu pomagajo
senzorji. Nosila FERNO EFX-MAX s podvozjem omogočajo vodljivost tudi po slabšem terenu, narejena so iz lahke kovine,
kar omogoča zaposlenim manjšo fizično obremenitev pri prenosu pacientov. Posebnost vozila so povišana zadnja vrata iz
karbonske mase, ki omogočajo premik pacienta brez spuščanja njegovega vzglavja, kar je eden izmed ključnih dejavnikov
pri nekaterih ogrožujočih stanjih. Bolniški prostor je izdelan iz nerjavečih, nehigroskopičnih in težko gorljivih materialov. Vsi
vogali na omarah in oblogah v bolniškem delu vozila so zaobljeni, tako da preprečujejo možnost poškodb,« je dejal Aleksander Jus, dipl. zn., glavni zdravstvenik OE NMP.
»Organizacijska enota Nujne medicinske pomoči ZD Maribor sodi med eno najbolje organiziranih v Sloveniji. Storitve nudimo približno 200.000 prebivalcem mesta Maribor in enajstih okoliških občin. Teren pokrivanja dejavnosti znaša 745 km2,
v slučaju večjih nezgod pa se geografski obseg poveča. V okviru OE NMP je bilo v letu 2014 opravljenih 18.888 nujnih in
nenujnih intervencij in prevoženih 723.489 km.
S strani ZD Maribor se je v zadnjem času veliko vlagalo v OE NMP tako s strokovnega vidika, kot tudi z vidika opremljenosti
ekip nujne medicinske pomoči. Zavedamo se pomena hitre, varne in zanesljive nujne oskrbe pacientov, zato si prizadevamo
tudi za korenito prenovo voznega parka OE NMP. Naši novi reševalni vozili, ki sta bili dobavljeni s strani podjetja MEDICOP
MEDICINSKA OPREMA D.O.O., sta visokega kakovostnega razreda in predstavljata veliko pridobitev za naš zavod. Obe vozili
sodita med najbolj izpopolnjena vozila za nujno medicinsko pomoč, kar jih je tačas v rabi v Sloveniji in širši regiji jugozahodne Evrope,« je dejal direktor ZD Maribor, prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.
Na sliki:
Svečanega prevzema reševalnih vozil se
je udeležila tudi podžupanja MOM gospa
Jelka Černivec (prva z leve), ki se rokuje z
direktorjem ZD Maribor prim. asist. mag.
Jernejem Završnikom. Poleg njiju stoji
Foto: Mitja Kelbič
predstojnik OE NMP asist. Štefan Mally.
NAši strokovni
razgledi
STROKOVNA PRILOGA
številka 1
leto 2015
Naši strokovni razgledi so nova strokovna priloga internega časopisa Naš dom
zdravja, v kateri z namenom širjenja strokovnih novosti med zainteresirano strokovno
javnostjo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor avtorji predstavljajo kratke
strokovne povzetke kongresov in drugih srečanj, ter strokovne prispevke vseh vrst.
Spoštovane kolegice in kolegi!
V letu 2015 smo pričeli z objavo nove strokovne rubrike internega časopisa našega zavoda Naš dom
zdravja z naslovom Naši strokovni razgledi, kjer bodo v našem zavodu zaposleni strokovnjaki različnih
področij medicine delili svoje izkušnje in znanje z ostalimi kolegi našega zavoda.
V želji, da bi znanje, ki ga v obliki člankov objavljamo v strokovnih revijah in znanje, ki ga pridobivamo na strokovnih
izobraževanjih, doseglo čim večji krog bralcev, bomo v vsaki številki objavili nekaj strokovnih poročil iz kongresov in
drugih srečanj, ter strokovne članke različnih vrst. Strokovna poročila s kongresov in drugih strokovnih srečanj naj bodo
strokovno jedrnata in z vsemi podatki, ki bralcu omogočajo osvežitev znanja in lahko pomagajo pri vsakdanji praksi
z natančnimi navodili. Sem spada tudi predstavitev novih smernic dela. Poleg avtorjevih podatkov naj vključujejo še
naslov kongresa, kraj in datum izvajanja, ter avtorje predavanj, na podlagi katerih je bil narejen povzetek. Dolga naj
bodo od pol do ene strani A4, po potrebi več v primeru smernic in podobnih prispevkov, pisava Times New Roman,
velikost črk 12, presledek 1,5.
Strokovni članki naj bodo tako v strokovnem kot etičnem smislu pripravljeni po vzoru navodil Medicinskih razgledov
oziroma Zdravniškega vestnika in z enakimi značilnostmi pisanja, navedenimi pri strokovnih poročilih. Prispevki naj
bodo še neobjavljeni teksti, ki z objavo v našem glasilu ne kršijo zakonov o avtorskih pravicah. Za vsako odstopanje
od teh norm je strokovno in pravno odgovoren avtor sam. V primeru, da je članek že bil objavljen, ga lahko ponovno
objavimo le s pisnim dovoljenjem urednika revije, ki je članek prvotno objavila. K objavljanju ste vljudno vabljeni vsi
profili zdravstvenega kadra, ki želite pridobljeno znanje deliti s kolegi. Prispevke, vključno s kratko izjavo, da prispevek
ni bil objavljen še nikjer, pošljite na e-pošto:
dejan.kupnik@zd-mb.si ali dejan.kupnik@gmail.com
ali na naslov:
ZD Maribor, OE SZV-tajništvo, Ulica talcev 5, 2000 Maribor.
Pred objavo bo vsak avtor prejel eventuelno korigiran prispevek ali predloge za izboljšanje.
Vsem piscem prispevkov se zahvaljujemo za trud, bralcem pa želimo obilo strokovnih užitkov ob branju.
asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec.,
odgovorni urednik strokovne priloge Naši strokovni razgledi
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 40
Skupinska terapija s starši odvisnih od prepovedani drog
Prim. Andrej Pišec, dr. med., spec. psih., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor,
Sanja Kaube, univ. dipl. soc. del.
Izvleček
Pri ambulantnem delu z odvisniki in njihovimi starši smo ob podeljevanju substitucijske terapije kmalu prišli do
spoznanja, da je prizadetim staršem treba ponuditi skupinski psihoterapevtski oz. socioterapevtski pristop v njihovem
prizadevanju, da njihovi otroci – odvisniki od prepovedanih drog, zaživijo bolj zdravo življenje. To pomeni, da
spremenijo svoj življenjski slog, vzpostavijo abstinenco in jo vzdržujejo, se ponovno vključijo v družbo ali pa se vsaj
držijo pravil substitucijske terapije in ne delajo prekrškov z drugimi psihoaktivnimi substancami ter z njimi povezanimi/
povzročenimi, pogosto nedovoljenimi dejanji.
Skupini staršev odvisnih od prepovedanih drog smo sledili od 11. marca 2002 do 2. junija 2014, to je 12 let, skozi 480
terapevtskih srečanj. Rezultati dolgoletnega dela so predstavljeni v pričujoči študiji oz. analizi dobljenih rezultatov.
Terapevtske skupine je v preteklih letih obiskovalo 42 staršev. Spremljali smo tudi usodo njihovih otrok, odvisnih od
prepovedanih drog. Od 34 odvisnikov jih je 10 na substitucijskih programih (urejeni!), trije so naredili samomor, dve pa
sta umrli zaradi somatskih zapletov, ki so posledice neurejenega in tveganega načina življenja. 19 odvisnikov je »drugfree« (abstinentni od nedovoljenih drog), od teh so trije še vedno na zdravljenju v komuni. Eden je po hudi poškodbi
glave psihoorgansko spremenjen, drugi pa se zdravi zaradi dvojne diagnoze (komorbidnost).
Ključne besede: substitucijska terapija, psihoterapija, socioterapija, psihoaktivne substance.
Izhodišča
Aprila 1995 je pričel z delom naš Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu dr.
Adolfa Drolca Maribor. Ob vsakodnevnem srečevanju z odvisniki in njihovimi starši smo se ob omejenih terapevtskih
možnostih pričeli spraševati, kaj še lahko ponudimo vsem tem ljudem, ki so v hudi stiski. Tako smo se v začetku leta
1996 ob diagnostiki, laboratorijski kontroli urina na prepovedane droge, presejalnih testih za okužbe z virusom HIV, HV
(tudi s TBC, sifilisom…), ambulantnem delu, substitucijskem programu in pošiljanju odvisnikov v komune, bolnišnice…
odločili, da bomo odvisnikom in njihovim svojcem (staršem) ponudili skupinsko obliko pomoči.
Skupinska terapija je učinkovitejša, uporabnejša kot individualno delo. Strokovnost ob tem ne zaostaja – ker je odvisnost
življenjski slog, so pri zdravljenju odvisnosti učinkovite psihoterapevtske metode. Na drugem mestu je treba omeniti
stran 41
NAŠ DOM ZDRAVJA
seveda racionalnost – ob omejenem številu terapevtov je bolj smiselno delati z večjim številom oseb istočasno kot z
eno samo osebo.
Skupinska terapija ima svoje zakonitosti. Je časovno in dinamsko opredeljena ter uokvirjena. Skupina se sestaja vsak
teden, ob istem času na istem mestu, srečanje traja uro in pol. Vanjo so vključene osebe, ki zmorejo izpolnjevati pogoje
skupinskega dela in ki se zavežejo s skupinskim dogovorom (stalna udeležba, o dogajanju v skupni se izven nje ne
govori itd.).
Kot velja za življenje, je tudi dogajanje in življenje skupine dinamičen proces, ki zahteva svoj čas – najmanj tri leta
skupinskega dela. Skupina ponazarja pogoje življenja v realnosti.
Čeprav hitro zdrknemo v odvisnost, nam citirani podatki nazorno kažejo na težavnost in dolgotrajnost terapevtskega
procesa, pa tudi na smiselnost skupinskega dela. Naj navedemo, da tudi programi v komunah trajajo tri leta.
Opis dela in cilji
V prvih letih (1995–2002) smo delali z več različnimi skupinami – s starši odvisnih od prepovedanih drog, z odvisniki brez
substitucijske terapije in s substitucijsko terapijo ter s tistimi, ki so za nekaj časa vzpostavili abstinenco od prepovedanih
drog.
Leta 2002 smo pričeli s skupinsko psihoterapijo v polodprti skupini staršev, katerih otroci so (bili) odvisniki od
prepovedanih drog. Skupina deluje še danes, predstavili pa bomo rezultate delovanja v prvih 12 letih.
V skupinah staršev odvisnih od nedovoljenih drog smo postavili v ospredje medsebojno pomoč teh staršev in uvid
v problematiko, kako je pri njihovih otrocih sploh prišlo do odvisnosti. Dejstvo je, da je najtežje sprejeti otrokovo
odvisnost od neke psihoaktivne substance (v nadaljevanju PAS), šele potem lahko pri starših ob delu v skupini prihaja
do sprememb, ki so v pomoč njim samim in njihovim otrokom. Treba jim je pomagati prebroditi prvi šok ob spoznanju
otrokove odvisnosti, sprostiti čustveno breme, stiske in seveda prepoznati potrebo po pomoči. Eden večjih problemov
– če ne največji – pa je odpravljanje občutkov krivde. Prav tako smo v tej skupini delali na motivaciji in na spremembi
življenjskega vzorca (rezultati raziskav, tudi naših, kažejo na sovpadanje raznih oblik odvisnosti pri starših in njihovih
potomcih), na razvoju odnosov. Velik poudarek je bil na razbremenitvi krivde in potrditvi dejstva, da smo odgovorni vsi
le zase, seveda tudi za svoje otroke, a le do določene meje, starosti.
Rezultati in razprava
Skupino je obiskovalo 42 staršev otrok, odvisnih od prepovedanih drog, od tega šest parov. Za enega odvisnika so
prihajali na srečanja kar štirje svojci, saj sta se starša razvezala in sta pripeljala v skupino svojcev nova partnerja. Na
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 42
splošno so se pari dobro odrezali, saj so se trije udeležili terapevtskih srečanj več kot stokrat (115-, 128- in 191-krat), trije
pa dvestokrat in več (260-, 270- in 294-krat).
Od petih odvisnikov, katerih starši so bili deležni psihoterapevtske obravnave v parih, so trije odvisniki vzpostavili
popolno abstinenco od prepovedanih drog, od tega dva s pomočjo komune. Eden se je poškodoval pri delu, od takrat
tudi on abstinira (poškodba pred cca 1,5 leta, posledično ima hud psihoorganski sindrom). Samo eden je naredil recidiv
in trenutno živi nekje na Hrvaškem.
Sicer smo starše, ki so prihajali v skupino, razdelili na štiri »kategorije«:
1. Obiski do 10-krat; v to skupino smo uvrstili sedem staršev, ki so posamično prihajali na srečanja. Na skupino se
niso navezali, bili so nezaposljivi, niso se otresli občutkov krivde, svojih težav niso zmogli podeliti z ostalimi… Iz te
skupine, ki se pravzaprav niti ni izoblikovala kot skupina, je samo eden odvisnik od obravnavanih staršev vzpostavil
abstinenco od prepovedanih drog, eden pa je naredil samomor (bilančni suicid).
2. V drugo skupino smo razvrstili starše odvisnih od prepovedanih drog, ki so se udeležili psihoterapevtske skupnosti
do 100-krat; takih staršev je bilo 19. Večina je hodila na srečanja eno do dve leti in to je čas, v katerem so se
povezali, si zaupali, se delno otresli občutkov krivde, spregovorili o sebi, svojih težavah in odnosih do svojih otrok.
Sedem odvisnikov od devetnajstih obravnavanih staršev je vzpostavilo (in vzdržuje!) abstinenco od prepovedanih
drog, dva sta naredila samomor, eden pa je umrl zaradi diabetesa. Od sedmih so trije (»drug-free«) v komuni,
trije so vzpostavili abstinenco s pomočjo lastnega uvida v razvoj odvisnosti ter s prizadevanjem staršev in ob
njihovem korigiranju preteklih objektivnih odnosov. Eden je, po poškodbi glave (že opisano), droge čist, a je hudo
psihoorgansko spremenjen.
3. Tretjo skupino staršev so tvorili tisti, ki so obiskali psihoterapevtska srečanja 100- do 200-krat; takih je bilo devet.
V skupino so hodili v povprečju tri do štiri leta; v tem času so se povsem odprli, skupino vzeli za »svojo«, se z
njo poistovetili, ji povsem zaupali, obenem pa ohranili kritično razdaljo iz svoje specifičnosti. Predelovali so svoje
krivdne občutke, obenem pa (glede na dovolj dolg čas) naredili tudi nekaj zase, se diferencirali od svojih otrok –
izvedli so (v veliki meri) separacijo. Od teh devetih obravnavanih staršev je en odvisnik od drog naredil samomor,
pet pa jih uspešno abstinira. Trije so uspešno spremenili svoje vedenje in navade (svoje je naredil tudi čas!) ter danes
uspešno abstinirajo ob podpori staršev. Dva sta zaključila zdravljenje v komuni in sta abstinentna od prepovedanih
drog.
4. Četrto, najvztrajnejšo skupino sestavlja sedem članov, ki so prihajali na psihoterapijo 200- do 300-krat, to je od
pet do sedem let! Naj poudarimo, da so ob dinamiki ob vsem povedanem tudi rezultati skupine, njihovega dela
in uspešnost njihovih otrok v tej skupini izjemni. Šest od sedmih obravnavanih odvisnikov je doseglo abstinenco,
ki jo tudi vzdržujejo. Trije so jo dosegli s pomočjo komune, kamor so jih z nemalo napora usmerili starši, dva sta
se »pretolka« do abstinence s pomočjo uvida, s spremenjenim odnosom staršev, spodbujanjem zaupanja, z vzorci
pozitivnega vedenja… Eden je po dolgih letih dekompenziral s psihozo, se pa danes redno zdravi z antipsihotiki,
stran 43
NAŠ DOM ZDRAVJA
hodi na kontrolne preglede in je drog čist.
Skupinska terapija staršev, katerih otroci so odvisni od prepovedanih drog, se je pokazala za mnogo bolj uspešno kot
npr. le podeljevanje substitucijske terapije. Delo v skupini predstavlja varno kopijo resničnega življenja. Odvisnikom
smo sledili skozi vsakodnevno delo z njimi, s pogovori, podeljevanjem substitucijske terapije itd. Starši so se z delom v
skupini povezali, si izmenjali izkušnje, se razbremenili občutkov krivde. Doumeli so, da so njihovi otroci odrasle osebe,
ki morajo prevzeti odgovornost zase in za svoja dejanja, izvedli so (v veliki meri) procese diferenciacije in separacije od
svojih otrok.
Skozi 12 let in 480 srečanj skupine se pri sedmih starših, ki so prišli na srečanje samo do 10-krat, skupinska dinamika
ni razvila in temu primerni so tudi rezultati; le eden od njihovih otrok je abstinenten. 19 jih je prišlo v skupino do 100krat (eno do dve leti). Pri le-teh so rezultati pri otrocih (sedem abstinentnih) vzpodbudnejši, pa tudi starši so se otresli
mnogih travm in občutkov krivde.
Devet staršev je nadaljevalo zdravljenje od 100- do 200-krat (dve do štiri leta). Njihovi rezultati so še boljši, pet od
njihovih otrok je doseglo abstinenco od prepovedanih drog. V tem obdobju so dosegli tudi uvid v svoje vedenje in
ravnanje, res pa je tudi, da ga v celoti niso uspeli korigirati.
Najvztrajnejšo skupino je sestavljalo sedem staršev, ki so obiskovali terapijo pet do sedem let. Trije od sedmih so bili v
parih. Rezultat? Šest od njihovih otrok je doseglo abstinenco, kar je skoraj absoluten uspeh.
Zaključek
Dejstvo, ki ga potrjujejo navedeni rezultati skupinske terapije s starši, katerih otroci so odvisni od prepovedanih
drog, temelji na dovolj dolgi in vztrajni skupinski psihoterapiji. Rezultati izključno substitucijske terapije s suportom
in brez pritegnitve staršev so 8 do10 odstotkov dosežene abstinence (rezultat študije na 1024 odvisnikih), rezultati
skupinskega (sistemskega) pristopa pa kažejo 45-odstotno uspešnost pri vzpostavljanju abstinence od prepovedanih
drog in uspešnejšega življenjskega sloga.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 44
Zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice v ambulanti družinske
medicine (povzetek priporočil)
TREATMENT OF COMMUNITY-ACQUIRED PNEUMONIA (CAP) IN A
GENERAL PRACTICE (summary of guidelines)
Barbara Kozoderc, dr. med., Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
OE SZV
Izvleček
Zunajbolnišnična pljučnica je okužba dihal, ki lahko predstavlja veliko tveganje za smrtni izid. Temelj obravnave
je klinično spremljanje, predvsem prvi in tretji dan, ko si bolnika naročimo na kontrolo. Za ocenjevanje resnosti
zunajbolnišnične pljučnice uporabljamo v ambulanti družinske medicine sistem CRB-65 (angl. Confusion, Respiratory
rate, Blood pressure). Zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice je ustrezno podporno in antibiotično izkustveno. V primeru
neuspešnega zdravljenja moramo pomisliti na možnost postavitve napačne diagnoze, odpornost povzročitelja proti
predpisanemu izkustvenemu antibiotiku ali razvoj zapleta. Namen prispevka je povzeti priporočila za zdravljenje
zunajbolnišnične pljučnice v ambulanti družinske medicine in opozoriti na smiselnost njihovega upoštevanja in s tem
varnejšo obravnavo zunajbolnišnične pljučnice.
Ključne besede: pljučnica, okužbe, ocenjevalne lestvice.
Abstract
Community-acquired pneumonia is an infection of the respiratory tract and carries a high-risk of mortality. Clinical
observation is the most important step of the treatment, especially on the 1st and 3rd day, when the patient is
scheduled for a check-up. In the general practice evaluation of the CAP risk factors is based on the CRB-65 assessment
system. Treatment of CAP is based on empirically tested antibiotics alongside with additional therapeutic interventions.
In the case of unsuccessful treatment a wrong diagnosis, pathogen resistance against the antibiotic prescribed or
development of complications should be considered. The purpose of this article is to sum up the guidelines for CAP
treatment in a general practice and to point out the meaning of these guidelines for a safer CAP treatment.
Key words: pneumonia, infections, scoring systems.
Uvod
Zunajbolnišnična pljučnica (ZBP) je okužba dihal, ki še vedno predstavlja veliko tveganje za smrtni izid (1-5). Gre za
akutno infekcijsko vnetje pljučnega parenhima, za katerim je zbolela odrasla oseba z normalnim imunskim odzivom
v domačem ali drugem okolju zunaj bolnišnice ali do 48 ur po sprejemu v bolnišnico (1-5). Z zdravstvom povezana
ZBP (angl. Health-care associated CAP – HCAP) nastane pri bolnikih, ki so bili v zadnjih treh mesecih dva ali več dni
hospitalizirani. Pri slednjih obstaja večja verjetnost za okužbo s povzročitelji, odpornimi proti antibiotikom (1-5).
Pljučnica iz domov starejših občanov (DSO) (angl. Nursing home-acquired pneumonia– NHAP) je ZBP pri oskrbovancih
DSO. Pogosto poteka netipično (1-5).
Epidemiologija
Po slovenskih zdravstvenih statističnih podatkih (1999-2008) je incidenca ZBP v osnovnem zdravstvu pri odraslih
starejših od 15 let približno 10/1000 prebivalcev. Okoli 40 % bolnikov z ZBP je starejših od 65 let. V bolnišnice je zaradi
ZBP v povprečju sprejetih 6000 bolnikov. Od 60 do 70 % hospitalizacij pripada starejšim od 65 let (1,6,7).
stran 45
NAŠ DOM ZDRAVJA
Etiologija
Večina ZBP etiološko ni opredeljenih. V prospektivnih raziskavah, kjer so uspeli dokazati povzročitelja ZPB, je bil
najpogostejši povzročitelj S. Pneumoniae (2). Povzročitelji ZBP so Streptococcus pneumoniae v 40–68 % primerov,
Haemophilus influenzae v 5–10 %, manj pogosto Mycoplasma pneumoniae, virusi, legionele, Chlamydophila
pneumoniae, aerobni, po Gramu negativni bacili, Staphylococcus aureus in proti meticilinu odporen S. aureus
domačega okolja (angl. Methicillin-resistant S. aureus – CA-MRSA) Pri do 25 % primerov ostane etiologija nepojasnjena
(1,6).
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za ZBP so starost nad 65 let, bolnik s kronično boleznijo (ledvično, jetrno, sladkorno), bolniki z
boleznimi srca in ožilja, bolniki s kroničnim bronhitisom, bolniki z nevrološkimi obolenji, bolniki z malignim obolenjem,
bolniki, ki so pravkar preboleli virusno vnetje dihal, še posebej gripo, bolniki v enotah za intenzivno nego, kajenje,
alkoholizem, slaba prehranjenost, mrzlo vreme, ki izsuši sluznice (8)
Klinična slika
Tipična pljučnica se prične nenadno z mrzlico, visoko vročino, bolečinami v prsnem košu, kašljem z gnojnim, lahko tudi
krvavim izpljunkom v zgodnji fazi, značilno je hitro dihanje, hiter srčni utrip, na rentgenskem posnetku pa zasledimo
gosto zasenčenje na pljučih. Pogostejša je pri starejših osebah, ki so stare nad 50 let.
Atipična pljučnica se prične počasneje, zelo redko nenadoma. Telesna temperatura je le nekoliko povišana. Prisotni
so zunajpljučni simptomi in znaki (glavobol, bolečine v mišicah in sklepih). Lahko se kaže z znaki prizadetosti zgornjih
dihal, redko pa z bolečinami pri dihanju. Šele po nekaj dneh se pojavi suh, dražeč kašelj brez izpljunka. Pogosto je
dihanje normalno oz. izvid fizikalnega pregleda pljuč je normalen. Rentgenska slika pokaže več rahlih zasenčenj na
pljučih (9).
Diferencialna diagnoza
Diferencialna diagnoza ZBP je pljučni infarkt, zastojno srčno popuščanje, tuberkuloza, nemi srčni infarkt, sistemska
bolezen veziva, pljučni karcinom, tujek v dihalnih poteh (3).
Diagnostika
Zdravnik družinske medicine postavi diagnozo pljučnice na podlagi anamneze in telesnega pregleda. Izmeri frekvenco
dihanja, frekvenco srčnega utripa, telesno temperaturo in krvni tlak, avskultira pljuča, oceni stanje hidracije, zavesti in
orientiranost bolnika, s pulznim oksimetrom izmeri tudi nasičenost hemoglobina s kisikom (1-5).
Resnost pljučnice zdravnik družinske medicine ocenjuje po prirejenem britanskem sistemu CRB-65 (TABELA 1) in
odloča o mestu in načinu zdravljenja (1-5). Pljučnico opredeli kot tipično bakterijsko ali atipično. Stopnjo 1 po CRB-65
zdravi ambulantno oz. jo bolnik preboli doma, pri stopnjah 2 in 3 pa bolnika usmeri v bolnišnico. Dodatno pozornost
namenimo bolnikom, ki so bili antibiotično zdravljeni v zadnjih treh mesecih, so oskrbovani v negovalni ustanovi in
ambulantni, bolnikom s kroničnimi notranjimi ali nevrološkimi boleznimi (npr. srčno popuščanje, ledvično popuščanje,
jetrna ciroza, stanje po možganski kapi, itd.). Slednji imajo večjo možnost nastanka zapletov pri ambulantni obravnavi,
saj imajo nevarnostne dejavnike za povzročitelje, odporne proti antibiotikom (1-5).
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 46
Tabela 1. CRB-65, sistem ocenjevanja zunajbolnišnične pljučnice.
Koliko izmed naslednjih znakov ima bolnik?
Zmedenost (Confusion)
Frekvenca dihanja več kot 30/min (Respiratory Rate)
Sistolni krvni tlak manj kot 90 mmHg ali diastolni več kot 60 mmHg (Blood pressure)
Starost več kot 65 let
O znakov
Stopnja 1
1 ali 2 znaka
Stopnja 2
3 ali 4 znaki
Stopnja 3
Majhna ogroženost
Zmerna ogroženost
Visoka ogroženost
Smrtnost manj kot 1%
Smrtnost pod 8%
Smrtnost pod 20%
Zdravimo doma
Napotimo v bolnišnico za
oceno za sprejem
Nujni sprejem v bolnišnico
Doma je treba bolniku zagotoviti ustrezno podporno zdravljenje v smislu hidracije, spremljanja izločanja urina,
merjenja krvnega tlaka, predpisati antibiotik, nato pa ga po dveh do treh dneh naročiti na kontrolo ter vnovič
pregledati in oceniti uspešnost zdravljenja (1-5). Če je le možno naj zdravnik družinske medicine opravi rentgensko
slikanje pljuč, obvezno pa pri neuspešnosti izkustvenega zdravljenja, običajno tri dni po začetem antibiotičnem
zdravljenju (1-5). Pred predpisovanjem antibiotika bolniku izmerimo koncentracijo C-reaktivnega proteina (CRP) v
krvi, bolnikom z normalnim ali malo zvišanim CRP antibiotika ne predpišemo. Preverjanje kompletne krvne slike (KKS)
in vrednosti dušičnih retentov delamo pri bolnikih z dejavniki tveganja za težji potek bolezni in pri bolnikih, starih
več kot 65 let (1-5). Posebej previdni moramo biti pri varovancih DSO. Pri njih so izpolnjeni sledeči dejavniki tveganja
za nastanek ZBP: visoka starost, številne pridružene kronične bolezni, neznačilna, težja klinična slika, včasih tudi bolj
odporni povzročitelji ter najpomembnejša dejavnika slaba ustna nega in motnje požiranja (aspiracije). V klinični sliki
pogosto prevladujejo simptomi in znaki poslabšanja pridruženih kroničnih bolezni, zmedenost in druge spremembe
psihičnega stanja. Tipična simptomatika pljučnice je redka (1-5).
Za napotitev na sekundarno raven oz za hospitalizacijo se odločimo, kadar sta prisotna vsaj dva izmed naštetih
znakov: nasičenost krvi s kisikom manj kot 90 %, sistolični krvni tlak manj kot 90 mm Hg, frekvenca dihanja več kot 30/
min, potreba po kisiku več kot 3 L/min, poslabšanje osnovnih bolezni (kronična bolezen dihal, srčno popuščanje ali
sladkorna bolezen) (1-5). Zaradi neustreznih pogojev v DSO (ni diagnostičnih testov, ni ustreznih zdravil ali ustreznih
oblik zdravila, ni možnosti dajanja kisika, ni zadosti osebja za spremljanje bolnika ali pa ni mogoče zagotoviti ukrepov
za preprečevanje širjenja okužbe) je v vsakodnevni klinični praksi prag za napotitev oziroma sprejem varovanca z ZBP
v bolnišnico nižji (1-5).
Zdravljenje
Ambulantno zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice predstavlja ustrezno podporno zdravljenje, ki obsega (1-5)
počitek, pitje večjih količin tekočine, opustitev kajenja. Pri bolnikih v DSO je nujen nadzor vnosa tekočin in diureze,
opazovanje splošnega počutja, psihičnega stanja, merjenje telesne temperature dvakrat na dan, merjenje frekvence
dihanja, pulza in krvnega tlaka. Spodbujamo čim prejšnjo mobilizacijo. Plevralno bolečino lajšamo s paracetamolom
ali/in acetilsalicilno kislino oziroma drugimi analgetiki, ki ne predstavljajo tveganja za poslabšanje ostalih bolezni.
Zdravljenje seveda vključuje tudi predpis antibiotika, bolnika, ki se zdravi doma, pa vnovič pregledamo po dveh do treh
dneh in ocenimo uspešnost zdravljenja. Antibiotično zdravljenje ZBP je praviloma izkustveno. Z njim moramo začeti
čim prej po postavitvi diagnoze pljučnice. Bolnik naj bi prvi odmerek antibiotika prejel po možnosti v dveh urah po
postavitvi diagnoze. Večino pljučnic zdravimo sedem do deset dni, atipične oblike pa deset do 14 dni. Priporočilo prve
stran 47
NAŠ DOM ZDRAVJA
izbire za pljučnico brez pridruženih bolezni je amoksicilin 500–1000 mg/8 h ali penicilin V 1,5 mio.IE/6 h, zdravimo 7-10
dni. Druge možnosti je klaritromicin 500 mg/12 h ali azitromicin 500 mg/24 h ali doksiciklin 100 mg/12 h. Priporočilo
prve izbire za pljučnico s pridruženimi boleznimi je amoksicilin/klavulanska kislina 875/125 mg/12 h ali 2000/125
mg/12 h, zdravimo pa 7-10 dni. Druge možnosti so cefuroksim aksetil 2 x 750–1000 mg/12 h ali moksifloksacin 400
mg/24 h ali levofloksacin 500 mg/12 h (1-5).
Neuspešnost zdravljenja
V primeru neuspešnega zdravljenja moramo pomisliti na možnost napačne diagnoze, odpornost povzročitelja proti
predpisanemu izkustvenemu antibiotiku ali razvoj zapleta. Najpogostejši zapleti ZBP so plevralni izliv ali empiem,
pljučni absces, metastatske okužbe pri bolnikih z bakteriemijo in sepsa (1-5).
Preventiva
Preventiva ZBP obsega cepljenje proti gripi, cepljenje proti pnevmokoku, odsvetovanje kajenja in pomoč pri
odvajanju od kajenja. Proti gripi naj se cepijo predvsem osebe s povečanim tveganjem za težek potek bolezni, kot so
osebe s kroničnimi boleznimi, osebe s huje okrnjeno imunostjo, varovanci ustanov za kronično nego, starejši od 65
let, ter zdravstveni delavci in osebe, ki negujejo kronične bolnike (10). Cepljenje s 13-valentnim konjugiranim in/ali
23-valentnim polisaharidnim pnevmokoknim cepivom priporočamo bolnikom po preboleli ZBP, vsem, ki so starejši
od 65 let, bolnikom s kronično pljučno, srčno, ledvično, jetrno boleznijo, sladkornim bolnikom, bolnikom z nevrološko
boleznijo, zaradi katere je prizadeto delovanje pljuč (slabo izkašljujejo), bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom
zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost, bolnikom z anatomsko ali funkcionalno asplenijo, bolnikom,
ki imajo likvorsko fistulo ali polžev vsadek.(1)
Bolniki prejmejo en odmerek cepiva. Le bolnike z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili,
ki slabijo imunost, bolnike z anatomsko ali funkcionalno asplenijo in bolnike, ki imajo likvorsko fistulo ali polžev vsadek
cepimo z obema cepivoma: PCV13 in PPV23. Takrat moramo cepljenje pričeti s PCV13. Ponovno cepljenje je potrebno
le v določenih primerih. Revakcinacija s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom je priporočljiva izjemoma enkrat pri
osebah starejših od 65 let, če je od cepljenja minilo najmanj 5 let in je bila starost osebe ob zadnjem odmerku manj
kot 65 let, ter pri osebah z boleznimi, ki slabijo imunski odziv enkrat po petih letih ali več za vsakih pet let. V slednjo
skupino sodijo osebe s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom in
osebe z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost in je od njihovega
cepljenja minilo najmanj 5 let (1, 11-14).
Prijava ZBP
Območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo je treba v treh dneh po postavitvi diagnoze prijaviti ZBP, katere
povzročitelji so iz vrste bakterij legionela, C. psittaci, C. burnetii ali F. tularensis ali virusov, kot so virus influence, virus
varicela-zoster (1).
Prognoza
Pljučnica je pomemben vzrok smrti. Smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov z ZBP je okrog 10 % ali več, pri
starostnikih in bolnikih s pridruženimi kroničnimi boleznimi pa znatno večja (1).
Zaključek
Z upoštevanjem priporočil za zdravljenje ZBP v ambulanti družinske medicine smo na dobri poti, da bo naša obravnava
bolnika z ZBP kakovostna in varna. Posebej pozorni moramo biti na pravilno oceno resnosti ZBP, pravočasno uvedbo
antibiotičnega zdravljenja, pravo izbiro antibiotika v skladu s smernicami in utemeljitev ob odstopanjih.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 48
Zahvala
Mentorici asist. mag. Suzani Kert, dr. med., spec. spl. med., se zahvaljujem za pregled članka in spodbudo pri pisanju.
Literatura
1. Mušič E, Osolnik K, Tomič V, Eržen R, Košnik M, Beović B, et al. Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice
odraslih. Zdrav Vestn 2010; 79: 245–64.
2. Lim WS, Baudouin SV, George RC, Hill AT, Jamieson C, Le Jeune I, et al. BTS guidelines for themanagement of
community acquired pneumonia in adults: update 2009. Thorax 2009; 64 Suppl 3:iii1–55.
3. Cunha BA. Community-Acquired Pneumonia. Medscape Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://emedicine.
medscape.com/article/234240-overview
4. File TM. Treatment of community – acquired pneumonia in adults. UpToDate Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015
na: URL: http://www.uptodate.com/contents/treatment-of-community-acquired-pneumonia-in-adults-in-theoutpatient-setting
5. Watkins R R. Diagnosis and Management of Community-Acquired Pneumonia in Adults. Am Fam Physician. 2011
Jun 1;83(11):1299-1306.
6. Trop Skaza A. Pnevmokokne okužbe in njihova razširjenost v Evropi in Sloveniji. Zavod za zdravstveno varstvo
Celje. Regijsko srečanje s cepitelji. 27.3.2013. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.spm.si/wp-content/
uploads/2013/10/SKAZA-Pnevmokokne-okuzbe-in-njihova-razsirjenost-v-Evropi-in-Sloveniji.pdf
7. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Zdravstveni statistični letopis 2011. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015
na: URL: http://www.nijz.si/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2011
8. Torres A, Peetermans W E, Viegi G,Blasi F. Risk factors for community-acquired pneumonia in adults in Europe: a
literature review. Thorax. 2013 November; 68(11): 1057–65.
9. Marolt – Gomišček M., Radšel – Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram, 2002.
10. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Cepljenje proti gripi v sezoni 2013/14. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4.
2015 na: URL: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/1316-7132.pdf
11. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Priporočila za cepljenje odraslih in otrok starih 5 let in več proti
pnevmokoknim okužbam. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/
uploaded/2230-8164.pdf
12. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Priporočila za cepljenje in revakcinacijo s pnevmokoknim polisaharidnim
cepivom. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.nijz.si/navodila-in-priporocila-za-cepljenje0#cepljenje-proti-pnevmokoknim-okuzbam-za-odrasle-in-otroke
13. World Health Organization. Introduction of pneumococcal vaccine PCV10, two dose presentation - A
handbook for district and health facility staff. WHO Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://apps.who.int/iris/
bitstream/10665/90378/1/WHO_IVB_13.09_eng.pdf
14. World Health Organization. Introduction of pneumococcal vaccine PCV13 - A handbook for district and health
facility staff. WHO Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: URL:http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/90380/1/
WHO_IVB_13.10_eng.pdf
stran 49
NAŠ DOM ZDRAVJA
Poročila iz izobraževanj
Obravnava mladih bolnikov s sumom na koronarno bolezen
16. januar 2015, Hotel MONS, Ljubljana
Društvo za širitev znanja in raziskovanja v medicini
Poročilo pripravila: Ksenija Eder, dr. med.
Etiologija
Podobno kot pri starejših, je večina koronarnih dogodkov pri mladih povezanih z aterosklerozo, prav tako imajo običajno
prisoten en ali več ‚‘tradicionalnih‘‘ dejavnikov tveganja. Mladi bolniki so pogosteje kot starejši kadilci, moški (delež zbolelih
mladih žensk v primerjavi z moškimi je 2-krat manjši kot pri starejši populaciji), debeli in imajo pozitivno družinsko anamnezo,
velikokrat je prisotna tudi hiperlipidemija.
Približno 20 % koronarnih bolezni pri mladih je povezanih z ne-aterosklerotičnimi dejavniki, kot so koronarne anomalije, bolezni vezivnega tkiva in avtoimune bolezni. Verjetnost akutnega miokardnega infarkta in pospešene ateroskleroze pri mladih
je povezana tudi z uživanjem kokaina in drugih prepovedanih drog.
Klinična slika
Klinična slika akutnega miokardnega infarkta (AMI) se pri mladih razlikuje od starejših. Klasično stopnjevanje bolečin v prsnem košu, ki se zaključi z AMI, je pri mlajših bolnikih redka, pogosteje prvi pojav klasične angine pektoris vodi v celoti razvit
miokardni nfarkt. Včasih je bolečina v prsnem košu pri mladih celo odsotna, kadar pa se pojavi, je bolj tipična kot pri starejših.
Pri mladih bolnikih je približno 2-krat redkeje prisotna dispneja in praktično ni znakov in simptomov dekompenzacije ob
akutnem koronarnem sindromu. Razmerje med STEMI in NSTEMI je višje kot pri starejših, skoraj 8-krat redkeje je prisotna
atrijska fibrilacija in 10-krat redkeje levokračni blok.
Za mlajše je značilna manj obsežna koronarna ateroskleroza, večinoma je prizadeta le ena koronarna arterija.
Zdravljenje
Zdravljenje je podobno kot pri starejših. Pri mlajših se nekoliko bolj priporoča kirurška revaskularizacija (CABG), vendar se
zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju pri večini mladih še vedno opravi perkutana koronarna intervencija (PCI). Pri mlademu bolniku odločitev o invazivni terapiji temelji na oceni rizika, kliničnem stanju in rezultatih diagnostičnih postopkov. Način
revaskularizacije je odvisen od koronarne patologije, spremljajočih bolezni (sladkorna, ledvična bolezen), črpalne funkcije
srca in prognoze bolnika.
Pri mladih bolnikih s koronarno boleznijo je tveganje za krvavitev praviloma nizko, verjetnost ponovitve ishemije in ponovne
revaskularizacije pa velika. Zato se pri mladih navadno odločamo za močnejša antiagregacijska zdravila, ki se jih po individualni presoji predpisuje tudi več kot 12 mesecev.
Zaključek
Razlike v etiologiji med mlajšimi in starejšimi bolniki vplivajo na razlike v napredovanju bolezni, prognozi in zdravljenju. Omejeni podatki kažejo, da je prognoza pri mlajših bolnikih boljša, čeprav študije, ki so proučevale dolgoročno umrljivost, kažejo
drugače. Zmanjševanje dejavnikov tveganja je zato velikega pomena pri vodenju mladih bolnikov z boleznimi srca in ožilja.
NAŠ DOM ZDRAVJA
stran 50
Varna uporaba zdravil
23.1.2015, Ljubljana
SZD-Sekcija za klinično toksikologijo in UKC Ljubljana
Poročilo pripravila: Petra Lobnik-Paul, dr. med., spec.
Z zdravili povzročeni glavobol (MOH, angl. medication overuse headache).
Gre za kronični glavobol, ki je posledica prekomernega jemanja analgetikov. Sprva gre običajno za migrene (65 %), glavobole tenzijskega tipa (27 %) ter mešane in druge oblike glavobolov. Zaradi prekomerne uporabe zdravil pa glavobol
preide v kroničnega. Triptani so poleg opiatov najpogostejše vzročno zdravilo, krivi pa se še paracetamol, kombinirane
analgetike (kombinacije kofeina) in nesteroidna protivnetna zdravila.
Prekomerna uporaba triptanov povzroči MOH že po 1,7 letih uporabe, NSAR pa sprožijo MOH po 4,8 letih prekomerne
uporabe. Pogosto ti pacienti uporabljajo še ergotamin in kombinacije zdravil.
Razvoj MOH je povezan tudi z vedenjskimi posebnostmi bolnika, z motnjami osebnosti in depresijo. Pogostejši je pri
ženskah, relativno pogost pa je tudi pri otrocih in adolescentih.
Glavoboli so pri teh bolnikih vedno pogostejši, nastanejo že zjutraj. Pogosto so neodzivni na preventivna in abortivna
zdravila. Ločimo 2 tipa: tip I ( preprosti ) in tip II ( kompleksni ). Tip I so primeri bolnikov, ki zlorabljajo ne-opiate in nebarbituratna zdravila in so brez pomembne psihopatologije. Tip II so bolniki, ki zlorabljajo opiate in barbiturate in imajo
pomembno psihopatologijo.
Zdravljenje je zahtevno. Uspešnejše je pri bolnikih tipa I in s triptani povezanimi MOH. Potrebna je prekinitev jemanja prekomerno uporabljenega zdravila. Odtegnitveni simptomi trajajo 2 do 10 dni (poslabšanje glavobola, slabosti,
bruhanje, hipotenzija, tahikardija, motnje spanja, nemir, živčnost, tesnoba). Odtegnitveni simptomi so krajši pri tistih,
ki so jemali triptane (4 dni), kot pri tistih, ki so jemali ergotamin (7 dni) ali NSAR (10 dni). Nekateri bolniki potrebujejo
še detoksifikacijo z zdravili in profilaktično zdravljenje, nekateri potrebujejo tudi hospitalizacijo. Uspešnost je približno
70 %, relapsi so pogosti, 20 do 40 % ponovitev pa je v prvem letu po odtegnitvi. Manj relapsov se zgodi, če se v proces
zdravljenja vključi še vedenjska terapija. Bolniki z MOH, ki je povzročen z opiati in barbiturati, imajo večje tveganje za
ponovitev bolezni.
ISKRENE ČESTITKE
prim. doc. dr. Kseniji TUŠEK BUNC, dr. med. spec.,
k izvolitvi v naziv
docent.
Vodstvo zavoda
stran 51
NAŠ DOM ZDRAVJA
Simpozij Bolezni dojke
3. do 5.4.2014, Maribor
Zdravstveni dom dr. A. Drolca Maribor
Poročilo pripravila: Petra Lobnik-Paul, dr. med., spec.
Rak dojk je najpogostejši med raki pri ženskah v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Vsako leto zboli v Sloveniji okoli 1200
žensk. Gre za sistemsko bolezen, z zelo verjetnimi mikrometastazami že ob postavitvi diagnoze. Zato je poleg kirurškega
zdravljenja pomembno tudi obsevanje in sistemsko zdravljenje (kemoterapija, hormonsko zdravljenje in tarčna zdravila).
V kirurgiji prevladujejo ohranitvene operacije (odstranitev tumorja z varnostnim robom) in biopsija varovalne bezgavke, ki
nato usmerja, ali je še potrebna odstranitev pazdušnih bezgavk (pri zasevku v varovalni bezgavki ). Vse pogostejše so tudi
rekonstrukcije dojke, ki so lahko takojšne ali odložene.
70 % rakov dojk je hormonsko odvisnih. Ti imajo boljšo prognozo kot hormonsko neodvisni. Prisotnost estrogenskih in
progesteronskih receptorjev tudi določa način zdravljenja, in sicer poleg OP, RT, ev. KT še hormonska zdravila za obdobje
najmanj 5 let.
Okoli 20% rakov dojk je HER-2 pozitivnih, ti imajo izražene HER 2 receptorje. So bolj agresivni, pogostejši so pri mlajših ženskah, pogosteje so hormonski receptorji pri njih negativni. V zadnjih letih se je njihova prognoza izboljšala zaradi uvedbe
tarčnih zdravil. Najbolj znano zdravilo je Herceptin, ki je humanizirano monoklonalno protitelo, ki se daje eno leto v obliki
infuzije na 3 tedne. V uporabi so že novejša tarčna zdravila, tudi v obliki tablet.
Trojno negativni raki so tisti, ki na svoji površini nimajo niti hormonskih, niti HER-2 receptorjev. Teh je okoli 15 %, so pogosti
pri mlajših bolnicah in med nosilkami mutacij BRCA 1. So bolj agresivni, s slabšim preživetjem. Temelj zdravljenja je KT.
Predstavljen je bil še vnetni rak dojk, ki je najagresivnejši in je redek (1 do 2,5 %), ob diagnozi pa je že pogosto razsejan (do
30 %). Nanj moramo pomisliti, če gre za edem dojke, rdečino, ki zajema vsaj 1/3 dojke, limfedem kože (pomarančna koža),
induracijo dojke. Dojka je lahko tudi vroča, sistemski znaki vnetja pa so negativni. Zdravljenje je kirurško, RT in sistemska
terapija. 5-letno preživetje je slabo, in sicer okrog 45 %.
‚‘Dedni‘‘ rak dojk je povezan z dedovanjem okvare genskega materiala, največkrat na genih BRCA 1 in 2, pa tudi na drugih
manj penetrantnih genih. Bolnic z dednim rakom dojk je 3 do 5 %, gre pa za visoko ogrožene družine, kjer se pojavlja rak
dojk pri več sorodnikih v več generacijah, občasno bilateralno, pa tudi pri moških. Pogosto se pojavi pri mlajših, in sicer
približno 10 do 20 let prej kot v splošni populaciji. V teh družinah je pogostejši tudi rak jajčnikov, prostate, želodca in trebušne slinavke.
V ambulanto za onkološko genetsko svetovanje in testiranje na OI LJ lahko napotimo posameznike, pri katerih pomislimo,
da gre za rak v družini in genetsko okvaro v ozadju. Naredi se analiza družinskega drevesa in če gre za več kot 10 % možnost dedne okvare, se posamezniku svetuje še genetski test. Bolj ogroženim se nato svetuje protokol spremljanja. Genetskega testiranja ni možno izvesti samoplačniško.
V Sloveniji poteka program presejanja za rak dojk DORA, ki zajame ženske od 50 do 69 let. Izvajala bi se naj tudi preventivna mamografija na 2 leti. Žal pa DORA še ni dobro zaživela in tudi ni zajela vseh delov Slovenije.
NAŠ DOM ZDRAVJA
Vodstveni pregled
”DOBER DAN”
je naše priljubljeno geslo,
saj v našem domu zdravja
pozdravljamo paciente in
sodelavce z nasmeškom
na obrazu.
Vodstveni pregled je potekal 23. aprila v sejni sobi zavoda. Zajel je vsa področja delovanja našega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Za vsako področje
je odgovorna oseba podala poročilo.
Direktor zavoda prim. mag. asist. Jernej Završnik, dr. med.
spec., je na podlagi poročil podal oceno uspešnosti na
osnovi realiziranih ciljev in nalog v preteklem letu.
Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org.,
koordinator za kakovost
Izpod peresa odgovorne urednice:
Spoštovani sodelavci,
pred vami je prva letošnja številka
Našega doma zdravja, ki je obsežnejša
kot običajno tudi zaradi tega, ker nam
je uspelo uresničiti željo uredniškega
odbora po vsebinski razširitvi časopisa
in smo mu dodali strokovno prilogo
z naslovom Naši strokovni razgledi.
Odgovorni urednik nove strokovne
priloge je predstojnik organizacijske
enote Splošno zdravstveno varstvo
asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec.,
ki se mu zahvaljujemo za sprejeto
zadolžitev in se veselimo sodelovanja
z njim. Verjamemo, da se boste odz-
vali njegovemu prijaznemu povabilu
in pisali prispevke za novo strokovno
prilogo.
V tokratni številki je veliko zanimivega branja med drugim pišemo tudi
o častitljivih jubilejih zobozdravstvenega varstva v Mariboru, saj je minilo
70 let od ustanovitve prvih javnih zobnih ambulant in 65 let od ustanovitve
prve šolske zobne ambulante v Mariboru.
Želim vam prijetno branje,
Vesna Rečnik Šiško,
vaša odgovorna urednica
MODRA MISEL
Ko se ena vrata sreče zaprejo,
se druga odprejo,
toda pogosto tako
dolgo zremo v zaprta vrata,
da ne opazimo tistih,
ki so se nam odprla.
Helen Keller
UREDNIŠKI ODBOR:
Glavni urednik: prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.
Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.
Odgovorni urednik strokovne priloge: asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec.
Svetovalec: Milan Golob
E-pošta: glasilo@zd-mb.si
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Ulica talcev 9, 2000 Maribor, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si

MOJA GINEKOLOGINJA 2015 - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor: Prva

Transcription

Similar documents

DM-15052015-Zdravnik..

NAMERA o skl.neposr-pog.o prodaj vozila VW-POLO

Seminar VRHUNSKO V ESTETIKI

LETNI SEMINAR MEDICINA DELA V PODJETJU V

Program 1. Kongresa integrativne medicine Slovenije

Shematski prikaz okrožnice Laudato si` (Bodi hvaljeni ) Pogled na

ŠT. 6 — LETNIK 102 — JUNIJ 2010

ČAKALNE DOBE V ZD CERKNICA

Celoten članek - Za popoln nasmeh poskrbi ustna higieničarka

Revija Viva, avgust 2010

podrobno

ObvestiloPacientomdr..

Narodne smernice za oblikovanje in službo

StrokovnoPorocilo201.. - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor: Prva stran

Gozdarski slovar 1-4 del + dodatek