docPDF dokument - Občina Šenčur
download 
Report Transcription
PDF dokument - Občina Šenčur
Jurij je priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja občasno Občino Šenčur so vodili trije župani www.gorenjskiglas.si Delajo v korist skupnosti Na slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku bodo podelili občinska priznanja. stran 4 in 5 stran 6 jurij Časopis občine Šenčur, 17. aprila 2015, številka 1 Občina Šenčur praznuje Dela se končujejo v treh vaseh Triindvajsetega aprila, na dan sv. Jurija, občina Šenčur praznuje občinski praznik. Letošnji je še posebej pomemben, saj občina zaznamuje tudi dvajsetletnico svojega obstoja. Prireditve se začenjajo že danes. Gradbena dela na projektu Gorki, ki potekajo na severnem delu občine Šenčur, se končujejo v treh vaseh, junija bo končan tudi primarni kanal za Olševek. Danica Zavrl Žlebir Šenčur – S preoblikovanjem lokalne samouprave so leta 1994 nastale nove občine, med njimi tudi občina Šen čur, ki je bila prej del velike kranjske občine. Takoj nasled njo pomlad, aprila 1995, je prvič praznovala ob činski praznik. Letošnje pra znovanje je torej že dvajseto po vrsti in v Šenčurju bodo zato s prireditvami in osred njo slovesnostjo dali prazni ku še posebno težo. Dvajset je tudi prireditev, ki se zače njajo že danes, ko bo s celo večernim plesnim nastopom ob peti obletnici praznovalo Folklorno društvo Šenčur. Danes pa bo slovesno tudi na Lužah. V tej vasi so namreč že povsem končana dela pri urejanju kanalizacije iz evropsko podprtega projekta Gorki, vas pa je dobila tudi vso preostalo infrastrukturo. Projekt Gorki, ki poteka v severnih naseljih občine Šenčur, predstavlja največjo naložbo v občini. Gradnja se je začela že predlani, do letošnjega poletja morajo biti dela končana. V občini so veseli, da so lahko že do občinskega praznika novo pridobitev v prvi od štirih vasi predali namenu. Dvajseto leto delovanja obči ne pa se v Šenčurju začenja še ena pomembna gradnja. Na cesti Kranj–Šenčur bodo pri vhodu v industrijsko cono zgradili krožišče. Nanj težko čakajo občani, uporab niki te državne ceste, pred vsem pa podjetniki v indus trijski coni, ki velja za eno najboljših v državi in zagotavlja okoli tisoč delov nih mest. Izvajalec del je iz bran, to bo Gorenjska grad bena družba, z deli pa na meravajo začeti kar najhitre je, saj bi radi do poletja kro žišče že končali. Prireditve ob prazniku se bodo od danes naprej vrsti le kar deset dni. Med njimi so različna športna tekmo vanja, ki jih bo 27. aprila zaokrožila tradicionalna ko lesarska dirka za Veliko na grado Šenčurja, šestnajsta po vrsti. Pripravljajo zdrav stveno predavanje, dva po hoda, tradicionalno konjsko Jurjevo parado. Praznova nje bo zaznamovalo več kulturnih dogodkov: kon cert, otroška predstava, od prtje razstave v šenčurskem muzeju, pogovorno sreča nje z medgeneracijsko bral no skupino, predstavili bodo tudi knjigo Šenčur in Šenčurjani okoli leta 1960. Krona praznovanja bo pri hodnji petek slavnostna akademija občine Šenčur s kulturnim programom in podelitvijo nagrad letoš njim občinskim nagrajen cem, pol ure pred njenim začetkom pa bo koncert Pi halnega orkestra Šenčur. PODJETNIŠTVO KULTURA ŠPORT ZADNJA Povezani na sejmu Berlin gosti slovensko keramiko Najboljši skakalec prve lige V Jančku so najmlajši prostovoljci v državi V Berlinu sta na ogled dve slovenski razstavi: umetni ških del, nastalih na Medna rodnem simpoziju umetni ške keramike Voglje, in slo venske sodobne keramike. To je Smiljan Pavić, 35letni košarkar Šenčurja Gorenjske gradbene družbe, ekipe, ki v ligi Telemach igra za uvrsti tev od 7. do 12. mesta. stran 9 stran 13 Ob Dnevu za spremembe je Visoko obiskal predsednik države Borut Pahor in se družil s starejšimi in naj mlajšimi prostovoljci. Naj mlajši v državi so otroci iz vrtca Janček. stran 7 Šenčur – V projektu Odvaja nje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop sodelujejo Mestna občina Kranj ter Občini Na klo in Šenčur, gre pa za grad njo celovitega sistema odva janja in čiščenja odpadnih voda na tem območju. V ob čini Šenčur drugi sklop tako imenovanega projekta Gorki (gorenjska komunalna infra struktura) zajema severna naselja. Sočasno poteka tudi gradnja sekundarnih kana lov v naseljih, ki je sofinanci rana iz strukturnih skladov. Kot je na zadnji seji občinske ga sveta poročal Aleš Puhar, se dela na obeh projektih končujejo. Na Lužah so že končana in bo ob občinskem prazniku že odprtje novih pri dobitev. V Hotemažah je tre ba položiti še fini asfalt na sekundarnih kanalih, med tem ko so na Visokem, ki ve lja za prometno najbolj obre menjeno območje, tik pred koncem gradnje. "Ta mesec bodo dela končana tudi na Vi sokem," zagotavlja Aleš Pu har in dodaja: "Začeli smo tudi z gradnjo primarnega kanala na Olševku in pričaku jemo, da bodo dela tam kon čana do 30. junija." 42. stran Na tem delu državne ceste bodo po šestih letih prizadevanj in še več letih pričakovanj letos naposled zgradili krožišče. / Foto: Tina Dokl stran 16 V projektu Gorki je na vrsti vas Olševek. / Foto: Tina Dokl Ob dvajsetem občinskem prazniku, 23. aprilu, čestitamo vsem občankam in občanom. www.sencur.si Vsi za enega, eden za vse, je bil moto šenčurskih razstav ljavcev v Komendi. Podjetni ki in kmetje so začutili po trebo po povezovanju in druženju. Danica Zavrl Žlebir Župan Ciril Kozjek, občinski svet in občinska uprava 2 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Občinske novice Plošča z imeni županov V prvem nadstropju občinske stavbe v Šenčurju imajo odslej marmorno ploščo z občinskim grbom in imeni županov, ki so doslej vodili občino. Danica Zavrl Žlebir Resda občina Šenčur nima tako dolge zgodovine kot večja soseda in so jo v dvajsetih letih, odkar je samostojna, vodili šele trije župani, vendar se nadejajo, da se bo v prihodnosti na plošči zvrstilo še veliko imen. Doslej so na njej zapisani Franc Kern, izdelal pa jo je domači kamnosek Jure Luskovec, ki jo je občini tudi podaril. Izdelana je iz marmorja, makedonskega sivca, na vrhu je grb šenčurskega zavetnika svetega Jurija, na plošči pa so ročno vklesana imena treh dosedanjih županov. Foto: Tina Dokl Šenčur – Po zgledu Mestne občine Kranj, ki ima v preddverju županstva nameščeno tablo z imeni vseh dosedanjih županov, so si takšno ploščo omislili tudi v Šenčurju. ki je bil župan od leta 1994 do 2002, Miro Kozelj, ki je občino vodil od 2002 do 2014, in Ciril Kozjek, ki je štiriletni županski mandat začel lani jeseni. Tabla je nameščena v prvem nadstropju občinske stavbe, Dela se končujejo v treh vaseh 31. stran Projekt bomo pravočasno končali, zatrjuje tudi župan Ciril Kozjek, prepričan, da bo kanalizacija z vso dodatno infrastrukturo velika pridobitev za občane severnega dela občine. Položenih je več kot osem kilometrov kanalov, investicija v projektu Gorki pa je vredna 1,3 milijona evrov in jo sofinancirajo skladi Evropske unije. Nekaj težav imajo sicer z vsakokratnim črpanjem evropskega denarja pri državi, a jih to ne skrbi pretirano. Junija bo šenčurski del investicije končan, občani pa bodo poleg kanalizacije pridobili še posodobljen vodovod, urejene ceste, pločnike, javno razsvetljavo, položena bosta tudi optični kabel in plinovodno omrežje. Ko bodo dela končana, se bodo lahko začela gospodinjstva na območju Luž, Hotemaž, Olševka in dela Visokega priključevati na kanalizacijo. jurij www.SENCUR.SI IZdajatelj Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj OdgOVOrna urednIca Marija Volčjak urednIca Danica Zavrl Žlebir nOVInarjI Maja Bertoncelj, Igor Kavčič, Samo Lesjak, Mateja Rant, Simon Šubic, Danica Zavrl Žlebir Defibrilator v vsako vas Z dvema novima defibrilatorjema, ki so ju namestili ob vhoda gasilskih domov v Voklem in Vogljah, se v občini Šenčur bližajo cilju: defibrilator v vsako vas v občini. Danica Zavrl Žlebir Voklo, Voglje – V Sloveniji zaradi srčnega zastoja vsak dan umre pet ljudi. Z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja lahko možnost njihovega preživetja potrojimo. Pri oživljanju ljudi s srčnim zastojem si pomagamo z aparatom za oživljanje, polavtomatskim defibrilatorjem. V občini Šenčur so jih na pobudo Janeza Roglja začeli nameščati leta 2013, prvega v gasilskem domu v Šenčurju, nato pa so jih dobili tudi na Miljah, Visokem, Lužah, v Srednji vasi, Prebačevem in Trbojah, minuli konec tedna pa še v Voklem in Vogljah. Enega ima tudi podjetje Tinex, potrebovali bi ga tudi v industrijski coni, v dvorani v Šenčurju ter v Hotemažah in Olševku, da bi aparat za oživljanje imeli na razpolago v vsaki vasi občine, je povedal Janez Rogelj, predsednik Krajevne organizacije RK Visoko - Milje - Luže. V Vogljah so defibrilator namestili v nedeljo, v V Voklem so prikazali uporabo polavtomatskega defibrilatorja. / Foto: Primož Pičulin Voklem pa minuli petek. "Predstavitve delovanja in uporabe polavtomatskega defibrilatorja se je v Voklem udeležilo precejšnje število ljudi. Krajevni odbor Rdečega križa Voklo se želi ob tej priložnosti zahvaliti gasilskemu društvu in vsem vaš- čanom, ki so prispevali za nakup," je dejal Otmar Rahne iz krajevnega odbora RK, tudi v imenu njegove predsednice Urške Kozjek. Zapišimo še lokacije defibrilatorjev v občini Šenčur: Šenčur (veža gasilskega doma), Srednja vas (okno gasilskega doma), Luže (okno gasilskega doma), Visoko (ob vhodu v dvorano kulturnega doma), Milje (avtobusna postaja), Prebačevo (elektro omarica pred gasilskim domom), Trboje, Voklo in Voglje (pri vhodih v gasilske domove). Drsališče morda na balinišču Pobude in vprašanja svetnikov z zadnje seje občinskega sveta Danica Zavrl Žlebir Šenčur – Sašo Gašperlin je vprašal, zakaj ni pločnika na cesti Luže–Visoko, pogreša pa tudi ogledalo na Miljah pri izvozu iz Vog pri Kavčiču. Aleš Puhar odgovarja, da je bil projekt gradnje ceste Luže–Visoko javno predstavljen, beseda je bila tudi z lastniki, koliko zemlje je kdo pripravljen odstopiti. Glede na pripravljenost lastnikov je sedaj to različno urejeno. Trenutno v projektu ni predviden pločnik, nista pa v prihodnje izključena kolesarska povezava in pločnik. Za ogledalo pri Kavčiču pa potrebujejo soglasje države, ker gre za izvoz na državno cesto. Enak odgovor je prejel Bran- ko Zorman, poslanec državnega zbora, na svoje vprašanje o pločniku v naselju Voge. Prenesel je tudi pobudo občanke, da bi Šenčur pozimi dobil drsališče. Občina pridobiva ponudbe, možnost obstaja na balinišču v športnem parku. Simona Kuharja zanima, ali obstajajo možnosti za izvedbo tržnih dni v Šenčurju, bo Srednja vas dobila optično povezavo in ali lahko občani na bankomatih plačujejo tudi položnice. Odgovor na slednje vprašanje je pritrdilen, tudi na pobudo o tržnici, ki bi bila v središču Šenčurja lahko enkrat mesečno, občina namreč razpolaga z 20 stojnicami za take namene. Tržnica je vključena tudi v strategijo turističnega razvoja občine. Zaradi težav pri gradnji cest pa je Srednja vas žal ostala brez optične povezave in možnosti za plinovodno omrežje. Z obema lastnikoma te infrastrukture se bodo še srečali in se pogovorili o možnosti vgradnje. Ob tem vprašanju je bila tudi beseda o pokritosti z omrežjem Wi-Fi v občini, za kar imajo v proračunu namenjenih 8000 evrov. Naj poskrbijo zgolj za pokritost občinske stavbe ali celotnega območja, da bi bila ta povezava javno dostopna, pa še razmišljajo. Svetniki se bolj nagibajo k prvi možnosti. V središču Šenčurja so težave s parkiranjem, zato Aleš Perič Močnik predlaga, naj v centru namestijo tablo, da je mogoče parkiranje na zgolj pet minut hoda oddaljenem parkirnem mestu pri pokopališču. Po besedah župana Cirila Kozjeka to ne rešuje težave, o parkiranju se bo treba temeljiteje pogovoriti. Mirjana Čemažar je ponovila vprašanje, ki ga je postavila že na prejšnji seji: kdaj lahko pričakujejo gradnjo čistilne naprave v Trbojah. Dobila je enak odgovor kot takrat: projektna dokumentacija je pripravljena, čakajo pa na občinski prostorski načrt, da bodo lahko pridobili gradbeno dovoljenje. V južnem delu občine bodo ob tem pogoju lahko začeli graditi leta 2016. Vanja Umnik pa je povedala, da starejše občane zanima, ali bodo še kdaj postavljene klopce ob poti na pokopališče, in dobila pritrdilen odgovor. FOtOgraFIja Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Primož Pičulin, Matic Zorman OglasnO trŽenje Janez Čimžar Jurij, št. 1/letnik I je priloga časopisa Gorenjski glas, št. 31, ki je izšel 17. aprila 2015. Jurij je priložen Gorenjskemu glasu in brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v občini Šenčur, izšel je v nakladi 20.000 izvodov. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,70 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48. Obisk upokojencev iz Medvod Orientacijski tek in tabor Šenčur – Skupina članov Društva upokojencev Medvode je v začetku aprila obiskala Šenčur, da spozna naš kraj in izve tudi kaj o krompirju. Gostje iz sosednje občine so lepo sprejeli v Društvu upokojencev in Turističnem društvu Šenčur. Predsednik DU Šenčur Ciril Sitar jim je predstavil občino Šenčur in delo društva, predstavnik TD Šenčur in lokalni turistični vodnik Franci Erzin pa je povedal nekaj o zgodovini, nastanku Šenčurja in njegovih znamenitostih, o spomeniku krompirju in Mariji Tereziji ter o krompirju samem. Gostje so se iz Šenčurja zadovoljni poslovili in nas povabili na obisk v Medvode. Šenčur – Mladinska komisija pri gasilski zvezi Kokra se že pripravlja na orientacijski tek, ki bo maja. "Poseben poudarek pa bomo dali drugemu gasilskemu mladinskemu taboru. Šestdeset otrok iz občine Šenčur in Jezersko bomo popeljali na štiridnevni gasilski tabor na Roglo. Odhod bo v petek, 24. aprila. Mentorji in spremljevalci se že dva meseca pripravljajo na izvedbo tabora, tako da pričakujemo pravo gasilsko športno druženje in seveda upamo na čim več novih prijateljskih stikov ter novih vpisov otrok," pravi predsednik mladinske komisije Franci Draksler. OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR tehnIčnI urednIk Grega Flajnik 3 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Župan Krožišče bodo zgradili sami Ob občinskem prazniku in dvajsetletnici občine Šenčur končujejo zahteven projekt urejanja infrastrukture na severnem delu občine in začenjajo gradnjo krožišča v poslovno cono. O teh in drugih temah je tekla beseda z županom Cirilom Kozjekom. Danica Zavrl Žlebir OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR Po dolgih letih boste letos začeli graditi krožišče v obrtno cono. Kdaj se bo gradnja začela? "V teh dneh smo odprli ponudbe z razpisa za izbiro izvajalca. Prispela je ena sama, ponudba Gorenjske gradbene družbe. Pogodba je že podpisana in pričakujem, da bo krožišče končano do junija letos, vsaj tako upamo glede na okoliščine. Cesta bo namreč v obratovanju pod posebnimi pogoji, država bo dala dovoljenje za zaporo. Naj povem, da smo zadovoljni, da so država in podjetniki v coni prisluhnili mojim močnim argumentom, da je krožišče res potrebno. Ni pa šlo brez napora, saj smo se večkrat pogajali na direkciji na ce- ste. Vrednost gradbene pogodbe je 228 tisoč evrov brez DDV." To investicijo bodo deloma pokrili podjetniki v poslovni coni. Kakšni bodo komunalni prispevki? "Sprejet je ustrezen odlok, na podlagi katerega bomo prispevek obračunali, v delu cone pa gre za končni poračun obveznosti iz tega naslova. Na to smo čakali dobrih šest let in prav je, da s podjetniki vzpostavimo pravo komunalno urejeno cono." Kako poteka trenutno največja investicija, gradnja komunalne infrastrukture v okviru evropsko sofinanciranega projekta Gorki? "Projekt moramo končati do konca junija in ga trenutno zelo uspešno zaključujemo v naseljih Luže, Visoko in Hotemaže. Ker smo v skupnem projektu z Mestno občino Kranj in Občino Naklo, pa nas skrbi, ali bosta imela ostala dva partnerja vse narejeno, predvsem pri čistilni napravi. S strani občine Šenčur ni nobenih zapletov s projektom, končali ga bomo pravočasno. Naši občani bodo z novo infrastrukturo poleg kanalizacije dodatno pridobili, saj ob tem investiramo tudi v pločnike, prenovo cestišč, ureditev odvodnjavanja, javne razsvetljave, pozvali smo tudi vse druge operaterje, da položijo svoje kanale, denimo optični kabel in plinovodno omrežje. Mislim, da je to velika pridobitev za severni del občine. Položenih je 8300 m kanalov, investicija pa znaša 1,3 milijona evrov, Župan Ciril Kozjek / Foto: Tina Dokl v kar ni vključena dodatna infrastruktura, zgolj kanalizacija in obnova cest, kjer ta poteka." Kdaj bo tudi južni del občine prišel do tovrstne infrastrukture, kdaj bo zgrajena čistilna naprava Trboje? "Letos na južnem delu občine še ne bomo gradili. Najbolj nestrpno pričakujemo, da čim prej dobimo občinski prostorski načrt (OPN), potem bomo lahko pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Vsa druga projektna dokumentacija za celotni južni del občine je pripravljena in v letu 2016 bomo lahko pričeli z gradnjo v tem delu občine. Kje se bomo naložbe najprej lotili, bo najprej na vrsti čistilna naprava ali pa gradnja v naseljih, bo odvisno od proračuna 2016. Računamo pa, da bomo lahko za del tega območja kandidirali skupaj z MO Kranj, kajti predvideno je, da bi bilo na čistilno napravo priključeno tudi naselje Hrastje. Tako bi lahko skupaj s Kranjem kandidirali na sredstva, ki bodo na razpolago v finančni perspektivi EU 2014–2020." Šenčurju, kako pa bo z gradnjo vrtca Janček na Visokem? "Kljub našim obljubam, da bomo zgradili vrtec Janček, tega trenutno ni mogoče izpolniti, ker nimamo zemljišč. Še vedno namreč čakamo odločbo o parcelaciji zemljišč, brez tega pa zemljišča ne moremo kupiti. Ob obnovi kulturnega doma na Visokem vrtec dobil nova igrala, ki so zelo potrebna za normalno delovanje vrtca z dvema oddelkoma. Ta vrtec je zelo dober, vzgojiteljice se zelo trudijo in otroci ga radi obiskujejo, vreden je vseh pohval." Občina Šenčur je po podatkih ministrstva za finance brez vsakega dolga. Ali kako zadolževanje morda načrtujete v prihodnje? "Doslej smo imeli en kratkoročni kredit in ga takoj odplačali. Sicer pa Občina Šenčur doslej ni bila zadolžena in tudi za leti 2015 in 2016 ne načrtujemo nobenega kredita, če bo situacija ugodna kot doslej. Glede na prihodnje investicije bi se sicer lahko tudi zadolžili, saj je denimo potreben odkup zadružnega dela kulturnega doma v Šenčurju in obnova medgeneracijskega centra, ki ga želimo zgraditi na tem mestu, v tem primeru bo potreben morda tudi kredit. Vesel sem, da sta prejšnja župana, moja predhodnika, poslovala pozitivno in brez dolga, in tako prvi drugemu kot drugi meni prenesla pozitivno stanje. 1,2 milijona evrov je bil prenos iz preteklega leta in tako lahko normalno poslujemo." Kaj bi občanom sporočili ob bližnjem prazniku? "Ob letošnjem občinskem prazniku bomo proslavili tudi dvajsetletnico delovanja občine Šenčur. Ob tej priložnosti pripravljamo številne dogodke, ki se začenjajo že danes, osrednji pa bo slavnostna akademija, kjer bo program pretežno namenjen prehojeni poti v minulih dvajsetih letih. Pripravlja jo KUD Valentin Kokalj Visoko, vsi sodelujoči pa bodo pripomogli, da bo program svečan, kot se za take priložnosti spodobi. Podelili bomo občinska priznanja, letos jih bo pet. Občanke in občane vabim na prireditve in jim skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom čestitam ob tej praznični priložnosti." Staro šolo v Trbojah bodo kmalu podrli, na tem mestu pa bo v prihodnje zrasla poslovno-stanovanjska stavba. / Foto: Tina Dokl V prihodnje načrtujete obnovo osnovne šole in vrtca v Na Visokem končujejo gradnjo infrastrukture. / Foto: Tina Dokl Vlagajo tudi v vaške domove, na sliki gasilsko-kulturni dom v Vogljah. / Foto: Tina Dokl 4 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Občinski praznik Danica Zavrl Žlebir Šenčur – Pred občinskim praznikom bo izšla knjiga Šenčur in Šenčurjani okoli leta 1960. Urednika dr. Jožeta Hudalesa smo o njej spraševali prejšnji teden, ko jo je ravno oddajal v tisk. Povedal je, da gre za nadaljevanje knjige Šenčur in Šenčurjani v prvi polovici 20. stoletja, ki je izšla leta 2013 in sloni na etnoloških raziskavah ameriškega antropologa Joela Halperna iz leta 1961/62. Slovenski študentje etnologije in sociologije so takrat za ameriškega profesorja opravili pogovore z ljudmi, ki so se spominjali življenja v teh krajih v preteklosti. Dva študenta, ki sta delala za ameriškega antropologa, pa sta pri domačinih zbrala tudi podatke, ki se nanašajo na življenje v Šenčurju v 60-ih letih prejšnjega stoletja in na tem temelji druga knjiga. Kot je povedal urednik Jože Hudales, je 80 intervjuvancev odgovarjalo na prav toliko vprašanj, iz dobljenih spoznanj so strukturirali poglavja po posameznih sklopih, ki kažejo sliko, kakšno je bilo takratno življenje Šenčurjanov. "Ves kraj je imel takrat en avto, en hladilnik in en pralni stroj, pri vsaki hiši pa je bilo kolo ali celo dve," pove Hudales. Anketarji so sogovornikom med drugim zastavili tudi vprašanje: kaj bi naredili, če bi zadeli milijon. Ena od vprašanih je na to odgovorila, da bi kupila žično ograjo za okoli vrta, navede Jože Hudales le eno od zanimivosti, vključenih v novo knjigo. Poleg intervjujev s Šenčurjani so bili tudi eseji učencev takratnega 7. razreda. "Slovensko gradivo se je žal izgubilo, pri profesorju Halpernu je bil dosegljiv material v angleščini, ki sem ga znova prevedel v slovenščino in tako dobil tudi pričevanja učencev." Knjigo Šenčur in Šenčurjani okoli leta 1960, ki je izšla v petstotih izvodih na nekaj več kot dvesto straneh, bodo predstavili v sredo, 22. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov Šenčur. Jože Hudales pa že razmišlja o tretji knjigi, rad pa bi izdal tudi monografijo in si želi, da bi nekaj gradiva izšlo tudi v Ameriki. Skrb za zdravje, temelj sodobne družbe Danica Zavrl Žlebir Šenčur – Med dogodki ob praznovanju občinskega praznika bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov Šenčur predavanje z naslovom Skrb za zdravje – temelj sodobne družbe akad. prof. dr. Metke Zorc, dr. med., članice Evropske akademije za medicino. Prirejata ga Društvo na srcu operiranih in Društvo za zdravje naroda. "Prof. dr. Zorčeva je ena vodilnih kardiologinj v svetu, na področju kardiologije se je izkazala z novimi metodami zdravljenja, pod njenim vodstvom medicinski center Medicor dosega izjemne rezultate pri operacijah na srcu v Evropi. Zato vabim občane, da se udeležijo predavanja te v svetu zelo iskane strokovnjakinje," na predavanje vabi Jože Ocvirk, predsednik Društva za zdravje naroda in podpredsednik Društva na srcu operiranih. Tudi sam je namreč zadovoljen pacient dr. Zorčeve. Društvo, ki mu predseduje, se ukvarja z vsemi bolniki, ne le srčnimi, cilj pa je prizadevanje za boljši zdravstveni sistem. Po predavanju bodo imeli udeleženci možnost postavljati vprašanja, vpisovali pa bodo tudi nove člane v društvo. Ker je predavanje brezplačno, članstvo v Društvu za zdravje naroda pa brez članarine, Jože Ocvirk vabi občane, naj pridejo v čim večjem številu. Občino Šenčur so vodili trije župani V dveh desetletjih so občino Šenčur vodili trije župani: Franc Kern v dveh mandatih od 1994 do 2002, Miro Kozelj tri mandate od 2002 do 2014 in sedanji Ciril Kozjek, ki je svoj mandat nastopil oktobra lani. Danica Zavrl Žlebir Šenčur – Pred občinskim praznikom smo se srečali z vsemi tremi hkrati in ob dvajsetletnici delovanja občine Šenčur prejšnja župana povprašali o tem, katere dosežke svojih mandatov ocenjujeta kot najpomembnejše, sedanjega pa, kakšno dediščino je prejel od svojih predhodnikov in kako vidi pot naprej. Trojica se tudi sicer pogosto srečuje in si izmenjuje izkušnje, ki veliko pomenijo pri vodenju občine. Oral je ledino Franc Kern je bil tisti, ki je ob nastanku občine leta 1994 oral ledino, saj je bilo treba najprej vzpostaviti delovanje občine in njene uprave, da je lahko predstavljala učinkovit servis za občane. Na začetku so gostovali v prostorih krajevne skupnosti, nato pa poskrbeli za adaptacijo stavbe, v kateri je še danes sedež občine. Zraven so uredili tudi zdravstveno ambulanto, lekarno, krajevni urad in celo frizerski salon. Prvih naložb pa se Franc Kern spominja takole: "Po dvajsetih letih obljub smo zgradili vrtec za 120 otrok. Država je hotela, da naredimo montažnega za 60 otrok, a ker smo ga morali financirati sami, smo dejali, da bo takšen, kot ga v občini potrebujemo. Poleg vrtca smo v stavbi dali prostor tudi glasbeni šoli, ki je prej v Šenčurju ni bilo, ter dvema zobnima ambulantama, za otroke in odrasle. Zelo vesel sem bil, ko smo dobili zeleno luč za gradnjo obrtne cone, ki je ena najboljših odločitev za gospodars- tvo občine in s tem njena dodana vrednot. Bili smo prvi na Gorenjskem in ob obisku takratnega ministra smo slišali, da imamo v coni zemljišča do leta 2030, pa se niti leto 2000 takrat še ni pisalo. Začeli smo tudi gradnjo kanalizacije in iskali rešitev, kam bi jo speljali. Prvi kranjski župan nam ni dovolil, da bi se šenčurske fekalije stekale na kranjsko čistilno napravo, medtem ko sem z drugim županom Mohorjem Bogatajem uspel doseči dogovor o tem. Kot uspeh si štejem tudi dogovor z DARS-om, ki si je lastil šest hektarjev zemljišč na območju občine Šenčur, in sicer na območju pri cestnem priključku Kranj-vzhod na avtocesto. Na tem mestu je danes Baumax. Kot nadomestilo za to zemljišče so nam takrat naredili cesto Šenčur–Velesovo." Posebno vesel je bil, ko je na svoj rojstni dan lahko odprl novo zgrajeno športno dvorano. Šenčur je potreboval tak objekt, tako za športno vzgojo v šoli kot tudi za športna društva na območju občine. Zadovoljen je tudi z uspešno regulacijo potoka Olševnica. Dolga leta je predstavljal velik problem s poplavami, po regulaciji pa ni bilo nikakršnih težav več, naselji Luže in Srednja vas sta od tedaj varni. Narejeno je bilo tudi manjše jezerce, dragoceno ob sušnih obdobjih ali za primer večjih požarov. Uredili so tudi okolico z igriščem, sprehajališčem in opazovalnico ptic, ki ima še poseben čar, ker skozi njeno streho raste lipa. Franc Kern se spominja tudi sistematičnega asfaltiranja vseh makadamskih cest v občini. "V Franc Kern / Foto: Tina Dokl Trbojah, ki so bolj na obrobju občine, kar niso verjeli, da jim bomo uredili cesto, in ko smo obljubo izpolnili, sem si pri ljudeh pridobil veliko zaupanje kot župan, ki drži besedo," pripoveduje Franc Kern. Spominja se tudi, kako so se v Šenčurju, ko je bi ta še pod veliko kranjsko občino, potegovali za gradnjo bencinske črpalke in pri tem uspeli. V občinski lasti je ohranil tudi Blagnetovo hišo. Povezovalno delovanje Pravi, da je na začetku prvega mandata od kranjske občine "podedoval" 90 črnih gradenj, do konca mandatov pa so uspeli na tem področju narediti res. "Prav tako smo stoodstotno uresničili vse programe, predvidene v proračunih, morda še kakšnega več. Poslovali smo gospodarno, kot župan sem bil tudi neizprosen do izvajalcev, da so vse naredili, kot je treba, kvalitetno in brez zamud," pove župan, ki je veliko dal na sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, čeprav so te Šenčurska glasbena srečanja Šenčur – V domu krajanov v Šenčurju je bil letos prvi koncert Šenčurska glasbena srečanja, ki ima namen ponovno glasbeno oživeti šenčurski oder. Pred leti so se tu že odvijali številni koncerti narodno-zabavne, zabavne in rok glasbe s pevci Marjano Deržaj, Majdo Sepe, Evo Sršen, Sonjo Gaberšček, Ninom Robičem, Eldo Viler, Bracom Korenom, Janijem Kovačičem, Marjanom Smodetom in drugimi. Na tem odru so se začeli prvi pevski koraki velike dame slovenske zabavne glasbe Helene Blagne. Z njo so šenčurski organizatorji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja krenili na pot s karavano pevcev amaterjev Glas Jeseni. Namen zdajšnjih organizatorjev je Šenčur ponovno pripeljati v center glasbenih dogajanj v Sloveniji, kar je že nekoč bil, in to s koncerti narodno-zabavne, zabavne in klasične glasbe, morda tudi s kakšnim festivalom. Prvi koncert je bil narodno-zabavno obarvan z ansambli Dor Ma Cajt, Skrivnost in Marcela In ter s humorjem humorista Marjana Nagliča. Naselja v občini Šenčur po investicijah v komunalno infrastrukturo dobivajo še lepšo podobo. / Foto: Tina Dokl izgubile status pravne osebe, a tam so najbolje poznali probleme v posameznih delih občine. Uvedel je tudi vsakoletna srečanja učiteljev in duhovnikov, kar se je obdržalo. Imel je posluh za kulturno dediščino, tudi cerkveno. "Bil sem vedno zagovornik vseh občanov, znal sem povezati vse dejavnike, tako občinski svet in upravo kot krajane, dragoceno je bilo tudi sodelovanje z drugimi gorenjskimi župani. Strankarsko se nisem opredeljeval in upam, da Občina Šenčur še naprej deluje brez strankarskih prerekanj s ciljem delati dobro za vse občane," meni Franc Kern, ki je nasledniku predal občino brez dolgov, finančno trdno in brez nerešenih sporov. Vsi delamo v korist občanov Miro Kozelj je bil na čelu občine tri mandate in dvanajst let mu je minilo, kot bi tlesknil s prsti. Sedaj v občini deluje kot član občinskega sveta, izvoljen je bil tudi v državni svet. Tudi v obdobju njegovega županovanja je bilo v občini veliko narejenega, čeprav se je nemara manj poznalo kot v prvih letih oranja ledine. Kozelj je zadovoljen, da so reševali tako drobne, a za občane prav tako pomembne stvari, kot se lotevali tudi večjih projektov. In našteva najpomembnejše med njimi: "V Šenčurju smo začeli z eno ambulanto, sedaj sta dve, delata dve zdravnici, pridobljena je fizioterapevtska ambulanta. Obnovljena je bila matična šola v Šenčurju, ki smo jo obnavljali z mislijo, da bo še potrebna obnove, in res jo bo v kratkem treba spet povečati. Vrtec je bil dvakrat povečan, enkrat dvignjen za eno etažo, drugič je bila tretjina dozidana: danes je v centralnem vrtcu 292 otrok, skupaj OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR Šenčur in Šenčurjani okoli leta 1960 5 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Občinski praznik s podružnicami pa 330. Po slovna cona se je (tudi ob podpori občine) razvijala naprej in lahko se pohvali mo, da je ena najbolje delu jočih v Sloveniji, ne le na Gorenjskem. Naj omenim primer dobrega sodelovanja z investitorji: zaradi aktivne ga sodelovanja občine je gradbeni objekt Baumaxa v manj kot mesecu pridobil gradbeno dovoljenje, kar je uspeh, saj se celo pridobiva nje manj zahtevnih gradbe da delamo za občino, da ne politiziramo v slabem pome nu besede, pač pa smo se zavedali, da smo tam zato, da nekaj dobrega naredimo za občino. Tak pristop prinese dober rezultat in prepričan sem, da je tudi zato naša občina uspešna," nadaljuje Kozelj. Ob primopredaji županstva nasledniku ni bilo niti malo kredita, saj so dos lej vselej ravnali gospodarno. "Investicija Gorki je bila uspešno izposlovana, na jav prispevala, da je naša občina prepoznavna in lepa. To je nekaj, na kar je lahko vsak župan ponosen, zlasti če je bilo vse zgrajeno z malo sredstvi, pridobljenimi od države, ta pa so vsako leto samo še manjša. Dediščina mojih dveh predhodnikov je dobra in trdna, glede na stroške v majhnih občinskih upravah (v naši je zaposle nih osem ljudi) je to nujno in racionalizacija poteka še naprej." dila pri obnovi vrtca in šole, sedaj pa se ponovno srečuje mo s stisko v obeh instituci jah, zato bomo letos dokon čali podstrešje pri OŠ Šen čur, kjer predvidevamo dodatne učilnice za učence. Prvi vrtec je že star, zato bo potrebna obnova strehe, kar nameravamo storiti letos. Obnoviti želimo Blagnečo hišo, za kar nam prej ni uspelo pridobiti evropskih sredstev. Trudimo se naprej in ne nameravamo obupati, OBČINA ŠENČUR PRAZNUJE 23. APRILA, NA PRAZNIK SV. JURIJA, 20. OBČINSKI PRAZNIK V okviru praznovanja občinskega praznika se bodo zvrstile naslednje prireditve: PETEK, 17. APRILA - Ob 17. uri odprtje ceste in predaja komunalne infrastrukture pri Gasilskem domu na Lužah - Ob 19.30 Folklorno društvo Šenčur ob peti obletnici delovanja organizira celovečerni nastop plesalcev Folklornega društva Šenčur z naslovom ''V ritmu smo se ujeli'' v Domu krajanov Šenčur. SOBOTA, 18. APRILA - Od 8. do 12. ure Osnovna šola Šenčur vabi na prireditev ''Dan športa in zdravja vseh generacij – Olševek 2015'', ki bo na Podružnični šoli Olševek. - Ob 10. uri KUD Visoko vabi na otroško predstavo ''Labodke'', ki bo v Domu krajanov Visoko. - Ob 10. uri Športno društvo Visoko organizira balinarski turnir v Športnem parku Rapa. - Od 13. ure dalje Nogometni klub Šenčur organizira nogometni turnir veteranov v Športnem parku Šenčur (balon). NEDELJA, 19. APRILA OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR Naselja v občini zaživela v novi podobi V Kozeljevem mandatu (2011) je občina Šenčur spre jela občinski prostorski načrt. Veliko občin v Sloveni ji ga še vedno nima, pri šen čurskem pa so v teku že spre membe. Začeli so se tudi veliki projekti gradnje infras trukture. Ob tem Miro Kozelj omenja gradnjo v Vogljah kot prvi primer, ko so se odločili, da bodo ob gradnji kanalizacije obnovili tudi ceste, meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo, asfaltirali vse ulice in zgradili še vse, kar je možno. Uspelo jim je zgraditi optično omrežje, žal pa niso uspeli dobiti koncesi onarja, ki bi bil pripravljen zgraditi plinovodno omrežje. Voglje plina nimajo, kar pa ne velja za severni del občine (Visoko, Hotemaže, Olševek in Luže), kjer se od 2013 gra di kanalizacija in se letos končuje. Po zaslugi odločit ve, kakršno so sprejeli že v Vogljah, bodo imeli občani na razpolago ves sodobni standard. "Lahko rečem, da smo vsi zadovoljni, na čelu z občani, da nam je to uspelo. Gradnja na severnem delu občine je financirana s sred stvi EU in podprta z domači mi sredstvi, kar je še posebej pomembno, ker se bodo pri izračunavanju komunalnega prispevka upoštevala tudi ta vlaganja in bo tako prispevek manjši in prijaznejši do upo rabnikov vse infrastrukture," dodaja Miro Kozelj. Povsod, kjer se gradi, bodo naselja tako rekoč popolnoma pre novljena, kar bo po Kozelje vem mnenju spodbuda tudi za prebivalce, da bodo kaj naredili za svoj kraj. "Vesel sem, da nam je pri delu občine in občinskih organov uspelo obdržati načelo mojega predhodnika, Od 8.30 dalje Namiznoteniški klub Šenčur organizira 3. Odprto prvenstvo Šenčurja v namiznem tenisu za rekreativce in veterane v Kulturno športni dvorani Voklo. - Od 12. ure dalje Klub mladih Šenčur organizira že 8. tradicionalni nogometni turnir « JUR-CUP», ki bo potekal v Športnem parku Šenčur (balon – umetna trava). Ciril Kozjek / Foto: Tina Dokl Miro Kozelj / Foto: Tina Dokl nih dovoljenj vleče mesece in mesece. Tudi to je poka zatelj dobrega dela občine." - nih razpisih pa dosežene tako ugodne cene, da bi jo lahko izpeljali kar sami. Napačno je prepričanje, da manjše občine niso ekono mične. Nasprotno, v maj hnih in dobro delujočih obči nah je še posebej pomem bno, da se zna delati z denar jem, večja je tudi kontrola, saj se nekaj tisoč evrov moč no pozna, zato je treba pametno obračati denar. Dokaz, da smo dobro poslo vali, je ocena računskega sodišča, da imamo najbolj ekonomično občinsko upra vo v Sloveniji glede na število zaposlenih in na število pre bivalcev v občini, poleg tega pa smo izpolnili tudi vse zadane naloge." Kozelju ni žal, da ni še četrtič kandidiral za župana, saj vidi, da je novi župan z novo energijo zagra bil za delo. Trdna dediščina dveh predhodnikov "Hvala obema predhodniko ma, najprej prvemu županu Francu Kernu, očetu občine Šenčur, in njegovemu nas ledniku Miru Kozelju, ki sta v svojih mandatih veliko pri spevala, da naši občani živi jo bolje in lepše. Sam bom to dediščino skušal nadalje vati, saj menim, da je bila tlakovana lepa pot in jo je treba negovati. Občino sta predala v dobri kondiciji, finančni in po obnovitvenih in investicijskih delih. Mene kot zdajšnjega župana pa tudi še nekaj čaka. V čast mi je, da sem tri mandate delal s prejšnjim županom Mirom Kozeljem kot podžu pan. Veliko sva sodelovala na številnih področjih, kar mi je olajšalo začetek župan skega mandata, saj sem lah ko takoj pričel z delom," pa poudarja aktualni župan Ciril Kozjek, čigar mandat se je začel po lokalnih volit vah oktobra lani. "Osnovna infrastruktura, ki jo gradi mo od leta 1994 naprej, je Pot naprej Njegovo delo se je z nasto pom županskega mandata za naslednja štiri leta začelo s pripravo proračuna za leto 2015, ki so ga sprejeli do novega leta. V prejšnjem mandatu začete investicije bodo dokončali in začeli nekatere nove. Nova je izve dba krožišča v obrtno cono, s čimer se je ukvarjal že prejšnji župan, že prvi pa je opozarjal, da je obrtna cona brez krožišča nekakšna mot nja. Kljub velikim naporom prejšnjih dveh tako naloga uspeva šele tretjemu župa nu. Nadaljevali bodo s pro jektom Gorki, gradnjo kana lizacije v severnem delu občine, kar mora biti konča no do junija letos, in začeti se morajo priključevanja na kanalizacijo gospodinjstev na Lužah, Olševku, v Hote mažah in delu Visokega. Začenjajo tudi s spremem bami občinskega prostor skega načrta: ena od dopol nitev se nanaša na čistilno napravo v Trbojah, kjer že imajo zemljišče, v prihodnje pa želijo nanjo priključiti še naselja na južnem delu občine: Voklo, Voglje, Pre bačevo, Žerjavka, Trboje. In kakšne načrte še imajo v pri hodnje? Ciril Kozjek navaja: "Že predhodnika sta se tru skušali bomo dobiti kak pre ostanek sredstev EU, ki so v tej finančni perspektivi še na razpolago. Blagnečo hišo bi namenili turizmu, proto kolarnim namenom in delu društev. Opravili smo tudi vse potrebne razpise iz pro računa (šport, kultura, gos podarstvo). Ponosen sem na uspešno izvedbo skupnega nastopa podjetnikov iz Šen čurja na sejmu v Komendi, kjer smo imeli svoj šotor. Bil je zelo dobro obiskan, potezo odbora za kmetijstvo in odbora za gospodarstvo, ki sta izpeljala to odmevno sejemsko prireditev, pa šte jem za zelo uspešno. Šport no dvorano smo prenesli v upravljanje s šole na Občino Šenčur, saj bo tako lažje nje no vzdrževanje. Dvorana je že iz leta 2002 in bo potreb na obnove. Tudi šola je bila dober gospodar, dvorana pa ji ves čas dobro služi za špor tno vzgojo, šenčurskim špor tnikom, ki v njej trenirajo v popoldanskem času, pa tudi nudi dobre pogoje. V lasti imamo nekatere domove, tako smo v kulturnem domu na Visokem vlagali v obnovo centralne kurjave in notran josti, sedaj pride na vrsto še nova fasada z izolacijo. Obnavljamo tudi gasil skokulturni dom v Vogljah." PONEDELJEK, 20. APRILA - Ob 19. uri Društvo za zdravje naroda in Društvo na srcu operiranih organizira predavanje z naslovom ''Skrb za zdravje – temelj sodobne družbe''. Predavala bo članica Evropske akademije za medicino, akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Po predavanju bo organizirana okrogla miza, kjer bo občinstvo lahko postavljalo vprašanja. TOREK, 21. APRILA - ob 19. uri otvoritev razstave skulptur in unikatnih izdelkov Jožeta Koželja z naslovom ''Mal' ČEZ LES'' v Muzeju občine Šenčur SREDA, 22. APRILA - Ob 19. uri bo predstavitev knjige z naslovom ''Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960'' v Domu krajanov Šenčur. ČETRTEK, 23. APRILA - Ob 16.30 Turistično društvo Šenčur organizira Jurjev pohod. Zbor bo v centru Šenčurja. - Ob 19. uri bo v knjižnici Osnovne šole Šenčur bralno-pogovorno srečanje ob knjigi ČUDO pisateljice R. J. Palacio – praznovanje svetovnega dneva knjige in noči knjige 2015 z medgeneracijsko bralno skupino iz Šenčurja, prevajalcem knjige in gosti. PETEK, 24. APRILA - Od 19. ure do 19.25 bo koncert Pihalnega orkestra Občine Šenčur pred vhodom v Dom krajanov v Šenčurju. - OB 19.30 BO SLAVNOSTNA AKADEMIJA S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ IN OSREDNJO GLASBENO GOSTJO ALENKO GODEC V DOMU KRAJANOV V ŠENČURJU. SOBOTA, 25. APRILA - Od 8. ure dalje Balinarska sekcija Šenčur organizira Jurjev turnir v balinanju na balinišču v Športnem parku Šenčur. - Ob 9. uri Košarkarski klub Šenčur organizira tradicionalni Jurjev turnir selekcije U11 v Športni dvorani Šenčur. - Od 10. ure dalje Lokostrelski klub Šenčur TARK organizira Lokostrelski turnir za otroke in mladino, ki bo potekal na zunanjem strelišču kluba (pri Zbirnem centru Šenčur). - Ob 14. uri Športno društvo Visoko in Krajevna skupnost Visoko - Milje organizirata tradicionalni pohod na Štefanjo goro. Zbor bo pred Domom krajanov Visoko. NEDELJA, 26. APRILA - Ob 10. uri Konjeniški klub Šenčur organizira že tradicionalno konjsko Jurjevo parado. Konjeniki se zberejo na parkirišču pri Športni dvorani Šenčur in krenejo po ulicah Šenčurja do prireditvenega prostora na parkirišču ob pokopališču, kjer bo tudi žegnanje konj in družabno srečanje. Pri paradi bo sodeloval tudi Pihalni orkester Občine Šenčur. PONEDELJEK, 27. APRILA - Blagneča hiša, za katero želijo pridobiti evropska sredstva, je eden od izzivov sedanjega mandata. / Foto: Tina Dokl Ob 15. uri Kolesarsko društvo Šenčur organizira že 17. kolesarsko dirko za ''Veliko nagrado Šenčurja'', ki bo potekala po ulicah Šenčurja. Start dirke bo pred okrepčevalnico ''Alo-Alo'' v centru Šenčurja. VLJUDNO VABLJENI! 6 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Občinski praznik Delajo v korist skupnosti Na slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku bodo z zlato, srebrno in bronastima plaketama nagradili štiri posameznike, podelili pa tudi spominsko priznanje občine Šenčur. Šenčur – Število občinskih nagrajencev je letos majhno, podelili bodo samo pet nagrad. Letošnji dobitnik zlate plakete je Janez Sušnik, srebrne Bojan Udovič, bronastih Iztok Pelko in Janez Vrtačnik, spominskega priznanja pa pripravnice PGD Trboje. Janez Sušnik / Foto: Tina Dokl Odpiral vrata za pomembne projekte Janeza Sušnika je za zlato plaketo občine predlagala Krajevna skupnost Šenčur Srednja vas, ker so prepričani, da je aktivno sodeloval pri številnih občinskih projektih in s tem veliko prispeval k razvoju teh krajev. Ko je bil predsednik državnega sveta, je poskrbel, da so povišali indeks razvojne ogroženosti za Gorenjsko, s čimer je regija lažje prišla do državnega sofinanciranja. Na tej pomembni državni funkciji je uspel prepričati Družbo RS za ceste, da je zgradila prvo šenčursko krožišče na cesti Kranj–Kamnik proti Voklemu. "Prizadeval sem si tudi za gradnjo ceste Hotemaže–Britof, kar pa še vedno ni uspelo. Želel sem tudi, da bi bila obnovljena Blagnetova hiša, ta naloga še vedno čaka sedanje občinsko vodstvo. Ljubljančane sem pred leti tudi uspel prepričati za postavitev spomenika Mariji Tereziji," Janez Sušnik omenja le nekatere naloge, pri katerih je pomagal kot pomemben državni funkcionar odpirati vrata za projekte občine Šenčur. Sicer pa bil pred štirimi desetletji ustanovitelj turističnega društva, aktiven pri gradnji društvenega doma, danes je v upravnem odboru Gorenjske turistične zveze. Vodil je šenčursko društvo upokojencev, bil pobudnik ustanovitve folklornega društva, pri katerem je z ženo nekaj časa tudi plesal. V čast Mariji Tereziji v Šenčurju ni le spomenik, pač pa so potekali tudi krompirjevi dnevi z veliko krompirjevo povorko, ki je bila prav tako njegovo delo. Poleg tega je bil tudi gasilec, višji gasilski častnik, aktiven pri SK Triglav Kranj, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev za Gorenjsko in član upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije. Tri mandate je bil tudi občinski svetnik in se tudi v tej vlogi prizadeval za jih je bolj redkih besed. Srebrna plaketa po njegovem mnenju ni namenjena samo njemu. "To je priznanje skupini ljudi, ki smo organizirali petnajst kolesarskih dirk po ulicah Šenčurja in uspeli nanje pripeljati mednarodno udeležbo. Dirka je leta 2013 štela tudi za točke UCI, evropskega pokala. Šenčurska dirka ima velik Bojan Udovič / Foto: Tina Dokl pomembne občinske projekte, med drugim tudi za krožno križišče v poslovno cono, ki se začenja uresničevati prav letos. Janez Sušnik, ki je že pred desetletji dobil srebrno priznanje občine Kranj, ko je bil Šenčur še del takratne velike kranjske občine, pravi, da je zlato občinsko priznanje velika čast. Toda če bi za predlog vedel prej, bi ga odklonil, češ da sproža tudi zavist in govorice, zaradi katerih je potem prizadeta njegova družina. Priznanje je ekipno Tako pravi letošnji dobitnik srebrne plakete občine Šenčur Bojan Udovič s Prebačevega. Nagrajujejo ga za njegovo organizacijsko delo v Kolesarskem društvu Šenčur, v katerem je sodeloval od leta 1983 do 2013, štiri leta je bil tudi njegov predsednik, še prej pa je bil član Športnega društva Jakob Štucin (od leta 1977 do 1998). Predlagatelji najbolj cenijo njegovo delo pri organizaciji kolesarskih dirk za veliko nagrado Šenčurja z največjo mednarodno udeležbo v Sloveniji. Srednja generacija se Bojana Udoviča spominja kot aktivnega kolesarja, ki je bil v tedanji Jugoslaviji državni prvak, ima bronasto medaljo z mediteranskih iger, leta 1980 je sodeloval tudi na olimpijskih igrah v Moskvi in dosegel osmo mesto. Občina Šenčur ima kar štiri kolesarje, olimpijce, poleg njega so to še Ropret, Cuderman in Žirovnik. Toda o svoji aktivni športni preteklosti in pridobljenih odlič- ugled. Je zelo odmevna, vselej se je odlikovala po dobri organizaciji. Ko je štela za evropski pokal, smo imeli toliko prijav, da smo jih morali celo odklanjati," je dejal Bojan Udovič. Z organizacijo dirk se ne ukvarja več. "To smo sedaj prepustili mlajšim," pravi srebrni nagrajenec. Z gasilstvom od mladih nog 77-letni Janez Vrtačnik je letošnji dobitnik bronaste plakete občine. Z gasilstvom se je začel ukvarjati kot mladenič v rodnih Vodicah in z njim ostal povezan vse do danes. To je bil tudi njegov poklic, ki ga je opravljal na letališču Brnik, kjer se je leta 1995 upokojil. Ob gasilski službi mu ni bilo prav nič odveč biti še prostovoljni gasilec. Že leta 1962 se je usposobil za podčastnika v Medvodah, kasneje v Kranju znanje nadgradil in postal gasilski častnik. Svoje znanje je že v Vodicah prenašal na mlade in bil njihov mentor v okviru občinske mladinske zveze v Ljubljani. Gasilcem v Vogljah se je pridružil leta 1963, ko si je v tej vasi ustvaril družino. Dva mandata je bil poveljnik gasilcev in en mandat tajnik, ves čas se je tudi izobraževal in usposabljal ter si pridobil naziv višjega gasilskega častnika druge stopnje. Še danes se kot predstavnik PGD Voglje rad udeležuje prireditev. Tudi sicer je bil aktivno povezan z domačim krajem. Sodeloval je v vaških delovnih akcijah, pri gradnji doma vaščanov, tri desetlet- ja je kot cerkveni ključar sodeloval pri večkratnih obnovah cerkve, njeni elektrifikaciji, nakupu zvonov. Poleg tega je tudi štirintridesetkrat daroval kri. Kaj ga je motiviralo, da je za skupnost prispeval na toliko različnih področjih? "Bil sem mlad, z veseljem sem delal in rad sem bil v družbi,"preprosto pojasni letošnji bronasti vic, Matjaž Bakovnik, Drago Vrtač in jaz smo gonilna sila, ki z minimalnimi vlaganji in veliko prostovoljnega dela skrbimo za vzdrževanje športnega parka Rapa. Sodimo še v generacijo, ki je vajena prostovoljnega dela. Tudi jaz bi lahko dejal, da je občinska bronasta plaketa namenjena vsej skupini," pove Iztok Pelko. Tretji Iztok Pelko / Foto: Tina Dokl Janez Vrtačnik / Foto: Tina Dokl nagrajenec. "Visokega priznanja sem zelo vesel, nisem pa ga pričakoval. Zanj se lepo zahvaljujem, občini pa pri njenem delu želim veliko uspehov." Generacija, vajena prostovoljnega dela Drugi dobitnik bronastega priznanja pa je Iztok Pelko z Visokega, ki je tri desetletja aktiven v športu. V domačem kraju je začel kot folklorist, potem se je usmeril v športno dejavnosti in 15 let je aktivno igral nogomet pri NK Visoko in NK Šenčur, nato je bil dve desetletji trener mladinske in članske ekipe. Dvajset let je tudi v upravnem odboru športnega društva, kjer se aktivno vključuje v vse investicije v tamkajšnjem športnem parku. "Predsednik Boris Sajo- sedaj gasilske pripravnice (16 do 18 let). Na raznih gasilskih tekmovanjih v okviru Gasilske zveze Kokra so dosegale odlične rezultate, lani so se uvrstile tudi na državno tekmovanje in v težki konkurenci 26 ekip iz vse države pometle s konkurenti. Osvojile so naslov državnih prvakinj v orientaciji v kategoriji pripravnic. mandat je tudi član sveta krajevne skupnosti, pri čemer meni: "Tam lahko dajemo predloge in skušamo prispevati k razvoju svojega kraja. Kolikšen vpliv imamo pri tem, pa je v največji meri odvisno od razpoložljivega denarja." Pelko poudari tudi dobro sodelovanje z gasilci. Mlade gasilke državne prvakinje Ekipa gasilskih pripravnic PGD Trboje z dvema mentoricama pa letos prejme spominsko priznanje občine Šenčur. To so Sara Lakić, Urška Nikoletti, Eva Oselj, Petra Kralj in Barbara Oselj. Sara, Urška in Eva so v gasilske vrste PGD Trboje prišle pred osmimi leti kot pionirke, napredovale v mladinsko kategorijo in so Vsa leta jih vodita mentorici Petra in Barbara, ki že 25 let uspešno delata v vrstah PGD Trboje, zadnjih osem let kot mentorici gasilske mladine. O uspešnosti njunega dela pričajo številne uvrstitve gasilskih ekip na regijska tekmovanja in trikratna uvrstitev na državna tekmovanja. "V šestdesetletni zgodovini delovanja Gasilske zveze Kokra se je prvič zgodilo, da so državne prvakinje postale gasilke iz društva v občini Šenčur, ki je včlanjeno v GZ Kokra, ki ima svoj sedež v Šenčurju. S tem dosežkom na državnem tekmovanju se je ugled občine Šenčur in GZ Kokra povečal in želja vseh je, da bi se takšni uspehi še kdaj ponovili," želijo v KS Trboje Žerjavka, ki so predlagatelji tega priznanja. OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR Danica Zavrl Žlebir Pripravnice PGD Trboje z mentoricama 7 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Podjetništvo Povezani na sejmu Vsi za enega, eden za vse, je bil moto šenčurskih razstavljavcev v Komendi. Podjetniki in kmetje so začutili potrebo po povezovanju in druženju. Danica Zavrl Žlebir Šenčur – Na nedavnem spomladanskem sejmu v Komendi so se prvič z enotnim nastopom predstavili podjetniki in kmetje iz občine Šenčur. Znano je, da so Šenčurjani in okoličani zelo marljivi in delavni ljudje, to so s svojimi pestrimi in ličnimi izdelki ter storitvami tudi pokazali. V posebnem prireditvenem šotoru je razstavljalo 49 podjetnikov in devet kmetij, k promociji pa sta pripomogli tudi dve društvi, turistično in Godlarji. Zamisel o skupnem nastopu se je porodila Franciju Podjedu z Olševka, ki se ukvarja s kmetijstvom in predelavo mleka, sicer pa je član občinskega odbora za kmetijstvo. Skupaj s predsednico odbora za kmetijstvo Vido Tičar Rebolj in Boja- nom Jurančičem, ki vodi občinski odbor za gospodarstvo, so idejo predstavili županu, nato so zadeve stekle in že januarja so rezervirali šotor za marčevski sejemski nastop. Pod skupnim šotorom "To je bil prvi enotni nastop podjetnikov iz občine. Predstavili smo se pod šotorom, kjer smo postavili z enakimi tablami označene stojnice. Nekaj stojnic je bilo iz domače občine, nekaj so nam jih brezplačno odstopili v sosednji občini Preddvor. Ekipa z Olševka, ki je predstavljala organizacijsko jedro dogodka, je poskrbela tudi za brezplačno ozvočenje, prav tako brezplačno so nam na zadnjo stran šotora predvajali promocijsko predstavitev dejavnosti vseh razstavljavcev, ki si jo še vedno lahko ogledate na Pod skupnim šotorom spletni strani Občine Šenčur ali pa si do nje pomagate s priloženo QR-kodo. 49 podjetnikom in devetim kmetijam sta se v razstavnem šotoru pridružili tudi dve društvi: Turistično društvo Šenčur, ki je delilo pražen krompir, in Godlarji, ki so delili godlo," je o prvem uspešnem nastopu šenčurskih podjetnikov povedal Franci Podjed. Občina Šenčur je skupni nastop na komendskem sejmu financirala z 10 tisoč evri, s čimer so pokrili materialne stroške, delo organizatorjev pa je bilo povsem brezplačno. Franci Podjed je po sejmu zadovoljen, najprej ker je dobro uspela skupna predstavitev, in ker so bili dobri tudi odzivi. Na elektronske naslove organizatorjev je prispelo več pohval, kar jim daje spodbudo za naprej. "Upam, da bomo s tem nadaljevali, tako s predstavitvami na drugih sejmih kot tudi sicer s povezovanjem podjetnikov," dodaja Podjed. „Naš skupen cilj je čim bolj prispevati k razvoju gospodarstva v občini, da bi se panoge kar najbolj enakomerno razvijale in da bi gospodarstvo čim bolj cvetelo. Samo od sebe ne gre, treba se je truditi, iskati nove priložnosti, si izmenjevati in širiti ideje ... Ob skupnem nastopu smo dognali, da smo se ob tej priložnosti spoznali med seboj, naš namen pa je medsebojna pomoč in sodelovanje." Korak naprej Občinski svetnik in predsednik odbora za gospodarstvo Bojan Jurančič pa izkušnjo komendskega sejma ocenjuje takole: "Skupna predstavitev podjetnikov iz občine Šenčur na sejmu kaže, da se da z malo denarja ustvariti pozitivno vzdušje pri krepitvi podjetniškega duha in izkoristiti tisto, kar v občini že imamo. Podjetniki na sejmu so se spoznali med seboj, povezali in si izmenjali ideje, kar lahko koristi vsem. Ob tej priložnosti so se predstavili širši okolici. Zlasti je sejem dal priložnost manjšim in mlajšim podjetjem, ki se doslej še niso imeli možnosti širše predstaviti. Kakšen je učinek za posel, je težko reči, saj gre za delo na dolgi rok." V odboru si želijo stopiti še korak dlje. Bojan Jurančič: "Povabili bi učence osnovne šole, ki so pred odločitvijo za KROVSTVO TESARSTVO KLEPARSTVO Pooblaščenismozanaslednjevrstekritin: TRIMOTREBNJE,BRAMAC,TONDACH,SALONIT,RAVNESTREHE- SARNAFIL,TEGOLA,OKNAVELUX,DECRA,GERARD Franšizna skupina Računovodske in knjigovodske storitve Poslovno in davčno svetovanje Mlakarjeva ulica 76, 4208 Šenčur Tel.: 04/279 10 00, faks: 04/279 10 30, www.sconto.si poklicno kariero, da se nam pridružijo in pomagajo pri dogodkih, s čimer bodo pobliže spoznali podjetništvo. S šolo v Šenčurju se o tem dogovarjamo za prihodnje šolsko leto, medtem ko smo od podjetnikov in kmetov že pridobili soglasja, da so pripravljeni odpreti vrata učen- Povezava na predstavitev dejavnosti razstavljavcev občine Šenčur na komendskem pomladanskem sejmu cem. Ti bi lahko o obiskih v podjetjih posneli pogovore, napisali članke in reportaže. Povabili bi tudi starše in ta izkušnja bi zagotovo pripomogla, da bi se mladi v prihodnje z manj strahu in bolj odločno odločali za uporabne poklice in podjetništvo. Delati želimo po formuli 1 + 1 = 3, kar pomeni, da iz tega tudi za prihodnost dobimo nekaj več. Če bi nam to uspelo v občini, bi bil to lahko lep zgled tudi za državno raven." Pomlad v Občini Šenčur je čutiti tudi v prihajajoči pomladi. Vidimo jo lahko v vrtu, na drevju in na grmičkih. Čutimo jo lahko v zraku in v svojih namenih po dobrem in naprednem. Nobene moči ni, ki bi lahko ustavila zagon, delavnost in vztrajnost naših klenih ljudi, dodajajo organizatorji. Avto-moto društvo Šenčur Stranska pot 1, 4208 Šenčur Telefon: 04 25 16 420, Faks: 04 25 16 421 E-pošta: avtomotosencur@siol.net Spletna stran: www.amd-sencur.si Uradne ure: torek in četrtek od 16. do 18. ure 041 856 237 www.socialni-servis-mojca.si Kaj vam nudi članstvo AMZS oz. AMD Šenčur? Mojca Jazbec, s. p. pomoč na cestah v Sloveniji in poteh v tujini denarno pomoč Motorevijo pravne nasvete popust pri Telekomu za paket Top-Trio tehnično svetovanje AMZS račun in kredit pri Sberbank banki PRODAJA BUKOVIH IN MEŠANIH DRV ŠE NISTE NAŠ ČLAN? VČLANITE SE! Več o članstvu in dejavnosti društva oz. AMZS si lahko preberete na naši spletni strani www.amd-sencur.si ali na naslovu www.amzs.si ŽAGANJE DRV NA VAŠEM DOMU DEBELJAK 031 511 038 Martin Debeljak s. p., srednja vas 15, šenčur Poslovna cona A 55, 4208 Šenčur Tel.: 04/25 15 900, Faks: 04/25 15 901 E-pošta: streha.kuhar@siol.net Gsm: 041/614 105 Župan Ciril Kozjek in pobudnik skupnega nastopa Franci Podjed Spoštovane članice in člani, občanke in občani! Ob prazniku Občine Šenčur vam želimo prijetno praznovanje. Prejemnikom priznanj pa iskrene čestitke v imenu Avto moto društva Šenčur. 8 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Šola Opazovali sončev mrk V Osnovni šoli Šenčur poskušajo učence navdušiti za naravoslovno tehnične poklice. Mateja Rant Šenčur – V okviru dejavnosti, s katerimi poskušajo učencem približati naravoslovje, so 20. marca za vse učence centralne šole in vrtčevske otroke organizirali opazovanje delnega sončevega mrka. "Poskrbeli smo za varno opazovanje. Na šolskem dvorišču smo postavili teleskop in sliko projicirali na zaslon," je pojasnila učiteljica matematike in fizike Andreja Jagodic. Tokrat smo bili v Sloveniji priča zgolj delnemu sončevemu mrku, popolnega so ta dan lahko opazovali le na Ferskih otokih. Pri nas bo to ponovno mogoče šele leta 2081, je razložila Andreja Jagodic. Njihovi učenci šolo uspešno zastopajo tudi na raznih tekmovanjih s področja naravoslovja. Konec marca se je deset učencev udeležilo področnega tekmovanja iz fizike, v začetku aprila pa je tri- deset njihovih učencev iz 7., 8., in 9. razreda sodelovalo na področnem tekmovanju iz matematike. Ta čas pa se pripravljajo na področno tekmovanje iz robotike, v kategoriji RoboCup Junior Rescue Line. Dvakrat so bili že državni prvaki, nastopili pa so tudi na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. "Z robotiko se ukvarjamo že šesto leto. Robotke sestavljamo s sestavljanko Lego Mindstorm NXT in EV3. Zadnja štiri leta imamo tudi izbirni predmet Robotika v tehniki," je pojasnila Špela Jenko, učiteljica matematike in tehnike, ki v šenčurski šoli vodi robotiko. Obenem se pripravljajo še za področno tekmovanje iz konstruktorstva in tehnologije obdelav, kjer bodo tekmovali v kategoriji 3D modeliranje s SketchUp-om. "V tej kategoriji smo imeli tri leta nazaj državnega podprvaka," se je še pohvalila Špela Jenko. Učencem Osnovne šole Šenčur so omogočili varno opazovanje sončevega mrka. Izkupiček v šolski sklad Simon Šubic Foto: KUD Visoko Visoko – Dramska sekcija KUD Valentin Kokalj Visoko je sredi januarja v domačem kulturnem domu še zadnjič uprizorila gledališko predstavo Črna komedija, za katero so na lanskem Festivalu gorenjskih komedijantov na Dobu pri Domžalah prejeli tudi glavno nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo (Sandra Rajgelj). Izkupiček predstave je šel v dobrodelne namene, tokrat za šolski sklad OŠ Šenčur. »Žal je bil obisk slabši od pričakovane- ga, vseeno pa smo zbrali 570 evrov, ki jih bodo na šoli znali koristno porabiti,« je povedala predsednica društva Staša Pavlič. Ravnateljica šole Majda Vehovec se je KUD-u Valentina Kokalja zahvalila za humanitarno gesto. Šolski sklad so ustanovili leta 2008, sredstva pa pridobivajo iz prispevkov staršev, učencev, občanov, donacij in drugih virov. Namenjajo jih za pomoč socialno šibkim učencem, za dejavnosti in nadstandardno opremo, ki se ne financirajo iz javnih sredstev ipd. Prek druženja spoznavajo jezik V prostorih Osnovne šole Šenčur se vsak ponedeljek srečujejo prostovoljci z učenci in starši albanske narodnosti ter jim prek druženja pomagajo spoznavati slovenski jezik, obenem pa tako skrbijo za njihovo lažje vključevanje v družbo. Mateja Rant Šenčur – Druženje učencev in njihovih staršev s starejšimi prostovoljci poteka v okviru projekta Slovenske filantropije Sadeži družbe, ki so se mu v vrtcu Visoko pridružili že lani. Tako so se po besedah mentorice v projektu Andreje Mali v okviru letošnjega Dneva za spremembe odločili, da bodo nadaljevali s temi dejavnostmi. Tokrat so se odločili za pomoč pri usvajanju slovenskega jezika albansko govorečim otrokom. Ob tem skozi aktivnosti, kot so sprehodi, druženja ob knjigah ali samo klepet, poskušajo delovati povezovalno. "To ni običajno učenje jezika, saj smisel ni v tem, da bi delali namesto učiteljev. Bistvo je v izmenjavi, saj s tem tudi mi veliko pridobimo," je poudarila Andreja Mali in oddala, da predvsem želijo, da bi se ti otroci in njihovi starši počutili sprejete. Za to vsak teden skrbi skupina prostovoljcev, ki se z njimi srečuje v prostorih šenčurske osnovne šole. Med njimi je tudi Staša Pavlič, ki je navdušena nad zavzetostjo otrok in staršev, da bi se naučili govoriti slovensko. "Besede jim gredo hitro v ušesa, zelo si zapomnijo. Opazi se, da se želijo učiti," je pojasnila in dodala, da se je za prostovoljno delo z njimi odločila, ker jim je želela pomagati pri vključevanju v našo družbo. "Zlasti mamice so zelo navdušene, saj so večinoma doma in nimajo toliko stikov z drugimi kot moški in otroci, ki zato bolje obvladajo slovenski jezik." Slovenščino jim pomagajo spoznavati prek slik v knjigah in raznih prospektih, ki jih na dom pošiljajo veliki trgovski centri. "Včasih pa kaj tudi kar narišemo," se posmeje Staša Pavlič. V Osnovni šoli Šenčur in njenih podružnicah je po besedah psihologinje Mateje Potočnik Poljanšek ta čas okrog štirideset albansko govorečih otrok. Mnogi od njih se vključijo v slovensko šolo, čeprav ne znajo niti besedice slovensko. Deset ur učenja jezika, ki jim ga omo- Prek druženja poskušajo prostovoljci z Visokega albansko govorečim otrokom približati slovenščino. goči pristojno ministrstvo, je po njenem odločno premalo, zato je tovrstno druženje s starejšimi, ob katerem spoznavajo slovenske besede, še kako dobrodošlo. Poleg starejših prostovoljcev z veseljem priskočijo na pomoč tudi učenci, ki govorijo tako albansko kot slovensko. "V Slovenijo sem prišla pred desetimi leti, ko sem bila stara eno leto, zato že tekoče govorim slovensko," nam je zaupala petošolka Rina Nezaj, ki se je s slovenščino prvič zares srečala šele v šoli. Zdaj z veseljem pomaga prevajati Albioni Bytyči, ki je v Slovenijo prišla šele pred tremi meseci. "Učenje jih gre kar dobro," jo je pohvalila Rina Nezaj, čeprav je Albiona Bytyči potožila, da je slovenščina zelo težka. Zapisali prek sto decimalk Na Osnovni šoli Šenčur so v sredini marca pripravili šolsko tekmovanje v poznavanju števila "pi", na katerem so se učenci pomerili, kdo se bo na pamet naučil največ decimalk tega iracionalnega števila z neskončnim številom decimalk. Mateja Rant Šenčur – Pobuda za organizacijo tekmovanja je prišla s strani učencev samih, je pojasnila učiteljica matematike in fizike Andreja Jagodic. "V šoli smo se učili o ploščini in obsegu kroga. Razmerje med obsegom in premerom kroga je vedno enako številu pi. To iracionalno število ima neskončno decimalk. Ko sem učencem pripovedovala o tem, da v Ljubljani na fakulteti za matematiko in v svetu obstaja tekmovanje v pomnjenju števila pi,so sami predlagali, da bi to izvedli tudi pri nas." Tekmovanje se je odvijalo 18. marca, štiri dni po 14. marcu, ki velja za dan števila pi. Za priprave na tekmovanje, torej učenje decimalk števila pi na pamet, so imeli učenci na voljo le slab teden. "Sprva se jih je na tekmovanje prijavilo precej več, a na koncu jih je ostalo osem," je dejala Andreja Jagodic. Tekmovali so samo učenci osmih razredov in en učenec iz sedmega razreda. Zmagala je učenka Neža Didovič, ki je pravilno zapisala kar 133 decimalk. Drugo mesto je zasedla Ema Krumpestar s 108 pravilno zapisanimi decimalkami. Poleg sladke nagrade, ki so je bili deležni prav vsi tekmovalci, sta si prislužili tudi petico pri matematiki. Ob tem je Andreja Jagodic kot zanimivost navedla, da svetovni rekord znaša deset tisoč pravilno zapisanih decimalk. Učenje decimalk števila pi je za zmagovalko Nežo Didovič predstavljalo prav poseben izziv, nam je zaupala. "Zanimivo mi je bilo, ker nisem srečala še nikogar, ki bi znal toliko decimalk na pamet. Sama sem že prej poznala 16 decimalk, zato se mi je to zdela izvrstna priložnost, da se naučim še kakšne." Pri učenju je uporabljala poseben sistem, da si je lažje zapomnila. "Učila sem se jih tako kot telefonske številke, v kompletu po pet števil." Očitno se ta sistem Zmagovalki tekmovanja v poznavanju števila pi Neža Didovič (desno) in Ema Krumpestar obnese, saj je na koncu pravilno zapisala kar 133 decimalk. Učiti se je začela že v šoli tisti dan, ko je izvedela za tekmovanje, in sicer skupaj s prijateljico. "Doma sem potem decimalke števila pi poiskala na spletu in ves čas ponavljala." Priznala je, da se jih je sprva mislila naučiti "zgolj" okrog osemdeset, a ko je v šoli izvedela, da jih toliko že znajo tudi nekateri drugi, je z učenjem nadaljevala. "Okrog dvajset sem se jih naučila še na dan tekmovanja," je priznala. Od takrat se sicer novih decimalk ni učila, a teh 133 še vedno hrani v spominu. "Če bo prihodnje leto spet tekmovanje, bom samo nadaljevala od tu naprej," se je še nasmejala. 9 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Kultura Sprava z visoškega odra V zadnjih letih so v KUD Valentin Kokalj Visoko zelo uspešno ponovno oživili gledališko dejavnost. Vsako leto pripravijo novo odmevno predstavo. Letošnja uspešnica je vsekakor komedija Silvestrska sprava, ki jo je podpisal eden najboljših slovenskih komediografov Tone Partljič, režirala pa Nataša Gros. Visoko – Po petnajstletnem premoru so v sezoni 2010/11 na Visokem znova zagnali gledališki oder in že s prvo igro, komedijo Vstajenje Jožefa Švejka navdušili. Sledili sta dve v naslovu s prostorom vezani predstavi, namreč Soba in Skupno stanovanje, lani pa so se lotili Črne komedije. Ob tem so vsako sezono na različnih festivalih prejemali igralske nagrade, Frenk Kranjec je na dveh festivalih prejel nagradi prvega komedijanta, v pretekli sezoni pa je na 17. festivalu gorenjskih komedijantov nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo prejela Sandra Rajgelj. Ko se Frenku in Sandri pridruži še Boštjan Omerza in odrska ekipa z režiserko Natašo Gros, smo že v vrtincu Silvestrske sprave. Gre za komedijo, ki so jo visoški gledališčniki pripravili za letošnjo sezono in je po premieri v začetku februarja doživela še kar nekaj ponovitev in kot je slišati glas, publika predstavo povsod navdušeno pozdravlja. Komedija je seveda priljubljen gledališki žanr, tokrat zagotovo tudi tematika predstave, tu pa ne smemo poza- biti omenjene trojice igralcev. Besedilo za Silvestrsko spravo je Tone Partljič zapisal pred petnajstimi leti, na ljubiteljskih odrih pa je kar priljubljeno. V predstavi gre za našo že skoraj prislovično nezmožnost sprave o vsem, kar se je na naših tleh dogajalo v in po vojni pred sedemdeset in več leti. Besedilo je tipično Partljičevo, preprosto, jasno in družbeno kritično, predvsem pa z obilico humorja. Frenk (igra ga Frenk Kranjec) iz Avstralije, kamor je po vojni emigriral in tam pognal nove korenine, pride v domovino k nečakinji praznovat novo leto. Sorodnica mora z možem nujno v Trento in strica pusti samega doma. V upanju, da bo praznoval v krogu svoje družine, se iz doma upokojencev prikaže tudi Jože (Boštjan Omerza), ki pa doma namesto svojega sina in snahe sreča možaka podobnih let, ki je prišel iz Avstralije. Začetno negodovanje nad današnjo mladino in zadovoljstvo, da bosta vsaj onadva lahko praznovala skupaj, pa skalijo spomini na mladost in vojna leta. Sicer sta mnenja, da sta se oba borila na ¹ pravi strani“, a kaj, ko je eden pel Hej Ne, sprava res ni enostavna stvar. Nasprotno pa prav lahkotno svoje like skozi predstavo vodijo Frank Kranjec, Boštjan Omerza in Sandra Rajgelj. / Foto: Aleksander Gašperlin brigade, drugi pa Regiment po cesti gre. Na sceno stopita Frenk domobranec in Jože partizan. Silvestrovanje v dvoje preide v fazo, ko se po slovensko začnemo deliti na naše in vaše, dobre in slabe, prav in narobe ... Zrela moža spet eden na drugega gledata ¹ skozi puškino cev“. A ni tako hudo, saj Partljič boj vojnih nasprotnikov spretno zapakira v kup komičnih situacij, v katerih sta oba izkušena igralca suverena in prepričljiva. Ne manjka smeha. K njuni spravi pripomore zgodba hi- Igor Kavčič Šenčur – Izidor Gašperlin, ki zadnjih sedem let deluje kot partnerski in družinski terapevt, velja za enega od najbolj priznanih fotografov pri nas, čeprav se, kot sam pravi, s fotografijo resneje ukvarja od leta 2008. Leto kasneje se je pridružil Fotografskemu društvu Janez Puhar Kranj in s svojimi deli začel sodelovati na različnih domačih in tujih fotografskih natečajih in salonih. V manj kot dveh letih je v dvajsetih državah dobil sedemdeset nagrad za dvaintrideset fotografij, večinoma pod pokroviteljstvom FIAP. Ponaša se z naslovom Excellence FIAP, v okviru FZS pa ima naziv kandidata za mojstra fotografije. stave Pogledi je dovolj zgovoren in jasen, ob spremljanju ¹ pogledov“ s fotografij pa opazovalca hkrati spodbuja tudi h globljemu razmisleku. Razstava Pogledi samodejno sproži množico spominov, občutij in asociacij, ob razstavi razmišlja fotografska kolegica, mojstrica fotografije Andreja Peklaj. Otroški pogledi, žalostni, radovedni, prestrašeni, odkriti, prikriti, pogledi od zunaj, vase obrnjeni pogledi ... Izidor je poglede, ki jih je za razstavo pripravil na fotografijah v črno-beli tehniki, iskal na svojih potovanjih v daljne dežele, kot so Etiopija, Filipini, Oman, Turčija, Kambodža ... V razstavljenih pogledih lahko prebiramo zgodbe človeških življenj, hkrati pa se lahko navdušuje- Sodeloval je na več društvenih razstavah v Sloveniji in tujini, doslej pa se je predstavil tudi na petnajstih samostojnih razstavah. Največ razstavljenih in nagrajenih fotografij je s področja popotniške, pokrajinske in naravne fotografije. V zadnjem času se izraziteje usmerja h konceptualni, razpoloženjski in poulični fotografiji. V prvem pomladnem mesecu se je s svojimi fotografijami predstavil v domačem Šenčurju, kjer je bil rojen in je preživel prvih petindvajset let. Naslov njegove raz- mo nad vrhunsko tehnično dovršenimi fotografijami. Ali kot je zapisala Peklajeva: "Izidorja odlikuje izbira najboljšega zornega kota, tako pri fotografiranju kot v vsakdanjem življenju, saj je pomembno, kam in kako se (v sebi) postavimo in iz kakšnega (notranjega) položaja najbolje, najučinkoviteje delujemo." Dragi Šenčurjani, ki ste zamudili tokratno fotografsko razstavo v domačem muzeju, si vendarle oglejte Gašperlinove fotografije, ko bo ponovno razstavljal kje v vaši bližini. Priporočamo. šne pomočnice Marije (Sandra Rajgelj), ki pripravi silvestrsko večerjo in jima občasno prihajala delat družbo. V uro in četrt dolgi predstavi se lahko dodobra nasmejemo tistemu, kar se dogaja na odru, pravzaprav pa kar samim sebi in lastni nezmožnosti spraviti se s preteklostjo. Pod režijo se je prvič podpisala Nataša Gros, ki je dobro opravila svoje delo. Kdo se v dvorani smeje bolj belemu in kdo bolj rdečemu, bomo pustili ob strani. Vsaj do naslednje ¹ sprave“. Berlin gosti slovensko keramiko Od začetka februarja sta v Berlinu na ogled dve slovenski razstavi: umetniških del, nastalih na Mednarodnem simpoziju umetniške keramike V-oglje, in slovenske sodobne keramike. Igor Kavčič Šenčur – V prostorih uglednega berlinskega muzeja keramike sta na ogled dve razstavi keramike s poreklom iz Slovenije. Slednji sta rezultat sodelovanja Keramik Museuma v Berlinu in Zavoda V-oglje iz Šenčurja je, seveda ob pomoči slovenskega veleposlaništva v Berlinu in veleposlanice Marte Kos Marko. Na razstavi Slovenska sodobna keramika, ki bo na ogled še do 1. junija, se s svojimi deli predstavljajo: Ifigenija Simonović, Ivan Skubin, Marjeta Baša, Lidija Zdešar, Saphana Gandharb, Niko Zupan, Majda Jager Schlosser, Marja Prelovšek, Anamarija Nuša Mulej, Ivana Petan, Urška Aljančič, Kristina Rutar, Sanda Kürbus Zore in Barba Štembergar Zupan. Na drugi, še obsežnejši razstavi pa so predstavljena dela, ki so nastala na vsakoletnem simpoziju V-oglje, ki v Vogljah poteka od leta 2006 naprej. Vse do 10. avgusta bodo na ogled dela kar sedeminštiridesetih avtorjev, triinštiridesetih keramikov in štirih fotografov V tem tednu se je v Muzeju občine Šenčur iztekla fotografska razstava Izidorja Gašperlina z naslovom Pogledi. Foto: Izidor Gašperlin Igor Kavčič Popotnikovi Pogledi Razstavljal bo Jože Koželj Odprtja obeh razstav v Berlinu se je udeležilo kar nekaj slovenskih avtorjev, v sredini pa poleg Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana tudi slovenska veleposlanica v Nemčiji Marta Kos Marko. / Foto: Zavod V-oglje iz enaindvajsetih držav, ki so v preteklih letih sodelovali na simpoziju V-oglje. Številne goste v do zadnjega kotička napolnjenem razstavnem prostoru je nagovoril direktor Keramik Museuma Berlin Heinz J. Theis, v imenu Slovenije pa je spregovorila veleposlanica Marta Kos Marko. Ob tem je Zavod V-oglje ter tudi razstavljena dela predsta- vila direktorica Keramik Museum Westerwald ga. Monika Gass. Slovenske umetnike je predstavil Niko Zupan. ¹ Obe razstavi sta najava desetletnice delovanja simpozija umetniške keramike v Šenčurju. Številni ljubitelji umetnosti iz vsega sveta, ki vsako leto obiskujejo svetovljanski Berlin, bodo tako imeli možnost spoznati tudi del naše kulture,“ je povedal Niko Zupan in poudaril, da so razstavljena dela zelo raznolika in v Keramik Museum Berlin je to prva razstava z zgolj sodobno keramiko, na kar so v Zavodu še posebej ponosni. Zavod V-oglje je ob tej priložnosti izdal tudi dva kataloga, na odprtju razstave pa so gostom postregli s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami. Šenčur – V šenčurskem muzeju bo razstavljal Jože Koželj iz Voklega. Razstavo njegovih kiparskih izdelkov, skled, stolov in drugih lesenih izdelkov, ki nastajajo v njegovi delavnici, bodo odprli v torek, 21. aprila, ob 19. uri. "Doslej še nisem veliko razstavljal, kljub temu bo to že moja tretja samostojna razstava," je pred odprtjem povedal Jože Koželj. "Vsak od razstavljenih predmetov ima svojo zgodbo. Poleg skulptur in drugih lesenih predmetov pa so del zgodbe tudi aforizmi, ki jih ustvarjam in jih bom v muzeju polepil po tleh, da bodo dopolnili celotno sliko." Umetnik z lesom ustvarja v svoji firmi, poetično imenovani Objemi drevo, razstavo v muzeju pa je domiselno poimenoval Mal' čez les. Silvestrska sprava 2000 Visoko – KUD Valentin Kokalj Visoko je za člane Društva upokojencev Šenčur v petek, 10. aprila, uprizoril gledališko predstavo, komedijo Toneta Partljiča Silvestrska sprava 2000. Dvorana v Domu krajanov na Visokem je bila nabito polna in upokojenci so se ob odlični gledališki odigrani predstavi tudi od srca nasmejali. 10 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Društva V ritmu smo se ujeli V družbi Berte Golob Pri Šuštarju v Hotemažah je 20. marca potekal prijeten literarni večer s pisateljico, pesnico, knjižničarko, lektorico in profesorico Berto Golob. Vabilo: Ustanavljamo novo folklorno skupino v Šenčurju. Prijazno vabljeni vsi, ki se radi zavrtite v ljudskem ritmu, pa tudi vsi, ki bi se radi naučili in spoznali stare ljudske običaje. Vodil jo bo Aleksander Sašo Zupan. In završalo je, posebno med ženskami. Da vedno in povsod primanjkuje moških, ni treba posebej poudarjati. Samo Lesjak Marjeta Jurgele, Marjanca Rebernik V ritmu so se ujeli ... in osebnih razlogov je nekaj plesalcev prenehalo, prihajali so novi; trenutno se je število ustavilo pri 30. V folklorno dejavnost so se člani vključili že v zrelih letih, saj je njiho va povprečna starost 62 let. Za to žrtvujejo veliko svojega prostega časa. Na vaje dva janca Rebernik. Prvič so nas topili februarja 2010 na sreča nju folklornih skupin v Pre dosljah kar v oblačilih današ njega časa. V novi kostumski podobi pa so se predstavili v Šenčurju aprila 2012. Med začetne plese so uvrstili razli čice plesa v parih, štajeriša, s Folklorno društvo Šenčur o peti obletnici delovanja prireja celovečerni nastop z naslovom V ritmu smo se ujeli, ki bo v petek, 17. aprila, ob 19.30 v Domu krajanov Šenčur. krat tedensko in z odgovor nostjo tudi na vse nastope prihajajo iz šenčurske občine, pa tudi iz okolice Tržiča, Lju bljane in Kranja. Predsednica folklornega društva je Mar šenčursko šego fantovskega petja sredi vasi. Sledila je pri redba spleta plesov Po Šen čurju gor in dol. S harmoni ko jih je spremljal Blaž Pipan. Naučili so se tudi, kako so nekdaj po vaseh na Gorenjskem plesali nojkato liš. Pri plesu zingentajč so med posameznimi kiticami poljubnih pesmi plesali raz lične oblike valčka. Ker še niso poznali harmonike, so spremljali plesalce godci na opreklju, violini, klarinetu in basu. Odrsko plesno pri redbo je oblikoval Aleksan der Sašo Zupan, glasbeno Damjana Praprotnik in pev sko Simona Kralj. Pri gorenjskih delovnih plesih (H: »ta potrkan ples, žakle šivajo, kovtre šivajo, pa tudi šaljivi »ples z metlo«), je pri petju pomagala Nevenka Vidmar. S svojim motom Vse za ples, druženje, vesel je, za razdajanje pozitivne energije se dotaknejo gledal cev in jih navdušijo. V družbi z Berto Golob STORITVE Z GRADBENO IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO www.g-k.si Gregor Kordež s.p., Luže 17, 4212 Visoko Šenčur – Torek, 1. september 2009, večer prijav in razgovor z vodjem. Marta Pipan zapisu je imena prijavljencev. Vmes Aleksandrov glas: "O, ali boste tudi vi zaplesali z nami? Ja, vidite, takole se v življenju vse obrne, prej ste učili vi mene, sedaj bom pa še jaz vas." Tako se je začelo. Šenčurjani se radi primerjajo z obdobjem razsvetljenstva in Marije Terezije. Zaradi vsega tega se je strokovni vodja novo ustanovljenega Folklornega društva Šenčur odločil, da bi ohranjali starejše plese in obi čaje. V sodelovanju s folklorni mi strokovnjaki, dr. Bojanom Knificem, Tadejo Pance in mag. Tito Porenta je izbral celostno podobo plesalcev: oblačila, obuvala in pokrivala iz začetka 19. stoletja, plese pa iz raznih krajev po Gorenj skem. S tem je prvi poizkusil nekaj novega za razliko od drugih skupin podobnega sta rostnega obdobja, ki so že delovale v okolici Šenčurja. V razmeroma kratkem času jim je vse to uspelo s finančno podporo Občine Šenčur, Jav nega sklada za kulturno dejav nost, donatorjev, ki jih je v prvih dveh letih delovanja društva veliko pridobil prvi predsednik društva Janez Suš nik, in seveda z lastnimi sred stvi članov. Na začetku je društvo štelo 26 članov. Zaradi zdravstvenih Hotemaže – V zadnjem ob dobju na obnovljeni domači ji, za katero lepo skrbi njen lastnik Milan Krišelj, člani kul turnoumetniškega druš tva Valentin Kokalj Visoko pri pravljajo tudi literarne večere, na katere poleg ljubiteljev žlahtne slovenske besede povabijo tudi gosta z bogatega kulturnoustvarjalnega polja. Po Francetu Piberniku ter Cirilu Zlobcu je vse z obiskom tokrat razveselila pisateljica Berta Golob. Vsestranska književna ustvar jalka in nekdanja profesorica še danes ostaja v spominu nje nih učenk in učencev kot sim bol dobrega, zanimivega in pravičnega učitelja. V © hiši© je pisateljico toplo sprejelo okoli štirideset ljubiteljev kulture, med njimi tudi župan Ciril Kozjek. Uvodoma so Vesna Čulig, Sonja Zupančič, Alek sander Gašperlin, Brina, Tin kara in Milan Krišelj predsta vili življenjsko in poklicno pot profesorice Berte Golob, ki je začela kot profesorica v Pred dvoru, nadaljevala kot vodja Pionirske knjižnice v Kranju, nato bila lektorica na RTV Ljubljana in nazadnje pedago ška svetovalka v Kranju, vse mu temu je dodala še 23 let prostovoljnega poučevanja verouka, sicer pa še vedno piše in ustvarja. Nastopajoči so dej stva več kot šest desetletij traja jočega avtoričinega izjemno plodnega in raznovrstnega ustvarjanja dopolnili z inter pretacijami odlomkov njenih del, Ajda Krišelj pa je z zaigra nimi štirimi skladbami na harfi vsem zbranim poklonila pravi koncert. »Po tako boga tem literarnem © popotovanju© smo vsi polni najtoplejših čustev in celo ganjeni, a sreč ni, zato naši dragi gostji želi mo predvsem dobrega zdravja in da bi še dolgo ostala zvesta © papirnatim letalom© ,« je ob koncu dejala Danijela Bakov nik, ki je izbrala pripovedne odlomke in pesmi ter ob njih napisala tudi vezno besedilo. Berta Golob pa je zbranim zaželela vse dobro, ob tem pa posebej poudarila prijateljstvo in ljubezen v družinah. Ponovno v ponudbi: čiščenje gozdov po sečnji, izdelava, odkup in prodaja lesnih sekancev Pasji salon Bela Lucija Mali, s. p., Potoče 1a, 4205 Preddvor Ponujamo vam: razčesavanje striženje trimanje kopanje nego oči, ušes in krempljev celotno nego Delovni čas po dogovoru. Naročanje na: 041/692 770 Matjaž Tičar, s. p. GSM: 041 338 038 www.geodetske-storitve.com - ustvarjamo rešitve za zahtevne ELEKTROINŠTALACIJE, IZSUŠEVANJE, MONTAŽA KOTLOVNIC NA KLJUČ, SERVIS IN ŠIROKA PONUDBA REZERVNIH DELOV 11 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Društva Spet bo Jurjeva parada Danica Zavrl Žlebir Konjeniški klub Šenčur deluje uradno od leta 2008, neuradno pa že nekaj dlje, pove predsednik šenčurskih konjenikov Miro Peternel. "Registriranih je 35 članov in še kakih deset podpornih članov. Vsi na različne načine delujejo v klubu, ki razpolaga s približno sedemdesetimi konji različnih pasem. Konjeniški klub vsa ta leta ob občinskem prazniku organizira Jurjevo parado, na kateri se zbere od 70 do 100 konj. V oktobru organiziramo konjske dirke dvovpreg, pararelno jahanje, jahanje med ovirami, ki je po informacijah tekmovalcev eno najbolj- Šenčurski konjeniki ših v Sloveniji, tudi obisk je zelo dober. Naši člani se udeležujejo tekmovanj po celi Sloveniji in zasedajo dobra mesta. Udeležujemo se tudi raznih konjenic, ki jih orga- nizirajo društva. Ob tej priložnosti vas obveščam, da je možen ogled konj, jahanje za otroke in starejše, vožnja s kočijami in drugimi vozovi ob različnih priložnostih in praznovanjih. Pokličite nas, da se dogovorimo za prijetno druženje s to plemenito živaljo," povabi Miro Peternel. Jurjeva parada bo tudi letos. Konjeniki se bodo zbrali v nedeljo, 26. aprila, ob 10. uri na parkirišču pri športni dvorani Šenčur in krenili po ulicah Šenčurja do prireditvenega prostora na parkirišču ob pokopališču, kjer bo žegnanje konj, zatem pa še družabno srečanje. V paradi sodeluje tudi Pihalni orkester Šenčur. Ob materinskem dnevu Samo Lesjak Šenčur – V nedeljo, 22. marca, je v dvorani Doma krajanov v Šenčurju potekal koncert ob materinskem dnevu Rad bi povedal svetu. Polno dvorano so s pesmijo in plesom navdušili številni nastopajoči, CeOPZ Vesela srca župnije Šenčur z zborovodkinjo Katjo Križnar s pesmimi Ko rožice cvetijo, Rad bi povedal svetu, Materi in Mamica, očka, CeMePZ Vse za Jur´ja župnije Šenčur pa s pesmima Mati moja, venec pletem in Kje so tiste stezice. Skupina Želvice iz Vrtca pri OŠ Šen- Otroci so navdušili vse zbrane, predvsem pa svoje mamice. / Foto: Primož Pičulin DISKONTNA PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE, d. o. o. Šenčur SLO - 4208 Šenčur, Kranjska c. 1, tel.: 04/25 11 259 faks: 04/25 15 541, GSM: 041/ 331 881 Anton Magdič s.p. čur pod mentorstvom vzgojiteljic Vide Gerkman in Mateje Sitar je zapela ljudsko Žabe svatbo so imele ter pesmi Kavica, Nekoga moraš imeti rad in To je moj očka, Želvice pa so izvedle tudi plesno improvizacijo Pomladno prebujanje. Otroška folklorna skupina Vrtavke z mentorico Dragico Markun je poskrbela za dve odrski postavitvi, Na travniku in Na kmetiji, pri katerih sta sodelovala harmonikar Samo Debeljak in violinistka Eva Markun. Program sta brezhibno povezovali Monika Rozman in Katarina Sekne. 4208 Šenčur Delavska 18 Tel.: 251-52-00 Privat: 250-64-74 Gradbena mehanizacija Vilko Konc, s. p. TOPLOTNEČRPALKETALISMAN voda - voda, zemlja - voda, zrak - voda PLOD SLOVENSKEGA ZNANJA - najnovejša tehnologija - dolga življenska doba - različni modeli in moči - izkoristite subvencijo eko sklada - znatni prihranki pri ogrevanju - tudi pri radiatorskem - visokotemperaturna izvedba - izhodna temperatura do 65°C - visoka učinkovitost tudi pri nizkih temperatirah (do -25°C) - ogrevanje individualnih hiš, poslovnih objektov - možnost montaže na ključ v vaš nov ali obstoječi ogrevalni sistem (tudi v primeru radiatorskega ogrevanja) - izdelujemo tudi toplotne črpalke moči do 100 in več kW PRAVI ČAS ZA VLAGANJE V VAŠO PRIHODNOST! T as d pri v e l g o no ite za Poklič , ter brezplač je. doma o svetovan vn stroko računovodske storitve, d. o. o. Velesovska 49, 4208 Šenčur Visoko5,4212Visoko Telefon:(04)253-10-54 GSM:041652-654 tel.: 04 251 91 50 faks: 04 251 91 51 gsm: 041 364 880 e-pošta: darinka@darin.si T vzdrževanje javne razsvetljave semaforizacija križišč izdelava svetlobnih prometnih znakov TALISMAN Milje 44, 4212 Visoko, www.vigred-elektro.si Talisman d.o.o., Bobovek 31, 4000 Kranj , GSM: + 386 41 664 991, tel.: +386 4 253 53 40 e-mail: info@talisman.si, www.talisman.si TECHNOLOGY 12 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Čisto je lepo Spremljamo kakovost pitne vode Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Šenčur za leto 2014 V občini Šenčur upravljamo vodovodni sistem Kranj. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti, kar pomeni, da ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Zelo pomembno za zdravje je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi. Ti imajo lahko akutne posledice za zdravje. Onesnaženost pitne vode z mikroorganizmi označujejo mikrobiološki parametri, zato se ti parametri prednostno spremljajo. Ali je pitna voda mikrobiološko ustrezna ali ne, ocenjujemo glede na vrednosti in v povezavi z ostalimi parametri. Pri določanju ustreznosti pitne vode smo upoštevali parametre in mejne vrednosti parametrov iz Pravilnika o pitni vodi. Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih v omrežju. Na odvzetih vzorcih se v laboratoriju opravijo preskušanja na izbrane parametre. Vodovodni sistem Kranj Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno vodo približno 61.077 prebivalcev. V sistem smo v letu 2014 distribuirali 5.475.332 m3 pitne vode, od tega 718.555 m3 v občino Šenčur. V občini se iz sistema oskrbuje 8.413 prebivalcev v naseljih Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas pri Šenčurju, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo in Žerjavka. Dodatno se iz vodovodnega sistema Kranj oskrbujejo tudi naselja v Mestni občini Kranj ter občinah Naklo in Preddvor. Naselja v občini Šenčur se oskrbujejo s pitno vodo iz virov Čemšenik (zajetja in vrtine) in Bašelj (zajetja in vrtine), vrtine Gorenja Sava in Olševek, zajetja Nova vas in virov pod Krvavcem (vrtine in zajetja). Vrtina Šenčur se uporablja kot rezervni vodni vir. Pitna voda iz virov Čemšenik se dezinficira z natrijevim hipokloritom v sledovih, viri pod Krvavcem pa s plinskim klorom. Voda iz virov Bašelj in zajetja Nova vas se dezinficira s presvetljevanjem z UV-žarki. Voda iz vrtin Gorenja Sava, Olševek in KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ zlivanje odpadnih kemikalij v kanalizacijo in vodotoke prav tako povzroča onesnaževanje pitne vode. V okolici objektov za zajem pitne vode je prepovedan vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ter preoravanje travinja. Pomembno je tudi, kako pogosto in na kakšen način greznice praznimo. Greznične gošče so zelo koncentriran odpadek, ki poleg dušikovih spojin lahko vsebuje še druge okolju nevarne snovi. Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnajmo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje pili svežo vodo, vodo iz pipe. Obveščanje v času motene oskrbe s pitno vodo Šenčur se ne dezinficira ali kako drugače obdeluje. V letu 2014 je bilo iz zgoraj naštetih naselij za mikrobiološka preskušanja odvzetih štiriinšestdeset vzorcev pitne vode, za fizikalno-kemijska preskušanja pa osem. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, vsi odvzeti vzorci ustrezni. Laboratorijska preskušanja, opravljena v letu 2014, so pokazala, da pitna voda ni ogrožala zdravja ljudi. Tudi v prihodnje bomo zagotavljali ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov ter iz omrežja vodovodnega sistema. Trudili se bomo, da boste lahko še naprej uporabljali zdravstveno ustrezno pitno vodo. Soodgovorni za ohranjanje kakovosti vode Kakovost pitne vode se poleg notranjega nadzora spremlja tudi v okviru državnega monitoringa. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje, nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Za ohranjanje čiste pitne vode smo seveda soodgovorni tudi uporabniki sami. Poskrbeti moramo za redno vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki vključuje cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode. Upoštevajmo naslednja priporočila: - Redno čistimo mrežice na pipah (približno enkrat na 14 dni). Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. - Vodo uporabljajmo na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na pipi pred prvo uporabo tega dne stočimo nekaj vode (voda naj teče dve minuti oziroma do ustalitve temperature vode). Enako naredimo, ko pridemo iz službe, predvsem pa, ko se vrnemo po daljši odsotnosti. - Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, izvajajmo tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. - Evidentirajmo slepe rokave in jih odstranimo. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. Na onesnaženje vode vpliva tudi uporaba kemikalij, zato bodimo previdni in zmanjšajmo uporabo kemikalij. Namesto agresivnih čistil in ostalih snovi se odločimo za okolju prijazne izdelke. S tem bomo zmanjšali tudi onesnaženost odpadnih voda. Na kakovost pitne vode vpliva tudi ravnanje z odpadki. Divja odlagališča so velik potencialni onesnaževalec podtalnice, Včasih je zaradi okvar oziroma posegov na javnem vodovodnem omrežju in objektih (kot so redno in izredno vzdrževanje, obnove, prevezave na omrežju, prekuhavanje vode) oskrba s pitno vodo motena. V primeru večjih okvar obvestimo Center za obveščanje, Občino in radijske postaje. Obvestilo objavimo tudi na naši spletni strani. Dodatno imamo vzpostavljeno tudi osebno obveščanje z SMS-sporočili in/ali sporočilih po elektronski pošti. Če na osebno obveščanje še niste prijavljeni, to lahko storite po elektronski pošti na naslov info@komunala-kranj. si, prek obrazca na spletni strani www. komunala-kranj.si ali osebno na sedežu našega podjetja. Lahko nam tudi pišete na naslov Komunala Kranj, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Poseben poziv k obvezni prijavi velja za predstavnike javnih ustanov (šole, vrtci, zdravstvene ustanove, gostinski lokali …). O načinih obveščanja v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi vas podrobneje seznanimo vsako leto z obvestilom na hrbtni strani naših položnic. Čisto je lepo. 13 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Šport Najboljši skakalec prve lige To je Smiljan Pavić, 35-letni košarkar Šenčurja Gorenjske gradbene družbe, ekipe, ki v ligi Telemach igra za uvrstitev od 7. do 12. mesta. "Na posamične lovorike si ponosen, najbolj pomemben pa je ekipni uspeh," se zaveda Pavić, ki je s tremi ekipami osvojil že osem naslovov državnega članskega prvaka. Košarkar, ki prihaja iz Velenja, med največje uspehe kariere šteje tudi naslov evropskega prvaka z ekipo do 20 let. Takrat je v finalni tekmi v zadnji sekundi zadel za zmago. Maja Bertoncelj Košarkarje Šenčurja Gorenjske gradbene družbe naslednja tekma čaka v soboto, 18. aprila, ko se bodo v gosteh pomerili s Portorožem. Doma jih lahko spodbujate 22. aprila. Tekma s Helios Sunsi se bo v ŠD Šenčur začela ob 20. uri. 25. aprila bodo gostovali v Šoštanju, 29. aprila pa se bodo doma pomerili še s Hopsi Polzelo. Šenčur – Košarkarji Šenčurja Gorenjske gradbene družbe v prvi ligi Telemach igrajo za obstanek. Le malo jim je zmanjkalo, da bi jim po prvem delu uspel preboj v ligo za prvaka, kjer je šest ekip. Prvi igralec ekipe je pričakovano izkušeni 210 cm visoki Smiljan Pavić, najboljši skakalec lige in tudi najboljši strelec ekipe. V pogovoru je povedal več o njegovi dosedanji košarkarski poti, ki se je začela v domačem Velenju, pa tudi o načrtih za naprej. Najprej se ustaviva pri vaši dosedanji košarkarski karieri. Kateri so bili najpomembnejši trenutki? "Najpomembnejši trenutek je bil, ko smo na Ohridu z ekipo do 20 let postali evropski prvaki. V zadnji sekundi sem dal koš za zmago. Sem tudi osemkratni članski državni prvak s tremi različnimi klubi in mislim, da sem trenutno igralec v ligi z največ državnimi naslovi. Bil sem tudi član članske reprezentance, a na kakšnem večjem tekmovanju nisem igral." Za katere klube ste igrali? "Iz rodnega kraja me je košarkarska pot pri petnajstih letih vodila v Maribor. Tam so bili dobri trenerji in košarkarji, med drugim Sani Bečirovič in Boštjan Nachbar. slim, da smo na dobri poti. Malo nam je zmanjkalo celo do lige za prvaka. Moji osebni cilji so seveda povezani z ekipo. Pogodbo s Šenčurjem sem podpisal pri 34 letih, najbolj pomembno je, da imam motivacijo in željo za igranje košarke." Smiljan Pavić (številka 13) je v Šenčur prišel pred letošnjo sezono. Poleg tega, da je najboljši skakalec lige Telemach, je tudi najboljši strelec ekipe. / Foto: Tina Dokl sezon. Pred letošnjo sezono sem prestopil v Šenčur." Kadetska in mladinska leta sem igral v Mariboru. Potem sem šel v Slovan, v Laško, k Olimpiji, v Vojvodino, se po eni sezoni vrnil v Helios Domžale, šel znova za eno leto v tujino, v Grčijo in Latvijo, ter se vrnil v Novo mesto, kjer sem za Krko igral šest Kako je prišlo do te odločitve? "Zelo hitro smo se dogovorili. Pri Krki mi je potekla pogodba. Poklical me je Roman Horvat, s katerim sva UGODNE SERVISNE STORITVE ▲ SERVISNI PREGLEDI PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL PREVZEM ODSLUŽENIH VOZIL KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE (POGODBENIKI ZAVAROVALNICE TRIGLAV) MENJAVA PNEVMATIK Pravna posvetovalnica in mediacija Avtocenter Vrtač d.o.o., Visoko 77 a, Visoko UROŠ PUHAR, s. p. Velesovska c. 39 4208 Šenčur Telefon: 04/2515 580, 04/2515 581 gsm: 041/774 310 Pooblaščeni smo za naslednje vrste kritin: Tondach, Creaton, Bramac, Esal, Gerard, Tegola Nina Ana Jäger, s. p. Nina Ana Jäger, s.p., Šorlijeva 29, Kranj LL.M., mag. prav. in mediatorka Koroška cesta 19 4000 Kranj Tel. 051 305 998 E-pošta: pravna.posvetovalnica@gmail.com Igra "bazira" na vas, na centru. "Kar je smiselno. Sem igralec z največ izkušnjami in največ kvalitete. Realno gledano je tako. Pripravljen bi bil odigrati tudi kakšno drugo vlogo, a tako je. Menim, da se nismo slabo odločili. Če bi imeli malce več sreče, bi bili v ligi za prvaka. Na Kako bi opisali ekipo? "Treba je vedeti, da je to polprofesionalna ekipa. Večina igralcev ima zjutraj delo in trenirajo zvečer. Je pa vse bolj sproščeno, vzdušje je dobro. Fantje so super. Nisem vedel, kam prihajam, in ni mi žal, da sem se tako odločil." Kako naprej? Ostajate v Šenčurju? "Imam pogodbo za dve leti z možnostjo podaljšanja. Seveda je to vezano na obstanek v ligi. Če nam uspe, v kar ne dvomim, ostajam v Šenčurju." Na Gorenjsko ste se preselili z družino. Kako vam je všeč? "Živimo v Šenčurju. Tudi to je bila za nas velika sprememba. Smo se pa hitro navadili. Narava je lepa in uživamo tukaj." POGREBNIK, d. o. o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685 ali 070 443 902 pogrebnik@siol.net ali darkojeric72@gmail.com Pogrebno podjetje Pogrebnik, d. o. o. obvešča, da lahko svoje storitve opravlja tudi v krajih Šenčur, Cerklje, Šenturška Gora, Sp. Brnik, Lahovče, Komenda, Stranje, Selo pri Kamniku, Šmartno v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Gozd nad Kamnikom, Preddvor, Kokra, Jezersko, Trboje, Olševek, Trstenik, Goriče, Kokrica in Predoslje. AVTOCENTER VRTAČ d.o.o., VISOKO 77 A, VISOKO ▲ AVTOCENTER VRTAČ d.o.o., VISOKO 77 A, VISOKO ▲ ▲ ▲ ▲ SERVISNI PREGLEDI PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL PREVZEM ODSLUŽENIH VOZIL KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE (POGODBENIKI ZAVAROVALNICE TRIGLAV) MENJAVA PNEVMATIK ▲ ▲ ▲ ▲ Tel.: 04 27 59 100 e-pošta: prodaja@ac-vrtac.si S kakšnimi cilji ste prišli v Šenčur? "Klubski cilj je bil obstanek v ligi brez večjih težav. Mi- Dejavnost: tesarstvo krovstvo kleparstvo SERVIS IN POPRAVILA KLIMATSKIH NAPRAV 25% popust pri polnjenju klimatske naprave PREMONTAŽA PNEVMATIK (po naročilu, brez čakalnih vrst) KLEPARSKA IN LIČARSKA POPRAVILA (pogodbeniki zavarovalnic) SERVISNI PREGLEDI PREVZEM ODSLUŽENIH VOZIL Tel.: 04 27 59 100 e-pošta: prodaja@ac-vrtac.si se poznala že od prej. Povabil me je na pogovor. Bili so najbolj korektni in najbolj konkretni." Ste prvi skakalec lige. Vam to veliko pomeni? "Je lepo. Individualne, statistične lovorike pridejo prav, če je ob tem prisoten tudi ekipni uspeh. Če bi Šenčur izpadel v drugo ligo, jaz pa bi bil prvi skakalec, ne bi bil zadovoljen. Najprej so ekipni cilji, kar je več od tega, je dobrodošlo. Ponosen sem na to." koncu sezone pa bomo dokončno videli, če je bila taktika uspešna ali ne. Moj namen je, da to vlogo opravičim z dobrimi igrami in pomagam ekipi." Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto. 031 / 652 608 http: //www.g-k.si 14 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Šport Lokostrelci imajo svetovnega prvaka Že sedemnajsti kriterij Šenčurja Staš Modic, član Lokostrelskega kluba Šenčur TARK, je bil najboljši na svetovnem dvoranskem prvenstvu v kategoriji JMFU. Maja Bertoncelj Šenčur – Iz vrst Lokostrelskega kluba Šenčur TARK, ki je eden najboljših lokostrelskih klubov v državi, prihaja svetovni prvak. To je Staš Modic, ki je svetovni prvak postal v kategoriji JMFU (Junior men freestyle unlimited). To mu je uspelo na IFAA svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki je od 19. do 21. marca potekalo v Parnu v Estoniji. Nastopil je s sestavljenim lokom. Prvi in zadnji dan so tekmovalci streljali standardni seriji na dvajset jardov (18,288 m), drugi dan pa se je streljala še nikoli izvedena »Flint« serija. Staš je v obeh standardnih serijah ustrelil vseh možnih 300 krogov, Kolesarska dirka v Šenčur vsako leto privabi veliko tekmovalcev in tudi gledalcev. / Foto: Matic Zorman Maja Bertoncelj Šenčur – Kolesarsko društvo Šenčur bo letos že sedemnajstič organizator kolesarske dirke za Veliko nagrado Šenčurja. Potekala bo v ponedeljek, 27. aprila. Gre za športni dogodek, ki je zelo priljubljen tako med tekmovalci kot tudi med gledalci. Slednji imajo kaj videti, saj dirka poteka v samem centru Šenčurja, na 1,3 km dolgem krogu (po ulicah Šenčurja: Pipanova–Beleharjeva–Stružnikova–Vele- sovska). Zmagovalec pa ni tisti, ki prvi prečka ciljno črto, temveč tisti, ki med dirko zbere največ točk. Tudi letos bodo nastopili kolesarji v kategorijah mlajši mladinci, starejši mladinci, člani pod 23 let in kolesarji kategorije elite. Prvi bodo ob 15. uri pred kava barom Alo - Alo startali mlajši mladinci, ki jih čaka 21 krogov (27,3 km), starejši mladinci jih bodo prevozili 30 (39 km), kolesarji pod 23 let in elite pa 50 (65 km). V času tekmovanja bo na trasi popolna zapora ceste. GORKI Staš Modic (v sredini) je v Estoniji osvojil naslov svetovnega prvaka v svoji kategoriji. /Foto: arhiv kluba konkurenco in osvojil naziv absolutnega državnega prvaka. Je tekmovalec svetovnega formata, prvo ime našega kluba," je uspehov vesel tudi Sašo Rode, predsednik Lokostrelskega kluba Šenčur TARK. Projekt Gorki v občini Šenčur v zadnji fazi Dela na kanalih so povsem zaključena na Visokem, kjer trenutno poteka asfaltiranje, ki bo dokončano še ta mesec, vse pa je pripravljeno tudi za delovanje črpališča na Visokem in v Hotemažah. Sočasno s primarnimi gradimo tudi sekundarne kanale in ostalo komunalno infrastrukturo, zato veliko časa vzame usklajevanje vseh del, da so kar najmanj moteča. V tem času smo opravili tudi tehnični pregled I. faze, ugotovljene manjše nepravilnosti pa bodo odpravljene še v tem tednu. Za Srednjo vas–Luže, naselje Luže in kanal Luže–Olševek bo v kratkem pridobljeno uporabno dovoljenje, prebivalci tega območja pa boste aprila prejeli obvestila o nameri za izdajo odločbe za priklop na kanalizacijsko omrežje s podatki, ki jih bo Občina upoštevala pri izračunu komunalnega prispevka. Na poslano boste prebivalci imeli možnost ugovora. V mesecu maju boste prejeli odločbe, po prejemu teh in pridobitvi soglasja s strani Komunale Kranj (upravljalec) pa se boste lahko začeli priklapljati na kanalizacijsko omrežje. Ob naših pogovorih z občani ugotavljamo, da ste veseli novih pridobitev, na katere ste čakali kar nekaj časa, povsem pa razumemo tudi, da ste zaradi dolgotrajnosti in velikega obsega gradnje že malce naveličani nenehnih obvozov in zaprtij cest. Zato bi se vam znova radi zahvalili za razumevanje in sodelovanje pri tem projektu, ki je velik tudi za nas, ki se z njim ukvarjamo profesionalno. Tudi zaradi vaše dobre volje in strpnosti nam ga bo uspelo brez večjih težav pripeljati do konca. Naročnik: Frontal, d . o. o. FRONTAL. D.O.O., CVETKOVA ULICA 2, MURSKA SOBOTA Kot zagotovo že veste, v Občini Šenčur že dobro leto izvajamo projekt Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop, katerega namen je zgraditi povezovalni kanal, ki bo komunalne odpadne vode z Olševka, Luž, Hotemaž in Visokega odvajal na Centralno čistilno napravo Kranj. V naši občini dela brez večjih zapletov ves čas potekajo v skladu z zastavljenimi načrti, zaradi letošnje mile zime pa smo veliko dela lahko opravili tudi v mesecih, v katerih to običajno ni mogoče. Tako smo do danes uspeli zaključiti že okrog 90 odstotkov vseh del. Trenutno dela potekajo še na primarnem kanalu K5 na Olševku in če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov, bodo zaključena do meseca junija letos. drugi dan pa 278 krogov od 280 možnih. S končnim rezultatom 878 krogov od 880 možnih je postal svetovni prvak. Skupaj z očetom in trenerjem Alešem Modicem sta se veselila velikega uspeha. Sicer pa je Staš na svetovnem prvenstvu le še nadaljeval odlično streljanje z evropskega dvoranskega prvenstva, ki je od 24. do 28. februarja potekalo v Kopru. Tam je postal ekipni mladinski evropski prvak. V klubu so na 16-letnega tekmovalca, ki se v Šenčur na treninge vozi iz Kranja, zelo ponosni. "Je izredno perspektiven športnik, kar potrjuje tudi podatek, da je na letošnjem državnem dvoranskem prvenstvu v Kočevju premagal vso člansko Na Visokem čakamo samo še na zaključna dela. Dela v Lužah so zaključena. Operacijo delno financira Republika Slovenija clanekGorki10a.indd 3 Gradnja kanala K2 na Olševku. Na Visokem in v Hotemažah trasa poteka tudi ob regionalni cesti. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda. Prispevek Skupnosti znaša 85,00 % javnih upravičenih stroškov. Lastna udeležba Republike Slovenije znaša 15,00 % javnih upravičenih stroškov. 14/04/15 08:42 15 Jurij, petek, 17. aprila 2015 Zanimivosti Prostovoljec že petdeset let sko j a rvom Joštu p . 1 4 na e j n a maj sreč april - 1. Jože Knific s Prebačevega že polnih petdeset let aktivno pomaga pri delu krajevne organizacije Rdečega križa. Za dolgoletno prostovoljno delo je že prejel zlato priznanje Rdečega križa Slovenije. koj so me zadolžili za pobiranje članarine pri članih s Prebačevega in to delo z veseljem opravljam še sedaj. V začetnih letih sem bil tudi krvodajalec, kri sem daroval 35-krat, nato pa sem moral zaradi zdravstvenih razlogov s krvodajalstvom prekiniti. Še vedno pa redno sodelujem pri organizaciji in izvedbi vsakoletnih krvodajalskih akcij. Med pobiranjem članarine tudi vsakič pri članih pobaram, če je kdo pripravljen darovati kri. Pri tem vse bolj opažam, da mlade to humano poslan- Kmetovalci in varnost v prometu Pomlad je čas, ko se delo na kmetiji razširi tudi na polja, zlasti v krajih, kjer je obdelovalnih površin več. Mednje sodi tudi šenčurska občina z več kot osem tisoč prebivalci, med katerimi je mnogo kmetovalcev z obdelovalnimi površinami, ki pa na več krajih potekajo ob javnih cestah. Ob misli na pomlad in poljska dela je zato pomembno razmišljati ne samo o pridelku, ampak tudi o varnosti v prometu, s čimer je povezano tudi kmetijstvo. Ob obdelovalnih površinah so namreč ceste pogosto onesnažene, preglednost v križiščih pa slaba. Zato naj pojasnimo, da kmetovalci obdelovalne površine po zakonu o cestah lahko orjejo en (ob oranju vzporedno s cesto) oz. štiri metre (ob oranju v pravokotni smeri glede na cesto) od cestnega sveta. Cestni svet je širok do dveh metrov. Na cesto de pa z stvo ne zanima več tako kot pretekle generacije, zanj se navadno odločajo samo še tisti, katerih starši so krvodajalci, povsem na novo pa le še redki," je razložil. Na Prebačevem je sicer približno trideset krvodajalcev, ki vsaj občasno darujejo kri, prav toliko krvodajalcev s celotnega območja RK Hrastje - Prebačevo pa se je udeležilo njihove zadnje krvodajalske akcije na Jesenicah. "Udeležba je bila letos morda nekoliko bolj skromna, saj je krvodajalska akcija potekala na pustni to- vozili ne smejo nanašati zemlja, blato ali drug materiali, ki bi lahko onesnažil cesto. Prav tako se ne sme vlačiti hlodov, vej ali skal in tudi plugov, bran ali drugega kmetijskega orodja. Tudi tovor mora biti vedno pravilno naložen in zavarovan, zagotovljena mora biti še tehnična brezhibnost vozila, ki ne sme biti preobremenjeno. Vse to bistveno prispeva k varnosti v prometu in znižuje tveganje za nastanek nesreče. Spoštovanje predpisov je zato eno od jamstev, da promet poteka varno in brez večjih nevšečnosti. Naj še navedem, da se z globo 1000 evrov kaznuje za prekršek posameznika, ki ravna v nasprotju z izpostavljenimi obveznostmi v prometu. rek, krvodajalske vrste pa je dodatno razredčila še viroza. Sicer pa se imamo na krvodajalskih akcijah zelo lepo, saj vsako popestrimo tudi z zanimivim izletom," ob tem pove Pučkova, ki pohvali tudi vsakoletno organizacijo terenske krvodajalske akcije v Šenčurju. "Udeležijo se je radi predvsem vsi tisti, ki si za darovanje krvi ne morejo več vzeti ves dan časa," pravi. V krajevni organizaciji vsako leto poberejo približno 560 članarin, od tega okoli 225 na Prebačevem. Poleg krvodajalske akcije vsako leto organizirajo tudi srečanje starejših vaščanov od 75 let, ki na Prebačevem poteka v gasilskem domu. "Veseli nas, da naša srečanja vedno obišče in z zbranimi na kratko pokramlja tudi aktualni šenčurski župan, tudi na zadnjem je bil prisoten novi župan Ciril Kozjek. Tudi sicer smo zelo hvaležni Občini Šenčur za vso njeno pomoč pri našem delovanju," je dejala Pučkova in dodala, da ob večjih humanitarnih nesrečah v državi ali za potrebe skladišča Rdečega križa v Kranju radi izvedejo zbiranje prostovoljne pomoči med vaščani, otrokom iz socialno ogroženih družin pa financirajo tudi letovanje na morju. Prižig kresa petek, 1. maj, 10.30 Pihalni orkester Mestne občine Kranj Uvodni pozdrav predsednice Sveta gorenjskih sindikatov, Nežke Bozovičar in župana Mestne občine Kranj, Boštjana Trilarja Ansambel Veseli Begunjčani Boštjan Meglič - Peška Čarovnik Grega Svet Gorenjskih sindikatov, Slovenski trg 3, Kranj Prebačevec Jože Knific še vedno z veseljem opravlja prostovoljno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa. Modri kotiček Boštjan Perko, policist četrtek, 30. april, 20.00 Narisani, Simon Šubic Prebačevo – V krajevni organizaciji Rdečega križa Hrastje - Prebačevo so zelo ponosni na svojega člana Jožeta Knifica s Prebačevega, ki je kljub svojim 73 letom še vedno zelo aktiven prostovoljec, vsakič pripravljen poprijeti za delo, za kar je doslej prejel srebrno in zlato priznanje Rdečega križa Slovenije. "Čeprav je pri Rdečem križu že polnih 50 let, ga imamo zelo radi in ga še ne spustimo v 'penzion'. Nanj se zlahka zanesemo, pa tudi vaščani ga že tako dobro poznajo, da bi bil njegov odhod precejšen udarec za našo organizacijo, ki že od vsega začetka, to je od leta 1960, deluje v vaseh Hrastje in Prebačevo," ga zelo ceni tudi predsednica krajevnega odbora Tatjana Pučko. Jože je tudi dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Prebačevo - Hrastje, letos pa poteka tudi trideseto leto, odkar je postal mežnar pri vaški cerkvi Povišanja svetega križa. Jože se je v krajevno organizacijo Rdečega križa kot 22-letni fant včlanil leta 1964, kmalu po vrnitvi iz vojske. "Stric Franc Knific je bil tedaj predsednik krajevnega odbora in me je povabil, naj se včlanim. Že ta- 30. ZAPORE CEST 30. aprila od 16.00 do 02.00 ure in 1.maja bo od 6.00 do 16.00 ure popolnoma zaprta cesta Javornik - Sv.Jošt. Obiskovalce naprošamo, da upoštevajo navodila rediteljev SGS_1maj_sindikalni_casopis_A4_plakat_2015_GG.indd 1 8.4.2015 12:32:36 Gasilska mladina tekmovala v kvizu Šenčur – Gasilska zveza Kokra je februarja izvedla tekmovanje gasilske mladine v kvizu na Jezerskem. Pri pionirjih je med 21 ekipami 1. mesto osvojila ekipa VOKLO 1 (Žiga, Naja, Manca), 2. mesto TRBOJE 2 (Neja, Žiga, Tina), 3. mesto pa VOKLO 3 (Jaka, Miha, Gal). Med 19 mladinskimi ekipami je 1. mesto osvojila ekipa TRBOJE 2 (Hana, Benjamin, Gal), 2. mesto SR. VAS 3 (Tanja, Pia, Nuš) in 3. mesto SR. VAS 2 (Maja, Ema, Jan). Med štirimi ekipami pripravnikov je 1. mesto osvojila ekipa TRBOJE (Urška, Eva, Katja), 2. mesto VOKLO (Karmen, Katja, Katarina), 3. mesto PREDDVOR (Špela, Žiga, Lovro), 4. mesto VOGLJE. Na regijskem tekmovanju v Cerkljah je iz GZ Kokra sodelovalo 7 ekip. Med 21 pionirskimi ekipami je Voklo 2 doseglo 20. mesto, Voklo 1 19. mesto, Trboje 9. mesto. Med mladinci (sodelovalo je 21 ekip) sta se uvrstili Srednja vas na 17. in Trboje na 14. mesto, med pripravniki (17 ekip) pa Voklo na 15. in Trboje na 8. mesto. Izkoristite popust in izberite super okna. Popust velja na vsa PVC okna in na vsa senčila od 20. 3. 2015 do 30. 4. 2015 SLIKOPLESKARSTVO Računovodski servis, davčno in poslovno svetovanje Belska cesta 15, 4205 Preddvor E: info@vencelj.si, I: www.vencelj.si, T: 04/2559-500 »Vodimo vas varno mimo davčnih čeri.« JURIJ GORJUP s. p. IN IZDELAVA DEMIT FASAD Milje 15a, 4212 Visoko, tel., faks: 04/253-12-98, GSM: 041/770-847, e-pošta: slikopleskarstvo.gorjup@siol.net 16 Jurij, petek, 17. aprila 2015 jurij Pihalci z Novozelandci V Jančku so najmlajši prostovoljci v državi Ob Dnevu za spremembe, ki so ga Dom starejših občanov Preddvor, KUD Visoko in vrtec Janček pripravili na Visokem, je prostovoljce več generacij obiskal predsednik države Borut Pahor. Da se je udeležil ravno tega prostovoljskega dogodka, ki jih po vsej Sloveniji spodbuja Slovenska filantropija, je odtehtalo dejstvo, da so otroci iz vrtca Janček na Visokem najmlajši prostovoljci v državi. Danica Zavrl Žlebir Pihalni orkester Šenčur na koncertu, kjer je gostil glasbenike z Nove Zelandije. / Foto: Gorazd Kavčič Danica Zavrl Žlebir Šenčur – V kulturnem domu v Šenčurju je bil pred kratkim zanimiv koncert domačega orkestra in gos tov, big band zasedbe z Nove Zelandije. Glasbenike s te celine so v Šenčurju gostili že tretjič, tokrat je bila to big bandov ska zasedba dijakov iz St. Peter's Collegea iz Auclan da. Glasbena dejavnost je na tej celini zelo razvita, sekci jo, ki prihaja v Evropo, pa vodi dirigent, pedagog in glasbeni direktor Antun Pol janich. Za tokratno gostova nje so sestavili skupino Europa Trip Band. Sestavlja jo 16 glasbenikov, ki pod taktirko mladega dirigenta, učitelja in jazz kitarista Pa tricka Dwyerja izvajajo kom binacijo popularne glasbe, džez variacije, tradicionalno glasbo maorskega ljudstva ter znane pesmi držav, ki jih obiščejo. Gostje so nastopili skupaj s Pihalnim orkes trom Šenčur. Pihalni orkester Šenčur pa bo sodeloval tudi na letoš njem občinskem praznova nju. V petek, 24. aprila, bo od 19. ure naprej koncert pihalcev pred vhodom v Dom krajanov Šenčur, kjer se bo pol ure kasneje začela slavnostna akademija s kul turnim programom. Pihalni orkester pa bo spremljal tudi tradicionalno konjsko Jurjevo parado 26. aprila. Nato bodo glasbeniki zajeli sapo za skorajšnjo prvomaj sko budnico. Visoko – Vsaj tako je ob obi sku zatrdil predsednik drža ve Borut Pahor, pritegnilo pa ga je tudi medgeneracijsko sodelovanje. Na prireditvi so se namreč predstavili tako otroci iz vrtca Janček kot čla nice skupine starejših z ime nom Koprive, najstarejšo generacijo pa so predstavljali stanovalci sedmih sloven skih domov upokojencev na srečanju Žoga bendov. Ideja o Žoga bendu je nasta la v Domu starejših občanov Preddvor. Stanovalci z lese nimi kuhalnicami udarjajo po velikih terapevtskih žogah in iz njih izvabljajo ritmične zvoke, kar je dober trening njihovih motorič nih, kognitivnih in percep tivnih spretnosti ob glasbi. "Prvič smo z Žoga bendom nastopili ob odprtju prenov ljenega doma, nato pa je zadeva prerasla in se razširi la tudi na druge domove sta rostnikov po Sloveniji. Prip ravili smo delavnice, ki se jih je udeležilo 39 terapevtov iz 20 slovenskih domov. Po delavnicah smo se zavezali, da bomo organizirali sreča nje Žoga bendov in današ nje srečanje sedmih sloven skih domov je izpolnitev te obljube," je povedala fiziote rapevtka Katja Logar iz Doma starejših občanov Preddvor, ena od pobudnic te zanimive glasbene terapi je. Ob njej na srečanju niso uživali le starejši, pač pa so se bobnanju pridružili tudi otroci vrtca Janček, vzgojite ljice in zaposlene v domovih starejših. Srečanje je tako izzvenelo v medgeneracijskem družen ju. Da so otroci iz vrtca Jan ček res najmlajši prostovolj ci v državi, kot je dejal pred sednik Pahor, dokazuje zas tava Slovenske filantropije. "Vrtec že dve leti sodeluje z njimi, v okviru projekta dru ženja s starejšimi Sadeži družbe smo prijavili več pro stovoljskih dogodkov. Med drugim sodelujemo s skupi no starejših Koprive v našem kraju," je povedala vzgojiteljica Andreja Mali. Osemindvajseti marec je bil Dan za spremembe. Z njim želi Slovenska filantropija spodbuditi k solidarnosti in medgeneracijskemu povezovanju. V projekt Sadeži družbe so vključeni tudi otroci iz vrtca na Visokem. Vrtec na Visokem sicer sodi k centralnemu vrtcu pri Osnovni šoli Šenčur. Druženje najmlajših in starejših Predsednik se je ob obisku najprej posvetil najmlajšim, se pozanimal o njihovih dejavnostih, potem pa ga je v imenu Kopriv pozdravila Olga Kepic. Predsednica krajevne skupnosti Visoko Staša Pavlič mu je podarila košaro domačih izdelkov z Visokega, cajna pa je bila delo Jožeta Štefeta z Bele. Pozdravil ga je tudi župan občine Šenčur Ciril Kozjek. Slednji je na prireditvi pred stavil občino in povedal, da na več področjih poteka medgeneracijsko sodelova nje. Navzoče je pozdravila tudi Andreja Valant, direk torica Doma starejših obča nov Preddvor, ponosna na zgodbo Žoga bend, ki je navdušila toliko domov po Sloveniji. Predsednik Pahor, ki se je Dneva za spremem be udeležil drugič (prvič je bil v Idriji), je izrazil zado voljstvo nad tem, da je v Slo veniji vedno več prostovolj stva. "Postaja sestavni del slovenskega življenja in to mentaliteto je treba spodbu jati in negovati. V Sloveniji smo vedno premagali črne čase, če smo delali skupaj. Prav je tudi, da vsak od nas naredi kaj za druge in da to predstavlja pomembno vre dnoto," je poudaril Borut Pahor ob Dnevu za spre membe na Visokem. Izdelali strategijo turističnega razvoja Šenčur – Marca so na zboru članov Turističnega društva Šenčur za novo predsednico izvolili Damjano Pečnik. Nova predsednica, ki se poklicno ukvarja z varovan jem kulturne dediščine, je povedala, da je društvo pre vzela v dobri kondiciji, zato se bo pod njenim vodstvom nadaljevala vrsta že uveljav ljenih dejavnosti: pohodniš tvo, izletniška dejavnost, Jurjevi muzikanti, sodelova nje pri prireditvah, ki jih pri reja Občina Šenčur ... Ena takih je bila predstavitev podjetnikov iz občine na spomladanskem sejmu v Komendi, kjer je turistično društvo delilo pražen krom pir. "Prirejali bomo čajanke z zanimivimi gosti in na zani mivih lokacijah, tako je bilo naše zadnje srečanje v gra du Strmol, naslednje bo na Brdu," pove Pečnikova, ki se je poklicno med drugim ukvarjala tudi s prenovo gra dov in je sedaj zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Dodaja, da bodo sodelovali pri povorki staro dobnikov 24. maja, tradicio nalno bodo ob različnih pri ložnostih kuhali godlo in sedanjim dejavnostim doda li še kako novo. Pred krat kim so izdelali tudi osnutek strategije turističnega razvo ja, ki je sedaj v obravnavi pri pristojnem odboru občin skega sveta. Aktivni bodo pri projektih oživitve Blag netove hiše, radi bi oživeli praznik krompirja in spet spodbudili delo mladih, kaj ti turistični podmladek je žal zamrl. Med običajnimi nalogami pa ostaja tudi sodelovanje z drugimi turis tičnimi društvi na Gorenj skem. Vrtnarska delavnica Šenčur – Društvo upokojencev Šenčur je letošnjo pomlad pripravilo dve vrtnarski delavnici v trgovskem centru Baumax v Šenčurju. Vrtnarski delavnici pod pokroviteljstvom Baumaxa so organizirali že lani in vedno so dobro obiskane. Dober dan, gospe Koprive, ob vsakokratnem srečanju pozdravijo otroci iz vrtca Janček. Tokrat je gospe Koprive pozdravil tudi predsednik države. / Foto: primož Pičulin Vi ste najmlajši prostovoljci v državi, je v prijaznem pomenku z otroki v vrtcu Janček zatrdil predsednik Borut Pahor. / Foto: Primož Pičulin Foto: Primož Pičulin Danica Zavrl Žlebir Eden od Žoga bendov, ki so se udeležili Dneva za spremembe na Visokem, ki je ob koncu marca potekal na pobudo Slovenske filantropije z namenom spodbujanja prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja. Borut Pahor z otroki, njihovo vzgojiteljico, ravnateljico šenčurske šole Majdo Vehovec, županom občine Šenčur Cirilom Kozjekom in direktorico Doma starejših občanov Preddvor Andrejo Valant (od leve) / Foto: Primož Pičulin
