mreža minvos: analiza z namenom ugotavljanja potenciala nvo za

Transcription

Priprava analize: Primorsko svetovalno središče, Koper (PRIMSS)
MREŽA MINVOS:
ANALIZA Z NAMENOM UGOTAVLJANJA
POTENCIALA NVO ZA OBLIKOVANJE NOVIH
STORITEV ALI PRENOS JAVNIH FUNKCIJ NA
VSEBINSKEM PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN
USPOSABLJANJA
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis za izbor operacije se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov; razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne
usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
Kazalo vsebine
UVOD ................................................................................................................................................... 3
(1) PREVERJANJE POTREB NA VSEBINSKEM PODROČJU ..................................................................... 4
IZOBRAŽEVALNI NVO-ji.................................................................................................................... 4
ANKETNI VPRAŠALNIK ..................................................................................................................... 7
INTERVJUJI ..................................................................................................................................... 14
(2) OPREDELITEV RAZLOGOV ZA RAZVOJ NOVE STORITVE ............................................................... 18
PRENOS JAVNIH SLUŽB NA NEVLADNE ORGANIZACIJE ................................................................. 18
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ............................................................................................................... 19
RAZVOJ IN UPORABA KOMPETENC IN KLJUČNIH KOMPETENC .................................................... 20
FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZE TER POSLEDIČNA BREZPOSELNOST ..................................... 21
(3) IDENTIFICIRANJE POTENCIALNIH IZVAJALCEV IN OCENA IZVEDLJIVOSTI .................................... 23
PROGRAM PRIKAZ – PROGRAM ZA RAZVOJ KOMPETENC ZA AVTONOMNE ZAPOSLITVE ........... 23
OSTALI POTENCIALNI JAVNOVELJAVNI PROGRAMI ...................................................................... 26
(4) OPREDELITEV PREDLOGA STANDARDOV ZA IZVAJANJE .............................................................. 27
(5) PREDLOG UKREPOV ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI NVO, DA BODO ZADOVOLJILE STANDARDE
ZA IZVAJANJE ..................................................................................................................................... 28
GROZDENJE.................................................................................................................................... 28
PREGLED ZAKONODAJE IN USMERITEV GLEDE JAVNOVELJAVNIH PROGRAMOV......................... 29
ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 32
VIRI .................................................................................................................................................... 34
UVOD
Analizo z namenom ugotavljanja potenciala NVO za oblikovanje novih storitev ali prenos javnih
funkcij na vsebinskem področju izobraževanja in usposabljanja je pripravil konzorcijski partner
projekta Mreža MINVOS Primorsko svetovalno središče, Koper. Kot pove že naslov analize, je ta
namenjena ugotovitvi stanja, pripravljenosti in zmožnosti članic Mreže MINVOS glede potenciala za
oblikovanje novih storitev ali prenos javnih funkcij na izobraževalne nevladne organizacije (NVO). Pri
izvedbi analize smo uporabili več metod, tj. ankete, intervjuje, analizo statističnih podatkov in
sekundarnih virov. Pred pričetkom izvajanja analize smo skrbniku pogodbe posredovali predlog
načrta za izvedbo analize in upoštevali predloge skrbnika pogodbe.
Javne službe so v zadnjem obdobju zaradi evropskih zadev in omejitve zaposlovanja podvržene
racionalizaciji na številnih področjih, tako v stroškovno finančnem kot tudi administrativnem smislu.
Po drugi strani pa imamo v Sloveniji tudi na področju izobraževalnih nevladnih organizacij številne
organizacije, ki imajo dobro strokovno podkovan in usposobljen kader za servisno podporo javnemu
sektorju. Delovne naloge projekta vsebinske Mreže MINVOS zajemajo – v skladu z navodili
Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije – tudi preveritev usposobljenosti in pripravljenosti
članic glede prevzemanja javnih služb in funkcij ter novih podpornih storitev. Prevzem določenih
javnih služb in funkcij je tudi sicer v skladu z nalogami in cilji projekta Mreže MINVOS tako glede
vodenja civilnega dialoga kot tudi zagovorništva in krepitvijo nevladnega sektorja kot takega.
Trenutno stanje v NVO sektorju kaže na veliko število registriranih NVO-jev. Stanje izobraževalnih
NVO-jev je še posebej specifično. Po podatkih AJPES-a je bil v letu 2013 delež izobraževalnih NVO-jev
v Republiki Sloveniji glede na vse NVO-je v Sloveniji 9,04% (203 društva in 653 zavodov). Delež
prihodkov izobraževalnih društev pa je v letu 2012 predstavljal približno 1% prihodkov vseh društev
(povzeto po Milenkoviču).
Skozi analizo želimo pokazati in prepoznati pomembne akterje med izobraževalnimi NVO-ji, ki imajo
potencial kakovostne priprave in izpeljave novih storitev oz. prevzemanja javnih funkcij. Priprava oz.
vodenje procesa pridobitve javne veljavnosti za program PRiKAZ – Program za razvoj kompetenc za
avtonomne zaposlitve, ki ga pripravljamo pod okriljem Mreže MINVOS na primer že poteka (več v
nadaljevanju). Pri tem želimo pokazati tudi ostale realne možnosti oz. vsaj nastavke izvedljivosti
prenosa javnih funkcij na izobraževalne NVO-je ter soustvarjati pogoje za tovrstne prenose funkcij.
Obenem želimo z analizo in njeno predstavitvijo delovati v skladu s ciljem zagotavljanja trajnosti
Mreže MINVOS.
Analiza vsebuje:
(1) preverjanje potreb na vsebinskem področju,
(2) opredelitev razlogov za razvoj nove storitve,
(3) identificiranje potencialnih izvajalcev in oceno izvedljivosti,
(4) opredelitev predloga standardov za izvajanje,
(5) predlog ukrepov za povečanje zmogljivosti nevladnih organizacij (NVO), da bodo zadovoljile
standardom za izvajanje.
(1) PREVERJANJE POTREB NA VSEBINSKEM PODROČJU
IZOBRAŽEVALNI NVO-ji
Za potrebe analize bomo uporabili tudi izsledke raziskovalnega dela za potrebe magistrske naloge
Marka Milenkoviča z naslovom »Izobraževalne NVO v Sloveniji in na evropskih tleh«. Cilj in namen
naloge je namreč raziskati razvitost izobraževalnega NVO sektorja oz. položaj izobraževalnih NVO v
Sloveniji in v izbranih članicah EU (DRŽAVE EU, ki so najbolj zanimive so: Finska, Belgija, Nizozemska,
Luksemburg, Nemčija, Anglija, Francija) z namenom pomagati mreži MINVOS in slovenskim
izobraževalnim NVO pri iskanju uporabnih odgovorov glede primerjave izobraževalnih NVO v Sloveniji
in članicah EU. Milenkovič skozi temeljno vprašanje, ki se glasi »Kakšna je razvitost izobraževalnega
NVO sektorja pri nas in članicah EU« odgovore išče z naslednjimi hipotezami:
-
H1:
V Sloveniji imamo podpovprečno zaposlenost v izobraževalnem NVO
sektorju napram članicam EU.
-
H2:
V Sloveniji imamo v primerjavi z ostalimi članicami EU slabše razvit sistem
sodelovanja med izobraževalnim NVO in odločevalci, ki krojijo izobraževalne politike.
-
H3:
V Sloveniji izobraževalne NVO izvajajo manj javnih pooblastil kot v članicah
-
H4:
V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem vseživljenjskega učenja, ki ga
EU.
izvajajo izobraževalne NVO v manjšem obsegu napram NVO -jem v članicah EU.
-
H5:
V Sloveniji imamo v primerjavi z ostalimi članicami EU, primerljivo razvito
sodelovanje znotraj izobraževalnega NVO sektorja.
Delež izobraževalnih NVO v Republiki Sloveniji v letu 2013 (po podatkih AJPES-a) glede na vse NVO-je
v Sloveniji je bil 9,04% (203 društva in 653 zavodov). Delež prihodkov izobraževalnih društev pa je v
letu 2012 predstavljal približno 1% prihodkov vseh društev.
Pri primerjanju razvitosti izobraževalnih NVO v Sloveniji in na evropskih tleh (AJPES 2012) avtor
ugotavlja naslednje (neprofitne organizacije in društva):
-
Neprofitne organizacije (NPO) so v letu 2012 zaposlovale 4. 735 delavcev od tega
1.536 (37,5%) delavcev v NVO-jih, dejavnih na področju izobraževanja.
-
Društva so zaposlovala skupaj 2.981 delavcev od tega 220 (7,3%) delavcev v NVO-jih,
dejavnih na področju izobraževanja.
-
Skupaj je bilo v izobraževalnih NVO-jih zaposlenih 1.756 delavcev, kar znaša 19,9%
vseh društev in NPO-jev.
-
Število zaposlenih v društvih in NPO-jih znaša 1,1 % vseh zaposlenih, pri čemer
znaša delež zaposlenih v izobraževalnih NVO zgolj 0,25 %.
-
Na evropskih tleh se delež zaposlenosti giblje med 4,5 in 12,4 %.
Po podatkih avtorja je stanje na področju izvajanja javnih storitev naslednje:
-
30 % izobraževalnih NVO-jev je navedlo, da izvaja javne storitve na področju
izobraževanja.
-
75 % izobraževalnih NVO-jev je navedlo, da ima interes izvajati javna pooblastila.
-
56,5 % izobraževalnih NVO-jev je mnenja, da imajo slovenske izobraževalne NVO
premalo javnih pooblastil.
Izobraževalni NVO-ji se povezujejo z ostalimi organizacijami zaradi:
-
Izpeljave skupnih projektov (28,4 %).
-
Uveljavitve skupnih interesov (26,6 %).
-
Izmenjave informacij (26,6 %).
-
Racionalne izrabe kadrov, prostorskih in tehničnih virov (14,7 %).
-
4,6 % izobraževalnih NVO se ne povezuje z ostalimi organizacijami.
Ovire pri povezovanju z ostalimi NVO-ji pri tem prestavljajo:
-
Usmerjenost v lastne interese.
-
Nepoznavanje prednosti povezovanja.
-
Kompetitivnost za finančna sredstva.
-
Različni načini doseganja ciljev.
-
Neskladnost idej.
Sodelovanje z organizacijami na letni ravni
Na slovenskih tleh (%) Na evropskih tleh (%)
0-1
21,6 %
59,5 %
2-3
37,8 %
32,4 %
4 ali več
40,5 %
8,1 %
Podpora s strani države:
-
Finančna podpora (46,5 %).
-
Ni podpore (30,2 %).
-
Zagotavljanje prostora (16,3 %).
-
Posojanje kadrov (4,7 %).
-
Posojanje tehnične opreme (2,3 %).
Težave pri sodelovanju z odločevalci:
-
Razpisi in prijava na razpise.
-
Javno naročanje.
-
Odnosi z javnostjo.
-
Projektni menedžment.
-
Retorika in javno nastopanje.
-
Organizacija dogodkov.
Sodelovanje z odločevalci na letni ravni:
0-1
29,7 %
2-3
37,8 %
4 ali več
32,4 %
Vir: PowePoint predstavitev izsledkov magistrske naloge; posredovano s strani avtorja Marka
Milenkoviča.
ANKETNI VPRAŠALNIK
V okviru analize smo preverjali potrebe na vsebinskem področju, ki se mu Mreža MINVOS posveča, tj.
izobraževanju in usposabljanju, ki jih izvajajo nevladne organizacije. S tega gledišča smo pripravili
anketni vprašalnik in intervjuje, skozi njih smo preverjali pripravljenost članic mreže pri sodelovanju
pri pripravi novih storitev in javnoveljavnih programov; ustreznosti programskih usmeritev NVO-jev;
ustreznosti kadrov; primernosti prostorov in opreme; ugotavljali smo manke, ki jih imajo NVO-ji z
namenom odpravljanja ovir in ustrezne pripravljenosti NVO-jev za pripravo novih storitev in
javnoveljavnih izobraževalnih programov; preverjali smo tudi pripravljenost povezovanja in grozdenja
z namenom priprave skupnih programov. Skozi anketni vprašalnik smo izvedli tudi SWOT analizo o
prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih izobraževalnih NVO-jev v primerjavi z javnimi
službami.
Sodelovanje v anketi oz. vprašalniku ni bilo anonimno, saj smo želeli izvedeti, kaj posamezne
nevladne organizacije ponujajo oz. česa so sposobne ustvariti ali izvesti. Na podlagi pripravljenosti
sodelovanja v tovrstni anketi smo želeli tudi identificirati tiste NVO-je, ki so pripravljeni resno
sodelovati pri pripravah novih storitev ali javno veljavnih programov. Neanonimnost v tem primeru
ne pomeni objavo vseh podatkov sodelujočih, vendar pa je ta nujna za bodoča konkretna
povezovanja, mreženja in grozdenje. Menimo namreč, da je izraz sodelovanja in aktivno delovanje v
Mreži MINVOS tudi eden od pokazateljev pripravljenosti in resnosti k pripravljanju novih storitev ali
javnoveljavnih programov. Z aktivnejšimi organizacijami smo opravili tudi intervjuje.
Skozi anketni vprašalnik smo preverjali naslednje:
1. Naziv/ime nevladne organizacije.
2. Iz katere regije prihaja vaša nevladna organizacija (NVO)?
3. Prevladujoč nivo delovanja vaše NVO.
4. Ali ste v zadnjih dveh letih (2013 in 2014) sodelovali v projektih evropske kohezijske politike
(evropski socialni sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski kohezijski sklad oz. ostali
evropski razvojni projekti)?
5. V kolikor ste v zadnjih dveh letih (2013 in 2014) sodelovali v evropskih projektih, ki niso bili
financirani iz zgoraj navedenih evropskih skladov, prosimo, navedite katerih.
6. Poprečna višina sredstev na letni ravni za izvajanje projektov v zadnjih dveh letih, tj. v letih 2013 in
2014?
7. Ali ste v zadnjih treh letih izvedli redne izobraževalne programe ali projekte, ki so financirani ali
sofinancirani iz slovenskih javnih sredstev (država, občina itd.)?
8. V kolikor ste v zadnjih treh letih izvedli redne izobraževalne programe ali projekte, ki so bili
financirani ali sofinancirani iz slovenskih javnih sredstev, ki nisi navedena v vprašanju št. 7. (država,
občina itd.), prosimo, navedite iz katerih.
9. Poprečna višina sredstev na letni ravni za izvajanje projektov?
10. Povprečno število izobraževalnih programov ali projektov, ki so bili (so)financirani (na letni ravni)?
11. Povprečno število zaposlenih v vašem NVO-ju v zadnjih dveh letih.
12. Status oseb v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi v zadnjih dveh letih?
13. Izobrazba zaposlenih.
14. Delovne izkušnje zaposlenih.
15. Ali ima kdo od zaposlenih opravljen strokovni izpit za pedagoško/andragoško izobrazbo (primerno
za vodje mentorske skupine)?
16. Število potrdil ali certifikatov neformalno pridobljenega znanja skozi različna izobraževanja? (vsi
sodelavci skupaj)
17. Ustreznost in razpoložljivost prostorov (z namenom pridobitve podatkov o možnosti uporabe leteh pri novih storitvah ali javnoveljavnih programih).
18. Ali razpolagate z naslednjo, za javnoveljavne programe primerno opremo?
19. Pri pripravi javnoveljavnega izobraževalnega programa v okviru Mreže MINVOS smo pripravljeni
sodelovati.
20. Na katerem izmed področij ste dejavni kot izobraževalna NVO?
21. Za katero ciljno skupino pretežno izvajate izobraževalne programe?
22a. SWOT analiza: izobraževalni NVO-ji v primerjavi z javnimi službami – PREDNOSTI.
22b. SWOT analiza: izobraževalni NVO-ji v primerjavi z javnimi službami – SLABOSTI.
22c. SWOT analiza: izobraževalni NVO-ji v primerjavi z javnimi službami – PRILOŽNOSTI.
22d. SWOT analiza: izobraževalni NVO-ji v primerjavi z javnimi službami – NEVARNOSTI.
Analiza anketnega vprašalnika je priložena pričujoči analizi; v nadaljevanju bomo predstavili nekaj
ključnih ugotovitev.
Mreža MINVOS je ena številčnejših vsebinskih mrež. Od skupno 197 članic Mreže MINVOS se je na
anketni vprašalnik odzvalo 33 članic, kar predstavlja približno 17% vseh članic, zato je vzorec
primeren. Od sodelujočih organizacij jih približno tretjina prihaja iz Osrednjeslovenske (34,3%), petina
iz Obalno-kraške (20%) in 17% iz Podravske statistične regije. Pomanjkljivi so podatki za Pomursko,
Zasavsko, Jugovzhodno, Notranjsko-kraško ter Goriško statistično regijo, saj s teh območij ni bilo
odziva članic.
Izobraževalni NVO-ji v primerjavi z ostalimi evropskimi skladi večinoma sodelujejo in pridobivajo
sredstva pri projektih, financiranih iz Evropskega socialnega sklada (ESS: 39,4%), kar sovpada tudi z
odgovorom o prevladujočem nivoju delovanja (nacionalni nivo: 42,9%). V majhni meri pridobivajo tudi
sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (15,2%) in Evropskega kohezijskega sklada (6,1%).
Glede na to, da k Mreži MINVOS spadajo izobraževalne nevladne organizacije, je razumljivo, da
največ evropskih sredstev članice pridobijo na ESS, saj gre za sklad, ki v največji meri podpira
dejavnosti, ki jih naše članice izvajajo. Kljub temu pa je potrebno obenem gledati na višino
pridobljenih sredstev.
Članice MINVOS v večini primerov za svoje projekte ali programe ne uspejo pridobiti sredstev iz
evropskih skladov (39,4%). Glede na ostale odgovore pa imamo opraviti s precej enakomerno
porazdelitvijo odgovorov – 18,2% članic prejema do 10.000,00 EUR, 15,2% članic od 20.000,00 EUR do
40.000,00 EUR in 21,2% jih prejema več kot 40.000,00 EUR sredstev iz evropskih skladov na letni
ravni. Odstopa le drugi odgovor, kar pomeni da približno 6,1% članic prejema od 10.000,00 EUR do
20.000,00 EUR sredstev iz evropskih skladov. Opraviti imamo torej s heterogeno strukturo članic, kar
se odraža tudi v letno prejetih evropskih sredstvih.
Dve tretjini (60,6%) članic prejema sredstva s strani občin; situacija s sredstvi ministrstev pa je
nasprotna, saj 57,6% članic s strani države (npr. preko ministrstev) ne prejema sredstev. Članice
Mreže MINVOS si morajo za enega od ciljev zastaviti tudi večjo sposobnost in uspešnost pridobivanja
sredstev, ki jih imajo na voljo ministrstva. V naslednji finančni perspektivi naj bi se preko
proračunskega denarja oz. ministrstev financirale tudi vsebinske mreže. Glede na odgovore članstva
lahko pričakujemo, (a) da bo enako veljalo tudi za vsebinske mreže oz. (b) da so še rezerve na
proračunski strani, pri čemer je najpomembnejše, da Mreža zagotovi svoj obstoj in posledično skrb za
svoje članice.
Članice imajo na letni ravni za izvajanje projektov v največ primerih na voljo več kot 10.000,00 EUR
(33,3% oziroma tretjina) sredstev bodisi s strani občine bodisi države. Zaskrbljujoče je, da jih 30,3% ne
prejema sofinanciranja z nobene od omenjenih strani. Tudi na tem mestu lahko ugotovimo, da je
potrebno dvigniti nivo usposobljenosti in uspešnosti pridobivanja sredstev, pri čemer lahko
pomembno vlogo odigra Mreža MINVOS.
Poleg tega izobraževalni programi ali projekti, ki jih članice izvajajo, največkrat niso (so)financirani
(30,3%).
Glede zaposlitvenih kapacitet izstopajo odgovori, da članice bodisi nimajo nobenega zaposlenega
(30,3%) bodisi imajo 3 ali več zaposlene (42,4%), kar pomeni, da je članstvo heterogeno in da imamo v
članstvu organizacije, ki imajo slabo redno kadrovsko osnovo kot tudi tiste z dobro, kar se odraža v
številu zaposlenih. V splošnem pa velja dvigniti stopnjo zaposljivosti članic, kar pa velja za nevladni
sektor v celoti (glej npr. podatke, ki jih za nevladni sektor navaja CNVOS, kar potrjujejo tudi
primerjave
z
drugimi
EU
državami:
http://www.cnvos.si/UserFiles/File/publikacijeCNVOS/Delo_v_nevladnih_organizacijah_od_poslanstv
a_do_kariere.pdf).
Odgovori o zaposlenih tudi kažejo, da članice v veliki meri nimajo redno zaposlenih sodelavcev (ne
glede na obliko redne zaposlitve), kar izhaja iz vseh odgovorov na vprašanje 12. Za nedoločen čas ima
redno zaposlenega vsaj enega sodelavca 51,5% članic (od tega 3 ali več zaposlenih: 24,2%), vsaj
enega polovično zaposlenega 21,2% članic, za manj kot polovico 9,1%, za določen čas enega leta
51,5%, za določen čas pol leta, 6,1%, vsaj enega zaposlenega za določen čas do 3 mesecev pa 6,1%.
Odgovori na vprašanje 12 tako potrjujejo odgovore na vprašanje 11, kjer so članice tudi v veliki meri
odgovorile, da nimajo zaposlenih. V tem smislu je naloga Mreže MINVOS spodbujati zaposlovanje v
sektorju
(glej
tudi:
http://www.cnvos.si/UserFiles/File/publikacijeCNVOS/Delo_v_nevladnih_organizacijah_od_poslanstv
a_do_kariere.pdf).
Največ članic ima zaposlenih sodelavcev s VII. stopnjo izobrazbe (bolonjski magisterij ali univerzitetna
diploma), in sicer: 18.2% jih ima zaposlenega 1 sodelavca s tovrstno izobrazbo, 12.1% jih ima 2
zaposlena, 27.3% pa 3 ali več zaposlenih s VII. stopnjo izobrazbe; vsaj enega zaposlenega s tovrstno
izobrazbo ima torej 57,6% vprašanih. Vsaj enega zaposlenega z VIII. stopnjo ima 30,3% vprašanih;
vsaj enega zaposlenega s VI. stopnjo izobrazbe pa ima 27,3% vprašanih. To nakazuje na dobro oz.
ustrezno izobrazbeno strukturo tistih, ki so v izobraževalnih organizacijah zaposleni. Po drugi strani je
ponovno zaskrbljujoče, da večina vprašanih sploh nima zaposlenih, kar odgovori tudi potrjujejo.
Odgovori na vprašanje o delovnih izkušnjah potrjujejo izkušenost sodelavcev izobraževalnih NVO-jev,
in sicer jih ima več kot 72,8% zaposlenih več kot 5 let delovnih izkušenj; od 3 do 5 let delovnih izkušenj
jih ima 24,2%; od 1 do 3 let delovnih izkušenj jih ima 39,4%; manj kot leto delovnih izkušenj pa ima
27,3% vprašanih. Glede na odgovore lahko torej ugotovimo, da ima članstvo v veliki večini zelo
izkušene sodelavce (več kot petletne delovne izkušnje).
Spodbudno je, da imajo članice tudi sodelavce z opravljenim strokovnim izpitom za
pedagoško/andragoško, ki so potemtakem primerni za vodje mentorskih skupin v primeru izvajanja
javnoveljavnih programov ali drugih sorodnih koncesij oz. storitev. Po drugi strani pa več kot polovica
članic (54,5%) nima zaposlenih s tovrstno izobrazbo. Manko je mogoče nadomestiti s povezovanjem
organizacij in s tem povezati tudi zaposlene v različnih izobraževalnih organizacijah.
V večini primerov zaposlenih z opravljenim strokovnim izpitom za pedagoško/andragoško izobrazbo
gre za enega zaposlenega (30,3%); odgovori na to vprašanje potrjujejo, da več kot polovica
zaposlenih nima pedagoške/andragoške izobrazbe (51,5%).
Večina sodelavcev članic Mreže MINVOS ima opravljenih veliko neformalno pridobljenih izobraževanj,
največ pa krajših, tj. do 4-urnih izobraževanj, kar pomeni, da članice spodbujajo dodatno
izobraževanje. Iz odgovorov ne moremo razbrati razloga za dejstvo, da imajo v večini primerov
opravljena krajša izobraževanja oz. usposabljanja. Glede na situacijo v sektorju lahko sklepamo, da je
razlog bodisi v pomanjkanju sredstev bodisi (kot posledica prvega) pomanjkanja kadrov.
Članice v večini ne razpolagajo s primernimi prostori za izvajanje izobraževalne dejavnosti, saj jih več
kot polovica ne razpolaga s stalnim prostorom za skupinsko izvajanje izobraževanj (51,5%) in
računalniško učilnico (81,8%) niti s čajno kuhinjo ne (54,5%). V več kot polovici primerov pa
razpolagajo z ustreznimi prostori za individualno učenje (51,5%). Podobno kot pri izzivu glede
kadrovske zasedbe, je rešitev tudi pri prostorski problematiki lahko v tem, da organizacije sodelujejo
in si prostore delijo in s tem omogočijo izvajanje javnoveljavnih programov oz. drugih storitev, v
kolikor bi to bilo potrebno.
Glede opreme ugotavljamo, da imajo članice v večini primerov primerno naslednjo opremo: z vsaj
enim računalnikom razpolaga 87,9% članic (s tremi ali več pa 45,5%); 90,9% jih razpolaga z vsaj enim
tiskalnikom; 81,8% jih razpolaga z vsaj enim telefonom; 72,7% jih razpolaga z vsaj enim projektorjem;
66,6% jih razpolaga s fotoaparatom; z vsaj eno prenosljivo ali stabilno tablo jih razpolaga 72,7%
vprašanih, 39,4% jih razpolaga z videokamero; le 36,4% pa jih razpolaga s TV sprejemnikom. Tudi v
primeru opreme bi bila možna izposoja znotraj Mreže MINVOS; na ta način bi skozi mrežo razpolagali
z vso potrebno opremo za izvajanje javnoveljavnih programov oz. sorodnih storitev ali dejavnosti.
Članice so pri pripravi javnoveljavnega programa v večini pripravljene sodelovati kot izvajalke (54,5
%), kot pripravljavke programa 36,4%, medtem ko jih 9,1% ni pripravljeno sodelovati pri tovrstnih
programih.
Odgovori nakazujejo na heterogenost članstva glede na področje delovanja. Poleg tega jih veliko
deluje na več področjih hkrati. Največ odgovorov je tako bilo pod »Drugo«, od tega: izobraževanje,
usposabljanje, kadrovsko svetovanje, razvoj kadrov, delovnopravno svetovanje, psihološko
svetovanje, upravljanje s človeškimi viri (komunikacija, stres, izgorelost, reševanje konfliktov, ...),
zagovorništvo in oblikovanje politik; neformalno izobraževanje, socialno podjetništvo itd. Od ostalih
odgovorov jih 18,2% izvaja informacijske in komunikacijske dejavnosti, 12,1% kulturne dejavnosti,
sledijo pa si zagovorništvo in oblikovanje politik, šport in rekreacija, socialno varstvo, prostovoljstvo
(vsako po 6,1%); razvojno sodelovanje ter znanost in tehnika (oboje po 3%).
Odgovori članic glede ciljne skupine povedo, da se jih večina ukvarja s ciljno skupino mladih in mladih
odraslih (od 15 do 29 let),in sicer 57,6%, sledijo pa odrasli (21,2%). Odgovori pod »Drugo«, ki jih je
statistično tudi veliko (18,2%), pa nakazujejo na prepletanje ciljnih skupin, saj te organizacije delujejo
za vse ciljne ali starostne skupine.
Pri SWOT analizi izpostavljamo nekaj najpogostejših odgovorov, ki so jih navedle članice:
PREDNOSTI:
- fleksibilnost, prilagodljivost in operativnost glede kadrov, prostorov, delovnega časa, ciljnih skupin,
metodologije in aktivnosti (13x)
- NVO so v vsakem kraju; vpetost v okolje; poznavanje lokalne problematike; lokalno delovanje,
poznavanje okolja; prepoznavanje potreb v družbi; lokalni; boljša geografska pokritost države (7x)
- cenovna in finančna učinkovitost, večja ekonomičnost, nižji stroški delovanja, cenovno primerljivi ali
cenejši (6x)
- inovativnost in ustvarjalnost (5x)
- know how, znanje, širok nabor strokovnjakov, pripravljenost pridobiti nova znanja (4x)
- večja motivacija zaposlenih (oz. sodelavcev NVO); več srčnosti, entuziazem, delanje s srcem;
poznajo smisel delovanja, mu sledijo; motivira jih smisel, pomen, "poslanstvo" in ne le redni
dohodek; na prvem mestu ni birokracija, ampak vsebina (5x)
- NVO-ji bolje odgovarjamo na potrebe uporabnikov; smo mnogo bolj povezani z okoljem in
uporabniki; organizacija izobraževanj, ki so aktualna in potrebna; bliže so ljudem oz. uporabnikom;
boljša socialna omrežja; dostop do marginalnih skupin (5x)
- več svobodnega odločanja glede časa in dela; izbira projektov za delo; izbira sodelavcev; manj
birokracije (4x)
- drugačne metode dela z ljudmi; boljši, optimiziran način delovanja, izvajanja programov (2x)
- bolj so osredotočeni na cilje; želijo ustvariti spremembo v okolju in to znajo narediti (2x)
SLABOSTI
- finance; finančna sredstva; občasne likvidnostne težave zaradi projektne odvisnosti; ni stalnega in
zanesljivega vira financiranja; nestabilni viri financiranja; financiranje; premajhne finančne zmožnosti
in nerednost financiranja; nezanesljivo financiranje, menjevanje kadra zaradi nerednega ali
projektnega financiranja, pomanjkanje prostorov zaradi šibke finančne slike; finančna negotovost;
financiranje; manjši obseg in intenzivnost delovanja mreže v obdobju, ko ni bila podprta z EU
sredstvi; pomanjkanje sredstev; finančna nestabilnost (17x)
- slabša infrastruktura (prostori, IKT oprema, tehnični pogoji); primernost prostorov; pomanjkanje
prostorov; nimamo svojih prostorov in osnovnih sredstev (edini finančni vir so v tem trenutku letne
članarine); premalo prostorov in opreme; neustrezni prostorski in tehnični pogoji; pomanjkanje
prostorov; slabša oprema (8x)
- manj zaposlenih; slabša kadrovska zasedba (predvsem pestrost strokovnih kadrov); neustrezno
usposobljeni kadri za izvedbo javno veljavnih programov; fluktuacija izvajalcev; pretok kadrov (6x)
- neizkušenost vodij; pomanjkanje strokovne podlage in vodij; pomanjkanje voditeljskih lastnosti (3x)
- samozadostnost javnih struktur izobraževanja
- preslaba kultura sodelovanja oz. premalo zgledov povezovanja NVO za skupne zmage
- premnogokrat smo slabo zastopani
- redkokdaj formalno priznani
- prevzemanje javnih služb poteka prepočasi in premalo transparentno (ni jasno razbrati (politične)
volje za izvedbo prenosa)
- programi niso javno verificirani
PRILOŽNOSTI
- povezovanje za skupne zmage; povezovanje; velike možnosti glede povezovanja NVO-jev tako
znotraj sektorja kot tudi širše; mreženje; medsebojno povezovanje, neformalno izobraževanje,
povezovanje s prakso, inovativnost; mreženje in sodelovanje (s sorodnimi in tudi z javnimi
ustanovami); na področju skupnega interesa povezovanje z drugimi vsebinskimi mrežami, z
regionalnimi stičišči (7x)
- priprava in verifikacija programov za področja, ki jih javne mreže slabo pokrivajo (npr. socialno
področje,...)
- razvoj programov in storitev
- novi programi in storitve
- krepitev sodelovanja NVO z gospodarstvom, mediji, lokalnimi skupnostmi (nove storitve,
povezovanja, ozaveščanje)
- večja uporaba socialnih omrežij in različnih e-orodij za krepitev sodelovanja med NVO in uporabniki
ter deležniki na področju zdravja
- vpliv na strategijo razvoja dejavnosti
- večji vpliv na razporeditev sredstev iz državnega proračuna
- inovativni programi in podpora, ki bi izboljšali ponudbo obstoječih javnih služb ali pa povečali
sedanjo ponudbo (če bi imeli nove samostojne programe)
NEVARNOSTI
- v primeru prevelikega prenašanja bi lahko prišlo do anomalij
- da storitve dobijo NVO, ki niso dozorele in sposobne izvajati takšne programe
- politično vmešavanje v NVO; vladna struktura bi ustvarjala navidezne NVO-je
- obstoječe javne službe pogosto kradejo ideje, ki jih imamo v NVO
- pomanjkanje financ
- zmanjševanje podpore za delovanje NVO mrež
- konkurenca s strani komercialnih organizacij
- fluktuacija zaposlenih zaradi nezmožnosti zaposlovanja za daljše obdobje in s tem izguba
strokovnega in že usposobljenega kadra
- splošna družbena apatija civilne družbe kot take (ni pravega zagona, ni motivacije, občutek nemoči
in nezmožnosti vplivanja, posledično manj podpore s strani javnosti)
- nizka stopnja interesa s strani vlade (npr. druga resorna ministrstva)
- zakonske prisile države, s katero omeji razvoj NVO sektorja, pomanjkanje sredstev za NVO sektor,
da bi lahko izvajali kakovostne in dolgoročne programe
- pomanjkanje strokovnosti/predavateljskih veščin na področju prenosa znanj
- nepripravljenost javnega sektorja na prenos služb in storitev na NVO-je
- slabo definirane nove funkcije, ki bi jih imele javne službe
- neredno financiranje; kaj bo v naslednji finančni perspektivi
INTERVJUJI
Pri intervjujih smo se osredinili na vprašanja v zvezi z znanji, ki jih članice imajo ali bi jih potrebovale
in kje in kako bi ta znanja pridobile, da bi izboljšale svoje izhodišče pri pripravi in/ali izvedbi novih
(javnoveljavnih) programov oz. storitev. Skozi intervjuje smo nato dodatno osvetlili določena
vprašanja, da bi dobili relevantne podatke. Na vprašanja so odgovarjale štiri zelo aktivne članice
mreže MINVOS.
Sklop vprašanj smo zastavili takole (obenem so navedeni odgovori članic):
1. Katera so znanja, ki jih obvladate danes? Kje ste dobri, v čem ste uspešni?
- Medijska prepoznavnost in profiliranje NVO-jev ter opravljanje te storitve za druge
NVO-je: PR svetovanje za NVO-je; poznavanje principov delovanja do medijev;
- Upravljanje socialnih omrežij za NVO-je;
- Različne spletne aplikacije; postavljanje spletnih strani, uporaba spletnih orodij;
koristna raba za NVO-je (spletne strani, objavljanje na spletnih straneh);
- Nudenje podpornega okolja NVO-jem;
- Teoretični in praktični vidiki beleženja neformalno pridobljenega znanja (sistem
Nefiks);
- Teoretično in praktično udejanjenje mladinskega dela; trening za trenerje;
- Karierno svetovanje in načrtovanje: karierni klubi za srednješolce, delavnice
zaposlitvene pismenosti, sistemski pristop k skupinam in razvoj skupin mentorstva;
- Zaposlovanje; zaposlitveni klubi (40% realizacija pri zaposlitvah); poznavanje
principov dela z mladimi zaposlenimi;
- Finančno vzdrževanje organizacije (za obstoj in delovanje NVO-ja): zagotavljanje
sredstev za delovanje;
- Aktivno državljanstvo in družbena participacija;
- Spodbujanje posameznika, da v sebi odkrije največje moči in osebno poslanstvo;
- Multimediji, video produkcija;
- Projektno in timsko delo;
- Mladinsko delo, mladinske politike;
- Fasilitacija družbenih procesov;
- Pedagoško-andragoška znanja: zaposleni 2 andragoginji, še 2 osebi s pridobljeno
pedagoško-andragoško izobrazbo;
- Osem (8) let izkušenj pri delu z ranljivimi ciljnimi skupinami (mladi);
- Usposabljanje mladih za projektno delo po principu learning by doing;
- Prepoznavanje priložnosti za mednarodna sodelovanja: npr. Erasmus+, izmenjave,
(strateška) partnerstva, EVS;
- Povezovanje z odločevalci in vključevanje mladih v te procese: razvoj strategije za
mlade v MOL, razvoj pristopa za delo z ranljivimi skupinami za strukturiran dialog
(vključevanje mladih), zakonodajno gledališče (ena izmed tehnik gledališča zatiranih;
oblikovanje pobud, predlogov);
- Razvoj metodologij na področju uličnega dela z mladimi;
- Razvoj in izvajanje usposabljanj za mladinsko delo;
- Razvoj in izvajanje timbilding aktivnosti za različne ciljne skupine: socialna
pedagogika, neformalne oblike, gledališče itd. (za različne ciljne skupne: mladi, odrasli,
otroci);
- Uporaba spletnih aplikacij za podporo pri delu: Trello ipd.;
- Vključevanje mladih v razvoj dejavnosti zavoda: vključevanje v strokovni svet zavoda
(imajo svoje predstavnike);
- Obvladamo širok spekter znanj s področja izvajanja izobraževanj, učenja, tehnik
pomnjenja; kako se učiti/učenje učenja (na kak način, kako sprejemati informacije, da
informacije ostanejo);
- Vodenje projektov: EU, nacionalni in lokalni razpisi/projekti; Mreža MINVOS,
prvenstva v pomnjenju in hitrem branju (za vse kategorije) itd.;
- Organiziranje dogodkov: posveti, konference, seminarji, tekmovanja, strokovne
ekskurzije, usklajevalni sestanki, fasilitiranje;
- Sistemi kakovosti: ISO9001 (2008, 2015), SiQ, MiQ (standard kakovosti Mreže
MINVOS), sistem kakovosten NVO, KZP (sistem za šole in javne ustanove), ISO 26000
Družbena odgovornost;
- Pridobljena pedagoško-andragoško izobrazba;
- Mreženje in povezovanje ter prenos intelektualne lastnine ter managementa idej;
- Uspešni smo pri pridobivanju sredstev ter iskanju partnerstev.
2. Katera znanja potrebujete danes, pa jih nimate? Vaši manki na področju znanja!
- Največje težave so s financiranjem, zato bi potrebovali osebo, ki bi znala pripeljati
dodatna sredstva, predvsem iz gospodarstva; potrebujemo poznavanje načinov, kako bolje
pristopiti h gospodarstvenikom;
- Lobistična moč, da uspeš svojo agendo vpeljati med slovenske odločevalce;
- Kako kvalitetno dolgoročno vzdrževati socialne stike z odločevalci, da je korist
obojestranska;
- Bolj od znanj bi potrebovali veščine;
- Promocija: kako nagovarjati širši krog ljudi;
- Crowdfunding;
- Fundraising: kako pridobivati sredstva (konkretnejša sredstva, programska sredstva
za delovanje zavoda), saj potrebe presegajo trenutne zmožnosti;
- Stiki z mediji: dati javni glas tistim, ki ga nimajo; mladi kot ustvarjalci, ki bi se
pojavljali v medijih;
- Znanja s področja socialnega varstva;
- Znanja glede vzpostavitve formalnih programov;
- Znanja glede inovacijskih procesov oz. managementa idej in znanja;
- Znanja glede trženja poslanstva NVO (financiranje, fundraising) ter primeri grozdenja
večih deležnikov za skupen cilj ter marketinga in prodaje storitev;
- Socialni stiki z novinarji, mediji;
- Manko imamo tudi na področju gverilskega oglaševanja, tj. da z majhnim vložkom
dosežeš veliko in najdeš točke, ki pritegnejo javnosti;
- Vključitev gospodarstva: družbena odgovornost, vzpostavitev zaupanja, omogočanje
prakse v podjetjih, izboljšanje imidža podjetij/firm.
3. Katera znanja boste potrebovali jutri? Pogled naprej: kam gremo?
- Intenzivno sodelovanje z gospodarstvom v Sloveniji in tujini;
- Povezave za načrtno vzdrževanje močnih socialnih mrež, ki prinašajo veliko in
konstantno finančno sodelovanje za dolgoročno delovanje in ki zagotavljajo razvoj novih
storitev NVO-ja (npr. jobshadowing v podjetjih);
- Fundraising;
- Stiki z mediji;
- Znanja s področja socialnega varstva;
- Upravljanje z javnimi površinami;
- Kako učinkovito in participatorno vplivati na odločevalske procese;
- Poznavanje novih oblik združevanja organizacij (konzorciji, zadruge, kooperative);
- Potrebovali bomo preplet znanj različnih strok;
- Grozdenje: v sektorju, z gospodarstvom, javnimi ustanovami;
- Potrebujemo več znanja o socialnem podjetništvu ter zadružništvu, prenosu
tehnologij in trženju storitev;
- Potrebujemo tudi več znanja o odprtem inoviranju, ker gremo po poti promotorjev
odprtega inoviranja in strukturne organizacije za razvoj talentov ter povezovanje
posameznikov ter NVO z gospodarstvom in javno upravo (predvsem šolstvom).
4. Kje se nahajajo znanja, ki potrebujete? Kje lahko manjkajoča znanja pridobite?
- V partnerstvu z gospodarstvom; ne da nas podjetja učijo, ampak da se učimo skupaj
(oni od nas, mi on njih, sledi sinergija, ki je v obojestransko korist);
- Teoretična znanja je mogoče pridobiti na predavanjih na fakultetah, saj so
predavanja javna;
- Platforme za online učenje, npr. MOOC (Massive Online Open Courses), kamor spada
npr. COURSERA (online tečaji in izobraževanja, ki jih izvajajo evropske in ameriške univerze),
tako da je to mogoče osvojiti takorekoč brezplačno;
- Obstoječa strokovna in druga literatura;
- Samostojno učenje z delom;
- Online videi;
- Organizirane oblike usposabljanja;
- Pri posameznikih, ki ta znanja posedujejo, saj se s temi področji ukvarjajo ter nasploh
v nevladnem sektorju; po naših izkušnjah seminarji ne dajo dovoljšnjih rezultatov,
potrebovali bi sodelovati s strokovnjaki, da sodelujejo pri procesih/programih (npr. pri
fundraisingom, stikih z mediji); v tem smislu bi lahko npr. targetirali študentov s področji, ki
jih potrebujemo, uvajanje študentskih praks, vključitev tujih študentov/izmenjav (prakse);
- Povezovanje, mreženje z gospodarstvom in NVO-ji, konzorciji, zadružništvo;
- Veliko znanja dobimo preko svetovnega spleta;
- Konkretna znanja pa dobimo preko delavnic in samoučenja.
5. Kako nameravate želena znanja pridobiti?
- Povezovali se bomo z gospodarstvom;
- Udeleževali se bomo platform MOOC;
- Nadaljevali bomo s principi delovanja, ki jih že imamo (mreženje, povezovanje z NVOji in tudi javnimi institucijami – udeleževanje različnih izobraževanj/usposabljanj, npr. modul
Jean Monnet);
- Z aktivno participacijo;
- Z udeležbo na različnih izobraževanjih, tako formalnih kot neformalnih doma in v
tujini;
- Z rotiranjem oz. menjavo oz. izposojo kadrov med organizacijami (job-shadowing);
- Preko izkustvenega učenja v različnih organizacijah ter preko dela na projektih.
Skozi intervjuje smo identificirali prednosti in pomanjkljivosti članic Mreže MINVOS. Ugotovili smo,
da so članice zelo uspešne, vendar so vsaka zase majhne in premalo uveljavljene. S povezovanjem,
mreženjem in predvsem grozdenjem pa lahko pridobijo veliko: tako na področju znanj, kadrov,
opreme in prostorov, s čimer se odpira nov spekter možnih storitev in programov ali projektov.
(2) OPREDELITEV RAZLOGOV ZA RAZVOJ NOVE STORITVE
Nove storitve ali javnoveljavni programi so potrebne z gledišča:
- prenosa javnih služb na nevladne organizacije;
- vseživljenjskega učenja;
- razvoja in uporabe kompetenc in ključnih kompetenc;
- finančne in gospodarske krize ter posledične brezposelnosti kot velike težave na ravni
Evropske unije in Slovenije.
PRENOS JAVNIH SLUŽB NA NEVLADNE ORGANIZACIJE
Mreža MINVOS podpira prenos javnih služb in funkcij na NVO-je, saj lahko te zagotavljajo enako
dobre ali boljše storitve kot javne službe, poleg tega lahko nevladne organizacije storitve opravijo
tako kakovostno kot tudi finančno vzdržno.
Republika Slovenija lahko določena pooblastila prenese na osebe zasebnega prava, kamor spadajo
tudi NVO-ji, in sicer lahko to stori preko posebnega zakona, ki opredeljuje izvajalca konkretnega
pooblastila ali pa določa vsebino, postopek in pogoje za prevzem določenega pooblastila. Predmet
prenosa javnega pooblastila so vedno naloge državne uprave, akt podelitve pooblastila pa je upravni
akt.
Razlogi za prenos javnih funkcij so lahko različni: javna storitev ni ekonomsko in časovno učinkovita,
ni strateško pomembna, ni podprta kadrovsko oz. zahteva specifična znanja ali pa ni kakovostno
izvajana. Iz tega izhaja, da je potrebo po prenosu javnih služb na nevladne organizacije preveriti tako
v javni upravi kot tudi med uporabniki posameznih javnih storitev. Nevladne organizacije kot del širše
civilne družbe so načeloma bolj v stiku z uporabniki in s stanjem »na terenu«. Naloga javnega
sektorja v tem primeru pa je presoditi finančne in stroškovne vidike prenosa storitev ali funkcij.
Glede prenosa javnih funkcij na NVO-je, pa je pomembno upoštevati dejstvo, da je nevladni sektor
del civilne družbe, ki je v demokracijah načeloma nosilec oblasti. Zaradi manka neposredne
demokracije, pa je zato toliko pomembnejše sodelovanje med predstavniki civilne družbe in izvršilne
veje oblasti oz. javne uprave v širšem. V tem smislu so nevladne organizacije tiste organizacije civilne
družbe, ki premorejo dovolj znanja in usposobljenosti ter so hkrati dovolj fleksibilne in v stiku z
uporabniki, da lahko dobro izvajajo določena javna pooblastila. Nenazadnje NVO-ji predstavljajo oz. si
s svojim poslanstvom in misijo prizadevajo uveljavljati določene družbene interese.
S prenosom javnih služb na NVO-je bi obenem krepili tudi nevladni sektor, ki je v Sloveniji zelo
obsežen in raznolik, obenem pa ima velike težave glede zagotavljanja finančne stabilnosti in trajnosti
ter zelo majhno število zaposlenih. Po eni strani so NVO-ji v svojem bistvu neodvisni in zavezani
svojemu poslanstvu, ki izhaja iz civilne družbe oz. uporabnikov in zato večkrat nezaželen faktor za
javno upravo (še vedno npr. ne obstaja Zakon o nevladnih organizacijah), po drugi pa so lahko
korektiv in komplementaren del celote z javno upravo. Zato menimo, da so NVO-ji primerne
organizacije za prenos javnih služb, funkcij in storitev.
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Na področju vseživljenjskega učenja je tudi Slovenija sprejela strategije in usmeritve (glej npr.
Strategijo
vseživljenjskosti
učenja
v
Sloveniji,
vir:
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/IU2010/Strategij
a_VZU.pdf ).
Vseživljenjskost učenja postaja oz. je že nujnost našega vsakdana, saj lahko z obnavljanjem starega in
pridobivanjem vedno novega znanja omogočamo učinkovito delovanje na delovnem mestu, doma, v
družbi in drugje. Govorimo torej o »konceptu vseživljenjskega učenja«, katerega glavne značilnosti so
(povzeto po: Lifelong Learning - policy brief, Organisation for Economic Co-operation and
Development, 2004: 1 - 2): sistemski vidik (koncept vseživljenjskega učenja obravnava ponudbo in
povpraševanje po izobraževalnih možnostih kot del povezanega sistema, ki pokriva celoten življenjski
ciklus posameznika in vključuje vse oblike formalnega in neformalnega učenja); osrednja vloga
učečega se posameznika (ta vidik zahteva premik od pozornosti, usmerjene v ponudbo
izobraževalnih možnostih, k pozornosti, usmerjeni v povpraševanje, pri čemer je ključnega pomena
približevanje potrebam učečega se posameznika); motivacija za učenje (motivacija za učenje je
temelj za učenje, ki se nadaljuje in ohranja skozi vse življenje. Motivacija za učenje zahteva razvijanje
sposobnosti »učiti se učiti« s pomočjo samostojnega učenja); večvrstnost ciljev izobraževalne
politike (vidik učenja skozi ves življenjski ciklus dopušča večvrstne cilje izobraževanja, kot npr. osebni
razvoj, napredovanje v znanju, gospodarske, družbene in kulturne cilje. Koncept vseživljenjskega
učenja posamezniku omogoča, da se prioritete med temi cilji skozi življenje spreminjajo). Definicija
koncepta vseživljenjskega učenja, kot jo je leta 1996 v publikaciji Lifelong Learning for All
(Vseživljenjsko učenje za vse 2002: 9) zapisala OECD, pa se glasi: »Ta pogled na učenje obsega
individualni in družbeni razvoj vseh vrst in vseh oblik - formalno: v šolah, organizacijah za poklicno
izobraževanje, institucijah terciarnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, in neformalno: doma,
na delu in v skupnosti. Gre za odprt sistem, v ospredju so standardi znanja in spretnosti, ki jih
potrebujejo vsi, ne glede na starost. Poudarja potrebo po pripravi in motiviranju za učenje otrok v
zgodnji mladosti in skozi vse življenje. Prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje možnosti za
preusposabljanje ali dopolnjevanje znanja za vse, ki ga potrebujejo, odrasle, zaposlene in
nezaposlene.« (VIR: http://ssu.acs.si/filozofija/index.php?nid=35&id=59)
Evropska komisija je 15. januarja 2015 objavila pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih
zadev v Evropi 2014, v katerem ugotavlja, da so se države, ki svojim državljanom zagotavljajo
visokokakovostna delovna mesta in učinkovito socialno zaščito ter vlagajo v človeški kapital, izkazale
za odpornejše na gospodarsko krizo. Glede prihodnjih izzivov in priložnosti pregled opozarja, da bi
morale biti sedanje spremembe, povezane s tehnološkim napredkom, globalizacijo, demografskimi
spremembami in uvajanjem okolju prijaznejšega gospodarstva, priložnost za ustvarjanje
visokokakovostnih delovnih mest, čeprav lahko pri tem nekatere spretnosti in delovna mesta
zastarajo, razlike med plačami pa se povečajo. Zato potrebujemo proaktivne politike, ki bodo
podprle vseživljenjsko usposabljanje, boljšo pomoč pri iskanju zaposlitve in socialni dialog, da
bomo lahko inovacije predvideli in uresničili (po: Predstavništvo Komisije v Sloveniji; vir:
http://www.cnvos.info/sl/index/article/id/11234/cid/96).
RAZVOJ IN UPORABA KOMPETENC IN KLJUČNIH KOMPETENC
Kompetenca je hibridni atribut, saj vsebuje kombinacijo znanja, veščin, stališč in vedenja. Osvojiti jo
je mogoče v vseh vrstah kontekstov, formalno, neformalno in priložnostno, namerno ali nenamerno.
In kaj sploh je kompetenca? Po mnenju Evropskega Sveta in Evropskega Parlamenta gre pri
kompetenci za kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov, ki ustrezajo okoliščinam. Omenjeni odnosi
vključujejo čustva, vrednote in motivacije (po: Vrečer, N. (2009). Medkulturne kompetence v
izobraževanju
odraslih.
Ljubljana:
Andragoški
center
Republike
Slovenije,
vir:
http://www.eupika.mfdps.si/Files/Deliverable%20No.%207%20%20Round%20table%20materials%20%CB%9DKey%20competences%CB%9D.pdf ).
Ključna kompetenca pa izpolnjuje tudi naslednje zahteve: je prenosljiva in torej uporabna v mnogih
situacijah in kontekstih; je več-funkcionalna, ker jo je mogoče uporabiti za dosego različnih ciljev, za
rešitev različnih vrst problemov in izvršitev različnih vrst nalog. Zagotovi ti mora ustrezen odgovor
zahtevam specifične situacije ali naloge in je za vsakogar eden od predpogojev za ustrezno osebno
delovanje v življenju, na delu in pri kasnejšem učenju. Z drugimi besedami: ima napovedno vrednost
za dejansko delovanje posameznika. Medtem ko ni mogoče reči, da bodo ključne kompetence
posamezniku vedno in v vseh okoliščinah omogočile uspeh v njegovih oz. njenih prizadevanjih,
mogoče pa je reči, da bo odsotnost ključnih kompetenc prej ali slej privedla v osebni polom: oseba ne
bo dosegla kombinacije treh ciljev (osebna izpolnitev, vključenost in zaposljivost) (po: Vrečer, N.
(2009). Medkulturne kompetence v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike
Slovenije,
vir:
http://www.eupika.mfdps.si/Files/Deliverable%20No.%207%20%20Round%20table%20materials%20%CB%9DKey%20competences%CB%9D.pdf )
Definicija ključnih kompetenc kot jo navaja Zavod MOVIT NA MLADINA (KLJUČNE KOMPETENCE za
vseživljenjsko
učenje;
dosegljivo
na:
http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Brosure/Brosura_Kljucn
e%20kompetence.pdf) pa je: Ključna kompetenca izpolnjuje tudi naslednje zahteve: je prenosljiva in
torej uporabna v mnogih situacijah in kontekstih; je več funkcionalna, ker jo je mogoče uporabiti za
dosego različnih ciljev, za rešitev različnih vrst problemov in izvršitev različnih vrst nalog. Zagotoviti
mora ustrezen odgovor zahtevam specifične situacije ali naloge in je za vsakogar eden od
predpogojev za ustrezno osebno delovanje v življenju, na delu in pri kasnejšem učenju. Z drugimi
besedami: ima napovedno vrednost za dejansko delovanje posameznika. Medtem ko ni mogoče reči,
da bodo ključne kompetence posamezniku vedno in v vseh okoliščinah omogočile uspeh v njegovih oz.
njenih prizadevanjih, mogoče pa je reči, da bo odsotnost ključnih kompetenc prej ali slej privedla v
osebni polom: oseba ne bo dosegla kombinacije treh ciljev (osebna izpolnitev, vključenost in
zaposljivost).
Na ravni Evropske unije referenčni okvir sicer določa osem (8) ključnih kompetenc (vir:
http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Publikacije_2009/Kljucn
e_kometence_2009_OK_low.pdf):
1. Sporazumevanje v maternem jeziku;
2. Sporazumevanje v tujih jezikih;
3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;
4. Digitalna pismenost;
5. Učenje učenja;
6. Socialne in državljanske kompetence;
7. Samoiniciativnost in podjetnost;
8. Kulturna zavest in izražanje.
FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZE TER POSLEDIČNA BREZPOSELNOST
Stopnja registrirane brezposelnosti se je v novembru 2014 sicer znižala za 0,1 odstotne točke, na
12,5 %. Število registriranih brezposelnih oseb se je tako glede na prejšnji mesec zmanjšalo za skoraj
500, na približno 115.400, kar je za približno 3.900 oseb manj kot v istem obdobju prejšnjega leta, ko
je bilo registriranih brezposelnih oseb nekaj več kot 119.300 in je bila stopnja registrirane
brezposelnosti za 0,5 odstotne točke višja (13,0 %) kot v novembru 2014. Stopnja registrirane
brezposelnosti za moške je v novembru 2014 znašala 11,1 %, kar je za 1 odstotno točko manj kot v
novembru 2013, ko je znašala 12,1 %. Za ženske pa je v novembru 2014 znašala 14,2 %, kar je za 0,1
odstotne točke več kot v novembru 2013 (VIR: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6773).
Stopnja brezposelnosti tako sicer nekoliko upada, vendar še vedno ostaja visoka, poleg tega pa se ni
znižala v vseh slovenskih statističnih regijah.
Pregled po statističnih regijah pa kaže, da se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala v pomurski
statistični regiji (za 0,4 odstotne točke, na 18,7 %) in v notranjsko-kraški statistični regiji (za 0,1
odstotne točke, na 11,4 %), zmanjšala pa se je v šestih statističnih regijah, najbolj v jugovzhodni
Sloveniji (za 0,4 odstotne točke, na 12,8 %). V drugih statističnih regijah se stopnja registrirane
brezposelnosti ni spremenila (VIR: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6773).
Posebej problematična je brezposelnost mladih, ki znotraj družbe predstavljajo posebej ranljivo
skupino, saj je brezposelnost med mladimi višja, kot je pri drugih starostnih skupinah. Po podatkih
EUROSTAT-a v letu 2013 za Slovenijo je brezposelnost med mladimi v starosti skupini do 25. leta
starosti 21,6 %, medtem ko je bila brezposelnost v starostni skupini od 25 do 74 let 9,2 % (VIR:
http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tipslm80&plugi
n=1). To samo po sebi nakazuje, da se je potrebno mladim posebej posvetiti.
Na problematiko zaposlovanja mladih pa je potrebno širše. Tudi na ravni EU-ja so pripravljene ali se
pripravljajo pobude in spodbude za mlade. Ena takšnih je Pobuda Mladi in mobilnost, ki zajema
celovite ukrepe v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem mladih v Evropi. Ta poteka od leta 2010 in
je del strategije za pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast Evropa 2020. Pobuda si
prizadeva izboljšati izobraževanje in zaposljivost mladih, zmanjšati visoko brezposelnost mladih ter
povečati stopnjo zaposlovanja mladih, kar je v skladu s splošnim ciljem Evropske unije, po katerem
naj bi dosegli 75-odstotno stopnjo zaposlenosti delovno aktivnih prebivalcev (tj. v starosti od 20 do
64 let). Ukrepi za mlade so potrebni, ker je v Evropski uniji brezposelnih približno 5,5 milijona mladih,
(ali natančneje, vsak peti prebivalec, mlajši od 25 let, ki se želi zaposliti, ne najde dela); stopnja
brezposelnosti med mladimi presega 20% (kar je dvakrat več, kot znaša stopnja brezposelnosti za
vse starostne skupine skupaj, in skoraj trikrat več kot stopnja brezposelnosti med starejšimi od 25
let); 7,5 milijona mladih v starosti od 15 do 24 let ni niti zaposlenih niti se ne šola oziroma
usposablja.
Posebej pomembno je, da je za uresničitev teh ciljev potrebno:
● prilagoditi izobraževanje in usposabljanje potrebam mladih,
● spodbuditi mlade, da izkoristijo štipendije EU za študij in usposabljanje v drugi državi,
● spodbuditi države EU, da z ustreznimi ukrepi olajšajo prehod iz izobraževanja v delovno
razmerje.
VIR: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=950&langId=sl
Trenutno ekonomski kazalci kažejo na gospodarsko okrevanje Slovenije, vendar pa je okrevanje
počasno, zato smo znotraj Mreže MINVOS pričeli s pripravami na javnoveljavni program za mlade,
imenovan PRiKAZ – Program za razvoj kompetenc za avtonomne zaposlitve, ki bo podrobneje
predstavljen v naslednji točki – Identificiranje potencialnih izvajalcev in ocena izvedljivosti.
(3) IDENTIFICIRANJE POTENCIALNIH IZVAJALCEV IN OCENA
IZVEDLJIVOSTI
PROGRAM PRIKAZ – PROGRAM ZA RAZVOJ KOMPETENC ZA AVTONOMNE
ZAPOSLITVE
KAJ JE PRiKAZ?
To je kratica za Program za razvoj kompetenc za avtonomne zaposlitve, ki je neformalen
izobraževalni program za večjo konkurenčnost na trgu dela.
Javno-veljavni program PRiKAZ, ki ga pripravljamo, bo mladim iz ranljivih ciljnih skupin omogočal
pogoje za:
a) delovno (projektno) aktivacijo,
b) izboljšanje kompetenc na zaposlitvenem trgu (dvig zaposlitvene perspektive),
c) dvig zavesti o pomenu družbene aktivacije in
č) povezovanje osebnega poslanstva s poklicno potjo.
V programu bodo udeleženci z mentorsko podporo in celostnim pristopom krepili kompetence za
ustvarjanje zaposlitev, neodvisnih od trga dela (avtonomne zaposlitve).
S projektom rešujemo problematiko, ki ni ustrezno obravnavana s strani ključnih akterjev –
oblikovalcev in izvajalcev politik izobraževanja in zaposlovanja. Pripomogli bomo k ustvarjanju
družbene klime, v kateri se bodo mladi zavedali pomena proaktivnega delovanja, avtonomnosti in
vrednosti neformalno pridobljenih znanj.
V zvezi s programom smo članice Mreže MINVOS že decembra 2014 pozvali k vključitvi v delovno
skupino za pripravo dokumentacije za potrditev javne veljavnosti programa PRiKAZ.
ZAKAJ DELOVNA SKUPINA?
Z namenom čim kvalitetnejše priprave programa PRiKAZ želimo k sodelovanju v delovni skupini
povabiti širok krog interesentov, ki bi s svojimi znanji in izkušnjami prispevali k razvoju, zagonu in
izvedbi omenjenega programa.
NALOGE DELOVNE SKUPINE do avgusta 2015
- priprava kurikuluma programa,
- ureditev dokumentacije za potrditev javne veljavnosti programa na Strokovnem svetu Ministrstva
za izobraževanje, znanost in šport,
- opredelitev izhodišč za izvajanje programa v okviru nevladnih organizacij v treh statističnih regijah
po Sloveniji,
- priprava analize stanja na področju izobraževanja med mladimi v starosti od 18 do 29 let v Sloveniji.
CILJNA SKUPINA PROGRAMA
Program je namenjen mladim v starosti od 18 do 29 let iz ranljivih ciljnih skupin:
- brez dokončane ali z nizko izobrazbo,
- iskalci prve zaposlitve, ne glede na dokončano stopnjo izobrazbe,
- dolgotrajno brezposelni mladi, ne glede na dokončano stopnjo izobrazbe.
SODELUJOČI PARTNERJI
- Mreža MINVOS - Mreža izobraževalnih nevladnih organizacij Slovenije: vodenje procesa,
koordinacija in usklajevanje dela skupine;
- Bob, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti: priprava podlag za zagon programa oz.
kurikuluma ter mentoriranje in izvajanje izobraževanj;
- Primorsko svetovalno središče, Koper: konzorcijski partner Mreže MINVOS, procesno vodenje in
koordiniranje procesa za pridobitev javne veljavnosti programa PRiKAZ;
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: strokovna podpora pri pripravi kurikuluma,
potrjevanje javne veljavnosti programa;
- Andragoški center Slovenije (ACS): strokovna podpora pri pripravi programa;
- Center za poklicno izobraževanje (CPI): zunanja evalvacija programa;
- Ustanova Umanotera: strokovna podpora na področju trajnostnega razvoja;
- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje: podpora pri animaciji udeležencev za vključitev in
predstavitev programa izbrani ciljni skupini, možnost umeščanja programa v program ukrepov
Aktivne politike zaposlovanja;
- Samostalnik, zavod za razvoj dejavnosti v izobraževanju in kulturi: strokovna podpora pri izvajanju
vsebin z udeleženci na področju socialnega podjetništva, povezovanje z lokalnim okoljem in s
partnerji v realnem sektorju;
- ostale zainteresirane organizacije: Zavod Nefiks - Inštitut za promocijo in beleženje neformalno
pridobljenega znanja, Zavod sv. Stanislava, Zavod Zaposlise.
Skupina je s svojim delovanjem pričela v mesecu februarju 2015.
VODENJE PROCESA ZA PRIDOBITEV JAVNE VELJAVNOSTI
Glede programa PRiKAZ smo vzpostavili dobro delujočo in dobro koordinirano delovno skupino, ki jo
procesno vodi Primorsko svetovalno središče, Koper kot konzorcijski partner Mreže MINVOS.
K skupini se je dejavno in s predlogi vključil tudi Zavod RS za zaposlovanje (ga. Barbara Gogala),
preko katerega smo pridobili dodaten in širši uvid v programe, kamor bi se program PRiKAZ vključil.
Uspešno smo opravili sestanke na Uradu za razvoj izobraževanja, kjer smo se sestali z gospo Emo
Perme in mag. Mojco Miklavčič. Mag. Miklavčič je zakonodajne vidike glede procesa pridobitve
javnoveljavnega programa predstavila tudi na dogodku DAN MINVOS - Zbor članic Mreže MINVOS, ki
je potekal 22. 4. 2015.
Na sestanku na Uradu za razvoj izobraževanja smo ugotovili, da ima program PRiKAZ potencial za
pridobitev javne veljavnosti. Zato smo se dogovorili in opravili sestanek na Andragoškem centru
Slovenije (ACS) z gospo Natalijo Žalec, ki opravlja naloge MIZŠ-ja glede javne veljavnosti programa ter
se dogovorili o možnostih, ki jih imamo.
Mreža MINVOS je izrazila željo, da nas ACS uvrsti med svoje letne delovne naloge za leto 2016. V
torek, 2. 6. 2015 imamo naslednji sestanek, kjer bomo dogovorili nadaljnji proces ter spremembe in
dopolnitve programa PRiKAZ, da bo ustrezal merilom za pridobitev javne veljavnosti.
OCENA IZVEDLJIVOSTI:
- Pri zasnovi programa smo upoštevali nacionalno pokritost, ki jo zagotavlja Mreža MINVOS.
- Zavod Bob, ki pri pripravi programa sodeluje, je tudi izvajalec Projektnega učenja mladih
(PUM), ki je javnoveljavni program; njihove izkušnje bodo pripomogle k pripravi ustreznega
programa.
- V pripravo programa smo že predvideli pomembne akterje (naštete zgoraj), ki bodo s svojimi
izkušnjami in znanjem bistveno doprinesli k ustreznosti programa.
- Skozi izvajanje projekta Mreže MINVOS bomo zagotovili vse potrebne informacije glede
zakonodaje, ki velja za področje javnoveljavnih programov.
- Program pripravlja široko zasnovana delovna skupina, kar mu daje dodatno kredibilnost.
- Uspešno opravljeni sestanki na Uradu za razvoj izobraževanja in na Andragoškem centru
Slovenije: potekajo pogovori o vključitvi programa PRiKAZ v delovne naloge za leto 2016, s čimer
se možnosti pridobitve javne veljavnosti bistveno povečujejo.
Zaradi naštetih razlogov ocenjujemo izvedljivost programa kot zelo dobro in zelo verjetno.
OSTALI POTENCIALNI JAVNOVELJAVNI PROGRAMI
Skozi analizo in aktivno vključenost članic smo kot potencialne nosilce novih (javnoveljavnih)
programov in storitev identificirali naslednje izobraževalne NVO-je: EIC Univerzum Minerva, Socialna
akademija, Zavod Bob, Zavod Nefiks, Primorsko svetovalno središče, Koper, Zavod sv. Stanislava in
Zavod Zaposlise, Zavod Zlata leta in Art tečaji.
Področja, na katerih delujejo in jih strokovno in kadrovsko obvladajo so pretežno razvidna iz
odgovorov v intervjujih; na tem mestu jih zato še enkrat na kratko povzemamo:
- Medijska prepoznavnost in profiliranje NVO-jev ter opravljanje te storitve za druge
NVO-je: PR svetovanje za NVO-je; poznavanje principov delovanja do medijev;
- Upravljanje socialnih omrežij za NVO-je;
- Različne spletne aplikacije; postavljanje spletnih strani, uporaba spletnih orodij;
koristna raba za NVO-je (spletne strani, objavljanje na spletnih straneh);
- Nudenje podpornega okolja NVO-jem;
- Teoretični in praktični vidiki beleženja neformalno pridobljenega znanja (sistem
Nefiks);
- Teoretično in praktično udejanjenje mladinskega dela; trening za trenerje;
- Karierno svetovanje in načrtovanje: karierni klubi za srednješolce, delavnice
zaposlitvene pismenosti, sistemski pristop k skupinam in razvoj skupin mentorstva;
- Zaposlovanje; zaposlitveni klubi (40% realizacija pri zaposlitvah); poznavanje
principov dela z mladimi zaposlenimi;
- Aktivno državljanstvo in družbena participacija;
- Spodbujanje posameznika, da v sebi odkrije največje moči in osebno poslanstvo;
- Multimediji, video produkcija;
- Projektno in timsko delo;
- Mladinsko delo, mladinske politike;
- Fasilitacija družbenih procesov;
- Pedagoško-andragoška znanja;
- Delo z ranljivimi ciljnimi skupinami (mladi);
- Usposabljanje mladih za projektno delo po principu learning by doing;
- Prepoznavanje priložnosti za mednarodna sodelovanja;
- Povezovanje z odločevalci in vključevanje mladih v te procese;
- Razvoj metodologij na področju uličnega dela z mladimi;
- Razvoj in izvajanje usposabljanj za mladinsko delo;
- Razvoj in izvajanje timbilding aktivnosti za različne ciljne skupine;
- Uporaba spletnih aplikacij za podporo pri delu: Trello ipd.;
- Znanje s področja izvajanja izobraževanj, učenja, tehnik pomnjenja; kako se
učiti/učenje učenja (na kak način, kako sprejemati informacije, da informacije ostanejo);
- Vodenje projektov: EU, nacionalni in lokalni;
- Prvenstva v pomnjenju in hitrem branju (za vse kategorije) itd.;
- Organiziranje dogodkov: posveti, konference, seminarji, tekmovanja, strokovne
ekskurzije, usklajevalni sestanki, fasilitiranje;
- Sistemi kakovosti: ISO9001 (2008, 2015), SiQ, MiQ (standard kakovosti Mreže
MINVOS), sistem kakovosten NVO, KZP (sistem za šole in javne ustanove), ISO 26000
Družbena odgovornost;
- Mreženje in povezovanje ter prenos intelektualne lastnine ter managementa idej;
- Pridobivanje sredstev ter iskanje partnerstev.
Omenjene organizacije izkazujejo interes in sposobnost priprave novih javnoveljavnih programov in
novih storitev. V zvezi z omenjenim je pričakovati nova povezovanja, mreženje in grozdenje v okviru
Mreže MINVOS. Trenutno med akterji potekajo dogovarjanja o skupnih programih in storitvah, zato
ocene izvedljivosti še ni mogoče podati. Pričakujemo, da bo MINVOS kamp (timbilding Mreže
MINVOS), ki bo potekal 5. 6. in 6. 6. 2015 v Kampu Menina, prinesel konkretne ideje glede
povezovanja, mreženja in grozdenja.
(4) OPREDELITEV PREDLOGA STANDARDOV ZA IZVAJANJE
Standarde za izvajanje novih storitev ali javnoveljavnih programov bomo zagotavljali na naslednje
načine:
1.
Zagotavljanje informacij v zvezi z zakonodajo glede javnoveljavnih programov.
2.
MiQ – standard in certifikat kakovosti za programe in projekte, ki jih izvajajo
izobraževalne nevladne organizacije. Standard in certifikat je vzpostavila in podeljuje Mreža
MINVOS; temelj MiQ-je je nevladnim organizacijam primeren ISO9001. Namen certifikata je tako
izboljšanje kakovosti izvajanja izobraževalnih procesov, ki jih nudijo izobraževalne NVO; dvig
standardov delovanja izobraževalnih NVO; lažji in hitrejši napredek razvoja izobraževalnih
procesov. Mreža MINVOS zato na področju certificiranja razvija strokovne kriterije v kakovosti
izvajanja izobraževalnih procesov; podeljuje certifikat in vodi evidenco imetnikov certifikatov;
oblikuje in razvija promocijsko dejavnost. Mreža MINVOS želi pomagati nevladnim organizacijam s
področja izobraževanja pri izboljšanju izobraževalnih procesov. Pomembno je, da udeleženci
spoznajo pomen in pomembnost sistema kakovosti ter usvojijo znanja s pomočjo smernic za
opredelitev delovanja organizacije in načinov za izboljšanje kakovosti izvajanja izobraževalnih
procesov, s katerimi bodo lahko uspešno vzpostavili sistem kakovosti v svoji organizaciji. Z vpeljavo
sistema kakovosti bodo pripomogli k dvigu standarda delovanja svoje organizacije in k lažjemu
razvoju izobraževalnih procesov.
3.
Primernost in ustreznost kurikuluma javnoveljavnega programa (v skladu z
zakonodajo in standardi MIZŠ-ja).
4.
Pri pripravi programov ali storitev bomo izhajali iz potreb okolja (na podlagi bodisi
analiz, anket, izraženih ali vidnih potreb okolja in uporabnikov glede na razmere na trgu dela).
5.
Kakovost izvajanih programov ali storitev bomo zagotavljali z visoko izobrazbo, znanji
ali kompetencami izvajalcev, ki jih bomo v sklopu grozdenja, mreženje in povezovanja tudi lahko
zagotovili.
6.
Standard za izvajanje bodo predstavljale tudi nadgradnje že obstoječih, dobro
utečenih, dobro obiskanih in že sofinanciranih programov ali projektov.
7.
Pričujočo analizo bomo predstavili članicam Mreže MINVOS in ugotovitve
implementirali v praksi v največji meri.
(5) PREDLOG UKREPOV ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI NVO,
DA BODO ZADOVOLJILE STANDARDE ZA IZVAJANJE
Predlog ukrepov bo rezultat celotne analize in bo vključeval bistvene izsledke, ki bodo predstavljali
smer, v katero na izobraževalni NVO-ji delujejo, da bi bili opolnomočeni in odgovarjali razmeram, ki
jih družba danes potrebuje.
Predvidevamo, da bodo predlogi v smeri mreženja, povezovanja, grozdenja – tj. združevanja
kapacitet NVO-jev, delovanja na nacionalnem nivoju, uporabljanja in promoviranja beleženja in
priznavanja neformalno pridobljenega izobraževanja, dodatna znanja in izobraževanja idr.
GROZDENJE
V poslovnem svetu je grozdenje »proces povezovanja za izboljšanje produktivnosti (dostop do
dobaviteljev, veščin, znanj, informacij), pospeševanja inovativnosti podjetij (povečana zmožnost
zaznavanja novih priložnosti), pospeševanja komercializacije inovacij (prijazno okolje za razvoj
majhnih inovativnih podjetij, spin off) in za iskanje kombinacije »majhnih« prednosti majhnih in
srednjih podjetij za koristi »velikega« obsega. To je prav tisto, kar mala in srednja podjetja
potrebujejo za to, da bodo močnejša v dialogu, v pogajanjih in iskanju razvojnih partnerstev s svojimi
kupci. Pri tem je »majhnost« relativen pojem. V razmerah globalizacije so lahko majhna tudi za naše
razmere zelo velika podjetja« (vir: http://www.gzs.si/pripone/13657).
V Mreži MINVOS verjamemo v povezovanje, mreženje in grozdenje, ki nas krepi, saj je posamezna
nevladna organizacija šibka, skupaj pa tvorimo celoto na način, da vsaka sodelujoča NVO prispeva k
programu ali projektu tisto, kar program ali projekt dopolnjuje, npr. ustrezno izobražen ali
usposobljen kader, primerne prostore ali opremo itd. menimo namreč, da je grozdenje način, ki se ga
nevladne organizacije ne poslužujejo v pravi in dovoljšnji meri; rezultati, ki jih tovrstno povezovanje
prinese, pa so koristni večstransko: za NVO-je, uporabnike in nenazadnje javne službe ter širšo
družbo.
V zvezi z grozdenjem smo na Mreži MINVOS opravili tudi usposabljanje oz. interno delavnico o
grozdenju za izobraževalne nevladne organizacije pod mentorstvom dr. Iztoka Palčiča. Program
delavnice je obsegal: predstavitev koncepta grozdenja in grozdov; predstavitev prednosti in slabosti
grozdenja; kratek oris slovenske politike grozdenja in stanja v Sloveniji nekoč in danes; predstavitev
modela razvoja in organizacije grozda na osnovi dobrih in slabih praks; diskusija o podanih vsebinah;
praktično delo udeležencev z naslednjimi koraki (razdelitev udeležencev v time, predstavitev
dosedanjih osnovnih idej o razvoju grozda izobraževalnih NVO, iskanje idej o razlogih, vsebinah in
pristopih k nastanku, razvoju in organizaciji grozda izobraževalnih NVO, diskusija o idejah med
udeleženci in s predavateljem). Cilj usposabljanja pa so bili, da udeleženci delavnice spoznamo
koncept in pomen grozdenja. Poudarek je bil na predstavitvi praktičnega modela razvoja in
organizacije grozda, ki je nastal na osnovi preučevanja grozdov v Sloveniji in tujini ter predvsem na
osnovi delovanja v enem izmed grozdov. Udeleženci smo spoznali prednosti in slabosti grozdenja ter
pasti pri razvoju in delovanju grozda. V drugem delu delavnice smo iskali ideje za razloge in način
oblikovanje grozda s področja izobraževalnih nevladnih organizacij.
S pridobljenim znanjem na usposabljanju oz. delavnici bomo tako razvijali grozdenje med nevladnimi
organizacijami, s posebnim poudarkom na grozdenju izobraževalnih NVO-jev.
PREGLED ZAKONODAJE
PROGRAMOV
IN
USMERITEV
GLEDE
JAVNOVELJAVNIH
Potrebno bo tudi pripraviti pregled zahtev in zakonodaje glede javnoveljavnih izobraževalnih
programov. Ta sicer predvideva, da izobraževanje odraslih poteka v ljudskih univerzah, šolah ali
njihovih enotah, specializiranih organizacijah za izobraževanje odraslih, in drugih organizacijah, ki so
registrirane za izobraževanje odraslih, v podjetniških izobraževalnih centrih in pri zasebnikih, ki
imajo status zasebnega učitelja. Poleg tega pa izobraževalne programe formalnega izobraževanja
lahko opravljajo le tiste organizacije za izobraževanje odraslih in zasebniki, ki so vpisani v razvid
izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Prav tako lahko javno veljavno
izobrazbo, poklicno kvalifikacijo ali javno veljavno listino udeleženci izobraževanja odraslih pridobijo
samo pri tistih organizacijah za izobraževanje odraslih, ki so vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih
programov
vzgoje
in
izobraževanja
(vir:
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazeva
nje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/izobrazevalni_programi_za_odrasle/).
Posebne
programe
za
odrasle
najdemo
na
naslednji
povezavi:
nje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/izobrazevalni_programi_za_odrasle/posebni_programi_za_odra
sle/#c17651.
Vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, zasebnih učiteljev in
zasebnih vzgojiteljev poteka v skladu s 34., 36. in 37. členom Zakona o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 36/08) ter v skladu s 27. členom Zakona o
višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04). V skladu s 34. členom Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja morajo biti vsi izvajalci javno veljavnih programov
vzgoje in izobraževanja pred začetkom opravljanja dejavnosti vpisani v razvid izvajalcev javno
veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Natančen postopek vpisa v razvid vrtcev, osnovnih šol,
glasbenih šol, srednjih šol, domov za učence in dijaških domov, zavodov za vzgojo in izobraževanje
otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacij za izobraževanje odraslih ter zasebnih
učiteljev in zasebnih vzgojiteljev ureja Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih
programov vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 10/09). Razvid je javna knjiga, ki jo vodi
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Predlog za vpis v razvid za izvajanje javno
veljavnega programa vzgoje in izobraževanja lahko vloži ustanovitelj ali izvajalec sam. Predlog se vloži
pri Ministrstvu za šolstvo in šport na predpisanih obrazcih, ki so sestavni del pravilnika (Priloga 1). K
predlogu za vpis v razvid mora biti priložen akt o ustanovitvi izvajalca (vir:
http://www.mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/vpis_v_razvid_izvajalcev_javno_veljavnih_program
ov_na_podrocju_vzgoje_in_izobrazevanja/).
Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja je
dosegljiv na naslednji povezavi: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200910&stevilka=313.
Vpis in financiranje izobraževanja
V izobraževanje odraslih, ki se izvaja po javnih programih - to so programi za pridobitev javno
veljavne izobrazbe, poklicne kvalifikacije ali javno veljavne listine ter programi, katerih izvajanje se
(so)financira iz javnih sredstev, se lahko odrasli vpisujejo le na podlagi javnih razpisov. Organizacije
za izobraževanje odraslih jih morajo javno objavljati. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zagotovita skupno objavo razpisov za vpis
odraslih v izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje po javno veljavnih programih. Vpisovanje v
programe, ki se ne financirajo iz javnih financ, pa je mogoče tudi le na podlagi pogodbe o vpisu.
Sredstva za financiranje izobraževanja odraslih se lahko zagotavljajo iz različnih virov: iz državnega
proračuna, iz proračunov lokalnih skupnosti, iz skladov za izobraževanje odraslih, iz sredstev
delodajalcev, iz dotacij, donacij in daril, iz prispevkov udeležencev izobraževanja (šolnin). Sredstva iz
državnega proračuna so lahko zagotovljena le na podlagi javnega razpisa.
O tem, za katere namene in koliko sredstev bo za dalj časa zagotovljenih v državnem proračunu,
odloči državni zbor ob sprejetju "nacionalnega programa izobraževanja odraslih", za posamezno
proračunsko leto pa vlada, ko določi "letni program izobraževanja odraslih". S tema dvema
dokumentoma je določeno tisto izobraževanje odraslih, ki je v javnem interesu. Pri tem mora vlada
za predlog "nacionalnega programa" in določitev "letnega programa" pridobiti mnenje
Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih.
Pri financiranju izobraževanja odraslih, ki je v javnem interesu, se uveljavlja tretjinsko načelo:
- 1/3 stroškov naj bi pokrili udeleženci s svojimi prispevki,
- 1/3 stroškov naj bi bilo pokritih s sredstvi lokalnih skupnosti,
- 1/3 stroškov naj bi pokrili iz državnega proračuna.
V okviru izobraževanja odraslih, ki se v celoti financira z javnimi sredstvi, od udeležencev
izobraževanja ni mogoče zahtevati njihovega prispevka za pokritje stroškov. To velja za tisto
izobraževanje odraslih, ki je zagotovljeno z zakonom (takšen primer je osnovna šola za odrasle) ali
drugim predpisom oziroma "letnim programom" (takšni primeri so zdaj: izobraževanje brezposelnih
oseb, izobraževanje po programih "Usposabljanje za življenjsko uspešnost" in "Projektno učenje
mladih").
V okviru izobraževanja odraslih, ki se financira tudi iz javnih sredstev, je treba prispevke udeležencev
znižati za sorazmerni delež.
Vir:
nje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/vpis_in_financiranje_izobrazevanja/.
Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih
Za odločanje o strokovnih zadevah pri izobraževanju odraslih ter za strokovno pomoč pri sprejemanju
odločitev in pripravi predpisov je Vlada Republike Slovenije na 199. seji dne 23. maja 1996 ustanovila
Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih.
Predsednik in člani Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih so imenovani za
šest let. Strokovni svet lahko za posamezna področja svojega delovanja oblikuje komisije, ekspertne
skupine in druga delovna telesa. Organizacijo in način dela ureja poslovnik
(http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/SSIO/P
oslovnik_SSIO_20131219.pdf), ki ga je sprejel strokovni svet na svoji seji z večino glasov. Strokovna,
administrativna, tehnična in druga dela za strokovni svet opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih spremlja in ocenjuje stanje in razvoj
izobraževanja odraslih v državi z vidika razvojnih potreb in možnosti družbe, z vidika kakovosti in
mednarodne primerljivosti.
Strokovni svet opravlja še naslednje naloge:
- predlaga pristojnemu ministru izobraževalne programe za odrasle,
- obravnava in daje soglasje k izobraževalnim programom, prilagojenim za odrasle, po
katerih se pridobi javno veljavna izobrazba,
- ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard na področjih, na katerih je pristojen za določanje
katalogov znanj,
- obravnava druga strokovna vprašanja v zvezi z razvojem in delovanjem sistema izobraževanja
odraslih,
- določa kataloge znanj in izpitne kataloge v programih iz prve alinee tega odstavka in
- potrjuje učbenike in učila za izobraževanje odraslih za programe, za katere je pristojen
določati kataloge znanj, in daje soglasje o ustreznosti drugih učbenikov in učil za izobraževanje
odraslih.
Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih ima predsednika in štirinajst članov. Vlada jih imenuje
izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, in sicer: štiri (4) na predlog
ministrstev, tri (3) na predlog pristojnih zbornic, tri (3) na predlog sindikatov, dva (2) na predlog
skupnosti javnih zavodov za izobraževanje odraslih in dva (2) na predlog drugih organizacij za
izobraževanje odraslih in njihovih skupnosti.
Vir:
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_izobrazevanja/strokovni_sveti/strokov
ni_svet_rs_za_izobrazevanje_odraslih/.
ZAKLJUČEK
Analizo z namenom ugotavljanja potenciala NVO za oblikovanje novih storitev ali prenos javnih
funkcij na vsebinskem področju izobraževanja in usposabljanja je konzorcijski partner projekta Mreža
MINVOS Primorsko svetovalno središče, Koper pripravil z namenom ugotovitve stanja, pripravljenosti
in zmožnosti članic Mreže MINVOS za oblikovanje novih storitev ali prenos javnih funkcij na
izobraževalne nevladne organizacije (NVO). Javne službe so v zadnjih nekaj letih podvržene
racionalizaciji in preoblikovanju.
Nevladni sektor je v Sloveniji glede na število registriranih NVO-jev zelo razširjen; tudi na področju
izobraževanja in usposabljanja delujejo številne nevladne organizacije, ki po naših podatkih izkazujejo
dobro strokovno podkovanost in usposobljenost za servisno podporo javnemu sektorju. Težava teh
organizacij – enako velja za celoten sektor – je neredno financiranje, pretočnost kadrov, pomanjkanje
primernih prostorov in opreme.
S tem namenom smo skozi analizo želeli pokazati in prepoznati pomembne akterje med
izobraževalnimi NVO-ji, ki imajo potencial kakovostne priprave in izpeljave novih storitev oz.
prevzemanja javnih funkcij, saj imamo kot mreža vse pogoje za prevzemanje javnih služb in funkcij.
To dokazuje tudi dobro vodenje procesa pridobitve javne veljavnosti za program PRiKAZ – Program za
razvoj kompetenc za avtonomne zaposlitve, ki ga pripravljamo pod okriljem Mreže MINVOS in je
primer dobre prakse sodelovanja med članicami mreže, ki vsaka posamezno ni dovolj usposobljena
oz. vsestransko opremljena za samostojno izvajanje programa, skupaj pa lahko program pripravimo
in izvajamo. Program PRiKAZ je tudi primer dobre prakse sodelovanja različnih organizacij in služb, saj
se dejavno povezujemo tudi z akterji javne uprave.
Mreža MINVOS zato podpira prenos javnih služb in funkcij na NVO-je, saj lahko te zagotavljajo dobre
in z javnimi službami primerljive storitve tako po kakovostni kot tudi po stroškovni plati. Nevladne
organizacije kot organizacije civilne družbe pa so tudi v nenehnem stiku s končnimi uporabniki in
lahko zato dobro izvajajo določena javna pooblastila ter dopolnjujejo javni sektor.
Skozi analizo in aktivno vključenost članic smo kot potencialne nosilce novih (javnoveljavnih)
programov in storite identificirali številne izobraževalne NVO-je: EIC Univerzum Minerva, Socialna
akademija, Zavod Bob, Zavod Nefiks, Primorsko svetovalno središče, Koper, Zavod sv. Stanislava,
Zavod Zaposlise, Zavod Zlata leta in Art tečaji. Članice mreže izkazujejo, da imajo kader, prostore in
opremo, vendar pa bomo največjo sinergijo dosegli s povezovanjem in grozdenjem, saj na ta način
kot mreža zadostujemo pogojem za izvajanje večjih in obsežnejših programov na nacionalni ravni.
Menimo, da je velik potencial tudi pri drugih članicah Mreže MINVOS, kar bomo kot mreža
izobraževalnih nevladnih organizacij tudi spodbujali.
Organizacije, članice mreže torej izkazujejo interes in sposobnost priprave novih javnoveljavnih
programov in novih storitev. V zvezi z omenjenim je zato pričakovati nova povezovanja, mreženje in
grozdenje v okviru Mreže MINVOS. Konkretnejše dogovore bomo spodbujali na različne načine; prva
izmed priložnosti bo timbilding Mreže MINVOS, tj. MINVOS kamp, ki bo potekal 5. 6. in 6. 6. 2015 v
Kampu Menina.
V Mreži MINVOS namreč verjamemo v mreženje in grozdenje; sodelovanje nas opolnomočuje in
ustvarja prostor za sinergije, ki presegajo posamezno članico mreže. Z grozdenjem torej pričakujemo,
da bo vsaka sodelujoča NVO prispevala k posameznemu programu, projektu ali storitvi del, ki jih
dopolnjuje (npr. ustrezno izobražen ali usposobljen kader, primerne prostore ali opremo itd.); na ta
način bomo dosegli večstransko korist tako za članice mreže, uporabnike, za širšo javnost ter obenem
postali primeren partner javnemu sektorju na področju izobraževalne dejavnosti.
VIRI
http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tipslm80&plugi
n=1.
http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=950&langId=sl.
http://ssu.acs.si/filozofija/index.php?nid=35&id=59.
http://www.cnvos.info/sl/index/article/id/11234/cid/96.
http://www.cnvos.si/UserFiles/File/publikacijeCNVOS/Delo_v_nevladnih_organizacijah_od_poslanst
va_do_kariere.pdf.
http://www.eupika.mfdps.si/Files/Deliverable%20No.%207%20%20Round%20table%20materials%20%CB%9DKey%20competences%CB%9D.pdf
http://www.gzs.si/pripone/13657.
nje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/vpis_in_financiranje_izobrazevanja/.
nje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/izobrazevalni_programi_za_odrasle/.
nje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/izobrazevalni_programi_za_odrasle/posebni_programi_za_odra
sle/#c17651.
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_izobrazevanja/strokovni_sveti/strokov
ni_svet_rs_za_izobrazevanje_odraslih/.
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/IU2010/Strategij
a_VZU.pdf.
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/SSIO/Po
slovnik_SSIO_20131219.pdf.
http://www.mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/vpis_v_razvid_izvajalcev_javno_veljavnih_program
ov_na_podrocju_vzgoje_in_izobrazevanja/.
http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Publikacije_2009/Kljucn
e_kometence_2009_OK_low.pdf.
http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Brosure/Brosura_Kljucn
e%20kompetence.pdf.
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6773.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200910&stevilka=313.
Marko Milenkovič: »Izobraževalne NVO v Sloveniji in na evropskih tleh«. PowerPoint predstavitev
izsledkov magistrske naloge; posredovano s strani avtorja.

mreža minvos: analiza z namenom ugotavljanja potenciala nvo za

Transcription

Similar documents

Ločitev je za otroka vedno čustveni napor

vpogled v vzorec odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani

5a Duševno Zdravje 1

DSK za samooskrbo funkcijske manjzmožnosti

znanja - Valentina Urbančič

Spoštovani. Leto 2015 bodo zaznamovali trije pomembni

Kako se uspešno prijaviti na razpis

Modeli spreminjanja vedenja mladih

AJDOVŠČINA ZZP LETAK 20141web

Večplastnost dodelitve mladoletnih otrok