PP IN NMP

PRVA POMOČ in NUJNA
MEDICINSKA POMOČ
ZGODOVINSKI PREGLED
Pradavnina - prvi začetki organizirane prve pomoči
Babilon - 2-3 tisoč l.p.š. so obolele ali poškodovane
prinašali na javni prostor,
če bi se našel kdo,
ki bi jim mogel pomagati.
Egipčanski papirusi - svečeniki,
ki so bili tudi duhovniki,
so prelomljene ude imobilizirali
Biblija - opisuje uspešno oživljanje z umetnim
dihanjem z usti
Stari vek - ranjence
so za silo oskrbeli soborci
Antični Grki – zametki
organizirane PP
Rimljani - imeli so dobro organizirano sanitetno
službo, zdravniki so ranjencem
takoj nudili pp
Srednji vek - ranjenci po
bitki prepuščeni sami sebi
Novi vek - Napoleonov kirurg je
sam doživel neizmerno trpljenje
vojakov, zato je organiziral
okoliško prebivalstvo in zahteval, da ranjenci dobijo
pomoč v 24 urah
PP IN NMP
Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba:
poškodovanega
nenadno
obolelega
Nuditi jo moramo:
čim prej po
dogodku
na kraju
dogodka
z uporabo enostavnih
pripomočkov in improvizacije,
vključno s transportom
akutno
zastrupljenega
NUJNA
MEDICINSKA
POMOČ
- oživljanje
- preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja
- reševalni prevoz
- reševalne storitve med prevozom
in v zdravstveni ustanovi
REŠEVALNA VERIGA
Neodložljivi
ukrepi
klic 112
pp
nmp
H
PET NEPOSREDNIH
NEVARNOSTI ZA ŽIVLJENJE
 Ustavitev dihanja in bitja srca
 Krvavitev
 Nezavest
 Šok
 Akutna zastrupitev
SMRT
Umiranje in smrt je napredujoč proces brez izrazito
trdih meja
NAVIDEZNA
SMRT
Včasih je pacient videti mrtev,vendar mu v telesu še tli
življenje. Pri njem obstaja tako imenovana “vita
redukta”. Srce mu minimalno še bije, tudi dihanje je
tako minimalno, da tega s svojimi čutili ne moremo
zaznati.
VENDAR JE ŠE ŽIV! IN STORITI MORAMO VSE, DA
ŽIV TUDI OSTANE!
KLINIČNA
SMRT
Dihanje in delovanje srca povsem prenehata. Pacient
kaže vse znake značilne za mrtvega in tudi je mrtev,
vendar ne dokončno. V njem še tli življenje,
“ vita minima”. Srce,dihanje in delovanje možganov še ni
nepopravljivo okvarjeno.
BIOLOŠKA
SMRT
Organi so zaradi pomanjkanja kisika in hrane začeli
odmirati, vrnitev v življenje ni več možna. Na truplu se
začnejo pojavljati zanesljivi znaki smrti.
ZANESLJIVI
ZNAKI SMRTI
- Mrliške pege : vijolčasto modre lise na spodnjih delih
telesa. Začnejo se pojavljati v pol do ene uro po smrti
- Mrliška okorelost :
začne se na obraznih in vratnih mišicah v 2-4 urah po smrti
in nato postopoma zajame vse dele telesa
- Gnitje: povsem zanesljiv znak, da je življenja konec. Ob
normalni temperaturi začne telo gniti po 24 urah in se kaže
z zadahom po gnitju, umazanem iztoku iz nosu in ust in
zelenkasto obarvanostjo kože na trebuhu
NEZANESLJIVI
ZNAKI SMRTI
- Globoka nezavest
- Zastoj dihanja
- Zastoj srca
- Arefleksija
- Ohladitev telesa
KAKO UKREPAMO NA TERENU
 Pomoč: mimoidoči sopotnik
 Poskrbimo za varnost: zaščitimo sebe in poškodovanega
 Ugotavljanje zavesti, poškodb: vzamemo si 10 s časa, da
preverimo delovanje srca in dihanje
 Klic 112
 Temeljni postopki oživljanja :
30 masaž, 2 vpiha.
Izvajamo do prihoda reševalcev
 Transport: najbolje je da ga vrši ekipa NMP
KLIC NA 112:
- Kdo kliče?
- Kaj se je zgodilo?
- Koliko je poškodovanih?
- Stanje poškodovanih?
- Kje se nahajamo?
Nikoli prvi ne odložimo telefona,
le tako bo lahko dispečer napotil
na kraj dogodka ustrezno
reševalno ekipo
REŠEVANJE PONESREČENCEV
TRIAŽA
Ko imamo več poškodovanih, moramo hitro ugotoviti
kakšne so poškodbe in kateri poškodovanci so najbolj
ogroženi.
S tem določimo zaporedje
oskrbovanja in transporta v
zdravstveno ustanovo.
DOMINANTNA POŠKODBA – pri
politravmi
(istočasna poškodba dveh ali več telesnih regij
ali organskih sistemov, od katerih je ena
smrtno nevarna ) posvetimo vso skrb
dominantni poškodbi in šele nato ostalim
poškodbam, ki ne ogrožajo življenja.
REŠEVANJE V
PROMETNIH
NESREČAH
- poskrbi za lastno varnost,
- reševanje iz vozila,
- prenos na varno,
- Rautkov prijem.
RANE
PRASKAEXCORIATIO
- Je površinska rana, nastane, ko se odrgnemo s trdim,
grobim predmetom
- Majhne praske niso nevarne
- Obsežnejše so nevarne zaradi možnosti infekta in
bolečine
PP
PP
Rano sterilno pokrijemo,
v bolnišnico, če je potrebno,
drugače speremo z milnico,
osušimo in sterilno pokrijemo
RAZTRGANINAVULNUS
LACEROCONTUSUM
- Nastane zaradi padca ali udarca
- Koža ja zmečkana, raztrgana
PP
Rano sterilno
pokrijemo
UGRIZNINA VULNUS
MORSUM
Je rana, ki nastane zaradi ugriza domače ali divje živali ali
tudi človeka. Steklina!
PP
- s sterilno gazo ali čistim
prelikanim robčkom obrišemo
slino.
- rana naj krvavi, speremo z milnico,
tekočo vodo, zaustavimo krvavitev,
rano sterilno pokrijemo,
v bolnišnico.
PIK STRUPENE KAČE
- gad in modras
- dve malo opazni ranici
- oteklina, pojavijo se modro rdeče
lise, ki potekajo vzdolž mezgovnic
- regionalne bezgavke otečejo, bolijo
- znaki zastrupitve
- slabost, mrzlica, vrtoglavica,
pospešeno dihanje,
- pospešen utrip srca, bruhanje
- v hujših primerih nezavest in šok
PP
-Poškodovani naj se uleže,
nad pikom narahlo prevežemo, okončina lahko
pomodri, le 2 uri, rano sterilno obvežemo,
imobiliziramo, v bolnico.
- Ne alkohola
NMP
- antiviperini serum
- infuzijske raztopine
- kortikosteroidi,
antihistaminik po potrebi
- lokalni anestetik
STRELNINA- VULNUS
SCLOPETARIUM
VBODNINA
PIKI STRUPENE ŽUŽELKE
PIKI OSE,
ČEBELE, SRŠENA
NMP
PRI ALERGIČNI REAKCIJI:
- antihistaminiki
- kortikosteroidi
- pri edemih ust in žrela
(intubacija)
- konikotumija (odprtje
zgornjih dihalnih poti na
vratu med ščitastim in
obročastim hrustancem)
PRI ŠOKU:
- infuzija
- adrenalin
ČRNA
VDOVA
10 min po piku
zelo huda bolečina
v dimljah
ZNAKI
- vrtoglavica
- slabost, krči
NMP
serum
- alergični pojavi
PP
Odvisno od stanja prizadetega
POŠKODBE, KI JIH POVZROČAJO
STRUPENE MORSKE ŽIVALI
MEDUZA
- Nevarne so v jatah
ZNAKI
- Pekoča bolečina,
oteklina, rdečina,
lahko mehurji
PP
- Poškodbo otremo z
mivko ali alkoholom
- Hladni obkladki
NMP
- antihistaminiki
- kortikosteroidi
- analgetiki
- intubacija po
potrebi
- lokalno mazilo
STRUPENE RIBE
Vbod strupenih bodic ali ugriz.
ZNAKI
- Huda bolečina
- Oteklina
- Modrikasto barvana koža v okolici
- Lokalizirane gangrene
- Otekle regionalna bezgavka
- Znaki zastrupitve
PP
- Bodice odstranimo
- Kopel v zelo vroči vodi -45-60 stopinj vsaj
30- 90 min
NMP
- antihistaminiki
- analgetiki
- antibiotiki
- xylocain
MEHANIČNE POŠKODBE
SKLEPNE POŠKODBE
ZVIN
(distorsio )
sklepna glavica in sklepna ponvica se razmakneta, vendar
se sklepne kosti vrnejo v svoj prvotni položaj.
ZNAKI:
- oteklina
- hematom
- boleče gibanje sklepa
KAKO POMAGATI?
Zvina ne poskušamo sami uravnati, ampak sklep
imobiliziramo, damo na prizadeto mesto hladen
obkladek in poškodovanca čimprej
odpeljemo v bolnišnico.
IZPAH ( LUXATIO )‫‏‬
Sklepna glavica skoči iz sklepne ponvice. Sklep
ostane v nenaravnem položaju. Strgajo se
ovojnica in vezi.
ZNAKI
- deformiran sklep
- negibljivost
- bolečina
- oteklina sklepa
- hematom ob
sklepu
POŠKODBE KOSTI
Kost je lahko prelomljena (fraktura),
počena (fissura) ali zdrobljena.
ZLOM KOSTI – FRAKTURA
je prekinitev kosti zaradi delovanja mehanične
sile. Povzroči ga lahko;
- direktna sila -poškodba ali zlom nastane na
mestu udarca ali trčenja
- indirektna sila -sila se prenese po kosti in je
zato poškodba oddaljena od mesta udarca
(npr; udarec v koleno – zlomi se stegnenica, kolk).
- ponavljajoči se pritisk
VRSTE
ZLOMA
- zaprti prelom
- odprti ali kompliciran prelom
- patološki prelom ( osteoporoza, maligna obolenja )‫‏‬
ZNAKI ZLOMA;
1. BOLEČINA- lokalizirana, poškodovani sam pove kje ga
boli ali kje je slišal pok ob nesreči
2. DEFORMACIJA – okončina leži v nenaravnem
položaju, se premika na mestu, kjer ni sklepa.
Naredimo primerjavo z zdravo okončino
3. SKRAJŠAVA – zaradi mišične sile se okončina skrajša
4. OTEKLINA – lahko tudi zaradi krvavitve ob kost
5. NEZMOŽNOST GIBANJA , PATOLOŠKI GIBI
6. KREPITACIJE – škrtanje odlomljenih delov
7. ODSOTNOST PERIFERNEGA PULZA – pove nam, da
je nastal problem z cirkulacijo
8. MOTNJE SENZIBILITETE IN MOTORIKE
DISTALNO od poškodbe
IMOBILIZACIJA
1.VIZUALNI PREGLED
mora biti možen.
Le tako bomo opazili
rane, deformacijo,
otekanje.
- odstranimo obleko,
ne trgamo, razrežemo
- čevljev ne sezuvamo,
le vezalke razrahljamo
2. PREVERIMO DISTALNI PULZ
- na arteriji radialis
- na arteriji tibialis
- potipamo toploto
- preverimo kapilarno prekrvavitev konic prstov
3. PREVERIMO SENZIBILITETO
- dotaknemo se palca in mezinca na roki
- palca in hrbta stopala na nogi
če poškodovani oboje čuti, je to dobro znamenje, da je
živec nepoškodovan
4. PREVERIMO MOTORIKO
Preverimo le v primeru, da je poškodba nad zapestjem
ali nad stopalom:
- roko naj stisne
- na nogi naj premakne prste ali stopalo gor, dol
5. RANO STERILNO POKRIJEMO
- kosti, ki štrlijo iz rane ne tlačimo nazaj
6. TRAKCIJA
- poškodovano okončino poskušamo naravnati z rahlim
nategom. Bolečina bo popustila
POŠKODBE GLAVE
Pri poškodbi glave lahko pride do;
PRETRESA MOŽGANOVCOMMOTIO CEREBRI
- Nezavest za nekaj minut
- Ko se zave je omotičen, vrtoglav,
zmeden
- Značilno je bruhanje v prvih 24h
- Utrip počasen, izguba spomina,
brez posledic.
OBTOLČENINA
MOŽGANOV CONTUSSIO
CEREBRI
- Možganovina je poškodovana
- Nezavest je globoka
- Pojavlajajo se nevrološki znaki
- Nastane možganski edem
ali subduralni hematom
- Zvišan možganski pritisk
SKUPNI ZNAKI








Podkožni hematom
Odrgnina
Raztrganina
Očalni hematom
Izguba zavesti, zmedenost
Glavobol
Epileptični napad
Koma
širina zenice, reakcija
PP
- rane pokrijemo, kompresijska obveza, svitek
- imobilizacija hrbtenice, opazovanje
- čim prej v bolnišnico
KRVAVITVE V MOŽGANSKO
VOTLINO
EPIDURALNI
HEMATOM
- krvavitev med kostjo
in duro
- zvišan intrakranialni
pritisk
- razvoj hematoma je tipičen;
- nezavest
- obdobje zbistritve
- nezavest
SUBDURALNI
HEMATOM
Krvavitev pod duro
- nezavest, ki se poglablja
- zvišan intrakranialni pritisk, nezavest, otrple zenice, krči,
ugasli refleksi, pareze.
PP
- leži na hrbtu, če je pri zavesti,
- opazujemo zavest, omotičnost, zmedenost, zaspanost
- krče, zenice, poskrbimo za prosto dihalno pot
- vsako uro ga zbujamo, nezavestni v stabilni bočni položaj
POŠKODBE HRBTENICE
VZROKI
- padec na zadnjico,
- hrbet,
- glavo, udarec.
VRSTE
- stabilni,
- ekstenzijski,
- nestabilni,
- fleksijski ali kompresijski- vretence se deformira.
PP
 Naredimo pregled poškodovanca
 pomislimo kako je poškodba nastala
 prisluhnemo tožbam o bolečini
v predelu hrbtenice
 otipamo
 oteklina
 deformacija
 odsotnost motorike, senzibilitete





Pravilno dviganje
Pravilno prenašanje
Pravilna imobilizacija
Pravilen transport
83% tetraplegikov mlajših
od 25 let
 le 4 letno rehabilitirani
TOPE ZAPRTE POŠKODBE
TRUPA IN UDOV
UDARNINE IN
OBTOLČENINE
ZNAKI
Nastanejo zaradi sunka
- oteklina
ali močnega pritiska.
- podplutba
- boleče gibanje
- oteženo gibanje
CRUSH SINDROM – nastane zaradi stisnjenja,
zasutja. Krvni obtok je bil dalj časa moten, prekinjen,
pride do sprememb v skeletnih mišicah, anoksija,
poškodbe ledvic
PP
- mirovanje
- obkladki
- imobilizacija
ŽULJ
najpogostejša topa zaprta poškodba na roki, nogi.
Vsak je nevaren za infekcijo.
PP
-
kožo umijemo s toplo vodo
- razkužimo, ne prediramo
- mehko obvežemo
- odprt žulj prekrijemo s sterilno gazo
TOPE POŠKODBE PRSNEGA KOŠA
Smrtnost 40%
( srce, pljuča )‫‏‬
Zelo pomembna je NMP:
- kri,
- tujki,
- raztrganine grla,
- sapnika
ZNAKI
- znaki nezadostnega dihanja
- tahipnoa
- cianoza
- plitvo dihanje
- nemir
- tahikardija
- beločnice so včasih krvavo podplute
- pikčaste krvavitve na obrazu, vratu, prsih
VZROKI
- pneumotoraks, hematotoraks
- nestabilni prsni koš
- poškodba hrbtenice, srca
- raztrganje prepone, sapnika, bronhijev
- obtolčenine pljuč
- odprta poškodba prsnega koša
NMP
- kisik
- analgetiki
- endotrahealna
intubacija
- infuzijska raztopina
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE
- zlom reber,
- prepona poči na levi strani,
- trebušni organi silijo v torax.
Raztrganje aorte ali velikih žil 90% smrtnost
TOPE POŠKODBE TREBUHA
VZROKI
- udarec
- padec na trebuh
Počijo lahko:
- vranica,
- jetra,
- črevo
ZNAKI
- huda bolečina
- trd trebuh
- huda slabost
- bruhanje
- znamenja šoka, bledica
PP
- čim hitreje v bolnico
- ne hrane, pijače
- hrbtni položaj,
- kolena pokrčena,
- vzglavje rahlo dvignjeno