LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE

Transcription

LETNO POROČILO
BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE
BANKE CELJE
ZA LETO 2014
Celje, marec 2015
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Letno poročilo za leto 2014, pripravljeno po
mednarodnih standardih računovodskega poročanja,
kot jih je sprejela Evropska unija.
Vsebina
NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE D.D. ..................................................................................................... 5
POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE D.D. ............................................................................. 7
I POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................................. 13
1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE ............................................................................................... 13
2 PREDSTAVITEV ........................................................................................................................................................ 14
3 AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRŽAVNE POMOČI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA
DUTB ..................................................................................................................................................................... 16
4 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ....................................... 17
5 INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROČJU ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV ............................. 18
6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015 ....................................................................................... 18
7 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2014 .............................................................................................. 19
7.1 Gospodarsko okolje v letu 2014.................................................................................................................................... 19
7.2 Bančno okolje v letu 2014 ............................................................................................................................................. 20
8 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2014 .............................................................................................................. 21
8.1 Finančni rezultat ........................................................................................................................................................... 21
8.2 Finančni položaj............................................................................................................................................................ 22
8.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih....................................................................................................................... 24
8.4 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj ................................................................................................................. 30
8.5 Notranja organizacija in upravljanje s kadri ................................................................................................................... 36
8.6 Informacijska podpora .................................................................................................................................................. 39
8.7 Trajnostni razvoj in družbena odgovornost ................................................................................................................... 40
8.8 Trženjsko komuniciranje ............................................................................................................................................... 40
8.9 Delovanje službe notranje revizije ................................................................................................................................ 41
9 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE .............................................................................................................................. 43
10 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE ....................................................................................................................... 44
11 IZJAVA O UPRAVLJANJU ....................................................................................................................................... 45
12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..................................................................................................... 53
13 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA ........................................................................................................ 54
II RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................................. 61
1
2
3
4
5
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA..................................................................................................................................... 61
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ............................................................................................... 62
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ............................................................................................................................ 63
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ....................................................................................................... 64
IZKAZ DENARNIH TOKOV ....................................................................................................................................... 66
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................................................. 68
1 OSNOVNI PODATKI ...................................................................................................................................................... 68
2 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ....................................................................................... 68
2.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov ............................................................................................................... 68
2.2 Primerjalne informacije ................................................................................................................................................. 71
2.3 Odvisna družba ............................................................................................................................................................ 71
2.4 Konsolidacija ................................................................................................................................................................ 71
2.5 Prevedba tuje valute ..................................................................................................................................................... 72
2.6 Prihodki in odhodki za obresti ....................................................................................................................................... 72
2.7 Prihodki in odhodki za opravnine .................................................................................................................................. 72
2.8 Prihodki iz dividend ....................................................................................................................................................... 73
2.9 Finančni instrumenti ..................................................................................................................................................... 73
2.10 Oslabitev finančnih sredstev ....................................................................................................................................... 76
2.11 Pobot .......................................................................................................................................................................... 78
2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev .......................................................................................................... 78
2.13 Denar in denarni ustrezniki ......................................................................................................................................... 78
2.14 Računovodsko obračunavanje najemov ..................................................................................................................... 78
2.15 Naložbene nepremičnine ............................................................................................................................................ 79
2.16 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................. 79
2.17 Neopredmetena sredstva ........................................................................................................................................... 80
2.18 Zaloge ........................................................................................................................................................................ 80
2.19 Davki .......................................................................................................................................................................... 80
2.20 Ugodnosti zaposlenih ................................................................................................................................................. 81
2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji .............................................................................. 81
2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške .......................................................................................................................... 82
2.23 Finančne in storitvene garancije ................................................................................................................................. 82
3
2.24 Delniški kapital............................................................................................................................................................ 82
2.25 Poročanje po segmentih ............................................................................................................................................. 83
2.26 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene ....................................................................................................... 83
3 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ................................................................................................................ 84
3.1 Čiste obresti .............................................................................................................................................................. 84
3.2 Prihodki iz dividend .................................................................................................................................................... 85
3.3 Čiste opravnine.......................................................................................................................................................... 85
3.4 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida ........................................................................................................................................................................... 85
3.5 Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju .................................................................. 86
3.6 Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ............. 86
3.7 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji ................................................................. 86
3.8 Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik ...................................................................................................................... 87
3.9 Druge čiste poslovne (izgube) ................................................................................................................................... 87
3.10 Administrativni stroški ................................................................................................................................................ 88
3.11 Amortizacija ............................................................................................................................................................... 88
3.12 Rezervacije ................................................................................................................................................................ 89
3.13 Oslabitve ................................................................................................................................................................... 89
4
POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA .................................................................................................. 89
4.1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah .......................................... 89
4.2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju .................................................................................................................. 89
4.3 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo .............................................................................................................. 90
4.4 Krediti bankam (brez vpoglednih vlog) ....................................................................................................................... 91
4.5 Krediti strankam, ki niso banke .................................................................................................................................. 92
4.6 Druga finančna sredstva ............................................................................................................................................ 93
4.7 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju ................................................................................................... 93
4.8 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................ 94
4.9 Naložbene nepremičnine ........................................................................................................................................... 95
4.10 Neopredmetena sredstva .......................................................................................................................................... 96
4.11 Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb .......................................... 96
4.12 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb ............................................................................................................ 96
4.13 Druga sredstva .......................................................................................................................................................... 97
4.14 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ................................................ 98
4.15 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank in centralnih bank ............................................... 98
4.16 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke ................................................... 99
4.17 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank in centralnih bank ............................................ 100
4.18 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke ................................................ 100
4.19 Dolžniški vrednostni papirji ...................................................................................................................................... 100
4.20 Druge finančne obveznosti ...................................................................................................................................... 101
4.21 Rezervacije .............................................................................................................................................................. 101
4.22 Druge obveznosti ..................................................................................................................................................... 102
4.23 Kapital ..................................................................................................................................................................... 102
4.24 Dividenda na delnico ............................................................................................................................................... 103
4.25 Potencialne in prevzete obveznosti ......................................................................................................................... 103
4.26 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................... 104
4.27 Razkritja odnosov s povezanimi osebami ................................................................................................................ 104
4.28 Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini ............................................................................................... 108
4.29 Dogodki po preteku poslovnega leta ........................................................................................................................ 108
5
UPRAVLJANJE Z BANČNIMI TVEGANJI ............................................................................................................... 109
5.1 Kreditno tveganje ..................................................................................................................................................... 109
5.2 Tržna tveganja ......................................................................................................................................................... 124
5.3 Likvidnostno tveganje .............................................................................................................................................. 129
5.4 Kapital in kapitalska ustreznost................................................................................................................................ 131
5.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti ................................................................................................. 132
6
SEGMENTNA ANALIZA .......................................................................................................................................... 135
III RAZKRITJA BANKE CELJE D.D. ............................................................................................................ 143
1 SPLOŠNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 143
2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ (435. ČLEN UREDBE CRR) ............................................................... 143
3 PODROČJE UPORABE (436. ČLEN UREDBE CRR).................................................................................................. 158
4 KAPITAL (437. ČLEN UREDBE CRR) ......................................................................................................................... 158
5 KAPITALSKE ZAHTEVE (438. ČLEN UREDBE CRR)................................................................................................. 162
6 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU NASPROTNE STRANKE (439. ČLEN UREDBE CRR) ................. 164
7 POPRAVKI ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA (442. ČLEN UREDBE CRR) ............................................................ 166
8 NEOBREMENJENA SREDSTVA (443. ČLEN UREDBE CRR) ................................................................................... 174
9 UPORABA ECAI (444. ČLEN UREDBE CRR) ............................................................................................................. 175
10 IZPOSTAVLJENOST TRŽNEMU TVEGANJU (445. ČLEN UREDBE CRR) .............................................................. 176
11 OPERATIVNO TVEGANJE (446. ČLEN UREDBE CRR) ........................................................................................... 176
4
12 IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, KI NISO VKLJUČENI V TRGOVALNO KNJIGO
(447. ČLEN UREDBE CRR) ...................................................................................................................................... 177
13 IZPOSTAVLJENOST OBRESTNEMU TVEGANJU PRI POSTAVKAH, KI NISO VKLJUČENE V TRGOVALNO
KNJIGO (448. ČLEN UREDBE CRR) ........................................................................................................................ 177
14 SISTEM PREJEMKOV (450. ČLEN UREDBE CRR) .................................................................................................. 177
15 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ (453. ČLEN UREDBE CRR) ............................... 181
Seznam kratic
ALCO – Assets and Liabilities Committee – Odbor za upravljanje z bilanco banke
Banka – Banka Celje d.d., Celje
CIR – Cost Income Ratio – delež stroškov v neto prihodkih
CISA – Certified Information System Auditor – revizor informacijskih sistemov
COREP – Common Reporting – skupno poročanje
CRD IV – Capital Requirements Directive IV – Direktiva o kapitalskih zahtevah IV
CRR – Capital Requirements Regulation – Uredba o kapitalskih zahtevah
DDV – davek na dodano vrednost
DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank
EBA – The European Banking Authority – Evropski bančni organ
EBA-DPM – The European Banking Authority Data Point Model
EBITDA – Earnings before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization – poslovni izid pred
obrestmi in davki
ECAI – External Credit Assessment Institutions – zunanja bonitetna agencija
ECB – Evropska centralna banka
EK – Evropska komisija
EU – Evropska unija
EWS – Early warning sistem – sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja
FINREP – Financial Reporting – finančno poročanja
FURS – Finančna uprava Republike Slovenije
ICAAP – The Internal Capital Adequacy Assessment Process – proces ocenjevanja ustreznega
notranjega kapitala
IRB – Internal Rating Based Approach – pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov
IT – Information Technology – informacijska tehnologija
LCR – Liquidity Coverage Ratio – količnik likvidnostnega kritja
MRA – Master Restructuring Agreement – pogodba o finančnem prestrukturiranju
MRS – Mednarodni računovodski standardi
MSRP – mednarodni standardi računovodskega poročanja
MT – Monitoring Trustee – nadzorni zaupnik
NPL – non-performing loans – nedonosni krediti
NSFR – Net Stable Funding Ratio – količnik neto stabilnega financiranja
NSVS – nacionalna stanovanjska varčevalna shema
Odvisna družba – Posest d.o.o., Celje
OMRS – Odbor za mednarodne računovodske standarde
OPMSRP – Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja
PKT – Sistem spremljanja povečanega kreditnega tveganja
RS – Republika Slovenija
SEPA – Single Euro Payments Area – enotno območje plačil v evrih
SISBON – slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb
Skupina – Skupina Banke Celje
SME – Small and medium-sized enterprises – mala in srednje velika podjetja
TRR – transakcijski račun
ZBan-1 – Zakon o bančništvu
ZDavP-2 – Zakon o davčnem postopku
ZGD-1 – Zakon o gospodarskih družbah
5
ZTFI – Zakon o trgu finančnih instrumentov
ZUKSB – Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank
6
NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE d.d.
Za nami je eno najintenzivnejših let v 150-letni zgodovini Banke Celje. Izzivi so bili veliki. Poleg
zagotavljanja nemotenega bančnega poslovanja in vzdrževanja visokih likvidnostnih rezerv smo se
morali namreč soočiti s potrebo po zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja, kar nam zagotavlja
dolgoročno stabilno kapitalsko ustreznost. To smo v letu 2014 dosegli, hkrati pa smo se uspešno
repozicionirali in usmerili na svoj primarni – regijski trg.
Aktivnosti za povečanje kapitala so se pričele že na skupščini banke leta 2013, po objavi rezultatov
stresnih testov konec leta 2013 pa smo dokapitalizacijske aktivnosti okrepili. Opravili smo razgovore
s tedanjimi večjimi lastniki banke, prav tako pa tudi s predstavniki slovenskih bank v tuji lasti.
Potencialnega vlagatelja smo iskali tudi zunaj Slovenije. Pri iskanju strateškega partnerja smo
sodelovali s tujo svetovalno družbo, ki je testirala bančni trg. Žal so bile razmere v prvem četrtletju
2014 tako zahtevne, da nihče od potencialnih vlagateljev ni izrazil zadovoljivega interesa za
dokapitalizacijo Banke Celje.
Po odredbi regulatorja smo aprila 2014 izvedli dokapitalizacijsko skupščino. Sočasno je nastal
program za pridobitev državne pomoči, saj je bilo banki naloženo, da mora v primeru neuspele
dokapitalizacijske skupščine regulatorju predložiti podroben načrt ukrepov za svojo reorganizacijo
ter pobudo za izvedbo ukrepov državne pomoči. Ker obstoječi delničarji, imetniki podrejenih
kapitalskih instrumentov banke in drugi zainteresirani vlagatelji, niso uspeli povečati kapitalskega
vložka v Banko Celje, smo konec aprila zaprosili za državno pomoč prek prenosa določenega
premoženja na državno Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB) in povečanja
osnovnega kapitala. Med obravnavo načrta, ki smo ga predložili, je Vlada Republike Slovenije
izrazila potrebo po dodatni zavezi, in sicer, naj država v primeru pridobitve večinskega deleža, Banko
Celje združi z Abanko. Na podlagi teh izhodišč smo oktobra 2014 Evropski komisiji (v nadaljevanju
EK) v Bruselj predložili program prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke.
Ves čas smo vzporedno iskali tudi možnosti za povečanje osnovnega kapitala Banke Celje prek
zasebnih vlagateljev, zato je v banki potekal skrbni pregled. Po koncu skrbnega pregleda je zasebni
vlagatelj izrazil interes za sodelovanje v kasnejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega
sistema.
S ciljem, da se v Banki Celje vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje, upoštevaje
združitev banke z Abanko, in da se ohrani stabilnost slovenskega finančnega sistema, smo 16.
decembra 2014 iz Banke Slovenije prejeli odločbo o izrednih ukrepih. Na podlagi te odločbe so
prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, izvedla pa se je dokapitalizacija v višini 190 milijonov
evrov. Država je tako postala edina lastnica Banke Celje. S povečanjem osnovnega kapitala so bile
izpolnjene zahteve glede minimalnega kapitala in zagotovljena je bila dolgoročna kapitalska
ustreznost.
Zahtevnim procesom navkljub nam je uspelo ohraniti zaupanje komitentov, kar se odraža med
drugim v rasti depozitov prebivalstva in samostojnih podjetnikov. V preteklem letu smo skupno
odobrili za 213 milijonov evrov novih kreditov, tako podjetjem kot samostojnim podjetnikom in
prebivalstvu. Krediti nebančnemu sektorju so se glede na leto poprej sicer znižali, vendar je treba
pri tem upoštevati prenos slabih terjatev na DUTB v povezavi s pridobivanjem državne pomoči. Tudi
sicer je razmere v celotnem bančnem sistemu v državi zaznamovalo upadanje kreditiranja, kar gre
pripisati šibki kreditni sposobnosti podjetij, začetim stečajnim postopkom in izbrisom družb iz
poslovnih registrov zaradi stečaja.
Banka Celje je v letu 2014 ustvarila 38,7 milijona evrov dobička pred oblikovanjem oslabitev in
rezervacij. Po prenosu slabih terjatev na DUTB ter oblikovanju oslabitev in rezervacij v višini 64,4
milijona evrov, beleži za 21,1 milijona evrov negativnega finančnega rezultata po davkih.
Banka je v minulem poslovnem letu nemoteno zagotavljala bančne storitve vsem strankam, uvajala
pa je tudi nove storitve in pripravljala posebne ponudbe. Ob spremenjeni poslovni politiki smo se
prednostno usmerili k ponudbi klasičnih bančnih produktov z manjšo porabo kapitala. Tako smo na
prvem mestu podpirali mala in srednje velika podjetja ter prebivalstvo, ki so postali najmočnejši
segment kreditnega poslovanja banke.
Spremenjen model poslovanja in finančni načrt s programom prestrukturiranja ter oblikovanja nove
združene banke izvajamo tudi v letu 2015. Banka Celje bo letos poleg usmerjanja poslovanja na
regionalni trg in kreditiranja malih in srednje velikih podjetij ter prebivalstva še povečevala stopnjo
opremljenosti komitentov s svojimi produkti, nadgrajevala bo proces upravljanja s tveganji in dalje
izboljševala operativno učinkovitost. Kot zaupanja vreden poslovni partner bo, tako kot doslej, z
vsemi deležniki v okolju razvijala družbeno odgovorne odnose, v svoje poslovanje pa bo vpenjala
temeljne vrednote tradicije, znanja in strokovnosti.
POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d.
Okvir za delovanje nadzornega sveta banke ter njegove pristojnosti in obveznosti opredeljujejo
zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave
in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti banke (Statut ter Poslovniki o delu
nadzornega sveta in njegovih odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanašajo na delovanje banke.
Strokovno podporo pri odločanju na nekaterih posebnih področjih delovanja banke so nadzornemu
svetu v letu 2014 zagotavljali revizijski odbor, komisija za prejemke in kadrovska komisija.
Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet Banke Celje d.d. je bil imenovan na 26. redni Skupščini delničarjev Banke Celje d.d.
dne 24. maja 2011. V letu 2014 je deloval v sestavi: dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Barbara
Smolnikar, namestnica predsednika, dr. Tomaž Subotič, Melita Malgaj, mag. Zdenko Zanoški in
Bojan Šrot, kot člani nadzornega sveta.
Nadzorni svet se je v letu 2014 sestal na desetih rednih sejah, na katerih je obravnaval 104 točke
dnevnega reda, in petih korespondenčnih sejah, na katerih je obravnaval 11 točk dnevnega reda.
Na sejah se je nadzorni svet preko poročil uprave banke seznanjal z medletnim poslovanjem banke.
Posebno skrb je namenil obravnavi ukrepov, ki jih je banka prejela od Banke Slovenije, skupaj z
informacijami o aktivnostih banke za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Tekoče se je zelo natančno
seznanjal z aktivnostmi za dokapitalizacijo banke ter s postopkom konsolidacije Banke Celje in
Abanke.
Obravnaval in potrdil je revidirano Letno poročilo banke in skupine za leto 2013, po obrazložitvi
revizorjevega poročila s strani pooblaščenega revizorja. Nadzorni svet se je tekoče seznanjal tudi z
vsemi ključnimi elementi Letnega poročila banke in skupine za leto 2014.
Nadzorni svet se je seznanil z ukrepi banke na področju izboljšanja upravljanja s tveganji (s
posebnim poudarkom na kreditnem tveganju) ter izdal soglasja za politike in strategije banke za
upravljanje s tveganji in profil tveganja banke za leto 2014. Sprejel je poslovno politiko in finančni
načrt banke za leto 2014 ter spremljal delovanje službe notranje revizije. Na pobudo nadzornega
sveta je bil s strani zunanjega izvajalca izveden tudi poseben pregled odobravanja kreditov več
pomembnim komitentom banke s trenutnim statusom neplačnika, od leta 2008 dalje; izsledki
pregleda in aktivnosti banke za izboljšanje so bili članom nadzornega sveta podrobno predstavljeni
na več sejah. Nadzorni svet je potrdil tudi Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja
in nadzora v Banki Celje, seznanil pa se je s Politiko ocenjevanja primernosti nosilcev ključnih funkcij
v Banki Celje d.d.
Predsednik nadzornega sveta je bil v rednih stikih z upravo banke, kar je nadzornemu svetu
omogočilo tekoče nadziranje njenega delovanja. Nadzorni svet je na svoje seje povabil
pooblaščenega revizorja in mu omogočil, da mu je predstavil ugotovitve, povezane z revidiranjem
banke.
Nadzorni svet ugotavlja, da v letu 2014 njegovi člani niso bili v nasprotju interesov ter da so kot člani
nadzornega sveta delovali samostojno in neodvisno. Sej nadzornega sveta so se člani udeleževali
redno, tako da je nadzorni svet zasedal v polni sestavi, vsi člani pa so aktivno sodelovali pri kreiranju
odločitev, saj so se udeleževali razprav pri posameznih točkah dnevnega reda.
Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2014 nadzorni svet ocenjuje, da je bilo delo
nadzornega sveta v letu 2014 izvedeno strokovno korektno, v največji možni meri skladno s
Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse
njegovega delovanja.
Delovanje revizijskega odbora, komisije za prejemke in kadrovske komisije
Revizijski odbor v sestavi: dr. Tomaž Subotič, predsednik, Melita Malgaj, namestnica predsednika,
mag. Barbara Smolnikar, članica in mag. Blanka Vezjak, pooblaščena revizorka, zunanja neodvisna
članica revizijskega odbora, se je v letu 2014 sestal na osmih sejah. Obravnaval je 67 točk dnevnega
reda. Obravnavana gradiva so se nanašala na sprejem načrta delovanja revizijskega odbora v letu
2014, seznanitev s poročilom o delu službe notranje revizije za leto 2013, s programom dela službe
notranje revizije za leto 2014 in poročilom o delu službe notranje revizije v prvem polletju 2014,
seznanitev z informacijo o pregledu Banke Slovenije (proces ICAAP) in o vseh drugih odprtih
zadevah banke do Banke Slovenije, s strategijo in politikami upravljanja s tveganji, strategijo
trgovanja ter profilom tveganja banke – vse za leto 2015. V juliju se je seznanil s ponudbami za izbor
revizorja in nadzornemu svetu predlagal imenovanje revizorja za poslovno leto 2014. Spremljal je
medletne poslovne rezultate banke ter izpostavljenost banke kreditnemu tveganju (četrtletno),
petletni razvojni plan banke ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2014. Revizijski
odbor je aktivno (na vsaki seji) obravnaval aktivnosti s potekom restrukturiranja terjatev do 15
največjih podjetij, ki imajo potencial za preživetje. Spremljal je poročila o proučitvi pravnih možnosti
za vložitev zahtevkov (odškodninskih, kazenskih ali drugih postopkov) pri odobravanju kreditov v
obdobju 2004 – 2010 v Sloveniji in izven. Predstavljene so mu bile: pogodba o revidiranju poslovanja
banke za leto 2014, ugotovitve zunanjega revizorja po opravljeni predhodni reviziji za leto 2014 ter
poslovanje odvisne družbe Posest d.o.o.
Predsednik revizijskega odbora je nadzorni svet redno, preko poročil na sejah nadzornega sveta,
obveščal o vseh aktivnostih revizijskega odbora. Revizijski odbor je v letu 2014 uspešno izvedel vse
z načrtom zadane naloge in je nadzornemu svetu nudil ustrezno svetovalno podporo na področjih,
zaradi katerih je bil tudi ustanovljen.
Komisija za prejemke se je v letu 2014 sestala na dveh sejah in se seznanila s smernicami
Evropskega bančnega organa o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora ter
obravnavala Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje ter
se strinjala z njeno vsebino.
Kadrovska komisija se je v letu 2014 sestala dvakrat ter obravnavala in potrdila kriterije za izbor
predsednika uprave banke, prav tako je obravnavala ponudbe kadrovskih agencij in izbrala
kadrovsko agencijo za izvedbo postopka za izbor novega predsednika uprave. S sklepom o prekinitvi
postopka izbora predsednika uprave, ki ga je sprejel nadzorni svet, je kadrovska komisija zaključila
svoje delo v letu 2014.
POSLOVNO POROČILO
Poslovno poročilo 2014
I POSLOVNO POROČILO
1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE
- zneski v tisoč evrih
2014
1
1.
2.
3.
4.
Izkaz finančnega položaja (na dan 31. decembra)
Bilančna vsota
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja
- pravnih oseb in s.p.
- prebivalstva
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju
- pravnim osebam in s.p.
- prebivalstvu
Celotni kapital
Oslabitve finančnih sredstev in rezervacije
Obseg zunajbilančnega poslovanja
Izkaz poslovnega izida (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.)
Čiste obresti
Čisti neobrestni prihodki
Redni stroški
Stroški restrukturiranja
Amortizacija
Oslabitve in rezervacije
Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
Izkaz vseobsegajočega donosa
Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo
Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega
vseobsegajočega donosa
Število komitentov
- prebivalstvo
- pravne osebe
5.
Število zaposlenih (na dan 31. decembra)
6.
Delnice
Število delničarjev
Število delnic
Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek
kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v evrih)
Knjigovodska vrednost delnice (v evrih)
7.
Kazalci v %
Kapital
Količnik kapitalske ustreznosti
Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni
vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti na
razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke
Profitabilnost
Obrestna marža
Marža finančnega posredništva
Donos na aktivo po obdavčitvi
Donos na kapital pred obdavčitvijo
Donos na kapital po obdavčitvi
Stroški poslovanja
Operativni stroški na povprečno aktivo
2013
2
2012
3
Indeksi
5=2:3
4=1:2
1.711.982
1.251.321
580.748
670.573
891.629
600.212
291.417
201.581
162.997
360.701
1.815.228
1.274.152
616.295
657.857
1.240.057
930.480
309.577
40.758
360.139
524.980
2.270.076
1.416.899
716.570
700.329
1.590.853
1.265.826
325.027
157.943
166.432
551.939
94
98
94
102
72
65
94
495
45
69
80
90
86
94
78
74
95
26
216
95
39.012
32.022
(28.688)
(1.052)
(2.593)
(64.352)
(25.651)
4.550
37.291
94.680
(30.610)
(2.891)
(214.054)
(115.584)
(10.673)
46.589
24.714
(31.848)
(3.392)
(63.600)
(27.537)
2.553
105
34
94
90
30
22
(43)
80
383
96
85
337
420
(418)
(8.135)
8.478
1.844
(96)
460
(279)
586
(265)
(48)
(221)
127.766
6.596
132.735
6.936
136.144
7.423
96
95
97
93
468
500
508
94
98
1
5.000.000
706
508.629
709
508.629
983
100
100
10
38
33
80
33
311
30
48
100
26
18,22
2,49
13,01
732
19
13,01
21,61
7,96
60
271
2,35
4,28
(1,27)
(45,76)
(37,64)
1,73
6,13
(5,87)
(81,59)
(89,12)
1,93
2,95
(1,03)
(15,37)
(13,95)
136
70
22
56
42
90
208
570
531
639
1,95
1,56
1,46
125
107
Vir: Metodologija za izračun kazalnikov poslovanja z dne 1. 1. 2014 in navodila o spremembi z dne 10. 12. 2014.
Krediti in depoziti pravnih oseb vključujejo tudi podatke o samostojnih podjetnikih, v nadaljevanju poročila so samostojni
podjetniki vključeni k podatkom za prebivalstvo.
13
2 PREDSTAVITEV
Banka ima v 100 % lasti družbo Posest d.o.o. Celje, v konsolidacijo z banko je vključena po polni
konsolidaciji. Odvisna družba je z vidika obsega poslovanja nematerialna, pomembnejše bilančne
postavke pa so podrobneje predstavljene v računovodskem delu letnega poročila.
Predstavitev banke
Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine Celje.
Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je
preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta 1994.
Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka
Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko
Noricum d.d. Ljubljana in jo najprej preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana in nato v letu 2014
v poslovno enoto banke, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Žalec in jo najprej
preoblikovala v Podružnico Hmezad, leta 2011 pa prav tako v poslovno enoto banke. Leta 1999 je
podpisala Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko
d.d. ter postala pridružena članica njene bančne skupine.
V februarju 2011 se je konzorcij lastnikov banke odločil za postopek javne prodaje delnic banke, na
podlagi česar je bil v maju 2011 opravljen skrbni pregled poslovanja banke s strani potencialnega
kupca, lastniki so nato prodajo začasno ustavili.
Decembra 2014 je banka zaradi primanjkljaja kapitala ob dovoljenju Evropske komisije prejela
državno pomoč in sprejela zavezo, da se bo združila z Abanko najkasneje do 1. januarja 2016.
V letu 2014 je banka praznovala 150. letnico delovanja, ki jo je javnosti predstavljala s sloganom »Z
vami skozi generacije, iz leta v leto, že 150 let«.
Osebna izkaznica banke
Ime
Sedež
Transakcijski račun
IBAN
SWIFT
Davčna številka
Identifikacijska številka za DDV
Matična številka
Osnovni kapital
Št. reg. vpisa pri Okrožnem sodišču v Celju
Telefon
Telefax
Spletni naslov
E-pošta
Facebook
Banka Celje d.d.
Vodnikova 2, 3000 Celje
01000-0000600028
SI56 0100 0000 0600 028
SBCESI2X
89734912
SI89734912
5026121
50.000.000,00 evrov
Srg.3053/94
03 422 10 00
03 422 11 00
http://www.banka-celje.si
info@banka-celje.si
Banka Celje
Obseg poslovanja
Banka je samostojna finančna institucija, ustanovljena kot delniška družba za opravljanje vseh
bančnih in drugih finančnih storitev. Na podlagi izdanih dovoljenj lahko opravlja naslednje vzajemno
priznane finančne storitve po 10. členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1):
- sprejemanje depozitov;
- dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z
regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim
14
-
financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev,
zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
plačilne storitve;
izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih
menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitve iz 3. alineje;
izdajanje garancij in drugih jamstev;
trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi
posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi
instrumenti;
trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
oddajanje sefov v najem.
Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1:
- posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
- trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov;
- storitve odvisnega borznoposredniškega zastopnika.
Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje še preko specializirane odvisne družbe Posest d.o.o. Celje,
ki je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo.
Predstavitev skupine
Skupino Banke Celje (v nadaljevanju skupina) na dan 31. decembra 2014 sestavljata: Banka Celje
d.d. (v nadaljevanju banka) kot matična banka, in Posest d.o.o. Celje (v nadaljevanju odvisna
družba). Banka je 100-odstotni lastnik odvisne družbe.
Osebna izkaznica odvisne družbe
Ime družbe
Sedež
Transakcijski račun
Identifikacijska številka za DDV
Matična številka
Osnovni kapital
Telefon
Telefax
Spletni naslov
E-pošta
Posest d.o.o. Celje
Vrunčeva ulica 1, 3000 Celje
06000-0004429610 odprt pri Banki Celje
SI72078537
5509327
2.124.486,00 evrov
03 428 25 50
03 428 25 52
http://www.posest.si
info@posest.si
Družba Posest je bila ustanovljena 6. septembra 1991, njen daljši naziv je: Posest, Podjetje za
trgovino, inženiring in posredovanje, d.o.o., Celje.
Obseg poslovanja odvisne družbe
Družba je registrirana za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle pa spadajo:
- trženje nepremičnin v lasti družbe in banke;
- cenitve nepremičnin in opreme;
- kontrola namenske porabe odobrenih kreditov banke investitorjem;
- pomoč pri unovčevanju težje izterljivih terjatev banke;
- lizing nepremičnin;
- inženiring lastnih in tujih nepremičnin;
- svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov.
15
3 AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRŽAVNE POMOČI IN PRENOS
SLABIH TERJATEV NA DUTB
Zaradi ugotovljenega primanjkljaja kapitala je banka do konca januarja 2014 regulatorju posredovala
načrt aktivnosti za zmanjšanje oziroma pokritje kapitalskega primanjkljaja do leta 2015. Sočasno s
pripravo dokumenta je banka izbrala družbo za svetovanje pri dokapitalizaciji in pristopila k
intenzivnemu iskanju zasebnih strateških vlagateljev. Dvostopenjski proces iskanja
potencialnega kupca se je zaključil zaradi ne dovolj močno izkazanih zavez.
Po prejemu Odredbe Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za povečanje osnovnega kapitala v
mesecu aprilu 2014, je bila sklicana dokapitalizacijska skupščina, vendar povečanje kapitala v
zahtevanem roku ni bilo realizirano.
Po nerealizirani dokapitalizaciji s strani zasebnih vlagateljev je banka konec aprila 2014 zaprosila
za državno pomoč v obliki prenosa določenega premoženja na DUTB in povečanja osnovnega
kapitala v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju ZUKSB) in s
pravili o državnih pomočeh.
Za pridobitev državne pomoči je pripravila samostojni program prestrukturiranja banke, ki je bil v
mesecu aprilu posredovan Evropski komisiji, v mesecu oktobru pa ji je bil posredovan nov program
prestrukturiranja, izdelan za združeni Abanko in Banko Celje. Evropske komisija je soglasje za
državno pomoč izdala dne 16. decembra 2014 pod pogojem združitve z Abanko najkasneje do 1.
januarja 2016 in odprodajo združene banke do leta 2019.
Dne 16. decembra 2014 je banka prejela odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, na podlagi
katere so v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje
odločbe in so predstavljale osnovni kapital banke ter podrejene finančne instrumente in se je hkrati
povečal kapital banke.
Po zmanjšanju osnovnega kapitala na nič evrov (0) se je kapital banke hkrati povečal za 190
milijonov evrov, država pa je postala edina lastnica banke. Osnovni kapital banke po dokapitalizaciji
znaša 50 milijonov evrov in je razdeljen na 5 milijonov novih navadnih kosovnih delnic s pripadajočim
zneskom 10 evrov, emisijska vrednost delnice je znašala 38 evrov. Polovica dokapitalizacije banke
je bila realizirana z denarnimi vložki, druga polovica pa s prejemom obveznic RS.
Soglasje Evropske komisije za odobritev državne pomoči je bilo tudi predpogoj za prenos slabih
terjatev na DUTB. Prenosna vrednost terjatev je bila določena v višini 369.092 tisoč evrov in
vključuje prenos kreditov, finančnih naložb in z njimi povezanih terjatev. Za prenesene terjatve je
banka prejela obveznice DUTB s poroštvom države v znesku 125.795 tisoč evrov.
Evropska komisija je izdajo dovoljenja pogojevala z izpolnjevanjem zavez, ki jih mora banka
izpolnjevati in jih bo redno spremljal nadzorni zaupnik t.i. »Monitoring Trustee« (MT). Zaveze banke
se nanašajo predvsem na izboljšanje stroškovne učinkovitosti, izboljšanje upravljanja s tveganji,
umik banke iz tveganih trgov in naložb ter izboljšanje korporativnega upravljanja. V januarju 2015 je
bila za koordinacijo dela pri izpolnjevanju zavez ustanovljena posebna delovna skupina.
16
4 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA
Pomembnejši dogodki v letu 2014
- priprava in posredovanje načrta aktivnosti za zmanjšanje oziroma pokritje kapitalskega
primanjkljaja do leta 2015 Banki Slovenije skladno z zahtevo iz odredbe dne 17. januarja 2014;
- sodelovanje banke s tujo svetovalno družbo pri iskanju strateškega partnerja banke;
- izvedba skrbnega pregleda s strani zasebnega investitorja, ki je ob zaključku izrazil interes za
sodelovanje v kasnejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema;
- prejem Odredbe o odpravi kršitev z dodatnimi ukrepi, ki jo je Banka Slovenije izdala 11.
marca 2014, z zahtevkom sklica dokapitalizacijske skupščine;
- sklep Vlade RS z dne 19. marca 2014, da je banka primerna za izvedbo ukrepov za krepitev
stabilnosti bank (na osnovi ZUKSB) in da bo Vlada RS izvršila svojo zavezo po dokapitalizaciji
banke in prenosu dela tveganih postavk na DUTB, če dokapitalizacija s strani zasebnih
vlagateljev ne bo uspešna;
- izvedba dokapitalizacijske skupščine delničarjev dne 11. aprila 2014 in izglasovanje sklepa
o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki najmanj v višini 160 mio evrov z rokom
vplačila do 25. aprila 2014; dokapitalizacija ni uspela, saj nihče od povabljenih vlagateljev ni
vplačal novih delnic;
- obravnava samostojnega programa prestrukturiranja banke na Ministrstvu za finance in Svetu
Banke Slovenije v mesecu aprilu ter njegovo posredovanje Evropski komisiji s kasnejšimi
dopolnitvami;
- prejem sklepa in sodbe Višjega sodišča v Celju v gospodarskem sporu zaradi plačila
nadomestila glede nezmožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjene upravne stavbe na
Vodnikovi 2 in plačilo 5 milijonov evrov dne 30. septembra 2014 denacionalizacijskima
upravičenkama, hkrati banka vodi nadaljnje aktivnosti v postopku za plačilo odškodnine v zvezi
z navedenim postopkom;
- priprava in posredovanje programa prestrukturiranja združene Abanke in Banke Celje
Evropski komisiji dne 15. oktobra 2014;
- prejem Odredbe Banke Slovenije z dne 19. novembra 2014 o posebnih ukrepih nadzora,
na podlagi katere se do odločitve Evropske komisije o dopustni državni pomoči banki zadrži
izplačilo glavnice in obresti iz naslova podrejenih obveznosti banke;
- prejem Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 16. decembra 2014 s ciljem, da
se v banki ponovno vzpostavijo pogoji za njeno dolgoročno poslovanje, upoštevajoč združitev z
Abanko, ter ohrani stabilnost finančnega sistema v RS.
Dogodki po datumu bilance stanja
- ustanovitev delovne skupine za izvajanje koordinacije z Monitoring Trusteejem (MT) z dne
12. januarja 2015, katere ključni nalogi bosta spremljava in poročanje o uresničevanju sprejetih
zavez Evropske komisije;
- v okviru aktivnosti, povezanih z združevanjem Abanke in Banke Celje, sta banki v februarju
izbrali družbo za izvajanje svetovalnih storitev na področju združevanja;
- zaključek sodelovanja banke s Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v
okviru horizontalnega monitoringa z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje v mesecu aprilu 2015
in prehod na formalno davčno obravnavo poslovanja banke v skladu z določbami Zakona o
davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2);
- v procesu združevanja z Abanko se bo mag. Aleksander Vozel, po pridobitvi licence Banke
Slovenije in po imenovanju novega člana uprave Banke Celje, pridružil upravi Abanke, kjer bo
nadaljeval delo pri združevanju obeh bank.
17
5 INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROČJU ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV
Zaradi zaščite interesov in povrnitve ugleda je banka na podlagi odredbe Banke Slovenije dolžna
vložiti zahtevke v okviru odškodninskih, delovnopravnih in drugih ustreznih postopkov, kjer je to
pravno mogoče, ter zahtevati povrnitev škode in vseh koristi, pridobljenih s kršitvijo veljavnih
predpisov. Podatke je dolžna banka javno razkriti.
Na tej osnovi je banka v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2014 skupaj z zunanjimi odvetniki
vložila 43 naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj oziroma kazenskih ovadb zoper 31 fizičnih in
12 pravnih oseb. V skupno 32 premoženjsko pravnih zahtevkih je bilo priglašeno za 32,6 milijonov
evrov škode. Hkrati je tudi zunanja revizijska družba v prvem polletju 2014 izvajala pregled
odobravanja, spremljanja in izterjevanja kreditov za izbrane komitente banke z vidika spoštovanja
predpisane bančne regulative, internih aktov banke in mednarodne bančne prakse na tem področju.
6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015
Banka je v mesecu novembru 2014 nadzornemu svetu predstavila planska izhodišča, končni planski
dokument za leto 2015 pa je bil pripravljen po potrditvi programa prestrukturiranja na Evropski
komisiji oziroma po pridobitvi državne pomoči. Kot strateški dokument za obdobje do leta 2019 se
bo uporabljal program prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke.
Poslovna politika banke s finančnim načrtom za leto 2015 temelji na programu prestrukturiranja
združene Banke Celje in Abanke, ki je bil pripravljen v sodelovanju z zunanjo svetovalno družbo, in
je bil 15. oktobra 2014 posredovan Evropski komisiji v okviru postopka presoje dovoljene državne
pomoči. Prav tako plan spoštuje zaveze banke, dane Evropski komisiji.
Pri oblikovanju poslovnih usmeritev in finančnega načrta za leto 2015 je banka upoštevala:
- zagotovitev dolgoročno stabilne kapitalske ustreznosti;
- prejem kapitala;
- ohranitev samostojnosti poslovanja v letu 2015, ciljni datum združitve Banke Celje in Abanke je
1. januar 2016;
- makroekonomske napovedi in zakonske spremembe.
Poslovni načrt banke za leto 2015 vključuje naslednje ključne cilje:
- usmeritev na regionalni trg in v kreditiranje malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju SME,
Small and Medium-sized Enterprises) ter prebivalstva;
- povečanje stopnje opremljenosti strank s produkti;
- nadgradnjo procesa upravljanja s tveganji;
- nadaljnje izboljšanje operativne učinkovitosti.
Ciljni trg banke je Slovenija, predvsem regije, kjer ima svoje poslovne enote. Z namenom razpršitve
kreditnega tveganja bo banka v letu 2015 pospeševala kreditiranje SME in prebivalstva.
Glede na planirane trženjske aktivnosti in predvidene spremembe prodajnih procesov banka
načrtuje za leto 2015 povišanje povprečne opremljenosti strank s produkti banke. Povečanje stopnje
opremljenosti strank s produkti je predvideno pri vseh ključnih segmentih poslovanja s
prebivalstvom.
Na področju upravljanja s tveganji bo banka v letu 2015 nadgradila interni bonitetni sistem
razvrščanja dolžnikov in določanje limitov, vzpostavila sistem zgodnjega odkrivanja povečanega
kreditnega tveganja (EWS, Early Warning Sistem), nadgradila področje upravljanja z likvidnostnim
tveganjem in izvajanje stres testov za merjenje izpostavljenosti posameznim tveganjem.
18
7 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2014
7.1 Gospodarsko okolje v letu 2014
V letu 2014 se je v Sloveniji nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti. Po prvi oceni se je
bruto domači proizvod v letu 2014 realno povečal za 2,6 %. K rasti sta največji delež prispevala
zunanje povpraševanje in bruto investicije. Tradicionalno je največ prispeval izvoz, ki se je v letu
2014 povečal za 6,3 %, čedalje bolj pa se krepi tudi uvoz. V letu 2014 je dosegel 4,1 %, kar bi lahko
poleg ohlajanja gospodarstev v najpomembnejših trgovinskih partnericah v prihodnje vplivalo na
manjši prispevek neto izvoza h gospodarski rasti. Investicije so se povečale predvsem v infrastrukturi
na lokalni ravni, ki so bile delno financirane z evropskimi sredstvi. Skupno so se v letu 2014 povečale
za 3,6 %.
Ob izboljševanju gospodarskih razmer v državi se je v letu 2014 začela postopoma zniževati stopnja
brezposelnosti. Konec leta 2014 je bilo brezposelnih 119.460 oseb, stopnja brezposelnosti pa je
znašala 13,0 %. Leta 2013 je stopnja brezposelnosti znašala 13,5 %, število brezposelnih pa je
preseglo 124.000 oseb.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v
Sloveniji v letu 2014 negativna v višini 0,1 %, deflacija je bila predvsem posledica nižjih cen
energentov, pa tudi hrane in trajnih dobrin. Povprečna 12-mesečna rast cen je znašala 0,4 % in je
bila za 1,5 odstotne točke nižja kot v letu 2013. V državah članicah Evropske monetarne unije je
letna stopnja inflacije po novembrskih podatkih v povprečju znašala 0,3 %, v državah članicah
Evropske unije (v nadaljevanju EU) 0,4 % in v Sloveniji 0,1 %.
BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD realne stopnje rasti v %
3,0
2,6
2,0
1,0
0,0
ocena 2014
2013
2012
-1,0
-1,0
-2,0
-2,6
-3,0
Vir: Ekonomsko ogledalo, januar 2015, Urad za ekonomske analize in razvoj
19
7.2 Bančno okolje v letu 2014
Krčenje bilančne vsote bančnega sistema se je v letu 2014 nadaljevalo peto leto zapored, a je bilo
v primerjavi s predhodnima dvema letoma počasnejše. Na naložbeni strani bančnih bilanc so se
najbolj zmanjšala posojila nebančnemu sektorju, povečale pa so se manj donosne naložbe v bolj
likvidna sredstva in vrednostne papirje.
V okviru posojil nebančnemu sektorju so se krediti podjetjem na eni strani zniževali zaradi prenosa
slabih terjatev na DUTB in na drugi strani zaradi šibke kreditne sposobnosti podjetij. V letu 2014 so
se začeli stečajni postopki v 1.302 družbah, 850 družb je bilo izbrisanih iz poslovnega registra
Slovenije zaradi končanih stečajnih postopkov. Povečevalo se je le kreditiranje prebivalstva, ki z
nizko stopnjo nedonosnih terjatev velja za manj tvegan sektor. Zaradi relativno nizke zadolženosti
se v prihodnje pričakuje še več aktivnosti bank usmerjenih k prebivalstvu.
Na kreditno aktivnost bank so vplivali tudi nestabilni viri financiranja. Vse več je namreč kratkoročnih
virov financiranja, ki predstavljajo precejšnjo omejitev pri financiranju dolgoročnejših posojil, zato jih
banke delno investirajo v vrednostne papirje. Tudi viri Evropske centralne banke (v nadaljevanju
ECB) so kratkoročne narave in so primerni predvsem za kratkoročno uravnavanje likvidnosti.
Obseg kreditov v tuji valuti, kjer prevladuje zadolžitev v švicarskem franku, je konec leta 2014 znašal
manj kot 5 % vseh kreditov. Več kot dve tretjini vseh kreditov v tuji valuti predstavljajo krediti
prebivalstvu, ki se je zadolževalo predvsem za stanovanjske namene. Od najvišje ravni oktobra 2008
se je obseg kreditov v švicarskih frankih znižal za okoli 60 %, z razdolževanjem in zamenjavami v
evrske kredite.
Obseg vlog prebivalstva in države se je v letu 2014 povečal, obveznosti bank do tujih virov
financiranja pa so se še zmanjševale. Prebivalstvo je v letu 2014 povečevalo predvsem vpogledne
vloge, država pa je nasprotno v največji meri povečevala kratkoročne in dolgoročne depozite.
Obveznosti do ECB so se zaradi izvedbe druge avkcije ciljno usmerjenih dolgoročnejših operacij
refinanciranja ob koncu leta 2014 povišale, vendar so bile še vedno precej nižje kot v letu 2013.
Ob izrazitem izboljšanju kapitalske ustreznosti po izpeljanih dokapitalizacijah v letih 2013 in 2014 je
potrebno upoštevati, da je zmanjševanje kreditne aktivnosti in prilagajanje strukture tveganosti
naložb bank ter s tem povezano zniževanje kapitalskih zahtev prevladujoč način vzdrževanja in
izboljševanja kapitalske ustreznosti. Zaradi nizkih obrestnih mer, zmanjševanja obsega poslovanja
in povečanega financiranja podjetij v tujini se bo v slovenskih bankah v prihodnje povečevalo
dohodkovno tveganje, saj bodo banke v takšnih razmerah težko ustvarile dovolj prihodkov za
pokrivanje operativnih stroškov in stroškov oslabitev. Ključen vpliv na obseg dohodkovnega tveganja
v bankah bosta imeli kreditna rast in obseg slabih posojil v strukturi posojil.
20
8 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2014
8.1 Finančni rezultat
V letu 2014 je banka ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 38.701 tisoč
evrov. Po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije je bil ustvarjen negativni
finančni rezultat pred obdavčitvijo v višini 25.651 tisoč evrov.
GIBANJE OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV, STROŠKOV POSLOVANJA TER
OSLABITEV IN REZERVACIJ v tisoč evrih
94.680
100.000
70.000
40.000
39.012
37.291
32.022
10.000
-20.000
-50.000
Obrestni prihodki
Neobrestni
prihodki
Redni stroški
-31.281 -33.501
-80.000
Oslabitve in
rezervacije
-64.352
2014
2013
-110.000
-140.000
-170.000
-200.000
-230.000
-214.054
Čiste obresti so bile za 1.721 tisoč evrov višje kot v letu 2013, pri tem so bili prihodki nižji za 21.120
tisoč evrov in odhodki za 22.841 tisoč evrov. Na nižje prihodke so vplivala nižja povprečna stanja
obrestovanih sredstev in nižje obrestne mere. Nižje so bile predvsem obrestne mere kupljenih
vrednostnih papirjev in kreditov bankam. Tudi na nižje odhodke so vplivala nižja povprečna stanja
obrestovanih obveznosti in nižje obrestne mere depozitov, dodatno pa še manj obresti od izdanih
podrejenih obveznic in potrdil o vlogi zaradi zadržanja izplačil zapadlih obveznosti po teh
instrumentih in njihove razveljavitve ob dokapitalizaciji banke s strani države, skladno z odločbama
Banke Slovenije.
Obrestna marža banke je znašala 2,35 % in je bila zaradi višjih čistih obresti in nižje bilančne vsote
višja kot v letu 2013, ko je znašala 1,73 %, presegla je tudi doseženo v bančnem sistemu.
Neobrestni prihodki so znašali 32.022 tisoč evrov in vključujejo čiste opravnine in čiste dobičke iz
finančnih poslov. Čiste opravnine so z realizacijo v višini 14.944 tisoč evrov zaostajale za realizacijo
v letu 2013 za 5,5 %, razmerje med čistimi opravninami in stroški poslovanja pa je znašalo 46,2 %.
Večino čistih opravnin je banka ustvarila s kartičnim poslovanjem, plačilnim prometom in vodenjem
računov.
Iz naslova finančnih poslov je bil realiziran dobiček v višini 17.078 tisoč evrov, v letu 2013 pa v
znesku 78.862 tisoč evrov. V letu 2013 je bil dobiček predvsem posledica vrednotenja podrejenih
obveznosti na pošteno vrednost, v letu 2014 pa je bil dobiček ustvarjen predvsem s prodajo naložb
v delnice in vzajemne sklade ter s prodajo obveznic RS.
21
Redni stroški z amortizacijo so dosegli 31.281 tisoč evrov in so bili za 2.220 tisoč evrov oziroma
za 6,6 % nižji kot v letu 2013. Stroški dela so bili realizirani v višini 15.062 tisoč evrov. Banka je
skladno s planom zniževala število zaposlenih v letu 2014 za 32 delavcev in prenehala vplačevati
premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Stroški materiala in storitev so znašali 13.628 tisoč
evrov, največji del stroškov se je nanašal na IT storitve in stroške plačilnih kartic. Stroški amortizacije
so se v letu 2014 znižali za 10,4 % in ob koncu leta 2014 znašali 2.593 tisoč evrov.
Stroški restrukturiranja so znašali 1.052 tisoč evrov in predstavljajo enkratne stroške v procesu
združevanja z Abanko skladno z zavezami, danimi EK. Realizirani so bili v višini 72,6 % načrtovanih
za leto 2014 in so vključevali stroške odpravnin, stroške revizijskih in svetovalnih storitev, stroške
nadzora restrukturiranja in stroške iz naslova selitve iz upravne stavbe Vodnikova.
Stroškovna učinkovitost banke, merjena z deležem operativnih stroškov v povprečni bančni aktivi,
je v letu 2014 znašala 1,95 %, delež stroškov v neto prihodkih (CIR, Cost Income Ratio) pa 45,52
%.
Oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupni višini 64.352 tisoč evrov in so bile nižje kot v
letu 2013. Oslabitve in rezervacije v višini 58.133 tisoč evrov so bile oblikovane za kreditno tveganje,
oslabitve v znesku 5.761 tisoč evrov se nanašajo na vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo,
dodatno oblikovane rezervacije v znesku 458 tisoč evrov pa na pravno nerešene tožbe v zvezi z
denacionalizacijskim postopkom.
8.2 Finančni položaj
V letu 2014 se je obseg bilančnega poslovanja v banki zmanjšal za 103.246 tisoč evrov, oziroma za
5,7 %. Bilančna vsota banke je ob koncu decembra 2014 znašala 1.711.982 tisoč evrov.
SREDSTVA BANKE v tisoč evrih
Krediti
strankam, ki
niso banke
1.240.057
891.629
338.856
Finančna
sredstva
2014
Krediti bankam,
denar v blagajni
in sredstva pri
CB
Druga sredstva
2013
487.420
209.862
306.049
26.453
15.000
26.884
215.000
415.000
615.000
815.000
1.015.000
1.215.000
Neto krediti nebančnemu sektorju so se zmanjšali za 348.428 tisoč evrov oziroma za 28,1 % in
so imeli z realizacijo v višini 891.629 tisoč evrov v strukturi aktive 52-odstotni delež. Največje
zmanjšanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB.
22
Najbolj so se zmanjšali neto krediti velikim podjetjem, in sicer za 40,6 %, vrednostno za 155.349
tisoč evrov, njihov delež v vseh sredstvih banke pa se je znižal z 21 % na 13 %. Krediti SME so se
znižali za 31,1 % oziroma za 120.542 tisoč evrov, krediti drugim osebam pa za 36,0 % oziroma za
42.495 tisoč evrov. Najmanj so se znižali krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom, in sicer
za 8,6 %, vrednostno za 30.042 tisoč evrov. Njihov delež v strukturi aktive je z 19 % ostal
nespremenjen in hkrati postal najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke.
Naložbe v finančna sredstva so konec decembra 2014 znašale 487.420 tisoč evrov in so se v letu
2014 povečale skupno za 43,8 % oziroma za 148.564 tisoč evrov. Banka je v letu 2014 zmanjšala
naložbe v finančna sredstva, namenjena trgovanju in obstoječe naložbe v finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo. Povečanje je predvsem posledica dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev
na DUTB v mesecu decembru. Iz naslova dokapitalizacije je banka prejela obveznice RS v višini
94.998 tisoč evrov, ob prenosu slabih terjatev na DUTB pa je prejela obveznice DUTB s poroštvom
države v višini prenosne vrednosti slabih terjatev.
Krediti bankam, denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki so se zaradi visoke
operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 povečali za 45,8 %, vrednostno za 96.187
tisoč evrov. Povečanje je predvsem posledica dokapitalizacije banke v mesecu decembru delno z
denarnimi vložki, in sicer v višini 95.002 tisoč evrov.
OBVEZNOSTI BANKE v tisoč evrih
Obveznosti do
strank, ki niso
banke
Kapital
1.274.152
1.251.321
40.758
201.581
2013
Obveznosti do
bank in ECB
347.502
134.841
106.776
Izdani VP
Druge
obveznosti
2014
137.044
17.975
15.260
10.000
210.000
410.000
610.000
810.000
1.010.000
1.210.000
Obveznosti do nebančnega sektorja so se zmanjšale za 1,8 %, vrednostno za 22.831 tisoč evrov,
njihov delež v vseh obveznostih pa se je povišal s 70 % na 73 %. V primerjavi z letom 2013 so se
najbolj zmanjšali depoziti velikih podjetij, in sicer za 36,9 %, kar vrednostno predstavlja zmanjšanje
za 33.076 tisoč evrov. Depoziti SME so se zmanjšali za 4,6 %, vrednostno za 6.061 tisoč evrov,
depoziti drugih oseb pa za 0,9 % oziroma za 3.197 tisoč evrov. V okviru depozitov drugih oseb več
kot polovico vlog predstavljajo depoziti Ministrstva za finance, ki so konec leta 2014 znašali 221.152
tisoč evrov. Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so edini segment, ki je v letu 2014
dosegel rast, in sicer za 2,9 %, njihov delež v strukturi obveznosti pa se je povišal z 38 % na 41 %.
Banka je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti in depoziti nebančnega sektorja,
ki se je v letu 2014 znižalo z 0,97 na 0,72.
23
Obveznosti do bank in ECB so se zmanjšale za 60,6 % in so konec decembra 2014 znašale
137.044 tisoč evrov. Večina obveznosti do bank je dolgoročnih. Banka ob koncu leta 2014 ni imela
obveznosti iz naslova najetih kreditov pri ECB, saj jih je v mesecu juniju v celoti odplačala.
Kapital banke je konec decembra 2014 znašal 201.581 tisoč evrov in se je v letu 2014 povišal za
160.823 tisoč evrov. Obstoječi osnovni kapital banke v višini 16.980 tisoč evrov je bil 16. decembra
2014 zmanjšan na nič evrov (0), nato je bila banka dokapitalizirana s 190 milijoni evrov. Dodatno sta
na spremembo kapitala v letu 2014 negativno vplivala čista izguba v višini 21.101 tisoč evrov in
znižanje prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v znesku 8.413
tisoč evrov. Pozitivni vpliv je imelo povečanje kapitalskih rezerv iz naslova poenostavljenega
zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v znesku 17.274 tisoč evrov in prenos neizplačanih
dividend v višini 9 tisoč evrov ter neizplačanih nagrad članom nadzornega sveta iz preteklih let v
višini 34 tisoč evrov v druge rezerve iz dobička.
Ker so vse kvalificirane obveznosti banke na dan dokapitalizacije prenehale, banka na dan 31.
decembra 2014 ni imela več lastnih delnic.
Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se zmanjšale za 20,8 %, vrednostno za 28.065 tisoč
evrov. Sprememba je nastala predvsem zaradi zapadlosti potrdil o vlogi različnih ročnosti in izplačila
obresti po izdanih obveznicah.
8.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih
8.3.1 Poslovanje s podjetji
Poslovanje s podjetji je banka spremljala po treh segmentih, in sicer velika podjetja, SME ter druge
osebe. Med druge osebe so vključeni predvsem država in druge finančne organizacije.
Krediti podjetjem
Kreditiranje podjetij se je v letu 2014 zmanjšalo za 35,8 % oziroma za 318.386 tisoč evrov in ob
koncu leta 2014 v neto vrednosti znašalo skupno 570.411 tisoč evrov. Največje zmanjšanje je bilo
realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB.
Čeprav so se vrednostno znižali krediti vsem segmentom, se je delež kreditov SME v strukturi aktive
banke zmanjšal najmanj in s 15-odstotnim deležem skladno s poslovnimi usmeritvami banke postal
najmočnejši segment kreditojemalcev med podjetji.
Banka je v letu 2014 podjetjem odobrila za 113.352 tisoč evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni
višini 97.756 tisoč evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti podjetjem v skupni višini
726.032 tisoč evrov, pri čemer so med zapadle kredite vključena tudi predčasna odplačila in prenos
terjatev na DUTB.
24
NETO KREDITI PODJETJEM v tisoč evrih
400.000
378.461
370.568
350.000
300.000
250.000
262.432
214.436
31.12.2014
200.000
139.895
150.000
31.12.2013
93.542
100.000
50.000
0
Velika podjetja
SME
Druge osebe
Banka je v letu 2014 odobrila reprogram kreditov v skupni vrednosti preko 150 milijonov evrov, in
sicer predvsem iz naslova pravnomočno potrjenih prisilnih poravnav in zavez v okviru sklenjenih
pogodb o finančnem prestrukturiranju (MRA, Master Restructuring Agreement). Od problematičnih
dolžnikov je prejela poplačila terjatev v skupnem znesku 45 milijonov evrov.
Depoziti podjetij
Depoziti podjetij so se zmanjšali za 7,2 %, vrednostno za 42.334 tisoč evrov in ob koncu leta 2014
dosegli 548.287 tisoč evrov, njihov delež v vseh obveznostih pa je znašal 32 %.
Največji delež predstavljajo depoziti drugih oseb, v njihovem okviru pa depoziti Ministrstva za
finance. Med preostalimi depoziti podjetij največji delež zavzemajo depoziti SME z realizacijo v višini
125.566 tisoč evrov.
8.3.2 Poslovanje s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki
Poslovanju s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki posveča banka veliko pozornosti, zato ima v
celjski regiji široko razvejano mrežo poslovnih enot in bankomatov, s katero želi svojo ponudbo
približati čim več strankam. Ta segment poslovanja bo banka pospeševala tudi v prihodnje.
Krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom
V letu 2014 so se krediti prebivalstvu znižali za 5,9 %, vrednostno za 18.160 tisoč evrov in so ob
koncu leta 2014 znašali 291.417 tisoč evrov. Kljub znižanju je njihov delež v strukturi aktive s 17 %
ostal nespremenjen in hkrati postal najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke.
Krediti samostojnim podjetnikom so se zmanjšali za 28,5 % oziroma za 11.882 tisoč evrov na skupno
29.801 tisoč evrov kreditov. Zmanjšanje je v veliki meri posledica preoblikovanja samostojnih
podjetnikov v družbe z omejeno odgovornostjo.
Banka je v letu 2014 prebivalstvu in samostojnim podjetnikom odobrila za 99.676 tisoč evrov novih
kreditov, bruto kredite v skupni višini 7.199 tisoč evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti
v skupni višini 133.790 tisoč evrov, pri čemer so med zapadle kredite vključena tudi predčasna
odplačila. Preko 90 % vseh bruto kreditov je bilo odobrenih prebivalstvu.
25
KREDITI PREBIVALSTVU v tisoč evrih
180.000
164.172
170.269
160.000
140.000
120.000
102.893
100.000
91.914
31.12.2014
80.000
31.12.2013
60.000
35.330
40.000
36.415
20.000
0
Stanovanjski krediti
Potrošniški krediti
Ostalo
Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov
Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so segment nebančnega sektorja, ki je v letu 2014
dosegel rast, njihov delež v strukturi pasive pa se je povišal z 38 % na 41 %. Povečanje depozitov
za 2,9 % kaže na to, da prebivalstvo banki kljub dolgotrajnemu procesu dokapitalizacije še vedno
zaupa.
Varčevanje prebivalstva se je v letu 2014 povečalo za 1,9 % na skupno 672.071 tisoč evrov, depoziti
samostojnih podjetnikov pa za 26,4 % na 32.460 tisoč evrov.
Čeprav so se v letu 2014 povečale vpogledne vloge prebivalstva za 8,2 %, vezane vloge pa so se
zmanjšale za 3,3 %, varčevanje prebivalstva še vedno ostaja najmočnejši in najstabilnejši vir
financiranja banke.
DEPOZITI PREBIVALSTVA v tisoč evrih
370.000
358.008
360.000
350.000
345.458
340.000
330.000
326.613
31.12.2014
320.000
310.000
31.12.2013
301.983
300.000
290.000
280.000
270.000
Vpogledne vloge
Vezane vloge
26
Uvedba novih storitev in posebnih ponudb
Banka je z namenom pospeševanja poslovnega sodelovanja s prebivalstvom uvajala nove,
komercialno zanimive produkte in izboljševala obstoječo ponudbo. Pomembnejše novosti v ponudbi
so bile naslednje:
- uvedba kreditiranja stanovanjskih skladov;
- uvedba družinskega kredita;
- uvedba kratkoročnega postopnega varčevanja;
- paket »Prava odločitev», namenjen novim strankam;
- možnost ugodnejšega sklepanja depozitov v domači valuti preko spletne poslovalnice Klik;
- uvedba posebne ponudbe rentnega varčevanja z ugodnejšo obrestno mero za nove stranke;
- posebna ponudba »Poletni paket«;
- posebna ponudba stanovanjskih kreditov s prilagojeno obrestno mero in znižanjem stroškov
odobritve kredita.
Bančno zavarovalništvo
Banka omogoča svojim varčevalcem tudi alternativne oblike varčevanja. Že nekaj let trži zavarovalne
storitve ter s tem dopolnjuje klasične bančno-finančne posle. V okviru zavarovalnih storitev strankam
nudi številne oblike zavarovanj, na podlagi izdanega dovoljenja za posredovanje zavarovalniških
storitev sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav,
Adriatic Slovenico in zavarovalnico Tilia.
Banka svojim strankam nudi zavarovanje za primer brezposelnosti, nezgode in trajne invalidnosti,
življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, premoženjsko zavarovanje, turistično zavarovanje
in zavarovanje imetnikov kartic.
Sodobne tržne poti
Poleg klasičnega poslovanja v poslovnih enotah, banka že vrsto let ponuja svojim strankam tudi
sodobnejše tržne poti, kamor spadajo kartično in bankomatsko poslovanje, elektronsko bančništvo,
telefonsko bančništvo, bančno pismo in spremljava poslovanja s pomočjo kratkih SMS sporočil.
Na področju brezgotovinskega poslovanja ima banka v svoji ponudbi široko paleto kartičnih
storitev. Izdaja plačilne kartice blagovnih znamk Maestro, Mastercard, Visa in Visa Electron. Ob
koncu leta 2014 je imela banka 165.753 izdanih kartic, največ je bilo kartic Maestro, sledile so ji
kartice Mastercard.
Za spodbujanje uporabe plačilnih kartic z odloženim načinom plačila je banka ob koncu leta uvedla
posebno ponudbo, ki novim uporabnikom plačilnih kartic z odloženim načinom plačila omogoča prvo
leto brezplačno članarino za izdajo navadne ali zlate plačilne kartice Activa/MasterCard in/ali
Activa/Visa ter prvo leto brezplačno prejemanje varnostnih SMS sporočil o opravljenih transakcijah
za eno ali vse plačilne kartice.
Banka je konec junija 2014 mrežo POS terminalov za plačila s karticami prenesla v zunanje
upravljanje.
Ob koncu leta 2014 je banka v svojo kartično ponudbo dodala sklepanje pogodb za hotelske
rezervacije in storitev avtomatski polog gotovine, ki stranki omogoča takojšnje razpolaganje s
položenimi sredstvi na transakcijski račun (v nadaljevanju TRR).
Na področju samopostrežnega poslovanja je bilo uporabnikom ob koncu leta 2014 na voljo 79
bankomatov. Banka vseskozi skrbi za varnost, širitev uporabnosti in dostopnost bankomatskega
poslovanja. Uporabnikom je 24 ur dnevno, poleg storitev dviga gotovine, plačila UPN nalogov,
pologov gotovine, polnjenja mobilnih računov, na voljo tudi mini izpisek z možnostjo izpisa transakcij
za zadnjih 90 dni.
27
Sodobna spletna poslovalnica Klik je strankam na voljo že 15 let in omogoča hitro, varno in
preprosto opravljanje večine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bančništvo se nenehno
prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost pa je poskrbljeno z najsodobnejšimi spletnimi
tehnologijami. Uporabnikom Klika je omogočena uporaba elektronskega bančništva z mobilnim
telefonom in tabličnim računalnikom, pregled prometa in podrobnosti plačilnih kartic ter poslovanje
z e-računi.
8.3.3 Poslovanje z bankami
Krediti bankam in vloge pri centralni banki
Krediti bankam so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 povečali
za 137.336 tisoč evrov in ob koncu leta znašali 155.203 tisoč evrov. Povečala so se predvsem stanja
na transakcijskih računih v tujini in druge kratkoročne naložbe v tuje banke.
Vloge pri centralni banki so se nasprotno zmanjšale, in sicer za 41.589 tisoč evrov, saj je banka
operativne presežke likvidnosti zaradi izboljšanja dobičkonosnosti v večji usmerjala na medbančni
trg.
Obveznosti do bank in ECB
Obveznosti do bank so se zmanjšale za 29,9 % in so konec decembra 2014 znašale 137.044 tisoč
evrov. Medbančne vire financiranja je banka pridobila pri SID banki. V letu 2014 je ob zapadlosti
odplačala kredite v skupni višini 55 milijonov evrov, za neporabljen del virov pa je sklenila novo
kreditno pogodbo in tako pridobila nov dolgoročni, petletni namenski vir financiranja.
Banka je v juniju 2014 v celoti odplačala vse najete vire financiranja pri ECB.
8.3.4 Poslovanje s finančnimi instrumenti
Naložbe v vrednostne papirje
Obseg naložb v vrednostne papirje je ob koncu leta 2014 znašal 487.420 tisoč evrov oziroma 28 %
vseh sredstev banke in se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 43,8 %. Banka je v decembru
2014 prejela državno pomoč, od tega polovico v obveznicah, in prenesla slabe terjatve na DUTB, v
zameno pa prejela obveznice s poroštvom države.
Ob koncu leta 2014 je imela banka le slab odstotek naložb v finančna sredstva, namenjena
trgovanju, skupno 4.636 tisoč evrov, ves preostali del v znesku 482.784 tisoč evrov so predstavljale
naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.
28
NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v tisoč evrih
482.784
500.000
450.000
400.000
350.000
327.895
300.000
250.000
31.12.2014
200.000
31.12.2013
150.000
100.000
50.000
4.636
10.961
0
VP, namenjeni trgovanju
VP, razpoložljivi za prodajo
Banka je v letu 2014 skladno s poslovnimi usmeritvami odprodala vse naložbe v finančna sredstva,
namenjena trgovanju. V tej kategoriji finančnih sredstev je izkazovala le še terjatve po izvedenih
finančnih instrumentih v višini njihove poštene vrednosti.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so namenjena upravljanju likvidnostnega, valutnega
in obrestnega tveganja. Naložbe v vrednostne papirje ECB »eligible« so del likvidnostne rezerve
banke.
Med naložbami v tej kategoriji finančnih sredstev so naložbe v lastniške vrednostne papirje znašale
3.350 tisoč evrov in so predstavljale manj kot 1 odstotek vseh naložb v vrednostne papirje,
razpoložljive za prodajo. Stanje naložb v delnice se je v letu 2014 zaradi prodaj in prenosa na DUTB
znižalo za 66,4 %.
Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so ob koncu leta 2014 znašale 479.434 tisoč evrov in so se
v primerjavi z letom 2013 povečale za 161.513 tisoč evrov oziroma za 50,8 %. Poleg prejema
dokapitalizacijskih obveznic v višini 95 milijonov evrov in obveznic DUTB v višini 125,8 milijona evrov
je banka zaradi presežne likvidnosti sredstva plasirala tudi v nakup prvovrstnih vrednostnih papirjev.
Izdani vrednostni papirji
Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2014 zmanjšale za 20,8 % in so ob koncu
leta 2014 znašale skupno 106.776 tisoč evrov oziroma 6 % vseh obveznosti banke. Sestavljale so
jih navadne obveznice in navadna potrdila o vlogi. Podrejene obveznosti so bile v letu 2013
prevrednotene na pošteno vrednost, decembra 2014 pa so ob dokapitalizaciji banke s strani države
v celoti prenehale (Odločba Banke Slovenije o izrednih ukrepih).
Banka je tako imela ob koncu leta 2014 izdane še tri emisije navadnih obveznic, dve z zapadlostjo
v letu 2015, in eno z zapadlostjo v letu 2016. Obveznosti banke iz tega naslova so znašale 98.523
tisoč evrov in so se v letu dni zmanjšale za 761 tisoč evrov zaradi izplačila obresti.
Obveznosti iz izdanih navadnih potrdilih o vlogi so ob koncu leta 2014 znašale 8.253 tisoč evrov in
so se v primerjavi z letom 2013 zmanjšale za 26.304 tisoč evrov. Banka je manjši del zapadlih
navadnih potrdil o vlogi v letu 2014 obnovila z izdajo novih emisij v skupni višini 2.687 tisoč evrov.
29
8.3.5 Plačilni promet
Banka je na področju plačilnega prometa tudi v letu 2014 sledila vsem spremembam, ki jih prinaša
zakonodaja in jih narekujejo poslovne potrebe njenih komitentov.
Na področju SEPA (Single Euro Payments Area - enotno območje plačil v evrih) je v tehnološkem
smislu, skladno z Uredbo 260/2012, implementirala vse zahteve, kar pomeni tudi popolno uporabo
standarda ISO 20022 xml pri izmenjavi podatkov med banko in komitentom.
Glede na dejstvo, da imajo banke nosilno vlogo pri razvoju in procesiranju e-računov, je tudi naša
banka v letu 2014 številne aktivnosti usmerila prav na to področje. V želji čim večje uporabe tega
produkta je nadaljevala z aktivnim trženjem obstoječega produkta. Komitentom je pripravila tudi
možnost ročnega vnosa e-računa, saj se zaveda, da nekateri komitenti nimajo svojih lastnih rešitev
oziroma možnosti izdaje e-računov.
Kljub pestri ponudbi in konkurenčnim cenam, ki jih ponujajo nekatere druge slovenske banke, je
banka v letu 2014 povečala število odprtih TRR za slabih 500 računov glede na leto 2013. Ob koncu
leta je bilo v banki odprtih 13.035 transakcijskih računov, kar predstavlja 5,7 % delež v slovenskem
merilu.
Za svoje komitente je banka v letu 2014 preko transakcijskih računov opravila 12,5 milijonov plačilnih
transakcij v skupnem znesku 38.654 milijonov evrov. Kljub nekoliko nižjemu deležu banke (3,44 %)
v skupnem številu odlivnih transakcij v Sloveniji, v primerjavi z letom 2013 (3,47 %), se je povečal
obseg plačilnega prometa za 3 %.
8.4 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke
in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno
odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem so med pomembnejšimi dejavniki za
doseganje strateških ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s
tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma
ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s
tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo razmere v okolju in pri poslovanju banke ter
novo pridobljene izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji.
Ne glede na predhodno navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi
drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. V primeru pojava novih
tveganj se taka tveganja vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji.
Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško,
likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna
tveganja.
Banka je vzpostavila in uresničuje Politiko prejemkov v Banki Celje d.d., Politiko za oceno
primernosti nosilcev ključnih funkcij v Banki Celje d.d. in Politiko ocenjevanja primernosti članov
organov vodenja in nadzora v Banki Celje d.d.
30
S 1. januarjem 2014 je pričela veljati nova kapitalska ureditev kot posledica zahtev Basla III. Vsebina
nove kapitalske ureditve je v evropski bančni prostor prenesena v obliki dveh dokumentov:
- Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih
zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št.
648/2012 (v nadaljevanju Uredba CRR - Capital Requirements Regulation);
- Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do
dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij,
spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (v
nadaljevanju Direktiva CRD IV - Capital Requirements Directive IV).
Nova kapitalska ureditev – Basel III, ki je bila v bančni prostor prenesena v obliki zgoraj omenjene
direktive in uredbe, je bila v poslovanje banke implementirana 1. januarja 2014. Vse aktivnosti za
implementacijo določil nove zakonodaje se v banki izvajajo v okviru Projektne skupine Basel III,
katere cilj je zadostiti zakonskim zahtevam glede poročanja regulatorju ter izboljšati spremljavo
tveganj kot podlago za nadaljnji proces odločanja. Nova zakonodaja najbolj posega na področje
upravljanja s kapitalskim in likvidnostnim tveganjem, pomembne pa so tudi spremembe na področju
upravljanja s kreditnim tveganjem.
V nadaljevanju so opredeljena posamezna bančna tveganja.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do
banke in spada med najpomembnejša bančna tveganja.
Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in
ocenjevanje tveganosti dolžnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj natančno
izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost
izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja naložbe k dolžnikom z dobro bonitetno oceno
ter k manj tveganim dejavnostim in regijam. Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za
čim boljše zavarovanje terjatev. Koncentracijo portfelja omejuje z vzpostavljenimi limiti do dolžnikov
oziroma skupin povezanih oseb in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih,
dejavnostih). Večji del poslov izvaja na območju RS, v drugih državah EU izvaja predvsem
zakladniške posle na trgih JV Evrope pa znižuje izpostavljenost.
Banka ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja ter svoje
aktivnosti intenzivno usmerja v izterjavo neporavnanih terjatev. K restrukturiranju finančnih sredstev
pristopi tam, kjer ima podjetje vzdržni model in zadostni denarni tok za odplačilo kreditov pod novimi
restrukturiranimi pogoji. Ob nepristranskih dokazih o povečanem kreditnem tveganju banka oceni
izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) ter nato sproti preverja njihovo ustreznost.
Banka izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Na tri
mesece izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz
naslova kreditnega tveganja. Banka interno oceno kapitalskih potreb presoja tudi z vidika zunanjih
dejavnikov in izvaja stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in finančni
položaj banke.
V letu 2014 je prenos terjatev na DUTB vplival na znižanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju.
Pomembno so se znižali nedonosni krediti in krediti v dejavnostih z višjo stopnjo tveganja
(gradbeništvo, finančno posredništvo, strokovne, znanstvene in poslovne dejavnosti). Delež
dolžnikov razvrščenih v bonitetni skupini A in B (investicijsko sprejemljivi skupini) se je povečal na
67,20 % (2013: 57,12 %), v bonitetni skupini C (podstandardna bonitetna skupina) se je znižal na
10,97 % (2013: 11,39 %), v bonitetni skupini D in E (neplačniki oz. nedonosni krediti) pa se je znižal
31
na 21,83 % (2013: 31,49 %). Banka je v letu 2014 oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije za
pokrivanje izgub iz kreditnega tveganja v višini 58.591 tisoč evrov (2013: 207.897 tisoč evrov). Na
oblikovanje oslabitev v letu 2014 so imeli vpliv novi insolvenčni postopki in postopki preventivnih
prestrukturiranj podjetij, znižanje poštene vrednosti zavarovanj, dolgotrajni postopki izterjave,
nadaljnji negativni dogodki pri dolžnikih, do katerih je banka restrukturirala terjatve.
Nova kapitalska ureditev (Uredba CRR in Direktiva CRD IV) je uvedla na področju upravljanja s
kreditnim tveganjem spremembe izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, s ciljem omejiti
naložbe v izpostavljenosti z višjo stopnjo tveganja ter jih usmeriti v bančništvo na drobno, predvsem
v majhna in srednja podjetja, kjer je uvedena dodatna spodbuda znižanja kapitalskih zahtev. Uvedla
je enotno opredelitev neplačila in standarde spremljanja neplačanih izpostavljenosti. Poenotili so tudi
opredelitev restrukturiranih izpostavljenosti in postavili zahteve glede njihovega spremljanja po
izvedbi restrukturiranja. S tem želijo doseči transparentnejše poslovanje bank ter večjo primerljivost
med bankami.
V letu 2015 ostaja kreditno tveganje med pomembnejšimi tveganji v banki, zato bo banka nadalje
skrbno spremljala izpostavljenost kreditnemu tveganju in izvajala ukrepe za zmanjšanje izgub. Ciljni
trg ostaja Slovenija, zato bo nadalje zniževala izpostavljenost do podjetij iz tujine, ohranjala pa bo
poslovanje s tujimi bankami z manj tveganih trgov.
Tržna tveganja
Tržna tveganja so tveganja izgub zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnih cen
finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških
finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka.
Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno na območje EU (posli
z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank z namenom zagotavljanja primerne likvidnostne
rezerve). Področje investiranja v finančne instrumente je v banki opredeljeno s podrobno
razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti
prilagaja razmeram na finančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete tudi limite
največje dovoljene izgube.
Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev
na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih
postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi
bankami, izpostavljenost tržnim tveganjem je zato iz naslova teh instrumentov nizka.
Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane valutne pozicije po posameznih tujih
valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi
finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne
odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.
Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu.
Banka bo v letu 2015 kupovala finančne instrumente zgolj z namenom uravnavanja obrestnega in
likvidnostnega tveganja.
Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke gibanju
obrestnih mer predvsem zaradi neujemanja zapadlosti naložb in virov sredstev banke oziroma
neujemanja vrste obrestne mere ali obdobja, v katerem se obrestna mera ponovno določi.
Izpostavljenost obrestnemu tveganju tako vpliva na višino neto obrestnih prihodkov banke in tudi na
ekonomsko vrednost njenega kapitala.
32
Banka za znižanje višine obrestnega tveganja uporablja klasične bilančne posle in posle z obrestnimi
izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso namenjeni špekulativnemu trgovanju, ampak so namenjeni
varovanju posameznega posla. Skladno z MSRP banka sklenjene obrestne izvedene finančne
instrumente vrednoti po pošteni vrednosti, kar lahko predstavlja pomemben vpliv na izkaz
poslovnega izida. Banka je zato uvedla računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge
accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene
vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja.
Banka vsake tri mesece oceni interno kapitalsko potrebo za pokrivanje nepričakovanih izgub iz
naslova obrestnega tveganja v bančni knjigi v skladu s sprejeto metodologijo.
Banka bo v letu 2015 nadalje zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in s sklepanjem
obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer bo zmanjševala vpliv na izkaz poslovnega
izida z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti. To nastopi,
kadar banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire
likvidnosti s pomembno višjimi stroški. Sem sodi še tržno likvidnostno tveganje, ki nastopi, kadar
finančnih instrumentov ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva
na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne
likvidnosti.
Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne in strukturne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje
denarnih tokov za izbrani časovni interval ob upoštevanju likvidnosti razpoložljivih sredstev in
stabilnosti virov likvidnosti. Upravljanje denarnih tokov operativne in strukturne likvidnosti temelji na
simulacijah zapadlosti virov likvidnosti in dospelosti sredstev ob upoštevanju takojšnje unovčitve
sredstev.
Na področju operativne likvidnosti banka razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv, ki banki
omogoča poravnavanje zapadlih obveznosti v krajšem časovnem obdobju, ko običajni viri likvidnosti
niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne višine likvidnosti.
Na področju strukturne likvidnosti banka skladno s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje
ustrezne likvidnosti bank in hranilnic banka zagotavlja ustrezen količnik likvidnosti, s katerim se
ustvarja potrebna rezerva v obliki presežka strukturne likvidnosti.
Skladno s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za banke in hranilnice, banka kvartalno izvaja scenarije izjemnih likvidnostnih razmer. Na
osnovi rezultatov stresnih scenarijev ima banka opredeljene ciljne kazalnike in limite obvladovanja
likvidnostnega tveganja. S stresnimi scenariji banka določi strukturo in minimalno višino likvidnostne
rezerve ter opredeli krizni načrt za ravnanje banke že v času prvih znakov likvidnostne krize.
Z limitnim sistemom banka zasleduje tudi cilj čim večje razpršenosti virov. Z razpršenostjo virov
likvidnosti s poudarkom na dolgoročnih virih likvidnosti, banka sledi cilju optimalne likvidnostne vrzeli,
kot razlike med sredstvi in viri likvidnosti v določenem časovnem intervalu.
V letu 2014 je banka upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu s sprejeto politiko, vendar v
spremenjenih okoliščinah dostopa do likvidnih sredstev. Banka ni imela težav z operativno
likvidnostjo, saj je z zagotavljanjem ustrezne višine likvidnostne rezerve (visoko likvidna sredstva, ki
so hkrati tudi primerna za zavarovanje obveznosti pri ECB in na medbančnem repo trgu) uravnavala
potrebno raven operativne likvidnosti.
33
Več aktivnosti je namenila zagotavljanju ustrezne razpršenosti virov likvidnosti, s katero je sledila
cilju optimalne strukture virov likvidnosti s poudarkom na stabilnih virih likvidnosti. Ob tem je sledila
cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti nebančnega sektorja in depoziti nebančnega
sektorja.
Uredba o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja na področju
likvidnostnega tveganja uvaja naslednje novosti: izpolnjevanje količnika likvidnostnega kritja (LCR,
Liquidity Coverage Ratio), količnika neto stabilnega financiranja (NSFR, Net Stable Funding Ratio)
in dodatne metrike za spremljanje likvidnosti. Banka je v letu 2014 poročala nabor postavk za LCR
in NSFR, medtem ko se poročanje likvidnostnih metrik uvaja tekom leta 2015.
Operativno tveganje
Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega
izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov.
Hitri razvoj in značilnosti finančnega sistema zahtevajo vzpostavljanje trdnega in zanesljivega
sistema prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem. Pri opredelitvi načina prevzemanja in
upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in
kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne
izpostavljenosti na tem področju po poslovnih procesih, ki temelji na prikazu izpostavljenosti po
kategorijah operativnega tveganja, pogostosti nastanka, učinkih tveganja ter kontrolnega okolja.
Banka ima izdelan katalog operativnih tveganj, ki jih je identificirala ter matriko povezav
organizacijskih enot.
Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po enostavnem pristopu. Vsake tri
mesece ocenjuje tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova
operativnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo.
Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese delovanja
in organiziranja ob nastanku kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov
neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter ob nastanku kriznih
razmer vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem možnem času na
primarni ali sekundarni lokaciji. Za poslovne procese v banki so izdelani načrti izvajanja procesa ob
nedelovanju informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in
finančne škode, ki bi nastala ob opustitvi aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih
neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov.
Kapital in kapitalska ustreznost
Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, odvisno od obsega
in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja
varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju.
Kapital vsake banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj
znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje, kapitalska
ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora
vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti banke temelji na sprejeti
strategiji in politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih, ki se
izražajo v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala.
Z namenom ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj banka izdeluje projekcije gibanja kapitala
in kapitalskih zahtev ter projekcije interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje petih let v
skladu z načrtom prestrukturiranja banke.
34
Banka skrbi za zmanjšanje naložb z večjo porabo kapitala (na področju kapitalskih zahtev za
kreditno in tržna tveganja), kapitalske zahteve za kreditno tveganje znižuje tudi z vključevanjem
nepremičnin (stanovanjskih in poslovnih) v izračun tveganju prilagojene izpostavljenosti.
Banka je v letu 2014 nadaljevala z aktivnostmi za zmanjšanje kapitalskega tveganja in bila konec
leta uspešno dokapitalizirana s strani države. S povečanjem osnovnega kapitala je zagotovljena
dolgoročna kapitalska ustreznost banke. Količnik kapitalske ustreznosti po dokapitalizaciji banke na
dan 31. decembra 2014 znaša 18,22 %.
Podrobnosti so predstavljene v točki 5.4 Računovodskega poročila.
Vsake tri mesece izračunava banka tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje
nepričakovanih izgub iz naslova kapitalskega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo.
Tveganje dobičkonosnosti
Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo ali na nezmožnost banke, da zagotavlja
zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.
Metodologija ugotavljanja tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju ustreznosti strukture
izkaza finančnega položaja, postavk izkaza poslovnega izida, obrestne marže, stroškovne
učinkovitosti, donosnosti novih poslov ter donosnosti sredstev in kapitala. Zato se v banki mesečno
izdelujejo kvantitativne in kvalitativne analize izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida,
izkaza vseobsegajočega donosa in denarnega toka, ugotovitve pa se upoštevajo pri poslovnih
odločitvah.
V skladu s profilom tveganja banke se tveganje dobičkonosnosti uvršča med višje ocenjena
tveganja, za katere se izračunavajo kapitalske potrebe v skladu s predpisano metodologijo.
Strateško tveganje
Cilj upravljanja s strateškim tveganjem v banki je zmanjšanje tveganja izgube zaradi nepravilnih
poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ali premajhne odzivnosti na
spremembe poslovnega okolja.
Banka ima skladno s sprejeto zavezo o združitvi z Abanko izdelane strateške usmeritve samo za
leto 2015, za nadaljnja štiri leta pa je izdelana strategija za združeno banko. Uresničevanje strateških
usmeritev bo banka redno spremljala s ciljem sprejemanja pravilnih poslovnih odločitev in
pravočasnega prepoznavanja povečanega tveganja. Strateške usmeritve se izvajajo na vseh nivojih
banke in so ustrezno podprte z vsemi potrebnimi izračuni ter kadrovskimi in tehnološkimi
zmožnostmi.
Tveganje ugleda
Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni
komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki.
Da bi bil ugled banke, kot ga dojema zainteresirana javnost, kar najbolj primeren za doseganje
poslovnih ciljev banke, je upravljanje z ugledom strateška naloga banke kot celote in ne le njenega
posameznega dela. Največja pozornost je namenjena delu s komitenti ter stikom z nadzornimi
institucijami, potencialnimi investitorji in ostalimi javnostmi.
Banka obvladuje tveganje ugleda tako, da zagotavlja varno, kvalitetno in stabilno poslovanje, uprava
in nadzorni svet ravnata v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi
korporativnega upravljanja. Banka zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja monitoring
medijske podobe, sistematično komunicira z različnimi javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je
35
družbeno odgovorna. Posebno pozornost banka namenja komunikaciji s komitenti, poslovnimi
partnerji, lastniki, investitorji in ostalimi zainteresiranimi javnostmi.
Proces ICAAP
Banka ima vzpostavljen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju ICAAP,
Internal Capital Adequacy Assessment Process), ki:
- temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj
ter spremljanju pomembnih tveganj;
- omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke;
- je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju
upravljanja s tveganji idr.).
Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala izračunava interne ocene kapitalskih
potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali v postopkih ugotavljanja,
merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ugotovi, da lahko pomembno
vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izračunava
interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mesece. Izračun, ki ga obravnava Odbor za
tveganje, nato posreduje v obravnavo in potrditev na Odbor za upravljanje z bilanco banke (v
nadaljevanju ALCO, Assets and Liabilities Committee).
Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnejših poslovnih aktivnosti do posameznih
tveganj ter kakovost kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala matriko tveganj.
Na podlagi profila tveganja, izdelanega decembra 2014, je banka najbolj izpostavljena kreditnemu
tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje
ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Trend padanja profila tveganja se je v letu
2014 zaustavil, vendar izračunan profil tveganja še vedno odstopa od želenega profila tveganja
banke, opredeljenega v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji. Kljub pozitivnim trendom v
gospodarstvu, je v prihodnjem letu planirana združitev z Abanko Vipa d.d., kar s seboj prinaša
določene negotovosti in tveganja.
8.5 Notranja organizacija in upravljanje s kadri
Banka v vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj nadaljnji razvoj, ki ji ga omogočajo vlaganja v
učinkovito informacijsko podporo, poslovno mrežo in kadrovski potencial.
Notranja organizacija
Organizacijska struktura
Banka je organizirana kot celovit organizacijski sistem. Oblikovani so štirje glavni odločitveni nivoji,
in sicer uprava banke, dva izvršna direktorja, direktorji sektorjev in vodje služb ter vodje poslovnih
enot in oddelkov.
Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani, kot
finančnem središču Slovenije, ter v Mariboru in Kopru. Poslovne enote ima odprte samo na območju
Slovenije. Ob koncu leta 2014 je v okviru devetih poslovnih enot delovalo 8 poslovalnic in 20 agencij
za fizične osebe ter 5 poslovalnic za pravne osebe (mikro, SME) in samostojne podjetnike.
Organizacijske spremembe
V letu 2014 so organizacijske spremembe sledile predvsem načrtu prestrukturiranja, ki je bil
posredovan Evropski komisiji. Z namenom razbremenitve poslovne mreže je bil oblikovan ločen
oddelek neposredne podpore komercialnim poslom. Oblikovan je bil tudi samostojni oddelek
podpore trženju, razvoja produktov in storitev, ki je prevzel razvojne in trženjske naloge na področju
36
komerciale. Na ta način lahko enote poslovne mreže opravljajo izključno komercialno funkcijo. S
ciljem zmanjšanja vodstvenih nivojev in večje usmerjenosti v komercialno področje sta bili
reorganizirani tudi Glavna podružnica Ljubljana in Poslovna enota Maribor. Izvajanje storitev
telefonske centrale je bilo preneseno v zunanje upravljanje.
Sistemizacija delovnih mest
Za zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja poslovnih procesov so bila v poslovni mreži poenotena
delovna mesta z namenom oblikovanja univerzalnega delovnega mesta osebnega bančnega
svetovalca. Pogoj za razporeditev zaposlenih na novo delovno mesto je bil uspešno opravljen interni
preizkus znanja, ki ga je opravilo 27 zaposlenih od 45 potencialnih kandidatov.
Proces upravljanja z dokumentacijo
Banka je v letu 2014 pristopila tudi k elektronskemu upravljanju z dokumentacijo. V prvi fazi so se
izvajale aktivnosti na področju uvedbe novega načina likvidacije faktur in sprejemanja sodne pošte
in izvršb v elektronski obliki. Oba procesa sta bila implementirana v mesecu februarju 2015.
Upravljanje z nepremičninami
Banka zaradi prenehanja poslovanja nekaterih poslovnih enot v preteklih letih prazne poslovne
prostore prodaja. V decembru 2014 je prodala poslovne prostore v Preboldu. Za vse poslovne
prostore, ki jih daje v najem ali so predmet prodaje, je pridobila energetske izkaznice. Do konca leta
2014 so bile energetske izkaznice nameščene tudi na večino ostalih nepremičnin v lasti banke,
manjši del bo nameščen najkasneje do konca marca 2015.
Upravljanje s kadri
Gibanje števila zaposlenih
Kadrovska politika se je v letu 2014 prilagajala poslovnim razmeram. Število zaposlenih se je
postopoma zmanjševalo, v primerjavi z letom 2013 za 6,4 %. Na dan 31. decembra 2014 je bilo v
banki zaposlenih 468 delavcev, povprečno je imelo v letu 2014 v banki delo 497 delavcev. Delovno
razmerje je v letu 2014 prenehalo 33 delavcem, od tega 29 za nedoločen čas in 4 za določen čas.
Na novo je bil zaposlen 1 delavec za določen čas. Razlogi prenehanja delovnega razmerja delavcev
so bili v večini primerov poslovne narave. Stopnja fluktuacije je v letu 2014 znašala 6,25 % in je bila
za 1,53 odstotne točke višja kot v letu 2013.
Struktura zaposlenih po starosti in spolu
Povprečna starost zaposlenih je znašala 46,6 let in se je zvišala v primerjavi z letom 2013, ko je
znašala 46,0 let. Prevladovala je starostna skupina med 51 in 55 letom. Visoka povprečna starost
zaposlenih je na eni strani posledica dejstva, da ima banka dolgoletno tradicijo in na drugi strani
posledica restriktivne kadrovske politike v zadnjih letih. Povprečna delovna doba zaposlenih v banki
je znašala 21,4 let, povprečna skupna delovna doba pa 24,5 let.
V strukturi zaposlenih po spolu imajo ženske prevladujoč delež in so v letu 2014 v strukturi
zaposlenih predstavljale 78 %. V zadnjih nekaj letih se struktura po spolu bistveno ne spreminja.
Izobrazbena struktura zaposlenih
Banka namenja veliko pozornost znanju in izobrazbi, kar potrjuje podatek, da ima 4,9 % zaposlenih
zaključen podiplomski študij in 60,7 % višjo, visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo.
Izboljšanje izobrazbene strukture banka podpira z delnim financiranjem študija ter z možnostjo
razporejanja sodelavcev po zaključenem študiju na delovna mesta, ki jim omogočajo osebnostni in
strokovni razvoj. V primerjavi z letom 2013 se je delež visokošolske izobrazbe povečal za 2,8 %.
37
Zaposleni z omejeno delovno zmožnostjo
Delež zaposlenih z omejeno delovno zmožnostjo (invalidov II. in III. kategorije) predstavlja 2,1 % in
se je v primerjavi z letom 2013 znižal za 1,3 odstotne točke, predvsem zaradi prenehanja delovnega
razmerja delavcev – invalidov. Dve tretjini sodelavcev z omejeno delovno zmožnostjo je zaposlenih
v poslovni mreži. Sredstva iz naslova oprostitve in ugodnosti pri plačevanju prispevkov zaradi
zaposlovanja invalidov banka porablja za delno kritje stroškov plač invalidov.
Spremljanje, razvoj in napredovanje zaposlenih
V letu 2014 so bili opravljeni letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala
posameznika, opredelitev ključnih kadrov ter za izdelavo načrta izobraževanja, tako za
posameznike, kot skupine zaposlenih. Na osnovi ocene letne delovne uspešnosti je napredovalo
približno 2 % zaposlenih (vertikalno in horizontalno napredovanje).
S ciljem ugotavljanja kariernega potenciala zaposlenih je bilo izvedeno testiranje z namenom
oblikovanja kadrovske baze za razporejanje zaposlenih na ustrezna delovna mesta. V testiranje je
bilo vključenih 10 % sodelavcev. Na osnovi podatka o ugotovljenem kadrovskem potencialu in oceni
preteklega dela je napredovalo približno 1 % zaposlenih, del zaposlenih pa je bil razporejen na druga
delovna mesta.
V okviru notranjega upravljanja in v skladu z zahtevami smernic EBA (European Banking Authority
– Evropski bančni organ) sta bili v preteklem letu sprejeti politiki za ocenjevanje primernosti članov
organov vodenja in nadzora ter nosilcev ključnih funkcij.
Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
V letu 2014 so se zaposleni udeležili 147 internih in eksternih izobraževalnih akcij. Banka je bistveno
bolj spodbujala izvajanje internega izobraževanja oziroma prenos znanja (tailor-made) med
zaposlenimi, saj se je na ta način v izobraževanje lahko vključilo večje število zaposlenih.
Izobraževanje je zajemalo produktna znanja, poznavanje aplikacij, zakonodajno področje, finančno
področje, kakor tudi praktična znanja.
Motivacija in nagrajevanje
V internih aktih banke je med drugim zapisana tudi politika nagrajevanja. Plačni sistem vključuje
fiksni in variabilni del plače. Variabilni del plače je namenjen nagrajevanju zaposlenih z
nadpovprečnimi delovnimi rezultati. Nagrajevanje se izvaja mesečno na osnovi ocenjevanja
sodelavcev po kriterijih in merilih, določenih v internem aktu (kvaliteta, količina, gospodarnost,
inovativnost, prizadevnost pri delu).
Banka nagrajuje najboljše komercialiste, zaposlene na področju poslovanja s prebivalstvom skladno
z modelom, ki je prilagojen tako poslovanju banke, kot uspešnosti posameznika. Nagrajevanje se
izvaja kvartalno, v letu 2014 je nagrado prejelo povprečno po 16 zaposlenih. Nagrajuje se tudi
vodenje in sodelovanje v projektih ter delovnih skupinah.
Študentsko in agencijsko delo
Preko zaposlitvene agencije je bilo zaposlenih povprečno 5 delavcev, vsi na področju poslovne
mreže. Delo preko študentskega servisa je v povprečju opravljalo 7 študentov, pretežno na področju
tajniških in drugih operativnih del.
Certifikat »Družini prijazno podjetje«
Banka je ponosna na dejstvo, da je imetnik certifikata »Družini prijazno podjetje«. Zato veliko
pozornosti posveča družinam in usklajevanju službenega in družinskega življenja zaposlenih. Med
15 ukrepi, ki jih je sprejela, posebej izpostavlja otroški časovni bonus, novoletno obdarovanje otrok
in obdaritev novorojenca.
38
Skrb za zaposlene
Banka načrtno spremlja zdravstveno stanje zaposlenih, kar je tudi zakonska obveza. V letu 2014 je
obdobni zdravniški pregled opravilo več kot 40 % zaposlenih.
V preteklem letu so bila pripravljena navodila in kriteriji za dodeljevanje solidarnostne pomoči
zaposlenim, solidarnostno pomoč je bila dodeljena 4 zaposlenim. V mesecu oktobru 2014 je bila
podpisana tudi hišna kolektivno pogodba.
8.6 Informacijska podpora
Temeljni cilj področja informatike je zagotavljanje nemotenega delovanja informacijske podpore.
Hkrati so bile aktivnosti usmerjene tudi v programiranje posameznih novih rešitev, v sodelovanje pri
nekaterih večjih projektih ter v izvajanje nadgradenj in prilagoditev obstoječe komunikacijske strojne
in programske opreme.
Delo na projektnih nalogah
Delo na projektu optimizacije procesov kartičnega poslovanja je bilo v januarju 2015 zaključeno,
nadaljnji razvoj se bo izvajal linijsko. Obsežna dela so se izvajala na področju zagotovitve COREP
in FINREP poročanja po metodologiji EBA-DPM (European Banking Authority Data Point Model).
Nova poročila so se že uspešno poročala. Skladno z zahtevo Banke Slovenije je bila izdelana nova
aplikacija za poročanje o tokovih likvidnosti. Tudi to poročanje uspešno teče že od 1. aprila 2014.
Izdelana je bila rešitev za natančnejšo evidenco nepremičnin, vključno z njihovim prevrednotenjem.
Gre za etapni razvoj s sprotnim testiranjem, predvidena je rešitev za interaktivni vnos podatkov. V
podatkovnem skladišču je bila posledično potrebna popolna prenovitev modula za določanje
zavarovanj.
Zaradi interesa po vključevanju večjega števila izdajateljev e-računov je bila v letu 2014 nadgrajena
podpora za sprejem e-računov preko več kanalov.
Prenos poslov v zunanje izvajanje
V letu 2014 je bilo v sklopu racionalizacije poslovanja, izvajanje tiskanja in kuvertiranja preneseno v
zunanje izvajanje. V ta namen je bila izdelana podpora za pripravo in izmenjavo dokumentov. Projekt
je bil sredi leta v celoti zaključen. K zunanjemu partnerju je bilo preneseno tudi upravljanje s POS
terminali.
Aktivnosti za zmanjšanje IT tveganja
Za zmanjševanje IT (Information Technology) tveganja se redno mesečno poroča o uspehu
namestitev varnostnih popravkov na bančni opremi, redno tedensko pa se izvaja poročanje o
motnjah v delovanju ključnih računalniških in komunikacijskih sistemov z napovedjo planiranih
posegov.
Banka je nadaljevala tudi z uvajanjem nadzornega sistema, ki med drugim zagotavlja neposredno
obveščanje skrbnikov v primeru nepravilnega delovanja ali pojava preobremenitev nadziranih
sistemov.
39
8.7 Trajnostni razvoj in družbena odgovornost
Trdni temelji uspešnega bančnega poslovanja, ki jih je banka postavila pred skoraj poldrugim
stoletjem, utrjujejo odlično sodelovanje banke s partnerji in okoljem, v katerem se nahaja. V časih,
ko svet zaznamujejo hitre spremembe, je strateško usmerjena komunikacija ključna za uspešno
delovanje na trgu, zato uprava banke skrbi za proaktivno in transparentno komuniciranje z vsemi
zainteresiranimi javnostmi, vzpostavljene pa ima tudi vse mehanizme obvladovanja tveganj.
Premišljene, a hitre odločitve vodilnih, strokovnih in motiviranih sodelavcev omogočajo, da banka
zadovolji vsa pričakovanja. Prilagaja se tržnim razmeram ter različnim potrebam posameznikov in
gospodarskih družb. Zanesljiv bančni servis z razvejano mrežo poslovalnic in sodobnimi bančnimi
potmi zagotavlja ponudbo storitev, ki jih stranke pričakujejo.
Vpetost v ožje in širše okolje je pomembno za uspešno poslovanje, kvalitativni razvoj in napredek
banke, zato se aktivno in odgovorno vključuje v družbeno okolje. V skladu z vizijo in strategijo vlaga
v okolje, v katerem deluje. S pokroviteljskimi sredstvi podpira šport in kulturo, sodeluje v številnih
dobrodelnih prireditvah, aktivno se vključuje tudi na področju družbeno-socialne dejavnosti, saj se
zaveda, da je uspešnost in učinkovitost poslovanja odvisna tudi od podpore okolja in zaupanja
interesnih skupin.
Poleg sodelovanja z raznimi kulturnimi, humanitarnimi in športnimi društvi banka podporo namenja
Muzeju novejše zgodovine, v okviru katerega deluje Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji,
Pelikanovemu ateljeju, vsa leta podpira Slovensko ljudsko gledališče Celje, Zavod Celeia, in ostale
ustanove ter podjetja, ki organizirajo številne kulturne in športne dogodke.
Pri poslovanju izkazuje posebno skrb depriviligiranim skupinam strank, saj ima posebne ugodnosti
za upokojence, študente, humanitarne in druge organizacije, še vedno pa na osnovnih šolah
vzdržuje šolske hranilnice. S tem želi prispevati k razvoju vrednot, ki so povezane z bančništvom.
Svojim poslovnim partnerjem banka omogoča investiranje v ekološke projekte, v izgradnjo čistilnih
naprav, izvajanje socialnih in družbeno odgovornih projektov. Pri nabavi materialov skrbi, da so
okoljsko varni, ločuje odpadke, zbira odpadni papir in kartuše, ter ima centralno krmiljeno toplotno
ogrevanje za racionalno porabo energije.
8.8 Trženjsko komuniciranje
Trženjsko komuniciranje banke sta v letu 2014 zaznamovali dve ključni komunikacijski smernici:
obeleževanje 150. obletnice delovanja banke, v drugi polovici leta pa intenzivnejše komuniciranje
nove strateške pozicije banke.
Predvsem v drugi polovici leta so bile tržno-komunikacijske aktivnosti usmerjene na regionalno
področje širše celjske regije, natančneje, v tiste kraje in okolico krajev, kjer ima banka svoje poslovne
enote, poslovalnice in bankomate.
Večina aktivnosti se je zato izvajala v Savinjski regiji, kjer sta prepoznavnost banke in delež strank
tudi največja. Še bolj pa se je preusmeritev fokusa na regionalno področje izrazila v trženjskem
komuniciranju, saj je banka predvsem v drugi polovici leta 2014 začela intenzivneje izvajati
komunikacijske akcije prav na tem področju.
Povečevanje pozornosti regionalnemu področju se je najprej in najbolj opazno odrazilo s spremembo
korporativnega slogana banke - iz "Tradicija dobrega dela" (slogan, ki je poudarjal tradicijo, 150 let
in kakovost), v nov slogan "Vam blizu", ki je popolnoma spremenil komunikacijski fokus.
40
Z novim sloganom je banka začela poudarjati svojo geografsko bližino strankam, hkrati pa se tako
navzven kot navznoter zavezala k spremembam in izboljšavam, ki bodo storitve banke še bolj
približale strankam. Izvedene so bile številne, tudi interne, komunikacijske aktivnosti, ki so poudarjale
željo in voljo po spremembah storitev, pogojev in obnašanja banke v odnosih s strankami. Nova
usmeritev je bila podprta s trženjsko-komunikacijsko korporativno kampanjo v jeseni.
Komunikacijskim aktivnostim je banka proti koncu leta začela intenzivneje dodajati tudi produktna
sporočila z jasnim namenom, da strankam sporoči, da jim ni blizu le v geografskem smislu, ampak
tudi z izboljševanjem storitev in pogojev.
8.9 Delovanje službe notranje revizije
Služba notranje revizije deluje skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri
notranjem revidiranju kot samostojna štabna služba, podrejena neposredno upravi banke, na
drugem organizacijskem nivoju vodenja. Služba je v rednem stiku z revizijskim odborom in tudi z
nadzornim svetom. Zaposleni v službi se pri svojem podajanju mnenj, ocen in priporočil opirajo na
uveljavljena mednarodna strokovna merila za notranje revidiranje in so neodvisni od drugih delov
banke.
Služba deluje skladno s kodeksom načel notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjih
revizorjev. Zadnja presoja skladnosti delovanja službe notranje revizije s standardi je bila izvedena
v obdobju november 2012 – januar 2013 (interval presoje je petletni), informacija o izvedbi presoje
je javno objavljena na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo.
Osnovna planska dokumenta službe za leto 2014 sta bila dinamični triletni strateški načrt in letni
program dela. Dokumenta je sprejela uprava banke, soglasje k njima je dal nadzorni svet, ob
predhodni obravnavi na revizijskem odboru. Dokumenta temeljita na profilu tveganja banke, letnem
planu in strategiji banke ter temeljnih značilnosti okolja, v katerem banka deluje.
Načrtovanje dejavnosti službe podrobneje opredeljujejo šestmesečni operativni delovni načrti, ki jih
sprejema uprava banke. Za tekoče spremljanje delovanja službe uprava banke sprejema
šestmesečna in letna poročila, kjer so predstavljene opravljene aktivnosti službe s poudarkom na
najpomembnejših ugotovitvah, vključno s pregledom izdanih in realiziranih priporočil. Nadzorni svet
se je s poročili seznanil, obravnaval jih je tudi revizijski odbor, posvetovalni organ nadzornega sveta,
ki se je v letu 2014 tekoče seznanjal z opravljenimi aktivnostmi službe.
Nadzorni svet je bil redno seznanjen s pregledi zunanjih institucij nadzora in z aktivnostmi banke
zaradi prejetih zahtev Banke Slovenije. Letno poročilo o notranjem revidiranju Banke Celje d.d. z
mnenjem Nadzornega sveta Banke Celje d.d. obravnava tudi skupščina delničarjev.
Naloge službe so zakonsko določene in so povezane z ugotavljanjem kakovosti obvladovanja vseh
vrst tveganj (z ustreznim vzpostavljenim sistemom notranjih kontrol), izvajanjem nadzora nad
spoštovanjem pravnih predpisov in internih določil ter nad spoštovanjem načel racionalnega
poslovanja.
Za spremljanje realizacije priporočil po opravljenih notranjih revizijah je uvedeno najmanj
dvostopenjsko poročanje upravi banke: najprej po vsaki opravljeni notranji reviziji, nato pa vsaj še
eno celovito letno poročanje o realizaciji vseh danih priporočil. Celovita spremljava uresničevanja
letnega programa dela je omogočena z vzpostavljenim krovnim sistemom primerjave plana in
realizacije notranjih revizij.
41
Služba koordinira aktivnosti izbora zunanjega revizorja (preko uprave banke, revizijskega odbora in
nadzornega sveta) za odločanje na skupščini delničarjev banke.
Okvirni letni program dela je v letu 2014 predvideval revidiranje 22 poslovnih področij banke in
dokončanje štirih notranjih revizij iz leta 2013 ob predpostavki, da ne bo izrednih nalog v velikem
obsegu (skupaj 26 notranjih revizij). Poudarek je bil na revidiranju kreditnega in likvidnostnega
tveganja.
Dejansko je bilo do konca februarja 2015 izvedenih 17 rednih načrtovanih notranjih revizij,
dokončane so bile štiri notranje revizije iz leta 2013, izvedenih je bilo tudi šest izrednih reviziji (skupaj
27 revizij); ena notranja revizija je bila še v teku, ena notranja revizija ni bila izvedena, ker je
zaposlenemu v notranji reviziji v novembru prenehalo delovno razmerje, dve notranji reviziji pa nista
bili izvedeni, ker izvedba zaradi spremenjenih okoliščin v poslovanju banke ni bila smiselna. Revizija
implementacije novih bančnih produktov se ob njihovi uvedbi obvezno izvaja, v letu 2014 ni bilo
uvedbe novih produktov. Služba je opravila tudi 20 neformalnih svetovalnih poslov z namenom
prispevati k boljšemu delovanju banke kot ustanove.
Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila v letu 2014 revidirana, so: področje obvladovanja
kreditnega tveganja v najširšem smislu, upravljanje s kapitalskim tveganjem, kvaliteta upravljanja
informacijskih sistemov z več vidikov in področje spoštovanja nove, spremenjene zakonodaje.
Pri vseh notranjih revizijah in pregledih je bilo najbolj poudarjeno: ugotavljanje postopkov, vgrajenih
za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja v primerjavi z evidentiranim, kakovost
vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, pravočasnost izterjevalnega postopka in ustreznost
zavarovanj, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, operativna tveganja na področju
opremljenosti z informacijsko tehnologijo, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov, vse z
namenom nadaljnjega dviga kakovosti delovanja banke in s tem prispevka k dodani vrednosti. Pri
svojem delu so notranji revizorji pogosto sodelovali z oddelkom za skladnost poslovanja.
V službi notranje revizije je naloge revidiranja v letu 2014 do novembra opravljalo pet zaposlenih
(vključno z vodjo službe), konec novembra je delovno razmerje prenehalo enemu zaposlenemu z
nazivom pooblaščenega revizorja. Ob poteku mandata konec leta 2014 je bila na delovno mesto
vodje službe od 1. januarja 2015 imenovana nova zaposlena, magistra znanosti. En zaposleni ima
naziv preizkušeni notranji revizor, eden ima licenco CISA (Certified Information System Auditor) in
naziv preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, je tudi magister znanosti. Vseh pet
zaposlenih ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, en zaposleni ima licenco za zavarovalnega
posrednika, dva pa evropski bančni certifikat. Izobraževanje notranjih revizorjev je bilo tudi v letu
2014 permanentno prisotno – znanja so pridobivali na področju notranjega revidiranja, bančnega
poslovanja, veščin s področja informacijske tehnologije, preprečevanja pranja denarja, upravljanja s
tveganji in korporativnega upravljanja.
42
9 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE
SKUPŠČINA DELNIČARJEV
BANKE
REVIZIJSKI ODBOR
NADZORNI SVET
KOMISIJA ZA PREJEMKE
KREDITNI ODBOR
UPRAVA BANKE
LIKVIDNOSTNA KOMISIJA
KOLEGIJ BANKE
ORGANIZACIJSKE ENOTE
ODBOR ZA UPRAV. Z
BILANCO BANKE - ALCO
DRUGI ODBORI IN
KOMISIJE
43
10 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE
UPRAVA BANKE
Predsednik uprave
Davorin Leskovar
SEKTOR FINANČNIH
TRGOV
Član uprave
mag. Aleksander Vozel
SLUŽBA NOTRANJE
REVIZIJE
Pooblaščenec za PPDFT
Pooblaščenec za restrukt.
Svetovalec za IT
IZVRŠNI DIREKTOR
IZVRŠNI DIREKTOR
SEKTOR INFORMATIKE
SEKTOR PRAVNIH
POSLOV IN SKLADNOSTI
POSLOVANJA
SEKTOR POSLOVANJA Z
GOSPODARSKIMI
DRUŽBAMI
SEKTOR
RAČUNOVODSTVA
ODDELEK PODPORE
TRŽENJU, RAZVOJA
PROD. IN STOR.
SEKTOR UPRAVLJANJA
S TVEGANJI
SEKTOR POSLOVNE
MREŽE
SEKTOR PLAČILNEGA
PROMETA IN
SPREMLJAVE
POSLOVANJA
SLUŽBA SPLOŠNIH
POSLOV
SLUŽBA UPRAVLJANJA
S KADRI IN
ORGANIZACIJO
POSLOVNA ENOTA ZA
PREBIVALSTVO CELJE
POSLOVNA ENOTA ZA
PO IN SP CELJE
POSLOVNA ENOTA
SLOVENSKE KONJICE
POSLOVNA ENOTA
HMEZAD ŽALEC
POSLOVNA ENOTA
ŠENTJUR
POSLOVNA ENOTA
LAŠKO
POSLOVNA ENOTA
ROGAŠKA SLATINA
POSLOVNA ENOTA
LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA
KOPER
44
SEKTOR ZA
RESTRUKTURIRANJE IN
IZTERJAVO TERJATEV
11 IZJAVA O UPRAVLJANJU
Izjava o upravljanju banke je sestavljena skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v
nadaljevanju ZGD-1) in se nanaša na poslovno leto 2014, okvirno so predstavljene tudi pomembne
spremembe, ki so se zgodile do dneva podpisa izjave. V točki 11.1 vsebuje izjavo uprave in
nadzornega sveta banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter v točki 11.2
dodatna pojasnila skladno s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1.
11.1 Izjava uprave in nadzornega sveta Banke Celje d.d. o spoštovanju Kodeksa upravljanja
javnih delniških družb
Banka Celje d.d., Celje, kot javna družba, katere obveznice so uvrščene v borzno kotacijo
Ljubljanske borze d.d., posluje skladno z ZBan-1, ZGD-1 ter spoštuje določila Zakona o trgu
finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), Pravila Ljubljanske borze ter druge splošne predpise,
ki urejajo vprašanja, ki jih obravnava tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb.
Kodeks je javno dosegljiv na spletnih straneh Ljubljanske borze: http://www.ljse.si/ pod »za
izdajatelje/predpisi, brošure, ceniki«.
Banka spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. decembra 2009 (v
nadaljevanju Kodeks) z nekaterimi odstopanji oziroma posebnostmi, ki so po posameznih točkah
Kodeksa obrazložena v nadaljevanju.
Odvisna družba Posest d.o.o. kot nejavna družba pri svojem poslovanju ne uporablja določil
Kodeksa.
Točka 1
Cilji banke so opredeljeni v letnem planu in strategiji banke, katere potrjuje nadzorni svet in niso
posebej opredeljeni še v Statutu banke.
Točka 2, 2.1 in 2.2
Banka nima oblikovane in sprejete politike upravljanja banke kot samostojnega dokumenta, ampak
ima to področje urejeno v različnih internih dokumentih, tako kot to predpisujejo evropska bančna
zakonodaja, ZBan-1, podzakonski akti Banke Slovenije, ZGD-1, ZTFI in drugi področni zakoni.
Točka 4.2
Banka si je sicer želela, da bi večji in institucionalni delničarji javnost seznanjali z njihovo politiko
upravljanja z naložbo v banki, vendar je bila slednja odločitev prepuščena njim samim. Banka je od
16. decembra 2014 v lastništvu enega delničarja, države RS, katera pa seznanja zainteresirano
javnost s svojo naložbo.
Točka 5.2 (drugi odstavek)
Banka posebej ni objavljala stroškov, ki so nastali v povezavi z zbiranjem pooblastil. Slednji stroški
so bili vključeni v stroške organizacije in izvedbe vsakokratne skupščine. Banka je od 16. decembra
2014 v lastništvu delničarja, države RS.
Točka 5.4
Delnice banke ne kotirajo na borzi.
Točka 5.5
V zadnjem skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzornega sveta banke so podani vsi
zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki so javno dosegljivi.
45
Točka 5.6
Banka je skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta praviloma volila skupinsko.
Točka 5.7
O politiki plačil uprave banke odloča nadzorni svet na predlog Komisije za prejemke.
Točka 5.8
Skupščina banke ločeno odloča o uporabi bilančnega dobička in ločeno o podelitvi razrešnice,
vendar o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z enotnim glasovanjem.
Točka 5.9
Računovodski izkazi so del letnega poročila, s katerim se, skupaj z revizorjevim mnenjem, seznani
skupščina banke. Predstavnika pooblaščenega revizorja banke se na skupščino ne vabi. V kolikor
bi bila skupščina pooblaščena za sprejem letnih računovodskih izkazov, bi bil na sejo povabljen tudi
predstavnik pooblaščenega revizorja.
Točka 8.12
Nadzorni svet v svojem poročilu zajema vse zahteve sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov
uprave in nadzornega sveta in poskuša zajeti čim več informacij, ki bi ustrezno predstavile njegovo
delovanje med letom. Priporočila točke 8.12 Kodeksa se upoštevajo v največji možni meri.
Točka 11
Nadzorni svet v dosedanjem delu še ni imenoval sekretarja nadzornega sveta. To delo opravlja, v
skladu z dogovorom med upravo in nadzornim svetom, ustrezna strokovna služba v banki.
Točki 16.5 in 16.6
Banka nima opcijskega načrta in primerljivih finančnih instrumentov kot obliko izplačila variabilnih
prejemkov članov uprave banke.
Točka 20.2
Posamezna področja komuniciranja so bila do sedaj urejena s posameznimi internimi akti, banka pa
si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom.
Točka 20.3
Banka do 16. decembra 2014 ni imela posebnega notranjega akta v zvezi z omejitvami in razkritji
trgovanja z delnicami banke. Banka nima lastnih delnic.
Točka 20.4
Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošteva zakonsko določene roke, zato
nima izdelanega koledarja pomembnejših objav. Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega
priporočila.
Točka 22.2
Banka nima posebnega trajnostnega poročila, to področje je delno vsebovano v letnem poročilu.
Točka 22.3
Banka skladno z ZGD-1, ZBan-1 in ZTFI pristojne organe obvešča o pridobitvi kvalificiranega deleža.
Točka 23
Izjava o upravljanju banke je sestavni del letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh banke.
46
11.2
Dodatna pojasnila, skladna s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1
11.2.1 Opis glavnih značilnosti notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s
postopkom računovodskega poročanja
Banka ima ves čas svojega delovanja vzpostavljen lastni sistem notranjih kontrol, saj je dolžnost
uprave banke, da s svojim delovanjem vsem poslovnim partnerjem, lastnikom in nadzornim
institucijam zagotovi ustrezen sistem za obvladovanje tveganj. Sistem notranjih kontrol je povezan
v zaključeno celoto v smislu krovnega akta, ki determinira vse razsežnosti kontrolnega delovanja.
Sistem notranjih kontrol v banki mora biti oblikovan tako, da daje ustrezna zagotovila o naslednjih
aktivnostih:
- poslovanje banke mora biti vodeno z veliko skrbnostjo, potekati na osnovi sprejetega razvojnega
plana banke, sprejete letne poslovne politike in finančnega načrta banke s ciljem
dobičkonosnega poslovanja;
- vse poslovne aktivnosti, ki lahko povzročijo povečanje obveznosti za banko, mora odobriti
pooblaščena oseba, določena mora biti razmejitev odgovornosti;
- sredstva morajo biti primerno varovana, terjatve zavarovane, obveznosti nadzirane;
- oblikovati je potrebno strategijo in politike za upravljanje s tveganji, še posebej skrbno je potrebno
spremljati kapitalsko ustreznost banke, likvidnostno, kreditno, obrestno in operativno tveganje,
tveganje dobičkonosnosti ter tržna tveganja;
- vzpostavljen mora biti sistem za preprečevanje izgub zaradi nepravilnosti predvsem v smislu
hitrega odkrivanja prevar, zlorab, nepravilnosti oziroma napak;
- sistem računovodskih evidenc mora zagotavljati zanesljive, pravočasne in popolne informacije;
- zagotoviti je potrebno sistem za posredovanje zanesljivih, pravočasnih in popolnih informacij za
poročanje lastnikom in zunanjim institucijam;
- zagotoviti je potrebno nadzorovan sistem uvajanja novih finančnih storitev in novih bančnih
produktov ter vstopa na nove trge.
11.2.2 Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke
Kvalificirane deleže, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, so v banki dosegale tri
družbe, in sicer:
- Nova Ljubljanska banka, ki je imela v lasti 208.499 navadnih delnic in s tem 40,99-odstotni delež
glasovalnih pravic;
- Slovenska odškodninska družba, ki je imela v lasti 47.592 navadnih delnic in s tem 9,36-odstotni
delež glasovalnih pravic; in
- NFD1 Investicijski sklad, ki je imela v lasti 46.820 navadnih delnic in s tem 9,21-odstotni delež
glasovalnih pravic.
Glasovalne pravice drugih lastnikov banke niso presegale kvalificiranih deležev, kot jih določa zakon,
ki ureja trg finančnih instrumentov.
Z dne 16. decembra 2014 je 100 % delež banke pridobila Republika Slovenija (v nadaljevanju RS)
in je od tega dne edini delničar banke.
11.2.3 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice
Delnice banke imetnikom ne zagotavljajo posebnih kontrolnih pravic.
47
11.2.4 Omejitve glasovalnih pravic
Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na število delnic in s statutom ni omejena na
določen delež ali določeno število glasov. Vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev en glas.
Do glasovanja na skupščini delničarjev banke so upravičeni delničarji – imetniki delnic na ime z
glasovalno pravico, ki so vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec
četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev banke.
Sklicatelj skupščine delničarjev banke lahko omeji glasovalne pravice posameznemu delničarju, če
je delničar delnice pridobil v nasprotju s predpisi.
Dogovori, pri katerih so, s sodelovanjem banke, finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, ločene od
lastništva delnic, ne obstajajo.
11.2.5 Pravila banke o:
- imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora
- spremembah statuta
Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah
statuta so opredeljena v Statutu Banke Celje d.d. in Poslovniku za delo Nadzornega sveta Banke
Celje d.d.
Nadzorni svet ima po statutu največ sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev
banke. Za člane nadzornega sveta ne morejo biti imenovane osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za
članstvo v nadzornem svetu banke po ZGD-1, ZBan-1, oziroma drugi zakonodaji.
Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna
doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po
izvolitvi.
Ob predčasnem prenehanju mandata na skupščini delničarjev banke imenovanih članov
nadzornega sveta je potrebno nadomestno imenovanje na naslednji skupščini delničarjev banke.
Nadomestno imenovanje traja do poteka mandata prvotno imenovanega člana nadzornega sveta.
Vsak član nadzornega sveta se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom
treh mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta, ob odpovedi
predsednika nadzornega sveta pa njegovemu namestniku in upravi banke.
Skupščina delničarjev banke lahko tudi pred potekom mandata odpokliče posamezne ali vse člane
nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa je potrebno, da je sklep sprejet z večino najmanj treh četrtin
oddanih glasov pri glasovanju zastopanega osnovnega kapitala.
Člani nadzornega sveta imenujejo revizijski odbor, komisijo za prejemke ter kadrovsko komisijo kot
organe nadzornega sveta.
Predsednika in člane uprave banke imenuje in razreši nadzorni svet. Za predsednika uprave banke
in člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po ZGD-1
in ZBan-1.
Predsednik in člani uprave banke so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.
Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z veljavno zakonodajo. Vsak
član uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom šestih
mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta.
48
Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke, za katerega je potrebna večina
najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut banke je bil v letu 2014
nazadnje spremenjen 16. decembra 2014.
Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni svet za spremembe statuta, ki pomenijo
uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi.
11.2.6 Pooblastila članov uprave banke
Uprava banke je na osnovi vpisa spremembe statuta v sodni register z dne 12. junija 2013 ob
soglasju nadzornega sveta banke v obdobju petih let po vpisu pooblaščena za enkratno ali večkratno
povečanje osnovnega kapitala banke največ za 16.979.769,65 evrov (odobreni kapital), z izdajo
največ 508.629 novih delnic.
Banka lahko pridobiva in odsvaja lastne delnice v skladu z ZGD-1. O pogojih pridobivanja in
odsvajanja lastnih delnic odloča uprava banke, ki mora o poslovanju z lastnimi delnicami obvestiti
skupščino delničarjev banke.
11.2.7 Podatki o delovanju skupščine banke in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic
delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja
Skupščino delničarjev banke sklicuje uprava banke. Skupščina delničarjev banke se sklicuje najmanj
enkrat na leto. Nadzorni svet skliče skupščino v naslednjih primerih:
- če je ne skliče uprava vsaj enkrat na leto;
- če uprava ne skliče skupščine na zahtevo manjšine v skladu z določbami statuta in ZGD-1.
Skupščina delničarjev banke sklepa o:
- uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu;
- sprejemu letnega poročila v primerih, določenih z ZGD-1;
- imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta;
- spremembah statuta;
- ukrepih za povečanje oziroma zmanjšanje kapitala;
- statusnih spremembah;
- prenehanju banke;
- imenovanju revizorja;
- pooblastilu upravi za pridobitev lastnih delnic v skladu z ZGD-1;
- drugih zadevah, za katere je pristojna po ZGD-1 in ZBan-1.
Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, smejo pisno zahtevati sklic
skupščine delničarjev banke. V tej zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine delničarjev
banke ter zahteva, o kateri naj bi skupščina delničarjev banke odločala. Uprava banke je v tem
primeru dolžna sklicati skupščino delničarjev banke najkasneje v roku dveh mesecev od prejema
pisne zahteve.
Delničarji, katerih deleži dosegajo skupno dvajsetino osnovnega kapitala banke, smejo po objavi
sklica skupščine pisno zahtevati, da se določena zadeva dodatno uvrsti na dnevni red skupščine
delničarjev banke. Uprava banke mora taki zahtevi ugoditi, če vsebuje oblikovan predlog sklepa, ki
spada v pristojnost skupščine delničarjev banke, če je bila zahteva pisno podana najkasneje sedem
dni po objavi sklica skupščine, tako da je mogoča objava predmeta vsaj 14 dni pred zasedanjem
skupščine.
49
11.2.8 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij
Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke. Svoje naloge opravlja v skladu z
določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter statutom banke. Na skupščini
delničarjev v maju 2011 so bili na to mesto imenovani sledeči člani: dr. Jure Peljhan, predsednik,
mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž Subotič,
Bojan Šrot in mag. Zdenko Zanoški. V letu 2013 je v mesecu marcu odstopil dr. Uroš Čufer,
zamenjala ga je mag. Barbara Smolnikar, ki je bila imenovana na funkcijo članice nadzornega sveta
na 29. seji skupščine delničarjev banke dne 30. maja 2013. Banka je dne 27. novembra 2013 prejela
odstopno izjavo člana nadzornega sveta mag. Zvonka Ivanušiča, namestnica predsednika je tako
decembra 2013 postala mag. Barbara Smolnikar.
V letu 2008 je Nadzorni svet Banke Celje d.d. prvič ustanovil posvetovalno telo, in sicer Revizijski
odbor Banke Celje d.d. Na konstitutivni seji nadzornega sveta, dne 8. junija 2011, so bili imenovani
novi člani revizijskega odbora, in sicer: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž Subotič, namestnik
predsednika, ter Zdenka Habe, članica, kot neodvisna strokovnjakinja. V letu 2013 je prišlo do
sprememb v sestavi revizijskega odbora, te spremembe so ostale v veljavi tudi v letu 2014. Tako je
revizijski odbor v letu 2014 deloval v naslednji sestavi: dr. Tomaž Subotič, predsednik, Melita Malgaj
in mag. Barbara Smolnikar kot članici ter mag. Blanka Vezjak kot članica in neodvisna
strokovnjakinja. Nadzorni svet je na svoji 3. seji dne 19. oktobra 2011 imenoval tudi Komisijo za
prejemke v sestavi dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr.
Tomaž Subotič, član, ter stalno vabljeni predstavnik banke izvršni direktor Bojan Salobir. Komisija je
v letu 2013 ostala nespremenjena do meseca novembra, ko je odstopil mag. Zvonko Ivanušič, na
mesto katerega je nadzorni svet v januarju 2014 imenoval gospo Melito Malgaj; v letu 2014 je
komisija nato delovala v nespremenjeni sestavi.
Uprava banke je zastopala, predstavljala in upravljala poslovanje banke po načelih skupne in
solidarne odgovornosti. Uprava banke se je praviloma sestajala enkrat tedensko in na svojih sejah
obravnavala gradiva s področij, ki jih določata ZBan-1 in Poslovnik za delo Uprave Banke Celje d.d.
Po statutu je najmanj dvočlanska in sta jo v letu 2014 sestavljala: predsednik uprave Davorin
Leskovar in član uprave mag. Aleksander Vozel.
Davorin Leskovar je član nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, mag. Aleksander Vozel pa je
član nadzornega sveta NLB Prishtina.
Kreditni odbor ima osem članov. Ta določa pogoje in kriterije najemanja in plasiranja sredstev,
odloča o kreditnih in garancijskih poslih ter sprejema odločitve o razvrščanju v skladu z določili
poslovnika za delo. V letu 2014 so ga sestavljali: predsednik uprave banke v funkciji predsednika
kreditnega odbora, član uprave banke v funkciji namestnika predsednika kreditnega odbora, člani
pa so bili: izvršni direktor za področje sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja
poslovne mreže, direktor sektorja upravljanja s tveganji, direktor sektorja poslovne mreže, direktorica
sektorja finančnih trgov, direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter direktor
sektorja pravnih poslov in skladnosti poslovanja. Predsednik kreditnega odbora lahko na sejo povabi
tudi druge direktorje. Stalno vabljena je vodja službe notranje revizije ter pooblaščenec uprave.
Kreditni odbor za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb je bil ustanovljen z namenom
učinkovite in sprotne spremljave delovanja sektorja in učinkovite komunikacije z zunanjimi javnostmi,
ki delujejo na področju izterjave (stečajni postopki, izvršilni postopki) in pri restrukturiranju terjatev.
Devetčlanski odbor so predstavljali: predsednik uprave, član uprave, izvršni direktor za področje
sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, pooblaščenec uprave,
direktor sektorja za restrukturiranje in izterjavo terjatev, direktor sektorja poslovne mreže, direktor
sektorja pravnih poslov in skladnosti poslovanja, direktor sektorja upravljanja s tveganji ter
direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami, stalno vabljena je tudi vodja službe
50
notranje revizije. Odbor za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb vodi član uprave, ki po
funkcionalni delitvi med člani uprave banke, pokriva področje upravljanja s tveganji, v njegovi
odsotnosti vodi seje predsednik uprave banke.
Likvidnostno komisijo je v letu 2014 sestavljalo pet članov: direktorica sektorja finančnih trgov kot
predsednica komisije, predsednik uprave banke, član uprave banke, izvršni direktor za področje dela
sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, in direktor sektorja
upravljanja s tveganji, kot člani. Komisija se sestaja najmanj trikrat na teden in skrbi za likvidnostni
položaj banke. Likvidnostna komisija deluje po Poslovniku za delo likvidnostne komisije.
Kolegij banke deluje kot posvetovalno in informativno telo uprave. V letu 2014 so kolegij banke
sestavljali: uprava banke, izvršna direktorja, pooblaščenec uprave, direktorji ter vodje samostojnih
funkcionalnih organizacijskih enot, ki po funkcionalni delitvi dela spadajo direktno pod upravo banke,
in direktor odvisne družbe banke.
Uprava banke lahko s sklepom določi tudi druge udeležence sej kolegija banke. Način delovanja
kolegija določa Poslovnik o delu uprave banke. Seje so praviloma enkrat na mesec in so namenjene
predstavitvi finančnega in dohodkovnega položaja banke, obravnavi izvajanja projektnih nalog in
obravnavanju drugih najpomembnejših področij poslovanja banke.
Odbor za upravljanje z bilanco banke – ALCO spremlja razmere na finančnih trgih, analizira stanja
in spremembe v izkazih banke ter oblikuje sklepe za doseganje ustrezne strukture bilance. V skladu
s poslovnikom se odbor praviloma sestaja enkrat na mesec. Člani odbora so: predsednik uprave
banke, v funkciji predsednika odbora, član uprave, direktorica sektorja računovodstva, direktor
sektorja upravljanja s tveganji in direktorica sektorja finančnih trgov.
11.2.9 Struktura osnovnega kapitala, zlasti z navedbo:
- pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda in
- če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezni
razred
Osnovni kapital banke je bil do 16. decembra 2014 razdeljen na 508.629 navadnih imenskih
kosovnih delnic, po dokapitalizaciji s strani RS z dne 16. decembra 2014 pa je razdeljen na 5.000.000
navadnih imenskih delnic.
Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini delničarjev banke. Pravico do
glasovanja nosijo navadne delnice na ime, pri čemer vsaka delnica zagotavlja na skupščini
delničarjev banke en glas.
11.2.10 Omejitve prenosa delnic, zlasti:
- omejitve imetništva vrednostnih papirjev in
- pojasnilo o potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih
papirjev za prenos delnic
Delnice banke se prenašajo v skladu s predpisi, veljavnimi za nematerializirane vrednostne papirje.
Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do
vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije iz odobrenega kapitala (pravica poteče 12. junija 2018).
Druge omejitve imetništva delnic s strani banke ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža pa
je potrebno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih
lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja.
51
11.2.11 Delniška shema za delavce
Banka nima delniške sheme za delavce.
11.2.12 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev
ali glasovalnih pravic
Dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic, v banki
ne obstajajo.
Celje, 20. marec 2015
52
12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Uprava potrjuje računovodske izkaze banke in skupine za leto, končano 31. decembra 2014, na
straneh 61 do 67 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na
straneh od 68 do 139 letnega poročila.
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da poročilo predstavlja resnično in pošteno
sliko premoženjskega stanja banke in skupine in izidov njunega poslovanja za leto, končano 31.
decembra 2014.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile
računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje,
da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem
poslovanju družb v skupini ter v skladu z veljavno zakonodajo in MSRP, kot jih je sprejela EU.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za
zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo
poslovanje družb, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka,
zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev.
Uprava banke:
53
13 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA
54
55
56
57
RAČUNOVODSKO POROČILO
Računovodsko poročilo 2014
(zneski v preglednicah v tisoč evrih)
II RAČUNOVODSKO POROČILO
1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Banka
Oznaka
tabele
Skupina
1. 1. do
1. 1. do
1. 1. do
1. 1. do
31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti
3.1
3.1
3.1
67.159
(28.147)
39.012
88.279
(50.988)
37.291
67.131
(28.147)
38.984
88.232
(50.988)
37.244
Prihodki iz dividend
3.2
346
387
346
387
Prihodki iz opravnin
Odhodki za opravnine
Čiste opravnine
3.3
3.3
3.3
16.438
(1.494)
14.944
17.344
(1.526)
15.818
16.437
(1.494)
14.943
17.343
(1.526)
15.817
3.4
18.466
55.224
18.466
55.224
3.5
(482)
(5.777)
(482)
(5.777)
3.6
-
31.430
-
31.430
3.7
3.8
12
562
34
(490)
12
562
34
(490)
3.9
3.10
3.11
3.12
3.13
(12)
(1.814)
(29.740)
(2.593)
(3.555)
(60.797)
(11)
(1.935)
(30.610)
(2.891)
(57)
(213.997)
174
(1.579)
(30.045)
(2.602)
(3.555)
(60.828)
6
(1.575)
(31.005)
(2.924)
(57)
(213.999)
(25.651)
(115.584)
(25.604)
(115.685)
4.550
(10.673)
4.544
(10.673)
(21.101)
(126.257)
(21.060)
(126.358)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju
varovanj pred tveganji
Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik
Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja
sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo
Druge čiste poslovne (izgube)
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
(IZGUBA) IZ REDNEGA POSLOVANJA
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega
poslovanja
4.12
ČISTA (IZGUBA) IZ REDNEGA POSLOVANJA
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
61
2 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
Banka
1. 1. do
31. 12. 2014
ČISTA (IZGUBA) POSLOVNEGA LETA
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI
POSTAVKE, KI POZNEJE NE BODO PRERAZVRŠČENE V
POSLOVNI IZID
Aktuarski čisti dobički za pokojninske programe, pripoznani v
zadržanem dobičku / (izgubi)
POSTAVKE, KI BODO LAHKO POZNEJE
PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID
Čisti dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
Dobički pripoznani v presežku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov iz presežka iz prevrednotenja v poslovni
izid
Davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s postavkami,
ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
62
Skupina
1. 1. do
31. 12. 2013
1. 1. do
31. 12. 2014
1. 1. do
31. 12. 2013
(21.101)
(126.257)
(21.060)
(126.358)
(8.414)
9.064
(8.414)
9.064
(91)
74
(91)
74
(91)
74
(91)
74
(8.323)
8.990
(8.323)
8.990
(8.044)
4.318
8.404
2.471
(8.044)
4.318
8.404
2.471
(12.362)
5.933
(12.362)
5.933
(279)
586
(279)
586
(29.515)
(117.193)
(29.474)
(117.294)
3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
Oznaka
tabele
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah
in vpogledne vloge pri bankah
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam (brez vpoglednih vlog)
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank in centralnih bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank in centralnih bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Druge obveznosti
4.1
4.2
4.3
Skupina
Stanje 31. decembra
2014
2013
254.049
4.636
482.784
945.562
52.000
891.629
1.933
1.424
13.006
3.487
204.040
10.961
327.895
1.248.168
5.822
1.240.057
2.289
3.437
14.165
4.108
254.049
4.636
482.784
940.683
52.000
886.605
2.078
1.424
13.132
3.946
3.492
204.040
10.961
327.895
1.243.007
5.822
1.234.457
2.728
3.437
14.174
4.432
4.113
2.257
4.271
4.271
506
2.257
197
4.274
4.274
4.646
3
3
4.326
1.711.982
796
1.815.228
1.125
1.713.066
796
1.816.388
1.125
1.501.340
753
1.249.823
136.291
1.498
106.776
6.199
8.092
173
1.000
1.760.915
11.276
1.272.018
336.226
2.134
133.841
5.420
9.903
1.527
1.501.416
753
1.249.822
136.291
1.498
106.776
6.276
8.130
341
1.000
1.761.066
11.276
1.272.015
336.226
2.134
133.841
5.574
9.940
1.737
1.510.401
1.774.470
1.510.683
1.774.868
4.23
4.23
4.23
4.23
4.23
50.000
166.221
3.513
2.948
-
16.980
51.380
11.927
86.759
(31)
50.000
166.383
3.513
3.147
-
16.980
51.542
11.927
86.958
(31)
4.23
(21.101)
(126.257)
(20.660)
(125.856)
201.581
40.758
202.383
41.520
1.711.982
1.815.228
1.713.066
1.816.388
4.4
4.5
4.6
4.7
4.8
4.9
4.10
4.11
4.12
4.12.1
4.13
4.14
4.15
4.16
4.17
4.18
4.19
4.20
4.21
4.22
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana čista izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega
leta)
Banka
Stanje 31. decembra
2014
2013
SKUPAJ KAPITAL
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
Računovodske izkaze in pojasnila k računovodskim izkazom je potrdila in podpisala Uprava banke
na dan 20. marca 2015.
63
4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
Banka
Oznaka
tabele
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2013
Osnovni Kapitalske
kapital
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadržani dobiček
oziroma izguba
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
Lastni
deleži
Skupaj
kapital
16.980
51.380
2.863
111.735
(24.984)
(31)
157.943
-
-
9.064
-
(24.984)
8
(126.257)
24.984
-
-
(117.193)
8
KONČNO STANJE 31. 12. 2013
16.980
51.380
11.927
86.759
(126.257)
(31)
40.758
16.980
51.380
11.927
86.759
(126.257)
(31)
40.758
(16.980)
50.000
-
16.980
140.000
(42.433)
294
(8.414)
-
(31)
(83.824)
44
(21.101)
126.257
-
31
-
(29.515)
190.000
338
50.000
166.221
3.513
2.948
(21.101)
-
201.581
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Poravnava izgube prejšnjih let
Drugo
Razlastitev delničarjev
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Drugo
4.23
64
Skupina
Oznaka
tabele
Osnovni Kapitalske
kapital
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadržani dobiček
oziroma izguba
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
Lastni
deleži
Skupaj
kapital
16.980
51.542
2.863
111.936
(24.482)
(31)
158.808
-
-
9.064
-
(24.984)
6
(126.358)
24.984
-
-
(117.294)
6
16.980
51.542
11.927
86.958
(125.856)
(31)
41.520
16.980
51.542
11.927
86.958
(125.856)
(31)
41.520
(16.980)
50.000
-
16.980
140.000
(42.433)
294
(8.414)
-
(31)
(83.824)
44
(21.060)
126.257
(1)
31
-
(29.474)
190.000
337
50.000
166.383
3.513
3.147
(20.660)
-
202.383
Drugo
Razlastitev delničarjev
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Drugo
4.23
65
5 IZKAZ DENARNIH TOKOV
Banka
Skupina
1. 1. do
1. 1. do
1. 1. do
1. 1. do
31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete provizije
Plačane provizije
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in
Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in
Čiste (izgube) iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami
poslovnih sredstev in obveznosti
b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ustreznikov)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo
Čisto zmanjšanje kreditov
Čisto zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev,
namenjenih varovanju
Čisto (povečanje) / zmanjšanje drugih sredstev
c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti,
namenjenih trgovanju
Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih
papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje) / povečanje drugih obveznosti
č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
d) Vrnjeni davek od dohodkov pravnih oseb
e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
66
64.904
(35.002)
346
16.866
(1.497)
77.598
(47.586)
387
17.294
(1.522)
64.876
(35.002)
346
16.865
(1.497)
77.551
(47.586)
387
17.293
(1.522)
19.454
871
19.454
871
(8)
(470)
(29.718)
305
(7.268)
(235)
(6.917)
(30.731)
305
(2.311)
(8)
(470)
(30.023)
648
(7.283)
(235)
(6.917)
(31.125)
703
(2.349)
27.912
7.153
27.906
7.071
229.816
250.424
229.492
251.178
6.331
15.359
6.331
15.359
-
4.887
-
4.887
(73.518)
295.299
81.184
145.421
(73.518)
294.986
81.184
145.785
2.013
(309)
3.455
118
2.013
(320)
3.455
508
(253.881)
(248.389)
(253.998)
(248.392)
(329)
(757)
(329)
(757)
(226.745)
(212.269)
(226.820)
(212.272)
(26.221)
(586)
(35.639)
276
(26.221)
(628)
(35.639)
276
3.847
9.188
3.400
9.857
-
-
-
-
3.847
9.188
3.400
9.857
Banka
Skupina
Oznaka
1. 1. do
1. 1. do
1. 1. do
1. 1. do
tabele 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013
B.
a)
b)
c)
C.
a)
b)
c)
D.
E.
F.
G.
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih
sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v
posesti do zapadlosti
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih
sredstev in naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih
dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti
do zapadlosti)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih
instrumentov
Izdatki pri financiranju
(Odplačila podrejenih obveznosti)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
UČINKI SPREMEMBE DEVIZNIH TEČAJEV NA
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVE
USTREZNIKE
ČISTO POVEČANJE DENARNIH SREDSTEV IN
DENARNIH USTREZNIKOV (Ae+Bc+Cc)
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI
USTREZNIKI NA ZAČETKU OBDOBJA
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI
USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA (D+E+F)
4.26
67
111
91.265
615
91.566
111
93
615
394
(787)
91.172
(34.860)
(844)
91.172
(35.830)
(383)
(807)
(440)
(1.777)
(404)
(872)
(404)
(872)
(676)
(33.181)
56.405
(229)
(33.181)
55.736
95.000
-
95.000
-
95.000
(2.798)
(2.798)
92.202
(4.782)
(4.782)
(4.782)
95.000
(2.798)
(2.798)
92.202
(4.782)
(4.782)
(4.782)
814
(478)
814
(478)
95.373
60.811
95.373
60.811
209.862
149.529
209.862
149.529
306.049
209.862
306.049
209.862
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
1 OSNOVNI PODATKI
Banka Celje d.d. (v nadaljevanju banka) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne
bančne posle. Skupina Banke Celje (v nadaljevanju skupina), ki jo sestavljata banka in odvisna
družba Posest d.o.o., v 100-odstotni lasti banke (v nadaljevanju odvisna družba), izvaja predvsem
bančne storitve za fizične in pravne osebe ter druge finančne storitve.
Banka ni javna delniška družba. Konec leta 2014 je imela 468 zaposlenih (2013: 500). Banko je v
letu 2014 vodila dvočlanska uprava, ki jo je vodil g. Davorin Leskovar.
Poslovni naslov banke: Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje.
Končno obvladujoče podjetje Banke Celje d.d. predstavlja RS, ki je edini delničar na dan 31.
decembra 2014 (na dan 31. decembra 2013: Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana 40,99 %,
Slovenski državni holding d.d. Ljubljana 9,36 % ter NFD 1 Delniški podsklad 9,21 %).
Odvisna družba, na podlagi dovoljenja regulatorja, ni vključena v konsolidiran nadzor po Sklepu
Banke Slovenije o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi, ker z vidika cilja nadzora banke
odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka. Pojasnila k računovodskim izkazom se
nanašajo na banko in na skupino v primerih, ko konsolidirani zneski presegajo vrednosti v
računovodskih izkazih banke za 5 odstotkov in več.
Uprava banke potrjuje posamične in konsolidirane računovodske izkaze.
2 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV
Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi posamičnih in konsolidiranih
računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju in so bile dosledno uporabljene za
predstavljeni leti.
2.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov
Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela
EU in ob predpostavki o nadaljnjem poslovanju. Kadar je potrebno, so dodana pojasnila skladna z
zahtevami lokalne zakonodaje.
Na podlagi prenovljenega plana restrukturiranja, izdelanega za združeni Abanko in Banko Celje je
Evropska komisija 16. decembra 2014 izdala soglasje za državno pomoč. Združitev je predvidena
najkasneje do konca 1. januarja 2016. Upoštevajoč združitev z Abanko, skladno s potrjenim
združenim planom prestrukturiranja Abanke in Banke Celje ter izvedeno dokapitalizacijo banke v
decembru 2014, so bili ponovno vzpostavljeni pogoji za njeno dolgoročno poslovanje. Banka
namerava ohraniti samostojno poslovanje v letu 2015, medtem pa bodo potekale aktivnosti za
poslovno in finančno združitev z Abanko do 1. januarja 2016.
Računovodski izkazi obsegajo: izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa,
prikazana v dveh ločenih, medsebojno povezanih izkazih, izkaz finančnega položaja, izkaz
sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov in pojasnila.
Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta skupine. Vsi
zneski v računovodskih izkazih so izraženi v tisoč evrih.
Razkritja posameznih tveganj, ki jim je skupina izpostavljena pri svojem poslovanju, so predstavljena
v poglavju 5. Upravljanje z bančnimi tveganji.
68
Vodstvo mora v procesu uporabe računovodskih usmeritev banke uporabiti lastno presojo.
Spremembe predvidevanj lahko pomembno vplivajo na računovodske izkaze v obdobju, ko so se
predvidevanja spremenila. Vodstvo je prepričano, da so osnovna predvidevanja ustrezna in da zato
računovodski izkazi banke pošteno predstavljajo finančni položaj in rezultate. Področja, ki so
kompleksnejša in zahtevajo večjo stopnjo presojanja, ali področja, kjer so predvidevanja in ocene
pomembne za računovodske izkaze, so predstavljena v pojasnilu 2.26.
2.1.1 Standardi in pojasnila, ki veljajo v letu 2014
V tekočem obdobju veljajo naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov in pojasnila, ki jih
je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju OMRS) in sprejela EU:

MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja
za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

MSRP 11 'Skupne ureditve', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki
se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja
za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

MRS 27 (spremenjen leta 2011) 'Ločeni računovodski izkazi', ki ga je EU sprejela 11.
decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

MRS 28 (spremenjen leta 2011) 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige', ki ga je
EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali
pozneje),

Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 11 'Skupne ureditve' in
MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' – Napotki za prehod, ki jih je EU sprejela 4.
aprila 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v
drugih družbah' in MRS 27 (spremenjen 2011) 'Ločeni računovodski izkazi' – Naložbena
podjetja, ki jih je EU sprejela 20. novembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1.
januarja 2014 ali pozneje),

Spremembe MRS 32 'Finančni instrumenti: Predstavitev' – Pobotanje finančnih sredstev
in finančnih obveznosti, ki jih je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se
začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

Spremembe MRS 36 'Oslabitev sredstev' – Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna
sredstva, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1.

Spremembe MRS 39 'Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje' – Prenova izpeljanih
finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki jih je EU
sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje).
Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih
usmeritvah podjetja.
69
2.1.2 Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, spremembe obstoječih
standardov in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo:

Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2010-2012)', ki izhajajo iz
letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MSR 24
in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU
sprejela 17. decembra 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1.
februarja 2015 ali pozneje),

letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z
namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2014
(spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali pozneje),

Spremembe MRS 19 'Zaslužki zaposlencev' – Programi z določenimi zaslužki: Prispevki
zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1.
februarja 2015 ali kasneje),

OPMSRP 21 'Dajatve', ki ga je EU sprejela 13. junija 2014 (velja za letna obdobja, ki se začnejo
17. junija 2014 ali pozneje).
2.1.3 Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel OMRS
z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan 31. decembra
2014 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za celoten MRSP) niso bili potrjeni za
uporabo v EU:

MSRP 9 'Finančni instrumenti' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali
pozneje),

MSRP 14 'Zakonsko predpisani odlog plačila računov' (velja za letna obdobja, ki se začnejo
1. januarja 2016 ali pozneje),

MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s strankami' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2017 ali pozneje),

Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi' in MRS 28 'Naložbe v pridružena
podjetja in skupne podvige' – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim
pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2016 ali pozneje),

Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v
drugih družbah' in MRS 28 'Naložbe v podjetja in skupne podvige' – Naložbena podjetja:
izjeme pri konsolidaciji (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

Spremembe MSRP 11 'Skupne ureditve' – Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem
delovanju (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

Spremembe MRS 1 'Predstavljanje računovodskih izkazov' – Pobuda za razkritje (velja za
letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),
70

Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 38 'Neopredmetena
sredstva' – Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.

Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 41 'Kmetijstvo' – Kmetijstvo:
Rodne rastline (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

Spremembe MRS 27 'Ločeni računovodski izkazi' – Kapitalska metoda pri ločenih
računovodskih izkazih (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MSRP 19 in MRS 34), predvsem z
namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (spremembe je treba uporabljati za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje).
Skupina predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v
obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati
je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti,
katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.
Skupina ocenjuje, da bi uporaba MSRP 9 v prihodnje lahko imela pomemben vpliv na vrednost
poročanih sredstev in obveznosti (npr. naložbe banke v unovčljive instrumente, ki so trenutno
klasificirani kot razpoložljivi za prodajo, bo potrebno meriti po pošteni vrednosti ob koncu obdobja
poročanja, s pripoznanjem sprememb v izkazu poslovnega izida). Vendar pa predložitev primerne
ocene vpliva MSRP 9 ni smiselna, dokler se ne izvede podroben pregled stanja.
2.2 Primerjalne informacije
V posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih so vsi podatki razkriti s primerjalnimi podatki.
Zaradi spremembe Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, je banka po stanju
na dan 31. decembra 2014, v izkazu finančnega položaja, prerazvrstila vpogledne vloge bank v višini
103.203 tisoč evrov iz kategorije »Krediti« v kategorijo »Denar v blagajni in stanje na računih pri
centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah« (po stanju na dan 31. decembra 2013 v višini
12.045 tisoč evrov).
2.3 Odvisna družba
Naložba v kapital odvisne družbe se v posamičnih računovodskih izkazih vodi po naložbeni metodi.
Dividende odvisne družbe se v izkazu poslovnega izida pripoznajo v skladu z naložbeno metodo, ko
nastane pravica do prejetja denarnih tokov.
2.4 Konsolidacija
Računovodski izkazi odvisnega podjetja, uporabljeni za pripravo konsolidiranih računovodskih
izkazov, so pripravljeni na poročevalski datum banke. Načela konsolidacije se niso spremenila v
primerjavi s predhodnim letom.
Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve kontrole in bo izključena iz konsolidacije
z datumom izgube kontrole. Da bi zagotovila skladnost z računovodskimi politikami banke, je
računovodska politika odvisne družbe ustrezno prilagojena. V postopkih konsolidacije so izločene
vse medsebojne terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki znotraj skupine.
71
2.5 Prevedba tuje valute
a) Funkcijska in predstavitvena valuta
Postavke, prikazane v posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih, se merijo v valuti
izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družbi poslujeta (funkcijska valuta).
Postavke sredstev in obveznosti, ki so denominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih
preračunane z uporabo referenčnega tečaja ECB, objavljenega na tečajni listi Banke Slovenije dne
31. decembra 2014 (za leto 2013 z uporabo referenčnega tečaja ECB z dne 31. decembra 2013).
Učinki prevedbe so prikazani v izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik.
Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke.
b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavk
Transakcije v tujih valutah se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike,
ki nastajajo pri poravnavi takih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu
poslovnega izida.
Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti monetarnih postavk v tuji valuti,
razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu
poslovnega izida.
Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v
skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida
kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike
pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja skupaj z učinkom vrednotenja
po pošteni vrednosti v okviru drugega vseobsegajočega donosa.
Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v
postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.
2.6 Prihodki in odhodki za obresti
Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente,
merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Metoda efektivne
obrestne mere služi za izračun odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter
porazdeli obrestne prihodke oziroma odhodke skozi pričakovano življenjsko dobo (oziroma krajšo
dobo, če je to bolj primerno) finančnega instrumenta. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb
s fiksnim donosom in obresti vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju ter obračunane diskonte in
premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami ob
sklenitvi posla, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi
kreditnega tveganja. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev
oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri
diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za namene izračuna oslabitve.
2.7 Prihodki in odhodki za opravnine
Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena, skladno s
tarifo nadomestil oz. na podlagi pogodbenih določil med banko in komitentom. Vključujejo predvsem
opravnine od plačilnega prometa, opravnine iz naslova kartičnega poslovanja in garancijskega
poslovanja, ki jih ponuja banka. Opravnine, vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega
sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.
72
2.8 Prihodki iz dividend
Prihodki iz dividend so v izkazu poslovnega izida pripoznani, ko skupina pridobi pravico do njihovega
izplačila. Vsi dividendni prihodki so realizirani v Sloveniji.
2.9 Finančni instrumenti
2.9.1 Razvrščanje
Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisno od namena njihove
pridobitve ter značilnosti posameznega finančnega instrumenta. Skupina razvršča finančne
instrumente v naslednje kategorije: finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida, posojila in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti in finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo.
a) Finančni instrumenti, vrednoteni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Ta kategorija vključuje finančne instrumente v posesti za trgovanje in finančne instrumente, začetno
pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Finančni instrument se razvrsti v to
kategorijo, če je pridobljen z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času oziroma ustvarjanju
kratkoročnih dobičkov.
Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- z razvrstitvijo se odstrani oziroma pomembno zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznanja, ki
bi sicer izhajala iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih osnovah ali
- finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko
pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.
Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v skupino finančnih instrumentov za trgovanje,
razen če predstavljajo uspešne instrumente varovanja pri uporabi računovodskih pravil za
obračunavanje varovanj pred tveganji.
b) Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se
ne trguje na aktivnem trgu, razen:
- sredstev, ki jih skupina namerava prodati takoj ali v kratkem časovnem obdobju ter so razvrščena
med sredstvi v posesti za trgovanje, in sredstev, ki jih skupina ob začetnem pripoznanju razvrsti
med sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida;
- sredstev, ki jih skupina po začetnem pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo;
- sredstev, ki se morda ne povrnejo v celoti, vendar ne zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti.
c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so neizvedene finančne naložbe z določenimi ali
določljivimi izplačili in določeno zapadlostjo in jih skupina nedvoumno namerava in zmore posedovati
do zapadlosti.
Banka, za leto 2014 in primerjalno obdobje, ne poseduje s finančnimi naložbami v posesti do
zapadlosti.
d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna sredstva, ki so označena
kot razpoložljiva za prodajo ali pa niso uvrščena kot posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti
do zapadlosti v plačilo ali finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.
73
Med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo banka razvrsti tista finančna sredstva, ki jih
namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali
zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov.
2.9.2 Merjenje in pripoznavanje
Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.
Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po
pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.
Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
finančnih naložb v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se
pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo
denarna sredstva.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva
razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih
instrumentih, vrednotenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, pripoznani v izkazu
poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo,
se dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem
donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Takrat se
kumulativni dobički ali izgube, ki so bili predhodno prikazani v drugem vseobsegajočem donosu,
pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Vendar pa se obrestni prihodki in tečajne razlike iz finančnih
sredstev, razpoložljivih za prodajo, tekoče pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende iz
naslova lastniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so pripoznane v izkazu poslovnega
izida, ko skupina pridobi pravico do prejema dividend.
Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.
2.9.3 Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju
Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena, ki predstavlja
pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost mogoče
dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na
izključno tržnih predpostavkah.
Kadar je nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu različna od cene primerljivih
transakcij z enakim instrumentom ali od cene ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki
upošteva izključno tržne vhodne podatke, skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in
pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida.
Če vsi vhodni podatki, potrebni za vrednotenje, ne izhajajo s trga, se dobička oziroma izgube ob
začetnem pripoznanju ne pripozna takoj v izkazu poslovnega izida. O načinu začetnega pripoznanja
odloženega dobička oziroma izgube se odloča za vsak primer posamično. V nekaterih primerih se
začetni dobiček oziroma izguba prenaša v izkaz poslovnega izida postopno skozi življenjsko dobo
transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v trenutku, ko je mogoče določiti pošteno vrednost, v
nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla.
2.9.4 Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami
Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvrstiti v skupino za trgovanje in je
instrument primeren za klasifikacijo med posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Finančni
instrumenti, ki ne ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila in terjatve, so lahko prerazvrščeni iz skupine
74
za trgovanje samo v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instrumentov po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ali iz skupine do zapadlosti niso dopustne.
2.9.5 Odprava pripoznanja
Pripoznanje finančnega instrumenta se odpravi, ko potečejo pogodbene pravice do prejema
denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo
pripoznanja. Banka v skladu s politiko odpisovanja finančnih sredstev, odpravi pripoznanje
finančnega sredstva tudi v primerih, ko v postopku izterjave finančnega sredstva oceni, da finančno
sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, ne bo več povrnjeno. V navedenih primerih banka, v skladu
s Sklepom o dopolnitvi Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Ur.l. RS
št. 29/2012), finančno sredstvo odpravi iz izkaza finančnega položaja in ga do pridobitve pravne
podlage za zaključek postopka izterjave v višini dolgovanega zneska, še vodi v zunajbilančni
evidenci. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi,
izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.
2.9.6 Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti
Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na objavljenih
tržnih cenah na datum izkaza finančnega položaja, to je ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje
brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na
podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na osnovi cenovnega modela.
Pri uporabi modela diskontiranja prihodnjih denarnih tokov se ti določijo na podlagi najverjetnejše
ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega
instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega
modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.
Hierarhija poštene vrednosti je razkrita v pojasnilu 5.5.
2.9.7 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji
Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi pogodbami in zamenjavami,
so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni
instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na osnovi objavljene tržne cene, modela
diskontiranja denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti so v izkazu
finančnega položaja pri pozitivnem vrednotenju izkazane med sredstvi oziroma obveznostmi pri
negativnem vrednotenju. Obrestni prihodki izvedenih finančnih instrumentov so v izkazu poslovnega
izida prikazani ločeno od učinkov vrednotenja.
Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je
izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem,
in od vrste varovanja. Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje poštene
vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti.
Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so za to izpolnjeni pogoji.
Ob uvedbi varovanja pred tveganji se izdela formalni dokument, z opisom razmerja med varovano
postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo
vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako se dokumentira ocena uspešnosti instrumentov za
varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti
varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Skupina oceni uspešnost varovanja
ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost
varovanja vedno gibati v razponu od 80 do 125 odstotkov.
Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti
pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri
75
varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so
spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v
izkazu poslovnega izida prikazane v postavki »spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju
varovanj pred tveganji«.
Če varovalno razmerje več ne izpolnjuje pogojev za računovodsko obravnavanje varovanj pred
tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se
uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do
zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se
vključi v izid poslovanja ob prodaji.
Nekateri izvedeni finančni instrumenti, ki z ekonomskega vidika predstavljajo uspešne instrumente
varovanja, vendar ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja
varovanj pred tveganji, so obravnavani kot finančni instrumenti v posesti za trgovanje. Spremembe
poštene vrednosti navedenih izvedenih finančnih instrumentov so takoj pripoznane v poslovnem
izidu skupine in poročane med »čistimi dobički oziroma izgubami iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju«.
2.10 Oslabitev finančnih sredstev
2.10.1 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva pri
katerih so prisotni znaki oslabitve, ostala finančna sredstva pa slabi skupinsko. Po sklepu o
ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja slovenske centralne banke se kot posamično pomembno
finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna
izpostavljenost do posameznega dolžnika, katere vrednost presega 650 tisoč evrov oziroma 0,5 %
kapitala banke. Banka za posamično pomembna sredstva šteje vse izpostavljenosti do bank in vse
izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki so razvrščene v bonitetni razred A do C ter do pravnih
oseb D in E. Če skupina ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve pri posamično pomembnem
finančnem sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi
kreditnega tveganja in jih slabi skupinsko.
Na vsak presečni datum izkaza finančnega položaja skupina oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi
o oslabitvi posamično pomembnega finančnega sredstva kot posledica enega ali več dogodkov, ki
so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče
zanesljivo oceniti.
Merila, na podlagi katerih skupina oceni ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vključujejo:
- zamude pri poravnavi pogodbeno določenih obresti ali glavnice;
- kršenje drugih pogodbenih določil;
- likvidnostne težave dolžnika;
- restrukturiranje finančnih obveznosti dolžnika, pri čemer se pripozna materialna izguba;
- začetek stečajnega postopka ali insolvenčnega postopka;
- znižanje poštene vrednosti prejetega zavarovanja in
- poslabšanje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemljivo mejo.
Skupina ocenjuje, da od pojava težav pri dolžniku, zaradi katerih ne more izpolnjevati svojih
obveznosti do skupine in do njihove identifikacije praviloma mine od enega do treh mesecev.
Obdobje ocenjevanja določa nižje vodstvo za vsak portfelj ločeno.
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilih ali finančnih
naložbah v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo
76
sredstva in njegovo sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska
vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu
poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, v primeru
zavarovanih finančnih sredstev, odraža sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov iz naslova
prodaje prejetega zavarovanja, zmanjšanih za stroške unovčitve in prodaje zavarovanja. Prevzete
zunajbilančne obveznosti, ki sestavljajo to izpostavljenost, so prav tako ocenjene individualno,
morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost.
Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev skupina uporablja prehodne matrike, ki prikazujejo
pričakovane prehode med bonitetnimi razredi. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj
iz preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste komitentov. Te podatke se ustrezno
prilagodi za predvidena gibanja v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne odražajo vedno aktualnih
razmer v gospodarstvu. Skupina predvidena gibanja vključi v odstotke oslabitev z oceno splošnega
faktorja tveganja. Izpostavljenost do fizičnih oseb je dodatno analizirana tudi z vidika vrste posla. Za
pravne osebe se oslabitve ocenijo na podlagi pričakovanih prehodov komitentov in s tem terjatev iz
bonitetnih skupin plačnikov (A – C) v D in E bonitetni skupini in individualno ocenjene povprečne
izterljivosti terjatev od komitentov D in E (skupini neplačnikov). Pri fizičnih osebah se oceni
pričakovane prehode terjatev za posamezne vrste poslov iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetne
skupine C, D in E, povprečna izterljivost terjatev pa se izračuna na podlagi dejanske izgube ob
neplačilu za posamezne vrste poslov.
Znesek izgube zaradi oslabitve se evidentira na računu popravka vrednosti. Če se pozneje ta znesek
zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi, se odprava oslabitve izvede z
zmanjšanjem popravka vrednosti.
Ko posojilo postane neizterljivo, se ga odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka
vrednosti. Neizterljive terjatve se odpišejo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek
izgube določen. V primeru kasnejšega poplačila odpisane terjatve se prikaže prihodek v izkazu
poslovnega izida.
2.10.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja skupina oceni, ali so prisotni znaki, da so finančna
sredstva, razpoložljivih za prodajo, oslabljena. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene
vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski
dokaz o oslabitvi. Če nepristranski dokaz o oslabitvi obstaja, se nabrana izguba prerazvrsti iz
drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot izguba zaradi oslabitve. Odprava
oslabitve pri lastniškem instrumentu se ne izvede prek izkaza poslovnega izida. Kasnejše povečanje
poštene vrednosti lastniškega instrumenta se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.
Če se v naslednjem obdobju poveča poštena vrednost dolžniškega instrumenta in je to povečanje
mogoče neposredno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube, se odprava oslabitve
izvede preko izkaza poslovnega izida.
Merila, na podlagi katerih skupina presoja, ali so dolžniški instrumenti oslabljeni:
- zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice;
- likvidnostne težave izdajatelja;
- kršenje pogodbenih določil;
- začetek stečajnega postopka izdajatelja;
- poslabšanje tržnega položaja izdajatelja;
- poslabšanje bonitetne ocene pod sprejemljivo mejo.
77
Izguba zaradi oslabitve, pripoznana v izkazu poslovnega izida, predstavlja razliko med knjigovodsko
in sedanjo pošteno vrednostjo instrumenta. Sedanjo pošteno vrednost predstavlja aktualna tržna
cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov.
2.10.3 Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev
Skupina v poslovnih knjigah ne izkazuje sredstev, prejetih za poplačilo terjatev z zasegom
zastavljenih sredstev.
2.10.4 Restrukturirana posojila
Restrukturirana posojila so naložbe s spremenjenimi prvotnimi odplačilnimi pogoji, zaradi
poslabšanja ekonomskega in finančnega položaja komitenta, ki je vzrok nerednega odplačevanja
dolžnikovih obveznosti do banke. Restrukturirana posojila se ne štejejo več za zapadle terjatve,
temveč se obravnavajo kot nova posojila z oznako, da so restrukturirana. Taka posojila se še naprej
merijo v skladu z originalno efektivno obrestno mero. Za posojila, za katera je bil dosežen dogovor
o prestrukturiranju, skupina odpravi pripoznanje in pripozna novo sredstvo po pošteni vrednosti,
kadar so se tveganja in koristi prestrukturiranega sredstva pomembno spremenila.
2.11 Pobot
Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna
pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti.
2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev
Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo
pripoznani v izkazu finančnega položaja, z njimi povezane finančne obveznosti pa so izkazane med
finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo
pripoznanja. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot
zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati
ali nadalje zastaviti. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih
izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe z uporabo
efektivne obrestne mere.
2.13 Denar in denarni ustrezniki
V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki upoštevajo denar v blagajni in stanja na
računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah, državni dolžniški vrednostni papirji,
namenjeni trgovanju in posojila bankam, z originalno zapadlostjo do 90 dni.
2.14 Računovodsko obračunavanje najemov
Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo
ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemne pogodbe se računovodsko
obravnavajo kot finančni ali poslovni najem v skladu z njihovo začetno klasifikacijo. Ključni dejavnik
pri klasifikaciji najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezana z lastništvom
predmeta najema prenesejo iz najemodajalca na najemnika.
a) Skupina v vlogi najemnika
Najemi, v katerih skupina nastopa kot najemnik, so poslovni in finančni najemi. Dana plačila na
podlagi poslovnih najemov so v izkaz poslovnega izida vključena sorazmerno glede na čas trajanja
pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja. Kadar je poslovni najem predčasno
prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve
pogodbe.
78
Kot finančni najem je opredeljen najem, ko najemnik prevzame skoraj vsa tveganja in koristi,
povezane z lastništvom. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena v finančni najem, se izkažejo
po pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti minimalnih plačil do konca najema, zmanjšani za nabrano
amortizacijo in izgubo zaradi oslabitev. Plačane najemnine se pripoznajo kot obrestni odhodki.
Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom, se amortizirajo v dobi koristnosti
sredstva. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja
finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati med
trajanjem finančnega najema, ali dobi njegove koristnosti, in sicer v tisti dobi, ki je krajša.
b) Skupina v vlogi najemodajalca
Pri poslovnih najemih skupina, v zameno za plačilo ali niz plačil, na najemnika prenese pravico do
uporabe sredstva za pogodbeno dogovorjen čas.
Pri poslovnih najemih so prejete najemnine vključene v izkaz poslovnega izida sorazmerno glede na
čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi prihodki poslovanja. Sredstva, dana v poslovni
najem, so v izkazu finančnega položaja izkazana med naložbenimi nepremičninami ali
opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema prenesena iz
najemodajalca na najemnika, je najem razvrščen kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni
najem, se sedanja vrednost najnižjih prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema.
Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo sistematično skozi celotno
življenjsko dobo najema. Terjatve iz naslova finančnega najema so prikazane v višini neto investicije
v finančni najem, vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.
2.15 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih skupina ne uporablja neposredno za opravljanje
svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem.
Ob nabavi se naložbene nepremičnine pripoznajo po nabavni vrednosti, povečani za neposredne
transakcijske stroške. Naložbene nepremičnine se v življenjski dobi amortizirajo. Če pride do
spremembe namena uporabe nepremičnine, se le-ta prenese med lastniško uporabljena sredstva.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi
amortizacijske stopnje 1,0 %.
2.16 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Kasneje se vodijo po
modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.
Vsako leto skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi,
da so taka znamenja prisotna, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva
vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer
tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni potrebno
oslabiti. Ob koncu leta 2014 nobeno opredmeteno osnovno sredstvo ni bilo oslabljeno.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za
uporabo.
79
Uporabljene letne stopnje amortizacije so:
Banka in skupina
Gradbeni objekti in njihovi deli
Pohištvo in oprema
Računalniška oprema
Vlaganja v tuje objekte
%
1,9 - 6,0
7,0 - 20,0
10,0 - 33,3
10,0 - 20,0
Letne stopnje amortizacije, prikazane v razponu, se v letu 2014 niso spremenile.
Preostalo vrednost in dobo koristnosti sredstva se pregleda na vsak dan izkaza finančnega položaja
in ustrezno prilagodi, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na
razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter pripoznajo v izkazu
poslovnega izida.
Tekoče vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja
v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, pa povečujejo
vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.
2.17 Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in licence za uporabo programske
opreme. V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za
amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.
Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja z uporabo takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev
razporejena med stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba programske
opreme in licenc za njihovo uporabo je od tri do deset let. Neopredmetena sredstva se začnejo
amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.
2.18 Zaloge
Zaloge se izkazujejo po vrednosti, ki je nižja od nabavne ali čiste iztržljive. Za zaloge skupina
uporablja metodo tehtanih povprečnih cen.
2.19 Davki
2.19.1 Davek od dohodkov pravnih oseb
Banka je v preteklih štirih letih ustvarila davčno izgubo. Na dan izkaza finančnega položaja je v
preteklih letih ocenila, da v prihodnjih poslovnih letih obstaja verjetnost razpolaganja z zadostno
višino dobička, da bi pokrila davčno izgubo in odpravila terjatve za odložene davke. Vendar je banka
iz previdnosti zaradi trenutnega položaja, v katerem se je nahajala, na dan 31. decembra 2013
oslabila celotno vrednost terjatev za odložene davke, terjatev za odložene davke za leto 2013 pa
banka ni oblikovala.
Banka je na dan 31. decembra 2014 na osnovi planiranih dobičkov v prihodnjih letih za del davčne
izgube oblikovala terjatve za odložene davke.
80
Banka izkazuje tudi odloženo obveznost za davek, povezano z vrednotenjem finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, ki je izkazana neposredno v drugem vseobsegajočem
donosu.
2.19.2 Davek na bilančno vsoto
Med drugimi čistimi poslovnimi dobički / izgubami (pojasnilo 3.9) je izkazana obveznost davka na
bilančno vsoto bank, obračunana skladno s slovensko zakonodajo. Davčna obveznost je razlika med
osnovo za davek in davčno olajšavo, pri čemer se osnova za davek obračuna po stopnji 0,1 % od
bilančne vsote banke v tekočem obračunskem obdobju in davčna olajšava po stopnji 0,1 % od stanja
kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom v obračunskem obdobju.
2.19.3. Davek na finančne storitve
Med drugimi čistimi poslovnimi dobički / izgubami (pojasnilo 3.9) je izkazana obveznost davka na
finančne storitve. Po navedenem zakonu so obdavčene finančne storitve, ki so v skladu z Zakonom
o davku na dodano vrednost, oproščene plačila DDV.
Osnovo za davek na finančne storitve predstavlja nadomestilo (provizijo), ki ga je banka prejela kot
plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo.
2.20 Ugodnosti zaposlenih
Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. V skladu z
zakonodajo se zaposleni upokojijo po 40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih
pogojev, upravičeni do izplačila odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so
upravičeni tudi do jubilejnih nagrad za vsakih deset let službovanja v banki.
Potreben obseg rezervacij za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše
predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu za banko, so:
Diskontni faktor
Število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti
Rast plač v skladu s koeficientom inflacije, napredovanjem
in pretečeno delovno dobo
2014
2013
2,60 %
3,10 %
469
494
2,00 %
2,00 %
Vsi dobički in izgube zaradi spremenjenih predpostavk so takoj vključeni v izkaz poslovnega izida,
razen aktuarskih izgub v višini 91 tisoč evrov iz naslova odpravnin, ki so v skladu z MRS 19
pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu. Efekt spremembe MRS 19 na
pripoznavanje sprememb rezervacij ni pomemben, zato banka ni opravila preračuna za nazaj. Banka
plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje (8,85 % bruto plače) v skladu s slovensko zakonodajo.
Razen plačila prispevkov banka nima dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo stroške v obdobju,
na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani med stroški dela.
2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji
Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se začetno pripoznajo po pošteni
vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani vrednostni papirji se
praviloma merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in odkupno
vrednostjo pa se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki z uporabo efektivne
obrestne mere. Izdan dolžniški vrednostni papir se izkazuje po odplačni ali pošteni vrednosti.
81
Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika
med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu
poslovnega izida.
2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške
Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega
dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti
potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in je znesek obveze
mogoče zanesljivo izmeriti.
Banka oblikuje rezervacije za odpravnine in podobne obveznosti, za zunajbilančne obveznosti, za
pravno nerešene tožbe in iz naslova nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS).
Za instrumente, ki nosijo izvenbilančna tveganja, se za ocenjene izgube iz teh postavk oblikujejo
rezervacije, ki temeljijo na podobnih ocenah, kot so določene za posojila.
Za oblikovanje rezervacij iz naslova utemeljenih obveznosti iz preteklih dogodkov je potrebna
zanesljiva ocena zneska obveznosti.
2.23 Finančne in storitvene garancije
Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se
imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali
spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in
ostalim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve.
Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi
se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec ni izpolnil pogodbenih obveznosti. Predvsem
so izdane gradbenim investitorjem v imenu izvajalca storitev, da zavarujejo pogoje, določene v
pogodbi.
Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je
evidentirana kot znesek prejetih opravnin. Prejete opravnine se prenašajo v izkaz poslovnega izida
skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se
izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od:
- višine nerazmejene opravnine ali
- višine ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi.
2.24 Delniški kapital
Tako navadne kot prednostne delnice so sestavina kapitala.
a) Stroški izdaje novih delnic
Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih
rezerv.
b) Dividende na delnice
Dividende na delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki banke.
c) Lastne delnice
Če banka z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Pri
poznejši prodaji se dobički in izgube izkažejo v kapitalu.
82
2.25 Poročanje po segmentih
Poslovni segmenti so poročani na način, konsistenten notranjemu poročanju na odboru ALCO, ki
sprejema odločitve o virih sredstev, naložbah in uspešnosti poslovanja banke in njenih segmentov.
Kriterij za določanje segmentov banke so storitve, ki se glede na podobne značilnosti razporejajo na
poslovanje s fizičnimi osebami, poslovanje s pravnimi osebami in finančne trge. Prihodki in odhodki,
ki so neposredno povezani s posameznim segmentom, so vključeni v prikaz njegovega poslovanja.
Davek iz dohodka ni razporejen med segmente.
2.26 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene
Za priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP so potrebne usmeritve, predpostavke ter
ocene, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritja potencialnih in prevzetih
obveznosti na dan poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se je končalo z dnem
poročanja. Ocene in predpostavke temeljijo na principu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah
in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.
Ocene se uporabljajo za: oslabitve posojil in terjatev, oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih
sredstev, poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, rezervacije za potencialne in prevzete
obveznosti, amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev,
odložene davke ter rezervacije za obveznosti do zaposlenih.
Spremembe ocen glede oslabitev imajo zelo pomemben vpliv na finančni položaj in rezultate
poslovanja. Te ocene se lahko v prihodnosti spremenijo zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev
in sprememb v odplačilni sposobnosti dolžnikov ter zaradi spremembe vrednosti zavarovanj za slabe
kredite ob njihovem unovčenju.
a) Oslabitve posojil in terjatev
Skupina pregleduje portfelj posojil tekoče oziroma najmanj na tri mesece, da bi ugotovili oslabitve.
Pred odločitvijo, ali je potrebno prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida, skupina preveri, ali
obstajajo informacije, ki označujejo padec ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz naslova skupine
posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanje
gospodarskih razmer in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo
na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva
v skupini. Pri oceni prihodnjih denarnih tokov se upoštevajo tudi podatki, ki kažejo učinke sedanjih
okoliščin. Majhne izpostavljenosti, vključno z večino posojil fizičnim osebam, se preverjajo
skupinsko. Individualne ocene so opravljene na osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z
upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti
dolžnika ter zavarovanja finančnega sredstva. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri
ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj, da bi se zmanjšale razlike med
ocenjenimi in dejanskimi izgubami.
Če bi se sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov znižala za eno odstotno točko, bi to imelo vpliv
na dodatno oblikovanje oslabitev v višini 1.576 tisoč evrov za banko (leta 2013: 2.080 tisoč evrov).
b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na osnovi
objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na osnovi cene, ki predstavlja najboljše
povpraševanje za finančna sredstva.
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z
uporabo modelov vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih
transakcijah, uporabo modela diskontiranih bodočih denarnih tokov in druge najpogostejše metode
vrednotenja. Uporabljeni modeli vrednotenja so preverjeni za zagotovitev, da rezultati vrednotenja
83
ustrezno izražajo tržne pogoje, vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti
uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi vplivale na poročanje
poštene vrednosti finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih instrumentov,
razpoložljivih za prodajo.
Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov, skladno
s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni
tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulja donosov in krivulje volatilnosti.
c) Pripoznanje terjatev za odložene davke
Pripoznane terjatve za odložene davke predstavljajo zneske davka iz naslova odbitnih začasnih
razlik, nastalih v letu 2014, ki jih bo mogoče obračunati v breme bodočega obdavčljivega dobička in
so poročane v izkazu finančnega položaja. Terjatve za odložene davke so izkazane v obsegu, ki ga
bo mogoče poračunati v breme bodočega obdavčljivega dobička. Prihodnji obdavčljivi dobički in
višina verjetnih prihodnjih davčnih ugodnosti temeljijo na srednjeročnem finančnem načrtu, ki ga je
pripravila uprava. Srednjeročni finančni načrt temelji na pričakovanjih poslovodstva, ki so v danih
okoliščinah utemeljena.
3 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
3.1
Čiste obresti
Prihodki iz obresti
Krediti in vloge strankam, ki niso banke
Krediti in vloge bankam
Vrednostni papirji
- finančna sredstva, namenjena trgovanju
- finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
- finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Vloge pri centralni banki
Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap
Odhodki za obresti
Krediti in vloge strank, ki niso banke
Krediti in vloge bank
Krediti in vloge centralne banke
Izdani vrednostni papirji in potrdila o vlogi
Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap
Čiste obresti
2014
2013
67.159
55.732
10
9.937
2.978
6.959
17
1.463
88.279
68.556
77
13.006
138
16
4.000
8.852
114
6.526
(28.147)
(16.139)
(4.393)
(153)
(6.311)
(1.151)
(50.988)
(30.999)
(5.844)
(660)
(12.126)
(1.359)
39.012
37.291
V okviru postavke krediti in vloge strankam, ki niso banke v višini 55.732 tisoč evrov je banka
realizirala 11.655 tisoč evrov prihodkov posamično oslabljenih kreditov (2013: 11.216 tisoč evrov).
84
3.2
Prihodki iz dividend
2014
2013
Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
346
-
379
8
Skupaj
346
387
2014
2013
Prejete opravnine
Plačilne storitve
Kartično poslovanje
Vodenje računov
Garancije in kreditni posli
Drugo
16.438
6.286
4.807
3.330
1.752
263
17.344
6.441
5.020
3.307
2.316
260
Dane opravnine
Plačilne storitve
Kartično poslovanje
Borzne storitve in drugi posli z vrednostnimi papirji
Drugo
(1.494)
(622)
(650)
(94)
(128)
(1.526)
(680)
(654)
(129)
(63)
Čiste opravnine
14.944
15.818
3.3 Čiste opravnine
3.4 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
2014
2013
Lastniški vrednostni papirji
Dolžniški vrednostni papirji
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
16.901
8.024
8.877
1.550
15
545
364
181
(108)
54.787
Skupaj
18.466
55.224
Dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, so bili v letu 2014 višji kot v letu 2013,
ustvarjeni pa so bili predvsem s prodajo državnih obveznic ter skladno s poslovnimi usmeritvami tudi
s prodajo nekaterih delnic in vzajemnih skladov. Banka v postavki finančnih obveznosti merjenih po
odplačni vrednosti v letu 2014 v primerjavi s preteklim letom ni realizirala pomembnejših dobičkov.
Dobički leta 2013 so bili predvsem posledica vrednotenja, decembra 2014 izbrisanih, podrejenih
obveznic in potrdil o vlogi.
85
3.5 Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
2014
2013
Nakup in prodaja tujih valut
Valutni izvedeni finančni instrumenti
Terminske pogodbe s pripadajočimi vrednostnimi papirji
Obrestne zamenjave in opcije
497
279
112
(159)
(346)
(865)
(1)
262
(104)
443
(4.838)
(1.539)
Skupaj
(482)
(5.777)
Zmanjšanje izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, v letu 2014 glede na
predhodno leto, je predvsem posledica zmanjšanja izkazane izgube pri terminskih pogodbah in
pripadajočih vrednostnih papirjih zaradi prenehanja poslovanja s terminskimi pogodbami in
vrednostnimi papirji.
V letu 2014 izkazana izguba pri obrestnih zamenjavah in opcijah se nanaša predvsem na
vrednotenje obrestnih zamenjav na nižjo pošteno vrednost, predvsem zaradi približevanja končne
zapadlosti obrestnih zamenjav.
3.6 Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
2014
2013
Dobički iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev
(Izgube) iz vrednotenja obveznic
-
32.604
(1.174)
Skupaj
-
31.430
Dobiček iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev leta 2013 je posledica vrednotenja, v decembru
2014 izbrisanih, podrejenih obveznic.
3.7 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji
Čisti dobiček varovanih postavk
Čista (izguba) izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih
varovanju
Skupaj
2014
2013
1.408
3.487
(1.396)
(3.453)
12
34
Z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji je banka zavarovala pošteno
vrednost nekaterih finančnih obveznosti iz naslova spremembe obrestnih mer. Računovodsko
obračunavanje varovanja pred tveganji je razkrito v pojasnilu 4.7.
86
3.8 Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik
Pozitivne tečajne razlike
Negativne tečajne razlike
Skupaj
2014
2013
2.726
(2.164)
4.904
(5.394)
562
(490)
Čisti dobiček / (izgubo) iz tečajnih razlik je potrebno presojati z učinki valutnih izvedenih finančnih
instrumentov v pojasnilu 3.5, saj banka skrbi za politiko uravnane izpostavljenosti po valutah z
izvedenimi finančnimi instrumenti. Posledično ni pomembnih učinkov na dohodek banke.
3.9 Druge čiste poslovne (izgube)
2014
2013
305
179
126
306
198
108
Izgube
Davki in druge dajatve
Članarine
Prispevki humanitarnim organizacijam
Drugi poslovni odhodki
(2.119)
(1.928)
(78)
(54)
(59)
(2.241)
(2.076)
(92)
(63)
(10)
Skupaj
(1.814)
(1.935)
Dobički
Prihodki iz naslova najemnin
Drugi poslovni prihodki
Med davki in drugimi dajatvami banke je izkazan odhodek za davek na bilančno vsoto v višini 687
tisoč evrov (2013: 952 tisoč evrov) in odhodek za davek na finančne storitve v višini 1.130 tisoč evrov
(2013: 1.013 tisoč evrov).
87
3.10
Administrativni stroški
2014
2013
Stroški dela
Bruto plače in nadomestila
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Prispevki za socialno zavarovanje
Ugodnosti zaposlenih
- odpravnine
- druge ugodnosti zaposlenih
Drugi stroški dela
(15.427)
(11.903)
(1.043)
(868)
191
80
111
(1.804)
(16.892)
(12.361)
(1.436)
(904)
(589)
(132)
(457)
(1.602)
Splošni in administrativni stroški
Stroški informacijske tehnologije
Stroški vzdrževanja
Stroški poslovnih kartic
Najemnine
- najemnine za nepremičnine
- najemnine za opremo
- najemnine za programsko opremo
Stroški materiala in energije
Stroški oglaševanja
Stroški pisarniškega materiala
Revizijske in svetovalne storitve
Stroški drugih storitev
(14.313)
(3.431)
(1.759)
(1.601)
(882)
(472)
(386)
(24)
(569)
(568)
(391)
(871)
(4.241)
(13.718)
(3.441)
(2.005)
(1.557)
(842)
(488)
(331)
(23)
(637)
(593)
(408)
(312)
(3.923)
Skupaj
(29.740)
(30.610)
Prihodnja plačila najemnin za poslovni najem
- do 1 leta
- od 1 do 5 let
- nad 5 let
948
2.156
761
Skupaj
3.865
Stroški revizijskih in svetovalnih storitev za leto 2014 vključujejo 53 tisoč evrov (2013: 53 tisoč evrov)
stroškov za revizijo letnih računovodskih izkazov.
Podatki o zaposlenih so predstavljeni v točki 8.5 Poslovnega poročila.
3.11
Amortizacija
Oznaka
tabele
Amortizacija za opredmetena osnovna sredstva
Amortizacija za neopredmetena sredstva
Amortizacija naložbenih nepremičnin
4.8
4.10
4.9
Skupaj
88
2014
2013
(1.551)
(1.042)
-
(1.855)
(1.036)
-
(2.593)
(2.891)
3.12
Rezervacije
Oznaka
tabele
Rezervacije za prevzete obveznosti
4.21
Skupaj
2014
2013
(3.555)
(57)
(3.555)
(57)
V letu 2014 je banka oblikovala dodatne rezervacije predvsem za garancijsko poslovanje.
3.13
Oslabitve
Oznaka
tabele
Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Oslabitve drugih finančnih sredstev
Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev
Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev
4.3
Skupaj
2014
2013
(50.683)
(4.353)
(5.761)
(5.261)
(500)
(196.181)
(11.657)
(6.159)
(5.659)
(500)
(60.797)
(213.997)
Oslabitve kreditov so podrobno predstavljene v razkritju 5.1.
4
POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA
4.1
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Vloge pri centralnih bankah
137.155
178.744
Vpogledne vloge pri bankah
103.203
12.045
13.691
13.251
254.049
204.040
Gotovina v blagajni
Skupaj
V prvi polovici leta 2014 je banka presežno likvidnost plasirala pri centralni banki v obliki vezanih
depozitov z ročnostjo 7 dni, v drugi polovici leta pa je prosta sredstva v večji meri plasirala na račune
pri poslovnih bankah.
4.2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Oznaka
tabele
Izvedeni finančni instrumenti
31. 12. 2014
Terjatve
Obveznosti
4.2a
Skupaj
89
31. 12. 2013
Terjatve
Obveznosti
4.636
-
796
-
5.934
3.040
1.987
1.125
-
4.636
796
10.961
1.125
Skladno z naložbeno politiko izkazuje banka v okviru finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih
trgovanju, na dan 31. decembra 2014 samo izvedene finančne instrumente.
Banka v letih 2014 in 2013 ni zastavila finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, prav tako ni imela
dolžniških vrednostnih papirjev z originalno zapadlostjo do treh mesecev.
4.2a Terjatve in obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov
Pogodbena vrednost
31. 12. 2014 31. 12. 2013
Obrestne zamenjave
Valutne zamenjave
Terminski posli z vrednostnimi
papirji
Opcija - obrestna kapica
Skupaj
Poštena vrednost
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Terjatve Obveznosti
Terjatve Obveznosti
117.661
18.570
120.424
23.351
4.573
63
698
98
5.782
26
1.049
76
10.500
9.733
11.000
-
-
126
-
-
146.731
164.508
4.636
796
5.934
1.125
V letu 2014 je banka zmanjšala obseg trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti. Iz naslova
obrestnih zamenjav so se znižale poštene vrednosti terjatev in obveznosti, zaradi nižjih pogodbenih
vrednosti ter zaradi približevanja zapadlosti. Banka ima sklenjenih največ obrestnih zamenjav, kjer
plačuje variabilno obrestno mero, prejema pa fiksno. Iz teh poslov je realizirala znižanje terjatev. Na
drugi strani ima manj poslov, kjer plačuje fiksno obrestno mero in prejema variabilno, iz katerih je
realizirala znižanje obveznosti.
4.3 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
31. 12. 2014
Oslabitve
Stanja
31. 12. 2013
Oslabitve
Stanja
479.434
4.467
(1.117)
318.435
33.354
(514)
(23.380)
Skupaj bruto
483.901
(1.117)
351.789
(23.894)
Skupaj neto
482.784
327.895
Na dan 31. decembra 2014 je imela banka v Skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije za
81.222 tisoč evrov primernih vrednostnih papirjev za namene financiranja pri ECB (2013: 263.089
tisoč evrov).
90
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo:
Lastniški vrednostni
papirji
Dolžniški vrednostni
papirji
Skupaj finančna
sredstva RZP
16.591
1.487
(2.538)
94
(5.660)
9.974
170.167
41.267
(57.940)
(63.079)
221.051
6.955
(500)
317.921
186.758
42.754
(60.478)
(63.079)
221.051
7.049
(6.160)
327.895
4.829
(13.216)
7.024
(5.261)
3.350
133.264
94.998
125.795
(43.995)
(151.017)
2.968
(500)
479.434
138.093
94.998
125.795
(57.211)
(151.017)
9.992
(5.761)
482.784
Stanje 1. 1. 2013
Nakup
Prodaja
Unovčitev ob zapadlosti
Prerazvrstitev iz postavke VP do zapadlosti
Sprememba poštene vrednosti
Oslabitve
Stanje 31. 12. 2013
Nakup
Dokapitalizacija
Obveznica DUTB
Prodaja
Unovčitev
Sprememba poštene vrednosti
Oslabitve
Stanje 31. 12. 2014
4.4 Krediti bankam (brez vpoglednih vlog)
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Stanja
Oslabitve
Stanja
Oslabitve
Kratkoročni krediti
52.000
-
5.822
-
Skupaj bruto
52.000
-
5.822
-
Skupaj neto
52.000
5.822
Krediti bankam so v celoti vključeni med denar in denarne ustreznike z originalno zapadlostjo do 90
dni (pojasnilo 4.26).
91
4.5 Krediti strankam, ki niso banke
4.5.1 Razčlenitev po vrstah posojilojemalcev in valuti
2014
Stanja
Oslabitve
V domači valuti
Krediti državi in lokalnim skupnostim
Krediti prebivalstvu
- limiti na TRR in kartice
- stanovanjski krediti
- krediti za osebno potrošnjo
- nedovoljena stanja na TRR
Krediti samostojnim podjetnikom
Krediti podjetjem
- velikim podjetjem
- majhnim in srednjim podjetjem
- drugim
V tuji valuti
- krediti za osebno potrošnjo in drugi
Krediti podjetjem
- velikim podjetjem
- majhnim in srednjim podjetjem
- drugim
Skupaj bruto
Skupaj neto
1.031.262
69.745
295.934
34.774
161.908
98.474
778
33.941
631.642
259.530
356.049
16.063
14.827
13.989
9.145
4.844
323
515
446
69
1.046.089
891.629
(151.235)
(2.034)
(15.348)
(196)
(6.680)
(8.103)
(369)
(4.449)
(129.404)
(32.323)
(88.921)
(8.160)
(3.225)
(3.158)
(201)
(2.957)
(14)
(53)
(12)
(41)
(154.460)
2013
Stanja
Oslabitve
1.555.159
65.883
308.835
36.102
164.789
107.060
884
46.272
1.134.169
457.877
515.481
160.811
32.770
15.701
10.736
4.965
481
16.588
5.184
1.016
10.388
1.587.929
1.240.057
(337.007)
(258)
(12.498)
(206)
(4.903)
(7.024)
(365)
(5.049)
(319.202)
(80.420)
(128.302)
(110.480)
(10.865)
(2.461)
(353)
(2.108)
(21)
(8.383)
(85)
(91)
(8.207)
(347.872)
Znižanje je v veliki meri posledica prenosa slabih terjatev na DUTB skladno z ZUKSB in
zmanjševanja obsega kreditiranja. Banka je na DUTB prenesla kredite v višini 349.240 tisoč evrov,
katerih oslabitve so razkrite v tabeli 4.5.2.
4.5.2 Oslabitve in odpisi kreditov strankam, ki niso banke, po vrstah kreditov
Stanovanjski
krediti
Krediti
Krediti samostojnim
Krediti za osebno
potrošnjo in ostali prebivalstvu podjetnikom
Krediti
podjetjem
Skupaj
Stanje 1. 1. 2013
Oblikovanje oslabitev
Odprava oslabitev
Odpisi
Stanje 31. 12. 2013
4.222
2.441
(1.407)
5.256
7.347
3.838
(1.372)
(110)
9.703
11.569
6.279
(2.779)
(110)
14.959
4.202
1.922
(997)
(57)
5.070
138.987
198.387
(6.631)
(2.900)
327.843
154.758
206.588
(10.407)
(3.067)
347.872
Odprava oslabitev
Prodaja terjatev
Prenos na DUTB
Odpisi
Stanje 31. 12. 2014
2.303
(665)
(13)
6.881
2.652
(600)
(130)
11.625
4.955
(1.265)
(143)
18.506
2.045
(436)
(1.627)
(589)
4.463
69.713
(24.329)
(3.684)
(226.229)
(11.823)
131.491
76.713
(26.030)
(3.684)
(227.856)
(12.555)
154.460
92
4.6 Druga finančna sredstva
Banka
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Skupina
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Terjatve po plačilnih karticah
Zapadle druge terjatve v sodnih postopkih
Terjatve za provizije
Drugo
Oslabitve
1.055
504
206
613
(445)
1.107
2.525
666
355
(2.364)
1.055
504
206
811
(498)
1.107
2.525
666
816
(2.386)
Skupaj
1.933
2.289
2.078
2.728
Gibanje oslabitev za druga finančna sredstva:
Stanje 1. 1. 2013
Odprava oslabitev
Odpisi
Stanje 31. 12. 2013
Odprava oslabitev
Odprava oslabitev zaradi prenosa na DUTB
Odpisi
Stanje 31. 12. 2014
Banka
Skupina
2.098
1.250
(873)
(111)
2.364
2.119
1.251
(873)
(111)
2.386
898
(239)
(2.544)
(34)
445
929
(239)
(2.544)
(34)
498
4.7 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Pogodbena vrednost
31. 12. 2014 31. 12. 2013
Poštena vrednost
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Terjatve Obveznosti
Terjatve Obveznosti
Varovanje poštene vrednosti hedge accounting
54.150
164.150
1.424
-
3.437
-
Skupaj
54.150
164.150
1.424
-
3.437
-
Banka v okviru računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji varuje pošteno vrednost, in
sicer zmanjšuje obrestno tveganje s sklenjenimi obrestnimi zamenjavami. Razmerja med varovano
postavko in postavko za varovanje so vzpostavljena tako, da se njune lastnosti ujemajo (npr.
ujemanje zapadlosti glavnice).
Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, se je glede na
predhodno leto znižala, predvsem zaradi znižanja pogodbene vrednosti.
93
4.8 Opredmetena osnovna sredstva
Zemljišča
Oznaka in gradbeni
tabele
objekti
Nepremičnine
pridobljene v
finančni najem
Računalniška
oprema
Ostala OS
OS v pripravi
in drugo
Skupaj
27.045
(784)
78
26.339
669
669
11.986
480
(773)
11.693
7.688
59
(291)
7.456
1.286
(1.286)
-
46.719
1.286
(784)
(1.064)
46.157
16.169
514
(644)
16.039
10.300
8
8
661
9.740
897
(773)
9.864
1.829
5.892
436
(247)
6.081
1.375
-
31.801
1.855
(644)
(1.020)
31.992
14.165
26.339
238
(90)
26.487
669
669
11.693
114
(1.794)
10.013
7.456
145
(250)
7.351
497
(497)
-
46.157
497
(2.134)
44.520
16.039
515
(75)
16.479
10.008
8
13
21
648
9.864
682
(1.704)
8.842
1.171
6.081
341
(250)
6.172
1.179
-
31.992
1.551
(2.029)
31.514
13.006
Nabavna vrednost 1. 1. 2013
Povečanja
Izločitev Vodnikova
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Popravki vrednosti
Stanje 1. 1. 2013
Amortizacija
Izločitev Vodnikova
Zmanjšanja
Stanje 31. 12. 2013
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2013
3.11
Povečanja
Zmanjšanja
Popravki vrednosti
Stanje 1. 1. 2014
Amortizacija
Zmanjšanja
Stanje 31. 12. 2014
3.11
Večji nakup računalniške opreme v letu 2014 predstavlja oprema za zaščitno kopiranje podatkov in
posodobitev okolja elektronskega bančništva. Znižanja so predvsem posledica prodaje POS
terminalov, ki jih je banka dala v zunanje upravljanje, ter uničenja neuporabne računalniške in druge
opreme.
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so že v celoti amortizirana, vendar jih banka
še uporablja, znaša 10.705 tisoč evrov (2013: 10.414 tisoč evrov).
Vsa opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen (v letu 2014 in v letu 2013).
94
4.9 Naložbene nepremičnine
Skupina
Oznaka tabele
Povečanja
Prenos iz zalog
Zmanjšanja
Popravki vrednosti
Stanje 1. 1. 2013
Amortizacija
Zmanjšanja
Stanje 31. 12. 2013
Sedanja vrednost 31. 12. 2013
3.11
Povečanja
Prenos na opredmetena OS
Zmanjšanja
Popravki vrednosti
Stanje 1. 1. 2014
Amortizacija
Zmanjšanja
Stanje 31. 12. 2014
Sedanja vrednost 31. 12. 2014
3.11
Zemljišča
Gradbeni objekti
Skupaj
38
461
499
2.720
1.074
540
(296)
4.038
2.758
1.535
540
(296)
4.537
499
79
30
(4)
105
3.933
79
30
(4)
105
4.432
499
1
(5)
(6)
489
4.038
55
(91)
(452)
3.550
4.537
56
(96)
(458)
4.039
489
105
35
(47)
93
3.457
105
35
(47)
93
3.946
Naložbene nepremičnine vključujejo zemljišča in zgradbe, nabavljene za oddajo v poslovni najem.
Prihodki najemnin v višini 180 tisoč evrov (2013: 186 tisoč evrov) so vključeni med druge čiste
poslovne dobičke / (izgube) skupine. Stroški upravljanja naložbenih nepremičnin v višini 12 tisoč
evrov (2013: 9 tisoč evrov) so vključeni med splošne in administrativne stroške skupine. Pošteno
vrednost naložbenih nepremičnin so s cenitvami določili pooblaščeni ocenjevalci vrednosti po metodi
primerljivih prodaj in metodi kapitalizacije donosa. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin (nivo
3) na dan 31. decembra 2014 znaša 4.548 tisoč evrov (2013: 5.802 tisoč evrov).
95
4.10
Oznaka
tabele
Računalniški
programi in licence
Neopredmetena
sredstva v pripravi
in drugo
Skupaj
14.619
907
15.526
338
729
(907)
160
14.957
729
15.686
10.542
1.036
11.578
3.948
160
10.542
1.036
11.578
4.108
15.526
386
15.912
160
421
(386)
195
15.686
421
16.107
11.578
1.042
12.620
3.292
195
11.578
1.042
12.620
3.487
Povečanja
Popravki vrednosti
Stanje 1. 1. 2013
Amortizacija
Stanje 31. 12. 2013
3.11
Povečanja
Popravki vrednosti
Stanje 1. 1. 2014
Amortizacija
Stanje 31. 12. 2014
3.11
Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki so že v celoti amortizirana, vendar jih
banka še uporablja, znaša 7.237 tisoč evrov (2013: 7.004 tisoč evrov).
4.11
Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Posest d.o.o., Celje
Znesek
naložbe
% glasovalnih
% udeležbe
pravic
Višina
osnovnega
kapitala
Poslovni
izid
31. 12. 2014
2.257
100,00
100,00
2.124
11
31. 12. 2013
2.257
100,00
100,00
2.124
(137)
4.12
4.12.1 Odložene terjatve za davek
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Odloženi davki
4.271
-
Stanje terjatev 31. decembra
4.271
-
96
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Davčna izguba
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo
4.550
(279)
-
Terjatve iz odloženih davkov
4.271
-
31. 12. 2014
31. 12. 2013
-
10.087
-
(5.235)
-
(222)
Davčna izguba
- oblikovanje terjatev
- odprava terjatev
4.550
-
(5.141)
Investicijska olajšava
- oblikovanje terjatev
-
(75)
4.550
(10.673)
(4.674)
4.395
586
Spremembe odloženih davkov v izkazu
vseobsegajočega donosa na dan 31. decembra
(279)
586
Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra
4.271
-
Gibanje odloženih davkov:
Stanje na dan 1. januarja
Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega izida:
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - oslabitve
- odprava terjatev za oslabitev
Rezervacije za obveznosti do zaposlenih
- odprava terjatev
Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega
izida na dan 31. decembra
Spremembe odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa:
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo
- vrednotenje po pošteni vrednosti
- odprava
4.13
Druga sredstva
Banka
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Skupina
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Terjatve do finančne uprave RS
Odloženi stroški poslovanja
Zaloge
Druge terjatve
264
231
8
3
1
177
16
3
264
241
4.141
-
177
4.138
11
Skupaj
506
197
4.646
4.326
Zaloge skupine konec leta 2014 predstavljajo vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in zemljišč.
Njihova knjigovodska vrednost na dan 31. decembra ne presega iztržljive vrednosti.
97
4.14
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Datum
zapadlosti
Pogodbena
vrednost
Obrestna mera
31. 12. 2014
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Podrejene obveznice BCE10
Podrejena potrdila o vlogah
Podrejena potrdila o vlogah
-
409
161
134
263
30
3
Skupaj
-
1.000
Na osnovi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih so z dnem 16. decembra 2014 v celoti
prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, med njimi tudi obveznosti banke iz naslova finančnih
instrumentov v skupni višini 92.020 tisoč evrov, ki jih je izdala banka in predstavljajo podrejeno
obveznost banke. To so:
- podrejene, imenske, obveznice z oznako BCE11, z neodplačano kvalificirano obveznostjo banke
iz tega instrumenta na dan izdaje odločbe v višini glavnice 15.145 tisoč evrov in pripadajočih
obresti;
obresti;
obresti;
obresti;
- podrejena potrdila o vlogi, izdana 29. novembra 2007 in 20. decembra 2012, z neodplačano
kvalificirano obveznostjo banke iz teh instrumentov na dan izdaje odločbe v skupni višini glavnice
3.250 tisoč evrov in pripadajočih obresti.
4.15
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank in centralnih bank
4.15.1 Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Na vpogled
V domači valuti
V tuji valuti
498
6
492
1.023
100
923
Kratkoročne
V domači valuti
255
255
10.253
10.253
Skupaj
753
11.276
98
4.15.2 Analiza po teritoriju
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Slovenija
Druge države
747
6
11.175
101
Skupaj
753
11.276
4.16
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke
4.16.1 Razčlenitev glede na valuto in ročnost obveznosti ter glede na vrsto komitentov
Na vpogled
31. 12. 2014
Kratkoročni
Dolgoročni
Na vpogled
31. 12. 2013
Kratkoročni
Dolgoročni
27.038
27.038
157.740
157.740
80.364
80.364
15.884
15.884
91.100
91.100
165.444
165.444
133.781
131.991
1.790
87.641
87.640
1
19.089
19.089
-
92.195
89.619
2.576
158.587
158.467
120
26.839
26.839
-
29.356
29.309
47
2.554
2.554
-
550
550
-
22.535
22.493
42
1.477
1.477
-
1.662
1.662
-
326.613
316.114
10.499
138.141
136.932
1.209
205.819
203.276
2.543
301.983
292.350
9.633
170.442
168.590
1.852
185.432
183.493
1.939
886
886
-
7.443
7.443
-
32.808
32.808
-
558
557
1
6.798
6.798
-
31.082
31.082
-
517.674
393.519
338.630
433.155
428.404
410.459
Država in lokalne
skupnosti
V domači valuti
Podjetja
V domači valuti
V tuji valuti
Samostojni podjetniki
V domači valuti
V tuji valuti
Prebivalstvo
V domači valuti
V tuji valuti
Druge finančne
institucije
V domači valuti
V tuji valuti
Skupaj
Skupaj na vpogled,
kratkor. in dolgor.
1.249.823
1.272.018
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Slovenija
Evropska unija
Druge države
1.236.745
9.111
3.967
1.257.073
10.181
4.764
Skupaj
1.249.823
1.272.018
99
4.17
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank in centralnih bank
4.17.1 Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti
Obrestna mera
31. 12. 2014
31. 12. 2014
31. 12. 2013
136.291
136.291
336.226
336.226
136.291
336.226
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Slovenija
136.291
336.226
Skupaj
136.291
336.226
V domači valuti
Dolgoročni krediti
2,36 %
Skupaj
4.18
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke
Obrestna mera
31. 12. 2014
31. 12. 2013
31. 12. 2014
Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni
V domači valuti
2,89 %
-
Skupaj
4.19
1.498
1.498
-
2.134
2.134
Datum
zapadlosti
Potrdila o vlogi - domača valuta
Potrdila, z zapadlostjo v letu 2014
Obveznice - domača valuta
Obveznice BCE13
Obveznice BCE14
Obveznice BCE15
30.3.2015
1.10.2015
15.2.2016
Skupaj
Obrestna mera
31. 12. 2014
31. 12. 2014
31. 12. 2013
3,44 %
4,40 %
8.253
7.844
409
34.557
28.569
5.604
384
4,75 %
4,55 %
5,00 %
98.523
41.409
20.472
36.642
99.284
41.380
20.699
37.205
106.776
133.841
Banka je v marcu 2010 izdala obveznice 13. emisije v emisijski vrednosti 40.000 tisoč evrov, v
oktobru 2010 je izdala obveznice 14. emisije v emisijski vrednosti 20.000 tisoč evrov in v februarju
2011 obveznice 15. emisije v emisijski vrednosti 34.150 tisoč evrov. Obveznice so na ime,
nominirane v evrih, izdane v nematerializirani obliki. Obresti se izplačujejo letno, izplačilo glavnice
je ob zapadlosti. Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti
iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem neomejeno. Obveznice BCE13, BCE14 in
BCE15 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.
100
4.20
Druge finančne obveznosti
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti iz kartičnega poslovanja
Obveznosti iz plač
Obveznosti iz vnaprej vračunanih drugih stroškov
Obveznosti za neizvršena plačila
Drugo
1.543
1.433
1.316
487
460
960
1.191
1.619
1.216
516
179
699
Skupaj
6.199
5.420
31. 12. 2014
31. 12. 2013
5.284
2.726
82
-
2.299
2.885
121
4.598
8.092
9.903
4.21
Rezervacije
Oznaka
tabele
Rezervacije za potencialne obveznosti
Rezervacije za obveznosti do zaposlenih
Druge rezervacije
Rezervacije za pravno nerešene tožbe
4.25d
4.25a
Skupaj
Rezervacije za obveznosti do zaposlenih vključujejo obveznosti za bodoče odpravnine ob upokojitvi,
jubilejne nagrade in neizplačane plače. Druge rezervacije se v celoti nanašajo na rezervacije za
nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS).
Gibanje rezervacij:
Rezervacije za
pravno nerešene
tožbe
Stanje 1. 1. 2013
Oblikovanje / (sprostitev)
rezervacij
Sprostitev rezervacij v
akumulirani drugi
vseobsegajoči donos
Direktna poraba rezervacij
Stanje 31. 12. 2013
Oblikovanje / (sprostitev)
rezervacij
Oblikovanje rezervacij iz
akumuliranega drugega
vseobsegajočega donosa
Direktna poraba rezervacij
Stanje 31. 12. 2014
Rezervacije za
potencialne
obveznosti
Rezervacije za
obveznosti do
zaposlenih
Druge
rezervacije
Skupaj
4.738
2.242
2.412
184
9.576
-
57
588
-
645
(140)
4.598
2.299
(74)
(41)
2.885
(63)
121
(74)
(244)
9.903
458
3.097
(192)
-
3.363
(5.056)
-
(112)
5.284
91
(58)
2.726
(39)
82
91
(5.265)
8.092
Rezervacije za pravno nerešene tožbe, ki so bile oblikovane za stroške iz naslova denacionalizacije
upravne zgradbe na Vodnikovi, so bile v celoti porabljene za izplačilo denacionalizacijskima
upravičenkama na podlagi sodne odločbe.
101
4.22
Druge obveznosti
Banka
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Skupina
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Obveznosti iz davščin
Vnaprej plačani neobračunani prihodki in
vračunani odhodki
126
711
294
922
47
816
47
815
Skupaj
173
1.527
341
1.737
4.23
Kapital
Kapital Banke Celje d.d. je po dokapitalizaciji s strani države v višini 190 milijonov evrov na dan 31.
decembra 2014 znašal 201.581 tisoč evrov (31. decembra 2013: 40.758 tisoč evrov).
4.23.1 Vpisani kapital
Osnovni kapital banke je po dokapitalizaciji z dne 16. decembra 2014 sestavljen iz 5.000.000
navadnih kosovnih delnic, ki glasijo na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Vse delnice, ki so
pred dokapitalizacijo banke predstavljale kvalificirano obveznost prvega reda, to je 508.629
navadnih kosovnih delnic, so z dnem dokapitalizacije v celoti prenehale.
Odvisna družba banke je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo.
Z dokapitalizacijo je država postala edina lastnice banke.
Število delnic in višina osnovnega kapitala:
Delniški kapital v tisoč evrih
Število delnic
Navadne delnice
Prednostne delnice
Skupaj
Stanje 31. 12. 2012
508.629
16.980
-
16.980
Stanje 31. 12. 2013
508.629
16.980
-
16.980
Stanje 31. 12. 2014
5.000.000
50.000
-
50.000
4.23.2 Odkupljene lastne delnice
Po prenehanju vseh delnic z dne 16. decembra 2014 banka po stanju 31. decembra 2014 v svojem
portfelju ni imela več odkupljenih lastnih delnic (31. decembra 2013: 251 navadnih lastnih delnic v
skupni višini 31 tisoč evrov).
4.23.3 Kapitalske rezerve
Z dokapitalizacijo so se kapitalske rezerve banke povečale na skupno 166.221 tisoč evrov (v letih
2011, 2012 in 2013 so znašale 51.380 tisoč evrov). Povečanje v višini 140.000 tisoč evrov je
posledica vplačil, ki so presegala nominalni znesek vplačanih delnic. Pripadajoči znesek ene nove
navadne kosovne delnice znaša 10 evrov, emisijska vrednost delnice pa 38 evrov. Hkrati so se
kapitalske rezerve zmanjšale za 42.433 tisoč evrov zaradi pokrivanja izgube, ustvarjene v letu 2013,
in povečale za 16.980 tisoč evrov iz naslova poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z
umikom delnic ter za 294 tisoč evrov zaradi prenosa obveznosti iz naslova nezamenjanih delnic
Banke Noricum d.d. za delnice Banke Celje d.d.
102
4.23.4 Rezerve banke
Po stanju na dan 31. decembra 2014 znašajo rezerve banke 2.948 tisoč evrov (skupine 3.147 tisoč
evrov), katere sestavljajo zakonske rezerve banke v višini 2.905 tisoč evrov (skupine 3.005 tisoč
evrov) in druge rezerve iz dobička banke v višini 43 tisoč evrov (skupine 142 tisoč evrov).
4.23.5 Akumulirani vseobsegajoči donos
Akumulirani vseobsegajoči donos, ki je sestavni del kapitala, znaša na dan 31. decembra 2014,
3.513 tisoč evrov, kjer banka izkazuje prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo,
na pošteno vrednost v višini 3.531 tisoč evrov ter čiste aktuarske izgube iz naslova odpravnin v višini
18 tisoč evrov. Spremembe v stanju akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa so razvidne
iz izkaza vseobsegajočega donosa.
4.24
Dividenda na delnico
Obveznost za izplačilo dividend nastane, ko je višina dividende potrjena na skupščini delničarjev
banke. Dividenda za poslovni leti 2012 in 2013 ni bila ne potrjena in ne izplačana.
4.25
Potencialne in prevzete obveznosti
a) Pravni postopki
Banka je v letu 2014 prejela sklep in sodbo Višjega sodišča v Celju v gospodarskem sporu zaradi
plačila nadomestila glede nezmožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjene upravne stavbe na
Vodnikovi 2 in dne 30. septembra 2014 plačala 5 milijonov evrov denacionalizacijskima
upravičenkama Kapitalski zadrugi in Deželni banki Slovenije. V ta namen je v letu 2014 dodatno
oblikovala rezervacije tako, da je njihovo skupno stanje zadoščalo plačilu vseh obveznosti. Po stanju
31. decembra 2014 banka nima več oblikovanih rezervacij iz naslova pravno nerešenih tožb (31.
decembra 2013: 4.598 tisoč evrov).
Hkrati banka vodi nadaljnji pravni postopek za povračilo stroškov denacionalizacije. V tem postopku
je prejela vmesni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, kot prvostopenjskega sodišča, opr. št. N
459/2011 z dne 6. marca 2015, s katerim je bilo odločeno, da je banka upravičena do plačila
odškodnine na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji. O višini odškodnine bo sodišče odločalo
po pravnomočnosti tega sklepa.
b) Potencialna obremenitev kapitala
Skupina na dan 31. decembra 2014 in 31. decembra 2013 ni imela bodočih obveznosti za nakup
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
c) Potencialne in prevzete obveznosti
Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene)
banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost
dokumentov v okviru določenega roka:
- če je akreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled;
- če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom, bo plačala na dan zapadlosti pod pogojem, da
upravičenec (izvoznik) predloži banki dokumente, ki so v skladu s pogoji in roki predpisanimi v
akreditivu.
Obveznost pa se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na
zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka
103
dodatno k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod
določenimi pogoji.
Prevzete obveznosti za kredite predstavljajo neizkoriščen del odobrenih posojil, izdanih pisem o
nameri in kreditov za kritje akreditivov. Glede na kreditno tveganje teh obveznosti je banka
izpostavljena izgubi, ki je enaka vrednosti neizkoriščenih prevzetih obveznosti.
d) Razčlenitev pogodbenih zneskov bančnih garancij in prevzetih obveznosti
Oznaka
tabele
Garancije
- storitvene
- finančne
Prevzete obveznosti
Skupaj
Rezervacije za zunajbilančno tveganje
4.21
Skupaj
4.26
31. 12. 2014
31. 12. 2013
81.758
62.992
18.766
83.967
103.844
77.069
26.775
99.152
165.725
(5.284)
202.996
(2.299)
160.441
200.697
Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki v izkazu denarnih tokov predstavljajo instrumente z originalno
zapadlostjo do 90 dni.
Oznaka tabele
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in
vpogledne vloge pri bankah
4.1
254.049
204.040
Krediti bankam (brez vpoglednih vlog)
4.4
52.000
5.822
306.049
209.862
Skupaj
4.27
Razkritja odnosov s povezanimi osebami
Med povezane stranke so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, člani nadzornega sveta
in ožje vodstvo ter ožji družinski člani navedenih oseb), družbe s pomembnim vplivom na banko do
16. decembra 2014 ter odvisna družba.
Bruto izplačila upravi, nadzornemu svetu in ožjemu vodstvu
2014
Ožje vodstvo
komercialne OE
druge OE
Člani uprave
Člani NS
Fiksni prejemki
Variabilni prejemki
Drugi prejemki
Povračila stroškov
Sejnine
241
11
5
-
6
56
372
9
10
-
714
10
22
-
1.327
30
43
56
Skupaj
257
62
391
746
1.456
104
Skupaj
2013
Fiksni prejemki
Variabilni prejemki
Drugi prejemki
Povračila stroškov
Sejnine
Skupaj
Člani uprave
Člani NS
362
55
6
423
8
62
70
Ožje vodstvo
komercialne OE
druge OE
506
30
11
547
Skupaj
649
29
21
699
1.517
114
46
62
1.739
Uprava banke je v letu 2014 štela dva člana. Ožje vodstvo banke je od aprila dalje štelo trinajst
članov. V letu 2014 je banka upravi in ožjemu vodstvu izplačevala plače skladno z zakonodajo, ki
ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS.
Bruto izplačila članom uprave in nadzornemu svetu
Člani uprave
2014
Prejemki
Povračila
Fiksni Variabilni Drugi stroškov Skupaj
Fiksni
2013
Prejemki
Povračila
Variabilni Drugi stroškov Skupaj
Davorin Leskovar
124
-
9
1
134
121
-
22
1
144
mag. Aleksander Vozel
mag. Dušan Drofenik
117
-
-
2
-
4
-
123
-
114
127
-
12
21
4
1
130
149
Skupaj
241
-
11
5
257
362
-
55
6
423
Fiksni prejemki vključujejo bruto plačo, drugi prejemki pa izplačan regres za letni dopust in
obračunane bonitete.
2014
Člani nadzornega sveta
Fiksno
plačilo za
delo
2013
Povračila
stroškov
Skupaj
Fiksno
plačilo za
delo
Povračila
stroškov
Skupaj
dr. Jure Peljhan
mag. Zvonko Ivanušič
mag. Zdenko Zanoški
Bojan Šrot
dr. Tomaž Subotič
Melita Malgaj
mag. Barbara Smolnikar
dr. Uroš Čufer
11
9
9
9
9
9
-
1
4
1
-
12
9
9
13
10
9
-
11
10
9
9
9
9
3
2
1
1
6
-
12
11
9
9
15
9
3
2
Skupaj
56
6
62
62
8
70
105
Odnosi s povezanimi osebami
2014
TERJATVE
Krediti
Vrednostni papirji in izvedeni
finančni instrumenti
Prevzete obveznosti
Druga finančna sredstva
Skupaj
Stanje oslabitev kreditov
Odplačila kreditov med letom
OBVEZNOSTI
Depoziti
Izdani dolžniški vrednostni papirji
in izvedeni finančni instrumenti
Skupaj
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
2013
TERJATVE
Krediti
Vrednostni papirji in izvedeni
finančni instrumenti
Prevzete obveznosti
Storitvene garancije in prejete
kontragarancije
Skupaj
Stanje oslabitev kreditov
Odplačila kreditov med letom
OBVEZNOSTI
Depoziti
Izdani dolžniški vrednostni papirji
in izvedeni finančni instrumenti
Skupaj
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Člani uprave in člani Ožje vodstvo
nadzornega sveta s s povezanimi
povezanimi osebami
osebami
Delničarji z
več kot 20 %
delnic
Posest
d.o.o.
Skupaj
110
273
8.639
12.701
21.723
51
-
151
58
-
9
149
-
151
258
9
161
16
482
(1)
47
8.648
65.801
12.850
(141)
2.424
22.141
(142)
68.288
923
941
-
1
1.865
92
-
102
39
957
365
41
1.151
445
1.015
1.082
1.322
42
3.461
3
(31)
-
15
(23)
-
16
(199)
68
220
(128)
254
(253)
(60)
Člani uprave in člani Ožje vodstvo
nadzornega sveta s s povezanimi
povezanimi osebami
osebami
Delničarji z
več kot 20 %
delnic
Posest
d.o.o.
Skupaj
55
260
3.711
14.220
18.246
15
151
34
1
-
110
152
159
-
-
1.917
7
21
2
1.938
9
70
79
445
(1)
179
5.636
(68)
62.578
14.353
(14)
2.784
20.504
(83)
65.620
915
1.057
-
3
1.975
248
-
138
1
1.575
96
-
1.961
97
1.163
1.196
1.671
3
4.033
(3)
-
5
(20)
-
104
(777)
(1.544)
269
(14)
378
(800)
(1.558)
106
Delničarje z več kot 20 % delnic predstavljajo družbe, ki so izpolnjevale pogoje do izdane odločbe
Banke Slovenije o izrednih ukrepih 16. decembra 2014 in so iste kot v letu 2013.
Skladno z odločbo Banke Slovenije so 16. decembra 2014 prenehale vse kvalificirane obveznosti
banke in osnovni kapital se je zmanjšal na nič. Na osnovi 262a. člena ZBan-1 je Banka Slovenije
izrekla izredni ukrep povečanja osnovnega kapitala in RS je banko dokapitalizirala v višini 190
milijonov evrov in tako postala 100-odstotna lastnica banke.
Banka ima na dan 31. decembra 2014 med svojimi naložbami dolžniške vrednostne papirje RS v
višini 272.796 tisoč evrov (31. decembra 2013: 176.576 tisoč evrov), odobrene kredite državi in RS
v višini 11.980 tisoč evrov (31. decembra 2013: 10.136 tisoč evrov), med obveznostmi prejete vloge
države v višini 221.152 tisoč evrov (31. decembra 2013: 215.467 tisoč evrov).
V letu 2014 je banka s posli RS in države realizirala prihodke obresti v višini 5.515 tisoč evrov (v letu
2013 v višini 8.737 tisoč evrov), odhodke obresti v višini 3.863 tisoč evrov (v letu 2013 v višini 7.003
tisoč evrov) ter dobičke finančnih poslov v višini 9.498 tisoč evrov (v letu 2013 v višini 2.686 tisoč
evrov).
Banka ima pogodbene odnose tudi s podjetji povezanimi z državo, za katere razkriva posamično
pomembne transakcije. Na dan 31. decembra 2014 banka izkazuje eno posamično pomembno
transakcijo v višini 125.800 tisoč evrov iz naslova kupljenih dolžniških vrednostnih papirjev. Na dan
31. decembra 2013 je znašal znesek posamično pomembnih prejetih kreditov in depozitov 31.000
tisoč evrov (2 transakciji).
Učinki navedenih posamično pomembnih transakcij so v izkazu poslovnega izida evidentirani
predvsem med obrestnimi prihodki in odhodki. Obrestni prihodki so v letu 2014 znašali 57 tisoč
evrov, obrestni odhodki so v letu 2014 znašali 8 tisoč evrov, v letu 2013 pa 43 tisoč evrov.
Pogodbene obrestne mere sklenjenih poslov s povezanimi osebami, vključno z državo in z njo
povezanimi družbami izražene v % na letni ravni:
31. 12. 2014
TERJATVE
Obrestna mera
Pribitek
Krediti strank, ki niso banke
- referenčna obrestna mera
- nominalna obrestna mera
1 - 6 mesečni EURIBOR
1,2 % do 8,2 %
0,3 % do 5,5 %
Vrednostni papirji
0 % do 4,9 %
0,1 % do 0,2 %
Vloge strank, ki niso banke
6 mesečni EURIBOR
0,01 % do 4,8 %
-0,1 % do 2,2 %
Najeti krediti
6 mesečni EURIBOR
6,3 %
0,6 % do 3,1 %
Obveznice in potrdila o vlogi
2,1 % do 5,0 %
OBVEZNOSTI
107
31. 12. 2013
TERJATVE
Obrestna mera
Pribitek
Krediti strank, ki niso banke
1,3 % - 8,5 %
0,3 % - 5,5 %
Vrednostni papirji
1,0 % - 8,0 %
0,1 % - 0,2 %
Vloge strank, ki niso banke
- temeljna obrestna mera
6 mesečni EURIBOR
0,01 % - 6,3 %
TOM
0,1 % - 2,2 %
Vloge bank
0,4 %
Najeti krediti
6 mesečni EURIBOR
6,3 %
0,6 % - 3,1 %
Obveznice in potrdila o vlogi
6 mesečni EURIBOR
3,1 % - 8,0 %
2,0 %
OBVEZNOSTI
4.28
0,0 % - 3,0 %
Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini
Banka nima poslovno-organizacijskih enot v tujini.
4.29
Dogodki po preteku poslovnega leta
Dne 12. januarja 2015 je bila ustanovljena delovna skupina za izvajanje koordinacije z nadzornim
zaupnikom t.i. Monitoring Trusteejem, katere ključni nalogi bosta spremljava in poročanje o
uresničevanju sprejetih zavez Evropski komisiji.
Prav tako so v letu 2015 stekle aktivnosti, povezane z združevanjem Abanke in Banke Celje. Banki
sta izbrali družbo za izvajanje svetovalnih storitev na področju združevanja in oblikovali delovne
skupine, katerih naloga je ugotoviti, kako lahko skupna banka deluje brez motenj za stranke.
V mesecu aprilu 2015 se z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje zaključuje sodelovanje banke s
FURS v okviru horizontalnega monitoringa in banka ponovno prehaja na formalno davčno obravnavo
v skladu z določbami ZDavP-2.
V procesu združevanja z Abanko se bo mag. Aleksander Vozel, po pridobitvi licence Banke Slovenije
in po imenovanju novega člana uprave Banke Celje, pridružil upravi Abanke, kjer bo nadaljeval delo
pri združevanju obeh bank.
108
5
UPRAVLJANJE Z BANČNIMI TVEGANJI
Banka pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je odvisna od vrste in
velikosti posla ter pripravljenosti na prevzemanje tveganj. Banka je usmerjena predvsem v
opravljanje tradicionalnih bančnih poslov, v manjšem obsegu pa za stranke izvaja tudi posle s
področja zakladništva in druge finančne posle. Večji del poslov izvaja na področju RS. Na področju
medbančnega poslovanja je prisotna na trgih držav EU in drugih držav z nižjim kreditnim tveganjem,
na področju kreditiranja podjetij in fizičnih oseb pa se s tujih trgov postopno umika.
Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upravljanja s tveganji banka posebno
pozornost posveča kreditnemu, likvidnostnemu in kapitalskemu tveganju, izpostavljenost tržnemu in
obrestnemu tveganju pa je banka z izvajanjem naložbene politike in procesov za upravljanje s
posameznim tveganjem znižala.
5.1 Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da iz
kateregakoli razloga ne izpolni svoje finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. To tveganje
vključuje tudi podkategorije tveganj, in sicer deželno tveganje, tveganje koncentracije in preostalo
tveganje. Sektor upravljanja s tveganji, ki je organizacijsko neodvisna enota od komercialnih enot
ter neposredno odgovorna upravi banke, skrbi za izvajanje politike prevzemanja in upravljanja s
kreditnim tveganjem ter za redno poročanje na odboru ALCO o izpostavljenosti kreditnemu tveganju
in spoštovanju limitov.
V odobravanje poslov so vključene komercialne organizacijske enote, sektor za restrukturiranje in
izterjavo terjatev, sektor upravljanja s tveganji ter sektor plačilnega prometa in spremljave
poslovanja. Odobravanje kreditov in drugih poslov poteka v skladu s pooblastili in zakonskimi
omejitvami. Pooblastila so odvisna od bonitete dolžnika, velikosti skupne izpostavljenosti, velikosti
posla, ki se odobrava, celotnega limita, zavarovanja in odstopanja od drugih pogojev. Odobravanje
kreditov poteka na različnih odločevalskih nivojih banke.
Banka upravlja s kreditnim tveganjem, ki je povezano s posameznim dolžnikom oziroma naložbo
(stand alone risk) in s celotnim kreditnim portfeljem (portfolio risk).
5.1.1 Merjenje in upravljanje kreditnega tveganja
Banka meri kreditno tveganje za aktivne bilančne postavke in zunajbilančne postavke. Kreditno
tveganje se ugotavlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za finančna sredstva,
merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Kreditno
tveganje izhaja predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošniških in stanovanjskih kreditov, kreditnih
kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in odobrenih ter še nekoriščenih kreditov, pa tudi iz naložb
v dolžniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi
instrumenti.
Krediti in terjatve
Izpostavljenost kreditnemu tveganju je odvisna od treh elementov: (1) verjetnosti neplačila dolžnika
oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika; (2) trenutne višine izpostavljenosti iz
naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk; (3) višine poplačila dolga ob neplačilu.
(1) Verjetnost neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika
Banka je razvila notranje bonitetne sisteme za razvrščanje dolžnikov v bonitetne skupine in za
merjenje verjetnosti neplačila za različne skupine dolžnikov (pravne osebe, samostojne podjetnike,
banke in fizične osebe). Razvrščanje dolžnikov temelji na oceni kvantitativnih in kvalitativnih
109
elementov. Pri razvrščanju bank in enot centralne ravni držav se bolj upoštevajo bonitetne ocene
zunanjih pooblaščenih mednarodnih institucij (Moody's Investors Service, Fitch Ratings, Standard &
Poor's). Za fizične osebe se pred vsako odobritvijo novega kredita oceni kreditna sposobnost
dolžnika in preveri poravnavanje obstoječih obveznosti. Pred odobritvijo kredita se opravi tudi
poizvedba v sistemu SISBON (slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb), ki vključuje
podatke o zadolženosti in poravnavanju obveznosti fizičnih oseb v slovenskem bančnem prostoru.
Pred odobritvijo posla razvrsti banka dolžnika v bonitetno skupino, ki meri verjetnost nastopa
neplačila in pričakovano izgubo. Tekoče ali najmanj na tri mesece preveri ustreznost razvrstitve in
glede na finančni položaj dolžnika, poravnavanje zapadlih obveznosti ter oceno kvalitativnih
dejavnikov, ohrani razvrstitev ali pa ga razvrsti v višjo oziroma nižjo bonitetno skupino. Redno se
izdelujejo matrike prehodov, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi skupinami in merijo število
neplačnikov v opazovanem obdobju. Na podlagi podatkov o neplačnikih se nato prilagajajo ocene
verjetnosti neplačila za posamezne bonitetne skupine.
Notranji bonitetni sistem z opisom bonitetnih skupin in vzporeditvijo z zunanjimi ocenami:
Interna
bonitetna
skupina
Interni opis
bonitetne
ocene
A1, A2, A3
B1, B2, B3
C1, C2
D
Prvovrstna
Standardna
Podstandardna
Neplačniki**
Neplačniki –
izterjava**
E
Investicijsko sprejemljiva
Investicijsko sprejemljiva
Investicijsko nesprejemljiva
Neplačniki
Vzporeditev z
Vzporeditev z bonitetnimi
ocenami Banke ocenami Moody's Investors
Slovenije
Service *
od Aaa do Aa3, od A1 do A3, od
A
Baa1 do Baa3
B
od Ba1 do Ba3, od B1 do B3
C
od Caa1 in slabše
D
Neplačniki
Neplačniki
E
Stopnja tveganja
Neplačniki
* Vzporeditev je narejena za banke.
** Neplačniki so dolžniki, ki več kot 90 dni zamujajo s plačilom katerekoli pomembne obveznost, in dolžniki, za katere banka ocenjuje, da
obstaja majhna verjetnost poravnave kreditne obveznosti do banke v celoti, ne da bi banka za poplačilo uporabila druge ukrepe. Neplačniki
se uvrščajo med nedonosne terjatve.
(2) Trenutna višina izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk
Višina izpostavljenosti bilančnih postavk sredstev in zunajbilančnih postavk je enaka njeni
knjigovodski vrednosti.
(3) Višina poplačila dolga ob neplačilu
Velikost izgube ob neplačilu je odvisna od višine izpostavljenosti in prejetega zavarovanja. Banka
teži k temu, da svoje terjatve zavaruje zaradi minimiziranja izgub. Pomembno je, da banka čim prej
začne izvajati aktivnosti za poravnavo zapadlih, neplačanih terjatev.
Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev banka uporablja
zunanje bonitetne ocene vrednostnih papirjev in njihovih izdajateljev (Moody's Investors Service,
Fitch Ratings, Standard & Poor's). Če poštena vrednost posameznega vrednostnega papirja
pomembneje pade pod nabavno vrednost in so za padec krivi razlogi, ki kažejo na nepristranske
dokaze o oslabitvi, banka izvede oslabitev naložbe.
Prevzete kreditne obveznosti in pogojne obveznosti
Prevzete kreditne in pogojne obveznosti (zunajbilančne postavke) vključujejo neizkoriščen del
odobrenih kreditov, garancije in akreditive. Z izdajo teh instrumentov se banka zaveže, da nasprotni
stranki zagotovi denarna sredstva, ko jih ta zahteva. Iz naslova teh instrumentov je banka
potencialno izpostavljena izgubi iz naslova kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega tveganja
prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti se uporablja enaka metodologija kot pri kreditih.
110
Pri izvedenih finančnih instrumentih je banka izpostavljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke,
in sicer da nasprotna stranka postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega
posla. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je enaka kreditni nadomestitveni vrednosti, ki jo banka
izračuna po metodi tekoče izpostavljenosti. Banka sklepa izvedene finančne instrumente s
prvovrstnimi dolžniki predvsem za posle z valutami in obrestnimi zamenjavami. Izpostavljenost
kreditnemu tveganju se upravlja v okviru limitov za sklepanje kreditnih poslov, ki jih potrjuje kreditni
odbor.
Določanje in spremljanje limitov
Banka tekoče izračunava zgornje meje zadolževanja (ciljne limite) za posamezne dolžnike in skupine
povezanih oseb na podlagi podatkov o dosedanjem in prihodnjem poslovanju. Pri tem spoštuje
zakonske zahteve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih
oseb, ki ne sme presegati 25 % kapitala banke, in usmeritve banke. Banka sledi cilju razpršenosti
izpostavljenosti do posameznih dolžnikov ali skupin povezanih oseb, zato znižuje vrednosti
izpostavljenosti do posameznih oseb oziroma skupin povezanih oseb. Limite banka tekoče spremlja
in prilagaja tveganosti dolžnikov oziroma skupini povezanih oseb ter dejavnosti, v kateri deluje
dolžnik. Poudarek daje denarnemu toku dolžnika, razpoložljivemu za odplačilo dolga. Ciljne limite in
morebitna njihova povišanja oziroma znižanja potrjuje kreditni odbor banke. Za izpostavljenosti, ki
presegajo 10 % kapitala banke, mora pridobiti soglasje nadzornega sveta banke. Banka ima
metodologijo določanja zgornjih mej zadolženosti za podjetja in za banke ter za večje izpostavljenosti
do samostojnih podjetnikov. Za nižje izpostavljenosti do samostojnih podjetnikov in za
izpostavljenosti do fizičnih oseb se pred odobritvijo novega kredita ugotavlja kreditna sposobnost.
Poleg limitov do posameznih dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb ima banka določene še
strukturne limite po sektorjih oziroma po kategorijah dolžnikov, po geografskih področjih in po
dejavnostih, da bi omejila tveganost koncentracije portfelja in izpostavljenost do bolj tveganih
dejavnosti in regij. Strukturne limite praviloma enkrat na leto potrjuje odbor ALCO, skozi redna
mesečna poročila pa se spremlja njihovo spoštovanje in trende ter se jih po potrebi, glede na
ekonomske razmere in izpostavljenost tveganosti, tudi spreminja.
Kreditna zavarovanja
Banka izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanj terjatev.
Zaradi minimiziranja izgub ob neplačilu banka teži k temu, da od kreditojemalca pridobi primerno
zavarovanje v ustreznem razmerju, kot je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine,
finančnega premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali pridobitev osebnega
kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Ostale oblike zavarovanj, kot so zastava premičnin,
zalog in denarnih terjatev, so ocenjene kot manj kvalitetne. Praviloma so zavarovani dolgoročni in
kratkoročni krediti, nezavarovani pa so lahko kratkoročni krediti kreditojemalcem z višjo bonitetno
oceno. Če pride do poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja poštene vrednosti
zavarovanj, se banka začne dogovarjati za dodatno zavarovanje ali za znižanje izpostavljenosti.
Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih banka uporablja, in način njihovega vrednotenja, so
razvidne v nadaljevanju:
- zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki ali denarju podobni instrumenti,
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države, centralne banke ali
institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v borzno trgovanje), ki je vrednoteno
po tržnih cenah in se dnevno prevrednoti;
- zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ki je vrednoteno po pošteni
vrednosti;
- osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote centralne ravni držav in centralne banke,
enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in
podjetja z visoko bonitetno oceno; upošteva se 100 % vrednosti jamstva.
111
Makroekonomske razmere, razmere na nepremičninskih in kapitalskih trgih so banki narekovale, da
je v letu 2014 veliko pozornosti namenila spremljanju poštene vrednosti zavarovanj, predvsem
poslovnih in stanovanjskih nepremičnin. Izpostavljenosti zavarovane z vrednostnimi papirji so se z
odplačili kreditov in unovčevanjem zavarovanja v procesu izterjave nadalje zniževale.
Banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja bilančnega pobota in kreditnih izvedenih
finančnih instrumentov.
Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja
Banka je izdelala metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja po MSRP, ki jo najmanj
vsako leto posodobi in prilagodi ekonomskim razmeram. Sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje,
ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po
zunajbilančnih postavkah. Če takšni dokazi obstajajo, mora banka izračunati višino izgube zaradi
oslabitev oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne postavke. Metodologija za ocenjevanje
oslabitev je vzpostavljena po vrstah dolžnikov: pravne osebe in samostojni podjetniki, fizične osebe,
banke in hranilnice ter enote centralne ravni države.
(1) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov
Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov ali skupinsko
na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljenosti s podobnimi
lastnostmi, ki so prilagojene tekočim razmeram, tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja.
Posamično se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posamezno pomembne značilnosti (izpostavljenosti
nad 650 tisoč evrov) in imajo znake oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine D in
E). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino finančnih sredstev s podobnimi
značilnostmi in se oslabitve ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi za finančna
sredstva, ki so že bile pripoznane kot slabe oziroma oslabljene (izpostavljenosti razvrščene v
bonitetne skupine D in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov, ki
vključujejo tudi pričakovana poplačila iz unovčitve zavarovanja.
Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev (praviloma izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne
skupine A1, A2 in A3, B1, B2 in B3, C1 in C2), se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi preteklih
podatkov o neplačilih in ocenjenih izgubah. V odstotke skupinskega ocenjevanja je vgrajen faktor
splošnega tveganja, ki kaže trenutne ekonomske razmere in zato vpliva na verjetnost neplačil.
Vrednost faktorja splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja splošne ravni cen,
obrestnih mer, poravnavanja obveznosti, gibanja na finančnih in kapitalskih trgih ter na trgu
nepremičnin, gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov energije in surovin.
(2) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih oseb
Banka razvrsti finančna sredstva v bonitetne skupine A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja
obveznosti. Posamično pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč evrov), kjer
obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, se slabijo posamično. Posamično se slabijo tudi finančna
sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetno skupino D
in E). Za namen skupinskih slabitev se finančna sredstva razdelijo v homogene skupine na osnovi
poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov (stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri
krediti, prekoračitve na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na preteklih podatkih, ki so z oceno faktorja
splošnega tveganja prilagojeni sedanjim razmeram in so različni za vsako skupino produktov in za
vsako bonitetno skupino. Odstotki slabitev se presojajo enkrat na leto.
(3) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do bank in do enot centralne ravni držav
Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav se
ocenjujejo skupinsko ali posamično.
112
Sistem spremljanja povečanega kreditnega tveganja (PKT)
Banka ima vzpostavljen proces spremljave kreditov, ki ji omogoča pravočasno odkrivanje
povečanega kreditnega tveganja. Na podlagi ocene kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev, ki
nakazujejo povečano kreditno tveganje, banka razvršča dolžnike v pet skupin (PKT1 – »watch list«,
PKT2 – problematična izpostavljenost, PKT3 – dolžniki v postopku izterjave, stečaji, izbrisi, PKT4 –
restrukturirane izpostavljenosti in PKT5 – celovito prestrukturiranje). Določitev skupine povečanega
kreditnega tveganja je podlaga za določitev nadaljnjih aktivnost banke za znižanje izpostavljenosti
iz kreditnega tveganja. V primeru nastopa neplačila banka ugotavlja posredno in neposredno
odgovornost.
Upravljanje kreditnega tveganja v letu 2015
Kreditno tveganje ostaja med najpomembnejšimi tveganji v banki. Ocenjujemo, da bo okrevanje
domačega gospodarstva in gospodarstva v evropskih držav počasno, zato ostaja izpostavljenost
kreditnemu tveganju visoka. Banka bo nadalje izvajala ukrepe za ublažitev vpliva krize na njen
finančni položaj in poslovno uspešnost.
Banka bo tekoče spremljala poslovanje dolžnikov in njihove bonitete, vrednost zavarovanj ter tekoče
oblikovala ustrezne oslabitve. Aktivno bo pridobivala nove komitente višje bonitetne ocene in s
kreditno sposobnostjo, financirala bo naložbe v osnovno dejavnost družb in izvozne družbe, z
ustrezno naložbeno politiko bo spodbujala kreditiranje fizičnih oseb. Banka bo sodelovala pri
finančnem restrukturiranju tam, kjer bo pozitivno ocenila poslovni model. S pravočasnim
zaznavanjem povečanega kreditnega tveganja ter z nadaljnjo intenzivno izterjavo zapadlih terjatev
in unovčenjem zavarovanja bo poskušala zniževati vrednost in delež zapadlih ter nedonosnih
kreditov.
Banka bo sledila strategiji čim večje razpršenosti naložb po dolžnikih, dejavnostih in regijah.
Omejevala bo naložbe v dejavnosti in regije z višjo stopnjo tveganja. Ciljni trg ostaja Slovenija.
Nadalje bo zniževala izpostavljenost do JV Evrope.
113
5.1.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju
31. 12. 2014
Največja
izpostavljenost
kreditnem u
tveganju
Bilančna sredstva
Krediti
Krediti bankam
- limiti na TRR in kartice
- krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti
- nedovoljena stanja na TRR
Krediti podjetjem:1
- velikim podjetjem
- majhnim in srednjim podjetjem (SME)
- drugim
31. 12. 2013
Največja
izpostavljenost
Poštena
kreditnem u
vrednost
tveganju
zavarovanja2
Poštena
vrednost
zavarovanja2
1.431.056
945.562
67.711
52.000
291.417
34.578
164.172
92.258
409
29.801
502.700
227.207
267.562
7.931
1.933
4.636
4.636
-
1.344.555
1.204.509
13.922
468.505
27.137
326.584
114.559
225
67.315
654.767
237.332
399.731
17.704
-
1.577.447
1.248.168
65.625
5.822
309.577
35.896
170.269
102.893
519
41.683
823.172
382.556
388.104
52.512
2.289
7.921
5.934
1.987
1.491.620
1.418.398
13.611
5.000
522.960
28.457
366.158
128.092
253
61.015
815.812
304.612
456.316
54.884
-
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni
varovanju
479.434
479.434
140.046
140.046
317.921
317.921
73.222
73.222
1.424
-
3.437
-
Zunajbilančne obveznosti
Finančne garancije
Druge zunajbilančne obveznosti
100.608
17.865
82.743
36.644
7.265
29.379
117.796
26.003
91.793
44.740
14.180
30.560
1.531.664
1.381.199
1.707.288
1.551.371
Skupaj
Velikost podjetij je opredeljena po ZGD-1: med mikro, majhna in srednja podjetja (SME) se uvrščajo tista, ki izpolnjujejo dve od navedenih
meril:
povprečno število zaposlenih je nižje od 250,
čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000 tisoč evrov,
vrednost aktive ne presega 17.500 tisoč evrov.
Velika podjetja so vsa tista, ki niso SME.
Med »drugimi« so izkazana nova podjetja, podjetja v stečaju, društva in ostali dolžniki, ki ne razpolagajo s podatkom o velikosti.
1
2
Poštena vrednost zavarovanja je enaka:
tržni ceni finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje,
100 % vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev ter podjetij z visoko bonitetno oceno,
vrednosti stanovanjskih nepremičnin in vrednosti poslovnih nepremičnin so enake tržnim vrednostim primerljivih prodaj.
V tabeli je prikazana največja izpostavljenost banke kreditnemu tveganju iz naslova kreditov, naložb
v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti po stanju 31. decembra 2014 in 31. decembra
2013. V letu 2014 se je višina izpostavljenosti kreditnemu tveganju glede na preteklo leto znižala
zaradi prenosa terjatev na DUTB, rednih odplačil, izterjave, odpisov terjatev in dodatnih oslabitev.
Prenos terjatev na DUTB je vplival na izboljšanje kreditnega portfelja, na znižanje izpostavljenosti
114
do podjetij, Slovenije in do bolj tveganih panog. Krediti so se znižali za 24 %, in sicer najbolj krediti
do podjetij, v manjšem obsegu pa do prebivalstva in samostojnih podjetnikov. Povečali so se krediti
do bank in izpostavljenost iz naslova dolžniških finančnih instrumentov. Zunajbilančne obveznosti
so se znižale za 19 % zaradi znižanja neizkoriščenih odobrenih kreditov in finančnih garancij.
S preudarnim izvajanjem naložbene politike v zaostrenih pogojih kreditiranja in upravljanjem
kreditnega tveganja v letu 2014 je banka dosegla naslednje:
- po stanju 31. decembra 2014 je bilo 67,20 % kreditov razvrščenih v najvišje investicijsko
sprejemljive bonitetne skupine A in B (31. decembra 2013: 57,12 %), pokritost kreditov z
oslabitvami pa se je znižala na vrednost 14,07 % (31. decembra 2013: 21,83 %);
- delež zavarovanih terjatev se je znižal in je po stanju na dan 31. decembra 2014 dosegel 60 %
delež vseh kreditov (31. decembra 2013: 69 %);
- banka ima 70 % naložb v dolžniške finančne instrumente z bonitetno oceno najmanj Ba1;
- v izkazu poslovnega izida so bile oblikovane oslabitve v višini 60.797 tisoč evrov (2013: 213.997
tisoč evrov), od tega oslabitve za kredite, merjene po odplačni vrednosti, v višini 55.036 tisoč
evrov (2013: 207.838 tisoč evrov) in oslabitve za vrednostne papirje v višini 5.761 tisoč evrov
(2013: 6.159 tisoč evrov); rezervacije za zunajbilančne obveznosti so bile oblikovane v višini
3.555 tisoč evrov (2013: 57 tisoč evrov). Oslabitve so bile oblikovane zaradi poslabšanja
finančnega položaja dolžnikov, zapadlih obveznosti, znižanja poštenih vrednosti zavarovanj in
finančnih sredstev.
5.1.3 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po vrstah zavarovanja
V nadaljevanju so razkriti vsi krediti (državi in lokalnim skupnostim, bankam, prebivalstvu,
samostojnim podjetnikom, podjetjem), razen drugih finančnih sredstev.
Izpostavljenost iz kreditov
V spodnji tabeli so prikazani krediti po vrstah zavarovanja. Zavarovani krediti so krediti, kjer je
poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. Nezavarovani krediti
so krediti, ki so v celoti nezavarovani, in tisti deli kreditov, kjer poštena vrednost zavarovanja ne
zadošča za njihovo poplačilo.
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Znesek kreditov
Krediti zavarovani z:
- bančnimi vlogami
- jamstvom Republike Slovenije
- jamstvom zavarovalnic in bank
- vrednostnimi papirji
- stanovanjskimi nepremičninami
- poslovnimi nepremičninami
- ostalimi oblikami zavarovanja*
Knjigovodska vrednost zavarovanih
kreditov
Knjigovodska vrednost nezavarovanih
kreditov
Knjigovodska vrednost kreditov
2.959
41.841
119.104
16.335
158.554
277.114
12.953
4.524
52.498
120.256
40.867
188.168
443.391
19.877
628.860
869.581
314.769
943.629
376.298
1.245.879
* Ostale oblike zavarovanja se pretežno nanašajo na prejeta jamstva porokov - podjetij, ki so razvrščeni v najvišjo bonitetno
skupino A, in v manjšem delu na zavarovanje s premičninami.
Največji del kreditov je zavarovan s poslovnimi nepremičninami, sledi zavarovanje s stanovanjskimi
nepremičninami ter jamstvom zavarovalnic in bank. S slednjimi oblikami zavarovanja so zavarovani
predvsem krediti prebivalstvu. V letu 2014 se je znižal delež kreditov zavarovanih s poslovnimi in
115
stanovanjskimi nepremičninami zaradi prenosa terjatev na DUTB in znižanja poštene vrednosti
nepremičnin ter delež kreditov zavarovanih z bančnimi vlogami, jamstvom RS in vrednostnimi papirji.
Banka je v letu 2014 unovčevala zavarovanje (vrednostne papirje, nepremičnine, drugo) za poplačilo
kreditov. Vrednostne papirje je prodala na organiziranem trgu, nepremičnine in druga sredstva pa v
procesu izterjave (sodni in izvensodni postopki, stečaji). Banka ne izkazuje unovčenega zavarovanja
v svojih poslovnih knjigah.
Po vrstah kreditov
Krediti podjetjem
31. 12. 2014
Krediti državi
Krediti
in lokalnim
Krediti
Krediti
sam ostojnim
skupnostim bankam prebivalstvu podjetnikom
Velike
družbe
SME
Drugo
Skupaj
Krediti zavarovani z:
- bančnimi vlogami
- jamstvom Republike
Slovenije
- jamstvom
zavarovalnic in bank
- vrednostnimi papirji
- stanovanjskimi
nepremičninami
- poslovnimi
nepremičninami
- ostalimi oblikami
zavarovanja
Knjigovodska vrednost
zavarovanih kreditov
nezavarovanih kreditov
kreditov
31. 12. 2013
zavarovanih kreditov
nezavarovanih kreditov
kreditov
-
-
1.508
139
-
1.312
-
2.959
11.050
-
-
-
30.008
783
-
41.841
-
-
117.821
1.252
-
5
27
119.105
-
-
1.487
-
13.120
1.728
-
16.335
266
-
132.740
5.097
3.619
16.338
494
158.554
304
-
6.590
16.996
97.116
149.620
6.488
277.114
-
-
580
432
858
11.061
22
12.953
11.620
-
260.726
23.916
144.721
180.847
7.031
628.861
56.091
52.000
30.691
5.885
82.486
86.715
900
314.768
67.711
52.000
291.417
29.801
227.207
267.562
7.931
943.629
11.625
5.000
278.640
31.110
231.551
267.531
44.124
869.581
54.000
822
30.937
10.573
151.005
120.573
8.388
376.298
65.625
65.625
5.822
5.822
309.577
309.577
41.683
41.683
382.556
382.556
388.104
388.104
116
52.512 1.245.879
52.512 1.245.879
5.1.4 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
1.098.089
(154.460)
1.593.751
(347.872)
Struktura
47,47%
0,91%
35,78%
0,33%
19,73%
2,57%
21,34%
1,68%
10,97%
10,97%
11,39%
6,74%
10,89%
33,73%
10,51%
24,11%
10,94%
51,82%
20,97%
67,14%
Skupaj
Prvovrstna (A)
Standardna (B)
Podstandardna (C)
Neplačniki (D)
Neplačniki (E) - izterjave
Skupaj
100%
100%
100%
100%
Po stanju 31. decembra 2014 je banka izkazovala bruto izpostavljenost iz kreditov v višini 1.098.089
tisoč evrov, kar je predstavljalo 31-odstotno znižanje glede na stanje preteklega leta (31. decembra
2013: 1.593.751 tisoč evrov). Po upoštevanju vrednosti oslabitev je knjigovodska vrednost kreditov
943.629 tisoč evrov, 24 % manj kot preteklo leto (31. decembra 2013: 1.245.879 tisoč evrov).
Kakovost portfelja se je zaradi prenosa terjatev na DUTB izboljšala, saj se je delež kreditov,
razvrščenih v najvišje investicijske bonitetne skupine A in B, povečal na 67,20 % (31. decembra
2013: 57,12 %). Stopnja pokritja kreditov z oslabitvami se je znižala na 14,07 % (31. decembra 2013:
21,83 %).
Bruto izpostavljenost iz naslova nedonosnih terjatev po stanju na dan 31. decembra 2014 je znašala
243.637 tisoč evrov (22 % kreditnega portfelja) oziroma 111.159 tisoč evrov neto (31. decembra
2013: bruto izpostavljenost 527.023 tisoč evrov oziroma 33 % kreditnega portfelja in neto 206.845
tisoč evrov). Navedena neto izpostavljenost nedonosnih terjatev je zavarovana s premoženjem,
katerega poštena vrednost je na dan 31. decembra 2014 znašala 197.889 tisoč evrov.
Po vrstah kreditov
Krediti podjetjem
31. 12. 2014
Krediti državi
in lokalnim
Bonitetna skupina skupnostim
Krediti
Krediti
Krediti
sam ostojnim
bankam prebivalstvu
podjetnikom
Velike
družbe
SME
Drugo
Skupaj
Prvovrstna (A)
66.733
52.000
280.350
9.449
52.154
60.120
494
521.300
Standardna (B)
136
-
2.384
12.264
87.534
112.969
1.395
216.682
Podstandardna (C)
-
-
9.355
4.403
73.625
33.080
1
120.464
Neplačniki (D)
-
-
3.336
3.581
46.217
66.339
58
119.531
2.876
-
14.498
4.567
-
83.987
14.184
120.112
Oslabitve
(2.034)
-
(18.506)
(4.463)
(32.323)
(88.933)
Skupaj
67.711
52.000
291.417
29.801
227.207
267.562
Neplačniki (E) izterjava
117
(8.201) (154.460)
7.931
943.629
Krediti podjetjem
31. 12. 2013
Krediti državi
Krediti
Krediti
Krediti
in lokalnim
sam ostoj.
bankam prebivalstvu
podjetnikom
Bonitetna skupina skupnostim
Velike
družbe
Prvovrstna (A)
62.894
5.822
293.351
13.279
114.591
79.404
984
570.325
Standardna (B)
171
-
7.109
18.645
144.717
167.205
2.218
340.065
2.818
-
9.204
5.973
81.476
70.560
11.494
181.525
-
-
4.974
1.109
102.439
59.049
(1)
167.570
19.838
140.279
156.504
334.266
Podstandardna (C)
Neplačniki (D)
Drugo
Skupaj
-
-
9.898
7.747
(258)
-
(14.959)
(5.070)
(80.505) (128.393) (118.687) (347.872)
65.625
5.822
309.577
41.683
382.556
Oslabitve
Skupaj
SME
388.104
52.512 1.245.879
Krediti prebivalstvu so se glede na preteklo leto znižali za 6 % zaradi znižanja kreditov za osebno
potrošnjo in stanovanjskih kreditov. Kakovost kreditov ostaja visoka (31. decembra 2014: 91,23%
kreditov je razvrščenih v bonitetni skupini A in B; 31. decembra 2013: 92,58 %).
Krediti samostojnim podjetnikom so se znižali za 28 %, njihova kakovost pa se je nekoliko znižala.
Delež kreditov razvrščenih v bonitetni skupini A in B je padel na 63,37 % (31. decembra 2013: 68,28
%).
Krediti podjetjem so se znižali za 39 % glede na preteklo leto, njihova kakovost pa se je izboljšala.
Delež kreditov razvrščenih v najvišji bonitetni skupini A in B se je povečal na 49,78 % (31. decembra
2013: 44,24 %).
Kreditna izpostavljenost do bank se je v letu 2014 povečala (medbančno poslovanje), izpostavljenost
do države in lokalnih skupnosti pa se je nekoliko povečala. Banka sodeluje z enotami centralne ravni
države in bankami, ki imajo nizko stopnjo tveganja.
5.1.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na oslabitve in zapadlost
Krediti glede na oslabitve in zapadlost
31. 12. 2014
Krediti državi
in lokalnim
skupnostim
Nezapadli krediti - neoslabljeni
Krediti
bankam
Krediti
prebivalstvu
Krediti
samostojnim
podjetnikom
Krediti
podjetjem
Skupaj
66.858
52.000
291.257
25.831
417.537
853.483
Nezapadli krediti - oslabljeni
-
-
2.416
3.414
96.097
101.926
Zapadli krediti - neoslabljeni
Zapadli krediti - posamično
oslabljeni
11
-
833
285
3.833
4.962
2.876
-
15.417
4.734
114.690
137.718
Oslabitve
(2.034)
-
(18.506)
(4.463)
(129.457)
(154.460)
Skupaj
67.711
52.000
291.417
29.801
502.700
943.629
118
31. 12. 2013
Krediti državi
in lokalnim
skupnostim
Krediti
bankam
Krediti
prebivalstvu
Krediti
samostojnim
podjetnikom
Krediti
podjetjem
Skupaj
63.071
5.822
308.355
37.131
647.026
1.061.405
-
-
1.246
813
117.535
119.594
2.812
-
1.313
767
25.639
30.531
-
-
13.622
8.042
360.557
382.221
(258)
-
(14.959)
(5.070)
(327.585)
(347.872)
65.625
5.822
295.955
33.641
462.615
863.658
Zapadli krediti - posamično oslabljeni
Oslabitve
Skupaj
Znižanje zapadlih kreditov in nezapadlih oslabljenih kreditov je posledica prenosa terjatev na DUTB.
Nezapadli in neoslabljeni krediti
31. 12. 2014
Krediti državi
in lokalnim
skupnostim
Bonitetna skupina
Krediti
bankam
Krediti
samostojnim
podjetnikom
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Prvovrstna (A)
66.722
52.000
279.873
9.414
111.910
Standardna (B)
136
-
2.294
12.092
201.518
-
-
9.090
4.325
104.110
66.858
52.000
291.257
25.831
417.538
Podstandardna (C)
Skupaj
31. 12. 2013
Bonitetna skupina
Krediti državi in
lokalnim
skupnostim
Krediti
bankam
Krediti
samostojnim
podjetnikom
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Prvovrstna (A)
62.882
5.822
292.789
13.180
194.893
Standardna (B)
171
-
6.691
18.207
312.651
18
-
8.875
5.744
139.482
63.071
5.822
308.355
37.131
647.026
Podstandardna (C)
Skupaj
Nezapadli in oslabljeni krediti
31. 12. 2013
31. 12. 2014
Bonitetna skupina
Krediti
prebivalstvu
Krediti
samostojnim
podjetnikom
Krediti
podjetjem
Krediti
prebivalstvu
Krediti
samostojnim
podjetnikom
Krediti
podjetjem
Neplačniki (D)
2.416
3.414
96.097
1.246
813
117.535
Skupaj
2.416
3.414
96.097
1.246
813
117.535
Postavka vključuje pretežno restrukturirane kredite, pri katerih je banka pripoznala pomembne
oslabitve (izgube).
119
Zapadli in neoslabljeni krediti
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Krediti državi
Krediti
in lokalnim
Krediti
samostojnim
skupnostim
prebivalstvu podjetnikom
Zapadle terjatve
do 30 dni
Zapadle terjatve
nad 30 do 90 dni
Zapadle terjatve
nad 90 dni
Skupaj
Krediti državi
Krediti
in lokalnim
Krediti
samostojnim Krediti
skupnostim
prebivalstvu podjetnikom podjetjem
Krediti
podjetjem
11
496
175
2.422
12
656
472
9.181
-
337
105
1.368
-
412
260
11.045
-
-
5
43
2.800
245
35
5.413
11
833
285
3.833
2.812
1.313
767
25.639
Zapadli in posamično oslabljeni krediti
31. 12. 2014
Krediti državi
Krediti
in lokalnim
Krediti
samostojnim Krediti
skupnostim prebivalstvu podjetnikom podjetjem
31. 12. 2013
Krediti
Krediti
samostojnim Krediti
Zapadle terjatve do 30 dni
Zapadle terjatve nad 30 do
90 dni
2.876
1.564
367
6.580
2.402
592
30.531
-
420
54
8.806
116
180
22.216
Zapadle terjatve nad 90 dni
-
13.433
4.313
99.304
11.104
7.270
307.810
2.876
15.417
4.734
114.690
13.622
8.042
360.557
Skupaj
5.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na pristop oblikovanja oslabitev
31. 12. 2014
Skupinski pristop
Bonitetna skupina
Krediti
Oslabitve
31. 12. 2013
Posamični pristop
Krediti
Skupinski pristop
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Posamični pristop
Krediti
Oslabitve
Prvovrstna (A)
469.300
(1.411)
52.000
-
564.502
(1.153)
5.822
-
Standardna (B)
216.682
(3.963)
-
-
340.087
(5.854)
-
-
Podstandardna (C)
116.091
(16.942)
4.373
-
165.558
(22.982)
15.969
(460)
6.426
(2.804)
113.105
(49.303)
3.700
(1.477)
163.871
(82.386)
15.091
(12.402)
105.021
(67.635)
12.640
(10.471)
321.602 (223.089)
823.590
(37.522)
274.499 (116.938)
1.086.487
(41.937)
507.264 (305.935)
Neplačniki (D)
Skupaj
Poštena vrednost
zavarovanja
1.046.017
158.492
1.180.694
237.704
Banka oblikuje oslabitve v skladu z interno metodologijo oblikovanja oslabitev in rezervacij po MSRP.
Posamično pomembne izpostavljenosti in izpostavljenosti, kjer obstajajo nepristranski dokazi za
oslabitev, slabi posamično na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov, ostale izpostavljenosti pa
skupinsko. Po stanju 31. decembra 2014 je bilo 25 % kreditnega portfelja banke ocenjenega
posamično, oziroma 76 % oslabitev (31. decembra 2013: 32 % kreditnega portfelja oziroma 88 %
oslabitev).
120
5.1.7 Koncentracija izpostavljenosti po regijah in dejavnostih
Izpostavljenost kreditov po regijah
V tabeli je prikazana izpostavljenost kreditov po geografskih regijah. Izpostavljenost po regijah je
opredeljena glede na sedež dolžnika.
31. 12. 2014
Krediti bankam
Krediti podjetjem
Slovenija Evropska unija
69.745
-
JV Evropa
Ostale države
Skupaj
-
-
69.745
-
52.000
-
-
52.000
305.719
3.983
146
75
309.923
34.264
-
-
-
34.264
536.097
67.235
23.811
5.014
632.157
- velikim podjetjem
250.143
4.373
-
5.014
259.530
- majhnim in srednjim podjetjem (SME)
269.822
62.862
23.811
-
356.495
16.132
-
-
-
16.132
945.825
123.218
23.957
5.089
1.098.089
(106.012)
(31.696)
(16.552)
(200)
(154.460)
839.813
91.522
7.405
4.889
943.629
1.481.404
82.197
26.130
4.020
1.593.751
Skupaj oslabitve
(314.829)
(21.692)
(11.299)
(52)
(347.872)
Skupaj neto krediti
1.166.575
60.505
14.831
3.968
1.245.879
- drugim
Skupaj krediti
Oslabitev kreditov
Skupaj neto krediti
31. 12. 2013
Skupaj krediti
Z vidika trgov se je izpostavljenost do Slovenije v letu 2014 znižala. Kreditna izpostavljenost do EU
se je povečala zaradi povečanja izpostavljenosti do bank. Izpostavljenost do držav JV Evrope se
nadalje znižuje, banka pa je oblikovala dodatne oslabitve. Največja dopustna izpostavljenost do te
regije je omejena s ciljno vrednostjo.
121
Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih
31. 12. 2014
Predelov alne Trgov ina in
Finančno
Poslov anje z
dejav nosti pop.mot.v ozil Gradbeništv o posredništv o
neprem.
Strok.,znan.in
posl.dej.
Ostale
dejav nosti
Fizične
osebe
Skupaj
Krediti državi in
lokalnim skupnostim
-
-
-
10.048
764
136
58.797
-
69.745
Krediti bankam
-
-
-
52.000
-
-
-
-
52.000
Krediti samostojnim
podjetnikom
-
-
-
-
-
-
- 309.923
309.923
7.648
3.141
8.950
77
622
2.058
11.768
-
34.264
169.792
126.573
43.214
29.812
71.835
84.693
106.238
-
632.157
98.275
58.328
2.990
13.346
8.938
31.072
46.581
-
259.530
65.983
65.039
37.929
16.466
61.966
52.233
56.879
-
356.495
5.534
3.206
2.295
-
931
1.388
2.778
-
16.132
Skupaj krediti
177.440
129.714
52.164
91.937
73.221
86.887
176.803 309.923 1.098.089
Oslabitve kreditov
(22.164)
(25.105)
(21.246)
(4.485)
(29.003)
(21.151)
(12.800) (18.506) (154.460)
Skupaj neto krediti
155.276
104.609
30.918
87.452
44.218
65.736
Skupaj krediti
263.562
191.490
131.996
167.369
96.059
165.297
253.441 324.537 1.593.751
Skupaj oslabitve
(54.538)
(39.217)
(67.147)
(83.621)
(26.787)
(47.072)
(14.531) (14.959) (347.872)
Skupaj neto krediti
209.024
152.273
64.849
83.748
69.272
118.225
238.910 309.578 1.245.879
Krediti podjetjem
- velikim podjetjem
- majhnim in
srednjim podjetjem
(SME)
- drugim
164.003 291.417
943.629
31. 12. 2013
Z vidika izpostavljenosti po dejavnostih ostaja največja izpostavljenost do predelovalne dejavnosti,
ki pa je dokaj heterogena skupina. V letu 2014 se je najbolj znižala izpostavljenost do gradbeništva,
finančnega posredništva ter strokovnih, znanstvenih in poslovnih dejavnosti. Banka bo tudi v letu
2015 sledila cilju razpršenosti naložb po dejavnostih ter omejevala oziroma zniževala naložbe v
dejavnostih z višjo stopnjo tveganja.
122
5.1.8 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za dolžniške finančne instrumente
V preglednici je knjigovodska vrednost dolžniških finančnih instrumentov, razvrščenih po izdajateljih
in bonitetnih ocenah agencije Moody’s Investors Service.
31. 12. 2014
Fin. sred. razpoložljiva
za prodajo
Bonitetna ocena
Moody's
Država
Aaa do Aa3
Ba1
Multirateralne razvojne
banke
Enote regionalne ravni in
osebe javnega sektorja
Banke
Podjetja
41.179
272.795
Aaa
8.101
Aaa do Aa1
Neocenjeni *
Aaa do Aa3
Ba1
Baa1
Neocenjeni *
2.005
13.274
8.008
4.697
4.979
124.396
Skupaj
479.434
* Neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A. Neocenjene
izpostavljenosti do podjetij so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije.
Fin. sred. razpoložljiva
za prodajo
Skupaj finančna
sredstva
31. 12. 2013
Bonitetna ocena Fin. sred. namenjena
Moody's
trgovanju
Države
Aaa do Aa3
Ba1
-
47.388
176.576
47.388
176.576
Aaa
-
8.173
8.173
1.987
-
12.088
13.523
46.646
4.840
4.651
4.037
12.088
13.523
46.646
4.840
4.651
1.987
4.037
1.987
317.921
319.907
Multirateralne
razvojne banke
Enote regionalne
ravni in osebe
javnega sektorja
Banke
Podjetja
Skupaj
Aaa do Aa1
Neocenjeni *
Aaa do Aa3
A3
Ba1
Caa2
Neocenjeni *
* Neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, razen ene obveznice,
ki jo je banka oslabila.
V letu 2014 je banka slabila en dolžniški finančni instrument zaradi povečanega kreditnega tveganja
(obveznica podjetja, konec leta 2014 ga ni več izkazovala med finančnimi instrumenti). Vse
izpostavljenosti iz naslova dolžniških finančnih instrumentov so nezapadle.
Banka ima 70 % naložb v dolžniških finančnih instrumentih, pretežno državnih, bančnih in oseb
javnega sektorja, z oceno najmanj Ba1. Po stanju na dan 31. decembra 2014 izkazuje banka naložbe
v Slovenijo (84 % vseh naložb) ter države EU z nižjo stopnjo tveganja in Norveško (16 % vseh
naložb).
123
5.1.9 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov
31. 12. 2014
Poštena vrednost
31. 12. 2013
Poštena vrednost
Izvedeni finančni instrum enti, nam enjeni trgovanju
Terminski posli z vrednostnimi papirji
Obrestni izvedeni fin.instrumenti
Valutni izvedeni fin.instrumenti
4.573
63
126
5.782
26
Skupaj
4.636
5.934
Obrestni izvedeni fin.instrumenti
1.424
3.437
Skupaj
1.424
3.437
Izvedeni finančni instrum enti, nam enjeni varovanju
Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla
nasprotne stranke. Obrestne zamenjave banka izvaja s tujimi bankami z visoko bonitetno oceno
(vsaj Baa2 po bonitetni oceni Moody's). V letu 2014 se je obseg teh poslov znižal. Valutne zamenjave
prav tako izvaja z bankami, v manjšem obsegu pa tudi s podjetji.
Novih terminskih poslov z vrednostnimi papirji banka ne sklepa več.
5.2 Tržna tveganja
Tržno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov zaradi
spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih
instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih
ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka.
Banka kot tržna tveganja obravnava tista, ki jim je izpostavljena pri trgovanju, in tveganja, ki jim je
izpostavljena pri netrgovalnih aktivnostih, povezanih s tržnimi dejavniki tveganj.
Spremljanje in poročanje o višini izpostavljenosti tržnim tveganjem poteka preko limitnih sistemov
ter preko različnih metod merjenja tržnih tveganj.
5.2.1 Merjenje in upravljanje tržnih tveganj
Spremljanje pozicijskega tveganja (tveganje spremembe vrednosti) lastniških in dolžniških
vrednostnih papirjev se izvaja na ravni celotnega portfelja in na ravni posameznih poslov. Banka
izvaja scenarije izjemnih razmer, ki kažejo vpliv izjemnih, a verjetnih razmer na finančnih trgih na
vrednost finančnih instrumentov.
Banka obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju tudi s postavljenim limitnim sistemom. Limiti
so v osnovi razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige, nato pa so razdeljeni z vidika vrste
finančnega instrumenta, regije in izdajatelja. Izpostavljenost pozicijskemu tveganju meri tudi na ravni
posameznih poslov, zato ima v okviru limitnega sistema v trgovalni knjigi vzpostavljene limite
največje dovoljene izgube, ki so določeni na osnovi pripravljenosti banke za sprejemanje tveganj.
Banka meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih
valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju se spremlja z limiti na pozicije v tujih valutah, ki
opredeljujejo maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti.
124
postavk in za stranke, pri čemer banka te posle varuje z nasprotnimi posli. Posli za varovanje se
sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami.
V okviru merjenja tržnih tveganj banka izračunava kapitalske zahteve za valutno tveganje in za tržna
tveganja za vse postavke, ki so namenjene trgovanju, v skladu s CRR/CRD IV.
Banka je na dan 31. decembra 2014 izdelala simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida in vpliva na
kapital ob zmanjšanju tržnih cen vseh lastniških vrednostnih papirjev v trgovalni in bančni knjigi za
20 % in vpliv vseh dolžniških vrednostnih papirjev v trgovalni in bančni knjigi ob povečanju obrestnih
mer za 100 bazičnih točk.
Rezultati analize so razvidni v naslednji tabeli.
31. 12. 2014
Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj
Vpliv na izkaz poslovnega izida
-
-
31. 12. 2013
Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj
-
(70)
(64)
(134)
Vpliv na kapital
(9.907)
(592) (10.499)
(6.226)
(1.917)
(8.143)
Skupaj
(9.907)
(592) (10.499)
(6.296)
(1.981)
(8.277)
5.2.2 Analiza občutljivosti finančnih instrumentov, vključenih v bančno knjigo
Obrestno občutljive postavke bančne knjige se analizirajo z metodo obrestnih razmikov, kjer je višina
obrestnega razmika v posameznem časovnem intervalu omejena tudi z limitom. Izpostavljenost
obrestnemu tveganju se meri tudi z analizami občutljivosti ter stres testi, ki so narejeni na podlagi
ocene razmika v trajanju (Duration Gap). Na podlagi teh dveh metod banka izvaja različne analize
obrestne občutljivosti, vključno s stresnimi scenariji.
Analiza občutljivosti vseh obrestno občutljivih postavk bančne knjige na dan 31. decembra 2014
pokaže, da bi se ob vzporednem dvigu obrestne krivulje za 50 bazičnih točk neto sedanja vrednost
finančnih instrumentov zvišala za 85 tisoč evrov (31. decembra 2013: 2.789 tisoč evrov). Vpliv na
neto sedanjo vrednost finančnih instrumentov se izračuna s pomočjo metode razmika v trajanju med
finančnimi sredstvi in obveznostmi bančne knjige.
Banka je na dan 31. decembra 2014 izdelala simulacijo vpliva spremembe obrestne mere na izkaz
poslovnega izida, kjer je predpostavila takojšnje zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk. V
analizo so vključeni vsi obrestno občutljivi posli, ki imajo zapadlost oziroma spremembo obrestne
mere v intervalu do enega leta. Na pasivi so izvzete vpogledne vloge, saj banka ocenjuje, da gre za
obveznosti, ki niso obrestno občutljive. Za posle z variabilno obrestno mero se predvideva
sprememba referenčne obrestne mere, ne pa tudi kreditnega pribitka. Ob simulaciji vzporednega
dviga obrestne krivulje za 50 bazičnih točk znaša vpliv na obresti 1.777 tisoč evrov. Rezultati analize
so predstavljeni v spodnji tabeli.
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Vpliv na obrestne prihodke
Vpliv na obrestne odhodke
5.398
3.621
6.546
5.493
Neto vpliv
1.777
1.053
125
5.2.3 Valutno tveganje
Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb
deviznih tečajev in izvira iz odprtosti pozicij v tujih valutah. Sprememba deviznih tečajev tako
neposredno vpliva na vrednost sredstev in obveznosti, denominiranih v tujih valutah, izraženo v
valuti poročanja. Banka se srečuje z valutnim tveganjem pri mednarodnem poslovanju iz naslednjih
razlogov:
- sredstva in obveznosti banke so v različnih valutah;
- s tujimi valutami banka trguje za svoj račun.
Tveganost valutne izpostavljenosti je odvisna od neto pozicij v tujih valutah, od strukture portfelja,
volatilnosti deviznih tečajev in od korelacije med temi spremenljivimi dejavniki.
Tabela v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2014.
Prikazuje knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti po valutah.
Izpostavljenost valutnemu tveganju
31. 12. 2014
Krediti
USD
CHF
Drugo
EUR
Skupaj
5.563
1.867
1.867
-
1.218
9.740
9.739
1
-
3.644
1
1
-
243.624
4.636
482.784
933.954
52.000
880.023
1.931
1.424
254.049
4.636
482.784
945.562
52.000
891.629
1.933
1.424
SKUPAJ SREDSTVA
7.430
10.958
3.645
1.666.422
1.688.455
- dolžniški VP
7.670
302
7.096
272
5.842
127
5.715
-
3.609
63
3.278
268
796
1.484.219
261
1.233.734
136.291
1.498
106.776
5.659
796
1.501.340
753
1.249.823
136.291
1.498
106.776
6.199
SKUPAJ OBVEZNOSTI
7.670
5.842
3.609
1.485.015
1.502.136
Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2014
(240)
5.116
36
181.407
186.319
20
(5.071)
321
4.699
(31)
6.725
8.029
(1.304)
19.683
6.103
13.580
3.518
3.111
407
1.764.575
1.745.797
18.778
1.794.501
1.763.040
31.461
1.361 (13.733)
(95)
12.412
(55)
Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2014
31. 12. 2013
SKUPAJ SREDSTVA
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2013
Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2013
Iz tabele je razvidna relativno visoka bilančna valutna odprtost na CHF z dolgo pozicijo. Banka jo
uravnava z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto (FX swap) ter nakupi in prodajami tuje
valute. Dne 31. decembra 2014 je bila zunajbilančna pozicija iz naslova izvedenih finančnih
instrumentov v CHF kratka v višini 5.071 tisoč evrov. Ob upoštevanju sklenjenih izvedenih finančnih
126
instrumentov ter nakupov in prodaj tuje valute so valutne pozicije skoraj zaprte, zato so učinki
spremembe deviznih tečajev zanemarljivi.
5.2.4 Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost banke neugodnim premikom
obrestnih mer. Tveganje lahko vpliva na izkaz poslovnega izida in na ekonomsko vrednost terjatev,
obveznosti in zunajbilančnih instrumentov oziroma na ekonomsko vrednost kapitala banke.
Največkrat izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo
različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno
občutljivimi obveznostmi.
Obrestno tveganje banke je v letu 2014 izviralo predvsem iz neusklajene ročnosti oziroma
ponovnega določanja obrestne mere med obrestno občutljivimi naložbami in obveznostmi. Banka
znižuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z izvedenimi finančnimi instrumenti z uporabo
računovodskega varovanja pred tveganji, s katerimi zapira večje posle, ki pomembno vplivajo na
višino obrestnih vrzeli. Banka načrtuje, da bo v letu 2015 še naprej zapirala obrestne razmike z
bilančnimi instrumenti in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter ohranjala nizko
izpostavljenost obrestnemu tveganju.
127
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
31. 12. 2014
Do 1 m es.
1-3 m .
3-12 m .
1-5 l.
Nad 5 l.
Neobrestovano
Skupaj
Denar v blagajni in stanje na računih pri
centralnih bankah in vpogledne vloge pri
bankah
Krediti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni
varovanju
240.358
21.425
244.879
52.000
192.448
431
62.126
244.944
244.944
-
242
81.766
401.528
401.528
-
4.331
266.102
44.663
44.663
-
48.015
1.958
1.958
-
13.691
63
3.350
7.590
6.088
1.502
254.049
4.636
482.784
945.562
52.000
891.629
1.933
-
-
325
1.099
-
-
1.424
SKUPAJ SREDSTVA
506.662
307.070
483.861
316.195
49.973
24.694
1.688.455
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
- dolžniški VP
-
-
241
457
-
98
796
693.579
498
673.597
15.055
5
4.319
105
301.319
255
228.068
30.000
900
42.096
-
376.104
265.690
85.589
24.825
-
123.307
82.124
5.647
35.536
-
314
314
-
6.717
30
593
6.094
1.501.340
753
1.249.823
136.291
1.498
106.776
6.199
SKUPAJ OBVEZNOSTI
693.579
301.319
376.345
123.764
314
6.815
1.502.136
(186.917)
5.751
107.516
192.431
49.659
17.879
186.319
SKUPAJ SREDSTVA
SKUPAJ OBVEZNOSTI
593.766
688.692
346.851
266.260
610.331
462.688
152.131
338.153
62.925
1.812
28.497
5.435
1.794.501
1.763.040
GAP na dan 31. 12. 2013
(94.926)
80.591
147.643 (186.022)
61.113
23.062
31.461
GAP na dan 31. 12. 2014
31. 12. 2013
Banka svoje pozicije razvršča v časovne intervale glede na preostali čas do ponovne določitve
obrestne mere za posle z variabilno obrestno mero in glede na čas preostale zapadlosti za posle s
fiksno obrestno mero.
Banka je v intervalu do 1 meseca na strani obveznosti vključila vse vpogledne vloge, zaradi česar
ima negativno obrestno vrzel. Banka s pomočjo sklenjenih obrestnih zamenjav zmanjšuje
izpostavljenost obrestnemu tveganju.
Analiza občutljivosti obrestno občutljivih postavk z vplivom na izkaz poslovnega izida in kapital banke
je vključena v razkritje 5.2.2.
128
5.3 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ko banka ni sposobna
poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno
višjimi stroški, in tržno likvidnostno tveganje, ki se kaže v tem, da pozicij v finančne instrumente ni
možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S
časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.
Za banke je časovna neusklajenost sredstev in obveznosti običajna, saj je temeljna vloga bank
transformacija zapadlosti kratkoročnih virov v dolgoročna posojila, vendar pa se banka s tem
izpostavlja likvidnostnemu tveganju. Zaradi tega ima banka vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja
z likvidnostjo, ki vključuje:
- analiziranje in planiranje prihodnjih denarnih tokov,
- vzdrževanje zelo likvidnih naložb v okviru likvidnostnih rezerv,
- spremljanje ciljnih vrednosti in limitov s področja operativne in strukturne likvidnosti ter preko
sistema notranjih in zunanjih poročil,
- zagotavljanje ustrezne razpršenosti virov likvidnosti in
- izvajanje scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer.
Banka kvartalno izdeluje tri različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, ki temeljijo na dinamični
analizi likvidnostnih vrzeli:
- scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju, ki predvideva izpad obnavljanja virov
likvidnosti,
- scenarij, pogojen s situacijo na trgu, ki predvideva padec likvidnosti sredstev in
- scenarij na podlagi kombinacij zgornjih scenarijev.
Na podlagi rezultatov scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer banka opredeli minimalno višino
likvidnostne rezerve ter njeno strukturo. Banka ima vzpostavljene postopke zgodnjega ugotavljanja
likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer redno spremlja tudi obnašanje posameznih produktov ter
dogajanje na finančnih trgih. Ob tem posebno pozornost namenja opozorilnim znakom izjemnih
likvidnostnih razmer. Ob nastopu morebitnih opozorilnih znakov ima banka opredeljen krizni načrt,
ki določa učinkovite načine obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer. Banka bi ob
nastopu izjemnih likvidnostnih razmer delovala v dveh smereh, in sicer s pridobivanjem dodatnih
oziroma alternativnih virov financiranja ter z ustreznim komuniciranjem z javnostmi.
Uredba o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja na področju
likvidnostnega tveganja uvaja naslednje novosti: izpolnjevanje količnika likvidnostnega kritja (LCR –
Liquidity Coverage Ratio), količnika neto stabilnega financiranja (NSFR – Net Stable Funding Ratio)
in dodatne metrike za spremljanje likvidnosti. Banka je v letu 2014 mesečno oz. četrtletno poročala
nabor postavk za LCR in NSFR, medtem ko se poročanje likvidnostnih metrik uvaja tekom leta 2015.
129
Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju
31. 12. 2014
Denar v blagajni in stanje na računih
pri centralnih bankah in vpogledne
vloge pri bankah
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo
Skupaj denarni
Knjigovodska tok (nediskonvrednost
tiran)
Do 1 mes.
1-3 m.
3-12 m.
1-5 l.
Nad 5 l.
254.049
254.049
254.049
-
-
-
-
4.636
10.060
168
250
2.487
7.155
-
482.784
517.868
18.531
63.462
88.995
296.644
50.236
945.562
1.036.098
135.553
70.678
259.424
394.172
176.271
52.000
891.629
1.933
52.000
982.156
1.942
52.000
81.880
1.673
70.409
269
259.424
394.172
176.271
1.424
2.930
89
232
1.278
1.331
-
1.688.455
1.821.005
408.390
134.622
352.184
699.302
226.507
Finančne obveznosti, namenjene
trgovanju
796
1.826
71
251
761
743
-
Finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti
- dolžniški VP
1.501.340
753
1.249.823
136.291
1.498
106.776
6.199
1.530.440
753
1.261.613
147.528
1.542
112.806
6.198
668.901
498
659.986
1.166
6
1.138
6.107
259.094
255
205.619
4.447
327
48.368
78
371.880
306.253
39.180
362
26.085
-
195.048
87.610
69.649
574
37.215
-
35.517
2.145
33.086
273
13
SKUPAJ OBVEZNOSTI
1.502.136
1.532.266
668.972
259.345
372.641
195.791
35.517
186.319
288.739
(260.582) (124.723)
(20.457)
503.511
190.990
SKUPAJ SREDSTVA
1.794.501
1.962.029
463.514
142.536
447.081
632.079
276.819
SKUPAJ OBVEZNOSTI
1.763.040
1.817.812
656.661
218.586
447.090
447.510
47.965
31.461
144.217
(193.147)
(76.050)
(9)
184.569
228.854
Krediti
- krediti bankam (brez vpoglednih
vlog)
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
SKUPAJ SREDSTVA
GAP na dan 31. 12. 2014
31. 12. 2013
GAP na dan 31. 12. 2013
V zgornji tabeli so razkriti nediskontirani denarni tokovi glede na pogodbeno preostalo zapadlost na
dan 31. decembra 2014, ki poleg knjigovodske vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi
pričakovane prihodnje denarne tokove iz naslova obresti. Zneski v tabeli so razkriti na podlagi spot
tečajev in obrestnih mer, ki so veljale na datum poročanja.
Likvidnostni razmik v časovnem intervalu do enega meseca je sicer negativen, vendar je pri tem
potrebno upoštevati, da so v tem intervalu v okviru finančnih obveznosti vključene vse vpogledne
vloge, čeprav te vloge izkazujejo visoko stabilnost. V okviru finančnih sredstev pa so vrednostni
papirji, ki se vključujejo v likvidnostno rezervo, prikazani po preostali zapadlosti in ne v intervalu do
1 meseca. Upoštevajoč navedeno, bi banka v intervalu do enega meseca dejansko izkazovala
likvidnostne presežke.
Likvidnostni razmiki so se v primerjavi z 31. decembrom 2013 spremenili, vzrokov je več,
najpomembnejši so zniževanje bilančne vsote, prenos terjatev na DUTB in dokapitalizacija banke.
Kumulativni likvidnostni razmik je bil višji kot v preteklem letu.
130
5.4 Kapital in kapitalska ustreznost
V okviru upravljanja s kapitalskim tveganjem banka:
- izdeluje in ob večjih spremembah v poslovanju posodablja srednjeročne in dolgoročne projekcije
kapitala, kapitalskih potreb ter pripadajočih količnikov kapitalske ustreznosti z namenom
ugotavljanja in spremljanja bodočih potreb po kapitalu;
- trimesečno izvaja scenarije izjemnih situacij ob upoštevanju specifičnega položaja banke;
- obvešča organe vodenja ali nadzora banke o pomembnejšem kapitalskem tveganju, ki ga banka
prevzema v okviru svojega poslovanja;
- vzpostavlja in vzdržuje sistem upravljanja kapitalskega tveganja ter vzpostavlja in kontrolira limite
količnika kapitalske ustreznosti, količnika temeljnega kapitala ter razmerje med interno oceno
kapitala in kapitalskimi zahtevami iz 1. stebra Basel III.
Na področju kapitalskega tveganja ima banka oblikovane limitne in ciljne količnike, ki so razvidni iz
razpredelnice v nadaljevanju.
Limitni količnik
13,9
11,1
-
Količnik skupnega kapitala
Količnik temeljnega kapitala
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala
v%
Ciljni količnik
15,0
13,0
11,0
Banka je dne 16. decembra 2014 prejela odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katero je bila
odobrena dokapitalizacija banke v višini 190 mio evrov. Istočasno so prenehale tudi vse kvalificirane
obveznosti banke, ki se nanašajo na osnovni kapital banke in obveznosti iz naslova izdanih
podrejenih finančnih instrumentov. Dokapitalizacija banke je bila izvedena z denarnimi in stvarnimi
vložki, ki jih je v obliki obveznic zagotovila RS. Sočasno je bil izveden tudi prenos slabih terjatev na
DUTB, za kar je banka prejela njihove obveznice s poroštvom RS.
V skladu z zavezo, ki jo je EK dala Vlada RS, da bo po morebitni pridobitvi večinskega deleža v
Banki Celje pripravljena izvesti postopek združevanja Abanke in Banke Celje, teče tudi postopek
združevanja obeh bank.
S povečanjem osnovnega kapitala je zagotovljena dolgoročna kapitalska ustreznost banke, hkrati
so izpolnjene tudi zahteve glede minimalnega kapitala.
Od 1. januarja 2014 je v veljavi nova bančna zakonodaja, ki temelji na enotnih bančnih standardih
Basel III. Spremembe na področju kapitala se nanašajo na sestavo in izračun kapitala ter kapitalskih
zahtev. Strožje so tudi zahteve glede vključevanja kapitalskih instrumentov v izračun kapitala,
odbitkov od kapitala, dodatnih razkritij v zvezi s kapitalom ter uvedbe kapitalskih blažilnikov.
Poudarek nove zakonodaje pri zagotavljanju ustrezne višine kapitala je na navadnem lastniškem
temeljnem kapitalu, ki vključuje kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, vplačan
presežek kapitala iz naslova kapitalskih instrumentov, zadržani dobiček zmanjšan za predvidene
obremenitve ali dividende, akumulirani drugi vseobsegajoči donos, druge rezerve in rezervacije za
splošna bančna tveganja. Temeljni kapital predstavlja najkakovostnejšo obliko kapitala in je
namenjen pokrivanju izgube v času rednega poslovanja banke. Dodatni kapital banke, ki vključuje
kapitalske instrumente in podrejeni dolg ter vplačan presežek kapitala iz naslova kapitalskih
instrumentov, je namenjen pokrivanju izgube v primeru stečaja ali likvidacije banke.
131
Kapital in kapitalske zahteve
I. SKUPAJ KAPITAL za namen kapitalske ustreznosti
1. TEMELJNI KAPITAL (T1)
Navadni lastniški temeljni kapital (CET1)
Vplačani kapitalski instrumenti
Vplačani presežek kapitala
Zadržani dobiček
Druge rezerve
Regulatorne prilagoditve navadnega lastniškega kapitala
- lastni instrumenti CET1
- druga neopredmetena sredstva
- odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček
in ne izhajajo iz začasnih razlik
- presežek odbitka od postavk AT1 nad AT1
- druge prehodne prilagoditve CET1
- drugi odbitki od CET1
Dodatni temeljni kapital (AT1)
31. 12. 2014
31. 12. 2013
193.345
193.345
193.345
50.000
166.221
(21.101)
2.948
3.531
(8.254)
(3.487)
34.298
24.656
24.495
16.980
51.380
(126.257)
86.759
(4.367)
(91)
(4.108)
(4.550)
(19.670)
19.453
-
(168)
161
-
9.642
1.061.409
887.409
574
172.113
1.313
1.374.688
1.174.550
63.075
137.063
-
18,22%
18,22%
18,22%
1,78%
1,79%
2,49%
2. DODATNI KAPITAL (T2)
II. ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM
- za kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke
- za tržna tveganja
- za operativno tveganje
- za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja
III. KAPITALSKI KOLIČNIKI
Količnik CET1
Količnik T1
Količnik skupnega kapitala
Podatki o kapitalu in kapitalskih zahtevah na dan 31. decembra 2013 so preračunani na nove
standarde Basel III samo za primerjalne namene.
Na dan 31. decembra 2014 ima banka samo navadni lastniški temeljni kapital. V letu 2014 se je
znesek skupne izpostavljenosti tveganju znižal zaradi znižanja kreditnega tveganja (prenos terjatev
na DUTB, odplačila kreditov) in tržnih tveganj (prodaja finančnih instrumentov, prestavitev finančnih
instrumentov iz trgovalne v bančno knjigo).
5.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti
Hierarhija poštene vrednosti
Banka določa hierarhijo tehnik vrednotenja na osnovi tega, ali so vhodni parametri za ta vrednotenja
objavljeni ali ne. Objavljeni parametri izražajo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov,
neobjavljeni parametri pa se nanašajo na tržne predpostavke banke.
Ta dva tipa parametrov sta osnova za naslednjo hierarhijo poštene vrednosti:
Nivo 1 – tržne cene (neprilagojene) na aktivnih trgih za identična sredstva. Ta nivo vključuje
kotirajoče lastniške vrednostne papirje in dolžniške instrumente (npr. na Ljubljanski borzi);
Nivo 2 – parametri, ki izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta nivo vključuje večino OTC pogodb
o izvedenih finančnih instrumentih, nekatere dolžniške instrumente in finančne obveznosti, ki so
132
merjene po odplačni vrednosti. Vira za vhodne parametre, kot so krivulje donosnosti ali terminski
valutni tečaji, sta Bloomberg in Reuters;
Nivo 3 – vhodni parametri za sredstva ali obveznosti, ki ne izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta
nivo vključuje naložbe v lastniške vrednostne papirje s pomembnimi komponentami, ki niso
objavljene, ter dane kredite. Za ocenjevanje tržne vrednosti naložb je banka uporabila na donosu
zasnovan način vrednotenja (metoda diskontiranja bodočih denarnih tokov).
Ta hierarhija predvideva uporabo objavljenih tržnih podatkov, kadar so na voljo. Če je to mogoče,
banka pri vrednotenju upošteva primerne in objavljene tržne cene.
a) Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
31. 12. 2014
Nivo 1
Nivo 2
Nivo 3
Skupaj
-
4.636
-
4.636
357.822
355.038
2.784
124.396
124.396
-
566
566
482.784
479.434
3.350
-
1.424
-
1.424
357.822
130.456
566
488.844
Finančne obveznosti, nam enjene trgovanju
-
796
-
796
Obveznosti skupaj
-
796
-
796
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:
Finančna sredstva, nam enjena trgovanju
Delnice in deleži
Sredstva skupaj
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:
31. 12. 2013
Nivo 1
Nivo 2
Nivo 3
Skupaj
5.027
1.987
3.040
-
5.934
5.934
-
10.961
1.987
3.040
5.934
323.958
316.994
6.964
414
414
-
3.523
513
3.010
327.895
317.921
9.974
-
3.437
-
3.437
328.985
9.785
3.523
342.293
Finančne obveznosti, nam enjene trgovanju
(izvedeni finančni instrumenti)
-
1.125
-
1.125
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti
-
-
1.000
1.000
Obveznosti skupaj
-
1.125
1.000
2.125
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:
Finančna sredstva, nam enjena trgovanju
Delnice
Delnice in deleži
Sredstva skupaj
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:
133
Uskladitev za Nivo 3
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
1. 1. 2013
Prestavitev med nivoji
Izguba
Oslabitve
31. 12. 2013
Vrednotenje
Pridobitev naložbe
Prodaja (prenos)
Oslabitve
31. 12. 2014
8.132
1.027
(171)
(5.465)
3.523
(13)
4.829
(2.012)
(5.761)
566
Banka je v letu 2014 pridobila finančne naložbe v procesu restrukturiranja dolga (sprememba dolga
v kapital družbe). Prodaja finančnih instrumentov se nanaša na prenos premoženja na DUTB in
prodajo investitorjem.
Banka je naredila analizo občutljivosti, v kateri je izvedla simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida
ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti lastniških finančnih instrumentov v 3. nivoju. Ob znižanju
poštene vrednosti finančnih instrumentov za 50 % bi bil učinek na izkaz poslovnega izida negativen
v višini 283 tisoč evrov (2013: 1.762 tisoč evrov).
b) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
Poštena vrednost
31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013
Finančna aktiva
Krediti
945.561
52.000
891.629
1.932
1.260.213
17.867
1.240.057
2.289
Nivo 3
1.019.691
52.000
965.655
2.036
Nivo 3
1.325.716
17.867
1.305.560
2.289
SKUPAJ
945.561
1.260.213
1.019.691
1.325.716
1.501.339
752
1.249.823
136.291
1.498
106.776
6.199
1.501.339
1.760.915
11.276
1.272.018
336.226
2.134
133.841
5.420
1.760.915
Nivo 2
1.494.732
751
1.246.981
129.441
1.416
109.963
6.180
1.494.732
Nivo 2
1.753.319
11.189
1.280.059
317.593
2.073
137.310
5.095
1.753.319
Finanča pasiva
- dolžniški vrednostni papirji
SKUPAJ
Banka je za določanje poštene vrednosti finančnih sredstev uporabila metodologijo, ki temelji na
diskontiranju prihodnjih denarnih tokov.
Diskontni faktorji za finančna sredstva so izračunani na podlagi referenčne brezkuponske obrestne
krivulje po posameznih valutah brez kreditnega pribitka, diskontni faktorji za finančne obveznosti pa
iz obrestne krivulje s kreditnim pribitkom v višini 4 odstotnih točk, ki odraža tveganje izdajatelja.
V izkazu finančnega položaja so krediti in ostale terjatve prikazani v netu znesku, kar pomeni, da so
zmanjšani za oblikovane oslabitve.
134
6
SEGMENTNA ANALIZA
V poročilu po segmentih je poslovanje banke razdeljeno na tri segmente:
- poslovanje s fizičnimi osebami in samostojnimi podjetniki, ki vključuje transakcijske račune,
varčevanje, depozite, posredništvo zavarovalnih produktov, kreditne in debetne kartice ter
posojila;
- poslovanje s pravnimi osebami, ki vključuje transakcijske račune, depozite, posojila in druge
kreditne produkte ter posle plačilnega prometa;
- finančni trgi in ostalo, ki vključuje trgovanje s finančnimi instrumenti, izdane vrednostne papirje
in medbančne odnose.
Banka pri poslovanju opravlja pretežno kreditne in depozitne posle. Poslovni segmenti so razkriti po
metodologiji, uporabljeni pri pripravi internih poročil in jih obravnava odbor ALCO, ki ga sestavljajo
tudi člani uprave. Vodje posameznih področij prejemajo med letom podrobna poročila o poslovanju
svojih enot. Med letom ni bilo pomembnejših sprememb pri segmentih poročanja.
Obveznosti in sredstva so po segmentih poslovanja prikazani glede na to, v katerem segmentu so
bili pridobljeni oziroma h kateremu segmentu so bili plasirani.
Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja temeljijo na
usklajenih osnovah prenosa (interni prenosi dohodkovnih učinkov med poslovnimi področji, ključi
prenosa stroškov na produkte). Neto obresti so v poročilu vključene po sistemu tržnih transfernih
cen, pri čemer se posameznim poslom obračunajo transferni prihodki in odhodki ter transferne
obrestne marže, ki kažejo prispevek posameznih poslov k neto obrestim banke.
Sistem transfernih cen za prerazporejanje neto obrestnih prihodkov je metodološko zasnoval in
potrdil odbor ALCO. Odbor in vodje posameznih področij prejemajo tudi mesečna poročila o
transfernih cenah obrestovanih sredstev in obveznosti.
135
Poročilo o poslovanju banke po segmentih za leto 2014:
2014
Celotni prihodki
- zunanji prihodki
- prihodki od drugih segmentov
Čiste obresti
Čiste opravnine
Dobički finančnih poslov
Stroški z amortizacijo
Rezervacije
Oslabitve
Celotni poslovni izid
Davek od dohodkov pravnih oseb
Poslovanje s
fizičnimi
osebami
Poslovanje s
pravnimi
osebami
23.683
23.683
13.005
7.397
(449)
(12.542)
(2)
(5.647)
1.762
-
47.490
47.258
232
25.080
6.661
1.565
(543)
(7.446)
(3.095)
(49.389)
(27.167)
-
Finančni
trgi
Nerazporejeno
in ostalo
29.502
29.502
927
886
17.327
(822)
(12.345)
(458)
(5.761)
(246)
-
4.550
Čisti poslovni izid
Sredstva segmenta
Nerazporejeno
100.675
100.443
232
39.012
14.944
18.892
(1.814)
(32.333)
(3.555)
(60.797)
(25.651)
4.550
(21.101)
485.592
-
569.575
-
646.210
-
10.605
Skupaj sredstva
Obveznosti segmenta
Nerazporejeno
Kapital
Skupaj
1.701.377
10.605
1.711.982
749.166
-
513.023
-
239.303
-
8.909
201.581
Skupaj obveznosti in kapital
1.501.492
8.909
201.581
1.711.982
Druge postavke segmentov
Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva
117
234
146
-
497
Vlaganja v neopredmetena osnovna sredstva
99
199
123
-
421
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Amortizacija neopredmetenih osnovnih
sredstev
146
461
222
-
829
94
298
144
-
536
136
Poročilo o poslovanju banke po segmentih za leto 2013:
2013
Celotni prihodki
- zunanji prihodki
- prihodki od drugih segmentov
Čiste obresti
Čiste opravnine
Dobički finančnih poslov
Stroški z amortizacijo
Rezervacije
Oslabitve
Celotni poslovni izid
Davek od dohodkov pravnih oseb
Poslovanje s
fizičnimi
osebami
Poslovanje s
pravnimi
osebami
43.031
43.031
15.670
10.463
8.762
(1.051)
(16.478)
(138)
(14.863)
2.365
-
126.728
126.459
269
14.573
5.572
73.438
(504)
(3.916)
(315)
(192.986)
(104.138)
-
Finančni
trgi
Nerazporejeno
in ostalo
15.233
15.233
7.048
(217)
(1.403)
(380)
(13.107)
396
(6.148)
(13.811)
-
(10.673)
Čisti poslovni izid
Sredstva segmenta
Nerazporejeno
184.992
184.723
269
37.291
15.818
80.797
(1.935)
(33.501)
(57)
(213.997)
(115.584)
(10.673)
(126.257)
496.023
-
888.031
-
422.446
-
8.728
Skupaj sredstva
Obveznosti segmenta
Nerazporejeno
Kapital
Skupaj
1.806.500
8.728
1.815.228
739.813
-
554.046
-
468.644
-
11.967
40.758
Skupaj obveznosti in kapital
1.762.503
11.967
40.758
1.815.228
Druge postavke segmentov
Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva
290
893
103
-
1.286
Vlaganja v neopredmetena osnovna sredstva
164
507
58
-
729
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Amortizacija neopredmetenih osnovnih
sredstev
418
1.291
148
-
1.857
234
719
83
-
1.036
137
Prikaz segmentov po geografskih področjih:
2014
Slovenija
Hrvaška
Nemčija
Avstrija
Belgija
Srbija
ZDA
Bosna in Hercegovina
Švica
Nizozemska
Francija
Švedska
Italija
Avstralija
Velika Britanija
Luksemburg
Finska
Danska
Norveška
Grčija
Poljska
Kanada
Kosovo
Slovaška
Romunija
Ostale - EU države
Ostale
Skupaj
138
Celotni prihodki
Dolgoročna sredstva
93.265
2.251
2.084
520
432
407
387
346
295
165
106
69
49
46
45
36
36
35
29
17
14
12
7
6
6
5
5
1.040.862
20.672
23.181
10.820
12.403
3.605
68
3.790
1.924
5.135
10.420
867
4.979
8.101
3.101
322
0
1
96
1
1
100.675
1.150.349
Celotni prihodki
Dolgoročna sredstva
Slovenija
Hrvaška
Ciper
Nemčija
Belgija
Avstrija
Srbija
Bosna in Hercegovina
Francija
Nizozemska
Švedska
Švica
Rusija
Danska
Velika Britanija
Finska
Luksemburg
Italija
Poljska
Grčija
Slovaška
ZDA
Norveška
Japonska
Kosovo
Kanada
Otok Jersey
Avstralija
Ostale - EU države
Ostale
171.855
3.801
3.492
1.371
872
800
572
488
404
318
237
166
156
150
132
100
66
56
26
21
11
8
6
(8)
(21)
(32)
(34)
(37)
4
12
1.031.126
27.361
36.506
12.669
27.319
7.406
6.979
16.051
15.586
9.366
1.976
4.840
3.128
12.590
1.046
435
224
3.021
2
8
Skupaj
184.992
1.217.639
2013
Celotni prihodki in dolgoročna sredstva so po državah razporejeni glede na stalno prebivališče
komitenta. Banka ustvarja strukturno največji del prihodkov na domačem trgu. Banka je v letu 2014
s posli RS in Ministrstvom za finance ustvarila več kot 10 % skupnih prihodkov, ki znašajo 15.012
tisoč evrov in so prikazani v okviru segmenta finančni trgi in ostalo ter poslovanje s pravnimi osebami.
V predhodnem poročevalskem obdobju s posameznim komitentom ni ustvarila 10 % ali več skupnih
prihodkov.
139
RAZKRITJA
v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska
podjetja ter s spremembo Uredbe (EU) št. 648/212 (skrajšano: Uredba CRR)
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
III RAZKRITJA BANKE CELJE D.D.
1 SPLOŠNA POJASNILA
Podlaga za pripravo razkritij je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26.
junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi
Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju: Uredba CRR).
Banka ne razkriva podatkov v zvezi:
- s kapitalskimi blažilniki – člen 440 Uredbe CRR; uporaba od 1. januarja 2016;
- s kazalniki splošnega sistemskega pomena – člen 441 Uredbe CRR; z določitvijo regulatorja;
- z izpostavljenostjo pozicijam v listinjenju – člen 449 Uredbe CRR; banka ne izkazuje pozicij v
listinjenju;
- s finančnim vzvodom – člen 451 Uredbe CRR; uporaba od 1. januarja 2015;
- informacije o pristopu IRB (Internal Rating Based Approach), ker banka uporablja standardiziran
pristop za izračunavanje tveganju prilagojenih izpostavljenosti.
2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ (435. člen Uredbe CRR)
a) Strategije in procesi za upravljanje s tveganji
Banka pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja. Velikost je odvisna od vrste in velikosti
posla ter pripravljenosti na prevzemanje tveganj. Banka Celje d.d. je univerzalna banka, usmerjena
predvsem v opravljanje tradicionalnih poslov, v manjšem obsegu pa izvaja za stranke tudi posle s
področja zakladništva. Večji del poslov izvaja na področju RS. Na področju medbančnega
poslovanja je prisotna tudi na trgih drugih držav EU. Izpostavljenost do držav JV Evrope, kjer v
omejenem obsegu kreditira podjetja in fizične osebe, znižuje.
Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upravljanja s tveganji, banka posebno
pozornost posveča kreditnemu tveganju, tveganju dobičkonosnosti, strateškemu, likvidnostnemu in
operativnemu tveganju, tveganju ugleda, obrestnemu in kapitalskemu tveganju ter tržnim tveganjem.
Banka tveganja deli na:
- merljiva tveganja: kreditno, tržna, obrestno, likvidnostno, operativno, kapitalsko in tveganje
dobičkonosnosti; ter
- nemerljiva tveganja: strateško tveganje in tveganje ugleda.
Strategija prevzemanja in upravljanja s tveganji izraža temeljni odnos banke do tveganj v okviru
svojega poslovanja in vključuje:
- cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje in upravljanje s tveganji,
- pristop k upravljanju s posameznimi tveganji,
- pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in
- načrt glede pomembnih poslovnih dejavnostih ter sprememb v poslovni strategiji banke.
Banka ima izdelane politike prevzemanja in upravljanja za devet vrst tveganj:
- kreditno tveganje,
- tržna tveganja,
- obrestno tveganje,
- likvidnostno tveganje,
- operativno tveganje,
- kapitalsko tveganje,
- tveganje dobičkonosnosti,
- strateško tveganje in
- tveganje ugleda.
143
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Politika prevzemanja in upravljanja s posameznim tveganjem vključuje naslednjo vsebino:
- sposobnost prevzemanja tveganja,
- proces upravljanja s tveganjem (organizacijska pravila izvajanja procesa, postopke ugotavljanja,
merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja, sistem notranjih kontrol),
- izračun kapitalske zahteve in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ter
- odgovornost uprave banke in višjega vodstva.
Strategija in politike se posodabljajo letno. Oblikovanje in sprejemanje strategije in politik poteka na
naslednji način:
- nosilci upravljanja posameznih tveganj dokumente izdelajo,
- odbor za tveganja jih podrobno pregleda, uskladi in poda nanje soglasje,
- Uprava Banke Celje d.d. jih potrdi,
- Revizijski odbor Banke Celje d.d. jih obravnava in se z njimi seznani ter predlaga nadzornemu
svetu, da nanje poda soglasje,
- Nadzorni svet Banke Celje d.d. jih obravnava in poda nanje soglasje.
Prevzemanje in upravljanje s tveganji je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema pomemben
element celovite strategije banke. Področje tveganj v bančnem sektorju podrobneje urejajo naslednji
predpisi:
- ZBan-1,
- Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih
zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št.
648/2012 (Uredba CRR),
- Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do
dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij,
spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (Direktiva
CRD IV),
- regulativni in izvedbeni standardi,
- MSRP ter
- minimalni standardi za dejavnost trgovanja v bankah in druge storitve, povezane z njimi, ki
povzemajo pravila t.i. ''dobre prakse''.
b) Struktura in organizacija funkcije za upravljanje tveganj, njena hierarhija in status
Organizacija banke zagotavlja ločitev komercialnih organizacijskih enot oziroma enot, ki sklepajo
posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki knjiži in vodi posle (back office),
in od funkcije spremljanja in upravljanja s tveganji. Organizacijski ustroj banke je oblikovan tako, da
zagotavlja neodvisno delovanje posameznih organizacijskih enot vse do vodstvenih ravni in
omogoča ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami.
Organizacijska shema banke je sestavni del letnega poročila banke.
c) Obseg in narava poročanja o tveganjih in sistemi merjenja
Z razvijanjem notranjega poročanja in obravnavanjem ter s sprejemanjem odločitev na številnih
organih banke se v proces upravljanja s tveganji aktivno vključujeta uprava banke in celotno višje
vodstvo (višje vodstvo predstavljajo izvršni direktorji in vodje samostojnih funkcionalnih
organizacijskih enot banke). Z dobrim upravljanjem tveganj se želi banka hitreje in učinkovito odzivati
na spremembe v okolju, približati potrebam strank ter zagotavljati njeno dolgoročno finančno
stabilnost.
Upravljanje tveganj se neposredno spremlja:
- na kreditnih odborih ter kreditnih odborih za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb banke
(tedensko): kreditno tveganje;
- na likvidnostnih komisijah (trikrat tedensko, v izjemnih razmerah dnevno): likvidnostno tveganje;
144
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
-
na Odboru za upravljanje z bilanco (ALCO, mesečno): kreditno, tržna, obrestno, likvidnostno,
kapitalsko in tveganje dobičkonosnosti;
na upravi oziroma kolegiju banke: operativno in strateško tveganje ter tveganje ugleda;
na Odboru za tveganja: vsa tveganja banke.
Pomembno vlogo na področju prevzemanja in upravljanja s tveganji ima Odbor za tveganja, ki ima
vlogo koordinacijskega in posvetovalnega organa uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi
tveganji. Odbor za tveganja se je v letu 2014 sestal štirikrat. Banka je v poslovanje 1. januarja 2014
implementirala novo kapitalsko ureditev – Basel III, ki je bila v bančni prostor prenesena v obliki
zgoraj omenjene Direktive CRD IV in Uredbe CRR. Vse nadaljevalne aktivnosti za implementacijo
določil nove zakonodaje se v banki izvajajo v okviru Projektne skupine Basel III, katere cilj je zadostiti
zakonskim zahtevam glede poročanja regulatorju ter izboljšati spremljavo tveganj kot podlago za
nadaljnji proces odločanja. Nova zakonodaja najbolj posega na področje upravljanja s kapitalskim
in likvidnostnim tveganjem, pomembne pa so tudi spremembe na področju upravljanja s kreditnim
tveganjem.
Sistem merjenja za kreditno tveganje
Kreditno tveganje predstavlja najpomembnejše tveganje v bančnem poslovanju. Kreditno tveganje
je tveganost nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da iz katerega koli razloga ne
bo izpolnil svoje finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. Kreditno tveganje vključuje tudi
podkategorije tveganj, in sicer deželno tveganje, tveganje koncentracije, preostalo tveganje ob
uporabi kreditnih zavarovanj in kreditno tveganje v listinjenju. Banka je izpostavljena vsem vrstam
tveganj, razen tveganju v listinjenju.
Temeljni cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega
portfelja ter oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij za pokrivanje izgub. Banka usmerja naložbe
k manj tveganim komitentom, dejavnostim in državam, svoje terjatve zavaruje s primernimi oblikami
zavarovanja, restrukturira finančna sredstva tam, kjer pozitivno oceni poslovni model in denarni tok
ter intenzivno izterjuje zapadle terjatve.
V proces kreditiranja in upravljanja s kreditnim tveganjem so vključeni Sektor upravljanja s tveganji,
komercialne organizacijske enote, Sektor za restrukturiranje in izterjavo terjatev, Služba spremljave
poslovanja in Sektor pravnih poslov in skladnosti poslovanja. Sektor upravljanja s tveganji je enota,
neodvisna od komercialnih organizacijskih enot in Sektorja za restrukturiranje in izterjavo terjatev, ki
upravlja kreditno tveganje na ravni dolžnika in na ravni kreditnega portfelja. Pred odobritvijo kredita
oceni kreditno tveganje in razvrsti dolžnika v bonitetno skupino ter določi limit celotne izpostavljenosti
banke do dolžnika oziroma skupine povezanih oseb. Pri določanju limita je dan poudarek kazalniku
finančni dolg/EBITDA (Earnings before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization). Po odobritvi
kredita spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju in izračunava potrebne oslabitve in rezervacije
v skladu z MSRP. Odobravanje kreditov poteka v komercialnih organizacijskih enotah. Ves čas
kreditnega razmerja spremljajo poslovanje dolžnika in poravnavanje obveznosti ter kvaliteto in
vrednost zavarovanj. V Službi spremljave poslovanja, ki je organizirana ločeno od ostalih enot,
poteka kontrola, evidentiranje in vodenje kreditov.
Kreditno tveganje se ugotavlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za finančna
sredstva, merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete obveznosti po tveganih zunajbilančnih
postavkah. Kreditno tveganje izhaja predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošniških in stanovanjskih
kreditov, kreditnih kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in odobrenih ter še nekoriščenih
kreditov, pa tudi iz naložb v dolžniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z
izvedenimi finančnimi instrumenti.
145
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Merjenje kreditnega tveganja poteka na nivoju dolžnika in celotnega portfelja. Izpostavljenost banke
kreditnemu tveganju je odvisna od višine izpostavljenosti, verjetnosti neplačila ter višine izgube ob
neplačilu, ki pa je odvisna tudi od zavarovanja terjatev in postopkov izterjave.
Sistem merjenja za tržna tveganja
Tržna tveganja so tveganja izgub zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnih cen
finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri dolžniških finančnih
instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka, ker banka tekoče zapira valutno odprtost.
Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno na območje EU (posli
z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank z namenom zagotavljanja primerne likvidnostne
rezerve). Področje investiranja v finančne instrumente je v banki opredeljeno s podrobno
razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti
prilagaja razmeram na finančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete tudi limite
največje dovoljene izgube.
postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi
tujimi bankami, izpostavljenost tržnim tveganjem je zato iz naslova teh instrumentov nizka.
Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane valutne pozicije po posameznih tujih
valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi
finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne
odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.
Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu. Na podlagi
izračuna profila tveganja sodijo tržna tveganja med tri najnižje ocenjena tveganja izmed vseh devetih
ocenjevanih tveganj, zato banka v letu 2014 ni izračunavala kapitalskih potreb, v okviru ocenjevanja
ustreznega notranjega kapitala pa je izvajala stresne teste ter merila vpliv izrednih, a verjetnih
dogodkov na dobiček in finančni položaj banke.
Banka v letu 2014 ni izvajala nakupov finančnih instrumentov z namenom ustvarjanja dobička zaradi
razlike med prodajno in nakupno ceno. Postopki ugotavljanja tržnih tveganj se izvajajo že pri
nakupu oziroma izdaji finančnih instrumentov, pri čemer morajo biti poznana vsa tveganja, povezana
s posameznim finančnim instrumentom. Sektor finančnih trgov nakupe opravlja v skladu s
postavljeno strategijo in glede na veljavni limitni sistem. Če gre za nakup novega finančnega
instrumenta, ga preučijo tudi z vidika tržnih tveganj ter vzpostavijo postopke za celovito spremljavo
in kontrolo izpostavljenosti tržnim tveganjem.
Merjenje pozicijskega tveganja se izvaja na ravni celotnega portfelja in na ravni posameznih poslov.
Izpostavljenost pozicijskemu tveganju se spremlja z vidika kapitalske zahteve za tržna tveganja, ki
se izračunava po standardiziranem pristopu, ter z analizo občutljivosti, pri čemer se meri vpliv
sprememb različnih dejavnikov tveganja (na primer obrestnih mer, tržnih tečajev) na vrednost
finančnega instrumenta.
Banka meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih
valutah.
Sistem merjenja za obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke gibanju
obrestnih mer predvsem zaradi neujemanja zapadlosti naložb in virov sredstev banke oziroma
neujemanja vrste obrestne mere ali obdobja, v katerem se obrestna mera ponovno določi.
146
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Izpostavljenost obrestnemu tveganju tako vpliva na višino neto obrestnih prihodkov banke in tudi na
ekonomsko vrednost njenega kapitala.
Banka analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo obrestnih razmikov, pri čemer
izračunava vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke (dohodkovni vidik). Banka
analizira obrestno tveganje tudi po modelu trajanja, s čimer ocenjuje vpliv spremembe obrestnih mer
na ekonomsko vrednost kapitala (ekonomski vidik).
Na področju obrestnega tveganja banka zasleduje politiko zaprte bančne pozicije, kar pomeni, da je
cilj banke čim manjša višina obrestnih razmikov. V letu 2014 je banka dosegla nizko izpostavljenost
obrestnemu tveganju.
Banka za znižanje višine obrestnega tveganja uporablja klasične bilančne posle, kot so kreditiranje,
nakupi vrednostnih papirjev, sprejemanje depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno.
Poleg klasičnih bilančnih poslov banka sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti,
ki niso namenjeni špekulativnemu trgovanju, ampak so namenjeni varovanju posameznega posla.
Skladno z MSRP banka sklenjene obrestne izvedene finančne instrumente vrednoti po pošteni
vrednosti, kar lahko predstavlja pomemben vpliv na izkaz poslovnega izida. Banka je zato uvedla
računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo
nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih
instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja.
V spremljanje in upravljanje obrestnega tveganja je vključen Sektor upravljanja s tveganji, ki
spremlja, meri in upravlja izpostavljenost obrestnemu tveganju. V Sektorju upravljanja s tveganji tudi
določajo in spremljajo limite ter izvajajo analize občutljivosti in stres teste. Sektor finančnih trgov je
zadolžen za operativno upravljanje z obrestnim tveganjem, pri čemer izvaja tudi nakupe in prodaje
izvedenih finančnih instrumentov, da bi znižali izpostavljenost obrestnemu tveganju. V proces so
vključene tudi komercialne organizacijske enote, ki sklepajo obrestno občutljive posle in prevzemajo
izpostavljenost obrestnemu tveganju, ter Služba spremljave poslovanja, ki evidentira in vodi posle.
Postopek ugotavljanja obrestnega tveganja se izvaja tako, da se za vse obstoječe posle opredeli
obrestna občutljivost.
Merjenje obrestnega tveganja v bančni knjigi se izvaja z metodo obrestnih razmikov, kar pomeni,
da se vse postavke razvrstijo v posamezne časovne intervale v odvisnosti od njihove končne
zapadlosti oziroma v odvisnosti od datuma ponovne določitve obrestne mere. Pri tem se izračuna
vpliv premika obrestnih krivulj na neto obrestne prihodke. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se
meri tudi z metodo vrzeli v trajanju, s čimer se oceni sprememba ekonomske vrednosti kapitala
banke ob vzporedni spremembi obrestne krivulje. Banka izračunava tudi vpliv spremembe obrestne
krivulje za 200 bazičnih točk na ekonomsko vrednost kapitala, kar je skladno s smernicami drugega
stebra Basel III. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje izpostavljenosti obrestnemu
tveganju v bančni knjigi.
Obrestno tveganje trgovalne knjige predstavljajo obrestno občutljivi finančni instrumenti, ki so
razvrščeni v trgovalno knjigo. Za potrebe merjenja izpostavljenosti obrestnemu tveganju se
izračunava modificirano trajanje in izvajajo analize obrestne občutljivosti dolžniških papirjev
trgovalne knjige.
Sistem merjenja za likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in tržno
likvidnostno tveganje. Tveganje zagotavljanja virov likvidnosti nastopi, kadar banka ni sposobna
poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno
višjimi stroški. Tržno likvidnostno tveganje pa nastopi, kadar pozicij v finančne instrumente ni možno
147
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega
vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.
Upravljanje likvidnosti in likvidnostnega tveganja se odraža v postavljenem limitnem sistemu, naboru
in velikosti naložb v finančne instrumente in metodologiji spremljanja tokov likvidnosti. Zasleduje
politiko razpršitve virov financiranja in zagotavljanja optimalne strukture dolgoročnih virov
financiranja. Banka ima opredeljeno strukturo in minimalno višino likvidnostnih rezerv, ki izhaja iz
scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer. V okviru izdelave scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer
ima opredeljen tudi krizni načrt na področju likvidnostnega tveganja.
Banka ima vzpostavljeno metodologijo za porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju
likvidnosti (Metodologijo internih transfernih cen), ki zajema vse pomembne postavke sredstev in
obveznosti, zunajbilančne postavke in vse stroške v zvezi z likvidnostjo (likvidnostni pribitek).
Metodologija vključuje primerne spodbude glede na prispevek posameznih poslovnih področij k
likvidnostnemu tveganju.
Metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti banki omogočajo
usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih
sredstev v istem obdobju. V ta namen upravljanje z likvidnostjo zagotavlja upoštevanje dejanskih in
načrtovanih pomembnih denarnih tokov, ki izhajajo iz sredstev, obveznosti, zunajbilančnih postavk,
vključno s pogojnimi obveznostmi.
Proces upravljanja z likvidnostjo vodi Sektor finančnih trgov, kjer izvajajo vse osnovne procese
upravljanja z likvidnostjo. Sektor upravljanja s tveganji meri likvidnostno tveganje, določa in spremlja
limite oziroma ciljne vrednosti na področju likvidnosti in koncentracije prejetih vlog, vključujeta pa se
tudi Služba spremljave poslovanja, ki evidentira in vodi posle ter pripravlja poročila o likvidnostnih
količnikih, ter Sektor računovodstva (pri oblikovanju metodologije in poročil s področja transfernih
cen). V proces upravljanja z likvidnostjo in likvidnostnim tveganjem se skozi različne organe
vključujeta tudi višje vodstvo in uprava banke.
Metodologija ugotavljanja likvidnostnega tveganja temelji na postopkih identificiranja in uvrščanja
poslov, ki so povezani z likvidnostnim položajem banke, v interno opredeljene simulacije.
Metodologija merjenja oziroma ocenjevanja likvidnostnega tveganja temelji na dnevnem simuliranju
odprtih likvidnostnih pozicij na področju operativne in strukturne likvidnosti za izbrani časovni
interval, ki je praviloma daljši od treh mesecev. Likvidnostno tveganje se meri tudi z analizo
likvidnostnih vrzeli, s poročili o likvidnostnih količnikih in drugih kazalnikih likvidnostnega tveganja.
Banka najmanj trimesečno izdeluje različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, pri čemer je
osnova dinamična analiza likvidnostnih vrzeli.
Sistem merjenja za operativno tveganje
Operativno tveganje je tveganje izgube kot posledica:
- neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov,
- ravnanja ljudi,
- delovanja sistemov in
- zunanjih dejavnikov.
Z opredelitvijo in nadgradnjo poslovnih procesov ter ustreznim kontrolnim okoljem želi banka
dosegati čim nižjo oceno potencialnega profila izpostavljenosti banke na področju operativnega
tveganja in zmanjšati izgube iz naslova škodnih dogodkov na čim nižjo raven.
Ugotavljanje operativnega tveganja upošteva notranje in zunanje dejavnike ter pomeni
ugotavljanje, definiranje in kategoriziranje škodnih dogodkov, njihovih vzrokov in posledic oziroma
148
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
učinkov. Tudi novi proizvodi, aktivnosti, procesi in sistemi so pred njihovo uvedbo izpostavljeni
ustreznim ocenjevalnim postopkom z vidika operativnega tveganja. Identifikacijo operativnega
tveganja je izvedla banka v okviru popisa poslovnih procesov in tako zagotovila temelj za dober
nadzor lastne izpostavljenosti na tem področju.
V merjenje so zajeti tisti škodni dogodki, ki imajo določen bruto vpliv na izkaz poslovnega izida.
Banka ima opredeljene kriterije za vrednotenje majhnih in velikih škod ter z vrednostnega in
kakovostnega vidika določeno merilo za pomembno operativno tveganje.
Sistem merjenja za kapitalsko tveganje
Ustrezna višina kapitala predstavlja banki varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je
izpostavljena pri poslovanju. Kapital banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno
dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje,
kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk,
pa mora vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti banke temelji na
sprejeti strategiji in politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih,
ki se izražajo v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala.
Z namenom ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj banka izdeluje projekcije gibanja kapitala
in kapitalskih zahtev ter projekcije interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje petih let v
skladu z letno poslovno politiko in finančnim načrtom banke ter petletno strategijo, iz katerih je
razvidno gibanje količnikov kapitalske ustreznosti glede na planiran obseg poslovanja banke.
Nova kapitalska ureditev (Uredba CRR in direktiva CRD IV) je uvedla novo opredelitev kapitala, ki
se deli na temeljni in dodatni kapital. Temeljni kapital sestavljata navadni lastniški kapital in dodatni
temeljni kapital, pri čemer je poudarek na navadnem lastniškem temeljnem kapitalu ali delniškem
kapitalu, ki je namenjen pokrivanju izgube v času rednega poslovanja banke. Na strukturo kapitala
so vezani tudi kapitalski količniki. Novosti nove zakonodaje, ki vplivajo na izračun kapitala banke, so
tudi na področju strožjih kriterijev glede vključevanja kapitalskih instrumentov v izračun kapitala,
odbitkov od kapitala, dodatnih razkritij v zvezi s kapitalom ter uvedbe kapitalskih blažilnikov. Za
ublažitev učinkov strožjih kapitalskih standardov, ki bodo vplivali na izračun kapitala, je uvedeno
prehodno obdobje za postopno uveljavljanje novih pravil.
V proces upravljanja kapitalskega tveganja sta vključena Sektor upravljanja s tveganji, ki redno
izračunava regulatorni kapital in kapitalske zahteve, opredeljuje limite in ciljne vrednosti, ki jih daje v
potrditev na seje ALCO in spremlja njihovo spoštovanje, ter Sektor finančnih trgov, ki vodi postopke
na področju dokapitalizacij in izdaj finančnih instrumentov, primernih za vključitev v sestavine
regulatornega kapitala. Sektor računovodstva se vključuje v proces upravljanja kapitalskega
tveganja s procesom načrtovanja.
Ugotavljanje kapitalskega tveganja temelji na ugotavljanju sestavin kapitala, kapitalskih zahtev in
količnikov kapitalske ustreznosti v daljšem časovnem obdobju.
Z njihovim rednim merjenjem banka zagotavlja usklajenost z zakonodajo, z interno določenimi limiti
in ciljnimi vrednostmi ter skladnost z ostalimi prevzetimi tveganji.
Sistem merjenja za tveganje dobičkonosnosti
Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na
nesposobnost zagotavljanja zadostne in stalne ravni dobičkonosnosti.
Temeljni cilj upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti je zagotavljanje kvalitete in stabilnosti čistih
finančnih in poslovnih prihodkov.
149
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti izvaja Sektor računovodstva, pri postopkih obvladovanja
pa sodelujejo tudi druge organizacijske enote, pri katerih nastaja tveganje dobičkonosnosti. Vse
pomembnejše odločitve se sprejemajo na sejah ALCO.
Ugotavljanje tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju strukture izkaza finančnega položaja,
postavk izkaza poslovnega izida in njihove kvalitete, obrestne marže, stroškovne učinkovitosti ter
donosnosti sredstev in kapitala v daljšem časovnem obdobju z analizo sprememb.
Z rednim merjenjem elementov tveganja dobičkonosnosti banka zagotavlja njihovo ustreznost za
ustvarjanje načrtovanega finančnega rezultata.
Sistem merjenja za strateško tveganje
Strateško tveganje je tveganje, ki nastane zaradi neustreznih poslovnih odločitev, nepravilnega
izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja.
Temeljni cilj upravljanja s strateškim tveganjem je zagotavljanje skladnosti med strateškimi
usmeritvami in cilji ter poslovno strategijo banke za uresničevanje usmeritev, med angažiranimi
sredstvi in kvaliteto izvedbe.
Upravljanje s strateškim tveganjem se izvaja v organih vodenja in nadzora banke, pri postopkih
obvladovanja pa sodelujejo vse organizacijske enote, pri katerih nastaja strateško tveganje. Vse
pomembnejše odločitve v zvezi s strateškim tveganjem se sprejemajo na sejah nadzornega sveta
banke, na sejah uprave banke, sejah ALCO ali kolegija banke.
Sistem merjenja za tveganje ugleda
Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni
komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Ta podoba vpliva na vzpostavljanje
novih poslovnih odnosov in storitev ter na vzdrževanje že obstoječih. To tveganje lahko privede
banko v pravne spore, v finančno izgubo, težave z likvidnostjo in povzroči zmanjšanje števila
komitentov.
Da bi bil ugled banke, ki ga dojema zainteresirana javnost, kar najbolj primeren za doseganje
poslovnih ciljev banke, je upravljanje z ugledom strateška naloga banke kot celote in ne le njenega
posameznega dela. Največja pozornost je namenjena delu s komitenti ter stikom z nadzornimi
institucijami, potencialnimi institucijami in ostalimi javnostmi.
Indikatorji za ugotavljanje tveganja ugleda se spremljajo po posameznih zainteresiranih javnostih
(lastniki, zaposleni, nadzorne institucije, komitenti, poslovni partnerji, splošna javnost idr.). Ti
indikatorji so lahko različni, na primer ocene Banke Slovenije, mnenje revizorja, poslovno-finančni
rezultati, rezultati anket, spremljanje pojavljanja v medijih, interna klima.
Tveganje ugleda je nemerljivo tveganje, zato se ti indikatorji ocenjujejo predvsem kvalitativno,
prilagojeno vsakemu posameznemu kriteriju, izkustveno, glede na časovno vrsto, v različnih
intervalih, ob pojavu. Merljivi so predvsem poslovno-finančni rezultati poslovanja banke, ki jih
presojajo mesečno, četrtletno, polletno in letno, interno in revizor, Banka Slovenije, nadzorni svet ter
druge nadzorne institucije ter ostale javnosti.
d) Politike za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje ter strategije in procesi za
spremljanje stalne učinkovitosti varovanj pred tveganji in zmanjševanj tveganj
Kreditno tveganje
Banka je razvila številne postopke in metodologije obvladovanja kreditnega tveganja. Pred
odobritvijo kredita oceni tveganost dolžnika in ga razvrsti v ustrezno bonitetno skupino na podlagi
150
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
ocene kvantitativnih in kvalitativnih elementov. Ves čas kreditnega razmerja spremlja tveganost
dolžnika in ustrezno spreminja njegovo razvrstitev. Banka teži k temu, da svoje terjatve čim bolje
zavaruje, zato tekoče spremlja tveganja v zvezi z zavarovanji. Zaradi omejevanja velike
koncentracije ima vzpostavljene limite zgornje zadolženosti do posameznih dolžnikov in skupin
povezanih oseb ter strukturne limite za kreditni portfelj (po sektorjih, panogah, regijah). Vzpostavljen
proces spremljave kreditov ji omogoča zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja in
čimprejšnji pričetek izvajanja aktivnosti za poravnavo zapadlih terjatev.
Banka ima vzpostavljen proces spremljave kredita, ki ji omogoča pravočasno odkrivanje
povečanega kreditnega tveganja. Na podlagi ocene kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev, ki
nakazujejo povečano kreditno tveganje (PKT), banka razvršča dolžnike v pet skupin (PKT1 – »watch
list«, PKT2 – problematična izpostavljenost, PKT3 – dolžniki v postopku izterjave, stečaji, izbrisi,
PKT4 – restrukturirane izpostavljenosti in PKT5 – celovito restrukturiranje). Določitev skupine
povečanega kreditnega tveganja je podlaga za določitev nadaljnjih aktivnosti banke za znižanje
izpostavljenosti iz kreditnega tveganja. V primeru nastopa neplačila, banka ugotavlja posredno in
neposredno odgovornost.
Sproti ali najmanj trimesečno ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih
sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če takšni dokazi obstajajo, mora
banka izračunati višino izgube zaradi oslabitve oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne
postavke v skladu z interno metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja po MSRP, ki jo
najmanj vsako leto posodobi in prilagodi ekonomskim razmeram.
Spremljanje izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju, spoštovanje limitov in sprejemanje
različnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju se izvaja s pomočjo številnih
analiz in poročil, ki jih posredujejo višjemu vodstvu ter različnim organom banke (kreditni odbor,
ALCO, kolegij banke idr.). Izpostavljenost do posameznih dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb
ter zapadle terjatve spremlja dnevno, medtem ko poročila o kreditnem portfelju, vključno s poročili o
prejetih kreditnih zavarovanjih, izdeluje mesečno.
Tržna tveganja
Obvladovanje tveganj temelji na limitnem sistemu, ki odraža pripravljenost banke za sprejemanje
potencialnih izgub. V Sektorju upravljanja s tveganji se pripravijo predlogi limitov, ki se potrdijo na
sejah ALCO. V Sektorju finančnih trgov se izvajajo nakupi finančnih instrumentov v okviru
postavljenih limitov, pooblastil ter v okviru drugih sprejetih pravil.
Banka obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju s postavljenim limitnim sistemom, v okviru
katerega so limiti v osnovi razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige. Limiti trgovalne knjige so
vsebinsko usklajeni z Minimalnimi standardi za dejavnost trgovanja v bankah in druge storitve,
povezane z njimi.
Obvladovanje tveganja iz naslova izvedenih finančnih instrumentov poteka z zasledovanjem politike
zapiranja pozicij. To pomeni, da se tržno tveganje izvedenih finančnih instrumentov zavaruje z
nasprotnim poslom.
Za obvladovanje valutnega tveganja so sprejeti limiti na pozicije v tujih valutah, ki opredeljujejo
maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti. Valutni limiti so nizki, saj se banka
ne izpostavlja valutnemu tveganju iz špekulativnih namenov.
Spremljanje tržnih tveganj se izvaja preko izdelave poročil, v katerih se prikaže višina
izpostavljenosti tržnim tveganjem, spoštovanje limitov, poročilo o doseženih dobičkih in izgubah na
področju trgovanja s finančnimi instrumenti in drugo. Poročanje na ALCO se izvaja mesečno, dnevno
pa v Sektorju upravljanja s tveganji spremljajo spoštovanje limitov ločeno od komercialne dejavnosti
ter o prekoračitvah obveščajo upravo in višje vodstvo banke.
151
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Obrestno tveganje
Obvladovanje tveganj je proces, ki se krovno vodi na sejah ALCO, kjer se sprejemajo odločitve
oziroma usmeritve o višini obrestnega tveganja, ki ga je banka pripravljena sprejeti, ter dajejo
usmeritve Sektorju finančnih trgov in ostalim komercialnim sektorjem, kakšne posle naj izvajajo, da
obrestno tveganje ne bo preseglo dogovorjenih okvirjev. Osnova za te odločitve so analize
obrestnega tveganja, ki vsebujejo poročila o izpostavljenosti obrestnemu tveganju z dohodkovnega
vidika (spremembe neto obrestnih prihodkov) in ekonomskega vidika (spremembe v neto sedanji
vrednosti) ter jih pripravljajo v Sektorju upravljanja s tveganji.
Spremljava obrestnega tveganja se izvaja v Sektorju upravljanja s tveganji preko izdelave poročil,
v katerih se prikaže izpostavljenost obrestnemu tveganju in spoštovanje limitov, ki jih obravnavajo
mesečno na sejah ALCO. V spremljavo se vključuje tudi Sektor finančnih trgov z nakupi in prodajami
izvedenih finančnih instrumentov ter kot koordinator dogovorov o večjih obrestno občutljivih poslih.
Neodvisno od tega banka spremlja obrestno tveganje tudi z vidika dobičkonosnosti.
Likvidnostno tveganje
Obvladovanje likvidnostnega tveganja zajema zapiranje odprtih likvidnostnih pozicij z opredeljenimi
instrumenti in v skladu s postavljenimi limiti oziroma kazalniki po posameznih pozicijah. Banka odprte
pozicije zapira preko zakladniških ali kratkoročnih komercialnih poslov. Izbira instrumentov je
odvisna od cenovnih razmerij in veljavnih limitov za njihovo sklepanje. Limiti oziroma ciljne vrednosti
so postavljeni glede na naslednja izhodišča:
- velikost banke,
- strukturo lastništva,
- regionalni značaj banke.
Banka ima opredeljene limite oziroma ciljne vrednosti, s katerimi omejuje izpostavljenost
likvidnostnemu tveganju, na način zagotavljanja ustrezne višine likvidnostnih rezerv in ustrezne
razpršenosti virov likvidnosti. Limite oziroma ciljne vrednosti upravljanja z likvidnostnim tveganjem
pripravi Sektor upravljanja s tveganji v okviru izdelave scenarijev izjemnih razmer za likvidnostno
tveganje in se potrjujejo na sejah ALCO. Poleg lastnih limitov so pomembni tudi limiti drugih
komitentov za sklepanje poslov z banko.
Spremljanje likvidnostnega tveganja zajema sistem notranjih kontrol, sistem notranjih in zunanjih
poročil, preverjanje limitnega sistema in sistem poročanja ob kršitvah. Preko natančno
opredeljenega sistema poročanja, kjer izdelujejo številna redna in izredna poročila, ter preko danih
pooblastil po nivojih odločanja ima banka zagotovljeno spremljanje in kontroliranje izvajanja ukrepov
upravljanja z likvidnostnim tveganjem.
Operativno tveganje
V okviru sistema obvladovanja operativnega tveganja so določeni ukrepi in pravila oziroma načrti
izvajanja ukrepov za sprejemanje, zmanjševanje, razpršitev, prenos in izognitev operativnemu
tveganju. Aktivnosti vključujejo ocenjevanje verjetnosti realizacije škodnih dogodkov glede na
identificirane vzroke in oceno učinkov. Banka spremlja in ocenjuje tudi potencialne škodne dogodke,
ki jih obravnava kot priložnost za izboljšavo, saj vključujejo vse operativne odklone, ki lahko
potencialno vplivajo ali povzročijo škodni dogodek. Dobra podlaga za obvladovanje so popisani
poslovni procesi, na podlagi katerih je banka izdelala: matriko povezav organizacijskih enot v
poslovnih procesih banke, potencialni profil izpostavljenosti banke na področju operativnega
tveganja za posamezen poslovni proces in banko kot celoto ter katalog vseh operativnih tveganj, ki
jih banka identificira.
Spremljanje operativnega tveganja izvajajo v Sektorju upravljanja s tveganji, ki na podlagi poročanja
vseh organizacijskih enot banke izdeluje analize in poročila ter seznanja upravo oziroma kolegij
banke ter višje vodstvo o vseh večjih realiziranih izgubah. Zagotovljeno je tekoče spremljanje
uresničevanja sprejetih ukrepov upravljanja s tem tveganjem.
152
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Banka ima izdelana pravila za delovanja v pogojih hudih motenj poslovanja. Na področju
informacijske tehnologije je zagotovljeno delovanje podpore poslovnim procesom iz rezervne
lokacije. Banka ima za vzpostavitev ponovnega delovanja izdelan obnovitveni načrt dela po
katastrofi, izdelani so načrti neprekinjenega poslovanja.
V banki so izdelani ročni postopki za tiste aktivnosti, ki jih je možno izvajati brez informacijskega
sistema. Za te procese banka redno izdeluje analize informacijskih tveganj.
Kapitalsko tveganje
V okviru obvladovanja kapitalskega tveganja ima banka določen limit količnika kapitalske
ustreznosti v višini nad 13,9 %, limit količnika kapitalske ustreznosti, izračunanega iz temeljnega
kapitala (Tier 1), v višini nad 11,1 %, razmerje med interno oceno kapitala in kapitalskimi zahtevami
iz prvega stebra nad 173,6 % ter predvidene ukrepe za zmanjšanje kapitalskega tveganja.
Banka znižuje kapitalsko tveganje z ukrepi za povečanje kapitala ter ukrepi za zmanjšanje
izpostavljenosti tveganjem in posledično znižanjem kapitalskih zahtev. Banka skuša pred ukrepi za
povečanje kapitala zmanjšati kapitalsko tveganje z ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti tveganjem,
predvsem kreditnega in tržnih tveganj.
Za spremljanje kapitalskega tveganja se izdelujejo mesečna poročila, ki jih obravnavajo na sejah
ALCO in poleg samega izračuna vključujejo tudi analizo sprememb v primerjavi s preteklim
obdobjem. Ob spremembah kapitalske ureditve in zakonodaje se v poročilo vključijo tudi projekcije
vpliva sprememb na izpostavljenost banke kapitalskemu tveganju. Banka izdeluje in ob večjih
spremembah v poslovanju posodablja srednjeročne in dolgoročne projekcije kapitala, kapitalskih
potreb ter pripadajočih količnikov kapitalske ustreznosti z namenom ugotavljanja in spremljanja
bodočih potreb po kapitalu. Trimesečno izvaja scenarije izjemnih situacij ob upoštevanju
specifičnega položaja banke.
Izračun kapitala in kapitalskih zahtev banka trimesečno poroča Banki Slovenije v okviru zakonsko
predpisanih poročil.
Za potrebe spremljanja kapitalske ustreznosti banke, glede na vsa prevzeta tveganja v okviru
svojega poslovanja, trimesečno obravnavajo na sejah ALCO tudi izračun interne ocene kapitala in
interne ocene kapitalskih potreb.
Tveganje dobičkonosnosti
Temeljni cilj upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti je zagotavljanje kvalitete in stabilnosti čistih
finančnih in poslovnih prihodkov.
Upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti izvaja Sektor računovodstva, pri postopkih obvladovanja
pa sodelujejo tudi druge organizacijske enote, pri katerih nastaja tveganje dobičkonosnosti. Vse
pomembnejše odločitve se sprejemajo na sejah ALCO.
Ugotavljanje tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju strukture izkaza finančnega položaja,
postavk izkaza poslovnega izida in njihove kvalitete, obrestne marže, stroškovne učinkovitosti,
donosnosti novih poslov ter donosnosti sredstev in kapitala v daljšem časovnem obdobju z analizo
sprememb.
V letu 2014 je bila banka z dovoljenjem EK dokapitalizirana z državno pomočjo, poleg tega je bil
večji del slabih terjatev prenesen na DUTB, na osnovi česar se pričakuje, da bo v prihodnje obseg
dodatno potrebnih oslabitev in rezervacij bistveno nižji kot v preteklih nekaj letih. To bo pomembno
prispevalo k finančnemu rezultatu banke v letu 2015.
153
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Z rednim merjenjem elementov tveganja dobičkonosnosti banka zagotavlja njihovo ustreznost za
ustvarjanje primernega finančnega rezultata.
Banka za obvladovanje tveganja dobičkonosnosti upošteva pravilo, na osnovi katerega prične
izvajati ukrepe za zmanjševanje tveganja, če posamezne postavke izkaza poslovnega izida ne
dosegajo načrtovanih rezultatov in banka tudi v prihodnje ne pričakuje izboljšanja. Če bo za
načrtovanim rezultatom zaostajala le posamezna postavka izkaza poslovnega izida, bo banka
poskušala izpad prihodkov najprej nadomestiti s spremembami v strukturi poslovnih aktivnosti,
vendar v okviru sposobnosti prevzemanja tveganj, ki jih dopuščajo zaveze EK. Če to ne bo
zadoščalo, bo pristopila k aktivnostim za izboljšanje kvalitete naložb in močnejši racionalizaciji
stroškov.
Zaradi procesa pridobitve državne pomoči je bil plan banke za leto 2014 večkrat dopolnjen, dne 16.
junija 2014 pa je nadzorni svet banke obravnaval Poslovno politiko in finančni načrt banke za leto
2014 s projekcijo poslovanja do leta 2018, izdelano na podlagi plana prestrukturiranja, ki je bil
posredovan EK za pridobitev državne pomoči.
Spremljanje tveganja dobičkonosnosti se izvaja z izdelavo mesečnih poročil v obliki kvantitativne in
kvalitativne analize, ki se obravnavajo na sejah ALCO. Sistem poročanja omogoča, da so s
tveganjem dobičkonosnosti seznanjene vse organizacijske enote banke.
Strateško tveganje
Temeljni cilj upravljanja s strateškim tveganjem je zagotavljanje skladnosti med strateškimi
usmeritvami in cilji ter poslovno strategijo banke za uresničevanje usmeritev, med angažiranimi
sredstvi in kvaliteto izvedbe.
Upravljanje s strateškim tveganjem se izvaja v organih vodenja in nadzora banke, pri postopkih
obvladovanja pa sodelujejo vse organizacijske enote, pri katerih nastaja strateško tveganje. Vse
pomembnejše odločitve v zvezi s strateškim tveganjem se sprejemajo na sejah nadzornega sveta
banke, na sejah uprave banke, sejah ALCO ali kolegija banke.
Ugotavljanje strateškega tveganja temelji predvsem na ugotavljanju opredelitve lastne vizije,
jasnosti in konzervativnosti strategije, pravilnosti strateških usmeritev in podprtosti strategije s
potrebnim kapitalom upravljavskim kadrom ter kadrovskimi in tehnološkimi zmožnostmi.
Strateško tveganje se je v letu 2014 znižalo, saj je bila banka dokapitalizirana, njena edina lastnica
pa je postala država. Banki je bila s tem omogočena dolgoročno stabilna kapitalska ustreznost. Kljub
temu je strateško tveganje še vedno precejšnje, saj bo morala banka strogo spoštovati zaveze, dane
EK, s 1. januarjem 2016 pa mora biti izpeljana združitev z Abanko.
Strateško tveganje je nemerljivo tveganje; z rednim ocenjevanjem njegovih elementov, v smislu
spremljanja realizacije strateških usmeritev in ciljev, pa banka zagotavlja njihovo ustreznost.
Na področju obvladovanja strateškega tveganja ima banka predvidene ukrepe za njegovo
zmanjšanje, ki jih bo začela izvajati, če strateške usmeritve niso realizirane v ustreznem obsegu in
banka tudi v prihodnje ne pričakuje izboljšanja.
Na podlagi analize odmikov bo banka poskušala z ustreznimi operativnimi ukrepi pospešiti potrebne
aktivnosti za uresničevanje strateških usmeritev. Če pa bo banka ugotovila, da so odmiki dejanskega
poslovanja od strateških usmeritev večji, bo pripravila analizo odstopanj z utemeljitvami.
154
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Banka je za leto 2015 izdelala poslovno politiko in finančni načrt, ki sta skladna s programom
prestrukturiranja, posredovanim Evropski komisiji. Strategija za obdobje do leta 2018 je izdelana za
združeno banko. Oba dokumenta obravnavajo in potrjujejo organi nadzora banke.
Spremljanje izvajanja poslovne politike in realizacije finančnega načrta se izvršuje preko izdelave
medletnih poročil, ki vključujejo kvalitativne analize poslovanja.
Tveganje ugleda
Banka obvladuje tveganje ugleda s tem, da zagotavlja varno, kvalitetno in stabilno poslovanje,
uprava in nadzorni svet ravnata v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi
upravljanja, zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja monitoring medijske podobe, sistematično
komunicira z različnimi javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je družbeno odgovorna.
e) Izjavi uprave banke in nadzornega sveta
Izjava uprave banke in nadzornega sveta o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj Banke
Celje d.d.
Uprava banke potrjuje, pregleduje ter zagotavlja ažurnost strategije in politik prevzemanja in
upravljanja s tveganji v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju banke. Zagotavlja,
da so strategija in politike celovite v smislu sorazmernega upoštevanja tveganj, ki jih banka
prevzema v okviru poslovanja. Uprava banke spremlja in redno ocenjuje učinkovitost sistema
upravljanja s tveganji ter ga prilagaja spremembam, zagotavlja jasen in dokumentiran proces
sprejemanja pomembnih odločitev, jasne razmejitve pristojnosti in nalog zaradi vzdrževanja
skladnosti z notranjimi odločitvami in postopki ter spodbuja takšno organizacijsko kulturo, ki daje
poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih dejavnosti najvišjo prioriteto.
Pomembno vlogo na področju upravljanja s tveganji v banki ima odbor za tveganja, ki deluje kot
koordinacijski in posvetovalni organ uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji.
Nadzorni svet redno spremlja in ocenjuje ustreznost organizacijskega ustroja banke. Ob pomoči
revizijskega odbora, in komisije za prejemke nadzoruje ustreznost in izvajanje strategije in politik
prevzemanja in upravljanja s tveganji ter ustreznost poročanja banke. S svojim nadzorom prispeva
k vzpostavitvi in uresničevanju ustrezne in stabilne ureditve upravljanja s tveganji in delovanja
sistema notranjih kontrol v banki. Nadzorni svet redno spremlja in ocenjuje tudi ustreznost profila
tveganja banke.
Uprava banke in nadzorni svet ocenjujeta, da ima banka vzpostavljen ustrezen sistem upravljanja
tveganj, ki ji, glede na profil tveganosti banke, omogoča izvajanje vseh aktivnosti za uresničevanje
sprejete poslovne strategije.
155
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Izjava uprave banke in nadzornega sveta o tveganjih Banke Celje d.d.
Banka izvaja posle skladno s poslovno strategijo, v katero vključuje tudi temeljne cilje banke na
področju upravljanja s tveganji. Profil tveganja banke določi banka sama in je prilagojen kakovosti
upravljanja s tveganji in pripravljenosti banke za prevzemanje tveganj (apetit) ter skladen z zavezami
Evropske komisije. Želeni profil tveganja banke, ki je letno posredovan nadzornemu svetu banke v
soglasje, je med majhnim in sprejemljivim tveganjem in je opredeljen v Strategiji prevzemanja in
upravljanja s tveganji. Določitev apetita za prevzemanje tveganj predstavlja pomemben del procesa
odločanja. Jasno določene meje glede prevzemanja tveganj nadzoruje banka in nadzorni svet v
okviru postavljenih limitnih sistemov in vrednosti po posameznih tveganjih. Cilj omejevanja
pripravljenosti za prevzemanje tveganj je, da posluje banka z ustreznim donosom tudi v primeru
izjemnih razmer ter da zagotavlja dolgoročno finančno stabilnost.
Funkcija upravljanja s tveganji je v banki organizirana tako, da omogoča pravočasno spremljavo
tveganj in poročanje za sprotno ukrepanje ter spoštovanje postavljenih limitnih in ciljnih vrednosti.
Politike prevzemanja in upravljanja s tveganji banke opredeljujejo glavne cilje upravljanja s tveganji,
ki zagotavljajo, da izpostavljenost tveganjem sledi želenemu profilu tveganja banke. Podrobnosti v
zvezi z zastavljenimi cilji banke so zapisane v politikah prevzemanja in upravljanja tveganj, v
nadaljevanju so navedene osrednje usmeritve banke:
- skrb za dolgoročno stabilno kapitalsko ustreznost,
- ciljni trg kreditiranja je Slovenija, zniževanje izpostavljenosti do tujine, zlasti do JV Evrope,
- kreditiranje dolžnikov s kreditno sposobnostjo, usmerjanje naložb v SME in fizične osebe,
- zavarovanje kreditnih poslov s primernim premoženjem in v ustreznem razmerju,
- zagotavljanje razpršenost naložb po dejavnostih, ciljna izpostavljenost do posamezne panoge je
do 10 % kreditnega portfelja,
- intenzivno izterjevanje zapadlih kreditov in zniževanje nedonosnih kreditov (NPL),
- pri programih restrukturiranja terjatev banka sledi Slovenskim načelom finančnega
prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu ter jih ocenjuje z vidika perspektivnega poslovnega
modela in zagotavljanja zadostnega denarnega toka za plačilo dolga,
- zniževanje višine naložb v dolžniške in lastniške finančne instrumente ter reinvestiranje v
dolžniške finančne instrumente za uravnavanje likvidnosti, novih nakupov lastniških finančnih
instrumentov ne načrtuje,
- sklepanje valutnih in obrestnih finančnih instrumentov za zapiranje lastnih pozicij ter za stranke;
- zagotavljanje ustrezne višine likvidnostne rezerve in količnikov likvidnosti,
- zagotavljanje razpršenosti virov financiranja ob optimalni strukturi virov s poudarkom na stabilnih
virih likvidnosti.
156
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Ureditev upravljanja
a) Število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa
Upravo banke sestavljata dva člana, nadzorni svet pa šest članov. Nadzorni svet banke sestavljajo
zunanji člani.
b) Politika zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje,
veščine in izkušnje
Uprava banke je v oktobru 2014 sprejela Politiko za oceno primernosti nosilcev ključnih funkcij v
Banki Celje d.d. Politika je pripravljena v skladu s Smernicami EBA, ki napotujejo na ocenjevanje
primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij ter opredeljujejo postopke,
kriterije in zahteve za presojo ustreznosti vodilnih oseb na področju korporativnega upravljanja.
Za oba člana uprave je ocena primernosti pripravljena, ni pa je še obravnaval nadzorni svet. Ker se
je lastniška struktura banke konec leta 2014 spremenila in ker članom nadzornega sveta poteče
mandat v letu 2015, bo banka določila politike upoštevala pri imenovanju novih članov nadzornega
sveta.
V politiki so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih se ocenjuje primernost članov upravljalnega
odbora. Med kriterije so vključena merila izkušenosti in merila ugleda. Prav tako se upoštevajo merila
upravljanja in posebna merila.
Merila izkušenosti, na podlagi katerih banka ocenjuje člane, so stopnja in profil izobrazbe, praktične
izkušnje, pridobljene na preteklih delovnih mestih za 10 let nazaj, podatki o izobraževanjih in
usposabljanjih ter priporočila.
Merila ugleda vključujejo kazenske in druge evidence v zvezi s postopki zoper člana, izpolnjevanje
strokovnih in etičnih standardov, sodelovanje v preteklih poslovnih razmerjih, finančni položaj člana.
Med merila upravljanja banka vključuje pretekla delovna mesta in funkcije, osebna, poslovna in
druga razmerja s člani nadzornega sveta ali uprave in kolektivno strokovno usposobljenost.
Posebna merila so socialne in osebne kompetence, akcijske kompetence in kulturne kompetence.
Banka ima ničelno toleranco do pojavov delovanja članov s politiko.
Pri ponovnem imenovanju uprave se upoštevajo kriteriji, ki se nanašajo na preteklo delo in ravnanje
člana, povezano s poslovnim rezultatom, organizacijsko klimo, fluktuacijo, mobbingom, številom
delovnih sporov in podobno.
c) Odbor za tveganja
V banki deluje Odbor za tveganja, ki ima vlogo koordinacijskega in posvetovalnega organa uprave
banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji. Odbor za tveganja se je v letu 2014 sestal štirikrat.
d) Opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa
Strategijo in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji izdelujejo nosilci upravljanja posameznih
tveganj. Odbor za tveganja jih podrobno pregleda, uskladi in poda nanje soglasje. Uprava banke jih
potrdi, revizijski odbor jih obravnava in se z njimi seznani, nadzorni svet strategijo in politike
obravnava in poda nanje soglasje. Upravljanje tveganj se neposredno spremlja na kreditnih odborih
ter kreditnih odborih za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb, na likvidnostnih komisijah, na
157
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
ALCU, na upravi oziroma kolegiju banke in na odboru za tveganja. Uprava banke in ALCO sta o
tveganjih mesečno obveščena, revizijski odbor in nadzorni svet pa gradiva s področja tveganj
obravnavata v okviru sej.
3 PODROČJE UPORABE (436. člen Uredbe CRR)
Firma banke, ki je dolžna izvesti razkritja po tem sklepu
Razkritja po tem sklepu je dolžna izvesti Banka Celje d.d.
Banka Celje d.d. je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle.
Banka z delnicami ne trguje na organiziranem trgu kapitala.
Poslovni naslov banke je: Banka Celje d.d., Vodnikova 2, Celje.
Opis razlik med konsolidacijo za računovodsko poročanje in konsolidacijo za potrebe
nadzora na konsolidirani podlagi
Banka je 100-odstotna lastnica odvisne družbe Posest d.o.o., Celje. Odvisna družba na podlagi
dovoljenja Banke Slovenije ni vključena v konsolidirani nadzor, ker z vidika cilja nadzora banke
odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka.
Odvisna družba v popolni lasti banke je v konsolidirane računovodske izkaze za računovodsko
poročanje vključena po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva
pridobitve kontrole in bo izključena iz konsolidacije z datumom izgube kontrole.
Morebitne trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za
poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi družbami
V skupini Banke Celje ni trenutnih ali predvidenih dejanskih ali pravnih ovir za takojšnji prenos
kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njeno podrejeno družbo.
Skupni znesek, za katerega je kapital nižji od zahtevanega minimuma v vseh podrejenih
družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in firmo oziroma firme teh podrejenih družb
Odvisna družba banke, ki ni vključena v konsolidacijo skladno z 19. členom Uredbe CRR, izpolnjuje
zahtevani minimum kapitala.
4 KAPITAL (437. člen Uredbe CRR)
a) Celovita uskladitev postavk regulatornega kapitala z izkazom finančnega položaja v
revidiranih izkazih banke
Pri uskladitvi postavk regulatornega kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi banka izhaja iz
računovodskega izkaza finančnega položaja, ki zajema vse postavke, ki so sestavine regulatornega
kapitala, vključno z lastniškim kapitalom in odbitki. Uskladitev postavk regulatornega kapitala z
revidiranimi računovodskimi izkazi poteka v treh korakih. V prvem koraku banka razkrije razlike med
računovodsko in bonitetno konsolidacijo. V drugem koraku banka razkrije računovodske podatke iz
izkaza finančnega položaja ter navede sklic na postavke regulatornega kapitala. V tretjem koraku
banka vzporedi postavke regulatornega kapitala s postavkami iz izkaza finančnega položaja.
158
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
1. korak
Banka ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi.
2. korak
Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2014 in vzporeditev s postavkami regulatornega
kapitala.
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
Sklic na
regulatorni kapital
31. 12. 2014
254.049
4.636
od tega: naložbe v subjekte finančnega sektorja, v katerih
institucija nima pomembne naložbe
482.784
Krediti
945.562
174
a
1.424
13.006
Opredmetena osnovna sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
3.487
b
2.257
c
od tega: dolgoročne odložene terjatve za davek iz naslova
davčne izgube
od tega: dolgoročne odložene terjatve za davek iz naslova
finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
4.271
4.550
d
(279)
e
506
Druga sredstva
1.711.982
SKUPAJ SREDSTVA
796
1.501.340
8.092
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
od tega: odložene obveznosti za davek iz naslova finančnih
sredstev razpoložljivih za prodajo
f
173
Druge obveznosti
1.510.401
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
50.000
g
166.221
h
od tega: presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi
sredstvi razpoložljivimi za prodajo
3.513
3.531
i
Rezerve iz dobička
2.948
j
Zadržana čista izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
(21.101)
k
SKUPAJ KAPITAL
201.581
1.711.982
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
159
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
3. korak
Razkritja regulatornega kapitala v prehodnem obdobju
Znesek, ki je
Sklic na
predmet
izkaz
Razkritja o kapitalu v prehodnem obdobju
prehodnega
finančnega
obdobja
položaja
Navadni lastniški temeljni kapital (CET1): kapitalski instrumenti in rezerve
Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek
1 kapitala
219.169
g, h, j
3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
3.531
(3.857)
i
6 CET1 pred regulatornimi prilagoditvami
222.700
Navadni lastniški temeljni kapital (CET1): regulatorne prilagoditve
(-) Neopredmetena osnovna sredstva (zmanjšana za odložene
8 obveznosti za davek)
(697)
(2.790)
b
(-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček
in ne izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšane za povezane
10 obveznosti za davek)
(910)
(3.640)
d
(-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček
in izhajajo iz začasnih razlik (znesek nad pragom 10 % CET1,
21 zmanjšan za povezane obveznosti za davek)
e-f
25a (-) Izgube tekočega poslovnega leta
(4.220)
(16.880)
k
Regulatorne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in
26a izgubami
(3.857)
i
od tega: 100 % izključitev za nerealizirane izgube iz naslova
izpostavljenosti do enot centralne ravni države
903
i
od tega: 80 % izključitev za nerealizirane izgube iz naslova drugih
izpostavljenosti
1.304
i
od tega: 100 % izključitev za nerealizirane dobičke iz naslova
izpostavljenosti do enot centralne ravni države
(4.576)
i
od tega: 100 % izključitev za nerealizirane dobičke iz naslova
drugih izpostavljenosti
(1.489)
i
27 (-) Presežek odbitka od postavk AT1 nad AT1
(19.670)
28 Skupaj regulatorne prilagoditve CET1
(29.354)
29 CET1
193.345
Dodatni temeljni kapital (AT1): regulatorne prilagoditve
Preostali zneski, odbiti od AT1, ob upoštevanju odbitka od CET1 v
41a prehodnem obdobju
(19.670)
od tega: preostali znesek izgub tekočega poslovnega leta
(16.880)
k
od tega: preostali znesek neopredmetenih osnovnih sredstev
(2.790)
b
43 Skupaj regulatorne prilagoditve AT1
(19.670)
44 AT1
45 Temeljni kapital T1 (T1 = CET1 + AT1)
193.345
Znesek na
dan 31. 12.
2014
59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital)
193.345
Tveganju prilagojena sredstva v zvezi z zneski, ki so predmet
59a prehodne obravnave
3.640
od tega: znesek odloženih terjatev za davek vključen v tveganju
prilagojena sredstva (del, ki ni odbitna postavka od CET1)
3.640
60 Skupna tveganju prilagojena sredstva
1.061.409
Kapitalski količniki
61 CET1 (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju)
18,22
62 T1 (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju)
18,22
63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju)
18,22
Zneski pod pragi za odbitke (pred tehtanjem tveganja)
Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov finančnega
sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe (znesek
72 pod pragom 10 %)
174
Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih CET1
subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno
73 naložbo (znesek pod pragom 10 %)
2.257
160
d
d
a
c
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
b) Opis glavnih značilnosti instrumentov regulatornega kapitala
Opis glavnih značilnosti instrumentov regulatornega kapitala se nahaja v tabeli Glavne značilnosti
kapitalskih instrumentov. Banka ima na dan 31. december 2014 samo delniški kapital.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
9a
9b
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20a
Glavne značilnosti kapitalskih instrumentov
Banka Celje d.d. (na osnovi Odločbe Banke Slovenije
Izdajatelj
o izrednih ukrepih)
Oznaka
ISIN: SI0021116858
Zakonodaja, ki ureja instrument
Slovenska zakonodaja
Regulatorna obravnava
Obravnava instrumenta v prehodnem obdobju
Navadni lastniški temeljni kapital
Obravnava instrumenta ob polni uveljavitvi CRR
Navadni lastniški temeljni kapital
Raven vključenosti v kapital
Na posamični in na konsolidirani podlagi
Vrsta instrumenta
Navadne delnice
Znesek pripoznan v regulatornem kapitalu
190 mio EUR
Nominalni znesek
Ni nominalnega zneska - kosovna delnica
Cena izdaje
38 EUR
Cena odkupa
Odkup ni dovoljen brez privolitve Evropske komisije.
Lastniški kapital
17.12.2014
Stalni
Ni zapadlosti
Računovodska razvrstitev
Prvotni datum izdaje
Stalni ali z določenim rokom zapadlosti
Prvotni datum zapadlosti
Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne
nadzorniške odobritve
Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica
in odkupni znesek
Naknadni datumi odpoklica
Kuponske obrestne mere/dividende
Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska
obrestna mera
Kuponska obrestna mera in z njo povezani indeksi
Obstoj možnosti neizplačila donosov
Ne
N.r.
N.r.
Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska
pravica ali obvezni (glede na časovno razporeditev)
Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska
pravica ali obvezni (glede na znesek)
20b
21 Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup
22 Nekumulativni ali kumulativni
23 Konvertibilni ali nekonvertibilni
Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki
24 konverzije
25 Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno
26 Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije
Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali
27 izbirna
Če so konvertibilni, opredelitev vrste instrumenta, v
28 katerega se konvertirajo
Če so konvertibilni, opredelitev izdajatelja
29 instrumenta, v katerega se konvertirajo
30 Možnost odpisa
31 V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki
32 V primeru odpisa, ali se odpišejo v celoti ali delno
33 V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen
V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za
34 zvišanje vrednosti
Opredelitev instrumenta, kateremu je zadevni
35 instrument neposredno podrejen v primeru likvidacije
36 Obstoj neskladnih značilnosti
37 Če obstajajo neskladne značilnosti, navedba le-teh
Spremenljiva
N.r.
Ne
Prepoved izplačila dividend v letu 2014 in 2015. V
naslednjih letih izplačila obvezna, razen če bi bila z
izplačilom ogrožena solventnost banke.
Prepoved izplačila dividend v letu 2014 in 2015. V
naslednjih letih izplačila obvezna, razen če bi bila z
izplačilom ogrožena solventnost banke.
Ne
Nekumulativni
N.r.
N.r.
N.r.
N.r.
N.r.
N.r.
N.r.
Da.
Upošteva se veljavna zakonodaja.
V celoti ali delno
Trajen
N.r.
N.r.
N.r.
N.r.
161
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
c) Določila in pogoji za instrumente regulatornega kapitala
Banka ima na dan 31. decembra 2014 samo delniški kapital. Vsa določila in pogoji kapitalskih
instrumentov so razvidni iz tabele Glavne značilnosti kapitalskih instrumentov.
d) Ločeno razkritje narave in zneskov:
a. vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s členi 32 do 35,
b. vsakega odbitka v skladu s členi 36, 56 in 66,
c. postavk, ki niso odbite v skladu s členi 47 (pomembna naložba v subjekt finančnega sektorja),
48 (pragovna izvzetja iz odbitka od postavk CET 1), 56 (odbitki od postavk AT1), 66 (odbitki
od postavk T2) in 79.
Ločeno razkritje narave in zneskov posebnih postavk kapitala je razvidno iz tabele Razkritja
regulatornega kapitala v prehodnem obdobju, ki se nahaja v razkritjih kapitala pri točki a).
e) Omejitve, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu z uredbo, ter instrumentov,
bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve
Razkritje vseh omejitev, ki se uporabljajo pri izračunu kapitala, je razvidno iz tabele Razkritja
regulatornega kapitala v prehodnem obdobju, ki se nahaja v razkritjih kapitala pri točki a).
f) Pojasnilo o izračunu kapitalskih količnikov
Banka izračunava kapitalske količnike skladno z Uredbo CRR.
5 KAPITALSKE ZAHTEVE (438. člen Uredbe CRR)
a) Povzetek pristopa banke k ocenjevanju njenega notranjega kapitala
Banka ima vzpostavljen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), ki:
- temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj
ter spremljanju pomembnih tveganj;
- omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke;
- je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju
upravljanja s tveganji idr.).
Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala izračunava interne ocene kapitalskih
potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali v postopkih ugotavljanja,
merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ugotovi, da lahko pomembno
vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izračunava
interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mesece. Izračun najprej obravnava Odbor za
tveganje, nato se ga posreduje v obravnavo in potrditev na odbor ALCO.
Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnejših poslovnih aktivnosti do posameznih
tveganj ter kakovost kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala matriko tveganj.
Na podlagi profila tveganja, izdelanega decembra 2014, je banka najbolj izpostavljena kreditnemu
tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje
ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Trend padanja profila tveganja se je v letu
2014 zaustavil, vendar izračunan profil tveganja še vedno odstopa od želenega profila tveganja
banke, opredeljenega v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji. Kljub pozitivnim trendom v
gospodarstvu, v banki še vedno poteka odprava posledic pretekle krize, prav tako je v prihodnjem
letu planirana združitev z Abanko Vipa d.d., kar s seboj prinaša določene negotovosti in tveganja.
162
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
b) Rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke, vključno s sestavo
pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega
pregledovanja
V okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banka opredeli in oceni pomembna
tveganja, katerim je, ali bi jim lahko bila, izpostavljena pri svojem poslovanju. Na tej podlagi banka
določi interno oceno kapitalskih potreb ter interno oceno kapitala kot najpomembnejša elementa
(poleg sistema upravljanja) vzdrževanja sposobnosti za prevzemanje tveganj. Bistven cilj procesa
ICAAP je vzdrževanje ustreznega profila tveganosti banke ter zgodnje zaznavanje notranjih in
zunanjih dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na poslovanje banke.
V skladu z usmeritvami Procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ter Navodili za
predložitev in izpolnjevanje Poročila o izvajanju procesa ICAAP, banka Banki Slovenije vsako leto
posreduje poročilo, ki ga regulator ovrednoti in poda ugotovitve.
Glede na ugotovitve iz poročila za leto 2013 Banka Slovenije od banke pričakuje, da bo:
- glede na obstoječi profil tveganosti vzdrževala s strani regulatorja priznano interno oceno
kapitala najmanj v višini 173,6 % kapitalskih zahtev iz I. stebra oziroma količnik kapitalske
ustreznosti najmanj na višini 13,9 %;
- za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb zagotavljala najmanj 80 % temeljnega kapitala
oziroma vzdrževala Tier 1 količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 11,1 %.
Kapitalske potrebe banke so sestavljene iz:
- elementa 1: kapitalska zahteva za kreditno, operativno in tržna tveganja,
- elementa 2: preostalo tveganja iz okvira kreditnega in tržnih tveganj,
- elementa 3: obrestno tveganja iz bančne knjige in strateško tveganje,
- elementa 4: dodatka zaradi stanja splošnega poslovnega cikla (procikličnost),
- dodatka glede na oceno kontrolnega okolja.
c) Kapitalske zahteve za kreditno tveganje po posameznih kategorijah izpostavljenosti
Banka pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardiziran pristop.
Kapitalska zahteva je enaka 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. V spodnji tabeli so
razvidne kapitalske zahteve za kreditno tveganje po kategorijah izpostavljenosti.
163
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
31. 12. 2014
31. 12. 2013
-
-
Enote regionalne ali lokalne ravni držav
571
607
Osebe javnega sektorja
169
204
-
-
Enote centralne ravni države in centralne banke
Multilateralne razvojne banke
Institucije
7.029
1.646
Podjetja
22.993
42.463
Bančništvo na drobno
21.252
25.501
Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko
1.349
1.294
Neplačane izpostavljenosti
7.540
(a)
Zapadle postavke
Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem
(a)
2.807
7.044
(a)
(a)
17.289
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
Naložbe v krite obveznice
-
-
Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno
872
33
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
697
(a)
Investicijski skladi
Druge postavke
(a)
-
1.477
(a)
(a)
2.120
70.993
93.964
Ostale izpostavljenosti
Skupaj
(a) zaradi spremembe regulative se postavka ne poroča
Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje poravnave
Kapitalska zahteva iz naslova pozicijskega tveganja, ki ga banka izračunava po standardiziranem
pristopu, na dan 31. decembra 2014 je bila 46 tisoč evrov (2013: 5.046 tisoč evrov).
Banka v letih 2013 in 2014 ni vključila kapitalske zahteve iz valutnega tveganja v izračun kapitalskih
zahtev, ker znesek izpostavljenosti za valutno tveganje ni presegel meje 2 % regulatornega kapitala.
Banka v letih 2013 in 2014 ni izkazala kapitalske zahteve iz tveganja poravnave.
d) Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje banka uporablja enostavni pristop. Kapitalska
zahteva za operativno tveganje na dan 31. decembra 2014 je bila 13.769 tisoč evrov (2013: 10.965
tisoč evrov).
6 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU NASPROTNE STRANKE (439. člen Uredbe
CRR)
a) Metodologija za določanje notranjega kapitala in limitov izpostavljenosti kreditnemu
tveganju nasprotne stranke
Izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, poslov začasne prodaje oziroma
odkupa ter poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, pri katerih se banka izpostavlja
kreditnemu tveganju nasprotne stranke, je majhno, zato banka ni razvila posebne metodologije za
določanje notranjega kapitala.
164
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Banka ima vzpostavljen sistem limitov, s katerim omejuje izpostavljenosti kreditnemu tveganju
nasprotne stranke, ter dnevno spremlja njihovo spoštovanje. Limit je odvisen od bonitetne ocene
nasprotne stranke in vrste finančnega instrumenta.
b), d) Politika zavarovanja s premoženjem in učinki poslabšanja bonitete banke na povečanje
obsega zavarovanj s premoženjem
Banka sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s strankami z dobro bonitetno oceno.
Izvedene finančne instrumente na obrestne in valutne zamenjave sklepa pretežno s prvovrstnimi
bankami, zato je izpostavljenost kreditnemu tveganju nizka.
c) Politika v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj
Banka vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti zavaruje z nasprotnimi posli.
e) Metoda izračuna vrednosti izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente ter posle
začasne prodaje oziroma odkupa
Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla
nasprotne stranke. Banka izračunava kreditno tveganje nasprotne stranke za izvedene finančne
instrumente na tujo valuto (terminski nakupi in prodaje za lastni portfelj ter v manjšem obsegu za
podjetja) ter na obrestno mero. Za izračun vrednosti kreditne izpostavljenosti uporablja metodo
tekoče izpostavljenosti na naslednji način:
- izračunajo se nadomestitveni stroški za pogodbe s pozitivno vrednostjo, tako da se vse pogodbe
prevrednotijo z uporabo tekočih cen na trenutne tržne vrednosti; za pogodbe z negativno
vrednostjo je trenutno izpostavljenost enaka nič;
- izračuna se potencialna kreditna izpostavljenost za preostali čas do zapadlosti pogodbe, tako da
se nominalna vrednost ali vrednosti osnovnih finančnih instrumentov pomnožijo z ustreznim
konverzijskim faktorjem glede na preostalo zapadlost;
- vrednost izpostavljenosti je vsota nadomestitvenih stroškov in potencialne bodoče kreditne
izpostavljenosti.
Bruto pozitivna poštena vrednost pogodb in neto kreditne izpostavljenosti izvedenih
finančnih instrumentov
Spodnja tabela prikazuje pošteno vrednost pogodb in neto kreditne izpostavljenosti po vrstah
sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov.
165
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
31. 12. 2014
Poštena
vrednost
namenjeni trgovanju
Terminski posli z vrednostnimi
papirji
Obrestni izvedeni finančni
instrumenti
Valutni izvedeni finančni instrumenti
Skupaj
namenjeni varovanju
Obrestni izvedeni finančni
instrumenti
Skupaj
Potencialna
izpostav.
31. 12. 2013
Neto
kreditna
izpostav.
Poštena
vrednost
Neto
Potencialna kreditna
izpostav.
izpostav.
-
-
-
126
-
-
4.573
278
4.851
5.782
628
6.410
63
122
185
26
234
260
4.636
400
5.036
5.934
862
6.796
1.424
171
1.595
3.437
271
3.708
1.424
171
1.595
3.437
271
3.708
g), h), i) Banka ne sklepa poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Banka izračunava
izpostavljenost tveganju nasprotne stranke po standardiziranem pristopu, zato ne ocenjuje α.
7 POPRAVKI ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA (442. člen Uredbe CRR)
a) Opredelitev zapadlosti in oslabljenosti za računovodske namene
Zapadle postavke za računovodske namene so vse postavke, pri katerih dolžnik ni poravnal svojih
obveznosti v pogodbeno dogovorjenem roku in v pogodbeno dogovorjenem obsegu.
Oslabljene postavke za računovodske namene so vse postavke, za katere obstajajo nepristranski
dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva in za katere je banka oblikovala posamične ali skupinske
slabitve.
b) Opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi
kreditnega tveganja
Na vsak dan izkaza finančnega položaja banka oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi
finančnega sredstva oziroma skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo oziroma skupina
finančnih sredstev je oslabljena le, če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledica enega ali
več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne
tokove.
Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine sredstev so:
- pomembne finančne težave dolžnika;
- kršenje pogodbe z banko (neplačevanje glavnice in/ali obresti ali neizpolnitev drugih pogodbenih
določil);
- verjetnost, da bo za dolžnika uveden stečaj, prisilna poravnava ali druga oblika finančnega
prestrukturiranja;
- izginotje delujočega trga za finančno sredstvo zaradi finančnih težav izdajatelja vrednostnega
papirja;
166
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
-
obstoj merljivega zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov skupine finančnih sredstev
vse od začetnega pripoznanja teh sredstev, čeprav se zmanjšanje še ne more pripoznati pri
posameznih finančnih sredstvih v skupini, vključno:
- z neugodnimi spremembami v plačilnem statusu posojilojemalcev v skupini ter
- s spremembami gospodarskih razmer v državi ali lokalnem okolju, ki sovpadajo z neplačili
po sredstvih v skupini;
- banka je zaradi ekonomskega in finančnega položaja dolžnika dogovorila spremenjene
kreditne pogoje (kot npr. podaljšanje roka vračila glavnice, znižanje višine terjatve in drugo),
česar ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi storila.
Banka najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih
finančnih sredstvih in skupinsko za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če banka
ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve pri posamično pomembnem finančnem sredstvu, ga vključi
v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi kreditnimi značilnostmi. Posamične oslabitve se
ocenijo na podlagi ocene bodočih denarnih tokov, ki vključujejo tudi poplačila iz unovčitve
zavarovanja. Posamično se ocenijo tudi oslabitve za finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot
oslabljena. Sredstva, ki so za oslabitev ocenjena posamično in za katera je ugotovljena izguba, niso
vključena v skupinsko oceno za oslabitev. Znesek izgube je merjen kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo sredstev in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki vključujejo tudi
jamstva in zavarovanje, diskontirana po izvirni efektivni obrestni meri finančnih sredstev. Če ima
posojilo ali naložba v posesti do zapadlosti spremenljivo obrestno mero, je diskontna stopnja za
merjenje izgube iz naslova oslabitev trenutna efektivna obrestna mera, določena v pogodbi.
Knjigovodska vrednost sredstev se zmanjša z uporabo konta popravka vrednosti, znesek izgube se
evidentira v izkazu poslovnega izida.
Banka je razvila metodologijo za slabitev finančnih sredstev in zunajbilančnih obveznosti, ločeno za
pravne osebe in samostojne podjetnike, fizične osebe, banke in hranilnice ter prvovrstne dolžnike
(enote centralne ravni države), kar je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju poglavja.
(1) Ocenjevanje slabitev za finančna sredstva do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov
Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene bodočih denarnih tokov ali skupinsko
na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljenosti s podobnimi
lastnostmi, ki so prilagojene tekočim razmeram, tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja.
Posamično se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posamezno pomembne značilnosti (izpostavljenosti
nad 650 tisoč evrov) in imajo znake oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine
neplačnikov D in E). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino finančnih sredstev
s podobnimi značilnostmi in se oslabitve ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi
za finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot slaba oziroma oslabljena (izpostavljenosti,
razvrščene v bonitetne skupine D in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene bodočih denarnih
tokov, ki vključujejo tudi poplačila iz unovčitve zavarovanja.
Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev ali so posamično nepomembne (izpostavljenosti,
razvrščene v bonitetne skupine A1, A2, A3, B1, B2, B3, C1 in C2 ter z izpostavljenostjo pod 650
tisoč evrov), se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in ocenjenih
izgubah. Za namen skupinske ocene oslabitev so finančna sredstva združena na osnovi podobnih
kreditnih značilnosti, upoštevajoč predvsem finančni položaj dolžnika, poravnavanje obveznosti v
preteklosti, njegovo zmožnost zagotovitve denarnega toka v prihodnosti, dejavnost, geografsko lego
in drugo.
167
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Metodologija skupinskega ocenjevanja oslabitev temelji na:
- matriki prehodov med bonitetnimi skupinami, in sicer prehodi v razrede bonitetne skupine D in E
znotraj enega leta (uporablja se večletno povprečje);
- izračunu deleža poplačljivosti terjatev v bonitetnih skupinah D in E (upoštevani so dolžniki, ki se
slabijo posamično, upošteva se večletno povprečje);
- faktorja splošnega tveganja, ki kaže trenutne ekonomske razmere in zato vpliva na verjetnost
neplačil. Vrednost faktorja splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja
splošne ravni cen, obrestnih mer, poravnavanja obveznosti, gibanja na finančnih in kapitalskih
trgih ter na trgu nepremičnin, gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov
energije in surovin.
Metodologija in predpostavke, uporabljene za ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov, so najmanj
letno pregledane, da bi zmanjševali razlike med ocenami izgub in dejanskimi izgubami. Odstotki
slabitev se ločeno ocenijo za bonitetne skupine, v katere se razvrščajo izpostavljenosti do pravnih
oseb, in ločeno za bonitetne skupine, v katere se uvrščajo izpostavljenosti do samostojnih
podjetnikov.
(2) Ocenjevanje slabitev za finančna sredstva do fizičnih oseb
Banka razvrsti finančna sredstva v bonitetne skupine A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja
obveznosti. Posamično pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč evrov), kjer
obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, se slabijo posamično. Posamično se slabijo tudi finančna
sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine D
in E).
Za namen skupinskih slabitev se finančna sredstva razdelijo v homogene skupine na osnovi
poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov (stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri
krediti, prekoračitve na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na zgodovinskih podatkih in so različni za
vsako skupino produktov in za vsako bonitetno skupino. Metodologija temelji na:
- matriki prehodov med bonitetnimi skupinami, kjer se opazujejo prehodi finančnih sredstev v
neplačilo oziroma v bonitetne skupine C, D in E (za vsako skupino produktov se uporablja
večletno povprečje) in
- odstotku dejanske izgube ob neplačilu oziroma deležu ekonomske izgube za finančna sredstva
v izterjavi (bonitetna skupina E), ki ga banka letno ugotovi na osnovi historičnih podatkov o
poplačilih (odstotek se ugotovi za vsako skupino produktov).
(3) Ocenjevanje slabitev za finančna sredstva do bank in hranilnic ter prvovrstnih dolžnikov (enote
centralne ravni države)
Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izpostavljenosti do enot centralne ravni države
se ocenjujejo skupinsko in posamično.
168
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
c) Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve in rezervacije, brez upoštevanja
učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti v poročevalskem
obdobju, razčlenjen po kategorijah izpostavljenosti
Stanje
31. 12. 2014
467.691
Povprečje
2014
302.828
Stanje
31. 12. 2013
263.364
Povprečje
2013
379.364
50.952
45.016
42.977
49.846
13.224
14.921
24.029
28.652
8.101
8.100
8.173
8.168
Institucije
147.461
73.928
73.305
123.485
Podjetja
484.898
460.228
611.804
783.263
436.996
455.393
490.739
513.772
42.504
35.556
34.359
8.590
87.854
86.292
(a)
(a)
(a)
(a)
24.512
24.834
58.952
166.213
(a)
(a)
(a)
(a)
208.207
254.943
Zapadle postavke
-
-
-
3.737
32.000
8.000
821
1.212
5.329
7.689
(a)
(a)
(a)
(a)
-
321
35.934
34.828
(a)
(a)
(a)
(a)
44.383
45.258
1.871.896
1.698.992
1.826.673
2.225.445
Druge postavke
Skupaj
d) Geografska porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjena po pomembnih območjih, po
kategorijah izpostavljenosti
31. 12. 2014
Slovenija
EU
JV Evropa
Ostale države
Skupaj
426.512
41.179
-
-
467.691
35.673
15.279
-
-
50.952
13.224
-
-
-
13.224
-
8.101
-
-
8.101
18.554
121.895
51
6.961
147.461
Podjetja
462.727
17.357
-
4.814
484.898
433.402
2.463
1.048
83
436.996
42.504
79.005
41.724
3.586
16.115
5.263
1.113
-
42.504
87.854
58.952
32.000
Institucije
Druge postavke
Skupaj
-
32.000
-
-
5.311
18
-
-
5.329
23.582
301
-
12.051
35.934
1.558.636
257.993
7.475
11.858
1.871.896
169
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
31. 12. 2013
Slovenija
EU
JV Evropa
Ostale države
Skupaj
226.567
36.797
-
-
263.364
37.961
5.016
-
-
42.977
13.950
10.079
-
-
24.029
-
8.173
-
-
8.173
7.634
61.493
43
4.135
73.305
Podjetja
577.202
23.045
7.600
3.957
611.804
485.948
4.373
405
13
490.739
32.689
1.670
-
-
34.359
Zapadle postavke
21.963
2.549
-
-
24.512
173.618
27.748
6.841
-
208.207
Institucije
-
821
-
-
821
31.463
920
-
12.000
44.383
1.608.995
182.684
14.889
20.105
1.826.673
Skupaj
e) Porazdelitev izpostavljenosti glede na vrsto nasprotne stranke, vključno s prikazom
izpostavljenosti do MSP, razčlenjena po kategorijah izpostavljenosti
31. 12. 2014
Enote centralne ravni države in centralne
banke
Institucije
Podjetja
Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim
tveganjem
Institucije ali podjetja s kratkoročno
bonitetno oceno
Izpostavljenosti iz naslova lastniških
instrumentov
Druge postavke
Skupaj
Država v
širšem
smislu
330.536
50.952
13.170
132.322
1
897
Prebivalstvo
Banke
Samostojni
Podjetja
podjetniki
137.155
8.101
147.461
- 322.039
3.884
3.631
3.798
23.805
3.534
4.787
54
348.778
91.151
35.086
78.539
Skupaj
- od
tega
MSP
467.691
50.952
13.224
8.101
147.461
484.898 253.490
436.996 111.202
42.504 23.420
87.854 49.074
-
-
-
1.302
57.650
58.952
49.579
-
32.000
-
-
-
32.000
-
-
16.501
7.331
-
5.329
12.102
5.329
35.934
2.431
51
527.878
341.218
336.885
37.226
628.689
170
1.871.896 489.247
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
31. 12. 2013
Država v
širšem
smislu
banke
Institucije
Podjetja
Zapadle postavke
Institucije ali podjetja s kratkoročno
bonitetno oceno
Skupaj
84.620
42.977
19.555
3.971
7
2.581
153.711
Prebivalstvo
Banke
178.744
8.173
73.305
- 344.058
174
2.284
1
3.487
Samostojni
Podjetja
podjetniki
7.909
33.905
3.900
1.001
4.449
4.474
599.924
112.769
30.285
18.646
200.270
8.469
-
17.623
279.335 358.472
51.164
983.991
821
18.291
- od
tega
MSP
Skupaj
263.364
42.977
24.029
8.173
73.305
611.804 228.995
490.739 140.018
34.359 31.836
24.512 17.254
208.207 93.956
821
44.383
2.471
1.826.673 514.530
f) Razčlenitev kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti
31. 12. 2014
Do 1 leta
Nad 1 letom
banke
31. 12. 2013
Do 1 leta
Nad 1 letom
281.813
185.878
14.011
11.191
237.670
25.694
36.941
3.147
39.830
2.033
11.565
12.464
5.082
3.019
80
8.093
Institucije
142.334
5.127
65.619
7.686
Podjetja
151.857
333.041
325.478
286.326
190.928
246.068
220.617
270.122
21.993
20.511
15.144
19.215
57.044
30.810
(a)
(a)
16.997
7.515
Zapadle postavke
Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim
tveganjem
(a)
(a)
45.720
13.232
(a)
(a)
(a)
(a)
177.004
31.203
-
-
-
-
32.000
-
821
-
5.329
-
(a)
(a)
Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno
oceno
Izpostavljenosti iz naslova lastniških
instrumentov
Druge postavke
(a)
(a)
-
-
32.835
3.099
(a)
(a)
(a)
(a)
40.638
3.745
992.137
879.759
1.114.780
711.893
Skupaj
171
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
g) Izpostavljenosti glede na vrsto nasprotne stranke:
Nezapadle izpostavljenosti, oslabljene izpostavljenosti in zapadle izpostavljenosti po
kategorijah dolžnikov
31. 12. 2014
Krediti državi
in lokalnim
skupnostim
Krediti
Krediti sam .
66.858
52.000
Krediti
bankam
291.257
25.831
Krediti
podjetjem
417.537
-
-
2.416
3.414
96.097
2.876
-
15.417
4.734
114.690
11
-
833
285
3.833
Oslabitve
(2.034)
-
(18.506)
(4.463)
(129.457)
Skupaj
67.711
52.000
291.417
29.801
502.700
31. 12. 2013
Krediti državi
in lokalnim
Krediti
skupnostim bankam
Krediti
Krediti sam .
Krediti
63.071
5.822
-
-
-
-
2.812
-
Oslabitve
(258)
65.625
Skupaj
308.355
37.131
647.026
1.246
813
117.535
13.622
8.042
360.557
1.313
767
25.639
-
(14.959)
(5.070)
(327.585)
5.822
309.577
41.683
823.172
Posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja po kategorijah dolžnikov
31. 12. 2014
Krediti državi
in lokalnim
skupnostim
Krediti
bankam
Krediti
Krediti sam .
Krediti
podjetjem
Posamične oslabitve
Skupinske oslabitve
1.978
56
-
6.127
12.379
2.293
2.170
106.540
22.917
Skupaj
2.034
-
18.506
4.463
129.457
Krediti
Krediti sam .
5.373
3.148
9.586
1.921
Krediti
podjetjem
297.414
30.172
31. 12. 2013
Posamične oslabitve
Skupinske oslabitve
Skupaj
Krediti državi
in lokalnim
skupnostim
258
Krediti
bankam
258
-
172
14.959
5.070
327.586
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Oblikovani posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja
Stanje in gibanje oslabitev je razkrito v računovodskem delu letnega poročila. Oslabitve za kredite
strankam, ki niso banke, so razkrite v točki 4.5.2, oslabitve za druga finančna sredstva pa v točki
4.6. Rezervacije za potencialne obveznosti so razvidne iz točke 4.21 Računovodskega poročila.
h) Oslabljene izpostavljenosti in zapadle izpostavljenosti razčlenjene glede na pomembna
geografska območja
31. 12. 2014
Nezapadli krediti
Slovenija
Evropska Unija
JV Evropa
Ostale države
772.438
74.828
1.127
5.089
Nezapadli krediti oslabljeni
90.550
147
11.230
-
Zapadli krediti oslabljeni
78.151
47.968
11.599
-
Zapadli krediti neoslabljeni
Oslabitve
Neto izpostavljenost
4.685
276
1
-
(106.011)
(31.696)
(16.552)
(200)
839.813
91.522
7.405
4.888
Slovenija
Evropska Unija
JV Evropa
Ostale države
1.017.029
32.132
8.197
4.020
31. 12. 2013
Nezapadli krediti
Nezapadli krediti oslabljeni
132.770
231
6.568
-
Zapadli krediti oslabljeni
303.909
47.130
11.235
-
Zapadli krediti neoslabljeni
27.696
2.705
129
-
Oslabitve
(314.829)
(21.693)
(11.299)
(52)
Neto izpostavljenost
1.166.575
60.505
14.831
3.968
173
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
8 NEOBREMENJENA SREDSTVA (443. člen Uredbe CRR)
Razkritje obremenitev sredstev
Predloga A – Sredstva
Knjigovodska
vrednost
obremenjenih
sredstev
Sredstva institucije poročevalke
Lastniški instrumenti
Druga sredstva
Poštena vrednost
obremenjenih
sredstev
16.612
Knjigovodska
vrednost
neobremenjenih
sredstev
1.695.370
-
-
3.350
3.350
16.612
16.612
462.822
462.822
-
43.278
Predloga B – Prejeto zavarovanje s premoženjem
Zavarovanje s premoženjem, ki ga je prejela
institucija poročevalka
Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji razen
lastnih kritih obveznic ali s premoženjem
zavarovanih vrednostnih papirjev (ABS)
Poštena vrednost
obremenjenega
prejetega
zavarovanja s
premoženjem ali
izdanih lastnih
dolžniških
vrednostnih
papirjev
Poštena vrednost
prejetega
zavarovanja s
premoženjem ali
izdanih lastnih
dolžniških
vrednostnih
papirjev, ki se
lahko obremenijo
-
-
-
-
Predloga C – Obremenjena sredstva/prejeto zavarovanje s premoženjem in povezane obveznosti
Sredstva, prejeta
zavarovanja s
premoženjem in
izdani
Povezane
lastni dolžniški
obveznosti, pogojne vrednostni papirji,
obveznosti ali
razen kritih
posojeni vrednostni
obveznic in s
papirji
premoženjem
zavarovanih
vrednostnih
papirjev, ki so
obremenjeni
Knjigovodska vrednost izbranih finančnih
obveznosti, pogojnih obveznosti in posojenih
vrednostnih papirjev
Poštena vrednost
neobremenjenih
sredstev
745.469
16.612
D – Informacije o pomenu obremenitve
Po stanju 31. decembra 2014 banka izkazuje 16.612 tisoč evrov obveznic Republike Slovenije, ki jih ima zastavljene za
namen jamstva za vloge. S temi sredstvi banka krije 2,2 % obveznosti za likvidne naložbe jamstvene sheme.
Podlaga za obremenitev sredstev iz zajamčenih vlog je Zakon o bančništvu (Zban-1) in Sklep o sistemu jamstva za vloge.
V okviru knjigovodske vrednosti neobremenjenih sredstev postavke Druga sredstva (predloga A) predstavljajo
neopredmetena in opredmetena sredstva, odložene terjatve za davek in terjatve izvedenih finančnih instrumentov 6 2 %.
174
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
9 UPORABA ECAI (444. člen Uredbe CRR)
a), b) Imenovanje ECAI in kategorije izpostavljenosti za katere se uporablja posamezna ECAI
(External Credit Assessment Institutions - zunanja bonitetna agencija)
V skladu s 138. členom Uredbe CRR je banka za določanje uteži tveganja imenovala naslednje
zunanje bonitetne institucije:
- Moody's Investor Service in Fitch Ratings za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in
- Moody's Investor Service za izpostavljenosti do institucij.
c) Opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti
Za določanje uteži tveganja uporabi banka bonitetne ocene, ki so na razpolago. Če sta finančni
instrument ali dolžnika ocenili dve imenovani ECAI in bonitetnima ocenama ustrezata različni uteži
tveganja, se uporabi bonitetna ocena, ki ji pripada višja utež tveganja. Za izpostavljenosti do enot
centralne ravni države in centralnih bank ter za izpostavljenosti do institucij se uporabljajo bonitetne
ocene za finančne instrumente in bonitetne ocene za dolžnike oziroma izdajatelje. Če je na
razpolago bonitetna ocena finančnega instrumenta, se le-ta uporabi za določitev uteži tveganja,
drugače se uporabi dolgoročna bonitetna ocena njegovih drugih primerljivih finančnih instrumentov,
oziroma bonitetna ocena za izdajatelja oziroma dolžnika. Če ni na razpolago nobene bonitetne
ocene, se dodeli izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank utež tveganja
100 odstotkov.
Bonitetne ocene in pripadajoče stopnje kreditne kvalitete za izpostavljenosti do enot centralne ravni
države banka uporabi za določitev uteži tveganja za finančne instrumente in dolžnike iz drugih
kategorij izpostavljenosti, za katere ni na razpolago nobene bonitetne ocene imenovane ECAI ali za
katere nismo imenovali ECAI.
d) Vzporeditev zunanje bonitetne ocene imenovane ECAI s stopnjo kreditne kakovosti
Za vzporeditev ocen s stopnjo kreditne kakovosti se uporablja vzporeditev, ki je usklajena s
standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA. Banka ne uporablja vzporeditve bonitetnih ocen
posameznih ECAI, ki jih EBA javno ne objavlja.
Skladno z določbami člena 114 (4) Uredbe CRR se lahko izpostavljenostim do enot centralne ravni
držav in centralnih bank držav članic, ki so denominirane in financirane v domači valuti centralne
ravni države in centralne banke, dodeli utež tveganja 0 %, kar ustreza stopnji kreditne kvalitete 1.
175
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
e) Vrednost izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov
zmanjšanja kreditnega tveganja, po stopnjah kreditnega tveganja
Spodnja tabela prikazuje vrednost izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju
učinkov kreditnih zavarovanj, razčlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete.
Stopnja
Stopnja
Stopnja
Stopnja
kreditne
kreditne
kreditne
kreditne
kvalitete
kvalitete
kvalitete
kvalitete
1
2
3
4
31. 12. 2014
Vrednost
izpostavljenosti z
Neto vrednost
upoštevanjem
izpostavljenosti
kreditnih
zavarovanj
492.699
489.848
15.000
15.000
4.979
4.979
4.697
-
31. 12. 2013
Vrednost
izpostavljenosti z
Neto vrednost
upoštevanjem
izpostavljenosti
kreditnih
zavarovanj
304.981
286.432
5.661
5.661
-
10 IZPOSTAVLJENOST TRŽNEMU TVEGANJU (445. člen Uredbe CRR)
Banka razkrije svoje kapitalske zahteve (izračun v skladu s točkama (b) in (c) člena 92(3)), ločeno
za vsako tveganje (trgovalna knjiga).
31. 12. 2014
31. 12. 2013
Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov
- splošno pozicijsko tveganja
- posebno pozicijsko tveganje
32
32
-
4.350
3.740
610
Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov
- splošno pozicijsko tveganja
- posebno pozicijsko tveganje
- za pozicije v enotah premoženja CIU
Kapitalska zahteva za valutno tveganje
14
7
7
-
696
348
348
-
Skupaj
46
5.046
11 OPERATIVNO TVEGANJE (446. člen Uredbe CRR)
Banka razkrije pristop za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katerega izpolnjuje
pogoje; metodologije iz člena 312(2) opisuje v primeru uporabe različnih pristopov.
Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po enostavnem pristopu v skladu s
315. členom Uredbe CRR. Kapitalska zahteva je enaka 15 % triletnega povprečja relevantnega
kazalnika kot je opredeljen v 316. členu omenjene uredbe. Po stanju na dan 31. decembra 2014 je
kapitalska zahteva znašala 13.769 tisoč evrov (2013: 10.965 tisoč evrov).
176
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
12 IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, KI NISO VKLJUČENI V
TRGOVALNO KNJIGO (447. člen Uredbe CRR)
Banka ne razkriva podrobnosti o izpostavljenostih, ki so materialno nepomembne, pri tem pa izhaja
iz opredelitve, da je materialno nepomembna izpostavljenost nižja od 3 % skupne izpostavljenosti
banke.
Izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v bančno knjigo, je po stanju na
dan 31. decembra 2014 znašala 3.250 tisoč evrov (2013: 5.944 tisoč evrov), od tega je znašala
naložba v lastniške instrumente, s katerimi se trguje na borzi 2.685 tisoč evrov (2013: 2.934 tisoč
evrov). Naložba je vrednotena po tržnih cenah, ki izraža njeno pošteno vrednost. Izpostavljenost iz
naslova naložbe v nejavne družbe je po stanju na dan 31. decembra 2014 znašala 566 tisoč evrov
(2013: 3.010 tisoč evrov).
Podrobnosti o realiziranih in nerealiziranih dobičkih in izgubah za naložbe, s katerimi se ne trguje na
borzi, so razkrite v računovodskem delu letnega poročila.
13 IZPOSTAVLJENOST OBRESTNEMU TVEGANJU PRI POSTAVKAH, KI NISO VKLJUČENE
V TRGOVALNO KNJIGO (448. člen Uredbe CRR)
Banke so običajno izpostavljene obrestnemu tveganju, saj je njihov osnovni cilj pridobivanje virov po
določeni obrestni meri in nalaganje teh virov v obliki naložb po višji obrestni meri, kar pa večinoma
pomeni drugačno ročno sestavo naložb glede na vire. Izpostavljenost obrestnemu tveganju v največji
meri izvira iz časovne neusklajenosti v dospelosti oziroma ponovnem določanju obrestnih mer med
naložbami, obveznostmi in izvenbilančnimi instrumenti. Poleg tega pa lahko obrestno tveganje izvira
tudi iz tveganja premika krivulje donosnosti, bazičnega tveganja in vgrajenih opcij.
Banka ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju na mesečnem nivoju, pri čemer upošteva vse
zgoraj naštete vire obrestnega tveganja. Posebna pozornost je namenjena gibanju vpoglednih vlog,
pri čemer se izračunava tudi stabilni del teh vlog, za katerega banka ocenjuje, da gre s kratkoročnega
vidika za obrestno neobčutljiv vir.
Izpostavljenost obrestnemu tveganju se lahko kaže preko spremembe neto obrestnih prihodkov in
preko spremembe ekonomske vrednosti kapitala banke. Vpliv na prihodke oziroma drugo mero
vrednosti, uporabljeno pri upravljanju obrestnega tveganja ob naglem zvišanju ali znižanju obrestne
mere. V spodnji tabeli sta prikazana vpliva na neto obrestne prihodke in na ekonomsko vrednost
kapitala za postavke, ki niso vključene v trgovalno knjigo, ob takojšnji spremembi obrestnih mer za
100 bazičnih točk.
Vpliv na neto obrestne prihodke
Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala
31. 12. 2014
31. 12. 2013
3.555
2.105
172
5.578
14 SISTEM PREJEMKOV (450. člen Uredbe CRR)
Banka ima politiko prejemkov oblikovano in pripravljeno skladno z ZBan-1 in Sklepom o upravljanju
s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.
Politika je usklajena s poslovno strategijo, organizacijsko strukturo in načrtovanimi poslovnimi in
finančnimi cilji banke.
177
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Uprava banke, komisija za prejemke in nadzorni svet so v letu 2014 delovali skladno s politiko
prejemkov. V letu 2014 se je komisija za prejemke sestala dvakrat, in sicer na 3. seji v mesecu
oktobru in na 4. seji v mesecu novembru. Nadzorni svet je v januarju v komisijo za prejemke imenoval
Melito Malgaj. Sestava komisije za prejemke je naslednja:
- dr. Jure Peljhan (predsednik nadzornega sveta) – predsednik komisije;
- Melita Malgaj (članica nadzornega sveta) – članica komisije;
- dr. Tomaž Subotič (član nadzornega sveta) – član komisije;
- Bojan Salobir – stalno vabljen predstavnik banke.
Komisija za prejemke spremlja in preverja učinke ter ustreznost politike prejemkov. Naloge komisije
za prejemke so:
- priprava predlogov splošnih načel politike prejemkov,
- ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij sistema prejemkov,
- priprava priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja politike prejemkov,
- priprava predlogov odločitev glede prejemkov zaposlenih,
- pregledovanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihovega izvajanja,
- preverjanje skladnosti politike prejemkov s poslovno politiko banke in izvajanje neposrednega
nadzora nad prejemki tistih kategorij zaposlenih, ki delajo v okviru funkcij sistema notranjih
kontrol in drugih kontrolnih funkcij.
Komisija pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet s področja prejemkov članov uprave in
kategorij zaposlenih s posebno naravo dela ter skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov nazornega
sveta s tega področja.
Pri pripravi dokumenta Politika prejemkov v Banki Celje d.d. so bile vključene strokovne službe
banke, zunanjih svetovalcev banka v pripravo ni vključevala.
Zaposleni s posebno naravo dela so tisti zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in
aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke (uprava in višje vodstvo).
Prejemki zaposlenih s posebno naravo dela obsegajo fiksni in variabilni del. Pogoj za izplačilo
variabilnega dela prejemka je izpolnitev zastavljenih poslovnih ciljev na nivoju banke in
organizacijske enote ter izpolnitev drugih zapisanih obveznosti po individualni pogodbi o zaposlitvi,
v poslovnem letu.
Uspešnost posameznega zaposlenega s posebno naravo dela se ocenjuje na podlagi finančnih in
nefinančnih meril uspešnosti. Finančna merila uspešnosti se ugotavljajo na nivoju banke in na nivoju
organizacijske enote. Nefinančna merila se nanašajo na zaposlenega s posebno naravo dela pri
čemer se upoštevajo njegovi doseženi razvojni cilji.
178
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
V spodnji tabeli so prikazani ciljni kazalci za ugotavljanje uspešnosti zaposlenih s posebno naravo
dela, ki so lahko primeroma uporabljeni in so opredeljeni v politiki prejemkov:
I.
FINANČNA
MERILA
Kazalec
Ocene za ocenjevanje
CILJ JE:
Količnik kapitalske ustreznosti presežen
dosežen
ni dosežen
I.1. na nivoju banke
Doseganje čistega dobička
presežen
dosežen ni dosežen
Za vsako poslovno leto določi banke po oblikovanju
ciljne kazalce uprava banke in oslabitev in plačilu davka
jih potrdi nadzorni svet.
Doseganje načrtovanega
presežen
poslovnega izida pred
Izbira se lahko navedene oslabitvami
kazalce, niso pa to izključni, saj Ustrezno
razmerje
med presežen
se lahko za posamezno stroški in prihodki
poslovno leto določijo novi Razmerje med neto krediti
kazalci.
nebančnemu
sektorju
in presežen
depoziti nebančnega sektorja
s potrdili o vlogi
Variabilni del prejemka za doseganje ciljnih kazalcev na nivoju banke:
Najvišja možna višina variabilnega dela prejemka pri doseganju ciljnih kazalcev na nivoju banke je 15
% fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela.
I.2. na nivoju organizacijske Poslovni cilji organizacijske presežen
enote
enote
Za vsako poslovno leto določi Finančni cilji organizacijske presežen
in potrdi ciljne kazalce, uprava enote (tam kjer jih je možno
banke.
izmeriti)
dosežen
ni dosežen
Variabilni del prejemka za doseganje ciljnih kazalcev na nivoju organizacijske enote:
Najvišja možna višina variabilnega dela prejemka pri doseganju ciljnih kazalcev na nivoju organizacijske
enote je 10 % fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela.
II.
NEFINANČNA
MERILA
II.1. na zaposlenega s posebno
naravo dela
Doseženi
razvojni
cilji opisna ocena
zaposlenega
s
posebno
naravo dela
(spoštovanje sprejetih politik,
spoštovanje
zahtev
regulatorja,
spoštovanje
pooblastil,
spoštovanje
integritete
ter
skrb
za
zakonitost poslovanja, razvoj
in skrb za zaposlene itd.)
Za vsako poslovno leto se
določijo ciljni kazalci za
zaposlenega s posebno naravo
dela, glede na njegovo funkcijo,
skupaj z njegovim nadrejenim
in jih potrdi pristojni organ
banke.
Variabilni del prejemka za doseganje nefinančnih meril zaposlenega s posebno naravo dela:
Najvišja možna višina variabilnega dela prejemka pri doseganju nefinančnih meril na zaposlenega je 5
% fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela.
Ocenjevanje uprave banke je v pristojnosti nadzornega sveta, ocenjevanje ostalih zaposlenih s
posebno naravo dela je v pristojnosti uprave banke.
179
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
Način in struktura izplačila variabilnega dela prejemka z obdobjem odložitve, se za upravo izvede
po modelu:
- 40 % se izplača po potrditvi rezultatov na skupščini banke;
- 60 % se izplačuje v obdobju 3 let.
Za ostale zaposlene s posebno naravo dela se izplačilo variabilnega dela izvede z obdobjem
odložitve, pri katerem sta način in struktura izplačila določena po modelu:
- 60 % se izplača po potrditvi rezultatov poslovanja na skupščini banke;
- 40 % se izplačuje v obdobju 3 let.
V primeru nastanka omejitvenih situacij, določenih v sklepu o upravljanju s tveganji (na primer slabši
položaj na področju kapitala in likvidnosti), banka takoj pristopi k izvajanju konservativne politike
prejemkov.
V skladu s politiko prejemkov banka variabilnega dela ne izplačuje v finančnih instrumentih.
Najpomembnejše vsebinske značilnosti politike prejemkov
Namen politike prejemkov je zagotavljati njeno skladnost s priporočili in načeli politik nagrajevanja v
finančnem sektorju. Politika prejemkov predstavlja krovni akt banke na področju določanja pravic, ki
izhajajo iz dela, vodenja oz. nadzora ter določa izhodišča in oblike nagrajevanja v banki. Politika
prejemkov je usklajena s poslovno strategijo banke, cilji banke in njenimi vrednotami ter
organizacijsko kulturo. Cilj politike prejemkov je, da zagotavlja sistem nagrajevanja, ki spodbuja
motiviranost zaposlenih in maksimiranje poslovnih rezultatov, zagotavlja preglednost prejemkov in
učinkovitost nadzora nad prejemki, hkrati pa zagotavlja učinkovito upravljanje s tveganji in ga tudi
spodbuja.
Politika prejemkov zagotavlja jasne povezave med opravljenim delom, vodstvenimi sposobnostmi
ter variabilnim delom prejemkov. Prejemki zaposlenih so določeni v sorazmerju z njihovimi
pooblastili, nalogami, izkušnjami in odgovornostjo ter finančnim stanjem banke, vse pa v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi akti na tem področju, ki določa zgornje meje prejemkov.
Prejemki zaposlenih s posebno naravo dela so sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela. Banka
zagotavlja, da so razmerja med fiksnim in variabilnim delom uravnotežena tako, da višina celotnih
prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemka,
hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način vzpodbujanja zaposlenih iz te skupine za doseganje
ali preseganje načrtovanih rezultatov dela. Fiksni prejemek predstavlja dovolj visok delež v celotnih
prejemkih zaposlenih s posebno naravo dela, da lahko banka izvaja popolnoma prilagodljivo politiko
variabilnega prejemka, vključno z možnostjo njegovega neizplačila.
Prejemki uprave banke in višjega vodstva so urejeni v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih
oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št.
21/10, 8/11, ZPPOGD).
Merila uspešnosti, na podlagi katerih je zaposleni upravičen do delnic, opcij ali drugih oblik
variabilnega dela prejemka ter glavna pravila in podlago za odločanje o uporabi možnih vrst
variabilnih prejemkov in drugih nedenarnih ugodnosti za zaposlene
Variabilni prejemek lahko predstavlja maksimalno 30 % fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s
posebno naravo dela. Fiksni variabilni del prejemka se lahko zaposlenemu s posebno naravo dela
določi le za prvo leto zaposlitve.
180
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
V skladu s politiko prejemkov se izplačilo variabilnega dela prejemkov za upravo in za zaposlene s
posebno naravo dela izvede z obdobjem odložitve treh let, pri čemer se vsako leto odložitve
praviloma za upravo izplača največ po 20 % variabilnega dela in za zaposlene s posebno naravo
dela največ 13,33 % letno. Banka mora pred izplačilom preveriti izpolnitev pogojev za izplačilo
odloženega dela variabilnega prejemka.
Informacija o skupnem bruto znesku izplačanih prejemkov v letu 2014
Informacije o prejemkih so razvidne v točki 4.27 Računovodskega poročila.
15 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ (453. člen Uredbe CRR)
a) Politike in procesi za bilančni in zunajbilančni pobot
Banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja bilančnega pobota in kreditnih izvedenih
finančnih instrumentov.
b) Politike in procese za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem
Banka izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanj terjatev.
Zaradi minimiziranja izgub ob neplačilu banka teži k temu, da pridobi od kreditojemalca primerno
zavarovanje v ustreznem razmerju, kot je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine,
finančnega premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali pridobitev osebnega
kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Ostale oblike zavarovanja, kot so zastava premičnin,
zalog in denarnih terjatev, banka ocenjuje kot manj kvalitetne. Zavarovani so dolgoročni in
kratkoročni krediti, nezavarovani pa so izjemoma lahko kratkoročni krediti kreditojemalcev z višjo
boniteto. Če pride do poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja poštene vrednosti
zavarovanj, se banka dogovarja za dodatno zavarovanje ali znižanje izpostavljenosti.
Tržna in kreditna tveganja, ki izhajajo iz uporabe kreditnih zavarovanj, banka obvladuje z rednim
spremljanjem poštene vrednosti in likvidnosti posameznih oblik zavarovanj. Banka ima opredeljena
minimalna zavarovalna razmerja, ki so določena glede na vrsto zavarovanja in tveganost
kreditojemalca. Zavarovalna razmerja banka redno spremlja, ob poslabšanju vrednosti in kvalitete
zavarovanj ali poslabšanju kreditne sposobnosti dolžnika pa zahteva dodatno zavarovanje.
Koncentracijo tržnega in kreditnega tveganja, ki izhajajo iz uporabe zavarovanj, banka obvladuje z
rednimi (mesečnimi) pregledi in analizami prejetih zavarovanj.
Ob uporabi zavarovanja je banka izpostavljena preostalemu tveganju, zato ima izdelano politiko
prevzemanja in upravljanja tveganj, povezanih z zavarovanji. Banka presoja in spremlja tveganje
neučinkovitosti ali zmanjšanja učinkovitosti zavarovanj, tveganje v zvezi z vrednotenjem zavarovanj,
tveganje koncentracije posamezne vrste zavarovanj ter tveganje v zvezi s prenehanjem zavarovanj.
c) Opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija
Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih banka uporablja, in način njihovega vrednotenja so
razvidni v nadaljevanju:
- zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki ali denarju podobni instrumenti,
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države, centralne banke ali
institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v borzno trgovanje), ki je vrednoteno
po tržnih cenah in se dnevno prevrednotuje;
- zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ki je vrednoteno po pošteni
vrednosti;
181
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
-
osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote centralne ravni držav in centralne banke,
enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in
podjetja z visoko bonitetno oceno.
d) Glavne vrste izdajateljev jamstev in nasprotnih strank pri izvedenih finančnih
instrumentih ter njihova kreditna kakovost
Bonitetna
ocena
2014
znesek
1. Enote centralne ravni države
struktura
16,3%
58.314
18,9%
-
0,0%
-
0,0%
135.254
52,3%
151.876
49,3%
A
131.864
150.862
B
3.390
1.013
4. Podjetja
39.357
15,2%
58.230
A
9.342
14.864
B
30.015
43.367
5. Samostojni podjetniki
4.017
1,6%
18,9%
3.163
A
1.559
1.832
B
2.458
1.331
6. Fizične osebe in osebna poroštva
Skupaj
znesek
42.086
2. Osebe javnega sektorja
3. Institucije in zavarovalnica
2013
struktura
1,0%
37.665
14,6%
36.766
11,9%
258.379
100,0%
308.349
100,0%
e) Informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega
zmanjševanja kreditnega tveganja
2014
struktura
1,0%
4,4%
13,7%
1,8%
64,0%
15,2%
100,0%
Vrsta zavarovanja
Depoziti
Jamstva Republike Slovenije
Zavarovalnica
Vrednostni papirji
Hipoteke
Ostale vrste zavarovanj
Skupaj
2013
struktura
0,7%
3,6%
10,9%
3,0%
67,2%
14,6%
100,0%
f) Skupna vrednost izpostavljenosti po uporabi prilagoditev za nestanovitnost, ki jo krije
primerno zavarovanje s finančnim premoženjem
31. 12. 2014
31. 12. 2013
znesek
struktura
znesek
struktura
7.044
63,5%
6.545
33,8%
Podjetja
3.180
28,7%
7.275
37,6%
Druge postavke
542
4,9%
-
0,0%
297
2,7%
-
0,0%
34
0,3%
34
0,2%
-
0,0%
4.965
25,6%
Skupaj
-
0,0%
539
2,8%
11.097
100,0%
19.358
100,0%
Banka v drugih kategorijah izpostavljenosti nima izpostavljenosti, zavarovanih s finančnim premoženjem.
182
Banka Celje d.d.
Razkritja 2014
g) Skupna vrednost izpostavljenosti, ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi
instrumenti
31. 12. 2014
Podjetja
Institucije
Skupaj
31. 12. 2013
znesek
struktura
znesek
struktura
154.636
89,1%
36.314
47,2%
11.004
6,3%
16.953
22,0%
7.549
4,3%
23.549
30,6%
393
0,2%
-
0,0%
-
0,0%
122
0,2%
173.582
100,0%
76.938
100,0%
Banka v drugih kategorijah izpostavljenosti nima izpostavljenosti, zavarovanih z osebnimi jamstvi.
183

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE

Transcription

Similar documents

Vse na enem mestu - Nepremicninskioglasnik.com

Ocena tveganja - Sekcija za preventivno medicino

POROČILO O VARNOSTI KOZMETIČNEGA

Varnostni list (pdf

KLIM-EX

VARNOSTNI LIST

Razvrščanje in označevanje nevarnih kemikalij po CLP Uredbi

1 IDENTIFIKACIJA SNOVI/ZMESI IN DRUŽBE/PODJETJA

VARNOSTNI LIST

Varnostni list 4 (pdf