Vrbovške novice 2015/01

Vrbovške novice
1
INFORMACIJE, OGLASI
Poslanska pisarna
Poslanka Nada Brinovšek ima odprto
poslansko pisarno tudi za nazarske
občane.
Poslanka je v pisarni prisotna vsak prvi
ponedeljek v mesecu od 15. do 16. ure v
prostorih Doma kulture Nazarje.
Vrbovške novice, letnik 4, številka 1, april 2015.
Izdajatelj: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Odgovorna urednica: Marija Lebar.
Uredniški odbor: Samo Begič, Helena Šosterič.
Računalniški prelom: Uroš Kotnik.
Naslov uredništva: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 03/839-16-00, elektronska pošta: obcina@nazarje.si.
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje.
Naklada: 1000 izvodov.
Vrbovške novice izhajajo dva do trikrat letno in jih prejmejo vsa gospodinjstva v občini Nazarje brezplačno. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodijo Vrbovške novice med proizvode, za
katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%.
2
Vrbovške novice
UVODNIK, VOŠČILO
Občanke in občani, bralke in bralci
Vrbovških novic,
pred vami je letošnja prva, spomladanska številka Vrbovških
novic, glasila Občine Nazarje. Morda boste pri pregledovanju vsebine opazili nekatere razlike od prejšnjih izdaj občinskega glasila, saj je več prostora namenjenega društvenemu
utripu, nekoliko manj pa projektom, ki jih izvaja občina ali pa
se nanje pripravlja.
Župan Matej Pečovnik je bil mnenja, pridružil pa se mu je
tudi uredniški odbor, da društva povezujejo tolikšno število
občanov in so tako dejavna, da jim je potrebno nameniti večino prostora. Društva so v ponovoletnem času opravila redne letne občne zbore, kjer so prevetrila delovanje, zato so
vtisi, zapisani v pričujočih prispevkih še sveži. In veliko je tudi
načrtov ter pričakovanj za delo v letu 2015, katerega dobra
četrtina je pravzaprav že za nami. Tudi volje in zagnanosti delati prostovoljno, brezplačno, v pomoč soljudem, v zadovoljstvo drugim in sebi, pri občanih – članih društev ne manjka.
Številni nazarski občani sodelujejo tudi v društvih, ki presegajo meje občine in so pomembna za popestritev dogajanja
v celotni dolini ali pa celo širše. Tudi taka se predstavljajo na
straneh Vrbovških novic.
Na sejah občinskega sveta se večkrat obravnava različno
komunalno problematiko tako s področja ravnanja s komunalnimi odpadki kot s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja komunalne odpadne vode. Za izvajanje omenjenih obveznih javnih služb ima Občina Nazarje izbrani koncesionarski podjetji, ki sta tudi prispevali svoj delež k tokratni vsebini občinskega glasila. Komunala je področje, ki neposredno
vpliva na stroške uporabnikov, zato je to področje vedno zanimivo, pa tudi občutljivo. Upamo, da bodo naši bralci v ome-
njenih prispevkih našli odgovor na marsikatero dilemo iz tovrstne vsebine.
Precej pozornosti smo odmerili malim komunalnim čistilnim napravam, za sofinanciranje katerih občina na strani
5 objavlja ustrezen razpis. Vse bolj se približuje konec leta
2017, ko bodo morala v skladu z uredbo gospodinjstva, ki
nimajo možnosti priklopa na javno kanalizacijsko omrežje,
poskrbeti, da bodo opremljena z ustreznimi čistilnimi napravami. Za boljšo informiranost smo dodali še oglase ponudnikov malih komunalnih čistilnih naprav.
Zgoraj omenjeno področje je tesno povezano z varovanjem
okolja, v katerem ljudje sobivamo drug z drugim pa tudi z
ostalimi živimi bitji. Tudi o tem, kako je potrebno ravnati pri
vzdrževanju obalnih in priobalnih območij lahko preberete
v Vrbovških novicah. Pa še o odpravljanju posledic neurij in
žleda, o mejicah, kjer bodo kmalu prve gnezdilke in o žabah,
ki jih pri prečkanju cest spomladi mnogo žalostno konča. O
tem, s kakšnim naravnim bogastvom se ponaša občina, pa
priča fotografija na naslovnici.
Uredniški odbor upa, da bo pisana vsebina ponudila vsakemu bralcu kaj zanimivega. Spogledujemo pa se tudi že z mislijo na naslednjo – jesensko – številko, ki jo lahko s svojimi
predlogi sooblikujete tudi vi.
V tem upanju prav lep pomladanski pozdrav,
Marija Lebar,
urednica Vrbovških novic
Cenjene občanke
in občani, želimo
vam vesele in
zadovoljne
prihajajoče
praznike.
Župan Matej Pečovnik
s sodelavci in občinski svet
Vrbovške novice
3
BESEDA ŽUPANA, IZ DELA OBČINE
Nagovor župana
Spoštovane občanke in občani,
čas hitro teče in od lokalnih volitev je
že več kot pet mesecev. Želel bi izkoristiti priložnost, da se še enkrat zahvalim za
izkazano zaupanje.
Ker menim, da mora občina delovati
v dobrobit občanov, se mi je zdelo najbolj pomembno, da s sodelavci ustvarimo vzdušje in pogoje, kjer boste imeli
naši občani možnost izpostaviti pobude
in tudi morebitne težave, ki vas pestijo.
Meni in mojim sodelavcem bo osnovna
naloga, da vam po svojih močeh poskušamo pomagati. Občani boste na naši občini vedno dobrodošli in deležni tople in
prijazne besede.
Ker vas želimo seznaniti z dogajanji v
naši občini v preteklem obdobju, smo
pri oblikovanju in vsebini te številke Vrbovških novic k sodelovanju povabili vsa
društva ter ostale organizacije, ki s svojim
delovanjem uspešno prispevajo k dobremu imenu naše občine. Kot župan se zavedam, da ste občani, ki se združujete
in delujete v raznih društvih in organizacijah srce naše občine. Za vaš trud se vam iskreno zahvaljujem. V proračunu za
leto 2015 smo za delovanje društev namenili več finančnih
sredstev in s tem pokazali, da cenimo vaš trud in prizadeva-
nja, obenem pa vam poskušamo pomagati pri uresničevanju zastavljenih nalog.
V letu 2015 si Občina Nazarje ni zastavila izvedbe velikih investicij, temveč bomo
s skupnimi močmi poskušali urediti zadeve, ki v preteklosti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso bile urejene. Za njihovo izvedbo je potreben minimalni finančni vložek, najbolj je pomembna volja, da se uredijo.
Zastavili smo si kar nekaj ciljev, ki bodo
prav tako vplivali na boljše življenje v naši
občini. Izvedbo investicij smo po najboljših močeh poskušali razporediti na vse tri
krajevne skupnosti. V prihodnje pričakujemo, da bodo krajevni odbori vseh treh
krajevnih skupnosti, ki delujejo v občini,
pomemben vezni člen med občani in občino. Vsem nam mora biti osnovni cilj zadovoljstvo občanov. O zastavljenih ciljih
vas podrobneje seznanjamo s prispevki v Vrbovških novicah.
Ob bližajočem se prazniku vsem občankam in občanom skupaj s sodelavci in občinskim svetom voščim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Matej Pečovnik,
župan
Sprejem za novorojenčke in njihove družine
Sredi januarja je bilo v avli Osnovne šole Nazarje še pose- skega občinskega sveta družinam ob rojstvu otroka pripada
bej živahno. Zbrale so se družine, ki so v lanskem letu dobi- tudi denarna pomoč.
Zbrane na sprejemu sta pozdravili in nagovorili še ravnatele novorojenčke. Na sprejem jih je povabil župan občine Nazarje Matej Pečovnik, pri izvedbi dogodka pa sta poleg ob- ljica osnovne šole Vesna Lešnik in vodja vrtca Veronika Atelšek. V imenu patronažnih sester pa je spregovorila nekaj pozčinske uprave sodelovala še Osnovna šola Nazarje in vrtec.
Otroci iz vrtca so gostom pripravili prijazen program. V njem dravnih besed Milena Grudnik.
Marija Lebar
so pokazali, kako se v vrtcu zabavajo, igrajo, pa tudi veliko naučijo. Prav nobene treme ni bilo zaznati v njihovem pevsko plesnem nastopu v
uvodu srečanja.
V letu 2014 se je v občini Nazarje rodilo
24 otrok, kar je nekoliko manj kot pretekla leta. »Prav zato,« je v slovesnem nagovoru dejal župan, »smo vsakega med
njimi še posebej veseli. Ti malčki so vaše
in naše bogastvo in kot bi trenil bo minil
čas, ko boste razmišljali, komu jih zaupati
v varstvo. Prepričan sem, da je naš vrtec
in kasneje nazarska osnovna šola za vas
odlična izbira. V spomin na današnji dogodek smo vam pripravili simbolična darilca,« je povedal župan, ki je ob predaji
darila vsakemu otročku stisnil roko in čestital njegovim staršem. Po sklepu nazar- Družine z novorojenčki so se zbrale na županovem sprejemu v avli osnovne šole
4
Vrbovške novice
IZ DELA OBČINE
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Nazarje za leto 2015 (Uradno glasilo SO, št. 4/15) in Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 14/2011 in Uradno
glasilo SO, št. 24/14 in 4/15) Občina Nazarje objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za
namen nakupa in vgradnje malih čistilnih
naprav v Občini Nazarje za leto 2015
Občina Nazarje bo v letu 2015 sofinancirala nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav velikosti do 50 PE na območju Občine Nazarje. Nepovratna
sredstva se dodelijo samo za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, na katerih ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema.
1. Upravičenci:
Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so fizične
osebe s stalnim bivališčem v občini Nazarje za gradnjo malih čistilnih naprav na območju občine Nazarje. Do dodelitve sredstev so upravičene fizične osebe na območjih kjer:
- ni možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje,
- v projektni dokumentaciji občine Nazarje ni predvidena
izgradnja kanalizacijskega omrežja v roku dveh let od objave razpisa ter
- območja razpršene gradnje, kjer gradnja kanalizacijskega omrežja ni smotrna.
2. Razpisana sredstva:
Občina Nazarje razpisuje nepovratna sredstva v višini
70.000,00 € iz proračunske postavke 1502207.00 Sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav na območju Občine Nazarje. Višina sofinanciranja ne sme presegati 50%
vrednosti izgradnje male čistilne naprave (v nadaljevanju:
MČN) oziroma 1.500,00 € pri eno družinski hiši. Sofinancira se postavitev ene MČN za en stanovanjski objekt kot
tudi postavitev ene MČN za več stanovanjskih objektov.
3. Vlogi za dodelitev sredstev mora biti priloženo:
– osnovni podatki o MČN (proizvajalec, kapaciteta ipd.),
– račun o nakupu MČN s popisom del in materiala vključno z montažo MČN, ter odgovorno osebo za izvedbo del ali
za še neizvedene investicije predračun za nakup MČN s popisom del in materiala vključno z montažo MČN,
– certifikat oziroma listina o skladnosti izdelka z zahtevami glede mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod,
– izjava lastnika nepremičnine, da je seznanjen z vrsto in
obsegom del na objektu,
– izjava izvajalca del oziroma dobavitelja, da bo oziroma
je opravil poseg skladno z veljavnimi predpisi.
4. Rok za prijavo in obdelavo vlog:
Vloga na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih
naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Nazarje, vsak delovni dan v času uradnih ur in na spletni strani www.nazarje.si. Prijava mora biti oddana v zapečateni kuverti in
jo je potrebno poslati na naslov: Občina Nazarje, Savinjska
cesta 4, Nazarje, s pripisom »NE ODPIRAJ – MČN 2015«.
Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov
pošiljatelja. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. Rok za oddajo vloge je
20. april 2015.
Če vloga ob vložitvi ni popolna, se vlagatelja pozove, naj
vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori, oziroma je
vloga klub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže.
Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan Občine Nazarje. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale zahtevanih pogojev, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Sklep o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo male čistilne naprave v letu 2015 izda župan na podlagi predloga komisije. Sklep je dokončen. Na podlaga sklepa bo z upravičenci sklenjena pogodba.
5. Črpanje sredstev:
Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med upravičencem in občino. Za črpanje sredstev
je upravičenec do 30.11.2015 zavezan posredovati naslednje dokumente:
- račun o nakupu MČN s popisom del in materiala vključno z montažo MČN ter odgovorno osebo za izvedbo del,
- kopijo sklenjene pogodbe z izvajalcem javne službe za
izdelavo ocene obratovanja in odvoza blata,
- dokazilo o poravnanih stroških nabave in vgradnje MČN,
- izjavo investitorja o zaključku naložbe.
6. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na občini Nazarje, tel. št. 839 16 14
ali 839 16 12.
Številka: 355-0001/2015
Datum: 20. marec 2015
Župan
Matej PEČOVNIK
Vrbovške novice
5
IZ DELA OBČINE
Projekti Občine Nazarje od septembra 2014
do aprila 2015, realizirani in v nastajanju
Največji projekt, ki ga je do konca leta
2014 izvedla Občina Nazarje, je Energetska
sanacija oz. obnova starega dela Osnovne šole in Vrtca Nazarje. Problematično je
bilo predvsem zelo slabo stanje nazarskega vrtca, ki je montažni Marlesov objekt,
postavljen v 70. letih prejšnjega stoletja.
Obnova objektov je bila zaključena oktobra 2014. Obnovitvena dela so bila vredna 190.000 EUR, občini je bilo odobrenih
136.000 EUR namenskih EU sredstev iz Kohezijskega sklada za spodbujanje energetske sanacije javnih stavb.
Zamisel o energetski sanaciji teh dveh
objektov je dozorela potem, ko je na osnovi pobud staršev in zaposlenih v vrtcu Nazarje občina v oktobru 2012 izdelala Razširjeni energetski pregled – stavba otroški vrtec, OŠ in športna dvorana Nazarje.
Ugotovljeno je bilo, da je objekt iz energetskega vidika v zelo slabem stanju. Tako fasada, kot podstrešje nista bila ustrezno toplotno izolirana, stavbno pohištvo (posebej okna) na zunanjem ovoju stavbe, pa je bilo v
tako slabem stanju, da je predstavljalo izvor velikih toplotnih
izgub in posledično neracionalno rabo energije za ogrevanje.
Na podlagi podatkov in ukrepov, opredeljenih v Razširjenem
energetskem pregledu stavbe ter na podlagi predlaganih možnosti za energetsko sanacijo stavbe, se je Občina opredelila
za varianto, ki je obsegala sanacijska dela: toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija podstrešja, menjava oken in vrat.
Pri tovrstnih razpisih je zelo pomembno in zavezujoče doseganje v razpisu opredeljenih postavljeni ciljev - prihran-
kov energije za ogrevanje, sicer je potrebno sofinancerska sredstva Evropski uniji vrniti. Cilji v našem primeru so ambiciozno postavljeni, v roku
dveh let bi se morala poraba energije
za ogrevanje znižati iz trenutnih povprečnih 151 KWh/ leto za 60% oz. okoli 90 KWh/ leto. Že doseženi učinki obnove: novembra, decembra 2014, ko je
bil objekt že obnovljen, je glede na večletno povprečje padla poraba energije
za ogrevanje iz 55 na 34 MWh, kar je bistven, a še ne dovolj visok prihranek.
Telovadnice ob šoli nismo uspeli obnoviti v sklopu zgoraj navedene energetske sanacije, saj bi prijava takega
objekta na isti razpis (telovadnica je
namreč novejša in ima na strehi sončno elektrarno) povzročila, da nam ne
bi bila odobrena nobena sofinancerska
sredstva iz tega naslova. Zato smo se odločili, da se sanacije športne dvorane lotimo sami in postopno, glede na prioritete. Tako smo že naročili projekt s katerim bomo najprej
izvedli najnujnejša dela v telovadnici, to je sanacija uničenih
umivalnic, poškodovanih steklenih prizem in delno fasade
objekta ter določena manjša sanacijska dela v telovadnici.
Na podoben način z manjšim obsegom želimo sanirati dvorano Glasbene šole (toplotna in zvočna izolacija v dvorani, izboljšanje akustike, nova varčna razsvetljava). Smo v fazi pridobivanja ponudb za izvedo del.
Samo Begič,
občinska uprava
Poplavna varnost občine s poudarkom na
ureditvi IOC Prihova
Jeseni 2014 smo sodelovali z Agencijo RS za okolje OE Celje ter njihovim koncesionarjem Nivo pri ureditvi vodotokov
v naši občini. Tako se je očistilo struge- prodišča na Savinji in
Dreti v Nazarjah (v krajih Nazarje, Žlabor in Dobletina) ob tem
se je dodatno uredilo strugo brežine Drete z utrditvijo brežine
ter z odstranitvijo zarasti z brežin od Mlinarjevega mostu proti osnovni šoli Nazarje. V kraju Žlabor, kjer je na ovinku Dreta odlagala svoj prod, se je naredilo kamen-betonska rebra,
ki bi morala poskrbeti, da se na tem mestu prod ne bo več
odlagal. S tem bo odpadla potreba, da se ob čiščenjih proda
pri Šinkerju vedno poruši in ponovno nazaj postavlja del nasipa na Dreti. Za čiščenje je ostalo še večje prodišče v Spodnjih Krašah, za katerega se dogovarjamo z ARSO-m kdaj in
kako bi ga lahko očistili. Za večino odstranjenega proda smo
zagotovili deponijo v IOC Prihova, saj se z nadvišanjem gradbenih parcel izboljšuje njihova poplavna varnost.
6
Vrbovške novice
Naročili smo projekt za izvedbo del za večjo poplavno varnost kraja Žlabor, pred tem smo dobili soglasje ARSO na predhodno naročeno poplavno študijo.
V kraju Šmartno ob Dreti smo očistili izlivni del Račneka, Letošča ter sanirali spodjeden nasip na Letošču. V Kokarjah smo
izvedli svoj del nalog za povečanje poplavne varnosti hiš pred
vodami, ki pritečejo iz gozda iz območja Laz.
Veseli smo dejstva, da smo v letu 2014 uspeli prodati skoraj vse parcele v industrijski coni, zato smo še posebno pozornost namenili zagotovitvi poplavne varnosti na tem območju. Poleg navedenega nasutja parcel smo izvedli ureditev struge potoka 1 (med Mizarstvom Časl in avtopralnico).
Na tem kraju smo delno izvedli zaščito brežine s kamen-beton zložbo, uredili smo izlivni del potoka v Savinjo in postavili zapornico na potoku za nasipom Savinje. S temi ukrepi se
poveča poplavna varnost vse do podjetja BSH, saj je do se-
IZ DELA OBČINE
daj ob večjih vodah tekla Savinja skozi nasip in po drugi stra- dili z lastniki sosednjih zemljišč ustrezno varianto ter na njo
ni nasipa vse do tovarne ob tem pa zalila številne hiše in go- pridobili soglasje Direkcije RS za ceste in ARSO. Trenutno se
spodarske subjekte na območju Obrtniške ulice. V sklopu iz- izdeluje projekt za izvedbo del.
vedbe se je urejalo tudi elektro srednje napetostni vod za ZS
Glede ureditve parkirišča v kraju Šmartno ob Dreti smo
dolino, zato je pri izvedbi pomagal tudi Elektro Celje. Pose- pridobili projekt in izbrali že tudi izvajalca del, vendar do izbej pa smo hvaležni gospodarskim subjektom na tem obmo- vedbe ne bo prišlo, dokler sosedje, ki nastopajo kot strankečju, ki so tudi zaradi povečanja lastne poplavne varnosti, bili stranski udeleženci v postopku pridobitve gradbenega dopripravljeni sofinancirati izvedbo teh del.
voljenja, ne podajo svojega soglasja na projekt.
Pridobili smo projekt za zamenjavo mostu pred uvozom
Glede sanacije katastrofalne državne ceste R3-697/5514
v objektom Dobelšek, Pfeifer, saj je pre(Nazarje–Gornji Grad, odsek Šmartno ob
pust pod cesto tam premajhen, ob poDreti), smo ob soglasju krajanov izvedli seplavah se zato vedno poplavijo ti postanek na Ministrstvu za infrastrukturo,
slovni objekti. Na pridobljen projekt
kjer smo jim predlagali izvedbo kvalitetne
je potrebno pridobiti še pravice gradipreplastitve, dokler se v nekih boljših čati od lastnikov zemljišč, nato je možno
sih na državi ne najde denar za novo cesto.
pristopiti k pridobivanju ponudb oziroGlede krožišča v Nazarjah, kar je prav
ma k razpisu za izbor izvajalca del. Potako projekt ministrstva in se je ustavil v
leg novega mostu bo potrebno v nadačasu izbora izvajalca zaradi krize v državi,
ljevanju v IOC urediti še jarke za metežal samo preplastitev ne zadostuje. Ker deorno vodo ob regionalni cesti, odvod zanarja v letu 2015 v državnem, proračunu
lednih voda s Prihove, nasip med cono
za ta projekt ni, se izvedba zopet odmika
in regionalko ter območje zatraviti in
v nedefinirano prihodnost.
namestiti klopi in koše za smeti. Za vse
Naročili smo projekt za energetsko sananavedeno se pridobiva projektna docijo Jakijeve galerije, kjer je kritična predkumentacija.
vsem streha, potrebno je izvesti fasado z
Na pobudo krajanov smo naročili izvedizolacijo ter zamenjati okna in vrata.
bo izgradnje brvi za pešce na Potoku 3 v
Most preko Drete v kraju Potok - po sanaIOC Prihova. Želja krajevnega odbora, kraciji jezu gorvodno od mostu smo pristopijanov in občine je, da se pot po nasipu
li tudi k izdelavi projekta za nov most preuredi z nasutjem gramoza in utrditvijo le
ko Drete v kraju Potok. Jeseni 2014 smo
tega, podobno kot je to urejeno na poti
namenu predali obnovljen most v kraob Savinji med Nazarjami in Mozirjem.
ju Šmartno ob Dreti (vrednost del okoli
Od drugih projektov velja omeniti še
50.000 EUR).
Urejanje poplavne varnosti na
ureditev parkirišča med Bohačem in
Samo Begič,
potoku 1 (Foto: Fotodokumentacija
novo odprto lekarno, za kar smo usklaobčinska
uprava
občina Nazarje)
Prostorsko ureditveni pogoji
Višina ograj med parcelami in posegi v
varovalne pasove kategoriziranih občinskih cest
Članek glede problematike visokih živih mej in drugih ograj,
ki so moteče predvsem, če so postavljene preblizu kategoriziranih cest, smo objavili že v jesenski izdaji Vrbovških novic.
Take ograje motijo preglednost na cestah, otežujejo srečevanje vozil, ovirajo izvajanje zimske službe ter lahko posledično povzročijo škodo na vozilih ali celo prometno nesrečo. V
takem primeru je odgovornost na strani lastnika zemljišča, v
kolikor ni upošteval pogojev iz soglasja za poseg v varovalni
pas ceste ali pa takega soglasja sploh ni pridobil.
Stanje na terenu se od jeseni 2014 ni bistveno izboljšalo in
krajani še vedno pošiljajo pritožbe na to temo, zato članek
objavljamo v podobni obliki ponovno v tej številki.
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Nazarje in za območje izven naselja Nazarje glede ograj določata, da so ograje dopustne, kadar je potrebno zavarovanje
zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste; odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo in predpisujejo
drugi podzakonski akti. Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem. Odlok, ki
velja za območje izven naselja Nazarje, omogoča izjemoma,
da ograje in žive meje smejo presegati višine 1.0 m, kadar to
zahtevajo posebne varnostne zadeve (npr. zaščita pred povečanim hrupom ipd).
V primeru postavitve ograje oziroma žive meje na mejo s
kategoriziranimi občinskimi cestami je potrebno upoštevati, da imajo ceste varovalne pasove, ki jih je ne glede na lastništvo zemljišča ob cesti potrebno spoštovati. Lokalne ceVrbovške novice
7
IZ DELA OBČINE
ste imajo varovalni pas v širini 10 m merjeno od roba cestišča, javne poti pa 5 m pas. Poseg v varovalni pas ceste je možen ob pridobitvi soglasja občinske službe za ceste. Vloga za
poseg v varovalni pas občinskih cest je objavljena na spletni
strani občine, lastniki jo lahko dobijo tudi na občinski upravi. Občina Nazarje načeloma ne nasprotuje postavitvi ograje
ali žive meje v odmiku 1 meter od ceste, če s tem nista motena preglednost ceste in izvajanje zimske službe ter se sosedi ob cesti strinjajo z odmetom snega na njihove parcele.
V zadnjem času je opaziti povečano nepravilno varovanje parcel lastnikov s puščanjem kamenja oz. skal in drugih
predmetov v neposredni bližini ceste. Takšni posegi skladno
z odlokom in prometno varnostno zakonodajo niso dovoljeni, lastniki, ki take ovire postavljajo pa s tem tvegajo plačilo kazni ali pa odškodnine zaradi škode ki bi nastala na vozilih ali ob drugih še težjih poškodbah uporabnikov ceste. Občina Nazarje poziva vse lastnike zemljišč ob kategoriziranih
občinskih cestah, da žive meje in ograje uredijo skladno z navedenimi odloki.
Samo Begič,
občinska uprava
Ureditev zelenih površin - grad Vrbovec,
park Nazarje
S svojim pogodbenim partnerjem - podjetjem za urejanje
okolice urejamo notranjost gradu Vrbovec. Nad deli bdi Zavod za gozdove OE Nazarje, predvsem Marijan Denša. Z odstranitvijo zarasti se bo uredilo vrhnji del, kjer je ploščad, tam
bo postavljena nova žičnata varovalna ograja. Potem se ureja breg, kjer je vhod v Občino in stopnice na ploščad (generalno se bo očistilo grmovje; leska, podrast, nestabilen macesen, vse to gre z območja gradu).
Na območju parkirišča se bo odstranilo neugledno grmovje, tam bo nova - lepša trata. Sledi pomlajevanje parka pri
domu kulture z zamenjavo nekaterih nevarnih, previsokih
dreves s katerih letijo plodovi in veje. Nato želimo urediti še
živo mejo okoli Jakijeve galerije, ki je prerasla ustrezno velikost. Pri delih želimo porabiti tudi pomoč ljudi, ki delajo v
javno korist. Žal nam je v letu 2015 Zavod za zaposlovanje zavrnil obe vlogi za zaposlitev delavcev na urejanju okolice in
drugo pomoč v občini.
Samo Begič,
občinska uprava
Urejanje pobočja pod razgledno ploščadjo (Foto:
fotodokumentacija občine)
Zbirni zabojniki za tekstil
V občini Nazarje bo stal zabojnik za odpadni tekstil. Predvidena lokacija zabojnika je v okolici doma kulture.
V zbirne zabojnike za tekstil sodijo:
- uporabna rabljena oblačila (ženska, moška, otroška
oblačila),
- uporabna rabljena obutev v parih,
- spodnje perilo,
- ves hišni tekstil (posteljnina, prti, brisače, zavese,rjuhe
…)
- modni dodatki (torbice, šali, kape, rokavice, …)
- pokrivala, pasovi,
- plišaste igrače.
V zbirne zabojnike NE sodi:
umazana, raztrgan, neuporabna oblačila in obutev, kro-
8
Vrbovške novice
jaški odpadki, žimnice, raztrgane odeje, tekstilni polizdelki, vzglavniki, dežniki, trde igrače
Oddan tekstil oz oblačila se
porabijo na naslednje načine:
- 60% ponovna uporaba
- 15% se predela v krpe
- 15% se jih uporabi v tekstilni, papirni in avtomobilski
industriji
- 10% se sežge oziroma deponira.
KOMUNALA
Male komunalne čistilne naprave –
kaj nas čaka?
Pri vseh hišah na tistih območjih, kjer ni kanalizacije, morajo lastniki najkasneje do konca leta 2017 zgraditi male
komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN). Že
od leta 2007 je namreč v veljavi Uredba o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki zavezuje lastnike hiš, da se priključijo na kanalizacijo, oziroma tam, kjer kanalizacije ni, da postavijo MKČN.
Skrajni rok je 31. 12. 2017.
Javno podjetje Komunala Mozirje, kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče in Rečica ob Savinji, izvaja vse zakonsko
predpisane naloge v zvezi z obratovanjem MKČN. Izvajamo tudi svetovanje in pomoč pri vseh postopkih za izbiro
velikosti in tipa MKČN, za vgradnjo MKČN in za pridobitev
pozitivne Ocene obratovanja MKČN do 50 PE.
Tako lahko med drugim tudi pri nas, predvsem pa pri vaši
občinski upravi, pravočasno preverite ali je vaša hiša na
območju, kjer ste kot lastniki objektov, v katerih nastajajo
komunalne odpadne vode, dolžni, da zagotovite opremo
svojega objekta s hišno ali skupno malo komunalno čistilno napravo (MKČN).
Prvi korak je izbira tipa in velikosti MKČN. Takoj je potrebno poudariti, da za odločitev o izbiri ni dovolj zgolj kriterij
najnižja nabavna cena MKČN, ki jo boste našli med številnimi ponudniki na tem področju, temveč še kriteriji kot so:
lokacijski pogoji (MKČN bo v ravnini ali v hribovitem terenu, podtalnica je visoka ali je ni, za MKČN je malo – veliko prostora, dostop do naprave za vzdrževanje je ustrezen ali ne, ali obstaja možnost za priključitev več gospodinjstev na skupno MKČN…), skladnost naprave z veljavnimi predpisi (kar preverite na spletni strani GZS kjer je
objavljen seznam MKČN, ki izpolnjujejo kriterije, in sicer
na www.gzs.si, zavihek Zbornica komunalnega gospodarstva), predvsem pa podatek o tem kakšni bodo obratovalni in vzdrževalni stroški izbrane naprave (na splošno velja,
da imajo višje obratovalne in vzdrževalne stroške naprave, ki so na električni pogon, medtem ko pasivne MKČN
- npr. rastlinske za delovanje ne potrebujejo elektrike in
nobenih dodatkov).
Izbrano MKČN običajno vgradijo dobavitelji ali njihovi pooblaščeni izvajalci, zagon naprave pa mora izvesti dobavitelj, ki mora ob tem predložiti vso predpisano dokumentacijo, ki je tudi obvezna priloga k vlogi za izdelavo OCENE
OBRATOVNJA MKČN do 50 PE, ki jo po zagonu naprave izdela JP Komunala Mozirje :
Zapisnik o zagonu naprave, Navodilo za obratovanje in
vzdrževanje, Garancijska izjava, Obratovalni dnevnik, ustrezni certifikati za vgrajene dele, Izjava o lastnostih MKČN
kot gradbeni proizvod.
Za naprave, ki niso gradbeni proizvod (rastlinske čistilne
naprave in ostale naprave ki nimajo izjave o lastnostih) se
izvedejo PRVE MERITVE, ki se izvedejo le prvo leto obratovanja. Lastnik takšne MKČN naroči izvedbo prvih meritev pooblaščenem izvajalcu (ERICo Velenje, ZZV Celje…).
V naslednjih triletnih obdobjih se izvajajo le ponovne OO,
kot za ostale MKČN.
Lastnik MKČN mora predložiti tudi vse račune (za nakup,
vgradnjo in zagon...), da se preverijo odgovorne osebe v
zvezi z garancijskimi izjavami, zagotovljenim servisom in
kot potrdilo, da lastnik ni izgradil MKČN sam.
Bistven del izdelave Ocene obratovanja je tudi terenski
ogled, ob katerem se evidentira lokacija vgrajene MKČN,
vrsta in lokacija iztoka iz MKČN, ustreznost priključitve vseh
sestavnih delov in ustreznost delovanja naprave po predpisani metodologiji.
Izdelana pozitivna ocena obratovanja MKČN je osnova
za znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaženje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uredba o okoljski
dajatvi za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda, Ur. l. RS št. 104/09).
Ponovne ocene obratovanja MKČN se izvajajo vsako tretje leto od prve ocene.
V JP KOMUNALA d.o.o. Mozirje torej pozivamo vse bodoče lastnike MKČN naprav, glede na to da se rok za izgradnjo
MKČN hitro bliža, da se najprej oglasijo pri nas, saj izvajamo strokovno svetovanje in pomoč pri vseh postopkih za
izbiro velikosti in tipa MKČN, za vgradnjo MKČN in za pridobitev pozitivne Ocene obratovanja MKČN do 50 PE. Za
informacije in svetovanje smo dosegljivi v delovnem času
tudi na telefonski številki 031 282 714, podrobnejše opise
v tem prispevku nanizanih tem v zvezi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami pa najdete v obvestilih na naši
internetni strani. Kot novost nudimo tudi dobavo, vgradnjo in zagon določenih tipov MKČN. Pri zamenjavi obstoječe greznice z
vgradnjo MKČN le to izpraznimo in ustrezno odstranimo.
Sodelujemo tudi kot suport občanom pri pridobitvi morebitne razpisane občinske subvencije za vgradnjo MKČN.
Javno podjetje
Komunala Mozirje
Vrbovške novice
9
KOMUNALA
Omrežnina in storitev javne službe
Omrežnina za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo
(16. člen Uredbe) vključuje:
- stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
- stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
- stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost,
povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
- stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod
v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v
skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede
na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera (17. člen Uredbe).
Pri omrežnini predstavljata največji delež amortizacija
osnovnih sredstev in stroški obnove in vzdrževanja priključkov. Vsi ostali stroški so v skupni ceni omrežnine zelo majhni. Zaradi starosti omrežja je njegova vrednost majhna, posledično je tudi amortizacija oz. najemnina majhna in tudi ta
del omrežnine je manjši od tistega, ki predstavlja vzdrževanje in obnovo priključka.
Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne
službe. Vključuje naslednje skupine stroškov:
- neposredne stroške materiala in storitev,
- neposredne stroške dela,
- druge neposredne stroške,
- splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo
stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošno nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške
materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- obresti zaradi financiranja opravljenih storitev javne službe,
- neposredne stroške prodaje,
- stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo (ta določba se prične uporabljati 01.01.2018; do takrat se v vodarino vključijo vsi stroški vodnega povračila),
- donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva,
ki ne sme presegati 5% od vrednosti poslovno potrebnih
osnovnih sredstev za neposredno opravljanje posamezne
javne službe.
Enota količine storitve je izražena v EUR/m3 dobavljene pitne vode.
Omrežnina za izvajanje javne službe odvajanja in storitev čiščenja komunalne odpadne vode (19. člen Uredbe) vključuje:
- stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in na-
10
Vrbovške novice
prav, ki so javna infrastruktura,
- stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
- stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost,
povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
- odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja komunalne odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede
na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera (20. člen Uredbe).
Storitev odvajanja in storitev čiščenja odpadne vode je tisti
del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe. Vključuje
naslednje skupine stroškov:
- neposredne stroške materiala in storitev,
- neposredne stroške dela,
- druge neposredne stroške,
- splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo
stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošno nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške
materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- obresti zaradi financiranja opravljenih storitev javne službe,
- neposredne stroške prodaje,
- druge poslovne odhodke in
- donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva,
ki ne sme presegati 5% od vrednosti poslovno potrebnih
osnovnih sredstev za neposredno opravljanje posamezne
javne službe.
Enota količine storitve je izražena v EUR/m3 dobavljene pitne vode.
OMREŽNINA IN SUBVENCIJA
Omrežnine med občinami v Zgornji Savinjski dolini niso primerljive iz razloga različnih vlaganj v komunalno infrastrukturo. To je primer pri občini Rečica ob Savinji in občini Ljubno, ker so bila vlaganja v zadnjih letih visoka in je zato posledično tudi njihova vrednost velika. Zato sta se ti dve občini
tudi odločili za subvencijo, kar pomeni, da je v takih primerih ta tudi utemeljena, saj novih vlaganj oziroma investicij v
daljšem začetnem obdobju ne bo.
V drugačnem položaju je občina Nazarje, saj razen v kanalizacijo, v drugo infrastrukturo ni vlagala. Zato je izračun omrežnine v tej občini nižji, kot pa je višina omrežnine s subvencijo v občini Rečica (subvencija je samo pri odvajanju, drugje
je ni). Podobna situacija je tudi v občini Ljubno.
KOMUNALA
OMREŽNINA V VEČSTANOVANJSKIH
OBJEKTIH
Obračunavanje omrežnine oziroma način obračunavanja
omrežnine v večstanovanjskih objektih je natančno določen
z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.
L. RS, ŠT. 87/2012). V teh objektih, kjer posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako
stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za osnovni priključek to je DN 20. Osnova za omrežnino je odvisna od vrednosti javne infrastrukture in števila uporabnikov, ki so priključeni na javno infrastrukturo na območju občine. Vodovod je
zelo zamortiziran, zato je osnova za omrežnino nizka, poleg
tega je star prek 40 let in nujen obnove, saj je zadnje čase
vedno več okvar, ki jih je potrebno sanirati.
PORABA VODE
V letu 2014 smo gospodinjstvom v občini Nazarje dobavili
dobrih 113000 m3 vode, gospodarskim subjektom pa približno 29000 m3. Po kanalizaciji smo na čistilni napravi odvedli
38000 m3 vode iz gospodinjstev in 25000 m3 vode iz gospodarstva. Količina vode v gospodinjstvih se v zadnjih nekaj letih bistveno ne spreminja, vztrajno pa pada poraba vode v
gospodarstvu.
KVALITETA PITNE VODE
Pri spremljanju kakovosti pitne vode razdelimo parametre
na mikrobiološke, kemijske in fizikalne. Zaradi najpogostejših akutnih posledic je največja pozornost posvečena mikrobiološkim parametrom. Kemijske snovi so običajno prisotne
v nižjih koncentracijah in so predvsem povezane z možnimi
kroničnimi učinki. Pri vsaki detekciji pa moramo seveda, poleg neposrednih nevarnosti, ki jih lahko posamezna presežena vrednost parametra povzroča, pretehtati tudi indikatorski pomen pojava in seveda dinamiko, ali gre za enkraten pojav, stalen pojav, naraščanje itd. JP Komunala Mozirje izvaja
po sistemu HACCP notranjo kontrolo kvalitete pitne vode na
vseh vodovodih v našem upravljanju. V letu 2014 je bilo na
vodovodu Letošč, vodovodu Šmartno in vodovodu Brdo odvzetih skupno 17 mikrobioloških vzorcev. Po preizkusu, ki ga
za nas izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - Laboratorij za vode in druge vzorce okolja Celje, neskladnih vzorcev ni bilo. Odvzetih je bilo tudi 9 kemijskih vzorcev,
tudi na tem segmentu neskladnih vzorcev ni bilo.
Rezultati preskušanj vzorcev vode kažejo ustrezno oskrbo s
pitno vodo na javnih vodovodih v občini Nazarje. Zainteresirani uporabniki si lahko rezultate preskusov pitne vode ogledajo tudi na spletni strani JP Komunala Mozirje.
Andrej Ermenc,
direktor JP Komunala Mozirje
Odvoz kosovnih odpadkov
Zbiranje kosovnih odpadkov na poziv
Odvoz kosovnih odpadkov je javna gospodarska služba (JGS)
zbiranja in prevoza odpadkov in je brezplačna za vsa gospodinjstva brez direktnega plačila. V storitvi izvajanja JGS so
kosovni odpadki poleg ostalih količin obračunani mesečno
preko količin kg/m3 za zbiranje in predelavo z odlaganjem.
Naročnik bo telefonsko obveščen o datumu prevzema kosovnih odpadkov. Prevzem kosovnih odpadkov bo izveden ob
prisotnosti naročnika.
S takšnim načinom odvoza se želimo izogniti reklamacijam
in raznim nepooblaščenim prevzemnikom, ki so kosovne odpadke (samo tiste, ki so bili tržno zanimivi za prodajo) zbirali
pred našim prihodom, za sabo pa puščali razdejanje na mestih za prevzem.
Odvoz bo organiziran na podlagi zbranih in podpisanih naročilnic, ki so bile oziroma bodo priložene k računom za zbiranje in odvoz odpadkov v naslednjem mesecu. Naročilnica
je objavljena tudi na internetnih straneh PUP-Saubermacher
d.o.o. - www.pup-saubermacher.si.
Za gospodinjstva bo možen brezplačen odvoz kosovnih odpadkov z naročilnico. Gospodinjstvo odda podpisano naročilnico 14 dni pred željenim kosovnim odvozom in sicer med
16. 3. in 13. 11. 2015.
Sistem zbiranja kosovnih odpadkov pri blokovni gradnji bo
brezplačen in urejen preko upravnika bloka. Upravnik bo z
naročilnico za objekt imel možnost naročiti 1x letno odvoz
kosovnih odpadkov.
Seveda je možno vse kosovne odpadke iz gospodinjstva brezplačno pripeljati v zbirne centre v Šaleški dolini.
Več o zbiranju, odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov lahko najdete v novi brošuri na spletni
strani občine Nazarje http://www.nazarje.si/P/PDF/RavnanjeZOdpadkiZgibanka2015.pdf
Vrbovške novice
11
VAROVANJE OKOLJA
Pravice in obveznosti lastnikov priobalnih
zemljišč ob vodotokih 2. reda, to je vseh
potokih na Območju oddelka Savinje, z izjemo
Savinje, Sotle in Pake
S stališča upravljanja z vodami, kot to področje ureja Zakon o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/2002- ZGO1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1), z namenom zagotavljanja
osnovne pretočnosti površinskih voda (potokov) in posledično zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč smo pripravili sledeče
obvestilo, za katero vas prosimo, da ga preko vodstev krajevnih skupnosti in lokalnih glasil, posredujete svojim občanom:
»Obveščamo vse lastnike priobalnih zemljišč, to je zemljišč,
ki mejijo na vodotoke 2. reda, skladno z navedbo v naslovu,
da so po določilih 100. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni
list RS, št. 67/02, 102/04-ZGO-1-UPB1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04ZVO-1, ZV-1 A,št. 57/08 in ZV-1B, št. 57/12, ZV-1 C, št. 100/13
in ZV-1 D, št. 40/14), dolžni odstranjevati odvečno zarast, ki
povzroča lahko tudi nastajanje ovir v strugi in s tem morda
posledično erozijo brežin. Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji:
- zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje poškodovane in odvečne zarasti in sicer odstranjevanje suhe, propadajoče in poškodovane zarasti iz priobalnega zemljišča
- golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih
dreves, če se nahajajo ob potoku se torej ne sme posekati
- propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v
celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka, ki predstavlja pas 5.00m od zgornjega roba
brežine potoka
- potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in
priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih
predmetov),
- potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo)
- priobalni pas in brežine je potrebno redno kositi, kjer je
to mogoče.
Z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, vas obveščamo, da je prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase
oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno s 37., 38. členom ter 86. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 102/04-ZGO1-UPB1, 2/04-ZZdrl- A, 41/04-ZVO-1, ZV-1 A,št. 57/08 in ZV1B, št. 57/12, ZV-1 C, št. 100/13 in ZV-1 D, št. 40/14). Prav
tako je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na
vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli
ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in dru-
12
Vrbovške novice
gih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov,
tudi v smislu začasnih deponij.
Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem
odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati,
da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS,
štev. 16/04), prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih
koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.
Pred pričetkom del je potrebno o tem obvestiti rečno nadzorno službo pristojnega koncesionarja.
Alenka Zupančič, univ. dipl. inž. kem.
vodja oddelka območja Savinje
Brezplačana sanacija
žleda tudi v letu 2015
Spoštovani lastniki gozdov!
Društvo brezposelnih Slovenije – Servis dela, socialno podjetje sporoča lastnikom gozdov, ki so utrpeli škodo v lanskem letu po žledolomu ali drugih elementarnih
nesrečah (zima, sneg, nevihte, poplave,…) na območju
Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline, da smo v sodelovanju z ZRSZ Velenje in centralno službo v Ljubljani,
na podlagi javnega povabila in izbora programov javnih
del (2014-15), s 1. 3. 2015 ponovno pričeli z izvajanjem
programa javnega dela pod naslovom:
»Pomoč v primeru elementarnih nesreč«.
Vsem lastnikom gozdov na območju Zavoda RS za gozdove OE Nazarje sporočamo, da nudimo in izvajamo pomoč pri odpravi škode v gozdu. Pomoč pri vzpostavljanju gozdne higiene in gozdnega reda je za lastnike gozdov brezplačna, zato nas čim prej kontaktirajte, da vas
evidentiramo in realiziramo konkretna dela skladno z izvedbenim načrtom, ki smo ga pripravili skupaj s partnerji na programu JD ( Zavod za gozdove RS Območna enota
Nazarje, Savinjsko gozdarsko društvo, društva lastnikov
gozdov Zgornje Savinjske doline, Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline in občine SAŠA regije).
Pokličite nas na telefon 03 839 15 01 (vsak delavnik
od 7.00 do 15.00), ali nam pišite na elektronski naslov
info@servisdela.eu.
Kontaktni osebi za dogovor in realizacijo izvedbe del
v gozdu:
Anja Pukart, 031 620 284, anja@servisdela.eu
Jožica Ovčjak, 041 801 002, jozica@servisdela.eu
VAROVANJE OKOLJA
Sanacija žledoloma v gozdovih poteka uspešno
Lanski žled je gozdovom na našem območju v primerjavi z najbolj prizadetimi
gozdovi v Sloveniji razmeroma prizanesel, še vedno pa smo (in bomo) imeli lastniki gozdov in gozdarji z odpravljanjem
posledic žledoloma v gozdovih obilico
dela. Žled je prizadel polovico gozdov
v območju, zaradi močnih poškodb bo
treba posekati preko 200.000 m3 gozdnega drevja.
Gozdovi v občini Nazarje so bili med
najbolj prizadetimi v območju. Močno
poškodovane je bilo 3 odstotek lesne
zaloge, v območju je bilo močno poškodovane nekaj več kot 1 odstotek lesne
zaloge. Po količini je bila poškodovana
predvsem bukev, ki je na žled še posebej občutljiva, nato smreka ter v manjšem obsegu druge vrste.
Lastniki gozdov so v veliki meri zgledno sodelovali z revirnimi gozdarji ter
upoštevali njihova navodila in priporočila. Pri delu v gozdu je bilo treba najprej poskrbeti za varnost ljudi - tako izvajalcev kot morebitnih obiskovalcev
gozdov. Pogoj za uspešno sanacijo je
zagotovitev prevoznost gozdnih cest in
vlak, zlasti tistih, ki odpirajo večje površine gozdov in parcele sosedov, da lahko
le-ti dostopajo do svojih gozdov.
Drevesa, ki jih je zaradi poškodb
treba posekati (močno poškodovana
drevesa), so izruvana, odlomljena,
prelomljena, močno nagnjena drevesa in drevesa, ki imajo močno poškodovane krošnje (več kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih ter več
kot 60 odstotkov oziroma več kot
80 odstotkov na najbolj poškodovanem območju poškodovane krošnje
pri listavcih).
Drevesa, ki so utrpela manjše poškodbe od opisanih, bodo praviloma ostala v gozdnih sestojih in se
regenerirala.
Zagotoviti je bilo treba pretočnost vodotokov in odstraniti poškodovana drevesa, ki so predstavljala nevarnost za
niže ležeče objekte. Sanacijo iglavcev,
zlasti smreke, je bilo treba nujno opraviti čim prej, da bi tako preprečili razmah podlubnikov, kar nam je v veliki
meri tudi uspelo.
Zaradi velikega obsega močno poško-
dovanih listavcev – nekaterim lastnikom je žled poškodoval toliko drevja,
kot ga normalno posekajo v sedmih ali
več letih – se je bilo treba lotiti njihove
sanacije načrtno, racionalno in postopno. Poskrbeti je bilo treba za ohranja-
Krašica, ki ocenjuje dosedanjo sanacijo
kot zelo uspešno. »Na srečo žled ni poškodoval večjih strnjenih površin, ki bi
jih bilo treba pogozditi, najbolj poškodovani deli gozda so bodo pomladili sami.
Tudi nege mladovij ne bo treba opraviti
Pravilno opravljen gozdni red preprečuje razvoj podlubnikov in omogoča
pomlajevanje. (Foto: Marijan Denša)
nje kakovosti in vrednosti poškodovanega lesa. Upoštevati je bilo treba tudi
razmere na trgu, saj so cene lesa močno padle, stroški poseka in izdelave pa
so se povečali. Kdor si je nakopičil prevelike količine listavcev, ki jih ni prodal v
doglednem času, je »pridelal« pirav les.
Zato so se lastniki na osnovi nasvetov
gozdarjev pri sanaciji listavcev najprej
lotili sanacije najvrednejših delov gozdov, nato so prišli na vrsti sestoji z manj
vrednim lesom. Od drevesnih vrst je bilo
treba pri iglavcih najprej sanirati javor,
nato bukev, ki sta najbolj občutljiva na
napad gliv. Glede na vrste poškodb je
bilo treba najprej izdelati polomljena in
prelomljena drevesa, šele nato močno
nagnjena in izruvana drevesa ter drevesa z močno poškodovano krošnjo, pri katerih so korenine še ohranjale stik drevesa z zemljo in ga ohranjala pri življenju. Tako bodo sanacijo lahko nadaljevali tudi do naslednje pomladi. Seveda
bo ta les primeren zgolj za uporabo v
energetske namene.
Za sanacijo je bilo treba zgraditi veliko novih vlak. »Toliko jih nismo zgradili v zadnjih nekaj letih skupaj,« je dejal Franc Matko, revirni gozdar v revirju
veliko. Več bo nege srednjedobnih sestojev, to je drogovnjakov in mlajših debeljakov, če bodo lastniki hoteli popraviti njihovo kvaliteto, ki jo je žled nedvomno zmanjšal,« je dodal.
Hkrati s sanacijo žledoloma je
prva skrb v letošnjem letu preprečitev razmaha (gradacije) podlubnikov v gozdovih, zlasti gradacije
smrekovega lubadarja. Gradacijo
je najbolje in najlažje zatreti na začetku, zato bodo za to najpomembnejši spomladanski meseci. Lastniki gozdov naj dobro pregledajo svoje gozdove. V dogovoru z revirnim
gozdarjem je treba nemudoma posekati in izdelati ter spraviti iz gozda vsa poškodovana drevesa smreke. Opraviti je treba tudi gozdno higieno - izdelavo vrhov smrek polomljenih v marčevskem viharnem
vetru. Tako bodo podlubniki prikrajšani za hrano, ki je temelj razvoja gradacije.
Marijan Denša,
vodja odseka za gojenje in varstvo
gozdov ZGS, OE Nazarje
Vrbovške novice
13
VAROVANJE OKOLJA
Zavod RS za varstvo narave – Območna enota Celje
Do jeseni bomo prenehali z deli v mejicah in na
obrežjih vodotokov
Večina nas že komaj čaka pomlad! Vsa narava se bo zdaj
zdaj prebudila in z njo tudi delo v okolici hiš, na vrtovih, njivah in travnih. Mnogi tudi pozimi nismo spali, saj je potekalo redno obrezovanje sadnega drevja, redčenje mejic in obvodne vegetacije, obrezovanje glavatih vrb. A ta dela se sedaj zaključujejo.
Pomlad že nekoliko odstira tančico. Na gozdnem robu je v
jutranjih urah že več živžava. Ptice so mnogo bolj živahne, kot
so bile denimo pred mesecem dni. Sove so ravno v višku svatovanja, k nam se vračajo tudi ptice selivke. Ne bo dolgo, ko
bodo liščki, ščinkavci, sinice, škorci in drugi ptiči zasedli mesta v drevju in grmovju. Jutranje žvrgolenje nam pove, da
se pripravljajo na svatovanje in gnezdenje. Večina ptic gnezdi nekje v krošnjah dreves in grmov, v duplih ali pa na varnih tleh v goščavi.
Zaradi varstva ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo
v grmovju, je delo v mejicah časovno omejeno. Zato naj se
z začetkom marca dela v mejicah po večini zaključijo, predvsem žaganje in podiranje krošenj. Nadaljuje naj se pospravljanje obrezanega vejevja stran od vodotokov, spravljanje
vejevja na kup oz. kompost ter grabljenje travniških površin.
V tem primeru pregovor »bolje pozno, kot nikoli« ne velja.
Čas za rez mejic in čiščenje ob potokih bo ponovno v jeseni
in pozimi ob koncu leta. V tem času je treba biti pozoren na
prebivalce mejic in obrežne vegetacije. Gnezdo z jajci hitro
spregledamo, morebitna škoda pa je nepopravljiva.
Če želite opazovati, kako so se ptice vselile v vašo mejico,
vstanite zgodaj, okoli šeste ure zjutraj. Potuhnite se v bližino mejice ob kakšno deblo večjega drevesa. Najbolje je, da
se pokrijete s temno odejo in počakate 10-15 minut. Kmalu
se bodo pred vašimi očmi pričeli ptičji svatbeni plesi in ušesom prijetne melodije.
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje
Za uspešno vzgojo mladega rodu ptice potrebujejo mir
Pozor, žabe na cesti
Spomladanski toplejši in daljši dnevi že prebudijo naravo.
Tudi žabe se v tem mesecu odpravijo na svatbeno pot, ki pa
jih večkrat pelje tudi čez cesto. Dajmo žabam v tem mesecu
prednost in prispevajmo k temu, da bodo ogrožene dvoživke prišle do vode in poskrbele za zarod.
Žabe so pomemben del ekosistema (Foto: Marija Lebar)
14
Vrbovške novice
Dvoživke, med katerimi se najpogosteje srečamo z žabami,
močeradi, pupki, regami, urhi in krastačami, so v življenjskem
ciklu vezane na kopenska in na vodna bivališča. Iz kopenskih
prezimovališč v gozdovih kjer pod kamenjem, lubjem ali kupi
lesa preživijo zimo, se spomladi odpravijo na mrestišča. To
so lahko večje ali manjše stoječe vode, mlake, potoki, jarki,
luže. Klicu narave se nekatere vrste odzovejo množično, torej se v velikem številu na pot odpravijo sočasno. Nagonsko
sledijo ustaljenim selitvenim potem. V tem času je zanje najpomembnejše, da čim prej pridejo do mrestišč. Razdalje med
prezimovališči in mrestišči so lahko pri nekaterih vrstah daljše od dveh kilometrov, kar pa je za žabo velika razdalja. Poleg tega so njihove poti polne preprek, najnevarnejše med
njimi pa so ceste. Zaradi večje varnosti pred plenilci selitve
običajno potekajo v mraku in ponoči. A kaj jim pomagajo
nočne poti, če nanje izza ovinka preži brzeča kovinska škatla
z velikimi in močnimi žarometi! – ljudje s svojimi avtomobili.
Razvejanost cestnega omrežja, večja gostota prometa in hitrosti avtomobilov so razlogi za spomladanske prizore povoženih žab na cestah. Pogled nanje ni prijeten in po nekaterih
podatkih je ogrožena tudi prometna varnost. Selitvene poti
so običajno ustaljene in zato do pomorov prihaja vsako leto
na istih odsekih cest. Rešitev za varno pot dvoživk je posta-
VAROVANJE OKOLJA, IZ DELA OBČINE
vitev trajnih ali začasnih ograj, ki jim preprečujejo dostop na
ceste, in prilagoditev prometa. Najboljša prepoznana rešitev
so trajne ograje z ustreznimi podhodi pod cestami, ki se vgradijo ob rekonstrukciji cest na najbolj problematičnih odsekih.
Takih primerov imamo pri nas nekaj na državnih cestah. Dokler trajne rešitve niso vgrajene, je možna postavitev začasnih
ograj. Za njihovo postavitev je potrebno nekaj organizacije,pa
kramp, lopata, folija in količki, predvsem pa dobra volja ljudi, kajti v primeru začasnih ograj, je potrebno ročno prenašanje osebkov zjutraj in zvečer v vedrih čez cesto. V več krajih po Sloveniji so že organizirane skupine lokalnih prebivalcev, različnih društev, ljubiteljev narave, ki jim ni vseeno, da
toliko žab na svatbeni poti konča na cestah.
Koliko osebkov na koncu pride do mlake, je izjemnega pomena za ohranjaje teh na okoljske spremembe izjemno ob-
čutljivih živali. Njihova uspešnost se meri v številu osebkov,
ki jim v tem, naslednjem in letu zatem uspe ponovno priti
do mlake in dokončati svatbeni ples z odlaganjem jajc ali ličink. Tudi pot nazaj je enako zahtevna, vendar ni tako množično sočasna kot spomladanska. Odrasli osebki se po končanem razmnoževanju preselijo v poletna bivališča, kjer se prehranjujejo in pripravijo na zimo. Ličinke živijo v vodi do preobrazbe v mladostne osebke, nato se pridružijo odraslim v
poletnih bivališčih. Pred zimo se skupaj preselijo v prezimovališča in tam preždijo do vnovične prebuditve nagona in začetka svatbene poti.
Ko z avtomobili brzimo po naših neskončnih cestah se vprašajmo: »Koliko žab bo letos uspelo prečkati mojo cesto in nadaljevati krog življenja?«. Njihove poti niso neskončne.
Zavod RS za varstvo narave
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti
Nove informativne table in sprehajalna pot
V okviru praznovanja Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti
so organizatorji v soboto, 25. oktobra, pripravili slovesnosti
ob otvoritvi čebelarske oglasne table in nove učno-sprehajalne poti. Na obeh dogodkih so se zbrali številni udeleženci, prisotne pa je nagovoril tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik.
Ob 11. uri je potekala otvoritev oglasne table, ki so jo v središču Šmartnega postavili člani Čebelarske družine Kokarje.
Njihov predsednik Franjo Podrižnik je povedal: » Naša družina združuje čebelarje iz celotne občine Nazarje, pa tudi iz
dela rečiške občine. V zadnjem času smo z namenom promocije in obveščanja o dejavnosti naše družine in čebelarstva
nasploh postavili več informativnih tabel. Tudi v Šmartnem
ob Dreti imamo svoje člane, zato informativno tablo danes
otvarjamo tudi tukaj.«
Dogodek je povezoval takratni predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik, ki je menil, da je tabla dobrodošla popestritev središča kraja. Župan Matej Pečovnik je pozdravil
Ob poti so zasadili mlado lipo (Foto: Marija Lebar)
Dogajanje so pospremili s kulturnim programom
(Foto: Marija Lebar)
številne aktivnosti in dejavnost tukajšnjega krajevnega odbora in krajanov. Takšni dogodki ljudi pozitivno povezujejo. Ob
zvokih pesmi Ljudskih pevk Lipa in harmonikarja Roka Prašnikarja so družno prerezali slavnostni trak na tabli.
Iz središča Šmartnega so se nato udeleženci peš podali po
sprehajalno-učni poti na Brdo. Ob trasi nove krožne poti, ki
se vrača nazaj v Šmartno, so nedavno namestili več klopi za
počitek, pa tudi tri informativne table. Prvi dve sta namenjeni
opisu kraja Šmartno ob Dreti, tretja, ki se nahaja ob poti pri
domačiji Brezovnik, pa opisuje lipo. Ta je simbol slovenstva,
pa tudi krajevne skupnosti Šmartno. Več o tem je povedala
občinska svetnica in domačinka, sedaj nova predsednica KS
Šmartno Olga Obojnik.
Mlado lipo so družno zasadili župan Matej Pečovnik, krajanka
Marija Brezovnik in Miro Brezovnik. Ta je povedal, da krajevni odbor namerava opremljanje poti dograditi še z več tablami, da bo nastala prava učna pot, ki bo primerna tudi za šolske
namene. Lipo in tablo je blagoslovil domači župnik Ivan Šelih.
Marija Lebar
Vrbovške novice
15
ŠOLSTVO
Osnovna šola Nazarje
»Je v življenju pač navada, da vse dneve mladih
let je potrebno brez izjeme v osnovni šoli
preživet.«
Tako se glasi del himne naše šole – Osnovne šole Nazarje. A
ko so se poletni dnevi krajšali in so učenci že pripravljali torbice, ko je naša podružnična šola v Šmartnem ob Dreti željno pričakovala svojih 21 učencev, je bila naša centralna šola
še delovišče. Energetska sanacija starega dela šole je bila še
v zadnjem počitniškem tednu v polnem zamahu. Srečati učitelje, ki so prenašali mize in omare, ali učiteljice z vedrom
in krpo, ni bilo nič posebnega. Skupaj smo zmogli. In prvega
septembra je 217 učencev, od tega 24 prvošolcev, pričakala
lepa, predvsem pa energetsko varčna šola. Slavnostno otvoritev del smo združili tudi z otvoritvijo EKO vrtička, na katerega smo zelo ponosni. Komaj čakamo, da s prvimi toplimi
dnevi primemo za lopate in motike.
Nato je leto kar poletelo. Poleg rednega pouka se dogaja še
toliko zanimivih dejavnosti, da bi za vse zmanjkalo strani. Izpostavimo le nekatere. Aktivno smo sodelovali na Lesarskem prazniku, učenci
prve triade so se udeležili mini olimpijade
v Velenju, prvošolci so bili svečano sprejeti v šolsko skupnost. V mesecu oktobru so
nas v okviru obiska zgornjesavinjskih šol
obiskali učitelji iz Čajetine. Izvedli smo celostni tehniški dan Varnost, učenci 2. razreda so se učili plavati na plavalnem tečaju. V novembru smo se že pridno učili
plesati in se v decembru, na sedaj že tradicionalni prireditvi Šola pleše, predstavili tudi staršem. Seveda ne smemo pozabiti na Ta veseli dan kulture, s katerim
so pevci obeležili Prešernov rojstni dan,
in šolske prireditve ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ko nam je januar postregel s snegom, so se učenci 5. razreda v okviru projekta Naučimo se smučati
podali na Golte, šestošolci v šolo v naravi na Pohorje, ostali pa smo uživali na snegu in na drsališču.
Navdušeno smo spremljali projekt našega mladinskega zbora, ki nas je popeljal na pot od rocka do popa.
Vsakodnevno učno delo popestrimo z različnimi dejavnostmi v okviru projektov. Ekološko zavest prebujamo s projekti Euronet 50/50 (ozaveščanje o varčni rabi energije), Zdrava prehrana in Eko vrt, Planetu Zemlja prijazna šola, Shema
šolskega sadja (vsakodnevna dostopnost sadja). Krepitvi socialnega čuta in odgovornosti so namenjeni projekti Sadeži
družbe (medgeneracijsko sodelovanje), To sem jaz, verjamem
vase in Drobtinica. Odnos do branja krepita projekta Bralna
značka ter Rastem s knjigo.
Naši učenci uspešno sodelujejo na različnih šolskih in državnih tekmovanjih (tu moramo omeniti naše mlade čebe-
16
Vrbovške novice
larje, ki nas vsako leto navdušijo s svojimi uspehi), pa tudi na
natečajih in predstavitvah. Učenci turističnega krožka se intenzivno pripravljajo na predstavitev raziskovalne naloge v
okviru natečaja Turizmu pomaga lastna glava.
Vmes pa je bilo veliko športnih tekmovanj. Naši športniki so
uspešni na vseh področjih, letos pa so se posebej izkazali na
področju iger z žogo, dečki pri nogometu in odbojki, deklice
pa v odbojki in rokometu.
Pred nami so še šola v naravi za učence 4. razreda, tabor za
osmošolce, pa seveda tekmovanje naših pevcev na mednarodnem pevskem tekmovanju na Češkem (držimo pesti!!!) ter
sodelovanje na Zborovskem BUMU v Mariboru, kjer bo skupaj zapelo kar 5.000 pevcev. Pa še veliko tekmovanj na različnih področjih in končno še ekskurzije in potem … Do takrat
bo preteklo še mnogo Drete.
Kot jagoda na torti je še čisto svež spomin na naš dobrodelni koncert Za smeh v otroških očeh, ki ga organiziramo že 7.
leto zapored. Z njim zbiramo sredstva, s katerimi omogočimo
našim učencem brezplačno udeležbo pri šolskih aktivnostih.
Organizacija je velik zalogaj, pomagajo nam tudi starši (tako
materialno kot z aktivno udeležbo in seveda donacijami), aktivno se vključujejo tudi učenci, ki pri pouku pečejo pecivo,
pevci na koncertu tudi sodelujejo. Pri tem se zopet pokaže,
da na naši šoli velja rek: »S skupnimi močmi nam bo uspelo.«
»Naša šola, naša si, hočeš ali ne, tvoji smo, hočemo al ne!
In naj ta usoda siva za vse nas bo zanimiva!« nadaljuje naša
himna. Pa naj bo res tako!
Karla Jeromel Rednak,
za Osnovno šolo Nazarje
KULTURA
Knjižnica Nazarje
Knjižnice - sodobni informacijski sistemi
Knjižnice kot institucije imajo večstoletno tradicijo in sodijo med najstarejše storitvene dejavnosti na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Lahko rečemo, da je bila prav
nazarska samostanska knjižnica že pred stoletji zametek tovrstne dejavnosti.
Danes so splošne knjižnice sodobni informacijski centri vseživljenjskega učenja in izobraževanja, ki v svojih domoznanskih oddelkih zbirajo in posredujejo dokumente lokalne zgodovine ter dokumente sodobnega življenja v lokalnih skupnostih, nudijo dostop do elektronskih gradiv in izvajajo bibliopedagoško in biblioandragoško dejavnost za različne skupine
uporabnikov. Njihovo delovanje je namenjeno vsem vrstam
uporabnikov, od najmlajših pa do najstarejših.
Osrednja knjižnica Mozirje s svojimi šestimi krajevnimi knjižnicami v Nazarjah, na Rečici ob Savinji, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah, Solčavi in Gornjem Gradu izvaja različne naloge, med katerimi je najpomembnejša zagotoviti in omogočiti vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline neomejen dostop do knjižničnega gradiva in informacij, vsem ponuditi pestro izbiro kulturnih prireditev ter si prizadevati za čim večji
razvoj bralne kulture. Pomembno je, da naši uporabniki razvijajo bralne navade, se izobražujejo in informirajo ter se navajajo na uporabo različnih medijev.
Vsem tem dejavnostim sledimo tudi v nazarski knjižnici, po-
leg naštetega pa se trudimo uporabnikom zagotoviti knjige, ki
jih naši bralci prebirajo za krajšanje časa in za oddih. Za promocijo branja smo pripravili tudi bralno značko za odrasle, ki
poteka že desetič zapovrstjo in nosi naslov » Zgornjesavinjčani s knjigo v roki«. Prav tako si zaposleni v knjižnicah prizadevamo, da bi naši bralci več posegali po branju slovenskih
avtorjev. Za bralce v tretjem življenjskem obdobju vsak mesec pripravimo srečanje bralnega kluba »POGOVORI O KNJIGAH, POGOVORI O ŽIVLJENJU«. Poleg vsega naštetega pa imajo prav posebno mesto v Knjižnici Nazarje tudi mladi bralci.
Njim posvečamo veliko pozornost in jim poleg izposoje knjig
nudimo ure pravljic, ki jih izvajamo vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu. Ker pregled in vrednotenje našega dela in poslovanja slonita v veliki meri na statističnih podatkih in analizah, naj dodam samo dva najosnovnejša. V lanskem letu so si
obiskovalci knjižnice v Nazarjah izposodili na dom 3749 enot
knjižničnega gradiva, obiskalo pa nas je 1530 obiskovalcev.
Dragi občani, vsi prav lepo povabljeni v knjižnico Nazarje:
- vsak ponedeljek od 10.-14. ure in vsak četrtek od 16.-19. ure
- ure pravljic za najmlajše vsak drugi in zadnji četrtek ob 18. uri
- bralni klub »POGOVORI OKNJIGAH, POGOVORI O ŽIVLJENJU« vsak zadnji ponedeljek v mesecu.
Vladka Planovšek
Godba Zgornje Savinjske doline
Z veliko vnemo v leto 2015
Po zelo uspešnem letu 2014, v katerem smo na tekmova- nami imamo tudi člana Franca Esa, ki je letos prejel od godnju slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji postali abso- be spominsko karikaturo za 60 let sodelovanja v godbeništvu.
Sedaj se že pridno pripravljamo na naš velikonočni koncert,
lutni zmagovalci, smo godbeniki Zgornje Savinjske doline z
veliko vnemo zakorakali v leto 2015. Prvi vrhunec leta je zdaj ki bo 6. 4. 2015 v Novi Štifti. Seveda nas čaka še veliko ostaže tradicionalni letni koncert. 17. januarja 2015 smo ga izve- lih prireditev po Zgornje Savinjski dolini. V posebno čast pa si
dli v Športni dvorani v Mozirju. Rdeča nit letošnjega koncer- štejemo, da bomo v mesecu juniju zastopali slovensko godta je bil ples. Gostili smo odlične plesalce iz plesne šole Mi- beništvo na državne srečanju hrvaških pihalnih orkestrov, ki
gaj z Mojco ter plesni par Majo Pucelj s soplesalcem Petrom bo potekalo v Novem Vinodolskem.
Katja Naraločnik
Filešem. Godbenike in plesalce pa je po ritmu usklajeval naš
dirigent prof. Tomaž Podlesnik.
Prav posebej smo bili veseli tega, da
smo medse sprejeli kar nekaj mladih
talentiranih godbenikov, ki se šolajo
v nazarski glasbeni šoli. To so flavtistki Larisa Kotnik in Liza Zavolovšek, alt
saksofonistki Laura Presečnik in Klara
Kovač ter trobentača Matevž Kamplin
in Jan Podmeninšek. Solisti, ki so pokazali znanje na svojih inštrumentih,
pa so bili Tomaž Guček na harmoniki, pisalni stroj obvlada Tilen Repenšek, tolkalska sekcija je zaigrala kar na
barskih stolih, Miklavž Pintar in Simon
Brezovnik sta solirala na trobenti, GaLetni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
šper Zamernik pa na pozavni. Med
Vrbovške novice
17
DRUŠTVENI UTRIP
Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje
Z javnim posvetom do večje poplavne varnosti
naše doline
Člani Savinjskega gozdarskega društva delujemo s številni- smučišču v Lučah organizirali 35. smučarsko tekmo v veleslami aktivnostmi na območju Zgornje Savinjske in Šaleške do- lomu za trofejo »SVINJSKA GLAVA«. Tekma je bila namenjeline, sedež društva se nahaja v Nazarjah. V članku podajamo na predvsem srečanju in druženju vseh, ki so povezani z goznadaljevanje poročila o delu, v drugi polovici lanskega leta dom in predelavo lesa: lastnikom gozdov, gozdarjem, izvajalin v začetku letošnjega.
cem del v gozdu in predelovalcem lesa na območju Zgornje
V septembru lani smo v okviru Lesarskega praznika v Na- Savinjske in Šaleške doline. Na tekmi je nastopilo 55 tekmozarjah sodelovali pri izvedbi kviza »Kaj vem o gozdu in lesu« valcev. Tekmovalci so tekmovali v več kategorijah: moški v štiin delavnici z naslovom »Šaljiva gozdna šola«.
rih starostnih kategorijah, ženske v dveh, sponzorji tekme v
Konec septembra smo v sodelovanju s Knjižnico Mozirje za svoji kategoriji in vsi tekmovalci ekipno po gozdarskih enotah.
širšo javnost organizirali predavanje Nare
Petroviča z naslovom »Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose? Razkošna
preprostost v vsakdanjiku za višjo kakovost bivanja«. Zanimivega in navdihujočega predavanja se je udeležilo okrog 100
obiskovalcev. Na predavanju je Nara opozoril na razkorak med osebnimi vrednotami in vrednotami, ki vladajo v družbi ter
skozi različna razmišljanja nakazal rešitve
za razvoj družbe v prihodnosti (dva izmed
najpomembnejših korakov sta vračanje k
naravi in »stalno ostati v vprašanju«). Na
osnovi dobre promocije in izvedbe našega predavanja se sedaj to predavanje seli
po Sloveniji.
Štirje člani so v oktobru odlično zastopali naše društvo na letnem gozdarskem
športnem srečanju Alpe Adria 2014, ki
je potekalo na Hrvaškem: v triatlonu in v
vlečenju vrvi so zasedli 3. mesto.
Utrinek z delovnega posveta o poplavni varnosti Zgornje Savinjske doline
V novembru je bila v sodelovanju z ZGS
(Foto: Lojze Gluk)
organizirana ekskurzija za lastnike gozdov
iz Luč in Solčave na Postojnsko, v Nazarjah pa smo sodelovali
Posebnost tekme je trofeja »svinjska glava«, ki jo prejme
tudi pri obeležitvi 25-letnice ProSilve, organizacije za razvoj predzadnji tekmovalec, predzadnja tekmovalka, v kategoin promocijo sonaravnega in ekonomičnega gospodarjenja z riji sponzorjev pa se trofeja izžreba. Med ženskami je trofegozdovi, ki je bila ustanovljena leta 1989 v Robanovem kotu. jo prejela Eva Suhodolnik iz Solčave in pri moških Štefan FarNadaljevali smo tudi z aktivnim sodelovanjem v Naravovar- kaš iz Grušovelj. Ker so vsi na tekmi prisotni sponzorji v prestveni zvezi Smrekovec, kjer konec marca pripravljamo obe- teklih letih trofejo že dobili, smo jo letos podelili dolgoletneležitev 10-letnice delovanja s prireditvijo v Šoštanju in izda- mu udeležencu tekem Svinjske glave, Albinu Robniku iz Luč.
jo zbornika ter vodnička.
Ekipno se je najbolje odrezala ekipa Solčava in prejela preV okviru izvajanja projekta Krilca so bila lani jeseni izvede- hodni pokal - z motorno žago izdelan kip svinjske glave, ki ga
na dodatna dela na tematski poti Repov slap – Žagerski mlin je izdelal in podelil sponzor, aktualni državni prvak v hitrov Lučah in planinski poti iz Polzele na Goro Oljko.
stnem kiparstvu z motorno žago, Tadej Brgles z Ljubnega ob
Kot partner pri realizaciji projekta Programa javnih del za Savinji. Drugo mesto je zasedla ekipa Luče in tretje ekipa Nanamen Pomoč v primeru elementarnih nesreč, ki ga izvaja zarje (sledile so ekipe Gornji Grad, Ljubno in Šoštanj). Namen
Društvo brezposelnih Slovenije – Servis dela, socialno pod- tekme je bil dosežen, saj je tudi nekaj ur po tekmi in podelijetje iz Mozirja, smo podali pobudo, da se delavci usmerijo tvi bilo zelo prijetno vzdušje ter druženje s plesom in petjem.
v izvajanje čiščenja brežin po žledolomu poškodovanih goz- Tekmo bomo organizirali tudi naslednje leto in vas že sedaj
dnih cest, kar se je izkazalo za koristno in smotrno, saj se je lepo vabimo k sodelovanju.
tako v jesenskem delu leta v več občinah učinkovito očistilo
Ker aktivno skrbimo za strokovno izobraževanje in sodelovavečje število gozdnih in občinskih cest.
nje z drugimi sorodnimi strokami, se redno udeležujemo tudi
V februarju smo v sodelovanju z Zavodom za gozdove na različnih predavanj, konferenc in javnih posvetov. V septem-
18
Vrbovške novice
DRUŠTVENI UTRIP
bru 2014 smo se udeležili 7. Lesarske konference v Nazarjah,
v Ljubljani pa v oktobru javnega posveta o gozdno lesnih verigah, v novembru javnega posveta o poplavah in upravljanju
voda, v januarju letos pa javnega posveta z naslovom »Gozd –
naše skupno dobro« in posveta »Lesena hiša – ikona: ali bo Slovenija dobila novo ikono?« Na vseh posvetih ugotavljamo podobno – trenutno stanje na teh področjih ni zadovoljivo, ugotovljeni so razlogi za takšno stanje ter podani predlogi, vendar
zaradi preslabega upoštevanja stroke ter zaradi različnih političnih in gospodarskih interesov ne pride do ustreznih odzivov.
Na osnovi udeležbe na različnih posvetih ugotavljamo, da
v sklepnih delih posvetov pogosto zmanjka časa ali volje za
oblikovanje predlogov rešitev in konkretno načrtovanje ukrepov ovrednotenih s časovnimi in finančnimi okviri, zato v večini primerov ostane le pri besedah, v praksi pa se spremeni zelo malo ali nič, odločilno vlogo ima politika in ne stroka in državljani.
V zadnjih letih so v Sloveniji vremenske ujme vse pogostejše in ekstremnejše ter posledično tudi povečana poplavna
ogroženost, čemur smo vse pogosteje priča tudi v Zgornji Savinjski dolini. Vse večje so tudi škode, ogrožena sta varnost
in zdravje ljudi, objekti, zemljišča, ceste itd.
Gozdarji se zavedamo, da je potrebno odtok vode začeti urejati in umirjati na začetku, v gozdovih in hudourniških
jarkih, poplavno varnost pa je potrebno obravnavati celovito in z aktivnim in vsestranskim sodelovanjem države, lokalnih skupnosti, stroke in državljanov.
Zato smo v začetku decembra županom in županji vseh občin v Zgornji Savinjski dolini podali predlog, da naj na prvem
skupnem kolegiju obravnavajo temo poplavne varnosti naše
doline ter jih seznanili s pobudo našega društva, da nameravamo v letu 2015 organizirati javni posvet za izboljšanje poplavne varnosti naše doline.
K organizaciji posveta smo želeli pristopiti na drugačen način
od običajnega, to je z vključitvijo čim širše javnosti že v fazi
priprave dogodka, da bi s sodelovanjem in interdisciplinarnim pristopom skupaj poiskali celovite in konkretne predloge rešitev za izboljšanje poplavne varnosti Zgornje Savinjske
doline. Na tak način bi tudi zagotovili čim širše aktiviranje in
povezovanje civilne družbe, množično udeležbo na javnem
posvetu, z dobro pripravo pa tudi večjo učinkovitost in konkretne zaključke posveta.
S tem namenom smo konec februarja v Juvanju organizirali delovno srečanje, na katerega smo povabili vso zainteresirano javnost. Srečanje je bilo uspešno, saj se ga je udeležilo
okrog 40 udeležencev, predstavniki društev, civilne družbe,
lokalnih skupnosti in medijev. Glavni namen je bila izmenjava
različnih pogledov in mnenj ter ustanovitev veččlanske delovne skupine, ki bo delovala s ciljem pripraviti čim uspešnejši
javni posvet in izboljšati poplavno varnost naše doline. Javni posvet bo predvidoma v mesecu aprilu, zato vas lepo vabimo, da z množično udeležbo skupaj pokažemo, da nam je
mar – za naravo, za soljudi.
Organizacija posveta bo temeljila na principih delovanja nevladnih organizacij oziroma društev in »od spodaj navzgor«:
na nepolitični usmeritvi, na prostovoljstvu, odprtosti, strpnosti, na odprtem in korektnem dialogu, iskanju konsenza,
povezovanju in sodelovanju. Vsak se lahko vključi in pomaga po svojih močeh, znanju in zmožnostih. Ne čakajmo, da
nas bi združila šele nesreča – združujmo se v prizadevanjih
za preprečevanje nesreč, večjo varnost in boljšo prihodnost!
Skrbimo tudi za aktualno in dobro obveščenost javnosti, lastnikov gozdov, društev lastnikov gozdov v našem območju
in gozdarjev – z objavami v časopisih, z elektronsko pošto in
preko Facebook-a.
V lanskem letu smo uspešno in aktivno obeležili 20-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo Občini Nazarje, Zavodu za gozdove OE Nazarje, Muzeju
Vrbovec in različnim društvom za odlično sodelovanje, z željo, da bi tudi naprej dobro sodelovali.
Vabimo vas, da se udeležujete aktivnosti, ki jih organiziramo (predavanja, tečaji, ekskurzije, pohodi, tekme itd.) in predlagamo, da se čim večkrat podate na sprehod v naravo, po
okoliških gozdovih in učnih poteh.
»Nihče ne more narediti vsega, toda vsak lahko stori nekaj.« (Schwarz)
Lojze Gluk,
predsednik društva
Taborniško društvo rod Sotočje Nazarje - Kokarje
Vedno v sozvočju z naravo
Taborniško društvo Rod sotočje
Nazarje-Kokarje sestavljamo mladi taborniki, vodniki in tisti, ki so
mladi po srcu, vsi skupaj pa se trudimo ohranjati pristen stik z naravo na našem tabornem prostoru
na Lazah. Nikoli nam ni dolgčas,
saj aktivnosti potekajo skozi vse
leto. Najpomembnejši in največji
dogodek za mlade tabornike je taborjenje, kjer se za nekaj
dni »odklopimo« od moderne tehnologije, prelevimo v Robinzone in raziskujemo okolico. Tudi v hladnejših mesecih ne
počivamo. Tako smo jeseni priredili kostanjev piknik, decembra smo s kratkim kulturnim programom od Mozirskih skav-
tov sprejeli Luč miru iz Betlehema, ob koncu leta pa smo organizirali novoletni zaključek, na katerem smo se odpravili
na nočni pohod z baklami, krasili hiško in si naredili brezalkoholne koktajle. Tako v poletnih kot tudi v zimskih mesecih
se taborniki in vodniki vsak teden dobivamo tudi na vodovih srečanjih. V preteklih mesecih smo se učili o taborniških
šegah in navadah, o pionirskih objektih, o orientaciji po karti in v naravi, delali smo vozle, spoznali potne znake, izdelali smo vetrnice, spoznali pa smo tudi Morsejevo in Winklerjevo abecedo (signalizacija). Vedno smo veseli novih članov
in si želimo, da se nam jih tudi v prihodnje pridruži čim več.
Petra Matko
tajnica Taborniškega društva
Rod Sotočje Nazarje - Kokarje
Vrbovške novice
19
DRUŠTVENI UTRIP
Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti
»Šmarški upokojenci svojo podobo na ogled
postavimo«
Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti je v lanskem letu bilo to zanimivo in prisrčno doživetje. Med preštevilnimi napraznovalo 25-letnico samostojnega delovanja. Pred tem je stopajočimi plesnimi, glasbenimi skupinami so ta dan poleg
bilo njegovo članstvo del društva upokojencev Nazarje. Od- bočkih folkloristov tam nastopile tudi naše članice, pevke
ločitev za odcepitev se je pokazala kot dobra, saj je tako lah- LIPA. Zelo bogata in raznovrstna je bila tudi ponudba različko delovanje, obveščanje in organiziranje različnih aktivnosti nih pripomočkov za invalide, prehranskih dopolnil, zdravililažje in učinkovitejše. Kar pa vsekakor ne izključuje, da s sose- ških aranžmajev, predavanj in okroglih miz za tretje življenjdnjim nazarskim društvom ne
sko obdobje, preveč za čas, ki
bi sodelovali in se povezovali.
nam je bil na voljo. Smo pa z
Začetek lanskoletnih aktivvelikim veseljem spremljali ta
nosti je najprej močno zaznadan nastope različnih plesnih
movalo praznovanje 25-lein pevskih skupin v Linhartovi
tnice delovanja, ko je med
dvorani, kjer so med drugim
drugim zaživela naša spletna
podelili nagrade za najboljšo
stran, s priznanji smo se sponovoletno čestitko. (Natečaj
mnili svojih zaslužnih članov
zanjo je razpisalo DU Slovenitar organizirali razstavo članic
je). Med nagrajence se je nanašega ročnodelskega krožka,
mreč uvrstil tudi naš član Ivan
posebno prijetno presenečeSemprimožnik, ki je zasedel
nje in za marsikoga tudi odkridrugo mesto!
tje pa je bila razstava del našega umetnika Ivana SemprimoIZLET NA DOLENJSKO
žnika iz Vologa.
V sončnem oktobrskem jutru
V času po lanskem občnem
smo se odpeljali proti Dolenjzboru pa so se zvrstile še naski. Naš prvi postanek je bilo
slednje aktivnosti:
Krško, kjer smo si ogledali sta- vsakomesečni pohodi in
ro kapucinsko knjižnico, ki je
Rekreacija ima v delovanju društva pomembno vlogo
druženje
bila stoletje rezervirana le za
(Fotoarhiv DU Šmartno ob Dreti)
- julijski piknik v Račneku
redovnike. Od tam nas je pot
Tudi tokrat smo se v velikem številu zbrali v našem Račne- vodila na kmečki domačiji, kjer se ukvarjajo z ekološko priku. Bil je lep poletni dan, kakršnih nam lansko poletje ni na- delavo moke in mesnih izdelkov. Degustacije niso bile le zelo
klonilo veliko. Prijetno nedeljsko druženje so, kot že večkrat, okusne, temveč tudi obilne. Že med potjo, še zlasti pa na tupopestrile pevke skupine LIPA, ogledali pa smo si tudi novo ristični kmetiji, kjer smo imeli kosilo, je postalo očitno, da
balinišče in vzklilo je razmišljanje o naši balinarski ekipi.
smo z izbiro šoferja zadeli v polno. Ni nas le prijetno prevažal, ampak smo v isti osebi dobili dobrega humorista in glasSREČANJE ZGORNJESAVINJSKIH DRUŠTEV UPOKOJENCEV
benika. Ob njegovem igranju so jih kar nekaj zasrbele pete,
V SOLČAVI
da so pohiteli na plesišče, še več pa se nas je na ta dan do
Zadnji ponedeljek v avgustu smo se udeležili srečanja v Sol- solz nasmejalo in smejalo tudi kar celo vožnjo nazaj domov.
čavi, kjer nas je poleg prelepe pokrajine pozdravil čudovit je- V vsakem pogledu dan, ki bi ga bilo škoda zamuditi.
senski dan. Spremljali smo zanimiv kulturni program, dobro
Na občnem zboru v soboto, 7. marca 2015, smo prečesali
pa je bilo poskrbljeno tudi za naše želodce.
našo dejavnost preteklega leta ter si zastavili cilje za naprej.
Poleg že utečenih dejavnosti v letošnje leto startamo z nePOHOD OB PRAZNIKU OBČINE NAZARJE
katerimi kadrovskimi okrepitvami, sicer pa sta našim članom
Drugo soboto v mesecu septembru smo se kot vedno zbra- ponujeni še dve novi dejavnosti, to je oblikovanje razširjene
li pred gasilskim domom, od koder smo krenili po zelo lepo balinarske ekipe ter šahovska sekcija.
prenovljenem mostu čez Dreto proti Brdemu, nato čez Vrhe
Za društvo upokojencev
proti Sp. Krašam in nazaj proti Šmartnemu, kjer nas je čakala
Vida Cajner Rosenstein
pogostitev, ki jo je prispevala naša krajevna skupnost.
GOSTOVANJE NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO
OBDOBJE V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI
Tega festivala smo se letos udeležili prvič. Za vse nas, nekateri so bili v tem našem prelepem hramu kulture prvič, je
20
Vrbovške novice
DRUŠTVENI UTRIP
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo
Krepimo domoljubje in ohranjamo spomin na
osamosvojitev
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornje- smo tudi zgodovino Kopra.
savinjsko-Zadrečke doline (OZ VVS ZSZD) je domoljubna, saSodelovali smo na številnih prireditvah v organizaciji drumostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna organi- gih veteranskih organizacij in občin, med drugim v Mozirju
zacija, ki združuje aktivne udeležence priprav na vojno ozi- na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, na odkritju sporoma aktivnosti za obrambo samostojne in neodvisne Repu- minske plošče žrtvam prve svetovne vojne in na komemorablike Slovenije v letih 1990-1991. OZ VVS ZSZD je član Zveze ciji ob dnevu spomina na mrtve.
veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), ki sodeluje s sorodnimi
Tudi v prihodnje ostaja osnovni cilj OZ VVS ZSZD krepitev
veteranskimi organizacijami doma in v tujini.
domoljubja in ohranjanje spomina na priprave ter osamoV minulem letu smo izvedli vse s programom dela načrtova- svojitveno vojno za Slovenijo. Še posebno pozornost bomo
ne aktivnosti, med katerimi velja še posebej izpostaviti vete- letos posvetili obeležitvi 25-letnice upora proti oddaji orožja
ranski večer, srečanje veteranov in proslavo ob dnevu držav- TO Jugoslovanski armadi, ki bo sredi meseca maja v Nazarnosti, strelsko tekmovanje in strokovno ekskurzijo. Gost le- jah, nadaljujemo pa tudi zbiranje gradiva za drugi del našetošnjega veteranskega večera, ki ga tradicionalno organizira- ga zbornika, ki ga nameravamo izdati v letu 2016.
mo v gradu Vrbovec v Nazarjah v spomin na upor proti oddaji
Franci Kotnik
orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi,
je bil predsednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipič.
Tradicionalno srečanje
veteranov in proslavo ob
dnevu državnosti smo letos pripravili v Radmirju. Strelsko tekmovanje
za memorial Edija Mavriča – Savinjčana smo izvedli v Gornjem Gradu,
na strokovni ekskurziji pa
smo si tokrat ogledali vojaški muzej v Lokvi in ladjo Slovenske vojske Triglav
Udeleženci ekskurzije med ogledom zgodovinskih znamenitosti Kopra. (Foto: Marko Zidarn)
v luki Koper, spoznali pa
Mladinsko društvo Nazarje
Želijo si več pobud mladih
Znotraj Mladinskega društva Nazarje, ki deluje sedaj že drugo leto, smo v letu 2014 organizirali kar nekaj novih in starih
projektov. V mesecu maju smo organizirali projekt z naslovom Zdravi maj, kjer smo vsako soboto v maju pripravili raznovrstne dejavnosti na tematiko zdravega načina življenja.
Konec meseca avgusta smo ponovno organizirali Sejem rabljenih učbenikov. Septembra smo spet pomagali pri organizaciji Lesarskega praznika, kjer smo čez dan organizirali Lesene
družabne igre s pomočjo Jureta Poličnika, zvečer pa že sedaj
2. Lesarski žur s skupinama Preprosto črni in Carpe diem. V
mesecu oktobru smo izvedli nov projekt z naslovom Gradim
prihodnost, kjer smo na Osnovni šoli Nazarje organizirali raznovrstne delavnice na temo izboljševanja kompetenc mladih
za boljšo zaposljivost na trgu dela. Leto 2014 smo zaključili s
projektom Kino Nazarje s pomočjo Kulturnega društva Nazar-
je, kjer smo v mesecu decembru prikazali dve kino predstavi.
V letu 2015 je veliko vprašajev v delovanju Mladinskega društva Nazarje, saj je odzivnost mladine slabša, kot smo pričakovali. Potrebovali bi več pomoči pri organizaciji projektov kot
tudi udeležencev naših projektov. Seveda je problem tudi pri
financiranju našega društva, kar nam na koncu ne kaže ravno dobre prihodnosti. Zato še enkrat pozivamo vse mlade v
naši občini, ki so voljni sodelovati, da se nam pridružijo kot
aktivni člani, da skupaj naredimo nekaj dobrega tudi za mladino nazarske občine. Če nas kdo želi kontaktirati, smo na voljo na našem elektronskem naslovu m.d.nazarje@gmail.com
ali na naši facebook strani, kjer poskušamo objavljati čim več
novosti o delovanju društva. Rebeka Kotnik
podpredsednica Mladinskega društva Nazarje
Vrbovške novice
21
DRUŠTVENI UTRIP
Čebelarska družina Kokarje
Upajo na boljšo letino od lanske
Čebelarska družina Kokarje je januarja 2015 izvedla svoj
Vključevanje v dogajanje na lokalnem nivoju in širše zaje60. redni občni zbor. Na začetku smo se z minuto molka še ma sodelovanje pri naslednjih dogodkih: Lesarski praznik
enkrat poslovili od našega prerano preminulega člana, Fran- v Nazarjah, projekt Trajnostna oskrba prebivalcev občine
ca Zagožna. Naše članstvo se je v letu 2015 okrepilo z dve- Nazarje, Čebelarski praznik v Gornjem Gradu, srečanje čema novima čebelarjema, tako, da trenutno beležimo v svojih belarjev ČZ SA-ŠA v Lučah, srečanje čebelarjev Slovenije v
vrstah 53 čebelarjev, ki vzrejajo skupaj 320 čebeljih družin. Polhovem Gradcu …
Čebelarsko leto 2014 je bilo eno najslabših v zgodovini ČD Kokarje. Čebelarstvo je panoga, ki ji rezultate dela, ne glede na vložen trud, v veliki meri kroji narava. Ta pa nam v preteklem letu ni bila
naklonjena. Čebeljih pridelkov je bilo
le za pokušino, tako, da je morala večina čebelarjev svoje zveste odjemalce že
proti koncu leta seznaniti s tem, da so
medene zaloge domačega medu pošle.
Sicer pa smo bili čebelarji ČD Kokarje enako dejavni, kot vsa pretekla leta.
Med drugim smo v začetku 2014, obiskali našega čebelarja Milana Hrena in
mu čestitali za 90. življenjski jubilej. Spomladi smo postavili promocijske panoje
v vseh krajevnih skupnostih Občine Nazarje. Ob prazniku KS Šmartno ob Dreti,
smo tam promocijski pano tudi uradno
Ob otvoritvi čebelarskega panoja v Šmartnem ob Dreti
predali njegovemu namenu. S pogozdo(Foto: Marija Lebar)
vanjem vetroloma, smo povečali število
rastočih javorjev na območju Črnivca in tudi nekoliko oplemenitili našo društveno blagajno. Poleg ostalih aktivnosti
gre omeniti še sodelovanje na vsakoletni akciji Tradicionalni slovenski zajtrk v osnovnih šolah in vrtcih, katere prvi pobudnik je bila Čebelarska zveza Slovenije. Ob vsem tem smo
z raznimi akcijami skrbeli za zdravje čebeljih družin in ohranitev naše avtohtone čebele, kranjske sivke. V okviru tega
gre omeniti organizirano nabavo sladkorja, zdravil in tudi že
tradicionalni projekt setve ajde. S podporo občine Nazarje
in zainteresiranih kmetov, nudijo belo cvetoče površine dobro pelodno pašo našim čebelam, v jeseni pa kmetom ajdove žgance in kruh iz domače ajdove moke.
Preko poletja smo poskušali s podjetjem BSH hišni aparati
uresničiti projekt Čebelam in okolju prijazno podjetje. Predlog je pri odgovornih v podjetju BSH hišni aparati naletel
na pozitiven odziv. Po podrobni preučitvi vseh možnosti pa
smo skupaj ugotovili, da za postavitev čebelarstva v okviru
podjetja BSH zaenkrat ni realnih možnosti.
Na področju izobraževanja čebelarjev smo delovali v okviru ČZ SA-ŠA. Čebelarski krožek na OŠ Nazarje je pod vodstvom mentorice Branke Nareks deloval kot vsa leta do sedaj, uspešno. Ponovno so se mladi čebelarji vrnili z državnega tekmovanja z vsemi žlahtnimi odličji. Zaključek krožka
smo obeležili ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje. Ob tej
priliki so krožkarji dobili od Branka Jerovčnika v dar opazovalni panj. Tedanji predsednik KS Nazarje, Mateja Pečovnika, pa jim je podaril pravi AŽ panj.
22
Vrbovške novice
V letu 2015 praznuje ČD Kokarje 60. obletnico ustanovitve. Veliko energije bomo tako usmerili v organizacijo obeležitve tega jubileja. Glavno dogajanje načrtujemo za september, v okviru praznika Občine Nazarje. Srečali se bomo
na Lazah nad Kokarjami, kjer bomo obudili spomine na pretečenih 60 let, zaslužnim podelili odlikovanja in priznanja
ter se skupaj poveselili.
Franc Podrižnik,
predsednik ČD Kokarje
Telefon: 03 839 16 00,
Faks: 03 839 16 15
E-pošta: obcina@nazarje.si
URADNE URE OBČINSKE UPRAVE
Ponedeljek: Torek: Sreda: Petek: 8.00 – 15.00
8.00 – 15.00
8.00 – 17.00
8.00 – 13.00
DRUŠTVENI UTRIP
Planinsko društvo Nazarje
Nazarski planinci ne poznamo zimskega spanja
Že prve dni januarja smo začeli s tradicionalnimi planinskimi večeri, ki se vrstijo v januarju in februarju. Nanje povabimo goste, ki nam pripovedujejo o svojih doživetjih v gorah,
na potovanjih, o svojih zanimivih aktivnostih ali pa nas poučijo o obiskovanju gora. Letošnje leto planinskih večerov je
bilo jubilejno, deseto po vrsti.
Osnovna dejavnost planincev je seveda obiskovanje gora.
Naše društvo vsak mesec organizira vsaj en planinski izlet. Pozimi se zaradi varnosti podajamo predvsem v sredogorje, januarja tradicionalno na Tolsti vrh, enega od številnih tisočakov v naši občini. Tudi smučali smo januarja. Na februarskem
društvenem izletu smo dokazali, da za nas ni slabega vremena – pravzaprav, da nam slabo vreme ne more do živega.
Zadnji konec tedna v februarju smo na naši planinski postojanki na Farbanci izvedli prvo planinsko šolo za odrasle
odkar naše društvo deluje. Planinske šole se je udeležilo trinajst planincev, vodil jo je Janko Mihev, naš razmeroma nov
član, inštruktor planinske šole, vodnik PZS in gorski reševalec. S šolo bomo nadaljevali jeseni.
V marcu smo izvedli 16. redni občni zbor društva, na katerem smo pregledali opravljeno delo v letu 2014 in potrdili program dela za letošnje leto, kot so si ga zamislili naši odseki.
Vodniki so pripravili zanimiv program planinskih izletov. Najzahtevnejši v domačih gorah bo na Cmir, najdaljši pa na 2217
Pohod na Šentjungert
metrov visok vrh Arapi, (Maja e Harapit) v albanskem delu
Prokletij. Pohod bo trajala celih devet ur (in več, kot vemo iz
izkušenj z našim vodnikom Renatom).
Potep po Albaniji in njenih gorah bo trajal devet dni, vse poti
bodo dolge, dolge. Nasprotno je dostop do Farbance znatno
krajši, zato jo ob koncu tedna obiskujejo številni planinci in
pohodniki. Za njih poskrbijo prizadevni dežurni.
Marijan Denša
Vrbovške novice
23
DRUŠTVENI UTRIP
Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Dreti
Načrtujemo adaptacijo doma in krepitev
operativne enote
V preteklem letu je delovanje društva potekalo v skladu z
aktivnostmi, sprejetimi na lanskem občnem zboru. V jesenskem delu je bila načrtovana udeležba na tekmovanju GZZSD , katero je prav gotovo zaznamovala ekipa članic, ki se je
po 62-ih letih uspela formirati , se pripraviti in udeležiti tekmovanja. Tako ima društvo zagotovljene ekipe v kategorijah mladine, članov in članic ter starejših gasilcev. Članice so
z debitantskim nastopom na tekmovanju pričele delovati na
vseh področjih dela v društvu, njihova pripravljenost pomagati, pa obeta še veliko.
Na področju izobraževanja prav tako večamo usposobljenost, posledično pa gradimo močno operativno enoto po številčnost, znanju in generacijski zastopanosti. Žal izobraževanja ne moremo zagotoviti v meri, kot bi si želeli, ker na izobraževanju Gasilske zveze Slovenije ni prostih mest, javlja-
Idejno projekt adaptacije gasilskega doma
mo pa se na vse razpise in vabila, ki prispejo na naslov PGD.
V skladu s planom nabave in razpoložljivimi finančnimi
sredstvi nabavljamo opremo za nadomeščanje tiste, ki ji je
potekla doba uporabnosti ali zaradi uporabe v intervencijah
ne dosega kriterijev zaščitne opreme (dotrajanost). Cene
opreme so visoke, oprema mora biti tipizirana s strani GZS,
zato se pri nabavi obnašamo racionalno.
V letošnjem letu smo tudi organizatorji srečanja gasilcev
ob prazniku zavetnika sv. Florjana za vsa tri društva v občini
ter organizatorji taktične vaje ob mesecu požarne varnosti.
V sklopu tega meseca bomo izvedli tudi pregled gasilnikov,
aktivno pa bomo sodelovali pri urejanju hidrantnega omrežja, saj se je občina odločila, da se na tem področju zadeve
začnejo sistematično urejati.
Plan dela v letošnjem letu obsega tudi organizacijo veselice (27.6.2015), ter začetek priprav na adaptacijo doma. Na
občnem zboru je bil predstavljen idejni načrt ureditve, ki zajema ureditev sanitarij v zgornjem nadstropju ter izdelavo
betonske plošče nad garažo in pridobitev dodatnih prostorov
nad garažo. Pridobitev ne bo služila samo gasilcem, ampak
tudi ostalim, saj bo s povečanjem dvorane zagotovljenih več
možnosti. Projekt naj bi zaključili do 2017, ko bomo ob 110.
obletnici delovanja te prostore predali namenu.
Uspešno bomo realizirali tudi zapolnitev najemnih prostorov, v katerih je delovala pošta. Sem bomo preselili uporabnike prostorov KS, za dosedanje prostore KS pa že potekajo pogovori za novega najemnika.
Delovanje društva je namenjeno krajanom in občanom, zato
se bomo trudili izpolnjevati interese vseh .
Bojan Štrukelj,
predsednik PGD Šmartno ob Dreti
Občina Nazarje
Podpis aneksa k tripartitni pogodbi o izvajanju
gasilske javne službe
V občini Nazarje delujejo tri prostovoljna gasilska društva
in sicer Gorica ob Dreti, Šmartno ob Dreti in Nazarje. Slednje
ima organizirano tudi enoto posebnega pomena s koncesijo
za posredovanje v prometnih nesrečah.
Župan Matej Pečovnik je v mesecu februarju predsednike
vseh treh društev in predstavnike Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline povabil na slovesni podpis aneksa k pogodbi
o izvajanju gasilske javne službe.
Gasilci so izpostavili vedno več intervencij s področja naravnih nesreč, za katere se bo potrebno še posebej skrbno usposobiti. Župan Matej Pečovnik se je zahvalil za nesebično delo
gasilcev in jih razveselil s podatkom, da bo letos denarja za
dejvnost društev in zveze za deset odstotkov več.
Marija Lebar
24
Vrbovške novice
DRUŠTVENI UTRIP
Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje
Poleg operativnega dela bodo nadaljevali
prenovo gasilskega doma
Člani PGD Nazarje so se zbrali v soboto, 21. februarja, na
rednem letnem občnem zboru. Pregledali so lanskoletno
delo, ki ga je v organizacijskem smislu zaznamovala 90-letnica ustanovitve društva, v operativnem pa že v začetku leta
žled s hudimi posledicami. Na občnem zboru so si zadali načrte za letos, med drugim bodo nadaljevali s prenovo gasil-
Na zboru so podelili tudi več priznanj za dolgoletno delo v
gasilstvu in odlikovanj (Foto: Marija Lebar)
skega doma, katerega z vsakoletnimi številnimi prostovoljnimi urami zgledno vzdržujejo.
Tokratni občni zbor je vodil podpredsednik društva Ivan
Krefl, poročilo o operativi pa je podal podpoveljnik Miran
Krefl. Predsednik Roman Krajner je bil odsoten zaradi zdravstvenih težav, poveljnik Boštjan Cigale pa zaradi daljše službene zadržanosti.
Kot je bilo razbrati iz poročil o delu, je bil lanskoletni načrt
dela v celoti realiziran. Dvodnevno praznovanje visokega jubileja je bilo dobro pripravljeno, ob tej priložnosti so izdali bilten in prevzeli novo tehnično reševalno vozilo. A delo v
društvu teče dalje. »Ne bomo zaspali na lovorikah,« je dejal
Ivan Krefl in povedal, da so že oblikovali odbor, ki bo vodil letošnjo fazo prenove gasilskega doma.
Na operativnem področju so se v društvu najprej spopadli
z žledom, ob katerem so opravili 185 ur dela in uporabili vso
razpoložljivo mehanizacijo. Sicer so lani skupaj imeli 25 intervencij, v katerih so opravili 2.290 ur dela. Skupaj z ostalimi društvi so sodelovali v vaji v podjetju BSH Hišni aparati,
večjo vajo pa so pripravili tudi sami.
Marija Lebar
Kulturno društvo Lipa Šmartno ob Dreti
Pogumno zakorakale v osmo leto delovanja
Jesen leta 2014 je bila za naše društvo, tako kot že nekaj let
zapored, zaznamovana z organizacijo in izvedbo tradicionalnega koncerta Veselo popoldne z Ljudskimi pevkami KD Lipa
in glasbenimi gosti. V goste smo tokrat povabili štiri zasedbe
ljudskih pevcev iz različnih krajev: Ljudske pevke Pušeljc, Podgorjanske prijatelje iz Novega mesta, Ljudske pevke Lastovka,
Ljudske pevce Društva kmečkih žena Oplotnica, za poskočne
narodnozabavne ritme je poskrbel ansambel Savinjski fantje,
mlajšo generacijo pa so zastopali člani ansambla Mika Nas in
učenci podružnične OŠ Šmartno ob Dreti. Koncert je bil znova lepa priložnost za druženje z našimi glasbenimi prijatelji.
Mesec september je bil tudi v nadaljevanju za Ljudske pevke KD Lipa še kako dejaven. Nastopile so na prireditvi v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Nazarje (otvoritev prenovljenega mostu v Šmartnem) ter na Območnem
srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž »Pod
to goro zeleno« meseca septembra v Solčavi.
Posebna izkušnja za pevke je bilo sodelovanje na 14. festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, ki je edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna
prireditev v Evropi. Je prostor povezovanja, izmenjave idej
in ustvarjanja, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med
generacijami. Časovno in vsebinsko se festival navezuje na 1.
oktober, ki je mednarodni dan starejših.
V mesecu oktobru smo aktivno sodelovali pri praznovanju
krajevnega praznika KS Šmartno ob Dreti. Pevke so s svojimi
pesmimi obogatile dva dogodka: otvoritev čebelarske oglasne table in otvoritev nove učno-sprehajalne poti.
Dejavnosti v letu 2014 so Ljudske pevke KD Lipa zaključile z obiskom dveh domov za ostarele, v Kamniku in Velenju, nastopile pa so tudi na koncertu ljudskih pevk Predičke iz Kamnika.
Z letom 2015 so Ljudske pevke KD Lipa pogumno zakorakale v 8. leto aktivnega delovanja z upanjem, da je pred njimi še veliko nastopov, s katerimi bodo razveseljevale svoje
poslušalce širom po Sloveniji, ter ob tem tudi same uživale,
tako kot so do sedaj.
Nataša Bele,
predsednica KD Lipa
Vrbovške novice
25
DRUŠTVENI UTRIP
Varstveno delovni center Vrba
Ponosni na lepe izdelke in številne dejavnosti
Naš VDC ima zaradi zelo raznolikih želj in potreb naših uporabnikov široko osnovan program, poln različnih vsebin. Vijugamo med različnimi glasbenimi, športnimi, gospodinjskimi delavnicami, igramo se šolo s prilagojenimi učnimi vajami,
učimo se igro skozi dramsko skupino, se zaposlujemo skozi enostavne faze kooperativnega dela, veliko ustvarjamo...
S svojimi izdelki se želimo čim bolj umestiti v okolje. Ponosni
smo ne vse lepe izdelke iz gline, sveče, voščilnice, ki jih razstavljamo in prodajamo v enoti, prav tako tudi v Bohačevem
toplarju, na sejmih. Zelo veseli smo bili v novembru, ko nam
je Občina Nazarje prijazno posodila stojnico, za kar se ji najlepše zahvaljujemo, tako da lahko izdelke predstavljamo tudi
pred enoto. S tem smo si v decembru naredili tudi zelo veliko promocijo med krajani in naključnimi obiskovalci sosednjih trgovin, ki so se ustavili tudi ob naši stojnici in nas tako
pobližje spoznali.
Zelo veseli smo, kadar nas kdo obišče, se druži z nami ali
nas kam povabi. Še posebej smo veseli vsakega druženja z
osnovnošolci iz OŠ Nazarje. Nekajkrat so nas obiskali oni, nekajkrat smo se mi odzvali njihovemu vabilu. Še posebej nas
je veselilo druženje skozi telesno vzgojo prvošolčkov v njihovi telovadnici v mesecu januarju. Radi obiščemo tudi njihove proslave in prireditve.
Sicer pa smo se v lanskem letu veliko družili z našima dvema enotama v Žalcu in Velenju, zelo uspešno smo se predstavili na glasbeni reviji v Mariboru, odnesli smo nekaj medalj iz regijskih športnih iger v Črni na Koroškem in uživali na
letovanju v Lendavskih toplicah.
Obisk Miklavža je bil posebno doživetje (Foto: arhiv občine)
V jesenskem času smo se udeležili delovnih akcij; obiranja
jabolk in hmelja v Žalcu. Obiskali smo Hmeljarski inštitut v
Žalcu, V Velenju smo se pridružili zabavi z Dejanom Vunjakom. Šli smo na izlet na Dolenjsko. V decembru so nas obiskali dobri možje; Župan Matej Pečovnik nas je obiskal skupaj z Miklavžem, Dedka Mraza smo šli pozdravit v Velenje. Vedno pa se nas v tem mesecu prijazno spomnijo in pozdravijo tudi mozirski skavti, Župnijska Karitas in društvo invalidov.
V letu 2015 smo si zastavili veliko novih ciljev, ki jim že hitimo naproti...
Judita Podkrižnik, vodja enote
Obisk ljudskih pevcev sv. Martina v PV centru starejših, Zimzelen v Topolšici
Pesmi naše mladosti
9. oktobra je prelepo sonce premagalo turobne megle,
ki so nam počasi že grenile življenje. Bilo je toplo, večina
stanovalcev se je zbrala na dvorišču, pod blagimi sončnimi žarki, ki so nam polepšali dan. In zgodilo se je še nekaj, kar je docela izpolnilo naš dan – v goste so prišli pevci ljudskih pesmi, zbor sv. Martina iz Nazarij. Popolnoma
Pevci med nastopom (Fotoarhiv društva)
26
Vrbovške novice
so nas prevzeli s svojim pevskim nastopom.
To je številčen zbor žena in mož s čudovitimi glasovi. Znali
so zares ubrano predstaviti slovensko glasbo v pesmih Marija Nazaret, Savinjska dolina, Prav lepo je res na deželi, V deželi moji, En starček je živel, Marija skozi življenje, Marija pomagaj nam sleherni dan … To je le nekaj naslovov iz sporeda
pesmi Kulturnega društva sv. Martina Nazarje. To
so prelepe pesmi nas, Slovencev, tudi iz daljnih časov, ki pa jih še vedno cenimo, pojemo in zelo radi
poslušamo. Še posebno tako lepo zapete, kot so
bile te tokrat iz petindvajsetih dobrih pevskih grl.
Seveda ni šlo drugače, kot da smo jim vsi pomagali, saj so nekaterim od ginjenosti tekle kar solze sreče. Takšne pesmi sežejo v dušo, nam dajo moči za
življenje in nas spominjajo na mladost, ki je ni več.
Še posebno omembo in zahvalo si zaslužita oba
pevca, ki sta predstavila svoje lastne pesmi iz njunega življenja. Tudi pripovedovalka je odlično opravila svojo nalogo z izbranimi besedami. Celoten nastop zbora je bil dobro pripravljen in lepo izveden.
Veronika Balažic
DRUŠTVENI UTRIP
Prostovoljci na obisku pri županu
Pomagajo drugim in s prostovoljnim delom
bogatijo tudi sebe
Župan Matej Pečovnik in občinska uprava občine Nazarje sta se ti včasih le počutijo osamljene in si želijo obiska »svojega«
v decembru, pred koncem leta, pripravila sprejem za tukaj- prostovoljca, ki ga težko pričakujejo. Tako druženje pa bogati
šnjo skupino prostovoljcev. Ti delujejo v okviru Društva upo- tudi same člane prostovoljske skupine, so povedali.
kojencev Nazarje, kjer že nekaj let uspešno izvajajo projekt
Prostovoljci so izrazili željo, da bi svojo dejavnost predstavili
Starejši za višjo kakovost bivanja doma.
na eni od seji občinskega sveta. Župan jih je povabil na marŽupan se je članom prostovoljske skupine in predsednici čevsko sejo, kjer je Zora Štrucl predstavila njihovo dejavnost.
Društva upokojencev Nazarje Veri Pečnik zahvalil za njiho- Svetniki so bili nad delovanjem prevzeti in so prostovoljcem
vo pripravljenost deliti svojo pozitivno energijo in prosti čas za njihovo delo izrazili hvaležnost.
z ljudmi, ki to potrebujejo. Dejal je, do so prostovoljci ljudje
Marija Lebar
z velikim srcem.
Spregovorili so tudi obiskovalci. Zora Štrucl, ki je koordinator projekta pri Društvu
upokojencev Nazarje, je naštela dejavnosti, ki jih izvajajo. Med drugim imajo mesečne sestanke, kjer se pogovorijo o aktivnostih. O svojem delu poročajo tudi na državno koordinacijo omenjenega projekta.
Prav elektronsko poročanje je tisto, ki zahteva veliko dela in časa. Iz dobljenih analiz
in podatkov je razvidno, da svoje delo opravljajo več kot stoodstotno.
Kot pravijo prostovoljci, v podeželskem
okolju še ni zaznati odtujenosti in za večiProstovoljci na sprejemu na Občini (Foto: Marija Lebar)
no starejših je lepo poskrbljeno. A vseeno
Združenje borcev za vrednote NOB KO Šmartno ob Dreti
Vzdrževanje obeležij je njihova stalna naloga
Člani šmarškega krajevnega odbora ZBV NOB in njihovi gostje so na občnem zboru pregledali dejavnosti v letu 2014.
Skupaj z gosti so obudili spomine na tragične dogodke med
drugo svetovno vojno kot je požig Šmartnega ob Dreti in drugih tukajšnjih krajev ter osvoboditev Zgornje Savinjske doline.
Trenutno odbor šteje 86 članov. Najstarejša članica šteje devet desetletij, v članstvu pa imajo tudi take, ki so mlajši od 30 let. »Naša skrb za pridobivanje novih članov je nenehna obveza, saj ne smemo dovoliti, da bi bili pretresljivi
dogodki druge svetovne vojne pozabljeni,« je dejal predsednik KO Jože Zidarn.
Zidarn je v poročilu o delovanju v lanskem letu povedal, da
je njihov program dela usklajen z republiškim in območnim
programom zveze, dopolnjen pa še s programom tukajšnje
krajevne organizacije, ki je po poročilu sodeč zelo dejavna.
V lanskem januarju so prisostvovali spominski slovesnosti na
Osankarici, spomladi ob dnevu upora pripravili lastno slovesnost, podali so se na pohod v Bočke grabne, kjer je bila nekdaj partizanska bolnica. Udeležili so se tudi spominskega pohoda v Železni Kapli in na Čreti ter spominskih žalnih slovesnosti na Slapeh in v Radmirju. Osrednji dogodek ja bila udeležba na proslavi v Mozirju ob 70-letnici osvoboditve naše
doline, ob dnevu spomina na mrtve pa so skupaj s šmarški-
Dogajanje na občnem zboru je bilo pestro (Fotoarhiv KO)
mi učenci pripravili komemoracijo.
Podoben program so v plan dela zapisali tudi za letos, ko
bodo poleg omenjenih dogodkov nenehno skrb, tako kot doslej, posvečali tudi spoštljivemu spominu na padle in vzdrževanju spominskih obeležij – teh imajo na svojem območju kar
deset. Tudi v bodoče pa si želijo trdnega sodelovanja z drugimi društvi v kraju in širše.
Marija Lebar
Vrbovške novice
27
DRUŠTVENI UTRIP, IZ DELA OBČINE
Društvo upokojencev Nazarje
Aktivni v tretjem življenjskem obdobju
Leto smo zaključili na miklavževanju in silvestrovanju v hotelu Burger na Venišah, kjer smo si zaželeli vse dobro v letu
2015, obdaril pa nas je tudi Miklavž. Res smo bili lepo postreženi, prostori so bili okrašeni kot na pravem silvestrovanju, zato smo se počutili lepo, prijetno in zaželeno. Ob koncu leta smo izdali in razdelili vsem članom program dela za
letošnjo leto. Že pred novim letom smo obiskali vse naše člane starejše od 80 let in jih presenetili s skromnim darilcem.
Takoj v januarju smo nadaljevali s predsednico krajevnega
odbora Kokarje in predsednikom krajevnega odbora Nazarje z obiski naših ljudi, ki so v domovih za starejše. Vsako sredo nadaljuje delo naša ročnodelska skupina, pohodi so še
vedno vsak prvi torek v mesecu, srečanje prostovoljcev vsak
zadnji ponedeljek in obiski naših članov po potrebi. Beremo
v nazarski knjižnici vsak zadnji ponedeljek v mesecu, dežur-
Na obisku pri jubilantki Pavli Kormanšek
stvo ostaja iz leta v leto enako. V letu 2015 želimo skupno s
športnim društvom urediti stezo za balinanje, začeli bomo s
pikadom, dobro sodelujemo z Martinovim pevskim zborom,
s PZDU in ZDUS. Koordinacija poteka po planu.
Občni zbor je za nami, na njem smo se zahvalili za sodelovanje in požrtvovalno delo Marinki Bojnec in Viktorju Prazniku, za požrtvovalno delo pa smo se zahvalili, žal pokojnemu, saj je usoda prehitela naše dobre namene, nekdanjemu
predsedniku Stanku Žviplju.
V februarju smo obeležili 90 let naše članice, gospe Pavle
Kormanšek, ki nas je presenetila s svojo radoživostjo in iskrivostjo. Do konca leta bomo praznovali 90-letnico naših članov še kar štirikrat.
Zelo aktivno obveščamo vse, ki želijo kaj vedeti o dejavnostih
društva ali o dogodkih, ki jih pripravljamo, na naših spletnih
straneh. Udeležujemo se izobraževanj in kulturnih dogodkov.
Ravnokar smo se vrnili s čudovitega dopustovanja v hotelu
Delfin v Izoli. Pred nami je pomlad in načrtovan obisk Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, nato je tu že strokovna ekskurzija, piknik, ponovno dopustovanje v Izoli, srečanje
članov upokojenskih društev Zgornje Savinjske doline v Lučah in sodelovanje na srečanju vseh slovenskih upokojencev.
Sodelujemo povsod in želimo, da bi se naše pokojnine končno le uskladile in bile človeku primerne. Želimo si in si tudi prizadevamo, da bi bili naši ljudje lepo in letom primerno sprejeti v lokalnem okolju. Vse to tudi z velikim razumevanjem
skupnosti in župana.
Vera Pečnik,
predsednica Društva upokojencev Nazarje
Župan in načelnica upravne enote podpisala
sporazum
Upravna enota Mozirje lahko za sklepanje zakonskih zvez
uporablja tudi za to posebej določene prostore izven svojega sedeža, ki pa morajo biti ustrezno urejeni. V Nazarjah je
tak prostor poročna dvorana v Gradu Vrbovec. Zaradi varčevalnih ukrepov države pa sredstev za ta namen od 1. januarja 2015 dalje ne bo. Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale se je zato obrnila na župana občine Nazarje Mateja Pečovnika in ta je prisluhnil želji upravne enote. Sklenjen
je bil sporazum o neodplačni uporabi poslovnih prostorov –
poročne dvorane.
Načelnica Cigaletova je ob tem povedala: »S koncem leta
2014 sporazumno preneha najemno razmerje za uporabo poročne dvorane v gradu Vrbovec in bali smo se, da bomo ostali
brez edine prave poročne dvorane. Upravna enota sama namreč nima dovolj sredstev za plačilo vseh obveznosti, zato
sem se z županom občine Nazarje uspešno dogovorila, da
od 1. januarja 2015 občina nudi v brezplačno uporabo prostore poročne dvorane v gradu Vrbovec. Veseli smo odločitve župana Mateja Pečovnika, ki ima posluh za naše težave,
28
Vrbovške novice
predvsem pa ima interes, da se poroke še naprej opravljajo v
Nazarjah. Na to gleda iz širšega zornega kota, saj se v Nazarjah poročajo pari iz cele Slovenije in tujine, ki ponesejo glas
o naši dolini tudi preko meja.« Svoje zadovoljstvo ob podpisu sporazuma pa je izrazil tudi župan.
Marija Lebar
Podpis pogodbe (Foto: Marija Lebar)
KOMUNALA
Male komunalne čistilne naprave - MKČN
Biološko čiščenje komunalne odpadne vode je le del prispevka k izboljšanju in zaščiti okolja zaradi onesnaževanja. Ker se
ohranjanje narave začne pri viru onesnaževanja je smiselno
sisteme za čiščenje postaviti tam, kjer nastaja odpadna voda.
Biološke čistilne naprave so namenjene čiščenju odpadnih
vod iz kopalnic, stranišč, kuhinj, pralnih strojev in podobnih
virov onesnaževanja. Kje vgrajujemo MKČN?
Vgrajujemo jih predvsem tam, kjer obstoječih ali novozgrajenih objektov ni možno priključiti na urejeno komunalno omrežje, oziroma povsod tam kjer to zahtevajo okoljsko
varstveni predpisi in zakonodaja. Le-ta pa nam nalaga, da
bomo po letu 2018 pri vseh stanovanjskih objektih odpadne vode čistili.
V nadaljevanju predstavljamo tri vrste čistilnih naprav. Tri
tehnologije čiščenja odpadnih voda, ki so primerne in uporabne tako za MKČN za 4 osebe ali več, kakor tudi za čistilne
naprave, ki so namenjene več tisočim uporabnikom.
Rastlinska čistilna naprava (RČN)
Prednosti:
- 90 – 99 % učinkovitost čiščenja
- nizki stroški izgradnje, obratovanja in vzdrževanja
- delovanje brez električne energije
- večnamenska uporaba prečiščene vode
- sposobnost terciarnega čiščenja
- krajinska privlačnost
- ne zavzame veliko prostora (2,5m2/PE - 6PE = 15m2)
Delovanje rastlinskih čistilnih naprav (RČN)
Delovanje RČN temelji na posnemanju samočistilne sposobnosti narave. S pravilno izbiro rastlin, substratov, pretokov vode ter primerno površino posamezne procese intenziviramo, oziroma delovanje RČN prilagodimo vrsti onesnaženja odpadne vode.
Rastlinske čistilne naprave so primerne za
- komunalne odpadne vode (individualne hiše, turistične in
ekološke kmetije, turistične dejavnosti (kampi, turistična naselja, hoteli, naselja)
- tehnološke vode (industrijski obrati, ribogojnice, prehrambeno-predelovalna industija kmetijska dejavnost)
- izcedne vode (komunalna in industrijska odlagališča, rudniške odpadne vode)
- netočkovne vire onesnaževanja (padavinske vode iz urbanih površin, cestišč ter s kmetijskih zemljišč)
- terciarno čiščenje odpadne vode z možnostjo ponovne
uporabe (zalivanje, gašenje požarov).
SBR tehnologija SBR tehnologija (sequencing batch reactor - sekvenčni šar-
žni reaktor) je ena od najučinkovitejših tehnologij biološkega čiščenja odpadnih voda z zelo visokim učinkom čiščenja
- kar do 99%.
Voda se sprva ustavlja v usedalniku, kjer se izločijo in usedejo trdni, večji delci. Po komunikacijskih ceveh se nato pretaka v SBR prekat, kjer se 6 ur zrači ter meša. Mikroorganizmi v tej fazi s svojo biološko močjo tvorijo t.i. aktivno blato;
razgrajujejo fekalije in druge organske snovi v vodi. Nato sledi 2-urna faza usedanja in mirovanja. Aktivno blato z mikroorganizmi v tem času sede na dno zbiralnika, tik pod gladino
pa ostane plast čiste vode, ki se s črpalko ob zaključenem ciklusu črpa iz sistema v naravo (posredno v podzemno vodo,
neposredno v celinsko površinsko vodo, ali rečno ustje izven
območje kopalnih voda – vendar je pri vseh treh možnosti
nekaj zakonskih omejitev, ki jih je potrebno upoštevati (npr.
oddaljenost od jezer, obale, kraško območje, območje namenjeno pripravi pitne vode,…)).
Celoten proces čiščenja (tako biološko čiščenje kot usedanje) se izvaja v istem reaktorju in poteka v enem samem ali
v več bazenih. Čistilne naprave, ki imajo vgrajeno SBR tehnologijo lahko dosegajo kapaciteto nekaj sto tisoč PE (populacijskih ekvivalentov).
Glavne značilnosti in prednosti SBR tehnologije so:
- omogoča čiščenje s tremi fazami v istem bazenu – posodi
29
KOMUNALA
- omogoča odstranjevanje fosforja, ter denitrifikacijo pri čiščenju
- neobčutljivost pri nizkih temperaturah
- zahteva manj opreme in manj prostora
- kapaciteta čiščenja se enostavno poveča z dograditvijo
novih bazenov
- možna je izolacija toksične vode
- enostavno vodenje in nizka poraba energije
MBBR tehnologija
Za zagotavljanje ustrezne stopnje čiščenja in konstantne kvalitete izpusta, zahtevajo moderne biološke čistilne naprave redno vzdrževanje in visoko stopnjo avtomatizacije. Da bi imeli z upravljanjem čistilnih naprav čim manj dela, visoko stabilnost in operativno fleksibilnost sistema, nizke investicijske
stroške in stroške upravljanja čistilnih naprav, predvsem pa da
bi imeli napravo, ki bo čim manj občutljiva na spremenljive
vstopne obremenitve, so razvojni inženirji svoje delo usmerili v tehnologijo čiščenja s pritrjeno biomaso (čiščenje odpadnih vod na način kjer aktivno blato ni
razpršeno v vodni fazi, temveč je pritrjeno – priraščeno na nosilcih).
Tako so razvili učinkovit način čiščenja odpadnih
vod, kjer je biomasa pritrjena na nosilcih, ki se prosto gibljejo v bazenih. (MBBR “Moving Bed Biofilm
Reactor”). MBBR - Moving Bed Biofilm Reactor je sistem,
kjer so mikroorganizmi priraščeni na mobilne po-
lietilenske nosilce, ki se prosto gibljejo v reaktorju. Za obstoj
pritrjenih mikroorganizmov je oskrba s kisikom nepogrešljiva. Biomasa (mikroorganizmi) priraščena na nosilec se med
prezračevanjem prosto giblje po bazenu, prihaja v stik s prisotnim onesnaženjem in ga odstranjuje.
Podobno kot sistem z aktivnim blatom, tudi gibljivi sloj uporablja celoten volumen bazena, vendar le-ta zadržuje večji del
biomase (pritrjene na nosilcih) v reaktorju, medtem ko moramo pri aktivnem blatu biomaso kontinuirno vračati iz naknadnega usedalnika (glej sliko 2). Ko se iz nosilcev odlušči
sloj biomase, se le-ta izloči kot presežno blato. Dejstvo, da
aktivnega blata ni potrebno vračati predstavlja znatno prednost pred klasično čistilno napravo tako glede velikosti naprave, kot stroškov obratovanja.
Gibljivi nosilec je narejen iz polietilena manjše gostote od
vode, je cilindrične oblike s križem v notranjosti cilindra in
nazobčan navzven. Oblika in velikost nosilca je razvita z namenom doseganja največjega možnega koeficienta difuzije
tako na notranji kot na zunanji strani biofilma.
V MBBR sistemu so na nosilcih tako vedno mikroorganizmi, ki so najbolje prilagojeni specifičnim pogojem v bazenu
in je zato kinetika odstranjevanja blizu maksimalne stopnje.
Še toliko bolje je, če bazen pregradimo in se v vsakem biološkem bazenu razvijejo za posamezen proces najustreznejši mikroorganizmi. Največje učinke dosegamo ravno pri odstranjevanju dušikovih spojin, saj procesa nitrifikacije in denitrifikacije potekata v ločenih stopnjah.
MBBR tehnologija deluje tako, da v aeracijske bazene namestimo posebne nosilce, na katerih se zaredi velika količino bakterijskega sloja. MBBR sistem predvideva napolnjenost bazena z nosilci do 67% celotnega volumna, kar ustreza specifični uporabni površini za rast mikroorganizmov cca.
350 m2/m3. Glede na potrebe, način čiščenja in obliko bazena lahko uporabljamo različne polnitve bazenov.
Prednosti tehnologije MBBR so:
- visok učinek čiščenja
- optimalen proces čiščenja s selekcioniranjem mikroorganizmov
- hitro in učinkovito ločevanje suspendiranih snovi (blata)
- manjši volumen bazenov v primerjavi s klasičnim načinom
- enostavno upravljanje, samoregulacija sistema
- ni povračanja blata iz naknadnih usedalnikov
- visoka odpornost na hidravlične in organske preobremenitve
JP Komunala d.o.o.
Mozirje
30
OBČINSKI NAGRAJENCI - SEPTEMBER 2014
Zlati nagrajenci Občine Nazarje v družbi nekdanje županje Majde Podkrižnik
Številni občani in društva so bili deležni pozornosti v obliki občinskih priznanj
31
Od tu in tam
etu za
anskem nogom
or
dv
v
ije
en
ov
Super pokal Sl
ani Nazarje
v Športni dvor
ne
uš
gl
na
in
e
gluh
Izmenjava semen v Boha
čevem toplarju
Neurje s točo v Kokarjah
31. 8. 2014 (Foto: Blaž Po
drižnik)
i
a Moški v omak
Impro predstav
je
ar
e Naz
v Domu kultur
arje
iške enote Naz
Odprtje lekarn
Fotografije: Marija Lebar
32
Vrbovške novice
Direktorica Rosita Aubre
ht in
župan Matej Pečovnik ob
odprtju lekarne